You are on page 1of 5

Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Simona Klemeni Filozofska fakulteta, Ljubljana UDK 811.163.6373.

45=16

Besede iz drugih slovanskih jezikov v slovenini


V lanku so zbrane nekatere bolj pogoste besede, ki jih je slovenina prevzela iz drugih slovanskih jezikov in so se obdrale v slovenskem knjinem jeziku. Sodobni slovenski jezik ima najve prevzetih besed iz hrvaine in srbine, ruine in eine ter nekaj besed iz (stare) cerkvene slovanine in poljine. The article presents some of the more frequent words borrowed by Slovene from other Slavic languages which have become established in the standard language. Modern Slovene has most loan words from Croatian and Serbian, Russian and Czech, as well as having some from (Old) Church Slavonic and Polish.

1 Ves as obstoja knjine slovenine so se obdobja zmernega zanimanja za slovanske jezike izmenjavala z obdobji okrepljenega navduenja, ki se kae kot poveano prevzemanje besed iz drugih slovanskih jezikov. e Valentin Vodnik se je leta 1797 v razpravi Povedanje od slovenskiga jezika v asniku Lublanske novice navdueval nad ruino in cerkveno slovanino (ki jo imenuje bukviski jezik), s pomojo katerih bomo nae krajnsko pomankanje bogatili, inu po bukviskim popravlali, kar smo se od stare korenine na stran zali. 2 Iz nabora prevzetih besed v slovenini je razvidno, kateri slovanski jeziki so imeli najveji vpliv na slovensko besedje: slovenski jezik ima najve prevzetih besed iz hrvaine in srbine (e ju obravnavamo skupaj, saj ni mogoe v vseh primerih ugotoviti, ali gre za srbsko ali za hrvako besedo), ruine in eine ter nekaj besed iz (stare) cerkvene slovanine in poljine. Iz makedonine in ukrajinine smo prevzeli nekatere kulturno specifine besede. Nobene prevzete besede nimamo iz ene ali druge luike srbine, beloruine, slovaine in bolgarine. 3 Do nastanka Jugoslavije so bili stiki med slovenino in drugimi slovanskimi jeziki predvsem knjini. Breznik je v izrpni razpravi O asnikarski slovenini opozoril na vpliv jezika asnikarjev na vpeljavo novih besed iz drugih slovanskih jezikov v slovenino. V obdobjih formiranja knjine slovenine so pisci jemali besedje iz ostalih slovanskih jezikov po razlinih virih, npr. mnogo ekih besed je prilo v knjini jezik s slovarjem Antona Murka (1833), ki jih je sprejel iz del Ravnikarja, Dajnka, Metelka in Jarnika, ti pa so jemali iz Dobrovskega. Iz njega so rpali pravopisne posebnosti in besedje.
22

Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Breznik navaja, da so prvi asnik, ki je zael uvajati besedje iz hrvakega in srbskega jezika, Kmetijske in rokodelske novice, ki so izhajale od leta 1843. Te so uvedle med drugim prevzete besede rtvovti po ve slovanskih jezikih, tka in ten ter odlka (odlikovti) iz ruine, nalo iz stare cerkvene slovanine ali ruine, jven, razlka, razprva in slka iz hrvaine ter tmel (tmeljen, temeljt), zanimv, ogrmen, motrti in malnkost iz hrvakega ali srbskega jezika. Nekaj slovanskih besed je uvedel Levstik, ki je v obdobjih, ko se je navdueval nad razlinimi slovanskimi narodi, uporabljal ve slovanskih izposojenk (predvsem srbskih in hrvakih ter ruskih), v vmesnih obdobjih pa manj. Vpeljal je med drugim n iz srbskega ali hrvakega jezika, dovtpen iz eine, nagrda iz ruine, razlikovti po razlka iz hrvaine, men iz ruine ali eine ter v po ve slovanskih jezikih. V asniku Slovenski narod, ki je izhajal od 1868, je sprva opazen moen vpliv srbskega, hrvakega, ruskega in ekega jezika, ki se je kasneje unesel, asopis pa je e zmeraj ostal zelo proilirski. Urednik Slovenskega naroda, ki je po Brezniku ta asnik najbolj privijal na srbohrvaino, je bil Josip Juri. Hrvakega besedila je prinaal toliko, da je imel opraviti s sodiem, e da ima od oblasti dovoljenje le za slovenski list (Breznik 1982b: 149). Juri je uvedel med drugim klevetnje (iz cerkvenoslovanskega kleveta oz. po ve slovanskih jezikih), laskti in prpor po ve slovanskih jezikih, vzhen iz ruine, iz srbine oziroma hrvaine pa otvriti, oklvati, nabviti si. Po Jurievi smrti se je Slovenski narod spet obrnil bolj k slovenini, v knjini jezik pa so skozi ta asnik e zmeraj prihajale nove besede iz drugih slovanskih jezikov, kot so zagontka ali upravtelj po uprva iz hrvaine, tralica prilagojeno iz hrvaine, sbarica k sba iz hrvaine, kamor je beseda prila iz madarine, nadalje dresten, oigsati, porklo, dobavtelj iz srbskega oziroma hrvakega jezika ali na podlagi besed, ki smo jih prevzeli iz tega jezika, djstvo iz cerkvene slovanine ter na podlagi tega udejstvovti se, ter po ve slovanskih jezikih pojv in prm.

4 Iz prevzetih besed so nastale cele nove besedne druine, npr. na podlagi besede smr, ki smo jo prevzeli iz eine, imamo smrnica, usmriti itn. Znotraj iste besedne druine pa se lahko znajdejo tako domae kot prevzete besede, zato ni vedno lahko ugotoviti, katera beseda je domaa in katera prevzeta. Jakopin (1992: 91) opozarja, da so se pod vplivom drugih slovanskih jezikov v slovenini zaeli sproati prej zakrneli besedotvorni postopki in obujati nekatere prvine iz notranjejezikovne nuje, a tudi po drugoslovanskih vzorcih, ki so jih v slovenini aktivirale prevzete besede in s tem razirile besedotvorne monosti. Zaradi tega je ugotavljanje, kaj je domae in kaj prevzeto, v mnogih primerih oteeno. Upotevati je treba tudi dokaj pogosto monost, da je beseda, ki jo je slovenina poznala e prej, dobila nov pomen pod vplivom drugih slovanskih jezikov, tako kot se dogaja tudi danes, da se pomen besede spremeni pod vplivom anglekega jezika (primer za to je beseda pattien, ki jo v zadnjem asu uporabljamo tudi v pomenu vreden usmiljenja pod vplivom anglekega pathetic). Tako se je pod vplivom drugih slovanskih jezikov preoblikoval tudi pomen besed drtvo, krb, vsna, zabva. Besede jbati, nan, slutti pa predstavljajo primer za besede, ki jih je slovenina v omejenem obsegu e poznala, razirile pa so se ele pod vplivom srbskega oziroma hrvakega jezika.
23

Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi

5 Ko govorimo o besedah, prevzetih iz drugih slovanskih jezikov, je ta drugi slovanski jezik lahko izvorni, lahko pa le posredniki jezik za neko besedo. Slovenina je prevzela mnogo turkih besed, ki so prile k nam s srbskim ali hrvakim posrednitvom. To so: bker, bzdovan, dve, jniar, jri, kjmak, karvla, korob, pajd, pa, rkija, srma in tp. Iz srbine smo dobili tudi turke besede, ki jih je turina prevzela iz arabine (baklva, budlo, efr, evpi, dmija, dzva, hlva, hrem, katrn, muska, rja, rtluk, p), perzijine (brek, rija, rav, rba, hn, muslimn, tor) in grine (tara, kalp, kolba). Besede, ki so iz turine, so bolj verjetno prile k nam s srbskim posredovanjem, eprav je nekaj tudi hrvakih (kva, korza, bedk). em je lahko prevzet iz turine s srbskim ali hrvakim posredovanjem ali pa preko madarskega jezika. Izvorno madarske besede, e niso bile prevzete neposredno v slovenino, so k nam prile veinoma s hrvakim posredovanjem (gzda, pka, hajdk, sba). 6 Semantino med prevzetimi besedami izstopajo kulturno vezane ali kulturno specifine besede, ki smo jih v razlinih obdobjih prevzemali in e prevzemamo kot poimenovanja tujih kulturnih realij. Mnogo je izrazov, povezanih s specifino drubeno ureditvijo, doloenimi drubenimi skupinami, institucijami, kulturno vezanimi pojavi (denimo pisava, ples, denarna enota, prevozno sredstvo, vrsta domovanja, oblaila, veroizpoved ). Take besede so med drugim: iz srbine ali hrvaine: dnar, gsle, opnek, vampr; iz hrvaine: glaglica, ust; iz srbine: tnik, pravoslvje; iz ruine: balaljka, bojr, boljevk, cr, carna, da, drka, dma, glsnost, guberntor, gubrnija, gulg, jga bba, kaftn, kazak, kolhz, kozk, kozmodrm, kozmonvt, kulk, muk, perestrjka, rbelj, sovhz, trjka; iz poljine: plka, mazrka, sjm, zlt; iz makedonine: sobrnje; iz ukrajinine: bandra, dmka.
Med kulturno vezanimi besedami predstavlja veliko skupino kulinarino izrazje: iz srbine in hrvaine: poleg zgoraj natetih prevzetih iz turine baklva, brek, evpi, rba, tara, dzva, dve, hlva, kjmak, muska, rkija, rtluk, srma e psulj, plskavica, prebrnec, rnji, rtilj, vnjak in druge; iz hrvaine imamo sladold; iz ruine: bln, br, j, kefr, pirg, samovr, , vdka, zakska; iz eine: pvo; iz makedonine: mstika. Med besedami za specifino favno in floro ter drugimi geografsko vezanimi besedami predstavljajo najbolj obseno skupino besede, vezane na morje. V slovenino smo veliko teh besed prevzeli iz hrvakega jezika: besede, povezane z mornaritvom kot brodolm, gsar, kcati, lka, mornr, obla, palba (to iz ruine), pristane, sdro; 24

Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi nekaj specifinih zemljepisnih pojmov (sga, vala, plja, bbavica, oska, plma); besede za specifino favno: cpelj, dgnja, galb, grica, inn, jstog, lgenj, lben, rrog, ra, spva, karpna, kljka, pr. Poleg teh terminov je e nekaj botaninih izrazov: hrvako ali srbsko: pprika, lkvanj; iz hrvaine: lvor, lbenica, pernika. Geografsko vezana so tudi nekatera poimenovanja za ivali (npr. rusko sbolj, eko lsos), predvsem avtohtone pasme ivali, kot je srbsko rplannec ali rusko borzj. Med geografsko vezane besede sodijo ruske tndra, tjga, lahko bi priteli tudi jntar. Nekateri slovanski jeziki pa so posredovali tudi pri prevzemu poimenovanj za ivali, ki se v naravi pojavljajo na povsem drugih obmojih: hrvako ali srbsko: naarka, nj; rusko: udv; eko: mr, velbld. Nadalje je slovenina posvojila besede, ki so prile k nam najverjetneje skupaj s predmetom ali pojavom, ki ga poimenujejo, vendar tega ni ve mogoe ugotoviti v vseh primerih. Vasih smo se ozrli po sosednjih slovanskih jezikih za slovanskim poimenovanjem realije, ki je prila k nam z drugega, najpogosteje nemkega govornega podroja ali pa zanjo prej nismo imeli slovenskega poimenovanja. V nekaterih primerih je tuja beseda izrinila domao. V to iroko kategorijo sodijo naslednje besede: iz srbine ali hrvaine imamo: n, dobviti, glba, hjka, jmiti, koprna, korka, krnka, ltka, mrica, mtek, nabviti, nan, nadoknditi, nadzr, naknden, naslv, nz, obkliti, obzr, otvortev, pobrtim, podtek, porklo, pornik, porta, potmec, povrka, priklica, prist, prozren, prtljga, pustolvec, razporedti, strnka, svha, pa, kga, tlec, tkvo, trobjnica, ustanovti, vba, vtek, zdruga, zalzec, zanmati, znaj, ca, g, igsati. Nadalje smo skozi srbski ali hrvaki jezik dobili e odns in rzred iz ruine; iz hrvaine: blagjna, brzojviti, dvorna, brc, grniar, inica, istovten, izpt, izvd, izdtek, kipt, klpa, kolodvr, nardnik, nga, obl, oborna, odmr, okvr, plod, plta, plnik, pjem, poloj, posldica, predjem, prestlnica, prevj, pribiti, prolje, proizvd, promt, proslva, prosvta, ravntelj, razlka, razprva, rezbr, samokrs, slka, smtka, spomenk, stanarna, strka, sveenk, renica, tjnik, trnica, tvr, tvdka, uprva, uvd, zaldje, zmj, pnik. Skozi hrvaino smo dobili e podnik in pest iz ruine; iz ruine: izrziti, jvka, krek, linka, mlo, nagradti, narje, bestvo, plod, pogrm, pokrovtelj, postojnka, povd, priska, privenec, ruslka, slovr, sluj, sposben, sth, sv, tka, zlg, rc; iz eine: brdlja, djem, dovolti, dovtp, gslo, gmta, klek, lepnka, nabj, naben, nzor, nazren, odpr, pvo, pivovr, posdka, pribr, prispvati, rkev, raznka, sdra, slg, smr, stvka, tlk, tovrna, urd, ustva, vda, vlk, vodk, vzajmen, znmka, zlo, nalnik, pln, pehta. Iz eke besede obzor smo naredili obzrje;

25

Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi iz poljine: skrmen, vplv; iz stare cerkvene slovanine in iz cerkvene slovanine: bstvo, blagoslovti, bodi, djstvo, klevta, ksta, ljubmec, mogtec, nalo, obevti, prstol, rno, smsel, smter, svla, lm, vlm, vsemrje, tje. Izluimo lahko e skupino besed, ki smo jih prevzeli zaradi ekspresivnosti: iz srbine ali hrvaine imamo: bniti se, esttati, drest, grdi, malnkost, motrti, narcati, odvrten, oklvati, otvriti, potvriti, povriti, proncati, smtrati, tpati, tga, vzhen, zabuvati, zlkovec, zlon, cati, mgati; iz hrvaine: blsav, dven, dostojnstven, kolbati, krut, lebdti, orati, oprzen, ospniti, pustiti, sts, irokogrden, tditi, zagontka, zaprepstiti, zdrvo, vijo; iz ruine: blestti, bder, grmek, iskrn, odlen, odlka, odtnek, prelst, stihja, stremti, strg, tajnstven, ten, tlpa, udben, zvnek. Iz ruine imamo e izraze bbuka, btjuka, njnja, mtuka; iz eine: pdel, prevrt; iz cerkvene slovanine: razvrt.

7 Jakopin (1992: 96) opozarja, da se v primerih parov tipa obiaj : navada, brati : itati, dejavnik : initelj, zahod : zapad prevzeta beseda ohranja ob domai kot knjina, starinska oziroma zastarela. 8 Nekatere kulturno ali zemljepisno specifine besede so se iz slovanskih jezikov razirile tudi v druge, neslovanske, in postale del fonda mednarodnega besedja, na primer: paprika, vampir, kravata, polka, robot, sejm, mazurka, balalajka, aj, mig, borzoj, car, bojar. Vnos novih besed iz drugih slovanskih jezikov se je v zadnjih desetletjih zmanjal, ni pa izginil, eprav se dogaja, da dobimo slovansko besedo s posredovanjem kaknega drugega jezika, predvsem angleine. Literatura in viri
BEZLAJ, France, 1967: Eseji o slovenskem jeziku. Ljubljana: Mladinska knjiga. BREZNIK, Anton, 1982a: Dobrovskega vpliv na slovenski pismeni jezik. Toporii, Joe (ur.): Anton Breznik: Jezikoslovne razprave. Ljubljana: Slovenska matica. 6381. BREZNIK, Anton, 1982b: O asnikarski slovenini. Toporii, Joe (ur.): Anton Breznik: Jezikoslovne razprave. Ljubljana: Slovenska matica. 133161. JAKOPIN Franc, 1992: Slovanske izposojenke v slovenskem knjinem jeziku (v 19. stoletju in danes). Hafner, Stanislav, Oroen, Martina in Hoevar, Mateja (ur.): Slovenski jezik v stiku s slovanskimi in neslovanskimi jeziki in knjievnostmi. Zbornik Slavistinega drutva Slovenije 2. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za olstvo in port. 8698. SNOJ, Marko, 2003: Slovenski etimoloki slovar. Ljubljana: Modrijan.

26