You are on page 1of 20

1.

Fizi~ko lice - subjekt na pravoto

1.1.Poim

Pravoto e regulator na odnosite me|u lu|eto,predizvikuva}i nivno soodvetno zadol`itelno povedenie koe,za nekoi lu|e pretstavuva ovlastuvawe ,odnosno pravo , a za drugi zadol`enie , odnosno obrska. Ottuka , pravnite odnosi mo`at da postojat edinstveno me|u lu| eto kako fizi~ki lica - me|u lu|eto kako poedinci i nivnite asocijacii (zdru`enija) ili me|u samite takvi ~ove~ki tvorbi.Taka na primer,ne mo`e da stane zbor za praven odnos ako se saka toj da se vospostavi me|u lu|eto i nivnite zdru`enija , od edna strana , i stvarite od druga strana, za{to so poimot subjekt na pravoto gi ozna~uvame nositelite na pravni ovlastuvawa i na pravni zadol`enija ;stvarite , makar nekoga{ stanuvalo zbor i za `ivi su{testva , osven ~ovekot ne mo`at da bidat nositeli na takvi ovlastuvawa i zadol`enija. Krajnata cel na sekoj praven odnos e negoviot objekt , odnosno vtoriot fakti~ki uslov ili element za nastanuvawe na pravniot odnos. Na primer, kaj dogovorot za kupoproda`ba , objektot za kupuva~ot , }e bide steknuvawe opredelena stvar , a za prodava~ot objekt }e bide sumata pari dobiena so proda`bata . Sekoja stvar , na primer ,kniga avtomobil, zemjodelski imot , stoka itn., samata kako takva , ne e vo sostojba da se povjavi na pazar i da se razmenuva so druga stvar . Za takva razmena ili proda`ba na stvarite za da bide vozmo`na ,

neophodno e potrebno da sekoja stvar ima svoj titular, odnosno da se vo sopstvenost bilo na lu|eto kako poedinci ili na nivnite zdru`enija bilo na dr`avata celina. Proizleguva deka pravniot odnos ne mo`e ni da se zamisli bez postoewe na subjekti na pravoto , odnosno fizi~ki i pravni lica . Toa e i pri~ina poradi koja pogolem broj avtori zboruvaat kako za subjektot na pravoto za najzna~aen element na pravniot odnos. So , ne se namaluva kako pretstavnik na op{testvenata zaednica kako

opredelbata za dva ~isto normativni elementia na pravniot odnos , pravnoto ovlastuvawe i pravnoto zadol`enie va`nosta na subjektot na nastanuvaweto , odnosno postoeweto na

pravnite odnosi . Naprotiv so opredelbata na subjektot , kako osnoven uslov za nastanuvawe i postoewe na pravnite odnosi i kako realen i neodminliv op{testven fakt , vsu{nost se naglasuva negovoto zna~ewe , za{to ne samo pravnite odnosi no celokupnoto pozitivno pravo se vtemeleni vrz subjektivnoto svojstvo na lu|eto da raspolagaat so svest i voqa. Zna~i vo svojata su{tina , pravniot odnos e odnos na ~ove~ka volja. Za da mo`at poedinci i nivnite zdru`enija da u~estvuvaat vo pravnite odnosi potrebno e objektivnoto pravo , odnosno pravniot poredok , da im priznae opredeleni svojstva , odnosno kvaliteti vrz ~ija osnova }e mo`at da se pojavat vo pravoto kako nositeli na prava i dol`nosti ili obvrski priznaeni od pravniot poredok . Mo`e da pravni subjekti se lica nositeli na prava i precizirame deka

obvrski vo pravniot poredok. Reguliraweto na individualnoto i kolektivnoto odnesuvawe na lu|eto vo op{testvoto e osnovna cel na sekoj praven poredok. Zatoa normite se upateni na ~ovekot , ne samo kako na `ivo su{testvo , tuku kako na svesno , volevo i razumno su{testvo koe edinstveno mo`e svoeto povedenie da go prisposobi i da go regulira so normi koi go upatuvaat kon realizacija na sakani i mo`ni celi. Subjekt na pravoto e lice, individualno ili kolektivno opredeleno {to vrz osnova na propisite na pozitivnoto

( objektivnoto ) pravo

stapuva vo praven odnos so drugo lice

vo ramkite na svoite pravni ovlastuvawa i pravni zadol`enija. Spored Stevan Gaber " za da se stapi vo praven odnos , sekoga{ se pretpostavuva deka toa mo`e da se pravi samo svesno , odnosno samo toga{ , koga subjektot na pravoto }e mo`e normalno svoite volni akti odgovorno da gi motivira.Zna~i u~estvoto vo pravniot odnos bara manifestacija na normalna svest i volja od subjektot na pravoto . Bez ovaa svest i volja e nemo`no realno ostvaruvawe na subjektivnite ovlastuvawa i zadol`enija vo pravniot `ivot." Iako pravniot subjektivitet najtesno e povrzan so ~ovekot i so negovite subjektivni svojstva , sepak vo istorijata postojat i takvi pravni poredoci vo koi so nekoi se postapuvalo kako objekti (predmeti) na primer robovite vo rimskoto pravo bile objekti na pravoto , mo`ele da bidat prodavani ili nekazneto ubivani za{to se smetale kako "orudija {to zboruvaat ".Isto taka ima i izvesni op{testveni tvorbi na primer , fondacii. Nobelovata fondacija , a kaj nas na Univerzitetot vo Skopje , studentskite fondacii na Petar Stojanov i Atanas Bliznakov , koi vo pravoto se smetaat za subjekti, a ne za lu|e.Ova poka`uva deka ~ovekot sam po sebe ne e subjekt na pravoto. Vpro~em poimot ~ovek i poimot praven subjekt sinonimi , za{to nitu stati~ki ne se poklopuvaat. Spored istiot avtor "Vo pravniot poredok samo onie dejstvuvawa i nedejstvuvawa na ~ove~koto bitie koi se kvalifikuvani kako obvrski ili prava ..... se od zna~ewe za poimot praven subjekt . Subjektot edinstveno postoi ako ima obvrski i prava , nadvor od toa , subjekt voop{to ne postoi. Denes vo sovremeni uslovi , bez isklu~ok , ne postoi poredok vo koj bilo kako i poradi kakva bilo pri~ina na ~ovekot ograni~i statusot praven mo`e da se kako {to konstatira Hans Kelzen ne se istoriski ili dinami~ki , nitu organizaciski ili

kako subjekt na pravoto . Tie se od redot na site `ivi

specifi~ni svojstva poradi koi samo ~ovekot

sozdanija edinstveno raspolaga so zdrava svest i zrela volja.

Od druga strana vo na~elna smisla , za pravoto e zanimlivo pra{aweto : {to so onie lu|e {to ne raspolagaat so zdrava volja i zrela svest?Dali i nim pravoto im priznava celosen praven subjektivitet. Lu| eto so zdrava volja i zrela svest se celosno svesni za posledicite od pravnite normi : mo`at da gi svatat i da gi razberat i da se odnesuvaat spored nivnite dispozicii , izbegnuvaj}i gi na toj na~in posledicite od nivno nepo~ituvawe .Od druga strana , golem e brojot i na onie lu|e {to ne raspolagaat so takva volja i svest i zatoa ne mo`at da se odnesuvaat spored pravnite normi ;zna~inivnoto povedenie ne e usloveno od dejstvuvaweto na pravnite normi ,i ottuka , za niv pravnite normi nemaat nikakvo zna~ewe . Pravoto vo celina , svateno kako svesno ostvaruvawe na subjektivnite prava od strana na fizi~kite lica , odnosno na celite na zdru`enite fizi~ki lica i, u{te ponaglaseno svesno i celosno ostvaruvawe na pravnite zadol`enija , ne mo`e a da ne dade odgovor na pra{aweto : {to so onie subjekti {to ne raspolagaat so svest za svoite pravni ovlastuvawa i zadol`enija , odnosno {to za niv pretstavuva atributot subjekt na pravoto? Ako pod subjekt podrazbirame lice koe mo`e svesno da se odnesuva spored pravnite normi , toga{ takvite lica ne se subjekti . Ako , pak subjektivitetot se svati kako ne{to so ~ija pomo{ sekoj ~ovek mo`e za sebe da ostvari nekakva korist , toga{ }e konstatirame deka i licata koi ne rasplagaat so zdrava vojla i zrela svest se subjekti na pravoto,no tie mo`at da bidat nositeli samo na pravni ovlastuvawa , a ne i na pravni zadol`enija . Navistina , pod subjekt na pravoto treba da se podrazbere sekoe lice koe pravoto so ne{to go ovlastuva , pravi ne{to vo svoja korist ili, pak, so ne{to go zadol`uva , ne{to mu stava na tovar , bez ogled na toa dali takvoto lice raspolaga so svest i volja. Vo posledniov slu~aj , za nepre~eno ostvaruvawe ovlastuvawa i pravnite zadol`enija na takvite predvidena mo`nost tie da imaat zastapnik. Pra{awe {to isto taka teorijata ne samo {to e od osobena korist za za praktikata , bi bilo tuku e od posebno zna~ewe na pravnite e lica, so pravoto

slednoto:ako pravoto bezuslovno bara zdrava volja i zrela svest kaj

subjektot na pravoto za toj da bide aktiven pokrenuva~ i ostvaruva~ na pravniot odnos , toga{ kako treba da gledame na onie sostojbi koga kako subjekt ne se pojavuva ~ovekot kako edinka tuku zdru`en so fizi~ki lica?Dali zdru`enite fizi~ki lica vo edno pravno lice i natamu ja zadr`uvaat svojata individualna volja i svest , kako i ako so se zdru`uvaweto se gubi individualnata volja i svest , toga{ kako da konstatirame deka ne postoi deka

opravduva postoeweto na pravnoto lice kako subjekt na pravoto?Mo`e voljata i svesta , strogo nau~no zemeno , edinstveno gi sre}avame kaj lu|eto kako edinki ( kako fizi~ki lica) i kolektivna svest i volja , iako e fakt deka vo svojot op{testven `ivot lu|eto ~esto se nao|aat i vo takvi sostojbi koga nekoi svoi celi mo`at da gi ostvarat edinstveno zdru`eni so drugi lu|e. Prisposobuvaweto na pravoto na faktite od realnosta naj~esto se pravi so konstituirawe na novi pravni kategorii, poimi, odnosno pravni instituti, so pomo{ na koi pravoto vospostavuva vrska so op{testvenata stvarnost.Taka na primer , vo odnos na pogore

iznesenite dilemi , vo pravoto postoi institut praven agent, odnosno zastapnik, lice koe mo`e da dejstvuva i vo svoe ime i vo svoja korist , no i vo tu|o ime i vo tu|a korist . takov e i institutot nadle`nost. Spomenative kako i redica drugi pravni instituti se sozdadeni za nepre~no da se odviva pravniot soobra}aj . Primer zatoa {to pravnoto lice kako subjekt na pravoto ne raspolaga so individualna volja i svest , tie kaj nego se pretpostaveni preku konstituiraweto nadle`ni organi na pravnoto lice , individualni i kolektivni za koi pak se pretpostavuva deka ja ostvaruvaat i individualnata , no i zaedni~kata volja, odnosno celi na fizi~kite lica zdru`eni vo pravno lice.

2.Vidovi

pravni subjekti

Vo pravoto postojat dva vida subjekti : fizi~ko lice i pravno lice.Vo dvata slu~ai vo pra{awe se lu|eto kako subjekti. Razlikata e vo toa {to vo prviot slu~aj imame rabota so ~ovekot kako edinka , a vo vtoriot so pove}e lu|e koi samo po pat na zdru`uvawe ostvarat mo`at da opredelena korist.Vo dvata slu~ai vo pra{awe se ~ove~ki

celi.Razlikata e vo toa {to , vo prviot slu~aj , ~ovekot ne samo {to samiot e svesen za svojata poedine~na korist tuku treba da postoi i pravno dozvolena mo`nost za nejzino ostvaruvawe ;na primer pravoto ne ja priznava korista na nikoj {to preku kradewe steknuva opredeleni materijalni dobra. Kaj pravnoto lice ,pak,zdru`enite fizi~ki lica preku dogovarawe i so po~ituvawe na pravnite propisi se naso~eni kon ostvaruvawe na takva celkoja{to poedine~no ne e ostvarliva. Za vremeto dodeka postoi pravnoto lice , toa ne mo`e nesankcionirano da ja menuva svojata osnovna dejnost {to ne e slu~aj kaj fizi~kite lica. Ova, pred se, od dve pri~ini:prvo, bidej}i dr`avata preku nadle`en organ postojano treba odnapred da e informirana {to rabotat oddelni pravni lica i vrz osnova na toa , taa go odobruva ili zabranuva nivnoto dejstvuvawe, odnosno postoewe; i vtoro,zatoa {to za sekoja su{tinska promena odnapred treba da postoi normativno iska`ana volja na zdru`enite fizi~ki lica vo pravnoto lice za{to tie go sozdavaat pa, spored toa ,tie mo`at i da go ukinat.Ottuka ,iako vo dvata slu~aja na praven subjektivitet se javuva ~ovekot , nu`no postojat i specifi~ni razliki me| u ovie dva vida pravni subjeki.

2.1.Fizi~ko

lice - subjekt na pravoto

Vo vrska so ostvaruvaweto na pravniot subjektivitet , vo pravoto ~ovekot se imenuva kako fizi~ko lice.Zna~i , za da imame praven subjekt vo smisla na fizi~ko lice , potrebno e su{testvoto da se rodi vo ~ove~ki oblik .Fizi~koto lice , kako vid praven subjekt , nastanuva 6

so ~ove~koto ra|awe.Za da postoi pravoto , su{testvoto ~ove~ki oblik.

fizi~ko lice

kako subjekt na

treba:a) da e `iviorodeno i b) da ima

Fizi~ko lice e sekoe ~ove~ko su{testvo na koe pravoto mu priznava mo`nost da bide nositel na pravni ovlastuvawa i pravni zadol`enija... Od samoit poim fizi~ko lice proizleguva su{tinska razlika. Imeno,vo eden slu~aj ~ovekot,kako subjekt,se pojavuva samo kako nositel na pravni ovlastuvawa i na pravni zadol`enija .^ovekot so biolo{ki nastan koj,vo edna za od samoto ra|awe , istovremeno ne se steknuva so site ~ove~ki kvaliteti.Ra|aweto e takov kvalitativen po{iroka sociolo{ka smisla , e samo nu`na pretpostavka poimot ~ovek podrazbirame specifi~no `ivorodeno su{testvo

nastanuvawe na kvalitetot ~ovek.Zna~i vo generi~ka smisla , iako pod vremeto na negovoto ra|awe pa se do smrtta , vo pravoto , poradi nemo`nosta sekoj ~ovek aktivno da dejstvuva vo pravniot soobra}aj pravime razlika spored vidot na sposobnosta so koja mo`e da raspolaga fizi~koto lice kako subjekt na pravoto. Edno fizi~ko lice (~ovek) kako praven subjekt , za da bide aktivno vo pravniot `ivot , treba da raspolaga so zdrava svest i zdrela volja . Izvonredno te{ko e precizno da se definira {to e toa zdrava svest i zdrava volja . Oformena ~ove~ka svest i volja ima toga{ koga liceto mo`e svoeto povedenie razumno da go motivira , odnosno i svesno da primi svesno da se bori za svoite ovlastuvawa

zadol`enija .Bez sves i volja , poto~no bez aktivno zrela svest i zrela volja , nema uslovi edno fizi~ko lice da se zdobie so efekten praven subjektivitet. Otuka zboruvame za dva vida sposobnost na fizi~koto lice: Pravna i delovna sposobnost .

2.2 Pravna sposobnost na fizi~koto lice

Denes, vo site pravni poredoci , na sovremeniot svet na site lu|e im se priznava , bez isklu~ok, , pravna sposobnost kako element za steknuvawe statusna polo`ba na subjekti na pravoto. Vo pravnata teorija postoi spor okolu pra{aweto dali pravnata sposobnost mo`e da se ograni~i ili ne.Spored edno mislewe , pravnata sposobnost za site lu|e e edinstvena i nedeliva , zna~i ne mo`e da se namaluva , odnosno ograni~uva.Vo sovremeniot svet ne e uslovena od polot ,rasnata , verskata ili kakva bilo druga pripadnost. Da se namaluva ili ograni~uva mo`e samo delovnata sposobnost na fizi~koto lice kako praven subjekt no ne i pravnata.Ova tvrdewe poa|a od stavot deka pravnata sposobnost identi~no kako i poimot praven subjekt e pasivna kategorija koja nu`no kako takva treba vo celost da se poseduva ili voop{to da ja nema , nezavisno od toa dali konkretniot subjekt mo`e ili nemo`e samiot aktivno da ja ostvaruva .Ova e edno mislewe spored koe pravnata sposobnost, identi~no kako i poimot praven subjekt , ili ja ima ili ja nema , no vo ograni~en ili namalen oblik se smeta deka taa ne mo`e da postoi. Sprotivno na ova postoi drugo mislewe spored koe mo`e da postoi ograni~ena odnosno namalena pravna sosobnost . Ova stajali{te poa|a od samiot poim pravna sposobnost kako ~isto pravna kategorija i vrz taa osnova , pravnata sposobnost ja opredeluva kako pozitivnopraven poim, odnosno pravna konstrukcija koja mo`e da bide razli~no tretirana vo razli~ni pravni poredoci . Vpro~em , kako {to poka`uva i istorijata , dali }e ima , }e nema ili }e bide ograni~ena pravnata sposobnost priznava edna konkretna dr`avna vlast ; na primer vo feudalnoto op{testvo, kako {to rekovme , postoelo ograni~uvawe na pravnata sposobnost za poniskite op{testveni sloevi Za sovremeni uslovi , spored na{e mislewe , poispravno e pravnoto gledi{te za{to , denes vo uslovi na povrzanost , isprepletenost i uslovenost na pravnite poredoci od uva`uvaweto na univerzalnite

vrednosti na civilizaciskiot razvitok , ni pod razno ne mo`e da postoi

praven poredok

vo koj }e ima ograni~uvawe

ili namaluvawe na

pravnata sposobnost na oddelni kategorii fizi~ki lica. Dosega{nata svetska istorija pokraj drugite gi poznava ( a nekoi i denes se prisutni) slednite ograni~uvawa na pravnata odnosno na delovnata osobenosti; sposobnost:1)ograni~uvawe na subjektot na na `enski poradi prirodno biolo{ki poradi pravoto;rasna nacionalna

pripadnost,pripadnost koja poedinecot ne

pol;2)ograni~uvawe

op{testveni pri~ini,op{testven status,odnosno o{testvena polo`ba vo po svoja vina se nao|a ;pripadnost na klasa :pripadnicite na pot~inetata klasa ne raspolagaat so isti prava kako onie so koi raspolagaat pripadnicite na vladea~kata klasa;pripadnost na profesija;pripadnicite nemaat pravata na opredelena profesionalna grupa na druga gi na pripadnicite ili drugi profesionalni

grupi;3)poradi inkopatibilnost odnosno nesvrzlivost na ve}e postojniot praven odnos , so noviot {to se saka da se sozdade.;4)poradi sudska odluka so koja mo`at da bidat odzemeni nekoi vidovi prava so koi normalno raspolagaat drugite ;5)poradi psihofizi~ki nedostatoci Pravna sposobnost e sposobnost na fizi~koto lice kako subjekt na pravoto , da bide nositel na pravni ovlastuvawa. Faktot {to denes ili, poto~no so nastapuvaweto na bur`oaskoto gra|ansko op{testvo ,formalno pravno , e proglasena pravna ednakvost , zna~i za site lu|e,so ~inot na ra|aweto im se priznava pravna sposobnost vrz koja osnova , pak , sekoj ~ovek ima status na praven subjekt , go potvrduva nezapirliviot progresiven op{testven razvitok na planot na humanizacijata na pravoto. Toj razvitok ozna~uva ostvaruvawe na edno humano politi~ko na~eloso izvonredni politi~ki implikacii vrz tekot na celokupnata dosega{na istorija na ~ove{tvoto. Primer:niz istorijata postoele i takvi pravni sistemi koi na site lu|e ne im priznavale pravna sposobnost pa, spored toa i statusot praven subjekt.Vo stariot Rim robovite ne bile smetani za subjekti na pravoto.Tie bile tretirani kako obi~ni stvari ,res, namesto subjekti tie bile tretirani kako objekti na pravoto . Me|utoa vo po~etniot period od nastanuvaweto na ovaa imperija , statusot na

robovite ne bil taka nepovolen.Do vlo{uvawe na statusot na roboti negovo pretvorawe vo praven objektdoa|a nekade vo tretiot vek p.n.e., koga so osvojuva~kite vojni vo Rim , doa|a do golem napliv na robovi, {to doveduva do nivna krajno te{ka eksploatacija , osobeno na golemite latifundi.Taka za razlika od Zakonot za 12te tablici ,spored koj telesnite povredi nad robot bile smetani kako povredi naneseni nad sloboden ~ovek , podocne`niot zakon Lex Aquilia, povredata na robot ja smetal za o{tetuvawe na stvar.,damnum iniuria datum.Robot nemal nikakvi li~ni imotni prava ;gospodarot nad sopstvenost robot imal pravo na i pravo na slobodno raspolagawe , vklu~itelno i

odzemawe na negoviot `ivot.Vo natamo{niot razvitok ne e iskoreneto i toa , vo eden drug oblik go sre}avame vo feudalizmot , i vo ramkite na nekoi oblici na sopstvenot , vo kapitalizmot .Primer vo ju`nite dr`avi na SAD , do zapo~nuvaweto na gra}anskata secesionisti~ka vojna , vo 1865 godina bile vo eden vid status na robovska ne rabotna sila.Feudalnata op{testveno ekonomska formacija priznavala na

ednakva pravna sposobnost na site lu|e.Pripadnicite na povisokite op{testveni stale`i u`ivale pogolemi prava vo sporedba so onie poniskite stale`i i zakreposteni selani.Duri 1865 godina nastapila brojni specijalizirani na svetot , fakti~ki naj~esto se definira

pravna zabrana na na ropstvoto vo zapadnite civilizacii.Nasproti ovaa pravna zabrana , kako {to predupreduvaat agencii na OON , i denes vo oddelni delovi postojat razli~ni oblici na ropstvo. Iako , vo teorijata , pravnata sposobnost kako sposobnost na fizi~koto lice , kako subjekt da bide nositel na prava i obvrski , sepak vo krajna linija , koga toa se objasnuva , se insistira samo na pravnoto ovlastuvawe na fizi~koto lice. Imeno, se naveduva deka fizi~koto lice so pravna sposobnost mo`e da bide naslednik ili da prima podaroci a nikako ne se spomenuva so kakvi obvrski mo`e da bide zadol`eno . Zatoa i se opredeluvame samo za pravnoto ovlastuvawe kako atribut na fizi~koto lice so pravna sposobnost , i toa vo smisla sposobnost na mo`nosta fizi~koto lice so pravna da da mo`e vo sekoe vreme i bez posebna procedura

10

prima podaroci , nasledstvo i sli~no , a nikako

neposredno da se

optovaruva so pravni zadol`enija . Nemo`nosta za aktivno u~estvo vo pravniot soobra}aj kaj licata {to raspolagaat edinstveno so pravna sposobnost proizleguva ottamu {to tie ne raspolagaat so zdrava volja i zdrava svest. Kaj pravnata sposobnost na fizi~koto lice institut -pravna fikcija. Pravna fikcija e takva sostojba vo pravoto koga ne{to nevistinsko , neto~no ili nepostoe~ko se smeta za vistinsko , to~no ili postoe~ko , i obratno.... Vo konkretniot slu~aj sposobnost za{titi i pred ~inot stanuva zbor za steknuvawe pravna na ra|aweto.Kon takvo nevistinito se sre}avame so eden isklu~ok {to istovremeno e primer za objasnuvawe na pravniot

prestavuvawe na stvarnosta pravoto posega koga, toa treba da go interesot na se u{te nerodenoto dete.Vo ovaj slu~aj za~natoto dete (nasciturus) se pretpostavuva deka e `ivo vo maj~inata utroba pa, vrz osnova na taa pretpostavka koja ne zna~i deka i vo sekoj konkreten slu~aj deteto }e se rodi `ivo i vo ~ove~ki oblik , na nerodenoto dete mu se priznava pravna sposobnost. Vo taa smisla , u{te rimskoto gra|ansko pravo insistiralo na toa deka nasciturus iam pro nato habetur, odnosno za~natoto dete }e se smeta za `ivorodeno i, vrz taa osnova , pravoto mo`e da mu garantira ovlastuvawa , na primer , pravoto na nasledstvo. Vo teorijata osven za steknuvawe pravna sposobnost i pred ~inot na ra|aweto , se zboruva testamentot , odnosno se veli iska`anata volja sposobnost. 2.3.Delovna (rabotna ) sposobnost na fizi~koto lice. na pokojnikot i za prodol`uvawe deka so samoto se prodol`uva na pravnata na sposobnost i po smrtta. Primer za toa na nekoi teoreti~ari im slu`i uva`uvawe negovata pravna izvesni pravni

11

Delovnata sposobnost kako subjekt na pravoto dejstvija

e sposobnost

na fizi~koto lice

da mo`e

samostojno so svoi li~ni

aktivno da u~estvuva

vo pravniot soobra}aj , da e aktiven u~esnik vo

sozdava , da menuva ili da ukinuva pravni odnosi. Fizi~ko lice so delovna sposobnost pravniot soobra}aj za{to raspolaga so sposobnost volevo i svesno da gi razbira pravnite normi i svesno i sovesno da ja izvr{uva nivnata dispozicija. Ve}e rekovme deka so vakov vid sposobnost ne raspolaga sekoe fizi~ko lice.Za steknuvawe steknuvawe ovaj vid zakonodavstva delovna sposobnost site pozitivni Taa granica , vo mnogu vo svetot koi zakonodavsta vo svetot predviduvaat opredelena starosna granica za sposobnost. e razli~na . Postojat zakonodavstva

predviduvaat napolnuvawe dvaeset , pa duri i pove}e godini vozrast kako uslov fizi~koto lice da stekne delovna sposobnost . Kaj nas taa granica e odredena na osumnaesetgodi{na vozrast. Vo na{i uslovi se smeta deka sekoe lice {to napolnilo osumnaeset godini e dovolno zrelo i svesno za sopstvenite postapki ,poradi {to na{eto pravo mu priznava status na aktiven praven subjekt. Me|utoa od iznesenoto pravilo postojat dva isklu~oka,so {to i tuka , pravoto saka da prisposobi na brojnite specifi~nosi i razliki {to postojat me|u lu|eto.Imeno, vo prviot slu~aj , pravoto ja odreduva ponapred predvidenata granica od osumnaeset godini dodeka, pak, vo vtoriot, taa starosna granica se premestuva nazad. Vo prviot slu~aj imame rabota so institut priznavawe na ograni~ena delovna sposobnost Emancipacijata e steknuvawe delovna sposobnost na fizi~koto lice i pred navr{uvaweto na zakonski predvideniot minimum na starosna vozrast za steknuvawe delovna sposobnost. Primer za emancipacijata vo naukata naj~esto se spomnuva stapuvaweto vo brak na maloletno lice.Vo ovaj slu~aj , vrz osnova na posebno lekarsko uverenie za negovata zdravstvena sostojba , kako i na emancipacija ili

12

so specijalna dozvola od staratelot , odnosno roditelite ili organot na staratelstvo ; So ovaa postapka se izedna~uvaat vo delovnata sposobnost idnite bra~ni drugari za{to drugiot bra~en drugar , ako ima navr{eno osumnaeset godini , ve}e ja ima steknato delovnata sposobnost. Mo`nosta za steknuvawe ograni~ena delovna sposobnost ., spored vozrasta na licata , razli~no e stepenuvana. Taka , delovna sposobnost ni vo ograni~en oblik ne mo`e da ima kaj licata koi nemaat navr{eno deset godini . Za postapkite na ovie lica celosna

odgovornost snosat nivnite roditeli, odnosno starateli.Licata na vozrast od 10 do 14 godini pravoto gi tretira kako deca. . Od 14 do 16 godini se smetaat za pomladi maloletnici, a od 16 do 18 godini postari maloletici..Zavisno od kategorijata na koja i pripa|a maloletnikot , }e zavisi obemot i kvalitetot na zadol`enijata i ovlastuvawarta so koi mo`e samostojno da raspolaga . Eve nekolku primeri : 1)vo Zakonot za usvojuvawe na deca e zapi{ano i toa deka pri usvojuvawe na maloletno lice ," postaro od deset godini potrebna e i negova soglasnost"Negova soglasnost e potrebna i za toa kaj koj roditel }e `ivee vo slu~aj na razvedeni roditeli; 2) vo "Osnovniot zakon me|u roditelite i decata"ima i takva odredba so koja maloletnikot koj navr{il ~etirinaeset godini mu se ovozmo`uva samiot da gi izvr{uva svoite pravni raboti (delovna sposobnost),me|utoa za nivna polnova`nost potrebno e odobrenie od negoviot staratel ; 3) vo "Zakonot za nasleduvawe"se dava mo`nost testament da mo`i da sostavi sekoe lice sposobno za rasuduvawe {esnaesetgodi{na vozrast. Od primerite mo`e da se sogleda deka , i preku specifi~noto razgrani~uvawe i koristewe na ograni~enata delovna sposobnost , pravoto gi po~ituva utvrdenite i op{topoznati fakti od psihofizi~kiot `ivot na poedinecot .Pritoa se razbira ,ne se odi do sekoj konkreten poedinec tuku,tuka pravoto se rakovodi od kriteriumot deka prosek,uprose~uvawe .Vrz taa osnova , pravoto }e konstatira koe ima navr{eno

dete pod deset godini ne e sposobno samostojno pravno da rasuduva ,

13

duri ni za sopstvenite pravni ovlastuvawa.zatoa, pak, za periodot od 10 do 18 godini starost , takvata sposobnost ja priznava gradiurano i vo ograni~en obem. Osven pravnata i delovnata sposobnost , fizi~koto lice kako subjekt na pravoto mo`e da gi poseduva i slednive sposobnosti:politi~ka, deliktna i procesno - pravna sposobnost Politi~kata sposobnost e sposobnost {to ja predviduva ustavnoto pravo , t.e. sposobnosta na liceto da u~estvuva vo dr`avnata vlast., da gi izbira dr`avnite organi (aktivno izbira~ko pravo) i da bide izbirano od dr`avnite organi (pasivno izbira~ko pravo).Za aktivnoto izbira~ko pravo kako uslov se predviduva polnoletstvoto . Samo isklu~itelno aktivno izbira~ko pravo mo`e da stekne i nepolnoletno lice .Takov e primerot {to go naveduva d-r Stevan Gaber za steknuvaweto pravoto na glas (politi~ka sposobnost) na site maloletni lica :Vedna{ po osloboduvaweto na na{ata zemja maloletnite lica , u~esnici vo NOB, dobija pravo na glas. Deneska ova ovlastuvawe , nema prakti~na va`nost , bidej}i tie maloletni lica odamna se polnoletni. Iako bea so nenavr{eni 18 godini, bidej}i ovie maloletnici ja manifestiraa svojata politi~ka zrelost so svoeto aktivno u~estvo vo NOB i bidej}i so toa zedoa aktivno u~estvo i vo politi~kiot `ivot na zemjata , sosema logi~no be{e , po isklu~ok , odnosno pred navr{uvaweto na polnoletstvo ,da im se priznaat politi~kite prava , odnosno pravoto na glas. Za koristewe na pasivnoto izbira~ko pravo , se predviduva postara vozrast od polnoletstvoto . Za izbor vo stru~ni dr`avni organi (upravni i sudski) se bara i posebna stru~na sprema. Za razlika od delovnata (rabotna ) sposobnost {to ja sre}avame vo t.n. privatno pravo (gra|ansko,trgovsko,semejno,trudovo pravo) deliktnata sposobnost (gra|anskopravna,kaznenopravna e sposobnost i upravnopravna) na za prezemawe ,izvr{uvawe

protivpravni dela ,odnosno sposobnost za pravna odgovornost za storeni prekr{oci , delikti .Celosna deliktnopravna sposobnost se

14

steknuva

so polnoletstvoto, dodeka za izvesni pravni raboti sposobnost se sostoi

se vo

steknuva i porano , t.n.ograni~ena delovna sposobnost Deliktnata gra|anskopravna sposobnostta da se podnese oodgovornost i polnoletna li~nost za storen delikt koj, vo vo se

gra|anskoto pravo , se kvalifikuva kako nanesuvawe {teta na drug od strana na zdrava i tuka kaznata se sostoi sposobnost nadomest na {tetata.I deliktnata kaznenopravna polesni kaznivi dela se steknuva mo`e i porano

steknuva so polnoletstvoto i so mentalno zdravje , me|utoa za nekoi da se stekne ograni~ena deliktnopravna sposobnost . Na primer, delumna deliktna sposobnost i so navr{eni 14 godini . Lica na vozrast od 14 do 16 na deliktna godini t.n. pomladi maloletnici , imaat ponizok stepen merka se smetaat za delikno posposobni

sposobnost . Postarite maloletnici,16 - 18 godi{ni , vo zna~itelna i vrz niv mo`at da se na najte{kite , na primenat site kaznenopravni sankcii,so isklu~ok

primer , do`ivoten zatvor ili smrtna kazna. Procesnopravnata sposobnost e sposobnost da se bidi

stranka vo parnica , odnosno da se ima legitimacija na stranka vo eventualen spor . Postoi aktivna i pasivna legitimacija . I ednata i drugata se ocenuvaat sprema pravnoto ovlastuvawe vo konkretniot spor poradi koj i se vodi sporot.Aktivna i pasivna legitimacija imaat licata koi se fakti~ki u~esnici vo materijalno pravniot odnos koj,zatoa {to e na edna od stranite {to vo osporen , e vnesen vo tu`benoto barawe sporniot praven odnos. Delovnata sposobnost tokmu zatoa pretpostavuva vo pravoto, po samostojno i svesno dejstvuvawe na fizi~koto lice

isklu~ok , ne e nu`no sekoga{ da se steknuva so navr{eni osumnaeset godini. Toa se slu~uva so lica koi stradaat od mentalni zaboluvawa. Vo takvi sostojbi , delovna sposobnost nema se dodeka trae bolesta ili se ~uvstvuvaat nejzinite posledici.Ottuka , ima slu~ai na zadocneto steknuvawe delovna sposobnost;mo`nost ve}e

15

steknatata delovna sposobnost privremeno ili trajno da se izgubi ;mo`nost povtorno da se vrati..Ekstremni slu~ai ima vo onie sostojbi koga, poradi prisustvo na te{ko i neizle~ivo mentalno naru{uvawe na zdravjeto u{te od najrana mladost,delovna sposobnost voop{to da ne e steknata. So ~inot na smrtta delovnata sposobnost , vpro~em kako i pravnata , trajno se gubi. Za pravnite ovlastuvawa i zadol`enija na delovno nesposobnoto lice se gri`i negoviot staratel. Staratelot mo`e da se pojavi kako zakonski staratel(roditelite na delovno nesposobnoto lice) i kako praven staratel (organot na staratelstvo opredelen od strana na nadle`en dr`aven organ ).i vo dvata slu~ai staratelot e dol`en da se gri`i za vospituvaweto , za neguvaweto , kako i za pravilnoto ostvaruvawe na pravata na delovno nesposobnoto lice.

3. .Zaklu~ok: Za da postoi fizi~koto lice kako subjekt na pravoto su{testvoto treba da e :a)`ivorodeno i b) da ima ~ove~ki oblik. Fizi~ko lice e sekoe ~ove~ko su{testvo na koe pravoto mu priznava mo`nost da bide nositel na pravni ovlastuvawa i pravni zadol`enija. Postojat dva vida sposobnost na fizi~koto lice : Pravna i e sposobnost na fizi~koto lice kako e sposobnost e sposobnost na delovna sposobnost. Pravnata sposobnost Delovnata sposobnost subjekt na pravoto da bide nositel na pravni ovlastuvawa. fizi~koto lice kako subjekt na pravoto a mo`e samostojno so svoi li~ni dejstvija aktivno da u~estvuva vo pravniot soobra}aj , da sozdava , da menuva ili da ukinuva pravni odnosi. Osven pravnata i delovnata sposobnost fizi~koto lice kako subjekt na pravoto mo`e da gi poseduva i slednive sposobnosti: Politi~ka, deliktna i procesno - pravna sposobnost.

16

Pravnoto lice e zbir od pove}e fizi~ki lica koi se zdru`ile da ostvarat nekakva zaednika cel. Pravnite lica kako subjekti na pravoto imaat pravna i delovna sposobnost Za da nastane edno pravno lice nu`no e da postojat slednite uslovi:cel,~lenstvo, organi sredstva statut, edinstvenost i identitet. Vo pravoto naj~esto se zboruva za dva vida pravni lica: zdru`enija ili dru{tva i ustanovi.

O{testveniot `ivot osobeno onoj porazvieniot ne bi mo`el da se odviva


koga vo negovite odnosi osven fizi~ite lica kako pravni subjekti ne bi u~estvuvale I takvi op{testveni edinki od specifificen vid kako raznovidnite op{testveni organizacii. Pravnoto lice e zbir od pove}e fizi~ki lica koi se zdru`ile da ostvarat nekakva zaednika cel. Ako pravnoto lice go sporedime so fizi~koto vedna{ }e konstatirame deka pravnoto lice za razlika od fizi~koto e ve{ta~ka so praven akt sozdadena norma.Toa e tvorba {to ja sozdavaat pove}e zdru`eni fizi~ki lica pri {to taa treba da pretstavuva dovolno organizirana I voobli~ena edinka koja }e se razlikuva od drugite pravni lica I od zdru`enite fizi~ki lica koi ja sozdavaat.Zna~i su{tinska osobenost na pravnoto lice pretstavuva ~inot {to ne se poistovetuva so fizi~kite lica koi go sozdavaat tuku pretstavuva posebno izdvoena individualnost poradi {to I mu se priznava svojstvoto nap raven subject odnosno mo`nost pravnoto lice da bide nositel na pravni ovlastuvawa I pravni zadol`enija.

17

Pravnite lica kako subjekti na pravoto imaat pravna i delovna sposobnost Pravnata sposobnost na pravnite lica kako subjekti na pravoto, za razlika od fizi~koto lice kade {to taa se steknuva so ra| aweto ,zna~i vrz osnova na eden priroden fakt, se steknuva so aktot na odobrenie na dejnosta na pravnoto lice. Delovnata sposobnost zna~i deka pravnoto lice so sopstvenoto dejstvuvawe odnosno so odnesuvaweto na negovite nadle`niorgani vo ramkite I so soglasnost na statutotna pravnoto lice,mo`e da ostvaruva opredeleni pravno dozvoleni celi. Koi i kakvi pravni lica }e postojat vo edna dr`ava ne e ostaveno na slu~aj nitu pak samo na voljata na osnova~ite na pravnoto lice.Sekoja zaedni~ki utvrdena cel na fizi~kite lica za osnovawe na pravno lice ne se prifa}a i ne e prifatliva za dr`avata ,koja i na ovaj plan , go ima glavniot zbor . Priznavaweto na pravnoto lice od strana na dr`avnata vlast ,zna~i nema samo deklarativen karakter, tuku toa ima i konstitutivno zna~ewe. Zna~I koga dr`avata dava dozvola za konstitutirawe na pravno lice, nu`no se rakovodi od opravdanosta na toj interes za ostvaruvawe na oprdeleni celi na zdru`enite fizi~ki lica I nemo`nosta takviot interes individualno da bide ostvaren , no istovremeno , taa sekoga{ void smetka kako ostvaruvaweto na toj interes }e se odrazi vrz stabilnosta na pravniot poredok. Elementi nza nastanuvawe na pravno lice Za da nastane edno pravno lice nu`no e da postojat slednite uslovi:cel,~lenstvo, organi sredstva statut, edinstvenost i identitet. Pravnite lica od koj bilo vid prvenstveno se organiziraat za ostvaruvawe na opredelena cel vo op{testoto. Za organizacijata da se stavi vo dvi`ewe neophodni se lu|e . Lu|eto koi i pripa|aat na organizacijata {to raspolaga so status na prano lica se narekuvaat nejzino ~lenstvo ili kolektiv . Za da mo`e da bide ostvarena opredelena cel od strana na kolektivot od lica zdru`eni vo pravno lice , nu`no treba da se raspolaga so opredeleni sredstva. Vidot i kvalitetot na potrebnite sredstva e vo najtesna vrska so celta na pravnoto lice. Od kolektivot na na ~lenovi na pravnoto lice potrebno e da se izdvoi edna posebna grupa , koja prvenstveno }e void gri`a za rakovodeweto so odnosnata organizacija i koja }e ja pretstavuva kon nadvor taka i kon vnatre. Ovaa posebna grupa lu|e se konstituira vo organi na pravnoto lice. Nakraj site ovie elementi na pravnoto lice se pravno fiksirani , precizirani i za da bidat utvrdeni i site pravni odnosi {to mo`at da nastanat vrz nivna osnova , sekoe pravno lice treba da raspolaga so svoj statut . Za steknuvawe pravna sposobnsot na pravnoto lice potrebno e statutot prethodno da bide odobren od strana na nadle`en dr`aven organ.

18

Pravnoto lice , nezaviusno od svoite delovi pretstavuva posebna Celina koja ne se vklopuva i ne mo`e da se poistoveti so prostiot zbir na svoeto ~lenstvo. Ottuka vo pravniot soobra}aj pravnite lica nastapuvaat edinstveno poradi {to , pravno re~eno , tie se inperonalni. Vidovi pravni lica Kakvi vidovi pravni lica }e postojat pred se zavisi od celite i su{tinata na pravniot poredok vo ~ii ramki tie se vospostavuvaat. Vo najop{ta smisla , postojat dva vida pravni lica: edni koi preete`no se od imotnopraven karakter i se so imotni ovlastuvawa i drugi koi se prete`no odd r`avnopraven karakter so prete`ni ovlastuvawa za izvr{uvawe dr`avna vlast. Vo pravoto naj~esto se zboruva za dva vida pravni lica: zdru`enija ili dru{tva i ustanovi. Zdrunijata i dru{tvata se takvi pravni lica vo koi ~lenovite {to gi organiziraat se tesno povrzani. Tie pred se ostvaruvaat celi {to se vo korist na nivnoto ~lenstvo : tuka prete`no se raboti za profesionalno - ekonomska korist na zdru`enite lica , dodeka pak dru{tvata za ostvaruvawe vonekonomski , po{iroki op{testveni celi. Vo praktikata ima me{awe na ovie poimi.Zdru`enija se Zdru`eni na studentite na Pravniot fakulet, Zdru`enie na smetkovoditeli i dr. Ustanovata za razlika od zdru`enieto i dru{tvoto , e zna~itelno poizdvoena od lu|eto , taka {to taa postoi nezavisno od niv - taa nema svoe ~lenstvo . Ustanovata ima opredeleni organi i korisnici koi gi koristat nejzinite uslugi , a sepak ne se nejzini ~lenovi i tie nemaat nikakva vlast vo ustanovata.Primeri na ustanovi se U~ili{tata, bolnicite, internatite i tnt. Vo pravoto ako se prifato sva}aweto deka pravnite lica mo`at osven samo kako prost zbir na lica da se pojavat i kako zbir na predmeti , toga{ i pravnite lica mo`eme da gi podelime na zbir na lica(corporation) i zbir na predmeti (univarsitas rerum). Zastapnik Zastapnik e delovno sposobno lice koe vo ime na delovno nesposobno fizi~ko lice i pravo lice izvr{uva pravni dejstvija. Zastapnikot dejstvuva vo ime na zastapuvanoto lice taka {to pri sklu~uvawe na sekoe pravno delo , za subject na pravnoto delo }e se smeta zastapuvanoto lice , a ne negoviot zastapnik.pravnite dela zastapnikot gi izvr{uva vo tu|o ime i za tu|a smetka . Vo rolja na zastapnici na delovno sposobni lica se javuvaat advokatite i notarite. Kaj pravnoto lice bidej}i tuka stanuva zbor za subject sostaven od pove}e fizi~ki lica i pove}e organi , po pravilo se opredeluva individualen organ koj, vo imeto na pravnito lice , }e izvr{uva

19

opredeleni dejstvija na zastapuvawe vnatre i nadvor od organizacijata . Zastapnikot obi~no se opredeluva so zakon i se narekuva zakonski zastapnik. Pr. Roditelot e zakonski zastapnik na svoite maloletni deca. Osven ovaj vid zastapuvawe , mo`e da se slu~i da se donese i poseben akt so koj , vrz osnova na zakon }e se opredeli i drugo lice za zastapnik. Taka pokraj direktorot na pravnoto lice kako zakonski zastapnik mo`e da se opredeli Iidrugo delovno sposobno lice da go zastapuva pravnoto lice, na primer advokat Vo takov slu~aj na ovaj zastapnik mu se dava polnomo{no {to go izdava zakonskiot zastapnik i zastapnikot toga{ se narekuva polnomo

Koristena literatura: Voved vo pravoto PRAVO Prof D-r DIMITAR BAJALXIEV Teorija na dr`avata i pravoto D-r STEVAN GABER

20