You are on page 1of 77

MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO 1. POJEM MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA..........................................

3
.....................................................................................................................3

2. RAZVOJ MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA........................................4
2.1. RAZVOJ CIVILNEGA PRAVA PRI NAS.............................................................5

3. VIRI MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA.............................................5
3.1. HIERARHIJA NORM.....................................................................................6

4. NAČELA MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA........................................6
4.1. 4.2. 4.3. 4.4. 4.5. 4.1. 4.2. 4.3. 4.4. 4.5. NAČELO (KOLIZIJSKE) PRAVIČNOSTI............................................................6 NAČELO KONEKSNOSTI (ZVEZNOSTI)..........................................................6 NAČELO AVTONOMIJE STRANK....................................................................6 NAČELO ENAKOPRAVNOSTI PRAVNIH REDOV...............................................7 NAČELO HARMONIJE MED PRAVNIMI REDI ...................................................7 NAČELO VARSTVA PRIDOBLJENIH PRAVIC....................................................7 NAČELO VARSTVA ŠIBKEJŠEGA...................................................................7 NAČELO VARSTVA INTEGRITETE INSTITUCIJ - PREPOVED CEPITVE.................7 DRUGA NAČELA.........................................................................................8 NAČELA, KI SE POJAVLJAJO V PROCESNEM PRAVU........................................8

5. KOLIZIJSKE NORME...............................................................................8
5.1. DEFINICIJA.................................................................................................8 5.2. VRSTE KOLIZIJSKIH PRAVIL.........................................................................9

6. NAVEZNA OKOLIŠČINA, NAVEZOVANJE.................................................13
6.1. 6.2. 6.3. 6.4. 6.5. 6.6. 6.7. DEFINICIJA NAVEZNE OKOLIŠČINE.............................................................13 METODE DOLOČANJA OZ. IZBORA NAVEZNIH OKOLIŠČIN............................13 VRSTE NAVEZNIH OKOLIŠČIN....................................................................14 SPREMEMBE NAVEZNIH OKOLIŠČIN...........................................................15 NAVEZOVANJE NA VEČPRAVNO OZEMLJE...................................................15 POSAMEZNE NAVEZNE OKOLIŠČINE...........................................................17 POSEBNOSTI PRI NAVEZOVANJU...............................................................24

7. KVALIFIKACIJA....................................................................................27
7.1. DEFINICIJA...............................................................................................27 7.2. KVALIFIKACIJSKI STATUT..........................................................................27 7.3. KVALIFIKACIJA IN ZAVRAČANJE.................................................................29

8. UPORABA TUJEGA PRAVA....................................................................29
8.1. 8.2. 8.3. 8.4. POSEBNOSTI UPORABE TUJEGA PRAVA......................................................29 PREDHODNO VPRAŠANJE..........................................................................30 PRILAGAJANJE..........................................................................................30 PRIDRŽEK JAVNEGA REDA.........................................................................32

9. IZIGRAVANJE ZAKONA V MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU.................34 10. VZAJEMNOST IN RETORZIJA................................................................35
10.1. VZAJEMNOST.........................................................................................35 10.2. RETORZIJA.............................................................................................35

11. TEORIJA O PRIDOBLJENIH PRAVICAH...................................................36 12. MEDNARODNA PRISTOJNOST .............................................................36

12.1. SPLOŠNO...............................................................................................36 12.2. NAČELA NA PODROČJU DOLOČANJA MEDNARODNE PRISTOJNOSTI.............37 12.3. SPLOŠNA IN SUBSIDIARNA PRISTOJNOST.................................................38 12.4. PROROGATIO FORI.................................................................................38 12.5. VZAJEMNA PRISTOJNOST........................................................................39 12.6. IZKLJUČNA PRISTOJNOST........................................................................39 12.7. IZBIRNE PRISTOJNOSTI...........................................................................41 12.8. LITISPENDENCA......................................................................................41 12.9. EXCEPTIO RES JUDICATA.........................................................................43 12.10. PERPETUATIO FORI...............................................................................43

13. PRIZNANJE IN IZVRŠITEV TUJIH SODNIH ODLOČB ................................44
13.1. VIRI.......................................................................................................44 13.2. TUJA SODNA ODLOČBA...........................................................................44 ....................................................................................................................44 13.3. PROCESNE PREDPOSTAVKE ....................................................................46 13.4. IZVRŠITEV ODLOČBE TUJEGA SODIŠČA ....................................................47 13.5. PRIZNANJE IN IZVRŠITEV TUJIH ARBITRAŽNIH ODLOČB.............................47 13.6. POSTOPEK ZA PRIZNANJE IN IZVRŠITEV TUJIH SODNIH IN ARBITRAŽNIH ODLOČB.........................................................................................................48

14. POSEBNI DEL....................................................................................50
14.1. STATUSNOPRAVNA RAZMERJA, PERSONALNI STATUT...............................50

15. DRUŽINSKOPRAVNA RAZMERJA..........................................................53
15.1. SKLENITEV IN RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE...............................................53 15.2. PREMOŽENJSKA RAZMERJA ZAKONCEV....................................................54 15.3. RAZMERJA MED STARŠI IN OTROKI..........................................................56

16. DEDNOPRAVNA RAZMERJA.................................................................59
16.1. KOLIZIJSKE NORME.................................................................................59 16.2. PRISTOJNOST.........................................................................................59

17. STVARNOPRAVNA, LASTNINSKOPRAVNA RAZMERJA............................60
17.1. KOLIZIJSKE NORME.................................................................................60 17.2. PRISTOJNOST.........................................................................................61

18. OBLIGACIJSKOPRAVNA RAZMERJA......................................................61 19. OBOGATITVENI ZAHTEVKI IN ODŠKODNINSKA RAZMERJA.....................67 20. POTROŠNIŠKA POGODBA IN POGODBA O ZAPOSLITVI..........................72 21. RAZNO ............................................................................................72
21.1. LETALSKI ZAKONIK.................................................................................72 21.2. POMORSKI ZAKONIK...............................................................................73 21.3. ZAKON O DENACIONALIZACIJI.................................................................73

22. PRIMERI...........................................................................................74

2

1.

POJEM MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA
1. DEFINICIJA
Mednarodno zasebno pravo je notranje (državno) pravo, ki vsebuje pravna pravila o tem, katero materialno pravo (tuje ali domače) naj se uporabi pri reševanju pravnih razmerij z mednarodnim elementom. Bistvena predpostavka za uporabo pravil mednarodnega zasebnega prava je tuj, mednarodni element v pravnem razmerju. Njegova pravila niso mednarodna, mednarodni značaj imajo samo razmerja, ki jih to pravo ureja, ker so vezana na več suverenosti. Pravna narava kolizijskih norm: gre za specifične norme, ki so predhodna faza, ki določi, katero pravo se bo uporabilo.

2. PREDMET
Sestava ZMZPP (Ur.l. RS 56/99): je sodoben zakon, ki ustreza potrebam dejanskih razmer. Vsebuje (1. člen): ● kolizijske norme –pravila o določanju prava, ki ga je treba uporabiti za določena razmerja (osebna, družinska, delovno socialna, premoženjska in druga civilnopravna razmerja) z mednarodnim elementom;
● mednarodno pristojnost – norme o mednarodni pristojnosti povejo, kdaj so pristojni naši

organi. Slovensko sodišče je praviloma pristojno, če ima toženec stalno prebivališče oz. sedež v RS. Seveda pa ni nujno, da je slovensko sodišče izključno pristojno, lahko je pristojno tudi sodišče kakšne druge države. S svojim zakonom lahko določimo samo to, kdaj je pristojno naše sodišče, nikakor pa ne moremo določiti pristojnosti tujih sodišč.
● pravila postopka, in ● norme o priznanju in izvršitvi tujih arbitražnih in sodnih odločb - povejo, katera

tuja arbitražna oz. sodna odločba izpolnjuje pogoje za priznanje. ZMZPP ne ureja kolizije glede vseh pravnih razmerij, temveč se omejuje na t.i. klasična civilna področja: osebna (statusna), družinska, premoženjska, delovno socialna razmerja in druga civilnopravna razmerja z mednarodnim elementom. Mednarodno zasebno pravo je tesno povezano s pravili o državljanstvu, pravom tujcev in civilnim procesnim pravom, primerjalnim pravom, stične točke pa ima tudi z mednarodnim javnim pravom, mednarodnim gospodarskim pravom, mednarodnim poenotenim pravom (unificiranim pravo), intertemporalnim in interpersonalnim zasebnim pravom, interlokalnim pravom in evropskim pravom.

3

pravo. Vsaka mestna državica v Italiji je imela svoje predpise. ● 19. kjer ta personalni statut velja.poudarja se dejstvo suverenosti države. lex loci stipulationis. da je treba zakone razdeliti na več vrst: na tiste. da se lahko tuje pravo uporabi v suvereni državi iz kurtoazije in ob pogoju vzajemnosti. za katerega moramo ugotoviti. To so bili zametki za nastanek teorije o MZP. ● srednji vek . da je izhodišče dejanski stan (in ne norma). kam sodi. Takratni teoretiki so bili mnenja.razširjen je bil v srednjem veku (fevdalizem) in je za bistveno okoliščino štel kraj dogodka (slovensko pravo velja za osebe na njenem območju). Savigny je trdil.razvije se teorija MZP. 4 . Teorije o statutih so izpopolnjevali postglosatorji. na katere področju ima domicil (lex patria). Za procesne norme je veljalo načelo.aprioristična metoda (Savigny je torej bil apriorist. Teorija o statutih je razlikovala tudi ugodne zakone (statuta favorabilia) in neugodne zakone (statuta odiosa). Problem pri tem je. pri čemer je že zaznati začetke pridržka javnega reda. ali naj velja personalno ali teritorialno načelo. RAZVOJ MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA Pregled: ● antika . ki so bile drugačne kot splošno veljavno rimsko pravo. ● kapitalizem . kjer stvar leži (lex rei sitae). ki jo je razvil Savigny. Zato se je začelo postavljati vprašanje. O sodobnem kolizijskem pravu govorimo šele od Savignya naprej (je utemeljitelj sodobnega MZP). Sodišče je v posameznih primerih uporabljalo le ugodne zakone. stoletja. stoletja. izhajati moramo torej iz dejanskega živega primera. a profesorica pravi. mešani statuti pa naj bi se uporabljali za pravna dejanja na določenem pravnem območju. ki so določali. ki ima svoj izvor ali domicil na določenem pravnem območju. ki je trdil. da so uzakonila običaje. da vsakdo živi po svojem pravu. Osnove za to. Začetek MZP predstavljajo statuti italijanskih mest. V svobodnih mestih so se začele razvijati pravne norme.kolizijska pravila se pojavijo v okviru kodifikacij civilnega prava. ● teritorialni princip . ● teorija statutov (začetek MZP) . kjer tak statut velja. s katerim je razmerje povezano naj se uporabi za razmerje. Za vsako pravno razmerje je treba ugotoviti. kje ima sedež (teorija o sedežu pravnega razmerja). ● za osebna vprašanja se uporablja pravo države. Teoretik MZP je bil tudi Hugo Grotius.2. ampak dejanski stan.o tej teoriji govorimo od zgodnjega srednjega veka pa vse do 19. Pri urejanju raznopravnih razmerij sta se v zgodovinskem razvoju uporabljala dva principa (pristopa): ● personalni princip . zato je ključna okoliščina domicil (slovensko pravo velja za slovenske državljane). ki so se imenovali tudi statutisti. Rim uporablja posebno in del splošnega prava za tujce. da se pravo zelo hitro spreminja. Pravila o statutih so veljala samo za materialnopravne norme. ● za pogodbeno pravo se uporablja bodisi kraj sklenitve pogodbe (lex loci stipulationis) bodisi kraj izpolnitve pogodbe (lex loci solutionis). in na mešane statute (statuta mixta: za uporabo norme so pomembne tako objektivne kot subjektivne okoliščine). Teorija o statutih je uvedla tudi razlikovanje med materialnimi in procesnimi normami. ki se nanašajo na osebe (statuta personalia: za uporabo norme so pomembne subjektivne okoliščine).do potrebe po ureditvi pride šele z razmahom trgovanja. da je MZP del vsake države. je postavil Vektor. Že takrat so se uveljavili pojmi. O teoriji statutov govorimo od zgodnjega srednjega veka pa vse do 19. Osebni statuti obravnavajo status osebe. ki ležijo v državi. lex loci actus. Večja italijanska mesta so v svojih mestnih statutih sprejela novo pravo tako. da je treba uporabiti pravo sodišča (lex fori). za koga se ti predpisi uporabljajo (MZP je bilo omejeno na določitev obsega uporabe MZP). a so zelo pičla (sprejemanje civilnih kodeksov in sistematski razvoj MZP!). da ni izhodišče našega razmišljanja norma. da se to na izpitu ne reče). vendar v skladu z mednarodno kolizijo odstopajo določen del svoje suverenosti (po principu vzajemnosti).Grčija tujcev ne priznava kot pravnih subjektov. Savigny je iskal sedež pravnega razmerja (teorija o sedežu pravnega razmerja) . Savigny je razvil sistem naveznih okoliščin . stoletje . lex loci solutionis. ● nizozemsko-flamska šola . ki preučujejo glose in jih razlagajo. ki pa so vsi bolj ali manj izražali nestrpnost do tujcev (latinščina npr.temelji na načelu. na tiste. ki se nanašajo na stvari (statuta realia: za uporabo norme so pomembne objektivne okoliščine). Realni statuti se nanašajo na nepremičnine. ki jih MZP uporablja še danes: lex domicilii. uporablja isti izraz za tujca in sovražnika: hostis). Prej so obstajali le poskusi urejanja posameznih raznopravnih razmerij. Savigny je razvil sistem naveznih okoliščin: ● za stvarnopravna vprašanja se uporablja pravo kraja. ● Savigny –poudarjal je. ki so se razvili na njihovem območju. vsake pravne ureditve. katere državljan je oseba oz. ki jo izvajajo postglosatorji.

5. ● Zakon o industrijski lastnini. SODNA PRAKSA . ki so v neskladju z novo ustavo. BILATERALNE IN MULTILATERALNE KONVENCIJE . 5 . -iti mora za kontinuirano uporabo in zavest. 13. ● Stvarnopravni zakonik. ZAKONI: Zakoni. ● Zakon o zaposlovanju tujcev. 6. 3.1. ● Zakon o tujcih. 8. civilnem sodnem postopku. 4. 79.temeljni notranji vir MZP. 7. olajšanju mednarodnega pristopa k sodišču in 7. konzularne konvencije in 4. pogodbe o medsebojni pravni pomoči. uporabi prava za nesreče v cestnem prometu. ki nadomesti staro ureditev MZP. ● Zakon o pravdnem postopku. uporabi prava za odgovornost proizvajalca. so: ● ZMZPP (1999. so neveljavni in mora zakonodajalec sprejeti nove predpise. Med multilateralnimi konvencijami so pomembne zlasti haaške konvencije o: 1. RAZVOJ CIVILNEGA PRAVA PRI NAS Temeljna listina je predpisala. Med dvostranskimi konvencijami so pomembne: 1.meddržavni vir MZP. konvencije o trgovini in plovbi.. ● Zakon o pomorski in notranji plovbi.. 2. ki vsebujejo določbe MZP. Zakon o čeku.). 6. 1999 sprejet ZMZPP. pogodbe o vzajemnem priznavanju sodnih in arbitražnih odločb. ● Zakon o tujih vlaganjih.● za odškodninska razmerja se uporablja domače pravo oz. koliziji zakonov na področju oblike oporočnih razpolaganj. OBIČAJNO PRAVO –prek 3. ● Zakon o menici. člen 2. ● Zakon o avtorski in drugih sorodnih pravicah. USTAVA . direktive 3. ukinitvi legalizacije tujih javnih listin. člena ZMZPP in interpretacijo v širšem smislu. 2. 3. ● Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju.. ● Zakon o obligacijskih in temeljnih materialnopravnih razmerjih v zračni plovbi. civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok. VIRI MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA Viri mednarodnega zasebnega prava so: 1. da predpisi. posebej. 68. PRIMARNI IN SEKUNDARNI VIRI EU –pristopne pogodbe. če dajejo strokovnjaki izvedenska mnenja o rešitvi konkretnih spornih pravnih razmerij. 3. PRAVNA ZNANOST –ni formalni pravni vir. 5. uredbe. pravo sodišča (v odškodninskem pravu je Savigny videl kaznovalne elemente). a prispeva k razvoju pravne veje.izpolnjuje praznine v zakonu in zakone prilagaja spremenjenim razmeram. da ta norma obvezuje. 2. 4.

Avtonomija v primerjavi s koneksnostjo običajno prevlada.2. HIERARHIJA NORM Na prvem mestu so mednarodne pogodbe. ki je primerno. za njimi pa notranji predpisi. Pravilo o avtonomiji strank je postalo načelo po sprejetju Resolucije o avtonomiji strank v Rimu (leta 1994). 6 . ki omogoča odstop od pravil. da uporabi naj se tisto pravo. Stranki v celoti izključita domače norme. pravilno. 3. Materialna avtonomija pomeni. ZMZPP . Sodišču se prepusti. Ko govorimo o načelih MZP. načelo pravičnosti itd. ustavnimi načeli). s katerim pravom je dejanski primer najbolj povezan. da naj se uporabi tisto pravo. Ker gre pri načelu avtonomije strank za načelo. Njihova vloga je predvsem interpretacija pravnih norm in zapolnjevanje pravnih praznin . Iz družinskega prava je prevzeto načelo favor divortii. kjer je bilo dejanje storjeno. je treba v primeru kolizije med avtonomijo in koneksnostjo ugotavljati razumno podlago za uporabo tujega prava.npr. pri tem pa se pojavi problem pravne varnosti. Načelo pravičnosti pomeni.3. in pravom kraja. Kolizijsko pravo ne ureja razmerja vsebinsko. pravila notranjega zakona. Načela mednarodnega zasebnega prava so: 4.1. ki je s primerom v najtesnejši zvezi. 4. pove le katero pravo naj se uporabi.4. moralo in ustavnimi načeli. To načelo velja predvsem na pogodbenem področju. NAČELO AVTONOMIJE STRANK Pomeni. ki razvezo zakonske zveze prepovedujejo. Gre za substančno.npr. Iz družinskega prava je prevzeto tudi načelo favor prolis. vendar pa ne v nasprotju s prisilnimi predpisi. 4. ki so prevzeta z drugih področij. katerega namen je zaščita otroka. ki je s pravnim razmerjem najbolj povezano. da samo presodi. 4. NAČELO (KOLIZIJSKE) PRAVIČNOSTI Načelo pravičnosti je krovno načelo MZP.praviloma se stranke sklicujejo na uporabo tujega prava. ● načela. NAČELA MEDNARODNEGA ZASEBNEGA PRAVA V mednarodnem zasebnem pravu obstaja več vrst načel. načelo koneksnosti. Pravilno pravo je tisto. kjer je nastopila posledica. NAČELO KONEKSNOSTI (ZVEZNOSTI) Pomeni. Hierarhija: 1. v MZP lahko oškodovanec običajno izbira med pravom kraja. člen ureja splošno pravno pravilo lex specialis derogat legi generali (naravo specialnih pravil ima tudi notranja zakonodaja). ki pokrivajo celotno področje te pravne veje. pravnimi predpisi. Pravičnost je raztegljiv in relativen pojem. načelo enakopravnosti. da udeleženci urejajo svoja razmerja prosto. ki so lastna samo področju MZP . Kolizijska avtonomija . Stranki nista omejeni in vezani z notranjim javnim redom (moralo. stranki imata pri izbiri prava absolutno svobodo. da imata stranki pravico izbrati. materialno pravičnost.3. bilateralna pogodba. katero pravo se bo uporabilo za njuno razmerje. multilateralna pogodba. ločimo: ● načela.1. 2. ki so tako nadomeščene z normami tujega prava.

pravice kupca obenem obveznosti prodajalca. Zato pravimo. da uporabi naj se pravo šibkejše stranke v razmerju. 4. posledice pa so nastale v drugi državi. . v kateri državi se bo razsojalo.delovnem pravu (varstvo delavca: favor labori). ZMZPP). gre pa za materialno pravičnost! 4. NAČELO VARSTVA ŠIBKEJŠEGA Pomeni. NAČELO HARMONIJE MED PRAVNIMI REDI oz. da je kolizijska metoda 'skok v temo' in lahko pripelje do slabšega rezultata (npr. da bo izbrano zanjo najbolj ugodno pravo (odvetnik poskuša doseči pristojnost sodišča. Pri pogodbi se oblika običajno presoja po pravu kraja. To pomeni. kjer je deloval. se uporablja tudi v drugi državi. To je edini primer izjeme. da daje prednost ravno domačemu pravu. alternativno pa po pravu po vsebini pogodbe (7. ko se uporablja tudi substančna ureditev. da če so npr. da je njegovo pravo zanj najugodnejše. Vodilno je pravo kraja. imajo zato možnost "forum shoppinga". za izpolnitev pravnega posla pa lahko velja pravo kraja. temveč po enem pravu. 4. saj se kolizijsko pravo ne ukvarja z vprašanjem. najbolj pa se kaže na družinskem področju. enaka. kjer je bil posel sklenjen (lex loci stipulationis). ki pravo in kolizijske norme dobro poznajo. kje naj sproži postopek.2. dosežemo tudi harmonijo. Domače pravo pride v poštev pod enakimi pogoji kot tuje pravo. da bo odločitev v posamičnem primeru vedno podobna oz. 30.družinskem pravu (varstvo otroka: favor prolis). pa se uporabi to (30/I. da pravo. jih ne moremo obravnavati ločeno. NAČELO VARSTVA INTEGRITETE INSTITUCIJ .odškodninskem pravuu (varstvo oškodovanca: favor laesi). Stranka se mora zavedati. po slovenskem pravu). kjer velja določeno kolizijsko pravilo). kjer naj se posel izpolni (lex loci solutionis). kot če bi uporabili pravo njegovih staršev). za otroka je lahko celo slabše.PREPOVED CEPITVE To načelo pomeni. ki nastane v eni državi. . Gre za kompleksna razmerja med več pravnimi redi. ki je po 3. da bodo razvezo priznale vse zainteresirane države. 4.4. ne glede na to. da zakonodajalec ne sme dati prednosti enemu pravnemu redu pred drugim. To načelo se kaže predvsem v priznavanju tujih sodnih odločb. Stranke. 7 . člen ZMZPP pa ureja situacijo. člen ZMZPP). načelo mednarodne harmonije Če je upoštevano načelo enakopravnosti pravnih redov.5. Pri tem velja pravna domneva. ko je bilo dejanje storjeno v eni državi. V našem pravu je to načelo poudarjeno predvsem v . Po načelu varstva oškodovanca se uporabi pravo tiste od dveh držav. Je podnačelo načela koneksnosti. se zakonec lahko razveže.trgovinskem pravu (varstvo potrošnika) ter na . pravo po domicilu pa tega ne bi dopuščalo. Rešitev pri razvezi zakonske zveze naj bo takšna. NAČELO VARSTVA PRIDOBLJENIH PRAVIC Določa. da se pridobljena pravica prizna in uporablja tudi na drugem pravnem območju. členu ZMZPP spoštovano tudi pri nas. V praksi seveda ni tako.1. Za sklenitev pravnega posla lahko velja pravo kraja. kjer je pogodba sklenjena. ali je to pravo resnično bolj ugodno za šibkejšo stranko. to pomeni.3. Če se en zakonec po svojem pravu lahko razveže (npr.4. NAČELO ENAKOPRAVNOSTI PRAVNIH REDOV Pomeni. čeprav se velikokrat dogaja. ki je za oškodovanca ugodnejše. če pa je ugodnejše pravo kraja posledice.

katero pravo (domače ali tuje) naj se uporabi pri določenem pravnem razmerju s tujim elementom. ● načelo favor lesi . naj se pravni posel ohrani v veljavi. ki jo moramo rešiti tako. ● načelo favor divortii . da ugotovimo. ampak se omejujejo le na to. DRUGA NAČELA načelo favor negotii . BISTVENI SESTAVINI kolizijske norme sta: 1. Med načeli lahko prihaja do kolizije. napotilo pa kaže na pravo tiste države. katera vrednota je močnejša." V tem primeru je zadeva pravna in poslovna sposobnost fizične osebe. enotno divergentno navezovanje . temveč tudi ekonomičnost. razen v enem primeru. Dejanski stan je potrebno okvalificirati. katere državljan je. ni pa to nujno. KOLIZIJSKE NORME 5.5. Šteje se kot pravo.vsebuje dejanski stan. napotilo. načelo pridobljenih pravic. načelo personalnosti.4. Napotilo ne pove naravnost. KI SE POJAVLJAJO V PROCESNEM PRAVU 1.če je le mogoče.sodišče jih mora uporabljati po uradni dolžnosti (ex offo) in ne samo na zahtevo stranke.naj se doseže razveza zakonske zveze. ko se uporablja tudi substančna ureditev.v korist oškodovanca. kjer gre za vsebino: načelo varstva oškodovanca. Pri vseh načelih ostanemo na nivoju kolizijskega pravila. označitev zadeve. 3.navadno v domicilu toženca. 4.se navadno ne uporablja. 2.1. S kolizijskimi normami se skuša preprečiti izigravanje zakona. člena ZMZPP določa: "Za pravno in poslovno sposobnost fizične osebe se uporabi pravo tiste države. katero pravo je treba uporabiti. ● načelo enakopravnosti moških in žensk ● 4. 5. katero pravo naj se uporabi. ker za proces ni pomembna samo koneksnost. katero znamenje življenjskega pojava pokaže katero pravo 8 .4. ker samo opredeli merodajno pravo. Primer: obličnost oporoke. saj želimo zaščititi oškodovanca. odkaz na pravni red. katere sposobnost se presoja. 1. ki naj se uporabi – glede na navezne okoliščine) Kolizijska norma je sestavljena iz dejanskega stanja in navezne okoliščine. odst. Prednost lahko damo načelu pravičnosti. Kolizijska norma je formalna norma (teorija jih uvršča med formalno pravo) in posledica te lastnosti je njena kogentna uporaba . 13. temveč pove. ki se ureja . ki ji pripada oseba. To je edini primer izjeme. NAČELA. Norme kolizijskega prava ne upoštevajo končnih rešitev (vsebine substančnega prava). DEFINICIJA Kolizijsko pravilo pove. 2. Kakšna je NARAVA KOLIZIJSKIH NORM: ● ni materialna (substančna) norma. ● niti ni procesna norma. načelo teritorialne oblasti .

da lahko država določi samo to. (npr. ne omejujejo se več na eno pravno situacijo. 9 . generalno. ki določajo pogoje za priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb pred slovenskimi sodišči. Tako znamenje se imenuje navezna okoliščina. Taka norma ne napotuje na tuje pravo.2. Večina norm ima tak značaj. VRSTE KOLIZIJSKIH PRAVIL 5.2. ko je veljalo. Takšna je npr. sedeža). da so izpolnjeni določeni pogoji. 5. Te norme namreč ne razlikujejo.ENOSTRANSKE (NEPOPOLNE) IN DVOSTRANSKE (POPOLNE) KOLIZIJSKE NORME  ENOSTRANSKE povedo. ki velja v državi.je treba uporabiti. pod katerimi pogoji se uporabi domače ali katero drugo pravo 5.ODKRITE (JASNE) IN SKRITE KOLIZIJSKE NORME  ODKRITE so tiste. Ker je državljanstvo vez med življenjskim pojavom in odkazanim pravom. ali gre za tujca ali domačina. temveč samo zahtevajo. kdaj se bo uporabilo njeno pravo.1. se to znamenje imenuje navezna okoliščina. temveč samo omejuje uporabno področje domačega prava –prevladovale so v starejših zakonih. ampak urejajo splošno. pri katerih se že iz same formulacije razbere njihova napotilna funkcija. kateri pravni red naj se uporabi. člen ZMZPP: za enostranski pravni posel se uporabi pravo države dolžnikovega stalnega prebivališča oz. katere sposobnost želimo ugotoviti.  SKRITE pa so materialnopravne ali procesnopravne norme. vsebina členov. pod katerimi pogoji se uporabi domače pravo. iz katerih po primerni razlagi lahko sklenemo. Uporabiti je treba torej pravo.  DVOSTRANSKE pa določajo.2. Sodobne kolizijske norme so večstranske. Za presojanje pravne in poslovne sposobnosti fizične osebe je tako znamenje državljanstvo osebe. katere državljan je ta oseba. 28.2.

2. alternativno. kumulativno.2. 5.2. ki niso konformna. da če bi bila uporaba tujega prava v nasprotju z našim pravnim redom. da pomagajo oz. kadar navezna okoliščina odkazuje na tuje pravno področje. ki so med seboj enaka.KONFORMNE IN DIVERGENTNE KOLIZIJSKE NORME  KONFORMNA so tista. predhodno vprašanje.4.5.2.6.5. 2. tuje norme ne uporabimo). 18. lahko pa so izenačena tudi z mednarodnimi pogodbami ali zakonskimi vzorci. da uporabimo kar domače pravo. na katero ta norma napotuje.KOGENTNE IN DISPOZITIVNE KOLIZIJSKE NORME Postavlja se vprašanje. To pomeni. 5. pri nepremičninah pa stalna navezna okoliščina. 5. zaporedno (primarno in subsidiarno) ter 4.SAMOSTOJNE IN NESAMOSTOJNE KOLIZIJSKE NORME SAMOSTOJNE so kolizijske norme v ožjem pomenu. tako da zajamejo čim več snovi. POMOŽNE.2. kadar z uporabo samostojnih kolizijskih norm ne moremo priti do ustreznega rezultata ali je ugotovljena rešitev vprašljiva.'pravni šovinizem'). distributivno. kakšna je pravna narava kolizijskih norm.2.3. Veljajo za razmerja civilnega in gospodarskega prava   POSEBNA (ius speciale) veljajo v meničnem. Tudi norme našega ZMZPP so kogentne narave. ki jih nato sprejmejo zakonodaje različnih držav. Med pomožne (nesamostojne) kolizijske norme spadajo: 1. zavračanje. Pri tem igrajo pomembno vlogo načela MZP. izigravanje prava. 5. ko smo odkazani na tuje pravo. SINGULARNA pravila: urejajo izjeme od splošnih rešitev kakšnega posameznega vprašanja.7. da so slovenska sodišča dolžna uporabljati kolizijske norme po uradni dolžnosti. dolžna pa so uporabiti tudi tuje pravo. da je pri premičninah spremenljiva. 5.STALNE IN SPREMENLJIVE KOLIZIJSKE NORME Stalne kolizijske norme navezujejo s pomočjo stalne navezne okoliščine. rešujejo situacijo. Navezovanje na več pravnih redov (kompleksno navezovanje) je lahko: 1. dolžan uporabiti za to predvideno kolizijsko normo in preko nje pravo.  DIVERGENTNA so vsa druga kolizijska pravila. 3. čekovnem in pomorskem pravu.SPLOŠNA IN POSEBNA KOLIZIJSKA PRAVILA  SPLOŠNA so zelo široka. Omogočajo nam lahko. ali so kolizijske norme kogentne ali dispozitivne oz.2. pridržek javnega reda (to pomeni. člen ZMZPP določa. ali je sodnik. prisilnopravne (imperativne) narave. 3. nesamostojne pa so kolizijske norme v širšem pomenu.KOMPLEKSNE KOLIZIJSKE NORME O kompleksnem navezovanje govorimo.8. ko rešuje pravno razmerje z mednarodnim elementom. Lahko so simetrične (enako vrednotijo vse pravne rede) ali asimetrične (dajejo prednost domačemu pravnemu redu . 10 . ali pa tega ni dolžan storiti. To pomeni. in 4. kadar kolizijske norme napotujejo na več pravnih redov. ker jih je en pravni red prevzel od drugega. V največjem številu pravnih redov kontinentalne Evrope so kolizijske norme kogentne.

Pri alternativnem navezovanju uporabimo eno ali drugo pravo po načelu favor negotii. členu ZMZPP: . 11 . S kumulacijo dosežemo tudi harmonijo med pravnimi redi. da: ● se uporabijo norme vseh relevantnih pravnih redov. Navezovanje je zaporedno (primarno in subsidiarno) v 11. se uporabi druga. člen ZMZPP). Taka delitev se lahko opravi: ● glede na osebe (po subjektih): npr. na katere norma napotuje. lex loci stipulationis). posvojitev). 3. katere državljan je bil oporočitelj (bodisi ob oporočnem razpolaganju bodisi ob smrti). po našem pravu. kjer je bil posel sklenjen. Primer alternativnega navezovanja je določilo o veljavnosti oporoke glede na obliko (33. podredno. če gre za slovenskega državljana ali osebo.p. ki imajo interes v konkretnem primeru. kjer naj se posel izpolni (lex loci solutionis). ki ima v Sloveniji domicil (načelo favor divortii). se pomikamo naprej po lestvici (subsidiarno). če so posvojitelji in otrok državljani treh različnih držav (46/3 ZMZPP). Cilj je torej ohranjanje pravnega posla v veljavi. se uporabi pravo njenega stalnega prebivališča. 33 ali 30/1 ZMZPP). SUBSIDIARNO (zaporedno. po pravu kraja. Za vsakega udeleženca naj velja njegovo pravo in za vsak del pravnega posla svoje pravo (cepitev p. če je oblika veljavna po enem od naslednjih pravnih redov: 1. Kumulativno navezovanje služi preprečevanju šepavih razmerij (rešitev mora biti veljavna v vseh relevantnih pravnih redih). po pravu kraja.pogoji za sklenitev zakonske zveze se za vsako osebo presojajo po pravu države. sposobnost pa se lahko presoja za vsako stranko po njenem pravu. katere državljan je ob sklenitvi. Omejitev pa se kaže pri sklenitvi zakonske zveze – uporabi se lahko le pravo kraja. po 34. sodišče hkrati upošteva vzroke za razvezo. ko res želimo trdnost neke pravne odločitve (razveza. Vendar če razveza ni možna. ga ni mogoče ugotoviti. kadar ena ni uporabna.). saj lahko za vsako stranko velja pravni red. ki ji je najbližje (pravo. ki so določeni po zakonih držav.. Tako lahko za sklenitev pravnega posla velja eno pravo (pravo kraja. ● glede na sestavine samega razmerja: delitev se lahko opravi tudi po posameznih sestavinah oz. 4. ● pravne posledice učinkujejo v vseh pravnih redih. Tu pride do izraza tudi načelo koneksnosti. DISTRIBUTIVNO (DELJENO) NAVEZOVANJE Za distributivno navezovanje gre takrat. stadijih pravnega razmerja. Kumulativno navezovanje pomeni. po pravu kraja. upošteva pravne rede. Pri posvojitvi. kjer je bila oporoka sestavljena. kjer je nepremičnina (za nepremičnine). Najprej uporabimo eno (primarno) in če to ne gre. kjer je bila zakonska zveza sklenjena (lex loci celebrationis). Primer: če imata pri razvezi zakonske zveze zakonca različno državljanstvo. KUMULATIVNO NAVEZOVANJE Pri kumulativnem navezovanju sodišče hkrati uporabi oz. kadar za razne dele pravnega razmerja veljajo pravila različnih pravnih redov. členu ZMZPP . Oporoka je glede oblike veljavna. kateremu pripada po državljanstvu ali domicilu). kadar hočemo neko pravno razmerje ohraniti v veljavi ali kadar hočemo več pravic (npr.. 2. po kraju oporočiteljevega stalnega ali začasnega bivališča (bodisi ob oporočnem razpolaganju bodisi ob smrti). za izpolnitev pravnega posla lahko velja pravo kraja. odstopimo od te kumulacije in dopustimo razvezo npr. Kumulativno navezovanje se uporablja le takrat.ALTERNATIVNO NAVEZOVANJE Alternativno navezovanje pride v poštev. katerih državljana sta zakonca. po pravu Republike Slovenije in 5..če oseba nima državljanstva oz. lestvično) NAVEZOVANJE Pri subsidiarnem navezovanju je podredno določenih več okoliščin. morajo biti pogoji za posvojitev izpolnjeni po vseh treh pravnih redih.

ga ni mogoče ugotoviti.. 12 . se uporabi pravo njenega začasnega prebivališča. . se uporabi lex fori .če tudi stalnega prebivališča nima oz.če pa tudi začasnega prebivališča ni mogoče ugotoviti. pred katerim teče postopek.pravo sodišča.

to je slabo z vidika pravne varnosti. s katerim pravom je razmerje povezano.uporabi se pravilo kraja. V središču je lahko: ○ subjekt . Kadar pa se v resničnem življenju pojavi nek izjemen. ko sodnik sam poišče najprimernejše pravo.pri izrednih primerih navezna okoliščina nima teže. Argumenti v zvezi z metodama določanja naveznih okoliščin: ● zoper aprioristično metodo ugovarjajo. Navezne okoliščine so vnaprej določene v zakonu in sodišče je nanje vezano. ○ lahko pa tudi ni jasno. NAVEZNA OKOLIŠČINA. ko pravo že vnaprej točno določa. kjer so sodišča izrekla. ● pri POSTERIORISTIČNI METODI pa se uporabi tisto pravo. da se lahko uporabi tuje pravo). 13 . obstoj bistveno tesnejše zveze z drugim pravom.2. razmerje. da: ○ stranki nikoli ne vesta. da apriorizem ni v redu . da presodi in ugotovi. Iz pravnega razmerja je potrebno ugotoviti. ● zoper posterioristično metodo pa so očitki. Za uporabo izključitvene klavzule morata biti torej kumulativno izpolnjena 2 pogoja: 1. ki je dejansko povezano z življenjskim primerom Posteriorizem je. kjer je stvar. da je navezna okoliščina le naključnega pomena. katero pravo se bo uporabilo. Načeloma pa naj se uporablja aprioristična metoda. ali je v danem primeru uporabljeno pravo tudi resnično povezano z določenim življenjskim primerom.potrebno je pustiti sodniku. Sodniku se da možnost. da razmerje s tem pravom nima pomembnejše zveze (ni koneksnosti). pri tem pa je v pomoč tudi sodna praksa. obstoji pa bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. kot so določene v kolizijskem pravilu.iščemo subjektivne povezave. 6. Pri tem ne upoštevamo. kadar je glede na vse okoliščine primera očitno. znamenje odkaže na neko pravo. IZKLJUČITVENA KLAVZULA ('escape clause') vsebuje jo 2. ○ stvar . ● APRIORISTIČNA METODA je tista. katero izmed enakopravnih prav je odločilno.1. h kateremu pravu to razmerje teži ter uporabiti tako pravo. NAVEZOVANJE 6. ki glede na situacijo. zato se pojavi stališče. člen ZMZPP (torej splošni del zakona) : pravo. Zakonodajalec lahko upošteva samo redne primere . IZBORA NAVEZNIH OKOLIŠČIN Poznamo predvsem dve metodi določanja naveznih okoliščin: aprioristično (izhodišče MZP se črpa iz zakona) in posterioristično metodo (izhodišče MZP je dejanski stan). da odloči. pa ta norma ne pride v poštev. METODE DOLOČANJA OZ. če nastopi določena navezna okoliščina. ki zagotavlja večjo pravno varnost. se izjemoma ne uporabi. DEFINICIJA NAVEZNE OKOLIŠČINE Naveza okoliščina je okoliščina dejanskega razmerja.6. katero pravo se bo uporabilo za njuno razmerje. Nekateri teoretiki se zavzemajo za kombinacijo obeh metod in danes se tako uporablja kombinacija apriorizma in posteriorizma. kadar uporabljamo navezne okoliščine tako. Apriorizem je torej. neobstoj tesnejše zveze z odkazanim pravom. na katerega napotujejo določbe zakona. Navadno zakonodajalec določi relevantne okoliščine. Ta metoda se uporablja predvsem v sistemu common law (tu sestavljajo sezname primerov. ○ sodnik lahko ravna subjektivno. 2. saj je lahko dejanje tesneje povezano s kakšnim drugim pravnim redom. atipičen primer.

OSEBNE. 6. 14 . to so npr: ○ državljanstvo.  domicil: pravo. Danes se v drugih pravnih redih vedno bolj uporablja izraz običajno bivališče. ki se navezuje na državljanstvo se imenuje lex nationalis ali lex patria. Ta klavzula se ne uporablja. kjer je kdo doma. Za osebne navezne okoliščine je značilno. da je bila pravna oseba ustanovljena po pravilih določenega pravnega reda. ne pa tudi animus manendi. kot se to zahteva za domicil. da gre za kraj. saj ohranimo pravno varnost (pozitivna stran apriorizma).  bivališče: pravo. ○ kraj sklenitve zakonske zveze. ○ prebivališče. To je tudi najelegantnejša metoda. torej samo corpus. ○ kraj. vendar to navadno pomeni. statusna vprašanja. osebna. ker bi pokazal. ● spremenljive navezne okoliščine. 1. obenem pa iščemo tesno vezo razmerja s pravom. uporablja pa se tuje pravo (po državljanstvu ob času smrti).3. Glede na časovno veljavnost jih lahko delimo na: ● stalne navezne okoliščine. ki se navezuje na stalno prebivališče . ki ima z razmerjem tesnejšo zvezo. ○ kraj. Za običajno bivališče so potrebni samo objektivni kriteriji. VRSTE NAVEZNIH OKOLIŠČIN Navezne okoliščine so lahko pravna dejstva ali pravni pojmi. kjer nepremičnina leži. kjer leži premična stvar. zastava) Pri nas je primarna navezna okoliščina državljanstvo (v primeru več državljanstev se uporabi tisto. Nekateri se zavzemajo za to. kadar pravo izbereta stranki (izjema pri avtonomiji). kjer ima oseba prebivališče). da je osebno razmerje do določenega pravnega območja tisto odločilno znamenje. Poznamo osebne. Pomemben je torej kraj ustanovitve pravne osebe ali dejanski kraj sedeža. PERSONALNE NAVEZNE OKOLIŠČINE Personalne navezne okoliščine nas pripelje do prava. kjer je bila sklenjena pogodba. da se uporabi pravo.loi du pavillon (pavillon . ki se uporablja za personalna. če apriorno odkazano pravo takšne zveze nima. Pri nas glede dedovanja nepremičnin velja izključna pristojnost slovenskega sodišča. kjer je nastala škoda. Pravo.  za ladjo se vsa pravna razmerja v zvezi z njo presojajo po pravu njene zastave . ki se navezuje na začasno prebivališče . se imenuje lex societatis. ○ državna pripadnost ladje. na katero se navezuje določeno pravo:  državljanstvo: pravo.  za pravne osebe sta pomembni predvsem dve navezni okoliščini: sedež in dejstvo.lex domicilii. ○ kraj.fr. ki je določeno na podlagi te okoliščine.lex habitationis.Izključitvena klavzula omogoča. to so npr: ○ kraj. da bi se v našem jeziku za domicil uporabljal izraz domovališče. stvarne in mešane navezne okoliščine. da je sicer pristojno slovensko sodišče.

katere državljanstvo je imel oporočitelj ob sestavi oporoke. ki sta si ga izbrali stranki. Interlokalno pravo ureja kolizije med normami posameznih pravnih območij iste države. izhajati moramo iz kolizijskih pravil legis fori in z njihovo pomočjo najti ustrezno materialno pravo (9. Glede tega obstajata dve stališči: 1. člena ZMZPP. ki se navezuje na podlagi te navezne okoliščine.2. 1. pa pride s spremembo državljanstva (torej s spremembo navezne okoliščine) to pravno razmerje pod vpliv novega zakona. ki se navezuje na izpolnitev. torej pravo foruma.5. SPREMEMBE NAVEZNIH OKOLIŠČIN Nekatere navezne okoliščine imajo čas. nastane vprašanje. Tako npr. pa se imenuje lex loci solutionis. za kar uporabljamo izraz navezna pogodba. V primerih. katere državljani so. če ni pomislekov s strani domačega pravnega reda. 2. kjer se dejanje opravi: pravo. da si same izberejo pravo. V drugih primerih. takšna sprememba navezne okoliščine ne vpliva na pravo. če zakon ali mednarodna pogodba ne določa drugače – navezna okoliščina je torej volja pogodbenih strank. se imenuje lex loci stipulationis. Kadar pa gre za pogodbe. ki je tako določeno. ki naj se uporabi. ZMZPP za oporočno sposobnost določa.4. Če oporočitelj po sestavi oporoke državljanstvo spremeni. 19. glede na kraj sodišča. se imenuje lex loci actus. treba je v celoti upoštevati tudi notranje kolizijske norme odkazanega prava (interlokalno pravo). kot je npr. ki se navezuje na sklenitev pogodbe.  sedež sodišča: pravo. Izbira prava je lahko pogodbena. se to pravo imenuje lex loci contractus. ki določa da se razmerja med starši in otroki presojajo po pravu države. da je treba stvarne pravice na njih presojati po pravu kraja. Pri pogodbah lahko ločimo sklenitveno in izpolnitveno dejanje. ki je odločilen za izbiro odkazanega prava. STVARNE NAVEZNE OKOLIŠČINE Stvarne navezne okoliščine so:  lega stvari: skoraj brez izjeme se uporablja za nepremičnine. 6. 42.  volja pogodbenih strank: včasih imajo stranke pravico. odst. je treba upoštevati pravilo o pridobljenih pravicah. 1. kar pomeni. se tako pridobljene pravice ne priznajo ali pa spremenijo v druge pravice. določen že v samem kolizijskem pravilu. se imenuje lex fori. Če takšni pomisleki obstajajo. če navezna okoliščina odkaže na pravo te države. Praviloma se že nastale samostojne pravice priznajo. da se presoja po pravu države. NAVEZOVANJE NA VEČPRAVNO OZEMLJE Kadar je na območju določene države več pravnih sistemov (ureditev). pravo kraja. člena ZMZPP določa. se imenuje lex electa ali lex voluntaris. ki naj velja za njihovo razmerje. ki se lahko opravita na različnih krajih: pravo. katero pravo je treba uporabiti.  kraj. Pravo. Lex loci delicti commissi pomeni pravo kraja storitve civilnega delikta. kjer nepremičnina leži – to pravo se imenuje lex rei sitae. da se za pogodbo uporabi pravo. člen ZMZPP). 15 . ko je pravno razmerje trajno. odst. 6.

katero pravo se uporabi. pa je treba uporabiti pravo tistega območja v taki državi.ZMZPP izhaja v prvi vrsti iz pravil MZP in upošteva interlokalne norme samo. člen ZMZPP določa: če je treba uporabiti pravo države. najtesnejše zveze). ki je z razmerjem v najtesnejši zvezi (načelo najožje koneksnosti oz. Tako 9. Če država z večpravnim ozemljem nima notranjih kolizijskih norm. 16 . se po pravilih njenega pravnega reda določi. katere pravni red ni enoten. če norme MZP ne pripeljejo do lokalizacije razmerja (kot smo omenili je takšen položaj pri navezni okoliščini državljanstva in zastave). pravila ZMZPP pa ne napotujejo na določeno pravno območje v taki državi.

V primeru konkurence med državljanstvom lex fori in tujim državljanstvom ima torej prednost domače pravo. katerih državljanstvo ima.6. lahka dokazljivost. Državljanstvo se največkrat uporablja za presojo statusnih. 2. dejstvo. 5. ugotovitev ali izpodbijanja očetovstva oz. materinstva (navezna okoliščina je otrokovo državljanstvo). stabilnost. da ima samo slovensko državljanstvo. je lahko zadnje pridobljeno državljanstvo. V prid državljanstva kot navezne okoliščine govore predvsem: 1. za obveznost preživljanja. osebnopravnih. običajno pa na tesno vez kaže tudi domicil. ZMZPP ta problem rešuje tako. kadar oseba nima domicila v nobeni od držav. ko ima naš državljan tudi državljanstvo kakšne druge države. Okoliščina. 7.6. 1. lex patriae. 5. polipatrid (z več državljanstvi) ali bipatridov (z različnimi državljanstvi). 17 .6. za razmerja med starši in otroki. subject mixtae. lahko pa zakonodajalec to zvezo predvidi in določi vnaprej. za osebna in premoženjska razmerja zakoncev in zunajzakonskih partnerjev. V tem primeru je treba ugotoviti. 2.1. ● ius sanguinis (poreklo) – otroci pridobijo državljanstvo svojih staršev. zato v pogodbenem razmerju druga stranka zanj ne more vedeti. 4. za ugotavljanje pogojev za sklenitev zakonske zveze in za razvezo zakonske zveze. pri posvojitvi in pri institutu pozakonitve. s katero od teh držav obstaja najtesnejša zveza (princip efektivnega državljanstva). Šele za primer.načelo najtesnejše zveze. ki se nanj navezuje. Pravo. problem apatridov (brez državljanstva). 6. upoštevanje nacionalnih specifičnosti. ko ima oseba več tujih državljanstev. v dednem pravu. katero državljanstvo je efektivno. družinskopravnih in dednopravnih razmerij. Kot navezna okoliščina je sprejeto v večini evropskih držav. 3. stalno prebivališče stranke. Če ima oseba VEČ DRŽAVLJANSTEV (bipatrid). kadar ima oseba VEČ TUJIH DRŽAVLJANSTEV (polipatrid). ki utemeljuje najtesnejšo zvezo. Takšno asimetrično kolizijsko normo vsebujejo tudi nekateri drugi zakoni s področja MZP. je treba zvezo z eno od teh držav poiskati po drugih (objektivnih in subjektivnih) kriterijih . sprejel tudi ZMZPP. Kot negativna stran pa se poudarja: 4. za uporabo kolizijskega zakona šteje. Ugotavljanje koneksnosti je lahko prepuščeno sodišču. stalnost. Drugačen je položaj. slučajnost. se imenuje lex nationalis oz. POSAMEZNE NAVEZNE OKOLIŠČINE 6. za priznanje. Principa pridobivanja državljanstva sta: ● ius soli – rojstvo na določenem območju (avtomatična pridobitev). 3. 8. Po ZMZPP se lex nationalis uporablja: za presojo pravne in poslovne sposobnosti fizične osebe.DRŽAVLJANSTVO Državljanstvo pomeni pravno pripadnost fizične osebe k določeni državi in predstavlja zelo pomembno navezno okoliščino. Domicil je kot navezno okoliščino v primeru. 6. da državljanstvo na zunaj ni vidno. da se v primeru. lahko pride do konkurence med njimi. medtem ko daje angloameriško pravo prednost domicilu.

da sta potrebni: ● objektivna sestavina . bi bila primernejša uporaba domicilnega principa. . ZMZPP uveljavlja načelo državljanstva. če pa je za državo značilna emigracija (odseljevanje). Umrl je v Nemčiji.države. Ta določa. ● državljansko načelo pa se navezuje na celotno državno območje. Najpogosteje se kvalificira po pravu države. Odločitev za eno ali drugo navezno okoliščino je stvar pravne politike. druga polovica pa princip prebivališča: ● lex nationalis . da: . se uporabi pravo njenega začasnega prebivališča. kadar tako država domicila kot država državljanstva stranke predpisujeta uporabo lex nationalis.države. da ● domicilno načelo omejuje navezovanje na prostorno omejeno pravno območje. kar pa je neustrezna rešitev. Na prvi pogled je očitna razlika med domicilnim in državljanskim načelom ta.2. Če nimamo ne domicila ne državljanstva. se uporabi pravo RS (lex fori). da bi tam stalno prebival. ki je v najtesnejši zvezi. če pa za takšno osebo ni mogoče ugotoviti niti začasnega prebivališča. . ● lex domicilii . 1. ki je v najtesnejši zvezi. ki so kot primarni princip sprejele prebivališče. se uporabi lex domicilii. ki določen predmet obravnava (torej po lex fori). kjer je tudi živel večino časa. STALNO PREBIVALIŠČE Pojem domicila je od države do države različen. 2.Če oseba NIMA DRŽAVLJANSTVA ali njenega državljanstva ni mogoče ugotoviti. če pa ga ni. se uporabi subsidiarna navezna okoliščina pravo kraja začasnega bivališča. Zadnje stalno prebivališče je imel v Avstraliji. da tam stalno živi. se uporabi pravo njenega stalnega prebivališča. kjer nekdo živi z namenom. . Prednosti in slabosti domicilnega načela so različne. Če gre za državo. torej na tisto. to je nemško pravo.bivanje na nekem kraju (corpus) in ● subjektivna sestavina .namen trajno ostati na tem kraju (animus manendi). se uporabi pravo. kjer leži domicil. Nobeno državljanstvo v Nemčiji torej ni domače. Skupno je sicer to. avstralsko in izraelsko.po francoskem pravu npr. V kontinentalnem pravu (germanski princip) se domicil praviloma pojmuje kot kraj. Zato se uporabi izključitveno klavzulo – pravo. 3.DOMICIL. zadošča že objektivni element (corpus). zato bi se moralo uporabiti avstralsko pravo. Domicil je včasih težko ugotovljiv in pri domicilu ni stabilnosti. 18 . Ni večinskega stališča. 6. Polovica držav kot primarni princip uporablja princip državljanstva. zato se uporabi princip efektivnega državljanstva – stalno prebivališče. je bolje uporabiti državljanski princip. ni mogoče ugotoviti. To je kraj.angleško pravo pa razlikuje med izbirnim (domicil of choice) in izvornim (domicil of origin) domicilom. Konflikte med domicilnim in državljanskim načelom ureja Haaška konvencija o reševanju kolizij med pravom državljanstva in pravom domicila iz leta 1955.Kadar pa vsaka predpisuje drug princip.6.lex nationalis se uporabi le v primeru. Primer: rabin je imel 3 državljanstva – češko. Poznamo pa tudi drugačne kvalifikacije: . kjer se oseba naseli z namenom.v slovenskem pravu se za domicil uporablja izraz stalno prebivališče. za katero je značilna imigracija (priseljevanje). katera od okoliščin je primernejša. če stalnega prebivališča nima oz. ki so kot primarni princip sprejele državljanstvo.

da skoraj ½ sveta uporablja domicilno načelo. 19 . lahko ugotovimo.Če prikažemo delitev držav po državljanskem in domicilnem načelu. ZMZPP pa uveljavlja načelo državljanstva. ki pa v družinskopravnih razmerjih ni dosledno izpeljano.

Pripadnost pravne osebe se določi po pravu države. običajno pa v kraju. da ima pravna oseba državno pripadnost države. Otomanska banka . Za pravni položaj pravne osebe se uporabi pravo države. gre pa za pravni standard. ne vemo pa. Po ZMZPP je bivališče t. redno. ga ni mogoče ugotoviti in če tudi nima stalnega prebivališča oz. v kateri ima dejanski sedež. Pri vprašanju merodajnega prava in pristojnosti se za oboje uporabi navezno okoliščino običajnega prebivališča. Podjetje pošlje moža na delo v Berlin za 2 leti. ali je obdržal nemško državljanstvo. Umre na Kanarskih otokih. kjer je celo življenje tudi delal. kjer je bila ustanovljena. se šteje. Tudi naše pravo šteje. Običajno prebivališče ni jasno definirano.SEDEŽ PRAVNE OSEBE Za določitev pripadnosti pravne osebe se v teoriji in v primerjalnem pravu pojavljajo različna stališča. saj omogoča avtonomno interpretacijo tega pojma. Poglavitna sta dva kriterija: ● teorija sedeža . Odsotnost definicije pa je pozitivna. po katerem je bila ustanovljena. nima pa namena tam trajno ostati. Če ima pravna oseba svoj dejanski sedež v drugi državi. subsidiarna navezna okoliščina.pojem običajnega bivališča je uvedla Haaška konvencija o varuštvu iz 1902. da pripada tej drugi državi. Primer: Bekalian in Hadji Tomas vs. torej po navadi biva na določenem kraju. in ima po pravu te druge države tudi njeno pripadnost. Če bi obstajal tak namen. 6. ZMZPP je sprejel teorijo inkorporacije.6. ki dela v tujini ima tam začasno prebivališče. sedež uprave pa v Londonu.4. 6. je torej odločilno za ugotavljanje njene pravne in poslovne sposobnosti. da resnični sedež ni v Franciji ter da se ne more uporabiti francosko pravo. mož je Američan. kjer se nekdo nahaja. kjer je imel zadnjih 5 let tudi partnerko. ki ji pravna oseba pripada. bi bilo tako bivališče domicil. Zapustnik namreč ni popolnoma pretrgal zveze z Nemčijo.libanonska državljana tožita banko. da se uporabi pravo bivališča. Pravo.1.6. Samo v 1. Primer 1: nemški upokojenec ima družino in hišo v NEM. Njegova značilnost je trajnost: oseba običajno. Ni vezano na dovoljenje nobenega organa.i. kje plačuje davke. po letu in pol pa se želita mož in žena razvezati. Pri tem gre za mejno primer. primeru je pomemben tudi sedež. žena pa Irka.… Uporabi se običajno prebivališče. po katerem je bila pravna oseba ustanovljena. običajno bivališče . ki je imela realni sedež v Parizu. ● teorija registracije oz. kjer na leto preživi 3 mesece. 11/2 ZMZPP določa. 2. kje ima stalno prebivališče. Po upokojitvi pa kupi hišo na Kanarskih otokih. iz katerega je odšla. ga ni mogoče ugotoviti. Primer 2: zakonca živita v New Yorku.pravo kraja. Sodišče je ugotovilo. kjer ima pravna oseba svoj sedež (kot neke vrste domicil). Vozi se iz Nemčije na Kanarske otoke vsak mesec.3. V slovenski terminologiji se preprosto bivališče imenuje začasno prebivališče. po katerem je bila pravna oseba ustanovljena (kot neke vrste državljanstvo). pri tem pa voljni element ni potreben.BIVALIŠČE (ZAČASNO PREBIVALIŠČE) Ločimo: preprosto (začasno) bivališče .je tisti kraj. 20 . inkorporacije . če oseba nima državljanstva oz.pravo. Primer: oseba. ne pa v tisti.

2. ● PREVOZNA SREDSTVA: zanje velja poseben režim. kjer se pogodba sklepa. Ta navezna okoliščina je najbolj primerna. presojo vsebine pogodbenih obveznosti. ker ima razmerje zelo verjetno najtesnejšo zvezo z namembnim krajem. Pravna vprašanja. Pravilo lex rei sitae je najprej veljalo le za stvarnopravna razmerja na nepremičninah. naj bodo podvržene pravu namembnega kraja (ta velja pri nas . Pri premičninah se lahko lega stvari spreminja. Navezna okoliščina ima sicer to pomanjkljivost. Pojem sklenitvenega kraja je lahko nedoločen. ki se nanašajo na premičnine. lahko pripelje do določenih težav. člen ZMZPP to pravilo prenaša tudi na pogodbeno področje: za pogodbe. velja v prvi vrsti avtonomija strank. Za pogodbe. kjer je dejanje storjeno. To navezno okoliščino počasi nadomešča avtonomija strank. Uporablja se za: 1. ki jih ureja SPZ. KJER STVAR LEŽI Tako kot imajo osebe personalni statut. 1. KI SE PREVAŽAJO (res in transitu): zanje velja kot navezna okoliščina namembni kraj. Za ladje in letala veljata posebna zakona. kamor bo stvar prišla po koncu prevoza in kjer bo praviloma izročena prejemniku. da ni zanesljivo. ali 2. kjer so ta prevozna sredstva registrirana. se imenuje lex loci stipulationis ali lex contractus. Slaba stran te navezne okoliščine je ta. ker se s tem varujejo pravice. ki določata.6. kjer je dejanje storjeno (locus actus).KRAJ. potem pa se je začelo uporabljati tudi za stvarnopravna razmerja na premičninah. Na področju prevoza se torej pojavljata dve rešitvi: 1. ki jih ZMZPP posebej obravnava: ● STVARI. ali bo stvar v namembni kraj sploh prišla. Navezna okoliščina kraja. pravica stvarnega bremena. kjer ta vozila običajno mirujejo. če naši predpisi ne določajo drugače. pridobljene med prevozom. je treba vedno uporabiti pravo države. ZMZPP določa. na katere ozemlju je nepremičnina. 23. Poleg tega je lahko dejanj več. Za železniška in cestna vozila nimamo ustreznih predpisov. vendar ima prednost pred odpravnim (ali kakšnim drugim) krajem. S stvarnopravnimi razmerji so mišljena razmerja. pri katerih ni mogoče natančno opredeliti sklenitvenega kraja. Poleg tega so sodobna komunikacijska sredstva prinesla nove načine sklepanja pogodb. ki bi določali njihovo državno pripadnost. 3. po pravu kraja. imajo stvari svoj realni statut.KRAJ. kjer ležijo – to pravo se imenuje lex rei sitae. je zelo razširjena. 21 . ko sklepata pogodbo. tako pri poslovnih kot tudi pri neposlovnih obveznostih. Pri motornih vozilih bo to kraj njihove registracije.6.6. velikokrat povsem naključen in z razmerjem nima nobene povezave. se presojajo po pravu. za samo obliko pravnega posla.18/2 ZMZPP). da se za njih uporablja pravo kraja. ki se nanašajo na nepremičnine. da je kraj. Navezna okoliščina je lahko: SKLENITVENI KRAJ .6. Za njih se uporabi pravo njihove državne pripadnosti. služnostna pravica. To še zlasti velja za dve posebni kategoriji premičnih stvari. stvari naj bodo v času prevoza podvržene pravu kraja odhoda. da se za stvarnopravna razmerja uporabi pravo kraja. zastavna pravica in posest. kjer je stvar. ki se navezuje na to navezno okoliščino. 6. torej lastninska pravica. če stranki nista navzoči na istem kraju. včasih zelo hitro in pogosto. presojo vsebine nepogodbenih obveznosti. ki se tičejo stvari.5.pravo. Zato bo treba uporabiti pravo kraja. KJER JE DEJANJE STORJENO Navezna okoliščina kraja.

učinkovito pravo in ne prava. da je bila le-ta sklenjena v Salzburgu. kjer je škoda nastala. 30. sedež v tujini. sklenitveni ali izpolnitveni kraj itd). pa v resnici ni bila. V slovenskem pravu je avtonomija strank omejena na pogodbeni statut. Pri tem ne gre za izigravanje zakona. da je lahko izpolnitvenih krajev več (obveznosti z večkratno izpolnitvijo. da se lahko tudi za pogodbena premoženjska razmerja med zakoncema uporabi tisto pravo. če zakon ali mednarodna pogodba ne določa drugače.navezna okoliščina. sedež. ki je veljalo ob sklenitvi pogodbe za osebna in zakonska premoženjska razmerja) to dopušča. 1. Za odškodninske obveznosti velja: ● lex loci delicti commissi –pravilo. Glede zahteve po tujem elementu pa lahko pride tudi do zlorab. stalno prebivališče oz. da se za pogodbo uporabi pravo. Gre za fraudulozno ravnanje. Volja strank o izbranem pravu je lahko izražena izrecno ali pa mora nedvoumno izhajati iz pogodbenih določil ali drugih okoliščin (npr. uporaba posebne terminologije. razni subjektivni kriteriji itd). kadar teče spor pred arbitražo). se namesto tega uporabi pravo kraja. ki je pomembna predvsem v obligacijskem pravu. Primer: stranki napišeta v pogodbo. določitev izpolnitvenega kraja. Če je za oškodovanca ugodnejše. da se obveznost presojajo po pravu kraja. ki ga stranki uporabita. člen ZMZPP določa. kjer je storilec storil škodno dejanj ● lex loci laesionis –če pa škoda nastane v drugem kraju. pride v poštev pravo kraja. ki sta ga izbrali stranki. OMEJITEV AVTONOMIJE STRANK: Pravica do izbire prava je omejena z določenimi zahtevami: da gre za razmerje z mednarodnim (tujim) elementom – da ima npr. medsebojna praksa strank. da bi se izognili domačemu pravu. za t. IZPOLNITVENI KRAJ (lex loci solutionis) . lahko pa tudi kasneje. Slaba stran te navezne okoliščine je ta. medtem ko bi šlo pri izigravanju zakona za primer. ZMZPP tega pogoja izrecno ne določa. nacionalna pripadnost strank. ki sta si ga izbrala zakonca. 2. ki je zavezana opraviti izpolnitev. jezik. da se za nepogodbeno odškodninsko odgovornost uporabi pravo kraja. Stranki se dogovorita o uporabi določenega prava tako. Veljavnost te navezne pogodbe o izbiri prava se presoja po izbranem pravu (lex electa). kjer je nastopila posledica.da se sklene pogodba v tujini. ki ne velja več (to pa ni pogoj. kot je bilo storjeno škodno dejanje. 6. če odkazano pravo (pravo. Pravo stranki izbereta praviloma ob sklenitvi pogodbe. vsaj ena stranka domicil oz. sklicevanje na določene predpise. s katerim je razmerje najtesneje povezano (npr: tam kjer ima stranka. ampak za navidezno ravnanje.i. kjer je bilo dejanje storjeno. ki določa. ki naj se uporabi. .6.da je ena od strank tujec.AVTONOMIJA STRANK ZMZPP določa. . če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti.da je izpolnitev pogodbe določena v tujini. 22 . Izjemo predstavlja 39. da skleneta navezno pogodbo. vendar le.2. dvostranske obveznosti). omejitev avtonomije lahko izhaja tudi iz posebnih norm ZMZPP ali mednarodne pogodbe (npr. navidezno tuj element. Izbrati morata veljavno. . da sta stranki pogodbo sklenili v Salzburgu zato. člen ZMZPP. izbira valute. Če stranki nista izbrali prava.7. zaradi varstva šibkejšega). se uporabi pravo.

pravo kraja izpolnitve. Ni samostojna navezna okoliščina. ki je odločilen tudi za zastaranje. kjer je škoda nastala: pravo kraja. 8.8. sedež pravne osebe.PETRIFIKACIJA Pravo. 11. da je lahko ta kraj tudi le slučajen (npr. ni povezave s causo pogodbe.. Pomeni 'pravo. ali se spremeni tudi za njiju? Ker sodišče sodi po veljavnem pravnem redu in zatorej mora preiti na novo pravo. 13. namembni kraj: za stvari. ki se prevažajo. Možnost. obliko. 3. Poznamo torej naslednje NAVEZNE OKOLIŠČINE: 1. Pred arbitražo pa se stranki lahko dogovorita tudi za neko neveljavno pravo. Tudi v ZMZPP (25. Tudi razmerje med strankama je podvrženo novemu pravu (to je prepoved petrifikacije). 5. kateri kraj je pomembnejši. domicil (stalno prebivališče): lex domicilii. ki sta izbrali stranki se lahko kasneje spremeni. vendar se še vedno uporablja. člen ZMZPP: Za pravno in poslovno sposobnost fizične osebe se uporabi pravo tiste države. Takšno favoriziranje se doseže z določanjem takšnih naveznih okoliščin. Če bi bila oseba po tem pravu poslovno nesposobna. 6. ki nastopa kot sopogodbenica in ne kot oblast (država bi namreč lahko s spremembo zakonodaje dosegla ugodnejši položaj). Izjema: petrifikacija je dopustna. 23 . je poslovno sposobna. če ima to sposobnost po pravu kraja. državna pripadnost: za prevozna sredstva. lahko tudi vsebino. pri nas na področju pomorskega prava. kot dopolnitev (podrednega pomena). kjer je škodno dejanje storjeno: lex loci delicti commissi – kjer je storilec deloval.6. Pravo zastave je pravo. ko je povzročil škodo. kjer je nastala obveznost. gre za lex causae. druga pa lex laesionis (v korist oškodovanca). ki velja za vsebino'. prometna nesreča dveh slovenskih avtomobilov v Avstriji). da se doseže veljavnost določenega pravnega posla ali pravnega razmerja. ki so bližje strankam ali pa z določanjem več alternativnih naveznih okoliščin. kraj.FAVOR NEGOTII Načelo favor negotii pomeni ugodnost z namenom. kraj.pravo kraja sklenitve pogodbe. kjer stvar leži: lex rei sitae. povezavo. Problem je.. 12. 9. in pojavi se vprašanje. lex patriae. 4. ki plujejo po odprtem morju (ni vedno identično s pravom registracije). je 13. ki so bližje strankam. člen): izpolnitvene modalitete se bodo vedno presojale lex loci solutionis. ena rešitev je kumulativno navezovanje (to je v korist storilca). 10. Primer določanja naveznih okoliščin. 6. kadar je ena od strank država. "odvisnost" od temeljnega razmerja: lex causae.. kraj. kraj. Vse povedano velja za spore pred sodiščem. katere državljan je. državljanstvo: lex nationalis oz. po katerem se presojajo ladje. ki se presojajo po izbranem pravu (lex electa). začasno (preprosto) prebivališče: lex habitationis. izpolnitveni kraj: lex loci solutionis . Zagovorniki te teorije pravijo. Vprašanje je. dopustnost in volja so vsebinske predpostavke. kjer je dejanje storjeno: lex loci actus. sklenitveni kraj: lex loci stipulationis ali lex contractus . da je kraj izpolnitve pomembnejši kot kraj sklenitve. če se pravo spremeni. člen). kjer je nastopila posledica (30. 7. ampak causa lahko pomeni tudi vzrok. 2. Pri ladjah se daje prednost pravu registracije pred pravom zastave.

Bil je nezakonski sin. Drug vidik je uporaba lex fori kot izključne navezne okoliščine. avtonomija strank: lex electa.tisto pravo. pojavil pa se je problem. da bi uporabili tuje pravo. Za sodnika predstavlja dodatno delo.pojav. St. ki se je z materjo preselil iz Bavarske v Francijo.domače pravo. 7. 15.postopek vedno teče po domačih pravilih in absolutno velja lex fori. 18.7. Francosko sodišče je moralo v tem sporu odločiti. zavračanje (renvoi). preden je pričelo veljati novo pravo (kadar je zakonodajalec isti. 6. katerega od več notranjih pravnih redov je treba uporabiti.14. Velja v Nemčiji. forum: lex fori . privede do uporabe novega materialnega prava. 3.7.kadar veljajo v državi za določene skupine ljudi različne pravne ureditve in morajo zato obstajati posebna pravila za reševanje pravnih razmerij med pripadniki teh skupin. tudi kolizijske norme. ki pove. Stranki se s posebno navezno pogodbo odločita za določeno pravo: s tem so poleg dispozitivnih izključene tudi kogentne norme prava. največja koneksnost: sodišče mora ugotoviti okoliščine. saj mora poleg tujega substančnega prava ugotavljati še tuje kolizijske norme. člen ZMZPP. ki določen predmet obravnava. Zavračanje je kadar notranja kolizijska pravila odkazujejo na tuja kolizijska pravila. interpersonalno pravo . ki bi se sicer uporabilo. vsako pravo pa je odkazovalo drugo na drugega. gre za nadaljnjo izpeljavo avtonomije strank: tisto pravo. kako naj se uporabi novo pravo). skrito zavračanje. intertemporalno pravo . ki ob trajanju pravnega razmerja zaradi spremembe dejanskega stanja. Ustvarja pa nerešljive (ping-pong) situacije . tuja kolizijska pravila pa odkazujejo na notranja kolizijska pravila. čeprav v praksi ni tako. francosko pa ne. interlokalno pravo . v primeru Forgo. ki bi ga razumni stranki izbrali. 6. pravno razmerje pa je nastalo že v času. ki je najtesneje zvezano. 2. ali bo zapuščino presojalo po bavarskem pravu. ker je bavarsko pravo priznavalo dedno pravico nezakonskega družinskega člana. 5. Tak primer je bil v 19. ko lahko svobodno določita vsebino pogodbe). kadar se pravna pravila spremenijo. Gre za tipsko ugotavljanje (objektivizacija volje strank). Ne smemo favorizirati domačega prava. sprememba statuta .edina subjektivna navezna okoliščina. 4. tako kot bi ga uporabil tuj sodnik (torej v celoti. na katero ga je napotovala francoska kolizijska norma. Kolizijska avtonomija strank (ne gre za materialno avtonomijo strank. če bi na tako izbiro mislile. svoj sedež.samo upoštevanje v določenem trenutku obstoječih naveznih okoliščin.ZAVRAČANJE (RENVOI) Do zavračanja pride zaradi razlik v kolizijskih ureditvah. tudi določi. če bi izbirali. normalno bi človek izbral pravo. Tuje pravo se mora pri zavračanju uporabiti takšno kot je. hipotetična volja strank: sodišče ugotavlja. ali kakršnekoli spremembe uporabe materialnega prava določenega pravnega reda. kadar ni nobenega razloga. nespremenljivost statuta . 17. Uporabimo ga kot skrajno sredstvo. karakteristična izpolnitev: 20. Zavračanje ima najpogosteje za posledico uporabo lex fori. 6.sprejem uporabe tujih kolizijskih norm vodi do začaranega kroga. Mati je umrla. Pravo kraja. ki pri določenem pravnem razmerju predstavljajo najožjo povezavo z razmerjem. Tu prevladujejo subjektivni kriteriji (interesi strank). na katerem je utemeljena navezna okoliščina. če se le-te kasneje tudi dejansko spremenijo. ki je zavračalo nazaj na francosko pravo. POSEBNOSTI PRI NAVEZOVANJU Posebnosti pri navezovanju so: 1. katero pravo bi stranke izbrale.določa. zato ni nobene razlike med hipotetično voljo strank in najožjo koneksnostjo. katero pravo naj se uporabi. ne glede na to. 24 . ali pa bo upoštevalo bavarsko kolizijsko pravilo.1. kjer ima sodišče. 16. Tu prevladujejo objektivni kriteriji. kadar gre za procesnopravna pravila . lex voluntaris .

t. zato tu zavračanja sploh ni. Postavi se vprašanje. 6. potem tuja sodišča (zaradi pomanjkanja njihove pristojnosti) sploh ne bodo odločala.) Kraja se zgodi v Trstu. 6. Če pa v takšnem primeru stranka nima domicila v tuji državi. kadar kolizijska pravila enega od odkazanih pravnih redov napotijo na pravni red. Problem "začaranega kroga" se pojavi. ki ne sprejema zavračanja in direktno odkazuje na materialno pravo. da je v primeru zavračanja naprej treba zopet upoštevati kolizijska pravila tega prava. Iz tega sledi. da je treba vedno upoštevati kolizijska pravila odkazanega prava. Italijan pridobi lastninsko pravico s prehodom državne meje (uporabi se slovensko pravo zaradi načela lex rei sitae). govorimo o stvarnem napotilu. istega člena pa določa: če pravila tuje države. da pri avtonomiji strank zavračanje izključimo. toda svojo pristojnost pogojujejo s tem. Prodajalec je Italijan. Zavračanje v mednarodnem pravu – podpisnice konvencije se morajo dogovoriti. Zakon za ta primer ne predvideva posebne rešitve. Primerno bi bilo uporabiti rešitev. Uporablja se pravo lex rei sitae ter načelo pridobljenih pravic. odst. na lex fori.SKRITO ZAVRAČANJE Značilnost skritega zavračanja je ta.v 36. ne da bi se pri tem upoštevala njena pravila o napotilu.2. V tem primeru renvoi interpretiramo kot zavračanje samo na materialno pravo lex fori in ga neposredno uporabimo. Zavračanje se torej v celoti upošteva. ● kadar gre za ugotavljanje neveljavnosti zakonske zveze . V primeru napotila nazaj se torej neposredno uporabijo materialne norme domačega prava.7. ko je zavračanje izključeno: ● pri avtonomiji strank . saj dobava še ni bil opravljena. katero pravo se uporabi. 2. letih imeli absolutno zavračanje. Kadar domača kolizijska norma napoti samo na tuje materialno pravo. 25 . temveč v svoji. V tem primeru je kraja torej v škodo Italijana.j. Do zavračanja lahko pride samo pri celotnem napotilu. Če domača sodišča pri reševanju določenih pravnih razmerij vedno uporabljajo lex fori. brez omejitev). po italijanskem pravu pa lastninska pravica preide s samo sklenitvijo pogodbe. se uporabi pravo Republike Slovenije. ki določajo. tudi kadar bi šlo za avtonomijo strank. Prodajalec je Slovenec. se upoštevajo njegova pravila. odst. ga mora sprejeti kot načelo za vse situacije. ki določajo. V našem pravu imamo dva primera. da izhaja iz "skrite kolizijske norme". saj imajo stranke pravico izbrati pravo (v Jugoslaviji v 80. da imajo stranke domicil na območju njihovega sedeža. katero pravo se bo uporabljalo.) Kraja se zgodi v Sloveniji. člena ZMZPP določa: če bi bilo treba po tem zakonu uporabiti pravo tuje države. posebno iz določil o pristojnosti. katero pravo naj se uporabi. kupec pa Slovenec => Po slovenskem pravu lastninska pravica preide z dobavo blaga. govorimo o celotnem napotilu. ki velja za zavračanje nazaj.Če država sprejema zavračanje.smiselno je. saj pride s spremembo lege do spremembe pravnega režima. 1. Primer: Ukradejo vagon kavbojk. Kadar pa domača kolizijska norma napoti na materialna in kolizijska pravila tujega prava. kupec pa Italijan => Lastninska pravica v Sloveniji še ni prešla na kupca. pomeni to pravzaprav uporabo lex domicilii. členu ZMZPP: ta norma takoj napoti na materialno pravo. katero pravo je treba uporabiti. To je predvsem značilno tudi za švicarsko pravo. 2. zavračajo na pravo Republike Slovenije. kdo je bil lastnik kavbojk in kdo zato trpi škodo. To pomeni. Tu pa pride do mobilnega konflikta. S tem se začaran krog prekine. 1. ki je že bil upoštevan.

3.5. Prevladala je bolj centralistična struja: republiško državljanstvo naj se ne uporabi. če niso v nasprotju s pravom. stan ali veroizpoved) različne pravne ureditve in morajo zato obstajati posebna pravila za reševanje pravnih razmerij med pripadniki teh skupin.4. Najpogosteje se uporablja izraz interlokalno pravo. ki pove. smo napoteni na pravo države in ne na neko konkretno pravo države). kako se uporabi novo pravo. MZP ureja razmerja med dvema suverenima državama. 6. pa tudi v Izraelu.7. velja s civilnopravnimi učinki predvsem v islamskih in JV azijskih državah. Interlokalno pravo določa. pleme.7. in sicer predvsem v osebnih. družinskih in dednopravnih razmerjih. 26 . ta določi tudi. kjer so običaji indijanskih plemen priznani. Interlokalno pravo pride v poštev subsidiarno. glede na raso. Konfesionalno pravo.7.zato se je v interlokalnem pravu uporabljal domicilni pristop. Poleg jugoslovanskega državljanstva je bilo uporabljeno še nacionalno državljanstvo. Danes je interpersonalno pravo pomembno predvsem kot interkonfesionalno pravo. preden je pričelo veljati novo pravo. ki je urejalo kolizije med pravom posameznih republik. lahko tudi med njimi pride do kolizij. kadar veljajo v državi za določene skupine ljudi (npr. pravno razmerje pa je nastalo že v času. katero pravo naj se uporabi. če gre za državljanstvo.INTERPERSONALNO PRAVO Interpersonalno pravo (imenovano tudi interkonfesionalno ali interreligiozno pravo) uporabljamo takrat. ki se uporablja v državi. Interlokalno pravo se obravnava v okviru MZP. prednost se daje normam MZP (npr. Za te kolizije običajno veljajo posebna pravila. saj je 'manj' pomembno kot jugoslovansko . Primere interpersonalnega prava najdemo tudi v ZDA. katerega od več notranjih pravnih redov je treba uporabiti. 6. Tudi v Jugoslaviji je obstajalo pravo.INTERTEMPORALNO PRAVO Intertemporalno pravo je tisto pravo. interlokalno pravo pa med deli ene države. kadar se pravna pravila spremenijo.6. ki velja samo za pripadnike določene verske skupnosti.INTERLOKALNO PRAVO Kadar je na območju ene države več različnih pravnih ureditev (pravni red te države ni enoten). Kadar je zakonodajalec isti.

na katerem ležijo.1.2. 7. da če ne najdemo ustreznega instituta. ki se zavzema za kvalifikacijo po lex fori. po lex fori je. funkcionalna (teleološka) kvalifikacija. ne po posameznih pravnih redih. DEFINICIJA Pri kvalifikaciji gre za subsumpcijo dejanskega stanja pod pravno normo. da s tem pravni redi izgubijo svoje posebnosti. zgornja pa določba pravnega reda. 7.KVALIFIKACIJA PO LEX FORI V starejši teoriji je bilo prevladujoče mnenje. da tuje pravo. RABELOVA TEORIJA) Ta metoda se zavzema za pravno primerjavo določenih značilnosti. na katerega je odkazala koliz. Pri kvalifikaciji gre torej za logični proces silogizma. norma. Bolj preprosto je takrat. Pojmovni. na katerega odkazuje kolizijska norma.2. za katere je jasno. 7. kaj je lex causae. Ustvariti bi bilo treba neke avtonomne pojme MZP. ki je odločujoč za kvalifikacijo.4. Če bi namreč zakonodajalec uzakonil en sistem kvalifikacije. ko bo opravljena neka primerjalnopravna študija. Vendar pa imamo nekaj primerov pojmovnega odkaza. zato ne bi bilo zares tisto pravo. Gre za nadgradnjo teorije avtonomnih pojmov. ki odloča. ki jih morajo vsebovati pravne institucije v vseh pravnih redih. INDICIRANEM PRAVU) Po tej metodi se kvalifikacija opravi po tujem pravu. odprti odkaz je. da je treba kvalificirati po lex fori. ki se ne more šteti za odkazano pravo. vendar vabljiva rešitev. Običajno je kvalifikacija po lex causae zelo težavna.KVALIFIKACIJA PO LEX CAUSAE (PO ODKAZANEM. Večina teoretikov. zatem pa se uporabi domače kolizijsko pravilo. 7. ker še ne vemo. Norm o kvalifikaciji v naši zakonodaji še ni. saj se bodo njihovi instituti ob primerjavi z drugimi posplošili. Pravni teoretiki so se zavzemali za različne kvalifikacijske statute: kvalifikacija po lex fori. Uporabljeno pravo bi bilo torej uporabljeno brez njegovih značilnosti.FUNKCIONALNA ALI TELEOLOŠKA KVALIFIKACIJA Teleološka kvalifikacija pomeni. kvalifikacija po primerjalni metodi. ki bodo skupni vsem pravnim redom in kvalificirati po teh avtonomnih pojmih. in ne po lex fori. Na kvalifikacijo naletimo ob vsaki uporabi prava: s tem izrazom razumemo izbiro tiste pravne norme. kvalifikacija v več stopnjah. ker še ni dozorelo za uzakonitev. iščemo bistveno podoben institut v okviru danega prava. 27 . da je treba nepremičnine vendarle kvalificirati po pravu. Teoretični ugovori pa so bili.1. poudarja. ko gre za pojme. bi se lahko ustavil razvoj.7. kvalifikacija po lex causae. Največji argument zoper kval. da ga lahko uporabimo tudi v domačem pravnem redu. dokler nimamo kolizijske norme. pri katerem je spodnja premisa konkretni dejanski stan. temveč je neko spremenjeno pravo. Praktični ugovor proti tej kvalifikaciji je bil. KVALIFIKACIJSKI STATUT Kvalifikacijski statut je tisti pravni red. ko je lex causae očitna. da je ta teorija neuporabna.2. Cigoj pravi. ki se uporabi s kvalifikacijami po lex fori.2. ki velja na območju. 7. KVALIFIKACIJA 7. Teleološka kvalifikacija je v novejšem času najbolj sprejeta. ki ustreza danemu dejanskemu stanu.2. ni več tisto pravo.3. je sicer neuporabna.KVALIFIKACIJA PO PRIMERJALNI METODI (TEORIJA AVTONOMNIH POJMOV OZ. kam sodijo. kvalifikacijo po lex causae pa opravimo. torej po pravu sodišča. kadar se je v tujem pravnem redu pojem že tako izoblikoval.2. Pri tej kvalifikaciji se vzpostavi začaran krog. da pride taka metoda v poštev šele. saj za kvalifikacijo po normah odkazanega prava (lex causae) nimamo odkazanega prava.

torej na prejšnje pravo. kako tuje pravo razvršča življenjski pojav pod svoja pravila in pod svoje pravne pojme. V primeru Bartolo sta oba pravna reda (šlo je za alžirskega in francoskega) priznavala nek zahtevek. Sodnik pozna vsebino pojmov. torej lex fori. kakor velja tam. glede na to 'domače' kolizijsko pravilo se ugotovi navezne okoliščine. Ravnati mora torej tako. Končali smo kvalifikacijo 1. funkcijo pravne norme in jo tako tudi razlagajo.2. se ugotovi. kvalifikacijo 2. stopnje. da je treba pojme vsake pravne norme kvalificirati po tistem pravu. 5. iščemo bistveno podoben institut v okviru danega prava. stopnje. Do problema ne bi prišlo. življenjski pojav (primer). saj vsi pravni redi preživelemu zakoncu priznavajo določene pravice. kakor bi ravnal sodnik. ne nazaj k nam) uporabilo. čigar sodišče je na območju tega prava. h kateremu pravna norma spada. mora še ugotoviti. V tem trenutku mora sodnik pozabiti na svojo prvo kvalifikacijo in opraviti novo kvalifikacijo. 6. primer se kvalificira po lex fori . če bi opravili pravilno kvalifikacijo s pomočjo teleološke razlage. stopnje. na drugi strani pa pravne norme. 7. Zato ZMZPP ni prevzel besedila iz 9. mora kvalificirati okoliščine pojava. ● ko je sodnik na podlagi svoje kolizijske norme in njenega odkaza uporabil tuje pravo. ● ko sodnik opravi kvalifikacijo 2. ima sodnik pred seboj na eni strani okoliščine pojava. glede na to tujo kolizijsko normo. Preprost opis faz kvalifikacije v več stopnjah bi bil: 1. le da pod različnimi imeni. sodnik ugotovi. V primeru Bartolo. 4. se ravna naprej: ○ če tuja kolizijska norma zavrača nazaj na 'domače' pravo. Kadar je treba presoditi življenjski pojav s tujo sestavino. ki jih uporablja njegovo pravo. Teleološka kvalifikacija pomeni. 7. ○ če tuje pravo X (indicirano pravo) zavračanja ne pozna. kjer je območje tega prava (lex causae). se ravna po naših pravilih o zavračanju. Po sprejemu tega zakona pa se je začela uveljavljati teleološka kvalifikacija.5. 2. da če ne najdemo ustreznega instituta. samo ne pod enakim imenom. člena prejšnjega zakona o MZP in instituta kvalifikacije ne ureja. 28 .namen norme). ravna sodnik po pravilih svojega prava glede zavračanja. stopnje. ko je bila na vrhuncu teorija o kvalifikaciji v dveh stopnjah. ki naj bi se za obravnavanje razmerja sedaj (ker pač ni zavrnilo ne naprej. 3. Teorijo o kvalifikaciji v dveh stopnjah je prevzel prejšnji zakon o mednarodnem zasebnem pravu. Iste pojme mora najti tudi v kolizijskih pravilih.dobimo 'domačo' kvalifikacijo. ali morda naše pravo ne pozna kakšnega zadržka zoper vsebino tujega prava X. kakšno je stališče kolizijske norme tujega (indiciranega) prava: ○ ○ če to indicirano pravo zavrača na pravo. glede na to 'domačo' kvalifikacijo se najde ustrezno 'domače' kolizijsko pravilo. če pa indicirano pravo zavračanja ne pozna. ki je nastajal ravno v času. stopnje. Sodniki ugotavljajo namen. ki poudarja. najde se ustrezno kolizijsko normo tujega prava X. ● prvo pravo. Na tak način ugotovi. Ko življenjski pojav tako subsumira pod svoje kolizijsko pravilo.Teorija poskuša poiskati funkcijo in smisel institutov (telos . h kateremu spada njegovo kolizijsko pravilo. ki ga mora uporabiti. kot so v njegovem domačem pravu. Le-to opravi s pomočjo novega prava. je pravo. Končali smo kvalifikacijo 2. 8. glede na tuje pravo X kvalificira življenjski pojav. Zopet ima pred seboj dejstva in določene pravne norme. te navezne okoliščine odkažejo na neko tuje pravo X. ali morda njegovo pravo ne pozna kakšnega zadržka zoper vsebino tujega prava. drugi pa le dednopravne. je en pravni red priznaval le premoženjske zahtevke. kjer je žena po smrti moža imela določene zahtevke. ki velja na sedežu sodišča. Da kolizijsko pravilo sploh najde. ga mora uporabiti tako. Ti so lahko drugačni.KVALIFIKACIJA V VEČ STOPNJAH (STOPNJEVANA KVALIFIKACIJA) Kvalifikacija v več stopnjah je metoda. To pomeni kvalifikacijo 1. ugotovi navezne okoliščine in na njihovi podlagi odkaz na tuje pravo.

KVALIFIKACIJA IN ZAVRAČANJE V različnih pravnih redih se lahko iste navezne okoliščine različno kvalificirajo. Ta listina vsebuje naslov predpisa. Prav gotovo gre za sistem pravnih norm. ko za posamezno razmerje nikakor ni mogoče ugotoviti vsebine tujega prava. ali uporaba lex fori. da tudi glede tujega prava velja načelo iura novit curia. sodišče zavrne tožbeni zahtevek. Naša teorija je zavzela stališče. Kadar sodišče tujega prava ne more ugotoviti. datum. ki tuje pravo kvalificirajo kot dejstvo (kjer ga torej morajo dokazovati stranke). uporaba prava. kjer tuje pravo obravnavajo kot dejstvo. čeprav bi bila verjetno koristna. da se lahko tudi pri kvalifikaciji naveznih okoliščin srečamo z zavračanjem. šteje. odst. ki naj se uporabi). po kateri je bilo tuje pravo napačno uporabljeno. da torej tudi indicirano pravo napotuje naprej ali nazaj. potem v tistih pravnih redih. da ima določena oseba domicil na nekem drugem pravnem območju. da je treba tuje pravo obravnavati kot pravo in ne kot dejstvo. 29 . strankinega zahtevka iz tega razloga ni mogoče zavrniti.1. To se lahko zgodi npr. ki je bilo zakonodajalcu vzor). se o njegovi vsebini prepriča na drug ustrezen način. ZMZPP v 4. da je treba takšne primere obravnavati enako kot druge primere zavračanja. Pri tem lahko preko zaprosila zahteva obvestilo o tujem pravu od ministrstva. da torej stranke niso dolžne dokazovati vsebine tujega prava. Kvalifikacija tujega prava vpliva tudi na dopustnost pravnih sredstev.3. stališča teorije pa so bila različna. tekst. oz. temveč zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. ki ga je treba uporabiti. pravo. POSEBNOSTI UPORABE TUJEGA PRAVA Ko kolizijska norma domačega prava napoti na uporabo tujega prava. se ne izpodbija zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Možne rešitve so bile uporaba sorodnega prava (npr. Čiste skrajnosti ni sprejela nobena zakonodaja. ko indicirano pravo (pravo.7. ZMZPP v 12. da sodišče ali drug pristojni organ po uradni dolžnosti ugotovi vsebino tujega prava. ki veljajo in učinkujejo na določenem območju. kaj tuje pravo sploh je. UPORABA TUJEGA PRAVA 8. pristojnega za pravosodje. sodišče mora o njem odločiti. To pomeni. To predvsem pomeni. Overjeno javno ali drugo listino pristojnega tujega organa ali ustanove o vsebini tujega prava (certificat de coutume) lahko predložijo tudi stranke. V teoriji prevladuje stališče. Indicirano pravo lahko napoti oz. je njegovo vsebino mogoče dokazovati tudi z izvedeniškimi mnenji. Odločba. sodno prakso ter stališča teorije. 12. da se v primeru. kljub isti navezni okoliščini zavrne na prvi pravni red ali pa napoti na nek tretji pravni red. člena določa. Prejšnji zakon o MZP ni vseboval rešitve za ta problem. ZMZPP take možnosti ni predvidel. 8. V sistemih. uporabi pravo Republike Slovenije. Tuje pravo lahko obravnavamo kot: ● dejstvo ali ● pravo. se postavi vprašanje. Ker v Sloveniji tujega prava ne kvalificiramo kot dejstva. členu določa. na katerega kaže navezna okoliščina najožje koneksnosti. pri domicilu.

sojenje ex aequo et bono. Običajno pa v takih primerih sodišče najde rešitev v modificirani uporabi pravnega reda. da je po kolizijski normi lex fori potrebno uporabiti tuje pravo in da gre za primer dedovanja. Gre za vprašanje prilagoditve. da pravo enega od zakoncev razveze ne pozna. načela pravnega reda RS in načela MZP. PRILAGAJANJE Pojem "prilagoditev" uporabljamo za modificirano uporabo nekega pravnega reda v določenem pravnem razmerju z mednarodnim elementom. Primer: predpostavke za veljavnost pogodb lahko preverjamo z uporabo različnih pravil. ko angleški oporočitelj zapusti slovenskim dedičem trust. se lahko zgodi. Če je potrebno po kolizijski normi uporabiti npr. temveč pozna samo ločitev od mize in postelje. smiselno uporabljajo določbe in načela ZMZPP. ko v kolizijskem zakonu ni določbe o pravu. Ta predhodna pravna vprašanja pa ne ureja dedni statut. ki jih poznajo različni pravni redi. ki ureja razmerja med otroci in starši. Če takšna prilagoditev s stališča katerega od obeh indiciranih pravnih redov ne bi bila združljiva. da se za razvezo zakonske zveze kumulativno uporabi pravo držav. Tipičen primer prilagoditve je premostitev nasprotnih rešitev v pravnih normah. nemško pravo. saj gre za premostitev nasprotnih pravnih rešitev v določenih pravnih redih.8. Če npr. posebnega kolizijskega pravila za reševanje predhodnega vprašanja. 2. Če ugotovimo. modificirana. Vprašanje je. ki je ostalo še odprto. ali so te osebe lahko dejansko dediči. temveč zakonski statut in statut. slovenski kolizijski zakon določa.3. Pri reševanju problemov prilagajanja ni posebnih pravil. kdo so dediči. pri tem pa gre za institut. ZMZPP ni sprejel posebne rešitve oz. Le-ta je seveda v rokah sodnika. ker sta pač državljana različnih držav.2. 30 . posamezna vprašanja pa se postavi pod določene pravne rede. Še en primer je recimo. ki v določenem primeru konkurirajo. razširitev uporabe določene kolizijske norme na pravno vprašanje. za vsak del pogodbe lahko uporabimo drugo pravo. Pri tem se uporabi analitična metoda MZP. ali smemo ločitvene razloge po pravu tega zakonca obravnavati tako. ali so otroci zakonski ali nezakonski. Potrebno je tudi omeniti problematiko delnega vprašanja. ki ga je treba uporabiti. je treba najprej (po nemškem pravu) ugotoviti. uporaba lex fori. da so to žena in otroci. metoda. Prilagajanje je pomembna metoda v MZP. Upoštevati pa moramo načelo integritete institucij. ki rešuje spor. 4. Gre za prilagajanje. po kateri se določen pravni primer dejansko in časovno razčleni. V tem primeru se razmerje razkroji na več enot. 3. po kateri se da prednost eni od rešitev. PREDHODNO VPRAŠANJE Vzemimo primer. katerih državljana sta zakonca ob vložitvi tožbe. členu je sprejel splošno pravilo. ali je obstajala veljavna zakonska zveza. 8. ki pozna razvezo zakonske zveze. ali ima sploh pravico do dedovanja itd. ali je bil nezakonski otrok priznan oz. prilagoditev ne bi bila dopustna. V 3. spremenjena uporaba merodajnega prava . uporabljajo se 4 metode (načini prilagajanja): 1. tako da se lahko potem napravi sinteza. ki ga naše pravo ne pozna. da se v primeru. kot po pravu drugega zakonca. takoj nastopi predhodno vprašanje.

Pri tem je potrebno paziti na varstvo šibkejše stranke in upoštevati načelo pridobljenih pravic. 31 .

32 .4. Elementi.8. ne prizna ali izvrši tuje odločbe. ● temeljna načela. 2. Pogoji za sklenitev zakonske zveze se npr. pozitivni učinek javnega reda . S pojmom javnega reda se srečamo tudi v notranjem pravu. Učinki javnega reda so strožji pri ustvarjanju pravic in milejši pri priznavanju pridobljenih pravic. ki sestavljajo javni red po 5. Edina materialna predpostavka za priznanje tuje sodne odločbe je skladnost z našim javnim redom. katere državljan je ob sklenitvi zakonske zveze. Zanj je značilna relativnost. Teorija loči: 1. členu ZMZPP: ● ustavni red. Pridržek javnega reda se nanaša na domači javni red. njegova vsebina in obseg sta odvisna od tega. Javni red se upošteva tudi pri priznanju tujih sodnih odločb. politični interesi v mednarodnopravnih razmerjih. Če pa je bila takšna zakonska zveza že sklenjena v tujini. Gre namreč za ustanovo notranjega prava. Formulacija 5. PRIDRŽEK JAVNEGA REDA Pridržek javnega reda (5. Javni red ščiti domače pravo! Je izjema od učinkovanja kolizijskega prava. Zaradi pravne varnosti bo zato najprimernejša odločitev za uporabo lex fori. Sodniku tujega javnega reda ni treba upoštevati. Če sklepata zakonsko zvezo naša državljanka in že poročen musliman. izrecne opredelitve dvostranskih zadržkov v zakonu. Kaj dejansko je javni red pa mora ugotavljati sodna praksa v vsakem konkretnem primeru. ● vitalni interesi države – gospodarski. da: 1. Tu ne potrebujemo posebne. ki so kogentne narave in ki veljajo samo za domače primere. ki sodniku omogoča. temveč o neuporabi tujega prava v celoti.j. katerega pravo dovoljuje poligamijo. Tu se sicer upoštevajo predvsem procesni vidiki: ali so bila v postopku spoštovana temeljna procesna načela. naše pravo ne bi smelo dovoliti sklenitve takšne zakonske zveze zaradi učinka javnega reda. posledice uporabe 2. pridržka javnega reda Javni red je danes splošno priznano obrambno sredstvo proti vdoru tujih idej v domači pravni red. t. ne uporabi tuje pravne norme. člen ZMZPP) izključitev uporabe tujega prava. ● mednarodni javni red (ordre public international) – ni naddržavni pojav. in 105. če bi bila takšna uporaba neprimerna (če kolizijska norma pripelje do nevzdržnosti!). ki izhajajo iz zakonov. pa je treba njene učinke priznati tudi v našem pravnem redu. Ta je v različnih državah različen. ● moralna načela. člen) je institut. v mednarodnem zasebnem pravu. za vsako osebo presojajo po pravu države. razlog zanj pa so splošni interesi. člena ZMZPP ne govori o neuporabi tuje pravne norme. zato teorija loči: ● notranji. primeri neposredne uporabe domačega prava..dajanje prednosti domačemu pravu. domači javni red (ordre public interne) – tista pravila. ki učinkuje v razmerjih z mednarodnim elementom. negativni (izključitveni) učinek javnega reda (obravnava ga 5. 100. kako posamezna družba vrednoti lastne interese.

33 .

če ne upoštevamo ravnanja strank. ● POSREDNO (indirektno) izigravanje zakona . da bi izključile uporabo indiciranega prava.ko npr. Izigravanje zakona zato ni potrebno opredeliti kot samostojen pravni institut. stranka spremeni svoj domicil. Germanska praksa meni. da je institut izigravanja zakona nepotreben. s tem pa nove pravice in dolžnosti. zaradi česar je takšno ravnanje podvrženo sankcijam nedopustnosti po notranjem pravu. V teoriji poznamo 2 vrsti sprememb naveznih okoliščin: ● resnična sprememba navezne okoliščine . ki bi ga sicer bilo treba uporabiti. Kolikor več imamo izigravanj zakona. S spremembo državljanstva stranka ne spremeni samo navezne okoliščine in ta način izigra zakon.dejanska sprememba navezne okoliščine. da je oseba spremenila državljanstvo samo z namenom izigravanja zakona. da je izigravanje zakona manjše zlo kot kršitev pravne varnosti. toliko bolj je poseženo v pravno varnost (izigravanje zakona ogroža pravno varnost). IZIGRAVANJE ZAKONA V MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU Izigravanje zakona pomeni ravnanje v skladu s črko zakona. ● subjektivni element (animus) .namen izogniti se določbam prava. Da gre za izigravanje zakona sta potrebna dva elementa: ● objektivni element (corpus) . Romanska teorija pa ga zagovarja. v primeru. 34 . ● navidezna sprememba navezne okoliščine . ki je spremenljiva po volji stranke. državljanstvo) ter za premičnine (ne pa za nepremičnine). Tudi posamezne kolizijske norme so oblikovane tako. ker gre v teh primerih za neposredno kršitev prava. ko stranka spremeni državljanstvo. do katere lahko pride. da bi na tem novem kraju tudi dejansko živela. Z novim državljanstvom pridobi novo vez z novo državo. vendar nima namena. ni pa izključeno tudi na drugih pravnih področjih. Če pa to pripelje do vprašljivih ravnanj. Posredno izigravanje se redkeje uporablja. Ločimo: ● NEPOSREDNO (direktno) izigravanje zakona .ko stranka spremeni pristojnost sodišča. vendar v nasprotju z namenom zakona. doseženih na nedopusten način. ● težko je dokazati. Ne štejemo za izigravanje zakona spremembe naveznih okoliščin. Do izigravanja prihaja v praksi najpogosteje na področju statusnega prava fizičnih in pravnih oseb. saj ima pogosto pozitivne učinke (ko npr. naj se v takih primerih uporabi:  institut javnega reda (ki ni več omejen samo na ustavni red). Cigoj ni bil naklonjen institutu izigravanja zakona iz 2 glavnih razlogov: ● sprememba državljanstva ni enostavna.npr. Uporablja se zlasti na družinskopravnem področju (domicil.kadar stranke umetno spremenijo navezno okoliščino. tako da jo to pripelje do želenega prava.  specialne klavzule o raznih pridržkih. ker je prevladalo stališče. saj poudarja. temveč v celoti spremeni svoj pravni položaj. imamo na voljo pridržek javnega reda. stranki uporabita naprednejše pravo). Pri izigravanju zakona je potrebno opozoriti na načelo o restriktivni interpretaciji izjem. da upoštevajo institut izigravanja zakona. ZMZPP je opustil ureditev instituta izigravanja zakona.9.

pogodbo.o diplomatski vzajemnosti pa govorimo takrat.88/1 (3). 10. kadar si država določi pravilo. ○ diplomatsko vzajemnost . kadar država sama s svojim predpisom določi vzajemnost (zakonita vzajemnost) ali pa jo izkaže z dejanskim priznavanjem (dejanska vzajemnost). pristojno tuje sodišče. Ljudje so to izigravali z darilnimi pogodbami. v katerih je toženec državljan te tuje države. 5. da so vse norme med seboj enake. kadar je določena z medn.o formalni vzajemnosti govorimo takrat. ZMZPP določa: če je v tuji državi v sporih zoper slovenske državljane po kriterijih o pristojnosti. Primer izigravanja pri nas: Stanovanjski zakon . VZAJEMNOST IN RETORZIJA 10. vendar je bil predviden zelo visok davek.glede načina določitve poznamo: ○ avtonomno vzajemnost .namen lastninjenja je bil.o avtonomni vzajemnosti govorimo takrat. ki se domačinu priznajo v njegovi (tujčevi) državi.o materialni vzajemnosti pa govorimo takrat. da bo njeno stališče odvisno od stališča druge države.Slovenija se je torej pridružila tistim ureditvam. kadar se tujcu priznajo samo tiste pravice. Bliže je torej germanskemu krogu. če bi bil njen učinek v nasprotju z javnim redom.2. 10. Pri kolizijskih normah se vzajemnost ne zahteva. Vzajemnost oz. O tem. ki jih ne vsebujejo določbe o pristojnosti slovenskih sodišč. pri ugotavljanju pridobljenih pravic. so ti kriteriji podlaga za pristojnost slovenskih sodišč v tistih sporih. ○ materialno vzajemnost . nastanka . Vzajemnost običajno delimo po: ● VSEBINI . 35 . ki so bili prej v družbeni lasti. ali je vzajemnost formalna ali materialna. saj bi to pomenilo. pri priznanju tujih sodnih odločb je eden od pogojev za priznanje vzajemnost. Izhodišče za kolizijske norme je primernost in ne vzajemnost. da imetniki stanovanj pridobijo lastninsko pravico na stanovanjih. RETORZIJA Z retorzijo se domače pravo prilagodi tuji. kadar teče pred tujim sodiščem postopek v isti zadevi in med istima strankama . V meddržavnem razmerju govorimo o vzajemnosti. Sodišče ugotavlja obstoj vzajemnosti po uradni dolžnosti in je tujcu ni potrebno dokazovati. v mednarodnem procesnem pravu . tako jaz tebi. Ta stanovanja pa so se lahko prodajala naprej.največ se tu uporablja (npr. 3. moramo sklepati iz vsebine predpisa. člen npr.51. VZAJEMNOST Vzajemnost je medsebojna odvisnost ravnanja: kakor ti meni. ki pravijo. Gre za vzajemno pristojnost za tožbe zoper tuje državljane forum retorsionis.1. ● NAČINU DOLOČITVE. da je izigravanje zakona manjše zlo. za tujca manj ugodni pravni normi. nato pa so ga prodali po tržni ceni.po vsebini delimo vzajemnost na: ○ formalno vzajemnost . pridobitev lastninske pravice na nepremičninah). stanovanje so z darilno pogodbo prenesli na osebo iz prvega dednega reda. pri litispendenci: vzajemnost je eden od pogojev za prekinitev postopka. 2. 4. kadar imajo tujci enake pravice in dolžnosti kot domačini: tuji in domači državljani so izenačen. Šlo je za izigravanje na podlagi materialnega zakona. recipročnost se uporablja: 1. pri pravu tujcev . Tuja sodna odločba pa se ne prizna.

Če pa ugotovi. mora torej: 1. kdaj je pristojno naše sodišče oz. ● interese mednarodnega sodelovanja – če si država pridrži izključno pristojnost. kakršno je. prizna takšno. Nanje pazi sodnik ves čas postopka po uradni dolžnosti (krajevno pristojnost je mogoče ugovarjati le do začetka glavne obravnave). ali je pristojen po pravilih ZMZPP. 11. 2. pristojnost po državljanstvu strank .1. 36 . ki so bile pridobljene po določenem tujem pravu. ki je bolj ugodno za nasprotno stranko. 2. kje so. Uveljavljen je v nemškem pravu in tudi pri nas. po katerem mora tožnik poiskati toženca pri sodišču njegovega prebivališča. pristojnost po prebivališču toženca . če ni mogoča drugačna rešitev) ● ekonomičnost – postopki naj bodo učinkoviti in hitri. lahko ga spremeni. ● interese strank –predvsem v omogočanju pravnega varstva (zato se daje pristojnost domačega sodišča. MEDNARODNA PRISTOJNOST 12. lahko določi. nepremičnine). po katerem se državljani te tuje države obravnavajo enako. da se v tujini pridobljene pravice vendarle priznajo. člen (Cigoj). kakor tuja država obravnava tujce na svojem območju. Ko se pred sodnikom pojavi razmerje s tujim elementom. da v obstaja praksi načelo. V svetu so uveljavljeni 3 sistemi ureditve mednarodne pristojnosti (izhodišča za mednarodno pristojnost): 1. Novo pravo lahko v tujini nastalo pravno razmerje: 1.temelji na načelu personalnosti oblasti (personalni princip): država lahko izvršuje jurisdikcijo nad vsemi svojimi državljani.gre za teritorialni princip. Norme o mednarodni pristojnosti so pri nas izpeljane iz norm o krajevni pristojnosti (po domicilu toženca). kdaj ni. pri tem pa mora upoštevati: ● lastne interese –določena razmerja so za državo tako pomembna. TEORIJA O PRIDOBLJENIH PRAVICAH Pri pridobljenih pravicah gre za pravice. lahko pa priznanje v tujini nastalega pravnega razmerja popolnoma odkloni. da se obravnavajo njeni državljani v tujini slabše.Če namreč država poprej ne ugotavlja. SPLOŠNO Norme o mednarodni pristojnosti so vedno enostranske – določajo lahko samo. najprej ugotoviti. Vsaka država oblikuje svoja pravila o mednarodni pristojnosti. da jih ne more prepuščati jurisdikcijam tujih držav (npr. 3. Pristojnost tujega sodišča lahko določi le pravo te tuje države. izda akt. Tožnik je namreč tisti. zato mora sprejeti pristojnost sodišča. ne morejo pa določiti pristojnosti kakšnega tujega sodišča. ne glede na to. lahko določimo pristojnost izven vseh pravil in kriterijev. 2. ali vzajemnost obstaja ali ne. Če gre za retorzijsko pravo. Cigoj poudarja. 12. mora to priznavati tudi drugim državam. ki želi doseči spremembo v obstoječem pravnem redu. potem pa je treba ugotoviti še krajevno pristojnost. V ZMZPP naj bi bil primer retorzije 51. da se tujci obravnavajo enako kot domačini.

naj bo priznano tudi v drugih pravnih redih. 3. NAČELO ENOTNOSTI OKOLIŠČIN OZ. RAZLIKA: norme o MEDNARODNI pristojnosti in norme o KRAJEVNI pristojnosti Pravila o mednarodni pristojnosti se nanašajo na pristojnost sodnega sistema neke države kot celote v razmerju do sodnih sistemov drugih držav.2.2. NAČELO PRIDOBLJENIH PRAVIC Kar je priznano v pravnem redu ene države.4. da tudi tujcem mora biti zagotovljen pristop k sodišču (ter razne ugodnosti). Naš pravni red zahteva pri priznavanju tujih sodnih odločb le preverjanje: 1.3. Enotno navezovanje je tudi pri deliktnem navezovanju (forum loci delicti in lex delicti commisii) . izhajamo iz načela pravičnosti in koneksnosti. ne glede na to. Ko določamo navezne okoliščine za pravo. ki so dejansko prisotne v državi. je odvisno od posamezne države. temveč v 29. kje je predmet spora. Forum rei sitae in lex rei sitae sta enaka za določitev pristojnosti in za določitev prava. odločilne tudi za določitev pristojnosti.2. kot navezna okoliščina pa prevladuje domicil. Ta sistem mednarodne pristojnosti velja v anglosaškem pravu. da država izvaja jurisdikcijo nad vsemi subjekti in stvarmi. To načelo je vodilo pravnih sistemov pri priznavanju tujih sodnih odločb. NEENOTNOSTI (RAZLIČNOSTI) NAVEZNIH Načelo enotnosti naveznih okoliščin pomeni. V kolikšni meri in na kakšen način pride do priznanja tujih sodnih odločb. NAČELO ENAKOPRAVNOSTI PRED SODIŠČEM Pomeni.vendar so ta enotna navezovanja izjeme. iščemo torej pravilno pravo. 12. Pri nas prevladuje načelo teritorialnosti. oportunosti in hitrosti postopka.temelji na načelu teritorialnosti oblasti. Pri določanju pristojnosti pa je treba upoštevati načelo ekonomičnosti. tako da jim je v njej mogoče izročiti poziv na sodišče. ki naj se uporabi.2. 12. pristojnost na podlagi osebne vročitve v državi foruma . Za določitev pristojnosti mora biti vedno neka podlaga.1. ali kadar ta pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti. Načelo personalnosti oblasti pa pomeni. To načelo pride do izraza predvsem pri nepremičninah. kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. NAČELO AVTONOMIJE STRANK Načelo avtonomije se pri pristojnosti kaže v svobodi strank pri derogaciji (izključitvi pristojnosti) in prorogaciji (izbiri sodišča). zveza (nobena država si ne sme v pretirani meri lastiti pristojnosti). kjer velja pravilo. členu postavlja splošno pravilo. pravu. po katerem je slovensko sodišče pristojno za sojenje. po katerem lahko država izvršuje jurisdikcijo samo nad tistimi osebami. 12. da lahko FRA državljan vedno toži ali je tožen v FRA.2. ki se nahajajo na njenem ozemlju.2. Zato pri nas prevladuje načelo neenotnosti naveznih okoliščin. ZPP ne vsebuje več posebnih pravil za mednarodno pristojnost. ki vplivajo na izbiro prava. najnujnejših procesnih predpostavk in 37 .5. če so izpolnjeni določeni pogoji. NAČELA NA PODROČJU DOLOČANJA MEDNARODNE PRISTOJNOSTI 12.2. NAČELO TERITORIALNOSTI IN NAČELO PERSONALNOSTI OBLASTI Načelo teritorialnosti oblasti pomeni. Pravila o stvarni. krajevni in funkcionalni pristojnosti. vendar pa je tu treba upoštevati tudi načelo vzajemnosti.To načelo je najbolj dosledno uveljavljeno v fran. da so iste okoliščine. da država izvaja jurisdikcijo nad svojimi državljani. se nanašajo na konkretno pristojno sodišča za sojenje. 12. 12. kje so oni oz.

Prorogacija bodisi tujega bodisi slovenskega sodišča pa NI DOPUSTNA: kadar gre za spore iz statusnih ali družinskih razmerij (zakonski spori. O MATERIALNEM SOSPORNIŠTVU govorimo. 38 . je odločilno njeno stalno prebivališče oz. za katerega je po določbah ZMZPP ali drugega zakona izključno pristojno slovensko sodišče. zakonsko preživljanje otrok. 12. 12. PROROGATIO FORI 52. Slovensko sodišče je pristojno tudi za nasprotno tožbo. sedež v Sloveniji.slovensko sodišče je pristojno.stranki se smeta sporazumeti o pristojnosti slovenskega sodišča. člen ZMZPP ureja prorogacijo mednarodne pristojnosti in prorogacijo slovenskega sodišča. Kadar sodeluje v postopku ena sama oseba. ene materialne predpostavke: skladnost z javnim redom. kadar so sosporniki glede na predmet spora v pravni skupnosti ali kadar se njihove pravice ali obveznosti opirajo na isto dejansko in pravno podlago. kadar ima oseba. lahko pristojnost slovenskega sodišča temelji tudi samo na stalnem prebivališču oz. ● ne gre za spor. če: ● je vsaj ena od njiju tuj državljan ali pravna oseba s sedežem v tujini.  SUBSIDIARNO PRISTOJNOST (48/2 ZMZPP) .3. V 3.4. sedež v naši državi.stranki se smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le. ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva. odvzem ali vrnitev roditeljske pravice). sedež. PROROGACIJA MEDNARODNE PRISTOJNOSTI . kadar je pristojno za tožbo proti glavnemu dolžniku. sedežu enega izmed tožencev v naši državi (49. če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom.2. pa ureja ZMZPP splošno pravilo o mednarodni pristojnosti sodišč v nepravdnih zadevah: če z ZMZPP ni določeno drugače. Če sta z isto tožbo tožena glavni dolžnik in porok. je za odločanje v nepravdnem postopku pristojno naše sodišče. SPLOŠNA IN SUBSIDIARNA PRISTOJNOST Ločimo:  SPLOŠNO PRISTOJNOST v zadevah s tujim elementom (48/1 ZMZPP) . ki so materialni sosporniki. odst.če ima toženec začasno prebivališče v RS in nima stalnega prebivališča niti v Sloveniji niti v kakšni drugi državi. Če je z isto tožbo toženih več oseb. če: ● je vsaj ena stranka državljan Slovenije ali pravna oseba s sedežem v Sloveniji. če ima toženec stalno prebivališče oz. zoper katero je vložen zahtevek. PROROGACIJA SLOVENSKEGA SODIŠČA . je slovensko sodišče pristojno tudi takrat. stalno prebivališče oz. varstvo in vzgoja otrok. člen ZMZPP).

Pristojnost slovenskih sodišč lahko v primerih. varstvo lastnih državljanov. procesni razlogi itd. Samo sklicevanje na sporazum ne zadošča. 12. so različni.i. mora biti veljaven po obeh pravnih redih.- v sporih iz razmerij s potrošniki in v sporih iz zavarovalnih razmerij. ko je dopusten dogovor o pristojnosti slovenskega sodišča. Sporazum o pristojnosti je veljaven le. 4. če: ● je sklenjen v pismeni obliki (lahko je sklenjen kot samostojna pogodba ali del neke druge (temeljne) pogodbe). če to določa ZMZPP ali kakšen drug zakon. člen ZMZPP določa: če je v tuji državi v sporih zoper slovenske državljane po kriterijih o pristojnosti. če ima potrošnik oz. odločba.6. VZAJEMNA PRISTOJNOST 51. je treba dopustnost derogacije presojati po pravu derogiranega sodišča. pa se v naši državi ne prizna. dopustnost prorogacije pa po pravu prorogiranega sodišča. retorzija. za katere menimo. poleg tega pa se navajajo še drugi razlogi: 1. pristojno tuje sodišče. da so jim naši organi dolžni zagotoviti posebno varnost 39 . Ker učinkuje sporazum o mednarodni pristojnosti v najmanj dveh pravnih redih. zaradi katerih država določi izključno pristojnost svojih organov za obravnavanje določenih razmerij.5. ki jih ne vsebujejo določbe o pristojnosti slovenskih sodišč. 3. Izključna pristojnost je določena: ● objektivni kriterij: zaradi same materije (snovi). Ta člen ureja t. zavarovanec. 2. 12. ki vsi izvirajo iz določenega pravnega razmerja. IZKLJUČNA PRISTOJNOST Slovensko sodišče je izključno pristojno. vzajemno pristojnost za tožbe zoper tuje državljane. ki je fizična oseba. Razlogi. 2. so ti kriteriji podlaga za pristojnost slovenskega sodišča v tistih sporih. Izključna pristojnost naj bi bila zadnje in najmočnejše sredstvo za zagotovitev uporabe državnega substančnega prava. Tožnik mora listino o sporazumu priložiti tožbi. in ● se tiče določenega spora ali več sporov. specialna prorogacija). stranki je ne moreta izključiti s prorogacijsko pogodbo. posebna povezanost spornega razmerja z državo. stalno prebivališče v Sloveniji. Da lahko sporazum o mednarodni pristojnosti v celoti opravi svojo vlogo. v katerih je toženec državljan te tuje države. temelji tudi na privolitvi toženca (pogojna pristojnost. ZMZPP skuša s tem zaščititi šibkejšo stranko. ki bi jo v taki zadevi izdalo tuje sodišče. ● subjektivni kriterij. Izključna mednarodna pristojnost ima dvojni učinek: 1. ko gre za osebe.

3. če ima pravna oseba oz. 4. če se ta postopek vodi pred slovenskim sodiščem. ali gre za obravnavo nepremične zapuščine slovenskega državljana. ki je slovenski državljan in ima stalno prebivališče v Sloveniji. 40 . ki se vodijo v Sloveniji. ki prosi. slovenska državljana. Nanaša se predvsem na stvarnopravna in statusnopravna razmerja. 5. ki želita skleniti zakonsko zvezo. prenehanju in statusnih spremembah družbe. 2. spori v zvezi z nepremičninami: sodišče v RS je izključno pristojno v sporih o glede nepremičnin. pri odločanju o skrbniških zadevah slovenskih državljanov ne glede na to. pri dovolitvi sklenitve zakonske zveze. če sta toženec in otrok slovenska državljana in imata oba stalno prebivališče v Sloveniji. tujca ali osebe brez državljanstva. 3. 2. oz. Prav tako je izključno pristojno za spore med izvršilnim in stečajnim postopkom. kje imajo ti stalno prebivališče. 4. v zakonskih sporih: če je toženi zakonec slovenski državljan in ima v Sloveniji stalno prebivališče. slovenski državljan. ne glede na to. spori v zvezi s prijavo in veljavnostjo izumov in znakov razlikovanja. Če je ukrepanje tujega organa nujno. 6. pri dovolitvi in opravi izvršbe. OBJEKTIVNI KRITERIJ za izključno pristojnost slovenskega sodišča: 1. pri razglasitvi pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega. ne glede na to. v sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva: če je tožba vložena zoper otroka.Izključna pristojnost je torej določena zaradi pomembnosti spornega razmerja. pri odločanju o posvojitvi in prenehanju posvojitve osebe. če se ta opravlja na območju Slovenije. naj se mu dovoli skleniti zakonsko zvezo. SUBJEKTIVNI KRITERIJ za izključno pristojnost slovenskega sodišča: 1. če je mladoletnik. 5. druge pravne osebe ali združenja fizičnih ali pravnih oseb. slovensko sodišče v skrbniških zadevah odstopi od izključne pristojnosti. če sta osebi. spori v zvezi s statusom pravnih oseb: sodišče v RS je izključno pristojno za spore o ustanovitvi. 6. ki je slovenski državljan in ima v RS tudi stalno ali začasno prebivališče. če je bila prijava vložena v Sloveniji. za katere skrbijo starši. zakonska zveza pa se sklepa v tujini. kje ima stalno prebivališče. spori o veljavnosti vpisov v javne registre. v sporih o varstvu in vzgoji otrok. če zakon ne določa drugače. če je nepremičnina na ozemlju RS. v zapuščinskih sporih: če je ta zapuščina v Sloveniji. je izključno pristojno slovensko sodišče. 7. združenje sedež v RS.

12.7. IZBIRNE PRISTOJNOSTI
Smisel izbirnih pristojnosti je, da strankam olajšajo pot na sodišče. Slovensko sodišče je pristojno tedaj: 1. v sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti (tudi kadar toženec nima stalnega
prebivališča v Sloveniji), če je bilo škodno dejanje storjeno na območju RS oz. če je na območju RS nastala škodljiva posledica (forum loci delicti commissi). To pravilo se uporablja tudi v sporih zoper zavarovalnico zaradi povračila škode tretjim osebam ter v sporih o regresnih zahtevkih.

2. v sporih iz pogodbenih razmerij: kadar je predmet spora obveznost, ki jo je treba oz. bi jo bilo
treba izpolniti v RS.

3. v individualnih delovnih sporih: kadar se delo opravlja oz. bi se moralo opravljati na območju RS. 4. v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih: kadar je predmet, na katerega se nanaša tožba,
na območju Slovenije.

5. v sporih zoper fizično ali pravno osebo, ki ima sedež v tujini, če ima v Sloveniji svojo
podružnico ali je v Sloveniji oseba, ki ji je zaupano opravljanje njenih poslov, za spore, ki izvirajo iz poslovanja te podružnice oz. te osebe na območju Slovenije.

6. v sporih zaradi motenja posesti premičnin: če je prišlo do motenja na območju Slovenije. 7. v sporih o premoženjskih razmerjih med zakonci, ki se nanašajo na premoženje v Sloveniji,
je pristojno slovensko sodišče tudi tedaj, če toženec nima prebivališča v RS. Če je pretežni del premoženja v RS, drugi del pa v tujini, sme slovensko sodišče odločati o premoženju, ki je v tujini, samo v sporu, v katerem se odloča tudi o premoženju v RS, in to le, če toženec privoli v to.

8. v zakonskih sporih: če sta oba zakonca slovenska državljana, ne glede na to, kje imata stalno
prebivališče. Če je toženi zakonec slovenski državljan in ima v RS stalno prebivališče, je izključno pristojno slovensko sodišče!

9. v sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva: če toženec nima
stalnega prebivališča v Sloveniji: če sta tožnik in toženec slovenska državljana, ne glede na to, kje imata stalno prebivališče; če je tožnik slovenski državljan in ima stalno prebivališče v Sloveniji. Če je tožba vložena zoper otroka, ki je slovenski državljan in ima stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji, je izključno pristojno slovensko sodišče!

10.v sporih o varstvu in vzgoji otrok, za katere skrbijo starši, tudi tedaj, kadar toženec nima
stalnega prebivališča v Sloveniji, če sta oba starša slovenska državljana ali če je otrok slovenski državljan in ima stalno prebivališče v Sloveniji. Če sta toženec in otrok slovenska državljana in če imata oba stalno prebivališče v Sloveniji, je izključno pristojno slovensko sodišče!

11.v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok: če vloži tožbo otrok, ki ima stalno
prebivališče v Sloveniji; če sta tožnik in toženec slovenska državljana, ne glede na to, kje imata stalno prebivališče; če ima toženec v RS premoženje, iz katerega se lahko poravna preživnina.

12.po slovenskem pravu se sme tudi dokazovati smrt tujega državljana, če je umrl na območju Slovenije.

12.8. LITISPENDENCA
V vseh pravnih redih velja pravilo, da ni mogoče voditi pravde o istem zahtevku med istima strankama pred več sodišči. Tudi po ZPP pomeni litispendenca negativno procesno predpostavko, vendar pa ta zakon ni rešil vprašanja, ali ima enake učinke tudi litispendenca pred tujim sodiščem. 88. člen ZMZPP določa, da se okoliščina, da teče postopek o isti zadevi pred tujim sodiščem, upošteva pod naslednjimi pogoji: 1. če se je pravdni ali nepravdni postopek v tujini začel prej kot v Sloveniji; 2. če je verjetno, da bo tujo odločbo mogoče priznati v Sloveniji (če npr. obstaja izključna
pristojnost slovenskega sodišča, takšna verjetnost ne obstaja);

3. če obstaja vzajemnost: torej če tudi sodišča države, v kateri teče identična pravda, upoštevajo
okoliščino, da je začela prej teči pravda v naši državi.

41

Razlika med DOMAČO in TUJO litispendenco Na okoliščino, da teče identična pravda pred drugim domačim sodiščem, pazi sodišče po uradni dolžnosti / v tujini, se upošteva samo na zahtevo stranke. Če domače sodišče to tudi ugotovi, tožbo zavrže / pri tuji litispendenci prekine postopek.

42

12.9. EXCEPTIO RES JUDICATA
Stranka lahko sodišče opozori, da je bilo o zadevi že razsojeno (res iudicata): ● če je o zadevi že razsodilo domače sodišče - sodišče mora tožbo zavreči; ● če je o zadevi že razsodilo tuje sodišče, tuja odločba pa se prizna v našem pravnem redu - sodišče mora tožbo zavreči. Priznavanje tujih sodnih odločb lahko poteka: 1. v pravdnem postopki, kot o predhodnem vprašanju; 2. v delibacijskem (nepravdnem) postopku. Vsako sodišče lahko odloči o priznanju druge odločbe v pravdnem postopku kot o predhodnem vprašanju, vendar samo z učinkom za ta postopek. Za stranko je tako ugodneje, da sproži delibacijski postopek, saj se o priznanju tuje odločbe odloča z učinkom pravnomočnosti. Če je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno v tujini, potem mora sodnik ugotoviti, ali je bila ta tuja sodba pri nas že priznana. Pri tem so 3 možnosti: 1. že bila priznana - sodnik tožbo zavrže; 2. še ni bila priznana - v našem pravu sploh še ne učinkuje in zato lahko sodnik sam odloča v tej zadevi; 3. še ni bila priznana - lahko sodnik sam pristopi k ugotavljanju ali so izpolnjeni pogoji za priznanje - če so, bo tožbo zavrgel, vendar to nima učinka pravnomočnosti, ampak je sodnik to ugotovil samo kot predhodno vprašanje. Če je tuja sodba priznana, ima učinek kot sodba pri nas (kot res iudicata).

12.10. PERPETUATIO FORI
V 89. členu ZMZPP določa, da so za presojo pristojnosti slovenskih sodišč odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne teči. Sodišče, ki je bilo pristojno ob začetku postopka, ostane pristojno tudi, če se spremenijo okoliščine. ZMZPP uveljavlja načelo perpetuacije jurisdikcije na splošno in pri tem ne postavlja nobenih omejitev. Po stališču teorije pa velja, da perpetuacija ne more veljati v primeru, kadar oseba, ki je stranka v postopku, naknadno pridobi imuniteto, ker je s tem izvzeta iz domače sodne oblasti. ZMZPP ne rešuje vprašanja, kako je treba ravnati takrat, kadar ob vložitvi tožbe niso podane predpostavke za mednarodno pristojnost slovenskih sodišč, kasneje pa se te predpostavke izpolnijo. Če bi dosledno izhajali iz pravila, da morajo biti te okoliščine podane ob vložitvi tožbe, bi morali tožbo zavreči. Bolj sprejemljivo pa je stališče, da lahko sodišče v tem primeru nadaljuje postopek, saj bi bilo nesmiselno siliti stranko v vložitev nove tožbe samo zato, ker je sodišče postalo pristojno šele po vložitvi tožbe.

43

SISTEM MERITORNEGA PREIZKUSA – preizkuša se tako pravilnost postopka. Včasih zadošča. ampak si želi stranka zagotoviti neke druge učinke (npr.priznanje in izvršitev v zakonskih sporih in v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. VIRI Viri. se presoja po tujem pravu. da se tuja sodna odločba samo prizna v drugi državi. Tuja sodna odločba lahko učinkuje v naši državi samo. iz katere izvira. Bruseljska 1. Uveljavljena sta 2. pa tudi v kazenskem postopku. v pravdnem ali nepravdnem postopku. pa tudi dajatvene odločbe. Vprašanje. kadar se ne zahteva njihova izvršitev. mora izpolnjevati določene pogoje. če ima v državi. če jo prizna domače sodišče. izdana na našem ozemlju. Bruseljski uredbi poenostavljata priznavanje odločb iz EU – prost pretok sodnih odločb. ZMZPP. 3. Tudi tuja sodna poravnava se lahko prizna samo. če uveljavlja ugovor res iudicata). Bruseljska 2. PRIZNANJE IN IZVRŠITEV TUJIH SODNIH ODLOČB 13. uredba . ki urejajo priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb: 1. drugo odločbo.13. včasih pa je potrebna tudi njena izvršitev. ne glede na to. Uredba o evropskem izvršilnem nalogu . Za tujo se šteje vsaka odločba. ali gre za sodno odločbo oz. Newyorška konvencija o priznanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb (1958). 2. 4.priznanje in izvršitev sodnih odločb. Kljub temu večina držav pod določenimi pogoji priznava učinke tujim sodnim odločbam na svojem ozemlju. PRIZNAVAJO se predvsem oblikovalne in ugotovitvene odločbe (zlasti odločbe. Tuja sodna odločba je lahko izdana v obliki sodbe ali sklepa. ki se nanašajo na nesporne (neprerekane) terjatve.priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v gospodarskih in civilnih zadevah. ki izvira od tujega organa. Za tujo odločbo se šteje tudi odločba tujega konzularnega ali diplomatskega predstavništva. ki je izenačena s sodno odločbo. ki jo je izdalo. členu: tuja sodna odločba je izenačena z odločbo slovenskega sodišča in ima v Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le. uredba . kot tudi pravilnost ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega prava. 13. 44 . - IZVRŠIJO se vedno lahko samo dajatvene odločbe.1. 5.2. Gre torej za novo meritorno odločanje o stvari. če jo prizna slovensko sodišče. Da se tuja sodna odločba lahko prizna. sistema preizkusa tujih sodnih odločb: 1. izdane v statusnih zadevah). enake učinke kot pravnomočna sodna odločba. To določa ZMZPP v 94. TUJA SODNA ODLOČBA Sodna odločba lahko kot akt državne oblasti učinkuje samo na območju države sodišča. v katerem je bila odločba izdana. kje je bila izdana.

ali so bile v postopku izdaje odločbe izpolnjene nekatere najpomembnejše predpostavke. Ta sistem je uveljavljen tudi v našem pravu in ga ureja ZMZPP. 45 . SISTEM OMEJENEGA PREIZKUSA – sodišče države priznanja preizkusi le. preizkus pa se omeji na vprašanje.2. ali tuja odločba nasprotuje domačemu javnemu redu.

če na ugovor osebe. 46 . člen ZMZPP). ki je pri sodišču v uradni rabi. člena ZMZPP). ni vzajemnosti: domneva se. je zaslišanja. ● NEGATIVNE procesne predpostavke: 1. 2. ni vzajemnosti. ki zahteva priznanje. načelo enakosti pred zakonom. prevod (če je odločba v jeziku. 13. Zato mora tisti. če: 1. predlogu za priznanje tuje sodne odločbe priložiti tujo sodno odločbo ali njen overjen prepis in predložiti potrdilo o pravnomočnosti te odločbe po pravu države. mora stranka. je za odločanje izključno pristojno slovensko sodišče. da slovensko sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe. 4. ki je pri sodišču v uradni rabi (2. dokler ni ta pravda pravnomočno končana. v kateri je bila izdana. ali če je priznana druga tuja odločba o isti stvari. Predlog se zavrne. če pa se pojavi dvom o vzajemnosti. niso bila spoštovana nekatera temeljna načela (npr. členu določa. 5. neodvisnosti in nepristranskosti sojenja). Tuji sodni odločbi je mogoče priznati v Sloveniji učinek pravnomočnosti samo. v katerem je bila izdana. člen ZMZPP izrecno določa. odst. če je v teku prej začeta pravda pred slovenskim sodiščem. medtem ko so vse druge predpostavke formulirane v negativni obliki. Če vzajemnosti ni se tuja sodna odločba ne prizna 7. gre za kršitve javnega reda. ki zahteva priznanje tuje sodne odločbe. da ta zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku. nasprotje z javnim redom: ker v postopku. PROCESNE PREDPOSTAVKE Poznamo: ● POZITIVNE procesne predpostavke: 1. v kateri je bila izdana (95. 4. ki je s tem izenačena z domačimi odločbami. da tuje sodne odločbe ni mogoče priznati. 3. 4. To je tudi edina pozitivna predpostavka za priznanje tuje sodne odločbe. v Sloveniji teče prej začeta pravda v isti zadevi (litispendenca). 2. ki ni v uradni rabi sodišča). 3. če je pravnomočna po pravu države.NE priznavajo se tuje sodne odločbe. Če tuja sodna odločba ali njen overjen prepis nista sestavljena v jeziku. litispendenca: po ZMZPP mora slovensko sodišče počakati s priznanjem tuje sodne odločbe. neprimerna pristojnost tujega sodišča: sodišče upošteva samo na ugovor stranke res iudicata: 99. 6. bilo kršeno načelo obojestranskega 2. če je o isti stvari že pravnomočno odločilo slovensko sodišče ali kakšen drug slovenski organ. predložiti tudi overjen prevod tuje sodne odločbe v jezik. zoper katero je bila izdana. predložitev tuje sodne odločbe ali overjen prepis. podana izključna pristojnost organa RS: 3. pomanjkanje kontradiktornosti: ZMZPP v 96. da vzajemnost obstaja. potrdilo tuje države o pravnomočnosti. 5. daje pojasnila ministrstvo za pravosodje. predlog za priznanje.3. ugotovi. 95.

pogosto dogovorijo. da to za tuje izvršilne naslove ne velja: čeprav je odločba v državi izvora izvršljiva že pred pravnomočnostjo. da je za izvršitev tujih sodnih odločb potrebna nekoliko večja stopnja trdnosti. Po 103. Za te ovire velja domneva. dokler se ne ugotovi nasprotno. jo bo mogoče izvršiti v Sloveniji šele. vendar je bil zakonodajalec očitno mnenja. 13. ko bo postala pravnomočna. V prid arbitražnemu sojenju se običajno navaja. ki jo vloži pri sodišču: 1. izvirno arbitražno odločbo ali njen overjen prepis in morebitni prevod. Priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe se ZAVRNE. členu ZMZPP veljajo za izvršitev tujih sodnih odločb enake predpostavke kot za njihovo priznanje. Tako se zdi strankam pogosto bolj sprejemljivo. bolj prožen in cenejši ter da je v njem pogosto mogoče doseči pravičnejšo rešitev spora. po slovenskem pravu o sporni zadevi ne more razsojati arbitraža. ki pripadajo različnim državam. da je postopek hitrejši. da jih mora sodišče ugotavljati tudi po uradni dolžnosti. vendar so nekatere od teh predpostavk takega pomena. ki ji pripada nasprotna stranka. IZVRŠITEV ODLOČBE TUJEGA SODIŠČA Izvršitev je mogoče dovoliti. mora priložiti zahtevi. členu določa ZMZPP dve pozitivni predpostavki za priznanje in izvršitev tujih arbitražnih odločb. V mednarodnem pravnem prometu se tem razlogom pridružuje še nezaupanje strank do vodenja postopka pred tujim sodiščem. Razloga za takšno ureditev je ta.IZJEMA: Neobstoj vzajemnosti ni ovira za priznanje tuje sodne odločbe: ● izdane v zakonskem sporu in ● izdane v sporu zaradi ugotovitve in izpodbijanja očetovstva ali materinstva. da odloči po načelih pravičnosti. Ta nevarnost obstoji sicer tudi pri domačih izvršilnih naslovih. ampak jo stranke lahko pooblastijo. da mora tisti. če sodišče ugotovi. ki nasprotuje priznanju. V 106. izvirno pogodbo o arbitraži ali njen overjen prepis in morebitni prevod. je podana izključna pristojnost SLO sodišča. da je pri nepravnomočni odločbi večja možnost. V 105. da bo v sporu odločala arbitraža.4. da: 1. da je odločba izvršljiva po pravu države izvora. Razlika je le ta. poleg potrdila o njeni pravnomočnosti priložiti tudi potrdilo. ker arbitraža ni tako strogo vezana na določen pravni sistem. Breme dokazovanja nosi predvsem stranka.5. 2. s tem pa izključijo pristojnost državnih sodišč. ● če priznanje ali izvršitev tuje sodne odločbe zahteva slovenski državljan. ki zahteva izvršitev tuje sodne odločbe. Izvršbo na podlagi domače sodne odločbe je včasih mogoče dovoliti še pred njeno pravnomočnostjo. če je to sodišče države. še zlasti. da bo kasneje spremenjena ali razveljavljena. Poudariti je treba. 47 . 2. da zaupajo odločanje o sporu arbitraži. če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za priznanje. Stranka. da ne obstojijo. PRIZNANJE IN IZVRŠITEV TUJIH ARBITRAŽNIH ODLOČB V mednarodnem pravnem prometu se stranke. členu določa ZMZPP negativne predpostavke (ovire) za priznanje in izvršitev tujih arbitražnih odločb. ki zahteva priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe. 13.

ki se uporablja za presojo njene sposobnosti. katera od strank ni bila sposobna za sklenitev arbitražnega dogovora po pravu. ali odločba izpolnjuje pogoje za priznanje. telegramov ali teleprinterskih sporočil.3. če del ostane nepriznan). sestava arbitražnega sodišča ali arbitražni postopek nista bila v skladu s pogodbo o arbitraži. da uveljavlja svoje pravice v postopku.če je odločba v nasprotju z javnim redom le v enem delu izreka. ki je pristojno za dovolitev izvršbe. 4. vendar z učinkom samo za tisti postopek. Med posameznimi državami so precejšnje razlike v tem. 10. POSTOPEK ZA PRIZNANJE IN IZVRŠITEV TUJIH SODNIH IN ARBITRAŽNIH ODLOČB Postopek za priznanje in izvršitev pri nas ureja ZMZPP. je mogoče odločbo delno priznati (če ima odločba še vedno smisel. O tem. odloči okrožno sodišče. je šlo za kršitev arbitražnega dogovora. priznanje tujih odločb ipso iure (brez posebnega postopka). 14. subsidiarno se uporabljajo določbe ZNP. v kateri je bila izdana. ali organ države. 12. Kadar se odloča o priznanju v posebnem postopku.pri nas 3. 7. ni podana vzajemnost. 8. Če je bilo vprašanje priznanja tuje odločbe že prej rešeno v posebnem postopku.6. pogodba o arbitraži ni veljavna po pravu države. odločanje o priznanju incidenter v kakšnem drugem postopku. ni treba. ni bila pravilno obveščena o imenovanju arbitrov ali o arbitražnem postopku. 4. ponovno odločanje o sporu na podlagi tuje sodne ali arbitražne odločbe (actio ex iudicato/arbitrato). V primerjalnem pravu najdemo najmanj štiri rešitve: 1. 9. je arbitražno sodišče prekoračilo svoja pooblastila. da bi bil prej izveden postopek za njeno priznanje. . 6. 11. odločba še ni postala dokončna in izvršljiva za stranke ali da je to določbo odpravil ali njeno izvršitev ustavil pristojni organ države. 48 . 2. 5. zoper katero se zahteva izvršitev odločbe. je izrek arbitražne odločbe nerazumljiv ali sam s seboj v nasprotju. določena s pogodbo o arbitraži. je to posebna vrsta nepravdnega postopka. 13. odločanje o priznanju v posebnem delibacijskem postopku na predlog stranke. pa je sodišče. stranka. z izmenjavo pisem. ki sta ga izbrali stranki. ali ji je bilo onemogočeno. v katerem reši sodišče to vprašanje z učinkom pravnomočnosti. vsako sodišče (ki odloča o glavni stvari) pa lahko odloči o priznanju tudi kot o predhodnem vprašanju. je bilo kršeno načelo obojestranskega zaslišanja. vezano na to odločitev. pogodba o arbitraži ni bila sklenjena v pisni obliki oz. kakšen postopek je predviden za priznanje in izvršitev tujih sodnih in arbitražnih odločb. ki odloča o dovolitvi izvršbe. 13. bi bil učinek priznanja ali izvršitve odločbe v nasprotju s slovenskim javnim redom . ki lahko nadalje napotuje na subsidiarno uporabo ZPP. Če se zahteva izvršitev tuje odločbe. po pravu katere je bila izdana. Po našem pravu se o priznanju tujih odločb odloča v posebnem delibacijskem postopku.

Vrhovno (in ne višje) sodišče pa odloča o: ● pritožbi zoper sklep o zavrnitvi priznanja (pritožnik je lahko predlagatelj). lahko odločbo izvrši katerokoli slovensko sodišče. Če je delibacijski postopek izpeljan v Sloveniji. IZVRŠUJEJO se samo dajatvene odločbe (ostale ne grejo v izvršitveni postopek. Za priznanje je krajevno pristojno sodišče na območju katerega je potrebno izvesti postopek. ki se je ne da izvršiti. 49 . saj pri njih ni kaj izvršiti). Na sklep o priznanju lahko nasprotni udeleženci podajo ugovor.Sklep o priznanju ali zavrnitvi priznanja tuje odločbe se vroči nasprotnim udeležencem. Za izvršilni postopek je pristojen sodnik posameznik okrožnega sodišča. O ugovoru zoper sklep o priznanju odloča senat 3 sodnikov. zoper sklep o zavrnitvi priznanja pa ugovor ni možen. Stranka ima interes le na priznanju odločbe. Razveza zakonske zveze je na primer oblikovalna odločba. ● pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o priznanju (pritožnik je lahko predlagatelj ali nasprotni udeleženec).

če sklene zakonsko zvezo ali postane roditelj. velja kot personalno pravo pravo domicila. V državah namreč obstajajo različne ureditve glede fikcij in dokazovanja smrti. leti pridobi omejena poslovna sposobnost. v ZDA z 21. deliktna sposobnost). LEX NATIONALIS 13. se šteje. poslovna. Če ima tujec več tujih državljanstev. osebno ime. leti. leti.1. saj se ureditve posameznih držav med seboj ne razlikujejo. Poznamo dejanska (starost. ki temeljijo na anglosaškem pravnem izročilu. izgubi pa jo s smrtjo. POSEBNI DEL 14. PRAVNA SPOSOBNOST Pravna sposobnost je danes temeljna pravica vsakogar. 2. da ima samo slovensko državljanstvo. Kdo se šteje za državljana Slovenije in kako se to državljanstvo pridobi in izgubi. se šteje. Razlike utegnejo obstajati pri času rojstva in pri času smrti.14.1. pravna sposobnost.1. STATUSNOPRAVNA RAZMERJA. kjer je obveznost nastala (lex loci stipulationis). odvzem. 3. leti.2. da ima državljanstvo tiste države. Za presojo vprašanja pravne in poslovne sposobnosti fizičnih oseb se uporabljajo različne navezne okoliščine: 1. Oseba pridobi pravno sposobnost z rojstvom. 4. da se za nastanek. Veliko razlik je predvsem v družinskem pravu. člen ZMZPP določa. katere državljan je in s katero je v najtesnejši zvezi. Ameriki se poslovna sposobnost pridobi s 25. pravo državljanstva (lex nationalis). katere državljan je. katerih državljan je. 1. leti pa popolna poslovna sposobnost. letom. Mednarodno zasebno pravo tu nima velike vloge. pravo. 2. spol) in pravna vprašanja (pravna. katere državljan je in v kateri ima tudi stalno prebivališče (lex domicilii). pravo stalnega prebivališča (lex domicilii). ureja Zakon o državljanstvu RS. skrbništvo. v Avstriji pa z 19. z 18. V nekaterih pravnih redih. razglasitev za mrtvega in 5. Če tujec z več državljanstvi nima stalnega prebivališča v nobeni izmed držav. V določenih primerih lahko oseba pridobi popolno poslovno sposobnost že pred 18. da ima državljanstvo tiste države. 14. Pravni status fizičnih oseb opredeljujejo: 1. Pri nas se s 15. 14. V J.1. poslovna sposobnost. 50 . 3. LEX DOMICILII Če ima slovenski državljan tudi državljanstvo kakšne druge države. pa se šteje. omejitev in prenehanje pravne in poslovne sposobnosti fizične osebe uporabi pravo tiste države. POSLOVNA SPOSOBNOST Precej večje razlike v pravnih redih so pri poslovni sposobnosti. PERSONALNI STATUT Pravni redi se na področju statusnega prava med seboj precej razlikujejo. 2.

se uporabi lex fori. 51 . se uporabi pravo njenega stalnega prebivališča. pa se uporabi pravo začasnega prebivališča. Če tudi tega nima.Če oseba nima državljanstva. če tega nima.

13. Namen norme je varstvo pravnega prometa. inkorporacije . je od vsakega pravnega reda odvisno. da pripada tej drugi državi. po pravu kraja.3. ko je bil pogrešan. Če je ne. "domicil" in 2. 14. OSEBNO IME Za vprašanja osebnega imena se uporabi pravo države. po katerem je bila ustanovljena. členu določa. ne velja za vprašanje poslovne sposobnosti na področju družinskega in dednega prava (4.3. da gre za francosko pravno osebo. Sodnik mora seveda vedno upoštevati pravo tuje države: če npr. se šteje. ki te sposobnosti sicer nima po lex nationalis. Naš zakon je torej sprejel teorijo inkorporacije. kjer je obveznost nastala. ZMZPP v 17. člena). registracije oz. Glede pristojnosti velja. potem je tudi mi ne moremo obravnavati kot tako. da se bo vsak pogodbenik seznanil z lex nationalis drugega pogodbenika glede njegove poslovne sposobnosti.pravna oseba pripada tistemu pravnemu redu. katere državljan je bil takrat. odst.5. odst. člen ZMZPP določa. da se za pravni položaj pravne osebe uporabi pravo države. ki ji pravna oseba pripada. 14. člena se šteje za poslovno sposobno oseba.pravna oseba pripada tistemu pravnemu redu. mora preveriti. po katerem je bila ustanovljena. kjer ima sedež oz.1.4. kjer je bila ustanovljena. saj pri sklepanju pogodb ni mogoče pričakovati. katere državljan je oseba. da so pravne osebe umetne tvorbe.1. 52 . Pravilo. teorija ustanovitve. Pri pravnih poslih na teh področjih ni takšne potrebe po varstvu pravnega prometa. da jo priznava lex loci stipulationis. Glede na to. PRAVNE OSEBE V pravnem prometu nastopajo poleg fizičnih tudi pravne osebe. meni. 16. t. Danes sta uveljavljeni predvsem dve teoriji: 1. tega člena upošteva tudi sedež pravne osebe in s tem se rešuje konflikt med teorijo ustanovitve in teorijo sedeža: če ima pravna oseba svoj dejanski sedež v drugi državi. ne pa v tisti. 3. da je za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega izključno pristojno slovensko sodišče. ali jo tudi francosko pravo šteje za svojo.j. odst. Pravna oseba naj bi imela neko zvezo s pravnim redom svoje pripadnosti. pač pa jo ima po lex loci stipulationis. da za poslovno sposobnost zadostuje. 13. teorija sedeža . 14. LEX LOCI STIPULATIONIS Po 2. in ima po pravu te druge države tudi njeno pripadnost. Pripadnost pravne osebe pa se določi po pravu države. RAZGLASITEV POGREŠANCA ZA MRTVEGA Pri razglasitvi pogrešanca za mrtvega gre za sodno odločitev o prenehanju njegove pravne sposobnosti. kakšen bo obseg njene poslovne sposobnosti. ki se ji določa ali spreminja osebno ime.1. da se za razglasitev pogrešanca za mrtvega uporabi pravo države.

sta imela zakonca svoje zadnje stalno prebivališče v RS. kjer so med pravnimi redi največje (kulturne) razlike. ZMZPP tudi pri kolizijskih normah dosledno spoštuje ustavno načelo enakopravnosti moža in žene. če sta oba zakonca slovenska državljana. lex nationalis zakonca dopušča poligamijo. je tožnik slovenski državljan in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji 3. katere državljan je ob sklenitvi zakonske zveze. če: 1. sta oba zakonca slovenska državljana. Vendar pa so lahko nekatere oblike sklenitve v nasprotju s slovenskim pravnim redom (npr. sklenjene samo v religiozni obliki in brezoblično sklenjene zakonske zveze). moževo lex nationalis ali lex domicilii). v kateri se sklepa zakonska zveza. zato ni poskusov unifikacije (npr. Zato je treba tudi tu upoštevati pridržek javnega reda.2. Zakon načeloma dopušča vsako obliko sklenitve zakonske zveze. po katerem se presojajo pogoji za sklenitev zakonske zveze. da slovenski državljani sklenejo zakonsko zvezo v tujini po tamkajšnjih predpisih (glede oblike). je čas sklenitve zakonske zveze. Pri presojanju pogojev za sklenitev zakonske zveze pa je treba upoštevati javni red. ne glede na to. člen ZMZPP): slovenska državljana lahko načeloma skleneta zakonsko zvezo v tujini pred konzulatom RS. Bo pa seveda treba v vsakem posamičnem primeru ugotavljati.1. če je eden od zakoncev že poročen. 53 . PRESOJA POGOJEV ZA SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE ZMZPP v 34. Izjema je konzularna sklenitev zakonske zveze (112.1. člen ZMZPP). Za vsakega od bodočih zakoncev se torej uporablja njegova lex nationalis (distributivno navezovanje).1. Čas. ZMZPP določa izključno pristojnost slovenskega sodišča. da kasnejša sprememba državljanstva enega ali drugega zakonca nima tega učinka. V tem primeru veljajo glede oblike pravila slovenskega prava in ne prava države.15. Zaradi tako velikih razlik je potrebno predpisati jasne in predvidljive kolizijske norme. Podobno je pri zadržkih sorodstva in nesposobnosti za razsojanje. kje imata stalno prebivališče. S tem odpade možnost uporabe naveznih okoliščin le na strani enega zakonca. sklenitve zakonske zveze ni mogoče dovoliti. ali nista zakonca sklenila zakonske zveze v tujini z namenom in fraudem legis agere. še posebej. 15. DRUŽINSKOPRAVNA RAZMERJA Družinsko pravo je področje. da bi se pogoji za prej sklenjeno zakonsko zvezo presojali po novo odkazanem pravu. kot jih ponekod še najdemo v primerjalnem pravu (npr. 2. tožnik pa ima ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče v RS. SKLENITEV IN RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE 15. kjer se sklepa zakonska zveza (35. členu določa. To pomeni. PRESOJA OBLIKE SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE Za presojo oblike sklenitve zakonske zveze se uporablja pravo kraja. 15. da se pogoji za sklenitev zakonske zveze za vsako osebo presojajo po pravu države. Če npr. izvenzakonska skupnost. če jo pozna lex loci celebrationis. istospolna skupnost). zakonske zveze. Zakon sicer ne omejuje možnosti.1.

se uporabi pravo države. 15. ki je z razmerjem v najtesnejši zvezi. če prava. ○ mogoča le iz razlogov. Če sta zakonca ob vložitvi tožbe državljana različnih držav (t. po zgornjih pravilih ni mogoče določiti. ZMZPP določa.1. da so lahko dosegle razvezo. Čas. RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE ZMZPP v 37. ZMZPP določa več naveznih okoliščin. da se za osebna in zakonska premoženjska razmerja zakoncev z istim državljanstvom. da je postala pravica do razveze zakonske zveze ena od temeljnih človekovih pravic. S tem je izključen vpliv spremembe državljanstva med postopkom na uporabo prava. se uporabi pravo države. je trenutek vložitve tožbe. 15. ne pa podobne institute. po katerem je bila sklenjena (36 ZMZPP) Zakonska zveza je neveljavna. PRESOJA NEVELJAVNOSTI ZAKONSKE ZVEZE Neveljavnost zakonske zveze se presoja po kateremkoli materialnem pravu.3. katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi tožbe. niti stalnega prebivališča v isti državi. Pri tem ni pomembno. se uporabi lex fori. OSEBNA IN ZAKONSKA PREMOŽENJSKA RAZMERJA ZAKONCEV ZMZPP določa. členu ureja razvezo zakonske zveze. Ureditve se med seboj razlikujejo le v pogojih za njeno dosego. Danes pa v Evropi ni več nobene države. se za razvezo zakonske zveze kumulativno uporabljata pravi držav. ki ga zagovarja naš pravni red.i. če to določa: ● lex nationalis vsaj enega zakonca (seveda glede na čas sklenitve zakonske zveze) ali ● lex loci celebrationis.2. v kateri imata stalno prebivališče. ki je z razmerjem v najtesnejši zvezi. ki jih poznata oba pravna reda. 4. Pri tem lahko pride do kolizije med načelom trdnosti zakonske zveze in načelom razvezljivosti.4. Nemško ustavno sodišče je celo mnenja. mešani zakon). če jo dopuščata oba pravna reda. da razveze ne gre prekomerno oteževati oz. 2. če prava. 3. Načelo našega zakona je.15. uporabi pravo države. ki je odločilen za presojo državljanstva zakoncev. kjer bi bila razveza zakonske zveze prepovedana.1. katerih državljana sta . Če pa gre za mešan zakon. da isti dejanski stan v obeh pravnih redih predstavlja razvezni razlog. katere državljana sta (lex nationalis). ločitev od mize in postelje). ni mogoče najti. da ima zakonec pravico do razveze kot rešitev nevzdržnega razmerja (favor divortii).razveza je: ○ dopustna le. PREMOŽENJSKA RAZMERJA ZAKONCEV 15. v kateri sta imela zadnje skupno prebivališče. kako se razvezni razlog imenuje. če sta zakonca državljana različnih držav. Sodišča bodo tudi pri razvezah zakonskih zvez morala upoštevati pridržek javnega reda. Z razvezo je treba razumeti način prenehanja zakonske zveze v celoti. se uporabi pravo. ki naj se uporabi. ki se uporabljajo ena za drugo: 1. Pomembno je le. da se za razvezo zakonske zveze uporablja pravo države. Stranke so spreminjale svoj status.1. 54 . če zakonca nimata niti istega državljanstva. Ravno pri razvezi zakonske zveze je bilo v preteklosti značilno izigravanje zakona. katerih posledica ni prenehanje zakonske zveze (npr.2.

kadar ima toženec stalno prebivališče v Sloveniji. spori med zakoncema. ki sta ga izbrala (pogodbeni statut). 4. 2.3. ženitnih pogodb.2. ki je obstajala v času sklenitve pogodbe. katere državljana sta zakonca. 7. PRISTOJNOST SODIŠČ V ZAKONSKIH SPORIH Velja splošno pravilo. 2. da sodi sodišče RS. če je pretežni del premoženja v Republiki Sloveniji. 55 .i. ki velja za osebna in zakonska premoženjska razmerja med zakoncema. 6. v katerem se odloča tudi o premoženju v Sloveniji. državljana. samo v sporu. pa ne pozna razveze zakonske zveze (načelo in favorem divortii). spori o premoženjskih razmerjih med zakonci. ZMZPP pa je predvidel tudi nekatere druge primere. 39. odst. se uporabi pravo. ali zakonska zveza traja ali je prenehala ali pa je ugotovljeno. 5.2. če sta zakonca tuja državljana. Odločilna je tista navezna okoliščina. v katerih je kljub temu. kje imata stalno prebivališče. da lahko zakonca izbereta pravo za presojo premoženjske pogodbe med zakoncema. vendar le če toženec v to privoli in če to dopuščajo tudi predpisi države. ki je v tujini. spori med zakoncema. pravo države. Ti primeri so: 1. če toženec privoli. člena ZMZPP dopušča tudi avtonomijo strank: če pravo iz 1. ne glede na to. ženitnih paktov. da je slovensko sodišče pristojno takrat. ZMZPP je izbral čas sklenitve pogodbe in ne časa sklenitve zakonske zveze. Pogodba mora biti po slovenskem pravi sklenjena v notarski obliki. ki je ob sklenitvi pogodbe veljalo za osebna in zakonska premoženjska razmerja (39. katere sodišče bi bilo pristojno. Sodišče RS je v sporih o premoženjskih razmerjih med zakonci pristojno ne glede na to. spori med zakoncema. spori za razvezo zakonske zveze. sme slovensko sodišče odločati o premoženju.15. drugi del pa v tujini.2. če sta imela zakonca svoje zadnje stalno prebivališče v Sloveniji. ZMZPP določa celo izključno pristojnost. Vendar se ureditev bistveno razlikuje: nasprotno od načela spremenljivosti statuta. in to le. POGODBENA PREMOŽENJSKA RAZMERJA ZAKONCEV Pogodbena premoženjska razmerja zakoncev se presojajo po pravu. spori med zakoncema. da toženec nima domicila v Sloveniji. odst. da ne obstaja. ker je prvi čas v tesnejši zvezi s pogodbenim razmerjem. člen ZMZPP). Naše pravo ne pozna sklenitve t. 39. 3. ki se nanašajo na premoženje v Sloveniji. člena določa. pristojno slovensko sodišče. če je tožnik slovenski državljan. če sta oba zakonca slo. za pogodbena razmerja namreč velja načelo stalnosti. če je tožnik slovenski državljan in ima stalno prebivališče v Sloveniji. člen ZMZPP). ki sta imela zadnje skupno prebivališče v RS. tožnik pa ima ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji. če je toženi zakonec slovenski državljan in ima v Sloveniji tudi stalno prebivališče. Za pogodbena premoženjska razmerja med zakonci so torej določene enake navezne okoliščine kot za siceršnja razmerja med njimi (38. Kasnejše spremembe teh okoliščin na pogodbeno razmerje med zakoncema nimajo vpliva. 15.

katere državljani so. KOLIZIJSKE NORME Temeljno načelo. 56 . torej otrokova lex nationalis. da se priznanje. Včasih pa gre za to. Velja poudariti.1. katere državljana sta (lex nationalis). da je skupno prebivališče eden od konstitutivnih pogojev za obstoj izvenzakonske skupnosti. Če so starši in otroci državljani različnih držav. To pomeni. ali je zunajzakonska zveza veljavna oziroma priznana in kakšne pravne učinke ima.naših državljanov mogoče niti ni najbolje.15. členu določa: ● uporabo prava države. se uporabi pravo države. IZVENZAKONSKA SKUPNOST Za premoženjska razmerja med partnerjema v izvenzakonski skupnosti je ureditev enaka kot za zakonce. zato se uporablja pravo za matično kategorijo: ● zakonci: uporabi se zakonski statut (premoženjska razmerja). Za uporabo otrokove lex nationalis govori načelo varstva otrok.2. po katerem času se presoja obstoj naveznih okoliščin. je najbolj preprosta: za razmerja med starši in otroki se uporablja pravo države. to sta zadnje skupno prebivališče in pravo najtesnejše vezi. ki jih 38. vendar se vseeno uporabi otrokovo pravo po otroškem statutu. 3. ko so tako starši kot otrok državljani iste države. ● če partnerja nimata istega državljanstva. SPORI MED STARŠI IN OTROKI Situacija. tudi razmerje med starši in otroki dobi novo vsebino glede na novo merodajno pravo. 15. Vendar za izvenzakonsko skupnost nista navedeni nadaljnji navezni okoliščini. in celo. da otroci preživljajo svoje starše in torej ne gre za varstvo interesov otroka. Po našem pravu namreč velja.4. 2. PATERNITETNI OZ. ki prihaja do izraza v kolizijskih normah o razmerju med starši in otroki. če je otrok slovenski državljan. po katerem pravu se presoja. Če se navezna okoliščina spremeni. Šele če so starši in otroci državljani različnih držav in tudi nimajo stalnega prebivališča v isti državi. ZMZPP ne določa. materinstva presoja po pravu države. katere državljan je otrok. Preživninska razmerja med starši in otroci. Pri tem se pojavi problem. katere državljan je otrok – lex nationalis otroka. Za partnerja v izvenzakonski skupnosti ZMZPP ne dopušča avtonomije pri izbiri prava. v kateri imata skupno prebivališče. če sta otrok in eden od staršev slovenska državljana. ● starši-otroci: uporabi se otroški statut. OBVEZNOST PREŽIVLJANJA Naš zakon zahtevkov za preživljanje ne ureja. osebnostnih razmerij ne ureja. pa se uporabi pravo države. da je to prebivališče skupno). ZMZPP ureja le premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema. 1. je načelo varstva otrokovih interesov. se uporabi pravo države. To s stališča varstva otrok . ki niso urejena v posebnem delu: ● po pravu države.3.3. MATERNITETNI SPORI ZMZPP določa. da to pravilo velja tudi. ki sicer velja za zakonce. v kateri imajo vsi stalno prebivališče (ni potrebno. RAZMERJA MED STARŠI IN OTROKI 15. da velja tudi za razmerja med starši in otroki načelo spremenljivosti statuta. ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva oz. člen ZMZPP kot subsidiarni pozna za zakonce. ZMZPP v 41. seveda ob spoštovanju pridobljenih pravic. katere državljani so.

Kjer takšne razlike ni (npr. ki je za otroka ugodnejše. POZAKONITEV Pozakonitev (legitimatio) je akt. ● ● 4.različno državljanstvo: po pravu države. Pri kolizijskih pravilih za pozakonitev je jasno izraženo načelo varstva otroka – uporabiti je potrebno pravo tistega od staršev. ZZZDR je zato sploh ne pozna. pa po pravu države tistega od staršev. 45. pridobi položaj. v kateri imajo vsi stalno prebivališče. po katerem je pozakonitev veljavna. kot da bi bil rojen v zakonski zvezi. Otroški statut se uporablja zaradi varstva interesov otroka. urejena pa je v nekaterih drugih pravnih redih. Ta institut ima smisel samo v pravnih redih. katere državljana sta starša. 57 . čeprav vsebinsko veliko določb ni v korist otroka. v Sloveniji). ne prebivajo v isti državi: po pravu države. da se pozakonitev presoja po pravu države. rojen izven zakonske zveze. kjer obstaja pravna razlika med zakonskimi in nezakonskimi otroki. če starša nimata istega državljanstva. katere državljan je otrok. tudi pozakonitev ni potrebna. člen ZMZPP določa. s katerim otrok.

vzgoji in preživljanju otrok tudi takrat. ki jih predpisuje katerokoli od omenjenih prav. Kumulacija pa lahko pripelje do tega. b. odst. SKRBNIŠTVO Za skrbniške zadeve praviloma velja. Če sta posvojitelj in posvojenec državljana različnih držav. 15. 15. ne glede na to. da do posvojitve ne more priti. V skladu s splošnim načelom iz 13. katere državljan je varovanec (torej lex nationalis varovanca). če sta toženec in otrok slovenska državljana in če imata oba stalno prebivališče v Sloveniji. če ima toženec stalno prebivališče v Sloveniji. je izključno pristojno slovensko sodišče! 2. da preprečuje nastanek šepaste posvojitve. v nemškem pravnem redu pa je). Kumulativno navezovanje pomeni pravzaprav uporabo strožjega prava. posvojitev polnoletnega 'otroka' pri nas ni možna. 6. POSVOJITEV Pogoji posvojitve in prenehanja posvojitve se presojajo po lex nationalis posvojitelja in posvojenca.5. 58 . če sta tožnik in toženec slovenska državljana. če ima toženec v Sloveniji premoženje. drugi organi le izjemoma odločajo v skrbniških zadevah glede tujih državljanov. Posvojenec je izenačen z otroci. po drugi strani pa se le izjemoma dopušča. da o lastnih državljanih odločajo organi druge države. kje imata stalno prebivališče.3. Če sta posvojitelja oba zakonca. se kumulativno uporabijo lex nationalis posvojenca ter obe lex nationalis posvojiteljev. ki bi jo eno pravo priznavalo. ki nista državljana iste države. ki ima stalno prebivališče v Sloveniji. da se za postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva ter za razmerja med skrbnikom in osebo pod skrbništvom (varovancem) uporablja pravo države. Tako že pri pristojnosti velja načelo. če je tožnik slovenski državljan in ima stalno prebivališče v Sloveniji. Za sposobnost biti skrbnik velja pravilo. Gre za načelo varstva šibkejše stranke. ZMZPP pa našteva še nekatere druge primere. se za pogoje posvojitve in njeno prenehanje uporabljata kumulativno pravi držav. katerih državljana sta. v sporih o zakonskem preživljanju otrok tudi tedaj. če vloži tožbo otrok. za katere je pristojno slovensko sodišče (forum atractionis). iz katerega se lahko poravna preživnina. Slovensko sodišče je pristojno: 1. d. 1. PRISTOJNOST SPORI MED STARŠI IN OTROKI Tudi glede pristojnosti v sporih. Razmerje med posvojiteljem in posvojencem se presoja po posvojitvenem statutu. kadar toženec nima stalnega prebivališča v Sloveniji: a. Prednost take ureditve je. člena ZMZPP. člena določa. da sodišča oz. za odločanje o varstvu. c. biološkimi potomci. ki se tičejo razmerij med starši in otroki. da si država pridrži pravice glede svojih državljanov. če je tožnik mladoleten in slovenski državljan. 3. kadar se ti spori rešujejo skupaj z zakonskimi ali paternitetnimi spori. ko je pristojno slovensko sodišče.2. drugo pa ne (npr. je potrebno upoštevati splošno pravilo: slovensko sodišče je pristojno. saj morajo biti za posvojitev izpolnjeni pogoji. da se presoja po skrbnikovi lex nationalis.

zoper katero je vložen zahtevek. če so nepremičnine v Sloveniji. 6.ob oporočnem razpolaganju ali ob smrti. za obravnavo NEPREMIČNE zapuščine slovenskega državljana. katere državljan je bil oporočitelj . po pravu oporočiteljevega začasnega prebivališča . favor testamenti. člena ZMZPP). KOLIZIJSKE NORME ZMZPP prevzema unitaristično načelo – za vsa dednopravna razmerja naj se uporablja isto pravo. kadar je otrok slovenski državljan in ima stalno prebivališče v Sloveniji. saj gre za strogo obličen pravni posel. pri odločanju o zadevah. odst. če je ta slovenski državljan. za nepremičnine tudi po pravu kraja. 2. saj je vprašanje. če sta vložnik zahtevka in oseba. 2. oz. 32. 59 .2. če so nepremičnine v Sloveniji. člen ZMZPP): 1. 32. velja. Oporoka pa mora biti sestavljena v eni od oblik. V teh zadevah je pristojno slovensko sodišče tudi tedaj. kjer je nepremičnina (lex rei sitae). po pravu Republike Slovenije (lex fori). Pri nas npr. kjer je bila sestavljena (lex loci actus). PRISTOJNOST Glede pristojnosti naših sodišč na področju dednega prava (obravnava zapuščine. po pravu kraja. zadostuje.4. če je veljavna po enem od naslednjih pravnih redov alternativno navezovanje (33. DEDNOPRAVNA RAZMERJA 16. Da je oporoka glede oblike veljavna. Za dedovanje je treba uporabiti pravo države. Glede OBLIKE OPOROKE je še mnogo bolj kot glede oblike drugih pravnih poslov uveljavljeno načelo favor negotii oz. 16. po pravu države. ki jih zahteva zakon. da se rodi živ.ob oporočnem razpolaganju ali ob smrti. 3. 16. spori o terjatvah upnikov nasproti zapuščini) veljajo naslednja pravila.1. za obravnavo nepremične zapuščine tujega državljana.ob oporočnem razpolaganju ali ob smrti. običajno lex nationalis zapustnika ob smrti. da ga štejemo za rojenega. člen ZMZPP določa posebno kolizijsko pravilo za OPOROČNO SPOSOBNOST kot posebno pravno sposobnost: oporočna sposobnost se presoja po lex nationalis oporočitelja ob sestavi oporoke. katere državljan je bil zapustnik ob smrti (1. 4. Zapuščino se obravnava kot universitas rerum (skupnost stvari). kadar v postopku sodeluje samo ena oseba. po pravu oporočiteljevega stalnega prebivališča . Navezna okoliščina je torej državljanstvo zapustnika v trenutku smrti. po katerem pravu bomo presojali njegov položaj. slovenska državljana. Problem se pojavi pri nasciturusu. ki se nanašajo na osebna stanja in razmerja med starši in otroki (o teh zadevah se odloča v nepravdnem postopku). 5. Slovensko sodišče je izključno pristojno v naslednjih primerih: 1. spori iz dednopravnih razmerij. če gre za njegove interese pod pogojem.

povzroča za premičnine nekatere težave. katere državljanstva ni mogoče ugotoviti. ker se s tem varujejo pravice. kjer stvar leži. Za pogodbe. ali bo stvar v namembni kraj 60 . Za obravnavo premične zapuščine osebe brez državljanstva. ki jih ZMZPP posebej obravnava: 1. na katerem ozemlju je nepremičnina. 1. LASTNINSKOPRAVNA RAZMERJA 17. kamor bo stvar prišla po koncu prevoza in kjer bo praviloma izročena prejemniku. obravnava s stališča enega pravnega reda. Navezna okoliščina ima sicer to pomanjkljivost. ki se prevažajo (res in transitu). da se obligacijske in stvarnopravne učinke pogodbe. če so nepremičnine v Sloveniji. velja kot navezna okoliščina namembni kraj (18/2 člena). Kljub enotnosti režima za nepremičnine in premičnine uporaba prava kraja. ki se nanaša na nepremičnine. STVARNOPRAVNA. služnostna pravica. osebe. je pristojno slovensko sodišče. Pravilo lex rei sitae je najprej veljalo le za stvarnopravna razmerja na nepremičninah (za premičnine se je običajno uporabljala lex nationalis lastnika). ni pristojen njen organ oz. če so premičnine v Sloveniji. razen če v zapustnikovi državi sodišče ni pristojno za obravnavo premičnega premoženja slovenskih državljanov (retorzijska norma). ki se tičejo stvari. potem pa se je začelo uporabljati tudi za stvarnopravna razmerja na premičninah. se presojajo po pravu. pravica stvarnega bremena. ali osebe s statusom begunca. torej lastninska pravica. včasih celo zelo hitro in pogosto. To še zlasti velja za dve posebni kategoriji premičnih stvari. ● če je imel zapustnik ob smrti stalno prebivališče v Sloveniji. prevozna sredstva. KOLIZIJSKE NORME Pravna vprašanja. pridobljene med prevozom. da ni zanesljivo. KI SE PREVAŽAJO Za stvari. je pristojno slovensko sodišče: ● če so premičnine v Sloveniji. 2. osebe. ZMZPP določa.1. Za obravnavo premične zapuščine tujega državljana (če je premična zapuščina v Sloveniji). katere državljanstva ni mogoče ugotoviti. ki se nanašajo na nepremičnine. za obravnavo nepremične zapuščine osebe brez državljanstva. Gre za fiksacijo kraja.3. ali osebe s statusom begunca. ki se nanašajo na premičnine. če po pravu države. kjer ležijo – to pravo se imenuje lex rei sitae. ki jih ureja SPZ. ki jih pri nepremičninah ni. STVARI. v kateri so premičnine. zastavna pravica in posest. ki se prevažajo. Pri premičninah se namreč lega stvari lahko spreminja. kjer je stvar (18). 2. velja v prvi vrsti avtonomija strank. 17. je treba vedno uporabiti pravo države. člen ZMZPP to pravilo prenaša tudi na pogodbeno področje: za pogodbe. stvari. ko le-ta ni fiksen. S stvarnopravnimi razmerji so mišljena razmerja. S tem je doseženo. 23. njen organ noče obravnavati zapuščine. Ta navezna okoliščina je najbolj primerna. da se za stvarnopravna razmerja in druge pravice na stvareh uporabi pravo kraja. Slovensko sodišče je pristojno tudi za obravnavo PREMIČNE zapuščine slovenskega državljana: 1. po pravu kraja.

Slovensko sodišče je izključno pristojno: 1. 3. Tudi v slovenskem pravu je avtonomija strank omejena na pogodbeni statut. členu pristojnost slovenskih sodišč za stvarnopravna razmerja. ZMZPP tega pogoja izrecno ne določa. ki določata. člena ZMZPP določa. Če je razmerje v celoti interno. Če bi izvrševali jurisdikcijo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah v tujini. 4. ki sta si ga izbrala zakonca. da gre za razmerje z mednarodnim elementom. Kot prvi pogoj za izbiro prava se postavlja zahteva. 18. vendar ima prednost pred odpravnim (ali kakšnim drugim) krajem. zato zahteva po koneksnosti ni utemeljena. OBLIGACIJSKOPRAVNA RAZMERJA 1. če naši predpisi ne določajo drugače (18/3 člen). da se za pogodbo uporabi pravo. če ZMZPP ali mednarodna pogodba ne določa drugače. 17. vsaj ena stranka domicil oz. PREVOZNA SREDSTVA Za prevozna sredstva (železniška in cestna vozila) se za stvarnopravna vprašanja uporabi pravo njihove državne pripadnosti. da se lahko tudi za pogodbena premoženjska razmerja med zakoncema uporabi tisto pravo. kjer so ta prevozna sredstva registrirana. razmerje se presoja po domačem pravu in volja strank se upošteva v okviru kogentnih norm lex fori. ki je veljalo ob sklenitvi pogodbe za osebna in zakonska premoženjska razmerja) to dopušča. člen ZMZPP. po stališču teorije pa zadošča kakršenkoli razumen tuj element. uporaba kolizijskih norm seveda ne pride v poštev.sploh prišla. odst. Avtonomijo strank teorija označuje kot subjektivno navezno okoliščino in o njej govori takrat. ki za te zadeve večinoma tudi določajo svojo izključno pristojnost. ki sta ga stranki sami izbrali z navezno pogodbo. če odkazano pravo (pravo. ki določa. sedež v tujini. Avtonomija strank se je uveljavila predvsem na pogodbenem področju in je posledica poudarjanja volje strank pri oblikovanju obligacijskih razmerij. ker ima razmerje zelo verjetno najtesnejšo zvezo z namembnim krajem. če je nepremičnina na ozemlju Slovenije. kadar se razmerja med strankami presojajo po pravu. drugi pa menijo. Za ladje in letala veljata posebna zakona.66. bi namreč preveč posegli v jurisdikcijo drugih držav. da vez ni potrebna. Zahteva po tujem elementu je lahko strožja ali milejša: da ima npr. da stranki pogosto izbereta tuje pravo zaradi tradicije in zaupanja v določen pravni sistem. kadar se o pravicah na nepremičninah odloča v nepravdnem postopku. Tako tudi naše pravo: ZMZPP se uporablja samo za razmerja z mednarodnim elementom (1. v sporih iz zakupa ali najema nepremičnine. člen).2. Pravica do izbire prava je omejena z določenimi zahtevami. 19. da se za njih uporablja pravo kraja. Po strožjem stališču mora biti izbrano pravo v zvezi z razmerjem (koneksnost). v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah. Izjemo predstavlja 39. Praksa poudarja. Tudi Cigoj 61 . v sporih zaradi motenja posesti nepremičnine (če gre za motenje posesti premičnine je pristojnost izbirna). 2. ki sta ga izbrali stranki. PRISTOJNOST ZMZPP ureja v 64 . 2. Drugo sredstvo za omejevanje avtonomije strank se nanaša na izbiro tujega prava.

Sedanji ZMZPP v 2. izbira valute. To naj bi izhajalo tudi iz formulacije 19. ● lex electa (lex causae): veljavnost navezne pogodbe naj se tudi presoja po izbranem pravu. ali morata stranki pravo izbrati izrecno ali pa se lahko upošteva tudi njuna molče izražena volja. je treba vedno uporabiti pravo države. Tako sta bili možni dve razlagi: 1) zakonodajalec zahteva izrecno izbiro prava. 19. to utemeljujejo s svobodo strank in z možnostjo kasnejšega navezovanja na več pravnih redov. da se ščiti uporaba legis fori. obstaja problem. Kritika: pogodbeni statut ni enoten. V teoriji in praksi so različna stališča: ● lex fori: navezna pogodba pomeni navezno okoliščino. kako bi določili pravo. ki se zavzemajo za možnost deljenega navezovanja. saj pravni red prav voljo strank priznava kot odločilno okoliščino za izbiro prava. Že sama narava navezne okoliščine izključuje uporabo pridržka. ZMZPP v 3. ki bi moralo biti uporabljeno. ki bi za razmerje veljalo. da bi se na ta način lahko izigrali kogentni predpisi več pravnih redov in da bi bila s tem porušena notranja logika posameznega pravnega sistema. na katere ozemlju je nepremičnina). a vendar dodatno omejitev strank pri izbiri prava. Prejšnji zakon o MZP tega vprašanja ni reševal. ● lex derogata: avtonomija je izjema. Tisti. kadar imata stranki pravico izbrati pravo. Glede zavračanja ZMZPP določa. Nedvomno bo učinkovanje takšnega navezovanja treba presojati v skladu z načeli ustanove javnega reda. prorogacija sodišča. ne moremo govoriti o frauduloznem ravnanju. člena določa. pa je treba uporabiti subsidiarne navezne okoliščine. 2) zakonodajalec ne omejuje sodišča pri presoji in ugotavljanju molče izražene volje strank. Vprašanje je. da je lahko volja strank o izbranem pravu izražena izrecno ali pa mora nedvoumno izhajati iz pogodbenih določil ali drugih okoliščin. zato jo je treba presojati lege fori. Omejitev avtonomije lahko izhaja tudi iz posebnih norm ZMZPP ali mednarodne pogodbe (npr. da skleneta navezno pogodbo. Stranki se dogovorita o uporabi določenega prava tako. Nasprotniki deljenega navezovanja pa opozarjajo na nevarnost. če te ni. Takšna določila ali okoliščine so lahko npr. Teorija je bila bolj naklonjena drugi razlagi. Drugo je vprašanje izigravanja zakona. Avtonomijo strank je treba osvetliti tudi s stališča temeljnih načel zakona. ki iz nje izhaja. da imajo nasprotniki deljenega navezovanja boljše argumente. ni mogoče uporabljati. kar pomeni sicer splošno. člena ZMZPP. dosedanja praksa itd. uporaba posebne terminologije. Komentatorji prejšnjega zakona o MZP so bili mnenja.odklanja zahtevo po koneksnosti. za pogodbe. da se ta institut ne uporabi. ali lahko torej na posamezne sestavine njunega razmerja navežeta različne pravne rede. če navezne pogodbe ne bi bilo. določitev izpolnitvenega kraja. zato naj bo presoja o veljavnosti navezne pogodbe prepuščena pravu. Tudi za ta akt pa je potrebno najti merodajno pravo. Kritika: ni primerno. Glede tega so mnenja različna. odst. Če se stranki gibljeta v okviru dopustne avtonomije. da bi si bili lahko razni pravni redi med seboj v nasprotju. ali lahko stranki distributivno določita več pravnih redov. da se veljavnost pogodbe o izbiri prava presoja po izbranem pravu (lex causae). člena določa. ki proglaša avtonomijo kot načelo in ne postavlja posebnih zahtev. 19. odst. 62 . ki se nanašajo na nepremičnine. Postavlja se še vprašanje. če izbranega prava za celo pogodbo ali za kakšno razmerje.

če upoštevamo dvostranske obveznosti. ki je tako pomembna. je izključna. se šteje. ali obveznosti z večkratno izpolnitvijo. Katero stvar je šteti za nepremičnino. na katere ozemlju je nepremičnina (23. ki se nanašajo na nepremičnino (npr. člen ZMZPP).Kadar stranki ne izkoristita pravice avtonomije (kadar torej ne izbereta prava). sedež. po katerem se bo pogodba presojala. ko so se pogodbe sklepale na sejmih. V teoriji se zavzemajo za to. ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev. gradbena pogodba. torej zlasti za pogodbe. s katerim je razmerje najtesneje povezano. Razvoj in s tem zvezana večja možnost sklepanja pogodb per distantiam ali v prevoznih sredstvih pa sta razlog za kritičen odnos do sklenitvenega kraja kot odločilnega. katerih predmet je uporaba nepremičnine (rabokupne pogodbe). ZMZPP z generalno klavzulo kombinira načeli najožje koneksnosti in karakteristične izpolnitve: "Če stranki nista izbrali prava. v kateri ima stranka. ki naj se uporabi. Uporaba lex rei sitae za pogodbe. Danes je ta kraj pogosto povsem slučajen in nima nikakršne globlje zveze s samim razmerjem. Uporablja pa se tudi za druge pogodbe. stavbe in posebni deli stavb. da stranki ne moreta izbrati drugega prava po 19. V našem pravu je nepremičnina opredeljena s pomočjo naštevanja: za nepremičnine se štejejo zemljišča. in tiste. Lex rei sitae se po ZMZPP uporablja za vsa pogodbena razmerja glede nepremičnin. je treba najti subsidiarno navezno okoliščino. ● novejši razvoj MZP je zato šel v smeri iskanja novih naveznih okoliščin: skupno državljanstvo strank. Pomanjkljivost te navezne okoliščine pa se pokaže. njun skupni domicil oz. ki določa pravo. stalno prebivališče oz. Premične stvari so tiste. ki se nanašajo na nepremičnine. da vez med pravnim razmerjem in določenim pravnim redom poišče v vsakem konkretnem primeru posebej. lex fori. utegne biti sporno.). pri distančnih poslih pa se pojavlja še dodatni problem kvalifikacije. Stranki sta vnaprej poznali pravo. katerih predmet je izročitev nepremičnine (kupna. zavarovalna pogodba. zato naj bi bil ta kraj vsebinsko povezan z razmerjem. se uporabi pravo. ne pridejo v poštev. členu ZMZPP. ki se nanašajo na nepremičnine. 63 . Za pogodbe. druge stvari so nepremičnine. da je najtesnejša zveza podana s pravom države. če gre za zavarovanje nepremičnin itd." S tem je sodišču dana možnost. darilna pogodba). ki so v zvezi z razmerjem. sedež. je treba vedno uporabiti pravo države. Trajna zveza z določenim območjem je okoliščina. hipotetična volja strank in najožja koneksnost. da vse druge okoliščine. ki je pomenil ustrezno rešitev za primere. ● druga možnost za presojo pogodb je pravo izpolnitvenega kraja (lex loci solutionis). kjer je prav tako lahko več izpolnitvenih krajev. Cilj obligacije je izpolnitev. da bi kvalifikacijo opravili po lex rei sitae in ne po lex fori. Če posebne okoliščine ne napotujejo na drugo pravo. ki jih tej navezni okoliščini pripisuje teorija. zato sta predvidljivost in gotovost dve prednosti. ki se dajo prestavljati brez poškodbe svoje tvari z mesta na mesto. menjalna. V teoriji in praksi najdemo glede tega vprašanja zelo različne rešitve: ● najprej se je uveljavil kraj sklenitve pogodbe (lex loci contractus). ki se izpolnjujejo v različnih krajih. Nepremičnost kot posebna lastnost stvari utemeljuje to izjemo od splošnih pravil o uporabi prava pri pogodbenih razmerjih. kar pomeni. po katerem se bo pogodbeno razmerje presojalo.

zato naj se presojajo po lex loci solutionis. Splošno sprejeto stališče je. ker se tu tudi obligacijska vprašanja presojajo lege rei sitae (23. bodisi po pravu. ko upnik prevzem izpolnitve odkloni. če z zakonom ni določeno drugače). člen). tvorijo učinki obveznosti med strankama. kjer je bil pravni posel sklenjen oz. in 20. od katerega pridobitelj oz. Glede drugih predpostavk za veljavnost pogodbe je po prevladujočem mnenju odločilno pravilo lex causae. člen ZMZPP: pravni posel in pravno dejanje sta glede oblike veljavna. neveljavnostjo pogodbe. člena ZMZPP je logična posledica okoliščine. se po pravu kraja.) in ● z veljavnostjo oz.Ob določitvi obligacijskega statuta v 19. in 20. Pri nepremičninah do problematike razmejevanja med obligacijskim in stvarnim statutom ne more priti. Z dispozitivno normo 24. se pravo iz 19. interpretacija molka. člena ZMZPP uporabi tudi: ● za določitev časa. da za izpolnitvene modalitete ne velja pravo. Norma 25. ki velja za vsebino pravnega posla oz. ki ureja vsebino pogodbe. jamčevanje za napake. da navedena vprašanja niso stvarnopravne narave. notifikacije in podobno ter vsa dejanja. presojajo način izročitve stvari in ukrepi. ki izvirajo iz pogodbenega razmerja. členu: "če se pogodbeni stranki nista dogovorili drugače. če stranki nista določili drugače. Norma 24. Drugi problemski sklop. posledice naknadne nemožnosti izpolnitve itd. člena ZMZPP je zakonodajalec želel odstraniti dvome. da se obligacijski statut: ● ne uporablja za vprašanja pravne in poslovne sposobnosti strank (13. če je bil prevzem stvari zavrnjen". ki so potrebni. Pod pojmom izpolnitvenih modalitet razumemo sam način izročitve. način pregleda stvari (oblika in roki). Sestavljena je iz: 64 . kjer se mora stvar izročiti.). ● za določitev časa. zato jih je treba presojati po obligacijskem statutu. člen ZMZPP: personalni statut). člena je dispozitivne narave in se stranki lahko sporazumeta tudi za drugačno rešitev. da se torej ne presojajo po obligacijskem statutu. Cesija pomeni spremembo subjektov obligacijskega razmerja. temveč gre za obligacijska vprašanja. pravno dejanje opravljeno. prevzemnik premične stvari pravico do njenih proizvodov in plodov. Izpolnitvene modalitete so namreč tesno povezane s krajem. čas in kraj sklenitve pogodbe itd. ● ne uporablja za izpolnitvene modalitete (25. Na podlagi nekaterih drugih določb ZMZPP lahko ugotovimo. ki jih je treba opraviti v primeru. ki sodi pod obligacijski statut. če sta veljavna bodisi po pravu kraja. členu ZMZPP ni s splošno normo določil obsega uporabe le-tega. prevzemnik prevzame nevarnost (riziko) v zvezi s stvarmi. pravnega dejanja. ki so posledica sklenjene pogodbe. ● da je za presojo oblike pogodbe treba alternativno upoštevati tudi pravo sklenitvenega kraja (7. ● sankcije za kršitev obveznosti (zamuda. Gre za: ● pravice in obveznosti. ki bi se pri premičnih stvareh lahko pojavili glede plodov oz. proizvodov stvari ter nevarnosti (periculum rei) v zvezi s stvarjo: za razmerja med pogodbenima strankama. To določa tudi ZMZPP v 25. od katerega ima pridobitelj oz. člen ZMZPP). ● prenehanje obveznosti. Razen predpostavk se po tem pravu presojajo tudi vsa vprašanja v zvezi: ● s sklepanjem pogodbe (pravna narava in učinki ponudbe ter akcepta. kjer jih je treba opraviti.

odstop terjatve. učinki prevzema dolga proti upniku. je treba ob presoji razmerja upoštevati razmerje med cedentom in cesusom (dolžnikom) ter zagotoviti odstopljenemu dolžniku enak pravni položaj. da se položaj dolžnika pri cesiji oz. se bo presojal tudi učinek cesije. ugovore. stranske) obligacije. ni pa to nujno. Na zahtevo. ● obresti. ki pri tem ni sodeloval. Nova terjatev je vsebinsko enaka prejšnji. kar je bilo povedano za akcesorne obveznosti. ● ● Na podlagi posebnega dogovora med cedentom in cesionarjem vstopi v razmerje nov upnik. ● akcesorne obveznosti lahko obstajajo kot samostojna razmerja ali kot sestavni del glavnega obligacijskega razmerja.stranka se zaveže prenesti terjatev. njegovih učinkih proti upniku. Tudi tu je treba upoštevati. Vez med obema razmerjema pa pomenita odstopljeni dolžnik oz. Ob institutu prevzema dolga je treba poudariti. način. ker se položaj za dolžnika ne sme spremeniti. prevzem dolga lahko sodita pod drugo pravo kakor terjatev. ki se vzajemno prepletajo. akcesorne terjatve itd. upnika. 26. Tudi pri prevzemu dolga je lex causae odločilna le glede razpolagalnega posla. da se za učinek odstopa terjatve ali prevzema dolga za dolžnika oz. Ta dogovor pomeni samostojen pravni posel in ima zato lahko svoj obligacijski statut. učinek plačila pred obvestilom. Cesija je namreč akcesoren pravni posel. različen od statuta prvotne terjatve. Vse.zavezovalnega posla . ● pogodbena kazen. kakršnega je imel pred odstopom. prevzemu dolga več statutov. ZMZPP izhaja iz spoznanja. iz katerih te obveznosti izvirajo. odvisen od obstoja terjatve. po katerem se presoja terjatev oz. da imamo pri cesiji oz. členu določa. Najpogostejše akcesorne obveznosti so: ● poroštvo. Ob določitvi prava za presojo cesije pa je treba predvsem upoštevati vsebinsko vez med terjatvijo in cesijo. dolg. presojajo po pravu odstopljene terjatve. velja smiselno tudi za akcesorne pravne posle. po pravu. ● lahko obstaja med istima strankama kakor glavna. Zato je treba vse učinke cesije oz. Zaveza odstopiti terjatev je čisto samostojna. Podobna načela kakor pri odstopu terjatev veljajo tudi za prevzem dolga. po kateri se učinki cesije proti dolžniku oz. če upnik pri tem dogovoru ni sodeloval. da obstoji več razmerij. odgovarja zakon z rešitvijo. da torej sama cesija oz. člen se torej nanaša na razpolagalni posel in gre za lex causae. igra odločilno vlogo statut terjatve. uporabi pravo. ki nista sodelovala pri odstopu ali prevzemu. razpolagalnega posla . ki se prenaša. upnika pri prevzemu dolga ne sme poslabšati. sam odstop pa je povezan s prvotno terjatvijo. Zato tudi pri prevzemu dolga oz. Čeprav je sicer cesija samostojen pravni posel med cedentom in cesionarjem. upnik. po katerem se presoja terjatev. 65 . ki pri tem aktu nista sodelovala. ZMZPP v 26. prevzema dolga (dopustnost.) presojati po lex causae (samo glede razpolagalnega posla). da zakonodaje v veliki meri ščitijo upnika in praviloma ne priznavajo učinkov dogovorom med starim in novim dolžnikom. Za akcesorne obligacije je značilno: ● njihov obstoj je odvisen od obstoja glavne obveznosti: brez veljave glavne obveznosti akcesorna obveznost ne more nastati in s prenehanjem glavne obveznosti tudi ugasne. Po kriteriju odvisnosti deli teorija obligacije na: ● samostojne obligacije in ● akcesorne (odvisne.

člen ZMZPP). zastavna pravica itd. da z dispozitivno normo 27.pravo.● ● retencijska pravica. da se nanaša le na obligacijske pravne posle. ● poroštveno razmerje .povsem neodvisno. so torej samostojni in imajo praviloma za posledico nastanek nove obligacije . ● sodno pobotanje . če ni določeno drugače. gre za razmerje med upnikom in porokom. ● za presojo oporoke kot enostranskega pravnega posla v dednem pravu bo odločilen dedni statut oz. člen govori sicer o enostranskih pravnih poslih nasploh. ali po pravu terjatve. Pri poroštvu gre za tristransko razmerje: ● razmerje med dolžnikom in upnikom (terjatev).ko pride do pobotanja po volji ene stranke. ki ga v najširšem smislu lahko presojamo za akcesornega. člena odkazuje na uporabo prava. ki velja za glavni pravni posel (presojati po 27. ZMZPP pri kolizijskem urejanju akcesornih pravnih poslov upošteva njihovo naravo in povezanost z glavnim pravnim poslom tako. ki se ne vežejo na druga obligacijska razmerja. za katero porok jamči. členu ZMZPP). 28. člen ZMZPP). Imamo glavno terjatev naj se presoja po pravu glavne terjatve. uporablja se lex fori. člen ZMZPP). in 33. samostojno razmerje (razlog zaradi katerega porok jamči). poravnava. ki velja za glavni posel: za akcesorni pravni posel se uporabi pravo. Pri obligacijskih enostranskih pravnih poslih je treba razlikovati med: ● tistimi. ● pravo terjatve velja tudi za ostale načine prenehanja obveznosti: datio in solutum.28. ● tistimi. ● prisilno pobotanje . da se presoja po pravu zadnje nastale terjatve . člen ZMZPP se nanaša le na samostojne obligacijske enostranske pravne posle. iz same sistemske uvrstitve norme pa sledi. ● odpust dolga . ki združenje ureja. sedeža (28. Zato velja: ● enostranske pravne posle stvarnega prava bo treba presojati po stvarnem statutu (18. kadar že izjava volje ene stranke povzroči pravne posledice.najtesnejša koneksnost.ali pomeni novo obveznost ali le spremenjeno obveznost? Po principu koneksnosti in akcesornosti sodi pod lex causae (pravo terjatve). posebna kolizijska pravila za dednopravna razmerja (32. Pri pobotanju so tri možnosti: ● pogodbeno pobotanje .akcesorni pravni posli: za take primere je treba uporabiti pravo. 66 . Za enostranski pravni posel se uporabi pravo države dolžnikovega stalnega prebivališča oz.pravni posel. ki neko že obstoječe obveznostno razmerje spreminjajo ali vplivajo ne njegovo prenehanje . druga možnost je. ● za premoženjska razmerja med zakoncema pa navezne okoliščine družinskega prava (38. člen ZMZPP). O enostranskih pravnih poslih govorimo. ● prenovitev (novatio) . ● kritno razmerje med dolžnikom in porokom .nanaša se na terjatev. Uporaba prava pri nekaterih institutih prenehanja obveznosti: ● združitev subjektov (confusio) .ni splošno sprejete odločitve. člen ZMZPP). ki velja za glavni pravni posel.je procesno dejanje. zato se uporabi pravo terjatve. za akcesorno razmerje (uporabi se 27.

Gre namreč za povračilo prejemkov. ki jo OZ kot edini enostranski pravni posel obravnava v poglavju o enostranski izjavi volje. ponudba in akcept tesno vezana s pogodbo. to pa je pravo njegovega domicila oz. Podoben položaj je pri asignaciji. ○ je obstajala. Gre za specialno kolizijsko ureditev meničnega in čekovnega prava. ki jih ima dolžnik brez zadostnega pravnega razloga.Ob tem je treba poudariti. Rešitev je ustrezna za javno obljubo. Tako sta npr. torej gre za enostranske izjave volje po OZ-u: ● javna obljuba (obljuba nagrade. Teorija poudarja.prehod premoženja od ene osebe na drugo osebo nima podlage v nekem aktu oz. sedeža. ZMZPP se je pri enostranskih pravnih poslih odločil za navezno okoliščino dolžnikovega domicila oz. Tudi pooblastitev je enostranski pravni akt. 28. pa je kasneje odpadel. izguba. povračilne (obogatitvene) zahtevke (tudi kvazideliktne obligacije). Poleg tega pri pooblastitvi ne moremo govoriti o pooblastitelju kot dolžniku. ko gre za pogodbo o zaposlitvi in potrošniško pogodbo (omejitev avtonomije. ki naj bi nastala na podlagi teh aktov. drugi pa prikrajšanje. Rimska konvencija je izpostavila načelo varstva šibkejšega. ki se pri obravnavi obsega navezovanja pri pogodbenem statutu zavzema za to. ki kot enostranski pravni posel ne ustanovi nove obveznosti za izjavitelja (asignanta). Zakonodajalec pa ob redakciji 28. ○ je pričakovana. sedeža. Glede na to. člen ZMZPP se nanaša le na obligacijske enostranske pravne posle. 19. ki je sprejeta tudi v nekaterih drugih ureditvah. ● verzija . da je iz nekega dejstva eni stranki nastala korist. Tu torej pravna podlaga obstaja. 67 . da se ta statut uporablja za vprašanja pravne narave in učinkov ponudbe in akcepta.21/4 In 22/5 ZMZPP). jo je treba podvreči pravu. da je pomemben del te materije urejen s posebnimi predpisi. za tak premik koristi iz sfere ene stranke v sfero druge stranke pa ni pravne podlage: ● neupravičena pridobitev . državljanstvo pa na politično vez. torej pravu njegovega okolja in poslovanja. pa kasneje odpade. Stališče. naj bi se ponudba in akcept ne presojala po kolizijskem pravilu za enostranske pravne posle. ki nimajo podlage v pogodbenem pravu in tudi ne v odškodninskem. ni pa avtonomija izključena . med civilne reparacije. OBOGATITVENI ZAHTEVKI IN ODŠKODNINSKA RAZMERJA Teorija razvršča zahtevke. ● kondikcija . je pravni naslov obstajal. da je zaveza enostranska.do neupravičene pridobitve je prišlo ne glede na pravni posel in ne glede na kakšno obveznost. čeprav: ○ z napakami. ● vrednostni papirji. zato norme tudi zaradi tega razloga ni mogoče uporabiti. da domicil kaže na gospodarsko. Bistvo tega zahtevka je.do neupravičene pridobitve je prišlo zaradi nekega dejanja v zvezi s pravnim poslom ali zaradi izpolnitve obligacije na podlagi zakona ali akta državnega organa. Asignacija je dvojno nakazilo (OZ govori celo o pogodbi). zaradi katerega je bila dana. člena verjetno ni imel pred očmi drugih enostranskih izjav volje. s katerim je zavezanec najtesneje povezan. ki temelji na zakonu ali aktu državnega organa. razpis nagradnega tekmovanja). ki ima podobne učinke kot prevzem dolga. vendar je tu kljub abstraktnosti že na prvi pogled očitna vez z razmerjem. izhaja tudi iz teorije in prakse mednarodnega zasebnega prava. pa se ne uresniči.

pravo. če upoštevamo 3. kjer so nastopila dejstva. Moderna teorija je presegla stališča. člena ZMZPP. spojitev. 29. kjer je prišlo do premika premoženja (kraj izpolnitve. Vendar je ZMZPP obdržal nespremenjeni 3. ki je nastalo ali je bilo pričakovano ali domnevano in je na podlagi njega prišlo do pridobitve. ki so se zavzemala za personalno pravo bodisi dolžnika (okoriščenca) bodisi upnika (prikrajšanca) ali obeh distributivno. kraj obogatitve). Ureditev povračilnih oz. pomešanje. kjer so nastopila dejstva. gradnja na tujem zemljišču. po katerem se presoja pravno razmerje. ko torej prava obogatitve ni (npr. Teorija obligacijskega prava deli zahtevke. ki verzije ureja posebej. Pač pa je pravo kraja obogatitve primerna navezna okoliščina za tiste primere. Do enakega rezultata pridemo tudi. to pa je pravo kraja. ki je prispevalo k ohranitvi ali povečanju premoženja). odst. prehod sredstev pa lahko temelji tudi na stvarnopravnih razmerjih (ustvaritev nove stvari. ki ta stvarnopravna razmerja ureja. kjer stvari so. se uporabi pravo kraja. ki ne izvirajo iz odškodninske odgovornosti. Značilnosti in specifičnosti vsake teh obveznosti iz neupravičene pridobitve vplivajo tudi na določanje kolizijskih pravil v MZP. da bi se tudi verzije presojale po pravu obogatitve. ● gestije (poslovodstvo brez naročila) in ● verzije (vsak drug neutemeljen premik premoženja). Po tem odstavku se torej verzijski zahtevki presojajo po pravu kraja. gramatikalno ne omejuje samo na kondikcije (govor je o "pravnem razmerju. tretji pa na verzije. ne pa po pravu kraja obogatitve. zato bo treba te zahtevke presojati po pravu kraja. 29. kadar pride do premika premoženja. naj bi se nanašal na kondikcije.. odst. potrebni in koristni stroški. kjer stvar leži (lex rei sitae). kjer je temeljno vodilo najti najustreznejše pravo za presojo razmerja. odst. uradne ali pravnoposlovne pooblastitve.j. kjer so nastopila dejstva. ki je nastalo ali je bilo pričakovano ali domnevano". da je treba v prvi vrsti upoštevati pravno razmerje (obligacijsko. vendar ta razlika nima praktičnega pomena. t. ki so povzročila obveznost. Tudi ZMZPP se je v 1. odst. delo v tujem gospodinjstvu ali na tujem posestvu. Za presojo kondikcijskih zahtevkov bo tako vedno odločilen statut obveznosti (neveljavne ali razdrte). Ob upoštevanju načela lex causae. na: ● kondikcije (izpolnitev nedolga). ki temeljijo na neupravičeni pridobitvi. zato bi pod to določbo lahko subsumirali tudi verzije. ki jih je z vzdrževanjem stvari imel dobroverni posestnik) in je temelj za verzijski zahtevek. stvarno). 1. Premik premoženja oz. odst. ker pridemo v obeh primerih do enakega rezultata. ali so obveznost vezala samo na pravo kraja.. člena ZMZPP: za obveznost iz uporabe stvari brez poslovodstva in za druge nepogodbene obveznosti. obogatitvenih obveznosti je v primerjalnem pravu različna. torej ne samo o pravnem poslu). odst. ki so povzročila obveznost. ki so povzročila obveznost. člena odločil za navezno okoliščino prava obogatitve (lex causae): za neopravičeno pridobitev se uporabi pravo. to pa je zopet kraj. ki ima z razmerjem najmočnejšo vsebinsko vez. bi bilo treba za presojo teh zahtevkov uporabiti obligacijska pravila tistega prava. Bolj dosledna bi sicer bila rešitev. ki je bila podlaga za neutemeljeno izpolnitev.● poslovodstvo brez naročila (gestija) . 68 . Postavlja se namreč problem razmejitve med prvim in tretjim odstavkom 29.prostovoljno in zavestno opravljanje tujih poslov in zadev brez veljavne zakonite. izraženega v 1. ne da bi med okoriščencem in prikrajšancem obstajalo neko pravno razmerje. Končni tekst zakona se sicer v 1. zaradi katerega je prišlo do premika premoženja (pravo obogatitve) in ga uporabiti tudi za presojo obogatitvenih zahtevkov. ki nastanejo kot posledica stvarnopravnih razmerij. Tudi v zakonodaje je prodrlo spoznanje.

tehtanja in primerjanja interesov oškodovanca ter povzročitelja škode. ki ureja to razmerje. kjer je gestor dejanje opravil. saj gre za različne civilne delikte: ● Savigny je ustvaril sistem kolizijskega prava . pač pa je navadno dokazno breme). t.lex loci actus). s čimer je naš sistem razlike v precejšnji meri odpravil. kjer je bilo škodno dejanje storjeno. Za to rešitev se je odločil tudi ZMZPP: za poslovodstvo brez naročila se uporabi pravo kraja. da se oškodovanca vrne v stanje.načelo predvidljivosti.cilji MZP: notranja in zunanja materialna harmonija. po katerem pravu se bodo presojale posledice njegovega ravnanja. ○ deloma preventivna funkcija. zaradi česar bi bilo po načelih koneksnosti tudi za gestijo primerno uporabiti pravo. Pri odškodninskem pravu ločimo: ● poslovne odškodnine . ○ satisfakcijska vloga nepremoženjske škode. kjer je bilo opravljeno dejanje poslovodje. Ni pa se ZMZPP dotaknil primera.uporabi se pravo. ko je gestija v zvezi z nekim drugim razmerjem med strankama. je potrebno pri neposlovnih odškodninah najti samostojno navezovanje. predvidljivost). kjer je dominusovo premoženje. ki zagovarja varnost pravnega prometa najbolj poudarja lex loci delicti commissi (kraj odloča o ravnanju . ki imajo poudarek na drugih funkcijah odškodnin (bistveno je. Kot najstarejšo in najbolj splošno navezno okoliščino štejemo lex loci delicti commissi. S tem je ZMZPP omogočil uporabo istega prava za zahtevke obeh strank.razvijejo se drugačne teorije. t. za distributivno ali kumulativno uporabo domicila obeh strank. 29. kraj. ● neposlovne odškodnine . Gre za krajši čas trajajoča dejanja. in ● da gestor lahko predvidi. za gestorjev domicil. Razlike so zlasti posledica različnega pojmovanja funkcije odškodninskega prava.po pogodbenem statutu. pomemben je interes pravnega prometa (da se ljudje ravnajo po pravilih vsakokratnega kraja. odst. Pri odškodninah se je odločil za lex fori: takšna ureditev kaže na penalno funkcijo odškodninskega prava (kaznovalna funkcija pri civilnem (zasebnem) pravu!). Sprejeta navezna okoliščina je primerna zato: ● ker gestor običajno deluje tam. Pri tem se kot prvo zastavlja kvalifikacijsko vprašanje.j. ● nemška teorija = teorija interesov: ○ interesi strank . dominusa in gestorja. kjer so).predvidel je tudi norme.gre za različne civilne delikte. Še dandanes ji dajejo velik pomen kot klasični navezni okoliščini. ki je klasična aprioristična navezna okoliščina in je v skladu z interesom države. ali je to samo kraj delovanja ali opustitve storilca ali pa tudi kraj nastanka škodne posledice (locus 69 . ○ interesi ureditve . člena ZMZPP se nanaša na poslovodstvo brez naročila. potrebno je najti samostojno navezovanje. zato ne sodi v MZP. Kot že rečeno. ki je z njimi najbolj povezano: pravo personalnega statuta. Teorija. ni toliko pomembnem interes strank.2. ● nadaljnji razvoj MZP . ○ interesi pravnega prometa .j. V primerjalnem pravu so stališča o naveznih okoliščinah za odškodninske obveznosti zelo pestra. Vendar pa gre pri penalni funkciji za bolj javnopravno ravnanje. Tudi pri tem institutu se teorija zavzema za različne navezne okoliščine: za domicil dominusa. Novejša teorija pa poudarja vez s pravom kraja. kakršno je bilo pred dogodkom): ○ restitucijska vloga odškodnin. da se ljudje ravnajo po njenih pravilih (pravna varnost. Pri obeh vrstah odškodnin je obrnjeno dokazno breme (v tujini pa pri neposlovnih ni obrnjeno.

-tih let prejšnjega stoletja. Opozarja na to. sedaj pa so v skoraj vseh zakonih MZP (Avstrija. Poseben problem pomeni tudi določitev kraja. To velja do 50. Jackson (leta 1963) .laesionis). Ali je pri premoženjski škodi treba šteti kot kraj nastanka škode oškodovančev domicil oz. Prevladuje seveda lex loci delicti commissi. kadar so vsi udeleženci razmerja pripadniki istega pravnega reda. Opozoriti je treba tudi na novejša stališča teorije in prakse.omogočanje prožnejšega navezovanja. ki so začasno na ozemlju druge države.takšna rešitev se je uveljavila tudi pri nas (sodišče določi. kje je kraj nastanka škode pri izgubljenem dobičku: ali je to kraj premoženja (torej domicil) ali kraj. posledica pa nastane drugje: ● v ZDA prevladuje kraj posledice. izključitvena klavzula pa je ponovljena tudi v 30/2 ZMZPP. da pridemo do najožje povezanosti. ● kombiniranje lex fori (tudi po tem pravu mora biti civilni delikt) z drugimi naveznimi okoliščinami (lex loci delicti commissi + lex fori kumulativno) itd. ali tudi kraj. do škodnega dogodka pa pride v drugi državi. zlasti za presojo obstoja civilnega delikta. da škoda nastane v celotnem premoženju. kamor ta oseba odide. zato je bil vpričo 'mehčanja' norm povsod drugod deležen kritik. ● v Nemčiji imajo alternativno navezovanje v korist oškodovanca . kjer je prišlo do škodnega dogodka.). oškodovanec nima izbire!). če je storilec deloval na enem kraju. kjer je posledica nastala.lex fori. Teorija govori pri tem o zaprti skupini državljanov iste države. Drugačne rešitve so npr. v poštev. Najprej v Nemčijo. kam razmerje najbolj sodi (posterioristična teorija).j. odgovoriti na vprašanje ali ju je treba uporabiti kumulativno ali alternativno in kdo odloča o izbiri. katero pravo je za oškodovanca ugodnejše. kjer je bil poškodovan konkretni predmet. ki je v ameriški praksi vpeljala možnost prožnejšega navezovanja (dopuščanje najožje koneksnosti in našteti kriteriji kot pomoč sodniku). ki se tudi pri odškodninskih obveznostih zavzemata za to.odločba. in predlagata navezno okoliščino najtesnejše zveze kot generalno klavzulo. Švica. kjer bi oškodovanec v konkretnem primeru dobiček dosegel. Poleg navezne okoliščine lex loci delicti commissi nekatere pravne ureditve v večjem ali manjšem obsegu upoštevajo tudi lex fori.sodnik mora določiti po okoliščinah primera. se je treba nato odločiti za razmerje med njima.. sedež (če štejemo. Pogosto torej pride do problema kvalifikacije: kateri kraj je relevanten. ker je lex loci delicti commissi največkrat slučajen. Bebock v. Turčija. če je uporaba alternativna. t. pri osebni škodi odločilen samo tisti kraj. Takšna rešitev prihaja npr.: ● Savigny . Te 'zahteve' kmalu najdejo pot v Evropo . da se prepusti izbira najprimernejšega prava sodišču. Ali je npr. ko se v ZDA pojavi 'the proper law of tort' (Morris): ne navezujemo aprioristično. Če upoštevamo oba pravna reda. če se posledice dejanja kažejo tudi na tem kraju. Naš novi zakon (ZMZPP) vsebuje splošno izključitveno klavzulo v 2. kraj nastanka škode. to pa je na kraju domicila) ali kraj. 70 . kjer je prišlo do škodljivega delovanja na osebo. členu. V Jugoslaviji zakon ni dopuščal odstopanja od te navezne okoliščine. In končno. da je aprioristično določanje pri civilnih deliktih pomanjkljivo .

iz katerega izhaja odškodninska obveznost. kjer je storilec deloval (da odgovorna oseba vnaprej ve. člena ZMZPP). je zadostovalo. da prideta alternativno v poštev tako kraj storitve kakor tudi kraj nastopa posledice: Za nepogodbeno odškodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja. odločal sam oškodovanec ali je to naloga sodišča. ali je njeno ravnanje v skladu s pravom ali protipravno. kjer je storilec deloval. da se protipravnost presoja po pravu tistega območja. kako presojati element protipravnosti. Teorija je pri tem opozarjala. ali bo o tem. se namesto tega uporabi pravo kraja. Gre za primere. da se tudi vprašanje protipravnosti dejanja lahko presoja alternativno po obeh statutih: lex loci delicti commissi in lex loci laesionis. kje bodo posledice nastale. V končni redakciji prejšnjega zakona o MZP je bilo pravilo spremenjeno. Pri interpretaciji kraja nastanka škode je treba na eni strani izhajati iz konkretnih okoliščin. na drugi strani pa kraja nastanka škode vendarle ne bi smeli razlagati preširoko. z razmerjem nima tesnejše zveze. odst. se uporabi to pravo. če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti (1. prevladal je interes oškodovanca in zakonodajalec se je odločil. ki odloča o povrnitvi škode. 31. ki so povzročila odškodninsko 71 . po katerem se dejanje presoja. To pa lahko dosežemo le z vnaprejšnjo določitvijo pravnega reda. zato jo bo po splošnih načelih MZP treba presojati po odškodninskem statutu (lex causae). Obravnavana norma ne pove. S tem je ZMZPP upošteval tudi načelo predvidljivosti (ki ga pozna tudi haaška konvencija): storilec mora predvidevati. odst. katero pravo je ugodnejše. Problemu kvalifikacije kraja škodnega dogodka se je izognil tako. da izhaja v prvi vrsti iz interesov oškodovanca. člena prejšnjega zakona o MZP je reševal dilemo. zlasti glede protipravnosti storilčevega ravnanja. določeno po 1. Tako se je za presojo protipravnosti dejanja uporabilo pravo kraja. Zato bi bilo smiselno. ZMZPP pa kot pogoj postavlja še zavedanje storilca o kraju posledice. ki jih je sprejel. kadar kraj storitve ne spada pod suverenost nobene države oz. Če je za oškodovanca ugodnejše. 30. da je treba pri tem upoštevati tudi položaj povzročitelja škode in načelo pravne varnosti. kjer je bilo dejanje storjeno. Za presojo deliktne sposobnosti ZMZPP nima posebne določbe. ko do odškodninskega dejanskega stanja pride na odprtem morju ali na letalu. 3. 2. vendar le. odst. 30. da mora izbiro opraviti organ. člena določa: če pravo. Komentatorji prejšnjega zakona o MZP so mnenja. pač pa je podana očitna zveza z nekim drugim pravom. odst. kažejo. da je bilo dejanje protipravno po pravu kateregakoli teh krajev. kjer je nastopila posledica. Kriterij za izbiro je favor oškodovanca. zato verjetno velja. Medtem ko prejšnji zakon o MZP za odškodninska razmerja ni določil navezne okoliščine najtesnejše zveze. Ali naj se ta okoliščina presoja po odškodninskem statutu ali pa naj se zanjo upoštevajo posebne navezne okoliščine? Podoben je problem tudi glede presoje storilčeve deliktne sposobnosti. da se protipravnost presoja po pravu tistega območja. je s pravom kraja. člena ZMZPP. kjer je bilo dejanje storjeno ali kjer je nastopila posledica. Rešitve. ZMZPP je nekatere od zastavljenih dilem rešil. ZMZPP tega pravila o presojanju protipravnosti ni prevzel. pa jo ZMZPP upošteva. Odgovorna oseba bi namreč morala vedeti.Stališča se razhajajo tudi glede obsega uporabe odškodninskega statuta. kjer so nastopila dejstva. če pa je bilo dejanje storjeno ali je posledica nastopila na več krajih. Odškodninska navezna okoliščina lex loci delicti commissi odpove. ali je njeno ravnanje v skladu s pravom ali protipravno). nastal na ladji na odprtem morju ali na letalu. pravnega reda. člen ZMZPP določa: če je dogodek. 28. druge pa je prepustil interpretaciji. 30.

pravo države. Gre za potrošniške pogodbe in pogodbe o zaposlitvi. stranki ne moreta izključiti prisilnih določb o varstvu delavčevih pravic. ZMZPP pa pozna še dve vrsti pogodb. ki jih vsebuje pravo države. zaščita delavcev. člena ZMZPP. v kateri delavec po pogodbi običajno opravlja svoje delo (21.obveznost. se ne šteje. se uporabi pravo države. ● domneva najožje koneksnosti: pravo države. Kadar pa nas kolizijska norma prava pripadnosti pripelje na večpravno ozemlje. ZMZPP je torej za te primere opravil posebno kvalifikacijo: kot lex loci delicti commissi se šteje pravo pripadnosti ladje oz. mišljeno pravo države. 21. člen ZMZPP). POTROŠNIŠKA POGODBA IN POGODBA O ZAPOSLITVI Pri obligacijskih razmerjih je primarna navezna okoliščina avtonomija strank. je treba merodajno pravo iskati po pravilih 9. če je bilo potovanje organizirano s strani prodajalca z namenom spodbujati sklepanje takih pogodb. ali ● če je bila prodajna pogodba sklenjena v drugi državi oz.1. v kateri ima sedež oz. je potrošnik dal naročilo v drugi državi. RAZNO 21. oz. ali ● če je potrošnikov sopogodbenik ali njegov zastopnik dobil potrošnikovo naročilo v tej državi. pravo registracije letala. Če delavec ne opravlja svojega dela samo v eni državi. Za potrošniško pogodbo se uporablja pravo države. Namen posebne ureditve je varstvo potrošnikov oz. stalno prebivališče delodajalec. ● izključuje zavračanje. v kateri je imel ob sklenitvi pogodbe stalno prebivališče oz. ki bi se uporabilo v primeru. V teh primerih stranki z dogovorom o izbiri prava ne moreta izključiti prisilnih določb o varstvu potrošnikovih pravic. Če delavec v kakšni državi dela samo začasno. ki naj se uporabi. ● omejuje avtonomijo na stopnjo materialne avtonomije (kogentnih norm se ne da izključiti). Za pogodbo o zaposlitvi se uporablja pravo države. da stranki ne bi izbrali prava. Izjema so pogodbe. 72 . Z dogovorom o izbiri prava. sedež prevoznik (karakteristična spolnitev). v kateri je letalo vpisano v vpisnik. kjer je avtonomija strank v veliki meri omejena. katere pripadnost ima ladja. da tam običajno opravlja svoje delo. v kateri ima potrošnik stalno prebivališče: ● če je sklenitev pogodbe posledica ponudbe ali reklame v tej državi in če je potrošnik v tej državi opravil dejanja. potrebna za sklenitev pogodbe. LETALSKI ZAKONIK Nekaj značilnosti Letalskega zakonika (Zakon o obligacijskih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu): ● letalsko pravo je veliki meri kogentne narave (precej norm neposredne uporabe zaradi varnosti). v kateri ima potrošnik stalno prebivališče. ki jih vsebuje pravo države. ki se nanašajo na nepremičnine. 20.

● trčenje ladij: lex loci actus . stvarne pravice na ladji ter pravne posledice dogodkov na ladji. se ureja: ● verske skupnosti . členu določa. ● pogodba o zavarovanju: avtonomija. 21.pravo kraja. POMORSKI ZAKONIK Nekaj značilnosti Pomorskega zakonika: ● vsebuje norme MZP. kjer se ladja gradi. Tuje pravo je pravo: naša sodišča morajo samo priti do vsebine tega tujega prava (preko ministrstva za pravosodje ali preko strank. ● odškodninska odgovornost: lex loci laesionis (pravo kraja nastanka škode). stroški pa niso stroški postopka: stranke same plačajo za strokovna mnenja o tujem pravu. lex fori v določeni situaciji. ● 21. sedež zavarovalnice. ● lastninska pravica na naših nepremičninah . ● havarija . sedež zavarovalnice sekundarno). ● stvarni statut: pravo države registracije. če ni določeno drugače. ● za obličnost alternativno lex loci actus ali lex causae. Zakon o denacionalizaciji pa v 70. ● trčenje ladij na odprtem morju: lex fori. če to izhaja iz drugih okoliščin (avtonomija primarno. ● izključuje zavračanje. kjer je bil vkrcan zadnji del tovora. postopek za omejitev ladjarjeve odgovornosti ter spor o nagradi za reševanje slovenskih vojaških ali javnih ladij. da ko odkazuje zakon na tuje pravo ali avtonomno pravo. če nista stranki izbrali drugega prava oz.2. Dejansko vsi specialni zakoni izključujejo zavračanje (poleg zgoraj predstavljenih še Zakon o zavarovalništvu). ● stvarne pravice v času nastajanja ladje (gradnja): pravo kraja.vedno pravo RS (dedovanje: pravo državljanstva zapustnika ob smrti!). predvsem pravice in obveznosti poveljnika ladje in ladjarja. ki sta si ga izbrali stranki + norme neposredne uporabe. ● pravo pripadnosti ladje: pravo registracije. 73 . ● za pomorske pogodbe: pravo. za stranke ni obligatorno. ● če so naslednik že določeni po tujem pravu (prej izdane odločbe). kjer se je reševanje končalo.kjer je prišlo do trčenja. se to upošteva.pri letalskih zavarovanjih se uporabi pravo sedeža zavarovalnice. ● reševanje: najprej avtonomija. ● izključna pristojnost: havarija. ZAKON O DENACIONALIZACIJI Zakon o denacionalizaciji ureja ugotavljanje nasledstva (ne le dedovanja).3. vendar stranka s tem pospeši postopek).po avtonomnem pravu (kanonsko pravo). morajo stranke to pravo dokazovati. Po pravu Republike Slovenije. subsidiarno pravo kraja.

Zaplemba šivalnega stroja ni bila v nasprotju z dobrimi šegami in navadami. Prišlo je do pritožbe. Žena je predložila dokaz. saj se po njihovem pravu za nepremičnine. Podjetje na vzhodu je bilo nacionalizirano. Ravnali so se po kodeks Rohan. ○ pravna oseba ne preneha delovati. ki jih imajo tujci v Franciji uporablja francosko pravo. saj je šlo za ukaz predsednika Češkoslovaške. Pritožba je vsebovala še en ugovor. Leta 1948 nacionalizirajo premoženje brez odškodnine. samo premoženje je bilo zaplenjeno. Nacionalizacija brez odškodnine je v nasprotju z našim javnim redom. svetovni vojni Nemčijo razdelijo na 4 okupacijske cone. predložila je tudi moževa pisma. saj je imela tožnica možnost vzeti šivalni stroj. ampak je izbrala druge stvari. Ta ugovor sodišče zavrne. ali zaplemba učinkuje tudi v Nemčiji . če je učinek v nasprotju z javnim redom . da je žena ravnala pravilno. Možni sta 2 vrst nacionalizacije: ○ pravna oseba preneha delovati. vendar je kasneje od češkoslovaških oblasti zahtevala drug šivalni stroj. ki ne morejo biti grožnja javnemu redu. Dodelili pa so ji stroj. skupaj se preselita v Alžir.pogoji za sklenitev zakonske zveze se presojajo po pravu vsakega zakonca. da se neveljavnost zakonske zveze presoja po kateremkoli materialnem pravu -> ne po kolizijskih normah. distributerji se zato preselijo na zahod Nemčije. člen ZMZPP določa distributivno navezovanje . členu pa je pravilo. Vprašanje je. 3. Sodišče se postavi na stališče. temveč so za sklenitev zakonskih zvez uporabljali župnije. kjer so bili izdani. niso poznali matičnih uradov. 74 . saj ne more izvrševati dedne pravice v Franciji (poročena le cerkveno). postavi pa se vprašanje.22. 2. ko je vložila zahtevek na francosko sodišče. Vprašanje je. da se za presojanje oblike sklenitve zakonske zveze uporablja pravo kraja. Na Malti so takrat veljala samo pravila običajnega prava. saj gre pri sklenitvi zakonske zveze za osebne okoliščine. člen določa. v katerih se je nanjo obračal kot na soprogo. ali gre za premoženjskopravni ali dednopravni zahtevek. akti oblasti pa učinkujejo samo na ozemlju. Po 5. členu slovenskega ZMZPP se pravo ne uporabi. PRIMERI 1.ne. s čimer je izgubila lastninsko pravico nad strojem. BARTOLO Francoski državljan se je poročil z Maltežanko. Sodišče opravi kvalifikacijo po teleološki interpretaciji. Sodišče je presodilo. Če bi se kvalificiral za dednopravni zahtevek. da je bila njena zakonska zveza sklenjena.zaplemba brez odškodnine pa je v nasprotju z javnim redom. saj žena ni imela veljavnega dokaza. Šivalnega stroja ni vzela. V 36. SUDETSKI NEMCI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Tožnico. da žena ne izgubi vsega samo zato. žena ne bi dobila ničesar. kjer je bila zakonska zveza sklenjena. Mož je umrl. in sicer nasprotovanje javnemu redu. Žena je vložila tožbo na francosko sodišče in zahtevala delež njegovih francoskih nepremičnin. kjer nadaljujejo z razvojem tehnologije. ker si dva pravna reda nasprotujeta. ampak po materialnem pravu (to izključuje zavračanje). Pri nas 34. PODJETJE V NEMČIJI PROIZVAJA LUČI Po 2. i je bil že prej v lasti tožnice. da žena ne ostane brez vsega). ali je žena upravičena dedovati po njem. ki je bila šivilja so zaradi reparacije proti Nemčiji izselili in ji iz hiše pustili odnesti le 30 kg prtljage. 35. da je sklenila zakonsko zvezo pred cerkveno oblastjo (župnijo). da gre za premoženjskopravni zahtevek (zato.

Obstajajo pa določene izjeme. 75 .Za nepremičnine slovenskih državljanov je izključno pristojno slovensko sodišče. bil je nezakonski sin. katere državljan je vsak od zakoncev. razveza z Japonko ni veljavna. da se premično premoženje deduje po pravu. člen ZMZPP ureja premoženjska razmerja med zakoncema . žena se takrat (1890) na Japonskem ni mogla ločiti (po običajnem pravu). Japonko Butterfly in v ZDA se vrne v spremstvu svoje nove žene ter s seboj želel vzeti še otroke. Konča se z njenim samomorom. saj zaradi krivdnih razlogov. če je nepremičnina v Sloveniji. stara 50 let. gre v dedno maso. saj je izpolnjevala materialne in formalne kriterije. Po japonskem pravu je bila zakonska zveza med poročnikom in Japonko. Japonsko MZP (po japonskih običajih) šteje za oblikovalni pogoj kraj. Razveza zakonske zveze se presoja po pravu države. Nemška zakonodaja določa. želijo premično premoženje po podedovati materini sorodniki v Nemčiji. kjer je bila zveza sklenjena. ko se poročnik vrne v ZDA. to po civilnem zakoniku ni veljalo za razvezo. V Franciji pa sorodniki ne morejo dedovati po nezakonskem otroku. kjer bi šlo za incest. V Franciji in Nemčiji je obstajala različna kvalifikacija domicila. Precedens: zakonska zveza je skupnost med moškim in žensko. veljavna. ki jo je imel z Japonko. možna pa je bila tudi izvensodna razveza. Po francoskem pravu naj bi se torej uporabilo nemško zakonodajo. pred visokimi uradniki in s soglasjem. nato opravi delitev skupnega premoženja. kjer je bila sklenjena. Če je mož ženo zapustil. Forgo v Franciji ni imel dovoljenja za stalno prebivanje. Bavarski državljan je emigriral z mamo v Francijo. Civilni zakonik je namreč predvideval sodno razvezo s tožbo (lahko jo je vložil vsak od zakoncev). ki sta podpisala poročno pogodbo pred matičarjem. ki traja do konca življenja in ki se lahko razveže le s strani oblasti. kar ostane. ali je ta zveza priznana kot zakonska zveza in ali je razveza veljavna. Sposobnost za sklenitev se presoja po pravu države. Francoska kolizijska norma določa. Nemško pravo določa. katere državljan je mož. Zakonska zveza je bila po japonskih predpisih veljavna. 38. Za dedovanje pa je potrebno uporabiti pravo zapustnika ob smrti. ki so bili na poročnikovi strani. zapuščina pripade francoski državi. ANESLEY Britanka. Vprašanje pa je. da lahko sorodniki dedujejo po nezakonskem otroku. ker dedičev tako ni bilo. MADAME BUTTERFLY Ameriški poročnik se na Nagasakiju poroči s 15 letno gejšo. Napisala je oporoko. 6. veljavnost zveze pa se presoja po materialnem pravu vsake od udeleženih oseb. Razveza zakonske zveze je enostransko dejanje s strani moža. Ameriška oblast bi verjetno priznala zakonsko zvezo med Japonko in Američanom . Po načelu lex loci contractus se zakonska zveza presoja po pravu države. kjer ima oseba domicil. da se uporabi lex rei sitae.po pravu. ki jo je imel Forgo v Franciji. Japonka zato pridobi ameriško državljanstvo. FORGO Primer Forgo je vodilni primer pri zavračanju. ali je zakonska zveza veljavna po pravu ZDA. imel pa ga je v Nemčiji. je živela v Franciji.sodišče najprej ugotavlja obseg premoženja. 4. Potemtakem naj bi se uporabilo francosko pravo. vendar ni nikoli zaprosila za domicil in nikoli ni imela namena imeti domicil v Franciji. kjer je zakonska zveza sklenjena. 5. upošteva pa se tudi dejanska rezidenca. poročnik ne bi mogel tožiti. če sta se zakonca dogovorila. Ko umre. Vprašanje je bilo. in sicer ni veljavna poroka.

Kodicil . ASSUNZIONE Italijanski ladjarji so lastniki ladje. Del tovora je bil uničen. se za navezno okoliščino uporabi državljanstvo.po lex nationalis. čeprav je bila zveza sklenjena v Angliji. Angleško pravo veljavnost presoja po pravu. V Sloveniji bi privolitev staršev šteli za vsebinski pogoj . G.Britanka je v celoti razveljavila svojo oporoko ter v celoti razpolagala s svojim premoženjem. 9. da se prenesejo tudi delnice na Interhandel. INTERHANDEL Nemško podjetje H Farben je imelo večinski delež v podjetju GAF. H Farben je svoje premoženje preneslo na švicarsko podjetje Interhandel. ker g. da ima ženska dejansko prebivališče ter animus manendi v Franciji. ki je bil mladoleten. OGDEN Gospa Ogden. ki je kasneje vložil tožbo za razvezo. vendar jim to zavrnejo. Do tožbe je prišlo pred angleškim sodiščem po forum aresti. Za vsebinske pogoje pa se upošteva pravo domicila. 8. Nemška teorija pravi. da oseba nesposobnost za sklenitev zakonske zveze prinese s sabo. pri kateri pride do nesreče. Veljavnost sklenitve zakonske zveze se presoja po kraju. naj jim da premoženje podjetja. Leta 1940 želi ZDA zaščititi svoje zaposlene in premoženje na sovražnih ozemljih (Nemčija). Francozi pa so bili naročniki. ki je bil pomemben delničar v Interhandel (64%). Glede sposobnosti zakoncev pa so različna stališča: ● nekatere države zastopajo stališče. Ladja je plula pod italijansko zastavo. ker je bila pogodba sklenjena v Franciji in tudi tovorni list je bil zapisan v francoščini. Philip. če bi se pri dogovarjanju spomnili doreči še to okoliščino. da nesposobnosti ne prinese s seboj. Ga.vprašanje. V Franciji glede sposobnosti uporabljajo francosko pravo.vprašanje. Ogdenom. Philip bi prenesel svojo nesposobnost v Slovenijo in zakonska zveza ne bi bila veljavna. da se uporabi francosko pravo. Francoski sodnik je ugotovil. Švicarsko podjetje zato toži ameriško vlado. če gre za francoskega državljana. angleška državljanka z domicilom v Angliji je prvo zakonsko zvezo sklenila s francoskim državljanom g. Ogden je trdila. kjer je bila sklenjena. katero pravo bi stranki izbrali. Philip ni bil sposoben skleniti zakonske zveze po francoskem pravu. kjer je zakonska zveza sklenjena. v Franciji pa kot vsebinski pogoj. torej na ozemlje nevtralne države. ● druge države pravijo. 76 . zato pride do zapleta. H Farben zaprosi. da ima domicil v Franciji. tako se ne glede na njeno izjavo šteje. da hipotetična volja ni nič drugega kot najožja koneksnost. Če oseba nima legalnega domicila. Drugo zakonsko zvezo je sklenila z g. 7. Sodnik mora zato poiskati hipotetično voljo: ● subjektivistična teorija . Podjetje Interhandel je bilo ustanovljeno na iniciativo H Farben. ki je bilo ameriško. Privolitev staršev za sklenitev zakona smatrajo v Angliji za oblikovni pogoj. če bi ravnali kot razumni stranki. Zaplemba s strani ameriške vlade je bila upravičena. da je prva zakonska zveza neveljavna. za katero pravo bi se stranki odločili. Vendar pa so v Angliji šteli prvo zakonsko zvezo za veljavno. zato druga zakonska zveza sploh ni bila veljavna. Po francoskem pravu se lahko z oporoko (premoženjem) razpolaga le v ¾. plačilo naj bi se izvršilo v italijanskih lirah. ● objektivistična teorija . Tožnik (Francozi) so želeli.

● če stranki nista izbrali prava. ker je resnični sedež v Franciji (teorija sedeža pravne osebe). da je sedež v Londonu. saj je bila v Turčiji ustanovljena (teorija ustanovitve). da se dejanski sedež nahaja v Londonu. V Sloveniji uporabljamo teorijo ustanovitve. Če ni avtonomije strank. BAKALIAN. se šteje. Slovenski ZMZPP v 19. Pripadnost pravne osebe se določi po pravu države. Anglija pa je trdila. Otokanska banka je bila ustanovljena v Turčiji in ima sedež v Turčiji. da pripada tej drugi državi. ki mora opraviti karakteristično izpolnitev. da je potrebno uporabiti turško pravo. 10. zato se uporabi italijansko pravo. kjer se sprejema večina odločitev). 17 člen ZMZPP pravi: "Za pravni položaj pravne osebe se uporabi pravo države. kjer ima sedež stranka. se uporablja najožjo koneksnost." Anglija po teoriji ustanovitve ne priznava dejanskega sedeža in trdi. in 20. ki sta trdila.Sodišče odloči. in ima po pravu te druge države tudi njeno pripadnost. da je najustreznejše italijansko pravo. Prenehala je biti turška državna banka in je le še turška banka. Obstaja domneva. OTOKANSKA BANKA (V PARIZU) Bakalian in Tomas sta libanonska državljana. Ladjar in imetnik tovornega lista sta bila Italijana. da je uprava banke v Parizu. kjer je bila ustanovljena. po katerem je bila ustanovljena. V tem primeru mora opraviti karakteristično izpolnitev ladjar. da tam. odstavku pa je izjema: "Če ima pravna oseba svoj dejanski sedež v drugi državi. vendar je bil sprejet zakon. 77 . da je to pravo kraja. saj je tako mogoče postopek tudi hitreje izpeljati. Sedež podjetja je kraj. členu govori o zaporednem navezovanju: ● volja strank mora biti izrecna ali pa mora nedvoumno izhajati iz pogodbenih določil ali drugih okoliščin. se uporabi hipotetična volja. kjer se sprejemajo ključne odločitve glede poslovanja (ni nujno. HADJI TOMAS VS. šteje pa se za turško banko. ne pa v tisti. Sodišče je odločilo. da se turško pravo ne more uporabiti. ki ji pravna oseba pripada." V 3.