You are on page 1of 35

PSIHOLOGIJA: -je veda o duevnih pojavih, obnaanju in osebnosti, ukvarja se s subjektivnim svetom.

DUEVNI POJAVI: (preuujemo z introspekcijo) DUEVNI PROCESI: so tisti del notranjega dogajanja,ki poteka v doloenem
asovnem zaporedju in vodi k doloenem izidu. Razlikujemo 3 skupine:

-USTVENI PROCESI -MOTIVACIJSKI PROCESI -SPOZNAVNI PROCESI (zaznavanje,uenje,miljenje) DUEVNA STANJA: so nain obstajanja duevnih procesov v doloenem
trenutku.

DUEVNE LASTNOSTI: so razmeroma ustaljeni naini doivljanja in vedenja. OBNAANJE: (preuujemo z ekstrospekcijo)
-je vsaka dejavnost,ki jo lahko opazujemo -obnaanja = draljaji + odzivi
Naa osebnost Draljaj RNA KATLA Odziv

OSEBNOST: -je relativno trajna celota duevnih,telesnih in vedenjskih znailnosti.

Temperament: nanaa se na vedenje in ustva, nanj vpliva dednost Znaaj: nanaa se na motivacijo in moralo, nanj vpliva okolje Sposobnosti: vplivajo na posameznikovo uspenost, na njih vpliva dednost Telesna zgradba: vkljuuje telesne znailnosti, nanjo vpliva dednost

DRUGE ZNANOSTI: FORMALNE: matematika,logika, filozofija NARAVOSLOVNE: fizika,kemija,biologija,kemija TEHNINE & UPORABNE: tehnika,medicina,pedagogika DRUBENE & DUHOVNE: sociologija,ekonomija,jezikoslovje CILJI & NALOGE PSIHOLOGIJE: 1) Opisovanje (natevanje lastnosti pojava) Teoretine panoge psihologije 2) Pojasnjevanje (vzorne raziskave) 3) Napovedovanje (ali se hoe spremenit) 4) Vplivanje (reevanje problema) Uporabne veje GLAVNE PSIHOLOKE PANOGE: TEORETINE PANOGE: OBA: opisuje in razlaga duevne pojave zdrave odrasle osebe. RAZVOJNA: ugotavlja zakonitosti razvoja du. pojavov in dejavnike,ki vplivajo
nanj.

SOCIALNA: raziskuje duevne pojave in obnaanje v drubenih odnosih. PRAKTINE PANOGE: PEDAGOKA: uporablja spoznanja razvojne psihologije na podroju vzgoje,
olstva, izobraevanja. KLININA: prenaa psihopatoloka spoznanja v prakso. PSIH. DELA: prouuje loveka na delovnem mestu. PORTNA: psiholoke priprave vrhunskih portnikov.

ZAETKI ZNANSTVENE PSIHILOGIJE PO SVETU (WUNDT): Leta 1879 v Leipzigu je W.Wundt (utemeljitelj psihologije) ustanovil prvi psiholoki laboratorij. V njem so prouevali psihofizine odnose, obutke, zaznavanje, reakcijske ase, pozornost, predstavljanje in druge osnovne procese. Wundtova najveja zasluga za psihologijo je, da je spodbudil psiholoke raziskave. Wundtova definicija psihologije:psihologija je veda o
lovekovih neposrednih izkunjah.

Kako je po Wundtovem mnenju sestavljena zavest? Razloi elemente zavesti! a) Obutki se razlikujejo med seboj v kvaliteti & intenziteti. S kombiniranjem
le teh dobimo mnogo razlinih obutkov. Obutki so jasneji in intenzivneji od predstav & povezani z vzburjenjem senzornih organov. b) Predstave (ne kompleksne ampak elementarne), ki ustrezajo obutkom. Med temi ni kakovostnih razlik. Povezane so z lokalnim vzburjenjem v moganski skorji

c) Poutkealiizkustveneelemente,kisenepojavljajonitizaradivzburjenjasenzornih organovnitinisonjihovakopija.Poutkisosestavljeniizustev. SMERI RAZVOJA PSIHOLOGIJE: PSIHOANALIZA: ODKRITJE NEZAVEDNEGA (eno izmed najbolj znamenitih odkritij
psihoanalize) nezavedno tvorijo potlaene vsebine, ki smo jih izrinili iz zavesti, ker so preve neprijetne, da bi jih imeli v zavesti - vsebine nezavednega so aktivne in vplivajo na vedenje, zavestno dogajanje, sanje, PROUEVALI so osebnost, razlago sanj, razvoj osebnosti, psihoterapijo, obrambne mehanizme. ZNAILNOSTI: raziskovanje nezavednega, nezavednih nagonov in struktur. PREDSTAVNIKI: Freud, Jung, Erikson PREVLADUJOE METODE: klinino opazovanje in preverjanje. KRITIKA: +odkritje nezavednega +pokazala je pomen otrotva na razvoj osebnosti +pokazali so na vlogo, pomen spol.nagona -psihoanalitina teorija je dolgotrajna -nekatere teze so nepredvidljive -ne omogoa zanesljivih napovedi -pretirava s pomenom spolnosti -pretirava s pomenom otrotva za razvoj osebnosti. FREUD: svojo teorijo je razvil ob terapevtskem delu. je ustanovitelj psihoanalize. JUNG: izhaja iz Freudove teorije,a jo nekoliko spremeni.

BEHAVIORIZEM: PROUEVALI so procese uenja in mnoge vidike obnaanja. ZNAILNOSTI: strogo objektivna metoda, prouuje draljaje in odzive,
obnaanje in uenje, zavraa introspekcijo - da je neznanstvena metoda, uporabljajo ekstrospekcijo in eksperiment. PREDSTAVNIKI: Watson, Pavlov, Skinner PREVLADUJOE METODE: eksperimentalno preverjanje obnaanja.

KRITIKA: +njihove teorije so enostavne,pregledne +pokazali so pomen uenja v razvoju osebnosti +njihove teorije so objektivne -zanemarili so duevnost -ljudem ne priznavajo svobodne volje -zanemarili so vpliv dednosti.

HUMANISTINA PSIHOLOGIJA: POUDARJA: *kompleksne vidike duevnosti *da ima posameznik svobodno
voljo *posameznikovo doivljanje *zavest, zavestno motivacijo *smisel ivljenja *ustvarjalnost pojavi se po letu 1950 v ZDA,kot kritika psihoanalize in kritika behaviorizma. ZNAILNOSTI: raziskovanje znailnih lovekih vidikov obnaanja in osebnosti, osebnostne rasti in vrednot. PREDSTAVNIKI: Maslow, Rogers, Frankl PREVLADUJOE METODE: subjektivne in objektivne metode eksperiment, introspekcija, ekstrospekcija, intervju, vpraalniki. KRITIKA: +pri loveku izpostavijo svobodo +izpostavijo posameznikovo sposobnost razvijanja lastnih potencialov +smisel ivljenja -izpuajo loveke negativne lastnosti -njihove teorije so premalo natanne -metodologija je nenatanna.

KOGNITIVNA PSIHOLOGIJA: PROUEVALI so razvoj miljenja, miljenjem, uenje, razvoj branja,


spominom,-pojavi se pol letu 1950. OSNOVNE TEORIJE: *ljudje se ne obnaamo zgolj v skladu z draljaji, ampak predvsem v skladu s tem, kako draljaje interpretiramo *osnovni pojmi so strukture in sheme-to so naini kako informacije, podatke organiziramo v celote oz. jih medsebojno povezujemo. ZNAILNOSTI: prouevanje spoznavnih osnov in vidikov obnaanja, slogov ter strategij. PREDSTAVNIKI: Piaget, Bruner, Kelly. PREVLADUJOE METODE: objektivne metode, ki vkljuujejo raziskovanje presojanja in doivljanja - laboratorijski eksperimenti, opazovanje v naravnem okolju. KRITIKA: +dobre teorije razvoja miljenja +dobre razlage miljenja -premalo upotevajo ustva -premalo vkljuujejo motivacijo.

METODE PSIHOLOGIJE: ZNANSTVENO:

- znanstvena spoznanja temeljijo na izkustvih, preverjanju in utemeljitvah.

- prouevanje mora biti:

OBJEKTIVNO - rezultati raziskave so odvisni od opazovanega predmeta in ne od tistega, ki opazuje. NADZOROVANO - kontroliramo pogoje v katerih pridobimo rezultate. SISTEMATINO - rezultati so pridobljeni z ustreznimi metodami, so preverljivi. PREVERLJIVO - rezultate dobimo z eksperimentom. KRITINO - ne sprejmemo vsake sodbe. UTEMELJENO - logina potrjenost.

NEZNANSTVENO:
vrimo ga v vsakdanjem ivljenju. Pri tem so nae sodbe pogosto nezanesljive in napane. Sodimo glede na to, kako osebo poznamo, po njegovem obnaanju, med neznanstveno pojmovanje duevnosti sodi tudi prerokovanje.

METODA OPAZOVANJA: EKSTROSPEKCIJA


Objektivno opazovanje oz. zrenje navzven o Videz o Obnaanje o Vedenje (verbalno, neverbalno) o Samostojna metoda ali dopolnilo introspekciji, spraevanju in raziskavam.

Negativne strani o Temeljita vnaprejnja priprava (za zanesljivost) o Izurjeni opazovalci (izognemo povrnosti in subjektivnosti) o Opazovane osebe ob prisotnosti opazovalcev spremenijo vedenje prikrito opazovanje (enosmerno steklo, skrita kamera, opazovanje z udelebo) o Nezanesljivi rezultati Pozitivne strani o Opazujemo lahko male otroke, ivali & duevne bolnike o Eno osebo lahko opazuje ve ljudi o Preverljiva o Objektivna o Opazujemo zunajopazne znailnosti

INTROSPEKCIJA
Opazovanje lastnega zavestnega doivljanja (samoopazovanje)

Poglabljanje vase, opisovanje opazovanj, razlage duevnega dogajanja Dokopljemo do podatkov o psihinem ivljenju Neposredno opazovanje in razumevanje svojega doivljanja

Kaj temelji na njej? o Intervju o Vpraalnik o Projekcijska tehnika Negativne strani o Pri preuevanju psihinega ivljenja nas ne zanima kaj ljudje doivljajo, ampak kako v resnici ravnajo o Ljudje noejo oz. ne znajo iskreno poroati o Tonosti ne moremo preverjati --> ni znanost Pozitivne strani o Brez tega ne bi izvedeli ni pomembnega

METODA EKSPERIMENTA:
temelji na opazovanju SLUAJNO OPAZOVANJE (nenartno) o Prednosti: Ne vplivamo na predmet opazovanja enostransko Iz njega se razvije nartno Dobimo ideje za hipoteze o Slabosti: Pomankljivo opaan predmet opazovanja Delno opazovanje delnih pojavov (kriie)

NAMERNO OPAZOVANJE (eksperimentalno) o Vnaprej doloen nart o Prednosti: Lahko ga vekrat ponovimo pod istimi pogoji Sistematino spreminjanje pojava (pomo na cesti) Enostavneja kontrola faktorjev Eksperimentator sam povzroi pojav o Slabosti: Doloenih pojavov umetno ne moremo povzroiti (ustva) Izoliran pojav se spremeni (opazovanec spremeni vedenje)

-primer Kitty Genovese - razpritev odgovornosti: ve kot je bilo ljudi,ve asa so porabili,da so pomagali (tisti,ki so se odloili da bodo).

RAZISKOVALNE TEHNIKE: INTERVJU


Vnaprej moramo pripraviti prostor Omejen as (30 min) Intervjujanec in vzduje morata biti sproena Ni navzoih tretjih oseb Osnovni problem je treba razkriti, e je to nemogoe- vsaj delno Ne sme obsojati sogovornika (s kretnjami, neprimernimi vpraanji) Pozorno posluanje

Najbolja vpraanja so formulirana kot pripombe oz. trditve

STRUKTURIRAN: o Vnaprej pripravljena vpraanja, ki se jih tono drimo o Vnaprej pripravljena tema o Uporabimo ga takrat, ko elimo intervjujati veji spekter ljudi o Uporablja se za ustno anketo,raziskovanje javnega mnenja,trne raziskave o Prednosti: Hitreje pridobljene informacije so v enakem poloaju Vse osebe dobijo enaka vpraanja Laja analiza Bolj objektiven o Slabosti: Skopi odgovori Ne prilagajamo se temu, kar je intervjujanec e povedal, ampak spraujemo po shemi Deluje bolj uradno NESTRUKTURIRAN: o Svobodneji pri oblikovanju vpraanj o Podoben pogovoru o Lahko kaj spustimo ali dodamo o Uporablja se pri klinini praksi,diagnostiki,razgovoru o Prednosti: Izraanje stali posameznika Bolj sproeno vzduje Monost postavljanja dodatnih vpraanj o Slabosti Preobseni odgovori Teja obdelava & ve asa porabimo za analizo Odgovore je teko zapisati & urediti

VPRAALNIK:
Sestavljen sistem vpraanj Ni anonimen Dolg Najbolj iroko uporabna metoda Vkljuuje vnaprej pripravljena vpraanja Namen: o Ugotavljamo posameznikova stalia, preprianja, opaanja, interese, poznavanje doloenega podroja, osebnostne lastnosti oz. na kratko splona stalia. Vrsta vpraalnika:

ZAPRTI TIP: Gre za obkroevanje, doloi se stalie, vedenje in doivljanje vpraanega.

Pozitivne strani: Hitreje, enostavneje reevanje ter laje delo pri razvranju Negativne strani: Med danimi odgovori ni tistega, ki bi nam ustrezal, zato ne moremo izraziti mnenja ODPRTI TIP: Vpraani svobodno odgovarja, izraa svoje mnenje. Pozitivne strani: Odgovori so kakovostneji in bolj poglobljeni. uporaben pri individualnem obravnavanju npr. poklicno usmerjanje Negativne strani: Oseba se ne spomni odgovora Veliko pisanja branja odgovorov Teavno razvranje odgovorov, ki je najvekrat subjektivno. KOMBINIRAN TIP: izkoristimo prednosti obeh tipov (obkroevanje in osebno mnenje). Naini odgovarjanja: Enostavno: DA ali NE Ponujena je e tretja monost, npr. NE VEM ali DRUGO Odgovor preko ocenjevalne lestvice

-so za merjenje psiholokih lastnosti (sposobnosti, interese, lastnosti, temperamenta). - Tri faze: o Izvajanje o Vrednotenje o Interpretiranje - Vrste testov: o Verbalni o Neverbalni o Hitrostni o Zmogljivostni NORME: o Vnaprej doloene statistine vrednote Aritmetina sredina Standardna deviacija ali odklon od aritmetine sredine o Gaussova krivulja ali normalna distribucija (porazdeljevanje; ND) STANDARDIZIRANI POSTOPEK: o Vnaprej doloene 3 faze, postopek testiranja je enak za vse ljudi MERSKE ZNAILNOSTI: o Veljavnost: kadar merimo tisto, kar mislimo da merimo o Zanesljivost: kadar ve zaporednih meritev da podobne rezultate o Obutljivost: kadar dobro razlikuje posameznike med seboj o Objektivnost: kadar imamo iste pogoje za vse oblikujemo s standardi, ki so doloeni za vse 3 faze Prednosti: o Dobimo dobro primerjavo med posamezniki o Skupinska uporaba

PSIHOLOKI TEST:

Vnaprej izdelane norme Veljavni Zanesljivi Obutljivi Objektivni tevilni primerjanje

o Rezultati so

Slabosti: o Rabimo strokovnjake drago & zamudno o Dolgotrajna analiza o Teko izdelamo kulturno neodvisen test o Ko test pozna ni ve veljaven

SOCIOMETRINA TEHNIKA: UPORABA: doloanje medsebojnih & skupinskih odnosov


Uporablja se v olskih razredih, podjetjih, vojakih enotah, Zelo omejena tehnika, ker velja le za podroje katerega smo merili Temelji na izbirah: o Omejene (tono tevilo) Pozitivne (bi el) Negativne (ne bi el) o Neomejene Pozitivne Negativne

Nariemo SOCIOGRAM (grafini prikaz odnosa v skupini):

7
7

osamljen par

36

zvezd a

12 0
Trikotnikbolj Klika- najbolj zaprta oblika skupine & najmanj PRILJUBLJENOSTI zaelena odprtodklike (vsakmorae enegaeenega izbrati) veriga

INDEKS

tevilo pozitivnih izbir tevilo monih izbir

DEJAVNIKI RAZVOJA: DEDNOST:

e ob spoetju se zane ivljenje posameznika. Vsaka celica (moka in enska) prispeva po 23 kromosomov, na katerih je razvreno neteto genov, ki predstavljajo informacije, ki so program za vse lastnosti. Dedne zasnove so potencial za oblikovanje lastnosti, ki se ob sodelovanju okolja in samodejavnosti dejansko uresniijo. Dedne zasnove doloajo meje, do katere se lahko lastnost pod vplivom okolja in samodejavnosti razvije, ne more pa se preko teh meja (npr. telesna viina, inteligentnost,) Popolnoma so od dednosti znailne naslednje: Lastnosti: spol, barva oi in las, krvna skupina, prstni odtisi Bolezni: hemofilija, albinizem

OKOLJE:

Okolje omogoa, da se razvijejo lastnosti posameznika. Proces vraanja posameznika v drubo imenujemo socializacija. Drubeno okolje posameznika usmerja, ko se razvija v osebnosti, sposobno iveti z drugimi (pravila, norme) Nosilci socializacije usmerjajo moralni, znaajski, osebnostni razvoj posameznika (znanja, veine, spretnosti) Prvotni : druina, prijatelji, ola, vrtec Drugotni: mediji, kulturne organizacije, podjetja, stranke Katere lastnosti so bolj odvisne od dednosti in katere bolj od okolja, so prouevali z raziskavami dvojkov-e se enojajna dvojka razlikujeta v doloeni lastnosti, je ta lastnost bolj pod vplivom okolja. e sta enojajna dvojka bolj skladna v doloeni lastnosti kot drugi brati in sestre, je ta lastnost bolj pod vplivom dednosti. Z raziskavami dvojkov so ugotovili, da so telesne lastnosti mono odvisne od dednosti, kot tudi nekatere osebnostne lastnosti (temperament, inteligentnost) in celo nekatere duevne motnje.

SAMODEAJVNOST: (odloitev)
vkljuuje zmonost svobodne izbire in zavestnega odloanja. razvije se v interakciji dednosti in okolja. interakcija: soodvisnost, sovplivanje ostalih dejavnikov; pomeni, da vpliv enega dejavnika soodloa, kaken bo vpliv ostalih dveh.

DUEVNI PROCESI: USTVA:


ustva so duevni procesi, s katerimi doivljamo poseben odnos do pojavov, predmetov ali oseb. ustva nas usmerjajo in motivirajo. Izogibamo se pojavom, ki v nas povzroajo neugodna ustva (strah, gnus, alost) ter se pribliujemo pojavom, ki v nas spodbujajo ugodna ustva (ugodje, veselje, simpatijo). Bipolarnost: vsako ustvo ima nasprotno ustvo (obup-upanje; strah-pogum; alost-veselje). VRSTE USTEV: -VREDNOSTNA: pozitivna,prijetna (veselje,upanje,zadovoljstvo); negativna,neprijetna (sovratvo,alost,obup). -AKTIVNOSTNA: vzburjajoa (jeza,sovratvo,zaljubljenost); pomirjujoa (alost,zadovoljstvo,potrtost). -JAKOSTNA: mona (afekti,strasti); ibka (razpoloenja)

-AFEKTI: so mona, kratkotrajna ustva -RAZPOLOENJA: so ibka, dolgotrajna ustva -OSNOVNA=ENOSTAVNA: so prirojena, univerzalna, v razvoju otroka se pojavijo prej kot sestavljena,poznamo jih 8 (veselje-alost, strah-jeza, sprejemanjezavraanje, priakovanje-preseneenje)-ta osnovna ustva se med seboj meajo v sestavljena. -SESTAVLJENA=KOMPLEKSNA: na njihov nain izraanja v veliki meri vpliva kultura,poznamo jih 4 (ljubezen=veselje+sprejemanje; zavist=jeza+alost; razoaranje=alost+preseneenje; ljubosumnost=ljubezen+strah). RAZVOJ USTEV: -je teko raziskovati, saj doivljanje in izraanje ustev ni vedno enako. Prouevanje razvoja ustev je otekoeno, ker majhni otroci ne znajo ubesediti tega, kar utijo, kljub temu pa je e pri novorojenku mono odkriti pozitivne ali negativne vrednosti ustev. ustveni razvoj je tesno povezan s kognitivnim razvojem. Dejavniki,ki vplivajo na razvoj ustev: dednost, posnemanje, klasino pogojevanje. ustveni razvoj pri posamezniku poteka postopno: iz prvotnega ustvenega vzburjenja naj bi se postopno razvijala najprej enostavna, nato kompleksneja ustva. ustvenega reagiranja pa se tudi uimo, in sicer tako, da prenaamo ustvene odzive na nove objekte. Drug izvor uenja ustvenih reakcij je posnemanje. Raziskovalci so ugotovili, da otroci radi posnemajo ustvene izraze in ustvene reakcije oseb, ki jih opazujejo. Nemoten ustveni razvoj je pomemben za normalni duevni in osebnostni razvoj posameznika. Nevarna je npr. odtegnitev ali celo odsotnost ustvenih spodbud in ustvenih stikov (USTVENA DEPRIVACIJA), ki lahko povzroi resne motnje. USTVENA ZRELOST: -ustreznost ustvenih reakcij glede na situacijo (alost na pogrebu,veselje ob poroki) -uravnavanje ustev-zmonost izraanja in skrivanja (ustveno zrel lovek zna izraati ustva, vendar je zmoen nadzorovati njihovo izraanje. Nezmonost ustvenega nadzora je znak ustvene nezrelosti, neustrezna pa je tudi pretirana ustvena kontrola. -raznolikost ustev: pomeni, da ima lovek pozitivna in negativna ustva; enostavna in kompleksna (za ustveno zrele osebe je znailno razvito pestro in globoko ustvovanje). USTVA IN DRUGI DUEVNI PROCESI: USTVA-MOTIVACIJA: moneja kot so ustva,bolj nas motivirajo USTVA-ZAZNAVANJE: moneja kot so ustva,manj tono zaznavamo; napaka simpatije-ljudje,ki so ti bolj simpatini,so ti bolj privlani USTVA UENJE: moneja kot je jakost ustev,veja je uinkovitost uenja USTVA-MILJENJE: najbolj uinkovito naj bi funkcionirali/mislili,e imamo pozitivna ustva-toda ne preve POMEN USTEV: VREDNOSTNA FUNKCIJA: ljudje se trudijo biti skupaj s stvarmi,ljudmi do katerih imajo pozitivna ustva in im manj s tistimi,do katerih imajo negativna ustva. USMERJEVALNA FUNKCIJA: pozitivna ustva nas usmerjajo k pozitivnim stvarem,ljudem, negativna pa pro od negativnih stvari,ljudi. OBRAMBNA FUNKCIJA: ustva nam na osnovi preteklih izkuenj povedo,katerih stvari se moramo obvarovati.

MOTIVACIJA:

-je duevni proces usmerjen v cilj. Motivacijski procesi so duevni procesi,ki so v zvezi s ciljnim vedenjem. MOTIV: o so notranja gonilna sila o notranji dejavniki, ki: aktivnost usmerjajo in vodijo izzovejo doloeno lovekovo dejanje doloajo in vplivajo na to, da lovek ravna kot ravna POTREBA: - Potreba se pojavi kot primanjkljaj. - fizioloki ali psiholoki primanjkljaj ali pomanjkanje neesa - neravnovesje v organizmu CILJ: -je vsak predmet, dejavnost ali drug pojav, h kateremu je usmerjena motivacijska dejavnost in s katerim zadovoljimo potrebo. MOTIVACIJSKI PROCES:
Javljanje potrebe Aktiviranje organizma Doivljaj potrebe Zamiljanj e cilja

Potrebe lahko zadovoljimo le na socialno (drubeno) sprejemljiv nain. ZADOVOLJEVANJE POTREB: nagonsko: ta nain je prirojen, nagonsko se zadovoljijo nekatere bioloke potrebe (po dihanju,ohranjanju tel.temperature,zapiranje/odpiranje zenice) socializirano: pridobljeno s procesom socializacije, socializirano zadovoljimo nekatere bioloke potrebe (po izloanju,spolnosti,prehranjevanju) in vse psiholoke. homeostatino: potrebo zadovoljimo s tem,da doseemo cilj in se s tem vrnemo v prvotno stanje ravnovesja; homeostatino zadovoljimo bioloke potrebe in nekatere psiholoke (po varnosti). progresivno: ko zadovoljimo potrebo in doseemo cilj, se pojavi vija potreba,ki zahteva viji cilj; progresivno se zadovolji veina psiholokih potreb (po uspehu-portniki,po dominantnosti-Hitler). TIPI MOTIVACIJ: zavestna: vkljuuje zavedanje cilja,monih nainov uresniitve ciljev; je povezana s samodejavnostjo in svobodo. nezavedna: povezuje se s psihoanalizo in trdi,da je zavest v slubi nezavednega in da so vzroki naih dejanj nezavedni; cilji so nezavedni (ne vemo,kaj hoemo dosei). zunanja: temelji na zunanjih pobudah,kaznih in nagradah (uenje je sredstvo za cilj-dejavnost je sredstvo); ima strukturo instrumentalnega pogojevanja (sobo pospravi,ker ti mama plaa). notranja: temelji na notranjih dejavnikih (interesi,zanimanja,radovednost); dejavnost,ki jo opravljamo,je cilj (ne sredstvo!); uinkoviteja in trajneja kot zunanja motivacija. storilnostna: priakovanje, da bomo nali zadovoljstvo v obvladanju tekih, zahtevnih nalog.

raven asoiracij: priakovana raven uspenosti, uspeha v neki dejavnosti.

HIERARHIJA MOTIVOV ALI POTREB: A.Maslow je bil humanistini psiholog in pripadnik behavioristine ole. ZNAILNOSTI: najprej je potrebno zadovoljiti nije potrebe,da lahko zadovoljimo vije. Za mlaje naj bi bile bolj pomembne nije,za stareje pa vije potrebe,tenja po razvoju vijih potreb je prirojena.

samoaktualizacIJA Potreba po ugledu Potreba po ljubezni & pripadnosti Potreba po varnosti Fizioloke potrebe

Samoaktualizacija: je potreba, da posameznik razvije to, za kar je najbolj sposoben. Je splona tenja po razvitju vseh potencialov. Potreba po ugledu: se kae kot potreba po vrednotenju samega sebe, samospotovanju, uivanju ugleda s strani drugih, potreba po moi. Dosekih, neodvisnosti, svobodi, prestiu, priznanju, dostojanstvu, slavi, oblasti, upotevanju. Potreba po ljubezni & pripadnosti: se kae kot obutek naklonjenosti, topline, nenosti; potreba da se zbliamo, poreklu, koreninah.Problem nastane (ta potreba je omajana) e ne vemo kdo so stari, selitve, begunci, odmaknjenost (drubo si poiemo v slabem okolju). Potreba po varnosti: se kae kot potreba po zaiti, stabilnosti, odvisnosti, redu, zakonih, mejah, moni opori. Zane se pojavljati e pri dojenku red, ritem. Fizioloke potrebe: so povezane s homeostatinimi organizmi v telesu (vzdrevanje koliine doloenih snovi v telesu NaCl, sladkor, minerali, vitamini, gibanje, spanje, seks, materinske potrebe). Teko jih zadrujemo!

ZAZNAVANJE:
-pomeni sprejemanje,organiziranje in interpretiranje informacij,ki prihajajo preko utov iz neposrednega okolja. OBUTKI: so doivetja posameznih lastnosti,predmetov(barva,oblika). intenzivnost obutkov je odvisna od intenzivnosti draljajev. med seboj se razlikujejo po kakovosti (npr. rdea in modra barva), intenzivnosti in po drugih znailnostih (npr. jasnosti,trajanju,prostornosti). ZAZNAVE:
jedoivetjecelotepredmetov,kijesestavljenaizcelotnihlastnosti sovednovpovezaviznekimokoljem,vkljuenjetudispomin(napodlagipreteklihizkuenj) esisleporganizemnedelujetakoenostavno.

PROCES ZAZNAVANJA: draljaj: - svetlobni (obutki vida) - mehanini (obutki sluha,tipa,boleine,ravnoteja) - kemini (obutki vonja,okusa)

- toplotni (obutki hladnega in toplega) utila - to je specifina anatomska struktura,ki vkljuuje utne celice ali utnice, draljaj vzbudi utne celice. zaznavna sredia - kjer nastajajo obutki in zaznave. - ivni impulzi,ki nastanejo v utnih organih,se razirijo po senzornih vlaknih do hrbtenjae ali moganskega debla,od tod naprej pa do moganske skorje.V njej so PRIMARNA in SEKUNDARNA senzorna sredia za posamezne ute.

UTNI PRAGI: absolutni prag obutka: je najmanja jakost draljaja,ki je potreben za nastanek obutka(preibkih draljajev ne sprejemamo) npr:goreo sveo pri normalni svetlobi lovek vidi na razdalji 45km lovek naj bi util,e mu ebelje krilo pade iz 1cm; terminalni prag obutka: je maksimalni obutek,ki ga povzroi naraanje draljaja(e se jakost poveuje,se tudi obutek poveuje,pri neki jakosti pa se obutek ne stopnjuje ve) npr:e nekoga mui,pri neki stopnji ne bo util ve boleine kot prej. diferencialni prag obutka: je najmanja razlika v intenzivnosti draljajev,ki jo obutimo (e so draljaji zelo podobni,jih ne razlikujemo) odvisen je od intenzivnosti draljajev,pri ibkejih draljajih je manji, pri monejih pa veji SENZORNA ADAPTACIJA: -adaptacija poteka hitro,do popolnosti pa napreduje poasi. vid - fizioloka podlaga je spreminjanje velikosti zenice: adaptacija na svetlobo-zenica se skri; adaptacija na temo-zenica se raziri (temna soba,sonce). sluh - adaptiramo se lahko na enakomerne zvoke,na nenadne pa teje (disko,eleznica). koni obutki - tip-navaditi se mora na uro,oblekomraz-v morju te najprej zebe,nato ti je toplejetoplota-v savni ti je najprej zelo vroe,kasneje se navadi. okus - sol bolj uti kot nekdo drug; vonj - kuharice ne moti vonj,goste pa.

ORGANIZACIJA ZAZNAV: naelo lika in podlage: najpreprosteje naelo lik je v srediu pozornosti zaznavamo ga kot nekaj enovitega rob,ki louje lik in podlago,obiajno pripada liku podlaga ne pritegne pozornosti,zaznamo jo manj jasno,doloeno (npr. podlaga: lik, morje:barka; solata:esen)

naelo podobnosti: podobne draljaje zdruimo v celoto;(4 vrste: kricev,krogov,kvadratov, trikotnikov)-lovek ne bo videl 4 navpinih kolon,ampak 4 vodoravne vrste,ker so si liki podobni. naelo bliine: draljaje,ki so drug od drugega blie,zaznavamo kot celoto naelo strnjenosti: kot celoto zaznavamo draljaje,ki so drug poleg drugega tako,da dajo vtis,da nadaljujejo neko smer

MOTNJE ZAZNAV: -so zaznave,ki ne ustrezajo stvarnosti. HALUCINACIJE: so zaznave,ki nimajo podlage v draljajih iz okolja,ampak jih izzove nekaj drugega=>nenormalni procesi v moganih. Vzroki: visoka vroina,droge,zelo mona ustva,ok,stres,dehidracija (fatamorgana). ILUZIJE: obstaja realni draljaj,ki ga napano interpretiramo zaradi monih ustev,priakovanj,elja (npr:e gre nekdo sam v gozd,ga je strah,vidi poasti). DEJAVNIKI,KI VPLIVAJO NA ZAZAVANJE: Psiholoki dejavniki: izkunje (omogoajo bolj tono,hitro zaznavanje,lahko povzroijo,da smo povrni) ustva (mona ustva povzroajo,da lovek opazi manj,predsodki so polni ustev) motivacije: -interesi -potrebe -priakovanje Socialni dejavniki: pripadnost skupini (skupina pritiska,da lani oblikujejo stalia,kakrne imajo) stalia (so relativno trajni odnosi do razlinih stvari,ljudi) SOCIALNO ZAZNAVANJE: -pomeni zaznavanje ljudi, socialnih situacij -pri socialnem zaznavanju je vpliv subjektivnih dejavnikov (ustev,motivov,predsodkov) veji kot pri zaznavanju fizinih predmetov,naravnih pojavov. Znailnosti: PRVI VTIS: prvo sreanje z nekom pusti relativno moan peat,ki dolgo ostaja; vpliv-zunanji videz,mnenje prijateljev,nain govora,vedenje. HALO UINEK: posploevanje na osnovi ene izstopajoe lastnosti;vpliv-isto kot pri prvem vtisu. NAPAKA SIMPATIJE: ljudje do katerih imamo + ustva,zaznavamo lepe. POZORNOST: -pomeni osredotoenost na doloen draljaj,osebo,misel, -draljaji na katere smo pozorni so bolj jasni,ostali pa so nekako nejasni -poznamo zunanje (gibajoi predmet pritegnejo pozornost,odvisno od intenzivnosti, velikosti,trajanja in vrste draljaja) in notranje dejavnike,ki vplivajo na pozornost

-VLOGA POZORNOSTI V ZAZNAVANJU: lovek ne more zaznavati vseh stvari,ki ga obdajajo,zato se omeji le na nekatere. Majhni otroci zaznajo v desetinki sekunde 2 ali 3 pike,odrasli pa 7 pik (kadar beremo v kino napis,zaznamo sliko nejasno,ker lei zunaj obsega pozornosti).

MILJENJE:

-v irem pomenu vkljuuje presojanje, sklepanje, spominjanje, sanjarjenje, predstavljanje, nartovanje. -v ojem pomenu je odkrivanje novih odnosov med informacijami. -realistino: kombiniranje realnih dejstev (ko zunaj vidi rne oblake,sklepa,da bo deevalo). prisotno malo subjektivnih primesi(v smislu ustev). -domiljijsko: kombiniranje podatkov pod vplivom subjektivnih dejavnikov(ustev,elja,potreb). sanjarjenje,sanje,halucinacije pogosto se realistino in domiljijsko prepletata. -konkretno: umeeno v as in doloen prostor nanaanje na konkretne stvari opira se na zaznave in predstave. -abstraktno: nanaanje na marsikaj opira se na abstraktne pojme. -divergentno: pridemo do vejih reitev problema,vkljuuje postavljanje novih hipotez,oddaljene asociacije,povezuje se z ustvarjalnostjo. -konvergentno: usmerjanje k eni reitvi,temelji na predhodnem znanju opira se na znanje in logiko. -induktivno: sklepanje iz posameznih/konkretnih primerov na splono trditev verjetnostno sklepanje-je verjetno,ni pa 100% nujno. -deduktivno: sklepanje iz splone trditve na posamezne primere;nujno sklepanje. OBLIKE MILJENJA: -senzomotorino miljenje (O-2): znailnosti: traja prvi 2 leti ivljenja. ob rojstvu ima novorojenek nagonsko miljenje (sesanje). problem reuje na osnovi praktinega preizkuanja(ne razmilja,ampak poskua). proti koncu faze pride otrok do uvida. -predoperativno miljenja (2-7): -prekonceptualno miljenje: traja od 2 do 4 leta. neustrezna uporaba pojmov. -intuitivno miljenje: traja od 4-7 leta. ni sposoben obrniti miselnega procesa. ne uspe se usmeriti na 2 dimenziji hkrati. -konkretno miljenje: traja od 7-11 leta.

otrok razmilja logino,vendar samo na konkretnih primerih. do te faze otrok ne razmilja logino. miselni proces lahko obrne. ni ve vezan na eno dimenzijo. -formalno miljenje: traja od 11-15 leta. mladostnik je sposoben loginega sklepanja tudi na abstraktnih primerih brez konkretne ponazoritve. lahko razume skrajno abstraktne pojme,kot so pojem biti,bistva,pravinosti,dobrote. OSNOVNE STOPNJE RAZVOJA MILJENJA (po Piagetu): kognitivna adaptacija: nenehno vzpostavljanje ravnoteja oz. skladnosti med posameznikovim miljenjem in okoljem. kognitivna asimilacija: vkljuevanje novih informacij,draljajev v obstojee miselne strukture,pojme. kognitivna akomodacija: spreminjanje obstojeih miselnih struktur,pojmov zaradi novih draljajev. STRATEGIJE REEVANJA PROBLEMOV: strategija r.p. s poskusi in napakami: Thorndike (behaviorist); znailnosti: zamudno,neuinkovito,poskuamo reiti problem s pomojo ugibanja,pri tem naredimo veliko napak,znailno za otroke. strategija r.p. postopne analize: izbiramo miselne operacije glede na to,kako dale z reevanjem problema smo prili,pri tem gremo proti cilju postopoma. je bolj sistematino kot reevanje s poskusi in napakami. kaken vmesni korak te lahko zavede in zapelje na napano pot. strategija r.p. uvida oz. vpogleda: nenadna povezava elementov problema. VLOGE PRI REEVANJU PROBLEMOV: motivacija - bolj ko si motiviran,bolje rei probleme;vplivajo lastni interesi;praviloma bolj vpliva notranja motivacija. ustva - raje reujemo probleme,do katerih imamo pozitivna ustva. sposobnosti - vpliva inteligentnost;pri specifinih vrstah problemov vpliva specifini faktor. znanje - vpliva pozitivno;znanje,ki je preve utrjeno,lahko povzroa fiksacija/fikcija,kar je negativno. USTVARJALNOST: -glavna znailnost ustvarjalnega miljenja je izvirnost. originalnost/izvirnost: nekaj novega,redkega,enkratnega. izviren je lahko rezultat ali proces,s katerim pridemo do rezultata. fleksibilnost/miselna pronost: glede na rezultat - rezultati spadajo v ve razlinih kategorij. glede na proces - za dosego rezultata je mono priti na ve nainov. fluentnost/tekonost: veliko t. reitev,odgovorov,ki so uporabni. FAZE USTVARJALNEGA PROCESA: preparacija/priprava - posameznik se sooa s problemom,poskua najti reitev,razmilja o problemu.

inkubacija - obdobje navideznega poitka,mirovanja,ukvarja se z drugimi stvarmi. iluminacija/uvid - nenadoma se pojavi reitev,pogosto v nenavadnih okoliinah;reitev lahko tudi hitro pozabimo-pomembno je,da si vse zapie. verifikacija/preverjanje reitve - s tem se vsi ne strinjajo(Edison-genij = 1% navdiha,99% truda).

KONVERGENTNO MILJENJE: to miljenje vlee misli skupaj,daje tipine,priakovane in vnaprej predvidene reitve. take naloge najdemo v testih znanja in testih za merjenje inteligentnosti. DIVERGENTNO MILJENJE: to miljenje potiska misli stran od glavnega toka in daje nenavadne,nepriakovane in presenetljive reitve. te naloge najdemo v testih za merjenje ustvarjalnosti. DEJAVNIKI,KI VPLIVAJO NA USTVARJALNOST: -drubeni: dobra socialna klima,spodbude iz okolja. -osebnostni: sposobnost divergentnega miljenja,pozitivna samopodoba,radovednost,domiljija,prehodno znanje,splona razgledanost.

UENJE:
- je spreminjanje dejavnosti pod vplivom izkuenj in z razmeroma trajnim uinkom. Razlikujemo enostavne in zapletene oblike uenja, glede na gradivo pa motorino, besedno in senzorno uenje. OBLIKE UENJA: -klasino pogojevanje (Pavlov-behaviorist): BD -brezpogojni draljaj,povzroi prirojeno reakcijo. BR -brezpogojni refleks,prirojena reakcija na bd. PD -pogojni draljaj,zaradi povezovanja z bd povzroi pr. PR -pogojni refleks,nauena reakcija na pd in je enaka br (ni namerna,avtomatina). definicija: pri klasinem pogojevanju gre za to,da PD vekrat spremlja BD, zaradi esar se oblikuje povezava med PD in PR. generalizacija - posploevanje PR na draljaje,ki so podobni PD (pes se slini ob mesu,ko mu zvonijo-reagira tudi na podobne zvoke) diferenciacija - razlikovanje PD od podobnih draljajev (drugaen zvok,ne dobi hrane). npr.: mali Albert-rad je imel mike,bal se je gonga. Nato so vedno,ko je videl miko,udarili na gong-zael se je bati mike in je jokal. -instrumentalno pogojevanje (Skinner-behavoiorist): v realnosti se pojavlja bolj pogosto kot klasino pogojevanje. definicija: instrumentalno pogojevanje je uenje, pri katerem se spremeni verjetnost vedenja glede na posledice,ki jih ima. ojaevalec: pozitivni:povzroajo ugodje,so nagrade,poveujejo verjetnost vedenja; negativni:povzroajo neugodje,so kazni,zmanjujejo verjetnost vedenja,ki pripelje do njih.

kje se uporablja: pri dresuri psov,ocenjevanje v oli,vzgojni ukrepi v oli,pri portu,pri vzgoji otrok,pri oblikovanju medlovekih odnosov. npr.: otrok ponavlja besedo mama,zaradi ugodnih posledic. primerjava klasinega in instrumentalnega pogojevanja: K:spontano uenje; I:uenje zaradi nakljuja,volje; K:temelji na soasnosti dveh draljajev; I:temelji na asovnem zaporedju draljajev in refleksov. -posnemanje/modelno uenje (Bandura-behavoirist): posameznik se ui zgolj z opazovanjem, potrebna sta najmanj 2 loveka-opazovalec in model. npr.: eksperiment z lutko Bobo-otroci se igrajo v igralnici,pride odrasel lovek in zane pretepat lutko,ko odide,zanejo nekateri posnemati njegovo vedenje-sprejeli so vedenje;ostali so zaeli lutko pretepat po dodatnem namigu (zakaj pa ti ne),vedenja niso osvojili,niti ga sprejeli. faze: I-izpostavitev - opazovalec opazuje kaj pone model. O-osvojitev - uenec ve,kako se je model obnaal,vendar tega e ne pozna. S-sprejetje - odobravanje dejavniki,ki vplivajo na to,da bo prilo do posnemanja: ali je bil model nagrajen za svoje vedenje,ali ima opazovalec koristi od ponavljanja modelovega vedenja,ljudje bolj posnemajo osebe istega spola,podobne starosti,ali je neko vedenje prisotno pri vejem tevilu ljudi,vpliva privlanost modela. esa se ljudje nauijo s posnemanjem: govor,sleng,nasilje,prosocialno vedenje, socialno vedenje,komunikacije,spretnosti;s posnemanjem se uijo tudi papige,opice,hobotnice. -uvid/vpogled (Khler): definicija: je nenadna povezava elementov v problemu. npr: velika kletka v kateri na stropu visijo banane,notri je opica v kotu katle,najprej skae,skua zlesti na steno,potem se je utrudila odvlekla v kot;uvid-kar naenkrat vstane,gre proti katlam,jih postavi pod banane,spleza nanje in vzame banane;uvid je opica dobila tik preden je la po katle. znailnosti: reitev se pojavi nenadoma,ve uvidov imajo vije razvite vrste,odrasli ljudje imajo ve uvidov kot mlaji,e ponovno reujemo problem,ki smo ga enkrat reili z uvidom je reitev takojnja,preden se pojavi reitev z uvidom,se pogosto pojavi reevanje problema s poskusi in napakami,pri uenju z uvidom prihaja do uenja prenosa na podobne situacije. VRSTE SPOMINA: -senzorni zapis/trenutni spomin-neposredno nadaljevanje zaznanih draljajev (1-4 sek.) znailnosti: obseg je velik,senzorni zapis daje obutek kontinuiranega sveta,omogoa povezovanje utnih vtisov v celoto,prepoznamo enostavne oblike,zapletenih pa ne,e s.z. ne gre v ostala 2 spomina,ga izgubimo za vedno. do izgube pride: izrinjanje - kar smo kasneje zaznali,izrine tisto kar smo prej asovno bledenje -kratkotrajni spomin/delovni spomin (15-40 sek). znailnosti: obseg je 7 enot(7 t.),vse kar razmiljamo,organizacija vsebine,v kratkotrajnem spominu povezujemo podatke iz okolja in tistega,kar vemo prej.

do izgube pride: zaradi ustev to kar smo si zapomnili zdaj nadomesti tisto prej premalo ponavljanja -dolgotrajni spomin (leta,celo ivljenje): znailnosti:obseg je brez omejitev,dolgotrajni spomin vsebuje vse kar imamo,vemo,vse spretnosti. dejavniki,ki vplivajo da iz k.s. nastane d.s.:ponavljanje,kar se naui povezuje z e znanim,asociacije,mona navezujoa ustva,interes;podatki,ki so v d.s. vsaj 1 mesec,tam tudi ostanejo,podatki so proces. -koliinske spremembe pri zapomnitvi gradiva: ohranjanje-vztrajanje spominskih sledi,pozabljanje-propadanje spominskih sledi;odnos je obratnosorazmeren(ve kot ve,manj pozabi);do ohranjanja je mono priti samo posredno prek obnavljanja;obnovljeno gradivo ni nujno isto kot shranjeno gradivo v spominu,do razlike lahko pride zaradi treme(ustva). -kakovostne spremembe pri zapomnitvi gradiva:to se ugotavlja z eksperimentnim postopkom-ljudje sliimo neko zgodbo iz druge kulture,potem ko jo ponovno povejo,vsiljujejo svojo kulturo;tipine vsebinske spremembe:osnovni poudarek zgodbe;zaporedje dogodkov;zgodba postane bolj obiajna;pozabi,spusti podrobnosti;zgodba se skraja. DEJAVNIKI UENJA: -fizikalni: hrup,svetloba,temperatura,zrani tlak,sve zrak. -fizioloki: kratkotrajni: boleine (glavoboli),utrujenost,lakota,eja. dolgotrajni: teave z omi,hude kronine bolezni (astma),naglunost. -socialni: druina: majhno stanovanje,majhni otroci,ekonomski poloaj,odnosi v druini. ola: profesorji,soolci,uni narti,urnik,opremljenost ole. ire druinsko okolje: koliko se v celoti v druini ceni izobrazba,politika. -psiholoki: sposobnost: vplivata splona inteligentnost,spominski faktor inteligentnosti;posamezni faktorji vplivajo pri uenju posameznih predmetov motivacija: bolj ko si motiviran,bolj se ui,vpliva notranja motivacija,zunanja motivacija (zaradi nagrad),nivo aspiracij,priakovanja,storilnostna motivacija. ustva: raje se ui tisto do katerega ima + ustva,lahko tudi motijo pri uenju(zaljubljen,alosten). uni stili: vidni,sluni,gibalni REZULTATI UENJA: -navade: so dejavnosti,ki jih opravljamo avtomatino,samodejno,ne da bi bili pozorni na potek. nastanek: 1.) spontano s pogojevanjem (vedno da brisao na doloeno mesto). 2.) s pomojo posnemanja in ponavljanja (lepa pisava). znailnosti: izvajanje navad je avtomatizirano.

navade se upirajo spremembam-v novih situacijah nas lahko utrjene navade ovirajo. teko jih opustimo. primeri: higienske(umivanje), delovne(kuhanje), prehranjevalne(kosilo,ko pride iz ole), une(ko pride domov,takoj naredi dn), oblailne, govorne, odvisnosti, hazarderstvo.

-spretnosti: (podvrsta navad-razlika v nastanku) so sestavljene zaznavno-gibalne/senzorno-motorine navade. znailnosti: praviloma se razvijajo s pomojo vaje,treninga,utrjevanja s tem ko lovek utrjuje spretnost,jo izvaja vse hitreje,z manj napakami. primeri:hoja,drsanje,plavanje,smuanje,vonja,tipkanje,branje,pisanje,igra nje instrumentov. -znanje: vkljuuje poznavanje informacij,dejstev,pravil,razumevanje pojmov,poznavanje odnosov med informacijami. smiselno je,da ga razumemo,vemo v em je pomen znanja.

OSEBNOST:

-je celota duevnih, vedenjskih in telesnih lastnosti, po katerih se posamezniki med seboj razlikujejo. PSIHOFIZINA CELOTA: celovitost - pomeni,da osebnost vedno deluje kot celota. doslednost - osebnost je trajna,v principu je vedno enaka (e je nekdo zoprn,ve da bo ez 3 mesece e vedno tak). individualnost - pomeni,da je vsak lovek,vsaka osebnost enkratna,unikatna. OSEBNOSTNE LASTNOSTI: -so relativno trajne znailnosti osebnosti,po katerih se medsebojno razlikujemo. (sem spada inteligentnost,ivahnost,marljivost,spol,starost,tea,barva las,koe,oi,) TIPI: -so ostro loene kategorije,ki so opredeljene z nekaj lastnostmi. DIMENZIJE: -lastnost,ki se razteza med dvema poloma. PODROJA OSEBNOSTI: temperament: nanaa se na vedenje in ustva,nanj vpliva dednost (vzkipljivost/mirnost, ustvena stabilnost/labilnost, komunikativnost/nekomunikativnost) znaaj: nanaa se na motivacijo in moralo, nanj vpliva okolje (delavnost/lenoba, potenost/nepotenost,iskrenost/neiskrenost). sposobnosti: vplivajo na posameznikovo uspenost, na njih vpliva dednost. vrste:zaznavne(vid), telesne(hitrost), umske(inteligentnost). telesna zgradba/konstitucija:vkljuuje telesne znailnosti (viina tea,krvna skupina), nanjo vpliva dednost. TIPOLOGIJA OSEBNOSTI:

HIPOKRAT-GALENOVA TEORIJA(tipologija): to je teorija temperamenta. vzrona razlaga: celoten svet je sestavljen iz 4 osnovnih elementov, ki so v lovekovem telesu prisotni kot 4 vrste sokov, pri vsakem loveku prevladuje en sok, ta pa doloi lovekov temperament. kritika: lastnost je, da naj bi dominantni sok povzroil temperament(tabela) ol kri sluz razdraljivost, prepirljivost, nezadovoljstvo (aktivnost, negativna ustva) ivahnost, lahkotnost, optimizem (aktivnost, pozitivna ustva) poasnost, neodzivnost, hladnokrvnost (pasivnost, pozitivna ustva) pesimizem, depresivnost, potlaenost (pasivnost, negativna ustva)

kolerik sangvinik flegmatik

melanholik rni ol

JUNGOVA TEORIJA (tipologija): druabnost, ivahnost, aktivnost, nestalnost, nezanesljivost (usmerjenost k zunanjem svetu) nedruabnost, samosvojost, nespremenljivost, zanesljivost, togost, vztrajnost (usmerjenost k notranjem doivljanju)

ekstravertni tip introvertni tip

KRETSCHMERJEVA TEORIJA (tipologija): kritika: z leti se telesna zgradba spremeni,temperament pa ne - ta teorija izhaja iz tega,da naj bi bila telesna zgradba prirojena,odvisna pa je tudi od okolja,civilizacije; te povezave med telesno zgradbo in temperamentom so odvisne od izkuenj. druabnost, ivahnost, spremenljivost usmerjen vase, mirnost, nespremenljivost vztrajnost, zvestoba, togost telesna zgradba z razvitim drobovjem, nagiba se k debelosti, kratke okonine, okrogla glava, nija rast vija in vitka telesna zgradba, dalje okonine, ibke miice telesna zgradba z razvitim miijem, energinost, neobutljivost

ciklotimni tip shizotimni tip viskozni tip piknini tip astenni tip atletski tip

EYSENCKOVA TEORIJA OSEBNOSTI (dimenzionalna): nanaa se predvsem na podroje temperamenta,deluje tudi na znaaj ekstravertnost/introvertnost (E-pol): lahko je ustveno stabilen ali labilen:aktivnost/pasivnost,druabnost/nedruabnost,nagnjenost k tveganju/ne,impulzivnost/neimpulzivnost,ustvena izraznost/neizraznost,nenagnjenost k razmiljanju/nagnjenost,neodgovornost/odgovornost poklici: E:uitelj,novinar,igralec; I:delavec za tekoim trakom,raunalniar,matematik ustvena labilnost-nevroticizem/ustvena stabilnost-nenevroticizem (Lpol):

nesamospotovanje/samospotovanje,nesrenost/srenost;tesno bnost/netesnobnost, obsesivnost/neobsesivnost,odvisnost/neodvisnost,hipohondrinos t/nehipohon.,obutek krivde/nima obutek krivde. psihoticizem/nepsihoticizem (P-pol): agresivnost/neagresoivnost,dominantnost/nedominantnost,visok e aspiracije/nizke,manipuliranje/nemanipuliranje,avanturizem/niso avanturisti,dogmatizem/nedogmatizem,maskulinost/nemaskulivn ost poklici: portniki,politiki,menederji

KRITIKA TIPOLOGIJ: -ne ustrezajo realnosti -preve posploijo,ker je tevilo tipov omejeno -uvranje ljudi v isti tip pove,da imajo ljudje neko lastnost,ne pa koliko je izraena -ocenjujejo rno-belo +omogoajo hitro oceno +tipe si je lahko predstavljat +dajo informacijo o najbolj vidnih,izstopajoih lastnostih. KRITIKA DIMENZIONALNIH TEORIJ: -teje si je predstavljat dimenzije -teko je ljudi razvrstiti v krivuljo +ustrezajo realnosti +ne vkljuujejo samo ekstremnih lastnosti.

INTELIGENTNOST:
je zmonost uinkovitega miljenja, prilagajanja na okolje. najbolj pride do izraza v novih situacijah. na posameznikovo uspenost pri reevanju problemov,ne vpliva samo inteligentnost,ampak tudi motivacija,stres,izkunje,osebnostne znailnosti,fizino stanje. inteligentnost je pod vplivom dednosti. inteligentnost vpliva na to,kako ljudje izkoristijo svoje znanje. meri se s testi inteligentnosti;merjenje s testi je posredno. prvi test inteligentnosti sta naredila A.Binet in T.Simon (zaetek 20.st.)

THURNSTONEova TEORIJA INTELIGENTNOSTI: identificiral je sedem faktorjev,ki jih je oznail kot primarne mentalne sposobnosti: 1. besedno razumevanje (V-faktor): ta faktor pojasnjuje doseke pri nalogah,ki zahtevajo razumevanje besednih in jezikovnih odnosov in vsebin;to so npr. naloge,kjer je treba navesti pomen prebranih pojmov,pokazati razumevanje besednih analogij,pravilno urejanje neurejenih besed v stavek,razumevanje in vzporejanje pregovorov (slo,ang,nem). 2. besednost ali besedna tekonost (W-faktor): faktor besednosti vpliva na koliino in hitrost pri ravnanju z besednim gradivom;merimo ga z nalogami,kot so anagrami,rimanje,navajanje besed po doloenih kriterijih;znailna naloga je npr. navesti im ve besed,ki se zaenjajo na b,navesti im ve enskih imen; bolj uspene so enske (poklici:prevajalstvo,lektorstvo,novinarstvo, oglaevalci,pravniki).

3. tevilski=numerini faktor (N-faktor): kae se v sposobnostih hitrega in 4.


tonega raunanja,torej uporabe osnovnih raunskih operacij,setevanja,odtevanja,mnoenja,deljenja (mat,fiz,kem). prostorski specialni faktor (S-faktor): tu gre za sposobnost,ki zahteva dobro zaznavanje in razumevanje geometrijskih in drugih prostorskih odnosov in pa sposobnost predstavnega zamiljanja in transformiranja teh odnosov;merimo ga npr. z nalogami,ki zahtevajo prepoznavanje,kateri pla ustreza nekemu geom. telesu,bolj uspeni so moki (mat,v,geo,gradbeni arhitekti). zaznavni=perceptivni faktor (P-faktor): ta skupinski ali primarni faktor se kae kot sposobnost hitrega in tonega zaznavanja,zlasti zaznavanja vidnih nadrobnosti,podobnosti in razlik;najdemo ga pri nalogah ,ki zahtevajo ugotavljanje,ali se dva narisana predmeta razlikujeta ali da odkrijemo ali se v narisani strukturi nahaja doloena podrobnost (geo,mat,zdravniki,zobozdravniki). spominski faktor (M-faktor): kae se kot sposobnost zapomnitve in ohranitve miselnega ali drugega gradiva;merimo ga z nalogami,ki preverjajo obseg pomnenja,z nalogami,ki preverjajo,koliko besed smo si pravilno zapomnili (psi,zgo,jeziki,pravniki,ekonomisti,zdravniki,farmacevti). faktor presojanja=rezoniranja ali faktor indukcije (R ali I faktor): kae se v sposobnosti presojanja loginih in miselnih odnosov,v zmonostih abstrahiranja,sklepanja,iskanja pravil;merimo ga z nalogami,ki terjajo nadaljevanje vzorca ali sosledja po nekem pravilu (mat,fiz,kem,psi,sodnik,pravnik,zdravnik,kriminalist,arhitekt).

5.

6.

7.

GARDNERova TEORIJA INTELIGENTNOSTI: je bolj ivljenjska kot druge teorije inteligentnosti; upoteva tudi pogled na inteligentnost v drugih kulturah; ni povezana samo s kognitivnimi procesi,vkljuuje tudi ustva,razumevanje medsebojnih odnosov drugih ljudi 1. jezikovna (branje,pisanje) 2. logino-matematina (tetje,raunanje,reevanje loginih problemov) 3. prostorska (orientacija v prostoru) 4. glasbena (smisel za ritem,melodijo,petje,posluh) 5. telesna (gibalne sposobnosti in preciznost gibov,pri plesu,ivanju) 6. interpersonalna razumevanje drugih,uspenost v medsebojnih odnosih) 7. intrapersonalna (razumevanje in poznavanje samega sebe) Gardnerjeva teorija je bolja,ker je z njo laje ugotoviti,kdo je bolj uspeen; v oli je bolja Gardnerjeva teorija,ker gre tukaj za dobre odnose s soolci,da bi ti lahko pomagali; na razvoj inteligentnosti najbolj vpliva dednost,vpliv imata tudi ostala dva dejavnika; inteligentnost naraa do 15,16 leta,nato se ustali,upadati zane takrat,ko lovek ni ve mentalno aktiven. ODNOS MED INTELIGENTNOSTJO IN USTVARJALNOSTJO: Inteligentnosti ne smemo zamenjavati z ustvarjalnostjo. Med njima je povezanost, ki pa ni nujno velika. Mnoge inteligentne osebe niso ustvarjalne in obratno .Ustvarjalnost se kae v zmonosti, da najdemo raznovrstne in izvirne reitve.

FRUSTRACIJA: je stanje oviranosti v motivacijski situaciji frustracijska situacija vkljuuje potrebo,cilj in oviro,ki prepreuje dosego cilja
vrste ovir,ki povzroajo frustracijo: objektivne/zunanje ovire (npr. hoe kupiti majico,pa je trgovina zaprta,nima denarja; mudi se ti,pa ni avtobusa) subjektivne/notranje ovire: frustracijo spremljajo negativna ustva (jeza,strah),lahko pa ima tudi pozitivne posledice,ker spodbudi loveka k dodatni angairanosti (npr. ve ti je igranje klavirja,ampak nima talenta; v oli si odlien,vendar nima volje)

KONFLIKT: stanje,v katerem delujejo na nas nasprotujoi si motivi


vrste konfliktov: konflikt dvojne privlanosti /++: naenkrat imamo 2 privlana cilja in odloitev za enega nam onemogoi drugega (npr: rad bi bil odlien in vrhunski portnik; dva dobra filma istoasno na tv). konflikt dvojnega izogibanja /--: postavljeni smo pred 2 odbijajoa cilja in za enega se moramo odloiti (npr: ali pospravi sobo ali pomij posodo; dve vrsti hrane,ki ju ne mara). dvovalentni konflikt /+-: isti cilj ima pozitivno in negativno vrednost,ki nas privlai in odbija (npr. zobozdravnik), je najbolj zoprn konflikt,ker te nekaj bega.

STRES:
splona reakcija organizma na telesno ali duevno obremenjevanje. osnovni vzorec: alarmna faza: stresor povzroi ok,ki je prva reakcija,kjer je lovek zbegan,zmeden; povzroi upad delovanja in ne naredi ni konstruktivnega-potem nastopi proti ok,ki je zaetek konstruktivne reakcije na stres (npr: profesor ti v etrtek pove,da bo naslednji dan vpraan - 1.reakcija: ok-jeza,razburjenost; nato zane razmiljati konstruktivno; 2.reakcija: protiok-zane se uiti). faza odpora: poveamo aktivnost na odpravo stresa,da bi le ta izginil; lovek obvlada svojo energijo,si prizadeva,da bo stres izginil-v najboljem primeru bo stres odpravil. faza izrpanosti: kljub vsem prizadevanjem,da bi odpravil stres,mu to ne uspe in zato nastopijo teave - se izrpa. vrste stresa: eustres - pozitiven stres,kot posledica pozitivnih dogodkov (poroka,prva 5,zadetek na lotu). distres - kot posledica negativnih,neprijetnih dogodkov (smrt blinjih,loitev,zapor).

KRIZA:

stanje huje,trajneje,vendar navadno predhodne duevne obremenitve duevne krize: so dalj asa trajajoe,porueno duevno ravnovesje zaradi zelo monih stresov ali dalj asa ponavljajoih se stresov

razvojne krize: spremljajo nekatera obdobja v ivljenju ali nek obiajen pojav; najbolj obiajne so: puberteta,kriza adolescence,kriza srednjih let,kriza ob upokojitvi,kriza ob visoki starosti,ko zanejo posamezne funkcije odpovedovati.

OSEBNOSTNA VRSTOST: visoka os. vrstost:


nizka

svoje teave in probleme jemljejo kot izziv,ki bo omogoil osebnostno rast,ne pa kot gronjo svoje probleme reujejo angairano (ne akajo,da se stvar sama rei) imajo obutek notranjega nadzora (da je njihova uspenost v ivljenju odvisna predvsem od njih) svoje probleme reujejo konstruktivno (veliko stresa pri njih povzroi malo negativnih posledic) os. vrstost: svoje teave in probleme jemljejo kot gronjo (pasivni pri reevanju teav) obutek,da je njihov uspeh odvisen od zunanjih dejavnikov (nekonstruktivnost) majhen stres (veliko negativnih posledic)

FRUSTRACIJSKA TOLERANCA:
-je odpornost do neuspeha.Visokafrustracijska toleranca se povezuje z visoko osebnostno vrstostjo.

DUEVNE OBREMENITVE:
konstruktivni naini: osnovne znailnosti: so usmerjeni k reevanju problemov,kar pomeni,da iemo vzroke za probleme,zbiramo informacije,ki so povezane s problemom,iemo pomo pri ljudeh,so obiajno uspeni. vrste: a. dodatno angairanje - npr.odloi se,da bo odlien,ampak prevladujejo 4,zato se zane bolj uiti; vrhunski portnik ugotovi,da ni dovolj dober,zane bolj trenirati. b. sprememba cilja - posameznik,ki vidi,da doloenega cilja ne bo dosegel,ga zamenja z drugim enakovrednim ciljem-eli na medicino,premalo tok,gre na veterino. c. odloitev na kasneje (preloitev) - eli na pravo,premalo tok,popravlja maturo,da se potem vpie. d. sublimacija - moralno nesprejemljive potrebe zadovoljimo na drubeno zadovoljiv nain-npr.agresivec se ne gre pretepat v gostilno,ampak trenirat boks. nekonstruktivni naini: osnovne znailnosti: usmerjeni so k lastnemu ustvovanju,k trenutni razbremenitvi ustvene napetosti,obiajno so ti naini neuspeni. vrste: a. agresija - lovek na problem reagira z agresijo-dobi 1,uitelja pretepe. b. regresija - lovek na teavo reagira na niji razvojni ravnijok,jecljanje,ihtavo vedenje,panino vreanje.

c. beg pred oviro - lovek se izogiba neprijetnosti situacij,problemovpricanje,prehitra vdaja. d. utianje neprijetnih ustev - z neem jih zakrije-droge,pijaa.

OBRAMBNI MEHANIZMI: potlaevanje - odstranimo neprijetne konflikte iz zavednega v nezavedno

prepreuje,da bi se vsebine iz nezavednega vrnile v zavest. projekcija - pripisovanje svojih negativnih lastnosti drugim. identifikacija - poistovetenje z neko osebo (idolom ali skupino). racionalizacija - iskanje napanih razlogov za svoje neuspeha,samoopravievanje ob neuspehih. kompenzacija - neuspeh na enem podroju skuamo nadomestiti z dodatnim angairanjem na drugem podroju. zanikanje - o njem govorimo takrat,ko lovek zanika svoje probleme,se dela,da problem sploh ne obstaja.

OSEBNOSTNI RAZVOJ: stopenjski razvoj: graf-(Freud,Piaget,Erikson)-vsi naj bi li po fazah po istem

zaporedju,prehodi med fazami so relativno hitri,za vsako fazo je znailna neka prevladujoa oblika vedenja. neprekinjen razvoj: graf-(premosorazmeren)-sem spada behavioristina razlaga (razvoj je odvisen od okolja).

OBDOBJA OSEBNOSTNEGA RAZVOJA: 1. prenatalno obdobje: (pred rojstvom): na otroka sla vpliva,e mati
pije,kadi,se drogira (otrok se rodi laji) 2. otrotvo: (0-12): zgodnje otrotvo (0-2): otrok zelo hitro raste,se redi,v tem asu shodi,spregovori,ustveno se navee na stare,naui se usmerjat in usklajevat gibe. srednje otrotvo (2-6): fizini razvoj je e vedno hiter,uporabljati zane dalje stavke,raziri se mu besedni zaklad,oblikuje se otrokova volja,groba motorika,postopno se oblikujejo spolne vloge. pozno otrotvo (6-12): otrok razvija fino motoriko,pomembneji postanejo vrstniki,konkretno logino miljenje,pomembna je uspenost. 3. mladostniko: (12-18): otrok doivi spolno zrelost,mladostnik se oddalji od starev,pomembneji mu postanejo vrstniki,mladostniki delujejo uporniko do dominantne drube,pomembni so stiki z nasprotnim spolom,razmilja logino na abstraktnih primerih,dosee viek svoje inteligentnost. 4. odraslost: (18-65): zgodnja odraslost (18-40): posameznikov telesni razvoj dosee vrhunec,ljudje oblikujejo partnersko zvezo,konajo s procesom olanja,zanejo iskat slubo in se poskuajo uveljaviti,napredovati,dokonno se osamosvojijo od svojih starev in postanejo popolnoma samostojni,miljenje postaja pragmatino in relativistino-ne upoteva pravil,ampak se vee na to,kaj je koristno. srednja odraslost (40-65): postopno zanejo telesno slabo funkcionirat,lastni otroci se zanejo oddaljevat,enske pridejo v menopavzo,e ljudje ne sprejmejo nove vloge,da nazadujejo,potem

pridejo v krizo srednjih let,miljenje je realistino,ker preprosto kalkulirajo,kaj lahko in esa ne. 5. starost: (65-naprej): lovek postane manj aktiven,pojavlja se ve telesnih teav,postanejo lahko socialno izolirani,pride do upada intelektualnih funkcij,kar se vee na mentalno pomanjkanje,poasi izgubljajo spomin.

SAMOPODOBA:

-je celota predstav in vrednot,ki jih imamo o samem sebi. podroja samopodobe: telesna samopodoba - telesni jaz (predstave,ki jih imamo o svojem videzu). duevna samopodoba - duevni jaz (predstave o svoji lastni duevnost). socialna samopodoba - socialni jaz (predstave o svojih odnosih do ljudi,o stikih z njimi). samospotovanje - vrednotenje samega sebe, za posameznika je pomembno,da ohrani pozitivno samopodobo. posledica pozitivne samopodobe: vije aspiracije,samozavest,laje prenaamo frustracije,upamo se lotiti bolj zahtevnih nalog,prevzamemo odgovornost nase za lastne odloitve. posledice negativne samopodobe: obratno.

ERIKSONova TEORIJA RAZVOJA OSEBNOSTI: Erikson izhaja iz Freudovo psihoanalitine teorije,vendar raztegne razvoj na 1. 2.
celotno ivljenje,poudari pomen zavestnega ega,identitete,poudari pomen obdobja adolescence,bolj upoteva socialni razvoj zaradi teh dejavnikov (frustracij,stresa,konfliktov) se v vsaki razvojni fazi pojavi specifina razvojna kriza e jo posameznik uspeno preide,se lahko razvoj uspeno nadaljuje (v smeri bolj zrele identitete),e ne,se neuspeno reene naloge vleejo v kasneje ivljenje (moten razvoj) faza (prvo leto): odloilno je,kako okolje skrbi za otrokove potrebe,kakne so osnovne otrokove izkunje s svetom (+ izk.zaupanje/- izk.nezaupanje) faza (2 leto): otrok zane hoditi,poveana gibljivost,nadzira in samostojno uravnava lastno vedenje. e ga okolje pri tem podpira-avtonomija (samostojnost-zaupa v lastne sposobnosti), e ga okolje ne sprejema,ne podpira njegovih prizadevanj,ga kaznuje,kritizira (dvom,sram,nezaupanje) faza (3-5): poveajo se lastne pobude,radovednost,cilji in narti ter njihovo uresnievanje-treba jih je prilagajati na drubene norme,okolje,stvarnost. faza (6-11): otrok stopi v O,zane se uiti,potrebni so napori,delo,primerjanje s sebi enakimi,primerjanje dosekov. e prevladuje uspeh,zadovoljstvo z lastnimi doseki-delavnost, e prevladuje in se ponavlja neuspehmanjvrednost. faza (12-18): posameznik postane bistveno bolj samostojen,neodvisen,fizino se spremeni,odmik od druine,sprememba in iskanje novih socialnih vlog,preizkuanje novih vlog,pomembneji postanejo vrstniki-oblikovanje jasne identitete (kdo sem,kaj sem, kaj hoem). Kriza identitete je pogost pojav (hude ovire,konflikti,posameznik ne ve kaj hoe postati,kaj je,nima jasne predstave o sebi)-identitetna zmedenost. faza (20-30): poudarek ni na obiajnih socialnih stikih,temve na zaupnih,partnerskih odnosih s pripadniki nasprotnega spolaintimnost/izolacija.

3. 4.

5.

6.

7. faza (30-65): posameznik napreduje v ivljenju (druina,kariera,prosti


as,soc.stiki), e se kopiijo neuspehi,ni napredka-stagnacija. 8. faza (65-): integriteta jaza - posameznik opravi bilanco preteklega ivljenja,vidi smisel v njem,najde nadaljnje perspektive; ivljenjski obup negativna ocena preteklega ivljenja,nesmiselnost,neizpolnjenost.

OSEBNOSTNEGA ZRELOST:

telesna zrelost ustvena zrelost - ustrezna reakcija na dano situacijo,ustrezna kontrola in sposobnost izraanja ustev,raznolikost ustev. spoznavna zrelost - vkljuuje razvitost umskega presojanja,realno dojemanje stvarnost,realistino postavljanje ciljev. socialna zrelost - sposobnost prilagajanja drugim ljudem,spotovanje drugih ljudi. moralna zrelost - vkljuuje sprejemanje moralnih norm,nesebinost.

TEORIJE OSEBNOSTI: psihodinamine (Freud): te teorije temeljijo na temeljnih gibalih (libido,potrebe)


poudarjajo nezavedno razvoj dajejo v faze dispozicijske-strukturne (Kretschmerjeva,Eysenckova): kot najpomembneji dejavnik izpostavljajo dednost osebnost razlagajo s strukturnimi lastnosti kot so dimenzije,tipi,poteze vedenjske (Skinner): najpomembneji dejavnik razvoja je uenje in okolje zanima jih samo vedenje zanje je lovek v celoti determiniran z vplivi okolja humanistine (Maslow,Rogers): samoaktualizacija (samouresnievanje) poudarjajo posameznikovo osebno rast hierarhina teorija potreb kognitivna (Piaget): poudarjajo spoznavni vidik osebnosti,kar pomeni,da na svet ne reagira,kaken je,ampak ga zaznava,razume kakrnega vidi,poudarjajo izraze kot so miselne strukture,razvoj miljenja

SOCIALIZACIJA: je proces s katerim posameznik prevzame razline vedenjske


vzorce,stalia primarna (druina), sekundarna (ola) socializacija temelji na razlinih nainih uenja omogoajo jo razlini dejavniki (druina,ola,vrstnika skupina,mediji) SOCIALNA SKUPINA: skupino sestavljata vsaj dva lana skupina ima skupen cilj,skupne interese (vsi ki gredo na avtobus 6-imajo skupen cilj,da pridejo na neko postajo) skupina ima delno skupno usodo (druina-e nekdo ostane brez slube,vsi utijo posledice)

v skupini se pojavijo socialne/skupinske norme (pravila vedenja v skupini,obiajno vsak dijak sedi na svojem stolu) socialne skupine - druina,razred,klub letalcev,taborniki,skavti,gledalci,ki gledajo skupno oddajo,zaljubljeni par. oblike socialnih skupin: formalne: vnaprej so doloena pravila vedenja,vloge lanov,struktura,nain komunikacije,podrejanje normam,pravilom zaradi prisile primeri: ola,razred,zapor,vojska neformalne: oblikujejo se spontano,tudi pravila medsebojnega komuniciranja se oblikujejo spontano,ni prisile,delovanje neformalnih skupin je v veji meri odvisno od osebnosti njenih lanov primeri: prijatelji,par; znotraj formalnih skupin se oblikujejo neformalne (v razredu so prijatelji) primarne: ljudje so v neposrednem stiku (druina,olski razred,skupina prijateljev,par). sekundarne: ljudje so samo v posrednih stikih (prebivalstvo neke drave) SOCIALNA VLOGA: vkljuuje priakovanja,obnaanja posameznika; ta priakovanja imajo drugi lani skupine ter posameznik sam; ljudje se z vlogami bolj ali manj identificiramo,ljudje svoje vloge aktivno spreminjamo,lahko pride do konflikta vlog (dijak hoe biti vrhunski portnik ter odlien v oli,ne ve kje bi se bolj trudil).

DRUINA:
Psiholoke funkcije: -varnost,sprejetost (toplina,ljubezen) -nadzor (omejuje lane druine) -uenje socialnih vein (stari uijo otroke bontona,nain govora) VZGOJNI STILI (naini vzgajanja): a) avtoritarnost: v taki druini vladajo avtokratski odnosi (vladavina enega). Stari,najvekrat oe,je tisti,ki postavlja pravila in sprejema odloitve,ostali se podrejajo,nespotovanje odloitve vodje je sankcionirano. vpliv na otroka: discipliniran,podrejen,plaljiv,v svojem ivljenju eli vzpostavit isto obnaanje. b) avtoritativnost: med lani druine vladajo prijateljski odnosi,ampak otroci praviloma ubogajo stare,ker jih cenijo,spotujejo,otroci lahko nasprotujejo starem. vpliv na otroka: ustveno uravnoveena oseba. c) permisivnost: vsakdo pone,kar hoe (stari,otroci),starem se zdi nevmesno vtikati se v ivljenja otrok (ustvene vezi so). vpliv na otroka: nekontrolirana,neprilagojena oseba. d) brezbrinost: starem za otroke sploh ni mar,ni pristnega odnosa med njimi. vpliv na otroka: nekontrolirana,neprilagojena oseba,otroci prej pridejo do kriminala.

TIPI VODENJA SKUPIN: avtokratsko vodenje: gasilci,vojake enote,razred. odloitve sprejema vodja sam,komunikacija je enosmerna,vodja ima popolno oblast. lastnosti: +uinkovita v kriznih situacijah (kjer so potrebne hitre odloitve) +uspena,e je vodja ustrezen,ima izkunje -lani skupine ne morejo izraziti svojega mnenja -e je vodja odsoten,skupina slabo deluje -v taki skupini praviloma pride do slabih odnosov med lani skupine. demokratsko vodenje: raziskovalne skupine v podjetjih,olski razred,skupina prijateljev. vodja pri odloanju upoteva mnenja lanov skupine,odloanje na osnovi dogovora,glasovanja,komunikacija poteka v vseh smereh,vodja je bolj koordinator. lastnosti: +vsi lani lahko izrazijo svoje mnenje in soodloajo +bolja socialna klima,bolji odnosi +s takno skupino se ljudje bolj identificirajo,jo imajo za svojo -v takih skupinah je potreben as za odloitve -ni uinkovita v kriznih situacijah -skupinska odloitev je lahko slaba zaradi kompromisov. liberalno vodenje: razred,ko profesorja nihe ne upoteva. vodja pusti lanom skupine,da ponejo kar hoejo. lastnosti: +posamezniki lahko uveljavijo svojo osebnost -takna skupina ni uinkovita -v takni skupini vlada kaos,kar lahko pri lanih povzroi obutek negotovosti. Konformizem: -je prilagoditev svojega mnenja,stali,zazna veine v skupini Nekomfornizem: -vedenje v nasprotju z veino skupine,neodvisno vedenje-posameznik ne upoteva skupine

VEDENJE: prosocialno vedenje: je vedenje,pri katerem skuamo pomagat,koristiti drugim ljudem je drubeno,pozitivno,vrednostno: solidarnost,prijaznost,pomo drugim
ljudem,sodelovanje v dobrodelnih akcijah,altruizem dejavniki,ki vplivajo na prosocialno vedenje: vzgoja,druina,ola,vrstniki,velikost skupine (manj jih je,bolj so pripravljeni pomagat),empatija (zmonost viveti se v ustva drugega; ljudje,ki je imajo ve,bolj pomagajo) posledice: +pomo tistim,ki so pomoi potrebni,hvalenost,ponos,ljudje si dvignejo samozavest,socialno priznanje (soolci te cenijo) -lovek lahko sebe spravi v teave,izguba asa,nenamenoma lahko povzroi teave proindividualno vedenje: je usmerjeno v lastno korist,ugodje s tem lahko kodujemo drugim,ni pa nujno

sem spadajo: sebinost,egoizem,tekmovalnost,asertivnost (vedenje v lastno korist,ampak tako,da ne koduje drugim) dejavniki,ki vplivajo na proindividualno vedenje: v principu so isti,veja skupina,manj so pripravljeni pomagat antisocialno vedenje: je vedenje,ki je v nasprotju z drubenimi normami sem spada: kriminal,vandalizem,agresivnost,huliganstvo,delikventnost

AGRESIVNOST:

-je vedenje,ki ima za cilj povzroiti kodo,ljudem,stvarem,ivalim. Razvoj agresivnosti: bioloke teorije: poudarjajo dednost kot najpomembneji dejavnik osebnosti Lorenzova teorija: zanj je agresivnost kot notranja energija prirojena,sproajo jo lahko na 2 naina: -drubeno sprejemljiv nain (port,ples) -drubeno nesprejemljiv nain (kriminal,pretepanje,vandalizem). Freudova teorija: je skupina nagonov,ki vsebuje tudi agresivnost frustracijska teorija: temelji na tem,da je agresivnost posledica nezmonosti zadovoljevanja potreb zaradi ovir problem je,da vsaka frustracija ne povzroi agresije socialna teorija: osnovna teza je,da je agresivnost nauena k temu pripomore posnemanje in instrumentalno pogojevanje (lovek se obnaa agresivno,da dobi tisto kar eli)

STALIA: stalia:

so relativno trajni odnosi do razlinih objektov,oseb,sebe,dogodkov,pojavov. imajo 3 komponente: 1. kognitivna: prouuje argumente,znanja,izkunje,informacije o tem,na kar se stalie nanaa; primer: stalie do noenja copat na oli (e bi cel dan hodil v evljih,bi bila ola bolj umazana). 2. ustvena: ustva,ki jih imamo do predmeta stali; evlji-ima pozitivna ustva do tega,e ima rad to pravilo). 3. vedenjska: vkljuuje pripravljenost za vedenje v skladu s svojimi stalii; ne nosi copat,ampak evlje). stereotipi: so oblika stali,ki ima drugano vsebino pri posameznih komponentah: 1. kognitivna: vkljuuje posploene in poenostavljene podatke o neki skupini ljudi,tipine lastnosti o teh skupinah,podatki so slabo preverjeni; Nemci disciplinirani,Italijani temperamentni). 2. ustvena: zelo ibka komponenta-gredo se pretepat zaradi tega). 3. vedenjska predsodki: so oblika stali,ki imajo ibko kognitivno in mono ustveno ter vedenjsko komponento: 1. kognitivna: vkljuuje nepreverjene podatke,slabe argumente. 2. ustvena: vkljuuje zelo mona ustva-pozitivna ustva => pozitivni predsodki (zdravniki,duhovniki,navijai kluba); negativna

ustva => negativni predsodki (sovratvo,jeza,gnus) &rasni,spolni,verski,etnini predsodki. 3. vedenjska: vkljuuje mono pripravljenost za vedenje v skladu s svojimi predsodki. vzroki oblikovanja predsodkov: socializacija (prek starev,prijateljev) ekonomski (finanna kriza v drubi-nastopi ve predsodkov) politini (konflikti med dravami-veji predsodki med dravljani) naini izraanja predsodkov (od najblajega k hujim): ogovarjanje (ale na raun ljudi,do katerih imajo ljudje predsodke) izogibanje (odklanjanje stikov s tistimi,ki jih ne maramo) diskriminacija (prepreevanje dostopa do splonih dobrin) nasilje (fizino nasilje do pripadnikov enih skupin) genocid (fizino unienje celotnega naroda) (1-2 izvajajo posamezniki; 3-5 druba,skupina-bolj organizirano)

VREDNOTE:
so preprianja o tem,kaj je dobro,prav,zaeleno,kaj je treba ceniti, so pojavi in dogajanja ,ki jih ocenjujemo kot dobre,pravilne in zaelene (potenje,svoboda,) pomen vrednot za posameznika: usmerjajo ga pri odloanju; znotraj osebnosti,vrednote spadajo k znaaju,ire vzeto pa k morali. dejavniki,ki vplivajo na oblikovanje vrednot: druina,vrstniki,ola,mediji. glavne kategorije vrednot: 1. hedonske vrednote - ugodje,uitek,zabava. 2. potenne vrednote - mo,doseki,poklicni uspeh,kariera,denar,ugled. 3. moralne vrednote - druinske vrednote,pravinost,potenost,strpnost, dobrodelne dejavnosti,demokratine vrednote. 4. izpopolnitvene vrednote - samoaktualizacija,estetske vrednote,verske, spoznavne vrednote.

MORALA:
vkljuuje preprianja o tem kaj je dobro,kaj je slabo,kaj ni prav, KOHLBERGova TEORIJA MORALNEGA PRESOJANJA: faze sledijo ena drugi,pri vsakem loveku naj bi prevladoval en nain moralnega presojanja,vendar lahko presojamo tudi na drugih nivojih,veina ljudi ne pride do zadnje faze,teh faz se ne more ostro loiti po letih. prekonvencionalna morala: 1. otrok upoteva neke zapovedi zaradi elje po nagradah (norma: ne lai!-v prvi fazi ne lae,ker se boji kazni) 2. lovek naj bi upoteval norme zaradi doseganja nekih lastnih potreb,ciljev,elja (jaz dam nekaj tebi,ti meni; otrok ne lae,zato da bo dobil okolado). konvencionalna morala: 3. posameznik spotuje,upoteva drubene norme zato,da ga skupina sprejme; znailen je konformizem,podrejanje skupini (ne lae,da ne bi bil izloen iz skupine,da lahko hodi z ostalimi na zabavo) 4. upotevanje norm zaradi tega,ker so norme; podrejanje normam (lovek ne bo lagal,ker je to norma,jo spotuje) prokonvencionalna morala:

5. upotevanje drubenih norm,ki jih posameznik sprejme,e so dobre za


drubo; e pa je situacija takna,da lahko normo spremenimo,krimo e presodimo,da je bolje upotevati nekaj drugega (praviloma ni dobro lagati,a e je v neki situaciji bolje,da laemo,potem laemo) 6. posameznik sprejme neko univerzalno etino naelo (ne glede na teave,se bo dral svojih nael) primer: lovek,ki je proti,bo rekel,da tega ne bo poel,ker ga lahko zaprejo zdravnik: ne bom tega poel,ker lahko to slabo vpliva na mojo kariero ker me bo drutvo zdravnikov izloilo to je norma,tak je zakon; ravnal bom v skladu s to normo e je evtanazija za nekoga dobra,bom to storil,naeloma pa spotujem normo e kot splono etino naelo sprejmem,da bom pomagal nekomu,da umre,bom to naredil,ne glede na to kaj drugi mislijo

1. 2. 3. 4. 5. 6.

DRUBENE NORME:
so pisana (zakoni) in nenapisano pravilo o tem,kako naj se ljudje obnaajo v razlinih situacijah,kaj je bolj sprejemljivo,nesprejemljivo. drubene norme so odvisne od vrednost. e kri drubene norme,potem sledijo sankcije. v primeru zakonov izvaja sankcije drava,v primeru nenapisanih pravil pa se druba izogiba posameznika.

POMEN VREDNOT,DRUBENIH NORM IN MORALE: posamezniku daje varnost,stabilnost posameznik izoblikuje pozitivno samopodobo,e se ne ravnamo v skladu z normami,vrednotami nas pee vest pomen morale za drubo: e ravnamo v skladu z drubo,potem je v drubi red,soitje,sodelovanje.