You are on page 1of 3

JEZIKOVNI PURIZEM

Tipične situacije za pojav purizma:  standardizacija jezika  jezikovni stik (veliki vs. mali jezik)  jezikovne spremembe V zgodovini slovenskega jezika dve smeri:  skrajni purizem – negativen, ksenofobičen  zmerni purizem – pozitiven, konstruktiven antipurizem – odpor proti purizmu, popolna odprtost jezika, odsotnost objektivnih načel

SKRAJNI PURIZEM
   do skrajnosti izostren občutek proti besedam tujega izvora, prizadevanje za »čistost« jezika z izločanjem tudi že uveljavljenih in potrebnih prevzetih jezikovnih sredstev jemlje jeziku izrazne možnosti in zavira njegov razvoj opiranje na čustva, ekspresivnost

ZMERNI PURIZEM
   jezikovno kulturno prizadevanje, ki - vzdržuje jezikovna pravila, potrebna za ohranjanje jezika - skrbi za razvijanje njegovih izraznih sposobnosti če obstaja ustrezna slovenske beseda, ima ta prednost (enako tudi tvorjenje novih izrazov iz domačih osnov) ko prevzeta beseda dolgo živi v jeziku in je nosilka pomena ali pomenskega odtenka, je ne preganjamo samo zato, ker je tujega izvora

NAČELO PROŽNE USTALJENOSTI
  Vilém Mathesius, 1932 prizadevati si je treba za stabilnost knjižnega jezika, skrbeti zanjo, ko se ji jezik približa, hkrati pa ne zavirati jezikovnega razvoja s prepovedovanjem novosti in sprememb, ki jih jezik potrebuje

BORIS URBANČIČ
   prvi teoretično obravnava purizem O jezikovni kulturi – nasprotovanje tej dejavnosti purizem razume kot izraz idejnega konzervatizma na področju jezikovne kulture

J. domače … govorica neizobraženih ljudi. Vodnik – pisal o razpoznavanju in zamenjavanju besed tujega izvora . zavračal tudi besede. stoletja in začetek 20. 1858) od takrat je zmerni purizem proti germanizmom vgrajen v slovensko jezikovno kulturo strokovna in poljudnoznanstvena besedila: tvorjenje lastne terminologije 20. Pohlin – prvi besedotvorec (testenine. en jezik!) --> skrajni purizem (Anton Breznik. ki živijo v odročnih krajih PURIZEM IN GERMANIZMI  16. da jih bo meščan poznal . ki so se do takrat v slovenščini že ustalile) povojni skrajni purizem se je izostril v 60's – Janez Gradišnik + nekateri drugi (antipurizem: Urbančič) . za katere je vedel. neizumetničeno. stoletje . Levstik (vrh!) – Napake slovenskega pisanja (1857. Kopitar – ukvarjal s skladenjskimi germanizmi (povedi) .F.domače vs. 30's.V. nadstropje) . en narod.M. stoletje: umik germanizmov v zasebni govorni položaj germanizmi danes – samostojni študij!!      PURIZEM IN SLAVIZMI     slavizmi – dolgo vir za nadomeščanje germanizmov vseslovansko navdušenje konec 19.Trubar: pragmatična motivacija za pisanje – uporabljal je besede. umetno (knjižno) – ljudsko je za skrajni purizem pristno.JEZIKOVNI PURIZEM  jezik kot družbeni sistem je predvsem sistem sredstev za razumevanje – skrajni funkcionalizem PURIZEM NA SLOVENSKEM    poseben položaj slovenščine in njenih govorcev že od začetka obstoja knjižnega jezika poudarjanje izraznih sposobnosti slovenščine dve nasprotji. značilni za jezikovni purizem: . tuje . stoletja izzvalo zmerni purizem obdobje stare Jugoslavije (1918-1945): zunanji (jezikovni) politični pritisk (ena država.Krelj: ločevanje med domačim in tujim je prepoznal kot pomembno za ohranitev in nego knjižnega jezika (Krelj – prvi zmerni purist) po obdobju protestantizma .ljudsko vs.

stoletja (terminologije. polovica 19. PURIZEM IN ROMANIZMI     zlasti prevzeti izrazi iz latinščine 2. stoletja (šport. da so njegova jezikovna sredstva. kod) . tehnika) danes: tudi druga področja (strokovno-znanstvena besedila.izgovorna (in pisna) prilagoditev (code  koda. so skupna evropska dediščina PURIZEM IN ANGLIZMI    začetek 20.JEZIKOVNI PURIZEM   pritisk unitarizacije v 70's in 80's naletel na angažiran odpor (akcija Slovenščina v javnosti) slavizmi danes – samostojni študij! INTELEKTUALIZACIJA JEZIKA = prilagajanje jezika temu.neknjižna prvina (OK  okej) .tvorba domačega izraza (printer  tiskalnik) . slovarji. omejena na predmetni svet. učbeniki) zmerni purizem latinizme poznajo vsi evropski jeziki. natančna. vzdušje). sleng) tri smeri prevzemanja: . po potrebi abstraktna. sposobna izražati povezanost in zapletenost mišljenja Če je domača beseda preveč določna. uporabimo prevzeto besedo za abstraktno rabo (ozračje vs.