You are on page 1of 36

Makedonija vo EU

Izdava: Za izdava~ot: Avtori: Likovno-grafi~ko oblikuvawe: Pe~at: Tira`:

Fondacija Institut otvoreno op{testvo Makedonija Vladimir Mil~in, izvr{en direktor Makedonski centar za evropsko obrazovanie Brigada dizajn Skenpoint 2500 primeroci

CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje 911.314-672EU[036] Makedonija vo EU, - Skopje: Fondacija Institut otvoreno op{testvo Makedonija, 2009, - 36 str. 20 sm, ilustr ISBN 978 - 608 - 218 - 025 - 0 a) Evropska unija - Kulturna geografija - Vodi~i COBISS.MK-ID 29147786

Evropska unija
Evropsk unie Europiske Union Europese Unie European Union Euroopa Liit Euroopan unioni Union Europnne Europische Union Eurpai Uni An taontas Eorpach Unione europea Eiropas Savienba Europos Sjunga Unjoni Ewropea Unia Europejska Unio Europeia Uniunea European Eurpska nia Evropska unija Unin Europea Europeiska unionen

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik:

BDP po glava `itel: BDP vkupno: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Brisel 499.794.855 `iteli 4,3 miliioni km2 bugarski, ~e{ki, danski, holandski, angliski, estonski, finski, francuski, germanski, gr~ki, ungarski, irski, italijanski, latviski, litvanski, malte{ki, polski, portugalski, romanski, slova~ki, slovene~ki, {panski i {vedski 23.700 evra 11,536 mld. evra 0.9 % 65.9 % 7%

Evropska unija
Vinston ^er~il, Konrad Adenauer, Al~ide de Gasperi, Valter Hal{tajn, Altiero Spineli, @an Mone, Robert [uman i Paul Henri Spak, ili tatkovcite na Evropskata unija, se slavat kako glavni arhitekti na evropskoto obedinuvawe vo periodot po Vtorata svetska vojna.

Vinston ^er~il

Konrad Adenauer

Al~ide de Gasperi

Sovet na ministri Evropski parlament Evropska komisija Evropski sud na pravdata Evropski sud na revizori Ekonomsko socijalen komitet Komitet na regioni Evropska centralna banka Evropska investiciona banka Evropski investiciski fond Nadzor na za{tita na podatoci
4

Valter Hal{tajn

Altiero Spineli

@an Mone

Robert [uman

Evropski ombudsman

Paul Henri Spak

Estonija Finska Francija Germanija Grcija Ungarija Irska Italija Latvija Litvanija Dr`avi ~lenki Luksemburg Malta Holandija Polska Portugalija Avstrija, Belgija, Romanija Slova~ka Slovenija [panija [vedska Bugarija, Kipar, ^e{ka, Danska, Obedineto Kralstvo Avstrija Belgija Bugarija Estonija, Finska, Francija, Germanija, Kipar ^e{ka Danska Estonija Finska Francija Grcija, Ungarija, Irska, Italija, Latvija, Germanija Grcija Ungarija Irska Italija Latvija Litvanija, Luksemburg, Litvanija Luksemburg Malta Holandija Malta, Holandija, Polska Polska, Portugalija, Romanija, Slova~ka, Portugalija Romanija Slova~ka Slovenija [panija Slovenija, [panija, [vedska, Obedineto [vedska Obedineto Kralstvo Avstrija Belgija Kralstvo Bugarija Kipar ^e{ka Danska Estonija Finska Francija Germanija Grcija Ungarija Irska Italija Latvija Litvanija Luksemburg Malta Holandija Polska Portugalija Romanija Slova~ka Slovenija [panija [vedska Obedineto Kralstvo Avstrija Belgija Bugarija Kipar ^e{ka Danska Estonija Finska Francija Germanija Grcija Ungarija Irska Italija Latvija Litvanija Luksemburg Malta Holandija Polska Portugalija Romanija Slova~ka Slovenija [panija [vedska Obedineto Kralstvo Avstrija Belgija Bugarija Kipar ^e{ka Danska Estonija Finska Francija Germanija Grcija Ungarija Irska Italija Latvija Litvanija Luksemb
5

Kralstvo Belgija | Koninkrijk Belgi | Royaume de Belgique | Knigreich Belgien

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Brisel 10.622.000 `iteli 30.528 km2 holandski, francuski, germanski (slu`beni) osnova~ 29.000 evra 1,1 % 62,4 % 7,0 %

Kralstvoto Belgija ima bogata tradicija na proizvodstvo na pivo, koja datira od raniot sreden vek. Denes vo Belgija dominiraat dve golemi pivarnici, a vo dr`avata postojat vkupno 125 pomali ili pogolemi pivarnici. Se proizveduvaat vkupno 500 standardni brendovi pivo. Koga na ovie }e se dodadat i vonrednite serii i brendovi, brojkata dostignuva do 8.700.
6

Za navistina da pretstavuva centar na Evropa i sedi{te na najva`nite institucii na Evropskata unija, Belgija mora da bide isklu~itelno dobro transportno povrzana. Vkupnata teritorija na Belgija od 30.518 km2 e pokriena so 8.408 km {ini, {to pretstavuva najrazviena `elezni~ka mre`a na svetot.

Republika Bugarija | Republika

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Sofija 7.660.000 `iteli 110.993.6 km2 bugarski (slu`ben), makedonski, turski 1 januari 2007 8.800 evra 6,0 % 64,0 % 5,6 %

Republika Bugarija e eden od najgolemite proizvoditeli na rozi vo svetot. Masloto od rozi e tripati poskapo od zlatoto. Za eden kilogram maslo od rozi se potrebni 3.000 kilogrami rozi, a za eden gram maslo od rozi se potrebni 1.300 cvetovi od roza.

Mle~nata napivka {to nastanuva kako kultura na bakterijata poznata kako Lactobacilus Bulgaricus i go prodol`uva `ivotniot vek poteknuva od Republika Bugarija, a kaj nas e poznata kako jogurt.
7

Republika ^e{ka | Cesk Republika

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Praga 10.420.000 `iteli 78.866 km2 ~e{ki 1 maj 2004 18.700 evra 3,2 % 66,6 % 4,4 %

Istoriskiot centar na Praga e zapi{an na listata na svetskoto kulturno nasledstvo na UNESKO i ima golem broj crkvi so pozlateni pokrivi, poradi {to go dobil imeto Zlatna Praga. Vo staroto Gradsko sobranie vo Praga se nao|a i astronomskiot ~asovnik, koj e postaven vo 1410 godina, a raboti bez prestan u{te o d 1527 godina.
8

Rekata Vltava te~e niz centarot na Praga. Nejzinata ubavina, tek i silina se opi{ani vo simfoniskata poema Vltava od Bed`ih Smetana. Nad rekata se izgradeni 17 mostovi, me|u koi najpoznat i najstar e Karloviot most, ~ija{to izgradba ja zapo~nal Karlo IV, imperatorot na Svetoto Rimsko Carstvo, vo 1357 godina.

Kralstvo Danska | Kongeriget Danmark

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Kopenhagen 5.492.000 `iteli 43.094 km2 (Danska), 1.399 km2 (Farski Ostrovi) i 2.175.600 km2 (Grenland) danski (slu`ben), germanski, farski,inuitski (Inuiti, avtohtono naselenie) 01 januari 1973 30.000 evra -1,1 % 78,1 % 3,3 %

Danskite selani proizveduvaat tripati pove}e hrana otkolku {to e potrebno za da se zadovolat prehranbenite potrebi na zemjata. Danska e najgolemiot odgleduva~ na sviwi vo Evropa i tretiot po golemina vo svetot (po SAD i Kanada). Vo Danska ima tripati pove}e sviwi otkolku lu|e, a slaninata e va`en izvozen proizvod. Vkupnoto izvezeno koli~estvo svinsko meso od Danska iznesuva 1.890.571 toni, so vkupna vrednost od 27.282.919.000 danski kruni, ili 3.662.623.489 evra.

Kralstvoto Danska mo`e slobodno da se nare~e kralstvo na decata. Detskiot pisatel Hans Kristijan Andersen, avtorot na Devoj~eto so kibrit~iwata, Malata sirena, Grdoto paj~e itn. poteknuva od Danska. Od Danska poteknuvaat i LEGO kockite, koi gi izmislil eden danski drvodelec vo triesettite godini na 20 vek. Detskiot park Legolend e selo za igra izgradeno celosno od LEGO kocki. Za negovata izgradba se potro{eni vkupno 35 milioni plasti~ni LEGO kocki.
9

Sojuzna Republika Germanija | Bundesrepublik Deutschland

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Berlin 82.124.000 `iteli 357.021 km2 germanski (slu`ben), danski, friziski, lu`i~ki osnova~ 26.800 evra 1,3 % 70,7 % 7,3 %

Narodnoto vozilo ili folksvagen, kako i audi, por{e, BMW i mercedes, se najpoznatite germanski brendovi avtomobili. Sojuzna Republika Germanija e tretiot najgolem proizvoditel na avtomobili vo svetot (po Japonija i SAD). Vo 1991 godina bile proizvedeni 4,6 milioni avtomobili, a duri 2,2 miliona od niv bile nameneti za izvoz.
10

Pivoto i kolbasite se najpoznatata i verojatno najprodavana hrana vo Germanija (se proizveduvaat 1.500 vidovi kolbasi i 5.000 vidovi pivo). Minhen e doma}in na najgolemiot svetski festival na pivoto Oktoberfest, koj se odr`uva od 1810 godina. Za petnaesette dena, kolku {to trae festivalot, se tro{at pribli`no 1 milijarda evra, a se vraboteni 12.000 lu|e. Vo 2007 godina festivalot go posetile 6,2 miliona lu|e, bile ispieni pribli`no 69.406 hektolitri pivo, a se izele 248.500 kolbasi.

Republika Estonija | Eesti Vabariik

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Talin 1.341.000 `iteli 45.226 km2 estonski (slu`ben), ruski, finski, ukrainski 1 maj 2004 15.900 evra -3,6 % 69,8 % 5,5 %

Na gradskiot plo{tad vo Talin funkcionira talinskata Apteka, vo koja vo sredniot vek kako lek se prodavale pra{ok od krila od liljaci i zmiska ko`a. Aptekata funkcionira i denes. Talinskata Apteka bila otvorena vo dale~nata 1422 godina i e najstarata apteka vo Evropa.

Estonija e tatkovina na Kazaa, Skype i Hotmail i evropska dr`ava vo koja ima najgolem progres vo delot na IKT. 47% od naselenieto vo Estonija se povrzani na internet, duri 38% imaat kompjuter vo svojot dom, site u~ili{ta vo dr`avata se povrzani na internet i pove}e od 74% od naselenieto koristat mobilen telefon. Vo 2002 godina svoi veb stranici imale 55% od osnovnite i srednite u~ili{ta, 63% od bolnicite i klinikite, 94% od univerzitetite, 68% od lokalnata samouprava i 100% od organite na dr`avnata uprava.
11

Republika Irska | ire

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Dablin 4.400.000 `iteli 70.280 km2 irski, angliski (slu`ben), keltski, {kotski 1 januari 1973 34.100 evra -2,3 % 67,6 % 6,3 %

Tradicionalnata irska muzika e poznata nasekade vo svetot. Irska e tatkovina na tancovata trupa Riverdens, kako i na muzi~kata grupa Enia. So svoeto irsko poteklo se gordeat i peja~kite [inejd OKonor i Lorena MekKenit, kako i Bono Voks i grupata U2 (Ju Tu). Kako potvrda za muzikalnosta na nacijata mo`e da se zeme i nacionalniot simbol - zlatnata lira so srebreni struni. Potvrda za popularnosta na irskata muzika e i faktot deka na Izborot za pesna na Evrovizija Irska ima pobedeno rekordni 7 pati.
12

Nacionalen praznik na Irska e Denot na Sv. Patrik, koj se slavi na 17 mart sekoja godina i pretstavuva eden od najmasovno proslavuvanite nacionalni praznici, koga se konsumira najpoznatoto temno pivo na svetot Ginis i irsko viski. Osobeno golemi proslavi se organiziraat vo SAD kade {to `ivee brojna irska dijaspora. Taka, sekoja godina vo ~est na praznikot Denot na Sv. Patrik rekata ^ikago se obojuva vo zeleno. Prvata proslava na Denot na Sv. Patrik vo SAD ja organiziralo Bostonskoto irsko zdru`enie vo 1737 godina.

Republika Grcija |

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Atina 11.238.000 `iteli 131.940 km2 gr~ki (slu`ben), makedonski, turski 1 januari 1981 21.000 evra 2,9 % 61,9 % 7,7 %

Spored gr~kata mitologija, Evropa bila }erka na Agenor, kral na Tiros i sin na Posejdon, i Libija, koja bila zabele`liva po svojata ubavina. Gospodarot na Olimp, bogot Zevs, se prestoril vo prekrasen krotok bik i oti{ol na bregot kade {to igrala Evropa, ja zavel, taa se ka~ila na negoviot grb i potoa otplivale do ostrovot Krit, kade {to dobile tri sina. Edniot od nivnite sinovi bil i Minos, koj podocna stanuva eden od najslavnite kralevi na Krit.

Grcija e planinska dr`ava koja zazema vode~ko mesto vo Evropa spored brojot na planinskite farmi, na koi glavno se odgleduvaat kozi. Blagodarenie na toplata klima, pla`ite i kulturnite spomenici, Grcija sekoja godina ja posetuvaat pribli`no 16 milioni turisti, {to pridonesuva za vkupno 15% od bruto-nacionalniot dohod i obezbeduva rabota za 16,5% od rabotosposobnoto naselenie.
13

Kralstvo [panija | Reino de Espaa

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Madrid 45.593.000 `iteli 504.782 km2 {panski (slu`ben), baskiski, katalonski, galiciski, kanarski 1 januari 1986 24.200 evra 1,2 % 64,3 % 11,3 %

Kralstvoto [panija e najgolemiot svetski proizvoditel na maslinki. Koga vkupnoto godi{no proizvodstvo na maslinki od [panija }e se podeli na site lu|e vo svetot, sekoj ~ovek }e mo`e da dobie po 70 maslinki.
14

Po kineskiot mandarinski i angliskiot jazik, {panskiot jazik e tretiot najzboruvan jazik vo svetot. Na jazikot na Servantes, kako maj~in jazik, zboruvaat pribli`no 400.000.000 lu|e, a kako slu`ben jazik {panskiot se koristi vo 21 dr`ava.

Republika Francija | Rpublique Franaise

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Pariz 64.120.000 `iteli 547.030 km2 francuski (slu`ben), baskiski, bretonski, elza{ki osnova~ 26.800 evra 0,4 % 65,2 % 7,8 %

Najpopularen sport vo Francija e velosipedizmot. Tur de Frans e najdolgata velosipedska trka na svetot. Vo trkata {to se vozi od 1913 godina pa navamu, na natprevaruva~ite im se potrebni tri nedeli za da ja pominat patekata dolga 3.720 kilometri.

Republika Francija e vtoriot najgolem proizvoditel na sirewe vo svetot: ima po eden vid sirewe za sekoj den vo godinata. Francija, isto taka, e i najgolem proizvoditel na vino vo svetot. Vkupnoto proizvodstvo na vino na Francija vo 1997 godina iznesuvalo 7.400.000.000 {i{iwa, {to e dovolno za da se napolni {i{e pogolemo od Statuata na slobodata vo Wujork.
15

Republika Italija | Repubblica Italiana

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Rim 59.889.000 `iteli 301.230 km2 italijanski (slu`ben), germanski,francuski, slovene~ki osnova~ 24.600 evra -1,0 % 58,7 % 6,8 %

Republika Italija e dom na najpopularnata turisti~ka destinacija vo svetot - Venecija. Sekoja godina Venecija ja posetuvaat pribli`no 8 milioni turisti od celiot svet. Gradot le`i na 118 ostrovi i 177 kanali, koi se povrzani so 400 mostovi.
16

Pica, pasta (testenini), parmezan, pr{uta, mocarela... se verojatno najpoznatite pretstavnici na italijanskata kujna. Vo Italija se proizveduvaat pove}e od 600 vida testenini, a sekoja godina se proizveduvaat pove}e od 4.000.000 toni domati. Najgolem del od proizvedenite domati se koristi za proizvodstvo na sosovi za podobruvawe na vkusot na jadewata od testenini.

Republika Kipar | | Kbrs Cumhuriyeti

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Nikozija 792.000 `iteli 9.250 km2 gr~ki i turski (slu`ben), angliski 1 maj 2004 22.100 evra 3,7 % 70,9 % 3,8 %

Vo antikata Kipar bil me|unarodniot pat po koj minuvala celokupnata svetska trgovija so metalot Aes Cyprium ili metalot od Kipar, koj pretstavuva osnova za latinskoto ime na metalot Cuprum, denes poznat kako bakar.

Kipar e najgolemiot ostrov vo isto~noto Sredozemje, koj bil dom na bo`estvata na ubavinata i na qubovta vo gr~kata mitologija, Afrodita i Adonis, kako i na anti~kiot filozof i osnova~ na {kolata na stoicizmot - Zen. Vo prirodata na Kipar `ivee crveno-kafeavata diva ovca muflon (Ovis musimon). Muflonite se najmalite divi ovci i mo`at da bidat visoki do 75 sm.
17

Republika Latvija | Latvijas Republika

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Riga 2.266.000 `iteli 64.589 km2 latviski (slu`ben), ruski, litvanski, ukrainski 1 maj 2004 13.300 evra -4,6 % 68,6 % 7,5 %

Latviskiot balti~ki breg pretstavuva neiscrpno nao|ali{te na prusko zlato ili kilibar. U{te od antikata ovoj proizvod bil glavniot proizvod za razmena na ovie prostori. Kamenot nastanuva so fosilizacija na drvna smola, a osobeno se interesni primerocite na kamewa vo koi se zarobeni insekti od vremeto na nastanuvawe na smolata. Vo filmot Park od vremeto na Jura tokmu od vakov kamen vo koj e zaroben i fosiliziran komarec be{e izvle~en genetski materijal i podocna bea klonirani dinosaurusite.
18

Vo Riga vo 1948 godina e roden slavniot baletan, koreograf i akter Mihail Bari{nikov, koj svojata kariera ja zapo~nal vo Kirov baletot vo Sankt Peterburg (toga{en Leningrad), a podocna emigrira vo Kanada, za na krajot da zavr{i kako umetni~ki direktor na Amerikanskiot balet vo Wujork. Go gledavme vo ulogata na umetnikot Aleksandr Petrovski vo serijata Seksot i gradot na producentskata ku}a HBO.

Republika Litvanija | Lietuvos Respublika

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Vilnus 3.358.0000 `iteli 65.200 km2 litvanski (slu`ben), ruski, polski, beloruski, ukrainski 1 maj 2004 13.700 evra 3,0 % 64,3 % 5,8 %

Najpopularen sport vo Litvanija e ko{arkata. Ma{kata ko{arkarska reprezentacija na Litvanija vo tri navrati e osvojuva~ na evropskata kruna - vo 1937, 1939 i vo 2003 godina. Litvanija i litvanskata ko{arkarska {kola imaat najgolem pridones spored broj na igra~i vo Nacionalnata ko{arkarska liga na SAD (NBA). Osven litvanskata ko{arkarska legenda Arvidas Sabonis, vo ekipite vo SAD igrale u{te 6 ko{arkari od Litvanija.

Litvancite osobeno gi cenat p~elite. Ne samo {to postojat mnogu vkusni varijacii na medova napivka, tuku postoi i zbor so koj se opi{uva smrtta na ~ovekot i p~elata mirti. Ovoj zbor ne se upotrebuva za nitu edno drugo `ivo su{testvo.
19

Golemo Vojvodstvo Luksemburg | Groussherzogtum Ltzebuerg Groherzogtum Luxemburg | Grand-Duch de Luxembourg


Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost: Luksemburg 488.000 `iteli 2.586 km2 luksembur{ki, germanski, francuski (slu`ben) osnova~ 66.100 evra -0,9 % 63,4 % 4,9 %

Luksemburg e edna od dr`avite-~lenki na Evropskata unija so najdobri ekonomski pokazateli i e najbogatata dr`ava-~lenka. Bruto-op{testveniot proizvod na Luksemburg e tripati pogolem od prose~niot bruto-op{testven proizvod vo EU i iznesuva 66.100 evra po glava na `itel. Luksemburg e voedno i dr`ava-~lenka so najvisoka minimalna plata vo Evropskata unija, vo visina od 1.570 evra. Ova se dol`i na faktot deka Luksemburg e dano~en raj (vo dr`avata rabotat duri 155 banki).
20

Glavniot grad na Golemoto Vojvodstvo Luksemburg se vika, isto taka, Luksemburg i pretstavuva svetsko kulturno nasledstvo zapi{ano na listata na UNESKO. Luksemburg e sedi{te na Evropskiot sud na pravdata, Evropskiot sud na revizorite, Evropskata investiciona banka i Sekretarijatot na Evropskiot parlament. Vo gradot e smesten i Dvorecot Luksemburg, osnovan od Frankite vo raniot sreden vek, denes e poznat kako Gibraltar od severot

Republika Ungarija | Magyar Kztrsasg

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Budimpe{ta 10.034.000 `iteli 93.030 km2 ungarski (slu`ben), romski, germanski, hrvatski 1 maj 2004 15.500 evra 0,6 % 56,7 % 7,8 %

Vo Ungarija se osobeno razvieni muzikata, sportot i naukata. Golem broj poznati kompozitori na klasi~na muzika bile Ungarci, koi vo svoite kompozicii mo{ne uspe{no gi vklu~uvale i folklornite elementi. Bela Bartok, Zoltan Kodali i Franc List se samo del od listata ungarski kompozitori. Vo naukata e zabele`itelno deka duri 13 Ungarci dobile Nobelova nagrada, {to e pove}e od Japonija, Kina, Indija, Avstralija ili [panija. Vo sportot, pak, na Letnite olimpiski igri samo pet dr`avi (SAD, Rusija, Obedinetoto Kralstvo, Francija i Italija) imaat osvoeno pove}e medali od Ungarija. Na ve~nata lista na osvoeni medali od Letnite olimpiski igri, Ungarija e 9-ta od 211 dr`avi, so vkupno 459 medali.

Ungarija e bogata so lekoviti vodi i ima bogata tradicija na termalni bawi, edna od najbogatite vo Evropa. Zemjata ima bezmalku 1.500 termalni bawi, vo rimski, gr~ki ili vo turski stil i arhitektura, i pove}e od 450 javni bawi. Samo vo glavniot grad Budimpe{ta ima barem 120 termalni izvori. Sekojdnevno izvorite davaat 70 milioni litri lekovita voda vo koja se kapat iljadnici lu|e.
21

Republika Malta | Repubblika ta Malta

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Valeta 412.000 `iteli 316 km2 malte{ki i angliski (slu`ben), italijanski 1 maj 2004 18.200 evra 2,5 % 55,2 % 5,9 %

Malta e dom na sedum megalitski strukturi koi se proglaseni za svetsko kulturno nasledstvo od UNESKO, a najstarata od sedumte datira od VI milenium pred na{ata era, {to e za 1.000 godini postara od piramidite vo Egipet. Malku se znae za misterioznata, iako kompleksna, civilizacija koja gi izgradila vo period od pove}e iljadi godni. Valeta, utvrdeniot skapocen kamen na baroknata arhitektura i glaven grad na Malta, e u{te eden od primerocite na svetskoto kulturno nasledstvo na UNESKO, koj e imenuvan po @an Parizo de la Valeta, golem majstor na vitezite od redot na sv. Jovan.
22

Istorijata na simbolot na Malta datira od vremeto na krstonosnite vojni, koga hristijanite se borele protiv Saracenite za Svetata zemja. Ovoj simbol go nosele vitezite od redot na sv. Jovan od Erusalim, a podocna za vreme na nivnoto vladeewe so Malta (od 1530 do 1796) simbolot stanal poznat kako Malte{ki krst. Vladeeweto na vitezite bilo osobeno uspe{no. Po golemata opsada od Turcite Osmanlii vo 1565 godina, tie uspeale da gi odbranat, a podocna i da gi utvrdat ostrovite.

Kralstvo Holandija | Koninkrijk der Nederlanden

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Amsterdam 16.440.000 `iteli 41.526 km2 holandski, friziski (slu`ben) osnova~ 31.000 evra 2,1 % 77,2 % 2,8 %

Velosipedite se osobeno va`en del od sekojdnevniot `ivot vo Holandija. Holan|anite poseduvaat duri 12 milioni velosipedi, {to e pribli`no po eden velosiped po glava na `itel, ili dvojno pove}e velosipedi od avtomobili! Holan|anite ne vozat velosipedi zaradi zabava, tuku velosipedizmot e va`en na~in za patuvawe - od odewe vo {oping vo tekot na denot do odewe na rabota ili na u~ili{te. Bidej}i tolku mnogu lu|e koristat velosipedi, vo Holandija postojat posebni pateki, pravila i soobra}ajni znaci za bezbednost na velosipedistite. Isto taka, ima pove}e od 17.000 km velosipedski pateki ozna~eni so kru`ni sini znaci so beli velosipedi, dodeka vo gradovite ima i specijalni semafori nameneti samo za velosipedistite.

Holandija e vo postojana borba so moreto. ^etvrtina od povr{inata na dr`avata le`i pod nivoto na moreto. Dokolku nema za{titni brani, nasipi i kanali, moreto dvapati dnevno bi preplavuvalo 60% od teritorijata. Pettina pak od povr{inata na Holandija ja so~inuvaat kopneni vodi. Za su{ewe na po~vata nekoga{ se koristele veternici, a denes se koristat elektri~ni pumpi.
23

Republika Avstrija | Republik sterreich

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Viena 8.344.000 `iteli 83.870 km2 germanski (slu`ben), slovene~ki,,hrvatski, ungarski 01 januari 1995 30.600 evra 1,8 % 72,1 % 3,8 %

Salcburg, rodnoto mesto na Volfgang Amadeus Mocart i na Herbert fon Karajan, e najstariot i najzna~aen kulturen i duhoven centar vo Avstrija. Stariot del na gradot, so negovata slavna barokna arhitektura, e eden od najdobro za~uvanite gradski centri severno od Alpite i e proglasen za svetsko kulturno nasledstvo i vpi{an vo listata na UNESKO. Vo gradot se snimeni delovi od poznatiot holivudski film Moi pesni, moi sni{ta, a vo visokite Alpi vo negovoto opkru`uvawe se nao|aat i vodopadite Kriml, koi se najvisokite vodopadi vo Evropa, so voden stolb od 380 metri.
24

Imperatorkata na Svetoto Rimsko Carstvo Marija Terezija fon Habsburg-Lotringen e edinstvenata `ena vo 650 godini dolgoto vladeewe na dinastijata na Habsburgovcite. Za vreme na nejzinoto vladeewe bila izvr{ena sevkupna reforma na Carstvoto. Bila vovedena zadol`itelna vakcinacija za mali sipanici, zadol`itelno obrazovanie i administrativna akademija. Bil osnovan katastarot i modernizirana po{tata, a Univerzitetot vo Zagreb i go dol`i osnovaweto na svojot Praven fakultet. Vo 1772 godina Marija Terezija ja osnovala Imperijalnata i kralska akademija za nauka i literatura vo Brisel, dodeka vo 1752 godina najstarata Zoolo{kata gradina vo svetot, vo parkot na dvorecot [enbrun. Vo trezorot na Hofburg, zimskiot dvorec na Marija Terezija vo centarot na Viena, se ~uvaat najgolemiot smaragd na svetot (2.860 karati), carskata kruna na Avstro-Ungarija, carskata kruna na Svetoto Rimsko Carstvo, kako i me~ot so koj, spored veruvawata, e proboden Isus Hristos dodeka bil raspnat na krstot.

Republika Polska | Rzeczpospolita Polska

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Var{ava 38.108.000 `iteli 312.685 km2 polski (slu`ben), germanski, ukrainski, beloruski jazik 1 maj 2004 12.600 evra 5,0 % 59,2 % 7,1 %

Polska e poznata po rudnicite za sol. Ovde se nao|a Bohnija, najstariot rudnik na sol vo Evropa, Dlabo~inata na ovoj rudnik iznesuva 468 metri pod zemjata. Rudnikot Vjeli~ka, otvoren vo 13 vek, koj rabote{e do 2007 godina, se nao|a isto taka vo Polska, kaj Krakov. Vjeli~ka e zapi{an na listata na svetskoto prirodno nasledstvo na UNESKO, a godi{no go posetuvaat 1 milion turisti.

Vo prostranstvata na Polska se nao|a verojatno najdobro za{titenoto prirodno podra~je i edna od poslednite pra{umi vo Evropa Bjalovie`a. Bjalovie`a e `iveali{te na poslednite 500 evropski bizoni t.n. zubri. Bizonot e najgolemiot evropski cica~, a mo`e da dostigne viso~ina do 2 m.
25

Republika Portugalija | Repblica Portuguesa

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Lisabon 10.628.000 `iteli 88.889 km2 portugalski, mirandeze 1 januari 1986 17.700 evra 0,0 % 68,2 % 7,7 %

Portugalija e edna od prvite kolonisti~ki nacii vo Evropa. Prvoto osvojuvawe bilo kolonizacijata na Seuta (1410), potoa Madeira (1419), pa Azorite (1439). Vo petnaesettiot vek Portugalija vospostavila trgovski ispostavi dol` celiot breg na Afrika, a vo 1498 Vasko da Gama go otkril pomorskiot pat do Indija. Vo negova ~est i spomen na portugalskata uloga vo vremeto na golemite otkritija e imenuvan mostot na rekata Te`o kaj Lisabon, koj e najdolgiot most vo Evropa (17,2 km).
26

Plutata e primaren proizvod na plutenoto tkivo {to se sobira od dabot plutnik (Quercus suber). Portugalija proizveduva 50% od vkupnoto svetsko proizvodstvo na pluta. Vo svetot ima 2.200.000 ha plutnikova {uma, od koi 33% otpa|aat na Portugalija, {to zna~i 28% od vkupnata teritorija pod {uma, odnosno 9% od vkupnata teritorija na Portugalija. Dabot plutnik ima `ivoten vek od 150 godini, a prvata berba na pluteno tkivo se pravi na 25 godini. Sekoja naredna berba se pravi na sekoi 10 do 12 godini, {to vsu{nost zna~i deka od sekoe drvo se dobivaat od 11 do 13 berbi.

Romanija | Romnia

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Bukure{t 21.500.000 `iteli 238.391 km2 romanski (slu`ben), ungarski, romski 1 januari 2007 8.900 evra 7,1 % 59,0 % 5,8 %

Najpopularen sport vo Romanija e gimnastikata. Romanskata gimnasti~ka {kola gi ima dadeno najgolemite imiwa na svetskata gimnastika. Na Letnite olimpiski igri vo Montreal vo 1976, Nadja Komane~i be{e prvata gimnasti~arka koja uspea da dobie ocenka ~ista 10.

Na duri 47% od teritorijata na Romanija ima prirodni ili poluprirodni ekosistemi. Bidej}i re~isi polovinata od romanskite {umi bile upravuvani za za{tita na re~nite slivovi, a ne za proizvodstvo na drvo, Romanija ima edno od najgolemite podra~ja na nedoprena {uma vo Evropa. Prirodniot integritet na romanskite {umski ekosistemi go poka`uva i prisustvoto na celokupnata evropska {umska fauna. Duri 60% od vkupnata evropska populacija na kafeavata me~ka (Ursus arctos) i 40% od vkupnata evropska populacija na volkot (Canis lupus) ja naseluvaat Romanija.
27

Republika Slovenija | Republika Slovenija

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Qubqana 2.040.000 `iteli 20.273 km2 slovene~ki (slu`ben), srpski, hrvatski, germanski, italijanski 1 maj 2004 20.600 evra 3,5 % 68,6 % 4,4 %

Vo nivnata dr`ava Karantanija, Slovencite praktikuvale unikaten na~in na postavuvawe na svoite vladeteli. Vladetelite ja nosele titulata vojvodi i upravuvale so dr`avata od 7 do 14 vek. Spored nekoi nau~nici, vakviot ritual na postavuvawe na vojvodite izveden na slovene~ki na~in i demokratskiot odnos {to podocna se vospostavuval pome|u podanicite i vladetelot vlijaele na Tomas Xeferson pri pi{uvaweto na Deklaracijata za nezavisnost na SAD.
28

Poznatata rasa sne`no beli kowi (lipicaneri) poteknuva od edno malo selo vo Slovenija. Ovaa rasa kowi e tesno povrzana so [panskata {kola za javawe od Viena i e najdobriot pretstavnik na dvi`ewata od visokata {kola za dresura. Rasata poteknuva od 16 vek, koga so poddr{ka na habsbur{kite blagorodnici bil propi{an standardot, a nastala blagodarenie na [pancite i Mavrite koi gi me{ale berberskite kowi so pove}eto vidovi andaluziski i iberski kowi.

Republika Slova~ka | Slovensk Republika

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Bratislava 5.406.000 `iteli 48.845 km2 slova~ki (slu`ben), ungarski, ~e{ki 1 maj 2004 14.900 evra 6,4 % 62,3 % 9,5 %

Gordosta na maliot slova~ki grad Kremnice e najstarata i s u{te funkcionalna kova~nica na pari vo Evropa. Kova~nicata ja osnoval ungarskiot kral Karol Robert I vo 1320 godina, a denes proizveduva komemorativni kovani pari i medali. Zaradi za{tita na kova~nicata bil izgraden zamok i utvrduvawe so yidini okolu gradot, koi s u{te opstojuvaat. Bogato ukrasenata katedrala posvetena na sv. Katerina, koja se nao|a vo zamokot, ima 5 oltari prelieni so zlato i orgula so 3.500 cevki.

Slova~ka e eden od evropskite ekonomski tigri so najvisoki stapki na ekonomski rast od dr`avite~lenki na EU i OECD. Rastot se dol`i pred s na visokorazvienata avtomobilska industrija vo Slova~ka. Vo 2008 godina vo Slova~ka bile proizvedeni 1.000.000 avtomobili. Ova ja pravi Slova~ka dr`ava so najgolemo proizvodstvstvo na avtomobili po glava na `itel vo svetot. Za rastot, isto taka, pridonesuva i visokiot stepen na obrazovanost na Slovacite. Duri 90% od Slovacite imaat zavr{eno sredno obrazovanie.
29

Republika Finska | Suomen Tasavalta

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Helsinki 5.313.000 `iteli 338.145 km2 finski i {vedski (slu`ben), laponski 1 januari 1995 27.800 evra 0,9 % 71,1 % 6,4 %

Finska ima 187.888 ezera i e poznata kako zemja na iljada ezera, Republika Finska, isto taka, ima prostrani prirodni predeli. Ogromnite {umski prostranstva koi pokrivaat pribli`no 80% od teritorijata na dr`avata se bogati so bor i smreka i pretstavuvaat osnova za razvoj na drvnata industrija, industrijata za mebel i hartija.
30

Saunata e del od finskata tradicija, Fincite posetuvaat sauna barem edna{ nedelno. Vo Finska ima okolu 1,4 milioni sauni, odnosno po edna sauna na sekoj 3,5 `iteli.

Kralstvo [vedska | Konungariket Sverige

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Stokholm 9.219.000 `iteli 449.964 km2 {vedski (slu`ben), finski, laponski 1 januari 1995 28.600 evra -0,2 % 74,3 % 6,2 %

Za{titata na `ivotnata sredina e osobeno va`na za gra|anite na [vedska. Za toa svedo~i i ~istinata na vodite vo kanalite na Stokholm, vo koi lu|eto mo`at slobodno da se kapat i da ribarat, a spored gradona~alnikot na Stokholm mo`at i da pijat od niv. Tradicijata na ekolo{kata za{tita e osobeno dolga. Vo 1910 godina [vedska gi osnovala prvite nacionalni parkovi vo Evropa, a denes vo istite `iveat golem broj od poslednite evropski me~ki, risovi i losovi.

[vedska e edna od dr`avite nasledni~ki na anti~kite vikinzi. Za nivnite osvojuvawa i za veli~inata na Vikinzite i nivnata dr`ava zboruva i dene{niot [tadshus ili Gradskata ku}a vo Stokholm. Elegantnata zgrada e podignata me|u 1911 i 1923 godina, a Zlatnata sala na Sobranieto e oblo`ena so 19 milioni pozlateni plo~ki.
31

Obedineto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska | United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland
Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: ^lenka na EU od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost: London 61.057.000 `iteli 244.820 km2 angliski (slu`ben), vel{ki, keltski 1 januari 1973 28.200 evra 0,7 % 71,5 % 5,6 %

Obedinetoto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska go so~inuvaat: Anglija, Vels, [kotska i Severna Irska. Zaedno so u{te 52 drugi dr`avi ja pravat organizacijata na Komonveltot, vo koja `iveat 2,1 milijarda lu|e na site {est kontinenti. Spored Londonskata deklaracija, {ef na organizacijata e britanskata kralica Elizabeta II, koja e priznaena kako monarh i vladee vo u{te 16 drugi dr`avi na istata.
32

Site ~etiri nacii na Obedinetoto Kralstvo imaat sopstveni simboli: Anglija rozata, Vels prazot, [kotska magare{kiot trn i Irska detelinkata. Pokraj magare{kiot trn, simbol na [kotska e i tartanot ili kariranoto platno so karakteristi~na {ara, koe go nosat pripadnicite na sekoj {kotski klan. Od tartanot se pravi kilt, kuso ma{ko zdolni{te. Vo [kotska ima pove}e od 2.000 varijanti tartan.

Dr`avi kandidati
Hrvatska Turcija Makedonija

33

Republika Hrvatska | Republika Hrvatska

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: Kandidat za ~lenstvo od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Zagreb 4.441.000 `iteli 56.594 km2 hrvatski (slu`ben), srpski 17/18 juni 2004 11.900 evra 4,2 % 55,4 % 11,2%

Hrvatska ima pove}e od iljada ostrovi ili to~no 1.185 ostrovi, od koi 66 se nenaseleni. Ovie ostrovi so~inuvaat pove}e od dve tretini od krajbre`jeto na Hrvatska, koe e dolgo pove}e od 4.000 km. Mnogu od niv se omilena turisti~ka destinacija so golem broj atraktivni mesta. Ostrovot Hvar e dom na najstariot teatar vo Evropa i doma}in na leten festival, se nao|a blisku do Split i ima najmnogu son~evi denovi vo tekot na godinata. So kamenot od ostrovot Bra~ e izgradena Belata ku}a, a najgolem ostrov e Krk, so povr{ina od 462 km.
34

Nacionalniot park Plitvi~ki Ezera e najstariot nacionalen park vo Evropa i e na listata na svetskoto nasledstvo na UNESKO. Smesten vo misterioznata pra{uma poznata kako \avolska gradina, Plitvice e nadaleku poznat po {irokata raznolikost na rastenijata, koja e rezultat na spektarot na klimatskite uslovi, razli~niot sostav na po~vata i razlikite vo nivoata na viso~inata. Vo parkot ima retka fauna, kako {to e evropskata kafeava me~ka, kako i retki vidovi ptici. Samite kaskadni kristalno bistri ezera (16 na broj) se spojuvaat i site zaedno formiraat niza dolga 8 km. Poznati se i po nivnite karakteristi~ni boi, koi variraat od azurna do zelena, siva ili sina. Boite postojano se menuvaat, vo zavisnost od koli~estvoto minerali ili organizmi vo vodata i vo zavisnost od agolot pod koj pa|aat son~evite zraci.

Republika Turcija | Trkiye Cumhuriyeti

Glaven grad: Naselenie: Teritorija: Jazik: Kandidat za ~lenstvo od: BDP po glava `itel: BDP porast: Vrabotenost: Nevrabotenost:

Ankara 71.517.000 `iteli 783.562 km2 turski (slu`ben) 12 dekemvri 1999 7.000 evra 3,7 % 45,9 % 9,9 %

Na teritorijata na Turcija u{te odamna postoel organiziran `ivot. Turcija e dom na pove}e rimski urnatini od Italija, kako i na pove}e gr~ki urnatini od Grcija. Najstarata ~ove~ka naselba koja datira od 6.500 god. p.n.e. se nao|a vo ^atalhoxuk. Pi{uvaweto najprvin bilo primeneto vo Anatolija, kade {to se pronajdeni prvite glineni tabli za pi{uvawe koi poteknuvaat od 1950 god. p.n.e. Prvite `elezni pari bile iskovani vo sedmiot vek vo Sardis, glavniot grad na drevnoto kralstvo Lidija, a na tursko tlo bile rodeni i Homer, Kralot Midas, tatkoto na istorijata Herodot i Svetiot apostol Pavle. Vo Turcija se nao|a i Istanbul (Carigrad ili Konstantinopol), edinstveniot grad vo svetot lociran na dva kontinenta - Evropa i Azija. Vo svojata pove}e iljadi godini dolga istorija, Istanbul bil glaven grad na tri golemi imperii Rimskata, Vizantiskata i Otomanskata. Istanbul bil glaven grad celi 1900 godini.

Poradi razli~nite predeli i klima, turskata flora i fauna se mnogu raznovidni. Ako se zemat predvid razli~nite vidovi rastenija, Turcija e edna od najbogatite dr`avi vo svetot. Re~isi sekoja godina se otkriva po nekoe novo rastenie. Gi ima pove}e od 9.000 vidovi. od koi 3.000 se avtohtoni. Vo cela Evropa ima okolu 11.500 vidovi rastenija. Poznatoto holandsko lale e po poteklo od Turcija i bilo odneseno od Holan|anite vo Evropa vo 16 vek i toa vo Viena kade {to zavladeala vistinska lalemanija.
35