You are on page 1of 5

NARAVNA TEVILA - so tevila s katerimi tejemo - je neskonna mnoica - najmanje naravno t.=1, najvejega naravnega t. Ni - vsa naravna t.

Imajo svojega naslednika in vsa naravna t. Razen 1, imajo svoje predhodnika - RAUNSKE OPERACIJE V MNOICI NAR.T.: setevanje in mnoenje - A + b = c ( a in b sta setevanca, c je vsota/suma ) - a b = c ( a in b sta faktorja, c je zmnoek/produkt ) - RAUNSKI ZAKONI: KOMUTATIVNOST setevanja a+b=b+a KOMUTATIVNOST mnoenja ab=ba ASOCIATIVNOST setevanja (a+b)+c=a+(b+c) ASOCIATIVNOST mnoenja (ab)c=a(bc) DISTRIBUTIVNOSTNI ZAKON (a+b)c= ac+bc CELA TEVILA - je neskonna mnoica - ni najmanjega, niti najvejega tevila - vsa cela t. Imajo svoje predhodnika in svojega naslednika - RAUNSKE OPERACIJE: setevanje, mnoenje, odtevanje - A-b=c (a je zmanjevanec, b je odtevanec, c je razlika/diferenca ) - RAUNSKI ZAKONI: KOMUTATIVNOST IN ASICOATIVNOST ODTEVANJA NE VELJATA! - NEVTRALNI ELEMENT za setevanje je tevilo 0 a+0=a - NEVTRALNI ELEMENT za odtevanje je tevilo 1 a1=a - ZAKONITOSTI: A+0=a A+(-a)=0 Vsota poljubnega celega tevila in njemu nasprotnega tevila je 0. -(-a)=a Nasprotna vrednost tevila a je enaka a ( nasprotna vrednost nasprotne vrednosti je prvotna vrednost). -(a+b)=(-a)+(-b) Nasprotna vrednost vsote je vsota nasprotnih vrednosti. 1a=a (-1)a=-a Z mnoenjem tevila a z 1 dobimo nasprotno vrednost tevila a. 0a=0 Rezultat mnoenja z 0 je enak 0. (-a)(-b)=ab (-a)b= -(ab) Produkt je negativen kadar je v produktu liho mnogo pozitivnih faktorjev. Produkt je pozitiven, kadar je v produktu sodo mnogo negativnih faktorjev. Produkt je 0, kadar je vsaj en faktor enak 0. UREJENOST NARAVNIH IN CELIH TEVIL - a>b, e in samo e je a-b>0 Slika tevila a lei na t.premici na desni strani slike t.b. - a<b, e in samo e je a-b<0 Slika tevila a lei na t.premici na levi strani slike t.b. - a=b, e in samo e je a-b=0 Sliki tevil a in b sovpadata. - e je a<b, potem a+c<b+c e na obeh straneh neenakosti pritejemo isto tevilo, se neenakost ohrani ( monotonost vsote ). - e velja a<b in b<c, potem a<c Relacija biti manji` je tranzitivna. - e velja a<b in c>0, potem ac<bc Pri mnoenju neenakosti s pozitivnim tevilom se znak neenakosti ohrani. - e velja a<b in c<0, potem ac>bc Pri mnoenju neenakosti z negativnim tevilom se znak neenakosti obrne. - A=manje ali enako A REFLEKSIVNOST - A=manje ali enako B in B je manje ali enako A, potem je A enako B ANTISIMETRINOST - A=manje ali enako B in B=manje ali enako C, potem je A manje ali enako C TRANZITIVNOST POTENCE Z NARAVNIM EKSPONENTOM - Eksponent 1 se ne pie - Dve potenci z isto osnovo zmnoimo tako, da osnovo prepiemo, eksponenta pa setejemo. - Potenco potenciramo tako, da osnovo ohranimo, eksponenta pa zmnoimo. - Produkt dveh ali ve tevil potenciramo tako, da potenciramo posamezne faktorje in jih potem zmnoimo. - Kadar potenciramo negativno t. Na sodi eksponent je rezultat pozitiven. Oklepaji so nujni!

- Kadar potenciramo negativno t. Na lihi eksponent pa je rezultat negativen. IZRAZI - KVADRAT VSOTE ALI RAZLIKE DVOLENIKA KUB VSOTE IN RAZLIKE DVOLENIKA

- VSOTA IN RAZLIKA KVADRATOV Vsota kvadratov ni razstavljiva v mnoici realnih tevil, ampak v najveji mnoici tevil mnoici kompleksnih tevil. VSOTA IN RAZLIKA KUBOV VIETOVA FORMULA KVADRAT TROLENIKA

RELACIJA DELJIVOSTI A=kb A je deljenec, b je delitelj, k je kolinik. A je vekratnik tevila b, b je delitelj tevila a b|a ( b deli a ). LASTNOSTI RELACIJE: - REFLEKSIVNOST a|a a=1a - ANTISIMETRINOST a|b in b|a a=b - TRANZITIVNOST a|b in b|c a|c KRITERIJI ZA DELJIVOST tevilo je deljivo z/s: 2: kadar je enica tevila deljiva z 2 (soda: 0,2,4,6,8 ) 3:kadar je vsota tevk deljiva s 3 4: kadar je dvomestni konec deljiv s 4 (kot celota) 5: kadar je enica deljiva s 5 (0,5) 6: kadar je deljiva z 2 in 3, t.j. sodo tevilo, ki ima vsoto tevk deljivo s 3 8: kadar je tromestni konec deljiv z 8 9: kadar je vsota tevk deljiva z 9 10: kadar je enica deljiva z 10 (kadar se kona z 0) in e je hkrati deljiva tudi z 2 in 5 25: kadar je dvomestni konec deljiv s 25 125: kadar je tromestni konec deljiv s 125 OSNOVNI IZREK ARITMETIKE Vsako naravno tevilo lahko na en sam nain zapiemo kot produkt potenc s pratevilskimi osnovami. OSNOVNI IZREK O DELJENJU NARAVNIH TEVIL e naravno tevilo a delimo z naravnim tevilom b, dobimo dve natanno doloeni naravni tevili: prvo je kvocient k, drugo pa ostanek r(o), ki je nenegativen in manji od delitelja b. A=kb+o - Ostanek pri deljenju s tevilom b je veji ali enak 0 in manji od b. o je enak 0 a=kb o je veji od 0 a=kb+o NAJVEJI SKUPNI DELITELJ IN NAJMANJI SKUPNI VEKRATNIK Najveji skupni delitelji D (_,_,_) Najveji skupni vekratnik v - Najveji skupni delitelj tevil a in b je najveje tevilo od tistih, ki delijo tevili a in b. Dobimo ga s pratevilskim razcepom, kot produkt vseh skupnih pratevil na najmanji eksponent. - Najmanji skupni vekratnik tevil a in b je najmanje tevilo od tistih, ki so deljiva s teviloma a in b. Dobimo ga s pratevilskim razcepom, kot produkt vseh pratevil na najveji eksponent. NAJVEJI SKUPNI DELITELJ IN NAJMANJI SKUPNI VEKRATNIK IZRAZOV - D(a,b) v(a,b)= ab Kadar sta tevili tuji je njun najveji skupni delitelj 1, najmanji skupni vekratnik pa je enak produktu danih tevil. IZJAVE IN IZJAVNE POVEZAVE - Izjava je mnoica vseh povedi, ki imajo isti pomen.

NEGACIJA izjave A je izjava, ki trdi nasprotno kot izjava A. Ta izjavna povezava je enolena. Zanikano izjavo A oznaimo z _____. Negacija negacije izjave je potrditev izjave. _______ - KONJUNKCIJA izjav A in B nastane tako, da poveemo izjavi A in B z in hkrati`. e sta izjavi A in B pravilni, je pravilna tudi njuna konjunkcija. A B A B n N N N P N P N N P P P - DISJUNKCIJA izjav A in B nastane s povezavo ali`. Disjunkcija je nepravilna, e sta nepravilni obe izjavi, ki jo sestavljata, v preostalih treh primerih je pravilna. A B A B N N N N P P P N P P P P - IMPLIKACIJA izjav A in B je sestavljena izjava. Izjava A je pogoj ali privzetek, izjava B pa (logina) posledica izjave A. Nepravilna je, kadar iz pravilnega pogoja sledi nepravilna posledica. A B A B N N P N P P P N N P P P - EKVIVALENCA izjavi A in B povee s e in samo e` oz. atanko tedaj, ko`. Ekvivalenca dveh izjav je pravilna, e imata izjavi enako vrednost ( obe nepravilni ali obe pravilni ), in nepravilna, e imata izjavi razlino vrednost. A B A b N N P N P N P N N P P p - Sestavljena izjava je vedno pravilna. Takim izjavam pravimo TAVTOLOGIJA. - Izjave, ki so vedno nepravilne, imenujemo PROTISLOVJE. - Kadar imata izjavi enako vrednost pri enakih zaetnih izjavah sta EKVIVALENTNI. - Implikacija ni komutativna! MNOICE - Mnoica=skupina rei, ki imajo kakno skupno lastnost. - Element mnoice= tisto, kar je v mnoici. - Mnoica je doloena, e poznamo vse njene elemente, ki jih lahko tudi natejemo. e poznamo pravilo, po katerem dobimo njene elemente. - Konne mnoice so mnoice, ki imajo konno mnogo elementov. - Neskonne mnoice so mnoice, ki imajo neskonno mnogo elementov ( elementov ne moremo nateti ). B je podmnoica mnoice A, e za vsak element iz B velja, da je tudi element mnoice A. Vsaka mnoica je podmnoica same sebe; prazna mnoica je podmnoica vsake mnoice. Mnoici sta enaki, e imata enake elemente. Vse podmnoice mnoice A sestavljajo potenno mnoico mnoice A. Komplement mnoice A glede na izbrani univerzum U je mnoica elementov univerzuma, ki ne pripadajo mnoici A. Unija mnoic A in B je mnoica elementov, ki pipadajo mnoici A in mnoici B. Unija je komutativna in asociativna. Presek mnoic A in B zdruuje elemente, ki hkrati pripadajo obema mnoicama. Presek je komutativna in asociativna operacija. Presek in unijo povezuje distributivnostni zakon. Razlika mnoic A in B vsebuje tiste elemente iz mnoice A, ki niso hkrati tudi elementi mnoice B. Mo mnoic je konna mnoica.

Enakost mnoic: m(A)=m(B) Kadar je presek mnoic, prazna, pravimo, da so mnoice disjunktne! Vsota mnoic ne obstaja. RACIONALNA TEVILA - Ulomek predstavlja celo tevilo, kadar je imenovalec enak 1. ( kadar je tvec vekratnik imenovalca). - Kadar sta tevec in imenovalec ulomka enaka, ima ulomek vrednost 1. - PREDZNAK ULOMKA e sta tevec in imenovalec istega predznaka, je ulomek pozitiven. Ulomek je negativen. Kadar sta tevec in imenovalec razlinega predznaka. Ulomek je enak 0, natanko takrat, ko je tevec enak 0. - Ulomka in sta enaka natanko takrat, ko je ad=bc. - Nasprotni ulomek ulomka je ulomek . Vsota danega in njemu nasprotnega ulomka je enaka 0. Nasprotni ulomek nasprotnega ulomka je enak danemu ulomku. - Vrednost ulomka se ne spremeni, e tevec in imenovalec pomnoimo ali delimo z istim nenielnim tevilom. Mnoenju tevca in imenovalca z istim nenielnim tevilom pravimo razirjanje ulomka, deljenju pa krajanje ulomka. V okrajanem ulomku sta tevec in imenovalec tuji tevili. - Urejenost racionalnih tevil Lastnosti relacije urejenosti e na obeh straneh neenakosti odtejemo/pritejemo isto tevilo, se neenakost ohrani (monotonost vsote/razlike). Relacija je tranzitivna. Pri mnoenju neenakosti z negativnim tevilom se znak neenakosti ohranja. Pri mnoenju/deljenju neenakosti z negativnim tevilom se znak neenakosti obrne. - Raunske operacije Vsoto ulomkov izraunamo tako, da najprej ulomke razirimo na skupni imenovalec in nato odtejemo tevce. Skupni imenovalec ulomkov je najmanji skupni vekratnik imenovalcev. Velja komutativnost in asociativnost. Odtevanje je pritevanje nasprotne vrednosti. Ulomka mnoimo tako, da tevec mnoimo s tevcem, imenovalec pa z imenovalcem. Velja komutativnost in asociativnost, setevanje in mnoenje pa povezuje distributivnostni zakon. Ulomek delimo z nenielnim ulomkom (c 0) tako, da ulomek mnoimo z obratno vrednostjo ulomka . Odtevanje je pritevanje neaprotne vrednosti drugega tevila. Deljenje je mnoenje z obratno vrednostjo drugega tevila. Dvojni ulomek POTENCE S CELIMI EKSPONENTI

DECIMALNA TEVILA Enice Desetice Stotice Tisoice Desettisoice Desetine Stotine Tisoine DECIMALNA T. NESKONNA PERIODINA NEPERIODINA Ulomek predstavlja konno decimalno tevilo, kadar ima v imenovalcu potence t. 2 ali 5. REALNA TEVILA Naravna+cela+racionalna+iracionalna KONA

SKLEPNI RAUN

KVADRAT IN KUBINI KORENI Kvadratni:

Kubini:

INTERVALI Mnoico vseh realnih tevil med a in b imenujemo interval. tevili a in b sta krajii intervala. Glede na to, ali krajili intervala sodita k intervalu ali ne, loimo ve vrst intervalov. Zaprti interval vkljuuje poleg vseh tevil med a in b tudi obe krajii, odprti interval je brez kraji, polodprti oz. polzaprti interval pa vkljuuje ali levo ali desno krajie. Oglati oklepaj oznauje, da krajie sodi k intervalu, okrogli oklepaj pa, da je interval brez ustreznega krajia. Presek in unija intervalov je en ali ve intervalov.

REEVANJE LINEARNIH NEENAB - Enaaj se ohrani, e na obeh straneh neenabe pritejemo/odtejemo isto tevilo. - Enaaj se spremeni, e na obeh straneh neenabe mnoimo/delimo z istim negativnim tevilom. - Enakovredni/ekvivalentni neenabi imata isto mnoico reitev. Reitve neenab so intervali.