You are on page 1of 17

Voved Dr`avata i pravoto se op{testveni pojavi koi vo minatoto, a i denes, se predmet na golemo interesirawe, ne samo vo naukata tuku i po{iroko.

Slobodno mo`e da se ka`e deka, niedni drugi op{testveni pojavi ne predizvikale tolku raspravi, polemiki, sprotivni gledi{ta i teorii so mnogubrojni suptilni varijanti, kako {to e slu~ajot so dr`avata i pravoto. Trgnuvaj}i od toa deka, pravnata nauka e edna od najstarite pravni nauki i ima tradicija podolga od dve iljadi godini, taa bila i seu{te e tema na prou~uvawe i na politikolozite, ekonomistite, filozofite i drugi. Denes i re~isi i nema oblast vo koja ne gi sre}avame dr`avata i pravnata regulativa. Vo toa e nivnata golemina. Poradi toa tie bile, a i denes pretstavuvaat mo}ni kategorii vo op{testvoto. Za da mo`e da se zboruva za predmet i metod na Voved vo pravoto, najprvo, treba da go opredelime poimot prevo, t.e. {to se podrazbira, {to sodr`i toj vo sebe. Izrazot "pravo" mo`e da se protolkuva vo po{iroka i potesna smisla. Zo{to e toa taka? Ako se saka pravoto da se izu~uva kako nauka, mora da se izleze nadvor od ~isto pravnite ramki, bidej}i e potrebno da se sogledaat i prou~at i onie op{testveni pojavi od koi pravoto e zavisno ili vrz koi pak toa dejstvuva. Od druga strana pak koga se ka`e "pravo", avtomatski se prestavuva i dr`avata. Tie dve zna~ajni op{testveni pojavi se vo nerazdelna vrska. Po kratkoto izlagawe za toa {to e pravoto kako poim mo`e da se premine kon prou~uvawe na negoviot predmet i metod

PREDMET NA VOVED VO PRAVOTO Predmetot utvrduvaweto, na Voved i vo pravoto se sostoi na vo

izu~uvaweto

sistematiziraweto

op{tite

zakonitosti za nastanokot i funkcioniraweto na dr`avno pravnite pojavi i analizata na nivnata su{tina i socijalnoto zna~ewe vo dr`avno pravniot poredok. Gledano od razli~ni aspekti, poimot pravo i razli~no se priema. Na primer vo filozofijata ili etikata, poimot "pravo" se zema kako sinonim za spravedlivost, dodeka pak vo pozitivno pravna smisla, poimot e sinonim za ozna~uvawe na pravilata, normite na pozitivnoto pravo. I dvete zna~ewa ne mo`at da bidat zanemareni. Spored toa mo`e da definirame: Voved vo pravoto, za predmet go ima "pravoto" kako normativna disciplina predopredelena za izrabotuvawe na pravilata za povedenie na lu|eto, kako i za na~inot na organiziraweto na nivnite op{testveni odnosi vo ramkite na sevkupnata zaednica, dr`avata. So eden zbor, predmet na bilo koja nauka e materijata {to ja sledi, prou~uva i objasnuva. Spored toa predmet na voved vo preavoto, kako pravna disciplina, }e bidat dr`avatai pravoto kako objektivni pojavi vo svetski ramki. Ako se trgne od faktot deka ne mo`at da postojat dve ili pove}e pravni nauki so ist predmet na izu~uvawe, u{te na po~etokot se postavuva pra{aweto: Vo {to e razlikata vo predmetot na izu~uvawe na pravnite nauki koga, na~elno se veli deka niven predmet na prou~uvawe se dr`avata i pravoto ?
2

Pra{aweto za to~no opredeluvawe na predmetot na edna nauka e i pra{awe na jasno razgrani~uvawe na naukite me|u sebe. Poto~no, {to se odnesuva do Vovedot vo pravoto, za razlika od drugite pravni disciplini, gi izu~uva dr`avata i pravoto vo najop{ta smisla. Zna~i, negoviot predmet ne izu~uvawe na konkretna, porane{na ili dene{na dr`ava ili pravo, tuku izu~uvawe na onie osnovni pra{awa {to se temel na sekoja dr`ava i pravo, bez razlika koga postoele. Za da se prou~at kako pojavi dr`avata i pravoto, najprvo se sozdavaat op{ti poimi i se pstavuvaat osnovnite zakonitosti preku koi edinstveno mo`e da se sfati, da se objasni i da se pronikne vo pojavite dr`ava i pravo od damnina, pa do denes. Za razlika od teorijata na dr`avata i pravoto ili filozofijata na pravoto kako poop{ti pravni disciplini, samo, Vovedot vo pravoto gi izu~uva samo najva`nite, osnovnite pra{awa i pritoa, ne navleguva vo teoretsko analizirawe na sudirite, me|u razli~nite teorii, izbegnuvaj}i ja istovremeno i kriti~kata analiza koja e predmet na teorijata na dr`avata i pravoto. Mo`e spored toa da zabele`ime deka: Vovedot vo pravoto kako pravna disciplina za svoj predmet na prou~uvawe gi ima dr`avata i pravoto vo celost, toa se zadr`uva samo na op{tite, osnovnite i najzna~ajnite kategorii, poimi i zakonitosti vo oblasta na dr`avata i pravoto i pritoa gi izlo`uva na polesen i poednostaven na~in: po~etni~ki, na {to upatuva i samoto ime na ovaa disciplina. Pod "poim" podrazbirame soznanija za edna pojava ili pojava kako takva, na primer, poimite ~ovek, u~ili{te i drugi. Poimot se sostoi od zbir na odredbi za su{tinata t.e. go sodr`i glavniot kvalitet na prou~uvanata Vrskata {to pojava so site zo nejzini zaemno karakteristi~ni pojavi. nastanuva

dejstvuvawe na pojavite edna vrz druga se iska`uva so "zakon" ili preku primer; vo prirodnite nauki; zakonot za gravitacija,
3

zakonot za zemjinata te`a i drugi primeri od prirodnite i op{testvenite nauki. Naukata so pomo{ na poimite, svetot ni go odrazuva stati~ki, odnosno kakov {to e vo migot na sogleduvaweto, dodeka so pomo{ na zakonite svetot ni se prika`uva vo svojata dinami~ka dimenzija, odnosno kakov {to e: vo postojano dvi`ewe i me|usebno dejstvuvawe na pojavite, vo nivnoto menuvawe i preminuvawe edna vo druga. Za voved vo pravoto ne smee da se zaklu~i deka negoviot predmet e "dr`avata i pravoto op{to" bidej}i vo op{testvenata stvarnost, takva dr`ava i pravo ne postojat. Tie, i site drugi op{testveni pojavi, postojat samo kako konkretni i toa, mo`eme da zboruvame za makedonska, rimska, francuska dr`ava i pravo. Zaklu~okot deka ne postoi apstraktna dr`ava i pravo, ne e dokaz deka dr`avite i prava nastanuvale slu~ajno i deka me|u niv, od damnina pa se do denes ne postoi nikakva vrska, nema zaedni~ki obele`ja, pravilnosti ili zakonitosti. So prdlabo~no istra`uvawe, se otkrivaat niza takvi vrski, obele`ja, poimi i zakonitosti koi se sretnuvaat, nu`no, vo sekoja dr`ava i pravo i koi ja so~inuvaat nivnata su{tina. Ili preku primer, kaj site dr`avi su{tinsko svojstvo e toa {to site predizvikuvaat organizacii za fizi~ko nasilstvo, odnosno organizacii koi vo svoite race go imaat monopolot za primena na fizi~ka prinuda. Za pravoto pak kako negovo obele`je se podvlekuva deka, sekoe pravo e zbir od pravila za povedenieto na lu|eto i koe po potreba se primenuva so upotreba na dr`avna prinuda. Takvite karakteristiki vo eden ili drug oblik, nu`no gi sre}avame vo site dr`avi i prava od {to se i logi~en predmet na voved vo pravoto. So ova lesno mo`e da se zabele`i kvalitativna razlika me|u vovedot vo pravoto i drugite pozitivno pravni disciplini. Dr`avata i pravoto sekoga{ se konkretni pojavi, no tie treba i teoretski da se prou~uvaat od pri~ina {to samo na takov na~in mo`e da se otkrie deka site imaat, nezavisano od toa dali
4

postojat ili postoele izvesni kvaliteti {to se identi~ni za site i se povtoruvaat vo site. Tie se vo samata osnova i se povtoruvaat vo site dr`avi i prava i ja pretstavuvaat smata su{tina. Pokraj prethodno iznesenoto vo predmet na voved vo pravoto, vleguvaat i opredelen broj vrski ili odnosi me|u pojavite koi se iska`uvaat niz zakoni. Postoi t.n. vertikalna razlika, odnosno razlika vo dlabo~ina. Ima vrski koi gi sostavuvaat osnovnite kvaliteti na pojavite dr`ava i pravo ili me|usebno ili so drugi kvaliteti nadvor od dr`avata i pravoto, i se pojavuvaat sekade vo site dr`avi i prava. Zatoa ovie vrski stojat vo najdlabokiot sloj i vleguvaat vo su{tinata na dr`avata i pravoto. Sekoja dr`ava i pravo se povrzani so odreden na ~in na proizvodstvo ili so odredena socijalno klasna struktura na op{testvoto. koja ja Primer: feudalnata pazarniot dr`ava na~in selanstvo; ja na vo karakterizira proizvodstvo; kapitalizmot, naturalniot na~in na proizvodstvo, za razlika od bur`oaskata obele`uva i preovladuva~ka klasa vo feudalizmot se zemjosopstveni~kata (feudalnata) zakrepostenoto bur`oaskata klasa kao vladea~ka i proletarijatot kako pot~ineta. Voved vo pravoto ostvaruva i opredelen broj osobeni funkcii i toa: 1.Soznajna funkcija, se iska`uva preku objasnuvaweto na pojavite i procesite na dr`avno pravniot `ivot na op{testvoto t.e. gi objasnuva objektivnite procesi na nejziniot razvitok i otkrivaj}i kakvi zakonitosti le`at vo osnovata na ovie procesi, ja opredeluva i nivnata su{tina i sodr`ina; 2. Evristi~ko- epistemolo{ka funkcija, ne upatuva deka vovedot vo pravoto ne se ograni~uva samo na soznanieto i objasnuvaweto na osnovnite zakonitosti na dr`avno pravnata stvarnost, proniknuvaj}i vo tie zakonitosti, gi rsvetluva i objasnuva nivnite streme`i i povrzanosta na dr`avno pravnite
5

pojavi so drugite op{testveni pojavi. Na toj na~in gi otkriva novite zakonitosti vo dr`avno pravniot `ivot na op{testvoto; 3. Prognosti~ka funkcija, pokraj postoeweto na novite zakonitosti, gi otkriva i streme`ite vo nivniot razvitok. Vrz osnova na objektivnite zakonitosti gi otkriva i gi postavuva nau~nite hipotezi na natamo{niot razvitok na dr`avata i pravoto. Vistinitosta na hipotezite, se proveruvaat vo praktikata. Vrz osnova na ovie funkcii i rezultatite od sopstvenite istra`uvawa, vovedot vo pravoto se potpira i vrz rezultatite i dostignuvawata na drugite op{testveni i pravno politi~ki nauki. Na krajot mo`eme da ka`eme deka su{tinskata razlika me|u pozitivno pravnite (konkretnite) i op{to vovednite nauki e vo slednoto: prvite za svoj predmet na prou~uvawa imaat konkretna dr`ava i pravo, nasproti drugite koi gi prou~uvaat samo onie kvaliteti i vrski {to se op{ti, odnosno osnovni za site dr`avi i prava, osobeni za pove}e od niv ili se osnovni za celosta na konkretniot praven poredok. Vo takva sostojba, vovedot vo pravoto mo`e vo sekoja dr`ava i pravo da gi izdvoi onie kvaliteti i vrski koi se op{ti i spored toa su{tinski za pojavite dr`ava i pravo. METOD NA VOVED VO PRAVOTO Metodot e pat ili na~in, zbir na postapki i sredsvta soobrazeni na pojavite ili na predmetot na istra`uvawe so ~ija pomo{ se dobiva pocelosno soznanie za postavenata cel. Metodot e znaewe so koe prethodno se raspolaga vo nau~noto istra`uvawe ili vo re{avaweto na konkretnata zada~a.Sekoja nauka ima svoj metod so koj ja prou~uva predmetnata materija. Kako {to ima razlika vo predmetite na

sekoja edna nauka, taka postojat i razliki vo nivnite metodi. Sekoja nauka oddelno treba da ja pronajde onaa postapka i onie sredstva so koi najdobro }e mo`e da se soznae. Edno e bitno, a toa e deka, metodite karakteristi~ni za prirodnite nauki, ne mo`at da gi koristat op{testvenite nauki i obratno. Od sevo ova se doa|a do zaklu~ok deka metodot pretstavuva, dobieno soodvetno znaewe za istra`uvanata pojava. Metodot e sostaven del na samata nauka. Istoriskiot razvitok na op{testvenite nauki e odbele`an so razli~ni sfa}awa na op{testvoto, op{testvenite pojavi i op{testvenite zakonitosti. Ova pak imalo i se u{te ima

neposreden odraz i vrz sfa}aweto za metodot i metodologijata na op{testvenite nauki. Toa e osnovnata pri~ina {to do denes, i pokraj mnogubrojnite nastojuvawa, ne e izgradena op{ta metodologija za op{testvenite nauki, za razlika od prirodnite nauki. Vo su{tina prirodnite nauki se zemaat za primer kako treba da se prou~uvaat op{testvenite pojavi. No, metodologijata na istra`uvaweto na prirodnite nauki ne mo`e da se poistoveti so metodologijata so op{testvenite nauki. Pri istovetuvaweto na metodite mo`e da se dojde do sosema pogre{ni i neprifatlivi nau~ni rezultati. Vo naukata nema trajni, ve~ni i edna{ za sekoga{ dadeni ili soznaeni vistini, posebno za op{testvenite nauki vo koi ne mo`e da stane zbor za nikakvi apsolutni vistini. Toa se dol`i pred se na postojniot razvoj i menuvawe na op{testvenite odnosi i zatoa kako rezultat na toa, op{testvenite pojavi se postojana dinami~nost i promenlivost i toa posebno za pojavite dr`ava i pravo. Od nivnoto nastanuvawe, pa se do denes tie se vo postojano dvi`ewe i menuvawe, taka da i sredstvata i postapkite

so koi se ili bile istra`uvani, postojano se menuvaat, se dopolnuvaat i se usovr{uvaat za da ne dojde do zaostanuvawe na pravnata nauka zad op{testvenata stvarnost. Pravnata nauka se stremi da ja soznae vistinata za pojavite {to gi izu~uva. Toa e te`ok i makotrpen pat za da se dojde do vistinskoto nau~no soznanie.

Zna~eweto na metogologijata vo soznavaweto na dr`avata i pravoto Ako preku predmeto na vovedot vo pravoto dobivame soznanie {to izu~uva ovaa nau~na disciplina, metodot dava odgovor na pra{aweto kako treba da se izu~uvaat dre`avata i pravoto. Metodologijata ne upatuva na izu~uvaweto na op{testvenata stvarnost so pomo{ na osnovnite op{testveni zakonistosti, odnosno najop{tite na~ela i poimi vrz koi se temelat nastanokot, istoriskiot razvitok i op{testvenata funkcija na dr`avata i pravoto, ottuka metodologijata na vovedot vo pravoto pretstavuva: Zbir na opredeleni teoretski na~ela, logi~ni metodi i posebni sredstva i postapki vo istra`uvaweto na osnovnite op{ti zakonitosti za nastanokot i razvitokot na dr`avno pravnite pojavi. Pozna~ajni na~ela na op{to teoretskoto istra`uvawe na dr`avata i pravoto se slednive: 1. Istoriski pristap. Ovoj pristap vo izu~uvaweto na dr`avata i pravoto bara ovie pojavi da se izu~uvaat vo nivniot postojan razvitok i vzemna uslovenost. Treba da se otkrivaat pri~inite za nivniot nastanok, da gi prosledi osnovnite etapi na

nivniot razvitok i od toa poa|ali{te da dade nau~na ocenka za sovremenata dr`ava i pravo ; 2. Objektivnost. Ozna~uva vistinsko vistinsko otslikuvawe na dr`vno pravnata stvarnost vo nau~noto soznavawe, odnosno nejzinata reprodukcija kakva {to e vo stvarnosta; 3. Konkretnost. Treba da se zemaat predvid site stvarni uslovi vo koi e nao|a objektot na istra`uvawe t.e. dr`avata i pravoto, preku izdvojuvaweto na glavnite, su{testvenite svojstva, vrski i streme`i vo tekot na nivniot etapen razvitok. Samopraktikata ja potvrduva vistinitosta, t.e. nevistinitosta na opredeleno nau~no znaewe; 4. Pluralizam. Na~elo koe nastojuva na potrebata od sestrano istra`uvawe na dr`avata i pravoto. Ako go naso~at svoeto vnimanie samo na edna strana ili samo na opredeleni svojstva na dr`avata i pravoto i gi otstranat drugite kao nesu{testveni, strani~ni i nebitni, vo takov slu~aj neizbe`no se vleguva vo }orsokak. Pluralizmot ozna~uva istovremeno i univerzalnost zatoa {to, pri toa se zemaat predvid ne samo protivre~nostite na pogledite za pojavite dr`ava i pravo, tuku i razli~nite sfa}awa vo odnos na nivnoto poteklo, su{tina, socijalna naso~enost, struktura, razvojna perspektiva i drugo. Blagodarej}i na ova na~elo vo soznavaweto na op{tite zakonitosti na dr`avata i pravoto vovedot vo pravoto sozdava optimalen sistem na znaewa vo koi se odrazuva objektivnata dadenost za opredelena konkretna stvarnost. Ili preku primer, nau~nata pretstava za toa dali dr`avata prvenstveno promeni vo nastanala op{testvoto kako samo rezultat delumno na gi ekonomskite

objasnuva pri~inite za nejzinoto nastanuvawe. Za da se razberat op{tite zakonitosti na nastanuvaweto, neophodno e da se

zemaat predvid raznite postavki, na primer, na prirodno pravnata, dogovornata ili psiholo{kata teorija, teorijata na sila i drugi. Ednovalentniot pristap vo izu~uvaweto na pojavite, nu`no doveduva do necelosni, ednostrani zaklu~oci so koi ne mo`e da se objasni su{tinata na dr`avata i pravoto i da se opredeli nivnoto prakti~no zna~ewe vo op{testveniot `ivot. Za soznavawe i objasnuvawe na osnovnite zakonitosti na pojavite, vovedot vo pravoto vo odredena mera gi koristi i logi~kite metodi. So posredstvo na ovie metodi, teoretskite na~ela na istra`uvaweto se doveduvaat do ramni{te na stvarnost. Od logi~kite metodi, vovedot vo pravoto se slu`i so slednive metodi, so koi istovremeno se doka`uva i proveruva vistinitosta i objektivnosta na vovedot vo pravoto. 1. Analiza. Se upotrebuva za otkrivawe na strukturata na dr`avata i pravoto, gi opredeluva nivnite elementi i gi utvrduva su{tinskite svojstva na nivnite me|usebni odnosi. Vo ramkite na ovoj metod, se pojavuva i metodot na formalizacija. Toj ovozmo`uva pravoto da so se otsranuvawe, utvrdat odnosno so vrski i apstrhirawe odnosi na vtorostepenite, sporedbenite svojstva i obele`ja na dr`avata i logi~kite me|u najzna~ajnite, osnovnite vrski i obele`ja vo pojavite dr`ava i pravo. Toa isto taka ovozmo`uva sistematizirawe, precizirawe i metodolo{ko obrazlo`uvawe na sodr`inata na vovedot vo pravoto, rasvetluvawe na su{testvenite svojstva na povrzanost na dr`avata i pravoto so razli~ni op{testveni pojavi, kako i otkrivawe i jasno opredeluvawe na seu{te nere{enite pra{awa. 2. Sinteza. Se upotrebuva za soedinuvawe na onie podatoci {to se dobieni kako rezultat na analizata na razli~nite svojstva i belezi na pojavite dr`ava i pravo. Preku sintetizirawe na

10

analiti~ki steknatoto znaewe za oddelni elementi, dobivame jasna pretstava za dr`avata i pravoto kako celost. 3. Indukcija. Se sostoi vo izu~uvawe i nabquduvawe na pravi~nite, odnosno konkretnite promeni vo dr`avno pravniot poredok, vrz osnova na {to se pravat odredeni op{ti zaklu~oci za dr`avata i pravoto. Zna~i so pomo{ na ovoj metod se doa|a do op{ti zaklu~oci vrz osnova na prou~uvawe na konkretna stvarnost.

4. Dedukcija. Konkretnata stvarnost ne se istra`uva onakva kakva {to e, tuku vrz osnova na izvodi zasnovani vrz nekoja apstraktna ideja. Op{testvenite pojavi se ispituvaat so pomo{ na ideite od koi ~ove~kiot razum dosega samostojno i nezavisno od konkretnata stvarnost, odnosno od posebnite, poedine~nite zaklu~oci se doa|a vrz osnova na op{tite, zdravoraumski pretpostavki do koi ~ove~kiot um i razum samostojno doa|a bez potpirawe vrz konkretna, objektivno dadena op{testvena stvarnost. Procesot na istra`uvawe na dedukcijata odi vo sosema sprotivna nasoak od onoj, svojstven na induktivniot metod. Ili preku primer : ako e vo pra{awe soznavaweto na pravoto, toa se pravi vrz osnova na prou~uvaweto na negovite op{ti elementi i na negovata sistematska struktura i prodol`uva so analiza na pravnite granki kako najkrupni strukturalni elementi na sitemot na pravoto. Potoa se otkrivaat su{tinskite obele`ja i svojstva na oddelni pravni institucii i na kraj, celokupnoto istra`uvawe na pravoto, zavr{uva so istra`uvawe na pravnite normi, po~etniot element na sekoj praven instrument i na nivnata struktura. 5. Hipoteza e nau~no ishodna to~ka, poto~no teza vo istra`uvaweto na koja bilo pojava ~ija teoretska zasnovanost se doka`uva ili se otfrla so pomo{ na eksperiment ili so nejzino
11

iskustveno nau~no proveruvawe. Spored Kant, hipotezata ne e pusta `elba, tuku toa e mislewe za fakti~kata polo`ba na predmetnata i idejnata stvarnost, napraveno pod stroga kontrola na razumot. Spored nea, vovedot vo pravoto i teorijata na dr`avata i pravoto, ne se nauki koi samo go opi{uvaat dostignatoto vo nau~noto soznavawe. Nivnata zada~a se sostoi, vrz osnova na raspolo`iviot faktografski materijal da se pristapat kon otkrivaweto i kon sozdavaweto na novi i se ponovi op{ti svojstva su{testveni obele`ja i pojavi, kako i najop{ti zakonitosti za dr`avata i pravoto, i da otkrivaat, do odreden stepen strme`ite na op{testveniot razvitok na ovie dve pojavi. Za da se prou~i edna pojava potrebno e, materijalot sobran vrz osnova na neposrednoto nabquduvawe da se dade na analiza, da se ras~leni na negovite sostavni delovi i preku nivno soedinuvawe so upotreba na drugite pomo{no tehni~ki, logi~ki i posebni metodi, da se dadat najop{tite zaklu~oci za dr`avata i pravoto so najop{to tolkuvawe vo isto vreme. Pod pomo{no tehni~ki metodi se podrazbiraat nabquduvaweto, eksperimentot, analizata na sodr`inata i drugi. Ovie metodi vo kombinacija so logi~kite metodi i posebnite, nu`no se povrzani vo poop{t teoretski sistem koj se zasnova na t.n. op{ti, generalni metodi. Vo naukata postojat pove}e takvi metodi i toa: metafizi~kiot, sholasti~kiot, dijalekti~ko i materijalisti~kiot, sistematskiot, idealisti~kiot, kibernetskiot

drugi. Sekoj od ovie metodi se potpira vrz eden op{to teoretski sistem so koj se objasnuva op{testvoto, negovata su{tina i priroda. So op{tiot, generalniot metod po~nuva i zavr{uva sekoe istra`uvawe. Primenata na site drugi metodi ne mo`e da bide ostvarena ako ne se zasnova na op{tiot metod, so drugi zborovi dokolku ne e teoretski zasnovan. POSEBNI METODI
12

Sekoja edna nauka, pokraj op{tiot nau~en metod, nu`no razviva i svoi posebni metodi. Za da mo`e da postavi svoj poseben metod ili metodi, potrebno e solidno poznavawe na op{testvenata stvarnost. No toa ne e slu~aj i vo starovekovniot svet, bidejke oddelni vidovi pojavi vo prirodata i op{testvoto seu{te ne bile dovolno ispitani za da mo`e da se dobie vrsta na osnova za sozdavawe na samostojni posebni metodi. Zatoa i se upotrebuva kako "poseben" filozofsko-spekulativniot metod so ~ija pomo{ i po pat na dedukcija se davaat odgovori za dr`avata i pravoto, ne onakvi kakvi {to se vo stvarnosta, tuku kakvi spored zamislata na filozofot treba da bidat. Poto~no se odbegnuva konkretnata stvarnost za smetka na zamislenata idealna dr`ava i pravo, i od tie pri~ini ovoj metod ne mo`e da se smeta poseben vo pravnata nauka se zboruva za slednive posebni matodi.

PRAVEN METOD

Pravniot metod pretstavuva osnoven poseben metod vo izu~uvaweto na pravnite nauki. Toj e najstar i edeinstven ~isto praven metod so koj se slu`i i vovedot vopravoto. Koe e negovoto obele`je? Vo poa {to dr`avata i pravoto gi izu~uva isklu~ivo preku analiza na mnogubrojnite pravni normi vo dr`avata. vo dr`avata se {to e zna~ajno i istovrameno mo`no za regulirawe se preto~uva vo pravna norma, a zbirot od site pravni normi vo edna dr`ava, sistematiziran spored opredeleni kriteriumi, so~inuva cvrst, celosen
13

sistem

od

pravila

za

povedenie odnosno zapovedi kakvo treba da bide povedenieto

na lu|eto vo op{testvoto. Kako takvo pravoto vleguva vo grupata na op{testveni pravila regulirani na globalen na~in, preku dr`avnata organizacija so zakana za sankcija za neispolnuvawe, koja ja sproveduvaat nadle`ni dr`avni organi. Pravniot metod gi zema vo predvid edinstveno i isklu~ivo pravnite normi. Negova cel ne e da objasnuva zo{to dr`avata i pravoto se takvi kakvi {to se, ili da gi otcenuva dali se dobri ili lo{i, tuku spored va`e~kite pravni pravila da gi opi{e i kakvi {to se. Negova edinstvena zada~a e da ja najde logi~nata sodr`ina na pravnite normi, da go predstavi pravoto kako strogo sistematizirana i logi~ki neprotivre~na celost na normi i to~no da utvrdi kako glasi sekoja va`i~ka, pozitivno-pravna norma. Dr`avata nabquduvana so svojot metod predstavuva organizacija ~ii aktivnosti dokraj se regulirani so pravoto. Sleduva deka ne e no{to drugo tuku ~ove~ka zaednica ~ie sevkupno dejstvuvawe e regulirano so pravoto. Ovde doa|a i tezata za t.n " Pravna Dr`ava". Iako za celosno i sestrano na pravoto ovoj metod e nedovolen, sepak za prou~uvawe na pravoto e nezamenliv i e od golema polza za pravnata praktika. Toj e prviot metod {to se pojavi vo pravnata nauka, za{toza da mo`e da go sfatime i da go razbereme pravoto, treba to~no da ja soznaeme negovata sodr`ina, a tokmu toa e predmet na ovoj metod.

Komparativen Metod Samoto ime na`uva komparativen ili sporeden metod. Osnovno obele`je e prou~uvaweto na opredeleni op{testveni pojavi, so poreduvawe so sli~ni ili sprotivni pojavi. Sporeduvaweto e cvrsta osnova za rasvetluvaweto bilo na opredeleni anomalii, bilo na opredeleni prednosti i opredeleni
14

vrednosni svojstva na prou~uvanata pojava. Vo redot na pravnite nauki, ovoj metod nao|a osobena primena vo Me| unarodnoto javno i privatno pravo. So upotreba na ovoj metod se ovozmo`uva sproreduvawe na sli~ni ili razli~ni pravni normi vo ramkite na eden praven institut, granka ili oblast, ili se izvr{uva sporedba so pravnite sistemi so pove}e dr`avi. odovde i ne e sli~en procesot na usoglasuvaweto na oddelnite svropski pravni poredoci, vklu~uvajki go i na{iot so barawata i potrebite na EU. Za da dojde do pocvrsto obredinuvawe na evropskite dr`avi vo edna idna sojuzna dr`avna organizacija, prvo }e treba da se odstranat su{tinskite razliki me|u oddelnite pravni sistemi, so upotreba na ovoj metod. Stanuva zbor za podolg proces. Istoriski Metod Op{estvenite pojavi gi sogleduva vo postojano

dvi`ewe,t.e. deka site ot{testveni pojavi se podlo`ni na period na nastanok, razvitok i is~eznuvawe. Ovoj metod e osnoven vo istoriskite nauki sepak nao|a uspe{na primena i vo ramkita na pravnite nauki, bidejki i pravnite pojavi se vo postojana dinamika i menuvawe. Sekoja pravna pojava, vklu~uvajki gi i dr`avata i pravoto kako celost, se podlo`ni na nadvore{na razvoja zalo`nitost: sekoja pravna pojava ima svoj "`ivoten" ciklus. Taka i dr`avite i pravoto pod vlijanie naporedeleni op{testveni faktori, nastanuvaat natrupanite promeni. Vovedot vo pravoto ima potreba od primena na istoriskiot metod, zo{to za da se dojde do osnovni, op{ti i teoriski poimi i zakonitosti za dr`avata i pravoto, bezdrugo treba da se poznava
15

vo

opredelen

op{testven

istoriski

period,

se

razvivaat vo opredelen oblik, so tekot na vremeto i so udarot na vnatre{ni protivre~nosti do`ivuvaat kvalitativni

sevkupniot istoriski razvitok na dr`avata i pravoto i pri toa da se utvrdi {ti e zaedni~ko za site dr`avi i prava koi postoele i postojat, bez ogled na toa dali stanuva zbor za robovladetelski, feudalna, socijalisti~ka ili kapitalisti~ka dr`ava. Sociolo{ki Metod Prethodno napomenavme za organi~enostana pravniot metod. i toa deka se odnesuva za nedovolnosta na dr`avata i pravoto da se izu~uvaat edinstveno i isklu~itelno onaka kako {to se dadeni vo pravnite normi.Naukata ne mo`e da se zadovoli samo so to~no normativno soznavawe na edna dr`ava i pravoto. Spored toa pravniot metod ne dava odgovor na pra{awata zo{to edna konkretna dr`ava i nejzinite pravni normi se takvi kako {to se; koi se ot{testvenite faktori {to taka dejstvuvale; kakva e ulogata na dr`avata i pravoto vo op{testvoto, dali e dobra ili lo{a, dali ne{to bi trebalo da se promeno vo odredena dr`ava i pravoto. Na ovie i niza drugi pra{awa odgovor dava sociolo{kiot metod, koj e pak op{t metod na sociologijata. Ovoj metod ne ja ispituva vnatre{nata sodr`ina na pravnite normi, tuku gi prou~uva i objasniva op{testvenite faktori koi divele do sozdavaweto na pravnite normi so takva sodr`ina ili gi objasnuva , u{te po{iroko pri~inite za nastanokot i razvitokot na dr`avata i pravoto. Bidejki dr`avata i pravoto se op{testveni pojavi, sociolo{kiot metod upatuva na istra`uvawe na op{testvenite pri~ini za nastanokot na koja bil0o dr`ava i pravoto. Niz baraweto odgovor na pri~inite }e mo`e i da se objasni na primer, zo{to nekoi dr`avi postojat od damnina , a zo{to nekoi docna se sozdadeni? Zo{to edni dr`avi se razvieni i bogati, a drugi vo golema siroma{tija? Zo{to i pod koi uslovi nekoi dr`avi se narekuvaat socijalisti~ki? Zo{to vo nekoi postoi poligamija, a vo drugi monogamija i drugi sli~ni pra{awa.
16

So ogled na prirodata na vovedot vo pravoto, socolo{kiot metod e nu`en vo istra`uvaweto na negovata predmetna materija i predstavova zna`iajno dopolnuvawe na pravniot metod.

17