B. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta, VAMZ, 3.s.

, XLII 213–230 (2009)

213

BIBA TER@AN Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani, Zaveti{ka 5 SLO-61000 LJUBLJANA biba.terzan@ff.uni-lj.si

JAPODSKA NEVESTA IZ OKOLICE NOVEGA MESTA
UDK 903»636/637« Izvorni znanstveni rad

V ~lanku je analiziran nakitni ensemble iz `ganega groba iz Pre~ne iz bli`nje okolice Novega mesta na Dolenjskem. Gre za bronasto ka~asto fibulo s sedlastim, listasto raz{irjenim lokom, dvoje torkvesov in dvoje obro~ev, za katere smo pokazali, da so posebna zna~ilnost `enske no{e na japodskem podro~ju. Dvodelne ka~aste fibule s sedlastim lokom, ki se pojavljajo v treh variantah, sodijo h naglavnemu nakitu, bodisi za pripenjanje pokrivala bodisi za spenjanje las v frizuro. Ker so tak{ne fibule no{am v so~asnih kulturnih skupinah na Dolenjskem in [tajerskem tuje, domnevamo, da je izvirala v Pre~ni pokopana oseba – enako kot tista v grobu 7 iz Nina – iz enega izmed japodskih krajev. Klju~ne re~i: Dolenjska, Pre~na, `gan grob, Ha B, japodski nakit, no{nja dvodelnih fibul. Key words: Dolenjska, Pre~na, cremation grave, Ha B Period, Iapodian attire, two-part serpentine fibulae –type, a way of wearing.

Raziskave, posve~ene pogrebnim obi~ajem v prazgodovini, ka`ejo, da so vladala pri obredih »prehoda«, takoimenovanih »les rites de passage«, kanoni~na, nepisana pravila kot odraz splo{nega dru`benega in vrednostnega soglasja, a vendar s posebnostmi, lastnimi posameznim dru`benim skupnostim, odvisnimi tako od kronolo{kih kot tudi kulturnih, religioznih in etni~nih dejavnikov. Zaradi sorazmerne ustaljenosti tovrstnih obi~ajev je mogo~e na osnovi na~ina pokopavanja ter sestava grobnih pridatkov sklepati, kak{na je bila tako imenovana »narodna no{a« v posameznih krajih, kulturah, dobah. Pod terminom »narodna no{a« razumemo bolj ali manj enoten na~in obla~enja pripadnikov posameznih dru`benih skupnosti neke dolo~ene regije, ki pa je v arheolo{kem zapisu razpoznaven le na podlagi snovnih predmetov kot posameznih elementov celostne podobe no{e. Poseben pomen no{e je namre~ v dejstvu, da predstavlja enega izmed elementarnih znakov identitete njenega nosilca, kajti pri vsakem sre~anju stoji na prvem mestu soo~enje med osebami, zato pripada no{i pomen simbolne opredelitve dru`benega mesta vsakega posameznika v pripadajo~em sociokulturnem sistemu.1
1 Glej npr. SCHUBERT 1993; LULI] [TORI] et al. 2005: 130 ss.

7 Kandija-Znan~eve njive. 4 – Kapiteljska njiva. Angeliju.214 B. V Naravoslovnem muzeju na Dunaju (Naturhistorisches Museum Wien) hranijo pod inventarnimi {tevilkami 55309–55311 najdbe (sl. ki je potekal pod pokroviteljstvom In{tituta za arheologijo SAZU. Dolenc. ki jih hrani Institut za arheologijo ZRC SAZU. ki je bil verjetno prilo`en po{iljki z najdbami. 3. Sodelovali sta Sne`a Hvala in Irena Lazar. Posebej se `elim zahvaliti dr. VAMZ. 3 DULAR 2003: 174 s. pribli`no 1.s. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta. 2 – Br{ljin. 2 Najdbe smo zrisali in opisali leta 1986 v okviru projekta »Evidentiranje arheolo{kih najdb s slovenskega ozemlja v tujih muzejih«. 8 – Zagreb{ka cesta. 2). pa pi{e: »Nr. W. ¾ Stund. dort in der Nähe sind mehrere Gräber noch«. 11 – Ma~kovec. 6 Portowald. ni dvoma. takratnemu predstojniku Prazgodovinskega oddelka Naravoslovnega muzeja na Dunaju. takrat {e obe {tudentki arheologije. da je obstajalo pri Pre~ni `arno grobi{~e nam neznanega obsega. kjer je kmet naletel na ve~ `ganih grobov. da so bili nedale~ od Pre~ne. von einem Fibula eine Scheibe Bronze. 12 – Marof.2 ki jih je muzeju leta 1900 posredoval Jernej Pe~nik. 1 grosse Halsring ganz. 5 – Br{ljin.gomila. Predmeti izvirajo iz `ganega groba. 3. 1 Bauer gefunden bei Pre~na bei Rudolfswerth. Takole se glasi Pe~nikov zapis:« bei Pre~na. {e zlasti ker so ji japodske teme posebej ljube. pri vasi Br{ljin prav tako odkriti Slika 1 – Figure 1: Karta arheolo{kih najdi{~ v okolici Novega mesta: 1 – Pre~na. in Weingarten. za ljubeznivo gostoljubje in dovoljenje za obdelavo in objavo najdb. kar Pe~nik izrecno navaja. nur zerschlagen. daß ist. Za kopije arhivskih aktov. ½ Halsring. gegen Westen von Rudolfswerth. hat ein Bauer in Weingarten mehr am ebenem Platze einige Brandgräber übergraben. Brandgrab. Omembe vredno se zdi dejstvo. . v seznamu. 10 – Malen{kova gomila.« 3 ^eprav doslej natan~no mesto najdi{~a {e ni bilo ponovno ugotovljeno. 3 – Mestne njive. a je prilika nanesla.. da jo s toliko ve~jo pozornostjo posvetimo jubilantki.5 km v smeri proti Novem mestu. se zahvaljujem kolegici A. 9 – Smolova hosta. XLII 213–230 (2009) Pod to premiso `elim v ~ast cenjene kolegice Dubravke Balen-Letuni} obravnavati nakitni ensemble iz Pre~ne pri Novem mestu. in sicer iz nekega vinograda. 2 Bronzeringe. @al je pri{lo do njihove objave s precej{njo zamudo.

3. Abb. ki so bile razporejene posamezne ali pa v skupinah tako na levem (Kapiteljske njive) kot na desnem bregu Krke (od Portowalda do Smolove Hoste). 2–3). TER@AN 2002: 436 ss. 5 Za pred kratkim raziskano gomilo pri Ma~kovcu glej UDOV^ 2009. ne pa tipu enodelnih ka~astih fibul s sedlastim lokom kot ga npr. 1-3. . 4–5)... 9 cm. saj je ravna igla njihova zna~ilnost v primerjavi z iglami variante Prozor. datirane v stopnjo Ha B 1–2. pa sklepamo zaradi simetri~ne uslo~enosti sedlastega loka (sl. T. iz zelo masivne tordirane `ice. nekatere izmed njih pa so le`ale tudi precej oddaljeno od naselbine (npr. ohranjenega fragmenta loka fibule zna{a 7. Dve – ne povsem enaki – bronasti tordirani ovratnici s splo{~enima. 2. da je morala biti dvignjena nad lok. saj Dular ni prepoznal. da jih Dular obravnava kot posami~ne najdbe. 3) (MIHOVILI] 1997: 45 ss. sl. Verjetno sta bila del uhanov ali pa obsen~nega okrasja (sl. Prva. listasto raz{irjenim lokom.. 12. 6 Za topografijo arheolo{kih najdi{~ v Novem mestu glej KNEZ 1986: 48 ss. 155 ss. ki so bila poleg Br{ljina odkrita {e na Kapiteljskih in Mestnih njivah. ki se ka`e v obliki rahle zo`itve na notranji strani obro~kov. 3. jih ponovno predstavljam v sliki in besedi. uvitima koncema. 2. se zastavlja vpra{anje. 1). Ne le po obliki tudi 4 KNEZ 1967. pripadajo~ih osrednjemu novome{kemu naselju (sl. Gre za grobove iz mlaj{ega obdobja kulture `arnih grobi{~. 2. Premer prve zna{a skoraj 15 cm. kar domnevamo za grobove v Br{ljinu. 1). ali pa smemo predpostavljati. da je bil v njihovi bli`ini manj{i zaselek. Tudi ovratnici sta ohranjeni le fragmentarno. 5). Dol. 4). da gre za najdbe iz `ganega groba. glej tudi GABROVEC 1973: 356 s. 1). GABROVEC 1983: 63 ss. ali so pripadali grobovi iz Pre~ne prebivalcem Marofa.9 Vendar je dejstvo. da gre za tip ka~aste fibule s sedlastim listastim lokom in dvema zankama. Glede na lego drugih planih `arnih grobi{~. pa je ohranjena le polovica. ki so praviloma uslo~ene. gracilnej{e. TER@AN 1999: 111 ss.6 Kljub temu da je najdbe iz Pre~ne pred nedavnim objavil Janez Dular v svoji knjigi o hal{tatski Dolenjski. okra{enim s sredinskim rebrom. eksplicitno zapisal. 11. in sicer ali k varianti tipa »Prozor« (sl. DRECHSLER-BI@I] 1962: 265 ss.7 V grobu so bili torej naslednji nakitni predmeti: 1. 49.5 pa ni izklju~eno. ki jih je objavil `e Tone Knez (sl.B. za fragment kak{ne vrste fibule gre. 2006: 94 ss. saj zna{a njun premer 3. druge okrog 12 cm (sl. kjer je bila osrednja prazgodovinska naselbina v pozni bronasti in starej{i `elezni dobi. T.. BATOVI] 1976: 43. 8 Nam se zdi ustreznej{e poimenovanje »fibule z ravno iglo«. 3. KRI@ 1995: 9 ss. ki so se dali sestaviti v celoto.4 ^eprav le`i Pre~na sorazmerno oddaljeno od novome{kega Marofa. Dva bronasta obro~ka polkro`nega preseka s sledovi obrabe. 9 Prim. ~eprav je Pe~nik.9 cm (sl. Sl. liburnskega. T. Razen tega pa tudi opis in risba fibule nista povsem ustrezna. gomila pri Ma~kovcu). ob obeh robovih pa s po {estimi graviranimi {rafiranimi trikotniki. Fragment bronaste ka~aste fibule s sedlastim. 2. 2. 3.. da sodi k tipu dvodelnih ka~astih fibul. kot zgoraj citirano.27. 2). da je bilo tudi pri Pre~ni le eno izmed {tevilnih grobi{~. predstavlja primerek iz Nina (prim. 3.8 oz. 3. Sl. z ravno iglo)8 kot jo je poimenovala Ru`ica Drechsler-Bi`i} (sl. Glede na opisane oblikovne lastnosti ohranjenega fragmenta fibule ni dvoma. a deformirana. 1. 1. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta. ^eprav nista ohranjeni niti sprednji niti zadnji del fibule. VAMZ. Glede na velikost sta skoraj povsem enaka. Med tem nakitom vzbuja najve~jo pozornost prav fibula. je bila razlomljena v tri kose.. dela Istre (sl. 1-2. 3. 2. na drugi strani pa zo`en nastavek za zanko ka`e. 10. 2.. 3. 1) ali pa k varianti s »pravo nogo« (oz. saj se z njo odstira izvor preminule osebe. XLII 213–230 (2009) 215 `arni grobovi. Na eni strani loka je zanka delno ohranjena. Sl. 1).. da je podobno oblikovan tudi lok fibule s tremi zankami iz Gradca-Turana iz vzhodnega. Kajti nerazumljivo se zdi. in hal{tatskih gomil.. 7 DULAR 2003: 174 s.s. 1-4 (svoj dvom je namre~ ozna~il s (?)). 1. od druge.

5). 3. . DRECHSLER-BI@I] 1962: Sl. T. da moramo v okviru dvodelnih fibul jadransko-italskega tipa razlikovati ve~ lokalnih variant. MIHOVILI] 1997: T. je bil Gero von Merhart. Vse bron. 3. 1. ki je pokazala.s. Vendar pa je bila Ru`ica Drechsler-Bi`i} tista. XLII 213–230 (2009) Slika 2 – Figure 2: Pre~na. 1.. ki se je podrobneje ukvarjal z njimi.. 2. po okrasu loka je fibuli iz Pre~ne najti najbolj{e primerjave prav med primerki omenjenih tipov fibul (prim. 1. ko je prou~eval odnose med italskimi in gr{kimi zvrstmi fibul ter njihova vplivna obmo~ja (KILIAN 1973: 28 Karte 2). sl.216 B. 3–4). 3. Med prvimi.10 Dvodelne ka~aste fibule s sedlastim lokom `e dalj ~asa vzbujajo pozornost. tudi von MERHART 1969: Taf. 10. nakit iz `ganega groba. Posvetil se jim je v svoji temeljni {tudiji o podonavsko-balkanskih povezavah z zgodnjimi `eleznodobnimi kulturami na Apeninskem polotoku ter jih opredelil kot dvodelne fibule jadransko-italskega tipa (von MERHART 1969: 20 ss. med katerimi se je sama posebej posvetila razli~icam fibul z listastim lokom. VAMZ. Kot `e zgoraj omenjeno je izdvojila na eni strani varianto dvodelnih ka~astih fibul s 10 Prim. Na kratko se jih dotaknil tudi Klaus Kilian. Taf. 1. tako zaradi svojih oblikovnih posebnosti kot tudi zaradi svoje razprostranjenosti na obeh straneh Jadrana. 1. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta. 7.

Karta).. 11).. 1). zlasti v japodskih krajih (sl. [ime Batovi}a (1976: 34 ss.s. 4) ter na drugi strani varianto fibul »tipa Prozor« (sl. Za obe je pokazala.Prozor.n.B. 3. .). 3. Tav. da se lastne predvsem no{i v zaledju severnega Jadrana.. Sl. tip Prozor (1a –fibula. in sicer razprave Fulvie Lo Schiavo (1970: 441 s. Karta 2). VAMZ. ^eprav so bila njihova dela pove~ini posve~ena {ir{i problematiki japodskega in liburnskega kulturnega obmo~ja.. 7–8.T. 3. 1 b –igla. 2 varianta z ravno iglo in spiralno nogo (Drvar). 5 enozankasta ka~asta fibula z sedlastim listastim lokom in uslo~eno iglo (Nin). pa obravnava ka~astih fibul dvodelnega tipa skoraj nikoli ni izostala. 29. 7) (DRECHSLER-BI@I] 1962: 295 ss. 4 varianta z ravno iglo in podolgovato ja{kasto nogo (n. 3 trozankasta ka~asta fibula s sedlastim listastim lokom (Gradac-Turan). Njeni {tudiji so sledili v svojih delih {tevilni avtorji. 7. Naj omenimo le nekatera izmed njih. sedlastim lokom in tako imenovano »pravo nogo« (sl. XLII 213–230 (2009) 217 Slika 3 – Figure 3: Ka~aste fibule s sedlastim listastim lokom: 1 varianta oz. 2.Kompolje). TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta. Dunje Glogovi} (1989: 19 ss. 3. 19.

Sl. v novej{em ~asu pa {e Barbare Tessmann (2001: 65 ss.218 B. 20. XLII 213–230 (2009) Slika 4 – Figure 4: Nin.. VAMZ. GLOGOVI] 2003..359. Abb.s. 326). 3. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta. 356. 34–36) in Sineve Kuko~ (2009: 199 ss.47.. .383). grob 7 (po BATOVI] 1976). T.

pri primerku iz Bilaja (sl. zato meni.1) in neznanega primorskega najdi{~a (sl. XLII 213–230 (2009) 219 Za fibulo iz Gradca-Turana (sl. kar je omogo~alo posebno horizontalno gibljivost tako loka kot igle pri spenjanju fibule. glej tudi RYCHNER et al. 4). da se je tudi moda dvodelnih ka~astih fibul tipa Prozor morda pojavila `e pred stopnjo Ha B3–C1. Igli tega tipa sta znani iz Donje Doline – glej MARI] 1964: Tab. 51. da je pojav fibul prve variante z ravno iglo iskati v ~asovni stopnji Ha B1. C2. da so slu`ile za pritrditev le-teh na glavo (TESSMANN 2001: 69 Abb. 41. 5. 40. Abb.. 3. Te analogije bi lahko nakazovale.s. 118. 3. Vpra{anje pa je. 3) pa je Kristina Mihovili} pokazala. 23-13. Datacijo prvih podpira predvsem grob 7 iz Velike Gorice. Taf. okra{ene z valovnico. TER@AN 1987: 8 ss. a jo hkrati lahko razumemo kot vezni ~len med italskimi in severnojadranskimi oz. 1) kot se ka`e v dvojnih spiralnih navojih zank na vsaki strani listastega sedlastega loka ter v dodatnih zankah na obeh prehodih loka v spiralna diska. 1995: 455 ss. ~e lahko enak namen pripi{emo tudi drugi varianti dvodelnih ka~astih fibul s sedlastim lokom (sl. tik ob njeni kroglasto ali vazasto oblikovani glavici. med zna~ilne tipe te svoje stopnje. okra{eno z valovnico. 1. Abb. Barbari Tessmann pa je uspelo ugotoviti. 114. Taf. V osnovnih potezah se ~asovna opredelitev tako dvodelnih kot enodelnih ka~astih fibul s sedlastim lokom na podro~ju japodsko-liburnskega prostora ne zdi sporna. 1995: 483 ss. Fig. a zato so bile bolj gibljive. temve~ ravna. 3. 14. je mo`na datacija v stopnjo Ha B1.12 Tudi za igle s plo{~ato okroglo plo{~ico in profiliranim vratom. da je fibula slu`ila za spenjanje las ali obleke (DRECHSLER-BI@I] 1962: 298). 8.14 Te`je je razvozlati. saj so imele na vsaki strani loka le po eno zanko. da so bile fibule tega tipa oz. 116. 1. uslo~ena igla. pa tudi brez igelnice. kar je dajalo celotni igli simetri~ni videz. 14 Prim. 1988). stilno usklajeno s profilirano glavico igle. kot so npr.. 4. 4. 1-2. dolge uslo~ene igle ve~krat najdene v kombinaciji s tako imenovanimi japodskimi kapami. 6.. ki pa so po Hermannu Müller-Karpeju datirani v stopnjo Ha B 2 (MÜLER-KARPE 1959: 209 ss. je `e Drechsler-Bi`i} izrazila domnevo. Gotovo so bile manj pro`ne. Iz njihove lege v grobovih. Tudi razmeroma dolga..13 Tudi za igle tipa Prozor bi lahko na{li podobnosti med panonskimi in vzhodnoalpskimi tipi igel iz ~asa kulture `arnih grobi{~.11 kar odgovarja stopnji Ha B1 v Müller-Karpejevem smislu. govori za poseben na~in spenjanja in no{enja tega nakita.. 3. za problematiko datiranja Ha B1-2 RYCHNER et al.. 1). Lok fibule je bil namre~ na eni strani zo`en in vtaknjen v posebno luknjico v igli.. VAMZ. ki prav tako uvr{~a podobne igle. 17). primerki iz Ru{ in Pfattena/Vadene.. 37). da pripada tipu fibul. 13-14 itd. da gre za zelo ekstravaganten kos naglavnega nakita `enske no{e bodisi za spenjanje las bodisi za pripenjanja pokrivala. da so morale biti fibule tega tipa zelo pro`ne. 13. 1. ~eprav malo{tevilnih. Torej smemo zaklju~iti. med pridatki katerega se nahaja tudi igla s kroglasto glavico. Sl. ki spominja na igle dvodelnih ka~astih fibul kot npr. 59. . Tab. pri primerkih iz Nina (sl.. Tab. Taf. ki jo Sabine Pabst-Dörrer pripisuje tipu Moravi~any. 12 MÜLLER-KARPE 1959: 204 ss. 3. 2. ki so raz{irjene predvsem v srednji Italiji in Apuliji. 1. 24. katere konica je bila praviloma varovana s cevasto igelnico. 4). 2. pri fibuli iz 11 VINSKI-GASPARINI 1973: 155 ss. Sl. sklepamo. 12-13. pri primerku iz Bilaja (sl. 4) ali pa v sedlasto zanko. 6. 3. 4-5. 4. Grob iz Velike Gorice datira Ksenija Vinski-Gasparini v svojo fazo IV. PABST-DÖRRER 2006: 75. ki sta slu`ila za le`i{~e igli. 102. kot npr. in pa s koni~astim nastavkom. Igla pa ni bila uslo~ena. medtem ko nastopi moda fibul druge variante – tipa Prozor – nekoliko kasneje. Sl. Glede na posebno simetri~no oblikovanost fibul tipa Prozor (sl. zahodnobalkanskimi tipi fibul (MIHOVILI] 1997: 45 ss. verjetno {ele v prehodnem obdobju Ha B3/ Ha C1. 12. J 5. kak{na je bila no{nja teh fibul in h kak{ni vrsti no{e so pripadale. 6. 108. 5. 13 Prim. Abb.B. Ve~ina omenjenih avtorjev si je edina v oceni. ki je bila speljana v spiralni disk kot npr. Abb. saj so podobne igli iz Ostro`ca pri Biha}u. RAUNIG 1982: 3 ss. CARANCINI 1975: 264 s. Njena konica je bila zataknjena v podalj{ano ja{kasto nogo kot npr. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta.

s. 1) ali pri fibulah tipa Prozor (sl.. 3. Drvarja (sl. 3. objavljenim grobnim celotam s to vrsto fibul pa si vendarle lahko ustvarimo naslednjo podobo o na~inu njihove no{nje: .220 B. VAMZ. Kljub malo{tevilnim ohranjenim oz. grob (po FIALA 1896). 5.1). XLII 213–230 (2009) Slika 5 – Figure 5: Drvar. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta.

4. predvsem za spenjanje obla~ila. 3). 1. Ker tako za lo~ne kot o~alaste fibule velja. 26. grob (po DRECHSLER-BI@I] 1983).. in sicer v grobu 7 iz Nina (sl. 4). in prav to je bilo verjetno pripeto z dvodelno ka~asto fibulo (sl. 2). da je h bogati no{i v tem grobu sodilo tudi naglavno pokrivalo. 5. 4. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta.. Sl. 12–13). je bila dvodelna ka~asta fibula s sedlastim lokom v kombinaciji s {e eno fibulo. deloma {e povezani v veri`ici (sl. Verjetno so preostanki veri`nega okrasa naglavnega pokrivala. 2.4. 10. 41. 4. da sta morda od naglavnega okrasa (sl. naglavni okras kot na primer v bogatem `enskem grobu iz Ostro`ca (RAUNIG 1982: 3 ss. TESSMANN 2001: 98 ss. da sta dvodelni ka~asti fibuli v obeh grobovih slu`ili nekemu drugemu namenu. V grobu 7 iz Nina so se poleg fibul in dveh torkvesov ohranili tudi majhni obro~ki.. 1.. 5). BALEN-LETUNI] 2006: 44 ss.. 1). Navedemo lahko naslednje indikatorje za to na{o domnevo. 3. 9. T. Abb. 16 DRECHSLER-BI@I] 1968: 29 ss.5) (FIALA 1896: 171.16 Ti drobci veri`ice dajejo torej slutiti. 6) (DRECHSLER-BI@I] 1983: 385s. 70. LO SCHIAVO 1970: 478 ss. v Ninu z enozankasto lo~no (sl. kjer je bila dvodelna fibula najdena skupaj z bronastimi spiralicami. VAMZ. V dveh grobovih. morda vendarle podobno kot fibule tipa Prozor za spenjanje las oz. 55. 8) in v grobu iz Drvarja (sl. npr. Tudi za o~alasta obeska v grobu iz Drvarja domnevamo. . Le-te so lahko bile nanizane v ogrlice ali pa so slu`ile kot lasni oz.4) (BATOVI] 1976: 31. 71. sl. 9. da spadajo med zna~ilni nakit `enske no{e. saltaleoni (sl..5. Tav. 2. 2). Na pokrivalo sklepamo tudi v grobu iz Bilaja pri Gospi}u. 23. saj so tak{ne veri`ice zna~ilne predvsem za japodske kape tipov Ic in IV po Drechsler-Bi`i}. PABST –DÖRRER 2006.s. 5. T. v Drvarju z o~alasto fibulo (sl. pritrditev naglavnega pokrivala. Abb. sl. XLII 213–230 (2009) 221 Slika 6 – Figure 6: Bilaj pri Gospi}u. 35.. Tab.B. 3.15 je mo`no. 15 Prim. 9.

VAMZ. TER@AN 1987: 8 ss. Tako si dovoljujemo postaviti hipotezo. 11-14 itd...17 kjer spada naglavni okras. Abb. medtem ko se fibule z ravno iglo prve in druge variante pogostej{e pojavljajo v okviru no{ iz obrobnih japodskih krajev kot npr. v sredi{~ih kot sta bila Prozor in Kompolje. sestavljen iz saltaleonov. Po tem pregledu dvodelnih fibul z listastim sedlastim lokom. da so tudi fibule druge variante dvodelnih ka~astih fibul s sedlastim lokom in z ravno iglo (sl. 3. 6. .s. se nam ne zdi dvomno. in II. 2. 7). 17 Prim. 3. kajti fibule tipa Prozor so pripadale predvsem no{i v Liki. 6–7). 1. ANDRONIKOS 1969: 33 ss. 5. zlasti no{e I. Posebno instruktivna pa je `enska no{a iz Vergine..1. So~asni `enski no{i na Dolenjskem so namre~ tovrstne fibule povsem tuje. med ozna~evalne elemente bogatej{ih no{. 5-8. 3.222 B. lastne pripadnicam z vrha hierarhi~ne lestvice tamkaj{nje dru`bene skupnosti (PABST-DÖRRER 2007: 643 ss. 4. V ta vzorec se dobro vklju~uje tudi fibula iz Pre~ne. tremi variantami posebno zna~ilnost v okviru japodskih no{.4. iz Drvarja v Pounju in iz sosednjih liburnskih sredi{~ kot npr. torej v osrednji Japodiji. da je provenienco fibule iz Pre~ne iskati prav v enem izmed japodskih krajev. iz Nina ali Garice na Krku. Zanimiva pa je tudi prostorska zastopanost no{nje dvodelnih ka~astih fibul (sl. 1) – enako kot fibule tipa Prozor – slu`ile kot naglavni nakit bodisi za pripenjanje `enskega pokrivala bodisi za spenjanje las v posebno frizuro. ki predstavlja doslej najbolj severni kraj s tak{nim nakitom... ki predstavljajo s svojima dvema oz. 7). 4. 1–2. XLII 213–230 (2009) 7–8. Fig. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta. Slika 7 – Figure 7: Karta razprostranjenosti dvodelnih ka~astih fibul s sedlastim lokom (glej seznam). TER@AN 1987: 8 ss. 225 ss. Fig. Eik. vrste po Pabst-Dörrer.

25. 2. ® Varianta I – dvodelne fibule z ravno iglo in spiralno diskasto nogo l 1. 3. 4. obema se `elim tudi na tem mestu zahvaliti. Tav. 1. GLOGOVI] 1989: T. Izjemo tvorijo le nekateri torkvesi iz Ostro`nika pri Mokronogu. 2.. T. 1968: 30 ss. Sl.. 13. T. von MERHART 1942/ 1969: 107 Lista 4. 2. Ena izmed tak{nih nevest je morala biti preminula iz Pre~ne – iz okolice Novega mesta. Abb. KNEZ 1967: 155 ss. 1975: 29. Fig. 6. DRECHSLER-BI@I] 1962: 299. 4. 2-6 so delo Ide Murgelj. Karta 1. Podobno domnevamo tudi za osebo ali ve~ oseb iz Ostro`nika pri Mokronogu. 4–5). KRI@ 1995: 29 ss. Tav. zahodnobalkanski veljaki dajali svoje h~ere v zamo` tudi v oddaljene.19 in sicer so glede na obliko loka najbli`je fibulam njegove tretje variante oz. 3–4). 42). T. vendar ni bila edini tujek v tem grobu.1). Abb. 5. T. 4. kar dobro ilustrirajo grobovi iz Kompolja. 1 (DULAR 2003: 174 s. T... 26. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta.s. kjer gre prav tako za dva razli~no masivna in razli~no tordirana torkvesa (sl... Pre~na pri Novem mestu.7:21 1. karta na str. 1. Taf. T. 1.. 321 ss. h no{i katerih pa so spadale fibule tipa Golinjevo. 16. 323. da sta tako v Pre~ni kot Ninu pokopani osebi izvirali glede na sestavne dele njunih no{ iz japodskega kulturnega podro~ja. 2–3). 307. 10. da bi si zagotovili dobre sosedske odnose ter trgovino in izmenjavo dobrin. 4. 9. 2.1. Na{a teza je torej. 16. {iroko tordirane ovratnice). 437 ss.B. 38. T. 1. 1-3. Celoten nakitni ensemble je namre~ tujega izvora. gomila: (DRECHSLER-BI@I] 1962.. torej tistih.. ljubljanska ali ru{ka.20 Razen tega pa torkvesi ve~krat krasijo tudi japodske kape in oglavja (DRECSHLER-BI@I] 1968: 30 ss. 1. ^eprav so tordirane ovratnice razmeroma pogost nakit `enskih no{ v so~asnih `arnogrobi{~nih skupinah kot so dobovska. 47. Sl.. T. T. 299. kar pri~a o njihovem posebnem simbolnem pomenu v okviru japodske no{e. Tab. 1. XLII 213–230 (2009) 223 V svojem lokalnem okolju je fibula iz Pre~ne zagotovo predstavljala zelo ekstravagantni kos nakita. 13-15. Povsem enak komplet kot v grobu iz Pre~ne pa se nahaja v `e omenjenem grobu 7 iz Nina. 1. 2003: 47. da tudi te fibule skupaj z ovratnicami predstavljajo v Mokronogu sklop tujega. 19 Prim. 3. 2. 39. verjetno z namenom. 30. obe karti pa je pripravil Matija ^re{nar. 1. LO SCHIAVO 1970: 420 ss. da je bila tudi oseba iz Nina v svojem okolju tujka.. 11-13. ki mejijo na severovzhodno japodsko podro~je. Sl. Vendar pa so iz Ostro`nika pri Mokronogu znani celo trije primerki velikih lo~nih enozankastih fibul tipa Golinjevo po Borivoju ^ovi}u. Ostro`ca pri Cazinu itd. 5. Collierji z ve~jim {tevilom tordiranih ovratnic so pravzaprav posebnost bogate japodske no{e. kjer pa `al najdi{~ni podatki niso ohranjeni. 1. STARE 1975: T. `gan grob: Sl. 19. VAMZ. 12.18 pa jih le redko zasledimo v ve~jem {tevilu in v tako masivni izvedbi kot v Pre~ni. 2. Drvar. 11. kar je verjetno doprineslo k blaginji vseh udele`enih strani. RAUNIG 1982: 5 ss. 356). 17.. ki je glede no{e skoraj enak z grobom iz Pre~ne. 1). Fig. tuje kraje. Prav ta grob. 20. BALEN-LETUNI] 2006: 46 s. takrat vzpenjajo~ega se sredi{~a ob prehodu ~ez reko Krko – ob kri`i{~u poti z vseh nebesnih strani. DRECHSLER-BI@I] 1961: 75 ss.1 (FIALA 1896: 170 ss. da so japodski oz. 21. 1. Ti primeri nas navajajo k podmeni.. generacije. 4.8. Prozorja. zahodnobalkanskega nakita.. ali gre za en komplet ali pa za posamezne primerke iz razli~nih grobov (GABROVEC 1973: 366 s. 8. 1. pos. GABROVEC 1973: 366 s. Lista h karti razprostranjenosti fibul z listastim sedlastim lokom na sl. ki prete`no izvirajo iz zahodnobosanskih predelov. zato ne vemo. 11. 2. `gan grob: sl. 1999: 115 ss. T. 18 Prim. Taf. Zato ni izklju~eno. na kar ka`eta tudi oba torkvesa (sl. TER@AN 1995: 340 ss. 21 Risbe na sl. Krk. ^OVI] 1971. 307. Garica. 20 Glej LJUBI] 1889: 111 ss. 7-8 (v Dobovi gre prete`no za zelo drobne. daje misliti. 8. T. verjetno pa tudi torkvesi. 19. 3. 16. 2. GLOGOVI] 1989: 46. Dolnji Unac. 3. .

T.. T.. 308 s. Cazin: (FIALA 1896b: 98 ss. T. Fig. neznano najdi{~e (muzej Split): sl. 3. 299). T. 20. 1988 – Gornji Kosinj/ Ple{ina Glavica. 359). 310.. 125. Kompolje.. 9.. T. 4. `gani grobovi: (VINSKI-GASPARINI 1973: 181. 2006 – Japodi – arheolo{ka svjedo~anstva o japodskoj kulturi u posljednjem pretpovijesnom tisu}lje}u. T. 34). grob: sl. grobovi: (DRECHSLER-BI@I] 1962: 310 s. T. 14. 3. SEZNAM LITERATURE: ANDRONIKOS M. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta. Varianta II – dvodelne fibule z ravno iglo in podolgovato ja{kasto nogo ¡ 4. Pribi}. DRECHSLER-BI@I] 1962: 295 ss. 55. 298). 3. 1 (von MERHART 1942/ 1969: 107 Lista 4. 36. 125. 29/(1988) 1990: 90–91. 3. 1–2.s. T.. Krupa~e. 36. Gospi}. 20. skeletni grob 7: sl. Abb. 125. skeletni grobovi: (BRUN[MID 1901: 63 ss. 2–3. 5. TESSMANN 2001: 68. 1983: 385. KUKO^ 2009: Sl. Abb. LO SCHIAVO 1970: 442). Abb. TESSMANN 2001: 67. TESSMANN 2001: 125. 4 (DRECHSLER-BI@I] 1962: 299. T. Taf. 1a (LJUBI] 1889: 115 s. Japodska nekropola. 7. 1. LO SCHIAVO 1970: 442. 8. LO SCHIAVO 1970: 442. 2–3. 45 a–b. L. 442. 310 s.. 1b (DRECHSLER-BI@I] 1962: 298 s. T. 2. T. Oto~ac. tumulus »Le~i{te«: (DRECHSLER-BI@I] 1958: 37 ss. 12–13. 2. TESSMANN 2001: 65 ss. Mala Gradina pri Osredku. Oto~ac. verjetno iz grobov: (DRECHSLER-BI@I] 1962: 296. Ogulin. 33. 4.. 1. 1. TESSMANN 2001: 67 ss. 3. Nin. Abb. skeletni grobovi: (DRECHSLER-BI@I] 1962: 296.. 1. 20. 4. grobovi: sl. Tav. GLOGOVI] 1989: T. 1a. 11. 10. Oto~ac. 6. 1). Medak. 8. Sl. LO SCHIAVO 1970: 418. T. Taf. 2.. Sl. Bilaj. Taf. 14. 1. Tip igle. 11). BALEN-LETUNI]. LO SCHIAVO 1970: 442.. 8. GLOGOVI] 1989: T. VAMZ. 6–7. Gospi}. TESSMANN 2001: 65 ss. Oto~ac. Hrvatsko Primorje. LO SCHIAVO 1970: 441. 1 (DRECHSLER-BI@I] 1962: 299. Abb. T. 4. 4. T. LO SCHIAVO 1970: 442. 47. ed. Tav. 3. DRECHSLER-BI@I] 1962: 296. 308. Kuko~ 2009: Sl. 3. 1. T. 9–11. 5. 36. 1969. 307. 2. 4. 6. LO SCHIAVO 1970: 442... 18. Gospi}. 6. 36. [iroka Kula. Varianta III – dvodelne fibule »tipa Prozor« p 1. 2003: 48. 3. Li~ko Le{~e. Tab. Sl. 12. Prozor. Gospi}. 5. GLOGOVI] 1989: T. TESSMANN 2001: 67 s. 7. 2. 29.. Modru{. I. 6. 35. 309 ss. 125.4. Abb. 2003: 48. 36.Vrebac. 7. 9). 4). D. 6). 8. 47. 4). 12). LO SCHIAVO 1970: 441. Taf. Abb. 36. 1–5. zna~ilne za dvodelne fibule »tipa Prozor« s 5. 2006: Matica Hrvatska. 7. 309.. Oto~ac. DRECHSLER-BI@I] 1962: 311. skeletni grobovi: sl. 125. Prozor. Gornji Kosinj. Athenais. grobovi: (DRECHSLER-BI@I] 1962: 296. 1969 – Vergina. skeletni grob (BAKARI] 1988: 90 s. . 5–8. AP. 10. 2. TESSMANN 2001: 65 ss. 7.. XLII 213–230 (2009) 3. 363). 3. BAKARI]. DRECHSLER-BI@I] 1962: 299. Abb. 6. 3.224 B. LO SCHIAVO 1970: 441. 2. BATOVI] 1976: 31. Gospi}. Kompolje. 13. 100. 2. 3. LO SCHIAVO 1970: 442). 307.

TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta. I. Funde aus Dolnji Unac. GABROVEC. OpInstArSlov. 1973 – Za~etek hal{tatskega obdobja v Sloveniji.. V: BENAC. J. 2. Der Beginn der Hallstattzeit in Slowenien. 1995. 1973. A. PJZ. D. [. NS 26/1971: 313–326. B. Zweiteilige japodische Fibeln vom Typus Prozor. AVest. 18/1967: 155–161. VHAD. 1896a – Kleine Mittheilungen. WMBH. PJZ. KILIAN. NS. Prähistorischer Grabfund in Drvar.). 1975 – Die Nadeln in Italien / Gli spilloni nell´ Italia continentale. Simpozij odr`an u Dubrovniku od 19. 1989. V: BENAC. 1995 – Novo mesto pred Iliri. 3. 2003. K. AVest. Zum italischen und griechischen Fibelhandwerk des 8. do 23. PBF. B. X. Zusammenfassung: Gräber der Urnenfelderzeit in Br{ljin. 4/1896: 94–100. VHAD. ^OVI] (eds.1. ^OVI]. KNEZ. 13. Zagreb. Jahrhunderts. 1967 – @arni grobovi v Br{ljinu. und 7. Sarajevo. Abt. 13. Japodische Kappen und Kopfbedeckungen. R. 1/1986. 1983: 52–101. ^OVI]. 1972. Rezultati istra`ivanja japodske nekropole u Kompolju 1955–1956. GZM. XIV. F. Kulturni i etni~ki problemi. 1971 – Dva specifi~na tipa zapadnobalkanske lu~ne fibule. – 1958. PBF. – 1961. 1896b – Über einige Wallbauten im nordwestlichen Bosnien. 1901 – Predmeti hal{tatskoga doba iz grobova u Vrani}a gromili u [irokoj Kuli. Novo mesto. D. DULAR. Inventaire des sites. GLOGOVI]. WMBH. Japodska kulturna grupa. 1986 – Novo mesto I. 3. T. 3.L. ser. 1989 – Prilozi poznavanju `eljeznog doba na sjevernom Jadranu. 1975 – Zwei spezifische Typen der westbalkanischen Bogenfibel. 1/1958: 35–60. V: Jadranska obala u protohistoriji. Japodske kape i oglavja.s. G. ser. – B. A. FIALA.). Zadar. 2 (München). KRI@. Hal{tatski grobovi. CARANCINI. XLII 213–230 (2009) 225 BATOVI]. 1976: 11–93. Naselje i grobovi preistorijskih Japoda u Vrepcu. 6/2003. F. T.. 4. 5 A/1975: 19–33. 4/1896: 170–172. – 1968. J. B. – 1962. Bronzano doba. Hamburger Beiträge zur Archäologie (Hamburg). CarArch. 1983: 374–389. 24/1973: 338–385. GABROVEC. à partir d’un matériel épars et de données de différentes sortes. Bronzano doba. ARadRaspr. Hrvatsko Primorje i Kvarnerski otoci. S. Ergebnisse der in den Jahren 1955/56 durchgeführten Ausgrabungen in der japodischen Nekropole von Kompolje. godine. VAMZ. – B. DRECHSLER-BI@I]. 4. 3/1968: 29–52. Hallstattzeitliche Gräber. Sarajevo. 2/1962: 295–312. Dalmatien). BRUN[MID.B. 3/1973. 2003 – Hal{tatske nekropole Dolenjske / Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko. S. Résumé / Abstract: Tentative de synthèse sur le 1er Age du Fer des régions de Hrvatsko Primorje et des îles Kvarner. 1976 – Le relazioni culturali tra le sponde adriatiche nell´età del ferro. – 1983. . 3 ser. 1: 1–39. ^OVI] (eds. KNEZ. Japodske dvodjelne fibule tipa Prozor. WMBH. (Zusammenfassung:) Die Siedlung und die Gräber der vorgeschichtlichen Japoden in Vrebac. GLOGOVI]. 2003 – Fibeln im kroatischen Küstengebiet (Istrien. FIALA. VAMZ. 1983 – Jugoisto~noalpska regija – Kasno bron~ano doba. 5/1901: 63–72. 67–113. VAMZ.

Kopfbedeckungen im Donau-Balkan-Raum.und ältereneisenzeitlichen Frauentrachten.). Untersuchungen zu spätbronze. RGZM (Bonn). 1997: 39–59. 1995 – Stand und Aufgaben dendrochronologischer Forschung zur Urnenfelderzeit. PABST-DÖRRER. 367. G. S. 1889 – Popis arkeologi~koga odjela Nar. 1969 – Donauländische Beziehungen der früheisenzeitlichen Kulturen Mittelitaliens. 1997 – Fortifikacija gradine Gradac-Turan iznad Koroma~na. Z. RYCHNER. 2005. F. 2/1975. S. G. Pretpovijesni jantar i staklo iz Prozora u Lici i Novog mesta u Dolenjskoj. – 1995. Balkanologische Veröffentlichungen des Osteuropa-Instituts Berlin (Berlin). KRI@ – M. 1970: 364–525. The Early Iron Age Chronology of the Central Balkans. 14/ 6. Marburg 2006. V. V: Beiträge zur Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. PABST-DÖRRER. MARI]. AttAL. The fortification of Gradac on Turan hill-fort above Koroma~no. (V tisku: MarbStud). K. von MERHART. 33/2001: 28–151. VOJNOVI] TRA@IVUK 2005 – Narodne no{nje sjeverne Dalmacije. – 2002. NS 19/1964: 5–128. LULI] [TORI]. 2009 – Japodi – fragmenta symbolica. TER@AN. MÜLLER-KARPE. 2006 – Die Brillenfibeln. 44/2007: 643–656. 22/1959. Muzeja u Zagrebu. 1993 – Kleidung als Zeichen. KUKO^. VAMZ. Katalog izlo`be. zem. 1889. B. . Philipps-Universität. 1995: 323–372. 2006: 94–139: Arheolo{ki muzej u Zagrebu. Zadar. 50/1999: 97–143. Dissertation. [. V: KOSSACK. 1970 – Il gruppo liburnico-japodico per una definizione nell'ambito della protostoria balcanica. STARE. Zagreb.1993. G. 20. Mainz. NS 37. 1942: 1–90. – B. V: Beiträge zur Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. 2006 – Jantarni i stakleni nakit Novoga mesta. A Review from the Viewpoint of the Southeastern Alpine Hallstatt. Scripta praehistorica in honorem Biba Ter`an = Situla. An Outline of the Urnfield Culture Period in Slovenia. XLII 213–230 (2009) KRI@. Monographien. Vol. APA. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta. 2009: Knji`evni krug. 8. SCHUBERT. Novo mesto. Iapodes – fragmenta symbolica.. – 1987. Ein Beitrag zur Tracht im japodischen Gebiet.226 B. RGA (Berlin). V: BAKARI]. B. S. 1964 – Donja Dolina. 1969: 16–110. AVest. 21/2002: 436–440. BJ. 1959 – Beiträge zur Chronologie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. 2001 – Schmuck und Trachtzubehör aus Prozor. [OUFEK. V: Arheolo{ka istra`ivanja u Istri. von MERHART. – O. Posavski muzej (Bre`ice). Gesammelte Aufsätze zur Frühen Eisenzeit in Italien und Mitteleuropa. 24/1987: 7–27. LO SCHIAVO. 147. AJug. 1982: 1–14. Zusammenfassung: Grab aus der frühen Eisenzeit von Ostro`ac bei Cazin. Hallstatt und Italien. Ser. IzdHAD 18. OSTRI] – B. Kroatien. 3. – 1999. 35/1995: 455–487. 1975 – Dobova. RGF. Mem. Biblioteka znanstvenih djela (Split)164. TESSMANN. B. F. Monographien RGZM (Bonn) 35. GZM. L. LJUBI].s. RAUNIG. MIHOVILI]. B. H. GZM. J. 1982 – Grob ranog `eljeznog doba iz Ostro`ca kod Cazina. Zagreb. (Hrsg. 2007 – Zur sozialen Implikation der früheisenzeitlichen Frauentrachten von Vergina in Zentralmakedonien. G. Stand und Aufgaben der Forschungen zur Urnenfelderzeit in Jugoslawien.

as was explicitly noted by Jernej Pe~nik. as shown in the form of a slight narrowing on the inner side of the circlets. which could be reassembled. and not to the type of one-part serpentine fibulae with a .. as it indicates the origins of the deceased individual. 2: 4–5). On one side of the bow. They are almost entirely identical in terms of size. I will again present them both in pictures and words. 1) (KNEZ 1967: 155 ff. Dular (2003. Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije (Ljubljana). Pl. and on both edges with six engraved hatched triangles. Although the exact site of discovery was never again located. was broken into three pieces. leaf-like bow. 3. 8.. 2: 1). It seems significant that not far from Pre~na. Although neither the head nor foot of the fibula were preserved. Zadar.5 km towards Novo Mesto by the village of Br{ljin. Although the finds from Pre~na were recently published by J. 3. so the question arises as to whether the graves at Pre~na were also of inhabitants from Marof. TER@AN 1999: 111 ff. 174 f. that it belongs to the two-part serpentine fibulae type. who acquired the finds on behalf of the Natural History Museum in Vienna in 1900.. and on the other side the narrowed prolongation for the loop indicates that it must have been raised above the bow (fig.. VINSKI-GASPARINI. 1). and further to the »Prozor type« (fig. 1973. 1973 – Kultura polja sa `arama u sjevernoj Hrvatskoj. K. Given the described formal characteristics of the preserved fibula fragment there is no doubt that it is the type of serpentine fibula with a saddle-shaped leaf-like bow and two loops. 3: 2.. VAMZ. while only half was preserved of the second more delicate torc (fig. The first. Two – not entirely identical – bronze spirally twisted torcs with flattened coiled ends. 2. 2. the loop is partly preserved and deformed. cremation graves were also discovered.B. The greatest attention is drawn among this jewelry to the fibula. 1–4).).). K. The necklaces are also only fragmentarily preserved. it cannot be excluded that the graves at Pre~na represent only one of the cemeteries belonging to the central Novo Mesto settlement at Marof (fig. GABROVEC 1973: 356 f. made of very massive spirally twisted wire. 4).s. decorated with a central rib. there is no doubt that a cremation cemetery existed at Pre~na. I will present the jewelry ensemble from Pre~na near Novo Mesto. Two bronze circlets of semicircular section with traces of wear. in a cremation grave from some vineyard in Pre~na. 3: 1) or to the variant with a »true foot« according to R. where a farmer had come across several cremation graves (DULAR 2003: 174 f. Drechsler-Bi`i} (1962) (although it seems to us that this fibula variant is better characterized by the »straight pin«) (fig. 2: 2–3). it is possible to conclude on the basis of the symmetrical curve of the saddle-shaped bow (fig. A fragment of a bronze serpentine fibula with a saddle-shaped. 11. especially since Iapodian themes are particularly dear to her. Die Urnenfelderkultur in Nordkroatien. 1). SUMMARY A IAPODIAN BRIDE FROM THE VICINITY OF NOVO MESTO In honor of my esteemed colleague Dubravka Balen-Letuni}. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta. The decorative objects were found. It is considered that they belonged to the Novo Mesto prehistoric settlement at Marof. 2009. XLII 213–230 (2009) 227 UDOV^. The grave contained the following jewelry (fig. 2009 – Ma~kovec pri Novem mestu. approximately 1. dated to the Ha B 1–2 period (fig. 1983: 63 ff. and were probably part of earrings or some hanging ornament (fig. 2): 1. or was a small village located in their vicinity? In terms of the positions of the other flat cremation cemeteries and Hallstatt tumuli in the immediate vicinity of Novo Mesto.

12–13.: von MERHART 1969: 20 ff. 1995: 455 ff. and hence suggested that they served for fastening the cap on the head. 1995: 483 ff. 11. for which analogies can be found among the pin types of the late Urnfield Culture.. 59: 1988). RAUNIG 1982: 3 ff. On the basis of their positions in graves.. The chronological classification of two-part serpentine fibulae with a saddle-shaped bow in the Iapodian-Liburnian region does not seem to be in dispute. 3: 3) (MIHOVILI] 1997: 45 ff. GLOGOVI] 1998: 19 ff. DRECHSLER-BI@I] 1962: 295 ff. Fig. the best analogies for the fibula from Pre~na can be found among the above examples of fibulae (cf. it can be concluded that fibulae of this type must have been very flexible Also the relatively long curved pin. in the transitional period of Ha B3/ Ha C1. 13–14 etc.1).1). Tessmann (2001: 69. 24).. 1). . 5. 2003. 3. 3–4. Not merely in terms of form but also decoration. R. Pl. TESSMANN 2001: 65 ff. which gave the entire pin a symmetrical appearance. Fig. 2. 118. So it can be concluded that this was a very extravagant item of headgear jewelry for female attire.. B. 1. 326).. 4. LO SCHIAVO 1970: 441 f. It is definitely possible to distinguish between several local variants. Pl. 40. The same is true of the pins of the »Prozor type«. as they are similar to pins of the Moravi~any type (cf. Drechsler-Bi`i} (1962: 298) already conjectures that such a fibula served as a clasp for hair of clothing. KUKO^ 2009: 199 ff. 20. 3: 1. 4–5). map 2. 19. 3. such as at Ru{e and Pfatten/Vadena in the Ha B 2 phase (MÜLLER-KARPE 1959: 209 ff. both because of their special features in terms of form as well as their distribution on both sides of the Adriatic Sea. Fig. fig. 34–36. while the fashion for fibulae of the »Prozor type« would have occurred somewhat later. Fig. The bow of a fibula with three loops from Gradac-Turan in the eastern part of Istria was also similarly formed (fig. Pl. 41. Fig. 12-13.. 7. Pl. 1. Given the symmetrical form of the »Prozor type« fibula (fig. 37) established that fibulae of this type or long curved pins were found several times in combination with Iapodian caps. 1. Pl. Fig.s. This grave was dated by K. 22 Pins of this type are also known from Donja Dolina – see Mari} 1964. fig. 3. RYCHNER et al. 116. It is also possible to suggest a dating in the Ha B1 phase for pins with a flat circular platelet and profiled neck (fig. CARANCINI 1975: 264 f. 29. 8) to her phase IV. 6. 6. Pl. Vinski-Gasparini (1973: 155 ff. The dating of the first is primarily supported by grave 7 from Velika Gorica. but in this context we are interested only in those from the Northern Adriatic and its hinterland (cf. 114..... It is generally considered that the appearance of fibulae of the first variant with a straight pin should be sought in the Ha B1 period. 1–2. 7–8. map. where the grave goods included a pin with a globular head decorated with wavy lines and a conical continuation. 5. 108: J 5. fig. XLII 213–230 (2009) saddle-shaped bow (fig. as is shown by the double spiral coils of the loops on each side of the leaf-shaped saddle bow and also the additional loops on both transitions from the bow to the spiral discs that served as the catch-plates for the pin. whose point as a rule was protected by a tubular cap stylistically in harmony with the moulded head of the pin. Pl. VAMZ. KILIAN 1973: 28 map 2. 10. see RYCHNER et al.. 3. 3. 13. 4.228 B.. 3: 5). C2. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta. BATOVI] 1976: 34 ff. Fig. whether for fastening hair or attaching a head covering.. TER@AN 1987: 8 ff.22 which corresponds to Ha B1 according to Müller-Karpe (1959: 204 ff. Pl. Two part serpentine fibulae with a saddle-shaped bow have attracted the attention of researchers for a long time... 4: 14. 1). 51: 4. PABST-DÖRRER 2006: 75). 12. Pl. despite the few numbers... would indicate a special manner of attaching and wearing this jewelry. reminiscent of the pins of two-part serpentine fibulae (Fig. Pl. The analogies indicate that the fashion began of two-part serpentine fibulae of the »Prozor type« probably even before the Ha B3–C1 phase (for problems in the dating of Ha B1–2. 5). It is more difficult to discern how such fibulae were actually worn. fig. 102. Fig.

a two-part serpentine fibula with a saddle-shaped bow was found in combination with another fibula. TESSMANN 2001: 98 ff. rather for some other purpose. 4: 2). 5: 1).. 225 ff. Such a construction enabled a specific horizontal movement. 1–2. nonetheless it is possible to establish the following about the manner in which they were worn: In two graves. etc.s. 11–14. such as in the rich female grave from Ostro`ac (RAUNIG 1982: 3 ff. 4) and a grave from Drvar (Fig. 5: 2). not curved.. which was probably fastened with the two-part serpentine fibula (Fig. at Nin with a single-looped bow fibula (Fig. 1: 7–8. The bow of the fibula was narrowed on one side and sheathed in a special hole in the pin. grave 7 from Nin (Fig. saltaleoni (Fig. Fig. 2.. where a two-part fibula was found together with bronze spirals. Pl. 3.. 4: 6–7).5. Pl. Fig. both of the bow and the pin of the fibula. Pl. just next to its globular or vase-shaped head. The following indicators for this can be noted: In grave 7 from Nin. particularly attire types I and II according to Pabst-Dörrer. 4)? They were definitely less flexible. it is possible that the two-part serpentine fibulae in both graves did not serve for fastening clothing. where headdress decorations composed of bronze spirals are among the characteristic elements of richer attire. XLII 213–230 (2009) 229 But were other variants of two-part serpentine fibulae with a saddle-shaped bow worn in the same manner (Fig. but instead they had greater mobility. at Drvar with a spectacle fibula (Fig. 26.. The latter were arranged on necklaces but also served as hair or headdress decorations. Despite the few preserved or published grave units with this type of fibula. 7): Fibula of the »Prozor type« were evidently a composite part of female attire in the Lika region. 4: 5). are known primarily from border regions. Thus it is possible to set forth the hypothesis that the fibulae of both variants of the two-part serpentine fibulae with a saddle-shaped bow and a straight pin (Fig. 9. VAMZ. 5: 3). 35). 5: 1). 1. 5).. 3: 2. in addition to the fibulae and two torcs. Fig.. 41. They probably represent the remains of a chain decoration of a head covering. 5: 1. As both bow and spectacle fibulae are considered characteristic elements of female attire. partly still interconnected in a chain (Fig. and from neighboring Liburnian centers. 6). while the fibulae with a straight pin. PABST-DÖRRER 2007: 643 ff. 79. BALEN-LETUNI] 2006: 44 ff. or in a saddle-shaped loop that was part of a spiral disk as on the fibula from Drvar (Fig.. primarily for fastening clothing (PABST-DORRER 2006). the property of women belonging to the top of the hierarchical ladder of the social communities of the time (ANDRONIKOS 1969: 33 ff. representing the northernmost location so far with this jewelry type. to which the two-part fibula could also have belonged (Fig. A head covering can also be hypothesized for the grave from Bilaj near Gospi}. 6: 1) – just like the »Prozor type« fibulae – served as headdress jewelry. Fig.. 3–9.. These chain fragments hence indicate that the rich attire elements in that grave also included a head covering. perhaps similarly as the Prozor type fibula for gathering hair or attaching a head covering. either to fasten a female head covering or to gather the hair into a special hairstyle. The spectacle pendants in the grave from Drvar can also be considered to be from a headdress decoration (Fig. 4. 3: 2. 10. TER@AN 1987: 8 ff. also see LO SCHIAVO 1970: 478 ff. as such little chains are characteristic primarily for Iapodian caps of types Ic and IV according to Drechsler-Bi`i} (1968: 29 ff. 2. 6: 1). Fig. The spatial distribution of the two-part serpentine fibulae is also interesting (Fig. 5–8. such as Drvar in the Una River basin.B. Fig. 23. 4: 1–2). 3. 4: 1. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta.. 9. both the first and second variants. as they had only one loop on each side of the bow. in the central Iapodian centers such as Prozor and Kompolje. 4. small circlets were also preserved. such as at Nin or Garica on the island of Krk. TER@AN 1987: 8 ff. The pin had no cap and was straight. The fibula from Pre~na also fits well into this distribution sample.. 7). 71. Fig. The point of the pin was placed in an elongated shaftlike foot as on the example from Bilaj (Fig. . The female attire from Vergina is particularly instructive.

Pl. KRI@ 1995: 29 ff. significant that from Ostro`nik come three examples of large single-looped bow fibulae of the Golinjevo type (3rd generation) according to B. TER@AN: Japodska nevesta iz okolice Novega Mesta.. probably with the intention of ensuring friendly relations with neighbors and favorable conditions for trade and the exchange of goods. 8: 8. 1. 4: 3–4). Pl. as such fibulae are totally foreign to the female attire of the same time in Lower Carniola. 2: 4–5). which are known primarily from western Bosnian regions (GABROVEC 1973: 366 f. however. only rarely are they as massive as those found at Pre~na. It seems that the entire jewelry ensemble in the grave from Pre~na was of foreign origin.. but unfortunately data about the grave contexts were not preserved (GABROVEC 1973: 366 f. 2: 16. originally came from the region of the Iapodian culture. Although spirally twisted necklaces count among relatively common jewelry of female attire in the contemporaneous Urnfield groups in Dolenjsko/Lower Carniola and [tajerska/Styria (KNEZ 1967: 155 ff. (Translation by Barbara Smith-Demo) . 16: 21. and it is not excluded that together with the torcs they represent a complex of foreign jewelry from western Balkan regions. XLII 213–230 (2009) This overview of two-part fibulae with a leaflike saddle-shaped bow. DRECHSLER-BI@I] 1961: 75 ff. 16. 437 ff. ^OVI] 1971: 321 ff. map 1. Rukopis prihva}en: 1. Rukopis primljen: 28. Ostro`ac near Cazin. In its local surroundings. It is. Fig. The theory presented here is that the individuals buried both at Pre~na and Nin. 4: 42). Fig. 25).2010. Prozor... Additionally. 19: 5. 1: 2.. Pl.II. including the two torcs in addition to the fibula (Fig. STARE 1975: Pl. RAUNIG 1982: 5 ff. TER@AN 1995: 340 ff.230 B. 1975: 29. torcs several times have also decorated Iapodian caps and headdresses (DRECHSLER-BI@I] 1968: 30 ff. 3: 1. (LJUBI] 1889: 111 ff.. One such bride must have been the deceased woman from Pre~na – from the broader surroundings of the prehistoric settlement at Marof near Novo Mesto.I. 2: 10. Pl. The torcs from Ostro`nik near Mokronog are an exception. BALEN-LETUNI] 2006: 46 f. 2–3). ^ovi}. Fig.:13. Fig. LO SCHIAVO 1970: 420 ff. 4: 9. etc. the fibula from Pre~na assuredly must have represented a highly extravagant piece of jewelry. 1). Hence the fibulae from Ostro`nik near Mokronog are also imports from areas to the northeast of the central Iapodian region. which in all three variants represent a special characteristic of Iapodian attire. at that time an ascending center located at a crossing over the Krka River and at the crossroads of routes leading in all the cardinal directions.. 13–15. 3: 30... 1: 6. Pl.. Pl. It is interesting that an identical set of necklaces like in the grave from Pre~na was also found in grave 7 from Nin (Fig. Pl. Pl. 1–3.s. 3.. 12... map. VAMZ. 26: 7–8. It is apparent that the Iapodian chieftains married off their daughters even in distant foreign regions. 1: 1. in terms of the composite parts of their attire.. 11–13). was intended to show that the provenience of the fibula from Pre~na must be sought in one of the Iapodian regions. which indicates their special symbolic meaning. 1: 2.. 1968: 30 ff.2010. Fig. leading to the thought that the person buried at Nin had also been a foreigner in her environs. 1999: 115 ff.. Pl. 17: 38. Collieri (or collar sets) with a large number of twisted torcs are in fact a special feature of wealthy Iapodian attire. as is well illustrated by graves from Kompolje. 39.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful