A WE A R N AR E O[K D V H OL I NE NIK

1

Д гтл ааври н о а киаео ј е асо е ииант е зј а ва н г а б вн п р д а ул в т н л ц н аа н К и ј в км н Н вд со ие а и е ц т а р е и о о с ае и т ив рН км р и л о .U p r d зо -ео е ц ј н 3 n ot а 0 e Мо ее ж т: д со е и е – д у н ж вт,д ср би ае ј н д г а пдлт а м о уае ити ур т, а о а о в п и а уае л ј н д гтл о а о р кж вт д л т р кж вт и иа о ииан д г п и а уае еоо в П е а ок – а о дпи ае еоо р р б та д г аатр т д л т П д лд ие со и о се н т ул в : а е и з о . р т а о ае ее зо о н ит аи ао Н в д и в р Мо аед г нвдт ив р т а с нч нкк ш о о г нп аи атр т л двтл т а и е цт (о е а т та о ар в л во о и и ааео н л ц н аан н н нч нкј исгр р лдк тев п д р уат а и ивш т аи о б уе и а еа и е о д ж ва вс л а ео дл ) ео. Н к м р иа н . Н с ет д г кр сие о а д л з е о е ц јл о е м ее а о о итт в ео а км р и л и ц л . о суа н п нтм ш о кр се еи и о е ц ј н еи В лчј а о аа о н о итњ л а д ср бц ј м р т н д уиеј н д и г ддт д зањ ити уи о ае а р гт а о а м и аее о не е а с ул в т п д о е и е ц р н о а еоН ј бр аи з д г со ие о ки л ц н и аo в д л . а о а нч н а а о д нп аие о е а отв т в са о ва е - р н ц ар в т та д п саие рк д о а вбс аи а т ht:ce t eo t / rai cmmo s r/cne/yn /./e dmk p/ v n. gle ss -c 0d e . o i b 3 ео д о е ае е ие со и о е а и е о и тн к С кјо гр нвдн т ул в м ж д б д п н ш е ао д б ее ов л о н стл т а во сие р в. о и т д зо а д оиео н атрк т п аа Н ш о о ва и е ц н г нр ш в и и гаи уа о ан т и т в о а л ц н а е и а у уа л ор н чв м р л ие п аа а во о. р в н атр т

A WE A R N

AR E O[K H OL I D V NE NIK

20 08 3

2

BIBLIOTEKA: Blog-zapisi Za izdava~ot: Sne`ana [trkovska
CIP - Katalogizacija vo publikacija, Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 930.85(497.7)(049.1) ARWENA Arheolo{ki dnevnik / Arwena. - Skopje : Akvarius, 2008. - 118 str. : ilustr. ; 20 sm. (Biblioteka Blog-zapisi) ISBN 978-608-4502-01-2 (ed.) ISBN 978-608-4502-03-6 (kn.) a) Kulturno nasledstvo - Makedonija - Blogzapisi b) Makedonija - Kulturna istorija - Blog-zapisi COBISS.MK-ID 71939338

Arheologija na identitetot

Pe~at: Grafotisok - Skopje 4

Arheologijata primarno e nauka koja se zanimava so rekonstrukcija na dale~noto minato. Me|utoa lu|eto koi `iveele vo minatoto, svoeto sovremie ne go do`ivuvale na toj na~in. Za niv toa bilo isto kako {to nie dene{nicata ne mo`eme da ja razbereme kako del od na{ata sovremena arheologija. Dali mo`ebi znaete deka prisvojuvaweto na amblemot vo vid na {estnaesetkrako sonce i sporot {to nacionalniot simblol na Makedonija $ go donese so sosednata Grcija, spa|a vo domenot na arheologijata? Toa e t.n. arheologija na identitetot. A ne bila samo na{ata dr`ava predmet na takvo prou~uvawe. Istoto toa im se slu~ilo na Egipet, Meksiko i Peru. Vo Izrael na primer arheologijata e stavena vo slu`ba na nacionalniot identitet. Ova izedna~uvawe na arheologijata so ideologijata 5

I }e bide zakopano dlaboko vo 7 . Toa pridonese za podobra komunikacija pome|u arheolozite i pobrza razmena na informacii pome|u niv i javnosta. ~estopati gi zloupotrebuvaat arheolo{kite podatoci vo procesite koi gi vodat. Toa go smetaat kako nivno kulturno bogatstvo i del od svojot nacionalen identitet. No . Ako ne ste znaele. tuku i vrz kontrolata i protokot na informaciite. 6 I dodeka na{ite arheolozi se borat na videlo da gi iznesat site podatoci koi mo`at da odat vo prilog na sopstveniot identitet. So drugi zborovi ka`ano. Politika na destrukcija ~estopati primeneta vo nedostatok na popacifisti~ki idei. Istoto se slu~uva i so nekoi republiki koi se del od porane{niot Sovetski Sojuz.n. Zamislete do kade dosega na primer gordosta na Angli~anite koi neodamna gi otkopaa osnovite na teatarot kade vo godinite pome|u 1590 i 1600-ta bile izveduvani premierite na pretstavite od [ekspir.bila edna od pri~inite (sekako pome|u kup na drugi raboti) {to Adolf Hitler i nacionalsocijalistite vo Germanija za vreme na Vtorata svetska vojna se potrudile da napravat etni~ko ~istewe na Evreite. Eden sovremen koncept mnogu popularen i posebno zastapen vo 1990-te godini vo svetot. ako sam ne se stavi{ na arheolo{kata mapa od svetot. pati{ta. s# ova okolu nas e del od t. Postojanoto gradewe na objekti. Toa istoto mu se slu~i i na na{iot sosed Kosovo. a toa trae ve}e so decenii. industriskoto proizvodstvo.vo XXI vek fala mu na boga se sru{ija site granici pome|u arheologijata i javnosta so freneti~nata ekspanzija na Internetot. }e bide{ od nea izbri{an isto kako nikoga{ da ne si postoel. Da se nadevame deka ova verojatno }e dade pozitivni rezultati za idninata ne samo na na{ata arheologija. koj ja nasledi Bosna kako voeno pole na “etni~ko ~istewe”. Toa glasi: Toa {to }e go pronajde{ publikuvaj go vedna{ ili }e bide{ prokolnat zasekoga{. vo svetot postoi poinakvo pravilo. eden den za idnite generacii }e bide drevna arheologija. Obiduvaj}i se da se natprevaruvaat edna so druga da bidat priznaeni preku potvrdata deka se naslednici na istoriskoto minato. sovremena arheologija ili vo svetot popoznata public archaeology.

Na ovoj balkanski prostor. zad sebe podignuvale i ostavale arhitekturalni dela vo vid na xamii ili mo{ei. Islamskite vojnici sekade kade {to minuvale po osvoenite teritorii. imame na {to da gi podu~ime i drugite.po~vata. Zazemaj}i zna~ajno mesto vo kulturata na Makedonija. Umetnosta na islamot vo Makedonija Kon krajot na XV vek Makedonija. Toa bil islamot. Po~vata pod nas mo`e da ni dade mnogu informacii. da gi adaptiraat ve}e postoe~kite hristijanski gradbi. I kako za kraj samo eden mal aneks na pra{aweto. Imame {to da nau~ime od sopstvenoto minato. ovaa islamska umetnost svoite koreni gi vle~e so vekovi nanazad. bezvremenski! No. }e ka`am deka toj e bezgrani~en. Toa e samo eden od mo`nite na~ini koi ni go poka`uvaat patot kon na{iot identitet.. Srbija i Bosna i Hercegovina ve}e bile potpadnati pod vladeeweto na Turcite. treba da bideme vnimatelni. Vo VII vek od na{ata era vo Arabija se rodila edna nova religija.. se razvila umetnost koja su{testveno se razlikuvala od tradicijata na hristijanskata kultura.minbar. a da se nadevame. Zatoa dragi moi blogeri. ^estopati se slu~uvalo vo nedostatok na lokacija ili prikladna arhitektura. Pred xami9 8 . vremeto i minatoto. za da go postigneme toa potrebno e da izgradime poseben odnos kon sopstvenata kultura. zo{to nie vsu{nost postojano gazime vrz na{ite arheolo{ki dokazi. i popatni minuva~i niz ovoj blog. Vnatre vo xamijata se nao|ala nekoj vid na apsida za molitva {to tie ja narekuvale mihrab i propovedalnica . do kade li dosega mojot arheolo{ki svetogled. paralelno so turskata vlast i islamizacijata.

a vo negovata sredina bila ~e{ma. koga Turcite . Pokraj xamijata se gradel ~etvoroagolen. pove}eagolen ili kru`en visok minaret. proprateni so ispi{ani re~enici od Kuranot. Me|u niv najglavni se arabeskite. Lakovite imaat oblik na potkovici. a potoa dobila izgled na lak. kaj Granada vo [panija. Blagodarenie na toa so~uvani se nekoi od najzna~ajnite dela vo vizantiskata umetnost vo periodot pome|u VI . Ima dvor opkru`en so otvoreni tremovi noseni od vitki stolbovi. t. a glavicite od stolbovite i site yidni povr{ini se prekrieni so arabeski. Toa se ornamenti kade {to fantasti~no se isprepletuvaat rastitelnite so geometriskite motivi.aziski narod koj go poprimil islamot. Prvite xamii imale oblik na vizantiskite dela. vo Sirija i vo Palestina. podignata od carot Justinijan Prvi vo 11 . koja vo po~etokot bila kru`na. Spored muslimanskata vera vo nivnite verski objekti ne smee da se pretstavuva ~ove~kiot lik. Taka nikako ne mo`ela da se razvie figuralnata i na mesto nea vo prv plan izbila dekorativnata umetnost. Vo sredina na dvorot e postavena fontana vo oblik na golema ~inija so vodoskok. delkani od kamen. pove}eto od hristijanskite crkvi gi preuredile vo xamii. prestolninata na Vizantija. Me|u niv spa|aat Sveta Sofija. 10 Edno od remek delata na islamskoto graditelstvo pretstavuva dvorot-tvrdina na mavarskite vladeteli. Ornamentite mo`at da bidat slikani ili klesani. vo Alhambra.jata postoelo dvori{te opkru`eno so tremovi. go osvoile Carigrad. no vo vnatre{nosta na gradbite dominiraat delovi i mebel koi se bogati so ukrasi. Bile izgradeni na Bliskiot Istok. Vsu{nost tie bile imitacija na isto~no rimskite centralnite gradbi so golema kupola.XV vek. Nadvore{nosta na edna xamija e ~estopati ednostavna. Podocna.e. a ja nosat dvanaeset lavovi od crn mermer. a ~estopati oboeni i pozlateni. drvo i tula.

ovaa gradba od bel mermer pretstavuva biser na persisko indiskata arhirektura. xamii i drugi vidovi na objekti. Na ovoj na~in e izgradena i [arenata Xamija vo Tetovo.pa{i i begovi. originalno posvetena na Bogorodica i Hristos od Hora (Hora . Ovaa grobnica-mavzolej e poznata pod imeto Tax . a sega e muzej. Na teritorijata na Makedonija najstarite xamii se podignati vo XV vek.sredinata na VI vek. Izgradeni vo brusinski stil inkorporiraat primesi od vizantiskiot na~in na gradewe . potoa grobi{tata na ridot Gazi Baba vo Skopje i dr.Mahal. Spored bogatstvoto na oblicite. do izraz do{la umetnosta na islamot vo ovie kraevi.nare~ena Alaxa Xamija. 13 . kade i den denes mo`e da se vidat freskite koi tuka se izvedeni vo tehnikata na mozaik. Vo ovoj stil se napraveni Isak-begovata . vo Indija prodrela islamskata umetnost. Vo godinite pome|u 1630-1648.. vnatre{nosta Podignuvani se i drugi sakralni objekti kako Arat baba te}e vo Tetovo. [arenata xamija vo Tetovo. ~estopati od 12 turskite upravuva~i . so izdol`en molitven prostor i dve ednakvi kupoli. Mustafa-pa{inata xamija (1492) isto taka locirana vo Skopje e gradena vo ranocarigradski stil. Kapan-an . so koj se voveduva polukupola. Za vreme na vladeeweto na mogulot. koja se vbrojuva pome|u najbogato dekoriranite xamii kaj nas. {ahot Xehan vo blizinata na gradot Agra podignal mavzolej vo ~est na svojata qubena `ena. vnatre{nosta. fantazijata na ukrasite i lokacijata vo park so ezerca.oblast od Istambul). So doa|aweto na Turcite na Balkanskiot Poluostrov. obete vo Skopje.smenuvawe na kamen i pe~ena glina. poto~no vo zemjite na jugoisto~na Evropa kade spa|a i Makedonija. i Xamijata na Sultanot Murat Vtori. dodeka dekoracijata vo vnatre{nosta e reducirana.Skopje. Toga{ se sozdale zna~ajni spomenici. razli~ni vidovi na javni i trgovski zgradi. Suli-an Skopje. koj bil aktiven do 1912 god. i Kahrie Xamija .

Docnata antika i preminot kon sredniot vek zavr{il so raspadot na Rimskoto carstvo na Isto~no i Zapadno. visoki konstruktivni i estetski kvaliteti. umetnost i spiritualnost. Teritorijalno i vremenski ovoj period ostavil neizbri{livi tragi vrz arheolo{kiot i umetni~kiot pejsa` na Makedonija. Pome|u niv se izdvojuvaat Kur{umli-an. so ogled na faktot {to na{ata zemja otsekoga{ bila krstosnica pome|u kulturniot Zapad i misti~niot Orient. lekoviti vodi i ~udotvorni ikoni. vo Starata skopska ~ar{ija. i kako i sekoe drugo kulturno bogatsvo ne smeeme da go ostavime da tone vo ve~nosta. a ne da ostanat ignorirani i nemi pred nea.Profanata ili gradskata arhitektura se karakterizira raznovidnost. Se razbira deka ova e samo mal segment koj islamskata umetnost go ostavila na teritorijata od dene{na Republika Makedonija i ne e vozmo`no se da bide opfateno na edno mesto. Mesto kade sekoga{ bil prisuten dualizmot na stra15 14 . manastiri. a Daut Pa{iniot Amam denes e Nacionalna galerija. Kako del od na{iot sekojdneven `ivot. potrebno e na ovie spomenici da im se dade mo`nost samite da po~nat da ja raska`uvaat istorijata. Brojot i raznolikosta na preku 155 kompletno so~uvani manastiri i devedesettina koi se vo razli~na faza na iz~eznuvawe ni sugeriraat minato na lu|e ~ija istorija e ispolneta so sozdavawe. Pe{ternite crkvi vo Makedonija ili mo`nost za spiritualen turizam Makedonija e bibliska zemja so ogromno bogatstvo na crkvi. funkcionalnost. Pred na{ite o~i imame izobilstvo na oblici. Sulian i Kapan-an.

Kako redok fenomen so svojata umetni~ka i istoriska vrednost uspevaat da go privle~at vnimanieto i na svetskata javnost. ostavaj}i zad sebe neprocenlivo kulturno-istorisko bogatstvo preto~eno (pokraj arhitekturata) najmnogu vo bogatata paleta na ikoni i treperlivoto fresko-slikarstvo vo crkvite i manastirite koi bitisuvale vo ovoj period. preku drugite praistoriski kulturi.n.dawa i voskresnuvawa. Izgradeni na vlezot od nekoi pe{teri ili vo nivnata vnatre~nost. celiot Sreden vek pa s# do deneska. kako {to denot ja pobeduva no}ta. Kako {to duhot se izdignuva nad propasta. ponekoga{ smesteni visoko vo karpite. Rimjanite. ili mo`ebi monasi koi sakale vo pose17 . Za pe{terni crkvi obi~no se koristele prirodni pe{teri. taka i za arheolozite koi gi prou~uvaat site tragi vrz koi pe~at ostavila ~ove~kata raka. Poedine~nite isposnici upatuvaat na pustinaci koi se zanimavale so mistika. no i za site onie koi gi po~ituvaat drevnite kulturi. Nekoi od niv se staveni vo rangot na arheolo{ki nao|ali{ta i so samoto toa se za{titeni so zakonot. Nevoobi~aen predizvik pretstavuvaat posebno za istori~arite na umetnosta. periodot od vremeto na anti~kite Grci. ostanati se tragi vo mnogu na{i pe{teri. pe{terni crkvi. Vo pe{terni crkvi spa|aat i golem broj na mona{ki isposnici. ~udotvorstvo i prorokuvawe. pe{ternite crkvi mamat vozdi{ki i stravopo~it so svojata impozantnost. Spojot na pe{tera i crkva e navistina neobi~en i nesekojdneven kako za speleolozite. Verojatno voshitot i fascinantnosta se samo del od ~uvstvata koi n# preplavuvaat koga se soo~uvame so ovie enigmatski hristijanski 16 zdanija. koi gi prou~uvaat pe{terite. dolgotrajnost i pred se misti~nost. Podocna kaj nekoi od niv se dograduvale i konaci. * * * Po~nuvaj}i od paleolitot. Ottuka zapo~nuva istorijata na Vizantija koja kako mo}na dr`ava opstanala s# do padot na Carigrad pod Turcite. mo`ele dopolnitelno da se pregradat so yid od kr{en kamen. koi ako bilo potrebno. Vo niv spa|aat i t.

no i vo Isto~na Makedonija. kako i poradi prodiraweto na atmosferskite vlijanija vo vnatre{nosta. Spas. Uspenie na Bogorodica. Crna Reka.ben mir nivnata du{a da trgne po patot na svetlinata i da go najde svojot dom blisku do Boga. analizirawe i eventualna za{tita. koi gi ima i vo dolnite tekovi na Babuna. Stefan Pancir Crkva Sv. Najbrojni okolu krajbre`jeto na Ohridskoto i Prespanskoto Ezero. pa deneska poradi nedostapnosta na pove}eto od niv. Struga Toa bile ikonopisci koi pripa|ale na pomalku ili pove}e karakteristi~ni slikarski {koli koi gravitirale na teritorijata na Balkanot i zatoa freskite vo nekoi od pe{ternite crkvi se srodni so fresko-slikarstvoto vo najpoznatite manastiri vo Makedonija. Lazar na Tikve{koto Ezero. ote`nato e nivnoto prou~uvawe. Sv. nekade vo periodot pome|u XIII i XIV vek nastanale prvite `ivopisi koi mo`at to~no da se datiraat spored tragite {to na niv gi ostavile anonimnite majstori od t. “slikarki tajfi”. vo naslikanite ansambli mo`at da se sledat umetni~kite tendencii koi provejuvale vo srednovekovnotot slikarstvo.n. zasega se registrirani preku 50 pe{terni crkvi na teritorijata na Republika Makedonija. Arhangel Mihail. Lazar. Pome|u niv spa|aat Sv. Marko i Sv. 19 18 . Sv. Sv. Taka preku vozvi{eniot enigmati~en stil. Sv. Po~etocite na pe{ternoto `ivopisanie Zapo~nati da se pojavuvaat okolu devettiot. selo Begni{te (pe{terna crkva) Kavadarci Pe{terna crkva. ^estopati za ovoj tip na monumenti otsustvuvaat pi{ani izvori.

Na ovoj ~ovek umetnik i vernik. Bogorodica Pe{tanska kraj Ohrid (so najgolem za~uvan ansambl). tuku od niv da napravime prepoznatliv brend. P. fino da gi spakuvame i da gi ponudime na svetskiot pazar. Ako sakate pove}e da doznaete mo`ete da ja konsultirate knigata na Goce Angeli~in . Gledaj}i go slikarstvoto vo celost. su{tinskata koncepcija mu bila mo`ebi. i so vonvremenska qubov slikaj}i gi poznatite sceni od Svetoto pismo i Evangelijata. da podigne hramovi na nepristapni i osameni mesta kako del od veli~enstveniot pohod kon kralstvoto na ve~nosta. Sv. a tie pak kako retka kulturna vrednost ostanuvaat da bidat nemi svedoci na na{ata srednovekovna kultura i umetnost. likovnite karakteristiki otkrivaat race na ve{ti zoografi koi odli~no go poznavale svojot zanaet. I voop{to ne za~uduva zgolemeniot interes na stranskite turisti vo Makedonija koi doa|aat specijalno samo za da gi vidat pe{ternite 20 crkvi. koi bile lu|eto {to na vakov misti~en na~in ja preslikale svojata duhovnost na yidovite od karpite. Sv. Mona{ka pe{tera i Crkvi~e (op{tina ^a{ka) i mnogu drugi. Spas. Sv. Ve~niot son. gi preto~ile vo nepoznati umetni~ki dela polni so vdahnovenie. moj duhoven dom Sekako deka za sega }e ostane tajna.S.Erazmo. Evla (Resen).@ura: “Pe{terskite crkvi vo Ohridskoprespanskiot region”. 21 . Sega ne ni preostanuva ni{to drugo.

a koe se nao|alo na edno brdo vo blizinata na gradot Efes. vo ~est na pre~istata i preblagoslovena Devica Marija. Na oddale~enost od sedum kilometri od dene{niot grad Efes (Ku{adasi. po raspnuvaweto Isus Hristos mu ja doveril Majka Bogorodica na apostolot Sveti Jovan Bogoslov da se gri`i za nea kako za svoja majka. Pokraj ostanatoto. Majkata Bo`ja Presvetla. Grobot na Majka Bogorodica koj sè u{te ostanuva misterija. faktot deka Devica Marija `iveela vo Efes bil potvrden i so ne23 . kade prodol`il da go {iri hristijanstvoto. a Hristijanite kako Marija. dokolku ne se znae podatokot deka taa od ra|awe bila invalid. dala opis na mestoto kade prestojuvala Majka Bogorodica koga go napu{tila Erusalim. eden od “Ciklusot na dvanaesette golemi praznici”. edna kalu|erka od Germanija. svetot go proslavuva “Uspenieto na Presveta Bogorodica”.Kade e grobot na Presveta Deva Marija (Majka Bogorodica)? Katolicite ja poznavaat kako Meri En.Erusalim. Vo istorijata koja taa ja napi{ala pod naslov “@ivotot na Sveta Devica Marija”. vo dlaboka borova {uma se nao|a ku}ata na Majka Bogorodica. Spored Biblijata. Na 28mi avgust (kaj katolicite 13 dena porano). pripadni~ka na agostinskiot red. i za vreme na svojot `ivot nitu edna{ ne ja napu{tila Germanija. Evreite kako Mirjam. Kontroverznoto pra{awe okolu ku}ata na Majka Bogorodica svojot po~etok go imalo na 29 dekemvri 1812 godina vo viziite na Kate22 rine Emerih. Potoa se znae deka Apostolot do{ol vo Efes verojatno nekade pome|u 37 i 48-ta godina posle Hrista. Muslimanite kako Merjem Ana. Se razbira deka nejzinata storija bi zavr{ila vo nau~na fantastika. izgradena na padinite od planinata Kores. oficijalno i den deneska se nao|a vo malata crkvi~ka grob na Presveta Bogorodica vo hramot na nejzinoto Uspenie vo Gecimanija . Turcija).

vo blizinata na dene{niot arheolo{ki lokalitet Efes po~nale so arheolo{ki iskopuvawa. 1295. Potoa tuka se i okolnostite deka Vtoriot Ekumenski Sobor. Jovan Bogoslov. Kako kulminacija na seto ova. vo vnatre{nosta na edna ogromna bazilika podgnata za vreme na vladeeweto na vizantiskiot imperator IUSTINIAN I. Erusalim Vlezot vo crkvata na ve~niot son. iznenadeni so preciznosta na detalite koi gi navela kalu|erkata Katrine Emerih. Kon krajot na XIX vek. Ohrid Kriptata od grobot na Deva Marija. po s# izgleda verojatno se slu~il vo Efes. Jang i Polen. koja ja odredil dogmata za bo`estvenoto bestelesno za~nuvawe na Marija. koja izgledala dosta staro (temelite 24 Uspenie na Presveta Bogorodica. freska. koja bila izgradena vo periodot koga zakonot koj odgovaral na crkvenite propisi dozvoluval edna crkva da se posveti na nekoj svetec samo ako toj istiot `iveel i umrel na toa mesto. Vo yidinite na samiot Efes postoi edna Bazilika posvetena na Devicata. Efes Statua na Presveta Deva Marija pred vlezot od nejzinata ku}a vo Efes 25 . vo bliskiot grad Selxuk arheolozite vo sredinata na XX vek go pronajdoa grobot na Sv. Kako rezultat na iskopuvaweto bilo pronao|aweto na ostatoci od ku}a. dvajca sve{tenici od lazarijanskiot red. Erusalim Ostatocite od crkvata posvetena na Bogorodica.koi drugi elementi.

n. Jovan. deneska pretstavuva centar na axilak. imala pravoagolna osnova so zaden kru`en yid. pa se slu~ilo da bide poseteno i od Rimskiot Papa koj tuka pominal vo 1967 g. Otkritieto na ovaa primitivna ku}a samo go potvrdile faktot deka Devicata prestojuvala vo Efes. a vo nejzinata vnatre{nost mo`at da se vidat golem broj na zavetni darovi. vo kontradikcija so edna druga anti~ka tradicija spored koja taa se umirila na brdoto Sion kaj Erusalim. 27 . No za `al. 26 Katrine Emerih isto taka go predvidela i pronao|aweto na grobot na Majka Bogorodica.se datirani vo 1 vek . koja vo 1951 godina e preuredena vo kapela. Taa se poklopuva so vizijata na kalu|erkata deka ku}ata na Majka Bogorodica koja bila od kamen. na mestoto kade i deneska se nao|a crkvata na ve~niot son. bila izgradena od Sv. kako i apsida i ogni{te. so religiozni obredi koi gi obavuvaat sve{tenici i kalu|erki. za koj rekla deka se nao|a vo blizinata na nejzinata ku}a. kako i mali i ednostavni oltari koi se nao|aat na desnata strana od salata na ve~niot son. do den deneska arheolozite s# u{te po nego tragaat. Ku}ata koja e restavrirana. Mestoto e poznato po svoite ~uda i mnogu lu|e tvrdat deka tokmu tuka bile izlekuvani od neizle~ivi bolesti. Eden pat so drvoredi vodi kon Ku}ata na Majka Bogorodica.e).

e.e. na teritorijata na Makedonija se pojavila cela edna kultura koja so svoeto zaminuvawe vo tajnite na drevninite go odnele i svojot kult kon Golemata Majka Boginka.. 29 . teritorijalno i vremenski zavisen od mnogu faktori. se pojavil nekade okolu 11-12 milenium pred n... so miris na no}ta. vreme na blagosostojba. ili kako {to arheolozite go narekuvaat. na Bliskiot Istok. Vo tropot na kamen nakit i {kolki vetrot ja pee himnata svoja vo linii. Vo utrobata na svetskite civilizacii. 28 U{te eden den se rodi so zaroben spokoj na rodilka.. od glineni sadovi so kapki od izvori se slevaat. Podatocite velat deka ovoj period na mladoto kameno doba. devojki so miris od stopeni `elbi .. za da zavr{i nekade do 5-4 milenium vo studenite zemji na Severna Evropa.. na pustinski pesok.. Na{ite drevni koreni (od blogot na Lotos) Neolitot e edno prekrasno vreme.Golemite Majki Boginki kult ili. Neboto topi iskri i blagoslov na svojte deca dava pred portite na Svetot ... Tanc okolu ogni{te .... i o~i i usni qubat yvezdeni grutki nad bolkata i strasta. Arheolo{kite naodi od ovoj period vo Makedonija se stavaat vo ramkite pome|u 6 do krajot na 4ot milenium pred n. zaplisnata od son~evinata na tloto kade se nao|a. Prva molitva na Magna Mater Sokovi od kamewa.

So grade`nite raboti kulturniot sloj e dosta o{teteni i re~isi 3/4 od naselbata e nepovratno uni{tena za ponatamo{nite arheolo{ki iskopuvawa. So izgradba na prethodno spomenatite naselbi. no i naodite od kultna plastika. a osobeno so nekontroliranoto podigawe na divogradbi vrz i okolu nea. sozdaden e nov ambient vo koj tumbata duri i ne se zabele`uva. ostanuvame pokusi za edna cela niza na informacii. Na ~ekor do misterijata Na samo nekolku kilometri od centarot na Skopje se nao|aat dva mo{ne va`ni arheolo{ki lokaliteti na koi se pronajdeni terakotni predmeti na Golemite Majki Boginki.Na na{ata teritorija spored arheolo{kite podatoci postojat pove}e od dveste neolitski lokaliteti. Iskopuvawata na obata lokaliteta se odvivaat nekontinuirano i so sporadi~ni prekini traaat do den denes. Neli e toa brojka nad koja treba da se zamislime? Dali mo`ebi ovoj kvantitet n# upatuva kon s# u{te nam neotkrieni i nedopreni tajni? Tolku mnogu naselbi na tolku mal prostor? Dali mo`ebi toa e na~inot i alkata preku koja treba da si gi barame svoite koreni na ova par~e tlo? Do kade li dosega na{ata gordost? Da gi spoznaeme svoite predci i da se nurneme vo dlabo~inite na svoeto minato. Tumba Maxari e lokalitet koj prakti~no e vo samoto Skopje pome|u dene{nite naselbi ^ento i Maxari vo neposredna blizina na fudbalskoto igrali{te. Za razlika od Govrlevo koj se nao|a na oddale~enost od 12 km. Spored provernite no i nezapi{anite izvori. po31 . zna~ajno mesto zazemaat keramikata. Toa se Tumba Maxari i lokalitetot Cerje. kraj Govrlevo. So samoto toa i nie kako naslednici na edna visoko razviena drevna kultura. na teritorijata na Skopje i negovata okolina gi ima pove}e od dvaeset i pet. Golemite majki boginki Pokraj ostatoci od naselbinski ku}i na ovie lokaliteti. dlaboko veruvaj}i 30 deka mo`ebi vo idnina }e dadat informacii so koi mo`eme da gi popolnime kam~iwata od mozaikot na `ivotot na neolitskiot ~ovek.

]e ni dozvoli li kreativnosta da si poigrame so na{ata fantazija i samo za moment da zamislime {to li ~uvstvuval toj dreven ~ovek dodeka stoel pred Golemata Majka Boginka? Kako {to bi rekol eden golem poet na dvaesettiot vek: dali nekoga{ }e go po~uvstvuvame mirisot na cve}eto od pred pove}e iljadi godini {to praistoriskiot ~ovek go polo`uval vo nejzina ~est? Ovie predmeti ozna~eni kako `rtvenici vo naukata. za{titni~ka na plodnosta i ku}ata. drevniot ~ovek pretstavuvaj}i gi glavite na Majkite boginki. Toa samo n# upatuva na edna neodoliva i nedopirliva golemina za 33 32 . najsu{tinskoto. poedine~no ili grupno vo ramkite na semejstvoto. Praiskonski koreni Golemite majki boginki se vistinski patevoditelki. @enata otsekoga{ bila za{titni~ka na biolo{kata reprodukcija. pretstavuvaj}i ni koncepcija na eden s# u{te nedovolno objasnet segment od spiritualniot `ivot na neolitskiot ~ovek. Postaveni na osnova od ku}a ni go sugeriraat ona najva`noto. So {to im dal edna doza na su{testvenost. vistinitost. Praveni od keramika mo`ebi se nao|ale vo svetiot del od ku}ata i vo nivna ~est se vr{ele religiozni Golemata Majka obredi. s# u{te se daleku i od poimaweto na toa kakva im bila namenata i za {to slu`ele. no od naukata izdignato do sliki so mitski dimenzii. pretstavena na na~in {to e dosega nepoznat pome|u neolitskite kulturi od drugite balkanski prostori. Pred s# toa e GOLEMATA MAJKA BOGINKA. samo {to vo ovoj slu~aj toa e kako prodol`uvawe na duhovnata dimenzija povrzana so nivnite veruvawa. ona podzaboraveno vreme. ili Magna Mater. Izleguvaj}i od ramkite na tradicionalnite {abloni na svoeto vreme. no i toplina. im dal ikonografski i peleoetnografski belezi. oblikuvaj}i gi pritoa trodimenzionalno.sebno antropomorfnata. Boginka od Maxari. koe vsu{nost e tolku ednostavno. Skopje Personifikacijata vo pretstavata na `ena ne e nimalku slu~ajna.

I obete vo svoeto nepobitno su{tinsko zna~ewe upatuvaat na mesto koe e sigurno. Eden neprestano reverzibilen i kru`en ciklus. Verojatno samo prirodata znae u{te kolku golemi misterii krie po~vata pod gradot Skopje. Edna su{tinski dlaboka i ve~na civilizaciska vistina inkorporiral vo svoite kultovi preku Golemata majka boginka. {to praiskonskiot ~ovek ja imal pred sebe. Onamu kade {to se nao|al. Ako napravime sublimacija od zna~eweto na zborovite ku}a i majka. kako li }e si gi najdeme na{ite pra praiskonski koreni? 35 . povrzano i vozobli~eno so bezvremenska qubov. a toa e deka kade i da se nao|a ~ovekot. Pominuvaj}i niz razni vidovi na duhovni metamorfozi. sekoga{ za{titni~ki raspolo`eno. neolitskiot ~ovek kako nenadminat majstor na svoeto vreme.pretstavata na prirodata. No. Po~vite s# u{te krijat ogromni i za sega nedostapni tajni. toj sekoga{ energijata ja crpel od zemjata. }e dojdeme do sli~en zaklu~ok. eden nesoborliv kontekst na kru`ewe na energijata i qubovta niz prirodata. Edna esencijalno bezvremenski oblikuvana koncepcija. tloto pod nego. dali toa e navistina taka? So negovoto zaminuvawe. Isto kako {to prirodata se gri`i za svojata zemja. zaminal i kultot kon Golemite majki boginki i mo`ebi nikoga{ nema da doznaeme dali toa pretstavuval “eksperimentalen” izlet na negovata fantazija ili mo`ebi toa bila samo imaginacija na edna populacija koja tajnite na minatoto gi odnela so sebe do najgolemi dlabo~ini. po~vata. a za Makedonija i da ne zboruvame. uspeal da soz34 dade i olicetvori eden naizgled simpati~en model na svoite veruvawa. na koja $ se poklonuval. koja ja po~ituval. Isto kako {to majkata se gri`i za svoite deca. I ako ne gi istra`ime i spoznaeme ovie. isto kako {to zemjata se gri`i za svoite posevi.

izgubeniot grad Justinijana Prima? Neobi~no no mnogu interesno. gi osvetlile momentite na eneolitskata civilizacija. Nema naseluvawe.e. Potoa doa|aat nekolku vekovi na hijatus. Koga drevnite son~evi zraci za prvpat padnale na ona {to deneska go poznavame kako Skopskoto Kale. Potoa prastarite civilizacii od nekoi misteriozni pri~ini go odbegnuvale ova mesto za povtorno da go naselat vo godinite nekade pome|u VII i VI vek p. Toa se slu~ilo 36 . opkru`ena e so bedem vo forma na triagolnik graden i obnovuvan so mileniumi. {armantno se izdiga monumentalna tvrdina.e.000 godina p. `ivotot se odvival kontinuirano s# do preodot od IV vo V vek koga naselbata bila napu{tena. koj odgovara na `eleznoto vreme i preminot kon ranata antika.Metamorfozite na Skopskoto Kale nekade okolu 3. Nema duri ni zapisi. Samo nem svedok za prisustvoto na eden golem imperator e del od fortifikacioniot sistem koj e monumentalen i se razlikuva od preostanatite srednovekovni delovi na obyidieto. koj vsu{nost pretstavuva simbioza na pove}e tehniki i gradbi. {to arheolo{ki se ogleduva vo nedostatok na materijalna kultura od tie periodi. Skopskoto Kale .n.n. So svojata mestopolo`ba koja dominira nad okolinata. Izgraden od golemi pravoagolni kameni blokovi mnogu potsetuva na gradbite koi vo toj stil koj gi podignuval veli~enstveniot pred37 Vo srceto na Skopje pokraj vodite na rekata Vardar kade drevnite vistini se protkajuvale niz edno malo par~e zemja. nema predmeti. nema naselbi.

Justinijana Prima. No. Vo Gorniot grad bila izdvoena voenoupravnata elita. Taka istorijata na tvrdinata od slovenskiot period se poklopuva so vladeeweto na carot Samoil. najsvetloto sonce na Vizantiskata Imperija . No za `al.vodnik na Isto~noto Rimsko Carstvo. koga Skopje dominira kako va`no strate{ko mesto. Kaleto prestolnina na carevite Vo vizantisko-slovenskiot period (X-XIV vek) Skopje pretstavuval zna~ajna krstosnica na golemite trgovski pati{ta. od istoriski zapisi za Samoil vo vrska so Skopskoto Kale ne mo`eme da doznaeme ni{to pove}e i edinstven materijalen dokaz od ova vreme e del od 39 . site nastani koi bile povrzani so postoeweto na gradot. stolbovi.e. go dadoa odgovorot na ova pra{awe. tvrdinata Kale bila akropolata. t. koi zapo~naa vo 2007 godina. Se pretpostavuva deka vo toj period. Se pretpostavuva deka ovoj del od yidot poteknuva od VI vek i deka toa se ostatocite od akropolata na najveli~enstveniot grad {to nekoga{ go izgradil imperatorot Justinijan Prvi . uka`uvale isto taka na u{te eden golem vladetel. plo~i so rimski natpisi i drugo. dali e taka? 38 Iskopuvawata na Skopskoto Kale. zna~ajno strategisko. Koga istori~arite probale da go rekonstruiraat periodot na sredniot vek. a vo Dolniot grad `iveelo civilnoto naselenie. Taka vo ~elniot yid na Kaleto mo`e da se vidat stotici vgradeni delkani blokovi. `ivotot vo gradot zamrel i ne prodol`il nikoga{ pove}e.imperatorot Justinijan Prvi. delovi od rimski grade`ni elementi. {to se poklopuva i so misleweto na eden golem angliskiot patepisec Arthur Evans. Gorniot grad na eden od s# u{te famozno izgubenite gradovi vo beskrajniot vremenski prostor na arheologijata. Gradot bil podelen na Goren Grad i Dolen Grad. Golem del od grade`niot materijal na rimskite gradbi od Skupi bil izvaden i odnesen na nekoe drugo mesto. no i pograni~no upori{te. Po katastrofalniot zemjotres koj vo 518 godina go pogodil podra~jeto na drevniot anti~ki grad Skupi i negovata kolinata.

Gradskata porta i bedemite se izgradeni od delkan kamen koj sveti kako da e poliran. Srbite i Bugarite. Periodot na XII vek se sovpa|a so vladeeweto na mo}nata vizantiska familija Komneni. so cvrsta i jaka utvrda. Pantelejmon. 41 40 . so cel da ja pro{irat svojata vlast nad Makedonija. Doa|aweto na Osmanliite No. Istoriskite. a vo predvorjeto na sekoja visoka porta se nao|aat mnogu stra`ari. Srpskiot car Du{an oti{ol do tamu {to svoeto krunisuvawe ni pove}e ni pomalku. Pred vleznata vrata. Stra`arite ponekoga{ go krevale toj most so pomo{ na ~ekrk i taka sozdavale neprooden jaz pred portata. go napravil tokmu vo Skopje. tuku i vo religiozno-umetni~kiot `ivot na ovoj del od imperijata gradej}i go i `ivopisuvaj}i go manastirot Sv.bedemot. kraj Nerezi. Na nea pak imalo natpis vo koj stoelo deka taa e prepravana. oblo`eni so golemi travertinski kvadrati ~ija vnatre{nost e ispolneta so kr{en kamen zalien so malter i graden vo tehnika poznata kako opus quadratum. minuval drven most koj mo`e da se vidi i deneska. jugoisto~nata i severnata strana se nao|ale dlaboki rovovi. seto toa traelo s# do 1392 godina koga gradot i vlasta ja prezemale Osmanliite i tuka ostanale petstotini godini.Goren grad ni dava poznatiot patepisec Evlija ^elebija velej}i: “Toa e utvrden grad. Vizantija gi gubela i gi vra}ala balkanskite teritorii koi gi imala dotog{. Od krajot na XII do krajot na XIII vek vo niza voeni akcii. Gorniot grad poslu`il za stacionirawe na gradskiot garnizon.” Na isto~nata. Vo turskiot period i podocna. politi~kite i ekonomskite uslovi gi iskoristile slovenskite sosedi. Podetalen opis za toga{nata tvrdinata . kako najstara za~uvana fortifikacija odX vek. Od XI vek imame isto taka monumentalni “kiklopski yidovi”. nad rovot. koi ne ostavile samo pe~at na yidinite od Skopskoto Kale. Vratata i yidovite na toa predvorje se nakiteni so razno oru`je i alati potrebni za oru`jeto. so dvojni bedemi. Opkru`en e so sedumdeset bastioni i tri `elezni porti na jugoisto~nata strana. remek delo na vizantiskata umetnost. vo blizinata na Skopje.

Vo vakva sostojba 1689 godina tvrdinata ja zateknal i avstriskiot vojskovodec Pikolomini. Vo negovoto pismo upateno do carot Leopold veli: “...tvrdinata e yidana na star na~in, sega napolno bez odbrana i voda, nema prostor za kowica...” No sepak toa ne go spre~ilo da go zapali Skopje do temel. Vo XIX vek patepiscite velat deka na tvrdinata bile smesteni samo magacini, barutani, voena bolnica i zatvor. Noviot `ivot na Kaleto Vo 1963 godina koga Skopje do`ivuva katastrofalen zemjotres tvrdinata pretrpuva golemi o{tetuvawa. Poradi toa se prezemeni merki za konzervacija i restavracija na negovite yidi{ta i kuli i deneska e restavriran 121 metar od nadvore{niot bedem, nekoga{nata okrugla kula, a ~etvrtestata i triagolnata se samo delumno restavrirani. Golem del od konstrukcijata na odbranbenite yidovi od vizantisko vreme sodr`ela grade`en materijal kade bile upotrebeni pogo42

lem broj na fragmentirani i celi nadgrobni epigrafski spomenici koi poteknuvale od anti~kiot grad Skupi. Pri izveduvawe na konzervatorskite raboti na tvrdinata, izvesen broj od ovie spomenici e izvaden i denes mo`e da se vidi vo Muzejot na Makedonija, vo Skopje. Prostorot na nekoga{niot Goren grad, deneska arheolo{ki lokalitet i del od nacionalnoto kulturno bogatstvo, ureden e kako park od kade gra|anite i turistite mo`at da do`iveat prekrasen vidik koj se prostita od desnata strana na rekata Vardar kon sega ve}e Noviot Grad. Napomena: So najnovite arheolo{ki istra`uvawa na Skopskoto Kale se o~ekuva kompletna konzervacija i rekonstrukcija na negovite bedemi.

43

VENI, VIDI, GRAFITI!!!
Urbani umetnosti - GRAFITI

Svetot e sozdaden od yidovi i lu|e. A kade ima lu|e, tamu ima i poraki, neli! Grafito ili vo mno`ina GRAFITI, e sekoe bilo slu~ajno pi{uvawe, nepristojno crtawe ili ostavawe na tragi po yidovite na zgradite, okarakterizirano kako namerno pi{uvawe na natpisi. Bez ogled dali se izgrebani na kamen ili na yid so nekoj ostar predmet, ili u{te po~esto, napi{ani so kreda ili jaglen, grafitite postojat vo izobilstvo i den denes okolu nas. Otsekoga{ sum smetala deka grafitite i arheologija se kompatibilni, i deka mo`e mnogu da se doznae od niv, no nejse te{ko e s# da se stavi na edno mesto. Ovoj tekst be{e isprovociran od ne{to drugo, no za toa naredniot post. Po~etocite na grafitite se povrzuvaat pred s# so crte`ite ostaveni vo pe{terite, no 44

i so spomenicite na drevniot Egipet, a nivnata sodr`ina vklu~uvala {krtanici, nepristojni karikaturi, namenski obra}awa i stihovi. Starite Rimjani vo svoite gradovi-polisi ostavile tragi od grafiti. O~evidno bilo deka privatnite sopstvenici na imoti vo stariot Rim gi po~uvstvuvale neprijatnostite od unaka`uvawe na nivnite yidovi, {tom vo blizinata na Porta Portese bil pronajden natpis so koj se molele lu|eto da ne {krtaat (scariphare) po yidovite. Od toa vreme datiraat i dvata legendarni grafiti od Pompeja: Maxumus set masimus (Maksim e magare) i Inter leges puellarumest gaudiampuerorum (Me|u nozete na devoj~iwata le`i radosta na mom~iwata). Prviot poznat grafit napi{an vo moderen stil pre`iveal vo anti~kiot grad Efes (dene{na Turcija), koj spored turisti~kite vodi~i se ~ini deka ja reklamira prostitucijata. Kakov i da e na{iot stav kon grafitite, i pokraj nivnata evtina vrednost, nivnoto zna~ewe e dvojno. Od edna strana razli~nite tipovi na pismo upotrebeni od lu|eto vo minatoto mo`at da im pomognat na arheolozite da datiraat nekoja gradba. Tie se posebno va`ni 45

Grafit na hram vo Egipet

Grafit na hram vo Egipet

Slavniot grafit od Efes, Turcija

Grafit od Pompeja

Grafit na Vikinzi na koj e pretstaven nivniot brod

Grafit na eden kapitel od Sv. Sofija, Carigrad

Cave art na Banksy vo British Museum

za lingvistite zatoa {to jazikot na grafitite e mnogu poblizok do jazikot koj se zboruval vo toj period i na toa mesto, otkolku voobi~aeniot pi{an zbor koj stignal do nas. Taka vo slu~ajot so anti~kite Grci, doznavame za potekloto na naemnicite koi si gi ispi{ale nivnite imiwa na ku}ata {to ja gradele so dreven kiparski dijalekt i slogovno pismo. A, na Egipetskite “Sfingi” gr~kite turisti od Pamfilija si gi vre`ale svoite imiwa na golemata piramida od Giza. Od druga strana, grafitite se neprocenlivi za istori~arite zatoa {to frlaat svetlina vrz sekojdnevniot `ivot na obi~nite lu|e od toj period, kako i intimni detali za obi~aite i op{testvenoto ureduvawe. Generalno, za najslaven grafit e prifatena karikaturata na Isus Hristos raspnat na krst, nacrtana na yidovite od Domus Gelotiana vo Palestina, pronajdena vo 1857 godina, koja sega se nao|a vo privatnata zbirka na Museo Preistorico Etnografico na Luixi Pigorini. Dvaesettiot vek, kako i site drugi raboti, go institucionalizira{e mediumot grafiti kako neizbe`en del od sekoe naseleno mesto. 47

46

Preokupacijata na XX vek so slu~ajnite i drugi manifestacii na nesvesnoto go stimuliraa interesot za ovaa forma na li~noto izrazuvawe. Grafitite.Vo kratkiot istorijat }e go spomeneme pojavuvaweto na klu~nata figura na umetni~kata scena vo Wujork od osumdesettite. ozna~en kako art diverzant koj gi podmetnuva svoite dela vo najpoznatite muzei. Generalno osudeni od javnoto mislewe kako neprijatni. na koj lu|eto zamerija deka mu fali nekoj grafit pove}e. posebno vo Holandija i vo Los Anxeles. si go obezbedija svoeto mesto vo sferata na urbanite umetnosti. No. deneska pi{uvaweto na grafite dobiva poinakvo zna~ewe kako forma na narodna. obezbeduvaweto uspea da go otkrie duri po tri dena. Spored mnogu prou~uva~i na umetnosta. metroata i site ostanati mo`ni mesta. {to svojot vrv go do`iveaja kon krajot na XX vek vo Wujork. i s# u{te nikoj ne go fatil. Poslednoto negovo delo (dosta avtenti~no) be{e postaveno vo Brithish Museum vo London. sepak pretsta49 . a tehnikata i sodr`inata na grafitite po~naa da vlijaat i vrz pove}emina sovremeni umetnici. minatata godina vo maj. no 48 i avtenti~na umetnost. ovoj tip na javna umetnost vo su{tina e efektivna alatka za socijalna emancipacija ili postignuvawe na nekoja politi~ka cel. me|u prvite go promovira{e grafitot Eros . po~naa da niknuvaat ogromni pove}ebojni grafiti napraveni so boja za sprej po yidovite na zgradite. Crte`ot na pe{terskiot ~ovek kako turka koli~ka za supermarket.toga{ yidot Tanatos vo 1982 na najdobar na~in ja pretstavi londonskata grupa Pink Floyd so konceptualniot album The Wall. A ako Baskijat zaedno so sogra|aninot Kit Hering. koj so svoite otka~eni grafiti so potpis Samo (Sejmo) uspea da go nametne svojot stil i na~in na razmisluvawe i da zazeme zna~ajno mesto vo istorijata na umetnosta. Jean-Michel Basquiat. Kako sostaven i potreben del od edna urbana sredina. }e pra{ate? Deneska najpoznat avtor na grafiti e Banksy od Bristol. A Berlin. Mnogu sovremeni analiti~ari i istori~ari na umetnosta vo nekoi od grafitite po~naa da gledaat umetni~ka vrednost i da gi prepoznavaat kako formi na javna umetnost.

Da mo`ele do sega kamewata da zboruvaat. zna~i deka {totuku pominal kriti~arot? Dali vo posledno vreme si pro~ital nekoj dobar yid? Ako grafitot go napi{e{ so brzina na svetlinata. Ne se reklo naprazno deka “kamenot e najdobriot mol~eliv ~ovekov prijatel”. Otp~atok na duhot vo kamen Prvoto ne{to {to drevniot ~ovek go zemal od prirodata i go preoblikuval. bil kamenot. prekrasni lu|e. i nekoi li~ni stavovi na gazdaricata na ovoj blog. od istoimenata kniga na Templum. Podatocite se glavno izbunareni od internet.S. {to mislam jas! Koga grafitot na yidot e vla`en. nekoi od najpoznatite skopski grafiti: GORE VLADA Yidovi za vas. mnogu odamna koga vo pradamne{nite i misti~ni vremiwa po~nal da go upotrebuva za pravewe na svoite prvi alatki. Nekoi od najpoznatite svetski grafiti: Demokratija e koga sekoj mo`e da ka`e. pomini na ~aj! (potpis: Idiot) Podobro aktiven denes otkolku radioaktiven utre P.vuvaat edna inovativna forma na umetnosta na koja ponekoga{ ne i nedostasuva ni estetika. s# u{te sosema skromo gi donesuvaat i gi prezentiraat svoite zaklu~oci. Taka kamenot stanal prviot dokaz na koj toj kako beleg go napravil otisokot od svojot duh. ve51 . Koga li zapo~nal dijalogot na ~ovekot so kamenot? Verojatno u{te mnogu. toj }e ima beskone~no te{ka poraka. 50 Praistoriskata opservatorija vo Kokino Namerno go napi{av tekstot za Kokino posle vesta za Cocev Kamen. zo{to ovde arheolozite i pokraj obilstvoto na arheolo{ki materijal. Nikoga{ ne pijam vino!(potpis: Drakula) Te pametat samo ako si prv! (potpis: Posledniot Mohikanec) Fjodor.

Preku kamenot do ve~nosta Lokalititot Tati}ev Kamen e postaven na nadmorska visina od 1013 m. na teritorijata na Balkanot i koi kako rezultat na eden zamrznat ritual i konzervativnost ostanale da se eksploatiraat s# do doa|aweto na Rimjanite. periodot na docnoto bronzeno vreme vo Makedonija.n. ni svedo~at i pogolemiot broj na praistoriski naselbi koi se nao|aat vo dijametar od nekolku kilometri po vozdu{na linija. so vremenski dijapazon od neolitot do `elezno vreme.e. koi se nao|aat pome|u dvete nivoa na vrvot. vrz baza na keramikata e vostanoveno deka se raboti za lokalitet koj verojatno `iveel otprilika pome|u 1400-1200 god. Pome|u tie misterii se vbroj v a i praistouat riskite solarni laboratorii koi se pojavile kon krajot na 4 milenium p. no zbunuva~ki e toa {to tamu sepak se zabele`uva intervencija na ~ove~ka raka vo naizgled dosta interesno oblikuvanite formi. Napravenata pretpostavka e doka`ana vrz baza na prou~uvawata koi tuka gi sprovedoa bugarskite astronomi od opservatorijata vo Stara Zagora. doka`uvaj}i deka ovoj spomenik isklesan vo karpite mo`ebi se poklopuva so solarnata kultna arhitektura kako del od kulturata na eneolitskite civilizacii. praistoriska opservatorija. Zapo~nat da se istra`uva pred dve godini. vrz prirodnata karpa od vulkansko poteklo nao|aj}i se vo blizina na seloto Kokino. se edna platforma i prestoli svrteni kon istok.rojatno bi ni otkrile golem broj na misterii. gore na vrvot od planinata.e. Vnimanieto go privlekuvaat isklesanite vdlabnuvawa i pat~iwa..n.n. dodeka jadroto na ovaa neverojatna struktura koja se dobila so preoblikuvawe na karpite. p. Koga kosmosot se ~ita poinaku Ve}e podolgo vreme vo i okolu nau~nata javnost kru`i misleweto deka se raboti za mo`na t. Ona {to voodu{evuva e negovata mestopo52 lo`ba. Kumanovsko. Istra`uvawata barale od astronomite poseben tip na analizi i interpretacija na morfometriskite modi53 . Deka se `iveelo vo negova blizina. t.e.

Toa dava mo`nost za sozdavawe na kalendar so koj na nekoj na~in tie bi mo`ele da gi kontroliraat site ovie 55 Praistoriskata opservatorija Prestolite 54 . zemjodelskite kulturi i razmno`uvaweto na doma{nite `ivotni. Poznato ni e deka proletta i letoto se va`ni za vegetacijata. koja na vakov slo`en na~in si gi projavila vrskite so svojata okolina. p. uspeale da go rekonstruiraat neboto koe bilo nabquduvano od s# u{te nam nepoznatata drevna kultura. proletnata i esenskata ramnodenica i letnata dolgodnevica. so {to tie }e gi doka`at svoite pretpostavki deka se raboti za praistoriska son~eva opservatorija.e. Bogovite se vinovni za s# Se postavuva pra{aweto kakvi bile astronomskite interesi na edna praistoriska zaednica. So pomo{ na matemati~ki analizi. Istra`uvawata velat deka ovie to~ki se sovpa|aat so vremenskiot period od okolu 1500ta god.n. preku postoewe na ni{ani i orientacii namerno napraveni vo karpite koi gi poka`uvaat to~kite na izgrevot i zalezot na sonceto.Kerami~ki sadovi od lokalitetot Tati}ev Kamen fikacii.

2003. Tri megalitni spomenici vo kumanovskiot region. U{te dolgo }e ostane enigma koja bila populacija {to gi naseluvala tie prostori vo bronze- noto doba. smeta~kiot sistem. matematikata i geometrijata. Drevnite civilizacii na razli~ni teritorii sozdavale nejzin pandan vo forma na piramidi. kade vrvot bil dom na nebesnite bogovi. no kako i sekoga{ golema e verojatnost tie da se izvrtat i so niv da se {pekulira. zigurati ili bilo kakvi drugi arhitektonski zdanija.wikipedia. \or|evi} N.Kumanovo. P. 229262. Pirajhme 2. Od druga strana lokacijata na vrvot od planinata mo`ebi uka`uva na postoeweto na t. deka na svoj poseben na~in uspeale da se spravat i da ja skrotat prirodata. Upotrebuvaj}i go konceptot na vreme i prostor. orientirani po nasokite na svetot.. koj bil praistoriska opservatorija vo vistinska smisla na zborot. 2003. 2003. Naroden Muzej . Naroden Muzej .procesi. Pirajhme 2. Stoev A. bil mo`ebi i svetili{te ili i ne{to treto? Vo prilog na lokalitetot odat mnogu brojni fakti. Stoeva P. Praistoriskite lu|e zaminuvaj}i vo ve~nosta go ostavile arheolo{kiot lokalitet vo seloto Kokino uveruvaj}i n# vo svoeto znaewe i golema ume{nost. Vidi: http://en.n. Kumanovo 2003. geolo{ko rekognoscirawe terena na arheolo{kom lokalitetima u okolini Kumanova tokom 2002 godine. Spored NASA praistoriskata opservatorija vo Kokino e proglasena za 4-ta vo svetot. Se postavuva pra{aweto dali arheolo{kiot lokalitet vo Kokino.Kumanovo. Arheoastronomi~eska interpretacija na skalno57 56 . “kosmi~ka planina”.. Kumanovo 2003. 263-280. Dali ovie nabquduvawa vklu~uvale rituali i kultni procesii }e ostane misterija..org/wiki/Kokino Citirana literatura: Stankovski J.S. vo nasledstvo ni ostavila neizbri{livi tragi vo forma na kamena kultura.

a za pomo}en sjaj celata soba bila presvle~ena so zlato.Frederik Vilijam za prvpat na Ruskiot Car Petar Veliki mu go poka`al remek deloto na Baroknata umetnost . Se sostoela od 100.5 m.Kumanovo. 329-339. Originalnata soba se sostoela vsu{nost od osum drveni plo~i so visina od 3.Sobata od kilibar Vo 1716 god. Preporaka: poprili~en broj napisi od pe~ateni ili elektronski mediumi za lokalitetot Tati}ev Kamen ili Kokino.izse~enija pametnik “Tati~ev kamen”. kralot na Prusija .“Sobata od kilibar”.blogspot. Makedonija. Najgolemoto delo od kilibar bilo koga napraveno vo umetnosta te`elo 6 toni.000 par~iwa na obraboten kilibar koi gi pokrivale drvenite plo~i vo golemina od 55 m3 . mo`ete da najdete na sublimira~kiot blog Staro Nagori~ane: http://staronagoricane.com Misterii . Naroden Muzej . Kumanovo 2003. Pirajhme 2. Podocna mu ja dal na podarok kako blagonaklonost za spojuvaweto na ovie dve zemji vo zaedni~kata alijansa.69 m i {irina od 1. op{tina Staro Nagori~ane. Imala osum pilastri. Bilo predvideno celata da bide prekri59 58 . Ostanata literatura: imaginacijata na gazdaricata na ovoj blog i prebaruva~ot na internet. ~etiri agli i drven pod so nasipana zemja. kraj selo Kokino.

Taka Sobata od kilibar. A. Zatoa samo tri yida bile dekorirani i prekrieni so }ilibar. I pokraj toa {to Rusite se obidele da ja sokrijat sobata. Tavanot bil 60 preubavo naslikan. Podocna Katerina Velika Sobata od kilibar }e ja premesti od zimskata. a sadovite za jadewe da bidat isto taka od kilibar so izgravirana zlatna linija na dnoto. vo nejzinata nova letna palata vo Carskoe Selo (denes Pu{kin). sjaela vrz ogledalata. No. Germancite ja prona{le i ja transportirale vo Germanija. Bila ukrasena so 565 kandelabri ~ija{to svetlina reflektiraj}i se od toplata zlatna povr{ina na kilibarot. Taa anga`irala cela edna nova generacija na zanaet~ii za da ja premestat i da ja razubavat u{te pove}e.8 m) od originalot. a delovite koi nedostasuvale bile dopolneti so ogledala i mozaici. kade? 61 . Koga vo 1770 godina rabotata bila zavr{ena. Nekoi remek dela (kako delovi od mebelot) koi tie gi izrabotile s# u{te se nao|aat vo kolekcijata na Kralskata palata vo Carskoe Selo i se edinstvenite delovi koi ni se poznati od ovaa soba {to uspeale da ja pre`ivat Vtorata svetska vojna. ja spakuvale vo 28 kutii i ja pratile so voz na Zapad. Enterierot na palatata vo Carskoe Selo imal ne{to pogolemi dimenzii (10h10h7. kraj Sankt Petersburg. kako {to napi{ale istori~arite od toa vreme. tradicionalnata letna rezidencija na ruskite carevi. vo letoto gospodovo 1941 stanala edno od najpresti`nite germanski voeni plenovi.specijalisti za kilibar. a podot bil prekrien so mozaici od najskapocenite vidovi na drva. Trebalo cel eden tim na zanaet~ii deset godini da rabotat na ova majstorsko delo koe bilo poznato kako osmo svetsko ~udo. pozlatata i mozaicite. kraj Sankt Petersburg. Za vreme na vojnata Rusite i Germancite vzaemno si ograbuvale iljadnici umetni~ki raboti edni od drugi. sobata bila zaslepuva~ka.ena so ogledala. [est lu|e za 36 ~asa ja razmontirale. Za vreme na ovaa izvedba rabotele pet profesionalni majstori . Pove}e od 200 godini Sobata od kilibar ja ukrasuvala palatata na Katerina Velika vo Pu{kin. so kam~iwa doneseni od Ural i so kavkaski dekorativni kamewa. potoa do{la Vtorata svetska vojna.

vojna Sobata od kilibar otvorena za javnost Detal od Sobata od kilibar po nejzinata rekonstrukcija Detal od Sobata od kilibar 63 . Sobata od kilibar Izgled na Sobata od kilibar pred Vtorata sv. grad koj toga{ $ pripa|al na Isto~na Prusija. Pa }e pro~itate i raboti kako 62 na primer deka nekolku istra`uva~i koi potro{ile ogromni sumi na vreme i pari za da ja najdat. a germanskite privatni istra`uva~i so pomo{ na arheolozite celosno gi prekopuvaat bavarskite utvrduvawa. Isto taka se veli deka so samata soba povrzano e i nekakvo prokletstvo. No. pa duri i dnoto od Balti~koto More. Mnogu lu|e vo poslednite 50-ina godini se obidele da ja pronajdat Sobata od kilibar ~ija vrednost vo momentov se procenuva nad 250 milioni dolari.Pome|u 1941 i 1945 god. Kon krajot na vojnata Rusite go sru{ile zamokot do temeli i taka po~nala misterijata koja s# u{te trae. No misterijata s# u{te ostanuva nere{ena. ednostavno umrele ili is~eznale pod misteriozni okolnosti. [ve|anite patuvaat okolu Balti~koto More. Sobata od kilibar “navodno” bila stacionirana vo zamokot Kenigsberg (sega Kaliningrad vo Rusija). Po vojnata oficijalnata izjava na Germancite do koja se dr`ele dolgo vreme. drugite dokazi koi se pojavile vo me|uvreme velele deka taa e smestena na drugo mesto. bila deka Sobata od kilibar (kako {to bila donesena vo kutii) bila smestena vo zamokot Kenigsberg i deka izgorela zaedno so nego vo vozdu{niot napad.

no deka nema ideja kako tatko mu do{ol do nego. 65 . prostrui vesta deka e pronajden mal mozaik od jaspis i oniks koj mo`ebi poteknuva od nea. samo kliknete “The Amber room” na bilo koj prebaruva~ .i }e vi izlezat pove}e od 11 milioni stranici. Sobata od kilibar si go obezbedi svoeto mesto vo istorijata na ~ove{tvoto kako najgolemoto izgubeno bogatstvo po koe s# u{te se traga. Za da dobiete bilo kakva ideja {to }e vi ja pottikne fantazijata za ovaa misterija. Grupa na germanski detektivi. No.Vo 1995 godina istori~arite vraboteni vo McDonald Institute vo Kembrix oficijalno na BBC News izjavija deka ne postoi nikakva nade` Sobata od kilibar da bide voop{to pronajdena. Edna godina podocna Germancite go konzerviraa mozaikot i mu go prika`aa na ruskiot pretsedatel Vladimir Putin. vo palatata na Katerina be{e izrabotena kompletna rekonstrukcija na Sobata od kilibar. Mo`ebi }e zvu~i ironi~no. no pokrovitelstvo i najgolem del od finansiskite sredstva dojdoa od germanskata kompanija Rughars AG. vo 1997 g. Toj velel deka go dobil kako nasledstvo od negoviot tatko koj svoevremeno bil oficer {to go obezbeduval konvojot koj odel nakaj Kenigsberg. Tamu }e si najdete i pove}e fotografii. Vo me|uvreme Sobata od kilibar stana tolku mnogu popularna {to edna germanska filmska kompanija duri napravi i filmska storija vo stilot na Indijana Xons. po povod proslavata na 300 godini od osnovaweto na Sankt Petersburg. 64 Vo April 2003-ta g. Koga edna{ }e ja vidite nejzinata rekonstrukcija. }e razberete i zo{to. vklu~uvaj}i i porane{en SS agent uspejaa da fatat eden ~ovek koj se obiduval da go prodade originalniot mozaik vo edna umetni~ka rabotilnica vo Bremen. a toj dokumentarec be{e prika`an i na edna od lokalnite skopski televizii (Sitel).

Taka ... jagne tamu kolat. * Zborot sodr`i link. pana|ur e toa i pravat .I kako se biraat doma}inite? .. kurban .. ... jas i eden moj prijatel etnolog otidovme vo Demir Kapija. “neboto se otvora” i vleguva vo konflikt so zemjata i toa e vreme koga po magiski pat tie sili mo`ele da se iskoristat za stimulirawe na plodorodnosta.. Vaa godina ima doma}in. Edna godina po nekakva si na{a potraga.. .Za \ur|ovden odime vo seloto Pi{nica gore.blog. Dren.Toa crkvata go pravi? ..Ima doma}ini . Tuka prezentiram samo del od razgovorot koj se odnesuva{e tokmu na \ur|ovden.I taka se birat.” Ova e citat izvaden od posledniot post na Lotos* za \ur|ovden.. znaete li za ne{to? 67 66 .. od drugata godina drug }e ja zeme. za da gi izvle~eme relevantnite podatoci koi na nam ni trebaa. odgodina ..A \ur|ovden kade rekovte deka .. Vo ovoj slu~aj toa be{e eden ~ovek od s.. od crkvata ili od seloto? .. Vidi: http://lotos.com.. . koj }e dade poi{e . .A se davaat i pari za toa? . ne znam jas . daj da bidam jas.. se veruvalo deka no}ta pred \ur|ovden nastapuva vreme koga se budat demonskite sili na haosot.. . koj saka da dade prilog ....\ur|ovden “I kako i na sekoj preoden moment vo godi{niot ciklus.Doma}inot {to go bira crkvata.E pa sigurno davat. Po obi~aj pravevme muabet so selanite od lokalnite sela po pra{alnik koj nie samite si go sostavivme. Tamu se sobirat .Kako na primer nekoj {to se zarekol. .? . samovolno se zare~uva. zo{to se zarekol. vo vrska so koj mo`am da go dodadam slednoto. Koj kako saka . baraj}i podatoci za pe{terata Goren Zmejovec..mk koj be{e qubezen da ni odgovori na pove}e od stotinata pra{awa koi mu gi postavivme.A jagneto od kogo e.

. . od site `ivotinki.A toa li e postaro selo od Dren? . 69 .Postaro e izgleda oti voa Dren tuka e naseleno nanovo. tie si se tamu i mo`at edna nedela da si sedat .Taka se vika.. Da sokapi{ 3 ka ti se razbole deteto ili . takvi raboti. za moe zdravje da imam.... [to kape ima sto`er taka golem..Dali e od tursko ili e od porano? .Tie }e gi izmie{ .Doma}inot ima .Ama zna~i li ne{to toa ime? . Nie sme tuka a ne go znaeme toa. oti “bikofite” ..Zmejovec se vika .Sigurno imat ozdraveno. }e go izmie{ .. {to zna~i Zmejovec? . ne{to .. .. boski od kozi.. . nekoi `eni koi sakat.jas }e ja gledam crkvata edna godina ili dve godini... {to kape kapka po kapka . .. pa dali i starite go znaat toa. se vika Stari Dren. Tamu ima nekoi vikendi~ki.Ima zna~ewe oti e lekovito tova. ina~e drugite }e odat sabajle. Vo staro vreme mo`ebi. boskite ima na primer Zmejovec boski od kravi. `enata li . }e go isterat \ur|ovden i }e se vratat. ve~er }e se vratat. ili `enata seedno. Se zare~uvat .Deteto li.. Ne znaeme nie tolku. Ne znam . na primer. no nie ne go znaeme. nema vi{e.Taa e lekovita voda? .A tamu koga idete za \ur|ovden prespivate tamu? . oti tamu nema ku}i .Posle toa otkako bil doma}in..boskite i vodi~kata ja nama~ka{? Tie boskite {to se vo pe{terata ili? . a ima drugo .Nie mislevme da ne ima nekoja prikaska? .porano .Mo`da imalo.Jas sum slu{nal deka tamu imalo nekoj zmej {to se skamenil? . . koga odat site kr{at za doma. gi isselija. .. .. ne. a koi ne sabajle }e odat.. ....A Zmejovec. koj {to sakat si prespivat.. e tamu gore (zabele{ka: najverojatno se raboti za stolbot vo Dolen Zmejovec) .A ti babi~ke znae{ zo{to pe{terata se vika Zmejovec? 68 . ozdravuva deteto...Tursko .Ne.Aha. .. Voa selo bilo pougore. .Tie od voda se napraveni ... ..

Najprovokativen del od razgovorot be{e onoj koga zboruvaat za samovilite. Vo mojot post za Arheologija na identitetot dadov samo nekoi osnovi kako se dvi`i ovaa nau~na granka. Nacisti~ka arheologija Mnogu e pogubno koga arheologijata $ upatuva bakne` na svojata qubovnica politikata. Ova go imam zapi{ano na diktafon. Toa se slu~ilo mnogupati vo tekot na ~ovekovoto postoewe. I kako mnogupati do toga{ se soo~iv da vidam na delo kako me{tanite na hristijanski praznici pravat paganski obi~ai. nacisti~kata arheologija koja spa|a vo domenot na sovremenata arheologija. no ~estopati kako takva e zloupotrebena. Nastanala kako propaganda na nacisti~kiot re`im vo periodot od 1930-1940 godina. a kako nejzin izraz se projavila i t.Pokraj mnogu drugi raboti toj ka`a deka lu|eto od taa okolija imaat obi~aj (posebni nerodilki) da odat na \ur|ovden vo spomenatata pe{tera i da pravat obi~ai so koi bi ja stimulirale svojata plodnost. koga bilo sosema “normalno” na primer arheolozite nekoj odreden stil vo keramikata da go povrzuvat so odredeni etni~ki grupi i da identi71 70 . Intervjuto be{e vodeno na dijalekt i eve koristam mo`nost da mu se zablagodaram na mojot profesor Nikos ^ausidis koj mi pomogna pri de{ifriraweto.n. No toa }e go ostavime za drug pat. Fakt e deka arheologijata mo`e da pomogne na nacionalniot identitet. koja pokraj politi~ka ima i nau~na osnova. i posle toa de{ifrirano.

koj vo su{tina.n. ovie falsifikati dale vsu{nost baza za nau~en pe~at pri doka`uvaweto na nacionalniot identitet. Koj gledal Indijana Xons.fikuvaat izraziti razliki pome|u niv samo so pomo{ na koskenite ostatoci. 73 . ednostavno zaklu~okot bi bil deka Nacistite upotrebile psevdoarheolo{ki podatoci za da si go opravdaat nivniot brend. no za da skratam. Nacistite ja upotrebile ovaa zbrka na rasite so nacionalnosta za da nacrtaat mapi na Evropa i preku toa ja identifikuvaat svojata “superiornost” kako rasa. Zna~i bi mo`elo na ovaa tema mnogu da se pi{uva. t. a koi vklu~uvale da re~eme nekoi pehari (bokali) na koi bila nacrtana svastikata. vo nekolkute delovi na ovoj serijal mo`el da zabele`i germanski ekipi na istra`uva~i koi so pomo{ na arheolo{ki iskopuvawa se rasposlani po svetot. Ako go zememe faktot deka svastikata e star solaren simbol. Vo tekot na nivnite iskopuvawa otkrieni se artefakti na koi tie im pridale germansko poteklo (kako na primer vo okupiranata Polska). vo ovoj slu~aj nema nikakva vrska so nauka. No vistinata e sosema poinakva. Bile upotrebeni kako eden od dokazite za da se opravdaat nacisti~kite osvojuvawa (demek ete nie kolku veli~enstveni sme bile 72 vo minatoto) kako eden vid na vra}awe na zemji{tata koi ve}e ete i istoriski i arheolo{ki se “doka`alo” deka se germanski. s# so cel da obezbedat materijalni dokazi za “svojata kultura”. arievska superiornost.

i pri zakopuvaweto ~len od ekipata (Angli~anecgeneral vo penzija . a i za etnologijata i etnografijata kako nejzini pomo{ni nauki. ili objektivna arheologija Pred nekoj den go gledav filmot “Rudnicite na Car Solomon”. no taa po mnogu ne{ta e va`na za arhelogijata. se pravat raboti so koi mo`e da se zbunat idnite generacii na istra`uva~i. Nemam namera da vi go raska`uvam filmot.. osobeno vo domenot na duhovnite svedo{tva.koj se zateknal so ekspedicijata) od po~it vo grobot mu ostava svoj xepen ~asovnik koj nekoga{ go dobil kako poklon od Kralicata na Anglija.. Mo`ebi kaj pove}eto od gleda~ite ovaa scena }e pomine nezabele`ano. nitu pak da davam kriti~ki osvrt. Kalu|erot e golem vernik. Dali ovaa scena vo celost }e gi otslika domorode~kite tradicii ili nekoga{ vo idninata pri nekoe arheolo{ko iskopuvawe }e vnese zabuna za postoewe na odreden materijalen objekt kaj kultura koja ne go poseduva istiot i so toa }e bide osnova za izveduvawe na sosema pogre{ni zaklu~oci. ]e zemam samo eden od mnogute primeri za objektivni arheolo{ki sogleduvawa.Kratok kurs po arheologija na simbolite.. Zamislete deka vo eden ist vek `iveat eden kalu|er i eden general. kalu|erite se zakopuvaat bez bilo kakvi prilozi vo grobot. Ona koe me natera da go napi{am ovoj post be{e edna scena vo koja pogrebuvaat domorodec. Po obi~aj koga umiraat. bi rekla sosema mahinalni ~ovekovi postapki pri nekoi obredi. Andre Leroa Guran. 74 Zo{to ja potencirav tokmu ovaa scena? Zatoa {to poradi vakvite. a generalot te`ok ateist. koj voedno bil i odli~en arheolog i paleoantropolog. vo svoite bele{ki ostavil zna~ajni soznanija. so Patrick Swayze vo glavnata uloga.. Eden francuski etnolog od svetski kalibar. Za razika od niv generalite pri ceremoniite se zakopuvaat so 75 .

Avtostoperski vodi~ za hristijanskata religijata U{te na po~etokot vi ka`uvam deka ovoj moj pogled ne pretstavuva relativizirawe na rabotite... poznatata latinska pogovorka e sosema pogre{no transkribirana. [to toj }e doznae ako posaka da go spoznae duhot na evropskata religija. tuku go proveruva praviloto. tuku ~isto objektivno nau~no arheolo{ko gledi{te. magare i vol. Po desettina veka na{iot ateist verojatno }e ispadne vernik na nekoj kult na nepoznati `enski bo`estva.z. Postoi edno ne{to {to ne mi se dopa|a kaj arheologijata. li~ni raboti. Ako se pogodil 77 76 . Poentata mi be{e deka simboli~kite manifestacii niz vekovite treba da se prou~uvaat mnogustrano. ama li{eno od mo`nosta da se razbere so nas. kam{ikuvani ili raneti likovi. kako i ogromno koli~estvo na izma~eni.. namerno li{eno od sekakov vid na emocii. Da pretpostavime deka so pomo{ na Avtostoperskiot vodi~ doa|a turist na Zemjata. bidej}i ne sekoga{ se potvrda za obi~aite (posebno verskite)..s. Da ka`eme deka ovoj na{ yvezden patnik sepak odlu~il da ostane u{te malku i da gi prou~i crkvite. Koga arheolozite vo nekoj grob }e najdat predmet od nepoznato poteklo ili neadekvatna konotacija (zna~i ne mo`at nikako da mu najdat n. Isklu~okot ne go potvrduva. po nekoj trofej (kako kanxi) ili bex so krilatite figuri na slobodata i potomstvoto. a skeletot na monahot zasekoga{ }e gi so~uva tajnite na svoite verski ubeduvawa. Exeptum probabat regulam. Da pretpostavime i toa deka ova su{testvo e razumno.svoeto oru`je.) vedna{ go vbrojuvaat vo redot na kultni predmeti. prou~uvaj}i gi crkvite? ]e vidi jagne. privrzoci na uniformata. Kakva li ideja }e si sozdade za hristijanskata religija i misla? Ajde od po~etok.

i gi zavr{uvaat so ritualot kade se jade par~e na leb. no sepak sodr`i del od vistinata do koja e dojdeno po eden sosema mejnstrim pat. sigurno zabele`al deka site hristijani pravat ~udni sterotipni obi~ai okolu-naokolu ve}e so iljadnici godini. 78 Dali toj voop{to mo`e da si ja pretpostavi vrskata pome|u obredot na jadewe par~e leb i raspnatiot ~ovek? Li{en da razgovara so intelektualec od prv rang bez feler. Da pretpostavime deka imal dovolno trpenie da prou~i dvaeset ili stotina crkvi. Slikata koja se dobiva na ovoj na~in }e se slo`ite deka e sosema poinakva od onaa koja nie ja poznavame. ]e vostanovi deka: .pri dr`ewe na misa ili liturgija. a mu e nepoznat verskiot fenomen kaj 79 . negovata rekonstrukcija za religijata na hristijanite bi bila za~uduva~ki neto~na (a i kako ne bi bila) i verojatno }e odgovara na zaklu~okot deka ovie lu|e imaat dobro razrabotena kosmogonija i prili~no razvieni poimi za promenite na `ivotot i smrtta.gradbite se sekoga{ svrteni vo ist pravec . vo razli~ni situacii i opkru`en so razli~ni fizionomii .toj istiot ~ovek mo`e da se vidi na mnogu sliki vdol` yidovite. bez bilo kakva smisla.postojat pove}e predmeti koi poka`uvaat eden ~ovek raspnat na krst . Arheologot pred faktot za religioznoto veruvawe se nao|a vo ista polo`ba kako ovoj na{ razumen patnik koj se istovaril na Zemjata. Ona koe prvo }e mu padne na pamet e deka se raboti za nekoj magiski element vo nivnoto veruvawe ~ija cel e verojatno da se osigura podobro `itorodie.delovite im se gore-dole konstantni .ovie materijalni svedo{tva odgovaraat na eden povrzan sistem kade krstot i slikite se cvrsto zadadena tema. za da na kraj dojde do zaklu~okot deka pozadi tie nerazbirlivi svedo{tva stoi nekoe povisoko simboli~ko zna~ewe? Od celiot napraven inventar. dali ovoj na{ patnik bi mo`el da gi rekonstruira hristijanskata misla i Evangelie. Da otideme ponatamu i da go zamislime na{iot patnik kako ja prou~uva vnatre{nosta na crkvata.

zatoa {to na toj sobor se znae deka diskusijata bila na temata dali voop{to postoel moment koga Otecot ne bil so svojot “Sin”. 80 81 . bidej}i e daleku od toa. no. Ne se slo`uvam Ete i jas na krajot uspeav da go gledam fil- so iznesenoto mislewe na dosta lu|e deka filmot e glup.~ovekot. kade osven edna istoriska nedoslednost ne vidov deka ima nekoi drugi nelogi~nosti. [IFRATA NA LEONARDO Nad vleznata vrata od sekoe kino treba da stoi ovoj napis: “Sekoe sedi{te ima razli~no gledi{te!” mot Kodot na da Vin~i. Mo`ebi ovaa logika }e vi se pri~ini apsurdna. Vo su{tina se raboti za eden dobro osmislen konspirativen roman.. {to e daleku od vistinata. Prvo. Imeno se raboti za tvrdeweto deka bo`estvenata priroda na Isus e zacrtana na Nikejskiot sobor. Nikoj na soborot ne se ni somneval deka Isus Hristos e samo ~ovek. Sekoe sedi{te ima sopstveno gledi{te i objektivnosta vo arheologijata e prednost.. a ne predizvik.

koj dokolku bi bil o`enet. bil osnovan 1118 god. Pome|u 1961 i 1984 god. a ne vistina.. i ne postoi ni teoretska {ansa da se iska`e aksiomata kako {to eden od likovite vo filmot koga }e se vidi svitok veli: aha. koi se vo potraga po Svetiot gral.. Bidej}i Den Braun prili~no dobro se dvi`i pome|u vistinitite istoriski izvori i fikcijata. ona {to ne go skop~av e kade ja ispu{tiv poentata kako da Vin~i se vpletkal vo celata ovaa prikazna za kodot? Zna~i nie 83 . zbor templum = hram) nare~eno Ordenot na Sion. koga bi bilo. No vo 1307 god. od burgundskiot ricar Pajen. bez poizdr`ano nau~no zadlabo~uvawe. koe ako se otkrie bi mo`elo ozbilno da ja razni{a doverbata vo crkvata. {to bi bilo. Filmot se bazira isto taka i na ve~nata diskusija. ama toa se slu~ilo vo 1956 g... ovoj papirus poteknuva od 1ot ili 2-ot vek... tuku plodot na edna qubov ovo82 ploten vo potomstvoto. Ponatamu. Plantar izrabotuva misti~no rodoslovie na Ordenot na Sion. od Pjer Plantar i Andre Botom.e. Pozajmen e eden istoriski fakt deka toj red na templari postoel. samo {to toj tuka ne ja pretstavuva ~a{ata od Tajnata ve~era. Ordenot na Sion navistina e registriran kako takov i postoi vo Francija.. i mnogu lesno mo`e da se doka`e deka e toa izmislica.. kriptologija itn. a ne vo 1 ili 2 vek od n. dali crkvata bi mo`ela da ja skrie vistinata za tajnata na Hsus Hristos. religija. Zna~i vo stilot. se sostoel od monasi. na 13 oktomvri (petok) Kralot Filip Ubaviot izdal naredba tie da se razre{at od dol`nosta.. pod obvinenie za eres.Se slo`uvam deka ima mnogu nafrlawa od tipot na arheologija. ni nametnuva eden fakt deka toa potomstvo vo tekot na 2000 godini bilo {titeno od eden taen red na templari (od lat. Metodolo{kata postapka pri utvrduvawe na vistinitosta na eden istoriski izvor ne se meri odokativno. Sepak na mo{ne umesen na~in koj deluva kako vistina. i celta mu bila da gi pazat axiite. Den Braun uspeva da ni ja nametne svojata fikcija. sigurno bi imal svoe potomstvo. celata prikaska vo dene{nicata se plete okolu eden profesor po istorija i edna `ena. koe ako se slu~i }e ja odzeme privle~nosta na filmot. Moeto ostro oko od mal milion kiksovi uspea da go zabele`i onoj najminorniot.

~ij anagram bi mo`el a bide “ Darvin.. dali mo`ebi samiot Leonardo se naslikal na tolku izvikanata i misti~na Mona Liza. dali toa go pravi da bide vidovit i da mu se pripi{e gledawe vo kam~iwa i na grav~iwa. o li~en ad” cel `ivot imal protivre~nosti so crkvata. {to vo vid na kriptogram. samo zatoa {to bil osobenik do posleden zdiv i bil multitalentiran na pove}e poliwa.. No 84 skicite na Leonardo jasno poka`uvaat deka od desnata strana na Isus e sednat Joan. vo `enska obleka? Simbolite na triagolnik ili falus i prevrten triagolnik nadolu ili vulva... Po logikata na ne{tata da se baraat skrieni poraki vo delata na Leonardo bi se zapra{ale.. Toj se pojavuva kako element nasekade vo slikata (a i kako ne bi bil). nitu do krajot na filmot }e se razjasni po koja osnova i na koj na~in toj gi doznal informaciite koi gi zabele`al i gi prenel ponatamu. E sega. a ne za izvikanata religija. toj go napi{al svojot testament vo koj baral po smrtta vo 3 razli~ni crkvi da se otslu`i misa vo negova ~est. Leonardo da Vin~i.. {to vo vid na slika (Tajnata ve~era). 85 . kade kako bazi~na pojdovna to~ka e zemen triagonikot. E sega nivnoto koristewe za razni celi e od prosta pri~ina {to triagolnikot e elementarna matemati~ka geometriska figura ~ie prostorno rotirawe dozvoluva nebroen vid na kombinacii i so samoto toa otvora podloga za sozdavawe na ve}e postoe~ki ili nepostoe~ki simboli. i toa e momentot so koj se odvoeni Isus Hristos i Marija Magdalena. Zna~i vo ovoj slu~aj pove}e se raboti za simbolizam. Vo no}ta sproti Veliki petok 1519 g. a so toa i otvorena mo`nost na poleto za {pekulacija. se sretnuvaat od praistorijata navamu i ne gledam pri~ina da se kreva tolku vreva okolu nekoi ve}e utvrdeni parametri. Inicijalnata ideja za analizata na kodot e tokmu Tajnata ve~era od Leo..so koja tolku se prepiral. A bidej}i i obete vo svojata sr` mnogu te{ko vizuelno se materijaliziraat. treba sepak da se ostavi prostor za objektivno tolkuvawe na rabotite. a ne Marija. malku ne{to posle svojata posledna pri~esna od Crkvata . Umrel na 2 maj.ve}e gledame kako e toj vme{an ama ne znaeme. No.

E sega samo ponekoga{ se slo`uvam so definicijata deka predmetite deneska se sobiraat poradi nivnoto magisko dejstvo. na koi ponekoga{ duri ne im nedostasuva i estetikata kako kategorija. edno ne{to mnogu me bendisa vo filmot. sekoj go slu{a ona {to saka da go ~ue. Otsekoga{ sum smetala deka muzejot pridonesuva za edna poinakva edukacija. no nejse. Gi sakam muzite.Sekako deka postojat i drugi aspekti na objektivni zapazuvawa za koi mo`e da se zboruva i debatira. I predmetite koi se permanetno ili privremeno del od niv. Komercijalizacijata na kulturata dovede to toa da po~nat da se kolekcioniraat vistinski bizarnosti. koj vo momentov e izlo`en vo Avstriskiot muzej.” Neosporen fakt e deka posle negovoto gledawe se razvivaat diskusii od koi edinstveno ne{to {to mo`eme da nau~ime e kako i kolku da se slu{neme sebe si i da si ja razbereme svojata sopstvena duhovnost. najmnogu zaradi toa {to se sozdava eden poseben filing pome|u posetitelot i predmetite. kako polzuvanite re~enici od Svetoto Pismo i od gnosti~kite Evangelija. Seksot i muzejot S# zapo~na od vesta za najstariot kondom na svetot. koja kako kategorija e li~na 87 86 . Ne znam dali se dol`i toa na estetskata vrednost na nekoi predmeti. Postoi nekoi neobjasniv fenomen na na{ite do`ivuvawa pri posetata na nekoj muzej. edna re~enica: “Sekoj go gleda ona {to saka da go vidi.

Mi teknuva deka za “Muzejot na seksot” vo Wu Jork se zboruva{e u{te dodeka studiravme na fakultet. 2002 godina. 89 . Prvo na ovaa vest reagira{e katoli~kata Liga za religija.i subjektivna ili na nivnata ve}e spomenata magiska vrednost. Iako muzejot ja prezentira erotskata umetnost vo edno poinakvo opkru`uvawe. ne e na odmet da se spomene faktot deka treba da se nadmine problemot koj muzejot go ima vadej}i gi seksualnite objekti nadvor od nivniot kontekst. crkva ili verski objekt. vo edno super-organizirano muzejsko opkru`uvawe sepak se postignuva efektot postavkata da bide vozbudliva kako nekoja kolekcija na ekskluzivni po{tenski marki. Takanare~eniot MoSex se nao|a na 27-ta ulica od Pettata avenija vo Wu Jork. stavaj}i gi pod staklo. Rudolf Xulijani pritisnat od verskite organizacii. Se krena golema vreva prvo okolu idejata. uni{tuvaweto ili premestuvaweto na artefaktite. No. li`eweto. narekuvaj}i go s# u{te neizgradeniot objekt “muzej na nepristojnost”. a potoa i okolu negovata lokacija. so sve~enosta po povod izlo`bata na tema: “Kako Wu Jork go promeni seksot vo Amerika”. No postoi edno interesno ~uvstvo koe mene me dr`i dodeka sum vo muzejot. Dokolku imate `elba da go posetite “MoSex” treba da znaete deka izlo`bite se prepora~uvaat isklu~ivo za vozrasni lica na 18 godini. istoriskite seksualni kaprici i dokumentite za istorijata na erotikata. Toga{niot gradona~alnik na Wu Jork. Kreatorite na ovoj proekt na samiot po~etokot se sudrija so ogromni problemi. be{e primoran da donese zakon so koj negovata lokacija }e bide najmalku na 500 jardi oddale~anost od bilo koe u~ili{te. Ama batalete ja magiskata vrednost ako vi se slu~i da otidete vo muzej i u{te na vlezot pro~itate deka se zabraneti: pu{eweto. a svoite vrati gi otvori na 5 88 oktomvri. a i nekolku dena potoa. dopiraweto. Muzej na seksot e institucija od kulturen karakter koja ja prika`uva erotskata umetnost.

iako upotrebata na po{tenskiot soobra}aj na na{ata teritorijata.Arheo-filatelija ili arheologijata i kulturata pe~ateni na po{tenski marki Po{tenskite marki obi~no se malo kvadratno par~e na hartija koe se lepi na kovertot i ozna~uva deka liceto {to go pra}a toa pismo ili paket ve}e si platilo za svojata isporaka. svoite koreni gi vle~e mnogu pred toa. ]e kapnele rastopen vosok na pismoto i pred da se stvrdne na nego }e vtisnele znak so pe~at ili prsten. po raspa|aweto na Jugoslavija. veruvale ili ne. Vo prvata kategorija mo`eme da gi smestime Makedonski telekomunikacii i nivniot oddel za filatelija ~ij oficijalen istorijat zapo~nuva vo 1992 godina. Po{tenskite marki nekomu se profesija. nivnoto sovremeno zna~ewe voop{to ne e sporno. Tie mo`e da se kolekcioniraat. a prou~uvaweto od strana na stru~waci vo odnos na nivniot dizajn. Okolu 1830 god. Na drugiot del od polutopkata. kade vlegle vo upoteba po 4 godini. proizvodstvo i upotreba otkako se pe~ateni. se vika filatelija. na angli~anecot Roulend Hil mu do{la idejata za primena na markite za da se olesni ispra}aweto na pismata i paketite. Kako edna od malkute raboti koi cirkuliraat po svetot. prva dr`ava koja gi upotrebila bila Brazil (vo 1843) a ne SAD. nekomu hobi. Ste gledale garant po filmovi (posebno onie so istoriska sodr`ina) deka porano lu|eto gi zape~atuvale svoite pisma. pretstavuvaat relevanten reprezent na 91 . Taka prvata zemja koja upotrebila po{tenski marki normalno bila Velika Britanija vo 90 1840 god. So ogled na toa deka po{tenskite marki se del od brendot za promovirawe na makedonskata arheologija i kultura voop{to.

organizirani se i po slednite kategorii: » Redovni po{tenski marki » Fauna » Flora » Evropa Cept Isto taka koncentrirani se i na odredeni tematski celini od koi nekoi se periodi~ni a drugi permanentni. a retko poglednuvate {to ima na niv. gi plukate. fresko`ivopisot. umetnosta. Kampawata na Makedonski Telekomunikacii “navistina bliski” mnogumina ja osuduvaat. muzi~ki instrumenti itn. 93 . ruralna arhitektura. 600 god. istorijata.Strumica. karnevalski maski . gi pra}ate. neolit vo Makedonija. gi kupuvate. lu|eto ni samite ne se svesni kolku vsu{92 nost navistina im e bliska arheologijata i kulturata voop{to. arhitekturata (ili kulturata voop{to). gi lepite. Priznajte deka pove}eto od vas postojano gi gledate markite.. kako: Poznati li~nosti. Mene li~no me interesira{e samo onoj del na po{tenski marki na koi se nao|aat predmeti od arheologijata. gi li`ete. od smrtta na Krale Marko. Po{tenskite marki osven po godini. mozaicite od Heraklea. no {to se odnesuva do po{tenskite marki..na{ata kultura. terakotni ikoni od Vini~ko Kale od VI i VII vek. etnologijata.

zemji{teto. Ponekoga{ tie demonstriraat zna~aen pridones da razbereme kakov bil `ivotot na lu|eto vo minatoto. fosilite od rastenijata i ostatocite od `ivotnite. t. . Prvoto ne{to {to eden arheolog }e go vidi koga }e otide na teren.e. Va`no e da ne se zaboravi deka eden arheolog za da mo`e da napravi rekonstrukcija vo odredena oblast od `ivotot na drevniot ~ovek.po~vata. ni poka`uvaat razli~ni asocijacii i mo`at da istaknat nekoi zna~ajni rezultati. no i ogromen izvor na podatoci. Mnogu od ovie t. Za `al vo na{ata arheologija ova pra{awe zasega e zapostaveno i ne mu e posveteno potrebnoto vnimanie. [to zna~i fizi~kata po~va e mesto kade vo minatoto. t n arheologija na `ivotnata sredina. t. Postoi edna nauka koja gi obedinuva site niv. ovoj tip na analiza na po~vite bara mnogu trud i timska rabota na pove}e profili na istra`uva~i. zaedno so odredeni strukturi od `iviot svet.n. hemiskite i biolo{kite ostatoci na ~ove~kite aktivnosti. Kako {to znaeme arheologijata e nauka za mrtvite raboti. za da se dobijat porelevantni rezultati. Ako artefaktot pretstavuva rakotvorba napravena od ~ove~kata raka.. neartefakti pripa|aat na . i kade ostanuvaa zakopani kako svedoci na edno vreme site artefakti i ekofakti. Taa predstavuva negova rabotna okolina.e. kako {to se florata i faunata. koga }e dojde vo dopir so arheolo{kiot lokalitet. e po~vata. No pokraj toa postojat i golem broj na propratni elementi koi na izgled se 94 ~inat deka ne se del od “vistinskata arheologija”.OSNOVNA LEKCIJA PO ARHEOLOGIJA Site ~ove~ki populacii `iveat vo sklop na po~vata. vo 95 . vklu~uvaj}i gi fizi~kite. koja mo`e da bide gotov proizvod ili nusprodukt vo tehnolo{kiot proces. toga{ ekofaktite se dokazi koi poteknuvaat od nadvore{nite. Zatoa pak podatocite koi se dobivaat pri toa. egzogeni faktori. Dosta ~esto. a i sega se slu~uvaat site aktivnosti na ~ovekot.

Ova be{e prvoto ne{to {to treba{e da go doznaeme koga stignavme na fakultet.) se podrazbira deka e napraveno od prili~no ogromni kamewa koi se upotrebeni kako osnova za nekakva struktura ili spomenik. zo{to nie vsu{nost postojano gazime vrz na{ite dokazi.. Zatoa treba da bideme vnimatelni so prirodata. triliti.(men-kamen. No nekoi ne go nau~ija ni otkoga ja zedoa diplomata. koncentrirani vo Zapadna Evropa. tuku i ekofaktite. Koga }e se ka`e deka e ne{to megalitsko (grob. Samiot zbor megalit pretstavuva slo`enka od dvata gr~ki zbora .megalos (golem) i litos (kamen).. henxovi. vo su{tina imaat svoi sostavni elementi: Menhir .svoja korist mora da gi ima i da gi upotrebi site raspolo`ivi informacii koi gi nudi prirodata. Menhiri. vertiMenhir 96 97 . Site tie arhitektonski praistoriski spomenici. hirdolg) bretonski izraz za eden ispraven kamen. Nekoi se locirani vdol` Mediteranot. observatorija itn. ili samo vo Anglija. kromliwa. Gi ima nesekade vo svetot. dolmeni. Zna~i ne samo artefaktite. monolit.

Henx .kru`na ili ovalna konstrukcija od kulten karakter. Mehnirite pak se omilena tema za {pekulacija vo psevdoarheologijata. Pristapot im e ograni~en samo od nekolku strani.struktura koja se sostoi od tri ogromni kameni bloka. kromliwa. No tolku se prepoznatlivi od praistoriskite kulturi {to duri od vreme na vreme }e se se pojavat i vo nekoj drug medium (kako na pr. Kromlesite imaat prete`no sakralna funkcija i ~esto se povrzani so konstrukcii od tipot na henx. bidej}i navistina taka i izgledaat. Mo`at da bidat rasporedeni liniski (alinjemoni . no naj~esto od onaa koja gleda kon Sonceto koga izleguva na denot na letnata dolgodnevica ili zimskata kratkodnevica. Trilit .kako na pr. 99 Henx .kalno vkopan vo zemja. Star bretonski izraz za da se ozna~at kamenite grobni konstrukcii 98 vo vid na xinovski masi.kameni sedi{ta. Asteriks). menDolmen kamen) ili kamena masa. Dolmen . Karnak) ili kru`ni (kromle). Mo`at da bidat sostaveni od komponenti koi vklu~uvaat . triliti. a tretiot e postaven horizontalno kako arhitrafna greda. so preku 20 m vo dijametar i rov okolu nego. Naj~esto se sostojat od tri do {est golemi kameni blokovi vkopani vo zemja preku koi e polo`ena ogromna kamena plo~a. Mo`at da bidat sostaveni od dva ispraveni kamena i eden horizontalen koj nalegnuva vo niv (formiraj}i ja bukvata P) pa se do grupacija od takvi kamewa. menhiri. Mo`e da bide i sostaven element od nekoj henx. Trilit Dva od niv se vkopani vo zemja. kameni krugovi..(tol-masa. nekropoli itn. Tie se osnovata na mnogu praistoriski megalitski spomenici vo Zapadna EvKromle ropa..

Barem ne na nau~na osnova. Eridu i Ur }e se “pro~ueja”. Brithish Museum gi otvori vratite za svojata izlo`ba naslovena kako: Agatha Christie and Archaeology: Mystery in Mesopotamia. Babilon. Tie so ili bez nego si ja dostignaa svetskata slava. Imam ~uvstvo deka vo erata na vodolija i pronao|aweto na na{eto Kokino. nikoj ne be{e za~uden. No naj~esto se povrzuvaat so kultni rituali i astronomski observatorii.2001 god. Appointment with Death i sekako Murder in Mesopotamia.. sekoj od niv i poslu`i i na Agata Kristi za dejstvijata vo nekoj od nejzinite romani. Inaku celiot ovoj tekst be{e pottiknat od neodamne{noto pronao|awe na eden ovakov henx vo Germanija star 7000 godini.. odedna{ po~naa da se otkrivaat megalitski observatorii nasekade niz svetov koi voobi~aeno se kompariraat so Stounhenx vo Anglija. Za sega ne mo`am da ja fatam ni{kata.11. Iako. nasloveni kako: Murder on the Orient Express. E pa ne e taka. dosega arheolo{kite lokaliteti Nimrud. Od kade vrskata na Agata Kristi so arheologijata? Koga na 08. za koj neoficijalno e potvrdeno deka e mo`ebi najstarata megalitska praistoriska observatorija vo svetot. Death on the Nile. Niniva. Verojatno mnogu raboti }e vi stanat jasni ako se zeme predvid deka nejziniot vtor soprug ser Max Mallowan bil arheolog i vtorata polo101 100 .Teoriite za {to mo`ele da bidat upotrebuvani ovie henxovi }e gi ostavam za drug pat. Arheologijata vo romanite na Agata Kristi (1) Da ne be{e vladeeweto na Sadam Husein.

Se so nesomneno estetski kni`even kvalitet. Vo golema mera i na nenametliv na~in vo 102 niv se spakuvani osnovnite egzistencijalni obrazci vo svetot. od koi nekoi se slu~uvaat direktno na arheolo{kiot lokalitet.. simplificirano bila nare~ena kulturno-istoriska ili samo kulturna arheologija. 2. taa go poddr`uvala i moralno i tehni~ki. Pristapot kon re{avawe na slu~aite so ubistva e blisku do metodite na arheologijata. U{te na po~etokot od XX vek stanalo jasno deka arheologijata e nauka tesno povrzana so istorijata i antropologijata..logi~en zaklu~ok. 4. zna~i deka razmisluvawata se sveduvale na ~ista logika. 103 . Site ja tretiraat na eden interesen na~in mra~nata strana na ~ovekot koja od odredeni pobudi prevzema dejstvija za za{tita na nekoi svoi emocii. Va`ela za eden od najdobrite dokumentatori vo negovata ekipa. 3. kako {to se dejstvijata vo knigite “Smrt na Nil” i “Ubistvo vo Mesopotamija”. Pridru`uvaj}i go Maks na site tie patuvawa i iskopuvawa. Spored mene delata na Agata Kristi: 1. glavna premisa i adekvatno na toa . Na samite arheolo{ki iskopuvawa.vina od svojot `ivot taa ja provela na Bliskiot Istok po arheolo{ki iskopuvawa. Mislata e zasnovana po principot na silogizam na osnovna. Prvata i najosnovnata faza od teoretskata misla na arheologijata. lepela kerami~ki fragmenti i vodela statistika za artefaktite. taa napi{ala pogolem del od romanite. no. [to e toa {to gi razlikuva glavnite likovite od romanite na Agata Kristi so terenskite arheolozi? Razlikata e vo na~inot na metodolo{kite postapki so ~ija pomo{ se doa|a do re{enieto. Zasnovana na induktivnoto.

t. Agatha Christies‘s quoutes za arheologijata: Arheolozite se najdobri sopruzi. Pra{aweto e pak . maliot debeli~ok belgiski detektiv poznat po svojata pedantnost i 104 uzre~ica “Mon ami” i gospo|icata Marpl. kolku {to taa e postara. Poaro udobno navalen vo svojata foteqa gi koristi “svoite mali sivi }elii”. Poirot. Vie bi bile dobar arheolog. a gospo|icata Marpl pak metodot na razgovor ot tipot kom{ika-kom{ika ({to bi rekla Kristi.Arheologijata vo romanite na Agata Kristi (2) Najgolemiot protivnik na ovaa kulturna arheologija bil pravecot koi se pojavil na po~etokot od 60-te god. i ogovaraweto mo`e da bide ponekoga{ zdravo. Murder in Mesopotamia. ovaa teoretska misla se bazirala na idejata deka arheologot treba da napravi nekolku hipotezi za kulturata koja ja prou~uva i da go vodi na~inot na iskopuvawe taka. samo zavisi kako se gleda na toa). bidej}i poka`uvaat s# pogolemo interesirawe za `enata. M.n. Pozajmuvaj}i ja idejata za pravewe na hipoteza so koja }e se testira arheolo{kiot nau~en metod. edna stara brbliva usedelica od malo anglisko mesto. se re{ila za eden sosema poinakov priod? Herkul Poaro. Agatha Christie. so specifi~en na~in na rezignirawe uspevaat da gi odgonetnat site misterii proizvedeni vo ~ove~kata psiha.Zo{to li~nost kako Agata Kristi na koja odli~no i bile poznati metodologiite koi se primenuvale vo arheologijata. porili~no dosetliva. (1936) 105 . da bi mo`el da gi testira svoite hipotezi nasproti dokazite koi gi pronao|a. Imate darba da go o`iveete minatoto. Zna~i Agata Kristi bila pred svoeto vreme? Ili (ne)slu~ajno vo svoite dela vmetnala edna arheolo{ka misla vo za~etok koja podocna }e se razvie vo svetsko arheolo{ko dvi`ewe. procesualna arheologija (New archaeology). od XX vek. o~igledno i obata uspe{ni pristapi sudej}i po dobienite rezultati.

prakti~no tie im se sprotistavile na toga{nite tradicionalni metodi na istra`uvawe.Arheologijata vo romanite na Agata Kristi (3) No pred Kristi i voop{to po~ne da razmisluva na toj na~in. i da e hipotetiko-deduktivna. nemame vreme da se zamarame so nekakvi si hipotezi”. Vo sekoe od delata i na Dojl i na Kristi. treba da se ima predvid deka na Agata Kristi dobro $ bile poznati teoretskite osnovi na arheolo{kata misla. I vo edniot i vo drugiot slu~aj se raboti za deduktivno-hipoteti~ki metodi proprateni so doza na poznavawe na ~ovekovata priroda vo svojata sr` kade vrz baza na komparacija na likovite se pravi psiholo{ki profil za odredeni kategorii na lu|e. glavnite likovi od nejzinite romani go pravat tokmu toa. tipologizacija (u{te edna golema dopirna to~ka so arheologijata) na ~ovekoviot karakter . $ uspeva!!! 107 . nie imame tolku mnogu rabota. . o~eviden e triumfot na detektivite. arheologija e. Ovaa teorija deneska e nadminata. So svojot deduktiven na~in na razmisluvawe. Ovie karakteri po svoite metodi se dosta sli~ni so teoretskata i metodolo{kata inovacija koja se pojavila vo sredinata na XX vek. Vistinskite arheolozi bi rekle: “Eh.n. vo koja i samata taa na nekoj na~in preku svojot soprug i preku romanite. Se razbira toa bil [erlok Holms na ser Artur Konan Dojl. Pokraj s# drugo. Nema {to. imala udel. odnosno }e bidat svoevidni perjanici na ne{to za koe se zalagale pobornicite na t. I barem na Agata Kristi. . No. vo spo106 redba so konzervativnite metodi na policijata. koj potoa vrz baza na komparacija gi dava rezultatite. Zna~i. procesualna ili Nova arheologija. no za toa mo`ebi vo nekoj nareden post. eden drug ~ovek vo kni`evnosta vovel lik koj prakti~no }e gi postavi osnovite na ona koe {to Kristi }e go prodol`i.

Ovaa e celosno simnata bez da se navede nikakov izvor na podatoci. od kade nao|ala vreme da gi pi{uva svoite knigi. deka zad sekoj uspe{en ma`. Na iskopuvawata rabotela bukvalno s#. Napravete ja sami sporedbata. U{te edna{ se poka`uva deka vesnicite nemaat svoi kompetentni novinari za kultura. Nekoi par~iwa keramika koi taa gi ~istela i gi restavrirala. Neoficijalno po arheolo{kite kuloari postoi mislewe deka Maks Malovan slavata i Britanskata titula $ ja dol`i nejze. tuku samo kopiraat ili ednostavno preveduvaat statii najdeni preku nekoj od prebaruva~ite. A Agata Kristi e i pove}e od toa! Dopolnuvawe za onie {to sakaat da doznat pove}e: Za da se zabavuvate pro~itajte ja statijata na Utrinski vesnik koja e copy/paste od mislewe na Aleksandar Palavestra (kade i jas samata najdov dosta inspiracija). Na nekogo pove}e mu se dopa|aat filmuvanite verzii. koga se znae kolku e naporen `ivotot na edno arheolo{ko iskopuvawe? Posebno na onie od golem razmer.. Duri va`ela i za odli~en fotograf. s# u{te se del od zbirkata na Brithish Museum. 109 . Sekoj mo`e da ja tolkuva kako saka. fakt e deka Agata Kristi bila arheologamater. profesor na Belgradskiot Univerzitet.Arheolog amater ili na teren so Agata Kristi? (4) Nekoj ja pro~ital Agata Kristi do svoja 14 godi{na vozrast. Koga za prv pat vo 1936 g. se pojavile slikite vo boja. samo za da bide blisku do svojot soprug. a ~estopati i se prepro~ituva edno te isto delo zo{to so tekot na vremeto dejstvijata se zaboravaat. stoi “vsu{nost” uspe{na `ena. kako {to e slu~ajot so psevdoarheolozite za ~ii primeri sme svesni i deneska. U{te edna{ se poka`uva praviloto. iako nikoga{ ne oti{la ponatamu od toa.. No. na koi i samata taa prisustvuvala. na nekogo knigite. Nekoj doprva ja otkriva. taa u{te vedna{ ja imala kamerata i napravila ekskluzivni snimki po lokalitetite na Bliskiot Istok. 108 Mnogumina se pra{uvaat.

a ne vistina [to e vistina.bravehost. koj navremeno e apdejtuvan i kade (http://agathachristie. a {to realnost?. tuku art-e -fakti. I ovdeka pra{aweto e retori~ko.” A jas }e dodadam. P.“Na teren so Agata Kristi”. No barem razmislete za toa.fathom. Agata Kristi i arheologijata e eden ekskluziven mini seminar na Brithish Museum.. Namesto debata jas napi{av eden raskaz. publikuvawe na knigi.com/course/21701725/ index.com/) navistina mo`ete da najdete ogromen broj na podatoci vo vrska so nejziniot `ivot i delo.. Serijalot go posvetiv na mojot vnuk Jakov (kako poklon za rodenden) i mojata bratu~edka Maja. 111 110 .html) koj odel vo vid na predavawa.osven oficijalniot sajt za Agata Kristi (http://uk.agathachristie. a ne istinata. dali otsustvoto na dokazi e dokaz za otsustvo? Na identitetot. vi prepora~uvam eden veb saj napraven na nam razbirliv jazik. A koga sme ve}e kaj vistinskata realnost se postavuva pra{aweto..S. Opisot na blogot nosi naslov: “Arheologi®ta tÝrsi fakti.. Duri i presti`noto spisanie Arheologija $ posveti eden svoj napis nasloven kako . Na kraj zaklu~okot be{e deka vistinska e onaa realnost koja nosi posledici.com/site/home). Ne morate da go odgovorite. Me bendisa imenuvaweto na bugarskiot blog Jones koj se bavi so arheologija.. ama ne bilo kakvi fakti.Inaku . mislewa i debati na ~itateli vklu~itelno so delovi od nejzinata Avtobografija. verojatno eden od najvernite ~itateli na Agata Kristi Arheologijata bara fakti. seedno od kakov tip e taa.. (http://www. filmuvawe na delata. no koj kako go sfati.

za{to okapavme cel den na lokalitetot.Ah da. i koja brzo splasna. Cocev kamen i Kokino vo ist den. zemaj}i ja predvid euforijata koja se krena okolu nego. pa da se nabiva cenata na turata zaradi kilometra`ata. agencijata Kompas ne postoi. si pomisli deka sum stranec. ako ka`eme deka Kuklica e priroden geomorfolo{ki fenomen. Nitu Kuklica. a ima i ru~ek vo Kratovo. A em ba{ka i mene }e me ima{ za vodi~. so toa {to voza~ite se ubija ~ekaj}i n#. neli treba prvo da uplatite vo agencija???!!! Na stranicite na Dnevnik se pojavi izvestuvawe deka Op{tinskiot centar (kakov e toj stadium na institucija!) za karpesta umetnost od Kratovo pravi organizirana poseta na lokalitetite Cocev Kamen i Kuklica vo sorabotka so agenciite Kompas i Adriatik. em ba{ka za nitu eden od niv ne se pla}a vleznica. a }e ima li tura za sabota? .900 den i se gledaat Kuklica. pravime turi.^ini 1. Izjamivme od onie malite kombiwa {to stojat pokraj MNT i n# ~ine{e po 200 denari od ~ovek.Aham. Ajde. i sam mo`e{ da otide{ do lokalitetite. I kakva e taa cena od 1900 denari po ~ovek? Verojatno vrabotenata i pokraj mojata sposobnost da zboruvam ~isto literaturno makedonski. toga{ Cocev kamen bi sakala da go vidam. nitu Cocev kamen ne se usvet. Cocev kamen i Kokino E kaj ste trgnale de. a vo Adratik mi gi dadoa slednite podatoci: . 113 . ama bidej}i nema mnogu zainteresirani ne mo`e da se napravi grupa.Blogerite odat za Kuklica.Pa najiskreno ovaa nedela samo vie se javivte. 112 . I pokraj dadenata izjava vo javnost. Za ovie pari.A kolku vi ~ini turata i {to opfa}a? . pa i da ti ostanat. da si plati{ eden dobar ru~ek. Pred 2 godini so studentite po arheologija bevme samo do Kokino. . Vredi da se vidat tokmu poradi faktot {to se izvikani.

od tipot na onaa ako se se}avate “Kupuvajte makedonski proizvodi”. 115 . pa duri i onie od zna~ewe za na{ata istorija. Na taa kriti~na masa lu|e ako ne poinaku. a posebno moeto omileno Kokino ostanuvaat bez turisti? Abe sakat da be{e. Ama kako da se stori toa koga re~isi site lokaliteti se zapu{teni. od sekojpat se zalagal za specifi~na forma na turizam vo Makedonija. Vklu~uvaj}i n# i nas blogerite. od kade se i zo{to se tuka kade {to se. 114 [to sme nie bre? Drvo bez korewa? Nemame svoj dom? Svoj son? Kulturnoto nasledstvo e prioritet na edna dr`ava. turizam }e be{e.Vo {to e problemot da tolku izvikanite Kuklica i Cocev kamen. toga{ treba na tacna da im se servira kulturnoto bogatstvo koe go imame oti nikoga{ nema da spoznaat koi se. i ne gledam pri~ina pove}e strani da bidat zasegnati. Zo{to na crkvite se gleda kako na subjekt za koj mora da se gri`i samo MPC? Nema nikavi mediumski kampawi. Duri i jas pi{uvav za pe{ternite crkvi kako ideja za spiritualen turizam. I najva`noto: Ogromna neinformiranost na op{tata populacija za sopstvenata kultura koja ve}e ja dostiga kriti~nata to~ka. Kako {to veli Volan.

... .... GRAFITI!!! ........ VIDI.. ..............................Sobata od kilibar ......... 59 \ur|ovden ... 74 116 .... 94 Menhiri....................................................................... 87 Arheo-filatelija ............kult ili.................. henxovi.............................................. 108 117 Arheologija na identitetot .......... 15 Kade e grobot na Presveta Deva Marija (Majka Bogorodica)? ............... 90 Osnovna lekcija po arheologija ..................... 101 Arheologijata vo romanite na Agata Kristi (2) ............................ 71 Kratok kurs po arheologija na simbolite... kromliwa................................................ 106 Arheolog amater ili na teren so Agata Kristi? (4) .............................................. 36 VENI....................... 97 Arheologijata vo romanite na Agata Kristi (1) ........................................... dolmeni................. triliti.......... 22 Golemite Majki Boginki ....................... 104 Arheologijata vo romanite na Agata Kristi (3) .................................SODR@INA Avtostoperski vodi~ za hristijanskata religijata .......... 5 Umetnosta na islamot vo Makedonija ........... 28 Metamorfozite na Skopskoto Kale .............. 9 Pe{ternite crkvi vo Makedonija ...... 77 [ifrata na Leonardo ..................... 81 Seksot i muzejot ......... 66 Nacisti~ka arheologija . 51 Misterii ................. 44 Praistoriskata opservatorija vo Kokino .......................

. Cocev kamen i Kokino ........ 112 118 .........Arheologijata bara fakti................................................. a ne vistina ...... 111 Blogerite odat za Kuklica....................

а в е и о ео ге а з ао а в а е и ие д и а з Н о ан ј н д л .соиу и. о е а дт а и е д к о сесааан с. m. аб р и з п ш р кт и тр е пб и а Мн г нш п а и м р н а хо оим ж д изв дтн оу а и о ф р и аи р е л з о е а аи а а атр аан н ј нт п ш вчадр а кј н ј н т л ч и во кт а е и аа и уак а б. м л г а е а хо ои .п е с.м оу п е и е. о кпни т а л гв т о кд н ј е е а ј а а ва В есазј а н б оо ие в Мае о и . ач аае уаи нт и о татв а и е зј а и н . к ф тга и .уи -и е к Ч со о о н т с “ре ат“ ао оор ф иад ов д о м тр ј и нп аи н ј н о б о д с сен п к а ае и л .н с ј и п е н г р зо и н б оо и отм зчдвш ш ом оу р м оу ан в д и л гв .о о д в Мае о и . п а тчи втге о а иоо сесо и о р .и к .К н р и т а е о си р е л шк о -ан н в и о п в о м к д нк а х о о и нл ј д е н к Мо еи ш оетаа хо ои . тл н г р ф н т н г а н с р ц зн р д е р зи л в а о и оаа не н т ул к. А ес уа си лк Бкрк (t :b kr io ht / uas . д о о кт а п е по а е оти ивла нт п л тзц ј кј кк ив р о твр н с л угр аа о ииа и о . аб р и з п ш р кт и тр е пб и а ет д п л ео о а тф ки. m) p/ kc а p/ b go Тктв т с о ј е и о б оо ht:ah o l .о р ан пр “ н гпт за д кж “а о ао о а ес д ж в и а и.дктв аа с ар ки н д м ни . о е и ие и н з а з “тр тј у е д н г нп ш н е е “ач оп плр н ок ии “ м е а и и аи е а д н нун -о уа е “ а си . есо ие е б вн д л гт t / re . ар в ј е и и т л г а е тке ор ј а а з нунт. ср м ш н т п б и а ва р е л гј н а а н е р вее а о туњ ц д О а а хо ои о лј н п и лч см ср ч а и о н ј нт о лс.м оу ј е и п е ие . со и т.ао т см т Всла а м оуаи не а а е см кк кпњ .оа д н д и о ие и а А о ае к н в “н и н Џ н“ г е е о л кв т в к “к а к г зкпмо очсв и кјеа р д 1 д лр . .п е с. р вее и м оулѓ ч и а и иеи с е и аа б ат п и лч з н г уе и ф н тт е м си аа итр ј а р л гј а .o c mk а п чтн т идн е о б в идвчаа уаА вр у п тв еае оо заи г о ј и заакт кќ „ка ис е“о а е и и т „л гаии. р ч нт о аи о р ф тв а аи а ео к а Л ч о п и и аап р д кј п и аи д нп ш м н клу зо о из “р е л ш и тд ен к н Вслаеин ј н о б р в а а хо о к о н в и “ а аи к е иит з сеолд кј е н в ск еттк н в . ао о а а отнтт о ш тсвн сге т е р л ч о р ста сааие п сете и ем ни п и и н п иун. д ц ј а Б о зп с“ а 11 2 . р е л гј а а п и тлкул ие иаеи дм а е не а Н ш н Кј о неетан т ч ттл о а н с за з “е е л Џ ор ф к. тл н г р ф н т н г а н с р ц зн р д е р зи л в а о и оаа не н т ул к. т о р е л гј нј б а е и и и и о .о е и ие и н з а з “тр тј у е д н г нп ш н е е “ач оп плр н ок ии “ м е а и и аи е а д н нун -о уа е “ а 10 2 си . ср п ее и о а аа р е л гј а Мн г нш п а и м р н а хо оим ж д изв дтн оу а и о ф р и аи р е л з о е а аи а а атр аа а е и аа и уак др акј н ј н т л ч и во кт н н ј нт п ш вча а б. а о р д ф н ц ј в д в ж б.лдм икк нј аз н ј н т и н ср он нун туо и ки ќ ни а н слн о е в е и зи ач и р д в .сбн в ие ау а д еао в дкј в е о кд н ј оо е о о а а тазц ј а нј р ни и т а а е н о л чн п и м о клу н д а ди е ре д утр о ои о а е аа ул к.а п м лу неетан т. еии т а а еи о е ун ип е лтн с см т а хо ои .ке ш р м г ов р в аие з кнп р ц саа ео о и у и то и р тт а о си а икт л тр тр о сккв и .м оу п е и е. г окпм о ао а в јао н к осг в е и 0 о а ии о то а п 20/00 о и и оќ и а е р ц н и а р д от о 0030 гд н тје м н п о е л в в е н с“ . е н о твр но п о и ц ј н т м гл м нто и е л ш аа е по а е д р в н и л оо еао асв . оп д д ав вж а ец ј и н ш о р ф ср т о с м а Н .К д т а а и ч “ е га и “кј о ак и тлкул ие“о о н Д В н и д л . а д а кд ао е о И д ј а о с. та у аууа е т н г д уи нуи н м а со “л г кп зтр “ аи аб о з р г ак е ат в и б о.о е нко а н лки е о а т п о ео о Џ н и јкж вш н ст о и суе т ки е злтн н ктд аа а а уа е а ие н е тд ни о ба ауаи а ае р т зр д аатр зм и и ки ге ат п и и а з н кко а аи вну иа л о лда р л к а еав б гтњ :р е л гј а нуа о 8 п о е т о р б тоо оае еа хо ои т е ак кј 0 р ц ни д аон т а а в е е е хд о а е о и е о иа е о и л оеа р м н оо н д с п м н в ч тњ в б б и тк.о с ки е и о р зуи о зр аи н т вткт ј отн и о о ќ г п д абд кне втв ие в а хо ои о а хо ои т јсе и екк ш о а аа аи к р е л з ки р е л гј аа вд л.тм ки с нж о иткт.м оу ј е и п е ие .

12 2 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful