Stru~ni sorabotnici: Branko Prqa dipl.prof. po geografija Elena Tren~evska-^ekovi} Lektor: Qupka Tasevska-Lati} [erijatska recenzija: dipl.

teolog Ali [abani

ELENA TREN^EVSKA-^EKOVI] TIMUR ^EKOVI]

Povik kon vistinata

www.povikkonvistinata.org povikkonvistinata@gmail.com

Kuranot i Vselenata

CIP - Katalogizacija vo publikacija; Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje 821.163.3-3 TREN^EVSKA-^ekovi}, Elena Kuranot i vselenata / Elena Tren~evska-^ekovi}. Skopje , 2012. - 200 str. : ilustr. ; 25 sm ISBN 978-608-4625-17-9 COBISS.MK-ID 91144458 SKOPJE 2012

Golema blagodarnost do moite roditeli, posebno mojata majka, koi od mala vozrast me naso~uvaa da tragam po Vistinata i naukata. I do site prijateli koi bezrezervno mi pomognaa ovaa kniga da ja vidi svetlinata na denot, me|u niv i mojata sopruga, mojot prijatel od detstvo i drugi vredni prijateli koi nesebi~no se zalagaa i baraa sredstva za nejzino izdavawe. Na site niv Bog da im ovozmo`i sli~ni dela so koi bi ostavile skapocen poklon za generaciite koi doa|aat.

Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen

Nie }e im gi pru`ime dokazite Na{i vo prostranstvata vselenski, a i vo niv samite, dodeka ne im bide sosema jasno deka Kuranot e vistina. A zar ne e dovolno toa {to Gospodarot tvoj za s$ e izvesten? (Fusilet, 41:5)

Predgovor
Vo imeto na Allah1, Milostiviot Somilosen Za razlika od Stariot Zavet, Kuranot ne dava kontinuirana i celosna prikazna za sozdavaweto. Namesto kontinuirana prikazna, na brojni mesta vo Knigata se nao|aat redovi vo koi se evociraat nekoi negovi aspekti, i pomalku ili pove}e, se evociraat posledovatelni nastani {to go obele`ale. Za da dobieme pojasna pretstava za na~inot na koj se dadeni poslednive, treba da gi sobereme fragmentite rasprskani vo golem broj suri2. Vo Kuranot se tretirani mnogu va`ni temi za koi se zainteresirani nau~nicite, bilo da se raboti za zemski ili za nebesni fenomeni ili pak za pra{awata {to se odnesuvaat na ~ovekot. Za sekoja od tie temi se dadeni citati od Kuranot. Postojat golem broj na citati koi govorat za nau~ni fenomeni, nivniot broj e nad iljada. Vo knigava se izvadeni okolu 300 citati koi se odnesuvaat direktno na sozdavaweto na neboto i Zemjata, no poradi obemnosta ovde }e bidat razgledani najbitnite. Osven citati koi posebno go opi{uvaat sozdavaweto, ~etiriesetina drugi citati za astronomijata donesuvaat precizni podatoci koi se kompletirani so ovie podatoci navedeni ovde. Nekoi od niv se samo razmisluvawe za slavata na Sozdatelot i na Organizatorot na site yvezdeni i planetarni sistemi, za koi znaeme deka se rasporedeni vo ramnote`a ~ie odr`uvawe Wutn go objasnil so pomo{ na zakonot za me|usebno privlekuvawe na telata. Za da se razbere potpolno taa sledstvenost i prikazot koj ni go nudi Kuranot, }e ostavime samiot Kuran da si go ka`e svoeto. Za taa cel, sekoj
1 Allah- Ediniot Bog, Jahve, Otecot, spored Biblijata , zabele{ka; se pi{uva so dve l 2 Poglavja, ponatamu vo tekstot }e se koristi toj izraz

PREDGOVOR

PREDGOVOR

citat od Kuranot vo vrska so neboto ili Univerzumot posebno e obraboten i e napraven obid da mu se dademe svoeto vistinsko zna~ewe i da gi povrzavme modernite aspekti na naukata so tradicionalniot na~in na tolkuvawe na Kuranot. Voedno vo ovaa kniga napraven e spoj so koj }e se obideme da go pribli`ime ~itatelot do dlabo~inata i va`nosta koja ni ja nudi Kuranot. Poglavjata koi se obraboteni se: 1. Sozdavaweto na Vselenata i nejziniot razvoj 2. Goleminata i sostavot na Vselenata 3. Nebesni tela 4. Zemjata i nejzinite fenomeni 5. Kosmi~ki zakoni i sili 6. Osvojuvawe na vselenata 7. Kraj na svetot Vo sostavuvaweto na ova delo se potpirav od ve}e srabotenite dela na golem broj avtori kako kako {to se: Mlivo, A. [erif, Zindani, M. Bikaj i drugi, kako i nivnite viduvawa i razmisluvawa na odredeni temi , no sekako, za edno delo da bide kompletno potrebna be{e i nezavisna kritika. Razmisluvawata koi se nao|aat vo nekoi knigi od koi crpev odredeni tolkuvawa, naidoa na kritika od teologot Ali [abani, posebno poradi teolo{ka neizdr`anost na tolkuvaweto povrzano so brojot 7 (sedum) koe mnogu avtori go zanemaruvaat, kako i uka`uvaweto na odredeni nastani vo vselenata koi se evocirani vo Kuranot, no za ~ivo potpolno razbirawe e potrebno vrvno poznavawe na arapskiot jazik. Neizmerna pomo{ vo sreduvaweto na rasporedot na tekstot dojde od strana na mojata sopruga, koja kako diplomiran profesor po geografija u~estvuva{e razni proekti od taa oblast. So svoeto iskustvo od poleto na prirodnite nauki vnese kriti~nost i vo razbiraweto na astronomskite poimi i nivno klasificirawe. Posebno be{e interesna konstatacijata na samostojniot astronomski istra`uva~ i sega ve}e poznat mlad makedonski pisatel, Branko Prqa, koj mi nazna~i deka ovaa kniga izobiluva so temi, no deka e vredno da se dadat pove}e to~ni informacii na edno mesto, so {to lu|eto }e gi pottiknat da razmisluvaat za Vselenata i kosmi~kite nastani. Terminolo{kata, matemati~kata i teolo{kata preciznost vo izrazuvawe bea imperativ na moite sorabotnici i poradi toa istoto go zedov vo predvid za da postapime

onaka kako Allah nalaga vo Kuranot: i Allah na visoki stepeni }e gi vozdigne tie {to veruvaat i na koi{to im e dadeno znaewe. A Allah dobro go znae toa {to go pravite.(El Muxadela, 58:11). No dokolku postoi nekoja gre{ka, Go molam Semo}niot Allah da bideme od onie koi: Na tie {to od neznaewe }e napravat lo{o delo, pa potoa }e se pokajat i }e se popravat, Gospodarot tvoj potoa sigurno }e im prosti i }e bide Milostiv. (En Nahl, 119) Avtor Timur ^ekovi}, Skopje, 2012

10

11

Voved
Vo po~etokot Bog gi sozdade neboto i Zemjata... Kuranot3 ne zapo~nuva na ovoj na~in i zatoa e razli~en od site drugi religiozni skripti, kako fakt dokolku ~itate nekoi religiozni skripti, }e zabele`ite deka sodr`at tipi~en ~ove~ki stil, govorat za odredena li~nost, za negoviot `ivot, za negovata familija itn. Kontekstot sleduva po red, poglavje 1 potoa 2, 3 itn. I Kuranot zboruva za `ivotot na nekoi li~nosti, no ne vo ~ove~ki stil. Kuranot ima svoj unikaten stil, i e unikatna kniga. Allah vo Kuranot veli: Vo sozdavaweto na Neboto i Zemjata i vo promenata na no}ta i denot vie imate navistina znamenitosti koi se dokaz za tie {to se razum obdareni. (Ali Imran, 3:190) Za onie koi stoej}i i sedej}i i le`ej}i Allah Go spomnuvaat i razmisluvaat za sozdavaweto na neboto i Zemjata. - Gospodaru na{, Ti ne Go sozdade ova zaludno, falen bidi Ti i so~uvaj ne od kaznata vo ognot! ( Ali Imran, 3:191) A zo{to tie ne razmislat za Kuranot? Da e toj od nekoj drug, a ne od Allah, sigurno vo nego }e najdea mnogu protivre~nosti (En Nisa, 82) Gari Miler4 vo knigata ^udesniot Kuran veli :
3 Zab. Quran. 4 Gari Miler e poznat istra`uva~ na Kuranot. G.R.Miler e matemati~ar i teolog. Toj bil
aktiven vo hristijanskoto misionerstvo vo odreden period od `ivotot, no naskoro po~nuva da otkriva mnogu nedoslednosti vo Biblijata. Vo 1978 godina, go ~ita Kuranot, o~ekuvaj}i da gi najde istata nedoslednosti. Na negovo iznenaduvawe, otkriva deka porakata na Kuranot e potpolno ista kako su{tinskata vistina koja ja izvlekol od Biblijata. Toj stanuva musliman

13

VOVED

VOVED

Ova e jasen povik kon nemuslimanite. Vo osnova Kuranot gi povikuva da najdat gre{ka. Samiot vakov povik ne e vo ~ove~kata priroda i ne e konzistenten so negovata li~nost. Nieden ~ovek na {kolo ili na fakultet nema po ispitot da napi{e vakva poraka na svojot profesor : Ova delo e sovr{eno. Nema nitu edna gre{ka. Najdi edna, ako mo`e{! Nikoj od lu|eto ne go pravi toa. No, sepak, Kuranot na lu|eto im se obra}a na ovoj na~in. Drug interesen pristap vo Kuranot e {to na ~itatelite im deli soveti. Kuranot izvestuva za razli~ni raboti, a potoa pora~uva: Ako saka{ da doznae{ pove}e za nekoja rabota, ili ako se somneva{ vo toa, pra{aj gi tie {to znaat. Ova e isto taka mnogu iznenaduva~ki pristap, bidej}i ne postoi kniga ~ij avtor pi{uva kniga za istorija, geografija, biologija i drugo, a ne e obrazuvan vo odredena oblast, na kraj gi sovetuva ~itatelite, dokolku se somnevaat vo ispravnosta na materijata, da gi pra{aat onie koi se upateni vo znaewe. Vozvi{eniot Allah jasno ni ka`al deka Negovata Kniga, Kuranot, e objavena kako Opomena i potsetnik na celiot svet. Kuranot e, navistina, Opomena za celiot svet! I vie naskoro }e ja doznaete negovata poraka! (prevod na zna~enieto na Kuranot, poglavje Sad, 38:87-88) Zna~i Kuranot e potsetnik na siot ~ove~ki rod s$ do Sudniot Den. Kuranot vo sebe gi ima informaciite za narodite od damne{no vreme, pa do informaciite koi se protegaat vo dene{no vreme i vo idninata. Sekoj Kuranski ajet5 e objaven so Allahovoto, xelle {anuhu,6 znaewe. Allah, xelle {anuhu, ka`al: Allah svedo~i deka ona {to ti go objavuva e vistinata, go objavuva ona {to edinstveno Toj go znae, a i angelite svedo~at; - a dovolen e Allah kako svedok.! (En Nisa, 4:166) Site ajeti vo sebe sodr`at bo`estveno zna~ewe, a ~ove~kiot rod e toj koj{to so tekot na vremeto se razviva , menuva i unapreduva. So doa|aweto do pogolemi stepeni na razbirawe na prirodnite nauki, ~ove{tvoto uspeva donekade da go razbere zna~eweto na Bo`jite zborovi vo odredeni ajeti.
i ottoga{ e aktiven vo javno prezentirawe na islamot, vklu~uvaj}i i radio i televiziski pojavuvawa.

Zna~i, so spoznavaweto na odredeni ajeti objaveni od Allah x.{., i so konstantniot proces na napredok i razvoj na ~ove{tvoto, ~ove~kiot rod bi trebalo da bide vo mo`nost da uspee da razbere nekoj odreden ajet i sli~no. So ova, s$ pove}e }e mo`e da se osoznavaat odredeni kuranski ajeti. Ova e edna od kuranskite karakteristiki.

5 Znak, bo`estven stih od Kuranot; ponatamu pove}e }e se koristi izrazot citati 6 Xelle {anuhu- Dostoen za slava; se koristi koga se spomnuva imeto na Ediniot Bog kako po~it kon Nego. 14 15

1.
Sozdavaweto na Vselenata i nejziniot razvoj

1.1 SOZDATEL NA VSELENATA Toj e Sozdatel na neboto i na Zemjata, i koga ne{to }e odlu~i, samo }e ka`e Bidi i toa biva. (El Bekara, 2:117) Sozdava {to saka i koga saka. Toj e Allah, Semo}niot i ni{to ne Mu e ramno. Toj e Sozdatel na neboto i Zemjata (od ni{to)! Od kade Mu Nemu dete koga nema `ena, Toj sozdava s$ i samo Toj znae s$! (El Enam, 6:101) Vozvi{eniot Allah vo 101 citat od poglavjto Al Enam veli: Bedius semavati vel ardi - Besim Korkut7 go prevel Toj e Sozdatel na neboto i Zemjata i istoto e kaj Enes Kari} (Dr. Enes Kari), dodeka Mustafa Mlivo (Mustafa Mlivo) veli Za~etnikot na neboto i Zemjata. Site ovie prevodi govorat za toa deka Allah, xelle {anuhu, e Sozdatel na Vselenata. Ovoj Kuranski fakt e potpolno vo soglasnost so dene{nite sovremeni nau~ni otkritija. Definitivniot zaklu~ok do koj do{la dene{nata moderna astrofizika uka`uva na faktot deka celata vselena,zaedno so prostorna i vremenskata dimenzija, nastanal pri edna ogromna eksplozija. Teorijata na Golemata eksplozija doka`uva deka celata vselena nastanala od ni{to, so eksplozija od samo edna to~ka, pred otprilika 13.7 milijardi godini. Ovaa teorija voedno e i edinstveno nau~no objasnuvawe na nastano7 Besim Korkut(1904-1975) Bosanski kni`evnik i teolog.

17

1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

kot i po~etokot na vselenata koe e prifateno od strana na site nau~ni krugovi. Pred Golemata eksplozija ne postoelo ni{to. Materijata, energijata i vremeto se sozdadeni od edno nepostoewe koe mo`e da se definira kako apsolutno metafizi~ko opkru`uvawe vo koe ne postoela nitu materija, nitu energija, pa duri ni vreme.

nered na Zemjata kako site lu|e da gi ubil; a ako nekoj bide pri~ina za ne~ij `ivot da se so~uva kako na site lu|e `ivotot da im go so~uval! (El Maida, 5:32) Ovde Ediniot Bog ni uka`uva na Negova sila i mo} na sozdavaweto i {tetata od uni{tivaweto na samo edno nevino su{testvo. Vsu{nost, kompleksnosta na eden ~ovek e isto taka sli~na so kompleksnosta na celiot univerzum. -Da se site stebla na Zemjata pera, a da vo moreto, koga }e presu{i se vleat u{te sedum moriwa, ne bi se ispi{ale Allahovite zborovi; Allah, navistina, e silen i mudar. (Lukman, 31:27) Vozvi{eniot ka`al: Da, koga site stebla na Zemjata bi se napravile pera, a moriwata koga bi se storile mastilo so dodatok od u{te sedum moriwa i u{te pogolem broj od toa i so toa gi zapi{uvale Bo`ji zborovi za Negovata golemina, so negovite osobini na Vozvi{enost, istite ne bi mo`ele da ja ispolnat taa zada~a, iako moriwata bi se isu{ile, a steblata bi se ispokr{ile. Allah, navistina, e silen i mudar. Toa zna~i deka Allah ja zacvrsnal sekoja rabota, ja pokoril i mudro Gi sozdava site raboti. Nie taa mudrost ja sogleduvame preku naukata.

1.1.1 Goleminata na sozdavaweto Kako {to postoi makrokosmosot, vo nas samite postoi mikrokosmosot. Vo ovoj citat koj }e go navedeme Allah, xelle {anuhu, veli deka osven {to }e ni gi poka`e ~udata vo vselenskite prostranstva, toa istoto }e go stori i vo nas samite. Toa se gleda od na~inot na funkcionirawe na teloto, organizmite i samite atomski ~esti~ki. Najmalite ~esti~ki, kako i najgolemite, funkcioniraat vo poredok koj e dosta sli~en i se pot~inuvaat na sili i zakoni koi Sozdatelot Gi postavil. Nie }e im gi pru`ime dokazite Na{i vo prostranstvata vselenski, a i vo niv samite, dodeka ne im bide sosema jasno deka Kuranot e vistina. A zar ne e dovolno toa {to Gospodarot tvoj za s$ e izvesten? (Fusilet, 41:53) Ovie citati od Kuranot govorat za goleminata i va`nosta na ~ovekot i za vrskata pome|u makrokosmosot i mikrokosmosot. Semo}niot Allah uka`uva na slo`enosta na sekoj sistem, za va`nosta na sekoj organizam i za ustrojstvoto na koe po~iva seto sozdadeno. Eden cel niz na citati prekrasno go objasnuva toa sozdavawe: A od znamenijata Negovi e i sozdavaweto na nebesata i na Zemjata, i razli~ieto na jazicite va{i i na boite va{i. Ete, vo toa, navistina, ima znamenija za u~enite. (Ar-Rum, 30:22) I Toj e Onoj koj go zapo~nuva sozdavaweto a potoa go vozobnovuva. Ova e najlesno za Nego. Najvisokiot primer i na nebesata i na Zemjata e Negoviot. On e Silen i Mudar! (Ar-Rum, 30:27) Sozdavaweto va{e i o`ivuvaweto va{e isto e kako da se sozdade i o`ivee eden ~ovek; Allah, navistina, s$ slu{a i s$ gleda. (Lukman, 31:28) Sozdavaweto i o`ivuvaweto na eden ~ovek i edna du{a e isto kako da si gi sozdal site lu|e. Uni{tuvaweto i odzemaweto na eden nevin ~ove~ki `ivot e kako da si gi ubil site lu|e. Allah, xelle {anuhu, veli: ...ako nekoj ubie nekoj koj ne ubil nikogo, ili nekoj {to ne pravi

1.2 PRVOTO SOZDAVAWE E OD VODATA Toj od ni{to sozdava i povtorno toa }e go napravi. (El Burux, 18:13) Toj vo {est vremenski periodi nebesata i Zemjata gi sozdade, a Negoviot prestol be{e nad vodata, za da ve isku{a koj od vas podobro }e postapi.(Hud, 11:7) Se prenesuva deka Allahoviot Pratenik, sallallahu alejhi ve selem., koga mu do{la grupa lu|e od Jemen i rekla: Dojdovme da te pra{ame za po~etokot na ovoj svet, toj odgovoril:Allah bil koga ni{to pred Nego ne bilo, a vo drugi verzii na hadisot8 Nema{e ni{to osven Nego.-Negoviot prestol bil na voda, {to e zapi{ano vo Kuranot, a potoa gi sozdal nebesata i Zemjata.9

8 Predanija od Pratenikot sallallahu alejhi ve selem. 9 Tefsir Ibn Kesir

18

19

1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

Ne gledaat li onie koi ne veruvaat deka i nebesata i Zemjata bea edna celina, pa Nie gi raspar~ivme, i deka Nie od vodata s$ `ivo sozdavame? Pa zarem nema da veruvaat? (El Enbija, 21: 30) Vodata e osnova na se {to e `ivo. Ahmed bele`i od Ebu Hurejre, deka Pratenikot, sallallahu alejhi ve selem, ka`al: S$ e sozdadeno od voda.10

1.2.1 Otkrivawe na najoddale~enata (najstarata) voda Za ovoj golem fakt do koj do{la modernata fizika, Kuranot ne izvestil u{te pred 1400 godini, a Allah xelle {anuhu u{te pokonkretno ni objasnuva: ... i deka Nie od vodata s$ `ivo sozdavame? Pa zarem nema da veruvaat? (El Enbija, 21:30) Ima nekoi nau~ni ispituvawa vr{eni vo posledno vreme koi uka`uvaat deka vodata bila od po~etok na sozdavaweto na Galaksiite i samata vselena. Osven sozdavaweto na `iviot svet vo ovoj citat koj ni ka`uva za sozdavaweto na vselenata mo`eme da zaklu~ime deka taa odigrala ogromna uloga vo ranata faza na univerzumot. Imeno astronomite pronajdoa tragi od molekuli na voda vo galaksija pove}e od 11 milijardi svetlosni godini od Zemjata. Koristej}i go xinovskiot radioteleskop so dijametar od 100 metri vo Efelsberg, Germanija zaedno so Very Large Array (VLA)11 vo Wu Meksiko, zabele`ana e najdale~nata voda vo Univerzumot. Prethodno, najdale~nata voda bila videna vo galaksija pomalku od 7 milijardi svetlosni12 godini od Zemjata. Bidej}i e tolku daleku nie ja gledame kako {to bila mnogu odamna; koga univerzumot imal edna {estina od godinite koi {to gi ima sega. Astronomite iskoristile dva vida na prirodni amplifikacii13 za da zabele`at voda vo ovaa galaksija. Galaksijata, nare~ena MG J0414+0534 sodr`i kvazar vo srcevinata. Vo regionot okolu srcevinata, molekulite na voda se odnesuvaat kako maseri - radioekvivalentite na laseri, za da gi zasilat radiobranovite so specifi~na frekvencija. Kako dodatok, druga galaksija slu`i kako gravitaciona le}a za da gi zasili radiosignalite koristeni za da se zabele`at molekulite na voda.
10 Tefsir Ibn Kesir 11 Mnogu golem radioteleskop koj se koristi za istra`uvawe na dale~niot del od Vselenata. 12 Svetlosna godina (krat. sg ili ly) e edinica merka za rastojanie. Edna svetlosna godina
e ednakva na rastojanieto koe }e go pomine svetlinata za vreme od edna zemjina godina. Ili, so matemati~ko tolkuvawe, 1 svetlosna godina e ednakva na 9,4605284 x 1015 metri.

13 Zasiluva~i. 20 21

SODR@INA

Sodr`ina
Predgovor Voved 9 13

1.
1.1 1.1.1 1.2 1.2.1 1.3 1.3.1 1.3.2 1.3.3 1.3.4 1.3.5 1.3.6

Sozdavaweto na Vselenata i nejziniot razvoj

Sozdatel na Vselenata Goleminata na sozdavaweto Prvoto sozdavawe e od vodata Otkrivawe na najoddale~enata (najstarata) voda Sozdavawe na Vselenata Teorija na Golemata eksplozija ili Big Beng Rejonizacija na Vselenata Etapi i Razvitok na Vselenata Ne{tata koi se sozdadeni Brojot na sozdadeni vselenite Procecesot na sozdavawe ne prekinal 17 18 19 21 23 25 27 28 32 33 37

2.

Goleminata i sostavot na Vselenata

39 40 42

2.1 Gospodar na site svetovi 2.1.1 Vselenata e dokaz za tie {to imaat razum 2.2 Golemina na vselenata

SODR@INA

SODR@INA

2.2.1 2.2.2 2.3 2.4 2.5

Golemina na Rajot Ve~nost Atomot i atomskata te`ina vo Kuranot Sozdavaweto vo parovi [ireweto na vselenata

44 48 49 52 53

3.11.3 Smrt vo ogan i voda 3.12 Organizacija na Vselenata 3.12.1 Na{ata vselena 3.13 Meteori 3.14 Temnina na Vselenata 3.14.1 Diskovi od temna materija

104 105 107 107 110 111

3.

Nebesni tela
59 62 63 65 66 67 69 70 71 72 73 76 77 78 79 80 82 85 86 88 89 91 94 95 96 98 100 102 102

3.1 Dvi`ewe na nebesnite tela 3.2 Yvezdi 3.2.1 Yvezdite koi se oddale~uvaat 3.2.2 Pozicija na yvezdite 3.2.3 Oddale~enosta na yvezdite 3.2.4 Gustina na yvezdite 3.2.5 Yvezdata Sirius 3.2.6 Nuklearni reakcii na yvezdite 3.2.7 Sozdavawe na `elezoto 3.3 Yvezdeni jata 3.4 Sozdavawe na crna dupka 3.4.1 Sudir na dve crni dupki 3.4.2 Izmeneta realnost vo crnite dupki 3.5 Pulsari 3.6 Interstelarna materija 3.7 Sonce kako izvor na energija 3.7.1 Sonce plovewe i rotacija 3.7.2 Aluzija na pomestuvaweto na Mese~inata i na Sonceto 3.7.3 Utvrdeni presmetani pateki 3.7.4 Pozicijata na Zemjata vo odnos na Sonceto 3.8 Dvi`ewe na Mese~inata 3.8.1 Rascepuvawe na Mese~inata 3.9 Prirodno i reflektirano svetlo 3.10 Dvi`ewe na planetite i ostanatite nebeski tela 3.10.1 Planeti so dve Sonca 3.10.2 Nebesen nakit 3.11 Raspored na galaksiite 3.11.1 Brojnost na galaksiite 3.11.2 Ra|awe na novi galaksii

4.

Zemja i nejzinite fenomeni

115 116 117 118 120 120 121 122 123 124 126 127 128 129 130 132 134 135 137 138 139 140 140 141 143 145

4.1 Neboto kako za{tita, Zemjata kako postela 4.2 Sozdavaweto na Zemjata e dokaz za tie {to imaat razum 4.3 Rotacija na Zemjata 4.4 Sferi~en oblik na Zemjata 4.4.1 Plosnatost na Zemjata 4.5 Vremenski zoni 4.5.1 Smena na denot i no}ta 4.5.2 Denot i no}ta istovremeno se na Zemjata 4.5.3 Granica na denot i no}ta 4.5.4 Rumeniloto ve~erno 4.5.5 Son~evata deklinacija 4.6 Sonceto i Mese~inata kako orientir za vreme i prostor 4.7 Vozdu{en protisok 4.8 Tektonski dvi`ewa 4.8.1 Sloevi na Zemjata 4.9 Funkcija na planinite 4.9.1 Planinite-prirodni stabilizatori 4.10 Za{titeno nebo-nebo {to vra}a 4.10.1 Ozonska obvivka 4.10.2 Za{titen nadvore{en sloj na Zemjata 4.10.3 Istekuvawe na kislorodot vo vselenata 4.11 Elementi na Zemjata 4.12 Bogastvo so voda 4.13 Najnisko mesto na Zemjata 4.14 @ivi su{testva i vo sredini koi se nevozmo`ni za ~ovekot 4.15 Sopstvena energija na Zemjata

SODR@INA

5. Kosmi~ki zakoni i sili

5.1 5.2 5.3 5.4 5.5 5.6 5.7 Univerzalnost na zakonite vo Vselenata Gravitacioni sili - sili na privlekuvawe Svetlinsko zagaduvawe Brzina na svetlinata Patuvaweto niz vremeto i prostorot Kosmi~ki konstanti Precizen balans 147 148 152 152 155 156 157

6.
6.1 6.2 6.3 6.4 6.5 6.6

Osvojuvawe na vselenata
Hibernacija Gletka na eden astronaut Oblaci {to svetat vo no}ta Hrana za astronauti Osvojuvaweto na Vselenata Nabquduvawe na Vselenata 161 163 166 167 168 169

7.

Kraj na svetot
173 174 175 176 177 178 178 180 181 183 185 185 187 190 190 193 199

7.1 Is~eznuvawe na svetot 7.2 Mo`en udar od meteor 7.3 Zemjata }e bide zameneta so druga Zemja 7.4 Napu{tawe i selewe vo drugi dimenzii 7.5 Relativnost na vremeto 7.6 Naru{uvawe na silite 7.7 Golemina na prostorot koj }e bide sobran 7.8 V`e{tuvawe na vselenata 7.9 Kolabirawe na yvezdite 7.10 Kolaps na Sonceto 7.11 Ma|epsani lu|e vo moment koga }e se iskrivi realnosta 7.12 Promeni na Zemjinoto magnetno pole 7.13 Vra}awe na vremeto 7.14 Kone~en udar 7.15 Efekti na udarot Zavr{en zbor Koristena literatura