Bostan O velikij, mogu~ij, pravdivij i svobodnij russkij jezik! - izvika edna{ Ivan Sergeevi~ Turgenev.

A jas izvikuvam: O ~udesni makedonski bostani! O vie sla~ni crveni lubenici {to krckate pod no`ot! O vie `olti diwi bademki polni miskovina! Se se}avate za onie mali bostan~iwa negde v pole na `e{kiot pripek. Srede - mala koliba. Kako da nema `iva du{a, dro~i bostanot pod sonceto. No kaj u`ina vreme, koga }e prekr{i gore{tinata, go zabele`uva{ bostanxijata - {etka gore-dolu, se naveduva, tropka vo lubenicite i naslu{uva dali se zreli, zapravo toj po nivnoto suvo u{e najsigurno znae koja e stasana. Ako si do{ol da go poseti{, toj te pre~ekuva na me|ata, ne brza da te pokani vo kolibata, ~epka u{te malku so vrvot na opinokot okolu gravot vitka~ ili okolu nekoj strak carevka, {to se sadat negde-gode po krajot pove}e kako ukras, i najposle te vodi po edno samo nemu poznato pat~e, za da ne ostanuvaat mnogu tragi vo bostanot. Od desnata strana, obeseno na pojas so rem~e, mu se pavta koskeno no`e, sekoga{ pri raka. Okolu kolibata rastat metli i bosilek. Vo nea sekoga{ ima nekolku lubenici i diwi, skinati u{te vzori, koga se najladni, i {to bostanxijata gi ~uva za gosti. Edna no} sum spiel vo takva bostanxiska koliba. Prikve~er ima eden mig, koga zemjata, pritisnata i pridu{ena dotoga{, kako da zdivnuva so polni gradi i toj zdiv go donesuva prvoto ve~erno vetre nad poleto. Se {iri sve`ina i se stanuva pojasno pred o~ite {to bea kako zamre`eni od trepereweto na vozduhot. Se dipli jasno ~udniot vez na lastunkite, kako da e niv~eto poslano so kilim, i ti se ~ini deka ja gleda{ sekoja oddelna diwa i lubenica vo ovoj bostan, so nivniot oblik, golemina i boja, duri i onie {to bostanxijata gi bele`el so krv~e i gi podzakopal, da ne go privle~at pogledot na nekoj lakom minuva~. Poleka seto toa go prekriva temnica i kako bostanot da se kreva na nebo, za da dro~i no}va vo {irokite nebesni poliwa. Sviknuva{ so zvucite na no}ta, so povremenoto laewe na pesot ~uvar, so {turkaweto {to se nadglasuva, so krekaweto na `abite vo bliskite vir~iwa i neusetno zaspiva{ na mekata slama vo kolibata. Negde po polno} te budi sve`ina {to ti lazi po ‘rbetot i ti se ~ini deka lastunkite te obgrnale i tebe vo eden splet {to gi napojuva so vlaga site plodovi vo bostanot. A sega mislata me vra}a nazad vo detstvoto. Sekoe leto tate kupuva{e po eden tovar lubenici. Magarenceto ili maloto mirno kow~e go rastovaravme vo na{ata avlija, na sitnata turska kaldrma. Pomagavme, se razbira, odu{eveno nie decata. Naredeni edna do druga, lubenicite so~inuvaa `ivopisna grupa, so nepredvidlivi {arki i izvivi vrz

kako da ni go donese tokmu koga {to treba o~ekuvaniot tovar lubenici. polutemna i oblo`ena so cemento. smetaj}i go za posebna vozbuda i postigawe? Kako da sme skr{nale po suetni raboti od praviot pat. Jas bev toj {to ja zemav lubenicata od vizba i ja nosev vo dvorot. gi mievme racete na bunar od nasobraniot tutkal i potoa `edno zagrizuvavme vo rezankite od lubenicata. kako de~iwa {to vo igra se udiraat glava so glava. i jas sum dlaboko poti{ten. vrzano za skeleton. Pa sepak sum mu blagodaren na svojot pokoen tatko {to sigurno u{te po so vreme kroel i razmisluval kako da izdeli pari. Kako na ma{ko. sekoj den be{e za nas obele`en so eden predviden. [tom }e dojdea lubenicite. mene mi pripa|a{e i popot. Taka toa be{e op{ta radost i naslada. bez semki. za da go se}avame svojot celitelen tek. Dali nie sme umeele da im priredime na na{ite deca takva radost? . kade {to gi ~eka{e prijatna sve`ina vo `e{kite avgustovski denovi. Korupkite mu gi frlavme na na{eto magare. Pobogati i posamosvesni.se pra{am i ne znam {to da ka`am. I jas navistina `alam. Se dava{e po~inka. kade {to ni`evme tutun. i siguren ~as na radost i sre}a. Zatoa sega srceto mi se zbira od gor~ina. koga razmisluvam za ova. I sega se pra{uvam. a ne ne{to drugo po koe sme se lomele i {to sme go barale so site sili. Edna po edna gi prenesuvame vo na{ata vizba. i toa vedna{ po~nuva{e da gi rupa. sla~noto srede na lubenicata. no se podale~ni od zemjata i od nejzinata sve`ina. zo{to tokmu tie migovi od detstvoto mi se ~inat tolku va`ni i zo{to tie kako so posebna smisla da go ispolnuvaat mojot `ivot? Zo{to tie. kako po obred. . ~isto. nie mo`ebi sme se odlu~ile da gi se}avame ~istite strui na `ivotot.zelenata podloga. I kako spomenot za migovite na prosta detska radost da ne potsetuva {to sme zagubile i za {to treba da `alime.