Voved

Deloto " Naukata kako zanaet " e izdadeno vo 2003 godina na Filozofskiot fakultet vo Skopje od strana na prof. d-r Violeta Panzova . Inspiracijata za pi{uvawe na edno vakvo delo, odnosno prira~nik avtorot ja dobil u{te vo osumdesettite godini koga gi zavr{uvala postdiplomskite studii i go pi{uvala svojot magisterski trud. Poradi toa {to imalo mal broj na knigi , kompjuterite bile privilegija na malkumina taa ne znaela kako da go napi{e svojot trud. Tokmu od tuka proizleguva idejata za pi{uvawe na ovoj prira~nik koj {to e namenet glavno za avtorite na nau~nite trudovi so koi {to tie se kvalifikuvaat za opredeleni zvawa, trudovi koi se ocenuvaat od soodvetni komisii, no moze d aim pomogne i na site ostanati koi pi{uvaat nau~ni i stru~ni dela od bilo kakov vid. Violeta Panzova e rodena vo Sveti Nikole vo 1948 godina, diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje vo 1970 godina, a magistrirala i doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Vo redoven raboten odnos e od 1971 god kade {to zapo~nala kako asistent, potoa bila docent, vonreden profesor pa se do 2000 godina koga stanuva redoven profesot na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Sega gi predava predmetite Voved vo simboli~ka logika, Logika i Akademsko pi{uvawe. Objavila golem broj na nau~ni i stru~ni trudovi vo oblasta na logikata, epistemologijata kako i filozofijata na jazikot me÷u koi se i knigite:

1

2 Osnovni pretpostavki na nau~noto istra`uvawe Sekojdnevno se soo~uvame so mno{tvo informaci i nastojuvame da otkrieme izvesna pravilnost.1 Nauka ili strast za znaewe Pod poimot nauka se podrazbira znaewe koe {to e provereno i obrazlo`eno. 2 . objektivnost. 1.Zna~eweto na vistinata. Sekoe istra`uvawe . Za uspe{no realizirawe na edno istra`uvawe sekako osobeno e zna~ajna teoretskata i metodolo{kata podgotvenost na istra`uva~ot. 1. Isto taka bitna uloga imaat i negovite sposobnosti i li~ni osobini :intelektualna qubopitnost. Logikaop{ta teorija na racionalnosta i mnogu drugi. trpelivost i sl. Nau~niot metod e edinstven na~in da se zgolemi op{tata masa na ispitani i provereni znaewa. no toa sekoga{ ne ni odi od raka. Naukata kako zanaet. 1. kako i na neophodnite pretpostavki za zanimavawe so ovaa dejnost. Su{tinata istra`uvawe i zna~eweto na nau~noto Prvata glava od knigata " Naukata kako zanaet "e posvetena na smislata i na zna~eweto na nau~nata rabota. no niedna postapka na nau~niot metod ne mo`e da garantira deka nekoj nau~nik ke ja postigne svojata cel. povrzanost pome÷u niv.

 Epistemolo{ki del .pravila . 2. treba da gi opfati slednive ~ekori:  Da izbere tema za koja {to ima dovolno materijali. da formulira pra{awa {to }e go determiniraat negovoto istra`uvawe. principi i merila na teorijata i  Tehni~ki del . Avtorite predlagaat nekolku konkretni postapki koi mo`at da mu 3 .logi~ki principi. Ovoj system se sostoi od slednive elementi:  Logi~ki del . tehniki i instrumenti 1.posebni operativni metodi.2 Komponenti na istra`uva~kiot proces Koga istra`uva~ot ke se nafati so nekoja realizacija.po~nuvaj}i od planiraweto i se ostanato se izveduva po opredeleni pravila i principi koi se narekuvaat metod na istra`uvaweto. Tema 2.  Da napravi detaliziran plan za sekoja etapa od negovata rabota ida odlu~i koi metodi ke gi koristi vo doka`uvaweto na svoite idei. pravila i kriteriumi.  Treba da ja formulira negovata glavna teza.  Vo ramkite na temata.1 Interesi i temi Istra`uva~ot mo`e sam da odbere tema za obrabotka ili taa da mu bide opredelena od mentorot.a odgovorite da bidat vo vid na argumentacija.  Da sobere podatoci relevantni za odgovorot na negovoto pra{awe.

istra`uva~ot otkako izbral tema mora vo n ea da otkrie pra{awe na koe ke odgovori. elaboratot soodvestuva na ona {to voobi~aeno se narekuva idejna skica pri izgotvuvawe na proekt za nekoe istra`uvawe. no toa ne podrazbira deka koga e odbrana temata ostanuva samo da se traga po informacii. Spored toa.  Da pobara nekoj specijaliziran indeks za negovoto podra~je. 2.  Da gi pregleda najnovite knigi i prira~nici od taa oblast. Elaboratot 4 .  Da konsultira nekoj stru~wak za taa oblast.3 Prijavuvawe na temata Otkako ja definiral i izbral temata istra`uva~ot treba da napravi pismen plan .pomognat na istra`uva~ot od pove}eto interesi da odbere tema za obrabotka:  Da napravi spisok od ~etiri ili pet oblasti za koi bi sakal da nau~i poveke.  Da napravi prebaruvawe na internet. Bidej}i pi{uvaweto na nau~niot trud e posledna faza na odredeno istra`uvawe.  Da se zadr`i na edna oblast.2 Od temata kon istra`uva~kiot problem Izborot na temata e samo prviot ~ekor. na onaa za koja nasetuva deka mo`e da dade tema {to e specifi~na.elaborat za realizacija na svoeto istra`uvawe {to mu e neophoden za prijavuvawe na temata vo institucijata vo koja ke se verifikuva trudot. Vo slednata faza od svojata rabota istra`uva~ot mora da odlu~i dali pra{aweto i negoviot odgovor mo`at da bidat zna~ajni i za nekoj drug.  Vo bibliotekite da pobara nekoj op{t bibliografski izvor. 2.

Poimot dokumentacija ima {iroko zna~ewe i ja podrazbira celokupnosta na izvorite {to ke se koristat vo sozdavaweto na nau~noto delo. Toa e proces na otkrivawe i pribirawe na materijali koi }e pridonesat za uspe{no re{avawe na postavenot istra`uva~ki problem. Struktura na trudot. na se 5 . 3. 3. Izvori Po izborot na temata. Zna~ewe na trudot. izvorite voobi~aeno delat na primarni. Rabotna bibliografija. Celi na istra`uvaweto. slednata faza vo izrabotkata na eden nau~en trud voobi~aeno se imenuva kako tragawe po dokumentacija. Voved. Predmet na istra`uvaweto. sekundarni i tercijalni. Na~in na istra`uvaweto.1 Vidovi izvori Vo literaturata od oblasta na metodologijata nau~noistra`uva~kata rabota. Hipotezi. Toj treba da bide strukturiran na sledniot na~in :          Naslov.vo princip e kratok tekst {to treba da iznesuva pome÷u pet i deset ~ukani stranici.

3. statii. toj treba da se pro~ita celosno.  Vo tercijani izvori spa÷aat enciklopedii. leksikoni itn. {to voobi~aeno se narekuva rabotna bibliografija. statii idrugi vidovi dokumenti treba da gi prou~i. 3 Obrabotka na izvorite Metodolozite glavno se soglasuvaat okolu stavot deka avtorot na eden nau~en trud pri pi{uvaweto na deloto treba da se ograni~i na nekolku izvori {to se najzna~ajni za negovoto istra`uvawe. 6 . re~nici. Primarni izvori se onie dokumenti vo koi se soop{tuvaat rezultatite od neposrednite nau~ni ili stru~ni istra`uvawa.  Sekundarnite izvori se rezultat na obrabotka na primarnite izvori i davaat informacii za niv: prikazi. 4. osvrti. 3. Koga ke se otkrie izvor {to se ~ini deka e biten za obrabotka na temata. d-r Violeta Panzova govori za kompozicijata na trudot i vgraduvaweto na obraboteniot materijal vo taa struktura. Tie mo`at da bidat: knigi. Planirawe i organizirawe na trudot Vo ~etvrtata glava prof. pe~ateni izve{tai i sl. kritiki i sl. 2 Sostavuvawe rabotna bibliografija Za da odlu~i koi knigi. istra`uva~ot prvo treb ada sostavi spisok na izvorite koi }e gi otkrie.

bibliografija.1 Podgotovka za pi{uvawe prva verzija na trudot Pi{uvaweto na nau~niot trud e zavr{nata etapa vo istra`uvaweto na nekoj problem. Na ist na~in treba da se podredat i materijalite pod sekoj naslov. 4. 2 Raboten plan Izgotvuvaweto na planot pretstavuva deka se razjasneti slednive elementi:  Vizija za potencijalnite ~itateli: {to o~ekuvaat da najdat vo deloto.4. voved. predgovor. posveta. indeksi. 4. moto.  Glavna teza i nekoi argumenti koi ke ja podr`at tezata. 4. da se sistematiziraat i so intezivno razmisluvawe da se povrzat so sopstvenite sogledbi i stavovi vo edna logi~na celina.4 Delovite na trudot Nau~nite trudovi voobi~aeno gi imaat slednite delovi: naslov. rezime.  Redosledot na delovite vo trudot i kako }e se aran`iraat sobranite informacii vo niv. Sobraniot material.  Pra{awe {to otkriva nekoja praznina vo znaeweto. napravenite bele{ki treba da se sortiraat. prilozi i sodr`ina. glaven tekst. zaklu~ok. 3 Raspored n a bele{kite Obraboteniot relevanten material treba da se obedini pod op{ti naslovi i tie delovi treba da se aran`iraat spored principot logi~ki da proizleguvaat edni od drugi. 7 .

kolku i od negovata sodr`ina.5. 3 Jazikot Pri pi{uvaweto na kakov bilo tekst. frazi i re~enici {to jasno i precizno ke gi izrazat negovite misli i idei i {to }e gi napravat interesni za drugite. Pi{uvawe na trudot 5. Tokmu poradi toa. avtorot e ispraven pred predizvikot da iznajde zborovi.na ~itateli koi nemaat pogolemi poznavawa od oblasta na koja mu pripa÷a deloto ili na potesen krug stru~waci za taa problematika. 4 Revidirawe na tekstot Vo prvata verzija na trudot avtorot treba da napi{e se {to misli deka treba da ka`e vo vrska so predmetot {to 8 . 2 Kontakt so ~itatelite Pri pi{uvaweto na trudot avtorot treba da ima predvid komu mu se obra}a. edna od osnovnite zada~i na sovremenoto obrazovanie e razvivaweto na taa ve{tina. odnosno komu mu zboruva preku deloto. e mnogu bitna komunikaciska ve{tina. Nau~niot trud e edna od najzna~ajnite formi na pismeno komunicirawe. Kvalitetot i efeknosta na tekstot zavisat isto tolku od negovata jasnost i ~itlivost. Od kandidatite za nau~ni zvawa se o~ekuva da poka`at konzistentna primena na spomenatite sposobnosti vo trudovite {to gi kvalifikuvaat za soodvetnite zvawa. 5. Klu~ot za uspe{na komunikacija e upotrebata na korekten jazik. 5. 5. 1 Procesot na pi{uvawe Sposobnosta jasno i precizno da se ka`e ili da se napi{e ona {to se misli.

Dokumentirawe na trudot 6. 5 Koristewe na tekst processor Denes avtorite naj~esto gi pi{uvaat svoite trudovi na kompjuter. Imeno:  Povikuvaweto na nekoj izvor mora doslovno da bide to~no.  Treba jasno da se nazna~i koj e avtorot na sekoj citat.  Koga se citira ivor na tu÷ jazik. spored Eko "e isto kako prilo`uvaweto dokazi vo eden sudski proces ". 1 Citati Pri pi{uvaweto na edno nau~no delo mora nedvosmisleno da se poka`e od kade se prevzemeni opredeleni fakti. gledi{ta brz koi avtorot go gradi svojot trud. da gi stavi vo fusnota ili vo prilozi. vo princip citatite se naveduvaat na jazikot na koj e napi{ano deloto. 5. pristap do bazite na podatoci i prebaruvawe na kompjuterskata mre`a itn.  Citatite mo`at da se vgradat vo tekstot na nekolku na~ini. idei. 9 .go prou~uva. Citiraweto. Kompjuterite so svoite aplikativni prgrami ovozmo`uvaat izvr{uvawe na niza istra`uva~ki zada~i: pi{uvawe i ureduvawe na tekst. 6. niv treba da gi otfrli.  Citatite treba da se prevzemaat od najverodostojnite izdanija ili od kriti~kite izdanija na delata. pri revidiraweto na tekstot. No podocna. vmetnuvawe na sliki i ilustracii. ako zabele`i deka na nekoi mesta se odale~il od temata.

to~nost i sl. 3 Kone~na bibliografija Bibliografijata e spisok na site izvori koristeni vo gradeweto na trudot {to se pomestuva na krajot na deloto. 2 Citirawe so bele{ki Za golem broj avtori najbliska forma na dokumentirawe e upotrebata na bele{ki. 10 . Sostavuvaweto na bibliografijata pretstavuva isvesni osobini {to se karakteristi~ni za nau~nata rabota voop{to: sovesnoat. trpelivost. 6.6. a endotite se stavaat na krajot na deloto ili po zavr{uvaweto na sekoja glava. Fusnotite se pi{uvaat na krajot od stranicata. Vo zavisnost od toa kade stojat tie mo`at da bidat od dva vida: fusnoti i endoti.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful