Prezentacija planinarenje

Vo jugozapadniot del na na{ata zemja se protega planinskiot masiv Baba, poznat kako Pelister.

Spored prostranstvoto koe go zafa}a toa e trinaesetta, a spored viso~inata treta planina vo Republika Makedonija

RELJEFNI OBLICI

Nacionalniot Park Pelister izobiluva so razni vidovi reljefni oblici koi se formirani niz dolgotrajni i mo{ne slo`eni prirodni procesi. Od periglacijalnite reljefni pojavi najvpe~atlivi se KAMENITE REKI – MORENI

Tie se sozdadeni vo vremeto koga vo najvisokite delovi na planinata vladeela sne`na klima, so lizgawe na blokovskiot materijal po podlogata poradi nejzinoto naizmeni~no zamrznuvawe i odmrznuvawe

Najizrazeni se na severnata strana na vozvi{enieto Crvena Stena i nad mesnosta Kopanki. Na oddelni mesta na Pelister, kamenite reki so~inuvaat niza dolga i do 3 km

VODI

Dekorot na planinskiot pejsa` e zbogaten so pove}e planinski ezera i `ivopisni planinski reki.
Vodite, koi te~at kako pomali i pogolemi vodoteci, ja formiraat rekata Dragor koja e desna pritoka na Crna Reka i preku Vardar se vliva vo Egejskoto More so {to ovoj del pretstavuva del od Egejskiot sliv. Planinskite izvori se so mal kapacitet, od 1 do 5 litri vo sekunda i se nao|aat vo povisokite delovi na planinata me|u 2000 i 2200 metri i prete`no se od puknatinski karakter.

Vo Nacionalniot Park "Pelister" se konstatirani i prou~eni 8 planinski ezera: Orlovo Ezero, Dimitrovo Ezero, Ezero vo forma na 8, ezero Bolnici, [arlovo i Barsko Ezero koi se is~eznati, a povremeno imaat voda vo sne`niot period. So posebna prirodna privle~nost se izdvojuvaat dvete glacijalni ezera: Golemo i Malo Ezero poznati kako "PELISTERSKI O^I".

Golemoto Ezero se nao|a nad gornata granica na borovata {uma., na nadmorska viso~ina od 2218 metri, dolgo e 223 metri, {iroko 162, dlaboko 14,5 metri. Vodata e sekoga{ bistra i nema mo`nosti za zamatuvawe.

Maloto Ezero le`i na nadmorska visina od 2180 metri, vo izvori{nata ~elenka na Crvena Reka. Toa, od Golemoto Ezero e oddale~eno okolu 2 kilometri vo severozapaden pravec. Ima pribli`no kru`en oblik, so najgolema dlabo~ina od 2,6 metri. So voda se polni od topeweto na snegot i od proletnite do`dovi. Dvete ezera vodata ja gubat so podzemno istekuvawe i isparuvawe.

[umi

Rastitelniot svet na Pelister e mo{ne raznoobrazen so golemo botani~ko zna~ewe. Tuka rastat 88 vidovi drvja, {to pretstavuva zastapenost na 29% od vkupnata dendroflora vo Makedonija. Najgolem del od {umskite povr{ini se pod buka 2.606 ha, molika 1.174 ha, dodeka najmala povr{ina e so dabovite {umi - 487 ha. Ostanatite se me{oviti {umi.

Vo vegetacijata na Pelister se sre}ava 21 rastitelna zaednica, od koi 8 se {umski asocijacii a 13 se trevni zaednici. Od {umskite drvni vidovi na Pelister, sekako deka najgolema vrednost ima Molikata (Pinus Peuce), avtohton vid na pettoigli~est bor koj pretstavuva eden od najzna~ajnite i najinteresnite biogeografski, ekolo{ki i vegetaciski fenomeni na Balkanskiot Poluostrov.

Molikata prv ja otkril germanskiot botani~ar August Grizebah vo 1839 g, Visinskata amplituda na rasprostranuvaweto na Molikata na Pelister, e od 600 do nad 2200 m.

Molikovite {umi na Pelister podeleni se vo dve asocijac.ii: molikovi {umi so paprati (Pteridio Pinetum peucis) i molikovi {umi si borovinki (Murtilo Pinetum peucis), po {to tie se razlikuvaat od molikovite {umi na drugite planini na Balkanskiot Poluostrov.

FLORA

Za lokalni endemiti koi{to rastat samo na Pelister, se smetaat pelisterska nebesna rosa i paziku}a. No od posebno zna~ewe se i retkite rastenija: razdvoena `enska paprat, ne`na sipka, ubava vdovica, gustocvetno pluskav~e, deflerova temjanu{ka,

i niza drugi interesni pretstavnici na planinskata flora ~ie zna~ewe se istaknuva po toa {to na teritorijata na Makedonija se so dosta ograni~eno rasprostranuvawe

CENTAUREA DEUSTIFORMIS Adam. (Asteraceae) Loc. class.: In alpinis m. Pelister

Ju`nobalkanski endemi~en vid, poznat za teritoriite na Makedonija, Albanija i Grcija registriran na pogolem broj lokaliteti: vrv Pelister, s. Ni`e pole; Crn Kamen, Rbet, Lastoj~in Kamen, Crveni Steni. Mo`e da se sretne vo pojas na molikova {uma, na silikatni kamewari i karpi, na dlaboka po~va, vo visinskiot pojas od 1500-2000 m.

Lilium albanicum Griseb. (Liliaceae) Na planinata Pelister e registriran na potegot pome|u Crn Kamen i Skrkovo, po planinskite pasi{ta, na dlaboka po~va, 1900-2100 m.n.v.

Od vkupnata diva fauna vo Makedonija za dive~ se proglaseni nad 135 vida, od koi vo Nacionalniot Park Pelister `iveat 62 vida, odnosno 46% od vkupniot broj vo Republikata. Od krupnite cica~i, posebno vnimanie zaslu`uvaat:

Kafeavata me~ka se sre}ava na site delovi obrasnati so {uma, a vo letniot i esenskiot period i na podra~jata nad {umskata vegetacija

Ursus arctos (kafeava me~ka)

Srnata e najrasprostraneta vo odnos na drugite divi pre`ivari i se sre}ava skoro na site {umski povr{ini

Capreolus capreolus (srna)

Risot gi naseluva re~isi istite povr{ini kako i srnata, a go ima i po visokite karpesti delovi

Lynx lynx (ris)

Canis Canis (volk)

Na Pelister dosega se registrirani okolu 130 vidovi ptici. Me|u pozna~ajnite se:

Aquila chrysaetos (zlaten orel)

Falco peregrinus (siv sokol)

Lanius collurio (sivo svra~e)

Saxicola torquata (planinsko livadar~e)

Fringilla coelebs (yvingalka)

Koga se nao|ate vo parkot, treba de se pridr`uvate kon pravilata za odnesuvawe, da gi po~ituvate znacite i da ne ja uni{tuvate prirodata.

10 ZLATNI PRAVILA ZA ODNESUVAWE VO PLANINA
1. Dvi`eweto vo granicite na prirodnoto nasledstvo se vr{i edinstveno po obele`anite pateki i planinski stazi.

2. Vo granicite na prirodnoto nasledstvo ne e dozvoleno dvi`ewe so motorni vozila nadvor od naselenite mesta i ozna~enite pateki.

3. Uni{tuvaweto na pe{terskite ukrasi, retkite minerali i fosilite e najstrogo zabraneto. Za{titete gi na dobrobit na idnite generacii!

4. Sobiraweto i zarabotuvaweto na primeroci od divi vidovi ili nivnite delovi e zabraneto. Vnimavajte da ne go zagrozite nivniot ponatamo[en opstanok vo prirodata!

5. Voznemirenite divi `ivotni mo`at da bidat mnogu opasni po `ivotot. Vnimavajte na va[ite postapki!

6. Kampuvaweto i paleweto na ognovi vo granicite na prirodnoto nasletstvo e zabraneto. Vnimavajte na opasnosta od po`ari!

7. Ve molime, Va{ite doma{ni mileni~iwa (ku~iwa, ma~iwa) vo granicite na prirodnoto nasledstvo da gi vodite so kus sinxir.

8. Pred zaminuvaweto soberete go otpadot koj ste go napravile. Vo prirodnoto nasledstvo nema prostor za odlo`uvawe na otpad.

9. Pregraduvaweto na vodotecite e zabraneto, toa mo`e da dovede do namaluvawe na biolo{kiot minimum i da predizvika naru{uvawe na prirodnata ramnote`a.

10. Prijavete ja {tetata koja ste ja zabele`ale na ~uvarskata slu`ba ili vo upravata na prirodnoto nasledstvo.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful