KAZENSKO MATERIALNO PRAVO

KAZALO
KAZALO.........................................................................................................................................1 DEVIANTNA RAVNANJA IN SOCIALNOPATOLOŠKI POJAVI ..........................................6 Deviantna ravnanja......................................................................................................................6 Kazniva ravnanja.........................................................................................................................6 Kriminaliteta................................................................................................................................7 Domneve o družbenih in individualnih vzrokih kriminalitete....................................................7 Družbeno odzivanje na kriminaliteto..........................................................................................8 KAZNOVALNO PRAVO ..............................................................................................................9 Sistem in klasifikacija kaznivih ravnanj v slovenskem pravnem sistemu..................................9 Značilnosti posameznih kategorij kaznivih ravnanj....................................................................9 Razmerja med posameznimi kategorijami kaznivih ravnanj....................................................10 KAZENSKO PRAVO...................................................................................................................10 Pojem kazenskega prava in njegove družbene funkcije...........................................................11 Delitve kazenskega prava..........................................................................................................11 KAZENSKO PRAVO IN ZNANOST O KRIMINALITETI.......................................................12 Kazensko pravo in kazenskopravna znanost.............................................................................12 Druge znanosti o kriminaliteti...................................................................................................12 VIRI KAZENSKEGA PRAVA.....................................................................................................13 Materialni in formalin viri kazenskega prava...........................................................................13 Ustava kot vir kazenskega prava...............................................................................................13 Mednarodno kazensko pravo kot vir kazenskega prava...........................................................14 Zakon kot neposreden vir kazenskega prava............................................................................14 Drugi viri kazenskega prava......................................................................................................15 VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA................................................................................16 Osebna veljavnost Kazenskega zakona.....................................................................................16 Kraj in čas izvršitve kaznivega dejanja.....................................................................................17 Časovna veljavnost kazenskopravne norme (kazenskega zakona)...........................................18 Krajevna veljavnost kazenskega zakona...................................................................................18 TEMELJNA NAČELA KAZENSKEGA PRAVA..................................................................21 1

Načelo legitimnosti in omejenosti represije..............................................................................21 Načelo zakonitosti.....................................................................................................................22 Načelo humanosti......................................................................................................................23 Načelo subjektivne ali krivdne odgovornosti............................................................................24 Načelo individualizacije kazenskih sankcij..............................................................................24 POJEM IN DEFINICJA KAZNIVEGA DEJANJA.....................................................................25 Socialni in moralno etični pojem kaznivega dejanja................................................................26 Pravni pojem in koncepcije kaznivega dejanja.........................................................................26 Splošni pojem kaznivega dejanja..............................................................................................28 TEMELJNO O RAVNANJU IN NJEGOVI POSLEDICI...........................................................29 Ravnanje (funkcije ravnanja)....................................................................................................29 Storitev in opustitev...................................................................................................................30 Posledica....................................................................................................................................31 Vzročna zveza............................................................................................................................31 DOLOČENOST V ZAKONU.......................................................................................................33 Sestavine kazenskopravne norme (kazenskega zakona)...........................................................33 Vrste kaznivih dejanj.................................................................................................................34 Posebne modalitete kaznivih dejanj..........................................................................................36 Splošni, posebni in posamezni objekti kazenskopravnega varstva..........................................36 Stek kaznivih dejanj...................................................................................................................37 PROTIPRAVNOST.......................................................................................................................39 Pojem protipravnosti..................................................................................................................39 Silobran......................................................................................................................................40 Skrajna sila.................................................................................................................................40 Sila in grožnja............................................................................................................................42 Primer: A je uporabil B-ja kot svoje orodje, pri tem pa je uporabil telesno in mehanično silo (A zveže prometnika na železnici, tako da ta ne more oddati ustreznih signalov in zato pride do železniške nesreče – človekova prisilna pasivnost zaradi absolutne sile............................42 Privolitev oškodovanca..............................................................................................................43 Medicinski posegi......................................................................................................................43 Nekateri drugi primeri izključevanja protipravnosti.................................................................43 KRIVDA (ali kazenska odgovornost)...........................................................................................44 Subjekt kaznivega dejanja.........................................................................................................44 Pojem krivde v kazenskem materalnem pravu..........................................................................45 Opravičljiva skrajna sila............................................................................................................45 2

ELEMENTI KRIVDE...................................................................................................................45 Prištevnost..................................................................................................................................45 Naklep........................................................................................................................................48 Malomarnost..............................................................................................................................50 ODGOVORNOST ZA HUJŠO POSLEDICO..............................................................................52 Kvalificirano kaznivo dejanje in kaznivo dejanje, kvalificirano s hujšo posledico.................52 Odgovornost za hujšo posledico................................................................................................52 ZMOTE..........................................................................................................................................52 Pojem zmote..............................................................................................................................52 Dejanska zmota..........................................................................................................................53 Pravna zmota..............................................................................................................................54 PRIPRAVLJALNA DEJANJA IN POSKUS...............................................................................54 Stopnje pri uresničevanju naklepnega kaznivega dejanja.........................................................54 Pripravljalna dejanja..................................................................................................................55 Izvršitvena dejanja in poskus.....................................................................................................56 Neprimeren poskus....................................................................................................................57 Prostovoljni odstop....................................................................................................................58 SOSTORILSTVO IN UDELEŽBA..............................................................................................59 Splošni pojem udeležbe.............................................................................................................59 Sostorilstvo................................................................................................................................59 Udeležba v ožjem pomenu........................................................................................................61 Napeljevanje..............................................................................................................................62 Neuspelo napeljevanje...............................................................................................................63 Pomoč........................................................................................................................................63 Kaznivost organizatorjev in članov hudodelskih združb..........................................................65 POJEM KAZENSKIH SANKCIJ.................................................................................................66 Kazenske sankcije kot ena izmed oblik reakcije proti kriminaliteti.........................................66 Sodobni pogledi na kazenske sankcije......................................................................................66 Sistem kazenskih sankcij v veljavnem kazenskem pravu.........................................................67 KAZNI...........................................................................................................................................68 Sistem kazni v veljavnem kazenskem pravu.............................................................................69 Vrste kazni in pogoji za njihovo izrekanje................................................................................70 ODMERA KAZNI.........................................................................................................................72 Pojem odmere kazni v okviru individualizacije kazenskih sankcij..........................................72 Splošna pravila za odmero kazni (olajševalne in obteževalne okoliščine)..............................72 3

.....88 Pogojni odpust..........83 VARNOSTNI UKREPI........................................................................Povratek..........87 Vodilna načela za izvrševanje kazenskih sankcij po veljavnem kazenskem pravu.................................................100 Mladoletniško prestopništvo.......85 POGLAVITNE ZNALIČNOSTI IZVRŠEVANJA KAZENSKIH SANKCIJ...................................................................................92 PRANE POSLEDICE OBSODBE IN REHABILITACIJA................................90 ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI.....................................78 SANKCIJE OPOZORILNE NARAVE.....91 Varstvo oškodovanca.........................................................................................................................95 Amnestija in pomilostitev..............................................................................................................................................................................................................77 Odpustitev kazni.......75 Odmera kazni obsojencu...................................................................................................................................................................................................................................76 Omilitev kazni.................82 Sodni opomin.................................................................. pridobljene s kaznivim dejanjem....................................................89 Pomoč obsojencem po prestani kazni.........................................84 Sistematika in vrste varnostnih ukrepov po veljavnem kazenskem pravu...............93 Rehabilitacija............91 Način odvzema premoženjske koristi....................................................................90 Pomen in pravna narava odvzema premoženjske koristi............................................................................92 Pravne posledice obsodbe......................................98 MLADOLETNIŠKO PRESTOPNIŠTVO IN NJEGOVO KAZENSKOPRAVNO OBRAVNAVANJE........78 Pogojna obsodba po veljavnem kazenskem pravu......................................................................................................101 4 ...........101 Vrste vzgojnih ukrepov..........................................................................................................101 VZGOJNI UKREPI IN KAZNI ZA MLADOLETNIKE.94 Izbris obsodbe...........................100 Temeljne značilnosti veljavnega mladoletniškega kazenskega prava............................................................................... členu)................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ ki jih določa kazenski zakonik v 69..................................................................................................................................... vštevanje pripora in prejšnje kazni...................79 Pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom........................................ pridobljene s kaznivim dejanjem........................................................................................................................78 Pogojna obsodba .....................74 Odmera kazni za kazniva dejanja v steku............................................................................................................................................................................................................................................................................................84 Posamezne vrste varnostnih ukrepov po kazenskem zakoniku (varnostni ukrepi...........................................................................95 Zastaranje.......................................................................................................................................................................... PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM................................................................95 UGASNITEV KAZNI....

................................. Kazni za mladoletnike......................110 5 .......................110 Položaj mlajših polnoletnih v veljavnem kazenskem pravu....................................107 MLAJŠI POLNOLETNI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ............................................................................105 28..............................................................................3..........Izbira vzgojnega ukrepa.....................................

če je tak množičen pojav obenem količinsko.Hkrati z zapovedjo ali prepovedjo je s pravno normo vedno predpisana tudi pravna sankcija za njeno kršitev. Takšna pravila so lahko v skladu z moralnimi pojmovanji večine ljudi. mehanična vsota dejanj in vedenj posameznikov. zaradi uresničevanja svoje politike oz.so kriminaliteta. osamimo. statistično določljiv in ga je možno kakovostno sociološko opredeliti in razlikovati od drugih pojavov.Velik del pravil za vedenje (zapovedi in prepovedi) predpisujejo država in njeni organi s pravnimi predpisi. ki se pojavi kot reakcija okolja ali kot širša družbena državna reakcija in kot sprememba stanja. družbo. ker so sociološko opredeljivi. Latentni odnos nasprotovanja in konfliktnosti med posameznikom in širšim okoljem se ponavadi spreobrnev odnos prisiljevanja. ki so zapovedi in prepovedi. se znajde v posebnem družbenem odnosu. lažje. spoštuje in razvija. prijetno. Potreb ne zadovoljujemo in dolžnosti ne opravljamo. delovanj in dejanj. prevzetimi iz družbenih in moralnih norm. vendar jih lahko država ljudem vsiljuje zaradi neposrednih interesov ali dolgoročnih ciljev. vedenj. državo in posameznikom pred kršitvijo družbene norme. moralna. ki jih z ustavo določeni pristojni zakonodajni in drugi državni organi po posebnih kriterijih izberejo in kot takšne določijo v ustreznih pravnih predpisih. so običajna. So več kakor preprosta. za dosego družbenih ali ideoloških ciljev. temveč nas pri tem vežejo določena pravila. narkomanija. socialna ali pravna oz. Kazniva ravnanja Pojem kaznivega ravnanja . Z njimi zadovoljujemo potrebe in opravljamo dolžnosti. Pojem kaznovalne sankcije . Nekatera ravnanja dobijo s stališča norm negativen predznak in njihove nosilce preziramo. Ta pravila.DEVIANTNA RAVNANJA IN SOCIALNOPATOLOŠKI POJAVI Deviantna ravnanja Pojem deviantnega ravnanja . Gre za konfliktnost med posameznikom oz. Deviantna ali odklonska ravnanja so ravnanja. ki jih določena družbena skupina ali družba v celoti šteje za neobičajna. Posameznik. marveč dobijo to označbo v konkretnem družbenem okolju. nemoralna. Nasprotovanje je bistvena vsebina družbenega odnosa. jih grajamo ali kaznujemo. Gre za napad na posebne običajno prikrite interese določenih družbenih skupin – individualni upor. ker je proces družbenega življenja produkcija in reprodukcija stvarnega življenja. Kazniva ravnanja so ravnanja. Nekatera ravnanja imajo pozitiven predznak. brezdelništvo. kakor se komu zdi primerno. hazarderstvo. ki jo tista družba ali družbena skupina goji. asocialna in za družbo nevarna. Posebni družbeni pojavi so. norme. škodljiva. potepuštvo.Človekovo in družbeno življenje sestavlja neskončno število posameznih ravnanj. Deviantna ravnanja niso takšna sama po sebi. Družbeno negativni ali socialnopatološki pojavi . ki imajo v konkretnih družbenih razmerah negativen predznak – so po oceni določenega dela družbe ali družbe kot celote v nasprotju z določeno posamično normo. 6 . ki nastane s kršitvijo moralne ali družbene norme. Pri kazenskem pravu nas zanimajo le ravnanja. ki je obstajalo med okoljem. ki se vede v nasprotju z družbeno priznanimi normami. Ta pravila nastajajo v vsakdanjem življenju zaradi sožitja z drugimi ljudmi. prostitu-cija in drugi podobni pojavi. Dvoje ali več ljudi svoje odnose podredi določenim pravilom. alkoholizem. socialno kategorijo deviantov in širšim družbenim okoljem.

Razlikujemo 2 kategoriji k.Kriminaliteta so ravnanja ljudi.d.. Domneve o družbenih in individualnih vzrokih kriminalitete Obstajajo 2 skupini domnev: • posameznik je storilec kaznivega ali drugačnega deviantnega ravnanja: • storilčeva zlobnost in izprijenost. zoper tistega. kot so družbena ureditev.d. premoženje in varnost. Razlikujemo: • kaznovalne sankcije za disciplinske prekrške. njenih gibanj. ki je več in z drugačno kvaliteto kot vsako posamezno dejanje. Kazenska represija je organizirano s pravom urejeno in vnaprej določeno nasilje. ki izvira iz trenutnih političnih. Kriminaliteta je družbeni pojav. ki krši pravno normo.d. Zločinstvenost in hudodelstvenost sta pojava. ker jo porajajo najglobja in najbolj protivratna družbena protislovja. ki ga izvajajo s pravnimi predpisi določeni državni organi v okviru predpisanega postopka in v oblikah. vsebovano v njem. ki storilcu grozijo z odvzemom ali omejitvijo določene njegove pravice – n. Kriminaliteta Pojem kriminalitete . asocialna in antisocialna. prekršijo določeno zapoved ali prepoved. • pravo o prekrških. • svobodna in zla volja. ki se ukvarja z vsemi kaznivimi dejanji (= k.: • mala in se = zla sama po sebi – človeška. Deli se na: • pravo o disciplinskih prestopkih. več kot njihov seštevek. ali v globinah družbene strukture. • kazenske sankcije za kazniva dejanja. svoboščine in pravice.pr. 7 . moralna in socialna nevrednost in nevarnost sta vsakomur očitni. • odločilen pomen bioloških in psiholoških dejavnikov. tako dejanje ni zlo samo po sebi. temveč ga je pristojni zakonodajni organ ocenil kot zlo in razglasil za k. so v konfliktnem odnosu z državo kot nosilcem kazenske represije in se zoper nje uporabi nasilje. premoženje.d.. • mala prohibita = prepovedana zla – napadajo ali ogrožajo določeno trenutno pomembno dobrino ali poseben interes ali pravilo oz. ki so predpisane. • kaznovalne sankcije za prekrške.Kaznovalne sankcije so sankcije. oz. ki ju v določeni državi štejejo za družbo kot najbolj škodljiva in nevarna. ki v njej prevladujejo.Kriminaliteta je poseben družbeni pojav. varnost države in njene najpomembnej-še institucije. Kaznovalno pravo je veja prava. kot tudi temeljne družbene vrednote. ki so povzročili njegovo delinkventnost. • kriminaliteta je družbeni pojav – izhaja iz površinskih družbenih razmer in odnosov.). prostost. Poudarja se medsebojna prepletenost in součinkovitost družbenih in individualnih dejavnikov. procesov in odnosov. • kazensko pravo.. ki napadajo ali ogrožajo človekove temeljne vrednote: življenje in telesna nedotakljivost. Storilci k. gospodarskih ali socialnih razmer. Kriminaliteta kot poseben družbeni pojav .

da je hudodelstvenost (kriminaliteta) nevarna za posameznika in družbo ali za državo. ki varuje koristi razreda. nam že najstarejši pisani zgodovinski viri pričajo o obrambi družbe pred takšnimi dejanji in odzivanju nanje. Represivna in preventivna vloga kazni Represija (zatiranje) je posebna oblika delovanja nekaterih državnih organov – delovanja. Represivna oblika boja zoper kriminaliteto ima 2 učinka: • generalna prevencija – z javno moralno in družbeno obsodbo k. ki je kršil njena pomembna pravila za obstoj in sožitje (takšna sankcija je bila v resnici enaka smrtni kazni. Z razcepom na razrede in nastankom države se oblikuje kazen. Kaznuje storilce dejanj. obenem pa naj bo tudi izraz moralne obsodbe storjenega kaznivega dejanja.Družbeno odzivanje na kriminaliteto Nastanek in pojem kazni ter njene naloge – Glede na to. in njegovega storilca se želi vplivati na druge ljudi. zato naj bi se spametoval in v prihodnje ne bi več izvrševal k. sodišča in posebni organi za izvrševanje kazenskih sankcij.d.d. Ti organi so organi kazenskega pregona in kazenskega pravosodja: organi za notranje zadeve. ki so razglašena za kazniva. Kazen naj napravi storilca neškodljivega z njegovo trajno ali začasno odstranitvijo iz družbe. Iz tega je razvidno. državno tožilstvo. ki so označene za nevarne). • individualna ali specialna prevencija – kazenske sankcije povzročijo storilcu trpljenje in druge življenjske neprijetnosti. ki ima družbeno moč. 8 . V praskupnosti so izgnali iz plemena posameznika. da ima odziv kriminalitete dva poglavitna namena. da ne bi izvrševali k. saj se je posameznik celo v najugodnejših okoliščinah lahko obdržal le. ki je prisilne narave.d. in sicer represivnega (zatiranje) in preventivnega (preprečevanje ravnanj ljudi. če je živel v skupini).

Poglavitna merila za razvrščanje kaznivih ravnanj . in procesnega prava... ali pomeni zadevno ravnanje le kršitev predpisa in samo po sebi niti ne ogroža niti ne poškoduje zavarovane dobrine.d. Člena KZ-1 : Obsojenec.d. Dobrine. Vsakdo. ki jih družba goji in varuje. Značilnosti posameznih kategorij kaznivih ravnanj Disciplinski prestopki . zlasti če gre za enaka ravnanja. Prekrški . ki med prestajnajem kazni zapora izvrši kaznivo dejanje. so ravnanja in dejanja. odst. na katera se vežejo s pravom urejene kaznovalne sankcije. Definicija ima: 9 . ki omogočajo sožitje med ljudmi v širših družbenih skupnostih – Zakon o prekrških (ZP-1). Tretji kriterij je področje družbenega življenja.Kriminaliteta je poseben družbeni pojav. po škodljivosti oz. Primer. ki lahko v določenih okoliščinah postanejo prekršek ali k.so kršitve pravil. vrsto in naravo dela. Dejanja.. brez katere ta organizacija ne bi mogla delovati. Določena vez med disciplinsko in kazensko odgovornostjo obstaja v tem. ki jo sestavljajo. niso vsi enakega pomena. v nekaterih primerih v zakonih in drugih pravnih predpisih niso docela jasne in natančne. kršitve delovnih obveznosti.so najlažja oblika kaznivih ravnanj. na katerem se negativna dejanja pojavljajo. Kršitve teh pravil so disciplinski prestopki in zanje se lahko izrečejo disciplinske sankcije. V resničnosti včasih prevladajo drugi manj upravičeni kriteriji.KAZNOVALNO PRAVO Sistem in klasifikacija kaznivih ravnanj v slovenskem pravnem sistemu Delitev kaznivih ravnanj . ki ga opravlja. celo poškodovana. c) gospodarski prestopki (prej). za katero je predpisana denarna kazen ali zaporna kazen do enega leta. vrednote in interesi. Četrti kriterij je pogostnost takšnih dejanj. ki jih v družbi negativno ocenjujejo in štejejo za kaznivosti vredna.d.. Spričo tega razmejitve med prekrškom in k. ali je s takšnim ravnanjem zavarovana dobrina neposredno ogrožena oz. da se določbe o disciplinskih kršitvah pogosto sklicujejo na subsidiarno uporabo določb kazenskega m. Disciplina pomeni skupek pravil za ravnanje in vedenje delavcev in uslužbencev ter se nanaša praviloma le na specifične lastnosti organizacije. niso edina kategorija kaznivih ravnanj. K.d. ki stopi v delovno razmerje v gospodarski organizaciji. K.. se mora podvreči disciplini. 55. Poznamo različne kategorije kaznivih ravnanj. kolikšna je škodljivost oz. nevarnost dejanja ali ravnanja za pravno zavarovano dobrino – vprašanje o pomembnosti zavarovane dobrine za človeka in družbo. zavodu. Za naš pravni sistem je značilna delitev na 3 (prej 4) poglavitne kategorije: a) disciplinski prestopki oz. b) prekrški. državni upravi. ko disciplinska odgovornost nadomešča kazensko je 3.. se kaznuje zgolj disciplinsko.Prvi kriterij se nanaša na vprašanje. nevarnosti niso vsa enaka. Ta kriterij je količinski. Drugi kvalitativni kriterij se nanaša na vprašanje. Pravna kvalifikacija storjenega dejanja je ob natančnih napotkih za razmejitev prepuščena pristojnim organom kazenskega pregona in sojenja. Peti kriterij so možnosti države za njihovo preprečevanje brez represivnih kaznovalnih posegov. d) kazniva dejanja.

in disciplinskim prestopkom – disciplinska sankcija je omejena na okvir določene gospodarske ali druge organizacije in nima splošnega učinka. če je bila odgovornost za hujšo vrsto kaznivega ravnanja ugotovljena prva. Kot sankcije za prekrške ZP-1 predvideva opomin. globo. Najmilejše kazenske sankcije se že stikajo z najstrožjimi sankcijami. ki so protipravna in hkrati dosegajo zadostno visoko stopnjo družbene nevarnosti. Kazenski postopek je izdelan do podrobnosti in predpisan z zakonom. členu definira kaznivo dejanje kot tisto protipravno in krivdno dejanje in hkrati določa njegove znake. ZP-1 prisli osebo k plačilu z“uklonilnim zaporom”. ne more biti kaznovan za prekršek. pravice ali premoženje storilca k. ki je k.d. Če storilec v celoti ne plača globe.d. da z vso potrebno previdnostjo in temeljitim premislekom izbere izmed množice negativnih človeških ravnanj kot kazniva le tista. KAZENSKO PRAVO 10 . Zagotovljeno mora biti vse. s katerimi se lahko poseže v življenje (v nekaterih državah). Kdor je bil v kazenskem postopku spoznan za krivega in obsojen za ravnanje.d. so predpisane najhujše kazenske sankcije.d. da ne bo obsojen nihče. obravnavajo in kazenske sankcije zanje izrekajo le z zakonom ustanovljena po zakonu pristojna.d. To pravilo velja le. Razmerje med k. prepoved vožnje motornega vozila in izgon tujca iz države.d. Kazniva dejanja – Slovenski kazenski zakonik (KZ-1) v 16. in ima hkrati znamenja prekrška. K. ki so predpisane za prekrške. kakršnega imajo kazenske sankcije za k.• • materialno sestavino – kršitev javnega reda. ki je nedolžen (1. kar je potrebno. neodvisna in nepristranska sodišča. formalno sestavino – določenost prekrškov v ustreznih pravnih predpisih in zanje določene sankcije za prekrške. najdlje 30 dni. dokler globa ni v celoti plačana. prostost. ki lahko traja. člen ZKP). kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja. Za k. S takšno definicijo nalaga Državni zbor RS kot zakonodajni organ sam sebi dolžnost. Razmerja med posameznimi kategorijami kaznivih ravnanj Odgovornost storilca za hujšo vrsto kaznivega ravnanja izključuje njegovo odgovornost za milejšo vrsto.

Za varstvo kazenskopravno zavarovanih dobrin ima vsaka država mogočen aparat. Kazensko pravo je instrument za izvajanje oblasti vsakokratnega političnega razreda. svoboščine in dostojanstvo. pregon in pravično kaznovanje storilcev k. 2. pregona ter kazenskega pravosodja in njihova medsebojna razmerja. definirajo in razmejujejo od drugih nekaznivih dejanj. Sem sodijo tudi določbe. Družbene funkcije so naslednje: 1. Obstaja tudi delitev na redno in izredno kazensko pravo. Oškodovanci in žrtve potrebujejo zadoščenje. marveč le za izredne razmere.. saj kazen deluje tudi kot povračilo in maščevanje. sodišča in organe za izvrševanje kazenskih sankcij.d. zakonita in omejena na mero.d. Spoznanje o neučinkovitosti represije kot edinega sredstva v boju proti kriminaliteti – ljudje namreč potrebujejo določen občutek varnosti. Daje nam ga učinkovito odkrivanje. 2) Kazensko pravo je elementaren in minimalen moralni kodeks. Mednarodno kazensko pravo 11 . 4. Garantna funkcija – kazensko pravo ima tudi nalogo. 4. ki je pomemben del družbene nadgradnje.. katere vsebina je s pravom urejeno in omejeno nasilje. 2. ki je neizogibna za učinkovito opravljanje varstvene funkcije kazenskega prava. gospodarske in vsakršne druge ureditve – sistema vrednot. samovoljna in arbitrarna. nezakonitim in nečlovečnim represivnim delovanjem državnega aparata. Njegov predmet je področje represije – nasilja v razmerjih med človekom posameznikom in družbo oz. Kazensko materialno in kazensko procesno pravo Kazenskopravne določbe materialne narave so tiste. Splošno in posebno kazensko pravo Posebno kazensko pravo se nanaša na posebne skupine ljudi. Kazensko pravo je sestavni del pravnega reda ali sistema države. 3. da gre za določbe. vrednot in institucij ter le v manjši meri dejavnik njihovega spreminjanja. ki so bile izrečene storilcem k. da varuje človeka in občana pred morebitnim samovoljnim. družbenopolitične. da bi bila kazenska represija upravičena (legitimna). Kazensko pravo ima dve protislovni funkciji. Je dejavnik za varstvo obstoječih in prevladujočih družbenih odnosov. državo. pooblastila. kdo in kako mora vršiti kazenske sankcije. ki ne veljajo nasploh. omejuje samovoljo vladajočih ter varuje človekove pravice. Izredno pomeni. Varuje občečloveške moralne vrednote. materialna in krajevna pristojnost. čeprav v civilizirani obliki – vzdržuje družbeno ravnotežje in pravičnost. s katerimi je določeno. da država oblast ne bi mogla postati brezmejna.d. Kazensko pravo je posebna veja prava. Organizacijske norme so norme. da bi bile varovane človekove pravice in sovoboščine. Delitve kazenskega prava 1. Varstvena funkcija 1) Kazensko pravo je sredstvo za varovanje obstoječe družbene ureditve in obstoječega pravnega reda kot celovitosti ustavne. Z njimi so določena njihova organizacija. katera človeška dejanja. 3. Materialno kazensko pravo se uresničuje s kazenskim procesnim pravom. ki obsega policijo (v skrajnih primerih tudi vojsko). ravnanja in vedenja so kazniva in ki takšna dejanja opisujejo. s katerimi je urejen položaj posameznih organov odkrivanja. državna tožilstva. katere kazenske sankcije in ob kakšnih pogojih se lahko izrečejo storilcem k.. Kazensko izvršilno in organizacijsko pravo Izvršilne norme so norme.Pojem kazenskega prava in njegove družbene funkcije Kazensko pravo je eno izmed najstarejših vej prava. Kazensko pravo tudi omejuje krutost in nečlovečnost. ki določajo. na katerih je pravni red utemeljen.

SV. interdisciplinarna in sintetična znanost.. in njihovih vrst. Druge znanosti o kriminaliteti 1. Kriminologija je začela nastajati ob koncu 19. preučevanjem oblik k. 4. Posebno se je mednarodno kazensko pravo razvilo po II. Penitenciarna znanost se ukvarja z izvrševanjem raznih vrst kazni odvzema prostosti.d. 2. ki se giblje po posebnih zakonitostih. Njen cilj je poboljšanje in resocializacija storilca k. paktih in drugih mednarodnih pogodbah.je določeno v mednarodnih konvencijah. V širšem pomenu sta predmet kriminaliteta in njeno preprečevanje. Predmet kazenskega prava kot znanosti je sistematična in kritična obdelava kazenskopravnih norm ter njihove uporabe v sodni praksi (judikatura).. z družbenim formalnim in neformalnim reagiranjem na deviantna vedenja ter z individualno kriminogenezo (nastajanjem posameznikove delinkventnosti). V ožjem pomenu gre za iskanje prave vsebine.d. se ukvarja z zatiranjem kriminalitete in s preučevanjem sistema primernih ukrepov za njeno preprečevanje. • znanost. Kazensko pravo kot znanost se ukvarja s pravnim pojmom k. Kriminalistika 12 . politiko izvrševanja kazenskih sankcij in ukrepov za preprečevanje kriminalitete. SV. storilcem in njegovo kazensko odgovornostjo ter kazenskimi sankcijami. 3.d. ki so oblikovana v zakonih kot veljavno in pozitivno pravo. ki se z njo ukvarja. Kriminologija Kriminaliteta je poseben družbeni in individualni pojav. pomena in obsega kazenskopravnih norm – njihovo razlago. ko je ogorčeno javno mnenje človeštva zahtevalo obsodbo hudodelstev in hudodelcev iz II. Pravimo ji tudi znanost o kriminaliteti ali kriminalna znanost. z njeno povezanostjo z drugimi socialnopatološkimi pojavi in deviantnimi vedenji ljudi. Je multidisciplinarna. Kriminologija se ukvarja z zakonitostmi gibanja kriminalitete. Je interdisciplinarna veda. Penologija se ukvarja z izvrševanjem kazenskih sankcij. z njeno povezanostjo z drugimi družbenimi pojavi in gibanji. Obsega politiko kazenskega pregona in kaznovalno politiko ter vprašanja strožjega ali milejšega kaznovanja k.d. Kriminalitetna politika je teorija in praksa boja proti kriminaliteti. KAZENSKO PRAVO IN ZNANOST O KRIMINALITETI Kazensko pravo in kazenskopravna znanost Kazensko pravo je: • sistem pravnih pravil. Nastalo je načelo o nadmočnosti določb mednarodnega kazenskega prava nad nacionalnim pravom. ki se ukvarja s kriminaliteto. Bojuje se proti kriminaliteti. st. Kriminologija je posebna znanstvenoraziskovalna disciplina.

ki jih določena družba goji. ki posreduje medicinske ugotovitve kazenskemu in civilnemu pravosodju. Določa temeljne družbene vrednote – človekove pravice in temeljne svoboščine ter osnove družbene in politične ureditve. omejitvijo prostosti ter med izvrševanjem kazni (člen 21). • načelo zakonitosti pri določanju k. ob katerih je možno komu odvzeti prostost (člen 19. Psihologija je posebna disciplina v okviru kriminologije. ker človeku jamčijo njegovo kazenskopravno varstvo: • pravica do enakosti pred zakonom (člen 14). Pomembno je sodnopsihiatrično izvedensko delo. 6. • splošni pogoji. ki součinkujejo pri nastajanju delinkventnosti posameznika in kriminalitete kot družbenega pojava. • domneva nedolžnosti (člen 27). (člen 28). Materialni viri kazenskega prava so družbeni odnosi.d. 13 .. med odvzemom oz. • prepoved mučenja (člen 18). • pravica do zasebnosti (člen 35. člen 37. člen 38). 5. Imenuje se tudi "znanost o policiji". Za kazensko pravo so posebnega pomena obča psihologija.d. Sodna ali forenzična psihiatrija se ukvarja z duševnimi boleznimi in drugimi duševnimi abnormnostmi. sredstvi za njihovo odkrivanje. kriminalna psihologija ter psihologija mladoletnikov in mladoletnih storilcev k. Formalni viri kazenskega prava so posamezni pravni predpisi in njihova celovitost – pravni red in pravni sistem. zavarovanji sledov. člen 36. Ustava kot vir kazenskega prava Ustava je hierarhično najvišji zakon vsake civilizirane države. • aktivna in pasivna volilna pravica (člen 43). Formalni viri so izraz materialnih virov kazenskega prava.d. Za kazensko materialno pravo so pomembne tudi določbe o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. psihološke in socialnopsihološke prvine. Določene ustavne določbe so pomembne za opredelitev razmerja med posamezni-kom in državo na področju državne represije: • v Sloveniji ni smrtne kazni (člen 17). Materialni viri so moralna in etična upravičenost (legitimnost) kazenskega zakona. VIRI KAZENSKEGA PRAVA Materialni in formalin viri kazenskega prava Viri kazenskega prava so pravni predpisi. Poskuša pojasniti osebnostne. ipd. Sodna ali forenzična medicina je specialna medicinska veja. • zahteva po spoštovanju človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vsakem drugem postopku. člen 20). V konkretnih kazenskih zadevah je velika uporabnost sodnomedicinskih ugotovitev. dobrine in vrednote. razvija in varuje.se ukvarja s pojavnimi oblikami k. 7. odkrivanjem in identifikacijo storilcev. ki obsegajo kazenskopravne določbe.

V kazenski zakonodaji je treba splošne določbe mednarodnih pogodb preliti v obliko konkretnih kazenskopravnih norm.. ki ga lahko izda le najvišji zakonodajni organ določene države (DZ).Zakonik je obširen zakon. da sme le zakon določiti. Ta določba je načelo.• pravica do peticije (člen 45). Kazenskopravno pomembne konvencije so: • ženevska konvencija o humanizaciji vojne. 63/1994 z dne 13. prevzame obveznost. – tu ni mišljen zakon v običajnem pomenu. Kazenskopravna norma ali kazenski zakon . veljati je začel 1. Ustavno sodišče nima poooblastila za presojo skladnosti kakšnega drugega zakona s KZ. temveč posamezna kazenskopravna norma (1. Zakon kot neposreden vir kazenskega prava Kazensko pravo je zakonsko pravo .d. KZ ni formalno zakon nad zakoni. 7.. katero dejanje je kaznivo in zanj predpisati kazen. da je zakonsko pravo. 14 .Temeljna enota KZ je kazenskopravna določba ali določba kazenskopravne narave – kazen-skopravna norma (kazenski zakon). • konvencija o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost civilnega letalstva.. • pravica do svobode izražanja (člen 39). ki naj varuje družbo in njene člane pred samovoljo posameznih nosilcev politične oblasti. ki je veljal ob storitvi k.. Njegova pravila so pisana. Za storilca k. kazenski zakon in kazenska zakonodaja . Če naša država mednarodno pogodbo ratificira. septembra 1994. odst. ki mora biti objavljen v uradnem listu kot vsak drug zakon. • pravica do svobode zbiranja in združevanja (člen 42). dne 29. in zanj predpiše kazen. člena KZ-1). • konvencija o zatiranju nezakonitih ugrabitev letal. da bo izvajala njene določbe in njihovo izvajanje zagotovila z notranjo zakonodajo. januarja 1995. ki ga ima celoviti in sistematični kazenski zakonik. • konvencija o preprečevanju in kaznovanju genocida. ostaja v obtoku – tako imenujemo posamično kazenskopravno normo.. s katero zakonodajalec ustanavlja novo k. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe so pravni vir nasploh in tudi pravni vir kazenskega prava. Uporabljajo se neposredno ali so obvezen vir pri oblikovanju konkretnih določb v ustreznih zakonih. Je tudi sestavni del mednarodnopravnih določb o človekovih pravicah. Zakon je najvišji splošni pravni akt. pakte in pogodbe. predpisi imajo praviloma obliko zakona. Mednarodno kazensko pravo kot vir kazenskega prava Mednarodne pogodbe so skupen izraz za mednarodne konvencije. Besedilo mednarodne pogodbe dobi z ratifikacijo položaj zakona.d.d. Kazenski zakonik. oktobra istega. • konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.Posebnost kazenskega prava je. objavljen je bil v Uradnem listu RS št. Kazenska zakonodaja je sistem kazenskih zakonov. Ustava razglaša nekatera dejanja za neposredno kazniva in protiustavna – prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni (člen 63). Pojem "kazenski zakon" kljub nazivu. se uporablja zakon. ki celovito in sistematično ureja pomembno področje družbenega življenja. Državni zbor je Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ) sprejel na seji. Ustava v členu 28 izrecno določa.. ki veljajo v določeni državi ali področju.

. Z določitvijo znakov k. pojavili lažji in hujši konkretni primeri. Splošni in posebni del kazenskega zakonika . Drugi viri kazenskega prava • • • Drugi zakoni. kar pomeni. • zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok – po njem se presoja. Blanketne določbe lahko vnašajo v kazensko zakonodajo tudi pravno negotovost. Ta pravila je postopoma prevzelo pozitivno kazensko pravo. • pojem kazni oz. KZ z določitvijo znakov določenega k. podzakonski predpisi in splošni akti ter strokovna in tehnična pravila. ki se nanašajo na: • organizacijo sodišč – zakon o sodiščih.d. ponavadi mislimo na konkreten člen zakona. – pravni dobrini. 15 .d. Posebni del kazenskega zakonika zajema vse tipične kazenskopravne norme. oblikovani z zadostno skrbnostjo in upoštevanjem pravila nullum crimen sine lege certa. • organizacijo organov za notranje zadeve – zakon o notranjih zadevah. dejanja. je v funkciji načela zakonitosti – preprečuje.). ki je potrebna.d. s pomočjo katerih se včasih šele lahko dožene. kakšne pomen je zakonodajalec pripisal posameznemu k. kazenskih sankcij. s katerim je določeno dejanje poimenovano (npr. 204.Ko uporabljamo izraz kazenskopravna norma. ki jih KZ uporablja. če niso opisi takšnih k. Splošni del kazenskega zakonika so splošna načela. Dopolnilni vir kazenskega prava so drugi zakoni. ob katerih se določeno dejanje lahko šteje za kaznivo in ob katerih se storilcu lahko izreče kazenska sankcija. sodna praksa in kazenskopravna znanost . ki jo varuje in napadom nanjo (relativni pomen k. Člen). je določena cona kriminalnosti. Običaj močno vpliva na vsebino pojmov. pravni predpisi. ker s KZ ni možno zajeti vse pestrosti v družbenih dogajanjih. da je zakonodajalec predvidel možnost. ki sploh ni kaznivo. katera prekinitev nosečnosti je v nasprotju z zakonom.zakon o kazenskem postopku (ZKP) zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS). Gre za zakonodajno tehniko.Z razvojem kazenskega prava in kazenskopravne znanosti se je pokazalo. Predpisana kazen pove. od prekrška ali disciplinskega prestopka oz.: • splošni pojem k.d. samovolja in arbitrarnost. da bi se skozi razlago nejasnih in ohlapnih zakonskih besedil uveljavljale nezakonitost. – njegove zakonske znake. • organizacijo državnega tožilstva – zakon o državnem tožilstvu. Takšna je tipična kazenskopravna norma. Običaji. Zakonodajni opis posameznega k. tatvina. Kazenskopravna norma vsebuje natančen opis k. opisano (kdor vzame komu tujo premično stvar z namenom.d. Pobudo je dala francoska revolucija.d.d. natančno razmejuje k. niti slediti vsem spremembam drugih pravnih predpisov ali napredku znanosti in tehnike. Večinoma gre za splošne moralne norme.niso vir veljavnega kazenskega prava.d. kadar se KZ nanje sklicuje.d. • pojem kazenske odgovornosti. Kazni so predpisane v razponih. da vsebujejo posamezne tipične kazenskopravne norme nekatere elemente. zakon o sodniški službi. To so 3 temeljni pojmi k. podzakonski predpisi in splošni akti . da si jo protipravno prilasti) in je zanj določena kazen (se kaznuje z zaporom do treh let).d.d. da se bodo v okviru istega abstraktno določenega k. splošna pravila ter splošni pogoji. ali je določeno dejanje prešlo v cono kriminalnosti. ki so skupni vsaki in vsem kazenskopravnim normam.

Vezanost načela le na polnoletnost osebe je potrebna zato. Primer takšne določbe je 13. V takšnem primeru se ne more uporabiti tudi za tujce (to so: državljani drugih članic EU. da če v času storitve kaznivega dejanja. Odst. ne more biti storilec kaznivega dejanja in torej tudi ne kazensko odgovoren. državljani drugi držav in druge tujce ali apartidi). Členu KZ-1 (napad na neodvisnost države). ki se nanašajo na mladoletne storilce kaznivih dejanj (375. Stališča sodišč nimajo obvezne moči in niso obvezen vir kazenskega prava.Zakon lahko določi. Odst. Primer takšne določbe je kaznivo dejanje po 350. Člena KZ-1 pomeni med drugim enako veljavnost kazensekega zakona za vse polnoletne osebe. 4. ki izpolnjuje vse znake kaznivega dejanja. Člen KZ-1). če so njeni argumenti dovolj močni in prepričljivi. ker bo poseben zakon določil kazensko odgovornost mladoletnikov (2. KZ-1 pa ob tem določa posebno kategorijo polnoletnih storilcev in sicer – mlajši polnoletniki. Posebna osebna veljavnost – Glede na enake osebne veljavnosti kazenskega zakona pozna kazenski zakonik še naslednje posebnosti: . . pri tej vrsti kaznivih dejanj pomeni. s tem ne bo izpolnil zakonskih znakov in torej naše kazenske zakonodaje ne bo mogoče uporabiti. . s katero starostjo lahko mladoletnik postane subjekt kaznivega dejanja. ki stori kaznivo dejanje v tujini. da je storilec lahko le slovenski državljan. . Če ta dejanja izvrši tujec. Stališča kazenskopravne znanosti imajo vpliv na zakonodajalca in sodno prakso. da kazenskopravna določba se lahko izjemoma nanaša le na državljane RS. da se za kaznivo dejanje kaznujejo le osebe s posebnimi lastnostmi. V takšnem primeru govorimo o posebnih kaznivih dejanjih ali delicta propria. Člena KZ-1). Njim se smejo namesto 16 . pravicami ali položajem. 4. da kakšna kazenskopravna določba velja le za tujce in ne tudi za državljane RS. do njegovega sprejetja pa se uporablja večina določb iz KZ-94. pri čemer pa že sam kazenski zakon določa. Člen KZ-1 pravi. KZ-1 določa dve posebnosti: . Pri načelu enake veljavnosti kazenskega zakona. Odst 5.Kazenski zakon pa lahko tudi določi.Kot je bilo že prej omenjeno bo kazensko odgovornost mladoletnikov določil poseben zakon. To načelo je uveljavljeno tudi v kazenskem pravu: kazenski zakon velja za vse polnoletne osebe. Člen KZ-1. Člena KZ-1).2. pravicami ali položajem. Glede na enake veljavnosti kazenskega zakona za državljane RS in tujce. vendar močno vplivajo na prakso nižjih sodišč s svojo utemeljenostjo in močjo argumentov.V sodni praksi se izoblikuje vsebina pojmov kazenskega prava.Načelo enakosti iz 1. 4. da kazneksi zakon velja enako za vse osebe s takšnimi lastnostmi. Člena KZ-1 pravi. saj ta člen pravi. VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONA Osebna veljavnost Kazenskega zakona Pojem osebne veljavnosti – Temeljno načelo pravne države je. storilec še ni bil star štirinajst let (otrok). ne glede na njihovo državljanstvo (1. Odst. da zakoni veljajo za vse enako. 21. ki določa veljavnost kazenskega zakona za tujca.

ne pa še enaindvajset. ki jih izvršijo osebe v času opravljanja določene funkcije. pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka. To stališče je tudi pomembno. Kraj izvršitve kaznivega dejanja – Za kraj izvršitve kaznivega dejanja je mogoče šteti kraj. po kateri se kraj izvršitve kaznivega dejanja šteje vsak kraj.d. Čas izvršitve kaznivega dejanja – Tudi čas izvršitve kaznivega dejanja je pomembna okoliščina. ko je bil njegov storilec otrok. KZ-1 po 1. cello v drugi državi (npr. To torej pomeni. Materialnopravna ali poklicna imuniteta se uporablja za to. ki ga dajo pri opravljanju svoje funkcije (poslanska imuniteta). 2. Člena ZKP praviloma krajevno pristojno tisto sodišče. d. pa sodišče. Odst. ko še ni dopolnil 14 let. KZ-1 v 3. 5. Čas izvršitve kaznivega dejanja je določilen tudi za začetek poteka rokov za zastaranje 17 . Kraj in čas izvršitve kaznivega dejanja Storilec lahko deluje na enem mestu oz. pozna ubikvitetno teorijo. da nosilci določenih funkcij niso odgovorni za svoje mnenje. Člena KZ-1 izključuje osebno veljavnost za dejanja oseb. lahko tudi časovno pozneje. kraj. Člen KZ1). Glede na ubikvitetno teorijo je kaznivo dejanje izvršeno v Sloveniji in zato zanj velja slovenska kazenska zakonodaja. To se lahko zgodi istočasno. Procesna imuniteta ali nepoklicna imuniteta pa je institute kazenskega procesnega prava in izključuje možnost kazenskega pregona za kazniva dejanja. da je za nastanek ene posledice potrebnih več storitev. 6. Člena. ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek. njihova kazenska odgovornost pa je izključen zaradi instituta imunitete (imuniteta. pri katerih je storilec deloval na ozemlju kake tuje države. Izključitev osebne veljavnosti kazenskega zakona – V 1.kazni izreči kazenske sankcije za mladoletnike. Odst. Kazenski zakonik ne določa pogojev za izrekanje sankcij za mladoletnike mlajšim polnoletnikom. katere pa so lahko bile izvršene na enem kraju. da so vse sestavine kaznivega dejanja enako pomembne. morilski strel čez državno mejo). Ločimo dve vrsti imunitete: materilanopravna in procesna. druge pa na drugem kraju itd. če gre za dejanja. kakor tudi kraj kjer je nastala prepovedana posledica. Lahko se tudi zgodi. 19. ki je bila določena z ustavo in pravili mednarodnega prava). Odst. posledica njegovega ravnanja pa nastane na drugem kraju. kjer je nastala t. saj v tem primeru sploh ne more biti subjekt kazenskega prava (21. kjer je storilec deloval (delavnostna torija). ali je bilo dejanje izvršeno še v času. prepovedana posledica njegovega ravnanja (teorija posledice) ali pa oba hkrati (ubikvitetna teorija). je po določbah 3. kjer je storilec deloval (storitvena kazniva dejanja) oziroma bi bil moral delovati (opustitvena kazniva dejanja). če se postopek še ni začel. ki sicer izpolnjujejo zakonske znake kaznivih dejanj. star že osemnjast let. Storilec je bil ob izvršitvi k. je treba razločevati od vprašanja o krajevni pristojnosti sodišč. posledica pa je nastala v naši državi. Če je recimo storilec deloval na dveh različnih krajih in je potem posledica nastala v tretjem kraju. To je mogoče z izpolnitivjo dveh pogojev: 1. 26. Člena predstavlja le pravno podlago za takšno ureditev v posebnem zakonu za mladoletnike. Kot je npr. kraju.i. Odst. Vprašanje o kraju izvršitve k.

po kateri se šteje. d. ki ni zaželena na nobenem pravnem področju in bi lahko v kazenskem pravu ustvarila položaj. 28. ne bi mogli preganjati in jim soditi. in tisti. junija 2008. z drugimi besedami izraženo v 2. katera dejanja so kazniva in zanje predpisati kazni. da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon. ko se je začel uporabljati. v času. Pomembno je tudi to. Odst. izvršena po tem. Ključno vprašanje v takih primerih je kateri zakon naj sodišče uporabi: tistega. ki uvaja nova kazniva dejanja ali je strožji od prejšnjega zaradi višjih sankcij ali sprememb drugih institutov. Suverenost države se na kazenskopravnem področju kaže kot represivna oblast države.Vsak zakon sam določa začetek svoje veljavnosti. Glede na določitve časa izvršitve k. d.. V nasprotnem primeru bi nastala pravna praznina. Prepoved retroaktivne veljavnosti strožjega zakona pomeni varovanje temeljnih človekovih pravic pred arbitranostjo in zlorabami iz strani države. ki je veljal ob izvršitvi k. KZ-1 je bil sprejet v DZ RS dne 20. izvršeno takrat. Znamenje suverenosti države je njena moč in možnost določati. V skladu z 2. d. ko je storilec delal (storitev) ali bi moral delati (opustitev). 7. da se uporabi novi zakon. Odst. nikdar ne velja za nazaj (za dejanja. toda samo. Členu KZ-1). Člena KZ-1. Členu KZ-1 se pojavi delavostna teorija. Prepoved veljavnosti kazenskega zakona za nazaj in uporaba milejšega zakona – Od izvršitve k. V 18. dan po njegovi objavi (člen 154 ustave). dokler ni začel veljati novi zakon. maja 2008. To je izraz načela suverenosti države. da nihče ne sme biti kaznovan za dejanje. če je za storilca milejši. še preden je bilo dejanje storjeno (28. ki so bila izvršena pred njegovo uveljavitvijo). Odst. da dejanje. Člen ustave in tudi. Zakoni veljajo toliko časa. sta teoretično mogoči samo dve možnosti. Takšen zakon se uporablja zgolj za dejanja.d. Členu KZ-1. Čas od objave zakona v uradnem listu do njegove uveljavitve imenujemo vacatio legis. razen če gre za kazenski zakon in bi sicer načeloma pravilna uporaba prejšnjega zakona spravila storilca v slabši položaj. v Uradnem listu je bil objavljen 4. Odgovor na to vprašanje je zapisan v 7. ko storilcev k. kateri zakon bo treba uporabiti.. ko je storilec deloval. d. kdaj je nastala posledica. podredi sojenju svojih sodišč. Kazenski zakoni imajo praviloma daljšo dobo od objave do uveljavitve.kazenskega pregona in za vprašanje. novembra 2008. in ni zanj predpisal kazni. da je k. da je kaznivo. Lahko se ne pokrivata: 18 . kadar je bil zakon enkrat ali večkrat spremenjen. za katero ni zakon določil. Praviloma začne zakon veljati 15. d. ki je veljal v času izvršitve k. ko je nastala prepovedana posledica. Časovna veljavnost kazenskopravne norme (kazenskega zakona) Začetek in konec veljavnosti kazenskega zakona . Določa. če bi storili k. pa do izreka sodbe lahko preteče daljši čas. ki je veljal v času storitve k. ki nadomešča prejšnjega. določa pravilo. Pri KZ je to zelo pomembno. Načeloma je prepovedana retrokativna veljavnost zakona. ker imajo kršitve njegovih določb za posledico hude kazenske sankcije. ki ga bodo uporabljali. Krajevna veljavnost kazenskega zakona Pojem krajevne veljavnosti kazenskega zakona – KZ-1 velja na ozemlju Republike Slovenije. dokler niso izrecno ali molče odpravljeni z novim zakonom. da bi se z njihovimi določbami lahko seznanili tisti. Represivna oblast in jurisdikcija se večinoma pokrivata. ko ni veljal noben zakon. ali čas. veljati pa je začel 1. na katere je zakon naslovljen. Jurisdikcija je moč in možnost države. ki velja v času obravnavanja. ali čas. ne glede na to. ki ga je razglasila za kaznivo. Zakon velja. ali tistega. Zakon. d. ki v 1.d. spremeni. v katerem se kazenski zakon. Člena ustave pa 2.

Če gre za dejanje. vendar ne obstaja njena jurisdikcija – n. Ta pravila so: • teritorialno načelo. Člena KZ-1). ki je kaznivo po mednarodnem pravu ali splošnih načelih mednarodne skupnosti. v katerih uporabljamo ta pravila. ki je utemeljeno z generalno–preventivnim učinkom. če se je za isto k. Kazen. KZ-1 velja za dejanja. Odst. Člena KZ-1).d. kdor izvrši kaznivo dejanje na domači ladji (2. v domačem civilnem letalu med poletom ali v domačem državnem 19 . kazenski postopek v tujini začel ali končal. • obstaja jurisdikcija države glede določenega k.d. • zračni prostor nad obema. 10. Odst. To načelo izhaja iz suverenosti države in iz nje izvirajoče represivne oblasti države na njenem ozemlju. se všteje v kazen.d. kjer je bilo k. Veljavnost kazenskega zakonika za kazniva dejanja.• obstaja represivna oblast države glede določenega k. • če je storilec že prestal v tujini izrečeno kazen. K.d.d. Odst. da je največji tam. so kazniva dejanja z mednarodnim elementom. izvršena na domačem letalu in domači ladji – Kazenski zakonik velja za vsakogar. za katerega se domneva. • pasivno personalitetno načelo. • storijo v tujini tujci. storjeno (resnica se najbolje ugotovi na kraju dogodka). da odloča o konkretni zadevi glede na njeno vsebino. ki jo izreče domače sodišče (15. • krajevna pristojnost – pravica in dolžnost stvarno pristojnega sodišča. • univerzalno načelo. • aktivno personalitetno načelo. storilca k. Države podvržejo svoji jurisdikciji in pristojnosti svojih sodišč k.. ki stori k.d. storjena v Sloveniji – KZ-1 velja za vsakogar. Uveljavljeno je načelo veljavnosti zakona glede na kraj storitve (lex loci delicti comissi). 14.d.d. Teritorialno načelo ali veljavnost slovenskega kazenskega zakonika za k. 10.. • storijo v tujini njihovi državljani. Člena KZ-1) Pristojnost je pravica in dolžnost določenega sodišča. varuje diplomatska imuniteta. ki jih: • na njenem ozemlju storijo tujci. da odloča glede na posebno objektivno ali subjektivno zvezo med kazensko zadevo in območjem (teritorijem) tega sodišča. Člen KZ-1). Teritorialno načelo je fakultativno primarno – storilec se preganja v Sloveniji le z dovoljenjem ministra za pravosodje. Ozemlje Republike Slovenije zavzema: • kopno ozemlje.pr. je podana jurisdikcija naše države. • realno načelo. sodišča ene države sodijo po kazenskem zakonu druge države. • če v tujini kazenski postopek teče. Teritorialno načelo je po svoji moči primarno – izključuje uporabo načela ne bis in idem. da na podlagi zakona odloča o konkretni kazenski zadevi: • stvarna pristojnost – pravica in dolžnost sodišča določene vrste ali stopnje. tudi če ni podana njena represivna oblast (5. • obalno morje in vodne površine znotraj meja Republike Slovenije.d. na ozemlju Republike Slovenije (1. Določbe... so del mednarodnega kazenskega prava. ki urejajo ta vprašanja. storjena v Sloveniji: • četudi je bil storilec za to dejanje v tujini že obsojen. vendar ne obstaja njena represivna oblast – n. ki jo je storilec prestal v tujini po sodbi tujega sodišča.pr.

za katera je pregon obvezen po mednarodni pogodbi (prva alineja 11. hkrati ni dopustno. izognil kazenskemu pregonu. tudi v primeru.d.d. 10. izvršena v tujini. ki je v času storitve na odprtem morju ali tujem pristanišču.d. našteta 11. 14.. v naših pristaniščih (letališčih) ali v našem zračnem prostoru. Storilec se ne preganja (določbe 2. 3) če se k. Pogoj za uveljavitev naše kazenske zakonodaje je kaznivost dejanja po kazenskem zakonu države. Za civilno letalo velja naša kazenska zakonodaja le v primeru. zgodijo v naših teritorialnih vodah. d. Člena KZ-1. Odts. Člen KZ-1). na katero je bil v tujini obsojen. če je k. da se v naši državi mora začeti kazenski postopek za navedena kazniva dejanja. izvršena v tujini. da velja domač kazenski zakon za nekatera k. ki ga je tam storil. če naš državljan stori k. Člena KZ-1). ki je v tujini izvršil k. d.d. in 4. storjena v tujini – Realno načelo: To načelo pomeni. ki so našteta v 11. kar pomeni da izključuje uporabo pravila ne bis in idem. Našega državljana ni dovoljeno izročiti tuji državi. Aktivno personalitetno načelo je subsidiarno – uveljavi in uporabi se le. Odst. pa ne gre za kazniva dejanja. Člena KZ-1): 1) če je kazen.d.d.. ker je prepuščeno presoji ministra za pravosodje. ki se v skladu z mednarodno pogodbo morajo preganjati: pranje denarja iz 243. Členu KZ-1 (realno načelo ima prednost pred aktivno presonalitetnim načelom). Členu KZ-1 se v okviru realnega načela uporablja naša zakonodaja za dve skupini k. Člena K-1). Ta pogoj ni absoluten. Glede letal velja načelo veljavnosti zakona države. To je upoštevno. storjeno na naši ladji. Za drugo skupino k. v kateri je bilo dejanje storjeno – identiteta norme ali dvojna kaznivost. četudi je tam postopek že začet ali že dokončan in četudi je storilec v tujini že prestal kazen. terorizma (108. ki je v tujini storil k. da bo v tujini izrečeno kazen prestal v Sloveniji. proti našemu državljanu ali proti naši državi. Člena KZ-1). d. se uporabi teritorialno načelo po 1. pod katero ladja pluje. ko se k. da bi se naš državljan. 14. Pasivno personalitetno načelo – Po tem načelu se naš kazenski zakonik uveljavi glede tujega državljana. storjeno med poletom. ali je bilo skladno z mednarodno pogodbo določeno. Torej velja zakon države. če kazenskopravna intervencija v tujini ni bila zadostna.letalu. Realno načelo je po svoji pravni naravi primarno. Členu (realno načelo ima prednost pred pasivno presonalitetnim 20 . Člena KZ-1 . Upoštevajo se tuja oprostilna ali obsodilna sodba ter določbe tujega zakona o zastaranju in posebnih pogojih za kazenski pregon. če je bilo v času storitve na letališču druge države. v katerem je letalo registrirano. 10. Veljavnost slovenskega kazenskega zakonika za kazniva dejanja. da naš KZ-1 velja.politična kazniva dejanja: k.d. d. kje sta ladja ali letalo ob izvršitvi dejanja (3. Odst. d. ali je izvršitev kazni zastarala. popolnoma prestal. d.. Načelo ne bis in idem je spoštovano. Naša kazenska zakonodaja velja za vsa k. zunaj ozemlja Slovenije in ne gre za k. in se zatekel v našo državo. Za k.kazniva dejanja. ali je uveljavitev našega prava smotrna.d. V 11. če je bilo k. pa je to načelo obligatorno primarno kar pomeni. mu je bila kazen odpuščena.. po tujem zakonu preganja na zahtevo oškodovanca in takšna zahteva ni bila vložena.. zoper suverenost RS in njeno demokratično ureditev (členi od 348 do 360 KZ-1) in k.: . čeprav dejanje v tuji državi ni inkriminirano (3. V primerih. Odst.. Aktivno personaltetno načelo – pravimo mu tudi nacinalno načelo in pomeni. storjenih zoper suverenost RS (druga alineja 11. storjena v državnem letalu. 2) če je bil v tujini s pravnomočno sodbo oproščen. da bi mu tam sodili za k. d. je realno načelo fakultativno primarno. Člena KZ-1). ne glede na to. d.

Člena KZ-1). ki so uveljavljena v sodobnem kazenskem pravu civiliziranih narodov. zoper tujega državljana ali tujo državo in je bil zaloten pri nas in ga Slovenija ni izročila drugi državi (2. Odst. Člena KZ-1). ki veljajo za kazniva po splošnih pravnih načelih. domačimi ustavami in pravom posameznih držav. storjeno. da se po presoji ministra za pravosodje od tega načela odstopi. ki jih hoče varovati. ki ga nudi tuja država. je bilo spoštovanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin njegovo temeljno merilo.d. Vsaka oblast ima moč.d. v kateri je bilo k.Naš kazenski zakonik velja in se uporabi zoper tujega državljana. samovolje. da z golim nasiljem uveljavi svoje zamisli o državni ureditvi in vrednotah. ki izključujejo kazenski pregon pri nas in prav tako velja načelo identitete norme z možnostjo. arbitrarnosti in nečlovečnosti nosilcev družbene moči. Danes so človekove pravice določene z veljavnim mednarodnim pravom. 2) načelo zakonitosti. priznanih od mednarodne skupnosti. če ni zadostno kazenskopravno varstvo. TEMELJNA NAČELA KAZENSKEGA PRAVA Načela. 13. Tudi za takne primere veljajo trije prej omenjeni pogoji. Univerzalno načelo . ki velja za kaznivo po splošnih pravnih načelih. 13. Ko je pojem legitimnosti nastal v družboslovnih in pravnih znanostih. na katerih temelji celotna zgradba družbenopolitične in pravne ureditve demokratičnih parlamentarnih držav. Glede identitete norme velja izjema. Članice Sveta Evrope so se z ratifikacijo 21 . so izraz filozofskih in idejnopolitičnih izhodišč. Odst. Po kazenskem zakoniku se sme preganjati storilec tudi ne glede na zakon države (2. storjeno. 4) načelo subjektivne ali krivdne odgovornosti. ki je predpisana z zakonom države. zato je to merilo bolj trdno. če gre za dejanje. Načelo je subsidiarno – naš kazenski zakonik se uporabi. Univerzalno načelo je subsidiarno in je vezano na identiteto norme. To so: 1) načelo legitimnosti in omejenosti represije. priznanih od mednarodne skupnosti. ki se nanaša na dejanja. 3) načelo humanosti. 5) načelo individualizacije kazenskih sankcij.načelom). Naše sodišče ne more izreči hujše kazni od tiste.Načelo legitimnosti represije je zahteva po moralni in etični upravičenosti vsakega represivne-ga posega v človekove pravice in svoboščine na zakonodajni in praktični ravni. Načelo legitimnosti in omejenosti represije Pojem in ustavnopravna podlaga načela legitimnosti represije . ki je v tujini storil k. Postala so tudi sestavni del mednarodnega kazenskega prava in prava človekovih pravic. v kateri je bilo k. Kazensko pravo se je vedno pojavljalo kot ovira za uveljavljanje neomejene moči.d.

Pravna negotovost je nasprotje načela pravne varnosti – stanje v družbi. ki pomeni širjenje cone kriminalno-sti. in 7. celovit mehanizem institucij za varstvo ustavnosti. razglasiti za k. ki zadevajo definicijo k. Načelo legitimnosti in omejenosti represije v kazenskem zakoniku – Kazenski zakonik iz leta 1994 je med temeljnimi načeli urejal tudi načelo legitimnosti in omejenosti represije (2. njegovo določenost v zakonu. ki se zdi družbi nevarno. vendar dejansko dajejo določbam zako-na takšno vsebino in pomen. čeprav ni nikjer izrecno omenjeno. Pove. svoboščin in njegovega dostojanstva . Republika Slovenija je konstituirana kot demokratična pravna država. Načelo legitimnosti je razvidno iz številnih določb naše ustave. Členu ustave v okviru poglavja o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Načelo zakonitosti je postalo sestavni del Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah iz leta 1948. Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Evropske konvencije o človekovih pravicah. s katerim označujemo varnost ljudi pred samovoljnimi in nezakonitimi posegi državnih organov v njihov pravni položaj. Kazensko-pravna prisila je sredstvo. da ni treba vsakega dejanja. ter izbiro in odmero kazenskih sankcij. v kateri so odpravili načelo zakonitosti ali kjer ga formalno niso odpravili.Načelo zakonitosti je nastalo. KZ-1. Varstvo človekovih pravic. političnimi. Načelo zakonitosti Pojem in nastanek načela zakonitosti – Izraz: Nullum crimen nulla poena sine lege praevia. Načelo zakonitosti v Ustavi in v veljavnem Kazenskem zakoniku RS . Nedopustna sta ekstenzivna razlaga kazenskega zakona. saj naj bi bilo mogoče razumeti kot “zavzemanje za kritično distanco do kazenskih zakonov. 22 . je to določbo črtal. členu ter naprej izpeljano v določbah. Določba je naslovljena na zakonodajni organ.Evropske konvencije o človekovih pravicah podvrgle jurisdikciji Evropske komisije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Najprej je treba preizkusiti. da bi z zakonom omejili in določili pravice državnih organov v razmerju do državljanov ter vzpostavili ravnotežje med pravicami države oz. Načelo legitimnosti najprej obvezuje zakonodajni organ. na katere se razteza oblast države. Nastal je po francoski revoluciji 1791.d.Načelo zakonitosti je izrecno določeno v 28. Nullum crimen sine lege certa (prepoved določanja kaznivih dejanj in kazni s pomočjo praznih. gospodarskimi. ki ga je treba skrajno varčno uporabljati – ultima ratio (poslednje sredstvo). njenih organov in pravicami ljudi. Trenutno veljavni zakonik. kadar in kolikor varstva človeka in drugih temeljnih vrednot ni mogoče za-gotavljati drugače. Načelo pravne varnosti – pravna varnost je izraz. nedoločljivih ali nejasnih pojmov). nato vse ostale organe družbene represije. V KZ-1 je povzeto iz ustave v 2. ali je možno takšno dejanje pre-prečevati z ustvarjalnimi. zaradi katere bi načelo zakonitosti lahko izgubilo absolutno veljavo” (vir: Obrazložitev Predloga kazenskega zakonika). ki temelji na spoštovanju in varstvu človekovih pravic. vzgojnimi in drugimi ukrepi.. člen KZ-94): Določanje kaznivih dejanj in predpisovanje kazenskih sankcij v zakonu je upra-vičeno samo. v kateri je uveljavljena neodvisnost sodnikov in sodstva. leta in je postalo kmalu last vsega zahodnega sveta. razmejitev z dejanji. in razlaga.d. ki niso kazniva. kakor ustreza interesom in samovolji nosilcev oblasti. ki je v škodo obtožencu. zakonitosti in človekovih pravic.

Načelo humanosti v materialnem kazenskem pravu .in v drugih primerih. 3. za katera je predpisana. intenzivnosti in pomenu enakovredni tistim.. Smrtna kazen. ki izhaja iz načela zakonitosti.. Tako pozna tudi kazenski zakonik iz leta 1994. ki jo sodobno kazensko pravo večinoma še pozna. vendar iz splošnih pravnih načel izhaja. da je družbi nevarno. ki njegovo vsebino konkretizirajo.Načelo humanosti je deloma vsebovano že v načelu legitimnosti represije. ki so obseženi v normi. Odst. je. Nihče ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmrčen. smislu. Drugače ravna novi KZ-1. da se kazniva dejanja in kazenskopravne sankcije lahko predpisujejo le z zakonom.je povezano predvsem s kaznijo. nulla poena sine lege scripta). ki ni zapisano v zakonu. Dandanes najdemo že v večjem delu evropskih kazenskih zakonikov samo še eno prostostno kazen. • analogia legis ali zakonska analogija – kazenskopravna norma se raztegne tudi na prime-re.. Države članice Sveta Evrope morajo spoštovati 1. • Člen 21 – spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih postopkih ter med odvzemom prostosti in izvrševanjem kazni. ki uvaja kazen dosmrtnega zapora v 2. ki je pisen (nullum crimen. 23 .. in v zvezi z drugimi okoliščinami.) Prepoved uporabe običajnega prava – Pri razlagi načela zakonitosti se posebej poudarja. navedel izrecno nekaj njegovih znakov.d. Izhaja iz vrednote človekovega dostojanstva. ki bi se lahko v resničnosti pojavili: ". in glede pogojev. da je zakonodajalec v opisu k. kar je negacija vsake nečlovečnosti. da morajo biti kazenskopravne določbe oblikovane določno (lex certa).d. vendar ne vseh. ki omejujejo njeno uporabo. • Člen 34 – pravica do osebnega dostojanstva in varnosti. ki so v zakonu izrecno našteti. Naša ustava določa v 17. nulla poena sine lege praevia). Dopustna je analogia intra legem. da v Sloveniji ni smrtne kazni.) Prepoved retroaktivne uporabe kazenskega zakona – V poglavju o časovni veljavnosti kazenskega zakona smo že obravnavali tisti del načela zakonitosti. členu.. Ustava poudarja to načelo v: • Člen 17 – prepoved smrtne kazni. kaj je kaznivo in kaj ne. da zajamemo le tiste primere. to se pravi na način. 1.) Prepoved analogije – Prepovedani analogiji sta: • Analogia iuris ali pravna analogija: za kaznivo se šteje tudi dejanje. je močno omejena glede k. 4. ob katerih se sme izreči.) Zahteva. Načelo humanosti Ustavnopravna podlaga in pojem načela humanosti . ki so po vsebini. Država članica sme v svoji zakonodaji določiti smrtno kazen za čas med vojno ali ob neposredni smrtni nevarnosti. • Člen 18 – prepoved mučenja. in sicer zapor. ki se nanša na prepoved retroaktivne uporabe (materialnega) kazenskega zakona (nullum crimen. Povedano pa ne pomeni. da mora biti kazenski zakon določen – Zahteva. Člena za omejeno število in taksativno določenih najhujših kaznivih dejanj. vendar so podobni tistim." Analogijo znotraj zakona moramo razlagati restriktivno tako. ki pomeni.Elementi načela zakonitosti – Načelo zakonitosti je mogoče razčleniti na štiri elemente ali podnačela. ki je ljudem razumljiv in ne pušča dvoma o tem. ki jih zakon izrecno ne navaja. člen Evropske konvencije: Smrtna kazen se odpravi. da je uporaba pravnih pravil iz običajnega prava veselj nedopustna. kadar gre za institute. Vse te štiri elemente je treba razlagati in uporabiti v korist storilca. 46. Običajno pravo je lahko vir kazenskega prava. 2. ki so storilcu v korist.

Nasprotje je načelo objektivne odgovornosti = odgovornost zgolj za povzročeno posledico. do 80. Kazen se sme uporabiti. ki ga je storil. Kazenska odgovornost za k.d. do 84. Kazenska odgovornost po KZ je lahko le individualna in to tudi v primeru. pravna oseba po naravi stvari ne more imeti. da je obtoženec zares storilec dejanja. ki ga je treba v vsakem primeru ugotoviti in se ne sme nikoli predpostavljati. temveč zadostuje. da je s svojim ravnanjem povzročil prepovedano posledico. bi se tega moral in mogel zavedati. Člen KZ-1) . Kaznivost pravnih oseb za prekrške je že dolgo uveljavljena.d. Je eno najpomembnejših načel kazenskega prava. glede katerih storilcu ni možno s subjektivne strani očitati ničesar. dejanja in posledice določen očitka vreden subjektiven odnos.d. človeške ali družbene zapovedi v ozadju kazenskopravne norme – načelo subjektivne odgovornosti ali načelo odgovornosti za krivdo. in storilčevi osebnosti tako. KZ in kazenska zakonodaja celega civiliziranega sveta sprejema in uveljavlja načelo subjek-tivne odgovornosti kot odgovornosti za krivdo in NE načelo objektivne odgovornosti.Določbe o izbiri in odmeri kazni v sodobnem kazenskem pravu odpirajo sodiščem široke možnosti za humano kaznovalno politiko. Posebno je vprašanje kazenske odgovornosti pravnih oseb. Krivda je očitek.d. Sem sodijo tudi povzročitve posledic. moralnimi.Načelo individualizacije kazenskih sankcij pomeni prilagoditev kazenske sankcije nevarnosti konkretnega k. česar ne bi smel. ter v določbah. Načelo krivdne odgovornosti je nastalo kot splošno pravno pravilo (dolus malus) šele v pozni rimski dobi. ali je imel storilec do zapovedi. Storilčev subjektivni odnos do dejanja. ki ga je obtožen.d. ki urejajo rehabilitacijo. Odgovornost za posledico kot nasprotje načela odgovornosti za krivdo . Člen KZ-1). rodu ali rodbine za dejanje njenega člane. V KZ-1 je možnost kaznivosti pravnih oseb za k. Zato lahko v zvezi s pravnimi osebami govorimo le o kaznivosti. Humanost kazenske zakonodaje se izraža tudi v določbah. če je k.d. Kazenska odgovornost storilca pomeni. ki podrobnejšo ureditev prepušča posebnemu zakonu. in prepovedane posledice. s katerimi so natančno določene in omejene pravne posledice obsodbe (78. se preso-ja za vsakega storilca ali udeleženca samostojno glede na njegov objektivni prispevek h k.d. storilo več oseb skupaj kot sostorilci ali v drugačnih oblikah udeležbe. Takšnega subjek-tivnega odnosa do norme in k. da dela nekaj. Pred tem je bila premagana kolektivna odgovornost – odgovornost plemena. čeprav lahko temelji le na k. Načelo subjektivne ali krivdne odgovornosti pomeni. Kazenska odgovornost zajema sposobnost za krivdo (prištevnost) in krivdo. da povzročitev prepovedane in škodljive posledice sama po sebi še ne zadostuje za uporabo kazni. izbris obsodbe in dajanje podatkov iz kazenske evidence (81. zavedal. da je kazensko odgovoren. se imenuje krivda.in glede na njegov subjektivni odnos do storjenega k. ki jo je povzročil. členu. oz. določena v 42. da se je storilec v trenutku storitve k.. da bo dosežen namen kazenskih sankcij.d. ker je to dejanje v nasprotju s človeškimi.d. Kazenska odgovornost je utemeljena na krivdi = negativen in očitka vreden subjektivni odnos storilca do določene moralne. Načelo individualizacije kazenskih sankcij Pojem in razvoj načela individualizacije . če je dokazano. Ni pomembno. Ločimo: 24 . družbenimi in pravnimi normami. Načelo subjektivne ali krivdne odgovornosti Vsebina načela subjektivne ali krivdne odgovornosti . in če je ugotovljeno. da je kazenska odgovornost le individualna. ki ga je storila prištevna in kriva (kazensko odgovorna) oseba kot predstavnik pravne osebe.Načelo subjektivne ali krivdne odgovornosti pomeni.Kolektivna in objektivna odgovornost se tudi v poznejši zgodovini pogosto pojavljata.

in kazensko sankcijo. • o varnostnih ukrepih (69. da jasno razmejijo k. Gre za abstraktne pojme. da sta vsebovani dve vodili za individualizacijo: pravičnost in smotrnost. da bi mu pomagala vrniti se na pravo pot. ki se smejo izreči za določeno k. V tem je zelo plemenita misel. kazenske odgovornosti in kazenskih sankcij. Člen). Eno temeljnih pravili kazenskega prava je sorazmerje med k. vendar morajo biti tako konkretni.d. • o pogojni obsodbi in sodnem opominu (57. Iz navedenih določb lahko vidimo.. To zagotavljajo kazenski okviri – z zakonom določeni razponi kazni. ki naj bi bila vrhovno vodilo kriminalitetne politike držav. Pravičnost ustvarjajo delavci v pravosodju v vsaki posamezni kazenski zadevi. kadar v njenem okviru ni možno zagotoviti smotrnosti. Sodišče se mora zavedati.d. da bi se temu idealu približali. s tehtanjem in primerjanjem družbenega pomena napade-nih vrednot in intenzivnosti napadov nanje. POJEM IN DEFINICJA KAZNIVEGA DEJANJA Splošni del kazenskega prava je zgrajen na pojmih kaznivega dejanja. Določbe KZ-1. 58. Kazenska sankcija. ki jo obravnavajo. Načelo pravičnosti ne sme izključiti načela smotrnosti. dognane do tako visoke stopnje abstrakcije. 68. ki jim obenem daje 25 . Ti pojmi so ogrodje. da lahko pokrijejo vsako k. naj bi bila eo ipso pravična in smotrna. če si prizadevajo. sankcijo. Tudi za uporabo drugih vrst kazenskih sankcij (varnostnih ukrepov) so določeni zelo natančni in ozki okviri.d. individualizaciju pri izvrševanju kazenskih sankcij (penitenciarno individualizacijo).d.d. Sodišče naj bi izbralo za storilca k. sodno individualizacijo.d. da bi zagrešili najmanj nepravičnosti do posameznika storilca k. ki konkretizirajo to načelo. kakor tudi vodilo sodiščem pri individualizaciji kazenskih sankcij.. so: • o odmeri kazni (49.d. da bo ponavljal k.. • omilitvi kazni (50. izbrana ustrezno potrebam resocializacije. da je družba soodgovorna za delinkventnost posameznika in zato dolžna storiti vse v svoji moči. ker ti ukrepi niso vezani na vrsto in težo k. temveč na storilčevo osebnost in nevarnost. Člen). z zagotovitvijo enakega položaja v kazenskem postopku ter pri individualizaciji kazenskih sankcij vsakomur. vsako stopnjo in obliko kazenske odgovornosti ter vse vrste in oblike kazenskih sankcij. da mora biti izbrana in odmerjena kazenska sankcija hkrati pravič-na in smotrna za varstvo družbe in storilca ter da jima ne sme povzročiti preveč škode. Pravičnost mora imeti prednost. ki daje največ upanja. Člen). kazensko odgovornega storilca od neodgovornega ter kazenske sankcije od drugih pravnih sankcij. na katerem temelji kazenski zakonik. da bo sama po sebi in med njenim izvrševanjem storilca resocializirala = vrnila družbi. Pravičnost in smotrnost kot dva poglavitna namena individualizacije kazenskih sankcij V kazenskem pravosodju je individualizacija kazenskih sankcij postopek. ter do oškodovanca in družbe. ki sta objektivno merilo pravičnosti. Poudarek je na resocializaciji k. Oba načela je združilo gibanje za novo družbeno obrambo z geslom: Varstvo družbe in resocializacija storilcev k. Pravičnost se da zagotoviti s primerjanjem podobnih primerov v sodni praksi. Člen). s katerim naj se zagotovi prava mera in ravnotežje med načeloma pravičnosti in smotrnosti v vsakem kazenskem primeru.-73.d.d.• • • zakonsko individualizacijo. od nekaznivega..d..

d. Materialna koncepcija k. Pravni pojem in koncepcije kaznivega dejanja Abstraktni pojem kaznivega dejanja in njegova vsebina . Ni protimoralno ali protisocialno dejanje. ker postane v družbi. sestavine in značilnosti (tipske znake).d. da bi ga bilo upravičeno inkriminira-ti na abstraktni zakonski ravni in kazensko preganjati na konkretni ravni. ne glede.d. kjer si v istem zaporedju sledijo resnični dogodki. ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot k.. kjer je vse prepovedano. javnost ali družbo. ki v moralnih pojmovanjih ljudi nimajo negativne vrednostne podlage. opredelitve. ko odmislimo vse posebnosti.d. uvrščena tudi nekatera ravnanja. Negativna družbena ali moralno-etična vsebina dejanja je temeljni kriterij.Formalna koncepcija k. Takšne določbe smejo biti izjemne in zelo utemeljene. kot zločin ali hudodelstvo. Z metodo abstrahiranja poiščemo najsplošnejše lastnosti. KZ-1 sprejema in uveljavlja formalno in materialno koncepcijo kaznivega dejanja z določbo 16. Člena. To je postalo predmet kazenskopravne znanosti šele v 19. ker posegajo v temeljne družbene odnose in ker napadajo ali ogrožajo temeljne človekove in družbene vrednote. ki te zahteve ne izpolnjujejo. je dejanje. določeno v kazenski zakonodaji. K. ki ostanejo. tudi takšna.vsebino. vse dovoljeno.d. – k. da bi se preprečila samovolja pri zakonodajnem določanju k.d. od drugih ravnanj in tako opredeljuje cono kriminalnosti. in njihovem prepozna-vanju v sodni praksi ter da bi se zakonodajnim in sodnim organom ponudila teoretična izhodišča. mora imeti občutnejšo stopnjo škodljivosti ali nevarnosti za človeka.d. Naravni dogodki niso in ne morejo biti k. temveč protipravno dejanje. Določba ima 4 sestavine: 1) Protipravnost: 26 . Socialni in moralno etični pojem kaznivega dejanja K. je pojem. so človekova ravnanja.d.d. lastne vsakemu posameznemu k. Formalna koncepcija k.d.Pojem k. ki jih mora imeti vsako človekovo ravnanje. ki obstaja v moralno-etičnih pojmovanjih ljudi. da bi ga lahko imeli za k. da je kaznivo dejanje človekovo protipravno dejanje. ki sestavljajo določeno družbo.d. (materialna protipravnost) – k.d.. omejitve in strukturo. ki razmejuje k. da uvrstijo med k. ki jih določena družba kot celota ali njen vladajoči del šteje za vredna posebne pozornosti.d. Formalno-materialna koncepcija kaznivega dejanja . Izhodišče imajo v človekovi in družbeni resničnosti. se nanaša na splošne in skupne značilnosti. Praktične gospodarske in politične potrebe določene države lahko narekujejo zakonodajnim organom. st. ker so drugače za družbo škodljive.d. ju k ničemur ne obvezuje in tako dopušča subjektivizem in samovoljo.d. ki takšnemu pojmovanju ne ustrezajo. da so med k. ne daje zakonodaji in sodni praksi nobenega vsebinskega vrednostnega kriterija. in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca. d. ki pravi.d. V vsaki kazenski zakonodaji so k.

je rezervirano le za zakonodajni organ. so obvezujoči za zakonodajalca in za organe pravosodja. med kazniva dejanja oz. d.d. ki pomeni napad na določeno pravno dobrino.d. Kazni so vedno določene v razponu. ne glede na njegovega storilca. se izraža kot poškodovanje ali ogrožanje določene človekove individualne ali javne družbene pravne dobrine. kazenskem pregonu in sojenju storilcev. da KZ ne določa le znakov k. ki se kaže kot objektivna protipravnost in nevarnost ali kot objektivno nepravo. Kot napad. Členu še posebej poudarja. Določanje k. Objektivno-subjektivna koncepcija kaznivega dejanja . da bi ga sodna praksa v konkretnih primerih objektivno prepoznala in razločevala od nekaznivih dejanj – objektivna koncepcija k.d. 4) Kazen: Zakonodajalec mora za vsako k.a) Formalna protipravnost – za k. kršitev. temveč mora hkrati določiti tudi njegove znake. ker je stopnja nujnosti kriterij za uvrstitev prepovedi ali zapovedi. ki ga ustava zavezuje k spoštovanju legitimnosti inkriminacij. zato.d. 2) Nujno varstvo pravnih vrednot: Čeprav je ta sestavina deloma že obsežena v pojmu materialne protipravnosti. Kazenska zakonodaja spoštuje načelo legitimnosti represije in njene omejenosti. zakonodajalec mora poskrbeti za kolikor mogoče natančen opis k. ko ugotavljajo. njeno poškodbo ali resno neposredno ogrozitev. katero zdravljenje štejemo za malomarno. katero dobrino ceni višje in katero nižje.d. Znaki k. kot sestavina zakonske definicije k..d. 3) Znaki kaznivega dejanja: Zakon mora ne le določiti določeno dejanje kot kaznivo. Vrednota mora v pravnem redu najprej dobiti status pravne dobrine. katero bomo šteli za tako nevredno.d.d. ob katerih pogojih bo določal k.d. ali so posplošeni tipski znaki abstraktne pravne norme vsebovani v konkretnem dejanskem stanju.Kaznivo je lahko le človekovo dejanje kot objektivno zaznaven in prepoznaven dogodek ali sprememba v zunanjem svetu.d. njegove zakonske znake). K.d. To je potrebno zato. da bi kdorkoli na podlagi subjektivne ocene o pomenu določene vrednote ali o škodljivosti določenega ravnanja samovoljno ustvarjal nova k..d. ki je na podlagi veljavnega pravnega reda izrecno ali molče prepovedano. Člen) na primer še nismo ničesar povedali o tem. napadov nanjo ali njenega ogrožanja. 27 . Odloča se za kazenskopravno varstvo pravnih dobrin in zato opiše vsako posamezno k. (bistvo k. je objektiven pojav v zunanjem svetu. Z določbami KZ se je sam obvezal. šele nato lahko dobi kazenskopravno varstvo. V njih je izraženo zakonodajalčevo vrednotenje zavarovane pravne dobrine. Instrument načela zakonitosti preprečuje.. Gre za izvajanje načela zakonitosti. med prekrške. jo KZ-1 v 16. se sme razglasiti le dejanje.. Ta kriterij je omejen na zakonodajalca.d.d. vnaprej določiti kazen. b) Materialna protipravnost – k.d. s katero se določena pravna vrednota varuje. Z imenom “malomarno zdravljenje” (179. ki pomeni razmejitev med kaznivim in nekaznivim ter mora biti natančen napotek za pravosodno prakso pri odkrivanju k. in zlasti ne. da ga je treba razglasiti za k. temveč tudi kazen zanj. poškodba ali ogrožanje ima družbeni vrednostni pomen. Načelo zakonitosti zahteva. Zakonodajalec ustvarja hierarhijo vrednot in pove. in tako preprečuje samovoljo pri izbiri in odmeri kazni.

pripisljivosti posledice ravnanju in pravih ter navideznih stekih kaznivih dejanj kot značilnih vprašanjih znotraj prvega elemnta splošnega pojma k. ko odmislimo vse posameznosti in posebnosti.Subjektivna koncepcija k. mora zadostiti več tipičnim temeljnim merilom. bi pomenilo. Znotraj splošnega pojma kaznivega dejanja v tako definiranem smislu so danes bistvena razmerja med skupinami meril naslednja: 1) Voljno ravnanje človeka 2) Nasprotovanje tega ravnanja in njegove posledice kakšni zapovedni ali prepovedni normi kazenskega prava na ravni t. biti kaznivega dejanja 3) Odsotnost vseh možnih razlogov. dejanje krivega storilca. individualno krivdno 5) Nekatere druge predpostavke kaznivosti. 1) Ravnanje.d.d.d.d. d. krivdi. lastne vsakemu posameznemu k. marveč tiste splošne in skupne značilnosti. če jih pravo v danem konkretnem primeru zahteva Splošni pojem kaznivega dejanja v sodobnem slovenskem kazenskem pravu – Slovensko kazensko pravo si prizadeva za natančno razumevanje in razlikovanje izključevanja biti kaznivega dejanja od izključevanja protipravnosti in izključevanja krivde. odvzem življenja napadalcu. poudarja hkrati oba elementa. da za obstoj k. ni potreb-no povzročiti v zunanjem svetu zaznavne posledice. Splošni pojem kaznivega dejanja Pojem in vrste splošnega pojma kaznivega dejanja – Kot je bilo že prej povedano. Le objektivno pojmovanje k.d. d. bi neizogibno vodilo v objektivno odgovornost – odgovornost za povzročeno prepovedano posledico. s ciljem zaščititi življenje talca v njegovih rokah. je sodba o nevrednosti storilčevega ravnanja in se izraža v njegovi kazenski odgovornosti oz.. Oboroženemu napadalcu s strelom razstreliti zapestje. nevarno in ima z zakonom določene znake. V teoriji kazenskega materialnega prava govorimo o storitvah in opustitvah. d. Subjektivno pojmovanje k.. ki izpolnjuje biti kaznivega dejanja Znotraj problematike biti kaznivega dejanja raziskujemo vprašanja o obsegu učinka ravnanja v zunanjem svetu. ki je protipravno. o pripisljivosti učinka konkretnemu ravnanju in subsumpciji dejanskega dogajanja pod pojme zakonskih znakov posamezne inkriminacije ali več inkriminacij hkrati. vzročni zvezi. ki je drugemu protipravno stregel po življenju) 4) Možnost očitati storilcu ravnanje kot subjektivno zavržno. ogrozitvah in poškodbah. poskusih in dokončanih k. ki ostanejo potem. Zaradi tega štejemo za k. njegova posledica izjemoma skladna s pravom (kot npr. vendarle lahko v skladu s pravo (neprotipravno). Da neko dogajanje lahko teoretično in praktično imenujemo k. naj bi bilo skladno s pravom prav zaradi izjemnih okoliščin povzročitve take 28 . d.d. zaradi katerih je človekovo voljno ravnanje kljub njegovi skladnosti z bitjo kakšnega k. imenujemo tudi razloge upravičenosti. d. z izrazom “pojem kaznivega dejanja” ne označujemo nobenega konkretnega k. zaradi katerih bi bila takšno ravnanje oz. 2) Protipravnost Razloge. Objektivno–subjektivna koncepcija k. temveč bi zadostovala že negativna vrednostna sodba.i. d..

ki je temelj njegove kazenske odgovornosti. ki se utegne izkazati. dokazovati (za razliko od protipravnosti. Pri nas je verjetno najznačilnejši silobran. delovanja in posledice tega ravnanja. storilec je upravičen.. Izraz dejanje uporabljamo za označitev ravnanja. d. naklepnih in malomarnih. d. Krivdo moramo vselej. Ravnanje in njegova posledica sodita skupaj. temveč ga je nekdo drug uporabil kot orodje za storitev k.) funkcijo – iz množice pojavov. se je treba lotiti nadrobnega ugotavljanja storilčeve krivde. od storitvenih do opustitvenih. vedenja. izhajati iz njega. izloča določena dogajanja in s tem omejuje domet inkriminacije. 29 .d. torej prav zaradi smrtne obsodbe neprotipravno. Sodobno kazensko pravo ravnanju priznava izločevalno (imenovano tudi omejevalno. da bi ga proti njegovi volji kdo spravil v nezavest ali onesposobil za odpor. Ni možno šteti za storilca k.telesne poškodbe (konkretno: silobrana) ali uradno vzeti življenje drugemu na podlagi pravnomočne smrtne obsodbe je sicer prav v vseh zakonskih znakih praktično po vsem svetu skladno z definicijo uboja. da storilec v času spornega ravnanja ni bil kriv (če se krivda izkaže znotraj analize tretjega elemnta) – govorimo o upravičenosti ravnanja. Analiza krivde lahko tudi pokaže. d. vendar je v posameznih državah še vedno lahko skladno s (tamkajšnjim) pravom. ampak le opravičeno. Za človekovo ravnanje v okviru kazenskega prava je bistveno. da je voljno. je lahko le človekovo ravnanje. če sta bili ti sredstvi uporabljeni zaradi tega. ker to torej velja za prav vse oblike k. ki je deloval pod vplivom hipnoze ali mamil. neposredno ali vsaj posredno nanašati na ravnanje oz. TEMELJNO O RAVNANJU IN NJEGOVI POSLEDICI Ravnanje (funkcije ravnanja) K. to je po končani celotni analizi potrditi kot kaznivo dejanje. ne ravnanje živali ali delovanje naravnih sil. zato ga v času izvršitve ni dopustno podpirati. Dejanje torej ni upravičeno. Človek mora imeti svoje gibe. znotraj mehanizmov splošnega pojma k.d. d. ni protipravno. 3) Krivda Če je posamezno dejanje skladno z bitjo kakšne inkriminacije. katero le predpostavljamo na podlagi posebnih indicev).Pomen imajo le ravnanja.izjemoma upravičeno. ravnanje ali vedenje v svoji oblasti. razločevalno itd. Ravnanje je izhodiščni in kot tak najbolj temelnji element kazenskopravne analize življenskega dogajanja. Ni voljno človekovo ravnanje pod vplivom absolutne sile – takšno ravnanje ni njegovo. govorimo o povezovalni funkciji ravnanja. Ker se mora vsakršna nadaljna analiza k.d. Upravičeno ravnanje je skladno s pravom kot celovitim sistemom norm in vrednot. protipravnost pa ni izključena (dejanje je torej protipravno). Gre za vprašanje o obdolženčevi svobodni volji. ki bi jih utegnili subsimirati pod dano kazenskopravno normo v pravosodni rabi ali na podobni ravni uporabe prava ali nenazadnje tudi pri oblikovanju kazenskopravne norme v zakonodajnem postopku. ki se izrazijo v zunanjem svetu. tistega. kot tretji element splošnega pojma k.

Pravna dolžnost lahko izhaja iz kakega drugega zakona. Zato ločimo: • storitvena (komisivna) k. • opustitvena (omisivna) k. da bi nastala prepoveda-na posledica.d. . obseženo v opisu k. lahko jih je več. Zakon tega ne določa zato je to treba ugotoviti v vsakem primeru posebej.d.Storitev in opustitev Storitvena in opustitvena kazniva dejanja .d. če v določeni časovni povezanosti šele vsa skupaj povzročijo prepovedano posledico. Človekova pasivnost mora biti v kazenskem pravu jasno definirana. se stori s storitvijo – z aktivnim ravnanjem.prava opustitvena k. delovnega razmerja) .d. Takrat je to eden izmed zakonskih znakov k. Lahko je tudi več različnih izvršitvenih ravnanj.Izvršitveno ravnanje je storilčevo ravnanje. da se lahko šteje za kaznivo dejanje. Primer: nekdo nekoga spravi v nevarnost. so lahko aktivna – storitve. (delicta omissiva) . Izvršitveno ravnanje je lahko le eno..d. ki je prepovedana. Člen KZ-1). Ravnanja so lahko določena v zakonu kot izvršitvena ali jih štejemo za izvršitvena zaradi njihove narave. ki lahko povzroči posledico – opustitve. d.d. Večinoma gre za kršitev določene prepovedi. iz kakšnega pravnega posla (pogodbe. K. To je ravnanje. d. ki se izrazijo v zunanjem svetu.Če zakon določno ne opredeli storitve ali opustitve pri določenem kaznivem dejanju je treba ugotoviti ali je obstajala dolžnost in možnost opustitve in za koga je veljala Izvršitvena ravnanja .d. največkrat posredno ali implicitno. Tudi pasivnost je vedenje in ravnanje. včasih neposredno.d.d.d. če so potrebna. Primer: kopališki mojster z reševalnim obročem se ne zmeni za utapljajočega plavalca. ne kazenskega. da bi moral nekaj storiti. Večina k. vedenja. ki je lahko storitev ali opustitev. nato pa mu ne pomaga) neprava opustitvena dejanja = pomenijo opustitev (garantna dolžnost) dolžnosti preprečiti posledice. Ločimo dva temeljna načina te definicije: . Razlikujemo naravna (storitev v zakonu ni posebej določena) in zakonska izvršitvena (se lahko izvrši le s storitvijo. (delicta commissiva per omissionem) prava opustitvena dejanja = dolžnost delovati ali kaj storiti je točno zapisana v kazenskem zakoniku.V takih primerih je treba ugotoviti pravno dolžnost. Prepoved je vsebovana v opisu k. delovanja.Ravnanja.neprava opustitvena k. s katerim storilec neposredno uresničuje bistvene zakonske ali naravne znake in posledico k. Katera ravnanja se štejejo za storitev k. je včasih določeno v opisu k.) ravnanja. Ločimo: pripravljalna dejanja dejanja pomoči dejanja napeljevanja (udeležbena dejanja) 30 . se lahko stori s storitvijo ali opustitvijo (17.

gre za k. Določene pomembne dobrine je treba zavarovati.. Formalna k. Toda če ima kršitev takšnih pravil za posledico neposredno ali konkretno ogrozitev življenja ljudi ali premoženja večje vrednosti. potem tisti. ni njegov storilec in je mogoče. da bi to ravnanje povzročilo zaznavno posledico v zunanjem svetu. ali je storjeno dejanje že vstopilo v kriminalno cono ali ne. ki je obdolžen za k. je posledica izrecno določena v opisu k.Ogrozitev zavarovane dobrine se pojavi kot konkretna nevarnost.Posledica storitve ali opustitve je učinek. čast in dobro ime itd. Če kakšna storitev ali opustitev v resnici ni vzrok nastale posledice. Včasih je posledica vsebovana v opisu dejanja ali je ni možno ločiti od storitve.d. ali je na prvi pogled vidna. so dejanja. Materialna k. če nevarnost neposredno grozi.d. K. so dejanja. so kot zapovedi ali prepovedi zapisana v pravnih predpisih in kršitve teh pravil so tam določene kot prekrški.. Vzročna zveza Med ravnanjem storilca (storitvijo ali opustitvijo) in nastalo prepovedano posledico mora biti razmerje vzroka in posledice. življenje. Pri večini k. Nastanek posledice je bistven pogoj za obstoj k. da je posledica 31 . da bi prišlo do poškodbe zavarovane dobrine.d.d.d. Gre za spremembo ali nastanek določenega stanja v zunanjem svetu.d. če so podani drugi z zakonom določeni pogoji. Pravila. je teoretično sporna.. Konkretna in abstraktna nevarnost . pri katerih je zakon kot posledico določil ogrozitev zavarovane dobrine.Posledica v kazenskopravnem pomenu je praviloma poškodba pravne dobrine (npr.. ki ga ima ta v zunanjem svetu. da bi imeli opraviti s k.d. preden pride do poškodbe – ko so šele ogrožene (npr. in se to po srečnem naključju ni zgodilo.Posledica Pojem prepovedane posledice . telesna nedotakljivost. ki imajo po zakonu določeno ali iz zakonskega besedila razvidno oprijemljivo. – prepovedana posledica. da se bo sprevrgla v poškodbo zavarovane dobrine. s takšno posledico pravimo tudi poškodbena kazniva dejanja. Abstraktna nevarnost za zavarovano dobrino se pojavi. v zunanjem svetu empirično zaznavno posledico. kadar obstaja le oddaljena teoretična možnost.d. katero posledico mora povzročiti izvršitveno dejanje. Koristna je pri ugotavljanju. K. Poškodba in ogrozitev kazenskopravno zavarovane dobrine .). d. Delitev na formalna in materialna k. Prepovedane posledice razlikujemo na formalne in materialne – formalna in materialna k. v 316. pri katerih zadostuje prepovedano ravnanje in ni treba. ki je kazenskopravno zavarovana. razen če gre za kazniva pripravljalna dejanja in poskus. KZ-1 se je za abstraktne ogrozitvene inkriminacije odločil npr.). katerih kršitve po izkušnjah najpogosteje redoma privedejo do nastanka poškodbenih posledic.d. Členu (povzročitev nevarnosti z jedrskimi snovmi).d. delo v rudnikih itd. imenujemo ogrozitvena k. KZ izrecno ali molče pove.d. udeležba v cestnem prometu. d.

Če bi zdravnik poškodovanega malomarno zdravil in bi le – ta umrl. . vinjeni voznik povzorči prometno nesrečo. teorija adekvatne vzročnosti (teorija adekvatnosti) Za vzrok nastale posledice naj se štejejo le tisti dejavniki.. Primer zgodbe: Storilec A je lahko telesno poškodval B-ja. Izključuje posebne in izredne primere. Ne bi pa to povzročilo prekinitve odgovornosti za prvotno posledico. teorija o kvalitativnem razlikovanju vzrokov in pogojev Trdi. ali pa je storilec kdo drug. vsaka s svojimi storitvami ali opustitvami. temveč zaradi srčne kapi. A s to smrtjo ne bi imel nikakršne zveze. ki so sposobni povzročiti posledico po svoji kvaliteti in tiste. primer: Nekdo nekoga pretepe. a ne zaradi poškod. nenavadne. - - Prekinitev vzročne zveze – V vzročno posledično verigo. ki jo je s svojim ravnanjem sprožila določena oseba. udeleženc v tej prometni nesreči umre zaradi srčne kapi. Sodnik mora ugotoviti ali vzročna zveza je ali je ni. ko se je v kako dogajanje vpletlo več oseb.nastala po naključju (npr. Primer: rahlo trčenje dveh avtomobilov. da lahko razumemo v čem je sploh problem.Teorija je poizkusila pomagati praksi. ki redoma in praviloma pripeljejo do nastalih posledic. Problem vzročne zveze je tudi ta. ki je pripeljala do B-jeve smrti. Vsak primer primerja s temi teorijami. vendar ne vemo ali je uspela: teorija o enakem pomenu vseh vzrokov in pogojev = EKVIVALENČNA TEORIJA Za vzrok nastale posledice naj se šteje vsakršna storitev ali opustitev. Pomembno je le. Zaradi tega se je B napotil v zdravstveni dom. a dokaj zapletenih primerov. če pa bi ga kljub temu zadela srčna kap. Teorije o vzročni zvezi . da posledica ne bi nastala. 32 . Pretepeni gre po pomoč in medtem ga nekdo žali. Brez lahke telesne poškodbe dogodki ne bi potekali tako. ki je najširša. saj je A sprožil vso vzročno verigo. C mu je rano obvezal z nesterilnim povojem. in B verjetno ne bil umrl. bi morali reči. da je končno dobil svoje. naravna sila ali naključje. tako kot jo razumeta naravoslovje in filozofija. ki je povzročil okužbo. Ni pravila kako se odločati med teorijami. na poti pa ga je podrl avto in B je ob malomarnemu zdravljenju zdravnika D čez nekaj dni v bolnišnici umrl. ne pa zaradi poškodbe ob nesreči). Pri tem izhaja. Med vzroki je treba ločiti tiste. če ima znake kaznivega dejanja in spremeni potek dogajanja. da teorije poznamo. Imenuje se tudi teorija sine qua non. kako ga je treba raziskovati. ki je v kakršnikoli zvezi s posledico. če bi manjkal katerikoli vzrok ali pogoj. ki je povzročilo smrt (ponavadi povzroči le lahko telesno poškodbo). bi to ravnanje prekinilo vzročno zvezo med prvotno poškodbo in smrtjo. da je A-jeva lahko telesna poškodba B-ja vzrok za nastalo končno posledico. Poleg ne smemo mešati krivde. Praksa najpogosteje uporablja prvo teorijo. kot so. ki tega niso sposobni. se lahko na katerikoli točki vmeša druga oseba s svojim ravnanjem. da je treba poznati razreševanje manj pogostih.  Takšno dejanje ne vpliva na prejšnje dejanje.Če bi kazenskopravno vzročno zvezo razumeli kot brezkončno in brezciljno. 1) Vzročno zvezo med ravnanjem človeka in nastalo posledico prekine vsakršno kasnejše ravnanje oseb. da so samo vzroki sposobni povzročiti posledico in ne pogoji.

pogoj za prekinitev vzročne zveze: vzročna zveza mora obstajati - Opustitev kot vzrok prepovedane posledice . da prekinejo vzročno zvezo. kar je bistveno in pomembno za prepoznavanje tistega k. Primer: oškodovanec gre po pomoč in na poti ga ubije strela. kdo je lahko storilec. Primer: prometne nesreče 3) Vzročno zvezo lahko prekinejo elementarni dogodki. brez katerih dejanje ni kaznivo. Z njimi niso določena izvršitvena ravnanja niti kakšna druga okoliščina niti ni natančneje določeno. Pri predpisovanju blanketnih dispozicij morata biti zakonodajalec in sodna praksa posebej vestna in previdna. kakšna posledica mora nastati in druge okoliščine. d. kako je treba razumeti kakšno besedo. s katero storitvijo ali opustitvijo je KD možno storiti (izvršitve-no dejanje ali dejanja). le vsebina enega izmed njegovih zakonskih znakov je določena v drugem predpisu. 2) Enostavne dispozicije se omejujejo na kratko in jasno izjavo. Lahko to stori oškodovanec sam. Objektivni pogoj kaznivosti: zanj ni potrebno. da bi bil zajet s storilčevo krivdo. d. 3) Alternativne dispozicije povejo. 4) Blanketne dispozicije se sklicujejo na druge pravne predpise. KZ včasih veže kaznivost inkriminiranega ravnanja na nastanek določene posledice. ki nimajo znakov kaznivega dejanja.To vprašanje je pomembno le pri nepravih opustitvah. le da to ni prvotni storilec. Po tej tehniki poseže. S takšno dispozicijo je kljub njeni enostavnosti povedano vse. d. Namen: kolikor mogoče natančno razmejijo cono kriminalnega od nekriminal-nega. da se k. 33 .. ki dispozicijo dopolnjujejo. Opisati določeno dejanje pomeni določiti njegove zakonske znake. Ugotoviti je treba: 1) ali je obstajala dolžnost na določen način ravnati za preprečitev posledice? 2) ali je bilo v danem položaju sploh mogoče kaj storiti za preprečitev posledice? 3) ali bi izpolnjena dolžnost glede na dane okoliščine posledico v resnici lahko preprečila? DOLOČENOST V ZAKONU Sestavine kazenskopravne norme (kazenskega zakona) Dispozicija – Kaznivo dejanje mora biti v zakonu ne le določeno. temveč tudi opisano. d.2) Vzročno zvezo prekinejo tudi kasnejša ravnanja drugih ljudi. 1) Opisne dispozicije V kazenski zakonodaji jih je največ. KZ-1 določa vse bistvene znake določenega k. Opisni del kazenskopravne norme imenujemo v kazenskem pravu dispozicija. ki ni prepovedana posledica. od prekrška. Neprava opustitev je lahko vzrok za nastalo posledico le izjemoma in ob strogih pogojih. lahko stori na 2 ali celo več načinov – z 2 ali več različnimi ravnanji. vendar imajo ta ravnanja take učinke. S kar se le da skopimi in natančno izbranimi izrazi povejo. kadar je treba razmejiti k.

da smo o tem že govorili v poglavju z naslovom Temeljno o ravnanju in njegovi posledici. Čelnu KZ-1). obsega v večini primerov le eno k. iz 296. d. Kriterij za to delitev je način izvršitve k. kjer je zakon v enem zakonskem dejanskem stanu združil dve ali pa tudi več k. katera izmed obeh nevarnosti je z zakonom določena kot prepovedana posledica.Ta delitev je smiselna zato. jih tu omenjamo samo zaradi popolnosti podobe o vrstah k. Tak sistem predpisanih kazni je izraz sorazmernosti med dejanjem in kaznijo. Vrsta k. ki so sicer samostojna k. Če jo je le ogrozil. izreče sodišče z uporabo odločb o odmeri kazni. Predpisano kazen. gre za trajajoče k. . omenjamo zlasti tele vrste k.Delimo jih glede na prepovedano posledico – ali je storilec s svojim ravnanjem kazenskoprav-no zavarovano dobrino poškodoval. Primer: storilec se kaznuje z denarno kaznijo in z zaporom. d. itd. d. ali je nastala abstraktna ali konkretna nevarnost za zavarovano dobrino glede na to. kadar želi v isti inkriminaciji zavarovati več kazenskopravni dobrin (npr. ali le ogrozil. svobodo odločanja in nemoteno razpolagalno pravico nad stvarjo v okviru k. praviloma zahteva. ki se nanašajo na elektično (ti sistemi se imenujejo tudi kaznovalni ali punitivni) šolo.Sankcija . In tako kot večaktna k. Za to se odloči takrat. Člen KZ-1). d.. d. Člen KZ-1). k. sestavljena k. d.. Naš sistem sprejema relativno predpisane kazni (kazni so predpisane v razponu). ker pomagajo razumeti zakonski dejanski stan k. Bistvena lastnost te vrste k. Poznajo tudi druge vrste kazni ki niso za kazniva dejanja ampak jih sodišča uporabljajo namesto ali poleg kazni ob posebnih pogojih. KZ-1 določa konkretno nevarnost kot prepove-dano posledico večkrat. Trajajoča kazniva dejanja in kazniva dejanja stanja – Trajajoča so tista k.: Storitvena in opustitvena kazniva dejanja – Glede na to. d. So pa tudi nekatera k. varujejo več kazenskopravnih dobrin. Enoaktna in večaktna kazniva dejanja – Zakonodajalec praviloma v inkriminaciji za kaznivost v okviru dane kvalifikacije predvidi eno samo ravnanje (enoaktna k.alternativne  zakonik ponuja sodiščem možnost izbire med dvema vrstama kazni. d. d. je. ki skupaj z vrstami kazni predstavljajo sistem kazenskih sankcij. Enostavna in sestavljena kazniva dejanja . Tudi če je npr. kakor je predpisana v zakoniku. d. je pomembna zato. ropa po 206.). ki so določeni v splošnem delu KZ. o pogojini obsodbi in sodnem opominu ter o varnostnih ukrepih.kumulativne  zakonik predpisuje za določeno kaznivo dejanje več kazni hkrati. Včasih pa za kaznivost v okviru dane kvalifikacije zahteva izvršitev več različnih ravnanj. da sta uresničeno protipravno stanje in njegovo vzdrževanje sestavni del biti k. Kazni so lahko: . d. d. ogrožanje varnosti (135.Vedno je samo kazen (določitev kazni za kaznivo dejanje se imenuje penalizacija) in tako ravna tudi večino kazenskih zakonodaj. d. imenujemo večaktna k. da je nastala poškodbena posledica. d.. Primer: storilec se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom. d.. je treba razlikovati. d. Vrste kaznivih dejanj Kazniva dejanja je mogoče deliti po različnih kriterijih. ko storilec povzroči nastanek protipravnega stanja in ga določen čas vdržuje. Med tistimi. Npr. protipraven odvzem prostosti trajal samo kratek čas. KZ-1 v opisu k. kot je npr. ki so takšne narave. Poškodbena in ogrozitvena kazniva dejanja . kadar je poškodba v zakonu določena kot prepovedana posledica. d. d. Člena “Nasilništvo” združil nekaj dejanj. d. protipraven odvzem prostosti (133. ker zakonski dejanski stan k. zaradi česar take inkriminacije oz. d. d. čas 34 .

(n. d. d. njegova predhodna faza. d. ranjenci. so dejanja. so pomembna zato. 133. v zvezi z vprašanjem. d. oblast in ureditev države. d.pr.pr. ali b) da postane zaradi osebnih lastnosti storilca neko k. pomeni.. kot antisocialnem dejanju – ne gre za politično k. hujše ali pa blažje. z opustitvijo. kot to zahteva vladajoči režim. d.. d. zagovornik. Protipravno stanje v teh primerih ni zakonski znak k. in zato ker štejemo. Obstajata 2 temeljni skupini subjektivnih političnih k. d.. • subjektivna teorija – političen pomen imajo lahko tudi k. pri katerih zadostuje določeno ravnanje (n.. V Franciji so odpravili smrtno kazen za politične delikte.trajanja pa je lahko v takšnem primeru kvalifikatorna okoliščina (npr. d. Pri posebnih k. d. ker gre pri njih za eno k. njeno neodvisnost. d. naravna bogastva in kulturna dediščina. ko je storilec povzročil protipravno stanje. d.: atentat). Politična kazniva dejanja . ali okoliščina. Splošna in posebna kazniva dejanja . Za varstvo teh vrednot so bile sprejete in so kot veljavno mednarodno pravo uveljavljene obvezujoče mednarodne pogodbe. zdravnik. glede na to. velja čas. so: • objektivna teorija – predlaga. privilegira. d. d. ko protipravno stanje preneha. Politični storilci zaslužijo po tem stališču več popustljivosti kot strogosti ter kazni morajo biti milejše in ne nečastne. d. Ideološko k. 4. ki pomeni napad na obstoj države. Trajajoča k. d. namena ali cilja (n.). ko se je po burnih časih francoske revolucije začel konsolidirati novi meščanski družbeni red. bolniki in vojnimi ujetniki. več kot teden dni. ki dejanje kvalificira oz. Kazenskopravne teorije o političnih k. če kdo misli drugače.: vlom v skladišče orožja. st. d. 35 . dvojna zakonska zveza). s katerim bi se nato izvedel državni udar). predpisali posebno lestvico kazni zanje in prenesli pristojnost za sojenje teh deliktov na porotna sodišča. (delicta propria) namesto "kdor" nastopa uradna oseba. d. splošne narave. so storjena med izvrševanjem političnega k. naj se za politično k. d. d. kdo je lahko storilec. ko je prenehalo protipravno stanje. Nastala je zamisel o političnem deliktu kot privilegiranem – nasprotno strogosti in nečlovečnosti. d. ozemeljsko celovitost in njeno notranjo ustavno ureditev (čista politična k. se zakonski dejanski stan začenja z besedo "kdor". d. d. naj bi prepoznavali po storilčevih subjektivnih nagibih in namenih. pripravljalno dejanje. Označba osebe storilca lahko pomeni: a) da more biti samo takšna oseba storilec tistega k. v zvezi z zastaralnimi roki in v zvezi s storilčevo starostjo. skrbnik. ne glede na to. d.. – so k.. d.. s katerima so do tedaj ocenjevali in kaznovali delikte zoper obstoj države. ali kot samovoljno inkriminirano naknadno k.. šteje že. d. šteje le tisto. pravila za ravnanje s civilnim prebivalstvom. da je storilec k. če je imel storilec ob njihovi storitvi politične nagibe. d. Člena KZ-1). da se za hudo k. • teorija o političnem k. polnoletna oseba. V zvezi z vprašanji o prištevnosti in krivdi se upošteva čas.izvirajo iz 1. če pomeni napad na temelje človeškega sožitja in družbene ureditve: človečnost. da bi zagotovili neodvisnost in nepristranost sojenja. posvojitelj. ki so v KZ-1 2× inkriminirana – kot temeljno k. lahko vsakdo. spet najhujše in najstrožje k.: • kompleksna politična k. Pri splošnih k. d. Za čas izvršitve trajajočih k. Ob nastopu fašizma. kar pomeni. Označba osebe storilca je torej lahko konstitutiven znak k. človekove pravice in temeljne svoboščine. d. in posebej kot politično k. mati. d. stalinizma in nacizma je v teh državah postalo politično k./3 19. roditelj. zaradi političnega nagiba.Ta kriterij deli k. vendar so v odnosu do določenega političnega k. d.pr. da je takšno k. To skupino relativnih političnih k. dokončano. Odst. koliko časa je trajalo protipravno stanje. inkriminirana med splošnimi k. ki je lahko subjekt kazenskega prava. kateri zakon je treba uporabiti. vojaška oseba. Kazniva dejanja stanja so dejanja. d. • koneksna politična k. Kazniva dejanja stanja so dokončana s storitvijo oz. d.

povprečne primere tistega k. in z njimi oblikuje nove dejanske kot posebna k. čast in dobro ime. d. ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in še enega ali več znakov. ki so take narave. itd. kvalificirana s hujšo posledico!) Privilegirane oblike kaznivega dejanja . pri katerem je eden ali več zakonskih znakov glede na temeljno obliko kaznivega dejanja določenih tako. več oblik ali modalitet. Odst. odstavku določenega člena ali kot prvi člen določenega poglavja. Zakonodajalec je z danim opisom zajel najbolj pogoste. interesi in pravne dobrine (človekovo življenje. Tako dobi k. ni kaznivega dejanja (1. tipične.so konkretneje opredeljeni družbeni odnosi.Univerzalne vrednote so postale pravne dobrine mednarodnega kazenskega prava. da jim da naravo znakov k. da je dejanje zaradi njih lažje (vendar ne gre za olajševalne okoliščine) in je zato zanj zagrožena tudi milejša kazen (2. Delictum sui generis . Splošni. d. tako da jim pravni red daje položaj pravnih dobrin in jim zagotavlja kazenskopravno varstvo. v posebnih členih ali posebnih odstavkih istega člena. interesi in vrednote. d.. 210.Ponavadi najdemo v 1. Kazenskopravna intervencija se sme v naši državi uporabljati le zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter drugih temeljnih z ustavo in pravnim redom določenih pravnih dobrin. Ima zgolj podobne znake. d. Člen KZ-1). da je dejanje zaradi njih težje in je zato zanj zagrožena tudi strožja kazen. posebni in posamezni objekti kazenskopravnega varstva Splošni objekti kazenskopravnega varstva .).so družbeni odnosi. d. Če te oblike ni. državljanske in politične pravice. je potrebno ločevati k. telesna nedotakljivost. ki so take narave. da dobi dejanje zaradi njih drugačno naravo ali drugačen pomen. Posebni objekti kazenskopravnea varstva . Temeljne oblike kaznivih dejanj . Pri kvalificiranem kaznivem dejanju mora biti podan storilčev naklep do vseh znakov kaznivega dejanja! (3. da pomenijo napadi nanje napade na temelje človeškega sožitja in nimajo statusa privilegiranih političnih k. ki obsegajo vse zakonske znake temeljnega kaznivega dejanja in še enega ali več znakov. 210.so tiste.so tiste. d. Odst. ki so posebnega pomena za ljudi in družbo. 36 . Člen KZ-1) (Pozor: Od kvalificiranega k. Posebne modalitete kaznivih dejanj Zakon lahko da raznim okoliščinam poseben pomen tako.(tudi “delikt svoje vrste” oz. posebno kaznivo dejanje) pa je dejanje. Odst. 210. Člen KZ-1). Kvalificirane oblike kaznivega dejanja . d.

napaden ali ogrožen. d. da imamo opraviti z enim samim k. za katera se mu sodi hkrati. d. KZ-1 v 54. vendar pride v končni fazi v poštev le en zakonski opis. ki so ožji ali drugačni in konkretizirajo splošnejšo določbo. zaradi katerega je dejanje sploh inkriminirano. ki je s konkretnim k. NAVIDEZNI stek ( eno ali več storilčevih dejanj se lahko subsumira pod dva ali več zakonskih opisov kaznivih dejanj. Zakonska opisa dveh k. V 37 . kar je pomenilo. Stek kaznivih dejanj Pomeni. ki izključuje uporabo vseh ostalih – pravna kvalifikacija storilčevega dejanja pri navideznem (idealnem ali realnem) steku sestoji le iz enega kaznivega dejanja (navidezni stek torej ni stek. pokažejo pravo vsebino in smisel tistega k. ali sploh gre za k. ki je lahko zelo različen.lex specialis derogat legi generali . in sicer: 1. Ni mišljena le stvar. ki pridejo v poštev.je podan.pomeni. d. če niso izpolnjeni pogoji za kaj drugega. nato je treba ugotoviti. sta v razmerju splošnega in posebnega.Posamezni objekti kazenskopravnega varstva .: človekova svoboda gibanja). Predmet napada . kljub temu. Zakonska opisa 2 ali več k. zato ne uporabimo posebnih pravil za odmero kazni) ) ! Navidezen idelani stek . členu vsebuje določbo o nadaljevanem kaznivem dejanju (KZ tega ni poznal). d. sta v medsebojnih odnosih. d. Stek v KZ-1 materialno ni urejen. skupaj z objektom kazenskopravnega varstva. da je storilec z eno storitvijo ali opustitvijo uresničil zakonske znake oz. Splošni. Najprej je treba ugotoviti. vendar ima prvi enega ali več zakonskih znakov. z dvema ali več izvršitvenimi ravnanji izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj ). ki jih varuje kazensko pravo (n. KZ je poznal formalno subsidiarnost. d.je neposredni predmet ali objekt.so konkretne pravne dobrine. kadar eden izmed zakonskih opisov (lex specialis) vsebuje vse zakonske znake drugega opisa (lex generalis). Je stek. Ločevanje med njima je zgolj teoretično. To ne velja za predmet napada. 2. razen takrat. temveč tudi pravica in človek. posebni in posamezni objekti kazenskopravnega varstva in predmet napada so pomembni za pravno kvalifikacijo posameznega k. ). da storilec izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj. Vsi zakonski znaki določenega k. kadar je predmet napada izrecno določen kot zakonski znak k. PRAVI stek ( v primeru pravega idealnega ali realnega steka pravna kvalifikacija storilčevega dejanja sestoji iz dveh ali več kaznivih dejanj (uporabimo posebna pravila za odmero kazni!). d. d. d. glede na temeljne elemente.pr. Ločimo tudi: 1. KZ-1 formalne subsidiarnosti ne pozna več! Ločimo: ♦ IDEALNI stek ( storilec z enim dejanjem izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj ). kateri člen ali členi posebnega dela kazenskega zakonika bi bili lahko v primeru uporabljeni. SPECIALNOST . prepovedane posledice 2 ali več zakonskih dejanskih stanov. ♦ REALNI stek (storilec ločeno.. da se storilec kaznuje samo.

d. čeprav so uresničeni zakonski znaki obeh. Če pa bi A B-ja ubil z bombo in bi zraven poškodoval še hišo. SUBSIDIARNOST . KONSUMPCIJA . d. v primeru. ker je minornega pomena v primerjavi z ubojem.: 186. ) ♦ kolektivno dejanje ( ni tipičen primer konsumpcije.takšnih primerih nimamo opravka z dvema k.lex primaria derogat legi subsidiariae ( KZ-1 formalne subsidiarnosti ne pozna. Ta dejanja se vzamejo za eno samo dejanje. 3) Nekaznivo naknadno dejanje je dejanje. s katerim storilec uresniči namen. Je vrednostna pravna ocena. d. d.. ko storilec z več ravnanji uresniči zakonske znake dveh ali več različnih k. združi v eno samo. za katerega zakon predpisuje dovolj širok kazenski okvir. ali gre za idealni ali realni stek. V kazenskem zakoniku ni nobenega takšnega k. d. + ♦ ♦ nekaznivo predhodno dejanje nekaznivo naknadno dejanje 3. d. 38 . čl. in mu za vsa tako uresničena dejanja hkrati sodijo. 4) Kolektivno kaznivo dejanje Storilec je v določenem obdobju storil večje število istovrstnih k. pri katerih KZ-1 uporablja nedovršne glagole. in izgubi svojo samostojnost. Poškodovanje tuje stvari se spregleda. čeprav gre za pravi stek.. ki ga je imel z izvršitvijo k.. pa bi šlo za stek in ne več za inkluzijo.. 1) Sestavljeno kaznivo dejanje Zakon 2 ali več sicer samostojno inkriminiranih k. kot smo že ugotovili. – neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami). ko določa izvršitveno dejanje (n. d. d. d. ) Navidezen realni stek – Realni stek je podan.lex consumens derogat legi consumpta ( količina enega kaznivega dejanja je v celoti zajeta v količini drugega kaznivega dejanja in se zato upošteva samo eno kaznivo dejanje ). Gre za navidezni stek po volji zakona (primer: oseba. To pravilo velja ne glede. ki se ukvarja s prepovedano dejavnostjo. V takšnih primerih se serijska protipravna dejavnost šteje za eno in ne za več k. niti steka. V konsumpcijo spada: ♦ Inkluzija ( A ustreli B-ja in s tem stori dve kaznivi dejanji in sicer: uboj in poškodovanje tuje stvari (preluknja mu obleko). le-to je treba izpeljati iz pravila – primarno dejanje razveljavi subsidiarno ) Je logična pravna ocena. d. četudi so bile posamezne storitve časovno in krajevno nepovezane. ki je ponavadi kvalificiran primer temeljnega k. 2) Nekaznivo predhodno dejanje Samostojno inkriminirano dejanje se lahko pojavi kot predhodna faza drugega k. temveč le z enim. Nanje spominjajo le nekatera k.pr. 2.

ker obstaja spor ali spada med temeljne elemente ali ne. pod pogojem.  enoten psihični odnos storilca do kaznivega dejanja – koristoljubnost ali oškodovalni nagibi. ki je v zakonu določeno kot kaznivo ni vedno v skladu z normami morale. V kazenski normi je določeno kaj je zapovedano in prepovedano ali pa je to splošno znano. Ni soglasja o vsebini protipravnosti. ki stori več premoženjskih deliktov. Neko dejanje. ki so istovrstni. da gre za enotno dejavnost PROTIPRAVNOST Pojem protipravnosti Spada med sporne elemente. KZ-1 tega ne dopušča več. Kaznivo dejanje ni nujno kršitev kazenskopravne norme. da je storjena zoper isto osebo (A je zlorabljal B-ja 1 x na teden. Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja: ♦ STALNI KRITERIJI:  istovrstnost premoženjskih kaznivih dejanj (dveh ali več). ampak se uporabijo najdeni dokazi iz vseh treh. ♦ VARIABILNI KRITERIJI:  najrazličnejši (enotnost kraja. Kaznivo dejanje mora biti protipravno tako. časa ali načina izvršitve in podobno) – kazati morajo na to. ampak se je gledalo kot celota. si je praksa to dejanje razširila tudi na spolno zlorabo (sem niso nikoli spadali umori). da je vsaka izvršitev posamezno kaznivo dejanje.). ki ga je treba dokazovati (treba bo dokazati vsako posamezno zlorabo. 39 . V času veljave starega KZ. zato pa omogoča višje kazni. člen KZ – pravila o odmeri kazni za kazniva dejanja v steku 53. Ni bilo treba dokazovat vsake posamezne zlorabe. člen KZ-1 – pravila o odmeri kazni za kazniva dejanja v steku (v bistvu so nespremenjena!) V KZ-1 je nova določba v 54. NADALJEVANO KAZNIVO DEJANJE (do uveljavitve KZ-1 je bilo nadaljevano kaznivo dejanje teoretični konstrukt).). Če je A storil tri tatvine. ni potrebno dokazovat vsake posebej. ker meni. Nadaljevano kaznivo dejanje je možno zgolj na premoženju! Gre za poseben primer navideznega realnega steka (nadaljevano kaznivo dejanje je torej ENO kaznivo dejanje – oseba.STEK V KZ in KZ-1 : 49. saj storilec norme ne krši ampak jo izpolni.  časovna kontinuiteta (istočasnost ali zaporednost). da je v nasprotju s celovitim državnopravnim sistemom. je storila samo eno kaznivo dejanje !! Gre za preferiranje zato se ne uporabijo pravila za stek ! ). člen KZ-1. Urejeno je RESTRIKTIVNO.

Branimo lahko sami sebe ali pa nekoga drugega.protipraven (ni dovoljen silobran zoper silobran). d. Silobran Silobran (22.člen KZ-1) je obrambno dejanje.istočasna z napadom. Daleč najbolj tipičen institut. OBRAMBA . pri obrambi koga ali kaj poškoduje). Člen). ampak okoliščina. drugi ju ločujejo. ki ob protipravnem napadu brani določeno pravno zavarovano vrednoto ali dobrino. Gre za to. Formalna protipravnost je določenost v zakonu. ki je nujno potrebna za to. in .resničen (zato putativni silobran ni silobran v smislu 22. d. s tem obrambnim dejanjem izpolni zakonske znake nekega kaznivega dejanja (npr. Spet drugi pa ta pojem uporabljajo v ciničnem smislu. da izključimo kaznivost nekega kaznivega dejanja. konkretno k. Dovoljuje obrambo. To ne zadostuje. Vsebovati mora nepravo. in njegovo skladnost z bitjo k. govorimo o PREKORAČENEM SILOBRANU. in . da določeni inkriminaciji manjka materialna protipravnost ravnanja kot temeljni pogoj legitimne inkriminacije. Če so izpolnjeni vsi pogoji za silobran.istočasnost napada in obrambe. ne zadostuje formalna opredelitev.d. izvršenega z obrambnim dejanjem.d.naperjena zoper napadalca/njegovo dobrino.neizogibno potrebna za odvrnitev napada (tukaj sta še 2 kriterija: ♦ ali napada ni bilo mogoče odvrniti drugače kot s poškodbo napadalčeve dobrine oziroma z dejanjem. Eni ga vežejo na posamično. člena KZ-1). in . V teoriji pa danes pojmu formalne protipravnosti dajejo še druge pomene. ki ima znake kaznivega dejanja. Bavcon: Materialna protipravnost in nevarnost sta dve imeni za isto stvar.Materialna in formalna protipravnost – Materialna protipravnost je nasprotnost moralnim in družbenim normam. Za k. Nekateri izenačujejo materialno protipravnost in nevarnost. kadar želijo opisati. ♦ sorazmernost med intenzivnostjo napada in intenzivnostjo obrambe). ko pridemo v stik z dvema pravnima normama. ki jim morata zadostiti napad in obramba. Nekateri skupaj pojmujejo formalno in materialno protipravnost.. Zadostuje ugotovitev da ima k. vse znake protipravnosti in da je družbi nevarno. da je obstoj kaznivega dejanja. prekoračena pa je meja sorazmernosti med intenzivnostjo napada in obrambe. s katerim presojamo protipravnost in je uvrščen v splošni del KZ1 je silobran (22. in . členu postavlja naslednje kriterije. Prekoračeni silobran ni razlog za izključitev obstoja kaznivega dejanja. Silobran ni enako kot maščevanje! KZ-1 v 22. pri čemer oseba. izključen: NAPAD . da storilec odvrne od sebe ali nekoga drugega napad. kakor je določeno v kazenskem zakoniku. Je temelj socialne – etično upravičenost dejanja. drugi ju ločujejo. ki se upošteva pri odmeri kazni! Skrajna sila 40 .

♦ sočasna z odvračanjem nevarnosti. PROBLEM: Za dejanje. V KZ je bila skrajna sila razlog za izključitev kaznivega dejanja ! V KZ-1 je skrajna sila: 1. ki je grozilo). RAZEN življenju. če nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače. je upravičeno le. dokler traja nevarnost (sočasnost). dokler traja nevarnost (sočasnost). ♦ sočasna z odvračanjem nevarnosti. ♦ groziti mora življenju. člena KZ-1). Odvračanje nevarnosti pa: je mogoče le. ♦ je upravičeno le. Nevarnost mora biti: ♦ objektivno resnična. vendar dejanje OSTAJA PROTIPRAVNO! 41 . sme biti le toliko intenzivno. osebni svobodi ali premoženju. ♦ je upravičeno le. je upravičeno le. razlog za izključitev krivde (zato storilec NI KRIV . pri skrajni (32. nujnemu za preživetje.Pri silobranu gre za spopad prava in neprava. Ne izključujeta krivde oziroma kaznivosti (ne gre za izključitvene razloge). Odvračanje nevarnosti: ♦ je mogoče le. ♦ groziti mora katerikoli drugi pravno zavarovani vrednoti. osebni svobodi ali premoženju.32/I KZ-1). odstavka 32. o prekoračena skrajna sila (= nevarnost je bilo mogoče odvrniti z milejšim ukrepom ali pa je prizadejano zlo enako ali večje od zla.32/II KZ-1) – če nevarnost grozi drugi kazenskopravno zavarovani dobrini: Nevarnost mora biti: ♦ objektivno resnična. nujnemu za preživetje. telesni celovitosti. ampak omogočata omilitev kazni. Člen KZ-1) sili pa gre za kolizijo dveh pravno zavarovanih dobrin. če se storilec nevarnosti ni bil dolžan izpostavljati. pa je mogoča tudi odpustitev kazni. 32/III KZ-1: Gre za: o malomarno zakrivljeno nevarnost (= storilec sam povzroči nevarnost iz malomarnosti). izvršeno v skrajni sili. Če je skrajna sile prekoračena v posebno olajševalnih okoliščinah. razlog za izključitev kaznivosti (storilec se NE KAZNUJE . ki je grozilo (skrajna sila ne sme povzročit večje škode kot je grozila. da prizadejano zlo ni večje od zla. razen če gre za pogoje iz 1. telesni celovitosti. če se storilec nevarnosti ni bil dolžan izpostavljati. 2. če nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače. storilec sicer ni kriv oziroma se ne kaznuje.

zaradi absolutne sile ni mogel delovati po svoji volji. d. d. in 207. toda pod pritiskom sile. da je bilo izsiljeno z uporabo hipnoze ali mamil. 3) Grožnja 42 . Členu KZ-1. ki je bilo storjeno pod vplivom sile. Člen KZ-1 pod precej večumnim naslovom “Prisiljenost” z besedami: “Dejanje. npr. ker ni vzročne zveze med človekovim ravnanjem in nastalo posledico.To teoretično pomeni. d.). ni se mogel upreti in sploh ničesar storiti. To je lahko: • višja sila (vis maior). da je zoper tako dejanje DOVOLJEN SILOBRAN! (Npr. Ni izključeno. Te zadeve ureja 23. d. 1) Absolutna sila pomeni. tako da ta ne more oddati ustreznih signalov in zato pride do železniške nesreče – človekova prisilna pasivnost zaradi absolutne sile. če v teh primerih volja ni bila povsem izključena. tako pomembna. Ta dva pojma lahko spremljata k. Členu KZ-1 sta hujši obliki tatvine po 204. rop in roparska tatvina po 206. ki jo je uporabil človek zoper človeka zaradi tega. pri tem pa je uporabil telesno in mehanično silo (A zveže prometnika na železnici. 170. ki se ji storilec ni mogel upreti. da bi ga prisilil storiti k. d. vendar v različnih pomenih. V nekaterih primerih je uporaba sile. onemogočen v uveljavljanju svoje volje. To je nelogičen koncept?! Sila in grožnja Dva pravna pomena pojmov sile in grožnje – Kazensko pravo večkrat omenja pojma sile in grožnje. posilstvo. d. • absolutna sila. da brez nje sploh ni k.: V skrajni sili vlomim v gorsko kočo. ker pa ima lastnik pravico so silobrana. pri izvršitvi k. Takrat k. da bi prisiljevani storil. Kompulzivna sila je lahko: • neposredna – nasilje je usmerjeno direktno na storilca. v različnih oblikah in v različni intenzivnosti. kar prisiljevalec zahteva. d. d. Storilec k. Primer: A je uporabil B-ja kot svoje orodje. ni kaznivo dejanje. zoper katerega je bila uporabljena. • posredna – nasilje je usmerjeno na bližnjo osebo ali stvar. ki ima sicer vse znake k. je tisti. 2) Kompulzivna sila je podana. d. ko se je storilec sicer sam odločil. ki je drugega uporabil za svoje orodje.. ko se v dogajanje vmeša naraven dogodek in preusmeri vzročno dogajanje. Njegovo sicer voljno ravnanje je bilo izsiljeno z uporabo fizičnega nasilja. da je tisti. Dejanje ni voljno dejanje in zato kaznivega dejanja ni.. da bo storil k. ni. Neposredni povzročitelj dejanja. me lahko vrže ven. Vrste sile in grožnje – V zvezi s temi vprašanji je treba najprej razločevati različne vrste in stopnje sile in grožnje. v drugih primerih pa dobi kako k. Člen KZ-1).. da bi preprečil nastanek prepovedane posledice. zaradi te okoliščine hujšo obliko in je zato zanj predpisana hujša kazen. (npr.

četudi je zdravljenje imelo za posledico poslabšanje zdravja ali celo smrt pacienta. Če oškodovanec ne sproži pregona. s katerim tisti. da izključita protipravnost dejanja. predoči komu. ki bi lahko rešil njegovo življenje. d. zakon prepušča pregon k. Zdravniku nalaga dolžnost.je psihično nasilje. lahko je tudi napeljevalec ali pomagač. Nekateri drugi primeri izključevanja protipravnosti 43 . da ukrene vse potrebno ob soglasju in privolitvi pacienta. ko se pregon začne po uradni dolžnosti (dobrine splošnega pomena). Zakon jih določa tako. Kaznivosti ne izključuje pacientova privolitev v zdravljenje. Kdor je uporabil absolutno silo. ki ga je sicer neposredno storil prisiljeni. da se jima je na splošno in abstraktno možno upreti. je treba preizkusiti s kriteriji. da bi se ta odločil ravnati v smeri storitve k. mora zdravnik ukrepati proti njegovi volji. pisna ali izvršena s konkludentnimi dejanji. ker bi bil drugače storilec k. ali na njegove bližnje. Primere. KZ-1 inkriminira 2 posebni k. temveč družbena potrebnost in koristnost zdravljenja.d. na kogar je naslovljena. Sila in grožnja morata imeti v dogajanju tolikšen pomen. da za njih predpisuje pregon po uradni dolžnosti. Če je napadena pravna dobrina zasebne narave. Možno je.d. ne more biti podano k. Učinki kompulzivne sile in grožnje . šteje sam za storilca k. kaj ga čaka.. katero k. Če pacient zavrača zdravniški poseg. ko se storilec sklicuje na kompulzivno silo ali grožnjo. je storil. ki grozi. storjenega pod njunim vplivom. To sta opustitev zdravstevene pomoči (178. d. ki pomenita. Za njih obstajajo znanstvena. je od objektivnih in subjektivnih okoliščin odvisno.. Privolitev pacienta se domneva.Skupna lastnost kompulzivne sile in grožnje je. da je bil storilec zaradi uporabe kompulzivne sile v psihičnem stanju.d. poškodovana dobrina zasebnega pomena. ki izključuje njegovo prištevnost. tako ali drugače soglaša s spornim ravnanjem v času izvršitve. Če je prisiljevalec uporabil kompulzivno silo ali grožnjo. ki veljajo za skrajno silo. Dokler ravna zdravnik v njihovem okviru. ko domnevni oškodovanec ali žrtev k. lahko je ustna. Privolitev oškodovanca Privolitev oškodovanca definira materialno kazensko pravo na abstraktni ravni tradicionalno kot situacijo. Lahko se nanaša neposredno na tistega. Grožnja je vplivanje na voljo drugega. privoli v poškodbo svoje dobrine. Izjeme od tega načela so pravne dobrine splošnega pomena. če njegove zahteve ne bo izpolnil.. če pacient ni sposoben izraziti svoje volje. da je ravnanje zdravnika prestopilo v kriminalno cono. pravna in medicinsko etična pravila. d. Člen) in malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti (179. Člen). d. oškodovancu kot predlagatelju ali zasebnemu tožilcu. Vprašanje o privolitvi oškodovanca je zanimivo v primerih. strokovna. četudi je bila s k. Medicinski posegi Vprašanje se nanaša na normalne in vsakdanje medicinske posege.d.d.

Načelo zakonitosti ne dovoljuje analogne uporabe 278. Poškodbe pri športu Niso k. V praksi prihaja do primerov. 362. Pri hujših k. 203. Podobno velja za poškodbe lastnega premoženja. podrejenega se načelno priznava. glede katerega je ugotovljena njegova kazenska odgovornost. Vsaka športna panoga poteka po pravilih tehnične. Podobna rešitev je uporaba materialnopravnega instituta dejanja majhnega pomena kot jo je predvideval 14.d. vendar so neizogibne.d. če stori kaznivo dejanje na ukaz ali povelje nadrejene vojaške osebe in se ta ukaz ali povelje nanaša na vojaško dolžnost. Krivi storilec je storilec. odst. ali če je vedel.. Uporabijo se merila instituta pravne zmote na strani podrejenega. čl. Zapoved nadrejenega Državne službe so hierarhično strukturirane in njihovi člani pravno zavezani ravnati po zapovedi nadrejenega.d.Samopoškodba Za samomor in vse vrste telesnih samopoškodb velja načelo. je poslušnost tako pomembna dobrina. K. če hudo krši športna pravila ali če je storilec šport izkoristil za k. Pravosodje lahko odvrne obsodbo takšnega storilca s procesnopravnim institutom opurtunitete pregona. Protipravnost izvrševalca zapovedi ostane. Samopoškodbe ne morejo biti k. disciplinske in etične narave. člena – zloraba pravic iz socialnega zavarovanja. Takšne primere preizkusimo z določbami o pravni zmoti.d. odst. ko podrejeni na zapoved nadrejenega ravna tako. da nevtralizira protipravnost dejanj. ker športna dejavnost ni protipravna in družbi nevarna. če gre za manj hudo k.d. V cono kriminalnosti vstopi poškodba v okviru športa. njegova krivda je lahko izključena. Glede ukazov v vojski KZ-1 v 278. ker nista podana nevarnost in protipravnost. da izpolni znake enega ali več k. člena – izmikanje obrambnim obveznostim s preslepitvijo. je tisti. KZ-1 inkriminira 2 posebni k. členu določa nekaznovanje podrejenega.starega KZ.d.d.d.. da niso kaznive. je tisti. čl. da pomeni izvršitev ukaza ali povelja kaznivo dejanje. razen če ne gre za vojno hudodelstvo ali kakšno drugi hudo kaznivo dejanje. Izjeme so poškodbe stvari posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ter naravnih znamenitosti. Storilec je fizični povzročitelj prepovedane posledice. – oškodovanec. KRIVDA (ali kazenska odgovornost) Subjekt kaznivega dejanja Storilec ali aktivni subjekt k.d. Pasivni subjekt k. Do takega ravnanja lahko pride na civilnem področju. (zloraba športa). težje primere poznamo iz vojaškega sveta. za nevojaške primere. ki je predmet k. ki je s storitvijo ali opustitvijo povzročil nastanek prepovedane posledice.d.d. • 2. ki ne morejo biti kaznive. Poškodbe v okviru teh pravil so nesreče. 44 ..d. Pri manj hudih k. pri katerih je samopoškodba kazniva: • 1. poslušnost izgubi pomen in dejanje postane protipravno.

Pojem krivde v kazenskem materalnem pravu Splošno o pojmu krivde – Krivda je subjektivni (psihični) odnos storilca do njegovega dejanja. Odst. se ne smejo uporabiti kazenske sankcije (21. saj neprišteven storilec ne more biti kriv (1. (neprava delicta propria). Ko je ugotovljeno. Zato vsak pravni red določa konkretnejše predpostavke – elemente krivde. d. ki ima z zakonom določene lastnosti (delicta propria). Člena.d. 32.d. kdor je storil kazniva pripravljalna dejanja oz. Kot storilec se šteje tudi napeljevalec in pomagač. ki je presegel 14. da ravna v nasprotju s pravom. bo obtožen in obsojen za drugo k. da bi rešil bistveno pomembnejšo. Večinoma so posebne lastnosti storilca kvalifikatorni ali privilegatorni element k. Kot storilec se pojavlja. sploh ni. Druge omejitve najdemo v posebnem delu kazenskega zakonika.d. je njegovo ravnanje v skladu s pravom. V teh primerih govorimo o upravičljivi skrajni sili. Pri nas te elemente KZ-1 določa v drugem odstavku 24. če ga ne stori oseba. Elementi krivde v našem pravnem redu so torej: prištevnost. še ni bil star 14 let (otrok). ki jo včasih tudi imenujemo materialni pojem krivde.d. leto starosti. ne pa tudi krivdno. Zgornja opredelitev krivde. njegovega dejanja ne moremo očitati. KZ-1 ureja opravičljivo skrajno silo v 1. Kot storilec nastopa tudi. da je obtoženi storilec – med njegovo storitvijo ali opustitvijo in prepovedano posledico je podana vzročna zveza – se postavita vprašanji: 1) ali mu kazensko pravo daje lastnost aktivnega subjekta ali ne? 2) ali je kazensko odgovoren ali ne? Aktivni subjekt k. saj mu zaradi ekstitencialne stiske. je lahko vsakdo. Člen KZ1).d. Naštetim elementom je treba dodati še prištevnost. če zakon kot storilca imenuje določeno posebno osebo in je to konstitutivni element tistega k. kazniv poskus. da bi rešil pravno dobrino enakega ranga (npr. Člena KZ1). ki je izvršil k. zaradi katerega mu sodišče lahko izreče očitek. Posredni storilec je storilec. ELEMENTI KRIVDE Prištevnost 45 .d. Člena. ko pravi. da bi rešil svoje). načeloma pa velja tole: če storilec v skrajni sili žrtvuje manj pomembno pravno dobrino. K. da je kriv storilec. 29. ki drugo osebo uporabi kot orodje brez lastne volje za izvršitev določenega k. ravna protipravno. ki nima predpisanih lastnosti. kdor s storitvijo ali opustitvijo sam ali skupaj z drugimi povzroči nastanek prepovedane posledice.d. je zelo splošna.Vsak storilec ni kazensko odgovoren. žrtvuje tuje življenje. Proti mladoletniku. Storilec. Če pa storilec v skrajni sili žrtvuje določeno pravno dobrino. naklep ali malomarnost in zavest o protipravnosti. Odst. Opravičljiva skrajna sila Razmejitev med upravičljivo in opravičljivo skrajno silo je v posameznih primerih lahko sporna. z naklepom ali iz malomarnosti. pri tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati. V kazenskem pravu velja za neposrednega storilca. ki ob storitvi k.

Prištevnost je sestavina kazenske odgovornosti. tale vprašanja: ali je mogel storilec pravilno zaznavati svet okoli sebe. Drugače povedano. razvrša v dve skupini. alkohol…). To pove kazenski zakonik v 1. da je lahko kazensko odgovoren le storilec k. Člena. 2) PSIHOLOŠKI POGOJI NEPRIŠTEVNOSTI Drugi pogoj.. Pomeni. d. ali je njegov misleni process potekal brez motenj in po zakonitostih normalnega mišljenja.). Uporablja se ga le zato. ♦ drugo trajno in hudo duševno motenost. da ga lažje razlikujemo od pogojev oz.ali je bil storilec v trenutku izvršitve k. ki so lahko organske ali pa funkcionalne (shizofrenije. ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti. imeti samega sebe v oblasti. ali je bil sposoben razsojati in podobno. da je mogoče izključiti storilčevo prištevnost. ni kriv. zmožen razumeti pomen svojega dejanja (zavestna sestavina psihološkega pogoja) . ko pravi:«Kdor ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven. Sem spadajo tudi prehodna stanja. 29. ki je duševno normalen in zato sposoben pravilno zaznavati svet okoli sebe oz. Odst. ali je storilec v trenutku izvršitve mogel imeti v oblasti svoje ravnanje. da je KZ-1 oklestil biološke pogoje (KZ je poznal 4 biološke pogoje neprištevnosti in bistveno zmanjšane prištevnosti:     trajno ali začasno duševno bolezen.ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje (voljna sestavina psihološkega pogoja) 1) Zavestna ali intelektualna sestavina psihološkega pogoja vsebuje npr. maničnodeprsivne psihoze. Člena. okoliščin od psiholoških. da »ni prišteven storilec. spoznati za neprištvnega. Odst. kot je bilo že prej rečeno. d. 46 . ki je potreben.d. duševno zaostalost drugo trajno in hudo duševno motenost. niso nujno po svoji naravi in izvoru biološke. pač pa določa pogoje. Neprištevnost – Slovenski kazenski zakonik določa v 2.« Glede neprištevnosti je v KZ-1 vsebinska sprememba in sicer ta. je psihološki in se nanaša na vprašanja: .Pojem prištevnosti . Duševna manjrazvitost obsega manjrazvitost v fiziološkem pomenu kot tudi duševno zaostalost zaradi vzrokov v okolju.« Naš kazenski zakonik ne definira prištevnost. KZ-1 pa pozna le še 2 biološka pogoja neprištevnosti ♦ duševna motnja ♦ duševna manjrazvitost In 3 biološke pogoje bistveno zmanjšane prištevnosti ♦ duševne motnje. 2) Voljna ali voluntaristična sestavina psihološkega pogoja pa se nanaša na vprašanje. ob katerih je mogoče storilca k. ♦ duševne manjrazvitosti. stanja po možganskih poškodbah itd. 1) BIOLOŠKI POGOJI NEPRIŠTEVNOSTI Izraz “biološki pogoji” kazenski zakonik. ki povzročijo trajne ali začasne duševne bolezni (droge. Med duševne motnje spadajo zlasti psihoze in psihotične reakcije. začasno duševno motnjo. 29.

da bi sodišče ugotovilo obe nezmožnosti hkrati. Bistveno zmanjšana prištevnost – Možnost številnih prehodnih in vmesnih stanj kazensko pravo upošteva in zato postavlja med popolno neprištevnost in popolno prištevnost vmesno stopnjo. Slovenski kazneski zakonik določa v 3. da je pri obdolžencu podana duševna abnorm-nost. da izreče storilcu milejšo kazen. ki mora sodišču pojasniti svoje ugotovitve in domneve o vplivu diagnosticiranega abnormnega stanja na obdolženčevo sposobnost presojanja in odločanja. stopnja in trajnost (diagnoza)? 2) ali je in v kolikšni meri obstajala duševna motnja (abnormnost) ob storitvi k. ki bolezen ali motnjo diagnosticira in zdravi. ki je spoznan za bistveno zmanjšano prištevnega. je kazensko odgovoren. da je storilec v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Bistveno zmanjšana prištevnost ne izključuje kazenske odgovornosti storilca. Njegova metoda dela je vrednostna. Biološki in psihološki pogoj neprištevnosti si morata biti v razmerju vzroka in posledice. bistveno zmanjšano prištevnega ali neprištevnega.? 3) kakšno je mnenje izvedenca o tem. ali je bil storilec v trenutku izvršitve k. Če med kazenskim postopkom nastane sum. 2) Naloga sodišča Za presojo odgovornosti storilca (= prištevnosti/neprištevnosti) je pristojno sodišče.raziskati je treba vprašanje. Na podlagi posebnih vrednostnih. Sodnopsihiatrični izvedenec je zdravnik. in storilca. Ob obstoju biološkega pogoja neprištevnosti zadostuje razglasitev storilca za neprištevnega samo nezmožnost zavestne ali pa samo nezmožnost voljne sestavine psihološkega pogoja. če nista podana hkrati oba pogoja neprištevnosti in če biološki pogoj ni vzrok psihološkemu. Sodišče mora odločiti o kazenski odgovornosti storilca na podlagi izvida in mnenja izvedenca. če je kateri izmed bioloških pogojev povzročil. je treba odrediti sodnopsihiatrični pregled obdolženca.d. Ne sme ga zanimati. ali bo štelo storilca za prištevnega. ki lahko izključuje ali bistveno zmanjšuje njegovo prištevnost. vrsta. družbenih in moralnih kriterijev mora sodišče odločiti. da je bila bistveno zmanjšana njegova zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali njegova zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje. temveč jo le zmanjšuje. kakšna je njena narava. Ugotavljanje neprištevnosti oziroma bistveno zmanjšane prištevnosti 1) Vloga sodnopsihiatričnega izvedenca Vprašanje o storilčevi prištevnosti je povezano s sodno (forenzično) psihiatrijo. zmožen uskladiti svoje razumsko spoznavanje ali je bil možen samega sebe obvladovati. Člena. ki jo imenujemo bistveno zmanjšana prištevnost. 47 . 29. Ni torej potrebno. Njegova metoda dela je naravoslovna. kako je ugotovljeno abnormno duševno stanje vplivalo in še vpliva na pojmovanje (zavestna sestavina) in ravnanje (voljna sestavina psihološkega pogoja neprištevnosti)? 4) ostala vprašanja se nanašajo na konkretno k. Pri izbiri in odmeri kazni ima zakonsko pooblastilo. Storilec. d. mu mora sodišče izreči obsodilno sodbo. ali je bolnik kazensko odgovoren in kriv. Če je podana tudi njegova krivda. Ni torej mogoče izključiti prištevnosti. Odst. V odredbi je treba postaviti sodnopsihiatričnemu izvedencu smiselna vprašanja: 1) ali je pri obdolžencu podana kakšna duševna abnormnost.d.

• storilec se spravi v neprištevno stanje.Vprašanje o storilčevi prištevnosti se časovno nanaša le na čas. in če KZ-1 določa. Kazenskopravni pojem naklepa je zgrajen na dveh psiholoških prvinah. naklepa ni. ko je storil k. Treba je raziskati. da vprašanje o kazenski odgovornosti neprištevnega storilca prenesemo v čas.ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov k. vendar ne v izvršitvi. da je storilec v takšnih primerih kriv.d. preden se je spravil v to stanje. seu ad libertatem relata (dejanja.d. da lahko zaspi in v spanju povzroči prometno nesrečo. podana njegov naklep ali pa njegova malomarnost glede dejanja. 3) Storilec si je kako drugače povzročil neprištevnost. Naklep Pojem naklepa – Naklep je pojem. ki so bila svobodna v odločitvi. če se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti ali če se je zavedal.d. Izraz actio libera in causa. 29. Odst. KZ-1 definira v 25. 1) Zavestna sestavina direktnega naklepa Besedna zveza “če se je storilec zavedal svojega dejanja” označuje zavestno ali intelektualno sestavino naklepa in pomeni. Actio libera in causa – Latinski izraz action libera in causa uporabljamo za označitev primerov. Člena KZ-1. ali se je storilec zavedal oz. Glede tega obstajajo 3 možnosti: 1) Storilec oblikuje svoj naklep v normalnem duševnem stanju: • storilec sklene. da v opitem ali omamljenem stanju lahko stori k. Členu naklep takole: “Kaznivo dejanje je storjeno z nakelpom. da sta bila. v neprištevnem stanju pod vplivom alkohola ali mamil.d. Očitek storilcu je.d. da bi se mogel in moral zavedati. če se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti. ne pa v izvršitvi) uporabljamo za dejanje. družbenem in pravnem smislu. da je storjeno dejanje kaznivo tudi iz malomarnosti (1. Smisel instituta actio libera in causa je. Če se storilec ni zavedal kakšnega z zakonom določenega znaka k. ali bi se moral in mogel zavedati. in njegovega bistva – prepovedanosti v občečloveškem. preden začne piti ali jemati mamila.. pa je privolil. v javnem prometu.d. ki si jo je sam povzročil z uporabo alkohola. ugotovljeno pa je. Člena). ki ga je pozneje v neprištevnosti izvršil. drog ali kako drugače. ko je bil storilec v trenutku izvršitve v stanju neprištevnosti!. Kazenska odgovornost storilca je podana le. 48 ..d. Odst.d. s katerim kaznesko pravo označuje največjo intenzivnost storilčevega subjektivnega odnosa do dejanja. da bi se pozneje skliceval na neprištevnost. ko je bil v normalnem duševnem stanju in kazensko odgovornost vzpostavimo kljub storilčevi neprištevnosti v trenutku storitve. ki pove tudi. 27. Kazenska odgovornost storilca je v celoti podana. svobodno v odločitvi. ki zaradi predolge vožnje preutrujeni in izčrpani zaspijo ter v takšnem stanju storijo k. če mu je možno očitati malomarnost v odnosu do k. da mora sodišče ugotoviti: .d. vendar pozneje v neprištevnem stanju stori k.” Direktni naklep (dolus directus) – je podan.d. na zavesti in volji. moralnem.d. da taka posledica nastane. Mišljeni so storilci k. 2) Pri storilcu ni nikakršnega naklepa glede k. da bo storil k. To je vsebina določbe 4. da lahko zaradi njegova ravnanja nastane prepovedana posledica. da bi se opogumil za storitev k.

način izvršitve. Eventualni naklep – je podan. 2) Voljna sestavina eventualnega naklepa Voljna sestavina mora imeti pri eventualnem naklepu nižjo stopnjo kot pri dirketnem naklepu in to izraža zakonsko besedilo z izrazom “je privolil. ki jih je možno storiti z naklepom ali iz malomarnosti ali pa samo z malomarnostjo. kot dokazati. da se je storilec zavedal možnosti nastanka prepovedane posledice. ali se je zavedal zveze med svojim ravnanjem (storitvijo ali opustitvijo) in prepovedano posledico 2) Voljna sestavina direktnega naklepa Ko je sodišče ugotovilo vse pravkar naštete sestavine zavestnega dela direktnega naklepa. storilec A strelja v mraku na B-ja. da takšna posledica nastane”. a je vendarle veliko manj trd oreh. ki se ga je zavedal. Vzame je v račun. druga. in tudi takšna. in tisto posledico. 1) Zavestna sestavina eventualnega naklepa Sodišče mora ugotoviti. katere pravzaprav noče ali je do nje vsaj indiferenten (je neopredeljen). Členu določa:«Udeleženec v 49 . pa je privolil. Če npr. 2) Kaj mora zajeti storilčeva zavest pri naklepu Storilčeva zavest mora pri obeh stopnjah naklepa zajeti vse zakonske znake k.d. da je storilcu vseeno ali bo posledica nastala ali ne. (enako kot pri direktnem naklepu). Ugotavljanje naklepa 1) Naklep in narava nekaterih kaznivih dejanj V kazenskem zakoniku so k. ker hočeo B-jevo smrt). misli si “kar bo pa bo”. b) možnosti. Tudi eventualni naklep sestavljata zavestna in voljna sestavina. ali je imel predstavo o posledici v njenem fizičnem pomenu. ki jo je imel v predstavi. da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica. ki jih je glede na njihovo naravo možno izvršiti samo naklepno. kazenski zakonik v 323.d. da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica. če storilec ni docela prepričan. Z direktnim naklepom imamo opraviti tudi v primeru. ni preprosto. ali bo iz njegovega ravnanja nastala posledica. sredstvo. da lahko tudi zgreši. Hotenje posledice je tipični znak naklepa in obenem pravni izraz za različne stopnje. njegovo hotenje uresničiti k. kraj in čas. d. Ta. Dokazati. v katerih se lahko izrazi storilčeva volja. da posledica nastane. zavedajoč se. obsegu in smislu njene socialno etične prepovedanosti.d. če se je storilec zavedal. d. ki jih je možno storiti le z direktnim naklepom ali z obema vrstama naklepa. ali je storilec tisto dejanje.. jo dopušča. mora ugotoviti še. vendar pa strelja. da je storilec privolil v nastanek prepovedane posledice. Storilčeva zavest mora zajeti vse znake (za konkretna k. To pomeni. ali se je storilec zavedal: a) vseh zakonskih znakov k. druga sestavina je voljna.- ali se je storilec zavedal prepovedane posledice. predmet izvršitve itd. tudi hotel storiti. c) vzročne zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice. ki jo hoče uresničiti (npr. ko se storilec zaveda neizogibnega nastanka posledice. Mogoč je tudi nasproten primer. ne ve zagotovo.) kot so npr.

storjeno iz malomarnosti. V KZ ni nikjer izrecno omenjen. 26. da krši predpis in kateri predpis krši. ki so po naravi in zakonu namenska.. da je treba ugotoviti. d. ki ga je storilec hotel doseči. ali se je storilec zavedal.d. »Kdor zato. nato poda formulo za razmejitev malomarnosti od naklepa (2.d. Hipni ali nenadni naklep (dolus repentinus) je podan. (npr. kot je npr. je zelo pomemben za pravno kvalifikacijo k.d. pripravil in izvršil k. 50 . kadar je storilec premišljeno in načrtovano zasnoval. izzvan. Odst. da bi izvršil ali prikril kakšno drugo k. V teh primerih je predpisana občutno milejša kazen kot pri naklepnih k. po kateri najprej na splošno opredeli malomarnost (1. ki ga storilec zasleduje s storitvijo k. Posebej je treba omeniti. ko gre za kvalificiran uboj (tj.d.Kazenskopravni institut malomarnosti je milejša in po nastanku mlajša oblika krivde. impulziven odziv na določen položaj zaradi prestrašenosti ali hude razdraženosti. eventualni naklep ne zadošča. »uboj na mah« (117. Te okoliščine včasih vplivajo na kvalifikacijo k. ker zanj zakon izrecno ali po naravi stvari zahteva poseben storilčev namen in ker zaradi tega za isto k.. eventualni naklep ne zadošča. Splošni naklep (dolus generalis) se nanaša na sklop istovrstnih posledic.: nekdo ima namen telesno poškodovati drugo osebo. Malomarnost Pojem malomarnosti . 3) Namen Je zavestna usmerjenost k cilju. da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost Republike Slovenije« 352. včasih pa samo na odmero kazni. je kaznivo le.prometu. Člena). Namen je lahko bistven ali izrecen znak k. četudi ni zakonski znak k. kot jo storilec predvideva.d. kadar je storilec reagiral v trenutku (na mah) – njegova odločitev je takojšen emocionalen. Razlikovati je mogoče dve obliki malomarnosti. Obarvani naklep (dolus coloratus) poudarjamo še enkrat. oziroma ali se je vsaj te možnosi zavedal. Storilčev namen je lahko identičen s prepovedano posledico ali je zunaj nje. Za ta dejanja je potrebno ugotoviti in dokazati storilčev direktni naklep in njegov namen. Za k. vendar ga je možno razbrati iz zakonskega opisa k.d. d. Člen KZ-1) in pri posebno hudi ter hudi telesni poškodbi (4. N. saj mora biti direktni naklep obarvan s posebnim namenom (dolus coloratus).. dolus repentinus izrecno upoštevan pri zakonskemu opisu k. umor). da je novi KZ-1 odstopil od ustaljenih opredelitev zavestne in nezavestne malomarnosti ter sprejel nomotehnično rešitev. v določbi 4. Namen. potem to pomeni. d. Premišljen naklep (dolus praemeditatus) je podan.. 123. Dejanje.d. ne da bi se odločil za posamezno obliko telesne poškodbe (bodisi lahko. Ne zadostuje torej samo objektivna ugotovitev dejstva. bodisi hudo ali posebno hudo). Člena.pr. in 124. da je storilec kršil predpise. Odst. Člen KZ1). Točke 116. Člena KZ-1). če je storilec dejanje izvršil zaradi tega. ki s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa […]«. če je tako določeno v zakonu.d. Posebne oblike naklepa Direktni naklep se pojavlja v zelo različnih oblikah: Določni naklep (dolus determinatus) se nanaša na posledico v natančno tisti obliki. Tako je npr. in sicer zavestno in nezavestno malomarnost. d.

če se storilec ni zavedal. privolitve v prepovedano posledico. in mu ni vseeno. s temeljnimi elementi: 1) izvršitveno ravnanje kot storitev ali opustitev pomeni kršitev dolžnostnega ravnanja. ki se pojavi v njegovi zavesti. Razlikovanju med naključjem in nezavestno malomarnostjo so namenjeni posebni kriteriji. je. člena). Za zavestno malomarnost je tipično. kar mu je velevalo dolžnostno ravnanje. da bo posledico lahko preprečil oz. za katera ni možno vzpostaviti kazenske odgovornosti. 26. ko je računal. 2) malomarnostno k.Gre za k.d. Zavestna malomarnost (luxuria) – Ta oblika krivde je. Odst. ter formulo za razmejitev malomarnosti od nekrivde (naključja) (3.: a) objektivna predvidljivost poškodbene posledice – če ni objektivno predvidljiva. vzročne zveze ni.d. Lahkomiselnost se izraža v 2 možnostih: 1) kot storilčevo lahkomiselno mnenje. da zaradi njegove storitve ali opustitve lahko nastane prepovedana posledica. če se je storilec zavedal.Odst. Malomarnostno k. da storilec noče posledice. da bi se bil moral in mogel zavedati možnosti nastanka prepovedane posledice. 3) vzročna zveza med kršitvijo dolžnostnega ravnanja in nastalo poškodbeno posledico se pojmuje drugače kot pri naklepnih k. da prepovedana posledica ne bo nastala – storilec svojega pričakovanja. V življenju so tudi nesrečna naključja. da je bil lahkomiseln. ne opira na dejstva. b) če bi prepovedana posledica nastala tudi v primeru. ki jih pojmovno in po naravi ni možno izvršiti naklepno. ki ga lahko naslovimo storilcu. (enako kot pri obeh stopnjah naklepa) b) možnosti. Pri nezavestni malomarnosti ni niti zavesti niti volje glede prepovedane posledice. da iz njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica. ima poškodbo zavarovane dobrine za prepovedano posledico. da bo posledico lahko preprečil 2) kot storilčevo lahkomiselno mnenje. da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica (enako kot pri eventualnem naklepu) c) vzročne zveze med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledica (enako kot pri obeh stopnjah naklepa) Glede zavestnega elementa se zavestna malomarnost ne razlikuje od eventualnega naklepa. da posledica ne bo nastala. pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. da jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala. Gre za primere. politično in moralno odgovornost. kot rečeno. 26. V kriminalno cono NE sodijo naključne nesreče..d. Razlikuje se v voljnem elementu – ni storilčevega hotenja oz. glede katere mu ni možno očitati niti naklepa niti zavestne malomarnosti. je poseben tip k.d. Člena). Malomarnostna kazniva dejanja . ko je iz določenega storilčevega ravnanja nastala prepovedana posledica. Zato poznamo druge vrste odgovornosti – odškodninsko odgovornost. odgovornost za prekršek in odgovornost za disciplinski prestopek. podana.d. ko bi obtoženi storil vse. Sodišče mora ugotoviti. da sploh ne bo nastala. Zato mora sodišče ugotavljati ali se je storilec zavedal: a) vseh zakonskih znakov k. Utemeljen očitek. temveč le iz malomarnosti. temveč neodgovorno in površno odžene skrb. pa je lahkomiselno mislil. ali bo posledica nastala ali ne – storilec s posledico ne soglaša. 4) krivda se ravna po pravilih v zvezi s subjektivnim kriterijem za ugotavljanje nezavestne malomarnosti: 51 . ali je storilcu možno očitati. potem vzročne zveze ni.d. Nezavestna malomarnost (negligentia) – Je podana.

. če je storilec glede na to posledico ravnal malomarno. pač pa malomarnost Odgovornost za hujšo posledico 28. 124.. d. uporablja pri štirih k. kvalificirano s hujšo posledico Kvalificirana k.da je med storilčevim ravnanjem in poškodovančevo smrtjo podana vzročna zveza . Člen). za katero predpisuje zakon hujšo kazen.da glede poškodovančeve smrti storilcu ni mogoče očitati naklepa.Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa (325. da ne bi bilo nikakršnega dvoma. Člena) ODGOVORNOST ZA HUJŠO POSLEDICO Kvalificirano kaznivo dejanje in kaznivo dejanje. ZMOTE Pojem zmote 52 . kot zmore (ultra posse nemo tenetur). ki ga imenujemo kaznivo dejanje. . kvalificirano s hujšo posledico. Člena ali tatvina iz 204. glede katerih mora biti podan storilčev naklep (npr. nastala hujša posledica. uboj iz 1. ki so hujša zaradi enega ali več dodatnih zakonskih znakov. Člena in v 2. da je hujša posledica nastala zaradi storilčeve malomarnosti. Slovenski kazenski zakonik institut malomarnostnega k. Člena in velika tatvina iz 205.” Ta določba je uvrščena v splošni del. so k. ko je poškodovani umr zaradi hude ali zaradi posebno hude telesne poškodbe. Pogoji za uporabo omenjenih dveh odstavkov so: . Zahtevajo se ugotovitev in dokazi o krivdi tudi v primerih.d. od vsakogar je treba zahtevati toliko.Malomarno opravljanje lekarniške dejavnosti (182.• • od nikogar ni možno zahtevati več. . ko se zdi samo po sebi razumljivo. člen KZ-1: “Če je iz kznivega dejanja nastala hujša posledica. da je treba ugotoviti malomarnost tudi v primerih. d. ki ni bila v storilčevem naklepu. se sme ta kazen izreči. kot on osebno zmore. Odst. 115. Člena).d. sta v 2.Malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti (179. umor iz 116.Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (232. Člena in kvalificiran uboj. Člena). da določeno naklepno ali malomarno ravnanje povzroči določeno prepovedano posledico. 123. Člena KZ-1 oblikovana primera. Odst.: . V teh primerih je pojmovno ali pa po volji zakonodajalca mogoče le. V drugih primerih pa je zakonodajalec oblikoval posebno k.d. Člen). Odst. d. tj.. Tako npr. ko je iz temeljnega k.

vendar se k njej šteje.” da so podane okoliščine.Zmota v splošnem pomeni. če se storilec ob storitvi ni zavedal okoliščin. Dejanska zmota Dejansko zmoto slovenski kazenski zakonik opredeljuje v 2. Dejanska zmota se nanaša na različne dejanske okoliščine k. storjenem iz malomarnosti. zakonski znak določenega k. Ne vplivajo na kazensko odgovornost. To je zmota o okoliščinah.”) ♦ KZ-1 ima nov koncept v zvezi z izključitvijo krivdne oblike malomarnosti zaradi dejanske zmote (30/III KZ-1). 1) Zmota o subjektu (error in persona) obstaja. ko je storilec zmotno mislil. ali je opravičljiva ali ne. Pravni učinek zmote je odvisen od tega. in vzročno zvezo med storilčevim ravnanjem in nastalo prepovedano posledico. kadar storilec stori k. ki bi se jih storilec v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati (= izogibna zmota oziroma zmota iz malomarnosti). Ta učinek se izjemoma pokaže kot izključitev storilčeve kazenske odgovornosti. in od tega. Odst. Zaradi tega so napačne tudi njegove odločitve in ravnanja. (30. 30. Zmota o dejstvih v zvezi s k.” ♦ Opredelitev dejanske zmote v ožjem (nanaša se na zakonske znake kaznivega dejanja) in v širšem pomenu (avtomatično izključi naklep) ostaja v 2. prepričan.d. 53 . glede katere je storilec v zmoti. na osebi B. marveč mora biti podano njegovo prepričanje. odstavku 29. Člen KZ-1). da kdo nima predstave o določenem dejstvu. ne ve zanj ali ima o določenem dejstvu napačno predstavo. Pravna zmota se nanaša na vprašanje o prepovedanosti dejanja (31. zmota neizogibna. zgrajeno na nevednosti ali napačnih predstavah. da bi bilo kaznivo dejanje dopustno ali nekaznivo. “da so okoliščine take. da bi bilo dejanje dopustno ali nekaznivo” – KZ (stari kazenski zakonik) je to pojasnjeval kot zmotno prepričanje storilca. zmota o predmetu. Če je bila pri kaznivem dejanju.d. ki jih zakon določa kot znake kaznivega dejanja. člena KZ-1 vsebinsko v bistvenem nespremenjena (dejanska zmota v širšem pomenu je opredeljena z nekoliko drugačnimi besedami in zajema primere. Le-ta ne izključi krivde.d. Za zmoto ne zadošča storilčev dvom. da ima opraviti z osebo A. če je lastnost osebe.d.d. Druge vrste dejanske zmote Se nanašajo na subjekt ali objekt k. pa je krivda storilca izključena! ♦ Teorija o posebnih primerih dejanske zmote (zmota o osebi. ali je zmotno mislil. Člena: “Kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti. Za vprašanje o storilčevi kazenski odgovornosti je brez pomena. zmota o vzročni zvezi) ter o zgrešenem udaru oziroma aberratio ictus ostaja nespremenjena! Zgrešen udar ni tipičen primer zmote.d. na kaj se zmota nanaša. če bi bile zares podane. praviloma se pokaže kot razlog za drugačno pravno kvalifikacijo k. je v kazenskem pravu upoštevna.d. Zmota o osebi ima določen učinek le v primeru. Je brez pomena za kazensko odgovornost. Člen KZ-1). da so okoliščine take. v katerih bi bilo to dejanje dopustno. 2) Zmota o objektu (error in obiecto) se nanaša na predmet k.

Če je glede davčne zatajitve dobil mnenje od davčnega zavezanca. s tem. ni vedel). ki je v Sloveniji nekoga ubil.d. Pravilo “ignorantio iuris nocet” pri nas še vedno velja (pravna zmota v celoti izključi krivdo). ker je uboj povsod kazniv. da je dopustno.. ki so zunaj storilčeve moči. (2) Zgrešeni udar (aberratio ictus) – storilec izvršuje k. da bi se seznanil s pravom (nekatera dejanja v tujini niso kazniva. 31. ker ni vedel. odst. ki je bila v storilčevem naklepu. poteka drugače. ki je zakonski znak k. kot si ga je zamislil. ki je kaznivo dejanje storil zaradi nepoznavanja pravnih pravil. Če je bil v dvomu. da je to dejanje prepovedano. Pride v poštev v primerih. Glede na to ločimo izogibno in neizogibno pravno zmoto. praviloma vpliva le na pravno kvalifikacijo k. kdaj ni mogoče govoriti o upravičenih razlogih za pravno zmoto – tako se na pravno zmoto ne more sklicevati storilec. Pravna zmota Je zmota o prepovedanosti dejanja. s katerimi bi se lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v njegovem širšem okolju ali pa je moral glede na svoje delo. mu tega dejanja ne moremo očitati. odstavku 31. člena KZ1 na novo pojasnjeno. vendar posledica nastane na drugem subjektu ali objektu. je lahko zelo različna.d. ki je takšno dejanje storil pri nas. ki iz opravičenih razlogov ni vedel. Posledica nastane iz razlogov. tujec. ko posameznik ni imel možnosti. tega člena sme sodišče storilca mileje kaznovati. če je opravičljiva in neizogibna (če bi se ji storilec lahko izognil. Poznamo 4 stopnje ali faze uresničevanja naklepnega kaznivega dejanja: 54 . je kriv. člen KZ-1 pa je treba šteti za IZJEMA od tega pravila: pravna zmota namreč izključi krivdo le. ker je bil prepričan. V izjemnih primerih preide v dejansko zmoto v ožjem pomenu in izključi naklep. da je kaznivo. ki odkazuje na neko kaznivo dejanje.Če se zmota nanaša na predmet. Pravna zmota škoduje. če je bil v dobri veri? Pomembno je to.d. 3) Zmota o vzročni zvezi se pojavlja v 2 oblikah: (1) Dogajanje. a se ga sme kaznovati mileje). členu KZ-1 ni kazensko odgovoren storilec k. toda drugačen potek vzročnosti ne vpliva na nastanek prepovedane posledice.d. Opredelitev pravne zmote je vsebinsko nespremenjena.. če bi se takšni zmoti lahko izognil. Ali se lahko posamezniku očita kaznivo dejanje. Po 3. vlogo ali siceršnji položaj poznati posebna pravila. bi moral pridobiti še eno pravno mnenje. ki ga je sprožil storilec. ki ga je storilec storil. je pomembna za pravno kvalifikacijo k. Po 31.d. na določenem subjektu ali objektu. Nanjo se ne more sklicevati npr. storil. da je k. oz. pri nas pa so in tega tujec. Gre za nepoznavanje pravnega pravila. po kateri nastajajo kazniva dejanja (iter criminis). Storilec se zagovarja. PRIPRAVLJALNA DEJANJA IN POSKUS Stopnje pri uresničevanju naklepnega kaznivega dejanja Pot. od koga je takšno mnenje dobil.d. ker je bil v pravni zmoti. da je v 2.

ker si ni mogoče zamisliti. Kaznivost pripravljalnih dejanj je treba šteti za nujno zlo.d.. upravičeno le.d.294. toda s temi izrazi storilčeve odločitve in volje v zunanjem svetu še ne uresničuje zakonskih znakov kakšnega kaznivega dejanja.d. ko začne storilec uresničevati k. pridobiva sodelavce ali zasleduje žrtev.. Člen KZ-1: izdelava. da je dejanje. se pravi. Člen KZ-1: hudodelsko združevanje . To imenujemo poskus dejanja.1) Stopnja. N.Pripravljalna dejanja so zunanje objektivno zaznavne manifestacije storilčeve odločitve. da bo izvršil k. (delictum preparatum) 3) delikt lotevanja. Člen KZ-1: dogovor za kaznivo dejanje Če v takšnih primerih storilec najprej storilec najprej uresniči znake pripravljalnega k. Pripravljalna dejanja so načeloma nekazniva.. Izjemoma se z zakonom in ob v njem določenih pogojih cona kriminalnosti lahko raztegne v fazo izvršitvenih ravnanj. Takšna dejanja imenujemo pripravljalna dejanja 3) Stopnja..d.d. se lahko šteje le dokončano k. ta dejanja se imenujejo izvršitvena dejanja 4) Stopnja. niti posebni ali posamezni objekti kazenskopravnega varstva.d. ki ima vse znake k.248.pomeni.d. .pr. ko izvršuje njegove zakonske znake. V zelo izjemnih in utemeljenih primerih se cona kriminalnosti lahko raztegne v fazo pripravljalnih dejanj. V tej fazi obstaja samo notranja odločitev. da bo storil k. ki se imenuje dokončano kaznivo dejanje Faza golega naklepa nikoli ne more biti zajeta v kriminalno cono. ko storilec začne svojo odločitev uresničevati tako. Pripravljalna dejanja Pojem pripravljalnih dejanj . Razlikujemo 3 vrste pripravljalnih dejanj: 1) pripravljalno dejanje kot posebno k. in nato pravo k. V totalitarnih državah njihova inkriminacija služi za pregon političnih nasprotnikov. ko se storilec odloča in odloči. gre za navidezni stek zaradi odnosa subsidiarnosti. z vsemi temeljnimi elementi in zakonskimi znaki k. Za k. – k. (delictum sui generis) 2) kaznivost pripravljalne faze nekaterih k.295.d. inkriminirano kot posebno k. Primeri: . ko nastane prepovedana posledica.d.d.d. ko varstvo najbolj pomembnih človekovih in družbenih vrednot odtehta objektivni pomen človekovega ravnanja. da bi lahko kdo kazensko odgovarjal za to. Pripravljalno dejanje kot posebno kaznivo dejanje (delictum sui generis) .. Kdor izvršuje pripravljalna dejanja.d 55 . pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (denarja. pri katerih ni nastala prepovedana posledica.d. ki je po naravi sicer pripravljalno za izvršitev določenega k.d. kar misli ali čustvuje. d. si ogleduje kraj dejanja. lahko vedno odstopi od dokončanega k. vrednotnic ali vrednostnih papirjev)..: pripravlja sredstva za storitev..d. vključno s prepovedano posledico. ker so jasno določeni in v praksi prepoznavni vsi zakonski znaki k. S pripravljalnimi dejanji niso niti napadeni niti neposredno ogroženi niti splošni. ki se imenuje goli naklep 2) Stopnja. ustvarja možnosti in pogoje za storitev. Takšno inkriminiranje pripravljalnih dejanj je legitimno in korektno. samo. ko so torej uresničeni vsi zakonski znak k. d. Storilec z njimi ne uresničuje nobenega zakonskega znaka k. da je to mogoče zaznati v zunanjem svetu. d.

če gre za k.d.). da bi kdo poskusil razžaliti kakšno osebo. za katero se sme po zakonu izreči 3 leta zapora ali hujša kazen. vendar mu to ni uspelo. in zato v 2..Kazenski zakonik (KZ SFRJ) inkriminira vsa ravnanja. Objektivni kriterij ima prednostno vlogo.Zavzema posebne in sporne inkriminacije: Kdor stori dejanje. Storilec je prešel od priprav k neposredni izvršitvi k.d. Razmejitev med pripravljalnimi dejanji in poskusom 1) Objektivni kriterij razmejitve 56 .. da je kazniv tudi poskus. Ni mogoč pri malomarnostnih k.d. Prepovedana posledica ni ali še ni nastala. za katera je predpisana kazen manj kot 3 leta zapora. da predpostavka v kakšnem konkretnem primeru ne ustreza resničnosti ali vsaj ne popolnoma.d. V teh primerih je poskus izenačen z dokončanim k. Ni mogoč pri nepravih opustitvenih dejanjih. da je poskus pri nekaterih k.d. Člena KZ-1 omogoča storilčevo milejše kaznovanje. (n. ali se je premislil.. ni mogoč poskus dejanja nedovoljene prekinitve nosečnosti.d. vendar dopušča možnost. da vsa izpolnjujejo objektivni in subjektivni pogoj. ker ni možno. Delikt lotevanja . Uporablja se predvsem pri k. zoper obstoj države in njeno ustavno ureditev. da bi kdo poskusil opustiti dolžnost preprečiti nastanek prepovedane posledice. Člen KZ SFRJ). ki ga storilec ni dokončal. ki se v odnosu do določene prepovedane posledice lahko pojavijo kot pripravljalna. Vendar tudi v teh primerih dopušča možnost. Poskus ni mogoč v primerih. kazenski zakonik odstopa od kaznivosti poskusa zaradi majhnega pomena dejanj in ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane.. subjektivni dopolnilno. Pri k...d.d. poskus drugih k. ki meri na to. Kaznivost poskusa – Glede na naravo izvršitvenih dejanj in glede na objektivno-subjektivno izhodišče definira kazenski zakonik poskus v 34. Subjektivna stran poskusa – storilec je ravnal naklepno.. objektivno in subjektivno nevaren. Členu kot začetek izvršitve naklepnega k.. vendar ni uresničil prepovedane posledice: • nedokončan poskus – storilec je uresničil nekatere znake k. za katera je predpisana kazen 3 let zapora ali hujša kazen.. katera dejanja se lahko štejejo kot pripravljalna. Definira jih izrecna določba (18. V slovenskem KZ-1 takšnih dejanj nimamo. d. ki pove.. Poskus pojmovno ni mogoč pri vseh k. Objektivna stran poskusa – storilec je spravil v nevarnost zavarovano dobrino. Kdor se loti. Poskus je kazniv. Takšna besedila označujejo kot delikt lotevanja. 34. da bi. določno in na zunaj vidno. Izvršitvena dejanja in poskus Pojem izvršitvenih dejanj in poskusa .Kaznivost pripravljalne faze nekaterih kaznivih dejanj (delictum preparatum) . V slovenskem kazenskem zakoniku nimamo deliktov lotevanja.d. še preden jo je uresničil – poskus k. • dokončan poskus – storilec je uresničil vse znake k.d. ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom dejanskega stanu določenega k. Pri k.d. Ni mogoč pri verbalnih deliktih. ker smiselno ni možno. pa samo tedaj. izhaja kazenski zakonik iz predpostavke. izrazil je voljo povzročiti prepovedano posledico.d.Z izvršitvenimi ravnanji storilec izvršuje zakonske znake k.d. če zakon izrecno predpisuje. Storilec je poskusil uresničiti prepovedano posledico. Objektivno–subjektivna teorija daje najboljše rezultate za sodno prakso. d.d. Odst.pr.

. bistveno. ali izvrši k. Za neprimeren poskus velja tudi. četudi bi ravnal bolj spretno.d. Določena k. Subjektivni element poskusa je vsebina storilčevega naklepa.d. je poskus podan.d. Če je izvršitveno. ki uresničuje. Tudi takšen poskus in storilec sta nevarna. Neprimeren poskus Storilec uporabi sredstvo. Pomemben je za ugotovitev. njegovo bit. kadar je odločilno za pravno kvalifikacijo določenega dejanja. • so neposreden pogoj za izvršitveno ravnanje.d. proti kateremu k. kjer ga je iskal. brž ko storilec to sredstvo ali način storitve. kar je za določeno k. 35.d. Poskus je lahko neprimeren le zaradi neprimernosti konkretno uporabljenega sredstva ali zaradi neprimernosti konkretnega objekta (ali obojega). Med izvršitvena dejanja štejemo tudi pripravljalna dejanja. Pri njih je poskus podan. 2) Subjektivni kriterij razmejitve Če določeno dejanje ni izvršitveno v objektivnem smislu kot zakonsko določeno ali naravno izvršitveno dejanje.d. Temeljno pravilo za ugotavljanje neprimernega poskusa je. izvršitvena. 57 . Če je izvršitveno ravnanje izrecen sestavni del zakonskega opisa določenega k. če izpolnjujejo 2 pogoja: • so sestavni del kriminalnega načrta. katera ravnanja so za določeno k. da se za poskus lahko šteje le storilčevo dejanje ali ravnanje. da je dejanje dokončano.pomeni. katero k. V dvomljivih primerih moramo ugotoviti. če z uporabljenim sredstvom ali proti danemu predmetu v danem položaju nihče drug ne bi mogel povzročiti prepovedane posledice. takoj ko je storilec storil. da je poskus neprimeren. je bilo poskušeno. sploh ne more izvršiti. ki pomeni začetek izvršitve k. s katerim prepovedane posledice sploh ne more povzročiti. člen KZ-1 pravi.). razen če se dokaže nasprotno. določeno sredstvo ali način storitve. z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu. Pogosto je pravna kvalifikacija odvisna od vsebine storilčevega naklepa.d.d. s katerim storilec izvršuje zakonske znake k. če storilec določenega predmeta ne more vzeti. KZ-1 šteje neprimeren poskus načelno za kazniv. ko storilec stori katero izmed teh dejanj. Če je med zakonskimi znaki k. ko je z odvzemom stvari onemogočeno razpolaganje z njo prejšnjemu imetniku ter pride stvar v storilčevo dejansko razpolaganje – teorija aprehenzije. proti predmetu. Razmejitev med poskusom in dokončanim kaznivim dejanjem To vprašanje je pomembno.d.d. da sme sodišče odpustiti kazen storilcu. ki poskuša storiti k. ker ga ni tam. se v presojo pritegne subjektivni element poskusa. Izvršitveno dejanje se pojmuje kot ravnanje. takoj ko storilec to sredstvo ali način uporabi. je poskus podan.d. potem poskusa ni. je poskus podan. Izvršitveno ravnanje je ravnanje. Pri premoženjskih deliktih se šteje.d. so sestavljena iz več izvršitvenih ravnanj (večaktna k. To je naravno izvršitveno ravnanje.

da bi posledica nastala. izvršeno med poskusom V 2. naj odnehajo od dokončanja k.d. če se storilec zaveda. Prostovoljnost je podana le.d. Kadar storilec po izvršitvenem ravnanju ne more ničesar več storiti za preprečitev prepovedane posledice. Prostovoljni odstop je podan le. da v takšnem primeru storilcu odpusti kazen. ko storilec dovrši vsa potrebna izvršitvena dejanja.d. d. oz.d. 2) Prostovoljni odstop pri dokončanem poskusu je podan. Gre za primere. in je zato v navideznem steku s poskušenim (= drugim) k. temveč nastane pozneje ali drugje. če je storilec odnehal. so kakšno drugo samostojno k. primer. ker iz objektivnih razlogov dejanja ni mogel dokončati. ko je storilec sicer prostovoljno odstopil od dokončanja k. je prostovoljni odstop podan.. ki se nanaša na primere. To presoja sodišče. Drugo samostojno kaznivo dejanje. Ta določba je kriminalnopolitične narave. da si je storilec premislil in med izvrševanjem k. ko je storilec napravil listino (251.Prostovoljni odstop Pojem prostovoljnega odstopa od dokončanja kaznivega dejanja in pogoji zanj Prostovoljni odstop (36. da bi preprečil prepovedano posledico. nima narave samostojnega k. oz.d. da bo preprečil nastanek prepovedane posledice. če storilec po svoji volji preneha z izvršitvenimi ravnanji. potem pa je od dokončanja prostovoljno odstopil (211. ne štejejo za prostovoljni odstop.d. preden je prostovoljno odstopil. Postavlja se vprašanje o samostojnosti k. Kazenski zakonik pooblašča sodišče. Prostovoljni odstop ni izključen v primerih. 1) Prostovoljni odstop pri nedokončanem poskusu je podan. Njen namen je spodbuditi storilce. 58 . vendar ta ni vezana časovno ali krajevno neposredno na zadnje izvršitveno ravnanje. Takšen je npr. Storilčeva neuspešna prizadevanja. ne more odstopiti od izvršitve k. Obstajata 2 možnosti: • opraviti imamo z dvema k. Prostovoljni odstop ne odpravlja nevarnosti poskusa in storilčeve kazenske odgovornosti.. če se je storilec po lastni volji in NE pod vplivom zunanjih okoliščin odločil. da jo bo uporabil za goljufijo. Odst. d. Člena KZ-1 najdemo posebno določbo. da bo opustil nadaljnje izvrševanje zakonskih in naravnih znakov k. izvršena med izvrševanjem končnega dejanja. ko je storilec odnehal na prošnjo žrtve ali njenega prigovarjanja.d.d. Člen). Zadostuje njegova nadaljnja pasivnost.d. Člen KZ-1) pomeni. da bi dejanje lahko dokončal in uresničil prepovedano posledico. NI prostovoljnega odstopa. ki ga je storilec že storil. Če v takem primeru storilec s svojim aktivnim delovanjem prepreči nastanek prepovedane posledice. od katerih je prvo dokončano in drugo ostane pri poskusu. Prostovoljni odstop pri dokončanem poskusu ni vedno mogoč. preprečijo nastanek prepovedane posledice. 36.. odnehal ali prostovoljno preprečil nastanek prepovedane posledice. Ne glede na to je poskus podan tudi v primeru prostovoljnega odstopa. Člen) z namenom. toda posamezna izvršitvena dejanja. • kvalificiran poskus – prvo k. če storilec prostovoljno prepreči nastanek posledice.

. ki so neposredno sodelovali pri uresničitvi k. dag re za sostorilstvo.d. če so pripomogli k izvršitvi k. Druga razsežnost sostorilstva pa je izražena z besedami. velja tudi za sostorilca. da sodelujejo pri izvršitvi. ki so uresničevanja kakega k. sodelovalo dvoje ali več ljudi. Storilec je tisti.d. Sostorilci morajo vedeti eden za drugega. Ta zavest ni istovetna s krivdo. vsaj za določen krog oseb. da “je 59 . kjer ne nastopa le en storilec. 20. je odločilnega pomena. Dejanski prispevek neposredno sodelujočih pri k. uresničevanje k.d.d. kako opredelimo sostorilstvo. Za kazensko pravo je najpomembnejše razločevanje med udeleženci.. KZ-1 dodaja še. Sostorilstvo Pojem sostorilstva – Za opredelitev sostorilstva je odločilnega pomena. (vključno s prepovedano posledico). in drugimi udeleženci. naključno sovpadlo samostojno ravnanje 2 ljudi ni udeležba. ali je uresničil zakonske znake k. nastanku prepovedane posledice • udeležba v ožjem pomenu mora biti s stališča vzročne zveze eden izmed pogojev za nastanek prepovedane posledice.SOSTORILSTVO IN UDELEŽBA Splošni pojem udeležbe Udeležba označuje primere. Kdor s kom drugim uresničuje zakonski dejanski stan ali bistvene elemente k. je povsem drugačen kot prispevek napeljevalcev in pomagačev. Subjektivni element udeležbe v širšem pomenu je zavest vsakega udeleženca o skupnem delovanju. tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k storitvi.d. vendar ni nujno. izražena z besedami “skupaj z drugim” in “sodelovanje pri storitvi”. med katerimi je storilec.d.d. ki so sodelovali kako drugače.d. Udeležba je pravni pojem. ker so oblike krivde udeležencev lahko različne. da gre za sostorilstvo. Splošni pogoji. da je njen neposreden vzrok. člen KZ-1 določa. Sostorilstvo ima torej po zakonu dve razsežnosti. S pojmom udeležba zajemamo vse.d. – zajemamo različne prispevke posameznih udeležencev le. če kdo skupaj z drugim stori kaznivo dejanje. ko je pri uresničevanju k.d. torej tudi sostorilstvo in posredno storilstvo 2) udeležba v ožjem pomenu zajema le napeljevanje in pomoč. ki sami ne uresničujejo zakonskih znakov k. oz. Udeleženci v širšem pomenu morajo vedeti za storilca oz. če več oseb skupno izvrši kaznivo dejanje tako. da je kdo storil k. pod katerimi je možno govoriti o udeležbi: • udeležba v širšem pomenu je sodelovanje več ljudi pri istem k. Kar velja za storilca. Pri tem gre lahko za delitev dela.d. Udeležba se nanaša na vloge in prispevek vsakega posameznika h končnemu učinku – nastanku prepovedane posledice.d. Za udeleženca v ožjem pomenu je potreben naklep glede k. in prepovedane posledice.d. je sostorilec. ki je uresničil zakonski dejanski stan k. da s kakšnim drugačnim dejanjem odločilno prispevajo k njegovi izvršitvi. marveč vsaj 2 ali več. ali tako. ter na medsebojno povezanost udeležencev in stopnjo njihove organiziranosti. udeležili – udeleženci. ki temelji v različnih pojavnih oblikah kriminalitete. Prva. 1) udeležba v širšem pomenu zajema vse oblike udeležbe. je lahko istočasno ali sukcesivno. Za ugotovitev.

da vsak šteje dejanje za svoje ne glede na to. 60 . Kdor je ob izpolnjenem objektivnem pogoju ravnal cum animo auctoris – je štel dejanje za svoje. ko za storilca razglasi tistega.storilec kaznivega dejanja tudi vsak. tako.d. upor oseb. ker imamo opraviti z ravnanjem. potem ne gre za sostorilstvo. kaj je ravnanje. Člen KZ-1). ker so vse udeležene osebe kaznive in se ravnanje udeležencev giblje v isti smeri. Členu določil. Prispevek udeleženca mora biti odločilen za uspeh kakega kriminalnega podviga. ali je storilec pojmoval k. Pri takih k. Objektivni kriteriji se nanašajo na pojem izvršitvenih dejanj določenega k. da se storilec kot udeleženec in seveda sostorilec ter posredni storilec. da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k izvršitvi kaznivega dejanja.d. srečanja. s hujšo posledico odgovarja za hujšo posledico tudi sostorilec. dejanski stan določenega k. kot sta ga imela sostorilca v naklepu. Tudi ugotovitev. objektivno pomenilo za neposredno izvršitev k. Eksces (izpad) sostorilstva – eden izmed sostorilcev stori hujše k. Krivda sostorilcev .. da ima neko ravnanje objektivno velik pomen za uresničitev k. Členu KZ-1. Posredni storilec – KZ-1 uvaja pojem posrednega storilca v 1. kakor tudi napeljevalec in pomagač kaznujejo za kazniva dejanja v mejah naklepa. ki je ni sam povzročil. kdor je drugega uporabil za izvršitev kaznivega dejanja. ki ni izvršitveno.. 20.d. Člena. da se vsak izmed sostorilcev kaznuje s kaznijo. Kaznovanje sostorilcev – Glede tega je KZ-1 črtal določbo iz 26.d.. ki ni izvršitveno glede znakov k. KZ-1 pa je v 40.d. zato ni izključeno sostorilstvo ob različnih oblikah in stopnjah krivde sostorilcev. da sodelujejo pri uresničitvi k. ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje tako. ki je povedala. Sostorilca in pomagača naj se razločuje po tem.” Kriteriji za prepoznavanje sostorilstva – Ti kriteriji so objektivni in subjektivni. Druga skupina k.d.. Imenujemo jih k. je nedvomno sostorilec. Odst. Pri k. kjer zakonski opis oz. če mu je glede hujše posledice možno očitati malomarnost po 28. Subjektivna stran sostorilstva zahteva zavest sostorilcev o tem. nujnega sostorilstva predpostavlja.Krivda se presoja za vsakega sostorilca posebej. Nujno sostorilstvo .d.d. če dejanje ni odločilen prispevek in je storilec deloval cum animo socii – ni štel dejanja za svoje in je le sodeloval pri tujem k. Tudi doslej se kazenski odgovornosti ni mogel izogniti.d. ki je kaznivo dejanje izvršil osebno. Sostorilec ne odgovarja za eksces. pri katerem je sodeloval kot svoje ali kot tuje.d. da se dejanja udeležencev medsebojno dopolnjujejo ali so v nasprotju. predpisano za kaznivo dejanje. potem ne more biti sostorilec. Če dejanje kakega udeleženca s stališča objektivnega kriterija ni pomembno.razločujemo od fakultativnega. predpostavlja več storilcev – oborožen upor (355. ki je kaznivo dejanje izvršil z izrabljanjem ali vodenjem ravnanj druge osebe. ker je vselej odgovarjal bodisi kot storilec ali napeljevalec ali kot pomagač. in tistega. je kaznivost drugega udeleženca pogosto izključena. Gre za primere.d. moramo oceniti. Člena KZ. Teoretično je možno sostorilstvo iz malomarnosti. kdo ga neposredno dokonča. temveč gre lahko le za pomoč. kdo je bil »gospodar dejanja« in kdo je imel le podrejeno vlogo.d. – ali je bilo objektivno pomemben pogoj za uspeh kriminalnega podviga. Subjektivni kriterij se nam kaže kot vprašanje. Toda. ki so ga skupno izvršili. ne zadostuje. ki jim je odvzeta prostost (292. Člen KZ-1). Ko razločujemo sostorilstvo od pomoči.d.

kar pomeni. ki bi prostovoljno preprečil k. Udeležba je možna le pred in med storitvijo k.d. da prepreči k. v prispevku vsakega udeleženca vidi samostojno kriminalno količino. Udeležbena dejanja so dejanja udeležbe v ožjem pomenu in zajemajo sodelovanje koga pri tujem k.d. Dejanja udeležencev se štejejo za njihova dejanja. ali je glavni storilce vsaj poskusil storiti k. Skupni in splošni pogoji udeležbe v ožjem pomenu . je skupno. vojaške ali odgovorne osebe. 40. člena glede neuspelega napeljevanja. Potrebno je. Udeležba v ožjem pomenu Pojem udeležbe v ožjem pomenu in njeni temeljni pravni problem . Delovanje glavnega storilca in udeležencev pri istem k. drugim sostorilcem in udeležencem. NE za sodelovanje pri tujem dejanju. člena. medtem ko drugi kaj dopolnjujejo. da je udeležbeno dejanje samostojno k. pri katerem nastopa storilec kot glavni storilec. V kazenskopravni teoriji obstajata 2 teoriji o pomenu udeležbe: 1) teorija o odvisnosti ali akcesornosti udeležbe – izhaja iz prepričanja. temveč zajema ravnanja. Sem štejeta: • napeljevanje. četudi je neposredni pogoj za izvršitveno dejanje določenega k.so kriteriji za razlikovanje med sostorilci in udeleženci. obljublja KZ-1 v 2. da se smejo te okoliščine upoštevati samo pri storilcu ali sudeležencu.d. Takšno določbo glede samostojnosti (principalnosti) udeležbe ima KZ-1 v 2. četudi nima zahtevane osebnostne lastnosti. lastnosti in okoliščin . ki velja za storilca. da mora preprečiti nadaljnje uresničevanje k. povratek. Napeljevanje in pomoč nista zakonsko ali naravno izvršitveno dejanje... V 3.d. ki nimajo narave storilstva. prostovoljni odstop. kadar gre za prava delicta propria. pri katerem so takšna razmerja.d. člena možnost. odst.Prostovoljni odstop in upoštevanje osebnih razmerij. ki so le dopolnilna in prispevajo k storitvi. odst. 37. lastnosti uradne. prispevajo.. 61 . Pravilo 3.d. lastnosti ali okoliščine ugotovljene. mladoletnost. zmanjšanje ali povečanje kazni.d. storjeno eno samo dejanje. da mu sodišče kazen odpusti ali vsaj omili. Zaradi osebnih razmerij. jih je treba vezati na dejanje glavnega storilca in njihovo kaznivost narediti odvisno od tega.d. Večinsko stališče sprejema teorijo o akcesornosti (odvisnosti) udeležbe..Udeležba v ožjem pomenu zajema oblike sodelovanja pri uresničitvi določenega k.d. je določeno. Člena KZ-1 ne pride v poštev. Udeležba v ožjem pomenu ni k. Med osebne okoliščine se štejejo: neprištevnost ali bistveno zmanjšana prištevnost. da ta dejanja niso kazniva. ni več možna.. V takšnih primerih se udeleženci kaznujejo po členu. 2) teorija o samostojnosti ali principalnosti udeležbe – se navezuje na pluralističen pogled na udeležbo. lastnosti ali okoliščin KZ-1 pogosto izključuje kazensko odgovornost ali dopušča odpustitev.d. vendar niso odločilen pogoj za nastanek k.d. dejanska ali pravna zmota. Glede na to.d..d. ki se dopolnjuje z določbami. Po storitvi k. ki njen obstoj ni odvisen od dejanja glavnega storilca in ki tudi glede pravne kvalifikacije uživa samostojnost..d. 40. da je z udeležbo več ljudi pri uresničevanju določenega k. • pomoč. odst. ko je kaka storilčeva osebna lastnost konstitutivni element k.d. odst.Sostorilcu. in prepovedane posledice. 40.

. da je glavni storilec poskusil ali dokončal k.. čas in druge podrobnosti neposrednemu storilcu.d.d. h kateremu napeljuje. Storilstvo in sostorilstvo sta najhujši obliki udeležbe.d. 37. Napeljevanje Pojem in pogoji napeljevanja . Gre za določen prispevek.. Udeleženec se mora zavedati. privilegirano k. ki konsumirata vse druge oblike. Napeljevanje je možno le naklepno. Določa ga KZ-1 v 1. Četudi napeljevalec napeljuje za eno k. Če se napeljevanje nanaša na različna k. da se udeležuje k. Naklep napeljevalca mora zajeti tudi k.Napeljevanje je oblika udeležbe v ožjem pomenu. Če se napeljevanje nanaša na isto k.. se zavedati možnosti. Hujša oblika udeležbe konsumira milejše. Udeležba je možna tudi pri delicta propria – udeleženec je lahko tisti. Napeljevanje konsumira pomoč. Napeljevanje se lahko pojavi kot prigovarjanje. za določen krog oseb.. pri katerem sta napeljevalec in napeljani v neposrednem stiku. Udeleženci morajo vedeti za storilca oz. Naklep napeljevalca se mora nanašati na napeljevanje in na k. Napeljevalec se mora zavedati. kraj. Stališče o omejeni ali limitirani akcesornosti udeležbe – za obstoj udeležbe zadostuje. da napeljevalec pri bodočem storilcu povzroči odločitev.d. Napeljevanje se mora nanašati na določeno osebo kot bodočega storilca (ali vsaj konkretno določen krog oseb) in na določeno konkretno k. Če je določena osebna lastnost kvalifikatoren ali privilegatoren element k. udeleženec odgovarja za temeljno in storilec za kvalificirano oz. člena. če je glavni storilec storil ali poskusil storiti zakonski dejanski stan določenega k. se kaznuje.d. da s svojim ravnanjem prispeva h k. Bistveno je.d.d. da ga kdo napeljuje in kdo je to. kakor da bi ga storil sam..Udeležbena dejanja so zunaj kroga izvršitvenih dejanj.. omogočanje ali olajšanje položaja storilcu pri uresničevanju k. Udeležba je lahko le naklepna. ki nima posebnih osebnih lastnosti. več oseb hkrati.d. 62 . da s svojimi ravnanji nekoga napeljuje. odst. gre za eno samo napeljevanje. dajanje nasvetov. Ni nujno... in to hoteti. gre za eno samo napeljevanje ne glede. obljuba plačila ali darila. in to hoteti oz. da se vmesni napeljevalci poznajo. gre za (idealni ali realni) stek napeljevanj. Ni nujno. Napeljevalec stoji v ozadju in prepušča izvršitev k.d. pri čemer je brez pomena obstoj njegove kazenske odgovornosti.: Kdor drugega naklepoma napelje. prepričevanje.d. način.d. Za udeležbena dejanja ni nujen neposreden vzročni odnos med njimi in prepovedano posledico.d. ali gre za enkratno ali večkratno napeljevanje.. h kateremu napeljuje.d.d. Splošni pozivi nedoločenemu krogu oseb se ne štejejo za napeljevanje. da se napeljani zaveda.. in v to privoliti. da bo storil k. Vsebina napeljevalčevega naklepa mora biti identična z vsebino storilčevega naklepa. da stori kaznivo dejanje. Posredno napeljevanje je napeljevanje.d. podporo ali prigovarjanje storilcu.. ki jih zakon predpisuje za storilca. pri katerem napeljevalec napeljuje bodočega storilca prek vmesnega ali vmesnih napeljevalcev. med katerimi je storilec. grožnja. Udeležbeno dejanje postane kaznivo šele. Neposredno napeljevanje je napeljevanje. Subjektivna stran udeležbe zajema zavest udeležencev o skupnem delovanju s storilcem.

je tisti.. Dejanja pomoči so zunaj kroga zakonskih ali naravnih izvršitvenih ravnanj. Razlogi za neuspeh napeljevanja: • napeljevalcu ni uspelo povzročiti storilčeve odločitve.d. Pomenijo objektivno le podporo. kadar dejanje glavnega storilca ni kaznivo. Pomoč Pojem in pravna narava pomoči .. Določa jo 38. kot da bi sam storil storjeno k. Kaznovalni okvir. ker sploh ni inkriminirano. 37.d. se napeljevalec kaznuje kot za poskus (39. NE svojem k. Primer je k.je vzpostavljena kot samostojn. Pomagačeva ravnanja niso vzrok prepovedane posledice s stališča vzročne zveze. nastalo pri poskusu. še preden je napeljevalec začel nanj vplivati.. 120. ni storil niti poskusil storiti. Neuspelo napeljevanje načeloma ni kaznivo po teoriji o odvisni naravi udeležbe. Če je torej A napeljeval B-ja k umoru. omogočanje. odst.d.Neuspelo napeljevanje pomeni. lahko storil tudi brez pomoči.d. Odst. za katera se sme po zakonu izreči kazen 3 leta zapora ali hujša kazen.. ker za umor predpisana kazen daleč presega v 37. člen KZ-1. Če je k... Sodišče mu mora kazen odmeriti v mejah kazni. d. omogočanje. Kriteriji za razmejitev pomoči od drugih oblik udeležbe so: • objektivni – dejanje pomoči je ali bi lahko bilo podpora. da napeljevani k. Člen KZ-1.d. vendar se glede pravne kvalifikacije in kaznovalnega okvira veže na k.. Napeljevanje kot posebno kaznivo dejanje . ki uveljavlja stališče o samostojni naravi neuspelega napeljevanja. temveč drugo k. Členu v zvezi z 2. Po subjektivni strani so dejanja pomoči sodelovanje pri tujem..d. 37. Členu predpisano mejo treh let. bo A odgovarjal za napeljevanje k umoru po 116. vendar je napeljevanje k samomoru tako nevarno dejanje. Člen KZ-1). h kateremu je bil napeljan. Kaznivost neuspelega napeljevanja .. olajševanje.Gre za samostojno inkriminacijo napeljevanja samega po sebi. če se je nanašalo na k. Člena. ni niti poskusil. • storilec ni storil tistega k. Člen KZ-1).. napeljevanja k samomoru in pomoči pri samomoru (120. ki je predpisan za dejanje v napeljevalčevem naklepu. 63 . razen po izrecni določbi 2.d. • storilec se je dokončno odločil za storitev k..Kaznivost napeljevanja .Napeljevalec se kaznuje. če se nanaša na otroka ali neprištevno osebo (3. Samomor ni in ne more biti k.d. predpisane za k.d. Neuspelo napeljevanje Pojem in pravna narava neuspelega napeljevanja .d.d.d.Pomoč je milejša oblika udeležbe v ožjem pomenu..d. storilcu pri uresničevanju določenega k. v napeljevalčevem naklepu. Odst. • napeljevani si je pozneje premislil. • napeljevanemu zaradi objektivnih okoliščin dejanja ni uspelo storiti. da ga KZ-1 celo izenačuje z umorom. ker bi storilec k.d. toda B tega k. v katerem se lahko giblje sodišče pri odmeri kazni za neuspelo napeljevanje. pripravljanje. Člena).

če pomagač storilcu vnaprej obljubi. je pomagač pri k..če da pomagač storilcu nasvet ali navodila. odst.d. in hotenje te pomoči ter se mora nanašati na določeno k.d.d.. je treba raziskati. sme sodišče šteti za olajševalno okoliščino. Člen KZ-1).. Členu. da kazenski pregon zajame tudi ljudi. . ki kupčujejo s stvarmi.Pomoč v fizični obliki obsega tudi drugačna ravnanja.d. za katere vedo. zoper premoženje pod imenom "prikrivanje" v 217. čeprav mu ni treba vedeti za individualno določeno osebo storilca.d. Če je pomoč dana v obliki nasveta ali navodila storilcu.d. 2) Pomoč v psihični obliki: . za navodilo Dve pravni naravi pomoči po storjenem kaznivem dejanju .d. .. da pomaga pri določenem k. Dejanja pomoči se delijo na pomoč v fizični in pomoč v psihični obliki: 1) Pomoč v fizični obliki: . s katerim bo k. Vnaprejšnje obljube se nanašajo na 2 različni ravnanji: (1) obljuba osebne pomoči storilcu za čas po storjenem k. da bi storilec vedel za individualno določeno osebo pomagača. (282. da bi vedel. ki bo odgovarjal za pomoč pri k. ne da bi mu jo vnaprej obljubil. Členu. da mu sploh kdo pomaga.d. 38.d.če da pomagač storilcu na razpolago sredstva za izvršitev k. • pomagač mora vedeti. že storil in od tega ne more več odstopiti. glavnega storilca in ne po 282. in sledove k. Pomoč v fizični obliki je možna tudi kot opustitev. da bo prikril predmete. – tudi to dejanje je samostojno inkriminirano v poglavju o k. Pomoč po storjenem k.d.d.d. Toda če je storilec tega dejanja takšno pomoč komu vnaprej obljubil. da bo po storjenem k..d. Smisel te inkriminacije je. da bi organi odkrivanja in pregona odkrili k. saj je pomagač tisto. Oblike pomoči . – njen smisel je preprečiti.V 2. Pomoč je možna le pred ali med izvršitvijo k.d. (2) pomoč glede predmetov.d. Kdor vnaprej obljubi bodočemu storilcu. pridobljene s k. storjeno.d. zoper pravosodje v 282. sredstvo. če pomagač odstrani ovire za izvršitev k.d. Lahko je direkten ali eventualen.d.d. takšne vrste pomoči. Člen. da bo prikril k. ki je kaj vnaprej obljubil. ali se konkretno ravnanje sploh lahko šteje za nasvet oz. pridobljenih s k. glavnega 64 . pozneje svoje obljube ne izpolni. če objektivno ustrezajo po smislu tema dvema. kaj takšnega storil. storilca. ki mu olajšata storitev k...• subjektivni – zahtevajo povezanost med pomagačem in storilcem ter pomagačev naklep: • ni potrebno. je storilec k. Tega ne moremo šteti za prostovoljni odstop. Takšno ravnanje je posebno k.d.če pomagač vnaprej obljubi storilcu. • naklep pomagača mora obsegati zavest. če pomagač. da so pridobljeni s k.d. po 282. Členu.d. je samostojno k. (stvarno prikrivanje). kako naj izvrši k. inkriminirano v poglavju o k. Brez pomena je.d..d.d. da pomagač vnaprejšnje obljube po storjenem k. da pomaga pri določenem k.Drugi dve obliki pomoči sta v bistvu dve vnaprejšnji obljubi storilcu. ter izsledili storilca. (osebno prikrivanje). Okoliščino. kako naj stori k.. kupujejo ali razpečavajo stvari (predmete). ga ohrabrita in mu dajeta podporo. potem je pomagač.d.d.d. . člena so primeroma navedene oblike pomoči. ni treba. Če je kdo dajal storilcu po storitvi k. kar je kaznivo.

ki tega storilcu ni vnaprej obljubil.d. se mora 65 . Členu KZ-1 mora biti podan direktni naklep organizatorja in članov hudodelske združbe.d. Člena KZ-1). Kdor ustanavlja takšno združbo in kdor se ji pridruži kot član. Dejanja pomoči sama po sebi ničesar ne pomenijo. Odst. vloge in si zastavila hudodelske cilje. ki ima namen izvršiti k.. Takšno k. ki jih zajema. S pojmom "ustanoviti" je treba razumeti takšne dejavnosti storilca (organizatorja). Členu. To je potrebno. (če je poskus sploh kazniv).d. Za dejanje po 294. Člena KZ-1). ker so lahko največ nekazniva pripravljalna dejanja. V kazenski zakonodaji nastopata 2 individualizirani enoti: . posrednega storilca do udeleženca (3. in da mu omogoča tudi izrek milejše kazni.Tudi glede pomoči velja. Členu. Členu. konspirativnost in namene takšnega združevanja. ko je pomoč sama po sebi kazniva – samostojno in neodvisno od k. če pri vsakem posamezniku obstaja zavest in volja o skupnem delovanju in naklep glede k. prikrivač ali razpečevalec. Spodnja stopnja organiziranosti pomeni. sam storil. ki sodeluje v taki združbi. glavnega storilca.organizator hudodelske družbe. 294. kaj naj se se šteje za izvršitvena ravnanja tega k.. da se pomagač kaznuje.d. in sicer kot organizator. da gre za skupino najmanj 3 oseb. .d. Pomoč šteje kazenski zakonik za milejšo obliko udeležbe in zato izrecno omogoča milejše kaznovanje pomagača. Členu. Kaznivost pomoči . porazdelila delo. od storilca. dokler gre samo za organiziranje hudodelske združbe (2 odst. Objektivno ugotovljena dejstva o delovanju organizatorja in članov družbe morajo biti že sama po sebi protipravna in dovolj nevarna.d. Člena KZ-1). če je glavni storilec izvršil ali vsaj poskusil izvršiti k. d. prikrivanja po 217. Presojo o pomenu in nevarnosti pomoči in pomagača prepušča zakon sodišču tako. se organizirala. kakor da bi k. Za kaznivost zadostuje že abstraktna nevarnost. • omogočanje bega osebi. 294. čigar ravnanja so po naravi stvari pripravljalna. Po tem členu bo odgovarjal le tisti prekupčevalec. • pomoč noseči ženski po prekinitvi nosečnosti po 121. ki jih imajo namen skupaj izvršiti. kadar dejanje glavnega storilca sploh ni kaznivo: • pomoč pri samomoru po 120.d. Odst. je hudodelska združba. Druga enota je član hudodelske združbe.Zaradi načelnega stališča o odvisni naravi udeležbe mora KZ-1 oblikovati posebna k..storilstva in ne storilec k. pozneje pa lahko nastopa v vseh možnih vlogah. je po svoji naravi pripravljalno in ogrozitveno glede na objekte kazenskopravnega varstva.d. Združevanje je kaznivo le. ki ji je vzeta prostost po 293. sostorilca. To stališče je uveljavljeno pri pomoči brez izjeme.d. 41. Pomoč kot posebno kaznivo dejanje . ki so potrebne.Posebna in po nevarnosti najhujša oblika sodelovanja več ljudi pri izvrševanju k. Organizator hudodelske družbe se lahko pojavi v več vlogah. ki so se dogovorile o hudodelskih ciljih skupnega delovanja. da mu omogoča izrabiti ves predpisani kazenski okvir z izjavo. da dejanja in ravnanja. kazenskopravno oživijo. KZ-1 je posegel po inkriminaciji pripravljalnega dejanja kot delictum sui generis. za katero se sme izreči kazen več kot treh let zapora (1.član hudodelske združbe. Zakonik ne določa natančno. Kaznivost organizatorjev in članov hudodelskih združb Pojem in pravna narava organiziranja hudodelskih združb . da bi se skupina oseb med seboj povezala. če je možno v konkretni dejavnosti zanesljivo in objektivno prepoznati organiziranost.

Pravičnost kot funkcija kazenskih sankcij vnaša v kazensko pravo etična in moralna merila. naj deluje na ostale ljudi zastraševalno. da bodo s tem. spoznali. POJEM KAZENSKIH SANKCIJ Kazenske sankcije kot ena izmed oblik reakcije proti kriminaliteti Bistvo kazenskih sankcij . ki je usmerjeno v to.d. Zato obstaja sistem ukrepov med izvrševanjem kazenskih sankcij.d. in storilca.zavedati vseh znakov svojega ravnanja in možnosti nastanka prepovedane posledice ter oboje tudi hoteti. Sodobni pogledi na kazenske sankcije Funkcije kazenskih sankcij .d.Kazen se kaže kot nujnost za ohranitev razvoja človeške družbe. kaj je v družbi prepovedano in kaj dovoljeno. pomeni nasilen poseg v pravice posameznika.Generalno preventivna funkcija kazni je moralna obsodba k. Kazen pomeni za storilca zlo. ker opravičuje uporabo kazenskih sankcij le tedaj.d. Pravičnost je ena izmed poglavitnih funkcij kazenskih sankcij. To funkcijo pa lahko kazen izvršuje le. ki ga občuti kot trpljenje.. ne zadostuje.Kazni so imele v prvih oblikah družbenega življenja človeka obliko maščevanja oškodovanca. in grožnja možnim storilcem k. Specialno preventivna funkcija kazni ostaja tudi v današnjih razmerah ena izmed funkcij kazenskih sankcij. Zato eventualni naklep za to k.d. pa tudi kot možnost za resocializacijo. izjemoma pa tudi eliminatornost. Še danes je ena izmed temeljnih funkcij kazni in kazenskih sankcij nasploh. da je predpisana za določena ravnanja. če in kolikor je to nujno potrebno za obstoj družbe. c) kot grožnja. b) na ljudi naj vpliva tako. ki je predvidena za posamezne kršitelje. povzročenega s kršitvijo. Razvila se je v celotno obravnavanje storilca k.. če ima nekatere temeljne značilnosti: a) po vsebini je izraz negativnega moralno-etičnega vrednotenja k. cilj sistema ukrepov pa je vrnitev storilca v družbo. pomenile pa so tudi simbolično sredstvo za pomiritev zla. da se doseže njegova resocializacija.d. Resocializacijske ukrepe je dopustno uporabljati med izvrševanjem kazenskih sankcij (zlasti velja to za kazen zapora) le s privolitvijo obsojenca ob varovanju njegovih temeljnih človekovih pravic. 66 . Njena funkcija je tudi povračilnost. Kazen je bila in ostaja poglavitno in najpogostejše sredstvo družbenega reagiranja na k. d) čeprav je danes kazen humanizirana. Namen teh ukrepov je odvrnitev storilca od ponovne storitve k. S pomočjo kazenskih sankcij skušamo doseči krepitev družbene morale ter vplivati na razvoj družbene odgovornosti in discipline ljudi.d.

d. ob katerih je bila v zakonu predpisana. Vzgojni ukrepi imajo posebno vlogo in so namenjeni posebni. ki jo je imel. Značilnosti posameznih vrst kazenskih sankcij – Kazenski zakonik razvršča kazenske sankcije v tri skupine: 1) Kazni 2) Opozorilne sankcije (pogojna obsodba. Temeljna delitev med kazenskimi sankcijami v slovenskem kazenskem pravu je delitev na kazni in varnostne ukrepe.d. Šola novega družbenega varstva je zagovarjala stališče o poenotenju kazenskih sankcij (monizem). da bi v registru kazenskih sankcij zoper storilce ostali vsi dosedanji ukrepi. d. Sistem kazenskih sankcij v veljavnem kazenskem pravu Splošne značilnosti .d. prištevne in krive storilce k. kazen zapora do dveh let pa se lahko izvrši tako. ki omogoča uporabo dveh vsebinsko različnih vrst kazenskih sankcij zoper različne skupine storilcev k. da je bolj utemeljen dualizem kazenskih sankcij kot sistem. da je možno kazen zapora do 9 mesecev nadomestiti s hišnim zaporom. naloženo delo pa opravlja v prostem času. še preden je bilo dejanje storjeno. Pogojno obsodbo. S pojavom varnostnih ukrepov kot nove vrste kazenskih sankcij je prodrlo prepričanje. starostno opredeljeni skupini storilcev k.Sistem kazenskih sankcij v slovenskem kazenskem pravu temelji na pluralističnem izhodišču. Kazen temelji na krivdi kot socialno-etično negativni sodbi o storilcu in njegovem ravnanju. zato je tudi sama socialnoetično negativno obarvana. Za k.. je možno izreči le kazen. Druga kazenska sankcija se sme izreči ob obstoju pogojev.Pojem monizem je v zgodovini kazenskega prava označeval najprej sistem kazenskih sankcij proti kriminaliteti.Sistemi kazenskih sankcij . vendar je določil v 86. Ena izmed oblik novih sankcij je "izvršitev del v korist lokalne skupnosti" (community service) – storilcu se naloži dolžnost opraviti določeno število ur dela v korist lokalne skupnosti v določenem času. Vsebina pogojne 67 . Obsojenec mora privoliti v izrek te sankcije – ostane v svojem normalnem okolju ter zadrži zaposlitev. storjeno. pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom in sodni opomin obravnava kazenski zakonik v posebnem poglavju. da obsojeni opravi delo v splošno korist. preden je bilo k. ki je bila predpisana pri posameznem k. ki je obsegal samo eno vrsto kazenskih sankcij = kazni.d. V kazenskopravnem sistemu je potrebno zagotoviti številne in različne oblike nadomestil za kazni. Med posameznimi vrstami kazenskih sankcij imajo kazni največji pomen in se najpogosteje uporabljajo. Načelo zakonitosti je dosledno izpeljano. ki po vsebini pomenijo nadomestilo za kazen odvzema prostosti. vendar tako. členu. KZ-1 ni uvedel takih sankcij kot samostojne sankcije. pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom in sodni opomin) 3) Varnostni ukrepi Kazni se uporabljajo za polnoletne. Gre za tri samostojne kazenske sankcije opozorilne narave. le da bi se vsebinsko približali drug drugemu in se uporabljali kot enotna kategorija kazenskih sankcij.d. S tem v zvezi je možno govoriti o pluralizmu kazenskih sankcij. še posebej za kazni odvzema prostosti.

da pri njih prevladuje namen preprečevati k. V izjemnih primerih. leta starosti. ki ga pomeni kazen.. ki so izvršili k. Prevencija se je v 20. letom starosti. st.d.d. se lahko tudi mladoletniku (samo starejšemu v starosti od 16. zavarovane s kazensko zakonodajo. se lahko uporabijo tudi za mlajše polnoletne osebe med 18. zaradi katerih obstaja nevarnost. ne pa obveznosti sprejeti različne oblike obravnavanja med izvrševanjem kazenske sankcije. da se vse od njenih začetkov v zvezi z njo uveljavljata 2 temeljna namena: (1) povračilnost (retribucija) – ta namen je obrnjen v že izvršeno k. da delujejo v 2 smereh: • • kot represivni ukrepi pomenijo povzročitev zla storilcu k. izjemoma pa do 21. ki jih pozna stari KZ. prevzgoja in pomoč.d. se smejo praviloma izrekati le namesto kazni. KAZNI 68 . ki so povezani z odvzemom prostosti. da so pri nekaterih storilcih k. in skuša izravnati povzročeno zlo z zlom. temveč od vrste in stopnje njegove nevarnosti.d.d. Člen “stari” KZ). ki kršijo ali ogrožajo pravne dobrine. Vzgojni ukrepi so namenjeni mladoletnikom. leta) izreče kazen mladoletniškega zapora (88. da je treba obsojenemu storilcu zagotoviti prevzgojo (resocializacijo). od sedemdesetih let dalje pa je možno reči. ki ga je storilec storil. razvila v zahtevo. v starosti od 14.Temeljni namen kazenskih sankcij je zagotovitev varstva pred k. Za vzgojne ukrepe je značilno. podana določena stanja ali okoliščine. in so podani pogoji za izrek kazni. Varnostni ukrepi temeljijo na spoznanju. lahko se izvršujejo tudi brez odvzema prostosti. do 18. Člen “stari” KZ). ki je vedno povezan z odvzemom prostosti.. če gre za storitev zelo hudega k. da bi z njimi dosegli cilje generalne in specialne prevencije. Splošni namen in meje kazenskih sankcij . da bi bilo z njo v bodoče možno preprečiti nova k. (2) preprečevanje (prevencija) – ta namen je obrnjen v prihodnost in skuša kazen oblikovati tako. da ima obsojeni pravico. Nekateri izmed vzgojnih ukrepov. Za varnostne ukrepe je značilno. – 91. da bodo ponavljali k. d. njihova preventivna funkcija se kaže v težnji. predvideni in potrebni zaradi varstva družbe. ki jo je treba obsojencu določiti. če bi bilo primerneje naesto kazni zapora izreči tak ukrep (94. da je njihov poglaviten pomen vzgoja. in 21. So moralno indiferentni ukrepi. ne iz njegove krivde. Slovensko kazensko pravo pozna le en varnostni ukrep (obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu).d.d.obsodbe in sodnega opomina je v opozorilu. To dosegajo s tem.d. Njihovo trajanje in oblika praviloma nista odvisna od teže k. Za kazen kot najstarejšo vrsto kazenskih sankcij je značilno. Varnostne ukrepe je možno izreči poleg kazni ali namesto nje. v prihodnje. Pri pogojni obsodbi je opozorilo dano tudi v obliki kazni.d. Izhajajo iz storilčeve nevarnosti. leta. Temeljni namen kazenskih sankcij je zatiranje in preprečevanje takih dejavnosti. Varnostni ukrepi. do 18. katere vsebina je resocializacijske narave.

da je bila izrečena neupravičeno. Kazen mora biti popravljiva – takšna.Denarna kazen . ali da pomeni mučenje obsojenca. To so: . • • 1) Glavne in stranske kazni: glavne kazni se izrekajo samostojno – kazen zapora se vedno izreka samostojno. Odst. Naše pozitivno kazensko pravo pozna tri vrste kazni (43.. 2) Trajne in časovno omejene kazni: • časovno omejene kazni so predpisane in se izrekajo za omejeno časovno obdobje.Prepoved vožnje motornega vozila Načeloma se sme izreči le tista kazen.d. da je kazen popravljiva. zato je lahko le glavna kazen. Če je za kakšno k..Zapor . če gre za k. Namen kazni . tako da sodišče izbira med eno in drugo kaznijo. ki je zanj predpisana. Kazen mora biti osebna – prizadeti sme le storilca k.d.. 3) Alternativno določene in kumulativno določene kazni: Kazni so pogosto določene alternativno. glede na: • • težo storjenega k. storjeno iz koristoljubnosti. da se sme izreči za posamezno k.Sodobni kazenskopravni sistemi poznajo več vrst kazni. To sme sodišče izreči kot stransko kazen tudi tedaj.Po določbi 1.d. 45. 69 . da sta določena spodnja in gornja meja s splošnim ali posebnim minimumom ali maksimumom. predpisanih več kazni. Člena KZ-1).Sistem kazni v veljavnem kazenskem pravu Splošne značilnosti . Izjema od načela. da povzroča trpljenje. ki so z zakonom predpisane za to dejanje. Zahteva. Člen KZ-1). da je možno odpraviti njen učinek in njene posledice. d. so predpisane v mejah zakonskih okvirov posamezne vrste kazni tako. se sme samo ena od njih izreči kot glavna kazen. Kazen mora biti humana – ne sme biti po svoji temeljni vsebini taka. kadar ni izrecno predpisana ali kadar je predpisana alternativno z zaporom. predpisana kot glavna kazen. ne pa tudi njegovega okolja (družine). in storilčevo krivdo.splošna spodnja meja (minimum) in splošna zgornja meja (maksimum). stranske kazni se izrekajo poleg glavne kazni – kazni prepovedi vožnje motornega vozila in izgona tujca iz države se smeta vedno izreči kot stranska kazen ob kazni zapora. le kazen. ki je za posamezno k. .d. katera vrednota je z njimi prizadeta.d. ki je nepopravljiva. 49. Kazni razlikujemo glede na to. Člena KZ-1 odmeri sodišče kazen v mejah. Kazni za posamezna k. če se izkaže.d. Te kazni so določene v razponu – zakon predvideva njihove splošne meje: . je pomembna zaradi možnosti sodnih zmot. Te zahteve ne izpolnjuje smrtna kazen. Odst.posebni minimum ali posebni maksimum pri posameznih k. sodišče pa izreče kot glavno kazen zapor (2. velja za denarno kazen.

46. Odst. najvišja mera pa trideset let (splošni maksimum) (1. 87. Pozitivno kazensko pravo v različnih pravnih sistemih predpisuje denarno kazen na dva načina: 70 . Kazen zapora do 2 let se lahko predpiše brez določitve najmanjše mere te kazni.. da denarna kazen ne prizadane vseh ljudi enako. Kazen naj: 1) pomeni povračilo za storjeno dejanje. temveč tudi druge člane njegove ožje družine. Člena in 5. ker je denarna kazen eno najboljših nadomestil za kratkotrajne prostostne kazni.KZ postavlja zahtevo po sorazmernosti med težo kršitve in krivde na eni strani ter sankcijo na drugi strani. do šestih mesecev pa tudi na cele dni (5. Člena KZ-1). Okoliščine. če najmanjša mera kazni zapora ni določena. Denarna kazen . Ne prizadane vseh ljudi enako – za tistega. 46. ki zavzemajo v večini sodobnih kazenskopravnih sistemov posebno mesto. Odst. pomeni denarna kazen mnogo hujše breme kot za tistega. Vrste kazni in pogoji za njihovo izrekanje Kazen zapora – sodi med prostostne kazni. ki upoštevajo specialnopreventivni namen kazni. ker ne prizadane le obsojenca. se je možno izogniti s tem. Odst.d. Danes postaja denarna kazen ena najpomembnejših in najpogosteje uporabljanih kazni. Najnižja mera je15 dni (splošni minimum). da bo kazen višja ali nižja v okviru kazni. 86. 3) prepreči storilcu izvršitev novega k. (4. Člena). 51. Denarna kazen tudi ni osebna. Odst. Odst. kjer se višina denarne kazni izračuna v sorazmerju z obsojenčevimi dohodki. ki jih veljavno pravo predvideva namesto kazni odvzema prostosti in imajo drugačno naravo.d. Alternativne sanckije v ožjem pomenu beside so tiste sankcije. čigar premoženjski položaj je slab. 46. kar ima pomen za omilitev kazni. določene na podlagi načela sorazmernosti. Člena). ki vplivajo na to. Člena KZ-1). Člena). med drugim tudi zato. 86. da se pri njeni odmeri upošteva premoženjsko stanje obsojenca in se kazen odmeri v skladu z njim. Zapor se lahko izreka na cela leta in cele mesece. so tiste. Poznajo jo vsi sodobni kazenski zakoni. saj lahko sodišče v primeru. ki je premožen. Zapor je vedno glavna kazen in se sme izreči le.sodi med premoženjske kazni. Obsojeni lahko med izvrševanjem posamezne kazni (ki to po svoji naravi dopušča) sprejme ponujene programe resocializacije. namesto te kazni izreče denarno kazen. da ne bi delali k. lahko pa se določi kot nadomestilo za neplačano in neizterljivo denarno kazen (1. Poznamo tudi takšen sistem denarnih kazni. Točka 1. Kazenski zakonik omogča nadomestitev kazni zapora do devetih mesecev s hišnim zaporom (3. Očitku. če je predpisan z zakonom. Odst. 2) vpliva na druge. KZ-1 pa jo je razširil na kazen zapora do dveh let (4. Takošno možnost je uvedel stari kazenski zakonik kot posebno obliko izvršitve kazni zapora do treh mesecev. Člena). ki pridejo zaradi plačila denarne kazni v slabši materialni položaj. Odst.

Člena). ne dobi. 47. Člena). Denarna kazen je lahko glavna ali stranska kazen.in specialnopreventivni razlogi zahtevajo. Če obsojenec v roku. pa največ 1500. Členu. predpisovanje v dnevnih zneskih (novejši način) – odpravlja pomanjkljivost. Odst. tudi če ni predpisana z zakonom. Če ostane izvršba neuspešna. vendar ne dalj kot 2 leti (4. Sodišče opravi pri določanju denarne kazni 2 operaciji: (1) najprej določi število dnevnih zneskov – število dnevnih zneskov pomeni merilo za določitev višine kazni ter se določi glede na sorazmerje med težo k. zakonik pa določa najnižje (30) in najvišje število (360) dnevnih zneskov. storjena iz koristoljubnosti. 47. Po obsojenčevi smrti se denarna kazen ne izvrši (3. in sicer najmanj 15 dni in največ 3 mesece. Člena in 1. ali kadar je z zakonom predpisano. zakon določi splošno spodnjo in gornjo mejo te kazni. da bi njegova nadaljnja udeležba v javnem prometu kot voznika 71 . Odst. ki je sposoben za vožnjo. zoper varnost javnega prometa. Člen KZ-1) je. KZ-1 je ponovno uvedel določanje denarne kazni v obliki dnevnih zneskov. Člena).d.d. za obsojenca ne nastanejo pravne posledice in ne veljajo določbe o pogojnem odpustu. ki je določen. Izrek te kazni je fakultativen. storjena iz koristoljubnosti. da gre tukaj za storilca. Lahko traja manj kot 15 dni. Kazenski zakonik denarno kazen določa v 47. Če obsojenec plača del denarne kazni. Prepoved vožnje motornega vozila . 87. To kazen je možno izreči le storilcu. Odst.d.. Sodišče pri tem upošteva: • višino storilčevega dnevnega zaslužka glede na uradne podatke davčnega organa • storilčeve družinske obveznosti (preživninske obveznosti…) Če sodišče podatkov o storilčevem dnevnem zaslužku. Zapor nima narave kazni zapora. denarne kazni ne plača. in stopnjo krivde. da obsojenec kazen odplačuje v obrokih. 48.. da bo storilec kaznovan z zaporom ali denarno kaznijo. zoper varnost javnega prometa. Razlika med stransko kaznijo in varnostnim ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja (72. storjena iz koristoljubnosti. ki jo sme sodišče izreči storilcu k. 87. Odst. zamenja sodišče denarno kazen z zaporom tako.• • predpisovanje v razponu (starejši način) – od najnižje do najvišje meje. za kazniva dejanja. kadar je predpisana za posamezno k. da se mu izreče poleg glavne tudi ta stranska kazen. V upravičenih primerih lahko sodišče dovoli. Odst. 45. Odst 44.d. pri katerem sodišče spozna. Člena). da denarna kazen ne prizadane vseh storilcev enako.d. 47. Storilec je sicer povsem sposoben sodelovati v prometu kot voznik motornega vozila. Člena). se kot dnevni znesek denarne kazni vzame tridesetina zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače za zaposleno osebo v Republiki Sloveniji (3. Kot stranska se lahko izreče le za k. sodišče pa izreče kot glavno kazen zapor (2. Člena). sodišče pa jo izreka v tem okviru. in sicer najmanj 30 in največ 360 dnevnih zneskov. To merilo je enako za vse storilce. Če med prestajanjem zaporne kazni plača še ta ostanek. da za vsaka začeta 2 dnevna zneska določi kazen en dan zapora. Odst. upoštevajoč zlasti premoženjsko stanje storilca. se izvrševanje zapora ustavi (2. pri varnostnem ukrepu pa storilca.d. Sodišče mora v sodbi določiti rok za plačilo denarne kazni. se mu preostanek sorazmerno spremeni v zapor. (2) nato izračuna višino dnevnega zneska – ta je odvisna od storilčevega premoženjskega stanja v celoti. za k. pa največ 1500 dnevnih zneskov (1. če mu je izreklo kazen (zapora ali denarno kazen) ali pogojno obsodbo (3.je stranska kazen. Odst. ki je storil k. vendar generalno. Člena). se znesek izterja prisilno. Kot glavna se sme izreči le.

ali za primere. To stori z uporabo splošnih pravil za odmero kazni. Odst. 48..d. ki mu jih za njegovo rešitev daje na voljo zakonik.d. Sodišče je dolžno v vsakem konkretnem primeru. Odst.d. 99. možno izreči tudi osebi. Člena). • pravila o odpustitvi kazni. Odst. računajoč od dneva pravnomočnosti sodbe (2. Kazen prepovedi vožnje motornega vozila (vsako prometno sredstvo na motorni pogon v kopnem. • pravila o odmeri kazni za dejanja v steku. Gre lahko za k. in osebnosti storilca. 72. vodnem in zračnem prometu . ki ga obravnava.motornega vozila pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili (2. Splošna pravila za odmero kazni (olajševalne in obteževalne okoliščine) Pojem olajševalnih in obteževalnih okoliščin . ki jo bo izreklo. ki ima tuje vozniško dovoljenje. ki ima domače vozniško dovoljenje. nato pa določi njeno višino. ODMERA KAZNI Pojem odmere kazni v okviru individualizacije kazenskih sankcij Individualizacija je prilagoditev kazenske sankcije teži k. Z zakonsko individualizacijo mislimo na vrste kazni. ki so izjemno lahka.. kjer posebne okoliščine na strani storilca zahtevajo posebno obravnavanje – posebna pravila za odmero kazni: • pravila o omilitvi kazni. Pri predpisovanju kazni za posamezna k. oceniti težo konkretnega k. • pravila o povratku. Člena)..8. ki jih je za posamezna k.d. Kazen prepovedi vožnje motornega vozila traja najmanj 6 mesecev in največ 2 leti. o kateri meni. je pod enakimi pogoji kot osebi. V tem primeru obsega ta kazen prepoved uporabe tega dovoljenja v Republiki Sloveniji. 72 . in na zakonske okvire posameznih vrst kazni. da bo najprimernejša. ki so zanje predpisani. predpisala kazenska zakonodaja. stopnjo storilčeve krivde in njegovo osebnost. Sodna individualizacija pomeni. kakršno jim je pripisal zakon. KZ zagotavlja posebne možnosti za obravnavanje primerov.d. mora določiti tudi njeno višino. upoštevajoč pri tem vse okoliščine posameznega konkretnega primera in vse možnosti.Ko sodišče izbere vrsto kazni. upošteva KZ tipične in najpogostejše primere k. ki jih obravnava kot splošna pravila za odmero kazni. močno odstopajo od povprečja.d. ki glede na težo. Člena). ki so lahko storjena v hujši ali milejši obliki. Zakonik daje možnosti za upoštevanje značilnosti posameznega primera v sodni praksi z obteževalnimi in olajševalnimi okoliščinami. da sodišče med možnimi sankcijami izbere tisto.

Njihova uporaba je vedno fakultativna. Nato pa sodišče upošteva tiste okoliščine. po svoji vsebini so lahko zavržni ali pozitivni. (= zakonski znak).d. družinske. ali se nanašajo na k. ali bo določeno okoliščino štelo za olajševalno ali obteževalno in jo kot takšno upoštevalo pri odmeri kazni. Sodna praksa je zavzela stališče. Sodišča bolj upoštevajo objektivne. (6) Osebne in premoženjske razmere storilca so okoliščine. (3) Stopnja ogrožanja ali kršitve zavarovane dobrine se nanaša na težo posledice k. (2) Nagibi storilca so psihična gibala. ki se ne upoštevajo pri ugotavljanju kazenske odgovornosti.Višino kazni določi sodišče ob upoštevanju teže dejanja in stopnje storilčeve krivde. čas in način storitve k. odnos med storilcem in oškodovancem. To je prvi in najvišji okvir kazni. storjeno – te okoliščine so lahko: • objektivne narave – kraj.d. so lahko objektivne ali subjektivne glede na to. ali naj bo kazen manjša ali večja.. v katerih je bilo k.d.d. ki jih je ugotovilo z uporabo meril. da bo kazen v tem okviru manjša ali večja – olajševalne in obteževalne okoliščine. Nenašteta okoliščina mora biti po naravi in intenziteti podobna kateri izmed okoliščin. npr. če to opravičuje intenzivnost te okoliščine. • taksativno – v zakonu so izčrpno naštete vse okoliščine in sodišče ne more upoštevati nobenih drugih. zdravstvene. ki jih določa zakonik kot olajševalne ali obteževalne. kdaj jih bodo upoštevala pri izbiri in odmeri kazni. Vrste olajševalnih in obteževalnih okoliščin . pri katerih je posamezna okoliščina konstitutivni element k. mladostna nepremišljenost. v okviru katerega sodišče presoja. 73 . izzvanost. Okoliščine so določene kot fakultativne – sodišču je prepuščena presoja o tem. je sodišče ne sme upoštevati kot obteževalno (ali olajševalno) okoliščino. (4) Okoliščine. da je upoštevanje kakšne okoliščine tudi kot obteževalne dopustno le. Pri k.. ali storilec do storitve k. zato lahko poleg izrecno navedenih okoliščin uporabi tudi druge.d. s pomočjo katerih sodišče upošteva njegovo splošno življenjsko situacijo: gmotne. Praviloma ti psihični procesi niso vključeni v storilčev naklep. (1) Stopnja kazenske odgovornosti je prva izmed okoliščin. (5) Prejšnje življenje storilca. opredeljene sorazmerno teži dejanja in stopnji storilčeve krivde.d. Okoliščine. ali na storilčevo krivdo in njegovo osebnost. ki jih določa institut analogia intra legem. • subjektivne narave – okoliščine na strani storilca. ki utegnejo vplivati na odmero kazni. in je objektivne narave. kadar ti elementi niso zakonski znaki k. ki vplivajo na to. ki ga podpira tudi teorija. tako da je sodišču dana možnost presoje.ni kršil pravnih predpisov.d. vzgojne in druge okoliščine. Zakonodajnotehnično je možno te okoliščine določiti: • primeroma (eksemplifikativno) – njihov seznam sodišča ne omejuje. in njegove objektivne značilnosti. navedenih v zakoniku.d. ali je izpolnjeval svoje splošne človeške in družbene dolžnosti ter kako jih je izpolnjeval.Veljavno kazensko pravo opredeljuje olajševalne in obteževalne okoliščine primeroma kot okoliščine. ki lahko vplivajo na odmero kazni. ki vplivajo na to. ki so vodila storilca pri storitvi k.d.

Predstavlja obliko odvračanja kazenskega postopka. ki ima svoj življenjski stil. da kazenskega postopka ne začne oz. svoje osebnostne značilnosti in svoj način vedenja ter reagiranja.d. med katerimi je na prvem mestu odprava ali poravnava škode. državni tožilec ovadbo zavrže.d. da jih lahko odvrnemo od povratništva. da storilcu odmeri strožjo kazen od predpisane. Značilnosti splošnega povratka so objektivne narave – vezane so na to. ki vpliva na to. ki ne sme biti daljši od 3 mesecev. odstopi od pregona.d. temveč ima pomen tudi za napoved njegovega vedenja v prihodnje ter je v tem smislu pomemben element individualizacije. da je storilec k. Če osumljenec v roku. Kriminološke raziskave ugotavljajo.d.d. Povratek Pojem povratka . ki je bil že obsojen zaradi k. Poravnava med storilcem in oškodovancem je od sredine 1960. povzročenae s k. da ne bi ponavljali k. da je storilec k. Praviloma se povratniku niso sposobni prilagoditi okoliščinam.. in bil zaradi njega obsojen. Praviloma je priznanje olajševalna okoliščina takrat. Povečana stopnja prisile ne da zaželenih učinkov.. ki se nanašajo na storilčevo osebnost – v okviru te skupine okoliščin lahko sodišče upošteva tudi vse druge okoliščine.d. ko sodišče sodi storilcu. v nekaterih sistemih tudi alternativno sankcijo.d. in bil zanj obsojen. Vrste povratka . Kazensko pravo pozna 2 načina.d.d. V zvezi s to olajševalno okoliščino je tudi vprašanje storilčevega priznanja. ali jo skušal vsaj olajšati – gre za t. je že bil obsojen zaradi kakršnegakoli k. pri katerih je možno pričakovati. dejansko kesanje.d. (8) Poravnava škode. ko je storilec z aktivnim delovanjem po storitvi k. Kazni in resocializacijski programi so za te ljudi manj uspešni ali neuspešni.d. Državni tožilec ima tudi pravico. da kazenska sankcija ne bi bila upravičena.. Državni tožilec sme odložiti kazenski pregon za k. poskušal odvrniti posledico k.i.d. – sodobno kazensko pravo pripisuje poravnavi škode velik pomen. a jih sicer ne bi moglo upoštevati. če je osumljenec zaradi dejanskega kesanja preprečil škodljive posledice ali poravnal škodo in državni tožilec glede na konkretne okoliščine primera oceni. Ta okoliščina pri odmeri kazni ne razkriva le storilčevega odnosa do storjenega k. da sodišče izreče storilcu strožjo kazen. ki jih ugotovi pri storilcu in so pomembne za odmero kazni. je pomembna okoliščina pri odmeri kazni in je subjektivne narave. (9) Druge okoliščine. izpolni nalogo. Teorija kazenskega prava posebej opredeljuje situacijo. pred sedanjim kazenskim postopkom že storil kakšno k. možnostim in zahtevam življenja na prostosti tako. Posebno pozornost posvečajo kriminalnopolitična stališča preventivnemu delovanju pri preprečevanju povratništva. 74 . Med izvrševanjem kazenskih sankcij so potrebni za povratnike posebni prevzgojni programi. da sestavljajo povratniki posebno skupino ljudi. že prej storil kakšno k.d.. kjer gre za takšno delovanje pri mladoletnih ali mlajših storilcih k. let dalje ena najbolj uspešnih novosti na področju kazenskega prava.d.(7) Obnašanje storilca po storjenem k. • povratek upošteva kot okoliščino. če se je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge. za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let. kadar je imelo določen pomen za potek kazenskega postopka.O povratku govorimo.d. ki ga sodišče sodi. Povratek pomeni. če gre za povratnika: • povratek upošteva kot obteževalno okoliščino.Splošni povratek – storilec k.

d. d.d. ki jih je sodišče določilo za posamezna k. Členu. Ta način izrekanja kazni je zelo strog. potem ko je bil storilec že obsojen zaradi takšnega k.d.d. (3) Pravilo o kumulaciji – pomeni.d. da bi večkratnemu povratniku odmerilo strožjo kazen od predpisane.. posebej in za vsako posebej določi kazen po vrsti in višini. ki naj sodišču pomagajo pri presoji povratka. Naslednje merilo.. obravnava več k.d. iste vrste kot prejšnje. izvršeno iz enakih nagibov kot prejšne. ko je bil storilec k. Odmera kazni za kazniva dejanja v steku Načini odmere kazni za kazniva dejanja v steku . ocenilo. ki so neobčutljivi na kazen in resocializacijo.Posebni ali specialni povratek pomeni ponovitev istovrstnega k. ki ga navaja zakon.d.d.. določene za posamezno k. ki je bil pred storitvijo k. ki mu sodišče sodi.d. Večkratni povratniki sodijo med najtežjo skupino storilcev k.d.. obteževalno okoliščino. da se kot enotna kazen izrečejo vse kazni. Enkratni povratek – gre za storilca. Gre za ponavljanje istovrstnih k. če so določene različne vrste prostostnih kazni in denarna kazen. ki je bila določena za posamezno k. saj pomeni kopičenje vseh kazni in se zato danes uporablja le.d.d. iste vrste. Novi kazenski zakonik pa več ne omogča sodiščem. je časovni razmik – sodišče bo pri presoji. v steku: (1) Pravilo o absorbciji – pomeni. Povratek po veljavnem kazenskem pravu – Povratek določa 3. tako da so večkratni povratniki hkrati tudi specialni povratniki. Tretje merilo. da hujša kazen obsega (vključuje) tudi milejšo kazen. Zakonik postavlja merila. pred storitvijo tega k. da je le-ta večja od vsake kazni. 49. Izreče se le najhujša izmed kazni. Člena kot okoliščino.Kadar obravnava sodišče k. Gre za storilca. ki ga postavlja zakonik. Pri steku sodišče ugotovi obstoj vsakega posameznega k.d.d.d.d. Lahko pomeni začetek prestopniške kariere storilca. ki jih je storil en storilec. pri kaznih iste vrste pa samo pri denarni kazni. Odst. ali je novo k. Sodišče mora pri presoji. že obsojen za več k. obsojen le enkrat. za katero mu sodišče sodi. vendar je pri tem omejeno s tem. storjena v realnem ali idealnem steku.. ali naj povratek upošteva kot obteževalno okoliščino... 75 .d. Ločimo 3 pravila za izrekanje kazni pri k. (2) Pravilo o asperaciji – sodišče mora enotno kazen izreči tako.. koliko časa je preteklo od prejšnje obsodbe oz. Odst. ali bo štelo za povratek storilca za obteževalno okoliščino ali ne. določenih za posamezna k. 49. zastarane kazni. ki kljub prejšnji obsodbi (obsodbam) ponavlja k. pomembno za odmero kazni.. ki jo je uporabilo. Pri tem govori določba izrecno le o enkratnem povratku. Člena. se nanaša na to. Odmera kazni za kazniva dejanja v steku po veljavnem kazenskem pravu – Veljavno slovensko kazensko pravo določa pravila za odmero kazni pri kaznivih dejanjih v steku v 53. ampak lahko to okoliščino upošteva le kot obteževalno okoliščino v okviru opisanega 3. določene vrste ali teže. Čeprav ga izrecno ne opredeljuje kot obteževalno okoliščino.d. določenih za posamezna k. glede na njen namen pa seveda zajema tudi večkratni povratek. Večkratni povratek obstaja v primerih. da enotna kazen ne sme doseči vsote vseh kazni.d. zlasti upoštevati. sme sodišče povratek vendarle upoštevati samo kot takšno torej. ali je novo k. od prestane ali odpuščene oz. niti maksimuma tiste vrste kazni.

ki izreka kazen za k. Po pravilu iz druge alineje 2. Odst. ki so našteta v 2. obsojenec stori novo k. d. če je za najmanj tri kazniva dejanja določilo kazen nad 10 let zapora – v tem primeru lahko izreče kazen tridesetih let zapora (3. Odst. 53. 53.d. Člena) . ki ga je storil. zaradi katerega se pogojni odpust prekliče.d. za katero se storilcu sodi nazadnje. izreče enotno kazen tako. da izreče eno kazen zapora in eno denarno kazen (peta točka 2.Prav tako temelji na načelu asperacije posebno pravilo. d. da ne sme doseči njihovega seštevka in ne preseči najvišje splošne meje kazni (šesta točka 2.Če je za dve kaznivi dejanji določilo kazen 30 let zapora in gre za kazniva dejanja.Posebno pravilo je predvideno za lažja kazniva dejanja: če so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do treh let.d. 53. Odst. sodi se mu za k.Primeri. izreče enotno stransko kazen tako.. Odmera kazni obsojencu. Člena je lahko enotna kazen tudi v takšnem primeru največ 20 let. in izreče enotno kazen z uporabo določil o steku. vštevanje pripora in prejšnje kazni Odmera kazni obsojencu .. stori k. v steku določilo kazen zapora.. obsojenec stori novo k. Odst. so: • • • • • obsojenec prestaja kazen. določeno za posamezno k. vendar preden je začel prestajati kazen. 53. vendar ne sme preseči seštevka posameznih kazni in ne preseči 20 let zapora – pravilo asperacije (druga točka 2. d. Odst. vzame kot določeno – upošteva jo enako kot kazen. pogojno obsojenemu se prekliče pogojna obsodba zaradi k. V vseh takih primerih mora sodišče. ki ga predvideva kazenski zakonik v primeru. Člena) . Če je sodišče za k.1) Če je sodišče za vsa k. d.d. določi 20 let zapora ali več. ko sodišče za eno k.d. za druga pa denarne kazni. ki je na pogojnem odpustu. Člena) . ko je treba odmeriti kazen obsojencu. Odst. obsojenec. Če je sodišče za vsa k. 53. ki jo je 76 .Izhodiščno pravilo je. da mora biti enotna kazen večja od vsake posamezne določene kazni.d. Člena). enotna kazen ne sme biti večja od osmih let zapora (tretja točka 2.d.d. d. ki ga je izvršil. izreče enotno kazen dosmrtnega zapora (prva točka 2. 53. Člena je nejasna in nepopolna. 53. Kazen ali del kazni. izreči enotno kazen za vsa k. 46. Odst. v steku določilo le denarne kazni. se uporabi pravilo o kumulaciji (četrta točka 2. v steku. v steku določilo več istovrstnih stranskih kazni. po obsodbi za prejšnje k.d. Člena). Kazen za prejšnjo k. 53. za drugo pa nižjo kazen. izreče enotno kazen po naslednjih pravilih: . Če je sodišče za nekatera k. Določba 53. določilo kazen zapora. Člena).. ker ne določa načina izračuna enotne kazni za primere.. preden je bila izrečena pogojna obsodba. Člena). v času prestajanja kazni zapora. Člena. preden je bila izrečena prva obsodba.d. Odst. Odst. Enotno kazen izreče po pravilih o odmeri kazni pri steku.

Člena). 56...d. Če posebni minimum ni naveden. zaradi katerega je bila izrečena kazen zapora (tj.. Uporaba pravil o odmeri kazni pri steku. 2) Drugo možnost za omilitev kazni KZ-1. ali uporabi milejšo vrsto kazni. utegne biti nepravična. mladoletniškega zapora in v denarno kazen. da lahko sodišče omili kazen pri vsakem k. Zato ga ni mogoče enačiti s kaznijo zapora. obsojen na kazen zapora med prestajanjem kazni. s tem. sme sodišče kazen omiliti največ deset let . Načini omilitve so (51. da se čas. d. Meje omilitve kazni . d.Če je za k. se omili tako. Kazenski zakonik omilitev kazni dovoljuje na prekoračenem silobranu. da so podane posebne olajševalne okoliščine. kot najmanjša mera kazni predpisan zapor 15 let. Omilitev kazni Pojem omilitve kazni . če bi bil neprestani del prej izrečene kazni z uporabo določb o steku nesorazmerno majhen (2. ko gre za k.Če je za k. če ugotovi. ki ga je prebil v priporu. ki je nižja od predpisane.Omilitev kazni pomeni možnost. sme sodišče kazen omiliti do enega leta zapora 77 .obsojenec že prestal. Trajanje kazni se obsojencu skrajša za čas.d. pri bistveno zmanjšani prištevnosti.Pripor pomeni odvzem prostosti v času kazenskega postopka (do pravnomočnosti sodbe) kot ukrep za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in za uspešno izvedbo postopka. 56. 55. Člena). da se sme izreči kazen pod tem minimumom. da sodišče izreče kazen. d. ki jih stori obsojenec med prestajanjem kazni zapora. KZ-1 določa (1. če je bil pripor odrejen zaradi istega k. identiteta kaznivega dejanja). ki ga je storil storilec. pri kateri je predpisan posebni minimum določene vrste kazni. pri prekoračeni skrajni sili. Odst. prebit v priporu. sme sodišče zamenjati predpisano vrsto kazni z milejšo – zamenjava zaporne kazni z denarno. tako da se obsojencu pri prestajanju nove enotne kazni odšteje del prejšnje kazni.Kazen. Omilitev kazni zakonik določa v dveh primerih: 1) Pooblastilo lahko sodišče uporabi. za katero zakonik predpisuje denarno ali kazen zapora do 1 leta. sodišče všteje v izrečeno kazen zapora. Alineja 50. se obsojenec kaznuje disciplinsko (3. Če stori k. Člena). kt najmanjša mera kazni predpisan zapor treh let ali več let (vendar manj kot petnajst let). ter kakršenkoli drug odvzem prostosti v zvezi s k.d. Člen KZ-1): .d. Na poseben način obravnava KZ-1 lahka k..d. Odst. ki utemeljujejo izrek omiljene kazni.. ki jo je že prestal. Člena). Odst. Vštevanje pripora in prejšnje kazni . pri poskusu in pri pomoči. pri izogibni pravni zmoti. če zakon iz kriminalnopolitičnih razlogov to izrecno dovoljuje (1. všteva v izrečeno kazen zapora.

d. V posebnem delu kazenskega zakonika. vendar izreče. če je razžaljenec razžalitev vrnil .Pri k. Če ima sodišče pravico storilcu kazen odpustiti. Ko sodišče storilcu kazen odpusti. da je uveden kazenski postopek . ker obsega izrek o krivdi. sme sodišče kazen omiliti do petnajst dni zapora Če je za k.pomeni izjemno pooblastilo sodišču in je povezana z odpustitvijo kazni. d. ki ga kazensko pravo predvideva za primere. KZ1 to določa pri: . sme sodišče kazen omiliti do treh mesecev zapora Če je za k. mu jo lahko tudi omili brez omejitev. d. Pri omejitvi te vrste omili sodišče kazen. d. da je odkrito . kot najmanjša mera kazni predpisan zapor manj kot eno leto. preden je izvedel. kjer bi kaznovanje storilca ne bilo upravičeno. sme sodišče namesto kazni zapora izreči denarno kazen Omilitev kazni brez omejitev . ne da bi upoštevalo pravila. d. d. kadar zakonik to izrecno določa in je vedno fakultativna. dejanje naznanil. ki veljajo sicer za omilitev kazni. dajnja podkupnine.Pri k. Takšna sodba je obsodilna sodba. če je storilec. preden se izda dokončna odločba SANKCIJE OPOZORILNE NARAVE Pogojna obsodba 78 . če storilec prostovoljno prekliče svojo krivo izpovedbo. da se mu kazen odpusti. ga spozna za krivega. d.Prekoračenem silobranu ob izpolnitvi pogojev Prekoračeni skrajni sili Neprimernem poskusu Prostovoljnem odstopu od poskusa Če napeljevalec ali pomagač prostovoljno preprečita storitev k.Pri k. Odpustitev kazni je dovoljena le. če je storilec prostovoljno izročil mladoletno osebo upravičencu ali omogčil uresničitev izvršljive odločbe . preden je bilo odkrito ali preden je izvedel. ki je dal podkupnino na zahtevo uradne osebe. Odpustitev kazni Odpustitev kazni je sredstvo. pa KZ-1 fakultativno določa odpustitev kazni: . razžalitve. kot najmanjša mera kazni predpisan zapor enega leta. krive izpovedbe. tatvine. predpisana kazen zapora in pri tem ni navedena najmanjša mera. d.Pri k.Pri k. če je storilec vrnil oškodovancu ukradeno stvar.- Če je za k. d. odvzema mladoletne osebe.

ali bo oziroma ali ne bo izvršil novega k. predpisan za posamezno k. če bo pogojna obsodba preklicana.d. Odst.d. ki je predpisana za k. ni treba kaznovati. lahko izreče sodišče kazen tudi za tisto.d. temveč kazen. Pogojna obsodba v kazenskem zakoniku (57. Odst. ki ga je že storil. Pogoji za izrek pogojne obsodbe – Sodišče lahko izreče pogojno obsodbo namesto kazni. se nanaša na izpolnitev tistih pogojev. - 2) Pogoji.. da pogojne obsodbe ni možno izreči. Če storilec v preizkusni dobi ne stori novega k. Odst.Pogojno obsodbo in sodni opomin določa kazenski zakonik kot samostojni sankciji opozorilne narave. preizkusna doba) ne bo storil novega k. ne izreče. temveč ga postavi le na preizkušnjo. Člena). glede katerega je bil storilec na preizkušnji. denarno kazen ali kazen zapora do 2 let (1. Zakonik izključuje možnost uporabe pogojne obsodbe pri k. (2.d. da kazensko odgovornega storilca k. Storilec ne prestaja kazni. d. Če pa v tem času stori kakšno k. Sodišče: 1. Pri tej skupini k. 58. (3. da storilec v določenem roku ne stori k. ki jo je sodišče določilo (ne pa izreklo).d. da obsojeni v določenem roku (t.d.d. Člen KZ-1) pomeni sankcijo..d.. ki nadomešča kazen in zato ne vsebuje izreka kazni. 57. da storilec ne bo več ponavljal k. ne da bi jo morali tudi prestati. 2. da bi storilcem izrekli kazen. ki zadevajo namen in cilj pogojne obsodbe. Člena KZ-1).d. dovolj vplivalo na storilca. Pogojna obsodba po veljavnem kazenskem pravu Pojem in namen pogojne obsodbe .d. Merilo za izrek pogojne obsodbe ni kazen. Člena). Njeno izvršitev bi odložili ob pogoju. se kazen za k. povezani z določitvijo kazni Splošni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je. ki mora biti izpolnjen za uporabo pogojne obsodbe. ker je pogojno obsojeni v tem času na preizkušnji glede na to.. hkrati pa se mora prepričati o tem.d. temveč samo njeno določitev. zato se je porodila ideja.d.Kratkotrajne prostostne kazni slabo vplivajo na storilce.. je merilo za to. ki je potrebna za primer preklica in zato. ne bo izvršena. vendar mu kazni ne izreče. ki je manj nevarno. Čas od enega do petih let imenujemo preizkusna doba. Člena). to pa je prepričanje sodišča. ki jih določa kaznski zakonik (58. da bo opozorilo..i. da jo bo moral prestati. Sodišče se mora prepričati o tem. Člen). storilca spozna za krivega. storilcu izreče kazen in njeno izvršitev pogojno odloži ob pogoju. da kazen. d.Pojem pogojne obsodbe . V zvezi s tem pravimo. 58. ki ga sodišče določi in ne sme biti krajši kot eno leto in daljši kot pet let. da obsojeni ve. V pomoč sodišču so posebna merila 79 . če pogojno obsojeni v času. Pogojnost sodbe je v tem. Odst. Ti pogoji so: 1) Pogoji.. da sodišče določi storilcu k. ki jo sodišče določi. ki je v grožnji z določeno kaznijo. da mora sodišče napraviti oceno storilčevega bodočega vedenja. da ne bo več ponavljal k. ne bo izvršil novega k. kaj ga čaka. med preizkusno dobo pa visi nad njim grožnja. za katera je predpisana kazen zapora najmanj 3 let (2. d. povezani z namenom pogojne obsodbe Materialni pogoj. če v tem času stori novo k. posebni minimum kazni zapora. 58.d. če so izpolnjeni pogoji.

v afektu. na katerem temelji pogojna obsodba je. ki iz takšnega varnostnega ukrepa izvira. ali mu je že bila izrečena pogojna obsodba ali sodni opomin. To pomeni. da povrne škodo. če določi kazen zapora do 2 let in denarno kazen za k. 62. b) Storilčevo prejšnje življenje – sodišče ugotovi. določena kazen preneha kot grožnja. ki jih sodišče lahko naloži pogojno obsojenemu 1) Splošni pogoj. ki ga določa kazenski zakonik kot dodatno merilo za izrek pogojne obsodbe Sodišče lahko v pogojni obsodbi določi poleg glavne tudi stranske kazni. ki izhajajo iz izrečenih varnostnih ukrepov (to so obveznosti. Pogoji in obveznosti. Pogojno obsodbo lahko sodišče izreče. Če obsojeni ne izpolni teh pogojev.d. d) Stopnja kazenske odgovornosti . da bo pogojna obsodba preklicana. da pogojno obsojeni v roku. V primeru steka ni možno izreči za eno k. 58. lahko sodišče prekliče pogojno obsodbo. ki je v pogojni obsodbi določena kot glavna (zapor ali denarna kazen) ne izvrši. ki jih lahko sodišče naloži obsojenmu ob pogojni obsodbi): • Če je sodišče poleg pogojne obsodbe izreklo tudi varnostni urkep. Člena). Prepoved vsebuje varnostni ukrep 80 . med preizkusno dobo in se to s sodbo ugotovi šele po 1 letu. ki jih lahko sodišče naloži ob pogojni obsodbi: so vrnitev premoženjske koristi. ki pokažejo ali je izrek pogojne obsodbe upravičen (3. se ne izreče in ne izvrši. (2. Če stori pogojno obsojeni k. Odst. in povrnitev škode. se pogojna obsodba ne prekliče.d.d. ne bo storil novega k. ali je bil storilec že prej obsojen oz. prizadevanja. ki jo imenujemo preizkusna doba.d. 57. da je prognoza njegovega vedenja v prihodnje ugodna.d.vsebinske narave. se pogojna obsodba ne more več preklicati (1. zaradi izzvanosti ali nepremišljenosti. vsaka izrečena stranska kazen (denarna kazen. Odst. Člena). V tej zvezi lahko sodišče oceni različno stopnjo intenzivnosti posameznih oblik krivde.d. ki obsega prepoved. ki jo je z njim povzorčil (3. Člena).d. kazen in za drugo pogojno obsodbo. preteče..storilca prav tako zakonik našteva med temi okoliščinami. kakor tudi različno stopnjo prištevnosti e) Druge okoliščine – so posebno merilo. Člena). je v storilčevem življenju enkraten naključen dogodek. v steku. odkar je potekla preizkusna doba. c) Obnašanje storilca po storjenem k. Če ta doba. do katere je storilec prišel s kaznivim dejanjem. ki ga je storil zaradi trenutne stiske. ki kažejo. Odst. K. lahko določi. če bo pogojno obsojeni prekršil prepoved. ne da bi pogojno obsojeni med njo storil kakšno novo k. prepoved vožnje motornega vozila) pa se lahko izvrši (4. ki ga določi sodišče in ne sme biti krajši kot 1 leto in ne daljši kot 5 let . Odst 57. 58. Člena) – ta merila so opredeljena v petih skupinah: a) Osebnost storilca – sodišče upošteva tiste sestavine storilčeve osebnosti. 2) Posebni pogoji. da se kazen. – storilčev odnos do oškodovanca. 3) Obveznosti. Odst. ali dejanska vrnitev škode so lahko pomembni kazalniki za prognozo o njegovem ravnanju v prihodnje.

lahko sodišče storilcu ob pogojni obsodbi naloži. 71. (3) če obsojeni ni izpolnil obveznosti. ki ga je storil. 193. ki ga sodišče za to določi ob pogojni obsodbi. d. če je sodišče v pogojni obsodbi določilo kazen. poravnati zaostalo preživnino in druge prisojene obveznosti. 4) Obveznosti. da ne bi bilo podlage za pogojno obsodbo. – sodišče jih sme naložiti pogojno obsojenemu med preizkusno dobo pri posameznem k. da jih obsojeni iz opravičenih razlogov ne more izpolniti. ki jih je pogojno obsojeni storil med poskusno dobo (2. (2) Sojenje zaradi prej storjenega k. Merilo za odločitev je prepričanje sodišča. 190.prepovedi opravljanja poklica (3.. Člena). če bi ob njenem izreku vedelo za to k. obveznosti ne izpolni. izreče kazen zapora 2 ali več let (1. ki ga je mogoče izreči. fakultativen – preklic je fakultativen v primerih. da mora redno plačevati preživnino. obveznosti. Člena)..: • • • pri neplačevanju preživnine (3. da mora mladoletno osebo izročiti upravičencu ali omogočiti uresničitev izvršljive odločbe glede mladoletne osebe pri k. ko sodišče izreče kazen zapora manj kot 2 leti ali denarno kazen za eno ali več k. preden je bila izrečena pogojna obsodba. ki so mu bile naložene ob pogojni obsodbi. Če pogojno obsojeni katerega izmed naštetih pogojev oz. lahko sodišče storilcu naloži.: je najpomembnejši razlog za preklic pogojne obsodbe. 81 .d.d. če se spozna. 2) fakultativni preklic pogojne obsodbe in izrek kazni. ki so določene pri posameznih k.d. 59. (2) če se je po izreku pogojne obsodbe ugotovilo.d. (1) Storitev novega k. Odst.d.d.odst. 194. Člen): Posebne pogoje oz. Odst. ki je bila določena s pogojno obsodbo. nastale s preživljanjem. Člena): Obsojenemu se sodi v času preizkusne dobe za dejanje. Odst.d. pri k. vzgoje in preživljanja Preklic pogojne obsodbe – Pogojna obsodba se lahko prekliče: (1) če je obsojeni v preizkusni dobi storil novo k. odvzema mladoletne osebe (3.. Člena). Odst. mora izpolniti v roku.d. (1. d. obveznosti (61. Odst. Člena). v času sojenja pa se zanj ni vedelo. določenimi v zakonu. ima sodišče na voljo več možnosti: 1) podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti v mejah preizkusne dobe. da je obsojeni storil k. Preklic pogojne obsodbe je: • • obligatoren – preklic je obligatoren. kršitve družinskih obveznosti (2. 59. kadar sodišče za novo k. da mora v redu izvrševati svoje dolžnosti skrbi. Odst. (3) Neizpolnitev naloženih pogojev oz.d. Člena). 60. 3) obsojencu se odpusti izpolnitev ene ali več obveznosti ali se jih nadomesti z drugimi ustreznimi obveznostmi. člena) lahko sodišče storilcu naloži. Preklic pogojne obsodbe je fakultativen. ki so bile pogojno obsojenemu naložene ob pogojni obsodbi. preden je bil pogojno obsojen.

ki je bila v njej določena. Za novo k. sodišče izreče kazen – prejšnja pogojna obsodba ostane v veljavi.. Odst. nadzorstvo in varstvo obsojenca. vendar se to ugotovi s sodbo šele po preteku preizkusne dobe. nato izreče enotno kazen po pravilih o steku.d. ki ga določi sodišče (66. da je namen tega ukrepa dosežen (2. Če je kazen zapor. lahko odredi eno ali več navodil. se določi kazen po pravilih o steku in določi novo preizkusno dobo. To je skrajni rok. da izvršuje varstveno nadzorstvo poseben svetovalec. Pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom Pojem in pogojni izrek . če spozna.Določitev oziroma izrek kazni pri preklicu pogojne obsodbe (1) Če sodišče prekliče pogojno obsodbo. Odst. 2) za prej storjeno oz. (2) Če sodišče ne prekliče pogojne obsodbe. se prestajanje kazni ne šteje v preizkusno dobo. da obsojenec ne bo izpostavljen neprijetnostim – v skladu s pravili svoje stroke. v katerem je še možno preklicati pogojno obsodbo. novo k. Obsega nudenje pomoči. Odst.Možno je izrekati pogojno obsodbo z varstvenim nadzorom v 2 variantah: (1) kot pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom. V zvezi z izvrševanjem varstvenega nadzorstva nalaga zakon svetovalcu tri poglavitne dolžnosti (2. 64.d. Če stori pogojno obsojeni v tem času k.d. temveč le posebna oblika pogojne obsodbe. Sodišče ga lahko odpravi. Odst. novo k. Ko sodišče izreče varstveno nadzorstvo. Kazen iz pogojne obsodbe se šteje za določeno (3. Člen). sta 2 možnosti (4. izreči to sankcijo. 62.. Odst. da ne bo ponovil k. da je treba tudi za novo k. 82 .d. nadzorstva in varstva obsojencu. Namenjena je storilcem k. ki so našteta taksativno v 3. Člena).d. po katerih se mora ravnati obsojenec. Svetovalec in njegova dejavnost – Kazenski zakonik določa. če ugotovi. novo k. zaradi katerega je treba pogojno obsodbo preklicati.Nadziranje obsojenca izven kazenskopravnega sistema naj bi zagotavljalo boljše možnosti za to..d. 66. se sme pogojna obsodba preklicati najkasneje v 1 letu po preteku preizkusne dobe. določeno za k. Člena. Odst.Pogojna obsodba se lahko prekliče v preizkusni dobi (1.. Člena): (1) Svetovalec prispeva k temu. za katero je bila izrečena pogojna obsodba.. Člena in 1. Člena). Roki za preklic pogojne obsodbe . Člena): 1) za prej storjeno oz.d. Odst. Nadzorstvo obstaja v nudenju pomoči. 64. Navodila in njihova izbira . da obsojenec ne bi več ponavljal k. (2) Svetovalec je dolžan opravljati svojo dolžnost obzirno in na način. (2) kot pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom in določitvijo navodil. Odst. izreče sodišče pogojno obsodbo. Člena). Člena). ter določi kazen za prej storjeno oz.d. novo izrečena kazen se izvrši. tako da mu pomaga ter ga nadzoruje in mu daje praktične napotke in nasvete za uresničevanje navodil.d. Varstveno nadzorstvo lahko izreče sodišče ob pogojni obsodbi za določen čas med preizkusno dobo (1. 63. 59. To ni samostojna sankcija. še preden je potekel določen čas. ki začne teči od pravnomočnosti sodbe naprej. 59. za katere je primerna pogojna obsodba in pri katerih je poleg opozorila v obliki določene kazni potrebno za dosego namena kaznovanja še posebno vodenje in nadzorstvo ter aktivno delo z obsojencem. 65. upošteva kazen. Zakonik predvideva sedem navodil.d.

za katere sodišče spozna. ki ne vsebuje krivdoreka. 82.d.odst.. 65. če storilec v 1 letu od pravnomočnosti sodne odločbe ne stori novega k.(3) Svetovalec občasno poroča sodišču o izvrševanju varstvenega nadzorstva.d.Sodni opomin je opozorilna sankcija. (prva točka 4.d.d.d. da ne bodo več ponavljali k. ki mu je izrečena pogojna obosdba z varstvenim nadzorstvom (8.d. posebno lahko. za katera je predpisana kazen zapora do 3 let. Odst. ga sme sodišče posvariti. 88. Posledica neizpolnjevanja navodil . 67. Sodni opomin je namenjen storilcem manj nevarnih k. Sodni opomin je možno izrekati za lažja k. ki delajo k. Posledice sodnega opomina . Storilec velja za obsojenega in obsodba se vpiše v kazensko evidenco.d. člen KZ-1 Varstveno nadzorstvo obsojenca na odpustu – Ob pogojnem odpustu s prestajanja kazni zapora lahko sodišče postavi obsojenca pred varstveno nadzorstvo (7. prekliče pogojno obsodbo. Lahko se izreka takšnim storilcem lažjih k. in je mogoče pričakovati. Vsa vsebina sodnega opomina je v opozorilo storilcu k. katerim ni potrebno izreči kazni. 88. Člena). (2) Obstoj posebnih pogojev: sodni opomin je možno izreči tudi za k. določa. ki jih KZ-1 pri takih k. če so podane olajševalne okoliščine.d. Obsojencu na pogojnem odpustu se tudi naložijo enake naloge kot obsojenemu. Člena in 3. Člena). Je ena izmed oblik nadomestila za kazen. Iz kazenske evidence se izbriše. Odst.. da bo pri njih možno z izrekom sodnega opomina možno doseči namen kazenskih sankcij. Pogoji za izrek sodnega opomina (1) Splošno pooblastilo: sodni opomin se sme uporabiti pri k.Sodni opomin nima pravnih posledic. 70. da bo opozorilo vplivalo nanje tako. Člena): • odvzem vozniškega dovoljenja. Ob sodnem opominu je možno izreči varnostna ukrepa (2. 83 . če so izpolnjeni posebni pogoji. Lahko tudi: • • • spremeni navodila. podaljša varstveno nadzorstvo v mejah preizkusne dobe. Člena). Sodni opomin Pojem in značilnosti sodnega opomina . Pri tem lahko predlaga spremembo ali odpravo navodil ter ustavitev nadzorstva.. Sodišče ga izreka v obliki sklepa. Odst. za katera je predpisana kazen zapora do 1 leta ali denarna kazen.Če obsojenec med preizkusno dobo navodil ne izpolnjuje ali se izmika stikom s svetovalcem. • odvzem predmetov.. ki je izločena iz sistema kazni in drugih vrst kazenskih sankcij.d.d. Odst.

Členu starega kazenskega zakona. Varnostni ukrepi.: • obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu. Pri nas je to le odvzem predmetov. ki niso povezani z odvzemom prostosti. ki odpravljajo stanja. • obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov. ki odpravljajo stanja – nanašajo se na odpravljanja nenormalnih duševnih stanj.VARNOSTNI UKREPI Sistematika in vrste varnostnih ukrepov po veljavnem kazenskem pravu Sistematika varnostnih ukrepov – Kazenski zakonik našteva v 69.d. v KZ-1 v 376. Členu. (2) Delitev na osebne in stvarne varnostne ukrepe: 1) osebni varnostni ukrepi – nanašajo se na osebo storilca. povezani z odvzemom prostosti: • obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu – je vedno povezano z odvzemom prostosti.Odvzem vozniškega dovoljenja .Prepoved opravljanja poklica . 2) stvarni varnostni ukrepi – nanašajo se na predmet ali stvar.Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem domu . (3) Delitev po vsebini: 1) kurativni varnostni ukrepi – nanašajo se na različne vrste tretmana: • obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu. 84 . 2) varnostni ukrepi.Delitev glede na odvzem prostosti: 1) varnostni ukrepi.Obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti (1) Vrste varnostnih ukrepov .Odvzem predmetov Kot smo že omenili. • obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti. Členu vrste varnostnih ukrepov. • odvzem vozniškega dovoljenja. Členu in 65. ki jih pozna stari kazenski zakonik in sta določena v 64.d. • obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov. so enaki kurativnim varnostnim ukrepom. povezano s k. (4) Delitev po namenu: 1) varnostni ukrepi. 2) prepovedni varnostni ukrepi – obsegajo posamezne prepovedi: • prepoved opravljanja poklica. Ta dva ukrepa sta: . • obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti. Ti varnostni ukrepi so: . ki bi lahko vplivala na ponavljanje k. • obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov – je včasih povezano z odvzemom prostosti. Členu določa. podobno kot našteva kazni v 43. da se do sprejetja ustreznega posebnega zakona uporabljajo tudi določbe o dveh varnostnih ukrepih zdravstvene narave.

da bi ga naprej opravljal. Storilcu se sme izreči eden ali več varnostnih ukrepov. ki jih določa kazenski zakonik v 69. Obsega tudi prepoved opravljanja določene samostojne dejavnosti in prepoved opravljanja določene dolžnosti (1. da bi bilo zaradi te zlorabe nevarno. 85 . odvzem vozniškega dovoljenja. 2 varnostna ukrepa je možno izrekati kot samostojni sankciji namesto kazni. ki izhaja iz okoliščine. Poleg tega varnostnega ukrepa se sme neprištevnim storilcem hkrati izreči še druge varnostne ukrepe: prepoved opravljanja poklica. in okoliščine.2) varnostni ukrepi. sme sodišče izreči vse v. To sta: • • obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu. Odst. ki odpravljajo okoliščine – nanašajo se na storilčevo okolje in lahko jih povežemo z osebnostjo storilca: • prepoved opravljanja poklica. ki so določeni s kazenskim zakonikom. 3) varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu kot samostojna sankcija za neprištevne storilce.. Člena). odvzem predmetov. ob pogojih. Mlajšemu polnoletnemu storilcu. če gre za neprištevne storilce. ki jih ta določa. razen prepovedi opravljanja poklica. ki mu izreče vzgojni ukrep. (2) storilec je zlorabil svoj poklic.. členu) Prepoved opravljanja poklica . Na nevarnost sodišče sklepa iz dejstva. ki jih je storilec opravljal v času storitve k.d.d. 4) varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti kot samostojna sankcija za neprištevne storilce. dejavnost ali dolžnost za k. denarno kazen ali mladoletniški zapor. 71.Izreči je možno le varnostne ukrepe. če bi storilec naprej opravljal takšen poklic. dejavnost ali dolžnost.d. Za izrek ukrepa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: (1) storilcu je izrečen(a): 1) zaporna kazen. položaj. Posamezne vrste varnostnih ukrepov po kazenskem zakoniku (varnostni ukrepi. obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti. (3) sodišče utemeljeno sklepa. Prepoved se nanaša le na poklic.u. 2) pogojna obsodba na zaporno kazen. sme sodišče izreči vse vzgojne ukrepe. Izrekanje varnostnih ukrepov . ker bi to negativno vplivalo na možnost njegove resocializacije. dejavnost ali dolžnost.prepreči nevarnost. Mladoletniku. • odvzem vozniškega dovoljenja. ki mu izreče vzgojni ukrep. razen prepovedi opravljanja poklica ter obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu – namesto tega se izreče vzgojni ukrep oddaje v zavod za usposabljanje.d. da je storilec zlorabil poklic v namen storitve k. da je storilec zlorabil svoj poklic za izvršitev k.

prebit v zaporu ali zdravstvenem zavodu. lahko sodišče določi. Čas.d. 71. s katero je bil ukrep izrečen. Odst. 72. 4) prištevnemu storilcu kazen odpustilo. da bi lahko ponovil k. se ne všteva v čas trajanja ukrepa (3. pogoj sta določena kumulativno – za izrek ukrepa mora sodišče ugotoviti obstoj obeh. 86 . pridobljeno s k. Za posameznika pomeni ukrep odvzem ugodnosti. Člena). zoper varnost javnega prometa. če ugotovi. Člena).d.d. Vozniško dovoljenje preneha veljati z dnem pravnomočnosti odločbe..d. da ukrep preneha (4. storilčevo pripravljenost. Po preteku 2 let od začetka izvrševanja ukrepa lahko sodišče na prošnjo obsojenca odloči. s katerimi so povezane različne oblike upravljanja premoženja. 8) mladoletnemu storilcu izreklo vzgojni ukrep. o izvrševanje k.d. zoper varnost javnega prometa. v katerih je bilo k.Nevarnost voznika pomeni. Prepoved opravljanja določene dolžnosti pomeni prepoved posamezne ali vseh dolžnosti. storilčevo pripravljenost. da je storilec že prej kršil prometne predpise: o izvrševanje prekrškov.d. da vrne premoženjsko korist.u. Ukrep je namenjen posebni skupini storilcev k. (2) sodišče je: 1) prištevnemu storilcu izreklo kazen. da bi se udeleževal javnega prometa kot voznik motornega vozila. da so prenehali razlogi za ukrep (ni več nevarnosti za zlorabo poklica za storitev k. da povrne škodo. 6) neprištevnemu storilcu izreklo v. Pri presoji upošteva: • • • obnašanje storilca po obsodbi. da bo pogojno obsodbo preklicalo. storjeno. obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.2.). Nanjo lahko kažejo tudi: • • okoliščine. obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. zoper varnost javnega prometa. Ukrep se uporabi ob obstoju naslednjih pogojev: (1) storilec je storil k. Storilčevo nesposobnost za varno vožnjo mora sodišče ugotoviti s pomočjo izvedenca. Odvzem vozniškega dovoljenja . 5) neprištevnemu storilcu izreklo v. Vsebina ukrepa je prepoved vožnje motornega vozila. Člena).d. Ukrep traja najmanj 1 leto in največ 5 let od pravnomočne sodbe. zoper varnost javnega prometa. zoper varnost javnega prometa onemogoči. povzročeno s k. (3) sodišče je spoznalo. Odst. s katero hitreje in lažje zadovoljuje svoje potrebe. 71. Če se ukrep izreče ob pogojni obsodbi.d.d. prebit v zaporu ali zdravstvenem zavodu se ne šteje v čas trajanja ukrepa (2. da bi nadaljnja storilca v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili. 3) prištevnemu storilcu izreklo sodni opomin. 7) mlajšemu polnoletnemu storilcu izreklo vzgojni ukrep. Čas. če bo storilec prekršil prepoved. Ukrep je časovno omejen in traja od 1 do 5 let. dejstvo. in 3.u. 2) prištevnemu storilcu izreklo pogojno obsodbo. Sodišče storilcu k. Odst.

Odst. o pranje denarja [6.).d. so predmeti. Predmeti. V kazenskem postopku je možno odvzeti tudi predmete k. 72.d.d. 243. nastali s k.. storjeno ali ki so bili uporabljeni pri njegovem pripravljanju (orožje ali orodje. Odst. namenjeni za k. ali so bili za storitev k. Če niso storilčeva last.. v posebnem delu kazenskega zakonika: o ponarejanje denarja [5. 261. lahko storilec na novo pridobi vozniško dovoljenje ob pogojih.d. ne glede na to. če so storilčeva last. Odst. obvezen – določen je z zakonom (3.. pridobljene s k. Predmeti. ki so storilčeva last.. da jih obdrži storilec. uporabljeno pri k. ali (3) so nastali s k. POGLAVITNE ZNALIČNOSTI IZVRŠEVANJA KAZENSKIH SANKCIJ 87 . ki jih je možno vzeti.je stvarni varnostni ukrep. 1. ali (2) so bili namenjeni za k..d. pridobljeni kot nagrada za storjeno k. Sodišče lahko odvzame predmete.d. 73. mamila. Odst. se ne morejo odvzeti z varostnim ukrepom odvzema predmetov..d. se lahko odvzamejo le. resnično uporabljeni ali ne. da so prenehali razlogi za izrek ukrep (storilec ni več nesposoben za varno upravljanje z motornimi vozili).d. in predmeti. Predmeti se lahko vzamejo le. 245.. 72.d. vendar se lahko odvzamejo v okviru odvzema protipravne premoženjske koristi. zbrani v ta namen.d. Odst. odvzem mamil in sredstev za njihovo izdelovanje). ki so last drugih ljudi. ponarejena listina. Člena) pri nekaterih k. To je zaseg predmetov. Odst..d. Zaradi možnosti. o jemanje podkupnine [4. Predmeti. če ugotovi. člena].Po poteku ukrepa.). Zanj veljajo določila ZKP. Odst.. Odvzem predmetov . Člena). Dolžan je izpolniti vse pogoje za pridobitev vozniškega dovoljenja. pridobljeni s prodajo ali zamenjavo predmetov. pridobljenih s k. s katerimi je bilo k. Predmeti. = predmete. Člena).d.d. člena]. so predmeti. morajo biti na poseben način povezani s k. člena Predmeti. ki so bili s k. pomenijo posebno nevarnost.d. so predmeti.d. 73. in: (1) so bili uporabljeni za k. Odvzem predmetov je: • • fakultativen. imajo ti pravico zahtevati od storilca odškodnino.. da ukrep preneha (5. uporabljeni za storitev k. ki so predpisani za pridobitev posameznih vrst vozniških dovoljenj (4. Po preteku 2 let izvrševanja ukrepa lahko sodišče na prošnjo obsojenca odloči.d. izdelani (npr.d. če to zahteva splošna varnost ali moralni razlogi (npr. člena]. na katerih je bilo storjeno k. Pri odvzemu predmetov. Njihov odvzem je predviden zaradi odstranitve te nevarnosti. (corpus delicti). ponarejen denar.

Vodilna načela za izvrševanje kazenskih sankcij po veljavnem kazenskem pravu Načelne določbe o izvrševanju kazenskih sankcij obsega kazenski zakonik v desetem poglavju (85.-89. Člena). Pri tem gre za določbe načelne in materialnopravne narave, ki opredeljujejo vsebino izvršitve kazenskih sankcij, pravice obsojencev ter meje odvzema in omejtiev the pravic, ravnanje z obsojenci in meje posegov v njihovo osebnost. Načelo zakonitosti Ima 2 pomena: (1) sme se izvršiti le kazenska sankcija, ki je bila izrečena s pravnomočno sodno odločbo – sme se izvršiti le proti osebi, na katero se nanaša; (2) storilcu se smejo odvzeti ali omejiti njegove pravice, zajamčene z ustavo ali zakoni, kolikor je nujno, da se izvrši posamezna sankcija (85. Člen). Le zakon lahko določi omejitve pravic osebam, proti katerim se izvršujejo kazenske sankcije. Nujno potrebne omejitve je dovoljeno uporabiti za dosego namena kazenskih sankcij – generalne in specialne prevencije. Načelo humanosti Kazenska sankcija pomeni za storilca določeno zlo – jemlje ali omejuje mu pravice, ki jih je pred njo imel in prosto užival. Sodobno kazensko pravo šteje humanost pri izvrševanju kazenskih sankcij za eno svojih temeljnih načel. Pri omejitvah obsojenčevih pravic je treba zagotoviti spoštovanje osebnosti storilca in njegovega človeškega dostojanstva. Treba je varovati telesno in duševno celovitost obsojencev. Načelo humanosti zahteva, da je odnos do obsojencev human. Temeljiti mora na spoštovanju njihovih osebnosti kot ljudi. Prisilni ukrepi zoper obsojence morajo biti skrajno omejeni, še posebej uporaba fizične prisile in strelnega orožja. Ni dovoljeno uporabljati prevzgojnih, medicinskih in psiholoških postopkov, ki posegajo v obsojenčevo zasebnost in jih obsojenec izrecno zavrača (npr. lobotomija, hipnoza,...). Takšne metode je možno uporabljati le s privolitvijo obsojenca. Če obsojenec postopek odkloni, mora biti odklonitev izrecna in upravičena. Načelo prevzgoje in resocializacije Se nanaša na izvrševanje zaporne kazni. Njen posebni namen je omogočiti storilcu ob njegovi prostovoljni privolitvi oblike resocializacije, ki prispevajo k temu, da po prestani kazni ne bo ponavljal k.d. Z izvršitvijo kazni skušamo pripraviti obsojenca na življenje na prostosti tako, da bo živel in delal v skladu s pravnim redom. Načelo individualizacije Ima pri izvrševanju k.s. poseben poudarek. Pri zaporni kazni poznamo penitenciarno individualizacijo. Penitenciarna individualizacija je prilagoditev izvršitve kazenske sankcije osebnosti storilca. 88

Kazenski zakonik daje splošne okvire za penitenciarno individualizacijo: • obsojenci se razvrščajo v različne vrste kazenskih zavodov glede na to, koliko mora biti omejena njihova prostost: o zaprti zavodi, o polodprti zavodi, o odprti zavodi.

Kot obliko individualizacije izvršitve kazni zapora je mogoče šteti določbo 3. Odst. 86. Člena, ki določa, da je mogoče kazen zapora do devetih mesecev nadomestiti s hišnim zaporom. Posebno obliko individualizacije pomeni tudi določba 4. Odst. 86. Člena, ki določa, da je mogoče kazen zapora do dveh let izvršiti tudi tako, da obsojeni namesto kazni opravi v obdobju najdalj dveh let delo v splošno korist v obsegu najmanj osemdeset in največ štiristo osemdeset ur.

Pogojni odpust Pojem pogojnega odpusta - Pogojni odpust je odpust obsojenca s prestajanja zaporne kazni, ki je še ni prestal v celoti, pod pogojem, da v času, za katerega mu je bila izrečena zaporna kazen, ne bo storil novega k.d. Obsojenec se v kazenskem zavodu bolje obnaša, je bolj discipliniran in delaven, če se mu omogoči, da s primernim vedenjem zasluži odpust, preden poteče doba, na katero je obsojen. Obsojenec, ki prebije več let v zaporu, se težko znajde in prilagodi življenju na prostosti, kar pogosto vodi v povratništvo. Pogojni odpust je ukrep, ki naj pripravi obsojenca na svobodno življenje. Kdor je pogojno odpuščen, kazni še ni prestal. Če v dobi do izteka kazni stori novo k.d., se pogojni odpust lahko prekliče. Pogoji za uporabo pogojnega odpusta – Temeljni formalni pogoj je, da je obsojenec že prestal vsaj polovico kazni zapora, na katerega je bil obsojen (1. Odst. 88. Člena). Če gre za pogojni odpust obsojenca, ki mu je bila izrečena kazen zapora nad 15 let, sme biti pogojno odpuščen s prestajanja kazni potem, ko je prestal tri četrtine kazni zapora (2. Odst. 88. Člena). Enak je tudi namen določbe 3. Odst. 88. Člena, ki določa, da sme biti obsojenec, ki mu je sodišče izreklo kazen dosmrtnga zapora, pogojno izpuščen s prestajanja kazni, ko je prestal 25 let zapora. Obsojenec je lahko izjemoma odpuščen na pogojni odpust tudi, če je prestal samo tretjino kazni zapora, če je podan materialni pogoj za pogojni odpust in če obstajajo poleg tega še posebne okoliščine, ki se nanašajo na obsojenčevo osebnost in kažejo, da ne bo ponovil kaznivega dejanja (6. Odst. 88. Člena). Preklic pogojnega odpusta - Če pogojno odpuščeni stori k.d., je možno pogojni odpust preklicati. Za preklic pogojnega odpusta je pristojno sodišče, ki je vodilo kazenski postopek zaradi k.d., ki ga je pogojno odpuščeni storil. Preklic pogojnega odpusta je:

89

(1) obvezen (obligatoren), če je sodišče za novo k.d. izreklo zaporno kazen nad 1 leto, (2) fakultativen, če je sodišče za novo k.d. izreklo zaporno kazen do 1 leta (1. in 2. Odst. 89. Člena) – sodišče mora napraviti prognozo obsojenčevega vedenja in pri tem upoštevati: o sorodnost storjenih k.d., o pomen storjenih k.d., o nagibe, iz katerih so bila k.d. storjena, o druge okoliščine, ki kažejo na to, ali je preklic pogojnega odpusta utemeljen ali ne. Če je pogojno odpuščeni za novo k.d. obsojen na zaporno kazen do 1 leta in sodišče ne prekliče pogojnega odpusta, se pogojno odpust podaljša za čas, ko obsojenec prestaja zaporno kazen (5. Odst. 89. Člena). Če sodišče prekliče pogojni odpust, izreče kazen po pravilih o odmeri kazni v steku. Pri tem vzame kot določen še ne prestani del zaporne kazni za staro k.d. Določbe o pogojnem odpustu se uporabijo tudi, če sodišče obsodi pogojno odpuščenega za k.d., ki ga je storil, preden je bil pogojno odpuščen. Če stori obsojenec v času pogojnega odpusta novo k.d., ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, vendar se to s sodbo ugotovi šele, ko je pogojni odpust potekel, se lahko pogojni odpust prekliče v 1 letu po njegovem preteku (6. Odst. 89. Člena).

Pomoč obsojencem po prestani kazni Pomoč po prestani kazni je postpenalna pomoč. Njen namen je odstranjevanje težav, na katere naleti odpuščeni obsojenec, in urejanje njegovih življenjskih razmer, da se bo lahko vključil v normalno življenje. Postpenalno pomoč opredeljuje Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Zagotavljajo jo kazenski zavodi in strokovne službe socialnega varstva v občini, kjer bo obsojenec prebival. Postpenalna pomoč obsega: • pomoč pri začasni nastanitvi in prehrani, • zagotovitev potrebnega zdravljenja, • ureditev novega okolja, v katerem naj obsojenec živi, • pomoč pri urejanju družinskih razmer, • pomoč pri iskanju primerne zaposlitve, • pomoč pri strokovnem usposabljanju, • materialno pomoč za najnujnejše potrebe. Odpuščeni obsojenec potrebuje zlasti osebno pomoč in vodstvo, ki naj mu pomaga prebroditi težave in olajša vključitev v normalno življenje.

ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM

90

Odvzem premoženjske koristi drugim osebam . Dovoljen je zoper storilca in zoper 3.Premoženjska korist se odvzame storilcu tako. 74.d.d. sodnem opominu. Odvzem premoženjske koristi se lahko izreče ob: • • • • • • obsodbi na kazen. ki izhaja iz kriminalne dejavnosti in je s k. Premoženjsko korist sestavljajo denar in dragocenosti. ali zaradi njega. 74. se v kazenskem postopku odvzame (1. Način odvzema premoženjske koristi. ki ustreza pridobljeni premoženjski koristi. da se odvzamejo denar. Zato se ta premoženjska korist odvzame drugim osebam: (1) storilec je premoženjsko korist prenesel na kateregakoli prejemnika – za njen odvzem morata biti izpolnjena 2 pogoja: 1) objektivni pogoj – korist je bila prenesena neodplačno ali za plačilo.d. ker je z denarjem kupil predmete ali je dragocenosti zamenjal. ali so bile pravice oškodovanca do premoženjskopravnega zahtevka zavarovane (76. (1. Člena). pridobljene s k.d.Storilcu ni možno odvzeti premoženjske koristi. s katero se ugotovi. osebo. izreku obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.d. dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist. če je bila ustvarjena s k. Člena). Če je premoženjska korist pridobljena s k. pogojni obsodbi. če jo je prenesel na drugo osebo. na katero je bila premoženjska korist prenesena. je nastala zaradi k. 74. Ni kazenska sankcija. Odst.d. ali zaradi njega (2.. da je bilo k.Odvzem premoženjske koristi je kazenskopravni ukrep posebne vrste.. 75. Odst. Če storilcu premoženjske koristi ni možno odvzeti. v vzročni zvezi. izreku obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. ko spozna. Sodišče je premoženjsko korist dolžno odvzeti. izreku vzgojnega ukrepa. ki jo je dobil protipravno. Člena). 91 . Odvzem premoženjske koristi se izreče kot obvezen ukrep s sodno odločbo.d. ki ne ustreza dejanski vrednosti.. pridobljene s kaznivim dejanjem Pojem in namen odvzema premoženjske koristi .d. ki je obstajalo pred storitvijo k. Člena). storjeno (2. Premoženjska korist je čisti presežek premoženja. Njegov namen je vzpostavitev premoženjskega stanja. Člena). pridobljena s k. ki ga je storilec pridobil s k. Rok plačila ne sme biti daljši od 2 let (2. se mu naloži plačilo denarnega zneska.d. Odst. 74. V opravičenih primerih lahko storilec pridobljeno premoženjsko korist odplača v obrokih. pridobljene s kaznivim dejanjem Odvzem premoženjske koristi storilcu . Odst. Premoženjsko korist mora sodišče odvzeti takoj. Člen). ter vsaka druga premoženjska korist.d.Pomen in pravna narava odvzema premoženjske koristi.d. da je nastala s k. pridobljena s k. Odst. Pravna narava odvzema premoženjske koristi .Po splošnih pravnih načelih nihče ne sme obdržati premoženjske koristi.

PRANE POSLEDICE OBSODBE IN REHABILITACIJA 92 . da se njegov premoženjskopravni zahtevek poravna iz odvzete vrednosti ali izterjanega zneska. s katero je bil napoten na pravdo. je kaznivo pridobljena premoženjska korist večja od premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca. Varstvo oškodovanca Oškodovanec ima pravico. ki ne ustreza dejanski vrednosti. da je zanjo plačal celotno vrednost – dokazno breme je na bližnjem sorodniku. Kot bližnji sorodniki se štejejo osebe. Odst. oškodovancu ni bil prisojen premoženjskopravni zahtevek. oškodovanec ni prijavil svojega premoženjskopravnega zahtevka. Oškodovanec ima prvenstveno pravico. Odvzem premoženjske koristi zato sodišče izreče le. s katero je bil ugotovljen njegov zahtevek (2. Člena). Odst. da v kazenskem postopku uveljavlja premoženjskopravni zahtevek. posvojenca). da je bila korist pridobljena s k. 1. lahko zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti. člena Če je sodišče oškodovanca s premoženjskim zahtevkom v celoti ali deloma napotilo na pravdo. če bližnji sorodnik dokaže. Odvzem premoženjske koristi je zaradi varstva oškodovanca subsidiaren ukrep. Sodišče mora ugotoviti obstoj obeh pogojev. če začne pravdo v šestih mesecih od pravnomočnosti odločbe.2) subjektivni pogoj – prejemnik je vedel ali bi moral in mogel vedeti. in če zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe. rejnik. brat in sestra.d. 76. 76. ki se smejo po ZKP pritožiti v korist obdolženca: • • • sorodniki v ravni črti. Sodišče ga izreče če: (1) (2) (3) (4) oškodovanec ni znan. Korist se ne odvzame. Za njen odvzem zadošča objektivni pogoj – korist je bila prenesena neodplačno ali za plačilo. če z njim niso prizadete oškododovančeve premoženjskopravne pravice. (2) storilec je premoženjsko korist prenesel na bližnjega sorodnika ali zakonca (posvojitelja.

ali 2) se obsojencu prepove pridobiti določene pravice po prestani glavni kazni. Kazenski zakonik (81. Pravne posledice obsodbe so določene omejitve. ustava določa. so v tem pogledu izenačene z bivšimi obsojenci. ne obstajajo. So poseben institut kazenskega prava. kakšne pravne posledice obsodbe se smejo določiti in ob katerih pogojih.d. Pravne posledice obsodbe nastanejo s samim zakonom. ki mu je sodišče izreklo vzgojni ukrep ali sodni opomin. Člena) ter tudi s tem poudarja njihov pomen. ali na določeno kazen. ali na določeno kazen. niso bili obsojeni zaradi določenih vrst k. Člen) določa.d. ko določa. s katerim: 1) se obsojencu odvzamejo določene pridobljene pravice. ki so na pogojnem odpustu. ki se nanašajo na prenehanje ali izgubo določenih pravic: nastanejo z dnem pravnomočnosti sodne odločbe in so izvršene s tem. ki so določene v ustavi. ne morejo nastati ppravne posledice obsodbe.d. zakonih in drugih predpisih. ki obsojencu odvzamejo določene pridobljene pravice. z zlorabo sodniške funkcije in se to ugotovi s pravnomočno sodbo (pravna posledica obsodbe je prepoved opravljanja poklica).p. Vendar obstajajo po prestani kazni določene okoliščine. ali niso bili obsojeni na kazen določene teže. ki daje splošno pooblastilo s tem. ki zadanejo obsojenca po prestani kazni. s katero je bil obsojenec obsojen zaradi določenega k. Npr. začnejo učinkovati šele po prestani glavni kazni. Pravne posledice obsodbe.o. če izvrši naklepno k. ki prepovedujejo pridobitev določenih pravic (takšne pravne posledice obsodbe bi otežile resocializacijo mladoletnikov) – de facto za mladoletnike p. Za mladoletnika. ko je obsodba pravnomočna. ki še niso bili obsojeni. Vrste pravnih posledic obsodbe – Pravne posledice obsodbe delimo v dve skupini: (1) Pravne posledice obsodbe. ima praviloma enake pravice in enak položaj kot vsak drug človek.-80. odpuščeni ali zastarani kazni zapora vse pravice. ko nastanejo. Pravne posledice obsodbe. Obsegajo prenehanje opravljanja določenih javnih funkcij ali pooblastil javne osebe. Osebe. Kazenski zakonik je tisti pravni vir. ki obsojencu prepovejo pridobiti določene pravice. 93 . da DZ sodnika razreši.Pravne posledice obsodbe Pojem in pravna narava pravnih posledic obsodbe Ko obsojenec prestane kazen in se vrne v normalne življenjske razmere. zaradi katerih določenih pravic ni možno zaupati osebi. Nekateri poklici in nazivi so v družbi tako pomembni. s katerim so predpisane.d. da jih lahko zaupamo le ljudem. začnejo učinkovati takoj. Obsojenec lahko te pravice kasneje spet pridobi. ki je bila obsojena zaradi določenega k. da imajo obsojenci po prestani. Kazenski zakonik obravnava pravne posledice obsodbe v posebnem poglavju (78. Pravna posledica obsodbe nastane z dnem pravnomočnosti sodne odločbe.

Prepoved pridobitve določenih dovoljenj ali odobritev. Člena) ali s tem. Načeloma je položaj obsojenca izenačen s položajem drugih ljudi. Člena in 1. 80. Pravne posledice obsodb. Pravne posledice obsodbe iz (2) skupine pa so časovno omejene.Prepoved pridobitve določenega poklica ali sklenitev pogodbe o zaposlitvi . To vrsto pravnih posledic določa KZ-1 v 2. Rehabilitacija je poseben institut kazenskega prava. ki so v prepovedi pridobitve določenih pravic. Pravne posledice obsodb. če obsojenec v določenem času po prestani kazni ne stori novega k. ki se po izvršeni kazni primerno vede. ki prepovedujejo pridobitev določenih pravic. Rehabilitacija Pojem rehabilitacije – V večini primerov prenehajo za obsojenca vsi učinki obsodbe z dnem. zato ne more enakopravno sodelovati v normalnem družbenem življenju. ki so določene v ustavi. Odst. da se izbriše obsodba. 82. Pravne posledice obsodbe iz (1) skupine niso časovno mejene. Odst. 79.d. vrnejo vse pravice. začnejo učinkovati po prestani. 97. Vendar je zaradi pravnih posledic obsodbe in določenih varnostnih ukrepov položaj bivšega obsojenca otežen. Člena). Odst. ki jih dajejo državni organi s svojo odločbo Trajanje pravnih posledic – Pravne posledice obsodbe nastanejo z dnem pravnomočnosti sodne odločbe. s katerim se obsojencu. ko je obsojenec glavno kazen prestal in pomenijo zanj hude omejtive. Obsodba ne sme bremeniti obsojenca. Člena). odpuščena ali zastarana. Njihovo najdaljše trajanje je pet let od dneva. Odst. Člena takole: .KZ-1 določa v 1.Prenehanje opravljanja določenih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe . ko prestane glavno kazen oziroma je ta odpuščena ali zastarana. Odst. Odst. 80. tako da uživa pravice. začnejo učinkovati takoj. 79. na katero je pravna posledica vezana (6.Izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji (2) Pravne posledice obsodbe. ki niso bili obsojeni. ki je prestal glavno kazen. Odst. Člena tri pravne posledice obsodbe iz te skupine: . Obstajata 2 vrsti rehabilitacije: zakonska rehabilitacija – nastopi pri obsodbah na milejše kazni. 94 . če ni za posamezne pravne posledice z zakonom določen krajši rok (2. odpuščeni ali zastarani kazni. Čas trajanja pravnih posledic obsodbe. ki bi jih imel. ki obsojencu prepovejo pridobitev določenih pravic začnejo delovati in učinkovti po tem. se lahko odpravi ali skrajša z amnestijo ali pomilostitvijo (1. Obsodba se izbriše obvezno po samem zakonu brez posebne sodne odločbe. ki pomenijo prenehanje določenih pravic. 96. na katero so vezane.Prepoved opravljanja določenih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe . Člena in 1. ko je bila kazen prestana. če ne bi nikoli bil obsojen (fikcija o neobsojenosti). zakonih in drugih predpisih.Prenehanje delovnega razmerja .

in za obsodbo. 82.Za obsodbo. Člena) . določene v ustavi.Za obsodbo na kazen zapora nad pet do deset let – deset let . kazen zapora do enega leta – tri leta . 82. zakonih in drugih predpisih. stransko kazen. odpuščeni ali zastarani kazni vse pravice. Člena) Izbris obsodbe Kazenski zakonik določa roke za izbris sodbe iz kazenske evidence.Za pogojno obsodbo – eno leto po preteku preizkusne dobe . obsojenec pa velja za neobsojenega (1. Odst 82. Zakonska rehabilitacija po kazenskem zakoniku obstaja takrat. 82. Odst. Pri tem se upošteva. Roki.Za obsodbo na kazen zapora nad tri leta do petih let – osem let . v katerih se obsodba izbriše so (4. Člena): . Enak položaj imajo obsojenci na pogojnem odpustu. ki jih obsojenci ne morejo pridobiti zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali pravnih posledic obsodbe. s katero mu je bila odpuščena kazen – eno leto od pravnomočnosti sodne odločbe .Za obsodbo na kazen zapora nad deset let do petnjast let – petnajst let Obsodba na kazen zapora nad petnjast let se ne izbriše! UGASNITEV KAZNI Zastaranje 95 . Člena). ali se je obsojenec v tem času primerno vedel in ponovno vključil v normalno družbeno dogajanje Rehabilitacija po veljavnem kazenskem pravu – Kazenski zakonik zagotavlja obsojencem na kazen zapora po prestani. razen pravic. Zakonska rehabilitacija ima 2 omejitvi: .Za obsodbo na kazen zapora nad eno leto do treh let – pet let .Obsodbe na kazen zapora nad 15 let ni mogoče izbrisati (5. Odst. Odst.Za obsodbo na denarno kazen. dokler trajajo varnostni ukrepi (6.Obsodba se ne more zbrisati iz kazenske evidence. s katero je bil storilcu izrečen sodni opomin.sodna rehabilitacija – o rehabilitaciji odloči sodišče na prošnjo bivšega obsojenca in na podlagi podatkov o njegovem življenju po prestani kazni. kadar se obsodba izbriše iz kazenske evidence in prenehajo vse pravne posledice obsodbe.

Odst.. je določba o nezastarljivosti kazenskega pregona in izvršitve kazni treh skupin kaznivih dejanj (95. ki se nato ob zakonskih pogojih izvrši. k hudodelstvom zoper človečnost ali agresiji – 105. ki povzroči ugasnitev pravice države do izreka kazenske sankcije in njene izvršitve. odgovornost vojaških poveljnikov in drugih nadrejenih – 104. Zastaranje nastopi ex lege. (2) zastaranje izvršitve kazni – izrečena kazen v določenem času ni bila izvršena. Člen. ker je obsojenec zbolel. Pravica države do kazenske sankcije preneha.Kazenski postopek uvede sodišče praviloma kmalu po storitvi k. agresija 103. Znotraj tega razpona pa so roki zastaranje določeni takole: 96 . Člen.d. oz. Pravica države do izvršitve kazni. kazni ni možno izvršiti. Maksimalni zastaralni rok je po kazenskem zakoniku 50 let. Zastaranje kazenskega pregona 1. Člen. V določenih primerih to ni možno: • • organi kazenskega pregona storilca ne odkrijejo. najkrajši pa 6 let. V kazenskem postopku se ugotovi storilec in se mu izreče ustrezna sankcija. vojna hudodelstva – 102. Člen. Člena KZ-1. Poznamo 2 vrsti zastaranja: (1) zastaranje kazenskega pregona – če kazenski postopek še ni izveden. Člen): 1) za kazniva dejanja. po poteku določenega časa ni več možno izreči kazni. izreka kazenske sankcije preteklo dalj časa.. Nezastarljivost kazenskega pregona in izvršitve kazni za najtežja kazniva dejanja Edina izjema od načela. Zastaranje morajo upoštevati po uradni dolžnosti.Pojem zastaranja . hudodelstvo zoper človečnost – 101. ko potečejo zastaralni roki.. 90. Razlogi za zastaranje v kazenskem pravu: • kriminalnopolitični – kazen po daljšem časovnem obdobju nima posebnega generalnopreventivnega učinka. združenje in ščuvanje h genocide. pobegnil. Pojem in roki Zastaralne roke določa 1. zato postopka ni možno izvesti. Člen. Zastaranje je kazenskopravni institut. Člen. Zastaranje je razlog ugasnitve kazni. če je od storitve k. da kazenski pregon in izvršitev kazni zastarata zaradi poteka časa.d. za katera se sme po KZ-1 izreči kazen dosmrtnega zapora 2) za nekatera kazniva dejanja zoper človečnost (genocide – 100. • praktični – v zvezi z dokazovanjem nastanejo težave. Sodišča in drugi organi kazenskega postopka morajo v vsaki fazi postopka paziti na potek zastaranja.

10 let od storitve kaznivega dejanja. ki je že potekel. vojne. 2) ovire dejanske narave: • beg storilca. 4. Ovire so: 1) ovire pravne narave: • imuniteta poslanca v DZ. in sicer: .30 let od storitve kaznivega dejanja.. ko je bilo storjeno zadnje k. ko se kazenski pregon zaradi določene ovire po zakonu ne more začeti ali nadaljevati. 91. ko je bilo storjeno zadnje k.d. Kot razlog za zadržanje se upoštevajo le ovire pravne narave. začne zastaranje teči.Zastaranje kazenskega pregona v zadevah. ne šteje več. za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto (do petih let) .d. Potek rokov Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona začne teči od dneva.20 let od storitve kaznivega dejanja. 90.50 let od storitve kaznivega dejanja. za katero se sme po zakonu izreči zapor 30 let (od 15 do 30 let) . da je kazenski pregon dovoljen tudi po izteku navedenih rokov.V primerih pretrganja zastaranja zaradi storitve novega kaznivega dejanja (4..d. Po prenehanju ovire se kazenski postopek lahko začne ali nadaljuje. 97 .. če se nanjo sklicuje in mu jo mandatno–imunitetna komisija prizna (postopek se ne more začeti). Člena) .6 let od storitve kaznivega dejanja. Pri trajajočih k. Pri nadaljevanih k. Zadržanje zastaranja Pomeni. za katero se sme po zakonu izreči zapor nad pet let (do deset let) . začne zastaranje teči od trenutka. Člena) 2. 91. ko je bilo k. Odst. Odst. • delo sodišče je onemogočeno zaradi naravne katastrofe. • storilčevo bivališče je neznano. za katero se sme po zakonu izreči zapor nad deset let (in manj kot 15 let) . Odst. 90. storjeno. za katero se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen KZ-1 pa po določbi 1. Člena) . Veljajo le za osebo. začne zastaranje teči. • storilec je nedosegljiv državnim organom.Zastaranje kazenskega pregona nekaterih kaznivih dejanj zoper mladoletne osebe (3. Člena lahko določi. • začasna duševna bolezen ali začasna duševna motnja storilca. da zastaralni rok ne teče v času. 3.d.d. na katero se nanašajo (ne za udeležence). ko se zastaralni rok zaradi določene okoliščine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka. ko je protipravno stanje prenehalo. ki se pojavi med kazenskim postopkom (postopek se ne more nadaljevati). ko je bila v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravnomočna sodba razveljavljena (2. Pretrganje zastaranja Pretrganje zastaranja kazenskega pregona obstaja tedaj..d. Odst. Pri kolektivnih k.

ko postane odločba o preklicu pravnomočna. Za zastaranje izvršitve glavnih in stranskih kazni se zahteva samo. Upoštevajo se le ovire pravne narave. Zadržanje zastaranja Zastaranje izvršitve kazni ne teče. 2. s katero sta bila ta ukrpea izrečena (3. Pojem in roki Za zastaranje izvršitve glavne kazni določa roke 92. ki pretrga zastaranje: če storilec v času teka zastaralnega roka stori enako ali hujše kaznivo dejanje (4. Člena). Amnestija in pomilostitev 98 . da zastara izvršitev varnostnih ukrepov odvzema vozniškega dovoljenja in odvzema predmetov. Člen kazenskega zakonika. Člena). smrt v družini obsojenca).temveč začne zastaralni rok po prenehanju ovire teči znova. ko postane odločba o preklicu pravnomočna. Takšno vrsto zastaranja imenujemo ekstinktivno zastaranje. da pretečejo zastaralni roki. Odst. 93. v steku se zastaralni rok določi glede na enotno kazen. preklican pogojni odpust – zastaranje začne teči z dnem. ko pretečejo tri leta od pravnomočnosti sodne odločbe. Zastaranje izvršitve kazni 1. če je preteklo: 25 let od obsodbe na 30 let zapora (razen če gre za nezastarljivo kaznivo dejanje) 15 let od obsodbe na zapor nad 10 let (vendar manj kot 30 let) 10 let od obsodbe na zapor nad 5 let (do 10 let) 5 let od obsodbe na zapor nad eno leto (do 5 let) 3 leta od obsodbe na zapor do enega leta ali na denarno kazen Zastaralni rok se določi glede na kazen. 3. Kazenski zakonik določa le eno okoliščino. ko se po zakonu kazen ne sme izvršiti. izrečeno s pravnomočno sodbo. huda bolezen v družini obsojenca. Izrečena kazen se ne sme izvršiti. Potek rokov Zastaralni roki začnejo teči od pravnomočnosti sodne odločbe. Po prenehanju ovire zastaranje teče naprej. Pri obsodbi za k. Odst.d. ki so zanje posebej določeni. Ovire pravne narave se nanašajo na odložitev izvršitve kazni na podlagi določil Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (npr. 91. Izjeme: • • preklicana pogojna obsodba – zastaranje začne teči z dnem. huda bolezen obsojenca. Zastaranje izvršitve varnostnih ukrepov – Kazenski zakonik določa.

Možna je do pravnomočnosti sodbe. 2) sta spodbuda za obsojenca. Abolicija je najširši obseg amnestije. odpusti kazenski pregon (abolicija). Z njima se obsojencu popolnoma ali deloma: • • • • • odpusti izvršitev kazni. da se obsojencu kazen popolnoma ali deloma odpusti..d. je možno njeno nepravičnost odpraviti z izredni-mi pravnimi sredstvi. ki se opirajo na obsodbo – oškodovanec ohrani svojo pravico do prisojenega premoženjskopravnega zahtevka. izrečena kazen spremeni v milejšo ali pogojno obsodbo. če se zaradi spremenjenih okoliščin spremeni ocena k.Amnestija in pomilostitev sta razloga za ugasnitev kazni. ostanejo nespremenjene. Amnestija lahko izrečeno kazen spremeni v milejšo kazen. Z amnestijo je možno podeliti izbris obsodbe. za katera se daje amnestija. ki so izrekle kazni. • določi kazen. ko je kazen že izrečena: • popolna odpustitev izvršitve kazni pomeni odpustitev izvršitve glavne ali stranske kazni v celoti. Stališča za utemeljenost amnestije in pomilostitve: (1) z njima je možno popraviti strogost zakona. Amnestija in pomilostitev pomenita akt milosti. Zakon o amnestiji lahko: • določi k. kazenski postopek se ne more začeti. da se odpusti izvršitev dela izrečene kazni. Amnestija in pomilostitev sta izraz volje najvišjih državnih organov. • delna odpustitev izvršitve kazni pomeni. Popolna ali delna odpustitev izvršene kazni se lahko podeli. ker je z njima možno upoštevati pravne in nepravne okoliščine. 3) sta izraz politične modrosti. Amnestija ali pomilostitev.d. Amnestijo daje zakonodajni organ. 99 . Pri nas jo daje Državni zbor z zakonom o amnestiji. Nanašata se na izrečene obsodbe razen pri odpustitvi kazenskega pregona. na katero se amnestija nanaša (npr.d. da se bolje obnaša. oseb. ki opravičujejo njuno uporabo. Amnestija .se podeljuje s strani zakonodajnih organov. skrajšajo pravne posledice obsodbe. To ne velja za abolicijo. ki odpustita kazenski pregon. ne glede na določbe. – k. se imenujeta abolicija. ki narekujejo milejši odnos do storilca.Skupne značilnosti amnestije in pomilostitve . Sodne odločbe. amnestija za vse obsojence na zaporno kazen do 1 leta). vendar je pri nas ne more zamenjati s pogojno obsodbo zaradi strogo individualne narave pogojne obsodbe – amnestija je splošni akt in se nanaša na nedoločeno št. izbriše obsodba. se ocenjuje kot manj nevarno. odpravijo oz. Pomilostitev daje predsednik republike. že uveden kazenski postopek se ustavi. Abolicija je najširša oblika akta milosti – kazni ni možno izreči. Če je sodba napačna iz drugih razlogov. 1) sodna odločba lahko pomeni nepravično odločitev zaradi previsoke odmere kazni. ki veljajo za izbris. Z amnestijo in pomilostitvijo niso prizadete pravice drugih ljudi. (2) sta akta milosti – razlogi zanju so okoliščine.

vzgojo. ter druge oblike odklonskega vedenja mladoletnikov – angloameriški pravni sistem. nadzorstvo in vodenje. določena v kazenskem zakoniku RS.d. Obseg pomilostitve je širši kot obseg amnestije: • izrečeno kazen lahko zamenja s pogojno obsodbo... Visok je delež vzgojnega ukrepa ukora.. 100 . če je storilec državljan RS in je tako določeno z mednarodnimi pogodbami. ki imajo znake k. • pravne posledice obsodbe lahko skrajša. mladoletnikov = ravnanja. ki so odklonska.. izključena so vsa dejanja. ki jih izvršujejo mladolet-niki ter druga odklonska in deviantna vedenja mladih.p. saj so pravice otrok in mladoletnikov bolje zavarovane v sodnih kot v upravnih postopkih. narkomanija.d. ali izpričujejo druge oblike odklonskih ravnanj. Težijo k izrekanju ukrepov. ki so sprejeli širši pojem mladoletniškega prestopništva – vključuje tudi ravnanja otrok. ki so storili k.se podeljujejo s strani najvišjih državnih organov. pri nas obravnavajo drugi nekazenski organi – organi socialnega varstva.d. • pravni sistemi. Daje se v obliki odloka ali odločbe glede poimensko določene osebe.d. vendar jih storijo otroci.d. ki jih storijo otroci in imajo zakonske znake k.d.. MLADOLETNIŠKO PRESTOPNIŠTVO IN NJEGOVO KAZENSKOPRAVNO OBRAVNAVANJE Mladoletniško prestopništvo Pojem mladoletniškega prestopništva . Mladoletniška kriminaliteta so k. določena v tujih kazenskih zakonodajah. To so upravni državni organi. ki določa postopek za njeno izvedbo – Zakon o pomilostitvi. Značilnosti mladoletniškega prestopništva . Pomilostitev . beganje z doma. in dejanja. skrajšal kazen za ¼. V številnih pravnih sistemih vključuje mladoletniško prestopništvo tudi različne druge oblike neprilagojenega ali odklonskega vedenja otrok in mladoletnikov: neopravičeno in ponavljajo-če se izostajanje od pouka. ki so se odločili za ožji pojem mladoletniškega prestopništva – obravnava-jo le k..d. ki se ne kaže v storitvi k. vendar ne kazniva. Državni zbor je zadnji zakon o amnestiji sprejel 1990.o..d. Pomilostitev se daje za k. Pomilostitev se izvaja v skladu z določbami posebnega zakona.Z amnestijo se lahko odpravi določena pravna posledica obsodbe za bivše obsojence.. alkoholomanija.Mladoletniško prestopništvo ali mladoletniška delinkvenca so k. ki jih izvršujejo mladoletniki. in za k. ki jih kazenski zakonik določa kot kazniva in jih storijo mladoletni-ki.Sodišča v Sloveniji uporabljajo proti mladoletnikom predvsem vzgojne ukrepe in le redko kazen mladoletniškega zapora. vendar z njo ni možno skrajšati trajanja p. Z njim je vsem obsojencem z izjemo obsojencev zaradi nasilnih k. Odklonsko vedenje mladoletnikov. Pri nas jo daje predsednik republike. Glede na obseg sprejemanja mladoletniškega prestopništva kazenskopravne sisteme delimo v 2 skupini: • pravni sistemi.. izključena so ravnanja mladoletnikov. ki se izvršujejo v mladoletniko-vem dotedanjem okolju in pomenijo nudenje pomoči.d.d. kar je sporno.

že stari 16 let. na katere zlahka in hitro vplivajo zunanje okoliščine. že 14 let. Odst. Sedanja spoznanja o dejavnikih mladoletniškega prestopništva . ki imajo znake k. vendar še ne 18 let. Starejši mladoletniki so bili ob storitvi k. VZGOJNI UKREPI IN KAZNI ZA MLADOLETNIKE Vrste vzgojnih ukrepov Stari kazenski zakonik je določal vzgojne ukrepe kot posebno vrsto kazenskih sankcij. Nikoli se ne smejo kaznovati. ki izhajajo iz splošnih socialnih ekonomskih razmer. da bi bilo za takega storilca bolj primerno. Temeljne značilnosti veljavnega mladoletniškega kazenskega prava Starostne skupine mladoletnikov Otroci do 14. Mlajši mladoletniki so mladoletniki. Če sodišče presodi glede na osebnost mlajše polnoletne osebe in glede na okoliščine.d. socialnih okoliščin mladoletnikovega ožjega in širšega okolja ter iz značilnosti njegove osebnosti. Člena). je možno taki osebi izreči vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ali zavodski ukrep. ki so imeli ob storitvi k. ampak uporablja splošen izraz “kazenske sankcije za mladoletnike” (3. KZ-1 tega poimenovanja več ne uporablja. ki so izvršili ravnanja. Mladoletniki.d. kot polnoletne. ki jih določa zakonik. Otroke obravnavajo organi socialnega varstva. denarno kaznijo ter s stranskima kaznima prepovedi vožnje motornega vozila. so praviloma nedozorele. ki izvršujejo k. predpisani s kazenskim zakonikom. 5. še ne razvite osebnosti. Proti njim se praviloma izrekajo vzgojni ukrepi. vendar v času sojenja niso dopolnile 21 let.d. vendar še ne 16 let. Dejavniki mladoletniškega prestopništva obsegajo 3 velike skupine: • • • splošni socialni in ekonomski dejavniki.d. individualni dejavniki. Mlajše polnoletne osebe so osebe. leta se ne smejo kaznovati ter zanje se ne smejo uporabiti vzgojni ali varnostni ukrepi.. v katerih je bilo storjeno k.Starost mladoletnih prestopnikov se znižuje in povečuje se št. otrok. ki so storile k.. da mu namesto kazni zapora izreče vzgojni ukrep. se smejo kaznovati z mladoletniškim zaporom.d. temveč se smejo proti njim izreči le vzgojni in varnostni ukrepi. V posebno izjemnih primerih in pogojih. dejavniki v okolju.d.Na nastanek mladoletniškega prestopništva delujejo številni med seboj povezani dejavniki. Posebni zakon po to vrsto sankcij poimenoval kot vzgojne 101 . Ti storilci so praviloma kazensko odgovorni in se jim izrekajo kazni.

ne da bi ga izločili iz njegovega okolja. pri katerem so potrebni trajnejši vzgojni. 3) nadzorstvo organa socialnega varstva. prevzgojo in pravilen razvoj v njegovem dotedanjem okolju. ki ga je potrebno opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja ter zagotoviti njegovo vzgojo. Splošna merila za izrek nezavodskih ukrepov so: (1) potreba mladoletnika. (3) potreba mladoletnika. da se ti postopki zagotovijo s pomočjo kratkih programov. Sodišče lahko izreče več navodil in prepovedi hkrati. da prejme opozorilo v obliki vzgojnega ukrepa. Splošna merila za uporabo zavodskih ukrepov so: (1) potreba mladoletnika po trajnejših vzgojnih. da se ti postopki uresničijo ob ustreznem strokovnem vodenju. izreče grajo. 102 . 3) oddaja v zavod za usposabljanje. Ker pa se poglavje iz starega kazenskega zakonika uporablja do sprejetja tega posebnega zakona. da mladoletniku za storjeno k. da mu bo izreklo strožjo kazensko sankcijo. (2) potreba po mladoletnikovi popolni ali delni izločitvi iz dotedanjega okolja – sodišče se mora prepričati. (2) potreba mladoletnika za vzgojo. psihiatri). določenih z zakonom. Sodišče pri izreku upošteva mladoletnikovo pripravljenost za sodelovanje – možnost uspeha pri izvrševanju vzgojnih ukrepov je večja. Razvrstitev vzgojnih ukrepov in splošna merila za njihovo uporabo . 2) navodila in prepovedi. da jih mladoletnik lahko izpolni in da jih je možno nadzirati.imajo za vsebino različne obveznosti. da se doseže njihov namen. Izreče ga sodišče. prevzgojnih in zdravstvenih ukrepih – te ukrepe morajo izvrševati za to posebej usposobljeni strokovnjaki (vzgojitelji. Ukrepe na prostosti (nezavodske ukrepe) izreče sodišče mladoletniku. prevzgojni ali zdravstveni ukrepi in njegova (popolna ali delna) izločitev iz okolja. prevzgojo in pravilen razvoj v njegovem dotedanjem okolju s pomočjo krajših ukrepov ob ustreznem strokovnem vodenju. da je mladoletnika nujno izločiti iz njegovega okolja. socialni delavci.je najmilejši vzgojni ukrep. psihologi. če bo storil novo k. Zavodske ukrepe izreče sodišče mladoletniku. (2) zavodski ukrepi: 1) oddaja v vzgojni dom. Uporabijo se kot skrajno sredstvo in smejo trajati v mejah. Standardna pravila OZN o kazenskem pravosodju za mladoletnike (Pekinška pravila) določajo 2 pomembni omejitvi zavodskih (izločitvenih) ukrepov: • uporabijo naj se le kot skrajno sredstvo – v konkretnem primeru ne sme biti možna uporaba nobenega nezavodskega ukrepa.d. če zadošča. ki naj pokaže nepravilnost njegovega ravnanja.ukrepe ali kako drugače. Pri nas ukrep upošteva 11 možnih obveznosti. 2) oddaja v prevzgojni dom. • trajajo naj najkrajši možni čas. če mladoletnik v ukrep privoli. kolikor je potrebno. Ukor . (4) potreba mladoletnika. Morajo biti taka.d. Pomeni opozorilo mladoletniku. Navodila in prepovedi . je do takrat še vedno potrebno uporabljati izraz vzgojni ukrepi. le toliko časa. ki se izvršujejo na prostosti – nezavodski ukrepi: 1) ukor.Vzgojne ukrepe razvrščamo v 2 temeljni skupini: (1) vzgojni ukrepi. ki jih je možno naložiti mladoletniku. S tem prikaže mladoletniku škodljivost njegovega ravnanja in ga opozori.

rejnika ali skrbnika. kot se izreče stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila polnoletnemu storilcu. če ima mladoletnik lastne dohodke oz. Delo ne sme preseči 60 ur v 3 mesecih in mora biti razporejeno tako. Poravnava z oškodovancem. da bo redno obiskovanje pouka preprečilo ponavljanje k. (6) izvršitev dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti – sodišče je dolžno zagotoviti določiti obseg del in čas. Lahko traja največ 1 leto. (8) obiskovanje vzgojne. (9) udeležba v programih socialnega treninga – sodišče izreče to navodilo. da se škoda povrne na ta način. če meni. ki potrebujejo posebno zdravstveno pomoč pri prevzgoji. O izvrševanju obveščajo sodnika za mladoletnike. v domu ali kje drugje – se uporabi pri mladoletnikih. Ukrep lahko traja največ 1 leto.Mladoletni delinkvent ostane v svojem dotedanjem okolju.d. da ne moti mladoletnikovega šolanja ali zaposlitve.d. Če mladoletnik ne izpolnjuje navodil in prepovedi. (10) opravljanje preizkusa prometnih predpisov – namenjeno je mladoletnikom. ki nimajo stalnega bivališča ali begajo z doma in pri katerih je možno pričakovati. psihološke in druge posvetovalnice – skuša zagotoviti prevzgojo mladoletnika s pomočjo posebnih oblik obravnavanja. ko ukrep izreče. ki imajo možnost usposabljati se za določen poklic ali dobiti določeno zaposlitev. poklicne. zoper varnost javnega prometa pod enakimi pogoji. Nadzorstvo socialnega varstva . da bi stabilnost bivališča preprečila ponavljanje k. (11) prepoved vožnje motornega vozila – izreče se mladoletnemu storilcu k. Izključena je nastanitev v vzgojnem domu. ki so izvršili k. (3) redno obiskovanje šole – uporabi se. (2) poravnava mladoletnika in oškodovanca – možna je na več načinov: 1) plačilo – odškodnina za povzročeno škodo je možna le. Izvrševanje ukrepa ne sme motiti mladoletnikovega šolanja ali zaposlitve. Z nadzorstvom se poskuša doseči mladoletnikova prevzgoja v normalnem okolju. premoženje. opravljanje del v korist lokalne skupnosti ali humanitarnih organizacij ter udeležba o programih socialnega treninga zahtevajo sodelovanje organov socialnega varstva. da bo s tem bolje dosežen namen vzgojnih ukrepov. Z izvrševanjem nobenega ukrepa ni dovoljeno prizadeti mladoletnikovega človeškega dostojanstva. 2) delo – pogoj za povračilo škode z delom je sporazum med oškodovancem in mladoletnikom. (7) zdravljenje v ustrezni zdravstveni organizaciji – namenjeno je mladoletnikom. iz katerega lahko škodo povrne. če je mladoletnikovo k. sposobnostim in nagnjenju – navodilo je namenjeno mladoletnikom. njegove starše. Potrebno je nadzorstvo nad izvajanjem ukrepa. Največji obseg je 120 ur. jih lahko sodišče zamenja z vzgojnim ukrepom nadzorstva organa socialnega varstva. Sodišče lahko navodila in prepovedi med izvrševanjem spremeni ali odpravi. (2) na mladoletnikovo vzgojo.d. Oseba z dopolnjenimi 15 leti lahko vozi traktor ali motokultivator. povezano z izostajanjem od pouka in je možno pričakovati. oseba z dopolnjenimi 14 leti lahko vozi kolo z motorjem. vendar to odklanjajo. zoper varnost javnega prometa.d.d. Na to možnost opozori sodišče mladoletnika. če je udeležba v programih potrebna za mladoletnikovo izobraževanje in delovno usposabljanje. (4) usposabljanje za poklic ali sprejem zaposlitve. posvojitelja. pri čemer sodišče posebni strokov-ni službi (Center za socialno delo) naloži izvrševanje nadzorstva. prevzgojo in pravilen razvoj je potrebno vplivati trajneje. Temeljni pogoji za izrek nadzorstva sta: (1) mladoletnik potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo. ki pripravijo in vodijo izvrševanje teh navodil.KZ pozna naslednja navodila in prepovedi: (1) osebno opravičilo oškodovancu. 103 . (5) nastanitev pri določeni družini. najdaljše obdobje je 6 mesecev. v katerem jih mora mladoletnik opraviti. ki ustreza mladoletnikovemu znanju.

• skrbi za mladoletnikovo šolanje. • ali so bili mladoletniku že prej izrečeni vzgojni ukrepi (mladoletnikovo prejšnje življenje). • poskrbi za izločitev mladoletnika iz okolja. vendar se vedno izvršuje v vzgojnih domovih. O prenehanju odloči sodišče med izvrševanjem. Poskuša urediti poglavitne probleme. Ukrep traja najmanj 1 leto in največ 3 leta. pri katerem se poskuša doseči mladoletnikova prevzgoja v trdnejših okvirih zavodskega okolja ter pod stalnim vodstvom in nadzorstvom vzgojiteljev.je zavodski vzgojni ukrep. Ukrep je namenjen osebnostno huje motenim mladoletnikom.. Za izrek ukrepa morajo biti podani naslednji pogoji: (1) splošni pogoj za uporabo zavodskih ukrepov = mladoletnikova potreba po trajnejših vzgojnih. s katerimi se srečuje mladoletnik: • nadzoruje mladoletnika. Oddaja v vzgojni dom .. lahko sodišče zamenja nadzorstvo socialnega varstva z zavodskim ukrepom. Ukrep traja najmanj 1 leto in največ 3 leta. ki nimajo narave samostojnega vzgojnega ukrepa. ki potrebuje bolj učinkovite prevzgojne ukrepe. • poskrbi za zdravljenje mladoletnika. Če mladoletnik ne izpolnjuje navodil in prepovedi. če: (1) obstaja splošni pogoj za izrek zavodskega ukrepa. Oddaja v prevzgojni dom . Edini prevzgojni dom v Sloveniji je v Radečah. in mladoletnim povratnikom. ki nanj škodljivo vpliva.d. 104 . Na to mora sodišče opozoriti mladoletnika. Ob nadzorstvu socialnega varstva se lahko izrečejo navodila in prepovedi. s katerim se poskuša doseči mladoletnikova prevzgoja v okvirih zavodske-ga okolja s pomočjo bolj učinkovitih prevzgojnih ukrepov. v katerih živi mladoletnik.je zavodski ukrep. Sodišče ob izreku ne določi njegovega trajanja. (2) v konkretnem primeru pomeni zavodski ukrep skrajne sredstvo za zagotovitev mladoletnikove (pre)vzgoje in pravilnega razvoja. • skrbi za ureditev razmer.(3) mladoletnika ni potrebno izločiti iz njegovega dotedanjega okolja – splošni pogoj za uporabo nezavodskih ukrepov. njegove starše. posvojitelje. (3) posebni pogoj – potrebno je poskrbeti za mladoletnikovo (pre)vzgojo pod stalnim nadzorom strokovnih vzgojiteljev. v katerih živi 3 do 8 mladoletnikov z 2 do 4 vzgojitelji. rejnika ali skrbnika. temveč odloči o tem kasneje glede na uspeh prevzgoje. prevzgojnih ali zdravstvenih ukrepih. koliko časa naj traja. vendar odloči o tem glede na uspeh prevzgoje.d. Ukor in nadzorstvo socialnega varstva sta najpogostejša vzgojna ukrepa proti mladoletnikom v Sloveniji. Pri odločitvi sodišče upošteva: • naravo in težo k. • skrbi za mladoletnikovo zaposlitev. Svetovalec je po poklicu praviloma socialni delavec. Oddaja v vzgojni dom se lahko izvršuje v vsakem domu za nastanitev mladine. Oddaja v vzgojni dom traja najmanj 6 mesecev in največ 3 leta. Nameščene so v navadnih stanovanjih v mestnem okolju. Sodišče ne določi. (2) gre za mladoletnika. Sodišče ga izreče. ki so storili težja k. Novost pri izvrševanju ukrepa so stanovanjske skupine – manjše stanovanjske enote.

d. okolje in razmere. kot zunanjem znaku mladoletnikove motenosti.d. • oddaje v prevzgojni dom. da v času pogojnega odpusta mladoletnik ne bo ponavljal k. pogosto vpliva na mladoletnika pozitivno.d. Preklic pogojnega odpusta je vedno fakultativen – sodišče lahko pogojni odpust prekliče: • če mladoletnik stori novo k.d. • mladoletnikova duševna razvitost in psihične lastnosti. ki je moten v telesnem ali duševnem razvoju ter ga je potrebno oddati v zavod. Pri izbiri mora sodišče celovito presoditi mladoletnikovo osebnost ter oceniti pomen k. Izbira vzgojnega ukrepa Temeljno merilo pri izbiri vzgojnega ukrepa . Pogojni odpust v času izvrševanja zavodskega vzgojnega ukrepa .. Okoliščine. Pogojni odpust je možen pri oddaji v vzgojni zavod in oddaji v prevzgojni dom.Grožnja. so: • mladoletnikova starost.Oddaja v zavod za usposabljanje . prestan na pogojnem odpustu. ki vplivajo na to. mora izhajati iz namena vzgojnih ukrepov kot posebne vrste kazenskih sankcij = zagotovitev (pre)vzgoje in pravilnega razvoja mladoletnika. iz katerih je storil k.. Sodišče ga izreče mladoletniku. ki predstavljajo merila in smernice za izbiro vzgojnega ukrepa. Pogojni odpust traja do izteka zakonskega roka izrečenega vzgojnega ukrepa. 105 . Po preteku vsakega leta mora sodišče odločiti. • vse druge okoliščine. Temeljno merilo za izbiro so mladoletnikove potrebe za (pre)vzgojo in pravilen razvoj. da je pogojni odpust možno preklicati. Sodišče lahko odloči. • varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu (če je v zavodu možno poskrbeti za zdravljenje in varstvo mladoletnika).Ko sodišče izbira vzgojni ukrep. zdravljenja ali varstva. s katerim bo najbolj dosežen namen vzgojnega ukrepa. da še ostane v zavodu. ima za posledico lahko preklic pogojnega odpusta. • mladoletnikova dotedanja vzgoja. • mladoletnikova nagnjenja in nagibi. Ob mladoletnikovi polnoletnosti sodišče preizkusi. ali • če se mladoletnik ne drži obveznosti v okviru nadzorstva socialnega varstva – v tem primeru se čas. ki v času pogojnega odpusta visi nad mladoletnikom.. da se za čas pogojnega odpusta mladoletniku izreče nadzorstvo socialnega varstva. vendar največ 3 leta. dokler je to potrebno zaradi mladoletnikovega usposabljanja. da ne ponavlja k.d. ne šteje v čas vzgojnega ukrepa. Vse okoliščine je treba presoditi skupaj z oceno k.d. • obstoj prej izrečenih vzgojnih ukrepov in/ali kazni. ali je potrebno. ali ga je treba premestiti v ustrezen zavod za polnoletne. ki ga sodišče izreče namesto: • oddaje v vzgojni zavod. ali sta zdravljenje in varstvo še potrebna. da bi se usposobil za nadaljnje življenje. (2) materialni pogoj – na podlagi doseženih rezultatov (pre)vzgoje je možno utemeljeno sklepati.d. • narava in teža k. da izreče sodišče ukrep. Ukrep traja. ki jih mladoletniku naloži svetovalec.je subsidiaren zavodski ukrep. Nespoštovanje obveznosti. Zanj morata biti kumulativno izpolnjena 2 pogoja: (1) formalni pogoj – mladoletnik je prebil v zavodu najmanj 1 leto. v katerih je živel.

2) oddaja v prevzgojni dom se ne sme ustaviti pred potekom 1 leta – do preteka tega roka se lahko nadomesti le z oddajo v vzgojni zavod ali zavod za usposabljanje. ko so dosegli polnoletnost. 2) polnoletnemu. kot mlajši mladoletnik in v času sojenja še ni dopolnil 21 let. ki je storil k. Na podlagi poročil. se ne sme soditi. če mladoletnik v tem času ni storil nobenega k. (3) Neizvršitev izrečenega vzgojnega ukrepa – vzgojni ukrep se praviloma začne izvrševati po pravnomočnosti sodne odločbe. • izrečeni ukrep nadomesti z drugim ukrepom. letom. naj se ukrep ne izvrši. Po preteku minimalnih rokov ni več nobenih omejitev za ustavitev ali nadomestitev zavodskih ukrepov z nadzorstvom socialnega varstva. ki jim je izrečen zavodski ukrep.d. ali naj se ukrep izvršuje naprej. ki dejanje stori kot mladoletnik. Sodnik za mladoletnike si lahko priskrbi poročila o izvrševanju nezavodskih vzgojnih ukrepov s pomočjo socialnega varstva..d.d. Zavodske vzgojne ukrepe je možno nadomestiti z nadzorstvom socialnega varstva. Če se ukrep ni začel izvrševati v 1 letu po pravnomočnosti odločbe (mladoletnik je zbolel. se lahko načeloma izreče le kazenska sankcija. če bi te okoliščine takrat poznalo. pri čemer lahko: • odloči. ki jih neposredno izvršujejo.Sodišče ustavi izvrševanje vzgojnega ukrepa.. Organi. KZ je glede izrekanja kazenskih sankcij restriktiven: 1) polnoletnemu. so dolžni obveščati sodišče o uspešnosti vzgojnega ukrepa (npr.d. ko je storilec.Praviloma se kazenska sankcija izreče. če je dopolnil 21 let. in 16.. Če jih mladoletnik ne izpolnjuje. se izmikal izvrševanju ukrepa. ko je njegov namen dosežen – ko sta zagotov-ljena mladoletnikova vzgoja in pravilen razvoj. da se ukrep izvrši. ki je bil v času storitve k. s katero je bil izrečen. sodišče med izvrševanjem ukrepa odloči. če gre za k. (2) Uspeh (pre)vzgoje ali usposabljanja – sodišče spremlja in nadzira izvrševanje vzgojnih ukrepov. Pri tem je vezano na minimalno trajanje posameznega ukrepa. Počasnost kazenskega postopka ne sme biti v škodo storilcu. se sme izreči kazenska sankcija le. Sodi se jim šele. ker pri mladoletnikih. Ustavitev izrečenega vzgojnega ukrepa je možna brez omejitev ne glede na trajanje ukrepov. mora sodišče ponovno odločiti o izrečenem ukrepu. mladoleten. Storilcu.. Izrekanje kazenskih sankcij polnoletnim za kazniva dejanja. kot mlajši mladoletniki: Storilci so storili k. ni možno pričakovati vzgojnega uspeha v kratkem času. uprava zavoda je dolžna vsakih 6 mesecev poročati sodišču o mladoletnikovem obnašanju). kot mlajši mladoletnik.d. ki so storili k. predvidena za mladoletnike. 106 . s predpisano zaporno kaznijo nad 5 let. Nadzorstvo socialnega varstva je možno nadomestiti z zavodskim vzgojnim ukrepom. Omejitvi sta smiselni. Glede ustavitev in nadomestitev zavodskih ukrepov veljata omejitvi: 1) oddaja v vzgojni zavod se ne sme ustaviti pred potekom 6 mesecev – do preteka tega roka se lahko nadomesti le z oddajo v prevzgojni dom ali zavod za usposabljanje. ko so bili med 14.d. (1) Izrekanje kazenskih sankcij polnoletnim.) ali se zaradi mladoletnikovega bega iz zavoda ni izvrševal dalj kot 1 leto. jih sodišče lahko nadomesti z nadzorstvom socialnega varstva. še vedno mladoleten (mlajši od 18 let). ki je storil k.d. Pogoji za ustavitev ali spremembo vzgojnega ukrepa so razvrščeni v 3 skupine: (1) Nove okoliščine – sodišče bi pri izbiri ukrepa odločilo drugače. • odloči. ki so jih storili kot mladoletniki . četudi so ob sojenju polnoletni.. Navodila in prepovedi lahko trajajo najdalj 1 leto.Sprememba odločbe o vzgojnih ukrepih in ustavitev njihovega izvrševanja . Navodila in prepovedi je možno nadomestiti z nadzorstvom socialnega varstva.

d. dokler storilec ne dopolni 23 let. kot je veljal v času storitve.d. Sodišče upošteva vse okoliščine primera (glej zgoraj). Kazni za mladoletnike Namen kazni za mladoletnike . ki je kot mlajši mladoletnik storil k. Ustavitev kazenskega postopka ni upravičena iz generalnopreventivnih razlogov.. kot starejši mladoletnik. če je to smiselno glede na vse okoliščine primera. 3) polnoletnemu. ki prepovedujejo pridobitev določenih pravic.d.3) polnoletnemu. • če sodišče med izvrševanjem izrečenega vzgojnega ukrepa storilcu izreče manj kot 1 leto zapora. o izvršitvi vzgojnega ukrepa odloči v sodbi – vzgojni ukrep se lahko: o po prestani kazni izvrši. Uporaba mladoletniškega zapora in vzgojnih ukrepov ni možna. ki je storil k.Kazni za mladoletnike so: (1) glavni kazni: 107 . 28. čeprav mu je bil že izrečen vzgojni ukrep: • če sodišče po izreku vzgojnega ukrepa storilcu izreče več kot 1 leto zapora. Za storilca. • storilčevo obnašanje po storitvi. ki je storil k.3. 4) Učinek zapora na vzgojne ukrepe – sodišče izreče polnoletnemu zapor. • kazen mladoletniškega zapora. ki so storili k. se vzgojni ukrep ne izvrši oz. pri čemer upošteva: • težo storjenega k. ker je storilec prestar. se uporabi drugačen pravni režim. sme sodišče izreči sankcijo za vsako k. o nadaljnjem izvrševanju vzgojnega ukrepa odloči v sodbi – izvrševanje vzgojnega ukrepa se lahko: o po prestani kazni nadaljuje. • namen vzgojnega ukrepa. se lahko izreče le ustrezen zavodski ukrep. se njegovo izvrševanje ustavi. kot starejši mladoletnik. ne glede na težo. ima slednja enak pravni učinek kot kazen mladoletniškega zapora glede: • pravnih posledic obsodbe – za storilca ne morejo nastati p.p. odpuščeni ali zastarani kazni. ne glede na dolžino zapora. • če sodišče po izreku vzgojnega ukrepa storilcu izreče manj kot 1 leto zapora.o. • čas. lahko sodišče namesto mladoletniškega zapora izreče kazen navadnega zapora ali pogojno obsodbo. Zavodske vzgojne ukrepe je možno izvrševati le. Izrek kazenske sankcije je fakultativen. • ustrezen zavodski ukrep.d. kot starejši mladoletnik in je med sojenjem dopolnil 21 let. če so izpolnjeni pogoji zanjo. Če se storilcu izreče kazen navadnega zapora.d. ki je bil ob storitvi mladoleten. če so izpolnjeni pogoji zanj. o z začetkom izvrševanja kazni ustavi. • izbrisa obsodbe in rehabilitacije – obsodba se izbriše iz kazenske evidence v 3 letih po prestani.d..d. • denarno kazen. ali o po prestani kazni ne izvrši. Izrek zavodskega ukrepa je fakultativen – sodišče ga izreče. kot starejši mladoletniki: 1) polnoletnemu. lahko sodišče izreče: • nadzorstvo socialnega varstva. (2) Izrekanje kazenskih sankcij polnoletnim. ki je storil k. ki je pretekel od storitve. s predpisano zaporno kaznijo nad 5 let in v času sojenja še ni dopolnil 21 let. 2) polnoletnemu.

Prištevnost mladoletnika se ugotavlja v okviru stopnje njegove zrelosti. da mu jemlje finanč-na sredstva. (2) stranski kazni: 1) prepoved vožnje motornega vozila. Kazen mladoletniškega zapora (1) Splošni pogoji za izrek mladoletniškega zapora: 1) mladoletniški zapor je možno izreči le starejšemu mladoletniku (16–18 let). zapor odmeri sodišče po višini in s tem določi. pomočjo in nadzorstvom mladoletnikov. če sodišče ugotovi. Denarna kazen na mladoletnika vzgojno vpliva s tem. Izrek denarne kazni za mladoletnika je dopusten le. 2) izgon tujca iz države. Mladoletniški zapor se lahko izreka na cela leta in cele mesece. Namen kazni za mladoletnike je zagotovitev (pre)vzgoje in pravilnega razvoja mladoletnika. in ni vezano na posebne minimume teh kazni. (2) Odmera kazni mladoletniškega zapora: 1) Splošna pravila za odmero kazni mladoletniškega zapora: Mladoletniški zapor se lahko odmeri v razponu od 6 mesecev do 5 let. 2) mladoletniški zapor je možno izreči le za k.d. 4) mladoletniški zapor je možno izreči. Sodišče ne more uporabiti določb o omilitvi in odpustitvi kazni ter določb o postrožit-vi kazni pri večkratnem povratku. ki so predpisane za polno-letne storilce.d. Ugotoviti je treba. ali je mladoletnik razumel pomen svojega dejanja in ali je imel v oblasti svoje ravnanje. 3) mladoletniški zapor je možno izreči le kazensko odgovornemu storilcu. pri katerem je sposobnost razumevanja in odločanja večja kot povprečno. To se dosega z varstvom. Pri odmeri mlad. Visoka stopnja kazenske odgovornosti je podana. Sodišča jih izrekajo mladoletnikom izjemoma.1) mladoletniški zapor. koliko časa bo trajal. zato sta naklep in malomarnost zelo intenzivna. Za najhujša k. 108 . ki si jih je sam pridobil. če gre za mladoletnika. da ne bi bilo upravičeno izreči vzgojnega ukrepa zaradi: • narave in teže dejanja. Sodišče mora upoštevati vse olajševalne in obteževalne okoliščine. s predpisano zaporno kaznijo 30 let za polnoletne storilce se lahko mladoletniku izreče od 5 do 10 let mladoletniškega zapora. s predpisano zaporno kaznijo nad 5 let. Kazensko odgovornost mladoletnika ugotavlja sodišče tako. • visoke stopnje kazenske odgovornosti. ali je ravnal naklepno ali iz malomarnosti. 2) denarna kazen. KZ določa 2 skupini posebnih okoliščin. zapora sodišče ni vezano na okvire kazni. Mladoletnikova krivda se ugotavlja po enakih merilih kot pri polnoletnih storilcih. Kazni za mladoletnike imajo tudi specialno in generalnopreventivno funkcijo. da presodi. Po svojem namenu združujejo značilnosti kaz-ni in vzgojnih ukrepov. strokovnim usposablja-njem in razvijanjem osebne odgovornosti z izobraževalnimi ukrepi. 2) Posebna pravila za odmero kazni mladoletniškega zapora: Mlad. Ne more izreči pogojne obsodbe. ki jih mora sodišče upoštevati: • stopnja mladoletnikove osebne zrelosti – sodišče mora upoštevati celotno mladoletnikovo osebnost in osebno zrelost v psihosocialnem pomenu. če jo je mladoletnik sposoben plačati z lastnimi dohodki.

posebej pomemben je čas. vendar mora minimalno prestati vsaj 6 mesecev kazni. v katerem prestajajo kazen polnoletni obsojenci. če je potrebno. kjer lahko ostanejo do 23. Če stori starejši mladoletnik več k.d.d. v steku: Če je starejši mladoletnik storil več k.d. leta. zapor v posebnih kazenskih zavodih. ko dopolni 23 let.čas. če sodišče po izreku mlad.d. zapora ugotovi. 3) Odmera mladoletniškega zapora za k. starejši od 23 let. 4) Zastaranje izvršitve kazni mladoletniškega zapora: Mlad. v steku ter je za določena k.. zapor nad 3 leta. ko prestane 1/3 izrečene kazni. potreben za mladoletnikovo strokovno usposabljanje. Sodišče NE uporabi pravil o odmeri kazni za k. morajo biti ločeni od polnoletnih obsojencev. 3) Učinek mladoletniškega zapora na vzgojne ukrepe: Sodišče obravnava mladoletnika zaradi novih k. mlad. Obsojenci v mlad. le mlad. 2) Pogojni odpust: Obsojeni mladoletnik je lahko pogojno odpuščen iz mlad. (3) Izvršitev kazni mladoletniškega zapora: 1) Splošne značilnosti: Materijo podrobno ureja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. zapor do 3 let. denarno kazen ali vzgojni ukrep. Sodišče lahko odredi pogojno odpuščenemu mladoletniku nadzorstvo socialnega varstva. Če obsojenec ne prestane kazni. zapora. Če mu izreče za nova k. zapor. zapor se ne sme izvršiti. Veljajo smiselno enake določbe kot za pogojni odpust polnoletnega obsojenca. ker sled-nje omogoči mladoletniku. s predpisano: • zaporno kaznijo do 5 let. se vzgojni ukrep ne izvrši oz. da je treba za vsako k. da je mladoletnik pred ali po izreku storil k. in NE določi kazni za posamezna k. 109 • .d. V zavodu za mladoletnike lahko ostane obsojenec. V zavodu obstajajo možnosti za dopolnilno izobraževanje in strokovno usposabljanje. v steku. izreče sodišče za vsa k. Če je storilec mlajša polnoletna oseba in se mu izreče mlad. zapor po izreku vzgojnega ukrepa oz. zaporu uživajo več ugodnosti kot njihovi polnoletni "kolegi".d. 2) denarna kazen se lahko izreče za k. v steku in sodišče spozna. ki jih je storil v času izvrševanja vzgojnega ukrepa. • 5 let od obsodbe na mlad. se izvrševanje vzgojnega ukrepa ustavi. da mladoletnik ne bi bil prepuščen samemu sebi. zapor. Enako velja. ki je mišljeno kot pomoč. da se po prestani kazni lažje vključi v normalno življe-nje. zapor in za druga k. med izvrševanjem vzgojnega ukrepa. • 3 leta od obsodbe na mlad.d. Če prestajajo kazen v posebnih oddelkih splošnih kazenskih zavodov. ga oddajo v kazenski zavod. zapor nad 5 let.d. da dokonča šolo ali strokovno usposablja-nje. če je preteklo: • 10 let od obsodbe na mlad. izreči mlad. izreče eno kazen v mejah njene zakonske meje.d.d. Denarna kazen za mladoletnike (1) Splošni pogoji za izrek denarne kazni za mladoletnike: 1) denarno kazen je možno izreči starejšemu mladoletniku.d. potreben za mladoletnikovo prevzgojo – resocializacijsko merilo. ki veljajo za polnoletne storilce. Roki se računajo od dneva pravnomočnosti sodne odločbe.d. izvrševanje vzgojnega ukrepa preneha. Kazenski zavod za mladoletnike je v Celju. ki je kazensko odgovoren. potrebno izreči mlad. zapor.d. Starejši mladoletniki prestajajo mlad.

Izrek stranskih kazni in varnostnih ukrepov za mladoletnike (1) Izrek stranskih kazni: Če sodišče mladoletniku izreče kazen (mladoletniški zapor ali denarna kazen).d. da je treba za določena k. • sodišče ugotovi.d. če jo je sposoben plačati s svojimi dohodki. Najmanjša mera sta 2. vzgojni ukrep – za vsa k. Ko sodišče odloča. zaporom. se prisilno izterja. ki jih je storil v steku. (2) Odmera denarne kazni za mladoletnike: 1) Splošno: Mladoletniku se denarna kazen izreče v dnevnih zneskih (enako kot pri polnoletnih storilcih). 110 . (2) Izrek varnostnih ukrepov: Mladoletniku. Če mladoletnik ne plača sam. MLAJŠI POLNOLETNI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ Položaj mlajših polnoletnih v veljavnem kazenskem pravu Pogoji za uporabo nekaterih vzgojnih ukrepov – Določba 375. Sodišče doseže namen kazenskih sankcij za mladoletnike z izrekom premoženjske sankcije.d.• denarno kaznijo. navodila in prepovedi. mu lahko izreče stranski kazni: • prepoved vožnje motornega vozila.. da je treba za vsa k.d. se izreče denarna kazen ALI vzgojni ukrep (eno ali drugo. • izgon tujca iz države. ki se uporabljajo do uveljavitve posebnega zakona o mladoletnikih. nadzorstvo socialnega varstva). se denarna kazen nadomesti z nezavodskim vzgojnim ukrepom (ukor. lahko sodišče izreče vse varnostne ukrepe. ki mu je izreklo kazensko sankcijo. Če je ni možno niti prisilno izterjati. ali bo uporabilo za starejšega mladoletnika denarno kazen. 3) denarna kazen se lahko izreče le mladoletniku. vendar ne oboje hkrati). 3) Izvršitev denarne kazni za mladoletnike: Denarna kazen za mladoletnike se v prvi fazi izvrši na enak način kot za polnoletne. razen prepovedi opravljanja poklica. navaja tudi 94. Za njun izrek morajo biti izpolnjeni enaki pogoji kot za izrek pri polnoletnih storilcih. v steku izreči denarno kazen in za druga k. upošteva tudi namen vzgojnih ukrepov (= pravilen razvoj in (pre)vzgoja mladoletnika).d. sta možna 2 primera: • sodišče ugotovi. izreči denarno kazen in izreče denarno kazen v skladu s splošnimi pravili o odmeri kazni pri steku. Člena KZ-1 pa med določbami. 2) Odmera denarne kazni za mladoletnike pri steku: Če sodišče obravnava mladoletnika zaradi več k. največja mera 180 dnevnih zneskov. ki mladoletnika ekonomsko prizadane. Denarne kazni za mladoletnike NI možno nadomestiti z mlad.

Člen starega kazenskega zakonika. še ni dopolnil 21 let c) če sodišče spozna. ker bi otežila resocializacijo. tj. ki se lahko izrečejo mlajšim polnoletnim So nadzorstvo socialnega varstva in zavodski ukrepi. Varnostni ukrepi se mlajšim polnoletnim izrekajo enako kot polnoletnim storilcem. primerneje namesto kazni zapora izreči vzgojni ukrep Vrste vzgojnih ukrepov. zato se vzgojni ukrepi redko uporabljajo. 111 . Priporoča se uporaba sodnega opomina in pogojne obsodbe. potem njegovo izvrševanje preneha. mu lahko izreče tudi stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila. Ob vzgojnem ukrepu za mlajšega polnoletnega lahko sodišče izreče vse varnostne ukrepe razen prepovedi opravljanja poklica. Ti pogoji so naslednji: a) če je storilec izvršil kaznivo dejanje kot polnoleten b) če med sojenjem. Problem je. Izrek kazni in varnostnih ukrepov mlajšim polnoletnim Sodišče lahko svobodno izbira med kaznimi in drugimi kazenskimi sankcijami. ki določa pogoje za izrek vzgojnih ukrepov za mlajše polnoletnike. ker mlajših polnoletnih storilcev ne obravnavajo sodniki za mladoletnike. Če je sodišče izreklo mlajšemu polnoletnemu izreklo vzgojni ukrep. da je glede na osebnost storilca in glede na okoliščine v katerih je izvršil kaznivo dejanje. Vzgojni ukrep lahko traja najdalj do storilčevega 23. do izreka pravnomočne sodne odločbe. leta.