You are on page 1of 25

1

TEHNIŠKI DAN
V delavnici smo izdelovali voščilnice štirje
učenci iz šestega, štirje iz sedmega in nekaj
učenk iz devetega razreda. Vodili sta jo
učiteljici Marija Narat in Nataša Planko.
Voščilnice smo izdelovali v zeleno-rdeče-
zlati kombinaciji. Vsak je moral izdelati vsaj
5 voščilnic za v šolo, ostale pa smo lahko
vzeli domov. Tako je potekala delavnica za
izdelavo voščilnic.
Katjuša Lanišek, 6. b

V decembru smo imeli na šoli tehniški dan.


6. razredi smo izdelovali božičke in
čeveljčke za okrasitev šole, ostali razredi pa
so izdelovali še ostale izdelke, saj si vsi
želimo lepo in prijaznejšo šolo. Radi
zahajamo v okrašeno šolo. V decembru pa
vsem želim obilo smeha in veselih
praznikov.
Tjaša Hribar, 6. a

28. 11. 2008 smo imeli na šoli


tehniški dan. Izdelovali smo
okraske, ki so šolo polepšali. 6.
razredi smo izdelovali božičke
iz vate in papirja ter čeveljčke z
nitko. Ostali učenci so izdelovali
drugačne okraske.
Vsem želim lepe božične

praznike in srečno novo leto 2009!


Mateja Poljanšek, 6. b

2
POHOD NA GORO SVETI MIKLAVŽ
Po kosilu ob 14. uri smo se izpred šole odpravili peš proti Svetemu Miklavžu. Ko smo
prispeli do vrha, smo se kar hitro odpravili v cerkev, kjer nas je pričakal sveti Miklavž.
Morali smo ga poklicati na ves glas, tako nam je sveti Miklavž odprl vrata in nas prav
lepo pospremil v cerkev, kjer nas je obdaril. Čez nekaj časa je iz kora prihitel tudi
parkelj. Odpeljal je nekaj najbolj porednih otrok. Nato smo šli iz cerkve in se odpravili
v mežnarijo na topel čaj, malo posedeli in se še pred mrakom odpravili nazaj proti
šoli.
S tem se je naš pohod končal.
Maruša Železnik, 6. b

ŠPORTNI DAN V SNOVIKU

V sredo, 10. 12., smo se ob 8. uri z avtobusom odpravili v Terme Snovik. Ko smo
prispeli, smo se najprej preoblekli, nato
pa je vsak razred odšel k svojemu
razredniku. Urnik smo imeli razdeljen –
vsak razred drugače, saj nismo imeli
dovolj prostora in pripomočkov, da bi
vsi izvajali enake vaje ob istem času.
Imeli smo veliko vaj in tekmovanj.
Tekmovali smo v plavanju in nato
rezultate razredov tudi primerjali. Hodili smo po blazini na vodi, po skupinah smo
sošolci med seboj tekmovali, imeli pa smo tudi nekaj prostega plavanja. Seveda smo

3
imeli tudi malico. Učenci, ki niso šli z nami, so okraševali šolo. Ko smo zaključili vse
dejavnosti, smo odšli v garderobe ter se
tam posušili in preoblekli. Okrog 12.30
smo se odpravili nazaj proti OŠ Šmartno,
od koder so nas avtobusi odpeljali domov.

Vesna Drolc, Karmen Hribar, 7. b

DELAVNICA TURISTIČNEGA KROŽKA


V četrtek, 11. decembra, se nas je devet učenk ob 13.30 zbralo v gospodinjski
učilnici. Najprej smo tri ribe spekle in tri ribe skuhale. Nato smo ven pobrale vse
koščice in pol pečenih rib ter pol masla dale v multipraktik. Ko se je to zmešalo, je
nastal prvi namaz. Ta postopek smo ponovile, le da smo namesto pečenih rib dale v
multipraktik kuhane ribe. To je bil drugi namaz. Tudi ta dva postopka smo ponovile, le
da je bila namesto masla tam smetana. Tako smo dobile še tretji in četrti namaz.
Medtem so tri učenke rezale papriko za dekoracijo. Nato smo kruh narezale v obliki
trikotnika in ga popekle. Na koncu smo vse tudi poskusile. Pridružila se nam je tudi
ravnateljica in je vse zelo pohvalila. Naslednji dan smo namaze med glavnim
odmorom odnesle na pokušino v zbornico.
Klara Resnik, 7. b

4
NAŠA RAZREDNA ZGODBA

NEKOČ SO BILI UČENCI IN UČENKE 2. RAZREDA. BILI SO


PRIJAZNI IN VESELI OTROCI. OPAZILI SMO NJIHOVE DOBRE
LASTNOSTI:

PATRICIJA JE ZELO DOBRA PRIJATELJICA.

NIK JE ZELO HITER. JE DOBER ŠPORTNIK.

Jaka, Črt in Nik Tjaša, Špela, Patricija in Maruša

TILEN ZELO DOBRO BERE.

DAVID VEDNO UBOGA.

DANIJEL IMA LEPE ZVEZKE.

Danijel, Luka in Nejc David, Jure, Andraž in Andrej

ČRT SE SPOZNA NA ŽIVALI.

5
JAKA LEPO POJE.

JURE ZELO DOBRO KOLESARI.

TJAŠA ZELO RADA HODI NA BALET.

ANDRAŽ LEPO RIŠE.

ROK ZELO RAD HODI V PLANINE.

ŠPELA DOBRO POSLUŠA NAVODILA.

LUKA RAD BERE.

Tilen, Patricija in Maruša Tjaša in Špela

MARUŠA IMA RADA VSE SOŠOLKE IN SOŠOLCE.

NEJC LEPO PRIPOVEDUJE ZGODBE IN PESMICE.

ANDREJ RAD BERE IN PIŠE.


VSI SE TRUDIJO PO SVOJIH NAJBOLJŠIH MOČEH.

LE KJE SO ZDAJLE? JIH JE KDO VIDEL?


MOGOČE SO PA ODŠLI ŽE V TRETJI RAZRED. NE. ŽE VEM.
NAJBRŽ …

DRUGOŠOLCI

6
POHOD OKOLI GRADIŠKEGA JEZERA Z BAKLAMI
Mladi planinci smo se v torek, 16. decembra 2008, ob 8. uri skupaj s planinci OŠ
Janka Kersnika z Brda pri Lukovici odpravili na pohod okoli Gradiškega jezera.
Ta pohod je bil za nas malce drugačen, saj smo se na pot okoli jezera odpravili, ko se
je spustil mrak. Zbrali smo se na parkirišču, si prižgali bakle in se opremili s
svetilkami. Na jasi smo se ustavili, se razdelili v skupine in s časovnim zamikom
nadaljevali pot. Čakalo nas je presenečenje. Na poti smo dobili namig, kako priti do
skrivnega zaklada. Vse skupine smo uspešno našle zaklad. Nato smo spet skupaj
nadaljevali pot. Na pol poti nas je ujel dež, ki pa se ga nismo prestrašili. Vsi skupaj
smo uspešno prišli na cilj.
Anja Tabakovič, 6. a

VSAKO BITJE GOVORI PO SVOJE


V petek, 12. 12. 2008, se je na
naši šoli odvijala prireditev z
naslovom Vsako bitje govori po
svoje. Prireditev je imela
poudarek na jezikih in narečjih.
Najprej nam je otroški pevski
zbor zapel pesem Tipkarica,
potem pa so nam učenci tretjega
razreda zaplesali na pesem
Dad's takin us to the zoo. Nato
so nas nagovorili še ravnateljica
Jožica Hribar, podžupan Brane
Golubovič in Anton Kamin.
Učenci 7. a razreda so nam
pokazali, kako zvenijo
izštevanke v tujih jezikih, nato
pa so nam zapeli še Pets in the
house. Učenci 7. b razreda so

7
zapeli pesmice, ki so se jih naučili pri urah nemščine. Učenci, ki obiskujejo dramski
krožek, pa so nam zaigrali igrico z naslovom Pišta, v kateri smo slišali tudi
prekmursko narečje. Za konec pa nam je zapel še mladinski pevski zbor. Prireditev
so povezovali: Nina Vajde, Matej Vrankar in Luka Kadunc.

Teja Rajter, Kristina Kotnik, Irena Podbevšek

Katja Zalogar, 7. b

8
DRAGI DEDEK MRAZ!

Dragi dedek Mraz, zelo težko te že pričakujem. Kdaj me boš obiskal? Veš,

potrudil sem se v šoli. Večkrat sem si izbral težjo nalogo.

Želim si, da bi mi prinesel dvd Zgodbe iz Narnije, prvi del. Prosim te za zdravje

svojih bližnjih. Lepo te pozdravljam in nasvidenje do prihodnjega leta.

Luka Kanc, 3.razred

DRAGI DEDEK MRAZ!

Kdaj me boš obiskal? Tako težko te čakam. Sem Klara, stara 8 let in hodim v

3.razred. Zelo si želim punčko, eno plišasto igračo in pižamo. Prinesi darilo tudi

mojim sošolcem in sošolkam in mojim bratcem in sestricam.

Lepo se ti zahvaljujem za letošnja darila.

Klara Zelič, 3.razred

DRAGI DEDEK MRAZ!

Dober dan, dedek Mraz. Zelo dolgo sem te čakal. Pa si le prišel. Očiju pomagam v

hlevu in mamici v kuhinji.

Želim si ogromno darilo. Za družino pa si želim, da ne bi imela veliko nesreč.

Lepo te pozdravljam.

Tadej Hribar, 3.razred

DRAGI DEDEK MRAZ!

Kam si namenjen? Težko te že čakam. Bila sem pridna v šoli. Želim si Barbiko in

veliko zdravja. Želim si tudi, da bi drugim ljudem izpolnil vse želje.

Lep pozdrav,

Ardiana Shaqiri, 3. razred

9
DRAGI DEDEK MRAZ!

Dragi dedek mraz, težko te že čakam. Pomagal sem mamici in očku. Potrudil sem

se pri harmoniki in verouku. Želim si diablo. Bližnjim želim veliko sreče in uspeha.

Vsem pa želim veliko uspeha in ljubezni v družini.

Adnraž Zalogar, 3. razred

POTOVANJE V DEŽELO DEDKA MRAZA

Ko sem se odpravila spat, sem zaslišala trobenti. Pogledala sem skozi okno in videla
angela. Rekla sta mi, naj grem z njima v deželo dedka Mraza, tam je lepo.
Usedla sem se na sani. Odpeljali smo se k dedku Mrazu. Bilo je kot v nebesih.
Dedek mi je zaželel dobrodošlico in me vprašal, kaj si želim. Zaželela sem si zdravje,
veselje in srečo. Zahvalil se mi je za pismo in svoje želje. Nato sta me angela
odpeljala domov, saj se je že pričelo daniti.
Prišla sem domov in sanjala, kako je bilo v deželi dedka Mraza.
Leja Poljanšek, 3.razred

Ležala sem v mehki in topli postelji. V daljavi sem zaslišala zvončke. Skočila sem iz
postelje in skozi okno sem videla sani, ki so me vabile, naj s z njimi odpeljem.
Sedla sem nanje in že smo poleteli. Videla sem hiše, ki so počasi izginjale pod
menoj, nato smo leteli nad gozdom, kjer sem videla zajčke, lisice, medvede, veverice
in palčke. Zagledala sem grad, pred njim pa je stal dedek Mraz. Zaklical je, naj
pridem k njemu. Lepo ga pozdravim in me odpelje v svoj grad. Pokaže mi vse sobe,
v katerih delajo živali. Prosila sem ga, če lahko ostanem pri njem. Nato sva živela
skupaj, dobila sem veliko daril. Povedal mi je, da bo za menoj prišla tudi vsa moja
družina. In srečno smo živeli v deželi dedka Mraza.
Klara Kališnik, 3.razred

Neke noči sem ležal v postelji in nisem mogel zaspati. Pogledal sem skozi okno in
zagledal prelepe sani. Bile so Dedkove sani. Stekel sem ven in dedek Mraz me je
povabil s seboj, sani so me odpeljale v njegovo deželo. Moja hiša je postajala vedno
manjša….Ko sva prispela, mi je dedek Mraz razkazal svojo deželo, videl sem tudi

10
palčke, ki so pridno zavijali darila. Potem sem se usedel na sani in odpeljal me je
nazaj domov.
Ko sem se ves zaspan zbudil v svoji postelji, sem vedel, da se mi je vse samo
sanjalo.
Matic Hribar, 3.razred

V tretjem razredu smo brali zgodbo Marsovčki prihajajo na Zemljo. Razdelili smo si
vloge, učenci so sami izdelali lutke in zgodbo odigrali.

učenci 3. razreda

11
OCENA NADALJEVANKE REBELDE
Rebelde je bila zasnovana na podlagi

argentinske verzije Rebelde way, režiser in

»oče« nadaljevane Pedro Damian je navadno

mladinsko nadaljevanko priredil v

spektakularno, povsod priljubljeno mehiško

najstniško nadaljevanko. Zelo se je potrudil pri

izbiri igralcev. Dulce Maria Espinoza, ki je z

njim že igrala v vlogi nežnega in ubogljivega

dekleta, je dobila vlogo uporniške in težavne

Roberte. Za razvajeno bogatašinjo z velikim

srcem je izbral Anahi Giovano Puente Portilla, za Diega, premožnega fanta, je

vzel prikupnega Christopherja von Uekemana. Alfonso Herrera alias Poncho se je

odlično odrezal v vlogi vernega štipendista Miguela. Za prikupno Lupito je bila

izbrana Maite Perroni, za ekstravagantnega Giovanniija pa šaljivi Christian

Chavez.

Nadaljevanka je na sporedu ob 19. uri na kanalu A in presega meje mogočega,

tako pri nas kot v drugih državah. Najstnike je osvojila, ker so v njej

predstavljeni problemi mladostnikov in njihov boj proti krivici. Zagotovo pa so k

priljubljenosti prispevali tudi simpatični in vedno razigrani igralci. Pri smešnih,

žalostnih ali ljubezenskih scenah je vedno navzoča primerna glasba, po navadi

glasba skupine RBD, katere člani so prej omenjeni igralci. Nadaljevanka Rebelde

je vsekakor zmešala glave mnogim najstnikom po svetu.

Ocena: 10

Vredno ogleda!

Anja Vrtačnik, 9. b

12
PRI POLNOČNICI
Lani, 24. 12., se je naša družina odpravila na Veliko planino k polnočnici.

Po obilni večerji smo se začeli pripravljati na odhod k polnočnici. Toplo smo se

oblekli in obuli, vzeli s seboj čaj, malo malice ter se z avtom odpeljali do spodnje

postaje gondole, kjer smo kupili karte. V lokalu smo se okrepčali s čajem, nato pa

nas je gondola v lepi, jasni in mrzli noči pripeljala do zgornje postaje, kjer smo se

nato presedli na sedežnico in se odpeljali do Zelenega roba. Moram priznati, da

nas je kar malo zeblo. Ko smo prispeli do Zelenega roba, smo se do kapele Marije

Snežne odpravili peš. Nekateri so imeli s seboj tudi bakle, kar je polepšalo že

tako lepo noč. Pri polnočnici je bilo veliko ljudi, med njimi tudi zelo znan pevec

Jani Pavec s svojo spremljevalko. Skoraj ga nisem prepoznala, zavit je bil v šal in

kapo je imel skoraj na očeh. Škoda, da takrat nisem imela pri sebi svinčnika in

lista za avtogram. Seveda je ob petju božičnih pesmi maša minila še hitreje kot

običajno. Po končani maši pa je bilo treba priti še v dolino, kar pa mi ni prav nič

ugajalo. Malo me je že zeblo in še trebuh me je zelo bolel. Po poti sem skoraj

bruhala, a nisem mogla. Še dobro, da je moj ati močen in me je večji del poti

nesel na ramah. Prehitela sva vse domače in jih pričakala pri gondoli. Spet vožnja

z gondolo, topel čaj v lokalu in vožnja do doma … In končno počitek v topli

postelji.

Ta božična noč mi je ostala v lepem spominu, saj mi druženje z družino pomeni

veliko in upam, da se bo to zgodilo tudi letos.

Manca Jeras, 5. b

Vesna Drolc, 7. b

13
NA POTEPU

Pred petimi leti smo se Andrej, Ana in jaz odpravili na potep v Zamako.

Poslušajte, kaj se je zgodilo.

Otroci smo odšli ven. Igrala sem se, skakala in bila zelo vesela, saj je padal sneg.

Andrej, Ana in jaz smo se odločili, da bomo odšli v gozd. Bila sem prestrašena,

saj sta mi bratec in sestrica govorila: »Če vidiš medveda ali volka, samo teči!«

Skoraj sem jokala, ko mi je sestrica rekla: »Ne bodi taka cmera, saj sva se samo

šalila.« Pred nami je stala velika skala, splezali smo nanjo in videli celo dolino. Bilo

me je zelo strah, saj je bila skala tudi zelo visoka. Doma so se odvijale drugačne

stvari, mami nas je namreč zelo iskala. Bila je zelo zaskrbljena, saj je mislila, da

nas je nekdo ukradel. Odšli smo domov, saj smo slišali, da nas mami kliče. Bila

sem nervozna, saj nisem vedela, koliko živcev sem pokurila mamici. Mami nas je

doma čisto narahlo po riti. Bilo mi je hecno, zakaj nas ni bolj. Andrej, Ana in jaz

samo smejali in smejali. Takrat se je mami zdelo smešno, zakaj se smejimo.

Zdaj vem, da moram vedno, preden kam grem, povedati mamici.

Marija Zelič, 5. b

Andrej Zelič, 7. a

14
KOTIČEK ZA LITERARNO USTVARJANJE

JANJA (2. del)


Zdolgočaseno gledam po
razredu, pogled pa mi odtava k
moji zapestni uri. Še 10 minut
do konca pouka. Z nohti
nestrpno trkam po mizi, ne da bi
se zmenila za jezne poglede, ki
mi jih pošilja učitelj za
geografijo. Ujamem pogled
moje sošolke in najboljše
prijateljice Tine. Ta se mi
nasmehne in pokaže na svoje
zapestje, kjer se običajno nosi
uro. Takoj razumem, kaj mi želi
povedati in šepnem ji nazaj:
»Samo še 10 min.« Pokima mi
in se upajoče zazre v zvonec.

Končno dočakava konec pouka in se kot prvi zaženeva skozi vrata. Umiriva se šele,
ko prestopiva prag šole. Nato se počasi sprehajava do doma, saj živiva blizu šole.
Jaz zopet premišljujem o Marku, ki me še kar ni poklical, čeprav so minili že 3 dnevi,
odkar sem mu dala telefonsko. Tina je seveda opazila, da nisem najbolj srečna.
»Pa ne da se še kar sekiraš zaradi tistega tipa?« me je vprašala.
»Daj no, saj te bo poklical, če te pa ne bo, je pa on na izgubi. Pojdi danes z nama z
Janom na dvojni zmenek, bom Janu rekla, naj s seboj povabi kakšnega prijatelja.«
»Ne, res nisem pri volji,« sem jo zavrnila, vendar me je, trmasta kot je, prepričevala,
dokler nisem popustila.
V naši ulici sva se ločili in odšli vsaka v svojo hišo, še prej pa sva se dogovorili, da se
dobimo ob 8h zvečer. Ko sem prišla domov, sem zagnala torbo v kot in odšla v sobo.
Oče in mama prideta domov šele ob 6h zvečer, zato sem vedela, da imam do takrat
mir. V sobi sem prižgala računalnik in si predvajala svoje najljubše pesmi. Nato sem

15
brskala po omari in iskala, kaj naj oblečem zvečer. Vso svojo garderobo sem zmetala
na posteljo in iskala najboljše kombinacije. Na koncu sem se odločila za temne
kavbojke in majico črne barve z dolgimi rokavi, ki so bili na koncu široki. Nato se je
ozrla na uro. Kazalca sta kazala nekaj minut do 3h popoldan. Odločila sem se, da
odidem v park, kjer se je po šoli zbirala mladina. Že od daleč sem opazila Majo in
Veroniko, ki sta moji znanki, saj skupaj hodimo na verouk. Pomahali sta mi, naj
pridem k njihovi druščini, ki je stala okoli klopce, na kateri se jih je drenjalo kar šest.
Predstavile sta me naokoli, čeprav sem jih nekaj že poznala. Opazila sem, da na
klopci sedi tudi moj sošolec Blaž, ki ga poznam že od vrtca. Prijazno mi je ponudil,
naj sedem v njegovo naročje in ker nisem želela celo popoldan stati, sem sprejela
njegovo ponudbo. Pri tem sem opazila, da me je nekaj punc ošinilo z zlobnim
pogledom. Z veseljem sem opazila, da je med njimi tudi moja zaprisežena sovražnica
Nives, ki hodi v isti razred kot jaz. Očitno je bil Blaž tukaj zelo priljubljen.
Maja me je zapletla v pogovor o novi trgovini, ki so jo odprli le nekaj ulic stran in je
bila res carska. Ko sva izčrpali to temo, sem se ozrla po parku in se zopet spomnila
na Marka. Toda naenkrat se mi sploh ni zdel resničen. Kaj če sem si samo
domišljala, kakšen lepotec je, sama sebi sem se zdela trapasta, da ves čas mislim
nanj, čeprav sem z njim govorila le nekaj minut.
Zavzdihnila sem in se naslonila nazaj, pri tem pa popolnoma pozabila, da sedim
na Blažu, le ta očitno ni imel nič proti, česar pa ne morem reči za Nives in ostala
dekleta. Zadovoljna sem opazovala, kako Nives od jeze stiska pesti. Jaz pa sem se ji
le nasmehnila in se udobno namestila. Tako sem ostala, vse dokler nisem odšla ob
šestih domov, da bi se uredila. Blaž je takoj za mano vstal in se ponudil, da me
pospremi domov. Ker mi je bil vedno simpatičen, sem privolila. Na poti sva se
pogovarjala o glasbi in videla, da imava zelo podoben okus. Ko sva prišla do moje
hiše, sva se nekoliko nerodno poslovila, jaz pa sem stekla v hišo, saj mi je pot vzela
toliko časa, da se mi je že malo mudilo. Najprej sem si privoščila kopel, nato pa sem
se hitro oblekla, na rahlo naličila in si nakodrala lase, da so mi v lepih kodrih padali
na ramena. Ko sem končala, je bila ura 15 min do 8h. Sedla sem za pult v kuhinji in
čakala, da me pridejo iskat.
Lara Vrtačnik, 8. b

16
BASNI
SLONČEK IN TIGRČEK

V tihi savani sredi džungle se je rodil mali slonček. Slonček je privabil k sebi zelo

veliko malih živali. Hitro se je postavil na noge in se igral z drugimi živalmi. Veliko

prijateljev je imel, njegov najboljši prijatelj pa je bil mali tigrček.

Toda nekega dne tigrčka ni bilo tam, kjer sta bila s slončkom dogovorjena. Ta ga

je nekaj časa čakal, nato pa odbrzel k tigrčku domov. Doma ga ni bilo, domači pa

so mislili, da je s slončkom. Vsi so se spraševali, kje je tigrček. Ko se je slonček

že odpravil domov, je na poti odkril človeške stopinje. Takoj se mi je posvetilo,

da bi ga lahko odpeljali ljudje. Odšel je za stopinjami in prišel do majhne vasice.

Slonček je bil že malo večji in v vasi so se ga vsi bali. Našel je svojega prijatelja

in ga odrešil kletke. Hitro sta odšla iz vasi.

Od takrat sta bila nerazdružljiva prijatelja, vedno sta si pomagala, tudi v

nevarnostih. Verjetno sta še zdaj skupaj v tihi savani sredi džungle.

Eva Žibert, 6. b

MODRI PUJSEK

Nekoč, za devetimi gorami in devetimi vodami, je živel kraljevič Jaka. Bil je zelo

prijazen in dobrovoljen. Vsakemu beraču, ki ga je prosil za denar, je ustregel.

A nekega dne je na grad prišla beračit čarovnica. Denarja ji ni dal, saj je vedel

za njene zlobne ukane. Zato ga je čarovnica začarala v modrega pujska. Ker je

bil moder, so ga hoteli zaklati, zato je pobegnil v gozd, kjer se je

spoprijateljil z divjim prašičem Gašperjem. Ko sta si hotela odpočiti pod nekim

drevesom, je drevo zbežalo, saj sta bila tako grda. Nekoč pa ju je zagledala neka

deklica. Modrega pujska je pobožala po repu in ta se je spremenil nazaj v

kraljeviča.

17
Deklica mu je bila tako všeč, da se je poročil z njo in živela sta

srečno do konca svojih dni.

Anže Rifel, 6. b

MUHE

Muhe so šle v gostilno, kjer so rajale. Tam so jedle in pile ter letale naokrog.

Hotele pa so še več. Prva hoče hoditi po tleh, pa jo plesalci pohodijo. Druga se

usede dekletu na lica, dekle pa jo zgrabi in vrže, da vsa zmečkana obleži na tleh,

kjer pogine. Tretja se usede na kozarec z vinom, posrka par kapljic in omotična

pade v vino, kjer se utopi.

Tako se godi ljudem, ki jim nikoli dosti ni.

Anja Tabakovič, 6. a

POŠKODOVANA MAČKA

Nekega dne se je mačka delala, da je poškodovana. Vsi so ji priskočili na pomoč in

ji pomagali, vendar niso vedeli, kaj jo sploh boli. Nekega dne mimo pride pes, ki je

slišal govorice o mački. Mački noče pomagati, zato ga ta hoče oprašniti po

obrazu, vendar ji je v oči svetilo sonce in ga je zgrešila. Pes jo je udaril nazaj po

hrbtu in odšel naprej. Mačka je klicala na pomoč, vendar ji ni nihče pomagal. Ni

se mogla premakniti, dehidrirala je in dobila sončarico. Po dveh dnevih je umrla.

Žan Dolar, 6. b
NAUK: NIKOLI SE NE LAŽI, DA TE NEKAJ BOLI ALI DA SE TI JE NEKAJ

SLABEGA ZGODILO, KAJTI LAHKO SE TI ZGODI ŠE ISTI DAN, PA NIHČE

NE BO VERJEL IN VSI TE BODO ZAPUSTILI.

Jaka Gradišek, 6.b

18
OSA IN GOLOBČEK

Osa je padla v vodo. To vidi golobček, s kljunom hitro odtrga peresce in ga spusti

v vodo. Osa srečno doseže peresce, se ga varno prime in z njim prileže iz vode.

Rešena je bila gotove smrti. Golobček spet sede na drevo. Mimo pride lovec in ko

zagleda golobčka, pomeri puško vanj in hoče sprožiti. Medtem pa pribrenči osa,

ga piči v roko, golobček pa živ in vesel odleti z drevesa.

Osa in golobček srečno preživita in sta si hvaležna.

Mitja Dacar, 6. b

ZAJEC IN LISICA

Živel je zajec. Bil je plašen, a pameten. Vedno se je moral skrivati pred zvito

botro lisico. Nekega dne pa je bila lisica še posebej lačna, saj še ni nič jedla, in si

je za kosilo zaželela zajčjo pečenko. Tako se je vse začelo.

Zajec je poležaval na ležalniku in užival v sončni nedelji. Lisica se je priplazila za

grm in oprezala za njim. Res, da je bil zajec že star, a ušesa so mu dobro služila.

Tako je slišal lisico in se delal brezskrbnega, da bi jo zmedel. Lisica, ki je imela

več v želodcu kot v glavi, mu je verjela. Zajec se je začel delati, da že spi, a je v

resnici s svojim skoraj neslišnim glasom privabil na pomoč prijatelje. Ko je lisica

skočil na zajca, je zajec zavpil: »Hej botra lisica, zakaj se spravljaš name, ko pa

je tam zadaj toliko zajcev skupaj?« In res je lisica pogledala nazaj. Tam je videla

cel kup zajcev, ki so se razpršili, čim se je obrnila. Ko pa je pogledala nazaj, je bil

star zajec že neznano kje. Tako je lisica ostala brez svojega nedeljskega kosila,

zajec pa je odnesel celo kožo.

Iz te basni smo se naučili, da je včasih bolje uporabljati pamet kot pa moč.

Katjuša

Lanišek, 6. b

19
Lana Bučevec, 6. b
VOLK IN PTIČ

Ptič je sedel na veji, pa ga je srečal volk in vprašal: »Kaj boš naredil, če bo veter

zapihal z desne strani?« Ptič mi je odgovoril: »Glavo bom skril pod desno perut.«

»Ne verjamem,« je rekel volk. »To mi moraš pokazati!«

Ptič je skril glavo pod perut in volk ga je pojedel.

Gašper

Kališnik, 6. b

Gašper Drolc, 6. b

20
RDEČA KAPICA

Nekega dne je Rdeča kapica

k babici šla in na poti

srečala hudobnega volka.

Ko k babici je prišla,

videla je hudobnega volka,

se prestrašila in urno odšla.

Se skrila za drevo,

majhno goro,

da jo volk našel ne bo.

Ko se Rdeča kapica skrije za drevo,

volk je našel ne bo,

ker babica rešila jo bo.

Ko hudoben volk je odšel,

babica veselo je

Rdečo kapico objela.

Anita Černevšek, 5. b

Sara Klun, 7. b

21
URŠKA PIŠE PISMO STARŠEM
Dragi starši!

Pisala vam bom o tem, kakšno je življenje pri povodnem možu in kako sem prišla v

njegov dom.

Bila sem najlepša med vsemi v Ljubljani. Vem, da so nekatera dekleta in

žene na skrivnem prelivale solze, ker sem bila lepša od njih. Neko nedeljsko

popoldne je bil na Starem trgu ples. Ker sem bila prevzetna in mi ni bil nihče

dovolj všeč, sem vsakega odklonila. Stala sem pod lipo, dokler tam na drugem

koncu pri mizi ne zagledam moža, ki mi je bil takoj všeč. Gledala sem ga, dokler ni

prišel do mene in me prosil za ples. Takoj sem privolila. Začela sva plesati. Plesala

sva vse hitreje. Bila sem že utrujena in sem soplesalca prosila, naj se malo ustavi,

vendar ni hotel. Kmalu se je nebo stemnilo, sonce so zamenjali temni črni oblaki,

začeli so pihati močni vetrovi in začelo je grmeti. Godci so prenehali igrati na

svoja glasbila, slišati je bilo sovražno vršenje vetrov, pa vendar se on ni hotel

ustaviti. Zelo sem bila prestrašena in nisem vedela, kaj ta mož hoče od mene. Kar

naenkrat nama je zmanjkalo tal pod nogami in znašla sva se v vodi. Nekaj časa sva

tonila, dokler nisva prišla do njegove hiše. Bila je steklena, visoka in zelo lepo

zgrajena. Njegovi domači so me lepo sprejeli. Dojela sem, da je on povodni mož.

Sprva sem bila jezna, da me je takole prevaral, toda bil mi je všeč in kmalu sem

na jezo pozabila. Imeli smo služkinjo, tako nam ni bilo treba ničesar početi. Ona

je pospravljala, odlično kuhala … Življenje je bilo kot v nebesih, niti enkrat se

nisva sprla. Bil je zelo bogat, razkazal mi je skrinje zlata, kupe denarja. Pri njem

mi niti ena stvar ni manjkala, imela sem čisti vse, počela sem, kar sem hotela.

Njegovo bogastvo me je zelo navdušilo. Toda nekega večera je hudo zbolel in

zdravnik mu ni mogel več pomagati. Naslednji dan je umrl. Od njegove smrti

naprej nisem več srečna, čeprav imam vsega dovolj. Zdaj živim sama, pospravljati

22
moram in kuhati. Pripravljena bi se bila preobrniti, vendar na površje ne morem

več.

Upam, da niste jezni name, ker sem kar tako odšla. Tudi sama nisem vedela,

kakšen bo izid.

Lep pozdrav

Urška Jana Breznik, 8. b

23
24
učenci 3. r.

Avtorji besedil, fotografij, slik:


Anja Vrtačnik, Katjuša Lanišek, Tjaša Hribar, Mateja Poljanšek, Maruša Železnik, Vesna Drolc,
Karmen Hribar, Klara Resnik, Anja Tabakovič, Teja Rajter, Kristina Kotnik, Irena Podbevšek,
Katja Zalogar, Manca Jeras, Marija Zelič, Andrej Zelič, Lara Vrtačnik, Eva Žibert, Anže Rifel,
Jaka Gradišek, Žan Dolar, Mitja Dacar, Lana Bučevec, Gašper Kališnik, Gašper Drolc, Anita
Černevšek, Sara Klun, Jana Breznik, učenci 2. razreda, člani fotografskega krožka, mentorica
novinarskega krožka Irena Kotnik, v sodelovanju z učitelji in učiteljicami razredne in predmetne
stopnje.
Svoje prispevke, predloge, vprašanja … lahko pošljete tudi po e-pošti na naslov:
spletni.smartinec@gmail.com

25