PRAVNI POSLI 1. Kaj je replica(tio)? Replicatio je odgovor, ki ga tonik da na toenevo exceptio, je torej ugovor na ugovor.

Primer: bonitarni lastnik, ki sproi publicijansko tobo proti lastniku, lahko na njegov ugovor exceptio dominii odgovori z replicatio rei venditae et traditae. 2. Razloi: ex tunc in ex nunc. Pri ex tunc pravni uinki pravnega posla nastopijo za nazaj (pri uresniitvi odlonega pogoja npr.), pri ex nunc pa za naprej. 3. Navedi primer za razpolagalni in obvezujoi pravni posel! Kakne so povezave med njima? Zavezovalni pravni posel: kupna in prodajna pogodba; razpolagalni: tradicija. Zavezovalni pravni posel je s stalia razpolagalnega njegova kavza, razpolagalni pa pomeni izpolnitev obveznosti, ki je nastala z zavezovalnim pravnim poslom. 4. A je pisal oporoko. Sin B mu svetuje, da naj v oporoko vkljui volilo za C-ja, ki mu je pomagal zidati hio. Ker se A ne spomni, da bi mu C pomagal zidati hio, prav tako pa mu ne zeli narediti krivice, napise: "B naj dobi volilo 1000, e mi je pomagal graditi hio." Komentiraj! (2 stavka) Gre za volilo postavljeno pod navideznim pogojem (ker se nanaa na preteklo dejstvo): e je C pomagal pri gradnji, dobi volilo brezpogojno (nujen pogoj); e ni, pravni uinki niso nastali. 5. A je B-ju obljubil 100, e bo opravil izpit in rimskega prava do konca meseca. B se je na izpit prijavil, a je bil odpovedan. Ali bo B lahko dobil 100 od A-ja? Ne, ker se ni izpolnil pogoj, pod katerim je bil denar obljubljen. Ni pomembno, ali je bilo to po krivdi B-ja ali posledica od njega neodvisnih okoliin. 6.a) "Mi obljubi dati svojega sunja Stiha, e je Gladiator veraj zmagal na igrah?" "Obljubim." Je ta pravni posel veljaven (str. 243) ? Gre za pravni posel, ki je sklenjen z navideznim pogojem (ne gre za prihodnje dejstvo). e je Gladiator veraj zmagal, bo posel veljal brezpogojno, e pa je izgubil, pa pravni posel sploh ni nastal. 6.b) A:"Ali mi obljubi 100, e je veraj deevalo?" B:"Obljubim." Kdaj posel velja? Kdaj ne velja? Posel velja takoj brezpogojno, e je prejnji dan deevalo. e ni, pravni posel ne velja. 7. A je podaril B-ju 1000 pod pogojem, da bo slednji uspeno opravil izpit iz rimskega prava. B izpita e ni opravil, kljub temu pa mu je A izroil podarjeni znese. Ker B tudi ez leto dni, po tevilnih neuspelih poskusih izpita ni opravil, se je A odloil, da mu podarjeno odvzame, saj mj je izroil v visenosti pogoja. B temu nasprotuje in trdi, da mu izroenega zneska ne more odvzeti. Kdo ima prav? Utemelji (PRP, 736. primer) ! Gre za darilo pod odlonim pogojem. Med asom visenosti pogoja obveznost e ne nastane, zato lahko A zahteva znesek nazaj s condictio indebiti, ker je izpolnil nekaj, kar e ni bilo dolgovano. e bo B kasneje izpit opravil, bo lahko denar zahteval s condictio certae creditae pecuniae, e je bilo darilo obljubljeno s stipulacijo. 8. Definicija naloga? Kdaj postane iztoljiv? Toba?

Nalog je posebna oblika naroila, ki jo kot sluajno sestavino pravnega posla sreamo v zvezi z darilom, osvoboditvijo ali oporono naklonitvijo. Prejemnik naklonitve z nalogom prevzame tudi obveznost doloenega ravnanja. Iztoljiv postane v klasinem pravu s tobo actio praescriptis verbis. 9. Kaj je mentalna rezervacija? Ali je pravno upotevna? Gre za razhajanje med voljo in izjavo: stranka nekaj izjavlja, vendar nima namena tega uresniiti. Svojo izjavo podaja, da bi zavedla nasprotno stranko ali da bi pri njej napravila doloen vtis. Mentalna rezervacija ali miselni pridrek ni pravno upoteven, ker je v nasprotju z naelom pravne varnosti. 10. Ali so fiduciarne pravne posle teli med simulirane pravne posle? Utemelji. Pri fiduciarnih pravnih opravilih stranke prav tako sklepajo posel, ki ga v resnici noejo, vendar pa tu nikomur niesar ne prikrivajo. Gre za sprejetje "monejega" opravila, ali pa je tak posel potreben zaradi slabe razvitosti pravnega reda. Dolnik npr. mancipira konja upniku zato, da bi dal jamstvo za svojo terjatev, ne pa zato, ker bi v resnici elel izroiti konja. Vendar tu ne gre za prikrivanje ali izigravanje pravnega reda, temve stranke uporabljajo za doseganje doloenih pravnih uinkov tista pravna sredstva, ki jih imajo na voljo v svojem pravnem redu. 11. Kaj je pravna zmota? Pojasni ignorantia iuris nocet. Navedi primer Pravna zmota pomeni nepoznavanje pravnih dejstev. Praviloma pravna zmota nikomur ne koristi (ignorantia iuris nocet), vendar rimsko pravo pozna tiri izjeme od tega naela (nedorasli, enske, vojaki, rustici). Primer: e nekdo sklene kupno in prodajno pogodbo z desetletnim otrokom, ker je preprian, da lahko otroci sami razpolagajo s svojim premoenjem, je v pravni zmoti, in ta pravni posel je nien. 12. Rek:"Zmota o imenu ne koduje." Kaj pomeni? Navedi primer. Error in nomine non nocet. e se A dogovori z B-jem dogovori, da mu bo prodal konja, ki je zmagal na zadnji tekmi, in ga imenuje rni lepotec, v resnici pa mu je ime Beli dirka, je obstajalo soglasje v predmetu, in pogodba je kljub zmoti o imenu veljavna, ker sta oba imela v mislih istega konja. 13. A hoe posoditi B-ju 100 sestercev. Ta jih sprejme misle, da so mu podarjeni. Komentiraj! A je hotel skleniti posojilno pogodbo, B pa je mislil da gre za darilno pogodbo. Prilo je do zmote o pravnem poslu (error in negotio), zato ni nastala niti darilna niti posojilna pogodba in pravni posel je nien (Lastninska pravica se ni prenesla. A lahko zahteva denarni znesek nazaj s condictio sine causa.) 14. A hoe kupiti od B-ja odsotnega sunja Stiha, B pa sklene prodajno pogodbo glede Pamfila. Gre za zmoto v predmetu pogodbe (error in corpore), zato je pravni posel nien, razen e sta oba mislila istega sunja, pa ga je B samo napano poimenoval (error in nomine). V tem primeru gre za nebistveno zmoto in pravni posel je veljaven. 15. A eli prodati B-ju neko stvar, B se ne strinja. Potem A pravi, da naj kupi, drugae pokae njegovi eni pismo njegove ljubice, na katero je ena e vedno ljubosumna. B se omeha in kupi. Potem si premisli. Kaj mu svetuje, da naj stori? Napaka volje: nedopustno vplivanje na B-ja, na voljo ima actio quod metus causa. 16. Kaj so nini in kaj izpodbojni pravni posli? Nini pravni posli so tisti, pri katerih pravni uinki sploh niso nastali, zato tudi s potekom asa ne morejo konvalidirati. Izpodbojni so tisti pravni posli, ki jih je

mogoe izpodbijati, e pa upraviena stranka tega ne stori v doloenem roku, lahko s potekom asa konvalidirajo. Ninost je torej absolutna in dokonna neveljavnost, pri kateri ni nastal nobeden od pravnih uinkov (je pravno dejstvo). Izpodbojnost na pomeni monost doloenega upravienca, da zahteva razveljavitev pravnega posla in s tem odpravo nastalih pravnih uinkov. Izpodbojnost je relativna in asovno omejena. 17. Kaj je konvalescenca? Kateri so pogoji zanjo? Napii primer. Konvalescenca ali konvalidacija pomeni, da lahko izpodbojen pravni posel s potekom asa konvalidira postane neizpodbojen. Pogoj: pravni posel ni smel biti nien e od zaetka. Primer: oporoka, v kateri oporoitelj nujnemu dednemu upraviencu ni naklonil nujnega delea. Definicija: konvalescenca (ali konvalidacija) je ozdravitev pravnega posla. O njej govorimo, kadar izpodbojni pravni posel postane naknadno veljaven, to pa se zgodi, e potee rok za izpodbijanje, e odpade razlog za izpodbijanje ali e tisti, ki bi moral pravni posel izbodbijati, tak pravni posel odobri. pazi!!: naknadno lahko postane veljaven samo IZPODBOJNI pravni posel, NIEN pa ne! 18. A zaide v dolgove in steaj. Na sreo je pred 8 meseci odsvojil zemljie, ki je bilo glavni del njegovega premoenja. Komentiraj monosti upnikov za poplailo. Upniki lahko izpodbijajo pravni posel z actio Pauliana (za eno leto za nazaj) in zahtevajo vrnitev v prejnje stanje. e je A odsvojil zemljie z odplanim pravnim poslom, lahko to storijo le, e je nasprotna stranka vedela za okodovalni namen prezadoenca (consilium fraudandi). e je lo za neodplani pravni posel, pa je bilo izpodbijanje mogoe tudi v primeru, ko nasprotna stranka ni vedela za dolnikov okodovalni namen. (Upniki lahko izpodbijajo pravni posel samo, e je dolnik z njim zmanjal svoje premoenje in s tem ravnal v kodo upnikov.) 19. Ticij je bil prezadolen. Ker je vedel, da bo kmalu zaet zoper njega steajni postopek, se je odloil prodati hio A-ju, svojo drugo parcelo pa je podaril B-ju. Denar, ki ga je dobil od prodaje hie, je zapil. Kakni bodo zahtevki v rimskem pravu? Gre za ravnanje v kodo upnikov (in fraude creditorum). Upniki bodo lahko izpodbijali tiste pravne posle dolnika v preteklem letu, ki so zmanjali njegovo premoenje. Ker je prodaja hie odplaen pravni posel, ga bodo lahko izpodbijali samo, e je A vedel za Ticijev okodovalni namen. Darilo pa bodo lahko izpodbijali v vsakem primeru, ker gre za neodplaen pravni posel. Za izpodbijanje imajo na voljo tobo actio Pauliana. 20. A je imel stanovanjski blok, v katerem je ivelo ve najemnikov. Blok je upravljal upravnik B. On se je z vodovodarjem C dogovoril, da bo pregledal in popravil tesnila vseh pip v bloku. Za kaken pravni posel gre? Kdo in po pod kaknimi pogoji je zavezan plaati C-ju? Utemelji (PRP, 750. primer) ! Gre za pravni posel v breme tretje osebe. B opravlja posle za A-ja, zato je ta zavezan iz njih kot lastnik na podlagi adjekticijske odgovornosti. e C ne dobi plaila za opravljeno delo od B-ja z actio conducti, ga lahko zahteva od A-ja z actio institoria, ker je B samo njegov pooblaenec. Te tobe pa ne more uporabiti, e je A svojemu institorju izrecno omejil pooblastila.

21. A je bil sin pod oetovko oblastjo. Oe mu je naroil, naj kupi novo omaro za dnevno sobo. A je omaro kupil od B-ja. Kaj lahko stori B, e A ne plaa kupnine? Navedi tobe! Oe odgovarja na podlagi adjekticijske odgovornosti. Glede na to, da je tukaj sin ravnal po oetovem naroilu, bo lahko zahteval kupnino z actio quod iusso, sicer pa ima e na voljo tobo do viine sinovega pekulija (actio de peculio) ali pa tobo do viine obogatitve (actio de in rem verso), s katero zahteva od oeta toliko, kolikor je prelo v njegovo premoenje. STVARNO PRAVO 1. Na em temelji dobra vera v stvarnem pravu? Praktini primer. Razlika med stvarnim in obim pravom glede dobre vere? Temelji na dejanski zmoti, ki mora biti upraviena. Primer: dobroverni posestnik je tisti, ki kupi stvar od nelastnika v preprianju, da je prodajalec lastnik. Po rimskem pravu velja naelo, da naknadna zla vera ne koduje (mala fides superveniens non nocet). e je pridobitelj, ki je pridobil posest v dobri veri, med priposestvovalno dobo zvedel, da ni postal lastnik, to ni oviralo njegovega priposestvovanja. Po obem pravu pa velja ravno obratno: mala fides superveniens nocet. 2. Kakna je razlika med bona fides v stvarnem pravu in obligacijskem pravu? Bona fides v obligacijskem pravu se nanaa na pogodbe bonae fidei. Pri njih je tobeni zahtevek nedoloen (incertum) in sodnik je dolan stranko obsoditi na toliko, kolikor ustreza naelu dobre vere in potenja. V stvarnem pravu bona fides pomeni, da je stranka v dejanski zmoti, npr. da upravieno misli, da je lastnik stvari. 3. Lastnik kamnoloma je dovolil A-ju, da sme tam kopati kamenje. Potem, ko je A imel s pripravami veliko potrokov, mu lastnik prepove pridobivanje kamenja. Kaj lahko stori A? Ker med lastnikom kamnoloma in A-jem ni nastalo nobeno pravno razmerje, ga lahko A toi z actio doli (uporabi se subsidiarno, e ni na voljo nobene druge tobe), ki se glasi na interes. (Posledica te tobe je tudi infamija.) POSEST 1. Kaj je kavza zavezovalnega pravnega posla in kaj razpolagalnega? Kavza zavezovalnega pravnega posla je skupni namen pogodbenih strank, kavza razpolagalnega pa je zavezovalni pravni posel, individualni pravni akt dravnega organa ali zakon (str. 401). 2. Lastnik da svojo stvar v zakup. Kdo je posestnik? Utemelji! (2 stavka) Posestnik je e vedno lastnik, zakupnik je samo imetnik stvari, ker ima dejansko oblast nad stvarjo brez posestne volje. Lastnik stvar poseduje posredno, ker ima e vedno posestno voljo, dejansko oblast pa zanj izvruje imetnik. 3. A je sprejel stvar v hrambo. Ali ima posest in lastninsko pravico? Utemelji z vseh pogledov. Pri depositum tako posest kot lastninsko pravico ohrani polonik, A je samo detentor. A izvruje dejansko oblast za lastnika, lastnik pa stvar e naprej poseduje posredno preko A-ja. Pri sekvestraciji postane A posestnik (uiva posestno varstvo, nima pa lastninske pravice). Pri depositum irregulare pa se lastninska pravica in

posest preneseta na A-ja z dogovorom, da lahko A shranjen denar porabi, e to eli. 4. A prepusti B-ju sekiro v prekarij. Kako je s prekarijskim razmerjem? Prekarijsko razmerje nastane na pronjo prekarista in traja do preklica. B je prekarist in A je precario dans. B bo moral sekiro vrniti A-ju takoj, ko to zahteva. e tega ne stori, jo lahko A zahteva od njega z interdictum de precario. Ker prekarij ni pogodbeno razmerje, nima A na voljo nobene druge tobe za vrnitev svoje stvari. B ima kot pekarist posestno varstvo zoper vsakogar razen zoper pecario dansa. 5. A je prepustil svoj osebni avtomobil na posodo za as enega meseca B-ju. Tik pred prenehanjem razmerja ga je B prosil, e bi smel e do nadaljnjega uporabljati njegov atvomobil. A je v to privolil. Kvalificirajte ta dogovor s stvarnopravnega aspekta. Za kaj gre? Utemelji! Gre za prehod iz imetnitva v posest: B je prvotno komodatar, ki ima stvar v detenciji, z novim dogovorom pa mu je A prepustil avto v prekaril (na pronjo do preklica), in B je postal interdiktni posestnik. Pridobivanje posesti 1. A proda B-ju zemljie, pred vrati mu izroi kljue, B odklene vrata in vstopi na zemljie. Kako imenujemo to pridobitev posesti? Kdaj jo je B pridobil? In kdaj je pridobil lastninsko pravico na zemljiu? ((a) Gre za izvedeno pridobitev posesti. B je pridobil posest na zemljiu, ko je nanj vstopil, s tem pa je pridobil tudi lastninsko pravico na njem (str. 434).)) b) To imenujemo longa manu traditio (izroitev na dolgo roko). B pridobi posest, ko mu A izroi kljue. Istoasno pridobi tudi lastninsko pravico na zemljiu (75. primer). 2. Ali postane divja ival, ki smo jo tako ranili, da se da ujeti, naa (PRP, 78. primer)? Ne postane naa, dokler je ne vzamemo v posest, ker se lahko zgodi e kaj nepredvidenega in je morda ne bi nikoli ujeli. 3. A je na svojem zemljiu nastavil past, vanjo se je ujel divji prai. Mimoidoemu B-ju se je zasmilil, zato ga je osvobodil in prai je zbeal v blinji gozd. Razmerje, tobe (PRP, 79. primer). e se je prai ujel tako, da bi se lahko tudi sam osvobodil, se ne teje, da ga A e ni imel v posesti, zato A nima zoper B-ja nobene tobe. e pa se ne bi mogel sam reiti, velja, da je divji prai e priel v A-jevo oblast in A ima zoper B-ja tobo in factum. (A pa izgubi lastninsko pravico na praiu, ker ta pridobi nazaj svojo naravno prostost.) 4. Lastnik A shrani pri B-ju svojo stvar, nakar mu isto stvar proda. Kako je s posestjo? Kako je z lastninsko pravico pred in po sklenitvi kupne pogodbe? Ko lastnik A prepusti B-ju stvar v hrambo, stvar e vedno posredno poseduje, B pa je samo detentor, ki sicer ima dejansko oblast nad stvarjo, nima pa posestne volje. S kupno pogodbo B pridobi poleg dejanske oblasti (corpus) tudi posestno voljo (animus). Pride do prehoda iz imetnitva v posest, kar imenujemo izroitev na kratko roko ali brevi manu traditio.

5. A v dobri veri kupi zemljie od nelastnika B-ja, ki mu ga tudi prepusti, nato pa vzame isto zemljie od lastnika C-ja v zakup. Kako je s posestvijo, kako z lastninsko pravico na zemljiu? Lastninsko pravico na zemljiu ima ves as C. Ko A kupi zemljie, postane dobroverni posestnik, torej ima zemljie v posesti on. Ko pa ga vzame od C-ja v zakup, nima ve posestne volje, ohrani le e dejansko oblast, zato postane imetnik, posestnik pa je C (zemljie poseduje posredno, dejansko oblast zanj izvruje B). 6.a) A kupi tiri tramove, drugi dan jih pride iskat, da jih odpelje. Ugotovi, da so bili ukradeni. Komu? Utemelji (73. primer)! e so bili tramovi e izloeni iz zaloge oziroma e so bili oznaeni, je nevarnost kupeva. V nasprotnem primeru so bili ukradeni prodajalcu. 6.b) A in B se dogovarjata za prodajo tramov. Dogovorita se za ceno in A si tramove tudi ogleda pri B-ju. Ponoi so tramovi ukradeni. Komu? Forum: e so bili tramovi oznaeni ali je kupec pri njih postavil uvaja, gre za izroitev na dolgo roko in ukradeni so kupcu. V nasprotnem primeru je koda kupeva. 6.c) A si je pri B-je ogledal tramove in se dogovoril za ceno. A odide. ez no tramove ukradejo. Kdo trpi kodo? kodo trpi kupec, ker preide nevarnost za nakljuje na kupca e s perfektnostjo pogodbe, torej takrat, ko je doseen dogovor o blagu in ceni. 6.d) A si v B-jevem skladiu ogleda tramove za ostreje in se z B-jem dogovori za ceno. Ponoi tramove ukradejo. Komu so jih ukradli? 7. enska A je s pismom podarila zemljie B-ju, ki ni njen mo. Potem pa je isto zemljie vzela od B-ja v zakup. Kaj lahko stori B (PRP, 89. primer) ? (Katera toba mu pripada?) B ima stvarnopravno tobo (actio in rem), ker se teje, da je dobil posest preko nje, eprav mu ni bila dejansko izroena. Gre za posestni konstitut, B je torej pridobil posest samo z voljo, dejasnko oblast pa zanj izvruje dosedanja lastnica A. 8. A je dal sunja B-ju, da mu slui v dobri veri. Suenj kupi stvar, bila pa mu je tudi izroena. igava je stvar? Utemelji (PRP, 96, 97. in 98. primer). Stvar pripada B-ju, ker lahko pridobivamo posest tudi preko tistega, ki ga posedujemo v dobri veri, eprav je tuja last ali svoboden. Suenj, ki ga posedujemo v dobri veri pridobiva za nas, kar pridobi s svojim delom ali naim premoenjem. e stvar ni bila pridobljena iz B-jevih sredstev, ne pripada njemu, prav tako pa ne pripada njegovemu gospodarju. e je stvar kupil svoboden lovek, pripada njemu. 9. A in B (ki je oskrbnik) sta kupila neko stvar in ta stvar je bila izroena B-ju. Kdo je postal lastnik stvari? (PRP, 105. primer) Lastninsko pravico na stvari je pridobil A, ker velja, da lahko preko oskrbnika gospodar pridobiva posest in lastninsko pravico na vsaki stvari. 10. A polje B-ju pismo, pismo ne prispe. Kdo trpi kodo (PRP, 106. primer)? kodo trpi A, ker je pismo njegovo, dokler ni izroeno B-ju. e pa je B poslal A-ju svojega sunja in mu je A poslal odgovor, postane pismo B-jeva last takoj, ko ga A izroi B-jevemu sunju. Prav tako je koda B-jeva, e je bilo pismo poslano v njegovem interesu.

11. A je dal svojo stvar na popravilo k B-ju. Medtem ko je popravilo trajalo, se je dogovoril s C-jem, da mu proda stvar, ki je bila na popravilu pri B-ju. Zato, da ne bi imela preve zamudnega dela, sta se sopogodbenika dogovorila, da se stvar teje za izroeno C-ju. Okvalificiraj dogovor med A-jem in C-jem. Zakaj gre? Uetemelji! B ne eli izroiti stvari C-ju. Kateri zahtevek ima na voljo C? Forum: Gre za izroitev na dolgo roko (longa manu traditio), kjer pridobitelj pridobi posest e s sporazumom. C je postal lastnik stvari, zato jo lahko od B-ja zahteva z rei vindikacijo. Primeri iz knjige 73. A je kupil od B-ja zaboj jabolk in mu naroil, naj ga odloi v njegovi vei naslednji dan. B jih je prinesel in jih pustil na dogovorjenem mestu. Preden je priel A domov, je priel mimo sosed, si zaelel jabolka in vzel cel zaboj. Kdo in katere tobe ima na voljo? Gre za izroitev na dolgo roko ali brevi manu traditio. A je pridobil posest in lastnino na jabolkih takrat, ko jih je prodajalec po njegovem naroilu poloil v njegovo hio. Zato jih lahko on zahteva nazaj od soseda s condictio furtiva, proti sosedu pa lahko naperi tudi actio furti. Ohranitev in izguba posesti 1. Nedorasli je izgubil posest stvari. Ali jo je v resnici nehal posedovati ali ne (PRP, 109. primer)? Nedorasli je v resnici izgubil posest, ker jo je izgubil corpore (izgubil je dejansko oblast nad stvarjo). Ne more pa je prenehati posedovati animo. 2. A izroi umobolnemu B-ju, ki pa je v tistem trenutku miren in ga ima za duevno zdravega, posest. Ali bo B pridobil posest? Ali jo je A izgubil (PRP, 111. primer) ? B ne bo pridobil posesti, ker za to ne zadostuje dejanska oblast (corpus), imeti mora tudi posestno voljo (animus), ki je duevno bolna oseba nima. A pa izgubi posest, ker je izroil stvar z namenom, da bi na njej opustil posest. Pri tem ni pomembno, ali je posest prela na koga drugega ali ne (str. 444), ker je mogoe opustiti posest, ne da bi jo pridobil kdo drug, zadostuje, da prenehata oba elementa posesti: posestna volja in dejanska oblast. Pri lastninski pravici pa velja nasprotno: za prenehanje LP je nujno, da lastnik stvar unii, jo odsvoji ali zavre. 3. A je izgubil neko stvar in ne ve kje je. Ali jo je zato nehal posedovati (PRP, 113, 114) ? e jo je izgubil tako, da je ni ve mogoe najti, je izgubil posest, (eprav je ni vzel nihe drug v posest). e pa je stvar izgubljena samo zaasno, ker je A odloil skrbno iskanje, je posest ohranil. 4. A je obdeloval svoj panik in kmalu zaradi velikega dela duevno zboli. Ali je A izgubil svojo posest? A ni izgubil posesti, ker je kot umobolni ne more izgubiti animo, prav tako pa ne more panika izgubiti dejansko, razen e se ga polasti kdo drug. A ohrani posest na vseh stvareh, ki jih je posedoval, preden je zbolel. 5. B se je polastil stvari, ki mu jo je dal A v hrambo. Ali je A stvar prenehal posedovati? A je prenehal posdovati, ker tisti, ki poseduje stvar posredno preko drugega, poseduje tako dolgo, dokler se stvari ne polasti kdo drug. S tem, ko se je B polastil stvari, je poleg dejanske oblasti pridobil tudi posestno voljo (animus), ki je prej kot

detentor ni imel, zato ne poseduje ve za B-ja, temve zase. (Pogoj pa je, da je stvar tudi premaknil z mesta hrambe. e se je samo odloil, da bo stvar utajil, potem A e ni nehal posedovati, ker ni mogoe izvriti tatvine samo z voljo.) 6. A, ki mu je pretor prepovedal odsvajati, proda stvar B-ju. Ali bo B stvar lahko priposestvoval (PRP, 151. primer) ? e je B vedel za prepoved, ne bo mogel priposestvovati, ker je to v nasprotju z oblastveno odredbo. e pa ni vedel, je bil v dobri veri in lahko priposestvuje (dejanska zmota ne koduje). Primeri iz knjige 115. A je najel ladjo, da bi prepeljala njegove kamne iz kamnoloma na njegovo posestvo. Prilo je do brodoloma in kamni so se potopili v Tibero. Lastnik je poakal do poletja, ko je nastopila huda sua in gladina reke se je tako spustila, da so lahko izvlekli kamne na suho. Ali se je na kamnih ohranila lastninska pravica? Kaj pa posest? Kamni niso bili zavreni, zato velja, da je A ohranil lastninsko pravico na njih, ne pa tudi posesti, ker je A izgubil nad njimi dejansko oblast. Konzultacije: A-jev prstan je padel z ladje v morje na taki globini, da ga ni bilo mogoe dobiti nazaj. Porla ga je riba in ribi B jo je ujel ter nael prstan. Ali je ta prstan lahko predmet okupacije? Prstan je lahko predmet okupacije, ker se je izgubil tako, da ga nihe ni mogel dobiti nazaj (gre za objektivno nemonost). Lastninska pravica je vezana na stvar in ko ta ni ve dostopna lovekovi oblasti, izgubi atribut stvari. e kasneje spet postane dostopna lovekovi oblasti, lastninska pravica na njej ne oivi (str. 402). Posestno varstvo 1. A je pregnal B-ja z zemljia. ez nekaj asa je B pregnal A-ja. Komu bo nudil pretor po klasinem pravu posestno varstvo? A je v odnosu do B-ja relativno viciozen, zato bo pretor nudil posestno varstvo B-ju, razen e je od pregona minilo ve kot eno leto. Uporabil bo restitutorni interdikt de vi cottidiana. e pa je B pregnal A-ja z orojem, bo nudil varstvo A-ju brezpogojno (interdictum de vi armata). 2.a) B je s silo odvzel stvar lastniku A-ju, B-ju pa jo je s silo odvzel C. Ali bo B uspeno naperil interdikt zoper C-ja? Kateri od interdiktov bi lahko priel v potev? Kakno pravno sredstvo ima na voljo lastnik A, da bo priel nazaj do svoje stvari? Proti komu ga lahko naperi? B bo uspel z interdiktom zoper C-ja, ker je C v odnosu do njega relativno viciozen. Uporabi lahko interdikt utrubi, ker gre za premino stvar. Dokazati mora, da je stvar posedoval veji del preteklega leta. A lahko zahteva stvar nazaj z rei vindicatio, ki jo lahko naperi proti trenutnemu posestniku C-ju. 2.b) Rimljan A je pregnal B-ja z njegove parcele in se tam naselil. ez nekaj asa je priel C, ki je bil veji in moneji od A-ja, in pregnal A-ja z B-jeve parcele. A je zahteval posestno varstvo. Komu bo dravni organ zagotovil posestno varstvo in s katerim pravnim sredstvom? Utemelji! Pretor bo zagotovil posestno varstvo A-ju, ker je C nasproti njemu relativno viciozen. e je A-ja pregnal z navadno silo, bo nudil interdiktum de vi cottidiana,

pod pogojem, da od pregona e ni minilo ve kot eno leto, e pa ga je pregnal z orojem, bo nudil drugi restitutorni interdikt de vi armata ki velja brezpogojno. To, da je A relativno viciozen v odnosu do lastnika B-ja, ne vpliva na izid posestnega spora, ker se ne ugotavlja lastninska pravica, samo posest. B jo lahko zahteva zemljie nazaj z lastninsko tobo. 3. A je s silo pregnal z zemljia B-ja. B je zbral sorodnike in na silo pridobil zemljie nazaj. Komu bo pretor nudil varstvo in kakno pravno sredstvo bo dal na voljo? e je B uporabil navadno silo, bo pretor nudil posestno varstvo njemu, ker je A nasproti B-ju relativno viciozen (zemljie je od njega prej pridobil s silo). Uporabil bo interdictum de vi cottidiana. e je B uporabil oroje, bo pretor nudil posestno varstvo A-ju (interdictum de vi armata), ker se v tem primeru relativna vicioznost ne upoteva kdor je pridobil posest stvari z orojem, jo mora brezpogojno vrniti tistemu, komur jo je na ta nain odvzel. Z interdictum de vi cottidiana je B dosegel da mu je A vrnil posest, ki jo je od B-ja pridobil z navadno silo, razen e je ni B e prej viciozno pridobil posest od A-ja (ugovor relativne vicioznosti). A lahko silo zavrne s silo. Z interdictum de vi armata je B dosegel da mu je A vrnil posest, ki jo je od B-ja pridobil z oboroeno silo, tudi e je B pridobil viciozno pridobil posest od A-ja (ni ugovora relativne vicioznosti). A ne more opraviiti uporabe oroja eprav je bila Bjeva posest viciozna 4. Lastnik zemljia A je s silo pregnal posestnika B-ja. Ali je zemljie prilo pod Ajevo oblast (PRP, 147. primer) ? Ne teje se, da je zemljie prilo pod A-jevo oblast, ker bo moral na temelju interdikat unde vi posest vrniti. Zemljie ni prilo pod A-jevo oblast, ker bo pretor nudil B-ju posestno varstvo z interdiktom de vi in A bo ponovno izgubil posest (124. primer??). Ne teje se, da je pridobil posest tisti, ki jo je pridobil tako, da je ne more obdrati. 5. A je pregovoril B-jeve sunje, da opuste posest na B-jevi stvari. Ali je B izgubil posest (120. primer) ? poseduje e dalje, ker ohranja posest z voljo (animo). Poseduje vse dotlej, dokler se stvari ne polasti nekdo drug. 6. Kaj je dobroverna posest in kdo je dobroverni posestnik? Do kdaj je posestnik dobroveren z vidika pridobivanja plodov? Dobrovrna posest temelji na dejanski zmoti posestnika, da stvar poseduje kot lastnik. Zmota mora biti upraviljiva, torej oprta na doloene zunanje okoliine (iusta causa possessionis. Dobroverni posestnik je torej tisti, ki je upravieno preprian, da je lastnik stvari, ki jo poseduje (ker jo je pridobil z doloenim razpolagalnim poslom na podlagi ustrezne kavze). Z vidika pridobivanja plodov, je posestnik dobroveren vse do litis kontestacije od takrat naprej mora povrniti plodove lastniku. LASTNINSKA PRAVICA 1. Kaj so to imisije? Katero pravno sredstvo je na voljo (str. 481) ? Imisije so se imenovale tiste motee posledice izvrevanja lastninske pravice na nepreminini, ki so presegale obiajno mero. Na voljo je interdikt uti possidetis, s

katerim pretor prepove nadaljnje motnje, ter actio negatoria, e povzroitelj nevenosti trdi, da ima slunostno pravico. 2. A je zaskrbljeno opazoval, kako se zid sosedove hie, ki je stala na strmem poboju nad njegovo hio vse bolj nagiba in grozi, da se bo zruil in pokodoval njegovo hio. Kaj lahko stori? (3 stavki) A lahko od soseda zahteva varino cautio damni infecti za povrnitev kode, ki bi nastala, e bi se zid res poruil. e mu je sosed ne eli obljubiti, lahko vzame sosednje posestvo v varstvo (na sosednjem zemljiu je dobil imetnitvo) in opravi nujna dela na zidu, stroke dela pa mu mora povrniti sosed. e tega ne stori v roku, ki ga je doloil pretor, bo pretor ogroenemu sosedu priznal enako pravico na sosednjem zemljiu, kot jo je imel tisti, ki ni elel dati varine (e je lastnik, lastninsko pravico, e je emfitevta, dedni zakup, itd.). e A ne zahteva varine in se sosednji zid porui, ne more kasneje od soseda niesar zahtevati (str. 481, 482). 3. A-jevo zemljie meji na B-jevo zemljie in oba sta lastnika svojega zemljia. A ima na svojem zemljiu kamnolom in drobci kamenja letijo na B-jevo zemljie. Katero tobo ima B? Ali jo bo sploh lahko naperil zoper A-ja (str. 481) ? B ni dolan trpeti trpeti prekomernih posledic izvrevanja lastninske pravice na sosednjem zemljiu. Zoper imisije s sosednjega zemljia se lahko brani z interdiktom uti possidetis ali pa sproi zoper soseda, ki trdi, da ima slunost, negatorno tobo. Gre za imisije, prekomerne posege v tujo lastninsko pravico. Lastnik B ni dolan trpeti tega, da iz A-jevega zemljia letijo drobci kamenja na njegovo zemljie. B sicer ne more prepovedati A-ju uporabljanja zemljia, lahko pa mu prepove delovanje, ki povzroa imisije. Zoper A-ja lahko B naperi negatorno tobo ali interdikt uti possidetis. 4. B je vekrat hodil preko A-jevega vrta na avtobusno postajo, ko mu je A rekel naj ne hodi ve, je rekel B da je to zadnji, ker se je zbudil pozno in drugae ne bi utegnil. A zaloti B-ja,ko tee preko njegovega vrta. Kaj lahko stori A? Kaj pa e je Bja lovil sosedov pes? A lahko zahteva posestno varstvo zaradi motenja posesti (interdikt uti possidetis) ali pa toi B-ja z negatorno tobo, e bi ta trdil, da ima slunost na njegovem zemljiu (tukaj to ne pride v potev, ker se B verjetno ne bi opravieval, e bi mislil, da ima slunost). Lahko zahteva tudi varino cautio de amplius non turbando, da se motenje ne bi ve ponavljalo. e B-ja preganja sosedov pes, potem ga A ne more toiti zaradi motenja posesti, ker gre za primer skrajne sile. 5. A dvigne svojo stavbo za dve nadstropji, s imer B-jevi stavbi odvzame svetlobo, zaradi esar dva arhitekta, ki imata stanovanji v najemu, B-ju odpovesta najem. Kaj lahko stori B? e B nima slunosti prepovedi gradnje nad doloeno viino (servitus altius non tollendi) na A-jevem zemljiu, potem B ne more zahtevati niesar. e pa ima to slunost, lahko toi A-ja z negatorno tobo in zahteva, da vzpostavi prejnje stanje. Poleg tega mora povrniti nastalo kodo (v tem primeru povrnitev najemnine) in B lahko od njega zahteva varino (cautio de amplius non turbando), da ne bi prilo do novih motenj. 6. A je podaril B-ju zemljie tako, da bi po smrti obdarjenca znova postalo darovalevo. Opredeli za kaj gre? Kako je s pravno veljavnostjo taknega darila? Utemelji!

Gre za darilo z nedoloenim konnim rokom. Lastninska pravica ne trpi niti konnega roka niti razveznega pogoja, zato je ta pravni posel nien in A lahko zahteva darilo nazaj z lastninsko tobo. e pa je prilo do prenosa lastninske pravice, lahko A zahteva nazaj obogatitev s kondikcijo. 7. A in B (ki je oskrbnik) sta kupila neko stvar in ta stvar je bila izroena B-ju. Kdo je postal lastnik stvari? (105) A je postal lastnik stvari, ker po Justinijanovem pravu velja, da lahko vsakdo pridobi lastninsko pravico in posest za drugega, pa e drugi za to ve ali ne. Pridobitev lastninske pravice a) Izvirni naini 1. Ali postane divja ival, ki smo jo tako ranili, da se da ujeti, naa (PRP, 78. primer) ? Ne postane naa, dokler je ne vzamemo v posest, ker se lahko zgodi e kaj nepredvidenega in je morda ne bi nikoli ujeli. 2. A je imel medveda, ki ga je nauil plesati in je z njim dobro sluil. Medved je bil v kletki. Mimo je priel B, ki se mu je medved zasmilil in ga je izpustil v gozd, da ga ni bilo mo ujeti. Kaj sledi? Kaj pa, e medveda kasneje ujame lastnik cirkusa in ga vkljui v svojo predstavo (PRP, 79. primer) ? A izgubi posest in tudi lastninsko pravico na medvedu, ker je ta pridobil svojo naravno prostost. A ima proti B-ju tobo in factum, ker je zaradi njega izgubil lastninsko pravico na medvedu. e ga kasneje ujame lastnik cirkusa, pridobi na njem lastninsko pravico z okupacijo, ker so divje ivali, ki imajo svojo naravno prostost, lahko predmet okupacije. 3. A je pasel ovce. Prili so volkovi in mu jih odvzeli. B je imel posebno trenirane pastirske pse in je volkove zasledoval ter jim meso tudi odvzel. Kdo je lastnik tega mesa? Ali je to meso lahko predmet okupacije (PRP, 171. primer) ? Lastnik mesa je A, ker se njegova lastninska pravica na ovcah ohrani, dokler jih je mogoe dobiti nazaj (tukaj gre samo za subjektivno nezmonost A-ja, da jih dobi nazaj, objektivno je to e mogoe). Njihovo meso ne more biti predmet okupacije, ker ne gre niti za zavreno stvar niti niso ovce pridobile svoje naravne prostosti (kot domae ivali tega sploh ne morejo). A lahko zahteva meso od B-ja z rei vindikacijo, e pa B trdi, da ga nima, mora najprej naperiti actio ad exhibendum. Lahko pa naperi tudi condictio furtiva ter actio furti. 4. A je stvar nala vrgel stran, ne da bi jo hotel zavrei. Pride B in si stvar vzame. Ali bo stvar postala B-jeva (PRP, 174/10)? e je B mislil, da je A hotel stvar zavrei, potem ne odgovarja za tatvino. Ampak tudi v nasprotnem primeru ne odgovarja, ker stvari ni mogoe odvzeti tistemu, ki jo je nala odvrgel. Stvar ne bo postala B-jeva, ker ne gre za nikogarnjo stvar, zato ne more biti predmet okupacije. Vendar bo B lahko stvar priposestvoval, saj je lahko upravieno mislil, da je A stvar zavrgel (priposestvoval bo kot okupant domnevno zavrene stvari pro derelicto). 5. A je na robu svojega zemljia zakopal svoj denar in odel v tujino. Kasneje se je vrnil, a denarja ni bilo ve. Ali gre za zaklad? Ali ima A posest in lastninsko pravico? Kako je glede tistega, ki je vzel denar (glej tudi 116. primer) ?

Zaklad je stara shranitev denarja ali drugih dragocenosti, za katero se je e pozabilo, igava je. To torej ni zaklad, saj je lastnik e iv in se je vrnil po denar. A ohrani lastninsko pravico na denarju, ne pa tudi posesti, ker si ga je prilastil nekdo drug (denarja nima v dejanski oblasti). Tisti, ki si je prilastil denar, je tat, in A ga lahko toi s condictio furtiva in actio furti. Ne more biti v dobri veri, saj bi moral v primeru, da je mislil, da gre za zaklad, polovico izroiti lastniku zemljia. 6. A je od varuha nedoraslega B-ja kupil hio in vanjo pripeljal obrtnika C-ja, da bi jo popravil. Obrtnik je pri delu nael denar (zaklad). Komu pripada denar (PRP, 177. primer) ? e gre za najdbo zaklada, se denar razdeli: polovico dobi najditelj (obrtnik), polovica pa pripade lastniku A-ju. e pa je denar izgubljen ali pa ga je lastnik pozabil odnesti, pripada denar prejnjemu lastniku. 7. A je zaradi politine nevarnosti in gronje zakopal denar in zbeal. ez nekaj let se vrne, a je pozabil kam je zakopal denar. Kako je z posestjo in lastnino? Ali se najditelj lahko uspeno sklicuje na najdbo zaklada, e denar najde (PRP, 116. primer) ? A ohrani lastninsko pravico, posest pa ohrani le dotlej, dokler se denarja ne polasti kdo drug. Pozabljivost lastnika namre ne vpliva na posest. Najditelj se ne more sklicevati na najdbo zaklada, ker je zaklad neka stara shranitev denarja, za katero se je e pozabilo, kdo je njen lastnik, tukaj pa je lastnik znan in lahko zahteva denar nazaj z rei vindikacijo. 8. A je na boljem sejmu kupil imnico. Ko je priel domov, je ugotovil, da je raztrgana, zato jo je nesel k tapetniku, da bi jo preoblekel. Ta je nael v imnici vreko zlatnikov. Za kaj gre? Kaj lahko kdo stori? Kaj je z LP? Gre za najdbo, vendar to po rimskem pravu ni zaklad, ker je lahko zaklad le v nepreminini (po naem stvarnem pravu je lahko tudi v preminini). Lastnik lahko zahteva zlatnike nazaj z rei vindikacijo. Ni verjetno, da bi lo za zavreno stvar, zato se je lastninska pravica na njih ohranila. 9. A-jevo ovco je ukradel B in jo ostrigel. Ali B lahko volno priposestvuje? Iz ukradene volne je B napravil oblailo. Ali obleka postane B-jeva (PRP, 179. primer/20) ? B ne more priposestvovati volne, ker je nedobroverni posestnik in lastninsko pravico na plodovih e vedno pridobiva lastnik A. Tudi obleka ne postane B-jeva, ker jo je izdelal iz ukradene volne. 10.a) A je v dobri veri kupil ovco. Pozneje je izvedel, da prodajalec ni bil lastnik. Ali jo bo lahko priposestvoval? Kako je z volno in mladii? A bo lahko priposestvoval, ker v klasinem pravu velja pravilo, da kasneja zla vera ne koduje mala fides superveniens non nocet (v obem pravu velja obratno), seveda pod pogojem, da ovca ni bila ukradena. Kot dobroverni posestnik pridobiva A lastninsko pravico na volni in mladiih s separacijo. teje se, da je dobroverni posestnik v dobri veri vse do litis kontestacije, ki jo z njim sklene lastnik v sporu o lastninski pravici na stvari. 10.b) A je ukradel ovco in jo prodal B-ju, ki je postal dobroverni posestnik. Pozneje je B izvedel, da prodajalec ni bil lastnik. Ali bo B lahko priposestvoval ovco? Kako je z mladii in volno? B ne bo mogel priposestvovati ovce, ker ukradenih stvari ni mogoe priposestvovati. Na mladiih in volni pa bo pridobil lastninsko pravico s separacijo (loitvijo).

11.a) A je ukradel ovco in jo prodal B-ju, ki je postal dobroverni posestnik. B je ovco ostrigel. igava je volna (PRP, 179. primer/19) ? Volna pripada B-ju, ker kot dobroverni posestnik pridobiva lastninsko pravico na plodovih s separacijo. 11.b) A je ukradel ovco in jo prodal B-ju, ki je postal dobroverni posestnik. B je ovco ostrigel. igava je volna? Ali je kupoprodajna pogodba veljavna? Kakne so tobe? Kupoprodajna pogodba velja pod pogojem, da je bil B dobroverni posestnik. Lastninsko pravico na volni TAKOJ, ker se volna teje za PLOD, dobroverni posestnik pridobi lastninsko pravico na plodovih s separacijo. Lastninske pravice na OVCI pa ne more pridobiti, niti je ne more priposestvovati! Pravi lastnik lahko B-ju ovco evincira. (e je B zloverni posestnik, NE pridobi lastninske pravice niti na volni, ker je zagreil TATVINO.) Dobroverni posestnik pa lahko naperi proti A-ju A EMPTI za povrnitev interesa. 12. A se je veliko uil rimsko pravo. Po uenju je velikokrat el na sprehod. Ob veernem sprehodu je na enem od vrtov zagledal roe, jih izruval in posadil na svojem vrtu. Kmalu zatem se je pri njem oglasil lastnik sosednjega vrta, s katerega so bile roe, in le-te zahteval nazaj. Za kaj gre? Gre za tatvino (furtum) in lastnik bo lahko zahteval roe nazaj s condictio furtiva, zraven pa lahko naperi e penalno tobo actio furti, ki se glasi na dvakratnik vrednosti ro (e gre za neoitno tatvino). Ro ne bo mogel zahtevati nazaj, e so e pognale korenine v zemljo (plantatio) potem so postale del zemljia in B je pridobil na njih lastninsko pravico, e vedno pa je zavezan na podlagi actio furti. 13. A je postavil hio na B-jevem zemljiu. Kako je z lastninsko pravico hie (PRP, 182. primer) ? Po naelu superficies solo cedit pridobi B, ki je lastnik zemljia, lastninsko pravico tudi nad hio. B-ju pa mora povrniti stroke, ki so mu nastali, pod pogojem, da je bil B v dobri veri. 14. A je postavil na B-jevem zemljiu montano hiico. Kako je z lastninsko pravico na njej (PRP, 181. primer) ? Lastninsko pravico na montani hiici obdri A, ker hia ni trajno spojena z zemljiem, temve jo je mogoe odstraniti in prenesti drugam. 15. A je prebival v B-jevi stavbi in je kot dobroverni posestnik vzidal novo okno in vrata. Ko je lastnik B pridobil stavbo nazaj, je odstranil okna in vrata. Ali jih lahko tisti, ki jih je vzidal, zahteva zase (PRP, 184. primer) ? A jih lahko zahteva z lastninsko tobo (rei vindikacijo), ker niso ve del nepreminine. Takoj ko se loijo od nje, oivi stara lastninska pravica na njih. (glej e locatio conductio, 3. primer) 16.a) Nekdo vgradi v svojo hio tuj hram. Kaj se zgodi (str. 500) ? Pride do spojitve med preminino in nepreminino. Tram postane sestavni del nepreminine in lastnik ga ne more terjati nazaj. e je bil graditelj dobroveren, postane lastnik tramu, vendar ele takrat, ko lastniku plaa njegovo dvojno vrednost. Nedobroverni graditelj kljub plailu dvojne vrednosti ne pridobi lastninske pravice na tramu, vendar ga lastnik ne sme zahtevati od njega, dokler je zgradba stala. e je zgradba iz doloenega razloga poruena, lahko lastnik zahteva material nazaj s predloitveno (actio ad exhibendum) in potem z lastninsko tobo (rei vindicatio).

16.b) Lastnik zemljia A v svojo stavbo vgradi tuje gradivo. Komentiraj kakne tobe ima lastnik vzidanega gradiva B (PRP, 183. Primer) ? B lahko zahteva dvojno vrednost gradiva z actio de tigno iuncto, ne more pa zahtevati vrnitve gradiva, vse dokler stavba stoji. e je bil A dobroveren, potem po plailu dvojne vrednosti postane lastnik gradiva, e pa ni bil dobroveren, lahko B v primeru, da pride do zruenja stavbe, zahteva gradivo nazaj z rei vindikacijo in toi s predloitveno tobo (actio ad exhibendum). 16.c) A je na svojem zemljiu gradil hio z gradivom B-ja. Ali bo gradivo postalo Ajevo? Kakno sredstvo ima B (str. 500)? Gradivo postane A-jevo ele, ko B-ju plaa dvojno vrednost gradiva, vendar pod pogojem, da je bil A dobroveren, sicer lastninsko pravico ohrani B. B ima na voljo tobo actio de tigno iuncto, s katero lahko zahteva dvojno vrednost gradiva. e je bil A dobroveren bo po plailu dvojne vrednosti postal tudi lastnik gradiva, e pa je vede uporabil tuje gradivo, pa tudi potem ne bo pridobil lastninske pravice, vendar B ne bo mogel zahtevati gradiva nazaj vse dokler bo zgradba stala. e se bo kasneje poruila, bo lahko B zahteval stvar nazaj. 17. A vdela B-jev diamant v svoj prstan. Ali lahko B naperi zoper A-ja kakno tobo na vrnitev diamanta? Ker gre za loljivo povezavo dveh stvari, lahko B zahteva izloitev svojega diamanta s predloitveno tobo (actio ad exhibendum) in ga nato zahteva nazaj z rei vindicatio. Dokler je diamant vdelan v prstan, B ne more uveljavljati lastninske pravica na svojem diamantu, ker lastninska pravica na diamantu miruje. B mora zoper A-ja najprej naperiti actio ad exhibendum, to je predloitvena toba, s katero zahteva loitev prstana in diamanta. Ko sta stvari loeni, lastninska pravica na diamantu spet oivi in B lahko naperi rei vindicatio. 18. A predela B-jevo stvar. Katere tobe ima na voljo B? Upotevaj razline monosti (str. 508, 509) ! e je A nedobroveren, ga lahko B toi zaradi tatvine s condictio furtiva ali pa zaradi pokodovanje tuje stvari z actio legis aquiliae. e je bil A v dobri veri, lahko B zahteva stvar nazaj z lastninsko tobo (rei vindicatio), vendar le pod pogojem, da se da predelano stvar vrniti v njeno prejnjo obliko. e se ne da, lahko od njega zahteva povrnitev vrednosti stvari s condictio sine causa. b) Izvedeni naini 1. A da B-ju prstan, da ga podari C-ju, B pa ga izroi v svojem imenu. Kakno je razmerje med njimi? Eventuelne tobe (PRP, 681. primer, 137. primer) ? Med A-jem in B-jem je nastalo mandatno razmerje, ki pa ga je B prekril s tem, da je izroil prstan v svojem imenu. Prstan ni postal last C-ja, ker B ne more prenesti nanj ve pravic, kot jih ima sam, vendar bo v primeru, da A zahteva prstan nazaj, zavrnjen z exceptio doli, ker je tako ali tako hotel, da prstan dobi C. A pa lahko toi B-ja z actio mandati directa, ki je infamirala, ali pa uporabi penalno tobo actio furti na podlagi delikta. 2. A je B-ju zaupal svojo stvar, da bi jo ta v njegovem imenu izroil C. B pa je stvar v lastnem imenu izroil D-ju (137. primer).

D ne bo pridobil na stvari lastninske pravice, ker nihe ne more na drugega prenesti ve pravic kakor jih ima sam. A lahko toi B-ja zaradi tatvine (actio furti), samo stvar pa lahko zahteva od D-ja z rei vindikacijo. 3. B kupi od A-ja kolo, za katerega je preprian, da ni A-jevo, temve, da ga je ta ukradel. Ali lahko B kolo priposestvuje? B lahko priposestvuje kolo, ker je dejansko stanje bolj pomembno od subjektivnega preprianja. 4. A je kupil stvar od B-ja, za katerega je zmotno mislil, da ni lastnik prodane stvari. B mu je stvar izroil. Ali je A postal lastnik stvari (PRP, 152. primer)? A je postal lastnik stvari, ker je pomembneje dejansko stanje, kot pa subjektivno preprianje. Dejanska zmota ne koduje. 5. Mo podari eni briljanten prstan. Ali bo tradicija uspena? Tradicija ne bo uspena, ker je v nasprotju z zakonom (to prepove lex Cincia). Darila med zakoncema so nina. Priposestvovanje 1. A je v dobri veri kupil ukradenega sunja, ki je kmalu pobegnil. Ali ga lahko A priposestvuje? Navedi vse pogoje za uspeno priposestvovanje. Pogoji za uspeno priposestvovanje: dobra vera (fides), pridobitni naslov (titulus), posest (possessio), priposestvovalna doba (tempus), priposestljiva stvar (res habilis). A ne more priposestvovati sunja, ker je ukraden in ukradene stvari so po zakonu (lex Atinia) izzvzete iz priposestvovanja. (e ne bi bil ukraden, bi ga lahko priposestvoval, ker se teje, da lastnik ohrani na pobeglem sunju posest z voljo, dokler se ga ne polasti kdo drug (PRP, 100. primer).) 2. A je nepooblaeno odsvojil stvar od B-ja C-ju. Kasneje je C to izvedel in je elel reiti stvari z B-jem, vendar ga ni nael. Nekdo mu je rekel, da lahko vseeno priposestvuje, vendar je C preprian, da ne more priposestvovati. Kako je s priposestvovanjem? e je stvar ukradena, C ne more priposestvovati. e pa ni, potem lahko priposestvuje, ker je bil v asu, ko je stvar pridobil v dobri veri, kasneja zla vera pa ne koduje (mala fides superveniens non nocet). 3.a) Od nedoraslega sem kupil konja. Ali ga lahko priposestvujem (PRP, 155. primer) ? e sem upravieno mislil, da kupujem od doraslega, lahko priposestvujem, ker dejanska zmota ne koduje. e pa sem mislil, da lahko nedorasli odsvajajo brez varuhovega soglasja, ne bom mogel priposestvovati, ker pravna zmota nikomur ne koristi (ignorantia iuris nocet). 3.b) A je kupil brez varuhove avtorizacije stvar od nedoraslega B, za katerega je menil, da je dorasel. Ali lahko priposestvuje (PRP, 155. primer) ? Lahko priposestvuje, ker je v zmoti glede dejanskih okoliin, dejanska zmota pa ne koduje (facti vero ignorantia non nocet). 4. V A-jevi zapuini je tudi slika njegovega prijatelja B-ja. Dedi je prepian, da je slika zapustnikova in jo obesi v svojo dnevno sobo. Lahko sliko priposestvuje? V em je problem (PRP, 161, 164 str. 531)? Problem je v tem, da je prihajalo do razhajanja mnenje med juristi: nekateri so trdili, da ni mogoe priposestvovati niesar iz premoenja ivega, eprav posestnik

meni, da je bila stvar last umrlega; drugi so zagovarjali mnenje, da posestnik lahko priposestvuje, e misli, da spada neka stvar v dediino, etudi v resnici ne spada. V tem primeru priposestvuje kot dedi domnevno zapustnikove stvari pro herede. Gre za splono razhajanje med pravniki glede tega, ali je mogoe priposestvovati na podlagi putativnega naslova ali ne. Putativni naslov ni zadoal za tradicijo, pri priposestvovanju pa so pridobitni naslov obiajno obravnavali manj strogo. 5. A je kupil stvar od lastnika B-ja v preprianju, da B ni lastnik. Ali bo smel priposestvovati ali ne (PRP, 152. primer) ? Lahko bo priposestvoval, ker je tukaj dejansko stanje pomembneje kot pa subjektivno preprianje. A postane lastnik, eprav misli, da stvari ni kupil od lastnika, e mu je stvar v resnici izroil lastnik, ker dejanska zmota ne koduje. 6. A kupi stvar od B-ja v preprianju, da mu posebna pravna norma prepoveduje njeno priposestvovanje. Ali bo stvar kljub temu priposestvoval, e taka pravna norma v resnici sploh ne eksistira? Utemelji (PRP, 153. primer). Stvari kljub zmoti ne bo mogel priposestvovati, bodisi zato, ker ni v dobri veri, bodisi zato, ker tisti, ki je v pravni zmoti, ne more uspeno priposestvovati (pravna zmota nikomur ne koristi). e kdo meni, da po zakonu ne sme priposestvovati tistega, kar poseduje, kljub zmoti njegovo priposestvovanje NE bo uspeno (ker ne poseduje v dobri veri ali, ker tisti, ki je v pravni zmoti ne more uspeno priposestvovati!) 7. A je stvar nala vrgel stran, ne da bi jo hotel zavrei. Pride B in si stvar vzame. Ali bo stvar postala B-jeva? Stvar ne bo postala B-jeva, ker ne gre za nikogarnjo stvar, zato ne more biti predmet okupacije. Vendar bo B lahko stvar priposestvoval, saj je lahko upravieno mislil, da je A stvar zavrgel (priposestvoval bo kot okupant domnevno zavrene stvari pro derelicto). 8. Opredeli pojem successio in usucapionem. Gre za to, da lahko pravni naslednik nadaljuje priposestvovanje, ki ga je zael njegov pravni prednik. (Nadaljuje ga lahko, etudi sam ni v dobri veri.) 9. Opredeli pojem successio in possessionem (str. 527). e je stvar zael priposestvovati zapustnik, ki je bil ob njeni pridobitvi v dobri veri, potem je lahko dedi priposestvovanje dokonal, eprav ni bil v dobri veri, ker se je telo, da le nadaljuje zapustnikovo priposestvovanje. 10. Opredeli pojem usucapio ex fiduciae. USUCAPIO EX FIDUCIAE priposestvovanje, s katerim je fiduciarni odsvojitelj dobil nazaj lastnino na stvari, ki jo je fiduciarno odsvojil (fiducia cum amico/creditore contracta). ACCESSIO POSSESSIONIS vtetje prednikove posesti oz. da lahko singularni naslednik v as svojega priposestvovanja vteje as svojega pravnega prednika, od katerega je dobil doloeno posest (kupo-prodajna pogodba, iusto titulo...); mono ele v poznoklasinem cesarskem pravu. ACCESSIO TEMPORIS pritetje asa; v posestnem sporu glede preminine je zmagala tista stranka, ki je dokazala, da je stvar posedovala veji del preteklega

leta; v ta as je lahko pritela tudi as, ko je stvar posedoval pravni prednik, od katerega je stvar pridobila na neoporeen nain (iusta possessio, nevicioznost). 11. Oseba A je kupila konja, ki ga po zakonu ne more priposestvovati. Utemelji. Po zakonu ni mogoe priposestvovati ukradenih stvari (lex Atinia). V tem primeru kupcu tudi dobra vera ni ne koristi. Varstvo lastninske pravice 1.a) Toenec pri rei vindikaciji, ki je tekla o lastninski pravici ladje, je le-to poslal na morje. V viharju se je potopila. Ali bo tonik lahko od njega zahteval njeno vrednost (PRP, 201. primer) ? e toenec pri reivindikaciji brez lastne krivde izgubi posest stvari, potem se pravda ustavi in tonik ne more od njega zahtevati niesar ve. V tem primeru je unienje ladje posledica vije sile, tonik torej ne bo mogel zahtevati njene vrednosti od toenca, razen e jo je zaupal neizkueni posadki. V temi primeru mu je mogoe oitati malomarnost. 1.b) Med A-jem in B-jem tee spor o lastninski pravici o ladji. Posestnik A jo polje na plovbo, kjer se ladja potopi. Kdo trpi kodo? Utemelji! (2 stavka) Unienje ladje je posledica vije sile, zato velja pravilo casum sentit dominus (nevarnost nakljunega unienja nosi lastnik). etudi bi B lahko dokazal, da je bila ladja njegova, od A-ja ne bi mogel zahtevati povrnitve kode, razen e je A zaupal ladjo nesposobnim ljudem. 2. Ticij proda A-ju Tomaevo zemljie. Kasneje Ticij confusione postane lastnik zemljia in ga kasneje proda B-ju. A ga ne priposestvuje. Kaj toi A (PRP, 205. primer) ? A lahko toi Ticija s publicijansko tobo in na Ticijev ugovor exceptio dominii ima na voljo replicatio rei venditae et traditae. A ima vejo pravico do pravnega varstva kot B, ker bi uspel tudi v pravdi proti Ticiju. Pri tem lahko uporabi iste tobe in ugovore kot proti prodajalcu Ticiju, ker je B njegov pravni naslednik (str. 550 ?). 3. Kdo je fiktivni posestnik (str. 538) ? Fiktivni posestnik je oseba, za katero pravo fingira, da stvar poseduje, eprav je v resnici nima v posesti. Za fiktivnega posestnika se je tel tisti, ki dolozno opustil posest stvari, da bi se izognil lastninski tobi, in je tako prepreil lastniku njeno zasledovanje, pa tudi tisti, ki se je spustil v lastninsko pravdo kot posestnik sporne stvari, eprav stvari v resnici ni posedoval, da bi lahko v vmesnem asu dejanski posestnik stvar priposestvoval. 4. Dva nelastnika kupita isto stvar? Kdo ima prednost? Tobe. Dve osebi kupita isto stvar od nelastnika (str. 550). Prednost ima tisti, ki je stvar kupil od lastnika. e sta jo oba kupila od istega nelastnika, ima prednost tisti, kateremu je bila stvar prvemu izroena, e je bil odsvojitelj v obeh primerih isti. e sta jo pridobila od razlinih nelastnikov, je imel prednost posestnik. Na voljo imata publicijansko tobo. 5. Ticija izroi Mevijevega sunja A-ju. Ko Mevij toi A-ja na vrnitev, proda A sunja C-ju, ki pa ga ubije. Proti komu lahko naperi Merij reivindikacijsko tobo? Utemelji (glej e PRP, 203/1). Mevij lahko naperi reivindikacijsko tobo zoper C-ja, ki je stvar uniil in tako prepreil lastniku njeno zasledovanje. Zato se v tem primeru C teje za fiktivnega

posestnika, proti kateremu je mogoe naperiti tobo kljub temu, da stvari v resnici nima v posesti. 6. Oseba A ukrade osebi B zlat prstan. Ko izve, da ga bo B toil, ga vre v Tibero. Razleni. B lahko proti A-ju naperi penalno tobo actio furti, ki se v tem primeru (neoitna tatvina) glasi na dvojno vrednost ukradene stvari. Poleg tega lahko sproi tobo condictio furtiva, ki se je glasila na najvejo vrednost, ki jo je kdaj imela stvar, ali pa reivindikacijsko tobo, ker se je oseba A tela za fiktivnega posestnika (dolozno se je znebila stvari, da bi prepreila njeno zasledovanje). Pri rei vindikaciji stvar oceni lastnik, pri emer upoteva tudi njeno subjektivno vrednost. 7. A izroi B-ju svojo stvar, ki je res mancipi, s tradicijo. Ali B lahko postane lastnik? A ni postal civilni lastnik, postal pa je bonitarni lastnik. Po preteku doloenega asa pa lahko s priposestvovanjem pridobi na stvari tudi civilno lastninsko pravico (eno leto po klasinem, tri leta po Justinijanovem pravu za preminine). 8. B je prodal res mancipi A-ju in mu jo tudi izroil. Kasneje je A prodal in mancipiral stvar C-ju. Potem pa je civilni lastnik B toil z rei vindicatio C-ja, da mu stvar vrne in tudi zmagal. Ali bo lahko C zahteval od A-ja odkodnino za evikcijo? Katero pravno sredstvo je na voljo? C bo lahko zahteval odkodnino z actio auctoritatis, ki se glasi na dvojno vrednost kupnine. (A pa bo lahko toil B-ja z actio doli, ki se glasi na interes. Toba temelji na nepotenem ravnanju odsvojitelja, ki je zahteval nazaj stvar, ki jo je e prodal in izroil.) Praviloma B ne bi smel zmagati, ker lahko ugovor prodane in izroene stvari proti lastniku uveljavlja tudi pravni naslednik dejanskega pridobitelja, to je C. 9. A je B-ju prodal sunja in ga odsvojil z mancipacijo, pri kateri ni bilo zadostno tevilo pri. Pojasni lastninsko pravico in kakno pravno varstvo ima B. Zaradi formalne pomanjkljivosti se lastninska pravica na sunju ni prenesla in A je ostal civilni lastnik, B pa je imel stvar v bonitarni lastnini, dokler ni potekel priposestvovalni as. Do takrat je lahko B proti A-ju uveljavlja ugovor prodane in izroene stvari (exceptio rei venditae et traditae), e pa bi mu kdo stvar odvzel (lastnik ali kakna tretja oseba), je imel zoper njega publicijansko tobo, ki je temeljila na fikciji, da je priposestvovalni as e potekel. 10. A je neko svojo res mancipi prodal in jo samo izroil B-ju. Ta jo je nato posodil C-ju. Po C-jevi smrti jo je C-jev dedi F, ki jo je smatral za C-jevo stvar (mislil je, da jo je podedoval), prodal in jo tradiral (ali mancipiral) D-ju, ki jo je pridobil v dobri veri in s tem postal bonae fidei possessor. Kaj se zgodi? Kdo je lastnik? Civilni lastnik je A, B je samo bonitarni lastnik, ki mora lastninsko pravico ele pridobiti s priposestvovanjem. Priposestvovanje se nadaljuje tudi dokler je stvar pri C-ju, ker se teje, da je C samo detentor, posest ima e vedno B. e je v tem asu priposestvovalni as pretekel, je postal B tudi civilni lastnik. e ni, potem se je priposestvovanje prekinilo, ko je stvar zael posedovati D kot dobroverni posestnik. B lahko zahteva stvar od D-ja z lastninsko tobo, e je e postal lastnik, sicer pa s publicijansko tobo, v kateri bo zmagal B, ker je stvar pridobil od lastnika, D pa jo je pridobil od nelastnika. B - BONITARNI LASTNIK, C - KOMODATAR, F - NELASTNIK, D - DOBROVERNI POSETNIK

Forum: Bonitarni lastnik je zmagal, e je dokazal, da mu je toenec kot pridobitelj sporno stvar na res mancipi sam izroil. Zoper toenevo EKSCEPCIJO je tonik imel REPLICATIO REI VENDITAE ET TRADITAE. Enako pomo je pretor nudil tudi dobrovernemu posestniku, kateremu je toenec sporno stvar prodal in izroil takrat, ko e ni bila njegova. e je ena izmed pravdnih strank pridobila od LASTNIKA, druga pa od NELASTNIKA, je uspela prva. V PUBLICIJANSKI tobi med B-jem in D-jem zmaga B. B je stvar dobil od lastnika, zato on pridobi lastninsko pravico na njej in to s priposestvovanjem, ker je prej ni pridobil na pravilen pridobitni nain. 11. A je prodal B-ju C-jevo stvar. ez as je postal A C-jev dedi. Stvar je zahteval nazaj od B-ja z rei vindikacijo. Ali bo uspel? Utemelji (str. 550) ! A kot civilni lastnik sicer lahko toi z rei vindikacijo, vendar ne bo uspel, ker se B kot bonitarni lastnik lahko brani z ugovorom exceptio rei venditae et traditae (ugovor prodane in izroene stvari). 12. A proda in izroi dobrovernemu B-ju vazo C-ja. Po enem mesecu A kot C-jev dedi postane lastnik stvari. Ali lahko z reivindikacijo terja B-ja? Utemelji, e bo uspeen. e A odvzame B-ju vazo nazaj, katere tobe in e jih sploh ima na voljo B (str. 465)? B je dobroverni posestnik, A je lastnik stvari. e A zahteva vrnitev stvari z rei vindicatio kot civilni lastnik, ga lahko B, ki je bonitarni lastnik, zavrne z exceptio rei venditae et traditae. e A odvzame B-ju vazo nazaj, ga lahko B toi s publicijansko tobo. Na ugovor A-ja, da je lastnik (exceptio dominii), lahko B odgovori z replicatio rei venditae et traditae. 13. A proda svoje kolo B-ju. Dogovorita se, da ga bo B dvignil pri njemu doma, ko se bo vrnil s tekme. Medtem pride k A-ju C in vidi kolo ter ga hoe kupiti. A mu ga proda in C ga odpelje. Ko se B vrne prevzeti kolo, ne najde ne kolesa ne A-ja. Drugi dan v mestu srea C-ja in vidi, da ima njegovo kolo ter sproi tobo. Kdo bo zmagal v tobi (kakne tobe itd.) (PRP, 210. primer)? B nima nobenega zahtevka nasproti C-ju, ker kupna in prodajna pogodba ne ustvarja nobenih stvarnopravnih upravienj. Med dvema nelastnikoma, ki sta oba kupila stvar od lastnika, je moneji poloaj tistega, kateremu je bila stvar prvemu izroena (to je v tem primeru C), zato bo v pravdi zmagal C. B bo lahko toil samo A-ja na podlagi kupne in prodajne pogodbe z actio empti, ki se glasi na interes, ne bo pa mogel zahtevati kolesa, ker na njem nima nobene stvarne pravice. 14. A je prebival v B-jevi stavbi in je kot dobroverni posestnik vzidal nova okna in vrata. Ko je lastnik B pridobil stavbo nazaj, je odstranil okna in vrata. Ali lahko A zahteval povrailo potrokov? S tem, ko je B odstranil okna in vrata iz stavbe, je oivela A-jeva lastninska pravica na njih, zato jih bo lahko zahteval nazaj z rei vindicatio. Ne bo pa mogel zahtevati vraila strokov, ker se vrednost nepreminine ni poveala, saj je B njegove stvari odstranil. Forum: e je A vzidal okna in vrata ker je bilo to nujno (nujni potroki) ali ker se je s tem poveala uporabnost in koristnost stvari (koristni potroki), bo dobil potroke povrnjene. e pa je vzidal okna in vrata zato da je stvar izgledala lepe (potroki za olepavo) pa je imel ius tollendi pravico odvzeti stvari tisko, kar sem ji dodal, vendar se stvar zaradi tega ne sme postati slaba kot je bila prej. 15. A ukrade B-jevega konja. Kako je z lastninsko pravico? Lastninsko pravico na konju ohrani B, A pa pridobi posest.

16. Oseba A je ukradla osebi B vola in ga prodala osebi C. B je kmalu izvedel za to, od C-ja je vzel vola v zakup. Kako je s posestjo, kako z lastnino? Lastninsko pravico na volu ima ves as B. Ko C kupi vola, ga dobi v posest in posest ohrani tudi, ko da vola B-ju v zakup, ker je kot zakupnik samo detentor (nima posestne volje). Primeri iz knjige 141. Stvar je bila ukradena shranjevalcu, nato pa mu je bila vrnjena. Ali jo je mogoe priposestvovati? Ne, ker ukradenih stvari ni mogoe priposestvovati, dokler se ne vrnejo v posest lastnika. 145. A je svoj avto shranil pri B-ju, ki je zaradi portnih stav zabredel v dolgove in prodal A-jev avto. Nato pa je na Lotu zadel glavni dobitek in odkupil avto nazaj. Ali bo ta avto mogoe priposestvovati? Priposestvovanje bo mono, ker se teje, da je avto priel nazaj v A-jevo oblast, ne glede na to, ali se je to zgodilo z njegovo vednostjo ali ne. 157. A je B-ju izroil sunja, ker je mislil, da mu ga dolguje iz stipulacije. Ali ga bo B lahko priposestvoval? e je B vedel, da mu ga A ne dolguje, potem ne bo mogel priposestvovati in A ga bo lahko zahteval nazaj s condictio furtiva. e pa je tudi B mislil, da ga dolguje iz stipulacije, ga bo lahko priposestvoval, ker sama izroitev na podlagi pravnega temelja, ki ga tejem za resninega, zadostuje za priposestvovanje. A pa bo lahko zahteval nazaj vrednost sunja s condictio indebiti, ker je izpolnil nedolgovano. 158. A je kupil od B-ja sunja Stiha, B pa mu je po pomoti izroil sunja Dama. Ali lahko A priposestvuje Stiha? Ne more, ker kot kupec na more priposestvovati tistega, kar ni bilo kupljeno. 169/2. Iz B-jevega panja je zletel roj ebel in se spustil na A-jevo drevo. B jim je sledil in ko je videl, kje so se ustavile, je el domov po opremo, da bi jih spravil nazaj domov. Vmes pa jih je A hitro zaprl v svoj panj. Komu pripadajo ebele? Ali jih lahko B zahteva nazaj? ebele se tejejo za B-jevo last vse dotlej, dokler jih B vidi in ni teav z njihovim zasledovanjem. ebele so torej e vedno B-jeva last in A ni imel pravice, da bi si jih prilastil. Lahko jih zahteva nazaj z rei vindikacijo ali pa s condictio furtiva. 174/2. A-jeva zaroenka je ugotovila, da jo A e eno leto vara, zato je v jezi vrgla briljantni zaroni prstan na plonik in rekla, da noe imeti niesar od njega. Kasneje je el mimo tistega kraja B, ki je bil A-jev prijatelj. Na tleh je nael prstan in ga tudi prepoznal. Prstan je bil vreden 5000 evrov in B se je hitro spomnil, da z A-jem sploh nista tako dobra prijatelja, v bistvu bolj znanca, in da ga pravzaprav niti ni povabil na poroko, tako da mu v bistvu ni niesar dolan, prej obratno. Prstan je spravil v ep in ga prodal na rnem trgu. Ali je B zagreil tatvino? Utemelji. eprav B ni vedel, da gre za zavreno stvar, ni izvril tatvine. Kljub temu da je imel tatinski namen, ne more biti tatvine, e ni nikogar, komur bi bila storjena. SOLASTNINA 1. "Pars pro indiviso" Kaj pomeni ta izraz (str. 469) ?

Vsak izmed solastnikov nerazdeljene stvari je lastnik raunskega dela celote, ki se imenuje miselni dele ali pars pro indiviso. 2. A in B sta solastnika sunja. A ga z manumisijo osvobodi. Kakne posledice ima ta pravni posel (str. 470) ? Po klasinem pravu suenj ni postal prost, A se je s tem odpovedal samo svojemu deleu, ki je prirasel k deleu B-ja. Po Justinijanu pa je suenj postal svoboden, A, ki ga je brez soglasja B-ja osvobodil, pa je moral B-ju plaati vrednost njegovega delea (favor libertatis). SLUNOSTI 1. Vrste slunosti. Utemelji razliko! (najve 4 stavki) Slunosti delimo na osebne slunosti in zemljike slunosti, ki se dalje delijo na poljske in stvabne. Zemljike slunosti so lahko ustanovljene samo v korist sosednjega zemljia in so praviloma trajne, do izvrevanja slunosti je upravien vsakokratni lastnik zemljia. tevilo osebnih slunosti je omejeno (tiri), ustanovijo se v korist doloene osebe in trajajo najdlje do njene smrti, ni jih mogoe prenesti na druge osebe. Zemljike slunosti: njihovo tevilo ni omejeno upravienec slunosti je gospodujoe zemljie (izvruje jo vsakokratni lastnik) trajne Osebne slunosti: upravienec je oseba, v korist katere je ustanovljena doloena slunost preneha najpozneje s smrtjo upravienca njihovo tevilo je omejeno Zemljike slunosti 1.a) A je kupil zemljie, ki je bilo izredno suho. Soseda je vpraal za slunost vode, vendar le-ta tega ni hotel, ker je bil A-jev neak nekaj dolan. Sosed zato ustanovi slunost, ki je v koristi samega A-ja. A umre in njegov dedi (neak) trdi, da je slunost priposestvoval. A to dri? Zakaj? tevilo osebnih slunosti je bilo omejeno, zato sosed ni mogel ustanoviti posebne slunosti vode samo za A-ja, slunost je bila v korist zemljia. Zato je bilo mono, da je A slunost priposestvoval, vendar jo je moral izvrevati dovolj dolgo (10 ali 20 let). PRP, 224. primer: Slunost napajanja drobnice je praviloma bolj slunost zemljia kot osebe. e pa je oporonik oznail v oporoki neko doloeno osebo, za katero je hotel, da naj ji bo naklonjena slunost, ta slunost ne bo na voljo kupcu ali dediu (pravnemu nasledniku osebe, ki ji je bila slunost naklonjena). 1.b) A je prosil B-ja, da mu dovoli prehajanje preko njegovega zemljia. B je A-ju slednje tudi dovolil, vendar ni elel, da bi pot uporabljali tudi A-jevi potomci. Zato je A-ju izrecno poudaril, da dovoli pot uporabljati samo njemu. ez nekaj let je A umrl in A-jev sin zatrjuje, da ima pravico prehajati ez B-jevo zemljie. Podrejeno pa zatrjuje, da je A takno pravico priposestvoval. Katero pravico ima sin v mislih? Ali ima prav? Kdo bo uspel v posestnem varstvu? Utemeljite!

Sin govori o slunosti pepoti (iter). To ne spada med osebne slunosti, zemljike pa ni mogoe ustanoviti samo v korist doloene osebe. Gre za obligacijsko razmerje, ki velja samo med strankama (A-jem in B-jem) in se ne deduje na potomce. Zato bo v sporu uspel B, dedi nima nobene stvarne pravice. 2. Lastnik zemljia A ima stvarno pravico zajemanja vode na B-jevem zemljiu. Ali lahko A nese C-ju vodo? Tobe B-ja. A ne sme nesti vode C-ju, ker je slunost ustanovljena v korist gospodujoemu zemljiu in se lahko uporablja samo v ta namen. B lahko zoper njega naperi slunostno tobo (actio negatoria). 3. A dvigne svojo stavbo za dve nadstropji, s imer B-jevi stavbi odvzame svetlobo, zaradi esar dva arhitekta, ki imata stanovanji v najemu, B-ju odpovesta najem. Kaj lahko stori B (PRP, 233. primer) ? e B nima slunosti prepovedi gradnje nad doloeno viino (servitus altius non tollendi) na A-jevem zemljiu, potem B ne more zahtevati niesar. e pa ima to slunost, pa lahko toi A-ja z negatorno tobo in zahteva, da vzpostavi prejnje stanje. Poleg tega mora povrniti nastalo kodo (v tem primeru povrnitev najemnine) in B lahko od njega zahteva varino (cautio de amplius non turbando), da ne bi prilo do novih motenj. 4. Oseba A ima njivo, ki je peena in slabo obrodi. Enaka situacija je s sosedoma B in C. Oseba pa ima na svoji zemlji potok. Ali lahko oseba A ustanovi slunost? A se lahko dogovori s -jem, da ta na svojem zemljiu ustanovi slunost aquaeductus (z mancipacijo) ali pa slunost za dovajanje vode po jarku. To je mogoe le pod pogojem, da A-jevo zemljie meji na -jevo. Naelo slunost se lahko ustanovi le na sosednjem zemljiu ima izjemo e ima tudi vmesno zemljie slunost, ga potem lahko ustanovi tudi A (str. 559 945) . 5. A in B sta se dogovorila, da A ne bo gradil preko doloene viine ter s tem omogoil bolji pogled na dolino z B-jevega zemljia. Med A-jevim in B-jevim zemljiem, glede katerega sta se dogovorila, pa je bilo e eno A-jevo zemljie in sicer travnik. ez as A travnik proda C-ju. Kako je sedaj z B-jevo pravico? Ali lahko C na travniku zgradi stolpnico? Ali sme A graditi na svojem zemljiu? Za kaj sploh gre? Upotevaj razline monosti! Gre za ustanovitev zemljike slunosti A je na svojem zemljiu ustanovil slunost servitus altius non tollendi. Ker pri tej slunosti obstaja izjema glede pravila, da je lahko slunost ustanovljena samo v korist sosednjemu zemljiu, B ohrani pravico tudi, ko kupi vmesno zemljie C. Ker C-jevo zemljie ni obremenjeno s slunostjo, lahko C zgradi stolpnico. Ko se to zgodi, prenega tudi B-jeva pravica na A-jevem zemljiu, ker mora slunost koristiti gospodujoemu zemljiu, tukaj pa B-ju ni ne koristi, e A na svojem ne gradi, ker mu je razgled zakril e C. Osebne slunosti 1. Razlike med rabo in uitkom? Uitek (usufructus) je osebna slunost, ki uitkarju dovoljuje, da stvar uporablja in pridobiva njene plodove (lahko jih tudi prodaja). Pri rabi uzuar sme stvar samo uporabljati, ne sme pa pridobivati njenih plodov, razen nekaj malega za osebno rabo, nikakor pa jih ne sme prodajati. Uitkar lahko prenese izvrevanje uitka na drugo osebo, uzuar pa ne. 2. Voljena je raba na ovcah. V em je razlika med rabo in uitkom (PRP, 240/2)?

Raba: uzuar lahko stvar uporablja za svoje potrebe tako, da se ohranja njena substanca. Podobnosti: uporaba stvari ni smela posei v njeno substanco. Razlike: osebna narava rabe (uzuar ni mogel prenesti izvrevanja rabe na drugega); uzuar naeloma ne sme pridobivati plodov, uitkar pa jih lahko. Raba na ovcah: uzuar sme rabiti ovce za gnojenje, lahko pridobiva tudi nekaj malega mleka (ne sme pa pridobivati volne in jagnjet ter prodajati plodov, kot bi lahko uitkar). 3. Sempronij je Ticiju prepustil v uitek doloen denarni znesek. Naslednji dan so mu ga ukradli. Opredeli razmerje. Kdo trpi kodo? Utemelji morebitne tobe (str. 575). Gre za nepravi uitek, ker je predmet uitka potrona stvar. Na uitkarja v tem primeru preide tudi lastninska pravica, zato on trpi nevarnost nakljunega unienja. e se je uitkar zavezal lastniku z varino, da mu bo vrnil enak znesek, jo je lahko bivi lastnik zahteval s stipulacijsko tobo (actio certae creditae pecuniae), sicer pa z obogatitveno tobo (kondikcijo). 4. A je imel na gozdu rabo. Ko si je pripravljal drva, je mimo priel B, ki so mu bila drva zelo ve in je ponudil da jih odkupi nad trno ceno. A je privolil. Komentiraj! (2 stavka) (PRP, 241. primer) Uzuar praviloma nima pravice prodajati plodov stvari, na kateri ima slunost rabe. Izjema pa je pri rabi na gozdu, ki jo je cesar Hadrijan izenail z uitkom, tako da A sme prodati drva B-ju. 5. A ima uitek na srajci. Ker ima svojih srajc dovolj, jo da v najem B-ju. C pravi, da tega ne bi smel storiti. Kdo ma prav in zakaj (PRP, 237. primer)? A ne sme dati srajce v najem, ker se mora uitkar pri izvrevanju uitka na preminih stvareh drati prave mere, da jih ne unii (servitutibus civiliter utendum est) in da mora v zvezi z uporabo stvari ravnati kot poten mo (vir bonus). 6. A je prodal hio z zemljiem B-ju, C pa ima uitek na tem zemljiu. Katere tobe izhajajo iz te situacije? B lahko toi A-ja z actio empti zaradi pravne napake stvari, e za obstoj uitka na zemljiu ni vedel. C lahko toi B-ja, e je ta posestnik, z vindicatio usufructus oz. actio confessoria. 7. A je bil toen z negatorno tobo. Kljub temu je spet posegel v B-jevo pravico. Katero OBLIGACIJSKO tobo ima na voljo B? Cautio de amplius non turbando se lahko ustanovi samo s STIPULACIJO, torej ima OBLIGACIJSKOPRAVNO tobo iz stipulacije, kar je predvidevam, da je varina obljubljena v denarnem znesku condictio ali actio certae creditae pecuniae. 8. Na B-jevi sunji S je bil v korist A-ja ustanovljen uitek. ez as je to sunjo B Aju vzel. Za kaj gre? Kakne monosti ima A? Navedi morebitne zahtevke. Na kaj bi se zahtevek glasil? A je uitkar in torej samo detentor (eprav mu pretor nudi analogne posestne interdikte). A lahko uveljavlja svojo slunostno pravico z actio confessoria (vindicatio usufructus). Od toenca lahko zahteva priznanje obstoja slunosti na stvari in povrnitev plodov, ki jih kot uitkar ni mogel pridobiti (uitkar lahko pridobiva redne plodove pri sunji gre za njeno delo ali pa plailo za delo, ki ga je opravila za nekoga drugega, ne pripada pa mu otrok). Lahko zahteva tudi varino cautio de amplius non turbando, da v prihodnje ne bo ve prihajalo do motenj.

9. A je volil B-ju sadovnjak na svojem zemljiu. B sadja ni maral, zato je zemljie prekopal in nasadil vinograd. Ali je ravnal prav? Ali bi lahko obral sadje in ga prodal na trgu? Ali sme oddati zemljie v zakup C-ju, ki ima tovarno sadnih sokov? Utemelji! B ne bi smel v nobenem primeru spremeniti namembnosti zemljia. e mu je A volil na sadovnjaku uitek, potem lahko sadje prodaja ali pa da izvrevanje uitka v zakup. e pa mu je volil rabo, potem pa lahko sadovnjak uporablja samo za osebno rabo ter pridobivati samo toliko plodov, kolikor jih je potrebuje za vsakdanjo rabo. ZASTAVNA PRAVICA 1. Pignus in rem suam Prevod: zastavna pravica na lastni stvari. Praviloma ni mogoa nobena stvarna pravica na lastni stvari, tukaj gre za izjemo. e A zastavi zaporedoma neko stvar Bju, C-ju in D-ju, nato pa B umre in A postane njegov dedi, bi s konfuzijo A izgubil prvi poplailni rang. Zato je v tem primeru mona zastavna pravica na lastni stvari. 2. A je sprejel v zastavo od B-ja, kateremu je bil posodil 1000, pet novih avtomobilskih gum. B je moral na svojem avtu zamenjati gume. Zato je vrnil A-ju 800 in ga prosil, da mu vrne 4 gume. Ali bo uspel? Utemelji (z navedbo ustreznega reka)! (2 stavka) B ne bo uspel, saj mu A ni dolan vrniti gum, dokler ni njegova terjatev poplaana v celoti: pignoris causa indivisa (predmet zastavne pravice je nedeljiv). Zastavni upnik, katerega terjatev je bila delno poplaana, ni dolan vrniti zastavitelju ustreznega dela zastavljenih stvari. 3. A je B-ju zastavil tujo stvar. Razloi obligacijskopravni in stvarnopravni vidik (str. 595)! Z zastavitvijo tuje stvari ne nastanejo nobeni stvarnopravni uinki, ker A nima razpolagalne pravice. Zastavitev tuje stvari je torej nina in zastavni B na njej ne dobi nobene stvarne pravice. Obligacijskopravno pa pride z izroitvijo stvari do nastanka zastavne pogodbe, na podlagi katere lahko B toi A-ja s tobo actio pigneraticia in rem in zahteva od njega interes, ki ga je imel na tem, da bi dobil zadostno jamstvo za zavarovanje svoje terjatve. 4. A je ukradel neko stvar in jo dal v zastavo B-ju. Pojasni razmerje med njima in njune zahtevke! Med A-jem in B-jem je z izroitvijo nastala zastavna pogodba (pignus), na podlagi katere lahko B zahteva od A-ja takojnjo zastavitev primerne stvari za jamstvo terjatve. Na ukradeni stvari ni nastala zastavna pravica in B nima nobenega zahtevka zoper lastnika stvari. 5. Ticija je zastavila tuje zemljie Ticiju, zatem pa e Meviju. Ko je kasneje postala lastnica te zastavljene stvari, jo je ocenjeno dala mou za doto. Kako je z Mevijevo zastavno pravico (PRP, 278. primer)? Mevijeva zastavna pravica ne konvalidira, ker Ticija ni imela zemljia v lasti niti takrat, ko ga je zastavila Meviju, niti takrat, ko je izpolnila svojo obveznost Ticiju. To pa ne velja, e mo, ki je sprejel zemljie za doto, ni bil v dobri veri. Zastavitev tuje stvari je nina. e pa dolnik kasneje postane lastnik zastavljene stvari, ga lahko upnik toi z analogno tobo, toda pogoj je, da ima takrat dolnik

stvar v lasti. e je nima, potem upnik ne more zahtevati prepustitve stvari od trenutnega lastnika, ker stvar ni obremenjena z zastavno pravico. 6. A je B-ju hipoteno zastavil kmetijsko zemljie. Po zastavitvi ga je zael intenzivno obdelovati. Posadil je trto in zgradil klet, v kateri je imel sode, stiskalnico in traktor s kropilnico. ez as je B zahteval prepustitev zastavljene stvari. S im lahko to stori? Kaj bo lahko zahteval od B-ja? B lahko zahteva prepustitev hipoteno zastavljene stvari v posest s stvarnopravno tobo actio Serviana (po Justinijanovem pravu actio hypothecaria in rem). Od B-ja bo lahko zahteval prepustitev zemljia z vsem, kar je z zemljiem trajno spojeno (po naelu superficies solo cedit). Ne bo pa mogel zahtevati preminih stvari, kot so sodi, stiskalnica in traktor, ker te niso bile predmet hipotene pogodbe (samo zemljie). 7. A zastavi B-ju za potovanje, C-ju za popravilo hie in D-ju za nakup sunja, svoje zemljie. Kako se poplaajo (PRP, 286. primer; str. 601)? Prednost pri poplailu ima C, ki je dal denar za popravilo hie, B in D pa se poplaata po vrstnem redu, po katerem je zastavna pravica nastala (prior tempore, potior iure), torej najprej B, nato C. C-jeva pravica, da ima prednost pri izvrbi, se imenuje privilegium exigendi. 8. Natej razlike med pactum antichreticum in tiho antihrezo! Pactum antichreticum pomeni, da se zastavitelj dovolil zastavnemu upniku, da stvar uporablja ali pridobiva njene plodove, s tem pa se zmanja njegova obveznost (upnik pridobljene plodove odteje od obresti in od glavnice). Tiha antihreza pa pomeni, da lahko zastavni upnik, ki je dal brezobrestno posojilo, pridobiva toliko plodov od zastavljene stvari, kolikor bi znaale zakonite obresti. Prvi nastane s soglasjem strank, tiha antihreza pa velja tudi brez dogovora. 9. A zastavi B-ju kravo. Kako je z mlekom (str. 604) ? A ne more pridobivati mleka, razen e sta se z B-jem dogovorila, da lahko pridobiva plodove (pactum antichreticum). V tem primeru je moral pridobljene koristi odteti od obresti ali pa od glavnice. lahko se dogovorita tudi, da lahko mleko pridobiva namesto obresti. e je bila stvar zastavljena za brezobrestno posojilo, potem lahko A pridobiva toliko mleka, kolikor bi znaale zakonite obresti (antichresis tacita). 10. Katero tobo ima zastavni upnik in kaj lahko z njo zahteva? Zastavni upnik ima stvarnopravno tobo actio pigneraticia in rem, s katero lahko zahteva prepustitev zastavljene stvari v posest, e mu je kdo odvzel stvar, ki jo je imel roni zastavi. 11. A kupi od B-ja zemljie s hio, na katerem C uveljavlja zastavno pravico. Kakne zahtevke in monosti imajo med sabo? C lahko z actio hypothecaria in rem (actio Serviana) zahteva od A-ja, da mu prepusti zemljie v posest. Tobo je namre mogoe naperiti zoper vsakokratnega posestnika. A pa lahko zoper B-ja naperi actio empti, ker mu je bila stvar evincirana (pod pogojem, da ni vedel za obstoj zastavne pravice). Toba se glasi na interes (ki je v primeru evikcije obsegal vrednost dvojne kupnine). A lahko C-ju ponudi plailo B-jevega dolga in oddri zastavljeno stvar (ius offerendi). Tudi v tem primeru lahko uporabi tobo actio empti zoper prodajalca, ker je stvar obdral na podlagi drugega pravnega naslova.

12. A zastavi B-ju raunalnik. Ker pa pie seminarsko, mu obljubi, da ga bo izroil ele ez 1 mesec. Pred koncem meseca pa A raunalnik proda C-ju. Kaj lahko napravi C? Ali je kupoprodajna pogodba veljavna? Nastala je hipotena zastavitev, pri kateri zastavitelj zastavljene stvari ne izroi v posest. Kupoprodajna pogodba je veljavna, ker ustvarja samo obligacijska razmerja, ne posega pa v stvarnopravno sfero. Ker je A ravnal nepoteno, ga lahko C toi zaradi z actio empti, ki se glasi na interes (s stalia C-ja je zastavna pravica na raunalniku pravna napaka). Ko B zahteva raunalnik z actio hypothecaria, lahko C izkoristi tudi ius offerendi in tako obdri raunalnik. 13. A je zastavil svojo hio B-ju. Med trajanjem zastavne pravice hia pogori in A proda zemljie C-ju, C pa tam zgradi novo hio. Kaj je z zastavno pravico? Svetuj B-ju (PRP, 273. primer). B lahko zahteva prepustitev zemljia s hio od C-ja v posest, ker je predmet zastavne pravice zemljie z vsem, kar je z njim trajno spojeno, torej tudi hia. C pa lahko posestvo zadri, dokler mu B ne vrni toliko, koliko je zaradi nove hie posestvo ve vredno, do viine C-jevih strokov. 14. Dolnik A je rono zastavljeno stvar upniku B-ju ukradel in prodal C-ju. Ali C lahko stvar priposestvuje? C ne more priposestvovati stvari, ker se teje za ukradeno. 15. Zastavni upnik A je imel zastavno pravico na gozdu. Iz lesa naredi ladjo. Ali je ladja predmet zastavne pravice (PRP, 274. primer; str. 596) ? Zastavni upnik bi moral pri dogovoru dodati, da je predmet zastavne pravice tudi vse tisto, kar je narejeno iz gozda. e tega ni storil, potem ladja ni predmet zastavne pravice, ker ladja ni isto kot les. les pa je predmet zastavne pravice, ker je e v poznem klasinem pravu veljalo, da so skupaj z matino stvarjo s tihim dogovorom zastavljeni tudi plodovi. 16. Dolnik A je zastavil upniku B-ju prodajalno. A je blago iz prodajalne prodal in kupil drugo ter ga spravil v to prodajalno. Potem je umrl. Ali sme upnik B s hipotekarno tobo zahtevati vse blago, ki se v tej prodajalni nahaja (PRP, 260. primer) ? Izraz prodajalna zajema poleg stavbe tudi blago, ki se v njej nahaja, zato ga B sme zahtevati s hipotekarno tobo, eprav ne gre za isto blago, kot je bilo tam v trenutku nastanka zastavne pravice. teje se, da je obremenjeno z zastavno pravico vse tisto, kar je bilo v asu A-jeve smrti najdeno v njegovi prodajalni. 17. A je zastavil svoje stvari B-ju in C-ju v celoti, ampak zastavljene stvari imata D in E. S kakno tobo bosta B in C zahtevala prepustitev posesti? Kaj e pride do spora med njima samima (PRP, 280. primer) ? B in C bosta lahko zahtevala s hipotekarno tobo (actio hypothecaria in rem) stvari v celoti. e pride do spora med njima, potem je bolji poloaj posestnika, ki lahko zoper drugega uporabi ugovor e ni bilo dogovorjeno, da je ta stvar zastavljena tudi meni. e pa bi bila stvar zastavljena po deleih, bi vsakemu izmed njiju pripadla analogna toba, s katero bi posamezni zastavni upnik zahteval posest na polovici zastavljenih stvari. 18. A je hipoteno zastavil vazo trem upnikom. Najprej B-ju za svoj dolg v viini 100, nato C-ju za Ticijev dolg v viini 120 in kot tretjemu e D-ju za svoj dolg v viini 40. D se je z B-jem dogovoril, da mu bo plaal njegovo terjatev ter da bo

potem on vazo prodal. Ali bo uspel? e, zakaj? Kakna bodo poplaila posameznik upnikov, e bo za vazo iztril 240? Pojasni! D bo uspel, ker ima pri vekratni zastavitvi zastavni upnik, ki mu je bila stvar kasneje zastavljena, pravico, da prvemu upniko ponudi plailo njegove terjatve in tako stopi na njegovo mesto (ius offerendi et succedendi pravica ponudenja in nasledovanja). Potem ko vazo proda, se najprej poplaa iz tega dolg prvega upnika (torej 100), nato drugega (C-jev dolg je poplaan v celoti) in ele potem pride spet na vrsto D, katerega dolg je poplaan le delno (20 od 40), ostanek pa mora terjati od A-ja. 19. A zastavi B-ju srebrno vazo. Potem jo A B-ju ukrade in jo proda C-ju. Kaj lahko naredi B (PRP, 271. primer) ? Kaj je ta zastavna pravica s stalia prodajne pogodbe med A in C? B lahko zahteva vazo od C-ja z actio pigneraticia in rem, B-ja pa lahko toi zaradi tatvine z actio furti. S stalia prodajne pogodbe gre za pravno napako. 20. Oseba A zastavi traktor osebi B, a ga e rabi za delo na njivi, zato ji ostane v posesti. e pred dokonanim delom ga proda osebi C. Razmerje, kaj lahko naredi oseba B (PRP, 271. primer) ? Nastala je hipotena pogodba, tudi kupna in prodajna pogodba je veljavna, kupec lahko uveljavlja pravno napako, e za zastavno pravico ni vedel (actio empti). B lahko zahteva traktor od trenutnega posestnika z actio hypothecaria in rem. Poleg tega lahko toi A-ja zaradi tatvine. 21. A je bil v finannih teavah, zato si je od svojega soseda B-ja sposodil 1000 zlatnikov in mu v zastavo prepustil svojega konja, kmalu zatem je A skrivaj vzel svojega konja in ga prodal ter izroil C-ju. Ali je C pridobil na konju lastninsko pravico? Kaj lahko oitamo A-ju? Kateri zahtevki bodo prili v potev? Utemelji! C na konju pridobi lastninsko pravico, vendar konju sledi tudi zastavna pravica, ki je absolutna (uinkuje proti vsakomur). B lahko zahteva konja od C-ja z actio pigneraticia in rem. C pa lahko uveljavlja pravno napako na kupljeni stvari in zahteva od A-ja povrnitev interesa z actio empti, vendar samo pod pogojem, da za napako ni vedel. A-ju lahko oitamo tudi tatvino zastavljene stvari (ker je A e vedno lastnik, gre za furtum possessionis) in B lahko zoper njega naperi tobo iz tatvine actio furti ki se glasi na dvojno vrednost konja. 22. A je vzel v najem terme od prvega dne naslednjega leta. Ker je zamujal s plailom, je obljubil najemodajalcu, da mu zastavi svojega sunja Seja. Pred dospetjem obveznosti iz najemne pogodbe je prepustil istega sunja v zastavo drugemu upniku, od katerega si je izposodil nek denarni znesek. Za kaj gre? Kako bo s poplailom zastavljenega sunja? V prvem primeru gre za hipoteno zastavo, v drugem primeru pa za pignus. Prednost ima tisti upnik, kateremu je bila stvar zastavljena prvemu (prior tempore, potior iure). Najemodajalec bo lahko zahteval od drugega upnika izroitev sunja z actio hypothecaria in rem, drugi upnik pa lahko uporabi samo ius offerendi et succedendi. 23. Posebni razlogi za prenehanje zastavne pravice. Prodaja zastavljene stvari; ko ugasne terjatev, v zavarovanje katere je bila ustanovljena (plailo, odpoved); confusione (s konfuzijo); unienje stvari; novacija; upnikova zamuda; priposestvovanje prostosti zastavljene stvari (po naelu longi temporis praescriptio). Primeri iz knjige

248/1. A se je dogovoril z B-jem, da mu bo zastavil zlato in mu ga je tudi pokazal, nato pa mu je izroil bron. Ali je nastala zastavna pravica na bronu ali na zlatu? Z zastavno pravico je obremenjeno zlato, ker stranki glede brona nista soglaali. A bo lahko od B-ja zahteval. da mu izroi zlato. z actio pigneraticia in rem. 262. Ticij je brez Gajeve vednosti zastavil njegov prstan, nato pa je Gaj postal Ticijev dedi. Ali lahko zastavna pravica na prstanu konvalidira? Zastavna pravica ne konvalidira in zastavni upnik nima nobene stvarnopravne tobe glede prstana. 263. A je B-ju zastavil tujega konja v zavarovanje njegove terjatve. Nato je B-ju dolg plaal, B pa mu ni hotel vrniti konja. Ali ga lahko A zahteva nazaj? S katero tobo? A ga lahko zahteva nazaj z actio pigneraticia directa, ker mu je B na podlagi zastavne pogodbe dolan vrniti zastavljeno stvar, etudi A ni lastnik. 265. A je vrnil B-ju zastavljeno stvar, ker je mislil, da mu bo B dal denar. B pa je stvar vzel in jo vrgel skozi okno, kjer jo je prestregel njegov pajda. Ali lahko A zahteva stvar nazaj? S katero tobo? A lahko zahteva stvar nazaj z actio pigneraticia contraria na podlagi zastavne pogodbe. e mu B ugovarja, da je bila zastavljena stvar vrnjena, lahko A replicira, da je lo za prevaro (replicatio doli) in da zastavljena stvar ni bila vrnjena, temve odvzeta s prevaro. 281. Zakupnik je na A-jevo zemljie pripeljal par volov, katere je prej obremenil s hipoteko v prid B-ja. Ali lahko A zahteva vole od B-ja z actio hypothecaria in rem? B ima monejo pravico kot A, ker je vole dobil v zastavo prvi. A-ju namre niso bili zastavljeni z dogovorom, temve ele takrat, ko jih je zakupnik pripeljal na zemljie. OBLIGACIJSKO PRAVO SPLONI POJMI 1. Ticija, ki je imela z drugim sina, se je poroila z Gajem Sejem, ki je imel druino. Dogovorila sta se, da se bosta Ticijin sin in Gajeva hi poroila ter doloila kazen za primer, da bi kateri od njiju oviral poroko. Potem je Gaj Sej umrl in hi se ni hotela poroiti. Ali so Gajevi dedii zavezani iz stipulacije? Katero pravno sredstvo imajo na voljo (str. 639)? Gajevi dedii se lahko branijo z ugovorom zvijane prevare (exceptio doli), ker je bil dogovor v nasprotju z dobrimi egami in navadami. 2. Primer za pravo in nepravo pogodbeno globo. a) Ali mi obljubi dati sunja Stiha? e mi ga ne bo dal, ali mi obljubi dati 10? b) Ali mi obljubi dati 100, e ne bo v enem letu osvobodil svojega sunja Mevija? 3. A obljubi B-ju psa Sultana ali Kazana, pred iztekom roka pa Sultana povozi avto. A, ki ne more iveti brez psa, se odloi, da bo B-ju Kazana dal ele, ko mu C izroi drugega psa. Dan po preteku roka, v katerem bi psa moral izroiti B-ju, Kazana ugrizne klop in pes umre. Kdo nosi kodo, kaj je to in kaj lahko kdo zahteva? Gre za alternativno obveznost, pri kateri sta predmeta obveznosti dva, predmet izpolnitve pa je samo eden (duae res sunt in obligatione, una est in solutione). En

predmet je praviloma na nevarnost dolnika, drugi je na upnikovo nevarnost. Ker je pes Sultan umrl, bi moral B-ju izroiti psa Kazana, ker pa tega ni storil, je priel v zamudo (mora debitoris), kar pomeni, da je nevarnost nakljunega unienja prela nanj. Zato kodo zaradi smrti psa nosi A in B lahko od njega zahteva odkodnino. 4. A s stipulacijo obljubi B-ju sunja ali denar do doloenega roka. Suenj pred iztekom roka umre. Kaj lahko zahteva B? Gre za alternativno obveznost. e je eden izmed predmetov obveznosti po nakljuju unien (tukaj suenj), lahko B zahteva od A-ja drugo stvar (denar). (Praviloma je prva stvar na nevarnost dolnika, druga pa na nevarnost upnika, vendar je v tem primeru druga stvar genus (ne more biti uniena).) B lahko torej zahteva denar, vendar ele po poteku roka. Uporabi lahko tobo action certae creditae pecuniae. 5. Kaj je utilitetno naelo in kdaj velja ? Utilitetno naelo pomeni, da je stopnja skrbnosti pri pravnih razmerjih odvisna od koristi, ki jo ima posamezna stranka od razmerja. e ima veliko koristi, potem je njena odgovornost veja (odgovarja za naklep in malomarnost), e ima manjo korist, je njena odgovornost manja (odgovarja samo za naklep). Naelo velja subsidiarno, torej samo v primeru, ko se stranki ne dogovorita drugae. Stranka, ki ima pri pravnem razmerju moneji interes (tj. vejo korist), je zavezana k bolj skrbnemu ravnanju. Stranka, ki nima posebnega interesa ali koristi, odgovarja samo za naklep in hudo malomarnost (str. 669). 6. Diligentia quam in suis. Kaj je to? Primerjaj z vsebinsko enakimi pojmi! Kje naletimo na to? Prevod: odgovornost za skrbnost kot v lastnih zadevah. Gre za konkretno merilo skrbnosti pri kateri se je upotevala skrbnost, ki jo je stranka kazala pri svojem sicernjem ravnanju. To merilo se je uporabljalo, ko sta se v ravnanju stranke meala njen lastni in tuji interes: drubena pogodba (societas) in drubi podobna nakljuna premoenjska skupnost (communio incidens), varutvo za nedorasle, vesoljni fideokomisar, sodedi, odgovornost moa za dotalne stvari. 7. Opredeli temeljni naeli obrestovanja (str. 673)? Ni dovoljeno obrestovanje obresti (anatocizma). Ko znesek neplaanih obresti dosee viino glavnice, se obrestovanje ustavi. 8.a) A obljubi B-ju: Ali mi da 10, e mi ne izroi sunja Stiha do pred 1.10.? Suenj Stih umre pred 1.10. Katero tobo ima na voljo B in kaj z njo terja? Obljuba neprave pogodbene kazni s stipulacijo. B ima na voljo tobo iz stipulacije, s katero lahko zahteva obljubljeni znesek (actio certe creditae pecuniae), vendar ele po preteku roka. 8.b) Ticij:"Ali mi obljubis dati 1000 e ne ne da sunja stiha do 1.4?" "Obljubim". suenj prej umre. kaj lahko Ticij zahteva, katreo tobo ima na voljo? 9. A obljubi B-ju 50 denarnih enot, e mu ta do 1. v mesecu ne izroi sunja Stiha. Suenj Stih pred potekom roka umre. Kaj in kdaj bo B lahko terjal od A-ja? Utemelji (PRP, 343. primer). B bo lahko terjal 50 denarnih enot ele prvega v mesecu, ker je pogodbena kazen obljubljena pod pogojem in z rokom. Pogoj je e zapadel, toda B mora poakati e, da potee rok.

10. Kdaj je poleg pogodbene globe mogoe zahtevati tudi izpolnitev (primarne) obveznosti? Navedi praktien primer! Kadar sta se stranki dogovorili za pogodbeno kazen, ki naj zagotovi pravoasno izpolnitev obveznosti. Primer: Ali mi obljubi dati 100 do 1.5.? e mi ne bo izroil denarja do 1.5., ali mi obljubi dati za vsak mesec 5? (stranki sta se lahko dogovorili za pogodbeno kazen namestno zamudnih obresti) 11. Kaj je ara in kje so jo v rimskem pravu uporabljali? Ara je bila dajatev doloene stvari manje ali simboline vrednosti, ki jo je dala ena stranka drugi v znamenje sklenjene pogodbe (arrha confirmatoria). V Justinijanovem pravu je bila lahko ara dokazilo, da je bila pogodba sklenjena, ali pa je imela vlogo skesnine stranka je lahko za ceno are odstopila od pogodbe. 12. A mora B-ju vrniti denar. Namesto denarja mu vrne uro. Komentiraj! Gre za nadomestno izpolnitev (datio in solutum), ki pa ima veljavo samo, e se upnik z njo strinja prej ali pa jo naknadno odobri. Upnik ni dolan sprejeti nadomestne izpolnitve. e se A torej ne strinja z nadomestitvijo, obveznost ne ugasne, dokler mu B ne vrne denarja. 13. A je dolan B-ju 100. B privoli, da mu A namesto 100 da vola. Kaken institut je to? Nato A-ju tretji stvar evincira. Svetuj A-ju. Gre za nadomestno izpolnitev ali datio in solutum (dajatev namesto plaila). V klasinem pravu se je telo, da v primeru evikcije obveznost obstaja naprej, B bi lahko torej zahteval 100, ki mu jih je A prvotno dolgoval. Proti koncu klasine dobe pa so upnika, ki mu je bila stvar evincirana, obravnavali kot kupca. B je imel analogne tobe iz kupne pogodbe, toi lahko torej z actio empti na interes, ki ga je imel na tem, da mu stvar ne bi bila evincirana. 14. Praktini pomen naela ipso iure compensatur (2 stavka). Gre za naelo Justinijanovega prava: do pobotanja pride po samem pravu v primeru oitnih pravic. Kako so to naelo uresnievali v praksi ni povsem jasno. Verjetno je moral sodnik toenca obsoditi na razliko tudi takrat, kadar toenec ni posebej uveljavljal v pobot svoje nasprotne terjatve. To je bilo mogoe samo v primeru, ko so se toenevi nasprotni zahtevki pokazali e v teku pravde. Sicer je moral toenec sodnika najprej vsaj seznaniti z obstojem svoje terjatve (podati pobotno izjavo). 15. A dolguje B-ju 100, ki bi jih moral vrniti pred 1.2. B pa si 1.3. sposodi od A-ja 50, ki jih mora vrniti do 1.4. Kaj lahko A predlaga B-ju? Lahko mu predlaga, da bi se njuni vzajemni terjatvi med seboj pobotali in bi mu dolgoval le ostanek. Gre za pactum de compensando (pobotni dogovor), ki uinkuje od trenutka sklenitve. 16. A je B-ja prosil za denarno posojilo. B ni imel denarja, imel ja pa terjatev v znesku 1000 nasproti C-ju. Kako lahko B prenese terjatev na A-ja? Kdaj se teje, da je terjatev prela na A-ja? B lahko prenese terjatev na A-ja s cesijo. B je cedent (odstopnik), A je cesionar (prevzemnik). Terjatev preide na A-ja, ko je C o odstopu obveen. 17. Kaj vse je lahko iusta causa cesije? Zavezovalni pravni posel, zakon ali sodna odloba. 18. Pravni posel v korist tretji osebi.

Rimsko pravo ima naeloma odklonilno stalie. Pogodbena kazen, tretja oseba ne more zahtevati izpolnitve. Justinijan: monost tobe tretje osebe. Izjema v klasinem pravu: posojilna pogodba. e je nekdo dal svoj denar kot posojilo v tujem imenu, je tisti pridobil tobo. Pogodbe v korist dedia ki jih je mogoe izpolniti po smrti upnika (omejeno, Just. to odpravi). 19.a) Ticij: Ali mi obljubi dati 500, ko bom umrl? Mevij: Obljubim. Kdaj in e bo lahko Ticij terjal Mevija? Gre za stipulacijo, s katero si je dal Ticij obljubiti za as po svoji smrti (post mortem meam). Ticij bi lahko terjal Mevija ele po svoji smrti. Gre torej za pogodbo v korist Ticijevega dedia (to je v korist tretje osebe), ki po rimskem pravu ni bila veljavna, veljavna pa je postala po Justinijanovem pravu. 19.b) Ticij: Ali mi obljubi dati 500, ko bo umrl? Mevij: Obljubim. Kdaj in e bo lahko Ticij terjal Mevija? Navedi morebitne tobe. Ticij bi lahko terjal Mevija ele po izpolnitvi navideznega pogoja, torej po Mevijevi smrti. Gre za pogodbo v breme tretje osebe, saj bi Ticij lahko terjal Mevijega dedia. Takne pogodbe po klasinem pravu niso bile dopustne, Justinijanovo pravo pa je to omejitev odpravilo. Toba: condictio certae creditae pecuniae. 20. Ali sta in kdaj sta suenj in sin pod oetovo oblastjo odgovarjala za pogodbene obveznosti? Kako oe odgovarja pri actio de peculio? Odgovarjala sta s svojim pekuliarnim premoenjem. Pri actio de peculio je oe odgovarjal do viine sunjevega ali sinovega premoenja, ki je bilo sicer de iure njegovo, de facto pa ga je imel sin ali suenj. V odnosu do tega premoenja pa je tudi sam oe nastopal kot neke vrste privilegirani upnik najprej je odtel svoje terjatve, potem pa je izplaal druge po vrstnem redu, kot so uveljavljali svoje terjatve. POROTVO 1. A potoi B-ju, da mu C noe plaati dolga in B mu obljubi da bo dobil dolgovan denar e v tem tednu. Ali lahko A terja izpolnitev od B-ja kot od poroka? Ali lahko B, e plaa A-ju terja od C-ja? Kakno razmerje je med B in C? Gre za konstitutum debiti alieni, s katerim je nastalo porotvo, zato lahko A terja izpolnitev od B-ja. B ima regresni zahtevek do C-ja, razen e je dolg izpolnil z darilnim namenom oziroma e je to storil proti B-jevi volji. Odvisno je od razmerja med njima: e je C naroil B-ju naj porokuje zanj, B zahteva iz mandata e je bil B C-jev dolnik, sta se zahtevka pobotala e je B prevzel porotvo brez C-jevega naroila, je zahteval iz poslovodstva brez naroila e je B prevzel porotvo kljub C-jevi prepovedi ali z darilnim namenom ni mogel terjati ni. (knjiga str. 744) 2. A prosi B-ja naj da C-ju posojilo. Kaj se zgodi, e B to sprejme? Kaj lahko zahtevata A in C? Kaj lahko stori B, e mu C noe plaati dolga? Gre za mandatum qualificatum (kreditno naroilo). Med A in B nastane mandatno razmerje. Med B in C nastane posojilna pogodba, A pa ima na podlagi mandata vlogo poroka. (e C noe plaati dolga, ga lahko B toi z actio certae creditae pecuniae.) e mu ne uspe, lahko toi A-ja z actio mandati contraria na povrnitev strokov in kode, to je v tem primeru na znesek, ki bi ga moral dobiti od C-ja.

3. Razlika med kreditnim naroilom in posrednim posojilom? Razlika je v tem, da pri posrednem posojilu mandant naroi mandatarju, naj da posojilo v njegovem imenu (tj. mandantovem), tako da med mandatarjem in tretjo osebo ne nastane nobeno razmerje, mandatar lahko samo zahteva povrnitev strokov od mandanta. Pri kreditnem naroilu pa da mandatar posojilo v svojem imenu, s tem pa nastane posojilna pogodba med mandatarjem in posojilojemalcem ter ena izmed oblik porotva med strankama mandata. 4. A kupi konja od B-ja za 5000. Ker gre za dosti denarja, se poleg A-ja z adpromisijo kot porok zavee e Ticij. Konj pred izroitvijo zaradi nakljuja pogine. B terja od poroka denar. Ali bo uspel? Utemelji! (3 stavki) Pri kupni pogodbi nevarnost nakljunega unienja preide na kupca s perfektnostjo pogodbe, torej ko stranki doseeta sporazum o blagu in ceni. V tem primeru je nevarnost torej e prela na kupca, zato mora A plaati kupnino. B bo uspel s terjatvijo nasproti poroku le, e je prej e terjal A-ja, sicer lahko Ticij uveljavlja beneficium ordinis (pravno dobroto vrstnega reda). 5. A, ki nima denarja, ki bi ga rad posodil B-ju, naroi C-ju naj posodi denar B-ju. Po izteku roka je B vrnil C-ju ele polovico posojenega zneska. Kaj lahko stori C? C lahko terja A-ja na podlagi mandatnega razmerja. Z actio mandati contraria lahko zahteva preostali dolg, saj praviloma mandatar ne sme imeti od mandata niti kode niti koristi. Gre za eno izmed oblik porotva. 6. A se je zavezal kot porok, ker je mislil da bo to samo pro forma. Kasneje pa se izkae, da je dolnik neplaevit. Kaj lahko stori, ker je mislil, da bo porok samo pro forma? A se tukaj ne more sklicevati na razhajanje med voljo in izjavo, ker miselni pridrek ni pravno upoteven. To, da je mislil, da mu ne bo treba plaati, ne vpliva na obstoj njegove obveznosti in A bo moral poravnati dolg. STIPULACIJA 1. A s stipulacijo obljubi B-ju prenosni raunalnik. Ko ga izroi B-ju, ta zauden opazi, da ni nobene programske opreme, zato jo zahteva od A-ja. Ali bo uspel? (2 stavka) e je A obljubil samo prenosni raunalnik, ni pa obljubil, da je raunalnik opremeljen s programsko opremo, B ne bo uspel, ker je sam oblikoval stipulacijo in bi moral bolj natanno opredeliti, kaj eli (sploh pa si jo lahko naloi z interneta na PirateBayu tako kot vsi drugi ). 2. Kako so Rimljani reevali nejasnosti pri stipulacijski pogodbi? Zakaj? Razlagali so jih v kodo stipulatorja, ker je imel on monost, da bi vsebino stipulacije oblikoval bolj jasno in se tako izognil nesporazumom. (Izjema so bili primeri, ko se je promisor skliceval na nejasnost zaradi oitne koristi.) 2. A je obljubil B-ju 100. Vendar v stipulaciji nista tono navedla, da gre za doto. Kasneje se zaroenca razideta. Kaj lahko stori A, e ga je B toil na izpolnitev s stipulacijo dolgovanega zneska? Za kakno stipulacijo gre (str. 764; PRP, 338. primer) ? Gre za abstraktno oblikovano stipulacijo, ki vsebuje tihi pogoj (condicio tacita), da bo prilo do nastanka zakonske zveze. Ker je podlaga odpadla, je postala stipulacija neveljavna in B se lahko brani z exceptio doli.

3. A se je z B-jem dogovarjal, da bi mu dal kredit, in se mu je s stipulacijo vnaprej zavezal (preden je bilo posojilo izplaano), da mu bo vrnil s 5% obrestmi. Potem je ugotovil, da ne bo mogel plaevati. Kaj lahko stori, za kakne vrste stipulacijo gre in kdaj velja? Komentiraj! (3 stavki) a) V tem primeru sta A in B sklenila zgolj stipulacijo o obrestih, ki pa je akcesorna obligacija, ki obstaja samo, e obstaja glavna obligacija, ki pa je v tem primeru ni (lo je le za dogovarjanje o posojilu: ni nam znana ne enota, ne koliina). e A ne sklene potem e posojilne pogodbe (ne sprejme posojenega denarja od B-ja), glavna obligacija sploh ne bo nastala in e ga bo B toil, ga lahko zavrne z exceptio non numeratae pecuniae. b) Gre za posebno stipulacijo, ki velja poleg glavnice. Obresti postanejo samostojna obligacija, ko dospejo v plailo. e je prejel glavnico, ga je lahko posojilodajalec toil tudi ko glavnike terjatve ni ve (torej e mu je denar vrnil). c) Gre za abstraktno oblikovano stipulacijo. Njena podlaga (obljubljeno posojilo) se ni uresniila, zato se lahko A v primeru tobe brani z exceptio non numeratae pecuniae. (ne vem pravilnega odgovora) 4. A je B-ju s stipulacijo obljubil 10 zlatnikov. Ko mu jih nese, mu padejo v potok, ki jih odnese za vedno. Komentiraj! e je A obljubil B-ju natanno te zlatnike, gre za species in z unienjem pride do naknadne nemonosti neizpolnitve (dolnik odgovarja, e so bili unieni po njegovi krivdi). e pa je A obljubil doloen denarni znesek, gre za genus in kodo trpi A. Naelo: species perit ei cui debetur, genus perire non censetur. 5. Napii primer za abstraktno, kavzalno, certam in incertam stipulacijo. a) Ali mi obljubi dati svoj kolo do 1. aprila? b) Ali mi obljubi dati 1000, ki mi jih dolguje iz kupne in prodajne pogodbe? c) Ali mi obljubi dati svojega belega konja? d) Ali mi obljubi dati etrtino tvojega pridelka vina? 6. A je s stipulacijo obljubil B-ju 100, pod pogojem, da gre B naslednji teden v Rim. Kako uinkuje pogoj? Ali bo B terjatev lahko iztoil? Navedi morebitno tobo. Gre za odloni pogoj, ki odlaga zaetek uinkovanja pravnega posla do izpolnitve pogoja. B bo terjatev lahko iztoil le, e se bo pogoj izpolnil, torej e bo el naslednji teden v Rim. Uporabil bo lahko tobo condictio certae creditae pecuniae. 7. A obljubi B-ju :"Ali mi da 10, e mi ne izroi sunja do pred 1.10?" Suenj umre pred 1.10. Katero tobo ima na voljo B in kaj z njo terja (PRP, 343. primer) ? Ko potee rok, lahko B 1.10. terja od A-ja 10 z actio certae creditae pecuniae. (Gre za nepravo pogodbeno kazen, ki je obljubljena pod pogojem in z rokom.) 8. a) Ali obljubi dati Stiha ali Pamfila? Obljubim Pamfila. b) Ali obljubi dati 100 ali 200? Obljubim 100. Komentiraj! (PRP, 326. primer, 334. primer) V prvem primeru ni nastala nobena obveznost, ker je predmet stipulacije alternativna obveznost, promitent pa je obljubil samo en predmet (Pamfila), torej odgovor ne ustreza vpraanju. V drugem primeru se je promitent veljavno zavezal za 100, ker se pri vsotah vedno teje, da je obljubljeno tisto, kar je manj.

9. Stipulator si s stipulacijo da od dolnika obljubiti denar, ki ga ima dolnik spravljenega pri sebi v svoji blagajni. Naslednji dan je denar iz blagajne ukraden. Kaj lahko stori stipulator? Eventuelne tobe (PRP, 344. primer). Stipulator lahko zahteva denar s condictio certae creditae pecuniae, vendar le v primeru, da se je s promisorjem dogovoril za varovanje obljubljenega denarja. V nasprotnem primeru trpi kodo sam, ker promisor ni obljubil doloenega denarnega zneska, ampak tono doloen denar, ki je s tem postal species (species perit ei cui debetur). (Tisti, ki mu je bila stvar obljubljena iz stipulacije, NIMA na voljo tobe iz TATVINE, saj je bilo od dolnika odvisno, e bo stvar dal ali ne. e lastnik denarja ni ravnal malomarno in so brez njegove krivde ukradli denar, ne more oseba A niesar terjati.) 10. A je dolgoval B-ju konja Sivca, ki si ga je dal slednji od njega obljubiti prejnji teden. A mu ga ni izroil v dogovorjenem roku, konj pa je, e preden je utegnil vloiti tobo, poginil. Za kaj gre? Ali lahko B toi A-ja? Ali bo v pravdi uspeen? Gre za zamudo pri izpolnitvi, ki je na strani dolnika (mora debitoris). Zaradi zamude dolnik odgovarja tudi za nakljuje. B lahko toi A-ja in v pravdi bo gotovo uspel, ker gre za species in A odgovarja tudi za nakljuno unienje stvari. Primeri iz knjige 1. A je obljubil B-ju, da mu bo izroil sunja Stiha do 1.6. istega leta. A je pred potekom roka sunja osvobodil, ta pa je umrl 28.5. zaradi bolezni. Ali in s katero tobo lahko B toi A-ja (PRP, 321. primer)? B nima zoper A-ja nobene tobe, ker je suenj umrl e pred potekom roka in zato ni bilo po A-jevi krivdi, da ga ni mogel izroiti. 2. A je vpraal B-ja, ali mu obljubi dati sunja Stiha, B pa obljubi Stiha in Pamfila. Ali je stipulacija veljavna (PRP, 322. primer/5) ? teje se, da je toliko stipulacij, kolikor je predmetov. Zato je stipulacija glede Stiha veljavna, druga pa je neveljavna, vendar neveljavna ne razveljavlja veljavne. 3. Sin pod oetovsko oblastjo si je dal obljubiti 100 sesterce pod pogojem, da bo naslednje leto Mevij konzul. Kmalu nato oe sina emancipira, Mevij pa zares ez eno leto postane konzul. Komu pripada toba iz stipulacije? Utemelji (PRP, 331. primer) ! Toba (condictio certae creditae pecuniae) pripada oetu, ker se pri stupulacijah upoteva tisti trenutek, ko je sklenjena. 4. A je obljubil B-ju svojo bronasto posodo, za katero je B mislil, da je zlata. Ali bo B zavezan na podlagi te pogodbe? Kakne tobe ima na voljo (PRP, 336. primer) ? e ga je A vede prevaral, ga lahko B toi s tobo actio doli ali pa neposredno s stipulacijsko tobo na podlagi klavzule o zvijani prevari (e jo je pogodba vsebovala). e pa je A bil preprian, da B ve, da je posoda bronasta, je obstajalo soglasje glede predmeta in pogodba je veljavna. B bo lahko zahteval samo izroitev posode s tobo iz stipulacije (condictio certae rei). 5. A je obljubil B-ju, da mu bo izroil sunja Stiha ali sunja Erosa. Ko je A hotel dati B-ju sunja Stiha, ga ta ni hotel sprejeti. ez en teden je Stih padel v prepad in umrl. Ali bo B lahko zahteval sunja Erosa? Utemelji (PRP, 348. primer) ! Gre za alternativno obveznost, pri kateri praviloma izbira predmet izpolnitve dolnik. Ker B ni sprejel pravilno ponujene izpolnitve, je priel v zamudo (mora

creditoris) in A je odgovarjal samo e za naklep. Ker je Stih brez njegove krivde umrl, je prilo do naknadne nemonosti izpolnitve in A je postal prost. B ne more zahtevati Erosa, ker ni bilo po krivdi dolnika, da ni mogel izpolniti obveznosti. POSOJILNA POGODBA 1. A-jev sin B si sposodi denar od C-ja, da bi si odprl neko delavnico. C mu posodi 20.000, nakar mu jih B ne vrne. Kaj lahko stori C? Ali lahko denar terja od (oeta) A-ja? e je C posodil denar sinu pod oetovo oblastjo, je to v nasprotju s SC Macedonianum. Takno posojilo ustvarja samo naturalno obveznost, zato C denarja ne bo mogel zahtevati nazaj od B-ja, niti e bi ta postal svojepraven (po oetovi smrti). Od njegovega oeta (A-ja) ga bo lahko zahteval nazaj le v primeru, e je oe sina za posojilo izrecno pooblastil (actio quod iussu) oziroma e je posojilo naknadno odobril. Poleg tega je oe odgovarjal do viine dejanske obogatitve (actio de in rem verso), e je kaj prilo v njegovo premoenje. 2. B je dolan A-ju denar, ki mu ga je posodil. Javi se C, da poravna dolg. Kakna pravna sredstva ima A in monosti? Prevzem dolga. A lahko prenovi obveznost tako, da si da od C-ja s stipulacijo obljubiti dolgovani znesek (pasivna delegacija), vendar s tem vse akcesorne pravice ugasnejo. A lahko sprejme C-ja kot poroka (adpromisijsko porotvo) in nastane neke vrste solidarna obveznost. A lahko od C-ja sprejme dejansko izpolnitev obveznosti (izpolni lahko kdorkoli, tudi brez vednosti dolnika). 3. A posodi B-ju 10. B se zavee, da vrne 11 zaradi obresti. Komentiraj! Posojilna pogodba je realni kontrakt s katerim se posojilojemalec zavee, da bo vrnil isti denarni znesek ali isto koliino nadomestnih stvari, kot ga je dobil od posojilodajalca. Zato se ne more zavezati za ve. Obresti mora obljubiti posebej s stipulacijo, brezoblien dogovor ne ustvarja iztoljive obveznosti (ampak samo naturalno obveznost). 4. A ima hi, ki se bo poroila z B-jem. Oe A ne eli dati dote, ker noe, da bi se hi poroila z B-jem. A-jev sin pa vzame posojilo za sestro in ji da doto, da ne bo osramoena. Upniki imajo teak poloaj, svetuj jim, kako lahko od sina zahtevajo vrnitev posojila (PRP, 397. primer). Upniki lahko zahtevajo vrnitev posojila od sina, e ima ta pekulij v prostem upravljanju. e jim on ne more povrniti oziroma jim ne more vrniti v celoti, lahko terjajo oeta z actio de in rem verso, ker lahko tudi on zahteva vrnitev dote, e hi umrje v zakonu. 5. 24-letni A, ki je delal v oetovi piceriji, je vzel kredit in kupil avto s katerim je obasno razvaal pice. Po treh obrokih je ugotovil, da ne bo mogel plaevati. Upnik ga je toil, A pa se je skliceval na to, da so ivljenjski stroki previsoki. Svetuj upniku in dolniku. (2 stavka) a) Sin, ki je pod oetovo oblastjo, se lahko sklicuje na SC Macedonianum, po katerem posojila sinovom pod oetovo oblastjo ustvarjajo samo naturalno obveznost. Upnik pa se lahko sklicuje na to, da je A svoj dolg pripoznal, ker ga je zael odplaevati, zato mu SC Macedonianum ne koristi. b) Upnik lahko terja sina, e ima ta lastno premoenje, ki ga je pridobil kot vojak. Sicer lahko terja A-jevega oeta do viine sinovega pekulija, e pa to ne zadostuje

za plailo dolga, lahko zahteva ostanek od oeta, kolikor je prilo v njegovo premoenje (actio de in rem verso). c) Na forumu: dolnik se lahko sklicuje na SC Macedonianum (e bo toen iz posojila), zavezan pa mu ostane naturalno. Upnik pa bo uspeen z tobo iz posojila, e je sin, ki je bil pod oetovsko oblastjo, imel svoje prosto imetje (bona castrensia, bona quasi castrensia ? PRP, 391/3), e je dolg vsaj mole pripoznal ali e je oe sinovo posojilo odobril. d) Forum: Ja e je pa sin delal v oetovi piceriji potem pa upniku ostane actio institoria. Ker e sin dela v oetovi gostilni oe mole pooblasti sina, da sklepa posle v zvezi s tem. 6. A naroi B-ju, da plaa C-ju znesek, ki ga A dolguje C-ju. Ali je A postal dolnik? Za kakno posojilo gre? Gre za posredno posojilo (A naroi B-ju, naj izroi denar v njegovem imenu). A je s tem postal dolnik B-ja, ki ga lahko toi z actio mandati contraria za povrnitev strokov mandata (denar, ki ga je izroil C-ju). 7. Posojevalec A da B-ju posojilo na ta nain, da naroi svojemu dolniku C-ju, da izplaa B-ju doloen denarni znesek. Ali je B postal dolnik? Kakno je to posojilo? Gre za posredno posojilo (str. 771). B postane dolnik A-ja, ker velja, da je iz posojilne pogodbe upravien tisti, v igar imenu je bila sklenjena. 8. A, ki je zaprosil za posojilo B-ja in C-ja, dobi posojilo od D-ja, ki ga ima za Bjevega dolnika, medtem ko je D v resnici C-jev dolnik. Ali velja posojilna pogodba? Kakno pravno sredstvo ima na voljo C? Posojilna pogodba ne velja, ker obstaja zmota o osebi upnika (error in persona). C lahko zahteva denar nazaj s condictio sine causa. 9. Pobegli suenj je posodil denar A-ju. Ali lahko zahteva denar sunjev gospodar (PRP, 379. primer/2) ? Posojilna pogodba ne nastane, ker pobegli suenj posodi denar proti gospodarjevi volji. Sunjev gospodar pa lahko zahteva denar nazaj z rei vindikacijo, e so novci e v prejemnikovi posesti, e pa jih je prejemnik porabil, jih lahko gospodar zahteva s condictio sine causa. 10. A je sreal svojega strica B-ja in ga prosil za nekaj denarja. B potegne iz epa kuverto in mu jo da. A ga vpraa kdaj, mu mora znesek vrniti, vendar B pravi, da se bosta kasneje dogovorila, ker se mu mudi. B je el ez cesto in ga je povozil avto. Kakno razmerje je nastalo med njima. Lahko B-jev dedi od A-ja zahteva denar kot svojega? Med A-jem in B-jem je nastala posojilna pogodba, ker je to realni kontrakt, ki nastane s prepustitvijo posojenega zneska v lastnino posojilojemalca. B-jev dedi podeduje tudi njegove terjatve, torej lahko zahteva denar nazaj takoj (ker ni bil doloen noben rok) na podlagi posojilne pogodbe s condictio certae creditae pecuniae, ne more pa ga zahtevati kot svojega, ker se je lastninska pravica e prenesla na A-ja. 11. Rimljan A je posodil B-ju 100.000 evrov, da bi slednji nakupil najbolje sicilijansko penico in jo z ladjo dostavil iz Minturna v Aleksandrijo. Dogovorila sta se, da bo lahko zahteval vrnitev posojenega zneska z obrestmi vred, ko prispe penica na namembni kraj. Ladja se je v neurju potopila. Kakne bodo pravne posledice. Za kaj sploh gre? Utemelji.

Gre za pomorsko posojilo ali fenus nauticum (riziko nosi upnik, ki ni ve lastnik, vendar lahko zarauna vije obresti kot pri navadnem posojilu). A ne more od B-ja terjati niesar, razen e je mogoe B-ju oitati krivdo (e bi ladjo zaupal nesposobnim ljudem). Gre za neke vrste zavarovalno pogodbo za pomorske prevoze. Obresti dolnik obljubi z navadnim paktom. Obresti sprva niso bile omejene POSODBENA POGODBA 1. A pie rimsko pravo in mu zataji pisalo. Prosi B-ja, naj mu posodi drago pisalo. Ker gre B prej domov kot A, A pisala ne vrne in prosi soseda C-ja, naj pisalo vrne Aju. Venda pa C pisalo izgubi. Kdo nosi odgovornost? A-B: posodbena pogodba A odgovarja za vsako krivdo (naklep in malomarnost) A-C: mandat mandatar mora ravnati z vso skrbnostjo (odgovarja za vsako krivdo) B lahko toi A-ja s tobo iz posodbene pogodbe (actio commodati directa), ker komodatar odgovarja za vsako krivdo in mu je mogoe oitati malomarnost, ker je izbral nezanesljivo osebo, da stvar vrne, in se je pisalo zato izgubilo. A pa lahko nato zahteva od B-ja povrnitev kode na podlagi mandata, ker C kot mandatar ni ravnal s potrebno skrbnostjo. 2. A prosi B-ja, naj mu posodi tipkalni stroj, kasneje pa glede njega skleneta najemno pogodbo. Kakno je razmerje in kaj je s posestjo stvari? Prvo razmerje (posodbena pogodba ali commodatum) je neodplano, drugo (najemna pogodba ali locatio conductio rei) je odplano. Posestnik v obeh primerih ostane B, ki je tudi lastnik stvari. A pridobi nad pisalnim strojem samo dejansko oblast in je torej detentor. 3. A je posodil B-ju vazo. Ko jo je hotel nazaj, se mu je B zlagal, da so mu jo ukradli. B umre, njegov dedi v zapuini najde vazo, ki jo kot volilo prepusti C-ju. ez tri leta A odkrije vazo pri C-ju. Kaj mu svetuje? Ali je morda B-jev dedi D odgovoren za namerno poslabanje stvari (ki ga je zagreil B)? Priposestvovanje ni mono, ker je vaza ukradena (lex Atinia) in A jo lahko zahteva nazaj od C-ja z rei vindicatio. Ker je B vazo namerno poslabal, lahko A toi njegovega dedia s tobo iz posodbene pogodbe (actio commodati directa), s katero lahko zahteva povrnitev interesa (telo se je, da stvar ni vrnejena, e je vrnjena slaba, dokler izposojevalec ni vrnil interesa posodniku), ker je dedi iz naslova zapustnikovega hudobnega naklepa pri shranjevalni pogodbi zavezan v celoti (PRP, 303. primer). 4. Pri A-ju se je oglasil B s pronjo, da mu posodi motorno ago, ki jo je videl v njegovi garai. A je dejal, da ni njegova in da jo je pri njem pozabil mojster C, ki mu je popravljal ostreje. Ker je B vztrajal, da jo nujno rabi, mu jo je A prepustil v uporabo, ne da bi za to zahteval plailo. Za kaj gre? Navedi morebitne zahtevke! (3 stavki) Med A in B je nastala posodbena pogodba (commodatum), ki nima nobenih stvarnopravnih uinkov, zato jo lahko sklene tudi nelastnik (PRP, 431. primer). B lahko uveljavlja svoje zahtevke proti A-ju z actio commodati directa (koda, vrnitev stvari), A pa ga lahko toi z actio commodati contraria, e mu zaradi napake na agi nastane koda (pod pogojem, da je A-ju mogoe dokazati naklep do kodne posledice). C bo kot lastnik lahko ago zahteval nazaj od trenutnega posestnika (torej B-ja) z rei vindicatio. (Poleg tega A odgovarja zaradi nedovoljene uporabe stvari (furtum usus).)

5. A je B-ju posodil raunalnik za izdelavo seminarske naloge. Ker je to trajalo predolgo asa, sta se zmenila, da B A-ju plaa 1000 tolarjev na mesec. Kakno je bilo razmerje prej in kakno po tem dogovoru? Najprej sta sklenila posodbeno pogodbo (commodatum), ki je neodplana, nato pa najemno pogodbo (locatio conductio rei), ki je odplana. V obeh primerih je A samo detentor. 6. A da B-ju na posodo prenosni raunalnik. B-ju ta pade na tla in se pokvari. Kako bi obravnavali primer po klasinem pravu? Gre za posodbeno pogodbo (commodatum). Po klasinem pravu je izposojevalec moral ravnati z vso skrbnostjo. kodo v tem primeru nosi B, razen e dokae, da ni bilo po njegovi krivdi, da mu je raunalnik padel na tla. B mora poleg raunalnika A-ju povrniti tudi interes, sicer se teje, da stvar sploh ni bila vrnjena. A ima na voljo tobo actio commodati directa. 7. A je imel pri B-ju shranjen raunalnik. Na obisku je bil C, ki mu je bil raunalnik ve in je prosil A-ja, e mu ga posodi. A mu je posodil raunalnik. Ali pogodba velja? Komentiraj! Posodbena pogodba velja, ker ne ustvarja nobenih stvarnopravnih uinkov in jo lahko veljavno sklene tudi nelastnik. Zato ima proti C-ju actio commodati directa, raunalnik pa lahko od C-ja zahteva tudi sam lastnik A z rei vindicatio. (Toda B je s tem zagreil furtum usus, saj je dovolil tretji osebi, da stvar uporablja, eprav se z A-jem za to nista dogovorila. Zato ga bo lahko A toil z actio depositi directa, ki ima za posledico infamijo.) 8. Maturantka ima sposojeno ogrlico. Soolec jo opozori na monost izgube. Pri mizi naroi enemu soolcu, naj popazi vsake toliko na njeno jakno, v katere epu je ogrlica. Ogrlica med plesom izgine. Razmerja, kdo odgovarja, tobe? Maturantka odgovarja lastniku ogrlice na podlagi posodbene pogodbe zaradi malomarnosti. Med maturantko in njenim drugim soolcem je nastalo mandatno razmerje, vendar v tem primeru njemu ni mogoe oitati malomarnosti, zato ne odgovarja za kodo. (Med prvim soolcem in maturantko ni nastalo nikakrno pravno razmerje, ker gre za nasvet (consilium).) Maturantka je na podlagi posodbene pogodbe dolna lastniku povrniti kodo. 9. A je podedoval hio. Ne dolgo za tem, odkar je pridobil dediino, se izposodi od B-ja sesalec, da bi po dolgem asu posesal prostore v svoji hii. Med sesanjem udari v hio strela. Ker hia nima strelovoda, napetost povsem unii elektromotor B-jevega sesalca (malo udna vzrona povezava?). Kvalificirajte pravno razmerje med A-jem in B-jem. Kdo trpi nastalo kodo? Utemelji. Med A-jem in B-jem je nastala posodbena pogodba (commodatum). Komodatar po utilitetnem naelu odgovarja za vsako krivdo, torej tudi za malomarnost, ne pa za nakljuje ali vijo silo. A-ju je v tem primeru mogoe oitati malomarnost, saj bi povpreno skrben lovek v asu nevihte sesalec izklopil in poakal do konca, preden bi nadaljeval. Razen e je bila to strela z jasnega v tem primeru gre za vijo silo in A ni dolan povrniti kode. Konzultacije: gre za vijo silo, zato A ni dolan povrniti kode. Primeri iz knjige 427. A je prosil B-ja, naj mu pripravi obednico in za to uporabi svoj srebrni pribor. B je vse to storil, nato pa ga je A prosil, naj stori to e naslednji dan. B ni mogel

odnesti pribora domov, zato ga je pustil v obednici pri A-ju. Ponoi je bil ukraden. Kdo nosi kodo? Utemelji. e je B postavil k priboru uvaja, nosi kodo sam in od A-ja ne more zahtevati niesar. e pa B ni postavil uvaja, odgovarja za varovanje A in B lahko od njega zahteva povrnitev kode z actio commodati directa. 435. Ticij je prosil Mevija, naj mu posodi fotoaparat, ker hoe fotografirati buo velikanko, ki je zrasla na njegovem vrtu. Mevij mu ga je res posodil, Ticij pa je najprej slikal buo, nato pa je vzel fotoaparat e s seboj na kriarnjenje. Posadka na ladji se je napila in ladja se je potopila v nevihti. Ticij se je sicer uspel reiti, fotoaparat pa je bil izgubljen v valovih. Kdo nosi kodo? Izposojevalec pri posodbeni pogodbi praviloma ne odgovarja za kodo, ki nastane zaradi vije sile, vendar je v tem primeru Ticij prekril pogodbo, ker je fotoaparat vzel s seboj na tuje, eprav to ni bil del dogovora. Zato lahko Mevij od njega zahteva povrnitev kode z actio commodati directa. 435. Jaka in Primo sta skupaj pripravljala zabavo za rojstni dan. Jaka je dal na voljo svoj prostor, Primo pa je prinesel kristalne kozarce in ampanjec. Jaka je postavil kozarce mizico, za katero je vedel, da je razmajana, vendar je bil preprian, da bo miza zdrala. Pozneje pa je nekdo nanjo poloil e ogromno posodo sangrije in miza se je podrla. Kdo nosi kodo? Ker komodat ni bil samo v interesu izposojevalca, temve tudi v posodnikovem interesu, Jaka (izposojevalec) odgovarja samo za naklep, ne pa tudi za malomarnost. kodo torej nosi lastnik (Primo). 440. A je dal B-ju na posodo svojo kitaro, nato pa mu jo je ukradel in zahteval od njega odkodnino. B jo je plaal, nato pa je ugotovil, da je kitara pri A-ju. Katero tobo ima na voljo B? B ne more toiti z actio furti, ker je A lastnik, lahko pa toi z actio commodati contraria, da mu A povrne, kar je plaal. Tobo iz tatvine bi imel samo, e bi imel interes na tem, da stvar pridri (e je imel s stvarjo nujne stroke). SHRANJEVALNA POGODBA 1.a) A shrani pri B-ju 10 zlatnikov. Kasneje mu dovoli, da jih lahko porabi. Preden jih B porabi, so mu bili ukradeni. Razloi razmerje in napii katero tobo je imel A nasproti B-ju in kaj je z njo terjal (PRP, 412. primer). Gre za nepristno shranjevalno pogodbo (depositum irregulare). A lahko terja od Bja vrnitev denarnega zneska s condictio certae creditae pecuniae, ker je denar bolj posojen kot shranjen in je zato na B-jevo nevarnost. (e sta se stranki dogovorili za obresti, jih lahko A zahteva z actio depositi directa, ker gre za razmerje bonae fidei, zato pri tej pogodbi zadostuje e navaden dogovor). 1.b) A da B-ju v shrambo 100 zlatnikov. Kasneje mu dovoli, da jih porabi. e preden jih B porabi, mu jih nekdo ukrade. Kakno je razmerje med A-jem in B-jem? Kdo trpi nastalo kodo? Gre za depositum irregulare. Ker je z dogovorom lastninska pravica prela na B-ja, on tudi trpi nevarnost nakljunega unienja, eprav pri obiajni shranjevalni pogodbi kodo trpi polonik. 2. Ali je lahko predmet shranjevalne pogodbe potrona stvar? Utemelji in pojasni razline situacije. Da, ker pri neodplani hrambi shranjevalec stvari ne sme uporabljati. Zato ni pomembno, ali gre za potrono ali nepotrono stvar, ko je bila izroena, je postala

species, in shranjevalec je moral vrniti isto stvar (razen pri nepristni shranjevalni pogodbi, kjer je moral vrniti isti denarni znesek). 3. A in B se dogovorita, da A spravi B-jev fotoaparat v svoj sef. A mu aparat vrne, ko mu B na njegovo zahtevo da 100. Kakna pravna sredstva ima B? Monosti! Kakno je razmerje? Gre z shranjevalno pogodbo (depositum), ki je temeljila na zaupanju in je bila zato tudi neodplana. B lahko zahteva znesek nazaj s condictio ob turpem causa, saj je posel med njima zaradi nemoralne podlage nien. B lahko depozitarja toi tudi z actio depositi directa, ker je kril pogodbeno razmerje. Ta toba je infamirala. 4. V em je razlika med pravo in nepravo hrambo? Predmet prave hrambe je lahko katerakoli premina stvar, predmet neprave pa samo denar. Praviloma mora depozitar vrniti isto stvar, kot jo je dobil v hrambo, pri depositum irregulare pa mora vrniti samo isti denarni znesek. Z dogovorom o nepravi hrambi se na shranjevalca prenese lastninska pravic in s tem tudi nevarnost nakljunega unienja stvari. Obiajna shranjevalna pogodba pa nima nobenih stvarnopravnih uinkov in shranjevalec praviloma ne odgovarja za nakljuje. 5. A je B-ju ukradel neko stvar. Ker ga je bilo strah, da ga bodo odkrili, je stvar hranil pri Meviju. Kdo lahko od Mevija zahteva stvar in s katero tobo? Shranjeno stvar lahko zahteva njen lastnik B z rei vindicatio, Mevij pa mu jo je dolan vrniti. e pa tega ne stori, jo lahko zahteva polonik A, eprav je tat. Za to ima na voljo posebno in factum koncipirano tobo (str. 781). Primeri iz knjige 400. Oblaila, ki jih je dal A v hrambo kopalikemu mojstru, so bila uniena. Ali kopaliki mojster odgovarja? Na podlagi katere pogodbe? e je kopaliki mojster vzel oblaila v hrambo neodplano, odgovarja na podlagi shranjevalne pogodbe samo za naklep. e pa je dobil za to plailo, je bila sklenjena pogodba locatio conductio in mojster odgovarja tudi za malomarnost. Ali bi lahko odgovarjal za recept? e bi pisalo, da mu je dal oblaila v varstvo, potem gre za recept in kopaliki mojster odgovarja tudi za varovanje stvari. 402. A se je odpravljal za dva tedna na morje in je potoil sosedu, da ne ve, kam naj da svojega istokrvnega afganistanskega hrta v tem asu, ker so pasji hoteli zelo dragi. Sosed se je ponudil, naj pusti psa pri njem. Ker pa je imel sosed v ograji veliko luknjo, mu je pes pobegnil in niso ga ve nali. Ali sosed odgovarja? Katero tobo ima A? Ker se je sosed sam ponudil, da bo vzel psa k sebi, odovarja tudi za malomarnost in varovanje. A ga bo lahko toil z actio depositi directa za povrnitev kode. 409. A je pri B-ju shranil svojega konja. B je kmalu zatem umrl in njegov dedi C je konja v dobri veri prodal D-ju. Ali bo dedi zavezan glede konja? Kaj pa glede izkupika? A ne bo zavezan glede konja, ker ni ravnal naklepno, moral pa bo vrniti, kolikor je zanje dobil. e ga je prodal za prenizko ceno, mu ne bo treba plaati ve, A-ju bo prepustil samo svoje tobe. 418. Ticij naperi zoper Mevija tobo glede olja. Mevij shrani olje pri Seju in mu naroi, naj ga proda, izkupiek pa shrani, dokler ne bo razsojeno, komu olje

pripada. Potem pa se Ticij ne eli spustiti v pravdo. Koga lahko toi Mevij in katero tobo ima na voljo? Mevij lahko toi Ticija zaradi nepotenega ravnanja z actio doli, ne more pa zahtevati izkupika od Seja, ker gre za posebno obliko shranjevalne pogodbe (sekvestracijo) in se pogoj shranitve e ni izpolnil. 419. A je shranil denar pri B-ju, da bi ga izroil C-ju, ko bi ta pripeljal nazaj pobeglega sunja. C ni privedel sunja, B pa ne eli vrniti denarja, ker trdi, da se ni izpolnil pogoj shranitve. Kaj lahko stori A? A lahko zahteva denar nazaj z actio praescriptis verbis. ZASTAVNA POGODBA 1. A zastavi B-ju vola. Izkae se da je vol vreden 400, dolg pa je 1000. Monosti Bja. Med A-jem in B-jem je z izroitvijo vola v zastavo nastala zastavna pogodba (pignus), na podlagi katere je lahko B toil A-ja, e je zastavil stvar, ki mu ni nudila ustreznega jamstva. Za to je imel tobo actio pigneraticia contraria, s katero je lahko zahteval takojnjo izpolnitev obveznosti ali pa zastavitev primerne stvari (str. 787). KUPNA IN PRODAJNA POGODBA 1. A B-ju proda C-jevo stvar. Kasneje to stvar podeduje. Ali bo lahko terjal stvar nazaj? A ne bo uspel z lastninsko tobo proti C-ju, eprav je civilni lastnik. B je bonitarni lastnike in se lahko brani z exceptio rei venditae et traditae. 2. A proda svoje kolo B-ju. Dogovorita se, da ga bo B dvignil pri njem doma, ko se bo vrnil s tekme. Medtem pride k A-ju C in vidi kolo ter ga hoe kupiti. A mu ga proda in C ga odpelje. Ko se B vrne prevzeti kolo, ne najde ne kolesa ne A-ja. Drugi dan v mestu srea C-ja in vidi, da ima njegovo kolo ter sproi tobo. Kdo bo zmagal v tobi (kakne tobe itd.) (PRP, 210. primer)? B nima nobenega zahtevka nasproti C-ju, ker kupna in prodajna pogodba ne ustvarja nobenih stvarnopravnih upravienj. Med dvema nelastnikoma, ki sta oba kupila stvar od lastnika, je moneji poloaj tistega, kateremu je bila stvar prvemu izroena (to je v tem primeru C), zato bo v pravdi zmagal C. B bo lahko toil samo A-ja na podlagi kupne in prodajne pogodbe z actio empti, ki se glasi na interes, ne bo pa mogel zahtevati kolesa, ker na njem nima nobene stvarne pravice. 3. A se je z B-jem dogovoril, da bo kupil ves pridelek, ki bo zrasel na njegovi njivi za 1000. Kakno razmerje nastane? Kdo trpi riziko, e je letina slaba? Kdo pa trpi riziko v primeru, da se A dogovori z B-jem, da kupil ves njegov pridelek po 10 na kilogram? V prvem primeru gre za aleatorno pogodbo (kup nade ali emptio spei). e je letina slaba, riziko trpi kupec, ki mora plaati celo v primeru, da je ves pridelek unien. V drugem primeru gre za pogodbo bodoe stvari (emtpio rei speratae), kjer nosi nevarnost nakljunega unienja prodajalec. 4. Napii primer za doloeno in za dololjivo kupnino! Doloena: doloen denarni znesek (500 za novo kolo). Dololjiva: e stvar oceni tretja oseba; stranki se dogovorita za toliko, kolikor ima kupec shranjeno v sefu...

5. A proda stvar B-ju, tako da: a) Ticij doloi ceno; b) mu B da toliko, kolikor se mu zdi; c) mu B da toliko, kolikor ima v blagajni. Komentiraj (str. 799). a) Kupna pogodba je veljavna, ker A in B soglaata, da bo tretja oseba doloila ceno (arbitrum boni viri); cena je torej dololjiva (certum). Pogodba je sklenjena pogojno, uinki bodo nastali samo, e bo Ticij res doloil ceno. b) Kupna pogodba ni veljavna, ker ni soglasja o ceni (PRP, 460.primer). c) Kupna pogodba je veljavna, ker ne gre za nedoloenost kupnine, ampak za nevednost ene ali obeh strank, ki ne poznata viine objektivno opredeljene kupnine. e je blagajna prazna to povzroi ninost! (e je bilo to samo 1 novi je lo bolj za navidezno izpolnitev.) 6. A proda zemljie za 80. ez nekaj asa v asopisu prebere, da so dan pred sklenitvijo pogodbe cene narasle. A ugotovi, da bi lahko prodal tudi za 200. Kaj lahko stori (str. 801) ? A lahko izpodbija prodajno pogodbo zaradi ezmernega prikrajanja (laesio enormis), ker je zemljie prodal za manj kot za polovico njegove resnine vrednosti. (Kupec ima monost, da namesto razveljavitve pogodbe plaa razliko do polne vrednosti zemljia (fakultativna obveznost).) 7. A in B skleneta kupoprodajno pogodbo glede konja. Prodajalec A obljubi tudi, da bo B-ja nauil jahati. Kako lahko B iztoi ure jahanja, e ga A ne bo hotel pouevati (PRP, 458. primer) ? A in B sta se poleg prodajne pogodbe e brezoblino dogovorila za ure uenja jahanja. Ker gre za dogovor, ki je vsebinsko in asovno povezan s kupno in prodajno pogodbo, ga je mogoe iztoiti s kontraktno tobo (B lahko uporabi actio empti, ker gre za pactum adiectum). 8. A eli kupiti B-jevega konja Sivca. Zato se dogovori z B-jem, da bo B A-ju izroil konja Sivca, A pa bo njemu dal v zameno 1000 evrov in svoj zimski pla. ez mesec dni B izroi A-ju konja, A pa B-ju da niesar. B eli naperiti tobo zoper A-ja. Za katero pravno razmerje gre? Ali je veljavno sklenjeno? Kakne zahtevke lahko naperi B zoper A-ja? Kaken je stvarnopravni poloaj na konju Sivcu, na tiso evrih in na zimskem plau? Argumentiraj. Gre za kupno in prodajno pogodbo, ki je veljavno sklenjena, ker sta stranki dosegli soglasje o bistvenih sestavinah. Kupnina je doloena delno v denarju in delno v drugi dajatvi (lahko bi bila tudi v storitvi) in B lahko zahteva oboje (1000 evrov in zimski pla) z actio venditi, ki se glasi na interes. Poleg kupnine lahko A zahteva tudi plailo zakonitih obresti za as od izroitve konja pa do plaila kupnine. Konj je bil e izroen, zato je B na njem pridobil posest in lastninsko pravico, denarja in plaa pa A e ni izroil, zato je lastnik e vedno A. 9. A je od B-ja kupil kup kamenja v njegovem kamnolomu, a ga kasneje ni priel iskat. Kaj naj stori B s kupom kamenja, ki je v napoto (PRP, 522. primer) ? Obveznost kupca je poleg plaila kupnine tudi to, da prodano stvar prevzame. Zato lahko A od B-ja zahteva, da odpelje kupljeno kamenje. Za uveljavljanje svojega zahtevka ima na voljo actio venditi, ki se glasi na interes, ki ga ima na pravoasni izpolnitvi kupeve obveznosti (kupec je v zamudi).

10.a) A kupi tiri tramove, drugi dan jih pride iskat, da jih odpelje. Ugotovi, da so bili ukradeni. Komu? Utemelji! e so bili tramovi e izloeni iz zaloge oziroma e so bili oznaeni, je nevarnost kupeva. V nasprotnem primeru so bili ukradeni prodajalcu. 10.b) A in B se dogovarjata za prodajo tramov. Dogovorita se za ceno in A si tramove tudi ogleda pri B-ju. Ponoi so tramovi ukradeni. Komu? Forum: e so bili tramovi oznaeni ali je kupec pri njih postavil uvaja, gre za izroitev na dolgo roko in ukradeni so kupcu. V nasprotnem primeru je koda kupeva. 10.c) A si je pri B-je ogledal tramove in se dogovoril za ceno. A odide. ez no tramove ukradejo. Kdo trpi kodo? kodo trpi kupec, ker preide nevarnost za nakljuje na kupca e s perfektnostjo pogodbe, torej takrat, ko je doseen dogovor o blagu in ceni. 10.d) A si v B-jevem skladiu ogleda tramove za ostreje in se z B-jem dogovori za ceno. Ponoi tramove ukradejo. Komu so jih ukradli? 11. A kupi stvar od prodajalca B-ja in potem, ko mu je bila izroena, stvar ukrade C. Kdo trpi kodo? kodo trpi A, ker je bila kupna pogodba e perfektna in velja, da je prela nevarnost za nakljuje na kupca e s perfektnostjo pogodbe (periculum est emptoris perfecta emptione). Stvar je bila B-ju e izroena, torej trpi kodo on. 12. A in B sta sklenila kupoprodajno pogodbo. B hoe odstopiti in za to ponudi A-ju dvojno kupnino. Ali jo je A dolan sprejeti (PRP, 453. primer)? A ni dolan sprejeti dvojne kupnine. e B ne izpolni svojega dela pogodbe, ga lahko A toi z actio empti na interes, ki ga je imel na tem, da bi dobil stvar, ki jo je kupil. 13. A je B-ju prodal gozd v izmeri dveh hektarjev. Natanno opredelite kaj je predmet prodajne pogodbe. A eli izroiti B-ju doloen gozd, ki pa je v precej slabem stanju. Zato B ugovarja, da A-jeva izpolnitev ni bila pravilna. Ali ima prav? Utemelji. B nima prav, ker sta se v pogodbi dogovorila samo glede koliine stvari, ne pa tudi glede kakovosti. Zato mu lahko A izroi kateri koli gozd ne glede na njegovo kvaliteto. Situacija bi bila drugana, e bi se dogovorila za tono doloen gozd. S tem bi postal predmet pogodbe species in e bi A namesto njega dal kaj drugega, bi se to telo kot neizpolnitev. 14. A je kupil od B-ja veriico. ez as je ugotovil, da slednja ni zlata in je bil slabe volje. Ali lahko proti B-ju uveljavlja kakne zahtevke? Utemelji! e je A povedal B-ju, da eli zlato veriico, ta pa mu je namerno podtaknil bronasto, ga lahko toi z actio empti na interes zaradi nepotenega ravnanja. e sta oba mislila, da gre za zlato veriico, potem zmota glede snovi povzroi, da je pogodba nina. e pa je A videl v prodajalni veriico in jo je kupil, misle, da je zlata, pa tega ni preveril, ne bo mogel od B-ja niesar zahtevati, ker je obstajalo soglasje glede predmeta. Stvarne in pravne napake stvari 1. A kupi karje in pove prodajalcu, da jih rabi pri anatomiji za seciranje. Potem karje rjavijo. Kaj lahko stori kupec? Prodajalec se izgovarja, da v pogodbi ne pie, da morajo biti karje nerjavee in se na to sklicuje.

Kupec lahko uveljavlja proti prodajalcu stvarno napako, saj ima kupljeno blago pomanjkljivost, katere glede na namen uporabe ne bi smelo imeti. Kupec ima na voljo tobo za razdor pogodbe (actio redhibitoria), e od nakupa e ni minilo ve kot est mesecev, ali pa zahteva znianje kupnine za toliko, kolikor je prodana stvar zaradi napake manj vredna, z actio quanti minoris (v roku enega leta od nakupa). (Mono pa je zahtevati tudi povrnitev kode z actio empti, ki se glasi na interes, e je zaradi napake stvari kupcu nastala dodatna koda.) 2. A je kupil od B-ja avto predvsem zato, ker je imel avto naknadno vgrajen navigacijski sistem (GPS). Obljubiti si ga je dal s stipulacijo. B je pred izroitvijo avta odstranil GPS. Svetuj A-ju (2 stavka)! A lahko stvarno napako (avto nima dogovorjenih lastnosti) uveljavlja s tobo iz stipulacije. e si je dal navigacijski sistem obljubiti s stipulatio duplae, potem lahko toi na dvojno vrednost, e s stipulatio habere licere, pa na interes. 3. Amaterski vinogradnik A je v trgovini kupil rpalko za vino. Pri drugem prerpavanju je opazil, da vino udne barve. rpalka je sprva sijajno delala, po skrbnem pregledu pa je ugotovil, da rpalka zarjavela zaradi vinske kisline. Za kaj gre? Kaj lahko stori A? Gre za stvarno napako, saj rpalka ne deluje v skladu z njenim namenom. e e ni minilo ve kot 6 mesecev od nakupa, lahko A zahteva razdor pogodbe z actio redhibitoria (prodajalec mu mora vrniti celotno kupnino, A pa njemu rpalko). e je minilo manj kot eno leto od sklenitve, pa lahko A z actio quanti minoris zahteva znianje kupnine za toliko, kolikor je bila rpalka zaradi napake manj vredna. e mu je prodajalec namerno prodal rpalko z napako, gre za prevaro, in A lahko zahteva vrnitev interesa z actio empti. 4. A od B-ja kupi bolnega vola, ki nato pogine. e prej pa okui ves hlev. Kaj lahko zahteva A (PRP, 560. primer) ? e je B vedel ali bi moral vedeti, da je vol bolan, lahko A od njega z actio empti zahteva povrnitev celotnega interesa, ki ga je imel na tem, da bi mu bila prodana zdrava ival (torej celotno kodo). e A za bolezen vola ni vedel, lahko B od njega zahteva samo znianje kupnine za toliko, za kolikor manj bi vola kupil, e bi vedel za stvarno napako. Za to ima kupec na voljo actio quanti minoris. 5. Mizar naredi postelje za A-ja in jih postavi na javen prostor. Edil jih z ukazom unii in polomi. Kdo trpi kodo, komentiraj, tobe (PRP, 508. primer) ? e so bile postelje kupcu e izroene ali je bil kupec v zamudi, potem trpi kodo kupec (A). V nasprotnem primeru je nevarnost mizarjeva. e pa je edil to storil neutemeljeno, ima A ali pa mizar (tisti, v kodo katerega so bile uniene) zoper njega tobo iz akvilijskega zakona (actio legis aquiliae). 6. A B-ju v nulo spropagira konja, ki mu ga prodaja, zamoli pa mu, da ima konj obasno napade naduhe. Za kaj odgovarja A in katero sredstvo bo B imel proti njemu. A odgovarja za stvarno napako konja, ker bi moral po ediktu kurulskih edilov javno naznaniti pomanjkljivosti konja. B bo lahko naperil tobo actio quanti minoris za znianje kupnine za toliko, kolikor je konj zaradi napake zanj manj vreden. 7. A kupi od B-ja les, mizar C pa mu iz njega napravi pograd. Pograd se zaradi slabe kvalitete lesa podre in unii starinsko mizico, ki je stala zraven. Kdo lahko kaj zahteva? A-B: prodajna pogodba

A-C: podjemna pogodba e je A B-ju povedal, za kaj potrebuje les, ga lahko A toi z actio empti na interes (tudi vrednost mizice), ker mu je prodal les, ki ni bil primeren za pograd (to se teje kot neizpolnitev?). Mizarja ne more toiti, ker je napaka v materialu in ne v slabo opravljenem delu. e pa je mizar vedel ali bi moral vedeti, da les ni primeren za izdelavo pograda, ga lahko toi z actio locati, ker ga na to ni opozoril, in od njega zahteva povrnitev celotnega interesa. 8. A kupi v trgovini z rabljenimi oblaili obleko. Ko pride domov pa opazi, da ima obleka luknje v epu in da je znotraj oguljena. Kaj lahko stori? (3 stavki) V tem primeru gre za oitne napake, ki bi jih kupec lahko opazil pri skrbnem pregledu. Zato tukaj velja naelo caveat emptor (kupec naj pazi) in A od prodajalce ne more zahtevati niesar, razen e je prodajalec napake dolozno prikril (za to pa tukaj ni indicev). A bi moral pregledati obleko e v trgovini (e toliko bolj, ker gre za trgovino z rabljenimi oblaili in so doloene pomnjkljivosti priakovane) in grajati napake, ki jih je opazil. 9. A in B skleneta kupoprodajno pogodbo o zemljiu. B zamoli A-ju, da bo sosed kupljenega zemljia C s katerim je A e dolgo v sporu in nasploh nista v dobrih odnosih. Kaj lahko stori A (PRP, 557. primer) ? A lahko uveljavlja stvarno napako in zahteva znianje kupnine z actio quanti minoris ali pa razdor pogodbe z actio redhibitoria. 10. A je prodal B-ju sunja, za katerega trdi, da zna zelo dobro kuhati. Kmalu se izkae, da suenj sploh ne zna kuhati. Kakno pravno sredstvo ima na voljo B in kaj lahko z njim zahteva? Gre za stvarno napako (kupljeni suenj nima zagotovljenih lastnosti), zato lahko B zahteva od A-ja znianje kupnine z actio quanti minoris ali pa razdor pogodbe z actio redhibitoria, e je zaradi te napake suenj zanj neuporaben. Pri tem ni pomembno, ali je A vedel, da suenj ne zna kuhati ali ne, ker vedno odgovarja za zagotovljene lastnosti. 11. A je kupil vino od B-ja, dobil pa je kis. Ali kupna pogodba velja (str. 276) ? Kupna pogodba velja, ker sta stranki soglaali glede predmeta, obstajala pa je zmota glede snovi (error in substantia). To v tem primeru ne pomeni bistvene zmote, saj gre za skoraj isto bistvo stvari, e se je vino skisalo. Drugae pa je, e ne gre za vinski kis, v tem primeru pogodba ne velja. 12. A je kupil od B-ja 5 ukradenih sunjev. Pojavi se lastnik, ki sunje A-ju evincira. Zaradi zastoja dela na polju, ker ni imel sunjev, je A utrpel veliko kodo (upotevaj dobrovernost in zlovernost prodajalca). Gre za pravno napako stvari. e je kupec dobroveren, ga lahko kupec toi z actio auctoritatis, ki se glasi na dvojno vrednost kupnine, vendar le pod pogojem, da je sunje dobil z mancipacijo. e je bil B zloveren, potem ga lahko A toi z actio empti, ki se glasi na celoten interes. 13. Oseba A nevede proda ukradeno stvar osebi B. Pojavi se dejanski lastnik, ki stvar zahteva nazaj. Ali kupna pogodba velja, monosti B-ja? Kupna pogodba velja, ker ima samo obligacijskopravne uinke (nelastnik lahko proda tujo stvar). e je A prenesel stvar na B-ja z mancipacijo, lahko B zahteva od A-ja, da se namesto njega spusti v pravdo, tako da se tudi izvrba glasi zoper njega. e tega ne stori, ga lahko toi z actio auctoritatis, ki se glasi na dvojno kupnino. e ni bilo mancipacije, lahko B toi A-ja z actio empti, ki se glasi na interes (str. 811-812).

14. A je B-ju ukradel konja in ga prodal C-ju. Ali je kupoprodajna pogodba veljavna? Kakne tobe ima C, e mu B odvzame konja? Kupoprodajna pogodba je veljavna, ker nima nobenih stvarnopravnih uinkov in jo je mogoe skleniti tudi glede tuje stvari. C lahko toi A-ja z actio empti, ker mu je vede prodal tujo stvar (glasi se na interes). Lahko ga toi tudi s actio auctoritatis, e mu je A konja mancipiral (dvojna kupnina), ali pa uporabi tobo iz stipulacije, e si je dal obljubiti pogodbeno kazen za primer evikcije. (Toi lahko le pod pogojem, da za pravno napako na konju ni vedel.) 24. A ukrade B-ju sunja in ga proda dobrovernemu kupcu C-ju. Kaj svetuje C-ju, e: a) je e plaal kupnino? b) e ni plaal kupnine? a) e je e plaal kupnino, lahko C toi z actio empti in zahteva, naj mu A povrne interes, ki ga ima na tem, da bi postal lastnik kupljene stvari. b) e C e ni plaal kupnine, naj uveljavi ugovor pretee evikcije (exceptio evicionis iminentis) in odloi plailo kupnine. 15. 1.1. A proda vazo B-ju. A izroi vazo B-ju, B pa A-ju kupnino. ez 7 mesecev B izve, da je vaza C-jeva. Kaj lahko stori B? e je A vede prodal B-ju tujo vazo, ga lahko toi, e preden mu je ta evincirana, s tobo iz kupne pogodbe (actio empti), ker je A ravnal v nasprotju z naelom dobre vere in potenja. e pa A ni vedel, da prodaja tujo stvar, pa ne more B od njega zahtevati niesar, dokler ne pride do evikcije, ker prodajalec pri kupni in prodajni pogodbi odgovarja samo za nemoteno posedovanje in uivanje kupljene stvari, ne pa za prenos lastninske pravice. 16. Oseba A nevede proda ukradeno stvar osebi B. Pojavi se dejanski lastnik, ki stvar zahteva nazaj. Ali kupna pogodba velja, monosti B-ja? Kupna pogodba je veljavna, pravna napaka. Prodajalec lahko prevzame mesto toenca, lahko pomaga pri pravdi, ali pa ga toi (kupec prodajalca) z actio auctoritatis na 2x kupnino (e je bila stvar mancipirana) oz. po Justinijanu ima na voljo stipulacijo duplae, actio empti, oboje se v tem primeru glasi na dvojno kupnino. 17. Kornelijansko zemljie v lastni P-ja je bilo obremenjeno s hipoteko v korist A-ja za 2000, v korist B-ja za 4000 in v korist C-ja za 6000 sestercev. To zemljie je kupil kupec N za 12000 sestercev in nato tudi poplkaal vse dolnike, kar pomeni, da je plaal dvakratno ceno zemljia. Ali ima N kaken zahtevek nasproti prodajalcu? Kaj bi bilo, e kupec ne bi poplaal upnikov? e N ne bi poplaal upnikov, bi mu bilo zemljie evincirano, in K-ja bi lahko toil na podlagi evikcije. Ker pa v tem primeru ni prilo do evikcije, bo lahko toil samo z actio empti na interes, ki ga je imel na tem, da zemljie ne bi imelo pravnih napak (da ne bi bilo obremenjeno z hipoteko), torej na znesek, ki ga je moral zaradi tega plaati. e pa je e pred sklenitvijo pogodbe vedel za obstoj zastavnih pravic na zemljiu, ne bo mogel niesar zahtevati. 18. A je kupil konja. Trgovcu s konji B-ju je povedal, da potrebuje konja za oranje in tudi vonjo. B je A-ja odpeljal v hlev in mu omogoil naj si sam izbere konja. A-ju je bil ve doloen konj, zato je B-ju povedal, da eli tega konja. Konja je odpeljal domov. ez as je ugotovil, da konj ne zna vlei pluga. Kaj lahko stori? Gre za skrito stvarno napako, ker je A prodajalcu povedal, kaknega konja potrebuje, zato bi ga moral opozoriti, da konj, ki ga je izbral, ni primeren za oranje.

Zato bo lahko A od B-ja zahteval znianje kupnine z actio quanti minoris, ali pa celo razdrl pogodbo z actio redhibitoria. 19. Trgovec A kupi od B-ja zaboj oliv in olje. A se dogovori, da e ga ne bo doma, naj B pusti blago v vei. Ko pride B je vea zaklenjena in zato pusti pred vrati. ez nekaj asa pride k A-ju pleskar C, ki zahteva plailo za neko preteklo storitev. Ker A-ja ni doma, vzame zaboj. Zahtevki, razmerja? A-B: kupna in prodajna pogodba, napaka pri izpolnitvi A-C: locatio conductio, furtum a) Ker B ni pustil zaboja na dogovorjenem kraju (v vei), tega ne moremo teti za izroitev na dolgo roko in lastninska pravica se ni prenesla lastnik zaboja ostane B. On lahko od pleskarja C-ja zahteva vrnitev zaboja s condictio furtiva ali pa z rei vindikacijo. C torej postane zavezan B-ju na podlagi delikta, B pa je e vedno zavezan A-ju na podlagi kupne pogodbe zaradi nepravilne izpolnitve (obveznosti ni izpolnil na dogovorjenjem kraju). A ga lahko toi z actio empti na interes. b) Gre za izroitev na dolgo roko (longa manu traditio). C ima samo obligacijskopravni zahtevek zoper A-ja, zato je s tem, ko je vzel zaboj brez njegovega dovoljenja, izvril tatvino. A lahko zahteva od C-ja vrnitev stvari z rei vindicatio ali pa s condictio furtiva ter naperi e actio furti. (glej e primer 506 v PRP) Dogovori v zvezi s kupno pogodbo 1. A kupi B-jevega konja, B pa mu ga da za dva tedna na preizkunjo. Za kaj gre? Gre za kup na poskunjo (pactum displicentiae), ki sta ga stranki sklenili v zvezi skupno in prodajno pogodbo. e mu konj ne bo ustrezal, bo smel kupec v roku dveh tednov odstopi od pogodbe. 2. A proda B-ju neko stvar. Poleg tega se je bilo sklenjeno, da e ne bo plaana kupnina do 1.3., da bo veljalo, kot da stvar ni prodana. Ker A res ni dobil kupnine do takrat, se je odloil 15.3. stvar terjati nazaj. Ali bo uspel, s kakno tobo in zakaj sploh gre? A in B sta sklenila dodatni dogovor ob kupni in prodajni pogodbi (pactum adiectum) lex commissoria ali razdorni dogovor. A lahko od B-ja zahteva vrnitev stvari skupaj z morebitnimi plodovi z actio venditi, ker je dodatne dogovore mogoe iztoiti s tobami iz kontraktov, v zvezi s katerimi so bili sklenjeni. A bo uspel, saj je rok za plailo kupnine e potekel. Primeri iz knjige 452. Ali lahko oe in sin pod njegovo oblastjo skleneta kupno pogodbo? Ne, razen glede tistih stvari, ki jih je sin pridobil v vojaki slubi (bona castrensia). 457. A se dogovori s C-jem, da bo kupil njegovega konja za toliko, za kolikor ga je on kupil. Ali je kupna pogodba veljavna? Pogodba je vljavna, ker je cena dololjiva v izpolnitveni fazi pogodbe. 458. A je prodal B-ju hio za 5000 sestercev in za to, da B popravi njegovo drugo hio. Ali je kupna pogodba veljavna? S katero tobo lahko A zahteva, da B popravi njegovo hio?

Pogodba je veljavna, ker ima doloeno ceno delno v denarju, delno v storitvi. A bo lahko zahteval popravilo s tobo iz kupne pogodbe (actio venditi). 461. A proda zemljie, ki je vredno 10000 sestercev svojemu neaku za 5000, ker mu eli razliko podariti. Ali je darilna pogodba veljavna? Kaj pa e bi doloila ceno 10000 sestercev, vendar bi se dogovorila, da B tega ne bo plaal? V prvem primeru je pogodba veljavna, v drugem pa ne, ker mora biti kupnina resnina (pretium verum). e je doloena le na videz, ne gre za kupno pogodbo. 475. A je prodal B-ju hio, noben od njiju pa ni vedel, da je hia pogorela. Ali je kupna pogodba veljavna? Kaj lahko zahteva B? Kaj pa e je prodajalec vedel, da je hia pogorela, kupec pa ne? e je hia pogorela v celoti ali v vejem delu, kupec ne bo zavezan iz kupne pogodbe in bo lahko s condictio (sine causa) zahteval povrnitev kupnine. e pa je pogorela manj kot polovica, bo kupna pogodba veljala in B bo lahko zahteval samo znianje kupnine. e pa je prodajalec vedel, da je hia pogorela, je kupna pogodba nina, e je pogorela v celoti. e je ostal del hie, je pogodba veljavna, B pa lahko zahteva od A-ja zahteva povrnitev interesa. e sta vedela oba, kupec in prodajalec, je kupna pogodba nina, ker sta obe stranki ravnali dolozno. 481. Ticij je z Gajem sklenil kupno in prodajno pogodbo glede hie, v kateri je bilo dogovorjeno, da kupcu pripadajo tudi vodovodne cevi. Postavilo se je vpraanje, ali k vodovodnim cevem spada tudi rezervoar, iz katerega tee voda, eprav v pogodbi ni bilo ni omenjeno. Komentiraj! Nejasnosti pri kupni in prodajni pogodbi so obiajno razlagali v korist kupca, ker je imel prodajalec monost, da se jasneje izrazi, pa tudi zato, ker je obiajno bolje poznal predmet prodaje. Zato pripada kupcu tudi rezervoar, eprav to ni bilo posebej doloeno v pogodbi. 491. A je prodal B-ju mizico, za katero sta oba mislila, da je zlata. Ali je pogodba veljavna? Pogodba ni veljavna, ker sta stranki v zmoti glede snovi (error in substantia). B bo lahko zahteval kupnino nazaj s kondikcijo. 496. A je z B-jem sklenil kupno in prodajno pogodbo glede najemnike hie, pri tem pa sta se dogovorila, da ima A pravico razdreti pogodbo, e kupnina ne bo plaana v roku enega meseca. Hia je pogorela pred iztekom roka. Ali se lahko B izogne plailu kupnine? B mora plaati kupnino, ker je razdorni dogovor (lex commissoria) sklenjen v korist prodajalca. Predmet kupne pogodbe je e bil izroen B-ju, zato je na njegovo nevarnost. (Pogodba ni sklenjena pod odlonim, temve pod razveznim pogojem.) 503. A se je dogovarjal z B-jem o nakupu konja, vendar sam ni znal oceniti njegove vrednosti, zato je prosil B-ja, naj konja pusti pri njem, da ga bo pokazal svojemu prijatelju C-ju, ki je bil strokovnjak na tem podroju. B se je strinjal, potem je pa isto no zadela strela v A-jev hlev in konj je umrl v poaru. Kdo trpi kodo? kodo trpi B, ker koda ni nastala po A-jevi krivdi temve zaradi vije sile, nakljuje pa trpi prodajalec, dokler pogodba ni sklenjena (nista se e dokonno dogovorila o ceni).

509. A si je ogledal B-jevo zemljie in teden dni kasneje sklenil z njim kupno pogodbo. Dan pozneje se je razdivjal vihar in izruval drevesa. Komu pripada les, e zemljie e ni bilo izroeno? Utemelji! Les pripada kupcu, ker so bila drevesa del zemljia, ko sta stranki sklenili pogodbo. S perfektnostjo pogodbe je prela nevarnost nakljunega unienja na kupca, hkrati pa je dobil pravico tudi do vseh plodov in prirastov, ker velja naelo, da tistemu, ki nosi nevarnost stvari, pripadajo tudi koristi. 514. A in B sta sklenila kupno pogodbo, B pa je zamudil s plailom kupnine. Kaj lahko zahteva A? A lahko zahteva samo plailo zamudnih obresti, ne pa celotnega interesa. 539. Mevij je prodal Ticijevega sunja Seju, nato pa je Ticij umrl in Sej je bil postavljen za njegovega dedia. Katero tobo ima Sej na voljo zoper Mevija? Sej ne more toiti zaradi evikcije, ker mu suenj ni bil evinciran (ni se izpolnil pogoj). Lahko pa toi z actio empti na interes. LOCATIO CONDUCTIO a) Locatio conductio rei 1. Pars quanta, pars quota razloi praktine razlike (PRP, 605. Primer). Zakupnik se je lahko z zakupodajalcem dogovoril, da je bila zakupnina doloena kot koliina (pars quanta) ali kot dele (pars quota) pridelka. e je bila doloena kot koliina pridelka, je lahko zakupnik zahteval znianje zakupnine, e mu je nastala koda zaradi vije sile. Nakljuja, ki izvirajo iz stvari same, pa je trpel sam zakupnik. e je bila zakupnina doloena kot dele pridelka, je zakupodajalec skupaj z zakupnikom nosil nevarnost za nakljuje in vijo silo (delni zakupnik deli kodo in dobiek z lastnikom zemljia po sami pogodbi). 2. A je dal B-ju v najem vinski sod. Ko je B vanj natoil vino, je to izteklo. Ali lahko B zahteva od A-ja povrailo kode in s katero tobo (PRP, 606. Primer)? Pri locatio conductio je najemodajalec odgovarjal za kodo, ki jo je najemniku povzroila najeta stvar. Pri sodih z vinom je odgovarjal tudi, e za napako ni vedel. B je lahko toil A-ja z actio conducti, ki se je glasila na interes. 3. A ima stanovanje v najemu, montira nova okna in vrata. Po koncu najemne pogodbe jih lastnik odvzame iz stanovanja. Ali jih A sme terjati? S im (glej e PRP, 607. Primer)? A jih sme terjati z rei vindikacijo. 4. A je hotel postaviti hio. Pred njo je hotel postaviti dragocen antini grki steber. Upravljalec dvigala, ki je dvigoval steber, je prej zamenjal staro vrv z novo in atestirano. Vrv se je strgala in steber se je prelomil. Kdo bo trpel kodo (PRP, 624. primer)? (2 stavka) Podjemnik je pri locatio conductio operis odgovarjal za vsako krivdo. V tem primeru podjemniku ni mogoe oitati nobene malomarnosti, zato bo kodo trpel lastnik (ker je ni zakrivil podjemnik, ampak je lo za nakljuje). 5. A je od B-ja vzel v zakup sobo od junija do oktobra. Ker se je B pripravljal na diplomo iz trobente je veliko vadil. A je bil sicer veino asa na faksu, vendar je bil alergien na zvok trobente. A je na koncu z ivci. Kaj lahko stori? (2 stavka) Forum: 609. primer poloaj najemnika je tak, da MORA prenaati nek majhen del neudobja, e se je zgodilo kaj nepredvidenega. A ne more od najemodajalca

zahtevati znianje najemnine! Upotevati moramo, da ga moti. Moral bo ugotoviti intenzivnost (ali gre samo njemu na ivce ali vsem). Da bo imel oktobra izpit se teje, da gre za ZAASNO MOTNJO. e se bo vaja trobente nadaljevala ali odvijala ves as, bo A lahko zahteval zmanjanje najemnine z A CONDUCTIO - najemnina se ustrezno zmanja (e najemnik stvari ne more uporabljati v skladu z pogodbo). e gre za zaasno motnjo, se priakuje, da bo najemnik malo potrpel in ne bo takoj zahteval znianja zakupnine. e pa bi se to nadaljevalo tudi po diplomi, pa bi lahko A zahteval znianje zakupnine z actio conducti, ker je monost uporabe stanovanja zmanjana. 6.a) A da B-ju zemljie v zakup. Na zemljiu rastejo strupene rastline, zaradi katerih se B-jeva ivina zastrupi in umre. Ali lahko A od B-ja zahteva zakupnino? Ali je B upravien do odkodnine (PRP, 606. primer)? A ne more zahtevati zakupnine, ker B ni mogel uporabljati stvari na dogovorjen nain (kot panik). B lahko zahteva odkodnino z actio conducti (glasi se na interes), vendar samo v primeru, da je A vedel za strupene zeli. e A ni vedel, ne odgovarja za nastalo kodo. 6.b) A da v zakup B-ju panik na katerem rastejo strupene zeli. Nekaj B-jeve ivine zboli, nekaj pa je tudi pogine. Pojasni razmerje in mogoe tobe B-ja e obstajajo! A in B sta sklenila zakupno pogodbo (locatio conductio rei). e je A za strupene zeli vedel, ga bo B lahko toil z actio conducti na interes (povrnitev kode za poginule ivali in za zdravljenje). e pa ni vedel, bo lahko B zahteval od njega samo, da mu ni treba plaati zakupnine, ker je imela zakupljena stvar pomanjkljivosti. 7. A se je pripravljal na proslavo svojega 25. rojstnega dne, do katerega mu je manjkalo e dva tedna. Ker je hotel povabiti veliko prijateljev, je iskal ustrezno dvorano. Dvorano mu je ponudil B, ki pa je dejal, da mu dvorano lahko da v najem le proti vnaprejnjem plailu 1000, ker ima z ljudmi slabe izkunje. A je dvorano najel in plaal 1000. Ko so gostje prili, je bila dvorana zasedena. Lastnik dvorane C je povedal, da B nima nobene pristojnosti, da bi oddajal dvorano, saj ni lastnik in tudi ni pri njem v slubi. Nekateri od povabljenih so bili besni. Znesli so se nad okni in dve povsem uniili. Svetuj strankam! (3 stavki) A in B sta sklenila najemno pogodbo za dvorano, zato lahko A proti B-ju naperi actio conducti (glasi se na interes), ker mu ni zagotovil nemotene uporabe dvorane. A od C-ja ne more zahtevati niesar, ker med njima ni nastalo nobeno pravno razmerje. C lahko toi tiste osebe, ki so uniile okna, z actio legis Aquiliae (zaradi unienja tuje stvari), ki se glasi na povrnitev interesa. Forum: A je z B-jem v obligacijskem razmerju LOCATIO CONDUCTIO REI (najemna pogodba). Ker je to obligacijsko razmerje, ima obligacijskopravne uinke in ne stvarnopravnih, zato ni pomembno, e B ni lastnik, vseeno je zavezan iz razmerja, zato ga A toi z actio conducti na interes. Kot prvo C toi tista dva gosta, ki sta mu naredila kodo, s tobo iz akvilijskega zakona. e je A "odgovoren" za svoje goste (sej jih je on pripeljal), potem gre za objektivno odgovornost, in lastnik toi njega z analogno tobo iz akvilijskega zakona, A pa potem zahteva od svojih gostov, da mu povrnejo kodo, ki jo je imel s pravdanjem. Druga monost: e so kodo povzroile osebe pod oblastjo, lahko C naperi proti Aju actio noxalis.

8.a) A da B-ju v zakup zemljie. Sosed C pride na to zemljie in utrga jabolka poleg tega e ukrade zaboj jabolk. Zakaj sploh gre? Kdo bo lahko kaj terjal od koga? Gre za tatvino plodov (?). B kot zakupnik pridobiva lastninsko pravico na plodovih s percepcijo, zato bo lahko od C-ja zahteval samo tista jabolka, ki jih je e pridobil (tista v zaboju). Na voljo ima lastninsko tobo (rei vindicatio) ali pa condictio furtiva. A bo lahko z rei vindicatio ali pa s condictio furtiva zahteval od C-ja jabolka, ki jih je potrgal z dreves. 8.b) B da A-ju v zakup zemljie. Pojavi se C, ki vzame plodove tiste, ki so bile e na drevesu in tiste, ki jih je A e obral in so bili e v zaboju. Kakna razmerja nastanejo, kakni zahtevki se lahko uporabijo in kdo jih lahko uporabi? C je zavezan A-ju iz naslova tatvine za plodove, ki jih je pobral z drevesa, in B-ju za tiste, ki so bili v zaboju. Oba lahko uveljavljata svoje zahtevke s conductio furtiva ali z reivindikacijo. A torej nima stvarnopravnega zahtevka glede plodov, ki so bili na drevesu, ker pridobiva lastninsko pravico na plodovih s percepcijo izvedeno s tihim privoljenjem lastnika in ne s separacijo. e B dobi nazaj ukradene plodove, ga lahko A toi z actio conducti na interes. 9. Najemodajalec je prepovedal najemniku imeti ogenj v stanovanju. Ker je najemnika zeblo, je previdno zakuril ogenj, da bi se ogrel. Nato se je ogenj po nakljuju raziril in cela hia je zgorela. Kdo nosi kodo? Morebitne tobe (PRP, 592. primer) . kodo nosi najemnik, ker je kril pogodbo, zato ni pomembno, da se je poar raziril po nakljuju. Najemodajalec ga lahko toi s tobo iz najemne pogodbe na interes (actio locati) ali s tobo zaradi pokodovanja tuje stvari (actio legis Aquiliae). 10. A da B stanovanje v najem za 50, B pa C-ju v podnajem za 60. Lastnik A C-ju onemogoi bivanje v stanovanju. Ali in kdo ima kakne zahtevke in kako jih uveljavi (PRP, 596. primer). C lahko toi B-ja na podlagi najemne pogodbe in od njega zahteva, da mu ni treba plaati najemnine, saj mu B ni zagotovil nemotene uporabe stvari. B lahko nato toi A-ja z actio conducti, ki se glasi na interes, ki v tem primeru znaa izpadlo najemnino, ki bi jo moral plaati podnajemnik C (torej 60). B bo toil za 60, ker je tudi sam zavezan C-ju za 60. a) Locatio conductio operis 11.a) Nevesta se pripravlja na poroko. Obleko je e kupila, ampak ker se je tako zredila, obleko nese h krojau, da jo raziri na obleki nastane koda. Kdo trpi kodo? Kako je s krojaem (PRP, 617. primer) ? Gre za locatio conductio operis (podjetniko pogodbo). kodo v vsakem primeru trpi kroja, ker ne odgovarja samo za naklep in malomarnost, temve tudi za varovanje stvari. 11.b) Nevesta se je zredila, zato ji porona obleka ni ve prav. Odnese jo k krojau. Kroja kljub svojemu trudu ne more raziriti obleke, poleg tega pa e unii ipko na obleki. Kdo nosi kodo? kodo nosi kroja, ki poleg skrbnosti odgovarja tudi za neizkuenost, e zaradi tega nastane koda na prevzetih oblekah. Odgovornosti bi se lahko reil le v primeru, e bi bila napaka v blagu, kar pa tukaj ni verjetno.

12. A je B-ju izroil 20 gladiatorjev, tako da sta se dogovorila, da mu da za vsakega, ki se vrne iv 20, e pa umre 1000. B noe plaati. Kakno razmerje je to? Svetuj A-ju (PRP, 586. primer). Glede tistih gladiatorjev, ki preivijo, je sklenjena najemna pogodba (locatio conductio), in A lahko od B-ja zahteva plailo z actio locati. Glede tistih, ki umrejo, je bila sklenjena kupna in prodajna pogodba (emptio venditio) in B lahko zahteva od A-ja kupnino z actio venditi. Prodaja in najem sta bila sklenjena pogojno. 13. A gre na potovanje in hoe shraniti svoj raunalnik pri B-ju. Ta za to zahteva 1000 na mesec. Med odsotnostjo A-ja, je iz B-jevega stanovanja raunalnik ukraden. Za kakno razmerje gre in kdo odgovarja za kodo (PRP, 625. primer)? Gre za delovrno pogodbo (locatio conductio operis). B je sprejel plailo za varovanje stvari, zato jami za nevarnost tega varovanja in mora A-ju povrniti interes, ki ga je imel na tem, da bi dobil stvar nazaj. 14. A po elektronski poti naroi slaiarju porono torto, toda zmoti se pri roku namesto 1.okt napise 1.nov. Slaiar torto dostavi dan po poroki, tj. 2.okt. Kaj lahko stori A, ki je moral manje tortice kupiti pri konkurenni slaiarni, da je postregel goste? ? A ne more storiti ni, ker se je sam zmotil pri roku, tako da ni slaiarjeva krivda, da jo je dobil prepozno. e bi slaiar zamudil rok, ki ga je A postavil, bi ga lahko slednji toil z actio locati in z njo zahteval interes, ki ga je imel na pravoasni izpolnitvi naroila. Pravoasna izpolnitev je tukaj bistvena, tako da bi zamuda pomenila neizpolnitev. 15. A najame B-ja, da mu izkoplje jarek za vodovod. Takoj, ko ga izkoplje, se jarek zasuje. Kdo trpi kodo? Za kaj gre (PRP, 623. primer) ? Gre za delovrno pogodbo (locatio conductio operis). e je koda nastala zaradi pomanjkljivosti pri delu (zaradi malomarnosti ali neznanja), potem kodo trpi B. e je prilo do zasutja zaradi napake v terenu ali pa zaradi napanih navodil lastnika, kodo trpi A. 16. A je od B-ja sprejel 10 konjev, da jih prepelje z ladjo v Afriko. Med vonjo en konj umre? Kdo odgovarja? Za kakno razmerje gre? e je B sprejel konje neodplano, gre za mandat, e pa odplano, gre za locatio conductio. V obeh primerih mora A ravnati z vso skrbnostjo, ne odgovarja pa za nakljuje. e je konj umrl zaradi malomarnosti (neprimerni bivalni pogoji, slaba hrana...), odgovarja A, in B lahko od njega zahteva odkodnino z actio mandati directa ali z actio locati. e pa je konj umrl po nakljuju, kodo nosi B. 17. Oe prepusti sina evljarju, da ga ta naui obrti. evljar sina pokoduje. Za kaj gre? Gre za podjemno pogodbo (locatio conductio operis). Predmet je izvritev doloenega dela, to je uenje sina (gre za storitev). evljar mora ravnati z vso skrbnostjo, tukaj pa je prilo do pokodbe po njegovi krivdi, zato lahko oe zahteva od njega interes z actio locati. 18. A se je dogovarjal z ladjarjem B, da mu bo slednji prepeljal 100.000 mernikov najbolje afrike penice iz Aleksandrije v Minturne. Vendar je bil ravno tistega dne, ko je B priplul do obale Italije, v reki, po kateri je moral opraviti zadnjih nekaj km poti, nizek vodostaj, zato njegova ladja, primerna za morsko plovbo, ni mogla nadaljevati poti. B je preloil tovor na manjo ladjo drugega ladjarja, ta pa se je kmalu zatem potopila e v ustju reke. Za kakno razmerje gre? Kdo trpi nastalo kodo? Utemelji, upotevajo razline monosti. poii v PRP

Gre za locatio conductio operis (ladijski prevoz). Pri locatio conductio ni nujno, da konduktor izpolni pogodbo sam, izvedbo dela lahko poveri komu drugemu, razen e sta se stranki dogovorili, da ne sme. Toda e izpolnitev poveri nekomu drugemu, potem odgovarja tudi za malomarnost pri izbiri (culpa in eligendo): e se je druga ladja potopila zato, ker je imela slabo posadko, bo torej odgovarjal B, e pa zaradi nakljuja (vihar), potem bo kodo nosil A. e sta se dogovorila, da mora ito prepeljati on osebno, gre za kritev pogodbe in A odgovarja tudi za nakljuje. A pa ne odgovarja v primeru, da sta se z B-jem dogovoril za pogodbeno kazen, e ito ne bo do doloenega dne v Minturnah. 19. A se zavee B-ju, da bo pregledal in ocenil vrednost njegove umetnike slike. B sliko tudi izroi A-ju in slednji jo strokovno oceni. Zatem jo izroi svojemu vajencu C-ju, da jo nese nazaj B-ju, C pa sliko na poti izgubi. Za kaj gre? Kaj lahko stori B? Kakne pravne monosti ima na voljo? Utemelji in argumentiraj! Gre za podjetniko pogodbo. B lahko zahteva od A-ja povrnitev interesa z actio locati, ker je sliko igubil A-jev vajenec in A odgovarja za malomarnost pri izbiri svojih pomonikov (culpa in eligendo), razen e ni bilo po krivdi vajenca, da je izgubil sliko. Primeri iz knjige 595. A je dal B-ju v najem C-jevo hio. Nato je C umrl in B je bil postavljen za njegovega dedia. Ali je B dolan plaevati najemnino? Katero tobo ima na voljo? B lahko uporabi actio conducti, da se osvobodi obveznosti iz najemne pogodbe, ko postane lastnik hie na podlagi dedovanja. Do takrat pa mora plaevati najemnino. 596. Ticij je dal Pamfilu v najem tujo hio za 50, ta pa jo je dal naprej v najem za 60. nato lastnik prepove bivanje v hii. Katero tobo ima Pamfil in kaj lahko zahteva? Na voljo ima tobo iz najemne pogodbe (actio conducti), ki se glasi na interes, ki ga ima na tem, da bi imel hio v najemu, torej lahko zahteva 60 (ker je tudi sam zavezan za 60). 600. Ker se je priblievala vojska, je najemnik pobegnil, vojaki pa so potem odnesli okna in drugo drago opremo. Ali ga lahko gospodar toi na podlagi najemne pogodbe? e bi se najemnik lahko uprl napadu ali obvestil gospodarja o nevarnosti, pa tega ni storil, potem odgovarja. e pa tega ni mogel storiti brez lastni krivde, pa ne odgovarja in kodo trpi lastnik. 607. Najemnik je v najeto hio vgradil nova okna in vrata. Katero tobo ima na voljo? Uporabi lahko tobo actio conducti, s katero zahteva, da mu lokator dovoli odvzeti vgrajene stvari, vendar tako, da ne poslaba stanja hie (ius tollendi). 608. A je vzel od B-ja v najem stanovanje, potem pa je B-jev sosed zidal in v stanovanju je postalo temno. Kakne monosti ima A? A lahko odpove zakup ali pa zahteva znianje najemnine z actio conducti. 610. Ticij je dal Seju v najem najemniko hio za 30, ta pa je dal posamezna nadstropja v podnajem skupaj za 40. Nato je lastnik dal hio podreti, ker je dejal, da je slaba. Katero tobo ima na voljo Sej in kaj lahko zahteva?

e je bila stavba potrebna popravila, lahko Sej z actio conductio zahteva samo vrailo najemnine za as, ko ni mogel uporabljati hie. e pa stavba ni bila v takem stanju, da bi jo bilo treba podreti, temve je lastnik to storil, da bi jo izboljal, pa lahko Sej zahteva povrnitev celotnega interesa (40). 614. A je izroil svojega sunja B-ju, da bi ga izuil za kuharja. B je vzel sunja s seboj na potovanje v Afriko in na morju so ga ubili pirati. Za kakno razmerje gre in kdo nosi kodo? Gre za locatio conductio operis (delovrna pogodba), s katero se je B zavezal opraviti doloeno storitev 622. Marcij je od Flaka prevzel v izgradnjo hio. Ta je zgradil do polovice, nato pa je bila hia poruena v potresu. Kdo trpi kodo? kodo trpi naronik (Flak), ker je koda nastala zaradi vije sile, razen e je do tega prilo zato, ker je bila hia slabo zgrajena. Potem mora Marcij Flaku povrniti interes. 627. A je najel B-ja, da pelje njegov tovor ita v Rim. B je peljal preko mostu, kjer je moral plaati mostnino. Ali bo lahko zahteval denar za mostnino od B-ja? Mostnino bo moral plaati sam, e je takrat, ko je dajal voz v najem, vedel, da bo el tam preko. MANDAT 1. A je B-ju, ki je na loteriji zadel velik znesek, svetoval, da naj denar prepusti v upravljanje C-ju, ki je bil znan strokovnjak za borzo. B je to storil, C pa je denar vloil v podjetje Bluff d.o.o., ki pa je kmalu za tem propadlo. Svetuj B-ju. Kakna razmerja so v tem primeru sploh nastala? Med A-jem in B-jem ni nastalo nobeno pravno razmerje, ker je dal A B-ju nasvet izkljuno v njegovem interesu (mandatum tua gratia se teje za nasvet consilium), zato ne more B od njega niesar zahtevati. Med B-jem in C-jem je nastalo mandatno razmerje, na podlagi katerega lahko B toi z actio mandati directa, vendar le v primeru, da je C izgubil denar iz malomarnosti ali naklepno (e je denar vloil na slepo, ne da bi poznal podjetje). e je do tega prilo brez njegove krivde (ampak zaradi splone gospodarske krize ), nima proti njemu nobenega zahtevka. 2. Oseba A prosi osebo B, ki odhaja v Ameriko, da mu kupi fotoaparat. Ta ga kupi, a ga ne eli izroit. Kakno razmerje, kaj lahko naredi oseba B? Gre za mandatno razmerje, ki temelji na zaupanju. A lahko toi B-ja z actio mandati directa in zahteva, da B izpolni svojo obveznost iz mandata (da prenese nanj lastninsko pravico na fotoaparatu z razpolagalnim poslom). Toba je infamirala. B lahko zahteva povrnitev potrokov z actio mandati contraria. 3. A naroi B-ju, naj mu kupi stvar. B to tudi stori. Kdaj postane A lastnik stvari? A postane lastnik stvari ele takrat, ko B nanj prenese lastninsko pravico z razpolagalnim pravnim poslom (npr. tradicijo). Do takrat nima nobenega zahtevka na stvari, ampak samo obligacijskopravni zahtevek do B-ja na podlagi mandata. 4. A eli plaati svoj dolg upniku B-ju, ki biva v blinjem mestu. Zato naroi C-ju, ki namerava iti na trni dan v mesto, naj zanj dolg plaa. Ker rauna na C-jevo pozabljivost, isto naroi D-ju. Kdaj postane drugo naroilo brez predmeta? Ali obstaja pravna zveza? Drugo naroilo postane brez predmeta, ko C izpolni svoje naroilo, torej ko plaa Ajev dolg. Med obema naroiloma ni pravne zveze.

5. A da B-ju prstan, da ga podari C-ju, B pa ga izroi v svojem imenu. Kakno je razmerje med njimi? Eventuelne tobe (PRP, 681. primer, 137. primer)? Med A-jem in B-jem je nastalo mandatno razmerje, ki pa ga je B prekril s tem, da je izroil prstan v svojem imenu. Prstan ni postal last C-ja, ker B ne more prenesti nanj ve pravic, kot jih ima sam, vendar bo v primeru, da A zahteva prstan nazaj, zavrnjen z exceptio doli, ker je tako ali tako hotel, da prstan dobi C. A pa lahko toi B-ja z actio mandati directa, ki je infamirala, ali pa uporabi penalno tobo actio furti na podlagi delikta. 6. A je B-ju zaupal svojo stvar, da bi jo ta v njegovem imenu izroil C. B pa je stvar v lastnem imenu izroil D-ju. D ne bo pridobil na stvari lastninske pravice, ker nihe ne more na drugega prenesti ve pravic kakor jih ima sam. A lahko toi B-ja zaradi tatvine (actio furti), samo stvar pa lahko zahteva od D-ja z rei vindikacijo. 7. A prosi B-ja, da ga z vozom pelje v Rim. Med potjo B konja tako priganja, da konju spodrsne in si zlomi nogo. Ali lahko B terja od A-ja odkodnino za konja? Kako je s plailom cestnine? B ne more terjati odkodnine, ker koda ni nastala zaradi A-jeve malomarnosti, temve je zanjo sam kriv. To, da je do kode prilo med izvrevanjem A-jevega naroila, nima vpliva. Lahko pa zahteva plailo cestnine, saj gre za redne stroke pri izvrevanju mandata, ki jih je naronik dolan povrniti. Forum: Cestnino mora plaati B, e je vedel, da bo el po cesti, kjer je treba plaati cestnino. (PRP, 627. primer) ampak v tem primeru gre za locatio conductio in podjemnik lahko zahteva vkljui ceno cestnine v plailo za svoje delo, mandatar pa tega ne more (ker je mandat neodplaen), zato se mi ne zdi, da gre za isto stvar. 8. A se je dogovoril z B-jem, da mu bo prekopal vrt okoli njegove hiice na deeli in posadil paradinik ter fiol. Na poti k B-jevi hiici je imel A prometno nesreo v kateri si je zlomil nogo. Ali je A s tem reen svoje obveznosti nasproti B-ju? Za kaj sploh gre? Utemelji. Gre za mandatno pogodbo, vendar mandat ni sposoben izpolniti naroila zaradi nezmonosti, ki je nastala po nakljuju. Mandatar ne odgovarja za nakljuje, vendar je dolan o tem obvestiti mandanta. e tega ne stori, mu je mogoe oitati malomarnost (razen e tega ni mogel narediti brez lastne krivde) in B ga lahko toi na interes z actio mandati directa. Primeri iz knjige 661. A je naroil B-ju, naj mu kupi C-jevo hio za 120, on pa jo je kupil za 150. A ne eli povrniti strokov, ker trdi, da se B ni dral mej naroila. Kaj lahko stori B? Katero tobo ima? B lahko uporabi actio mandati contraria, s katero lahko zahteva povrnitev denarja do viine dogovorjene cene. SOCIETAS 1. A in B sta sklenila, da bosta zdruila svoje ovce in pridelovala ovji sir. Nekega dne A opazi pokodovano ogrado, kjer so ovce in odloi se, da jo bo popravil po ogledu tekme formule 1. Med tekmo nekaj ovc strmoglavi v prepad. B od A-ja zahteva odkodnino. Ali bo uspel? Za kaj gre? Utemelji!

Gre za drubeno pogodbo (societas), kjer se prepletajo interesi pogodbenih strank. Zato drubeniki odgovarjajo za skrbnost kot v lastnih zadevah (diligentia quam in suis). kodo torej nosijo vsi drubeniki, razen e bi jo kateri izmed njih povzroil naklepno. Zato v tem primeru B ne bo uspel s tobo proti A-ju, saj si je sam kriv, e si je izbral premalo skrbnega drubenika (PRP, 650. primer). e pa je A pokazal manjo skrbnost, bo B dobil odkodnino (actio pro socio). 2. A in B se dogovorita, da bosta la tekmovat na konjsko dirko za tiri konje. Ker gojita konje bo vsak prispeval dva. Pred dirko eden konj pogine. Kdo trpi kodo? Kako imenujemo to razmerje. Kako bi bilo, e bi nastala korist (PRP, 652. primer)? Gre za drubeno pogodbo, ki je bila sklenjena za skupno izvedbo enega posla (societas unius rei). e ni drugae doloeno v pogodbi, kodo delita po enakih deleih. e bi nastala korist, bi se prav tako delila po enakih deleih, torej na pol, e se ne bi dogovorila drugae. e je enemu od drubenikov mogoe oitati krivdo, bo moral kodo povrniti on (tukaj za to ni indicev). 3. Ladja vozi tovor petih trgovcev, ki ga imajo v solastnini. Ladjo ugrabijo skupaj z enim trgovcem (solastnikom). Ta trgovec plaa ugrabiteljem 1000 sestercev odkupnine, da rei sebe in tovor. Komentiraj (PRP, 630. primer). Odkupnina se razdeli po sorazmernih deleih med vseh pet trgovcev, ker skupaj nosijo nevarnost za nakljuje. e je bila ladja odkupljena od ugrabiteljev, morajo k temu prispevati vsi. (e pa bi ugrabitelji okodovali samo tovor tistega, ki je bil ugrabljen ali pa bi ugrabljeni odkupil svoje blago, ostalim ni treba sorazmerno prispevati. ) 4. Eden izmed drubenikov vesoljne drube je razdrl drubo zaradi bogate dediine, ki se mu je obetala od strica. Kakne so posledice njegove odpovedi (str. 858)? Ker je drubenik odpovedal drubo zato, da bi se izognil delitvi priakovane premoenjske koristi, je veljalo, da je prenehal biti drubenik samo glede koristi, ostal pa je drubenik glede bremen in dolnosti. 5. A in B sta se dogovorila, da bo vsak prispeval po 100 sestercev z namenom, da nakupita obleke, ki bi jih nato preprodala. B je obleke tudi kupil od C-ja. Slednji mu jih je e izroil, ta pa mu jih e ni plaal, saj je bil dogovorjen rok plaila dveh mesecev. Ko se je odpravil na pot, so ga napadli razbojniki in mu odvzeli polovico nakupljenih oblek. Za kaj gre? Kdo trpi nastalo kodo? Zoper koga ima C zahtevek za plailo oblek? Na kaj se bo slednji glasil? Utemelji! Kaj pa e bi B padel v zasedo e na poti k C-ju, razbojniki pa bi mu odvzeli denar za nakup oblek in raztrgali drago obleko ter mu vzeli zapestno uro znamke Rolex. Kdo bi trpel kodo? Utemelji! (PRP, 652. primer) A in B sta ustanovila societas in postala drubenika. Pri drubeni pogodbi se tako koristi kot koda delijo po enakih deleih (e ni dogovorjeno drugae), razen e je mogoe enemu od drubenikov oitati krivdo. kodo torej trpita A in B. C lahko tejra od B-ja celotno kupnino, ker preide nevarnost nakljunega unienja na kupca s perfektnostjo pogodbe (obleke so bile e izroene in kupnina doloena). Kupnine ne more zahtevati od A-ja, ker med njima ni nastalo nobeno pogodbeno razmerje, lahko pa seveda B terja polovico zneska od A-ja na podlagi njunega pogodbenega razmerja. e bi B padel v zasedo e na poti k C-ju, bi kodo prav tako nosila oba in A bi moral B-ju povrniti polovico ukradenega zneska, ne pa tudi vrednosti ure in obleke.

INOMINATNI KONTRAKTI 1.a) A in B sta imela vsak enega konja in sta se dogovorila, da bosta oblikovala par, s katerim bosta vsak enkrat obdelovala polje. A-jev konj pogine, ko ima konja B. Vrsta pogodbe? Kaj lahko stori A (PRP, 711. primer) ? Gre za inominatni kontrakt tipa facio ut facias. Po utilitetnem naelu obe stranki odgovarjata za naklep in malomarnost. Zato lahko A lahko zahteva povrnitev kode z actio praescriptis verbis, e je konj poginil zaradi B-jeve malomarnosti, sicer pa kodo nosi sam A. Med A in B ne nastane niti posodbena, niti menjalna pogodba, zato ima A na voljo a' in factum, e konj umrl po Bjevi krivdi. e konj umrl po nakljuju A ne more terjati niesar, kajti naklju. unienje trpi lastnik A. 1.b) A in B imata vsak svojega vola. Iz teh volov naredita par in vsak teden ta par uporablja eden izmed njiju. Pojasni razmerje in navedi mogoe tobe. Ne gre za posodbeno pogodbo, ker ni neodplana, temve za inominatni kontrakt tipa facio ut facias. Obe stranki imata na voljo tobo actio praescriptis verbis. 2. A je B-ju plaal 1000 sestercev za osvoboditev njegovega sunja. B ga ni osvobodil. Pojasni razmerje in pravne zahtevke. Gre za inominatni kontrakt tipa do ut facias. A lahko zahteva od B-ja izpolnitev njegove obveznosti s tobo s spredaj zapisanimi besedami (actio praescriptis verbis), ali pa vrnitev izroenega denarnega zneska s condictio causa data causa non secuta. 3. A in B sta se dogovorila, da bo A osvobodil svojega sunja Stiha, B pa bo osvobodil svojega sunja Pamfila. A je Stiha osvobodil, B pa ni osvobodil Pamfila. Kaj lahko stori A? Kateri zahtevki pridejo v potev? S katerim pravnim poslom lahko A in B izpolnita zavezo iz te pogodbe? Gre za inominatni kontrakt tip facio ut facias in A lahko zahteva od B-ja izpolnitev njegove obveznosti z actio praescriptis verbis. Sunja je mogoe osvoboditi z manumisijo (manumissio censu ali pa manumissio vindicta). 4. A se je z B-jem dogovoril, da bo smel na njegovem zemljiu pasti konja. Hkrati sta se dogovorila, da bo smel B konja po potrebi vprei v svojo koijo. Za kakno pogodbo gre in kakna pravna sredstva so bila v zvezi s tem na voljo v rimskem pravu? Gre za inominatni kontrakt tipa facio ut facias. Pravno sredstvo je actio praescriptis verbis, v nekaterih primerih pa tudi obogatitvene tobe (kondikcije)Starinarska pogodba (prodajno naroilo) 5. Razlika med mandatum qualificatum in starinarsko pogodbo. Kdo trpi nakljuno unienje? Pri mandatum qualificatum mandant naroi mandatarju, naj ta v svojem imenu izroi tretji osebi posojilo. Starinarska pogodba je inominatni kontrakt pri katerem je lastnik prepustil ocenjeno stvar starinarju v prodajo, ta pa mu je moral pod doloenem asu vrniti dogovorjeni znesek ali samo stvar. e bi primerjali mandat in starinarsko pogodbo (prodajno naroilo), je glavna razlika v tem, da pri prvem mandatar praviloma ne sme imeti od mandata niti kode niti koristi, pri starinarski pogodbi pa lahko starinar proda stvar za ve in obdri razliko, torej lahko ima korist. Nakljuno unienje trpi pri mandatu praviloma

mandant, ker mandatar odgovarja samo za naklep in malomarnost, ne pa tudi za nakljuje. Pri prodajnem naroilu pa trpi nevarnost nakljunega unienja starinar, torej prevzemnik prodajnega naroila. Poravnava 6. Kaj je poravnava? Kakno pravno sredstvo je na voljo? Poravnava je inominatni kontrakt tipa facio ut facias. Stranki s popuanjem reita neko medsebojno dvomljivo pravno razmerje. Na voljo je toba s spredaj zapisanimi besedami (actio praescriptis verbis). 7. Katera sta bila bistvena elementa poravnave? Navedi konkreten primer! Negotovost in vzajemno popuanje. A ve, da B-ju dolguje denar. Misli, da mu je B posodil 100, B pa je preprian, da je lo za 200. Oba nekoliko popustita in se dogovorita za 150. PAKTI 1. Napii praktini primer konstituta. Kaj je njegova vsebina in bistvo? (2 stavka) A zahteva od B-ja naj mu vrne posojeni denar, B pa mu obljubi, da mu ga bo vrnil naslednji torek. Gre za brezoblien dogovor, s katerim se je konstituent zavezal, da bo na doloen dan vrnil nek lasten ali tuj dolg doloitev dneva izpolnitve je bistvena sestavina konstituta. 2. A je sreal starega znanca B-ja ter mu potoil, da mu sosed ne vrne posojila. B je A-ju zagotovil, da mu bo plaal dolg v enem tednu. Kakna razmerja nastanejo ter kakne so morebitne tobe? Gre za constitutum debiti alieni, pri katerem se B zavee za C-ja, da bo na doloen dan plaal njegov dolg. S tem je postal B C-jev porok in e C ne izpolni svoje obveznosti, lako A terja B-ja. A lahko toi B-ja na podlagi konstituta s tobo actio de pecunia constituta, B pa ima nasproti C-ju regresni zahtevek na podlagi poslovodstva brez naroila, razen e se je zavezal proti njegovi volji ali z darilnim namenom. 3. A podari B-ju 10000 in mu naroi, da opravi 100 ur prostovoljnega dela za bolninico. B tega ne stori, hkrati A izve, da ga B naokrog obrekuje, ali in smei. Za kaj gre in kaj lahko A naredi? Gre za darilo z nalogom (donatio sub modo). Ker B ni izpolnil naloga, lahko A od njega zahteva izpolnitev z actio praescriptis verbis ali pa zahteva vrnitev darila s condictio causa data causa non secuta. Lahko pa tudi preklie darilo zaradi B-jeve nehvalenosti in zahteva obogatitev nazaj s condictio causa finita (str. 909). 4. Zakupnik term je dobil A-jevo obleko v hrambo. Kasneje je bila obleka ukradena. Za kaj gre? Kdo odgovarja? Utemelji. Gre za recept ali pa za depositum. e je hramba neodplana, potem zakupnik odgovarja kot depozitar samo za naklep, e pa je odplana, gre za recept in zakupnik odgovarja tudi za varovanje stvari, torej za nakljuje. Obsojen je na interes. KVAZIKONTRAKTI 1. A je videl, da so se zrahljali vijaki plahte, ki je pokrivala verando B-jeve hie. el jih je priviti nazaj. Ko je bil pri zadnjem vijaku, mu je padel izvija na avto, parkiran

pod verando in razbil vetrobransko steklo. Za kakno razmerje gre, kdo nosi odgovornost za nastalo kodo? Gre za poslovodstvo brez naroila (negotiorum gestio). Poslovodja praviloma odgovarja za vsako skrbnost (za naklep in malomarnost). e mu je izvija padel iz roke zaradi njegove malomarnosti, nosi kodo A, e je prilo do tega po nakljuju (na strehi ga je napadla torklja, ki si je na dimniku naredila gnezdo ), pa gospodar posla, torej B. 2. A je sosedu elel pokriti streho zaradi bliajoe nevihte. Pri tem je po nesrei razbil kip. Razmerje, tobe, odkodnine? Poslovodstvo brez naroila (negotiorum gestio). Ker A poskua prepreiti kodo, ki grozi sosedovemu premoenju, odgovarja samo za naklep. Zato v tem primeru kodo trpi sosed (gospodar posla) in A-ja ne more toiti z actio negotiorum gestorum directa, ker kode ni povzroil naklepno, temve po nesrei. A lahko od soseda zahteva povrnitev morebitnih strokov z actio negotiorum gestorum contraria. 3. A gre na safari. B najde psa od A-ja, ki je bil e precej v slabem stanju. Odloi se, da bo psa reil, gre do veterinarja, in ga oskrbuje z zdravili tono tako kot mu je veterinar naroil. ez as pes umre. Ali bo B lahko zahteval potroke od A-ja (PRP, 723. primer) ? B bo lahko zahteval od A-ja povrnitev strokov z actio negotiorum gestorum contraria, vendar samo pod pogojem, da je bil posel s stalia A-ja koristno zaet, to pomeni, da bi tudi on poskual pozdraviti svojega psa. e se je B odloil, da bo pustil psa umreti, ne bo mogel A dobiti niesar nazaj. To, da je pes na koncu umrl, nima vpliva na B-jevo zahtevo, pomembno je samo, da je bil posel koristno zaet. 4. B si e dolgo eli fotoaparat. A ga vidi po polovini ceni in ga kupi za B-ja. Kakno je razmerje med njima? Tobe. Med A-jem in B-jem nastane poslovodstvo brez naroila, ker A ni imel nobenega mandata od B-ja. A lahko zahteva povrnitev potrokov, ki jih je imel zaradi poslovodstva brez naroila, s tobo actio negotiorum gestorum contraria, vendar mora B povrniti potroke samo e je posel ustrezal njegovi volji in je bil zanj koristno zaet. A ne more zahtevati potrokov e s svojim poslovanjem ni hotel zavezati gospodarja, ampak je stvar kupil v darilnem namenu. 5. A je pisal izpit iz rimskega prava. Ko je konal s pisanjem, je zapustil razred, pri tem pa je pozabil svoje dragoceno nalivno pero znamke Mont Blanc. Pero je opazil B, ki ga je vzel in ga izroil C-ju, ki je A-jev sosed z namenom, da ga C vrne A-ju. C je nalivno pero po poti domov izgubil. Katera pravna razmerja so nastala v obravnavanem primeru? Kdo odgovarja za nastalo kodo? Obrazloite! A-B: poslovodstvo brez naroila B-C: mandat Poslovodja brez naroila odgovarja gospodarju posla za vsako skrbnost (razen e bi njegovemu premoenju grozila neposredna nevarnost), zato B odgovarja tudi za malomarnost. Malomarnost pa mu je mogoe oitati, ker ni odnesel peresa sam, ampak ga je zaupal osebi, ki ga je izgubila. A lahko z actio negotiorum gestorum directa od B-ja zahteva povrnitev kode (vrednost pisala), ker ni ravnal z ustrezno skrbnostjo, B pa lahko zahteva od C-ja povrnitev interesa na podlagi mandata, ker je tudi C ravnal malomarno. Za to ima tobo actio mandati directa. 6. A je za trenutek odloil svoj kovek, poln dokumentov, poleg mesta, kjer se redoma odlaga kosovni odpad, saj je hotel splezati ez ograjo in pogledati, kaj je novega za njo. Zatem je na kovek pozabil in el naprej. Mimo je priel B, ki je

kovek prepoznal in ga vzel s seboj, da bi ga pozneje vrnil A-ju. Na poti je sreal znanca C-ja, ki ga je povabil v gostilno. Kovek je odloil na poliko pri vhodu. Mimo je priel D, ki ga je odnesel. Za kaj gre? Kakni bodo zahtevki? Gre za poslovodstvo brez naroila, B mora ravnati z vso skrbnostjo, ni pa odgovarjal za varovanje. Zato A ne bo mogel od njega niesar zahtevati, lahko pa bo toil D-ja zaradi (neoitne) tatvine: condictio furtiva + actio furti. Konzultacije: B-ju je mogoe oitati malomarnost, zato ga lahko A toi z actio negotiorum gestorum directa na interes. 7. A je gojil konje. Medtem ko ga ni bilo v bliini, je v hlev zael njegov sosed B in prinesel posebno in zelo drago krmo za lame ter z njo nahranil B-jeve konje. Analizirajte pravno razmerje med A in B. Kaj e konji zaradi neustrezne krme izgubijo lesk? Kaj e konji postanejo lepi in posledino draji? Gre za poslovodstvo brez naroila (negotiorum gestio). A je gospodar posla (dominus negotii), B pa je poslovodja brez naroila (negotiorum gestor). B lahko od A-ja z actio negotiorum gestorum contraria zahteva vrnitev strokov za krmo. Ker je B hranil konje s krmo, s katero jih A navadno ni hranil, odgovarja tudi za nakljuje, in A lahko od njega zahteva povrnitev kode, ki jo je imel zaradi tega, ker so konji zaradi nepravilne prehrane izgubili lesk. e pa konji postanejo zaradi nove krme lepi, pa pripada korist A-ju in B ne more na podlagi dodatnega dobika niesar zahtevati. 8. A je e dolgo akal na gradbeno dovoljenje. B mu je svetoval, da naj da referentu na obini kuverto z denarjem. A je to storil, vendar dovoljenja kljub temu ni dobil. Nekdo mu je dejal, da je mogoe zahtevati denar, ki ga nekdo plaa brez razloga, nazaj. Ali bo A denar lahko zahteval nazaj? Utemelji (PRP, 739. primer) ! Denar, ki ga je nekdo dal brez razloga, je mogoe zahtevati nazaj s kondikcijo. Zaradi nemoralne podlage bi prila v potev condictio ob turpem causam. Toda ker je v tem primeru nemoralno ravnal tudi izroitelj A, denarja ne bo mogel zahtevati nazaj, kar pa ne pomeni, da ga sme referent obdrati. 9. A je izroil sodniku podkupnino v viini 1000 sestercev, da bi slednji presodil v njegovo korist v sporu z B-jem glede povrnitve srebrne mizice, ki jo je slednji pri njem shranil. Sodnik pa je navkljub temu, da je podkupnino prejel, razsodil v korist B-ja. Ali alhko A zahteva povrnitev zneska, izroenega sodniku? Utemelji. Gre za inominatni kontrakt tipa do ut facias (dam da stori), kjer je mogoe izroen znesek zahtevati nazaj s condictio causa data causa non secuta, vendar ima tukaj nemoralno kavzo, zato posel ni veljavno sklenjen (je nien). e bi nemoralno ravnal samo prejemnik, bi lahko zahteval vrnitev denarja s condictio ob turpem causam, tukaj pa sta nemoralno ravnala oba, zato bo njegov zahtevek zavrnjen in moneji bo poloaj posestnika. To pa ne pomeni, da lahko sodnik denar obdri. 10. Zakaj je toba conductio furtiva ugodneja od rei vindicatio? Akt. legitimiran: lastnik stvari. Pas. legitimiran: tat in njegov dedi. Condictio furtiva se je glasila na najvejo vrednost, ki jo je kdaj imela stvar, pri rei vindicatio pa je vrednost stvari subjektivno ocenil tonik (glede ocene stvari je ugodneja rei vindikacija). Pri rei vindikaciji postopek ustavil, e je toenec po nakljuju izgubil posest stvari. Pri conductio furtiva te nevarnosti ni bilo, saj je bil tat z vrnitvijo stvari vedno v zamudi odgovarjal je torej tudi za nakljuje. Glede tega je torije condictio furtiva ugodneja.

11. Dedi A je plaal B-ju nek zapustnikov dolg, ker ni vedel, da ga je pokojni e poravnal. B je znesek sprejel. Pojasni, razloi! <priblino> e je bil tudi prejemnik B v dobri veri, potem gre za izpolnitev nedolga (indebitum solutum) zaradi zmote o obstoju kavze in lastninska pravica na denarju se prenese. A lahko zahteva denar nazaj s condictio indebiti. e pa je B vedel, da mu A niesar ne dolguje, potem ni v dobri veri in B je zagreil tatvino (ni postal lastnik stvari). A bo lahko zahteval denar nazaj s condictio furtiva, zraven bo pa lahko naperil e actio furti (str. 901). Primeri iz knjige 721. A, ki je bil trgovec z itom, je el na potovanje v Egipt. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, je zaelo njegovega prijatelja B-ja skrbeti, da mu bo ito splesnivilo in ga je prodal za precej denarja. Potem pa se mu je zdelo koda, da bi ta denar leal v trezorju in ga je vloil v tovarno, ki je izdelovala cepeline, kar se je izkazalo za napako, ker je naslednji teden prilo do nesree Hindenburg in tovarna je la v steaj. Kdo nosi kodo? Kaj pa bi se zgodilo, e bi polovico vloil v cepeline, drugo polovico pa v avtomobilsko industrijo, ki je takrat prinaala velike dobike? Gre za poslovodstvo brez naroila. Poslovodja praviloma odgovarja za naklep in malomarnost, v tem primeru pa tudi za nakljuje, ker je zael z nekim novim poslom, s katerim se A prej ni ukvarjal. Zato bo lahko A od B-ja zahteval povrnitev denarja, ki ga je dobil s trgovanjem z itom. e pa pri nekaterih poslih nastane koda, pri drugih pa dobiek, mora A pobotati dobiek s kodo in lahko zahteva nazaj samo razliko. e pa je dobiek veji od kode, pa ima korist od tega samo A. 728. Tri popotnike so ujeli Luzitanci in A je bil poslan domov pod pogojem, da bi prinesel odkupnino za vse tri. A se ni vrnil in druga dva ujetnika sta morala dati denar za vse tri. Ali lahko zahtevata njegov del nazaj? Denar lahko zahtevata nazaj na podlagi poslovodstva brez naroila, torej s tobo actio negotiorum gestorum contraria. DELIKTI IN KVAZIDELIKTI Tatvina in rop 1. A je na tleh nael prstan, ga dal v ep in ez as pozabil nanj. Ko je bil na sprejemu pri egipanskem veleposlaniku, mu pade iz epa na tla. Veleposlanik ga prepozna za svojega in ga obtoi tatvine. Ali bo uspel? Upotevaj razline monosti! e je A pobral prstan z namenom, da ga vrne lastniku, veleposlanik ne bo uspel z actio furti. e ga je A pobral z namenom, da si ga prilasti, pa lastnik lahko uspe s tobo iz tatvine, poleg tega pa lahko zahteva prstan nazaj s condictio furtiva. A se ne more sklicevati na to, da je mislil, da gre za zavreno stvar, ki je lahko predmet okupacije, saj ni verjetno, da bi kdo zavrgel dragocenost. 2. A se je uil za izpit rimsko pravo, a je veino asa preivel za raunalnikom in spremljal klepetalnico. Sostanovalec B je vedel, da tako izpita ne bo naredil, in mu je raunalnik skril ter na to pozabil. Spomnil se je ele, ko ga je obiskal kriminalist. A je izpit medtem naredil in je B-ja toil zaradi tatvine. Svetuj B-ju (pomagaj si z rekom)! (1 stavek) B se lahko sklicuje na to, da ni imel namena prilastiti si raunalnik, tatvine pa ni mogoe izvriti brez tatinskega namena.

3. A je med predavanji ukradel B-ju zlato uro in jo skril v kotliek na straniu. Ko jo je naslednji dan nesel domov, ga je ustavila policija in pri njem nala uro. Gre za oitnega tatu? Kdo so po rimskem pravu oitni tatovi? Oitna tatvina je tatvina, pri kateri je storilec zaloten, ko je kradel: tisti, ki je bil zaloten pri jemanju stvari in tudi tisti, ki so ga na dan tatvine zalotili z ukradeno stvarjo, preden jo je prinesel do skrivalia. A torej ni oiten tat (dobili so ga ele naslednji dan, ko je stvar nesel domov). 4. Ticij je Meviju ukradel konja. Kakne tobe ima na voljo Mevij, da bi dobil nazaj posest na konju? Katera izmed njih je zanj bolj ugodna in zakaj? Mevij ima na voljo dve reipersekutorni tobi: rei vindicatio in conductio furtiva. Bolj ugodna je rei vindikacija, ker tonik pri njej dobi polno odkodnino (on sam subjektivno oceni vrednost stvari). Prednost tobe condictio furtiva pa je, da se postopek ne ustavi, e Ticij brez svoje krivde izgubi posest stvari, saj se teje, da je tat vedno v zamudi, torej da odgovarja tudi za nakljuje. 5. A ukrade B-ju zlato vazo. Katere reipersekutorne tobe ima na voljo A? Na kaj bo B obtoen po klasinem pravu? Za vsako tobo navedi konkreten primer. A ima na voljo rei vindikacijo in condictio furtiva. Po klasinem pravu se bo obsodba glasila na denarni znesek po naelu omnis condemnatio pecuniaria, B pa se lahko izogne obsodbi s tem, da vrne stvar z vsemi plodovi in koristmi (na podlagi restitutorne klavzule). Pri rei vindikaciji bo moral B povrniti subjektivno vrednost vaze, kakor jo oceni A, pri kondikciji pa bo obsojen na najvijo objektivno vrednost, ki jo je stvar kdaj imela. 6. A ukrade kolo B-ju. Nekaj mesecev se z njim vozi, nato pa ga nekega dne zaradi tega, ker ga B vidi na kolesu, proda C-ju. Kaj lahko stori B? B lahko naperi proti A-ju actio furti, ki se v tem primeru glasi na dvakratno vrednost kolesa (A ni oiten tat), proti C-ju pa lahko uvljevlja lastninsko pravico z rei vindicatio. 7. A je ukradel B-jeve karje in jih prodal C-ju. C je slial, da so karje ukradene, zato jih je odvrgel. Pobral jih je D, ki je tudi izvedel, da so ukradene. Opredeli stvarnopravne poloaje. B neposedujoi lastnik A tat C zloverni posestnik D dobroverni posestnik (mala fides superveniens non nocet) Ukradene stvari so izvzete iz priposestvovanja, zato D kljub dobri veri ne bo mogel priposestvovati karij. A bo lahko toil B-ja z actio furti (penalna toba), C-ja ali D-ja pa z rei vindikacijo: C-ja kot fiktivnega posestnika, ker je dolozno opustil posest stvari, D-ja pa kot trenutnega posestnika (ne more obeh). 8. A je ponoi priplezal po lestvi, ki jo je podpiral B v C-jevo hio in iz predala vzel 10.000 sestercev. Za kaj gre? Katere tobe pridejo v potev in na kaj se bodo glasile? Navedi, kdo je pasivno legitimiran. Gre za tatvino (furtum). Lastnik lahko toi A-ja in B-ja (ker je njegov pomaga) z actio furti, ki se glasi na 4x vrednost v primeru oitne tatvine (e ju ujame e isti dan, preden odneseta denar v skrivalie) in na 2x znesek v primeru neoitne tatvine. Ker gre za penalno tobo, se zahtevki kumulirajo (vsak od njiju mora plaati 40.0000 oziroma 20.000 sestercev)). C lahko od A-ja zahteva tudi vrnitev ukradenega zneska s condictio furtiva, od B-ja pa ne, ker je za to tobo pasivno legitimiran samo tat (ali njegov dedi), ne pa tudi njegov pomaga. Condictio furtiva se je glasila na najvejo vrednost, ki jo je kdaj imela stvar, vendar to tukaj ni

relevantno, ker gre za denar. C bi lahko namesto condictio furtiva uporabil tudi rei vindikacijo (pasivno legitimiran je trenutni posestnik, pa tudi fiktivni posestnik), vendar je prva toba zanj praviloma bolj ugodna. Protipravno pokodovanje stvari 1. Brivec brije sunja na javnem kraju, prileti oga in brivec sunju preree vrat (suenj umre) (PRP: 813). a) Kdo odgovarja za nastalo situacijo? Odgovarja brivec, ki je sunja bril na javnem kraju po akvilijskem zakonu storilec odgovarja, e mu je mogoe oitati e tako majhno malomarnost. b) Morebitna toba in kaj se z njo zahteva? Mona je toba iz akvilijskega zakon (actio legis Aquiliae), ki se glasi na toliko, kolikor je bil suenj v tistem letu najve vreden. 2. A trenira v metanju diska na nekem igriu, kjer je oskrbnik B. A opazi, da je v sicer visoki ograji luknja, zato vekrat opozori B-ja, da naj luknjo popravi, da ne bi disk zletel skozi. B obljubi, da bo, pa tega ne stori. A e dalje trenira, ker se pripravlja na olimpiado, tako, da nekega dne disk zleti skozi in ubije nekega psa. Kdo odgovarja za kodo in na katerem temelju? Lastnik psa lahko toi A-ja z actio legis aquiliae, s katero zahteva najvejo vrednost, ki jo je imel pes v tistem letu. A pa lahko toi lastnika igria z actio conducti, ker igrie ni bilo urejeno za nemoteno uporabo. Lastnik psa lahko toi tudi oskrbnika igria, ker je bilo iz objekta, za katerega je bil on odgovoren, vren disk, ki je pokodoval njegovega psa (actio de deiectis vel effusis). Toba se glasi na dvakratnik nastale kode. Problem pri tej tobi je, da je pasivno legitimiran stanovalec stanovanja, iz katerega je bilo kaj vreno in izlito, tukaj pa ni stanovalca (gre za igrie, halo) in zato je vpraanje, ali se toi lastnika ali oskrbnika. 3. Najemniku A-ju je puala streha, zato je odel na streho in ko je popravljal streho mu je opeka padla na B-jev avto. Razmerje. Zahtevki? B lahko zahteva povrnitev kode od A-ja z actio legis Aquiliae, ki se je glasila na na povrnitev vrednosti nastale kode. e pa B ne ve, komu je padla opeka, lahko toi stanovalca (v tem primeru je to A) na podlagi objektivne odgovornosti za kodo, ki je nastala, ker je bilo iz stanovanja nekaj vreno (ali izlito): actio de deiectis vel effusis, ki se je glasila na dvakratnik nastale kode. V prvem primeru toi na podlagi delikta, v drugem na podlagi kvazidelikta. 4. A je obrezoval veje svojega drevesa, ki je raslo poleg javne poti. Ko je vejo vrgel na pot, je ta zadela mimoidoega sunja in mu povzroila telesno pokodbo. Za kaj gre? Ali bo A odgovoren? Utemelji, upotevajo razline monosti. A odgovarja za pokodbo tuje stvari, e jo je povzroil naklepno ali iz malornosti. Tukaj je A-ju mogoe oitati malomarnost, ker je metal veje na javno pot, zato bo lastnik sunja lahko od njega zahteval vrnitev kode z actio legis Aquiliae, s katero bo zahteval povrnitev kode, ki se je pokazala v naslednjih 30 dneh pa tudi interes (vrnitev strokov za zdravljenje, koda zaradi tega, ker suenj v tem asu ni mogel delati). e bi A ustrezno oznail obmoje, kjer je delal, pa bi suenj vseeno hodil tam spodaj, potem A-ju ne bi mogli oitati malomarnosti in sunjev lastnik ne bi mogel zahtevati vrnitve kode.

Injurija 1. A je e drugi zalotil B-jevo eno na svoji njivi. Najprej jo je krepko alil, potem pa e oklofutal. A in B gresta vsak do svojega odvetnika. Kaj se lahko iz tega izcimi? (2 stavka) B lahko proti A-ju naperi tobo zaradi injurije (actio iniuriarum), ki se je glasila na znesek, ki naj bi za prizadetega predstavljal ustrezno zadoenje. A lahko pri pretorju zahteva posestno varstno zaradi motenja posesti (interdikt uti possidetis) (ali pa proti B-jevi eni naperi negatorno tobo). 2. A je B-ja hudo razalil vprio ve ljudi. B ga je toil in zahteval od njega visoko odkodnino. Med postopkom je A umrl. B zdaj zahteva plailo od A-jevega dedia C-ja. Ali bo uspel? Za kaj sploh gre? Utemelji! (2 stavka) Gre za poseg v osebnostno celovitost posameznika (iniuria), zato lahko B toi A-ja z actio iniuriarum. Ta toba je strogo osebna in zato tako pasivno kot tudi aktivno nepodedljiva, zato B ne bo uspel proti A-jevemu dediu. Strogo osebne obveznosti s smrtjo ugasnejo. 3. A postavi pred svojo gostilno svetilko. B vzame svetilko in stee. A ga e pravoasno opazi in stee za njim. B napade A-ja z palico (??). A tako hudo pretepe B-ja, da mu zlomi roko. Za kaj gre? Tobe? Lastnik stvari ima pravico do samopomoi, e mu kdo odvzame njegovo stvar (vim vi repellere licet). A lahko toi B-ja z actio furti, ki se glasi na tirikratnik vrednosti svetilke, saj je B v tem primeru oiten tat. A se je branil pred napadom B-ja, zato B ne bo mogel uveljavljati tobe zaradi injurije. Odgovornost za kodo, ki je nastala, ko je bilo iz stanovanja nekaj vreno ali izlito 1. V A-jevem stanovanju poteka velika zabava. Gostje so izjemno opiti in povabljenec B za zabavo vre skozi okno prazno steklenico. Steklenica odleti dale od stanovanja in udari v glavo mimoidoega C-ja ter ga tako pokoduje, da mora zaradi cerebralnega anavrizma takoj na drag nevrokirurki poseg. Poleg tega ostane trajni invalid in ne more ve opravljati svojega dotedanjega dela. Za katera pravna razmerja gre v tem primeru?katera pravna sredstva ima na voljo C? Utemelji. C lahko naperi actio de deiectis vel effusis zoper stanovalca A-ja. Ker gre za svobodnega loveka, bo viino kazni doloil sodnik, ki je moral pri tem upotevati stroke zdravljenja in izgubljeni zasluek zaradi invalidnosti. Odgovornost za nevarno poloeno ali obeeno stvar (de posito vel suspenso) 1. A na B-jevi hii opazi kripec, ki so ga pustili delavci, ki so odli na malico. Na kripcu je bil navezan zaboj opek, na drugi strani pa privezana samokolnica. Za kakno stanje gre in pod kaknimi pogoji? Posledice. A lahko proti B-ju penalno tobo iz kvazidelikta de posito vel suspenso, ker kot lastnik nosi odgovornost za nevarno poloeno ali obeeno stvar na njegovi stavbi. Toba je popularna, zato jo lahko sproi vsak rimski dravljan. Pogoj: e je stvar obeena nad krajem, kjer obiajno hodijo ljudje ali kjer se pogosto nahajajo. (B pa lahko toi delavce z actio locati, ki se glasi na interes, ker mu je zaradi njihove malomarnosti nastala koda.)

Gre za povzroitev nevarnega stanja, ki ga povzroili delavci, kajti njihovo ravnanje bi lahko povzroilo kodo na okolici ali mimoidoih, zato lahko kdorkoli naperi tobo zaradi povzroitve nevarnega stanja zoper lastnika hie tj. B. e bi koda v resnici nastala, bi okodovani naperil actio de deiectis vel effusis zoper B, ke so nevarno obeeno stvar, ki je padla in povzroila kodo, obravnavali kot vreno. B lahko nato terja delavce z a' conducti, da si sam povrne kodo. Odgovornost za delikte oseb pod oblastjo in za kodo, ki jo povzroijo ivali 1. A-ju se je pokvaril avto. Ker se mu je zelo mudilo, ga je pustil na B-jevem zemljiu, dalje pa je el pe. Sosedov pes, ki je bil privezan na zelo dolgi verigi, je A-ju pokodoval avto, ker se je potikal okoli njega in z verigo drgnil njegov avto. Kaj lahko stori A? A lahko zahteva vrnitev kode z actio de pauperie, lastnik pa mu lahko namesto tega izroi psa. Lahko pa toi tudi z analogno akvilijsko tobo, e je lastniku mogoe oitati malomarnost (?). 2. A je prepustil svojo obleko v ienje B-ju. Slednji je obleke zveer tudi na obiajen nain shranil v pralnici. Zatem je prila mimo C-jeva krava, ki je odrinila zapah na vratih in preveila obleko. Kdo in kako odgovarja za obleko? Utemelji! Pralec mora povrniti naroniku interes, ker odgovarja tudi za varovanje stvari (naronik lahko toi z actio locati), pralec pa lahko zahteva povrnitev kode z actio de pauperie od lastnika krave. Lastnik krave mu lahko povrne kodo, lahko pa mu tudi izroi kravo (gre za noksalno tobo). e krava pogine pred litis kontestacijo, potem zahtevek ugasne. 3. A se je zavezal B-ju opraviti doloena fasaderska dela na hii. B-jev sin C pri tem porine A-jevega sunja, ki je pomagal pri delu, s terase na travnik pred hio. Tam ga je opazil D-jev oven, ki se je vanj zaganjal toliko asa, da ga je precej pokodoval. A ni mogel opravljati dela brez tega sunja nekaj asa, dokler ni okreval. Svetuj A-ju. Katera pravna sredstva ima slednji na voljo? Upotevaj razline monosti. Za kaj sploh gre? A lahko zahteva povrnitev kode od B-jevega sina C-ja z actio legis Aquiliae, e mu je mogoe oitati naklep ali malomarnost. e je sin pod oetovo oblastjo, potem lahko zahteva plailo zneska, na katerga bi bil C obsojen, od njegovega oeta B-ja z noksalno tobo. Namesto da bi plaal, mu lahko B izroi sina (gre za alternativno monost, ki jo ima B, je pa A ne more zahtevati), nad katerim A pridobi omejeno oblast mancipium (po Justinijanovem pravu to ni ve mogoe). Od lastnika ovna lahko A zahteva povrnitev kode z actio de pauperie. Tudi v tem primeru lahko lastnik namesto plaila izroi ovna. DEDNO PRAVO 1. Dvojni pomen nujnega dedia! Nujni dedi (heres suus et necesarius) je domai dedi, ki je bil do zapustnikove smrti pod njegovo oblastjo in pridobi dediino ipso iure z zapustnikovo smrtjo. Dediini se ne more odpovedati. Poleg tega obstaja e nujni zunanji dedi to je zapustnikov suenj, ki je bil z oporoko osvobojen in hkrati postavljen za dedia (heres necessarius). Tudi on se ne more odpovedati dedovanju, ker potem ne bi bil osvobojen.

Nujni dedi je tudi oseba, ki je upraviena do dedovanja in lahko izpodbija oporoko, e v njej ni omenjena ali pa ji zapustnik v oporoki ne nakloni vsaj nujnega delea. 2. Zapustnik umre, nima sorodnikov. Kaj se zgodi z dediino (str.967)? Deduje se po oporoki, e pa ni oporoke, gre za leeo zapuino (hereditas iacens). Po civilnem pravu je bila leea zapuina predmet priposestvovanja, od Avgusta naprej pa je aktivna zapuina pripadla fiskusu, pri pasivni pa so izvedli steaj. 3. Nemo pro parte testatus, pro parte intestatus decedere potest. Za nikomer ni mogoe dedovati delno po oporoki in delno po zakonu. V rimskem pravu so poznali dva delacijska razloga: dedovati je bilo mogoe ali po oporoki, ali po zakonu. Ni pa bilo mogoe delno po oporoki in delno po zakonu. Izjeme od tega pravila so dopuali samo pri vojakih oporokah. 4. Kaj je vstopna pravica? Vstopna ali reprezentacijska pravica je pravica otrok prej umrlega dednega upravienca, da skupaj podedujejo njegov dedni dele. 5. V em je problem postavitve dedia na doloeno stvar? Problem je v tem, ker pride do razhajanja med oporoiteljevo voljo in izjavo: doloena stvar je obiajno voljena volilojemniku, dedi pa je zapustnikov vesoljni naslednik. Zaradi naela favor testamentis, pa se tudi to teje kot postavitev dedia. V Justinijanovem pravu se to spremeni tam se dedi, ki je postavljen na eno stvar, obravnava kot volilojemnik, vendar preprei intestatno dedovanje. 6. Zapustnik ima dva otroka, rojena pred njegovo smrtjo, tretji se rodi po njegovi smrti, ena pa umre pri porodu. Kako bodo dedovali, e ne napravi oporoke? Do esa pride? Po civilnem pravu: e je bila ena pod moevo oblastjo, se bo dediina delila na tiri delee na podlagi fikcije, da se e nerojen otrok teje za rojenega, vkolikor gre za njegove pravice (nasciturus pro iam nato habetur quotiens de commodis eius agitur), seveda pod pogojem, da se rodi iv. Nato se bo materin dele razdelil med njene otroke na tri dele. e ena ni bila pod moevo oblastjo, potem se je dediina takoj ob zapustnikovi smrti razdelila na tri dele. Po pretorskem pravu: dediina se bo razdelila med vse tri otroke (e nerojeni jo dobi na podlagi fikcije, pod pogojem, da se rodi iv). Po Justinijanovem pravu: dediina se bo ob smrti zapustnika razdelila med otroke in eno na tiri enake dele (fikcija), vendar bo imela vdova na svojem delu samo dosmrtni uitek. Po njeni smrti bo njen dele prirasel k drugim trem deleem. 7. Oe in nedorasli sin umreta skupaj v potopu, po komu bo dedovanje? Pretor se opre na pravno domnevo, da je v tem primeru oe verjetno preivel sina, zainteresirane stranke pa lahko to domnevo izpodbijajo. 8. Zapustnik je v oporoki odredil, da naj bo njegov dedi A, e bo njegov dedi tudi B (Moj dedi bodi A, e bo moj dedi tudi B). Za kakno postavitev dedia gre in kaj bo z njeno veljavnostjo? Gre za postavitev dedia pod nesmiselnim (perpleksnim) pogojem, zato bo oporoka nina. 9. Kaj se zgodi, e je A v oporoki zapisal: Vse deduje moj prijatelj, e bo maeval mojega sina. Moj drugi sin bo razdedinjen, ker noe maevati svojega brata.

Gre za postavitev dedia pod nedopustnim pogojem, ki se pri pravnih poslih mortis causa teje za nezapisanega, zato bo A-jev prijatelj dedoval brezpogojno. Razdedinjeni sin pa bo lahko izpodbijal oporoko, ker ga je oe razdedinil brez zakonsko doloenega razloga. 10. A je pisal oporoko, ni pa bil povsem preprian, kateremu izmed obeh sinov bi naklonil svoje premoenje, ki ga ni elel deliti. Zato je zapisal: Moja sinova B in C naj se dogovorita, kdo izmed njiju bo prevzel mojo dediino. Tisti, ki bo dediino prevzel, naj izplaa drugemu nujni dele. Oporoka je nina, ker za veljavnost oporoke bistveno, da oporoitelj postavi dedia. e tega ne stori sam, ampak doloitev dedia prepusti nekomu drugemu, je oporoka nina in sledi intestatno dedovanje. Tukaj se premoenje razdeli na dva enaka delea med A-jeva sinova. 11. A - tudent prava - je napisal holografno oporoko. Ko jo je spravil v predal, se mu je polila vaza in voda je uniila oporoko, tako da sta postala datum in podpis neitljiva. Ali bodo intestatni dedii uspeno izpodbijali oporoko? Kaj je holografna oporoka? Za veljavno holografno (i.e. lastnorono napisana in podpisana oporoka) oporoko je potreben oporonikov podpis, zato, vkolikor ne bo mo rekonstruirati in dokazati oporonikovega podpisa, bo izpodbijanje veljavnosti oporoke uspeno. 12. A naredi holografno oporoko. V njej postavi za dedinjo kolegico B. A je imel e 3 polnoletne sinove. A je slial, da kolegica B ni bila ravno v najbolji odnosih z Ajem, kot je to on mislil, zato se odloi razveljavit oporoko, ker pa tega direktno ni mogel, ker je bila oporoka shranjena pri C-ju, mu je poslal mail. Drugi dan A v prometni nesrei umre. Kdo bo dedoval? kaj je sploh holografna oporoka ? Po oporoki bo dedovala njegova kolegica B, vendar bodo njegovi sinovi verjetno izpodbijali oporoko: e jih v oporoki ni niti omenil, bodo dediino zahtevali s hereditatis petitio, e pa jih je omenil, vendar jim ni naklonil ustreznega delea, pa bodo lahko izpodbijali s querela inofficiosi testamentum. 13. A je napisal oporoko, v kateri je za dedia postavil sina B-ja. ez eno leto se mu je rodil sin C. Ko ga je z vozikom peljal na sprehod, si je ranil nogo, dobil okubo, prilo je do sepse in v hudih mukah je umrl. Kdo deduje in na kaken nain (str. 1010)? A-jeva oporoka je naknadno neveljavna (testamentum ruptum), ker se je potem, ko jo je oporoitelj napravil, pojavil nov suus heres. Zato bo uvedeno intestatno dedovanje, po katerem dedujeta oba sinova (B in C) po enakih deleih. 14. A ne eli, da bi dedoval kdo od njegovih sorodnikov. Kj lahko stori, da ne dobijo niti nujnih deleev? Poimensko jih razdedini in postavi drugega dedia v oporoki. Vendar lahko sorodniki, e gre za nujne dedie (to so po Justinijanovem pravu potomci, e pa jih nima, pa predniki), oporoko izpodbijajo, e za razdedinjenje ne navede ustreznega zakonsko doloenega razloga. e so intestatni dedii v bolj daljnem sorodstvu, oporoke ne bodo mogli izpodbijati. 15.a) Zapustnik hoe dati otrokom in eni premoenje, a se boji da se bo ena vnovi poroila. Kaj lahko naredi? Zapustnik lahko v oporoki postavi pogoj, da ena dobi svoj dele samo, e se ne bo ve poroila. Vdova je morala v tem primeru dati posebno kavcijo, s katero je obljubila, da bo vrnila, kar je dobila iz zapuine, e se bo znova poroila. e pa ga

je skrbelo samo to, da premoenje ne bi lo iz druine, je lahko eni volil na njenem deleu samo uitek z vindikacijskim volilom, lastninsko pravico so dedovali otroci. 15.b) A bo svoje premoenje zapustil otrokom, a bi rad tudi soprogi naklonil premoenje. Ne bi pa elel, da bi soproga, e bi se znova poroila, okodovala otroke. Kaj bi mu svetovali naj naredi? Zapustnik lahko v oporoki postavi pogoj, da ena dobi svoj dele samo pod pogojem, e se ne bo ve poroila. Vdova je morala v tem primeru dati posebno kavcijo, s katero je obljubila, da bo vrnila, kar je dobila iz zapuine, e se bo znova poroila. Lahko pa tudi eni voli na njenem deleu samo uitek z vindikacijskim volilom, lastninska pravica na njenem dednem deleu pa je prela na otroke. 16. a) A naj bo dedi, e mi postavi nagrobni spomenik. b) A naj bo dedi in naj mi postavi nagrobni spomenik. Pojasni, za kaj gre. Kdaj bo dedi lahko pridobil dediino? a) Postavitev dedia pod odlonim pogojem dedi pridobi dediino ele, ko pogoj izpolni. b) Gre za postavitev dedia z nalogom dedi pridobi dediino takoj, vendar s tem prevzame obveznost, da bo postavil spomenik. 17. Kaj je namen materialnega in formalnega nujnega dedovanja? Gre za omejevanje zapustnikove oporone prostosti zaradi interesov sorodnikov. Oporoitelj je dolan svoje najbije sorodnike v oporoki omeniti in jim tudi nakloniti nek ustrezen dele, ker sicer ravna v nasprotju s svojo dolnostjo in pieteto. S tem so se izognili krivicam, pa tudi zmanjali monost, da bi nekdo izkoristil zapustnikovo starost ali bolezen in se na ta nain okoristil. 18. Kakno pravno sredstvo ima na voljo sin, ki ga je oe neupravieno razdedinil? Kaj bo s tem dobil? Sin lahko uveljalja svojo dedno pravico neposredno s hereditatis petitio. S tem je dosegel neveljavnost oporoke in intestatno dedovanje. 19. Materialno nujni dedi ne dobi ni po oporoki. Kaj lahko zahteva? Navedi pravno sredstvo. Zahteva lahko razveljavitev oporoke s querela inofficiosi testamentum, ker se ga oporoitelj ni spomnil s primerno premoenjsko naklonitvijo. Zahteva lahko uvedbo intestatnega dedovanja. 20. A je bil vdovec. Zadnja leta je zanj skrbela B. A bi rad zapustil svoje premoenje B, a se boji, da bodo dedii izpodbijali oporoko. Svetuj A-ju. A lahko postavi za dedinjo B, vendar mora nujnim dediem nakloniti vsaj dedni dele (polovica ali tretjina zakonitega delea po Just. pravu). Dedie lahko tudi razdedini, vendar mora za to navesti enega izmed zakonsko doloenih razlogov in lahko domnevamo, da v tem primeru nima nobenega upravienega razloga za to. 21.a) A je razdedinil svojega sina, ker mu je B povedal, da ga je hotel zastrupiti. B si je to izmislil, ker mu je sin A-ja prevzel punco. Kaj lahko dosee sin? V em je problem? Po Justinijanovem pravu lahko zapustnik razdedini svojega sina samo zaradi enega izmed taksativno doloenih vzrokov. Sin lahko torej dokae, da oe ni imel podlage za razdedinjenje, in na ta nain dosee neveljavnost oporoke ter posledino intestatno dedovanje. Lahko pa izpodbija oporoko zaradi napake volje zapustnika, ker ga je B z zvijao zapeljal v zmoto.

22.b) A razdedini svojega sina, ker mu je B povedal, da ga eli sin zastrupiti. To ne dri, saj se je B maeval, ker mu je A-jev sin prevzel dekle. Kaj lahko po Justinijanovem pravu naredi razdedinjeni sin? Forum: dedi bo izpodbijal razdedinjenje, ker zapustnik ni natel razlogov zakaj ga je razdedinil. (Justinjan je te razloge teksativno natel, ker pa seveda dedi ni storil ni takega, ne obstajajo razlogi za razdedinjenje) Dedi deduje intestatno. 23. A, ki ni imel otrok, je posvojil B-jevega otroka C. Kasneje se mu je rodil otrok. Ali ima kakno monost, da C ne deduje? Kakno? (verjetno vpraanje ni v redu) Po civilnem pravu C ne bo dedoval, e se bo vrnil pod oblast svojega oeta, e ga bo A emancipiral ali pa e ga bo imensko razdedinil v svoji oporoki. Po Justinijanovem pravu pa posinovljenca ne more razdediniti brez utemeljenega razloga (to, da se mu je rodil njegov otrok, ni zadosten razlog). Po Justinijanovem pravu so dedovali tako posinovljeni kot naravni otroci. Forum: gre za formalno nujno dedovanje, se pravi e se zapustniku po napravi oporoke rodi suus heres bo le-ta lahko izpodbijal oporoko z inoficiozno tobo, e ni v oporoki vsaj omenjen (recimo, da ni napisal nove oporoke (razdedinjen, naklonjen nujni dele)) in zahteval intestatno dedovanje. V tem primeru bosta dedovala oba adoptirani in naravni otrok. 24. Kakno sredstvo imajo na voljo upniki prezadolenega dedia? Upniki lahko zahtevajo beneficium separationis (separatio bonorum) v roku petih let od pridobitve dediine (Just.) podedovano premoenje se loi od premoenja dedia. Upniki, ki to zahtevajo, ne morejo pozneje zahtevati niesar ve od dedia, e dediina ne zadostuje za plailo dolgov. Lahko pa od dedia zahtevajo tudi posebno varino in e je dedi ni hotel dati, je pretor dovolil steaj njegovega premoenja. 25. A vidi pri B-ju kolo, ki ga je ve let vozil njegov pokojni oe. A ree B-ju, da je to kolo od njegovega oeta. B to zanika in ree, da je on to kolo dal njegovemu oetu samo za ve let na posodo. A mu ne verjame. A-ju sosed svetuje naj zoper B-ja naperi hereditatis petitio. Ali jo lahko naperi in ali bo uspel? A ne bo uspel s hereditatis petitio, ker sosed ne oporeka njegovi dedni pravici, temve zapustnikovi lastninski pravici. Dedi A bo moral zoper B-ja naperiti rei vindicatio. 26. Dedi A je opazil, da je B na svoja okna montiral polkna, ki so bila pred zapustnikovo smrtjo v njegovi garai. Preprian je, da jih je B ukradel. Kaj lahko stori? Katere tobe bi lahko prile v potev? e B oporeka lastninsko pravico zapustnika, potem lahko dedi zahteva polkna z rei vindikacijo. Ker pa je tukaj e prilo do spojitve z nepreminino, mora najprej naperiti tobo actio ad exhibendum in ele potem lastninksko tobo za vrnite stvari. e je lo za tatvino, pa lahko namesto rei vindikacije naperi condictio furtiva ter penalno tobo actio empti. e posestnik ne bi priznaval njegove dedne pravice, bi ga moral toiti s hereditatis petitio. 27. A z vindikacijskim legatom v oporoki podeli konja B-ju. Dedi konja B-ju noe dati. Kakne monosti ima B? Utemelji (str. 521) ! B lahko zahteva konja od B-ja z rei vindikacijo, ker je prela lastninska pravica na volilojemnika neposredno od zapustnika takoj, ko je dedi pridobil dediino.

28. Trije dedii, ena dedinja, ki umre mone reitve; substitucija, transmisija, akrescenca e je dedinja, ki ji je pripadla dediina, umrla, e preden jo je pridobila, je dedni pripad pripadel njenim dediem, vendar le pod pogojem, da e ni preteklo ve kot eno leto od delacije (Justinijanovo pravo). e dedinja ni mogla ali ni hotela dedovati, potem je lahko dedoval njen substitut. e zapustnik ni doloil substituta, je prilo do akrescence njen dedni dele je prirastel k deleema drugih dveh dediev, razen e ni mogla dedovati zato, ker je bila incapax potem je njen dele pripadel dravi. 29. Prijatelja zanima kaj je to transmisija. Razloi mu kaj je to po slovensko (?) in za kaj gre. (2 stavka) Transmisija je podedovanje dednega pripada in ima kot taka prednost pred substitucijo in akrescenco. e je zunanji dedi, ki mu je dediina pripadla, umrl, e preden jo je pridobil, so lahko njegovi dedii pod doloenimi pogoji podedovali njegov dedni pripad (e od delacije e ni minilo ve kot eno leto (Just.)). 30. Kakna je razlika med vstopno pravico in transmisijo? Vstopna pravica je pravica otrok prej umrlega dednega upravienca, da podedujejo njegov dedni dele, transmisija pa je dedovanje dednega pripada. Vstopno pravico imajo samo otroci dednega upravienca in do nje imajo pravico na podlagi pravil intestatnega dedovanja takrat, ko je dedni upravienec umrl pred zapustnikom Vstopna pravica: - intestatno dedovanje - otroci dednega upravienca skupaj podedujejo njegov dedni dele - e je dedi umrl pred zapustnikom Transmisija: - zunanji dedi (oporoni ali intestatni), ki mu je dediina pripadla, vendar je umrl, preden jo je pridobil (e je umrl pred zapustnikom, mu dediina ni pripadla in ni moglo priti do transmisije) - podeduje se dedni pripad - podedujejo njegovi dedii (ne nujno njegovi otroci) 31. Zapustnik A je B-ju volil sunja pod pogojem, da bo A uspeno opravil izpit iz rimskega prava. B bi elel sunja osvoboditi. Ali lahko to stori? Utemelji! B je postal pogojni lastnik. Sunja ne more osvoboditi v asu visenosti pogoja, ker bi s tem izigral pogoj. 32. Kdaj mora biti po rimskem pravu dedi pasivno oporono sposoben? Intestatni dedi mora imeti pasivno oporono sposobnost ob pripadu in ob pridobitvi dediine, oporoni dedi pa tudi ob napravi oporoke. 33. A je podedoval veliko premoenje pokojnega B-ja. Ko pa je pridobil dediino, je ugotovil, da mora dati B-ju veliko volilo. A B-ja ni maral, saj je bil z njim e dalj asa v sporu. Kaj lahko stori, da mu ne bi bilo treba izpolniti volila? Utemelji! A ne more storiti niesar, ker je dediino e pridobil, izpodbija lahko le, e je volilo preveliko (lex furia testamentaria, lex voconia, lex falcidia), vendar tudi v tem primeru lahko dosee samo, da se vrednost volil ustrezno zmanja. 34. Kako so omejena volila po zakonih. Napii imena zakonov in kratko vsebino.

1. Lex Furia testamentaria: nobeno volilo ne sme biti veje od 1000 asov (e volilojemnik vzame ve, mora povrniti tirikratno vrednost preseka). 2. Lex Voconia: nobeno volilo ne sme biti veje od dednega delea. 3. Lex falcidia: po izplailu vseh volil je morala dediu ostati vsaj etrtina dediine (ali dednega delea). 35. A-jev dedi B je C-ju izroil D-jevo stvar kot volilo. Po dveh letih pride D do C-ja in med njima pride do spora zaradi stvari. Kako bo spor reen po rimskem pravu? Forum: B stvari ne bi mogel priposestvovati v nobenem primeru, ker kot dedi nihe ne more priposestvovati iz premoenja ivega. C v tem primeru ima iustus titulus (pro legato) in stvar lahko priposestvuje. D od njega ne more zahtevati stvari, lahko zahteva od dedia B da naj mu povrne tisto, za kar je bil ob pridobitvi dediine obogaten. e stvar ni bila ukradena, se bo lahko C skliceval na to, da je stvar e priposestvoval (po klasinem pravu je bila priposestvovalna doba za premine stvari 1 leto). e pa je bila stvar ukradena, jo bo lastnik lahko zahteval od C-ja z reivindikacijo. 36. Kaj je to fideikomisarina substitucija. Zapustnik prvemu fideikomisarju naroi, naj predmet fideikomisa po doloenem asu prenese na novega fideikomisarja. V takem primeru ni veljalo pravilo substitutus substituto substitutus instituto. Zapustnik je lahko doloil, da je moral fiduciar prepustiti dediino lanu iste druine (druinski fideikomis). 37. Odgovornost dedia in fideikomisarja za zapustnikove dolgove pri vesoljnem fideikomisu. Pri vesoljnem fideikomisu je veljalo, da je vesoljni fideikomisar zapustnikov vesoljni naslednik in kot tak odgovoren za njegove dolgove (SC Trebellianum). Od Vespazijana naprej je imel dedi tudi nasproti vesoljnemu fideikomisarju pravico do falcidijske etrtine, vendar je bil v tem primeru on zapustnikov vesoljni naslednik in kot tak odgovoren za njegove dolgove, vesoljni fideikomisar pa je imel vlogo volilojemnika. Po Justinijanovem pravu je za zapustnikove dolgove odgovarjal samo vesoljni fideikomisar, e dediu ni ostalo ni. e pa je dobil kakno naklonitev ali pa je zahteval falcidijsko etrtino, pa sta za zapustnikove dolgove jamila oba (fideikomisar in dedi) v sorazmerju s svojima dednima deleema. 38. Na dediini je ustanovljen vesoljni fideikomis. Ko dedi po nekem asu prepusti fideikomisarju vse stvari, ga le-ta obtoi, da ni dobro skrbel za dediinske stvari. Kdo ima prav? Dedi za dediinske stvari odgovarja s skrbnostjo kot v lastnih zadevah (diligentia quam in suis). e mu fideikomisar dokae, da je ravnal z dediino z manjo skrbnostjo, potem lahko od njega zahteva odkodnino. 39. A je bil izredno nesramen do sunjev vendar ko je umrl se jim je hotel oddoliti za storjeno zlo in je veliko sunjem z volili podelil prostost. Dediu to ni bilo ugodno, ker je poleg tega moral poplaati veliko A-jevih dolgov. Kaj lahko stori? e bi dedi dedoval tudi intestatno, se lahko odloi, da ne bo pridobil dediine po oporoki. Oporoka tako postane naknadno neveljavna (testamentum desertum) in dedi deduje po zakonu, tako da mu ni treba izpolniti volil in osvoboditi sunjev. Problem je v tem, ker je pretor potem fingiral, da je dedi pridobil dediino po oporoki.

Ima pa e drugo monost: e je njegov dele nesorazmerno majhen, se lahko sklicuje na pravila in zakone, ki omejujejo volila in osvoboditve sunjev: osvobojenci so morali imeti vsaj 30 let in zakonsko je bilo omejeno, koliko jih lahko oporoitelj osvobodi. Sicer pa nima dedi nobenega pravnega sredstva, da bi se izognil izpolnitvi zapustnikove poslednje volji. 40. Ali mi obljubi dati 100, e me ne bo napisal v oporoko? Kaj je to? Gre za stipulacijo, ki pa je sklenjena pod nemoralnim pogojem, zato je nina. 41. Dedi je plaal dolg za katerega ni vedel, da ga je e plaal zapustnik. Pojasni ali je tradicija uspena. Katera pravna sredstva pridejo v potev? e je bil tudi pridobitelj v zmoti, potem je bila tradicija uspena in lastninska pravica se je prenesla. Dedi pa bo lahko zahteval povrnitev obogatitve s condictio indebiti. e je prejemnik vedel, da mu dedi niesar ne dolguje, potem je dediu zavezan iz naslova tatvine. 42. A se poda na pot, za njim se izgubi vsaka sled. Dedii zahtevajo naklonitev njegovega premoenja. Kaj naj storijo in pod kaknimi pogoji? Za kaj pravzaprav gre? DRUGO 1. Razloi pojem litiskontestacija in kaken pomen ima v rimskem pravu? (3 stavki). Konzultacije: litiskontestacija je pravdna pogodba, ki jo stranki sprejmeta v postopku pred pretorjem (in iure), ko se sporazumeta o osebi sodnika in o vrsti tobe. 2. Kaj je bila popularna toba? Navedi primer! (2 stavka) To je bila toba, ki jo je lahko naperil katerikoli rimski dravljan, ker je bila v interesu skupnosti. Primer: toba zaradi nevarno poloene ali obeene stvari (del posito vel suspenso); e je bil ubit svoboden lovek zaradi tega, ker je bilo iz stanovanja nekaj vreno ali izlito (actio de deiectis vel effusis). 3. Kje se uporablja restitutorna klavzula? Kako se glasi? Restitutorna klavzula se je uporabljala pri actiones arbitrariae, pri katerih je lahko sodnik pred izrekom sodbe, s katero je obsodil toenca na plailo doloenega denarnega zneska, pozval obtoenca, naj toniku izpolni dolgovano in se s tem izogne obsodbi in njenim posledicam (npr. infamiji). Uporablja se pri tobah in rem, predloitveni tobi (actio ad exhibendum), pri restitutornih in ekshibitornih interdiktih ter pri nekaterih reipersekutornih in penalnih tobah in personam (actio quod metus causa, actio iniurirarum). Glasila se je na povrnitev kode in izgube v naravi. 4. Kaj je to pasivna legitimacija in kdo je pasivno legitimiran pri rei vindikaciji? e je nekdo pasivno legitimiran za doloeno tobo, to pomeni, da je lahko poklican kot toenec v tej pravdi. Pri rei vindikaciji je pasivno legitimiran dobroverni in nedobroverni posestnik (torej tisti posestnik, ki je toniku oporekal lastninsko pravico). Poleg tega sta pasivno legitimirana e dva fiktivna posestnika (tisti, ki dolozno opusti posest stvari, da bi lastniku prepreil njeno zasledovanje, in tisti, ki

se spusti v pravdo kot posestnik, eprav stvari ne poseduje, da bi v tem asu lahko nekdo tretji priposestvoval). http://www.student-info.net/index.php/fe/forum/ID/61367 http://pravnica.net/forum/viewtopic.php?f=15&t=82&start=75 IZPIT september 2011 (Ljubljana) 1. Pojasni, ali so imeli spisi rimskih klasinih pravnikov naravo zakona. Najprej pravniki spisi niso imeli znaaja zakona. Leta 327 pa Konstantin Pavlovim Sentencam pripozna obvezno mo (znaaj zakona). Delno so dobili znaaj zakona tudi z zakonom o navajanju (426). S tem, ko je Justinijan uvrstil v svoje Digeste odlomke iz pravnikih spisov, so v tej obliki v kateri so bili prevzeti postali uzakonjeno pravo (dobili znaaj zakona). 2. Pavel je od Gaja kupil 10 kg grozdja. Ko je kupljeno grozdje doma stehtal, je ugotovil, da mu je prodajalec izroil samo 8 kg. Za kaj gre (1 stavek)? Kaj lahko stori Pavel (1 stavek)? Gre za nepravilno izpolnitev, ker Gaj ni izpolnil svoje obveznosti v celoti, ampak samo delno (premajhna koliina). Pavel lahko toi Gaja z actio empti in od njega zahteva interes, ki ga je imel na celotni in pravoasni izpolnitvi. 3. Ticij je prevaal hlode iz gozda. Ker se mu je mudilo, je tovor pritrdil v naglici. Po poti je zato eden od hlodov padel na cesto in pokodoval mimoidoega Mevijega sunja. Ali lahko Ticiju oitamo krivdo? Ali in e kaj, bo lahko zahteval Mevij? Ticij odgovarja za pokodovanje tuje stvari, zato ker po lex Aquilia storilec odgovarja e za tako majhno malomarnost. Mevij bo lahko s tobo actio legis Aquiliae zahteval povrnitev kode, ki se bo pokazal v 30 dneh po kodnem dogodku. 4. Posledica prezrtja po Justinijanovem pravu (atr. 1013-1014). - Bistveno je razlikovanje med formalnim in materialnim nujnim dedovanjem. 5. Lukrecija je dan po svojem 11. rojstnem dnevu prijateljici Liviji podarila dragocene uhane. ez eno leto si je premislila. Utemelji, ali jih bo lahko zahtevala nazaj? Katero rimsko pravno naelo prihaja v tem primeru v potev? Stareji nedorasli so omejeno poslovno sposobni, zato ne morejo odsvajati brez varuhove avtorizacije. Pravni posel je torej nien in Lukrecija bo lahko zahtevala uhane nazaj z rei vindikacijo, ker se lastninska pravica sploh ni prenesla. To, da je e polnoletna, ko jih zahteva nazaj, ne vpliva na veljvanost pogodbe, ker tisto, kar je bilo e od zaetka nino, ne more naknadno konvalidirati (quod initio vitiosum est, non potest tractu temporis convalescere). 6. Na katerih pravnih podlagah je mogel Rimljan neodplano uporabljati tujo stvar (5)? Superficies, nekatere slunosti, emfitevza, prekarij, posodbena pogodba. 7. Nerva je bil preprian, da je podedoval strievo zlato vazo, zato jo je prodal Komodu. Stric, ki je bil v asu prodajne pogodbe e iv, je ez en teden umrl in vazo dejansko zapustil Nervi. Utemelji, ali je kupna in prodajna pogodba veljavna. Kako je lastninsko pravico na vazi? Pogodba je veljavna, ker prodajalec ni dolan narediti kupca za lastnika. Civilno lastninsko pravico ima Nerva, vendar se lahko Komod kot bonorum possessor lahko

brani z exceptio rei venditae et traditae, e bi Nerva zahteval vazo nazaj z lastninsko tobo (rei vindicatio).