You are on page 1of 113

D-R ALEKSANDAR LITOVSKI

JUBILEEN KALENDAR ZA EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO 2011 GODINA

d-r Aleksandar Litovski JUBILEEN KALENDAR ZA EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO 2011 GODINA izdava~: Organizacija na Makedoncite-potomci od Egejskiot del na Makedonija (OMPEM) Za izdava~ot: Goce Petrovski Kompjuterska podgotovka: Aleksandar Litovski Pe~atnica: Kiro Dandaro-Bitola

PREDGOVOR Egejskiot del na Makedonija kako del od nacionalno-geografskata celina na Makedonija i Makedoncite od tie krai{ta kako del od makedonskata nacija, niz protokot na vremeto sozdale mno{tvo na istoriski fakti koi neminovno ja pretstavuvaat su{tinata na ovoj del od Makedonija, no se i neraskinliv del od su{tinata i likot na cela Makedonija! Da se zabele`at jubilejnite datumi za nastani i lu|e od Egejskiot del na Makedonija vo 2011 godina, zna~i da se napravi obid mnogumina da se potsetat deka imaat poteklo od tie makedonski krai{ta, a pak nekoi drugi da se potsetat deka Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija se sostaven i neraskinliv del od makedonskiot narod! Sekako toa e obid i da se otkrijat nekoi novi fakti, da se potvrdat i populariziraat nekoi ocenki za nastani i li~nosti od makedonskata istorija.

Imeno, i makedonskata istorija, kako i sekoja druga istorija, se sostoi i od svetli i herojski migovi i od mra~ni i tragi~ni slu~ki. Egejski del na Makedonija, voop{to ne e isklu~ok! Zatoa, iako na slavnite, svetlite, herojskite, doblesnite nastani i li~nosti im davame predimstvo vo ovoj jubileen kalendar, sepak, nastojuvame da zabele`ime nekoi zna~ajni datumi od temnata, lo{ata, predavni~kata strana na makedonskoto minato! Smetavme deka selekcijata i bri{eweto na nekoi nemakedonski i antimakedonski nastani i li~nosti, kako i na nekoi navistina tragi~ni nastani za makedonskiot narod od Egejski del na Makedonija, samo bi go skrile vistinskiot predavni~ki ili zlostorni~ki lik na nekoi istoriski ~initeli. Jubilejniot kalendar nema pretenzija da gi opfati i na{iroko da gi obrazlo`i site zna~ajni datumi od minatoto na Egejski del na Makedonija, a na koi 2011 godina im e jubilejna. Vo nego se pomesteni samo datumi od XIX i XX vek i toa onie za koi smetavme deka se zna~ajni i za koi imavme dovolno informacii za da bide oformena hronolo{ka odrednica. Nekoi odrednici se odnesuvaat na li~nosti koi ne se po poteklo od ovoj del na Makedonija, no smetavme deka nivniot direkten pri-

dones ili direktno vlijanie za ovoj del od Makedonija, odnosno za Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija e dovolna pri~ina i tie da najdat svoe mesto vo trudot. So iskrena nade` deka ovoj istoriografski trud }e bide lesno ~itliv i informativno korisen za naj{irokiot krug na ~itateli, navistina smetame deka barem malku }e pridonese i za zajaknuvawe na makedonskata nacionalna svest, odnosno za zacvrstuvawe na makedonskot nacionalno edinstvo. avtorot, Bitola, januari 2011

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1821, Zapo~nalo VOSTANIETO NA GR^KIOT NAROD za osloboduvawe od tursko-osmanskata vlast. U{te od po~etokot na vostanieto Makedoncite se priklu~ile vo borbata na gr~kiot narod za osloboduvawe. Brojot na Makedoncite vo vostani~kite redovi, osobeno na onie od Egejskiot del na Makedonija, se zgolemil po zadu{uvaweto na Negu{koto vostanie vo 1822 g. Nekoi od makedonskite u~esnici se zdobile so visoki voeni pozicii vo gr~kata vostani~ka vojska. Taka, na primer, Anastas od Pijanec dobil visok voen ~in, sinot na Angel Gaco, Mico, se istaknal vo voenite dejstva i stignal do visoki pozicii, a Haxi Hristo i Ko~o Jovan dale golem pridones vo razvojot na gr~kata vostani~ka kowica. Mnozina od makedonskite u~esnici vo vostanieto, vo periodot {to sleduval po nego ostanale da izvr{uvaat razni voeni i administrativni zadol`enija vo gr~kata dr`ava.

1

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1841, Vo selo Zarovo, Solunsko, e roden Petar DIMITROV, poznat i kako pop Petar Solunski, sve{tenik, makedonski prerodbenski deec. Okolu 1864 g. stanal gr~ki sve{tenik vo Ser, no nabrzo se opredelil za borba protiv grcizmot. Sorabotuval so Stefan Verkovi}. Blagodarenie na negovata li~na anga`iranost, Solunskata op{tina razvila {iroka duhovna i kulturnoprosvetna aktivnost. Po negova zasluga vo Solun na 11 maj 1873 g., Makedoncite za prvpat go praznuvale denot na slovenskite prosvetiteli Kiril i Metodij. Negova glavna preokupacija bila da sozdade nezavisna makedonska crkovna institucija, zaradi {to vo eden period bil privrzanik na unijatskoto dvi`ewe vo Makedonija. Pod pritisok na golemobugarskata propaganda se otka`al od unijatstvoto i stanal sve{tenik na Egzarhijata. Odreden kratok period vo vreme na Rusko-turskata vojna 1877-1878 g., bil uapsen od turskite vlasti i zatvoren vo Mala Azija. Po osloboduvaweto emigriral vo Bugarija i bil sve{tenik vo Sofija, kade i po~inal na 2 dekemvri 1895 g. 1851, Vo Gumenxe e roden Ivan ALEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, lekar. Diplomiral medicina vo Atina i stanal lekar vo rodnoto mesto. Aktivno bil vklu~en vo Make-

2

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

donskata revolucionerna organizacija (MRO). Osobeno bil anga`iran vo davaweto medicinska pomo{ na borcite od revolucionerno-osloboditelnoto dvi`ewe vo vreme na Ilindenskoto vostanie. Po~inal vo 1919 g. vo Nevrokop, Pirinski del na Makedonija. 1861, juni, Vo selo Papadija, Lerinsko, e roden Ilija PAPADIJSKI, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, lerinski vojvoda. Vo redovite na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) bil od 1895 g. Najprvo bil komita, a od 1904 g. stanal vojvoda vo Lerinsko. Vo oktomvri 1906 g. negovata ~eta zaedno so ~etata na vojvodata Najdo Bendev, celosno razbile edna golema andrtska ~eta vo seloto Setina, Lerinsko. Nema podatoci koga i kako po~inal. 1861, dekemvri, 24, Vo Kuku{ e roden Ivan HAXI NIKOLOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, osnovopolo`nik na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) i ~len na prviot Centraleni komitet, kni`ar. Zavr{il Trgovska akademija vo Linc, Avstrija. Bil u~itel vo Kostenec, Bugarija, a potoa vo Makedonija, odnosno vo Kuku{, Voden i vo Solun. Eden period bil aktiven sorabotnik na Mla-

3

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

data makedonska kni`ovna dru`ina vo Sofija, Bugarija i na spisanieto „Loza“. Otvoril sopstvena kni`arnica vo Solun vo 1893 g. Bil eden od inicijatorite za sozdavawe na MRO vo 1893 g. i bil ~len na nejziniot Centralen komitet od 1894 do 1901 g. Vo vremeto na So-lunskata afera vo 1901 g., poradi strav deka }e bidat otkrieni i zapleneti od turskite vlasti, gi predal pe~atot i {ifrite od Centralniot komitet na MRO na Ivan Garvanov. Bil osuden i ispraten na zato~enie vo Podrum Kale, Mala Azija. Vo avgust 1902 g. bil amnestiran. U~estvuval na sovetuvaweto na MRO vo Sofija vo januari 1903 g. Po Ilindenskoto vostanie se preselil vo Sofija, kade {to se zanimaval so izdava{tvo i so trgovija. @ivotot go zavr{il so samoubistvo na 24 dekemvri 1861 g. vo bugarskata prestolnina. 1861, Vo Kuku{ e roden Nikola BU^KOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Kuku{. Bil bakal po profesija. Vo MRO bil primen od Goce Del~ev vo 1895 g. i bil eden od osnova~ite na Organizacijata vo rodniot grad. Kako ~len na Okoliskiot

4

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

revolucioneren komitet na MRO vo Kuku{, bil nekolkupati apsen od turskite vlasti. Po~inal od fizi~kata tortura primeneta vrz nego za vreme na edno ispra{uvawe vo turskite zandani na 2 oktomvri 1899 g. 1861, Vo selo D’mbeni, Kostursko, e roden Apostol Dimitrov GRE@OV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vojvoda i rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Bil u~itel po profesija i eden od prvite agitatori na MRO vo Kostursko. Kako vojvoda na ~eta na MRO u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Na ]ustendilskiot kongres na MRO od 1908 g. bil izbran za ~len na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na Centralniot komitet. Po~inal vo Sofija, Bugarija, na 15 fevruari 1935 g. 1861, Vo selo Gorno Brodi, Sersko, e roden Ivan @ILEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Ser. Zavr{il egzarhiska gimnazija vo Ser, a rabotel kako {iva~ i trgovec vo rodnoto selo. Vo tek na celi petnaeset godini

5

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

bil pretsedatel na revolucionerniot komitet vo seloto. Vo 1906 g. bil izbran za ~len na Okru`niot komitet na MRO vo Ser. Bil uapsen i osuden na smrt od strna na turskite vlasti, presudata bila izvr{ena so besewe na At-pazar vo Ser na 12 oktomvri 1907 g. 1861, Vo Belgrad, Srbija, po~ina Dimitar KARATA[O-CAMI, u~esnik vo borbata na makedonskiot narod za osloboduvawe od turskata vlast. Roden bil vo Negu{, vo 1798 g. Bil u~esnik vo Negu{koto vostanie od 1822 g., a po negovoto zadu{uvawe i vo Gr~koto vostanie za osloboduvawe od turskata vlast i sozdavawe na gr~ka dr`ava. Imal ~in polkovnik vo gr~kata vostani~ka vojska, a podocna bil a|utant na gr~kiot kral Oton. Go organiziral vostanieto na Halkidik vo 1854 g., koga na dokumentite se potpi{uval kako „Glaven {ef na Makedonija“. U~estvuval i vo borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na Italija. Vo tekot na 1860 g. se obidel da organizira novo vostanie vo Makedonija vo Solunskiot region. 1871, januari, 25, Vo selo Ostrovo, Vodensko, e roden Grigor COCEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, tikve{ki vojvoda. Bil ~len

6

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) od 1896 g. @iveel vo Carigrad i bil terorist na MRO. Potoa bil komita vo ~etite na P. Gramatikov, Marko Lerinski i Hristo Sarakinov. Po Ilindenskoto vostanie emigriral vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Vo vremeto na Balkanskite vojni bil vo ~etata na \or|i [kornov-\akon Evstati. Vo 1915 g. kratko vreme bil vojvoda vo Tikve{ko. Ne e poznato koga i kade po~inal. 1871, mart, 25, Vo Kuku{ e roden Hristo Janakiev VLAHOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Kuku{. Bil brat na Dimitar Vlahov. U~el vo Solun i Sofija, a po profesija bil trgovec. Bil ~len na prviot revolucioneren komitet vo Kuku{ vo 1895 g., a od 1901 g. bil i negov pretsedatel. Prisustvuval na Solunskiot kongres na MRO vo januari 1903 g. Proletta 1903 g. bil uapsen i osuden na petnaeset godini zatvor, no vo 1904 g. bil amnestiran. Po Balkanskite vojni emigriral vo Sofija, Bugarija, kade i po~inal na 11 april 1957 g. 08, april, 1871, Vo Kumanovo, e roden Zahari \OREV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe,

7

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Enixe-Vardar. Zavr{il Egzarhiska gimnazija vo Solun i bil u~itel po profesija. Kako u~itel rabotel vo selata Grubevci i Kriva vo Enixevardarsko. Vo periodot 1897-1907 g. bil prv i glaven organizator na mre`ata na MRO vo Enixevardarsko. Ja izvr{uval funkcijata reonski na~alnik na MRO za Enixevardarsko. Vo 1903-1904 g. bil vo ~etata na Apostol Petkov Terziev i u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie i site golemi bitki na ovaa ~eta. Po 1904 g. emigriral vo Bugarija kade dolgi godini rabotel kako u~itel. Po~inal vo Sofija, Bugarija na 8 mart 1943 g. 1871, oktomvri, Vo selo Vrtokop, Vodensko, po~ina Pavel Haxi BO@IGROPSKI, makedonski prerodbenski deec, arhimandrit, avtor, preveduva~, pretsedatel na pove}e crkovnou~ili{ni op{tini vo Makedonija. Roden bil vo seloto Konikovo, Vodensko, po 1800 g. Po monahuvaweto i {koluvaweto vo Zografskiot manastir na Aton, stanal u~itel vo seloto Pati{ka Reka, Skopsko, od kade {to oti{ol vo Erusalim i go dobil ~inot arhimandrit i titulata axija. Kako misioner na erusalimskiot patrijarh zaminal vo Rusija, od kade {to donel sve{teni~ki ode`di i kirilski knigi, od koi del podaril na rodnoto selo. Rano

8

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

po~nal da se zanimava i so kni`evna dejnost. Vo 1841 g. ve}e go imal prepi{ano na crkovnoslovenski i podgotveno za pe~at „Apostolot“ (otpe~aten vo Carigrad vo 1856 g.). Od 1847 g. bil protosingel vo Solun, glaven pretstavnik na erusalimskite manastirski taksidioti vo Makedonija i postojano gi krstosuval makedonskite gradovi. Ja poddr`uval borbata za slovenski jazik vo crkvite i naroden jazik vo u~ili{tata. Za taa cel go prevel „Nedelnoto evangelie“ od gr~ki na makedonski jazik. Rakopisot (paralelno na gr~ki i na makedonski, so 124 stranici) bil delumno pronajden (74 stranici) od finski istra`uva~i (2003/04) vo Bibliotekata na Gr~kata pravoslavna patrijar{ija na Aleksandrija i cela Afrika vo Egipet. Za potrebite na crkvata go objavil vo Solun „Konikovskoto evangelie“ vo 1852 g., {to bilo kratka verzija so prevedeni samo 4 veligdenski evangelija na makedonski, no so gr~ki bukvi. Vo mart 1856 g. erusalimskiot patrijarh go nazna~il za igumen na manastirot Kaluga, kaj Krajova, Romanija. Vo oktomvri 1860 g. preku Bukure{t bil nazna~en na slu`ba vo Carigrad. Pravel obid vo gr~kata pe~atnica na Krijak Dr`ilovi~ da se pe~atat i knigi na slov-

9

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

enski, no bil nakleveten od patrijar{iskite pretstavnici, pa turskite vlasti ja zatvorile pe~atnicata. Naskoro patuval po nekoi evropski slovenskite zemji (Belgrad, Praga i dr.) i se sre}aval so vidni li~nosti od naukata i kulturata, sobiraj}i pomo{ za erusalimskiot manastir „Sv. Mihail“. Vo 1866 g. se vratil vo Voden, vo Gumenxe otvoril slovensko u~ili{te, a vo Solun, finansiski go pomagal u~ili{teto na Slavka Dinkova. Vo 1867 g. stanal upravnik na Lesnovskiot manastir kaj Kratovo. Vo juni 1870 g., pak bil pokanet vo Voden za pretsedatel na Crkovnata op{tina, no naskoro odnovo bil progonet i se zasolnil vo Solun. Me|uvremeno, Narodniot sobor na novoosnovanata Bugarska egzarhija, po mnogu otpori, na 1 juni 1871 g. go izbral za vladika i go pokanil da otide vo Carigrad. Po dvomese~en prestoj bil nazna~en za pretsedatel na Crkovnata op{tina vo Bitola. Na pat za opredelenoto mesto se razbolel i po~inal vo vodenskoto selo Vrtokop. 1871, dekemvri, 06, Vo Kuku{ e roden Ivan MANOLEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Gevgelija. Vo 1891 g. zavr{il egzarhiska gimnazija vo Solun, a vo 1896 g. diplomiral slovenska filologija na Univerzitetot

10

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

vo Sofija, Bugarija. Kako u~itel vo Gevgelija vo 1898 i 1899 g. bil i ~len na Okoliskiot komitet. Vo 1901 g. go pridru`uval Goce Del~ev pri negovata poznata obikolka niz Makedonija. Po~inal vo Sofija na 9 januari 1930 g. 1871, dekemvri, 12, Roden e Bo`in PRODANOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Solun. Bil u~itel po profesija i aktiven ~len na MRO vo Egejskiot del na Makedonija, a pred s# vo Solun. Najprvo bil ~len na Gradskiot komitet na MRO vo Solun, a vo 1907 g. stanal ~len i na Okoliskiot komitet. Vo juli 1945 g. bil izbran vo rakovodstvoto na Ilindenskata organizacija vo Sofija i vo toj period bil eden od najgolemite poddr`uva~i na novoformiranata makedonska nacionalna dr`ava vo ramkite na novata Demokratska Federativna Jugoslavija. 1871, Vo selo Kosinec, Kostursko, e roden Deqo Dinev MARKOVSKI, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, kosturski selski vojvoda. Bil ~len na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) od 1898 g. Vo 1900 g. bil uapsen od turskata vlast vo vrska so Ivan~ovata afera

11

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

i dve godini zatvor odle`al vo Kor~a, Albanija. Po osloboduvaweto bil u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Vo vreme na Balkanskite vojni bil vo razuznava~ka slu`ba na bugarskata armija i prestojuval vo Podgradec, Albanija, koj bil pod francuska vlast. Po~inal vo Sofija, Bugarija, na 31 dekemvri 1939 g. 1871, Vo selo Dikawa, Radomirsko, Bugarija, e roden Mihail APOSTOLOV-Popeto /M. Apostolov Rajnov/, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vojvoda. Negovite roditeli bile makedonski begalci od selo Bistrica, Gornoxumajsko (den. Blagoevgradsko), Pirinski del na Makedonija. Zavr{il gimnazija vo Sofija. Bil ~len na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Kako blizok sorabotnik na Goce Del~ev bil negov pridru`nik vo obikolkata na Pirinsko vo 1899 g. So svojata ~eta, sedum godini dejstvuval vo Gevgelisko, Vodensko, Gornoxumajsko, Demirhisarsko (Valovi{ko), Enixevardarsko, Kuku{ko, Male{evsko, Pijanec, Porojsko, Sersko, Solunsko i Strumi~ko. Imal neposredna uloga vo formiraweto na ~etite na vojvodite Marko Lerinski, Hristo ^ernopeev, Krsto Ase-

12

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

nov i dr. Otkako dobil nalog od Centralniot komitet na MRO da zamine za Petri~ko, patem bil ubien od potera na osmanliskata vojska na 21 mart 1902 g. kaj seloto Gavaljanci, Kuku{ko. 1871, Vo selo Bore{nica, Lerinsko, e roden Atanas POPOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, lerinski selski vojvoda. Imal samo osnovno obrazovanie i bil ~len na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) od 1898 g. Vo vreme na vostanieto bil vojvoda na ~eta od 14 komiti. Po vostanieto emigriral vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Podocna se vratil i kako vojvoda na ~eta u~estvuval vo Prvata balkanska vojna. Vo 1925 g. gr~kite vlasti go uapsile i zatvorile, pod obvinuvawe deka u~estvuval vo bomba{ki atentat vo Lerin. Bil osuden na smrt i strelan zaedno so P. Mav~ev vo blizina na Ko`ani na 14 dekemvri 1925 g. 1871, Vo selo Kroncelovo, Vodensko, e roden Hristo ^I^OV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vodenski okoliski vojvoda. Bil ~len na Makedonskata revolucionerna or-

13

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

ganizacija (MRO) od 1899 g., a do 1905 g. bil rakovoditel na selskiot revolucioneren komitet vo rodnoto selo. Vo 1905 g. stanal komita, a od 1906 g. do Mladoturskta revolucija bil okoliski vojvoda vo Vodensko. Ne e poznato koga i kade po~inal. 1871, Vo Dupnica, Bugarija, e rodena Ana MALE[EVSKA, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, u~itelka. Bila odgledana vo patriotski duh vo domot na svojot tatko, berov~anecot Nikola Male{evski, koj bil dolgogodi{en punktov na~alnik na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Dupnica. Gimnazija zavr{ila vo Solun. U~itelstvuvala vo Kuku{, kade {to se vklu~ila vo MRO. Vlegla vo ~etata na kuku{kiot okru`en vojvoda Krsto Asenov vo proletta 1903 g. Taa bila edna od retkite `eni-komiti vo ilindenskiot period. Na Ilinden 1903 g., pri osvetuvaweto na vostani~koto zname, se ven~ala so vojvodata Krsto Asenov, vo crkvata vo seloto Korni{or, Vodensko. Poradi toj „avangarden“ ~in za toa vreme, vojvodata Asenov bil ubien od eden negov komita. Po ovoj dramati~en i nemil nastan, Ana zaminala od ~etata i $ se posvetila na u~itelskata dejnost. Po~inala vo Bugarija vo 1942 g.

14

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1881, januari, 06, Vo selo Oraovec, Vele{ko, e roden Todor OROV^ANOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, solunski okru`en vojvoda na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Go zavr{il pedago{koto u~ili{te vo Skopje i stanal u~itel vo Veles, kade vo 1901 i 1902 g. bil ~len na Okoliskiot komitet na MRO. Vo tekot na 1905 g. bil komita vo ~etata na svojot bratu~ed, vojvodata Ivan Naumov-Aqabakot, a narednata godina sekretar vo ~etata na Boris Sarafov. Vo 1907 g. bil naimenuvan za okru`en vojvoda vo Solunsko. So Mladoturskata revolucija se legaliziral. Vo vreme na Balkanskite vojni bil vojvoda na ~eta koja dejstvuvala vo Vele{ko. Po~inal vo Sofija, Bugarija, na 25 dekemvri 1927 g. 1881, januari, 14, Vo Kuku{ e roden Milan STOILOV, ~len-osnova~ na Tajniot makedonsko-odrinski kru`ok (TMOK) vo Rusija (1900-1903) i ~len-osnova~ i sekretar na Makedonskoto nau~noliteratutno drugarstvo (MNLD) vo Sankt-Peterburg vo 1902-1903 g. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te vo 1892 g., na triklasnoto u~ili{te vo Kuku{ vo 1895 g. i Bugarskata duhovna seminarija vo

15

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

Carigrad vo juli 1902 g., se re{il da studira vo Rusija. Vo septemvri 1902 g. se zapi{al na Voenomedicinska akademija vo Sankt-Peterburg. Vedna{ stanal ~len na TMOK, a me|u prvite i potpisnik na osnova~kiot akt na MNLD. Na vtoroto zasedanie na Drugarstvoto od 29 dekemvri 1902 g. bil izbran i za sekretar-zapisni~ar. Po objavuvaweto na Ilindenskoto vostanie, zaminal vo Makedonija i zaginal kako vostanik vo borba so Turcite na 6 septemvri 1903 g. kaj ko~anskoto selo Vito{a. 1881, fevruari, 08, Vo selo Gorno Brodi, Sersko, e roden Georgi BA@DAROV, pripadnik na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) i na avtonomisti~kata VMRO, novinar, publicist, istori~ar. Zavr{il istorija na Sofiskiot univerzitet. U{te kako u~enik vo Bitolskata gimnazija vlegol vo redovite na MRO. Bil sekretar na ~etata na Ilija Kr~ovalijata od 1901 do 1903 g. i u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Vo periodot od 1908 do 1913 g. bil u~itel vo Solunskata egzarhiska gimnazija. Bil eden od osnova~ite i rakovoditelite na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi vo Turcija. Bil redaktor na vesnikot „U~itelski glas“ od 1910 do 1912 g. Po 1913 g. emigriral vo Bugarija i bil u~itel najprvo vo Varna, a potoa vo Sofija.

16

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

Anga`iran bil vo aktivnostite na Izvr{niot komitet na makedonskite bratstva i bil glaven redaktor na vesnikot „Makedonija“. Direktno u~estvuval vo obnovuvaweto na vrhovisti~kata VMRO na Todor Aleksandrov i bil nejzin zadgrani~en pretstavnik, zadol`en za informativno-propagandna dejnost. Po ubistvoto na generalot Aleksandar Protogerov, stanal eden od voda~ite na negovoto krilo vo VMRO i ogor~en protivnik na van~omihajlovistite. Bil eden od osnova~ite na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija, negov potpretsedatel vo 1927 g. i eden od osnova~ite i sorabotnicite na negoviot pi{an organ, nau~noto spisanie „Makedonski pregled“. Napi{al i objavil nekolku knigi koi se odnesuvaat na Makedonija i na revolucionernata borba. Bil ubien od lu|eto na Van~o Mihajlov vo Varna, Bugarija, na 19 septemvri 1929 g. 1881, mart, 07, Vo Prilep e roden Milan KONEV, /M. K. Milanov/, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Kuku{. Roden bil vo semejstvo na sve{tenik. Zavr{il gimnazija vo Solun i Duhovna seminarija vo Carigrad. U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Bil u~itel

17

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

vo Kuku{ vo periodot od 1904 do 1906 g. Vo 1905 g. bil delegat na Okoliskiot kongres na MRO za Kuku{ko odr`an kaj Arxanskoto ezero. Vo 19061907 g. bil u~itel vo Dojran. Vo 1907 g. zavr{il pravo vo Lozana, [vajcarija. Od 1908 g. bil u~itel i sve{tenik vo Radovi{ i Nevrokop (den. Goce Del~ev), Pirinski del na Makedonija, a bil aktivno vklu~en vo rabotata na mesniot komitet na MRO vo gradot. Po akcijata na vrhovisti~ka VMRO vo Nevrokop vo 1922 g. protiv t.n. „federalisti“, bil proteran i se preselil vo Sofija, no nabrzo potoa i tuka bil pronajden i ubien od teroristi isprateni od Todor Aleksandrov na 23 juni 1923 g. 1881, maj, 08, Vo selo Mokreni, Kostursko, e roden Nikola MILEV, pripadnik Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) i na avtonimisti~kata VMRO, istori~ar i publicist. U~el vo rodnoto selo i na licejot „Galata Serez“ vo Carigrad. Bil ~len na MRO od 1898 g. Vo 1902-1903 g. bil u~itel vo Carigrad. Zavr{il studii na Sofiskiot univerzitet, a specijaliziral nova bugarska istorija vo Viena. Bil urednik na vesnikot „Ilinden“ koj izleguval dvapati nedelno vo periodot od noemvri

18

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1907 do septemvri 1908 g. i koj, vsu{nost, pretstavuval glasilo na desni~arskite vrhovisti~ki krugovi na MRO i zastapuval stavovi protiv rakovodstvo na VMRO izbrano na Rilskiot kongres vo oktomvri 1905 g. Vo vreme na Balkanskite vojni bil vo bugarskata delegacija na Londonskata mirovna konferencija. Od 1915 do 1922 g. bil profesor na Sofiskiot univerzitet. U~estvuval vo sozdavaweto na politi~koto dvi`ewe „Naroden sgovor“ (sojuz) i bil direktor na negoviot pe~aten organ, vesnikot „Slovo“. Bil pratenik vo bugarskoto Narodno sobranie i bil sovetnik na postojanata bugarska delegacija pri Ligata na narodite vo @eneva, [vajcarija. Kako eden od najistaknatite vrhovisti, bil blizok sorabotnik na Todor Aleksandrov, a potoa i na Van~o Mihajlov. Ureduval i sorabotuval so pogolem broj na bugarski vesnici i bil pretsedatel na organizacijata na sofiskite novinari od 1923 do 1925 g. Osven {to bil antimakedonski anga`iran, bil i izrazito antikomunisti~ki orientiran. Bil ~len na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija od 1924 g., a pi{uval knigi so istoriska tematika. Bil ubien od bugarskite anarhisti Georgi [ejtanov i @equ Grozev, vo Sofija na 13 fevruari 1925 g. Od strana na mihajlovisti~kata VMRO, za ubistvoto bil nepravedno obvinet i yverski izma~uvan i svirepo ubien Milan Manolev.

19

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1881, maj, 19, Vo Solun e roden Mustafa KEMAL-Ataturk, prv pretsedatel na Republika Turcija. Se {koluval vo Voenoto u~ili{te „Ru`die“ vo Solun, vo Voenata akademija (Askeri idadisi) vo Bitola i vo Carigrad. Bil na slu`ba vo Solun, kako voen inspektor na `elezni~kata linija SolunSkopje i Solun-Bitola (19071910). U~estvuval vo Mladoturskata revolucija vo 1908 g., vo Otomansko-italijanskata vojna (1911-1912), vo Balkanskite (1912-1913) i vo Prvata svetska vojna (1914-1918). Po~inal vo Carigrad (Istanbul), Turcija, na 10 noemvri 1938 g. 1881, dekemvri, 27, Vo selo Gorno Brodi, Sersko, e roden Stojan KARAMIHAJLOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Voden. Vo 1901 g. bil komita vo ~etata na vojvodata Stojan Nikolov (Kalfa). Potoa bil na~alnik na oddelenie vo ~etata na Boris Sarafov. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil ~len na Gorskoto na~alstvo vo Vodensko. Ne e poznato kade i kako zaginal.

20

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1881, Vo selo Negovan, Solunsko, e roden Atanas MAXAROV, prosveten deec i rakovoditel na avtonomisti~kata VMRO. Od petgodi{na vozrast bil sirak i bil odgledan vo semejstvoto na ~i~ko mu, poznatiot crkovno-prosveten deec Ivan Maxirov. Ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija i stanal u~itel vo Solun. Od 1910 do 1912 g. bil egzarhiski u~ili{en inspektor vo Dojransko i Demirhisarsko (Valovi{ko). Po Balkanskite vojni semejstvoto mu se preselilo vo Stara Zagora, Bugarija, a potoa vo seloto Le{ko, Gornoxumajsko (den. Blagoevgradsko), Pirinski del na Makedonija, kade {to toj stanal u~itel. Vo vreme na Prvata svetska vojna bil nazna~en za okoliski na~alnik vo Radovi{. Vo 1919 g. se naselil vo Petri~ i bil direktor na progimnazijata. Bil vklu~en vo vrhoviziranata avtonomisti~ka VMRO i bil punktov na~alnik vo Petri~. Vo 1923 g. bil izbran za pratenik vo Narodnoto sobranie na Bugarija. Do 1930 g. `iveel vo Sofija, a potoa povtorno se vratil vo Petri~, kade i po~inal na 14 juli 1935 g. 1881, Vo Mehomija (den. Razlog), Pirinski del na Makedonija, e roden Vladimir Kiprev MAKSEV /Mir~o Kiprev/, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, dramski reon-

21

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

ski vojvoda na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). U~el vo Mehomija i Sevlievo. Go zavr{il Pedago{koto u~ili{te vo Ser. Bil u~itel vo Mehomija. Bil ~len na MRO i komita vo ~etata na Goce Del~ev, a podocna i vo ~etata na Jane Sandanski. Otkako stanal vojvoda na reonskata ~eta vo Dramsko, do krajot na svojot `ivot dejstvuval vo isto~nite reoni od Egejskiot del na Makedonija. Na predilindenskiot Kongres na Serskiot revolucioneren okrug, bil pretstavnik od Dramsko. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie na 16 septemvri 1903 g., negovata ~eta vodela borba so turskata vojska kaj selo Kalapot, Zihensko i vo nea toj bil te{ko ranet, pa so posledniot kur{um se samoubil. Vo 1913 g. posmrtnite ostanki mu bile preneseni vo Mehomija. Vo negovata rodna ku}a, po Vtorata svetska vojna, bila otvorena muzejska zbirka na zanaetite vo Razlo{ko. 1881, Vo Bal~ik, Bugarija, e roden Mihail Todorov DAEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, dramski okoliski vojvoda na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Bil Bugarin po nacionalnost. U~el gimnazija vo Varna i bil vklu~en vo MRO. Vo 1900 g. go prekinal {koluvaweto i stanal komita vo ~etata na Hristo ^ernopeev. Od janua-

22

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

ri 1903 g. bil vo ~etata na Mihail Gerxikov i u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Od 1905 g. bil nazna~en za okoliski vojvoda vo Dramsko, pa podolg period dejstvuval vo ovie reoni od Egejskiot del na Makedonija. Odreden period bil ~len na najtesnoto rakovodstvoto na Serskiot revolucioneren okrug. Bil u~esnik na Prviot kongres na Serskiot revolucioneren okrug od 1905 g. i na Vtoriot kongres od 1906 g. Vo toj period pripa|al na vrhoviziranata desnica vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe i u~estvuval vo organizacijata na zagovorot za ubistvo na Jane Sandanski. Otkako zagovorot bil otkrien, od privrzanicite na Sandanski, toj bil ubien na 28 oktomvri 1907 g., vo seloto Libjahovo (den. Ilinden), Nevrokopsko (den. Gocedel~evsko), Pirinski del na Makedonija. 1881, Vo Dobri~, Dobruxa, Bugarija, e roden Pavel @EQASKOV, pripadnik na Vrhovniot makedonski komitet, porojski vojvoda. Bil Bugarin po nacionalnost. Najprvo bil komita vo ~etata na vrhovisti~kiot vojvoda Todor Saev i u~estvuval vo vrhovisti~koto Gornoxumajskoto vostanie vo 1902 g. Podocna od Vrhovniot

23

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

komitet bil nazna~en za vojvoda vo Porojsko i vo taa funkcija podolg period se dvi`el i dejstvuval vo isto~nite krai{ta na Egejskiot del na Makedonija. Zaginal so celata ~eta vo borba so turskata vojska vo seloto Ramna, Demirhisarsko (Valovi{ko), na 4 mart 1906 g. 1881, Vo selo D’mbeni, Kostursko, e roden Andon POP[TERJEV-Dono D’mbenski, pripadnik na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) i na avtonomisti~kata VMRO, kosturski vojvoda. Imal samo osnovno obrazovanie. Bil komita vo ~etata na vojvodata Lazar Pop Trajkov, a vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil vojvoda na ~etata na MRO vo rodnoto selo. Vo maj 1906 g. bil te{ko ranet vo edna prestrelka so potera na turskata vojska. Otkako se oporavil bil vo ~etata na Atanas Kr{akov i so nea u~estvuval vo pove}e borbi so turskata vojska i so gr~kite andrtski ~eti. Po Mladoturskata revolucija zaminal vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Se vratil vo 1912 g. i u~estvuval vo Balkanskite vojni kako komita vo ~etata na Vasil ^akalarov. Vo 1913 g. bil zaroben od gr~kite vojski i le`el zatvor vo Beaz-kule vo Solun. Vo Prvata svetska vojna

24

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

slu`el vo bugarskata vojska. Od 1920 do 1929 g., bil vojvoda na ~eta na vrhovisti~kata VMRO koja dejstvuvala vo Kostursko i Lerinsko. Po rascepot na VMRO od 1928 g., bil pripadnik na protogerovisti~koto krilo i punktov na~alnik na Plovdivskiot okrug. Bil ubien vo Stanimaka (den. Asenovgrad), Bugarija, na 3 januari 1932 g., od Petar Gulev i Vasil Lambanov, pripadnici i teroristi na VMRO na Van~o Mihajlov. 1881, Vo selo Gorno Brodi, Sersko, e roden Dimitar TRENDAFILOV /D. T Kotev/, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Ser. U~el vo egzarhiskata duhovna seminarija vo Carigrad, a bil u~itel vo rodnoto selo i Ser. Bil ~len na Selskiot revolucioneren komitet vo rodnoto selo, a vo 1906 g. bil izbran za ~len na Okru`niot komitet na Serskiot revolucioneren okrug na MRO. Vo 1907 g. bil uapsen od turskite vlasti, bil osuden na smrt i obesen na At-pazar vo Ser na 12 oktomvri 1907 g., zaedno so svojot vujko Ivan @ilev. 1881, Vo Veles e roden Jordan (Orceto) POPJORDANOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, anarhista, voda~ na solunski-

25

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

ot zagovorni~ki kru`ok Gemixii. Se {koluval vo Solunskata egzarhiska gimnazija kade {to gi prifatil anarhisti~kite pogledi. Gi odr`uval vrskite so stranstvo i raspolagal so finansiite na gemixiite. U~estvuval vo akciite od 28 do 30 april 1903 g. vo Solun, a negovata zada~a bilo uni{tuvaweto na Otomanskata banka. Bidej}i bilo planirano da zagine, si go osigural `ivotot na 10.000 franci, so zave{tanie parite da mu bidat predadeni na Boris Sarafov kako vra}awe na zaemot {to toj im go dal za potrebite na kru`okot. Otkako uspe{no go izvr{il svojot del od zada~ata i ja uni{til Otomanskata banka, neo~ekuvano ostanal `iv, pa vo gnev zapo~nal da frla bombi od balkonot na svojata ku}a kon prisutnite turski policajci otsprotiva. Po kratkotrajnata borba na 30 april 1903 g., se samoubil, a ne{to podocna parite od osiguruvaweto bile isplateni na Sarafov. 1881, Vo Solun bila otvorena EGZARHISKA GIMNAZIJA. Taa bila prva polna gimnazija vo Makedonija. Bila osnovana od Bugarskata egzarhija, pod imeto Bugarska ma{ka gimnazija „Sv. Kiril i Metodij“. Vsu{nost, neoficijalno zapo~nala so rabota u{te vo u~ebnata 1879/80 g. Za prv direktor bil nazna~en u~itelot i u~ebnikar Kuzman [apkarev, koj po samo edna godina, pora-

26

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

di sudir so Egzarhijata i nejzinata politika, bil prinuden da si podnese ostavka. Polna gimnazija stanala vo u~ebnata 1885/86 g. so otvoraweto na VII klas. Vo ramkite na gimnazijata, rabotelo i Pedago{ko oddelenie za podgotovka na u~iteli. Zaedno so ma{kata, bila otvorena i @enska gimnazija. I ma{kata i `enskata gimnazija imale svoi internati. Vo periodot 1885/86-1911/12 g. Solunskata (ma{ka i `enska) gimnazija ja zavr{ile okolu 600 u~enici od Makedonija, me|u koi i poznati makedonski revolucionerni dejci od vremeto na revolucienerno-osloboditelnoto dvi`ewe. Egzarhijata bila posebno zainteresirana za razvojot i rabotata na ovaa gimnazija, bidej}i vo nea gledala vlijatelen faktor za realizacija na nejzinite nacionalnopoliti~ki interesi, odnosno zna~aen faktor za realizirawe na golemobugarskite pretenzii vo Makedonija. 1891, mart, 22, Vo Lerin e roden Blagoja BOJAXIEV, pripadnik na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Vo 1914 g. ja zavr{il Visokata komercijalna {kola vo Pariz, a ekonomski fakultet zavr{il vo Cirih kade i doktoriral na ekonomski nauki vo 1919 g. Vo [vajcarija, im

27

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

se priklu~il na makedonskite intelektualci {to `iveele tamu i politi~ki se aktiviral vo odbrana na makedonskata nacionalna samobitnost. Vo Cirih vo dekemvri 1918 g. bil pretsedatel na politi~koto dru{tvo „Makedonija na Makedoncite“. Od 1920 do 1927 g. `iveel i rabotel vo Skopje vo Trgovskoto zdru`enie. Vo 1927 g. emigriral vo Bugarija. Po~inal vo Sofija, Bugarija, na 10 oktomvri 1970 g. 1901, januari, 23, Vo Solun, so apseweto na Milan Mihajlov koj rabotel kako slu`itel na Centralniot komitet, zapo~nala t. n. SOLUNSKATA PROVALA VO MAKEDONSKATA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (MRO). So nea, golem del od ~lenovite na Centralniot komitet na MRO, no i drugi istaknati aktivisti na MRO se na{le vo turskite zatvori. Imeno, so celata provala bile uapseni 188 lica, a osudeni 101 lice, od koi 9 na smrt. Podocna najgolemiot del od uapsenite bile amnestirani od strana na turskata dr`ava i otkako bile oslobodeni i ja prodol`ile svojata revolucionerna aktivnost. 1901, fevruari, 04, Kaj selo Bajalci, Gevgelisko, zagina Dimitar (Mico) DEL^EV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, pomlad brat na Goce

28

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

Del~ev. Roden bil vo Kuku{ vo 1879 g. Se {koluval vo rodniot grad i vo egzarhiskata gimnazija vo Solun, kade {to stanal ~len na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Kako organizator na buntot na u~enicite protiv samovolijata na direktorot, bil isklu~en od gimnazijata vo 1896 g., pa so pomo{ na bratot Goce, obrazovanieto go prodol`il vo Dupnica, `iveej}i vo semejstvoto na Nikola Male{evski. No i tuka ne go dovr{il obrazovanieto i stanal komita vo letoto 1900 g. Zaginal kako borec vo ~etata na vojvodata Hristo ^ernopeev po 12~asovna borba so osmanliskata vojska. 1901, maj, 20, Vo Nevrokopsko, Pirinski del na Makedonija, ubien e Ko~o MUSTRUKOV-Mustruko, vojvoda na Vrhovniot makedonski komitet od Sofija. Roden bil vo seloto Trstenica (Tre{tenica), Zihensko, vo 1873 g. Najprvo bil ajdutin, a podocna stanal vojvoda na Vrhovniot makedonski komitet od Sofija. Vo 1895 g. bil eden od glavnite vojvodi koi gi predvodele silite na ovoj komitet vo takanare~enoto Melni~ko vostanie. Posle ovaa vrhovisti~ka akcija, povtorno so svoja ~eta se dvi`el vo Sersko. Zaradi samovolnoto dejstvuvawe i bespravnoto zemawe potkup od nasele-

29

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

nieto, bil ubien na 20 maj 1901 g., od strana na reonskata nevrokopska ~eta na MRO na ~elo so vojvodata Atanas Te{ovski-Te{ovalijata. 1901, maj, Se slu~ila t.n. NUREDINOVA PROVALA VO MAKEDONSKATA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (MRO). Taa zapo~nala koga Atanas Petrov so svoite sorabotnici po nalog na MRO go ubil Nuredin-beg od Hrupi{ta. Imeno, rakovoditel na MRO vo Kostursko, Pavel Hristov, go zadol`il Atanas Petrov da go organizira ubistvoto na eden od najgolemite ma~iteli na narodot vo toj kraj, Nuredin-beg. Otkako grupata na Atanas Petrov uspe{no go izvr{ila atentatot na patot za Hrupi{ta, bila zabele`ana od turska policiska potera i vo povlekuvaweto pred nea, eden od grupata atentatori frlil dokumenti koi sodr`ele podatoci za ~lenovi na MRO i za planirani aktivnosti. Atanas Petrov i grupata uspeale da se spasat i da ne bidat fateni, no od frlenite dokumenti koi policijata gi zaplenila bil razotkrien Pavel Hristov, koj bil uapsen na 16 maj 1901 g. i drugi 7 lica povrzani so MRO. Me|u niv bil uapsen i eden od najaktivnite kosturski revolucioneri vo predilindenskiot period, Kuzo Stefov, no toj nabrzo, pri sproveduvaweto vo zatvorot vo Kor~a, uspeal da im izbega na turskite policajci.

30

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1901, juni, 07, Vo Solun zaginal Jakim IGNATIEV /J. I. Zlatkov/, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, ~len na Centralniot komitet na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Roden bil vo Kratovo, na 14 avgust 1870 g. Vo 1889 g. ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija, a vo 1893 g. zavr{il matematika na Sofiskiot univerzitet. Bil u~itel vo Ser, Odrin i na drugi mesta niz Makedonija. Bil ~len na Serskiot revolucioneren komitet, a vo mart 1901 g. bil izbran vo Centralniot komitet na MRO. Nabrzo po negoviot izbor vo Centralniot komitet, zaginal vo nesre}en slu~aj pri priemot na pratka na nelegalno oru`je. 1901, juni, 28, Vo selo Kalinovo, Kuku{ko, zagina Ta{ko MICEV, /T M. Trajkov/, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, kuku{ki vojvoda na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Roden bil vo seloto [lopinci, Gumenxisko, vo 1876 g. Bil u~itel po profesija. Vo fevruari 1901 g. pred opasnosta da bide zatvoren od turskata vlast, se ilegaliziral i stanal komita vo ~etata na ko~anskiot okoliski vojvoda Krsto B’lgarijata. Vo mart 1901 g. bil nazna~en za vojvoda vo Kuku{ko. Zaginal vo borba so turskata vojska.

31

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1901, juni, Vo selo GERMAN, Lerinsko, se slu~ila PROVALA vo Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO), koja bila predizvikana od grkomanite vo seloto. Tie iritirani od prestojot na ~etata na MRO predvodena od vojvodata Atanas Petrov, prijavile za toj prestoj kaj turskata vlast. So brza reakcija na turskata policija, bile uapseni devet aktivisti na MRO od seloto, a selskiot u~itel i rakovoditel na MRO, Veljan Iliev-Pen~o, bil primoran da go napu{til seloto i da premine vo ilegalnost. 1901, juli, 15, Vo selo D’mbeni, Kostursko, e roden Atanas BLIZNAKOV, makedonski emigrant vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi (SAD), osnova~ na Fondacijata „Atanas Bliznakov“ pri Univerzitetot „Kiril i Metodij“ vo Skopje, publicist, pisatel, donatorot i humanist. Kako emigrant vo SAD od 1920 g., bil aktiven ~len na Makedonsko-amerikanskiot naroden sojuz (MANS) i eden od glavnite inicijatori za izgradba na prvata makedonska pravoslavna crkva vo Geri. Se zbogatil preku berzanska trgovija so akcii. Bil pretsedatel na Komitetot vo Geri za sobirawe pari~ni sredstva za izgradba na Dr`avnata bolnica vo Skopje. Vo

32

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1976 g. so soprugata se preselil vo Skopje i zaedno so nea vo 1977 g., so del od steknatiot kapital, odnosno so 800.000 dolari, ja osnoval Fondacijata „Atanas Bliznakov“ za stipendirawe nadareni studenti. Avtor bil na delata: „D’mbeni i revolucionernoto minato na Kostursko, Skopje, 1982.“; „Spomeni za nacionalno-politi~kata i kulturnata dejnost na Makedoncite vo SAD i Kanada, Skopje, 1985.“ Bil nositel na najvisokata republi~ka nagrada „11 oktomvri“. Po~inal vo Skopje na 10 juli 1998 g. 1901, juli, 27, Zapo~nala IVAN^OVA PROVALA, koja bila najgolemata provala vo redovite na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Kostursko vo predilindenskiot period. Nea ja predizvikal Dimitar Georgiev-Ivan~o od ki~evskoto selo Belica. Toj bil eden od prvite vooru`eni komiti vo Kostursko i se oddelil od MRO zaedno so Kote Hristov. MRO se obidela vo 1901 g. da go likvidira, no toj bil samo ranet i pobegnal na gr~ka teritorija. Vo Larisa stapil vo kontakt so turskiot konzul koj so preporaki go pratil vo Bitola, od kade bil prepraten vo Kor~a. Ottamu preoble~en vo osmanski vojni~ki ali{ta, so stotina turski vojnici predvodeni od tamo{niot binba{a Muhtar-aga, do{ol vo Kostursko i na verskiot praznik „Sv. Pantelejmon“

33

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

ja zapo~nal provalata. So nea bile zasegnati gradot Kostur i 22 sela. Najprvo bilo poseteno seloto D’mbeni, a potoa i drugi sela, vo koi od strana na Ivan~o bile poso~eni okolu 400 lica kako sorabotnici na MRO. Od niv 78 lica bile uapseni i izma~uvani i morale da dadat golem potkup za da bidat po{tedeni. Vo tekot na avgust i septemvri 1901 g., turski poteri krstosuvale niz Kostursko i apsele i maltretirale nedol`no naselenie. Posle obikolkata so Muhtar-aga, Ivan~o se povlekol vo Kostur pod za{tita na turskata vlast, a ottuka zapo~nal i samiot da ucenuva ~lenovi na MRO i nedol`ni lu|e. Od svoja strana, MRO preku Koqo od seloto Vrbnik i Lambro Braov od seloto Aposkep, se obidela da go likvidira Ivan~o, no tie obidi zavr{ile bez uspeh. Sepak, Ivan~o nastradal od turskata vlast, koja zaradi prekumernoto zemawe potkup i davawe na la`ni podatoci, go upasila i zatvorila vo noemvri 1901 g. So Ivan~ovata provala, vsu{nost najgolemata {teta bila napravena na avtoritetot na MRO, pa predavstvata od Ivan~o, pottiknale vo Kostursko da se javat i drugi otvoreni predavnici protiv nea, kako {to bile, na primer, Vasil Cemanov od seloto D’mbeni, popot Ilija od seloto @upani{ta, Lazo Kolev od seloto Konomladi i dr. Ne{to podocna, najgolem del od ovie predavnici, MRO vo Kostursko uspeala da gi likvidira.

34

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1901, juli, Vo seloto Trnovo, Lerinsko, zapo~nala t. n. TRNOVSKA PROVALA vo Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Taa bila predizvikana od vojvodata Kote Hristov i negovata ~eta, koja vo ovoj period ve}e celosno bila oddelena od MRO i bila vo slu`ba na golemogr~kata propaganda. Sepak, zaradi nejzinoto nekonspirativno dvi`ewe turskite vlasti uapsile lica pripadnici na MRO, najprvo, od seloto Trnovo, a potoa apsewata se pro{irile i vo selata Konomladi i Besvina. 1901, Na planinata Belasica zaginal Mihail SIMOVPorojlijata, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, porojski vojvoda na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Roden bil vo seloto Gorni Poroj, Demirhisarsko (Valovi{ko). Najprvo bil terorist na MRO, a od 1899 g. stanal komita. Vo 1900 g. bil imenuvan za vojvoda vo Sersko. Zaradi samovolie i samovolni ubistva, bil osuden na smrt od organite na MRO. Presudata bila izvr{ena od Ivan AnastasovGr~eto i eden negov komita. 1901, Vo Kuku{ po~ina Hristo HAXIDEQOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno

35

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Kuku{. Po profesija bil ~evlar i bil eden od prvite ~lenovi na MRO vo Kuku{. Vo 1895 g. bil ~len na Okoliskiot komitet na MRO za Kuku{ko i eden od glavnite agitatori na osloboditelnoto delo. 1901, Vo Kuku{ e roden Dino ]OSEV, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Bugarija, pisatel, novinar, publicist. Diplomiral medicina vo Viena, Avstrija. Dejstvuval kako aktivist na VMRO (Obedineta) i bil eden od urednicite na nejziniot pi{an organ, vesnikot „Makedonsko delo“. Vo 1933 g. emigriral vo Sovetskiot Sojuz, a od tamu se vratil vo Bugarija vo 1938 g. Gi napi{al knigite: „Borbite na makedonskiot narod za osloboduvawe“, „Ilindenskoto vostanie“ i „Istorijata na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe i Goce Del~ev“. Vo site ja zastapuval idejata za formirawe na samostojna makedonska dr`ava. Po~inal vo Bugarija vo 1977 g. 1911, fevruari, 12, Kaj selo Nisi, Enixevardarsko, e ubien Georgi (Gono) JOTOV, pripadnik na gr~koto andrtsko dvi`ewe vo Makedonija. Bil roden vo EnixeVardar vo 1880 g. Spored nekoi izvori bil prv

36

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

bratu~ed na vojvodata na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) Apostol Petkov Terziev i najprvo bil komita vo negovata ~eta. Vo 1904 g. bil kapetan na andrtska ~eta vo reonot na Enixevardarsko Ezero. Kako ~ovek koj poteknuval od ovoj teren, gi koordiniral akciite na podocna dojdenite od Grcija drugi gr~ki ~eti. Na 14 noemvri 1906 g., ~etata na kapetan Gono i ~etata na kapetan Agras go napadnale seloto @ervohor, koe bilo baza na ~etata na Apostol Petkov Terziev i vo borbata {to se razvila andrtskite ~eti bile razbieni i imale 9 mrtvi, me|u koi i kapetan Agras. Vo 1907-1908 andrtskata ~eta na Gono od 35 ~etnici, vodela pove}e borbi so ~eti na MRO vo Enixevardarsko. Vo vreme na Mladoturskata revolucija najprvo zaminal vo Atina, a se vratil vo Enixevardarsko vo 1910 g., so cel povtorno da oformi andrtska ~eta. Me|utoa, nabrzo bil predaden od svoi nekoga{ni najbliski sorabotnici (doktorot Antonaki i kapetanot Apostolis Matopulos), po {to turskiot asker mu postavil zaseda i toj bil ubien. 1911, mart, 07, Vo Lerin po~inal Tego K’NEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Lerin i lerinski vojvoda. Roden bil vo Lerin vo 1881 g. Kako ~len na MRO

37

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

i ~len na Okoliskiot revolucioneren komitet, vo 1905 g. bil cel na atentat od privrzanik na gr~kata propaganda. Iako bil te{ko ranet, sepak go pre`iveal napadot i ja prodol`il svojata revolucionerna dejnost. Vo 1908 g. bil vojvoda na ~eta na MRO vo Lerinsko. Vo septemvri 1910 g. vo ramkite na obezoru`itelnata akcija na mladoturskata vlast, bil uapsen i podlo`en na `estoka fizi~ka tortura od koja podocna po~inal. 1911, juni, 21, Vo selo Ek{i-su (Vrbeni), Lerinsko, po~ina \or|i VEZENKOV (VEZANKOV), pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, lerinski vojvoda na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Roden bil vo selo Ek{isu vo 1871 g. Poradi u~estvoto vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, vo 1902 g. bil zatvoren i izma~uvan od strana na turskata vlast. Po amnestijata u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie kako vojvoda na ~eta koja bila vo sostav na odredot na vojvodata Aleko Xorlev. 1911, juni, Vo Sozopol, Bugarija, zagina Luka POPTEOFILOV /L. P. Nikolov-Melij~in/, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Ser. Roden bil vo selo

38

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

Belica, Razlo{ko, Pirinski del na Makedonija, vo 1865 g. Vo 1887 g. zavr{il sredno obrazovanie vo egzarhiskata gimnazija vo Solun. Bil u~itel vo Bansko, Melnik i Ser i sekade bil aktiven ~len i rakovoditel na MRO. Vo Ser bil pretsedatel na tamo{niot Okoliski komitet na MRO. Vo zatvorot Edi-kule vo Solun na dvapati bil zatvoran po devet meseci. Zaginal vo nesre}en slu~aj. 1911, avgust, 02, Vo selo Kru{ari, Enixevardarsko, zagina Apostol Petkov TERZIEV, narekuvan „Enixevardarsko sonce“, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, enixevardarski vojvoda na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Roden bil vo seloto Bojmica, Gevgelisko, na 6 maj 1869 g. Stapil vo MRO vo 1897 g., i bil komita vo prvata ~eta na MRO vo Solunskiot revolucioneren okrug. Vo 1898 g. stanal vojvoda vo Enixe-vardarsko. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie na 12 septemvri 1903 g., so svojata ~eta izvojuval sjajna pobeda nad turskiot asker vo borbata na vrvot Ganda~ na Pajak Planina. Po vostanieto dejstvuval vo reonot na Enixevardarskoto Blato i tuka vodel niza borbi so andrtskite ~eti. Osobeno zna~ajni

39

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

bile bitkite kaj seloto Smol, Gevgelisko na 1 mart 1905 g. i kaj Enixevardarskoto ezero vo maj 1907 g. Kaj nego prestojuval amerikanskiot novinar i publicist Albert Soniksen, koj podocna vo svojata kniga „Ispoved na eden makedonski ~etnik“ zabele`al deka koga kaj vojvodata do{ol da pregovara pratenik od turskiot sultan, so namera da go potkupi za da se otka`e da bide komita, ovoj mu odgovoril: „Izlegov komita ne za pari i po~esti, tuku da se boram za narodni pravdini.“ So Mladoturskata revolucija od 1908 g. se deaktiviral, no razo~aran od situacijata, vo 1910 g. povtorno formiral ~eta. Zaedno so vojvodite Georgi Mu~itano i Vasil Pufkata, bil otruen od svojot komita Todor ^ifteev, koj preminal na strana na golemogr~kata propaganda i stanal andrtski vojvoda. 1911, avgust, 02, Vo selo Kru{ari, Enixevardarsko, zagina Georgi MU^ITANO-Kasap~eto, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, berski vojvoda na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Roden bil vo Kru{evo, vo 1882 g. Po nacionalnost bil Vlav i zavr{il romansko u~ili{te vo Sofija. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil vo ~etata na \or~e Petrov. Po vostanieto stanal vojvoda vo Bersko,

40

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

Negu{ko i Enixevardarsko. Bil otruen zaedno so vojvodite Apostol Petkov Terziev i Vasil Pufkata, od strana na komitata Todor ^ifteev, koj preminal na strana na golemogr~kata propaganda i po ova ubistvo stanal andrtski vojvoda. 1911, avgust, 05, Vo selo German, Lerinsko, e ubien Ivan ^AKULEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, prespanski vojvoda na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Roden bil vo Ohrid i bil komita od 1904 g., a vo 1907 g. stanal vojvoda na MRO vo Prespa. Vo 1910 g. pred opasnosta da bide uapsen od turskata vlast povtorno stanal vojvoda na ~eta koja dejstvuvala vo Prespa. Zaginal vo borba so turska vojska. 1911, avgust, 11, Vo selo Mokreni, Kostursko, zagina Nikola Simeonov ANDREEV-Mokrenski (Alaj-bej), pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, kosturski reonski vojvoda na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Roden bil vo seloto Mokreni, Kostursko, vo april 1879 g. Zavr{il {esti klas vo Bitolskata klasi~na gimnazija, a potoa Voeno u~ili{te vo

41

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

Sofija. Vo maj 1902 g. se vratil vo vo Kostursko, kade bil nazna~en za vojvoda na reonskata ~eta. Zel u~estvo vo Ilindenskoto vostanie vo 1903 g. i posebno se istaknal pri osloboduvaweto na Neveska i Klisura. Po vostanieto dejstvuval so ~eta vo Kostursko i Lerinsko. Po Mladoturskata revolucija bil u~itel vo rodnoto selo, a potoa pak oformil ~eta vo 1911 g. i, nabrzo potoa, zaginal vo borba so osmanliskata vojska vo neposredna blizina na rodnoto selo. 1911, dekemvri, 01, Vo Solun izlegol prviot broj na vesnikot „ISKRA“, op{testveno-politi~ko i literaturno spisanie. Izleguvalo dvapati mese~no. Odgovoren urednik i sopstvenik bil Georgi Ba`darov, a go ureduvala i Boris Mon~ev, Atanas Razbojnikov, Stojan Simeonov i Kiril Prli~ev. Bilo pe~ateno vo pe~atnicata na Kone Samarxiev. Kako sopstvena zada~a definiral deka }e razgleduva „vo kakvi politi~ki i socijalni uslovi }e bide mo`en slobodniot razvoj na sekoja narodnost...“ vo Otomanskata imperija. Imal bogata sodr`ina od napisi za vnatre{nopoliti~ki pra{awa, aktuelna hronika, literaturni prilozi, recenzii, bibliografija i dr. Se zalagal za zgolemuvawe na samoupravnite prava na op{tinite, kazite i vilaetite. Objaveni bile vkupno 15 broja.

42

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1911, Po~inal Ivan POP MAXAROV, prerodbenski deec. Bil roden vo selo Negovan, Lagadinsko, vo 1849 g. U~el gr~ko u~ili{te vo rodnoto selo i gr~ka gimnazija vo Ser. Bil dolgogodi{en u~itel, sve{tenik i crkoven pevec vo rodnoto selo, potoa, u~itel i sve{tenik vo Ser, vo Voden i vo Solun. Isto taka, dolgi godini bil pretsedatel na crkovnite op{tini vo Ser i vo Solun. Od 1910 g. bil proizveden vo arhimandrit na Bugarskata egzarhija pod imeto Joan. Vo rakopis ostavil ceneta avtobiografija. 1911, Vo Solun po~inal \or|e \ER\IKOVI], pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, srpski oficer, razlo{ki vojvoda na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Roden bil vo Gevgelija, vo 1880 g. Go zavr{il francuskoto trgovsko u~ili{te vo Solun. Kratko vreme bil u~itel vo seloto Ma~ukovo, a potoa se zapi{al i ja zavr{il Voenata akademija vo Belgrad. Kako srpski poru~nik dvapati so svoja ~eta vleguval vo Makedonija, no bil ranet vo borbite so Turcite. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil razlo{ki vojvoda. Po vostanieto, odnosno vo 1905 g. podnel ostavka na oficerskata slu`ba vo Srbija i stanal sopstvenik i odgovoren urednik (zaedno so Grigorie Haxita{kovi}) na organot

43

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

na obnoveniot Makedonski klub vo Belgrad vesnikot „Avtonomna Makedonija“, koj kako svoe moto go imal: „Balkanot na balkanskite narodi. Makedonija na Makedoncite“. So Haxita{kovi} pregovarale vo Sofija so „levoto krilo“ na MRO za u~estvo na Rilskiot kongres vo 1905 g. Nabrzo, kako opasen za srpskite interesi vo Makedonija vesnikot „Avtonomna Makedonija“ bil zabranet, a samiot toj bil interniran vo Po`arevac. Ottamu pobegnal, najprvo vo Avstro-Ungarija, a podocna vo Crna Gora i vo Bugarija. Odreden period rabotel kako slu`benik vo Bugarskata narodna banka vo Sofija. Po Mladoturskata revolucija se vratil vo Makedonija, bil blizok sorabotnik na Jane Sandanski i vo tekot na 1908 i 1909 g. vo Solun bil administrator na vesnikot „Konstituciona zarja“. Potoa bil turski slu`benik vo rodniot grad, a po~inal od tuberkuloza. 1911, Vo Ser po~ina Nikola AVRAMOV, zograf od rodot Ko{evski. Roden bil vo selo Lazaropole, vo 1856 g. Toj bil sin na Avram Ko{evski (18051880), za kogo ima podatoci deka podolgo vreme rabotel niz razni mesta vo Egejskiot del na Makedonija. Pokraj {to rabotel zaedno so tatko si vo Egejskiot del na Makedonija, Nikola Avramov rabotel i vo Tetovsko, Gostivarsko, Debarsko, Ohridsko i vo Skopsko.

44

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1911, Vo selo Drenoveni, Kostursko, e roden Vasil ALEKSOVSKI, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata vojna vo Grcija. Bil ~len na gr~kata komunisti~ka mladinska organizacija (OKNE) od 1933 g. i na Komunisti~kata partija na Grcija (KPG) od 1936 g. Vo 1936 g. bil i prateni~ki kandidat za parlamentarnite izbori na KPG. Poradi komunisti~kata dejnost bil uapsen vo 1939 g., a kako voen obvrznik, u~estvuval vo Gr~ko-italijanskata vojna (1940-1941). Po trojnata fa{isti~ka okupacija, kako aktiven pripadnik na KPG i gr~kata antifa{isti~ka borba, podgotvuval radio-vesti i drug propaganden materijal. Vo letoto 1943 g. od Okru`niot komitet na KPG za Kostursko bil nazna~en za odgovoren kadar za rabotata na razbivaweto na kontra~etni~koto dvi`ewe vo reonot na selata Vi{eni, Blaca, ^ere{nica i Oli{ta. Podocna, vo dekemvri 1943 g., bil eden od osnova~ite i ~len na Oblasniot komitet na Slavjanomakedonskiot narodnoosloboditelen front (SNOF) vo Kostursko i sekretar na Reonskiot komitet za selata severozapadno od Kostur. Bil osobeno aktiven vo borbata protiv golemobugarskata propaganda, zaradi {to bil ubien na 4 mart 1944 g., kaj seloto Trepi{ta, (Trebi{ta), Kaljarsko, od strana na

45

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

Stavro Temo od selo Setoma, Kostursko, pripadnik na probugarskoto kontra~etni~koto dvi`ewe. 1921, april, 12, Vo selo Butkovo, Demirhisarsko (Valovi{ko), e roden Sokrat MARKILOV, makedonski nacionalen deec vo Bugarija po Vtorata svetska vojna. Vo Vreme na Vtorata svetska vojna dezertiral od bugarskata armija i stapil vo antifa{isti~koto dvi`ewe na Bugarija. Poradi svojata makedonska nacionalna opredelba po 1956 g., bil konstantno progonuvan od bugarskite dr`avni organi. Osnoval tajna Nezavisna makedonska organizacija - „Ilinden“ vo 1968 g., koja dejstvuvala vo Pirinskiot kraj i me|u makedonskata emigracija vo Bugarija. Bil uapsen vo 1973 g. i osuden bil na 5 godini zatvor vo 1974 g. Bil eden od osnova~ite na legalnata Obedineta makedonska organizacija (OMO) - „Ilinden“ vo april 1990 g. Po~inal vo Strumica na 4 avgust 1993 g. 1921, juni, 23, Vo Kru{evo e roden Dimitar BERBEROVSKI, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe i u~esnik

46

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

vo Antifa{isti~kata vojna vo Vardarskiot del na Makedonija. Vo fevruari 1942 g. stanal ~len na Komunisti~kata partija na Jugoslavija (KPJ) i preminal vo ilegalstvo. Od 16 april do krajot na noemvri 1942 g. bil borec na Kru{evskiot partizanski odred „Pitu Guli“. Bil borec i vo bataljonot „Mir~e Acev“. Podocna bil naimenuvan za komandir na ~eta vo Vtorata makedonska brigada. Bil ubien vo Egejskiot del na Makedonija vo borba so germanskite sili na 18 januari 1944 g. kaj selo Tu{in, Meglensko. 1921, juli, 28, Vo selo Trabotivi{te, Del~evsko, e roden Voislav KU[EVSKI, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe i u~esnik vo Antifa{isti~kata vojna vo Vardarskiot del na Makedonija, istori~ar, redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Bil inspektor po istorija za srednite u~ili{ta (1949-1959). Potoa bil asistent na Filozofskiot fakultet od 1959 g., predava~ po predmetot Metodika na nastavata po istorija od 1961 g. Doktoriral vo 1965 g. na tema „Makedonija pred Dru{tvoto na narodite“. Bil izbran za docent vo 1967 g., vonreden vo 1972 g. i redoven profesor vo 1977 g. Od pove}eto studiski prestoi vo stran-

47

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

stvo go zbogatil arhivskiot fond na na{ata ponova istorija, me|u koi i so retkiot primerok na „Abecedarot“, odnosno so bukvarot od 1925 g., izraboten po barawe na Dru{tvoto na narodite i po nalog na Ministerstvoto za prosveta na Grcija, napi{an na lerinsko-bitolski govor, koj vedna{ po pe~atewteo bil uni{ten. Za ova otkritie napi{al argumentirani nau~ni raspravi vo koi i so koi go potenciral negovoto zna~ewe kako neporeklivo svedo{tvo za postoeweto na makedonskiot jazik vo Egejskiot del na Makedonija i za reagiraweto na Dru{tvoto na narodite vo vrska so negovata zabrana. Bil eden od osnova~ite na Sojuzot na istori~arite na Makedonija i na spisanieto „Istorija“. Po~inal vo Skopje na 3 januari 1999 g. 1921, avgust, 19, Vo selo Rakovo, Lerinsko, e roden Traj~e GRUJOSKI, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe i u~esnik vo Antifa{isti~kata vojna vo Vardarskiot del na Makedonija, op{testvenik, politi~ar, sudija i univerzitetski profesor. Bil ~len na Komunisti~kata partija na Jugoslavija (KPJ) vo 1939 g. Bil borec na Bitolskiot partizanski odred „Jane Sandanski“

48

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

(1942), instruktor na Lerinskiot partizanski odred „Vi~o“, politi~ki komesar na ~eta vo Bitolskiot partizanski odred „Goce Del~ev“ (1943), ~len na Vtoriot oblasten komitet na Komunisti~kata partija na Makedonija (KPM) vo 1943 g. i zamenik-politi~ki komesar na Vtorata operativna zona na Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija (NOV i POM). Po osloboduvaweto bil redoven profesor i na Ekonomskiot fakultet i na Fakultetot za bezbednost i op{testvena samoza{tita vo Skopje. Bil i direktor na Uredot za statistika na Narodna Republika Makedonija (NRM), sekretar na Izvr{niot sovet na NRM, sojuzen sekretar za zakonodavstvo i organizacija na vlasta na Sojuzniot izvr{en sovet (SIS), pretsedatel na Republi~kiot sovet na Sobranieto na Socijalisti~ka Republika Makedonija (SRM), sudija na Ustavniot sud na SRM, ~len na Centralniot komitet na Sojuzot na komunistite na Makedonija (SKM) i republi~ki pratenik. Nositel na Partizanska spomenica 1941. 1921, septemvri, 15, Na planina Vito{a, Bugarija, zagina Ivan POPOV /Iv. Popkostantinov/, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, kosturski vojvoda. Roden bil vo seloto Leski, Nev-

49

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

rokopsko, Pirinski del na Makedonija, vo 1871 g. Vo 1902 g. od strana na Goce Del~ev bil ispraten vo Egejskiot del na Makedonija za vojvoda vo Kostursko. U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie, vo glavnite bitki za prezemawe na grad~iwata Neveska i Klisura i go predvodel pohodot na kosturskite ~eti kon Mariovo kon krajot na vostanieto. Vo Prvata balakanska vojna so svojata ~eta dejstvuval vo Kostursko. Vo Vtorata balkanska vojna bil vo ~etata na Vasil ^akalarov koja dejstvuvala vo Kostursko. Vo Prvata svetska vojna bil komandir na razuznava~ko oddelenie na bugarskata armija. Vo krajna siroma{tija i razo~aran se samoubil vo mesnosta „Pa{a bunar“ na planinata Vito{a vo blizina na Sofija, Bugarija. 1921, Vo Buf, Lerinsko, e roden Dim~e HAXI POPOVSKI, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Vardarskiot del na Makedonija. Po profesija bil advokatski pisar. Bil ~len na Komunisti~kata partija na Jugoslavija (KPJ). Po okupacijata bil regrutiran vo bugarskata armija, od kade do{ol na otsustvo vo mesec april

50

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1942 g. i ne se vratil nazad, tuku se prefrlil vo Partizanskiot odred „Pelister“. Bidej}i dobro ja poznaval voenata ve{tina, toj bil odgovoren za podgotvuvaweti na svoite soborci od partizanskiot odred za rakuvaweto so oru`jeto i za partizanskiot na~in na vojuvawe. Zaginal vo neramnata borba, vodena kaj seloto Lavci, Bitolsko na 3 maj 1942 g. protiv bugarskata okupatorska policija. 1921, Vo selo Baovo, Meglensko, e roden Koqo PRO[EV-\uro, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Kako pripadnik na Gr~kata narodnoosloboditelna vojska (ELAS) se borel vo antifa{isti~kata i antiokupatorska borba. Vo vreme na Gra|anskata vojna bil komandir na ~eta vo Demokratskata armija na Grcija (DAG). Vojuval, re~isi, niz cela Grcija. So svojata hrabrost i ve{to rakovodewe bil primer za svoite soborci i zaradi toa od Privremenata vlada na Grcija pod kontrola na Komunisti~kata partija na Grcija (KPG) bil proizveden vo ~in major. Zaginal vo borbata na vrvot Bukovi} na planinata Gramos vo 1948 g.

51

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1921, Vo selo Kroncelevo, Vodensko, e roden Vangel [AMARDANOV-Ilindenski, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Od po~etokot na 1945 g., bil ~len na Tajnata osloboditelna makedonska organizacija (TOMO) vo Vodensko. Na Prvata okru`na konferencija na NOF za Vodensko odr`ana na 20 juni 1945 g., bil izbran za organizacionen sekretar na Okru`noto rakovodstvo. Od krajot na 1946 do maj 1947 g. bil politi~ki sekretar na Okru`niot odbor na NOF za Vodensko. Od maj 1947 g. bil politi~ki komesar na edinica na Demokratskata armija na Grcija (DAG) na Kajmak~elan. Zaginal vo borbite so nadmo} nite neprijatelski sili na planinata Gramos na 10 avgust 1948 g. 1931, januari, 01, Vo Sofija, Bugarija, po~ina Ivan DALKAL^EV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Voden. Roden bil vo seloto Vladovo, Vodensko, na 1 januari 1872 g. Zavr{il petti klas na egzarhiskata gim-

52

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

nazija vo Bitola. Bil ~len na MRO od 1898 g. Bil rakovoditel na revolucionerniot komitet na MRO vo rodnoto selo do 1903 g. Od maj 1903 g. bil komita vo Vodenskata ~eta na MRO i bil izbran za ~len na Gorskoto na~alstvo vo Vodensko. Kako nelegalen dejstvuva vo Vodensko do 1904 g. posle {to emigriral vo Bugarija. 1931, mart, 21, Vo Sofija, Bugarija, po~ina Nikola HROLEV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel vo Kavadarci. Roden bil vo seloto Gorno Brodi, Sersko, vo 1873 g. Vo 1892 g. ja zavr{il egzarhiskata gimnazija vo Solun. Bil u~itel vo Drama, Kuku{, Lerin, Gevgelija, Kavadarci i na drugi mesta niz Makedonija. Vo 1895 g. bil pretsedatel na Tikve{kiot okoliski revolucioneren komitet, a kako ~len na Gevgeliskiot okoliski revolucioneren komitet vo 1903 g. bil delegat na Solunskiot kongres na koj bilo doneseno re{enieto za krevawe na vostanie protiv turskata vlast. 1931, noemvri, 01, Objaveno e OTVORENOTO PISMO na Izvr{niot komitet (IK) na Komunisti~kata internacionala (KI, Kominterna) do ~lenstvo-

53

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

to i rakovodstvoto na Komunisti~kata partija na Grcija (KPG), vo koe se kritikuvala rabotata vo odnos na nacionalnoto pra{awe i se upatuvala Partijata i ~lenovite na „borba za pravoto na slobodno samoopredeluvawe na naciite do otcepuvawe“, borba protiv „nacionalnoto potisnuvawe i progonuvawe na Makedoncite i Turcite“. Pi{uvaweto na pismoto na najvisokiot organ na Kominternata, bilo predizvikano od dotoga{nata pogre{na politika kon pravata i slobodite na pripadnicite na nacionalnite malcinstva vo Grcija, vodena od rakovodstvoto na gr~kata komunisti~ka partija. Pismoto bilo od golema va`nost za natamo{noto aktivirawe na makedonskiot narod od Egejskiot del na Makedonija vo nacionalnoosloboditelnata borba preku KPG i VMRO (Obedineta), no bilo zna~ajno i zaradi jasnoto i precizno definirawe na oddelnata makedonska nacionalna posebnost. 1931, dekemvri, 03, Vo selo Glo`ene, Orahovsko, Bugarija, po~ina Dimitar NAUMOV-^emberot, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, kosturski selski vojvoda na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Roden bil vo seloto Bap~or, Kostursko, vo 1868 g. Se zanimaval so zemjodelie. Bil komita vo ~etite na kosturskite vojvodi Ivan Popov i Vasil ^akalarov. Vo vreme

54

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

na Ilindenskoto vostanie bil vojvoda na ~etata na MRO od rodnoto selo i u~estvuval vo pohodot na kosturskite ~eti kon Mariovo. Vo vreme na Prvata svetska vojna slu`el vo Edinaesettata makedonska divizija na bugarskata armija. 1941, januari, 16, Vo selo Gali{ta, Kostursko, e rodena Vangelija DESPODOVA, filolog, nau~en sovetnik vo Institutot za staroslovenska kultura od Prilep. Kako dete-begalec deset godini `iveela vo ^ehoslova~ka (19481958), kade {to zavr{ila osnovno obrazovanie i klasi~na gimnazija. Po doa|aweto vo Skopje vo 1958 g., diplomirala na Katedrata za slavistika na Filolo{kiot fakultet vo Skopje vo 1963 g. Na istiot fakultet magistrirala vo 1973 g., a potoa i doktorirala vo 1981 g. Podolgo vreme bila asistent, nau~en i vi{ nau~en sorabotnik vo Institutot za makedonski jazik vo Skopje, a potoa nau~en sovetnik i direktor na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep. Bila ~len na Makedonskiot slavisti~ki komitet, ~len na Balkanolo{kiot sovet pri MANU i ~len na Redakcijata na spisanieto „Balkanoslavika“. Imala objaveno okolu 160 nau~ni i stru~ni trudovi, od koi 15 monografii (samostojno ili kako koavtor).

55

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1941, januari, 28, Vo Sofija, Bugarija, po~ina Damjan Konstantinov MARKOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Kostur. Roden bil vo seloto Vi{eni, Kostursko, vo 1858 g. Bil dolgogodi{en kmet vo rodnoto selo i tamu go rakovodel komitetot na MRO. Vo 1900 g. bil ~len na Okoliskiot komitet za Kostursko. Vo 1902 g. bil uapsen i edna godina zatvor odle`al vo Kor~a, Albanija. Po osloboduvaweto bil u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Vo 1912 g. od gr~kite vojski bil uapsen i zatvoren na ostrovot Trikeri. Po osloboduvaweto emigriral vo Bugarija. 1941, fevruari, 17, Vo Sofija, Bugarija, po~ina Dimitar QAPOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, ~len na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) i Vrhovniot makedonoodrinski komitet od Sofija. Roden bil vo selo Bobi{ta, Kostursko, vo 1870 g. Vo periodot od 1894 do 1896 g. bil rakovoditel na Revolucionerniot komitet na MRO vo Carigrad. Vo toa svojstvo ja odr`uval glavnata vrska na MRO so revolucionerite od Ermenija. Na Tretiot kongres na makedonskite dru{tva vo Bugarija od 1896 g., bil izbran za ~len na Vrhovniot make-

56

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

donski komitet od Sofija, a pak vo periodot od 1899 do 1905 g. u~estvuval vo redaktiraweto na pi{aniot organ na ovaa organizacija, na vesnikot „Reformi“. 1941, fevruari, 25, Vo Voden e roden Georgi AJANOVSKI, novinar i pisatel. Diplomiral novinarstvo vo Skopje. Vo periodot 1962-1966 g. bil sorabotnik a potoa i urednik vo vesnicite „Ve~er“, „@urnal“ i „Nova Makedonija“. Bil glaven i odgovoren urednik i zamenik generalen direktor na „Nova Makedonija“. Bil osnova~ i direktor na dnevniot vesnik „Makedonija denes“ i nedelnikot „Denes“. Od 1974 g. stanal ~len na Dru{tvoto na pisateli na Makedonija (DPM). Bil avtor na publicisti~kite trudovi: „Mirka Ginova“, „Sibirskite godini na Krasnaja“, „Priznavaweto na Makedonija“, „Bitka za demokratija“ i avtor na romanot „Vani“. 1941, fevruari, 28, Vo selo V’mbel, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, e roden Endrju ROSOS /Andrew Rossos, doma{no ime: Andreja /Diko/ Ro{ovski/, univerzitetski profesor, istori~ar, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav od 2009 g.

57

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

Poradi Gra|anskata vojna vo Grcija, kako detebegalec, od 1948 do 1954 g. `iveel vo detskiot dom vo Sobotin, ^e{ka, kade {to go zavr{il osnovnoto obrazovanie), a potoa u~el vo Tehni~kata gimnazija vo Praga vo periodot od 1954 do 1957 g. Vo 1958 g. se preselil vo Toronto, Kanada, kade ja dozavr{il gimnazijata. Gi zavr{il studiite po istorija na Mi~igenskiot dr`aven univerzitet vo 1963 g., a magistriral i doktoriral na Univerzitetot vo Stanford vo 1971 g. Se vrabotil na Katedrata po istorija na Univerzitetot vo Toronto i tuka predaval sovremena istorija na Rusija i na Isto~na i Centralna Evropa i gi prou~uval rusko-balkanskite vrski i odnosi, ~e{kata istorija, balkanskite nacionalizmi i posebno makedonskoto pra{awe i istorijata na Makedonija i na Makedoncite. 1941, mart, 01, Vo selo V’mbel, Kostursko, e roden Naum GAPKOVSKI, in`ener geolog, redoven profesor na Grade`niot fakultet vo Skopje od 1990 g. po in`enerska geologija i mehanika na karpi. Po proteruvaweto od Grcija vo 1948 g., `iveel i se {koluval vo ^ehoslova~ka i vo Polska, a od 1956 g. vo Jugoslavija. Zavr{il Ru-

58

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

darsko-geolo{ki fakultet vo Belgrad, po {to, do doa|aweto vo Skopje vo 1968 g., rabotel vo firmata „Geosond“ od Belgrad, od kade se zdobil so bogato prakti~no iskustvo, osobeno vo izgradbata na hidrotehni~ki objekti, pati{ta, tuneli i industriski objekti. 1941, april, 05, Vo selo Bap~or, e roden Kole MANEV, slikar i filmski re`iser. Kako dete-begalec pove}e godini, odnosno od 1948 do 1956 g. `iveel vo detski domovi vo Romanija, kade {to go zavr{il osnovnoto u~ili{te, a potoa, se vratil vo tatkovinata i vo periodot od 1956 do 1960 g., go zavr{il Umetni~koto u~ili{te vo Skopje i studiral na Likovnata akademija vo Belgrad od 1960 do 1964 g. Bil ~len na Dru{tvoto na likovni umetnici na Makedonija (DLUM) i negov pretsedatel vo 2006 g. Priredil pove}e samostojni izlo`bi (Pariz, Skopje i dr. mesta). Negoviot film „Baskavskite izvori“ ja osvoil prvata nagrada na TV festivalot vo Bled vo 1972 g., a so dolgometra`niot dokumentaren film „Tulge{“ osvoil Gran-pri vo Belgrad vo 1977 g. Bil dobitnik na priznanieto “Po~esen vitez” od oblasta na umetnosta i naukata na Ministerstvoto za kultura na Republika Francija.

59

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1941, april, 06, Zapo~na napadot na Germanija i nejzinite fa{isti~ki sojuznici vrz Kralstvoto Grcija, {to rezultira{e so OKUPACIJA I PODELBA NA EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA VO VTORATA SVETSKA VOJNA. Germanskata vojska navlegla na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija od pove}e razli~ni pravci i so ofanzivni dejstva gi zazela vitalnite objekti i strategiski pravci. Do krajot na april 1941 g. celosno bile razbieni i gr~kite vojski i britanskite trupi stacionirani vo Grcija. So toa predvoenata dr`ava „Kralstvo Grcija“, prestanala da egzistira, a nejzinata teritorija bila podelena pome|u Germanija, Italija i Bugarija. Vsu{nost, podelbata na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija se slu~ila na Vienskata konferencija pome|u ministrite za nadvore{ni raboti na Germanija i Italija, odr`ana na 21 i 22 april 1941 g. So taa podelba Germanija gi obezbedila ne samo svoite ekonomski i politi~ki prioriteti, tuku bil zadovolen i nejziniot osnoven voenostrategiski interes za kontrolirawe na bregot na Egejsko More i aktivnostite vo Mediteranot. Na okupiranite teritorii vo Egejskiot del na Makedonija, bil vospostaven bugarski, italijanski i germanski okupaciski sistem na voena, policiska, dr`avno-administrativna i crkovna vlast.

60

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1941, april, 18, Vo Gorna Xumaja, Pirinski del na Makedonija, po~ina Goce Tolev ME\URE^KI, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, kuku{ki okoliski vojvoda. Roden bil vo seloto Me|urek, Kuku{ko, vo 1877 g. U~estvuval vo Ilindenskoto vostanie. Vo 1907 g. bil komita vo ~etata na Kimo Georgiev, a potoa stanal okoliski vojvoda vo Kuku{ko. Vo vreme na Prvata balkanska vojna bil vojvoda na ~eta. 1941, maj, 01, Vo Solun se odr`alo osnova~ko sobranie i bil formiran BUGARSKI KLUB, politi~ko-propagandna institucija i voenorazuznava~ki centar na bugarskata dr`ava. Ovaa razuznava~ko-izvestitelna dejnost ja rakovodele visoki oficeri na bugarskata armija. Klubot bil formiran od Makedonci po rod od Egejskiot del na Makedonija. Rakovodstvoto go so~inuvale: Nedelko ^au{ev-pretsedatel, Kosta Bogdanov-zamenik, Krum Popov-sekretar, Nestor Angelov-kasier, Stojan Jurukov-domakin i tri drugi sovetnici. Klubot izdaval „li~ni karti“ za svoite ~lenovi, vo koi kako nacionalna pripadnost se zapi{uvala bugarskata, a so tie ~lenski karti se u`ivale niza privilegii pred germanskite i bugarskite vlasti. Zaradi toa, takvi „li~ni karti“ zemale i ~isti Grci po nacionalnost. Vo politi~ko-pro-

61

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

pagandnata dejnost bile anga`irani probugarski opredeleni Makedonci, koi dejstvuvale za sozdavawe probugarsko politi~ko raspolo`enie i oru`eno komitsko dvi`ewe za borba protiv makedonskoto i gr~koto partizansko dvi`ewe. Bil rasformiran vo 1944 g. so povlekuvaweto na germanskite okupacioni vojski od Solun. 1941, maj, 03, Centralniot komitet na Komunisti~kata partija na Grcija izdal MANIFEST ZA VOJNATA I SITUACIJATA VO ZEMJATA. Vo nego bile konstatirani sostojbite i bile nabele`ani zada~ite koi stojat pred komunistitite i site slobodoqubivi gr~ki gra|ani. Sosema jasno se povikuvalo na borba za osloboduvawe na zemjata od tu|iot jarem. Sepak, s# u{te, nemalo otvoren povik na vooru`ena borba, tuku se povikuvalo na organizirawe i sproveduvawe na {trajkovi, demonstracii, barawe na materijalna pomo{ za ekonomski najzagrozenite kategorii na naselenie, pred s#, za invalidite i neposredno nastradanite od vojnata. Vo ovoj kontekst, bile nabele`ani i standardnite komunisti~ki barawa: borba za osum~asoven raboten den i zgolemuvawe na platite, op{ta politi~ka amnestija, sindikalna sloboda, sloboda na govorot i pe~atot, sloboda na sobirawa, sorabotka so Sovetskiot Sojuz. Se objasnuvalo deka sekoj „onoj {to so skrsteni

62

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

race ~eka i o~ekuva da n# oslobodi Anglija ili go ~eka ‚dobroto‘ raspolo`enie na okupatorot, toj im slu`i na predavnicite“. Istovremeno se deklariralo deka borbata treba da dovede do otfrlawe na monarhijata i do formirawe na „narodna republika“. Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija i ostanatite malcinstva vo Grcija, voop{to ne bile spomenati vo dokumentot, {to sekako negativno se odrazuvalo vrz nivnata mobilizacija vo redovite na antiokupatorskoto dvi`ewe vo Grcija. 1941, juni, 01, Vo Solun e roden Simeon GUGULOVSKI, operski peja~, tenor, prvenec na Operata na Makedonskiot naroden teatar (MNT). Diplomiral vo 1976 g., a podocna i magistriral na Muzi~kata akademija vo Qubqana. Vo periodot od 1973 do 1977 g., bil solist na Qubqanskata opera, a od 1978 g. preminal vo Operata na Makedonskiot naroden teatar (MNT). Ostvaril pove}e od 20 ulogi od klasi~niot, sovremeniot i doma{niot operski repertoar. Pozna~ajni negovi ulogi bile: Don Hoze (Karmen), Ismael (Nabuko), Manriko (Trubadur), Mario Kavaradosi (Toska) i dr. Po~inal vo Sofija, Bugarija, na 13 avgust 1995 g.

63

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1941, juni, 18, Vo Solun bila formirana politi~ko-voenata organizacija ZA[TITNICI NA SEVERNA GRCIJA (IVE), so izrazito antikomunisti~ka i antimakedonska orientacija. Konstitutivniot sostanok se odr`al vo crkvata „Sveta Elefterija“ i na nego prisustvuvale ~etvorica oficeri na predvoenata gr~ka armija: majorot Joanis Papatanasiu, majorot Evangelos Dortas, majorot Tomas Barmbas i kapetanot Anastasios Sakelaridis. Sozdavaweto na ovaa kvislin{ka organizacija bilo so znaewe i pod kontrola na Atanasios Hrisoku, kowani~ki polkovnik na propadnatata gr~kata armija i rakovoditel na Generalnata uprava na Makedonija na kvislin{kata gr~ka vlada na ^olakoglu. Dejstvuvala, pred s#, na teriritorijata na Egejskiot del na Makedonija i vo nea najmnogu se za~lenuvale antikomunisti~ki orentiranite oficeri na porane{nata gr~ka armija. Organizacijata nemala dolg vek na traewe i vo po~etokot na 1942 g. se raspadnala. 1941, juli, 01-03, Vo Atina, Grcija, se odr`al [ESTIOT PLENUM na Centralniot Komitet na Komunisti~kata partija na Grcija (KPG). Prisustvuvale Hrisa Haxivasiliu, Petros Rusos, Pandelis Karagicis, Andrej ^ipov, Andreas Ximas i Kostas Lazaridis (koj bil pretseda-

64

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

tel na Tutunorabotni~kata federacija). Bila razgledana novosozdadenata situacija vo Grcija so trojnata okupacija na zemjata i bila razgledana kadrovskata sostojba vo partijata. Makedonecot Andrej ^ipov bil izbran za generalen sekretar na Centralniot komitet na KPG. Vo usvoenata Rezolucija na Plenumot, kako osnovna zada~a pred Partijata se postavilo isteruvaweto na okupatorite od Grcija. Vo nea se povikuval „gr~kiot narod, site politi~ki partii i organizacii vo eden nacionalen front na osloboduvaweto“ na zemjata i vo podgotovka na edno „senarodno vostanie za nacionalno i socijalno osloboduvawe na Grcija“. Na krajot plenumot go zadol`i Kostas Lazaridis da sozdade edinstven sindikalen centar na Grcija, a Lefteris Apostolu i Tanasis Haxis da go organiziraat sozdavaweto na Nacionalnoosloboditelniot front na Grcija (EAM). 1941, juli, 01, Vo mesnosta „Sveti Vra~“ vo blizina na seloto Smrde{, Kostursko, pri odr`uvawe na tradicionalniot selski sobir, grupa antifa{isti i komunisti od seloto, reagirale i PROTESTIRALE protiv prisustvoto na dojdenite od Bugarija propagatori na golemobugarskata ideja. Vo taa prigoda do{lo duri do fizi~ka presmetka na makedonskoto naselenie koe protestiralo

65

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

i golemobugarskite emisari, a incidentot bil prekinat od italijanskite karabineri, koi pritoa upotrebile ne samo fizi~ka sila, tuku i pukale vo vozduh od ogneno oru`je. 1941, juli, 23, Vo selo Smrde{, Kostursko, e roden Tanas Borisov VRA@INOVSKI, folklorist, istra`uva~ na makedonskiot prozen folklor, posebno na narodnite predanija i mitologijata. Vo vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija vo 1948 g. kako dete bil odnesen vo detskiot dom vo Tulge{, Romanija, kade {to go zapo~nal osnovnoto obrazovanie, a potoa se preselil vo Polska, kade {to go zavr{il osnovnoto, srednoto i visokoto obrazovanie. So semejstvoto se preselil vo Skopje, kade {to bil asistent, nau~en i vi{ nau~en sorabotnik i v.d. direktor (1988 - 30 april 1989) na Institutot za folklor vo Skopje. Doktoriral na Filolo{kiot fakultet vo Skopje na tema „Socijalno-klasnite odnosi vo makedonskite narodni prikazni“. Bil glaven i odgovoren urednik na spisanieto „Makedonski folklor“. Vr{el folkloristi~ki terenski istra`uvawa niz Republika Makedonija i sred makedonskoto iseleni{tvo vo Kanada i SAD. Bil glaven i odgovoren urednik na spisanieto „Balkanosla-

66

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

vika“ i direktor od 2001 do 2005 g. na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep. Bil avtor na pove}e monografii, a prevel i nekolku knigi od polski na makedonski jazik i obratno. 1941, juli, Formirano e vla{ko avtonomisti~ko dvi`ewe LEGIJA NA VLASITE. Toa bilo kvislin{ko etnopoliti~ko i oru`eno dvi`ewe na Vlasite od oblasta Tesalija, oblasta Lamija vo centralna Grcija, od zapadniot Egejski del na Makedonija i od severozapaden Epir. Na ~elo na ova dvi`ewe bil Alkivijadis Dijamandis, a bilo organizirano so poddr{ka od italijanskata divizija „Flori“. Dvi`eweto vo 1941 g. proglasilo sozdavawe na Vla{ko kne`evstvo, nare~eno „Principat na Vlasite“, pod protektorat na Italija i so sedi{te vo gradot Samarina. Po kapitulacijata na Italija vo septemvri 1943 g., Dvi`eweto se raspadnalo, a kne`evstvoto propadnalo. 1941, avgust, 22, Vo selo Ezerec, Kostursko, e roden Risto MINOVSKI, elektro in`ener, doktor na tehni~ki nauki, redoven profesor na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje. Bil rakovoditel na Institutot za prenosni elektroenergetski sistemi, prodekan i dva mandata dekan na Elektro-tehni~kiot fakultet (ETF) vo Skopje. Vo

67

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1982 g. ja dobil najvisokata republi~ka nagrada za nauka „11 Oktomvri“. Bil avtor na pove}e knigi. 1941, septemvri, 19, Vo Bitola po~ina Ace DOREV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Bitola. Roden bil vo seloto Patele, Lerinsko, vo 1871 g. Progimnazisko obrazovanie zavr{il vo Bitola. Rabotel kako kni`ar. Bil ~len na MRO od 1897 g. i, ne{to podocna, ~len na Bitolskiot okru`en revolucioneren komitet, kade ja vr{el funkcijata kasier. Vo Ilindenskoto vostanie go rakovodel Informativnoto biro na Glavniot vostani~ki {tab so sedi{te vo Bitola i gi informiral stranskite konzuli i novinari za nastanite koi se slu~uvale. Ja podgotvil informacijata za po~etokot na Vostanieto i ja dostavil do Centralniot komitet na MRO vo Solun i do Zadgrani~noto pretstavni{tvo vo Sofija. Vo tekot na 1907 i 1908 g. bil zadgrani~en pretstavnik na Centralniot komitet na MRO vo Sofija. Po 1908 g. se vratil vo Bitola, a vo 1910

68

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

g. bil uapsen, zatvoren i ispraten na zato~enie vo Mala Azija. Od zarobeni{tvo bil osloboden vo 1913 g. Potoa, do krajot na `ivotot, `iveel glavno vo Bitola, a tamu i po~inal na 19 septemvri 1941 g. 1941, septemvri, 27, Formiran e NACIONALNO OSLOBODITELEN FRONT (EAM) NA GRCIJA, koja bila najgolema i najzna~ajna antifa{isti~ka i antiokupatorska organizacija {to dejstvuvala vo tekot na Vtorata svetska vojna na teritorijata na Grcija. Bila sozdadena na inicijativa na Komunisti~kata partija na Grcija (KPG), a se priklu~ile i Socijalisti~kata partija, Sojuzot na narodna demokratija i Zemjodelskata partija. Kako osnovni programski celi na EAM bile notirani, osloboduvaweto na zemjata, vospostavuvawe na nejziniot teritorijalen integritet i duri potoa sproveduvawe na slobodni i fer demokratski izbori. Vo redovite na EAM masovno i dobrovolno u~estvuvale i Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija. EAM od svoeto formirawe kako svoja vooru`ena sila ja izgraduval Gr~kata nacionalnoosloboditelna vojskaELAS, koja do krajot na okupacijata izrasnala i se pretvorila vo dominantna voena sila vo Grcija koja, fakti~ki, go izvr{ila osloboduvaweto na zemjata od fa{isti~kite okupatori.

69

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1941, septemvri, 28, Zapo~nalo DRAMSKOTO VOSTANIE protiv bugarskata vlast, organizirano od Okru`niot komitet na Komunisti~kata partija na Grcija (KPG) za Dramsko. Najprvo se sli~il napad od strana na vooru`enoto naselenie od seloto Proso~en vrz op{tinata, policiskata stanica i kasarnata. Nabrzo, vostanieto se pro{irilo vo Doksat, Karlikovo, ^ali, Silindruk i vo drugi mesta od toj kraj na Egejskiot del na Makedonija. Sekade vo tie mesta bugarskata okupatorska vlast bila uni{tena i otstraneta. No, nabrzo bugarskite voeni sili, so brza i energi~na intervencija, go zadu{ile vostanieto i ja vospostavile prethodnata okupaciona sostojba. Pri zadu{uvawe na vostanieto, bile ubieni okolu 2. 000 lica, a golem broj pobegnale vo germanskata okupaciona zona. 1941, oktomvri, 10, Centralniot komitet na Komunisti~kata partija na Grcija upatil PROGLAS do „celiot gr~ki narod“ ZA ANTIOKUPATORSKA VOORU@ ENA BORBA. Najprvo se konstatirala sostojbata na izgladnetost na naselenieto i katastrofalnata ekonomska situacija vo zemjata. Vo ovoj kontekst se predupreduvalo deka situacijata dopolnitelno }e se vlo{uva so ogled na zimata {to doa|ala. Se povikuvalo na „obedinuvawe

70

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

na site vo osloboditelna borba i nejzino organizirano vodewe.“ Kako forma za obedinuvawe i vodewe na borbata se povikuvalo za~lenuvawe vo Nacionalnoosloboditelniot front (EAM). Pokraj proteruvawe na okupatorite i promena na kvislin{kata vlada, kako cel na borbata se deklariralo „formirawe na privremena vlada koja }e sprovede izbori za ustavotvorno sobranie, taka {to narodot suvereno da se proiznese za op{testvenoto ureduvawe.“ Osnovnata parola za mobilizacija na narodot bila „slobodna Grcija“, no iako poedina~no se povikuvale vo borba razni socijalni i politi~ki kategorii od naselenieto, sepak ne bil upaten povik do Makedoncite i ostanatite nacionalni malcinstva vo Grcija. 1941, oktomvri, 24, Od germanskite okupatorski vojski e izvr{en MASAKROT VO SELOTO KRMSKO, KALJARSKO. Vo seloto, od samiot po~etok na okupacijata, postoelo silno antifa{isti~ko raspolo`enie, pa u{te vo juni 1941 g. grupa antifa{isti, vo blizina na seloto, napravile neuspe{no minirawe na `elezni~kata linija kon Voden. Vo juli 1941 g., selanite odbivale da im go predadat sobranoto `ito na germanskite okupatorski vlasti, pa im bilo odzemeno nasila. Vo po~etokot na oktomvri 1941 g., grupa

71

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

antifa{isti od seloto go ubile selskiot kmet koj bil sorabotnik na germanskite okupatori. Koga na 11 oktomvri 1941 g. od policiskata stanica vo seloto se obidele da gi upsat osomni~enite za ubistvoto, selanite se pobunile i gi napadnale i obezoru`ile policajcite. Germanskite vojski nabrzo ostro i nemilosrdno reagirale, pa go opkolile i napadnale seloto i pritoa ubile 165 lica, odnosno site ma{ki lica od 15 do 65 godi{na vozrast. Pokraj toa seloto bilo celosno opo`areno, a pre`iveanite `iteli proterani. Podocna naselenieto se vratilo i gi obnovilo domovite vo seloto, no vo 1944 g. sledel nov masakar i site preostanati `iteli na ova selo bile ubieni. 1941, oktomvri, Vo Atina, Grcija, e formirana antikomunisti~ka gr~ka voeno-politi~ka organizacija NACIONALEN DEMOKRATSKI GR^KI SOJUZ (EDES). Na nejzino ~elo se nao|al polkovnikot na biv{ata gr~ka vojska Napoleon Zervas. Pri formiraweto voop{to nemala programa za organizirawe i vodewe na antiokupatorska vooru`ena borba. Dejstvuvala glavno na podra~jeto na Epir. Bila prote`irana od Velika Britanija kako osloboditelna i antiokupatorska organizacija, iako u{te vo tekot na Vtorata svetska vojna, postoele niza na dokazi deka sorabotuva so gr~kata

72

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

kvislin{ka vlada i direktno so germanskiot okupator. Vo tekot na celata vojna ne uspeala da razvie nekoja stabilna organizaciona struktura ili vooru`eni sili, osobeno ne vo Egejskiot del na Makedonija, tuku pre`ivuvala blagodarenie, pred s#, na finansiskata i politi~kata poddr{ka na britanskata politika. 1941, dekemvri, 20, Vo selo Nestram, Kostursko, e roden Georgi DIMIROVSKI, redoven profesor po avtomatika i sistemsko in`enerstvo na Elektrotehni~kiot fakultet (ETF) na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje i profesor po kompjuterska nauka i informacioni tehnologii na Istanbulskiot tehni~ki univerzitet. Bil ~len na akademijata po tehni~ki nauki vo Belgrad. Na Univerzitetot vo Bradford (Anglija) odbranil doktorat vo 1977 g. i bil viziting-profesor od 1984 do 1986 g. Gostuval na Slobodniot univerzitet vo Brisel vo 1994 g., na Univerzitetot vo Linc vo 2000 g., i na Univerzitetot „Dogus“ vo Istanbul, Turcija, vo 2001 g. Bil nositel na pove}e nagradi za nauka. Vo 1985 g. go osnoval Institutot po avtomatika i sistemsko in`enerstvo na ETF vo Skopje.

73

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1941, Vo Sofija, Bugarija, bila izdadena knigata „BUGARITE VO MAKEDONIJA POD GR^KA VLAST“ od kru{ev~anecot VLADIMIR RUMENOV. Knigata bila posmrtno oddeleno prepe~aten prilog na avtorot vo spisanieto „Makedonski pregled“ kn. 4 od 1941 g. Knigata nastojuvala vo soglasnost so golemobugarskata oficijalna i neoficijalna politika da go pretstavi makedonskoto naselenie vo Egejskiot del na Makedonija kako bugarsko. Me|utoa, polemiziraj}i so golemogr~kite stavovi okolu makedonskoto pra{awe, avtorot vo knigata prilo`il dokumenti i stavovi koi go potvrduvale postoeweto na Makedoncite kako oddelen nacionalen identitet. Taka, na primer, toj prenel podatoci od oficijalniot popis na naselenieto vo Grcija vo 1928 g., vo koj imalo grafa „Makedonoslavjanski“ jazik i vo nea se zapi{ale 81. 994 lica, odnosno tolku lica se izjasnile deka go govorat toj jazik, {to ne samo {to e dosta visoka brojka vo uslovi na silna golemogr~ka propaganda, tuku poka`uva i direktno prisustvo na ~ista makedonska nacionalna svest. Podatokot e u{te pove}e zna~aen ako se ima vo predvid deka toa pretstavuvalo 13, 2 % od vkupniot broj na naselenieto vo Grcija i ako se sporedi so faktot deka vo grafata za „Bugarski“ jazik se izjasnile samo 16. 775 lica ili samo 2,7 % od vkupniot broj.

74

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

Pokraj seto toa, spored istiot popis, kako svoja nacionalna „Makedonskoslavjanska“ priipadnost se izjasnile 1, 31 % od vkupnoto naselenie i tie zaedno so Turcite (3, 8 %) i Evreite (1, 02 %) bile edinstveno oficijalno priznaeni malcinstva vo Kralstvoto Grcija. Sekako, Vladimir Rumenov kako doka`an vrhovista, ja kritikuval upotrebata na terminot „Makedonoslavjani“ kako „izmislen“ termin koj nema podloga vo realnata situacija, no sepak negovata kritika vtemelena vrz golemobugarskata ideja ne samo {to bila neosnovana, tuku i ne mo`el da ja promeni fakti~kata situacija vo odnos na makedonskata nacionalna svest kaj slovenskoto naselenie vo Egejskiot del na Makedonija. 1951, fevruari, 19, Vo Zgrozelec, Polska, zapo~na so rabota SOVETUVAWE na 72 makedonski politi~ki rakovodni aktivisti od ^ehoslova~ka, Romanija, Polska i Ungarija. Sovetuvaweto traelo do 21 fevruari 1951 g. Vo glavniot referat koj go podnel Stavro Ko~ov (Ko~opulos), bila napravena analiza na aktuelnata situacija i bile zabele`ani zada~ite pred makedonskata emigracija vo isto~noevropskite zemji. Vsu{nost, referatot na Stavro Ko~ov bil vo nasoka na opravduvawe i poddr`uvawe na politikata na rakovodstvoto na KPG po makedonskoto nacio-

75

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

nalno pra{awe. Vakiot politi~ki kurs bil potvrden i vo usvoenite dokumenti na Sovetuvaweto: vo zaklu~ocite i rezolucijata. Bilo prifateno re{enieto na Centralniot komitet na KPG za ukinuvawe na dotoga{nite makedonski nacionalnoosloboditelni organizacii i za formirawe na nova organizacija pod imeto „Ilinden“, {to se slu~ilo narednata godina. 1951, fevruari, 28, Vo Sofija, Bugarija, po~ina Aleksandar RADOSLAVOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Ser. Roden bil vo gradot Trnovo, vo Bugarija, na 20 juli 1878 g. Zavr{il studii vo Sofija vo 1902 g. i narednata godina se vklu~il kako sekretar vo ~etata na Jane Sandanski. Na Kongresot na Serskiot revolucioneren okrug od 1903 g. bil izbran vo Okru`niot komitet. Po vostanieto se vratil vo Bugarija i bil u~itel vo Sofija i Caribrod, a eden period rabotel vo Ministerstvoto za prosveta na Bugarija. Specijaliziral fitopatologija (nauka za bolestite na rastenijata) vo Berlin, Germanija i vo naredniot period se zanimaval so nau~noistra`uva~ka rabota.

76

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1951, april, 08, Vo Skopje e roden Vasil TUPURKOVSKI, univerzitetski profesor na Pravniot fakultet vo Skopje, politi~ar. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje, magistriral na Pravniot fakultet na Univerzitetot vo Mi~igen, SAD i doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje. Vodi poteklo od Egejski del na Makedonija, odnosno negoviot tatko Dimitar bil od selo O{tima, Lerinsko i bil istaknat makedonski revolucioner od periodot na Vtorata svetska vojna. Bil pretsedatel na Sojuzot na socijalisti~kata mladina na Jugoslavija (SSMJ) od 1979 do 1980 g., ~len na Politbiroto na Centralniot komitet na Sojuz na komunistite na Makedonija (SKM) od 1982 do 1986 g., na Politbiroto na Centralniot komitet na Sojuz na komunistite na Jugoslavija (SKJ) od 1986 do 1989 g., na Pretsedatelstvoto na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija (SFRJ) od 1989 do 1992 g. Bil specijalen pretstavnik na Pretsedatelot na Republika Makedonija (RM) vo procesot na me|unarodno priznavawe na dr`avata. Bil osnova~ i pretsedatel na Demokratskata alternativa (1998-2006); potpretsedatel na Vladata na RM (1998-2000). Napi{al pove}e knigi od oblasta na pravoto i istorijata.

77

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1951, juni, 02, Vo Skopje, vesnikot „Nova Makedonija“ objavil natpis so naslov „OPUSTEA SELATA VO EGEJSKA MAKEDONIJA“, vo koj se pravela op{irna analiza na noviot metod na gr~kata vladea~ka desnica za pritisok i iseluvawe na Makedoncite i denacionalizacija i etni~ko obezmakedon~uvawe na Egejskiot del na Makedonija. Kako nadnaslov bilo opredeleno: „Terorot nad makedonskoto naselenie vo Grcija“, a vo tekstot se zboruvalo za prezemenite sistematski i seopfatni merki za pottiknuvawe na ekonomskoto emigrirawe na Makedoncite. Imeno, gr~kata vlast, spored tekstot, zapo~nala so olesnuvawa na procedurite za dobivawe na paso{i vo Egejskiot del na Makedonija, gi poevtinila potrebnite dokumenti za iseluvawe, davala duri i pari~na pomo{ za iseluvawe vo stranstvo. Se davale informacii i se kritikuvala prodol`enata primena na metodot na sproveduvawe na teror i seewe strav, koj isto taka bil pri~ina za napu{tawe na rodnite ogni{ta na mnogu Makedonci. Zna~eweto na statijata i iznesenata osuda na odnesuvaweto na gr~kata vlada, treba da se ocenuva vo kontekst na faktot deka vesnikot „Nova Makedonija“ vsu{nost gi izrazuval stavovite na rakovodstvoto na Narodna Republika Makedonija (NRM) i, respektivno na jugoslovenskoto rakovodstvo.

78

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1951, juni, 10, Vo Skopje se odr`a Plenaren sostanok na ZDRU@ENIETO NA BEGALCITE OD EGEJSKA MAKEDONIJA vo Narodna Republika Makedonija (NRM). Voveden referat podnel Naum Pejov koj ja vr{el funkcijata pretsedatel na Zdru`enieto, a izve{taj za rabotata podnel sekretarot Mi~o Trpovski. I vo ovie dva referati i vo diskusiite na prisutnite delegati, centralno mesto zazemala situacijata vo Egejskiot del na Makedonija i kritikata na antimakedonskite merki na gr~kata vlada, koi odele vo nasoka na pritisokot vrz Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija za ekonomsko iseluvawe vo prekuokenskite zemji. Od Plenarniot sostanok bilo isprateno „pozdravno pismo“ do makedonskite iselenici vo stranstvo, a po poteklo od Egejskiot del na Makedonija, so izrazi na dlaboka blagodarnost za nivnata dotoga{na nesebi~na pomo{ do begalcite vo NRM. 1951, juni, Vo Skopje, Vladata na Narodna Republika Makedonija (NRM) donela zakonski akt nare~en „UREDBA ZA IZGRADBA NA STAMBENI ZGRADI ZA LICATA PREBEGNATI OD EGEJSKA MAKEDONIJA“. So nea se predviduvalo na proteranite Makedonci od Egejskiot del na Makedonija, koi }e se re{at da izgradat

79

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

svoi `iveeali{ta, besplatno da im se dodeluva zemji{te od „Fondot na op{tonarodniot imot“, a samoto dodeluvawe na zemju{teto operativno da se vr{i od strana na mesnite, gradskite i okoliskite narodni odbori. So uredbata bilo propi{ano onoj koj gradi da bide sopstvenik i da mo`e `iveeali{teto da go zapi{e kako svoja sopstvenost vo katastarskite (tapiskite) knigi. Za izgradba na poedine~nite ili kolektivnite stambeni zgradi, bil obezbeden kredit preku Investicionata banka na Federativna Narodna Republika Jugoslavija (FNRJ), a Vladata na NRM so Uredbata se obvrzuvala deka }e pokrie t.e. }e isplati 80% od sekoj kredit za ovaa namena, dodeka ostanatite 20% bile beskamatni i so rok na otplata do 30 godini i trebalo da gi isplatat samite graditeli. Se predviduvalo pokonkretni pravila za sproveduvawe na Uredbata da bidat izraboteni od Sovetot za narodno zdravje i socijalna politika i od ministerot za finansii na NRM, {to pak bilo napraveno vo sosema kratok period od donesuvaweto na Uredbata, {to se gleda i od brzoto otpo~nuvawe na gradba na `iveali{ta vo soglasnost so uslovite propi{ani vo nea. Mo`e da se konstatira deka so ovaa Uredba, Vladata obezbeduvala isklu~itelno povolni uslovi za kreditirawe na izgradbata na stanovi i ku}i za Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija proterani vo NRM i deka toa bilo eden pozitiv-

80

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

en nacionalen ~in od gledna to~ka na makedonizmot. Kako {to prenela „Nova Makedonija“, ve}e vo juli 1951 g. vo Skopje, vo blizina na skopskata fabrika „Mi~urin“, zapo~nala izgradbata na prvite {est dvokatni stambeni zgradi vrz osnova na ovaa Uredba, a se planiralo samo vo Skopje vo tekot na istata godinata da se izgradat okolu 230 stanovi. 1951, juli, 16, Na vrvot „No`ot“ na planinata Babuna, sve~eno bila otkriena SPOMEN POLO^A vo ~est na herojskoto zaginuvawe na 54 makedonski revolucioneri od Ilindenskiot period, prete`no od ~etite na Kosturskiot revolucioneren reon vo Egejskiot del na Makedonija. Spomen plo~ata bila postavena od Sojuz na zdru`enijata na borcite od Narodnoosloboditelnata vojna (SZBNOV) i od nivno ime ja otvoril i odr`al kratok pozdraven govor potpretsedatelot na Prezidiumot na Narodnoto sobranie na Narodna Republika Makedonija (NRM) i pretsedatel na Gradskiot narodnoosloboditelen odbor (GNO) Prilep, Tode No{pal. Pred prisutnite `iteli od okolnite sela i gosti, me|u koi imalo mnogubrojni pre`iveani revolucioneri od Ilindenskiot period, od imeto na vladata na NRM referat pro~itala Vera Aceva, ~len na Centralniot komitet na Komunisti~kata partija

81

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

na Makedonija (KPM). Na krajot, spomeni evociral ilindenskiot revolucioner od Prilep Mir~e Ilievski, koj i samiot u~estvuval vo bitkata na „No`ot“. So Spomen plo~ata i golemata op{tonarodna manifestacija, im se oddavala dostojna po~it na tamu zaginatite ilindenski makedonski revolucioneri od Egejskiot del na Makedonija i se poka`uvala posvetenosta na toga{nata makedonska vlast na ilindenskite tradicii. 1951, noemvri, 04, Vo Sofija, Bugarija, po~ina Toma Kuzmanov BAKRA^EV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Carigrad. Roden bil vo seloto Vi{eni, Kostursko, na 9 oktomvri 1877 g. Bil trgovec po profesija. Vo 1901 g. bil rakovoditel na Kosturskolerinskoto dru{tvo vo Carigrad i bil ~len na Carigradskiot revolucioneren komitet na MRO. Preku nego bil ispra}an dinamit vo Solun za potrebite na Gemixiite. Vo vrska so atentatite vo 1903 g. bil upasen od turskata vlast i osuden na smrt. Podocna bil pomiluvan i emigriral vo Bugarija. Tuka, vo 1914 g. ja osnoval i otvoril prvata brodska kompanija vo zemjata.

82

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1951, Vo Veles po~ina Pan~e Nikolov VASKOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, lekar. Roden bil vo Veles na 10 juni 1870 g. Diplomiral vo Carigrad vo 1896 g. Lekarskata praktika ja zapo~nal vo Kostur, kade {to i pokraj turskiot teror i gr~kata propaganda gi postavil temelite na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO). Koga go otkrile, go osudile na do`ivotna robija i go ispratile vo Mala Azija. Zaradi zaslugite vo zdravstvenoto pole, vo 1900 g. bil amnestiran i vraten vo Veles, kade {to ja prodol`il lekarskata praktika. Vo ilindenskiot period gi snabduval revolucionernite ~eti so lekovi i prevrzo~en materijal. 1951, Vo Skopje izlegla od pe~at knigata „EGEJSKA MAKEDONIJA“ od Hristo Andonovski. Knigata bila zamislena kako eden {irok publicisti~ki pogled kon Egejskiot del na Makedonija od razni aspekti: geografski karakteristiki, stopanski i zemjodelski resursi, kulturen, politi~ki i istoriski razvoj. Knigata, vsu{nost, za prvpat davala eden op{t pregled za zapoznavawe na ovoj okupiran del od Makedonija pred makedonskata javnost i bila zna~ajna bidej}i ispolnuvala edna kulturno-istoriska praznina koja postoela vo makedonskoto op{testvo.

83

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1961, januari, Vo Ta{kent, SSSR, izlegla od pe~at poetska kniga na Vasko Karaxa so naslov „STIHOVI“. Vo knigata bile pomesteni 48 pesni na makedonski literaturen jazik. Tematikata, pred s#, bila povrzana so negovoto rodno selo D’mbeni i partizanskite borci Lazo Trpovski i Ta{ko Karaxa, no imalo pesni tematski posveteni na Mirka Ginova i drugi legendarni komunisti~ki likovi od Egejskiot del na Makedonija, a del od pesnite bile posveteni na Ilindenskoto vostanie i Goce Del~ev. Istovremeno vo prevod na Vasko Karaxa na gr~ki jazik bila prepeana i otpe~atena, vo Ta{kent, knigata „Beli mugri“ na Kosta Solev Racin. Pe~atena bila vo tira` od 1. 000 primeroci. Predgovorot bil na gr~kiot pisatel Kostas Golfinos, koj glorifikatorski pi{uval za likot i deloto na Racin kako makedonski poet. 1961, mart, 03, Vo Sofija, Bugarija, po~ina Lazar TOMOV /L. T. Krajnov/, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel vo Ser. Roden bil vo selo Godlevo, Razlo{ko, Pirinski del na Makedonija, na 12 noemvri 1878 g. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo ]ustendil, Bugarija, filozofija i pedagogija na Univerzitetot vo Sofija i bil u~itel vo Razlog i Bansko. Vo 1896 g. bil ~len na prviot Revolucioneren komitet vo

84

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

Razlog. Vo vreme na Ilindenskoto vostanie bil vojvoda vo Razlo{ko. Vo 1904-1905 g. bil u~itel vo Ser i istovremeno bil ~len na Okru`niot komitet na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) za Serskiot revolucioneren okrug. Vo 1905 g. bil delegat na Rilskiot kongres na MRO. Iako bil rakovoditel vo Serskiot okrug imal razli~ni stavovi i pogledi od Jane Sandanski i pripa|al na vrhoviziranata desnica na MRO. Do Mladoturskata revolucija rabotel kako u~itel vo Burgas, a po nea kako u~itel vo Ser, Skopje i na krajot vo Sofija, Bugarija. Bil avtor na knigata „Spomeni za revolucionernata dejnost vo Sersko“, izdadena vo Sofija vo 1955 g., a u~estvuval vo redakcijata na „Album-almanah Makedonija“ izdaden vo Sofija vo 1931 g. 1961, april, 28, Vo Krxali, Bugarija, po~ina Goce Atanasov IMOV, pripadnik na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, rakovoditel na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) vo Kuku{. Bil roden vo Kuku{ na 28 april 1870 g. U~el vo Solunskata egzarhiska gimnazija „Sv. Kiril i Metodij“, no ne ja zavr{il tuku emigriral vo Sofija i se zapi{al vo Voenoto u~ili{te, kade bil sou~enik i drugar so Goce Del~ev. Od Sofija se vratil vo rodniot grad i

85

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

se zanimaval so trgovija. Bil ~len na MRO od 1898 godina, a podocna stanal ~len na Okoliskiot komitet na MRO. Vo 1902 godina bil vojvoda na ~eta vo Kuku{ko. Po Prvata svetska vojna se naselil vo Krxali, Bugarija. 1961, juni, 29, Vo Skopje po~ina Ilija DIMOVSKI-Goce/ Go~e/, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik vo antifa{isti~kata borba i vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Roden bil vo seloto Statica, Lerinsko, vo 1909 g. Bil predvoen ~len na Komunisti~kata partija na Grcija (KPG) i na VMRO (Obedineta). Vo 1941 g. se vklu~il vo antifa{isti~kata borba. Od 28 fevruari 1943 g., bil komandant na Partizanskiot odred „Vi~o“ na gr~kata Narodnoosloboditelna vojska (ELAS), a vo juli 1943 g. komandant na Partizanskiot odred „Kajmak~alan“. Vo septemvri 1943 g. stanal komandant na makedonskiot partizanski odred „Lazo Trpovski“. Vo avgust 1944 g., bil naimenuvan za politi~ki komesar na makedonskiot Ler-

88

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

insko-kosturski bataljon na ELAS, a podcna bil komandant na Lerinsko-kosturskata brigada pri nejzinoto formirawe na 22 oktomvri 1944 g, vo seloto Grae{nica, Bitolsko. Na 18 noemvri 1944 g., stanal komandant na Prvata udarna brigada na Makedoncite pod Grcija (poznata kako Egejska brigada) vo sostav na Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija (NOV i POM). Vo septemvri 1946 gi komanduval partizanski edinici na makedonskaiot Narodnoosloboditelen front (NOF) na planinata Vi~o, a vo po~etokot na 1947 g. bil komandant na bataljon na Demokratskata armija na Grcija (DAG). Bil ~len na Glavniot odbor na NOF na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija. Otkako se vratil vo Narodna Republika Makedonija (NRM), dobil ~in major na Jugoslovenskata narodna armija (JNA) i eden period bil i na~alnik na brigada na JNA. 1961, juli, Vo Skopje, vo izdanie na Izdava~koto pretprijatie „Kultura“, izleze od pe~at knigata na HRISTO ANDONOVSKI, so naslov „MEGLENSKATA OBLAST VO NOB“. Vo nea avtorot dokumentirano i izdr`ano go opi{al razvojot na antiokupatorskata i antifa{isti~kata borba vo Egejskiot del na Makedonija, a pred s# vo Meglenskata oblast. Plasti~no i uverli-

87

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

vo bila prika`ana i situacijata po Dogovorot vo Varkiza vo 1945 g., koga terorot vrz Makedoncite dostignuval ogromni razmeri. Avtorot faktografski ja prika`al i borbata na makedonskite i gr~kite komunisti, demokrati i patrioti vo vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija, a pritoa akcentot go stavil vrz nastanite vo Meglenskata oblast. 1971, Vo Sofija, Bugarija, po~inal Atanas PEJKOV, pripadnik na makedonskoto komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija i ~len na Komunisti~kata partija na Grcija (KPG). Roden bil vo seloto Bap~or, Kostursko. Zavr{il gimnazija vo Kostur, rabotel kako novinar, a objavuval stihovi pod psevdonim vo nekolku predvoeni vesnici vo Solun. Kako aktiven ~len na KPG i VMRO (ob.) vo triesettite godini na XX vek bil ~esto apsen i le`el zatvor na ostrovite Folegandros i Akronavplija. Vo vreme na diktaturata na Metaksas bil na zloglasniot ostrov Akronavplija. Po ofa{isti~kata okupacija na Grcija i Egejskiot del na Makedonija, se vrabotil kako slu`benik vo fabrika za tutun vo Drama, koja toga{ bila pod bugarska okupacija. Vo 1945 g. se naselil vo Sofija i rabotel kako novinar vo Radio-Sofija (emisija za Grcija). Vo 1947 g. stanal redaktor i novinar vo Informacionoto biro na

88

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

KPG vo Sofija. Vo 1951 g. se iselil vo Bukure{t i rabotel vo makedonskiot oddel na izdava~kata ku}a „Nova Elada“ na Centralniot komitet na KPG. Ja pi{uval i makedonskata stranica na gr~kiot emigrantski vesnik „Nea Zoi“. Vo 1952 g. po nalog na Centralniot komitet na KPG, sozdal nova makedonska azbuka i objavil „Gramatika na makedonskiot jazik“. 1971, Snimen e igraniot film „CRNO SEME“. Toj bil edno od najzna~ajnite ostvaruvawa vo makedonskata kinematografija. Dejstvoto bilo locirano vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija 1946-1949 g. Filmot pretstavuval potresna slika za psiho-fizi~kite torturi od grupa gr~ki uniformirani vojnici vrz zatvorenici od Egejskiot del na Makedonija so makedonsko etni~ko poteklo. Bil proizvodstvo na „Vardar film“ od Skopje. Snimen bil spored istoimeniot roman na Ta{ko Georgievski, vo re`ija na Kiril Cenevski. Ekipata koja go izrabotila bila vo sostav: kamera-Qube Petkovski, scenografija-Nikola Lazarevski, kostimografija-Elena Don~eva-Tan~eva, vo glavnite ulogi - Darko Damevski, Aco Jovanovski, Risto

89

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

[i{kov i Pavle Vuisi}. Toa bil prv makedonski igran film prika`an na eden me|unaroden festival. Kako oficijalen pretstavnik na jugoslovenskata kinematografija bil vklu~en vo oficijalnata programa na Me|unarodniot moskovski filmski festival i ja dobi nagradata kako najdobar debitantski film. Ja dobil nagradata „Zlatnata arena za re`ija“ na filmskiot festival vo Pula, Hrvatska i istata godina bil i jugoslovenski pretstavnik vo konkurencija za amerikanskata nagrada „Oskar“ za najdobar stranski film. 1981, fevruari, 03, Vo Skopje po~ina Dimitar TUPURKOVSKITitan, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata vojna vo Grcija. Roden bil vo selo O{tima, Lerinsko, vo 1911 g. Bil ~len na Komunisti~kata partija na Grcija (KPG) od pred Vtorata svetska vojna. Vo juli 1943 g. bil komandant na Partizanskiot odred „Bigla“ na ELAS. Potoa bil komandant na Prviot bataljon na Lerinsko-kosturskata brigada pri nejzinoto formirawe na 22 oktomvri 1944 g. vo seloto Grae{nica, Bitolsko. Na 18 noemvri

90

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1944 g., stanal komandant na Vtoriot lerinski bataljon vo Prvata udarna brigada na Makedoncite pod Grcija (poznata kako Egejska brigada) vo sostav na Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija (NOV i POM). Zavr{il voena akademija na Jugoslovenskata narodna armija (JNA). Imal ~in na major vo JNA i bil na~alnik na brigada. 1981, maj, 31, Vo Skopje po~ina Mihajlo KERAMIT^IEVBistricki, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija i u~esnik vo Antifa{isti~kata borba i Gra|anskata vojna vo Grcija. Roden bil vo selo Gabre{, Kostursko, 1915 g. Bil ~len na Komunisti~kata partija na Grcija (KPG) od 1935 g. Vo vreme na Metaksasovata diktatura bil zatvoren vo 1939 g. U~estvuval vo Gr~ko-italijanskata vojna od 1940-1941 g. Od 1941 do 1944 g. aktivno u~estvuval vo makedonskoto i gr~koto antifa{isti~ko i antiokupatorsko osloboditelno dvi`ewe. Bil aktivista i sekretar na rakovodstvoto na Slavjanomakedonskiot narodnoosloboditelen front (SNOF) i pratenik na

91

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

Politi~kiot komitet za nacionalno osloboduvawe (PEEA) na Grcija od Kosturskata okolija. Podocna, vo noemvri 1944 g. stanal politi~ki sekretar na Prvata udarna brigada na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija (poznata kako Egejska brigada), vo sostav na Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija (NOV i POM). Vo 1944 i 1945 g. bil ~len na Politi~kata komisija na Makedoncite pod vlasta na Grcija. Od april 1945 g. bil ~len na Glavniot odbor na Narodnoosloboditelnot front (NOF). Bil u~esnik vo Gra|anskata vojna na Grcija od 1946 do 1948 g. i imal ~in potpolkovnik na Demokratskata armija na Grcija (DAG). Na Prvata (Zemska) konferencija na NOF za Egejski delot na Makedonija odr`ana na 20 maj 1947 na Kajmak~elan, bil izbran za sekretar na Centralno rakovodstvo na NOF. Na Prviot kongres na NOF odr`an vo selo V’mbel na 13 januari 1948 godina, bil izbran za pretsedatel na Izvr{niot odbor na NOF. Vsu{nost, vo ovoj period bil eden od glavnite ideolozi i rakovoditeli na makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Bidej}i ne se soglasuval so politikata na KPG kon makedonskoto nacionalno pra{awe bil primoran kon krajot na 1948 g. da prebegne vo Narodna Republika Makedonija (NRM). Bil ~len na rakovodstvata na Sojuzot na zdru`enijata na

92

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

borcite od Narodnoosloboditelnata vojna (SZBNOV) i Socijalisti~kiot sojuz na rabotniot narod na Makedonija (SSRNM). Eden period bil Glaven direktor na Direkcijata za sobra}aj na NRM. Bil ~len na Inicijativniot odbor za formirawe na Matica na iselenicite od Makedonija. Umrel vo Skopje kako ~len na Sovetot na Socijalisti~ka Republika Makedonija (SRM). 1981, juni, 13, Vo Sofija, Bugarija, po~ina Tu{e Hristov VLAHOV, pripadnik na makedonskoto komunisti~ko dvi`ewe i u~esnik vo antifa{isti~kata borba vo Bugarija, istori~ar, publicist, univerzitetski profesor, dopisen ~len na Bugarskata akademija na naukite (BAN) od 1967 g. Roden bil vo Kuku{, na 3 juni 1899 g. Po Vtorata balkanska vojna vo 1913 g., emigriral vo Bugarija. Diplomiral istorija na Sofiskiot univerzitet vo 1926 g. i specijaliziral vo Berlin i vo Pariz (1929-1932). Kako ~len na Bugarskata komunisti~ka partija (BKP) vo 1934 g. i gimnazijalen profesor vo Karlovo, Sliven, Kopriv{tica i Sofija (1934-1944), postojano bil presleduvan, apsen i teroriziran od vlastite. Po Vtorata svetska vojna bil glaven inspektor po istorija vo Ministerstvoto na narodnata prosveta (1945-1949), a potoa profesor po Nova op{ta istorija na Sofiskiot univerzitet (1961-1968). Poseben interes mu bile nacional-

93

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

no-osloboditelnite borbi vo Makedonija, koj gi obrabotuval od aspekt na golemobugarskata dr`avna ideja. Bil proglasen za zaslu`en deec na naukata vo 1966 g. i za heroj na socijalisti~kiot trud na Narodna Republika Bugarija (NRB) vo 1974 g. Me|u mnogubrojnite dela kako pozna~ajni se izdvojuvale: „Vrhovizmot i golemobugarskite {ovinisti - poddr`uva~i na bugarskiot monarhizam“ otpe~ateno vo Sofija vo 1947 g. i „Kuku{ i negovoto istorisko minato“ otpe~ateno vo Sofija vo 1962 g. 1981, juli, 26, Vo selo Trnovo, Bitolsko, se odr`a PRVA LERINSKA SREDBA. Sobirot bil pograni~na sredba na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija koi `iveat vo Socijalisti~ka Republika Makedonija (SRM) i Republika Grcija, no sekako, sredbata imala otvoren karakter, odnosno bila zamislena kako op{tonarodna veselba na koja mo`e da prisustvuvaat site gra|ani. Odr`uvaweto na sredbata bilo vo ramkite na odbele`uvaweto na proslavata „^etirieset godini od NOV i revolucijata, ASNOM i Ilinden“. Pokraj obra}awata do prisutnite, sredbata bila zbogatena so raznovidna kulturno-zabavna programa koja bila izvedena od Kulturno umetni~koto dru{tvo (KUD) „Ilinden“ od Bitola.

94

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

1981, Vo Bitola po~inal Trajko TRP^EVSKI, makedonski sportist, pioner na hokejot na mraz vo Makedonija. Roden e vo selo Setina, Lerinsko, vo 1931 g. So grupa entuzijasti i hokeari od Egejskiot del na Makedonija, vrateni vo tatkovinata od ^ehoslova~ka i od drugi isto~noevropski zemji, vo 1958 g. go formiral Hokearskiot klub „Vardar“ i bil negov prv trener. Vo 1968 g. bil glaven organizator na Svetskiot {ampionat vo hokej na mraz - grupa C vo Skopje. Toj so pravo mo`e da se smeta za osnovopolo`nik na ovoj sport vo Makedonija i, sekako, za ~ovek koj e najzaslu`en za negoviot podem. Pokraj seto ova, bil istaknat prosvetno-op{testven rabotnik, a vo eden mandat bil i pratenik vo Sobranieto na Socijalisti~ka Republika Makedonija (SRM). 1991, januari, 16, Vo Belgrad, Srbija, po~ina Gustav VLAHOV, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe, in`ener tehnolog, voen i dr`avno-politi~ki deec, op{testvenik i diplomat. Roden bil vo Istanbul, Turcija, na 18 septemvri 1912 g. Po poteklo bil od Kuku{ i bil sin na Dimitar Vlahov. Osnovnoto

95

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

u~ili{te go zavr{il vo Varna vo periodot 1919 do 1923 g., srednoto vo Viena vo 1932 g., a potoa vo 1933-1934 g. `iveel vo Pariz i stanal ~len na Komunisti~kata partija na Francija (KPF). Preku London i Leningrad, stignal vo Moskva vo 1935 g., kade {to se zapi{al na Voenohemiskata akademija. Go zavr{il Hemisko-tehnolo{kiot fakultet i se vrabotil kako in`ener-tehnolog vo moskovska fabrika. Kako ~len na Sovetskata komunisti~ka partija (SKP bol{evici), po Hitleroviot napad na Sojuzot na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki (SSSR) se prijavil dobrovolec vo Crvenata armija vo 1941 g. i kako pripadnik na Posebniot odred so specijalni zada~i i politi~ki zamenik na komandantot na Internacionalnata brigada na Crvenata armija, u~estvuval vo odbranata na Moskva. Na 5 oktomvri 1944 g. trgnal so tatko mu od Moskva vo Krajova, kade {to se sretnale so Tito i vo narednite dva meseca se nao|ale vo negovata pridru`ba. Po kratkiot prestoj vo Belgrad, na 17 noemvri 1944 g., stignal vo Skopje. Vo Makedonija osum meseci vr{el odgovorni funkcii: direktor na prvata Partiska {kola na Komunisti~kata partija na Makedonija (KPM) vo Skopje, ~len na Oddelenieto za agitacija i propaganda (agitprop) i instruktor na Centralniot komitet na KPM za skopskata partiska organizacija i direktor na Centralata za raspredelba na zemjodelski proiz-

96

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

vodi. Ispraten bil na rabota vo Belgrad kako politi~ki sekretar na Kabinetot na Vrhovniot komandant na oru`enite sili na Federativna Narodna Republika Jugoslavija (FNRJ), a potoa bil pomo{nik minister za nadvore{ni raboti i pomo{nik-minister za zemjodelstvo na FNRJ, pretsedatel na Komitetot za socijalni gri`i na Vladata na FNRJ, sojuzen sekretar za socijalna politika, postojan pretstavnik na Vladata na FNRJ vo Evropskoto biro na Organizacijata na Obedinetite Nacii (OON) vo @eneva, ambasador vo Pakistan, Meksiko i Avstrija. Bil ~len na Sojuzniot izvr{en sovet, sojuzen sekretar za socijalna politika i trud, sojuzen sekretar za informacii, pratenik i potpretsedatel na Sojuznoto sobranie na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija (SFRJ). Bil nositel na Partizanska spomenica 1941 i na drugi nagradi i priznanija. 1991, Vo Sofija, Bugarija, po~ina Vasil IVANOVSKI-Bistri{ki, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe i u~esnik vo antifa{isti~kata borba vo Bugarija, osnovopolo`nik na sovremanata makedonska istoriografija, `urnalist i publicist. Roden bil vo selo Lovrade, Kostursko, vo 1906 g. So semejstvoto bil proteran od Egej-

97

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

skiot del na Makedonija vo Bugarija vo vreme na Balkanskite vojni. Vo Plovdiv zavr{il progimnazija. Bil tutunski rabotnik, sindikalno i politi~ki aktiven, a od 1923 g. ~len na Bugarskata komunisti~ka partija (BKP) i pretsedatel na Progresivnata makedonska mladinska organizacija. Vo 1926 g. emigriral vo Sojuzot na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki (SSSR) i `iveel i rabotel vo Odesa i Tbilisi. Vo septemvri 1927 g. bil ispraten na studii vo Moskva, a po zavr{uvaweto na studiite se vratil vo Bugarija vo 1932 g. Bil vo rakovodstvoto na VMRO (Obedineta). Na sudskiot proces vo Sofija vo 1936 g. protiv ~lenovi na VMRO (Obedineta), bil osuden vo otsustvo na pet godini zatvor. Vo 1942 g. bil uapsen i osuden na petnaeset godini zatvor. Od 1943 g. kaznata ja izdr`uval vo Idrizovo, Skop-sko, a vo sredinata na 1944 g. izbegal na slobodnata teritorija i stapil vo redovite na Makedonskata vojska. Vedna{ stanal ~len na Oddelenieto za agitacija i propaganda (Agitprop) na Glavniot {tab na Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija (NOV i POM) i ne{to podocna bil naimenuvan za prv glaven urednik na vesnikot „Nova Makedonija“. Bil

98

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

dele-gat na Prvoto zasedanie na ASNOM i zamenik-minister za socijalni gri`i. Vo noemvri 1945 g. zaminal vo Bugarija i bil aktiven vo redovite na makedonskata emigracija, afirmiraj} i ja makedonskata nacionalna dr`ava. Po objavuvaweto na Rezolucijata na Informacionoto biro (Informbiroto) na komunisti~kite i rabotni~kite partii vo 1948 g. ja prifatil istata i zapo~nal javno da ja osuduva politikata na Komunisti~kata partija na Jugoslavija (KPJ) i Komunisti~kata partija na Makedonija (KPM). Vo sudskiot proces na Traj~o Kostov vo 1949 g., bil osuden kako „jugoslovenski {pion“ i kako ~ovek koj bil ispraten vo Bugarija „od strana na Koli{evski“ za da „{iri propaganda za otcepuvawe i priklu~uvawe kon Jugoslavija“ na Pirinski del na Makedonija. Izdr`al sedumgodi{na kazna zatvor. Vo 1956 g. bil osloboden i vo natamo{niot period `iveel pod postojan policiski nadzor i vo doma{na izolacija vo glavniot grad na Bugarija. 1991, Vo Blagoevgrad, Pirinski del na Makedonija, zapo~na da izleguva vesnikot „PIRINSKA KAMBANA“. Bil izdanie na izdava~kata ku}a „Kuku{ 1913“ vo sopstvenost na Atanas Kirjakov, Makedonec ~ie poteklo bilo od Egejskiot del na Makedonija. Vo vesnikot ne bilo nazna~eno koj

99

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

e glaven i odgovoren urednik. Pe~atel tekstovi za popularizacija na makedonskata nacionalna istorija. 1991, Vo Skopje po~ina Lazo POPLAZAROV, pripadnik na makedonskoto nacionalnoosloboditelno i komunisti~ko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija, u~esnik vo Antifa{isti~kata i Gra|anskata vojna vo Grcija. Roden bil vo selo Dobroli{ta, Kostursko. Bil ~len na Komunisti~kata partija na Grcija (KPG) od pred Vtorata svetska vojna. Od 1941 g. do po~etokot na 1943, bil zatvoren od italijanskite vlasti. Vo letoto 1943 od KPG bil nazna~en za komandir na edna vooru`ena partizanska edinica na Gr~kata narodnoosloboditelna vojska (ELAS), sostavena prete`no od Makedonci vo Kostursko. So formiraweto na Slavjanomakedonskiot narodnoosloboditelen front (SNOF) vo Kostursko, bil izbran za ~len na Okru`noto rakvodstvo na taa organizacija i bil odgovoren urednik na vesnikot „Slavjanomakedonski glas“. Bil pripadnik na Prvata udarna brigada na Makedoncite pod Grcija (poznata kako Egejska brigada) vo noemvri 1944 g., a vo dekemvri 1944 g. stanal ~len na Politi~kata komisija na Makedoncite pod Grcija so sedi{te vo Bitola. Vo 1945 stanal instruktor na Narodnoosloboditelniot front

100

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

(NOF), a podocna bil sekretar na Okru`niot odbor na NOF za Lerinsko i ~len na Glavnoto rakovodstvo na NOF. Na Prvata zemska konferencija na Komunisti~kata organizacija na Egejska Makedonija (KOEM) od 2 avgust 1949 g. bil izbran vo nejzinoto rakovodstvo. Po porazot na Demokratskata armija na Grcija (DAG) na Gramos i partiskata konferencija na KPG vo Bureli, Albanija od 29-30 septemvri 1949 g., kako rakovoden kadar na NOF bil uapsen, prenesen vo Moskva i osuden na osum godini robija vo raboten logor vo Sibir. Vo 1955 bil osloboden od zatvor i se vratil vo Narodna Republika Makedonija (NRM). Po~inal vo Skopje 1991 g.

101

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

Koristena i konsultirana literatura: Andonovski Hristo, Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot (1940-1944), Skopje, 1968. Bitoski Krste, Apostol Petkov Terziev, Bitola, 1988. vesnik: “Glas na Egejcite”, Skopje. vesnik: “Nova Makedonija”, Skopje. vesnik: “Bitolski vesnik”, Bitola. Grujoski Traj~e, Bitola na mojata mladost, Skopje, 2007. Daskalov Georgi, U~astta na BÍlgarite v EgeŸska MakedoniÔ 1936-1946, SofiÔ, 1999. Dimeski Dimitar, Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Bitolskiot vilaet (1893-1903), Skopje, 1982. Dinev Angel, Politi~kite ubistva vo Bugarija, Skopje, 1951. Donevski \or|i, Bap~or, Skopje, 1996. \or|iev Van~o, Sloboda ili smrt, Skopje, 2003. Zbornik na padnati borci vo NOB vo Bitolska okolija, Bitola. Egejska Makedonija vo antifa{isti~kata vojna 1941-1943, t. VII, kn. 1, Skopje, 1985. Enciklopedija MI-AN op{ta i makedonska, Skopje, 2006, t. I - IV. EnciklopediÔ Pirinski kraŸ, Blagoevgrad, 1995, tom I.

102

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

Ivanovski Vasil, Zo{to nie Makedoncite sme oddelna nacija, Skopje, 1995. Izvori za Osloboditelnata vojna i Revolucijata vo Makedonija 1941-1945, tom I, Skopje, 1968. Istorija na makedonskiot narod, Skopje, 1969. Istorija na makedonskiot narod, Skopje, 1998. Kirjazovski Risto, Demokratski i antifa{isti~ki partii i organizacii vo Egejskiot del na Makedonija (1941-1945), Skopje, 1991. Kirjazovski Risto, Makedonskata politi~ka emigracija od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1989. Kirjazovski Risto, Makedonskoto nacionalno pra{awe i Gra|anskata vojna vo Grcija, Skopje, 1998. Kirjazovski Risto, Narodnoosloboditelniot front i drugite organizacii na Makedoncite od Egejska Makedonija (1945-1949), Skopje, 1981. KPG i makedonskoto nacionalno pra{awe 1918-1974, Skopje, 1982. Litovski Aleksandar, Makedonskata nacionalnoosloboditelna platforma vo Vtorata svetska vojna, Skopje, 2008.

103

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

2002.

Li~nosti od Makedonija, MI-AN, Skopje,

MakedoniÔ. IstoriÔ i politi~eska sÍdba, t. І, SofiÔ, 1994. Makedonska enciklopedija, MANU, Skopje, 2009, t. I i II. Makedonski istoriski re~nik, Skopje, 2000. Mamurovski Ta{ko, Bugarskata propaganda vo Jugozapadna i Centralna Egejska Makedonija (1941-1944), Skopje, 1989. Mamurovski Ta{ko, Kvislin{ki i nacionalisti~ki organizacii vo Egejskiot del na Makedonija vo Vtorata svetska vojna, Skopje, 2001. Mamurovski Ta{ko, Paskal Mitrevski i negovoto vreme (1912-1978), Skopje, 1992. Mamurovski Ta{ko, Svetli likovi od Egejska Makedonija (1945-1949), Skopje, 1987. Martinova-Buckova Fana, Makedonskata kultura i prosveta vo Egejska Makedonija i vo isto~noevropskite zemji (1940-1968), Skopje, 2009. Mokrov Boro, Gruevski Tome, Pregled na Makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993. Nikolov Boris Й., VÍtre{na makedonoodrinska revolюcionna organizaciÔ. VoŸvodi i rÍkovoditeli (1893-1934). Biografi~no- bibliografski spravo~nik, SofiÔ, 2001.

104

EGEJSKI DEL NA MAKEDONIJA JUBILEEN KALENDAR 2011

Pandevski Manol, Makedonski politi~ki programi vo periodot na sozdavaweto na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite, Glasnik na Institutot za nacionalna istorija XXXII/1, Skopje, 1988. Panovska Liljana, Krajot na edna iluzija, Skopje, 2003. Panovska Liljana, Terorot vo egejskiot del na Makedonija 1941-1944, Skopje, 1995. Premre`iwata na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe: spomeni na Hristo Kalajxiev, Krsto Lazarov, Krum Peti{ev, Atanas Xolev i Mir~o Kikiritkov, Skopje, 2003. Ro{ev Kole, Vojvodite niz sobitijata i narodnite pesni vo Lerinsko i Kostursko, Skopje, 2000. Rumenov Vladimir, BÍlgaritÍ vÍ MakedoniÔ podÍ grÍcka vlastÍ, SofiÔ, 1941. Siljanov Hristo, Osloboditelnite borbi na Makedonija, tom prvi, Skopje, 2003. Sto makedonski godini 1903-2003, Skopje, 2004. Trajanovski Aleksandar, Istorija na Makedonija, Skopje, 2005. ^etirieset godini na KPG 1918-1958.

105

CIP – Katalogizacija vo publikacija Mati~na i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Bitola 94(495.6) ”330/1990” LITOVSKI, Aleksandar Jubileen kalendar za Egejskiot del na Makedonija vo 2011 godina / Aleksandar Litovski. – Bitola : Organizacija na Makedoncite-potomci od Egejskiot del na Makedonija; Lerin : Zdru`enie na setinci-popadinci-kru{oradci od Lerin vo Makedonija, 2011. – 111 str. ; ilustr. 47; 16 sm ISBN 9989-9986-3-9 a) Egejska Makedonija - Istorija 3301990 COBISS.MK-ID 18585921