You are on page 1of 9

PREDLOG ZAKONA O OSNOVNEM BIVANJU KAZALO I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA 1.1. Ocena stanja 2.2.

Razlogi za sprejem zakona 2.3. Cilji, naela in poglavitne reitve predloga zakona 2.3.1. Cilji 2.3.2. Naela, upotevana v predlogu zakona 2.3.2.1. lovekove pravice 2.3.2.2. Ustavne pravice 2.3.2.3. Socialna povezanost 2.3.2.4. Drubena solidarnost 2.3.2.5. Varovanje okolja in trajnostni razvoj 2.4. Normativna usklajenost predloga zakona 2.4.1. z veljavno zakonodajo 2.4.2. z veljavnimi naeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami RS 2.4.3. Predpisi, ki jih je treba spremeniti in paketno obravnavati 2.5. O sodelovanju javnosti 3. Ocena finannih posledic predloga zakona za dravni proraun in druga javna finanna sredstva 4. Predlog zakona ne predvideva porabe proraunskih sredstev v obdobju, za katerega je bil dravni proraun e sprejet 5. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije 5.1. Nemija 5.2. Avstrija 5.3. Danska 5.4. Evropska unija 6. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona 6.1. Finanna varnost 6.2. Zagotovljena delovna sila za javne storitve II. BESEDILO LENOV III. OBRAZLOITEV LENOV

I. UVOD

1.OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA 1.1. Ocena stanja Zaradi zaite ustavnih in lovekovih pravic pred interesi korporacij, mednarodnih bank in pred nevarnostmi lobiranja in korupcije, je nujno sprejeti zakonodajno reitev vpraanja osnovnega bivanja, katerega stroki ne smejo ogroati samega bivanja.

2.2. Razlogi za sprejem zakona eprav so z ustavo in lovekovimi pravicami zagotovljeni osnovni pogoji dostojnega bivanja, lahko v asu finanne krize stroki osnovnega bivanja preseejo finanno sposobnost prebivalcev, zato je zaradi zaite njihovih lovekovih pravic nujno sprejeti zakon, ki bo dopual odplaevanje dolgov do javnih slub, ki zagotavljajo javne dobrine, s prostovoljnim delom dolnika v javnem podjetju. Hkrati je treba sprejeti zakon, ki bo zagotavljal ljudem brezplaen najem prostih in neobdelanih kmetijskih zemlji za ogransko pridelavo za lastne potrebe.

2.3. Cilji, naela in poglavitne reitve predloga zakona, 2.3.1. Cilji Zagotoviti svobodno uporabo in dostopnost temeljnih bivanjskih potreb in pogojev v dananjem svetu in zaititi prebivalstvo pred oderukim iztirjevanjem dolgov zaradi ivljenskih strokov ter pred obremenjevanjem osebnega premoenja. Omogoiti in pospeevati samooskrbo in zdravo prehranjevanje za minimalne stroke.

2.3.2. Naela, upotevana v predlogu zakona 2.3.2.1. lovekove pravice Splona deklaracija o lovekovih pravicah zagotavja vsem ljudem osnovne pogoje za bivanje. Predvsem se zakon navezuje na lene: len 3 - Vsakdo ima pravico do ivljenja, do prostosti in do osebne varnosti. len 17. - 1. Vsakdo ima pravico do premoenja, tako sam, kakor tudi skupno z drugimi. - 2. Nikomur ne sme biti premoenje samovoljno vzeto. len 22 - Vsakdo ima kot lan drube pravico do socialne varnosti in pravico do uivanja, s pomojo prizadevanja svojih skupnosti in mednarodnega sodelovanja in v skladu z ureditvijo in sredstvi neke drave, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, nepogreljivih za njegovo dostojanstvo in svoboden razvoj njegove osebnosti. len 23 - 1. Vsakdo ima pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravinih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred brezposelnostjo. - 2. Vsakdo ima, brez kakrnekoli diskriminacije, pravico do enakega plaila za enako delo. - 3. Vsakdo, kdor dela, ima pravico do pravine in zadovoljive nagrade, ki zagotavlja njemu in njegovi druini loveka vreden obstoj in ki naj se po potrebi dopolni z drugimi sredstvi socialnega varstva. len 25 - Vsakdo ima pravico do takne ivljenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi druini zdravje in blaginjo, vkljuno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniko oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmonosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmonosti pridobivanja ivljenjskih sredstev zaradi okoliin, neodvisnih od njegove volje.

2.3.2.2. Ustavne pravice Ustava zagotavlja dravljanom Slovenije osnovne pogoje za bivanje v skladu s Splono deklaracijo o lovekovih pravicah.

2.3.2.3. Socialna povezanost

Zakon povezuje razline socialne skupine in finanno ibkim omogoa dostojno ivljenje ter monost zaposlitve, javnim podjetjem, ki se ukvarjajo z osnovnimi bivanjskimi pogoji, pa omogoa pritok delovne sile in tako s pomojo smiselne selekcije in primerne politike izobraevanja ob delu omogoa vejo uinkovitost javnega podjetja.

2.3.2.4. Drubena solidarnost Zakon zaradi integracije socialno ibkih v delovne procese javnih podjetij pospeuje drubeno solidarnost.

2.3.2.5. Varovanje okolja in trajnostni razvoj Del zakona, ki predvideva pravice do organskega obdelovanja zemlje za lastne potrebe na dravni zemlji, bistveno prispeva k varovanju okolja in k uveljavitvi nael trajnostnega razvoja in samooskrbe.

2.3.3. Poglavitne reitve zakona Monost odplaevanja dolgov javnim podjetjem s prostovoljnim delom in s tem zaita socialno ogroenih prebivalcev pred obremenjevanjem premoenja zaradi strokov sprotnega bivanja. Monost brezplanega najema prostih kmetijskih zemlji za namene organskega pridelovanja za lastne potrebe.

2.4. Normativna usklajenost predloga zakona 2.4.1. z veljavno zakonodajo Zakon je usklajen z ustavo in posebej primeren za sprejem v sedanjih kriznih okoliinah na finannem in ekolokem podroju

2.4.2. z veljavnimi naeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami RS Zakon je usklajen s Splono deklaracijo o lovekovih pravicah in s socialnimi smernicami Evropske Unije

2.4.3. Predpisi, ki jih je treba spremeniti in paketno obravnavati Zakon ne predvideva kakne bistvene spremembe obstojeih zakonov, po potrebi pa se lahko spiejo dodatni podzakonski akti, ki natanneje doloajo zadeve, ne da bi se okrnile pravice, doloene s tem zakonom.

3. Ocena finannih posledic predloga zakona za dravni proraun in druga javna finanna sredstva, Zakon predvidoma ne bo imel finannih posledic za proraun, niti ne bo vplival na druga javna finanna sredstva.

4. Predlog zakona ne predvideva porabe proraunskih sredstev v obdobju, za katerega je bil dravni proraun e sprejet

5. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije 5.1. Nemija V prvem lenu dvanajste knjige nemkega socialnega zakona pie: Naloga socialne pomoi je omogoanje dostojno in loveka vredno ivljenje upraviencem do socialne pomoi. Pomo jim mora pomagti, da se kolikor je le mogoe, usposobijo za samostojno, loveka vredno

ivljenje k temu morajo prispevati tudi upravienci sami. Za doseganje teh ciljev morajo upravienci in nosilci socialne pomoi sodelovati v okviru svojih pravic in dolnosti. Zakon o vrtikih pa zagotavlja lanom vrtikarskih drutev, da zakupijo v namene obdelovanja za lastne potrebe vrtike v povrini do 400 m2 pod pogojem, da obdelujejo zemljo ekoloko.

5.2. Avstrija V Avstriji sicer ni zakona, ki bi urejal odplaevanje dolgov javnim podjetjem s prostovoljnim delom, po drugi strani pa je v Avstriji minimalna plaa skoraj dvakrat vija kot v Sloveniji in temu primerni so precej vija tudi nadomestila za brezposelne. Poleg tega v Avstriji brezposelni ne izgubijo pravice do nadomestila, e opravljajo manja dela do viine 323 evr na mesec, v Sloveniji pa brezposelni izgubijo pravico do denarnega nadomestila v viini dodatnega zasluka. Cilji avstrijskega zakona o delu in zdravju so ohranjanje zdravja in delavne sposobnosti dravljanov in dravljank. V komisiji kjer sodelujejo dravni uradi, ki so udeleeni pri izvajanju programov, je tudi avstrijska kmetijska zbornica. V prvem lenu avstrijskega zakona o spodbujanju zdravja so nateti cilji zakona: ohranjanje, spodbujanje in boljanje zdravja prebivalstva v celoti in v vseh fazah ivljenja. V avstrijskem zakonu o vrtikih pie, da avstrijski dravljani kot posamezniki ali pari ne smejo imeti v najemu ve kot en vrtiek z najvejo povrino 650 m2. V zakonu o preskrbi s hrano pa pie, da doloila zakona ne veljajo za privatne nasade za lastne potrebe.

5.3. Danska Na Danskem so pri zaposlovalni politiki zelo pomemben dejavnik sindikati. Sindikati delodajalcem ponudijo v podpis kolektivno pogodbo, v kateri so zapisani pogoji sindikatov za delo. Obiajno delodajalci sprejmejo sindikalne pogoje in podpiejo pogodbo. Teh klektivnih pogodb je veliko in se med seboj precej razlikujejo. Pravice delavcev na Danskem so naeloma med obsenejimi v Evropi in po svetu. Na Danskem jih od skupno 60 000 vrtikov lei ve kot 40 000 na obinski zemlji, ki je bila neuporabljena. Leta 2001 so sprejeli zakon, s katerim so ti zaasni vrtiki postali stalni.

5.4. EU Evropska listina in temeljnih pravic poudarja enakost vseh ljudi in njihovih pravic. Evropska strategija glede socialne politike pa se zavzema za zmanjevanje revine in boljanje ivljenskih pogojev. Evropska skupnost aktivno podpira organsko kmetijstvo, saj: organsko kmetijstvo predstavlja mono vez med podeelskimi in mestnimi skupnostmi in neprecenljive ekonomske koristi prebivalcev razirajnje organskega kmetijstva prispeva k uresnievanju ciljev v zvezi z varovanjem okolja podpiranje organskega kmetijstva odpira in poveuje monosti za dostojno preivetje prebivalcev. Organsko kmetjstvo prispeva k socialni povezanosti prebivalcev

Komisija za evropske skupnosti je leta 2004 za evropsko komisijo pripravila poroilo o evropskem akcijskem nartu glede organske hrane in kmetijstva, v katerem je zapisano: kot je znano, organsko kmetijstvo prispeva k javni blaginji, najprej k varovanju okolja, pa tudi k razvoju podeelja, v nekaterih ozirih pa tudi k blaginji ivali. Razvoj organskega kmetijstva mora druba podpirati. Komisija priporoa, naj se drave lanice vzpodbuja k bolji in bolj povezani uporabi razlinih ukrepov za razvoj podeelja, na primer z dravnimi akcijskimi narti in z vzpodbujanjem raziskovanja organskega kmetijstva. To vse pa je povezano z monostjo pridobivanja hrane za lastne potrebe.

6. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona 6.1. Finanna varnost Veja finanna varnost prebivalcev pomeni, da se prebivalcem, ki bi bili sicer lahko socialno ogroeni, zagotovi osnovna bivanjska varnost.

6.2. Zagotovljena delovna sila za javne storitve Podjetja, ki zagotavljajo javne dobrine, bodo imela zagotovljeno delovno silo za minimalne stroke. V asu krize, ko bi se javnim podjetjem zaradi nezmonosti prebivalstva odplaevanja dolgov lahko zgodilo, da jim usahnejo finanna sredstva za plaevanje delovne sile in posledino za obratovanje, oziroma da zaradi tega obremenjujejo proraun, dobijo z zakonsko monostjo uporabe prostovoljnih delavcev dodatno varovalo za zagotavljanje delovne sile

6.3. Zagotavljanje zadostne koliine hrane Mnoge raziskave napovedujejo moan dvig cene hrane, zaradi klimatskih spremmeb pa tudi sue in slabe letine. Skrb za zadostno povrino obdelane zemlje in posledino za zadostno koliino hrane je torej na mestu. Najbolja reitev je uvedba pravice do organskega obdelovanja zemlje za latne potrebe.

6.4. Varovanje okolja, sonaravno obdelovanje zemlje, trajnostni razvoj Onesnaevanje okolja je danes velikanska teava, h kateri e dodatno prispeva industrijsko oziroma konvencionalno kmetijstvo. Potrebe za hrano naraajo in hkrati je treba zavarovati naravne vire in dobrine pred onesnaevanjem. Reitev je v sprostitvi pravice do organskega kmetijstva.

II. BESEDILO LENOV I. SPLONE DOLOBE 1. len (podroje urejanja in pristojnosti) (1) Ta zakon ureja vpraanje odplaila osebnega dolga javnim podjetjem s prostovoljnim delom ter pravice do organskega obdelovanja zemlje za lastne potrebe na dravni zemlji. (2) Ta zakon se vsebinsko navezuje na splono deklaracijo o lovekovih pravicah, na evropske smernice glede organskega kmetijstva ter na ustavo RS.

2. len (pristojnost) (1) Pristojni minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister) je minister za infrastrukturo in prostor, e ni v zakonu doloeno drugae.

II. PROSTOVOLJNO DELO V JAVNIH PODJETJIH 3. len (odplaevanje dolgov do javnih podjetij s prostovoljnim delom) (1) Dravljani ali dravljanke, ki dolgujejo javnim podjetjem zaradi uporabe javnih storitev, (v nadaljevanju: dolniki) lahko te dolgove odplaajo s prostovoljnim delom v javnem podjetju, v kolikor pred ali med postopkom izterjave dolga zaradi javnih storitev na javno podjetje naslovijo vlogo za odplaevanje dolga kot prostovoljci oziroma prostovoljke (v nadaljevanju: prostovoljci) s prostovoljnim delom. (2) Prostovoljna dela za odplailo dolgov javnim podjetjem zaradi javnih storitev, se opravljajo enkrat letno v obdobju, katerega trajanje se prerauna po viini dolga ter po standardni plailni lestvici in ne traja dlje asa, kot en mesec na leto za doloeno javno storitev.

(3) Javno podjetje, ki zaradi dolgovanja sproi postopek izterjave dolga, mora postopek izterjave zadrati, v kolikor s strani dolnika prejme vlogo za odplaevanje dolga s prostovoljnim delom, do zakljuka koledarskega leta in nato seznaniti dolnika z monostmi prostovoljnega dela v prihodnjem koledarskem letu.

4. len (pogodba o odplaevanju dolga s prostovoljnim delom) (1) V kolikor dolnik poda javnemu podjetju vlogo za odplaevanje dolga s prostovoljnim delom ter je s strani podjetja seznanjen z monostmi prostovoljnega dela, mora z javnim podjetjem podpisati pogodbo v skladu s tem zakonom in veljavno zakonodajo.

5. len (odgovornost) (1) Odgovornost za umestitev prostovoljca na primerno delovno mesto nosi javno podjetje (2) V prvem odstavku omenjena odgovornost javnega podjetja vkljuuje monosti napredovanja in nadaljnega strokovnega izobraevanja v okviru monosti javnega podjetja, v kolikor prostovoljec za to izrazi interes in uinkovito opravi svoje prostovoljno delo. (3) Odgovornost za dobro opravljeno delo nosi prostovoljec

III. PRIDOBIVANJE HRANE 6. len (1) Vsak dravljan, ki to eli, lahko pri svoji lokalni skupnosti poda vlogo za organsko obdelovanje zemlje za lastne potrebe, oziroma prosi za konkretna zemljia, vpisana v razpisu slube, zadolene za evidenco kmetijskih zemlji. (2) Sluba, zadolena za evidenco kmetijskih zemlji doloi prosta zemljia, primerna za organsko kmetijstvo, ki jih preko vsakoletnega razpisa odda prosilcem v najem brez plaila. (3) Dravljan, ki organsko obdeluje dravno zemljo za lastne potrebe na podlagi najemne pogodbe brez plaila, lahko vsako leto vloi vlogo za podaljanje pogodbe oziroma za menjavo z drugim zemljiem (4) Sluba, zadolena za evidenco kmetijskih zemlji na podlagi vloge za podaljanje podalja najemno pogodbo za eno leto oziroma za nekaj let, najve pa deset let, in v skladu z monostmi ugodi pronji za menjavo zemljia, v kolikor se je prosilec v pretekli sezoni izkazal za dobrega gospodarja tako, da je skrbel za zemljie. (5) Pravica do obdelovanja zemlje se lahko odvzame, v kolikor najemnik z zemljiem ne ravna kot dober gospodar oziroma, e zemljie uniuje ali onesnauje.

7. len (izmenjevanje pridelkov) (1) Obdelovalec dravne zemlje z brezplano najemno pogodbo lahko svobodno daruje svoje pridelke komur eli in svobodno izmenjuje pridelke z drugimi gojilci za lastne potrebe iz obmoja RS.

IV. NADZORSTVO 8. len (pristojnosti pri nadzoru)

(1) Nadzor nad izvajanjem dolob tega zakona izvaja Varuh lovekovih pravic, po potrebi v povezavi s strokovnjaki iz podroja kmetijstva in javnega gospodarstva

V. KAZENSKE DOLOBE 9. len (Prekrki in kazniva dejanja) (1) Kritve tega zakona se lahko kaznuje z zaasno prepovedjo dela odgovornim osebam.

VI. PREHODNE IN KONNE DOLOBE 10. len (izdaja podzakonskih predpisov) (1) Podzakonske predpise s podroja prostovoljnega dela za odplaevanje dolgov javnim podjetjem mora ministrstvo za infrastrukturo in prostor spisati v treh mesecih od sprejema zakona, s tem, da pravice prostovoljcev v javnih podjetjih v podzakonskih aktih ne smejo biti manje od njihovih pravic v tem zakonu. (2) Podzakonske akte, ki se tiejo organskega obdelovanja dravne zemlje, mora spisati ministrstvo za kmetijstvo v treh mesecih od sprejema zakona , s tem, da pravice organskih obdelovalcev dravnih ali obinskih zemlji za svoje potrebe ne smejo biti manje od njihovih pravic v tem zakonu.

11. len (postopki po uveljavitvi tega zakona) (1) Po uveljavitvi tega zakona se vsi postopki zaradi dolga posameznikov javnim gospodarskim podjetjem, zaustavijo do 31. decembra 2012 in se nadaljujejo ele po nastopu novega koledarskega leta, v kolikor s strani dolnikov ne dobijo vloge za odplaevanje dolga z opravljanjem prostovoljnega dela v korist javnega podjetja. (2) Po uveljavitvi tega zakona Ministrsvo za kmetijstvo objavi v roku dveh mesecev razpis za kmetijska zemljia, ki so na razpolago za brezplani najem za organsko obdelovanje za lastne potrebe.

12. len (uveljavitev zakona) Ta zakon zane veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOITEV LENOV I. SPLONE DOLOBE K 1. lenu .len doloa podroje urejanja in prostojnosti zakona. Zakon ureja vpraanje odplaila osebnega dolga javnim podjetjem s prostovoljnim delom ter pravice do organskega obdelovanja zemlje za lastne potrebe na dravni zemlji za brezplaen najem, vsebinsko pa se navezuje na splono deklaracijo o lovekovih pravicah, na evropske smernice glede organskega kmetijstva ter na ustavo RS. Doloba je v skladu tudi s sodobnimi smernicami iskanja odgovora na takno reevanje finanne krize, ki bo prebivalstvo im manj prizadelo in obremenjevalo. 2. lenu. len doloa, da je pristojni minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister) minister za infrastrukturo in prostor, e ni v zakonu doloeno drugae. Doloba je v skladu z zakonodajo.

II. PROSTOVOLJNO DELO V JAVNIH PODJETJIH K 3. lenu. len obravnava odplaevanje dolgov do javnih podjetij s prostovoljnim delom in sicer doloa, da lahko dravljani ali dravljanke, ki dolgujejo javnim podjetjem zaradi uporabe javnih storitev, (v nadaljevanju: dolniki) te dolgove odplaajo s prostovoljnim delom v javnem podjetju, v kolikor pred ali med postopkom izterjave dolga zaradi javnih storitev na javno podjetje naslovijo vlogo za odplaevanje dolga kot prostovoljci oziroma prostovoljke (v nadaljevanju: prostovoljci) s prostovoljnim delom. len doloa tudi, da se prostovoljna dela za odplailo dolgov javnim podjetjem zaradi javnih storitev, opravljajo enkrat letno v obdobju, katerega trajanje se prerauna po viini dolga ter po standardni plailni lestvici in ne traja dlje asa, kot en mesec na leto za doloeno javno storitev. len doloa tudi, da mora javno podjetje, ki zaradi dolgovanja sproi postopek izterjave dolga, postopek izterjave zadrati, v kolikor s strani dolnika prejme vlogo za odplaevanje dolga s prostovoljnim delom, do zakljuka koledarskega leta in nato seznaniti dolnika z monostmi prostovoljnega dela v prihodnjem koledarskem letu. Doloba ureja glavna vpraanja prostovoljnega odplaevanja dolgov. Je v skladu z ustavno pravico do stanovanja, obleke itd. in s pravico do loveka dostojnega ivljenja K 4. lenu. len doloa, da mora dolnik, v kolikor poda javnemu podjetju vlogo za odplaevanje dolga s prostovoljnim delom ter je s strani podjetja seznanjen z monostmi prostovoljnega dela, z javnim podjetjem podpisati pogodbo v skladu s tem zakonom in veljavno zakonodajo. Doloba je v skladu z zakonodajo. K 5. lenu. len doloa odgovornost in sicer za umestitev prostovoljca na primerno delovno mesto nosi odgovornost javno podjetje, za opravljeno delo pa nosi odgovornost prostovoljec. len doloa tudi, da mora odgovornost javnega podjetja vkljuevati monosti napredovanja in nadaljnega strokovnega izobraevanja v okviru monosti javnega podjetja, v kolikor prostovoljec za to izrazi interes in uinkovito opravi svoje prostovoljno delo. Doloba je v skladu z ustavo, saj mora biti vsaka odgovornost definirana. III. PRIDOBIVANJE HRANE K 6. lenu . len obravnava pridobivanje hrane in sicer lahko vsak dravljan pri svoji lokalni skupnosti poda vlogo za organsko obdelovanje zemlje za lastne potrebe, oziroma prosi za konkretna zemljia, vpisana v razpisu slube, zadolene za evidenco kmetijskih zemlji. Sluba, zadolena za evidenco kmetijskih zemlji, pa mora doloiti prosta zemljia, primerna za organsko kmetijstvo ki jih preko vsakoletnega razpisa odda v najem brez plaila za obdobje od enega do deset let. len tudi doloa, da lahko dravljan, ki organsko obdeluje dravno zemljo za lastne potrebe na podlagi najemne pogodbe brez plaila, vsako leto vloi vlogo za podaljanje pogodbe oziroma za menjavo z drugim zemljiem, sluba, zadolena za evidenco kmetijskih zemlji pa lahko na podlagi podlagi vloge za podaljanje podalja najemno pogodbo in v skladu z monostmi ugodi pronji za menjavo zemljia, v kolikor se je prosilec v pretekli sezoni izkazal za dobrega gospodarja tako, da je skrbel za zemljie. Prav tako len tudi doloa, da se lahko pravica do obdelovanja zemlje odvzame, v kolikor najemnik z zemljiem ne ravna kot dober gospodar oziroma, e zemljie uniuje ali onesnauje. Doloba je v skladu z zakonodajo in reuje vpraanje monosti podaljanja brezplanega najema kmetijskega zemljia za organsko obdelovanje za lastne potrebe. K 7. lenu . len obravnava darovanje in menjavo pridelkov med obdelovalci dravne zemlje za lastne potrebe na ozemlju RS in sicer sta darovanje in menjava dovoljena brez omejitve. Doloba je v skladu z ustavo. IV. NADZORSTVO K 8. lenu. len doloa izvajanje nadzora, in sicer ga izvaja Varuh lovekovih pravic, po potrebi v povezavi s strokovnjaki iz podroja kmetijstva in javnega gospodarstva. Doloba je v skladu z zakonodajo, saj institut Varuha lovekovih pravic po dolnosti bedi nad izvajanjem ustavnih in lovekovih pravic, ki so tudi predmet tega zakona . V. KAZENSKE DOLOBE K 9. lenu . len doloa, da se lahko kritve tega zakona kaznujejo z zaasno prepovedjo dela odgovornim osebam. Doloba je v skladu z zakonodajo, ki predvideva sankcije za slabo opravljeno delo. VI. PREHODNE IN KONNE DOLOBE K 10. lenu. len doloa, da mora podzakonske predpise s podroja prostovoljnega dela za odplaevanje dolgov javnim podjetjem spisati ministrstvo za infrastrukturo in prostor v roku treh mesecev od sprejema zakona, podzakonske akte, ki pa se tiejo organskega obdelovanja dravne zemlje, mora spisati ministrstvo za kmetijstvo v treh mesecih od sprejema zakona. Podzakonski akti ne smejo manjati pravic prostovoljnih delavcev za odplaevanje dolgov vjavnih podjetjih, niti pravic organskih obdelovalcev dravnih ali obinskih kmetijskih zemlji, ki jih imajo v brezplanem najemu. Doloba ureja vpraanje podzakonskih aktov in je v skladu z zakonodajno prakso. K 11. lenu . len doloa postopke po uveljavitvi zakona in sicer se po uveljavitvi tega zakona vsi postopki zaradi dolga posameznikov javnim gospodarskim podjetjem zaustavijo do 31. decembra 2012 in se nadaljujejo ele po nastopu novega koledarskega leta, v kolikor s strani dolnikov ne dobijo vloge za odplaevanje dolga z opravljanjem prostovoljnega dela v korist javnega podjetja. len doloa tudi, da mora v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona Ministrstvo za kmetijstvo objaviti razpis za kmetijska zemljia, ki so na razpolago za brezplani najem za organsko obdelovanje za lastne potrebe. Doloba je v skladu z zakonodajo.

K 12. lenu . len doloa uveljavitev zakona in sicer zane zakon veljati petnajsti dan po objavi v uradnem listu Republike Slovenije. Doloba je standardna in je v skladu z zakonodajo.