Združenje umetnikov Paviljon Sveto 53 6223 Komen

Vložnik

Ustavno sodišče Republike Slovenije p. p. 1713 SI-1001 LJUBLJANA

1. POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI ZRLI-UPB2 2. USTAVNE PRITOŽBE ZOPER: 2.a POSAMIČNI AKT PREDSEDNIKA DZ 2.b OBVESTILA MNZ, namenjena vsem zavodom, vsem upravnim enotam in štirim ministrstvom 3. ZAHTEVA ZA NUJNO PREDNOSTNO OBRAVNAVO in PREDLOG ZA ODLOČANJE NA JAVNI SEJI 4. ZAHTEVA ZA TAKOJŠNJO PREKINITEV ZBIRANJA PODPISOV V PODPORO ŠTIRIM ZAKONSKIM PREDLOGOM 5. ZAHTEVA ZA TAKOJŠNJO ODPRAVO VNAPREJŠNJEGA OVERJANJA PODPISOV 6. ZAHTEVA ZA VZPOSTAVITEV MOŽNOSTI ZA PONOVNO ZBIRANJE PODPISOV V PODPORO ZAKONSKIM PREDLOGOM – NA NAČIN, KI JE USKLAJEN Z USTAVO RS 7. ZAHTEVA ZA VRNITEV PRAVICE DO PREDHODNEGA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA

V okviru pobude za oceno ustavnosti spodbijamo: Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (uradno prečiščeno besedilo) ZRLI-UPB 2. Predlagamo oceno ustavnosti ZRLI-UPB2 v celoti, še posebej v tistem delu, kjer je izpadla in bila črtana ter nikoli nadomeščena pravica do predhodnega referenduma, še posebej pa njegov 16b člen, kjer je določen protiustaven način zbiranja podpisov volilk in volilcev. Uradni list RS, št. 26/2007, z dne 23.3.2007, ki ga je izdal Državni zbor Republike Slovenije.

V okviru ustavnih pritožb kot neustavne in zato neveljavne spodbijamo naslednje posamične akte: 1. Dopis predsednika DZ Viranta, v katerem obvešča pobudnika in MNZ o roku za razpis zbiranja podpisov, z dne 7.9.2012, ob 12:26, (priloga 1) 2. Dopis vodje Kabineta preds. DZ, vabilo na sestanek, 7.9.2012, 13:13, (priloga 2) 3. Dopis vodje Kabineta preds. DZ, prestavitev sestanka, 7.9.2012, 14:30, (priloga 3) 4. Dopis MNZ štirim ministrstvom, z dne 10.9.2012, (priloga 4) 5. Dopis MNZ Upravnim enotam, z dne 10.9.2012, (priloga 5) 6. Dopis MNZ vsem zavodom, z dne 10.9.2012, (priloga 6) 7. MNZ kakor odgovarja na vprašanja ZUP, prejeto dne 19.9.2012, (priloga 7)

1.1 POBUDNIK
a) Osebno ime / naziv ali firma:

Združenje umetnikov Paviljon
b) Naslov stalnega ali začasnega prebivališča / naslov sedeža:

Sveto 53, 6223 Komen
c) Zastopnik pravne osebe: (navedite osebno ime ali firmo in pravni naslov za zastopanje:
npr. pooblastilo v statutu, sklep pristojnega organa, …)

Kristofer Bogdan Meško, tajnik in zastopnik Združenja umetnikov Paviljon, po sklepu občnega zbora Združenja umetnikov Paviljon v skladu s statutom

2. PRAVNI INTERES
2. 1. Navedite razloge, ki utemeljujejo pravni interes za vložitev pobude s podatki, iz katerih je
razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika:

Združenje umetnikov Paviljon (v nadaljevanju: ZUP) je dne 3.9.2012 pri Državnem zboru RS sprožilo ljudsko iniciativo za sprejem štirih zakonov, tako da je v skladu z določbami ZRLI-UPB2 in Poslovnikom DZ pripravilo predloge zakonov (priloga 10). Dne 7.9.2012 so vsi štirje zakoni dobili svoje opravilne številke in o tem je bilo ZUP obveščeno z elektronsko pošto, dne 7.9.2012. Dne 7.9.2012 je predsednik DZ RS, g. Gregor Virant razpisal rok za zbiranje 5.000 podpisov volilk in volilcev (priloga 1), po postopku, kot ga v skladu s 59./III. členom ZRLI-UPB2 določa njegov 16.b člen. (potrebno je vedeti, da je prišlo pri redakciji ZRLI-UPB2 do pomote, saj se je vsebina 13. člena prenesla v 16.b člen) Rok, ki ga je predsednik DZ RS določil za zbiranje podpisov v podporo zakonski ljudski iniciativi, je pričel teči dne 12.9.2012 in se bo po 60-ih dneh iztekel dne 10.11.2012. V tem času je bil pobudnik ZUP prisiljen zbirati podpise na protiustaven, pravno nepredvidljiv način, s katerim je tako njemu, kot volilkam in volilcem močno omejena pravica do zbiranja in oddajanja podpisov – zbiranje vnaprej overjenih podpisov na Upravnih enotah. Dejstvo je, da je mogoče podpise zbirati tudi še na štiri dodatne načine, ki so določeni v III. do IX. odstavku 16.b člena ( (a)preko elektronskega overjenega podpisa, (b) preko zavodov, (c) preko predstavništev v tujini in (č) s pomočjo letečih volilnih komisij), vendar so ti načini tako globoko podnormirani, da v praksi ne omogočajo resne možnosti za nadomestitev izpada, ki nastane ob glavnem, še veljavnem načinu, torej z vnaprejšnjo overitvijo podpisov na Upravnih enotah. V nadaljevanju pobude za oceno ustavnosti bo pobudnik dokazal, da je trenutno stanje že več let proti-ustavno in zato Ustavnemu sodišču predlaga NUJNO, PREDNOSTNO obravnavo na JAVNI SEJI, saj je to tako pomembno vprašanje, da morajo biti tako zainteresirana javnost, kot mediji in posredno celotno volilno telo pravočasno in nemudoma obveščeni o ustrezni celoviti uskladitvi ZRLI-UPB2 z Ustavo RS, predvsem njenimi 1., 3., 44. in 90. členom.

3. NESKLADNOST Z USTAVO ALI ZAKONOM
Navedite neskladje z Ustavo oziroma z zakonom in razloge za to neskladje:

Zbiranje podpisov s predhodnim overjanjem in preverjanjem volilk in volilcev na Upravnih enotah posega v številne ustavne določbe in dejansko ruši (a) ravnotežje tako med dvema vejama oblasti (zakonodajno in izvršilno), kot tudi (b) razmerje med ljudstvom in posrednimi izvrševalci oblasti ljudstva – zakonodajalcem Državnim Zborom in izvršilno oblastjo v kar petih vladnih ministrstvih: notranjem, pravosodnem, zunanjem, za delo in šolskem. Zaradi tako globokih posegov v strukturo same Ustave RS je vrsta kršenih ustavnih določb izredno dolga: Kršena je že preambula: »Izhajajoč iz temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodločbe«. Razlogi: V kolikor je zbirateljem podpisov neustavno onemogočeno in grobo ovirano zbiranje podpisov, je to v nasprotju s temeljno in trajno pravico naroda, da se odloča sam, da si zakone piše sam! Kršen je 1. člen: Slovenija je demokratična republika. Razlogi: Demokracija pomeni vladavino ljudstva, ljudovlado. V kolikor ljudstvo svoje temeljne pozicije oblasti ne more izvajati v praksi, dejansko ni moč govoriti o ljudovladi, niti o res-publiki, kjer ima o zadevah javnega pomena ljudstvo prvovrstno pravico upravljanja. ZRLI se je v svoji večletni zgodovini do danes izkazal za nedodelan, nesprejemljiv zakon, ki zaradi izvorne protiustavnosti, zaradi pravne podnormiranosti in nepredvidljivosti povprečnemu volilcu/volilki ali skupini volilk in volilcev ne omogoča korektne izpeljave celotnega referendumskega procesa. Dokaz za to je že samo število referendumskih predlogov v zadnjih 15-ih letih. Od 20 izpeljanih referendumov jih je le največ 3 predlagala skupina volilk in volilcev s podpisi v podporo zahtevi, pa še v teh primerih so zbiranje podpisov organizirale in podpirale največje družbene skupine ali največje politične stranke (sindikati, RKC, SDS, SD, študenti). Enako je s številom uspešnih ljudskih iniciativ! Doslej sta bila s 5.000 podpisi v Državni zbor vložena le največ 2 zakonska predloga – o brezplačnih vrtcih (stranka SMS) in o osebni asistenci (društvo YHD). Kršen je 2. člen: Slovenija je pravna in socialna država. Razlogi: Temelj pravne države je v njeni zakonodaji. Zakonodaja mora biti pregledna, razumljiva in v praksi uporabna. ZRLI-UPB2 in še posebej njegov 16.b člen to nista. Dokaz za to so vsi dopisi v prilogah, kjer je jasno, da razmerje med pobudnikom in zakonodajno vejo posredne oblasti (Državnim zborom) ni natančno definirano. Pravtako je nedopustno – pravtako jasno razvidno iz dopisov v prilogah – da je vloga izvršilne veje posredne oblasti na vsakokratni razpis zbiranja 40.000 referendumskih ali 5.000 zakonskih podpisov enako nepripravljena, torej niti

ministrstva sama ne razpolagajo z bistvenimi podatki, ki bi jih moral pobudnik zbiranja vse poznati že dolgo pred začetkom zbiranja, saj bi se lahko le tako pravilno pripravil na tako zahteven projekt. Kršen je 3. člen: Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Razlogi: Kot že navedeno – v praksi smo v Republiki Sloveniji imeli le največ tri referendume, ki jih je zahtevalo ljudstvo. Ustavno sodišče naj pregleda vse argumente pritožnikov iz prejšnjih pobud za oceno ustavnosti (U-I-47/94, U-I-266/96, U-I-261/02, U-I-63/99, U-I-217/02, U-I54/09-13) in pridobi podatke o vseh »neuspešnih« referendumskih pobudah ter zahtevah, da bo dobilo pravo razmerje med številom referendumov, ki jih je ljudstvo želelo razpisati in številko 3. Tudi zaradi prej omenjenih sodb je Ustavno sodišče doslej naredilo referendumski demokraciji in možnosti ljudske iniviative veliko škodo, zato je zdaj skrajni čas, da se taka praksa spremeni in da Ustavno sodišče ta člen in pravico ljudstva do dejanske oblasti tudi obrani nasproti vsem manjšinam, ki si preko posredne oblasti želijo primarno oblast ljudstva prisvojiti v lastno korist. Kršen je 5. člen: Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Razlogi: Pravica do sodelovanja pri upravljanju države, do soodločanja o zadevah javnega značaja je temeljna politična pravica. ZRLI-UPB2 onemogoča izvajanje te pravice v praksi in jo tako močno ogroža. Kršen je 14. člen (enakost pred zakonom): V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki. Razlogi: Način zbiranja podpisov na Upravnih enotah je dokazano protiustaven in to je potrdilo tudi samo Ustavno sodišče v svojem sklepu U-I-217/02: »Ustavno sodišče ni našlo ustavno dopustnega, tj. stvarno upravičenega cilja, ki bi narekoval zakonsko ureditev, po kateri ne morejo dati podpore zahtevi za razpis tisti volivci, ki osebno ne morejo priti na upravno enoto zaradi bolezni, zdravljenja ali invalidnosti. Način sprejemanja podpore volivcev zahtevi za razpis referenduma bi moral biti natančneje določen, in ne bi smel biti v vsakem primeru posebej odvisen od navodil in usmeritev pristojnega organa ali ministra.« Kljub vsem številnim pritožbam doslej, je položaj še vedno enak – večina podpisov se še vedno zbira na samih Upravnih enotah, pri čemer je potrebno

upoštevati, da ZRLI-UPB2 sedaj paradoksalno celo povzroča nove vrste neenakosti, saj glede na možnost oddaje podpisa ločuje ljudi na zdrave, nezdrave, zaposlene, nezaposlene, zaprte, svobodne, živeče v tujini... Počasi se je sicer državni aparat pri zbiranju podpisov na Upravnih enotah navadil na vse posebnosti, vendar je to trajalo celotnih zadnjih 15 let in ves ta čas je bilo ljudstvo dejansko prikrajšano in oškodovano. Sedaj so vsakič drugačna in v praksi nepreverljiva navodila za izvajanje štirih na novo dodanih načinov. To je razvidno iz samih dopisov, kjer je več kot očitno, da ministrstva ali zavajajo pobudnike zbiranja, ali pa dejansko niso sposobna imeti pregleda nad položajem v vsakem trenutku, saj na primer niso sposobna niti določiti, katere osebe v zavodih pridobijo status javnih pooblaščencev, ki izvajajo funkcijo javnih notarjev, torej overjajo podpise volilk in volilcev, ki bivajo v zavodih. Kršen je 15. člen (uresničevanje in omejevanje pravic): Človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave. Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Razlogi: Za referendumsko ureditev bi bilo tako bistvenega pomena, da je v zakonu opredeljena nesporno, precizno, določno, da tega ni mogoče preveč poudariti. Poslovnik Državnega zbora ima za primer določene vse podrobnosti glede minutaže pri nastopih poslancev, med tem ko je pobudnik pred začetkom zbiranja referendumskih ali zakonskih podpisov postavljen pred prazen zastor in nikoli ne ve, kaj se bo skrivalo za njim. Zakaj je vsakokrat potreben ustni sestanek med zbiratelji podpisov in predstavniki DZ ter MNZ? Mar ta pravila niso jasna vnaprej? Seveda niso! Zakaj se pobudnikom podpisa vedno pojavljajo enaka vprašanja, kot so se porajala nam? (priloga 8) Mar se bo Ustavno sodišče tudi tokrat sprenevedalo, da je še vedno vse v redu, kot se je že tolikokrat, ko je zavračalo eno pobudo za drugo, da bi se ZRLI pretresel v celoti? Ali se bo Ustavno sodišče tudi tokrat poskusilo izogniti razrešitvi tega vprašanja, kot je tak manever izvedlo lansko leto, v odločbi U-I-54/09-13, kjer je ponovno zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 16. člena, 16.b člena ter drugega oddelka II. poglavja Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi? Boste tudi Ustavni sodniki dokončno stopili na stran ekipe, ki je zadnjih 20 let sistematično razgradila slovensko ljudovlado, slovensko ustavno ureditev, slovensko neposredno demokracijo in v končni fazi slovensko državo?

Kršen je 16. člen (začasna razveljavitev in omejitev pravic): S to ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine je izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju. Človekove pravice in temeljne svoboščine se smejo razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva Razlogi: Kateri razlog je ob sprejetem Kazenskem zakoniku, ki prepoveduje ponarejanje podpisa oziroma uradne listine, še potreben za to, da se preneha omejevati zbiranje podpisov? Mar zakonodajlcu ne zadošča, da je za ponarejanje podpisa v KZ1-UPB2, 252. člen zagrožena kazen zapora do 2 let? Mar zakonodajalec predvideva, da je taka zagrožena kazen prenizka in da bodo pobudniki zbiranja podpisov masovno ponarejali podpise volilk in volilcev? Ali pa živimo v udejanjeni politični diktaturi, kjer je preprečevanje in omejevanje svobode zbiranja podpisov postala legitimna praksa in prevladujoča družbena logika? Kršen je 21. člen (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva): Zagotovljeno je spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva v vseh pravnih postopkih. Razlogi: Vsakič, ko mora volilka ali volilec pred državnim organom preventivno izražati svoje politično prepričanje, se veča nagnjenost družbe k fašizmu oziroma diktaturi, posameznika, človeka pa se ponižuje in degradira v njegovem družbenem in političnem dostojanstvu. Vnaprejšnje overjanje izraza pripadnosti politični ideji, podpore predlaganemu zakonu in podobno je anahronistično, retrogradno in protiustavno. Kršen je 22. člen (enako varstvo pravic): Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Razlogi: V 16.b členu so poleg osnovnega protiustavnega, še veljavnega načina zbiranja podpisov določeni še štirje načini, ki se med seboj neverjetno razlikujejo. Kaj Ustavnemu sodišču pomeni ENAKO VARSTVO, ko pa 16.b člen vsebuje naslednjo ureditev: »Zahteva za izdajo obrazca iz petega in šestega odstavka tega člena ter zahteva za obisk uradne osebe iz prejšnjega odstavka se lahko vloži najpozneje petnajst dni pred potekom roka za predložitev zahteve volivcev.« Torej ene vrste volilk in volilcev lahko o oddaji podpisa razmišljajo vseh 35 dni, bolniki, zaporniki, negibni in podobne skupine pa imajo za razmislek in aktivnost dejansko le 20 dni? Kje je tu enaka obravnava, enako varstvo? Ni ga in te protiustavne anomalije ni mogoče odpraviti drugače, kot s popolno odpravo vnaprejšnjega nadzora nad podpisi, ter nadomestitvijo tega kvečjemu z naknadnim pregledom podpisov, ki se morajo zbirati svobodno, na ulici ali kjerkoli drugje na planetu Zemlja, kjer živi in politično razmišlja katerikoli slovenski volilec ali volilka.

Kršen je 23. člen (pravica do sodnega varstva): Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Razlogi: V kolikor o tej pobudi za oceno ustavnosti in o ustavnih pritožbah, ter o dodatnih treh zahtevah Ustavno sodišle ne bo odločilo brez nepotrebnega odlašanja, se mora šteti, da je ZRLI-UPB2 zakon, zoper katerega ni pravega postopka in sodnega varstva, ampak je vzpostavljen začaran ustavni krog. Ustavno sodišče je namreč vzpostavilo sistem »pravnega interesa« na izredno omejujoč način in le pobudnik zbiranja podpisov je tisti, ki lahko ta neustavni zakon sploh pripelje pred samo Ustavno sodišče. V kolikor želi in zmore Ustavno sodišče to dejstvo razumeti v celoti, potem bo tudi sprejelo argument, da se priložnost za opozarjanje na neustavnost ZRLI ponuja le takrat, ko je pobudnik zbiranja podpisov pod strahovitim organizacijskim pritiskom že zaradi same operacije zbiranja, ki sedaj dejansko terja ogromna sredstva in veliko število izvajalcev. Kršen je 25. člen (pravica do pravnega sredstva): Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Razlogi: Kot je razvidno iz prilog, se je dejansko nemogoče pritožiti na nepopolnost seznamov, na odsotnost adrem, na »nevednost« ministrstev. Vse to so podatki javnega značaja, kateri poznavanje je v splošnem javnem interesu, še posebej pa v interesu zbiratelja podpisov in vseh volilk in volilcev, ki želijo na ta ali oni način oddati svoj glas podpore ali referendumu ali zakonskemu predlogu. V kolikor Ustavno sodišče ne bo obravnavalo spornih prilog, ki jih zajema ta ustavna pritožba potem je več kot očitno, da v ZRLI-UPB2 ni urejene pravice do učinkovitega in pravočasnega pravnega sredstva. Kot zbiratelji podpisov in predlagatelji zakonov namreč ostro protestiramo proti vsakemu dopisu posebej in vsem skupaj kot celoti, saj nam niti z enim od njih niso odgovorili na vsa potrebna vprašanja, ki bi jih morali kot pobudniki dejansko imeti popolnoma razčiščena že pred samim pričetkom zbiranja podpisov. Kršen je 26. člen (pravica do povračila škode): Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Oškodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo tudi neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil. Razlogi: Kdo bo državljankam in državljanom, ki želijo oddati podpis, pa jim je to zaradi neustavnosti onemogočeno ali močno preprečeno, povrnil vso škodo? Kje je naslov, kamor lahko mi kot pobudniki vložimo tožbo zoper vso materialno in nematerialno škodo, ki nam je nastala zaradi tega, ker ta naš postopek – in tudi številni pred nami – ni bil izveden v skladu z Ustavo Republike Slovenije?

Glede na to, da gre pri referendumu za strogo zakonodajni postopek in bi morala celotna organizacija le-tega ostati znotraj zakonodajne veje oblasti, naj nastalo škodo pripišemo različnim ministrstvom, torej izvršilni veji oblasti, ki s tem postopkom dejansko ne bi smela imeti praktično ničesar? Kako Ustavno sodišče sploh še dopušča stanje, kjer je od dopisa neke sekretarke ali neke direktorice urada na nekem ministrstvu odvisno, ali bo pobudnik zbiranja podpisov dobil dovolj informacij za uspešno zbiranje podpisov? Kršen je 32. člen (svoboda gibanja): Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države. Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej. Razlogi: V trenutku, ko predsednik DZ razpiše zbiranje podpisov za ljudsko iniciativo ali referendum so tisti ljudje v tujini, ki ne uživajo luksuza elektronsko overjenega podpisa primorani, da se – v kolikor seveda želijo podpreti zakonski ali referendumski predlog – odpravijo na točno določen najbližji kraj na planetu Zemlja, kjer je slovenski konzulat, saj lahko le tam – in nikakor ne samostojno! – oddajo svoj podpis. Rešitev je seveda enostavna. Vsakdo bo moral imeti pravico in možnost podpisati se in poslati tako podporo pobudniku zbiranja podpisov in le od slednjega bi bilo odvisno, ali lahko takemu podpisu verjame dovolj, da ga vključi med ostale, ki bodo naknadno preverjeni. Kršen je 34. člen (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti): Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Razlogi: Kot rečeno – v družbi, kjer je politična diktatura že okoli vogala, ni mogoče govoriti hkrati o pravici do varnosti in osebnega dostojanstva, ter ob tem ljudi prisiliti, da če so politično angažirani, to javno in nediskretno razglasijo pred najbližjim državnim uradnikom ali pa nekim »pooblaščencem« v zavodu, kjer dolgotrajno biva. Kršen je 35. člen (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic): Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Razlogi: Ni mogoče govoriti o zasebnosti podatkov, saj v tej državi podatki curljajo od vsepovsod, nenazadnje do tajnih služb, ki imajo praktično on-line nadzor nad posamezniki. Kako so varovane pravice volilk in volilcev, predvsem pa pobudnika, ko lahko kljub IV. odstavku 16.b člena v medijih http://www.delo.si/novice/varcevalniukrepi/policisti-vztrajajo-pri-zbiranju-podpisov-za-referendum.html preberemo, da »Do 3. junija morajo zbrati 40.000 podpisov, doslej so jih malo več kot 1600.«?

Kršen je 37. člen (varstvo tajnosti pisem in drugih občil): Zagotovljena je tajnost pisem in drugih občil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Razlogi: Ponavljamo argumente iz prejšnjega sklopa. Ali je res mogoče trditi, da »Ta evidenca je uradna tajnost in pravico vpogleda ali izpisa vanjo ima samo sodišče.«, ko pa pobudnika vsakodnevno o številu zbranih podpisov obvešča izvršilna veja oblasti. Hkrati to število na koncu ni tudi tisto, ki bi omogočalo že samo vložitev predloga, ampak mora kljub vsej kalvariji pobudnik še celo fizično prinesti vse te »vestno« overjene podpise v Državni zbor? Skratka – zaradi katerega elementa varnosti države je potrebnen ves ta nadzorni aparat, pri čemer informacije sproti tečejo k taistim varnostnim organom države? Kršen je 38. člen (varstvo osebnih podatkov): Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Razlogi: Veljajo enaki argumenti kot pri prejšnjih dveh obrazložitvah. Možnosti za zlorabe s strani izvršilne veje oblasti in pritisk na pobudnike, pa tudi preveč zagrete podpornike, so v tej državi preprosto prevelike. Kako je zagotovljeno varstvo podatkov, ko pa na eni strani: »Organi iz drugega odstavka tega člena vodijo posebno evidenco potrjenih obrazcev, oddanih osebno in v elektronski obliki. Ta evidenca je uradna tajnost in pravico vpogleda ali izpisa vanjo ima samo sodišče.« Čisto drugače pa: »Osebe, ki so med potekom roka za zbiranje podpisov v bolnišnicah, domovih za starejše občane, zavodih za invalidne osebe in podobnih institucijah, in osebe na prestajanju zaporne kazni lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi posebej za to pooblaščena oseba te institucije.« Kako te posebej pooblaščene osebe varujejo osebne podatke? Kako jim bomo preprečili, da svojim sodelavcem ne bodo razlagale, kateri pacienti, oskrbovanci ali zaporniki so bolj politično aktivni od drugih in za katere zakonske predloge navijajo? Pa še: »podpise potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije« Kako je ta oseba vezana na uradno tajnost in ali to pomeni razširitev pravice vpogleda, ki naj bi jo imelo le sodišče?

Kršen je 39. člen (svoboda izražanja): Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. Razlogi: Kot smo že večkrat navedli, ZRLI-UPB2 ni varoval naše pravice do informacij javnega značaja, vezanih na 16.b člen, do katerih smo imeli jasno izražen in v zakonu utemeljen pravni interes. Menimo, da je popolnoma dovolj navesti le kak citat iz enega od dopisov, ki bode v oči: »Prav tako ste nas zaprosili za adremo vseh institucij vključno z naslovi in telefonskimi številkami ter imeni uradno pooblaščenih oseb na teh institucijah, kjer se lahko poda podpora. Sporočamo vam, da Ministrstvo za notranje zadeve tudi s temi podatki ne razpolaga, zato smo našo usmeritev št. 001-100/2012/3 (1322-01), z dne 10.9.2012 (z zaprosilom za nadaljnje posredovanje informacije o načinu zbiranja podpor v institucijah, ki sodijo v okvir različnih resorjev) posredovali Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvu za pravosodje in javno upravo, Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.« In ali ni ljubko, da so nas bili pri MNZ celo sposobni zavajati in to v istem dopisu: »Na vaše vprašanje, ki se nanaša na izvajanje devetega odstavka 16.b člena ZRLI in sicer kje in kdaj mora pobudnik za zahteve volivcev iz petega in šestega odstavka 16.b člena izvesti vpis podpore v evidenco potrjenih obrazcev pa pojasnjujemo, da ima volivec pravico dati podporo do konca roka, ki ga je za zbiranje podpisov določil predsednik Državnega zbora - to je do sobote, 10. 11. 2012. Pobudnik lahko upravni enoti predloži te obrazce za vpis v evidenco volilne pravice še prvi naslednji delovni dan, to je v ponedeljek, 12. 11. 2012 (enako, kot to velja za evidentiranje podpor, ki so podane preko portala e-uprava še v soboto, 10.11.2012 do polnoči).« To je seveda napačno in hkrati zavajajoče, saj smo že prej ugotovili, da: Zahteva za izdajo obrazca iz petega in šestega odstavka tega člena ter zahteva za obisk uradne osebe iz prejšnjega odstavka se lahko vloži najpozneje petnajst dni pred potekom roka za predložitev zahteve volivcev. Torej če volilcu pade na pamet, da bi podpisal tako pobudo šele en teden pred koncem zbiranja podpisov, on dejansko ne more niti vložiti zahteve, kaj šele, da bi pobudnik nato karkoli počel z njegovim podpisom. Ga še enkrat overjal... in še enkrat... in še enkrat... Večkratno nam je torej bila kršena pravica do informacije javnega značaja in taki praksi ni videti konca, edinole če ji Ustavno sodišče stopi na prste enkrat za vselej.

Kršen je 41. člen (svoboda vesti): Izpovedovanje drugih (političnih) opredelitev v javnem življenju je svobodno. Razlogi: V kolikor si delavec, v rednem delovnem razmerju od 08:00 do 16:00, potem nisi svoboden v aktivnem izpovedovanju svoje politične opredelitve, saj bi za tako aktivistično izpovedovanje moral oditi na posebno mesto, ki se mu reče Upravna enota. To pa ti je onemogočeno oziroma močno preprečevano, saj uradne ure Upravnih enot pač niso prilagojene tej populaciji, ki sestavlja polovico volilnega telesa. Kršen je 43. člen (volilna pravica): Volilna pravica je splošna in enaka. Razlogi: Kot smo že navedli ZRLI-UPB2 še vedno vzpostavlja neenakost med različnimi tipi volilk in volilcev, iz tega izhajajoč je tudi njihova volilna pravica, oziroma pravica do referenduma in predloga zakona neenaka, drugačna od drugih. Najbolj aktivno volilno telo – zaposleni v srednjih letih – je dejansko še vedno najbolj ovirano pri sodelovanju pri tovrstnih političnih dejanjih, referendumih in ljudskih iniciativah. Kršen je 44. člen (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev): Vsak državljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Razlogi: Zaradi vsega že navedenega naj le poudarimo, da je poleg 1., 3. in 90. člena Ustave RS ta člen tisti, ki ga ZRLI-UPB2 najbolj spodjeda v praksi. Sedanja praksa preprosto kaže, da NIMA vsak državljan te pravice in možnosti, za vsa podrobnejša pojasnila seveda Ustavnemu sodišču ostajamo na razpolago, najraje ob javnem zaslišanju prič in strank v postopku na javni seji. Kršen je 63. člen (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni): Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. Razlogi: Naravnost paradoksalno je, kako ta sporni zakon ZRLI-UPB2, ki bi dejansko moral izenačevati in povezovati vse volilke in volilce v njihovi pravici do podpore zakonskim in referendumskim predlogom, pravzaprav povzroča neverjetno razdelitev volilk in volilcev na podlagi različnih vrst razlikovanj. Kot smo že navedli, se volilke in volilce deli na to, ali se nahajajo v zavodih, ali so običajno zaposleni/nezaposleni, ali se nahajajo v tujini, ali imajo možnost elektronske oddaje podpisa ali pa so tako nemobilni, da morajo ostati doma. Prav vsaka od teh podskupin volilnega telesa namreč podpise podpore oddaja na prav poseben način. Volilno telo torej ni izenačeno, ampak popolnoma razdeljeno, kar ne more voditi nikamor drugam, kot k še večji ne-enakopravnosti, saj ravno različni načini oddaje podpisa povzročajo izvorno ne-enakost med skupinami.

Kršen je 66. člen (varstvo dela): Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Razlogi: Kot smo že večkrat navedli, ZRLI-UPB2 onemogoča normalno opravljanje dela vsem tistim, katerih delovni čas se pokriva z uradnimi urami Upravnih enot. Zakon torej ne varuje delovnega razmerja, saj mora vsak tak zaposleni tvegati spore z delodajalcem, v kolikor želi izraziti svoje politično prepričanje s podporo referendumski ali zakonski iniciativi. Kršen je 87. člen (zakonska pristojnost državnega zbora): Pravice in obveznosti državljanov ter drugih oseb lahko državni zbor določa samo z zakonom. Razlogi: Zaradi pravne praznine, pravne nedoločljivosti in nedoločenosti je ZRLIUPB2 v nasprotju tudi s tem členom Ustave, saj ta člen zapoveduje, da bi morala biti vsa procesna pravila in vsi pogoji za zbiranje/oddajo podpisov znani vnaprej celotnemu volilnemu telesu. Tako pa lahko v prilogah Ustavno sodišče ponovno vidi, kako so ključni elementi postopka zbiranja/oddaje podpisa preneseni na nivo dopisovanja med DZ in MNZ, ter še kar štirimi ministrstvi, ki so zaradi neustavne in neustrezne ureditve vpletena v čisti zakonodajni postopek. Kršen je 88. člen (zakonska iniciativa): Zakone lahko predlaga vlada ali vsak poslanec. Zakon lahko predloži tudi najmanj pet tisoč volilcev. Razlogi: Če je neka ustavna določba sicer urejena v zakonu, to še nikakor tudi ne zagotavlja, da je urejena pravilno in ustrezno. Tak je tudi primer spornega zakona, saj je – kot večkrat poudarjeno – možnost predloga zakona volilkam in volilcem v praksi onemogočena oziroma tako močno omejena, da je to možnost volilno telo do danes uporabilo le dvakrat, vse preostale zakone, ki jih moramo šteti v stotinah, pa je predlagala Vlada, torej izvršilna veja posredne oblasti. Kršen je 90. člen (zakonodajni referendum): Državni zbor lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom, razpiše referendum. Državni zbor je vezan na izid referenduma. Državni zbor lahko razpiše referendum iz prejšnjega odstavka na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali štirideset tisoč volilcev. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi državljani, ki imajo volilno pravico. Predlog je na referendumu sprejet, če zanj glasuje večina volilcev, ki so glasovali. Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Razlogi: Ustavno sodišče pozivamo, naj pretrese ZRLI-UPB2 v celoti. Prvi stavek tega člena določa, da se referendumi razpišejo o zakonih, ki se urejajo z zakonom in je neustavno vsako omejevanje te določbe, ki omejuje referendumska vprašanja le na tiste zakone, ki so bili ravnokar izglasovani v Državnem zakonu. Tudi če bi mi kot pobudniki uspeli na ustavni način zbrati podpise in bi naše štiri

predloge vložili v Državni zbor, lahko mirno ugotovimo, da je zaradi neustavne redukcije referendumskih vprašanj v ZRLI-UPB2 pravzaprav le od dobre volje in političnega interesa v Državnem zboru odvisno, ali bodo naši predlogi sprejeti. Ljudstvo – torej v njegovem imenu vsakokratni pobudnik zbiranja podpisov – dejansko torej ne more izvajati pravice do referenduma, saj jo je ravno Ustavno sodišče onemogočilo z odločbo U-I-217/02, ko je hote ali namerno povzročilo pravno praznino: točka 27. V skladu s stališčem, da mora zakonska ureditev referenduma zagotavljati učinkovito izvrševanje pravice do referenduma, Ustavno sodišče ugotavlja, da je ureditev, vsebovana v 18. členu ZRLI, nepopolna in zato v neskladju z načelom določnosti pravnih norm kot enim od načel pravne države iz 2. člena Ustave. Ustavno sodišče je že v številnih odločbah poudarilo, da mora zakonodajalec sprejeti jasne norme in določiti njihovo vsebino ter da nepopolne norme omogočajo možnost različne uporabe in s tem možnost za arbitrarnost državnih organov (odločba št. U-I-302/98 z dne 14. 10. 1998, Uradni list RS, št. 72/98 in OdlUS VII, 187; 21. točka obrazložitve). Pomen tega načela je Ustavno sodišče še posebej poudarilo za tiste norme, ki neposredno urejajo pravice ali pravni položaj širokega kroga državljanov (odločba št. U-I-64/97 z dne 7. 5. 1998, Uradni list RS, št. 39/98 in OdlUS VII, 78; 10. točka obrazložitve). točka 29. Ugotovitve o neustavnosti ZRLI, navedene v točkah B. – II. in B. – III. te obrazložitve, kažejo, da je presojana ureditev delno neskladna z Ustavo, ker vsebuje z njo neskladne določbe, delno pa je neskladna z Ustavo zato, ker vsebuje protiustavne pravne praznine. Oboje povzroča takšno nekonsistentnost celotne ureditve predhodnega postopka, da ni mogoča razveljavitev zgolj posameznih določb ali zgolj ugotovitev neustavnih pravnih praznin, temveč je nujna razveljavitev celotnega oddelka Zakona, ki ureja predhodni referendum (1. točka izreka). Ustavno sodišče je odločilo, da začne razveljavitev učinkovati po poteku enega leta od dneva objave te odločbe v Uradnem listu (2. točka izreka). V tem času lahko zakonodajalec na novo uredi predhodni referendum. In sedaj sprašujemo Ustavno sodišče, kaj se je v zvezi s tem zgodilo? Nič! Državni zbor ni na novo uredil predhodnega referenduma in Ustavno sodišče je zapadlo v sostorilstvo pri ustavno-pravnem državnem udaru, saj so ljudstvu odzveli celotni predhodni zakonodajni referendum. Danes teče že sedmo leto popolnoma neustavnega stanja v Republiki Sloveniji, saj je vsa sprejeta zakonodaja od takrat do danes obremenjena z jasnim argumentom neustavnosti – saj ljudstvo glede nobenega zakonskega predloga od takrat dalje ni moglo zahtevati razpisa referenduma in na ta način omejiti samovoljne posredne oblasti – izvoljenih predstavnikov ljudstva, ki že dalj časa ne delujejo in odločajo v interesu volilk in volilcev.

Kršen je 114. člen (organizacija vlade): Predsednik vlade skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov. Ministri so skupno odgovorni za delo vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva. Sestavo in delovanje vlade, število, pristojnosti in organizacijo ministrstev ureja zakon. Razlogi: Pristojnosti ministrstev ureja zakon? Kje v ZRLI-UPB2 je jasno razmejeno, kje se začne in kje konča pristojnost petih (!) različnih ministrstev? Katero od ministrstev ima pri neustavnem vnaprejšnjem preverjanju podpisov pomembnejšo vlogo? Je to mar Ministrstvo za notranje zadeve? Živimo v policijski državi, kjer na0 m policija oziroma organi za notranje zadeve krojijo politično svobodo? Ustavne sodnike in sodnice pozivamo, naj si ogledajo vse ustavne pobude in pritožbe za nazaj, ki so jih podali različni akterji (Nova stranka, delavci prostocarinskih prodajaln, Zveza Domoljubnih Društev Hervardi, Stranka Slovenskega Naroda, društvo YHD in številni drugi) – poglejte koliko krivic je prizadejalo Ministrstvo za notranje zadeve preko Upravnih enot! Preglejte tudi našo izjavo za javnost (priloga 9), v kateri smo navedli ponovitev nekaterih nepravilnosti, ki se vrstijo že vsa ta leta. Kršen je 120. člen (organizacija in delo uprave): Organizacijo uprave, njene pristojnosti in način imenovanja njenih funkcionarjev ureja zakon. Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. Proti odločitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov državljanov in organizacij. Razlogi: Kot smo že večkrat navedli, je sedanje stanje nevzdržno. Uprava, torej Upravne enote dobivajo vsakič malo drugačna navodila s strani MNZ-ja. Pobudniki zbiranja nimajo pravočasne in učinkovite poti za reševanje vseh vzpostavljenih nepravilnosti. Posledica vsega tega je nemogoče učinkovito zbiranje na upravnih enotah, pa tudi drugi štirje načini zbiranja podpisov ne omogočajo dejanskega učinkovitega sodnega varstva. Kršen je153. člen (usklajenost pravnih aktov): Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo. Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni. Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Razlogi: ZRLI-UPB2 že dalj časa ni usklajen z Ustavo. Menimo, da smo to že dodobra dokazali. Pravtako tudi dejanja državnih organov (razni dopisi) ne

temeljijo na ustrezni zakonski podlagi, ampak na vsakokratni samovolji predstavnikov DZ in ministrstev. Ali morda sestanek s predstavniki DZ-ja temelji na kakšni zakonski podlagi? Kaj pa samovoljna prestavitev le-tega? Smo zakonsko upravičeni do neposredne komunikacije z ministrom, ali se moramo zadovoljiti s sekretarji in direktorji Uradov? Po katerem zakonu so torej državni uradniki dolžni vnaprej pripraviti sezname vseh zavodov in drugih državnih inštitucij, ter sezname vseh oseb tam, ki overjajo podpise? Kršen je 161. člen (razveljavitev zakona): Če ustavno sodišče ugotovi, da je zakon protiustaven, ga v celoti ali delno razveljavi. Razveljavitev učinkuje takoj ali v roku, ki ga določi ustavno sodišče. Ta rok ne sme biti daljši od enega leta. Druge protiustavne ali nezakonite predpise ali splošne akte ustavno sodišče odpravi ali razveljavi. Ustavno sodišče lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvrševanje akta, katerega ustavnost ali zakonitost presoja. Če ustavno sodišče pri odločanju o ustavni pritožbi ugotovi tudi protiustavnost predpisa ali splošnega akta, ga lahko, v skladu z določbami prvega odstavka, odpravi ali razveljavi. Pravne posledice odločitev ustavnega sodišča ureja zakon. Razlogi: Pozivamo Ustavno sodišče, da ZRLI-UPB2 tokrat razveljavi le v tistem delu, ki protiustavno, protipravno in protiljudovladno vzpostavlja zahtevo po vnaprejšnji overitvi podpisa v podporo zahtevi za razpis referenduma oziroma v podporo zakonski ljudski iniciativi. Hkrati pozivamo Ustavno sodišče, da tokrat izrecno in odločno naloži Državnemu zboru, da se sprejme taka referendumska zakonodaja, ki bo upoštevala vse izbrisane elemente neposredne ljudovlade (predhodni referendum), ki jih je do danes uspela izločiti vladajoča elita.

4. DRUGE NAVEDBE
Spoštovane ustavne sodnice in sodniki, celoten referendumski postopek, danes urejen v ZRLI-UPB2 je protiustaven, pravno nepredvidljiv in žaljiv tako za pobudnika zbiranja podpisov, kot za volilke in volilce. Pravočasno – v roku 60 dni – smo poleg ustavne pobude zoper ZRLI-UPB2 sprožili tudi ustavno pritožbo zoper vse dokumente, ki smo jih prejeli od predstavnikov Državnega zbora in ministrstva za notranje zadeve, priloženi pa so kot priloge. Menimo, da smo podali na prejšnjih straneh dovolj argumentov – predvsem pa naj Ustavno sodišče upošteva nujnost delitve oblasti na zakonodajno, sodno in izvršilno oblast – da lahko Ustavno sodišče vse te dopise razglasi za neustavne. Nadalje od Ustavnega sodišča pričakujemo, da bo še pred koncem roka za

zbiranje podpisov sprejel sklep o takojšnji prekinitvi neustavnega zbiranja podpisov v podporo našim štirim zakonskim predlogom in na ta način javnost in odgovorne nedvoumno seznanil z dejstvom, da je takega načina preprosto dovolj. Zato od Ustavnega sodišča zahtevamo in pričakujemo nujno, prednostno obravnavo naše ustavne pobude in pritožbe, glede najpomembnejšega dela odločanja pa predlagamo, da se odločanje in argumentacija opravi na javni seji, kjer bodo lahko prisotni tako zainteresirana javnost, kot mediji. Le na ta način bo lahko javnost učinkovito seznanjena z vso razsežnostjo tega vprašanja. Pravtako od Ustavnega sodišča zahtevamo, da odloči v korist naših argumentov in da nemudoma odpravi vsakršno vnaprejšnje overjanje podpisov na Upravnih enotah ali na štiri dodatne načine, navedene v 16.b členu ZRLI-UPB2. Nadalje od Ustavnega sodišča zahtevamo, da nam kot prizadetim pobudnikom s svojo odredbo ali sklepom samo, ali pa to naroči predsedniku Državnega zbora, določi nov 60-dnevni rok za zbiranje podpisov, tokrat na način, ki bo usklajen z Ustavo RS in smo ga na prejšnjih straneh že opisali kot »švicarski način«, torej s svobodnimi podpisi in le naknadnim preverjanjem podpisom – dejansko tako, kot je sedaj določeno za referendumsko pobudo. Nenazadnje od Ustavnega sodišča zahtevamo, da povrne pravico do predhodnega zakondajnega referenduma, torej da se po sedmih letih postavi nasproti Zakonodajalcu, ki v vsem tem času ljudstvu ni zagotovil ustavne pravice do predhodnega zakonodajnega referenduma in da s sklepom razveljavi lasten sklep – če ne gre drugače – ki je leta 2005 izbrisal vse tiste volilke in volilce, ki so želeli v tem času podpreti katerikoli predhodni referendum. Še nekaj o aktualnih dogajanjih. V zadnjih tednih je v medijih moč zaznati velik pritisk vladajoče elite, da bi se referendumske pravice še dodatno omejilo. Videti je tudi, da Državni zbor nadaljuje z zlorabo svoje oblasti in pobudnikom zbiranj v sostorilstvu z MNZ-jem briše in uničuje zbrane podpise. Naj omenimo le še sramotno dogajanje okoli domnevno ponarejenih poslanskih podpisov, ki razgaljajo ne-le razlikovanje med podpisi poslancev in podpisi volilcev, ampak tudi na malomarni odnos poslancev do temelja neposredne ljudovlade in oblasti ljudstva. Vsem tem poskusom nasproti postavljamo vse močnejši odpor civilne družbe, ki se je organiziral tudi okoli javne razprave v Državnem zboru in vsem ustavnim sodnicam in sodnikom svetujemo ogled te razprave ter upoštevanje pravih argumentov:

http://tvslo.si/predvajaj/ustavna-komisija-javna-predstavitevmnenj/ava2.148186277/ http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca? mandat=VI&type=magdt&uid=9F9E8812EBC86034C1257A9A0041097A

http://www.youtube.com/channel/UCAD8Zv4d6QtVFQxpQASSCUQ
Tudi v prihodnje nameravamo budno spremljati vse, kar se bo pripravljalo in spreminjalo na področju referendumske zakonodaje, zato Ustavnemu sodišču polagamo na srce, naj s svojimi odločitvami povrne zaupanje v Ustavni red, v Pravno državo in v slovensko Ljudovlado.

5. PRILOŽENI DOKUMENTI
Pobudnik mora predložiti listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa. Pobudnik, ki ni fizična oseba, mora predložiti dokazilo o svojem pravnem statusu. Dokument

Zap.št.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11.

Dopis predsednika DZ Viranta, v katerem obvešča pobudnika in MNZ o roku za razpis zbiranja podpisov, z dne 7.9.2012, ob 12:26, Dopis vodje Kabineta preds. DZ, vabilo na sestanek, 7.9.2012, 13:13, Dopis vodje Kabineta preds. DZ, prestavitev sestanka, 7.9.2012, 14:30 Dopis MNZ štirim ministrstvom, z dne 10.9.2012 Dopis MNZ Upravnim enotam, z dne 10.9.2012 Dopis MNZ vsem zavodom, z dne 10.9.2012 MNZ kakor odgovarja na vprašanja ZUP, prejeto dne 19.9.2012 Vprašanja ZUP, naslovljenja na DZ in ministrstva glede adrem, 17.9.2012 ZUP Izjava za medije in javnost, z dne 10.10.2012 ZUP vlaga štiri predloge zakonov v DZ RS, z dne 3.9.2012 Izpis iz poslovnega registra, z dne 6.11.2012

Kraj in datum:

Sveto, 6.11.2012

Podpis vložnika: za Združenje umetnikov Paviljon tajnik Kristofer Bogdan Meško

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful