Piano omogoa neomejen dostop do vseh vsebin.

Delo Slovenske novice Delo in dom Polet Pogledi Zaposlitev Nepreminine

e od 1,99 EUR dalje - VE INFORMACIJ Vozila Oglasi e-Trafika

PRIJAVA Prijava

petek, 04.01.2013

Novice
Druba
Tweet 4

Gospodarstvo

port

Kultura

Druba

Mnenja

D zgodbe

Tudi ti

Vpii iskani niz

Znanost

Kaji jeziki so v resnici fosili zob morskih psov

0 Priporoi 0

Podobne vsebine, ki jih zdaj berejo drugi

Ta lanek trenutno bere
2

Kaji jeziki so v resnici fosili zob morskih psov

Fosile na Kranjskem je raziskoval e Valvasor, a nekatera njihova najdia so e vedno izredno zanimiva in potrebna temeljite raziskave.
Matija Krinar sre, 19.09.2012, 09:00

Kateri je letonji novi okus Argeta Exclusive?

4 okusi

Znanost udoviti preplet uma in stroja

Radovan Kozmos, Znanost ob 09:00 Bolnica, ki e dolgo ne more nadzorovati svojega telesa, se je nauila uporabljati umetno roko s svojimi mogani.

Javno visoko olstvo e nikoli ni bilo tako enotno

Jasna Kontler Salamon, Znanost ob 09:00 Na Delovi aktualni okrogli mizi so rektorji in predsednik OS spregovorili o razmerah v javnem visokem olstvu, o protestih, ...

Zob miocenskega morskega psa iz okolice Zagorja s svojimi zobnimi koreninami spominja na kaji jezik; zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Krinar

Pri raziskovanju zgodovine naravoslovja na Slovenskem ne moremo mimo Janeza Vajkarda Valvasorja. V svoji Slavi vojvodine Kranjske se je posvetil veliko naravnim znamenitostim, od ivali, rastlin do naravnih pojavov. Prav tako se je ustavil pri geolokih pojavih in seveda tudi mineralih. Enako navdueno je raziskoval nekatere fosile in ob prebiranju njegovih besedil ne moremo spregledati niti paleontolokega znanja, eprav je bilo to takrat e v povojih. Glede na njegova popotovanja po tujih deelah, predvsem po Italiji, Franciji, Malti in celo severni Afriki, lahko sklepamo, da se je tudi tam sreeval s fosili. Janez Vajkard Valvasor se je s fosili verjetno spoznal e zelo kmalu, saj po njegovih zapisih lahko sklepamo, da jih je nabiral in zbiral predvsem v okolici Medije, Izlak in Morav. Prav v teh krajih je preivel del svojega ivljenja in zagotovo je poznal vsak potok in vzpetino. Najbolj znani so njegovi zapisi o fosilnih zobeh morskih psov, ki jih je takrat poimenoval e kaji jeziki ali kamniti jeziki. Nael jih je predvsem v okolici Kandr in Mlin, kjer jih je mogoe najti e danes. Pri opisih zob navaja tudi teo nekaterih kamnitih jezikov in tako lahko danes predvidevamo, da je imel v rokah ostanke zob vrste Carcharocles megalodon. Ti zobje res spominjajo na jezik, medtem ko so Valvasorjevi kaji jeziki verjetno ostanki manjih zob drugih vrst morskih psov. Nekoliko skrivnostna so kaja oesa, kot jih opisuje Valvasor. Glede na opis bi to lahko bili ostanki zob miocenskih rib kostnic, ki na prvi pogled spominjajo na oesa, sicer jih zasavski knapi imenujejo

Od ubenikov do monografije
Darko Ogrin, Znanost ob 09:00 Nova monografija Slovenija in njene pokrajine je celosten prikaz prostorske podobe drave.

Napredno senenje reliefa za topografske karte

Toma Podobnikar, Znanost ob 09:00 Nova metoda analitinega senenja, tako imenovani indeks vesmerne vidnosti, je med drugim uporabna tudi za izboljavo ...

Umrla je prof. dr. Marija Kosec

I. K., Znanost ob 11:15 Bila je ena izmed najuspenejih in prodornejih slovenskih raziskovalk.

kar fosilne borovnice. Dragoceni opisi fosilnih najdb Valvasor se je potikal tudi po okolici Drtije in Morav, kjer je nael razline fosilne ostrige in druge miocenske koljke. To potrjujejo e danes pogoste najdbe fosilov prav pri Drtiji, kjer je neko stal dvorec Belnek, last rodbine Valvasorjev. Enako je v bliini Morav Valvasor nabiral ahate, ki jih je opisoval kot mehke, e so mokri in v velikih koliinah. Podobne ahate e danes najdemo predvsem v opuenih peskokopih pri Moravah in Drtiji, le da jim reemo onkoidi, res pa s svojim videzom spominjajo na ahate. Ti se pojavljajo v debelejih plasteh in leah in so zelo pogosti. Prav tako je Valvasor fosile nabiral na Dolenjskem, kar ne presenea, saj je njegova druga ena izvirala iz rodbine v okolici entjerneja. Opisi nekaterih fosilov, kot jih podaja Valvasor, dajejo slutiti, da je nabiral miocenske mehkuce v okolici marjete, Bele Cerkve in entjerneja. Posebno izstopa omemba poljih hiic, velikih kot prst; predvidevamo, da gre za ostanke polev vrste Protoma carniolica, in tudi najdie pri marjeti se ujema s tem. Pri entjerneju je Valvasor nabiral miocenske mehkuce predvsem med Orehovico in naseljem Volave, le luaj oddaljenih od Gracarjevega turna in gradu Vrhovo, ki sta bila v posesti Valvasorjeve druge ene. Od verjetne zbirke ni ostalo ni Valvasor je fosile zbiral e drugod po tedanji deeli Kranjski, na primer v okolici Podnarta in brkone tudi v tujini. Na alost se od teh okamnelih ostankov oziroma njegove zbirke (ki jo je verjetno imel) ni ohranilo ni, najbr jo je doletela usoda preostale Valvasorjeve zapuine. Kljub temu so nekateri opisi fosilov in njihovih najdi na Kranjskem e vedno zelo zanimivi in potrebni temeljite raziskave, saj je med njimi kar nekaj neznank. Oitno se je razvoj paleontologije (eprav ne kot znanosti) na slovenskih tleh zael e v 17. stoletju. Glavno vlogo so igrali mnogi kasneji naravoslovci (tudi ljubiteljski), od Scopolija, Hacqueta, Freyerja do Robia, in med institucijami tudi takratni muzej v Ljubljani. Zagotovo se ni zgodovina slovenske paleontologije zaela ele z ustanovitvijo Dravnega geolokega zavoda na Dunaju in nekaterih drugih ustanov v takratni Avstro-Ogrski. Te ustanove so le nadaljevale delo na trdnih temeljih, ki so jih za seboj pustili neutrudni naravoslovci preteklih stoletij, ki si nedvomno zasluijo ve pozornosti. Mag. Matija Krinar, Prirodoslovni muzej Slovenije

Mnenja in blogi
Toilske teorije zarote
Ravnanje toilke v aferi bulmastifi je, milo reeno, nenavadno. Jure Predani, kronika

Tudi ti, Kultura

Jana zahteva glave, ki jih ne bo dobil. Peter Kolek, kultura

Kitajska ni dale
Slovenski trg dela postaja safari, kjer je odprt lov na ljudi, ki si denar sluijo z delom. Erika Repov, gospodarstvo

Delo Plus
Milena Zupani, foto Jure Eren

Zdaj je as, ko je treba povezati ljudi in uskladiti cilje

Ekonomist dr. Andrej Barii, o tem kdo je dravo vzel za talca. Joica Grgi, kultura

Umetnika dela, ki so zaznamovala preteklo leto

Tweet 4 0 Priporoi 0

Kljub posameznim rekordnim cenam prodaja trgu umetnin na splono ni bila ... Matja Ropret, Infoteh

KOMENTIRAJ LANEK
Spotovani komentatorji! Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov. Za komentiranje morate biti prijavljeni. e nimate uporabnikega imena in gesla? Registrirajte se! Pogoji komentiranja so dopolnjeni! Pogoji komentiranja na spletnih straneh delo.si
PRIJAVI SE

Netbooki so se poslovili, morda se bodo tudi prenosni glasbeni predvajalniki

e Acer in Asus nehala izdelovati poceni male prenosnike, s prenosnimi glasbenimi predvajalniki pa vztraja le ...

Bralci so prebrali tudi Lonely Planet uvrstil Slovenijo med naj 10 destinacij leta 2013
Naa deela je pravi paradi za ljubitelje aktivnosti v naravi. Ve

Smrt trojnega agenta

Nekdanji agent KGB Aleksander Litvinenko je domnevno delal tudi za Britance in pance. Ve

Kriza proti rentnikom

Ekonomski komentator Sobotne priloge Dragia Bokovi je naredil inventuro leta 2012. Ve

En evro za NLB
Kolateralne rtve utapljanja NLB v izgubah smo mi vsi. Ve

Tiskane izdaje
Video Kako uporabljati pregledovalnik

Danes lanki Tisk

Danes lanki Tisk

Veraj lanki Tisk

Veraj lanki Tisk

Arhiv lanki

O podjetju Delo, d. d. Dunajska 5 1509 Ljubljana Kontakt

Rubrike Novice Gospodarstvo port Kultura Druba Mnenja D zgodbe

Tiskane izdaje Delo Sobotno delo Sobotna priloga Nedelo Ona Delo in dom Polet Vikend Odprta kuhinja Pogledi

Storitve Naroanje Oglaevanje Mali oglasi Osmrtnice Zahvale

Spletna mesta Slovenske novice Polet Pogledi Delo in Dom Zaposlitev Nepreminine Vozila Oglasi Delo, d.d. e-Trafika

Delo.si Delo, d.d. 2011. Vse pravice pridrane.

Urednitva

Pogosta vpraanja

Pogoji uporabe