You are on page 1of 46

Veganstvo

Najbolj zdrava prehrana


in njen uinek na podnebje, okolje, pravice ivali ter lovekove pravice

Ernst Walter Henrich, dr. med.

www.ProVegan.info
Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali
1

Pomembne aktualne novice in koristne informacije o veganski prehrani najdete na

www.ProVegan.info
pod Aktualno.

Podatki o zaloniku Veganstvo Priporoilo zdravnika glede najbolj zdrave prehrane s pozitivnim vplivom na svetovno podnebje, okolje, pravice ivali in lovekove pravice Avtor in zalonik: Ernst Walter Henrich, dr. med. Internet: www.ProVegan.info E-mail: info@ProVegan.info Izdaja 11/2012 Slikovni material: Fotolia.com: soupstock, olly iStockphoto.com: bluebird13, theo_stock, Vladimir Maravic, , loops7, Carey Hope, Chris Schmidt, Mayumi Terao PETA Deutschland e.V. CDC/Dr. Lyle Conrad 2

Predgovor avtorja
Pred desetletji je genialni fizik Albert Einstein povedal sledee: Ni ne bo tako koristilo lovekovemu zdravju in povealo monosti za preivetje ivljenja na Zemlji kot prehod k vegetarijanski prehrani. Te jasne besede se zdijo e bolj neverjetne, ko pomislimo, da so bile izgovorjene v asu, ko so ljudje le malo vedeli o tem, kako hrana na njihovih kronikih vpliva na njihovo zdravje in kako je povezana z okoljem, svetovnim podnebjem, svetovno lakoto, pravicami ivali in lovekovimi pravicami. e bi bil Albert Einstein seznanjen s trenutnimi znanstvenimi dokazi, bi bile njegove besede zagotovo nekoliko drugane: Ni ne bo tako koristilo lovekovemu zdravju in povealo monosti za preivetje ivljenja na Zemlji kot prehod k veganski prehrani. Veganska prehrana je prehrana, ki ne vsebuje nobenih ivalskih produktov. e je dobro nartovana in uravnoveena, je najbolj zdrav nain prehranjevanja, koristen za okolje, podnebje, ivali in ljudi. Ker lahko veganska prehrana in veganski ivljenjski slog prineseta tako velike koristi vsakomur izmed nas, sem se odloil, da izdam to knjiico tako zaradi nae drube e posebej zaradi naih otrok in vnukov kakor tudi zaradi koristi za okolje, svetovno podnebje in ivali. e elimo narediti najbolj zdrave odloitve za vse nas in za planet, moramo imeti najbolje informacije, ki so na razpolago. Prehranske navade razvitih narodov imajo dramatien vpliv na zdravje ljudi, na podnebne spremembe, na celotno okolje, na usodo ivali, na usodo miljonov gladujoih ljudi in na smrt milijonov otrok zaradi lakote. Ta broura in spletna stran www.ProVegan.info elita prikazati breztevilne prednosti veganskega prehranjevanja za loveka, ival, okolje in podnebje. Pomembno je vedeti, da vegansko prehranjevanje sploh ne pomeni askeze ali kaknega velikega odrekanja. Nasprotno veganska prehrana pomeni pravo gostijo, kar so dokazale tevilne veganske kuharske knjige in restavracije. Ob prebiranju te broure si oglejte e kratek spremni film, dostopen na www.veganvideo.org Ernst Walter Henrich, dr. med.
3

Veganstvo
Najbolj zdrava prehrana
Prehrana odloilno vpliva na nae zdravje: Smo to, kar jemo. Optimalna prehrana nam daje udovito prilonost iveti dolgo pri najboljem monem zdravju in dobri kondiciji. Ali si ne elite izvedeti, kaj o zdravi prehrani, glede na njen izjemen pomen, menijo prehranski strokovnjaki in raziskave po svetu?
eprav iz tiska vsi poznamo priporoila, ki nas spodbujajo k uivanju ve sadja in zelenjave ter manj mesa, velja meso e vedno za normalni sestavni del zdrave prehrane. Breztevilne znanstvene raziskave pa razkrivajo, da lahko uivanje mesa koduje naemu zdravju. Katastrofalne zdravstvene posledice uivanja mleka, sira in drugih mlenih izdelkov so ljudem mnogo manj znane.
4

Veganstvo. Najbolj zdrava prehrana

Javnost je zgroena, kadar v naravnih nesreah ali pri teroristinih napadih umre stotine ali tisoe ljudi. Ko pa milijoni ljudi umirajo zaradi raka, srno-ilnih bolezni, diabetesa, Alzheimerjeve bolezni, debelosti in drugih hudih bolezni, ki jih povzroa za drubo znailna napana prehrana, je odziv presenetljivo ravnoduen. V tem poloaju najbolje uspevajo doloene industrijske panoge, ki iz nepouenosti in zablod ljudi glede zdrave prehrane kujejo dobiek. Zdravniki, klinike, proizvajalci medicinske opreme in farmacevtske drube lahko dobro sluijo samo takrat, ko ljudje bolehajo in se zdravijo zaradi kroninih bolezni. ivinorejska industrija ima mastne dobike samo, e ljudje jedo zdravju kodljive produkte, kot so meso, mleko, mleni izdelki, jajca in ribe. Zahrbtnost napane prehrane s produkti ivalskega izvora je v tem, da se posledice ne pokaejo takoj, ampak ele ez leta. Medicina je sicer zelo napredovala, vendar za to plaujemo visoko ceno na dva naina. Po eni strani rastejo stroki vzdrevanja zdravja in skupaj z njimi prispevki za zdravstveno zavarovanje, po drugi strani pa napredek medicine omogoa ljudem, ki so zboleli zaradi uivanja nezdrave hrane ivalskega izvora, da doakajo vijo starost. Toda s kemoterapijo, tabletami, najsodobnejo medicinsko opremo, operacijami in drugimi dragimi invazivnimi posegi ne zdravijo vzrokov, ampak zgolj simptome kroninih obolenj in na ta nain sicer podaljajo ivljenje, vendar s tem najvekrat podaljajo tudi bolnikovo trpljenje. Cilj odgovorne medicine v interesu vseh ljudi bi moralo biti dolgo ivljenje pri dobrem telesnem in duevnem zdravju. To pa je mogoe dosei le s preventivo, torej z zdravo prehrano in zdravim ivljenjskim slogom. Vendar zdravi ljudje niso vir zasluka za zdravnike, klinike, farmacevtsko industrijo in proizvajalce medicinske opreme. V igavem interesu pa bi sploh morali biti zdravi ljudje? Po mojih opaanjih to ne velja niti za zdravstveno blagajno, ki ji zavarovanci tako ali tako povrnejo rastoe stroke vzdrevanja zdravja z vedno vijimi prispevki za zavarovanje. Tudi od politikov ni mogoe priakovati pomoi, saj so trdno v primeu zdravstvene in ivinorejske industrije. Vendar so stvari celo slabe. Industrija mesa, mleka in jajc po vsem svetu v znatnem obsegu financira na prvi pogled neodvisne organizacije, ki se ukvarjajo s prehrano prebivalstva in objavljajo uradna prehranska priporoila za javnost. tevilni znanstveniki, zaposleni v navidezno neodvisnih prehranskih ustanovah, sklepajo dobro plaane svetovalne pogodbe ali prejemajo drugana donosna naroila od industrije mesa, mleka in jajc. Ali bi te organizacije in njihovi znanstveniki v takih pogojih nastopali proti produktom drub, ki jih plaujejo in jim nudijo razline ugodnosti? Tudi v politiki so predstavniki interesov ivinorejske industrije zelo aktivni. Prav zaradi tega prejema ivinorejska industrija po vsem svetu ogromne vsote v obliki subvencij. Samo Evropska unija daje letno ve
Veganstvo. Najbolj zdrava prehrana
5

kot 50 milijard evrov subvencij za kmetijstvo, najve tega denarja pa prejme ivinorejska industrija. Izplaujejo se celo dodatne izvozne subvencije, tako da je svet preplavljen s poceni ivinorejskimi produkti iz EU, ki ogroajo obstoj kmetovalcev v revnih dravah. V dravnih organih, ki sprejemajo uradna priporoila glede prehranjevanja, pogosto celo v veini sedijo predstavniki ivinorejske industrije. Vendar pa jih je obiajno teko prepoznati v tej vlogi. Dobro plaane svetovalne pogodbe z ivinorejsko industrijo in druge donosne ponudbe ne vzbujajo velike pozornosti, saj so prikazane kot honorarno delo. Profesor Campbell je kot dober poznavalec razmer razkril delovanje tega sistema v svoji knjigi Kitajska tudija. Navajam primer iz vice, kjer se ljudje niti ne trudijo s prikrivanjem svojih povezav z ivinorejsko industrijo: do nedavnega je bila vodja trenja mesne industrije lanica Dravne komisije za prehrano, ki velja za najvijo instanco v vici za uradna priporoila v zvezi s prehrano in je posvetovalni organ vicarske vlade. Kot predstavnica mesne industrije je bila ta gospa zadolena za pospeevanje prodaje mesa. Si lahko predstavljate, da bi ta gospa nastopila proti mesu in s tem proti interesom svojih delodajalcev? To je sistem legalne manipulacije, ki je obiajen po vsem svetu. V dravnih nutricionistinih odborih sedijo lobisti, strokovnjaki za prehrano in zdravniki, predstavniki za stike z javnostjo in strokovnjaki za trenje, ki so na plailnem seznamu industrije mesa, mleka in jajc. In prav te osebe pripravljajo uradna prehranska priporoila za prebivalstvo. To je tudi razlog, zakaj ta priporoila pogosto nasprotujejo staliem priznanih strokovnjakov, ki opozarjajo na negativne zdravstvene posledice uivanja ivalskih produktov. Profesor dr. T. Colin Campbell je takole strnjeno opisal ta sistem manipulacije v svoji knjigi: Vemo zelo veliko o povezavi med prehrano in zdravjem. Vendar pa je resnina znanost zakopana pod zmenjavo nepomembnih ali celo zdravju nevarnih informacij, ki jih irijo lana znanost, modne diete in propaganda ivilskopredelovalne industrije. Priljubljena in obiajna metoda je razirjanje dvoma v tudije upotevanja vrednih znanstvenikov, ki razkrivajo javnosti jasna dejstva o zdravju kodljivih uinkih ivalskih produktov. Kritizirajo nepomembne podrobnosti, kot na primer metodologijo tudije. Kritike so sicer popolnoma samovoljno za lase privleene in jih je poveini mogoe tudi zlahka ovrei. Toda cilj ivinorejske industrije je doseen: tudija, ki jo skritizira eden od pomagaev ivinorejske industrije, naenkrat postane sporna. Argumentom resnih znanstvenikov, navedenim v absolutno resni tudiji se postavi nasproti urok v obliki besede sporno.
6

Veganstvo. Najbolj zdrava prehrana

In e imamo opravka z umazanimi metodami, ki elijo omajati verodostojnost resnih znanstvenikov in njihovih tudij. Normalni dravljani igre seveda ne spregledajo in izenaijo sporno z zgreeno ali neresno. Zaradi preraunljive propagande postanejo dvomljivi in negotovi glede lastne prehrane, kar dolgorono pusti drastine posledice na njihovem zdravju. Priljubljena in obiajna je tudi manipulativna metoda, ki v zdravju kodljivem produktu, kot je mleko, posebej poudari sestavino, ki je nesporno pomembna za prehrano in na podlagi te snovi celotnemu ivilu preraunljivo dvigne vrednost. Tako mlena industrija in njeni pomagai e leta reklamirajo mleko, e da je zaradi kalcija in beljakovin tako zdravo in pomembno za mone kosti. ivalske beljakovine, posebno tiste v mleku, so zelo dober pospeevalec rasti raka. To je dokazano z raziskavami. Profesor dr. T. Colin Campbell je to problematiko raziskal v okviru svoje Kitajske tudije, ki so jo financirali ameriki in kitajski davkoplaevalci. V njej ugotavlja: Katera beljakovina se kae vseskozi kot mono in trajno rakotvorna? Kazein, ki predstavlja 87 % vseh beljakovin v kravjem mleku, podpira vse faze rasti raka. Obstajajo breztevilne druge raziskave, ki opozarjajo na znatno ogroenost zdravja zaradi uivanja mleka. Vendar to e ni vse. Po eni od raziskav vicarskega Zveznega urada za zdravje (BAG) izvira 92 % strupenih snovi v prehrani (dioksin in PCB) iz produktov ivalskega porekla. Najveji posamini dobavitelj strupov je mleko s 47 %! Kalcij celo laje dobimo iz rastlinske hrane. Bioloka razpololjivost kalcija v mleku je v primerjavi z zelenjavo, bogato s kalcijem (npr. brokoli), relativno majhna. To pomeni, da telo kalcija v mleku ne more uspeno prevzeti in izkoristiti. Hrana, bogata z ivalskimi beljakovinami (n.pr. mleni izdelki, meso in jajca), povzroa zaradi visoke vsebnosti veplo vsebujoih aminokislin obutne izgube kalcija z urinom. Nekaj nam mora biti konno jasno: mleko je cenjeno zaradi svojih kodljivih beljakovin, hkrati pa je visoka vsebnost teh beljakovin kriva, da javno obljubljeni kalcij v mleku ostane nekoristen, zaradi nje pa oitno telo izgublja tudi kalcij iz okostja! Prav zaradi tega je osteoporoza najbolj razirjena v deelah, kjer popijejo najve mleka, in najredkeja tam, kjer je poraba mleka najmanja. Samoposebiumevno normalni dravljani ne vedo niti tega, da mleko vsebuje neteto hormonov (rastne hormone, spolne hormone, itd.), ki jih je zaradi zdravstvenega tveganja mogoe dobiti v lekarni samo na zdravniki recept. Bioloki namen kravjega mleka je omogoiti teletu, da zraste v im krajem asu. Ko pa ta hormonski koktajl pride v organizem kot je loveki, ki ni prilagojen za njegovo delovanje, postane celoten vzorec kroninih, vasih celo smrtnih
Veganstvo. Najbolj zdrava prehrana
7

obolenj zaradi uivanja mleka, razumljiv: rak, srne bolezni, sladkorna bolezen, demenca, Alzheimer, kap, debelost itd. Javno razglaanje zdravstvenih prednosti mleka zaradi vsebnosti beljakovin in kalcija je prav tak absurd, kakor e bi strupene gobe razglaali za zdrave samo zaradi zdravih vitaminov, ki jih te strupene gobe nesporno tudi vsebujejo. Mit, da so meso in mleni izdelki zdrava hrana mit, ki ga e naprej irita mesna in mlena industrija je brez ugovarjanja sprejet s strani veinoma neosveenih porabnikov in oitno brezbrinih politikov. Poleg tega Evropska unija in drave po svetu subvencionirajo meso in mleko z davnim denarjem, eprav so ta ivila nezdrava in eprav je njihova proizvodnja kruta do ivali. Ta politini pristop je popolnoma nesprejemljiv, saj oitno pripisuje veji pomen ekonomskim interesom mesne in mlene industrije kot javnemu zdravju, ki bi moralo biti glavni cilj vseh vlad. Zdravo prehrano celo mediji pogosto zaniujejo. V posameznih primerih nikoli ni mogoe dokazati, ali je novinar le neveden ali pa gre za tesno povezavo z ivinorejsko industrijo in s tem za ekonomske interese v ozadju. Primer: leta 2004 je umrl dojenek, ki naj bi ga stari domnevno hranili z vegansko hrano. Vendar pa ta otrok pravzaprav sploh ni jedel niesar, torej tudi veganske hrane ne! Izgubil je apetit, ker je zbolel za pljunico, bolezen pa ni bila zdravljena. Osupljivo je dejstvo, da otroka niso hranili z zdravo, vegansko hrano, ampak so bili njegovi stari privrenci neke takoimenovane prahrane. Ta prahrana pa ni imela prav ni skupnega z zdravo, v prehranskem in fiziolokem pogledu polnovredno vegansko prehrano. Kot se pogosto zgodi, mediji niso pomislili, da bi bilo nujno potrebno raziskati ali pa vsaj preveriti osnove veganske prehrane s stalia prehranske znanosti. Ne, namesto tega so z znanimi predsodki ornili vegansko prehrano v interesu in v prid ivinorejske industrije, eprav konkretni primer ni imel ni opraviti z veganstvom. V javnosti pa ostane slab vtis o veganski prehrani, kar je seveda v interesu ivinorejske industrije. Po drugi strani pa milijone ljudi trpi in umira zaradi masovne zgreene prehrane, posebno zaradi uivanja mesa, mleka, mlenih izdelkov, jajc, ivalskih maob in beljakovin, ki povzroajo debelost, visok krvni pritisk, srni infarkt, angino pektoris, mogansko kap, arteriosklerozo, osteoporozo, raka, diabetes, Alzheimerjevo bolezen in druge kronine bolezni. tevilne znanstvene raziskave o prehrani, opravljene v zadnjih letih, so pokazale, da je uivanje ivalskih produktov povezano s natetimi tekimi boleznimi. Prav tako je bilo z raziskavami dokazano, da je veliko rib onesnaenih z osupljivo visokimi koliinami
8

Veganstvo. Najbolj zdrava prehrana

okoljskih strupov, kot so dioksin in teke kovine. Univerzi v Barceloni in Granadi sta leta 2009 v ve tudijah raziskali obremenjenost otrok in nosenic z ivim srebrom ter odkrili oitno povezavo med koliino zauitih rib in koliino ivega srebra v organizmu. Poviana koncentracija ivega srebra je nedvoumno vplivala na umske sposobnosti (pomnjenje, govor) in zakasnitev razvoja otrok. Ve raziskav, med drugimi tudi francoska iz leta 2007, odkriva, da so prav ribe in mleko najpomembneji viri vnosa strupenih snovi (dioksinov, furanov in dioksinom podobnih PCB-jev). Veliko raziskav je pokazalo povezavo med uivanjem mleka in tevilnimi hudimi boleznimi, kot so rak dojke, rak prostate, Alzheimerjeva bolezen, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, diabetes tipa I, diabetes tipa II, rak jajnikov, osteoporoza, itd.Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila podatke o globalni razirjenosti raka dojke, ki jasno kaejo na sorazmerje s porabo mleka po svetu. Poroilo EU-BST-Human-Report, ki je nastalo po naroilu EU, navaja izsledke raziskave o vplivu porabe mleka na loveko zdravje in zakljuuje z ugotovitvijo, da hormoni iz mleka podpirajo rast malignih tumorjev, posebno raka dojke in prostate. Milijone bolnih in mrtvih ljudi, rtev prehranjevanja z ivili ivalskega izvora, mediji oitno sprejemajo kot normalno. e pa gre v enem samem primeru zaradi domnevno veganske prehrane (ki niti ni bila veganska) in neodgovornih starev nekaj narobe, ne nastane le vik in krik v medijih, ampak pravcato ogorenje nepouenih potronikov in predstavnikov ivinorejske industrije. Ti izbruhi slabo podkovanih novinarjev in lobistov mesne, perutninske in mlene industrije so v popolnem nasprotju z ugotovitvami resnih znanstvenikov in izjavami priznanih strokovnjakov za prehrano. Tako sta, na primer, leta 2003 strokovni zdruenji ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada) v skupni izjavi jasno zavzeli stalie o zdravstvenih koristih veganske prehrane. V teh dveh organizacijah je najti najbolj priznane prehranske strokovnjake iz ZDA in Kanade. Samo ADA ima okoli 70.000 lanov. V izjavi med drugim beremo: Dobro nartovana veganska prehrana in druge vrste vegetarijanskega prehranjevanja so primerne za posameznike v vseh ivljenjskih obdobjih, tako med nosenostjo in dojenjem, kot tudi v zgodnjem in kasnejem otrotvu ter mladostnitvu. Tudi profesor dr. Claus Leitzmann, eden izmed najbolj znanih in uglednih nemkih prehranskih strokovnjakov, je nedvoumen:
Veganstvo. Najbolj zdrava prehrana
9

tudije na veganih, ki so bile izvedene po celem svetu in tudi pri nas, kaejo, da so vegani v povpreju obutno bolj zdravi kot ostalo prebivalstvo. Pogosteje imajo telesno teo, krvni pritisk, krvne maobe in holesterol, ledvino funkcijo, kakor tudi splono zdravstveno stanje v mejah normalnega. Leta 2009 je ADA (American Dietetic Association) objavila posodobljeno izjavo o svojem staliu glede vegetarijanske in veganske prehrane ter e okrepila svojo podporo tema nainoma prehrane. ADA zakljuuje, da so dobro nartovane in izvedene vegetarijanske oblike prehranjevanja vkljuno z vegansko prehrano zdrave in primerno hranljive za odrasle, dojenke, otroke in mladostnike ter da celo lahko pomagajo prepreevati in zdraviti kronine bolezni, kot so bolezni srca, rak, debelost in sladkorna bolezen. Izjava, objavljena julija 2009 v reviji Journal of the Americal Dietetic Association, izraa uradno stalie ADE glede vegetarijanske in veganske prehrane: Stalie American Dietetic Association je, da so vegetarijanski naini prehranjevanja, vkljuno s popolnoma vegetarijansko ali vegansko prehrano, zdravi, prehrambeno-fizioloko zadostni, obenem pa zagotavljajo zdravstvene koristi pri prepreevanju in zdravljenju doloenih bolezni. Dobro nartovana vegetarijanska prehrana je primerna za posameznike v vseh ivljenjskih obdobjih, tako med nosenostjo in dojenjem, kot tudi za otroke vseh starosti, adolescente in portnike. PCRM (Physicians Committee for Responsible Medicine, zdravnika komisija za odgovorno medicino) je neprofitna zdravstvena organizacija za preventivno medicino, klinine raziskave in vije etine standarde ter vejo uinkovitost raziskav. PCRM priporoa veganstvo kot najbolj zdravo prehrano in to tudi logino prepriljivo utemeljuje: Veganska prehrana, ki ne vsebuje nobenih ivalskih produktov, je celo bolj zdrava kot vegetarijanska prehrana. Veganska prehrana ne vsebuje holesterola in ima manj maob, nasienih maob in kalorij kot vegetarijanska hrana, saj izkljuuje mlene izdelke in jajca. Znanstvene raziskave kaejo, da se tevilo zdravstvenih koristi poveuje z zmanjevanjem koliine hrane ivalskega izvora v prehrani, zato je veganska prehrana najbolj zdrava izmed vseh. Dr. T. Colin Campbell, avtor knjige Kitajska tudija: najceloviteja kdajkoli izdelana tudija o prehrani in osupljivih posledicah prehrane ter hujanja na dolgorono zdravje, takole pojasnjuje koristi rastlinske prehrane:
10

Veganstvo. Najbolj zdrava prehrana

Veliko veino vrst raka, srno-ilnih bolezni in drugih degenerativnih bolezni lahko preprosto prepreimo s prehodom na rastlinsko prehranjevanje. Dr. T. Colin Campbell, zasluni profesor prehranske biokemije na univerzi Cornell, je bil ve kot 40 let eden izmed vodilnih znanstvenikov na podroju prehranskih raziskav. Objavil je ve kot 300 raziskovalnih lankov. Njegova zapuina, projekt Kitajska tudija, je najobseneja raziskava o zdravju in prehrani, ki je bila kdajkoli objavljena. Nekaj citatov iz knjige Kitajska tudija prof. dr. Colina Campbella: Tisti, ki so jedli veinoma ivila ivalskega porekla, so najpogosteje trpeli zaradi kroninih bolezni. Celo relativno majhne koliine ivil ivalskega izvora so izzvale neugodne posledice. Ljudje, ki so jedli veinoma hrano rastlinskega porekla, so bili najbolj zdravi in niso bili nagnjeni h kroninim obolenjem. Katera beljakovina se kae vseskozi kot mono in kontinuirano rakotvorna? Kazein, ki predstavlja 87 % vseh beljakovin v kravjem mleku, podpira vse faze rasti raka. Hranljive snovi iz ivil ivalskega izvora so pospeile rast tumorja, medtem ko so hranljive snovi iz rastlinskih ivil razvoj tumorja zavirale. Vano je spoznanje, da je z beljakovinami in maobami bogata hrana ivalskega porekla tesno povezana s spolnimi hormoni in zgodnjo prvo menstruacijo, saj oboje poveuje tveganje za nastanek raka dojke. To samo potrjuje, da svojih otrok ne bi smeli hraniti z ivili ivalskega porekla. Raziskave v okviru Kitajske tudije so na zelo prepriljiv nain pokazale povezanost med potronjo ivalskih beljakovin in pogostostjo pojava raka v druinah. Ljudje, ki so najpogosteje jedli ivalske beljakovine, so najpogosteje zboleli za srnimi boleznimi, rakom in diabetesom. Ti rezultati (...) povedo, da je potek srnih obolenj, sladkorne bolezni in debelosti s pomojo zdravega naina prehrane reverzibilen, da je torej na ta nain mogoe ozdraveti. Druge raziskave kaejo, da so razline vrste raka, avtoimunske bolezni, zdravje kosti in ledvic, motnje vida in pokodbe moganov zaradi staranja (kognitivne motnje in Alzheimerjeva bolezen) v prepriljivi meri pod vplivom prehrane. Najpomembneji je podatek, da je nain prehVeganstvo. Najbolj zdrava prehrana
11

rane, ki je ta obolenja lahko izniil ali prepreil, vseboval ista polnovredna rastlinska ivila, ki so dokazano podpirala zdravje tako v mojih eksperimentalnih raziskavah kot tudi v Kitajski tudiji. Rezultati so se ujemali. Dananji znanstveni dokazi, ki so jih zbrali raziskovalci celega sveta, kaejo, da je hrana, ki je koristna za prepreevanje raka, prav tako dobra za prepreevanje srnih obolenj, debelosti, diabetesa, katarakte (sive mrene), makularne degeneracije, Alzheimerjeve bolezni, kognitivnih motenj, multiple skleroze, osteoporoze in drugih bolezni. Vrhu tega lahko taka prehrana koristi vsakomur, ne glede na posameznikove genetske zasnove ali osebna nagnjenja. Vse te bolezni in e tevilne druge imajo isti vzrok: nezdrav, v veliki meri toksien nain prehranjevanja in ivljenja, ki kae preseek dejavnikov, ugodnih za razvoj bolezni, in primanjkljaj dejavnikov, ki bi podpirali zdravje. Z drugimi besedami: zahodnjaki nain prehrane. Obstaja pa tudi oblika prehrane, ki vse te bolezni prepreuje: prehrana, ki temelji na polnovrednih ivilih rastlinskega izvora. Na kratko, gre za vekratne zdravstvene koristi ivil rastlinskega izvora in veinoma prezrta tveganja hrane ivalskega izvora, ki obsega vse vrste mesa, mlene produkte in jajca. Priel sem do spoznanja, da so nekatere od naih visoko cenjenih tradicij zgreene in da se v veliki meri zamegljuje pravo zdravstveno stanje. Najbolj obalovanja vredno pa je, da najvijo ceno plaa ni hudega slutea javnost. Moj cilj je odpraviti zmedo, zopet poenostaviti zdravje in pri tem podpreti svoje trditve s strokovno preverjenimi prehranskimi raziskavami, objavljenimi v strokovno preverjenih profesionalnih publikacijah. Eno od spoznanj, ki so me v raziskovanju prehrane najbolj razveselila, je, da sta dobra prehrana in dobro zdravje preprosto dosegljiva. Kljub temu, da je bioloka povezanost med hrano in zdravjem izjemno zapletena, je sporoilo preprosto. Priporoila vseh najpomembnejih raziskav so tako enostavna, da jih lahko strnem v enem samem stavku: jejte polnovredna ivila rastlinskega izvora in zmanjajte porabo preienih (pojasnilo: predelanih) jedi, soli ter maob na minimum. Vseeno je, e znanstveniki, zdravniki in politiki, ki odloajo, verjamejo, da se bo javnost spremenila ali ne, vsak nestrokovnjak mora vedeti, da je prehrana na osnovi polnovrednih rastlinskih ivil dale najbolj zdrava oblika prehrane.
12

Veganstvo. Najbolj zdrava prehrana

Dr. Caldwell Esselstyn je bil 1994/1995 imenovan za najboljega zdravnika ZDA. On je npr. uvedel nekdanjega predsednika ZDA Billa Clintona v vegansko prehrano. Dr. Esselstyn je napisal knjigo Prevent and Reverse Heart Disease (Prepreite in obrnite potek srne bolezni). V tej knjigi poroa o svoji raziskavi, izvedeni v 80-tih in 90-tih letih, v kateri se je ukvarjal s tekimi srnimi bolniki, ki jim ni bilo ve mogoe pomagati z zdravili ali operacijo in pred katerimi je bilo esto le e kratko ivljenje. Vsi pacienti, ki so se dosledno drali njegove nemastne veganske prehrane, niso samo doakali izida njegove knjige, ampak so si znova pridobili svoje zdravje. Spoznanja Dr. Esselstyna in drugih znanstvenikov kaejo, da ne bi bilo treba nikomur zboleti za koronarnimi srnimi boleznimi, saj so pogojena z napano prehrano povzroajo jih uivanje mesa, mleka, mlenih izdelkov, jajc in rib. Dr. Esselstyn tudi naravnost pove, zakaj niti vegetarijanska prehrana ni zdrava: Uivanje maob povzroi, da telo samo ustvari velike koliine holesterola, zaradi esar vegetarijanec, ki se hrani z oljem, maslom, sirom, mlekom, sladoledom ter oblitim in polnjenim pecivom, zboli za koronarno srno boleznijo, eprav se izogiba mesu. Dr. Esselstyn v vseh svojih javnih nastopih in v svoji knjigi poudarja, da je zdrava samo isto rastlinska prehrana brez kakrnihkoli produktov ivalskega izvora. Samo taka hrana lahko preprei ali ozdravi srne bolezni. Odklanja kakrnokoli odstopanje od stroge veganske prehrane: Klju do uspeha je v doslednem upotevanju podrobnosti. V naem programu popolnoma izloimo vnos vseh gradnikov arterioskleroze. Brez izjeme. Pacienti morajo izrek Malce ne more koditi izbrisati iz svojega besednega zaklada in misli. Danes vemo, da dri ravno nasprotno: e isto malo lahko koduje in tudi v resnici koduje. Kljub ogromni koliini dokaznega gradiva na osnovi resnih znanstvenih dejstev pa velik del medijev, neobveenih zdravnikov in tako imenovanih prehranskih strokovnjakov raje razirja pristranska mnenja, zavajajoe trditve industrije in napane, zastarele doktrine. Vse skupaj je prvovrsten kandal zdravstvene politike. Za zdravstvene strokovnjake bi moralo biti prepreevanje bolezni pomembno vsaj toliko kot zdravljenje bolezni. Vendar pa milijarde dolarjev vreden zdravstveni sistem vkljuno z zdravniki, bolninicami, farmacevtskimi podjetji, itd. zaslui veino denarja z zdravljenjem bolezni. Vsestranska preventivna zdravstvena politika bi to zdravstveno industrijo prikrajala za velik del njenega prihodka.
Veganstvo. Najbolj zdrava prehrana
13

e gledamo z vidika vpliva, ki ga imajo zdravstvena, mesna in mlekarska industrija na politiko, ni presenetljivo, da je prepreevanje bolezni z bolj zdravim prehranjevanjem zapostavljeno. Velik del ivilske industrije zaslui veliko denarja s prodajo nezdrave hrane. Posledino zdravstvena industrija udovito zaslui z zdravljenjem bolezni, ki jih je povzroila nezdrava prehrana. Tako se sklene krog, v katerem trpijo ljudje, ivali in okolje. Seveda lahko vsak povpreno inteligenten lovek uvidi, da je v njegovem lastnem interesu, da sam poskrbi za zdravo prehrano. Raznovrstna in primerno nartovana veganska prehrana je najbolj zdrava oblika prehranjevanja. Vendar pa ni brezpogojno zdrava vsaka prehrana, ki izkljuuje meso, mleko, sir in ribe. eprav tevilne znanstvene raziskave o prehrani ugotavljajo, da je veina vegetarijancev in veganov bolj zdravih od mesojedcev, pa mora biti veganska prehrana e vedno raznovrstna in dobro uravnoteena, da je zdrava! Razen tega tudi ne sme vsebovati preve rafiniranega sladkorja in olj oz. maob. Vegani morajo biti zlasti dobro seznanjeni s potencialnimi viri vitamina B12, ki ga proizvajajo samo mikroorganizmi (bakterije) in ga zato v glavnem najdemo v hitro pokvarljivih ivalskih produktih, kot so meso, drobovina in mleko. Domnevno lahko nekatere vrste rastlinske hrane pod doloenimi pogoji vsebujejo dovolj vitamina B12, vendar je ta vir preve negotov, zato se na tem mestu vanj ne bomo poglabljali. Monost pomanjkanja vitamina B12 je eden izmed glavnih argumentov, zaradi katerega tako imenovani strokovnjaki odsvetujejo vegansko prehrano. Da bi bilo veganstvo tudi v resnici najbolj zdrav nain prehranjevanja, je treba poskrbeti za raznovrstnost hrane in primeren vnos vitamina B12. Z zdravnikega vidika je priporoljivo poskrbeti za zadosten vnos vitamina B12 z uivanjem obogatenih ivil (sokov, sadno-itnih ka za zajtrk, sojinega mleka, itd.), in, zaradi popolne gotovosti, z jemanjem prehranskega dodatka z vitaminom B12. V nasprotnem primeru je potrebno redno preverjati nivoje vitamina B12 v krvi. Vendar pa bi bilo absurdno, da bi zavrnili vegansko prehrano zaradi skrbi glede pomanjkanja vitamina B12, upotevaje vso kodo, ki jo telesu naredijo meso, mleni izdelki in ribe. Kazati s prstom na potencialno pomanjkanje vitamina B12 ki se mu lahko zlahka izognemo z uivanjem obogatene hrane in jemanjem dodatka in e naprej jesti meso, mlene izdelke itd., ki oitno kodujejo naemu zdravju, je ne le docela nesorazmerno, ampak prav nerazumno. Preberite, prosim, knjigo Kitajska tudija prof. dr. Colina Campbella. Ali e bolje: pretudirajte jo! To bo zagotovo najbolj pomembna knjiga vaega ivljenja.
14

Veganstvo. Najbolj zdrava prehrana

Gre za vae zdravje, za kakovost vaega ivljenja v starosti, vendar tudi za zdravje in ivljenje vaih otrok, za katere ste odgovorni. Dr. Esselstyn opozarja v svoji knjigi Prevent and Reverse Heart Disease (Prepreite in obrnite potek srne bolezni), da ima 70 % amerikih najstnikov v starosti 12 let zaradi tipine zahodnjake prehrane z mesom, mlekom, mlenimi izdelki in rafiniranim sladkorjem v ilah maobne obloge, ki so neposredni predhodnik srnih obolenj. K temu se prilega navedek dr. Campbella: Preiskava v vojni padlih amerikih vojakov, ki so bili v povpreju stari samo 22 let, je pokazala, da ima 77,3 % pregledanih vojakov srce z izraenimi simptomi srnega obolenja. Pri starosti 22 let! Preteki in nesposobni za vojako slubo so bili pred tem e izloeni! Vsak otrok si zaslui, da s kar najbolj zdravo prehrano pridobi kar najbolje telesno in duevno zdravje in s tem kar najbolje monosti na startu v ivljenje. V ta namen ima vsak otrok pravico do zdrave, raznolike veganske prehrane. Ena od bistvenih odgovornosti starev oz. vzgojiteljev je, da se v interesu svojih otrok seznanijo z resnim, znanstveno utemeljenim znanjem o prehrani in to znanje tudi dosledno prenaajo v prakso. Poskrbite tudi za ivljenje in zdravje vaih hinih ljubljenkov, ker ste odgovorni tudi zanje. Veganska prehrana namre ni samo za ljudi najbolj zdrava. Celo domae ivali, posebno psi, so bolj zdravi in ivijo dlje ob uravnoteeni veganski prehrani. To potrjujejo tako bogate izkunje z veganskimi ljubljenki kot tudi eksperimenti prof. Campbella. Moj vegansko hranjen pes Felix je doakal 19 let. Leto za letom vedno znova ugotavljam isto: kdor je proti veganstvu, bodisi ne ve dovolj o njem ali pa zaslui s prodajo ivil ivalskega izvora. Prof. Campbell je vegansko prehrano predstavil takole: Prvi mesec vam mogoe predstavlja izziv, potem pa je vse mnogo laje. In za mnoge izmed vas bo to pravi uitek. Vem, da si je teko predstavljati, preden doivi sam, toda spremenil se vam bo ut okuanja, ko se boste hranili samo z rastlinskimi ivili ... eprav lahko prehodna faza predstavlja izziv v psiholokem in praktinem pogledu, pa na koncu rastlinsko hrano uivate z vejim veseljem in zadovoljstvom. Zahteva as in malo prizadevanja. Mogoe vas vaa druina in prijatelji ne bodo podprli. Toda zdravstvene koristi so pravcati ude. In preseneeni boste, kako je preprosto, ko vam bo novi nain prehranjevanja priel v navado.
Veganstvo. Najbolj zdrava prehrana
15

Toplo priporoam za nadaljni tudij:


T. Colin Campbell, Kitajska tudija Najceloviteja tudija o prehrani in zdravju kdajkoli narejena, SITIS Maribor, ISBN 978-961-9092-23-1 Caldwell B. Esselstyn, Prevent and Reverse Heart Disease (Prepreite in obrnite potek srne bolezni), Avery (Penguin Group) Maria Rollinger, Milch besser nicht (Mleka raje ne), JOU-Verlag Kleine Zusammenfassung der gesundheitlichen Schdigungen durch Milch-produkte (Kratek povzetek zdravstvene kodljivosti mlenih produktov), www.ProVegan.info/schaedigung-milch John Robbins, The Food Revolution: How Your Diet Can Help Save Your Life and Our World (Revolucija hrane: kako lahko s hrano reite sebe in svet) Physicians Committee for Responsible Medicine, www.pcrm.org Gill Langley, Vegan Nutrition (Veganska prehrana) ADA (American Dietetic Association), Izjava o staliu glede zdravstvenih koristi vegetarijanske in veganske prehrane, 2009, www.ProVegan.info/ada Seznam nutricionistinih tudij s celega sveta: www.ProVegan.info/studien Gabel statt Skalpell (Vilice namesto skalpela), zelo dober in informativen film na DVD o delu prof. Campbella, Dr. Esselstyna in drugih znanstvenikov TV poroilo NDR (Norddeutscher Rundfunk, ARD) o zdravju kodljivih posledicah uivanja mleka, www.ProVegan.info/video-milch Angel Flinn, blog avtorice iz zdruenja Gentle World o veganski prehrani, www.care2.com/ causes/animal-welfare/blog/vegan-123/ Zemljani (Earthlings), pretresljiv dokumentarec o industrijski vzreji ivali, Joaquin Phoenix kot pripovedovalec, www.ProVegan.info/video-earthlings-en

16

Veganstvo. Najbolj zdrava prehrana

Veganstvo
Za lovekove pravice
Priblino ena milijarda (1.000.000.000) ljudi na svetu strada. Vsako leto zaradi lakote umre okoli 30 milijonov (30.000.000) ljudi ali ena oseba vsako sekundo.
Vsak dan zaradi lakote umre med 6.000 in 43.000 otrok, istoasno pa mesna in mlena industrija porabljata okrog 40 % svetovnega ulova rib, okrog 50 % svetovnega pridelka ita in priblino 90 % svetovnega pridelka soje za prehrano koristnih ivali! 80 % lanih otrok ivi v dravah, ki pridelajo preseek ivil, medtem ko tamkajnji otroci ostanejo lani in prestradani, ker gre preve ita za hrano ivine oz. v izvoz.
Veganstvo. Za lovekove pravice
17

Absurdno, kandalozno in neopraviljivo je, da tratimo vire s hranjenjem ivali z rastlinsko hrano, da bi pridobili zdravstveno problematine ivalske produkte. Za pridelavo enega samega kilograma mesa je potrebnih do 16 kilogramov rastlinske hrane in 10 do 20 ton (10.000 do 20.000 litrov!) vode, odvisno od vrste ivali. eprav so prebivalci drav tretjega sveta pogosto lani in celo umirajo od lakote, mnoge izmed teh drav izvaajo kmetijske pridelke v industrijsko razvite drave, kjer jih uporabljajo kot hrano za ivino. Gotovo poznate znan izrek: ivali bogataev jedo kruh reveev. Primer: lakota v Etiopiji je leta 1984 izbruhnila zato, ker so pridelke izvaali v Evropo in z njimi hranili ivino, in ne zato, ker tamkajnje kmetijstvo ne bi moglo pridelati ve hrane. Zaradi lakote je umrlo na desettisoe ljudi, medtem pa so evropske drave e naprej uvaale ito iz Etiopije in z njim hranile piance, praie in krave. e bi tisto ito uporabili za prehrano Etiopijcev, lakote ne bi bilo. V Gvatemali je podhranjenih priblino 75 % otrok, mlajih od 5 let, obenem pa drava pridela ve kot 17.000 ton mesa za izvoz v ZDA. Za prehrano ivali, ki jih zakoljejo, da pridobijo to meso, porabijo ogromne koliine ita in soje pridelkov, s katerimi posledino ne morejo nahraniti podhranjenih otrok. Torej, namesto da bi hranili lane ljudi po svetu, jim jemljemo hrano in z njo redimo trpee koristne ivali, da lahko poteimo svojo odvisnost od mesa, jajc in mlenih izdelkov, ki nam na koncu prinesejo bolezen. Leta 2002 so v anglekem dnevniku The Guardian zapisali: Oitno je, da je veganska prehrana edini etini odgovor na verjetno najbolj perei problem socialne nepravinosti na svetu (svetovno lakoto). Dr. Walden Bello, direktor ustanove Institute for Food and Development Policy, pravi, da je na svetu dovolj hrane za vse. Vendar je tragino, da se veliko hrane in virov na svetu namenja za vzrejo goveda in drugih rejnih ivali torej hrane za premone medtem ko milijoni otrok in odraslih trpijo zaradi podhranjenosti in stradanja. Izjava Worldwatch Institute je nedvoumna: Uivanje mesa je neuinkovita poraba it ita so porabljena bolj uinkovito, e jih neposredno zauijejo ljudje. Nenehna rast donosa mesne proizvodnje
18

Veganstvo. Za lovekove pravice

je odvisna od hranjenja ivali z iti, kar vodi do konkurennega boja za ita med bogatimi mesojedci in revnimi po svetu. Zgoraj omenjeni dr. W. Bello je poudaril, da je reja ivali zaradi mesa potrata virov: ... prehranjevanje bogatih ljudi po svetu s hitro hrano in mesom ohranja svetovni prehranski sistem, ki lanim odteguje vire hrane. Philip Wollen je nekdanji podpredsednik Citibanke, ki ga je pri 34 letih avstralska Revija za gospodarstvo vkljuila na listo 40-tih najvplivnejih vodilnih ljudi. Pri 40 letih je popolnoma spremenil svoje ivljenje, ker je hotel prispevati svoj dele k boju proti zloinom nad ivalmi, ljudmi in okoljem: Ko potujem po svetu, vidim, kako revne deele prodajajo svoje ito Zahodu, medtem ko jim lastni otroci v naroju stradajo. In Zahod s tem itom krmi ivino. Ali res lahko samo na ta nain pridemo do zrezka? Ali sem res edini, ki vidi, da je to zloin? Verjemite mi, vsak kos mesa, ki ga pojemo, je udarec v objokani obraz lanega otroka. Kako naj e molim, potem ko pogledam temu otroku v oi? Zemlja lahko rodi dovolj hrane za zadovoljitev potreb vseh ljudi, ne pa tudi za zadovoljitev pohlepa vseh ljudi. Dva citata Jeana Zieglerja, bivega lana vicarskega dravnega zbora in posebnega poroevalca ZN za lovekove pravice do hrane: Svetovni pridelek itaric znaa priblino 2 milijardi ton na leto. Preko 500.000 ton gre za hrano ivini v bogatih dravah medtem ko v 122 dravah Tretjega sveta po podatkih statistike ZN vsak dan umre od lakote 43.000 otrok. Pri tem grozotnem masovnem umoru noem ve sodelovati: za zaetek ne jem ve mesa. Otrok, ki danes umre zaradi lakote, je umorjen. Kdo ga je umoril? Vsi, ki sodelujejo v tem sistemu. Torej tudi tisti potroniki, ki s svojim nakupom ta sistem financirajo! Politika, posebno politika EU, proti vsaki logiki in morali bogato subvencionira mesno in mlekarsko industrijo z davkoplaevalskim denarjem. Kmetijske
Veganstvo. Za lovekove pravice
19

subvencije EU predstavljajo skoraj polovico prorauna EU, ve kot 50 milijard evrov na leto. Absurdnost in nesmiselnost subvencij EU postane e bolj oitna, e vemo, da so do 1. januarja 2010 ve let hkrati financirali kampanjo proti kajenju in gojenje tobaka ter s tem zapravljali davkoplaevalski denar. Vse ve ribikih ladjevij iz industrializiranih drav vkljuno z ZDA, Japonsko in evropskimi dravami kupuje ribolovne pravice v vodah, ki obkroajo revne drave v Afriki, Juni Ameriki in drugod. Ko izropajo te vode, gredo drugam, za seboj pa pustijo opustoen ekosistem in lane domaine. V lanku, objavljenem v britanskem dnevniku The Guardian, pie: Lahko jemo ribe, vendar le, e smo pripravljeni nositi odgovornost za poruenje morskih ekosistemov in ker evropske ladje ropajo zahodnoafrika morja lakoto najrevnejih ljudi na Zemlji. Iz tega neizogibno sledi, da je edina trajnostna in socialno pravina reitev, da prebivalci bogatega sveta postanejo vegani, tako kot veina ljudi na Zemlji. Vsakdo izmed nas ima vsak dan na voljo, da se odloi, ali eli z nakupom mesa, mleka, sira, jajc in rib sodelovati v krutem sistemu ivinorejske industrije, ki je odgovoren za smrt milijonov lanih otrok in odraslih. Toplo priporoam za nadaljni tudij:
John Robbins, The Food Revolution How Your Diet Can Help Save Your Life and Our World. Odlina knjiga, ki jo toplo priporoam! Philip Wollen, posnetek govora, spletna stran www.ProVegan.info/video-philip-wollen

20

Veganstvo. Za lovekove pravice

Veganstvo
Moralni razlogi
V dananji drubi se izkorianje ivali za loveko uporabo (npr. reja krav mlekaric), njihovo muenje (npr. poskusne ivali) in ubijanje (npr. ivali za zakol), teje za popolnoma normalno in tudi moralno sprejemljivo.
Evolucija je dala ljudem sposobnost in sredstva za izkorianje ivali. Privilegirani poloaj predstavlja za lovetvo skunjavo, da si prisvoji pravico monejega. Ta samopodeljena pravica se nato uporablja kot moralna osnova za izkorianje, muenje in ubijanje ivali.
Veganstvo. Moralni razlogi
21

V nasprotju s tem pa moralne vrednote nae drube ne temeljijo na pravici monejega. Pravi etini okvirji ne dovoljujejo monejim, da enostavno in poljubno postavljajo moralna pravila, da bi zadostili lastnim interesom. Zato se pravica monejega in prave moralne vrednote medsebojno izkljuujejo. eprav je jasno, da pravica monejega ni skladna z moralnimi vrednotami nae drube v resnici je namen moralnih vrednot zaititi ibkeje pred samovoljnimi dejanji monejih je e vedno potrebno preuiti, ali lahko lovekovo izkorianje ivali kakorkoli opraviimo kot moralno sprejemljivo. V poskusu, da bi moralno opraviila izkorianje ivali, se druba posluuje posebnega etinega konstrukta. loveka vrsta sama sebi pripisuje vijo lastno vrednost in enostavno izkljuuje ivali iz sicer veljavnih etinih meril. Mogonost tako imenovane pravice monejega nam preprosto dovoljuje, da dvignemo lastno vrednost in izkljuimo ivali. Ta posebni konstrukt, ki ga ljudje uporabljajo kot moralno opraviilo za izkorianje ivali, je potrebno logino preuiti, e je zdruljiv s pravo moralo, tako da se lahko odloimo, ali se ga da na kaken nain moralno utemeljiti. Kot e reeno, pa je znailnost prave morale, da ni odvisna od pravice monejega, njena veljavnost pa ni odvisna od interesov monejega. Predstavljajmo si, da obstaja bolj razvito superbitje, ki je v primerjavi s lovekom veliko moneje in inteligentneje. (Ni nemogoe, da bodo znanstveniki nekega dne s pomojo genetskega ineniringa ustvarili takno bitje.) Tako superbitje bi verjetno imelo enako nadvlado nad ljudmi, kot jo imajo ljudje danes nad ivalmi. Samoposebiumevno bi se superbitja imela za vevredna od ljudi. Samoposebiumevno bi superbitja vpeljala podoben etien konstrukt, s katerim bi ljudi izkljuila iz sicer veljavnega sistema moralnih meril. Ali bi potem ta superbitja imela moralno pravico monejega, da muijo ljudi na industrijskih farmah ali v koncentracijskih taboriih do konca ivljenja? koljejo ljudi v klavnicah, nekatere celo pri polni zavesti? vedno znova oplojujejo loveke matere, da jim lahko kradejo mleko? jemljejo nenehno noseim materam dojenke, da ne bi pili njihovega mleka?
22

Veganstvo. Moralni razlogi

ubijajo dojenke, ki so jih odvzeli lovekim materam, da jih lahko predelajo v klobase in drugo meso? ubijajo z BSE okuene ljudi in njihove sorodnike v masovnih klavnicah? prevaajo ljudi po ve dni brez hrane in vode? testirajo na ljudeh zdravila, ne glede na trpljenje, povzroeno s tem? izvajajo krute znanstvene raziskave na ljudeh? testirajo na ljudeh strupe, da bi doloili smrtni odmerek? imajo obrede ubijanja ljudi v bikoborskih arenah za kulturno slavje? postavljajo zaprte ljudi na ogled in te zapore imenujejo ivalski vrt? v t. i. cirkusih razkazujejo ljudi, ki jih prisilijo k izvajanju trikov? streljajo ljudi in temu pravijo portni lov, pri tem pa celo trdijo, da so to okoljevarstveni ukrepi? izdajajo zakone o zaiti ljudi, ki dovoljujejo ubijanje ljudi nekaterih celo pri polni zavesti za prehrano z njihovim nezdravim mesom in oblaenje v njihove koe? izvajajo poskuse na ljudeh, da bi preizkusili zdravila, razvita za zdravljenje bolezni, ki jih povzroa nezdravo prehranjevanje s lovekim mesom? Verjetno bi se vam zdelo nemoralno, e bi superbitja z vami in vaimi ljubljenimi ravnala na ta nain. Ampak zakaj? Ta superbitja bi imela popolnoma enak odnos do ljudi, kakor ga imajo ljudje danes do ivali. Samo pravica monejega ustvarja moralno osnovo za opravievanje uivanja mesa in vseh krutosti, ki so posledica kupovanja ivil ivalskega izvora. Arthur Schopenhauer je neko rekel: Soutje je osnova morale. To vkljuuje soutje do ibkejega bitja, ki mi je prepueno na milost in nemilost. Seveda vi, kot souten lovek, zagovarjate trditev, da superbitje ravna moralno samo v primeru, da vam in vaim ljubljenim pusti iveti. e torej menite, da je nemoralno, e superbitja izkoriajo ljudi na podlagi samovoljne in samopodeljene
Veganstvo. Moralni razlogi
23

pravice monejega, je edini logini zakljuek, da je enako nemoralno, e ljudje izkoriajo ivali na podlagi istega moralnega konstrukta. Posledino ljudje ravnamo s ibkejimi ivalmi, ki so nam prepuene na milost in nemilost, moralno samo tedaj, ko jih pustimo iveti in jih kot potroniki ne izpostavljamo okrutnemu izkorianju s kupovanjem mesa, mleka in jajc v trgovinah. Ali moralne vrednote obstajajo za vas samo takrat, ko vam koristijo in vas itijo pred pravico monejega? e lahko moralo poljubno prilagajamo in je odvisna od lastnega poloaja in moi, potem to ni prava morala, ampak navidezna morala za uveljavljanje brutalnih egoistinih zahtev do ibkejih, ki si ne morejo pomagati. Taka navidezna morala je pomoni psiholoki konstrukt za kamuflao sodelovanja v zloinih nad ibkejimi bitji in utianje lastne slabe vesti. Kakna morala pa je to, e jo priznavamo samo takrat, kadar imamo od nje surove egoistine koristi na raun ibkejih, zavraamo pa jo v primeru, e bi dovoljevala monejemu od nas, da nam povzroa silno trpljenje, nas izkoria in ubije? Ta hlinjena morala je v resnici pokvarjena navidezna morala, podkrepljena z dvojnimi standardi in moralnimi zloini. Dokazali smo, da posebni etini konstrukt nae drube, ki je trenutno v uporabi v odnosu do ivali, temelji na napanem razmiljanju in protislovni navidezni morali, namenjeni za opravievanje zloinov nad ibkejimi bitji. Zloini, ki so legitimni zaradi te navidezne morale, so uzakonjeni s tako imenovanimi zakoni za zaito ivali, tako da dajejo vtis moralne neoporenosti in vanje na prvi pogled skoraj ni mogoe podvomiti. Vendar pa logini pregled dejstev jasno in vsakomur razumljivo razkriva nemoralo temeljev za izkorianje ivali. Zdaj se lahko odloite: ali se elite skrivati za navidezno moralo in s porabo mesa, jajc in mlenih izdelkov sodelovati v zloinih nad ibkejimi bitji, ali pa elite v svojem ivljenju dati prilonost pravi in nedeljivi morali, ki upoteva pravice in dobrobit ibkejih bitij? Toplo priporoam za nadaljni tudij:
John Robbins, The Food Revolution How Your Diet Can Help Save Your Life and Our World. Odlina knjiga, ki jo toplo priporoam!

24

Veganstvo. Moralni razlogi

Veganstvo
Za zaito in pravice ivali
Na prvi pogled je teko dobiti popolno sliko o razirjenosti in resnosti zlorabljanja ivali. Dogaja se za visokimi stenami, tako da ne pokvari apetita naronikom, torej potronikom mesa, jajc in mlenih izdelkov.
Obasno lahko na televiziji vidimo reportae in dokumentarne filme o obupnih pogojih, v katerih trpijo ivali na industrijskih farmah, v klavnicah, ivinskih transportih, itd. Vendar mesna, perutninska in mlena industrija in tudi politiki potronike hitro pomirijo, e da so ti prispevki lani, prirejeni in
Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali
25

zastareli ali da so prikazani pogoji izjeme, itd.). A vsakdo, ki od blizu pogleda dejstva, hitro ugotovi, da je trpljenje ivali zares strano. Najbolji nain, da dobimo realno sliko, je osebna prisotnost pri dogajanju na industrijskih farmah in v klavnicah ali pa ogled filmov, ki prikazujejo, kaj se dogaja v teh prostorih. Na alost lahko besede opiejo trpljenje samo do doloene mere. Dr. Christiane M. Haupt, vegetarijanka, je napisala razkrivajoe poroilo o svoji izkunji v povsem normalni mesni industriji. Sledi celotno poroilo, ki je (v angleini) na voljo na spletni strani http://www.vegetarismus.ch/heft/98-2/ schlacht-en.htm; slovenski prevod pa na http://www.veggieinfo.net/si-lang/ dejstva/veterinarka.php. Zavoljo majhnega griljaja mesa ... Sprejemamo le ivali, ki so bile pripeljane v skladu z Zakonom o zaiti ivali in so pravilno oznaene, pie na tabli nad betonsko dostavno rampo. Na drugem koncu rampe lei mrtva svinja, otrpla in bleda. Da, nekatere poginejo e med transportom. Srna odpoved. Kakna srea, da sem s sabo vzela svoj stari jopi. eprav je ele zaetek oktobra, ree oster mraz, vendar me ne zebe le zaradi tega. Svoje roke zakopljem v epe, svoj obraz prisilim v prijazen izraz in poskuam posluati direktorja klavnice, ki mi ravnokar razlaga, da ivih ivali e dolgo ne preiskujejo ve, ampak jih zgolj ogledujejo. Kako bi le zmogli preiskati 700 praiev dnevno! Sicer pa bolnih ivali tako ni zraven. Le-te bi takoj poslali nazaj, dobavitelja pa bi doletela obutna kazen. To bi storil le enkrat in nikoli ve! Prikimam zaradi nuje kajti moram skozi to, moram zdrati, teh est tednov moram preiveti in vpraam: Kaj se zgodi z bolnimi svinjami? Za njih obstaja posebna klavnica. Marsikaj izvem o odredbah o transportu ivine in kako se baje vse bolj natanno izvaja zaita ivali. Te besede, izgovorjene na tem kraju, zvenijo prav srhljivo. Medtem se je pod nami do rampe pripeljalo dvonadstropno vozilo za prevoz ivali z veglasno kruleo in cvileo vsebino. Podrobnosti so v jutranjem mraku komajda razpoznavne; scena ima pridih neresninosti in spominja na tista poastna tedenska poroila iz druge svetovne vojne, na sive vagone, polne prestraenih in bledih obrazov na rampah za nalaganje, preko katerih moje s pukami enejo loveko mnoico sklonjenih glav. In nenadoma se sama znajdem v tem dogajanju. Kaj takega sanja le v nonih morah, iz katerih se zbudi ves prestraen in prepoten: v teh jutranjih meglicah, ledenem mrazu in umazani, pridueni svetlobi te neznansko grozne stavbe, te anonimne klade iz betona in jekla in belih ploic, isto zadaj ob robu gozdika; tu se dogaja tisto neizrekljivo, o emer noe nihe ni vedeti.
26

Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali

Kriki so bili prvo, kar sem sliala tega jutra, ko sem prvi prila na obvezno prakso. e je ne opravim, bi to za mene pomenilo izgubo petih let tudija in propad vseh nartov za mojo prihodnost. Toda vse v meni vsaka celica, vsaka misel uti odpor, gnus in zgroenost in zavedam se svoje nepojmljive nemoi: morala bom vse to gledati in ni ne morem storiti proti temu; prisilili me bodo k sodelovanju da se e sama oskrunim s krvjo. e iz daljave, ko sem stopala z avtobusa, so me kriki svinj zadeli kot vbodljaj z noem. est tednov mi bodo polnili uesa, uro za uro, neprenehoma. Zdri. Zate se bo to neko konalo. Za ivali nikoli. Prazno dvorie, nekaj vozil s hladilniki, svinjske polovice na kavljih za bleee razsvetljenimi vrati. Vse je vrhunsko isto. To je prednja stran. Iem vhod, ki se nahaja ob strani stavbe. Dve vozili za prevoz ivali peljeta mimo mene, rumeni arometi v jutranji megli. Slabotna lu mi osvetljuje pot, okna so razsvetljena. Nekaj stopnic in e sem znotraj, od tu naprej je vse v belih ploicah. Ne vidi ive due. Bel hodnik tu je enska garderoba. Ura bo kmalu sedem, hitro se preobleem v belo, belo in e enkrat belo. Izposojena elada se mi groteskno ziblje na mojih ravnih laseh. kornji so preveliki. Stopim na hodnik in se skoraj zaletim v pristojnega veterinarja. Spotljivo se pozdraviva. Jaz sem nova praktikantka. Preden se zares zane formalnosti: Toplo se oblecite, pojdite k direktorju in oddajte svoje zdravstveno sprievalo. Dr. XX vam bo povedal, kje boste prieli. Direktor je dobroduen gospod, ki mi najprej pripoveduje o dobrih starih asih, ko klavnica e ni bila privatizirana. Potem al s tem kona in se odloi, da me bo osebno vodil naokrog. In tako sem torej prispela na to rampo. Na desni so prazne betonske staje, obdane z poledenelimi jeklenimi palicami. Nekatere so e napolnjene s svinjami. Tu prinemo z delom e ob petih zjutraj. Prerivanje, tu in tam ravsanje, nekaj radovednih rilcev se prerine skozi reetke, iskrive oke, drugi so nemirni in zmedeni. Neka velika svinja vztrajno napada drugo; direktor si najde palico in jo vekrat udari po glavi: Sicer se lahko zelo grdo pogrizejo. Spodaj so z vozila za prevoz ivali spustili leseno loputo, prednje svinje se ustraijo tega poevnega, zibajoega prehoda in se umikajo nazaj, vendar tiste od zadaj rinejo proti izhodu, ker je mednje e zlezel gonja in deli mone udarce z gumijasto cevjo. Pozneje se ne bom ve udila mnogim rdeim podplutbam na svinjskih polovicah. Elektrina palica za svinje je medtem e prepovedana, razlaga direktor. Nekatere ivali si poasi in negotovo upajo storiti prve korake, nakar e pljuskne val ostalih za njimi. Ena zdrsne s taco med loputo in rampo, se pobere in epa naprej.
Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali
27

Vse se znajdejo v prehodu iz jeklenih palic, ki jih neizbeno vodi v prazno stajo. Ko morajo okoli vogala na ovinku, se sprednje svinje zagozdijo in ne morejo naprej; gonja besno preklinja in pretepa one zadaj, ki panino poskuajo skoiti na svoje sotrpine. Direktor zmaje z glavo: Brez moganov so. Enostavno brez moganov. Kolikokrat sem e povedal, da ni ne pomaga, e pretepajo one zadaj! Medtem kot otrpla spremljam to igro vse to verjetno sploh ni resnino to le sanja, si dopovedujem , se direktor obrne in pozdravi voznika naslednjega transporterja, ki je priel hkrati s prejnjim in se sedaj pripravlja na raztovarjanje. Razlog, da gre tu vse hitreje, vendar s e ve cviljenja, vidim ele, ko se izza padajoih svinj iz transporterja pojavi moki, ki se vsem, ki niso dovolj hitre, posveti z elektrooki. Strmim vanj, nato v direktorja in slednji ponovno zmaje z glavo: Saj vendar veste, da je to pri svinjah sedaj prepovedano! Mo ga le nejeverno gleda, nato vendarle vtakne svojo napravo v ep. Od zadaj me nekaj dregne v koleno, obrnem se in pogledam v dvoje iskrivih modrih oi. Poznam veliko prijateljev ivali, ki polni navduenja razglabljajo o tako poduhovljenih majih oeh ali o pogledu zvestega psa, kdo pa govori o inteligenci in radovednosti v oeh praia? Te oi bom zelo kmalu spoznala e na drugi nain: nemo bodo kriale zaradi strahu, zaradi boleine bodo otopele, nato bodo izgubile svoj pogled in iztrgane iz oesnih jamic se bodo kotalile po tleh, umazanih s krvjo. Kot z ostrim noem me oplazi misel, ki jo bom v naslednjih tednih sto in stokrat monotono ponovila v duhu: jesti meso je zloin je zloin ... Nato sledi kratek obhod po klavnici, zane se v sobi za odmor. Ena stena ima okna s prostim pogledom na mesarsko halo, kjer se v neskonni vrsti mimo pomikajo obeene blede, krvave svinjske polovice. Ne oziraje se na to sedita dva zaposlena pri zajtrku. Sendvi s klobaso. Njuni beli halji sta popacani s krvjo, pod enim gumijastim kornjem e visi koek mesa. Tukaj je ta neloveki hrup, ki mi malo pozneje v mesarski hali z vso silo udari v uesa, e priduen. Hitro odskoim, ker je svinjska polovica naglo zavila okoli vogala in udarila v predhodno. Oplazila me je, topla je in kot iz testa. To ne more biti resnino to je absurd to je nemogoe. Vse se hkrati zrui name. Ostri kriki. Tuljenje strojev. Ropot ploevine. Oster in ogaben smrad zaganih kocin in zasmojene koe. Sopara iz krvi in vroe vode. Smeh, brezskrbni klici. Bliskajoi se noi, skozi kite zapieni kavlji, na njih visijo razpolovljene ivali brez oi in s trzajoimi miicami. Kosi mesa in organi pljuskajoe padajo v kanal, napolnjen s krvjo, tako da me ta ogabna meanica pokropi. Mastna mesnata vlakna leijo po tleh, na njih ti zlahka spodrsne.
28

Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali

Ljudje so v belem, s predpasnikov tee kri, pod eladami in kapami vidi obraze, ki jih srea povsod: v podzemni eleznici, v kinu, v supermarketu. Nehote priakuje poasti, vendar so tu le prijazni dedek iz soseske, zabavni mladeni, ki ga pozna z ulice, urejeni moki, ki ga srea na banki. Vsi me prijazno pozdravljajo. Direktor mi e na hitro pokae danes prazno halo za zakol govedi: Govedo je na vrsti ob torkih. Potem me preda neki enski in odbrzi, saj ga aka e veliko dela: Halo za ubijanje si lahko e sami v miru ogledate. Trije tedni bodo minili, preden bom zbrala dovolj poguma in stopila vanjo. Prvi dan je bil zame e milosten. Sedim v majhni sobici zraven sobe za odmor in uro za uro reem majhne koke mesa z vzorcev iz vedra, ki ga sproti polni krvava roka delavca iz klavne hale. Vsak kos ena ival. Vse skupaj se potem po porcijah zmelje, pomea s solno kislino in kuha za potrebe testiranja na trihinelozo. Gospa mi vse pokae. Trihinel oz. lasnic nikoli ne najdejo, vendar je tako predpisano. Naslednji dan potem sama postanem del tega ogromnega stroja za razkosavanje. Hitro me poduijo: Tukaj, odstranite ostanek rela in zareite mandibularne limfne vozle. Vasih visi e parkelj na nogah, tega potem odstranite. Naglo prinem z rezanjem, to delo mora biti hitro gotovo, trak tee naprej, vedno dalje. Nad mano odstranjujejo druge dele trupla. e moj kolega dela s preveliko vnemo ali se v kanalu pred mano nabere preve krvave meanice, mi ta brozga kropi vse do obraza. Poskuam se umakniti na drugo stran, toda tam razpolavljajo svinje z ogromno ago, ki hkrati brizga vodo; nemogoe je tu stati, ne da bi me premoilo do kosti. S stisnjenimi zobmi delam naprej in ker moram hiteti ter paziti, da si ne odreem prstov, mi ne ostane veliko asa za premiljevanje o vsej tej grozovitosti. e naslednji dan si od tudijske kolegice, ki je vse to e prestala, sposodim rokavico, pleteno iz kovinske veriice. In preneham s tetjem svinj, ki lebdijo mimo mene in iz katerih curlja kri. Niti gumijastih rokavic ne uporabljam ve. Sicer je grozno z golimi rokami rovariti po toplih truplih, ker pa se tako ali tako do ramen umae, tee ta lepljiva meanica telesnih tekoin tudi v rokavice, tako da si lahko tudi te prihrani. Zakaj e sploh snemajo grozljivke, e vse to obstaja na tem mestu? Kmalu je no top. Dajte ga meni nabrusil vam ga bom! Prijazni dedek, ki je v resnici izkuen kontrolor mesa, mi pomeikne. Potem ko mi vrne nabruen no, z menoj pokramlja, mi pove alo in se vrne na svoje delo. Tudi v bodoe me vzame pod svoje okrilje in mi vekrat pokae kak majhen trik, ki olaja delo
Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali
29

na tekoem traku. Imam prav, da vam tu ni preve ve? To se vidi. Vendar al morate skozi vse to. Gospod je simpatien, zelo se trudi, da bi me razvedril. Tudi veina ostalih delavcev se zelo trudi, da bi pomagali; sicer se zagotovo norujejo na raun vseh teh praktikantov, ki pridejo in gredo, ki so najprej okirani in nato s stisnjenimi zobmi opravijo svoje delo. Vendar to ponejo dobrohotno, brez ikaniranja. Daje mi misliti, da z redkimi izjemami teh ljudi ne morem imeti za poasti, so le otopeli, kot sem sasoma otopela tudi jaz. To je samozaita. Drugae tega ne more prenesti. Ne, resnine poasti so tisti, ki ta masovni umor dan za dnem naroajo, ki zaradi svoje sle po mesu ivali prisilijo v tako bedno ivljenje in e bedneji konec druge ljudi pa silijo v poniujoe delo, ki loveka naredi surovega. Poasi postajam majhno kolesce v tem neznanskem stroju smrti. V nekem trenutku teh neskonnih ur postanejo ti monotoni gibi rok povsem mehanski in utrujajoi. Skorajda zaduen zaradi tega razglaenega hrupa in vseprisotnosti neopisljive groze, se razum poasi spet izkoplje iz globin omamljenih util in prine ponovno delovati. Razlouje, razporeja, poskua doumeti. Vendar je to nemogoe. Ko prvi zavestno dojamem to se je zgodilo drugi ali tretji dan da ogane in razagane svinje e trepetajo in mahajo z repkom, se nisem ve sposobna premakniti. One one e trzajo!, pravim mimoidoemu veterinarju, eprav vem, da to pono ivci v mesu. On se hudomuno nasmehne: Prekleto, tu je nekdo naredil napako ta svinja e ni povsem mrtva! Poasten pulz trepeta skozi ivalske polovice, vsepovsod. Hia strahov. Zazebe me do kosti. Doma leem na posteljo in zrem v strop. Ure in ure. Vsak dan. Moji blinji reagirajo razdraeno: Ne glej tako neprijazno. Malce se nasmehni. Saj si po vsej sili hotela postati ivinozdravnica. Da, zdravnica za ivali. Ne pa klavec ivine. Ne zdrim ve teh komentarjev. Te brezbrinosti. Te samoumevnosti morjenja. elim, moram govoriti, dati to iz svoje due. Duim se. elim pripovedovati o svinji, ki ni mogla ve hoditi in je sedela z razkreenimi zadnjimi nogami. Tako dolgo so jo brcali in tolkli, da so jo spravili v boks za klanje. Pozneje sem si jo ogledala, ko je razagana nihala mimo mene: obojestransko pretrgana miica na notranji strani stegen. Klavna tevilka 530 tega dne, te tevilke ne bom nikoli pozabila. Rada bi govorila o dnevih klanja govedi, o nenih, rjavih oeh, ki so polne panike. In o poskusih pobega, o vseh udarcih in kletvicah, dokler ni nesrena ival konno v eleznem boksu pripravljena na strel s pitolo za omamljanje, s panoramskim pogledom po hali, kjer njene sovrstnike odirajo in reejo na kose nato smrtni strel, v naslednjem
30

Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali

trenutku je e okrog zadnje noge veriga, ki brcajoo in zvijajoo se ival potegne v zrak, medtem ko spodaj e reejo stran glavo. In kljub temu, tudi brez glave, e vedno brizgajo curke krvi se trup e kar vzpenja, noge mlatijo po zraku. elim pripovedovati o grozovitem cmokajoem zvoku, ko vitel trga koo s telesa, o avtomatiziranem kronem gibanju prstov, ko delavci iz oesnih jamic izpulijo zasukane, rdee-ilaste in nabrekle oi in jih vrejo v luknjo v tleh, v kateri izginja odpad. In o poevni, krvavi aluminijasti rampi, na kateri kona vsa drobovina, ki jo iztrgajo iz ogromnega obglavljenega trupla in na koncu razen jeter, srca, plju in jezika, ki so primerni za prehrano kona v jaku za odpadke. elim pripovedovati, da vedno znova v takem sluzastem, krvavem, kot gora velikem telesu najdejo plod v maternici, v njih sem videla majhne, e popolnoma izoblikovane telike vseh velikosti, nene in gole, z zaprtimi omi v svojem varovalnem plodnem mehurju vendar jih le-ta ni uspel zaititi. Najmanji teliek je bil tako majken kot pravkar rojena maka, a vendarle popolna miniaturna krava, najveji pa je bil mehko dlakav, z rjavo-belimi lisami in dolgimi, svilenimi trepalnicami, le nekaj tednov pred rojstvom. Ali ni to ude, kaj vse narava ustvari? meni veterinar, ki je ta dan deuren in porine maternico skupaj z zarodkom v grgrajo odtok. In zdaj vem isto zagotovo, da Boga ne more biti, saj ni udarila strela z neba, da bi se maevala za to bogokletno dejanje, ki se ponavlja v nedogled, znova in znova. Bog ne obstaja niti za strahotno shujano kravo, ki ob mojem prihodu zjutraj ob sedmih lei na prepihu na ledenem hodniku tik pred boksom za ubijanje in krevito drgeta; nihe se je ne usmili z milostnim strelom. Najprej morajo biti obdelane ostale ivali, ki akajo na zakol. Ko opoldne odhajam, je e vedno tam in se trese. Kljub mojemu vekratnemu opozorilu je nihe ni odreil. Zrahljala sem ji povodec, ki se je neusmiljeno ostro zarezal v njen vrat in ji poboala elo. Pogledala me je s svojimi velikanskimi omi in tedaj sem se sama prepriala, da tudi krave joejo. Krivda ob opazovanju zloina, ne da bi ukrepal, ima enako teo, kot e ga sam stori. Poutim se tako neskonno krivo. Moje roke, obleka, predpasnik in kornji so oskrunjeni s krvjo njenih vrstnikov, ure dolgo sem stala pod trakom, izrezovala sem srca, pljua in jetra. Pri govedu se vedno popolnoma zasvinja, so me e vnaprej opozorili. To je tisto, o emer elim poroati, da mi tega ne bo treba sami nositi, toda v bistvu tega ne eli nihe sliati. Saj ne, da me ves ta as o tem ne bi spraevali: In, kako je kaj v klavnici? No, jaz tega e ne bi zmogel! Z nohti si vtisnem ostre
Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali
31

polmesce v svoje dlani, da ne udarim v te soutne obraze ali da ne vrem telefonske slualke skozi okno, najraje bi kriala, vendar je vse to, kar moram vsakodnevno gledati, e zdavnaj v samem grlu zaduilo vsak krik. Nihe me ni vpraal, e jaz to zmorem. Reakcije na e tako skope odgovore razkrivajo nelagodnost same teme: Da, vse to je strano, tudi mi jemo meso le e tu pa tam. Pogosto me spodbujajo: Stisni zobe, skozi to pa mora iti in kmalu bo vse za teboj! Zame je to ena najstranejih, brezsrnih in ignorantskih izjav, kajti masaker se nadaljuje, dan za dnem. Mislim, da nihe ni dojel, da moj glavni problem ni v tem, kako preiveti teh est tednov, temve da se zavedam, da se ta neznanski masovni umor dogaja milijon in milijonkrat, izvren za vsakogar, ki j meso. e posebej tisti mesojedci, ki zase trdijo, da so prijatelji ivali, so v mojih oeh postali docela neverodostojni. Prenehaj ne pokvari mi apetita! Tudi na tak nain sem bila ve kot enkrat strogo utiana; sledilo je e stopnjevanje: Ti si terorist! Vsak normalen lovek se ti smeje! Kako osamljen se pouti v takih trenutkih. Kdaj pa kdaj pogledam majhen kravji zarodek, ki sem ga vzela s sabo domov in ga dala v formalin. Memento mori (spominjaj se smrti, op. prev.). Naj se le smejejo, ti normalni ljudje. Stalia se spremenijo, e si obdan s toliko nasilne smrti; tvoje lastno ivljenje se ti zdi neskonno nepomembno. Nekega dne pogleda na anonimne vrste razkosanih svinj, ki se v obliki meandra vijejo skozi halo in se vpraa: ali bi bilo kaj drugae, e bi tukaj viseli ljudje? Predvsem anatomija hrbtnega dela klavnih ivali debela, z mozolji in rdeinami osupljivo spominja na to, kar na sonnih poitnikih plaah zamaeno kuka izpod ozkih kopalk. Tudi neprestani kriki smrt sluteih svinj, ki donijo iz hale za ubijanje, bi lahko izvirali od ensk ali otrok. Otopelost zagotovo pride. Neko si mislim: samo naj se e neha, naj to konno preneha, in upam, da oni z elektrinimi kleami pohiti, da se res im prej neha. Mnoge ne dajo od sebe niti glasu, je neko povedal eden izmed veterinarjev, druge pa kar stojijo in se derejo brez razloga. Tudi to si ogledam kako stojijo in se brez razloga derejo. Ve kot polovica moje prakse mine, ko konno odidem v halo za ubijanje, da lahko povem: Videla sem. Tu se kona pot, ki se prine na rampi za razkladanje. Goli hodnik, v katerega se stekajo vsi izhodi iz staj, se zoi in ima vrata, za katerimi je majhen akalni prostor za 4 do 5 svinj. e bi kdaj morala besedo strah slikovito prikazati, bi narisala svinje, ki se gnetejo proti zaprtim vratom za njimi; narisala bi njihove oi. Oi, ki jih nikoli ve ne bom mogla pozabiti. Oi, v katere bi moral pogledati vsakdo, ki se mu zahoe mesa.
32

Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali

Svinje loujejo s pomojo gumijaste cevi. Eno enejo naprej v kabino, ki je zaprta z vseh strani. Vrei, poskua pobegniti nazaj in pogosto ima gonja polne roke dela, preden lahko z elektrinimi vratci boks zapre. Pritisk na gumb in dno boksa zamenjajo neke vrste premine sani, na katerih se svinja znajde okobal, pred njo se odprejo druga vratca in sani z ivaljo se premaknejo v naslednjo kabino. Zraven stojei klavec na skrivaj sem ga vedno imenovala Frankenstein nastavi elektrode za tritokovno omamljanje, kakor mi je direktor neko razloil. Vidim svinjo, kako se v boksu vzpenja navzgor, sani se zloijo in umaknejo, trzajoa ival pa pade na okrvavljeno dro in cepeta z nogami. Tu e aka naslednji klavec, njegov no natanno zadene svoj cilj pod desno sprednjo nogo, curek temne krvi bruhne iz rane, telo pa drsi naprej. Nekaj sekund kasneje se sklene elezna veriga okoli zadnje noge in ival potegne navzgor. Klavec odloi no, prime okrvavljeno steklenico kole, ki stoji na tleh, prekritih s centimeter debelim slojem strjene krvi, in si privoi poirek. Na kavlju obeenemu, krvaveemu truplu sledim v pekel. Tako sem poimenovala naslednji prostor. Visok je in rn, poln saj, smradu in ognja. Po nekaj ovinkih, polnih nakapljane krvi, dosee sprevod viseih svinj neke vrste ogromno pe. Tu se odstranjujejo dlake. Od zgoraj padajo ivali v lijak in drsijo v notranjost stroja. Vanj se vidi od zunaj. Ogenj vzplamti in nekaj sekund se telo stresa, kot da bi izvajalo grotesken poskakujo ples. Nato tleskne na drugi strani na veliko mizo, takoj ga zgrabita dva klavca, ki ostrgata e neodstranjene dlake, izpulita oesni zrkli in odstranita roevino s parkljev. Vse to traja le trenutek, tukaj se dela na akord. Kavlje porinejo skozi kite zadnjih nog in mrtve ivali ponovno visijo. Nato lebdijo naprej k jeklenemu okvirju, ki je zasnovan kot neke vrste metalec plamena: zaslii se rezek pok in telo ivali objame ducat sikajoih plamenov, ki ga nekaj sekund oigajo. Tekoi trak se ponovno zaene in vodi v naslednjo halo v tisto, kjer sem e tri tedne delala. Odvzamejo organe, ki jih nato obdelujejo na zgornjem tekoem traku: pretipajo jezik, odstranijo in zavrejo mandlje in poiralnik, zareejo bezgavke, pljua zavrejo, sapnik in srce odprejo, odvzamejo vzorec za testiranje na trihinelo, odstranijo olnik, jetra pa pregledajo na prisotnost parazitov. Veliko praiev ima gliste, njihova jetra so polna vozliev s paraziti in jih je treba zavrei. Vsi ostali organi, kot so elodec, revesje in spolni organi, konajo v odpadkih. Na spodnjem tekoem traku preostanek praijega trupla pripravijo za nadaljnjo uporabo: prereejo ga, sklepe odreejo, zadnjik, ledvici in salo odstranijo, mogane in hrbtenjao izsesajo, itd. Nato z igom oznaijo plea, vrat, ledja, trebuh in stegno, stehtajo in transportirajo v hladilnico. Za prehrano neustrezne ivali zaasno zaseejo. igosanje je za nevajenega zelo naporno delo; mlana, spolzka trupla na koncu tekoega traku visijo zelo visoko in e
Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali
33

ne eli, da te ubijejo, mora pohiteti, kajti pred tehtnico svinjske polovice z veliko silo udarjajo druga ob drugo. Kolikokrat je moj pogled v teh dnevih zdrsel na uro, ki visi v sobi za odmor tega ne znam povedati. Prav gotovo nobena ura na celem svetu ne tee poasneje od te. Vsako dopoldne, po opravljeni polovici delovnega asa, je dovoljena pavza; olajana odhitim v umivalnico, se za silo oistim krvi in kokov mesa; zdi se mi, da se me bosta to omadeevanje in njegov smrad za vedno drala. Ven, samo ven. V tej stavbi nikoli nisem mogla pojesti niti griljaja. Svoj odmor kljub mrazu preivim zunaj, steem do ograje iz bodee ice in zrem na polja, obrobljena z gozdom, ter opazujem vrane. Ali pa grem v trgovski center na drugi strani ceste, tam je majhna pekarna, kjer se lahko ogreje ob skodelici kave. Dvajset minut pozneje sem e nazaj na proizvodni liniji. Jesti meso je zloin. Noben mesojedec ve ne more biti moj prijatelj. Nikoli. Nikoli ve. Vsakogar, tako si mislim, vsakogar, ki j meso, bi morali poslati tukaj skozi, vsakdo bi to moral videti, od zaetka do konca. Tukaj ne stojim zato, ker elim postati ivinozdravnica, temve zato, ker ljudje menijo, da morajo jesti meso. In ne le to: tudi zato, ker so strahopetci. Sterilno zavit zrezek v supermarketu nima ve oi, izbuljenih od golega smrtnega strahu in tudi vpije ne ve. Vse to si prihranijo tisti, ki se hranijo z oskrunjenimi trupli in pravijo: Ne, tega pa jaz ne bi mogel! Nekega dne pride kmet in prinese vzorce mesa na preiskavo glede trihineloze. Spremlja ga njegov mali sinek, morda je star deset ali enajst let. Vidim, kako otrok svoj nos tii ob steklo in si mislim: e bi otroci videli vso to grozo, vse te umorjene ivali, ali ne bi vseeno obstajal vsaj arek upanja? Popolnoma razlono sliim, kako deek klie svojega oeta: Oka, glej! Super! Kakna velika aga! Tistega veera so na televiziji poroali o nereenem skrivnostnem umoru mladega dekleta, katere truplo so po umoru razkosali ter o neznanski zaprepadenosti in zgroenosti prebivalstva zaradi tega groznega dejanja. Nekaj podobnega sem ta teden v klavnici videla 3.700-krat, se oglasim med oddajo. Sedaj nisem ve le terorist, temve povrh e bolna v glavi. Ker utim zgroenost in odpor ne samo zaradi umora loveka, marve tudi zaradi na tisoe storjenih in zamolanih umorov ivali: 3.700-krat samo v tem tednu in samo v tej klavnici. Biti lovek ali to ne pomeni, da ree NE in zavrne tiho sodelovanje v masovnem umoru zavoljo koka mesa? Nenavaden novi svet. Morda so imela drobcena, iz materinega telesa iztrgana teleta, ki so umrla e pred svojim rojstvom, e najboljo usodo izmed vseh nas.
34

Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali

Konno je le priel zadnji izmed teh neskonnih dni. Konno v roki drim potrdilo o opravljeni praksi, kos papirja, ki me je drago stal, draje kot karkoli drugega v mojem ivljenju. Vrata se zaprejo za mano; plano novembrsko sonce me spremlja preko praznega dvoria klavnice do avtobusne postaje. Kriki ivali in ropotanje strojev postajajo tiji. Ko prekam cesto, zavije velik transporter ivine s priklopnikom v dovoz h klavnici. Poln je tesno nagnetenih svinj v dveh nadstropjih. Grem naprej, ne da bi se ozrla, kajti svoje sem opravila, sedaj pa bom poskuala pozabiti, da bom lahko ivela naprej. Zdaj naj se borijo drugi; meni so v tisti stavbi vzeli mo za to, vzeli so mi voljo in veselje do ivljenja ter jih zamenjali za obutek krivde in hromeo alost. Pekel je med nami, tiso in tisokrat, dan za dnem. Nekaj pa lahko vsak od nas e vedno stori: ree ne. Ne, ne in e enkrat ne! (Konec poroila dr. Christiane M. Haupt) Priznani avtor in psiholog dr. Helmut Kaplan razpravlja o poroilu Christiane Haupt v svojem eseju Izdajstvo ivali (celotno besedilo www.ProVegan.info/ /aufsatz-verrat, vir: www.tierrechtekaplan.org/kompendium/a214.htm). Sledi kratek odlomek: 12-minutni posnetek, ki je v javnost priel leta 2001, je na grozljiv nain dokazal, da Christiane Haupt ni po nesrei izbrala izjemno slabe klavnice ob izjemno neprimernem asu. Posnetek ni bil narejen s skrito kamero, ampak je bil posnet med uradnim snemanjem v klavnici z EU certifikatom na mejnem podroju med Gornjo Avstrijo in Bavarsko. Kljuen prizor: Velikega bika so z jekleno verigo obesili za njegovo zadnjo nogo in zdaj visi ob proizvodni liniji z glavo navzdol navidezno omamljen zaradi strela s pitolo za omamljanje. Klavec preree njegovo grlo z velikim noem; ulije se kri. () Nenadoma opazovalec zadrhti: medtem ko klavec viga med odpiranjem bikovega prsnega koa, se oi ivali poasi odprejo in ponovno zaprejo. Nato zane bik vreati kar se dobro slii na posnetku: grozno, surovo, grgrajoe mukanje preglasi zvoke iz klavnice. Nato se ival, iz katere lije kri, celo poskua vekrat dvigniti. Klavec, ki je zaposlen z rezanjem sprednjih parkljev, ga pokrije. Bikov smrtni boj se nadaljuje e ve minut. Kot sem e prej povedal, so taki strahotni prizori v klavnicah vsakdanjost (ta klavnica je bila celo oznaena kot paradni obrat; zato so verjetno pogoji v drugih klavnicah e bolj surovi): izmed 30 ivali, ki so bile v tej klavnici v eni uri omamljene s pitolo za omamljanje, se jih je est ponovno zbudilo.
Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali
35

Dopolnjena verzija tega videa (ki so ga predvajali v ve nemkih TV oddajah) je vkljuevala e ve grozljivih prizorov, ki jih pred tem niso pokazali: Dopolnjena verzija pokae prizor, v katerem bik ve kot le vrei med svojo bitko. Medtem ko klavec z vodnim curkom pere kri s sebe in tal klavnice, trpea ival s svojimi zadnjimi momi poskua dosei vodni curek s svojim jezikom. Posnetki jasno dokazujejo, da so te ivali pri polni zavesti. Zavedajo se svoje okolice, medtem ko jih na transportnem traku reejo in predelujejo v meso. Video si lahko ogledate na: www.ProVegan.info/video-schlachthof Razlog, zakaj so ivali vasih nezadostno omamljene je poleg veno spornega pomanjkljivega nadzora in akordnega dela (plaila po uinku!) sprememba zakonodaje v EU glede klanja zaradi primerov BSE: od leta 2001 je uboj ivali z vbodom v hrbtni mozeg prepovedan, ker lahko na ta nain okueno ivno tkivo okui celotno telo ivali. Pri ubijanju ivali na ta nain so v hrbtenjao porinili palico skozi vstrelino, ki so jo naredili s pitolo, tako da je prilo do nepovratne moganske smrti in ival kasneje zagotovo ni utila boleine. Ingrid Schtt-Abraham iz nemkega Zveznega intituta za zdravstveno zaito potronikov in veterino je povedala, da so neustrezni rezultati po prepovedi uboja ivali z vbodom v hrbtni mozeg neizogibni. Po drugi strani pa je Karl Wenzel iz mnchenskega Ministrstva za potronike povedal, da je ele prepoved razkrila, da do neustreznega omamljanja res prihaja oz. da za nekatere ivali sedanji nain omamljanja ni zadosten. K temu je Klaus Troeger iz nemkega intituta Bundesanstalt fr Fleischforschung v Kulmbachu je povedal, da so bili problemi zaradi napanega mesta strela s pitolo za omamljanje pred novo EU zakonodajo, uvedeno januarja 2001 (t.j. pred uvedbo prepovedi vboda v hrbtni mozeg), prikriti. Dr. Kaplan nadaljuje: Nekateri e imamo za seboj boleo izkunjo, ko nas je nekdo izdal. Vasih je potrebnih ve let, da si opomoremo od pretresljivega spoznanja, da smo bili prevarani na najbolj nezaslian nain. Nekateri ljudje so pretreseni do konca ivljenja. Vendar to ni ni v primerjavi s tem, kako smo izdali ivali! Za ivali, ki so danes v klavnici, so mogoe v preteklosti dobro skrbeli. Ekoloki kmetje, na primer, vedno vneto zagotavljajo ljudem, kako blizu so si s svojimi ivalmi. Vsi smo e videli fotografije, na katerih kmetje ljubee gladijo svoje ivali. Nato pa se te ivali naenkrat znajdejo v peklu, obkroene z ljudmi, ki z njimi ponejo nezasliane krutosti. Veterinarska staistka Christiane M. Haupt je bila osebno
36

Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali

pria temu izdajstvu ivali in se zlomila: Kot pria sem opravila svoje, zdaj pa bom poskuala vse to pozabiti, da bom lahko ivela naprej. Zdaj se morajo boriti drugi; meni so v tisti stavbi vzeli mo in jo zamenjali s krivdo in hromeo alostjo. Knjiga avtorice Gail A. Eisnitz z naslovom Slaughterhouse (Klavnica, op. pr.) dokazuje, da so doslej opisane grozote le vrh ledene gore v primerjavi s tem, kar se vsakodnevno dogaja v klavnicah civiliziranega sveta. Avtorica se je pogovarjala z delavci v klavnicah, ki so imeli skupno 2 milijona ur izkuenj z omamljanjem ivali. Sledei odlomki iz intervjujev z delavci v klavnicah so bili predstavljeni 18. septembra 1999 na promociji knjige Gail A. Eisnitz: Videl sem, da je bila govedina e vedno iva. Slial sem njihovo mukanje, medtem ko so ljudje z noi odirali koo z njih. Mislim, da je poasno umiranje, medtem ko ljudje na ivali izvajajo razlina opravila, grozotno. Veina krav, ki jih obesijo , je e ivih. Odprejo jih. Odirajo jih. e vedno so ive. Odreejo jim noge. Oi imajo na iroko odprte in joejo. Vreijo in vidite lahko, kako jim oi skoraj izskoijo iz jamic. Zaposleni mi je nedavno govoril o kravi, ki se ji je zataknila noga, ko se je vdrlo dno tovornjaka. Kako ste jo ivo spravili ven? sem vpraal mokega. Oh, je rekel, enostavno smo li pod tovornjak in ji odrezali nogo. e vam nekdo to pove, potem vam je jasno, da je e veliko stvari, ki vam jih nihe ne bo povedal. Drugi je bil ivahen prai. Ni ni naredil narobe, niti tekal ni naokrog. Vzel sem metrski kos cevi in ga dobesedno pretepel do smrti. e naleti na praia, ki se noe premakniti, vzame kavelj za meso in ga zatakne v njegov zadnjik. () Nato ga vlee nazaj. Te praie e ive vlee in pogosto se kavelj za meso iztrga iz zadnjine odprtine. Neko sem vzel svoj no dovolj je oster in sem odrezal konico praievega nosa, tako kot recimo kos mesa za zajtrk. Praiu se je za nekaj sekund zmealo. Nato je sedel tam in videti je bil prav bedasto. Tedaj sem vzel pest slanice in jo vtrl v njegov nos. Zdaj je prai zares znorel, vsepovsod je vtikal svoj nos. V roki sem imel e kar nekaj soli, ki sem jo zatlail v praievo rit. Ubogi prai ni vedel, ali bi se podelal ali oslepel. Sasoma postane neobutljiv. () Ko ima ivahnega praia ..., ga ne ubije kar na hitro, ampak hoe, da trpi. S trdim predmetom mu raztrga sapnik,
Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali
37

naredi, da se utopi v lastni krvi. (...) Prai me gleda, jaz pa preprosto vzamem svoj no in () mu iztaknem oko, medtem ko tam sedi. In ta prai preprosto samo vrei. (Konec citata dr. Kaplana, popolno besedilo in vire najdete na www.ProVegan. info/ /aufsatz-verrat, vir: www.tierrechte-kaplan.org/kompendium/a214.htm) Breztevilne dokumente o muenju ivali v filmih storilci in njihovi pomoniki v politiki omalovaujejo kot izjemne primere in trdijo, da so ivali zaitene z zakonom o zaiti ivali. Vendar pa je resnica prav nasprotna. V resnici so zakoni o zaiti ivali po svetu le zakoni o uporabi in izkorianju ivali, pod katerimi morajo ivali neizmerno trpeti, njihov edini namen pa je uzakonitev krutega izkorianja ivali. Krave mlekarice so tipino popolnoma izrpane zaradi nenehne proizvodnje mleka in njihova ivljenjska doba je veliko kraja od normalne. Ko ne morejo ve dajati dovolj mleka, jih zakoljejo. Namesto da bi ivele priblino 25 let, kar bi bila njihova normalna ivljenjska doba, se shiranih krav mlekaric na mlenih farmah obiajno znebijo, ko so stare 4 ali 5 let. Krave vsako leto oplodijo, da mleni tok ne usahne, saj dajejo mleko samo po rojstvu teleta. Po rojstvu mater in telika loijo, kar obema povzroi veliko travmo. Boleina ob loitvi je zaradi prirojenega instinkta tako huda, da tako krava kot teliek e dolge dneve jeita. Vendar pa tudi za telike trnova pot e ni konana. enske telike gredo v proizvodnjo mleka, kjer nadomestijo svoje izete matere. Tudi te telike so za asa svojega kratkega ivljenja ujete v peklenskem krogu prisilnih nosenosti, telesnega hiranja zaradi intenzivnega odvzemanja mleka, rojstev in travmatine boleine ob loitvi. Moke telike pitajo v majhnih, temnih hlevih za proizvodnjo mesa, pogosto v celicah, ki so le malo veje od njihovega telesa. Ker pa je ponudba teletine na svetovnem trgu veja od povpraevanja, nekatere telike enostavno ubijejo v tako imenovanih Herodovih klavnicah. Te krutosti obstajajo samo zaradi tega, ker potroniki zahtevajo mleko in mlene izdelke kljub temu, da so znanstvene raziskave potrdile zdravju kodljive posledice uivanja mleka in mlenih proizvodov. Dober pregled nudi naslednji kratki film o mleku in kravah mlekaricah: www.ProVegan.info/video-milchkuehe Krutosti pri proizvodnji jajc na farmah, kjer izkoriajo kokoi nesnice, so znane, zato je celo nemko ustavno sodie to poetje v tako imenovani sodbi glede
38

Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali

kokoi nesnic oznailo za muenje ivali. Krutost se kljub temu nadaljuje. Vendar tudi intenzivno kmetijstvo s kokomi nesnicami v talni reji na organskih kmetijah prepreuje ivalim, da bi zadostile svojim osnovnim potrebam in oitno prispeva h krutosti nad ivalmi. Kratek film o jajcih: www.ProVegan.info/video-eier Ker samo kokoi enskega spola nesejo jajca, so kokoi mokega spola v industriji jajc nekoristen odpadek in jih obiajno zaplinijo ali v drobilniku ive zmeljejo. Za proizvodnjo perutninskega mesa ta moka pieta niso primerna, ampak uporabljajo v ta namen samo doloena legla. Celo v ekolokem kmetijstvu velja dnevno ubijanje mladih ivali za normalno. Tako ubijanje je v skladu z zakoni za zaito ivali po vsem svetu, saj potroniki elijo jesti jajca, pa eprav so nabita s holesterolom. Breztevilni filmski posnetki (odkrito in prikrito snemanje) iz klavnic po vsem svetu dokazujejo, da ivali niso izpostavljene zgolj neizogibnemu strahu in muenju intenzivne reje in masovnega ubijanja, ampak so celo v zastraujoem tevilu rtve namernega muenja zaposlenih v klavnicah, ki to pono iz sadistinih ali druganih nizkotnih nagibov. Kot zdravnik z znanjem psihologije in psihiatrije nad takim ekstremnim trpinenjem ivali v klavnicah niti nisem preseneen. Po analizi netetih filmskih posnetkov sem priel do zakljuka, da je klavnica idealen kraj, kjer je mogoe (tako reko vedno nekaznovano) iziveti sadistine perverznosti. To bi moralo biti jasno vsakemu potroniku ivalskih produktov. Mimogrede, tudi krave mlekarice in kokoi nesnice ubijajo v teh istih klavnicah, ko so izete in ne prinaajo ve dobika. To je konec koncev razlog, da z etinega vidika ni nobene razlike med porabo mesa, mleka in jajc. Tako imenovana zaita ivali je v primeru koristnih domaih ivali popolnoma odpovedala, ker je v resnici v najboljem primeru le zaita hinih ljubljenkov, torej psov in mak. Novinar Ingolf Bossenz je v enem od svojih lankov zadel bistvo: Zaita ivali v meanski dravi je konno jasno definirana. Kdor z eno roko ehlja svojega psa, z drugo pa si tlai v usta zrezek, ustreza idealni shizofreni sliki. Vsak potronik se v trgovini vsak dan znova odloa, ali bo z nakupom mesa, mleka, sira, jajc in rib izdal naroilo za brutalno izkorianje, neusmiljeno muenje in smrt ivali.
Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali
39

Toplo priporoam za nadaljni tudij:


John Robbins, The Food Revolution: How Your Diet Can Help Save Your Life and Our World (Revolucija hrane: kako lahko s hrano reite sebe in svet) Zemljani (Earthlings), pretresljiv dokumentarec o industrijski vzreji ivali, Joaquin Phoenix kot pripovedovalec, v angleini: www.ProVegan.info/video-earthlings-en ali hrvaini: www.youtube.com/watch?v=YOal1j2wtPc

40

Veganstvo. Za dobrobit in pravice ivali

Veganstvo
Za podnebje in zaito okolja
e najveji genij 20. stoletja, Albert Einstein, je rekel: Ni ne bo tako koristilo lovekemu zdravju in povealo monosti preivetja ivih bitij na Zemlji kot prehod k vegetarijanski prehrani. Einstein je prav tako povedal: Samo dve stvari sta neskonni: vesolje in loveka neumnost, vendar za vesolje nisem popolnoma preprian.
ivinoreja in z njo povezana industrija ustvarita ve izpustov toplogrednih plinov (kot sta npr. metan in CO2) kot celoten svetovni transportni sistem in
Veganstvo. Za podnebje in zaito okolja
41

tako najve prispevata k podnebnim spremembam in podnebni krizi. Da bi ustvarili panike za ivali in polja za pridelovanje hrane za ivali, sekajo deevne gozdove, ki so kljuni za stabilnost Zemljinega podnebja. Zelena pljua matere Zemlje uniujejo z nepredstavljivo hitrostjo. Celo nemki Zvezni urad za okolje (Umweltbundesamt) je pozval potronike, naj spremenijo svoj ivljenjski slog, tako da bo podnebju bolj prijazen, in jedo manj mesa. Prof. dr. Andreas Troge, predsednik omenjenega urada, je za asopis Berliner Zeitung povedal: Ponovno moramo razmisliti o nai visoki porabi mesa. To ne bi koristilo le zdravju, ampak tudi podnebju. In to prav zagotovo ne bi pomenilo slabe kvalitete ivljenja, je dodal Troge. Rajendra Pachauri, vodja Medvladnega odbora Zdruenih narodov za podnebne spremembe (IPCC) in dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 2007, je pozval potronike, naj jedo manj mesa zaradi kode, ki jo prehrana z mesom povzroa okolju. Raziskave so pokazale, da proizvodnja enega kilograma mesa odda v ozraje 36,4 kilograma CO2. tudija priznanega World Watch Instituta (avtorja Goodland in Anhang), objavljena 21. oktobra 2009, ugotavlja, da je prehrana z mesom, mlekom, mlenimi produkti in jajci odgovorna za najmanj 51 % vseh izpustov toplogrednih plinov, ki so posledica loveke aktivnosti! (www.ProVegan.info/studie-klimawandel, vir: www.worldwatch.org/files/pdf/Livestock%20and%20Climate%20Change.pdf) Nepojmljiv pri tej situaciji ni le izredni pomen ivinoreje za podnebne spremembe, ampak tudi dejstvo, da o ivinoreji skoraj pri vseh TV diskusijah o podnebni problematiki molijo kot grob. Takemu vtisu se ni mogoe izogniti, eprav sodelujoi politiki, znanstveniki, novinarji in drugi diskutanti vedo za uniujoe delovanje produktov ivalskega izvora na podnebje. Morda pa ti ljudje niso seznanjeni s problematiko in kljub temu diskutirajo? Brez spremembe prehranskih navad v veganstvo ni monosti, da bi prepreili klimatsko katastrofo. In vendar ti ljudje izraajo veliko skrb zaradi podnebnih sprememb in njihovih posledic. Ljudje jih posluajo zaprepadeno, oni pa odloilnega in s tem najpomembnejega dejavnika za klimatsko krizo preprosto niti ne omenijo. Tem ljudem so oitno gurmanski uitki ob hrani ivalskega porekla pomembneji od reitve sveta. In vsi sodelujoi vedo, da so gledalcem priredili veliko predstavo, v kateri izkazujejo zaskrbljenost, v resnici pa tvorijo zdruenje, ki se ne bi odpovedalo svojim produktom ivalskega izvora niti za ceno tega sveta. Dobro se namre zavedajo, da podnebne spremembe verjetno ne bodo prizadele njih, ampak najrevneje drave v razvoju in bodoe generacije.
42

Veganstvo. Za podnebje in zaito okolja

Svetovna morja se zaradi naraajoega izlova rib edalje bolj praznijo, kar neizogibno vodi v e eno ekoloko katastrofo. tevilne vrste rib so tik pred izumrtjem in morja se marsikje v velikem obsegu zlorabljajo kot smetia za kemikalije in plastiko. Ribje meso je pogosto nasieno s strupenimi snovmi, zato predstavlja prehrana z ribami resno tveganje za zdravje ljudi. Einsteinov dvom glede loveke inteligence nam postane povsem razumljiv in opraviljiv, ko se seznanimo s temi dejstvi. Jasno je, da smo se znali v grozljivi situaciji lahko bi jo opisali celo kot protinaravno. Prehranjevanje z mesom, jajci in mlenimi izdelki ne koduje le naemu lastnemu zdravju, ne povzroa le krutega izkorianja ivali in lakote po svetu, ampak povzroa tudi ogromno kodo okolju in s tem ogroa obstanek ivljenja na Zemlji. Ljudje ne agamo samo veje, na kateri sedimo sami, ampak tudi vejo, na kateri sedijo nai otroci in vnuki. Vsak potronik se vsak dan znova odloa, ali bo z nakupom ivil ivalskega izvora prispeval k unienju okolja in klimatski katastrofi. Toplo priporoam za nadaljni tudij:
John Robbins, The Food Revolution: How Your Diet Can Help Save Your Life and Our World (Revolucija hrane: kako lahko s hrano reite sebe in svet)

Veganstvo. Za podnebje in zaito okolja

43

Veganstvo
Verski razlog
Naslednje vrstice so namenjene samo ljudem, ki verjamejo v (enega) Boga ne glede na njihovo veroizpoved. Ker temelji na preprianju, da so vse svetovne religije v osnovi enake, velja za pripadnike vseh (velikih) religij.
Bog je ustvaril ljudi in ivali, kar trdijo vse veje svetovne religije. Bog je dal ljudem svoja telesa, svojega duha in svoje zdravje. Bog je ustvaril neomadeevano okolje in ivali v njem. Ali si lahko predstavljate, da bi Bog elel videti, da je njegovo stvarstvo zlorabljeno in unieno? si ljudje uniujejo zdravje s kodljivo prehrano? ljudje redijo trpeo ivino, medtem ko ljudje v dravah tretjega sveta stradajo in umirajo od lakote? ljudje uniujejo okolje in povzroajo klimatsko katastrofo? so ivali, ki jih je ustvaril, zlorabljene in muene? Vse to se dogaja zaradi prehrane z mesom, mlekom, sirom, jajci in ostalimi produkti ivalskega izvora. Vsak, ki j te izdelke, je del sistema, ki koduje in uniuje boje stvarstvo. Ljudje, ki sodelujejo v tem sistemu, to pono na podlagi zavestne odloitve, eprav popolnoma poznajo dejstva, nateta v tej brouri. Vernik, ki na tak nain tepta boje stvaritve, bo morda trpel hude posledice, ko se bo sooil s Stvarnikom po svojem kratkem bivanju na Zemlji. Ali je griljaj mesa v ustih res vreden tega?
44

Veganstvo. Verski razlog

Sklepna beseda avtorja


Dejstva, ki priajo o zlobi, neznanju, neumnosti in egoizmu lovetva, so okantna. Obutim neznosno boleino in neskonno soutje z najibkejimi, ki so nemono prepueni lovekim zloinom s sestradanimi otroki in okrutno muenimi ivalmi. Ko se vsakodnevno sreujem s temi zloini, vedno znova omahujem med jezo, alostjo in nemojo. Vendar pa ne morem pogledati stran, kot to pone veina ljudi, ki jih trpljenje za zidovi farm in klavnic ne zanima. Gnusi se mi zloinsko poetje, ki povzroa smrt 40.000 otrok dnevno zaradi lakote in podhranjenosti, ker ljudje z rastlinsko hrano raje krmijo izmuene ivali, da dobijo meso, mleko in jajca. S temi ivalskimi produkti se prenajedajo v blaginji ivei ljudje in si tako prijedajo bolezni blaginje, ki imajo za posledico vrhunec moralnega propada v zdravstveni industriji poskuse na ivalih, ki so skoraj vedno nekoristni. Joaquin Phoenix je kot da bi govoril iz mojega srca na koncu dokumentarca Earthlings o prikazanih zloinih, povedal: Sistematsko muenje in ubijanje uteih bitij nam kae najnijo toko razvrednotenja, ki jo lovetvo lahko dosee. (The systematic torture and killing of sentient beings show us what is the lowest point of debasement mankind can reach.) Opirajo se na izjave judovskega nobelovca za knjievnost Isaaca Bashevis Singerja, sem se tudi jaz e zdavnaj preprial, da je nain, kako lovek ravna z drugimi bitji, v posmeh tako imenovanemu lovekemu dostojanstvu in humanosti. Takole menim: Plaevanje za sistematsko muenje in ubijanje uteih bitij nam kae najnijo toko razvrednotenja, ki jo potronik lahko dosee. Postanite vegan. To je isto preprosto. Samo navade spremenite. To je najbolj uinkovita metoda, kako lahko na miroljuben nain prispevate najbolj pomemben dele k izboljanju klime in okolja, ivljenja ivali in ljudi ter svojega zdravja. Ernst Walter Henrich, dr. med.

Veganstvo. Sklepna beseda avtorja

45

Veganstvo
Najbolj zdrava prehrana
in njen uinek na podnebje, okolje, pravice ivali ter lovekove pravice

Ernst Walter Henrich, dr. med.

O avtorju Ernst Walter Henrich je tudiral medicino v Klnu in leta 1986 na tamkajnji medicinski fakulteti promoviral v doktorja medicine. Po nadaljnjem izobraevanju na podroju naravne medicine mu je zdravnika zbornica leta 1988 dovolila uporabljati dodaten naziv Postopki naravnega zdravljenja. Specializiral se je na podroju preventivne medicine, s poudarkom na zdravi negi koe in zdravi prehrani. Ta specialna podroja e leta pouuje v sklopu seminarjev za strokovno izpopolnjevanje. Dr. med. Ernst Walter Henrich je vegan e vrsto let. Njegov pes Felix, prav tako vegan, je doakal presenetljivo starost 19 let.

46

www.ProVegan.infoVeganstvo. Za dobrobit in pravice ivali