Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici Delpinova 18 b 5000 Nova Gorica

ODKODNINSKA ODGOVORNOST LANOV UPRAVE po ZGD-1 in ZFPPIPP

(seminarska naloga pri predmetu Gospodarsko pravo)

Mentor: mag. Sara Ahlin Doljak Avtor: Vesna Kavi

tudijsko leto: 2011 / 2012

2
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

KAZALO
KAZALO ................................................................................................................................... 2 I. UVOD ..................................................................................................................................... 3 II. SPLONO o ODKODNINSKI OBVEZNOSTI ................................................................. 4 2. 1 Splono ............................................................................................................................ 4 2.2 Elementi splonega civilnega delikta ............................................................................... 5 a) b) c) d) KODLJIVO DEJSTVO ......................................................................................... 6 KODA .................................................................................................................... 6 VZRONA ZVEZA ................................................................................................ 6 ODGOVORNOST ................................................................................................... 7

III. SPLONO o UPRAVI ......................................................................................................... 8 IV. ODKODNINSKA ODGOVORNOST po ZGD-1 ............................................................. 9 4.1 Odgovornost lanov uprave ............................................................................................ 9 4.2 Elementi odkodninske obveznosti uprave .................................................................... 10 4.3 Odkodninska odgovornost oseb, ki na nedopusten nain vplivajo na lane uprave po ZGD -1 ................................................................................................................................. 11 4.4 Odgovornost za varovanje poslovne skrivnosti ............................................................. 12 V. ODKODNINSKA ODGOVORNOST po ZFPPIPP ........................................................ 14 5.1 Nov ZFPPIPP ................................................................................................................. 14 5.2 Odkodninska odgovornost po ZFPPIPP ....................................................................... 15 VI. ZAKLJUEK..................................................................................................................... 20 VII. LITERATURA in VIRI: ................................................................................................... 24

3
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

I. UVOD
Odkodninska odgovornost je obligacijsko razmerje, v katerem je ena stranka zavezana povrniti povzroeno kodo drugi stranki, le ta pa je upraviena zahtevati takno povrnitev. Odkodninska odgovornost lanov organov vodenja ali nadzora se vzpostavi do delnike drube, ki je tudi pravno legitimirana za vloitev tobe zoper odgovorne lane organov vodenja ali nadzora. Za navedeno odkodninsko odgovornost veljajo splone predpostavke za nastanek odkodninske obveznosti po civilnopravnih predpisih (nastop doloenih pravnih dejstev), in sicer: kodljivo dejstvo, nastanek nedopustne kode, vzrona zveza med kodljivim dejstvom in nedopustno kodo ter odkodninska odgovornost. V svoji seminarski nalogi se bom sprva osredotoila zgolj na samo odkodninsko obveznosti in skozi poglavja postopoma prila skozi upravo naprej do odkodninske odgovornosti lanov uprave po ZGD-1 in Zakona o finannem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

4
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

II. SPLONO o ODKODNINSKI OBVEZNOSTI 2. 1 Splono

Odkodninska obveznost je obveznost stranke, da poravna kodo, za katero je odgovorna. Kot koda se teje samo tisto prikrajanje, ki je pravno priznano. koda je prikrajanje, ki ga kdo pretrpi na svojih pravnih dobrinah. Te dobrine so lahko osebne ali premoenjske, kolikor so pravno zavarovane. Za ugotovitev, kaj je koda na stvari ni dovolj samo, da ugotovimo okvaro oziroma prikrajanje, ki je prizadejano predmetu. Natannejo opredelitev pojma kode dobimo ele, e jo obravnavamo s pravnega stalia in lahko pridemo do napanih rezultatov brez pravnega pogleda. Ni priznana vsaka koda, ki nastane zaradi posega v interes, kateri mora biti posebej pravno zavarovan.1 Razloevati moramo primere, ko je za nastanek kode odgovorna oseba, ki je to kodo tudi dejansko povzroila, od primerov, ko nekdo odgovarja za kodo, ki jo je dejansko povzroil nekdo drug (odgovornost za drugega). Torej pomembno je, kdo je za nastalo kodo odgovoren. Za uspeno uveljavljanje povraila kode (torej odkodnine) pa morajo biti podani tudi ostali elementi odkodninske obveznosti (civilnega delikta). Po izvoru delimo odkodninske obveznosti na: Pogodbene (poslovne) odkodninske obveznosti, katerih temelj ugotavljanja odgovornosti je v kritvi pogodbe oziroma e obstojeega pravn ega razmerja (odgovornost za kodo, ki nastane zaradi kritve e obstojeega pravnega posla); Neposlovne odkodninske obveznosti, ki nastanejo ele z nastopom doloenega dejstva, ki ga zakon doloa kot temelj odkodninske obveznosti. Odkodninska obveznost in s tem pravno razmerje med okodovancem in tistim, ki je nastalo kodo dolan povrniti, nastane ele s trenutkom kodnega dogodka in povzroene kode; ta vrsta odkodninske obveznosti se naprej deli na na zunajpogodbeno odkodninsko obveznost ter na odkodninsko obveznost za povrailo kode, ki nastane v okviru poslovodstva brez naroila (gestije), neupraviene pridobitve oziroma koristne uporabe (verzije), neupraviene izpolnitve (kondikcije). Temelj nastanka odkodninske obveznosti vpliva tudi na nekatere njene nadaljne znailnosti. Tako je mogoe pogodbeno odkodninsko odgovornost raziriti e na druge primere, za katere
1

Cigoj (2000): Teorija obligacij, str. 165-166

5
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

dolnik na podlagi dispozitivnih dolobr zakona sicer ne odgovarja. To odgovornost pa je mogoe s pogodbo vnaprej izkljuiti ali zoiti, vendar ne (1. in 2. odstavek 242. lena OZ)2 za kodo, povzroeno namerno ali s hudo malomarnostjo in ne e ima ena od strank monopolen poloaj ali gre na splono za neenakopravno razmerje, pa tudi ne za kodo, povzroeno z majhno malomarnostjo. To pa ne velja za neposlovno odkodninsko obveznost. Glede na to, da je njena pravna podlaga zakon in gre tako za zakonito odgovornost (zakonska obveznost, dolnost povraila kode), je kot take ni mogoe vnaprej izkljuiti, zooiti in tudi ne prenesti na druge ga. Tako na primer opozorila, kot so Ravnanje na lastno odgovornost, Uporaba tekoih stopnic na lastno odgovornost in drugi, avtomatino ne izkljuujejo odgovornosti tistega, ki je opozorila postavil. To pa ne pomeni, da odgovornosti za kodo, ki izvira iz neposlovne odkodninske obveznosti, nikakor ni mogoe izkljuiti. To je mogoe storiti ele takrat, ko je koda e nastala in ko je okodovanec na to pristal.3

2.2 Elementi splonega civilnega delikta

Najpomembneja in zagotovo tudi najpogosteja obveznostna razmerja nastajajo med subjekti prava na podlagi sklenitve pogodb. Ob pogodbenih obveznostih pa so zelo pomembna obveznostna razmerja, ki nastajajo med pravnimi subjekti zaradi povzroitve kode. Govorimo o odkodninskih obveznostih. Odkodninska obveznost je v tem, da ima en subjekt dolnost povrniti kodo plaati odkodnino drugemu udeleencu, in sicer tistemu, ki je utrpel kodo. Za nastanek obveznost enega subjekta, da povrne kodo drugemu, morajo biti izpolnjeni tirje pogoji, in sicer nastanek nedopustnega kodljivega dejstva, nastanek nedopustne kode, vzrona zveza med kodljivim dejstvom in kodo ter odkodninska odgovornost. Ti pogoji so t.i. elementi splonega civilnega delikta. Da lahko govorimo o obstoju odkodninske obveznosti, morajo tako hkrati (kumulativno) obstajati vsi nateti elementi. To pomeni, da odkodninska obveznost nastane ele, ko je za kodo, ki nastane, zaradi kodljivega dejstva podana odgovornost doloenega subjekta.4

(1) Odgovornosti dolnika za naklep ali hudo malomarnost ni mogoe s pogodbo vnaprej izkljuiti. (2) Vendar lahko sodie na zahtevo zainteresirane stranke razveljavi tudi pogodbeno doloilo o izkljuitvi odgovornosti za lahko malomarnost, e taken sporazum izhaja iz monopolnega poloaja dolnika ali sploh iz neenakopravnega razmerja med pogodbenikoma. (1. in 2. odstavek 242. lena OZ)
3 4

Bohinc (2008): Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 93 -94 Bohinc (2008): Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 94 - 95

6
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

a) KODLJIVO DEJSTVO kodljivo dejstvo je bodisi ravnanje subjekta prava (okodovalca) bodisi kodni dogodek. Pri tem ni pomembno, ali je ravnanje, ki povzroi kodo (kodno ravnanje), aktivno (storitev) ali pasivno (opustitev). Pomembno je, da je kodno ravnanje nedopustno. Torej ni treba, da bi bilo s pravno normo e posebej prepovedano oziroma protipravno. Civilni delikt je v nekaterih primerih celo mogo, e je ravnanje sicer dopustno, vendar pa je koda, ki nastane, nedopustna. V tem primeru gre za t.i. specialni civilni delikt. e je kodljivo dejstvo povezano s poslovno obveznostjo, pomeni v teh primerih kritev poslovne obveznosti. e so izpolnjeni e drugi elementi civilnega delikta, nastane med pogodbenima strankama nova obveznost odkodninska obveznost. Kadar pa kodljivo dejstvo pomeni poseg oziroma kritev drugih pravno zavarovanih dobrin in interesov, govorimo o civilnem deliktu, ki povzroi neposlovno odkodninsko obveznost.5 b) KODA Da lahko govorimo o civilnem deliktu, mora koda sploh nastati. kodo lahko opredelimo kot izgubo ali prikrajanje pravno zavarovanih dobrin ali interesov. Vendar o civilnem deliktu lahko govorimo samo, e nastopi tista koda, ki je pravno priznana, torej tista, za katero pravo (zakon) kot sankcijo doloa odkodninsko odgovornost. Zaradi kodljivega dejstva utegne utrpeti okodovanec premoenjsko (gmotno) ali nepremoenjsko (negmotno) kodo, mogoe pa je, da zaradi kodljivega dejstva okodovancu hkrati nastane tako premoenjska kot nepremoenjska koda.6 c) VZRONA ZVEZA Med kodljivim dejstvom in kodo mora obstajati vzrona zveza. Vzrona zveza obstaja, kadar je kodljivo dejstvo vzrok, koda pa posledica tega vzroka. Po navadi je koda posledica ve okoliin. Zato je treba ugotoviti, katera od okoliin je bila ta vzrok za nastalo kodo. kodljivo dejstvo mora biti torej pogoj, brez katerega ne bi bilo kodljive posledice. Vpraanje, kdaj obstaja vzrona zveza med kodljivim dejstvom in nastalo kodo, je tako v teoriji kot v praksi eno od zahtevnih in tudi spornih pravnih vpraanj.
5 6

Bohinc (2008): Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 95 Bohinc (2008): Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 97

7
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

Ugotavljanje obstoja vzrone zveze, torej povezave med kodljivim dejstvom in nastalo kodo, pomeni ugotavljanje dejstev, ki so povzroila nastanek kode oziroma neposredno vplivala nanj. To pomeni, da mora obstajati neprekinjena, nepretrgana zveza med kodljivim dejstvom in nastalo kodo, da bi posledino sploh lahko ugotavljali odgovornost tistega, v katerega pravno podroje sodi povzroitev kodljivega dejstva.7

d) ODGOVORNOST eprav je nastalo kodljivo dejstvo, koda in obstaja vzrona zveza, ne nastane odkodniska obveznost, e ni odkodninske odgovornosti. Oseba, ki ji je mogoe pripisati kodljivo ravnanje, oziroma oseba, pri kateri (v katere delovanju, obratovanju) je nastal dogodek, mora biti za svoje ravnanje ali za nastali dogodek po pravnih normah odkodninsko odgovorna. V naem pravu temelji odkodninska odgovornost na dveh pravnih temeljih: Na krivdi oziroma na krivdnem ravnanju osebe okodovalca; v tem primeru govorimo o subjektivni odgovornosti;8 Na vzronosti, na povezavi med kodljivim dejstvom in doloeno dejavnostjo ali stvarjo, ki je v tem, da kodljivo dejstvo oziroma vzrok za kodo izvira iz doloene dejvanosti ali stvari; v tem primeru govorimo o objektivni odgovornosti9 ali odgovornosti na podlagi vzronosti (tudi odgovornost brez krivde).10

7 8

Bohinc (2008): Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 98 -99 Po Bohinc: Subjektivna odgovornost temelji na krivdi osebe: oseba je odgovorna, e je kriva za kodljivo ravnanje. (Bohinc, 2008, str. 100) 9 Zaradi upravienega pravnega interesa, da se zagotovi pravno varstvo monim okodovancem, je bila v zakonodaje ob sicer vodilni subjektivni odgovornosti uvedena objektivna odgovornost za kodne dogodke, ki izvirajo iz njihove stvari, njihove dejavnosti oziroma ki nastanejo na njihovem podroju delovanja ne glede na njihovo krivdo. (Bohinc, 2008, str. 102) 10 Bohinc (2008): Gospodarsko pogodbeno pravo, str. 99

8
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

III. SPLONO o UPRAVI

Odgovornost vodenja drube je zaupana upravi. Uprava je organ, ki zdruuje dve funkciji, in sicer funkcijo poslovodsva ter funkcijo zastopanja delnike drube. Medtem, ko se funkcija poslovodenja nanaa na notranje razmerje, na vodenje poslov, neposredno in tekoe vodstvo, pa gre pri funkciji zastopanja za razmerja navzven, za pravna razmerja s tretjimi osebami.11 Po dolobi prvega odstavka 265. lena ZGD-1 vodi delniko drubo uprava v dobro drube in na lastno odgovornost. S tako ureditvijo se delnika druba razlikuje od drugih gospodarskih drub, zlasti od drube z omejeno odgovornostjo. Lastna odgovornost ni le v dobro delniarjev, uprava je pooblaena, da vodi podjetje z upotevanjem interesov drube. Vodenje obsega vrsto odloitev, v glavnem sta dne kategoriji: doloanje podjetnike politike in uresnievanje cilja in namena drube ter sprejemanje ukrepov, ki jih zahteva uresnievanje poslovne politike.12 Odgovornost uprave je zagotovljena s tem, da je lan uprave lahko razreen pred iztekom mandata.13

11 12

Ivanjko (2009): Korporacijsko pravo, str. 590 inkovec (1994): Delnika druba in povezane drube, str. 52 13 Kermar (2006): Praktini komentar novega zakona o gospodarskih drubah, str. 289

9
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

IV. ODKODNINSKA ODGOVORNOST po ZGD-1 4.1 Odgovornost lanov uprave

lani uprave morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo rednega vestnega poslovnega loveka in zanje velja poslovna zvestoba.14 Torej morajo ravnati lani organov vodenja in nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro drube s skrbnostjo vestnega in potenega gospodarstvenika ter varovati poslovno skrivnost drube15 (prvi odstavek 263. lena ZGD-1).16 17 Nadalje lani organov vodenja ali nadzora solidarno odgovarjajo18 drubi za kodo, ki je nastala kot posledica kritve njihovih nalog, razen e dokaejo, da so poteno in vestno izpolnjevali svoje dolnosti. (drugi odstavek 263. lena)19 Nespremenjeno je ostalo doloilo (sedaj tretji odstavek 263. lena),20 da se organi vodenja ali nadzora razbremenijo odkodninske odgovornosti, e dejanje temelji na zakonitem skupinskem sklepu. Samo poslovodstvo (uprava oziroma izvrilni direktorji) pa se ne ekskulpira odgovornosti, eprav je nadzorni svet oziroma upravni odbor potrdil ali dal soglasje k njihovim dejanjem.21 Zakon omogoa neposreden zahtevek upnikov za povrnitev kode, ki so jo povzroili in zanjo odgovarjajo drubi lani organov vodenja ali nadzora. Splono pravilo odkodninske odgovornosti velja tudi za vsakogar, ki z namernim ravnanjem vpliva na odloitve odgovornih (lanov organov vodenja ali nadzora, prokuristov,
14 15

Pivka (1991): Pravna ureditev kapitalskih drub in povezanih podjetij, str. 60 V povezavi z 39. in 49. lenom ZGD -1, katera podrobneje opredeljujeta dolobe o poslovni skrivnosti. 16 Gre za profesionalne osebe, ki na trgu opravljajo svoje storitve za plailo ter se zanje predpostavlja, da imajo strokovna znanja, ki so potrebna za pravilno opravljanje storitev. Ta ravnanja se zato presojajo po abstraktnih merilih stroke, za podroja pri katerih so strokovna znanja potrebna za opravljanje teh storitev. Gre naeloma za objektivno merilo strokovnosti, vendar pa je odgovornost lanov organov vodenja ali nadzora kljub temu krivdna (subjektivna). 17 Bratina (2008): d.d. delnika druba s komentarjem, str. 311 18 (1) Za kodo, ki jo je povzroilo ve oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleenci solidarno. (2) Napeljevalec in pomaga ter tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njimi. (3) Solidarno odgovarjajo za povzroeno kodo tudi tisti, ki so jo povzroili, delali pa neodvisno drug od drugega, e ni mogoe ugotoviti njihovih deleev pri povzroeni kodi. (4) Kadar ni dvoma, da je kodo povzroila neka izmed dveh ali ve doloenih oseb, ki so na neki nain med seboj povezane, ni pa mogoe ugotoviti, katera od njih jo je povzroila, odgovarjajo te osebe solidarno. (Solidarna odgovornost po 186. lenu OZ) 19 lani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni drubi za kodo, ki je nastala kot posledica kritve njihovih nalog, razen e dokaejo, da so poteno in vestno izpolnjevali svoje dolnosti (263/2 lena ZGD-1) 20 lanu organa vodenja ali nadzora ni treba vrniti povrniti kode, e dejanje, s katerim je bila drubi povzroena koda, temelji na zakonitem skupinskem sklepu. Odkodninska odgovornost lana poslovodstva ni izkljuena, eprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje. Druba se odkodninskim zahtevkom lahko odree ali jih pobota ele tri leta po nastanku zahtevka, e s tem soglaa skupina in e temu pisno ne ugovarja manjina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala (263/3 lena ZGD-1) 21 Bratina (2008): d.d. delnika druba s komentarjem, str. 311

10
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

pooblaencev), ki je v kodo delniki drubi. odkodninski zahtevek ima druba za kodo, povzroeno njej, poleg tega pa tudi delniarji za kodo, ki so jo utrpeli ne glede na to, kakno kodo je utrpela druba. Povzroitelj je lahko kdorkoli, ki ima vpliv na drubo in ki ravna z namenom povzroiti kodo drubi ali njenim delniarjem. Poleg navedenih oseb so za tako povzroeno kodo kot solidarni dolniki odgovorni tudi lani organov vodenja ali nadzora. Pogoj za odkodninsko odgovornost v tem primeru je, da so krili svojo obveznost i n da jim ni uspelo dokazati, da so svoje dolnosti opravili poteno in vestno. Tudi te solidarnostne obveznosti so lani organov vodenja ali nadzora razbremenjeni, e dejanje temelji na zakonitem skupinskem sklepu. 22

4.2 Elementi odkodninske obveznosti uprave

Kot kodljivo dejstvo se teje vsako dejanje ali opustitev, ki pomeni kritev obveznosti, ki pripadajo lanom organov vodenja ali nadzora (protipravnost ravnanja kot npr. prepoved vraila in obrestovanja vlokov, prepoved vpisa lastnih delnic, nespotovanje standarda dobrega gospodarstvenika ipd.) to v praksi lahko predstavljajo posamezni posli in dejanja, ki jih lani organov vodenja ali nadzora storijo v nasprotju z zakoni, statutom, akti drube, predpisi ali ustaljeno poslovno prakso ter po drugi strani opustitev dolnih ravnanj (skrbnost vestnega in potenega gospodarstvenika). kodljivo dejstvo mora v morebitnem sporu dokazati druba oziroma okodovanec. Pri delniki drubi lahko koda nastane kot zmanjanje premoenja (t.i. navadna koda) in tudi kot prepreitev poveanja premoenja (t.i. izgubljeni dobiek). V obeh primerih gre za premoenjsko kodo, ki pa je v delniki drubi ni enostavno dokazati, saj med poslovanjem drube ves as prihaja do prilivov in odlivov, prihodkov in odhodkov ter strokov, ki vplivajo na trenutno premoenje drube. Dejstvo pa je, da se povrnitev premoenjske kode ravna po naelu restitucije. Natanneje premoenjsko stanje drube se ugotavlja ob zakljuku poslovnega leta in medletno ob periodinih obraunih poslovanja. Prav zaradi navedenega ni mogoe vsakega zmanjanja premoenja drube teti kot kode v smislu civilnopravnih predpisov.23 Na podlagi navedenega lahko na splono kot kodo za drubo opredelimo tisto zmanjanje
22 23

Kermar (2006): Praktini komentar novega zakona o gospodarskih drubah , str. 287 - 288 V vsakem primeru (case by case) je potrebno ugotavljati potrebno skrbnost vestnega in potenega gospodarstvenika za lane organov vodenja ali nadzora.

11
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

premoenja (oziroma (ne)ustvarjen dobiek), do katerega ne bi prilo (oziroma bi bil ustvarjen dobiek) ob upotevanju hipotetinega oblikovanja in razvoja premoenja drube ob pravilnem in skrbnem vodenju drube. Nastanek in obstoj kode mora dokazati druba oziroma okodovanec. Med kodljivim ravnanjem in nedopustno kodo mora obstajati pravno relevantna vzrona zveza. Po naem pravu se upoteva t.i. adekvatna vzronost, kar pomeni, da lani organov vodenja ali nadzora odgovarjajo za tiste kodne posledice, ki obiajno nastanejo zaradi ne dovolj skrbnega opravljanja dolnosti in pristojnosti v drubi. Obstoj vzrone zveze mora dokazati druba oziroma okodovanec. lani organov vodenja ali nadzora odgovarjajo po naelih predpostavljene krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.24 Njihova odgovornost se torej predpostavlja in je druba oziroma okodovanec ni dolan dokazovati. lani organov vodenja ali nadzora se reijo svoje odgovornosti le, e dokaejo, da so ravnali s skrbnostjo vestnega in potenega gospodarstvenika. V tem primeru gre za kriterij profesionalne skrbnosti. Kot dodatni ekskulpacijski razlog pa se doloa tudi ravnanje tretjih oseb, e jih lani organov vodenja ali nadzora niso mogli prepreiti ozirona odvrniti negativnih posledic teh ravnanj ter sama privolitev okodovanca (volenti non fit iniuria).25 26

4.3 Odkodninska odgovornost oseb, ki na nedopusten nain vplivajo na lane uprave po ZGD -1
Zakon doloa, da je poleg poslovodstva in drugih organov delnike drube (nadzornega sveta) odkodninsko odgovorna tudi oseba, ki je s svojim vplivom na drubo namenoma pripravila lane uprave ali nadzornega sveta, prokurista ali poslovnega pooblaenca do tega, da posluje

24

Po Obligacijskem zakoniku (OZ) je doloena krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, zato se krivda kot predpostavka domneva (praesumptio iuris), mono pa je dokazovanje v smislu razbremenitve odgovornosti, pri tem pa je breme dokazovanja na povz roitelju kode. 25 lanu organa vodenja ali nadzora ni treba vrniti povrniti kode, e dejanje, s katerim je bila drubi povzroena koda, temelji na zakonitem skupinskem sklepu. Odkodninska odgovornost lana poslovodstva ni izkljuena, eprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje. Druba se odkodninskim zahtevkom lahko odree ali jih pobota ele tri leta po nastanku zahtevka, e s tem soglaa skupina in e temu pisno ne ugovarja manjina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala (263/3. lena ZGD-1) 26 Bratina (2008): d.d. delnika druba s komentarjem, str. 312 - 313

12
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

v kodo drube ali njenih delniarjev (264. len ZGD-1).27 V tuji sodni praksi je ta oseba najvekrat veinski delniar, ki s svojim vplivom na upravo izsili odloitve, ki so njemu v prid ter v kodo drubi ali drugim delniarjem. Kdorkoli torej s svojim vplivom na poslovodstvo ali druge organe oziroma pooblaence drube povzroi, da pride do kodljive odloitve, je po zakonu odkodninsko odgovoren tako drubi kot njenih delniarjem. e je ta oseba delniar, je odkodninsko odgovorna drugim delniarjem.28 Tako solidarno odgovarja poleg povzroitelja kode tudi okorienec iz kodnega ravnanja. Pogoj je, da je dejanje okorienca namerno. Upniki drube imajo neposredni zahtevek zoper povzroitelje kode, pod pogojem, da druba upnikov ne more poplaati. Odkodninske odgovornosti ni, e je koda povzroena v okviru razmerij podrejenih in odvisnih drub, e je bila o povzroitvi kode utemeljena v pogodbi o obvladovanju ali v okviru upravienja za vodenje, ki ga ima glavna od vkljuenih drub.29

4.4 Odgovornost za varovanje poslovne skrivnosti

Kateri podatki predstavljajo poslovno skrivnost, doloi druba s pisnimi sklepi. V vsakem primeru so poslovne skrivnosti podatki, za katere je oitno, da bi nastala obutna koda, e bi zanje izvedela nepooblaena oseba. S sklepom doloi druba tudi odgovornost oseb, ki so dolne varovati poslovno skrivnost. e zakon doloa, da so za kritev odgovorni tudi lani organov drube, torej tudi poslovodstvo (poleg drugih oseb npr. drubenikov in delavcev), vendar le, e so vedeli ali bi morali vedeti za znaaj podatkov. Vendar vseeno za poslovodstvo velja stroji standard skrbnosti kar zadeva vedenja o tem, kaj se teje za poslovno skrivnost. Od lanov uprave se utemeljeno priakuje, da se bodo seznanili s sklepom drube, ki doloa kateri podatki se tejejo za poslovno skrivnost. ZGD-1
27

(1) Oseba, ki s svojim vplivom na drubo namenoma pripravi lane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaenca do tega, da posluje v kodo drube ali njenih delniarjev, mora drubi povrniti zaradi tega nastalo kodo. Delniarjem mora povrniti nastalo kodo, e so bili okodovani, ne glede na kodo, ki jim je bila povzroena z okodovanjem drube. (2) Poleg lanov organov vodenja ali nadzora je kot solidarni dolnik odgovoren tudi tisti, ki je s kodljivim dejanjem pridobil koristi, e je dejanje storil namenoma. Odkodninski zahtevek drube lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, e jih druba ne more poplaati. (3) Dolobe tega lena se ne uporabljajo, e je bil lan organov vodenja ali nadzora, prokurist ali pooblaenec zavezan k kodljivemu ravnanju pri uresnievanju: glasovalne pravice na skupini; upravienja za vodenje na podlagi pogodbe o obvladovanju, ali upravienja za vodenje glavne drube, v katero je druba vkljuena. (264. len ZGD-1) 28 Dallas (2001): Direktorski odbor in delniarski aktivizem v ZDA in Sloveniji, str. 181 29 Kermar (2006): Praktini komentar novega zakona o gospodarskih drubah, str. 288

13
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

izrecno doloa, da morajo biti s tem sklepom, poleg ostalih (drubeniki, delavci, itd.) seznanjeni tudi lani organov, torej tudi poslovodstvo. Temelj odgovornosti je za poslovodstvo kritev pogodbe z drubo. Za osebe v delovnem razmerju pomeni kritev hkrati tudi kritev obveznosti iz delovnega razmerja. Iz razlinega temelja odgovornosti izhaja razlina sankcija, torej za poslovodstvo odpoklic, e gre za takno kritev pogodbe oziroma disciplinske sankcije za osebe v delovnem razmerju. Poleg tega je za poslovodje odgovornost tudi odkodninska. Kritev zakonskih dolob o varovanju poslovne skrivnosti teje ZGD-1 kot gospodarski prestopek.30

30

Bratina (2008): d.d. delnika druba s komentarjem, str. 315 - 316

14
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

V. ODKODNINSKA ODGOVORNOST po ZFPPIPP

5.1 Nov ZFPPIPP

ZFPPod31 in ZPPSL32 sta dne 15. 01. 2008 prenehala veljati in nadomestil ju je Zakon o finannem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ZFPPIPP, ki se je v celoti zael v celoti uporabljati 01. 10. 2008 in ureja finanno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizinimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb. Prvo poglavje ZFPPIPP od 1. do 26. lena vsebuje splone dolobe in se uporablja od 15. 01. 2008 dalje. Drugo poglavje ZFPPIPP od 27. do 44. lena z naslovom Finanno poslovanje drub in drugih pravnih oseb, ki nadomea ZFPPod ter sedmo poglavje z naslovom Izbris iz sodnega registra, so se zaela uporabljati z dnem 15. 01. 2008, veljavne pa so tudi dolobe 10. poglavja novega ZFPPIPP (500. len ZFPPIPP). Glede na vse teave in odprta pravna vpraanja ZFPPod lahko podamo ugotovitev, da pomeni sprejetje novega predpisa uskladitev z doktrinarnimi stalii korporacijskega prava, hkrati pa nova doloila finannega poslovanja drub bistveno ne odstopajo od nael in usmeritev dosedanje ureditve (npr. urediti finanno poslovanje, zaostritev odgovornosti lanov organov vodenja in nadzora za pravoasno ukrepanje ipd.). Tako so bili razlogi sprejetja ZFPPIPP predvsem posodobitev ureditve postopkov zaradi insolventnosti in uskladitev s potrebami razvitega trnega gospodarstva, celovita, notranje skladna ureditev finannega poslovanja, postopkov zaradi insolventnosti in postopkov prisilnega prenehanja ter uskladitev ureditve s stalii, ki jih je oblikovalo Ustavno sodie RS. Na ta nain je poglavitna reitev novega zakona povezana s pravili o finannem poslovanju drub in drugih pravnih oseb ter o obveznostih drube in njegovega poslovodstva, ki se uporabljajo, e druba postane insolventna. Zaradi uinkovitega varstva upnikov, poslovodstvo drube upnikom odkodninsko odgovarja, e ne opravi pravoasno vseh dejanj, ki jim mora po ZFPPIPP izvesti, e druba postane insolventna.

31

Zakon o finannem poslovanju podjetij ZFPPod (Uradni list, t. 54/99, 110/99, 97/100 Odl. US: UI 264/99 40, 50/2002 Skl. US: U-I-135/00-60, 93/02 Odl. US: U-I-135/00-77, 117/2006 ZDDPO-2) 32 Zakon o prisilni poravnavi, steaju in likvidaciji ZPPSL (Uradni list RS, t. 67/1993, 74/1994 Odl. US: U -I114/95, 25/1997-ZJSRS, 39/1997, 1/1999-ZNIDC, 52/1999, 101/2001 Odl. US: Up-148/01, 42/2002-ZDR, 58/2003-ZZK-1, 10/2006 Odl. US: U-I-253/04-11).

15
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

Nomotehnino ZFPPIPP e v 1. lenu doloa podroje uporabe in sicer: finanno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizinimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb. Nadalje pa 13. len ZFPPIPP doloa, da je finanno poslovanje zagotavljanje finannih sredstev, upravljanje finannih sredstev in njihovih virov ter razporejanje virov finannih sredstev zaradi zagotavljanja pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti ali drugih poslov. Dosledno pa je finanno poslovanje drub in drugih pravnih oseb razdelano v 2. poglavju ZFPPIPP. Po 28. l. ZFPPIPP mora poslovodstvo (obveznosti poslovodstva) zagotoviti poslovanje drube v skladu z ZFPPIPP ter pravili poslovno finanne stroke. Pri vodenju poslov mora poslovodstvo ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovno finanne stroke in si pri tem prizadevati, da je druba vedno kratkorono in dolgorono plailno sposobna. Z drugimi besedami je torej obveznost poslovodstva zagotavljati kapitalsko ustreznost drube. To pa pomeni, da je pravna oseba ali podjetnik dolgorono plailno sposoben, e je obseg njegovih dolgoronih virov24 financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov (11/3. len ZFPPIPP). Plailna nesposobnost, kapitalska neustreznost in prezadolenost so dogodki, ki dajo znak, da se s podjetjem nekaj dogaja, zato se morajo sproiti postopki, kot so finanna reorganizacija, prisilna poravnava ali steaj. lani poslovodstva so solidarno odgovorni drubi za kodo, ki nastane zaradi kritve njihovih obveznosti iz 2. poglavja ZFPPIPP (28/3 len ZFPPIPP). So pa prosti odkodninske odgovornosti, e dokaejo (obrnjeno dokazno breme), da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovno finanne stroke in stroke upravljanja podjetij (28/4. len ZFPPIPP).33

5.2 Odkodninska odgovornost po ZFPPIPP

Slaba likvidnost in vse slaba finanna disciplina sta pojava, na katera je pravo dlje asa iskalo uinkovito oroje. Bistvena pomanjkljivost ureditev je bila v tem, da zapovedi in prepovedi v zakonodaji s podroja delovanja gospodarskih drub, finanni, steajni in registrski zakonodaji niso bile sankcionirane; zato so ostale na ravni izjav. Zakon o finannem poslovanju podjetij (ZFPPod) je prinesel novost, ki je bila zaostritev materialnih sankcij, torej odkodninske odgovornosti lanov uprave, nadzornega sveta in drubenikov, za
33

Bratina (2008): d.d. delnika druba s komentarjem, str. 227 -229

16
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

kodo, storjeno z opustitvijo dejanj, ki jih v tej zvezi predpisuje zakon ter zakonsko dolnost prijave podjetja v postopek prisilne poravnave (finanne reorganizacije) oziroma steaja.34 Vnesel je poveano odgovornost za organe vodenja ali nadzora zaradi opustitve dejanj, ki jih je predpisoval zakon. Tako je bilo potrebno, da posluje podjetje v skladu z ZFPPod ter poslovno-finannimi naeli, ki jih izdaja Slovenski intitut za revizijo. Zato je zakon predpisoval dolnost solventnega in likvidnega poslovanja, za kapitalsko drubo pa e neposredno dolnost kapitalske ustreznosti in upravljanja z likvidnostjo. 35 Za organe vodenja ali nadzora so bile tako poleg pravil finannega poslovanja iz ZFPPod, predpisane tudi dodatne dolnosti (ob ZGD-1), ki se nanaajo na zagotavljanje likvidnosti, plailne sposobnosti in kapitalske ustreznosti, hkrati pa so bile doloene tudi obveznosti ravnanja organov vodenja ali nadzora, e nastopijo okoliine za nastop nelikvidnosti, insolventnosti oziroma kapitalske neustreznosti. Opustitev taknega dolnega skrbnega ravnanja v skladu ZFPPod je bila podvrena splonim pravilom o odkodninski odgovornosti organov vodenja ali nadzora. Dodatno pa je bila v ZFPPod predvidena omejitev odgovornosti organov vodenja ali nadzora ter drubenikov, glede na razvrstitev drub med majhne, srednje ali velike, razen v primerih kadar je bilo dejanje storjeno namenoma ali z veliko malomarnostjo. Navedena doloila so bila opredeljena kot lex specialis in hkrati niso izkljuevala ostalih odkodninskih odgovornosti organov vodenja ali nadzora (npr. po ZGD1). ZFPPod je torej na eni strani doloal pravila finannega poslovanja, kamor vkljuuje tudi raunovodske standarde ter posebej doloene dolnosti zagotavljanja likvidnosti, plailne sposobnosti in kapitalske ustreznosti, na drugi strani pa uzakonjal dolnost uprave za ukrepanje, e nastopijo okoliine, ki jih zakon doloa kot nelikvidnost, insolventnost in kapitalsko neustreznost. Dodatno je zakon uvajal odkodninsko odgovornost za lane uprave, nadzornega sveta ter za drubenika, e upnikom nastopi koda zaradi zmanjanega poplaila v steajnem postopku ali postopku prisilne poravnave.

34 35

Bohinc (2001): Korporacijsko upravljanje, str. 44 Bratina (2008): d.d. delnika druba s komentarjem, str. 313

17
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

Nov ZFPPIPP je mutatis mutandis povzel omenjeno odkodninsko odgovornost po ZFPPod. V skladu s 42. lenom36 in 43. lenom37 ZFPPIPP je doloena odkodninska odgovornost lanov poslovodstva za kodo upnikom, ki so jo imeli, ker v steajnem postopku niso dosegli polnega plaila; e je bil nad drubo zaet steajni postopek in e poslovodstvo pred zaetkom steajnega postopka ni opravilo dejanj iz 35. do 39. lena ZFPIPP, kot so predloitev poroila o ukrepih finannega prestrukturiranja sklic skupine, vpis in vplailo novih delnic in vloitev predloga za steaj ali prisilno poravnavo, oziroma poslovodstvo ni spotovalo opredelitve 34. lena ZFPPIPP38 glede enakega obravnavanja upnikov.

36

42. len ZFPPIPP: (1) Poslovodstvo je upnikom odgovorno za kodo, ki so jo imeli, ker v steajnem postopku niso dosegli polnega plaila, e je bil nad drubo zaet steajni postopek in e poslovodstvo pred zaetkom steajnega postopka: 1. ni pravoasno opravilo dejanj iz 35. do 39. lena tega zakona ali 2. je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34. lena tega zakona. (2) e poslovodstvo ne dokae drugae, velja, da je imel upnik zaradi opustitev ali dejanj poslovodstva iz prvega odstavka tega lena kodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in znesk om, do katerega je bila ta terjatev plaana v steajnem postopku. (3) e ima poslovodstvo dva ali ve lanov, so vsi lani upnikom solidarno odgovorni za kodo iz prvega odstavka tega lena. (4) lani poslovodstva so v celoti ali delno prosti odkodninske odgovornosti za kodo iz prvega odstavka tega lena, e dokaejo, da je celotna koda ali del kode nastal zaradi dogodkov ali ravnanja drugih oseb, ki jih poslovodstvo, eprav je ravnalo v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinanne stroke in str oke upravljanja podjetij, ni moglo niti prepreiti niti odvrniti ali omejiti njihovih kodljivih posledic. (5) Posamezen lan poslovodstva je prost odkodninske odgovornosti za kodo iz prvega odstavka tega lena, e dokae enega od naslednjih oprostilnih razlogov: 1. da dejanj, doloenih v 35. do 39. lenu tega zakona, ni mogel opraviti samostojno, in: je na seji poslovodstva predlagal, da se opravijo, a so drugi lani poslovodstva temu nasprotovali, ali lan poslovodstva, ki je bil v notranjem razmerju med lani poslovodstva odgovoren za finanno poslovanje drube, ni pravoasno pripravil ustreznih strokovnih podlag ali 2. da za kritev prepovedi iz 34. lena tega zakona ni vedel ali jih ni mogel prepreiti, eprav je ravnal v skladu s profesionalno skr bnostjo poslovnofinanne stroke in stroke upravljanja podjetij. 37 43. len ZFPPIPP: (1) lani nadzornega sveta so upnikom solidarno odgovorni za kodo, ki so jo imeli, ker v steajnem postopku niso dosegli polnega plaila, e je bil nad drubo zaet steajni postopek in e obstaja eden od naslednjih pogojev: 1. e je poslovodstvo v zadnjih dveh letih pred zaetkom steajnega postopka na podlagi poroila o ukrepih finannega prestrukturiranja predlagalo skupini sprejetje sklepa o poveanju osnovnega kapitala z vloki in: je nadzorni svet o poroilu o ukrepih finannega prestrukturiranja dal mnenje iz petega odstavka 35. lena tega zakona, v katerem je presodil, da druba ni insolventna in poveanje osnovnega kapitala ni potrebno, ter je skupina zavrnila sprejetje sklepa o poveanju osnovnega kapitala, 2. e od poslovodstva niso zahtevali poroil po drugem in etrtem odstavku 272. lena ZGD -1, eprav bi jih morali zahtevati po pravilih poslovnofinanne stroke ali stroke upravljanja podjetij, 3. e bi na podlagi letnega poroila ali drugih poroil poslovodstva lahko ugotovili, e bi ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinanne stroke in stroke upravljanja podjetij, da je druba postala insolventna, pa niso z ukrepi, ki so v njihovi pristojnosti, zagot ovili, da poslovodstvo pravoasno opravi dejanja iz 35. do 39. lena tega zakona, ali prepreili dejanja v nasprotju s prepovedmi iz 34. lena tega zakona. (2) Za vzrono zvezo med dejanji ali opustitvami lanov nadzornega sveta in kodo se smiselno upora blja drugi odstavek 42. lena tega zakona. (3) Za oprostitev odgovornosti lanov nadzornega sveta se smiselno uporabljata etrti in peti odstavek 42. lena tega zakona. 38 34. len ZFPPIPP: (1) e druba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plail ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje drube. (2) Velja, da so za redno poslovanje drube nujna zlasti plaila: 1. terjatev upnikov do drube, ki so v postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatve po prvem odstavku 21. lena tega zakona, 2. tekoih strokov rednega poslovanja drube (elektrika, voda in podobno), 3. tekoih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje drube, 4. davka na dodano vrednost, troarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolnik obraunati in plaati v skladu s predpisi.

18
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

Po dolobi 43. lena ZFPPIPP je doloena e odkodninska odgovornost nadzornega sveta za kodo upnikom, ki so jo imeli, ker v steajnem postopku niso dosegli polnega plaila; e je bil nad drubo zaet steajni postopek in je poslovodstvo v dveh letih pred zaetkom steaja predlagalo sklep o poveanju osnovnega kapitala z vloki in je nadzorni svet presodil, da druba ni insolventna in ni potrebno poveanje osnovnega kapitala ali pa je skupina zavrnila sklep o poveanju osnovnega kapitala. Prav tako so po 43. lenu ZFPPIPP lani nadzornega sveta odkodninsko odgovorni upnikom, e od poslovodstva niso zahtevali poroila o poslovanju po 2. in 4. odstavku 272 lena ZGD-139 o drugih vpraanjih, ki se nanaajo na poslovanje drube in pomembno vplivajo na poloaj drube, ali e bi na podlagi letnega ali dugih poroil ugotovili insolventnost drube, pa niso ukrepali. e koda ni nastala zaradi ravnanja poslovodstva ali nadzornega sveta, ampak so vzroki, ki jih uprava ni mogla prepreiti in delujejo na podjetje od zunaj, naravne katastrofe, spremembe na trgu in lani uprave to dokaejo, potem ne morejo odgovarjati za kodo po 42. in 43. lenu ZFPPPIPP.40 41 Poslovodstvo je torej upnikom solidarno odgovorno za kodo, lani poslovodstva (smiselno tudi ostalih organov drube) pa so v celoti ali delno prosti odkodninske odgovornosti za kodo, e dokaejo, da je celotna koda ali del kode nastal zaradi dogodkov ali ravnanja drugih oseb, ki jih poslovodstvo, eprav je ravnalo v skaldu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinanne stroke in stroke upravljanja podjetij, ni moglo niti prepreiti niti odvrniti ali omejiti njihovih kodljivih posledic. Dodatno pa je posamezen lan poslovodstva prost
(3) Po tem, ko druba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi drube ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do drube v enakem poloaju, neenako obravnavani. (4) Za dejanje, ki je prepovedano po tretjem odstavku tega lena, velja zlasti: 1. preusmeritev poslovanja ali finannih tokov na drugo pravno ali fizino osebo, 2. pravna dejanja, ki bi bila ob steajnem postopku izpodbojna po 271. lenu tega zakona. (5) Prepovedi iz prvega in tretjega odstavka tega lena trajajo: 1. e mora poslovodstvo po prvem odstavku 38. lena tega zakona vloiti predlog za zaetek steajnega postopka: do zaetka tega postopka, 2. e mora poslovodstvo po prvem odstavku 39. lena tega zakona vloiti predlog za zaetek postopka prisilne poravnave: do zaetka tega postopka ali 3. e se finanno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave: do izvedbe vseh ukrepov finannega prestrukturiranja in izpolnitve vseh zapadlih obveznosti drube do upnikov. (6) e se finanno prestrukturiranje izvede zunaj postopka prisilne poravnave, sme druba poleg dejanj iz prvega odstavka tega lena opraviti tudi pravne posle, doloene v poroilu poslovodstva o ukrepih finannega prestrukturiranja iz 35. lena tega zakona. 39 Nadzorni svet lahko zahteva poroilo tudi o drugih vpraanjih. Uprava mora obveati nadzorni svet o vpraanjih, ki se nanaajo na poslovanje drube in z njo povezanih drub (2. odstavek 272. lena ZGD-1). Nadzorni svet lahko od uprave kadarkoli zahteva poroilo o vpraanjih, ki so povezana s poslovanjem drube in pomembneje vplivajo na poloaj drube ali je zanje razumno priakovati, da bodo pomembneje vplivale nanj (etrti odstavek 272. lena ZGD-1) 40 Pomembno odstopanje od doloil ZFPPod je zaslediti predvsem glede ustavno spornih opredelitev odgovornosti drubenikov ali delniarjev v postopkih, ki jih opredeljuje ZFPPIPP. S tem pa ni izkljuena monost odkodninske odgovornosti zaradi vpliva tretjih oseb, kot jo doloa ZGD-1 41 Bratina (2008): d.d. delnika druba s komentarjem, str. 314

19
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

odkodninske odgovornosti za kodo, e dokae da dejanj, doloenih v 35. do 39. lenu ZFPPIPP, ni mogel opraviti samostojno, ali da je na seji poslovodstva predlagal, da se opravijo, a so drugi lani poslovodstva temu nasprotovali, ali da lan poslovodstva, ki je bil v notranjem razmerju med lani poslovodstva odgovoren za finanno poslovanje drube, ni pravoasno pripravil ustreznih strokovnih podlag ali da za kritev prepovedi iz 34. lena ZFPPIPP ni vedel ali jih ni mogel prepreiti, eprav je ravnal v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinanne stroke in stroke upravljanja podjetij.

ZFPPIPP je poleg opredelitev obveznosti ter odgovornosti organov vodenja ali nadzora v drubi ohranil tudi omejitve ter izkljuitve odkodninske odgovornosti. Tako je posamezen lan poslovodstva ali nadzornega sveta odgovoren upnikom za kodo do viine dvakratnega skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije lana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno ali opueno dejanje ki se sankcionira po ZFPPIPP, vendar pri lanih poslovodstva ne manj kot 150.000 eurov pri veliki drubi, n e manj kot 50.000 eurov pri srednji drubi in ne manj kot 20.000 eurov pri majhni drubi ali drugi pravni osebi. Kot je to omejevanje poznal e ZFPPod se odkodninska odgovornost ne omeji, e je bilo dejanje izvedeno ali opueno namenoma ali iz hude malomarnosti. Same odkodninske odgovornosti pa ni mogoe izkljuiti niti omejiti, hkrati pa njena ureditev v ZFPPIPP ne izkljuuje odkodninske odgovornosti lanov poslovodstva in nadzornega sveta po drugih zakonih (44. len ZFPPIPP).42 43

42

44. len ZFPPIPP: (1) Posamezen lan poslovodstva ali nadzornega sveta je odgovoren upnikom za kodo iz prvega odstavka 42. lena ali prvega odstavka 43. lena tega zakona do viine dvakratnega skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije lana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno ali opueno dejanje iz prvega odstavka 42. lena ali prvega odstavka 43. lena tega zakona, vendar pri lanih poslovodstva ne manj kot: 1. pri veliki drubi 150.000 eurov, 2. pri srednji drubi 50.000 eurov in 3. pri majhni drubi ali drugi pravni osebi 20.000 eurov. (2) Odkodninska odgovornost po prvem odstavku tega lena se ne omeji, e je bilo dejanje izvedeno ali opueno namenoma ali iz hude malomarnosti. (3) Odkodninske odgovornosti po 42. ali 43. lenu tega zakona ni mogoe izkljuiti niti je omejiti v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega lena. (4) Ureditev odkodninske odgovornosti v pododdelku 2.2.3 tega zakona ne izkljuuje odkodninske odgovornosti lanov poslovodstva in nadzornega sveta po drugih zakonih. (5) Odkodninski zahtevek po 42. in 43. lenu tega zakona: 1. se uveljavlja za raun vseh upnikov, ki imajo pravico do plaila svojih terjatev v steajnem postopku nad drubo, tako, da mora odgovorna oseba odkodnino plaati drubi kot steajnemu dolniku. 2. je upravien uveljavljati: steajni upravitelj v imenu drube kot steajnega dolnika in vsak upnik, ki je v skladu s tem zakonom upravien opravljati procesna dejanja v steajnem postopku nad drubo, v svojem imenu in za raun drube kot steajnega dolnika. (6) e lan poslovodstva ali nadzornega sveta odkodninsko odgovarja po 42. ali 43. lenu tega zakona, pridobi s plailom obveznosti na podlagi te odgovornosti pravico v steajnem postopku nad drubo zahtevati povrnitev tega, kar je plaal (v nadaljnjem besedilu: regresna terjatev lana). (7) lan poslovodstva ali nadzornega sveta, proti kateremu je bila vloena toba za uveljavitev odkodninske odgovornosti po 42. ali 43. lenu tega zakona, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je vroena ta toba, v

20
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

VI. ZAKLJUEK
Obligacijski zakonik (OZ) na splono v 131. lenu doloa: Kdor povzroi drugemu kodo, jo je dolan povrniti, e ne dokae, da je koda nastala brez njegove krivde. Vendar, e organi vodenja ali nadzora drubi povzroijo kodo, se to doloilo ne more uporabiti, kajti organi predstavljajo drubo samo in ne nekoga tretjega. Dejanje organov drube se zato teje kot ravnanje drube same in tako druba ne more sama sebi odgovarjati za kodo. Prav zaradi tega je torej moral ZGD-1 posebej doloiti odgovornost lanov organov drube. Pravna oseba (torej druba) pa odgovarja za kodo, ki jo njen organ povzroi tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij. Kar bi pomenilo, da druba odgovarja za kodo upnikom in lahko tudi delniarjem, ki jim jo povzroijo posamezni organi drube.44 Pravni poloaj lanov organov vodenja ali nadzora determinirajo na eni strani njihove pristojnosti in dolnosti ter na drugi strani njihova odgovornost za izvrevanje njihovih pristojnosti in za izpolnjevanje njihovih dolnosti. Predmet obveznosti lanov organov vodenja ali nadzora je po svoji naravi storitev, le-to pa pomeni opravljanje doloenega dela, s katerim se dosee ali poizkua dosei kaken namen. Glede na to, da je poloaj lanov organov vodenja ali nadzora zelo samostojen in naeloma neodvisen od delniarjev, je stroga tudi njihova odgovornost. Dejanja organov vodenja ali nadzora neposredno zavezujejo drubo, kar pa velja tudi za kodna dejanja lanov teh organov. Z imenovanjem osebe za lana organov vodenja ali nadzora in prevzemom funkcije se vzpostavi t.i. korporacijskopravno razmerje med lanom in drubo, ki je ve ali manj kogentno urejeno e v zakonodaji. Navedeno velja tudi za vpraanje odgovornosti lanov organov vodenja ali nadzora. Bazini predpis, ki posega na podroje urejanja razmerij med organi vodenja ali nadzora ter med drubo in temi organi je Zakon o gospodarskih drubah (ZGD-1). Dodatno pa na podroje urejanja teh specifinih razmerij sodijo tudi ostali predpisi v smislu ire

steajnem postopku kot svojo pogojno terjatev prijaviti regresno terjatev iz estega odstavka tega lena, sicer ta regresna terjatev v razmerju do drube kot steajnega dolnika preneha. (8) Regresna terjatev iz estega odstavka tega lena se plaa ob razdelitvi steajne mase kot podrejena terjatev drugega vrstnega reda, iz razdelitvene mase, ki ostane po plailu vseh pred nostnih in navadnih terjatev ter morebitnih podrejenih terjatev iz tretjega odstavka 21. lena tega zakona.
43 44

Bratina (2008): d.d. delnika druba s komentarjem, str. 313 - 315 Druba se lahko odkodninskim zahtevkom naeloma tudi odree ali jih pobota, vendar ele po preteku treh let od nastanka zahtevka. 3. odst. 263. lena ZGD-1 pa doloa dodatni pogoj, in sicer soglasje skupine ter pisno neugovarjanje manjine delniarjev, ki imajo vsaj desetino osnovnega kapitala, da se druba lahko odree ali pobota odkodninske zahtevke

21
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

korporacijske zakonodaje, med katere uvramo tudi Zakon o finannem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).45 Po ZGD-1 mora lan organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog delovati v dobro drube in ravnati s takno skrbnostjo, ki se priakuje od vestnega in potenega gospodarstvenika, pri tem pa tudi varovati poslovno skrivnost drube. Odgovorni so solidarno delniki drubi za tisto kodo, ki je nastala kot poledica njihovih dejanj in s tem krit ev nalog, razen v primerih, ko bi lahko dokazali poteno in vestno izpolnjevanje svojih dolnosti. Tu velja in se krivdna odgovornost predpostavlja z obrnjenim dokaznim bremenom. Svojo nedolnost morajo sami dokazovati, kajti njihova odgovornost se vnaprej predpostavlja in je drubi ali okodovancu ni potrebno ali dolno dokazovati. Seveda pa v gre v nekaterih primerih za izjeme in lanom organov vodenja in nadzora ni potrebno povrniti kode, e je lo za dejanja, s katerimi je drubi bila povzroena koda, ki so temeljila na zakonitih skupinskih sklepih. Vseeno ni izkljuena odkodninska odgovornost lana poslovodstva, etudi je upravni odbor ali nadzorni svet lanu vodenja ali nadzora odobril dejanje, ki je privedlo do kode. Odkodninskim zahtevkom se ima druba monost odrei ali jih ele tri leta po nastanku zahtevka pobota, vendar le v primerih, ko s tem soglaa tudi skupina in e sluajno pisno ne ugovarja manjina, ki mora imeti skupno vsaj eno desetino osnovnega kapitala. Tisti odkodninski zahtevek, ki pa ga ima druba do lana organa vodenja ali nadzora, imajo monost uveljavljati tudi upniki drube, e jih zadevna delnika druba sluajno ne bi mogla poplaati. Kadar se v neki doloeni delniki drubi dogodi, da neka oseba drubo namerno pripravi lana organa vodenja ali nadzora, tudi prokurista ali poslovnega pooblaenca do dejanj, ko posluje v kodo drube in njenih delniarjev, potem mora ta dotina oseba drubi povrniti vso nastalo kodo, ki je nastala zaradi njenega kodnega delovanja. Povrniti mora delniarjem vso nastalo kodo, e so bili sluajno okodovani in ne glede na kodo, ki jim je bila povzroena z okodovanjem drube. Solidarno pa so dolniki poleg lanov organov vodenja ali nadzora tudi tisti, ki bi s svojim kodljivim ravnanjem morebiti pridobil doloene koristi, e so bila njegova dejanja storjena namenoma. Tudi tu imajo upniki monost uveljavljati odkodninski zahtevek, e jih doloena delnika druba ne bi zmogla poplaati. Glede na vse navedeno je potrebno torej natanno razlikovati med odgovornostjo drube za kodo povzroeno tretjim osebam in odgovornostjo lanov organov vodenja ali nadzora. Le-ti

45

Po Jovanovi v Odkodninska odgovornost organov v drubi, str. 1

22
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

naeloma odgovarjajo le drubi kot pravni osebi za kodo, ki ji jo povzroijo kot lani njenih organov. Drubi pa koda lahko nastane tudi zaradi tobenih zahtevkov tretjih (upnikov in izjemoma delniarjev). Zgolj izjemoma imajo monost tretji neposredno zahtevati povrnitev kode od lanov organov drube. ZFPPIPP se nanaa na odkodninsko odgovornost lanov poslovodstva do upnikov, kjer je poslovodstvo upnikom odgovorno za tisto kodo, katero so imeli v steajnem postopku zaradi ne dosega polnega plaila, e je bil nad drubo zaet steajni postopek in v primerih, ko poslovodstvo pred zaetkom postopka ni pravoasno opravilo dejanj doloenih iz tega zakona ali je ravnalo v nasprotju z navedenimi prepovedmi iz 34. lena tega zakona. V kolikor poslovodstvo ne bi dokazalo drugae, potem velja upnikova koda, ki je nastala zaradi opustitve ali dejanj poslovodstva. koda pa je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in tistim zneskom, do katerega je bila terjatev plaana v steajnem postopku. Kadar ima poslovodstvo dva ali ve lanov, enako kakor po ZGD-1 vsi lani upnikom solidarno odgovarjajo za povzroeno kodo. V celoti ali delno pa so prosti odkodninske odgovornosti lani poslovodstva, kadar lahko dokaejo, da je koda nastala zaradi vpliva, dogodkov ali ravnanja drug oseb, ki jih poslovodstvo ni moglo niti prepreiti niti odvrniti ali omejiti, etudi se je potrudilo ravnati v skladu z vso svojo profesionalno skrbnostjo poslovnofinanne stroke. Do im pa je lan poslovodnega organa prost odkodninske odgovornosti za kodo, kadar lahko dokae, da dejanj doloenih od 35. do 39. lena tega zakona ne bi mogel opraviti samostojno in je na seji poslovodstva to predlagal, a so drugi lani temu nasprotovali ali pa v primerih, ko je bil lan poslovodstva v notranjem razmerju, odgovoren za finanno poslovanje drube, vendar ni pravoasno pripravil ustreznih strokovnih podlag. Prost odkodninske odgovornosti pa je tudi takrat, ko za kritev prepovedi iz 34. lena tega zakona morebiti ni vedel ali pa jih nikakor ni mogel prepreiti, etudi je ravnal v skladu z v so profesionalnostjo skrbnosti poslovnofinanne stroke in stroke upravljanja podjetij. ZFPPIPP pa dodatno v petem odstavku 44. lena dopolnjuje uveljavljanje odkodninskih zahtevkov zoper organe vodenja ali nadzora glede kritve specialnejega zakona (ZFPPIPP) in sicer tako, da se le-ta uveljavlja za raun vseh upnikov, ki imajo pravico do plaila svojih terjatev v steajnem postopku nad drubo in to tako, da mora odgovorna oseba odkodnino plaati drubi kot steajnemu dolniku. Steajni upravitelj je seveda upravienec do odkodninskega zahtevka v imenu drube kot steajnega dolnika in nadalje tudi vsak tisti upnik, kateri je v skladu z ZFPPIPP upravien opravljati procesna dejanja v steajnem

23
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

postopku nad drubo, v svojem imenu in za raun drube kot steajnega dolnika. e lan poslovodstva ali nadzornega sveta odkodninsko odgovarja po 42. ali 43. lenu ZFPPIPP, pridobi s plailom obveznosti na podlagi te odgovornosti pravico v steajnem postopku od drube zahtevati povrnitev tega, kar je plaal, gre za regresno terjatev dolnika. Vendar mora v enem mesecu od dneva, ko mu je vroena toba za uveljavljanje odkodninske odgovornosti (po 42. in 43. lenu ZFPPIPP), v steajnem postopku kot svojo pogojno terjatev prijaviti regresno terjatev, sicer slednja terjatev preneha v razmerju do drube kot steajnega dolnika. Sama regresna terjatev pa se plaa ob razdelitvi steajne mase kot podrejena terjatev drugega vrstnega reda, iz razdelitvene mase, ki ostane po plailu vseh prednostnih in navadnih terjatev ter morebitnih podrejenih terjatev iz 3. odstavka 21. lena ZFPPIPP.

24
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

VII. LITERATURA in VIRI: 7.1 Pravni viri:

Bohinc, Rado: Korporacijsko upravljanje ZDA, Evropa, Slovenija, Zaloba Ivan HVALA, Ljubljana, 2001 (http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/pdf-ji/41.pdf, dne 9.9.2012) Dallas, Lynee L. in drugi: Direktorski odbor in delniarski aktivizem v ZDA in Sloveniji, Zaloba Ivan HVALA, Ljubljana, 2001 (http://www.fdv.uni-lj.si/zalozba/pdf-ji/39.pdf, dne 9.9.2012 Jovanovi, Duan: Odkodninska odgovornost organov v drubi (http://www.zdruzenjens.si/db/doc/upl/odskodninska_odgovornost_organov_v_druzbi-jovanovic.pdf, 9.9.2012 dne

7.2 Literatura:
Bratina, Borut in drugi: d.d. delnika druba s komentarjem, vzorci aktov za njeno delovanje, Zaloniko podjetje De VESTA, Maribor, 2008 Bohinc, Rado in Balde, Alen: Gospodarsko pogodbeno pravo, Zaloila in izdala Fakulteta za management Koper, Koper, 2008 Cigoj, Stojan: Teorija obligacij sploni del obligacijskega prava, Zaloba Uradni list RS, Ljubljana, 2000 Ivanjko, ime in drugi: Korporacijsko pravo pravni poloaj gospodarskih subjektov, Zaloba GV, Ljubljana, 2009 Kermar, Sebastjan in drugi: Praktini komentar novega zakona o gospodarskih drubah, Zaloba Marko Legat, Lesce, 2006 Obligacijski zakonik (OZ) s stvarnim kazalom Janeza Toplika, Uradni list RS, Ljubljana, 2011 Pivka, Hilda Marija: Pravna ureditev kapitalskih drub in povezanih podjetij, Zaloba Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1991 inkovec, Janez: Delnika druba in povezane drube, Zaloba BONEX, Ljubljana, 1994

25
Odgovornost lanov uprave po ZGD-1 in ZFPPIPP

Zakon o finannem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (z novelami ZFPPIPP-A, ZFPPIPP B in ZFPPIPP C) neuradno preieno besedilo z navzkrinim navajanjem zakonodaje, Zaloba Planet Gv, Ljubljana, 2010

Zakon o gospodarskih drubah (ZGD-1-UPB3) s stvarnim kazalom mag. Janeza Toplika, Zaloba Uradni list RS, Ljubljana, 2009