1/2005

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO BUREAU FOR DEVELOPMENT OF EDUCATION

Impresum

Spisanie za teorijata i praktikata vo vospitanieto i obrazovanieto Izdava~ Biro za razvoj na obrazovanieto ul. „Ru|er Bo{kovi}“ b.b. - Skopje Izdava~ki sovet Julija Dimitrova, pretsedatel Anica Aleksova, zamenik-pretsedatel Lirie Rexepi, sekretar prof. d-r Murat Murati Mite Stefanovski Fadiq Veapi Rodna Stoilevska Trajko Jovanovski Redakcija Vase Man~ev, urednik Gorica Mickovska, zamenik-urednik Bojana Naceva Fatmir Sulejmani Marija Nikolova Zekir Kadriu Trajko Jovanovski Gordana Doneva-Atanasoska Blagoja Trajkovski Za izdava~ot ]amil Xeladini, direktor Lektura i korektura Suzana Stojkovska

Obrazovni refleksii

Tehni~ki urednik i kompjuterska grafika Svetlana Stoj~eva

Adresa na redakcijata ul. „Ru|er Bo{kovi}“ b.b. - Skopje

Tira`: 550 primeroci

Pe~ateno vo: A.D. Pe~atnica „Kiro Dandaro“ Za{titno dru{tvo - Bitola

Sodr`ina
Aktuelnosti

Contents
Aktualities

d-r Sime Arsenovski: Modeli na u~ewe izrazeni niz interakcijata pome|u u~enikot, nastavnikot i predmetot na u~eweto Mihajlo Popovski; Ana Mickovska; Maja Simonovska: Igraweto videoigri i agresivnoto odnesuvawe kon sou~enicite kaj sedmooddelencite d-r Nexat Abazi: U~enikot kako faktor vo nastavata Boce Mitrevski: Analiza na nekolku u~ebnici po fizika za osmo oddelenie od aspekt na pra{awata i kvalitativnite zada~i vo u~ebnicite i rabotnite tetratki m-r Violeta Milenkovska: Menaxerskata funkcija kontrolirawe vo osnovnite u~ili{ta

7 18 27 32 42

d-r Sime Arsenovski: Learning models expressed through interaction among the student, the teacher and the Subject of learning Mihajlo Popovski; Ana Mickovska; Maja Simonovska: Playing video games and the aggressive behavior toward the classmates with the seven graders d-r Nexat Abazi: The pupil as a factor in teaching Boce Mitrevski: Analysis of several physics text-books for eight grade from aspect of questions and qualitative items in the text-books and work books m-r Violeta Milenkovska: Managerial function inspection in elementary schools

Od praktikata Petre Nanevski: Vlijanieto na estetskoto ureduvawe na u~ili{teto vo gradeweto na kulturata za `iveewe Sne`ana Hristova: Berzata na idei za izveduvawe na nastavata vo osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija

From the Teaching Practice

49 59

Petre Nanevski: The influence of the esthetic arrangement of the school in building culture of living Snezana Hristova: Exchange of ideas for the teaching process in elementary education in Republic of Macedonia

Sodr`ina
Ilija Le{kovski; Liljana \or|ioska: Model na organizirawe nastava vo priroda d-r Liljana Ivanova Apostolova-Politova: Ocenuvawe na postigawata na u~enicite po matematika Stoj~e Mitevski: Singularna integralna ravenka so jadro samo funkcija od t i beskone~ni granici na integracija Sofija Cvetanovska; Menka Pavleska; Slavica Stefanovska: Analiza na pogre{nite odgovori na testot spored karakteristikite na znaewata po biologija Nikola Zoroski: Za dopolnitelnata nastava od 10-ti do 20-ti juni

Obrazovni refleksii

65 72 78 82 90

Ilija Leshkovski; Liljana Gjorgiovska: Model of organizing teaching in nature d-r Liljana Ivanova Apostolova-Politova: Evaluation of student s achievements in mathematics Stojce Mitevski: Singular integral equation with nucleus only function of t and endless borders of integration Sofija Cvetanovska; Menka Pavleska; Slavica Stefanovska: Analysis of wrong test answers according to the characteristics of the knowledge in biology Nikola Zoroski: For the supplementary teaching from 10-th to 20-th June Information Gjorgji Kosev: New editions from the field of civic education Boce Mitrevski:

Informacii \or|i ]osev: Novi izdanija od oblasta na gra|anskoto obrazovanie Boce Mitrevski: 2005 - Svetska godina na fizikata Ana Mickovska: Prikaz na zbornikot „30 godini Institut za psihologija“ Golubina Gor|ievska; Mika Ilieva: Za modelite na sledewe i stru~na poddr{ka na gra|anskoto obrazovanie vo Holandija

95

100 2005 World year of physics
of collection 103 Presentation psychology Ana Mickovska: 30 years Institute for

108 For the models of monitoring and professional supoport
of the civic education in Netherlands

Golubina Gorgjievska; Mika Ilieva:

4

1/2005

Obrazovni refleksii

Aktuelnosti

Aleksandar Jovanovski – Vqubeni, maslo, 6o h 50

1/2005

5

Obrazovni refleksii

Aktuelnosti

MODELI NA U^EWE IZRAZENI NIZ INTERAKCIJATA POME\U U^ENIKOT, NASTAVNIKOT I PREDMETOT NA U^EWETO
d-r Sime Arsenovski
definicija jasen. No, problem pretstavuva bihevioristi~kiot tip na znaewe {to se steknuva vo u~ili{tata vo koi se primenuva pedago{kiot model „denes“ – uspe{en vo uspe{nite zapadni op{testva. Vrz osnova na analizata na interakciite vo informacionite tekovi vo implementaciite na ovoj pedago{ki model vo Republika Makedonija, za razlika od uspe{nite implementacii se konstatira deka na modelot vo Republika Makedonija mu nedostasuvaat dopolnitelni izvori na informacii. Takvi izvori se Internetot, multimediskite sistemi, spisanijata, televiziite itn. Vo slu~ajot, vo Republika Makedonija ponudata na vakov vid informacii e skromna ili ne postoi, a kako posledica na jazi~nite barieri na{ite u~enici ne se vo mo`nost da koristat kvalitetni dopolnitelni izvori za konstruirawe na svoite znaewa od konstruktivisti~ki tip. Ponatamu se pretstaveni najsoodvetnite izvori na informaciite – multimediskite obrazovni sistemi. Vo uslovi na objektivna ograni~enost za koristewe na multimediskite sistemi za u~ewe kako posledica od potrebata da se poseduva kompjuter, i kvalitetnite pe~ateni materijali kako podmno`estvo na multimedijalnite sistemi mo`at da bidat dopolnitelen izvor na informacii. Kako re{enie so koe }e se podobri neadekvatnata pozicija na u~enicite od povisokite oddelenija na osnovnoto i srednoto obrazovanie se predlaga zbogatuvawe na informacionata ponuda.

VOVED Vo ovoj trud se prezentirani osnovite na sovremenite obrazovni teorii biheviorizmot i konstruktivizmot kako ekstremi na oskata na teoriite za u~eweto. Pretstaveni se i osnovnite pedago{ki modeli izrazeni niz vidot na interakciite pome|u u~enikot, u~itelot i predmetot na u~eweto. Definirani se tri modeli nare~eni „v~era“, „denes“ i „utre“. Ovie prikazi se rezultat na pove}egodi{no izu~uvawe na avtorot i tie kako posebni trudovi se prezentirani na pove}e me|unarodni nau~ni konferencii. Ponatamu e napravena procena na obrazovniot sistem vo Republika Makedonija od aspekt na primenata na prethodno definiranite obrazovni modeli i primenata na obrazovnite teorii. Vrz osnova na ovaa analiza se konstatira deka bez ogled na pedago{kiot model {to se primenuva, znaeweto {to u~enicite vo osnovnoto i srednoto obrazovanie go steknuvaat e, glavno, od bihevioristi~ki tip. Inaku, ova znaewe go karakteriziraat nizok procesira~ki kapacitet na u~enicite i izvr{uvawe na simplificirani zada~i so toa znaewe. Ova e mo`nata pri~ina i za lo{ite ocenki za znaeweto na u~enicite od Republika Makedonija objaveni od UNICEF minatata godina. Pri~inata za bihevioristi~kiot tip na znaeweto na u~enicite za pedago{kiot model „v~era“ e po

1/2005

7

Aktuelnosti PSIHOLO[KI TEORII ZA U^EWETO Denes u~eweto se prifa}a kako priroden proces. u~iteli)1 vo toj proces. BIHEVIORIZAM Biheviorizmot obi~no se referencira kako nalo`ena instrukcija. Nivoto na intervenciite. gladot) ili nadvore{no (na primer. Votson. kolku i ednostavno da izgleda toj proces. No. Vo fokusot na biheviorizmot e nabquduvaweto na ~ovekovoto odnesuvawe. Ekstremite od spektarot na teoriite za u~ewe se biheviorizmot i konstruktivizmot. pove}e ili pomalku. go definira u~eweto kako sekvenca na stimulira~ki i rezultira~ki akcii vo nabquduvani pri~insko-posledi~ni odnosi.Skiner (B. tie davaat svoe viduvawe za su{tinata na znaeweto. pripa|aat na eden od ovie pristapi. B. a starite {emi na odnesuvawe se napu{taat kako rezultat na negativnoto zasiluvawe. Biheviorizmot i konstruktivizmot se pove}e koncepti (metateorii) koi vo sebe obedinuvaat pove}e teorii. Va`no e da se zabele`i deka i pokraj toa {to postojat golem broj razli~ni teorii. kognitivizam i konstruktivizam. Glaven akcent na biheviorizmot se perceptivnite indikatori na u~eweto. Ovie pristapi ne samo {to ja objasnuvaat pojavata u~ewe. Predavaweto e zbir od odredeni zajaknuvawa od koi u~enicite u~at. isto taka. na primer. Vo sproveduvaweto na eksperimentot. no u~itelite podgotvuvaat specijalni na~ini {to go pravat u~eweto ekspeditivno. 8 1/2005 . B. J. Ova se slu~uvalo poradi toa {to ku~eto nau~ilo da gi povrzuva negovite neusloveni stimulatori (obi~no hraneweto) so neutralnite stimulatori na yvoneweto na yvon~eto spojuvaj}i gi so procesot na jadewe. Tie u~at bez predavawe vo nivnata prirodna sredina. Pavlov zabele`al deka ku~eto reagiralo koga slu{alo yvon~e. kompleksnoto u~ewe bi mo`elo da se postigne so pomo{ na proces na davawe pozitivno ili negativno zasiluvawe niz sukcesivnite nivoa na obrazovanie. odnosno prirodata na u~eweto. nastavnicite. odnosno ja poddr`uvaat principielnata ideja opi{ana vo soodvetniot pristap. voditel i sli~no. osnova~ot na 1 Obrazovni refleksii biheviorizmot. Teoriite davaat objasnuvawe za toa kako se odviva procesot na zdobivawe so znaewe i kakva treba da bide intervencijata (alatki. F. Tie tri osnovni pristapi ili psiholo{ki teorii se biheviorizam. Skinner) go pro{iruva ova – spored nego dobrovolnoto ili avtomatskoto odnesuvawe e ili zajaknato ili oslabnato od prisustvoto na nagradata ili na kaznata. tuku. generalno tie. Do denes se izdiferencirani tri fundamentalno razli~ni koncepti za prirodata na u~eweto i za toa koi se svojstvata. instruktorite. postoeweto na brojni definicii i teorii za u~eweto ni uka`uva na negovata kompleksnost. Primerot na bihevioristite za klasi~na uslovenost go demonstrira procesot vo koj ~ovekot u~i da reagira na neutralni stimulatori na takov na~in {to normalno bi bil povrzan so neuslovenite stimulatori.F. Votson veruval deka stimulite {to lu|eto gi primaat mo`at da bidat generirani vnatre{no (na primer. Detalniot pregled na tradicionalnite pristapi Pod op{tiot naziv u~itel vo tekstot se podrazbira lice koe u~estvuva vo procesot na u~eweto kako olesnuva~. na toj na~in oblikuvaj}i go odnesuvaweto na subjektot vo nasoka na baranoto odnesuvawe. Ovie faktori pomagaat da se izdvojat mnogute razli~ni teorii. pomaga~. Eksperimentot na Pavlov go razgleduva digestivniot proces kaj `ivotnite. profesorite i drugi. vrevata). Va`no e da se sogleda deka „intervenciite“ vo procesot na u~eweto mo`at da vlijaat na razli~ni na~ini. Spored ovoj koncept. Primenata na uslovnite operandi vo u~eweto e ednostavna i direktna. Taa uloga ja imaat. pottiknuvaj}i go odnesuvaweto {to inaku bi bilo bavno. Novoto u~ewe se pojavuva kako rezultat na pozitivnoto zasiluvawe. odnosno go pravat sigurno odnesuvaweto {to inaku nikoga{ ne bi se pojavilo. kako i nivnite formi gi opredeluvaat razli~nite teorii za u~eweto. Primerot {to ~esto se citira so klasi~nata uslovenost e slu~ajot na ku~eto na Pavlov.

a kognitivisti~kiot se zanimava so simbolikata vo opi{uvaweto na soznava~kite procesi. niz koi se napreduva do stadium na vozrasni lu|e. kade {to u~itelot im go obezbeduva znaeweto na studentite e odli~en primer na bihevioristi~kiot model na u~ewe. isto kako i vo bihevioristi~kiot pristap. mentalna konstrukcija vo mislite na individuata. kognitivnite psiholozi go poistovetuvaat u~eweto so mentalnite procesi vo mozokot. Koristeweto na ispitite za da se izmeri opservabilnoto odnesuvawe pri u~eweto. tuku go priznavaat nivnoto postoewe kako neopservabilna indikacija na u~eweto. Pridobivkite od teoriite za u~eweto na bihevioristite i nivnite predavawa se odli~no dokumentirani. go otkriva mo}noto vlijanie {to bihevioristite go imale (i s# u{te go imaat) vrz u~eweto. Dodeka bihevioristi~kite pogledi se koncentriraat na istra`uvaweto na zabele`itelnite – nadvore{ni promeni vo odnesuvaweto na organizmite (lu|e. konstruktivistite go zamisluvaat obrazovniot sistem kako proces na spojuvawe na celni ve{tini so {to se ve}e iskuseni primerocite. Spored ovaa teorija. Konceptot na nametnati instrukcii. Spored konstruktivisti~kata teorija. bihevioristi~kiot pristap e premnogu baziran na u~itelot i na naveduvaweto (instrukcijata) {to toj go dava. bez struktura i u~ewe e glavniot faktor me|u onie koi ja forsiraat ovaa teorija. Negovite ~etiri nivoa. tuku e konstruirano i potvrdeno preku interakcijata so okolinata. Kognitivistite gi istra`uvaat vnatre{nite promeni vo glavite na u~enicite. Znaeweto se nabquduva kako opredeleno i apsolutno. koristeni so godini. site lu|e imaat mo`nost da „konstruiraat“ znaewe vo nivnite sopstveni mozoci niz procesot na otkrivawe i re{avawe problemi. Spored Sejmur Papert. do {to mo`e da se dojde po priroden pat. no samo kako indikator na toa {to se slu~uva vo glavata na u~enikot. @an Pija`e go nabquduval ~ovekoviot napredok vo progresivni stadiumi na kognitivniot razvoj. `ivotni) {to rezultiraat po nivnoto izlo`uvawe na razli~ni stimuli (zasiluvawe. Za razlika od ova. izve`buvawe itn. Osobeno e izrazena kritikata na konstruktivizmot vrz bihevioristi~kata teorija za u~eweto okolu bihevioristi~kata implikacija deka znaeweto e odvoeno od ~ove~kiot um i deka toa mora da mu se prenese na u~enikot na u~itelski baziran pristap. Sprotivno na biheviorizmot. cen- 1/2005 9 . Vo kognitivnite teorii znaeweto e nabquduvano kako simboli~no. KOGNITIVIZAM Ovoj koncept vremenski nastanal po biheviorizmot niz nabquduvaweto na navikite i odnesuvaweto na u~enikot. Znaeweto ne e odnapred preddefinirano. Ova e fundamentalno sprotivno na konstruktivisti~kata teorija za u~eweto.Obrazovni refleksii kon u~eweto. Pro{iruvaweto na ovoj proces.). KONSTRUKTIVIZAM Aktuelnosti Teoriite za u~eweto na konstruktivistite se obiduvaat da go korigiraat ona {to teoriite za u~eweto na bihevioristite i kognitivistite ve}e go imaat vospostaveno so fokusirawe na motivacijata i mo`nosta na lu|eto samite da si go „konstruiraat“ znaeweto. a se manifestiraat so kreirawe sistematski pristap vo u~eweto koj e pogoden za implementacija vo organizirani sistemi za u~ewe. Bihevioristite ne go negiraat postoeweto na ovie mentalni procesi. a u~eweto stanuva proces na predavawe na tie simboli~ni pretstavuvawa na memorijata kade tie mo`at da se obrabotat. kognitivisti~kiot pristap ja istra`uva oblasta {to e nedostapna za bihevioristi~kite eksperimenti. gi karakteriziraat kognitivnite sposobnosti neophodni vo sekoj stadium za da se konstruira znaeweto za nivnata okolina. kazna. nitu e vtisnato kako rezultat na dejstvoto na nadvore{nite stimuli. Spored ovoj pristap. koristeweto na nagrada ili kazna vo u~ili{nite sistemi – site tie se ponatamo{ni primeri na bihevioristi~koto vlijanie. nie go konstruirame na{eto znaewe za svetot preku interakcija so nego (preku interakcija so okolinata). psiholog i postojan kriti~ar na metodite na bihevioristi~koto u~ewe.

– od instrukcija kon konstrukcija i otkrivawe. obrazovnite metodi i. podobri rezultati davaat konstruktivisti~kite teorii. ova ne mo`e da bide postignato samo so ednostavno reducirawe na koli~inata na predavawata. No. Nivo na slo`enost na zada~ite {to treba da gi vr{i Konstruktivizam Kognitivizam Biheviorizam Nivo na kognitivno procesirawe Slika 1. 10 1/2005 . So drugi zborovi. – od eden na~in na u~ewe koj e ist za site kon adaptibilen na~in na u~ewe. Kognitivnite teorii se nekade vo sredinata. Isto taka.od u~eweto kako tortura kon u~eweto kako zabava. Dene{nite pomestuvawa vo praktikata na u~eweto mo`at da se sogledaat niz slednite trendovi vo obrazovnite procesi: – od linearno kon hipermedija. spored konstruktivistite. mora da se naglasi deka su{tinata na opi{uvawata se odnesuva na interakcijata pome|u u~itelot. procesot na predavawe ne treba premnogu da se fokusira na individualnata. Celta decata da stanat motivirani u~enici. spored niv. obrazovniot proces od aspekt na momentot {to go prou~uva. kade {to e potrebna povisoka procesira~ka mo}. Na slikata 1 e dadena sporedba na trite koncepti vo spektarot na teoriite za u~ewe vo odnos na toa kakvo znaewe mo`e da se dostigne. no e paradoksno izrazeno potsetuvawe toa postojano da se proveruva. obratno od toa. tuku treba da se posveti vnimanie i na grupnata rabota. – od obrazovanie fokusirano na u~itelot kon obrazovanie fokusirano na u~enikot. – od u~itelot kako transmiter na znaeweto kon u~itelot kako ~ovek {to pomaga i olesnuva pri procesot na u~eweto. U~eweto. . nezavisno od toa kakov pristap bi bil koristen. a s# drugo da ostane nepromeneto. Duri e dovedena vo pra{awe vrednosta na instrukcijata kako takva: sekoj akt na u~ewe go odvojuva u~enikot od {ansata za otkrivawe. Od druga strana. generalno. ne e kategori~ki imperativ protiv predavaweto. ne odej}i do ekstremnata implikacija na konstruktivizmot. Za izvr{uvawe poslo`eni zada~i. predavaweto ne e potpolno ukinato bidej}i e minimalisti~ko – celta e da se predava na takov na~in za da se proizvede najmnogu u~ewe so najmalku predavawa. kriti~ki nastroeni misliteli i re{ava~i na problemi mo`e da se postigne samo so takva forma na u~ewe {to mu obezbeduva na u~enikot neophodni alati za da u~estvuva i da se priklu~i vo procesot na u~eweto. bidej}i sekoja od niv se bazira na oddelni momenti vo u~eweto i nudi soodvetni preporaki za toa kako da se dizajniraat obrazovnite materijali. Se razbira. Obrazovni refleksii ODNOSOT ME\U ZNAEWATA I TEORIITE ZA U^EWETO Ne mo`e da se ka`e deka nekoja od teoriite za u~eweto e pogre{na. primenata na edna teorija dava podobri rezultati od drugite vo opredelena oblast vo zavisnost od vidot na znaeweto {to e potrebno u~enikot da go dostigne. – od u~ili{te do u~ewe koe trae cel `ivot.Aktuelnosti tralna uloga vo konstruktivizmot ima idejata za mentalna konstrukcija. – od u~ewe preku apsorbirawe na materijalot kon u~ewe kako da se snao|a i kako da u~i. za dostignuvawe znaewa {to se so poniska procesira~ka potreba dobri rezultati dava i bihevioristi~kiot pristap. Odnosot pome|u slo`enosta na zada~ite na u~enicite i teoriite za u~eweto so ~ija primena mo`at da se podgotvat za nivno izvr{uvawe PEDAGO[KI MODELI Za da se opi{e istoriskiot razvoj na obrazovanieto. e pra{awe na motivirawe na individuata da si dodade novo zna~ewe na postojnoto znaewe i iskustvo.

Ovie interpersonalni relacii me|u involviranite strani se prirodna posledica na karakteristikite na op{testvoto vo minatoto. Vo ovaa smisla. toj uspeva da ja odr`uva svojata baza na „personalno znaewe“ so najnovi informacii bez pogolemi problemi. Eden u~itel. znae s# za zemjite vo Evropa. no bez kakvi bilo o~ekuvawa ili nade` za poinakva uloga i aktivno u~estvo vo procesot na prenesuvaweto na znaeweto. kako i na tranziciite me|u niv. na primer po geografija. Osnovnata karakteristika na ovaa situacija e verbalniot tek {to od u~itelot se naso~uva kon u~enicite (predavawe). Toj ja objasnuva interakcijata me|u u~itelot. Iskustvo U~itel U~itel Aktuelnosti Znaewe Predmet U~enik U~itel U~enik Slika 3. Kaj ovoj model. tradicionalnoto obrazovanie se obiduva da „frli“ materijali kaj u~enicite so intencija tie niv da gi primat i apsolviraat vo edna koherentna forma. vo koe dominiraat razlikite pome|u avtoritetite i prose~nite gra|ani. mo`at da se izdvojat tri modeli {to go ilustriraat hronolo{kiot razvoj na interakcijata me|u involviranite strani. a diskusiite. proceduralno i univerzalno. Kako posledica na relativno skromnata brzina na op{testveniot razvoj. Komunikacijata e ednonaso~na. u~itelot gi poseduva celoto znaewe i iskustvoto i toj samostojno odlu~uva na koj na~in toa treba da se prenese. nastavniot ~as e ispolnet so mnogu specijalno dizajnirani aktivnosti. identi~na so onaa na u~itelot ili na pisatelot na knigata. MODEL „V^ERA“ Ovoj model mo`e da se nare~e „paradigma na verbalnata tradicija“. Obrazovnite interakcii mo`at da se sporedat so metafora na edno „frizbi“: fa}a~ot go fa}a diskot {to ja ima istata forma kako i koga ja napu{til rakata na frla~ot. So cel da se potvrdi vakvata pozicija. Model „v~era“ Slika 2. U~itelite {to go poddr`uvaat ovoj „metod na isporaka na generalnata informacija“ svojata pozicija ja argumentiraat so stavot deka znaeweto e generalno. aktivnostite 1/2005 11 . Odnosot me|u trite faktori na obrazovanieto Strukturata i razvojot vo op{testvoto zaedno so negovite politi~ki dimenzii imaat va`no vlijanie vo nastanuvaweto i aktuelnosta na modelite. Severna Amerika ili Azija. Ponatamu. Samite modeli i hipotezite {to se obrabotuvaat se razvieni od eksperti. O~igledno e deka u~itelot e odgovoren za prenesuvaweto na znaeweto – odnosno za u~eweto. u~enicite i materijata za u~ewe (sodr`inata) gledana od obrazovno – u~itelskata tradicija na minatoto. Sli~no na toa. U~enicite imaat uloga vo procesot na u~eweto na „priemnici na znaeweto“.Obrazovni refleksii u~enicite i predmetot na u~eweto. u~itelite se tie {to go poseduvaat celokupnoto znaewe.

kako i pome|u samite u~enici. No. Soglasno so toa. MODEL „DENES“ Trgnuvaj}i od nedostatocite na modelot „v~era“. MODEL „UTRE“ Obrazovni refleksii Na ovoj model mo`e da se konstatira edna esencijalna razlika vo odnos na prethodnite dva modeli. Ovoj model e osnova na obrazovnite sistemi vo razvienite i uspe{nite zapadni op{testva. odgovornosta za u~eweto da se pozicionira na u~enicite. a ulogata na u~itelot i na u~enicite e podednakvo va`na vo procesot na u~eweto. generalnata ideja e. Slika 4. Bazata na znaeweto e postavena vo centarot. Vo ovoj koncept u~itelot s# u{te ima centralna uloga i glavniot del od komunikacijata se bazira vrz negovoto znaewe i iskustvo. ovoj model bara va`ni promeni vo ulogata i vo odnesuvaweto i na u~itelot. so cel procesot na u~ewe da se ispolnuva vo soodvetnite nasoki. Dvete strani – i u~itelot i u~enicite se odgovorni ili do`ivuvaat opredelen vid odgovornost za segmenti od procesot na u~eweto. Model „denes“ Slika 5. Prifa}aweto na avtoritetite e namaleno vo sporedba so modelot „v~era“. kako i me|u samite u~enici. Model „utre“ Odgovornosta e pove}e razgrani~ena. vo multi- 12 1/2005 . Ponatamu. toga{ toa zna~i deka toj go razbira gradivoto. razvien e nov koncept {to mo`e da se ozna~i kako paradigma na sega{nosta. Kaj ovoj model ako u~enikot mo`e da povtori eden ekspertski model ili modelot na u~itelot pri testiraweto. Komunikacijata pome|u u~itelot i bazata na znaeweto (sostavena od razli~ni elektronski mediumi i multimediski formi) e dvostrana. ovoj pat komunikacijata e vo dve nasoki i se odviva pome|u u~itelot i u~enicite. ovozmo`ena e dvostrana komunikacija i me|u u~itelot i u~enicite. kolku {to e mo`no pojasno. U~itelot reagira pove}e kako katalizator ili konsultant na u~enicite. izlagaj}i pritoa predlozi i soveti naso~eni kon pretstavuvaweto na faktite za toa kade (vo literaturata. se bara to~no odredena potvrda vo pogled na tehnolo{kite kapaciteti i ograni~uvawata. Za `al.Aktuelnosti i eksperimentite se vnimatelno dizajnirani so cel da gi vodat u~enicite do to~niot odgovor. Vo sporedba so drugite dva modeli. na konceptot mu nedostasuvaat vnatre{na kompaktnost i povrzanost so ne{tata {to u~enikot ve}e gi znae. No.

kako posledica na bihevioristi~ki koncept baziran na nagrada ili na kazna. glavno. na „modelot na minatoto“ a znaewata mo`at da se kategoriziraat kako bihevioristi~ki (sl. pak. Taka. a so toa i kvalitetot na znaewata na u~enicite raste i im obezbeduva povisoka procesira~ka mo} i sposobnost za izvr{uvawe poslo`eni zada~i. Ovie promeni.) }e najdat informacija i kako da se postigne u~eweto. od edna strana. vo osnova. Modelot na u~eweto zastapen vo Aktuelnosti osnovnite i srednite u~ili{ta vo Republika Makedonija se bazira. Isto taka. Vaka dobienoto znaewe ne e dovedeno vo kontekst so negovata primena nitu. Institutot Otvoreno op{testvo.Obrazovni refleksii mediskite mediumi itn. ima za cel repeticija. No. 5). Zatoa i ne treba da ~udi {to nivoto na znaewata so koi raspolagaat u~enicite vo Republika Makedonija od strana na soodvetnite tela na Organizacijata na obedinetite nacii minata godina be{e oceneto kako mnogu nepovolno. Na~inot na steknuvawe na vakvite znaewa na u~enicite im obezbeduva izvr{uvawe na zada~i so nizok procesira~ki kapacitet. od druga strana. no. taka i na relacijata u~enik-u~enik. U{te eden biten moment se i izrazenite ekonomski te{kotii na dr`avata {to se manifestiraat so namaleno finansirawe na u~ili{tata {to kako posledica ima nizok stepen na nivna tehnolo{ka opremenost. se vo nasoka na povisoka interaktivnost vo nastavniot proces i toa kako na relacijata u~itel-u~enik. osobeno na poniskite nivoa – osnovnoto i srednoto obrazovanie. bihevioristi~kiot obezbeduva performansi pri motornite zada~i. Toa ne se sozdalo niz procesot na prenesuvawe na novi informacii i povrzuvawe so postojnoto znaewe so koe raspolagaat u~enicite. vrednosta na znaewata e namalena. tuku e dobieno vo organizirana forma kako nalo`ena instrukcija. U~eweto. Dodeka konstruktivisti~kiot pristap obezbeduva povisoki procesira~ki performansi i izvr{uvawe poslo`eni zada~i. Vakviot koncept. i slaba edukacija na nastavniot personal vo duhot na reformite kon konstruktivisti~kata tradicija. Mo`at da se zabele`at kvalitativni promeni vo nastavniot proces vo onie u~ili{ta {to bile predmet na nekoja od programite za reforma. razli~ni humanitarni organizacii itn. glavno. vo korelacija so drugite znaewa. be{e re~eno deka tie davaat razli~ni efekti vo odnos na kvalitetot na znaewata {to gi steknuvaat u~enicite. Ottuka. pa i ocenkite od nezavisnite institucii se takvi. e konstruktivisti~ki i e vo nasoka na podobruvawe na kvalitetot na znaewata {to u~enicite vo ovie u~ili{ta gi steknuvaat. Ovie u~ili{ta se razvivaat vo nasoka na implementacija na modelot „denes“. Vo poslednata decenija zabele`itelni se naporite {to dr`avnite institucii gi vlo`uvaat za reformi na obrazovanieto. Nesporno e deka u~enicite vo Republika Makedonija vlo`uvaat golem napor vo sovladuvaweto na nastavnite gradiva {to stojat pred niv. na u~enicite im go stava na raspolagawe i svoeto znaewe i iskustvo. primenata ne eden od konceptite vo obrazovniot proces ne gi isklu~uva mo`nite implikacii na ostanatite dva koncepti. PEDAGO[KITE MODELI IMPLEMENTIRANI VO OBRAZOVNIOT SISTEM VO RM Postojna sostojba Kako posledica na pove}egodi{niot koncept na visoka organiziranost na obrazovanieto i obrazovnite institucii vo Republika Makedonija. mo`e da se zaklu~i deka i vo bihevioristi~kiot model na imple- 1/2005 13 . no fakt e deka e pogre{en na~inot na koj e akumulirano toa znaewe. KONSTRUKTIVISTI^KA ANALIZA NA MODELOT „V^ERA“ IMPLEMENTIRAN VO U^ILI[TATA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Pri pretstavuvaweto na psiholo{kite teorii za u~eweto bea pretstaveni tri metakoncepti od koi konstruktivisti~kiot i bihevioristi~kiot koncept bea ozna~eni kako dva ekstremi. osobeno niz proekti poddr`ani od nadvore{ni institucii kako {to se Evropskata unija (Phare). po potreba. evidentna e zastapenosta na konceptot na bihevioristi~kata tradicija vo u~eweto.

Konstruktivisti~kiot aspekt na u~enikot vo pedago{kiot model „denes“ Ovoj model e bogat so interakcii. Pretstaven grafi~ki ovoj model gi sodr`i slednite elementi: Obrazovni refleksii KONSTRUKTIVISTI^KA ANALIZA NA MODELOT „DENES“ IMPLEMENTIRAN VO U^ILI[TATA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Dokolku vo u~ili{teto se primenuva modelot „denes“ situacijata e poinakva. e vo ograni~enosta na pristapot do novi nadvore{ni informacii. – u~enicite so nivnoto znaewe i iskustvo kako izvori na informacii. Vo eden del od u~ili{tata vo Republika Makedonija. za razlika od razvienite op{testva. – u~itelot so negovoto znaewe i iskustvo kako izvor na informacii. modelot „denes“ e model {to gi karakterizira i razvienite op{testva. Od konstruktivisti~ka gledna to~ka. Konstruktivisti~ki aspekt na u~enik vo pedago{kiot model „v~era“ Kvalitetnoto konstruktivisti~ko znaewe {to se generira kaj u~enicite se bazira na nivnoto prethodno znaewe i iskustvo. problemot vo Republika Makedonija. Predavawata na u~itelot. u~enikot vo ovoj model e del od sistemot sostaven od slednite elementi: – u~enikot so negovoto prethodno znaewe i iskustvo. Ottuka. – u~ebnikot kako izvor na informacii. vo osnova. – u~itelot so negovoto znaewe i iskustvo kako izvor na informacii.Aktuelnosti mentacija na obrazovniot proces ne mo`e celosno da se isklu~at nekoi konstruktivisti~ki efekti. No. bihevioristi~ki. no kako posledica na ve}e opi{aniot pedago{ki model „v~era“. sekako. Vakviot model ima izgledi da bide konstruktivisti~ki od aspekt na interakciite {to se odvivaat vo nego vo procesot na nastavata. na informaciite {to vo procesot na predavawata }e gi dobie od u~itelot i od informaciite {to }e gi dobie od u~ebnikot. glavno. I vo dvata prethodno navedeni modeli 14 1/2005 . vakviot pristap e bihevioristi~ki. sodr`at korisni informacii. Slika 7. – u~ebnikot kako izvor na informacii. Kako {to be{e opi{ano. toga{ toj se sostoi od slednite elementi: – u~enikot so negovoto prethodno znaewe i iskustvo. Samo so pomal procent efektot e konstruktivisti~ki. obrazovniot proces se odviva spored modelot na minatoto. ako se napravi obid za konstruktivisti~ka analiza na modelot. Iako. kako edinstven nezavisen izvor na informacii ostanuva u~ebnikot. Grafi~ki pretstaven ovoj model gi sodr`i slednite elementi: Slika 6. negovite implikacii se.

– Ne{to podobra e sostojbata so multimediskite formi na edukativnite materijali realizirani na kompakt diskovi. ne postojat.Obrazovni refleksii mo`e da se zabele`i deka tie na nekoj na~in pretstavuvaat sistem {to nema informaciski vlez od nadvore{niot svet osven u~ebnikot. Izvesni pozitivni momenti se zabele`livi vo uvezenite emisii na privatnite televizii. Vo Republika Makedonija. no i tie. kako posledica na nerazvienosta na site segmenti na op{testvoto. a vo Republika Makedonija prakti~no ne postoi sajt {to nudi informacii od soodveten obrazoven tip. Satelitskite televizii nudat kvalitetni materijali. no jazi~nata bariera go ograni~uva i ovoj efekt. verojatno poradi niskata cena. DOPOLNITELEN IZVOR NA INFORMACII Model na obrazovanie so dopolnitelen izvor Vo prethodnata to~ka be{e jasno pretstaveno deka nezavisno od pedago{kiot model {to se primenuva. za zabava na gleda~ite. se stari i pove}e od dvaesetina godini. Tuka. televiziskite emisii i sl. Eve oddelni sogleduvawa za sekoj od niv: – Internetot ne gi zadovoluva potrebite na u~enicite kako posledica na jazi~nata bariera na sajtovite so kvalitetni javni sodr`ini. spotovi. – Spisanija so sli~na sodr`ina. multimediskite biblioteki. od edna strana. vo uslovi na nedostapnost na dopolnitelni informacii. multimediskiot sistem za u~ewe po predmetot informatika za prva godina vo srednite u~ili{ta. vo crnobela tehnika. efektite od obrazovniot proces se vo zna~itelna merka bihevioristi~ki. – u~eniciot so nivnoto znaewe i iskustvo kako izvori na informacii. a avtorskite honorari voop{to ne se stimulativni za avtorite za nivna pogolema rabotna investicija. Dodeka vo obrazovnite sistemi na razvienite op{testva u~ebnikot se koristi kako bazi~en izvor na informacii. Od prethodnoto mo`e da se zaklu~i deka i vo konstruktivisti~kiot model na interaktivna nastava „denes“. tendencija na izdava~ite e u~ebnicite da bidat evtini. u~enikot vo ovoj model e del od sistemot sostaven od slednite elementi: – u~enikot so negovoto prethodno znaewe i iskustvo. Aktuelnosti „Makedonija kop~ata na svetot“ itn. Etnolo{kata razglednica na Republika Makedonija. pred s#. spisanija. Oddelnite napori na emisiite od tipot na „Yvon“ na MTV voop{to ne se vo duhot na konstruktivisti~koto u~ewe. Osnovnata ideja e da se obezbedi dopolnitelen izvor na informacii koj na u~enicite }e im obezbeduva kvalitetno generirawe na znaewe i doveduvawe na toa znaewe vo vrska so nastavnite sodr`ini. vo Republika Makedonija toj e celokupniot izvor. tuku se nameneti. se pe~atat na evtina hartija. – u~itelot so negovoto znaewe i iskustvo kako izvor na informacii. igri itn. Iako postojat nekolku spisanija nameneti za u~eni~kata populacija tie nudat informacii {to gi zadovoluvaat isklu~ivo nivnite trendovskite potrebi (muzika. Prethodniot efekt e u{te ponaglasen ako se ima predvid deka i u~ebnicite se so skromen kvalitet.). isto taka. – u~ebnikot kako izvor na informacii. Vo razvienite op{testva informaciite vo konstruktivisti~kiot proces na u~ewe se dobivaat i od drugi izvori kako {to se Internet. pa i ekonomijata. Pri~inite za toa se pove}eslojni. Vo takva situacija. a osnovnata e niskata kupovna mo} na gra|anite i borbata za poniski ceni. 1/2005 15 . – dopolnitelniot izvor na informacii. od druga strana. pred s#. i izlo`enosta na konkurencija na i onaka skromniot pazar na u~ebnici. – Televiziska produkcija vo Republika Makedonija vo smisla na obrazovni materijali skoro i da ne postoi. vakvite resursi se nedostapni ili se skromni. Ovie izvori poradi visokata cena na ~inewe se dostapni samo za ograni~en broj u~enici. mo`at da se spomnat „Enciklopedija Makedonika“. Od konstruktivisti~ka gledna to~ka. „Ilindenskoto vostanie“. kako posledica na serija socio-ekonomski momenti obrazovniot proces vo osnovnite i srednite u~ili{ta vo Republika Makedonija na u~enicite im dava dominantno znaewe od bihevioristi~ki tip.

Interakciite vo multimediskite sistemi. hipertekstualnoto povrzuvawe na celini so srodna sodr`ina. vakvite realizacii mo`at da imaat ograni~eni mo`nosti od aspekt na potrebata da se poseduva kompjuter. Interakciski se pristapuva i kon multimediskite formi. a animaciite dopolneti so zvuk (govor) {to gi objasnuva oddelnite momenti vo animacijata. I ne site u~enici vo Republika Makedonija posedu- Slika 8. Ne sekoga{ u~enicite se vo mo`nost da koristat kompjuter (na patuvawe. taka i kvalitativno (konstruktivisti~ko znaewe). Pritoa. Sistemite za multimedisko u~ewe gi sodr`at slednite formi za prenesuvawe na informaciite i pottiknuvawe na znaeweto kaj u~enicite: – tekstualni elementi vo koi se vr{i identifikuvawe na problemot i na potrebata od poznavawe na sodr`inata. intenzitetot na progresot }e zavisi od kvalitetot i vidot na dopolnitelniot izvor na informacii. – se izgotvuvaat animacii za doobjasnuvawe na principite spored koi funkcioniraat nekoi pojavi {to se pote{ko sfatlivi ili apstraktni. Konstruktivisti~ki model vo pedago{kiot model „denes“ zbogaten so dopolnitelen izvor na informacii Vaka definiraniot model. Sekako.) so {to kaj u~enicite se sozdava vizuelno do`ivuvawe. DOPOLNITELNI IZVORI NA INFORMACII VO PE^ATENA FORMA Multimediskite formi za prenesuvawe informacii se najpogodni za konstruktivisti~koto u~ewe. nesomneno. }e pridonese vo podobruvaweto na obrazovniot proces kako kvantitativno (zgolemuvawe na obemot na znaeweto). vo avtobus). objasnuvawe na re{enieto. pokraj op{tata hierarhiska i sekvencijalna navigacija. momenti i sl. najinformativni se dinami~nite formi kako {to se videata i animaciite prosledeni so zvuk i so zadol`itelna interaktivnost. se u{te pokvaliteten izvor na informacii. treba da se sozdade interaktivna multimedijalna okolina za u~ewe (IMLE . Sepak. prika`uvawe na klu~niot moment i doobjasnuvawe ili ilustrirawe so pogodna multimedijalna forma. 16 1/2005 . Vakvite sistemi obi~no sodr`at i sistem za samostojno testirawe vo tekot na u~eweto. podrazbiraat i koristewe na korisni~ki indeksi na klu~ni zborovi. – pri objasnuvaweto na dinami~ni fizi~ki pojavi se koristat videosekvenci snimeni so cel da se prika`e odvivaweto na pojavite vo integralna forma ili razlo`ena na elementarni ~ekori.Aktuelnosti Grafi~ki pretstaven ovoj model gi sodr`i slednite elementi: Obrazovni refleksii – fotografii se koristat za pretstavuvawe stati~ni situacii (pojavi. a interakcijata podrazbira i kontrola na tekot na dinami~kite multimediski formi. DOPOLNITELNI IZVORI NA INFORMACII VO MULTIMEDIJALNA FORMA U~eweto e najefikasno koga e interaktivno. sodr`ini itn. Zatoa. prika`uvawe na postapkata za re{avawe. pova`ni poimi. vo u~ili{te.interactive mulimedia learning environment). Kako mediumi za realizacija naj~esto se koristat veb (Internet) i kompakt diskovi. Treba da se obezbedi mo`nost interesnite celini da se izberat i na poseben na~in da se ozna~at za u~enikot.

1 Final Specification. Pe~ateniot izvor. 61. Principles of Instructional Design (4thEd. D.. Zatoa. No. 1998 (7) Arsenovski S. Kreativnosta i povisokata procesira~ka mo} {to se steknuva niz konstruktivisti~koto u~ewe e neophodna za sekoe rabotno mesto. 2003 d-r Sime Arsenovski. iako tekstovite spored formata se stati~ni.. J. The Children’s Machine: Rethinking School in the Age of theComputer. LITERATURA (1) Skinner.imsglobal. skici. S. Skopje. Tranzicijata Aktuelnosti vo nasoka na konstruktivisti~ko u~ewe e mo`na so voveduvawe nadvore{ni izvori na informacii od sekakov oblik. profesor na Fakultetot za op{testveni nauki vo Skopje 1/2005 17 . Growing Up Digital: The Rise of the Net Generation.). se javuva potreba od dopolnitelen izvor vo forma na pe~aten materijal. 1970 (3) Papert. 1992 (6) Tapscott. Edna od ideite bi mo`ela da bide inicirawe na spisanija. D. Growing Up Digital: The Rise of the Net Generation. F.. kako i niz definiranite pedago{ki modeli i informacioni tekovi vo niv. The Science of Education and the Psychology of the Child.1968 (2) Piaget. Romania. B. 1998 (5) Gagné.1993 (4) Tapscott. Bucharest. Sistemi za multimedijalno u~ewe. Proceedings of the 24th International Conference on Information Technologya... D. Stanuva zbor za mnogu bitna komponenta na op{testvoto. „From Multimedia LS to SCORM based LS“. Briggs. {emi i sl. nedvosmisleno se doka`uva deka e neophodna intervencija vo procesot na u~eweto kaj u~enicite od osnovnoto i od srednoto obrazovanie vo pogled na promenata na tipot na znaewata {to tie gi steknuvaat vo organiziraniot sistem na u~ewe.org (9) Arsenovski. L. Mihajlov. doktorska disertacija. March 2003. Elektrotehni~ki fakultet. a division of Harper Collins Publishers. 2003 (8) IMS Global Learning Consortium.. mora da se vodi smetka tie spored sodr`inata da bidat dinami~ni i dobro ilustrirani so grafi~ki elementi. The Technology of Teaching. Fort Worth. Potrebata od konstruktivisti~ki tip na znaewa kaj u~enicite e evidentna vo uslovi na brz razvoj na op{testvoto. New York: Basic Books. publikuvawe enciklopedii.2. Kraljevski. Bihevioristi~kiot tip na znaewa e dominanten bez ogled na toa koj pedago{ki model se primenuva od pri~ina {to interaktivnosta kako osnoven na~in na generirawe na konstruktivisti~ko znaewe na u~enicite e ograni~ena.Obrazovni refleksii vaat kompjuteri. u~ili{ten) proces na u~ewe. May 11-16. R.). ZAKLU^OK So ovoj trud preku analizata na psiholo{kite teorii za u~eweto. magisterski trud. I. ne mo`e da sodr`i dinami~ni formi. 2001 (11) Arsenovski S. Inc IMS Question and Test Interoperability Addendum Version 1. za razlika od multimediskiot.. NY:Grossman. Na obrazovniot proces mu nedostasuvaat nadvore{ni izvori na informacii {to vo posebni momenti bi se stavale vo korelacija so vnatre{niot (organiziran. W. (10) Arsenovski S. S. New York:Mc Graw Hill. „Development of the Interactive Multimedia Learning System in the Subject Computer Science in the High Schools“. Dizajnot i pe~atot na stranicite mora da bide {to e mo`no pokvaliteten so cel da go zadr`i ~uvstvoto na prijatnost na u~enikot dodeka gi apsorbira informaciite i dodeka vrz osnova na novite informacii go sozdava svoeto novo znaewe i go povrzuva so drugite negovi znaewa kako temelen princip na konstruktivisti~koto u~ewe. Integriran sistem za napredno distribuirano u~ewe. http://www. TX: HBJ College Publishers... Meeting of NTG IT&ED WG. and Wager. New York: Meredith Corporation. prevodi na kvalitetni stranski izdanija i sl. pa zatoa strukturata na informaciite bi se sostoela od stati~ni tekstovi i grafi~ki elementi (fotografii.. Skopje. New York: Mc Graw Hill. Elektrotehni~ki fakultet.

Naj~esto. videoigrite se klasifikuvaat spored nivnata sodr`ina. Koga se govori za takvata mo`nost. postojat i pove}e kriteriumi za nivno opi{uvawe i klasifikuvawe. Vo ovie incidenti se simulirani sceni na videoigri 18 1/2005 . pa taka se govori za igri na avantura. tie imaat dostignato nivo na realizam sli~no na filmovite i nivo na interakcija me|u igra~ot i likovite vo igrite so elementi sli~ni na interakcijata me|u lu|eto. So razvojot na informati~kata tehnologija i specijaliziranite sistemi za igrawe. vo periodot od 1997 do 1999 godina. vsu{nost. Interesiraweto za ovie vlijanija e naglo zgolemeno po nekolku krvavi incidenti slu~eni vo u~ili{ta vo SAD. So ogled na toa {to so tekot na vremeto se sozdadeni mnogu videoigri koi postojano se usovr{uvani i nadopolnuvani i koi pretpostavuvaat razli~ni kognitivni kapaciteti i aktivnosti na igra~ite. Vo po~etokot. Denes. tuku i kako na aktivnost koja mo`e da ima i odredeni socijalizaciski efekti. Igraweto videoigri nema vozrasni i kulturni limiti. Opisite i klasifikaciite na videoigrite obi~no gi pravat kompaniite {to gi sozdavaat. simulacii. prvi~nite ednostavni igri postepeno se transformiraa vo s# poslo`eni i posofisticirani igri so raznovidna struktura i sodr`ina. sportski igri. Tokmu poradi toa. igri so ubivawe. edukativni igri. ve}e dve decenii se vr{at i sistematski psiholo{ki istra`uvawa na potencijalnite vlijanija na igraweto videoigri. Videoigri igraat od predu~ili{ni deca do vozrasni. Toa delumno se dol`i na faktot {to postojano se pojavu- vaat na pazarot novi videoigri i nivni podvidovi so s# po{irok spektar na karakteristiki. taka {to ve}e imaat dobieno belezi na globalizaciski fenomen. za nitu edna dosega{na klasifikacija ne mo`e da se ka`e deka e navistina konzistentna i seopfatna. platformi.Aktuelnosti Obrazovni refleksii IGRAWETO VIDEOIGRI I AGRESIVNOTO ODNESUVAWE KON SOU^ENICITE KAJ SEDMOODDELENCITE Mihajlo Popovski Ana Mickovska Maja Simonovska VOVED Videoigrite se pojavija vo sedumdesettite godini na minatiot vek re~isi nezabele`livo i bez izgledi deka }e stanat tolku popularni i prifateni vo mnogu kulturni sredini. Me|utoa. [irokata rasprostranetost. igri so tepawe. strategii i tradicionalni igri. obi~no se pretpostavuva deka igraweto videoigri ima pove}e negativni otkolku pozitivni konsekvencii vrz psihosocijalniot razvoj na decata. igrawe ulogi. dol`inata na vremeto {to se pominuva vo igrawe. zagatki. Tie se igraat niz celiot svet. tie i ne bea igri kako dene{nite. bezrezervnata prifatenost od decata i od adolescentite i s# pogolemata prisutnost na razli~ni formi na nasilstvo vo videoigrite ja nametnuvaat potrebata na igraweto videoigri da ne se gleda samo kako na sovremen na~in na zabava.

psiholo{kite istra`uvawa na igraweto videoigri.. Vo nekoi istra`uvawa bila pronajdena zna~ajna povrzanost me|u igraweto videoigri i agresivnoto odnesuvawe. a vo nekolku navrati se napraveni i metaanalizi. na decata im bilo ovozmo`eno da igraat druga igra koja samite ja izbirale od nekolku igri {to im bile na raspolagawe. Pritoa. pak. a nivni storiteli bile u~enici strastni igra~i na takvi videoigri. vo koi bile ispituvani efektite na igraweto razli~ni videoigri so nasilstvo i bile koristeni razli~ni merki na agresivno odnesuvawe kaj decata i adolescentite. se nadovrzuvaat na ve}e profiliranite istra`uvawa na vlijanijata na televiziskite programi vrz psihi~kite funkcii i odnesuvaweto na gleda~ite. Pokraj toa. t. Ovaa tendencija bila posebno izrazena kaj devoj~iwata. isto taka. igrale igra so pi{uvawe. Poradi sli~nostite so gledaweto televizija. del se eksperimentalni. Del od istra`uvawata se opservaciski. isto taka. vsu{nost.e. ja ispituvale povrzanosta na igraweto videoigri so nasilstvo so dispoziciskata agresivnost. So nabquduvaweto na decata vo vaka definirani okolnosti bilo utvrdeno deka. za roditelskata kontrola vrz igraweto. a koi mnogu igrale videoigri (38%). 2004). ovie deca za razlika od drugite bile i poaktivni. pak. pak. spored Goldstein. nikakov efekt vrz frekventnosta na podocne`noto me|usebno kaznuvawe ili nagraduvawe (Cooper and Mackie. U~enicite. Naj~esto vo tepa~ki u~estvuvale onie u~enici koi bile so visoko nivo na dispoziciska agresivnost i koi mnogu igrale videoigri (63%). so prosocijalnoto i so agresivnoto odnesuvawe itn. 2001). so u~ili{niot uspeh. Po~esto vo tepa~ki u~estvuvale u~enicite koi bile so nisko nivo na dispoziciska agresivnost. i toa posebno igraweto videoigri so nasilstvo. u~estvoto vo tepa~ki i vleguvaweto vo raspravii so nastavnicite kaj 607 u~enici na vozrast od 13 do 15 godini. del se korelaciski. u~estvuvale vo tepa~ki. za povrzanosta na igraweto so oddelni crti na li~nosta. po~esto izbirale i menuvale igri. i po{irokata javnost imaat poka`ano najgolemo interesirawe e pra{aweto dali igraweto videoigri. mo`e da dovede do zgolemuvawe na stepenot i vidot na agresivnoto odnesuvawe kaj igra~ite. no vo drugi povrzanosta bila minimalna ili. no vo ovoj slu~aj povrzanosta bila poslaba (Gentile et al. onie deca {to igrale/gledale videoigra so nasilstvo pominuvale i pove}e vreme vo igrawe agresivna igra. op{to zemeno. ako se sudi spored rezultatite na dosega{nite istra`uvawa. igraweto/gledaweto videoigra so nasilstvo nemalo.Obrazovni refleksii so ubivawe. Najmalku vo tepa~ki u~estvuvale u~enicite koi bile so nisko nivo na dispoziciska agresivnost i koi malku igrale videoigri (4%). za nivnite motivi i preferencii. voop{to ne postoela. isto taka. Xentile i sor. so motivot za postignuvawe. Rezultatite na istra`uvaweto poka`ale deka u~estvoto na u~enicite vo tepa~ki variralo vo zavisnost od nivoto na nivnata dispoziciska agresivnost i na igraweto videoigri so nasilstvo. Me|utoa. 1/2005 19 . Kuper i Meki nabquduvale 84 deca na vozrast od 10 do 11 godini koi prvo igrale ili gledale videoigra Od praktikata so nasilstvo ili videoigra bez nasilstvo ili. Tie mo`ele da izbiraat me|u edna agresivna. s# u{te ne mo`e da se dade celosen i ednozna~en odgovor na ova pra{awe. so visoko nivo na dispoziciska agresivnost i koi malku igrale videoigri. pak. decata bile instruirani i me|usebno da se kaznuvaat ili nagraduvaat za reakciite {to gi manifestiraat dodeka igraat. no ne i kaj mom~iwata. Frekventnosta na igraweto videoigri. bila pozitivno povrzana i so raspravaweto na u~enicite so nivnite nastavnici. Vo ovie istra`uvawa nastojuvano e da se dade odgovor na pove}e pra{awa vo vrska so navikite za igrawe videoigri kaj decata i kaj adolescentite. Po ova igrawe/gledawe. Me|utoa.1986. Za ilustracija. Pozitivniot odgovor na ova pra{awe sekako deka bi imal soodvetni konsekvencii vrz individualnoto i vrz op{testvenoto ocenuvawe i tretirawe na ovoj vid igri. za polovoto i rasnoto stereotipizirawe vo videoigrite. eve nekolku naodi dobieni vo razli~ni tipovi istra`uvawa. edna sportska i dve zabavni igri. Toa zna~i deka i vo psiholo{kite istra`uvawa na igraweto videoigri se primenuvaat voobi~aenite metodski pristapi. a. ona za {to psiholozite. I pokraj {irokiot spektar razgleduvani pra{awa. no poretko od prethodnite (28%).

no taa e pomala otkolku onaa za televizijata. vremeto na igrawe. dali igraweto videoigri e tolku ra{ireno me|u niv i ako e. drugata videoigri so malku nasilstvo. 2000). igraweto videoigri so nasilstvo doveduva do namaluvawe na prosocijalnoto odnesuvawe i do zgolemuvawe na psiholo{kata vozbuda. a. kako i zo{to se praktikuva toa. kade i kakvi videoigri igraat? Zo{to sakaat da igraat videoigri? Kakov e odnosot na roditelite sprema nivnoto igrawe? Dali igraweto videoigri e povrzano so polot i u~ili{niot uspeh? Dali igraweto videoigri e povrzano so manifestiraweto agresivno odnesuvawe sprema sou~enicite? 20 1/2005 . za da se odgovori na ovie. No. Za `al. vo eksperimentalnoto istra`uvawe izvr{eno od Skot bile proveruvani potencijalnite efekti na igraweto videoigri vrz agresivnosta i crtite na li~nosta. primenetata metodologija. vidot na nasilstvoto prika`ano vo igrata i metodite koristeni za merewe na agresivnosta. neprijatelstvo. bi mo`ele da se lociraat vo na~inite na koi se izbirani ispitanicite. na Anderson i Bu{man dava poubedliva poddr{ka na pretpostavkite za negativnite efekti na videoigrite. vklu~uvaj}i i nekolku formi na agresivno odnesuvawe i stilovi na re{avawe so konflikti. kaj sredno{kolcite postoela povrzanost me|u prisustvoto na nasilstvo vo videoigrite i poka`uvaweto neprijatelstvo i fizi~ka agresija. Rezultatite od merewata na agresivnosta pred i po igraweto poka`ale deka igraweto na razli~nite videoigri nemalo vlijanie vrz stepenot na agresivnosta kaj studentite (Scott. No. i toa e tolku o~igledno {to na prv pogled izgleda kako da pretstavuva karakteristi~no odnesuvawe na decata i adolescentite. 1995. spored Griffits. i na drugi pra{awa ne treba da se potpreme samo na sporadi~ni sogleduvawa. a tretata videoigri so mnogu nasilstvo. celta na istra`uvaweto e da se dobijat odgovori na slednive pra{awa. izlo`enosta na nasilstvoto na televizija se poka`ala kako pomo}en prediktor na nivnite agresivni tendencii.Od praktikata Kori-Asad i Mastro. I kone~no. Za da se dojde do posigurni soznanija. koga. Poto~no. Studentite koi podolgo vreme pominuvale vo igrawe videoigri so nasilstvo poka`uvale tendencija na zgolemeno manifestirawe lutina. vremeto i kontekstite na istra`uvaweto. Dobienite rezultati vo ova istra`uvawe. 1997). Ispitanici vo istra`uvaweto bile studenti raspredeleni vo tri grupi. povrzanosta bila posilna. a. decata na vozrast od 12 do 14 godini. i na efektite na izlo`enosta na televizija i na drugi mediumi. obezbedile poddr{ka na pretpostavenata povrzanost me|u gorespomenatite varijabli. Ova istra`uvawe e prvi~en obid za detekcija na navikite za igrawe videoigri vo na{ata sredina i za proverka na nekoi pretpostaveni povrzanosti na igraweto so oddelni varijabli. na agresivnite misli i emocii. pri proverkata na efektite na igraweto videoigri so nasilstvo kaj sredno{kolci i kaj studenti. isto taka. no povrzanosta ne bila ednakvo izrazena kaj sredno{kolcite i kaj studentite. a. pogolemiot del od istra`uvawata na ovaa tema se podlo`eni i na dve metaanalizi. na~inot na mereweto na agresivnoto odnesuvawe itn. ~esto igraat videoigri? Koga. Analizata. Imeno. a vtorata od Anderson i Bu{man (Anderson and Bushman. Se razbira. op{to zemeno. Dali sedmoodelencite. Obrazovni refleksii 2001). isto taka. t. isto taka. 2001). godinata vo koja e izvr{eno istra`uvaweto. i na namaleno koristewe na stilot na integrirawe pri re{avaweto konflikti (Chory-Assad and Mastro. pak. koga toa bilo sporedeno so efektot na televizijata. ispituvale pove}e varijabli. Pri~inite za neednozna~nosta na naodite verojatno se pove}ekratni i. [eri otkriva deka postoi korelacija me|u igraweto videoigri i agresivnosta. verbalna i fizi~ka agresija. Spored nivnite naodi. nasilnite aktivnosti i na negativizmot kaj decata. tuku treba da primenime i sistematski pristap vo nivnoto prou~uvawe. Ednata grupa studenti igrale videoigri bez nasilstvo. generalno.e. Kako relevantni varijabli gi izdvojuva: vozrasta na ispitanicite. igraweto videoigri za na{ata stru~na javnost s# u{te ne pretstavuva fenomen {to zaslu`uva poseriozen nau~en i op{testven tretman. dali e toa navistina taka.e. t. Kaj studentite. prvata e napravena od [eri (Sherry. pak. Videoigri se igraat i kaj nas.

Vo posledniot del od pra{alnikot se vklu~eni edna skala i tri zasebni pra{awa za procena na manifestiraweto na agresivnoto odnesuvawe sprema sou~enicite. Vo po~etokot od vtoriot del se pomesteni pra{awa za toa dali ispitanicite igraat ili ne igraat videoigri i kakvi sistemi za igrawe poseduvaat. spored isleduvawata na Vol{. verbalna i fizi~ka agresija sprema sou~enicite. U~enicite koi ne igraat videoigri pra{alnikot go odgovaraa za petnaesetina minuti. vsu{nost. Na primer. sekoj ispitanik e procenuvan od strana na site negovi sou~enici. i 124 sedmoodelenci od dve osnovni u~ili{ta vo Bitola: „Kole Kaninski“ (29 ma{ki i 32 `enski) i „Todor Angeleski“ (30 ma{ki i 33 `enski). periodite na igrawe i pra{awa za reakciite na roditelite vo vrska so igraweto. Na ovaa grupa pra{awa se nadovrzuva i pra{awe za toa koi tri videoigri naj~esto gi igraat ispitanicite i zo{to gi igraat tokmu tie igri. 2001). Frekventnosta na sekoja od ovie man- Aktuelnosti ifestacii se bele`i na skala od 0 (niedna{) do 6 ({est ili pove}e pati) i taa se odnesuva samo na poslednata sedmica pred ispituvaweto. 1/2005 21 . Pra{alnikot be{e zadavan grupno za vreme na oddelenskiot ~as. Podatocite za u~ili{niot uspeh na u~enicite se pribiraa dopolnitelno od dnevnicite za zavr{eno {esto oddelenie. Vo prviot del se nao|aat pra{awa za sociodemografskite karakteristiki na ispitanicite (pol. igraweto videoigri e redovna aktivnost za 79% od decata vo SAD (Walsh. konstruirana od Orpinas i Frankovski (Orpinas and Frankowski. pra{awa za mestoto na igrawe. motivite za igrawe i za preferenciite na videoigrite. primerokot go so~inuvaat 317 sedmooddelenci od ~etiri osnovni u~li{ta vo Skopje: „\or|ija Puleski“ (61 ma{ki i 44 `enski). I ovie pra{awa se odnesuvaat na ~estotata na manifestiraweto lutina. frekvencijata na igrawe. Ova e navistina visok procent na igrawe {to korespondira so frekventnosta na igraweto videoigri vo zemjite so mnogu povisok `ivoten standard od na{iot. od vkupno 441 ispitanik.e. na koja sekoj ispitanik samiot sebesi se procenuva. a deka ne igraat samo 78 (18%). Se razbira. Sigurno deka ovie deca. „11 Oktomvri“ (33 ma{ki i 36 `enski) i „Vera Ciriviri-Trena“ (19 ma{ki i 26 `enski). Ispitanicite se na vozrast od 12 do 14 godini i site se u~enici vo sedmo oddelenie vo {est osnovni u~ili{ta od urbani sredini. zatoa {to so istra`uvaweto se opfateni samo deca koi `iveat vo relativno visoko urbani sredini vo na{ata zemja. vremeto {to se pominuva vo igrawe. Instrumenti i postapka Za pribirawe na podatocite e koristen pra{alnik {to se sostoi od ~etiri dela. Poprecizno. ~etiri na fizi~kata i osum na verbalnata agresija sprema sou~enicite. Ispituvaweto se izvr{i vo vtoroto polugodie na u~ebnata 2003/2004 godina. REZULTATI I DISKUSIJA Zastapenosta na videoigrite vo sekojdnevieto na sedmooddelencite Analizata na odgovorite na pra{awata {to se odnesuvaat na zastapenosta na videoigrite vo sekojdnevieto na sedmooddelencite poka`uva deka igraweto videoigri mo`e da se smeta za nivna voobi~aena aktivnost. e adaptirana verzija na Skalata na agresivnosta. t. no vo ovoj slu~aj toa se bele`i na skala od 0 (nikoga{) do 4 (mnogu ~esto). Za razlika od ovaa skala. za razlika od drugi koi `iveat vo pomalku urbani i selski sredini. visokiot procent na igrawe evidentiran vo ova istra`uvawe ne ja otslikuva sostojbata vo site sredini. Imeno. na poslednite tri pra{awa od pra{alnikot. 2001). Skalata e merka na samoprocena i taa.Obrazovni refleksii METOD Ispitanici Istra`uvaweto e izvr{eno na prigoden primerok od 441 ispitanik (229 ma{ki i 212 `enski). imaat i pove}e mo`nostite za igrawe. Na u~enicite koi igraat videoigri im be{e potrebno triesetina minuti da odgovorat na site pra{awa sodr`ani vo pra{alnikot. vozrast i obrazovanie na roditelite). „Dimitar Miladinov“ (57 ma{ki i 41 `enski). Potoa sleduvaat pra{awa vo vrska so nivnite naviki za igrawe videoigri. duri 363 (82%) odgovorile deka igraat videoigri. od koi dva se odnesuvaat na manifestiraweto lutina. Skalata ima ~etirinaeset ajtemi.

e aktivnost {to ja vr{at vo slobodnoto vreme.1%). t. i v) retko igrani videoigri: na primer. Ili. [to se odnesuva do frekventnosta na igraweto.1%) imaat geim-boj. naj~estata pri~ina {to e naveduvana od ispitanicite e zabavata {to ja nudat igrite (34. sedmooddelencite gi igraat videoigrite doma (66%).7%).. pak. Celta na igrata zavisi od izbranoto scenario. nekoj drug vid igri. celta na likot e da ubie pogolem broj protivnici za odredeno vreme. GTA (84). ispitanicite koi ig- Obrazovni refleksii raat za da se zabavuvaat ne se ograni~uvaat samo na igrite so akcija.e.8% od ispitanicite odgovorile deka obi~no igraat otkako }e zavr{at so u~ili{nite obvrski. itn. re~isi polovinata imaat nintendo . t. tie imaat navedeno vkupno 204 razli~ni videoigri.7%).01). Sleduva kratok opis na ~etirite naj~esto igrani videoigri: Counter Strike . edukativni igri ili.9%) ili nekolku pati vo nedelata (30.5%). Igra~ot mo`e da izbere da bide na strana na teroristi~ka ili na antiteroristi~ka grupa. samo malku igraat okolu polovina ~as (11. a samo 31 (7%) od ispitanicite ne poseduvaat nitu eden sistem za igrawe. p<0. Naj~esto. Sims (65) i FIFA (64). t. pri pribiraweto na podatocite na ispitanicite im be{e dadena mo`nost samite tie da navedat koi videoigri gi igraat (najmnogu do tri). pove}eto igraat od eden do dva ~asa (64%). pove}e od dve tretini od niv imaat kompjuter . sedmooddelencite minuvaat mnogu vreme igraj}i videoigri. Poseduvaweto sistemi za igrawe sekako deka go opredeluva i mestoto kade {to se igraat videoigrite.4%). Red Alert.5%). begstvo i atentat. koi spored frekventnosta na igraweto mo`e da se raspredelat vo slednive tri kategorii: a) naj~esto igrani videoigri: Counter Strike (145 pati). pri {to igra~ot treba da se dvi`i vo mal prostor koj brzo se sovladuva.e. a ne mal broj raspolagaat i so dva ili tri sistemi. Interesno e {to onie ispitanici koi naveduvaat deka igraat za da se natprevaruvaat.306 (69. spored odgovorite na pra{aweto: koga obi~no igra{ videoigri?.6%). 22 1/2005 .188 (42. mo`nosta za pravewe raboti koi ne bi mo`ele da se pravat vo realniot `ivot (9.3%).Aktuelnosti Imeno.8%).9%) imaat soni-plej stej{n. `elbata za natprevaruvawe so drugi igra~i (11. no bez razlika na izborot. dali sedmooddelencite po~esto igraat videoigri so nasilstvo. tie naj~esto izbiraat igri so akcija x2= 14. eksplozii i sl. od odgovorite na pra{aweto za poseduvaweto sistemi za igrawe proizleguva deka najgolem del od ispitanite sedmooddelenci doma imaat barem eden sistem za igrawe. kade.9%) i dru`eweto so vrsnicite (2. 63. Odgovaraj}i na pra{aweto: zo{to saka{ da igra{ videoigri?. Za razlika od niv.398. poprecizno ka`ano. bez ogled na varijaciite vo pogled na toa koga. 132 (29.Igra so ubivawe koja se igra vo prvo lice i e specijalno nameneta za mre`no igrawe. pak. postavuvawe/demontirawe bomba. 71 (16. neophodno e da se znae i kakvi videoigri se igraat. a poretko nadvor od doma. Koga }e po~nat. Zna~i. so u~eweto i pi{uvaweto doma{ni zada~i i koga im e zdodevno.6%). Crash. So ogled na toa {to vo optek se golem broj videoigri. koi se navedeni od edna{ do 23 pati. Hercules. No. a toa mo`e da bide: spasuvawe zalo`nici. potoa `elbata da se stigne do kraj na igrata (24. Scenite vo igrata postojano se pridru`eni so eksplicitno prika`uvawe nasilstvo. za da mo`e da se stekne pocelosen uvid vo ovaa aktivnost. osloboduvaweto od lutinata (2. krvavewe.8%).e. Imeno. za pove}eto od niv igraweto. tuku ednakvo gi igraat i strategiite i sportskite igri. nesomneno e deka za najgolemiot del od sedmooddelencite opfateni so ova istra`uvawe igraweto videoigri e voobi~aena aktivnost koja se praktikuva vo slobodnoto vreme. rasprsnuvawe ~ove~ki organi. koga imaat mo`nost da biraat kakva igra da igraat. b) ~esto igrani videoigri: Super Mario (39 pati). strategii. War Craft (35) i NBA (30). Na toj na~in. Need for Speed (37). najgolemiot del od niv go pravat toa sekojdnevno (58. a sosema mal del od niv kako pri~ina ja naveduvaat vozbudata {to se do`ivuva pri igraweto (4. da igraat. kolku i zo{to se pravi toa. sportski igri. Zna~i. No. vo Internet-kafuliwa (22%) ili na drugi mesta (12%). Ubivaweto potoa se nagraduva so dobivawe pari za kupuvawe novo oru`je. sepak. a ne e mal procentot i na onie {to igraat tri i pove}e ~asa (24. pokraj gorespomnatite podatoci.

koj sozdava vpe~atok na gledawe vistinski fudbalski prenos.80. vo ova istra`uvawe se vklu~eni samo decata. Vo igrata.01) i tatkovci (x =43. pozitiven odnos. sozdavaweto mo`nosti e samo eden aspekt na odnosot na roditelite sprema informati~kite sistemi. Ovozmo`eni se razli~ni gletki na terenot. Osnovna cel na igrata e da se pobedi protivni~kiot tim.2% odgovorile deka roditelite im go ograni~uvaat vremeto za igrawe. o~igledno e deka kaj roditelite se dominantni dve sprotivni tendencii na reagirawe: ograni~uvawe i neograni~uvawe na vremeto za igrawe. Imeno. Glavniot lik raboti za najrazli~ni kriminalni grupi i im pomaga vo ostvaruvaweto na nekoi nivni planovi za {to dobiva pari. s# e staveno vo funkcija na pobogat i poudoben `ivot. a. taka {to se ima vpe~atok deka igra~ot ima celosna sloboda vo kreirawe na misijata. Roditelite mo`e da sozdavaat i razli~ni mo`nosti za dostapnost do informati~kite sistemi koi ne se opredeleni samo od materijalnite resursi. vklu~uva i komentator koj sozdava vpe~atok kako da stanuva zbor za vistinski fudbalski prenos. eksplozii. Spored odgovorite na ispitanicite na pra{aweto: kako reagiraat roditelite vo vrska so tvoeto igrawe videoigri?. Vo prilog na toa govori i naodot za pozitivnata povrzanost me|u poseduvaweto kompjuter i obrazovanieto na roditelite na ispitanicite opfateni so ova istra`uvawe.01). Igra~ot treba da go izgradi karakterot i celosniot izgled na likovite. Ispitanicite koi odgovorile deka imaat doma kom2 pjuter. Soodvetno na toa mo`e da igra doma{ni i me|unarodni natprevari. tepawe i pukawe. u~ili{niot uspeh i polot Ograni~uvaweto na vremeto za igrawe od strana na roditelite mo`ebi se dol`i na zagri`enosta deka dolgoto igrawe bi imalo negativni efekti vrz u~ili{niot uspeh na nivnite deca. Igrata mo`e da se sledi od razli~ni perspektivi. taka {to mnogu kratko po izgradbata na ku}ata i osnovaweto na semejstvoto nastapuva trka so vremeto.Igra so kradewe.8% od ispitanicite odgovorile deka nivnite roditeli im dozvoluvaat da igraat kolku {to sakaat. a ~esti se i pcuewa. Za `al.Obrazovni refleksii Grand theft auto (GTA) .Igra na simulacija na realniot `ivot koja se igra vo treto lice. po pravilo. zatoa {to nitu frekventnosta nitu vremetraeweto na igraweto ne se zna~ajno povrzani so u~ili{niot uspeh. Odnosot na roditelite sprema igraweto videoigri So ogled na toa {to roditelite za sedmooddelencite se glaven agens na socijalizacijata. a 43. 2 p<0. Ako imaat. Drug u{te pozna~aen aspekt e kontrolata i uvidot vo ona {to go pravat nivnite deca dodeka gi koristat sistemite. dodeka u~enicite so podobar uspeh 1/2005 23 . na primer. p<0. 48. Negovi naj~esti zadol`enija se: kradewe avtomobili. a ne i nivnite roditeli. pri igraweto e zabele`liva tendencijata igra~ite da nastojuvaat da steknat pove}e pari i materijalni dobra. No. vklu~uvaj}i i komentator. vsu{nost. vikawe po protivnicite i sl. Igra~ot mo`e da izbere da igra za razli~ni fudbalski klubovi i nacionalni reprezentacii. toga{ mnogu e verojatno deka takviot odnos preku razli~ni formi na vlijanie }e go Aktuelnosti prenesuvaat i na svoite deca. Sims . izvr{uvawe ubistva i sl.Sportska igra koja e simulacija na fudbalski natprevar. Celta i misijata na igrata ne se eksplicitno izlo`eni. Preostanatite 8% odgovorile deka roditelite ili celosno im zabranuvaat da igraat ili deka voop{to ne vodat gri`a {to pravat. vo koja igra~ot go gleda glavniot lik od zad grb. Igraweto videoigri. FIFA . taka {to ne mo`e so sigurnost da se utvrdi {to le`i vo osnovata na dvete tendencii na reagirawe na roditelite. tuku i od nivnite ocenki i `elbi za podobro informati~ko obrazovanie na decata. Prisutni se i sceni na rasprsnuvawe krv. vakvata zagri`enost izgleda deka ne e mnogu opravdana. Celta na igrata e izveduvawe na {to pove}e nasilni dejstva i begstvo od policijata. isto taka. imaat i poobrazovani majki (x =46. va`no e kako tie samite se odnesuvaat sprema pridobivkite od razvojot na informati~kata tehnologija. No. ako se sudi spored ona {to e dobieno vo ova istra`uvawe. postavuvawe bombi.65. u~enicite so poslab uspeh pove}e sakaat da igraat igri so akcija. potoa da izgradi dom i da sozdade semejstvo. U~ili{niot uspeh e povrzan samo so preferenciite na videoigrite. Me|utoa.

Otsustvoto na `enski likovi u{te vo po~etokot ja namaluva verojatnosta videoigrite da go privle~at vnimanieto na `enskite igra~i. Identifikacijata na igra~ite so likovite obi~no rezultira i so sozdavawe potreba za ponatamo{no igrawe.75 dodeka prose~nata vrednost na site proceni dadeni od sou~enicite na ispitanicite iznesuva 2. spored Kahrmadji. 1998). Prvo. i koga igraat. takvoto nivno pretstavuvawe samo po sebe gi odvra}a potencijalnite `enski igra~i. No. Obrazovni refleksii No. toa {to sedmooddelencite se poka`ale kako umereno agresivni ne zna~i deka pri manifestiraweto na ispituvanite postapki ne postoele odredeni va- 24 1/2005 . mom~iwata po~esto sakaat da igraat videoigri za da se natprevaruvaat.Aktuelnosti pove}e sakaat da igraat strategii. p<0. Pokraj toa. toa mo`e da ima i odredeni negativni socijalizaciski efekti. Pri~inite za postoeweto polovi razliki vo op{tiot odnos i vo samoto igrawe na videoigrite verojatno treba da se baraat prvo vo nivnata maskulina priroda. op{to zemeno. p<0. za da se zabavuvaat. tie me|usebno se razlikuvaat vo pogled na frekventnosta na igraweto. `enskite igra~i se zainteresirani za ne{to drugo koe go nadminuva ona {to go imaat na um tvorcite na igrite (Fielder.01). I kone~no.62. isto kako i vo mnogu drugi istra`uvawa. Na ova se nadovrzuvaat i razlikite vo preferenciite na videoigrite. posebno kaj decata i adolescentite. a devoj~iwata. toa mo`e da ja zasili internalizacijata na stereotipnite gledawa na `enite kako slabi li~nosti koi lesno se podlo`ni na maltretirawe i da pridonese za zacvrstuvawe na veruvaweto deka nasilstvoto i viktimizacijata se sosema normalen del od `ivotot (Deitz. p<0. No. Imeno.01). p<0.01) i GTA (r = -0. pove}e igra2 at videoigri od devoj~iwata (x =58. a so toa zna~i se namaluva i verojatnosta za nivno identifikuvawe so likovite. (Strategiite se „igri so mislewe“ koi baraat visok stepen na kognitivna vklu~enost. pak. kako igri koi izobiluvaat so ma{ki likovi. p<0. t. 1999). me|u niv postojat razliki i vo vremeto {to se pominuva vo igrawe. I na krajot. No. agresivnoto odnesuvawe se procenuva{e vrz osnova na frekventnosta na manifestiraweto lutina. mom~iwata igraat po~esto od 2 devoj~iwata (x =20. Isto taka. povreduvawa. i toga{ koga vo videoigrite se vklu~eni `enski likovi.22. i vo ovoj slu~aj se poka`a deka mom~iwata. Najzna~aen faktor {to gi opredeluva navikite za igrawe videoigri e polot na ispitanicite. planirawe. Mom~iwata pove}e sakaat da igraat igri so akcija.16.01). Se razbira.05. Vo niv tie se direktno izlo`eni na razli~ni fizi~ki napadi. Igraweto videoigri i agresivnoto odnesuvawe sprema sou~enicite Pri odgovorot na pra{aweto za povrzanosta na igraweto videoigri so agresivnoto odnesuvawe na ispitanicite se koristea dve merki za negova procena: samoprocena na ispitanicite i procena od strana na nivnite sou~enici. kako {to istaknuva Filder. dodeka devoj~iwata 2 pove}e sakaat da igraat strategii (x =30. vo najgolemiot broj slu~ai videoigrite se koncipirani kako „ma{ki“ igri.01). od druga strana. sposobnost za predviduvawe i kombinatorika. tvorcite na videoigrite se stremat da gi osmisluvaat vo soglasnost so stereotipiite za voobi~aenite `enski aktivnosti. verbalna i fizi~ka agresija sprema sou~enicite. I vo dvata slu~aja. ispitanicite se procenuvaa sebesi na skala od 0 do 6.03.01). dodeka vo vtoriot slu~aj tie bea procenuvani od sou~enicite na skala od 0 do 4. 1999. Statisti~kata obrabotka na pribranite podatoci poka`uva deka. grabnuvawa i sl.17. Prose~nata vrednost na site samoproceni za frekventnosta na manifestiranoto agresivno odnesuvawe sprema sou~enicite iznesuva 2. bilo da se toa glavni ili sporedni likovi. op{to zemeno.20. sedmooddelencite opfateni so ova istra`uvawe ne bile mnogu agresivno nastroeni sprema svoite sou~enici. `rtvi na nasilstvoto se tokmu `enskite likovi. mom~iwata obi~no igraat mnogu podolgo od devoj~iwata 2 (x =59.) Postoeweto na vakvite tendencii vo preferiraweto na videoigrite e potkrepeno i so faktot deka namaluvaweto na u~ili{niot uspeh e povrzano so zgolemenoto igrawe na prethodno opi{anite igri so nasilstvo Counter Strike (r = -0. neophodno e da se istakne deka vo ne mal broj videoigri so nasilstvo.e. Na primer. p<0. Vo prviot slu~aj.

(2001). Iako povrzanosta me|u niv se namaluva so kontrolata na vlijanieto na polot (vo Internetkafuliwata po~esto igraat mom~iwa .E.70.63. and Bushman. Zna~i.07).43.e.9% nasproti 24. M. dodeka vo slu~ajot koga tie se procenuvani od strana na sou~enicite. Imeno. Psychological Science. sekako.9%. Prvi~nata sporedba me|u ispitanicite koi igraat i ispitanicite koi ne igraat videoigri ja sugerira mo`nosta od postoewe niska pozitivna povrzanost me|u igraweto i nivnoto agresivno odnesuvawe. najpopularnata videoigra so nasilstvo kaj sedmooddelencite. Anderson. pri {to igra~ite direktno se soo~uvaat so svoite protivnici. p<0. 2. 12. Pri tolkuvaweto na ovoj naod mora da se imaat predvid ograni~uvawata {to proizleguvaat od prigodnosta na primerokot i od prirodata na samoto istra`uvawe. videoigrite obi~no se igraat mre`no. Proverkata na mo`nata povrzanost na agresivnoto odnesuvawe so drugite varijabli opfateni so ova istra`uvawe otkri deka toa e zna~ajno povrzano so mestoto na igraweto. nepronao|aweto povrzanost me|u igraweto na ovoj vid igri i agresivnoto odnesuvawe sprema sou~enicite e naod koj i pokraj toa {to ohrabruva. so igraweto na videoigrite vo Internet-kafuliwa.A.01).05. ne mo`e da gi razre{i postojnite dilemi okolu negativnite efekti na izlo`enosta na nasilstvoto vo videoigrite. and Mastro. Me|utoa. sepak. tuku i na dispoziciskata agresivnost. Chory-Assad. toa {to sedmooddelencite koi igraat videoigri vo Internet-kafuliwa po~esto se odnesuvaat agresivno sprema svoite sou~enici ne mo`e da bide opredeleno samo od igraweto videoigri so nasilna sodr`ina. koi po~esto manifestiraat lutina. Igraweto vo Internet-kafuliwa e pozitivno povrzano so frekventnosta na agresiv- Aktuelnosti noto odnesuvawe i vo slu~ajot koga ispitanicite samite sebesi se procenuvaat (r=0. Ispitanicite koi igraat vo Internet-kafuliwa obi~no imaat i ponizok u~ili{ten uspeh i pove}e igraat videoigri so nasilstvo otkolku videoigri bez nasil2 stvo (87. B. tuku i od nivnite dispoziciski tendencii. p<0. D.1% nasproti 12. aggressive affect. Mom~iwata se tie koi po~esto se odnesuvaat agresivno (t. Stabilnosta na ovaa tendencija se potvrduva i so nepronao|aweto povrzanost me|u agresivnoto odnesuvawe i igraweto na Counter Strike.04. Effects of violent video games onaggressive behavior. aggressive cognition. mom~iwata po~esto igraat videoigri so nasilstvo od devoj~iwata 2 (75.01) ili za procenuvawe od strana na drugite (Mm=2.e. verbalna i fizi~ka agresija).11). h =24. No.Obrazovni refleksii rijacii koi delumno soodvetstvuvaat na o~ekuvawata za nivnata povrzanost so oddelni varijabli. I vo ovoj slu~aj. Pretpostavenata povrzanost me|u ovie dve varijabli se gubi koga se kontrolira vlijanieto na polot.0% otkolku devoj~iwa . ako pri proverkata na povrzanosta se kontrolira vlijanieto na polot na ispitanicite. sepak taa ostanuva vo granicite na zna~ajnosta na nivo 0. Na krajot.=2.02.01). (2000) Violent videogame use and hostility among high school students and col- 1/2005 25 . povrzanosta stanuva zna~ajna (r = 0.10) i vo slu~ajot koga se procenuvaat od strana na sou~enicite (r=0. Zna~i. Na ovie mesta.35. and prosocial behavior: A meta-analytic review of the scientific literature.10. Povrzanosta na agresivnoto odnesuvawe so igraweto vo Internet-kafuliwa izgleda razbirliva ako se ima predvid na~inot na koj tamu se igraat videoigrite. M. R.21.0%). p<0. polot na ispitanicite i vo ovoj slu~aj se pojavuva kako kriti~na varijabla. physiological arousal. 353-359. toga{ povrzanosta me|u igraweto videoigri i agresivnoto odnesuvawe is~eznuva (r = 0. bez ogled dali stanuva zbor za samoprocenuvawe (Mm=3. povrzanosta e na granicata na zna~ajnosta koga ispitanicite samite sebesi se procenuvaat na skalata na agresivnosta (r = 0. C.01).79.1%. Istata tendencija se otkriva i pri proverkata na povrzanosta na agresivnoto odnesuvawe so igraweto videoigri so nasilstvo.M. dobienite rezultati vo ova istra`uvawe. t. t=6.18). Toa sozdava mo`nosti za pobrzo i poneposredno praznewe ne samo na situaciski induciranata. odnosno r = 0. pridonesuvaat za podobro razbirawe na navikite za igrawe videoigri kaj del od u~enicite.02. h =34. LITERATURA 1.09).=2.36. t=2. p<0.J.

T.edu/conf2001/papers/walsh. and school performance. http://www. 9. WA 3. P. 397-401. Institut za psihologija Ana Mickovska. (2001). The Psychologist. 50-67. Journal of Early Adolescence. Journal of Adolescence.edu/conf2001/papers/goldstein. The effects of violent video game habits on adolescent hostility.L. http://culturalpolicy. Sherry. 4. Goldstein. 5-22. D.A. J. J. 5.R. Walsh. and Frankowski.game-culture. (2001).A.html 8.uchicago. (2004). An examination of violence and gender role portrayals in video games: Implications for gender socialization and aggressive behavior.21..J. Development of video game and its impacts on societies socially and psychologically. D. (1997) Video games and aggression.. 7. 425-442. student 1/2005 26 . Seattle. Griffits. V. (2001). 38. Orpinas. (1999). 409-431. D.Obrazovni refleksii lege students. Centar za me|unarodna sorabotka Maja Simonovska. Video game violence and public policy. Lynch. P. (1998). J.. Human Communication Research. Deitz. 27. aggressive behaviors. L. Paper presented at the annual meeting of the National Communication Association. Sex Roles. (2001).com/articles. 10. Does playing violent video games cause aggressive behavior? http://culturalpolicy. Kahrmadji. R. Gentile. Linder. The Aggression scale: A self report measure of aggressive behavior for young adolescents.html Aktuelnosti d-r Mihajlo Popovski. The effects of violent video games on aggresion: A meta-analysis. and Walsh. 27.html 6. M..uchicago.

1989. Iako u~enikot e eden od primarnite faktori vo nastavniot proces. Vo po{iroka smisla. 457 2 1/2005 27 . redoven u~enik. str. mladinecot) koe sledi nastava vo zadol`itelnoto osnovno ili sredno u~ili{te. vonreden u~enik (spored statusot) i sl. ekonomskite. u~enik mo`e da bide i nau~nikot i umetnikot koj go sledel pa2 tot na eden pogolem nau~nik ili umetnik. Bidej}i od negovoto definirawe zavisi i statusot. gimnazijalci. terminot u~enik ne samo {to e najfrekventen. 1 Fjalor i gjuhës së sotme shqipe. u~enik e sekoe lice koe sprema drugoto lice e vo nastavna vrska i od drugoto lice se zdobiva so znaewa ili ve{tini. Zagreb. Vo Pedago{kata enciklopedija (1989) terminot u~enik se objasnuva kako svojstvo na liceto koe sledi osnovno i sredno u~ili{te. Zna~i. }e navedeme nekoi definicii. so zborot u~enik se ozna~uva lice od mladata generacija koe redovno sledi koe bilo u~ili{te od obrazovniot sistem i komu u~eweto mu e glavno zanimawe. dodeka liceto koe sledi 4 vi{e ili visoko obrazovanie e student. tuku i najzna~aen. ve{tini i naviki. str. sredno{kolci (spored stepenot na obrazovanieto). 1276 Enciklopediski re~nik pedagogije. Vo pocelosna pedago{ka smisla. bidej}i u~enikot e najzna~ajniot faktor vo sevkupnata vospitno – obrazovna dejnost. Vo potesna smisla. u~enik e sekoe lice koe vo tekot na pokratko ili podolgo vreme posetuva edna obrazovna institucija i niz raznovidni formi usvojuva znaewa i razviva opredeleni individualni sposob3 nosti. Zagreb. OSVRT VRZ POIMOT U^ENIK Vo pedago{kata teorija i vo sekojdnevnata vospitno – obrazovna praktika. op{testvoto go zadol`uva sekoj pripadnik na mla- 1. fq. Ovaa dejnost se organizira i se realizira zaradi u~enikot so cel toj da se razviva. Tiranë. polo`bata i zna~eweto na u~enikot vo sevkupnata vospitno-obrazovna dejnost. odnosno da se formira kako li~nost steknuvaj}i znaewa. U~enicite mo`e da se klasificiraat spored razli~ni kriteriumi: osnovno{kolci. 1980.Obrazovni refleksii Aktuelnosti U^ENIKOT KAKO FAKTOR VO NASTAVATA d-r Nexat Abazi Vo Enciklopediskiot re~nik na pedagogijata poimot u~enik se definira vo po{iroka i vo potesna smisla. 1963. vo pedago{kata teorija mnogu retko go sre}avame definiraweto na poimot u~enik. kulturnite i drugi potrebi. 1048 3 Isto 4 Pedago{ka enciklopedija. Vo Re~nikot na sovremeniot albanski jazik (Fjalor i gjuhës së sotme shqipe) pod terminot u~enik se podrazbira lice koe sledi edno osumgodi{no ili sredno u~ili{1 te. Zna~i. Poradi obrazovnite. vo ovoj slu~aj terminot u~enik se odnesuva na liceto (deteto.

POLO@BATA I STATUSOT NA U^ENIKOT VO U^ILI[TETO Od pedago{ki i didakti~ko-metodski aspekt u~enikot se tretira kako eden od glavnite faktori vo nastavata (i vo vospitno-obrazovnata dejnost voop{to) bidej}i poradi nego se organizira i realizira celokupnata dejnost vo obrazovnite institucii. so statutot na u~ili{teto. Prou~uvaweto na faktorite i pojavite koi se povrzani so statusot na u~enikot. op{testven i pedago{ki aspekt. pedagozi. Za ovaa zainteresiranost svedo~at i mnogu studii. prevenstveno treba da se opredeli osnovnata ideja za polo`bata na u~enikot vo vospitno-obrazovniot proces. Pedago{kiot status ja podrazbira polo`bata na u~enikot vo vospitno-obrazovniot proces. a) Dominantnata uloga na nastavnikot vo minatoto Vo tekot na ovaa etapa se smetalo deka nastavnikot e edinstveniot faktor koj.. Ovoj status na u~enikot treba da bide vo soglasnost so demokratskite procesi na op{testve5 niot sistem i humanite odnosi vo u~ili{teto. Pravniot i op{testveniot status na u~enikot vo u~ili{teto se regulira so zakonite za osnovno i za sredno obrazovanie. Statusot na u~enikot vo u~ili{teto treba da se sogleda od praven. stavovite. So ova se podrazbira adekvaten i pravilen na~in na tretirawe na u~enikot vo nastavata. Pra{aweto na statusot na u~enikot vo vospitnoobrazovniot proces e eden od osnovnite pedago{ki i 5 6Isto Obrazovni refleksii didakti~ko-metodski problemi koj so vekovi go privlekuval vnimanieto na mnogu filozofi. 2. sodr`inite. negoviot pedago{ki i socijalen status. vo teorijata na vospitanieto posebno vnimanie mu se posvetuva na u~enikot. gi zema sodr`inite.1. imaj}i gi predvid site negovi razvojni karakteristiki: psihi~kite. statusot na u~enikot mo`e da se sogleda niz nekolku etapi. se javuva potreba za edna poseopfatna studija i analiza na statusot i polo`bata na u~enikot vo vospitno-obrazovnata dejnost. dodeka tie se dol`ni da go usvojat materijalot. se formirale pravci i teorii kako {to se nativizmot. Vo tekot na istoriskiot razvoj na pedago{kata misla. pa duri i pravnici koi se zanimavale so u~ili{noto zakonodavstvo. Vo ovoj slu~aj u~enikot se tretira Isto 28 1/2005 . pedacentrizmot i sl. STATUSOT NA U^ENIKOT VO MINATOTO Trgnuvaj}i od istoriska gledna to~ka i vo minatoto statusot na u~enikot bil opredelen od celta i zada~ite na vospitanieto vo opredelniot op{testven sistem. pravilnicite i drugite normativni akti na u~ili{teto. (zakonski normi i pravila). e avtoritativna li~nost koj go opredeluva ishodot na nastavata. ubeduvawata i sl. gi obrabotuva. Toa posebno se manifestiralo na odnosot nastavnik – u~enik. Zatoa. isto taka. striktno baziran vrz nastavnata programa. empirizmot. emocionalnite. fizi~kite. kako i promenata na negoviot status vo pozitivna smisla }e ovozmo`i da se identifikuvaat pri~inite koi go spre~uvaat negoviot optimalen status. aktivnosta na u~enikot. modeli i formi za negovo tretirawe. na negovite psihofizi~ki osobini. kako i na site pra{awa koi se tesno povrzani so negoviot psihofizi~ki i socijalen razvoj. a posebno na didakti~kata teorija. interesite. socijalnite. raspravi i analizi na empiriski podatoci. Za da se sfati ovoj problem vo su{tina. im predava na u~enicite. koi se tesno povrzani so na~inot na organiziraweto i realiziraweto na vospitno .Aktuelnosti data generacija eden del od svojot `ivot da go minuva vo u~ili{te kako u~enik. Vo sega{nite uslovi na demokratizacija na op{testvoto i na odnosite vo u~ili{teto voop{to. psiholozi i drugi koi se zanimavale so ovaa problematika. nastavnite sredstva i dr. vrz osnova na koi se izrabotile i mnogu proekti (pedago{ki).obrazovniot proces. organizacionata struktura. Nastavnikot. 2. 6 baraj}i novi pati{ta.

Beograd. podgotovkata i realizacijata na nastavniot proces. Ovoj na~in na rabota. tuku i vo kreiraweto. Vo ramkite na sovremenite sfa}awa za polo`bata i statusot na u~enikot vo u~ili{teto se postavuva pra{aweto: Dali u~enikot e objekt ili subjekt vo nastavniot proces? Vo vrska so ova M.Obrazovni refleksii samo kako objekt vo nastavata koj treba samo da slu{a i da go usvojuva materijalot {to mu go prezentira nas7 tavnikot. Spored ovaa nasoka. Polo`bata na u~enikot kako subjekt – objekt vo nastavniot proces ima specifi~no zna~ewe. potrebite.“ 31. Iako ovoj proces vo pedagogijata nastana so dobronamerna i iskrena cel za poadekvatno tretirawe na u~enikot. a ne i aplikativen i kreativen karakter. Kr{en{tajner: Teorija obrazovawa. 1939. Od druga strana. Tetovo. kako i vrz osnova na demokratskite principi i dokumentite za pravata na deteto. bil izrazen preku avtoritarniot stav na nastavnikot i negovata dominantna uloga manifestirana preku zapoved. pati{ta i sredstva bez da gi zeme pred9 vid talentot.. STATUSOT NA U^ENIKOT VO SOVREMENATA NASTAVA 7 8 Aktuelnosti Sovremenata didaktika. Beograd 1967.. b) Dominantnata uloga na u~enikot vo nastavata Dominantnata uloga na u~enikot vo nastavata se javuva kako rezultat na novite sfa}awa vo psihologijata i pedagogijata kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek vo didakti~kata nasoka nare~ena „Nova {kola“. subjekt 11 . 422 Nexhat Abazi: Nxënësi si objekt dhe subjekt . svesna aktivnost.12. pedagogijata. sociologijata i drugite srodni nauki. Ottuka proizleguva i potrebata za negoviot status: objekt i subjekt vo vospitno-obrazovniot proces. ve{tini i naviki i razvojot na individualnite sposobnosti na u~enikot e eden dinami~en i kompleksen proces – toa podrazbira i aktivna uloga na u~enikot. 117 D-r Xeladin Murati: Didaktika. Vo tekot na ovoj period vo nastavnata rabota dominirale verbalnite metodi i mehani~koto usvojuvawe na znaewata bez razbirawe na nivnata su{tina {to podrazbira deka znaewata imale samo reproduktiven.. str. U~enikot e i objekt i subjekt vo vospitno-obrazovniot proces: objekt .. dokolku toj e pasiven vo steknuvaweto 12 na znaewata pove}e stanuva objekt vo ovoj proces.1976 Isto 9 G. So vakviot na~in na rabota bila zapostavena aktivnata uloga na 8 u~enikot i negovata kreativnost. nas10 tavnite metodi i formi. baziraj}i se vrz sovremenite soznanija od oblasta na psihologijata. Trgnuvaj}i od didakti~kata konstatacija deka procesot na steknuvawe na znaewa. str. 2002. diktat. u~enikot treba da bide edinstveniot kriterium za izborot na nastavniot materijal.. isto taka. se razbira imaj}i ja predvid negovata vozrast. 55 1/2005 29 . Pedagogijata ova go ima re{eno. nudi sovremeni re{enija na statusot na u~enikot vo vospitno-obrazovniot proces.zatoa {to nastavnikot go u~i nego {to u{te ne znae.“ Flaka . ja osnovaa pedago{kata nasoka nare~ena pedocentrizam.bidej}i u~eweto e aktiven proces “.12. Vilotijevi} veli: „Pra{aweto {to e povrzano so toa dali u~enikot e objekt ili subjekt vo nastavata sega ne se postavuva. \on Djui. Vo ovoj slu~aj u~enikot se nametnuva so konkretna aktivnost so site negovi znaewa. sposobnosti. smetaj}i deka „deteto e sonce okolu koe treba s# da se vrti“.. a vo opredeleni momenti i nositel na ulogi ili odgovornosti. stavovite. sposobnostite i interesite“. interesite. podocna toj premnogu se apsolutizira bidej}i bara{e vo vospitno-obrazovniot proces s# da bide podredeno kon `elbite na decata – u~enicite. 10 11 12 Nexhat Abazi: Nxënësi si objekt dhe subjekt . Posebno treba da se naglasi potrebata u~enikot vo pogolema mera da se tretira kako subjekt – aktiven u~esnik ne samo vo soznajniot proces. str. zakana.1976 Pedago{ki re~nik II. sposobnostite. a posebno negovata kreativna uloga. Elena Kej.“ Flaka .. Ernest Mojman i drugi. pritisok i drugi formi na represija. Ovaa {tetna pojava ja osuduva i Kr{en{tajner koj veli: „Sekoj avtoritet nastojuva so takanare~enata li~na usovr{enost da opredeluva celi..“ 31.

Vakvite obrazovni programi se formiraat vrz osnova na idejata deka sodr`inite treba da se kreiraat spored potrebite i specifi~nostite na sekoj u~enik. Se smeta deka vo nekoi evropski zemji vo 2010 godina u~enikot prvenstveno }e steknuva znaewa preku elektronskiot sistem koj povrzuva milioni smeta~i. dr. ~ij vtemeluva~ e Xon Djui so negovite sledbenici. Zatoa. tuku i mnogute informacii od prirodnata i op{testvenata sredina. tuku i tvori: nabquduva. formulira definicii i sl.pretstavuvaat najsovr{eni i fleksibilni 15 mediumi koi ovozmo`uvaat demokratska forma na u~ewe. Me|utoa. fenomenite i sostojbite. str. selekcionirawe. uporeduvawe. 15 Prof. avtokratski vodenata nastava vr{i dehumanizacija na li~nosta na u~enikot.e. odnosi i zakoni. opi{uvawe. Toa }e ovozmo`i digitalnata kultura i mediumskata pismenost da bidat glavni ~initeli na sovremeniot obrazoven sistem. toj ne samo {to u~i. Tuka ne treba da se podrazbiraat samo sodr`inite od nastavnata programa. i radio-televiziskite programi }e bidat del na obrazovnata programa koja se 17 odviva preku Internet. predviduvawe. Aktiviraj}i gi ovie i drugi mislovni operacii. eksperimentira i otkriva pojavi. M. zabele`uva. a vo ~ija 16 osnova se postavuva poimot aktivni u~enici. Komunikacijata i mediumite vo sovremenata nastava se edna od su{tinskite odrednici na pozicijata na u~enikot vo nastavata. definirawe. telekomunikaciski i mikroelektronski sis13 Obrazovni refleksii temi. Rijeka 2003. 13 nudej}i reproduktivno i {ablonsko znaewe.8 17 30 1/2005 . u~enikot se osposobuva da otkriva pojavi. Site ovie faktori doveduvaat do edna nova filozofija vo odnos na subjektivnata uloga na u~enikot vo nastavata koja postepeno se implementira vo teorijata na nastavata. Vakviot na~in na tolkuvawe na procesot na u~eweto se narekuva i kognitivna revolucija. zaklu~uvawe i dr. Internetot. Nasproti ova. 2004. koj nastojuva da gi razvie kriti~koto i kreativnoto mislewe kaj u~enikot. tvore~kata rabota e naporna i te{ka. Ovaa filozofija ima golemo vlijanie za toa didakti~kata koncepcija na u~eweto da se menuva i da se dopolnuva so novi formi na organizacija na nastavata. 17 16 Marko Stefanovi}: Kreatologija.. u~enikot treba blagovremeno mislovno i emocionalno da se podgotvuva za tvore~ka aktivnost. digitalnoto radio i televizisko emituvawe . niven selektor. t. str. 427. nositel i evalvator. podreduvawe. Aktivno i kreativno steknuvaj}i znaewa. Danilovi}: Uticaj i mogu~nosti informaciono-komunikacionih medija i tehnologija. procesi i odnosi pome|u predmetite. Taa ovozmo`uva aktivirawe na golem broj mislovni operacii kako {to se: identifikacija. sredstvata za masovno komuni14 cirawe i sl. Isto taka. Vistinska kreativna nastava mo`e da organizira i da realizira samo demokratski tip na nastavnik. a potoa tvore~ki da pristapi kon nivnata primena. Edna od osnovnite karakteristiki na kreativnoto u~ewe e slobodata na manifestiraweto na li~nosta. istra`uva. str.Aktuelnosti Vo odreduvaweto na pozicijata na u~enikot kako subjekt vo vospitno-obrazovniot proces vo golema mera pridonesuva kreativnata nastava. Vo subjektivna pozicija u~enikot ima {iroki mo`nosti da stane vistinski izvor na informacii.. (Komunikacija i mediji u savremenoj nastavi . raznovidnite mediumi za pribirawe. ~uvawe i razmena na informacii. Jagodina. Raznovidnite tipovi na kompjuterski. navleguvaj}i vo nivnata su{tina.Zbornik trudova). 207 Isto 14 Isto Danijela [~epanovi}: Uloga elektronskih medija u sistemima otvorenog u~enja i obrazovanja na daljini (isti zbornik).

Beograd. 1939 4. Tirana. d-r Nijazi Zulfiu: Didaktika. Tetovo. Enciklopediski re~nik pedagogije. Pedago{ka enciklopedija II.Skopje 1/2005 31 . Pri{tina. profesor na Pedago{kiot fakultet . Georg Kr{en{tajner: Teorija obrazovawa. Beograd. 1997 6. 1999 5.Obrazovni refleksii LITERATURA 1. Zagreb. 2002 Aktuelnosti d-r Nexat Abazi. d-r Musa Kraja: Pedagogija. 2002 7. d-r Xeladin Murati: Didaktika. Zagreb. 1989 3. Mladen Vilotijevi}: Didaktika I. 1963 2.

na~inot na koj se formulirani. napraven e kratok pregled na vidovite na u~ewe. VOVED Sovremenoto op{testvo i demokratijata ne priznavaat monopolsko odnesuvawe. Konkurencijata na izdava~kite ku}i e isprepletena so konkurencijata na samite u~ebnici. so mini- 32 1/2005 . Kvalitetot na pra{awata i zada~ite. Za vistinski u~ebnik se misli na kvaliteten u~ebnik vo sekoj pogled. a osobeno na onie koi na odreden na~in go po~uvstvuvale vladeeweto na odredeni monopoli. odnosno nivnite avtori. sekako. Toa im e jasno na site. Zaklu~ocite od analizata se izvedeni preku vidovite na intelektualni sposobnosti koi se potrebni vo procesot na usvojuvawe na znaeweto. Poradi toa. 1. mo`nosta u~enikot samostojno da odgovori na niv. daden e prikaz na vidovite intelektualni sposobnosti koi istovremeno se i kategorii na analiza vo trudot. odnosno aktivot po fizika. Analizata e napravena preku otkrivawe na formite na u~ewe koi se vgradeni vo u~ebnikot. Celta na ovoj trud e analiza na nekolku (tri od pette) u~ebnici po fizika za osmo oddelenie. kako rezultat na sevkupnite aktivnosti vo dr`avata. Pravilen izbor na vakov u~ebnik mo`e da se napravi samo so sporedba i ocenka na atributite {to go opredeluvaat kvalitetot i vrednosta na sekoj od ponudenite u~ebnici i dopolnitelnite materijali. Metodot {to e koristen e tehnikata analiza na didakti~kata aparatura. dobredojdeni promeni. Vo Republika Makedonija. dostapnosta na soodvetni pribori i instrumenti za izvr{uvawe na prakti~nite aktivnosti i sli~no ne se zemeni predvid pri analizata. nastavnicite po fizika i u~enicite od osmo oddelenie imaat mo`nost da koristat nekoj od pette ponudeni u~ebnici po fizika za osmo oddelenie i dopolnitelnata literatura so niv. so zabele{ka deka analizata ne gi opfa}a numeri~kite zada~i. od aspekt na obrazovanieto se zabele`uva konkurentnost vo izdava~kata dejnost na u~ebnici so {to se gubi monopolot {to go ima{e samo edna izdava~ka ku}a.Aktuelnosti Obrazovni refleksii ANALIZA NA NEKOLKU U^EBNICI PO FIZIKA ZA OSMO ODDELENIE OD ASPEKT NA PRA[AWATA I KVALITATIVNITE ZADA^I VO U^EBNICITE I RABOTNITE TETRATKI Boce Mitrevski malen broj zabele{ki i gre{ki. gu{ewe na kreativnosta i formirawe na ceni {to ne se vo sklad so pazarnata ekonomija i realnosta. Poslednive nekolku godini. Sprovedenata analiza e samo od aspekt na pra{awata i kvalitativnite zada~i vo u~ebnicite i rabotnite tetratki. Toa se pozitivni i. Izborot na vistinskiot u~ebnik go pravi nastavnikot. Bidej}i analizata e izvr{ena preku na~inot na u~ewe. a toa se vr{i posredno preku identifikacija na sposobnostite koi se potrebni za sovladuvawe na sodr`inite od u~ebnikot. Postoeweto monopol vo nekoja oblast predizvikuva ko~ewe na razvojot.

line prezentacii i sli~no. Pritoa. u~ebnikot vo sebe mora da gi sodr`i faktorite koi go olesnuvaat i sinhroniziraat kontaktot me|u nastavnikot i u~enikot. didakti~kata teorija i nastavnata praktika. mimiki.) ponudeni na pazarot. – sovremenite soznanija i dostignuvawa vo pedago{ko-psiholo{kite nauki. u~ebnikot ima svoja prednost bidej}i mo`e da se koristi tolku pati kolku za toa ima potreba. Nepobiten fakt e toa {to `iviot zbor na nastavnikot na ~asot. U^EBNIK Pokraj postoeweto i pojavata na sovremeni audio i vizuelni nastavni sredstva. za avtorite i recenzentite na u~ebnicite. toj `iv zbor na nastavnikot e ograni~en vo ramkite na eden nastaven ~as od 45. spored zakonskite odredbi. koi se vklopuvaat vo sistemot na ve}e postoe~kite znaewa i vo soznajnata struktura na koja po~iva steknuvaweto na znaewata. demonstracii i drugi izrazni sredstva e impresiven. kako: TV. zbirka na zada~i i drugo) i toa od pove}e aspekti. u~ebnikot i drugata dodatna literatura se nau~ni znaewa. on . video. 3. Se razbira. Znaewata koi se gradat i steknuvaat vo u~ili{teto. Ponatamu. prosleden so razni gestakulacii. sepak ulogata na u~ebnikot vo nastavata i obrazovanieto ne gubi vo svojata va`nost. od nastavnikot. OP[TA KONCEPCIJA NA U^EBNIK Koncepcijata na u~ebnik. No. – iskustvoto kaj nas i vo drugi zemji. prifatliv i razbirliv za u~enicite. Za celosen uvid na sostojbata so u~ebnicite. e ideen proekt na u~ebnikot koj sodr`i: nau~no-stru~ni. Toj i natamu ostanuva najdostapen izvor na informacii za u~enikot. klasificirani. oblicite i na~inot na izlo`uvawe na nastavnata materija. jazi~ni. Tie se razlikuvaat od sekojdnevnite `ivotni iskustva. a nastavnicite i u~enicite }e gi koristat najdobrite proizvodi (u~ebnici i dr. prira~nik za nastavnikot. a za nastavnikot pretstavuva informator za sodr`inite. Istovremeno. Zatoa postojano se traga po podobruvawe i usovr{uvawe na kvalitetot na u~ebnicite vo pogled na site aspekti. likovno-grafi~ki i tehni~ki osnovi i standardi vrz koi treba da se gradi u~ebnikot. odnosno se sistematizirani. dvi`ewa. Pri izrabotuvaweto na op{ta koncepcija na u~ebnik se trgnuva od: – odredbite sodr`ani vo postojnite zakoni za osnovno i sredno obrazovanie. nivnata vrednost i opravdanost za koristewe vo nastavnata praktika. filmovi. Internet. 2. Za nau~no-stru~nite sodr`ini od soodvetnata oblast koi }e bidat opfateni vo u~ebnikot. potrebno e da se napravi analiza na site u~ebnici i dopolnitelnite materijali (rabotni tetratki. spisanija i drugo. CD. da se dade kvalitativna ocenka za nivnata vrednost so soodvetna preporaka do nastavnicite koi treba da gi koristat vo nastavnata praktika. nivniot kvalitet. odnosno 40 minuti.Obrazovni refleksii Rezultatite od analizata i zaklu~ocite mo`at da ka`at za efektite od primenata na ovie u~ebnici. integrirani novi znaewa. u~enicite imaat mo`nost da go prodlabo~at usvojuvaweto na sodr`inite. vospitni. da gi prou~at poop{irno i da se navra}aat po potreba pove}e pati. kompjuterski simulacii. pedago{ko-psiholo{ki. Na toj na~in }e se dobie vistinska slika za realnata situacija. 1/2005 33 . so pomo{ na u~ebnikot. didakti~ko-metodski. Aktuelnosti Pra{awe e vo kolkava merka u~enicite koristat i drugi izvori na informacii kako dopolnitelna literatura. ova bi bilo samo od aspekt na ona {to e predmet na analizata. – nastavnite planovi i programi za osnovno i sredno obrazovanie. kognitivnite istra`uvawa. avtorot se rakovodi od nastavnite planovi i programi za soodvetniot vid i godina na obrazovanie. zabele{kite i kritikite treba da pretstavuvaat pottik za otstranuvawe na propustite i gre{kite vo niv so {to narednite izdanija bi bile podobri vo sekoj pogled. Imaj}i go predvid prethodnoto.

no i zada~ite i nasokite {to pretstojat vo idnina. da bide Obrazovni refleksii primamliv. Toj so svojata sodr`ina treba da go privle~e vnimanieto na u~enicite. da gi budi i razviva nivnite sposobnosti. a od druga strana mnogu ednostaven za drugite. Sovladuvaweto na novite nastavni sodr`ini kaj u~enicite treba da predizvika pozitivni. vo sodr`inite na u~ebnikot mora da postojat fakti i poznati vistini. Sodr`inite treba da se sistematizirani i pregledni. Toa zna~i deka treba da postoi razumno ograni~uvawe na sodr`inite vo u~ebnikot. kako i onie ~ii roditeli se so osnovno obrazovanie. metodite so koi se slu`i. kulturata i sli~no. ovde }e bidat izlo`eni psiholo{kite barawa. Avtorot treba da vnimava na izborot na sodr`inite. bez ogled na eventualnite grupni ili individualni razliki. tuku toa im pri~inuva i zadovolstvo. Zatoa pri koncepiraweto na u~ebnikot treba da se ima predvid postoeweto na grupni i individualni razliki pome|u u~enicite. U~ebnikot kako nastavno sredstvo go koristat u~enicite od gradovite i selata. odnosno da pobudi interes za steknuvawe novi znaewa. kako i osnovnite zakonitosti vo procesot na u~eweto.grafi~koto oblikuvawe. gi budi i razviva nivnite interesi i gi pottiknuva aktivno da u~at. Pomaliot. no sepak dovolen fond na fakti ovozmo`uva u~enicite ne samo uspe{no da gi sovladuvaat sodr`inite. PSIHOLO[KI BARAWA PRI IZRABOTKA NA U^EBNIK Pri koncipiraweto na u~ebnikot treba da se zemat predvid vozrasnite i razvojnite karakteristiki na u~enicite. pokraj drugoto. Sodr`inite izneseni vo u~ebnikot treba da se ve}e poznati i provereni pojavi i zakonitosti. avtorite. Zatoa toj treba da pobudi interes kaj u~enikot. Ovoj fakt bara u~ebnikot da bide logi~ki organiziran {to }e ovozmo`i od nego uspe{no da u~at site u~enici za koi e namenet. Dobar e onoj u~ebnik koj. prijatni emocii. a osven toa imaat vreme za povrzuvawe so prethodnoto znaewe.Aktuelnosti Nastavniot predmet i u~ebnikot go imaat pred sebe u~enikot vo razvoj i zatoa treba da se odberat takvi sodr`ini i metodi na izrazuvawe koi }e go poddr`at i pottiknuvaat negoviot intelektualen razvoj. nau~no verificirani i proverlivi fakti od soodvetnata oblast. sledej}i ja idejata „less is more“. deca so razli~en koeficient na inteligencija. Koristeweto na u~ebnikot ne treba da bide pregolem tovar za edni u~enici. treba da sodr`i i varijabilni . Pritoa treba da bidat vneseni najnovite dostignuvawa od naukata. No sepak. So ogled na celite i sodr`inata na ovoj trud. Se razbira. 4. dol`inata na tekstovite i likovno . u~enicite ~ii roditeli se so visoko obrazovanie. e. U~ebnikot treba da poseduva odredeni osobini za da ja ostvari svojata osnovna namena. Zatoa u~ebnikot vo celina. kako i za samostojno razmisluvawe i rasuduvawe. izborni i fakultativni sodr`ini. Vo nego nema vneseno izobilstvo od sodr`ini. otkrivawe i verificirawe na vistinata od strana na u~enicite. mora da bide sostaven taka {to pokraj zadol`itelniot del na obraboteni sodr`ini. Vo u~ebnikot treba da se iznese samo toa {to e bitno. toj treba da deluva pottiknuva~ki. opse`ni i kompleksni barawa. Vo takov slu~aj u~ebnikot }e bide prilagoden i za onie pomalku sposobnite i za nadarenite u~enici. Na u~enikot treba da mu stanat pojasni tekot i procesot na razvojot na edna nauka. i site negovi delovi.dopolnitelni. bazi~no i trajno od soodvetnata nau~na oblast. tehnikata. Sekako deka koncepcijata za izrabotka na u~ebnik postavuva dosta razli~ni. Seto toa treba da bide prosledeno so na~inite i metodite na istra`uvawe na vistinitosta vo soodvetnata oblast i da se razviva smisla za barawe. Vo na{ite dr`avni u~ili{ta site u~enici zadol`itelno koristat u~ebnici napi{ani spored ista nastavna programa. so cel da se motivira u~enikot vo proce- 34 1/2005 . a potoa i nastavnicite treba da go po~ituvaat konstruktivizmot kako osnova na koja se bazira sovremenata kognitivna nauka. Neophodno e voveduvawe na novi poimi i zapoznavawe so novi sodr`ini. so na~inot na koj vo nego e izlo`ena sodr`inata go privlekuva vnimanieto na u~enicite. prenesuvawe na odredeni osnovni znaewa i pottiknuvawe na ponatamo{no steknuvawe i samostojno gradewe na znaeweto. t.

predrasudi. a potoa znaewata treba da gi reproducira. se u~i kako da se u~i. • Mehani~ko receptivno u~ewe. se steknuvaat razni Aktuelnosti osobini. t. stavovi. POIM ZA U^EWE I VIDOVI [KOLSKO U^EWE Edna od najzna~ajnite ~ovekovi aktivnosti pretstavuva u~eweto. Preku sodr`inite vo nego mo`e da se predizvika ~uvstvo za nelogi~nost. tuku vo po{iroka smisla na poimot toa podrazbira u~ewe vo oblasta na soznanieto. naso~uvawe na na{ite mentalni aktivnosti kon nekoe od slu~uvawata {to vlijaat na nas. • Smislovnoto aktivno u~ewe se smeta za najvisok oblik na u~ewe koe treba {to pove}e da se praktikuva. ne se trudi da go razbere. U~enikot u~i („buba“). kreativnosta. razvojot na mislovnite operacii: sporeduvawe. da gi bele`at rezultatite od svojata rabota. so otkrivawe i povrzuvawe na nastavnata materija. Postavenosta na nastavnite edinici treba da e takva {to. nemawe doverba vo svoite sposobnosti. U^EWE. Toa znaewe treba da go povrze so prethodnoto znaewe. U~eweto ne zna~i samo steknuvawe na naviki i ve{tini. otkrivaat. so znaeweto od drugite nastavni predmeti i so sekojdnevnoto `ivotno iskustvo. 5. Seto pogore navedeno e samo del od toa {to se postavuva kako barawe za sozdavawe na eden sovremen u~ebnik od koj sekoj u~enik }e mo`e uspe{no da u~i. a u~enicite stanuvaat poaktivni. Sekako deka nastavata e tolku pouspe{na dokolku u~enicite se posamostojni vo svojata rabota i sevkupnite aktivnosti. U~enikot se koristi so mislovni operacii i treba da zapameti golem broj informacii.Obrazovni refleksii sot na u~eweto. Pri sproveduvawe na analizata koristena e klasifikacijata na vidovite {kolsko u~ewe spored Ausubel: • Smislovnoto receptivno u~ewe e mo`ebi najzastapen vid na u~ewe vo u~ili{tata. motivi. sinteza. pri izrabotkata na u~ebnikot treba da se ima predvid razvojot na intelektualnite sposobnosti. formiraweto sistem na poimi. no bez da go osmisli materijalot. No. da postavuvaat pra{awa. nivniot broj i vid za soodvetnata vozrast. ^esto pati smislovnoto receptivno u~ewe poleka preminuva vo mehani~ko receptivno u~ewe. a koja nastanala kako rezultat na prethodnata aktivnost na individuata. za u~enikot e va`no da nau~i samo za pismena rabota ili ispit. apstrakcija. anga`irani i samostojni vo u~eweto. Duhovitiot na~in na izlo`uvawe. potrebata za aktivnost. kako da se pomni. a so razre{uvawe i razbirawe na vakvite situacii tie do`ivuvaat zadovolstvo. samoinicijativnosta. potrebata za sorabotka i pomo{ i sl. analiza. nastavnikot od razni pri~ini nesvesno gi naveduva u~enicite na takvo u~ewe. Deteto od biolo{ko postepeno prerasnuva vo socijalno su{testvo. sfati i zapameti. kako {to se: qubopitnosta. Ovie osobini treba postojano da se pothranuvaat na toj na~in {to na u~enicite }e im se ovozmo`i da nabquduvaat. Vo u~ebnikot i preku nastavata na u~enikot mu se prezentiraat smislovni znaewa vo finalna forma koi treba da gi razbere. Ovde pove}e preovladuva pameteweto. So toa se zgolemuva interesot i privle~nosta kon sodr`inite vo u~ebnikot. u~enicite ponekoga{ se primorani da u~at na ovoj na~in od razni pri~ini: otsustvoto na motivacija kaj u~enikot. Niz procesot na u~eweto ~ovekot se menuva preku celiot `ivot. nerazvieni soodvetni sposobnosti za sovladuvawe na materijalot i drugo. s# {to ne e vrodeno kaj ~ovekot e nau~eno. da sorabotuvaat. Toa se definira kako relativno trajna promena na individuata {to se manifestira vo nejzinoto odnesuvawe. da diskutiraat me|u sebe na razli~ni temi. generalizacija i drugi. Sekako deka toa ne e dobro. Se u~at naviki.e. sistem na vrednosti. crti na li~nosta. sami da doa|aat do re{enija i zaklu~oci i dr. pri nivnata obrabotka }e se koristat pozitivnite osobini i crti na u~enicite. protivre~nost ili konflikt {to kaj u~enicite pobuduva interes. Imeno. a misleweto e zanemareno. soznanijata za poimite. mo`at da go motiviraat u~enikot. Isto taka. ve{tini. Realiziraweto na vospitno-obrazovnite zada~i vo u~ili{teto se vr{i niz razni oblici na {kolsko u~ewe. socijalizacijata. motivacijata i emociite. misli i razmisluva. U~eweto po~nuva so selektivno vnimanie. Ovde centralno mesto zazema misleweto pro- 1-2/2005 35 . isto taka.

pottiknuvawe fluentnost vo zborovite. zaklu~oci i sl. te{kotiite na koi naiduva u~enikot predizvikuvaat silni emocionalni do`ivuvawa. istaknuvawe na samostojnosta vo rabotata i sli~no. veli deka znaeweto e proces. najnovite soznanija od kognitivnite istra`uvawe za u~eweto.Aktuelnosti prateno so samostojni aktivnosti na u~enikot koj e voden od nastavnikot.1.2. a ne produkt (rezultat). postavuvawe hipotezi. Problem i cel na istra`uvaweto Problemot na istra`uvawe vo ovoj trud e da se otkrie koi formi na u~ewe se vgradeni vo tri od pette u~ebnici po fizika za osmo oddelenie i nivnata dodatna literatura. da izveduva obop{tuvawa. 36 1/2005 . METODOLOGIJA 6. Ovoj vid na u~ewe ne e popularen i treba da se izbegnuva bidej}i se temeli samo na mehani~ko pametewe. Preku soopstvenite napori Obrazovni refleksii vo tekot na re{avaweto na problemite. aktivnoto u~ewe pridonesuva i za zgolemuvawe na motivacijata za u~ewe. • Mehani~koto aktivno u~ewe opfa}a pametewe na razni aktivnosti. dostapnosta na u~ebna literatura. Toj treba da znae da istra`uva. – vo ovie u~ebnici. postavuvawe pra{awa.obrazovniot proces. a istovremeno so ovaa analiza i op{tite sogleduvawa za sodr`inite izlo`eni vo niv. rabotni operacii. kako imperativ mu se nalaga potrebata od posu{tinsko i podlaboko zapoznavawe so aktivnoto u~ewe i aktivnata nastava. eksperimentirawe i drugi aktivnosti. Bruner. Pokraj za otkrivawe na vistinata. da predlaga re{enija ili. i se osposobuva da postavuva pra{awa. Za da mo`e nastavnikot da se soo~i so barawata i predizvikot na vremeto. da postavuva problemi. posebno vnatre{nata motivacija. tuku samo mehani~ki da se zapameti. koj go zastapuva vakvoto u~ewe. da postavuva hipotezi. razvivawe diskusija i sl. bez toa da se osmisli. izveduvawe eksperimenti i istra`ivawa. da ja znae metodologijata na istra`uvawe. istite kvalitativno da se ocenat. razvivawe na ~uvstvoto za problemi i fleksibilnost vo re{avaweto na problemite. se pretpostavuva deka: – vo u~ebnicite pove}e se zastapeni pra{awa koi gi stimuliraat mislovnite operacii. 6. ideite i asocijaciite. divergentna produkcija. preku samostojno istra`uvawe. 6. Vakvoto samostojno otkrivawe na znaewata im pri~inuva zadovolstvo na u~enicite i sozdava vnatre{na motivacija za u~ewe. go jaknat ~uvstvoto na samouverenost i go motiviraat za ponatamo{no u~ewe. mo`nostite i potrebata za nejzina zastapenost vo vospitno . potoa mu se dava mo`nost da vr{i sporedba na soopstvenite rezultati so rezultatite na drugite u~enici. da odi po patekite po koi odele nau~nicite. Toa zna~i deka treba da znae da formulira problem. razvivawe na sposobnostite za u~ewe. otkolku pra{awa na koi odgovorite se sveduvaat na prepoznavawe i se}avawe. ednostavno ka`ano. smislovnoto aktivno u~ewe }e go zaseni smislovnoto receptivno u~ewe. Niz procesot na aktivno u~ewe. da vr{i istra`uvawe. kako: kreirawe i re{avawe problemi. podemot na kompjuterskata i pe~atarskata tehnika i sl. da u~estvuva vo sozdavaweto kriteriumi za prifa}awe na odredeno re{enie. aktivno da gi konstruira sopstvenite znaewa. Internetot i drugi izvori na informacii. Toj se istra`uva preku identifikacija na intelektualnite sposobnosti koi gi stimulira u~ebnikot so pra{awata i kvalitativnite zada~i dadeni vo nego. U~enikot treba sam da doa|a do novite znaewa koristej}i gi prethodnite znaewa i anga`iraj}i se mislovno. postapki. u~enikot ima mo`nost sam da go proveri svoeto napreduvawe. Celta e preku rezultatite od istra`uvaweto da se dade ocenka za toa vo koja mera ovie u~ebnici gi aktiviraat u~enicite na mentalen plan. samostojno da odgovara na niv.. Hipoteza So ogled na konkurencijata i vkupniot broj na u~ebnici po fizika za osmo oddelenie. Aktivnoto u~ewe se realizira niz razni mislovni operacii i aktivnosti koi uspe{no mo`at da se koristat vo u~ebnikot i nastavata. da gi analizira rezultatite. standardizirani metodi i tehniki pri izveduvawe na laboratoriski ve`bi i obidi.

1/2005 37 . • Diferenciraweto e mislovna operacija {to ovozmo`uva kaj pojavite. Utvrduvawe na edinici za analiza na sodr`inata 4. • Analizata e mislovna operacija koja pretstavuva ras~lenuvawe na pojavata na delovi. Sistemot na kategorii za analiza pretstavuvaat intelektualnite sposobnosti. bilo od nau~no-stru~en aspekt.1. Zaklu~ok 6.Skopje. • Dedukcijata e zaklu~uvawe pri {to trgnuvaj}i od op{tite svojstva i osobini za predmetite i pojavite se doa|a do razli~nite poedinosti. Fizika za osmo oddelenie od avtorite Simeon Ge{oski i Ferdinand Nonkulovski. • Sporeduvaweto e mislovna operacija so koja objektite se klasificiraat vo odredena klasa spored daden kriterium.Skopje. sega go prepoznavame. odnosno mislovna operacija pri koja zapoznavaj}i se so predmetite i pojavite. 2003 godina 4. izdanie na „Prosvetno delo“ . Isto takvi pra{awa se dadeni vo rabotnite tetratki. doa|ame do nivnite op{ti karakteristiki. Fizika za osmo oddelenie od avtorite [tefica Uj~i} i Nadica \or|ievska. Postapkata na istra`uvawe Za realizacija na istra`uvaweto koristen e metodot na analiza na didakti~kata aparatura. tehni~ki ili pe~atni ne postojat ili se minimalni. • Apstrakcijata e mislovna operacija so koja se izdvojuvaat odredeni osobini. • Sintezata pretstavuva mislovna operacija so koja elementite se povrzuvaat vo edna celina. Utvrduvawe na primerokot 2. dodeka ostanatite se zanemaruvaat. Klasificirawe na edinicite vo sistemot na kategorii 5. Rabotna tetratka po fizika za osmo oddelenie od avtorot Jovan Sozovski. odnosno analiti~ko anga`irano mislewe.Skopje. Tie razliki treba da se odnesuvaat na odnosite me|u bitnite i sporednite svojstva koga se raboti za poimi od razli~en vid. Fizika +. naj~esto povrzano so sintezata. Primerok na analiza Vo ova istra`uvawe primerok na analiza se slednive u~ebnici i dodatna literatura: 1. Zvuk 6. Aktuelnosti Postapkata i planot za rabota se sostojat vo: 1. i toa: • Prepoznavaweto pretstavuva eden vid sposobnost koga ne{to {to bilo del od na{eto iskustvo i prethodno bilo percepirano. Rabotni listovi i tematski testovi za osmo oddelenie od avtorite Simeon Ge{oski i Ferdinand Nonkulovski. 2003 godina 5. Ovaa sposobnost bara uviduvawe na zaedni~kite osobini na site ~lenovi na klasata. likovno-grafi~ki.2. 2003 godina. Utvrduvawe na sistem na kategorii za analiza 3.4. izdanie na „Albi“ .3. predmetite i poimite da se zabele`at nu`nite razliki. Primerok na analiza pretstavuvaat gorespomenatite u~ebnici i rabotni tetratki. • Indukcijata e sposobnost za izveduvawe zaklu~ok trgnuvaj}i od poedine~noto kon op{toto. 2003 godina Ovie u~ebnici se pi{uvani spored Nastavniot plan i programa po fizika za osmo oddelenie i opfa}aat sodr`ini od slednive temi: 1.4.Skopje. 6. Vakvata analiza e istra`uva~ka tehnika koja se koristi za dobivawe na objektiven. Magnetni pojavi 4. 2003 godina 2. Prepoznavaweto e poednostavna sposobnost od se}avaweto.Obrazovni refleksii – propustite i gre{kite. Elektri~estvo 2. Elektri~na struja niz te~nosti. Svetlinski pojavi 5. Fizika za osmo oddelenie od avtorot Jovan Sozovski. 6. jazi~ni. gasovi i polusprovodnici 3.4. izdanie na „Prosvetno delo“ . izdanie na „Makedonska kniga“ . • Se}avaweto pretstavuva sposobnost ne{tata da se povtoruvaat bez nivno prisustvo. 3.Skopje. 6. Atomska fizika Na krajot na nastavnite edinici ima pra{awa i kvalitativni zada~i koi se odnesuvaat na ili okolu sodr`inata od istata. izdanie na „Albi“ . sistematski i kvantitativen opis na sodr`inata {to se analizira.

logi~ko rasuduvawe. analiza na rezultatite i drugi znaewa i ve{tini. a vo redovite se raspredeleni brojot na pra{awata povrzani so soodvetnata kategorija na analiza. Pokraj ova. t.48 6 2.28 sinteza 38 1/2005 .55 indukcija dedukcija se}avawe re{avawe problemi 10 4.94 3 0. neobi~ni idei i postapki za re{avawe na problemot. odnosno nivnata procentna zastapenost vo u~ebnikot. bidej}i mo`e istovremeno da stimulira pove}e mislovni operacii. REZULTATI I DISKUSIJA Rezultatite dobieni so detalna analiza na pra{awata i kvalitativnite zada~i po sekoja nastavna edinica i onie vo dodatokot se pretstaveni tabelarno.58 23.83 2 0. 5.28 7 1. Analizata i tolkuvaweto na dobienite podatoci }e ovozmo`at donesuvawe na zaklu~ok za toa koi sposobnosti gi stimulira ovoj u~ebnik.96 0 0 1 0. Tabela I sporeduvawe divergentno mislewe 1 0. 4.88 2 0.28 72. 4.48 5 1. so {to }e mo`e da se odgovori na pra{aweto koi formi na u~ewe se vgradeni vo u~ebnikot. 6. 4.55 1 0. Divergentnoto mislewe e intelektualna sposobnost koja bara producirawe na novi.85 2 0. So grupirawe na pra{awata se dobivaat precizni kvantitativni podatoci za zastapenosta na stimuliranite intelektualni sposobnosti. Ovde treba da se naglasi deka edno isto pra{awe mo`e da se broi vo pove}e kategorii. 7.81 10 2. fluentnost i originalnost vo misleweto.38 apstrakcija diferencirawe prepoznavawe prakti~na aktivnost 8 3.Aktuelnosti Obrazovni refleksii Re{avaweto problem e intelektualna aktivnost pri koja naj~esto se bara postavuvawe na hipoteza. Numeri~kite zada~i ne se broeni. povrzuvawe na faktite. 4. 6. pri analizata e opredelen brojot na pra{awata od sekoja nastavna tema koi go pottiknuvaat u~enikot i baraat od nego prakti~na aktivnost za da odgovori na istoto. 3. odnosno ne se predmet na analiza.56 Rabotna tetratka po fizika za osmo oddelenie od avtorot Jovan Sozovski 262 66 1 0. Za edinica na analiza na sodr`inite se zemeni pra{awata i kvalitativnite zada~i koi sleduvaat po sekoja nastavna edinica i onie vo rabotnite tetratki.58 18.48 60.48 Intelektualni sposobnosti Fizika za osmo oddelenie od avtorot Jovan Sozovski Vkupno (208 pra{awa) % Vkupno (361 pra{awe) % 126 49 3 1.e.44 1 0.77 analiza 1 0.28 1 0. poznavawe na pove}e metodi. Vo kolonite se dadeni intelektualnite sposobnosti.28 1 0. 6. da se otstapi od tradicionalniot na~in na mislewe.

94 0 0 0 0 1 0.49 1 0. Zna~i.77 11 2.31 50. 1/2005 39 . Rabotni listovi i tematski testovi za osmo oddelenie od avtorite Simeon Ge{ovski i Ferdinand Nonkulovski Vkupno (390 pra{awa) % 196 90 3 0. vo u~ebnikot i rabotnata tetratka od avtorite Simeon Ge{oski i Ferdinand Nonkulovski se zastapeni so 70%.41 4 1.89 74. pak. kaj u~enikot se sozdava pogre{no sfa}awe deka go vladee materijalot.53 18.94 2 1. Vakvite pra{awa go oddale~uvaat u~enikot od potrebata za samostojno u~ewe.94 1 0.26 23.31 9 2. ednostavno se nepotrebni. na vaka koncipiranite u~ebnici i rabotni tetratki ne e posveteno dovolno vreme i vnimanie pri izborot i formuliraweto na pra{awata. So vakvata zastapenost na pra{awa vo u~ebnicite i rabotnite tetratki se pottiknuva mehani~koto receptivno u~ewe i delumno smislovnoto receptivno u~ewe. Pra{awata i kvalitativnite zada~i ~ii odgovori se sveduvaat na prepoznavawe i se}avawe na sodr`ini {to prethodno se spomenati i eksplicitno se dadeni vo u~ebnicite.41 22 9. a koj se odnesuva na vidovite na u~ewe vgradeni vo nego preku pra{awata i kvalitativnite zada~i.26 26 6.96 21. Zabele`itelen e nekoj procent na pra{awa koi se sveduvaat na re{avawe problem. a poimot kreativnost e nepoznat za vakvite pra{awa i kvalitativni zada~i.33 5 1.67 9 2. odnosno takvite pra{awa opfa}aat 70% do 93% od vkupniot broj pra{awa vo daden u~ebnik ili rabotna tetratka. gi ima vo nezna~itelen broj.15 4 1. Pra{awata ~ii odgovori se sveduvaat na prepoznavawe i se}avawe na izu~enite sodr`ini.08 Fizika za osmo oddelenie od avtorite [tefica Uj~i} i Nadica \or|ievska Vkupno (106 pra{awa) % 79 20 0 0 0 0 1 0. Za u~ebnikot i rabotnata tetratka od avtorot Jovan Sozovski ovoj procent e 84%.82 13 3.17 Fizika+. no sepak i toa ne e dovolno.24 6 2.66 3 1. Se gleda deka najgolem broj od pra{awata baraat prepoznavawe i se}avawe na sodr`inite od u~ebnicite.87 Tabelarno prika`anite rezultati od analizata pretstavuvaat kriterium spored koj se procenuva kvalitetot i vrednosta na ovie u~ebnici od psiholo{ki aspekt. odnosno 73%.94 1 0.28 9 2. So toa ne se potvrduvaat prvite dve tvrdewa od hipotezata.81 48.66 10 4.13 7 2.94 1 0.31 18 4. Otsustvuvaat i takvi pra{awa {to go pottiknuvaat u~enikot na prakti~ni aktivnosti i eksperimentalna rabota. Pra{awa koi go pottiknuvaat u~enikot na poslo`eni mislovni operacii (onie od ostanatite kategorii na analiza) skoro i da ne se zastapeni ili.Obrazovni refleksii Fizika za osmo oddelenie od avtorite Simeon Ge{ovski i Ferdinand Nonkulovski Vkupno (241 pra{awe) % 118 51 1 0.62 1 0. ne go pottiknuvaat na mislovni aktivnosti nitu na eksperimentirawe ili istra`uvawe. odnosno 91% i za u~ebnikot od avtorkite [tefica Uj~i} i Nadica \or|ievska ovie pra{awa se zastapeni so 93% od vkupniot broj pra{awa vo u~ebnikot.90 Aktuelnosti 14 5.

– retko se sre}avaat dopolnitelni tekstovi. za ovie u~ebnici i rabotni tetratki mo`e da se ka`e deka vo nikoj slu~aj ne gi zadovoluvaat barawata za didakti~kata aparatura sodr`ani vo koncepcijata za u~ebnik. Sudej}i spored gorenavedenoto mo`e da se ka`e deka i tretoto tvrdewe vo hipotezata ne e potvrdeno ili. procenuvawe na situacii. argumentirawe i sl. – ilustraciite ne se numerirani. Pokraj toa. tuku na krajot od sekoja nastavna tema. indeksi na fizi~kite veli~ini ili ispu{teni matemati~ki znaci. – nema re~nik na poimite. Vo niv ima nezna~itelno pogolem procent na pra{awa koi stimuliraat poslo`eni mislovni operacii. – nekoi ilustracii se vo crno-bela boja {to ostava vpe~atok na ne{to zastareno ili odminato. istra`uvawa. kakov {to be{e opredelen pogore. – se sre}avaat re~enici od sodr`inata i pra{awa koi poradi jazi~ni i drugi gre{ki ne se jasni. Tie se daleku od vistinski u~ebnik. iska`uvawe sopstveni mislewa i stavovi. Vo u~ebnikot i rabotnata tetratka od avtorite Simeon Ge{oski i Ferdinand Nonkulovski ima najmnogu pra{awa (5 pra{awa po nastavna edinica vo u~ebnikot i 8 pra{awa po nastavna edinica vo rabotnata tetratka). – ne e dovolno zastapen grafi~kiot metod na prika`uvawe na rezultatite i zavisnosta me|u veli~inite. vo ovie u~ebnici ima mnogu propusti i gre{ki. Pritoa se voo~eni mnogu propusti i gre{ki. – na nekoi mesta vo u~ebnikot ili vo cel u~ebnik ne se pravilno napi{ani oznakite na fizi~kite veli~ini i nivnite merni edinici. a }e navedam samo nekoi od niv: – metodskiot priod pri voveduvawe na pove}e novi poimi e pogre{en. odnosno so da i ne“. Vo u~ebnikot i rabotnata tetratka od avtorot Jovan Sozovski se zastapeni pove}e pra{awa (4 do 5 pra{awa po nastavna edinica vo u~ebnikot i okolu 8 pra{awa po nastavna edinica vo rabotnata tetratka). Istovremeno so analizata na pra{awata napraven e detalen pregled na sodr`inite od nastavnite edinici.Aktuelnosti Vo u~ebnikot od avtorkite [tefica Uj~i} i Nadica \or|ievska brojot na pra{awata e nedovolen. nitu. 40 1/2005 . – ima pogre{no napi{ani prefiksi. pra{awata ne se dadeni po sekoja nastavna edinica. so intelektualnata vozrast na u~enicite. tuku }e ostavam mo`nost sekoj da si gi prepoznae svoite. na nekoi mesta ne se usoglaseni sodr`inski i logi~ki. pak. Najgolem del od pra{awata se odnesuvaat na „prepi{i i dopolni“ ili „verificiraj gi odgovorite kako: to~no ili neto~no. Pozitivna strana za rabotnata tetratka se tekstovite so sodr`ini od istorija na fizikata ili drugi zanimlivi sodr`ini sli~ni na onie „dali ste znaele deka“. nitu razbirlivi ili. So vakva didakti~ka aparatura sigurno deka ne mo`e da se ispolnat koncepciskite barawa na u~ebnikot za aktivno u~ewe niz formulirawe na problemi. pak. blago re~eno. onosno recenzentite. pogre{no se formulirani. odnosno dadeni se pomalku od tri pra{awa po nastavna edinica. – voop{to ne e primenet konstruktivisti~kiot priod vo usvojuvawe na znaewata. Od aspekt na didakti~kata aparatura i analizata {to be{e sprovedena. Vo ovoj u~ebnik skoro i da nema pra{awa koi stimuliraat poslo`eni mislovni operacii. Pokraj toa delumno ima pra{awa koi od u~enikot baraat prakti~na aktivnost i eksperimentalna rabota. Niv Obrazovni refleksii nema da gi klasificiram spored avtorite. Vo sporedba so prethodniot u~ebnik ovde ima povisok procent na pra{awa za ~ie odgovarawe u~enikot se slu`i so poslo`eni mislovni operacii. – nema usoglsenost i ne se sledat preporakite za formatot na u~ebnikot. – indeksot na poimite se poistovetuva so re~nik na poimi ili so ne{to drugo. – dadeni se pogre{ni vrednosti za nekoi konstanti. – kaj nekoi sodr`ini i ilustracii ne e dosledno primenet principot na nau~nost.

propustite i gre{kite vo niv.Skopje izdade u~ebnik „Koordinirana nauka fizika“ od Stiven Popl. Ponatamu neophodno e da se napravat ponatamo{ni analizi na site u~ebnici od drugi aspekti. „Discussing the problems in textbooks“. No. Laste Spasovski. Skopje. „Do primary and secondary textbooks contribute to scientific reasoning?“. Toj u~ebnik po fizika za VII i VIII oddelenie po~na da se koristi vo Republika Makedonija od 1997 godina vo ramkite na eksperimentalnata nastava {to se izveduva{e vo 45 osnovni u~ili{ta. sepak imaj}i ja predvid analizata. a soodvetno na toa i koe u~ewe se pottiknuva vo zavisnost od pra{awata. Lloyd H. I na kraj. Zatoa predlagam nekoj od nastavnicite po fizika. sovetnicite ili drug fizi~ar. Iako vo tabelite pogore e dadena kvantitativna ocenka za pra{awata. Na krajot }e se ima celosen uvid i }e mo`e da se izvede zaklu~ok za toa koj u~ebnik e najblisku do vistinskiot. 2000 5. Pedago{ki zavod na Makedonija. Margarita Garcia. 2002 3. May 2001 4. minatata godina vo izdanie na izdava~kata ku}a „Tabernakul“ izleze u{te eden u~ebnik po fizika za VIII oddelenie. Ovoj u~ebnik ne e predmet na analiza vo ovoj trud. LITERATURA 1. Physics education 36. toj u~ebnik ima{e mnogu slabosti od drug aspekt. Consuelo Escudero. First international Girep seminar. „How to make a textbook“. First international Girep seminar. Udine. Taka }e se dobijat dovolno Aktuelnosti objektivni pokazateli za kvalitetot na sekoj od ponudenite u~ebnici i dopolnitelnite materijali. Journal of science education and technology 9.Skopje 1/2005 41 . a duri 14% od pra{awata se odnesuvaa na re{avawe problemi. Se nadevam deka avtorite na ovie u~ebnici }e gi iskoristat vakvite uka`uvawa i zabele{ki so {to narednite izdanija bi bile podobri i pobliski do vistinski u~ebnik. „Psihologija vo obrazovanieto i vospitanieto“. Vo 1996 godina „Prosvetno delo“ . David Sang. Hilda D’Amico. ne samo na u~ebnicite i dopolnitelnata literatura po fizika. PMF . Pokraj ovie u~ebnici. a potoa i vo ostanatite osnovni u~ili{ta.Obrazovni refleksii 8. Sonia Gonzalez. prevod na u~ebnik {to bil koristen vo Velika Britanija. 3. 2001 6. Ta{e Stojanovski. „Koncepcija za u~ebnik za osnovno i sredno obrazovanie“. Sepak. Od aspekt na istata analiza toj u~ebnik e podobar od ovie tri. Udine. asistent vo Institutot za fizika. Istovremeno. Marta Massa. So postavuvawe na istata hipoteza kako {to e izneseno pogore i dobivawe na soodvetni rezultati od analizata }e mo`e da se napravi sporedba na ovie ~etiri u~ebnici od aspekt na pra{awata i kvalitativnite zada~i vo niv. 2001 Boce Mitrevski. toa bi trebalo da bide preporaka do nastavnicite po fizika koj u~ebnik kako najdobar da go koristat vo nastavata. Avtorki se Mimoza Ristova i Mirjana Jonoska. a istovremeno }e se pottiknuvaat pozitivnite nasoki vo pi{uvaweto u~ebnici. ovie u~ebnici ne mo`at da gi ispolnat barawata {to treba da gi zadovolat. Barrow. „Do elementary science methods textbooks facilitate the understanding of magnet concepts?“. 1998 2. Vakvite analizi so kriti~ki stav i pozitivni zborovi }e pridonesat za identifikuvawe na slabostite i propustite. Ru`ica Kerami~ieva. ZAKLU^OK Rezultatite od analizata davaat sporedbena slika za toa vo koj u~ebnik kolku pra{awa stimuliraat dadena mislovna operacija kaj u~enicite. tuku potrebna e detalna analiza na site u~ebnici {to se pojavuvaat na pazarot i se koristat vo u~ili{tata. Marta Massa. Vo nego samo 61% od pra{awata se sveduvaat na prepoznavawe i se}avawe. Jugoslav Minoski. koristej}i ja istata postapka da sprovede analiza i na ovoj u~ebnik. taka {to ve}e e istisnat od upotreba. Prosvetno delo. Skopje.

roditelite i drugite kooperanti koi direktno se vklu~eni vo vospitno-obrazovniot proces. kako glaven nositel za kvalitetno rabotewe i efikasnost vo nastavata. Toj iznao|a na~ini da ja istakne sposobnosta i samodoverbata vo nivnoto rabotewe. doa|a do izraz preku sorabotkata i sledeweto na rabotata na ekipata. Kontrolata. Kontrolnata funkcija na direktorot vo u~ili{teto se sostoi od: – uspe{no realizirawe na predvidenite planovi i programi za rabota. organiziraweto. – uspe{no primenuvawe na sovremeni formi. kako funkcija i zada~a na direktorot vo ovoj kontekst. kako edna od najva`nite zada~i vo raboteweto i vodeweto na u~ili{teto se smeta kontrolnata funkcija. ulogata na direktorot e vo otkrivawete na uspe{nite i kreativnite individui i nivnoto organizirawe za timsko planirawe i organizirawe na rabotata. kako i zgolemenata sorabotka so nastavnicite. – sledewe i primenuvawe na promeni i inovacii vo nastavata. Davaj}i im va`na uloga i pogolema i pozna~ajna odgovornost.Aktuelnosti Obrazovni refleksii MENAXERSKATA FUNKCIJA KONTROLIRAWE VO OSNOVNITE U^ILI[TA footnote text. samostojnost i istraj- 42 1/2005 . planiraweto. – redovno i navremeno izvr{uvawe na site obvrski predvideni so zakonot i aktite na u~ili{teto. vsu{nost. m-r Violeta Milenkovska Trgnuvaj}i od mestoto i ulogata na direktorot vo planiraweto i realiziraweto na vospitno-obrazovnata dejnost vo u~ili{teto. nejzinoto organizirawe i ekipirawe vo vrska so potrebite od nastaven i vonnastaven kadar. direktorot povratno gi motivira vrabotenite za zgolemuvawe na nivniot interes. Vo odnos na ekipiraweto. motiviraweto i kontroliraweto na vrabotenite. koi se direktno ili indirektno vklu~eni vo sevkupnata rabota na u~ili{teto. – odnosot na vrabotenite kon u~enicite. Op{testvenata i nau~nata opravdanost na temata se gleda vo nedostatokot na nejzinata zastapenost vo literaturata i od dosega{noto li~no iskustvo kako potreba na aktuelizirawe i podetalno istra`uvawe na istata. – kontrola na rabotata na stru~nite organi i tela za site problemi od vospitno-obrazoven karakter. nost vo rabotata. metodi i sredstva za rabota. Direktorot kako menaxer (rakovoditel na u~ili{te) svojata funkcija treba uspe{no da ja sprovede ili realizira vo odnos na ekipiraweto. kako nositeli na golem broj odluki.

zaradi pogolema kompetencija. redefinirana. Porano posetata na ~as se vr{e{e zaradi kontrola dali nastavnikot raboti pravilno ili ne. Direktorot pove}e pati treba da gi posetuva nastavnicite koi imaat potreba od pogolema ili podolgotrajna pomo{. redefinirawe na negovata uloga i zada~i. Taa i ponatamu ostanuva. usovr{uvawe. direktorite treba da prezemat takvi merki {to }e ovozmo`at posetata na ~asovite da bide uspe{na. toga{ negoviot uvid e orientiran samo na eden del od vospitno-obrazovnata rabota. pak. mo`e da se ka`e deka obemot na posetata mo`e da bide razli~en. Neposredniot uvid vo sostojbata i tekot na vospitno-obrazovnata rabota se ostvaruva vo forma na poseta na ~asovi koja se praktikuva re~isi od site direktori. direktorot treba da gi posetuva ~asovite za da prou~i eden problem {to go voo~il kako karakteristi~en vo svoeto u~ili{te. Toa ne zna~i deka sosema otpa|a kontrolnata funkcija na direktorot pri posetata na ~asovite. aktivnostite i fizionomijata na direktorot vo u~ili{teto. {iro~inata na zastapenosta i va`nosta {to $ se pridava na ovaa forma se razli~ni. prvo ima cel da se stekne uvid vo nejzinata sostojba.Obrazovni refleksii DIREKTOROT KAKO MENAXER (RAKOVODITEL) NA OSNOVNITE U^ILI[TA Slo`enosta na odnosite i nere{enata globalna proekcija na sistemite vo u~ili{teto ja namaluvaat potrebata od preispituvawe na funkciite. Pridonesot za merkite i aktivnostite vo gradeweto na kriteriumi i edinstven sistem za dopolnitelno obrazovanie e profesionalno usovr{uvawe na direktorite vo Republika Makedonija. KONTROLNATA FUNKCIJA NA DIREKTOROT VRZ VOSPITNO . Treba da se dodade deka pridonesot vo ovaa neophodna transformacija kako da e imperativ na vremeto vo koe se zabele`uva nedostatok od sistemski priod kon permanentna obuka i profesionalen razvoj kaj aktuelnite direktori. za da se iskoristat nivnite postigawa vo unapreduvaweto na vospitno-obrazovnata rabota vo celoto u~ili{te. neophodno e prethodno sovetuvawe so nastavnicite. pred s#. Dali direktorot individualno }e se podgotvuva ili prethodno }e gi konsultira nastavnicite. treba da se praktikuva posetata na ~asovite kaj nastavnicite koi se istaknuvaat so uspe{na nastavna rabota. Obi~no pod poseta na ~asovite se podrazbira poseta na nastavnite ~asovi. t. a voedno i kaj onie koi doa|aat na „scenata“. rabotata na dopolnitelnite i dodatnite vospitno-obrazovni aktivnosti. a kaj nekoi ovaa forma zazema centralno mesto. Vakvata orientacija napolno e vo soobraznost so prirodata na unapreduvaweto na vospitno-obrazovnata rabota. postoi praktika nastavnicite da ne se posetuvaat na ~as. zavisi od toa koj ~as saka da go poseti i so kakva cel. regrutirawe i promocija. zatoa {to na toj na~in }e dobie uvid vo prethodnata nastavna rabota. ako se ograni~i samo na posetata na nastavnite ~asovi. [to se odnesuva do pra{aweto dali sekoj nastavnik treba da bide poseten. Od druga strana. Na toj na~in toj }e dobie uvid vo vospitno-obrazovnata rabota. unapredena uloga.e.OBRAZOVNIOT PROCES VO U^ILI[TETO Neposrednoto unapreduvawe na vospitno-obrazovnata rabota. a toa }e mu ovozmo`i pocelosno sogleduvawe na razvojnata linija na vospitno-obrazovnata rabota vo tie oddeleni- 1/2005 43 . i vrz osno- Aktuelnosti va na toa se dava{e ocenka za negovata rabota. kvalitetno vodstvo i respektirana statusna polo`ba. a potoa da se prezemat merki za nejzino unapreduvawe. Namesto da vr{i kontrola. Promenite {to nastanaa vo na{iot u~ili{ten `ivot i rabota imaat svoj odraz i vrz karakterot. sodr`inata i celta na posetata na ~asovite. na nastavnata rabota. Posetata na ~asovite pretstavuva na~in preku koj direktorot dobiva uvid za sostojbata i tekot na vospitno-obrazovnata rabota. Ima direktori koi ne vr{at poseta na ~asovi kaj site nastavnici. Isto taka. Vo sega{nive uslovi direktorot treba da gi posetuva i ~asovite na slobodnite u~eni~ki aktivnosti. Me|utoa. Za unapreduvawe na vospitno-obrazovnata rabota i za zdobivawe na celosen uvid za sostojbata i tekot. kako i negovoto osposobuvawe. da ja kontrolira rabotata na roditelskite sredbi itn. no ne e edinstven element od sodr`inata na rabotata na direktorot. a. Dokolku direktorot planira da ja prosledi sostojbata na vospitno-obrazovnata rabota vo nekolku paralelki.

Efikasnosta na direktorot na u~ili{teto i direktnata kontrola vrz nastavniot kadar se gleda vo obemot i kvalitetot na promenite {to se rezultat na realizacijata na programata na direktorot. tuku spored toa kolkav e pridonesot na nastavnicite za izmenite i podobruvaweto na vospitno-obrazovnata rabota vo u~ili{teto. unapredeno. 44 1/2005 . Neposreden uvid vo vospitno-obrazovnata rabota. {to e popraveno. Na toj na~in mo`e da se sledi napredokot na poslabite u~enici. dokolku saka da ja sogleda sostojbata na odredeno nastavno pra{awe vo nekolku oddelenija. Vo ovaa smisla kako pozna~ajni procesi mo`e da se odbele`at vodeweto na u~eni~koto dosie preku koe postapno se navleguva i vo ovaa forma na sledeweto na napredokot na u~enicite. preku zapoznavawe na vlijanieto na nadvore{nite faktori vrz razvitokot na li~nosta na u~enikot itn. Nastavnicite treba posetata na ~asovite od strana na direktorot da ja sfatat kako poseta na poiskusen kolega koj mo`e da im pomogne vo nivnite napori za unapreduvawe na vospitnoobrazovnata rabota. poddr{ka i razbirawe vo rabotata. a ne samo na pregledot na dokumentacijata i posetata na ~asovite. Efikasnosta vo sebe sodr`i i pogolema stru~nost i {iro~ina vo raboteweto na direktorot. estetskoto. se smeta i direktorot. neophodno e direktorot da znae kakva bila sostojbata porano na poleto na realizacijata na programite vo u~ili{teto. Po izvr{enata kontrola. stepenot na efikasnosta na direktorot treba da bidat rezultatite od negovata podgotovka. direktorot treba da sozdade takva klima {to negovata poseta }e bide po~esto barana. na toj na~in {to odvreme navreme }e gi pregleduva tetratkite na u~enicite. so {to se podrazbira negovo sledewe na realizacijata na moralnoto. Na toj na~in efikasno }e se pridonese za sozdavawe na me|usebna doverba i rabota vo u~ili{teto.obrazovnata rabota. intelektualnoto. No. Za da bide navistina efikasen vo sledeweto na rabotata na nastavniot kadar. a posebno vo odnos na nejziniot kvalitet. a ne postojano ist na~in na rabota vo site stru~ni organi. doma{ni ili u~ili{ni. a so cel da go potvrdi stepenot na nivnoto napreduvawe. Ne bi trebalo da se praktikuvaat nenajaveni poseti i poseti so cel da se iznenadi nastavnikot. toj ne mo`e da bide kategori~en vo ocenuvaweto na rabotata vrz osnova na samo eden ~as. bez sogleduvawe za stepenot na realizacijata na postavenite zada~i. da se otkrivaat pri~inite za nivnoto zaostanuvawe i da se prezemaat merki za podobruvawe na nivniot uspeh. samo bele`ewe na sostanoci. neposredniot uvid vo rabotata na nastavniot kadar za uspe{nost vo vospitno-obrazovniot proces. Direktorot mo`e kvalitetot na nastavata da go kontrolira i preku analiza na u~eni~kite samostojni raboti. Pri analiziraweto na nastavnata rabota. Sledeweto na rezultatite od vospitno-obrazovnata rabota e mo`no i so povremeni testirawa na nivnite znaewa preku anketirawe na doma{nite uslovi za Obrazovni refleksii `ivot i rabota. kako i pri posetata na ~asovite. nastavnicite treba da steknat ubeduvawe deka se raboti za analiza i ocenka na rabotata na subjektivniot faktor {to raboti na unapreduvaweto na vospitno . vo vrska so pismenosta na u~enicite i drugo. Toa ne zna~i deka direktorot ne treba da gi informira soodvetnite nastavnici za svojata poseta i za nejzinata cel. so formite. rabotno-tehni~koto i fizi~koto obrazovanie vo u~ili{teto. kakvi se dosega{nite rezultati vo odnos na porane{nite. kako subjektiven faktor. sekako. KONTROLNATA FUNKCIJA NA DIREKTOROT VRZ NASTAVNIOT KADAR Rabotata na direktorot na poleto na vospitnoobrazovniot proces ne mo`e i ne treba da se procenuva spored brojot na pregledite i uvidite. }e gi odbele`uva nivnite postigawa vo razni vremenski periodi. posetata na ~asot od strana na direktorot. toj najnapred treba samostojno da se podgotvi na toj na~in {to }e go sogleda potrebniot stepen na sovladanosta na toa nastavno pra{awe vo razni oddelenija.Aktuelnosti ja. a efikasnosta }e bide u{te pogolema ako direktorot so raznovidnost na priodot. Imeno. mo`e da se dobie i na mnogu drugi na~ini {to vo praktikata na u~ili{tata retko se sre}avaat. metodite i oblicite na dejstvuvawe im pomaga na nastavnicite da se zdobijat so ~uvstvo na vrednost. tuku naprotiv. kako na primer.

razgovara za problemati~nite u~enici vo odnos na disciplinata i vo odnos na slabite ocenki. spored koi nastavnikot }e raboti vo tekot na celata u~ebna godina. da se podgotvat i da se stavat na dneven red. odnosno se vodi zapisnik od strana na opredelen zapisni~ar. 1/2005 45 . Ovie podgotovki se vodat sekoj den za sekoj ~as i gi sodr`at slednive komponenti: nastavna tema. a za sekoja sednica (sostanok) naj~esto treba da se podgotvuva pismen materijal. Sigurno postojat slu~ai koga i samite nastavnici vo tekot na u~ebnata godina pokrenuvaat pra{awa koi treba da se razgleduvaat na sostanocite na nastavni~kite soveti. a tie se osmisleni i izdr`ani. celi na ~asot. nastavnite ednici po site predmeti za sekoj ~as vo tekot na celata sedmica. tuku kako fleksibilna. Sekoj oddelenski nastavnik vo oddelenska nastava i sekoj klasen rakovoditel vo predmetna nastava izgotvuva izve{taj so koj go soop{tuva uspehot na sekoj u~enik poedine~no. s# u{te se primenuva bidej}i preku nea se gleda spremnosta na nastavnikot za toj u~eben den i bidej}i s# u{te nema druga forma za proverka na nastavnicite dali podgotveni doa|aat na rabota. Na samiot po~etok na nastavni~kiot sovet se ~itaat zapisnicite od odr`anite oddelenski soveti za oddelenska i predmetna nastava. Eden od oblicite na kontrola od strana na direktorot vrz nastavnicite e i sledeweto na rabotata na oddelenskite soveti. OBLICI NA KONTROLNATA FUNKCIJA PREKU ODDELENSKIOT SOVET. sodr`ajno podgotveni i navreme zaka`ani. dobro obmisleni. Celokupnata rabota na nastavni~kiot sovet vo tekot na u~ebnata godina treba da bide dokumentirana. plano za tekot na ~asot i rabotata vo zavr{niot del na ~asot. sedmici i denovi. U{te pri planiraweto na godi{nata programa za rabota na nastavni~kiot sovet treba da se opredelat lica koi }e referiraat po odredeni pra{awa. NASTAVNI^KIOT SOVET. nastavni formi. Odnapred dobieniot materijal go skratuva vremeto na odr`uvaweto na sostanocite. Takvite pra{awa treba dobro da se prou~at. Iako ovaa forma na „kontrola“ na nastavnikot od strana na direktorot e mnogu stara i formalna. So ovaa forma na rabota na nastavnicite im se dava mo`nost da razmisluvaat za dobieniot materijal i na sednicata da vodat konstruktivni diskusii i da davaat usni predlozi. Ovie godi{ni programi mora da gi sodr`at site komponenti: temite rasporedeni po meseci. nastavna edinica. a pri podgotvuvaweto na dnevniot red i opredeluvaweto na to~noto vreme na sostanokot ovie lica treba da se potsetat na nivnite obvrski. SOVETOT NA RODITELITE I U^ILI[NIOT ODBOR Oddelenski sovet Oddelenskiot sovet go vodi direktorot na u~ili{teto. Druga kontrolna funkcija na direktorot vrz nastavniot kadar e proverkata na spremnosta za tekovniot u~ili{ten den preku sledeweto na dnevnite podgotovki. Nastavni~ki sovet Nastavni~kiot sovet e najvisok stru~en organ vo u~ili{teto. Na ovie soveti sekoj oddelenski i klasen rakovoditel razgovara so predmetnite nastavnici i so direktorot za slabiot uspeh na u~enicite i za nivna- Aktuelnosti ta disciplina.Obrazovni refleksii Kontrolnata funkcija na direktorot zapo~nuva u{te pred po~etokot na u~ebnata godina preku sledeweto na izrabotkata i kvalitetot na godi{nite programi (raspredelenija). metodi i sredstva. Za da mo`e da ja odigra svojata stru~na uloga. Direktorot go sledi oddelenskiot sovet i celiot tek na dnevniot red se zaveduva. odnosno da se vodi posebna zapisni~ka kniga koja vo sekoe vreme }e bide prikaz za negovata rabota. Sednicite na nastavni~kiot sovet gi podgotvuva i so niv rakovodi direktorot na u~ili{teto. Za uspe{na rabota potrebno e sekoj nastavni~ki sovet da ima svoj delovnik za rabota i da se proidr`uva kon nego vo tekot na rabotata. koi ne bile odnapred planirani. Oddelenskite soveti se realiziraat na krajot na prvoto trimese~je na u~ebnata godina koga se soop{tuva uspehot na u~enicite za toa trimese~je. da se nadopolnuva i korigira vo tekot na u~ebnata godina vo zavisnost od problemite {to }e se pojavat. neophodno e negovite sednici odnapred da bidat planirani. Od toa proizleguva deka programata za rabota ne treba da se sfati kako nepromenliva. tip na ~asot.

nastavnik vo OU „Aco [opov“ . Pretstavnicite na roditelite gi imenuva i razre{uva sovetot na roditelite. Zema aktivno u~estvo vo sovladuvaweto na problemite koi se javuvaat vo razvojot i vospituvaweto na u~enicite.obrazovnata dejnost pretstavuva ~ekor napred vo unapreduvaweto na dejnosta.Skopje 46 1/2005 .Centar za internacionalen menxment. dava predlozi za nadminuvawe na problemite koi se javuvaat na relacijata: u~enici . Zoran Matevski: Vlijanieto na sredstvata za masovna komunikacija vrz sociolo{kite soznanija kaj u~enicite vo R. pu{eweto. ja usvojuva godi{nata presmetka. dava mislewe za imenuvawe i razre{uvawe na direktorot na osnovnoto u~ili{te. Pedago{ki fakultet. Od roditelite se bara mislewe. U~ili{ten odbor Organ na upravuvawe vo u~ili{teto e u~ili{niot odbor. idei i nasoki za nadminuvawe na oddelni problemi i obezbeduvawe uslovi za podobri rezultati. [tip. stru~nite rabotnici. publikacija „Defektolo{ka teorija i praktika“.roditeli. Potrebata od menaxment vo obrazovanieto i rehabilitacijata. za promenite na obrazovniot plan vklu~uvaj}i gi site proekti i novini vo koi se vklu~eni nastavnicite i u~enicite. akcii za pomo{ na socijalno zagrozeni u~enici i sl. Trajan Gocevski. Makedonija. Skopje. }e mu ovozmo`i kontinuiran razvoj. Bobek [uklev: Menaxment. raspi{uva javen oglas za imenuvawe direktor. roditelite. t. ~istewe na u~ili{niot dvor. Sovetot na roditelite se informira od strana na direktorot za s# {to e aktuelno vo u~ili{teto preku analizi i izve{tai za uspehot i povedenieto na u~enicite. odnosno vklu~uvaweto na roditelite vo vospitno. Stevan Aleksovski: Psihologija na komunikacija vo pedago{kata praksa. 1993 5. LITERATURA 1.nastavnici. Skopje. Pretstavnicite na lokalnata samouprava gi imenuva i razre{uva organot na lokalnata samouprava. a. dava mislewe do direktorot na osnovnoto u~ili{te za prigovorite na nastavnicite. Makedonija na predlog na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. narkomanijata i sl. razgleduva i drugi pra{awa utvrdeni so statutot na osnovnoto u~ili{te. 2001 2. Pretstavnicite na osnova~ot gi imenuva i razre{uva Vladata na R. vo spre~uvaweto na negativnite pojavi kako {to se alkoholizmot. juli-dekemvri 1999 Violeta Milenkovska. Filozofski fakultet. Skopje. 1998 3. dava svoi predlozi i mislewa za unapreduvawe na vospitno-obrazovniot proces na u~enicite. dava mislewe do direktorot za izbor od ~len na zakonot. Toj gi zaka`uva sednicite na odborot i rakovodi so niv spored prethodno utvrden dneven red. 1998 4. U~ili{niot odbor ja donesuva godi{nata programa za rabota na osnovnoto u~ili{te i go usvojuva izve{tajot za rabotata. vospituva~ite. Sovetot na roditelite ja sledi vospitno-obrazovnata rabota vo u~ili{teto. Todor Kralev: Osnovi na menaxmentot (treto izdanie) .). odlu~uva po `albi.Aktuelnosti Sovet na roditelite Otvorenosta na u~ili{teto kon sredinata.e. zatoa {to iskoristuvaj}i go potencijalot so koj raspolagaat roditelite i samata sredina mnogu }e ja olesni rabotata na u~ili{teto. go utvrduva finansiskiot plan. Ekonomski fakultet. pred s#. nastavnici . So u~ili{niot odbor rakovodi pretsedatel koj se izbira od redot na vrabotenite pretstavnici so Obrazovni refleksii mnozinstvo glasovi od vkupniot broj ~lenovi. za rabotata na slobodnite u~eni~ki aktivnosti. a vo odredeni aktivnosti i nivno direktno u~estvo (sponzorstvo vo obezbeduvawe sportski rekviziti. donesuva statut na osnovnoto u~ili{te.

Obrazovni refleksii Od praktikata Aleksandar Jovanovski – Pogled. maslo 60h50 sm 1/2005 47 .

Me|u prioritetnite zada~i na vospitno–obrazovniot proces vo celina. Vo estetskoto vospitanie na u~enikot. odnosno osposobuvawe na u~enicite da crtaat. `iveewe i komunikacija.Obrazovni refleksii Od praktikata VLIJANIETO NA ESTETSKOTO UREDUVAWE NA U^ILI[TETO VO GRADEWETO NA KULTURATA NA @IVEEWE Petre Nanevski Zatoa aktivnostite za estetsko ureduvawe na u~ili{teto treba da bidat permanentna zada~a i gri`a na celiot kolektiv. U~ili{tata se kulturno–prosvetni institucii koi so svojata funkcija i estetski ambient treba da ostavaat vpe~atok na prijatnost. pred s#. 1/2005 49 . funkcionalnosta i urednosta na u~ili{niot objekt i drugite kulturni aktivnosti. Toa treba da bide navika i sostaven del od `ivotot vo u~ili{teto. redovnata nastava po likovno obrazovanie. vlezovi na zgradi. Toj treba da e li~nost so kreativni potencijali. Estetski uredenoto u~ili{te. Osobeno poradi faktot {to vo uslovi na sovremeno `iveewe golem e brojot na subjektite koi na estetikata kako potreba i kako del od duhovniot `ivot ne $ posvetuvaat soodvetno vnimanie. pedagogijata. roditelite i site drugi {to go posetuvaat. psihologijata i drugo i nivnata primena vo nastavnata praktika. zapu{teno i nemarno oblekuvawe. kvalitetnata rabota i toplata socio-emocionalna klima imaat pozitivni vlijanija na vospitanieto i obrazovanieto na u~enikot i vo sozdavaweto naviki za urednost. ne se edinstvenite mo`nosti za nivnoto estetsko vospitanie i kultivi- Prviot vpe~atok {to go dobiva sekoj posetitel na u~ili{te proizleguva od vizuelniot ambient na enterierot i eksterierot. e razvivaweto na tvore~kite sposobnosti na u~enikot i negovoto estetsko vospitanie. naukata. zna~ajna uloga ima nastavnikot. ubavina i privle~nost za prestoj. na u~enicite i na raznite sekcii na ~elo so nastavnikot po likovno obrazovanie. invencija. fleksibilen karakter za primawe na novini od oblasta na sovremeniot razvoj na umetnosta. odnosno odr`uvaweto na higienata. posebno mesto treba da ima estetskoto ureduvawe na enterierot i eksterierot. a. Seto toa e i vo kontekst na ostvaruvaweto na celite na u~ili{teto i negovata misija na obrazovna i kulturna ustanova. ne~isti ulici. na likovnoto obrazovanie. afinitet kon ubavoto i formirawe kultura na rabota. rabota. No. odnosno od spontanoto steknuvawe soznanie kolku se vodi gri`a za odr`uvaweto na objektot. higienata. nastavnicite. estetskoto ureduvawe i rabotnite uslovi vo celina. slikaat. ki~ vo ureduvaweto na prostorot. modeliraat i da steknuvaat i drugi tvore~ki i umetni~ki soznanija i sposobnosti. Sekade mo`eme da sretneme ne~istotija i rasfrlan smet. parkovi. dru`ewe i zabava prvenstveno za u~enicite. osobeno nastavnikot po likovno obrazovanie so negovite stru~ni i drugi li~ni kvaliteti. higiena. Vo ramkite na godi{nata programa za rabota na u~ili{teto.

vo proektiraweto na gradbite. kako {to se betonot. so zadovolstvo da prestojuvaat vo nego. prilozi na u~eni~ki izrabotki od drugi nastavni predmeti itn. prostorija za prika`uvawe filmovi. koe e zna~ajno ne samo za vizuelniot vpe~atok. se gri`at vo gradbata lesno da se odr`uva higienata. uni{ten mebel itn.arhitektite i grade`nite in`eneri . nivniot izgled zavisi prvenstveno od gri`ata na lu|eto koi rabotat vo niv. Za estetskiot izgled na u~ili{teto. Tie. Bez razlika dali gradbata e nova ili stara. dnevnoto osvetluvawe da bide maksimalno iskoristeno. mo`e da se vidi deka nekoi u~ili{ta stari i po 100 godini se ubavo odr`ani. so sovremen arhitektonski dizajn. Po`elno e tie da bidat prirodni: drvo. u~ilnici. kabineti po razni predmeti. Seto toa vlijae grdo i go namaluva estet- 50 1/2005 . Mnogu zna~ajno e {to proektantite nastojuvaat gradbata da bide od solidni materijali koi ne se {tetni za zdravjeto. gradena vo sovremen ili postar stil. fiskulturna sala i tie me|u sebe da sozdavaat edinstvo na prakti~nost. a dopolnitelno nivnite zalo`bi se naso~eni i za estetskite komponenti koi objektot treba da gi ispolnuva. ODR@UVAWE NA U^ILI[NIOT OBJEKT Vo Republika Makedonija najgolemiot broj u~ili{ta se izgradeni vo ponoviot period. isto taka. taa da gi zadovoluva najstrogite bezbednosni standardi i da ima uslovi za lesno dvi`ewe niz nea i za izvr{uvawe na rabotnite zada~i i drugite relevantni aktivnosti. nastavnicite i vrabotenite. Ako se dozvoli uni{tuvawe na mebelot. Me|utoa.Od praktikata rawe na nivniot vkus za ubavoto i {ireweto na horizontite na nivnata kultura.reprodukcii i originali . sekoja zgrada mo`e da bide razubavena nadvore{no i vnatre{no. ne samo {to se nanesuva ekonomska {teta. stakloto i metalot. prvenstveno razmisluvaat za funkcionalnite problemi. estetski uredeni i se gleda deka postojano se vodi gri`a za niv. ~uvstvata i iskustvoto vo likovnata i druga rabota. estetika i dr. Taka. Rezultatot na sozdadeniot estetski ambient zavisi od zainteresiranosta na ~ovekot. trpezarija. sekoja gradba pretstavuva predizvik za estetsko oblikuvawe. na ~ie odr`uvawe ne mu se posvetuva soodvetno vnimanie i tie propa|aat. o{tetenite yidovi i fasadi. so obele`ja na lokalnata grade`na tradicija ili od drugo podnebje. nezavisno od starosta na objektite.od likovni umetnici. tuku pretstavuva opasnost za bezbednosta i `ivotite na u~enicite. od negovata invencija. demolirawe na yidovite. i vo gradeweto na u~ili{tata arhitektite razmisluvaat za ume{no rasporeduvawe na prostoriite za zabavi{te. no ima i postari. ekonomi~nost. Zna~i. elektri~nite instalacii. kr{ewe na staklata. funkcionalnost. Taka. da rabotat i da se odmoraat. nasproti ve{ta~kite. odnosno soodvetnata gradba da ja izvr{uva svojata prakti~na funkcija. ima i novi u~ili{ta. ubavo go oblikuvaat i postojano vnesuvaat novi vizuelni vrednosti i nova fizionomija na prostorot. oddelenska nastava. Preureduvaweto na u~ili{niot ambient so novi idei i vpe~atlivi likovni re{enija }e dejstvuva raznoliko i osve`itelno. ostavaj}i ta`en vpe~atok so brojnite iskr{eni stakla. Estetskiot ambient na u~ili{teto treba da bide delo prvenstveno na samite u~enici i na nivnite likovni i drugi izrabotki. }e vlijae lu|eto da se ~uvstvuvaat prijatno. duri i takvi koi imaat i pove}e od 150 godini. sekoe u~ili{te vo celina (enterier i eksterier) mo`e Obrazovni refleksii da bide ubavo uredeno ako nastavnikot po likovno obrazovanie i likovnata sekcija. No. Taka. tuku i za bezbednosta na u~enicite. cigla i drugi. vo sorabotka so drugite sekcii. ARHITEKTONSKIOT OBJEKT KAKO PREDIZVIK ZA ESTETSKO OBLIKUVAWE Graditelite . zalo`bite. podovi. koi ostavaat studen vpe~atok. kujna. golema ili mala. no mo`e delumno da se dopolni i so dela . ukrasni rastenija i cve}iwa. sekako. temperaturata da bide pogodna za rabota i `iveewe. koi vlijaat toplo i prijatno. gradeni za vreme na turskata imperija. da slu`i za potrebata za koja e nameneta. vlijanie ima i negovoto odr`uvawe.

tuku i na `itelite na taa mesna zaednica ili po{iroko. Na pomalite mesta ne mo`at da bidat postaveni pove}e i krupni rastenija (fikusi. hortikulturnata sekcija za zeleniloto. tuku i so drugite setila. Tuka treba da se vodi gri`a i za nivnoto smestuvawe za vreme na zimskiot raspust (koga nema greewe) ili za letniot raspust koga temperaturite se visoki. kako na primer. duri i na roditelite i na site gra|ani. Sekoe u~ili{te. Za ispolnuvaweto na ovaa zada~a treba da se zadol`at razni lica. sekoja paralelka i site zaedno. Na odreden prostor. ukrasni 1/2005 51 . vo svoite prostorii i vo svojata okolina treba da ima razli~ni vidovi rastenija. vlezot vo u~ili{niot objekt i drugo. paralelka ili sekcija treba da bide zadol`ena za neguvawe na odredeni rastenija vo u~ili{niot dvor. gri`a za soobra}ajnite znaci koi go reguliraat priodot kon u~ili{teto itn. ~istite prostorii baraat nadopolnuvawe so odredeni likovni intervencii. Mnogu e zna~ajno koe rastenie kade }e bide postaveno vo prostorot. koi }e go gu{at prostorot). Iako u{te pri proektiraweto na u~ili{teto arhitektot razmisluva za higienata i za{titata i unapreduvaweto na zdravjeto na u~enicite so kvalitetnoto proektirawe na sanitarnite jazli. kolku i da ima postaveni likovni i drugi prilozi za estetsko oblikuvawe na ambientot. sekcijata po TO za organizacija na dvi`eweto vo u~ili{teto. da sozdava naviki za ~uvawe i neguvawe na zeleniloto i `iviot svet i okolinata i da se zapoznava so na~inite za odgleduvawe odredeni rastenija i cve}iwa so {to }e vnesuva vo prostorot sve`ina i ubavina. Vo odr`uvaweto na u~ili{teto spa|a i gri`ata za dvorot i zeleniloto vo eksterierot. Prostranite holovi na u~ili{tata. nu`no e za higienata da vodi gri`a sekoj poedinec. tuku edna ili dve pogolemi i isto tolku pomali bilki. cve}iwa. podednakvo treba da se neguvaat i higienata i estetikata.). bidej}i estetskoto ureduvawe na prostorot vlijae vrz sozdavaweto higienski naviki i. iako mo`ebi vo prostorot se postaveni razni likovni tvorbi i drugi vizuelni prilozi. I sekoj u~enik. RASTITELNIOT SVET I ESTETSKIOT AMBIENT VO U^ILI[TETO Vo ramkite na estetskoto vospitanie. vospitna grupa. leandri i sl. pravilnoto osvetluvawe i provetruvaweto na u~ilnicite i drugite prostorii. Odr`uvaweto na higienata na u~ili{teto ima dvojna dimenzija. ubavo uredeniot enterier na u~ilnicata }e bide nagrden ako u~enicite se neuredni i imaat grubo i nekulturno odnesuvawe. grupi i sekcii. Zatoa. na primer. Treba da se vnimava i na toa deka nekoi rastenija baraat pove}e svetlina i direktni son~evi zraci (odnosno pogolema toplina). zdravstvena i estetska. Imeno. HIGIENATA KAKO FAKTOR NA ESTETSKIOT IZGLED NA U^ILI[TETO Estetskoto ureduvawe na u~ili{teto ne mo`e da se zamisli bez higienata na u~ili{nite prostori i na li~nata higiena na u~enicite i na site vraboteni. a nekoi baraat posve`i mesta za da mo`at da opstojat. likovnata za razni likovni tvorbi (bista na patronot i dr. {to pove}e zelenilo. efektot nema da bide celosen ako higiena- Od praktikata ta ne e na potrebnoto nivo. obratno. a dvornite povr{ini se pogodni za kombinirawe razni rastenija. bidej}i u~ili{teto e op{testveno dobro koe slu`i za vospitanie i obrazovanie na mnogu generacii. toa go devalvira i naru{uva sekoj vizuelen kvalitet. deteto treba da se upatuva kon otkrivaweto na ubavoto vo prirodata. Odr`uvaweto na u~ili{niot objekt i imot e dol`nost na site u~enici i vraboteni: nastavnicite. pa ako. Ili. kako i u~ilnicite i kabinetite nudat uslovi za razmestuvawe razni pomali rastenija i cve}iwa. Isto taka.Obrazovni refleksii skiot izgled. nehigienata ne se registrira samo vizuelno. ogradata na u~ili{teto (dokolku ja ima). tehni~kiot personal. tuku u~ili{teto preku razni sekcii treba da se gri`i i za neguvawe i odr`uvawe na kulturno–istoriskite spomenici vo svojata neposredna okolina so {to }e vlijae vrz vospitanieto ne samo na u~enicite. taa gri`a ne treba da se odnesuva samo na odr`uvaweto na u~ili{niot atar. od ne~istotijata na sanitarnite jazli ili od drugi izvori se {iri neprijaten miris.

iskreni. na krajot na u~ebnata godina ili za nekoja druga prigoda. Po`elno e (zavisno od prostorot i drugite faktori) cve}iwata da se grupiraat po svojot vid. tuku i na boite na cve}iwata i nivniot zaedni~ki odnos so drugite postavki vo prostorot (likovnite eksponati. drvored od ukrasni drvja (brezi ili dr. treba maksimalno da se koristat u~eni~kite likovni tvorbi i drugi izrabotki vo estetskoto ureduvawe na u~ili{niot ambient kako faktor na estetskoto vospitanie. U^ENI^KITE LIKOVNI TVORBI VO ESTETSKOTO OBLIKUVAWE NA U^ILI[TETO Likovnoto oblikuvawe na u~ili{teto treba da e rezultat prvenstveno na u~eni~kite ostvaruvawa vo vospitno-obrazovniot proces po site nastavni predmeti od redovnata nastava i vonnastavnite aktivnosti na sekciite. mentalen i psihi~ki `ivot. forma i golemina da doa|a do izraz i da go sozdava estetskiot ambient vo prostorijata zaedno so drugite eksponati. boi i {ari. Takvite postavki u{te na prv pogled dejstvuvaat grdo. organizirani vo kompozicija od nekolku tvorbi ili vo vid na revijalna ili didakti~ka izlo`ba po povod patroniot praznik. se ekspresivni. cve}iwata.Od praktikata grmu{ki. `iva ograda. 52 1/2005 . bidej}i kutiite od konzervi so razni intenzivni boi. natamo{noto odr`uvawe i obnovuvawe na hortikulturniot i estetskiot ambient vo u~ili{teto e poednostavno i pretstavuva zadovolstvo ne samo za u`ivatelite na ubavinata {to gi imaat zeleniloto. novosozdadenata ubavina vlijae i vrz formiraweto navika koja postapno stanuva del od karakterot i `ivotot. nu`no e toj da nudi novi idei. Zatoa treba da se vnimava na izborot na namenski saksii za cve}e (kerami~ki ili plasti~ni) i vnimatelno da se grupiraat. {ari. koga se sozdadeni bez tu|o nametnuvawe. Poradi ovaa specifika na detskiot interes. likovnite tvorbi i drugo. Osven toa. Na stolbovi i na drugi soodvetni dr`a~i mo`at da se postavat rastenija „polzavci“ koi imaat tendencija da se {irat i da se oblikuva plo{tinata. U~eni~kite likovni i drugi ostvaruvawa. Od likoven aspekt treba da se posvetuva mnogu vnimanie ne samo na kompozicijata na zeleniloto po odnos na goleminata. Sekako tuka spa|a i otvorenata sorabotka so drugite nastavnici i sekcii. polni so fantazija i zatoa sekoga{ vrsnicite na nivnite tvorci so zadovolstvo i so interes gi razgleduvaat. odbiraat po boja i golemina za opredeleno cve}e. Tvorbite mo`at da bidat prika`ani vo prostorot poedine~no. Mo`nostite i na~inite na likovno organizirawe i pretstavuvawe na u~eni~kite likovni tvorbi se raznovidni. Vo taa smisla. tonot (na zelenoto). Prezentacijata na likovnite i drugite ostvaruvawa na u~enicite vo u~ili{niot ambient e postojana mo`nost da se prika`e razvojot na u~eni~kite estetski i kreativni sposobnosti vo opseg koj ja pretstavuva celosnata u~eni~ka li~nost. golemina i bukvi go privlekuvaat pogledot na gleda~ot. no mo`e da se pravat i drugi kombinacii.). kako {to se hortikulturnata. tuku i na samite tvorci na toj hortikulturen i estetski ambient. akvariumi. analiziraat i tolkuvaat. golemini taka {to bi sozdavale celini koi vlijaat na o~ite na gleda~ot. a i sorabotka me|u nastavnicite i sekciite. Sekoe rastenie treba da bide taka rasporedeno da mo`e optimalno da go oblagoroduva u~ili{niot enterier i eksterier. fantazija i konkretni predlozi koi }e mo`e da gi realizira so likovnata sekcija. a cve}iwata koi se so pomali dimenzii ostanuvaat skoro nezabele`livi. Obrazovni refleksii Koga edna{ kvalitetno }e se oblikuvaat enterierot i eksterierot na u~ili{teto i }e se sozdadat naviki kaj u~enicite i vrabotenite. taka {to cve}eto so svojata ubavina. boi. ^esto na razni mesta i vo u~ili{tata gledame cve}iwa nasadeni vo kutii od konzervi i drugo koi imaat razli~ni golemini. sekcijata na mladite biolozi i drugi.). toj treba sekoga{ da poka`uva inicijativa za podobruvawe na estetskiot ambient na u~ili{teto. prilozite od drugite sekcii: insektarii. kafezi so ptici itn. Bidej}i za estetskoto ureduvawe na enterierot i eksterierot na u~ili{teto najkvalifikuvan i najpovikan e likovniot pedagog.

Taa mo`e da bide revijalna. potoa vo odreden del od hodnikot ili holot na u~ili{teto. Mo`nostite za organizacija na u~eni~ki izlo`bi se raznovidni. kako i po nekolku tvorbi vo ista oddale~enost itn. Od praktikata ULOGATA NA DETSKITE LIKOVNI IZLO@BI Izlo`bite na u~eni~ki likovni tvorbi i prezentaciite od drugite oblasti (tehni~koto obrazovanie. Zna~i. Naj~esto se nastojuva pozadinata da ima neutralen (siv) ton koj dejstvuva smiruva~ki. trudovi od oblasta na istorijata. vo dolga niza na povr{inata na eden dolg hodnik. ako u~eni~kite tvorbi se postaveni ritmi~ki na ista oddale~enost i na ista viso~ina. Najdob- 1/2005 53 . na odredena plo{tina na yid. Izlo`bite pridonesuvaat i za razvojot na likovniot i estetskiot kriterium. staklenite povr{ini i drugite delovi na prostorot. motiv i dr. me|u grupiranite u~eni~ki tvorbi mo`e da se postavi i nekoja grupna tvorba od golem format. literaturni tvorbi. mo`nostite za komponirawe na u~eni~kite likovni tvorbi vo prostorot na u~ili{teto prakti~no se bezbrojni. No. biologijata itn. {to zna~i da bidat prika`ani likovnite rezultati od tekovnata u~ebna godina. komponiraweto zavisi od dimenziite na likovnite tvorbi. hortikulturata. aran`iraweto i pretstavuvaweto na u~eni~kite likovni tvorbi i ostvaruvaweto na estetskiot ambient najmnogu zavisi od aktivnosta. kako na primer na realizacii od tehni~ko obrazovanie. etnografijata i dr.) i da bidat postavuvani naizmeni~no vo vid na friz. se javuva natprevaruva~ki duh i `elba za pouspe{no pretstavuvawe. i na u~enicite. Tuka se otvora mo`nost da se nau~i ne{to novo. Vo takov slu~aj. U~eni~kite likovni tvorbi mo`at da bidat postaveni na stati~ni panoa. Ovie izlo`bi sekoga{ ja predizvikuvaat qubopitnosta na drugite u~enici i vlijaat stimulativno i drugite da se pretstavat so sli~na postavka. kako i izlo`ba so odredeni pedago{ki karakteristiki i dr. dominantniot kolorit i drugi poedinosti. a. ako imame golema i dolga yidna plo{tina na hodnik. mali (od desetina ili pove}e ostvaruvawa). podra~je. ako prostorot dozvoluva.yidovite.) sekoga{ pobuduvaat interes kaj decata. stru~nite znaewa na nastavnikot po likovno obrazovanie i na drugite vraboteni. zavisi od mnogu faktori: od dimenziite i mestoto na plo{tinite . nivnite roditeli i site vozrasni. stolbovite. mo`e da bide didakti~ka. No. Ne e seedno na kakva pozadina se eksponiraat ostvaruvawata. Detskite izlo`bi obi~no se organiziraat kako kamerna postavka vo prostorijata na samata paralelka. a duri mo`e da dejstvuva monotono (kolku i da se dobro vrameni).Obrazovni refleksii Koj na~in na prika`uvawe na u~eni~kite tvorbi i oblagoroduvawe na u~ili{niot ambient }e bide primenet. Vo nekoi slu~ai. podobro e u~eni~kite tvorbi da gi organizirame vo pomali celini (spored odredena likovna tehnika. Panoata se mo{ne pogodni za pretstavuvawe i na drugi izrabotki na u~enicite po razni predmeti. Isto taka. Ne e dovolno dobro. U~eni~kite izlo`bi mo`at da bidat masovni (od nekolku stotini tvorbi) ili kamerni. obi~no detskite likovni ostvaruvawa se postavuvaat na hamer ili na hromo karton od belata ili sivata strana ili direktno na panoa (ako so niv u~ili{teto raspolaga). Sekoja izlo`ba treba da ima nekoja konkretna cel i fizionomija. {to ovozmo`uva eksponatite da bidat dovolno zabele`livi. sekako. invencijata. Na primer. dominanten kolorit. so cel da se izlo`at odredeni novini ili razrabotka na odreden likoven problem. potoa druga grupacija vo druga forma (kvadrat ili prvagolnik vo vertikalna nasoka). Pri organiziraweto i realizacijata na izlo`bata treba da se vodi smetka na kakvi stati~ni i podvi`ni panoa ili yidni plo{tini se postavuvaat likovnite tvorbi na u~enicite vo u~ili{teto. kako i na podvi`ni panoa vo odreden prostor na holot ili na drugo mesto vo u~ili{niot prostor. mo`e da se organizira izlo`ba na likovni tvorbi od odreden u~enik kako negovo samostojno pretstavuvawe (samostojna izlo`ba) ili izlo`ba na realizacii od odredena paralelka ili oddelenie. motivite.

Se praktikuva vo ramkite na ovie celini da se postavuvaat edna do druga tvorbite koi se so ist motiv ili likoven problem. Toa zna~i deka izrabotkite od malite deca treba da bidat na nivoto na nivnite o~i.dizajnot i skulpturata. kako faktor na estetski uredeniot prostor. tuku treba da pretstavuvaat estetska komponenta na uredeniot prostor. vrabotenite i site posetiteli na u~ili{teto. a na pogolemite povisoko. nasoka itn. so tu{ vo druga.Od praktikata ro e pri aran`iraweto na izlo`ba na likovni tvorbi da se po~ituvaat postojnite normi koi nastavnikot treba da gi poznava i da gi praktikuva. tuku ednata da ja istaknuva drugata. otkolku tvorbi izraboteni so ista tehnika i motiv ~ij kolorit e heterogen. no iskustvoto poka`a deka ovie normi ~esto se primenuvaat. popularizirawe na likovnata umetnost. Imeno. Zna~i. tuku i vo site drugi dejnosti vo op{testvoto. gva{ i pastel me|u koi dominira odreden kolorit. tuku i od na~inot na aran`irawe i me|usebno harmonizirawe na tvorbite so drugite eksponati i zeleniloto vo postignuvaweto celosen estetski efekt. Se praktikuva tvorbite od odredeno likovno podra~je da se postavuvaat vo edna celina. Za malite skulpturi posoodveten e pomal. Isto taka. Ovie pravila se op{ti i ne zna~i deka ne mo`e da se iznao|aat i drugi podobri re{enija. treba da se vnimava na likovnata organizacija na grafi~kite listovi i na tvorbite {to tretiraat sodr`ini od primenetata umetnost . ne treba da go „gu{at“ prostorot. odnosno spored bojata koja preovladuva. individualna ili masovna) po opredelen povod i prigoda ili ednostavno kako del od koncepcijata za estetsko ureduvawe na prostorot i vr{ewe kulturna misija. Izlo`bite. gradewe na kulturata i. vlijaat i vrz formiraweto na kulturata na `iveewe i rabota na u~enicite. Slikanite tvorbi se postavuvaat edna do druga vo celini prvenstveno spored dominantniot kolorit. slikanite tvorbi vo druga celina. osven ako ne se saka da se postigne odredena druga posebna cel. Skulpturite obi~no se postavuvaat vo sloboden prostor i tie ne smeat nitu da gi zatkrivaat drugite likovni tvorbi. mo`nost za estetsko vospitanie. Bidej}i skulpturata pretstavuva odnos na volumenot i prostorot. Vo komponiraweto na slikanite tvorbi praviloto za aran`irawe e malku poinakvo. a toa zna~i: crte`ite da bidat organizirani posebno. a osobeno vo industrijata. GRUPNITE LIKOVNI TVORBI OD GOLEM FORMAT VO U^ILI[NIOT AMBIENT Grupnata forma na rabota ne se praktikuva samo vo obrazovanieto. Ume{nosta na aran`iraweto na izlo`bata zavisi i od toa kako }e bidat postaveni likovnite tvorbi so razli~na golemina. Kvalitetot na estetskoto ureduvawe na izlo`bata (kamerna ili masovna) mnogu pridonesuva kon likovniot ambient na enterierot na u~ili{teto. osobeno onie od masoven karakter. Isto taka. obi~no se grupiraat tvorbite spored odredena tehnika – crte`ite so moliv vo edna celina. grafikite posebno grupirani itn. Za pogolemite skulpturi treba da se najde pogolem prostor i potrebna distanca za da se do`ivee formata so site nejzini estetski vrednosti. Po`elno e vo u~ili{niot prostor postojano da ima odredena izlo`ba (kamerna. pred s#. Op{to pravilo na izlo`bata e likovnite tvorbi da ne si „konkuriraat“ edna na druga. Toa zna~i deka poharmonizirano }e dejstvuva i poprijatno za o~ite }e bide ako na izlo`bata se postaveni vo edna celina likovni tvorbi izraboteni vo tempera. intimen prostor za da ne se „izgubat“ vo pogolemiot sloboden prostor. nitu da go popre~uvaat dvi`eweto na gleda~ite. naukata i vo 54 1/2005 . likoven problem ili likoven materijal–tehnika. potrebno e da se najde soodvetno Obrazovni refleksii re{enie kade }e bidat postaveni skulptorskite tvorbi vo enterierot i eksterierot. Sekako deka likovnite izlo`bi. uspehot na izlo`bata ne zavisi samo od kvalitetot na izlo`enite ostvaruvawa. tvorbi. so pastel vo treta itn. Estetski uredeniot prostor na u~ili{teto e edna od mnogute mo`nosti za afirmacija na trudot na u~enicite i na nastavnicite. mo`nost za komunikacija preku umetnosta. tvorbite treba da bidat postaveni vo viso~inata na o~ite na gleda~ite. a potem se slo`uvaat spored ist (sli~en) motiv.

estetskoto ureduvawe na u~ilnicite i drugite prostorii. steknuvawe novi znaewa. aran`iraweto likovna izlo`ba. Isto taka. me|utoa niz iskustvoto se definirani izvesni prakti~ni soznanija. vo vonnastavnata aktivnost na likovnata sekcija i drugi aktivnosti. na primer. poradi {to po opredelen period se uni{tuva. Tvorbata od golem format mo`e uspe{no da se komponira na odredeni yidni povr{ini kade {to }e ima dovolna golema distanca za gledawe. Vo likovnoto tvorewe. koga se raboti na gornite strani na slikata. ikonstasi vo rezba i dr. rabotata na skele sekoga{ mo`e da bide i opasna za bezbednosta na decata. {to e po~est slu~aj. {to bara odredeni finansiski izdatoci i vlo`ena rabota za konstruirawe na skeleto. Golemiot format na likovnata tvorba e predizvik za decata i gi motivira za tvore{tvo so pogolema razdvi`enost. rabotata vo dvojki i grupnata rabota mo`e da se ostvaruva vo redovnata nastava kade {to dve. Lesnoto prenesuvawe na tvorbata od golem format ovozmo`uva poednostavno organizirawe na rabotata. Od istorijata na umetnosta e poznato deka za ukrasuvawe na hramovi i izgradba na drugi objekti umetnicite koristele grupna forma na rabota (graditelski i zografski tajfi za izrabotka na freski. Grupnata rabota vo realizacijata na likovna tvorba od golem format e mnogu zna~ajna poradi slednite krakteristiki: gi motivira u~enicite deka im e dadena seriozna zada~a za ukrasuvawe na u~ili{teto. tri ili pove}e deca }e sorabotuvaat vo izrabotkata na edna likovna tvorba ili. vsu{nost. izrabotuvaweto tvorba od golem format i drugo. Vo nea sekoj ~len od timot – grupata e zadol`en da izvr{i del od odredena rabota vo ostvaruvaweto na zaedni~kata ideja. Neophodno e predlozite za ukrasuvaweto na u~ili{teto da proizlezat od samite u~enici. pri varosuvaweto obi~no se o{tetuva od prskaweto na sredstvata za beleewe itn.). ako opredelena likovna tvorba od golem format stoi na odreden yid pove}e vreme (godini). na podot. 1/2005 55 . na stol~iwa ili na klupi.Obrazovni refleksii visokata tehnologija kade so timska rabota razni stru~waci razrabotuvaat i re{avaat najslo`eni problemi. Zada~i vo likovnata sekcija koi baraat timska rabota se. a potoa povisoko. Zna~i. me|usebno da se po~ituvaat i disciplinirano da gi izvr{uvaat zada~ite koi prethodno se dogovoreni vo ramkite na podgotveniot plan. koga se raboti na dolnite delovi. bidej}i podlogata mo`e da se postavi nisko. Izrabotkata na likovni tvorbi od golem format na yid vo vid na murali ne e prakti~no i racionalno poradi pove}e pri~ini: pravewe skele vo viso~ina na likovnata tvorba. obedinuva razli~ni poedinci vo ostvaruvaweto na odredena cel. upornosta. voljata. taa stanuva nezanimliva za u~enicite i po`elno e da se premesti na nekoe drugo mesto vo hodnicite na u~ili{teto ili da se skladira. likovnite tvorbi od golem format se simnuvaat i polesno se vr{i beleweto. go pottiknuva soznanieto deka taa tvorba }e bide postavena na pregledno mesto vo u~ili{teto i deka site }e ja gledaat. istrajnosta itn. ^lenovite na grupata treba maksimalno da sorabotuvaat. kolektivnoto rabotewe vlijae vospitno zatoa {to ovozmo`uva sozdavawe rabotni naviki. a na nejzino mesto da dojde drugo likovno delo od druga generacija na u~enici {to }e predizvika interes kaj nivnite vrsnici i sou~enici. Od praktikata Poprakti~no e likovnite tvorbi od golem format da se izrabotuvaat na podloga od vrameno platno. Za sekoja zada~a treba da se odredi grupa i da se napravi plan za rabota. a voedno se za{tituvaat tvorbite od o{tetuvawe (kapanici od sredstvoto za varosuvawe i drugo). lesonit ili drug sli~en materijal. u~enicite ~lenovi na sekciite so svoite nastavnici treba da gi razgledaat site delovi na u~ili{teto (enterierot i eksterierot). da dadat predlozi i da se prodiskutira za estetskoto oblikuvawe na sekoj del posebno. Grupnata rabota. razvivawe na sposobnostite. Pri izrabotkata na likovni tvorbi od golem format ne postojat nekoi kruti pravila. izrabotkata na scenografija za ureduvawe na scenata za patroniot praznik ili druga prigoda. izrabotenata tovorba ne mo`e da se premestuva i da se obnovuva ambientot na toj del od u~ili{not prostor. Prednost na prenosnite podlogi e i toa {to koga se varosuvaat yidovite. dru`ewe i socijalizacija.

no. Ulogata na nastavnikot e da ja organizira rabotata. Normalno. Ovie boi se pogodni poradi toa {to se bezopasni i evtini (so eden kilogram boja mo`e da se naslika povr{ina od nekolku kvadrati). do`ivuvawe na stvarnosta i na neposrednata nivna realizacija. Za izrabotka na likovni tvorbi od golem format. isto taka. direktno da crta ili slika so cel tvorbata da bide „pouspe{na“. iverka. razgovor i izbor na edna skica koja }e bide zgolemena. kako {to se grafikite. kredi vo boja i drugo {to bara i razli~na podloga. tehniki i golemini. da gi motivira u~enicite. za sekoja tehnika ili likovno podra~je se potrebni posebna organizacija. treba da se vodi smetka za koloritot. Grupni tvorbi od golem format mo`at da se izrabotuvaat i vo drugi likovni podra~ja: grafika. Po`elno e vo estetskoto ureduvawe na u~ili{teto da bidat zastapeni u~eni~ki tvorbi od razli~ni likovni podra~ja. yid i dr. slikanite tvorbi treba da so~inuvaat edna celina. Ovie celi- 56 1/2005 . za da se dobivaat site drugi tonovi i nijansi. Kako i vo redovnata rabota. motivot. Zavisno od mestoto kade {to }e treba da bide postavena tvorbata od golem format. da gi upatuva vo site fazi na rabotata. tvorbite od dizajnot posebna celina. ako u~enicite se dovolno ume{ni da go ostvarat toa. mo`e da se po~ne so oblikuvaweto na likovnata zamisla na tvorbata od golem format. dokolku koloritot na slikata e posvetol. lesno mo`at da se aran`iraat i pomali tvorbi.miks od nekolku skici . kako na primer. mo`e da se napravi kompilacija . kola`. likoven problem koj }e se re{ava. grafikite treta. Vo praktikata se poka`a deka za slikawe tovrbi od golem format najpogodni se site polikolorni boi (vo pakuvawe od po 1 kg). skulptura (polna plastika ili reljef). dizajn itn. alati ili fiksirawe na slikata koja e izrabotena so kredi vo boja ili pastel itn. mo`at da se koristat istite materijali kako i vo nastavata. nastavnikot ne smee da se nametnuva so svoi re{enija. mozaik (od hartija ili od raznobojni kamen~iwa). i od drugite nastavni predmeti i u~eni~ki sekcii. uslovi za rabota itn. bidej}i ako se raboti za mal prostor i mala distanca za gledawe i ako koloritot na slikata e temen. Pokraj slikanite likovni tvorbi od golem format koi (poradi odredeni specifiki: vlijanieto na koloritot kaj gleda~ot. obratno. zavisno od likovnoto podra~je i podlogata. toga{ toj yid }e izgleda u{te potesen i poblizok ili. odnosno poprostran. So polikolorni boi mo`e da se slika na razli~ni podlogi: platno. postapka na rabota. Koga ovie podgotvitelni raboti }e se realiziraat. crte`ite i del od likovnite ostvaruvawa od dizajnot itn.za edna likovna celina na koja sekoj u~enik }e go izraboti svojot del od tvorbata. staklo.) dominiraat vo ureduvaweto na u~ili{niot ambient. Uspehot na tvorbata e dotolku pogolem dokolku u~enicite maksimalno se anga`iraat i gi ostvarat svoite zamisli i ako toa e vistinski nivno delo – produkt na nivnite `elbi. da korigira itn. eventualno koj u~enik koj del od tvorbata }e go izraboti. odnosno i drugi koi prvenstveno se bezbedni za zdravje- Obrazovni refleksii to na u~enicite. crte`. specifikacija na tro{ocite itn. fantazija. no mo`e da se slika samo so osnovnite i so nivno me|usebno me{awe. kako i so belata. Potoa po`elno e da se izraboti „karton“ (crte` na hartija vo razmer 1:1 golemina na motivot koj{to }e se slika) ili direktno da se iscrta motivot na podlogata. alati i pomagala. materijalot i tehnikata koja }e se primeni. odnosno za svetlinata na koloritot. Sekako deka mo`at da se izrabotat likovni tvorbi od golem format i so drugi materijali i tehniki. prostorot }e se ~ini po{irok.).Od praktikata Planot za rabota treba da sodr`i organizacija na rabotata (da se odredi formatot na tvorbata. crte`ite druga. Zna~i. Nu`no e aran`iraweto na u~eni~kite likovni tvorbi vo prostorot na u~ili{teto da bide organizirano spored likovnite podra~ja vo odredeni pogolemi ili pomali celini. likovni materijali i podloga. podgotvitelni raboti. mo`nosta slikite lesno da se postavuvaat na yidnite povr{ini i dr. sekako. lesonit. izrabotka na razni skici (vo razmer). Od metodolo{ki aspekt postapkata za rabota vklu~uva: razgovor i davawe predlozi na u~enicite za razni motivi koi mo`at da se prika`at.

predmeti od prirodata i drugi prilozi koi }e bidat vo funkcija na nastavata i oblagoroduvawe na prostorot. tuku i prisutniot kontrast na ovie celini (od razli~nite likovni podra~ja) }e dejstvuva vrz vizuelnata svest na gleda~ot raznovidno. }e imaat estetska funkcija. tuku i tvorbi od ~lenovi na sekcijata po tehni~ko obrazovanie. Na primer. Po`elno e na razli~ni mesta vo enterierot da se postavat i vitrini za izlo`uvawe na tvorbi ne samo od likovnata produkcija (minijaturni skulpturi. re{enija na industriski dizajn i dr. funkcionalnosta (rabotna obleka. {emi na komplementaren kontrast. na tenot na ko`ata. kako grupna rabota. tonska gradacija. Vo prv red treba da se posveti vnimanie na ureduvaweto na u~ilnicite. Tie vizuelni prilozi. obleka za odredena prigoda-sve~enost. koristewe 1/2005 57 . se odrazuva na razni segmenti od op{testveniot `ivot (na~in na oblekuvawe. Isto taka. {ema na ahromatski boi i drugi. a. higienata. od druga. tuku umeewe za kombinirawe na delovite na oblekata po nivnata boja. primeroci od prirodata i drugo. Zna~i. primeroci od arhitektonski re{enija. koja e socijalna pojava. GRI@A ZA LI^NIOT IZGLED I ESTETIKATA NA OBLEKUVAWETO Vrz sozdavaweto na estetskiot ambient vo u~ili{teto. potoa usoglasuvawe na bojata na oblekata i krojot so konstitucijata na teloto (na primer. mnogu vlijaat i li~niot izgled.). skici i proekti i tvorbi od industriskiot dizajn(tridimenzionalni re{enija na predmeti od sekojdnevnata upotreba). urednosta na frizurata. od edna strana. Modata. maketi. na bojata na o~ite. nizok i debel ne treba da oblekuva svetla. za oblikuvawe na u~ilnicata mo`at da se postavat i kvalitetni reprodukcii na dela na poznati umetnici i u~eni~ki tvorbi so o~igledni estetski kvaliteti i uspe{no re{enie na odreden likoven problem. Ovie eksponati treba da bidat dovolno golemi i lesno voo~livi za u~enicite od site delovi na u~ilnicata. grafikite po grafi~kite karakteristiki na pe~ateweto i dominacijata glavno na crno-belite odnosi i kontrasti (naj~esto vo osnovnite u~ili{ta se izrabotuvaat crno–beli grafiki). u~enicite mo`at da izrabotat tvorbi od golem format: reljef vo glina ili gips. Neophodno e vo prostorot da se postavat i skulpturi (polna plastika) od pogolem format i so pomali dimenzii od redovnata nastava. no }e mo`at da se koristat i kako nagledno sredstvo. razigrano. Kabinetite po razli~ni predmeti treba da bidat uredeni so specifi~ni eksponati od oblasta na samiot nastaven predmet. maniri. isto taka. Za vkusno i ubavo oblekuvawe ne se potrebni sekoga{ novi i skapi obleki. UNIVERZALNIOT KARAKTER NA ESTETSKOTO UREDUVAWE Estetskoto ureduvawe na u~ili{teto nema da se postigne samo so ureduvaweto na glavniot hol i na hodnicite. tekstura.). meteorolo{ki uslovi) i drugo. slo`uvaweto na boite. Sekako deka za ureduvawe na u~ili{teto mo`at da se koristat i u~eni~ki skulpturi (polna plastika i reljefi). odnesuvawe. etnolo{ki predmeti sobrani od ruralnite sredini. Tuka e zna~ajno i slo`uvaweto na boite na oblekata so bojata na kosata.Obrazovni refleksii ni }e sozdavaat harmonija po analogija i po sli~nost (crte`ite po dominacija na liniite i crta~kite elementi i likovni meterijali i tehniki. osobeno ne bela obleka koja ja istaknuvaformata i ja pravi pogolema i dr. }e se koristat Od praktikata i kako nagledni sredstva. Tie estetski }e vlijaat vrz ambientot. Vo likovnata sekcija. tuku e potrebno sekoj prostor da se oblikuva so odredeni karakteristiki. na~inot na oblekuvaweto na u~enicite. vidovi na zabava. sozdavaweto kultura na oblekuvaweto e del od sozdavaweto kultura na raboteweto i `iveeweto. forma (kroj) i vnesuvawe detali kako akcenti vo op{tata kompozicija na oblekata. vo mek metal i drugo. vo likovniot kabinet mo`at da bidat postaveni vizuelni primeri na {ema na osnovnite i sekundarnite boi. slikanite tvorbi po boite i slikarskite tehniki. kolku tie posvetuvaat vnimanie na ~istata i uredna obleka. vo drvo. osve`uva~ki i privle~no.

Sekako deka vo vospitanieto treba sekoga{ da se dava li~en primer. Petre Nanevski. nevkusno i neuredno mo`e da izgleda u~ili{teto ako e prenatrupano so vizuelni i drugi prilozi. fantazijata. Pod poimot moda naj~esto se podrazbira trendot na inovacii vo na~inot na oblekuvawe koj denes. bez organizacija i estetska kompozicija na postaveni nagledni sredstva i drugo.Od praktikata odredeni gestovi i termini vo govorot i drugo. s# so cel lesno da predizvika „evtina“ privle~nost. bez kreativnost i prodlabo~enost. Tokmu zatoa. ~uvstva i vkus za estetika.Skopje 58 1/2005 . kako i vo aktivnostite nadvor od u~ili{teto: sorabotka so stru~ni zdru`enija. sovetnik vo Biroto za razvoj na obrazovanieto . Zatoa vo redovnata nastava (na ~asovite po dizajn. Objasnuvaweto na u~enicite za karakteristikite na ki~ot i negovoto {tetno vlijanie vrz dobriot estet- Obrazovni refleksii ski vkus }e pridonese za otstranuvawe na nevkusot vo likovnata i drugata rabota vo u~ili{teto. lica od kulturta itn. proektnite aktivnosti i drugo. PRISUSTVOTO NA KI^OT VO SEKOJDNEVNIOT @IVOT I VO UREDUVAWETO NA PROSTOROT Pokraj toa {to decata se po priroda kreativci i vo nivniot izraz nema elementi na ki~. ukrasuvaweto na sebesi i ureduvaweto na prostorot i dr. estetikata. kade izrazot e sveden na banalen motiv. fakultativnata i izbornata nastava.). dol`nost na sekoj likoven pedagog i kulturen deec e maksimalno da se anga`ira vo ostvaruvaweto na zada~ite na redovnata nastava i na drugite oblici na edukacija vo sistemot na obrazovanieto – vonnastavnite i vonu~ili{nite aktivnosti. kolorit. ~uvstvata. estetsko procenuvawe i vo drugi prigodi). tvorbi so lo{ kvalitet. vo ureduvaweto na u~ili{niot ambient i na domovite za `iveewe i }e ovozmo`i likovnata i vizuelnata kultura da imaat seriozno i pozitivno vlijanie vo formiraweto na kulturata na `iveewe. sepak poradi razli~nite vlijanija otstrana vo nivnite tvorbi se javuvaat atributi na nevkus i nekvalitet – ki~. Modnite trendovi ne treba da se prifa}aat celosno i nekriti~ki. imitacii od evtin materijal na razni umetni~ki dela i drugo. Vo princip. ustanovi. memorijata. motori~kite sposobnosti (dvete race) itn. Za `al. Neprijatno. rabotata na likovnata sekcija. i toa vo izrabotkata na odredeni likovni tvorbi. ki~ot ~esto se sretnuva i vo ureduvaweto na u~ili{tata. bidej}i li~niot primer e najdobroto pedago{ko sredstvo. so oblekuvaweto treba da se istaknuvaat ubavite delovi od teloto (liceto) i da se zakrivaat ili razubavuvaat nedostatocite i dr. pokraj te{kotiite vo koi se nao|a likovnata umetnost i kulturata vo sistemot na obrazovanieto i vo op{testvoto. tuku inovaciite vo oblekuvaweto (i drugite pojavi vo modata) treba da se adaptiraat spored individualnite telesni osobenosti. Likovnoto obrazovanie i umetnost e eden od retkite predmeti vo ~ii aktivnosti u~enikot se vnesuva sebesi so strast i golema motivacija. glavno. go lansiraat modnite kreatori i modnite ku}i. odnosno nastavnikot da vnimava na svoeto oblekuvawe i celokupnoto odnesuvawe. ^esto vo ukrasuvaweto na u~ili{tata (vo domovite i sekade) se sretnuvaat ve{ta~ki cve}iwa. pri {to se ovozmo`uva podednakvo anga`irawe na inteligencijata. na~in na oblikuvaweto i drugo. kreativnosta. nastavnicite treba da se osvrnuvaat vrz pra{aweto na kulturata na oblekuvawe.

ulogata na u~enikot e da slu{a i da se obide da gi zapameti izlo`enite sodr`ini. a drugata e aktivnata nastava . Nametnuva takanare~eno „~ekorewe vo stroj“ na site u~enici. nagrada-kazna). VOVED Aktuelnata obrazovna praktika vo Republika Makedonija ja karakteriziraat dve strui koi so odredeni osobini se sprotistaveni. I dvete dejstvuvaat vo uslovi koga potrebata od reformi i modernizacija na pedago{kata rabota vo na{ata zemja pretstavuvaat nasu{na potreba i koga bez niv nema seriozno pomestuvawe i podigawe na kvalitetot i efikasnosta na na{iot obrazoven sistem. no koja po mnogu karakteristiki se odr`uva i denes vo na{ata obrazovna praktika. So eden zbor. TRADICIONALNO U^EWE Tradicionalnoto u~ewe se zasnovuva na koncepcijata koja e mnogu stara. I dvete imaat ista cel . iako nekoi ~ekorat so podolgi ~ekori. Tradicionalnoto obrazovanie naj~esto e obrazovanie na prose~ni koe ne vodi smetka za talentiranite u~enici koi baraat zabrzano tempo na u~ewe. ocenuvaweto (usno ili pismeno) se sostoi od proverka vo kolkava merka nastavnata sodr`ina e usvoena. odnosno na nego se gleda kako na subjekt koj treba da go razbere i povtori izu~eniot nastaven materijal. vo u~ili{teto na deteto se gleda samo kako na u~enik.„proizvodstvo na u~eni~ko znaewe“. a nekoi so pokusi. motivacijata vo najgolem del e nadvore{na (ocenka. taa cel nastojuvaat da ja postignat na razli~ni na~ini.e. pofalba. a na poslabite u~enici im se pomaga preku dodatna nastava za da go usoglasat svoeto ~ekorewe so podobrite. Ednata struja pretstavuva takanare~enoto tradicionalno (klasi~no) obrazovanie. Toa se tretira kako celokupna li~nost. No. ovoj pristap vo obrazovanieto ne se prilagoduva spored `elbite i sposobnostite na u~enikot. Gi 1/2005 59 . celta na nastavata e usvojuvawe na definiranata programa. no so drugi se preklopuvaat.Obrazovni refleksii Od praktikata BERZA NA IDEI ZA IZVEDUVAWE NA NASTAVATA VO OSNOVNOTO OBRAZOVANIE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Sne`ana Hristova poseduva slednite osobenosti: odnapred definirani plan i programa. AKTIVNA NASTAVA.interaktivnoto u~ewe. t. osnovata na nastavata e predavawe (verbalno prenesuvawe na znaeweto) so upotreba na nekoi pomagala ili bez niv. a ne samo kako u~enik. a i za procenata na kvalitetot na proizvodot imaat razli~ni kriteriumi. INTERAKTIVNO U^EWE Aktivnoto u~ili{te vo izvorno zna~ewe e u~ili{te koncentrirano i naso~eno kon deteto. Postojat obidi da se izleze nadvor od ovaa {ema so vonnastavnite aktivnosti preku razni sekcii vo koi se stimulira i razviva talentot na u~enikot vo razli~ni oblasti.

vo uslovite koi vladeat vo Republika Makedonija. celta na tekstot e da inicira predlozi na novi idei od strana na nastavnicite. laboratoriskite ve`bi. pokraj sovladuvaweto na nastavnata sodr`ina. Vsu{nost. Glavnite karakteristiki na aktivnata nastava interaktivnoto u~ewe mo`at da se opi{at najslikovito preku drevnata kineska pogovorka koja veli: „Na gladniot ne mu davaj riba. terenskata rabota. Aktivnata nastava . tuku postojat nekoj vid orientacioni planovi i programi. t. a so toa i vo na{ata zemja. a i koristeweto na uslugite na Internet e mnogu poevtino od kupuvaweto na specijalizirani spisanija.Od praktikata razli~ni aspekti od negoviot `ivot se anga`irani vo nastavniot proces. I tradicionalnata nastava i aktivnata nastava imaat svoi pozitivni i negativni karakteristiki. Potrebno e da se izmeni poprimaj}i nekoi pozitivni karakteristiki od tradicionalnata nastava. sekoe u~ewe se povrzuva so prethodnoto znaewe i li~noto iskustvo na deteto.interaktivnoto u~ewe odamna go trasirala svojot pat vo Evropa. odnapred definirani planovi i programi. da gi dorabotuvaat spored svoite potrebi. PREGLED NA IDEI ZA IZVEDUVAWE NA NASTAVATA VO OSNOVNOTO OBRAZOVANIE Ovoj del od tekstot ima za cel da predlo`i konkretni idei za toa kako prakti~no mo`at da se realiziraat nekoi delovi od nastavata vo osnovnoto obrazovanie. na kakvi s# na~ini da se organizira nastavata. ili kako veb . Tradicionalnata nastava `ilavo se odr`uva. Vesnikot mo`e da se pe~ati do tri pati vo edno polugodie. metodi koi se prakti~ni. mo`e da se sozdade edna berza na idei.portalot bidej}i pove}eto od nastavnicite imaat iskustvo vo koristewe na personalen kompjuter. dominantni se metodite na aktivna nastava. rabotni. nabquduvaweto na prirodnite pojavi itn. e razvoj na li~nosta i individualnosta na deteto. manuelni aktivnosti. so zbogatuvaweto na brojot na predlozite. motivacijata e li~na (vnatre{na). da predlo`at svoi novi idei ili svoi novi re{enija. Prednosta ja ima veb . Zaedno so ocenuvaweto na sovladanosta na nastavnite sodr`ini se ocenuva zadovolstvoto na deteto od prezemenite aktivnosti. izlo`ba na ponudi koi nastavnicite mo`at da gi razgleduvaat. U~enicite 60 1/2005 . isto taka za op{testvoto e va`no i prose~noto obrazovanie na naselenieto. vo koi edniot del e zadol`itelen (obrazoven standard). kako takva. Vsu{nost. Takvata berza treba da se organizira i da se vodi pod patronat na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka . go analiziraat izlo`enoto i na istiot {tand ponudat svoi konkretni re{enija i idei. So tekot na vremeto.Biroto za razvoj na obrazovanieto. trgnuva od interesot na u~enikot i se nadovrzuva na toj interes. Ovaa berza bi go opravdala svoeto postoewe samo dokolku pogolem broj nastavnici go posetat nejziniot „{tand“. sli~no kako vo nekoi zemji na porane{na Jugoslavija. da gi prifatat ili ne. a drugiot del e fleksibilen i varira vo zavisnost od konkretnite uslovi na nastavata. ekspresivni aktivnosti (kako {to se crtaweto ili literaturnite sostavi). Osnovnite karakteristiki na ovoj proces se: ne mora da postojat kompletni. tuku nau~i go da ja lovi“. nema da gi dade o~ekuvanite rezultati. ne treba da zaboravime deka kako {to e va`no talenti- Obrazovni refleksii ranite u~enici brzo da napreduvaat. osobeno vo zemjite vo tranzicija.e.portalot na Internet. socijalnite aktivnosti. od Evropa mo`e da se preslika i primenuva direktno vo na{i uslovi? Iskustvoto ka`uva deka primenata na aktivnata nastava vo originalen oblik kakov {to se primenuva vo Evropa. novinari i dizajneri se u~enicite pod diskreten nadzor na nastavnikot. Berzata treba da bide organizirana na dva na~ini: vo pismena forma preku nekoe specijalizirano spisanie kakvo {to e na primer „Obrazovni refleksii“. Dali. negovata motiviranost i zainteresiranost za rabota i razvoj na negovata li~nost. negovoto napreduvawe vo sporedba so po~etnata sostojba. Kako po~eten izlog na idei za organiziraweto na delovi od nastavata vo osnovnoto obrazovanie mo`at da bidat slednite predlozi: Oddelenski vesnik Ureduva~i. Celta na aktivnata nastava.

Poimite se zapi{ani na hamer kako na slika 1: BROJ GRADSKI SVETSKI TRGOVSKI TRGNUVA ME\UGRADSKI PRISTIGNUVA DUPLI PUSTINSKI PATNIK PERON AVTOBUS AVTOBUSKA STANICA Slika 1 Na po~etokot od asocijacijata poimite se pokrivaat so bela hartija ili slika na soobra}ajno sredstvo (slika 2). Isto taka. Taka. sliki. patnik. a se redat ili spored istoriskoto vreme za koe zboruvaat ili spored odredeni istoriski nastani. Na toj na~in u~enicite }e sovladaat odredeni istoriski poimi. Od praktikata – patnik-predvideni se poimite: svetski. Preku pi{uvawe na tekstovi mo`at da zboruvaat za odredeni problemi od nivniot u~eni~ki `ivot i da predlagaat soodvetni re{enija. Nastavnikot podgotvuva lista na poimi koi se prethodno u~eni. avtobus. A1 A2 A3 A Slika 2 Slika 2 B1 B2 B3 B A+B+V V1 V2 V3 V 1/2005 61 . na primer. trgovski. crte`i. – peron-predvideni se poimite: broj. odnosno koi na nekoj na~in posredno go opi{uvaat glavniot poim i preku niv toj mo`e da se otkrie. odnosno gi pe~atat stranicite. pustinski. Ovie materijali se lepat vo forma na album. – avtobus-predvideni se poimite: gradski. Istoriskiot atlas kumulativno se polni od prvo do ~etvrto-osmo oddelenie. Toj mo`e da poslu`i za ponatamo{nite generacii kako pogoden prira~nik po istorija. a se stimulira i nivnata samostojnost vo pribirawe materijali i kreirawe na atlasot.Obrazovni refleksii sami predlagaat koi temi }e se obrabotuvaat. podgotvuva lista na soodvetni poimi koi asociraat na glavniot poim. da go ve`baat pravopisot i literaturnoto izrazuvawe. dupli. odnosno polesno }e gi zapomnat relevantnite istoriski podatoci za Makedonija i makedonskiot narod. pristignuva. trgnuva. me|ugradski. Celta na ovaa aktivnost e u~enicite da se zapoznaat so tehnologijata na publikuvawe vesnici. da sostavuvaat tekstovi so razni tematiki od u~ili{niot `ivot. Kreirawe na istoriski atlas na Republika Makedonija U~enicite se stimuliraat da sobiraat tekstovi. mapi i drugi materijali koi se relevantni za istorijata na makedonskite prostori. Povtoruvawe na izu~enite nastavni sodr`ini preku igrata „Asocijacii“ Preku ovoj vid aktivnost se podgotvuva i utvrduva izu~eniot materijal. za otkrivawe na poimite: – avtobuska stanica-predvideni se poimite: peron. sami gi pi{uvaat i kompjuterski gi obrabotuvaat tekstovite.

4. BROJ B1 B2 B3 B A+B+V V1 V2 V3 V BROJ TRGNUVA GRADSKI V1 V2 V3 V A2 A3 A ME\UGRADSKI PRISTIGNUVA DUPLI Slika 3 PERON AVTOBUS BROJ TRGNUVA PRISTIGNUVA B1 B2 B3 B A+B+V V1 V2 V3 V Slika 6 A+B+V A BROJ GRADSKI SVETSKI TRGOVSKI Slika 4 TRGNUVA ME\UGRADSKI BROJ TRGNUVA PRISTIGNUVA B1 B2 B3 B A+B+V V1 V2 V3 V PRISTIGNUVA DUPLI PUSTINSKI PATNIK PERON AVTOBUS PERON AVTOBUSKA STANICA Slika 7 Slika 5 62 1/2005 . s# dodeka ne na poimot od vtorata i tretata kolona.Od praktikata Obrazovni refleksii Ispisite na asocijativnite poimi se otkrivaat Na ist na~in prodol`uva aktivnosta so otkrivawe spored `elbata na u~enikot (slika 3. 5). 7). odnosno krajniot go otkrie poimot od kolonata (peron). poim `elezni~ka stanica (slika 6.

Vo poleto koe ozna~uva deka karakteristikata pripa|a na poimot se vnesuva +. Kvadrat 5. Petagolnik 4. isto taka. se motiviraat za kreirawe na novi asocijacii.Obrazovni refleksii Prvite asocijacii gi pravi nastavnikot. Pravoagolnik Od praktikata Podobra varijanta na istata aktivnost e dokolku namesto opisot na poimite vo prvata kolona od tabelata se zalepat sliki~ki na soodvetniot poim. stimulira~ko bi dejstvuvalo. Povremeno praktikuvawe na zamena na ovie klasi~ni ulogi vo u~ili{teto. za poimot cica~ od zoologijata. Geometriska Ima 4 Ima 3 Site strani Ima 5 agli strani strani se isti slika 1. a vo poleto koe ozna~uva deka ne pripa|a –. Vakviot vid na povtoruvawe i utvrduvawe na izu~enite sodr`ini e zabaven. Odreduvawe semanti~ki karakteristiki na poimi U~enicite dobivaat zada~a na odredeni poimi da im dodelat semanti~ki karakteristiki (toa se pomali edinici na osobini so ~ija kombinacija se dobiva odredeniot poim). a u~enikot da odgovara povtoruvaj}i go ona {to mu e „servirano“. So asocijacii mo`at da se opfatat sodr`inite od site predmeti vo osnovnoto obrazovanie. + + + + + – – – + + – + – – – – – – + – – – + – – Tabela 1 Vo prvata kolona od tabelata gi vnesuva poimite. motivira~ki i. Pi{uvawe zavr{etok na tekst koj ima samo po~etok Nastavnikot podgotvuva tekst samo so po~eten del. {to e najva`no. a u~enicite. Gotovite asocijacii se zaka~uvaat na yidot so cel da bidat postojano pred o~ite na u~enicite. pi{uvaj}i svoja verzija na sredniot i zavr{niot del. 1/2005 63 . Celta na ovoj vid aktivnost e u~enikot da se stimulira samostojno da pi{uva prozen tekst koristej}i ja svojata fantazija. efikasen proces. Na toj na~in ja razviva svojata sposobnost za pi{uvawe prozen tekst. a. Po`elno e ostanatite da gi kreiraat u~enicite. Krug 2. na krajot da dadat predlozi za re{avawe na problemot. da ja otkrie sr`ta na nastavnata edinica. Celta na vakviot vid aktivnosti e u~enikot da se stimulira preku postavuvawe pra{awa i davawe odgovori. Duri e i po`elno za odredeni kontrolni ve`bi samite u~enici da gi sostavuvaat pra{awata i da davaat odgovori. Postavuvawe pra{awa Tipi~na situacija vo u~ili{teto e nastavnikot da postavuva pra{awa. a vo prviot red imeto na karakteristikite. Ovaa aktivnost mo`e da se primeni za koj bilo u~ili{en predmet: na primer. Nastavnikot mo`e da go naso~i tekstot vo pravec na re{avawe na nekoj problem od `ivotot na oddelenieto. Na toj na~in u~enicite gi povtoruvaat novite poimi. a. Sekoj u~enik dobiva dve listi: lista na poimi i lista na karakteristiki. u~enikot da mu postavuva slobodno pra{awa na nastavnikot. go ve`ba i pravopisot. planinite vo Republika Makedonija i sli~no. pridavkite od literaturniot jazik. Triagolnik 3. isto taka. Zada~ata na u~enikot e da napi{e prodol`enie i kraj na tekstot so sodr`ina koja se nadovrzuva na sodr`inata na po~etniot del. na drugite u~enici ili sam sebesi i da dava odgovori. So pridru`uvawe na semanti~ki karakteristiki u~enikot se zapoznava so poimot ili go utvrduva soznanieto za osobinite na poimot. a ne samo mehani~ki da odgovara na postavenite pra{awa.

Sigurno e deka vakvi. Pokraj zapisot na zborot vo re~nikot treba da se opi{e negovoto zna~ewe i poteklo. oddelenski nastavnik vo OU „Kiril Pej~inovi}“ . Vo Republika Makedonija ima{e obid da se realizira sli~na baza. u~enikot da go izvle~e likot na Sne`ana od bajkata „Sne`ana i sedumte xuxiwa“. Na primer. Srbija i Crna Gora. Hrvatska). Nastavnikot gi pottiknuva u~enicite da sobiraat karakteristi~ni zborovi za krajot vo koj `iveat. Celta na ovoj vid aktivnost e da se vidi dali u~enikot go sfatil karakterot na likot. Pra{aweto e kako da se dojde do vistinskiot pat istite da se soberat. Sne`ana Hristova. sintetiziraat za da bidat vo sekoj moment dostapni do sekoj nastavnik. u~enikot se vovlekuva vo umetni~ki i estetski aktivnosti. Na toj na~in se zapoznavaat so vidot na tekstot. Od sobranite zborovi pravat re~nik na lokalniot dijalekt. ZAKLU^OK Obrazovni refleksii Sozdavaweto na berza ne e nova ideja. realizacijata na eden vakov proekt treba da se poddr`i. Potoa definira nekoja hipoteti~ka situacija i go pra{uva {to bi napravil toj zaedno so likot {to go izvlekol. del od u~enicite akteri. Taa ve}e funkcionira vo nekoi dr`avi (Slovenija. aktivna ili nekoj tret tip na dobra nastava).Skopje 64 1/2005 . a u~itelot go pra{uva {to bi napravile toj i Sne`ana ako odej}i po ulica naidat na malo dete koe ne znae kako da ja pomine krstosnicata. Vo sekoj slu~aj. Pritoa se postignuvaat pove}e celi: za da go dramatiziraat tekstot u~enicite prethodno mora detalno da go analiziraat.Od praktikata Dramatizacija na prozni i poetski tekstovi Kaj ovoj oblik na aktivnost/u~ewe u~enicite dramatiziraat odreden tekst od u~ebnicite. Opisot na reagiraweto na likot vo dadenata situacija u~enikot treba da go potvrdi so dokazi izvadeni od samoto kni`evno delo. Avtorot na ovoj tekst nema informacii do kade e procesot na nejzinata realizacija. nezavisno kakov tip na nastava se praktikuva vo nastavniot proces na Republika Makedonija (tradicionalna. sli~ni ili podobri idei ima kaj golem broj nastavnici. [to bi napravil tvojot lik Nastavnikot podgotvuva karti~ki na koi se ispi{ani imiwata na odreden lik od odreden tekst od u~ebnikot ili od nekoja lektira koi u~enicite gi imaat prethodno obraboteni. sekoj kraj ima svoj dijalekt. a ostanatite pretstavuvaat publika. u~i kako edno literaturno delo dobiva umetni~ka forma. Izrabotka na re~nik na lokalen dijalekt Pokraj standardniot jazik. negovata sodr`ina i porakata koja ja prenesuva. Eden u~enik mo`e da bide re`iser.

odredeni nastavni sodr`ini da se realiziraat nadvor od u~ili{teto. ja istaknuva potrebata. se pretpostavuva deka vospitno-obrazovniot proces }e bide mnogu poefikasen i poracionalen ako povremeno se organizira i realizira vo priroda. potrebite i `elbite na kolektivot. prou~uvaat i vospriemaat vo prirodni uslovi. Znaewata za odredeni poimi. Pedago{kata teorija i praktika. a se neophodni za planirawe na ponatamo{noto vospitno deluvawe. funkcionalnost i pretstavuvaat motivira~ki faktor za pro{iruvawe. odnosno se demonstriraat vo nivnata originalna dimenzija. humanizacija i socijalizacija na odnosite me|u polovite. procesi i zakonitosti steknati preku ovaa forma se potrajni i se odlikuvaat so pogolema prakti~na primenlivost. razvivawe i neguvawe na kolektiven `ivot i drugarski odnosi i prilagoduvawe na li~nite interesi. kade {to tie se nabquduvaat. Zna~eweto na nastavata vo priroda od vospiten aspekt Ovaa nastava ovozmo`uva kaj u~enicite da se razvivaat i neguvaat slednite karakterni osobini: nivno osamostojuvawe. ZNA^EWETO NA NASTAVATA VO PRIRODA Nastavata vo priroda e specifi~na vospitnoobrazovna forma koja ima opredeleno mesto vo dejnosta na osnovnoto obrazovanie i vospitanie i kako takva zaslu`uva adekvaten pedago{ki tretman. Poa|aj}i od ova soznanie. Nastavata vo priroda ima zna~ajna pedago{ka funkcija i e nazamenliva vo ostvaruvaweto na odredeni celi od obrazoven i vospiten aspekt i vo ostvaruvaweto na estetsko-ekolo{koto.Obrazovni refleksii Od praktikata MODEL NA ORGANIZIRAWE NASTAVA VO PRIRODA Ilija Le{kovski Liljana \or|ioska Zna~eweto na nastavata vo priroda od obrazoven aspekt Preku organiziraweto i realiziraweto na ovaa nastavna forma na u~enicite im se ovozmo`uva izvorno da se zapoznaat so predmetite i pojavite vo prirodnata i `ivotnata sredina. vo industriski i stopanski objekti i zna~ajni istoriski mesta. prodlabo~uvawe i primena vo ponatamo{noto obrazovanie. potrebi i `elbi kon interesite. odnosno vo prirodna sredina. formirawe na pravilen odnos kon dogovorenite zada~i i obvrski. 1/2005 65 . Oddelenskiot nastavnik preku pove}ednevniot zaedni~ki `ivot i prestoj so u~enicite mo`e podobro da gi zapoznae nivnite karakteristiki {to ne mo`el da gi zabele`i vo oddelenieto. zdravstveno-fizi~koto vospitanie i socijalizacijata na u~enicite. vo zavisnost od mo`nostite i barawata na nastavnite planovi i programi. osobeno vo ponovo vreme.

66 1/2005 . prirodnite retkosti i drugite materijalni i duhovni bogatstva i formirawe naviki za organizirano kulturno koristewe na slobodnoto vreme. Ednodnevna nastava vo priroda Ovaa forma se organizira vo po{irokata `ivotna sredina na mestoto na `iveewe. planiraweto i celite. • Prodlabo~uvawe. so cel zdobivawe na novi znaewa. podgotovkite. Spored postavenosta na lokalitetot mo`e da se organizira vo neposrednata i po{irokata `ivotna sredina i odredeni mesta i lokaliteti vo Republikata. • Razvivawe smisla za ubavoto. pro{iruvawe i zbogatuvawe na u~eni~koto iskustvo za otkrivawe na novi znaewa preku organizirawe na istra`uva~ki postapki. pretstavi i poimi vo prirodnata sredina. Obrazovni celi • Razvivawe sposobnost za nabquduvawe i voo~uvawe na predmetite i pojavite vo `ivotnata sredina. podobro i posestrano zapoznavawe na Obrazovni refleksii nivnite individualni karakteristiki i karakteristikite na u~eni~kiot kolektiv. Spored celite i realiziraweto na programskite sodr`ini taa mo`e da se organizira vo sekoe godi{no vreme od u~ebnata godina. ednodnevna i pove}ednevna koi se razlikuvaat spored vremetraeweto. pro{iruvawe i prakti~na primena na porano dobienite znaewa od pove}e nastavni predmeti. vo stopanski objekti i kulturno-istoriski spomenici. odnosno mnogu povolno vlijae na podobruvaweto na fizi~kata. Ovaa nastava mo`e da se organizira vo prirodnata sredina. Pove}ednevniot prestoj na u~enicite vo prirodna sredina pomaga vo ostvaruvaweto na del od zada~ite na fizi~koto i zdravstvenoto vospitanie. ~uvawe na prirodata. sogleduvawe i sfa}awe na nivnite me|usebni vrski i odnosi vo prirodata i op{testvenata sredina. se dooformuvaat. mestoto na organizirawe. psihi~kata i op{tata zdravstvena sostojba i za formirawe naviki za rekreacija i sportski aktivnosti. otkrivawe i do`ivuvawe na ubavoto. go razviva interesot i sozdava naviki za ~uvawe. • Izgraduvawe pravilen pogled na svetot so postepeno voveduvawe vo elementarni znaewa za povrzanosta na procesite i pojavite vo prirodata i prakti~na primena na znaewata. Edno~asovna nastava vo priroda Naj~esto se organizira vo neposrednata `ivotna sredina na u~ili{teto i mestoto na `iveewe.Od praktikata Nastavata vo priroda dava golem pridones za ostvaruvawe na pogolem del od estetskoto i ekolo{koto vospitanie. predznaewata i znaewata steknati dotoga{ se dopolnuvaat. Prestojot vo priroda na u~enicite im ovozmo`uva neposredno zapoznavawe na prirodnite ubavini i estetskite vrednosti sozdadeni od ~ovekot. VIDOVI NASTAVA VO PRIRODA Vo vospitno-obrazovnata praktika se primenuvaat tri vida nastava vo priroda. odnosno utvrduvawe. potvrduvaat i sistematiziraat. utvrdi i povtori odredena nastavna sodr`ina od eden nastaven predmet. • Zdobivawe na rabotni i higienski naviki i neguvawe na drugarski i humani odnosi. CELI NA NASTAVATA VO PRIRODA Globalna cel Cel na nastavata vo priroda e u~enicite izvorno da se zdobijat so znaewa. so cel da se obraboti. Vospitni celi • Vospostavuvawe bliski i neposredni odnosi me|u u~enicite. i toa: edno~asovna.

• da sledi i prethodi na aktivnostite na u~enikot. Predmetot na nabquduvawe i razgovorot mora da se planirani vo nastavnite sodr`ini {to bile obraboteni ili {to }e se obrabotuvaat. Ovaa nastavna forma e specifi~na i od prethodnite dve se razlikuva spored organizacijata i realizacijata. podra~ja i vonnastavni aktivnosti. 1/2005 67 . • Toa pridonesuva za osposobuvawe na u~enikot za natamo{no samostojno nabquduvawe na stvarnosta. pretstavi i poimi. • da bide produkt na u~eni~kata interakcija. • planirawe na nastavnite sodr`ini po oddelni predmeti. Mestata se opredeluvaat spored toa {to se saka da se nabquduva so u~enicite i za {to treba da se vodi razgovor. Celta na ovaa nastavna forma e u~enicite da se zdobijat so novi znaewa. ostvaruvaweto na celite. izborot na mestoto. • neposredni podgotovki na nastavnicite i u~enicite. vozrasta na u~enicite e dovolna garancija deka tie samostojno mo`at da izvr{uvaat opredeleni aktivnosti vo slobodnoto vreme i bez pomo{ na nastavnikot i nivnata osposobenost za `ivot i rabota na kolektivot vo podolg vremenski period. ORGANIZACIJA NA POVE]EDNEVNA NASTAVA VO PRIRODA Podgotovki Pred poa|awe na nastava vo priroda nastavnicite i stru~niot tim zadol`itelno gi prezemaat slednite aktivnosti: • planirawe na mar{rutata i stojali{tata po patot (za nabquduvawa i razgovor). • informirawe na roditelite. tuku naprotiv toa treba da bide: • odnapred isplanirano. Za uspe{no ostvaruvawe na ovaa cel neophodno e da se znaat osnovnite celi na nabquduvaweto vo nastavata: • Nabquduvaweto e element na procesot na soznavawe na stvarnosta. Va`no e da se istakne deka nastavata vo priroda zapo~nuva od mestoto na `iveewe pa s# do mestoto kade {to se organizira i realizira nastavata vo priroda. opiti i eksperimenti. • motiv za koristewe tekstualni izvori na znaewa. vonnastavnite aktivnosti. objektite i vremetraeweto. • ~esta zamena na verbalni izvori na znaewa. da se izvr{i sistematizirawe i proverka na znaewata preku nabquduvawa. pred s# poradi toa {to toa go ovozmo`uvaat nekoi programski sodr`ini od nastavnite programi. Od praktikata Mar{ruta i stojali{ta Spored planiranata mar{ruta na patuvaweto od u~ili{teto do mestoto kade {to }e se izveduva nastavata vo priroda se opredeluvaat popatni mesta za zastanuvawe. • ~esta zamena na tekstualni izvori na znaewa.Obrazovni refleksii Pove}ednevna nastava vo priroda Organiziraweto i realiziraweto na ovaa nastavna forma mo`e da bide vo po{irokata `ivotna sredina vo mestoto na `iveewe ili vo nekoj lokalitet vo Republikata so pove}edneven prestoj na u~enicite i nastavnicite. Pove}ednevnata nastava vo priroda prete`no se organizira za u~enicite od III i IV oddelenie. da se razvie qubov kon prirodata i da se izgradat sorabotni~ki i drugarski odnosi. • mo`nost za verbalni aktivnosti na u~enikot. Vakvite stojali{ta se predviduvaat i pri vra}aweto. NABQUDUVAWETO VO NASTAVATA Nabquduvaweto pri realizacijata na nastavata vo priroda pretstavuva strate{ka cel i sredstvo za steknuvawe kvalitetni znaewa. • dobro organizirano i osmisleno. • adekvatno artikulirano. Nabquduvaweto vo nastavata vo priroda ne smee da se svede na obi~no gledawe.

vo koi }e se izveduva nastavata i koi direktno ili indirektno }e vlijaat na nejziniot tek i rezultatite. Da se zapoznaat u~enicite. odnosno da se priberat informacii za: sostavot na paralelkata.). Vklu~uvawe i po~ituvawe na u~enicite. Vo godi{nata programa za rabota na u~ili{teto treba da bidat precizno opredeleni globalnata cel i posebnite celi. Ovaa programska zada~a pretstavuva osnova za izgotvuvawe na tematskite i operativnite programi za rabota na nastavnite sodr`ini vo oddelenijata {to }e se realiziraat za vremetraeweto na nastavata vo priroda. nivnata uloga vo nastavata.Od praktikata KOMPONENTI NA NABQUDUVAWETO • Predmet na nabquduvaweto • Cel na nabquduvaweto • Rezultati od nabquduvaweto FAZI VO NABQUDUVAWETO • Podgotovka na u~enikot za nabquduvawe • Izveduvawe na nabquduvaweto • Aktivnosti po nabquduvaweto VIDOVI NABQUDUVAWE • Dolgotrajno nabquduvawe • Kratkotrajno nabquduvawe Planirawe na nastavnite sodr`ini i vonnastavnite aktivnosti Planiraweto i podgotovkite za ovoj vid nastava treba da se odvivaat timski. Pred da se pristapi kon izrabotuvawe na programa za nastava vo priroda neophodno e dobro da se prou~at nastavnite programi po odredeni predmeti. oprema. Mnogu e Obrazovni refleksii va`no etapnite celi da bidat povrzani: vertikalno so celite na prethodnata i slednata tema. nivnata struktuiranost po temi (celini ili podra~ja). potrebi. sou~esnici i subjekti vo izveduvaweto na nastavniot proces. obezbedenost so nastavni sredstva. {to podrazbira: Osmisluvawe na globalnata cel {to treba da se postigne na krajot na realizacijata na programata. razvojot na u~enicite kako osnova za individualizacija i diferencijacija na nastavata. nivno mo`no i neophodno osovremenuvawe. etapnite celi. odnosite me|u oddelni delovi od programata. Toa se odnesuva na mestoto kade }e se organizira i realizira nastavata (objekti. Toa pomaga da se isplanira diferenciran i individualiziran pristap i pokonkretno i pojasno da se utvrdat obvrskite na u~enicite i vremeto i na~inot na realizacijata. Seto toa mo`e da ima golemo vlijanie vrz planiraweto na obrazovnata tehnologija. sodr`inata na temata dadena vo programata podetalno se razrabotuva i utvrduva vodej}i smetka za postavenite etapni celi. Da se napravi osvrt ili analiza na svojata rabota vo prethodnata u~ebna godina i vrz osnova na toa da se planiraat sopstvenoto usovr{uvawe i mo`nite didakti~ki odluki i inovirawe na globalen plan. vremetraeweto. Taa se ras~lenuva na nastavni edinici. Detalno prou~uvawe na sodr`inite vo programata. kako i so sodr`inite od drugite predmeti. lokaliteti i dr. 68 1/2005 . mestoto i oddelenijata so koi }e se izveduva nastavata vo priroda. nejzino ras~lenuvawe na etapi ili celi po oddelni temi i utvrduvawe na mo`nostite i neophodnite horizontalni korelacii na celite na drugite predmeti. kako partneri. Da se proverat objektivnite uslovi. kako i povrzanosta so sodr`inite od drugite predmeti. a se utvrduvaat i nejzinite vrski so drugite sodr`ini vo ramkite na predmetot. stru~no i sistemno. Utvrduvawe na sodr`inata. a se imaat predvid i mo`nostite i interesite na u~enicite. no i horizontalno so celite na srodnite ili sli~nite sodr`ini na drugite predmeti. interesite na u~enicite. Opredeluvawe na posebnite celi. Pritoa se poa|a od celite utvrdeni so programata i od nejzinata sodr`ina. Zatoa mora dobro da se znaat i po~ituvaat nivnite mo`nosti. motiviranost i interesi. drugi izvori za u~ewe i so pomo{ni materijali. odnosno celite na tematskata celina treba da bidat jasno opredeleni. nastavata se planira i podgotvuva za u~enicite.

• da se razberat nastanite... povrzuvaweto na oddelnite nastavni sodr`ini od temata vo edna celina. samosvesnost. upatstva. vremenski) za izveduvawe na nastavata. i toa: • da go pottiknuva razvojot na samostojnosta kaj u~enicite. Nastavna tehnologija. • po~ituvawe na prirodata i nejzinoto nasledstvo. instrumenti za sledewe i dr. poradi usoglasuvawe na celite i sodr`inite na nastavata i optovaruvaweto na u~enicite so obvrski po oddelni predmeti. Celta na istra`uva~kata nastava e pove}eslojna. istorija. trajnost na steknatite znaewa. sorabotka so drugite vo grupata. koe. Stanuva zbor za izborot na metodite i formite na rabotata i organizirawe na nastavata. NASTAVA VO PRIRODA ILI ISTRA@UVA^KA NASTAVA Vo sovremenata stru~na literatura s# po~esti se iska`uvawata dali nastavata vo priroda e soodvetnoto ime za ovoj vid nastavna rabota. kolku). istra`uvawe. materijalni. analizirawe). • pottiknuvawe pozitivni ~uvstva (uspe{nost. pri {to nastavnite celi se postignuvaat preku organizirawe na istra`uva~ki postapki ili realizirawe na proektni aktivnosti so u~enicite. na primer: koj. odnosno pristapot vo prou~uvaweto na nastavnikot i u~eweto od strana na u~enicite. sporeduvawe.Obrazovni refleksii Sorabotka so kolegite i drugi subjekti. • da se zapoznae kulturnoto i prirodnoto nasledstvo. e potrebno me|usebno dogovarawe i zaedni~ko planirawe na aktivnostite. sorabotka so mentorite i drugite vozrasni). pozitiven odnos kon steknuvawe znaewa. 1/2005 69 . biologija. • da se razviva qubopitnosta (da se postavuvaat pra{awa i da se odgovara na niv. koga.prira~nici. Vo vospitnoto podra~je se postavuvaat slednite celi: • vospostavuvawe. kultura). • da se razvivaat sposobnostite na u~enicite (mislovni sposobnosti). • da im se poka`e na u~enicite kako mo`at poznatite tehniki za u~ewe da se upotrebat vo razli~ni konkretni situacii (nabquduvawe. {to. isto taka. prostorno pretstavuvawe. Toa podrazbira i podgotvuvawe na neophodnite nastavni sredstva i pomagala {to }e im trebaat na u~enicite i na nastavnikot. poradi {to. kako. pred s#. Ovoj vid na rabota e podatliv za rabota so u~enici od 10 . sobirawe podatoci. kako i vremeto i na~inot na proveruvawe na stepenot na postignatosta na celite na temata. • gradewe pozitiven odnos kon ~uvaweto na prirodata. stopanstvo. se misli na me|usebno dogovarawe na nastavnicite koi predavaat vo isti oddelenija. turizam. eksperimentirawe. tehni~ki.. Za oddelni celi i sodr`ini po`elno e i mo`na timska nastava ili problemska zasnovanost na nejzinata izvedba. • steknatoto znaewe vo u~ilnicata da se primeni vo konkretni situacii na terenot (transfer). Didakti~ki sredstva i drugi uslovi za u~ewe planiraweto i programiraweto za realizacijata na nastavnata tema opfa}a i gri`a i obezbeduvawe na uslovi (prostorni. mnogu zna~aen element na tematskoto planirawe i podgotvuvawe e opredelbata za osnovnata strategija na obrabotka na temata. razvivawe i neguvawe prijatelstvo. ra~ni (manuelni sposobnosti). zatoa {to razvojnite karakteristiki na decata od ovaa Od praktikata vozrast se vo faza na konretni operacii i konkretno mislewe. planina-turizam.11 godini. S# po~esti se iska`uvawata deka ovoj vid nastava treba da prerasne vo nastava za istra`uvawe. • budewe (pottiknuvawe) interes za meteorologija. • po~ituvawe na kulturnite tradicii. zo{to. pojavite (primer: godi{no vreme) i vrskite (primer: `ivotot pokraj ezero. Da se konsultira soodvetna stru~na literatura . • po~ituvawe na znaeweto i iskustvoto na vozrasnite.

slap. treba da se opredelat na koja tema }e rabotat i vo koja rabotna grupa }e se vklu~at. spored nastavnite programi za oddelenieto za koe se planira nastavata. rekite.N N. Se davaat ovie mo`nosti: Tema Od vreme do klima I. Nastavnicite najmalku dva meseci pred trgnuvaweto treba da imaat detalen plan na rabotata.elaborat ili programa za istra`uva~kata nastava vo priroda. • podatocite i imiwata (goleminata. 1 Obrazovni refleksii • da gi pottiknuvaat u~enicite da postavuvaat hipotezi. visinata na planinite. U~enicite. ve{ta~ko ezero.N Nastavnik N. po pretstavuvaweto na rabotata {to treba da ja raboti sekoja grupa. dlabo~inata. Planinarewe V. • `ivotnite principi (zavisnost na `ivotnite od rastenijata. koj se formira vo sorabotka so u~enicite. • da postavuvaat pra{awa. prestoj vo objektot N. U~ili{tata imaat sloboda sami da gi opredeluvaat temite i sodr`inite zavisno od celite {to prethodno gi postavile. I i II del.Temite Planinarewe i Kamen Nastavni programi I – IV oddelenie. rastenijata).. klimata). Zada~ata na nastavnicite vo istra`uva~kata nastava vo priroda e: • da gi vodat u~enicite vo planiraweto na rabotata. imiwata na planinite. kotlinsko ezero. Sekoj nastavnik treba da ja pretstavi temata i rabotata na grupata koja }e ja vodi pred site u~enici od ~etvrto oddelenie (nastavnikot mentor treba da kontaktira so paralelkite od ~etvrto oddelenie od u~ili{teto). po~vata. kultura. Timot izgotvuva proekt . pokraj nego IV. reljefot. Primer Spored Nastavnata programa vo IV oddelenie po 1 op{testvo ) u~enicite treba da se zapoznaat so: • sostojbite (polo`bata na planinite. pak. II.N Cel Na~inot na opredeluvawe na klimata i zavisnosta od nea Zavisnosta na `ivotot od vodata Utvrduvawe na stepenot na zagadenosta na vodata i vlijanieto na zagadeniot vozduh na vegetacijata Sport.N N. premin. ~ovekovi vrednosti Zapoznavawe i koristewe na dvata materijali Dokumentirawe na logorot i izdavawe spisanie Planinsko (ve{ta~ko) ezero i `ivotot III. dol`inata na kajbre`jeto i sl. pateka).). UPATSTVO ZA RABOTA Za organizirawe i realizacija na istra`uva~kata nastava vo priroda neophodno e u~ili{teto da formira tim od aktivot na nastavnicite od oddelenijata so koi }e se realizira nastavata.Od praktikata • u~enicite da go zapoznaat istra`uva~koto u~ili{te kako forma na rabota i u~ewe. • zakonitostite (zo{to se dvi`at vodata i vozduhot). • poimite (planinsko ezero. potoa pristapuvaat kon detalno planirawe.N Potrebata da se izberat pove}e temi i sodr`ini proizleguva od razlikite vo sposobnostite i interesite na u~enicite za rabota. Vodi N. na lu|eto od `ivotnite i rastenijata. Nastavata se realizira timski.. • da gi potvrdat ili da gi pobaraat odgovorite {to sakaat da gi dobijat vo prirodata.N N.. Kamen i drvo Logoruvawe ili VI. nastavnicite me|usebno gi podeluvaat temite spored afinitetot. Skopje. {irinata na ezerata. Samostojnata rabota na u~enicite }e se zasnova na iskustvenoto u~ewe. 1997 godina 70 1/2005 .

Legis. na vozrast od 10 . Kiro Poposki. U~enicite zaedno so mentorite se podgotvuvaat za terenska rabota. Pedago{ki zavod na Makedonija. Aktivna nastava. • vo opredelenata grupa go nema u~enikot H koj sekoga{ pravi {egi. Koga grupite kone~no }e bidat sostaveni. vo druga pomalku i sl. 1997 godina. Negovata zada~a e da ja koordinira rabotata na nastavnicite. Sne`ana Adam~eska. so nego se zadevaat i sl. Na toj na~in mo`e da se slu~i vo opredelena grupa da ima premnogu u~enici. I i II del. 1994 godina. prostor za nastava. a toa. LITERATURA: 1. dom koj bi bil vo sostojba da prifati 100 i pove}e ~lenovi od rabotnata grupa. Po`elno e vo istra`uva~koto u~ili{te da bidat vklu~eni u~enicite od IV oddelenie. voda~ot so ostanatite nastavnici treba da go poseti objektot i okolinata za da mo`e navreme da se izvr{at nekoi promeni dokolku toa e potrebno.15 u~enici. pak.11 godini. 2000 godina. Nastava vo priroda-analiza-upatstvo-normativ. sovetnik za oddelenska nastava vo BRO . • da se vidi prostorot i da se organizira taka {to }e se obezbedi prostor za zabava (dru`ewe). Rabotata vo tie grupi. 1996 god. • da se prilagodi listata na jadewa i uslugata na vozrasta na decatta.Skopje Liljana \or|ioska. Programirawe na vospitnoobrazovniot proces. Na toj na~in u~enicite mnogu dobro se zapoznavaat so toa {to }e rabotat vo istra`uva~koto u~ili{te. sovetnik za oddelenska nastava vo BRO . 2. a vo tie podra~ja }e mo`at da se iska`at i da se potvrdat. sou~enik. Ilija Le{kovski. Po`elno e grupata nastavnici da se zapoznae so personalot na hotelot-domot i na~elno da se dogovorat za redot koj bi va`el vo vremeto na prestojot na grupata u~enici. • da se obezbedi oglasna tabla i da se postavi na soodvetnoto mesto. Za grupite da rabotat normalno. Nastavni programi I – IV oddelenie. Skopje. 3.11 godini i na nivnoto opredeluvawe ne vlijae samo interesot. Vakvata ideja nastavnicite treba da ja pretstavat na roditelite na roditelski sostanok i od niv da pobaraat odobruvawe. zatoa {to toa se deca od 10 . Skopje. • opredelenata grupa ja vodi nivniot oddelenski nastavnik. pred s#. treba da bide naso~ena kon prakti~nata rabota. pred s# za grupite koi }e gi vodat predmetnite nastavnici i pedagogot ili psihologot na u~ili{teto. Treba najmalku dva pati nedelno da se sostanuvaat so svoite mentori. bara dopolnitelno utvrduvawe na izborot na temite. no mo`e da se slu~i po prvoto prijavuvawe na u~enicite da ne bide taka. odmorali{te. Ilija Le{kovski. Se bira i vodi~ na istra`uva~koto u~ili{te od redovite na timot nastavnici. nastavnicite mora u~enicite da gi prenaso~uvaat. Motivite da se prijavat vo grupata mo`e da bidat i toa {to: • vo odredenata grupa se prijavil negoviot drugar. Skopje. u~enicite niv u{te vo ramkite na u~ili{teto treba da zapo~nat da rabotat. Najmalku edna nedela pred po~etokot na istra`uva~koto u~ili{te. 4.Obrazovni refleksii i drvo se predvideni za u~enicite koi imaat pote{kotii vo nastavata. Tie rabotni sredbi se mnogu zna~ajni.Skopje 1/2005 71 . Pedago{ki zavod na Makedonija. Skopje. prostor za nastavni sredstva. Vedna{ potoa voda~ot i site ostanati nastavnici treba da zapo~nat so organizacijata koja se sostoi vo slednoto: Od praktikata • da se pobara hotel. Dobro e da se predvidi vo sekoja grupa da ima 10 .

se otkrivaat nivoata na koi u~enicite ja usvoile nastavnata sodr`ina. identifikuvaweto na te{kotiite i nivnoto nadminuvawe. Rezultatot e svr{en fakt. oddelnite odgovori na u~enikot po u~en nov materijal. Mnogu va`na strategija na razvojot na obrazovnite sistemi e sovpa|aweto na vnatre{noto (tekovnoto. Ocenuvaweto mo`e da se izvr{i i so pomo{ na dopolnitelni pra{awa. Aktuelnata orientacija e da se ocenuvaat i rezultatot i procesot preku koj se doa|a do nego. podgotveni doma kako dodatni zada~i.Politova Prevod od bugarski jazik: Goce [opkovski ta. Tekovnoto ocenuvawe se sovpa|a so krajnoto rezultativno ocenuvawe.Od praktikata Obrazovni refleksii OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE PO MATEMATIKA d-r Liljana Ivanova Apostolova . kriteriumsko i profilirano. ekspertsko. Preku ispituvaweto i ocenuvaweto se utvrduva postignatiot rezultat (produkt). Predmet na ocenka mo`at da bidat: odgovorot na u~enikot na pra{awe od prethodno u~en materijal. krajno rezultativno (kumulativno).245252) Postojat razli~ni vidovi ocenuvawe: tekovno. Taa ocenka e soodvetna koga se raboti za re{enija vo sferata na diferenciraweto na nastavata vo sekojdnevnata nastavna dejnost. bez da mo`e da vlijae vrz procesot na obu~uvaweto i da gi korigira propustite. za{to go pomaga reguliraweto na procesot na nastava- 72 1/2005 . a obu~uvaweto se razviva kako proces. Dopolnitelni pra{awa mo`at da se postavat: koga odgovorot ne e to~en i jasen. vnatre{no. odgovorite i objasnenijata. nadvore{no. koe go vr{i samiot u~itel) so nadvore{noto (ekspertskoto) ocenuvawe od drug specijalist. Pri normativnoto ocenuvawe se sporeduvaat poedinci. no „vo senka“ ostanuva procesot. Toa gi potpomaga re{enijata za dopolnitelnata pomo{ na poslabite u~enici. Ona {to e prifateno kako uspe{no Ocenuvaweto na postigawata na u~enicite ima golemo zna~ewe za ostvaruvawe kvalitet i efektivno obu~uvawe po matematika. nadvore{noto. za da se postigne pogolema efektivnost i da se eliminira vlijanieto na razli~ni faktori. koga u~itelot saka da go proveri karakterot na razbiraweto na u~enikot na nekoja poedinost. pove}eto odgovori pri u~estvo vo lekcijata. Vnatre{noto tekovno ocenuvawe go vr{i samiot u~itel. koga se propu{teni su{testvenite elementi na pra{aweto i ima gre{ki. (3. kako i napredokot {to go postignale. Krajnoto ocenuvawe go fiksira samo postignatiot rezultat. Toa ima golemo operativno zna~ewe. koga poradi opredeleni pri~ini u~itelot se somneva vo samostojnosta na odgovorot na u~enikot. koga odgovorot ne mu dava dovolno uverenost na u~itelot za da ja oformi ocenkata. blagodarenie na koj e postignat rezultatot. Tekovnoto (dijagnosti~koto) ocenuvawe se izvr{uva preku celiot tek na nastavata. za da se postigne pogolema objektivnost i da se eliminira vlijanieto na razli~ni faktori koi ja deformiraat. Kaj normativnata ocenka se pravat izvodi za srednite postigawa na u~enicite i nivnite postigawa se rangiraat. tekovno ocenuvawe go vr{i drug specijalist. paralelki. odgovorite pri tematskite proverki (6).

Toj vid ocenka. te{kotiite na nekoi u~enici. kako {to e slu~ajot so normativnoto ocenuvawe. vpro~em. stimuliraweto. standardot. Preku nego se utvrduva kolku u~enicite gi postignale celta. umeewa. Razlikata vo podgotovkata e golema i mo{ne raznorodni nivoa na postigawa se prifa}aat kako uspe{ni. tuku i za pravilata na pismenoto izlo`uvawe. – pogolemata to~nost na formulaciite. specifi~ni) ocenki {to u~enikot gi dobil za svojata podgotovka na osnovnite delovi ili temi od predmetot matematika (algebra ili geometrija). – ednakvata tema i kriteriumi za ocenuvawe na site u~enici. dadena soznajna kategorija ili va`en element od podgotovkata na u~enikot. bara pove}e vreme. Kaj usnoto ispituvawe va`en e problemot {to proizleguva od karakterot na naso~enosta na pra{awata. Onoj u~enik koj }e se pretstavi pod nivoto na kriteriumot. isto taka. so to~na informacija za karakterot na propustite i so dinami~nosta. {to u~itelot mu gi zadava na u~enikot i odgovorite na u~enikot za da se postigne korektno i objektivno dijagnosticirawe na postigawata vo u~eweto. Disperzijata na kvalitetot na podgotovkata e srazmerno mala. se smeta deka ne uspeal. kriterium). spored Marin Andreev (vidi 3. opredelen del od nastavnata sodr`ina. Najsu{testvenite prednosti na toj vid ispituvawe i Od praktikata ocenuvawe se {to nalikuva na `iv kontakt so ispitanikot. nadvore{no postavena cel ili so dr`avno barawe. – podobrata proverka na pismenata kultura na u~enicite. na pomneweto. Profiliranata ocenka se odnesuva na usvojuvaweto tema ili temi. 1/2005 73 . gravitiraat okolu: – povisokata objektivnost na ocenkite. naviki i nedostiga raznolikost na kvalitetot. Disperzijata na nivo na postigawa vo u~eweto ne e golema. koi mo`at da povlijaat vrz objektivnosta na ocenkata. no nikoga{ pod 50%. Visokiot kriterium garantira i visok kvalitet na podgotovkata na u~enicite.Obrazovni refleksii nivo na postigawata e srazmerno nisko i ne obezbeduva visoka kompetentnost. Vo nekoi slu~ai kriteriumot mo`e da se „spu{ti“ do 50%. pra{awata so razli~en kvalitet zadavani na razli~ni u~enici. Op{tata ocenka po nastavniot predmet matematika e posledica od nekolku profilirani (analiti~ki. – ednakvite uslovi za ispituvawe i ocenuvawe na u~enicite. Pismenoto ispituvawe ima dve varijanti: pismeno izlo`uvawe na opredelena tema (analogno na usnoto. Profiliranata ocenka se odlikuva so golemo operativno zna~ewe. za{to treba da se misli ne samo za sodr`inata na odgovorite. – pogolemata samostojnost na odgovorite na u~enikot. niskata aktivnost na celata paralelka. kriteriumot. s. no vo pi{uvana forma) i testovi vo razli~ni varijanti. Kriteriumot obi~no varira vo interval 60-100% poznavawe na nastavnata sodr`ina. Najzna~ajnite ograni~uvawa se odnesuvaat na golemata zaguba na vreme. Ograni~uvawata na pismenoto ispituvawe se povrzuvaat so nedostigot od `iv kontakt so u~enikot i pogolemata slo`enost na pismenoto izlo`uvawe od usnoto. 253). pred s#. s. Ocenuvaweto usten odgovor e najstariot i najmasovno koristen metod kako vo minatoto.251) Metodite za ocenuvawe se ocenuvawe usten i pismen odgovor. i na mo`nosta da se razviva sposobnosta da se govori javno. taka i denes. da se zapoznavaat osobenostite na misleweto i izlo`uvaweto i kvalitetite na ustniot izraz. odrazuva poograni~eno i polesno nastavno gradivo. Naj~esto koristen kriterium e 70% poznavawe na nastavnata sodr`ina. zgolemeniot nerven napor i subjektivnite nijansi na usvojuvaweto me|u li~nostite. na mo`nosta da se prou~uvaat individualnite osobenosti na u~enikot. Kolku povisok e kriteriumot. tolku pomala e disperzijata (rasejuvaweto). s. 39-43) Prednostite na pismenoto ispituvawe. ima pomala vrednost i ne e soodvetno za sekoja nastavna sodr`ina. Kaj kriteriumskoto ocenuvawe postigawata vo u~eweto se sporeduvaat so standard (etalon. (3. – pomalata zaguba na vreme za ispituvawe i ocenuvawe. Kaj kriteriumskoto ocenuvawe ispitnite pra{awa se strogo opredeleni i se proveruvaat ednozna~nite znaewa. a. (1.

39-43) Nezamenliva komponenta na obu~uvaweto se ocenuva~kite bele{ki. – dovr{uvawe na definicija. B . iako tie ne se i ne mo`at da bidat takvi. D = ne zadovoluva.od 65% do 74%. Tie se izraz na postigawata na u~enicite vo u~eweto. mo`eme da go ka`eme slednovo: Dr`avnoto obrazovno barawe za sistemot na ocenuvawe e opredeleno so Naredba br.od 85% do 92%. 3. D. s. Bele{kite bi trebalo da go izrazuvaat neposredniot predmet na ocenuvaweto taka kako {to e fiksiran.ispitnata procedura treba to~no da go meri toa {to ima pretenzija da go meri. so isklu~ok na D koe gi izrazuva postigawata pod 55% od baranoto spored dr`avniot standard.od 80% do 89%. V . – kriteriumsko ocenuvawe. G = lo{.od 90% do 100%. Site stepeni se uspe{ni.od 93% do 100%. 256) Postojat nekolku varijanti na stepenesti sistemi (3. 4 = dobar. . A . – inteligentnost.pod 60% do 64% ne uspeal Re{enieto e: A = odli~en.ne uspeal. (3.da se odlikuvaat so stabilnost i Obrazovni refleksii postojanost vo mereweto na dadeni promenlivi veli~ini. D . Bugarskiot sistem na stepeni e broen i ima pet stepeni (kako i sistemot so bukvi): 2. V .ocenkite na nezavisnite ispituva~i treba da se sovpa|aat. Toa e sistem od pet stepeni. za `al.od 65% do 74%. Tie gi odrazuvaat akademskite znaewa i umeewa na u~enicite. roditelite i op{testvoto. no za pospecifi~ni celi se koristat i drugi varijanti.Od praktikata Naj~esto koristeni testovi vo u~ili{teto se pismenite. validni . V. B = dobar. 4. nekoi u~iteli ~esto ja koristat kako sredstvo za zaostruvawe ili za kaznuvawe. Tie se apsolutno neophodna obratna vrska vo obu~uvaweto koja. 6 = odli~en. tvrdewe. slab.od 85% do 100% postigawe vo u~eweto. 5. D .. Sistem na stepeni so poeni. V . – prognozirawe so diskusioni mo`nosti. s.testovi za dovr{uvawe ili dopolnuvawe. – usvoeni znaewa vo dadena oblast. – celosni postigawa vo obu~uvaweto.od 60% do 69%. Sekoe otstapuvawe od neposredniot predmet im ja namaluva dijagnosti~kata vrednost. 254) Spored vidot na odgovorite. testovite mo`at da bidat koristeni za: – normativno ocenuvawe. G . relevantni – ocenuva~ite da se pridr`uvaat kon ustanovenite kriteriumi za ocenuvawe.od 70% do 79%. s. 3 od 15 april 2003 74 1/2005 . B. Naj~estata varijanta e sistemot od 100 poeni. G. V = zadovolitelen. 14): Sistem na bukvi. 5 = mnogu dobar. A . – zavr{uvawe na ciklus od obu~uvaweto. Spored svoeto didakti~ko-dokimologisti~ko zna~ewe. s. 257) Analiziraj}i ja postojnata praktika kaj nas. 3 = sreden. Ova e varijanta na brojniot sistem na stepeni. u~itelite. Ocenuva~kite bele{ki sekoga{ se povrzuvaat so opredeleni postigawa vo konkretna predmetna oblast. formuliran i predviden vo soodvetniot normativen akt.od 75% do 84%. Broen sistem na stepeni. B . D .od 56% do 64%. (3. II. G . 6. B . – pretpostaven obem na znaewa (vovedno nivo).pod 55% postigawe . teorema i dr. perspektivni . koj se diferencira vnatre{no spored slednive nekolku varijanti: I.testovi so mno`estven izbor na odgovor. Bele{kite treba da bidat: objektivni . Funkciite im se slo`eni i (makar i na razli~en na~in) imaat zna~ewe za u~enicite. (3. testovite mo`at da se podelat na: – testovi so alternativen odgovor (to~no-neto~no). G .od 0% do 64% ne uspeal III A . Vo redica dr`avi se iskoristuva stepenuvan sistem na bukvi A. (3. Ekvivalentnoto re{enie e: 2 = slab. naredba ili Dr`avno obrazovno barawe (DOB) za ocenuvawe na postigawata na u~enicite.od 75% do 84%. .

Pomal e procentot na onie koi smetaat deka ocenuvaweto treba da se izvr{i so ispiti i maturi (19. dadeni od razli~ni nastavnici. koi mo`at da bidat usni i pismeni ispituvawa. be{e razraboten model za ocenuvawe na postigawata na u~enicite po matematika. Voobi~aeno.5% od ispitanicite gi stavaat na ~etvrto mesto proverkite so testovi pri zavr{uvaweto na u~ebnata godina. vpro~em. Inte- 1/2005 75 . dobar 4. ocenuvaweto e proces za utvrduvawe na postignatite rezultati i stavawe ocenka na u~enicite. polugodi{ni i godi{ni ocenki. Za vreme na u~ebnoto polugodie u~itelot obezbeduva ritmi~nost pri ocenuvaweto na sekoj u~enik. 3. zadol`itelno-izbornata i slobodno-izbornata podgotovka i se soobrazuvaat so minimalniot zadol`itelen broj tekovni ocenki za sekoe polugodie. konkursite) (23%). natprevarite.). dobivaat na eden i ist konkursen ispit po matematika razli~ni ocenki i toa so zna~itelna razlika od edna do druga. Maxirova. mnogu dobar 5. Na pra{aweto „So koi metodi treba da se vr{i ocenuvaweto na znaewata i umeewata na u~enicite po matematika?“. Usnite i pismenite ispituvawa se organiziraat kako individualni ili op{ti periodi~ni proverki. Vrz osnova na rezultatite od periodi~nite proverki se stava ocenka so kvalitativen i kvantiteten pokazatel .Obrazovni refleksii godina (DV br. Indikativen e faktot spored koj u~enici so odli~ni ocenki po matematika vo diplomata za osnovno ili sredno obrazovanie. izu~uvana vo tekot na polugodieto i so zemawe predvid na tekovnite ocenki.2% i 20%). Na u~enicite im se stavaat tekovni. koi rabotat vo sferata na obrazovanieto. Periodi~nite proverki se vr{at sistemno za vreme na prvoto i vtoroto polugodie. polugodi{ni i godi{ni ocenki po zadol`itelnata. ne se dadeni kriteriumite za ocenuvawe na postigawata na u~enicite i zatoa sekoj u~itel vr{i ocenuvawe vrz osnova na svoite sopstveni kriteriumi.3% od anketiranite odgovorile deka na prvo mesto treba da se stavat kontrolnite. Vo Naredbata br.8%) i drugite aktivnosti na u~enicite (olimpijadite. razraboten od opredelen u~enik. 55. Godi{nata ocenka se oformuva po procena na u~itelot. ocenuva~ot e dol`en da ja motivira ocenkata pred u~enikot. Ocenuvaweto se izvr{uva preku periodi~ni proverki. U~itelite po matematika predlagaat da se vospostavi nacionalna banka na testovi za site oddelenija. Vo vrska so razrabotuvaweto na modelot be{e sprovedena anketa so 200 u~iteli (vklu~uvaj}i direktori koi predavaat matematika). ocenkite se formiraat pod vlijanie na nivoto na znaewata na oddelenieto. 3. Misleweto na 24. dadeni od razli~ni nastavnici.odli~en 6.3%). Nedostigot od edinstveni objektivni kriteriumi za ocenuvawe na postigawata na u~enicite go pravi nivnoto ocenuvawe dosta subjektivno i ocenkite. Na pra{aweto „Spored kakvi varijanti smetate deka e najcelesoobrazno da se vr{i ocenuvaweto na postigawata na u~enicite?“ okolu 41% od anketiranite odgovorile deka e neophodna varijantata so poeni i toa so maksimalen broj od 100 poeni. 2003 god. a na treto mesto se testovite za vleznoto i izleznoto nivo (23. pismenite raboti vo paralelkata i testovite. Pri ispituvawata. univerzitetski predava~i i drugi matemati~ari. otkako }e se sogledaat znaewata i umeewata na u~enikot vo pogled na nastavnata sodr`ina.8% od anketiranite e deka pri formiraweto na ocenkata treba da se ima predvid i proverkata na proekt. 26. Na{ite nabquduvawa i iskustvo poka`uvaat deka u~itelite po matematika se stremat da go zadovolat dr`avnoto obrazovno barawe za sistemot za ocenuvawe. Na vtoro mesto e sledeweto na rabotata na u~enicite vo tekot na nastavata (36. sreden 3 i slab 2. Pri istra`uvaweto vo 2001-2003 godina. sprovedeno od Nacionalniot institut za obrazovanie po proektot „Monitoring na dejnosta na u~ili{teto“ od nau~en kolektiv pod rakovodstvo na postariot nau~en sorabotnik d-r K. koi mo`at da se presmetuvaat spored tablica na {eststepen sistem. Polugodi{nata ocenka se oformuva spored procenata na u~itelot. opredeleno so spomnatata Naredba br. ne se so ista vrednost Od praktikata i se nesporedlivi. 37. Minimalniot zadol`itelen broj tekovni ocenki za sekoe polugodie se opredeluva od nedelniot broj ~asovi za izu~uvawe na daden predmet spored nastavniot plan. Tie stavaat tekovni. Spored taa naredba. otkako }e se proverat znaewata i umeewata na u~enikot za nastavnata sodr`ina izu~uvana preku u~ebnata godina i so zemawe predvid na polugodi{nite ocenki.

Tabela 1: Model za ocenuvawe na postigawata na u~enicite po matematika Pokazateli za formirawe na godi{nata ocenka 1 Ocenka od godi{en obop{tuva~ki test ocenka od prvoto u~ebno 2 Udvoena polugodie od u~itelot za celosnata 3 Ocenka rabota na u~enikot za razraboten produkt i za 4 Ocenka u~estvo na olimpijadi 5 Misleweto na paralelkata 6 Op{t maksimalen broj poeni Obrazovni refleksii Za proverka na modelot bea razraboteni i odbrani zada~i za zavr{na varijanta na obop{tuva~ki testovi.Od praktikata resno e {to 51. turniri i dr.00).40). Godi{nite ocenki.40). Ocenkite dobieni so pomo{ na provereniot model se objektivni.50-4.7% predlagaat da se zeme predvid polugodi{nata ocenka. formirani so pomo{ na modelot. a 60. Kriteriumite za ocenuvawe se: do 39 poeni slab (2. od 40 do 49 poeni sreden (3. 54.88@: P 100. Modelot za ocenuvawe na postigawata na u~enicite obezbeduva povisoka objektivnost na ocenkite i poaktivno i sistemati~no u~estvo na u~enikot vo nastavniot proces. Neophodna e banka koja }e gi sodr`i testovite i rezultatite (za vleznoto nivo. razrabotenite proekti. matemati~ki konkursi. 76 1/2005 .00).40). od 50 do 69 poeni dobar (3. Zada~ite se stepenuvani spored slo`enosta. a N e op{tiot broj na site lica koi ja re{ile zada~ata. 3. Slo`enosta na sekoja zada~a na testot e opredelena spored formuNr lata > . Modelot predviduva formirawe polugodi{ni i godi{ni ocenki vrz osnova na pet komponenti so maksimalen broj od 100 poeni. so ogled deka ocenuvaweto e izvr{eno spored edni i isti pokazateli za site u~enici i od profesorite i od nadvore{nite ocenuva~i.50-5. natprevari. od 70 do 89 poeni mn. Sprovedenoto istra`uvawe ni dade mo`nost da gi napravime slednive zaklu~oci: 1. kade Nr e broj na licata {to 11. bea sporedeni so godi{nite ocenki formirani bez koristewe na modelot. obop{tuva~kite testovi i rezultatite od niv). za izleznoto nivo. Subjekti na ocenuvaweto se u~enicite.00-3. dobar (4. za zavr{niot del od nastavnata sodr`ina. Neophodna e baza i banka na podatoci za obezbeduvawe monitoring na kvalitetot na nastavata po matematika.50-6. Kon paketot zada~i za testot se dadeni: klu~ za to~nite odgovori i skala za premin od sistem na poeni kon {eststepen sistem na ocenuvawe.3% ocenkata na u~itelot za rabotata na u~enikot na ~asovite preku celata u~ebna godina. c. 4. (1) N Broj na poeni do 60 do 12 do 18 do 6 do 4 do 100 to~no ja re{ile zada~ata. kontrolnite i i pismenite raboti vo paralelkata. od 90 do 100 poeni odli~en (5. Sekoj obop{tuva~ki test za soodvetnoto oddelenie sodr`i po 20 zada~i so ~etiri izborni odgovori.4% od anketiranite smetaat deka pri formiraweto na godi{nata ocenka treba da se zeme predvid ocenkata od godi{niot test. 2. ne zemaj}i gi predvid pokazatelite na onie {to u~estvuvaa vo proveruvaniot model. Vo proverkata na modelot u~estvuvaa prose~no po 600 u~enici od sekoe oddelenie od razli~ni paralelki. Ocenkite formirani so pomo{ na proveruvaniot model po matematika se razlikuvaat od ocenkite koi u~enicite gi dobija na krajot od godinata. u~itelite i paralelkata. podatocite za u~estvoto na olimpijadi.

Godi[nik na SU Filosovsko-istori~eski fakultet. Standarty i Monitoring v obrazovanii. 22-26 11. 1972 5. kn. 4 c. V. Andreev M. Didakti~eski profil na u~enika. Univerzitetsko izdatelsvo „Sv. Kliment Ohridski“.. T. 1968.. c.@. Programmirovannoe obu~enie. G. Procesxt na obu~enieto.. 1999 Od praktikata d-r Liljana Ivanova Apostolova . N. Kraevski V. br. Kliment Ohridski“. Petrov P.. Didaktika.. S. N. Andreev M. M. Didaktika UI „Sv. II . P.. V.. Dikanska/ N. Bespal\ko. Andreev M. Sovetska/ pedagogika. 1968 7. 1995 2.. M. Kliment Ohridski“. 56 8. Strezikozin. Ocen/vane v u~iliqe. Izd-vo In-ta profesional\nogo obrazovani/ Rossii. 1996 4. 1995 10. Otno[enieto kxm izpitvaneto i ocenkata. nau~en sovetnik vo Nacionalniot institut za obrazovanie vo Sofija . V. Andreev M. P. Bespal\ko. 1978 6.. Nazarova.Pedagogika 1969. Didaktika. Askoni-Izdat.Obrazovni refleksii LITERATURA 1.. S. Bi`kov G. Organizaci/ processa obu~eni/ v [kole. S.157-162 3. Bespal\ko. Veda Slovena .. Universitetsko izdatelstvo „Sv. V. Oceno~na/a de/tel\nost\ kak osnova upravleni/ ka~estvom obrazovani/. S... Opyt razrabotki i ispol\zovani/ kriteriev ka~estva usvoeni/ znanij. 1970 9. G.Politova. Kazanskij. P. M. 1972. C. M.. 2003/4. V. S.Republika Bugarija 1/2005 77 . P. Pedagogika i progresivnye tehnologii obu~eni/.. Metodologi/ i metodi na pedagogi~eskite izsledvani/. Gerasimenko E. M. 1998 12. S.

vo tekot na u~ebnata 1999/2000 godina. vo proektot se predvi- 82 1/2005 . voop{tuvawe i sl. karakteristiki na znaewata. So takva namena. od petto do sedmo oddelenie. Spored postavkite vo proektot. biologija i hemija koristeni se ovie priodi: – samostojno u~ewe na ~asot. klasificirawe. – samostojno doma{no u~ewe. sistematizirawe. Tekstot e namenet na site koi se zanimavaat so vospitno-obrazovna rabota. Osnovno didakti~ko sredstvo preku koe treba da se postignat celite predvideni so ovoj proekt se pra{awata na koi u~enicite treba da odgovoraat po samostojnoto ~itawe na tekstot od u~ebnikot i koristewe na soodvetnata naglednost. Za rabota spored proektot. analiza na gre{kite. Anotacija: Tekstot pretstavuva soop{tenie vo koe se izneseni rezultatite od analizata na pogre{nite odgovori {to na testot spored karakteristikite na znaewata po biologija gi dale u~enicite od sedmo oddelenie. konkretizirawe. za sekoj ~as. od u~enicite se bara maksimalno mislovno aktivirawe. za navedenite predmeti i za sekoj od navedenite priodi. {to pretstavuva koristewe na odredeni mislovni operacii. Vo nastavata po istorija. planirani se po pet nastavni edinici. pomalku ili pove}e. se odgovara na pra{awa {to se odnesuvaat na ve}e obrabotenite nastavni sodr`ini od dadenata tema. so pove}eto od pra{awata {to im se zadavaat. voop{ten priod vo analizata na gre{kite. Imeno. VOVED So odobrenie na ministerot za obrazovanie i nauka. Su{tinata vo osposobuvaweto na u~enicite za samostojno u~ewe e vo barawata {to pred u~enicite gi postavuvaat zadadenite pra{awa. elementaren vid gre{ka. op{tata cel {to treba da se postigne so po~ituvawe na postavkite {to toj gi nudi e: „…vo tekot na osnovnoto obrazovanie u~enicite da se osposobat za samostojno u~ewe preku koristewe na daden tekst i soodvetna naglednost“. geografija. od avtorot na proektot postaveni se po 10-15 pra{awa na koi u~enicite odgovaraat na ~asot ili kako doma{na rabota. voo~uvawe na pri~insko-posledi~nite vrski.Od praktikata Obrazovni refleksii ANALIZA NA POGRE[NITE ODGOVORI NA TESTOT SPORED KARAKTERISTIKITE NA ZNAEWATA PO BIOLOGIJA Sofija Cvetanovska Mena Pavleska Slavica Stefanovska deni tri priodi za samostojno u~ewe. izdiferencirani celi. kako {to se: sporeduvawe. so posebni i. Klu~ni zborovi: pogre{en odgovor. Koga se raboti za ~asovite za utvrduvawe. vo tri osnovni u~ili{ta vo Skopje se sproveduva{e proektot „Osposobuvawe na u~enicite za samostojno u~ewe preku nastavata“ (OUSU) (5). 2) Za postignuvawe na celta. – ~asovi za utvrduvawe na znaewata. (5. str. diferencijacija.

so {to se postignuvaat soodvetni funkcionalni celi. Spored postavkite vo proektot. fleksibilnost i dr. bez ogled na izvorot {to tie sodr`ini gi nosi (u~ebnik.Obrazovni refleksii Vsu{nost. spored postavkite vo proektot. Ponatamu. Se raboti za priodot analiza na gre{kite {to u~enicite gi napravile pri odgovaraweto na pra{awa1 ta vo testot . Pred s#. osoznavaweto na sopstvenite postapki na u~enikot e krajnata cel {to treba da se postigne kako rezultat od negovoto sproveduvawe. konkretnosta. usvojuvaweto na znaewa so potreben kvalitet e prvata i neposrednata cel {to treba da se postigne so navedeniot proekt. koristej}i gi ovie pra{awa kako osnova da usvojuvawe znaewa so soodveten kvalitet. u{te ne zna~i i nivna osposobenost za samostojno u~ewe. vidi ()/ 1/2005 83 . pokraj drugoto. Za metodolo{kiot priod vo analizata na gre{kite {to e koristen vo ova istra`uvawe. Na krajot. naglednost vo sekoj oblik. slednata cel {to treba da se postigne preku proektot e tokmu taa. (1. usno iznesuvawe na informaciite. Blagodarenie na osposobenosta na u~enicite pri samostojnoto u~ewe da si postavuvaat pra{awa vo vrska so dadenata sodr`ina (bez ogled na motivite {to na toa gi navele). stegnatost. posebno. Toa u~enikot }e go postigne duri toga{ koga }e bide osposoben samiot da postavuva takvi pra{awa. Celta na ova soop{tenie ne e da gi prezentira rezultatite od sprovedenoto testirawe. Gledano od aspekt na proektot. konkretnost. {esto i sedmo oddelenie vo trite u~ili{ta vo Skopje. Vo ova soop{tenie se izneseni rezultatite {to se odnesuvaat na testot po biologija za sedmo oddelenie i na primerok {to go ~inat 74 u~enici.). Zatoa. koristeweto na ovie (i drugi) mislovni operacii ovozmo`uva povrzuvawe na faktite od dadenata nastavna sodr`ina. kako osnovna pretpostavka za nivno izgraduvawe. osposobenosta na u~enicite da odgovaraat na postavenite pra{awa i da usvojuvaat znaewa so potreben kvalitet. Testovite se sostaveni od avtorot na proektot koj go izvr{i ocenuvaweto i statisti~kata obrabotka na odgovorite na u~enicite. vo koi proektot se sproveduva{e. 2) Gledano od aspekt na nastavata. voop{tenost. druga literatura. odnosno da usvojuvaat znaewa so povisok kvalitet. dlabo~inata i voop{tenosta (kvalitetot) na znaewata. dlabo~ina. koristeweto na tie mislovni operacii kako sredstvo da se dojde do o~ekuvaniot odgovor ovozmo`uva razvoj na samite mislovni operacii. Sekoj test sodr`i po 30 pra{awa. toj ima i niza podale~ni i poop{ti celi. a zaradi proveruvawe na postignatosta na celite. be{e izvr{eno testirawe na znaewata na u~enicite po pove}eto predmeti od ~etvrto do sedmo oddelenie po koi se rabote{e spored proektot. Celta e da prezentira eden priod na analiza {to treba da pridonese za poefikasno sogleduvawe na neposrednite pri~ini {to gi uslovile dobienite rezultati i da upati na takva rabota {to }e pridonese u~enicite poefikasno da usvojuvaat znaewa so razli~ni karakteristiki. Imeno. So deset od niv se ispituva frekventnosta (kvantitetot na znaewata) i so po pet sistemati~nosta. primenlivost. Rezultatite od testovite se obraboteni po pra{awa i spored karakteristikite na znaewata. u~enicite sami se osposobuvaat da postavuvaat takvi pra{awa. Takvoto povrzuvawe ovozmo`uva usvojuvawe znaewa so potreben kvalitet. vakviot priod (odgovarawe na postaveni pra{awa i samostojno postavuvawe tokmu na takvi pra{awa) na u~enicite treba da im ovozmo`i da gi osoznaat sopstvenite postapki pri u~eweto kako osnov1 Od praktikata na pretpostavka za nivno koristewe vo site priliki koga za toa imaat potreba i mo`nost i. sopstveno iskustvo i sl. Gledano didakti~ki. na krajot na u~ebnata godina. razvienost. Vo nastavata po biologija testiraweto e izvr{eno vo po edna paralelka od petto. kako {to se: sistemati~nost. tie }e mo`at samite da se mobiliziraat i da izvedat potrebno i mo`no povrzuvawe na faktite od razli~ni sodr`ini.

krv. To~en odgovor dale 24 (32.25%) ne dale nikakov odgovor. a pogre{en 18 (24. `ili. vodozemcite i vleka~ite: edna komora i dve pretkomori. vo analizata {to sledi napravena e selekcija. broj 1. 5.32 Bez odgovor Vkupno Broj % Broj % 32 43. `ili. . Obrazovni refleksii Tabela 1 Odgovori na pra{awata za sistemati~nosta na znaewata To~ni Broj % 24 32.0 Od uvidot na tabela 2 mo`e da se konstatira deka prviot i vtoriot vid elementarni gre{ki gi napravile po trojca u~enici. Ottuka i arhai~niot odgovor {to ne se odnesuva na baraweto na postavenoto pra{awe. pogre{en odgovor dale pove}e od 30% od u~enicite). 3. . dve komori i dve pretkomori“. Tabela 2 Elementaren vid gre{ki na pra{awata za sistemati~nosta na znaewata Red.8 18 Vkupno pogre{ni odgovori 2 Zaradi skratuvawe na tekstot vo tabelite ne se vneseni elementarniot vid gre{ki {to gi napravile po eden u~enik.25 74 100. Vo tabelite e daden samo nivniot broj.Od praktikata So ogled na relativno golemiot broj pra{awa na koi mo`e da se odnesuva vakvata analiza (po 20 pra{awa). veni.43 Pogre{ni Broj % 18 24. kaj 2 vodozemcite: dve pretkomori.Kaj ribite. pri {to e zemeno po edno pra{awe za sekoja karakteristika na znaewata.) Na ova pra{awe najgolemiot broj u~enici (32 ili 43. vsu{nost i ne znaat {to e toa „anatomska karakteristika na gradbata“. krv“ – tabela 2)). kako i so ogled na golemiot broj pogre{ni odgovori na pra{awata po oddelni grupi. sam po sebe zboruva deka se raboti za pra{awe so golemi barawa {to u~enicite te{ko go zadovoluvaat. tretiot i ~etvrtiot po dvajca i osum u~enici napravile po eden vid elementarni gre{ki.Kaj ribite: edna komora i edna pretkomora. Ottuka i relativno maliot broj u~enici koi na ova pra{awe dale pogre{en odgovor (tabela 1). (Odgovor: „Edna komora i edna pretkomora. 84 1/2005 . . Analizata e napravena po pra{awa (elementaren vid gre{ki) i spored karakteristikite na znaewata. vkupno 8) Po 1 . Taka. 2. So ova e ovozmo`eno voo~uvawe na gre{kite i voop{tuvawe na pri~inite {to gi uslovile pogre{nite odgovori na pra{awata {to se odnesuvaat na sekoja karakteristika na znaewata oddelno (voop{ten priod vo analizata na gre{kite). Elementaren vid na gre{kata . Trojcata u~enici koi go napravile prviot vid elementarna gre{ka („Od kapilari. navedi gi redosledno anatomskite karakteristiki na gradbata na srceto kaj ‘rbetnicite“. REZULTATI OD ANALIZATA NA POGRE[NITE ODGOVORI Analiza na odgovorite na pra{awata za sistemati~nost na znaewata Analizata se odnesuva na baraweto „Spored razvojot vo evolucijata.Od kapilari.Kaj ribite: edna komora i edna pretkomora. 4.43%). Relativno visokiot broj u~enici koi ne dale nikakov odgovor. kaj pticite i 2 cica~ite: dve komori i dve pretkomori. 2 Broj na u~enici 3 3 . kaj vleka~ite: dve pretkomori i edna komora. kaj vodozemcite: edna pretkomora i edna komora.Kaj ribite: edna komora i edna pretkomora. veni. izbrani se ~etiri pra{awa vo koi u~estvoto na pogre{nite odgovori e relativno golemo (vo osnova. (I drugi.32%) u~enici (tabela 1). edna komora i dve pretkomori.

tie nemaat dovolno znaewa za „redeweto“ na vidovite vo evolutivniot razvoj. kaj ovie znaewa nedostasuva potrebnata sistemati~nost: redot po koj se javuvaat promenite vo anatomskata gradba na srceto.0 27. Napravenite gre{ki se posledica na nedovolnite znaewa (pretstavi) za povrzanosta me|u nivoto na evolutivniot razvoj na organizmite i gradbata na srceto. ili 27. kako i ednata od karakteristikite za di{eweto na ovie organizmi di{eweto na beli drobovi.larvi . a u{te pomalku za gradbata na srceto spored toj razvoj. no napraveni se gre{ki vo „redeweto“ na gradbata na srceto. Pove}eto od u~enicite znaat deka gradbata na srceto kaj razli~nite organizmi e razli~na.03 19 Naj~est (osum u~enici) e pogre{niot odgovor spored koj za di{eweto kaj ovie organizmi specifi~no e {to di{at so `abri. Zatoa. 1/2005 85 .di{at na `abri.30 Pogre{ni Broj % 20 Bez odgovor Vkupno Broj % Broj % 25. so odredeni isklu~oci. vo celina. Gledano od aspekt na koncepcijata za sostavot na zada~ata (5. U~enicite {to go napravile ~etvrtiot vid elementarna gre{ka (dvajca) pravilno go navele redosledot na vidovite. a na dvata vida im „davaat“ ednakva gradba na srceto. im e poznata. no gradbata na srceto ja „koncentrirale“ na dve nivoa: tie „ispu{tile“ da napravat razlika me|u gradbata na srceto kaj ribite (edna pretkomora i edna komora) i kaj vodozemcite. Pogre{en odgovor na ova pra{awe dale 20 u~enici. no ne mo`at vo toa da go „najdat“ potrebniot redosled.) Konkretnosta na znaewata. O~igledno. {to na u~enicite. Gre{kata vo ovoj odgovor e vo toa {to tie ja ispu{tile karakteristikata {to se odnesuva na di{eweto kaj vozrasnite organizmi koi di{at na beli drobovi. ovie u~enici ispu{tile dve podra~ja od sostavot na zada~ata: go previdele periodot na vozrasna edinka. Vo niv identifikuvani se pogre{ni odgovori od pet elementarni vida (tabela 4). {to se proveruva so ova pra{awe. koga }e porasnat na beli drobovi i preku ko`ata. e vo toa {to treba da se opredelat onie karakteristiki vo di{eweto na vodozemcite {to gi razlikuvaat od di{eweto kaj drugite organizmi.67 74 100. Vo odnos na vtoriot. Pove}eto od napravenite gre{ki pri odgovaraweto na ova pra{awe se napraveni kako posledica na nedovolnata voo~enost na promenite vo gradbata na srceto karakteristi~ni za organizmite na razli~niot evolutiven razvoj.03% od site testirani u~enici vo ova oddelenie (tabela 3).14). Tabela 3 U~estvoto na odgovorite na pra{awata za konkretnosta na znaewata To~ni Broj % 35 47. Osnovna karakteristika na site drugi pogre{ni odgovori (osum) e vo toa {to se odnesuvaat na baraweto na zada~ata i. u~enicite pravat razlika me|u gradbata na srceto kaj organizmite na razli~nite nivoa od evolutivniot razvoj. Od praktikata ANALIZA NA ODGOVORITE NA PRA[AWE ZA KONKRETNOSTA NA ZNAEWATA [to e specifi~no za di{eweto kaj vodozemcite? (Dodeka se mali .Obrazovni refleksii Kaj vtoriot vid elementarna gre{ka (trojca u~enici) navedeni se samo ribite i vodozemcite. kaj tretiot vid elementarna gre{ka (dvajca u~enici) navedeni se tri vida organizmi.

a so toa i na znaewa so povisok kvalitet. tuku i na toa deka nemaat voo~eno (vsu{nost. . a vo voda so `abri. Pri~inata za vakviot odgovor mo`e da bide vo op{tite znaewa na u~enicite deka `ivotnite vo voda di{at so `abri.“ odgovorot se odnesuva na saprofitskiot.81 74 100. ne znaat) deka telesnata temperatura kaj `ivotnite zavisi od gradbata na srceto. . „ mestoto kade {to `iveat“ (osum). 2. . 5.) Pra{aweto e tipi~en primer za voo~uvaawe na pri~insko-posledi~nite vrski me|u pojavite i sostojbite: vrz osnova na znaewata za gradbata i za funkcijata na srceto u~enicite treba da zaklu~at deka nivnata temperatura zavisi tokmu od taa gradba i od toa funkcionirawe.Di{at na kopno i vo voda. ANALIZA NA POGRE[NITE ODGOVORI ZA DLABO^INATA NA ZNAEWATA 8 6 2 2 2 20 Broj na u~enici Od {to zavisi telesnata temperatura kaj `ivotnite? (Od gradbata na srceto. deka vodozemcite ovie organi ne gi koristat vo tekot na celiot ontogenetski razvoj. zaedni~ko za site pogre{ni odgovori na ova pra{awe e {to pri~inata za promenata na telesnata temperatura kaj `ivotnite najgolemiot broj od u~enicite ja gledaat vo nekoi nadvore{ni faktori.22 Bez odgovor Vkupno Broj % Broj % 8 10. a po ovoj znak.97 Pogre{ni Broj % 49 66.Di{at so ko`a. 3. {to e su{tinska gre{ka. ne samo {to uka`uva na toa deka u~enicite ovie vrski gi nemaat voo~eno.Di{at so beli drobovi. Visokoto u~estvo na pogre{nite odgovori na ova pra{awe (49 ili 66. . Elementaren vid na gre{kata .Di{at so `abri.tabela 5). 4. a vo voda so `abri“{est u~enici) prevideno e deka di{eweto na `abri i na beli drobovi ne e „simultano“. na parazitskiot na~in na ishrana 86 1/2005 . a na kopno so beli drobovi. Na problemot na diferencijacijata na poimite kako faktor za usvojuvawe znaewa so potrebna konkretnost. 3 Obrazovni refleksii rabota na nastavnicite {to }e ovozmo`i postignuvawe znaewa so povisok kvalitet. Tie ne ja zele predvid razlikata me|u di{eweto vo periodot na larva i di{eweto kaj vozrasnata edinka. kako i voo~uvawe na vrskata me|u niv. nezavisno od elementarniot vid (tabela 6). „`ivotnata sredina“ (pet) i ~etvo- Do interpunkciskiot znak „.Od praktikata Tabela 4 Elementaren vid gre{ki na pra{awata za konkretnosta na znaewata Red. Tie faktori mo`at da bidat „na~inot na `iveewe“ (devet u~enici). Tabela 5 U~estvoto na odgovorite na pra{awata za dlabo~inata na znaewata To~ni Broj % 17 22.Na kopno di{at so beli drobovi.22% . voo~en e u{te vo prvite istra`uvawa za karakteristikite na znaewata (11) i naveduva na potrebata za osoznaena 3 Bez ogled na elementarniot vid. broj 1. So toa e prevideno deka postoi razlika me|u di{eweto vo dvete fazi od razvojot na edinkata. Tuka imame i problem na diferencijacija na poimot „vodozemec“ (period na larva i period na vozrasno `ivotno) i na poimot „di{ewe“ (di{ewe so `abri i di{ewe so beli drobovi).0 Vkupno pogre{ni odgovori Spored vtoriot vid elementarna gre{ka („Na kopno di{at so beli drobovi.

) Po 1-7 49 Vkupno pogre{ni odgovori Do o~ekuvaniot odgovor na ova pra{awe u~enicite mo`ele da dojdat so neposredno znaewe za taa vrska. ligava materija. Gledano kako na zada~a.89 Bez odgovor Vkupno Broj % Broj % 28 37. odnosno {iroko podra~je i so brojni elementi. za vakov priod e potrebno da se znaat potrebnite fakti Polovinata od pogre{nite odgovori na ova pra{awe se odnesuvaat na ~etiri razli~ni vida elementarni gre{ki (tabela 8).27 Pogre{ni Broj % 31 41. diferencijacija i sl. (I drugi. 4. . tie smetaat deka taa temperatura mo`e da se promeni lesno i brzo. do toj odgovor treba da se dojde so voo~uvaweto na pri~insko-posledi~nite vrski me|u dvete pojavi (gradbata na srceto kako pri~ina. Broj na u~enici Od praktikata za gradbata i funkcioniraweto na srceto kaj organizmite {to se na razli~no nivo od evolutivniot razvoj.Od na~inot na `iveewe. Najfrekventen e odgovorot „Se razmno`uvaat polovo i bespolovo“ (devet u~enici).Od `ivotnata sredina. se postavuva pra{aweto: {to za u~enicite zna~i „telesna temperatura“? Vo sekoj slu~aj.0 9 8 5 . Iako vo odredena smisla e to~en (se odnesuva na baraweto na zada~ata). varovni~ki plo~ki i dr. voop{tuvawa (apstrahirawe) za da se utvrdi ona {to e zaedni~ko za razmno`uvaweto kaj site tie organizmi. vozduh ili kopno) imaat razli~na telesna temperatura? Tabela 6 Elementaren vid gre{ki na pra{awata za dlabo~inata na znaewata Red. pra{aweto se odnesuva na razmno`uvaweto kaj site `ivi organizmi: od najednostavnite rastitelni formi do ~ovekot.89%.Od na~inot na `iveewe.) Po 2:16 Od mestoto na `iveewe i na~inot na ishranata. tabela 7). Vo sekoj slu~aj. broj 1. Imeno.) Odgovorot na pra{aweto za zaedni~koto me|u site vidovi razmno`uvawe bara voop{tuvawe na najvisoko nivo. Samo taka mo`e da se objasni faktot deka tie ne si go postavile pra{aweto: kako toa razli~ni `ivotni vo ista sredina (seedno dali se raboti za voda. ona {to se o~ekuva spored postavkite za karakteristikite na znaewata. vkupno 7. odnosno na toj odgovor. Tabela 7 U~estvoto na odgovorite na pra{awata za voop{tenosta na znaewata To~ni Broj % 15 20. Ako se imaat predvid ovie odgovori. Tuka se raboti za 1/2005 87 . Taka. Analiza na pogre{nite odgovori za voop{tenost na znaewata „Koja e zaedni~ka karakteristika na site vidovi na razmno`uvawe?“ (Potomcite li~at na svoite roditeli. . po dva.Od mestoto kade {to `iveat. toj ne se odnesuva na odgovorot {to se o~ekuva so postavenoto pra{awe. Vakvata slo`enost uslovila i zna~ajno u~estvo na u~enicite koi ne dale nikakov (28 ili 37.Obrazovni refleksii rica u~enici smetaat deka toj faktor e zaedni~koto vlijanie na „na~inot na `iveewe i ishranata“. za da se dojde do baraniot odgovor treba da se izvedat niza klasifikacii. Elementaren vid na gre{kata . ova pra{awe ima obem so golema {iro~ina. 5. vkupno 16. voop{tuvawe (apstrahirawe). 2.84%) i u{te pogolemo na onie koi dale pogre{en odgovor (31 ili 41. (I drugi. Me|utoa. kako {to se: sporeduvawe (voo~uvawe na sli~nostite i razlikite). vo zavisnost od momentalnata situacija (okolinata i temperatura vo nea) vo koja }e se najde `ivotnoto. a telesnata temperatura kako posledica) za {to e potrebno prethodno koristewe na red mislovni operacii.84 74 100. 3.Od na~inot na `iveewe i ishranata. 4 .

Od praktikata
klasifikacija na vidovite razmno`uvawe gledano od odreden aspekt i ne e voo~eno {to e zaedni~ko za tie, taka podeleni, dva vida razmno`uvawe, {to se bara so postavenoto pra{awe („{to e zaedni~ko? “). Tabela 9 Elementaren vid gre{ki na pra{awata za voop{tenosta na znaewata
Red. broj 1. 2. 3. 4. 5. Elementaren vid na gre{kata
Broj na u~enici

Obrazovni refleksii
KOMENTAR Pra{aweto vo testot po biologija za sedmo oddelenie {to se odnesuva na kvalitativnite karakteristiki na znaewata i na ~ii odgovori vo ovoj tekst se vr{i analiza na gre{kite, e so problemski karakter. Toa zna~i deka toa gi ima site karakteristiki na edna zada~a, a spored toa ima i soodveten sostav. Ponatamu, toa zna~i deka odgovorot na ova pra{awe na u~enicite ne mo`e odnapred da im bide poznat. Naj~esto niv gi nema ni vo u~ebnikot. Da dojde do o~ekuvaniot odgovor u~enikot treba da izvede pove}e ili pomalku mislovni operacii (pritoa nekoga{ mo`e da koristi i pretstavi) {to }e mu ovozmo`at da gi povrze faktite {to za toa se potrebni, a {to treba da gi ima usvoeno i zapomneto. Ona kon {to se odi vo proektot OUSU e tokmu postavkata deka u~enicite treba do o~ekuvaniot odgovor da doa|aat preku koristewe na faktite {to gi usvoile i nivno povrzuvawe so pomo{ na soodvetnite mislovni operacii. Dosega{nite istra`uvawa {to se odnesuvaat na analizata na gre{kite vo odgovorite na u~enicite (3, 7) nedvosmisleno poka`aa deka na pra{awata {to baraat koristewe na dadena mislovna operacija, u~enicite ~esto davaat pogre{ni odgovori. Pri~inata za takvite gre{ki naj~esto e voo~uvaweto na odnosot me|u faktite so koi u~enicite raspolagaat, neznaeweto na faktite ~ie povrzuvawe e potrebno, diferencijacijata na poimite so koi u~enicite ve}e raspolagaat; nevnimatelnoto ~itawe na pra{aweto, pri {to se ispu{ta nekoj od zborovite {to go definiraat baraweto na zada~ata i, posebno, tendencijata na u~enicite da dadat ve}e nau~en odgovor i toga{ koga pra{aweto se odnesuva na ne{to drugo, a ne na ona {to spored nekoi zborovi vo pra{aweto, u~enicite o~ekuvaat. ^esta pri~ina za pogre{no odgovarawe na vakvite pra{awa e nedovolnoto vnimanie na u~enicite {to pretstavuva poseben psiholo{ki faktor.

- Se razmno`uvaat polovo i bespolovo. 9 - Se dobiva nov organizam. 7 - Treba da se dva pola (ma{ki i `enski). 4 - Embrionalen razvoj. 5 - Se razmno`uvaat polovo i bespolovo i se hranat od svoite roditeli. (I drugi, vkupno 5.) Po 1-5 31

Vkupno pogre{ni odgovori

Vtoriot vid elementarna gre{ka („Se dobiva nov organizam“ – sedum pogre{ni odgovori) vo osnova e to~en, no tuka se raboti za voop{tuvawe na povisoko nivo od baranoto. Ili, ne e izvr{ena potrebnata konkretizacija: tie („novi“) organizmi li~at na svoite roditeli. Vo tretiot vid elementarna gre{ka („Treba da se dva pola - ma{ki i `enski “) ne e opfateno celoto podra~je na zada~ata (ne e opfateno bespolovoto razmno`uvawe), a so toa samo po sebe ne e prifatlivo odgovoreno na postavenoto pra{awe. Interesno voop{tuvawe sodr`i ~etvrtiot vid elementarna gre{ka („embrionalen razvoj“). Voop{tenosta e vo toa {to embrionalniot razvoj navistina e karakteristi~en za polovoto, no ne i za bespolovoto razmno`uvawe, zaradi {to ovoj odgovor ne mo`e da se prifati kako to~en.

88

1/2005

Od praktikata
ZAKLU^OK 1. Vo soop{tenieto se izneseni rezultatite od analizata na pogre{nite odgovori {to se odnesuvaat na pra{awata so koi se proveruva sistemati~nosta, konkretnosta, dlabo~inata i voop{tenosta na znaewata {to se postaveni vo testot po biologija za sedmo oddelenie. 2. Analiza na pogre{nite odgovori na pra{awata: 2.1. Pri odgovaraweto na ovie pra{awa u~enicite poa|aat od nau~eni odgovori {to mo`at da se odnesuvaat na baraweto na zada~ata, no ne i na o~ekuvaniot odgovor. 2.2. ^esto, pogre{nite odgovori se posledica na nedovolnata diferencijacija i konkretizacija na poimite {to se odnesuvaat na sodr`inite od nastavnata programa po biologija za sedmo oddelenie. 2.3. Pri ~itaweto na pra{awata u~enicite previduvaat termini {to go nosat baraweto na zada~ata (pra{aweto). 2.4. Vo celina, analizata na pogre{nite odgovori poka`a deka i toga{ koga raspolagaat so potrebnite fakti, u~enicite ne odat kon toa do baraniot odgovor da dojdat preku koristewe na potrebnite mislovni operacii, za {to ~esto i ne se dovolno osposobeni. 2.5. Poseben problem pretstavuva voop{tuvaweto na faktite so koi u~enicite raspolagaat. Pri ova, potrebnoto voop{tuvawe mo`e da se previdi ili da se „izvede“ voop{tuvawe {to e na povisoko nivo od ona so koe mo`e da se dojde do baraniot odgovor. 3. Analizata na gre{kite vo znaewata na u~enicite nudi produktiven priod za sogleduvawe na vistinskite pri~ini {to go ote`nuvaat usvojuvaweto na znaewata voop{to i posebno vo usvojuvaweto na znaewa so povisok kvalitet. LITERATURA

Obrazovni refleksii

1. Lerner, I. ?.: Ka~estva znanij u~a[ihsa. Kakimi ony dol`ny byt\, 1978, Moskva. 2. Stojanov, S.: Pra{awata na nastavnikot vo nastavata i aktiviraweto na u~enicite, Prosvetno delo, 3-4/1987, Skopje. 3. Stojanov, S.: Analiza na gre{kite vo pismenoto re{avawe na zada~ite po matematika, Prosvetno delo 3/1989 Skopje. 4. Stojanov, S.: Pra{awata na nastavnikot vo nastavata kako sredstvo za aktivirawe na u~enicite, Prosvetno delo, 3/1993, Skopje. 5. Stojanov, S.:Osposobuvawe na u~enicite za samostojno u~ewe preku nastavata, Proekt za akcisko istra`uvawe, Separat za nastavata po bilogija od petto do sedmo oddelenie. 1998, Skopje. 6. Stojanov, S. (2004). 7. Stojanov, S., Angelovska S.: Analiza na gre{kite vo odgovorite na pra{awata za proveruvawe na karakteristikite na znaewata po biologija (vo zbornikot kako pod 1). 8. Fridman, L.M.: Logiko-psihologi~eskij analiz [kol\nyh u~ebnyh zada~, 1977, Moskva.

Sofija Cvetanovska, psiholog Mena Pavleska, nastavnik Slavica Stefanovska, nastavnik OU „Stiv Naumov“ - Skopje

89

1/2004

Od praktikata

Obrazovni refleksii

ZA DOPOLNITELNATA NASTAVA OD 10-TI DO 20-TI JUNI
Nikola Zoroski
na krajot na nastavnata godina imaat edna ili dve negativni ocenki (~len 63). Pri organiziraweto na ovaa nastava potrebno e da se imaat predvid slednite barawa: – ovoj vid nastava treba da se izveduva intenzivno vo kratok vremenski period (deset dena, odnosno 20 ~asa); – vo tekot na denot u~enikot da nema pove}e od ~etiri ~asa; – vo tekot na denot u~enikot od edna grupa da ne sledi pove}e od dva ~asa po eden nastaven predmet. Pred da se organizira dopolnitelnata nastava potrebno e u~ili{teto da go utvrdi slednoto: – brojot na u~enicite za dopolnitelnata nastava po oddelenija i nastavni predmeti; – brojot na planiranite ~asovi za dopolnitelnata nastava za sekoj nastaven predmet; – vremeto na odr`uvaweto na dopolnitelnata nastava (od koga do koga i vo koi rabotni denovi); – rasporedot na ~asovite po oddelenija. Za terminot, vremetraeweto i rasporedot na rabotata na u~enicite vo dopolnitelnata nastava treba da se informiraat u~enicite i roditelite so soodvetna konsultacija i dogovor so roditelite za pomo{ta {to tie treba da ja dadat. ^esto se slu~uva nekoi u~enici, poradi slabata motiviranost, a i poradi drugi pri~ini, da ja izbegnuvaat ovaa nastava. Vo toj slu~aj potrebna e pogolema kontrola od strana na roditelite, a i pogolema sorabotka so nastavnikot. Po~etokot na rabotata vo dopolnitelnata nastava treba da se odviva vo vid na razgovor i dogovor so u~enicite: {to i kako }e rabotat. Na toj na~in im se uka`uva doverba za konkretnata rabota vo u~ili{teto i

So Zakonot za osnovno obrazovanie i so Nastavniot plan i programata predvidena e dopolnitelna nastava. Taa se organizira za u~enici koi se soo~uvaat so povremeni te{kotii vo u~eweto - pobavno napreduvaat ili zaostanuvaat vo usvojuvaweto na sodr`ini i drugi zada~i, od eden ili pove}e nastavni predmeti. Ovaa nastava se organizira paralelno so redovnata nastava vo tekot na celata nastavna godina - vo slobodnoto vreme i vo vid na prodol`ena nastava na krajot na nastavnata godina. Dopolnitelnata nastava koja se organizira vo juni e nameneta za u~enicite na koi im e neophodna dopolnitelna pomo{ od nastavnikot vo sovladuvaweto na osnovnite znaewa bez koi ne bi mo`ele so uspeh da ja sledat nastavata vo narednoto oddelenie. Taa e, imeno, pretposledna merka i organizirana pedago{ka intervencija za da im se pomogne na u~enicite koi vo tekot na u~ebnata godina bile nedovolno uspe{ni kako vo redovnata, taka i vo dopolnitelnata nastava. U~enikot koj po odr`anata dopolnitelna nastava vo juni nema da postigne pozitiven uspeh, se upatuva na popraven ispit koj se sproveduva vo avgust. Ovaa nastava, spored Zakonot za osnovno obrazovanie, se organizira od 10-ti do 20-ti juni (~len 32) i e nameneta za u~enicite od petto do osmo oddelenie koi

90

1/2005

1/2005 91 . na predlog na nastavnikot i oddelenskiot sovet. koga se raboti za dopolni- Od praktikata telna nastava po stranski jazik so u~enikot ili grupata u~enici treba da se ve`ba izgovorot. od toa koe znaewe na u~enikot mu nedostasuva po odreden predmet. e specifi~na za sekoj u~enik. doznava dali raboti dobro ili ne. za navistina da im pomogne. Potoa. kako: nastavni liv~iwa. upatstva i sl. Izborot na metodite zavisi. nastavni~kiot kolegium go utvrduva kone~niot uspeh na ovie u~enici. Na krajot od dopolnitelnata nastava. od toa {to treba da im se objasni na u~enicite vo odreden moment. donesuva odluka za toa koi u~enici go zavr{uvaat oddelenieto. Dokolku dopolnitelnata nastava vo juni se organizira i izveduva pravilno. Sodr`inata na dopolnitelnata nastava. taa treba da se organizira temelno. individualnite formi na rabota. grupa u~enici se upateni na dopolnitelna nastava po maj~in jazik i nastavnikot utvrduva deka nekoi u~enici od taa grupa se prili~no slabi vo usnoto izrazuvawe (ne mo`at da gi formuliraat svoite misli). rabota vo tandemi (parovi) i vo mikrogrupi. na primer. treba da mu se najde materijal za govorna ve`ba. t. vo prv red. Predlogot na nastavnikot treba da go izrazuva nivoto na usvoenosta na programskite barawa. mo`e da dade zna~aen pridones za dopolnuvawe na znaewata kaj u~enicite koi poradi razni pri~ini zaostanuvaat vo usvojuvaweto na znaewata vo procesot na u~ewe. Ako ima na raspolagawe magnetofon ili videorikorder. zaedno se pravi dogovor za formite na rabota i za drugi pra{awa od interes na uspe{noto u~ewe. treba da sledi po site drugi merki koi se prezemaat vo celokupniot nastaven proces. a ima sliki i tekstovi. no kvalitetno. Zatoa. Tie treba da ja po~uvstvuvaat i do`iveat bliskosta so nastavnikot. a koi se upatuvaat na popravniot ispit vo avgust. a nekoi od niv imaat slab re~nik. No. treti slabo ~itaat.metoda ili metoda na nabquduvawe. odnosno stepenot na razbiraweto i trajnosta. Isto taka. a poretko se koristi frontalnata rabota so u~enicite vo grupata. da bide individualna za sekoj u~enik.e. Takvite informacii gi dava nastavnikot koj raboti so niv. Vo toj slu~aj. pred s#. toga{ }e primeni metoda na razgovor i rabota so audiosredstva. nastavnikot treba. vo naj~est slu~aj. tekst . sodr`inata treba. odnosno }e vospostavi interaktivna jazi~na komunikacija. toga{ nastavnikot }e primeni metod na razgovor. drugi se slabi vo pismenoto izrazuvawe. No. Taa zavisi od nastavniot predmet. so dobro osmislen plan i sistem na rabota. potoa od nastavniot predmet ili od odredeni temi od predmetot. zbirka na zada~i. od vozrasta na u~enikot i od fondot na negovite predznaewa od odredena oblast. vo prv red. sekoga{ slobodno da mo`at da pra{uvaat i da baraat objasnenie. I vo u~eweto treba da va`i praviloto: malku. nastavnikot treba da podgotvi i da primenuva didakti~ki materijal za individualizirana nastava.e. Vo dopolnitelnata nastava vremeto od dva ~asa treba da se organizira dinami~no i elasti~no. Sekoj u~enik na krajot od ve`bata ili zada~ata dobiva povratna informacija. na u~enikot koj e slab vo pismenoto izrazuvawe. glavno.Obrazovni refleksii doma. Vo ovoj vid nastava se primenuvaat. t. ako vo u~ili{teto nema magnetofon ili videorikorder. opi{uvawe ili drugi formi. odnosno koi se prazninite {to treba da se popolnat. da se najdat prikladni sodr`ini i da se vidi dali treba da se sprovedat ve`bi za preraska`uvawe. Pritoa treba da se odi na minimum fakti i na kvalitet na ona {to e nau~eno. niza na zada~i. Na onoj koj slabo ~ita treba da mu se pronajdat pogodni tekstovi za ve`bawe na ~itaweto i da mu se odredi na~in za vr{ewe na ve`bite. Vo nikoj slu~aj ne treba da slu`i za ispravawe na nedostatocite na nastavnikot i na propustite vo nastavata koi nastanale poradi negovite subjektivni slabosti vo rabotata. Zna~i. za sekoj u~enik da pronajde adekvatna sodr`ina za rabota. nastavnikot treba da gi pribira u~enicite okolu sebe i {to poslobodno so niv da raboti. Na u~enikot ~ij re~nik e siroma{en. edno e sigurno: pri nao|awe na sodr`inite nastavnikot treba da poa|a. kako i od nastavnite sredstva so koi raspolaga u~ili{teto. Na primer.

Anatoli Damjanovski. Zakon za osnovno obrazovanie. Obrazovni refleksii Nikola Zoroski. M-r Milutin J. kako popravna merka. U~enikot ne treba da ja sfati kako kazna. 2. tuku treba da ja prifati kako integralen del od nastavata vo celina i kako takva treba da ja do`ivee. Skopje. Beograd. Beograd. 11 juli 2002. „Prosvetno delo“.Od praktikata Dopolnitelnata nastava organizirana vo juni pretstavuva planirana pedago{ka intervencija.: Osnovna {kola bez ponavqa~a. M-Juhas i dr. Individualizacija na nastavata. 1976. „Prosvetno delo“. 1997. produ`ne i dodatne nastave u osnovnoj {koli. Skopje. \or|evi}: Organizacija i izvo|ewe dopunske. 4. 1993. 1972. „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“. 5. sovetnik po oddelenska nastava vo penzija 92 1/2005 . 3. 5. Dopolnitelnata nastava vo osnovnoto u~ili{te. br. Skopje. Nikola Zoroski. LITERATURA 1.

Obrazovni refleksii Informacii Aleksandar Jovanovski – Klovn. 60 h 50 sm 1/2005 93 .

Interesot na subjektite neposredno vklu~eni vo implementacijata na gra|anskoto obrazovanie pridonese. od godina vo godina. Kon brojnite publikacii od oblasta na gra|anskoto obrazovanie. Ovoj trend ja intenzivira i me|ukolegijalnata i me|uu~ili{nata sorabotka vo vrska so diseminacijata na pozitivnite iskustva i ja pottiknuva izdava~kata dejnost vo ovaa oblast. Skopje.pat kon gra|ansko op{testvo. pokraj predgovorot i vovedot. 2004 godina Urednik: Golubina Gor|ievska Redaktor: prof. Standardi na postigawata za gra|ansko obrazovanie i Osnovi na demokratijata od detska perspektiva. vo 2004 godina se pridru`ija i slednite ~etiri novi publikacii: Zajaknuvawe na gra|anskoto 1/2005 95 . ovaa problematika s# pove}e stru~no da se elaborira i soodvetno da se vgraduva kako sodr`ina i aktivnosti vo vospitno-obrazovniot proces. kako del od proektot Gra|ansko obrazovanie . [to }e pro~itaat ~itatelite od novite izdanija? ZAJAKNUVAWE NA GRA\ANSKOTO OP[TESTVO I POTTIKNUVAWE NA PARTNERSTVA PREKU PROGRAMITE ZA GRA\ANSKO OBRAZOVANIE Publikacija na Katoli~kite slu`bi za pomo{. Prira~nik za roditelite na u~enicite od osnovnoto obrazovanie. s# pove}e se zacvrstuva kako nerazdelen segment na vospitno-obrazovnata rabota so u~enicite i kako ubeduvawe na vospitno-obrazovniot kadar i roditelite na u~enicite za negovata potreba i pozitivno vlijanie vo vospituvaweto na decata. a ~etiri na temata za pottik- Gra|anskoto obrazovanie. od koi {est se odnesuvaat na temata za zajaknuvawe na gra|anskoto op{testvo.studii na slu~aj.Obrazovni refleksii Informacii NOVI IZDANIJA OD OBLASTA NA GRA\ANSKOTO OBRAZOVANIE \or|i ]osev op{testvo i pottiknuvawe na partnerstva preku programite za gra|ansko obrazovanie. se poddr`ani od Katoli~kite slu`bi za pomo{ (CRS). pomesteni se vkupno 10 prilozi . od zapo~nuvaweto na negovata implementacija kako poseben proekt vo 1998 godina. Timot za gra|ansko obrazovanie pri neodamna formiraniot Makedonski centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO) i Biroto za razvoj na obrazovanieto (BRO). Navedenite izdanija. Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj. d-r Marija Ta{eva Na 59 stranici.

respekt. tolerancija. preku simulirana situacija na vistinski problem. Obrazovni refleksii Vo prilogot. citirana vo predgovorot od publikacijata: „. pokraj drugoto.. vo na{ite srca i misli“. Prilozite koi se odnesuvaat na prvata tema. u~enicite baraat re{enie za podobruvawe na zaedni~koto `iveewe. Nastavni~kata Nada Bogdanova vo svojot prilog (Organizirana aktivnost so u~enicite od IV oddelenie od OU „Stra{o Pinxur“ od s. Karbinci za re{avawe problem po pat na studija na slu~aj) prezentira prakti~en prikaz na studija na slu~aj vo IV oddelenie. a. pohuman odnos kon u~enicite. Vo ovoj prilog naiduvame na razvoj na svesta na u~enicite pri samoorganiziraweto za anga`irawe za humanitarni celi i za iznao|awe prakti~ni re{enija vo ramkite na lokalnata sredina i po{iroko. Nema somnenie deka sodr`inite od programata za gra|ansko obrazovanie pretstavuvaat eden od bitnite izvori za pozitivni promeni na gra|anskata svest. ja sledat i ja argumentiraat mislata na direktorot na Biroto za razvoj na obrazovanieto. a izvorno podgotven od samite u~enici. pottiknuvawe na tvore~koto mislewe.Informacii nuvawe na partnerstva preku programite za gra|ansko obrazovanie. no i so sopstvenoto menuvawe pri realizacijata na gra|anskoto obrazovanie i toa vo nasoka na „sebepodobruvawe“. ]amil Xeladini. pred s#. pred s#. Vo prilogot na Liljana \or|ioska od Biroto za razvoj na obrazovanieto („Programite za gra|ansko obrazovanie vlijaat na promenite kaj decata“) prezentirani se primeri na pozitivno vlijanie na sodr`inite za gra|anskoto obrazovanie vrz u~enicite. Na ovaa tema e i mo{ne sodr`ajniot prilog vo vrska so na~inot na rabotata na timot za gra|ansko obrazovanie vo edna paralelka od VI oddelenie. komunikacija i podednakvi prava i odgovornosti vo kreiraweto na javnata politika).. vo menuvaweto na ulogata nastavnikot vo vospitno-obrazovnata rabota. prezentiran od nastavni~kata Pavlina Ko{evac i sovetni~kata od Biroto za razvoj na obrazovanieto Mika Ilieva. U~ili{niot pedagog Xemali Bequli vo svojot prilog (Uspe{no implementiran plan za akcija od portfolioto po programata „Nie narodot – proekt gra|anin“) zajaknuvaweto na gra|anskoto op{testvo go gleda preku razviena prakti~na aktivnost na u~enicite od V oddelenie vo vrska so na{ata gri`a za hendikepiranite lica. preku u~estvoto na u~enicite vo aktivnostite i sodr`inite od gra|anskoto obrazovanie (gra|anska svest. Nastavni~kata upatuva poraka i drugite nastavnici da go praktikuvaat ovoj pristap. Vo prilogot na Vera Pankovska (Iskustva na nastavnicite od osnovnite u~ili{ta koi realiziraat gra|ansko obrazovanie vo regionot na Kumanovo) ~itatelot }e pro~ita nekolku li~ni izjavi na nastavnici vo koi tie mo{ne iskreno i so otvorena du{a go iska`uvaat svoeto zadovolstvo od promenite {to gi napravile vo vospitno-obrazovnata rabota so u~enicite. edukacija za tolerancija. prezentirani se iskrenite ubeduvawa na nastavnicite i na stru~nite sorabotnici od edno osnovno u~ili{te za unapreduvawe na op{testvenata uloga i gra|anskata misija na u~ili{teto. odnosno studijata na slu~aj na Olgica Naumovska (Op{testvenata uloga i gra|anskata misija na u~ili{teto). vo koj. Vo istiot prilog pomesteni se i konkretni prakti~ni priodi na nastavnicite za pottiknuvawe na slobodata na izrazuvaweto kaj u~enicite. na{ite domovi. kako i vo sfa}aweto na demokrati~nosta i humanosta od strana na u~enicite i toa vo konkretni prakti~ni situacii vo u~ili{teto. kako i za vklu~uvawe na roditelite kako izvori na znaewe. koi vlijaat na promenata na op{tata klima vo paralelkata. a. pogolema tolerancija i demokrati~nost vo profesionalniot kodeks i vo komunikacijata so decata. 96 1/2005 . odgovornost i pravda vo na{ite u~ili{ta.

so svoite konkretni informacii i nasoki. vo koi tie. Vklu~uvawe na vozrasnite lica vo nastavata. Vo ramkite na prilogot pomesteni se i iskazi na del od roditelite i u~enicite. za site aspekti na osnovnoto obrazovanie. Tretiot prilog. Roditelsko . vo nejziniot prv del. Informacii ^etvrtiot prilog. za me|usebnite prava i obvrski na subjektite u~esnici vo vospitno-obrazovnata rabota (roditeli. u~enici. so partnersko u~estvo na nekolku nevladini zdru`enija.Obrazovni refleksii Prilozite za vtorata tema . Prviot prilog. . preku metodska rabotilnica na tema: „Da u~ime zaedno“. nastavnici.u~ili{na sorabotka.od sovetni~kata vo BRO Mika Ilieva. vo vid na pra{awa i odgovori. Vo prilogot e prika`ana hronologijata na zapo~natite aktivnosti i na~inot na podgotvuvaweto na standardite. pristapot i na~inot na nivnoto izgotvuvawe.patokaz kon postojano podigawe na kvalitetot . Afirmacija na demokratskite vrednosti preku partnerski odnosi na vladiniot i nevladiniot sektor vo gra|anskoto obrazovanie . 2004 godina Avtori: Slobodanka Ristevska i Golubina Gor|ievska Prira~nikot za roditelite na u~enicite od osnovnoto obrazovanie od avtorite Slobodanka Ristevska i Golubina Gor|ievska e prva publikacija od vakov vid vo Republika Makedonija. Vo ovaa publikacija.patokaz kon postojano podigawe na kvalitetot. sovetnik vo BRO. so cel: roditelite da se najdat vo u~ilnicata. preku svoite pretstavnici. od koi se gleda nivnoto zadovolstvo od neposrednoto u~estvo vo vospitno-obrazovniot proces i od efektite od toa u~estvo. PRIRA^NIK ZA RODITELITE NA U^ENICITE OD OSNOVNOTO OBRAZOVANIE Publikacija na Katoli~kite slu`bi za pomo{. roditelite }e najdat izvorni informacii.trener na fudbalska ekipa). u~ili{te). pretstavuva prakti~en prikaz za podobruvawe na komunikacijata me|u roditelite i u~ili{teto. Afirmacija na demokratskite vrednosti preku partnerski odnosi na vladiniot i nevladiniot sektor vo gra|anskoto obrazovanie.Pottiknuvawe na partnerstva za poddr{ka na razvojot na obrazovanieto se nasloveni kako: Roditelsko . Vo vtoriot prilog. za strukturata i obvrskite na vospitno-obrazovniot. za ocenuvaweto i napreduvaweto na u~enicite. zboruva za po~uvstvuvanata potreba od standardi za postigawata na u~enicite od oblasta na gra|anskoto obrazovanie.od Gorica Mickovska. gi upatuva (i osposobuva) roditelite za efikasno organizirawe na rabotata na sovetite na roditelite. Vklu~uvawe na vozrasnite lica vo nastavata . Standardi za gra|ansko obrazovanie . prika`ana e metodska postapka vo podgotovkata i realizacijata na eden nastaven ~as na koj e vklu~eno vozrasno lice. restitucija) koi }e im poslu`at na roditelite kako pouki za pouspe{no vospituvawe na nivnite deca. kako i Standardi za gra|ansko obrazovanie . da se stavat vo ulogata na u~enicite i da se dobli`at do sodr`inite od Osnovite na demokratijata. kako i pretstojnite aktivnosti na ovoj plan. stru~niot i rakovodnioot kadar i za u~ili{nata atmosfera voop{to. Sodr`inata na tretiot del. Skopje. participiraat vo predla- 1/2005 97 .u~ili{na sorabotka. kompetentno i ovlasteno za odredena oblast (vo konkretniot primer .od oddelenskata nastavni~ka Kata Sinadinovska. argumentite za izgotvuvawe na standardite.od oddelenskata nastavni~ka Dina Janakopulu. Vo vtoriot del pomesteni se popularni pedago{ki temi (samodoverba. Pro~itajte go prilogot pa }e se uverite. odgovornost. prenesuva iskustva i efekti od realizacijata na prakti~nite aktivnosti vo dve osnovni u~ili{ta.

merki i aktivnosti za organizacijata na dejnosta na u~ili{teto. namenata na standardite i pristapot. isto taka. Taka izgotvenite standardi. Od izbranite „biseri“ mo`e da se vidi kako decata ja razbiraat demokratijata i kako razmisluvaat koga se vo pra{awe situacii povrzani so gra|anstvoto. pokraj drugoto. e rezultat na kvalitativniot razvoj na proektot Gra|ansko obrazovanie . 2004 godina Grupa avtori i ~lenovi na rabotnata grupa za standardi za gra|ansko obrazovanie Ovaa publikacija. a osobeno kako nu`na potreba po~uvstvuvana pri realizacijata na srednoro~nata evalvacija na proektot. odnosno metodologijata na izgotvuvaweto na standardite. dadeni se primeri na ajtemi po nivoa na standardite koi. so posebni poglavja pretstavena e strukturata na standardite i op{t opis na nivoata na standardite na postigawata (minimum . za razbirawe na o~ekuvawata od u~enicite vo oblasta na gra|anskoto obrazovanie. so poseben naslov. spored avtorite. vsu{nost. Na krajot. kako Obrazovni refleksii i naslovot za opisot na standardite po nivoa i podra~ja. Skopje.za re~isi site u~enici. }e imaat polivalentna namena: • za nacionalnoto ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo oddelenskata nastava. kako i za indikatorite za ponatamo{noto sledewe na napredokot. vo ramkite na mereweto na postigawata na u~enicite vo 2003 godina. prezentirani se del od interesnite odgovori na nekoi od 150-te pra{awa na koi odgovaraa u~enicite na krajot od IV oddelenie.pat kon gra|ansko op{testvo. odgovornite faktori da prezemaat merki i aktivnosti za pozitivni promeni i podignuvawe na stepenot na postigawata. vo ispolnuvaweto na nivnite obvrski za rabotata i sorabotkata so roditelite na u~enicite. U~ili{te. Potoa. i visok standard . Avtorite na ovoj trud.Informacii gaweto i usvojuvaweto na zna~ajni idei. vo prvite tri naslovi ja prezentiraat potrebata od izgotvuvawe na standardite za postigawata na u~enicite vo gra|anskoto obrazovanie.za najgolem broj u~enici. • za u~ili{tata i nastavnicite.m-r Gorica Mickovska Vo ovaa bro{urka. OSNOVI NA DEMOKRATIJATA OD DETSKA PERSPEKTIVA Publikacija na Biroto za razvoj na obrazovanieto. stru~nite sorabotnici i direktorite na u~ili{tata.za najsposobnite u~enici). • na nivo na dr`avata. Najgolem del od sodr`inata pretstavuvaat naslovite za programskite podra~ja (Semejstvo. 98 1/2005 . Skopje. vsu{nost. }e im bide od zna~ajna korist na nastavnicite. a posebno vo planiraweto i programiraweto na aktivnostite za osposobuvawe na roditelite za nivnata aktivna participacija vo `ivotot i rabotata na u~ili{teto. STANDARDI NA POSTIGAWATA ZA GRA\ANSKO OBRAZOVANIE Publikacija na Biroto za razvoj na obrazovanieto. • za roditelite na u~enicite i po{irokata javnost. Lokalna zaednica i Dr`ava) i celite. za procenuvawe na sostojbite i vrednuvawe na postigawata na u~enicite i efektite od sopstvenata rabota. koga ponaglaseno se postaveni pra{awata za dokazite za kvalitetot na rabotata i postigawata. 2004 godina Urednik na izdanieto: Biljana Mihajlovska Rakovoditel na proektot Standardi za gra|ansko obrazovanie . {to }e se sproveduvaat na krajot na obrazovniot ciklus so cel da se obezbedat pokazateli za postigawata na u~enicite na nivo na dr`avata. Prira~nikot. dovolen . go ilustriraat na~inot na koj }e bide merena postignatosta na standardite.

u~ili{teto i op{testvoto voop{to. Navedenite publikacii se dostaveni do site osnovni u~ili{ta taka {to nastavnicite i drugite u~ili{ni subjekti }e mo`at da gi koristat pri ostvaruvaweto na vospitno-obrazovnata rabota so u~enicite. treba da se obideme da se zabavuvame. spored avtorite.Obrazovni refleksii So „biserite“ na decata. Treba da imame predvid deka toa se samo deca na 10-godi{na vozrast i deka nivnite znaewa i mislewa se rezultat na vospituvaweto i vlijanieto na semejstvoto. oslobodeni od predrasudite i namerata da vr{ime procena na nivnoto znaewe ili neznaewe. evalvacijata na efektite od sopstvenata rabota ili za drugi celi. Pobarajte gi vo va{eto u~ili{te i pro~itajte gi. Informacii 1/2005 99 .

no ne i po{irokata javnost (2). Od druga strana. medicinata. re{avaweto na globalnite problemi. Namalen e interesot za izu~uvawe na fizikata i nivoto na koe obi~niot gra|anin ja razbira. da organizira aktivnosti vo presret na godinata {to doa|a (1). nastavnici. a vo nekoi slu~ai na niv posvetuvame cela godina. profesori. za{titata na `ivotnata sredina i zdravjeto na ~ovekot. i Svedoci sme i u~esnici vo odbele`uvaweto na mnogu nastani i nivni godi{nini. me|u fizi~arite preovlada misleweto deka treba da se iskoristi dobriot glas za eden od najgolemite fizi~ari na site vremiwa. transportot. na 58 Generalno sobranie na Obedinetite nacii (10 juni 2004). 100-godi{ninata od objavuvaweto na negovite trudovi i da se podigne svesta kaj obi~niot gra|anin za ulogata i zna~eweto {to go imala i }e go ima fizikata vo obrazovniot. koi pretstavuvaat predizvik za ~ove{tvoto..godi{ninata od objavuvaweto na nekolkute nau~ni trudovi na Albert Ajn{tajn vo 1905 godina. Taka.62) Generalnoto sobranie go zadol`uva Unesko. vo sorabotka so dru{tvata na fizi~arite i drugi organizacii od celiot svet. Toa go znaat fizi~arite. proslavuvaj}i 100 godini od „~udesnata godina“ }e se svrti vnimanieto na svetskata javnost za va`nosta na fizikata i prirodnite nauki vo sekojdnevniot `ivot i idninata pred nas. Nastojuvame da gi odbele`ime zna~ajnite nastani. Po inicijativa na Evropskoto dru{tvo na fizi~arite. informati~kata tehnologija i avtomatikata. Isto taka. Vo deklaracijata (dokumentot A/58/L. a poddr`ana od Me|unarodnata unija za ~ista i primeneta fizika i od Unesko. vo golema mera zavisi od razvojot i pridonesot na fizikata. fizi~ari. 2005 godina be{e proglasena za Svetska godina na fizikata. da se svrtat negativnite trendovi vo svetot i fizikata da se dobli`i do obi~niot ~ovek. Organizatorite gi povikuvaat site poedinci. Albert Ajn{tajn. nedovolno se ceni ulogata na fizikata vo sovremenite dostignuvawa. osvojuvaweto na vselenata i sli~no. Edno vakvo nesekojdnevno navra}awe na minatoto e odbele`uvaweto na 100. fakulteti. Zatoa. Niz aktivnostite vo 2005 godina treba da se odbele`i zna~eweto na ovoj genijalen um. site institucii i organizacii. ekonomskiot i tehni~kiot razvoj na op{testvoto. kako {to e iznao|aweto alternativni izvori na energija. u~ili{ta. da se navra}ame i da se potsetime na niv. nau~nici.. nau~ni laboratorii i istra`uva~ki centri. kako komunikaciite. univerziteti. Vo taa godina na hartija bea izneseni epohalnite idei na Ajn{tajn koi predizvikaa promeni vo sfa}aweto na prostorot i vremeto i otkrija edna nova vselena. kulturniot. 100 1/2005 .SVETSKA GODINA NA FIZIKATA Boce Mitrevski Vo javnoto mislewe preovladuva stavot deka fizikata e te{ka za izu~uvawe. ili gi znaeme kako nedela na .Informacii Obrazovni refleksii 2005 .. Naj~esto niv gi proslavuvame na istiot den po nekolku godini.

– aktivnosti posveteni za najmladite. – zapoznavawe na po{irokata javnost za proslavata i nastanite {to sleduvaat preku mediumite. fokusnoto rastojanie. – izlo`bi na fotografii. – poseti na muzei. rabotilnici. za talentiranite u~enici. nau~ni institucii i istra`uva~ki laboratorii. na primer. Vo niv vleguvaat vidni li~nosti od naukata. Vo negovata kreativna interpretacija mo`e da se zabele`at boite od spektarot. nau~nici i akademici. ekonomskiot razvoj i dr. potraga po talenti (sigurno nekade postoi nekoj „mal Ajn{tajn“). fizikata i drugite prirodni nauki. po~nuvaj}i od oktomvri 2004 godina do fevruari 2006 godina. zanimlivi tekstovi vo pe~atenite mediumi. seminari i tribini vo u~ili{tata i na fakultetite. prekr{uvaweto na svetlinata niz le}a. na vozilata za javen transport. astronomski opservatorii i planetarium. Na dr`avno nivo se formiraat nacionalni komiteti i organizacioni odbori preku koi se planiraat. – interaktivni demonstracii i eksperimenti na javni mesta za da se vidat ubavinite. – odr`uvawe na konferencii. posteri. 14 i 15 januari 2005 godina vo pretstavni{tvoto na Unesko vo Pariz. umetni~ki dela i sl. olimpijadi i kvizovi na najrazli~ni temi. na nivo na univerzitetite. – konferencii posveteni na obrazovanieto po fizika. fakultetite. 1/2005 101 . multimedijalni prezentacii na veb-stranici i drugi materijali povrzani so fizikata i prirodnite nauki. Informacii – popularni predavawa. natprevari. Logoto e vo boja. ~udata i sekojdnevieto vo fizikata. Crvenata osnova go pretstavuva minatoto. prostorno-vremenskata zakrivenost. {kola za astronomija. zelenata i `oltata gi povrzuvaat minatoto i sega{nosta. najgolemite predizvici za fizikata i prirodnite nauki vo 21 vek. – nau~no-popularni emisii na radio i televizija. bro{uri. a `oltoto za mir. zelenoto za napredok. da se vklu~at vo odbele`uvaweto i proslavata na Svetskata godina na fizikata. organiziraat i se sledat aktivnostite. povrzani so zna~ajni nastani i li~nosti od fizikata ili op{to od naukata. u~ili{tata i sl. logoto za Svetskata godina na fizikata. Predvideni se nastani na nacionalno i lokalno nivo. Zavisno od mo`nostite.idninata. nastavnici i profesori. so simboli {to asociraat na fizika ili logoto prika`ano pogore. opredeluvawe na radiusot na Zemjata. `enite vo fizikata i drugi temi. AKTIVNOSTI PREKU KOI ]E SE ODBELE@I SVETSKATA GODINA NA FIZIKATA Odbele`uvaweto na nastanot }e se slu~uva vo vremenski period od 500 dena. fizikata vo zemjite vo razvoj. maici. – merewe na nekoi veli~ini ili konstanti i povtoruvawe na nekoi eksperimenti {to imale klu~na uloga vo razvojot na fizikata. crnata dupka itn. naukata i op{testvoto. oficijalnite sve~enosti se predvideni za 13. Vo ramkite na ova odbele`uvawe }e bide odr`ana i XIII konferencija na Evropskoto dru{tvo na fizi~arite „Trendovi vo fizikata“ od 1115 juli 2005 godina vo Bern (3). – jubilejni izdanija na spisanija. fizi~ari. Vo odbele`uvaweto na Svetskata godina na fizikata ve}e se odvivaat ili se planirani najrazli~ni aktivnosti (3): – promocija preku bexovi. preskonferencii. zimski i letni {koli. sorabotka i timska rabota. po{tenski marki. ra~ni ~asovnici i sl. sekoja dr`ava se vklu~uva vo proslavata na ovoj nastan. Vo dokumentot na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii. a kako pokroviteli ~esto se javuvaat li~nosti koi se nositeli na visoki dr`avni funkcii. – prika`uvawe filmovi i odr`uvawe teatarski pretstavi so nau~na ili istoriska sodr`ina na javni mesta ili vo obrazovnite institucii. sinata boja gore . partnerstvo. na primer. kapacitetot. Umetni~kata smisla i s# ona {to gi povrzuva lu|eto i fizikata se sodr`at vo za{titniot znak.Obrazovni refleksii vie koi go ~itate ovoj tekst. promocija na knigi. plakati niz obrazovnite ustanovi.

January 2004. student.Martial Ducloy. Glavni nositeli na organizacijata i sproveduvaweto na aktivnostite se Dru{tvoto na fizi~arite na Republika Makedonija i Institutot za fizika pri Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje. The physics teacher.Svetska godina na fizikata. bilo kako u~enik. Bidete kreativni. The world year of physics in 2005. 2.Informacii Republika Makedonija aktivno se vklu~uva vo proslavata na 2005 godina . LITERATURA 1. sakate da bidete del od publikata ili del od nastanot. pobarajte pomo{ i aktivno u~estvuvajte vo odbele`uvaweto na 2005 . ne{to podgotveno ili sakate da podgotvite. nastavnik. UN declares 2005 International Year of Physics. Chuck Stone. roditel ili gra|anin. Europhysics news. Obrazovni refleksii 102 1/2005 . 3. 34/1 2003. Vol. 35/4 2004. I vie mo`ebi imate ideja.Svetskata godina na fizikata. Sigurno gi prepoznavte va{ite interesi i `elbi vo nekoja od ovie aktivnosti {to se vo tek ili {to }e sledat. Site aktivnosti se podgotvuvaat i koordiniraat preku Nacionalniot komitet i Organizacioniot odbor formirani za taa cel. 42. The world year of physics is on track! Europhysics news. Golem del od aktivnostite navedeni pogore }e se slu~uvaat i kaj nas. Pro{irete gi va{ite znaewa.

SLO – Institucija odgovorna za kreirawe na nastavnite planovi i programi. resursite za razvoj na gra|anskoto obrazovanie. Vo posledno vreme mnogu zna~ajni se soznanijata {to se dobivaat preku razmena na iskustvata so drugi zemji od Evropa i svetot. za sorabotkata na vladiniot i nevladiniot sektor so metodologijata na kvalitetnoto rakovodewe na gra|anskoto obrazovanie vo Holandija. kako i informati~- 108 1/2005 . bea poseteni slednive institucii: Ministerstvoto za obrazovanie vo Hag. Pritoa be{e ovozmo`eno zapoznavawe so nacionalnite planovi i programi vo obrazovanieto. Za uspe{nata rabotna poseta na Holandija na rabotnata grupa od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. CITO – Nacionalen centar za kreirawe na obrazovni programi i nivno ocenuvawe. Rabotnata poseta trae{e pet dena i ima{e bogata programska sodr`ina. Celta na posetata be{e da se ovozmo`i pro{iruvawe na znaewata za rabotnata sredina vo Evropa. }e stane zbor vo sledniot prilog. Biroto za razvoj na obrazovanieto i CRS. Programskite sodr`ini na rabotnata poseta bea soodvetno odbrani za da im se ovozmo`i na ~lenovite na rabotnata grupa da gi spodelat ideite i prakti~nite primeri i da se zdobijat so novi soznanija za realizacijata na gra|anskoto obrazovanie vo Holandija. kako i dve u~ili{ni ustanovi. ulogite i odgovornostite na site u~esnici vo obrazovanieto. Katoli~kite slu`bi za pomo{ (CRS) vo sorabotka i so stru~na poddr{ka od Me|unarodnata agencija za rekonstrukcija i razvoj. Pokonkretno. APS – Nacionalen centar za razvoj na obrazovanieto vo Utreht. Pedago{kiot fakultet vo Amsterdam. a seto toa zna~ajno da pridonese za dobivawe na novi idei za implementacija na teorijata i praktikata vo gra|anskoto obrazovanie na site nivoa na na{iot obrazoven sistem. od 17 do 23 avgust 2003 godina ja organiziraa i finansiski ja poddr`aa ovaa studiska poseta. Podra~nata edinica na Ministerstvoto za obrazovanie i Centarot za poddr{ka na u~ili{tata vo Utreht. metodite na nastavata. so mnogubrojni rabotni sostanoci i poseti na mnogu zna~ajni institucii i organizacii od oblasta na obrazovanieto.Informacii Obrazovni refleksii ZA MODELITE NA SLEDEWE I STRU^NA PODDR[KA NA GRA\ANSKOTO OBRAZOVANIE VO HOLANDIJA Golubina Gor|ievska Mika Ilieva kata tehnologija kako alatka za u~ewe na gra|anskoto obrazovanie vo u~ili{tata vo Holandija.

4. Tie imaat pravo na izbor na sodr`ini.Obrazovni refleksii [TO DOZNAVME I [TO MO@EME DA PLANIRAME VO IDNINA 1. U~ili{teto postavuva celi za gra|anskoto obrazovanie i vo procesot na postignuvawe na tie celi mnogu uspe{no funkcionira u~eni~kata zaednica. intenzivno se u~at gra|anskite vrednosti i u~eweto se vodi so nova paradigma: @ivotot e dvi`ewe. Informacii 7. Vo nacionalnata strategija za obrazovanieto vo Holandija na u~ili{tata im se dadeni golema samostojnost. Doznavme deka gra|anskoto obrazovanie ima celosna poddr{ka od instituciite koi se zadol`eni za toa. 3. tehniki i uslovi za u~ewe. • vgradenost na soodvetni sodr`ini vo oddelni nastavni predmeti. 5. 1/2005 109 . U~enicite preku svoite soveti i drugite formi na u~eni~ko organizirawe u~estvuvaat vo kreiraweto na `ivotot i rabotata vo u~ili{teto. •vo vid na posebni nastavni predmeti so u~enicite od 5 do 16 godini. Gra|anskoto obrazovanie e so podolga tradicija i e vo postojan razvoj i usovr{uvawe. 2. ZABELE[KA: Site steknati iskustva i soznanija mo`at da pomognat za natamo{no razvivawe i usovr{uvawe na gra|anskoto obrazovanie vo Republika Makedonija. Sodr`inite na gra|anskoto obrazovanie se vgradeni vo programite na pedago{kite fakulteti. Gra|anskoto obrazovanie vo holandskiot obrazoven sistem se realizira niz slednive aspekti: • opredeluvawe na nacionalnite prioriteti. Se zapoznavme so mnogu prakti~ni primeri na realizacijata na gra|anskoto obrazovanie vo u~ili{tata vo lokalnata sredina i na~inot na poddr{kata {to ja davaat Ministerstvoto za obrazovanie i drugite stru~ni obrazovni institucii. a nastavnikot e toj koj ima vlijanie vrz idninata 6. • razviena sorabotka na u~ili{tata so roditelite i lokalnata sredina. • u~enicite u~estvuvaat vo donesuvaweto na odlukite vo u~ili{teto. odgovornost i prava.

Sekoj od trudovite pretstavuva odraz na poleto na interesot na avtorite i dava delumen uvid vo problematikata koja ja preokupira nivnata nau~no-istra`uva~ka rabota. pravci. {to ja poka`uva tendencijata na Institutot za sledewe na sovremenite tekovi vo psiholo{kata misla. va`nosta na nastavnikot vo sozdavaweto na klima na intelektualna qubopitnost i sloboda vo misleweto i karakteristikite na mislovnite aktivnosti koi se javuvaat pri aktivnoto u~ewe. izdaden e zbornik na trudovi koi se delo na sega{nite. Vo ovoj prikaz. osposobuvawe za samostojno u~ewe. uka`uva na toa deka u~enicite ja do`ivuvale oddelenskata klima kako prijatna. no i vo naukata voop{to. no za da bidat efektivni i po~esto primenlivi. Eden del od tekstovite se naso~eni kon novite problematiki vo obrazovniot proces i uka`uvaat na mo`nostite za koristewe na psiholo{kite soznanija so cel da se unapredi kvalitetot na obrazovanieto. za polesna razrabotka na trudovite. na psiholo{kite soznanija im nedostasuva pocvrsta didakti~ka dimenzija. Vigotski i Bruner. So cel da se dobie slika za osobenostite na interaktivnata nastava. no istovremeno posakuvaat pomalku natprevar i doka`uvawe pome|u sou~enicite. porane{nite i idnite profesori (vo momentov asistenti) koi minale odreden period od svojot raboten vek na Institutot za psihologija. novite idei.30 godini od osnovaweto na Institutot za psihologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. vesela i zadovoluva~ka i ocenile deka me|u sebe se prijatelski povrzani. li~niot razvoj na poedincite.Obrazovni refleksii Informacii PRIKAZ NA ZBORNIKOT: 30 GODINI INSTITUT ZA PSIHOLOGIJA Ana Mickovska Po povod jubilejot . Psihosocijalnata klima vo oddelenieto e definirana kako slu~uvawa vo oddelenieto odredeni od karakterot i intenzitetot na me|usebnite odnosi. Avtorkata zaklu~uva deka (inter)aktivnoto u~ewe i nastava ovozmo`uvaat: pobuduvawe na vnatre{nata motivacija. Podatocite od ova ili sli~ni istra`uvawa mo`at da 1/2005 103 . Istra`uvaweto sprovedeno na 171 u~enik od ~etvrto oddelenie. tie }e bidat grupirani vo nekolku kategorii spored nivnata sodr`ina. kako i karakteristikite na obrazovniot sistem. Istra`uvaweto na Orhideja [urbanovska na problemot na psihosocijalnata klima kaj osnovno{kolcite pretstavuva nadovrzuvawe na trendot na prou~uvawe na faktorite koi vlijaat na efikasnata nastava. Golem broj od izbranite temi gi reflektiraat novite struewa vo psihologijata. metodi. me|u drugoto. vo tekstot na globalen na~in se opi{ani: metodite za izveduvawe na interaktivnata nastava i u~ewe. budewe na samodoverbata i razvivawe na kreativnosta. Ru`ica Kerami~ieva gi analizira poimite interakcija i u~ewe vo sovremenata nastava koristej}i gi teoriite na Pija`e.

Tie vo najgolema mera se opredeleni od strana na op{testvenite institucii. Rezultatite poka`uvaat deka so zgolemuvawe na sebe-po~ituvaweto se zgolemuva i motivot za postignuvawe. Profesorot Tome Nikoloski gi analizira promenite vo odnos na karakteristikite na trudot. Poradi toa. Vo svojot trud Blagoja Janakov pravi analiza na najzna~ajnite `ivotni zada~i so koi lu|eto se soo~uvaat. ovde i sega. Tradicionalnata nauka do skoro ne go izu~uva{e transcedentalnoto „jas“. preovladuvawe na pozitivni ~uvstva). kako i vo neusoglasenosta na definiciite vo pogled na predmetot na ocenuvawe. Kiro Poposki pravi analiza na faktorite od koi zavisi kvalitetot vo obrazovanieto. Od procenuvanite dimenzii na sebe-po~ituvaweto otkriena e vrska pome|u odnosot kon uspehot vo studiraweto i motivot za postignuvawe. Asistentite Katerina Naumova. kako relativno stabilna dispozicija na li~nosta i sebe-po~ituvaweto kako stav na sebe-vrednuvawe na primerok od 137 ispitanici. sebeostvaruvaweto preku izborot na `ivotnite zada~i i razvojot na motivot za postignuvawe. Ova e komplicirana zada~a. koe pretstavuva duhovno transcedentirawe koe se prostira nadvor od Obrazovni refleksii prostorot i vremeto. Kako najzna~ajni faktori koi vlijaat vrz objektivnosta na ocenkata se naveduvaat: faktorite koi vlijaat vrz manifestiraweto na znaeweto od strana na u~enikot. no sepak postojat nekoi koi mo`at da se izdvojat kako pozna~ajni i zaedni~ki za najgolemiot broj lu|e.Informacii im pomognat na nastavnicite vo organiziraweto ili evalvacijata na vospitno-obrazovnata rabota. Dva od trudovite se odnesuvaat na faktorite koi vlijaat na efektivnosta na rabotnoto mesto. Najgolemite slabosti na ocenuvaweto avtorot gi locira vo na~inot na mereweto na znaeweto koj se vr{i so pomo{ na skali na ocenki ~ii kategorii na se ednozna~no definirani. treba da pretstavuvaat standardite za preduslovite. Olga [kari} ja obrabotuva problematikata povrzana so razvojot na „vi{noto jas“. Slednite trudovi se zanimavaat so temi koi se odnesuvaat na razvojot na li~nosta. Ana Frichand i Biljana Bla`evska ja prou~uvale povrzanosta me|u motivot za postignuvawe. faktorite povrzani so nastavnikot koga toj se javuva vo uloga na instrument za merewe na znaeweto i faktorite povrzani so na~inot/tehnikata na ispituvawe na znaeweto. Od ovie tehniki. no i na sozdava~ite na obrazovnata politika vo zemjata. koi imaat za cel da sozdadat li~nost po nivna mera. Profesorot Janakov gi izdvojuva i dava opis na slednive: dobruvaweto (dobro `iveewe. pred s#. predlaga avtorot. li~niot razvoj (sebeostvaruvawe i sovr{enstvo) koj e razli~no definiran od strana na razli~nite psiholo{ki teorii i religiski pravci i postignuvaweto na qubov i zaedni{tvo. preku razvojot na svoeto jas. procesot i rezultatite vo obrazovanieto. Trudot na Zoran Stojanovski pretstavuva prodol`uvawe na negoviot dolgogodi{en interes za faktorite koi vlijaat vrz ocenuvaweto na znaewata na u~enicite. me|u~ove~kite odnosi i efektivnosta na rabotnicite po vo- 104 1/2005 . treba da se izdvoi ona {to e zaedni~ko vo nivnite potrebi i o~ekuvawa i vrz osnova na toa da se definiraat dolgoro~nite i kratkoro~nite celi na u~ili{teto. denes sfa}aweto za postoeweto na ovoj entitet e s# poprifateno. bidej}i za toa e potrebna promena vo perspektivata od koja se gleda na razvojot. naukata zapo~nuva da gi prifa}a metodite za razvoj na „vi{noto „jas“ koi dosega bile asocirani so religijata. avtorkata go opi{uva procesot na isceluvawe preku is~istuvawe na zatemnetiot um po pat na isihaizam. no ne uka`uvaat na vrskata pome|u motivot za postignuvawe i sebe-prifa}aweto. {to mo`e da se zabele`i i preku vklu~uvaweto na spiritualnata inteligencija vo sistemot na ve}e priznatite intelektualna i emocionalna inteligencija. studenti na Filozofskiot fakultet. Tie za sekoja li~nost se individualni. Osnova za obezbeduvawe i vrednuvawe na sakaniot kvalitet. no vo posledno vreme s# pove}e se zemaat predvid i individualnite karakteristiki na sekoja edinka i nejzinite razvojni potrebi. za da se sozdade kvalitetno obrazovanie koe e po merka i na individuite i na op{testvoto. {to za mnogu lu|e pretstavuva glaven ~initel na dobrosostojbata. poradi neusoglasenosta pri utvrduvaweto na obrazovnite potrebi i o~ekuvawa. No. Spored toa.

a osobeno se zadr`uva na teorijata na Robert Sternberg. Profesor Violeta Arnaudova go zapo~nuva svojot trud so konstatacijata deka vo psiholo{kite krugovi e s# pozastapeno sfa}aweto deka kreativnosta e generi~ko svojstvo na ~ovekot.Obrazovni refleksii veduvaweto na kompjuterizacijata vo organizaciite. identifikacija so organizacijata i lojalnost kon nea) koi proizleguvaat od novite oblici na rabota. bidej}i na toj na~in golem del od kreativno-produktivnite lica ostanuvaat neidentifikuvani i zanemareni. preku nadminuvawe na dotoga{noto ednodimenzionalno sfa}awe na intelektualnata nadarenost. Ova tvrdewe e doka`ano so mnogubrojni istra`uvawa koi poka`ale deka vo situacija na pozitivna afektivnost. kreativna produkcija i prakti~ko dejstvuvawe. Potpiraj}i se na svoeto Informacii tvrdewe deka intelektualnata nadarenost ne mo`e da se razbere nadvor od socio-kulturniot kontekst. Elisaveta Sarxoska gi ispituva potrebata za postignuvawe i grupnoto pripa|awe kako psihosocijalni faktori na stavot kon parite kaj lica koi se zanimavaat so finansisko rabotewe. sistemati~no analizirawe na site relevantni drazbi. Sledstveno na toa. kreativen stil i emocionalni karakteristiki na li~nosta koi se relevantni za procesot na tvorewe. dodeka. zavisi od interakcijata me|u afektivnite sostojbi i memori~kite procesi. bidej}i uka`uva na pregolama fiksiranost na materijalnite beneficii od organizacijata. rabotnata memorija raspolaga so pogolemi kapaciteti. Vakvata konstatacija uka`uva na mo`nosta za ve`bawe i podobruvawe na kreativnite potencijali. Kra~fild i nivnite sorabotnici) se prika`ani vo tekstot. toj se zalaga za nadminuvawe na psihometriskiot pristap vo identifikuvawe na nadarenosta. Trudot na profesor Mihajlo Popovski. a ne samo ekonomskite i tehni~kite kriteriumi. koj oformuva nov pravec vo prou~uvaweto na inteligencijata. ~ovekovata inteligencija se temeli na tri supprocesi: metakognicija. rabotnata memorija e pove}e orientirana kon detali. Interesot na Ognen Spasovski e vo nasoka na izu~uvawe na interakcijata na memori~kite procesi i afektivnite sostojbi. vo su{tina site pridonesuvaat kon uspe{no eliminirawe na vnatre{nite i nadvore{nite blokadi. Za taa cel psiholozite sozdadale sistemi za aktivirawe na kreativniot potencijal. kolku trajno i na koe nivo. i intelektualnata nadarenost ja so~inuvaat tri supteorii: komponentna. Eden del od avtorite se interesiraat za kognitivnoto funkcionirawe na li~nosta i razvojot na nejzinite kreativni potencijali. kako i prednostite (brza i lesna dostapnost na informaciite) i nedostatocite (nedostatok od li~en kontakt. Elena A~kovska-Le{kovska dava pregled na kognitivniot priod vo izu~uvaweto na nadarenosta. treba da se vodi smetka za toa dali so toa }e se zadovolat psiholo{kite potrebi na lu|eto na rabota. ispitanicite razvivaat adekvaten kognitiven stav vo smisla na objektivno procenuvawe na parite kako motivator za rabota i adekvaten li~en razvoj. iskustvena i kontekstualna. Spored nego. Pojdovnata ideja e deka toa koi procesi }e bidat zapomneti vo dadena situacija. dodeka previsokata bihevioristi~ka lojalnost ne e po`elna. koe se razviva vo interakcijata na stimulativnata sredina i li~nata anga`iranost. sozdavawe na kreativni ve{tini. bidej}i intrinzi~ki ja motivira li~nosta za visoka produktivnost. Pretpostavkata od koja trgnuva e deka adekvatniot stav kon parite vodi kon efikasno rabotewe. a sledstveno na toa. pri negativna afektivnost. Avtorot zaklu~uva deka pred da se vovede informati~ka tehnologija vo organizacijata. {to pridonesuva kon optovaruvawe na kapacitetite na rabotnata memorija. Trudot pretstavuva opis na promenite koi nastanuvaat otkako vo rabotata }e se vovede kompjuterizacija. Pogolemiot broj na istra`uvawa go naso~u- 1/2005 105 . Vo pogled na ispituvaniot primerok rezultatite uka`uvaat deka vrz osnova na visokata potreba za postignuvawe. visokata afektivna lojalnost se smeta za pozitivna. del od koi (na Torans. so cel spravuvawe so situacijata. Olton. pak. pretstavuva razrabotka na vlijanieto na kognitivnite procesi koi go opredeluvaat vlijanieto na odlu~uvaweto vo odredena situacija vrz prosocijalnoto odnesuvawe na li~nosta. a operaciite za koi e odgovorna se pofleksibilni. Tie iako na~elno se razlikuvaat.

Otkriva deka najgolema pre~ka za spremnosta za pomiruvawe e postoeweto na nacionalisti~ki i etnocentri~ni stavovi i negativni stereotipi za drugata nacionalnost. celi i zada~i. Kako osnoven problem na ovie lica ja naveduva nesrazmernosta me|u sposobnostite na deteto i barawata postaveni od sredinata. Interesno e i toa {to negativnite proceni pove}e se upatuvaat kon ma`ite. dodeka imaweto na prijateli od drugata nacionalnost i spremnosta za prifa}awe na voenite zlodela napraveni od sopstvenata grupa se zna~ajno povrzani so spremnosta za pomiruvawe. Miroslava Nikoloska pravi pregled na odnosot kon vrednostite od strana na najzna~ajnite psiholo{ki pravci. Vo tekstot se navedeni najzna~ajnite od ovie procesi: percepcijata na nevolja. pretstavnicite na biheviorizamot smetale deka tie se relativni i zavisat od procenite na sredinata. {to go dava zadovolstvoto pri 106 1/2005 .). dodeka traumatskite iskustva ne se zna~ajna pre~ka za pomiruvawe na individualno nivo. ve{tinite za razre{uvawe na interpersonalni problemi (osetlivost za problemite. Vo prviot tekst. pak. Miko{ Biro i Nikolina Kenig vo svoite trudovi obrabotuvaat razli~en aspekt na predrasudite i stereotipite kon odredeni etni~ki zaednici. no sepak ima oformeno prepoznatliv predmet. atribuciite (odreduvawe na lokusot na kontrola na tu|ite nevolji. zazemaweto tu|o gledi{te. Avtorkata na prviot tekst se obiduva da ja definira oblasta na psihosocijalnata rabota. reedukacija na psihomotorikata itn. dodeka za humanistite tie se centralen poim. tuku i vo promenata na op{testvenite aspekti na `ivotnata situacija. rabotata na terapevtot e ne samo vo prevencijata i terapijata. Profesorkata Taka{manova.Informacii vale vnimanieto kon efektite na poedine~ni mehanizmi i procesi koi mo`at da go opredelat odlu~uvaweto vo dadena prosocijalna situacija. no vo isto vreme si poigruva so formite i prividnoto naru{uvawe na harmonijata. a primenata na metodite i teoretskite pristapi e fleksibilna. Kako najzna~aen faktor protiv pomiruvawe se javuva ~uvstvoto na diskriminiranost. no i ma`ite se tie koi po~esto pravat negativni proceni. poradi {to multidisciplinarniot tim koj raboti na nivniot razvoj treba da ima za krajna cel: pro{iruvawe na detskoto egzistencijalno pole. avtorot go istra`uva vlijanieto na traumatskite iskustva (proceneti objektivno i subjektivno) kaj grupa begalci za vreme na vojnata vo biv{a Jugoslavija i nivnite vrednosni sistemi koi ja odreduvaat spremnosta za pomiruvawe so „protivni~kata“ strana. Vo tekstot e nakratko opi{an tretmanot koj im e potreben na decata so te{ka mentalna retardacija za da go postignat maksimumot vo svojot razvoj vo soglasnost so svoite mo`nosti. kako disciplina koja pripa|a i na psihologijata i na socijalnata rabota. steknuvawe novi `ivotni naviki i iskustva. Rezultatite ja potvrduvaat pretpostavkata deka stereotipot za grupata e. muzikata e bazirana na zakonot na pregnantnost. procenuvawe na posledicite). analizata na potencijalnite tro{oci i dobivki od pomagaweto i moralnoto rasuduvawe. koj e vkorenet vo uslovite na ~ovekovata egzistencija. Vladimir i Milkica Ne{i} vo svojot trud gi opi{uvaat razlikite vo na~inite na tolkuvawe na muzikata od strana na nekolku razli~ni psiholo{ki pravci. Vo tekot na razvojot na psihologijata kako nauka. Trudovite na profesorkite Verica StamenkovaTrajkova i Tatjana Taka{manova odat podaleku od tra- Obrazovni refleksii dicionalnite psiholo{ki oblasti i obrabotuvaat temi koi se smetaat za interdisciplinarni. Vtoriot tekst se zanimava so sporeduvawe (analizirawe) na intergrupnata percepcija spored rodovata dimenzija na grupa od studenti etni~ki Makedonci i Albanci. zna~eweto na vrednostite bilo razli~no percepirano. Tie naveduvaat deka spored ge{talt psihologijata. vsu{nost. stereotip za ma`ite koi se nejzini pripadnici. generirawe re{enija. dodeka psihoanalizata priznavala objektivni i subjektivni vrednosti. intencionalnosta ili kontrolabilnosta itn. no toj ~esto se prenesuva i na `enskiot pol koga grupite ne se vo me|useben kontakt ili ne se do`ivuvaat kako zagrozuva~i na identitetot. dava opis na razvojno-dinamskiot pristap vo tretmanot na deca so te{ka mentalna retardacija. Taa se razlikuva od psiholo{kata pomo{ po toa {to vo fokusot e aktuelnata situacija na klientot.

nameneto da gi ispita stavovite. tuku i za lica od drugi oblasti vo koi psihologijata nao|a primena. karakteristikite na moderatorot (poznavawe na predmetot i razvieni interpersonalni ve{tini) i na~inite na analiza na podatocite. a so toa i na funkcijata na nau~nite rabotnici. Istovremeno trudovite pomesteni vo nego se interesno i korisno ~etivo ne samo za psiholozite. ~uvstvata. relativno trajni i konzistentni. se obiduva da ja potvrdi po~etnata pretpos- Informacii tavka deka stabilnosta vo individualnoto odnesuvawe pretstavuva funkcija na stabilnosta vo strukturata na li~nosta. preku analiza na razli~ni definicii na li~nosta (na Olport. 1/2005 107 . taa pretstavuva funkcija na stabilnosta vo personalnata struktura. ramnomernoto spodeluvawe na mo}ta pome|u ekspertite i korisnicite na psiholo{ki uslugi itn.kriti~kata psihologija. koi nudat opis na psiholo{kite pojavi. veruvawata.Obrazovni refleksii vospriemaweto na muzi~koto delo. iskustvata i reakciite na lu|eto na na~in koj e nedostapen koga se koristat klasi~nite tehniki na anketirawe. So toa toj e vo dobra smisla pokazatel za razvojot na psiholo{kata nauka kaj nas i nejzin promotor. Avtorkite ja sporeduvaat tradicionalnata i kriti~kata psihologija i kako najzna~ajni karakteristiki na vtorata gi izvlekuvaat: razbiraweto na znaeweto kako socijalna konstrukcija. Spored kriti~kata psihologija. namesto kako agensi na socijalna kontrola. Ajzenk). svetot koj ja opkru`uva. istaknuvaweto na marginalnite grupi. Katel. taa ostanuva konstantna. Zbornikot pretstavuva retka mo`nost na edno mesto da se najdat sovremeni i visokostru~ni trudovi od oblasta na psihologijata na avtori od Makedonija. Venka Simovska i Emilija Georgievska davaat prikaz na eden od najnovite pravci vo sovremenata psiholo{ka misla . koja od svoeto pojavuvawe gi preispituva tradicionalnite na~ini na gledawe na li~nosta. decentraliziranosta na subjektite. psiholozite treba da dejstvuvaat kako katalizator na pozitivna socijalna promena. Personalnata struktura ima silna rezistentnost na promeni i vo otsustvo na situacii ili uslovi koi induciraat specijalni promeni. i treba pove}e da se koristat so kvalitativni prou~uvawa. Profesorot Jakov Lazaroski. tie ja potvrduvaat pretpostavkata deka koga edna{ }e se vospostavi stabilnosta vo odnesuvaweto. podgotovkata na pra{awata. Profesor Violeta Petroska-Be{ka gi opi{uva metodolo{kite osobenosti na fokus grupite kako pomo{no sredstvo vo istra`uvaweto. Od analizata zaklu~uva deka za site navedeni definicii e zaedni~ko deka crtite na li~nosta se op{ti dispozicii. koi se manifestiraat vo odnesuvaweto. za razlika od opsednatosta na tradicionalnata psihologija so prosto kvantificirawe koe ne vodi kon novi soznanija. Vo tekstot se opi{uvaat: na~inite na formirawe na grupite (nameren primerok sostaven od poedinci bogati so informacii). Odnosot na psihoanaliti~kiot pristap e sosema poinakov i toj na umetnosta (vklu~itelno i muzikata) gleda kako na odbranben mehanizam (sublimacija ili regresija vo slu`ba na „jas”) ili kako na na~in za do`ivuvawe na katarza. Tie se koristat za da gi iznasat na povr{ina razlikite vo mislewata na poedincite vo grupen kontekst. holisti~koto definirawe na problemite.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful