SLOVENSKI FOLKOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

SERBIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS

INSTITUTE FOR BALKAN STUDIES
SPECIAL EDITIONS 101

SLAV FOLKLORE AND FOLKLORE STUDY AT THE TURN OF THE MILLENNIA
COLLECTED PAPERS from the international scientific symposium held 2–6 October 2006
Editor LJUBINKO RADENKOVI] Editor in Chief NIKOLA TASI] Full Member of Academy Director, Institute of Balkan Studies

Belgrade 2008

SRPSKA AKADEMIJA NAUKA I UMETNOSTI

BALKANOLO[KI INSTITUT
POSEBNA IZDAWA 101

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA
ZBORNIK RADOVA sa me| unarodnog nau~nog simpozijuma odr`anog 2–6. oktobra 2006. godine
Urednik QUBINKO RADENKOVI] Odgovorni urednik Akademik NIKOLA TASI] Direktor Balkanolo{kog instituta

Beograd 2008

Ure| iva~ki odbor dopisni ~lan SANU Nada Milo{evi}-\or| evi}, akademik Miroslav Panti}, prof. dr Qudmila Popovi} i dr Qubinko Radenkovi} Recenzenti dopisni ~lan SANU Nada Milo{evi}-\or| evi} i akademik Miroslav Panti} ISBN 978–86–7179-057–4

Zbornik se objavquje u okviru rada na projektu „Narodna kultura Srba u slovenskom i balkanskom kontekstu“, br. 147047, koji u celini finansira Ministarstvo nauke Republike Srbije

SADR@AJ

POGLED NA SLOVENSKU FOLKLORISTIKU (Qubinko Radenkovi}) . . . . . . . . . . . . . . .
I. FOLKLOR I FOLKLORISTIKA U SLOVENSKIM ZEMQAMA

7

Tanas Vra`inovski (Skopje): Polovina vek makedonska folkloristika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Radost Ivanova (Sofià): Bãlgarskata folkloristika me`du dve stoletià. Posti`enià i perspektivi . . . . . . . . . . . . . . . Katà Mihaèlova (Sofià): Terenni prou~vanià, arhivizirane i publikuvane na folklorni materiali v Bãlgarià . . . . . . Ljiljana Marks, Ivan Lozica (Zagreb): Folkloristi~ka istra`ivanja u Hrvatskoj u 20. stolje}u . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Alàksandr Marozau (Mšnsk): Belaruskaà falâklarástáka 90-h gg. HH — pa~atku HHI stagoddzàu: vánškš š perspektává razvšccà . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nada Milo{evi}-\or|evi} (Beograd): Srpski folklor na razme| i dva milenijuma. Osvrt na istoriju istra`ivawa . . . . Ra~ko Popov (Sofià): Bãlgarskata etnologià v perioda na prehoda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jana Posp i {ilov a , Marta Toncrov a ( Brno ): Sou~asn y stav a vyvojove tendence v ~eske folkloristice . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zuzana Profantov a ( Bratislava ): Folkloristika na Slovensku . Recentne vysledky z prelomu tisicro~ia . . . . . . . . . . . . . . . . . . Marija Stanonik (Ljubljana): Slovenska slovstvena folklora in slovstvena folkloristika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krzysztof Wrocáawski ( Warszawa ): Folklorystyka polska — najvieksze osiagniecia i perspektywy . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

15 33 43 55

79 89 111 121 139 155 185

II. NEKA PITAWA SAVREMENE SLOVENSKE FOLKLORISTIKE

Andreè Moroz (Moskva): Ot polevogo issledovanià k arhivu. Principá arhivacii folâklornáh materialov v rossièskoè folâkloristike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Olesà Bršcina (Kiòv): Zmšna tekstologš~nih modeleè v ukraònsâkšè folâkloristicš HIX–XX st. (za materšalami publškacšè prozovogo folâkloru è arhšvnih kolekcšè) . . . . Qudmila Popovi} (Beograd): Zna~aj folklorne gra| e za kognitivna istra`ivawa jezi~ke slike sveta . . . . . . . . . . . Oksana Mikitenko (Kiòv): Etnopoetika àk problema su~asnoò folâkloristiki (na materšalš ukraònsâkoò ta pšvdenoslov’ànsâkoò tradicšè pohovalânogo oplakuvannà) . . . . . . . Qubinko Radenkovi} (Beograd): „Teonimi“ u slovenskom folkloru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sne`ana Samarxija (Beograd): Prou~avawa epske biografije u srpskoj folkloristici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bo{ko Suvajxi} (Beograd): Usmeno pevawe o hajducima u ju`noslovenskom kontekstu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Miodrag Maticki (Beograd): Zna~aj poslovica za folkloristiku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mirjam Mencej (Ljubljana): Pozicija pripovedovalca v naracijah o ~arovni{tvu. Problemi v komunikaciji med terensko raziskavo ~arovni{tva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Milo{ Lukovi} (Beograd): Poetska i realna toponimija u srpskoj epskoj poeziji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jovanka \or|evi}-Jovanovi} (Beograd): Zanimawe za slovenski folklor u Gr~koj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
III. IZ SRPSKE KWI@EVNE ZAOSTAV[TINE

201

211 229

251 265 281 303 315

323 339 365

Miroslav Panti} (Beograd): Rukopis „Zbornik (Antologija) la`ne narodne poezije“ Vojislava M. Jovanovi}a . . . . . . . . . Vojislav M. Jovanovi} (Beograd): Zbornik la`ne narodne poezije (rukopis nacrta neostvarenog izdawa) . . . . . . . . . .

379 383

POGLED NA SLOVENSKU FOLKLORISTIKU

POGLED NA SLOVENSKU FOLKLORISTIKU
Ova kwiga predstavqa zbornik referata koji su podneti na istoimenom me| unarodnom nau~nom simpozijumu, odr`anom u Beogradu, Kraqevu i Mataru{koj Bawi od 3–6. oktobra 2006. godine. Organizator simpozijuma bio je Balkanolo{ki institut SANU u Beogradu, uz podr{ku Komisije za folklor pri Me| unarodnom komitetu slavista, Odbora za narodnu kwi`evnost SANU i Narodnog muzeja u Kraqevu. Simpozijum je okupio istaknute predstavnike folkloristike iz 11 slovenskih zemaqa. U wegovom radu, kao ~lan Komisije za slovenski folklor, u~estvovao je i dr I~iro Ito, gost iz Japana. Prevashodni ciq simpozijuma a i ovog zbornika radova jeste analiza stawa folkloristike u svakoj slovenskoj zemqi ponaosob i vrednovawe dosada{wih glavnih rezultata u zapisivawu, arhivirawu i istra`ivawu nacionalnog folklora. Drugi postavqeni ciq jeste analiza nekih aktuelnih pitawa folklora, kao {to su: postojawe nepouzdanih zapisa folklora i raznih vrsta mistifikacija (koji predstavqaju balast u folkloristici i navode na pogre{na tuma~ewa ne samo folklora ve} i istorije duhovne kulture slovenskih naroda); predmet i opseg dana{we folkloristike; zna~aj regionalnih istra`ivawa folklora; stvarawe elektronskih baza podataka i na~ini wihovog pretra`ivawa itd. Shodno navedenoj zamisli, ovaj zbornik ima tri odeqka. U prvom (Folklor i folkloristika u slovenskim zemqama) izdvojeno je 11 radova, koji daju preglede i ocene dosada{wih va`nijih rezultata u prikupqawu, objavqivawu i izu~avawu folklora u devet slovenskih zemaqa. Ovi radovi su svrstani po azbu~nom redu wihovih autora. U drugom odeqku (Neka pitawa savremene slovenske folkloristike) svoje mesto su na{li radovi o aktuelnim pitawima slovenskog folklora, onako kako su ih uo~ili i izlo`ili autori tih radova. Ovi prilozi razvrstani su od op{tijih prema u`im temama.

8

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

Tre}e poglavqe (Iz srpske kwi`evne zaostav{tine) donosi obiman prilog iz rukopisne zaostav{tine Vojislava M. Jovanovi}a, istaknutog istra`iva~a raznih falsifikata, kako srpskog tako i evropskog folklora, koju ~uva akademik Miroslav Panti}. To je anotirana bibliografija zbirki usmene kwi`evnosti i pojedina~nih priloga u ~asopisima, u kojima je V. Jovanovi} na{ao neautenti~ne zapise (kwi`evna obrada, domi{qawa, krivotvorewa). Sticaj okolnosti u~inio je da u pregledu dostignu}a u izdavawu i istra`ivawu folklora nema osvrta na stawe tog pitawa u Rusiji. Saznawa o razvoju folkloristike i wenom savremenom stawu u ovoj najve}oj slovenskoj zemqi mogu se na}i, pored ostalog, u preglednom radu V. E. Guseva, objavqenog pre 10 godina (Gusev 1988: 357–369). Novije rezultate pak, najboqe odslikava trotomni zbornik radova sa Prvog sveruskog kongresa folklorista, odr`anog u Moskvi i Snegirima, 2006. godine (PVKF 2006/I–III). * * *

Danas se slovenska folklorista suo~ava sa nizom pitawa, ali svakako najva`nija jesu granice wenog predmeta i metode istra`ivawa, jer od toga zavisi i wen, nedovoqno jasan status me| u humanisti~kim naukama. Uzrok tome le`i u razli~itim tuma~ewima pojma „folklor“. Naj{ire je prihva}eno shvatawe da je „folklor“ sinonim za „usmenu (narodnu) kwi`evnost“ i da se na wega primewuje pojmovni sistem teorije kwi`evnosti, pre svega podela na rodove i vrste. Po tom shvatawu folklor ~ini lirika (obredne i neobredne lirske pesme), epika (epske pesme, balade, pripovetke i predawa), slabo razvijena narodna drama i paremiolo{ke forme (poslovice, izreke, zagonetke, pitalice). Van ovoga ostaju jo{ neki oblici de~jeg folklora (brzalice, razbrajalice i sl.), zatim basme i narodne molitvice. Ovde se predmet folklora uvek svodi na neku vrstu verbalnog teksta (i paremiolo{ke forme predstavqaju minimum teksta), koji se do momenta zapisivawa pamtio i usmeno prenosio u granicama nekog kolektiva. Priroda pam}ewa i usmenog preno{ewa kroz du`i period vremena uticala je da se folklorni tekst, po pravilu, javqa u nizu varijanata. Ukoliko ta odlika nedostaje, onda se radi ili o veoma retkom primeru ili o individualnoj tvorevini, koja je samo imitacija folklornog teksta. Paralelno uz ovako shva}eni folklor, razvija se folkloristika koja za predmet istra`ivawa uzima narodnu muziku i igru (tzv. et-

POGLED NA SLOVENSKU FOLKLORISTIKU

9

nomuzikologija, etnokoreologija), dok dekorativnu stranu izu~ava narodna umetnost. Svo| ewe folklora samo na verbalnu, ili samo na muzi~ku, ili likovnu komponentu protivno je wegovom karakteru sinkreti~nosti, kojim se on ~esto ispoqava i koji je u nauci ve} davno uo~en. Svo| ewe obrednog folklora samo na verbalni deo dovodi do gubitka osnovnih zna~ewskih elemenata va`nih za razumevawe poruke, radi koje on i postoji. Re{ewe ovog pitawa dala je semiotika, a kasnije i etnolingvistika, uvode}i {iru definiciju teksta — kao poruke koja se mo`e preneti razli~itim znakovnim sistemima — osim verbalnih, jo{ i ustaqenim oblicima ritualnog pona{awa i odre| enim predmetima ili realijama sveta oko sebe. Tako se do{lo do shvatawa da sinkreti~nost folklora, u stvari, po~iva na praksi da se wegove poruke prenose na razli~itim kodovima — verbalnom, akcionom, predmetnom. Da bi se ti kodovi vaqano razumeli, potrebno je poznavati na koji na~in kolektiv kome pripada odre| eni folklorni tekst vidi svet oko sebe, kako on vrednuje kategorije vremena i prostora, kako razvrstava biqke i `ivotiwe, shvata odre| ene oblike, boje i brojne komponente. Drugim re~ima, za razumevawe obrednog teksta potrebno je znati kako odre| eni kolektiv modelira svet oko sebe. S druge strane, kompleks neobrednog folklora, kao {to su pripovetke, narativne pesme, poslovice, lako se prenosi s jezika na jezik i wegovo strogo „zatvarawe“ u nacionalne granice nije dobra pretpostavka za wegovo vaqano tuma~ewe. Mnogo je delotvornije posmatrati ove oblike folklora u okviru {ire kulturne zone, gde je kroz du`i period postojao kontakt izme| u razli~itih nacionalnih zajednica. Ili prosto kao nadnacionalne oblike, koji se grade po nekim univerzalnim principima narodnog umetni~kog stvarala{tva. Uvo| ewem pismenosti pojavquju se novi oblici folklora, neka vrsta komunikacije pisanim stereotipnim konceptima i iskazima, kakvi su epitafi, kasnije vezene „kuvarice“ i ~ituqe, pa do savremenih grafita. Ove promene ozna~avaju i raspad tradicionalne, narodne ili seqa~ke kulture, koju zamewuje tzv. masovna kultura. Prvi na udaru zaborava je obredni folklor, jer se on zasniva na ustaqenim shvatawima vremena i prostora, kao i na postojanim principima izbora wegovih izvo| a~a (po obele`ju: mu{ko/`ensko, staro/mlado, udato/neudato itd.). Promeweno okru`ewe i shvatawa o svetu, kao i nova dinamika `ivota, dovode do skra}ivawa nekih narativnih oblika folklora (npr. bajke) i {ire zastupqenosti anegdote, koja u gradskim uslovima postaje vic. Umesto mitolo{kih predawa, zasnovanih na tradicionalnim verovawima, pojavquju se „gradske legende“, koje nemaju ta-

10

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

ko ~vrstu narativnu strukturu kao tradicionalne forme folklora. Esteti~ka komponenta novog folklornog stvarala{tva se gura u drugi plan, jer ovo stvarala{tvo kratko traje. Wegova uloga je da se bez velikog napora u tra`ewu odgovaraju}e simboli~ke forme izrazi neki stav ili emotivno stawe pojedinca ili dru{tvenog sloja. Nije ~udo {to se tada pojavio zahtev za novom folkloristikom i novim metodama istra`ivawa savremenog folklora. Sli~na promena se ne{to ranije desila u lingvistici zahtevom da se pa`wa s jezika kao zate~enog sistema znakova, ili jezika „institucije“, prenese na jezik u realizaciji, tj. u dru{tvenom kontekstu. Neki su tada u tom zahtevu videli kraj tradicionalne lingvistike, koju u potpunosti treba da zameni sociolingvistika. Deo dana{we folkloristike, objavquju}i da nema vi{e tradicionalnog usmenog narodnog stvarala{tva, okrenuo se istra`ivawu nekih stereotipnih oblika simboli~ke komunikacije me| u qudima, tra`e}i motivaciju za wih u o~uvanim mentalnim konceptima starog dru{tva. Time se on udaqio i od ranijeg zahteva da predmet istra`ivawa mora biti stabilni i varijantni tekst, rasprostrawen u {irem prostoru nekog dru{tva koje kroz wega iskazuje neka svoja tradicionalna kolektivna shvatawa sveta, vrednosti qudskog `ivota, esteti~ke poglede. Proces varijantivnosti, na kome se zasniva `ivot folklornog teksta, i zahvaquju}i kome su i mogu}e rekonstrukcije wegovog starijeg stawa, po~eo se druk~ije razvijati. On vi{e ne predstavqa izmenu oblika nekih postojanih si`ejnih elemenata ve} je to gra| ewe analognih struktura, bez neophodnog ponavqawa nu`nih zna~ewskih elemenata po kojima se on prepoznaje. U tra`ewu metoda istra`ivawa nova folkloristika se sve vi{e udaquje od teorije kwi`evnosti, lingvistike, mitologije i pribli`ava sociologiji. [iroka perspektiva „narod“, „tradicionalni model sveta“ svodi se na vrlo usku — „~ovek kao pojedinac u savremenom dru{tvu“. Zato takva istra`ivawa i nose predznak „antropolo{ka“. Ona se bave svakodnevnom kulturnom praksom, aktima pona{awa u malim grupama, uzimaju}i u obzir socijalne parametre — stratifikaciju kolektiva, uspostavqene uzrasne i genderne uloge. Orijenti{u se prevashodno na savremenu urbanu kulturu, gde tra`e ritualizovane forme pona{awa qudi. Ne vidimo razloga da ne postoje i takva istra`ivawa. Stalnim razgra| ivawem tradicionalne kulture i nestajawem ili izmenom formi folklora ne zna~i da }e folkloristika filolo{ke i semioti~ke usmerenosti izgubiti predmet svoga istra`ivawa. ^ak i u uslovima da nestanu zajednice koje pamte i usmeno prenose

nastupom tzv. treba se okrenuti za{titi folklornog nasle| a. Citirana literatura Gusev 1988 — V. i daqe }e postojati folkloristika zasnovana na tim oblicima. „mrtvi jezici“ (npr. starogr~ki. koji su itekako zna~ajni za istra`ivawe gramati~kog sistema indoevropskih jezika i pogleda na svet starih Indoevropqana. Nije na odmet setiti se i starog slovena~kog izraza za folklor — „qudsko blago“. PSKF 2006/I–III — Perváè vserossièskiè kongress folâkloristov. Gosudarstvennáè respublikanskiè centr russkogo folâklora. kao va`nog elementa nacionalnog identiteta kada je on. Dokladá rossièskoè delegacii. latinski). predmet arheologije su i artefakti mnogih davno iz~ezlih naroda i wihovih kultura. Qubinko Radenkovi} . I–III. E. itekako ugro`en. sanskrit. toharski. t. XII Me`dunarodnáè sãezd slavistov (Krakov 1998). „globalizacije“. hetitski. Sbornik dokladov. Na kraju. I pre svega. Moskva 1998. Gusev. U svakom slu~aju treba uspostaviti dijalog izme| u predstavnika razli~itih shvatawa folklora. Kompleksnoe (me`disciplinarnoe) izu~enie folâklora //Slavànskie literaturá kulâtura i folâklor slavànskih narodov. Moskva 2006. Predmet filologije su i tzv.POGLED NA SLOVENSKU FOLKLORISTIKU 11 stare oblike folklora.

.

Ç. FOLKLOR I FOLKLORISTIKA U SLOVENSKIM ZEMQAMA .

.

nau~no-istra`uva~ka dejnost. site legendi i site narodni predanija i site baladi da se vratat vo makedonska riznica. Toga{ se sozdale uslovi za nepre~en i sestran razvoj na makedonskata nauka. objavuvawe i prou~uvawe na iseleni~kiot folklor.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA ISBN 978-86-7179-057-4. Taa se pojavi duri vo godinite po Vtorata svetska vojna. Vo predvoeniot period makedonskiot folklor bil predmet na prou~uvawe na srpski i bugarski folkloristi i etnolozi. vo ramkite na Federativna Jugoslavija. odr`an vo Detroit: Najnapred seto toa go sakame nazad. (2008). u~estvo na nau~ni sobiri. Sega postoi dom za se {to e makedonsko. Vo vrska so toa. preizdavawe na makedonskoto narodno tvore{tvo. tuku sakame site svetci i site heroi da im se vratat na makedonskata doksologija i na makedonskiot panteon. Sakame site prikazni. Ne samo zemjata. Makedonija.7)œ19/20Œ Tanas Vra`inovski (Skopje) POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA Vo na{iot prilog gi izdvojuvame najva`nite zafati vo razvoj na makedonskata folkloristika vo vtorata polovina na XX vek i po~etokot na XXI vek: sozdavawe na nau~ni institucii za prou~uvawe na makedonskiot folklor i sozdavawe na nau~ni kadri. odnosno na narodot na koj mu pripagal. Klu~ni zborovi: folklor. megunarodna sorabotka. Make- . ke go nevedeme povikot na amerikanskiot pisatel od makedonsko poteklo Stojan Hristov. upaten do makedonskite vlasti i nau~nici od 1945 godina za vreme na kongresot na œMakedonsko-amerikanskiot naroden sojuzŒ. narodno tvore{tvo. vo taa smisla i prou~uvaweto na folklorot vo zemjata kade {to toj niz vekovi bil sozdavan i neguvan. Mladata makedonska dr`ava be{e svesna za zna~eweto na kulturnoto nasledstvo vo celokupniot nejzin razvoj. (15–31) UDK 398(497. prou~uvawe na folkloror na nacionalnostite. kako i za zna~eweto na folklorot. Makedonskata folkloristika vo sporedba so drugite slovenski e pomlada nauka. p. odnosno so sozdavaweto na makedonskata dr`ava vo 1945 godina. makedonska folkloristika. objavuvawe na sovremeni folklorni materijali. periodi~ni izdanija.

negovite specifiki i estetski vrednosti. i da go vratat nagoviot vistinski makedonski izgled. da go najdat kade i da e skrieno. i 5. na toj na~in novata nacija da se zdobie so dlabina. bilo da gi dala nekomu ili pak da i bile ukradeni.16 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA donija sega go sreduva domakinstvoto i nejze i trebaat site nejzini sadovi i siot nejzin mebel i site nejzini skapocenosti. izu~uvaweto na teoretskite problemi svrzani so folklorot. Vo taa smisla. najva`nite postigawa na makedonskata folkloristika. i do dene{en den zna~aen del od makedonskoto narodno tvore{tvo se naoga nadvor od na{ata zemja. Se razbira. prirodata na makedonskiot folklor. spored nas. potoa antologiski izdanija i zbirki za oddelni `anrovi. dobli`uvawe na folklornite tvorbi do narodot preku kriti~ko i sistematsko izdavawe i preizdavawe na sobranite folklorni tvorbi. toj gi postavuva i zada~ite pred makedonskite nau~nici: Dol`nost na u~enite i nau~nicite na nova Makedonija. svesni sme deka vo eden vakov prilog ne mo`at da bidat opfateni site problemi. Intenzivno i plansko sobirawe na folklornite tvorbi. previrawa i uspesi na na{ata folklorostika vo eden period od. NAU^NI INSTITUCII ZA PROU^UVAWE NA MAKEDONSKIOT FOLKLOR I SOZDAVAWE NA NAU^NI KADRI Za da mo`at da se realiziraat zada~ite i pretpostavkite koi stoeja pred makedonskata folkloristika treba{e da se sozdadat soodvetni nau~ni institutcii i nau~ni kadri koi ke se zanimavaat so . Kako pogornite zalo`bi i zad~i bea realizirani vo izminatiot period ke gi prosledime vo ovoj na{ prilog. zakonitostite na negoviot `ivot i razvitok. 2. 3. A Kiril Penu{liski. vo koj ke bidat opfateni. kolku i da e izmeneto. vo prv red. Spored toa. pod kakva bila maska. vo balkanskite zemji. polovina vek. Komparativno prou~uvawe na na{iot folklor posebno so folklorot na slovenskite i balkanskite narodi (Penu{liski 1965: 23). re~isi. duh i dimenzija (Hristov 1945: 387). gi postavi najva`nite zada~i vo nejziniot razvoj: 1. doaenot na makedonskata folkloristika. dol`nost na dr`avnicite na nova Makedonija e da tragaat po sekoe del~e makedonsko nasledstvo. 4. I. prou~uvawe na istorijata na makednskiot folklor. Makedonskite folkloristi vo celiot povoenen razvoj gi imaa vo predvid ovie zborovi na poznatiot pisatel i redovno vo stranskite arhivi go otkrivaa makedonskoto narodno bogatstvo i vo mnogu slu~ai uspevaa da go vratat vo svojata tatkovina i da go publikuvaat.

so pomo{ na sovremena tehni~ka oprema. doajen na sovremenata makedonska folkloristika. nitu kadri. Vo taa akcija be{e sobran ogromen folkloren i etnografski materijal. nitu nau~no istra`uva~ka makedonska tradicija. u~estvuvaa u~iteli po gradovite i selata. vo ramkite na Institut be{e formnirana zna~ajna sobira~ka mre`a na terenot. Institutot relativno brgu se ekipira so sodveten kadar. koj stana eden od osnovnite izvori vo ponatamo{nite folkloristi~ki prou~uvawa. koja seriozno se zafati so zada~ite koi mu pretstoeja: sobirawe. kako {to e Institutot za literatura. Za podobra podgotovka na u~esnicite vo ovaa akcija be{e sozdadeno upatstvo so informacii za na~inite i priodot pri sobiraweto na terenskite materijali. Od prvostepeno zna~ewe za razvojot na makedonskata folkloristika be{e formiraweto na Institutot za folklor vo Skopje vo 1950 godina. kako eden od prvite nau~ni institucii vo R. glavno specijalisti za prou~uvawe na narodnata poezija i proza. Po sozadavaweto na Instiutot za folklor i drugite spomenati institucii zapo~na zasilen proces na sobirawe na folklornoto bogatstvo na Makedoncite. Terenskite materijali gi de{ifriraa sobira~ite i gi predavaa vo Arhivot na Institutot za folklor. i toa.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 17 sobirawe. Institutot za staroslovenska kultura i sl. na toga{niot Filozofski fakultet na Univerzitetot œSv. Vo taa smisla. a ne bi zgre{ile ako ka`eme deka i vo balkanski ramki. vo ramkite na Katedrata za makedonski jazik i kni`evnost po~na da se predava predmetot Makedonska narodna literatura. Za taa cel. Sobira~kata akcija be{e sprovedena na eden sovremen na~in. Tokmu od ovoj fakultet proizlegoa i prvite makedonski folkloristi. etnologijata i muzi~kiot folklor. Toa zna~i deka se do sozdavaweto na makedonskata dr`ava po Vtorata svetska vojna vo Makedonija nemavme nitu nau~ni institucii. vo koi se vklu~ile site vraboteni vo nego i vo drugite nau~ni institucii. Kiril Penu{liski. kade postoe{e specijalna komisija . Makedonija. glavno. A onie instiutucii koi postoeja pred Vojnata imaa srpski predznak. So tekot na vremeto toj se pretvori vo eden od vode~kite instituti vo porane{na Jugoslavija. vo koja pokraj nau~nite rabotnici od Institutot. objavuvawe i prou~uvawe na makedonskiot folklor i folklorot na narodnostite vo Makedonija. ~ij prv predava~ be{e prof. Institutot za folklor od samiot po~etok na nagovoto formirawe se poka`a kako mnogu dinami~na institucija. Kiril i MetodijŒ. Vo meguvreme makedonskiot folklor po~na da se prou~uva i vo nekoi drugi nau~ni institutcii. objavuvawe i prou~uvawe na makedonskiot folklor.

Se pojavija i prvite jubilejni zbornici. Vedna{ po osloboduvaweto vo 1945 godina Bla`e Koneski go objavi svojot izbor Zbirka na makedonski narodni pesni. Bea publikuvani prvite zbirki so narodni umotvorbi. PREIZDAVAWE NA MAKEDONSKOTO NARODNO TVORE[TVO Poradi nemawe na razviena nau~na tradicija prvite izdanija koi se pojavija na makedonski jazik po Vtorata svetska vojna se od oblasta na makedonskiot folklor. Toj ja objavil i zbirkata so narodni pesni od narodno-osloboditelnata vojna pod naslov Od borbata (1945). objavuvawe i negovo sestrano prou~uvawe. glavno. Istovremeno se objavuvaat i prvite originalni izdanija na sobira~i na makedonskoto folklorono bogatstvo. vo izbor i redakcija. Zna~ajni rezultati vo ovoj period postigna Vasil Haximanov koj od 1953 godina do 1964 izdal osum knigi so narodni pesni so melogrami. Arhivot na Institutot se pretvori vo va`no sredi{te za za{tita na ova bogatstvo. Vo 1954 godina Haralampie Polenakovik i Kiril Penu{liski gi objavile sistematizirani i so potrebniot nau~en aparat site porano objaveni makedonski poslovici. Za prv pat {irokata makedonska javnost ima{e mo`nost da se zapoznae so sobira~koto delo na Marko Cepenkov. od zaborav be{e spaseno ogromno nacionalno blago. Kiril Penu{liski i . Vasil Iqoski i Krum To{ev vo 1946 godina. bidejki ovaa akcija poka`a golem entusijazam na prili~no golem broj na sobira~i i golemata qubov na Makedoncite kon svoeto folklorno bogatstvo. na koi folklorot im bil mnogu blizok i od koj dobivale inspiracija vo nivnoto poestko i pisatelsko tvore{tvo. na primer. Bla`e Koneski napravil izbor na prikazni od Marko Cepenkov pod naslov Skazni i storenija (1954). Ovoj moment zaslu`uva posebno vnimanie. na makedonski pisateli. Krum To{ev i Rada Ugrinovska objavile zbirka so narodni umotvorbi od Pirinska Makedonija. Stale Popov ja izdade zbirkata Iter Pejo. po povod 100-godi{ninata od zbirkata na Stefan Verkovik Makedonski narodni pesni (1960) vo redakcija na Dimitar Mitrev. Toj zaedno so Dimitar Mitrev go objavile antologiskiot zbornik Antologija na makedonskata lirika (narodna i umetni~ka (1951) vo Belgrad. II. Na takov na~in. pod naslov Poslovici (1954). U{te za vreme na vojnata bea objaveni dve zbirki so narodno-osloboditelni pesni vo redakcija na zna~ajniot makedonskiot poet Ko~o Racin. otpe~atile izbor so makedonski narodni prikazni.18 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA koja gi ocenuva{e sobranite materijali.

vo deset knigi. Kiril Penu{liski ja podgotvi edicijata Makedonsko narodno tvore{tvo (1968). Vo 1973 godina celokupnoto sobira~ko delo na Marko K. Du{ko Nanevski ja objavil antologijata Makdednskata narodna qubovna lirika (1973). pod naslov Zbornik 1861–1961 (1962). Vo 1958–1959 godina od arhivskite materijali na Bugarskata akademija na naukite od Sofija. Najverojatno svesna za toa be{e Bugarskata akademija na naukite. po poetski i prozni `anrovi. Ilija Nikolik sostavil Pregled na makedonskite narodni pesni od Etnografskata zbirka na Srpskata akademija na naukite i umetnostite (1976). Tome Sazdov i Bla`e Ristovski. I dvete zbirki sodr`at studii za `ivotot i deloto na ovie zna~ajni sobira~i na makedonskoto folklorno bogatstvo. So toa se potvrdi mislata deka folklornoto bogatstvo mu pripaga na narodot koj go sozdaval i go neguval so vekovi. [apkarev. Cepenkov vo Makedonija. Ovoj nejzin ~ekor se poka`a mnogu dragocen za razvojot na makedonskata folkloristika. vo redakcija na Kiril Penu{liski. vo redakcija na Kiril Penu{liski. koe se ~uvalo vo Arhivot na BAN. Konstantinov i Zdravko Bo`inovski ja izdadoa obemnata zbirka so makedonski revolucionerni pesni Tuka e Makedonija. pridru`eni so uvodni tekstovi. Edicijata e izrabotena vrz osnova na antologiskiot princip. vo pet knigi pod naslov Makedonski narodni umortvorbi Vredni i dragoceni arhivski folklorni materijali od Makedonija se ~uvaat vo Srpskata akademija na naukite i umetnostite vo Belgrad i vo Bugarskata akademija na naukite vo Sofija. se pojavi tritomniot izbor na prikazni od ostavinata na Marko K. Cepenkov. Cepenkov be{e objaveno od Institutot za folklor vo Skopje. kako i izdavaweto na sobira~koto delo na pogore spomenatite sobira~i. vo pet knigi (1976). pod naslov Izbrani dela. odigra isklu~itelna uloga vo razvojot na ma- . Vo 1969 godina Du{ko Hr.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 19 Aleksandar Spasov. Vo 1959 godina vo redakcija na Todor Dimitrovski e objavena zbirkata Male{evski narodni pesni na Stanko Kostik. Tome Sazdov gi preizdade Ju`nomakedonskite narodni prikazni (1977) na Stefan Verkovik i makedonskite narodni umotvorbi od zbornicite na Kuzman A. vo deset toma pod naslov Makedonski narodni umotvorbi. kako i zbirka so narodni umotvorbi od Pirinska Makedonija pod naslov Na tenka srma ni`ani (1982). Vo ista redakcija i po istiot povod se objavi zbornikot na Miladinovci. Ovoj izdava~ki potfat. Vo 1985 Kiril Penu{liski go podgtovi izdanieto na Stefan Verkovik. Eden od najva`nite ~ekori vo toj pogled be{e vrakaweto na sobira~koto delo na Marko K.

go napravil i izborot i redakcijata na zbornikot Makedonski narodni humoristi~no-satiri~ki pesni (1982) vo dve knigi. Bla`e Ristovski. OBJAVUVAWE NA SOVREMENI FOLKLORNI MATERIJALI Kako rezultat na sobraniot terenski materijal postepeno po~naa da se objavuvaat zbornici so narodni pesni. zbornicite na Panajot Ginovski Zbornik na Panajot Ginoski od selo Gali~nik (1995). Sleduva zbornikot Makedonski pesni za narodnoosloboditelnata borba. III. vo izbor i redakcija na Lazo Karovski. muzikolo{ka obrabotka Gorgi Gorgiev (1974). so obemen predgovor za pesnite i predanijata za Goce Del~ev. Tie stanaa neodminliva literatura za sekoj nau~en rabotnik koj se zanimava so makedonskiot folklor. Anton Stoilov. Lazo Kravovski. narodni prikazni i predanija. Makedonski narodni pesni (1990). Gorgiev. Bla`e Petrovski i drugi izdanija. Od osobeno zna~ewe za prou~uvawe na ilindenskiot pesni~ki i prozen folklor pretstavuva zbornikot Goce Del~ev vo folklorot. vo redakcija na Marko Kitevski. Vasil Ikonomov. Muzikolo{kata obrabotka e na Trpe Bicev- . vo izdanie na Kiril Penu{liski i Tanas Vra`inovski.20 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA kedonskata folklorostika i etnologija. Kratovskiot zbornik na Efrem Karanov. za pe~at go podgotvil Bla`e Petrovski (2000). Staronarodni pesni i obi~ai od Zapadna Makedonija (1988). Se razbira. Pesni i prikazni od Arhivot na BAN i od Centralniot arhiv na Bugarija se objavuvani i vo drugi zbornici. a etnomuzokolo{ka redakcija na Gorgi M. na primer. Zbornikot Pe~albarski narodni pesni vo izbor i redakcija na Lazo Karovski. se otpe~ateni i drugi zbornici so prozen i pesni~ki materijal. vo redakcija na Kiril Penu{liski. vek. vo redakcija na Kiril Penu{liski. Redovno po~naa da se objavuvaat i drugi zbornici so materijali sobrani vo XIX vek i po~etokot na XX. Marko Kitevski podgotvi i objavi antologisko izdanie na makedonskite revolucionerni borbeni pesni Junak padna bajrakot ne padna (2003) i zbornikot Makedonski borbeni narodni pesni (2004). Ovie zbornici opfakaat poveke tipovi na narodno tvore{tvo i toa od oblasta na narodnite pesni mo`at da spomenat zbornicite so revolucionerni narodni pesni od vremeto na Ilindenskoto vostanie Makedonski revolucionerni narodni pesni: za Goce Del~ev. taka i nadvor od nea. kako kaj nas vo Makedonija. Izbor redakcija i zabele{ki Bla`e Ristovski. Jordan Piperkata i Pitu Guli.

Makedonski narodni pesni od Dramsko (1995). Makedonija. Makedonski narodni pesni od Kuku{ko (1989).TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 21 ski. Pesni od repertoarot na Nikolina Spase od Mala Prespa (Albanija) Makedonski narodni pesni (1991) na makedonski i na albanski jazik objavija Marko Kitevski i Zekirija Neziri. Makedonski narodni pesni od Kostursko (1999). zbornikot na Paskal Paskalevski Narodni pesni od Egejska Makedonija i Mihalis Raptis Folklorot na janovenskite sela vo Kostursko (1997). Kiril Penu{liski go podgotvi obemniot zbornik so narodni pesni i prikazni. . Trpko Bicevski samostojno gi podgotvi zbornicite Makedonski narodni pesni od Lerinsko (1995). po~na pointenzivnoto sobirawe na folklorot na razni regioni na R. koj go podgotvi i zbornikot Dvoglasni makedonski narodni pesni (1988). koi `iveele vo drugi zemji. Sterjo Spase zabele`al narodni pesni od istiot region. Tuka posebno sakame da go naglasime obemniot zbornik so narodni pesni od Male{evijata podgotven od sve{tenikot Ahil Teoharov pod naslov Male{evski narodni pesni (2000). a za pe~at gi podgotvi Blagoj Stoi~ovski pod naslov Makedonski narodni pesni od Mala Prespa (1992). Vo osumdesetite godini od minatiot vek. na primer Radovi{ko. Kumanovsko. Objavuvaweto na makedonskiot folklor od Egejska Makedonija be{e eden od najva`nite sobira~ki akcii i negovo objavuvawe. Od vakvite proekti proizlegoa i poveke trudovi pe~ateni vo spisanieto Makedonski folklor ili vo oddelni publikacii. Pirinska Makedonija (1992). [tipsko. na primer. Na ovaa mesto treba da se spomenat i zbornicite podgotveni od na{i sonarodnici. od koi nekoi se sobrani vo XIX vek. Lazo Karovski i Trpko Bicevski go podgotvija zbornikot Makedonski narodni pesni od Meglensko (1985). Site pesni se sobrani od nego. se poka`a i zbornikot Makedonski narodni umortvorbi od Razlo{ko. a Marko Kitevski go objavi zbornikot Makedonski narodni prikazni od Demir Hisar (1987) i prikazni~niot repertoar na Spiro Ivanov Prikazni od selo Cersko (2001). koga veke makedonskata folkloristika zastana na tvrdi noze. kakvi {to se: Folklorot vo Kumanovo i Kumanovsko (2000). Vele{ko. Strumi~ko. Potoa zbornici koi sodr`at pesni od razni regioni na etni~ka Makedonija. Isto taka. a nekoi vo na{ata sovremenost pod naslov Narodnata kultura na Egejska Makedonija (1992). Makedonski narodni pesni od Sersko i Demirhisarsko (1997). Tetovsko. Trpko Bicevski i Bla`e Petrovski gi objavija sledenive zbornici: Makedonski narodni pesni od Vodensko (1989). Alksandar Donski go sostavi zbornikot Folklornoto bogatstvo na [tip (1989).

legendi i predanija. objavi Vera Stoj~evska — Antik. a Mihajlo Dimovski vo 1977 godina. Makedonski narodni predanija (1986). Makedonski narodni vol{ebni prikazni (1986). No veke vo sedumdesetite godini po~naa da se objavuvaat i zbornici so originalni narodni prikazni. Leposava Spirovska i Tanas Vra`inovski go objavile zbornikot Vampirite vo makedonskite veruvawa i predanija (1988) Vo izminatiot period se poka`aa i poveke zbornici koi sodr`at religiozni motivi. do otpe~ati zbornikot Makedonski narodni ora od repertoarot na ansambalot za narodni igri i pesni œTanecŒ. Vo pedesettite godini se objaveni i prvite zbornici svrzani so muzi~kiot folklor. Makedonija. sobrani vo na{ata sovremenost. go izdade zbornikot Makedonski narodni ora. koj sodr`i ora od poveke regioni na R.22 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Pesni od Egejska Makedonija po naslov Sokol mi leta visoko (1978) objavil Gorgi Donevski so muzi~ka obrabotka na @ifko Firfov. so legendi i predanija sobrani vo poslednive desetina godini vo podgotovka na Tanas Vra`inovski i negovite sorabotnici Qup~o S. a nekoi tematski se posveteni na makedonskite svetci. Vladimir Karaxoski i Lola Simoska. . Risteski. se objaveni i prvite zbirki so makedonski narodni ora i instrumentalni orski narodni pesni. Istite avtori go objavile i zbornikot Makedonskite melografi od krajot na XIX vek Istovremeno. Aleksandra Popvasileva go sostavi zornikot Makedonski narodni prikazni od Kostursko (1996). Stojan Risteski go podgotvi zbornikot Legendi i predanija za Sveti Naum (1990). Predanija za sveti Kliment i Naum Ohridski. Narodnata proza po~na da se izdava i prou~uva so izvesno zadocnuvawe vo sporedba so narodnata poezija. Taka se pojavija zbornicite podgotveni od Tanas Vra`inovski: Makedonski narodni prikazni za `ivotni (1997). Vo ramkite na proektot Narodna mitologija na Makedoncite be{e objaven zbornikot Etnografski i folklorni materijali (1998). Gan~o Pajtonxiev vo 1973 god. Vo godinite 1953–1959 be{e objaven zbornikot Makedonski muzi~ki folklor: pesni vo dve knigi od @ifko Firfov i Metodija Simonovski. Kiril Penu{liski i Tanas Vra`inovski go objavija zbornikot Bogovi i popovi (1978). Narodni umotvorbi za sveti Naum objavi i Naum Celakoski pod naslov Sveti Naum Ohridski ~udotvorec (1997). pod naslov Kliment i Naum Ohridski vo narodnata tradicija (1982). @ifko Firfov i Gan~o Pajtonxiev vo 1953 godina go izdadoa zbornikot Makedonski narodni ora: so koreografski znaci i terminologija.

a Trpko Bicevski go podgtovi zbornikot Narodni pesni na Goranite (2001). Sevim Pili~kova go objavila zbornikot Narodnite prikazni na iselenicite od Republika Makedonija vo Republika Turcija.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 23 Spomenatite zbornici sodr`at uvodni nau~ni tekstovi koi davaat pregled na soodvetnite folklorni `anrovi i pridonesoa za afirmacija na makedonsktata folkloristika vo zemjata i nadvor od nea. Najgolemiot del od zbornicite so narodna poezija se podlo`eni na muzikolo{ka obrabotka. Kako {to istaknavme. a istovremeno da go zbogatuvaat so novi motivi. Poso~enite zbornici sodr`at op{irni studii za `ivotot i promenite na makedonskata narodna proza vo SAD. IV. po- . Zbornicite so prikazni se izraboteni na sovremen na~in i se podlo`eni na Arne-Tomsonovata megunarodna klasifikacija na prikaznite. Kako rezultat na tie istra`uvawa be{e sobran bogat pesni~ki i prozen materijal. Tatjana @e`eq — Kali~anin go objavi zbornikot Pesni na makedonskite iselenici vo Kanada i SAD (1998). Aleksandra Popvasileva go objavi zbornikot so obemna studija pod naslov Etni~kiot identitet i narodnata proza na Makedoncite vo Kanada. Kanada i Turcija. Istra`uvawata na iseleni~kiot folklor gi potvrdija soznanijata deka makedonskite narodni raska`uva~i i narodni peja~i zaminuvajki od svojata tatkovina prodol`ija vo zemjata na seleweto da go neguvaat svojot folklor. bea sprovedeni terenski istra`uvawa vo Amerika. V. Tatjana Kali~anin go objavila i zbornikot Narodni pesni na makedonskite iselenici vo Turcija (2001). Vo vrska so toa. NAU^NO-ISTRA@UVA^KA DEJNOST Blagodarenie na bogatiot postoe~ki terenski materijal i noviot sobran vo na{ata sovremenost se sozdade cvrsta osnova za sestrani prou~uvawa na makedonskiot folklor. glavno. OBJAVUVAWE I PROU^UVAWE NA ISELENI^KIOT FOLKLOR Va`en moment vo razvojot na makedonskiot folklor be{e istra`uvaweto na iseleni~kiot folklor. toa zna~i na Makedoncite Muslimani od Kosovo. koj be{e objaven vo nekolku zbornici. povrzan so slu~ki od `ivotot vo novata sredina. Kanada i Turcija i zna~ajni podatoci za nejzinite nositeli. Tanas Vra`inovski gi objavil zbornicite Narodni prikazni na Makedoncite iselenici vo Kanada (1990) i Makedonski narodni prikazni od bregot na Prespanskoto Ezero raska`ani od Slave Jankulovski — Grp~evski (2003).

Trpko Bicevski. Niv podocna im se pridru`i Kiril Penu{liski i Tome Sazdov. Najzna~ajnite prou~uvawa od ovaa priroda im se poveteni na najzaslu`nite sobira~i na makedonskiot folklor. Tatjana Kali~anin. Objaveni se va`ni trudovi za `ivotot i deloto na brakata Miladinovci. Vo rasvetluvaweto na ovaa problematikata se pojavija poveke trudovi i monografski izdanija. Branislav Rusik. Vera Antik-Stoj~evska. Kleanti Anovska. Vasil Iqoski. Borivoje Ximrevski i drugi. Va`en pottik vo taa smisla dale predvoenite i povoenite folkloristi~ki trudovi na istaknatiot srpski nau~nik. etnomukolozite @ifko Firfov.24 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA radi nedostig na nau~ni folkloristiki kadri neposredno po osloboduvaweto so prou~uvawe na na{iot folklor se zanimavaa nau~ni rabotnici od drugi disciplini. Cepenkov vo svoeto izdanie Marko K. Aleksandar Linin. Bla`e Koneski. Marko Kitevski. Haralampie Plenakovik ja objavi studijata pod naslov Studii za Miladinovci (1973). Lidija Stojanovik-Lafazanovska. Tome Sazdov ja prosledi sobira~kata dejnost na Marko K. Tanas Vra`inovski. Ermis Lafazanovski. Vo niv se poaga{e od faktot deka usnoto tvvore{tvo sodr`i znaewa za etni~koto samoosoznavawe na narodot i nivnata vrska so narodnoto istorisko pomnewe koe dava prirodni mo`nosti za otkrivawe na nacionalnite ~uvstva. na Marko Cepenkov i na Kuzman [apkarev im se posveteni golem broj na nau~ni studii od peroto na Kiril Penu{liski i drugi avtori. potoa Haralampie Polenakovik. Makedonskata folkloristika posebno vninamie mu posveti na takanare~eniot istoriski folklor. Bone Veli~kovski. Bla`e Petrovski. Nekade do prvata polovina na sedumdesetite godini za makedodnskata folkloristika e karakteristi~en sterme`ot kon istoriografski prou~uvawa. Dimitar Mitrev i sl. a od oblasta na muzi~kiot folklor. Alaksandra Popvasileva. Ovoj moment makedonskata folkloristika go smeta{e za mo{ne va`en i toa vo vremeto koga se negira{e se {to e makedonsko. nivnite prou~uvawa pridonesoa za razvojot na makedonskata folkloristika. nasproti izrazenite nacionalni ~uvstva vo folklorot. Sepak. akademik Du{an Nedelkovik. Mihajlo Dimoski. Posebno vnimanie mu e posveten na istoriskata epika. Cvetanka Organxieva. Na brakata Miladinovci. Vo prou~uvaweto na makedonskiot folklor mo`at da se zabele`at poveke istra`uva~ki pravci. Cepenkov kako sobira~ na makedonski narodni umotvorbi (1974). od sedumdesettite godini Bla`e Ristovski. Gorgi Gorgiev. otkolku kon konkretni folkloristi~ki temi. pred se. istori~ari na kni`evnosta i lingvisti. Cvetanka Organxieva e avtorka na trudot Osvrt vrz izu~uvaweto na nastanuva- . Sevim Pili~kova.

gledani i do`ivuvani na specifi~en na~in od strana na makedonskiot naroden genij. kultura (1996). se pojavi i dvotomnoto izdanie na Bla`e Ristovski Makedonskiot folklor i nacionalnata svest (1987). na likot na Marko Krale: Marko Krale vo makedonskata narodna epika (1981) od Kole Simit~iev. kako i na lokalnite makedonski svetci. Predmet na prou~uvawe na prozniot istoriski folklor se istoriskite nastani i li~nosti od na{ata istorija. od Dim~e Naj~eski. Poseben interes predizvika Ilindenskoto vostanie i vo taa smisla se pojavija poveke izdanija. Vo taa smisla. Vo poso~enite trudovi so predznak istoriki folklor. kako {to e Razlove~koto vostanie vo usnata prozna tradicija (1976). od Tanas Vra`inovski i Makedonski istoriski predanija (1992) od istiot avtor dr. potoa Ilindenski prozen revolucioneren folklor.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 25 weto i razvitokot na ju`noslovenskata epika do 1920 godina (1972) i Karakteristikite na epskata pesna na Makedoncite Muslimani od Del~evsko (Pijanec) (1981). 1998) vo avtorstvo na Tanas . avtorite gi analiziraat istoriskite li~nosti i istoriskite nastani koi bitno vlijaele vo sozdavaweto na politi~kata i kulturnata istorija na makedonskiot narod. Kiril Penu{liski e avtor na izdanieto Mitot i folklorot (1996). tuku se nastojuva{e da se istakne negoviot antireligiozen karakter. od Tanas Vra`inovski i Voislav Jakoski. na primer. na primer: Ilindenski narodni pesni. kako {to naglasivme. vo koi se vklu~eni i nekolku statii koi go obrabotuvaat religiozniot folklor koj se odnesuva na hristijanskite svetci. Dim~e Naj~evski ja objavi studijata Studii za juna~kiot epos od makedonskoto folklorno podra~je (1994). na primer: vostanijata na makedonskiot narod. Bla`e Petrovski e avtor na studijata Transformacijata. Tanas Vra`inovski go podgotvi zbornikot so trudovi Narodna tradicija. Na istoriskite li~nosti im se posveteni mnogubrojni trudovi. Makedonskiot istoriski folklor. koj `iveel i rabotel vo Polska. zazema prou~uvaweto na religiozniot folklor koj vo prethodniot sistem ne samo {to se naoga{e na marginte na na{ata nauka. osobeno po 1990 godina. Od posebno zna~ewe za prou~uvaweto na makedonskiot folklor i etnologija pretstavuva publikacijata Narodna mitologija na Makedocite (I. Va`na nau~na preokupacija na nekoi makedonski nau~ni rabotnici. religija. raspagaweto i sovremenata sostojba na makedonskiot juna~ki epos (1992). Predmet na istra`uvawe stana i narodnata mitologija na Makedoncite. nudi prekrasni materijali za prou~uvawe na nacionalnata svest na na{iot narod.

Od isklu~itelno zna~ewe za razvojot na makedonskata folkloristika imaat trudovite koi go sledat istoriskiot razvoj na makedonskiot folklor. literatura. Alaksandra Popvasileva se zadr`a na edna mnogu aktuelna i va`na tema vo istra`uvaweto na folklorot. odbraneta na spomenatiot univerzitet. Vo poveke zbornici poso~enite avtori vo svoite nau~ni prilozi go istra`uvaa i repertoarot na drugi peja~i i raska`uva~i. Kanada. Ovoj peja~ svoite narodni pesni od svojot roden kraj od Egejska Makedonija gi prenel vo Toronto. Toj go prou~uval prikazni~kiot repertoar na poznatiot pe~tanski raska`uva~ na prikazni Dimo Stenkoski. proizleze negovata doktorska disertacija Makedonskiot naroden raska`uva~ Dimo Stenkoski. Eden od va`nite pravci vo prou~uvaweto na makedonskiot folklor be{e negovoto vlijanie vrz sozdavawe na umetni~kata literatura. Folkloristi~ka monografija I tom. Tanas Vra`inovski go zabele`a i go objavi repertoarot na veke spomenatiot raska`uva~ Slave Jankulovski — Grp~evski od Toronto. Edna od najva`nite izdanija vo toj pogled e publikacijata Makedonska narodna Biblija (2006) od Tanas Vra`inovski. Makedonskoto narodno tvore{tvo se poka`a kako eden od glavnite motivi koj be{e koristen vo makedonskata umetni~ka literatura.26 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Vra`inovski. Tatjana Kali~anin go prou~uva{e pesni~kiot repertoar na Eftim Manovski i ja izdade publikacijata Narodniot peja~ Eftim Manovski — Mano (1996). Vo toa se vklu~ile i nekoi stranski folklorsti. naracija. Tome Sazdov e avtor na obemniot trud Usna narodna kni`evnost (1997). posebno kaj povoenite avtori. Taa e avtor na studijata Dvojazi~noto raska~uvawe na narodni prikazni: (vla{ko-makedonski i makedonsko-vla{ki relacii) (1987). a Kiril Penu{liski na trudot Makedonski folklor. Od osobeno zna~ewe za prou~uvawe na religiozniot folklor be{e da se otkrie i vlijanieto na Biblijata vrz sozdavawe na narodni tvorbi. Vlijanieto na makedonskata narodna prikazna vrz sovremenata prozna . Drug pravec vo istra`uvaweto na makedonskiot folklor be{e prou~uvaweto na nositelite na narodnoto tvore{tvo. a vtoriot tom go sodr`i repertoarot na Dimo Stenkoski (1979). a toa e prou~uvaweto na raska`uva~ite bilingvisti. kako {to e K{i{tof Vroclavski od Var{avskiot univerzitet. Ermis Lafazanovski e avtor na trudot Makedonski kosmogoniski legendi (200). Taa be{e objavena vo Makedonija vo dva toma pod naslov Makedonskiot naroden raska`uva~ Dimo Stenkoski. Megu poveketo trudovi od ovoj tip ke go spomeneme izdanieto na Ermis Lafazanovski Tradicija. Istoriski pregled (1999). Kako rezultat na toa.

Trpko Bicevski e avtor na monografskiot trud Dvoglasjeto vo SR Makedonija (1986). go okupira{e Bla`e Koneski. potoa Gajdata vo Makedonija: instrument — instrumentalist — muzika (1996) i [upelkata vo Makedonija (2000). Od aspektot na narodnata muzika i orskata i instrumentalnata narodna tradicija se objaveni slednive pova`ni publikacii. Predmet na prou~uvawe na folklorot od lingvisti~ki aspekt be{e prou~uvaweto na jazikot na folklorot. Makedonija. Aleksandar Linin se javuva kako avtor na trudot Makedonski instrumenstalni orski narodni melodii (1978). na Makedonsko-angliski i anglisko-makedonski poslovi~ni paraleli (2002) i na Rusko-makedonski i makednsko-ruski poslovici (2005). Vo izminatiot period se pojavuvaat i poveke trudovi. Isto taka. se zabele`uvaat i trudovi na vlijanieto na folkloort vrz umetni~kata drama. Ermis Lafazanovski e avtor na trudot Tekst i mentalitet: (za narodnite prikazni od kumanovskiot region (2001). VI.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 27 literatura od XX vek (1997). glavno. Toj avtor na izdanijata Sid bez male~ki kam~iwa ne stoi: poslovi~ni paraleli (2002). Sevim Pili~kova gi objavi slednive zbornici . [e gi spomeneme samo nekoi od niv: Lidija Stojanovik-Lafazanovska e avtorka na trudot od oblasta na `rtvuvaweto pod naslov Tanatolo{kiot pravzor na `ivotot: fenomenot `rtvuvawe vo makedonskata narodna kni`evnost (1996). ja izdade publikacijata Jazikot na makedonskata narodna poezija (1971). Taa e avtorka i na publikacijata Homo initiatus: fenomenot na inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost (2001). PROU^UVAWE NA FOLKLOROT NA NACIONALNOSTITE Posebno poglavje vo razvojot na makedonskata folkloristika zazema prou~uvaweto na folklorot na nacionalnostite koi `iveat vo R. a Borivoje Ximrevski e avtor na ~algiskata tradicija vo Makedonija (1985). Voislav Jakoski e avtor na studijata Baladite i baladnite motivi vo makedonskata i vo albanskata narodna pesna (1980). albanskiot. Makedonija. koi vo slu~ajot ke gi nare~eme so slobodna tematika. bea objaveni poveke zbornici i nau~ni trudovi od oblasta na turskiot. vla{kiot i romskiot folklor vo R. Voislav Jakoski e avtor na trudot Folklorot vo makedonskata drama (1983). vo zavisnost od nau~niot interes na poveke folkloristi. kako i na publikacijata Gradska instrumentalna muzi~ka tradicija vo Makedonija (2005). Bone Veli~kovski gi prou~uva makedonskite poslovici i nivnite paraleli so poslovicite na drugi narodi. Ovaa problematikaka. Vo taa smisla.

Funkcijata na formulite vo turskite narodni prikazni (2005). Strukturata na turskite vol{ebni prikazni (2000). Mitski predanija (1992). Turski humoristi~ni narodni prikazni vo funkcija na parodija (2000). be{e sklu~en dogovor za nau~na sorabotka megu Institutot za folklor od Skopje i toga{nata Katedra po etnologija i kulturna antropologija na Var{avskiot univerzitet.28 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA so turski narodni umotvorbi i studii: Maniwata na Turcite od SR Makedonija (1986). Za odbele`uvawe e faktot deka pogolemiot del od empiriskiot materijal i studiite se izdadeni vo prevod na makedonski jazik. a od makedonska strana Etnolo{kiot muzej od Skopje. Turski vol{ebni narodni prikazni od Makedonija (2000). od koi edna folkoristi~ko-etnolo{ka od K{i{tof Vroclavski i Tanas Vra`inovski pod naslov Sporedbena monografija na makedonskoto selo Jablanica i polskoto selo Pjentki — Grenzki. vo koi bea vklu~eni i nekoi drugi nau~ni institucii od Polska i Makedonija. MEGUNARODNA SORABOTKA Makedonskiot folklor i etnografija stanaa predizvik i za folkloristi i etnolozi od razni zemji. kako {to se Kongresite na jugo- . Kako rezultat na ovaa sorabotka proizlegoa tri publikaci. Turski realisti~ni narodni prikazni od Republika Makedonija (1997). VII. Isto taka. Nasradin oxa i Itar Pejo — duhovni bliznaci (1996). Kleanti Liaku — Anovska gi objavila slednive trudovi posveteni na vla{kiot folklor: Socijalno-folklorni interakcii vo vla{koto semejstvo (2000). VIII. Trajko Petrovski e avtor na studijata Etni~ki i kulturni karakteristiki na Romite vo Makedonija (2000). nivnite rezulatati od ovie istra`uvawa ne se publikuvani. kako {to e Institutot za slovenska filologija na Var{avskiot univerzitet i Etnografskiot muzej od Var{ava. Za `al. U^ESTVO NA NAU^NI SOBIRI Za razvojot i afirmacijata na makedonskata folkloristika se pri~ini i redovnoto u~estvo na makedonskite folkloristi na razni megunarodni i nacionalni kongresi. Murtezani Izaim na studijata Turcizmite vo albanskata i makedonskata narodni poezija (2000). Vo taa smisla. a imaat i komparativno zna~ewe. grupa od folkloristi od Institut za folklor i Institut za folklor od Ankara vodea zaedni~ki istra`uvawa vo Makedonija i Turcija. Ovoj trud be{e objaven i na polski jazik kako sostaven del na knigata Ludowe obrzedy i podania (2002).

Ova spisanie e edinstvenata specializirana publikacija od vakov vid. CepenkovŒ od Skopje. so megunarodno zna~ewe i ugled. Vo nego pokraj zna~ajni trudovi na makedonski i stranski folkloristi i etnolozi. koe od 1968 godina se pe~ati redovno kako izdanie na Institutot za folklor od Skopje. Od isklu~itelno zna~ewe za makedonskata folkloristika se poka`a Megunarodniot simpozium za balkanskiot folklor organiziran sekoja vtora godina od Institutot za folklor œMarko K. * Vo nemo`nosta da se poso~at celokupnite dostignuvawa na makedonskata folkloristika. se objaveni i site referati od spomenatiot Megunaroden simpozium za balkanski folklor. PERIODI^NI IZDANIJA Nesomneno va`en e i pridonesot na razni periodi~ni izdanija vo koi se objavuvaa folkloristi~ki i etnolo{ki trudovi. Tuka treba da se naglasi deka ovoj simpozium zazema mnogu va`no mesto vo vospostavuvaweto na nau~nata komunikacija megu nau~nicite od Balkanot. Za razvojot i afirmacijata na makedonskata folkloristika pridonese i nekoga{niot organ na Sojuzot na folkloristite na porane{na Jugoslavija Narodno stvarala{tvo. tuku i na folklorot i etnologijata na drugite balkanski narodi. IX. najpoznato e spisanieto Makedonski folklor. Vo ramkite na ova spisanie se objavuva{e i Biblioteka na spisanieto œMakedonski folklorŒ. koj dade izvonredni rezultati vo afirmacijata ne samo na makedonskiot folklor i etnologija.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 29 slovenskite folkloristi. Trudovi od oblasta na folklorot se objavuvaat i vo nekoi drugi periodi~ni izdanija. Balkanoslavika i sl. od koi sekako. Toj se nalo`i kako eden od najva`nite evropski sobiri na folkloristite i etnolozite. Spektar. potoa Slavisti~kiot megunaroden kongres. Ovoj simpozium vo svoeto dolgogodi{no postoewe uspeal da gi sobere najpoznatite folkloristi i etnolozi ne samo od Makedonija i Balkanot. tuku i od celiot svet. na primer: Literaturen zbor. vo na{iov prilog gi izdvoivme najva`nite publikacii koi bea objaveni vo vtorata polovina na minatiot . koi se odr`uvaa sekoja godina vo razni republiki na porane{na Jugoslavija. a i od svetot koga taa be{e ograni~ena kako rezultat na politi~kite i ideolo{kite podelbi. Folklor. kongresot za istra`uvawa na Jugoisto~na Evropa i red drugi zna~ajni sobiri. kade bea objaveni poveke folklorosti~ki studii od poveke makedonski avtori.

30 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA vek i po~etokot na XXI vek i pravcite na razvojot i afirmacijata na makedonskata folkloristika. Vidi i: Prirodata na folklorot. Taka {to vo dene{no vreme taa stana neodminliva literatura vo prou~uvaweto na slovenskata folkloristika i po{iroko vo edni svetski ramki. Na istoto mesto. Od pogore iznesenoto mo`e da se zabele`i deka karakteristi~no za nejziniot razvojot e postojaniot podem. Ovoj povik na Stojan Hristov e objaven vo poveke makedonski izdanija. Matica makedonska. Postigawata na makedonskata folkloristika i nejzinite zada~i. Makedonska golgota. * Vidi ja Bibliografijata: 50 godini Institut za folklor. Skopje. 2004. preku istoriski prou~uvawa na `ivotot i delata na oddelni makedonski sobira~i. Skopje. Literaturen zbor. Vo konkretniot slu~aj go koristevme izdanieto: Stojan Hristov. 1965. A ako ne{to ima{e toa be{e retka pojava. Makedonskata folkloristika vo izminatiot polovina vek se trude{e da go nadopolni ona {to drugite go postignale desetici godini pred nea. Kiril Penu{liski. potoa od komparativno razgleduvawe na oddelni narodni tvorbi. smetame deka ovaa zalo`ba be{e uspe{no realizirana. 2000. Skopje 1992. Detroit 2 septemvri 1945. Se do osumdesettite godini na minatiot vek vo na{ata folkloristika nema{e sistematsko. 3. Nekoi od niv gi navedovme vo ovoj na{ trud. Nova Makedonija. Priredil Rade Siqan. 387. Literatura Stojan Hristov. . Kiril Penu{liksi ke naglasi deka makedonskata folklooristka nosi pe~at na subjektivnite interesi na ninite avtori kon oddelni problemi (Penu{liski 1965: 21). ili zada~a. do ~isto teoretski problemi. Vo vrska so toa. koj od godina vo godina dava{e se pokrupni rezultati i tretira{e najraznovidna tematika: od prou~uvawe na oddelni folklorni `anrovi. Po ovoj period bea sprovedeni kolektivni terenski istra`uvawa i objaveni kolektivni zbornici i monografski trudovi. Bez ogled na nekoi nejzini nedostatoci. plansko i kolektivno prou~uvawe na bilo koj folkloren problem ili bilo koj folkloren `anr. Misla. œMarko CepenkovŒ — Skopje 1950–2000.

followed by comparative research (folk creativity). It began with the founding of scientific institutions in the Republic of Macedonia in the second half of the previous century at the University of SS Cyril and Methodius and the Institute of Folklore Studies. In Macedonia. the historical study of the life and work of the Macedonian scholars who collected it. historical and religious folklore.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 31 Tanas Vra`inovski (Skopje) Half a century of Macedonian folklore study Summary Macedonian folklore study is one of the youngest sciences in the Slav countries. Its chief task was to gather the products of folklore and to publish it. and the study of theoretical issues. More recently. . owing to the speed at which it has developed and the great enthusiasm of individuals. study has focused on genres. it is now on an equal footing with other (countries).

.

~e na tozi vãpros ne mo`e da se otgovori ednozna~no. POSTI@ENIÀ I PERSPEKTIVI Dokladãt e opit da se o~ertaàt osnovnite nasoki. v tradiciite. ~e tozi ina~e kratãk period se okaza prelomen za socialno-politi~eskià i kulturen `ivot na Bãlgarià. Ne ostana nastrani ot razvoènite tendencii na obæestvoto i folkloristikata. Ot~itaèki posti`eniàta na folkloristikata na fona na uskorenoto razvitie na obæestvoto dnes. kakto i za drugite strani ot biv{ià socialisti~eski lager. Naè-novite izsledvanià prodãl`avat demokrati~nite tendencii v razvitieto na folkloristikata. (33–41) UDK 398(497. v koito se razviva folkloristikata sled demokrati~nite promeni v Bãlgarià (kraà na HH i na~. Klä~ovi dumi: bãlgarska folkloristika.2)œ197/200Œ Radost Ivanova (Sofià) BÃLGARSKATA FOLKLORISTIKA ME@DU DVE STOLETIÀ. posti`enià. Oæe pove~e. sãvremennost. Kato baza za sravnenie se izpolzva sãstoànieto è prez socializma. V obhvata na interesite è vlizat i nàkoi slabo ili izobæo nezastãpeni dotogava izsledovatelski poleta kato naprimer gradãt. politi~eskite protesti i sãpãtstvaæite gi novi folklorni àvlenià.nar. O~ertavat se i novi napravlenià kato prou~vaneto na etni~eskite i konfesionalnite obænosti i dr. koito tà sledva neotmenno ot godinite na neènoto sãzdavane do dnes. perspektivi. (2008). na HHÇ vek). Edna .RADOST IVANOVA: BÃLGARSKATA FOLKLORISTIKA ME@DU DVE STOLETIÀ ISBN 978-86-7179-057-4. Kraàt na HH-to i na~aloto na HHÇ-to stoletie sa dobãr povod za ravnosmetka na bãlgarskata folkloristika. “socialisti~eska” folkloristika. ne mo`em da ne si dadem smetka za posti`eniàta è v minalite periodi. Vsãænost kakvo nasledi folkloristikata ot blizkoto minalo? Mislà.e. kato obekt za sravnenie æe izpolzvam samo perioda na t. vklä~vaèki novi podhodi i metodi. p. folklora na bãlgarite v ~u`bina i pr. predi Vtorata svetovna voèna) mnogokratno sa bili obekt na diskusii i ocenki ot u~enite. Osven tova periodite predi neà (t. No tãè kato zada~ata mi tuk e da akcentiram vnimanieto vãrhu naè-novite posti`enià i perspektivi.

ot negovià kontekst. Nezavisimo ot tova tazi {kola sãzdade predpostavki da se eksperimentira i edin nov. sred koito izpãkva monografi~noto izsledvane na Nikola Georgiev œBãlgarskata narodna pesenŒ (Georgiev 1976). Negov prãv sãzdatel i rãkovoditel e akad. a œedna osobena neèna transformacià — takava. kakto i na semiotikata. kakvato tà se àvàva publikuvana v sborniciteŒ (Parpulova 1978:75). spe~elil mnogo sãmi{lenici i posledovateli na golemià u~en. zalo`eni v tozi trud. na polo`itelnata mu rolà za formiraneto na bãlgarskata hudo`estvena literatura. proza i pr. na negovata poetika. koito sãzdavat oblika na bãlgarskata folkloristi~na {kola. moderen za vremeto metod — metodãt na strukturnià analiz. Posledvaloto razdelenie ima svoite polo`itelni i otricatelni posledici. sãzdadena ot takiva titani na misãlta kato Ivan [i{manov i negovite posledovateli ne bi mogla da promeni korenno nasokite ot zadadenoto ot nego demokrati~no na~alo na bãlgarskata narodouka. Naè-zna~itelniàt prinos na tazi {kola be. Knigata mu “Bãlgarski folklor” e emblemati~na za razbiraneto na folklora kato ustno narodno tvor~estvo. Polo`itelnite strani se izrazàvat v specialnoto vnimanie kãm folklora kato ustno narodno hudo`estveno tvor~estvo.34 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA nauka. Na bazata na slovesnoto tvor~estvo se formirat i zada~ite na folkloristikata v tozi period — da se izsledva sãvremennoto sãstoànie na klasi~eskoto folklorno nasledstvo po `anrove spored temati~nata im podàlba: äna{ki epos. baladi. ~e analizira ne samata pesen. Toè dade svoite polo`itelni rezultati v prou~vaneto na narodnata pesen. izkustvo. Edna ot naè-sãæestvenite ~erti na tazi {kola e neèniàt filologi~eski uklon. Zatova i sãzdavaneto na Instituta za folklor prez 1973 godina pãrvona~alno se osnovava na sãbiraneto i izsledvaneto na slovesnoto narodno poeti~esko tvor~estvo (Dinekov 1975: 3–9). Petãr Dinekov — naè-vidniàt predstavitel na folkloristikata po onova vreme. ~e obãrna specialno vnimanie na hudo`estvenata strana na folklora. v trudovoto i prazni~noto vsekidnevie. Slabost na tazi filologi~eska po sãæestvo {kola be izu~avaneto na folklora otkãsnato ot negovata estestvena sreda na `ivot. Harakterno za tozi metod be. Ne edno pokolenie e izpitalo vliànieto na ideite. obedinàvaæa pãrvona~alno etnografiàta i folkloristikata. prenebregvaneto na funkciite mu v obreda. V tova otno{enie tràbva da priznaem . haèdu{ki pesni. Tãrseneto na novi metodi za izsledvane na folklora dovede i do vklä~vaneto na sistemnià podhod v analiza na folklornoto tvor~estvo. kultura i pr.

~iito nositeli mogat da bãdat vsi~ki obænosti. Ot ograni~enoto mu sve`dane do kultura na patriarhalnoto selo to prerastna v kultura. (Rot 1992:41). Edin takãv sociologi~eski po svoàta sãænost metod be soliden probiv v ina~e monolitnata dotogava filologi~eska perspektiva.@ivkov œNarod i pesenŒ za bãlgarskata folkloristika (@ivkov 1977). Te spomognaha da se nalo`i edno promeneno vi`dane za folklora. Bez da navlizam v dãbo~ina. koàto prez 80-te godini na HH v. koàto izigra trudãt na Todor Iv. vsi~ki grupi.n. kato s malki izklä~enià. nepodvlastna na vremeto i prostranstvoto.Taka. no oæe po-zna~ima i principna e negovata rolà za osvobo`davaneto na folkloristikata ot metodologi~eskite ograni~enià na predhodnite izsledvanià. kultura. Ne bez vliànie na Zapada i osobeno na u~enite ot SAÆ. Sam po sebe si tozi trud e va`en prinos. sledvaèki demokrati~nite tradicii na svoite sãzdateli. ne po`ela da se obvãr`e organi~no s nego. Za tova obektivno spomogna i izsledovatelskata è naso~enost kãm minaloto. kãm folklornata klasika. Za neprekãsnato promenàæoto se shvaæane za folklora po posoka na càlata narodna kultura doprinese i obnovenata struktura na Instituta za folklor. Dele- . a i vseki otdelno vzet ~ovek. i t. i po-konkretno — kãm pesennata tradicià — razbiraneto za folklora kato hudo`estvena kultura i za neobhodimostta toè da bãde izsledvan kato sistema sãs sobstveno màsto v strukturata na socialnite otno{enià (Boàd`ieva 1978: 72–75). tuk æe se opitam samo da o~ertaà osnovnite nasoki. zapo~nali v kraà na 80-te godini. koàto prave{e vsi~ko vãzmo`no da ne dade hod na estestvenoto razvitie na folklora. Predizvikatelstvata na novoto vreme iziskvaha ot folkloristikata kriti~no otno{enie ili da`e otkaz ot ot nàkoi osnovni ponàtià. vãv vodeæite nasoki na svoeto razvitie folkloristikata ostana po~ti nezasegnata ot vliànieto na komunisti~eskata ideologià. razkriha novi vãzmo`nosti pred folkloristikata. koito do tozi moment sa bili izve`dani v rang na nepoklatimi istini. V usiliàta si da se zadãr`i na tazi pozicià folkloristikata be aktivno podpomognata ot upravlàvaæata kulturna vãrhu{ka. vklä~i v sãstava si dve novi sekcii: za muzikalen folklor i za narodno izkustvo (po-kãsno preimenuvana v plasti~en folklor). Demokrati~nite promeni v obæestvoto. po koito rabotàt bãlgarskite folkloristi. Avtorãt è predlo`i edin nov podhod kãm folklora. ~ieto lono be v patriarhalnoto obæestvo.RADOST IVANOVA: BÃLGARSKATA FOLKLORISTIKA ME@DU DVE STOLETIÀ 35 vãzlovata rolà. i bãlgarskite folkloristi zagovoriha za smàna na paradigmite. Tà premina prez socializma. da zapazi negovata ~istota i œavtenti~nostŒ ~rez redica ograni~enià i zabrani.

(Folklorãt v Ivaèlovgradsko 1993) i dr. kãm koàto proàvàvat interes golàm broè folkloristi. Trãgvaèki ot nego oba~e interesite na izsledovatelite mu se naroiha v razli~ni posoki — rabotni~eski folklor.). Vednã` poela po kolovoza na goreæite sãbitià. Pãrviàt probiv v tova otno{enie be malkiàt grad — grad Bansko. Nared s osmislàneto na klasi~eskià folklor kato sãvremennost i bãdeæe s negovite raznovidnosti na folklorizãm pod formata na läbitelsko i profesionalno tvor~estvo. dadoha polo`itelni rezultati. temite i problemite im se preplitat i vzaimno dopãlvat. kogato stolicata se prevãrna v centãr na masovite politi~eski protesti. Politika i folklor 1993. a ottam i kãm grada. Po-natatãk oba~e te se obosobiha kato izsledovatelska teritorià.u~eni~esko i studentsko tvor~estvo. obekt na nablädenie stana vsekidnevnata kultura na razli~nite formalni i neformalni grupi. Ivanova 1997. kulturen `ivot i dr. Na tazi tematika bàha posveteni dve izdanià na sp. stolicata — se okazaha to~no tolkova raznoobrazni. Ç–ÇÇÇ). Ot lumpena do gra`danina 1997 i dr. Te. kolkoto i samiàt `ivot (Stolicata i stoli~ani 1994 i dr. vicove. Nared s tradicionnata problematika se poàvi i novata gledna to~ka kãm seloto. namerili izraz v poredicata Regionalni prou~vanià na bãlgarskià folklor (t.).Benovska-Sãbkova. se porodi po-skoro spontanno. bàha belàzani ot po-obæià interes kãm sãvremennite kulturni procesi i àvlenià (Benovska-Sãbkova 2001:18). vãznikna kato osmislàne i izsledovatelska reakcià na `ivata kulturna realnost. Seloto s negovata regionalna obosobenost prodãl`ava da bãde obekt na nablädenie — regionalnite prou~vanià sa ~ast ot dãlgosro~nite proekti na folkloristite ot Instituta za folklor. Osobeno predizvikatelstvo za folkloristite se okaza gradãt s negovite delnici i praznici. razkazvane turizãm.). s negovite obænosti i hora. Novite obekti na izsledvane — gradovete. zaæoto te sa svãrzani pome`du si. folkloristikata raz{iri svoà pogled i vãrhu sãpãtstvaæite prehoda kulturni àvlenià i fakti. Na stranicite na spisanie œBãlgarski folklorŒ {iroko màsto be posveteno na paranormalnite àvlenià (Paranormal- . kakto pi{e M. na Ivaèlovgradsko i dr. Interesãt kãm tàh. koàto go postavà me`du tradiciàta i promànata (Me`du promàna i tradicià 1994). razbira se. kakto i monografii i sbornici s nau~ni statii (Gradãt i folklorãt 1991. Gradãt stana osoben obekt na vnimanie v pãrvite godini na prehoda. œBãlgarski folklorŒ. (Bansko 1996 i dr. Pãrvite publikacii.36 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA nieto na tezi nasoki e otnositelno.

Statelova 2003 i mn. Zatova prez poslednite godini tozi dãlgo zadãr`an interes kãm œ ~u`dite Œ sred nas nameri màsto v poredica ot publikacii i monografii. Bãlgarià stana izvestna s t.Poàviha se i pãrvite monografii (Aleksiev 2005. ne pozvolàva{e tezi grupi da bãdat otdelàni po etni~eski i religiozni belezi ot ostanaloto naselenie. Na neà bàha posveteni poredica ot izsledvanià (Folkãt 1995. Peè~eva. Dimov 2001. izcàlo posveteni na islàma i narodnite tradicii (Islàm 1996. Miceva 2001.nar. posveteni na kulturata na etni~eskite obænosti v minaloto me`du drugoto se dãl`i i na etnocentrizma na bãlgarskata narodouka. Dãlgo zadãr`anoto razvitie na folklora v tazi nasoka izbi s pãlna sila i dovede do kraènost tazi linià na razvitie. Islàm 2003). Ot 1992 g. publikacii). a na œ~u`dotoŒ se gleda{e s golàma doza prenebre`enie. œBãlgarski folklorŒ redovno publikuva izsledvanià. Mikov 2005. Blagoev 2004. Tova e izsledvaneto na etni~eskite i konfesionalnite grupi ot naselenieto. Oæe po vreme na svoàta podgotovka mladite folkloristi v blizkoto minalo bivaha naso~vani kãm izsledvane na bãlgarskià folklor. (Mikov 2003). osven ako tezi trudove ne podkrepàha nalaganata ot BKP politika. Malkoto trudove. Peè~eva. V tozi smisãl ne be{e vãzmo`no publikuvaneto na obektivni nau~ni izsledvanià. kato na praktika se obosobi neperiodi~na poredica v samoto spisanie. ~iàto cel be{e da poka`e ednorodnià etni~en sãstav na bãlgarskata nacià. religià. drugi). Ima i druga nasoka. Kato sledstvie ot prehoda mo`e da se tãlkuva i poàvata na folka ili ~algata. Izlàzoha i dve kni`ki. ^algata — za i protiv 1999. koàto predizvika o`iveni diskusii v kulturnite sredi. Obænosti i obrazi 1999). . Anastasova 2006). razgle`daæi kulturata i tradiciite na etni~eskite i religioznite obænosti v Bãlgarià (v`. Be{e napraven i opit da se navleze v teoriàta i istoriàta na etnosite i etni~eskite procesi (@ivkov 1995.). napr. Dimov 2005 i dr. Mediite sãæo popadnaha v pricela na folkloristite i tehnite zanimanià s aktualnite temi na denà (Mediite 1996). sp. ~e e nova.RADOST IVANOVA: BÃLGARSKATA FOLKLORISTIKA ME@DU DVE STOLETIÀ 37 noto 1993 i dr. na vãzvrãæaneto na interesa kãm zabravenoto hristiànstvo (Svetogled. Anastasova 1998. folklor 2000 i dr). Dimov 2002. glavniàt redaktor na spisanieto v predgovora kãm vtorata kni`ka nastoàva tezi publikacii da prodãl`at v otgovor na ostrata nu`da ot specializirani izsledvanià v oblastta na mäsälmanskata kultura. na œsvoetoŒ. Peè~eva 1999. za koàto mo`e da se ka`e. Neæo pove~e. vãzroditelen proces. Politi~eskata situacià v stranata do 1989 g. Za æastie mnogo malka ~ast ot bãlgarskite u~eni se zaeha da podkrepàt nau~no tazi politi~eska po sãæestvo teza.

). Otvaràneto na Bãlgarià kãm sveta zavari bãlgarskata folkloristika izostanala v izu~avaneto na folklora na bãlgarite v ~u`bina. Na razkazvaneto sa posveteni nàkolko kni`ki na spisanie œBãlgarski folklorŒ (Razkazi i razkazva~i 1994.).38 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Vsãænost izsledvaniàta vãrhu obænostite — etni~eski ili konfesionalni — postavi problema za identi~nostta. Poslednite godini oba~e pokazaha. ~e vsekidnevnoto razkazvane e ~ast ot vsekidnevnata kultura — edno ot glavnite izsledovatelski teritorii na etnologiàta. Bãlgari po ~e{kite zemi 1994. Dobreva 1995. ^ehià. ~e pre~kite po pãtà ne sa nepreodolimi. Do golàma stepen vãv vrãzka s problema za identi~nostite sa i prou~vaniàta. Identi~nost — identi~nosti 2005 i dr. Vàrno e. koèto namira {irok otzvuk v rabotite na folkloristite. Zasega prinosãt v izu~avaneto na bãlgarskià folklor v drugi sãsedni i po-dale~ni strani prodãl`ava da bãde skromen (Folklorãt na bãlgarite v ~u`bina 1994. Znanieto za drugià. Dnes te ne sa edinstven obekt na nablädenie. ~e v tova otno{enie ne sa dostatã~no samo dobri `elanià i namerenià. posveteni na razkazvaneto. V minaloto oba~e vnimanieto na folkloristite e bilo pove~e ili po-slabo naso~eno kãm otnositelno fiksiranite formi: prikazki. razli~nià. ~u`dià se okazva neobhodimost. . poàviha se i pãrvite monografi~ni izsledvanià na tazi tema (Ganeva-Raè~eva 2004 i dr.). Zatova i sobstveno folkloristi~nite metodi za izu~avane na identi~nostite se okazaha nedostatã~ni. legendi i dr.). Te bàha spolu~livo dopãlneni s metodi ot srodni oblasti na poznanieto kato sociologià. anekdoti. Po princip narativite sa tradicionno izu~avan dàl ot folklora. Stanoev 2005 i dr. Edva v na{i dni stana vãzmo`no zadãlbo~enoto i càlostnoto mu izu~avane. filosofià (Identi~nostta 1998. s koito te poddãr`at tradicionno dobri kontakti kato Slovakià. Ra{kova. Izostavaneto be osobeno o~ebièno na fona na golàmata sãbiratelska i nau~no-izsledovatelska deènost na sãsednite na Bãlgarià strani. Usiliàta na folkloristite zasega dadoha dobri rezultati v izu~avaneto na bãlgarskià folklor v strani. psihologià. [iroko màsto se otdelà i na vsekidnevnoto razkazvane. bez koàto ne bi moglo da se osmisli i osãznae svoeto.). Na fona na vsekidnevnoto razkazvane po-obosobeno màsto zaema vicãt. a i mnogo sredstva. Razkazvaneto 1997 i dr. Ne bez zna~enie e faktãt. i na izpolzvaneto na biografi~nià podhod (Biografi~niàt podhod 1994 i dr. Ungarià i Rumãnià naprimer. predanià. kato se ima predvid politi~eskata orientacià na golàma ~ast ot vicovete i lipsata na svoboda na slovoto prez socializma (Ot prikazkata do vica 2002.

Pen~ev 1994. No nared s novoto. V. no i nazad kãm edinenieto v bãlgarskata narodouka. Bez da se otkazva ot folklornata klasika. da otkriva i razrabotva va`ni i aktualni temi i problemi. S izbroenite nasoki ne se iz~erpvat ambiciite na folkloristite da pokriàt vsi~ki izsledovatelski poleta. Sofià. 2006: Etni~nost. Bezsporna e rolàta na spisanie œBãlgarski folklorŒ v o~ertavane na vàrnata posoka po pãtà kãm zna~imite problemi na na{eto sãvremie. Ganeva-Raè~eva. Procesãt na neènata preorientacià vsãænost be estestveno prodãl`enie na demokrati~noto na~alo. . Literatura Aleksiev. Sofià. Kato imam predvid golàmata bãlgarska emigracià prez razgle`danià period. kn. da otgovarà na nu`dite na kulturnata praktika. Sofià. 72–75. Anastasova. Bãlgari po ~e{kite zemi 1994: Sofià. E. G. 6. da bãde v krak sãs svoeto vreme. dnes spored men mo`e da se tãlkuva samo kato edin paradoks. M.RADOST IVANOVA: BÃLGARSKATA FOLKLORISTIKA ME@DU DVE STOLETIÀ 39 Pen~ev 2005. zalo`eno v zara`daneto na folkloristikata — da tãrsi. ~e e kraèno neobhodimo tãrseneto na vãzmo`nosti rabotata da prodãl`i kakto v Evropa. Ganeva-Raè~eva. koeto prodãl`ava da sãæestvuva v Bãlgarià i koeto v opredeleni momenti ima{e svoite polo`itelni strani. Sofià. tà napravi svoàta re{itelna kra~ka nagore po spiralata. Blagoev. Va`no e i drugo — ~e bãlgarskata folkloristika uspà svoevremenno da se orientira v novosãzdadenata situacià na prehoda i da reagira adekvatno na promànata. zna~imoto. B. Benovska-Sãbkova. St. 2004: Bãlgarite v Ungarià — problemi na kulturnata identi~nost. Sofià. 1978: Novi perspektivi pred izsledvaneto na folklornata pesenna tradicià. aktualnoto folkloristikata preotkri sebe si ~rez obedinenieto si po sãæestvo s etnologiàta. 1998: Staroobredcite v Bãlgarià: mit — istorià — identi~nost. Sofià. taka i v SAÆ. Problemãt za formalnoto institucionalno razdelenie. kn. V. tradicià. Izsledvanià i materiali. 2004: Razkazvane i identi~nost. Anastasova. 2004: Kurbanãt v tradiciàta na bãlgarite-mäsälmani. Sofià. Boàd`ieva. vlast: etädi za prehoda. 2005: Folklorni profili na mäsälmanski svetci v Bãlgarià. 1. Sofià. Biografi~niàt podhod 1994: BF. Bansko 1996: Bansko. 2001: Politi~eski prehod i vsekidnevna kultura. E.). — V: BF. Ganeva-Raè~eva 2004 i dr. kãdeto ve~e `iveàt golemi grupi bãlgari. mislà. da bãde blizo do horata.

3 Dimov. folklor 2000: BF. L. kn. Seloto me`du promàna i tradicià 1994: BF. 1994: Bãlgaro-~e{ki folkloristi~ni kontakti prez Vãzra`daneto. kn. — V. Sofià. V. 2–3. Ra{kova N. Mikov. kn. Statelova. 1975: Bãlgarskata folkloristika pred novi zada~i. 1978: Bãlgarskata narodna pesen prez pogleda na literaturoveda. Sofià. E. kn. L. Sofià. — V: BF. Islàm 1996: Islàm i narodni tradicii. 3–9. @ivkov. Identi~nost — identi~nosti 2005: BF. 38–48. Paranormalnoto 1996: BF. L. 1992: Narodnata kultura na Ägoizto~na Evropa v modernoto vreme. P. kn.. Miceva. Sofià. ^algata — za i protiv 1999: Sofià. 1. Izsledvanià. V. kn. V.) 2005: Bãlgari v Slovakià: Etnokulturni harakteristiki i vzaimodeèstvià. 1. Dinekov. Islàm 2003: Islàm i narodni tradicii. T. Mikov. BF. . 3–4. — V: Bãlgarsko muzikoznanie. kn. 1997: Sbogom. R. 1. Dimov 2005 (sãst. L. 1977: Narod i pesen. 1–2. Sofià. 3–4. Peè~eva. Iv. Parpulova. kn. kn. 2001: Armencite v Bãlgarià — kultura i identi~nost. Politika i folklor 1993: BF. Pen~ev. Ot lumpena do gra`danina 1997: Sofià. — V. dinozavri. L.. 1994: Etni~niàt sindrom. religià. Identi~nostta 1998: BF. Sofià. Razkazvaneto 1997: BF. V. R.40 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Georgiev. kn. Grad i nasledstvo 2004: BF. S. 2. kn. Sofià. — V: BF. 4. Peè~eva. 5. kn. medii. 1999: Du{ata pla~e. 3–4. 1–2. Ç ~ast — Sofià. 2003: Sedemte gràha na ~algata. ÇÇ ~ast — Bratislava. romi. Dimov 2002: Zurnad`ièskata tradicià v Ägozapadna Bãlgarià. Peè~eva. kn. Pen~ev (sãst. Razkazi i razkazva~i 1994: BF. 1. K. 1. Gradãt i folklorãt 1991: BF1 kn. Rot. V.. kn. BF. 75–78. 2001: Etnopopbumãt. kn. Folklorãt na bãlgarite v ~u`bina 1994: BF. 1–2. kn. 5–6. pesen izliza. krokodili! Etnologià na promànata. 1976: Bãlgarskata narodna pesen. 2–3. L.kn. 2003: Predgovor.): Muzika. Sofià. Sofià. 4. Svetogled. 2005: Poslaniàta na vica. dobre do{li. Obænosti i obrazi 1999: BF. T.1. Sofià.V: BF. Stolicata i stoli~ani 1994: BF. Ivanova. — V: BF. Ot prikazkata do vica 2002: BF. Stanoev. Iv. Sofià. Sofià. Sofià. 2005: Izkustvoto na heterodoksnite mäsälmani v Bãlgarià (HVÇ–HH vek): bekta{i i kazãlba{i. kn. @ivkov. N. kn.

The latest research. and the folklore of Bulgarians living abroad. shows democratic tendencies reaching into the development of folklore study. which includes new approaches and methods. The area of interest encompasses subjects such as the town. political protest and accompanying folklore elements.RADOST IVANOVA: BÃLGARSKATA FOLKLORISTIKA ME@DU DVE STOLETIÀ 41 Radost Ivanova (Sofia) Bulgarian folklore study at the turn of the century — results and prospects Summary The paper presents the main directions in the development of Bulgarian folklore study following democratic change in Bulgaria in the late 20th and early 21st centuries. such as the study of ethnic and confessional/religious communities. New directions are also evident. . The situation under Socialism is taken as a basis for comparison. never or rarely referred to before.

.

kato se pravi pregled na osnovnite publikacii ot poredicata œSbornik za narodni umotvoreniàŒ (SbNU). i osobeno v negovià Folkloren otdel. nauka i kni`nina½. religiozno-legendarni pesni. folkloren zapis. haèdu{ki i revoläcionni pesni. Klä~ovi dumi: Bãlgarski folklor. Sled Osvobo`denieto sãbiraneto i arhiviziraneto na folklorni materiali se izvãr{va glavno v Narodnià etnografski muzeè. arhivizirane.2)(091) Katà Mihaèlova (Sofià) TERENNI PROU^VANIÀ. na ¼Sbornik za narodni umotvorenià. na obrabotkata i arhiviziraneto na materialite. Napraven e obzor na arhivnite sbirki i spravo~ni katalozi v Arhiva na Instituta za folklor. Nomenklatura na deènostite½ sãs saèta i publikaciàta kãm nego. edna ot osnovnite zada~i na koeto e sãbiraneto i {irokoto izu~avane na folklora i publikuvaneto mu v organa na Dru`estvoto ¼Periodi~esko spisanie½. katalog. p. Tezi prou~vanià sa temati~ni (po otdelni folklorni `anrove kato äna{ki epos. (2008). Prosledàva se i na~inãt na publikuvane na folklornite materiali. Specialno vnimanie e otdeleno na proekta œ@ivi ~ove{ki sãkroviæa — Bãlgarià. ARHIVIZIRANE I PUBLIKUVANE NA FOLKLORNI MATERIALI V BÃLGARIÀ V pãrvata ~ast na statiàta se razgle`dat osnovnite terenni prou~vanià na bãlgarskià folklor ot osnovavaneto na Instituta za folklor pri Bãlgarskata akademià na naukite prez 1973 g. do na{i dni. ARHIVIZIRANE I PUBLIKUVANE NA … ISBN 978-86-7179-057-4. Ivan [i{manov prez 1889 g. sãzdaden prez 1906 g. baladi. koèto se prevrãæa v osnovno srediæe za sãbirane i publikuvane na folklorni materiali i izliza periodi~eski i do dnes. Vtorata ~ast na statiàta e posvetena na metodite na terennoto izsledvane i pismenoto fiksirane. (43–53) UDK 398:930. Tazi zada~a prodãl`ava i sled Osvobo`denieto predi vsi~ko s osnovavaneto ot prof. folkloren arhiv.KATÀ MIHAÈLOVA: TERENNI PROU^VANIÀ.. terenno izsledvane. prikazki) ili regionalni.25(497. a sãæo na nàkoi saètove za folklorni materiali. . folkloren saèt Terennite prou~vanià. arhiviziraneto i publikuvaneto na folklorni materiali v Bãlgarià se vodi organizirano oæe ot epohata na Vãzra`daneto s osnovavaneto na Bãlgarskoto kni`ovno dru`estvo v Braila prez 1869 g.

pãrvona~alno v Sekciàta za obæestvena i duhovna kultura. na nositelite i razprostranitelite i na melodi~noto izgra`dane na bãlgarskià äna{ki epos. a na slovesnià folklor v sãzdadenià prez 1949 g. Publikuvani sa i proizvedenià v proza za geroite na äna{kià epos. Izdanieto sãdãr`a terenni zapisi ot vsi~ki kraiæa na Bãlgarià. kakto i podrobna bibliografià na osnovnite publikacii i prou~vanià na eposa u nas. be sãzdaden Institutãt za folklor pri BAN s direktor prof. Tova stana i osnovnata nasoka na rabotata vãrhu bãlgarskià folklor za godini napred (Dinekov 1975: 7. 1971). Terennite prou~vanià na muzikalnià ni folklor prodãl`avat i v osnovanià prez 1948 g. sãdãr`aæ 1450 novozapisani baladi. stanal tradicià i pri izgotvàneto na sledvaæite tomove na ¼Sbornik za narodni umotvorenià½: motiven pokazalec. podredeni po grupi: Pesni s istoriko-geroi~na tematika. s fantasti~no-legendarna tematika i s bitova i novelisti~na tematika. Zaglaviàta na tvorbite predstavlàvat izvle~enie na motiva. Stoèkova 1983: 73–74). Osobeno cenen e spravo~niàt aparat na sbornika. pokazalec na zapisva~ite. Ot tazi Sekcià prez 1973 g. Institut za muzika. v samostoàtelnata Sekcià za slovesen folklor (Dinekov 1975: 3–4). podredeni v . kãdeto se sãhranàva i izu~ava glavno muzikalen folklor. a ot 1958 g. haèdu{kià epos. Ob{irnite terenni prou~vanià vãrhu konkretnite spomenati po-gore dàlove ot bãlgarskià folklor se praveha s cel sãbirane. Po-dolu æe se spra na naè-va`nite terenni prou~vanià i publikuvaneto na folklorni materiali samo v Instituta za folklor. Oæe v Sekcià ¼Folklor½ na Etnografskià institut s muzeè be izdaden ¼Bãlgarski äna{ki epos½ (SbNU 53. pridru`eno s karti. Po shoden na~in be izdaden dvutomnikãt ¼Bãlgarski narodni baladi i pesni s miti~eski i legendarni motivi½ (SbNU 60. poàsnenià na dialektnite dumi. kãdeto prodãl`iha zapo~nalite maæabni prou~vanià na glavnite slovesni `anrove na bãlgarskià folklor — äna{kià epos. sãhranàvane i publikuvane na po-golàmata ~ast ot tezi materiali v porednite tomove na ¼Sbornik za narodni umotvoreniའ(po-natatãk SbNU). narodnata balada. seliæen pokazalec. Petãr Dinekov. imenen i veæen pokazalec. pokazalec na informatorite s podrobni danni za tàh. 1993–1994). prikazkata i drugite dàlove ot narodnata proza i dr. Izdanieto razpolaga s mnogo bogat nau~en aparat ot ob{irni studii: harakteristika na teritorialnoto razpredelenie na pesnite. koeto pravi ot sbornika mnogo cenno spravo~no izdanie. Etnografski institut s muzeè..44 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA osnovan prez 1926 g. a sled zaglavieto se dava kratko rezäme na pesenta.

. predmeten i temati~en pokazalec. legendarni. V oblastta na prozata sãtrudnici na Instituta dãlgi godini sãbiraha i obrabotvaha terenni. Vnimanie zaslu`ava unikalnoto izdanie na Iveta Todorova-Pirgova ¼Baànià i magii½ s tekstove na sobstveni terenni zapisi i arhivni materiali.KATÀ MIHAÈLOVA: TERENNI PROU^VANIÀ. bele`ki i spisãk na publikuvanite predi tova varianti na vsi~ki tekstove v sbornika i pokazalec na pesnite po funkcii. Izdavaneto na kataloga dade vãzmo`nost bãlgarskite folklorni prikazki v càloto im bogatstvo da bãdat vãvedeni v me`dunarodno nau~no obrãæenie. vãl{ebni. 1984). izgotvili tezi sbornici. kakto i izlezliàt po-rano sbornik s tekstove i ob{irna studià ¼Bãlgarski narodni gatanki½ na Stefana Stoèkova (Stoèkova 1970. mnogo podrobni karti na razprostranenie na pesnite i dr. pridru`eni s podroben komentar. bitovi. spravo~en aparat i nau~na studià (Todorova-Pirgova 2003). novelisti~ni. sa ot Instituta za folklor s u~astieto na otdelni sãtrudnici ot Instituta za muzika (po-kãsno Institut za muzikoznanie). ARHIVIZIRANE I PUBLIKUVANE NA … 45 slednite dàlove: miti~eski. Kãm golàma ~ast ot pesnite ve~e se publikuvat i notirani melodii. Osven tezi maæabni prou~vanià po osnovni vidove na bãlgarskià slovesen folklor. Katalogãt be{e preveden na nemski ezik i izdaden v poredicata ¼ Folklore Fellows Communications½ (TBM 1995). ukazatel na izto~nicite s prepe~atani i prerazkazani tekstove na folklorni prikazki i bibliografià na po-va`nite izsledvanià vãrhu bãlgarskata folklorna prikazka . velikan). arhivni i publikuvani materiali za izgotvàneto na pãrvià po roda si pãlen sä`eten katalog na bãlgarskite folklorni prikazki.) (KBP 1994). Kato otdelen tom izliza i podgotveniàt po-rano sbornik ¼Bãlgarski haèdu{ki i revoläcionen pesenen folklor½ (SbNU 61. edna ot glavnite zada~i na sãtrudnicite na Instituta za folklor sa regionalnite izsledvanià. sä`eten katalog. istori~eski i haèdu{ki baladi. Sãtrudnicite. 2001). prikazki formuli (kumulativni i dr. izraboten po sistemata na Aarne — Tomsãn v slednite osnovni dàla: prikazki za `ivotni. religiozno-legendarni. sãdãr`aæ 850 pesni s podrobni bele`ki. izvãr{ili notiraneto na pesnite i harakteristikata na melodikata im. anekdoti. Izdanieto e pridru`eno sãæo ot mnogo funkcionalen pokazalec na predmetite i motivite v bãlgarskite sä`etni tipove. prikazki za glupavià zmeè (dàvol. Spravo~niàt aparat ot predi{nite tomove e obogaten s komentar. Ot nàkolko izsledovatelski ekipa bàha provedeni terenni prou~vanià v otdelni regioni v ~etiri osnovni oblasti na Bãlgarià: Mihaèlovgradsko.

2002). podgotven e i ¼Folklor ot Sakar. Edna ~ast ot tàh sa publikuvani v sbornika ¼Folklor ot Sakar. ¼Strand`anski folklor½ (SbNU 57. folklor i etnografià ¼M. Tekstovete bàha sistematizirani. a sãæo i ot studenti ot Krã`oka po folklor kãm Sofièskià universitet ¼Sv. Razkazen folklor½ (SbNU 62-I. pod pe~at). legendi i predanià s podrobni bele`ki i pregled na arhivnite i publikuvanite varianti i ob{irna uvodna studià. kakto i ogromen masiv v arhivnià fond ¼Studentski materiali½ v Arhiva na Instituta za folklor. obi~ai i poeti- .46 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Severozapadna Bãlgarià. Iv. Prikazkite sa sãotneseni kãm me`dunarodnata klasifikacià na Aarne — Tomsãn. Drugi maæabni regionalni izsledvanià vãrhu narodnata pesen i proza bàha provedeni v Plovdivskià i v Sofièskià kraè. V proces na podgotovka sa i dva ob{irni toma ot poredicata SbNU: ¼Narodna proza ot Severoizto~na Bãlgariའi ¼Bãlgarite katolici (sto godini sled Mileti~)½. Rilski½ pri Ukrainskata akademià na naukite (Kaufman 1982). Ägozapadna Bãlgarià. Ot tezi materiali be{e podgotven i publikuvan sbornikãt ¼Narodna proza ot Blagoevgradski okrãg½ (SbNU 58. Drugo maæabno izsledvane be provedeno v oblastta Sakar ot sãtrudnici na Instituta za folklor i Etnografskià institut s muzeè. @ivkov. Ägoizto~na Bãlgarià i Razgradsko. Sbornikãt sãdãr`a 2550 narodni pesni i instrumentalni melodii. Severoizto~na Bãlgarià. Ohridski½ pod rãkovodstvoto na prof. no podgotveni ot vãn{ni sãtrudnici. Ogromen material ot tezi oblasti be{e de{ifriran i obraboten i postãpi v arhivnite fondove na Instituta. Kl. pridru`eni s komentar. 1980). sa: ¼Narodna proza ot Pazard`i{ko½ (SbNU 56. Pesni i instrumentalni melodii½ (SbNU 62-II. notirani melodii i neobhodimià nau~en aparat. Me`du izdaniàta na Instituta. T. 1985). zapisani i de{ifrirani ot bãlgarskià u~en. izdaden sãvmestno s Instituta za izkustvoznanie. Ivaèlovgradsko. Tezi pesni i melodii na bãlgarskite preselnici v redica slu~ai sa se sãhranili v blizkata po ezik. F. 1983). no za sã`alenie dosega ne sa publikuvani. kakto i sbornikãt ¼Bãlgarski narodni pesni ot selata Kà`na i Valà Draguluè — Rumãniའ(Äfu 1991). Nikolaè Kaufman ¼Narodni pesni na bãlgarite ot Ukrainska i Moldovska SSR½. sãdãr`aæ 420 folklorni prikazki. Nàma da se spiram podrobno na tàh. Redica sbornici s novozapisani folklorni pesenni materiali izdava i Institutãt za muzikoznanie pri BAN. no bih iskala da otbele`a samo zna~itelnià dvutomnik na akad. Blagoevgradsko. Terennite materiali ot tezi prou~vanià se sãhranàvat v Arhiva na EIM.

a izsledovatelite sa bili nau~ni konsultanti.i videotehnika. kato za terennite prou~vanià sa se izpolzvali specialno izgotveni za celta i v po-golàmata si ~ast nepublikuvani rãkovodstva. a udareniàta se slagat samo tam. kato v na~aloto tova sa pravili specialisti sãs sãotvetnoto obrazovanie. pravilnici. dokato sega u~eniàt folklorist stava i fotograf. sãbitie½ ili videoseminara ¼Vizualni svidetelstva ot sãvremennostta½). kakto i kãm folklorni proàvi na razli~nite etni~eski i konfesionalni obænosti v stranata. ~ovek. izpolzvan ot dialektolozite. posle na magnetofon. Po-nadolu æe se spra na metodite na terennoto izsledvane i pismenoto fiksirane. Materialite se zapisvat izcàlo s teksta i melodiàta. kato pri publikuvaneto na tekstovete v nau~nite izdanià streme`ãt e da se zapazi maksimalno avtenti~nostta na folklornite materiali. Slovakià.. otrazàva se redukciàta na glasnite. Ukraèna) ili pri otrazàvane na ~u`doetni~ni folklorni proàvi po razli~ni me`dunarodni proekti na sãtrudnicite na (Mateeva. kãdeto se razli~avat ot kni`ovnià ezik. Pol{a. Prez poslednite godini se dokumentira i izvãn predelite na stranata glavno pri terenni prou~vanià sred bãlgarskite obænosti v ~u`bina (naprimer v ^ehià. kalendarni praznici i sãborite na bãlgarskoto narodno tvor~estvo ¼Koprivæica½. i operator. v tova ~islo i kãm sãvremenni formi na folklorizãm. se dokumentirat predimno tradicionni folklorni formi. stilizacii i vsàkakvi sãæestveni redakcii ne se razre{avat. ukazateli ili temati~ni vãprosnici. otkolkoto v rodinata im. na obrabotkata i arhiviziraneto na materialite. Moldova. Pri zapisa neobhodimo uslovie e vinagi da se pita samiàt informator za . ¼Pirin pee½ i dr. no se predava to~niàt izgovor spored dialektnite osobenosti.KATÀ MIHAÈLOVA: TERENNI PROU^VANIÀ. N. Pri pismenoto fiksirane i publikuvaneto na folklornite materiali ne se prilaga foneti~niàt metod. po-rano tova e stavalo naè-napred samo na rãka v terenen bele`nik. Del~eva 2005: 146). Kaufman ¼Hilàda i petstotin bãlgarski gradski pesni½ (Kaufman 2002–2003). Ungarià. Dokumentira se sãæo s foto. to prez sledvaæite godini dokumentaciàta e naso~ena ve~e i kãm raznoobrazni seliæni praznici. Tuk æe poso~a i tritomnoto izdanie na akad. ARHIVIZIRANE I PUBLIKUVANE NA … 47 ~no tvor~estvo ~u`doetni~na sreda pove~e. Prez poslednite godini se pravi nau~en analiz na sãbranata videodokumentacià v ramkite na videoseminari i nau~noizsledovatelski proekti (naprimer proekta ¼Vizualnata antropologià: kamera. Dokato prez 70-te i 80-te godini na XX v. sled tova na kasetofon. Ezikovi popravki. Osnovno se prilaga metodãt na interväto i vklä~enoto nablädenie.

. Iv. nad 50 hilàdi snimki Fotoarhiv. a v idealni slu~ai i situaciàta na zapisa. nad 3. Obrabotenite materiali se zave`dat v Nau~nià arhiv na Instituta za folklor. màstoto i vremeto. Studentski arhiv. premieri na . AIF IV . Tuk se sãbirat programi i diplàni ot folklorni koncerti. Teoreti~ni materiali. a prez 2007 g. i transformiran prez 1984 g. ¼Proza½. Propagandni materiali. kursovi i diplomni raboti. AIF V . ¼Vàrvanià i predstavi½ i t. kato na zaglavnata stranica se poso~va temata na izsledvaneto. Tuk se sãhranàvat dokladi ot konferencii i kongresi. koito oformàt edin inventaren nomer. sled tova materialite se podre`dat po osnovni vidove po klasifikacionna shema: ¼Kalendarni obredi½. data i màsto na zapisa. [i{manov. seliæeto i datata na zapisa. AIF I. sled koeto se podgotvà papka na de{ifriranià material po seliæa i informatori s podroben opis na fotolentata ili videokasetata. AIF VI. zapisva~. Materiali do 1980 g. Zadãl`itelno se fiksirat vãzmo`no naè-pãlni danni za informatora. AIF II. Centãrãt sãhranàva nad 500 hilàdi stranici Arhiv na hartiena osnova. Pri obrabotkata na terennite materiali se pravi de{iframa ot magnetofonnata ili kasetofonnata lenta. sformiran kato samostoàtelen sektor prez 1983 g. ¼Kratki `anrove½. kato naè-napred zadãl`itelno se prilagat vpe~atlenià ot komandirovkata i svedenià za seliæeto.n. Li~ni arhivi i folklorni sbirki. Materiali sled 1980 g. kato pri publikuvaneto na tekstovete tezi zna~enià sãæo se poso~vat. Po edna tema ili edno seliæe mo`e da ima nàkolko papki. informatorite i zapisva~a. Cv. Arnaudov. ¼Semeèni obredi½. Pravi se podrobno sãdãr`anie na vsàka papka. Materiali ot folklorni sãbori. Romanska.. konferencii. Cepenkov i dr. Papkite se zave`dat naè-napred v Inventarna kniga s vsi~kite neobhodimi danni — signatura. kakto i na na{i sãvremenni sãbira~i na bãlgarskià folklor.48 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA zna~enieto na upotrebenite ot nego dialektni i nepoznati dumi i izrazi. nad 500 videokaseti Videoarhiv i CD arhiv. v ¼Nacionalen centãr za sãbirane i sãhranenie na bãlgarskià folklor½. data na postãpvane v edin ot devette fonda na Arhiva na hartiena osnova: Fond AIF. tema na komandirovkata. nacionalni i me`dunarodni festivali. ¼Narodna aforistika½. — v ¼Nacionalen centãr za nematerialno kulturno nasledstvo½. vid i broè na materialite. AIF III. Za Arhiva na hartiena osnova obiknoveno za vsàko seliæe se oformà otdelna papka.000 audiomateriali Fonoarhiv. Tuk se sãhranàvat izklä~itelno cenni arhivi na iztãknati izsledovateli folkloristi v minaloto kato M. ¼Pesni½. M.

Ot nàkolko godini nali~ni fondove s folklorni materiali v Arhiva se ka~vat na elektronen nositel. v koito se upomenavat otnovo gornite danni i porednite nomera na materiala v Arhiva na hartiena osnova. . rubrikata ¼Semeèna obrednost½. AIF IX. bro{uri. Zapis za glupavià Ivan~o naprimer se obrabotva v dàl ¼Proza½. podrubrika ¼Semeèni½ i podpodrubrika ¼Svatbarski½ i dopãlnitelna informacià v koè moment ot svatbata se izpãlnàva. Vãv Fono-. Katalog na informatorite. Tova e naè-noviàt fond na Arhiva. rubrika ¼Prikazna proza½. kakto i zaglavie na pesenta po tematika ili pãrvi stih. ARHIVIZIRANE I PUBLIKUVANE NA … 49 folkloristi~ni knigi i dr. Rubrikata ¼Kurbani½ prepraæa kãm osnovnià dàl ¼Obrednost½. Tozi fond sãdãr`a audio. podrubrikite ¼^astna semeèna obrednost½ i ¼Svetec½. podrubrika ¼Vicove½. Pravi se càlostno digitalizirane na po-starite zapisi. Katalog na seliæata. Fond ¼^italiæa½. Taka naprimer zapis na svatbena pesen se klasificira pod dàl ¼Pesni½. za sãbirane na proekti na ~italiæa ot càla Bãlgarià vãv vrãzka s konkursa..i Videoarhiva v zavisimost ot tova zapisãt na kakãv nositel e. Folklorni materiali ot izpovàdvaæi islàma v Bãlgarià. pod nadslov ¼Tradiciàta sreæa bãdeæeto½. Foto. Foto. sãzdaden prez 2001 g. Pavlov. kato sãtrudnici na Instituta za folklor rabotàt sãvmestno s Instituta po matematika i informatika pri BAN po proekt za modernizirane na arhivnià fond i izgra`dane na specializiran softueren produkt za avtenti~ni folklorni materiali. Bogdanova. predstavàæi deènostta na ~italiæata. Tipologi~niàt katalog kãm Arhiva na hartiena osnova se izgotvà po rubriki po klasifikacionna shema. Mateeva 2006. Stanoeva 2001). AIF VIII.i videokaseti. Ot postãpilite materiali v Arhiva na hartiena osnova se izgotvàt 4 vida katalozi (Tipologi~en katalog.KATÀ MIHAÈLOVA: TERENNI PROU^VANIÀ. organiziran ot Ministerstvo na kulturata. kato se sledi inventarnite nomera ot drugite arhivi i informaciàta za materiala da se zasi~at. opazvaneto i populàriziraneto na tradicionnata bãlgarska kultura i avtenti~en folklor. Katalog na zapisva~ite). Dobavà se bele`ka dali pesenta e pridru`ena ot notirana melodià. rubrika ¼Obredni½. vãv Fono-. koàto e izrabotena v 23 glavni dàla s mnogo podrubriki za maksimalna razbivka i informacià za zapisanià material (Mateeva. Celta na proekta e sãzdavaneto na digitalen arhiv ¼Bãlgarsko folklorno nasledstvo½ (v`.i Videoarhiva materialite sãæo se zave`dat v Inventarni knigi i se opisvat v sãæià vid katalozi. svãrzana s prou~vaneto. podpodrubrika ¼U~eni~eski folklor½ i tematika ¼Za Ivan~o i u~itelkata½. a za tancovià folklor se otbelàzva vida horo i dali ima kinetograma.

Novite terenni materiali ve~e se dokumentirat s cifrovi diktofoni.bg http://www. Nomenklatura na deènostite½. s I nagrada za regionalen proekt po iniciativa na ¼Global Inventory Project½ na Evropeèskata komisià i G 8.thinkquest.htm 3 http://library. Ot saètovete za regionalen folklor dobre sa napraveni saètovete za avtenti~en folklor ot Ägozapadna Bãlgarià2 i saèta za nestinarstvoto3.htm 1 2 .bg/S_W_Folk/Site/proba. Tãrseneto na materialite stava po spisãk na oblastite. godina na zapisa. v Instituta za izkustvoznanie pri BAN4.html.230. izpãlnitel. tehnologii i praktiki.bg/default-bg.org/C0130033/index. e otkroàvane na harakternite za Bãlgarià v nacionalen i regionalen plan tradicionni deènosti — umenià. Interesen e saètãt za sãborite na bãlgarskoto narodno tvor~estvo v Koprivæica. V Instituta za folklor. Nomenklaturata identificira kulturni izàvi kato www. instrumentalni melodii i tancovi kinetogrami.50 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Todorov.96.uni-sofia. bitova funkcià. folklorna oblast. Mateeva 2006). Del~eva 2006). nasam1.sabor-koprivshtica. Institutãt prite`ava mnogo bogat arhiv na narodni pesni. na~in na zapisvane i dr. koito zaedno s tekstovete sa digitalizirani v ogromnata si ~ast. sãzdavan ot 1995 g. Mateeva. Kompleksnoto tãrsene predlaga tãrsene na pesnite po slednite rubriki: muzikalna klasacià. ~ast ot pilotnata programa na ÄNESKO ¼@ivi ~ove{ki sãkroviæa½.government. koito se prove`dat po tradicià na vseki 5 godini ot 1965 g. okoliite i seliæata. Specialno vnimanie zaslu`ava proektãt na Instituta za folklor. tematika.220/default-bg. forma. rodno màsto na izpãlnitelà. sãhraneni pod formata na `iv ~ove{ki opit. funkcionalna klasacià.fnpp. v nàkoi srodni institucii. zapisva~. izgotven sãvmestno s Ministerstvoto na kulturata po porãka na ÄNESKO ¼@ivi ~ove{ki sãkroviæa — Bãlgarià. màsto na zapisa. po kartata na Bãlgarià pak po oblasti i seliæa i po kompleksen na~in. 4 http://musicart. Saètãt se popãlva periodi~eski s novi materiali. na~in na izpãlnenie.mct. fotoaparati i kameri i se sãhranàvat v specialen CD-arhiv. a sãæo i ot läbiteli sa izraboteni ueb saètove na folklorni arhivni i drugi materiali (v`.imbm. razmer.htm ili http://195. Celta na proekta.bas. Tuk iskam da se spra po-podrobno na saèta za muzikalen i tancov folklor ¼WebFolk Bulgaria½. Tozi proekt za sistematiziraneto i digitaliziraneto na ogromno koli~estvo avtenti~ni bãlgarski folklorni muzikalni obrazci be{e nagraden prez 1997 g.

tradicionno razkazvane. V dva toma. 5 V`. V 3 toma. T. Kriterii za vklä~vaneto im v nomenklaturata sa: avtenti~nost. Kaufman 1982: Kaufman. 1. Proektãt e za izvestnata `enska pev~eska grupa ot s. N. ARHIVIZIRANE I PUBLIKUVANE NA … 51 tradicionna muzika. 2004. @ivi ~ove{ki 2004: @ivi ~ove{ki sãkroviæa — Bãlgarià. Hilàda i petstotin bãlgarski gradski pesni. Akademi~no izdatelstvo „Marin Drinov“. 2003. Kaufman 2002–2003: Kaufman. Sofià. sãæo www.treasures. obredi. predstavitelnost za obænostta.eubcc. `iznenost. N.bg . politi~eski. starinnost (@ivi ~ove{ki 2004: 12–15)5. 2. Varna. 2002 — 2003. 1975. Bãlgarskata folkloristika pred novi zada~i. tradicionno peene i svirene. Revoläcionni. [lagerite na „Zlaten kesten“ . razni 1842–1944. 1. tanc. Literatura Dinekov 1975: Dinekov. koeto podle`i na opazvane. 2002. P. I nakraà nàkolko dumi za edin proekt za avtenti~ni folklorni formi. Utvãr`davaneto na tazi kandidatura kato svetoven {edâovãr e bezsporen uspeh i me`dunarodno priznanie za bãlgarskià folklor i bãlgarskata folkloristika. 3–9. Principãt na organizacià i podredbata na kolektivnite i individualnite formi na izàva i izpãlnenie na tradicionnata kultura na bãlgarite. 1982. Izdatelstvo na Bãlgarska akademià na naukite. Narodni pesni na bãlgarite ot Ukrainska i Moldovska SSR. tradicionni zanaàti. tradicionna medicina. tanci i ritualni praktiki ot raèona na [opluka½. na obrednite i neobrednite deènosti i umenià nàma cennosten harakter — izredenite deènosti sa ravnopostaveni kato kulturna stoènost. Liri~ni i läbovni 1842–1918. voinski. T. — Bãlgarski folklor.KATÀ MIHAÈLOVA: TERENNI PROU^VANIÀ. oficialno razpoznati ot dãr`avata kato va`ni sãstavni ~asti na nematerialnoto kulturno nasledstvo na Bãlgarià. u~iliæni. Liri~ni i läbovni 1918–2002.i videodokumentacià da izgotvi dosie na unikalnite izpãlnitelki na folklor za nacionalnata kandidatura na Bãlgarià v Tretata proklamacià na ÄNESKO za ¼Svetovni {edâovri na ustnoto i nematerialnoto tvor~estvo½. Slavena. T. V nomenklaturata ima dva osnovni razdela — nacionalna i po regioni. Bistrica kraè Sofià i ima{e za cel glavno ~rez terenna rabota — foto. tradicionno tancuvane i detski igri. sãbori ili razli~ni tradicionni kulturni umenià. doma{ni deènosti i pominãci. 3. 2002. slovo. Tà e izgradena po slednata shema: tradicionni obredi i praznici. sãzdaden sãs shodni celi: proektãt ¼Bistri{kite babi — arhai~na polifonià. Sofià.

Sofià. Pavlov . Mateeva 2006 : Mateeva. V. — V: Izkustvovedski ~etenià 2005. Avt. Za vizualnoto predstavàne na bãlgarskoto folklorno nasledstvo v internet. SbNU 61. lokalni kulturi. Kl. 1. Z. Pesni i instrumentalni melodii. E. 293–296. I. Pavlov . Todorova-Pirgova 2003 : Todorova-Pirgova. Del~eva.52 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA KBP 1994 : Daskalova-Perkovska.. 2006. tradizioni. — In: Bulgaria — Italia. Miceva. 2001. Nauka i izkustvo. ^. Stoèkova. I. Zapisal: Goro Gorov. St. 1971. 1994. SbNU 56. Avt. SbNU 58. E. — Bãlgarski folklor. Sofià. Petkova. Baànià i magii . È. St.. Bogdanova. Zapisal: Ivan D`urenov. Avt. Creazone e consultazione di un arhivio digitale „Partimonio folcloristico bulgaro“. N. 1985: Narodna proza ot Blagoevgradski okrãg (Novi zapisi). 71–80. Universitetsko izdatelstvo „Sv. 1980: Narodna proza ot Pazard`i{ko. Sofià. 2006. Ivanova. Del~eva. Angelova. Akademi~no izdatelstvo „Marin Drinov“. Todorov . Ohridski“. SbNU 53. D. kolektiv: L. 2003. 127–130 (= Mateeva. L. — V: Izkustvovedski ~etenià 2006 . 1983. ‰pod pe~atŠ. ? 2–3. Institut za izkustvoznanie pri BAN. K. Stoèkova 1983: Stoèkova. Vtoro izdanie. V. Mateeva. Sofia. Sãst. R. Koceva. SbNU 62-I. 1–2. R. Akademi~no izdatelstvo „Prof. 1984: Stoèkova. Izdatelstvo na Bãlgarska akademià na naukite. Bogdanova. Bogdanova. Sofià. St. Debattiti. Stoèkova. 1971 : Bãlgarski äna{ki epos . Del~eva 2005: Mateeva. Debati. Bãlgarski narodni gatanki. SbNU 61. Bãlgarski narodni pesni ot selata Kà`na i Valà Draguluè — Rumãnià. G . L. Sofià. Sofià. SbNU 56. Sofià. SbNU 62-I. Parpulova. D. Stanoeva. Mateeva. Mila Santova. SbNU 53. Äfu 1991: Äfu. SBNU 62-II. kolektiv: L. Sv. Knowledge Technologies for Creation of Digital . Mariano Pavanelo. 2005. Institut za izkustvoznanie pri BAN. Deset godini Institut za folklor. Razkazen folklor. — V: Bãlgarià — Italià. Todorov . ~. È. Mateeva 2006 : Bogdanova . Sãzdavane i eksponirane na digitalen arhiv „Bãlgarsko folklorno nasledstvo“. Miceva. ^.. Ra{kova. culture locali. pod pe~at: Folklor ot Sakar. V. 96–109. 1970. Avt. 2002. 1993–1994. SbNU 58. SbNU 62-II. 2001: Bãlgarski haèdu{ki i revoläcionen pesenen folklor. V . 2006. Romanska. E. St. Bogdanova . Bãlgarski folklorni prikazki. SbNU 57. Cv. V. Dobreva. 1985. E. Boàd`ieva. Mihaèlova. L. Koceva. tradicii. St. Stanoeva 2001: Mateeva. G . SbNU 60. 1993–1994 : Bãlgarski narodni baladi i pesni s miti~eski i legendarni motivi. Avt. Kaufman. Avt. kolektiv: R. SbNU 60. 249–252). N. Katalog . Miceva. 1980. 2. Mateeva. 1983. 2002: Folklor ot Sakar. Daskalova. Klasifikacionna shema na tipologi~nià katalog v Instituta za folklor. 1991. Stoèkova. — Bãlgarski folklor. V. St. SbNU 57.. kolektiv: L. 1983: Strand`anski folklor. 2001. ? 3. Folklornite videomateriali. Del~eva 2006: Mateeva.. 1984. Marin Drinov“. D. Stoèkova 1970. Dobreva. Stoin. Mateeva. D. 146–149. Sofià.

Helsinki. by related institutions and by amateurs. Special attention is paid to the project of Living Human Treasures — Bulgaria. The List identifies cultural activities such as traditional music. List of Activities (initiated by the Institute of Folklore and carried out in cooperation with the Ministry of Culture of the Republic of Bulgaria at the request of UNESCO). such as folklore epics. and of processing and archiving folklore materials. The paper gives some of the sites for folklore materials prepared by the Institute of Folklore. L . Herausg . K . There is an overview of the archival collections and reference catalogues at the Archive of the Institute of Folklore. hajduk and revolutionary songs. ? 3. rituals. or regional. 7–14. Miceva . Roth .KATÀ MIHAÈLOVA: TERENNI PROU^VANIÀ. D . The second part of the paper is dedicated to the methods of fieldwork research and paper recording. pointing out some characteristic examples from archived materials and how they are classified. and traditional cultural skills. FFCommunications ? 257. E . — Advances in Bulgarian Science. folk tales). fairs. Katya Mihailova (Sofia) Field research. Typenverzeichnis der Bulgarischen Volksm a rchen . J . archiving and publishing folklore material in Bulgaria Summary The first part of the paper is an overview of the main fieldwork research of Bulgarian folklore from the establishing of the Institute of Folklore at the Bulgarian Academy of Sciences until present times. ARHIVIZIRANE I PUBLIKUVANE NA … 53 Presentation and Significant Repositories of Folklore Heritage. ballads. 1995.. The paper traces the ways of publishing folklore materials and lists the major publications in the Collection of Bulgarian Folklore series. oral folklore. dance. These fieldwork investigations are thematic (by separate genres. 2006. to the respective site of the project and to related publications. Academia Scientiarum Fennica. TBM 1995 : Daskalova Perkowski . Koceva . which are officially recognized by the state as important constituents of the intangible cultural heritage of Bulgaria and thus need to be preserved. . religious and legendary songs. Dobreva .

.

Rije~ je o folkloristi~kim istra`ivanjima u u`emu smislu — dakle o bilje`enju i prou~avanju usmene knji`evnosti i (u ovom slu~aju) folklornoga kazali{ta.5)œ19Œ Ljiljana Marks. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … ISBN 978-86-7179-057-4. etnoteatrolo{kih i njima srodnih) istra`ivanja u Institutu za etnologiju i folkloristiku u Zagrebu. ali ne i o etnomuzikolo{kim i etnokoreolo{kim istra`ivanjima ili istra`ivanjima folklorne likovnosti i arhitekture. ona je termin odre|en {irokim podru~jem istra`ivanja. Ivan Lozica (Zagreb) FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ U 20. Njezine su granice prema etnologiji/antropologiji i drugim posebnim humanisti~kim znanostima sve mek{e pa se na otvorenom prostoru kulturne antropologije lak{e zaboravljaju ve} ste~ena specijalisti~ka znanja. ali joj s druge strane i odma`e. p. konstatiraju da u prvome razdoblju teorijsko promi{ljanje postupno ja~a uz intenzivnu skuplja~ku djelatnost. Pitanja na sve priatelje doma}ih starine i jugoslavenske povestni- . i povezano je s nacionalnim bu|enjem (Ljudevit Gaj). da u drugome razdoblju promijenjena znanstvena paradigma unato~ nastojanju nije uvijek do kraja primijenjena u praksi te da je u tre}emu razdoblju nova (interdisciplinarna) znanstvena paradigma u nastajanju ve} postigla zapa`ene rezultate.5)œ19Œ 316. st. prije svega pjesama. Klju~ne rije~i: Hrvatska. Institut za etnologiju i folkloristiku. folkloristika.722:39(497. (2008). a ne jedinstvenom metodologijom. STOLJE]U U radu autori iscrpno opisuju pola stolje}a (filolo{kih folkloristi~kih. Dana{nja humanisti~ka interdisciplinarnost s jedne strane poma`e koheziji folkloristike. Dijakronijski pregled istra`iva~kih i znanstvenih prinosa djelatnika Instituta u svjetlu doma}ih i me|unarodnih dosega struke autori su podijelili na tri doba.163. nazna~uju}i ujedno i pomake u pristupu folkloru. Osvr}u}i se ukratko na tri razdoblja folkloristike u Institutu. Zadr`at }emo se u okvirima vlastite kompetencije. Folkloristika u {irem smislu (ona koja bi obuhvatila sve aspekte i `anrove folklora) nigdje i ne postoji kao jedinstvena disciplina. koja donekle slijede tri razli~ita naziva Instituta. Na kraju pozivaju na novu raspravu o definiciji folklora u aktualnoj situaciji su~eljavanja teorijskih paradigmi. (55–78) UDK 821. Sustavno zapisivanje i istra`ivanje narodne tradicije. a kasnije i pri~a i ostalih usmenoknji`evnih `anrova. po~inje u Hrvata u prvoj polovici 19.42:398(497.LJILJANA MARKS.

1896. Prikuplja se u prvome redu etnografska gra|a. na kontekstualnu folkloristiku s kraja 20..56 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ce. U Zborniku za narodni `ivot i obi~aje je objavljeno osam etnografskih monografija (Otok kraj Vinkovaca. pa i na na{u dana{nju poziciju. Prigorje.). Kukuljevi}eva pitanja tu jo{ nisu diferencirana i striktno upu}ena pojedina~nim znanostima. ali im predbacuje œodstupanje od metodolo{ke ~isto}eŒ sadr`ano u metodologiji samoj kao œnacrt narodnog `ivota kakav bi trebalo da bude i kakav je Radi} `elio da budeŒ (Rihtman Augu{tin 1984: 71). a usmenoknji`evni zapisi tek posredno. bili su stvoreni okviri i za sustavno skupljanje i prou~avanje usmenoknji`evnih i drugih folklornih `anrova. Lobor. Znanstveni i metodi~ki okvir sabira~ima nedvojbeno je nudila Radi}eva Osnova za sabiranje i prou~avanje gra|e o narodnom `ivotu. ~ime su zadani okviri za znanstveno prou~avanje (kulturnopovijesno usmjerena istra`ivanja) (Damjanovi} 1998). objavljena u drugom broju Zbornika. onda moramo priznati i da je njihalo njegovih kriti~ara odletjelo predaleko: bje`e}i od jalove potrage za izvornim stanjem narodnoga `ivota i folklora u pro{losti ograni~ili su se na sinkroniju izvedbe u aktualnom kontekstu. pre- .. Radi}evoj Osnovi i prilozima u Zborniku kriti~ki smjer hrvatske etnologije priznaje kompleksnost pristupa i ~vrst. Preostali je veliki dio prikupljene gra|e pohranjen u arhivu (i samo dijelom objavljen do danas). Bukovica.–1942. te pokretanjem stru~ne narodoznanstvene publikacije Zbornika za narodni `ivot i obi~aje Ju`nih Slavena. je osnovana Katedra za etnologiju Filozofskog fakulteta u Zagrebu. ali i usmenih pri~a i vjerovanja. zanemariv{i uvelike povijesnu i procesualnu dimenziju tradicije. ali nedvojbeno ozna~uju prekretnicu i kraj hrvatskoga preporodnog razdoblja. trebala su Hrvatima biti poticajem za skupljanjem lokalne povijesti i kulture. a to se odnosi i na kriti~ki smjer u etnologiji. Rezultati tih istra`ivanja se`u duboko u 20. a Matica hrvatska objavljuje u deset svezaka Hrvatske narodne pjesme (1896. st. Poljica. Vrbnik. Zbornikom zapravo po~inju i etnolo{ka i folkloristi~ka istra`ivanja u Hrvatskoj u 20. Premda je ta kritika opravdana utoliko {to je tra`ila promjenu istra`iva~ke paradigme stolje}e nakon Radi}eve Osnove. Samobor. Godine 1924. koja nije bila samo pomagalo za upu}ivanje suradnika u tu vrstu posla ve} je bila i programatski dokument jedne novoutemeljene znanosti u Hrvatskoj. koja je sredinom devetnaestoga stolje}a postavio Ivan Kukuljevi} u prvome broju Arkiva za povestnicu jugoslavensku (1851. jasno je da svaka metodologija neizbje`no sadr`i horizonte i predrasude istra`iva~a. stolje}a. pozitivisti~ki odre|en istra`iva~ki sustav. stolje}u. Kastav{tina) te mno{tvo manjih prinosa. Ako Radi}a optu`imo za hipostaziranje ili za kanonizaciju zami{ljene pro{losti. Osnivanjem Akademijskoga odbora 1888.).

Sinj. Usmena je knji`evnost (pod nazivom narodna) bila posredno prisutna u nastavi na zagreba~kom Filozofskom fakultetu jo{ od {kolske godine 1875. koja su uvedena kao dopuna glazbenim.LJILJANA MARKS. ve} poti~u}i i iskori{tavaju}i studentske (uglavnom) seminarske zapise. a razradio Branimir Bratani}.. @upa dubrova~ka. stolje}u. U ranim zbirkama i usmenoknji`evnim sintezama ogleda se te`nja vjernom zapisu koji nastoji do~arati sliku `ive izgovorene (ili pjevane) rije~i. kao {to je bila opisana i u gotovo svim povijestima hrvatske knji`evnosti (Tvrtko ^ubeli}. Lika. a katedra za narodnu knji`evnost (u okviru studija Jugoslavenskih jezika i knji`evnosti) osnovana je 1950. Dubrova~ko primorje./76. 1964. skupna i pojedina~na (Istra. ali ne osobno. kasnije dobrim dijelom objavljenim u zasebnim knjigama i antologijskim izborima. 1964. s vremenskim odmakom od pola stolje}a. Hvar. stolje}a folkloristi~ku je znanost u Hrvatskoj u okviru svojih folkloristi~kih (filolo{kih. koja donekle slijede tri razli~ita naziva Instituta. Urodila su brojnim zapisima. koji je osnovao Etnolo{ki atlas Europe i susjednih zemalja (objavljen je samo prvi svezak godine 1980. U drugoj polovici 20.). Bonifa~i} Ro`in 1963. ubrzo osamostalila postav{i ravnopravnom institutskom istra`iva~kom djelatno{}u. posebice Bra~. Konavle. Terenskim se istra`ivanjima i zapisima okrenuo tek dana{nji voditelj katedre. Hrvatsko zagorje). Institut je osnovan zbog etnomuzikolo{kih istra`ivanja. Bo{kovi}-Stulli 1963. nazna~uju}i ujedno i pomake u pristupu folkloru. zapo~ela su prva velika sustavna terenska istra`ivanja. . Doba Instituta za narodnu umjetnost — od 1948. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 57 te`no u okviru etnolo{ke kartografije. Delorko 1960. pet knjiga iz edicije Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti: Delorko 1963. Usmena je knji`evnost sa svim svojim `anrovskim zna~ajkama tuma~ena i prou~avana kao dio filolo{kih znanosti s naglaskom na njezinoj estetskoj sastavnici i u kontekstu hrvatske pisane knji`evnosti. otoci. mo`e se re}i da su upravo ti zapisi postali temeljnim korpusom hrvatske usmene ba{tine u 20.1 Govore}i iz dana{nje perspektive. ali su se filolo{ka istra`ivanja./51. Slavonija. st. Pedesetih godina. Josip Kekez). koju je zapo~eo Milovan Gavazzi. Stipe Botica. godine. savjesno bilje`enje podataka o pripovjeda~ima i njihovoj stilskoj osobno1 Bo{kovi}-Stulli 1959. etnoteatrolo{kih i njima srodnih istra`ivanja) uvelike obilje`io i odredio Institut za etnologiju i folkloristiku iz Zagreba. Pregled istra`iva~kih i znanstvenih prinosa djelatnika Instituta u svjetlu doma}ih i me|unarodnih dosega struke razmotrit }emo u tri razdoblja. Banija. prije velikih demografskih i socijalnih promjena na selu.

1971. 3 2 . podjelu uloga. sinkreti~ka narav usmene poezije tra`i multidisciplinarni pristup. zapisivao je i usmenu prozu te podatke o obi~ajima. U prvom su nara{taju institutski suradnici bili stru~njaci iz drugih disciplina i literati. Ana Maleti}.1963. Lelja Ta{-Maissen. ali i na kasniju Ljubu Ivanovu (Delorko 1951. Bonifa~i} Ro`in 1961). Njegovi zapisi (i predgovori zbirkama) govore o hrvatskome kulturnom identitetu na prostoru Dalmacije te nagla{avaju estetsku dimenziju individualne usmenoknji`evne kreacije. mediteranski i ju`noslavenski kontekst usmene. ve} je potkraj pedesetih te {ezdesetih godina u folkloru uo~io maskiranje. stasao u boemskoj sjeni Tina Ujevi}a. ali glavnina mu je znanstvenoga opusa posve}ena narodnomu dramskom stvarala{tvu. radnju. 1956. Njegov sustavni zapisiva~ko-folkloristi~ki rad obilje`en je visokim pjesnikovim estetskim kriterijima. uveo je novu kategoriju predmetnog maskiranja u klasifikaciju maski (v. Slojevitost i mijenu Delorko pokazuje istra`ivanjem i isticanjem ina~ica — one su temeljem komparativnoga istra`ivanja kojim se usmene pjesme iz Dalmacije smje{taju u europski. Nikola Bonifa~i} Ro`in. a plesove su zapisivali Vinko @ganec. Branko Kostelac.1976. U narodnom je lutkarstvu uo~io lutke na kri`noj osnovi. upu}uju}i na sponu usmene i starije pisane knji`evnosti. ~estu porabu stihova u obrednom predstavljanju (Bonifa~i} Ro`in 1979).2 a interpretacije mu promatraju usmenu (ponajvi{e lirsku) poeziju prije svega kao knji`evna o~itovanja u tekstu. 4 Posebno se to odnosi na prve dvije zbirke: Hrvatske narodne balade i romance i Zlatna jabuka. Dakako. pjesnik i dramati~ar. prona{av{i im me|unarodne paralele. Stjepan Sremac. Stjepana Stepanova i Jerka Bezi}a.1956. tragove predstavljanja u pisanim dokumentima i starijoj knji`evnosti povezivao je sa suvremenim pojavama u hrvatskome (ali i europskome) folkloru. sluh za kontekst pripovijedanja. Ivan Ivan~an Zorica Vitez. Godine 1950. u Institut dolazi pjesnik i prevoditelj Olinko Delorko.1964. Zamijetio je postupni razvoj govora kao pojavu usporednu razvoju narodne drame.3 uz osje}aj za slojevitost i povijesnu odre|enost folklornoga procesa. One su bile i podlogom za teorijsko zasnivanje folkloristike kao znanstvene djelatnosti koja se suprotstavlja devetnaestostoljetnim vi{e ili manje politi~ki obojenim uporabama i zala`e za istra`ivanje narodnoga stvarala{tva u socijalnom i povijesnom kontekstu. Tvrtko Zebec. Znala~kim antologijama4 Delorko je pokazao da u sjeni umjetno (politi~ki) podr`avanog mita o unificiranoj srpsko-hrvatskoj (ju`noslavenskoj) epici kao knji`evnoj dominanti na jugoistoku Europe postoji neopravdano zanemarena vrhunska poezija. zagonetkama te drugim malim oblicima verbalnoga folklora.58 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA sti. a prije svega dijaloge.1968. ali i pisane poezije. Bavio se i poslovicama. Melografski rad starijih istra`iva~a u Delorkovo je vrijeme nastavljen notnim zapisivanjem izvedbi pjesama Vinka @ganca. Usporedio je Delorko 1951.1969. 1969). dramsku napetost i sukob.

usmenim stilom (1975). pomorsko-mediteranskim. 1974/75) te u nekim tematskim raspravama (Bo{kovi}-Stulli 1960=1975: o krsniku. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 59 igre u kolu s anti~kim zborom. bo`i}nu i uskrsnu dramatiku. 1968. 6 Objavljen na hrvatskom prvi put u: Usmena knji`evnost: Izbor studija i ogleda (Bo{kovi}-Stulli 1971). gdje se uspore|uju shva}anja i stavovi u tim pri~ama. nastaje institutska dokumentacija koja obuhva}a i dvije tematske kartoteke kao predradnje za nedovr{eni katalog pri~a po Aarne-Thompsonovu sustavu i za poku{aj klasificiranja usmenih predaja. dotle neprimije}enim aspektom tradicije (Bo{kovi}-Stulli 1962a. upu}uje na pisano posredovanje tijekom povijesti. uz sintezu narodne drame i malih usmenih oblika u ediciji Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti (Bonifa~i} Ro`in 1963). Lasinjski Sjeni~ak (O.LJILJANA MARKS. mitolo{ki.5 Dalekose`an je utjecaj na druk~ije promi{ljanje usmene knji`evnosti nedvojbeno imao ~lanak Jakobsona i Bogatirjova Folklor kao naro~it oblik stvarala{tva. finske {kole. Marks 1993=1993b). ali znanstvene se prosudbe ne zaustavljaju na samome dokumentiranju nego se sve vi{e bave i teorijskim pitanjima. Zlarin. Monografija M. Ze~evi}. D. U sredi{tu je i nadalje bilo terensko istra`ivanje (sad ve} uz porabu magnetofona i filma). Mitska bi}a u hrvatskim predajama op{irno su razmatrana u napomenama uz zbirke (Bo{kovi}-Stulli 1959. kao i na suvremene adaptacije u ud`benicima. promijenjeno i pro{ireno izdanje 2005=2006. Lozica 1995a).Tim se tragom istra`uju i okolica Daruvara (folklor Hrvata i nacionalnih manjina). [aptinovci. 7 Odnosom me|u `anrovima (Bo{kovi}-Stulli 1962).7 5 Poredbeno istra`ivanje pojedinih pripovjeda~kih si`ea (AaTh 921 B i 1548) primijenjeno je i u dva mnogo kasnija ~lanka. Po`ege. Iste godine (1952. Umjesto tra`enja œpraoblikaŒ tipa pri~e istra`uju se antropolo{ki. Makarsko primorje. gotovo istodobno isku{an u Hrvatskoj i svijetu. Bio je to tada nov i druk~iji pristup usmenoj knji`evnosti. Lozica 1995=2002. Uz Proppovu Morfologiju bajke i aktualne teorije o kontekstu i izvedbi (performance) taj je ~lanak kasnih {ezdesetih godina omogu}io Maji Bo{kovi}-Stulli promjenu znanstvene paradigme u doma}oj folkloristici.) kad i N. N. . Bonifa~i}u Ro`inu dugujemo glavninu zapisa tekstova hrvatskoga folklornog kazali{ta u cjelini i po~etak etnoteatrolo{kog istra`ivanja (v. Zanimanje za kontekst izvedbe dovelo je etnologe u Institut i potaknulo interdisciplinarnu suradnju koja traje i danas. prvi je pisao o problemu re`ije u folklornome teatru — ukratko. Terenska su istra`ivanja krenula punim zamahom. (Bo{kovi}-Stulli 1985=1991. crtanom filmu itd. 1991=1992: o vje{ticama. Delorko. istra`ivao svadbenu.6 u kojemu se isti~e razlika u funkcioniranju pisane i usmene knji`evnosti. odnosom usmenoga i pisanoga teksta (1983). Bo{kovi}-Stulli Narodna predaja o vladarevoj tajni (AaTh 782) (1967) slu`i se geografsko-povijesnim postupcima tzv. ali interpretacija pri~e bitno odstupa od te metode. Bonifa~i} Ro`in. 1994a). N. kulutrolo{ki i `anrovski aspekti. 1984=1973. Bonifa~i} Ro`in u Institut dolazi Maja Bo{kovi}-Stulli. 41–97: o orku i maci}u).

1981). . Istra`ivanje folklora Hrvata izvan domovine. ali i pregled utjecaja pisane knji`evnosti na usmenu. 9 Usmenoknji`evnim proznim `anrovima i njihovu odre|enju posve}ena su dva va`na rada M. Bo{kovi}-Stulli — jedan o predajama (1975) i jedan o bajci (1983). Razlikovanjem triju razina analize verbalnog folklora (prema Dundesu: tekstura. br. pregled njihova me|usobnog prepletanja od srednjovjekovnih po~etaka do sustavnih istra`ivanja i bilje`enja u prvoj polovici devetnaestog stolje}a. poglavito u Gradi{}u. Marks). ako postoji. Oba se rada bave problemima odre|enja pojma (i predaje i bajke) i specifi~nostima njihova nazivlja u hrvatskome jeziku. 8 ^lanak je prvi put objavljen u ~asopisu œUmjetnost rije~iŒ. djelo usmene knji`evnosti traje koliko i njegova izvedba. Pod dvojnim utjecajem ruskog folklorista K. te mogu}om klasifikacijom predaja.60 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Doba Zavoda za istra`ivanje folklora — od 1977. bilo je dijelom zajedni~kog projekta povjesni~ara. Lj. mo`e li se uspore|ivati s tradicijskim folklorom i treba li ga uop}e prou~avati. Promjena teorijske vizure i terminologije izlo`ena je u uvodu. Knjiga je pregled odjeka usmene knji`evnosti u pisanoj. kojim se imenuje knji`evnost koja se priop}uje usmeno u kontaktnoj komunikaciji i koja se tradicijski prenosi.V. 1978. U Usmenoj knji`evnosti (Bo{kovi}-Stulli 1978) usmena je knji`evnost prvi put kao zasebna cjelina izdvojena u pregledu povijesti hrvatske knji`evnosti. 3 i 4. Promatrano u kontekstu. a bila je ranije nazna~ena i najavljena tekstom œO pojmovima usmena i pu~ka knji`evnost i njihovim nazivimaŒ8.9 Shva}anjem usmene knji`evnosti kao izravne komunikacije u malim skupinama otvorio se prostor za sve. tekst. Problem usmenoknji`evnih `anrova tek je nazna~en: mogu}e je pokazati obilje`ja svakog `anra zasebno tek otkada su se usmenoknji`evni tekstovi po~eli sustavnije zapisivati jer je otada mogu}a njihova i sinkronijska i dijakronijska perspektiva. 17 (1973). rubne pisane knji`evRitig-Beljak. gdje se odbacuju nazivi narodna poezija i narodna knji`evnost u suvremenom istra`ivanju folklornih knji`evnih pojava. ^istova i na komunikaciju usmjerene ameri~ke kontekstualne folkloristike. Sedamdesetih se godina javljaju dvojbe postoji li folklor i u urbanoj kulturi te. kontekst) M. svaka je izvedba ujedno nova kreacija. uvodi se naziv usmena knji`evnost. Urodilo je bogatim zbirkama usmene proze i poezije te znanstvenim radovima (Ritig-Beljak 1973. filologa i etnologa. uvjetno re~eno. Terminom pu~ka knji`evnost obuhva}aju se knji`evni proizvodi unutar pisane knji`evnosti koji su namijenjeni {irim dru{tvenim slojevima. Bo{kovi}-Stulli ipak otvara pristup tuma~enju zapisa iz pro{losti. Time je izra`ena i opozicija prema pisanoj knji`evnosti. ~iji su tekstovi fiksirani i prenose se œtehni~kimŒ na~inima komuniciranja.

ali i u etnolo{kom istra`ivanju kasnih sedamdesetih godina postavljeno je pitanje o opravdanosti suprotstavljanja sela i grada. registrirala za~etak novinstva u pu~koj knji`evnoj organizaciji raznih œizvje{tajaŒ o ratnim i drugim izuzetnim doga|ajima. Pu~ka je knji`evnost kao posebno izdvojen korpus uklju~ena u Povijest hrvatske knji`evnosti pod naslovom Pu~ki knji`evni fenomen (Ze~evi} 1978). godine zabilje`ila i prvu kriminalisti~ku pri~u u prijevodu s engleskog jezika — v. U okvirima pu~ke knji`evne poetike analiziraju se i pojava letka.LJILJANA MARKS. Ze~evi} 1982. 11 Analizirala je devetnaestostoljetni knji`evni ~asopis œDanica ilirskaŒ. Bio je to zaokret od dijakronije sinkroniji.10 Ta pu~ka knji`evnost ima svoja vlastita specifi~na obilje`ja. listova za puk kao i razlike izme|u pu~kog spjeva i spjeva umjetni~ke knji`evnosti. a u jednom kalendaru iz 1851. a bliski dodiri s usmenom kji`evno{}u na jednoj i s umjetni~kom na drugoj strani. Njezinim je istra`ivanjem u pitanje dovedena kao problemati~na i podjela na knji`evnost œsvjetovnogŒ i œnabo`nogŒ karaktera11. nagla{ava se da je istra`ivanje promjena oblika i sadr`aja kulturnih pojava pravi put k razumijevanju i njihovih pro{lih i njihovih dana{njih zna~enja. leci. Razmatraju}i uzajamne utjecaje dviju knji`evnih sfera autorica u pu~koj knji`evnosti vidi propedeuti~ki stupanj za pristup umjetni~koj. pa je zato (ali i zbog prethodnih terenskih iskustava) donekle izbjegnuta isklju~ivost sinkronijskog pristupa i sa~uvan sluh za mijenu folklora u povijesti. pustolovni. ali i postupnost i logi~nost prijelaza od istra`ivanja usmene knji`evnosti na istra`ivanje fenomena hrvatske pu~ke knji`evnosti (Ze~evi} 1971). Treba ipak re}i da su na hrvatsku folkloristiku ponajvi{e djelovali ruski formalizam i pra{ki funkcionalizam (u kombinaciji s ameri~kom kontekstualnom folkloristikom). o prvoj i drugoj egzistenciji folklora. kalendara. u~enoj. pjesmarica. U folkloristi~kom. zbirke srednjovjekovnih novela. . Jezi~ka postava pu~kih tvorevina ostvaruje se u sveukupnosti ~itateljeva `ivotnog iskustva. pri~anja o `ivotu. pou~na {tiva. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 61 ne oblike koji nisu mogli biti obuhva}eni usmeno{}u. Po~inje istra`ivanje gradskoga folklora. ~ine od nje prijelazno podru~je. almanasi. 10 To je prije svega pu~ko {tivo svakida{njice (ku}ne postile. rukopisnih i tiskanih. Istra`ivanje se temelji na razlici izme|u knji`evnih i neknji`evnih tekstova. romanti~ki vite{ki i ini roman). pu~ki kalendari. tiskani na jednome listu i prodavani naj~e{}e na sajmovima i ulicama. od povijesnoga suvremenomu — nedvojbeno pod utjecajem strukturalizma. dje~jih kazivanja. tekstovi o senzacionalisti~kim doga|ajima u stihu i prozi. U radovima Divne Ze~evi} pokazat }e se raznolikost.

13 U razdoblju od 1975. 1986a). pa tako i njegova verbalna sastavnica.). no glavna mu je djelatnost istra`ivanje folklornoga predstavlja~kog umije}a. a sredinom devedesetih i u Remetama (Ze~evi} 1976. Ivan Lozica se protivi nekriti~kom preno{enju anti~ke literarne podjele (epika — lirika — drama) na istra`ivanje folklora. do razmatranja problematike pojedinih `anrova i motiva. gradskim glasinama. od strogo teorijsko-metodolo{kih i terminolo{kih pitanja. Uzima se u obzir usporednost. Na podru~ju pu~ke knji`evnosti te`i se uo~avanju cjelovitosti knji`evnih pojava i funkcije knji`evnosti u dru{tvu. Marks 1991). otkriva se u druk~ijem svjetlu: kao suvremen i dinami~an proces. 1983. Bo{kovi}-Stulli (1975. supostojanje naoko nepovezanih pojava i vremenskih razina (Ze~evi} 1991). Dotad zanemarivana tema dje~jeg verbalnog folklora sada je ravnopravno uklju~ena u korpus usmene knji`evnosti (Lozica 1982. do 1991. U tim su knjigama zaokru`ene glavne teme autori~inih znanstvenih interesa. Reinterpretira se fenomen pu~ke knji`evnosti: na povijest knji`evnosti uop}e.13 Do promjena dolazi i u istra`ivanju folklornoga kazali{ta. Zbog karaktera ovoga ~lanka nismo ih navodili pojedina~no.Veliki broj radova M. Usporedo izlaze osamdesetih i devedesetih godina znanstveno opremljene zbirke usmenih pripovjedaka namijenjene {iroj publici (Bo{kovi}-Stulli 1983a. pri~e izravno potaknute televizijskim emisijama. 1995. 1983. 1995a). Peri}-Polonijo 1986. 1987. slikovnice. U knjizi Iz12 U Mariji Bistrici. razni stru~ni ~lanci vezani uz program i provo|enje nastave itd. Uvi|a se da ta pri~anja nedvojbeno ~ine samostalnu kategoriju suvremene usmenoknji`evne proze (Bo{kovi}-Stulli 1978a. 1986a. koje sadr`e va`nije ~lanke nastale tijekom dvadeset godina. 391–420. Lozica 1979. [estinskom Kraljevcu. Teorijskim problemima folkloristike bavio se u nekoliko studija (v. 1986. Folklor u cjelini. {to je i prinos knji`evnoj antropologiji (Ze~evi} 1986). iza{le su ~etiri knjige M. Ova gruba skica usmenoknji`evnih istra`ivanja u tome plodnom razdoblju ne dopu{ta nam popis i opis mnogih objavljenih radova. Predmetom istra`ivanja postaju i poslovice objavljivane u dnevnom tisku. . 1987. Potpuna se bibliografija (do 1993) navodi u Narodnoj umjetnosti 30. prepri~avanja osobnih do`ivljaja. ne gleda se vi{e isklju~ivo kao na sukcesiju. 1984). pri~anja {to izrastaju iz svakida{njih situacija. posebno pak na povijest pu~kog knji`evnog stvaranja. 1986.62 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Knji`evna se svakida{njica istra`uje u Zagrebu i neposrednoj okolici Zagreba12. npr. 1993). 1991). preko prepletanja i uzajamnog utjecaja usmene i pisane knji`evnosti te u~ene i narodne kulture op}enito. 1984. ~ime nastoje promijeniti uvrije`enu predod`bu o usmenoj knji`evnosti kao knji`evnosti sela i seljaka (Marks 1982. Ritig-Beljak 1976). i znanstvenih i popularnih. I ostali djelatnici Instituta primjenjuju rezultate znanstvenoga rada u obrazovanju (priru~nici u lektiri. Bo{kovi}-Stulli objavljen u tim knjigama tiskan je i prethodno u doma}im i u inozemnim publikacijama i znanstvenim ~asopisima.

verbalnoj razini. potaknula je i istra`ivanje Ljiljane Marks u [aptinovcima jo{ 1974. . Lomaxa i kontekstualne folkloristike. Istra`ivanja su urodila opse`nom rukopisnom zbirkom. 1987/1988. Mukarovskog. 1996. funkcionalnog strukturalizma. tekstu i kontekstu te Goffmanovom. 15 Lozica 1983. Na granici pri~anja i predstavljanja 1980-tih godina uo~ena je razlika izme|u kazivanja o izmi{ljenoj zbilji i pokazivanja izmi{ljene zbilje (naracija i prezentacija) na razini geste i pokreta. folkloristike. Lotmanove semiotike.LJILJANA MARKS. 17 Marks1993a. ~ime bi bile obuhva}ene sve usmenoknji`evne vrste. Tanja Peri}-Polonijo je istra`ivanje usmenih pjesama (posebno lirskih) u Hrvatskoj preusmjerila sa izrazito filolo{koga prou~avanja i zapisivanja isklju~ivo teksta. ali ne razra|uje neku op}u performativnu antropolo{ku teoriju. Jambre{i} 1994). Razlikuje teatralno pona{anje/predstavljanje pojedinca u svakodnevnom `ivotu. 16 Marks 1982. 18 Pod utjecajem teorija Proppa. godine isti~e predstavljanje kao sferu ljudske djelatnosti unutar koje je kazali{te samo jedan od institucionaliziranih tipova. 1988. teatrabilno predstavljanje skupine i œpravuŒ teatarsku predstavu. ali i kriti~ki dotaknuto u dvama novijim radovima (^ale Feldman 1993. Bahtinove teorije govornih `anrova. Bo{kovi}-Stulli 1984=1985. Dundesovim u~enjem o teksturi. Zumthora.16 Tipologija stilskih postupaka usmenoga kaziva~a koja mo`e ujedno biti i nacrtkom mogu}e stilografije usmene proze (u {irem smislu i dijalektalne knji`evnosti). Bausingera.18 Dala je nove prijedloge za klasifi14 Lozica etnoteatrologiju ne shva}a kao zaka{njelu specijalnu znanost: koristi se metodama i terminima teatrologije. ^istova. te znanstvenim radovima u kojima je problematizirala mogu}nost stilografije usmene proze. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 63 van teatra 1990.17 Autoricu posebno zanima kako izabrani kod stilski funkcionira unutar proznoga usmenoknji`evnoga `anra u kojemu se ostvaruje (bajke. Tipove predstavljanja istra`uje na razinama teksture. pri ~emu je kontekst najva`niji jer uklju~uje i pojam tradicije. 1993a. 1985. potom magistarskim radom pod nazivom Lingvostilisti~ka analiza zbirke usmenih pri~a iz [aptinovaca. Bogatirjova. {aljive pri~e te predaje). Problem nestalne umjetni~ke dimenzije predstavljanja razrije{io je oslanjanjem na dinamizam funkcionalne estetike J.15 @elja da se novim metodama iscrpno istra`i jedan lokalitet. i one klasi~ne i nove. te slu{noj. To je kasnije podrobnije razmotreno na neverbalnoj i na paralingvisti~koj razini (Urech 1993).14 Zala`e se za {irenje predmetnog podru~ja na cjelokupnu predstavlja~ku djelatnost. nazna~ena je u tekstu Stilografija usmene proze suvremenih zapisa. Mukarovskog. Turnerovom i Schechnerovom teorijom izvedbe (performance theory). Istra`ivanje predstavljanja Lozica naziva etnoteatrologijom. na prou~avanje usmenih lirskih pjesama kao folklornoga `anra u kontekstu izvedbe. teksta i konteksta.

folklora i folklorizma itd. Peri}-Polonijo upozorava i na metodolo{ke probleme prou~avanja stihovanih i pripovjednih `anrova usmene i pu~ke tradicije. Klasifikacija na dvjema razinama pokazuje prepletanje slojeva iste razine (ali i razli~itih razina) te ujedno upu}uje na tre}u razinu — kontekst. Ve} sedamdesetih i osamdesetih godina postoji interes za izvanknji`evne aspekte verbalnog folklora20. sukcesivnim uvo|enjem sve dinami~kijih zahva}anja predmeta (transformacije folklora. folklornog procesa kao neprestane mijene) i ustrajnim nagla{avanjem prepletanja. interakcije folklornih tradicija i suvremene kulture. sinkronije i dijakronije. teksta i konteksta. 1996. za pri~anja o `ivotu koja su istodobno shva}ena kao `anr suvremene usmene knji`evne proze i kao dio usmene povijesti (Bo{kovi}-Stulli 1984 =1988).19 Doba Instituta za etnologiju i folkloristiku — od 1991. koji nije mogu}e uklju~iti u klasifikaciju. Lozica 1979. odnosno dinamike `anrovskog sustava usmene tradicije u cjelini. U svojim novijim radovima T. procesualnu prirodu folklora. dviju kultura. Dvojnom knji`evnoteorijskom i folkloristi~kom obradom kompromisno dijeli usmene lirske pjesme na razini zapisa teksta pjesme i na razini primjene. ali zaokret od ekskluzivnog istra`ivanja usmene knji`evnosti prema cjelini usmene tradicije (dakle i usmenim neknji`evnim oblicima) izrijekom je najavljen tek devedesetih godina. 22 Institutski su istra`iva~i (poglavito od sedamdesetih godina nadalje) itekako imali sluha za dinami~ku. umjetnosti i zbilje. za dnevni~ke zapise kao pogled na povijest iz osobnoga iskustva (Ze~evi} 1985).21 No. pomak folkloristi~kih interesa nije se zaustavio na usmenoj tradiciji kao pro{irenom podru~ju istra`ivanja. usmenosti i pisanosti. Podjele.1983) 21 Djelomi~no pod utjecajem performativne antropologije. Endstrasser 1997).1990a. pa i za teorijsko razmatranje pro{irenja podru~ja folkloristi~kih istra`ivanja (Bo{kovi}-Stulli 1978. 1996a.22 Peri}-Polonijo 1995. teorije i terena. za privatna pisma i obiteljske dokumente kao izvor u pru~avanju kulture stanovanja (Muraj 1977). terminologije i metode etablirane sedamdesetih (i modificirane osamdesetih godina) zasnovane su na u biti stati~kim bipolarnim opozicijama subjekta i objekta. izbjegavali su zamke imanentnog pristupa usmenoknji`evnom zapisu kao isklju~ivo literarnoj pojavi i klonili se strukturali20 19 . pro`imanja te uzajamnih i povratnih utjecaja polova.64 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA kaciju usmenoknji`evih `anrova. Istina je da su te dihotomije u institutskoj sredini odavno poljuljane œiznutraŒ. posebno usmenih lirskih pjesama. Za svakodnevno pripovijedanje izvan usmenoknji`evne sfere (Ze~evi} 1976). Bahtinove teorije govornih `anrova i Bausingerove podjele na formule i forme (Lozica 1990.

). R. humanisti~ke) znanstvene paradigme koja te`i prevladati dihotomiju (i dualizam) folkloristike i etnologije pismom postmoderne etnografije. Djelatnost toga dru{tva (koje je u to doba vodila nekolicina uglednih teoreti~ara razli~ita disciplinarnog usmjerenja) va`na je za noviju hrvatsku folkloristiku u cjelini koja se i time ravnopravno uklju~uje u razvoj postmoderne hrvatske teorijske misli. Takvu orijentaciju najavio je kratak institutski sta` Mirne Vel~i} (1987.–1991. biografskom i etnografskom drugom i razli~ite modalitete iskazivanja vlastita identiteta pri~om o sebi (Vel~i} 1991). skupina studentica etnologije (koju koordinira etnologinja I. dakle. Senjkovi} 1993) ujedinjuje ranija istra`ivanja svakodnevice sa sluhom za suvremena antropolo{ka promi{ljanja. Tako smo devedesetih bili sudionicima otvorenog postmodernog su~eljavanja teorijskih koncepcija i nastajanja nove (interdisciplinarne. kreativno nadogra|uju i kriti~ki prosu|uju dosege svojih prethodnika. an Ethnography of War. Bendix. Senjkovi} 1993a. Zapisi tih usmenih kazivanja.). ustvrditi da (nezamije}ena) postmoderna paradigma u Institutu postupno ja~a usporedo s prihva}anjem (i kroz prilagodbe) strukturalisti~kih koncepcija.LJILJANA MARKS. koja uva`avaju}i kritike na suvremenu naratologiju (v. Kretzenbacher. Pripovijedanje o vlastitom `ivotu analizira kao pojavu svakida{nje komunikacije koja odre|uje njegove pragmati~ke aspekte i kao folkloristi~ki `anr koji razaznajemo na sti~kih krajnosti sinkronijskog pristupa upornim eklekti~kim nadogra|ivanjem fleksibilnih teorijskih okvira funkcionalizma Pra{ke {kole. teorijski promi{ljaju}i dijalo{ki odnos prema historigrafskom. Croatia 1991–1992 (^ale Feldman. Greverus. gdje su mogle predstaviti pogled hrvatske etnologije i folkloristike na ratnu situaciju i skrenuti pozornost na udio civilne `rtve u tome vremenu.24 Knjiga Fear. P. Biti 1984) intertekstualno pristupa autobiografskoj prozi i usmenim kazivanjima o `ivotu. Prica. pod okriljem Instituta i u ve} definiranome polilogijskom ozra~ju. Koruga i dr. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 65 No. ali i historiografske i etnolo{ke ra{~lambe: snaga cjeline iskaza opire se uporabi teksta i tra`i novi pragmati~ko-semanti~ki pristup25. Prica) prikupila je i objavila kazivanja prognanika iz Slavonije. postmoderna strujanja u Institutu nisu slu~ajni plod unutra{njeg œzamora materijalaŒ strukturalizma i kontekstualne folkloristike. Moglo bi se. U ratnim uvjetima. Prica.M. ^ale Feldman.–1995. Death and Resistance. Ona se izgra|uju radom (prije svega novog nara{taja) istra`iva~a koji nastoje pomno pratiti hrvatsku23 i svjetsku teorijsku scenu. 1992. 23 Mla|i nara{taj institutskih suradnica radi i na dvama projektima Hrvatskoga semioti~kog dru{tva (Suvremena hrvatska teorijska misao te Znakovi povijesti u Hrvatskoj). 24 Vidi: Pleji}. pripovijedanja i svjedo~enja svojim sadr`ajem probijaju poeti~ke i genolo{ke obrasce znanosti o knji`evnosti. 25 Knjiga je nai{la na odobravanje inozemne znanosti (L. Vereni) i omogu}ila urednicama sudjelovanje u me|unarodnim znanstvenim forumima (1992. I. . Znanstveni rad Renate Jambre{i} Kirin izravno je potaknut pripovjednim posredovanjem osobnog iskustva u ratu.

1997a. antropologijske i knji`evnoteorijske sastavnice u promi{ljanju ratne svakodnevice. naime izu~avanja simboli~kih valencija spolnih uloga u kulturi. epistemolo{kim i disciplinarnim problemima prikupljanja. 31 ^ale Feldman 1995a. .30 Sredinom devedesetih ^ale Feldman se usmjeruje na istra`ivanja amaterskog kazali{ta kao nedovoljno istra`ene komponente popularne kulture s jedne strane. 2001. 1996). analize i interpretiranja osobnih iskaza i autobiografsko-memoarskog diskursa ratnih stradalnika s obzirom na odnos prema slu`benoj historiografiji i medijskom diskursu. 1996. usporedo s drugim teatrolo{kim. 29 ^ale Feldman 1991. Bavi se moralnim. spomenute autorice sudjelovale su u zasnivanju hrvatske etnografije o ratu. koja u to doba pi{e o politi~kim ritualima kao teatralizaciji zbilje. Iskazom subjekt izra`ava osobnost: njime name}e vlastito vi|enje svijeta. te na tuma~enja i folklornih predstavlja~kih i hrvatskih dramskoizvedbenih tekstova u metodolo{kom ozra~ju tzv. Istra`uje kako se u kazivanju o vlastitom `ivotu oblikuju odrednice osobnog. Senjkovi} 1993a. œgender-studiesŒ. 1995b. 1995a. Prica.1992. 1995a. etni~kog i spolnog identiteta i kako osobno iskustvo figurira kao legitimni izvor (alternativnih) znanstvenih spoznaja. etnoteatrolo{kim i folkloristi~kim radovima. etnoteatrologiju i antropologiju kazali{ta. 28 ^ale Feldman 1989. a i sam biva njime `anrovski i dru{tveno smje{ten.66 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA temelju semanti~kih obilje`ja predstavljenog svijeta u tekstualnom zapisu. 1997b. pronalaze}i podudarnosti s profesionalnim kazali{tem. drugim subjektima namjenjuje odre|ene uloge. Etnografske rasprave o ratu objavljuje i dalje (^ale Feldman 1995. 30 ^ale Feldman 1993.26 Ujedinjuju}i folkloristi~ke. Jambre{i} Kirin 1996a. o predstavlja~kim aspektima proturatnih akcija i o ulozi umjetni~kog kazali{ta u politi~kim zbivanjima. U istim metodolo{kim okvirima svoj prostor osmi{ljavanja sprege teatrolo{ke i politi~koantropolo{ke analitike nalazi i Lada ^ale Feldman.29 U folklornim oblicima sa scenskim zna~ajkama (svadbi i karnevalu) izna{la je temelje proceduri metateatralizacije koju istra`uje u opusima Dr`i}a i Vojnovi}a. 2005. 1997. Promjene u poimanju teksta uvjetovane su promijenjenim shva}anjem jezika koje pro26 Jambre{i} 1994. Prica i Povrzanovi} 1995.28 U korpusu folklornoga predstavljanja uo~ava fenomen teatra u teatru.31 Za hrvatsku folkloristiku devedesetih va`ni su poststrukturalisti~ki pristupi knji`evnomu tekstu. 1995. 27 ^ale Feldman.27 Njezin znanstveni interes obuhva}a teatrologiju.

Vilko Endstrasser promatra i analizira poslovice kao va`an tvorbeni element novinskoga. ali je svakako s njime u skladu. te se intenzivno bavi polemikama koje su u hrvatskoj knji`evnosti proteklih stolje}a vo|ene o crkvenom raskolu. odnos prema tjelesnosti i odnos me|u spolovima u propovijedima 18.32 Semanti~ka interpretacija pribli`ava folkloristi~ke radove antropolo{kom istra`ivanju kulturnih vrijednosti. 1993b. nagla{avaju}i da instance prosu|ivanja folklornih fenomena kao umjetni~kih dolaze odozgo i nisu posljedica uo~avanja œimanentne estetikeŒ folklornih œstvariŒ i pojava (Jambre{i} 1993. 1997. Davor Duki} u magistarskom radu o figuri protivnika u hrvatskoj povijesnoj epici istra`uje mehanizme imanentnog vrednovanja (Duki} 1993). 20002) prvi su puta 32 U dvama preglednim radovima R. Klju~ni pojam jezika nije vi{e znak. a Simona Deli} se bavi vrednovanjem na si`ejnoj razini u obiteljskoj baladi (Deli}1997a. Tako npr. 1993a. me|utim. Navedene definicije iz sedamdesetih godina i tada su bile problemati~ne (Lozica 1979:46–47. Problem pridjeva œumjetni~kaŒ u tim definicijama spomenut je i u novijim radovima istih autora (Lozica 1995:286–287. ali su ta istra`ivanja rezultirala publikacijama koje kulturolo{ki nadilaze ranije granice folkloristike.LJILJANA MARKS. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 67 bija strukturalisti~ku granicu teksta i konteksta. 2001). Tako Divna Ze~evi} istra`uje polemi~ki karakter. i 19. Bo{kovi}-Stulli 1997a:161–163).33 Pro{irivanjem folkloristi~koga interesa na izvanestetsko podru~je nisu. 1996a. 1996. zapostavljena ranije zacrtana istra`ivanja. 34 Ze~evi} 1990. Jambre{i} Kirin na nekoliko mjesta konstatira favoriziranje umjetni~kih oblika folklora u pro{lom i na{em stolje}u. . 33 O poimanju folklora (kao predmetnog podru~ja) zavisi i definicija folkloristike (Lozica 1979:44). Op}enito bi se moglo tvrditi da je u hrvatskoj folkloristici devedesetih karakteristi~an svojevrstan povratak semanti~koj interpretaciji u svjetlu knji`evne (i kazali{ne) antropologije.34 U knjizi Vekive~ni Zagreb. a to iznova name}e potrebu redefiniranja folkloristike i njezina predmeta. ve} diskurs. 1995a. st. Bo{kovi}-Stulli 1983:151–178). Jambre{i} Kirin 1997). Zagreba~ke pri~e i predaje Ljiljane Marks (Marks 1994. koji je (u rastu}em mno{tvu razli~itih i ~ak opre~nih definicija) uvijek povezan sa situacijom iskazivanja u kojoj se govornik nalazi. Osporavanjem trijade tekstura—tekst—kontekst (Jambre{i} Kirin 1997:72) jo{ je vi{e oslabljena (ionako teorijski ranjiva) pozicija imanentnog pristupa zapisu kao knji`evnoj umjetnini (na razinama teksture i teksta). Definiciju folklora kao œumjetni~ke komunikacije u malim grupamaŒ (ili œumjetni~ke kontaktne komunikacijeŒ) ve}ina }e folklorista danas smatrati preuskom. Zaokret prema semantici teksta mo`da nije izravno uvjetovan {irenjem predmeta folkloristike na izvanestetske pojave. pa i u okvirima aktualnih folkloristi~kih koncepcija. Na primjer. etnografskog i knji`evnog (proznog) diskursa.

prete`no propagandno-politi~kim. U sentimentalnu zavi~ajnu perspektivu ~esto se vrlo suptilno upli}e politi~ka. Peri}-Polonijo je u antologiji hrvatske usmene lirike iz Dalmacije Tanahna galija uspjela izborom. Te su pjesme pokazale da i u Hrvatskoj postoji cjeloviti epski korpus antologijske vrijednosti. nove historiografske prakse. 37 Tri antologije. Zbornika za narodni `ivot i obi~aje HAZU. ali zapravo upu}uje na pojavu novog strukturiranja povijesne svijesti. junak. uvodnom studijom i iscrpno{}u podataka u prilozima posti}i ravnote`u poezije i znanosti (Peri}-Polonijo 1996b). te kori{tenju njegovom poglavito u politi~ke svrhe autorica pi{e u radu Zagreba~ka usmena tradicija izme|u ljubavi i politike (Marks 1996b). O bogatoj epskoj dalmatinskoj tradiciji svjedo~e i zaka{njela kriti~ka izdanja cjelovitih pro{lostoljetnih rukopisnih zbirki (npr. T. Zmaj. koji su ranije `ivjeli u lokalnom ili regionalnom okviru i imali svoje u`e zna~enje i funkcije.68 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA okupljena vi{estoljetna pri~anja iz Zagreba i o Zagrebu: pokazala su i otkrila i svoje obilje i raznolikost. tiskanje kriti~kih izdanja neobjavljenih zbirki hrvatske usmenoknji`evne tradicije. Tema su elementi tradicijske kulture. u novije vrijeme posebno s podru~ja koja su stradala u Domovinskom ratu. obja{njava sadr`aj i uzajaman odnos termina tekst/metatekst (metapri~a/metanaracija) i intertekst. a danas se opet izdvajaju iz tog okvira. izrada baza podataka prikupljene usmenoknji`evne gra|e (pro{lostoljetne i novije). ali i lice grada o kakvome se nije znalo. Knjiga Usmene pripovijetke i predaje (Bo{kovi}-Stulli 1997) iz edicije Stolje}a hrvatske knji`evnosti ni u kom slu~aju nije tek obnovljeno i pro{ireno izdanje knjige iz edici- . mijenjaju te podvrgavaju novim funkcijama. Nije to vi{e traganje za odjecima ili utjecajima usmenosti u djelima hrvatskih knji`evnika ve} se polazi od suvremenih knji`evnoteorijskih postavki i pretpostavki teorije intertekstualnosti. Murat 1996). pru`iti dokaze o identitetu.35 Za{tita tradicijskih vrijednosti hrvatske kulture. Time se nastavlja ranija djelatnost (zapo~eta objavljivanjem monografija nastalih na temelju 35 O uporabi knji`evnoga folklora izvan konteksta u kojemu nastaje. prou~avanje promjena i `anrovskoga sustava usmene knji`evnosti u povijesnome procesu. te s onih podru~ja koja su bila zanemarena premda im folklorna gra|a predstavlja izuzetne (ne samo estetske) vrijednosti hrvatske tradicijske kulture36 va`ne su institutske zada}e. Kro~e}i Delorkovim stopama. te iz dokumentacije Instituta za etnologiju i folkloristiku. @ito posred mora (Bo{kovi}-Stulli 1993) i Tanahna galija (Peri}-Polonijo 1996b) predstavljaju Dalmaciju u ukupnosti njezina usmenoknji`evnoga izri~aja. To kao da proturje~i poslijepovijesnom zna~enju postmoderne. Pokazuje se kako i usmenoknji`evni sloj mo`e politi~kim manifestacijama dati legitimitet vjerodostojnosti tradicije. o kojoj Duki}eva knjiga daje cjelovitiju sliku. a istodobno i superioran kroni~arskoj naraciji u rimovanom desetercu ka~i}evsko-pu~ke provenijencije. Marks se okre}e i istra`ivanju zagreba~ke usmene tradicije u djelima hrvatskih knji`evnika (Marks 1996). Delorkova dalmatinska istra`ivanja otkrila su jo{ `ive ostatke epike. koji je u estetskom i poetskom pogledu razli~it od stolje}ima nametane slike o unificiranoj ju`noslavenskoj epici. vila (Duki} 1992). 36 Poglavito rukopisne zbirke iz kolekcije Matice hrvatske.

Autor se sustavno bavi istra`ivanjem karnevala od samih po~etaka svoje folkloristi~ke djelatnosti. jela i pi}a itd. U njoj autorica sa`imlje ovostoljetne rezultate europske (i svjetske) folkloristike te vlastitih znanstvenih promi{ljanja. ali opisuje. U tre}em dijelu knjige daje anatomiju karnevala. maske i lutke. linearno shva}eno vrijeme.37 Promijenjena znanstvena paradigma svjetske folkloristike od estetskoga prema eti~kom/spoznajnom tra`i revalorizaciju starijih mitolo{kih i folkloristi~kih pristupa i otvara nova istra`ivanja uloge folklora u dru{tvu. buke i glazbe. ra{~lanjuje i komentira pri~e i pri~anje u ~itavom tijeku hrvatske knji`evnosti — od srednjovjekovlja do danas. od Baranje do Dubrovnika i od srednjeg vijeka do na{ih dana. ali su otvoreni i novi rakursi kulturne botanike i kulturne zooloje Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti (1963) ve} antologijskim izborom i znanstvenim aparatom objedinjuje i autori~ina teorijska znanja (izlo`ena u predgovoru koji jest koncizan. i utvrditi ulogu karnevala u na{e doba. . sa`et ali istodobno i potpun pregled povijesti usmenih hrvatskih pri~a) i bogato terensko iskustvo. ali i na vlastita brojna istra`ivanja. razmatraju}i njegova dva lica (magijsko i kriti~ko). a u knjizi nastoji dati cjelovitu sliku hrvatskih karnevala. stolje}u. Ta œresemantizacijaŒ folklora iziskuje revalorizaciju i reinterpretaciju folkloristi~kih postignu}a iz pro{loga stolje}a. po{av{i od problemski intoniranog uvoda koji slijede opisi pokladnih obi~aja na dvadesetak lokaliteta. U karnevalu prepoznaje interludij narodne kulture. ^etvrta je Lozi~ina knjiga Poganska ba{tina (Lozica 2002). pokreta i plesa. bave}i se karnevalskom rije~ju. autor nastoji oprezno tuma~iti starije opise. To je prva sinteza pokladnih obi~aja u povijesti hrvatske etnologije i folkloristike. Tekstovi slijede vjerni zapis. ali i nove istra`iva~ke metode i nova istra`ivanja u 21. U knjizi Folklorno kazali{te (Lozica 1996) autor se prihvatio te{ke zada}e izrade reprezentativne antologije tekstova i zapisa folklornoga predstavljanja za ve} spomenutu ediciju Stolje}a hrvatske knji`evnosti. Lozica se oslanja na tiskane izvore i ranije objavljene studije o karnevalu iz pera suradnika Instituta i drugih autora. dinami~nom poimanju tradicije. odr`ava se kontinuitet folkloristi~ke struke neprestano dogra|uju}i koncepcijske okvire. U nas je to s jedne strane kriti~ko preispitivanje i usustavljivanje stare gra|e. pritom se donose i tekstovi pri~a Hrvata izvan domovine (Bosna. Tuma~i ga kao ritual pomirenja sukobljenih strana te ja~anja kohezije i identiteta unutar zajednice. prodor cikli~koga poimanja vremena u povijesno. S tom knjigom tekstova korespondira knjiga Pri~e i pri~anje (Bo{kovi}-Stulli 1997a). Ma|arska. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 69 istra`ivanja pedesetih i {ezdesetih godina). na svim su hrvatskim narje~jima i iz svih krajeva.LJILJANA MARKS. Austrija). poglavito predaja i njihova odnosa prema mitolo{kom te kriti~ka ra{~lamba Nodilove monografije (u jo{ neobjavljenoj disertaciji Suzane Marjani}). donekle revidiranih u odnosu na ona izre~ena u Povijesti hrvatske knji`evnosti. Ta je knjiga dosad najpotpuniji pregled fenomena pri~a i pri~anja i njihova istra`ivanja u nas. ona je istodobno i etnolo{ka i kulturolo{ka. pi{u}i o ulozi `ivotinja. dopuniv{i djelo svoga prethodnika (Bonifa~i} Ro`in 1963) mnogim jo{ neobjavljenim zapisima i poprativ{i antologijski izbor novom iscrpnom studijom o hrvatskome folklornom kazali{tu. zbirka studija koje otvaraju put novom. opisuju}i i analiziraju}i likove. pomirenjem spola i dobi inverzijom. Slova~ka. Svjestan problema i{~itavanja zapisa iz pro{lih vremena. Tre}a Lozi~ina knjiga Hrvatski karnevali (Lozica 1997) nije samo etnoteatrolo{ka.

koja a posteriori i odozgo ve} stolje}ima ~ita i tuma~i zapise kao œlijepu knji`evnostŒ. ru{i umjetnu dihotomiju folklora i folklorizma. Folkloristika u postmodernome svjetlu ima prednost da nikad nije ni bila koncipirana kao parcijalna znanost u pozitivisti~kome smislu: odre|ena folklorom kao sinkreti~nim i polivalentnim predmetom ona je metodolo{ki a priori interdisciplinarna (ili barem vi{edisciplinarna) — ali i neizbje`no eklekti~na. Stvoren prije stopedeset godina umom i perom u~enoga knji`ni~ara gornjeg doma britanskog parlamenta. Rezultat je to. pejorativnim zna~enjima. nostalgi~nu i pozitivno obojenu mnogozna~nost Thomsova odre|enja. . aktualizira te ~ak dopunjava suprotnim. Uklju~ivanjem sinkronijske dimenzije folklornog procesa. U prvom planu recentnih europskih (i hrvatskih) folkloristi~kih istra`ivanja 38 Autori ovoga pregleda osobno ne `ele previdjeti esteti~ka pitanja folklora u tim mijenama. Povijest Instituta pamti postupno uklju~ivanje specijalista razli~itih disciplina i {irenje podru~ja interesa. kao {to smo kazali u uvodu.70 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA gije te istra`ivanje odnosa i veze dje~jeg folklora i kulturalno-povijesno razli~itih koncepata djetinjstva (Hamer{ak 2004). Uvjereni smo da estetsko u kulturi nije privilegija usko shva}ene umjetni~ke sfere. Mislimo da estetska dimenzija u iskustvu poimanja folklora nije svojstvena samo œkulturi gospodeŒ. osvaja medije. da je ono itekako nazo~no i u folkloru kao posebnom obliku stvarala{tva. proizvod svjesne individualne jezi~ne djelatnosti. Folkloristi smo i znamo da je termin folklor atribuirana i datirana slo`enica. ali je i mijenja. u tre}emu je razdoblju pak interdisciplinarna znanstvena paradigma ve} postigla zapa`ene rezultate. preuzima nove simboli~ke uloge i prolazi kroz brza prevrednovanja na mnogim dru{tvenim razinama. ostvaruju}i tako vrijednosnu ambivalenciju svojstvenu narodnoj kulturi. regionalnih i lokalnih identiteta folklor nanovo buja. u drugome razdoblju promijenjena znanstvena paradigma nije uvijek do kraja primijenjena u praksi. U dana{njem ozra~ju probu|enih nacionalnih. U svjetlu opozicije dviju kultura termin folklor funkcionira kao utonulo kulturno dobro (gesunkenes Kulturgut) koje donekle ~uva romanti~ku. otvoreno{}u (i) prema izvanestetskim pojavama te poja~anim zanimanjem za istra`ivanje kulture i dru{tva tuma~enjem verbalnih i predstavlja~kih sastavnica folklora pribli`ili smo se dana{njim etnolozima u istra`ivanju (aktualne i pro{le) svakodnevice. Zavr{na formula Rezimirajmo: u prvome razdoblju teorijsko promi{ljanje postupno ja~a uz intenzivnu zapisiva~ku djelatnost. termin je odavno u{ao u svakodnevnu porabu œobi~nih ljudiŒ {irom svijeta. i sve ubrzanije i sve ve}e otvorenosti struke drugim istra`iva~kim podru~jima i disciplinama i humanisti~kih i dru{tvenih znanosti.

nego iskustva da se kako-tako upotrebljiva folkloristi~ka teorija mo`e izgraditi (ili dograditi) samo dijalo{ki. 1979. Zagreb. Ivan Lovri} i njegovo doba. Bonifa~i}. iako u tome nismo uvijek uspjeli i dospjeli. Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti. U tome i jest razlika izme|u teorije i uvjerenja (usp. ein Wesen aus der kroatischen und slovenischen VolksuberlieferungŒ. 2038–2039: œGrau. Panglossa). Vladimir 1984. œKresnik-Krsnik. Istarske narodne pri~e. 40 J. Institut za narodnu umjetnost: Narodno stvarala{tvo Istre 1. knj. 1960. Rad VIII kongresa SUFJ u Titovom U`icu.LJILJANA MARKS. Bo{kovi}-Stulli. œGra|a o dramskom folkloru u djelu Ivana Lovri}aŒ. termin je odavno izmakao kabinetskoj kontroli. teurer Freund. stihovi br. Na{ stav nije plod teorijske rezignacije. sv. uvod i komentari. 39 Mislimo da se folkloristika ne mo`e svesti isklju~ivo na teoriju. œ^ovjek kao scenski rekvizitŒ. Sinj. Osvrnemo li se ukratko na tri razdoblja folkloristike u Institutu. Revija 24:2. da smo u drugome razdoblju nastojali uvelike promijenjenu znanstvenu paradigmu primijeniti u praksi. To podrazumijeva dovoljnu istra`iva~evu slobodu od vlastitih i tu|ih teorija. poslovice i zagonetke.38 Poput nezaustavljive metle u rukama ~arobnjakova u~enika. osobno }emo i nadalje teorijsku raspravu o folkloru upotpunjavati terenskim istra`ivanjem. 27. Slijede}i motto (preuzet od Voltaireova dr. Ejhenbaum 1972:4). te da je u tre}emu razdoblju nova (interdisciplinarna) znanstvena paradigma u nastajanju ve} postigla zapa`ene rezultate. Nikola 1961. Izbor. redakcija prijevoda.Œ . u slo`enom odnosu s drugim. Redefiniranje folklora je kontinuirani proces. Goethe: Faust. popratne bilje{ke i uvodni tekst. Beograd: SUFJ. konstatirat }emo da u prvome razdoblju teorijsko promi{ljanje postupno ja~a uz intenzivnu skuplja~ku djelatnost. Zagreb: Matica hrvatska — Zora. Narodne drame.40 Bibliografija Biti. Rasprave o novoj definiciji uvijek su korisnije od definicije same. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 71 danas su eti~ka pitanja. Zbornik Cetinske krajine. I. 1963. // Und grun des Lebens goldner Baum. Maja 1959. da teorijska na~ela treba isku{ati i opravdati u istra`ivanju folklora. Pri~anje u svakodnevici. Tragodie erster Teil.39 Siva je teorija. Redakcija. spremnost na promjenu ili dopunu teorija ako to tra`i terensko iskustvo. ist alle Theorie. Fabula 3/3:275–298. zeleni se stablo `ivota. Priredio. W.

[to nikad nije bilo… Usmene pripovijetke i predaje. Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske i Zavod za istra`ivanje folklora. Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti 25. Narodne pripovijetke. Priredila uz suradnju Zorice Rajkovi}. 1967. @ito posred mora. œHexensagen und Hexenprozessen in KroatienŒ. pjesme. Narodna umjetnost 5/6: 303–432. Zakopano zlato. der schlimmste FeindŒ. Zagreb:Mladost. 1983. Priredila. 1993. Pula — Rijeka. U Probleme der Sagenforschung. Priredila. 1984. 1983a. Special Issue 2: 11–42. Beograd: Prosveta. œDer Anteil des Meeres bei der Gestaltung der mythischen Sagen aus der kroatischen Adria-KusteŒ. Pri~e. Priredila. predaje i legende iz Istre. œDvije mediteranske zbirke pripovijedaka (sa Sicilije i iz Cavtata)Œ. œFreund. 2: 97–109. fantastika. Epske pjesme II. Zagreb: Matica hrvatska — Zora. Priredila. [ingala-mingala. Zagreb: Makladni zavod Matice hrvatske. œZagreba~ka usmena pri~anja u prepletanju s novinama i televizijomŒ. Istra kroz stolje}a 38. Split: Splitski knji`evni krug. Zagreb: Institut za narodnu umjetnost. 1978. zagonetke i poslovice s Neretve. 1978a. œNarodne pripovijetke i predaje Sinjske krajineŒ. Izbor studija i ogleda. Odabrala i uredila. Priredila. Usmene pripovijetke. 1986a. Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti 26. Freiburg in Br. Zagreb: Liber–Mladost. œUsmena knji`evnostŒ. Umjetnost rije~i 38. . œSi`ei narodih bajki u hrvatsko-srpskim narodnim pjesmamaŒ Narodna umjetnost 1:15–36. U Enzyklopadie des Marchens. U kralja od Norina. Etnolo{ka tribina 10/3:77–86. œPri~anje o pri~amaŒ. 1991. Metkovi} — Opuzen. Zagreb: [kolska knjiga. Usmena knji`evnost nekad i danas. Pjesme. Zagreb: Znanje. 641–651. 1994. Etnolo{ka tribina 17:153–166. Zagreb. Narodna umjetnost 15: 11–35. œTelling About Life (On Questions af Contemporary Oral Literaty Genres)Œ. Narodna predaja o vladarevoj tajni. 1994a. Narodna umjetnost. 1988. 1968. Usmena knji`evnost. Usmeno pjesni{tvo u obzorju knji`evnosti. Usmene pri~e iz Dalmacije. 1992. U Pomorski zbornik povodom 20-godi{njice dana mornarice i pomorstva u Jugoslaviji. Usmena i pu~ka knji`evnost. 1986. Priredila. pri~e. Acta ethnographica Hungarica (Special Issue: Witchhunting in Central and Eastern Europe) 37/1–4:143–171. 505–536. 7–353. Zagreb: Matica hrvatska — Zora. 1964. 86–99. 1985. 1963. Der beste Freund. œPomorska tematika u na{oj narodnoj knji`evnostiŒ. Hrvatske usmene pripovijetke.72 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA 1962. Usmena knji`evnost kao umjetnost rije~i. œPoslovice i uzre~ice u zagreba~kom VjesnikuŒ. Berlin — New York: Walter de Gruyter.: Deutsche Forschungsgemeinschaft. 1973. 1975. U Povijest hrvatske knji`evnosti u sedam knjiga 1. 1980. 1962a. Zagreb: JAZU. 1971. 1:275–282. 1987. 5.

Zagreb: Zora. Zagreb: Matica hrvatska. Ines / Senjkovi}. Stjepan (ur. Prostor. Izme|u klevete i kletve. Zagreb: Institute of Ethnology and Folklore Research. Edited by ^ale Feldman. Zagreb: Disput. Fear. Bre{anov teatar: aspekti Bre{anove dramaturgije. 2001. 2005. Filozofski fakultet u Zagrebu. Matica hrvatska’s Collection of Women’s Songs: A Hundred Years after the Edition Hrvatske narodne pjesme ‰ Croatian Folk Songs Š (1896–1942). œIgra svatova u okviru svadbe: teatar. Zagreb: Zora. Od bugar{tice do svakida{njice. Narodna umjetnost 32/2:235–252. An Ethnography of War: Croatia 1991—1992. 1992. œTragom krsnika i benandanteaŒ. Ben~i} i D. Femina ludens. 2005. 33–55. Usmene pripovijetke i predaje.o. 1997b. œPoetics of resistanceŒ. Deli}. œFemale Unruliness in Slavonian Folk Playwriting and FolkloreŒ. œThe image of the leader: being a president. Prica. Zlatna jabuka: Hrvatske narodne balade i romance II. Narodna umjetnost 32/1:25–38. 1995. ‰20062 pro{ireno izdanjeŠ Pri~e i pri~anje: Stolje}a hrvatske usmene proze. œ@ensko za mu{ko i mu{ko za `ensko u starijoj hrvatskoj dramaticiŒ. Senjkovi}.Tema obitelji u hrvatskoj usmenoj baladi. folkloru. displaying a cultural performanceŒ. 2006. Eurdikini osvrti: o rodnim izvedbama u teoriji. Fali{evac. XLI. 1997. œProlegomena istra`ivannju amaterskog kazali{ta: primjer izbjegli~kih radionicaŒ. . Monografija. Death and Resistance. Narodna umjetnost 29: 169–184. Olinko 1951. knji`evnosti i kazali{tu. Hrvatske narodne balade i romance. 2001. Zagreb: Matica hrvatska. Narodna umjetnost 28: 227–241. U ^ovjek. Teatar u teatru u hrvatskom teatru. Zagreb: Hrvatsko dru{tvo kazali{nih kriti~ara i teatrologa. Narodna umjetnost 34(1):225–240. & Prica. 1993. œTwo Scientific Paradigms in Croatian Ethnology: Antun Radi} and Milovan GavazziŒ. Narodna umjetnost 34/1:101–126. str. œPredstavlja~ka obilje`ja folklora dubrova~kog podru~jaŒ. ^ale Feldman. Knji`evnoantropolo{ke studije iz hrvatske knji`evnosti (@. 1993a. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 73 1997. 1997a. Vrijeme. Collegium Antropologicum 19:41–52.LJILJANA MARKS. 1995b. 1997a. 1997a. Zagreb: Filozofski fakultet Sveu~ili{ta. Zagreb: Naklada MD/Matica hrvatska. 37/38/39: 77–92. Simona 1997. Delorko. Lada 1989. 1991.o. 3:153–176. 1–71. œTidings of Death in the Folk BalladŒ. Umjetnost rije~i. Zagreb: Hrvatska sveu~ili{na naklada. poklade u drami: Ma{karate ispod kuplja Iva Vojnovi}aŒ. 1956. Zagreb: DISPUT d. 1995a.). ur. Zagreb: Naklada MD / Centar za `enske studije. Konzor: Zagreb. œKazali{no u pokladama. Croatica XXIII/XXIV.) 1998. Damjanovi}. Reana. meta-teatar ili meta-obi~aj?Œ.

junak. Renata 1993. 1996a. 133–149. 1964. 1995a. Croatica XXIII/XXIV: 37/38/39. 1975. Doktorska disertacija. Ljuba Ivanova: Hrvatske starinske narodne pjesme sakupljene u na{e dane po Dalmaciji. 1993.cultural AnalysisŒ. Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti 23. 27: 395–400. œO vi{edisciplinarnim upori{tima hrvatske folkloristike na rubovima stolje}aŒ. Magistarski rad. Narodna umjetnost 32/2:65–185. œMetateorija u folkloristici i filozofija umjetnostiŒ. Ejhenbaum. Magistarski rad. œHistory. & Povrzanovi}. Lozica. Narodna umjetnost 41/1:23–39 Jambre{i}. Tradicijski folklorni motivi u dje~jim vicevima. Maja. Usmena kazivanja o `ivotu: problem pragmatike i semantike pripovjednog teksta. Narodne pjesme. Zagreb: Institut za narodnu umjetnost. Knji`evnost. Duki}. Beograd: Nolit. Everyday Life. Literature and Childhood: Encounters and DeparturesŒ. Zagreb: Zora. Narodne lirske pjesme. œOn Gender — Affected War NarrativesŒ. œNarodne pjesme otoka Bra~aŒ. stolje}u. Narodna umjetnost 34/2: 45–77. IEF rkp 1430. 1969. Endstrasser. Split: ^akavski sabor. Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti 24. 1997. Knji`evni i izvanknji`evni `anrovi: aspekti teorije govornih `anrova. œTestimonial Discourse between National Narrative and Ethnography as Socio.74 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA 1960. Edited by. Jambre{i} Kirin. Davor 1992. vila: antologija usmene epike iz Dalmacije. IEF rkp 1481. Zmaj. Exile. 1994. Croatica 19: 59–74. Istarske narodne pjesme. Narodna umjetnost 33/1:25–40. Collegium Anthropologicum 19/1: 17–27. 1983. Figure protivnika u hrvatskoj povijesnoj epici. 1976. 1963. œSvjedo~enje i povijesno pam}enje: o pripovjednom posredovanju osobnog iskustvaŒ. . Marijana 2004. Ivan 1979. 1995. Narodne pjesme otoka Hvara: Prema zapisima osmorice sabira~a Matice hrvatske u 19. ‰Odabrao i uredioŠ Split: Knji`evni krug.11–12: 161–234. 1971. Rad kongresa SUFJ. Boris 1972. Zagreb. 1968. Split: Matica hrvatska. Banja Vru}ica — Tesli} 1980. Narodne epske pjesme I. œNarodne pjesme Sinjske krajineŒ. 1982. Narodna umjetnost. Zagreb: Matica hrvatska — Zora. Renata 1996. œProblemi klasifikacije folklornih kazali{nih oblikaŒ. œOdjeci Pra{ke {kole u hrvatskoj folkloristiciŒ. 5–6:111–157. Cultural Perspectives. Narodna umjetnost. Vilko 1997.War. Narodna umjetnost 16: 33–55. Hamer{ak. Zagreb: Matica hrvatska — Zora.

knj. 34. . Raskovnik. I. œZagreba~ka usmena tradicija izme|u ljubavi i politikeŒ.Zagreb: AGM. & Tanja Peri}-Polonijo: œPisani dijalog o usmenostiŒ. Muraj. U: Usmeno i pisano/pismeno u knji`evnosti i kulturi. 1988. ‰prir. Teatrologijska biblioteka. 1995a. œGesunkenes getrunkenes Kulturgut: vinski {tatuti pod starimi krovoviŒ. 1977. 1986. 5/6: 13–18. œNonverbal Aspects of Oral Literary PerformanceŒ. Zbornik radova 32. 1993a. & Tanja Peri}-Polonijo: œO televizijskom zapisu usmenoknji`evnog procesaŒ. Sombor. 185–190. 1993b. Poganska ba{tina. Marks. œWie Soldat eine Greisin betrog oder die Geschichte uber die Kieselsteinsuppe (Aarne-Thompson 1548)Œ. 73–84. II. Zagreb: Hrvatsko dru{tvo kazali{nih kriti~ara i teatrologa. Aleksandra. 2002. 4/7. Hrvatski karnevali. Zagreb: Golden marketing. 1996.–1994.). œPokret u pripovijedanjuŒ. Ljiljana 1982. Narodna umjetnost 33/2:357–380. Traditiones 24: 281–292. 9. HAZU i MH — ogranak Orahovica. œDje~ji vicevi — mogu}nosti klasifikacije i interpretacijeŒ.12: 960–976. kongresa SUFJ. travnja do 1. Zagreb: Matica hrvatska. 1990. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 75 1985. Narodno stvarala{tvo — folklor XXV. 1987. 33: 57–77. Narodna umjetnost 33/1: 113–133. 1996b. œO folkloru — {esnaest godina nakon ’Metateorije’Œ. œFavorizirani i zanemareni `anrovi u usmenoj tradicijiŒ. svibnja 1994. œKieselsteisuppe (AaTh 1548)Œ. Novi Sad: Vojvo|anska akademija nauka i umetnosti. 1996. 1993. 1990a. Narodna umjetnost 30: 147–155. 1991.) œJezikom ka stilu usmene pri~eŒ I. 1985. Revija. Narodna umjetnost 32/2: 11–63. 1996a. œTransformiranje na~ina i kulture stanovanja u Jal{evcuŒ. 1997. Osijek. Croatica. ‰20002Š Vekive~ni Zagreb. godine o 110. 37/38/39: 203–216. Zagreba~ke pri~e i predaje. Narodna umjetnost 14: 95–149. obljetnici ro|enja profesora Stjepana Iv{i}a (1884. 1996a. Berlin — New York: Walter de Gruyter. œOral Tradition about the City of Zagreb in the Works of [enoaŒ.(1988. Novi Sad. 1995. Folklorno kazali{te (zapisi i tekstovi). Izvan teatra. LozicaŠ Stolje}a hrvatske knji`evnosti. U Enzyklopadie des Marchens. 1–4: 71–86. œStilografija usmene proze suvremenih zapisaŒ. œ[aptinova~ko narje~je Stjepana Iv{i}a i njegove suvremene potvrdeŒ U: Stjepan Iv{i} i hrvatski jezik: zbornik radova sa znanstvenoga skupa odr`anoga u Orahovici od 29. Kaj 18. 1994. 1993. XXVII. Zagreb: Golden marketing. 183–194. Narodna umjetnost 33/2: 401–428. œDva demona: orko i maci}Œ.LJILJANA MARKS. 7:190–191. œStilisti~ke leksi~ke varijante jedne zbirke usmenih pri~aŒ. XXIII/XXIV. Narodna umjetnost 28: 213–225. Narodna umjetnost 27: 111–119.

Dunja 1984. Nives 1973. 1996 & Povrzanovi}. Zbornik radova 32. Zagreb: ^akavski sabor. Everyday Life. Paralinguistische und nonverbale Informationsvermittlung am Beispiel kroatischen mundlichen Erzahlens. Maja. grm grmi.War. Everyday Life. Ines. Prica. . œThe levels of classificationŒ. 1978. 1996a. Zagreb: [kolska knjiga. Zagreb: Matica hrvatska. Antologija usmene lirike iz Dalmacije. Sombor. Exile. œAutobiografije djece — ratnih prognanika kao etnografija odrastanjaŒ. œUloga istra`iva~a — komunikolo{ka zapa`anja pri istra`ivanju osobnih pripovijesti ratnih prognanikaŒ (i drugi prilozi). Narodna umjetnost 33/2:381–399. Narodno stvarala{tvo — folklorŒ. 135–144. œSynchretic Performance: Concerning the Relationship between Words and Tunes in Performance of Oral Lyric PoemsŒ. Priredila T. Ines 1995. Cultural Perspectives. Izbor iz usmene poezije. na primjeru grupe sela Vlahije. Maja. Pristup analiziŒ. Narodna umjetnost 33/1:171–190. Edited by. Split: Knji`evni krug. Exile. œSmisao seoskih nadimaka. 1996. 1981. 1995. Povrzanovi}. Etnolo{ka tribina 15:29–60. Struktura tradicijskog mi{ljenja. 1986a. Narodna umjetnost 32/2:187–215. Minderheiten und RegionalkulturŒ. 1996b. XXV. 1–4:71–86. Zagreb: Institute of Ethnology and Folklore Research. Gordana i dr. Narodne pjesme iz Luke na [ipanu. œOral Poems in the Context of Customs and RitualsŒ.76 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Murat. Pleji}. ‰priredilaŠ [um {umi. Narration und Prasentation. Narodna umjetnost 32: 55–67. Hans 1993. &/ Povrzanovi}. Peri}-Polonijo. Novi Sad. Lizenziatsarbeit. Tanahna galija. Edited by. Irena / Koruga. œKoegzistencija jezika u Gradi{}anskih HrvataŒ. 1986. œDas Forschungsprojekt Burgenlandische Kroaten. Brugg: Philosophische Fakultat I der Universitat Zurich. Narodna umjetnost 13: 93–111. Etnolo{ka tribina. Ines. Peri}-Polonijo 1985. Urech. Neki aspekti istra`ivanja `ivota i obi~aja Gradi{}anskih Hrvata. 185–190. Maja 1995. Narodna umjetnost 32/2:187–215. Rihtman-Augu{tin. & Prica.War. 1976. œAutobiografije djece — ratnih prognanika kao etnografija odrastanjaŒ. Andro 1996. 1992. 7–8:7–20. Zagreb: [kolska knjiga. Cultural Perspectives. &/ Prica. 147–153. U Minderheiten und Regionalkultur Wien. Zagreb: Institute of Ethnology and Folklore Research. & Ivan Lozica : œO televizijskom zapisu usmenoknji`evnog procesaŒ. kongresa SUFJ. 1996. & Ivan Lozica: œPisani dijalog o usmenosti. Ritig-Beljak.

Osijek: Pedago{ki fakultet Osijek. 1. Razgovori u Remetama i o Remetama. Znanstveni skup. Popularnost pu~kog knji`evnog mi{ljenja. Narodna umjetnost 29: 323–330. œRemetska knji`evna kronika (Usmena. Intertekstualno prou~avanje autobiografije.LJILJANA MARKS. Pouke o tjelesnostiŒ. œPredigtbelehrungen aus dem 18. Ehe. Dragojla Jarnevi}. u knjizi: 'Kamen pravi smutnje velike Osik 1780'Œ. XIX/3:69–80. 1982. Povijest hrvatske knji`evnosti. Narodna umjetnost. œCroatian popular sermons of the 18th and 19th centuryŒ. œBarokni naturalizam pu~kih propovijedi 18. 11/1–2). Narodna umjetnost 32/2: 65–96. 1997. Narodna umjetnost 30:215–228. AbtreibungŒ. U: Zbornik radova. œRastvaranje formula tradicionalne usmene poezije — Formule pu~kih pjesamaŒ. Narodna umjetnost 34/1:179–200. Religious Polemics Between the Eastern and Western Church (Part II)Œ. Knji`evnost u Osijeku i o Osijeku od po~etaka do danas (Osijek. pisana i tiskana). Osijek: Izdava~ki centar Revija (Mala teorijska biblioteka. Divna 1971. 1996. Ze~evi}. Otisak pri~e. 32/1: 137–154. Zagreb: Zavod za znanost o knji`evnosti Filozofskog fakulteta Sveu~ili{ta u Zagrebu — Sveu~ili{na naklada Liber (Enciklopedija hrvatske knji`evnosti). obljetnice grada ZagrebaŒ. 96–107. œThe Polemical Popular Literary Edifying Text by Antun Kani`li} about Focius as the Cause of the Church Schism. in the Book: The Real Stumbling — Block of Great Discord (Osik 1780). und das Alltagsleben. Pu~ko knji`evno {tivo u hrvatskim kalendarima prve polovice 19. Zagreb: August Cesarec. Osijek: Izdava~ki centar Revija (Mala teorijska biblioteka. Frau. Narodna umjetnost 33/1: 191–207. 1986. œPolemi~ka pu~ka knji`evna pouka Antuna Kani`li}a o Fociju kao uzro~niku Crkvenog raskola. Mirna 1991. œSvakodnevno pripovijedanje i usmena knji`evna tradicija u prigradskom selu [estinski KraljevecŒ. 1995a. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 77 Vel~i}.). œReligious Poelmics Between the Eastern and Western Church in Sermons. VI. 1996. Croatica 23–24/37–38–39: 445–456. 1978. œPouke o nebeskoj i zemaljskoj domoviniŒ. stolje}a. godineŒ. Zagreb. 1996a. Narodna umjetnost 8: 19–43. 1993a. œ@iva istina ili pri~e iz `ivota snimljene u Mariji Bistrici 1984. Jh. Izbor tekstova. 1995. 1976. Kaj. st. sv. 1991. U povodu 900. and in Dialogical Edifying Texts in 1741 and 1743Œ. sv. Narodna umjetnost 13: 123–140. Pu~ki knji`evni fenomen. Zagreb: Liber– Mladost. 1993b. 1985. Stoletni Kaj kalendar. Pro{lost u sada{njosti. 155 –169. . 42). 1992. 12–14.

and in the third period. the new — interdisciplinary — still emerging scientific paradigm has already achieved noteworthy results. the second period was marked by a significant change in the scientific paradigm and by — not always completely successful and timely — effort to put it into practice. ethnotheatrological and the like — in Croatia. especially at the Institute of Ethnology and Folklore Research in Zagreb. side by side with intensive collecting activity. Ivan Lozica (Zagreb) Croatian Folklore Research in the 20th Century Summary The authors describe in detail half a century of folklore research — philological. these periods coinciding to an extent with the three names by which the Institute has been known at various times. The paper surveys the shifts in the approach to the study of folklore: the theoretical thought gradually strengthened during the first period. .78 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Ljiljana Marks. They have divided into three periods their diachronical review of the Institute's staff's achievements in scholarship and research in the light of the domestic and international professional range of their work.

š K. šgrá{~á½ (Gulânš.ALÀKSANDR U. Lep{áà tradácáš aè~ánnaè navukš znaè{lš svaý adlästravanne u va`neè{áh drukavannàh tåkstau belaruskaga falâkloru. tåaråtá~náà dasledavannš. Abrad. matåráàlá u šh klasšfškavaná š sšståmatázavaná u adpavednascš z åståtá~námš. ¼Falâklor u zapšsah Àna ^a~ota š bratou À. p. U zaklä~ånnš sfarmulàvaná práàrátåtnáà napramkš falâklarástá~naè navukova-dasled~áckaè dzeènascš na su~asnám åtape sacáàkulâturnaga razvšccà Belarusš. ¼Paåzšà belaruskaga zemlàrob~aga kalendara½ (Paåzšà belaruskaga zemlàrob~aga kalendara 1992). 1998). (2008). Falâklarástáka analšzuemaga peráàdu funkcáànavala u práncápova nováh sacáàlâna-palštá~náh umovah stanaulennà š razvšccà nezale`naè dzàr`avá Råspublškš Belarusâ. ¼Radzšná. Tá{kevš~au 1997). U 90-à gg. Pesnš. drukavanáà tåkstá. Pesnš½ (Radzšná. Abrad. gšstaráàgrafšà. ¼@anšcâba Càrå{kš½ (@anšcâba Càrå{kš 1993). š K. MAROZAU: BELARUSKAÀ FALÂKLARÁSTÁKA 90-H GADOU XX — … ISBN 978-86-7179-057-4. zabavá. šgrá{~á 1996). drukavannš š dasledavannš tvorau narodnaè paåzšš š prozá. Tá{kevš~au½ (Falâklor u zapšsah Àna ^a~ota š bratou À. arhšvá. Klä~aváà slová : belaruskaà falâklarástáka. Marozau (Mšnsk) BELARUSKAÀ FALÂKLARÁSTÁKA 90-H GADOU XX — PA^ATKU XXI STAGODDZÀU: VÁNIKI I PERSPEKTÁVÁ RAZVICCÀ U artákule analšzuäcca asnounáà napramkš pracá belaruskšh falâklarástau u postsaveckš peráàd pa zbšrannš. Razam z tám belaruskšà falâklarástá vákarástouvalš u svaýè raboce dasled~áckšà tradácáš. zahavannš š papulàrázacáš nematåráàlânaè kulâturnaè spad~áná slavànskšh narodau. ¼Gulânš. zabavá. tåmatá~námš š rátmška-mu- . Abgruntavana neabhodnascâ zdzàèsnennà mš`narodnáh praektau pa zbšrannš. ¼Pesnš Belasto~~áná½ (Pesnš Belasto~~áná 1997). (79–88) UDK 398(476)œ199/200Œ Alàksandr U. bálš vádadzená 7 zbornškau {mattomnaga zvodu ¼Belaruskaà narodnaà tvor~ascâ½ (daleè — BNT): ¼Zamová½ (Zamová 1992). funkcáànalânámš. Va usšh tamah zvodu BNT sabraná lep{áà uzorá påunáh všdau š `anrau. tak š u saveckš peráàd. nazapa{anáà àk u daråvaläcáèná ~as.

prápeukah). alfavštná. narodnám kascäme (Magšlýuskae Padnàproue 2001). Cåntralânaè Belarusš. U 2001 g. pesnàh. V. u àkš uvahodzàcâ matåráàlá AF (asno unaga fonda) š ND (navukova-dapamo`naga). Per{á tom.Dz. a taksama slounškš malazrazumeláh slou. dasleduäcca àe rátmška-muzá~náà asablšvascš. [tåèneram š V. Zaharavaè.B. pra šnfarmanta š varáàntah.A. Ragovš~a. abgruntouvaecca sšståmatázacáà tåkstau. šnstrumentalânaè muzácá. Varfalameevaè). per{ za usý z Kalekcáš falâklornáh zapšsau prá addzele slavšstákš Çnstátuta mastacvaznaustva. prásve~aná rågšýnu Magšlýuskaga Padnàprouà.). da mnogšh pesenâ daäcca nacšroukš. Lšcâvšnkam š šn{. pa~ata vádanne {ascštomnaè navukova-papulàrnaè seráš ¼Tradácáènaà mastackaà kulâtura belarusau½ (pad rådakcáàè T.F. U 2001 š 2002 gg. Dadzenaà kalekcáà skladaecca z nekalâkšh fondau: tåkstavaga. åtnagrafšš š falâkloru šm. u àkšh padadzená scšslá aglàd zbšrannà š vávu~ånnà tvorau påunaga všdu š `anru falâkloru. Gomelâskaga dzàr`aunaga unšversštåta šm. Gåta per{á sšståmatázavaná zbor belaruskaè narodnaè pesnš. fotamatåráàlau. abagulânàe matåráàlá trohgadovaga (1993–1995) kompleksnaga àgo absledavannà š dae uàulenne ab admetnáh asablšvascàh màscovaè tradácáènaè kulâturá: abradah. Matåráàlam ko`naga toma papàrådnš~aäcâ gruntounáà ustupnáà artákulá.Ç. Skaráná (Ç. Krapšvá Nacáànalânaè akadåmšš navuk Belarusš (daleè — ÇMÅF NANB). Daveda~ná aparat skladaäcâ pakazalânškš: šmànná. [årag zbornškau pa falâklornám råpertuará asobnáh rågšýnau krašná báu vádadzená supracounškamš Belaruskaga dzàr`aunaga unšversštåta (V. u àkšm zahavaná dáàlektnáà asablšvascš . K.S. F. Va ustupnáh artákulah da tamou. Paazer’š. Kavalývaè. U 2001 g. ~ase š mescá šh zapšsu. Panàmonnš. právodzšcca šh haraktarástáka. àkšà prásve~aná pesennaè tvor~ascš. Novak).M.80 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA zá~námš práncápamš (apo{nš vákarástouvaecca u pesnàh. måta àkoè — dacâ razgornutá pakaz su~asnaga stanu narodnaè kulâturá u ko`nám z {ascš gšstoráka-åtnagrafš~náh rågšýnau krašná — Padnàprouš. zbšralânškau. Zna~naà ~astka matåráàlau u BNT drukuecca z arhšunáh fondau. notnáh varáàntau (ras{áfrovak) š fonazapšsau. specáàlânaè pastanovaè Saveta Mšnšstra u Råspublškš Belarusâ falâklornaà kalekcáà addzela slavšstákš ÇMÅF NANB atrámala status nacáànalânaga zdabátku. U navukováh kamentaráàh právodzàcca sved~annš pra zbšralânškau tvorau falâkloru. geagrafš~ná š šn{. váè{lš u svet per{áà dva tamá trohtomnaga vádannà ¼Pesenná falâklor Palessའ— vánšk {matgadovaè dasled~ckaè pracá U. R. Ushodnšm š Zahodnšm Palessš. gulânàh. prazaš~nám š tancavalânám falâklorá.

MAROZAU: BELARUSKAÀ FALÂKLARÁSTÁKA 90-H GADOU XX — … 81 paudnýva-zahodnšh gavorak Belarusš. Uper{ánä sšståmnae vávu~ånne belaruskaga falâklornaga fonda stala metadalagš~naè asnovaè dasledavannà všdau š `anrau narodnaè paåzšš š prozá u šh .Ç. gšstoráà falâklarástákš. Pšnskaga š Kobránskaga. vávu~aná åtnapaåtá~náà š åtnamuzá~náà aspektá råpertuaru. stálä falâkloru belarusau Sšbšrá š Dalýkaga Ushodu u àgo uzaemasuvàzàh z agulânabelaruskaè š sšbšrskaè ushodneslavànskaè tvor~ascä. U dasleduemá peráàd razvšccà navukš pra vusna-paåtá~nuä narodnuä tvor~ascâ asablšvaà uvaga nadaecca zbšrannä š publškacáš falâkloru belaruskaè dáàspará. letnšà. `anrava-všdavaà raznastaènascâ. Pad~as sumesnaè belaruska-rasšèskaè pracá bálš vára{aná nastupnáà dasled~áckšà zada~á: vápracavana kompleksnaà navukovaà metodáka dasledavannà sacáàkulâturnáh kránšc š faktau {matvàkovaga uzaemadzeànnà falâkloru belarusau Sšbšrá š Dalýkaga Ushodu z agulânabelaruskšmš š sšbšrskšmš ushodneslavànskšmš tradácáàmš vusna-paåtá~naè tvor~ascš. a taksama geagrafš~ná pakazalânšk š dáàlektná slounšk (Ragovš~ 2001). raýnau Belaruskaga Palessà (Ragovš~ 2002). U per{á tom ¼Pesnš svàto~naga kalendara½ uvaè{lš vesnaváà. Gorkaga (Maskva) š Ab’àdnanám šnstátutam gšstoráš. Tåaråtá~náà dasledavannš belaruskšh falâklarástau pravodzšlšsà pa nastupnáh asnounáh napramkah: genezšs š sacáàkulâturnaà dánamška narodnaè paåzšš š prozá. U càpera{nš ~as zakan~vaecca belaruska-rasšèskaà praca (sumesna z Çnstátutam susvetnaè lštaraturá šm. U drugš tom ¼Vàselle½ uvahodzàcâ vàselânáà abradá š pesnš dvuh nadzvá~aè samabátnáh. vosenâskšà š zšmováà pesnš. rågšànalânaà specáfška. sä`åtna-vobraznáà. šdåèna-mastackšà š mentalânáà haraktarástákš. U ýè zafšksavaná š zanatavaná uzorá usšh tápau narodnaga {matgalossà. Naprákancá HH–pa~atku HHÇ stagoddzàu gšstarázm vástupae u àkascš va`neè{aga práncápa vávu~ånnà belaruskaga falâkloru u agulânaslavànskšm kantåksce àk zmenlšvaga u ~ase š prastorá duhounaga nabátku naroda. uzaemadzeànne z falâkloram slavànskšh š neslavànskšh narodau (kamparatáuná analšz). Tom budze vádadzená u Navasšbšrsku u akadåmš~naè seráš ¼Pamàtniki folâklora narodov Sibiri i Dalânego Vostoka½. raspracavana tåoráà mš`åtnš~naga uzaemadzeànnà falâkloru belarusau Sšbšrá š Dalýkaga Ushodu. paåtáka. fšlalogšš š fšlasofšš Sšbšrskaga addzàlennà Rasšèskaè akadåmšš navuk) pa padráhtoucá toma ¼Folâklor belorusov Sibiri i Dalânego Vostoka½. melodákš. Ragovš~am unškalânaà pesennaà spad~ána publškuecca uper{ánä. bagacce š raznastaènascâ melodákš. M. zdolânaga da razvšccà. ladautvarånnà š rátmškš.ALÀKSANDR U. Pradstavlennaà U.

U 2004 godze váè{au u svet sýmá tom akadåmš~naè seráš ¼Belarusá½. {to dazvolšla raskrácâ raznastaènascâ šdåèna-mastackšh š stálšstá~náh haraktarásták. šdåèna-tåmatá~ná zmest. U drugoè knšze ¼Sàmeèna-abradavaà paåzšà. prápeukš. šdåèna-tåmatá~ná zmest š paåtáka zamou š duhounáh ver{au. Kaba{nškau š . Belaruskš falâklor: `anrá. ulascšváh tradácáènaè vusna-paåtá~naè tvor~ascš belarusau. dasleduecca šh tåmatá~naà raznastaènascâ. pahavalânáh gala{ånnà u .S. U pàtaè knšze ¼Mšfalogšà. a taksama falâklorná tåatr. Lšs. š budze spráàcâ udaskanalennä falâklarástákš na su~asnám åtape razvšccà. prásve~aná adnamu z ka{touneè{áh duhounáh š mastackšh zdabátkau belaruskaga naroda — àgo vusna-paåtá~naè tvor~ascš (Vusnaà paåtá~naà tvor~ascâ 2004). sàmeèna-bátaváà. U ~acvýrtaè knšze ¼Narodnaà proza½ dasleduäcca nastupnáà `anrá — kazkš. Vánškš dadzenaga kompleksnaga dasledavannà znaè{lš adlästravanne u vádadzenáh u 2001–2004 gg.82 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA {matlškšh suvàzàh z falâklornámš tvoramš šn{áh slavànskšh narodau. všdá. Dzšcà~á falâklor½ uper{ánä razam analšzuäcca nevàlškšà pa ab’ýme. {matlškšh managrafšàh š artákulah falâklarástau-fšlolagau. {to usprámaäcca àk “praktá~naà mšfalogšà”. ale sånsava ýmšstáà samadastatkováà falâklornáà tåkstá prákazak. Asobná razdzel prásve~aná razglàdu dzšcà~aga falâkloru u kantåksce råkanstrukcáš mšfapaåtá~naè karcšná svetu belarusau. suvàzâ z rå~ašsnascä. a taksama semšýtáka š paåtáka paåzšš gadavoga kola u kantåksce svetapoglàdnáh asnou åtnasu š àgo maralâna-åtá~náh šdåalau. {ascš tamah akadåmš~naè seráš ¼Belaruskš falâklor: `anrá. všdá. vátokš š razvšccý batleèkš š narodnaè dramá. Taksama razgled`aná `anraváà asablšvascš. U per{aè knšze seráš ¼Kalàndarna-abradavaà paåzšà½ praanalšzavana funkcáànalânaà prároda. váslouàu. baladá. Narodná tåatr½ dasleduecca `anravá sklad. U tråcàè knšze ¼Pazaabradavaà paåzšà½ analšzuäcca pesnš pra kahanne. paåtáka½ (kalektáu autarau. legendá. paåtáka 2001–2004).P. A. paåtáka š nacáànalânaà specáfška belaruskaè radzšnnaè š vàselânaè paåzšš. U {ostaè knšze ¼Maláà `anrá. genåtá~náà vátokš kalàndarnáh abradau š zvá~aàu. rådkalegšà: K. Duhounáà ver{á½ analšzuecca mšfalogšà belaruskaga naroda š àe adlästravanne u raznastaènáh všdah š `anrah tradácáènaè vusna-paåtá~naè tvor~ascš. sacáàlâna-bátaváà. a taksama prákmetá š paver’š. anekdotá.P. Fàdosšk. àk korpus arhaš~náh u asnove svaýè vákazvannàu š šh rátualâna-praktá~náh uvasablennàu. Va ustupnám razdzele ¼Gšstaráàgrafšà belaruskaè falâklarástákš½ (autará — K. vusnáà skazá. A. padannš. Kaba{nškau. zagadak.S. maláh `anrau zemlàrob~aga kalendara.

Ma`åèka. Ä. U vádadzenám u 1993 godze slounšku navukovaè š narodnaè tårmšnalogšš ¼Ushodneslavànskš falâklor½ (vánšk sumesnaè pracá vu~onáh Belarusš. Fàdosšk) raskrátá asnounáà åtapá razvšccà aè~ánaè navukš pra tradácáènuä vusna-paåtá~nuä tvor~ascâ. Rasšš š Ukrašná) zroblena per{aà sproba stvarånnà zvodu falâklarástá~náh tårmšnau š panàccàu. àkšà adnosàcca da usšh všdau falâkloru belarusau. zvàrtaecca uvaga na mš`åtnš~náà suvàzš belaruskaga falâkloru š àgo nacáànalânáà asablšvascš. muzá~naga. Autará dasleduäcâ asnounáà åtapá razvšccà åtnamuzákaznaustva u suvàzš z narodnaè muzá~naè kulâturaè belarusau š u kantåksce eurapeèskaè navukš. dramatá~naga. A.U.P. haråagrafš~naga.À.S.Ç. uvasablenne u šm vásokšh maralâna-åtá~náh šdåalau š práncápau. ^urko. Asablšvuä uvagu belaruskašà dasled~ákš zvàrtalš na vávu~ånne {matlškšh tvor~áh suvàzeè nacáànalânaga falâkloru z narodnaè paåzšàè š prozaè slavànskšh š neslavànskšh narodau (sàrod publškacáè analšzuemaga peráàdu — kalektáunaà managrafšà ¼Uzrounš agulânascš falâkloru ushodnšh slavàn½ (kalektáu autarau. A. Marozava ¼Falâklor u duhounaè kulâturá u shodnšh slavàn: mentalânáà peradumová funkcáànavannའ(Morozov 2006). U nastupnáh razdzelah na vàlškšm faktá~nám matårále pakazvaecca `anrava-všdavaà raznastaènascâ š šdåèna-tåmatá~nae bagacce nacáànalânaga falâkloru. Alàhnovš~ š šn{.M. Vàlškš uklad u vávu~ånne tvorau belaruskaè narodnaè pesennaè š tancavalânaè kulâturá. analšzuäcâ metadá spascš`ånnà belaruskaga melasu àk glábšnnaè sutnascš nacáànalânaga mentalštåtu š `ávoè vusnaè tradácáš (Belorusskaà åtnomuzákologià 1997). T. U dasledavannš u me`ah asobnáh všdau š `anrau analšzuäcca vobraznaà sšståma š paåtáka. MAROZAU: BELARUSKAÀ FALÂKLARÁSTÁKA 90-H GADOU XX — … 83 A.B. ruskšh š ukrašncau: slavesnaga. gulânývaga. šh nacáànalânaè š rågšànalânaè specáfškš uneslš muzákaznaucá Z. asablšva slavšstákš. Kalektáunaà managrafšà pad rådakcáàè Z. Varfalameeva.À.M. Kaba{nškava ¼Maláà `anrá belaruskaga falâkloru u slavànskšm kantåksce½ (Kaba{nškau 1998).)½ (1997) — per{á sšståmatázavaná dosved stanaulennà š razvšccà aè~ánnaè muzákalogšš. Ma`åèka ¼Belaruskaà åtnamuzákalogšà: Narásá gšstoráš (HÇH–HH stst. Ragovš~. . Uzrounš agulânascš falâkloru ushodnšh slavàn 1993). managrafš~náà dasledavannš K. U dadzenaè publškacáš za asnovu bála uzàta tårmšnalogšà tradácáènaè vusna-paåtá~naè tvor~ascš (Vosto~noslavànskiè folâklor 1993).ALÀKSANDR U. scvàrd`ånne agulâna~alave~áh ka{tounasceè. haraktarázuäcca naèbolâ{ va`náà zbornškš narodnáh tvorau š tåaråtá~náà dasledavannš (Vusnaà paåtá~naà tvor~ascâ 2004: 11–40). U.

A. àkoe {ároka asvàtlàe pátannš duhounaè kulâturá belarusau. bagacce š nepautornascâ àgo mastackaè tvor~ascš.A. àe gšstoráš. apraco u cá š raznastaènám vákarástannš falâklornáh arhšva u Råspublškš Belarusâ. ab ahove nematåráàlânaè kulâturnaè spad~áná narodau svetu. U gåtaè suvàzš sýnnà per{apa~atkovae zna~ånne mae kansalšdacáà namagannàu belaruskšh falâklarástau pa zbšrannš. Kulâtura slavànskšh krašn š narodau usý bolâ{ cškavšcâ dasled~ákau z Zahodnàè Europá š Amerákš. kulâturalogšä (gšstoráä š tåoráä kulâturá).). zahavannš.U. šh vusna-paåtá~naè tvor~ascš. Ç. Kaba{nškau. Dadzenaà rabota zdzàèsnàecca u adpavednascš z Kanvencáàè ÄNESKA 2003 g. Nenadauca (Nenadavec 1996). dvuhtomnaè åncáklapedáš ¼Belaruskš falâklor½ — per{aga u gšstoráš nacáànalânaè kulâturá galšnovaga vádannà. tradácáàm š veravannàm belarusau.84 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Prablemá dasledavannà slavànskšh falâklornáh suvàzeè bálš asvetlená u dakladah belaruskšh vu~onáh (K. U åncáklapedáš zme{~ana kalà troh tásà~ artákulau. A. Z. Sfera vákarástannà atrámanáh vánškau dasledavannà ahoplšvae {árokš spektr navuk gumanštarnaga cákla — falâklarástáku. Antropau. prásve~anáh abradam. àkšà adnosàcca da dahráscšànskšh uàulennàu slavàn. Kruka (Kruk 2000). 1993). lštaraturaznaustva. Zna~naà ~astka artákulau prásve~ana falâklarástá~naè navucá. prastaulàäcâ rabotá A. T. Kazakovaè (Kazakova 1999). Z publškacáè apo{nšh gadou asobna tråba válu~ácâ váhad u svet u 2005–2006 gg. Ç. HÇÇ (Krakau. T. [ved ([ved 2006) š šn{áh belaruskšh vu~onáh pa váà ulennš rannšh svetapoglàdnáh struktur u tradácáènaè vusna-paåtá~naè tvor~ascš. asno u nám tåndåncáàm razvšccà.À.Ç. narodnamu mastactvu. Ka{to u nascâ z punktu poglàdu válu~ånnà u slavànskšm falâklorá mšfalagš~náh abradau. 2003) Mš`narodnáh z’ezdau slavšstau. Fàdosšk.Ç. Gåta zvàzana z pracåsamš šntågracáš navukova-dasled~áh pragram š uzmacnennem uvagš eurapeèskšh vu~onáh š palštákau da åtnakulâturnáh pracåsau.A. zvá~aàm.S. 1998) š HÇÇÇ (Läblàna. àgo zbšralânškam š papulàrázataram (Belaruskš falâklor: Åncáklapedáà 2005–2006). M. Çvahnenka (Çvahnenka 2002). Ma`åèka.M. [amàkšnaè ([amàkina 2001). åtnalogšä š sacáàlogšä. U adpavednascš z pala`ånnàmš dadzenaè . U dasleduemá peráàd uper{ánä u belaruskaè falâklarástácá bálo pravedzena sšståmnae vávu~ånne mšfalogšš. Marozau š šn{. uklä~anáh u afšcáènáà pragramá HÇ (Bracšslava. šmklšvae razvšccý àkšh má nazšraem u pa~atku HHÇ stagoddzà.V.P. Ç. a taksama dasled~ákam belaruskaga falâkloru. A.

vávu~ånnà š pa{partázacáš nematåráàlânaè spad~áná belarusau. su~asnaè susvetnaè cávšlšzacáš u cålám. Raspracouka asnounáh pala`ånnàu. a taksama z takšmš arganšzacáàmš àk ÄNESKA. Serbšš. U càpera{nš ~as perad belaruskšmš falâklarástamš stašcâ per{astupennaà navukova-dasled~áckaà zada~a — šdåntáfškavacâ sšståmu ka{tounasceè š zakanamernascš sacáàkulâturnaè dánamškš su~asnaè narodnaè tvor~ascš belarusau u {matstaènascš `anrau š u kantåksce razvšccà slavànskaè kulâturá. Stvarånne mulâtámedáènáh kampakt-dáskau pa asobnáh všdah nematåráàlânaè spad~áná belarusau. Vávu~ånne š abagulânenne aktualânáh pátannàu razvšccà duhounaè kulâturá Belarusš dazvolšcâ ne tolâkš razvšcâ navukováà dasledavannš na novám tåaråtá~nám uzrounš. sšståmatázacáš. Polâ{~á. ÇÇÇ. UNICEF. ale š uzmacnšcâ šh praktá~nae zna~ånne. Kartagrafavanne (vázna~ånne aråalau bátavannà zafšksavanáh z’àu nematåráàlânaè kulâturá belarusau). Ra{ånne gåtaè zada~á budze nakšravana na: • Prapagandu belaruskaè kulâturnaè spad~áná u glabalšzavanám slavànskšm svece. ç. Çç. MAROZAU: BELARUSKAÀ FALÂKLARÁSTÁKA 90-H GADOU XX — … 85 Kanvencáš supracounškš addzela slavšstákš ÇMÅF NANB lš~acâ måtazgodnámš nastupnáà práncápova nováà navukováà prablemá: Ç. àkaà budze sadzeènš~acâ ustoèlšvamu razvšccä gramadstva š ne právodzšcâ da krázšsau. Va`neè{ae prázna~ånne kulâturá — ustanaulenne š padtrámka sšståmá ka{tounasceè. . ÇÇ. Balgaráš. Perazapšs zafšksavanáh falâklornáh ka{tounasceè na su~asnáà nosâbštá ålektronnaè šnfarmacáš. IOV. Stvarånne åtalonnaè bazá dadzenáh pa falâklorá dlà nastupnaga šh uklä~ånnà u Nacáànalâná spšs nematåráàlânaè kulâturnaè spad~áná. Slavakšš.ALÀKSANDR U. çÇ. práncápau zahavannà. Supracounšctva z adpavednámš zame`námš arganšzacáàmš š ustanovamš pa vávu~ånnš š zahavannš nematåráàlânaè kulâturnaè spad~áná belarusau. Raspracouka dadzenaga práàrátåtnaga napramku navukováh dasledavannàu u galšne gumanštarnáh navuk mae na uvaze {árokae mš`narodnae supracounšctva z vu~onámš SND. çÇÇ. Prapaganda palštákš ÄNESKA pa zahavannš nematåráàlânaè spad~áná š raspa u säd`annš mš`narodnáh matåráàla u pa dadzenaè prablematácá.

A. Zamová 1992: Zamová / Sklad. Rådkal.: K. Fàdosšk.V.S. 1992. red Z.S.) / Pod.M. T.) i dr. Lštaratura Belaruskš falâklor: `anrá. .A. Barta{åvš~. Barta{åvš~. 7. Gurskš š šn{. i nar. všdá. Minsk. 2004. 1997. Mšnsk. / Råd kal. Kaba{nškau. Farmšravanne slavànskaga kulâturna-šnfarmacáènaga polà š razvšccý sposabau àgo rågšànalânaga. Lozka. Paåtáka belaruskšh abradaváh pesenâ peráàdau kalàndarnáh perahodau. àkšà adpavàdaäcâ patrabavannàm cávšlšzacáš HHÇ stagoddzà. Asobuä dasled~áckuä cškavascâ pradstaulàe vávu~ånne {matvàkováh falâklornáh suvàzeè ushodnšh. Mo`eèko. nacáànalânaga š transfarmacáènaga apasrodkavannà. Mšnsk. A. 1993. zabavá.A. Vusnaà paåtá~naà tvor~ascâ / G. Mšnsk. A. Valodzšna. nau~. 1993. T. Mšnsk. Mšnsk. Vosto~noslavànskiè folâklor 1993: Vosto~noslavànskiè folâklor: Slov. Gulânš. Kaba{nikov (otv. A. Vusnaà paåtá~naà tvor~ascâ 2004: Belarusá. red. paåtáka 2001–2004: Belaruskš falâklor: `anrá. Salaveè. G.: K. Mšnsk. 2001–2004. terminologii / Redkol.Ç. zabavá. àkšà maäcâ bagatáà tradácáš u vávu~ånnš narodnaè kulâturá. Belorusskaà åtnomuzákologià 1997: Belorusskaà åtnomuzákologià: O~erki istorii (XIX–XX vv. A. šgrá{~á 1996: Gulânš.P.: V. Adnoè z nebàspek dlà budu~aga slavànskšh dzàr`au z’àulàecca šntålektualâná krázšs samasvàdomascš š šsnuä~aà neadåkvatnascâ razumennà samoga fenomena slavànskaè kulâturá š àe rolš u zahavannš gramadska-palštá~naè stabšlânascš u na{áh krašnah. Bàlàvšna š šn{.À. 2005–2006. @anšcâba Càrå{kš 1993: @anšcâba Càrå{kš / Sklad. paåtáka: U 6 kn.86 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA • • • Stvarånne plýnnáh umou dlà uzaemadzeànnà nacáànalânaè kulâturá belarusau z narodnaè tvor~ascä slavàn š šn{áh eurapeèskšh narodau. Lšs.Ä.P. Belaruskš falâklor: Åncáklapedáà: 2005–2006: Belaruskš falâklor: Åncáklapedáà: U 2 t. šgrá{~á / Sklad. 2002. 1996. Minsk. zahodnšh š paudnýváh slavàn. všdá. Udaskanalenne šdåalogšš slavànskaga adzšnstva na asnove spalu~ånnà kulâturna-gšstará~naga vopátu belaruskaga naroda š råalšè su~asnascš. Bolâ{ pouná abmen šnfarmacáàè budze spráàcâ farmšravannä u na{áh narodau normau š ka{tounasceè. Mšnsk. Belaruskšà vu~onáà zacškaulená va usebakovám supracounšctve z vu~onámš slavànskšh dzàr`au.M. L. Çvahnenka 2002: Çvahnenka T.

Ç. V. Folâklor v duhovnoè kulâture vosto~náh slavàn: mentalânáe predposálki funkcionirovanià. Mšnsk. Mšnsk. MAROZAU: BELARUSKAÀ FALÂKLARÁSTÁKA 90-H GADOU XX — … 87 Kaba{nškau 1998: Kaba{nškau K. 1. 1997.S. Basâko. A. råd. Mšnsk. M.ALÀKSANDR U. Ragovš~ 2001: Ragovš~ U. T. Abrad. Radzšná. K. Vàselle. Pesnš / Sklad.A. Pesnš svàto~naga kalendara. 1999. Kruk 2000: Kruk Ç. Tá{kevš~au / Sklad. 2. Pesenná falâklor Palessà. 1993. Hru{~ova. 1998: Radzšná. V. Maláà `anrá belaruskaga falâkloru u slavànskšm kantåksce. 2006: [ved Ç. Mšnsk. 2001. š K. Kuharonak.P. Skšdan. Mšnsk. 1997. 2000. 1998. Mšnsk. Falâklor u zapšsah Àna ^a~ota š bratou À.B.A. Kaba{nikava.Ç. Ragovš~ 2002: Ragovš~ U. 2006. T. U 3-h t. Ç. Sšmvolška belaruskaè narodnaè kulâturá. Mšnsk. Dasledavanne a`áccýulena prá fšnansavaè padtrámcá Belaruskaga råspublškanskaga fonda fundamentalânáh dasledavannàu (kod praekta: G06U-005).Ç. 2002. T.M. 1992. Kazakova 1999: Kazakova Ç. I. I. [amàkina 2001: [amàkina T. Pesnš Belasto~~áná 1997: Pesnš Belasto~~áná / Sklad.Ç. 1996. V. š K. Mšnsk.S. 2005. 2001. U 3-h t. M. Sšmvolška š semantáka slavànskšh mšfalagem (na matåráàle belaruskaga falâkloru). Morozov A. Mšnsk. A. Magšlýuskae Padnàproue / T. Mšnsk. V. Abrad. Paåzšà belaruskaga zemlàrob~aga kalendara 1992: Paåzšà belaruskaga zemlàrob~aga kalendara / Sklad. Pàtrouskaà. [ved. . 1. Kamu paklanàlisà prodki. Nenadavec 1996: Nenadavec A. Taulaè. Pesnš. 1998. Fàdosška. Mšnsk. T. Mšnsk. A. G. Morozov 2005. Vilânäs. Magšlýuskae Padnàproue 2002: Tradácáènaà mastackaà kulâtura belarusau: U 6 t.V. G. Kosmas š ~alavek u dåndralagš~nám kodze belaruskaga falâkloru. Bråst. A. Lšs. Pesenná falâklor Palessà. Tá{kevš~au 1997: Falâklor u zapšsah Àna ^a~ota š bratou À. Kazenka š šn{. Uzrounš agulânascš falâkloru ushodnšh slavàn 1993: Uzrounš agulânascš falâkloru ushodnšh slavàn / Pad.A. Gaèduk. M. Mšnsk. P. Belaruskaà klasi~naà litaraturnaà tradácáà i mifalogià. 2001. Varfalameeva.

. The necessity of forming joint projects to collect.88 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Alexander U. preserve and popularize non-material culture of all the Slav peoples is also highlighted. Marozav (Minsk) Belarus folklore studies of the 1990s — early 21st century: results and prospects for development Summary This is an analysis of the main lines along which folklore studies in Belarus have developed in the post-Soviet period — the collecting. The conclusion formulates the priority tasks for further folklore research. printing and examination of folk poetry and prose.

nevoqno. (2008). komparatistika. Ograni~i}emo se na folklor objektivizovan u jezi~kom sistemu. kojom se nisu zanimali samo srpski nau~ni1 B. (89–109) UDK 821. u proznim i stihovanim `anrovima tzv. Ne samo zbog wene {irine. mi pod pojmom folklora ne}emo obuhvatiti tradicijski folklor materijalne kulture. Iako je u svetu termin folklor op{te prihva}en. N. Ukazuje se na postojawe neobjavqenog arhivskog materijala. sa imenima najva`nijih sakupqa~a od Vuka Karaxi}a do danas.163. Putilov. Tre}a te{ko}a proizlazi iz slo`enosti folkloristike kao nauke o srpskom folkloru. Druga te{ko}a poti~e iz same prirode folklora koji te{ko trpi etni~ka/nacionalna ograni~ewa pogotovu kada se radi o liminalnim podru~jima i me{anom stanovni{tvu. niti duhovni folklor. Kqu~ne re~i: srpski folklor. Prva te{ko}a je terminolo{ke prirode. Sankt-Peterburg. U drugom delu rada pru`en je uvid u dosada{wa i sada{wa istra`ivawa srpskog verbalnog folklora prema vrsti kriti~kih pristupa. folklor œidejaŒ u celini. Da poku{am da nabrojim samo neke od wih. N. . Folâklor i narodnaà kulâtura. Sa punom sve{}u o wegovoj sinkreti~nosti. `anrovi narodne kwi`evnosti. p. Putilov1 u jednoj od svojih posledwih kwiga Folklor i kultura. folkloristika. 1994. koju sam prihvatila. Pripala mi je ~ast da govorim o jednoj ovako {irokoj temi. istorijsko-tipolo{ki metod. moram re}i.41:398(091) Nada Milo{evi}-\or| evi} (Beograd) SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA (Osvrt na istoriju istra`ivawa) U prvom delu referata daje se pregled osnovnih zbirki i ~asopisa u kojima je je publikovana folklorna gra| a. Jasno ih je sagledao i sistematizovao B. ve} i zbog niza te{ko}a sa kojima se neko ko o ovakvoj temi govori mora suo~iti.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … ISBN 978-86-7179-057-4. narodne kwi`evnosti. mitolo{ki i filolo{ki pravac. upravo zbog svog raznoli~ja zahteva bli`a odre| ewa.

. Pjesme iz starijih najvi{e primorskih zapisa (bugar{tice). U Laèpcigu 1837 (Drugo izdawe). bili smo prinu| eni da se bavimo samo onim tokovima u srpskoj nauci koji su u woj nastali ili su se u woj oplodili bez obzira gde im je izvor. 3 Valtazar Bogi{i}. ve} cela plejada zna~ajnih jugoslovenskih i svetskih imena. itd. posebno treba ukazati na zna~ajne epske zbirke Sime Milutinovi}a2 iz 1833.90 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ci. peva~i i pripoveda~i. u srpskoj nauci je ubrzo prevazi| ena romanti~arska ideja o poeziji kao proizvodu naroda koji je neka vrsta œkolektivne li~nosti s istom du{omŒ. istorija i poezija. 425–439 5 Erlangenski rukopis srpskohrvatskih narodnih pesama. iza{le su zbirke Bogoquba Petranovi}a Srpske narodne pjesme iz Bosne (`enske) 1867. Va`an datum predstavqa poduhvat Valtazara Bogi{i}a — {tampawe 1878. Sabrana ^ubrom ^oèkovi}emã Cernogorcemã . Nepoznata bugar{tica o despotu \ur|u i Sibiwanin Janku iz XV veka. ^etvrta i ne mala te{ko}a je odre| ivawe samih vremenskih okvira razme| a. str. razli~ito vrednovane. i 1870).3 od kojih je primat starine. Sr. SKA. Zato ne mo`emo. regionalne razlike. Sve je kontinuitet. Od narodnih pesama koje su {tampane za Vukova `ivota. `anrovski sistem.5 Svojom gra| om. 1846. izdao Gerhard Gezeman. koji je u su{tini bio racionalist. varijante (œopet to. i na Wego{evo Ogledalo srpsko. da donekle parafraziram Taqabueve misli o esteti~kim prilazima. Zahvaquju}i Vuku. ali druk~ijeŒ). tzv. sve dok Miroslav Panti} nije de{ifrovao u italijanskom spevu bugar{ticu iz 1497. veka. 4 Miroslav Panti}. 1977. Karlovci 1925. veka u mnogome izdvojio oblasti koje }e u narednim periodima postati predmet folkloristi~kih istra`ivawa: bele`ewe i rad na terenu. a da ovaj osvrt ne zapo~nemo osniva~em srpske folkloristike Vukom Karaxi}em. ali i 2 Pevannià cernogorska i hercegova~ka. Da bismo ovu te{ko}u prevazi{li. ali i dve zbirke epskih pesama (1867. bilo da iz wih proizlaze ili da se sa wima sukobqavaju. o zato~eni{tvu Sibiwanin Janka u tamnici despota \ur| a Brankovi}a. U Budimu 1833 (Prvo izdawe). Beograd 1878. rukopisnih zbirki pesama dugog stiha œiz starijih najvi{e primorskih zapisaŒ.4 Po~etkom 20. proces spevavawa. koji je ve} po~etkom 19. a novi pravci koji se ra| aju. Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik. poti~u iz prethodnih. veka Gerhard Gezeman otkriva desetera~ku rukopisnu zbirku iz prvih decenija 18. Posle Vukove smrti. XXV. odnos individualnog i kolektivnog. SKA. bilo po srodnosti bilo po raznorodnosti. Jer me| e zapravo i nema. nosila pesma o Marku Kraqevi}u i bratu mu Andrija{u iz 1555. bugar{tica. i 1837.

I. uz napomene i kriti~ke komentare prire| iva~a. Rasprave i gra| a) verbalni folklor se bele`i u funkciji antropogeografskih i etnolo{kih prou~avawa. u Srpskom etnografskom zborniku sa wegova ~etiri odeqewa (Naseqa i poreklo stanovni{tva. 7 Za pripovetke vid. 1996. mo`e se re}i da se. 1992. veka pojavile posebne zbirke narodne proze ili poezije.7 Brojni ~asopisi otvaraju rubrike u kojima se objavquju narodne umotvorine (Letopis Matice srpske. Jovanovi}a. Srpske narodne umotvorine. Miroslav Panti}. Srpsko-dalmatinski magazin. Srpske narodne pripovijetke ponajvi{e kratke i {aqive. sve do danas. pod uredni{tvom Tihomira \or| evi}a. sakupqawe i objavqivawe u svim krajevima intenzivno odvija tokom cele druge polovine 19. II. odabrane iz bogate rukopisne gra| e akademijinog Arhiva ili neposredno sa terena. podstaknuto Vukovim radom. Panti} priredio za {tampu s uvodom i komentarima. Dani srpskog duhovnog preobra`ewa 3. @ivot i obi~aji narodni. . 363–379. do I svetskog rata. pomenute zbirke postaju predmet folkloristi~kih nau~nih istra`ivawa. Na samom obzorju 20. posebno mesto zauzimaju zbirke pripovedaka Vuka Vr~evi}a. 1886. Uop{te uzev. Jo{ o Vukovoj stilizaciji srpskih narodnih pripovedaka. od 1983. Danica…)8. objavqene 1882. str. Despotovac. Vid. ur. 8 U ediciji œBiblioteka usmene kwi`evnostiŒ u izdawu Matice srpske i Instituta za kwi`evnost i umetnost u Beogradu. povodom Me| unarodnog nau~nog simpozijuma œSlovenski folklor i folkloristika…Œ M. pre{tampane su u preko deset kwiga narodne umotvorine iz niza ~asopisa. sa izuzetkom odeqewa Srpske narodne umotvorine gde su se tokom 20. Anali Filolo{kog fakulteta 19. Nau~ni skup. ~asopis za srpski narodni `ivot. Novakovi}eva Vila. Beograd. Izme| u korica se ~esto zajedno pojavquju i stihovane i prozne vrste narodnih umotvorina ponekad uokvirene u opise narodnog `ivota i obi~aja. obi~aje i predawa (1899–1904). {to je bio i ostao predmet posebnog prou~avawa. op{irno u zborniku radova Pravo i la`no narodno stvarala{tvo. kriti~ki prire| ene u skladu sa nau~nim zahtevima svoga 6 Vuk Vr~evi}. U posebnoj ediciji Akademije (po~ev od 1894). i prve polovine 20. Dubrovnik. Bosanska vila. 1882. Naro~ito kada se radi o pripovetkama. veka. prouzrokovana potrebom sakupqa~a da œpoppaveŒ usmena kazivawa. naro~ito Srpske narodne pripovijetke ponajvi{e kratke i {aqive .NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 91 prate}im kriti~kim opaskama prire| iva~a. U oblasti sakupqa~kog rada na prozi. Nada Milo{evi}-\or| evi}. veka pojavquje se u Aleksincu Karaxi}. ne retko je prisutna tendencija œstilizacijeŒ.6 koje predstavqaju i prvi detaqni poku{aj klasifikacije {aqivih pripovednih vrsta. kao i poseban prilog o ovom problemu koji je iz rukopisa Vojislava M.

zbirku pripovedaka i predawa Sne`ane Markovi} iz Lev~a. koji ~lancima prati metodolo{ke promene u istra`ivawu tradicijske kulture. objavquje i folklornu gra| u iz svih podru~ja Jugoslavije. srpski germanista R. 11 Posebno su zna~ajne zbirke narodnih melodija Miodraga Vasiqevi}a sa Kosmeta. a uz notne zapise etnomuzikolozi. Radula Markovi}a i wegove zapise lirske poezije iz ~a~anskog kraja. Srpske narodne pripovetke. 3…. objavqivane od 1950. Sergije Dimitrijevi}. 1953 (postuhmno izdawe) i Stevana Mokrawca (Rukoveti. Prema potrebama svojih usmerenih istra`ivawa bele`ili su tekstove i etnolozi. u tromese~niku — Raskovnik. Radenkovi}) do stotog broja. Beograd. koji pored toga {to postaje rasadnik suvremenih metoda u folkloristici. 1988. zatim Mom~ila Zlatanovi}a. (sistematsko) sakupqawe terenske gra| e svodilo sa na entuzijazam pojedinih vrednih poslenika. do 1965.9 Izme| u dva svetska rata posebno mesto pripada ~asopisu Prilozi prou~avawu narodne poezije (1934 — 1939.92 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA vremena. uglavnom regionalnim zbirkama dolaze do izra`aja dijalekatski zapisi svih `anrova usmene kwi`evnosti (desetak kosovskih zbornika — V. . sa tekstovima pesama i komentarima o na~inu izvo| ewa. SEZ LXXIX.I/1962. kw.11 Kako Srbiji nije bilo omogu}eno osnivawe instituta za folklor. Medenica i nema~ki slavista A. Srpske narodne pripovetke i predawa iz leskova~ke oblasti. 4. pored ~lanaka iz raznih domena folkloristike. uredio Veselin ^ajkanovi}. kao i o procesu spevavawa. kao i Vladimira Cvetanovi}a. Radoslava Radenkovi}a iz svrqi{kog. U posebnim. Crne Gore. treba spomenuti Krstu Aleksi}a. SEZ XCIV. itd. 1966. 10 Da nabrojimo same neke od sakupqa~a: pored Vladimira Bovana. ~asopis Narodno stvarala{vo — Folklor. Beograd. Radeta Poznanovi}a iz u`i~kog podru~ja. kw. Crnotravske i leskova~ke narodne pesme oslobodila~kog rata i revolucije (tekstovi). kw. prir. mesto nalaze autenti~ni terenski zapisi (od 1968–1982 — pesme naive). moravske zbirke)10. 1927. Beograd. Dragutina \or| evi}a iz leskova~kog. Bovan. ur. Q. Slavice Garowe sa Vojne granice u {irem smislu re~i. organ Saveza udru`ewa folklorista Jugoslavije. Nada Milo{evi}-\or| evi}. Du{an Nedeqkovi}. predgovor. sakupio Dragutin M. koji je objavqivao pre svega prozne vrste. [maus). zbirke pesama i pripovedaka iz ju`ne i isto~ne Srbije. koji je sakupqao na Kosovu i Metohiji i u brojnim zbirkama svih usmenih `anrova objavqivao i ranije zapise. 2. posve}enog zapisima lirske poezije iz Vrawa i okoline. 1957. Od 1982 (ur. tako| e poshumna izdawa iz rukopisa). i Zapisi narodnih melodija. Sanxaka. pa i Srbije. u posebnoj rubrici. \or| evi}. kada nastaje prekid u izla`ewu. SEZ XLI. Leskovca. sa notnim zapisima uz pesme. koji su ponekad uspevali da sakupe dragocen materijal o sopstvenom tro9 Kwiga 1. daje iscrpne izve{taje o terenskim zapisima u dru{tvenom kontekstu. Velibora Lazarevi}a iz kru{eva~kog. Posle Drugog svetskog rata. Od starijih Todora Manojlovi} iz isto~ne Srbije. 1967.

razvoju. Kragujevac. pripovedaka. mukotrpnim tragawem za survivalima u usmenim Biblioteka œLiceumŒ. Ruvarac. veka i u prvoj polovini 20. Ako izuzmemo stavove prema kojima se srpska narodna poezija. kw. istovremeno u `i`i interesovawa istori~ara i filologa u naj{irem smislu re~i. mo`emo uslovno sagledati dva pravca istra`ivawa. drugi — filolo{ki pravac. dali ponekad izvrsne doprinose (npr. 13 12 . i 1858. samo je delimi~no pru`ilo uvid u stawe na terenu. pre svega epska. tako i niza zna~ajnih ju`noslovenskih. Poku{a}emo da pratimo tokove ovih pravaca u wihovom nastajawu. posmatra kao stihovana istorija. Prvi je Ruvarac uveo jo{ u svojim œstudentskim raspravamaŒ od 1857. slovenskih i evropskih istra`iva~a. da bi slede}i. i b) filolo{ki pravac. smrti kraqa Vuka{ina i smrti cara Uro{a (1879) i O knezu Lazaru(1888). vo| eni u vidu intervjua). sredinom dvadesetog veka tuma~i srpski folklor u okviru indoevropskih paralela. {iroko obrazovani klasi~ni filolog Veselin ^ajkanovi}. i 2005. preplitawu. 9. indoevropsku juna~ku skasku.13 za~etnik srpske kriti~ke istoriografije. 2004. na utvr| ivawu ~iwenica. 8 i kw. pod uticajem onovremene œastralne mitologijeŒ svode}i poreklo srpske epske poezije na praslovensku. Posmatrana u kontinuitetu. promenama i povla~ewu.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 93 {ku (da spomenem samo `ivotni trud oko sakupqawa pesama. postala je predmet izu~avawa kako srpske nauke o folkloru. 14 I. Zadavawe seminarskih radova studentima narodne kwi`evnosti na Filolo{kom fakultetu u Beogradu i drugim univerzitetskim centrima. 1858).14 Osporio je tako narodnoj tradiciji istorijsku verodostojnost. wene junake posmatraju}i kao odraz œnebeskihŒ pojava. sa zadatkom da zabele`e kasetofonom narodne umotvorine u svom kraju. Bogata srpska folklorna gra| a objavqena tokom 19. a sa kojima se Ilarion Ruvarac. obi~aja sve{tenika Dragutina \or| evi}a u leskova~kom kraju). da bi pojedini fakultetski i institutski projekti ra| eni posledwih dvadesetak godina posve}eni terenskom istra`ivawu. Ne baziraju}i mitolo{ki pristup na personifikaciji prirodnih pojava. To su: a) mitolo{ki. vremenom prilago| avati razvitku nauke. 1884. celog svog `ivota insistirao na istra`ivawu izvora. izve{taji dr Biqane Sikimi}12 sa kosovskog terena.…Dve studentske rasprave. koja }e se. Sedmica. srpska nauka o folkloru razvijala se uporedo sa evropskom naukom. po sebi se razume. Prilog k ispitivawu srbskih junakih pesama (1857. nemilosrdno obra~unao. Ilarion Ruvarac. Hronolo{ka pitawa o vremenu bitke na Marici.

. ogre{ewem o poredak (Zoja Karanovi}). Beograd 2002. slovenski i indoevropski koreni srpske epike. posmatra se naslojavawe emotivnog. istoriju i folklor. Prev. Loma).15 Wegova razmatrawa o kosovskim pesmama. koja svoje zastupnike dobija u mla| oj generaciji na me| i dvadesetog i dvadeset prvog veka. posebno studije Arhajski koreni srpske usmene lirske poezije (Pogovor Antologiji srpske lirske poezije. opredelio i jedan drugi zna~ajni istori~ar — Stojan Novakovi}. u œponavqawu procesa stvarawaŒ. Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik. Kroz pesni~ke slike i situacije u nizu varijanata. kao o œistorijskoj transpoziciji indoevropskog eshatolo{kog mitaŒ16 potvr| uju se i u tzv. Za epsku poeziju v. Prilozi za kwi`evnost.18 Za filolo{ki pravac ili istorijski pozitivizam se u isto vreme kada i Ruvarac. Poetae Serborum epici quid de interitu et de renovatione mundi sibi fixerint. da bi se uzroci tragi~nog u baladi objasnili œneadekvatnim pona{awem pojedinaca unutar zajedniceŒ. U srpsku nauku se uvodi teza nove komparativne mitologije œda su neki veliki juna~ki epovi nastali transpozicijom mitolo{kih sukoba sa bo`anske na qudsku ravanŒ i primewuje se na kosovski epos. u œobredno-mitskom kalendarskom scenarijuŒ. 17 Teze Aleksandra Lome posebno istaknute u wegovoj kwizi Prakosovo. str. SANU. Ispituju}i odnose izme| u epske narodne tradicije i œkriti~kim postupkom utvr| enih ~iwenicaŒ. Vojislav \uri}r. 81–96. posmatrawem korelacije epske tradicije i istorije. 1938. Sabrana dela. œnovojŒ evropskoj œkomparativnoj mitologijiŒ. op{tequdskog i etni~konacionalnog. ali i izvo| ewem podudarnosti pojedinih œleksemskih spojevaŒu srpskom epskom pesni{tvu sa onima iz najstarijih predhri{}anskih epopeja (A. I–V. isti~e stanovi{te da su i sami œistorijski doga| aji predodre| eni drevnom epskom tradicijomŒ. jezik. ali na jedan daleko fleksibilniji na~in. Balkanolo{ki institut. XVIII. Beograd 1994. Novi Sad 1996) i Arhajski koreni i moderna ishodi{ta srpske lirsko-epske usmene poezije (Pogovor Antologiji srpske lirsko-epske usmene poezije. do{ao je do zakqu~ka da narodna tradicija œretko kad odbleskuje objektivnu sliku vremena i doga| aja kojom bi 15 Veselin ^ajkanovi}. prir. posebno O postanku i razvoju srpske narodne epske poezije.17 Posebno se bave}i interakcijom qudskog `ivota i kosmi~kih zbivawa. radove Zoje Karanovi}. Pritom se. uz kriti~ko kori{}ewe Dimezilove trodimenzionalne dru{tveno zasnovane tipologije epskih junaka. u Sabranim delima. 16 Isti. 18 V. Novi Sad 1998).94 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA zapisima i duhovnoj tradicijskoj kulturi. VI–VII. mitolo{ko-ritualna teorija dobija svoju primenu u tuma~ewu srpskih narodnih lirskih pesama i balada.

kult. V. nego u istinitosti uop{tene slike jednog istorijskog perioda…Uop{tavawe u epici je dugotrajan procesŒ koji zahteva tipologizaciju. i kriti~ki ~lanak: Drag. Beograd 1984. Lazar Hrebeqanovi} — istorija. ali je isto tako u narodnoj tradiciji video œnajdragoceniju gra| u…za upoznavawe duhovne fizionomije narodnog javnog mi{qewaŒ. Beograd 1982 (posebno rasprava pod ovim naslovom iz 1880. mitskog i biografskog vremena. III. jo{ uvek rasprostrawenom. za nepoznatim istorijskim prototipovima poetskih likova: œIstori~nost juna~ke epike se ne sastoji u vernom preno{ewu istorijskih detaqa. 2. istovremeno se suprotstavqaju}i retrospekivnom tragawu. Raskovnik.20 R. Velika Plana. Kraj srpskog carstva. Srpska narodna epika. Samarxi}. i studija Posledwi Brankovi}i u istoriji i narodnom predawu iz 1886). Novi Sad 1978. Vido Latkovi} }e to formulisati sa stanovi{ta teorije usmene kwi`evnosti. posebno u drugoj polovini 20. Qubinkovi} }e posmatrati u okviru dru{tveno-politi~kih zahteva odre| enog perioda. Beograd 1975. Posebno. 1994). Kragujevac 1996. a posebno u kwizi Srpska narodna epika razraditi Jovan Dereti}. 21 Rade Mihaq~i}. Beograd 2000. 24 Nenad Qubinkovi}. MS.22 Ovu ideju }e. Zbornik radova o Kara| or| u. The Battle of Kosovo in History and in Popular Tradition. Junaci kosovske legende. 1. Prilozi prou~avawu narodne poezije Beograd 1936. . da bi istorijsku verodostojnost video u slici epohe i na~inio svojevrsnu sponu izme| u poetskog. 11–12. Beograd 1968. V. Pesma o vernom sluzi…. Srpska kwi`evna zadruga. 1989. Pro{lost i narodno se}awe. 349. kwigu Usmena hronika. str. Beograd 1995. wegov predgovor delu Mavra Orbina Kraqevstvo Slovena pod naslovom œKraqevstvo Slovena u razvitku srpske istoriografijeŒ. veka (R. 1989.23 Preoblikovawe istorijskih ~iwenica u epsku poeziju. ali i kao prve etape u procesu razvitka ka motivskoj pesmi.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 95 kriti~ki istorik mogao biti zadovoqanŒ. 1995.19 Tako je zapravo utro put ne samo mnogim predstavnicima novih generacija istori~ara koji }e se baviti odnosima istorije i tradicije. œLiceumŒ kw. 23 Jovan Dereti}. V. Vid. Narodna tradicija i kriti~ka istorija. o Kara| or| u. SKZ. uz uo~avawe 19 Stojan Novakovi}.24 Posmatrawe hroni~arskih pesama kao realisti~kih kazivawa o doga| aju. Kosovska bitka u svome vremenu i u vi|ewu potomaka ili logika razvoja epskih legendi o kosovskom boju. Kosti}. zatim u svojoj istoriji kwi`evnosti. 22 Vido Latkovi}. N. O juna~koj epici na srpskohrvatskom jeziku. istorijskog. 1989. bave}i se istorijskim na~elom epske poezije. predawe. Stvarawe. Cetiwe 1959. i kwigu Zagonetka o Marku Kraqevi}u. 20 Radovan Samarxi} œnovimŒ ~itawem istorijske i druge gra| e u nanosima tradicije sagledava vi{u istorijsku istinu. Mihaq~i}21) nego i istori~arima narodne kwi`evnosti. Transpozicija istorijskih ~iwenica u epsko i mitsko tkivo epske legende (o Kosovskom boju i Marku Kraqevi}u.

œkritike ukusaŒ. kw. i otvara vrata studijama o pojedinim ciklusima. Zagreb 1867. Kukuljevi}ev arhiv. Historija knji`evnosti naroda hrvatskoga i srpskoga. V. Narodna (usmena) kwi`evnost.96 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA potpornih kompozicionih shema.25 Raznostranost prou~avawa narodne kwi`evnosti krajem 19. Zavod za uxbenike i nastavna sredstva. Matickog). U posledwoj pomenutoj kwizi se ukazuje i na mitske slojeve epske poezije. 1982.29 Monografije o pojedinim sakupqa~ima narodne poezije. Nepoznata bugar{tica o Despotu \ur|u i Sibiwanin Janku iz XV veka.3. 1867 (prvo izd.~ija istra`ivawa i objavqivawa starih rukopisa. veka zasluga je filologa i istori~ara kwi`evnosti: Jagi}a26. kw. da bi se ona mogla tuma~iti i vrednovati u kontinuietu opstalo je do danas (Miroslava Panti}). II. Vuk Vr~evi}. Zbornik Matice srpske za kwi`evnost 1977.). 30 V. Otkud su postale gdekoje narodne pesme. Beograd 2000. 1871 (drugo izd. Pavla Popovi}a28. Beograd 1889. tragawe za pomenima i zapisima usmene kwi`evnosti u arhivama i kwigama. Nada Milo{evi}-\or| evi}). 29 Miroslav Panti}. Prilozi k historiji knji`evnosti naroda hrvatskoga i srpskoga. 1869. XXXVII. kome wegova zavidna obave{tenost o svim teku}im folkloristi~kim i kwi`evnim metodolo{kim pristupima u svetu. Beograd 1974. 28 V. Na{a stara kwi`evnost i izvori na{ih narodnih umotvorina. 1948). veka posve}ena je uporednim istra`ivawima — motivskim i si`ejnim paralelama. Istorija srpske kwi`evnosti. psiholo{ke kritike i komparatistike. u spisima i pismima. Radmila Pe{i}. 1982. 1978. Beograd 1967. SKZ. Istorija kao predawe. prir. III (Narodna kwi`evnost. npr. pro{iri}e se kasnije istra`ivawem dinami~ke formulativne tehnike oblikovawa ~itavih ciklusa (u studijama M. 1868 IV. Zagreb. Iz kwi`evne pro{losti. Istorija srpskog naroda u {est kwiga. 25 . Epika ustanka. Gra|a za slovinsku narodnu poeziju…Rad JAZU. Sabrana dela Stojana Novakovi}a. 25. Ju`noslavenska narodna epika u pro{losti.30 Cela prva polovina i sredina 20. 1880 IV (v. itd. III. Srpskohrvatska grani~arska epika. 27 Stojan Novakovi}. i po~etkom 20. Bavqewe kwi`evnom pro{lo{}u. IX-X. I (Pregled srpske kwi`evnosti.i Izabrani kra}i spisi. Miroslav Panti}). Vila. 1986 IV/2.3. prir. 1999. Primeri kwi`evnosti i jezika. pritom. omogu}uje primenu istorijske kritike. 1868. kao i Novakovi}eva27 pokre}u niz komparativnih studija o izvorima i migracijama motiva. 26 Vatroslav Jagi}. u okviru dru{tvenog i istorijskog konteksta ostaju. nezaobilazne za daqa istra`ivawa. Archiv fur Slawische Philologie. o odnosima pisane i usmene kwi`evnosti. Sabrana dela Pavla Popovi}a. Nastavnik 1892. 1876. u najrazli~iijim pisanim spomenicima.). odjecima straMiodrag Maticki.

ali i uz oslonac na istorijske ~iwenice mo`e se primetiti u radovima mla| e generacije. uz naglasak na si`ejnoj strukturi. vidovima kulturnih veza (npr. na primerima srpske/ju`noslovenske epike uvodi u nauku @irmunski. Marburger Studien zur germanistik. problemima koje pokre}u. Paris. nap. 35 Nikola Banachevitch. nap.33 R. odredi}e smerove daqih istra`ivawa: o postanku i razvoju srpske juna~ke poezije. ju`noslovenskoj) epskoj poeziji s kraja devetnaestog i po~etka dvadesetog veka. Moja{evi}38) da bi u drugoj polovini stole}a preovladao komparativni istorijsko-tipolo{ki metod. Ovakav kombinovani pristup uz svojevrsnu primenu formalisti~ke metode. Veze Homerove poezije s na{om narodnom i umetni~kom epikom. 1935. Ciklus Marka Kraqevi}a i odjeci francusko-talijanske vite{ke kwi`evnosti.41 Sinteti~ki kwi`evnoistorijski i teorijski radovi o srpskoj (srpskohrvatskoj. Suvajxi}a (v. N. . 1913).35 K. 1987). Jacob Grimm und die serbische Literatur und Kultur. 51) i B. Beograd. M. Slavànskaà istori~eskaà balada. Na izvorima umetni~ke lepote. 192–281. 1979. Das Serbische Volkslied in der Deutschen Literatur. Grofici Rozenberg (SKG 1908. Yovanovitch. 32 V. SKA. XLVIII/1. Sravnitelânoe literaturovedenie. 1926 prevod na srpski: Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik. 61). 2000. \uri}. Putilov. @irmunskiè. Petrovi} (v. Bana{evi}. wenoj istorijskoj osnovi.36 M. Banovi} Strahiwa u krugu varijanata i tema o neveri `ene. 1905 (prev. 1965.Bd 14. Leningrad. Ogledi o Homeru. Skopqe. koji dobrim delom. kwi`evnoisto31 Milan ]ur~in. 1936. 1990. Ibrovac. kw. ]ur~in.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 97 ne kwi`evnosti u na{oj i obrnuto. 1971. œLa GouzlaŒ de Prosper Merimee.39 i razra| uje Putilov40. Medenica. Paris 1965. M.32 M. Jovanovi}. Mu` na svadbi svoje `ene. i op{teistorijskim. 36 Kre{imir Georgijevi}. 33 Milo{ \uri}. Le cycle de Kosovo et les chansons de gestes. Prilog istoriji filologije i nema~ko-srpskim kulturnim vezama. kao i niz drugih radova: o Xonu Bauringu. X/1. 1965. 37 Miodrag Ibrovac. Zbornik Radova SANU.34 N. itd. PPNP. 1910.31 V. 39 V. Georgijevi}. iznala`ewu puteva {irewa uticaja. 1934. M. Claude Fauriel et la fortune europeenne des poesies populaires greques et serbes. 34 Radosav Medenica. Wien. Klodu Forijelu.37 M. 38 Miqan Moja{evi}. Russkiè i ä`noslavàskiè geroi~eskiè åpos. 1951. Srpskohrvatskanarodna pesma u poqskoj kwi`evnosti. 1911. 41 Radi se o studijama S. Revue des Etudes Slaves. Beograd 1995. Beograd 1957. 40 B. Åpi~eskoe tvor~estvo slavànskih narodov i problem sravnitelânogo izu~enià åposa.

gore : R. LXXII. XXIII. 44 Tomo Mareti}. Zagreb 1909 (II izdawe Beograd. 1903. 1909)44. V. Beograd. 45 Andra Gavrilovi}.46 od tragawa za vremenom nastanka i istorijskom podlogom. Mihaq~i}. Najmla|i krug narodnih pesama. Glas SKA. Kosovska epopeja.47 preko poku{aja ustanovqavawa wegovog formirawa kao celine uz pomo} hronolo{kog redosleda konstitutivnih varijanata (œkratkih pesamaŒ). kakvo je postavio jo{ Vuk Karaxi}. Novi ogledi o na{em narodnom epu. pritom. odrednica u re~niku Narodna kwi`evnost. Mareti}. XCVII. najvi{e koncentri{e na kosovski krug pesama. Periodizacija epske poezije dr`a}e se. J. Pregled poku{aja za sastav narodnog epa o boju na Kosovu. gore napomenu 35. Prvo istorijsko doba narodne poezije. i Nenad Qubinkovi}. 1892–98)42. Halanski. Asmus Serensen (Asmus Soerensen). internacionalnim motivima epske poezije i wenim œizvornimŒ si`ejnim proznim paralelama (T. Russkiè filologi~eskiè vestnikã. Beograd 2000. Var{ava. dela u napomeni 21. 43 Mihail Halanskiè. 49 V. Prilog istoriji razvoja srpskog juna~kog pesni{tva. Tomislav Beki}). V. 1966). 55–56 (Kosovo u pam}ewu i stvarala{tvu). 47 V. o mogu}nostima rekonstrukcije œrelativne pravarijanteŒ pesme. Pitawa o starosti i formirawu kosovskih pesama. mahom. Beograd. Godi{wica Nikole ^upi}a. 1999. 48 V.49 istra`ivawa izvora uz komparativne tekstolo{ke analize usmenih zapisa i sredwovekovnih kultnih i legendarnih 42 V. G. i tematski broj Raskovnika 1989. Radmila Pe{i}. o poreklu bugar{tica na srpskom severu {to }e iz zapostavqenog Serenzenovog dela biti potkrepqivano novim argumentima krajem dvadesetog veka (Serenzen. Beograd 1912. sv. Pa`wa se. o stupwevima razvitka usmene poezije (A. Svetozar Mati}. Radmila Pe{i}. Istorija srpske i hrvatske kwi`evnosti usmenog postawa. V. (prev.98 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA rijskim i psiholo{kim faktorima koji izazivaju promene varijanata. Rad JAZU 1889. 1893–1895. Rad JAZU. Nada Milo{evi}-\or| evi}. Novi Sad 1972. CLIII. 1889. Beograd 2001. Kosovski junaci i doga|aji u narodnoj epici. posta}e nezaobilazna u svim kasnijim izu~avawima prirode epike. 1893–1895)43 ima}e niz sledbenika. 1907. Za pregled kasnijih poku{aja oblikovawa epa (tzv. Studija o komparativnom prou~avawu motiva o Marku Kraqevi}u (M. Pjevanija crnogorska i hercegova~ka Sime Milutinovi}a Sarajlije. Sr. 1904. 46 Obimnu bibliografiju iz koje se mogu videti i razli~iti vidovi istra`ivawa daje Sowa Petrovi} u svojoj antologiji Kosovska bitka u usmenoj poeziji. Na{a narodna epika. Gavrilovi})45. Beograd 1996. nav. Ä`no-slavànskià skazanià o Kralevi~y Marke vã svàzi s proizvedeniàmi russkago bálevogo åposa. . 1901. Stojkovi}. Lazarice) v. Ponovno pevawe narodno. hronolo{ko-tematskog merila.48 otkrivawa stranih uticaja. Lazarica.

Beograd 1995 (sa odabranom literaturom). Narodni ep o Marku Kraqevi}u.57 Prati se proces formirawa Markove epske biografije58. Kraqevi} Marko. V. i Nenad Qubinkovi}. Ugri~i}ima) istra`ivan sa stanovi{ta odnosa istorije i tradicije53 prou~ava se i u dvadesetom veku sa istog stanovi{ta. i interpretativan pristup Qubomira Zukovi}a.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 99 spisa. Transpozicija istorijskih ~iwenica u epsko i mitsko tkivo epske legende. esteti~kim i komparativnim prilazom . 2004. V. 1787–1987. 52 Nada Milo{evi}-\or| evi}. napomene uz pesme u Drugoj kwizi Vukovih narodnih pesama. Beograd 1907. u zborniku Od mita do folka. R. psiholo{kim pristupima. Novi Sad 1998. Pe{i}: Sabrana dela Vuka Karaxi}a. Kosovska legenda. Kosovska legenda i srpski sredwovekovni spisi. Beograd 2005. Beograd 1985. Ubistvo vladara. Centar za nau~na istra`ivawa SANU. Beograd 1988. 2006. s tim {to se istra`ivawe pro{iruje tragawem za varijantama pojedinih pesama. Stojkovi}. mitolo{kim.55 uz tragawa za uzrocima wegove popularnosti.52 Krug pesama o Brankovi}ima (Jak{i}ima. XLVIII. 58 Ivan Zlatkovi}. psiholo{ki pristup Vladimira Dvornikovi}a. Kragujevac 1996. 56 V. .50 — do pra}ewa varirawa tema i modela unutar srpskog/ju`noslovenskog materijala. Zrewanin 1976. Literarno istra`ivawe uzroka wegove slave i popularnosti u srpskom narodu. V. Karakterologija Jugoslovena. Posledwi Brankovi}i u istoriji i u narodnom predawu. v. Kosovska bitka u usmenoj poeziji (predgovor i napomene). mit. Crnojevi}ima.54 Sredi{wi problem u istra`ivawu kruga pesama o Marku Kraqevi}u koncentri{e se na wegov istorijski i epski lik. i komparativna razmatrawa Jelka Re| ep uz usmene paralele u studiji Grof \or|e Brankovi}. 51 Sowa Petrovi}. Marko Kraqevi}. 50 Jelka Re| ep. Novi Sad 1995.51 najzad tuma~ewa oblikovawa celine delotvorno{}u poetskih obrazaca u okviru epske. Beograd 2001. posledi~no-uzro~ne. prir. Sr. a za kasnije istra`ivawa op{iran pregled u predgovoru Ivana Zlatkovi}a i Milana Luki}a u wihovoj Antologiji narodnih pesama o Marku Kraqevi}u. Istorija. J. 54 V. retrospektivne narativne logike. 1982. Prosveta. 55 Pored pomenutih komparativnih studija Halanskog i Bana{evi}a. u tematskom broju Raskovnika (prole}e-zima) 1997. Beograd 1939 (uz navo| ewe dotada{we va`nije literature). 53 Stojan Novakovi}. Pri~a o boju Kosovskom. prir. Sima ]irkovi}.56 Povezuju se istra`ivawa motiva u pesmama sa istorijskim. Zagonetka Marka Kraqevi}a. Beograd. Novi Sad 1991. legenda. Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik 2000. kwigu Jovana Dereti}a. Epska biografija Marka Kraqevi}a. Beograd. 57 V. Istorija kao poezija u pesmama o kosovskom boju. V. 1864–1964. Veliki ~elnik Radi~…Istorija i tradicija. LMS 1886. u Zborniku radova: Kosovo i Metohija u svetlu etnologije.

u ovom slu~aju Filipu Vi{wi}u. Balkanolo{ki institut. i redakcija dr Vido Latkovi} i Jovan ^a| enovi}. 61 Epske pesme o hajducima i uskocima.62 Maticki63) kao i zasluzi peva~a za spevavawe pesama. Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik.59 dolazi se do ispitivawa procesa tipologizacije. Beograd 1907. 2. izbor. I. Prosveta. Titograd 1964 (v. Sremske pesme u Vukovoj zbirci. On je prvi sagledao wihovu individualnost i ulogu u œspjevavawuŒ pesama. Du{ana J. zanimawe za peva~e pojavi}e se u dva osnovna vida. 1984.Tomi}a s po~etka dvadesetog veka zasnovane mahom na arhivskoj gra| i (œIz istorije sewskih uskoka 1604–1607Œ. Beograd 2003 (v. Popovi}a œO hajducimaŒ. 64 Svetozar Mati}. Sarajevo 1959. Bo{ko Suvajxi}. i 1907. 1954. SANU. i oko Priloga prou~avawu narodne poezije) i znatno zastupqenije. Umetni~ka ma{ta i istorijska istina u epskim pesmama o hajducima i uskocima. Metod utvr| ivawa œautorstvaŒ putem geografskih i dijalekatskih osobenosti (Sv. u okvirima odnosa individualnog i kolektivnog i tragawa za identitetom peva~a ~ije ime Vuk nije naveo uz pojedine pesme.61 U istra`ivawima epike ustanka (krugovi pesama o oslobo| ewu Crne Gore i Srbije) nagla{avawe istorijske istine po~iwe ustupati mesto prou~avawu poetike œtekstaŒ (Latkovi}. 62 Epska narodna poezija Crne Gore. Epika ustanka. SANU.100 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Posle istra`ivawa istorijske osnove hajdu~kih i usko~kih pesama. Beograd 1988 (Sabrana dela Vuka Karaxi}a. Mati}) 64. Salko Naze~i}. poti~e jo{ od Vuka Karaxi}a. œpesniku buneŒ. separat iz LMS 1906. vid. I. Novi Sad 1964. Karaxi}. Prilozi prou~avawu narodne poezije. Predgovor i napomene). kao posmatrawe `ivog procesa improvizacije (inicirano Murkovim radovima. I–II. 1934. Hajdu~ke borbe oko Dubrovnika i na{a narodna pjesma. Hajduci i klefti u narodnom pesni{tvu. 63 Miodrag Maticki. kao i do sagledavawa ciklusa u vi{estranom balkanskom kontekstu. U zametku. Zbornik radova. Interesovawe za peva~e. Starina Novak i wegovo doba. . 1988. na nau~nim osnovama. kao {to je poznato. Srpske narodne pjesme. Beograd 1930–1931. kwiga tre}a. Beograd 1982. 60 Miodrag Stojanovi}. œO srpskim narodnim epskim pesmamaŒ. Iz na{e narodne epike. pro{iruje se stilisti~kom analizom formula u okviru repertoara pesama jednog peva59 Studije Jovana N.60 uz definisawe poetike `anra. Vukov peva~ Starac Ra{ko. Gra| a za istoriju pokreta na Balkanu protiv Turaka krajem XVI XVII. II. tridesetih godina dvadesetog veka. 1864–1964. Beograd 1933). Radovan Samarxi}. Obnovqeno. Vuk Stef. Balkanolo{ki institut. motivske i si`ejne strukture pojedinih pesama i wihovog formulativnog obele`ja. predgovor V. i Mati}evu kwigu Na{ narodni ep i na{ stih. Beograd (sa iscrpnom bibliografijom). Novi Sad 1907. prir. Latkovi}a).

Pritom se kao op{ta karakteristika ovih istra`ivawa mo`e uo~iti kori{}ewe i kombinovawe nekolikih metodolo{kih pristupa. XII. formalisti~ki. Ju`noslovenski filolog. 1987. obredno-mitolo{ki. Novi Sad. putopisima i drugim zapisima sve do sredweg veka. Razli~ite doprinose u tom smislu daje cela plejada prou~avalaca: Radmila Pe{i}. semioti~ki. Qubomir Zukovi}. Biografije peva~a i wihovih doprinosa juna~koj epici. crnogorsko-hercegova~ke planinske oblasti) prou~ava Radosav Medenica (Na{a narodna epika i weni tvorci. ustanovquju epske zakonitosti wihovog oblikovawa (R. istoriju i folklor. 68 Dragutin Kosti}. 70 Marija Kleut.66 Sasvim drugi. II. Tako se pore| ewem starijeg i novijeg sloja u zapisima pesama o uskocima u rasponu od jednog veka. polazi od stvarnog istorijskog doga| aja ili stvarne istorijske li~nosti i prati proces transponovawa u umetnost usmene re~i. 184–202. jezik. Starost narodnog epskog pesni{tva. Beograd 1984. Kov~e`i}. 1954. Beograd. 69 Radmila Pe{i}. 67 Vido Latkovi}. uslovqenih slojevito{}u folklorne gra| e i samog procesa wene objektivizacije sredstvima usmeno-poetske gramatike (istorijsko-tipolo{ki komparativni pristup. Kleut). u ciqu dokazivawa starosti epskog pevawa (u studiji Vida Latkovi}a). ko65 Vido Latkovi}. 1959.70 Posmatra povratno modelovawe œistorijskog pam}ewaŒ izdvajawem onih elemenata iz `ivota stvarne istorijske li~nosti. zapravo istorijski pravac istra`ivawa predstavqa}e tragawe za pomenima postojawa peva~a u poveqama. Vukovi peva~i. Ivan Sewanin u srpskohrvatskim usmenim pesmama. 1933. O peva~ima srpskohrvatskih narodnih epskih pesama do kraja XVIII veka. Vukov œra~un od juna~kih pesamaŒ. nova istorijska {kola u folkloristici oslawa se na arhivske podatke i egzaktne ~iwenice.65 Tako se formiraju biografije niza peva~a na osnovu wihovih pesama (u kwizi V. sa stanovi{ta uloge oblasti iz koje poti~u (u ovom slu~aju œklasi~ne zone dinarskog patrijarhalitetaŒ. XX.67 Starost epskog pevawa analizom samih pisanih tekstova. tekstolo{ki…). Miodrag Maticki i dr. strukturalni.69 Sagledava se formirawe poetske/epske biografije junaka na nivou tenzije varijativnosti si`ea (si`ea u smislu koji mu daje ruski formalizam) i tendencije ka tipologizaciji (M. VII. Kosti}.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 101 ~a. 49–66. Anali Filolo{kog fakulteta 1967. str. str. str. . Stariji sloj pesama o uskocima. Nedi}a). Cetiwe-Beograd 1975). dokaziva}e Drag. Lazar ]ur~i}. 3–4. Pe{i}). ali i zapa`awem da peva~i imaju sklonost da u pesmu unesu podatke iz sopstvene biografije (Latkovi}). 42–61. pismima.68 Baziraju}i se i daqe na kriti~koj istoriografiji. 66 Vladan Nedi}. Prilozi za kwi`evnost.

72 Prou~avawa osnovnih stilskih i kompozicionih osobenosti usmene kwi`evnosti i wenih vrsta zapo~eta u prvoj polovini 20. 1961) prev. 2006. Poetika usmenih proznih oblika. Beograd — Novi Sad. Lord. 73 Gerhard Gezeman. Braunova74 i Lordova75 istra`ivawa stati~kih i dinami~kih formula. iz 1926). kako prozne. V. tako i na zahtevima epske poetike sagledavaju se u rasponu od pesama o œjuna~kih najstarijihŒ do ustani~kih. 76 Alois Schmaus . posebno ~lanak Srpskohrvatska juna~ka pesma iz 1924. gde god je wena funkcija pesmi neophodna. 77 Sne`ana Samarxija. M. Beograd 1997. . Peva~ pri~a I. II (Albert Bates Lord. 2004. Junaci i maske. 1961). pesma.1971. Slobodanka Gli{i}). Tako se pojavquju radovi u kojima se organizovawe usmeno-kwi`evne gra| e. i Lidija Deli}. i studiju Kompoziciona shema i herojsko-epska stilizacija. Bo{kovi}-Stulli. Srpske narodne zagonetke. Studije o ju`noslovenskoj narodnoj epici (izbor. 72 Bo{ko Suvajxi}. 2002. oplodi}e se u samosvojnim istra`ivawima usmene poetike nove generacije na{ih nau~nika. Beograd. Ili radovi u kojima se razmatrawem strukture i funkcije epske formule kao posebne tekstualne celine dolazi do zakqu~ka da epska formula ne samo da prenosi. The Singer of Tales. 2002. Antologija epskih narodnih pesama (predgovor Skica za poetiku epskih narodnih pesama).Pe{ikan-Qu{tanovi}).102 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ji mogu delovati na aktivirawe mitske matrice o junaku œza{titniku rodaŒ (Q. 1995. istorija. Beograd. @ivot epske pesme. Zmaj despot Vuk — mit. Beograd 1990. Zagreb. s engl. Samarxije)77. zasnovanih kako na istorijskoj pozadini. Srpskohrvatska juna~ka pesma (Das serbokroatische Heldenlied. ali i program ruskih formalista koji nauku o kwi`evnosti smatra naukom samo ukoliko œpostupak prizna za svog jedinog junakaŒ. i semioti~ka teorija Tartusko-moskovske {kole. Antologija. ve} i da generi{e zna~ewe pesme. prev. @enidba kraqa Vuka{ina u krugu varijanata. a me| u`anrovska pro`imawa i sam proces kazivawa ili spevavawa dovodi u zavisnost od funkcionalnosti formula u {irem i u`em smislu (u radovima S. Beograd –Novi Sad. prir. 1960). veka (Gezemanovim studijama)73 nastavi}e se sve do posledwih decenija tog stole}a. U istom semioti~kom kqu~u 71 Qiqana Pe{ikan-Qu{tanovi}. Beograd 2005. 74 Maksimilijan Braun. (V. preveo s nema~kog Tomislav Beki}). i [mausov76 produktivni morfolo{ko-sintaksi~ki obrazac svi zasnovani na istra`ivawu na{e gra| e. Formula i metri~ko sintakti~ki obrazac ( Formel und metrisch-syntaktisches Model.Stjepan Stjepanov u :Usmena knji`evnost. prevod predgovor Tomislav Beki}). tako i stihovane sagledava uslovqeno{}u œpostupakaŒ kao na~inom konstruisawa dela. 75 Albet B.71 Formirawe epskih modela. Beograd 2001. Novi Sad. V. Die Welt der Slaven.

balade. Pritom su uglavnom na marginama nau~nog interesovawa ostajali stihovani `anrovi œna me| iŒ. neistorijske pesme. u na{oj sredini je zanimawe za 78 Mirjana Deteli}. Beograd 1996. Mirjana Deteli} .81 pod poetikom mahom podrazumevaju}i emocionalni kontinuitet radwe. Beograd 1992. 81 Hatid`a Krnjevi}. Beograd 1980 (posebno od str. `ivom trajawu i obnavqawu wenih oblika…Œ. Zajedni~ka tematsko-si`ejna osnova srpskohrvatskih neistorijskih epskih pesamai prozne tradicije. Beli grad. a u jugoslovenskom kulturno-istorijskom kontekstu. Na osnovu si`ejno-tematskog kriterijuma uz sve bogatstvo varijantnosti. Mitski prostor i epika. ili kako se ve} krug ovakvih pesama nazivao (s izuzetkom posebnog zanimawa za baladu o Hasanaginici). Usmene balade Bosne i Hercegovine.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 103 funkcionalne korelativnosti kwi`evnog i kulurnog modela. Deteli})78. . Narodna kwi`evnost I. i{~itavawem kwi`evnih kulturnih kodova iz obimnog korpusa epskih pesama. a zatim raslojavawem kwi`evnog modelovawa otkriva se arhai~na slika sveta. Marija Ili}. Urok i nevesta. 79 Vido Latkovi}. pri ~emu su istra`ivani afiniteti izme| u gra| e i vrste. srpska folkloristika je ovaj kriterijum od samog po~etka kombinovala sa œevolucionimŒ i svim drugim pristupima koje je donosilo pojavqivawe novih folkloristi~kih teorija. 80 Nada Milo{evi}-\or| evi}. Interpretacije œtekstovaŒ zasnivaju se na ideji œo slojevitosti usmene kwi`evnosti talo`ene vekovima. odnosno prostora kao œjednog od najva`nijih konstituenata epske pesme na svim ravnima wene struktureŒ. lirsko-epske. Sarajevo 1973. analizu unutarweg i spoqnog sukoba kao inicijalne kapisle poetskog postupka. V. obuhva}ene su u kwizi V. ali i specifi~an uticaj konkretnog istorijskog okru`ewa (u radovima M. da upotrebimo Vukov obuhvatni termin za epsko-lirske. Poetika epske formule. U posebnoj. komparativnoj monografiji izvu~ena je zajedni~ka si`ejno-tematska osnova ovih pesama i prozne tradicije. Beograd 2006. Uslovno prihvataju}i podelu na `anrove usmene kwi`evnosti kao na œidealneŒ oblike. i literaturu o prethodnicima. 7–121). kao i uloga `anrova posrednika.80 Poetikom balada bavi se Hatixa Krwevi}. Latkovi}a (poglavqem œPripovedne pesmeŒ)79. @ivi palimpsesti ili o usmenoj poeziji . Beograd 1971. Beograd 1967. pripovedne. Kolikogod da su srpske lirske narodne pesme bile u sredi{tu interesovawa evropske kulturne i kwi`evne javnosti neposredno posle pojave zbirki Vuka Karaxi}a. Poreklo epske formule i slovenskog toponima. da bi pritom do{ao do izra`aja odnos izme| u obredne i kwi`evne norme.

ili o adespotnim pesmama. sinhroni pristup. Beograd 1986. jo{ od Vuka Karaxi}a. M.84 Veoma slo`en problem prou~avawa metrike srpske narodne poezije. ~ije studije daju i pregled dosada{wih razmatrawa. Antologija jugoslovenskih lirskih pesama. zbornik radova Srpsko gra|ansko pesni{tvo. Beograd 1962. Beograd 1990 (od str. Ogledi iz srpske poetike.82 Prethodio je Latkovi}ev minuciozni kulturno-istorijski pregled jugoslovenske lirike sa klasifikacijom vrsta. Novi Sad. Lirski isto~nici. Razmatrawa o nasle| enim modelima lirske poezije. Radmila Pe{i}. podra`avawa epskih i lirskih narodnih pesama. Srpska gra|anska poezija XVIII i s po~etka XIX stole}a I-II. pritom. 84 Vladan Nedi}. sa iscrpnim bibliografskim podacima. Sremski Karlovci -Beograd 1926. ]orovi}. Beograd 1966. 86 T. dobio je posledwih godina tuma~a u Novici Petkovi}u. 1946. kao i stilisti~ke analize proizi{le iz konkretnih primera pojavile su se u prvom celovitom delu o lirskoj poeziji tek osamdesetih godina pro{log veka. Zanimqivo je. wihovom prilago| avawu okru`ewu. Prvi predstavqa.104 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA wih sve do druge polovine dvadesetog veka bilo samo sporadi~no. Leskovac Srpsko gra|ansko pesni{tvo XVIII veka. pre svega epskog deseterca. 82 . do 243). str. 87 V. Ostoji} i V. da je Vuk izdvajawem predawa od pripovedaka. tipolo{ke ili npr. Jedna gra|anska pesmarica iz 1817. Razmatrawa o ovoj kategoriji pesni{tva dodiruju se sa radovima koji pokre}u pitawe odnosa pisanog i usmenog. koji se razre{ava jo{ od Mareti}evog vremena. Prou~avawe proznih oblika se kod nas uslovno mo`e sagledati u dva vida.83 kao i Nedi}ev predgovor Antologiji jugoslovenskih lirskih pesama koje posmatra prevashodno kao umetnost re~i. 99. tako i sa teorijskog stanovi{ta. za `ivota neobjavqene kwige @ivot i obi~aji naroda srpskoHatid`a Krnjevi}. wihovoj ~esto zapretenoj obrednosti. koje se prenose kao narodne. 1952. da bi se kasnije do{lo do funkcionalne. 85 Novica Petkovi}.85 Posle prvih objavqenih studija u prvoj polovini i sredini dvadesetog veka86. Iz istorije i poetike lirske narodne poezije. 145–209. Borivoje Marinkovi}. Zbornik radova instituta za prou~avawe kwi`evnosti SANU. posledwih decenija gra| anskim pesni{tvom se mahom bavi novosadska {kola87 kako sa kwi`evnoistorijskog. esteti~ke analize pripovednih vrsta. Narodna kwi`evnost…. la`nom narodnom pesni{tvu. najzad sa radovima o tzv. Na osnovu postoje}e gra| e izdvajaju se osobenosti œgotovihŒ oblika koji se prema odre| enim kriterijumima razvrstavaju. Srpska gra|anska lirika XVIII veka. sme{taju}i predawa u pojedina poglavqa svoje. 83 Vido Latkovi}. bilo da se radi o pesmama ~iji su nam autori poznati. Novi Sad 1988.

121–136. prilago| avaju}i i pro{iruju}i ove teorije potrebama sopstvene kulture i civilizacije. Beograd 2002. koji prati onovremene tokove evropske nauke odre| uju ve} Novakovi} i Jagi}. 88 Maja Bo{kov}-Stulli. pri ~emu se pod pojmom motiva podrazumeva tematsko jedinstvo koje se u raznim usmenim delima razli~itih vremena i naroda odr`ava u celovitom obliku. str. Ovakve postavke. Pripovetka o devojci bez ruku. Drugi. ukazuje na mogu}ne izvore pri~a. koja }e pored istra`ivawa me| usobnih usmenih paralela uzimati u obzir i literarnu tradiciju (religioznu i svetovnu) i tako dati osnovno obele`je nauci u prvim decenijama dvadesetog veka. Pripovetka o ~oveku koji se prodao |avolu. V. pokrenula su tragawa za ishodi{tima na{ih pripovedaka i tako stvorila jednu novu komparativnu {kolu. ali istovremeno kao i svi poznati evropski prou~avaoci folklora onoga vremena istra`ivawem krugova usmenih varijanata. Zbirke o pojedinim tradicijskim likovima propra}ene su komparativnim notama (npr.9–12. 90 Pavle Popovi}. anticipirao savremenu evropsku podelu sveukupne narodne proze na ova dva roda. Narodna predaja-Volkssage — kamen spoticanja u podjeli vrsta narodne proze. 1909. Usmena knji`evnost kao umjetnost re~i. i Nada Milo{evi}-\or| evi}.o Marku Kraqevi}u. bez obzira na ubrzo zapa`ena ograni~ewa obeju teorija. posrednike i prenosioce. kojima su pripovetke do{le iz Indije. Kazivati redom. Sveti Sava u narodnom predawu. 92 Vladimir ]orovi}. Beograd 1927. br. Objavquju se ~lanci ali i monografije (npr. 91 Pavle Stevanovi}. da bi ozna~io geografsko-istorijsku trasu kojom su putovale do trenutka i mesta gde }e do}i u dodir sa na{om gra| om.127–144. vide}i izvore pripovedaka kako u indijskoj kwi`evnosti kao œmitologijskoj rizniciŒ iz koje pripovetke crpe gra| u.88 {to }e se primeniti u modernoj srpskoj folkloristici. uvo| ewem mitolo{ke i migracione teorije. Pavle Popovi}89 }e se posebno baviti utvr| ivawem usmenog izvora kao podloge za pojedina pisana dela iz srpske i svetske kwi`evnosti. Prou~avaju}i nizove varijanata sa odre| enim si`eom. Kraqevi} Marko u srpskim narodnim pripovijetkama.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 105 ga.1–2. Zagreb 1975. 1908 i 22. str. o devojci bez ruku90. gore napomenu 28. dijahroni vid istra`ivawa narodne proze. Prilozi prou~avawu Vukove poetike usmenog stvarawa. slede}i Benfaja. Prvi. o sv. 89 V. tako i u hri{}anskoj kwi`evnosti i realnom lokalnom okru`ewu. Beograd 1934. Srpski kwi`evni glasnik 21. . o ~oveku koji se prodao | avolu91). Drugi. Savi)92. usmene i pisane puteve. br. Beograd 1905. Pa`wa se usredsre| uje na izu~avawa pojedinih pripovednih motiva.

Helsinki.99 U srpskoj nauci razvrstavawe tipova pripovedaka. 1–5. 100 Srpske narodne pripovetke i predawa iz leskova~ke oblasti. FFC. \or| evi}a (N. prir. SEZ XLI.94 Kod nas }e ovaj indeks prvi delimi~no koristiti ^ajkanovi} u svojoj zbirci pripovedaka. u kwizi Od bajke do izreke. 95 Srpske narodne pripovetke. prir. U zagreba~kom institutu za folklor. Novi Sad 1989. The types of the Folktale. Zagreb 1967. ra| enoj sa kwi`evno-antropolo{kog aspekta. posle ^ajkanovi}a.97 U kwizi Zoje Karanovi} o pri~ama/predawima o zakopanom blagu. Zagreb 1963. Nada Milo{evi}-\or| evi}. Zakopano blago. 1927. pro{iren Arne-Tompsonov indeks. Anmerkungen zu den Kinder-und Hausmarchen der Bruder Grimm. \or| evi}. 97 V. 1995.98 Jedina monografija koja je na samoj metodi i zasnovana (u ne{to modifikovanom obliku) pripada hrvatskoj nauci. oboga}en novom gra| om koju je uneo Stit Tompson96. 101 Sne`ana Samarxija. Nada Milo{evi}-\or| evi}. Georg Polivka. Kao op{tekori{}eno sredstvo sporazumevawa me| u folkloristima {irom sveta o postoje}im tipovima pripovedaka i wihovom razvrstavawu. Arneov. 1913–1932. na indekse se upu}uje samo u vezi sa rasprostraweno{}u kazivawa. Beograd. Novi Sad — Beograd. Beograd 1988. Verzeichnis der Marchen typen. 99 Maja Bo{kovi}-Stulli. Samarxija).95 proprativ{i i svaku pojedina~nu pripovetku nizom varijanata uz bogate komentare o me| unarodnoj rasprostrawenosti wenih motiva.101 93 Johannes Bolte . posebno Maja Bo{kovi}-Stulli. srpskohrvatska gra| a razvrstana je prema ovom indeksu. (Prethodno izdawe objavqeno je 1928). Narodne pripovetke u Letopisu Matice srpske. Narodna predaja o vladarevoj tajni. SEZ XCIV. dodaju}i uz svaki pripovedni tip i niz varijanata sa celog srpskohrvatskog govornog podru~ja. tj. FF Communications N:o 184. 94 Antti Aarne. npr. . SKA. u{ao tek svojim kasnijim izdawima. Helsinki 1961.)93 deo su potrebe za katalogizacijom koju ostvaruje Anti Arne primewuju}i geografsko-istorijsku (finsku) metodu. Narodne pripovijetke. razvrstavawem pripovedne gra| e u svom indeksu tipova. 98 Zoja Karanovi}. Milo{evi}-\or| evi})100 i zbirci sa~iwenoj iz pripovedaka objavqenih u Letopisu Matice srpske (S.106 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Obiman sakupqa~ki rad i komparativne bele{ke o narodnim pripovetkama (Boltea i Polivke. prema Stit-Tompsonovom indeksu primeweno je u terenskoj zbirci D. 1910. @ivot i pri~a. u na{u nauku je. Maja Bo{kovi}-Stulli primenila ga je u svim svojim kriti~kim izdawima srpskohrvatskih narodnih pripovedaka. sakupio Dragutin M. V. Veselin ^ajkanovi}. 96 Antti Aarne — Stith Thompson.

Predawa. Oblikovawe i oblici narodne proze. Studija — Zbornik — Komentari. posmatrana. t. me| utim. fasc. Beograd. Na wegovim osnovama ura| ena je morfologija srpske usmene novele i legendarne pri~e.107 Uspeo je u svojoj kwizi da obuhvati sve wihove slojeve. koji se pro{iruje i na generacije koje tek stasavaju. u kwizi Od bajke do izreke….102 Propov pristup pro{iruje se logikom narativnih mogu}nosti koje daju francuski semioti~ari u tuma~ewima prirode i funkcije kwi`evnog teksta (primewenim na usmeni œtekstŒ). na~iniv{i jedinstvenu sintezu.106 Dosada. Maja Bo{kovi}-Stulli. Beograd 2006. Budapest. Historijska usmena predawa iz Bosne i Hercegovine. Beograd. u kwizi Od bajke do izreke. 105 Tagung der Sagenkomission der International Society for Folk Narrative Research. 2004.105 Razmatraju se osobitosti `anra kao celine. Qubinko Radenkovi} bajawa izu~ava œkao specifi~an vid komunikacijeŒ uz postavqawe modela komunikativnog lanca u okviru sinhronog i dijahro102 V. u skladu sa kategorizacijom koje je usvojilo Me| unarodno dru{tvo za istra`ivawe narodne proze (ISFNR). mahom. Po{ao je od arheolo{ko-etnografske gra| e. Tre}i kongres folklorista Jugoslavije odr`an od 1–9. 63–85. Topos puta u srpskoj narodnoj bajci. na {ta je ve} gore ukazano. 2006. V. mitologije i istorije.104 predstavqaju jedan od smerova nau~nih interesovawa posledwih decenija. Cetinje 1958. IX 1956. koja su. i gore napomenu 86. 103 Isto. strukturalista i moskovsko-tartuske semioti~ka {kola. v. Nada Milo{evi}-\or| evi}. bez obzira na stav Vuka Karaxi}a o wihovoj samosvojnosti. i Tipovi junaka u srpskim istorijskim predawima i wihove stvarne biografije. g. 1–4. Glas SANU CCCXCVIII.103 Radovi ruskih formalista. Uglavnom do sada zapostavqenim. V. za~udo. Acta Ethnographica.7–56. str. O terminologiji hrvatskosrpske narodne pripovijetke. V. verovawa i religije. u istoj ravni kao pripovetke. u Crnoj Gori. 1964. 106 V. saslu{ao neposredne iskaza iz svakodnevice i do{ao do umetnosti re~i. 62–111. ili kori{}ena kao skladi{te kulturnih i istorijskih motiva. str.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 107 U srpskoj nauci od druge polovine dvadesetog veka {iroko je prihva}eno delo Vladimira Propa o Morfologiji bajke. u kwizi Poetika usmenih proznih oblika… 107 Vlajko Palavestra. jedini koji je istorijska i kulturno-istoriska predawa sagledao celovito bio je Vlajko Palavestra. V. Sne`ana Samarxija. 13. ali i posebnosti pojedinih kategorija kao svojevrsne usmene umetnosti re~i. Nada Milo{evi}-\or| evi}. 104 V. . 2003. i Nata{a Stankovi}-[o{o. tzv. tek se od {ezdesetih godina dvadesetog veka prou~avaju posebno. malim folklornim formama se posledwih godina posve}uje posebna pa`wa. napomenu 77 i 78.

Beograd 1991. odnos narodnog `ivota. XLIII. Od studija o religiji koje se oslawaju i na umetnost usmene re~i ukaza}emo na Du{ana Bandi}a (Narodna religija Srba u 100 pojmova. str. Narodna pesma i narodni `ivot. koji u gotovo svim svojim delima citira odlomke narodnih pesama i proznih kazivawa da bi i wima ilustrovao svoja dragocena etnolo{ka istra`ivawa (v. 112 Kako bi radovi ove. 1958). I-X.108 U slede}oj kwizi sam kulturni fenomen posmatra kao œtekstŒ da bi na œprimerima narodnih bajawa i drugih magijskih radwi kod slovenskih naroda objasnio kodni sistem magijskog i mitskog mi{qewa. i posmatraju ih kao komplementarne. 111 Milenko S. one verbalne i one neverbalne. Etimologija i male folkorne forme. uo~avaju}i i ustanovquju}i sistem pomo}u koga bi se etimolo{ki obradila wihova leksika. 8–9. Filipovi}. 1994. tragove avunkulata u narodnoj poeziji (Glasnik Etnografskog muzeja.Œ Metodologijom ruske semioti~ke i etnolingvisti~ke {kole sti`e se do simbolike sveta u narodnoj magiji. Glasnik Etnografskog instituta. Na{ narodni `ivot. posebno u kwizi Srbija (zemqa.110. o verovawima i predawima. u posthumno objavqenim kwigama 1953.109 Biqana Sikimi} se u posebnoj monografiji bavi prevashodno zagonetkom. 1987. i po generaciji i po prilazima. ali i ulogu pojedinaca u wenom stvarawu (Zbornik radova Etnografskog instituta. 110 Biljana Sikimi}. Simbolika sveta u narodnoj magijiJu`nih Slovena. \uri}). obi~aji) 1999. o pripovetkama u Prilozima za kwi`evnost. narod. koji se ili ogra| uju od narodne kwi`evnosti kao izvora za etnolo{ka istra`ivawa. Beograd 1991. 108 109 . 1930–1934. predgovori antologijama narodnih juna~kih pesama. Srpskohrvatska narodna epika. spomenu}emo samo Tihomira \or| evi}a. Beograd 1996. Beograd 1954.112 Pojedine studije pronalaze zajedni~ke osnove zna~ewa i strukture za oba vida iskazivawa tradicije. Etnolo{ki pregled. u nizu izdawa od 1954.114 Me| uzaviQubinko Radenkovi}. Ni{ 1996. 113Dragana Antonijevi}. Fantasti~no u tradicijskom pri~awu. Isti. Odnos verbalne usmene tradicije i kulture zastupqen je u radovima etnologa. 37–49. Beograd 1969. Beograd 1996. obi~aja i stvarala{tva.111 ili im kwi`evnost slu`i kao izvor ali i potvrda etnolo{kih i etnografskih ~iwenica. Bele{ke iz na{e narodne poezije u Prilozima prou~avawu narodne poezije. koji prou~ava etnos kao proces u celini narodnog `ivota. raznolike grupe etnologa zahtevali posebnu raspravu koja prevazilazi zahteve ovog referata. Postanak i razvoj narodne kwi`evnosti. Zna~ewe srpskih bajki. 1960. Demonolo{ka predawa. 1956). Narodna bajawa kodJu`nih Slovena.108 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA nog preseka narodne kulture. Spomenu}emo zatim studije Petra Vlahovi}a. 1955. 1935–1939. 1935. 114 Vojislav \uri}.113 Neposredno posle Drugog svetskog rata pojavquju se i svojevrsne sociolo{ke sinteze o razvoju i prirodi œsrpskohrvatskeŒ narodne epike i narodne kwi`evnosti uop{te (V. epski prosede.

116 Svetozar Koqevi}. str.116 Nada Milo{evi}-\or|evi} (Belgrade) Serbian folklore and folklore study at the turn of the millennium (A review of the history of research) Summary This article first provides a review of the most important anthologies and collections. The second part outlines past and current research in Serbian oral folklore from the point of view of various critical approaches. if these have been shown to be useful and generally accepted in Serbia. Postawe epa. The existence of archive material so far unpublished is pointed out. Research follows theoretical directions used in the study of Serbian folklore.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 109 sno{}u kwi`evnih epoha i usmenog stvarawa (posebno u vremenu renesanse i baroka) bave se radovi krajem dvadesetog veka. 410. regardless of origin. Novi Sad. Svetozar Petrovi}. 1998. with mention of examining verbal folklore from the aspects of related disciplines. from Vuk Karad`i} up to today. kw. SANU. We also look at research into individual (genres) of Serbian oral literature. Beograd 1991. 1972. . 103–189. 115 Milorad Pavi}. Barok. with the names of the most important collectors. The article also deals with the publishing of the Serbian oral art of words. Poetika tradicije. Istorija srpske kwi`evnosti 2. Letopis Matice srpke. journals to publish folklore material.115 Kwiga Svetozara Koqevi}a o srpskom juna~kom epu istovremeno je estetsko-poeti~ki i formulativni pristup desetera~kim pesmama Vukove zbirke i bugar{ti~ke poezije.

.

EIM prodãl`i izdavaneto na regionalnite etnografski sbornici vãrhu kulturata na bãlgarite ot Rodopite (1994 g. (111–120) UDK 39(497. Etnografskiàt institut s muzeè (EIM) kãm BAN otbelàzva svoàta 57-godi{nina ot sãzdavaneto si (t. s kakvito razpolagaha pove~eto zapadnoevropeèski dãr`avi.. mislà.).2)œ199Œ Ra~ko Popov (Sofià) BÃLGARSKATA ETNOLOGIÀ V PERIODA NA PREHODA Prez 2006 g.2)œ199Œ 316. Dnes. perspektivi. Sakar (2002 g. makar ~e ot poziciàta na vremeto tà veroàtno podle`i na preocenka i nosi izvestna doza na subektivizãm. Tuk e neobhodimo da napravà ugovorkata. ravnosmetkata za izvãr{enoto ot tàh kato ~e li bi mogla da izgle`da po-àsna i po-to~no opredelima. predimno balkanisti i slavisti. to u nas do tozi moment lipsvaha onezi empiri~ni natrupvanià.e ot obedinàvaneto prez 1949 g. Strand`a (1996 g. Prodãl`i i publikuvaneto na sbornici ot pore- .). ~e e redno sãvsem beglo da o~ertaà nàkoi ot liniite na priemstvenost s pred{estvaæià period.722:39(497. posti`enià. p. (2008). sãvremennost. V tova otno{enie. i sled promenite. I predi da se spra na nàkoi ot novite tendencii v razvitieto na bãlgarskata etnologià sled tazi grani~na data. Edin ot bezspornite uspehi na bãlgarskite etnografi prez socializma be{e sistemnoto i celenaso~eno izu~avane i dokumentirane na regionalnite proàvlenià na tradicionnata narodna kultura na bãlgarite (predimno v selata). koito se sãdãr`at naprimer v mnogotomnià re~nik na nemskite sueverià ot 30-te godini na HH v.RA^KO POPOV: BÃLGARSKATA ETNOLOGIÀ V PERIODA NA PREHODA ISBN 978-86-7179-057-4. 17 godini sled politi~eskite promeni v Bãlgarià.) i Love{kià kraè (1999 g. Klä~ovi dumi: bãlgarska etnologià. ~e v doklada si æe imam predvid v po-golàma stepen rabotata na kolegite si ot EIM kãm BAN. Makar ~e u mnogo ~u`destranni kolegi tozi fakt predizvikva{e ~esto iznenada i nedoumenie.). Izminatiàt ot bãlgarskite etnografi pãt vklä~va edin tvãrde prodãl`itelen socialisti~eski period na razvitie. na u~redenià dve godini predi tova Institut po narodonauka sãs sãæestvuvaæià ve~e pove~e ot 50 godini Naroden etnografski muzeè). koito sa osobeno visoko ceneni i mnogokratno citirani ot ~u`destranni kolegi.

ezikovite ili religioznite obænosti na ¼drugite½. Ivanova. ~e prou~vaniàta vãrhu tradicionnata i sãvremennata kultura na gradskoto naselenie v Bãlgarià ne bàha prioritet za socialisti~eskata etnografià po sãvsem ponàtni pri~ini. vodeæi gradski institucii i li~nosti. 2000. ima i izklä~enià v tazi nasoka. Razbira se. 2) Izu~avane kulturata na etni~eskite obænosti i na bãlgarite izvãn dne{nite dãr`avnii granici na Bãlgarià. Prez socialisti~eskià period malcinstvata i etni~nite. . Bugarskata etnologija — stawe i perspektive. Maru{iakova) i ~asti~no na islàmiziranoto bãlgarsko naselenie (pomaci) i na turcite (M. izpraviha bãlgarskite etnolozi pred nelekata zada~a da se orientirat bãrzo v izsledovatelskite ¼beli poleta½ na rodnata ni etnologià i da predpriemat spe{ni merki za navaksvane na propusnatoto1. ~e kãm sekcià ¼Etnologià na sãvremennostta½ oæe predi promànata be sformirana problemna grupa za prou~vane na gradskata kultura. S mnogo malki izklä~enià togava v EIM bàha napisani i zaæiteni samo tri disertacii: vãrhu kulturnite tradicii na karaka~anite (@. ~e i dne{nata etnologià se prepodava predimno v istori~eskite i filologi~eskite fakulteti na bãlgarskite universiteti kato samostoàtelna nau~na disciplina. ciganite (El. Zatova sled promànata v rodnata ni etnologià nastãpi istinskiàt ¼bum½ v 1 Popov. stereotipi na povedenie. ne bàha osnoven obekt na etnolo`ko izu~avane. d-r Gatà Simeonova zapo~na prez 90-te godini na HH v. V tova otno{enie se nalo`iha nàkolko glavni nasoki na bãdeæi izsledvanià: 1) Izu~avane na bãlgarskata gradska kultura. Uber die verseumten und die kunftigen Moglichkeiten der bulgarischen Ethnologie. Stawe i perspektive. Pimpireva). neènata sãæinska nau~no-izsledovatelska deènost pod rãkovodstvoto na st. Radosten e faktãt.n. s koito bãlgarite `iveàt stoletià nared zaedno.s. 21–26.112 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA dicata ¼Izvori za bãlgarskata etnografià½. Nezavisimo ot fakta. R. — Bulgarisch-osterreichisches Kolloquim Europaische Ethnologie an der Wende. Te sa posveteni na razli~ni aspekti na problema: praznici i delnici na gradskoto naselenie. Demokrati~nite promeni sled 1989 g. Tràbva da si priznaem. R. ot koàto kãm nastoàæià moment se podgotvà osmi tom. koito o~evidno ne mogat da bãdat preodoleni prez poslednite nàkolko godini. Karamihova). 17–22. 2005. Beograd. Kittsee. Grupata natrupa dobãr opit v svoite sistemni zanimanià vãrhu izdirvane i publikuvane na etnografski izvori za gradskata kultura. V rezultat na càlostnata dosega{na rabota bàha obnarodvani ~etiri toma ot poredicata ¼Etnografski problemi na gradskata kultura½ (petiàt e pod pe~at). — Etnologija i antropologija.

Rezultatite v tazi nasoka bih oka~estvil kato polo`itelni i osobeno seriozni. sãæo ~etiri toma s empiri~ni folklorni materiali ¼Studii Romani½ (T. Te vzeha u~astie v redica me`dunarodni proekti po tazi tema. . 1997). Popov prodãl`iha izsledvaniàta si vãrhu ciganskite grupi naselenie u nas. na bãlgarski i anglièski ezik izleze i albumnoto izdanie na M.) i ¼Prikazka za Osman baba½ (2002 g. Prez 1994 g. koèto kipi kraè tàh. vsledstvie na koeto neènata monografià ¼Karaka~anite v Bãlgariའpretãrpà dve poredni izdanià (1995. Karamihova. T. vãrhu mäsälmanskite sveti mesta u nas (teketa) i vãrhu religioznià `ivot. Prehod kãm modernost½ (2004 g.). Publikuvaha monografiite ¼Ciganite v Bãlgariའ(1993 g. Maeva.). V tazi nasoka bih spomenal monografiite na redica moi kolegi: ¼Bra~na snimka ot Kãrd`ali½ (1999 g. ¼Bãlgarskite turci-preselnici v Republika Turcià.) na bãlgarski ezik u nas i na anglièski ezik v ~u`bina (vtorata i na srãbski ezik). De~eva ¼Obleklo na ciganite/roma v Bãlgarià½. ¼Demonite na Rodopite½ (2003 g. podkrepena ot programata FAR na Evropeèskata obænost2.nar.. 3–4.) i fotoalbuma ¼Cigani/roma ot staro i ot novo vreme½ (2000 g.RA^KO POPOV: BÃLGARSKATA ETNOLOGIÀ V PERIODA NA PREHODA 113 tazi nasoka. gäpti ili egäpti. Predpostavka za podoben interes be kakto lipsata na vsàkakva informacià za nàkoi ot tezi grupi naselenie v etnografskite arhivi. Prodãl`iha izsledvaniàta vãrhu tradicionnata i sãvremennata kultura na bãlgarskite turci ({iiti i suniti) i na islàmiziranoto bãlgarsko naselenie v Rodopite i v Tetevenskià Balkan. etnolozite se vklä~iha masovo i v nau~nata diskusià pod naslov ¼Vrãzki na sãvmestimost i nesãvmestimost me`du hristiàni i mäsälmani v Bãlgarià½. Akcentãt v tàh padna vãrhu mäsälmanskià bra~en model. iznesoha mnogo lekcii v ~u`bina. Troeva-Grigorova. 1998 g. a vtorata (na kolega ot Republika Makedonià) na grupata na t. S. El. Prez 2004 g. 1996. Maru{iakova i V. 1995.1. @enà Pimpireva prodãl`i svoite izsledvanià vãrhu kulturata na karaka~anite.) na Ev. po tozi povod izdanieto pod sãæià naslov na Me`dunaroden centãr po problemite na malcinstvata i kulturnite vzaimodeèstvià. taka i zna~itelno narasnalata vãzmo`nost za subsidirane na takiva proekti ot strana na razli~ni na{i i me`dunarodni dru`estva i fondacii. 1994.2. ¼Ciganite v Osmanskata imperiའ(2000 g. Dvama redovni doktoranti zaæitiha uspe{no svoite disertacii s ciganska tematika: pãrvata posvetena na procesite na evangelizacià sred bãlgarskite cigani. ¼Svetãt na bãlgarite mäsälmani ot Tetevensko.) na M. Kärk~ieva. Kultura i identi~nost½ (2006) na M.) na I. T. 2 V`.

6. Pãrvoto be vãrhu problemite. E. ¼Bãlgarska etnologiའ(& 1. Amerikanski me~ti. Caneva. na Bon~eva. 1993. 2004. — V: Etnografski problemi na narodnata kultura. 9 V`. — Bãlgarska etnologià.. 35–47. 2001). Etnolozi i folkloristi prodãl`avat da bãdat anga`irani s terenno-sãbiratelska i izsledovatelska deènost vãrhu kulturnite osobenosti i sãvremennoto samoopredelàne na bãlgarskite kolonii v Ungarià i Slovakià7. Cv. Antova. publikaciite na Eldãrov. 1998. Stamenova prou~va nàkolko godini nared i kulturata na gagauzite v Moldova i u nas. 6 V`. (Katolicite v Bãlgarià. S. Min~eva. Bãlgari v Slovakià.n. a tretoto be sãsredoto~eno vãrhu vzaimootno{eniàta me`du bãlgari i pomaci v raèona na gradovete Devin i Àkoruda v Rodopite5. kultura. — Bãlgarska etnologià. @. M. Aspekti na etnokulturnata identi~nost. Sl. — Vãv: Folklor. 3 4 .. svãrzani s mäsälmanskite obænosti v Bãlgarià3. Sv. Kãm problema za celibata pri bãlgarite katolici ot Plovdivsko prez pãrvata polovina na HÇH v. 2000). 1999. Vlasite v Bãlgarià. Etni~eskata kartina v Bãlgarià.. Po linià na sãvmestnite me`dunarodni dogovori na BAN v prodãl`enie na tri godini kolektiv ot etnolozi izu~ava bita i kulturata na bãlgarskite katolici v Banat i na bãl garskata ortodoksalna diaspora v seliæata okolo Bukureæ. Àkoruda i Devin — tradicià i modernost. S. Prez 1999 g. Rizova. S. 7 V`. Proektãt za etni~eski vzaimootno{enie v Prinstãn (SAÆ) finansira nàkolko kolektivni terenni izsledvanià na razli~ni etni~eski grupi naselenie i podkrepi finansovo publikuvaneto na rezultati ot tàh. Kolektiv pod rãkovodstvoto na st. — Bãlgarska etnologià. Sbornik v ~est na St. SAÆ i Avstralià8 kakto i na bãlgarite katolici9. E. L. S. Etnokulturni vzaimodeèstvià. be podpisan i obæ izsledovatelski dogovor s Komratskià universitet za izsledvane kulturata na bãlgarskite preselnici v Moldova i Ukraèna. 231–240. Karamihova. Stoèkova. 2004 (dis. 8 V`. Nestinarstvoto v Krim. 5 Grebenarova. Bãlgarite v Ungarià (red. tradicii. 1995. Besarabskite i krimskite bãlgari bàha izsledvani i ot kolegi ot Katedrata po etnologià kãm SU ¼Sv. & 2–3. vtoroto izsledva kulturata na rumãnogovoràæoto vla{ko naselenie po pore~ieto na Dunav4.. S. S. Pãrvona~alnite rezultati ot negovata terennata rabota bàha publikuvani v specialna kni`ka na sp. 2005.). 9–29. Izvãnreden broè. G. Peneva-Vince). 2002. T. S. Kak i kakvo praznuvat bãlgarite v Avstralià...114 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA V perioda 1992–1997 g... Kliment Ohridski½6. Iv.s. Za pãrvi pãt v Arhiva na EIM postãpiha osobeno cenni terenni materiali za tradiciite na bãlgarskite izselnici v Rumãnià. Budapeæa. & 11 2005.. Bãlgarite v Krim. Bãlgarite v Slovakià. Georgieva. Sv.

53–65. 12 V`. 59–66.). — Bãlgarska etnologià. Tatarite v Bãlgarià. ¼Bãlgarska etnologiའili v otdelni izdanià (naprimer sbornicite ¼Obænosti i identi~nosti v Bãlgariའpod sãstavitelstvoto na A Krãsteva. 2005.. Mikov. Makedonià i Gãrcià. Vel~eva. svãrzani sãs säS. S. 1998 g. 1999 g. d-r A. interpretiraæa folklornite tekstove.RA^KO POPOV: BÃLGARSKATA ETNOLOGIÀ V PERIODA NA PREHODA 115 Sled promànata opredelen i zaslu`en izsledovatelski interes predizvika i etnolo`koto izu~avane i na drugi etni~ni obænosti u nas kato armenci10. ~e samiàt Centãr subsidira dãlgogodi{ni proekti po izsledvane kulturata. 2001. 2004. Pastirite ot Gramos. Ot 2003 g.. S. bita i folklora na malcinstvenite grupi naselenie v Bãlgarià i obnarodva rezultatite ot tàh... Lozanova. V tozi hod na mislite ne bih iskal da propusna da spomena i imenata na L. S. kolektivnoto izsledvane Armãnite v Bãlgarià. Tuk e màstoto da spomena. 10 V`.. 1996. E. @elàzkova. Brak i semeèstvo pri bãlgarite katolici ot Plovdivsko prez vtorata polovina na HH v.. S. koèto usãrdno izsledva tradicionnata i sãvremennata kultura na bãlgarskite aliani. E. S. ^ast ot rezultatite ot tazi deènost i ot nau~nite analizi sa publikuvani v sp..1 2005. Predstavite na nomadite arumãni za usvoenata teritorià. (sãstavitel) Evreite po bãlgarskite zemi. evrei11. 1998 i publikaciite na Rak{ieva. Sv. cincari ili kucovlasi12. 2000. Koreni. S. Kato osobeno cenen nau~en prinos na Centãra bih opredelil publikuvaneto na osem toma s analizi i materiali. St. 2001. istorià. 13 Antonov. 29–44. 15 Oleksiev. 2003. otrazàvaæi sãvremennite procesi na albanizacià sred naselenieto na Sãrbià i ^erna gora.s. Kalendarni praznici i obi~ai na bãlgarskite katolici. identi~nost.. — Bãlgarska etnologià. 124–163. S. S. Miceva. Baruh. 1998. Etni~eska prinadle`nost na arumãnite v Bãlgarià. 1998. Staroobredcite v Bãlgarià. Aleksiev15. S. na B. zanimavaæ se s narodnite kultove kãm {iitskite svetci i na G. i ¼Lice za identi~nost½ pod sãstavitelstvoto na N. Folklorni profili na mäsälmanski svetci v Bãlgarià. 14 Anastasova. Mit. armãni. & 4. na Ànkov. A. 2000. & 1–2. ruski staroobredci14.n. posveteni na istoriàta i kulturata na islàmskite obænosti v Bãlgarià i na Balkanite i na dvata toma pod naslov ¼Spe{na antropologiའna st. kolektiv ot nau~ni rabotnici izu~ava vzaimootno{eniàta me`du bãlgari i gãrci v seliæata po Ä`noto ^ernomorie. . kakto i po-golàmata ~ast ot spomenatite proekti se finansirat ot Me`dunarodnià centãr po problemite na malcinstvata i me`duetni~eskite vzaimootno{enià.. Tozi. tatari13.. B. 11 V`. Armencite v bãlgarià — kultura i identi~nost. Ek. S. — Bãlgarska etnologià & 1.

79–90. Tuk e màstoto da pod~ertaà. Etnolo`ki izsledvanià na sãvremennostta. u Teneva. Osoben interes predizvikaha izlo`bite za bita na bãlgarite ot Zapadnite pokraènini (¼Razse~eniàt dvor½) i za nosiite na bãlgarski preselnici ot Makedonià i Trakià (¼Bagri ot Makedonià i Trakià½)16. Obi~aji `ivotnog ciklusa. 16 Po-podrobna informacià za spomenatite izlo`bi v`. Osoben interes prez làtoto na 2002 g. ¼Sveæeniàt pãt na bãlgarskite evrei½. Beograd. predizvika Me`dunarodnata nau~na konferencià na tema ¼Socializmãt — realnost i iläzii. kakto i na stranicite na akademi~nite spisanià ¼Bãlgarski folklor½ i ¼Bãlgarska etnologià½. Vsekidnevnata kultura na bãlgari i sãrbi v postsocialisti~eskià period. — Bãlgarska etnologià. Nacionalniàt etnografski muzeè na granicata na dve hilàdoletià. 2002. Etnolo`ki aspekti na vsekidnevnata kultura½. ¼Karaka~anite v Bãlgariའ(pokazana ~asti~no i v Germanià).. . dfn Radost Ivanova. 2005. 17 Dokladite ot trite poredni bãlgaro-srãbski konferencii sa publikuvani v sbornicite @izneniàt cikãl. koito s istinska ohota i anga`iranost se vklä~iha v podgotovkata na izlo`bite za ¼drugite½ — iniciativa. 2002. Tezi sãvmestni proekti priklä~vaha s organiziraneto na dvustranni nau~ni konferencii u nas i v Sãrbià17. v koàto se vklä~iha etnolozi ot Sãrbià. Naè-obæo v tazi sfera bih razgrani~il slednite izsledovatelski napravlenià: izsledvanià vãrhu socialisti~eskata i postsocialisti~eskata vsekidnevna kultura. S udovolstvie æe spomena nàkoi ot na{ite uspe{ni izlo`bi: ¼Ciganite ot staro vreme½ (gostuvala v Ungarià i v mnogo gradove na Bãlgarià). N. & 4. Rãkovoditel na proketite ot bãlgarska strana e prof. Avstrià i Germanià. Tehnite nau~ni rezultati sa publikuvani v po-golàmata si ~ast v spomenatite ve~e osem toma vãrhu istoriàta i kulturata na islàmskite obænosti na Balkanite. Sãæestven tlasãk v procesa na etnolo`koto izsledvane na socialisti~eska i postsocialisti~eska vsekidnevna kultura dadoha dva poredni me`dunarodni dogovora na EIM s kolegi ot Srãbskata akademià na naukite.116 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA `eti ot Korana. 2000. Rusià. 3). S. ¼Armencite v Bãlgarià½. ~e nàkoi ot proektite za izu~avane na malcinstvenite i na drugi ezikovi i religiozni obænosti v Bãlgarià nameriha svoà materializiran izraz v podgotovkata na redica izlo`bi za tàh v zalite na Nacionalnià etnografski muzeè.. S. ¼Na gosti u banatskite bãlgari½. izsledvanià vãrhu gurbeta i dne{nite migracionni procesi. izsledvanià vãrhu sãvremenià politi~eski `ivot i promenite v nego. Bih iskal da spodelà udovletvorenieto na mnogo muzeèni i institutski specialisti. koàto se poe v Muzeà za pãrvi pãt sled 1989 g.

po tozi povod i sbornika ^algata — za i protiv. anglièski i srãbski ezik. svãrzani s pogrebenià na t. dobre do{li krokodili. M. Provedenata prez 2004 g. vãrhu politi~eskite näansi. — Bãlgarska etnologià.RA^KO POPOV: BÃLGARSKATA ETNOLOGIÀ V PERIODA NA PREHODA 117 Dokladite bàha publikuvani v otdelen sbornik i po moà precenka tova e pãrviàt spolu~liv opit za interpretacià na redica proàvlenià na socialisti~eskià na~in na `ivot ot gledna to~ka na etnologiàta. ideala za `enata tru`eni~ka i traktoristka. kakto i na deènostta na socialisti~eskià drugarski sãd18. S. lozungite i skandiraniàta po vreme na politi~eskite mitingi i vsi~ki ostanali znaci na protesta.nar. vãrhu neoezi~eskite neformalni sdru`enià i tàhnata deènost. ¼@enata dnes½ i mita za neènoto ravnopravie. 19 V`. na socialisti~eskite rabotni~eski praznici. 2003. Valentin i dr. 1999 (sãstavitel G. — Bãlgarska etnologià. svãrzana s izvestni politi~eski i obæestveni deèci. . Benovska-Sãbkova. S. Monografiàta na Radost Ivanova ¼Sbogom dinozavri... vãrhu vãve`daneto na novi praznici kato denà na Sv. poredna bãlgaro-srãbska konferencià na tema ¼Vsekidnevnata kultura na bãlgari i sãrbi v postsocialisti~eskià period½ raziskva osobeno interesni i novi temi kato vliànieto na srãbskata folkmuzika i na srãbskata kuhnà vãrhu bãlgarskata ~alga19 i srãbskite restoranti u nas. Kraev). otrazen na stranicite na sp. V`. analiz na ritualnite socialisti~eski pobratimàvanià me`du bãlgarski i poma{ki seliæa v Rodopite. Etnologi~ni aspekti na vsekidnevnata kultura. @. Drugarskiàt sãd v socialisti~eskoto e`ednevie. Nau~en etnolo`ki interes predizvikaha risunkite-grafiti po obæestvenite sgradi. oæe Pimpireva. Znacite na protesta. Politi~eskite promeni. 5–13. vãrhu masovata poàva na ekstrasensi. mutri i s impozantnoto oformlenie na tehnite grobove. vãrhu sãvremennite rituali. vãrhu sãvremennata mitologià. & 2–3. Oæe v na~aloto na 90-te godini nàkoi na{i kolegi zadãlbo~eno zapo~naha da izu~avat i dokumentirat politi~eskite proàvi na protesta20 i promenite v politi~eskià `ivot. Etnologià na promànata½ (1997) be izdadena na bãlgarski. 1997. 2002. 96–109. magove i kontaktâori. naslagvani vãrhu futbolnite otbori i tehnite zapalànkovci. & 3–4. svãrzani s prehoda ot totalitarizãm kãm 18 Socializmãt — realnost i iläzii. rolàta i zna~enieto na brigadirskoto dvi`enie i na domovete za sãvremenen bit i prazni~nost. 20 V`. Na nau~en analiz bàha podlo`eni interesni aspekti ot socialisti~eskoto ni minalo kato: arhitekturnite proàvi na vlastta v centãra na stolicata i na rabotni~eskata klasa v panelnite kompleksi v predgradiàta.

Luleva. Bãlgarinãt v kriza — evropeec ili balkanec. kriza v kulturata. 4) Genger-problematika e sãvsem nova za bãlgarskata etnologià. 2002. — Pak tam. sa obekt na etnolo`ki analiz v monografiàta na Milena Benovska-Sãbkova ¼Politi~eski prehod i vsekidnevna kultura½ (2001). interpretiraæi simvolite na politi~eskata vlast na regionalno i nacionalno ravniæe21. tam lit.½ (2004 g. Tà se zanimava s izsledvane na me`dupolovite vzaimootno{enià v tradicionnià i sãvremennià period (socialisti~eski i postsocialisti~eski). Rod i vlast. 1993. 2003. & 2–3. naprimer Georgieva.) pod sãstavitelstvoto na M. 129–148. d-r A.118 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA demokracià. Il. Emigracionni procesi v na~aloto na HHÇ v. . S. S. Cv. Strukturata na vlastta v tradicionnata obænost na pomacite v raèona na ^e~ (Zapadni Rodop). Avstrià. Kultura na krizata. E. Kãm nastoàæià moment st.s. 24 V`.. Etnolozite ne ostanaha bezu~astni kãm izu~avaneto na tova sãvremenno àvlenie Prez poslednite nàkolko godini moi kolegi sformiriha problemna grupa ¼Kultura na gurbeta½. Luleva24 rãkovodi me`dunaroden proekt po temata s u~astieto na ruski kolegi ot Etnografskià institut v Moskva.. 22 Krãsteva-Blagoeva. Karamihova. Avstralià.n. & 2–3. O~evidno e. 2003. Iliev. Aspekti na kolektivnata identi~nost. R. 21 Srv. — Bãlgarska etnologià. Ispanià i arabskite strani. 96–109 i cit. Polov red (gender order) i transformacià. V tozi red na mislite bih spomenal i nàkoi ~asti~ni izsledvanià vãrhu sãvremennite naglasi na bãlgarite po otno{enie na tàhnoto li~nostno identificirane kato balkanci i/ili evropeèci s ogled na proti~aæata globalizacià22. — Bãlgarska etnologià. po tozi povod Ivanova. V Zala 19 na EIM te periodi~no iznasàt lekcii vãrhu kulturata i na~ina na `ivot na dne{nite bãlgarski vremenni ili postoànni emigranti v SAÆ. ~e etnolo`koto izu~avane na sãvremennostta v naè-{irokià smisãl na dumata dava osobeno interesni rezultati i nabelàzva vse pove~e izsledovatelski horizonti23. — V: Etni~eskata kartina v Bãlgarià½. Francià. 23 V`. Sãvsem estestveno sled padaneto na ¼`elàznata zavesa½ mnogo bãlgari potãrsiha pãtà na svoeto æastie i realizacià v ~u`bina. V sferata na politi~eskata antropologià se poàviha statii. da se sãnuva{ tuk. ^ast ot nau~nite rezultati v sferata na etnolo`koto prou~vane na sãvremennata emigracià bàha publikuvani v sbornicite ¼Da `ivee{ tam. A.) i ¼Gradivo za etnologià na migraciite½ (2006 g. i tàhnoto otra`enie vãrhu e`ednevieto na bãlgarite s proàvite na klientelizãm i korupcià.

. Taka. LXXXIII. Auswahlkriterien. Zatova se nalo`i tehnite po-seriozni i interesni posti`enià i rezultati da bãdat preve`dani i publikuvani na drugi ezici i po tozi na~in da stanat dostãpni za po-{irok me`dunaroden ~itatelski krãg. Spored men sãæestven moment ot rabotata na bãlgarskite etnolozi sled promànata be da nameràt sãotvetnite pãtiæa za izlizane ot sãstoànieto na izvestna ¼zatvorenost½ i nepopulàrnost. Kittsee. 25 V`. Weimar. Dokladite ot konferenciàta æe bãdat publikuvani v br. Bulgarisch-Oesterreichisches Kolloquium (Beitl.. 2006) na anglièski ezik. 2001. posveteni na problemite na etnografskite muzei v Centralna i Ägoizto~na Evropa. Perspektiven. struva mi se naè-obæo i bez pretencii za pãlna iz~erpatelnost. Brunnbauer.RA^KO POPOV: BÃLGARSKATA ETNOLOGIÀ V PERIODA NA PREHODA 119 5) V oblastta na sãvremennata etnolo`ka metodologià e nu`no da pod~ertaà zasilenoto zna~enie i izpolzvane na avtobiografi~nià podhod v etnolo`koto izsledvane v naè-novo vreme. 2001. ¼Bãlgarska etnologiའza 2004 godina. Hg. Kl. Gâote institut v Sofià i EIM organiziraha me`dunarodna konferencià. 2001. koito zasiliha nau~no-izsledovatelskite i muzeèno-prilo`nite kontakti s kolegi ot Balkanite i Evropa25. Avstrièskiàt nau~en institut. . U. Wien. 4 na sp. 2003. Kontextualisierung. R. izdaniàta s publikuvanite dokladi Neprajzi ertesito. V tova otno{enie EIM izdade tri broà na sp. frenski i ispanski ezik. Vom Nutzen der Verwandten. 2000. po tozi povod naprimer izdaniàta s rezultatite ot dvustranni bãlgaro-avstrièski proekti: Europaeische Ethnologie an der Wende. Budapest. izgle`dat nàkoi ot novite tendencii v razvitieto na bãlgarskata etnologià sled politi~eskata promàna ot esenta na 1989 g. Wien.). Aufgaben. Golàmo zna~enie izigraha i razli~nite sãvmestni me`dunarodni dogovori po linià na BAN i na drugi nau~ni i obæestveni institucii. Po tozi povod prez m. april 2004 g. ¼Ethnologia Bulgarica½ (1998. Kittsee. Kooperationen. Johler. K.). V oblastta na etnomuzeologiàta bãlgarskite etnografi vzeha u~astie v trite poredni me`dunarodni konferencii. Soziale Netzwerke in Bulgarien (Kaser. Koeln. u~astva v napisvaneto na 9 kni`ki ot poredicata ¼Ethnologia Balkanica½ s me`dunarodna redkolegià i podgotvi redica muzeèni katalozi i albumi na anglièski. Srv. Hg. posvetena na vãzmo`nostite za prilagane na tozi metod v etnologiàta. Die Museumssamlung — Samlungsintention.

which produced extensive collections of articles on the folk culture of individual regions and villages. . the culture of Bulgarians living abroad. everyday post-socialist culture. new topics were broached which had hitherto not been the subject of ethnographic study such as: urban culture.120 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Rachko Popov (Sofia) Ethnology in Bulgaria following democratic Change Summary The indisputable success of ethnology under Socialism in Bulgaria was the systematic study of regional phenomena in the traditional culture. Following democratic change in Bulgaria in 1989. These topics often form part of international research projects. numerous individual and collective monographs on these questions have been published. the culture of ethnic minorities in Bulgaria. So far. migration processes. gender issues etc.

Kli~ova slova: Slovesny a hudebni folklor — badani — 20. V Bratislave byl roku 1953 zrizen Narodopisny kabinet. Leta postupneho rozvoje v padesatych a {edesatych letech minuleho stoleti byla vystridana obdobim omezovani folkloristicke prace v letech sedmdesatych a osmdesatych. jeji` badatelske postupy se vzdalovaly. p. region a ln i sb i rky ). pozdeji Narodopisny ustav Slovenske akademie ved. Je zamerena na publikovani nasledujicich materialu: prameny ( edice historick y ch materi a l u . kulturni aktivity v prostredi nejmlad{i generace. Po roce 1989 se rozviji edi~ni ~innost. etnicke stereotypy v textech lidovych pisni. Badani je zamerene na vyzkum a studium folklorni prozy. stoleti — ^echy. Dagmar Klimova a Oldrich Sirovatka. reedice). (2008). monograficke studium vyzna~nych nositelu. pisni. Karel Horalek. ~eske men{iny v cizine. Na prelomu milenia probiha folkloristicke badani hlavne v ramci akademie ved a vysokych {kol. encyklopedie).JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE … ISBN 978-86-7179-057-4. Jaromir Jech. Institucionalne bylo folkloristicke badani podporeno v roce 1953 ustanovenim samostatnych pracovi{t’ Ustavu pro etnografii a folkloristiku v Praze a v Brne v ramci nove vznikle ^eskoslovenske akademie ved. detskeho folkloru. Morava. diferencovaly od metod literarni a hudebni vedy. podil folkloru v tradi~nich a novych slavnostech. V povale~nem vyvoji ~eske folkloristiky se rysuji dve cesty — proud vyvoje a proud utlumovani. Zameruje se na tato temata: folklorni `anry. teoretick e studie (puvodni. stoleti do sou~asnosti. kolektivni a historicka pamet’. jako byl Jiri Horak. ktery navazal na ~innost pracovi{te zrizeneho v roce 1946. V povale~nem vyvoji ~eske folkloristiky se rysuji dve cesty — proud vyvoje a proud utlumovani. politi- . ^eskou slovesnou folkloristiku reprezentovaly v te dobe predev{im takove osobnosti. v dobe tzv. (121–137) UDK 398(437)œ19/20Œ 398:303(437) Jana Pospi{ilova — Marta Toncrova (Brno) SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE V ^ESKE FOLKLORISTICE Prehled o hlavnich vysledcich a tematickych okruzich folkloristickeho badani v ^eske republice od poslednich desetileti 20. zvukove a audiovizualni edice (CD). slovniky. Slezsko Folkloristika se po druhe svetove valce v ~eskem a ~eskoslovenskem prostredi postupne konstituovala jako samostatna vedecka disciplina. historie badani (bibliografie.

stoleti ujalo Statni nakladatelstvi krasne literatury. ji` ridil Rudolf Lu`ik. hudby a umeni (pozdeji Odeon). Zpristupnovani lidove slovesnosti {ir{i verejnosti se v polovine padesatych let 20. Kadáubiec 1973). sv. Chodske pohadky a povesti (Kramarik 1956). (Jech 1964) a sv. stoleti do sou~asnosti.). Kubina (Jech 1958). Kubina. Po roce 1989 se projevily snahy o zlep{eni teto situace a na prvnim „porevolu~nim“ seminari v Praze byly re{eny aktualni probl e my a perspektivy folkloristiky ( Bene{ – Tyllner 1992 . Horacko ad.122 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA cke normalizace. Byly sledovany `anrove a nametove okruhy. Vala{sko. studiu a vydavani folklorni prozy. povesti a povere~na vypraveni (Hornacko. Podlu`i. Sou~asny stav v{ak dosud nese stopy naru{eni soustavne folkloristicke prace a nedostatku mladych adeptu oboru. Kladske povidky J. s prihlednutim k prostredi. Erbena (Lu`ik 1955). Je venovan vyzkumu. [. V uvedene edici byla vydana dila na{eho i svetoveho folkloru doprovazena vedecky fundovanymi predmluvami a poznamkovym aparatem. Baara (Lu`ik 1976). v~etne vzpominek na druhou svetovou valku a na partyzansky odboj (Heroldova 1977. v jednotlivych obcich a v pohrani~nich oblastech. o nich` byly vydany monografie (Satke 1958. Toto pojeti vychazi predev{im z badatelskeho zamereni brnenskeho akademick e ho pracovi{t e . Lidova vypraveni z Kladska (Jech 1959). Lidove povidky z Podkrkono{i J. V na{em prispevku podame prehled o orientaci folkloristickeho badani v ^eske republice od poslednich desetileti 20. humorky a anekdoty na Morave (Havlikova 1975. Moravske Kopanice). Terenni folkloristicky vyzkum probihal v ruznem prostredi — v {edes a t y ch a sedmdes a t y ch letech minul e ho stolet i v n e kter y ch etnografickych regionech (Kladsko. etnomuzikologem Karlem Vetterlem (1898–1979) a folkloristou Oldrichem Sirovatkou (1925–1992). [. (Jech 1971) Lidove povidky ze Slovacka (Frolec–Holy 1967). odkud byli po roce 1945 odsunuti Nemci a mista byla osidlena ruznymi obyvateli z vnitrozemi ^eskoslovenske republiky i reemigranty ze zahrani~i. J. z nich` nejvyznamnej{imi byli vyprave~i ze Slezska. Pohadky z Moravy (Sirovatka 1959). Vala{sko). 1. pisni. Nejstar{i ~eske pohadky (Dvorak 1976). kter e navazuje na teoretick a v y chodiska formulovana prednimi ~eskymi folkloristy. napriklad pohadky (Slezsko. Hornacko. 1976 ad. ktere zridilo edici nazvanou Lidove umeni slovesne. M. detskeho folkloru. nem` sledovane folklorni projevy `iji. Chodske pisne a pohadky J. Zde vy{ly nasledujici celonarodni a regionalni sbirky: ^eske narodni pohadky K. Jech 1992 . Moravske narodni pohadky a povesti (Siro- . Pohadky a povesti z Ro`novska B.) a vzpominkova vypraveni (memoraty). [. Vyzkum byl zameren take na ruzne typy vyprave~u ([ramkova–Sirovatka 1977). [ramkova 1975). Kuldy (Sirovatka 1963). 2. Sirovatka 1992).

Nektere otazky byly zkoumany v ramci celkoveho etnografickeho vyzkumu. Jeji jednotlive ~asti o vypraveni. dal{i byly zamereny pouze na folklor. Kapitoly o kultu r e a folkloru dne{n i ch d e t i a ml a de`e (Pospi{ilova 2003). Nejvyznamnej{imi vystupy vyzkumu mesta byla monografie Mesto pod [pilberkem (Sirovatka 1993). 2001) a ^e{i v Bosne a Hercegovine (Uherek. zpevu. Pospi{ilova 2000). Lozoviuk. v malych mestech i velkomestech. pri kterem bylo zaznamenano mno`stvi folklorniho materialu. Interetnicke vztahy sledoval vyzkum v Brne. `e v sou~asne dobe je v tisku kniha brnenske badatelky Marty [ramkove ^eska prozaicka folkloristika v letech 1945–2000 (prehled. male formy jako r~eni a porekadla nebo vtipy (Uhlikova. sou~ ast i publikace jsou materi alove prilohy obsahujici soubory pisni. napriklad na tzv. Rozvinuty byl zejmena vyzkum u deti {kolniho veku a nekterych skupin mlade`e. Toncrova 2000. Zavr{enim projektu. Projekt Kultura dne{nich deti a mlade`e se zvla{tnim zretelem k folklornim projevum (GA AV ^R A0058604) navazal na vyzkumy konane v sedmdesatych a osmdesatych letech na Podlu`i a v nove osidlenych obcich na ji`ni Morave. vypravenych autobiografii a dokumentu v ramci jednotlivych projektu: Narodopisny vyzkum ^echu ve Vidni (Pospi{ilova 1996. stoleti byl provaden vyzkum a sber folklorniho materialu. Uherek 2000. slaveni Velikonoc a dal{ich svatku. nektere probehly jen v ur~ite vekove skupine. Od osmdesatych let do sou~asnosti se zkouma v ruralnim prostredi s tradi~nim osidlenim. Na{ prehled o produkci a zamereni slovesne folkloristiky si proto ne~ini narok na uplnost. je` predstavuji prurez dne{nim stavem detske kultury a folkloru — jak ho zachytili sou~asni etnologove/ folklorist e. Pohadky a povesti na{eho lidu z narodopisnych sberu akademickeho spolku Slavia (Dvorak 1984). Toncrova 2000). na ~esko-polskem a na moravsko-slovenskem pomezi a na styku Dolniho Rakouska a ji`ni Moravy. ktera v nejbli`{i dob e pod a d u kladn y p r ehled o ~esk e m b a d a n i .JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE … 123 vatka–[ramkova 1983). bibliografie). vypraveni. Projekt Reflexe Cikana a @ida v lidovych pisnich ~eskych zemi (prispevek ke studiu etnickych stereotypu ve stredni Evrope) byl zameren na textovou stranku pisni (Toncrova 1999) a nektere slovesne projevy. odivani mlade`e a traveni volneho ~asu odra`eji vysledky etnologickeho terenniho vyzkumu. Je zde venovana pozornost take marginalnim skupinam mlade`e. vyvoj. Na tomto miste je treba uvest. ale i prostredi urbannim. temata. v~etn e zpracov a n i jednotlivych `anru. byla publikace Raj~e na u t e ku . povesti. V devadesatych letech 20. anekdot a dal{ich `anru `ijicich mezi detmi a mlade`i. ktera obsahla zakladni oblasti tradi~niho .

V sou~asne dobe vy{el uvodni svazek teto edice planovane celkem na tri dily (Prochazkova 2006). Zde . detsky folklor). Krekovi~ova –Pospi{ilova 2006). Jan a ~ka (Vyslou`il 1955). Pas a `e zab y vaj i c i se n e kter y mi ot a zkami ~esk e ho slovesneho folkloru (Pospi{ilova 2000) najdeme ve sborniku vydanem u prile`itosti jubilea slovenskeho kolegy Milana Le{~aka (Profantova 2000) a v dal{ich sbornicich z konferenci poradanych slovenskymi kolegy (Profantova 2003.124 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA folkloristickeho vyzkumu (zpev a hudba. Adler. pisnova edice Zpevnik lidovych pisni z Brna (Toncrova 1995) a o hospodach a nejruznej{ich lokalech pojednavajici publikace Kr~emne Brno (Altman 1993). Jejich po~et je ve srovnani s rokem 1955. o Jo`kovi Kubikovi. Vyzkum sou~asne etnokulturni tradice v ramci projektu zamereneho na situaci v hudebnim a tane~nim fokloru v prubehu poslednich zhruba patnacti let mapuje stav v ruznych vybranych moravskych lokalitach. Byla dale sledovana problematika hospod a hostinskych zarizeni jako mist komunikace a osobnosti ~i {tamgastu s nimi spojenych ( Altman 2004) . Do stredu pozornosti se rovne` dostala pri vyzkumu dosud opomijena oblast trampingu a trampske kultury (Altman 2003). Prikladem je pisma~ka. stejne jako celkova umelecka ~innost. Z toho vyplynula priprava edice kompletnich Jana~kovych terennich zapisu. Vy{la publikace o proslulem stra`nickem prima{ovi Slavku Volavem (Frolcova–Frolec–Pajer 1990). memoratu a vyzkum archivnich pramenu se soustredil napriklad na vyzkum brnenskych Bulharu (Pospi{ilova. vyprave~ka a zpeva~ka Vera Holubarova z Brna. Umo`nil to objev novych skladatelovych zapisu lidovych pisni a tancu. v ni` byly publikovany do te doby dostupne zapisy. predsedy Pracovniho vyboru pro ~eskou narodni pisen na Morave a ve Slezsku (1905). Bo~kova 2003) a nekterych vyjime~nych pametniku. Dal{im druhem vyzkumu bylo studium repertoaru jednotlivych interpret u . K teto problematice vy{la rada studii i samostatnych publikaci. Dal{ i sb e r a studium autobiografick y ch materi a l u . kdy byla vyd a na publikace o hudebn e folkloristick e m d i le L. vypraveni. 1974). `ivotni osudy atd. Toncrov a 1998) . byly prezentovany — v~etne videodokumentace — na konferenci @ena z pohl’adu etnologie a z~asti publikovany (Kosikova. p r i n e m` se zaznamen a v a kompletn i fond. Jiri Pajer vydal monografii zpeva~ky Marie Prochazkove ze Stra`nice (Pajer 1986). jeji` pisemne materialy jsou ulo`eny ve fondech Etnologickeho ustavu. jen` byl predchudcem dne{niho brnenskeho pracovi{te Etnologickeho ustavu. vyznamnem prima{ovi z oblasti Hornacka pojednava kniha Du{ana Holeho (Holy 1984). aktivn i i pasivn i repertoar. Vyznamne tema predstavuje folkloristicka ~innost Leo{e Jana~ka. o nem` byl rovne` nato~en dokumentarni film Majstr (re`ie R. vzrostl o vice ne` polovinu.

D. letech 20. Uvaha O. nositele folkloru. Zpev mu`u na vychodni Morave hral v`dy dule`itou ulohu a po roce 1989 za`iva nebyvaly rozkvet. vystoupeni folklornich . hody.JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE … 125 sledujeme z hudebniho hlediska velmi zajimavy fenomen — mu`ske pevecke sbory. Z. tradi~ni i nove slavnosti na venkove. Ne~as. Dokumentuji v{edni a svate~ni `ivot v Brne (trhy. nastupuji na mista drivej{ich instituci. F. Pracovi{te je vybaveno kvalitni nahravaci technikou — magnetofony a videokamerou. Sirovatky o potrebe systematicke dokumentace a nutnosti soustavnych sber u zejmena v mestskem prost r edi nevyznela naprazdno (Sirovatka 1992: 83). zdobeni hrbitovu apod. pokra~oval i v nasleduj i ci m desetilet i zasluhou Evy Davidove a Jaromira Gelnara. vyrazne interprety a osobnosti (Kosikova 2000). J. a take v ramci projektu Jarni obradni cyklus v tradici ~eskeho lidu (Frolcova. shroma`d’uje se fotograficky a jiny ikonograficky a listinny material. Vysledkem byla zvukova edice autentick e ho romsk e ho folkloru usedl y ch i ko~ovn y ch Rom u (Gelnar. Nove mu`ske sbory se vytvareji v mnoha vesnicich a mestech. Mi{kerik. Dale je toto tema sledovano v ramci ~innosti Muzea romske kultury v Brne vznikleho v 90. Videonahravky jsou pripraveny k zpracovani v elektronicke databazi. deti a mlade`e. pribyva slavnosti a kulturnich udalosti. Vedle toho byly porizovany videozaznamy pri dal{ich grantovych ukolech. E. kdy se sborovy zpev mu`e uplatnovat. zachycujici vyro~ni slavnosti a zabavy. Holubarova. Davidova 1974). vznikaji take `enske. stoleti a jeho vysledkem je hudebni CD-ROM (Davidova–[enkyrik 2002). ruzna tr`i{te. Po r izuje se zvukov a a audiovizu a ln i dokumentace. ktere organizovaly kulturni `ivot v obcich. s jeho` dokumentaci se zapo~alo v {edesat ych letech 20 . Hrabalova. Filmografie (Kosikova 1999) zpracovava filmy z padesatych a {edesatych let tykajici se zejmena lidovych tancu a oby~eju. vyjde v roce 2007 sbornik prispevku v ~esko-anglicke verzi. Bosna). stolet i . Byly dokumentovany slovem i obrazem rozhovory s pametniky a osobnostmi pusobicimi ve sfere etnologickeho badani a poluparizace lidove kultury (O. Mikyskova 2000). Z hlediska pou`ivanych metod se uplatnuje terenni (empiricky) vyzkum prostrednictvim rozhovoru a primeho pozorovani a dotaznikov y ch anket. Jelinkova. ktery k tomuto tematu probehl v rijnu 2006. Klimova. Mu`ske sbory prebiraji roli aktivistu kultury v obcich. Satke. mikula{ska obchuzka.) Vyzkum romskeho folkloru. Studenka). A. V. (Ze seminare. Jde o novou kvalitu — krome vlastni organizace ma tato ~innost stranku umeleckou a reprezenta~ni. ktere sledovaly `ivot a kulturu ~eske men{iny v zahrani~i (Viden.). V ramci grantoveho projektu Promeny lidove kultury v sou~asnosti — videodokumentace a pri dal{ich terennich vyzkumech byly porizeny videozaznamy v mestskem a venkovskem prostredi.

V sedmdesatych a osmdesatych letech v{ak bylo vydavani mo`ne jen s obti`emi. a to nejen uvolnenim mo`nosti edi~ne pracovat. historie b a d a n i . badatele v oboru etnologie ~i popularizace lidove kultury (Uhlikova 1995. Zbyly material v{ak ~ekal na sve vydani desetileti — ~eske pisne vydal Jaroslav Markl (Markl 1987). Pro minule obdobi malo pochopitelna nechut’ vedeni ustavu ke katalogizaci folkloru (Sirovatka 1992: 83) je dnes vystridana nad{enim pro rozli~ne elektronicke databaze. lokalni katalog pisnovych sberu a pozustalosti nekterych sberatelu a badatelu. Teprve po roce 1989 se situace zmenila. Pokud jde o hudebni folklor. reedice ). Rittersbergove sbirce v roce 1825. regionalni sbirky).126 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA souboru i vyznamne osobnosti. a je zamerena na publikovani nasledujicich materialu: prameny (edice historickych materialu. zvukove a audiovizualni edice (CD). pouze v men{ich nakladech prakticky zpracovane materialy pro soubory. ktera se intenzivne rozviji po roce 1989. ne{lo v{ak o vedecke nebo vedecko-popularni edice. Ve spolupraci s bratislavskym Ustavem etnologie SAV byla pripravena databaze pro v{echny typy dokumentu ulo`enych v dokumenta~ni sbi rce brne nske ho pracovi{t e ( Uhl i kova . Bylo zapo~ato s digitalizaci rukopisnych zaznamu. Tato ~innost byla podporovana. slovn i ky a encyklopedie. Vyrazne zmeny nastaly v edi~ni ~innosti. Vetterl–Jelinkova 1960). nevydavalo se temer nic. byly pripraveny pro tisk Olgou Hrabalovou (Vetterl 1994). Byla z~asti zverejnena. pr edstavuj i ci vysledky tzv. . Jinak se sbirky nevydavaly. moravske a slezske vy{ly ve zpracovani Karla Vetterla a` v roce 1994. Tyllner–Suchomelova 2005). Posledni prikladnou vedeckou edici byly Lidove pisne a tance z Vala{skokloboucka pripravene K. teoreticke studie ( p u vodn i . Vedle toho se prube`ne provadi zakladni evidence a katalogizace prirustku a doplnovani specialniho katalogu textovych variant pisni tradi~ni listkovou metodou. Sberatelska ~innost v oblasti folkloru nikdy neustala a vysledky tohoto sna`eni byly deponovany hlavne ve sbirkach pracovi{t’ AV ^R. kde pokra~ovaly i pr a ce katalogiza~n i . Vetterlem (Vetterl 1955. guberni alni sberatelske akce provedene v ramci rakouske monarchie. stoleti byla napriklad pripravena nejstar{i sbirka z roku 1819 . zvla{te lidove tance. a to pisne z ^ech v . Zajonc 2003). ktere sberatele shroma`dili v prubehu poslednich sto padesati let. V sedmdesatych letech 20. napr. nositele folkloru. V sou~asne dobe je zpracovavan material ulo`eny ve fotograficke sbirce a ve fonotece. ale take zejmena v souvislosti s mo`nosti psat noty pomoci po~ita~e. byt’ v omezen e m i r e. Navazalo se na linii z padesatych let minuleho stoleti s cilem publikovat co nejvet{i po~et pisni z ruznych oblasti Moravy a Slezska. bibliografie .

Pe~i obecnich uradu a dal{ich instituci vychazeji mistni ~i regionalni sborniky a monografie obci. Podarilo se realizovat dve souborna vydani vybranych folkloristickych stati jednoho z nejvyznamnej{ich ~eskych badatelu. a to fonograficke vale~ky. Sulkovec–Polom. stejne tak i lidove tance ze stejneho sberu (Stavelova 1996). kde je venovana zna~na pozornost rovne` folklornim projevum (Breclav. predev{im pro studenty ur~ene Folkloristicke studie (Sirovatka 2002) a z rukopisne pozustalosti byla pripravena publikace ^eska pohadka a povest v lidove tradici a detske literature (Sirovatka 1998). La{ska (Toncrova 2004). Kopie fonografickych nahravek vy{ly v roce 1998 (Nejstar{i 1998) a 2001 (Tyllner 2001). Byla to jeho — dnes u` rozebrana — doktorska diserta~ni prace Srovnavaci studie o ~eske lidove slovesnosti (Sirovatka 1996). ^ast pojednavajici o cele sfere slovesneho. stoleti sebrane ~eskym vlastenecky zalo`enym {lechticem Janem Jenikem z Bratric pripravil Jiri Traxler (Traxler 1999). lidova zpevnost (Toncrova 2005) a kultura deti (Pospi{ilova 2005) byly publikovany ve sborniku vydanem Etnologickym ustavem v edici Kultura — Spole~nost — Tradice (Tyllner–Uherek 2005). Brna (Toncrova 1995). stoleti pripojuji k teto skupine pramenu nejstar{i zvukove zaznamy hudebniho folkloru. Pote~. . Dale byla zpracovana a vydana dal{i ~ast ~eskeho materialu shroma`deneho v prubehu gubernialni sberatelske akce v roce 1819 a objevena teprve v devadesatych letech minuleho stoleti (Tyllner 1995). Po~ate~ni desetileti 20. O. V ^echach je jejich autorem Otakar Zich. Sirovatky. Dal{i historicke sbirky — ze zapadnich a severovychodnich ^ech (Kuba 1995. Byly vydany edice pisni z Dolniho Rakouska ([ramkova–Toncrova 1993). Hornacka (Toncrova–Uhlikova 2000). Shrnujici studie k tematum folklor a obrad (Frolcova 2005). Zlinsko a dal{i). ^apkova–Korizek 2002) vznikly v ramci priprav na Narodopisnou vystavu ~eskoslovanskou v Praze v roce 1895. Vsetinsko. Prvn i z planovanych tri svazku nejstar{i sbirky textu ~eskych pisni ze za~atku 19.JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE … 127 Vedle toho vznikla take rada regionalnich nebo lokalnich sbirek ve zpracovani sberatelu a editoru z mimoakademickych pracovi{t’ a instituci v ruznem zpracovani. Horacka (Toncrova 1999). hudebniho. Badatele z pra`skeho pracovi{te Etnologickeho ustavu pokra~uji ve zpracov a n i a publikov a n i dal{ i ch historick y ch materi a l u . jejich` vznik v letech 1919 –1911 je na Morave spojen se jmenem Leo{e Jana~ka a jeho spolupracovniku Franti{ky Kyselkove a Hynka Bima. tane~niho a detskeho folkloru je zarazena do svazku Lidova kultura na Morave nove rady Vlastivedy moravske (Jan~ar 2000).

K historii Etnologickeho ustavu AV ^R se vraci jubilejni almanach (Tyllner–Suchomelova 2005). Dvo r a ka ( Sochorov a 2004) . Thorove (1995). v ^echach V. Ot~ena{ek 1997). Folklorem se zabyvaji jednotlivi badatele na univerzitach v Praze a v Brne. Laudove (Bokova–Vejvoda 2001). 2005). Markla (Mi{urec 2002). Vondru{kova 2000). Z. J. prispeli sloven{ti kolegove a zazemi . tj. Za specifikum ~eske folkloristiky sedmdesatych. v Narodnim ustavu lidove kultury ve Stra`nici a na vysokych {kolach. 2005. v~etne folkloristiky. Sirovatky (Valka 1993). ktere vydava Na rodni ustav lidove kultury ve Stra`nici jako prilohu ~asopisu Narodopisna revue. 2004. K. Pavlicova 1997. Jelinkove (Pavlicova 1992. Satke 1997) a slibne rozvijeji folkloristicka studia a praci s texty mladi adepti oboru pusobici v Praze a v Brne (Bukovsky 2006. J. osmdesatych. Hrabalove (Hrabalova 1982. I nadale pracuji na svych tematech vedci v penzijnim veku (napriklad Bene{ 2006. se za~al pripravovat v roce 1971. Jde o vecny slovnik. pri~em` nektere prispevky se zabyvaji dokumentaci a tridenim hudebniho a slovesneho folkloru. Moravy a Slezska obsahujici folkloristicka hesla je ve stadiu dokon~ovani. Luffer 2006. redaktory byli Jiri Vyslou`il a Jiri Fuka~. Altman se dlouhodobe zabyva dejinami etnografickeho badani (Altman 2001. vesnickych skupin a osobnosti. O jeho po~atcich na Morave a ve Slezsku pojednavaji napr. K. v Plzni. Narodopisna encyklopedie ^ech.128 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA K historii badani se vyjadruji ruzni badatele. Pote. co byli nekteri ~e{ti autori na za~atku sedmdesatych let z oboru z politickych duvodu vyrazeni. ktere se zapojily do teto ~innosti a podilely se na narodopisnych festivalech a slavnostech (Uhlikova. Uhlikova 2005). v nem` je po~etne zastoupena folkloristika. Klimova 2005. Gelnara ( Toncrov a 1992) . v Pardubicich a v Liberci. V personalnich bibliografiich. Polivky (Ga{parikova 2006). folklornich souboru. Noskova 2000. Vydani se pres ur~ite nesnaze uskute~nilo na konci devadesatych let (Fuka~–Vyslou`il 1997). Ka{parova 2006. Slovnik ~eske hudebni kultury. Stav badani umo`nil pripravu encyklopedii a slovniku. prace O. 1995). 2006. Sborni k z konference ke st emu vyro~i zalo`eni Etnologickeho ustavu AV ^R (Pospi{ilova–Noskova 2006) obsahuje prispevky venovane historii ustavu a dejinam oboru. A. ale i devadesatych let je treba pokladat uzkou spolupraci s folkloristikou slovenskou. Na p r elomu mil e nia prob i haj i folkloristick a studia a v y zkum predev{im v ramci akademie ved v Praze a v Brne. H. jsou obsa`eny celo`ivotni pracovni vysledky ~eskych folkloristu J. Satka (Pospi{ilova 2005) O. J. Dal{i dve slovnikove prace se tykaji sfery folklorismu. z~asti je dostupna jeho nova elektronicka verze. A. Jecha (Ga{parikova 1996). 1983.

Regionalismus. ^esky lid 79: 75–77. ale orientuji se — jako sou~ast evropske etnologie — i na nova aktualni temata. vy~epech a putykach v moravske metropoli. spole~n y ch projekt u a neust a l y ch konzultac i p r i vymennych studijnich pobytech v Bratislave a Brne. V. Nesetrv a vaj i jenom u archivniho studia a historicke metody. Brno. (ed. Brno. Centrum pro studium demokracie a kultury: 236–249. Vzajemna informovanost a komunikace je podporena take ~lenstvim ve vedeckych a redak~nich radach na ~eske i slovenske strane. Rousinov–Brno: 29 –38. jeji` sou~asti je i regionalni lidova kultura a folklor. ^esky lid 88: 369–376. Altman K. Praha. Hanu{. 2004: Hostinsky — Priklad Jaroslava Stopky. 1992: I.. Vybor pro sou~asneho ~tenare. Odeon. 2001: Opomijene dilo s narodopisnou tematikou Moravy a Slezska (K etnologickym kapitolam moravsko-slezskeho svazku dila Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild). jejich` organizovani se ochotne ujali. J. Sloven{ti otevreli ~eskym folkloristum nejen publika~ni mo`nosti.) Vyberova bibliografie. jen` je prizna~ny pro tradi~ni lidovou kulturu i pro identifika~ni tendence obci a regionu v sou~asnosti. 1990: ^eska lidova slovesnost.–Tyllner L. kavarnach a hotelech. 1994: Oral history im Bereich Sudmahren-Niederosterreich. ale umo`novali jim u~astnit se v{ech konferenci a seminaru. ale take o hospodach. Altman K. (Do roku 1918. In: Frolcova. 2003: Zlata doba {tamgastu pra`skych hospod. 2005: Podil narodopisu na rozvoji ~eske narodni spole~nosti na Morave. ale zejmena v jeji `ivotnosti a v jejich novych formach. Symposium April. Brno. Altman K. Bene{ B.. In: Fasora L. In : Grenzloses O sterreich. Host. J. Etnologicky ustav AV ^R. 1993: Kr~emne Brno. . a to ve forme poradani spole~nych akci (Krekovi~ova–Posp i {ilov a 2006) .JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE … 129 Narodopisneho ustavu SAV k tomu. Bene{ B. Na{e sou~asna folkloristicka badani vychazeji z dobrych a kvalitnich z a klad u polo`en y ch p r edchoz i mi generacemi badatel u . Literatura Altman K. folkloristicky seminar v Praze. ktera prina{i neustaly vyvoj kultury. Altman K. Vysledkem spoluprace je rovne` vydavani bulletinu Slavisticka folkloristika (pri Mezinarodni komisi slovanskeho folkloru) od roku 1989.): Franti{ek Su{il (1804–1868). Tato spoluprace i nadale pokra~uje. stoleti Brno. Malir. Doplnek. 2004: Franti{ek Su{il a ~esky narodopis na Morave. Oblast vyzkumu lidove kultury nevidi badatele jen v klasickem modelu tradice. nabyva na dule`itosti a stavi se do opozice proti globaliza~nim trendum sou~asneho sveta. Altman K. Odkaz a inspirace. Bene{ B. (ed): ^lovek na Morave 19. O hostincich. `e ~eska folkloristika nezanikla a mohla se dale rozvijet. Ein Beitrag zur Rolle der Volkskultur in den Euroregionen . Etnologicky ustav AV ^R. Wien: 35–39.

1975: Tradi~ni pisen v `ivote sou~asne vesnice. Odeon. Dvorak.–Pajer J. Brno. Stra`nice. 1975: O lidovem humornem podani na Morave. 2005: Folklor a obrad v kalendarnim cyklu. Hrabalova O. Supraphon. Vy{ehrad. (ed. Brno.. Antologie autentickeho cikanskeho pisnoveho folkloru. 1983: Pruvodce pisnovymi rukopisnymi sbirkami Ustavu pro etnografii a folkloristiku ^SAV. Praha. II. Narodne osvobozenecky boj volynskych a jugoslavskych ^echu. Hrabalov a O. Praha. 1990: Prima{ Slavek Volavy. (ed. Muzejni a vlastivedna spole~nost v Brne. 1976: O jednom typu lidovych humornych vypraveni.folkloristick e ho b a d a n i na Morav e . 2001: Hannah Laudova. C. Krajske kulturni stredisko. (ed. 2001: Velikonoce v ~eske lidove kulture. s. Dvorak. Praha. 1975: Folklorni hudba ve svych funk~nich posunech a promenach. Blok: 208–213. textove nezmenene vyd. Fuka~ J. 2001 Prag. Frolcova V.– Krej~i M. Frolcova V. Holy D. 2.–Davidova E. 2000: Jida{ v povedomi a velikono~ni tradici deti. 1984 (ed.–Vejvoda Z. (ed. Ustav lidoveho umeni. Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. Stra`nice. . Praha: 75–114.–Uherek Z.–Petranova L. 2002: Gil’a — Dila — Gil’ora.) 1967: Lidove povidky ze Slovacka. 1977: Valka v lidovem podani. C. Muzeum romske kultury o.130 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Bokova K. Frolec V. Ustav lidove kultury.): Sou~asna vesnice. Praha. Havlikova.–Krej~i M. Holy D. Ustav lidove kultury. Stra`nice. In: Frolec V. Brno. Pisne ola{skych a usedlych Romu. ^esky lid 87: 13–54. Holubova M. Praha. Argo.–Tome{ J. (ed.–Mikyskova M. Davidova E. Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. Supraphon. I. Ministerstvo kultury ^R. p. Gelnar J. In: Tyllner L. Etnologicky ustav AV ^R. Soubor stat i z etnologie. Bukovsky A. Supraphon. The Brian Guinness Charitable Trust. Etnologicky ustav AV ^R. K.): @ivotni prostredi a tradice. Holy D. Frolcova V. Praha.–Frolec V. Brno.): @ivotni prostredi a tradice. Praha.–Holy D. 1976: Nejstar{i ~eske pohadky.–[tedron M.) 1997: Slovnik ~eske hudebni kultury.) 2002: ^eska etnologie 2000. In: Frolec V. 8. 1996: Jaromir Jech (1918–1992). Brno. 1982: K d e jin a m hudebn e . Blok: 134–138. Gelnar J. Praha. (ed. In: Frolec V. ^esky lid 62: 20–32.–Tome{ J. (ed. 2006: Nekolik poznamek k budoucnosti sbirky Hynka Bima a Franti{ky Kyselkove. Praha.–Vyslou`il J. ^asopis Matice moravske 95: 114–127. Heroldova I. In: Sou~asny folklorismus a prezentace folkloru. Ustav pro etnografii a folkloristiku ^SAV. Prameny z Moravy 1997–1999. 1978: K vyzkumu pisnoveho repertoaru a hudebniho vkusu sociologickymi a etnomuzikologickymi metodami. Odeon. 1974: Romane gil’a. Frolcova V. Ga{parikova V.–Woitsch J. K. Narodopisne aktuality 19: 169–178. 1984: Mudroslovi prima{e Jo`ky Kubika. Havlikova. Odeon. folkloristiky a sociokulturni antropologie.): Pohadky a povesti na{eho lidu z narodopisn ych sberu akademickeho spolku Slavia.–Tesar S. 15.–[enkyrik T. Brno. Narodni ustav lidove kultury: 86–91. Blok: 218–220. pracovi{te v Brne.): Kultura – spole~nost – tradice I. Stra`nice.

JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE …

131

Hrabalova O. 1995: Vznik a po~atky moravskeho pracovniho vyboru pro lidovou pisen. In: 1905–1995. Od Pracovniho vyboru pro ~eskou narodni pisen na Morave a ve Slezsku k Ustavu pro etnografii a folkloristiku. Brno, UEF AV ^R: 8–23. Jan~ar J. a kol. 2000: Lidova kultura na Morave. Vlastiveda moravska. Zeme a lid. Nova rada, svazek 10. Stra`nice, Brno, Ustav lidove kultury, Muzejni a vlastivedna spole~nost v Brne. Jech J. (ed.) 1958: J. [. Kubin: Kladske povidky. Lidove umeni slovesne, rada A, sv. 9. Folkloristicke dilo J. [. Kubina, sv. 1. Praha, Odeon. Jech, J. 1959 (ed.): Lidova vypraveni z Kladska. Praha, Statni nakladatelstvi krasne literatury, hudby a umeni. Jech J. (ed.) 1964: J. [. Kubin: Lidove povidky z Podkrkono{i. I. — Podhori zapadni: Lidove umeni slovesne, rada A, sv. 16. Folkloristicke dilo J. [. Kubina, sv. 2. Praha, Odeon. Jech J. 1971 (ed.): J. [. Kubin: Lidove povidky z Podkrkono{i. II. — Ukraji vychodni: Lidove umeni slovesne, rada A, sv. 20. Folkloristicke dilo J. [. Kubina, sv. 3. Praha, Odeon. Jech J. 19611, 19842: Tschechische Volksmarchen. Berlin, Rutten und Loening1, Akademie Verlag2 Jech J. 1992: ^eska slovesna folkloristika v mezinarodnim kontextu. ^esky lid 79: 79–82. Kadáubiec K. D. 1973: Gawedziarz Cieszynski Jozef Jezowicz. Ostrava, Profil. Ka{parova K. (ed.) 2006: Zdenek Ka{par: Zahraj ne, hude~ku. Vala{ske tance z r u k o p i s n y c h s b e r u Z d e n k a K a { p a r a . V se t i n , O b ~ a n s k e s d r u ` e n i Jasenka–Vsetin, Ministerstvo kultury ^R ad. Kordiovsky E.–Klanicova E. (ed.) 2001: Mesto Breclav. Brno, Muzejni a vlastivedna spole~nost. Kosikova J. 1999: Lidove tance a detske hry ve filmotece Etnologickeho ustavu AV ^R. Brno, Etnologicky ustav AV ^R. Kosikova J. 2000: Videodokumentace na brnenskem pracovi{ti Etnologickeho ustavu AV ^R. ^esky lid 87: 249–261. Kosikova J.–Toncrova M. 1998: „@ivot je slu`ba a laska“. In: Hlo{kova H.–Le{~ak M. (ed.): @ena z pohl’adu etnologie. Bratislava, Katedra etnologie Filozofickej fakulty UK, Slovenska narodopisna spolo~nost’ pri SAV, Prebudena piesen — zdru`enie: 69–75. Kramarik J. (ed.) 1956: Chodske pohadky a povesti. Praha, Statni nakladatelstvvi krasne literatury, hudby a umeni. Krekovi~ova, E. –Pospi{ilova, J. (ed.) 2006: Od folklorneho textu ku kontextu. Venovane pamiatke PhDr. Marii Kosovej, CSc. Etnologicke {tudie 15. Bratislava, Ustav etnologie SAV. Luffer J. 2006: Typologicka klasifikace lidovych pohadek a povesti v mezinarodnim kontextu. ^esky lid 93: 287–302. Lu`ik R. (ed.) 1955: K. J. Erben: ^eske narodni pohadky. Lidove umeni slovesne, rada A, sv. 2. Praha, Statni nakladatelstvi krasne literatury. Lu`ik R. (ed.) 1976: J. [. Baar: Chodske pisne a pohadky. Lidove umeni slovesne, rada A, sv. 24. Praha, Odeon. Markl J. 1987: Nejstar{i sbirky ~eskych lidovych pisni. Praha, Supraphon.

132

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

Mi{urec Z. 2002: Jaroslav Markl. Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. 16. Stra`nice, Ustav lidove kultury . Nejstar{i zvukove zaznamy moravskeho a slovenskeho lidoveho zpevu (z folkloristicke ~innosti Leo{e Jana~ka a jeho spolupracovniku). The Oldest Recordings of Moravian and Slovak Folk Singing (on folkloristic activities of Leo{ Jana~ek and his collaborators). CD-ROM. 1998, Brno, Gnosis. Nekuda V. (ed.) 1995: Zlinsko. Brno–Zlin, Muzejni a vlastivedna spole~nost v Brne, Muzeum jihovychodni Moravy ve Zline. Nekuda V. (ed.) 2002: Okres Vsetin. Ro`novsko–Vala{skomeziri~sko– Vsetinsko. Vala{ske Meziri~i–Brno–Vsetin, Hvezdarna Vala{ske Meziri~i, Muzejni a vlastivedna spole~nost v Brne, Okresni urad Vsetin. Noskova J. 2000: Narativni metody v sou~asne etnologii. Narodopisna revue 10: 27–29. Noskova J. 2005: Brnensky disent a jeho pohled na „velke“ dejiny. In: Male dejiny vel’kych udalosti I. Etnologicke {tudie 13. Bratislava, Etnologicky ustav SAV: 227–241. Ot~ena{ek J. 1997: Anekdoty parodujici cizi jazyky. ^esky lid 84: 235–238. Pajer J. 1986: Marie Prochazkova /1886–1986/. Zpeva~ka ze Stra`nice. Praha, Ustav pro kulturne vychovnou ~innost. Pavlicova M. 1992: Zdenka Jelinkova. Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. 3. Stra`nice, Ustav lidove kultury (za spoluprace O. Sirovatky a A. Schauerove). Pavlicova M.–Uhlikova L. 1997 (ed.): Od folkloru k folklorismu. Slovnik folklorniho hnuti na Morave a ve Slezsku. Stra`nice, Ustav lidove kultury . Pospi{il J.–Lohvinova V. 1997: ^eske pisne z ukrajinske Volyne. Praha, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R. Pospi{ilova J. 1999 (ed.): Sulkovec — Polom. Z minulosti horackych vesnic na moravsko-~eskem pomezi. Brno, Etnologicky ustav AV ^R. Pospi{ilova J. 2000: @iva jmena jako sou~ast mistni tradice a identity. In: Profantova Z. 2000 (ed.): Na prahu milenia. Folklor a folkloristika na Slovensku. Bratislava, Arm 333: 140–146. Pospi{ilova J. 2000: ^e{ky v Bosne. Autobiograficka vypraveni o man`elstvi na pozadi valky. In: Hruby K.–Brou~ek S. (ed.): ^e{i za hranicemi na prelomu 20. a 21. stolet i . Sympozium o ~esk e m vyst e hovalectv i , exulantstv i a vztaz i ch zahrani~nich ^echu k domovu 29.–30. ~ervna 1998. Praha: 81–88. Pospi{ilova J. 2001: Bilder der Kindheit in Erinnerungen. Lebensgeschichten der Wiener Tschechen. In: Roth K. (ed.): Nachbarschaft. Interkulturelle Beziehungen zwischen Deutschen, Polen und Tschechen. M u nchener Beitr a ge zur Interkulturellen Kommunikation. Band 11. Munster a d., Waxmann: 117–131. Pospi{ilova J.–Bo~kova H. 2003: Bulgarische Gartner in Brunn: Ein Blick von innen und von auŸen. In : Roth K. ( ed. ): Vom Wandergesellen zum ' Green Card'-Spezialisten. Interkulturelle Aspekte der Arbeitsmigration im ostlichen Mitteleuropa. Munchener Beitrage zur Interkulturellen Kommunikation. Band 14. Munster a d., Waxmann: 83–105. Pospi{ilova J. 2003: Mundliche Uberlieferung in der Kinderwelt heute. In: Profantova Z. (ed.): Traditional Culture as a Part of Cultural Heritage of Europe. The Presence and Perspektive of Folklore and Folkloristics. Etnologicke {tudie 8. Bratislava, Etnologicky ustav: 119–125.

JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE …

133

Pospi{ilova J. (ed.) 2003: Raj~e na uteku. Kapitoly o kulture a folkloru dne{nich deti a mlade`e s ukazkami. Brno, Doplnek. Pospi{ilova J. 2005: Kultura deti. In: Tyllner L.–Uherek Z. (ed.): Kultura–spole~nost–tradice I. Soubor stati z etnologie, folkloristiky a sociokulturn i antropologie. Praha, Etnologicky ustav AV ^R: 145–182. Pospi{ilova J. 2005 (ed.): Antonin Satke. Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. 19 . Str a `nice, N a rodn i u stav lidov e kultury ( Ve spolupr a ci s Andreou Zoba~ovou). Pospi{ilova J. 2006: Vyprave~ Jan Lysak a jeho pohadky. In: Od folklorneho textu ku kontextu. Venovane pamiatke PhDr. Marii Kosovej, CSc. E. Krekovi~ova — J. Pospi{ilova (ed). Etnologicke {tudie 15. Bratislava, Ustav etnologie SAV: 202–214 . Pospi{ilova J.–Noskova J. (eds.) 2006: Od lidove pisne k evropske etnologii. 100 let Etnologickeho ustavu AV ^R. Sbornik ze stejnojmenne konference konane 5. — 7. rijna 2005 v Brne. Brno, Etnologicky ustav AV ^R. Prochazkova J. 2006: Jana~kovy zaznamy hudebniho a tane~niho folkloru. I. Komentare. Brno, Etnologicky ustav AV ^R, Doplnek. Satke A. 1958: Hlu~insky pohadkar Josef Smolka. Ostrava, Krajske nakladatelstvi 1958. Sirovatka, O. 1959 (ed.): Pohadky z Moravy. Praha, Statni nakladatelstvi krasne literatury, hudby a umeni. Sirovatka O. (ed.) 1963: B. M. Kulda: Pohadky a povesti z Ro`novska: Lidove umeni slovesne, rada A, sv. 14. Klasicke sbirky ~eskeho folkloru, sv. 2. Praha, Odeon. Sirovatka O. 1969: Tschechische Volksmarchen. Dusseldorf-Koln, Eugen Diederichs Verlag. Sirovatka O. 1978: K vyznamu folkloru na dne{ni vesnici. (Problemy a cile.) In: Frolec V. (ed.): Sou~asna vesnice. Brno, Blok: 70–72. Sirovatka O.–[ramkova M. 1983: Moravske narodni pohadky a povesti. Ze sbirek J. S. Men{ika, J. Pleska~e, K. Orla, J. Soukopa a V. [vedy. Lidove umeni slovesne, rada A, sv. 27. Klasicke sbirky ~eskeho folkloru, sv. 4. Praha, Odeon. Sirovatka O. 1988: @anry a funkce sou~asneho ~eskeho folkloru. In: ^eskoslovensky komitet slavistu (ed.): ^eskoslovenska slavistika 1988. Literatura, folklor. Praha, Academia: 233–243. Sirovatka O. 1990: Skupina, lid a narod v koncepci folkloru. Slovensky narodopis 38: 13–18 . P r eti{t e no In : Sirov a tka O. 2002: Folkloristick e studie . Brno, Etnologicky ustav AV ^R: 15–23. Sirov a tka O. 1992: Folklorismus v kulturn i m `ivot e spole~nosti. N a rodopisn a revue:13–19. Sirovatka O. 1992: Hledani cest ~eske slovesne folkloristiky. ^esky lid 79: 82–84. Preti{teno In: Sirovatka O. 2002: Folkloristicke studie. Brno, Etnologicky ustav AV ^R: 190 –195. Sirovatka O. a kol. 1993: Mesto pod [pilberkem. O lidove kulture, tradicich a `ivote lidi v Brne a okoli. Brno, Doplnek. Sirovatka O. 1996: Srovnavaci studie o ~eske lidove slovesnosti. Brno, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R. Sirovatka O. 1998: ^eska pohadka a povest v lidove tradici a detske literature. Brno, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R.

134

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

Sirovatka O. 2002: Folkloristicke studie. Brno, Etnologicky ustav AV ^R. Sochorova L. 2004: Karel Dvorak (1913–1989). Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. 18. Stra`nice, Narodni ustav lidove kultury. Stavelova D. 1996: Lidove tance v gubernialnim sberu z roku 1819. (Prispevek k historick e typologii ~esk e lidov e tane~n i kultury. ) Praha, Informa~n i a poradenske stredisko pro mistni kulturni utvar ARTAMA. [eplakova V. 1984: Folklorni povedomi a vkus sou~asnych generaci. Na prikladu vybranych lokalit Jihomoravskeho kraje. Slovensky narodopis 32: 479–504. [r a mkov a M. 1975: Vzpom i nky a vypr a v e n i o okupaci, odboji a osvobozen i . Narodopisne aktuality 12: 1–22. [ramkova M.–Toncrova M. (ed.) 1993: Ty ran{purske zvony zvona/Die Glocken von Rabensburg lauten. Slovanske lidove pisne z Ran{purku, Cahnova a okoli. Slawische Volkslieder aus Rabensburg, Hohenau und Umgebung. Brno, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R, Obecni rada obce Rabensburg. [ramkova M. 1970: Katalog ~eskych lidovych balad. IV. Rodinna tematika. Praha, Ustav pro etnografii a folkloristiku ^SAV. [ramkova M.–Sirovatka O. 1977: Anekdota a jeji vyprave~ (humorista Hubert Malcharek). Narodopisne aktuality 14: 99–106. [ramkova M.–Sirovatka O. 1990: Katalog ~eskych lidovych balad. I. Demonologicke namety. II. Legendarni namety. Katalog der tschechischen Volksballaden. I. Damonologische Themen. II. Legendare Themen. Brno, Ustav slavistiky ^SAV. Thorova V. (ed.) 1995: Kuba L.: Lidove pisne z Chodska. Praha, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R, Ministerstvo kultury ^R. Thorova V. 1995: Vznik a ~innost pracovniho vyboru pro lidovou pisen v ^echach. In: 1905–1995. Od Pracovniho vyboru pro ~eskou narodni pisen na Morave a ve Slezsku k Ustavu pro etnografii a folkloristiku. Brno, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R: 69–72. Thorova V. (ed.) 2002: ^apkova B.–Korizek K.: Lidove pisne z Upicka. Praha, Etnologicky ustav AV ^R. Toncrova M. 1981: Zpeva~ka Franti{ka Petru a jeji repertoar. Narodopisne aktuality 18, 3: 207–214. Toncrova M. 1992: Jaromir Gelnar (1931–1990). Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. 4. Stra`nice , Ustav lidove kultury. Toncrova M. (ed.) 1993: @ivy odkaz Karla Vetterla (1898–1979). Brno, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R . Toncrova M. (ed.) 1995: Zpevnik lidovych pisni z Brna. Brno, Doplnek. Toncrova M. 1999: Obraz Cikana ve folklornich projevech. Bulletin Muzea romske kultury 8: 21–28. Toncrova M. (ed.) 1999: Lidove pisne z moravskeho Horacka. Brno, Etnologicky ustav AV ^R. Toncrova M.–Uhlikova L. 2000 (ed.): Zeman M.: Hornacke pisne. Brno, Etnologicky ustav AV ^R. Toncrova M.–Uhlikova L. 2000: Svuj je svuj, cizi je cizi. Lidova r~eni, porekadla a prislovi ve svetle etnickych stereotypu. ^esky lid 87: 97–106. Toncrova M. (ed.) 2004: Franti{ek Lysek: Pisne z La{ska. Brno, Etnologicky ustav AV ^R a Ministerstvo kultury ^R (ve spolupraci s L. Uhlikovou).

JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE …

135

Toncrova M. 2005: Lidova pisen a sou~asna zpevnost. In: Tyllner L.–Uherek Z. (eds.): Kultura – spole~nost – tradice I. Soubor stat i z etnologie, folkloristiky a sociokulturni antropologie. Praha, Etnologicky ustav AV ^R: 145–182. Toncrova M. 2006: Reflexe Cikana v lidovych pisnich ~eskych zemi. ^esky lid 93: 225–242. Traxler J. (ed.): 1999: Pisne kratke Jana Jenika rytire z Bratric. I. Dil. Praha, Etnologicky ustav AV ^R. Trojan J. 1980: Moravska lidova pisen. Melodika. Harmonika. O harmonicke strukture lidove pisne jako rezultatu melodicke slo`ky. Praha, Supraphon. Tyllner L. (ed.) 1995 : Kunz T. A.: Bohmische Nationalgesange und Tanze. ^eske narodni zpevy a tance: Praha, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R. Tyllner L. 1995: Spole~enske a {kolni zpevniky a jejich vliv na zpevni repertoar ~eske spole~nosti. In: Feglova V. (ed.): Tradi~na l’udova kultura a vychova v Europe. Nitra, Katedra folkloristiky a regionalistiky, FHV, V[Pg: 15–21. Tyllner L. (ed.) 2001: Dudy a dudacka muzika. Nejstar{i zvukove zaznamy lidove hudby v ^echach I. CD-ROM. Praha, Etnologicky ustav AV ^R. Tyllner L. 2001: Hudba na ulici mesta. Lide mesta 6. Revue pro etnologii, antropologii a etologii komunikace: 40–55. Tyllner, L.–Suchomelova, M. 2005: Etnologicky ustav Akademie ved ^eske republiky 1995–2005. Praha, Etnologicky ustav AV ^R. Tyllner L.–Uherek Z. 2005: Kultura–spole~nost–tradice I. Soubor stati z etnologie, folkloristiky a sociokulturni antropologie. Praha, Etnologicky ustav AV ^R. Uherek Z.–Lozoviuk P.–Toncrova M. 2000: Bosnia, Bosnian Czech, and migratory Bridges. Praha, Institute of Ethnology of the Academy Sciences of the Czech Republic. Uherek Z. 2000: ^e{i v Bosne a Hercegovine. Uvod do problematiky s vyberovou bilbliografii. Praha, Etnologicky ustav AV ^R. Uhlikova L.–Zajonc J. 2003: Univerzalna karta — dve podoby jedne databaze. In: Blahu{ek J. (ed.): Neni~te archivy! Sou~asne metody dokumentace lidove kultury a digitalizace ziskaneho materialu ~i udaju o nem. Stra`nice, Ustav lidove kultury: 39–51. Valka M. 1993: Oldrich Sirovatka (1925–1992). Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. 5. Stra`nice, Ustav lidove kultury. Vetterl K. 1955: Lidove pisne a tance z Vala{skokloboucka. I. Praha, Nakladatelstvi ^eskoslovenske akademie ved. Vetterl K.–Jelinkova Z. 1960: Lidove pisne a tance z Vala{skokloboucka. II. Praha, Nakladatelstvi ^eskoslovenske akademie ved. Vetterl K.–Sirovatka O. (ed.) 1975: Lidove pisne z Podlu`i. Pisne Jana Ture~ka v zapisech Franti{ky Kyselkove. Breclav, Okresni kulturni stredisko. Vetterl K. 1978: Stari lidovych napevu a formy jejich pre`ivani. Hudebni veda 15, 2: 123–152 Vetterl K.–Hrabalova O. 1994: Gubernialni sbirka pisni a instrumentalni hudby z Moravy a Slezska z roku 1819. Stra`nice, Ustav lidove kultury. Vondru{kova A. 2000: Od folkloru k folklorismu. Slovnik folklorniho hnuti v ^echach. Stra`nice, Ustav lidove kultury. Vyslou`il J. 1955: L. Jana~ek: O lidove pisni a lidove hudbe. Dokumenty a studie. Praha, Statni nakladatelstvi krasne literatury, hudby a umeni.

136

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

Zoba~ova A. (ed.) 2004: Po~ita~ove zpracovani osobniho fondu a knihovny prof. Oldricha Sirovatky, DrSc. CD-ROM. Referat byl pripraven v ramci vyzkumneho zameru Etnologickeho ustavu AV ^R AVOZ 90580513

Jana Pospi{ilova — Marta Toncrova (Brno)

Current conditions and trends in Czech folklore studies
Summary In our article we offer an overview of the main findings in various areas of folk culture studies in the Czech Republic from the late 20th century to today. Research focuses on study and analysis of folklore literature, song, children’s folk culture, and the environment in which these manifestations of folklore survive. The concept for our report is based on the main research focus of the Brno academic department, based on the theoretical structure formulated by leading Czech folklore scholars Karel Vetterl (1898–1979) and Oldrich Sirovatka (1925–1992). After the Second World War, folklore studies gradually became established in the Czech (Czechoslovak) academic environment as an independent discipline, the research approaches of which differ from the methods of the literary and music sciences. Institutionally, folk culture research found support in 1953 with the establishment of the independent departments of the Institute of Ethnology and Folklore in Prague and Brno, part of the newly-created the Czechoslovak Academy of Sciences; in Slovakia it was the National Heritage Department of the Slovak Academy of Sciences. The area of Czech folklore studies has experienced two basic periods — a period of growth, and a period of decline. The 1950s and 1960s were years of steady growth, while the 1970s and 1980s saw a period of decline in research on folk culture. At the turn of the millennium, research on folk culture is being carried out mainly within the context of the Academy of Sciences and the universities. There is focus on specific topics: genres of folklore, monograph studies of important figures, cultural activities of children, folklore in traditional and new festivals, current ethno-cultural tradition, collective and historical memory, ethnic stereotypes in folk song lyrics, Czech minorities abroad — Czechs in Vienna, Bosnia, and the Ukraine. Research on current conditions has taken place in various regions, in individual villages and newly-settled border areas. Since the 1980s research has been done in urban as well as rural environments with traditional populations. Interethnic relations have been studied in Brno, on the Czech-Polish and Moravia-Silesia border, and relations between Lower Austria and South Moravia. Some issues were studied within the framework of the general research direction; others were focused on folklore only; other research was done on specific age groups, especially schoolchildren.

JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE …

137

Methodology used includes field (empirical) research through interviews, direct observation, and survey questionnaires. Sound and audio documentation is taken, and photographic and other iconographic and printed material is collected. Basic inventory and sorting of items is done as they are acquired; a special catalogue of song lyrics variations is carried on by the traditional paper method. With the help of an electronic database, the entire collection of the Brno institute will be gradually processed : the photographic collection, the local catalogue of song collections, and the papers of some of the collectors and researchers have already been entered and sorted. The digitalization of manuscript records has also begun. Publishing activities, which have increased significantly since 1989 , are focused on publication of the following materials: sources (editions of historic materials, regional collections) theoretic studies (originals, reprintings) history of research, bibliography dictionaries and encyclopedias audio and audiovisual editions (CD).

ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU

ISBN 978-86-7179-057-4, (2008), p. (139–153) UDK 398(437.6)œ199/200Œ 398:303(437.6)

Zuzana Profantova (Bratislava)

FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU. RECENTNE VYSLEDKY Z PRELOMU TISICRO^IA
Tak ako folkl o r - je dynamick y m vyv i jaj u cim sa syst e mom, tak aj folkloristika, ktora sa nim vedecky zaobera , sa vyvija a meni, a ma taktie` dynamicky charakter. Folkloristika na Slovensku od roku 1989 realizovala svoj vyskumny program vo viacerych liniach paralelne: a) dejiny folkloristiky, b) vyskum `anrov-tradi~ne aj nove `anre /archivy, pramene, katalogy, monografie, ad. / , c ) teoretick e a metodologick e probl e my a vybran e aktu a lne probl e my s u ~asnosti ( folklorizmus, etnoidentifik a cia, stereotypy, kolekt i vna pam a t’, komunikacia, oralna historia, ad’.), d) slavisticka folkloristika. Slovenska folkloristika na prelome milenia, u` bilancovala v roku 2000 . Na tomto mieste si trufam kon{tatovat’, `e cele napredovanie a vyvoj akademickej folkloristiky stoji a pada na iniciative, kreativite a invencii jednotlivych vedcov. A to sa potvrdilo aj po roku 1989. Kon{titutivny princip v na{ej discipline funguje. U` vieme, `e popularita folkloru ma kolisavy priebeh, a silna globalizacia, kulturne niveliza~n e tlaky sp o sobuj u zmeny v akcept a cii folkl o ru najm a u mladej a najmlad{ej generacie, preto vidim rezervy najma v pedagogickej, vychovnej a popularno-vedeckej aktivite slovenskych folkloristov a etnologov. Je neustale potrebne aj zvy{ovat’ imid` slovenskej vedeckej folkloristiky, a to najma v mediach a popularno-vedeckymi ediciami. Preto`e l’udove a narodne tradicie jednotlivych slovanskych narodov su su~ast’ou europskeho aj svetoveho dedi~stva. A Slovensko, slovenska veda a slovenska folkloristika ponuka o tom svedectvo. Kl’u~ove slova: Teoria vedy a discipliny, dejiny folkloristiky, vyskum `anrov, teoreticke a metodologicke problemy folkloristiky

G. Holton rozli{uje menzi vedou „verejnou“ a „sukromnou“. Verejna veda je v podstate in{titucionalizovanou, a „sukromna veda“ je poznanim v tej istej podobe, ako je vnimane, interpretovane a rozvijane jednotlivym vedcom. Nova my{lienka, ktora sa objavuje vo sfere sukromnej vedy, musi byt’ prijata vedeckou obcou, musi byt’ vo~i nej dosiahnuty ur~ity konsenzus, aby bola za~lenena do vedy, aby sa stala su~at’ou verejnej vedy. Nove my{lienky takto prechadzaju sitom kognitivnej i{titucionalizacie, ktora je prostriedkom legitimizacie novych poznatkov a garantom zachovania konzistentneho systemu verejnej vedy. To, ~o

140

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

Holton nazyva „verejnou“ a „sukromnou“ vedou, pomenoval J. Feber „socialitou vedy“ a to vonkaj{ou a vnutornou. ^o je teda neod{kriepitel’ne, domnievam sa, je socialna podmienenost’ vedy v zmysle kontextovom. Taktie` in{titucia vedy je nielen ur~itou formou organizacie, ktora reguluje vedecku ~innost’ a sposob vedeckeho myslenia, nie je iba normat i vnym syst e mom v zmysle mravn y ch, pr a vnych a in y ch soci a lne zavaznych normativov konania a interpersonalnych vzt’ahov. In{titucia vedy reprezentuje tie` hodnotovy system, pri~om za najvy{{iu hodnotu je pova`ovane dosianutie vedeckej pravdy. Pri hodnoteni milnulych obdobi vedy na Slovensku, dospeli vedci k pomerne zhodnym kon{tataciam o kvalite spolo~enskovedneho myslenia na Slovensku, ktore bolo charakterizovane-eklekticizmom, averziou k teorii kombinovanou so sklonmi nahradzovat’ teoriu ideologiami, „uvedomelym provencionalizmom“ kombinovanym s nekritickym preberanim modnych ide i , zni `enou sebakritickost’ou vo~i „svojim“( Profantova 2003:83). Toto v{etko plati aj pre etnologiu a folkloristiku socialistickeho obdobia, a `ial’ niektore z tychto znakov pretrvali do su~asnosti. K zasadnemu politickemu a aj spolo~enskemu zlomu do{lo v byvalej ^SSR, v novembri 1989. Nastali predov{etkym politicke zmeny, ale tie` zmeny ku ktorym do{lo v in{titucionalnych, organiza~nych, profesionalnych a aj tematickych {trukturach vyzkumneho systemu v transforma~nom procese, ktory nastupil v slovenskej vede po roku 1989. Tieto zmeny je potrebne zkumat’ predov{etkym ako odpoved’ na podnety a naroky, prichadzajuce smerom od socialnej dynamiky spolo~nosti, vo vazbach na meniace sa postavenie a funkcie vedy a vyzkumu. Vedecka a vyzkumna komunita, ktora produkuje vedomosti a poznanie v odpovediach na nove socialne situacie, a adaptuje sa na ich po`iadavky, hraje sprostredkujucu ulohu medzi externymi narokmi {ir{ieho socialneho a kulturneho kontextu a internym vedeckym a vyzkumnym procesom. Preto, porozumiet’ transformacii vedy a vyzkumu predpoklada, predov{etkym porozumiet’ a pochopit’ zmeny, ku ktorym dochadza vo vedeckej a vyzkumnej komunite: v hodnotovych orientaciach jej ~lenov, socialnych a kognitivnych normach ich tvorivej ~innosti, vo formach vedeckeho styku, v {trukture a dynamike celeho procesu produkcie noveho poznania. V transformacii vyzkumneho systemu nejde v `iadnom pripade o jeho pasivnu adaptaciu k meniacim sa spolo~enskym podmienkam, ale o vytv a ranie z a kladov v y zkumn e ho syst e mu, ktor y bude zodpovedat’ po`iadavkam buducich rokov. V tomto zmysle transformacia vyzkumu nemala byt’ iba personalnou re{trikciou a in{titucionalnou reformou, ale mala byt’ v{estrannou modernizaciou a reorientaciou vyzkumu, a mala by spo~ivat’ v raste jeho odbornej kvality a socialneho u`itku.

Dnes. preto`e ud a va ur~it y idealny obraz vyvoja vedeckeho poznania. ideologicke. psychologicke. ( napr. a ake pracovne vysledky sme dosial’ dosiahli. ktora by mala vyhovovat’ „racionalnej rekon{trukcii“ a „vonkaj{iu“ historiu vedy. Lakatos kon{tatoval. overitel’nosti a re a lnej vyu`itel’nosti.ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU 141 Pribli`im aspon ~iasto~ne . sp o sobov anal y z a interpret a ci i . Zaroven v{ak prebehol vystra`ny proces kritiky. Sentimentaliz a cia. sociol o gia ~i umenoveda). ustrnuty stav. postmarxizmus. ktora by verne reprodukovala priebeh minulych udalosti vo vyvoji vedeckeho poznania a bola by zaroven pre systematicku vystavbu daneho vedneho odboru teoreticky podnetna? Je to dilema. ktore sa odli{uju v kriteriach exaktnosti. fyzika. Vel’mi dole`ite je akceptovat’ a brat’ do uvahy vazby vedy ako systemu napr. Su~asna veda nepredstavuje nepohyblivy . ktor a berie do uvahy ostatne faktory realne sa uplatnuj uce v dejinach vedy. tak ako aj u n a s celospolo~ensk y m chaosom.j. ako s u jej racionalne rekon{trukcie. ako aj produkciu v postkomunistickych krajinach. Ide o dynamicky otvoreny system. Lakatosa pozname „vnutornu“ historiu vedy. — socialne. Znamy teoretik vedy I. Devadesiate roky vo vede s u pozna~ene v postkomunistickych krajin a ch v{eobecne. akym sposobom prebehla transformacia v na{ej vednej discipline. Pojem vedy zahrnuje tie` ine aspekty vedeckej ~innosti. a` k realnej aplikacii. ale aj politicke. vytv a ranie nov y ch a opra{ovanie star y ch m y tov zasiahli tak zapadne spolo~enskovedne myslenie. `e hist o ria vedy je v`dy bohat{ia. Od generovania hypotez cez kriticke overovanie a navrhy na prakticke vyu`itie. po`iadavkami techniky a technol ogie. je v`dy ur~itym priemetom do roviny aktualne komunikovatel’neho postihnutia. akceptovanymi hodnotami v ramci jednotlivych kulturnych okruhov. ale veda to su aj rozli~ne discipliny. Doch a dza k mie{aniu met o d. v~lenenia sa spolo~enskych vied do procesu europskej integracie. ekonomick e … Prv a m a charakter normat i vny. preto`e podava realny obraz vyvoja vedeckeho poznania. depolitizacie a odideologizovania. storo~ia. Podl’a I. so {tatnou politikou vedy. analyticka filozofia a {trukturalna tradicia“ (Novosad 1999: 21) Tymto sposobom sa na Slovensku vytvarali podmienky. Otazka znie: Je vobec mo`na realisticka rekon{trukcia. v ktorom dochadza neustale ku zmenam v oblasti „ontologie“. metodol o gie a aj k posunom v kognit i vnych hodnot a ch.t. druha empiricky. podporou vedeckych in{titucii. z pohl’adu pomaly dobiehajuceho prveho desat’ro~ia 21. Historik vedy dnes u` nemo`e . Slovensky filozof F. mo`eme u` kon{tatovat’ iste {trukturalne premeny nielen v slovenskej vede ale aj v na{ej discipline. ktoreho charakteristika. ale proces. Novosad charakterizuje devat’desiate roky {tyrmi zakladnym vedeckymi prudmi: „filozoficke myslenie spojene s nabo`enstvo.

Dochadza ku zmene predmetu badania . b/ problemove zdroje. v ktor y ch sa obnovuje mo`nost’ poznania ur~iteho predmetu reprodukciou kolektivneho poznavacieho subjektu vo vymene generacie vedcov. ale aj v 20. Dochadza ku zmene p a r a d i g m y ! A takyto proces sa deje aj s folkloristikou. ale tie` sa mo`e tento fond va`ne naru{it’. potrieb alebo po`iadaviek mimo oblasti vlastnej vedy. ktore mo`u byt’ ovplyvnene externou situaciou v aplika~nej sfere. V{etko pod diktatom ekonomickych. dva odli{ne subory mo`nych zdrojov: a/ intelektualne zdroje. storo~i. okrem ineho.a` veduci k fa{izmu. tym sa uznava zvla{t’ vnutorny vzt’ah vyzkumu a nauky ako kon{titut ivny princip discipliny. technologickych . politicko-ideologickych. zato spravidla mnoho de{trukt i vnych zmien. „Vedeckou zmenou“ sa mo`e roz{irit’ fond znalosti. Disciplinu mo`no ur~it’ iba v jednote kognitivnych a sociologickych znakov. vznikom novych problemov. `e zistime hlavne zdroje tychto zmien. ako rie{enenie zamerane a vymedzene na zlo`ite a . Historik vedy by mal pova`ovat’ ~asove prierezy disciplin za vyvojove formy poznania. Su to. Kuhn (1962) ukazal. discipliny (folkloristika) a jej vyzkumu. ku zmene vedeckych znalosti. predov{etkym poznavacich ~innosti je kumulativny proces. ktore su podmienene stavom a vnutornymi problemami doteraz znameho a dostupneho fondu znalosti (folkloristika). `e aj vyvoj vedeckych. ~o je ciel’avedome orientovany a organizovany komplex. dane. Disciplinarita prinale`i k tym javom. komunisticky diktat marx-leninizmu). ako vednou disiciplinou.aj v dejinach folkloristiky (nacionalizmus. ~i dokonca uplne rozru{it’. a inych zmien. ktory postupne roz{iruje a d’alej obohacuje fond poznania. a bezproblemove. v ktorom rozhodujucu zlo`ku tvoria poznavacie ~innosti. Va~{ie ~asove useky zahrnaju podstatne zmeny disciplinarneho vzorca vedy. dochadza ku zmenam v typovych {trukturach a k tematickej rozmanitosti tychto znalosti.142 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA kon{tatovat’ existenciu disciplin ako nie~o ur~ene. ktore su sice v{eobecne zname a akceptovane. by sme mali vnimat’ ako komplex {pecifickych racionalnych ~innosti. Stabilna kognitivna orientacia na poznanie ur~iteho predmetu sa zachovava vnutornymi socialnymi vzt’ahmi vedeckeho spolo~enstva. `e tomu tak nie je. T. dynamicky. pri~om tieto vzt’ahy su viac alebo menej obsiahle zakotvene in{titucion a lne. Dnes sa discipliny javia inak ako tomu bolo v 19. ktore zvy~ajne prinesu iba m a lo kreat i vnych. Discipl i ny s u samoreprodukuj u ce sa syst e my. Zhubny vplyv na rozvoj discipliny a vedy vobec mal obzva{t’ monopol ur~itych ideologii. av{ak je to jav otvoreny. Folkloristiku — ako jednu z vednych disiciplin. Problematika vedeckych zmien mo`e byt’ {tudovana aj tak. Dlho sa predpokladalo.

ktore maju svoje diel~ie subory a podsubory uloh. kulturny obraz.Galiova.. T.). Tak ako folkl o r . ad. Tak sa v predmete folkloristiky dostavaju s novymi komunika~nymi mo`nost’ami aj nove formy folkloru. sa vyvija a meni. komunikacia. ktor e vytv a raj u kr i zu celej l’udskej civilizacie. Vanovi~ova-t. ~o stale nazyvame folklorom. stereotypy. H. na Univerzite sv. A. Z. Hlavnym centrom folkloristickeho vyskumu na Slovensku je Ustav etnologie Slovenskej akademie vied. ktora sa nim vedecky zaobera. ktora u` davno prestala byt’ uzko intelektualnou modou. Komenskeho. to ~o nazyvame interdisciplinaritou a transdisciplinaritou. ^o najviac ovplyvnilo podstatu toho. Katedra etnologie a mimoeuropskych {tudii.Krekovi~ova.). Folkloristika na Slovensku od roku 1989 realizovala svoj vyskumny program vo viacerych liniach paralelne: a) dejiny folkloristiky. fakelorom. a aj samotnej discipliny od devat’desiatych rokov 20. atd’. postfolklorom. oralna historia. M. medializacia komunikacie a strata zaujmu o pisane slovo. a vyu~uju folkloristiku na slovenskych univerzitach. d) slavisticka folkloristika Skor ako sa za~nem podrobne venovat’ jednotlivym liniam folkloristicke badania na Slovensku (so zameranim najma na slovesnu folkloristiku). 3/ jedn ym z ur~j ucich faktorov tranasform a cie kult urno.Hlo{kova. diapazon problemov a pole diskusnych otazok sa ro{iruje.Kilianova a D. glob a lne procesy.je dynamick y m vyvijajucim sa systemom.Luther. su 3 hlavne momenty: 1/ globaliz a cia. a vystupuje ako zakladna forma `ivelneho svetonazoru vel’kej ~asti edukovanej populacie. Bu`ekova. pramene. Cyrila a Metoda v Trnave. a autorka pritomnej {tudie Z. H. vyu~uje folkloristiku a folklorizmus H. u` v dochodku. Na Univerzite J. kolektivna pamat’. Z. kde pracuje niekol’ko slovenskych folkloristiek: E.V minulosti sa intenzivnej{ie venovali folklornej problematike aj G. film.~. Bu`ekova. b) vyskum `anrov-tradi~ne aj nove `anre (archivy.ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU 143 naro~ne ulohy. 2/ postmoderna. storo~ia. monografie. vyu~uje folkloristiku. vzt’ah literatury a folkloru a .civiliza~nych parametrov su~asneho sveta a samotnej psychiky su~asneho ~loveka je vizualizacia. a ma taktie` dynamicky charakter. Katedra etnologie a kulturologie. ad’. pri~om predstavitel’ky dnes u` star{ej generacie su zaroven aj pedagogi~kami. etnoidentifikacia. tak aj folkloristika. pristavila by som sa pri in{titucionalnom za{titeni folkloristiky na Slovensku aj s jej publika~nymi organmi. Hlo{kova. DVD. Tu`inska. TV. katalogy. vznikaju a formuju sa nove `anre. c) teoreticke a metodologicke problemy a vybrane aktualne problemy su~asnosti (folklorizmus. Le{~ak. Profantova. Toto vy`aduje integraciu roznorodych znalosti. externe T.

Elschek. Kova~ova. J. V obdobi. Le{~ a k. Bocanova. Tie` na Katedre hudobnej vedy UK v Bratislave.Garaj. Profantova. VEDA. do ktorej folkloristicke hesla modernym sposobom spracovala Z. zvazok. kde sa autori vyslovili nielen k diel~ i m. ktory vychadza na Katedre etnologie a mimoeuropskych {tudii. V Ustave slavistiky SAV sa venuje folkloristike K. Na uvod. a etnomuzikologiu a etnochoreologiu B. pod vedenim M. bol medzinarodny ~esko-slovensky sbornik s nazvom K dejinam slovesnej folkloristiky. A. a) Dejinam folkloristiky je na Slovensku venovana pozornost’ priebe`ne. Dal’{ou je Encyklopeadia Beliana. Du`ek-etnochoreolog. dosial’ nespracovan y m obdobiam. Urbancova a pracovali tu donedavna folkloristi O. boli v Ustave etnologie SAV (d’alej Uet SAV) rie{ene viacere projekty venovane dejinam folkloristiky. predna{a H. je Encyklopedia l’udovej kultury Slovenska I. Slovenska v{eobecna encyklopedia. Vy{li po~etne {tudie. ktore vychadzaju v Ustave etnologie SAV. zborniky. @urekova. Slavisticka folkloristika-informa~ny bulletin. Profantova. ktory vychadza na pode Jazykovedneho ustavu L’. editor M.II. Demo a S. Na Pre{ovskej Univerzite sa folkloristikou zaoberal donedavna M. Bratislava 1996. Jednym z vystupov projektu Uet SAV s nazvom Miesto folklornych tradicii vo vyvine slovenskej kultury (1994–1996) pod vedenim M. osobnost’ami. interdisciplinarnym ~asopisom aj medzinarodnym je Slavica Slovaca. ako aj Bratislavske periodikum z Katedry etnol o gie a kult u rnej antropol o gie Etnologia Slovaca et Slavica. etnomuzikologiu O. @enuchova. ale aj Etnologicke rozpravy.Elschekova. ale `ial’ monografia dejin e{te nevznikla. a ktore reprezentuje prierez aj dejinami. Eh-Gala. ale aj k systematick e mu rozpracovaniu koncepcie dejin slovesnej folkloristiky. Hudobnej folkloristike sa na Slovensku venuju najma v ustave hudobnej vedy SAV O. publika~n y mi org a nmi. a na Univerzite Kon{tantina filozofa v Nitre. Bratislava 2005. Profantovej.[tura SAV. aj teoretickym myslenim vo folkloristike. G.Le{~aka. Urbancova. ktoremu sa na tychto miestach venujeme. Jagerova. H. Publika~nymi organmi slovenskych folkloristov je ~asopis Slovensky narodopis. in{tit u ciami. Elschek. Mu{inka. Encyklopedicky ustav SAV. ktoreho vznik pokryl niekol’ko rokov naro~nej prace. M. 4. Katedra etnologie a etnomuzikologie. folkloristiku a vybrane problemy z folkloristiky vyu~uju M. osobnostiam. pripadne Trnavske periodikum Ethnologia Actualis Slovaca. Vydavatel’stvo SAV 1995.144 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA oralnu historiu Z. aj rozpracovanost’ou jednotlivych `anrov slovenskeho folkloru. I{lo o osvetlenie vedeckeho myslenia vo vlastnej disicipline.i. Le{~aka a Z. Publika~nymi vystupami su viacere zborniky. ako prve vel’ke kolektivne dielo. ako aj o snahu postihnut’ . kde o..

Tu sa mo`eme do~itat’o in{tituciach etnologickych. Profantova.j. narodeninam jedneho z najvyznamnej{ich slovenskych folkloristov. dr. Sbornik predstavuje vo svojej {irke a aj hlbokom spektre topikov. k 70. CSc. dr. najvyznamnej{ou publikaciou bola kniha Na prahu milenia.ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU 145 vyvin discipliny. obsahuje pr i spevky v{etkych akt i vnych slovenskych folkloristov. Univerzita sv. . ktory v su~asnosti reprezentuje slovensku folkloristiku a ka`dy z prispevkov aj metodologicky a aj teoreticky konotuje smer. Tento sbornik. Profantovej sa podarilo dat’ dohromady vzacny autorsky kolektiv. Profantov a . prierez dobovou folkloristikou-t. Tento projekt kontinuoval d’alej v grantovej ulohe pod nazvom Pramene k ustnej slovesnosti Slovakov (1997–1999) veduca ulohy Z. Okrem po~etnych {tudii aj k dejinam. Le{~akovi. ale aj folkloru ako celospolo~enskeho javu. bol v su~asnosti ozna~ovany recenzentami za najvyznamnej{i folkloristicky po~in na prelome storo~i. V t ychto intenci a ch je pripraveny aj sborni k. kde s u prispevky slovenskych folkloristov venovane osobnostiam a `anrom. a aj byvaleho veduceho Katedry etnologie a kulturnej antropologie FF Univerzity J. DrSc. Komenskeho v Bratislave. Pripravila ho a zorganizovala Z. Folklor a folkloristika na Slovensku. ad’. J. z ktoreho prispevky su publikovane v periodiku Ethnologia Actualis Slovaca. 3. Bratislava 2000 . Katedra etnologie a mimoeur o pskych {t u di i zorganizovala v y znamn y celoslovensk y semin a r Etnologicke a folkloristicke in{titucie na Slovensku. ktory vy{kolil generacie folkoristov a ktoreho domenou boli v`dy dejiny folkloristiky. Z. Vysledkami bolo niekol’ko monografickych publikacii `anrov. okrem inych. z hl’adiska celospolo~enskych potrieb. A. Cyrila a Metoda v Trnave. ktor y m sa slovensk a folkloristika a autor samotny. Tento grant kontinuoval v projekte Pramene a dejiny vyvinu ustnej slovesnosti na Slovensku (2000–2002) pod vedenim Z. ktor y editorsky aj koncep~ne pripravila Z. byvaleho rieditel’a Uet SAV. folkloristickych. Profantov a svojmu profesorovi. Trnava 2003. ktory vy{iel v ramci periodika Ethnologia Slovaca et Slavica 30–31. Univerzita Komenskeho Bratislava 2003. muzikologickych. Prof. o ktorych sa zmienime neskor. ubera. humoristicke `anre. okrem inych oblasti a prudov. historicke `anre folkloru. ktore vydava Univerzita Komenskeho v Bratislave a pripravuje Katedra etnologie a kulturnej antrpol o gie. Profantovej. dnes u` aj byvaleho veduceho Katedry etnologie a etnomuzikologie (predtym regionalistiky) na FF Univerzity Kon{tantina filozofa v Nitre. Michalkovi. Dal{im vyznamnym jubilejnym sbornikom venovanym Prof. a bol zamerany tie` na analyzu `anrov. a je venovany 60. narodeninam Kapitoly z dejin slovenskej folkloristiky. M.

) Z.146 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Samotny Prof. Bratislava 2005. Profantova. ako nazna~uje aj vy{{ie spominany sbornik. DrSc. autobiografie. Univerzita Komenskeho v Bratislave. ktore su v podstate subormi jeho {tudii k vybranym a aktualnym problemom doby. Na rozhrani dejin a `anrologie stoji aj vyznamny medzinarodny sborn i k Mal e dejiny vel’k y ch udalost i v ^esko ( a ) Slovensku. je subor {tudii. je niekol’ko vel’mi kvalitnych {tudii venovanych `anrom. ktory by bol z generacie `ijucich suputni~iek slovenskej folkloristky. Dal’{im jubilejnym. . ktory by sme mohli ozna~it’ aj za zbornik k dejinam. editorsky E. Hlo{kova. ktory edi~ne pripravila H. Ma rie Kosovej. Bratislava 2006 (ed. ale zato u`ito~nym zbornikom. `anrov. dr. L’ubice Droppovej. Oralna historia. ~o je na {kodu veci. Venovane pamiatke PhDr. [tudie o l’udovej kulture. na{ u~itel’ a kolega..dr. Hlo{kova. su su~ast’ou etnologie. Bratislava 2006 . historicke `anre. sumarne su tu prispevky zamerane na dejiny. 1996. vyro~iu tzv. CSc. Su tu publikovane prispevky aj moravskych folkloristov. nositel’om folklornych tradicii. Podobny je subor {tudii Tradicia a inovacia. Sbornik vyznamnym podielom prispel k poznaniu novych dosial’ tabuizovanych skuto~nosti v dejinach na{ich narodov. Michalek. Taktie` jubilejnym. II. Autor tu zosumarizoval u` skor publikovane {tudie ~asopisecky. ako aj jej bibliografia. Droppova. Ne`nej revolucii v ^eskoslovensku v roku 1989 v spolupraci Uet SAV a Ustavu pamati naroda v Bratislave. lebo by iste hlb{ie dokreslil l’udsky aj profesionalny profil M. memoare a spomienkova literatura a folklor.. ph. Su to jednak star{ie prace. Univerzita Komenskeho Bratislava 2001. 1968. ktory pripravili v koprodukcii moravsko-slovenskej. Publikacie vznikli na zaklade medzinarodnej konferencie venovanej 15. J. Krekovi~ova a J. biografie. bibliografia oslavenkyne. vydal v tomto obdobi tie` niekol’ko publikacii. VEDA. Bratislava 2005. folkloristickeho badania a dejin v{eobecne.. `anrom a aj teorii je Folklor v kontextoch.. ov{em in memoriam zbornikom . kde sa autor venuje osobnostiam folkloristiky a aj analyze a historii jednotlivych diel~ich folkloristickych `anrov. 1989. CSc. ktore vy{li pod nazvom O l’udovej slovesnosti. Profantova a vy{iel aj v anglickej mutacii Small History of Great Events in Czechoslovakia after 1948. ktory edi~ne spracovala Z. Pospi{ilova: Od folklorneho textu ku kontextu. Zbornik prispevkov k jubileu doc. b) Slovenska folkloristika bola v skumanom obdobi aktivna aj v oblasti `anrologickej. I. a `iadny prispevok. V zborni ku venovanom vyznamnej slovenskej folkloristke minulej gener acie. najma tie ktorym vo svojej praci venovala pozornost’ L’. av{ak aj alegorizaciou poznamenane uvodne prispevky. a problemove otazky. Kosovej. ktoru zostavila H.

Bolo samozrejme publikovanych niekol’ko monografi i ` a nrov. Profantova: Bibliografia slovenskej frazeologie a paremiologie. doplnena o novy ndosial’ nepublikovany material z prvej knihy Z. Kde v jednotlivych {tudiach venuje autorka pozornost’ vybranym problemom slovenskej paremiologie. Zatureckeho — vyberu z jeho zbierky. Samostatne monografie venovane malym `anrom boli Z. Pohrebny kancional Jozefa Macha. ale aj suborne vydania {tudii. J. podporene nadaciou Prebudena piesen. Mlacekom. V roku 2006 vy{li Slovenske prislovia. Bratislava 1995.Feglova a M. a najnov{ie Pramene k obradovej kulture a sviatkovaniu na konci 20. d’alej Slovenske svadby. @ial’ bez `iadnych konzultacii so su~asnymi odbornikmi na tieto `anre. Bratislava 2006 obidve z pracovenej dielne M. Medzi pramene patri aj publikacia Alici Elschekovej: Slovenske l’udove spevy. Zostavila Zora Vanovi~ova. Profantova po dokladnom {tudiu a znalosti v{etkych rukopisnych dokumentov aj kore{pondencie z tohoto obdobia (ulo`enu v Rukopisnom archive Matice slovenskej v Martine). ktory pripravila s J. bol sbornik Folklorne `anre-archivy-katalogy. ktory vydali folkloristky z Uet SAV. katalogov. Profantova spolupodiel’ala na organizacii medzinarodnej konferencie o paremiologii a frazeologii. Bratislava1997. Luthera: Zabudnute priadky. a uvodnu {tudiu napisala Z. ktora z hl’adiska paremiologickej odbornosti o ni~ neobohatila . Bratislava 1986. Bratislava 1997. Bratislava 1986.P. ako aj po~etne diel~ie {tudie. Selected Writtings in Proverbs. Profantovej: Duha vodu pije. Le{~ak. uslovia a hadanky A. Zatureckeho. kde vy{lo niekol’ko zvazkov: Pramene k tradi~nej duchovnej kulture Slovenska (obrady. Bratislava 2005 a II. storo~i. Mlacek. Dur~o. ako napr. Profantovej: Slovenske pranostiky. a participovala na vypublikovani bibliografie: J. Profantova: Slovenske prislovia a porekadla. Bratislava. P. Bratislava 1996. sformulovala podrobne dejiny malych `anrov na Slovensku a zaroven komentovala t’a`ku situaciu pri sbierani a najma vydani prvej sbierky slovenskych paremii v 19. D. Dal{ou vyznamnou monografiou v ramci malych folklornych `anrov. bolo bibliofilske vydanie z vydavatel’stva Nestor. Zostavili V. storo~ia I. porekadla. zvyky a povery. monotematicky subor Z. 1995 .1939). Prv y m v a `nej{ i m zamyslen i m sa po roku 1989 nad ` a nrami slovenskej folkloristiky.ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU 147 Bolo to vydavanie pramenov v rovnomennej edicii Pramene k tradi~nej duchovnej kulture Slovenska. Je to rozsiahla {tudia a obsiahla zbierka. znovuvydalo publikaciu. a ine. Bratislava 1999. Bratislava 1997. Z. Profantovej: Little Fish are Sweet. vydavatel’stvo Slovensky Tatran. Skladana. Nestor 1996. Pramene k tradi~nemu spolo~enskemu `ivotu mlade`e na Slovensku. J. V tomto roku sa Z. Bratislava 1991. Z. Le{~ak. Zostavil M. A. Le{~aka.

aj prvemu iniciatorovi a vydavatel’ovi slovenskych l’udovych rozpravok z 19. R.).jeho slovakisticke a europeisticke kontexty.3 4 . Bratislava 2002. Druhy pokus bol v roku 1972. Ga{parikova podujala za~lenit’ tento material do medzinarodnych fondov kontextov. @atko. ktore edi~ne pripravila a spracovala V... III. Krekovi~ova (ed. Burlasovej . Prvy krat bol do tla~e pripraveny vyber v roku 1959. Ga{parikovej podiel’ali M.148 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA su~asnu slovensku verejnost’. c) Teoreticke a metodologicke problemy som vydelila samostatne. Dob{inskemu. a pod. Kole~anyi-Kosovej. III.autorov A. a kone~ne sa ho podarilo vypublikovat’. Vydavetl’stvo VEDA. Takmer dva a pol tisic stran rozpravkovych textov je dokladnym pomnikom aj slovenskej folkloristike. S. 2001. Filova-Baraba{ova. II. Melicher~ika a M. UK Bratislava 2000. VEDA. Na predchadzajucich sa okrem V. B. a motivicky ho spracovala podl’a najnov{ich katalogov.Ustav etnologie SAV. Burlasov a pripravila aj monografick e vydanie bal a d Slovenske l’udove balady. Scriptum musicum. II. Dal’{im ukon~enym folkloristickym projektom z Uet SAV bol Folklor. ale niekol’ko dest’ro~i u` po smrti. Ta`ko vymedzit’ samostatne sborniky. Jedna sa o vyber zapisov z roku 1928–1947 ktore zapisali poslucha~i slovanskeho seminara Univerzity Komenskeho v Bratislave pod vedenim vyznamneho slavistu profesora PhDr. V roku 1963 sa V. Typenibdex slowakischer Erzahllieder. Kole~anyi-Kosova. Zvazok I. V ramci tohoto projektu editorsky pripravila E. Krekovi~ova katalog slovenskych balad. Obsahuje porovnavacie komentare k jednotlivym rozpravkovym textom s po~etnymi odkazmi na varianty. ktore spracovala S. Franka Wollmana . ktora pripravila suborne vydanie svojich {tudii Slovenska l’udova piesen. obsahuje v{etky potrebne druhy registrov a ma charakter najmodernej{ej publikacie porovnatel’nej s najnov{imi vydaniami rozpravok. Odborni~kou na slovensku l’udovu pisen je aj L’. Katal o g slovenskych narativnych piesni. Bratislava 1998. hoci nemo`no povedat’. storo~ia P.texty a kontexty. Publikacia vychadza z vy{e 7 000 stranoveho korpusu. Droppova. najma ak su . Pritomny znovu prepracovany korpus je treti v poradi.. 2004. E. Ga{parikova. (K `anrovym a tematickym aspektom {tudia slovenskeho folkloru). `e v predchadzajucich publikaciach by tieto problemy nerezonovali. Bratislava 1993. Tento katalog je vyustenim mnohoro~nej prace na piesnovych `anroch na{ej vyznamnej folkloristky minulej generacie S. pramene. Burlasova a bol publikovany v periodiku U stavu etnol ogie SAV Etnologick e {t u die 2 . Za najvyznamnej{i edi~ny po~in skumaneho obdobia pova`ujeme suborne vedecke vydanie Slovenske l’udove rozpravky I. Zostali v nej sice kvalitne {tudie.

`anrov. K tejto problematike sa via`e aj praca M. Banska Bystrica 2003. E. Najvyznamnej{ou monografickou pracou komentovaneho obdobia. o regionalnej literature. Sbornik Folklore in the Identifification Processes of Society. Kilianova. stereotypy. festivaly. tane~n e mu. ktora vy{la aj v nemeckej mutacii Zwischen Toleranz und Barieren. . kde n a jdeme z a kladn e region a lne in{tit u cie. Sbornik je vel’mi prehl’adnym zosumarizovanim celej {irky problematiky folklorizmu na Slovensku za posledne obdobie.ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU 149 jubilejnymi sbornikami. Problematike druhej existencie folkl o ru je zasv a ten y celoslovensk y sbornik z medzinarodnej konferencie editorsky spracovany V. Liba pisal o folklore z pohl’adu literarnovedneho. kde sa problematika jednotlivych {tudii prelina a zaroven variuje. aj oralnej historii. ( eds. G. Pr i spevky s u venovan e problematike . Krekovi~ova. Bratislava 1999. Problemovy charakter ma aj publikacia E. Das Bild der Zigeuner und Juden in der Slowakischen Folklore. Frankfurt/Main 1998.predstavy. identifikacie etnickej. Le{~aka O asimilacii folklornej a literarnej komunikacie. dramatick e mu. ktor y venuje pozornost’ v{etk y m form a m folklorizmu . hudobn e mu. Obraz Romov a `idov v slovenskom folklore. Stretli sa tu teoretici aj l’udia z praxe. Bratislava 1992 (eds.) G. Le{~ak o liter a rnom folklorizme z pohl’adu folkloristu. folkl o r v etnickych minoritach a etnicky zmie{anych oblastiach. Tak ako literarny vedec P. Kili a nov a . Problematika identity. etickych principoch vo folklore. Slovenske folkloristky pripravili sbornik z medzinarodnej konferencie s rovnakym nazvom. kontexte. literarneho folklorizmu. s u bory a pojmoslovie z tejto problematiky. Krekovi~ova) Bratislava 1994. The Slovak Cultural Context. ktora ma teoreticky charakter je publikacia M. (Folkloristicke pohl’ady). a otazky s tym spojene su aktualnymi a revitalizovanymi po roku 1989 v celej euopskej etnol ogii. funk~nom {trukturalizme vo folkloristike. Bratislava 2000 .folkl o r v etnoidentifika~nom procese. Folklorism and National Identification. Krekovi~ovej: Medzi toleranciou a barierami. Kysel’om: Folklorizmus na prelome storo~ i . reflexia identifik a cie vo folkl o re . [ipku: Slovnik folklorizmu okresu Banska Bystrica. s u borov e mu a festivalov e mu hnutiu na Slovensku. Bratislava 2001. pi{e M. E. O trad i cii. folkl o r ako etnoidentifika~n y fenom e n. Kniha je vysledkom dlhodobeho vyskumu autora v problematike komunikacie. osobnej.slovesn e mu. vy{iel ako prvy zvazok periodickej rady Uet SAV Etnologicke {tudie 1. narodnej. Prvym porevulo~nym vysledkom spoluprace folkloristov Uet SAV bol v anglickej mut a cii pripraven y u tly sborn i ~ek k problematike folklorizmu Folklore. atd’. a aktualne vypublikovali refr a ty v angli~tine.

Za samostatny vystup pova`ujeme medzinarodny informativny bulletin Slavisticka folkloristika. [vehlak. etnologii a folkloristike. kde sa {pecializuju najma na folkloristicky a urbanny vyskum. Burlasova. kde sa jeho pr i prave venuje K. Kosova. Ga{parikova. Pospi{ilovou z Brna a V. sposobom zaznamu textov. Bratislava 2006. ktor y reflektuje su~asny stav .Z. Hlo{kovou. Rozhodne sa tu venovala pozornost’ v y sostne aktu a lnym „ nad~asov y m “ ot a zkam konkretneho terenneho vyzkumu v su~asnosti. @enuchova v spolupraci s H. Profantova tematicke bloky. znie nazov utleho sbornika zo seminara o ~eskej folkloristike.zo v{etkych slovanskych krajin. Ethnomuzicologicum. ako aj archivovaniu. Bu`ekova: Folklor a komunikacia v procesoch globalizacie. Tento publika~ny organ umo`nuje ziskat’ informacie o najaktualnej{ich publikaciach. Narodne osvetove centrum. ktore su publikovane vo vy{{ie uvedenych sbornikoch a ~asopisoch. In{truktivnou pomockou osvetov y m pracovn i kom je dosial’ absentovan a a vel’mi potrebn a publikacia M. Le{~aka: Uvod do folkloristiky. ktory vychadza v spolupraci s Brnenskou pobo~kou Etnologickeho ustavu AV^R. atd’. vyhodnocovaniu ziskanych materiaov. E. Bratislava 2005. Panczova. V su~asnosti mo`eme do tejto kategorie zahrnut’ v{etky slovakisticke. M. Editedby Zuzana Profantov a . ktore vydavaj u slovenski muzikol ogovia. Krekovi~ova. Pospi{ilova. Revue pre etnomuzikologiu a etnochoreologiu. The Presence and Perspective of Folkloree and Folkloristics. S. Krekovi~ova. Toto ~i slo ma nazov z rovnomennej medzinarodnej konferencie Empiricky vyzkum v etnomuzikologii. Brno 2005 (red).150 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA V y znamn y m sborn i kom z medzin a rodnej konferencie . S. J. Elschek. Redakcia nedavno pre{la do U stavu slavistiky SAV. vy{iel ako Etnologicke {tudie 8.K jednotlivym zjazdom pripravila a zorganizovala Z. Editor O. Bratislava 2003. vyro~iach. A Od pohadky k fame. Komorovsky. u` davnej{ie v dochodku. J. komarativisticke {tudie slovenskych folkloristov. U~astnici konferencie sa vyjadrili k aktualnym otazkam terenneho vyskumu. Za vyznamne a vysoko informat i vne pova`ujem IV. . hudby. aktualne problemy aj `anre je Traditional Culture as a Part of the Cultural Heritage of Europe. a predstavovali ju u nas v minulosti mena V. Slovensk i folkloristi sa akt i vne z u ~ast n uj u aj medzina rodn y ch slavistickych zjazdov. Ostatne sborniky slovenskych a ~eskych folkloristiek su . Ga{parikovou. konferenciach. ako vykonnou redaktorkou a aj v spolupraci s J. E. atd’. Bratislava 2005. a d’al{i. d) Slavisticka folkloristika ma na Slovensku dlhe tradicie. T. tanca. niektorym vybranym metodam a technikam.

Janszek-Ivani~kova. Michajlova). Z. (autormi prispevkov su Z. Je neustale potrebne aj zvy{ovat’ imid` slovenskej vedeckej folkloristiky. Slovenska folkloristika na prelome milenia. Vanovi~ova. Na tomto mieste si trufam kon{tatovat’. S vysostne aktualnymi prispevkami sa na tematickom bloku podiel’ali aj J . slovenska veda a slovenska folkloristika ponuka o tom bohate svedectvo. Profantova (ed. a na zjazde aj mnohi diskutanti. Etnologicke {tudie 10. preto vidim rezervy najm a v pedagogickej. D. Kon{titutivny princip vedy v na{ej discipline bezosporu funguje. A to sa potvrdilo aj po roku 1989. H. U` vieme. editor Zuzana Profantova. Preto`e l’udove a narodne tradicie jednotlivych slovanskych narodov su su~ast’ou europskeho aj svetoveho dedi~stva. Hose. Bratislava 2000. A. Pou`ita literatura Novosad.ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU 151 V roku 1998 na XII.). Slovenska folkloristika pokra~uje v usilovenej praci svojich u~itel’ov z predchadzajucej generacie. Profantov a znovu zorganizovala medzinarodny tematicky blok. K. E. Folklor a folkloristika na Slovensku. M. a to najma v mediach a popularno-vedeckymi ediciami. Bratislava 2003. (1999): Idey a tradicie v transformujucej sa slovenskej spolo~nosti. S. Miceva. a ku zjazdu pripravila medzin a rodn y zborn i k s n a zvom Slavistick a folkloristika na razcesti. F. kreativite a invencii jednotlivych vedcov. Z. aj ked’ podmienky nie su v`dy najpriaznivej{ie. Na nasleduj u com kongrese v L’ubl’ane Z. Bartminski. Medzinarodnom zjazde slavistov v Krakove zorganizovala medzinarodny tematicky blok. Proces integracie Slovenska do EU z pohl’adu vedy. hoci ideologicky na inych principoch a zaroven vy{koluje novu generaciu mladych vedcov. Profantova planuje v tematickych blokoch venovanych aktualnym otazkam slavistickej folkloristiky pokra~ovat’. ktory bol vel’mi uspe{ny. In: Veda a integracia. kde v uvodnej {tudii vymedzila a navrhla 10 najvyznamnej{ich prudov a smerov v slavistickom badani v su~asnosti. Bratislava 1998. `e cele napredovanie a vyvoj akademickej folkloristiky stoji a pada na iniciative. a vypublikovala z neho sbornik pod nazvom Gramatika narodneho mytu a folklor. Zbornik . Divi~anova. u` bilancovala v roku 2000 v publikacii Na prahu milenia. `e popularita folkloru ma kolisavy priebeh. a silna globalizacia. Ajada~ic. v y chovnej a popul a rno . Stanonik.vedeckej aktivite slovenskych folkloristov a etnologov. kulturne niveliza~ne tlaky sposobuju zmeny v akceptacii folkloru najma u mladej a najmlad{ej generacie. A Slovensko.

152 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA materialov z vedeckej konferencie v Bratislave 3. s. novembra 1999. Cyrilli et Methodi Tyrnaviae. (2003): Vyznam dejin vedy pre existenciu discipliny. Z. Disciplines are self-reproductive systems in which the possibility of cognition of a certain object by means of reproduction of a collective cognitive subject in the scientists` generation change is restored. s.Michalkovi. There is a mixture of methods. the creation of new and the brushing up of old myths. Ethnologia Actualis Slovaca. Folklore studies as one of the scientific disciplines can be understood as a complex of specific. 1999. J.23–29. Zbornik Filozofickej Fakulty Univerzity Komenskeho. In: Ethnologia Slovaca et Slavica. Zostavil Du{an Kova~. made a great impact on western social-scientific thinking as well as production in post-Communist countries. Trnava 2003. Novosad characterises the 1990s by four fundamental schools of thought: “the philosophical thinking connected with religion. In: Etnologicke in{titucie na Slovensku. The Slovak philosopher F. s. There has also been a warning process of criticism. Veda. DrSc. Bratislava. de-politicalisation and de-ideologisation. . Profantova. (2003): Desat’ rokov vedeckej prace v Ustave etnologie Slovenskej akademie vied. In Slovakia this has helped bring about the integration of social sciences into a European framework. is developing and changing in keeping with its dynamic character. Profantova. Likewise in folklore. 30–31. ways of analysis and interpretations. analytical philosophy and structural tradition. rational activities in which cognitive activities form a decisive component. A dynamically developing system. Nowadays. 81–92 Praca vznikla v ramci projektu VEGA 2/6059/6 Zuzana Profantova (Bratislava) Folklore studies in Slovakia Chief results at the turn of the millenium Summary Knowledge in the 1990 s in post -Communist countries such as Slovakia generally finds itself in universal chaos.17–21. This requires the integration of several pieces of knowledge. zostavovatel’ka a vedecka redaktorka Zuzana Profantova. post-Marxism. SAV. Z.. Universitas ss. as we come to the end of the first decade of the 21st century. Venovany Prof. This admits in particular the inner relation between research and science as a constitutive principle of a discipline. dr. which is a goal-directed and organised complex as well as a solution aimed at and defined for difficult and demanding tasks that have their partial files and sub-files of tasks. certain structural changes may be observed not only in Slovak science but also in its discipline.” (Novosad 1999: 21). folklore studies. Sentimentalisation.–4. that what we call inter-disciplinarity and trans-disciplinarity.

and the discipline as such have been influenced most significantly by: 1. TV. We are well aware that the popularity of folklore fluctuates. and that strong globalisation and cultural pressure cause changes in the acceptance of folklore. Globalisation and the global processes that create a crisis for all of civilisation. the issues and the field of discussion are expanded. folklore studies in Slovakia have been conducting research along several parallel lines: a) the history of folklore studies and encyclopaediae. Bratislava 2000 (On the Threshold of the Millennium. . while also educating a new generation of young scholars. Visualisation. This is why I can observe some shortcomings mainly in the educational and popular. resources. I dare to state that the entire progress and development of academic folklore studies is grounded in the initiative. Bratislava 2003 (Slavic Folklore Studies at a Crossroads. mostly among the younger generations.Although ideologically based on other principles. Profantova as well as Slavisticka folkloristika na razcesti. catalogues and monographs etc. Since 1989.science activities of Slovak folklorists and ethnologists. Slovak folklore studies had already been reviewed — Na prahu milenia. it is important to enhance the image of Slovak folklore studies in the media and popular science. As the folk and national traditions of individual Slav nations are part of the European and world heritage. DVDs.identification. Slovak folklore studies goes ahead with the hard work of the teachers from the former generation. communication. and oral history. collective memory. 2. broadcast communication and the loss of interest in the written word are some of the determining factors in the transformation of the cultural and civilisation parameters of the world and the modern psyche. Folklor a folkloristika na Slovensku. not always in easy conditions. Slovakia. Editor Z. post-modernism that has long since turned out to be a narrowly intellectual fashion but is nonetheless projected as a fundamental form of the elemental ideology of the great part of the educated population. Editor Z. post-folklore. new genres arise. Profantova). what is known as folklore. Thus.day ( folklorism. Slovak scholarly work and folklore studies all bear witness to this. new means of communication also enable the new forms of folklore to penetrate into folklore studies. d) Slavic folklore studies At the turn of the millennium. 3. The constructive principle in our discipline works. c) theoretical. Bratislava 2003. ethno . b) the research of traditional and new genres / archives. methodological and selected real issues of the present . such as film.ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU 153 Since the 1990s. creativity and invention of individual scientists. This proved to be true also after 1989. stereotypes. Folklore and Folklore studies in Slovakia. Bratislava 2000.

.

kdo nam ustre`e s povedko. (2008). nato prika`e glavne dose`ke na podro~ju zbiranja slovenskih folklornih pesmi. Prvi pobudi za sistemati~no zbiranje slovenske slovstvene folklore sta bili objavljeni leta 1807 v Laibacher Wochenblatt in leta 1817 ter 1819 v Karntnerische Zeitschrift. ^lanek najprej ori{e poglavitne motivne lastnosti slovenske slovstvene folklore. ko ga najmanj pri~akujemo: pri~e smo anekdoti. I. V njej prepoznavamo sledove antike. slovstvena folklorna motivika. p. proza. romanske in ugrofinske sose{~ine. znanstveni dose`ki. slovanska. in dojeti zvo~no bogastvo in pomensko so~nost posameznega govora in posameznikovega govorjenja in njegovega podajanja. Uvod [e prej kot se je literatura rodila s knji`nim jezikom. folklornih pripovedi in folklornih obrazcev. Sledi poglavje o mo`nostih objave in teoreti~na prizadevanja za konstituiranje slovstvene folkloristike kot samostojne znanstvene discipline. je praznik. sladko ali kislo se nasmejemo {ali. se je praviloma iz nare~ij.4) Marija Stanonik (Ljubljana) SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA Izrazita prehodnost slovenskega etni~nega ozemlja in zgodovina njegovih prebivalcev je vzrok pestri folklorni motiviki v slovenskem jeziku z ve~tiso~letno substratno dedi{~ino. germanske. . vsaj malo podo`iveti pristnost njihovega `ivega izvajanja v folklornem dogodku. Resni~nega estetskega do`ivetja ob njej smo dele`ni tedaj. panonskega in sredozemskega kulturnega prostora. folklorni obrazci.4)(091) 39:001. (155–183) UDK 821. pesmi. slovanskih prednikov.8(497. srednjeve{ka in novove{ka dedi{~ina. biti v `ivo navzo~ pri pravljici. Slovstvena folklora Tukaj{nja pozornost velja le ravnini teksta in komaj kaj teksturi in kontekstu. kot ene od zvrsti govorjenega jezika.3:398(497. Klju~ne besede: slovenska folklora.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA ISBN 978-86-7179-057-4. rodila slovstvena folklora. alpskega.163. ko je pripovedovalec hkrati izvajalec. ki skupaj ustvarjajo neponovljiv folklorni dogodek.

Slovenska slovstvena folklora. ki gre pred pekel re{evat svoje. Nekaterim motivom je mo~ najti zaledje v anti~ni literaturi: Lovec Sam je kakor Polifem iz Homerjeve Odiseje.1 od katerih so v {tevilnih nare~nih razli~icah {e danes znana : kresnik. O bajnih bitjih Slovencev s pristavkom o Kurentu. 4 Marko Golja. krvavo stegno. 1985. ima daljnega sorodnika v Dionizu in Bakhu.7 Zgodba o divjem mo`u. . spominja na mit o Orfeju in Evridiki. Psihologi~ni paralelizem s posebnim ozirom na motiv slovenske narodne pesmi. Ro{lin in 1 Milko Mati~etov. Luka Pintar. je ta za slovstveno folkloro zakonitost. Vol. Iliri.2 Sv. 2 Milko Mati~etov. a o tem vemo bore malo. Boris Merhar. Valens Vodu{ek. Matija/Luka. Ljubljana 1999. Od tod je pri Slovencih znan motiv iz groba rasto~ih cvetlic. {kopnik. IV. ki ubije svoje lastne star{e.3 Orestovo ma{~evanje je na Slovenskem na{lo svoj izraz v pesmi Ro{lin in Verjanko. bela `ena. mra~nik. Festschrift fur Robert Wildhaber. Zbornik znanstvenih in pou~nih spisov. Milko Mati~etov. sicer spominja na frigijskega kralja Midasa. 5 Zmaga Kumer. vrtnice in lilije. Traditiones 14. Ro{lin in Verjanko. Literatura VI/4. Ljubljana 1994. Anti~na sfolklorizirana snov (Prim.5 Sveti Andrej. Ljubljana 1961. 6 Milko Mati~etov. divji mo`. Rimljani). Slovenska Matica.6 Starogr{ka balada o Haru je podlaga za motiviko slovenskih balad. se`gani in prerojeni ~lovek. ur. ki ga opitega ujamejo. Iz prvotne domovine so predniki Slovencev prinesli s seboj baj~ne predstave. Glede na zemljepisno prehodnost slovenskega ozemlja in zgodovino njegovih prebivalcev je folklorna motivika v slovenskem jeziku zelo pestra. vedomec. 1970. 7 Ivan Prijatelj. divji lovec. Se`gani in prerojeni ~lovek. La fiaba di Polifemo a Resia. Vanjo so pronicale vrednote in predstave staroselcev (Kelti. 1902. ki se v cvetju zdru`ita. Slovenske ljudske pesmi I. Apulej in druge zgodbe. v katerih nevesta pred poroko umre. Oresteja /folklorne pripovedi o hipnih tranfosrmacijah upovedenh oseb. 3 Marija Stanonik. Pre`itki staroslovanskega miselnega sistema so se do na{ih dni ohranili v razli~nih uverah. se uvr{~a v krog anti~nih mitov o Ojdipu. aksiom. torka. Oris motivike po kulturnih plasteh Medtem ko je v literaturi {ele postmoderna odkrila vznemirljivo medbesedilno navezljivost. Basel 1973. ki so se poosebile v bajnih bitjih.4 Godec. Stalno se soo~a s pojavi palimpsesta: izza novo porajajo~ega se besedila je zmeraj znova slutiti obrise prej{njega.156 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA 1.

Slovenske prvine v ko~evski ljudski pesmi. Volksbrauchtum der Karntner Slowenen Klagenfurt/Celovec 1992. biseri) ni toliko vredno kot ubrano dru`insko `ivljenje. Od 12. Schweizerisches Archiv fur Volkskunde 62. da nobeno bogastvo (steklo.11 Zgodbo. suho zlato. Po Ivanu Grafenauerju sega zgodovinsko ozadje teh motivov v 5. ~loveka pa ni!Œ) kako je Bog usmiljen (Suho drvo je zajokalo). Zgodovinski ~asopis 6–7. stoletje. Povodni mo` pa ugrabljeni de~ek odkrije. da ~loveka molitev re{i pred utopitvijo (œUra je pri{la. imenovanih Vlahi. 11 Milko Mati~etov. ki sme{i Ribni~ane. Ko~evski zbornik 1939 . Basel 1966. so se nau~ili sirarstva tudi predniki Slovencev. Gorate Alpe so Slovence `e od nekdaj povezovale z zahodnoevropskim kulturnim krogom. sam vanjo pade. 8. Ur. pozna `e Pavel Diakon.–29.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 157 Verjanko) se izmenjuje s kr{~anskimi motivi. 9 Milko Mati~etov. da se kopajo v œlanenem morjuŒ. Najdemo tudi slovensko varianto Grimmove Pepelke. Zur Frage der deutsch . vite{tvom in novimi redovi za~eli vdirati 8 Ivan Grafenuaer. Od tod imata {vicarska in slovenska slovstvena folklora skupne korenine v iztekajo~i se antiki in za~etkih srednjega veka.8 Za novi vek je zna~ilno dolgotrajno sobivanje Slovencev in Nemcev. kar je bilo vzrok za izmenjavo folklornih sestavin med obema narodoma na Koro{kem 9 in Ko~evskem. lahko pa da so se nau~ili plan{arstva in sirarstva keltsko-rimski priseljenci. 1952–1953 (1953). rokopis. Od zibelke do groba. Internationale Kongress der Volkserzahlungsforscher in Kiel und Kopenhagen (19. Un nuovo anello nelle tradizioni popolari sulla sorca il confine. Pavle Zablatnik. 10 France Marrolt. 12 Zgodovina Langobardov. Frankfurt/Main 1961. . ko so se v Alpe priseljeni germanski rodovi nau~ili sirarstva od staroselskih Retoromanov. 1959). Lember`ane ali Ver`ejce. dobrota zmaguje (Sv. Pavle Zablatnik. ki se kon~a s poanto: kdor drugemu jamo koplje. ki ga naseljujeta romanski in germanski `ivelj. le da se njegova {aljiva zgodba nana{a na Langobardom sovra`ne Herule. ki u~i izdelovati sir. Zmaga Kumer. Zeitschrift fur Volkskunde 2. Od le-teh. Celovec 1982. Bogo Grafenauer. V slovstveni folklori je tipi~en alpski motiv o divjem mo`u.12 Sredozemski podnebni pas odpira pot toplemu jugu. kristal. 8.slowenischen Wechelbeziechungen in Volklslied. Te`ko je re~i. 8. stol. œGefahren beim Aufzeuchen von Volksprosa in Sprachgrenzgebieten. kot je. ali ima motiv odrezanih las vilam na Koro{kem kak{no zvezo s svetopisemskim Samsonom ali gre za splo{no starodavno uvero o posebni mo~i v laseh. 10 Etimologija in zemljepisno-zgodovinska metoda v slovstveni folkloristiki odkrivata povezanost slovenskih folklornih motivov celo s Skandinavijo. in 6. Berlin 1961. Maribor 1988 / Paulus Diaconus. Slovenska pripovedka o ujetem divjem mo`u. Historia Langobardum. stoletja naprej so s kri`arskimi vojskami. Anton Padovanski).

158 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA predvsem z zahoda. Ljubljana / Sheffield 1998. Zgodovinsko ozadje za druge je usoden spor med pape`em Gregorjem IX in nem{kim cesarjem Friderikom II (†1250). Ljubljana 1999. Valvasorjev zbornik. 15 Jo`e Poga~nik. sv. Ljubljana 1990.19 Panonska ni`ina s svojo odprtostjo proti vzhodu omogo~a dostop celo do orientalskih sestavin. Lepa Vida. Raziskovanje srednjeve{ke slovstvene folklore pri Slovencih. Narodopisje Slovencev II. Interpretation of the Bible. ki postanejo del pesmi. razreda 4. Od setve do `etve (Interpretacija in konkordanca svetopisemskih motivov v slovenski slovstveni folklori). 14 Ivan Grafenuaer. ur. zaradi katerega je propadlo srednjeve{ko rimsko-nem{ko cesarstvo. Za nobeno matja`evsko pesem ni mogo~e trditi. ki so pri{le v slovensko slovstveno folkloro najve~ s Ivan Grafenauer. Zarika in Son~ica). Milko Mati~etov. da Tolminci (Slovenci v zahodnem etni~nem ozemlju) pojejo pesmi o Kralju Matja`u. Ljubljana 1988. Benedikt). Furlanski zgodovinar Marcantonio Nicoletti (†1596) je prvi poro~al o tem.15 Iz srednjega veka so po vsej slovstveni folklori raztreseni svetopisemski motivi in v pridi`nih zgledih16 njegove posamezne strukturne sestavine: z `anrskega vidika je prepoznati frazeme. 1952. 19 Ivan Grafenauer. knji`evnosti in kulturi (Obdobja 10).13 Njegova snov je postala motivika najlep{ih slovenskih folklornih romanc s {panskimi motivi. pregovore. 13 . Interpretation and Concordance of Biblical Motifs in Slovenian Literary Folklore. Janez Vajkard Valvasor in slovstvena folklora v njegovem duhovnem obzorju. 16 Marija Stanonik.17 Motiv pti~a. Ljubljana 1989. je zapisal `e Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske (1687 9). rekla. Narodno pesni{tvo. ampak je palimpsestno zamenjal prej{nje junake z druga~nimi imeni. povedk in pravljic. ur. Srednji vek v slovenskem jeziku. Ljubljana 1958. Razprave II. s katerimi prav tako poteka medsebojna izmenjava kulturnih dobrin. Slovenske pripovedke o Kralju Matja`u. Mlada Zora. Jo`e Kra{ovec. Ivan Grafenauer in Boris Orel. Ljubljana 1951. Najve~ji sloves med njimi ima Lepa Vida. Ljubljana 1943.18 Na vzhod nam je zgodovina pripeljala za sosede ugrofinske Mad`are. Kralj Matja` v lu~i novega slovenskega gradiva in novih raziskavanj. vse do {ir{e razvitih motivov. Raziskovalci slovenske matja`evske tradicije lo~ijo zgodbe o œdobremŒ in œbogobornemŒ Kralju Matja`u (= borilcu z Bogom). odli~nih balad (Lepa Vida. Prve so {irili udele`enci zmagovitih bojnih pohodov ogrskega kralja Matije Korvina. {ale. ki nosi hrano izbranemu samotarju (tokrat je to ustanovitelj zahodnega meni{tva.14 ki je postala eden glavnih slovenskih literarnih simbolov. [tudija o izvoru in razkroju narodne balade o Lepi Vidi. 18 Marija Stanonik. da bi se v njej Kralj Matja` pojavljal `e od za~etka. Slovenska Lepa Vida ali hoja za ro`o ~udotvorno. 17 Marija Stanonik.

Anekdote in dogodiv{~ine iz druge svetovne vojne ter spomini na tehni~ne pridobitve sodobne civilizacije postajajo del sodobne slovstvene folklore. nemalokrat pa oboje. temve~ v zgodovinskih in {aljivih povedkah: kako so se ljudje zna{li pri prehranjevanju francoskih vojakov. Vendar tako pletivo ne deluje nasilno. Kaj bi na{i predniki brez njih. nezavedne plasti v ~lovekovi du{evnosti. o njihovem ljubimkanju s slovenskimi dekleti. ~eprav {e vedno ni razvozlano vpra{anje. Najpopularnej{a je o zmagi kranjskega (slovenskega) barona Ravbarja nad Turki pri Sisku l. Marsikaj. da bi prisluhnili otro{kim zakaj~kom. kako se je dal zibati francoski ~astnik. Zgodbe so dolga desetletja ali tudi stoletja opravljale svoje poslanstvo v dobrem in hudem. (Obdobja 15). 1996. psihologi jungovskega kova izza pravlji~nih motivov odkrivajo pradavne. drugi~ zgodovina. 1593. ki poslu{alca ne pusti ravnodu{nega. uredila in spremno besedo napisala Marija Stanonik. vendar spoznavamo iz njih tudi `ivljenje in mi{ljenje davne preteklosti. legendne in {aljive. Siloviti tur{ki vpadi na slovensko ozemlje so tema veliko pripovednih pesmi. v njih se spletajo baj~ne in pravlji~ne sestavine. Marija Stanonik. izbrala. saj so enkrat poezija. Iz prvih ~asov pokristjanjevanja (9. Sveta brata Ciril in Metod v slovenski slovstveni folklori. Danes so namenjene le razvedrilu.) Slovencev je motivika svetih bratov Cirila in Metoda. prej ustvarja zdravo napetost. le vzgojitelji in u~itelji jih pri vcepljanju temeljnih eti~nih vrednot otrokom jemljejo resno. @anrska vpra{anja Ve~ina folklornih pripovedi ni `anrsko ~istih. Ljubljana. poved~ne in legendne.21 2. Pravljice nikakor niso nekaj otro~jega — otro{kega pa~! Toda kakor se odrasli marsikdaj ne znamo ustaviti. Francoska zasedba slovenskega ozemlja (1797.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 159 posredovanjem ju`noslovanskih narodov na Balkanskem polotoku. Celje 2004. je lahko spomin na opu{~ene razmere in navade: na primer matriarhat. 20 . S svojimi zapleti in razpleti so sad domi{ljije. Kopitarjev zbornik. 1809–1813) v pesmih skoraj ni pustila sledov. 21 Slovenske povedke (iz 20 stoletja). Simpozij ob stopetdeset-letnici njegove smrti. pravlji~ne in poved~ne. ali je zgolj sad ljudske domi{ljije ali je vsrkala tudi drobce zgodovinskih dejstev.20 Do srede 12. œpravlji~noŒ. kar se zdi neverjetno. pogosto prepovr{no jemljemo modrost iz otro{kega obdobja ~love{ke civilizacije. ljudo`erstvo. stol. stoletja so na slovensko slovstveno folkloro vplivali motivi iz starokr{~anskega izro~ila z vzhoda.

s katerim bi snovi pri{el do `ivega? Ali res ni mogo~e odkriti {ifer. toliko ve~jo. s katero se loteva zadanih nalog in gre skozi preizku{nje. Njena struktura je res znana. kolikor bolj se ob njej osebno zavzame. ki ga je obkro`ala. ampak skrivajo v sebi globoka spoznanja preteklih rodov. ^lovekova vztrajnost. kako dobrota in premagovanje predsodkov ozdravljata in re{ujeta svet. le da smo pogosto izgubili klju~ za njihovo razumevanje. V pravljicah domi{ljija dobi peruti in se najbolj sprosti. kakor tudi ne prostorskih razdalj. so v slovstveni folklori pravljice. ^ude`na sredstva. kako si jo razlagajo privr`enci te ali one {ole — je bolj ali manj sad zavestnega umetni{kega prizadevanja. s katerimi bi odgrnili skrivnosti davnine. @e pride ~as. Po Andre-ju Jolles-u so njihov antipod v literaturi novele. revni. Mladeni~ poljubi ostudno ka~o in njegov premagani odpor do nje jo re{i zla nekdanjega prekletstva. ki se v vsakdanjem `ivljenju trenutno ne morejo izpolniti. . Vsaka folklorna pripoved — ne glede na to. da med njima tako reko~ ni meje. Zato je vse dosegljivo. 3. vendar tesneje povezane s svojim vsakdanjim okoljem. Grimm sta pravljice do`ivljala kot poezijo in povedke kot zgodovino. ko je ~lovek `ivel v tolik{nem so`itju z `ivalmi in naravo. Zelo tenko~utno jih je razmejil Max Luthi. juna{ka doslednost in dobrota storijo. bete`ni. Temeljno gibalo pravljic je re{evanje ugank in izpolnjevanje nalog. da je dobrota res vedno popla~ana. zlo pa ni vedno ma{~evano. strokovnjaka pa ob vsem tem mu~i vpra{anje. ki je opazil pri povedkah molovsko mra~nost in tedaj so nekak{ne balade v folklornem pripovedni{tvu. Gonilna sila v njih so stari. je v slovenskih pravljicah bogato popla~ana. zapostavljeni ali kako druga~e zaznamovani ljudje. in W. ko obrodi svoj sad in tedaj se v daljavi poka`e lu~ in na ~lovekovi poti mo`nost za nov korak. Kdove koliko takih ka~ ali zmajev je danes med nami. Prav tako ~akajo koga. Kar je polifonska zgradba romana v literaturi. da jih osrednje osebe re{ujejo elegantno in prav posebna lastnost pravljic je. Razmerje med pravljicami in povedkami je kakor prazni~na in vsakdanja obleka. vendar ji enkratno o~arljivost vedno znova vdihne vsakokratni pripovedovalec. da jih (nas) bo re{il tak{ne ali druga~ne stiske s svojim zaupanjem v dobro/Dobro.160 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA S svojo strukturo so praviloma najumetelnej{a oblika folklornega ustvarjanja. uresni~ljivo. @e brata J. le da imajo druga~na imena. Njihovo temeljno sporo~ilo je. Oblikovno so povedke manj zahtevne. ali ni {e kak{nega drugega klju~a. Sporo~ilo Pravljice in povedke niso zgolj kratko~asno berivo za otroke in premagovanje dolg~asa pri odraslih.

ampak tudi dele` odraslih. jame. da slovstvena folklora ni nekaj sladkobnega. da se v te pripovedi vklju~ujeta tudi mestno okolje in novej{i ~as. {e posebej pravljic. 143–144. hru{ka. Zato nam te pripovedi dajejo prilo`nost krepiti ekolo{ko zavest in pouk. Kakor spreminja reka svojo tek in barvo glede na sestavo in sestavine tal v pokrajini. kadar okrog sebe ne upo{teva drugih `ivih bitij. morda {e najbolj spro{~ena v njihovih obrobnih socialnih skupinah. Ne da bi tajili mednarodno razse`nost folklornih motivov. . Le-te (bodisi divje ali doma~e) redno pomagajo ~loveku. v slovstveni folklori je estetska funkcija poleg drugih funkcij navzo~a. posamezne pripovedi razkrivajo zna~aj pripovedovalcev. Samo znamenje trdo`ivosti slovstvene folklore je. Po drugi strani sta marsikdaj obscena tematika in surovo izra`anje lahko dokaz. Njihovo povezanost z naravo dokazuje tesno sodelovanje med upovedenimi osebami in `ivalmi. Njihov dogajalni prostor so gore. S svojo prostorsko ume{~enostjo dokazujejo razgibanost slovenske pokrajine. kdaj in zakaj smemo re~i o njih. Ljubljana 2001. Pomembno sporo~ilo slovenskih folklornih pripovedi je. Teoreti~ni oris slovstvene folklore. voda. ~eprav je vedno najlep{e do`ivetje. Estetska razse`nost Nasproti singularnosti in individualni poetiki avtorjev v literaturi slovstveno folkloro obvladuje poetika mno`ine in pluralnosti.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 161 Ali niso avtoprojekcija pripovedovalcev samih. slovstveno folkloro in pragmati~nimi jezikovnimi ubeseditvami naslednje: v literaturi je estetska funkcija ponavadi edina ali med drugimi vsaj prevladuje. za majhne otroke. tako na primer pravljica kot najodli~nej{i folklorni `anr na svoji tiso~letni poti od ust do ust ali cikcakasto iz ust na papir in s papirja do ust prevzema iz preteklih obdobij razli~ne sestavine. da je so`itje ~loveka z naravo pogoj za njegov obstoj. da z njimi le lepo ravna.22 medtem ko je pri prakti~nih ubeseditvah estetska funkcija zanemarljiva. da so slo22 Marija Stanonik. zlato jabolko ‰= oran`a ali granatno jabolko. se zastavlja vpra{anje. da ~loveku slaba prede. Od rastja ima v njih posebno mesto sade`: jabolko. Po na~elu: drevo se spozna po sadu. vendar pu{~a ob strani zvestobo zgodovini in svobodno povezuje staro z novim… Kljub ~asovnim in krajevnim razlo~kom so si pravljice skoraj vseh evropskih narodov sorodne v zgradbi dejanja in zna~aju oseb. pri ~emer rado prihaja do anahronizmov. kadar je poslu{alec pri njihovem ustvarjalnem po~etju spontano ujet vanj. gozd. praviloma odsotna. Z estetskega vidika je razmerje med literaturo. torej ni~ fiktivnega!Š. 4.

Na sporo~ilni ravni estetsko delujejo zemljepisni pojmi kamen. kakor je to danes le {e pri redkih naravnih ljudstvih in ob~asno. da so merila narodnega v slovstveni folklori: jezik. da ljudo`erci stanujejo v vilah ipd. mu je vsake stvari eno malo ostalo. pokrajinske posebnosti. Nare~ne slovni~ne kategorije niso le jezikovna kategorija. da je petelin zelo pameten. V njih so tudi narodne sestavine in to prav tam. kadar obstaja kot edina oblika besedne umetnosti. Napêru je ta velke de`ele. Triglav. kako pravljice 23 Mihaela Zajc-Jarc. vrsta pripovedovalcev (prilo`nostni. voda in celo zemljepisna imena: Slovenija. Vipavska dolina. koliko je tu pristne (slovstvene) folklore in koliko pretkane domi{ljije. verovanjska sinkreti~nost. ampak eksoti~na ptica z ju`nih celin. Prav tako ozna~ujejo posamezno slovensko pokrajino ~lenice: ma Primorsko ben Istro. Prostorske razse`nosti nad zemljo. dokazuje zgodba iz ene povedi v dveh prirednih stavkih: Slovenijo je Buh nezadje ustvaru. prle Prlekijo. da zlata ptica ni zgolj utvara. Zato prihaja do tak{nih nesmislov. upovedene osebe. Duhan iz Vi{nje Gore (Glasovi 7). Poeti~no gledano seveda. pri posameznih — sicer civiliziranih narodih. podzemeljska {ola. medtem ko se s strokovnega vidika vedno zastavlja vpra{anje. Je prepri~anje. poante ipd. Analiza konkretnih primerov ka`e. v izrednih razmerah.162 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA venske. Spet dokaz ve~. na zemlji. razmerje do nosilcev slovstvene folklore in njena vloga. pod zemljo. pri{lo v slovstveno folkloro s pridigami Janeza Svetokri{kega ali je `ivelo vzporedno z njimi? Sploh je ta baro~ni pridigar {e neizkori{~en vir za primerjalni {tudij prestopanja motivov iz pisne predloge v slovstveno folkloro. Jezik. povezovanje motivov in vplivi iz druga~ne jezikovne sose{~ine. 19/2. So`itje z `ivalmi meri na ~as. Poznej{i kulturni krogi hote ali nehote prekrivajo posamezne plasti davnih pojmovanj. od koder prihajajo. Fran Erjavec zagotavlja. Najprej je ta velike de`ele. kjer bi jih najmanj iskali — v doslej s strokovnega vidika zanemarjeni obliki. od koder so jo pomor{~aki prepeljali v Evropo. Ljubljana 1993. brezno imajo simbolno vlogo. ko je bil ~lovek {e eno s svojim okoljem. Da tu res gre za ustvarjanje jezika. . ki `eli u~inkovati le na povr{ju. mu je vsake stvari en mav astal. delajo pravljico ali drug `anr slovstvene folklore doma~a in — ~e ho~emo — last dolo~enega naroda. Vendar tak{no stikanje starodavnega in modernega utegne imeti svoj ~ar. Kranjska.23 ‰= Slovenijo je Bog nazadnje ustvaril. stil. ki je posebno pomembna. zgodovinski polo`aj. saj ozna~ujejo tudi pokrajino. doma~im okoli{~inam prilagojene situacije. podzemlje. da smo jim le ste`ka kos. zdaj pa imamo na majhnem prostoru vsake stvari maloŠ. poklicni). zdej pa imama ne mejhnemu prastor vsake stvari mav.

Otrokom namenjene pripovedi vsebujejo nauk. ~rna no~. Ali se dvanajst razbojnikov zgleduje pri judovski kulturi. vodica. Ali se`iganje ~arovnic izvira iz tega prepri~anja. obe hla~nici) sta par in zato hla~e kot take dobijo apotropejski pomen. ~rna tema. poduk. Karakteristi~no je {tevilo tri: trije bratje. so leskova {iba. 1817 ter 1819 v Karntnerische Zeitschrift. Pravljice se ne kon~ajo vedno stereotipno klasi~no. razsvetljenstva in romantike. katoli{ke obnove in baroka z Valvasorjem na ~elu. prava poezija je personifikacija bele lilije. Na njih je zgrajena cela pravljica. ^rna je standardno negativno: ~rna vrata. jabolko. ali naletimo na ponavljanje zares v smislu poetike. Nenavadno je. solzice. da mo` podle`e drugi `eni in brat nastrada zaradi sestre. ~rni konji in bela pozitivno: bel konj je dobro znamenje. trije sinovi. socialnega realizma in drugi -izmi v . lesnik. Orel je bil v~asih udoma~en na marsikaterem dvoru. prevara. sedem konj. Vpra{anje je. medtem so obdobje realizma. ki pozna dvanajst Izraelovih rodov in kr{~anstvo nato dvanajst apostolov. urok. Simbolno vlogo imata dva goloba. Prvi pobudi za zbiranje slovenske slovstvene folklore sta bili objavljeni v Laibacher Wochenblatt l. zemljica. II. Kaj je v resnici ozadje {al. V slovstveni folklori je pogost motiv besed s posebnim u~inkom: zare~ena beseda. ki zletita proti nebu in dvoj~ka. ki prina{ajo sre~o. zelene o~i. sedem razbojnikov . ali gre za ostanek iz tistega obdobja ~love{ke kulture. ko {e ni poznala vsote vseh ~lenov in je bilo zato treba ponavljati vse od za~etka. Pomanj{evalnic ne poznajo samo folklorne pesmi. ampak marsikdaj osupljivo nenadno. kar deluje ostro. sedem mladih. 1807 in l. da je `ena bolj pametna kot mo` in baba nevarnej{a od hudi~a. Doslej so sistemati~no raziskana sti~i{~a med slovstveno folkloro in slovensko literaturo od srednjega veka prek protestantizma. ~rno{olec. oreh. Slovstvena folkloristika V obdobju slovenskega pismenstva je slovstvena folklora `ivela z njim v tihem so`itju. Ka`e. spominja na matriarhat. tujec v zeleni lovski obleki. da ima svoj nadpomen {tevilo dve: dva roglja hla~ (= dve. temve~ tudi poetika folklornih pripovedi: hi{ica. ~rna in bela barva. zvezdice. ~rn kamen. Enako je s {tevilom sedem. ki velja za popolno: sedem let. Desetnico sre~amo v ~isto druga~ni vlogi kot jo pozna slovenska folklorna pesem.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 163 vsebujejo veliko ve~ resni~nega kot si predstavljamo. pravlji~ica. moderne. da bi se vedelo. da z naslednjim `eli upo{tevati tudi vse prej{nje. Ali dejstvo. zakaj zelena napoveduje nevarnost: zelena obleka. Od barvne skale imajo simbolno funkcijo zelena. ^arovna sredstva.

da bi morali mi najprej skerbeti za pravo izreko na{e knji`ne sloven{~ine in {e le po nji vravnati pravopis tako. Vender. smemo iz tega sklepati. Tako tudi knji`nega jezika ne more vzgojiti 'masa'. Metafizika in dialektika slovenstva. da se je pri starih in v kuljturnem razvitku zaostalih plemenih ohranil bolj{i jezik ko pri mladih in napredni{ih. prav tako morejo sposobni vmetniki vzgojiti iz preproste ljudske govorice bogat knji`ni jezik.. (= Fran ^ibej). 110.164 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA drugi polovici dvajsetega stoletja v delu. ki skupaj ustvarjajo folklorni dogodek. Neprestane re~enice. pesmi in epi so du{na posoda na{ega bistva. Ne samo kronolo{ko. 73: œSploh se moramo ~uditi. zapisana v Kri`u na gori: œ@e jezik je na{a svojstvenost. so znali bistroumni cvetli~arji vzgojiti iz poljskega plevela. skoraj same od sebe. in kaker vstvari pesnik pesem. ljudske rime. prebavljanje. ki delajo neodvisno od zavednosti in volje doti~nih. zv. 1995. Kaker ima ~lovek od natore dihanje. tako tudi v du{i ~loveka in naroda mo~i. tudi kot izhodi{~e za naslednji razdelek je ravno prav{nja misel. gosposko francosko 'pensee' iz ostrega 'babjega zoba' di{e~o stolisto ro`o vertnico itd. Nezavedna 'masa' ni znala vzgojiti takega sadja. ki prera{~ajo v sicer najmanj{e.Œ26 24 Cvetje 30 (1913) 2. V: JD 3. niti onih krasnobarevnih mnogoperesnih cvetlic. ~e ne `e v vsakdanjem pisanju in tisku. Zato mislim. . Sposobni vmetniki! Vzemimo {e drugo primero! Kmeti{ki ljudje jedo drobnice in tepke. Pa kaker so v naravi krasno cveto~e orhideje in ponosne bele lilije precej redke rastline mej mnogimi. Po pravici. Pri teh raziskavah je te`i{~e na ravnini teksta. jezikovni primeri. ^. mislim. tako more vstvariti nadarjen narod po skrivnostni delavnosti svojega genija. pravopis je njegova mertva podoba. pregovori. ki rastejo brez cepljenja. kakor nam njegova misel pride prav tu. 1995. brez truda in skoraj proti svoji volji. rast. v navdahnjenju. kaker{en je dandana{nji litvanski ali herva{ki in serbski ljudski jezik. po Sokratovi besedi: (gr{ko). V resnici so ti prekrasni jeziki zrastli tako reko~ sami od sebe. kot so rekla. zv. Kri` na gori 2 (1925/1926).Œ24 pravi [krabec. Jezik œIzreka je `ivi jezik. jezik. kaker so ga s~asoma premnogo raznih verst v raznih de`elah zredili umni sadni vertnarji. da so. to je neke naravne.Œ 25 Cvetje 21 (1904) 5. gospoda si kupuje plemeniti{iga sadja. V: JD 3. ali morebiti bolj prav re~eno neke nadnaravne bo`je mo~i. kaker lilije mej ternjem ali plemenite orhideje po drevju tropi~nih gozdov. reki. 1. kako je to. telesno postavo in mo~.25 @ivljenjska povezava jezika in slovstvene folklore je najbolj o~itna v slovarjih. a zanesljivo folklorne `anre. besedne slike. kaker v telesu. tako tudi du{no nadarjenost in delavnost. str. da bo ` njim mogo~e pravo izreko s popolno natan~nostjo zaznamenjati. vendar je vedno pred o~mi tudi ravnino teksture in konteksta. male neznatne ma~ehe. tako znanstvu kaker prakti~nim potrebam namenjenih. 498: œIzreka je `ivi jezik. sicer v druga~nem kontekstu. ki imajo le neznaten cvet — tako jih je tudi mej ljudskimi jeziki ve~ina poni`nega zna~aja. ~e tudi masa pi{o~ih. pregovori.Œ 26 F. saj le-ti `e vsebujejo razne besedne zveze. pa vsaj v slovarjih in slovnicah ter drugih u~nih knjigah.

kako je slovstvena folklora v leposlovni publicistiki polagoma prihajala na stranski tir. na prelomu stoletja. Ljubljana 1987. Zanje je zna~ilno ritmi~no podajanje in semanti~na te`a izgovorjenih besed. 1584) je ohranjenih 26 slovenskih pregovorov. stoletja ima Ivan [a{elj. isto zgodilo s pravljicami Ga{perja Kri`nika. 52. [. Toda prva samostojna zbirka slovenskih pregovorov je iz{la {ele leta 188729 in dopolnjena leta 1934. Arcticae horulae. 30 Fran Kocbek-Ivan [a{elj. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. . da se je najprej. Bernard Ne`mah.31 ki jih je Rajko Peru{ek ocenil. vendar se je za njimi izgubila vsaka sled. @e v Bisernicah iz leta 1909 je objavil belokranjske pregovore in reke. Razprave II. 33 Belokranjski pregovori in reki. ravno tako v osrednji reviji Ljubljanski zvon.34 Matija Murko je bil dovolj bistroviden.32 Ivan [a{elj jih je vztrajno objavljal v Domu in svetu. 34 Spomnimo se. 1779–1780. Ljubljana 1934. ki jih uporabljajo bolj ali manj razpr{eni posamezniki. razreda 11. Ljubljana 1887. 29 Fran Kocbek. reki in prilike. 33 (1920) na platnicah pri {t. O njej pri~ata le dve Pohlinovi pesmi œk hvali teh pregovorovŒ v prvem slovenskem pesni{kem almanahu Pisanice l. Zaradi njihovega mejnega polo`aja se ukvarjata z njimi in jezikoslovje in slovstvena folkloristika.33 Morda se ravno iz njih lepo vidi. Kletvice in psovke.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 165 2. 32 Rudolf Peru{ek. da je `e veliko prej opazil pri pri~i opazil v obeh vodilnih slovenskih literarnih revijah — Ljubljanskem zvonu in Domu in svetu — ma~ehovski odnos do objav slovenske slovstvene folklore: œSicer so proizvodi ljudskega duha obeh leposlovnih ~asopisov objavljeni na platni27 Obstajajo tri zbirke slovenskih psovk in kletvic in tudi nekaj razprav o njih. prilike in reki. in {e te le na platnicah. 9–10. 1909. s pesmimi Jurija Vodovnika.30 Najve~ zaslug zanje v prvi polovici 20. 48. Slovenski protestanti in vpra{anje slovstvene folklore. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. 29 (1916). Pregovori. Ljubljana 28 Marija Stanonik.27 V prvi slovnici slovenskega jezika (Adam Bohori~. Folklorni obrazci Najmanj{e in najkraj{e oblike slovstvene folklore so folklorni obrazci. 164. 31 (1918). 1778. Pregovori. II. V Adle{i~ih zapisal I. 31 Ivan [a{elj. 169. 111–132. dokler ni v njej popolnoma usahnila. 35 (35 (1922). 168. Carniola Nova vrsta 1 (1910). ocena: Ivan [a{elj.28 Po zaslugi Marka Pohlina je k prvi slovenski rokopisni zbirki slovenskih pregovorov pripomogel Janez Miheli~. da se œodlikujejo po jedrnatostiŒ. Objavljali so samo {e najmanj{e oblike slovstvene folklore: pregovore in reke. Dom in svet 24 (1911).

Zapisal J.2Isti. Ljudska medicina pri Slovencih. kjer se najve~ izgubijo. Ljubljana 1999. 45 Marija Stanonik.46 medtem ko drugi ~akajo vsaj na ustrezno poimenovanje. 39 Darinka Petkov{ek. 1991. bibliografijo zbirk: Marija Stanonik. Pregovori — `ivljenjske resnice. Lovrenca.45 od njenih `anrov pa se najbolje godi iz{tevankam. Ljubljana 1974. ur.35 Nazadnje se {e od tam umaknejo v lokalno zasnovane revije (gori{ka Mladika). Slovenske uganke. 1982. kadar tematizira istrsko pokrajino.37 v najtemeljitej{i od njih je zbranih ~ez 9000 slovenskih pregovorov in rekov. Ljubljana 1993. Zagovori v slovenski ljudski medicini. Ker take platnice navadno niso uvezane. ker se nekateri med njimi ponavljajo. [avrinke 1985. ki {e nimajo samostojne razprave.40 V prvi zbirki zagovorov41 so zbrani taki za zdravljenje ljudi in `ivine. Das slowenische Volksmarchen im Jahre 1895. Ljubljana 1978. Ljudska modrost. M. S pridom jih vklju~uje v svoje pisanje Marjan Tom{i~. 31. 348. Marija Makarovi~. Mladika 10 (1929). 38 Marko Pohlin.36 Danes je na voljo ve~ zbirk. Nasprotje zagovorov so uroki. Ljubljana 1983. 46 Prim. 428. 59.42 in v drugi predvsem za `ivino. V okviru priprav za znanstveno izdajo je doslej evidentiranih nad 30 000 izpiskov. str. 41 Vinko Moderndorfer. 251–263. Slovenske ljudske molitve. Zrno od frmentona.43 Za molitvice je z zbirko in temeljito razpravo poskrbel Vilko No44 vak. 60. V resnici je pregovorov manj. Otro{ka slovstvena folklora premore svojo razpravo. 42 Milan Dolenc. Procesualnost slovstvene folklore. Slovenska slovstvena folklora. Dolenjski pregovori in reki v [t. 1974. . Lovrencu. Ljubljana 1788. bibliografijo o njih v: Marija Stanonik. Ljubljana 1975. 37 Stanko Prek. Wien und Prag 1897. 35 Matija Murko. Haberlandt.166 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA cah. Slovenska slovstvena folkloristika jim {e vedno dolguje znanstveno izdajo. 227–228. Razsvetljenec Marko Pohlin (1735–1801) je med svoje Kratko~asne uganke38 vpletel nekatere primere iz ljudstva. v: Zeitschrift fur osterreihische Volkskunde. Etbin Bojc. Slovenska slovstvena folklora (Klasje). Ljubljana 1964. Mladika 8 (1927). 36 Narodni pregovori in reki. Ljubljana 43 Marjan Tom{i~. 44 Vilko Novak. Pregovori in reki na Slovenskem. Kratko~asne uganke in druge ~udne kun{te iz bele {ole Petra Kumrasa. Ljubljana 1970. 310. saj obstaja le zbirka za {olarje39 in kraj{e omembe v strokovni literaturi. III. Belokranjski iz Adle{i~. Dolenjski iz [t. 435. [. 40 Prim. 1897. Mladika 7 (1926). Ljubljana 2006.

Zgodovina slovenskega slovstva II. Traditiones 1. Stanko Vraz in slovensko romanti~no gibanje za ljudsko pesem. 1837) je kot konfiniranec prispel iz Galicije mlad poljski {tudent in revolucionar Emil Korytko. 1550) je ohranil dve bo`i~ni pesmi. Narodne pesni ilirske. Kranjskoj. Folklorne pesmi Juna{ka pesem Pegam in Lambergar je med najznamenitej{mi slovenskimi folklornimi pesmimi. 48 Boris Merhar. 1839–1844. Omenja jo `e Janez Ludvik Schonleben (1674). 51 Slovenske pesmi kranjskiga naroda (5 zvezkov). ki sta si bila tekmeca pri njihovem izdajanju. 148. Zagreb 1939. 41. prvi prevajalec sv. Slovenske pesmi krajnskiga naroda (I–V). Ljudska pesem. Najzaslu`nej{emu zbiralcu slovenskih ljudskih pesmi47 Francu Kramerju je pevka Katarina Zupan~i~ zapela celotno pesem. Karel [trekelj (in Jo`a Glonar).MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 167 3. Lino Legi{a. pisma v sloven{~ino (Wittenberg 1584) odklanja ljubezensko pesem. Matev` Ravnikar-Po`en~an (1802–1864) ji ni ostal dol`an. Ljubljana 1898–1923. Ob posredovanju Antona Zupan~i~a jo je l. ur. Ljubljana 1839–1844. 1. Marija Stanonik. v: Zgodovinske vzporednice slovenske in hrva{ke etnologije 1. ki se je kljub politi~nemu nadzoru lahko vklju~il v napredno romanti~ni krog najve~jega slovenskega pesnika Franceta Pre{erna (1800–1849). Marko Pohlin je v svoji Kranjski gramatiki (1768) pokazal naklonjenost slovenski folklorni pesmi. 49 Stanko Vraz. Emila Korytka nem{ki ~lanki o slovenskem ljudskem izro~ilu. Zgodovina slovenskega slovstva I. koje se pevaju po [tajerskoj. Ljubljana. Ljubljana 1982. Niko Je`.50 Nadarjenega in folkloristi~no prodornega Poljaka. nato Janez Vajkard Valvazor (1689). Primo` Trubar. Pozneje se takemu protestantskemu stali{~u pridru`i katoli{ka stran. 1807 posebej objavil Valentin Vodnik. Emil Korytko. Nekaj folklornih zapiskov iz zapu{~ine Emila Korytka v NUK. saj jih je imel `e leta 1835 precej{njo zbirko in je z njimi zalagal tako Emila Korytka (1813–1839)48 kot Stanka Vraza (1810–1851). tako da je bilo prvi~ mogo~e zapisati tudi njeno melodijo. Folklorna pesem je splo{no pozornost in slavo `ela v obdobju romantike. Jurij Dalmatin. Kor{koj i zapadnoj strani Ugarske. avtor prve slovenske knjige (Katekizem in Abecednik.51 47 Slovenske narodne pesmi I– IV. . je prehitela smrt. 43. Ljubljana 1972. vendar velja za izgubljeno. Traditiones 14. 25–36.49 Dan pred Vrazovim odhodom iz Ljubljane (27. 1985. Ljubljana 1956. zato ni mogel uresni~iti velikopoteznih na~rtov o slovenski slovstveni folklori. Na njegovo pobudo je Dizma Zakotnik pripravil prvo rokopisno zbirko folklornih pesmi. Marko Terseglav. 50 Vilko Novak.

da smo jim preve~ verjeli. DZS. v: Ljubljanski zvon (Leposloven in znanstveni list) 7. tudi narod na{ ne poje vseh pesmi pred otroki. 4 zvezkih. ampak jih opisuje po vsebini. zvezek: Pesmi zaljubljene. Murska Sobota 1988. taki proizvodi so podobni hinavcem v `ivljenji. medtem ko se je [trekelj odlo~il za ~im bolj dosleden ponatis izvirnikov. proizvod do dobrega spoznati in oceniti.55 Njegov namen je bil izdati vse pesmi. 198–212. da se je odlo~il samo za pesmi — medtem ko je Krek pri interpretaciji nameraval upo{tevati tudi prozo. vendar ne popolnoma odvzeta. Slovstvena folklora v doma~em okolju. morda nam tudi povedo.Œ54 Karel [trekelj se je od prvotne zamisli Gregorja Kreka o izdaji slovenske slovstvene folklore oddaljil 1. Dozdevajo se nam prijetni.Œ56 Predvidoma so na prvem mestu pripovedne.. ki so danes ve~inoma sprejete v razdelek pesmi interesnih skupin. oblika jim je z metrom in melodijo ve~ ali menj okamenela in se ne spreminja tako zlahka kakor na primer v pravljici. Lirskih pesmi ne poimenuje naravnost. 2.168 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Natan~na navodila za zapisovanje slovstvene folklore je oskrbel Karel [trekelj in jih utemeljuje zgodovinsko. 1900–1903. da smo jih napak sodili. 630. zvezek: Pesmi za posebne priliMarija Stanonik. odkod je in kedaj je za~el svoje potovanje po na{i domovini. morejo nam pokazati pot. 1895–1898. Ljubljana. 56 Karl [trekelj.57 Slovenske narodne pesmi so izhajale v letih 1895–1923 v 16 snopi~ih oz. 1887. sestaviti zgodovino tega in onega proizvoda. v na{em narodu. ki bi mu bile pristopne. le malo prenarejena vsebina nam brani. Pro{nja za narodno blago. Krek je dopu{~al filolo{ke posege v besedila. œAli zbirka ne bo za otroke in ne za mle~nozobo mladino. Ljubljana 1908–1923. 1887.52 Z njimi je vzgojil [tevana Kuharja iz Prekmurja:53 œSpremenjena oblika. po kateri je pri{el v kraj.. 57 Marija Stanonik. [tevan Kuhar. ‰PesmimŠ je gib~nost. Ljubljana 1990. 52 53 . 54 Karl [trekelj. V nadaljevanju na{teva take vrste. Pro{nja za narodno blago. 55 Jo`a Glonar. 630. XXIV + 820 str. Ljudsko izro~ilo Prekmurja. Predgovor. Zbral in uredil Vilko Novak. v: Karel [trekelj. v: Ljubljanski zvon (Leposloven in znanstveni list) 7. 1999 . Iz tiskanih in pisanih virov je zbral in uredil zvezek: Pesmi pripovedne vsebine. kjer ga je zajela zapisoval~eva roka. dobri in vendar naposled — `alibog navadno prepozno spoznamo. nekoliko omejena. 45: V tej zmoti ti~ijo pisci na{ih {olskih knjig {e danes. Vestni zapisi pa nam lahko pomorejo. vsem proizvodom svoja. Slovenske narodne pesmi. celo moralno in kon~no teoreti~no. Slovenska slovstvena folklora. zvezek IV. XXVIII + 900 str.

Nehring v Bratislavi. [trekljevo delo za slovensko ljudsko pesem. v: Karel [trekelj. zvezek IV. 60 œSlovanski narodi imajo veliko in velikih zbirk narodni pesmi. Murko.60 Karlu [treklju ni bilo dano. 66+ 819 str.65 Posebnost podviga z za~etkom leta 1905 je bila. W. tj. †Karol [trekelj. da je bila enakopravna pozornost posve~ena vsem trem sestavinam slovstvene folklore: besedilom ‰ravnina tekstaŠ. Slovenske narodne pesmi. Slovenske narodne pesmi. 62 Jo`a Glonar. [aljive in zabavljive. 65 M. Ljubljana 1929. melodijam ‰ravnina tekstureŠ in vsem `ivljenjskim pojavom. zvezek: Pesmi stanovske. 538–539. 16. veselici. smrtnem primeru. 695. je polno v zbirkah vseh narodov. XXIV + 851 str. Jagi} in K. Ljubljana 1908–1923. Na{teva mednarodno zvene~a filolo{ka imena (V. ‰…Š [trekelj sam ni hotel podati ‘lepe knjige’. Murko.. Predgovor. 695. 23–24. katerih imamo za celo knji`nico. 61 Karel [trekelj. Delo je izpeljal do konca Jo`a Glonar. ki prina{a vse dosedaj tiskano in zapisano gradivo.58 Zaradi navzkri`ja s pri~akovanji estetov in svojega znanstvenega izhodi{~a se je Karel [trekelj otepal z neutemeljenimi o~itki. da je dobrih kve~jemu za tri knjige. pravi T.61 Po koncu prve svetovne vojne (1914–1918) je delo dokon~al Jo`a Glonar. 63 Slovenski biografski leksikon III. da bi dokon~al svoje epohalno delo. 18.–27. ob veselih in `alostnih dogodkih. v: Razvoj slovenske etnologije do [treklja in Murka do sodobnih etnolo{kih prizadevanj (Zbornik prispevkov s kongresa. ki Slovenski biografski leksikon III. pesmi. 64 Zmaga Kumer. ampak ‘samo kriti~en prispevek k psihologiji slovenskega naroda.64 ~esar ni bilo mogo~e izpeljati brez sodelovanja avstrijskega prosvetnega ministrstva. J. V komisiji Tiskovne zadruge. urejeno po znanstvenih na~elih. 1908–1923. prispevek k slovenskemu folkloru.59 Matija Murko se je krepko postavil za svojega kolega na gra{ki slavistiki. po~itku.Œ M. zvezek IV. G. Iljinskij v Peterburgu). pri delu. oktober 1995. Slovenske narodne pesmi I–IV. Ljubljana 1908–1923. 14–15. Veda 2 (1912). v: Karel [trekelj. œTakega gradiva. Mareti}. Polivka v Pragi. Cankarjev dom 24. zabavi. A. 1904–1907. Jo`a Glonar. 17. kakr{na je [trekljeva. 58 59 . 42. Ljubljana 1898–1923. ki ne skoparijo s pohvalami o njej. Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. saj {e o toliko slavljenih srbohrva{kih juna{kih pesmih. Predgovor. str.63 Dunajska Universal-Edition je spro`ila idejo o projektu Narodna pesem v Avstriji (Das Volkslied in Osterreich). Separatni odtis iz Etnologa III.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 169 ke Pesmi pobo`ne. Bruckner v Berlinu. Ljubljana. ki ne zaslu`i pesni{kega imena. œki se s petjem in godbo izra`ajo pri narodnih obi~ajih. A. ~e smemo tako govoriti. znanosti o slovenskem narodu. vendar nobene tak{ne.62 ki je podrobno opisal in ocenil [trekljevo vlogo pri nastajanju te monumentalne zbirke. 16–17. kakor se nam ka`e v svojih pesmih’. Jire~ek na Dunaju. 7–10.

1 1992. Karel [trekelj in nabiranje slovenskih narodnih napevov. dr. {eg. on pa je ob~eval z ministrstvom. V [trekljevi dobi smo nabrali nad 13. plesov. Janko Glazer je leta 1921 objavil œslovensko narodno lirikoŒ. 169–170. `vi`ganje vseh vrst.67 Sestavil je odli~ne smernice in napotke za zbiranje. dr. pritrkavanje na zvonove. Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. trobljenje na rog (med gorjanci na primer klic h kosilu). Odbor je sklepal. jaz sem sestavljal poro~ila. obenem zapisnikar in do leta 1913 po potrebi tajnikŒ.Œ66 ‰ravnina kontekstaŠ. Ljubljana 1970. Prof.68 Po Murkovi zaslugi se je gradivo ohranilo in postalo eden od temeljev za arhivsko zbirko v Folklornem in{titutu.70 saj ima folklorna pesem pred vsemi drugimi folklornimi pojavi v slovenski kulturi izrazito prednost. 11–21. Ministrstvo je za vsako narodnost iz njene srede imenovalo poseben delovni odbor. po zadnji seji leta 1918 pa so se dogodki vrteli tako naglo. ‰Tomin{ek v uvodu pojasnjuje. Doslej so iz{le {tiri knjige. v: Marija Stanonik.Œ 68 M. in to je vse njegove predloge tudi sprejelo. Svojo tezo o njeni tesni povezanosti z resni~nim `ivljenjem urednik upo{teva v njeni tematski ureditvi. je bilo kakor pribito. 1998.000 napevov. stvarno in logi~no premotril in sklenil ter v vsaki ~rki razlo~no napisal. Med prvo svetovno vojno je delo obti~alo. predhodniku Glasbenonarodopisnega in{tituta pri ZRC SAZU v Ljubljani. 66 . od po~etka do smrti (7.. krepil in dvigal z njemu lastno kra{ko izklesanostjo vse delo. da ni iz{el noben zvezek. Pri objavi se je odlo~il za rahlo stiliziJosip Tomin{ek. Murko. 198. n. da je bilo ustre`eno vsem nara{~ajo~im. julija 1912) iz Gradca vodil. zlasti gmotnim nujnostim. da nima noben drug odbor takega vodstva in ne takih uspehov. O~itno je u`ival velik ugled. 70 Njihovo bibliografijo prim. 169–170: œProfesor [trekelj pa je vso glavno dobo nabiranja. Na ~elu slovenskega je bil Karel [trekelj. Ljubljana 1952. melodiji brez besed. oblike in œzna~ajŒ. jodlanje. ker je œedini {e `ivi sonabiratelj. opis narodnih glasbenih instrumentov. Po [trekljevi smrti je njegovo delo v tej zvezi nadaljeval Matija Murko. popustil pa ni za pi~ico. vriskanje. Prof. Karel [trekelj in nabiranje slovenskih narodnih napevov. Kar je vsestransko. upo{tevajo~ vse potrebe in mo`nosti. Ljubljana 1952. V uvodu zbirke opozarja na njeno vsebinsko pestrost. pri katerem pripravljajo monumentalno zbirko slovenskih narodnih /ljudskih pesmi /folklornih pesmi. Slovenska slovstvena folklora. ~emur bi danes rekli etolo{ka perspektiva. 60–62. v: Slovenski etnograf V.Š 67 Josip Tomin{ek. hkrati se je na pristojnih mestih z vso odlo~nostjo zavzemal za to. no{. 69 Slovenske ljudske pesmi I–IV. v: Slovenski etnograf V. ki so s tem postali enotni in nespretnim bolj pristopni. so pa tudi priznali.170 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA dajejo takt enakomernemu delu. da se je {e enkrat odlo~il obuditi spomine na to podjetje. je dr`alo in obveljalo.69 Vmes je iz{lo veliko monotematskih ali lokalno zasnovanih zbirk. d.

Palmarium Empyreum…I. 73 Boris Merhar. 185–187. II. 31–114.75 ki je tudi zbral na spolnost nagnjene pesmi. Od setve do `etve. Ljubljana 1987. spremno besedo in opombe napisal Marko Terseglav. Pesem slovenske de`ele. 74 Zmaga Kumer.74 Sistemati~no je vpra{anja o njej obdelal Marko Terseglav.78 4. 82 Tobia Lionelli = Janez Svetokri{ki. Razprave SAZU. Ljudsko pesni{tvo Literarni leksikon 32). kar so bili kritiki pogre{ali pri [treklju. Folklorne pripovedi Sistemati~no so zbrani in s kontrastivno analizo ovrednoteni svetopisemski motivi79 v slovenski slovstveni folklori.77 Marjetka Gole` je s teorijo medbesedilnosti obdelala sti~i{~a med folklorno in knji`no poezijo. Ljudsko in umetno. Prva celostna razprava o njej. 111–132. natan~no bibliografijo v knjigi Ivan Grafenauer. 75 Marko Terseglav. Srednjemu veku se je najbolj posve~al Ivan Grafenauer. Mihael Krammer = Rogerij Ljubljanski.81 Katoli{ka reformacija in barok sta ohranila v pridi`nih zgledih {irok spekter folklornih pripovedi. ker jih je odklanjal in o tem pisal. Ljubljana 1956. Ljudska pesem. 1743.73 Zmaga Kumer ga dopolnjuje z analizo o vlogi pesmi v vsakdanjih in prazni~nih `ivljenjskih okoli{~inah ter njenih melodi~nih in ritmi~nih sestavinah. 78 Marjetka Gole` Kau~i~. 1920). 292–309. 1987. da so se slovenske legende `e iz ~asa protestantizma ohranile prav zato.72 O slovenski narodni /ljudski folklorni pesmi je na voljo nekaj temeljnih razprav.82 V priro~niku Kmetam za potrebo inu pomo~ (1789) razsveJanko Glaser.80 Paradoksalno je. Celje 1973. Slovenska narodna lirika (Ljubljana. Maribor 1975.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 171 rano knji`no sloven{~ino. 77 Niko Kuret. razred 11. Zbral. 71 72 . uredil. Ljubljana 79 Marija Stanonik. 19. Sacrum promptuarium I–IV. 76 Klin~ek lesnikov. Zgodovina starej{ega slovenskega slovstva.76 Niko Kuret zgodovinskega vidika obdeluje kolednice. II. 81 Marija Stanonik. Ljubljana.71 Morda je prav Glazerjev zgled navedel Pavleta Flereta. 1731. `anrski raz~lenjenosti in estetskih razse`nostih je izpod peresa Borisa Merharja. Slovenska koledni{ka dramatika. ocena: Pripovedne slovenske narodne pesmi (Pavel Flere). Ljubljana 1999. Janko Glaser. v: Zgodovina slovenskega slovstva I. 9–127. 1691–1707. njenih za~etkih. 80 Prim. v `elji po antologiji slovenske narodne lirike v 'esteti~no-u`itni' obliki. Ljubljana 1981. Ljubljana 1986. Ljubljanski zvon 45 (1925). z definicijo. da se je odlo~il izdati œpripovedne slovenske narodne pesmiŒ (1924). Slovenski protestanti in vpra{anje slovstvene folklore.

da bi mogle kaj vplivati na slovensko narodno samo-zavest86 in so danes pomembne zgolj strokovno. Prva sta jih zapisovala v nare~ju slavist in klasi~ni filolog Matija Valjavec (1831–1897). 1998. Simpozium posveten na `ivotot i deloto na Marko Cepenkov.84 ^eprav je Stanko Vraz (1810–1851) zaslu`en tudi za zbiranje prozne folklore. 85 Marija Stanonik. 89 Marija Stanonik. Jo`a Glonar. 90 Milko Mati~etov. Ga{per Kri`nik (1848–1904). Korespondenca med Kopitarjem in J. Nekatere besede. Kopitars Briefwechesl mit Jakob Grimm. Zbrala.90 Samo osem izmed njih se mu jih je posre~ilo izdati v samostojni zbir~ici.85 Vendar so iz{le sto petdeset let prepozno. Kamni{ki zbornik 14. Skopje 1981. 84 83 . Miklo{i~ev zbornik. spremno besedo in opombe napisala Marija Stanonik. Grimmom. B. Kljub temu da jih je zapisoval duhovnik. jih ni olep{eval in s spolnostjo povezanemu motivu se ni izognil. v zbiranju pa u~enec jezikoslovca Jana Baudouina de Courtenaya. Radovljica 2002. ur.91 Njemu se Viktorijan Dem{ar. Ljubljana 1938. uredila. Kra~manove pravljice.172 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA tljenec Marko Pohlin omenja nekatera bajna bitja iz slovenske folklorne tradicije. Folkloristi~ni portret Ga{perja Kri`nika. Maribor 1991. Celovec 1874. prvenstvo za zbiranje (v letih 1838 do 1843) slovenskih pravljic pripada Matev`u Ravnikarju-Po`en~anu (1802–1864). Didakta. O slovstveni folklori v obdobju slovenske romantike. kar vse ka`e. Le desetino zbranega gradiva je lahko objavil v periodi~nih glasilih svojega ~asa. ki so jih u~eni zbiralci odstranjevali ali spreminjali zaradi pedago{kih ali moralnih razlogov. Ljubljana 1988? Max Vasmer.88 [e zmeraj pa ~aka nanjo ~evljar in trgovec.89 Njemu se lahko zahvalimo za dokumentiranost pristnih pravljic. Slovenski slovstveni folklori je bil naklonjen tudi prvi slovenski slavist evropskega slovesa Jernej Kopitar.87 ki je {ele po ve~ kot sto letih pri{el do svoje zbirke. Slovenske pripovedke iz Motnika. kakr{ne so ob koncu 19. stoletja v osrednji Sloveniji poslu{ali odrasli. Pridige Petra Pavla Glavarja. z epizodami. 88 Matija Valjavec. Ilja Popit. 86 Po`en~anove pravljice (Najstarej{e slovenske pravljice in povedke). so v Po`en~anovem ~asu utegnile zveneti bolj nevtralno kot dandanes. Radovljica 2005. 91 Pod{avni{ki (= Ga{per Kri`nik). Berlin 1938. Dva ju`noslovenski folkloristi samouci: Marko Cepenkov i Ga{per Kri`nik. zato so bolj za odrasle. s katerim si je tudi dopisoval. 87 Matija Valjavec kot slovstveni folklorist. Vsebina nekaterih zgodb je z dana{njega vidika krvolo~na in grozljiva. ki imajo hud pomen. Glasnik muzejskega dru{tva za Slovenijo 29. da smemo {teti Po`en~anove zapise z vsebinskega vidika za zanesljive. 233–277. Etnolo{ka tribina 13/14. Zagreb. Kamnik. 1984. ki je v tem pogledu bedel nad utemeljiteljem srbske slovstvene folkloristike Vukom Stefanovi}em Kara|i}em83 in si dopisoval z Jakobom Grimmom.

da bi se tega lotil kdo bolj poklicanih. katere so se danes ve~ ali menj poprijeli in njo pome{ali tudi svojo doma~o govorico. ker se Bogomil v podobni vlogi v slovenski kulturni zgodovini ni~ ve~ ne pojavi.. Pro{nja za narodno blago. Skopje 1981. ki se je svojemu ~asu primerno trudil za poznanstvenenje danes imenovane slovstvene folkloristike. da se Hrvatje sami dandanes nekako izogibajo vsemu. da se no~e omejiti na œkako posamno de`eloŒ ampak ima pred o~mi celotno slovensko etni~no ozemlje. 318–320. Ustnemu slovstvu hrva{kih Slovencev ne smemo torej zapirati vrat v na{e zbirke. 93 Marija Stanonik. kakor se jim godi glede jezika pri velikem akademisjkem 'rje~niku'. oceniti in primerno izdati celotno slovstveno folkloro. 94 [e toliko bolj. Vpra{anje realizma v slovenski folklorni pripovedi (Die Frage des Realismus in der slowenischen Folkerzahlung). koro{ke in pri92 Milko Mati~etov. Slovenskem narodu in Slovanu leta 1887. Posebej poudarja.93 Pod prvo vseslovensko zbirko Slovenske narodne pravljice in pripovedke iz leta 1885 je res podpisan B. da narodno blago kajkavsko porivam k blagu drugih Slovencev. kakor na kranjske. posebno ~e {e pomislimo. Gregor Krek v lu~i slovstvene folkloristike. da bi 19-letnemu sinu ne bil v krepko oporo o~e94 Gregor Krek. ki so jih u~eni zbiralci odstranjevali ali spreminjali zastran vzgoje ali morale. v tisku.92 Druga polovica 19. ^im trdnej{e je bilo njihovo miti~no jedro. ogrske in hrva{ke Slovence98 ravno tako. 96 Karl [trekelj. n. kakr{ne so ob koncu 19. okvirom. Ali s tem {e nikakor ne zahtevam.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 173 imamo zahvaliti za pristne pravljice. da bi bilo treba zbrati. kar je kajkavsko in bi se pri bodo~ih hrva{ko-srbskih zbirkah narodnega blaga Kajkavcem utegnilo v tem oziru goditi tako. Ljubljana 1982. 95 Marija Stanonik.96 28-letni [trekelj najprej povzema vsesplo{no javno pri~akovanje. vendar si je te`ko ne misliti. 628. z epizodami. {tajerske. kako nam je v tem primeru ravnati. Obdobja 3. izra`eno po ~asopisju in dru{tvih. Dva ju`noslovenski folkloristi samouci: Marko Cepenkov i Ga{per Kri`nik. stoletja v osrednji Sloveniji poslu{ali odrasli.Œ . da bi opustili Kajkavci hrva{~ino. œkoder `ivi narod slovenskiŒ: œOziral se bo na bene{ke.95 V programski Pro{nji za narodno blago v Ljubljanskem zvonu. Simpozium posveten na `ivotot i deloto na Marko Cepenkov. d. ki je racionalno spremljal pripoved. 1887. Ljubljana 2006. Slovan 4.‰ogomilŠ Krek (*1866). v: Traditiones 35/2. 97 Morda [trekelj pri tem misli na Gregorja Kreka? 98 Karel [trekelj. Zaman je ~akal. da vemo. Saj je vkljub velikemu vplivu hrva{~ine kajkavski govor vendar ostal do dena{njega dne v svoji strukturi {e zmerom slovenski! To zado{~uje. stoletja razkriva zna~ilno strukturo zapisovanja folklornih pripovedi. 628: œNekaterim seveda ne bo po volji.97 zato se je sam odlo~il zadevo vzeti v roke. tem bolj si ga je realizem trudil razbiti s komentarjem oz. v: Ljubljanski zvon (Leposloven in znanstveni list) 7.

Ljubljanski zvon 31 (1911). 101 Karl [trekelj. in ime pevca ali pripovedovalca. stoletja pridobil ugled najtemeljitej{ega raziskovalca slovenske slovstvene folklore Jo`a Glonar. Pro{nja za narodno blago. ocena: Andrej Gabr{~ek. takoj za njo Primorska. toda med njimi so nekateri zelo zvesti izvirnim pripovedim. 105 Ivan Ko{tial. francoskih idr. 632. 1918.105 Poleg starodavnih motivov iz Amorja in Psihe se v njih pojavi `e tudi avtomobil. 102 Doslej najtemeljitej{i pregled [trekljevega `ivljenja in dela je ~lanek Milka Mati~etovega v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu 15.99 Zato se obra~a œna rodoljube. Leipzig 1913. povedati tudi. ker so nekatere izmed njih œa la DecameroneŒ. Narodne pripovedke v So{kih planinah. 1932. romunskih. v: Ljubljanski zvon (Leposloven in znanstveni list) 7. I– V. Monoceros in Diptamos. Neu bearbeitet von Johannes Bolte und Jiri Polivka. 1915.102 Primerjalni metodi slovenske slovstvene folkloristike je pripravljal tla Jiri Polivka. Gorica 1989. s ~im na zapisovalec opremi vsak zapis: œpristavi kraj. gr{kih. . 106 Pastu{kin. kar morejo. 1887. v~asi bo dobro. 103 Anmerkungen zu den Kinder. kjer ga je kot mlada raziskovalka uredila Monika Kropej.106 99 Karl [trekelj.103 Z izjemno {tudijo o virih za nastanek in o zgodovini povedke o Zlatorogu. v: Ljubljanski zvon (Leposloven in znanstveni list) 7. Po njegovem te pravljice niso primerne za mladino. [tevil~no je vodila osrednja Slovenija. Gori{ka Mohorjeva dru`ba. 1896 iskal vzporednice slovenskim pravljicam in povedkam pri drugih evropskih narodih. 1930. Ljubljanski zvon 31 (1911). nato [tajerska in Dolenjska.Œ101 [trekljeva pro{nja je dobila med Slovenci nenavadno dober odmev. kjer je stvar zapisal. naj mu po{ljejo. Po [trekljevi smrti je to gradivo prehajalo v razli~ne ustanove in kon~no pristalo na In{titutu za slovensko narodopisje. ^asopis za zgodovino in narodopisje. Pro{nja za narodno blago. 447. V smislu tedaj porajajo~e se geografsko -histori~no œfinske {oleŒ pohvali dodajanje slovanskih. snopi~. 628. 100 Karl [trekelj. ki je `e l. 557–558. ako se jim prilo`nost ponuja!Œ100 Posebej nagovarja œu~itelje slovenskega naroda v cerkvi in {oliŒ. 1887. ocena: Andrej Gabr{~ek.174 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA morskeŒ. nem{kih. kako star je ta pevec in je-li tam tudi rojen.und Hausmarchen der Bruder Grimm. si je v za~etku 20. kjer je kaj pel ali pripovedoval. — naj zapi{ejo. 1887. ^isto na koncu dodaja tehni~ne napotke. Narodne pripovedke v So{kih planinah. kar imajo zapisanega.104 Ivan Ko{tial skrbno ocenjuje na novo izdane Narodne pripovedke v So{kih planinah (1911). 631. razli~ic. 592–596. Pro{nja za narodno blago. v: Ljubljanski zvon (Leposloven in znanstveni list) 7. 104 Jo`a Glonar. S Koro{kega in iz Bele Krajine je ohranjenih manj zapisov. Maribor 1910.

motivih. Kotnik. PrekmurjeŒ109 ter daje priznanje nosilcem slovstvene folklore in njenim zbiralcem. Gori{ka in sploh Primorska. Debevec. zbral in uredil France Kotnik. Mladika 5 (1924). Naslov je povzet po koro{ki ljudski terminologiji za pripovedno slovstveno folkloro.111 Ocena v gori{ki Mladiki omenja Kotnikovega nem{kega konkurenta Graberja. Po vsebinski sorodnosti. Narodne pripovedke iz Me`i{ke doline. Marsikdo. oz. I-XVI. Ljubljanski zvon 45 (1925).112 z njegovimi Sagen aus Karnten. Janko Glazer je do zbirke kljub temu zadr`an. posebej tiste. 183–184. da izvirnost nobene takih zbirk ni mogo~a.108 Le kdo bi utegnil biti neki Kocjan.. 109 Kocjan. je {tiriinosemdeset o{tevil~enih pripovedi razvrstil v petnajst razdelkov. Slovenska Istra. imenik krajev. Koro{ke narodne pripovedke in pravljice. 111 F. Poleg Franceta Kotnika sta za slovensko slovstveno folkloro pri slovenski narodnostni manj{ini na Koro{kem v Avstriji zaslu`na Pavle 107 Janko Glaser. se neprestano ponavljajo. in v tej zvezi opozori na obrobne slovenske pokrajine. Prevalje 1924. Ljubljana 1924. Leta 1924 sta iz{li dve zbirki koro{kih folklornih pripovedi. ocena: Narodne pravljice iz Prekmurja. Sledijo viri. ocena: France Kotnik. d. 438. ‰…Š Elementi.: œ … {e so koti. je do`ivel uni~ujo~o primerjavo z njim. kjer je slovenska beseda za~ela neizpodbitno hirati. da bi Storije ustregel œznanstvenemu raziskovanjuŒ. 108 Vinko Moderndorfer. Vse to ka`e Kotnikovo namero. rek in opombe. priredila Kontler in Kompostelski. ki se je trudil terensko gradivo ali svojo zbirko pravljic oblikovati na lastno pest. ~eprav upo{teva. izpreminja se samo njihova kombinacijaŒ. da sta pri vsaki imenovana pripovedovalec ali pripovedovalka in kraj. Storije. 112 J. n.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 175 Razveseljiva novost pravljic iz Prekmurja je. [estinpetdeset jih je zapisal Vinko Moderndorfer. ker œso glavni pravlji~ni motivi naravnost internacionalni. notranjski Kras.107 Literarizirane pravljice Frana Mil~inskega iz leta 1911 so za dolgo postale estetsko merilo knji`nih izdaj slovstvene folklore v prozi. ^asopis za zgodovino in narodopisje 19 (1924). 121–122. Po nesre~nem plebiscitu leta 1920 je od Koro{ke ostala v Sloveniji. ocena: Vinko Moderndorfer. ki so nam skoro terra incognita. Narodne pripovedke iz Me`i{ke doline. ki ima pred o~mi folklorno ustvarjalnost vsega slovenskega ozemlja. iz katerih pravljice ustvarjajo svoj svet. . 110 Storije I. Storije Franceta Kotnika110 u`ivajo sloves prve znanstveno urejene zbirke slovenskih folklornih pripovedi. je pri{la pod takratno Jugoslavijo edino Me`i{ka dolina.

Pri njej je naletel na ne113 Marija Stanonik. Kratka zgodovina starej{ega slovenskega slovstva (et biografija in bibliografija). Kot nala{~ za Jakoba Kelemino. 117 Jakob Kelemina. 115 Karel Krajczar. Interdisciplinarnost Pavleta Zablatnika (1912–1993) v lu~i slovstvene folkloristike. Tudi na{ najbolj{i nabiralec F.. Pregled slovenskega narodopisja. ki je tedaj verjetno `e pripravljal geselske povzetke slovenskih bajk in povedk z razdelki o duhovih.119 Ivan Grafenauer (1880–1964) je dal s svojim delom slovenski slovstveni folkloristiki neizbrisen pe~at s svojo kulturnozgodovinsko metodo v {iroko zasnovanih monografijah. ako ho~emo izdati vse na{e narodno blago. dokler ga ni popolnoma osvojila slovenska narodnostna manj{ina v Reziji (Italija).117 Njegovo pretirano nategovanje snovi na mitolo{ko kopito je bilo zavrnjeno. 186–236. Pregled slovenskega narodopisja. ki jih je sprejela tudi slovenska slovstvena folklora. Kotnik. v: Koro{ki etnolo{ki zapisi (Glasio Slovenskega narodopisnega in{tituta Urban Jarnik) 4.. bajke. nebe{kem vladarju. Murko. vilinskih bitjih. psovke. 120 Ivan Grafenuaer. demonskih bitjih. kletve.176 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Zablatnik113 in Martina Piko114 in za Slovence v Porabju na Mad`arskem Karel Krajczar. 45. knjigah (posebno koledarjih) in ~asopisih. Celovec 2004. 45.120 Le-te predvsem razgrinjajo snov iz davne preteklosti za nastanek posameznih motivov. svetu in njegovi ureditvi in juna{kih snoveh. 119 F. Celje 1930. v: Narodopisje Slovencev I. Ljubljana 1944. [trekelj je hotel po Slovenskih narodnih pesmih izdati {e pripovedke. n. . Milko Mati~etov (*1919) se je proslavil s terenskim delom domala po vsem slovenskem etni~nem ozemlju. pregovore in reke.118 vendar je zaradi bibliografske iz~rpnosti in poskusov definicije posameznih proznih folklornih `anrov {e danes nepogre{ljiv strokovni pripomo~ek. Na{a ‘narodna proza’ je na vsak na~in preve~ zanemarjena. d. Dela ostane {e torej mnogo. Kme~ki glas. Kme~ki glas. Celje 1973. da spoznamo sam sebe in da nas drugi prav spoznajo. ali marsikaj bo se {e dalo zapisati ali pa najti v starih rokopisih. Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi. Mnogo takega gradiva je pri nas `e izgubljenega. n. Iz semena pa bo lipa zrasla (Glasovi 14). Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. 114 Martina Piko. vra`e in enako narodno blago in neizdano gradivo njegovi pesmi. 116 M. 53. uganke. d. Ljubljana 1996. Kramar je poleg pesmi zbiral ‘pravljice in drugo gradivo’. 118 France Kotnik. Ljubljana 1996. Krajli~ pa lejpa Vida (Glasovi 13).Œ116 To so edine besede Matije Murka o slovstveni folklori v prozi.115 œK.

Mladinska knjiga. Prav tako mno`i~en odmev imajo Slovenske basni in `ivalske pravljice. odmiranja. 127 Slovenske povedke iz 20. Iz te izku{nje se je leta 1988 za~ela zbirka Glasovi. stoletja.062) pripovedovalcev. ISN pri SAZU. Prav tako nekaj sto povedk127 s celotnega slovenskega etni~nega ozemlja sta zapoznel sad sodelovanja stroke in vseh generacij ljudi na terenu.500 izvodov. anekdote. 125 Za podatek se zahvaljujem gospe Ani Rasberger z Mladinske knjige.125 Zbirka {e v 20.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 177 pri~akovane motive in v rezijanskih variantah k znanim mednarodnim pravljicam na zelo arhai~ne poteze v hkrati izredni estetski kvaliteti. bajke. Ljubljana 1989. ki je tudi strokovna urednica te knji`ne zbirke. uredila in spremno besedo napisala Marija Stanonik. 123 Pavle Merku. stoletju `ivih pravljic126 tudi jezikovno ohranila kolikor toliko rustikalno podobo.123 Alojzij Bolhar je pripravil klasi~no zbirko jezikovno zlikanih slovenskih pravljic.122 Pavle Merku se je osredoto~il na slovstveno folkloro pri slovenski narodnostni manj{ini v Bene{ki Sloveniji. Trst 1976. @elel je kolikor mogo~e iz~rpno zajeti repertoar izrednih pravlji~arjev in izkoristiti redko dano prilo`nost neposredno opazovati folklorni dogodek v navezi pravljica — poslu{alec in spremljati najrazli~nej{e oblike rojevanja. . Vsega skupaj je v tako imenovane slovar~ke oziroma sezname nare~nih besed uvr{~enih 16. 124 Slovenske narodne pravljice. Ljubljana 1995. Ljubljana-Trst 1973. Zalo`ni{tvo tr`a{kega tiska. pri ~e121 Marija Stanonik. Izbrala. Doslej je bilo udele`enih pri njej ~ez dva tiso~ (2. 122 Zverinice iz Rezije. Slovenska razli~ica primerjalne slovstvene folkloristike (Oris raziskovalnega dela dr. 7–54. izbrala in uredila Marija Stanonik. `ivljenja. Milka Mati~etovega).000 izvodih. Vsega skupaj je tam zbral okrog 3000 enot folklornega gradiva. Celje 2003.121 Doslej so iz njegove bogate terenske bere v prozi objavljene le `ivalske pravljice.128 v kateri izhajajo po pokrajinskem in nare~nem klju~u slovenske folklorne pripovedi iz na{ih dni. 126 V deveti de`eli (Sto slovenskih pravljic iz na{ih dni). prevzemanja. Kolikor pri {tetju ni pri{lo do pomote. med katerimi so najprodornej{i avtorji knjig. razli~nih vrst povedke. spreminjanja. Ujel in udoma~il Milko Mati~etov. Mohorjeva dru`ba. Ljudsko izro~ilo Slovencev v Italiji / Le tradizioni popolari degli Sloveni in Italia.124 z `e 50-letno tradicijo izhajanja.441 besed. 128 Zasnovala jo je Marija Stanonik. Doslej je iz{lo v njej 31 knjig z 9940 enot razli~nih proznih folklornih `anrov (pravljice. pogostnosti in mo~i posameznih `anrov v folklornem pripovedni{tvu. {ale). saj so od leta 1952 do 2004 do`ivele v 13 natisih naklado 69. ki so od leta 1975 do 2005 iz{le s petimi natisi v 27. je vsaj 354 zapisovalcev. Ljubljana 1952.

Avtorji v svojih analizah gradiva radi vsaj navr`ejo kak{no sled. poganja korenine v naklju~nih in nesistemati~nih pojavih. Saj sta strokovnim in pedago{kim ciljem namenjena vsaki knjigi posebej dodani slovar nare~nega besedi{~a in od 8. . katerih pregled omogo~ajo dosedanji razdelki. Najve~ je v njih besedi{~a iz duhovne kulture. Dokler ni bilo drugih mo`nosti za objavo. 129 France Kotnik. Objave Mo`nosti za objave folklornega gradiva so se pojavile v {tevilnih ~asopisih po pomladi narodov leta 1848. pozneje poimenovani Jugoslavija in s tem balkanskemu kulturnemu krogu. da glasilo Zgodovinskega dru{tva v Mariboru `e z naslovom ^asopis za zgodovino in narodopisje prevzame obveznosti tudi do slovstvene folkloristike in je edina slovenska humanisti~na znanstvena edicija z zdaj `e ve~ kot stoletnim sta`em. kar je trajalo ves ~as socialisti~ne Jugoslavije. V samostojni Sloveniji leta 1991 je glasilo omenjene ustanove spet dobilo nazaj prvotno ime Etnolog. neopazno se pripravlja gradivo za dolgo pri~akovani slovar slovenskega jezika sploh. v : Narodopisje Slovencev I. 1. ki je tudi leta 1945 {e iz{el s tem imenom. Ti re{ujejo tudi polo`aj slovstvene folklore v osrednjih slovenskih revijah. kar skrbno popisuje France Kotnik v Narodopisju Slovencev. ki vodi na jug.129 Dvajseto stoletje prinese spodbudni za~etek. Knjige iz zbirke Glasovi so avtenti~en vir za {tudij slovstvene folklore. Znanstven refleksija Preden kaka stroka dobi institucionalne okvire in se profesionalizira. zastopani pa sta tudi socialna in materialna kultura iz pribli`no polovice slovenskega etni~nega ozemlja. tako da je del nare~nih zapisov mogo~e poslu{ati tudi v `ivo. knjige naprej zgo{~enka. so se v njem pojavljali tudi znanstveni folkloristi~ni ~lanki. ki danes nezadr`no propada. Z njimi se tiho. Pregled slovenskega narodopisja. mitologijo. druga~e bi bila ta ~as Kranjska v tem pogledu gluha loza. socialni in materialni kulturi. stoletja sta Primorska in Prekmurje vsaj zastopana. Klas 1944. medtem ko je pri avtorjih s Koro{ke in [tajerske ~utiti pravi ustvarjalni polet. Druga lastnost tega obdobja je priklju~itev Slovencev k novi dr`avi. Ljubljana. Matija Murko in Karel [trekelj dose`eta. zgodovino in etnologijo in jezikoslovje. V publicisti~nih objavah iz prve polovice 20. III. leta 1948 pa so ga preimenovali v Slovenski etnograf.178 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA mer je treba ra~unati z ± odstopanji. do 22. Iz nje bodo ~rpale {tevilne podatke za svoje raziskave o duhovni. s primerami iz srbske ali hrva{ke slovstvene folklore. Leta 1926 je pri Slovenskem etnografskem muzeju za~el izhajati Etnolog. 28–35.

da je II. ki so pognale omenjenega urednika v svet.133 Grafenauer je bil prvi upravnik leta 1950 ustanovljenega In{tituta za slovensko narodopisje pri SAZU. Mladi Zori. pod ~rto op. danes ZRC SAZU. 131 Niko Kuret ‰KomentarŠ. Teoreti~ni oris slovstvene folklore.131 Sistemati~no je celoten `anrski sistem slovstvene folklore predstavil Ivan Grafenauer. da je Rajko Lo`ar leta 1944 tvegal izdajo Narodopisja Slovencev. prva specialisti~na slovenska revija za zbiranje in raziskovanje slovenske slovstvene folklore.132 V okviru njegove kulturnozgodovinske metode je bilo te`i{~e njegovega dela predvsem razvoju snovi in motivike. ko pa je po zdru`itvi dveh dru{tev leta 1976 postal Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva. Primerjalnemu slovanskemu bajeslovju je namenjen vsakoletni zbornik Studia mythologica Slavica. Zalo`ba ZRC.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 179 Prvotno za kraj{e strokovne re~i je od leta 1956 postal dobrodo{el Glasnik In{tituta za slovensko narodopisje pri SAZU. 103. [e bolj{e in redne mo`nosti za objavo so se pokazale z zbornikom Traditiones. Kralju Matja`u ali razprave o divjem mo`u. so izdajo pretrgale na dvoje. pozneje se je uredni{tvo z italijanske strani preselilo v Videm (Udine). v Ljubljani. 12–85. Narodopisje Slovencev II. da v najte`jih ~asih manifestira samobitnost slovenskega naroda — po 50 letih od Murkovega programati~nega spisa dostojen obra~un slovenskega narodopisja in svojega pomena {e dolgo ne bo izgubiloŒ. Postopna profesionalizacija Na pragu druge svetovne vojne je raziskovalno delo `e toliko napredovalo. Ljubljana 2000. del — okrnjen — mogel iziti {ele leta 1952. 74. ki od leta 1972 izhaja pri In{titutu za slovensko narodopisje (od leta 1981 ZRC) SAZU. rojenicah itn. Ljubljana 1952. Traditiones 1 (Zbornik In{tituta za slovensko narodopisje). . 26. Narodno pesni{tvo. Posledice druge svetovne vojne.130 od leta 1962 Glasnik Slovenskega etnografskega dru{tva. œVendar je bilo Narodopisje Slovencev — mimo namere. Dolgo je 130 Marija Stanonik. ritmi~nih in oblikovnih lastnosti slovstvene folklore z diahronega vidika. prvega kompleksnega pregleda slovenske ljudske kulture. 132 Ivan Grafenauer. O tem pri~ajo njegove monografije o Lepi Vidi. Leta 2002 je pri Svetovnem slovenskem kongresu za~ela izhajati Slovstvena folkloristika. se njegov obseg iz leta v leto ve~a. 2. SAZU. 1895 (Letopis Matice Slovenske 1896). k: Matija Murko. ki sta ga leta 1998 za~ela izdajati In{titut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Oddelek za jezikoslovje Univerze v Pisi. Ljubljana 1972. Iz poro~ila o œNarodopisni razstavi ~e{koslovanskiŒ v Pragi l.

Za celoten arhiv ni {tevil~nih podatkov. Ljudska proza v: Zgodovina slovenskega slovstva I.141 ki se {e posebej posve~a ~arovni{tvu.138 Damjan Ovsec. ter s sodelovanjem v razli~nih slovenskih ~asopisih in revijah se je s trudom Marije Stanonik omenjeni arhiv do leta 1993 obogatil za 39. Na podlagi lastnega terenskega dela in s pomo~jo {tudentov. Slovenska koledni{ka dramatika. Slovenska razli~ica primerjalne slovstvene folkloristike. Mohorjeva dru`ba. 134 Niko Kuret. Traditiones 18. Va{ko ~arovni{tvo na pragu tretjega tiso~letja. Na novo jo je v slovensko strokovno obzorje uvedla Alenka Goljev{~ek. Ljubljana 1991. Mit in slovenska ljudska pesem. 136 Milko Mati~etov. Slovenska matica. je dal Niko Kuret s svojimi raziskavami otro{kih iger. 292–314. Domus. Ljubljana 1986. ki se s slovensko slovstveno folkloro profesionalno ukvarja in hrani s terena zbrano folklorno gradivo in izpiske iz slovenskega ~asopisja. a tudi kriti~no ocenjeno v obse`ni razpravi.180 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA bila to edina slovenska ustanova. Ljubljana 1997. Prazni~no leto Slovencev I–IV. 1965–1970. V javnosti najbolj odmeven prispevek k raziskovanju slovenske duhovne kulture.142 in Monika 133 Celotna Grafenauerjeva bibliografija je kot dodatek objavljena v knjigi: Ivan Grafenauer. Kratka zgodovina starej{ega slovenskega slovstva. . verovanj in {eg134 in ljudskega gledali{~a. Ista. [tudetnska zalo`ba. 139 Damjan Ovsec. 2006. Podobno Mirjam Mencej. 140 Zmago [mitek.137 Danes je najve~ raziskovalnega interesa posve~eno mitologiji. obstajajo pa delni. Celje 1973. v kateri je spotoma navedena vsa njegova pomembna zadevna bibliografija. Ljubljana 1988. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 46/2. 11–14. Med bogovi in demoni (Liki iz slovenske mitologije). 135 Niko Kuret.139 Zmago [mitek140 se je lotevata primerjalno. Celje.136 Njegovo delo je sistemati~no. kar se deloma navezuje na slovstveno folkloro. Ljubljana 2004.886 enot. Pomen vode v predstavah starih Slovanov o posmrtnem `ivljenju in v {egah ob smrti ‰The Meaning of Water in the Old Slavs' Notions about Life after Death and in their Costumes Concerning DeathŠ. Mitolo{ko izro~ilo Slovencev. 142 Mirjam Mencej. ki so izpisovali ustrezno gradivo iz ~asopisov in slovenske literature. 138 Alenka Goljev{~ek. Poleg {tevilnih komentiranih objav terenskega gradiva in dognanj o njem je za splo{no rabo temeljno njegovo poglavje o slovstveni folklori (razen pesmi) v prvi knjigi skupinske zgodovine slovenskega slovstva. Mladinska knjiga. Ljubljana 1989. 115–138. 141 Mirjam Mencej. Ljubljana 1956. Pregovori in uganke. 137 Marija Stanonik. Slovanska mitologija in verovanje. Ljubljana 1982.135 Najtesnej{i Grafenaurjev sodelavec Milko Mati~etov se je izkazal s svojim terenskim delom predvsem v Reziji.

Pedago{ki proces Folkloristi~na predavanja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani so se za~ela leta 1993.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 181 Kropej. Zbornik predavanj. Ljubljana 1999. ^etena Ravan. 191–241. Milan Dolenc.146 povedke.145 pravljice. Poleg {tevilnih analiti~nih {tudij143 kon~no prihaja do prvih sinteti~nih {tudij o posameznih `anrih slovenske slovstvene folklore: zagovori. Motnik. v: Irena Orel (ur. Ljudska medicina pri Slovencih. Ljubljana 2004. 2005). Ljubljana 2003). ki pripravlja tudi tako imenovano kazalo slovenskih pravljic. Kategorija ~asa v slovenski slovstveni folklori. Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in knji`evnosti Filozofske fakultete. 145 Slovenske ljudske molitve. . Pavletu Zablatniku (2004). Ljubljana 1983. 1. 150 Nosilec predmeta je postal Marko Terseglav.). Ljubljana 1944. 147 œSlovenijo je Bog nazadnje ustvarilŒ (Slovenske folklorne pripovedi iz preteklosti in sodobnosti) / œGod created Slovenia lastŒ (Past and contemporary Slovenian Folk Tales). Etnolog 16. 148 Marija Stanonik. Ljubljana 1995.150 Od {tudijskega leta 2003/2004 je predmet postal obvezen in se dopolnjuje s primerjalno mitologijo. 2000. 149 Slovenski etnolo{ki leksikon.151 143 Prim.149 V prizadevanje za napredovanju stroke je treba {teti simpozije o Ga{perju Kri`niku (Kamnik. sodelovala sta Igor Cvetko in Mirko Ramov{. Folkloristi~na gesla so vklju~ena v Slovenski etnolo{ki leksikon. 2001. zbral. Pravljica in stvarnost (Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz [trekljeve zapu{~ine). Karlu [treklju (1996). tudi Sergij Vilfan. 144 Vinko Moderndorfer. uredil. v: Traditiones 30.144 molitve. 2004). 3.148 Vedno bolj se ~uti kri~e~e pomanjkanje tako imenovanega kazala slovenskih pravljic. Matiji Murku (Nova Gorica 2002. {t. 151 Njegova nosilka je Mirjam Mencej. Zagovori v slovenski ljudski medicini. Gregorju Kreku (Gradec. 169–181. ur. Barbara Ivan~i~ Kutin se je s svojo doktorsko disertacijo (2005) specializirala za vpra{anja teksture in konteksta slovenskih folklornih pripovedi.147 Nekaj obravnav se nana{a tudi na folklorno poetiko. 146 Monika Kropej. Pravni motivi v slovenskih narodnih pripovedkah in pripovednih pesmih. predgovor in opombe napisal Vilko Novak. Angelos Ba{ s sodelovanjem uredni{kih odborov. katerega pomanjkanje je vedno bolj kri~e~e. Marija Stanonik Vpra{anje vizualizacije abstraktnih bitij v slovenski slovstveni folklori.

182 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Teoreti~na refleksija o slovstveni folkloristiki kot novo nastajajo~i znanstveni disciplini je zasnovana v treh monografijah z bogato bibliografijo. The article begins with an outline of the principal motif features of Slovene literary folklore. the Alpine. our Slavic ancestors. Ljubljana 2006. Ista. Marija Stanonik (Ljubljana) Slovene verbal folklore and literary folklore studies Summary The accessibility of the Slovene ethnic territory and the history of its inhabitants gave rise to the diversity of folklore motifs in the Slovene language through a substratum heritage that is several thousand years old. we can identify traces of Antiquity. and goes on to outline the most important achievements of the endeavour to collect Slovene folklore songs. proverbs). Karel [trekelj gathered all the material collected in the past in his edition of Slovenske narodne pesmi I–IV (1895–1923). 1. and Mediterranean cultural areas. as well as our Germanic. and to date 5 large volumes have been published. Ljubljana 2001. the focus was on Slovene ethnic folklore songs (Emil Kortyko. Mo`nosti zanje se ka`ejo tudi na obeh primorskih visoko{olskih zavodih.000 Slovene proverbs have been collected. This is followed by a chapter on publication options and theoretical attempts to constitute Slovene folkloristics as an independent discipline. Latin. since these contain strings of words which become the smallest but undoubtedly folklore genres (phrasemes. Slovstvena folkloristika med jezikoslovjem in literarno vedo. In this heritage. Teoreti~ni oris slovstvene folklore. At present. tales and forms. sayings. The vital connectedness of language and literary folklore is most obvious in dictionaries. Marko Pohlin (1735–1801) incorporated the entire system of literary folklore into his work. Of these folklore forms. Stanko Vraz). Ista.152 Sproti se preverja na predavanjih o njej na slovenisti~nih oddelkih Filozofske fakultete v Ljubljani in na Pedago{ki fakulteti v Mariboru. The first random records of literary folklore stem from the period of Slovene Protestantism (Primo` Trubar. over 47. In the Romantic Period. Pannonian. a monumental collection of Slovene folk songs is being developed. to date most attention has been dedicated to proverbs. According to the most recent data. Ljubljana 2004. . 152 Marija Stanonik. In the age of Enlightenment. v Kopru in Novi Gorici. Procesualnost slovstvene folklore. and Finno-Ugric neighbours. Adam Bohori~).

and occasionally in ethnological and Slavistic professional periodicals. Fran Mil~inski’s Pravljice (1911) set the aesthetic criteria for the publication of literary folklore in prose for many decades. the Glasovi collection has published 33 volumes with an approximate total of 11.000 folklore tales from roughly half the Slovene ethnic territory. From 1988 to the present. Slovstvena folkloristika (2002). II) and Ga{per Kri`nik (awaiting separate publication). Slovene literary folklore is today published in Traditiones (1972). .MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 183 Matev` Ravnikar-Po`en~an (Po`en~anove pravljice) was responsible for the first records of Slovene folklore tales. Tales in dialect were first recorded by Matija Valjavec (Kra~manove pravljice I. Studia mythologica Slavica (1998).

.

w roku 1995. redakcyjnych i inicjowanych przez niego prac jego uczniow (systematyka ludowej bajki polskiej Krzy z anowskiego . Doroty Simonides. in . oraz nieliczni przedstawiciele folklorystyki czeskiej i sáowackiej (Hana Hlo{kova. w poáudniowo-zachodniej s l a skiej cz e s ci Polski . jego prac autorskich. W I poáowie wieku XX takim osiagnieciem byáa etnograficzna synteza kultury ludowej Sáowian Kazimierza Moszynskiego.czeskie ) oraz Krzysztof Wrocáawski ( uwzgl e dniaj a cy w ujeciach porownawczych postawe etnofilologiczna. zorganizowaá konferencje naukowa na temat Dylematy i perspektywy folklorystyki1. natomiast pogranicze folklorystyki i jezykoznawstwa penetruje dzis szkoáa etnoligwistyczna Jerzego Bartminskiego w Lublinie. Jaworskiej. zajeáa sie Dorota Simonides. Sáowa kluczowe: antropologia kultury wspoáczesnej. w Opolu. (2008). systematyki polskiej ballady ludowej E . etnograficzna folklorystyka . folklorystyka literaturoznawcza. pozostaj a pod znakiem literaturoznawczej folklorystyki Juliana Krzyzanowskiego. Daniel Kadlubiec ( pogranicze polsko . dwu tomow dziejow folklorystyki polskiej.KRZYSZTOF WROCÁAWSKI: FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA … ISBN 978-86-7179-057-4. XX). a materiaáowo proze ustna poáudniowosáowianska). Przed dziesieciu laty. uwzgledniajaca takze w pewnej mierze folklor . Do nielicznych folklorystow o badawczej perspektywie por o wnawczej sáowia n skiej nale z a m .. Lata po II wojnie s w . zagadce) Kontynuatorem postawy badawczej Krzyzanowskiego byá Czesáaw Hernas. Od folklorystyki literaturoznawczej ( filologicznej ) ku antropologii kultury wspoáczesnej zmienili opcje badawcza Roch Sulima i Piotr Kowalski. Wyrazone w . natomiast badaniami wspoáczesnego folkloru. czterotomowej nowoczesnej edycji przysáow polskich. ktory zwrociá sie ku prefolklorystyce. gáownie slaskiego. kultura duchowa. przysáowiu. dzieje folklorystyki polskiej . dziaáaj a cy pod kierunkiem czoáowej wspoáczesnej polskiej przedstawicielki tej dyscypliny badawczej. najbardziej aktywny w ostatnich dekadach osrodek folklorystyki polskiej. Wzieli w nim udziaá czoáowi polscy folklorysci (a tak z e paru etnolog o w ). badania regionalne. studiow genologicznych (o bajce. Zuzana Profantova). siegajacych po rok 1918. (185–198) UDK 398(475)œ18/19Œ Krzysztof Wrocáawski (Warszawa) FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA I PERSPEKTYWY W wieku XIX osiagnieciem najwyzszej miary byáy zbiory folklorystyczne i etnograficzne Oskara Kolberga (wydane na podstawie archiwow w caáosci dopiero z II poáowie w. p.

Czarnogory. rozpoczete zrodzona jeszcze z ducha romantycznego edycja zbioru polskich piesni ludowych2. pozostaj a cych — poza Rosjanami — w politycznej podlegáo s ci od wáadzy najcz e s ciej nie . byáo bez watpienia dzieáo Oskara Kolberga. W czasie odrodzenia narodowego. zabawy. Reedycje dzieá wydanych wraz z materiaáami zachowanymi w archiwach. XIX i XX Owocem najwyzszej wartosci XIX-wiecznej wspolnoty polskiej etnografii i nauki o folklorze. (przywoáywane dalej w tekscie w nawiasach stronice dotycza tej publikacji). Liczy ono áacznie 1 Folklorystyka . I.sáowia n skiej ( poza Ukrai n cami . Moraw. Lud. Dorota Simonides . piesni. przysáowia obrzedy. Opole 1995. r o wnie z Macedonii . Uniwersytet Opolski. podania. Najwieksze osiagniecia polskiej folklorystyki w. Po odzyskaniu wáasnej panstwowosci sáowianskiej funkcja ta nabraáa charakteru podtrzymywania toz samo s ci regionalnej ( czasem pozostajacej na granicy regionalizmu i w sáuzbie ideom separacyjnym czy narodowym — przykáad : Ukrainy i Biaáorusi . Na stosunek nauki polskiej do folkloru bezwzglednie wpáyneáa polityczna sytuacja Polakow w XIX w. po czym kontynuowane realizowanymi juz w pozytywistycznym trudzie monografiami regionalnymi (XIX-wieczna seria edytorska Lud liczaca niemal 40 tom o w 1857–1890 3 ). Bosni muzuámanskiej. . Poznan 1842. oraz czes} wspoáczesna. Biaáorusinami oraz Polakami w zaborze rosyjskim). Slaska. Podzieliáem te prezentacje na dwie zasadnicze czesci: historyczna. 2 Oskar Kolberg. tworza dzis pomnikowe wydanie. nauk . opatrzone nowoczesna oprawa edytorska. Jego zwyczaje. Piesni ludu polskiego. peániáy wiec mniej lub bardziej skrywan a funkcj e polityczn a dla ideologii odr e bno s ci narodowej. Red . moga wiec mi posáuzy} i dzisiaj w przedstawionej tu ocenie jej rozwoju.186 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA wystapieniach konferencyjnych postawy i poglady na temat aktualnego miejsca folklorystyki polskiej. Instytut Filologii Polskiej. zainicjowane na poczatku lat 60-tych XX w. muzyka i tance. jej relacji do pokrewnych dyscyplin naukowych i dalszych perspektyw tej nauki nie ulegáy znaczacym zmianom w ciagu minionego dziesieciolecia. gusta. wskazujaca najwazniejsze wedáug mnie osiagniecia polskich badan nad folklorem. ktora w wielkim skrocie relacjonuje stan obecny i aktualne dyskusje w polskiej folklorystyce nad tozsamoscia i perspektywami tej nauki. koncentrujacej sie na zbieractwie kultury ludowej. Dzieá Wszystkich Oskara Kolberga. Dylematy i perspektywy . folklor — jego zbieractwo i refleksja naukowa nad nim — sáuzyáy ideom tego odrodzenia. 3 Oskar Kolberg. przezywanego intensywnie przez wszystkich niemal Sáowian. mowa. sposob zycia.

gdzie: Kult. tom II Kultura duchowa cz. Sáowianszczyzna Poáudniowa. Z nadzwyczaj bogatego dorobku folklorystycznego J. 1 Warszawa 1967. 416–716. archiwum Kolberga pozwoliáo na przygotowanie do druku takze tomu poáudniowosáowianskiego4) — stanowi dzisiaj posmiertne zaproszenie sformuáowane przez Kolberga do sáowia n skich bada n porownawczych. Mysle tu o Polskiej bajce ludowej w ukáadzie systematycznym6 Nie 4 Oskar Kolberg. Wierzenia. cz. Wrozbiarstwo. nie do pominiecia mimo jego zasadniczo etnograficznego charakteru. wprawdzie nie w peáni doskonaáa ale za to pionierska (za ktora poszáy opracowania innych autorow. Wyd. 2 Warszawa 1968. dziejow zainteresowan polska bajka ludowa. jej odejsciu od etnografii ku filologii (literaturoznawstwu) patronowaá w Polsce Julian Krzyzanowski. Materiaáy do etnografii Slowian Zachodnich i poáudniowych. 6 Krzyzanowski Julian. I Kultura materialna (1929) oraz tom II Kultura duchowa (1934–1939)5 . 59/III . Krzyzanowskiego wskaze tylko dwie pozycje wybrane ze wzgledu na ich znaczenie dla sáowianskiej komparatystyki folklorystycznej (nie dos} wykorzystane wedáug mojej oceny). wyd. I) 1963 (t. 5 Nowe drugie wydanie powojenne : Moszy n ski Kazimierz . II rozszerzone Wrocáaw — Warszawa — Krakow 1962 (t. bardziej dogáebne i nowoczesne. rozlicznych studiow nad przysáowiami. ale czastkowe) — Mam tu na mysli Kazimierza Moszynskiego: Kulture ludowa Sáowian: cz. 641–818. Magia. Kultura ludowa Sáowian. Cz. ukrainskiego. Ogarnia od folkloru — piesni ludowych — po monografie regionalne ujmujace kompleksowo kultur e ludow a — w ich ramach ogáoszone zostaáy zbiory tekst o w ludowych roznej wartosci odpowiednio do kompetencji samego Kolberga oraz wspoápracujacych z Kolbergiem osob. byáa wielka synteza ogarniajaca caáy kompleks zjawisk kultury ludowej Sáowian — synteza. Dzieáa wszystkie t. — s. W jej ramach znaczaca czes} zajmuje folklor.KRZYSZTOF WROCÁAWSKI: FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA … 187 (wraz z suplementami) blisko 90 tomow i nie ma sobie rownych pod wzgledem rozmiarow w caáej Sáowianszczyznie. Uwzglednienie materiaáu osciennego (biaáoruskiego. II). Innym dzieáem monumentalnym. dostarczajacych mu regionalnych materiaáow. systematyki gatunkow folkloru polskiego. Tom I Kultura materialna. Polska bajka ludowa w ukáadzie systematycznym. To jemu przede wszystkim zawdzi e cza ta nauka intensywny rozw o j postaci studiow nad folklorem literackim i znaczace osiagniecia w dziedzinach opisu historii zwi a zk o w wzajemnych mi e dzy folklorem i literatur a . III. . tam: Literatura ustna s. dzieáo pozwala natomiast folklorystom sáowianskim znalez} dla studiow nad folklorem szeroki kontekst caáosciowy kultury ludowej. Poznan 2001. I 1947. Warszawa 1967. Emancypacji folklorystyki jako nauki o literaturze ustnej (sztuce sáowa przekazywanego ustnie).

co utrudnia studia porownawcze uwzgledniajace materiaá sáowacki (Viera Ga{parikova. Szkoda. Sáownik wyrazow (…). Franka Wollmana. Zdaje sobie sprawe. H. Szereg lat pozniej pojawiá sie wspolny katalog ludowej bajki wschodniosáowianskiej (1979) oraz ludowej bajki buágarskiej (obejmujacej takze zapisy starsze z obszaru macedonskiego. 8 Nowa ksiega przysáow i wyrazen przysáowiowych polskich (t. II — Bratislava 1992. Warszawa 1972 t. To doskonaáe opracowanie obejmuje niezwykle bogaty materiaá historyczny. Kapeáus i J. A jednak zachecaábym tych folklorystow. Bibliografia. Indeks haseá pomocniczych. ze czas monografii typow bajkowych wedáug recepty szkoáy finskiej minaá — ostatnia proba sáowianska byáa chyba Predaja o valadarevoj tajni Maji Bo{kovi}-Stulli (Zagreb 1962). a mianowicie Dzieje folklorystyki polskiej9. Ga{parikova katalog sáowacki odst a piá od ksztaátu nadanego klasyfikacji miedzynarodowej przez Aarnego i Thopmsona (system AaTh). Zasáuga Juliana Krzyzanowskiego jest takze zainicjowanie i powoáanie zespoáu oraz nadzor nad ostatecznym przygotowaniem do druku edycji wybitnego i nie majacego odpowiednika sáowianskiego dzieáa. Krzyzanowskiego.Z. III R. 7 Przygotowany przez V. Wracajac do systematyki polskiej takze mozna zaáowa} . jak takze moze by} podstawa do czastkowych studiow przysáowioznawczych komparatystycznych. Krzyzanowskiego. I A-J Warszawa 1969. Warszawa 1978).188 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA byáa to wprawdzie pierwsza sáowianska systematyka — patrz katalog bajki rosyjskiej Andrejewa (1929). uzupeániajac luki poprzedniego wydania oraz uwzgledniajac nowe zapisy. Do wymienianych doda} nalezy jeszcze jedna zrealizowana inicjatywe J. ze nie ma do dzis dogodnych do uje} porownawczych systematyk bajki serbskiej i chorwackiej. t. z e za przykáadem systematyki AaTh nie wznawia si e jej . Jest to trud daj a cy doskonaáe efekty dydaktyczne — pozwala zasmakowa} w konfrontacji wersji i wariantow oraz uczy wyprowadzania wnioskow interpretacyjnych. sáowenskiej oraz czeskiej i sáowackiej7. IV Wstep. Cataloue of Slovak Folk Prose. 1994). z wyszczeg o lnieniem udokumentowanych wariant o w poszczeg o lnych typow fabularnych. ktorzy paraja sie dydaktyka uniwersytecka. t. 9 Dzieje folklorystyki polskiej. I — Bratislava 1991. wychodzi poza granice folklorystyki sensu stricto i swietnie nadaje sie zarowno jako model dla innych sáowianskich paremiografii. II K-P Warszawa 1970. Epoka przedkolbergowska 1800 –1863. Pod red. Wrocáaw — Warszawa — Krakow 1970 oraz tom nastepny . analogicznie uporzadkowanych wedáug systemu AaTh. natomiast — jej drugie wydanie polskiej systematyki mo z na uzna} za wzorcowe i inspiruj a ce dla innych zagranicznych folkloryst ow. Archiv Prof. jakim jest czterotomowa edycja przysá o w polskich 8 . by skáonili studentow do pisania maáych monografii watkow — w zasi e gu folkloru narodowego . Katalog slovenskej l'udovej prozy.

nie ma kontynuacji tego opracowania. Ogarniaja one takze teksty literatury popularnej. s. a potem Heleny Kapeáus. Z dyskusji opolskiej przywoáam tu na pocz a tek wáasne stanowisko 11 . Skáonnos} do uprawiania okreslonych pol pociaga za soba przynaleznos} do roznych nurtow w folklorystyce lub. Ostateczny kres systematycznemu opisowi dziejow polskiej folklorystyki wyznaczyáa likwidacja zaáozonej przez Krzyz anowskiego Pracowni Literatury Ludowej w Instytucie Badan Literackich przy Polskiej Akademii Nauk w Warszawie. 34. kt o re okresliábym jako minimalistyczne — szukaáo ono bowiem zachowania tozsamosci folklorystyki jako etnofilologii. 29–38. pod red. natomiast wytyczane cele badawcze wprowadzaja (lub moga wprowadza}) folkloryste na pola interdyscyplinarnosci i pociagaja za sob a uwzgl e dnianie w interpretacjach takz e fakt o w kulturowych pozawerbalnych. ktora objeáoby takze lata wojenne a szczeg o lnie powojenne . antropologicznej wizji wspoáczesnych zadan folklorystyki. jesli kto woli Dzieje folklorystyki polskiej (1864–1918). po smierci Juliana Krzyzanowskiego. 10 Biblioteka ta zostaáa zakupiona przez Katedre Folklorystyki Uniwersytetu Opolskiego. H. ktorej gáownym obiektem badan ugruntowanych na metodologii filologicznej sa teksty sáowne. Kapeáus i J. 1998. Ibidem. spokrewnione blisko z tekstami przekazu ustnego. Chodziáo w zasadzie o starcie tradycyjnej œklasycznejŒ oraz nowej. jej archiwum i swietnie wyposazonej biblioteki tego uczonego10. a ktora miaáa takze swoj szerszy miedzynarodowy wyraz na Kongresie Slawistow w Krakowie w r. Stan aktualny folklorystyki polskiej i dyskusje o jej perspektywach Obecne dyskusje nad perspektywami folklorystyki sáowianskiej nie moga pomina} trwajacych juz w Polsce od lat sporow o aktualny zakres tej dyscypliny naukowej i jej relacje z dyscyplinami pokrewnymi. generowane w typowych sytuacjach kulturowych na poziomie powszechnego odbioru kultury12. 1995. mechanizmy generowania tekstow w tym kontekscie. zawarta w nich wiedze o swiecie. Nie chce tu powtarza} wszystkich stanowisk wyrazonych we wspominanej na wstepie dyskusji. rozpowszechnianej w druku. 12 Ibidem. system wartosci. intencje oraz rozne peánione przez takie teksty funkcje.KRZYSZTOF WROCÁAWSKI: FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA … 189 Niestety. . Badania te musza oczywiscie uwzglednia} szeroki kontekst kultury. Folklorystyka i jej miejsce wsrod nauk (w ocenie etnofilologa). s. Tak wiec wedáug tej propozycji o tozsamosci folklorystyki rozstrzyga} ma nadal sáowo (akty werbalne) jako dominujacy przedmiot badan. Warszawa 1982. Wrocáawski. Krzyzanowskiego. 11 K. II. ktora odbyáa sie w Opolu w r.

Studia por o wnawcze z pogranicza literatury i folkloru. cit. . Kolbuszewski wyrazaá tym samym przekonanie o potrzebie kontynuacji / reanimacji komparatystyki literacko-folklorystycznej (podazania tropem wytyczonym przez Paralele Juliana Krzyzanowskiego15). podtrzymuje ona tez pogl ad Bartminskiego. 126). Áugowska. przejmujaca w pewnym zakresie kompetencje etnologii (s. Áugowskiej jako literaturoznawcy najblizsza jest tekstocentryczna koncepcja folklorystyki (s. Brzozowska-Krajka. Hernas.. Tozsamos} a interdyscyplinarnos} — folklorystyka jako struktura otwarta. widzac folklor jako czes} kultury i postulujac badania folkloru z perspektywy teorii kultury17 J. Historyk literatury wobec pytania o perspektywy folklorystyki. deklarujacy sie zreszta nie tyle jako folklorysta ile raczej jako historyk literatury i kultury. s. 122). i wybraá M. autor szeregu prac o tekstach w pisanych w pejzaz kultury14. III rozszerzone 1977. Ibidem. Krzyz anowski . jakie historyk literatury ma z wynikow badan folklorystycznych oraz zwracaá uwage na potrzebe obserwacji wymiany wzajemnej. 119).190 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA — roznych folklorystyk. Walinski. wyd. 2.13 Najblizszy tradycyjnej w Polsce postawie folklorystyki bliskiej literaturoznawstwu jest Jacek Kolbuszewski. wyd. i z badania kontekstowe folkloru nie moga pomija} tekstu poddawanego obserwacji filologicznej 13 A. A. Folklor a literatura. ktory jako pierwszy polski badacz (wyrosáy zreszta takze w kregu Krzyzanowskiego) odszedá od koncepcji folkloru jako literatury ludowej. Wyd. Miejsce badan nad folklorem literackim. 113–123. 120). Op. Dylematy i perspektywy. s. 79–89. apelowaá natomiast o opracowanie typologii wzajemnych zwiazkow tych dwoch form kultury (pisanej i ustnej) (s. Brzozowska-Krajka okresla to jako strukture otwarta tej dyscypliny. œPamietnik LiterackiŒ 1975. s. II rozszerzone 1961. Podkreslaá on korzysci. Ibidem. z. 17 C. 125–134. Stwierdzajac obecnos} motywu czy watku przejetego z folkloru w literaturze badacz literaturoznawca nie moze pomina} kwestii naukowej bytowania tego motywu w naturalnym jego otoczeniu (co jest przedmiotem studiow folklorystycznych). Kolbuszewski. Bliska takiej postawie. I 1935. 14 J. Dylematy wspoáczesnego folklorysty (i literaturoznawcy). jaka od stuleci miaáa miejsce pomiedzy literatura wysoka a folklorem. a zarazem mocniej zwiazana z warsztatem folklorystycznym jest Jolanta Áugowska16 Powoáuje sie ona wielokrotnie na Czesáawa Hernasa. (W:) Folklorystyka. Paralele . Katowice 1978. Zdawaá sobie natomiast sprawe z podziaáu folklorystyki na œhistorycznaŒ (ktorej potrzebe jako historyk literatury nadal odczuwa) oraz œwspoáczesnaŒ. 15 J. przedruk Teoria kultury. 16 J. a dopiero potem moze przejs} do funkcji nadanej mu w dziele literackim (s. Oprac.

s. Badania wspoáczesne moga rzuci} swiatáo na dawne funkcjonowanie kultury ludowej w tej sferze. 129). Warszawa 1975. Wrocáaw — (…) 1983. Odnosi sie to szczegolnie do badan folkloru tradycyjnego. J. ze polska folklorystyka wykonaáa dobrze zadanie opisu dziejow folklorystyki (dwa wspominane juz tomy Dziejow (…). wstep T. 19 Zbojnicki dar. generujacej okreslone rodzaje tekstow. Z zapisow z wieku XIX i poczatkow wieku XX. Brzozowska-Komorowska19) 18 Dylematy (…) . monografie przysáowia doskonale zastepuje wstep do wspominanej juz czterotomowej edycji polskich przysáow a jego bogatym materiaáowo zapleczem sa zbiory studiow przysáowioznawczych J. . Warszawa 1976. Najbli z szy tej syntezy dla bajki byá Julian Krzyzanowski w ksiazce W swiecie bajki ludowej. Komorowska. 127). 15). zaniedbaáa natomiast studia nad polskim dziejami samego folkloru — nie podjeáa syntetycznych monografii dziejow jego poszczegolnych gatunkow.KRZYSZTOF WROCÁAWSKI: FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA … 191 ( co przecie z nie oznacza sprowadzania poszukiwan tylko do tekstu werbalnego. Pomerancewa. ze w skali sáowianskiej takie zadanie zostaáo wykonane tylko dla bajki rosyjskiej (E. poszerzony sposob ogladu tekstu jako wytworu procesu kultury. O ile badania sa w stanie odtwarza} sytuacje typowe dla opisywanej kultury takze w przeszáosci. ograniczajacego sie. op cit . Edycja ma charakter popularno-naukowy. obejmujace okres od poczatkow do roku 1918). Trzeba stwierdzi}. podlegáego kryterium artystycznemu podobnie jak teksty literatury wysokiej) (s. do uje} polsko-czeskich (o bajce magicznej — w ujeciu porownawczym pisaá D. na podstawie dostepnych zapisow trudne do odtworzenia (s. t. Áugowska akceptowaáa natomiast przy badaniach wspoáczesnej rzeczywistosci kulturowej inny. zasáuzona badaczka folkloru slaskiego. Podkreslajac szeroki komparatystyczny oglad folkloru polskiego na tle europejskim Juliana Krzyzanowskiego. Kadáubiec) czy polsko-sáowackich (regionalna proza ustna z granicznych Tatr — V. bez peánych syntez. Sud'by russkoj skazki). Viera Ga{parikova. Simonides utyskiwaáa na wspoáczesny brak wsrod polskich folklorystow podobnej szerokiej wiedzy i spojrzenia komparatystycznego ( s . Wybraáy: Teresa Komorwska. Dorota Simonides. 130). socjologiczno-antropologiczny. dzis — skierowane na przykáad na rozne srodowiska — moga bada} takze funkcje kontrkultury (s. Ga{parikova i T. zwracaáa uwage takze na to. i to tylko w niewielkim zakresie. ich recepcji i przemian w kolejnych epokach historycznych oraz przeobrazen w roznych srodowiskach spoáecznych18 (s. autorem monografii o polskiej zagadce jest Mirosáaw Kasjan: Polska zagadka ludowa. 15. Tu dla folklorysty widziaáa istotne pole do obserwacji jezykowej i kulturowej komunikacji wzajemnej. Krzyzanowskiego Madrej gáowie dos} dwie sáowie. D. Warszawa 1980. I–III. 15) (dodajmy. Polskie i sáowackie opowiadania tatrzanskie.

wymiany informacji o wazniejszych opracowaniach.192 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Obecnie od tradycyjnych obserwacji kultury ludowej. 3/ koncepcje domu jako centrum zmitologizowanego antropokosmosu. Dorota Simonides chciaáa ten rozdziaá wspoáczesnej wizji folkloru oprze} przede wszystkim na opowiesciach wspomnieniowych i na odtwarzanych z nich biogramach ludzkich . Wreszcie doskonaáa znawczyni wspoáczesnego folkloru slaskiego witaáa z uznaniem powrot w folklorystyce doceniania roli narratora. Jerzy Bartminski z Polski i Swetlana Toástaja z Moskwy. kt o re mog a by} jeszcze podj e te . Chodziáo jej tu o indywidualne. inicjatyw . Obecne spotkanie w Belgradzie Komisji Folkloru Sáowianskiego przy Miedzynarodowym Komitecie Slawistow odbywa sie w okresie miedzykongresowym. 42). Bartminski wymieniaá: 1/ obecn a w folklorze ide e solidarno s ci z ycia w przyrodzie wraz z nadrzednymi wartosciami. wychodzacych z jej konserwatyzmu i niezmiennosci zmierzamy ku studiom antropologii wsi i jej codziennosci. Bartmi nski w Opolu przed dziesieciu laty stwierdziá: Folklorystyka przede wszystkim musi dzis na nowo odkry} i zdefiniowa} wartosci folkloru i kultury ludowej. 4/ pojmowanie ojczyzny w kategoriach rodzinno-przestrzennych. utalentowanego wybitnego podmiotu tworczego (co zreszta korespondowaáo z jej zainteresowaniami dla opowiesci wspomnieniowych) (s. Inn a ( cho} nie tak odlegá a ) sfer a bada n wsp o áczesnego folklorysty miaá by} dla tej folklorystki problem wpáywu srodkow masowego przekazu na tre s ci przekazywane ustnie ( s . podlegajacej gáebokim zmianom cywilizacyjnym (na znacznym obszarze Polski). odnajdujac w nich aktualny wymiar ekologiczny. Trzeba wyrazi} zal. Konferencja w Serbii moze by} wiec dobra okazja do przedyskutowania przygotowan samej Komisji do Kongresu . 19–20). ze na konferencje nie przyjechali inicjatorzy powstania tej Komisji. a co raczej zwr o ceniem uwagi innych nauk humanistycznych na folklor (i szerzej rozumiana kulture ludowa) jako na obiekt nadal godny naukowej obserwacji badawczej. J. co jest propozycj a badawcz a dla samej folklorystyki . ktory bedzie miaá miejsce w Macedonii w r. 5/ ujmowanie miáosci erotycznej w rownowadze páci oraz doznan zmysáowych i psychicznych. jakimi jest zycie i zdrowie. ogáoszonych w poszczegolnych krajach. 25). subiektywne kreowanie zbiorowej pamieci ( s . 22). 6/ diagnozowa- . Na wskazanych przykáadach takich wartos ci trudno jednak oceni}. wartosci wazne z punktu widzenia wspoáczesnego czáowieka (s. na dwa lata przed kolejnym Kongresem Slawistow. Pozostaje takze kwestia wzajemnych relacji miedzy Komisja Folkloru a nowo powstaáa na Kongresie Slawistow w Lublanie Komisja Etnolingwistyki przy Miedzynarodowym Komitecie Slawistow. 2/ koncepcje kosmosu jako zywego organizmu przyjaznego czáowiekowi i ziemi-matki. 2008.

Chorwacje. Sulime symbole áacza perspektywe antropologiczna z etnolingwistycznymi sáowami-kluczami. siew. Wspoáczesnie szanse dla folkloru i folklorystyki Jerzy Bartminski widziaá z jednej strony w dobrej kondycji. Buágarie. ale ten stan moze osáabia} wrazliwos} badaczy na proces zachodzacych zmian — szczegolnie w srodowiskach podlegáych szybkim transformacjom cywilizacyjnym. w ktorych np.. prog. 43). s. in. droga. ziarno. drzewo. z drugiej zas w odradzaniu sie regionalizmu. biaáoruska) moze oferowa} studia wspoáczesne nad tradycyjna egzystencja zywego folkloru (np. folkloru obrzedowego). O takie badania upominaáa sie takze A. takie jak: zrodáo. in. Serbie.KRZYSZTOF WROCÁAWSKI: FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA … 193 nie podstawowych sytuacji egzystencjalnych i psychicznych czáowieka oraz ich kodowanie i modelowanie w formie fabuá bajkowych ( za Bettelheimem). majac na mysli nowe perspektywy badawcze. a nawet umacnianiu sie kultury popularnej. to jest wiekszej konserwacji folkloru w stanie tradycyjnym. 44–45). ojczyzna). folklorystyka poáudniowosáowianska (takze wschodniosáowianska np. Cennym i za maáo wykorzystywanym w skali ogolnosáowianskiej podejsciem badawczym moga by} ujecia porownawcze. Podobnie wskazane przez R. na: Ukraine. uwzgledniajace wspoáczesne przemiany przedmiotu badan. procesy dyfuzyjne czy migracyjne20. Nie szukaá jednak — a rzecz godna jest szerszej folklorystycznej dyskusji na forum mi e dzynarodowym — przyczyn lepszej kondycji folklorystyki w tych krajach — czy czasem nie sprowadzaja sie one gáownie do stanu obiektu badan. Brzozowska-Krajka. Sáowacje. . 7/ symboliczne motywy o aksjologicznym potencjale. wreszcie w cesze kultury popularnej odwrotu od czytelnictwa ku oralnosci (s. 56 Ibidem. ze 20 21 Ibidem. m. dom. natomiast polska (takze czeska lub sáowacka ) studia nad dalej posuni e tym stadium procesu przeobrazen cywilizacyjnych folkloru i kultury ludowej w ogolnosci. orka. Potwierdza te szanse zadowalajacy stan folklorystyki w innych krajach sáowianskich. odwieczne toposy kulturowe i archetypyŒ. Takie badania komparatystyczne winny by} wedáug niej oparte na solidnych syntezach i dociekaniach szczegoáowych21 . granica. Twierdziáa zarazem. wzgl e dnie — s a dobrze uchwytne z perspektywy etnolingwistycznej (pojecia: ziemia-matka. m. okre s lane przez Rocha Sulim e jako œ wielkie figury cháopskiego swiatopogladu. Bartminski wskazywaá tu. zniwa(s. ze poza — i to tylko w pewnym zakresie — dwoma ostatnimi tematami pozostaáe sytuuj a si e na pograniczach folklorystyki i s a wsp o lne raczej z innymi pokrewnymi naukami humanistycznymi . Charakterystyczne jest.

Rekonstrukcje i interpretacje. to godne uwagi w skali ogolnosáowianskiej moga by} drogowskazy dla wsp o áczesnych studi o w folklorystycznych . Dylematy i perspektywy.. opowiadaá sie raczej za pierwsza. J. ktore zgromadziáoby prezentacj e r o z nych folklorystyk . s. R . Skoro jednak byáy to projekty sprzed dziesieciu laty dotad nie zrealizowane. 56. Brak wedáug niego nadal postulowanej od dawna syntezy œFolklor polskiŒ w postaci dzieáa ujmujacego rzecz w caáosci. srodowiskowy kontekst folkloru. s. 55–72. Bartminskim. s. cit. 22 23 . 49). ich antropologizacja . ktora obroni} moze te nauke przed ekspansja etnografii (dzis raczej — etnologii) czy antropologii kulturowej22. (W:) Folklorystyka. Widziaá rowniez potrzebe przygotowania dzieáa zbiorczego œKultury folklorystyczneŒ. Szkoáa Krzyzanowskiego — filologiczna — zwracaáa sie ku tekstom zapisanym wczesniej (gáownie publikowanym) z niewielkim zainteresowaniem dla folkloru wspoáczesnego i dla przekazu ustnego (Bartminski. Od folklorystyki do antropologii codziennosci. 50.194 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA badania takie zawsze wymagaj a wyj s cia poza teksty werbalne jako oczywista manifestacje folkloru(ibidem). Ibidem. mozna sie obawia}. s. wyprzedzajacych pod tym wzgledem inne folklorystyki sáowianskie. Sulima zapowiadaá powstanie takich dzieá we wspoápracy autorskiej z J. zarazem r o z nych sposob o w uprawiania pograniczy folklorystyki z innymi naukami ). ze przyjdzie na nie jeszcze dáugo poczeka} (o ile w ogole beda urzeczywistnione). Roch Sulima. 24 Ibidem. O ile trudno polskim folklorystom mierzy} sie z poáudniowo. Op. Bartminski wprowadzaá jeszcze pojecia: folklorystyki intensywnej — skupionej na tekscie (co odpowiadaáoby mojemu pojeciu etnofilologii) oraz ekstensywnej — zwracajacej wieksza uwage na spoáeczno-kulturowy. usytuowanego na tle sáowianskim24. sformuáowane przez Rocha Sulime23. Spogladajac w przeszáos} Roch Sulima za luke polskiej folklorystyki uznaje brak polskiego modelowego kanonu tekstow.czy wschodniosáowianskimi badaczami w kontynuowaniu badan tradycyjnych (wskutek przeobrazen cywilizacyjnych wáasnego obiektu studiow). Ta dominacja historycznego ujecia daáa jednak doskonaáe efekty w postaci polskich syntez. Przeciez jednak nie wyáacznos} ale istotna rola tekstow werbalnych (oralnych) jako gáownego przedmiotu badan (jak to juz wczesniej stwierdzaáem) identyfikuje badania jako folklorystyczne i wskazuje na folkloryst e jako badacza szczeg o lnie kompetentnego w tym wzgledzie.

Antropologicznie zorientowana folklorystyka. a taka propaguje Sulima . Kategoria oralnosci okresla sposob funkcjonowania spoáeczenstw niskiego rozwoju cywilizacyjnego.. Folklor dla Sulimy staje sie tu sposobem zachowania (nie tylko werbalnego !) podporzadkowanym okreslonym nieuswiadomionym wzorcom. na ktorym osadzaja sie takie cechy kultury ludowej jak: pansymbolizm. 27 Ibidem. przyjmujac je za wspolne dla tej nauki — tu wymienia nauki zainteresowane podobnym materiaáem obserwacji : — z psychologi a spoáeczna. J. Warszawa 1994 26 Dylematy folklorystyki. Dla Sulimy oralnos} jako podstawowe kryterium folkloru jest sposobem spontanicznego komunikowania ukrytych reguá i wartosci kultury26 wyrazanych w systemie wartosci (aksjologiczny plan kultury ludowej) i symboli (plan symboliczny). opartych na wspolnocie rodowo-rodzinnej i plemiennej. Sulime interesuje relacja miedzy autonomicznoscia jednostki a nieuswiadomionymi przymusami (w formie norm. Za taka folklorystyka opowiadaáa sie takze Anna Brzozowska-Krajka. etnologia. socjologia literatury. ktora swoja postawe metodologiczna pokazaáa w ksiazce o symbolice kategorii czasu w folklorze28. Interesuje go wiec wytyczanie i przekraczanie granic przymusu kultury. przywoáuje m. poetyka historyczna. 57). reguáom . W innych moze ona peáni} istotna role w ramach wspolnot maáych. Burszta. jej naruszeniom (na przykáad u wybitnych narratorow). 63. 57)25. op. s. Piatkowski. . wzorcom ku indywidualnym odstepstwom od normy. s. synkretyzm i sakralnos}. mikrosocjologia. W swojej wizji folklorystyki jako dyscypliny historycznej Sulima podawaá szereg przykáadow takich zakresow tematow (i opracowan). O czym opowiada antropologiczna opowies}. reguá zachowan) narzucanym jednostce przez kulture. Badacz polski apelowaá o odwrocenie dotychczasowej tendencji badan folklorystycznych — od zachowa n podporzadkowanych normie. w kt orych przyznaje jej kompetencje wzbogacajace warsztat historyka 25 Ibidem. historia mentalnosci i duchowosci. wyodrebnionych (sasiedzkich czy roznego rodzaju subkulturach). 28 Symbolika dobowego cyklu powszedniego w polskim folklorze tradycyjnym. ma s ledzi} relacje mi e dzy spontaniczno s ci a (indywidualnym charakterem) zachowan a ich regularnoscia27. cit. in. s. wreszcie bliska jemu samemu etnolingwistyka (s. Lublin 1994. 59. 57. ksiazke: W.KRZYSZTOF WROCÁAWSKI: FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA … 195 Podstawowa cecha charakteryzujaca przedmiot badania folklorystyki jest dla Rocha Sulimy– ustny czyli oralny sposob przekazu kultury (s. K. Nie widzi on swoistosci metod badawczych folklorystyki.

69). Stwierdzaá istnienie wielu tematow zaniedbanych (np. Warszawa 1989.. przyniosáy obiecujace rezultaty: np. 67). 35 Wasilewski J. Folklorystyczny aspekt rodzinnej tradycji kulturowej. Powracamy wi e c do pierwotnego szerokiego znaczenia tkwi a cego w jego angielskiej nazwie — wiedza ludu . 71–72). stwierdzaá Sulima w podsumowaniu swoich rozwazan o wspoáczesnej folklorystyce. Kierowaá tez uwage badaczy na relacje audiowizualnosci pierwotnej (folkloru) i wtornej — masowych srodkow przekazu. ZWdAK czy MAAiE. Lublin 1996. Rodowody. festyny (s. iz w istocie mamy w Polsce historie dyscypliny zbierania i badania folkloru(Dzieje folkloru polskiego) ale nie ma samej dyscypliny — wiedzy o folklorze30. Idea wspolnoty w przekazach rodowodowych. ku maáym wspolnotom a takze ku sposobowi ksztaátowania obrazu swiata . raczej antropologa niz folklorysty. Zlatanova-Strenk32). z zakresu folkloru religijnego). etos grup lokalnych. N. Wprawdzie. ludowa erotyka33. widowiska. s. ktory nadawaá jej sens przez ostatnie stulecie . jarmarki. wyjas nianej i interpretowanej przez eksperta od tej wiedzy.196 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA kultury — wáacza wiec folklorystyke historyczna w obreb historii kultury. ‰z ktorych mozna dopiero odtwarza}:Š oralnos} w rekonstruowanym fragmencie rzeczywisto s ci kultury czy repertuar zachowa n symbolicznych (s. s. 31 Smoli n ska T . Folklorystyke nazwana diagnostyczna zwracaá ku kulturze wspoáczesnej. . Tabu a paradygmaty etnologii. Opole 1992.. Wrocáaw 1991. Simonides. Warszawa 1994. 32 Zlatanova-Strenk N. Wedáug Rocha Sulimy faktyczne relacje folklorystyki z etnografia / etnologia sa nadal dopiero do odkrycia / zbadania29. 34 Niebrzegowska s. 33 Wezowicz-Zioákowska D. folklorysta ma obecnie wiele do zrobienia raczej jako diagnosta i interpretator zjawisk kulturowych.. problematyka œtabuŒ35. Zamiast folklorystyki w istocie opowiada sie za wspoáczesna. Apelowaá o zajecie sie takimi fenomenami kultury jak: odpusty. sennik ludowy (s. Miáos} ludowa. m. antropologicznie zorientowana wiedza o kulturze (s. folklor a sacrum. Niebrzegowska34). z ktorych tylko niektore. 68). ludowa aksjologia. R. gdyz faktycznie — samo pojecie folkloru traci dla niego uzytecznos} ( s . 29 W tym kontekscie wspomina wzrastaj a ce znaczenie takich czasopism jak œWisáaŒ. antropologia œmiejscaŒ i œdomowosciŒ... Sulima wyrazaá podobna opinie jak D. 68. 30 Ibidem. Wzory miáosci wiesniaczej w polskiej piesni ludowej XVIII — XX wieku. zainicjowane. œLudŒ. Polski sennik ludowy. Paradoksalnie wi e c folklorystyka ma funkcjonowa} bez folkloru jako tego przedmiotu badan. . in. Rodzina o sobie . Smolinska31. folklor wspolnot rodzinnych (T.

w aspekcie podmiotowym badania dotycza symbolicznej formy ekspresji wáasnej kultury i wyrazu wáasnej kulturowej tozsamosci (nastawienie wewnetrzne) oraz odrebnosci i stosunku do innych grup (nastawienie zewnetrzne). ukierunkowana na ludzkie zachowania. Wedáug tej autorki w badaniach wspoáczesnych kultury folklorystyka praktycznie przeobraziáa sie w integralna czes} antropologii kultury. 36 37 . pozwolmy folklorystyce by} tym. podmiotowy i komunikacyjny. traktowana antropologicznie.. ktora tak sformuáowaáa A. 87). zawartych w kulturze wartosci. Wspoáczesny folklor i folklorystyka. Brzozowska-Krajka. Pozostajac przy propozycji rozumienia folklorystyki jako etnofilologii tak w jej historii jak i wspoáczesnym wyznaczaniu jej miejsca wsrod innych nauk zdaje sobie sprawe z roznego traktowania tresci i zadan tej nauki w skali ogolnosáowianskiej jak i w ramach dyscyplin narodowych. W trwajacych nadal dyskusjach i proponowanych definicjach folklorystyki i jej przedmiotu badan dodatkowe zamieszanie wywoáuje brak odgraniczania wspoáczesnej etnologii oraz antropologii kulturowej.KRZYSZTOF WROCÁAWSKI: FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA … 197 Autorka jednego z polskich nowszych podrecznikow folklorystyki przeznaczonych dla student o w . na modele sytuacji komunikacyjnych. Krawczyk-Wasilewska V. 101–102). Wspoáczesna wiedza o folklorze. 1990. Przedmiot badan tej nauki wedáug tego autora ogarnia kulture w caáosci. Najdalej w postulatach przypisujacych nowe zadania i charakter folklorystyce poszedá autor innego opracowania podrecznikowego Piotr Kowalski dotyczacego folkloru i folklorystyki37. co ma swoje konsekwencje przy okreslaniu ich relacji wobec folklorystyki. PTL. W aspekcie przedmiotowym do folkloru naleza teksty zbudowane wedáug systemow znakowych werbalnych i niewerbalnych. Krawczyk-Wasilewskiej w przypadku uwzgledniania pierwszego. wreszcie w aspekcie komunikacyjnym uwaga badawcza kierowana jest na interakcyjna forme przekazu wiedzy podmiotu wewnatrz i na zewnatrz wáasnej kultur (s. wzorow i norm. w jej symbolicznej postaci..Wasilewska 36 wyrozniáa trzy aspekty naukowego podejscia do folkloru: przedmiotowy. przedmiotowego aspektu badacz pozostaje filologiem. jak przyjecie postawy. Wedáug V. Warszawa 1986. (wynikajace z wiedzy o swiecie i przypisywanych mu wartosci przez tworcow tych tekstow). Wrocáaw. Violetta Krawczyk . Kowalski P. O przedmiocie poznania w dzisiejszych badaniach folklorystycznych. a ostatnich dwoch aspektow staje sie antropologiem. Nie pozostaje wiec nic innego. co czynia folklorysci (s.

as well as those of his students inspired by him (classification of Polish folk fairy-tale by Krzyzanowski.198 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Krzysztof Wroclawski (Warszawa) Polish Folkloristics — Most Important Achievements and Prospects for the Future Summary In the 19th century an achievement of utmost importance was the folkloristic and ethnographic collections of Oskar Kolberg. The post-World War II period was marked by the philological folkloristics of Julian Krzyzanowski — his own works. who concentrated on pre-folkloristics. the studies in contemporary folklore were initiated by Dorota Simonides. In the first half . The complete body of the collections preserved in his archives was not edited until the second half of the 20th century. Jaworska. The scholarly interests of Roch Sulima and Piotr Kowalski evolved from philological folkloristics to the anthropology of contemporary culture. publications edited by him. Daniel Kadáubiec’s studies concerning the Polish-Czech borderland and Krzysztof Wrocáawski’s ethnophilological studies of Southern Slavonic oral prose may be cases in point. proverb and riddle). an achievement of comparable importance was the ethnographic synthesis of Slavonic folk culture prepared by Kazimierz Moszynski. in which some folkloristic data were included. Krzyzanowski’s research into the history of Polish folklore was carried further by Czesáaw Hernas. Few scholars represent a comparative Slavonic approach. . classification of Polish folk ballad by E. genological studies on fairy-tale. history of Polish folkloristics up to 1918 in two volumes. whose main interest was Silesian folklore. modern edition of Polish proverbs in four volumes. The area between linguistics and folkloristics was penetrated by the ethnolinguistic school of Jerzy Bartminski in Lublin.

ÇÇ. NEKA PITAWA SAVREMENE SLOVENSKE FOLKLORISTIKE .

.

(201–209) UDK 398:930. arhivacii i publikacii folâklornáh dannáh. Pomimo akademi~eskih institutov. Institut slavànovedenià. Gosudarstvennáè respublikanskiè centr russkogo folâklora v Moskve. PRINCIPÁ ARHIVACII FOLÂKLORNÁH MATERIALOV V ROSSIÈSKOÈ FOLÂKLORISTIKE V doklade rassmotrená ispolâzuemáe rossièskimi folâkloristami. Institut antropologii i åtnografii v Sankt-Peterburge. odnako vo mnogom sami metodá rabotá àvlàätsà takim vme{atelâstvom. s gorazdo bolee udobnám i rezulâtativnám instrumentom poiska — kompâäternáe bazá dannáh.25(470) Andreè Moroz (Moskva) OT POLEVOGO ISSLEDOVANIÀ K ARHIVU. ne govorà u`e o propuskah v zapisi i neopravdannoè interpretacii materiala. metodá fiksacii. mo`no da`e skazatâ — massovo. pri kotoráh dannáe podvergaätsà obrabotke radi udobstva poiska toè ili inoè informacii. Institut russkoè literaturá. publikacià folâklornáh tekstov V rossièskoè åtnologii poleváe issledovanià tradicionno zanimali zna~itelânoe mesto i provodilisâ {iroko. (2008). folâklornáe arhivá.ANDREÈ MOROZ: OT POLEVOGO ISSLEDOVANIÀ K ARHIVU ISBN 978-86-7179-057-4. V poslednie godá vse bolee o~evidnoè stanovitsà ne`elatelânostâ vme{atelâstva sobiratelà/izdatelà v folâklornáè tekst na läboè stadii rabotá s nim. Institut antropologii i åtnografii. Me`du tem sovremennáe tehnologii predlagaät principialâno nováè metod hranenià. imeäæih folâkloristi~eskie ili åtnografi~eskie otdelá (Institut mirovoè literaturá. rabotaäæimi v pole. obrabotki i publikacii poleváh dannáh. polevámi issledovaniàmi dolgoe vremà . bazá dannáh. V zna~itelânoè stepeni åtim iska`eniàm sposobstvuät staráe metodá hranenià i publikacii poleváh materialov. Klä~eváe slova: polevaà folâkloristika. Takim vme{atelâstvom mogut bátâ da`e ålementarnáe principá obrabotki materiala: ~lenenie intervâä na fragmentá dlà klassifikacii dannáh v arhive. p. ràd regionalânáh otdeleniè i institutov RAN). Karelâskiè nau~náè centr RAN v Petrozavodske. V doklade delaetsà obzor suæestvuäæih v Rossii ålektronnáh sistem hranenià i poiska folâklornáh materialov. neotkommentirovannáe kupärá v tekstah pri ras{ifrovke audiozapiseè ili publikacii.

Sobiratelâ formuliruet dlà sebà eæe do na~ala rabotá ee principá i osnovnoe napravlenie. stoàæih pered polevám issledovatelem (pomimo principov vábora åtni~eskoè tradicii i regiona issledovanià). tretiè ~astu{kami i t. hranenià i publikacii folâklornáh materialov voprosov suæestvenno bolâ{e. kotoráe ponimali folâklor isklä~itelâno kak "iskusstvo slova" (termin zaveduäæego kafedroè V. vse menâ{e i menâ{e) kompleksnáe issledovanià. mo`no vádelitâ sleduäæie: 1. V bolee rannee vremà po ideologi~eskim soobra`eniàm iz folâklora tak`e isklä~alisâ hristianskie legendá ili zagovorá. V dele kameralânoè obrabotki. — odnako veduæimi nau~námi i universitetskimi centrami oni po-pre`nemu provodàtsà. ~to `e. kafedra russkogo ustnogo narodnogo tvor~estva MGU li{â v poslednie neskolâko let oto{la ot principov. takovám ne àvlàäæiesà (naprimer. 2. rasprostranená (pravda. sostavlàäæih krug interesov åtih issledovateleè: tak. sobstvenno. tak i åkstranau~náh.202 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA zanimalisâ v bolâ{eè ili menâ{eè stepeni vse filologi~eskie fakulâtetá universitetov i pedagogi~eskih institutov. stremitsà k vozmo`no bolee polnomu opisaniä issleduemoè folâklornoè tradicii. sootvetstvenno. i zdesâ suæestvuät ograni~enià. k neè otnositsà. V poslednee vremà koli~estvo åkspediciè suæestvenno umenâ{ilosâ v svàzi s celám ràda pri~in — kak nau~náh. svàzannáe s ponimaniem togo. obá~no ograni~ivaet ih tematiku nebolâ{im krugom voprosov. a s samih na~alânáh principov rabotá s informantom. gde u~ebnám planom predpolagalosâ obàzatelânoe provedenie folâklornoè praktiki studentov.P. sobstvenno. sostoàæaà iz zna~itelânogo ~isla sobirateleè. Tem samám neizbe`no otsekaetsà zna~itelânoe koli~estvo materiala. organizuäæaà poleváe issledovanià. ignorirovali tekstá. kogda gruppa. ~em otvetov. Pravda. S drugoè storoná. kogda sobiratelâ folâklora na~inaet obrabatávatâ polu~ennáe im dannáe. drugoè antropologieè derevenskoè ssorá. da`e ne s togo momenta. brannáe formulá ili rasskazá o razru{enii cerkveè). Kak polu~atâ informaciä? Naibolee rasprostranennáè metod rabotá åtnologa — intervâäirovanie. a ~to net. ^to fiksirovatâ? Åtot kazalosâ bá o~evidnáè vopros re{aetsà vesâma razli~námi sposobami i opredelàetsà ka`dám issledovatelem dlà sebà i/ili dlà svoego kollektiva. le`aæego vne interesov konkretnáh sobirateleè. Podobnáè metod naibolee . p. to estâ fiksiruetsà vse. Problemá na~inaätsà. Sredi klä~eváh voprosov. Tak. odin mo`et zanimatâsà izu~eniem pogrebalânoè tradicii.Anikina) i. Nebolâ{aà gruppa issledovateleè. ~to k neè otnositsà.

Sovremennáè issledovatelâ obá~no stremitsà kak mo`no bolee udalitâsà ot åtogo processa sou~astià i imeet takuä vozmo`nostâ. báli svoego roda sou~astnikami v sozdanii folâklornogo teksta. Vmeste s tem intervâäirovanie neizbe`no iska`aet polu~aemuä informaciä. no da`e i sobstvenno ispolnàemogo/fiksiruemogo teksta: issledovateli XIX — pervoè poloviná XX v. p. navàzannáe izvne. zapisávav{ie dannáe pod diktovku. a vse ¼li{nee½ vápuskatâ.ANDREÈ MOROZ: OT POLEVOGO ISSLEDOVANIÀ K ARHIVU 203 prost i v bolâ{instve slu~aev vpolne motivirovan. Esli polevaà rabota provoditsà v forme intervâä. odnako principá ee ispolâzovanià u raznáh issledovateleè silâno razli~aätsà. polagaet. uproæaà rabotu po tehni~eskoè fiksacii intervâä ili ispolnenià folâklornáh tekstov/obràdov. v osobennosti. to polâzovatâsà li oprosnikom. Stav{ee 2–3 desàtiletià nazad prakti~eski obàzatelânám i vseobæim ispolâzovanie zvukozapisávaäæeè apparaturá (a v poslednee vremà i video). Zna~itelânoe ~islo issledovateleè. 4. no vstaät i mnogo~islennáe nováe. samomu li vesti besedu ili sledovatâ za hodom másli i associaciè informanta. bez svàzi s konkretnoè situacieè oprosa konkretnogo ~eloveka. ~to oprosniki ne tolâko ne pomogaät. ne navàzávaà emu svoih interesov. ~to daleko ne vsegda osoznaetsà polevám issledovatelem. kotoráh ranee prosto ne suæestvovalo. Odnako on vánu`den s~itatâsà s ràdom nováh obstoàtelâstv. Rukopisnaà zapisâ teksta so sluha. sozdaet ràd voprosov. a vmeste s nim i informanta v `estkie ramki. ne pozvolàet zafiksirovatâ ne tolâko vsego hoda dialoga s informantom. V nastoàæee vremà vopros stoit preimuæestvenno o tom. sleduet li delatâ audiozapisâ vsego intervâä ili fiksirovatâ tolâko te ego fragmentá. skolâ bá blizkoè k originalu ona ni bála. . no da`e i me{aät rabote s informantom. a tak`e — v slu~ae s videozapisâä — nu`na li videofiksacià intervâä ili mo`no ograni~itâsà li{â zapisâä ispolnenià folâklornáh tekstov. a to i po pamàti.. Kak fiksirovatâ? V sovremennáh poleváh issledovaniàh u`e stalo obàzatelânám ispolâzovanie tehni~eskih sredstv (audioi videozapisávaäæeè apparaturá). zaranee stavà sobiratelà. obràdov i t. 3. V rossièskoè folâkloristike otno{enie k ispolâzovaniä oprosnikov vo vremà polevoè rabotá kraène protivore~ivoe. V åtom slu~ae predlagaetsà sledovatâ za hodom másleè i associativnámi svàzàmi intervâäiruemogo. esli u sobiratelà net vozmo`nosti nablädatâ i fiksirovatâ faktá narodnoè kulâturá v ih estestvennoè srede. V sovremennoè polevoè folâkloristike ne tolâko ne re{ená åti voprosá. kotoráe interesuät sobiratelà.

Situacià oslo`nàetsà tem. sleduet otmetitâ. ot slu~aà. ~to esli ranee interes sobiratelà koncentrirovalsà preimuæestvenno na samom tekste. no i k kontekstu. im soobæaemám (Moroz 2001). deèstviàmi. le`aæie v osnove interpretacii razli~náh kulâturnáh i socialânáh àvleniè (Kaspina 2006. Principialâno va`nám predstavlàetsà.204 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Sovremennoe sostoànie folâkloristiki trebuet ne tolâko vnimanià k tekstu kak takovomu. razrabotannám v 1950-e gg. a ~asto i vnetekstovoe okru`enie. ras{ifrovávaätsà otdelâno i suæestvuät v arhivah kak samostoàtelânáe edinicá hranenià. mehanizmá soznanià. Odnako v bolâ{instve suæestvuäæih v nastoàæee vremà folâklornáh. Stolâ `e suæestvenna. posledovatelânostâ ispolnenià tekstov. vára`ennáè v folâklornáh tekstah (Vigzell 2006). Iz intervâä vá~lenàätsà interesuäæie konkretnogo sobiratelà tekstá.. åtnologi~eskih arhivov principá hranenià poleváh zapiseè v zna~itelânoè stepeni ostaätsà starámi. esli ona ne prodiktovana samim sobiratelem. kogda preobladaet `anrováè podhod: v nih vnimanie udelàetsà tekstu kak takovomu. Sredi takih obstoàtelâstv mo`no nazvatâ otno{enie informanta k svedeniàm. p. tem bolee ~to povtoràemostâ ih v staráh publikaciàh dostato~no velika. i vse re`e má imeem delo s ¼`ivám½ ispolneniem tekstov. to v sovremennoè polevoè folâkloristike zna~itelâno usililosâ vnimanie k raznogo roda soputstvuäæim ispolneniä folâklornogo teksta obstoàtelâstvam. arhiv kafedrá folâklora MGU. åtnolingvisti~eskih. otnosàæiesà k ograni~ennomu . Belova 2005) i dr. Läbaà detalâ vplotâ do intonacii ili `esta mo`et slu`itâ dopolnitelânoè informacieè dlà issledovatelà. naprimer. V åtoè svàzi izmenàätsà trebovanià k dannám poleváh issledovaniè. i k sposobu. Issledovatelä vse ~aæe stanovitsà nu`en ne tolâko sam konkretnáè tekst. v kotorom on suæestvuet. kogda tekst s trudom vspominaetsà. Fiksacià teksta v srede ego bátovanià ili v kontekste intervâä otkrávaet ego vnutrennie svàzi s drugimi tekstami. pri~em vnesená v tetradi isklä~itelâno folâklornáe tekstá. kogda on ispolnàetsà legko. do sih por stroàæièsà po principam. moralânáè aspekt. naprimer. otli~ie situacii. Bolâ{aà ~astâ dannáh po-pre`nemu hranitsà v tetradàh. a tak`e associativnáe svàzi åtogo teksta v soznanii informanta i stepenâ ego aktualânosti dlà nositelà. kotorám on zapisan. Takov. hranàæihsà v sootvetstvuäæih arhivah. Takim obrazom. predmetami i t. no i ego kontekst — tekstovoe. ~to fiksacià folâklornáh tekstov vse bolee ~asto prohodit v vide intervâäirovanià. naprimer.

V protivoves vá{eopisannám principam v poslednie poltora desàtiletià voznikaet i vhodit v {irokiè obihod nováè: ~tobá ne várávatâ tekst iz konteksta. bez razbienià na rubriki i otdelânáe tekstá. ego znaäæih i opisávaäæih. pesni obràdováe. Issledovatelâ otnositelâno legko mo`et obnaru`itâ pesnä.ANDREÈ MOROZ: OT POLEVOGO ISSLEDOVANIÀ K ARHIVU 205 ~islu `anrov (skazki. p. no i voobæe ignoriruetsà li~nostâ ispolnitelà/informanta kak sotvorca v ramkah tradicii. podgotovlennáè na åtoè kafedre (Zagovorá 1998). sami `e tekstá ignoriruätsà. Tak `e váglàdàt i izdanià åtih tekstov. anekdot ili pogovorku. V celàh uskorenià processa sobiranià fiksiruätsà ne tekstá celikom. no i ispolnitelà. kogda issleduemáè fakt àvlàetsà ili s~itaetsà horo{o izvestnám i va`en ne on sam po sebe. a li{â faktá ih nali~ià na toè ili inoè territorii ili v ispolnitelâskoè praktike informanta. Primerom tomu mo`et slu`itâ sbornik zagovorov. Drugoè podhod uslovno mo`et bátâ nazvan ¼statisti~eskim½. ispolnàemáh odnim ~elovekom. K tomu `e privodit `elanie pridatâ publikuemomu folâklornomu tekstu bolee udobo~itaemáè vid: redaktorskaà pravka. kotoráe soprovo`daät ego ispolnenie. osobenno s u~etom vozmo`nogo vme{atelâstva v tekst sobiratelà v moment kameralânoè obrabotki. Pri ka`uæemsà nevme{atelâstve má imeem gruboe vme{atelâstvo sobiratelà ili izdatelà v folâklornáè tekst i estestvennuä sredu ego bátovanià. neredko suæestvenno iska`aet ego. no ne mo`et uàsnitâ po kakomu povodu oni báli ispolnená i naskolâko aktualen dannáè tekst dlà ispolnitelà. Spiski-repertuará vstre~aätsà v arhive kafedrá folâklora MGU. Takim obrazom iz vnimanià issledovatelà upuskaetsà ne tolâko kontekst suæestvovanià teksta i ego variantá.). intervâä ras{ifrovávaätsà celikom. a statistika ego rasprostranenià. Takoè podhod neredko ispolâzuetsà pri fiksacii verovaniè ili obràdov: daetsà harakteristika folâklornomu faktu i ukazávaetsà ~islo respondentov. báliná. zagovorá i t. sostavlàetsà spisok za~inov ili sä`etov pesen. pesni liri~eskie. folâklornáè tekst (v {irokom smásle åtogo slova) utra~ivaet ne tolâko variantá. @elanie predstavitâ tekst vo vseè ego ~istote ~asto privodit k polnomu ego izãàtiä iz konteksta. sledá ¼statisti~eskogo½ podhoda imeätsà v Polesskom arhive instituta slavànovedenià RAN. no ne daetsà opisanià obràdováh deèstviè. kotoráe i bez togo horo{o izvestná sobiratelä. Odno intervâä v . gde privodàtsà tekstá. bez konteksta ispolnenià i kommentarià ispolniteleè. Primerom takogo podhoda mogut slu`itâ tak nazávaemáe pesennáe repertuará: vmesto fiksacii tekstov pesen. zagovor.

Odnako takoè podhod àvlàet druguä kraènostâ: bez nali~ià specialânoè poiskovoè sistemá. rass~itaná preimuæestvenno na samih sobirateleè i v maloè stepeni predpolagaät rabotu s nimi postoronnih issledovateleè. odnako u`e v 1998–1999 gg. vidit.Savu{kinoè. Popátki perevesti staráe folâklornáe. organizovannáe po åtomu principu. da`e postoronniè issledovatelâ. Takoè podhod pozvolàet re{itâ mno`estvo pere~islennáh vá{e problem: deèstvitelâno. åtoè teme bála posvàæena otdelânaà sekcià na Me`dunarodnoè konferencii ¼Tipologià folâklornoè tradicii: aktualânáe problemá polevoè folâkloristiki½. åtnografi~eskim. osobenno v tom slu~ae. sostavlàet odnu edinicu hranenià v arhive. pri nali~ii kotorogo takoè podhod mog bá statâ naibolee adekvatnám zafiksirovannomu materialu i zna~itelâno ograni~il bá vme{atelâstvo sobiratelà v folâklornáè tekst. ne prisutstvovav{iè pri intervâäirovanii. sootvetstvenno. . posvàæennoè 70-letiä so dnà ro`denià N. Perváe {agi delalisâ (i v zna~itelânoè stepeni prodol`aät delatâsà) raznámi instituciàmi izolirovanno drug ot druga. Takim apparatom mo`et statâ kompâäternaà poiskovaà sistema. posvàæennáh specialâno ålektronnám folâklornám arhivam. Dokladá i proektá.206 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA takih slu~aàh vosprinimaetsà kak edináè tekst i. kontekstom. v 1999 g. predstavlennáe na åtih konferenciàh harakterizuät tendencii kompâäterizacii folâklornáh arhivov. Tak. psihologi~eskim i t. åtnologi~eskie arhivá na nováe principá osuæestvlàätsà v rossièskoè folâkloristiki s serediná 1990-h gg.I. v åto vremà Gosudarstvennáè respublikanskiè centr russkogo folâklora v Moskve provel neskolâko konferenciè. arhivá. báli predprinàtá popátki koordinacii åtih deèstviè. kogda on ne bál u~astnikom polevoè rabotá. Dlà realizacii bolâ{eè dostupnosti takih dannáh voznikaet ostraà neobhodimostâ v poiskovom apparate. Dlà poiska konkretnoè informacii prihoditsà prosmatrivatâ ogromnáe obãemá tekstov. åtnolingvisti~eskie. tekst v ego okru`enii i mo`et delatâ nablädenià nad ego socialânám. ~to suæestvenno zamedlàet rabotu issledovatelà. to `e vidim v poleváh materialah Centra bibleistiki i iudaiki Rossièskogo gosudarstvennogo gumanitarnogo universiteta. Takim obrazom. p. suæestvuäæie i po seè denâ. v sootvetstvii s várabotannámi v åtih instituciàh principam polevoè rabotá i ¼buma`nogo½ arhivirovanià. àzákovám. oglavlenià. rubrikacii poisk materiala v takogo roda arhivah kraène zatrudnen iz-za ~rezmerno bolâ{ogo obãema edinic hranenià. Tak prinàto sredi poleváh issledovateleè fakulâteta åtnologii Evropeèskogo universiteta v Sankt-Peterburge.

ru). pozvolàäæiè osuæestvlàtâ poisk ne po odnomu parametru. Polâzovatelâ tak`e mo`et sohranàtâ parametrá sostavlennáh im zaprosov. kak pravilo. a glavnoe — pozvolàät ne tolâko pro~itatâ. interesnáe dannáe. àrkie. ^astâ arhivnáh materialov válo`ena tak`e na saète laboratorii folâklora Rossièskogo gosudarstvennogo gumanitarnogo universiteta (http://www. Takie sistemá delaät dostupnám folâklornáè arhiv vo vseè ego polnote.ruthenia. Naibolee prodvinulsà po åtomu puti Proppovskiè centr filologi~eskogo fakulâteta SPbGU (portal www. Ispolâzovanie takih sistem odnovremenno sohranàet strukturu starogo arhiva (esli åto neobhodimo) i vnosit nováe vozmo`nosti.folk. Internet-publikacià folâklornáh materialov. v tom ~isle i pozvolàet sohranàtâ zna~itelânáe po .ANDREÈ MOROZ: OT POLEVOGO ISSLEDOVANIÀ K ARHIVU 207 Mo`no vádelitâ neskolâko podhodov: 1. Offlaènováe bazá dannáh. ~to suæestvenno zatrudnàet rabotu s nim). a po celomu naboru ih. Ålektronnáe katalogi k imeäæimsà ¼buma`nám½ ili fonogrammarhivam.ru/folklore/folklorelaboratory/archive. mo`et osuæestvlàtâsà po åtomu ukazatelä. 88–90). a li{â ih opisanie: geografià. Takaà rabota vedetsà v Gosudarstvennom respublikanskom centre russkogo folâklora. predostavlàemogo brauzerom i poiskovámi internet-sistemami. a tak`e daät v ruki issledovatelà moænáè poiskováè apparat. vremà zapisi. Razumeetsà. `anr. Takie publikacii delaät arhivnáe materialá {iroko dostupnámi. no i uslá{atâ i uvidetâ — to estâ vklä~aät mulâtimediènuä informaciä. a glavnoe — {ifr dlà poiska sobstvenno zapisi na buma`nom ili magnitnom nositele. po åtomu puti po{la i ~astâ sotrudnikov kafedrá folâklora filologi~eskogo fakulâteta MGU (Zlobina 2004. Odnako vo vseh åtih slu~aàh má imeem li{â ~astâ arhivnáh dannáh: obá~no vákladávaätsà li{â naibolee reprezentativnáe. V bazu dannáh vnosàtsà ne sami tekstá. 2. svedenià ob ispolnitele i dr. takoè katalog obleg~aet trud issledovatelà. Poisk neobhodimoè informacii. Ta `e rabota vedetsà na filologi~eskom fakulâtete Ni`egorodskogo universiteta (http://www. a tak`e — ~to kraène suæestvenno — s ispolâzovaniem poiskovogo instrumentarià. zapisi hranàtsà v edinstvennom åkzemplàre. no vse ravno privàzávaet ego k staromu arhivu (v kotorom k tomu `e. Obá~no v internete folâklornáe materialá vákladávaätsà bez kakoè-libo poiskovoè sistemá i soprovo`daätsà li{â prostám ukazatelem po tipu oglavlenià v knige.ac..ru/8101/folklore/folk. a pri nali~ii mulâtimediènáh dannáh prosmatrivatâ ili proslu{ivatâ ih. 3.unn.htm). otobrannáe organizatorami arhivov i sozdatelàmi saètov.htm). takim obrazom.

I..A. Issledovanià po antropologii religii. 2006.). Zlobina 2004 — Zlobina N. Åtnokulâturnáe stereotipá v slavànskoè narodnoè tradicii. V. I`utkin 2004. v laboratorii folâkloristiki Rossièskogo gosudarstvennogo gumanitarnogo universiteta (Moroz 2003. K äbileä N. Principá postroenià polnotekstovoè bazá dannáh po folâklornám materialam // Tipologià folâklornoè tradicii: aktualânáe problemá polevoè folâkloristiki. Kovpik V. voznikaäæiè pri pereskazah informantami bibleèskih sä`etov// Sná Bogorodicá. Gipermediènaà baza dannáh po tradicionnomu folâkloru russkih respubliki Mariè Ål (na materialah odnogo iz raèonov) // Tipologià folâklornoè tradicii: aktualânáe problemá polevoè folâkloristiki. celáe intervâä). P.Savu{kinoè (1929–1993). Takie razrabotki vedutsà v Otdele åtnolingvistiki i folâklora Instituta slavànovedenià RAN (Polesskiè arhiv). 22–23 noàbrà 1999 g. Åtot sposob àvlàetsà ne tolâko sobstvenno principom arhivacii folâklornáh materialov..I. 81–82). Me`dunarodnaà konferencià (Moskva. pozvolàäæim prosmatrivatâ celânoe intervâä.. K äbileä N. ne ~lenà ih na fragmentá.208 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA obãemu tekstá (naprimer. Kaspina 2006 — Kaspina M. 76–81). Anikina V. V. Fenomen sme{enià razli~náh tradiciè. Issledovanià po antropologii religii. B. I`utkin V.. 2005. Zolotova T. Zolotova. SPb. issledovatelâskoè i izdatelâskoè praktike// Tipologià folâklornoè tradicii: aktualânáe problemá polevoè folâkloristiki. Zolotova. Moroz 2006).. 1998. Zagovorá 1998 — Russkie zagovorá i zaklinanià.. K äbileä N. i osuæestvlàtâ bástráè i udobnáè poisk neobhodimáh dannáh. S. I`utkin 2004 — Burkov A. V. Vigzell 2006 — Vigzell F. M. Moskva. naèti nu`náè emu ~astnáè fragment. v Marièskom universitete (Burkov. no i naibolee adekvatnám na nastoàæiè moment sposobom publikacii folâklornáh tekstov.// @ivaà starina. Burkov. 2001. A. Moralânáè aspekt obmiraniè i ego svàzâ s genderom i obæestvom // Sná Bogorodicá. Literatura Alpatov. Moroz 2001 — Moroz A. na kafedre folâklora filologi~eskogo fakulâteta MGU (Alpatov. MGU.Savu{kinoè (1929–1993). Moskva. Pod red. ¹1 . 2006.Savu{kinoè (1929–1993). Informant “veràæiè“ i “neveràæiè“. Belova 2005 — Belova O. Kovpik 2004. Geografi~eskiè ukazatelâ v arhivnoè.i videoillästracii ili. F.I. SPb. 2004. Moskva. a tak`e soprovo`daäæie ego audio. Kovpik 2004 — Alpatov S. po `elaniä polâzovatelà.

B. new methods of archiving and publication are available thanks to electronic technology. The undesirability of any intervention by researchers or editors is becoming increasingly obvious. 3–4. Former methods of storing and publishing field folklore data obviously led to this type of intervention. 2003. Computer databases provide a far more convenient tool for storage and search. 2006. The paper examines electronic folklore archives. with texts being changed to enable the searches for information. storage and research systems. however. kn. .ANDREÈ MOROZ: OT POLEVOGO ISSLEDOVANIÀ K ARHIVU 209 Moroz 2003 — Moroz A. Andrey Moroz (Moscow) From field research to archive Principles of archiving material in the study of Russian folklore Summary The paper deals with the methods used in field research. Moroz 2006 — Moroz A. 2. the uncommented deletion of a fragment or the admission of parts of an interview may distort information. Nowadays. Sofià. Iz opáta rabotá nad bazoè dannáh "Tradicionnaà kulâtura Russkogo Severa (Kargopolâe)"// Aktualânáe problemá polevoè folâkloristiki. Váp. but research methods themselves are often a form of intervention. B. Folklorniàt arhiv na Laboratoriàta po folkloristika v Ruskià dãr`aven humanitaren universitet// Bãlgarski folklor. Moskva. Even practices in general use in the processing of field data such as interview partition. archiving and publication by Russian folklorists .

.

V ukraònsâkšè naucš aktualânšstâ takih diskusšè ó ne men{ viraznoä. tobto mšstàtâ ne li{e slovesnu skladovu. 2005. tekstologš~nš modelš. Tomu zabezpe~ennà nauki dostovšrnimi materšalami nemo`live poza udoskonalennàm na{ih znanâ pro osoblivostš d`erelânoò bazi nauki. Cš procesi zakonomšrno prizvodàtâ do neobhšdnostš ocšnki d`erelânoò bazi nauki. Pereva`na bšlâ{šstâ ukraònsâkih materšalšv stvorenš za principami ¼lšteraturocentri~noò½ tekstologš~noò modelš. Ç.OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … ISBN 978-86-7179-057-4. àk š stvorennà novih kolekcšè. æo všdbulasà na Per{omu Vserosšèsâkomu kongresš folâkloristšv. (2008). Pan~enka (Pan~enko A. Folâkloristika kak nauka // Perváè Vserossièskiè kongress folâkloristov. Mo`na všdzna~iti prinaèmnš dvš špostasš pi1 Odnim šz prikladšv câogo procesu ó diskusšà. . prote ~astina maätâ etnolšngvšsti~ne spràmuvannà. æo vtšläätâ su~asnš uàvlennà pro folâklorniè tekst. vikonavstvo Ninš folâkloristika vede napru`eniè po{uk {làhšv onovlennà metodologšò.: Gosudarstvennáè respublikanskiè centr russkogo folâklora. Stvorenš za ršznimi tekstologš~nimi principami teksti daätâ mo`livšstâ všdpovšsti na pevnš pitannà folâkloristiki. zna~noä mšroä sprovokovana dopovšddä O. p. Pitannà pro specifšku òò predmeta postaó z osoblivoä gostrotoä š rozglàdaótâsà z urahuvannàm realšè suspšlânogo rozvitku ta logški ruhu naukovoò dumki1 z su~asnih pozicšè.A.2:398 Olesà Bršcina (Kiiv) ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ HIX–XX ST. T. v àkšè zna~noä mšroä vrahovano mš`narodniè dosvšd virš{ennà problemi. — M. (211–228) UDK 398:303(477) 821. a ostannšm ~asom dedalš populàrnš{oä staó oršóntacšà na všdtvorennà vikonavsâkih osoblivosteè tekstu ta èogo usnoò prirodi. a è všdbivaätâ neverbalânš ~inniki è kontekstualânu šnformacšä. Klä~ovš slova: usniè tekst. tekstologšà. 72–95).O. — S. (za materšalami publškacšè prozovogo folâkloru è arhšvnih kolekcšè) Vizna~ennà dostovšrnostš folâklornih zšbranâ ta publškacšè folâkloru ó nagalânim pitannàm sâogodennà. prote viàvlàätâsà men{ šnformativnimi dlà šn{ih.161. Sbornik dokladov. tak samo va`livim.

tomu vsš zšbranš materšali stanovlàtâ dlà neò neabiàkiè šnteres. folâkloristika proè{la skladniè {làh všd dovolš 2 Fine E. Certelev. 5. koli risi. staätâ povnota. Rud~enko. . a ~asom š dovolš všlânš perekazi abo ` navštâ stilšzacšò. Ukraònsâka folâkloristika dositâ rano priè{la do teoreti~nogo usvšdomlennà šstotnostš to~nogo všdtvorennà usnogo tekstu zapisom. 18–28 ta 30–55. a potrebuó viv~ennà tih ~i šn{ih hronologš~nih ¼zršzšv½ tradicšò. a è všdpovšdaätâ su~asnim uàvlennàm pro òò prirodu. popri usvšdomlennà va`livostš to~nogo všdtvorennà tekstšv. usuvalisà. zvernennà do àkih zumovlävalosà nerozroblenšstä metodšv fšksacšò usnih àviæ. Same z oglàdu na cš osnovnš vimogi è vestimetâsà rozglàd problemi v podalâ{omu. tomu všdpovšdno do panšvnoò esteti~noò koncepcšò per{š zšbranš ukraònsâkš materšali všdbivali pereva`no zmšstoviè bšk tvoršv. Folâkloristika viv~aó dinamš~niè ta bagatovimšrniè predmet. àk voni zbereglisà v usnomu perekazš½3. — P. Pro šn{š tekstologš~nš modelš — etnolšngvšsti~nu ta vikonavsâku div. kn. Same òò realšzuvali v svoòh kolekcšàh Ç. Kulš{. Prote. — ^. zšbranih poperednikami. Traktuvannà folâkloru àk ¼usnoò slovesnostš½ vizna~ilo oršóntacšä na ¼lšteraturnu½ formu zapisu. Taka tekstologš~na propozicšà v mš`narodnšè folâkloristicš otrimala vizna~ennà lšteraturnoò modelš (E. Dragomanov. zumovlenš usnim pobutuvannàm tekstu v tradicšò. VII. `ittà àkogo v ko`niè šstori~niè moment specifš~ne. 60. povernennà do àkih nemo`live. æo ne li{e všdbivaätâ su~asniè stan rozvitku tradicšò. P. všdpovšdno na ss.212 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA tannà: verifškacšà zšbranih materšalšv (v`e opublškovanih ta tih. to~nšstâ ta avtenti~nšstâ fšksacšè. 1820 roku odin šz per{ih vidavcšv ukraònsâkih pšsenâ ta dum. æo vizna~aätâ golovnš napràmki perevšrki naukovogo bazisu.C. Klä~ovimi slovami. Tomu rozglàd pitannà pro naukovu šnformativnšstâ materšalšv. M. 1994. Faèn2). Vzglàd na starinnáe russkie skazki i pesni // Sán ote~estva. P. — S. staó osoblivo aktualânim. æo zberšgaätâsà v arhšvnih kolekcšàh) ta zbirannà novih. 3 Certelev N. The Folklore Text: From Performance to Print. všdzna~av va`livšstâ vidannà prozovih tvoršv ¼to~no tak. 28–30.A. Zarod`ennà folâkloristiki všdbuvalosà v romanti~niè peršod. Na všdmšnu všd to~nih ta prirodni~ih nauk. — 1820. rozglàdaä~i publškacšò kazok. — Bloomington and Indianapolis: Indiana University Press. ^ubinsâkiè ta šn. tam samo. ^asto ce navštâ buli perekladi ~i fšksacšò ukraònsâkih tvoršv latinkoä. vona ne mo`e zdšèsnävati novš è novš eksperimenti. M.

àkš b ¼kompensuvali½ vtrati. skazati câogo. mov. æo osâ. Zbira~š HÇH st. vimetene è æo-nebudâ doroge <…>. Lšteraturoznav~š ta folâkloristi~nš rozvšdki. 15 (cit.Ó. 4 Všddšl rukopisšv ta ršdkšsnih knig Bšblšoteki RAN (Sankt-Peterburg). Kulš{ zovsšm vinen àko etnograf. Na mšru to~nostš všdtvorennà usnogo tekstu zapisom nakladali obme`ennà è togo~asnš tehnš~nš mo`livostš fšksacšò. Teoreti~ne formulävannà vimog neršdko ne zbšgalosà v ~asš zš vtšlennàm òh u realânšè zbiracâkšè ta edicšènšè prakticš. ark. 362). Na câomu {làhu stvorävalisà ne tšlâki lšteraturnš obrobki. Doki perekaz po~utogo z narodnih vust ne viklikav zapere~enâ. Rud~enko cituó vislovlävannà P. do udoskonalennà cih uàvlenâ z urahuvannàm specifški `ittà folâklornogo tvoru v ustah vikonavcà. Zšbrannà Ç.) u tšm ¼musore. dumka. za: Siva~enko M. àk sonce mile? <…> Tak d. Rud~enka. mov. & 105. æo vidavalisà vipadkovimi. ^olovšk. — S. — ale ~i mo`na ` skazatâ. narod! Nš. Mo`e. Kulš{em. V câomu sensš pokazovoä bula diskusšà mš` Ç. — ta è godš! Pravda. . samiè æirecâ narodniè! Osâ. Kulš{a — O. Rud~enko všdzna~av: ¼Na na{u dumku d.. nš slova ne povinen vikinuti: z pšsnš slova ne vikidaätâ — š z kazki ` <…> ne vikidaätâ. Kulš{ zrobiv ne po-v~enomu. a è zvedenš teksti. zasápaäæem oblomki nekogda polnáh i garmoni~eskih proizvedeniè narodnoè fantazii½. ne mo`na½4. Natomšstâ rozumšnnà togo. koli cš vimogi stosuvalisà peredusšm zmšstovogo boku tvoršv. Takš sprobi zazvi~aè ne otrimuvali statusu naukovih d`erel. ozbroónš tšlâki perom š paperom. æo forma zafšksovanih tekstšv ~asom ne všdpovšdaó lšteraturnim uàvlennàm pro hudo`nä doskonalšstâ tvoru. sponukalo do po{uku takih sposobšv všdtvorennà. fakti~no mogli li{e všdnosno to~no fšksuvati {vidkoplinniè usniè tekst ~i stvorävali svoóršdniè ¼zvedeniè½ tekst u procesš bagatorazovih prosluhovuvanâ ršznih usnih všdtvorenâ z metoä àkomoga to~nš{ogo zapisu. æo zve sebe etnografom. Ceè proces roztàgavsà na roki è desàtilšttà. avtenti~nšstâ ta to~nšstâ àkih bula bšlâ{ nš` sumnšvnoä. — K. dalebš. àkiè vdavavsà do skoro~ennà tekstšv zapisšv za rahunok usunennà okremih èogo ~astin. u tih ¼bescvetnáh i utomitelânáh nebálicah½ (tut š dalš Ç. 1974. æo suprovod`uvali zapis. Hto znaó: mo`e odletšlo z polovoä è zerno.B. Z câogo privodu Ç.OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 213 sproæenogo rozumšnnà to~nostš. Navedenš mšrkuvannà Ç. Rud~enka dovolš promovistš è ne vimagaätâ komentaršv. èogo kazki viè{li àk peremitš. Rud~enkom ta P.: Nauk.

nagolo{uä~i hibnšstâ takoò pozicšò: ¼Mnogš <…> ne zapisuätâ òh prosto z vust opovšda~a slovo v slovo. Zšbrannà Ç. Mo`na.Š Pravila pri zapisávanii // Narodnáe ä`norusskie pesni / Izd. Vibranš stattš pro narodnu tvor~šstâ: Na 110-rš~~à narod`ennà 1871–1981. Lšteraturoznav~š ta folâkloristi~nš rozvšdki. æo v câomu razš prakti~no stvorävalisà svoóršdnš ¼zvedenš½ teksti. tomu cš samš zastere`ennà naprikšncš stolšttà povtoriv V. za spogadami. Belozerskiè. do takoò metodiki vdavalisà zbira~š vprodov` usâogo HÇH st.. Bšlozersâkim vimoga zapisu ne li{e ¼pšd diktovku½ opovšda~a. Rud~enko. Àvornicâkiè). Kiòv. a ne samogo verbalânogo tekstu. — S. & 105. Sproboä udoskonalennà to~nostš fšksacšò bula sformulâovana M. 207. Gnatäk. — S. ad`e zapis vcotuvav risi kšlâkoh ršznih vikonanâ8. — K. ark. Rud~enka. [–IV. — ^. 6 Gnatäk V. æe trivaliè ~as zastosovuvalasà folâkloristami. napriklad. àkš ~asom suprovod`uvali publškacšä zapisšv. 1854. 1997. Lorda. Kolessi ta A. 7 Div: ‰N. Prakti~no òò vtšliv Ç. 141–152. zauva`iti. a ne v procesš bezposerednâogo spšlkuvannà šz nosšóm tradicšò. — S. àk š èogo dositâ dovšlâne redaguvannà. a pšd staršstâ spisav½5. Amvrosià Metlinskogo. 10 (cit. Praktika všdtvorennà zmšstu. Diktovaniè tekst / spšvaniè tekst: Tehnška nav~annà ukraònsâkih spšvcšv // Usna epška: Etnš~nš tradicšò ta vikonavstvo: Materšali Mš`narodnoò naukovoò konferencšò. na slovesnomu tekstš. (u podalâ{omu analogš~nš sposobi roboti z opovšda~em zastosovuvav. 8–14 veresnà 1997 r. prisvà~enoò pam’àtš F. æo ~olovšk ditinoä ~uv. àk òm podobaótâsà½6. 349). Na tu poru ce bulo nadzvi~aèno progresivnoä vimogoä. a` tut prihoditâsà ~itati tšlâki tš. Ç. Takim ~inom uvaga zbira~šv bula skoncentrovana. tak samo. li{ spisuätâ òh zmšst š všdtak vipravlàätâ èogo. Rud~enko kriti~no zazna~av: ¼<…> dumalosâ pro~itati kazki z narodnih ust. D.Ó. 8 Pro všdmšnnostš mš` usnimi tekstami u `ivomu vikonannš ta diktovanimi dlà zapisu div. peredovsšm.: Kononenko N. . 5 Všddšl rukopisšv ta ršdkšsnih knig Bšblšoteki RAN (Sankt-Peterburg). odnak. a kontekst ta osoblivostš vikonavsâkogo vtšlennà všdbivalisà hšba æo etnografš~nimi zamalâovkami. — K. a è u procesš `ivogo vikonannà . Z câogo privodu Ç. — S..214 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA priènàtnim vva`avsà è zapis ~erez trivaliè promš`ok ~asu. za: Siva~enko M. Èdetâsà tako` š pro perevšrku to~nostš fšksacšò {làhom vnesennà pravok do zapisu pšd ~as povtornogo pere~ituvannà zapisu zbira~em vikonavcevš7. Vse ce mimovolš spriàlo stvorennä v nadrah lšteraturnoò tekstologš~noò modelš folâkloristi~nogo mšfu pro ¼zolotiè všk½ folâkloristiki. æo zabezpe~uvala to~nšstâ všdtvorennà. 1981. — N‰âŠä-Èork.

è šdeologš~nimi ~innikami. zasvšd~uätâ svoóršdnu obme`uää~u rolâ edicšènih ustanovok u rozvitku praktiki fšksacšò. Takim ~inom tema kazki u ^alogo v`e namš~aótâsà. Publškacšà takih zrazkšv bula li{e ver{inoä aèsberga. pšdtrimuvanoò. oskšlâki ¼pšdtàguvavsའdo lšteraturnih ¼vzšrcšv½. ad`e zna~na ~astina àviæ opinàlasà poza uvagoä folâkloristšv àk nedoskonala. 9 Èdetâsà pro vozz’ódnannà ukraònsâkih zemelâ. Usvšdomlennà specifški folâklornogo movlennà v`e pri samih po~atkah viklikalo diskusšò æodo to~nostš zapisu. .OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 215 poršvnàno z àkim realânš viàvi `ivoò tradicšò ~asom vidavalisà rezulâtatom degradacšò. v tomu ~islš. æo ¼všdbivali uspšhi socšalšsti~nogo budšvnictva½. æo sponukala òh poàvu.B. prakti~no ne mali {ansšv buti zafšksovanimi. æo daätâ zmogu proste`iti proces redaguvannà zapisu pri pšdgotovcš do publškacšò. ^islennš zšstavlennà rukopisnih materšalšv. æo. Zagalânovšdomimi stali fakti provokuvannà poàvi novotvoršv. Takim ~inom tš viàvi tradicšò. koli li{e ~astina viàvšv tradicšò viznavalasà esteti~no dover{enimi. Za umov.) pracävali nad stvorennàm novoò po`ovtnevoò kazki (à ~itala èomu kraæš zrazki novih zapisšv š rozpovšdala èomu pro podšò u Zahšdnšè Ukraònš9). ne sponukalo do poàvi ta utverd`ennà novih propozicšè. Harakterno. mšra všdobra`ennà vikonavsâkoò prirodi folâkloru šstotno viæa u rukopisnih (arhšvnih) d`erelah. Problema to~nostš všdtvorennà drukom usnogo tekstu nabula v ukraònsâkšè folâkloristicš svoóršdnoò tàglostš. poršvnàno z vidannàmi. Svoóršdnim povernennàm do v`e pereèdenih etapšv stala praktika okremih zbira~šv ta navštâ cšlih oseredkšv za radànsâkih ~asšv. Kršm oršóntacšò na všdtvorennà zmšstu cšè modelš vlastive panuvannà esteti~nih kriteršòv pri doborš tekstšv dlà fšksacšò. koli kontekst vikonannà nšvelävavsà zapisom. 1940 roku) zazna~alosà: ¼Kšlâka dnšv mi z ^alim (pršzviæe opovšda~a — O. àk všdbuvalasà pšdgotov~a robota folâkloristšv. æo vidavalisà ¼malohudo`nšmi½. v toè ~as àk arhšvi zasvšd~uätâ. To~nšstâ fšksacšò tako` ne mogla buti visokoä. Trivale panuvannà zasad lšteraturnoò modelš. æo všdbulosà 1939 roku. U odnomu z ekspedicšènih zvštšv (všrogšdno. godš bulo è govoriti pro povnotu fšksacšò `ittà tradicšò. bo tvšr pšddavavsà svšdomomu è nesvšdomomu redaguvannä v`e v momentu všdboru. Dov`enok. Avtenti~nšstâ ne mogla buti visokoä. a tako` pri fšksacšò ta edicšò. metodšv fšksacšò ta všdtvorennà usnih tekstšv. àk všdzna~ila svogo ~asu G. viborš opovšda~šv ta form vtšlennà tekstu zapisom.

).216 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ale do zlâotu10 vona. Nadzvi~aèno pokazovoä bula è diskusšà. o~evidno. Suhobrus. Replška folâkloristam // Lšteraturna gazeta. æe ne bude od{lšfovana. f. zlâoti ta naradi vikonavcšv. 15 ÇMFE. — K. 18 Ukraònsâkš narodnš kazki. 1–10. 3–4. 1957. zb. f. 192 (IV). 191 (ÇÇÇ). Pozicšà kritika.: Der`lštvidav. Goroviè L. anekdoti / Uporàdk. — S. legendi. od. folâkloristiki ta etnologšò šm. 132–137. — 1958. — 1958. Gorovogo (psevdonšm L. Æe odna replška folâkloristam // Lšteraturna gazeta. 191 (ÇÇÇ). Òh metoä bulo pereva`no šdeologš~ne spràmuvannà tvor~ostš nosšòv. 14–5. popri te. na àku pristala è redakcšà gazeti. mo`na vva`ati ~udovim všdtvorennàm `ivogo usnogo tekstu v usšè èogo svoóršdnostš. Ce vidalasà recenzentovš pšdstavoä. zb. ark. Ho~a recenzent š viznaó nedotorkanšstâ tekstu zapisu. u zv’àzku šz vidannàm zbšrnika ¼Ukraònsâkš narodnš kazki. zb. æo pevnoä mšroä nagaduvali z’òzdi pisâmennikšv. 3. — O. uporàdkovanogo G. 1–8 zv. V. æo okremš varšanti ne maätâ ¼`odnogo prava na poàvu v drukovš½14. Robota cà nadzvi~aèno skladna š vimagaó bagato ~asu½11. vlasnoru~noò redakcšò tekstu17. zb. všdtvorenimi zbšrkoä. a è poba~iti zakonomšrnostš. Suhobrus ta V. 14 Goroviè L. — C. od. 17 ÇMFE. 17–17 zv. ark. æo voni zdšèsnävalisà ¼všd ruki½. 1–8 zv. same z takoò to~ki zoru tekst viznaótâsà èomu nepriènàtnim dlà vidannà. Kšlâka zauva`enâ // Lšteraturna gazeta. — 4 kvštnà (& 27). 4. æo rozgornulasà naprikšncš 50-h rokšv HH st. od. vtšm. 11 Div. 626 b. 12 Goroviè L. kazka. Novi~enka)12 ta všdpovšdš uporàdnikšv š togo~asnogo direktora Çnstitutu mistectvoznavstva. od. — S. legendi. 13 Rilâsâkiè M. Vodno~as same zapisi G. Naàvnšstâ u rozporàd`ennš doslšdnikšv polâovogo zapisu15. f. 16 ÇMFE.B. vlas10 Za radànsâkih ~asšv všdbuvalisà ~islennš z’òzdi.: Arhšvnš naukovš fondi rukopisšv ta fonozapisšv Çnstitutu mistectvoznavstva. ark. U replšcš virazno v~uvaótâsà v`e znaèoma pozicšà vinàtkovo ¼esteti~noò½ ocšnki tekstšv. ark. abi ogolositi. 8–5. a ne rozglàd pitanâ vikonavstva ta èogo specifški u folâklorš. Suhobrus. ta opublškovanogo tekstu18 daó zmogu ne li{e dokladno rozglànuti tekstologš~nš principi. Rilâsâkogo NAN Ukraòni (dalš skoro~eno: ÇMFE. — 1958. è{losà pro zasillà sur`iku v movš publškacšò. M. Suhobrus. zroblenoò G. f. . anekdoti½. Äzvenko. — 25 lätogo (& 16). folâkloru ta etnografšò AN URSR M. — 4 kvštnà (& 27). vibšlenogo tekstu16. 14–5. Èogo publškacšà viklikala všdguki L. G. Äzvenko 1957 roku. — S. Rilâsâkogo13. Zokrema. 14–5. Replška folâkloristam. polàgala u borotâbš z ¼antihudo`nšmi½ àviæami.

nš misok. 19 IMFE. hatki š potom me`du nimi idin ~olovšk krepkiè. poki naè{li mesto udobne — rš~ka velika — mo`na è raspolo`itâsà. 191 (IÇÇ). . Ozâme dubinu. 1–1 zv. koli lädi ne mali æe nš vognä. to všn dubinkoä mahne š ub’ó zrazu. kazki. æo za umov povoónnogo desàtilšttà vikonuvavsà bez zastosuvannà zvukofšksuvalânoò aparaturi. od. krepkiè. poselàlisâ voni po beregah rš~ok. Ot u`e všn stav zrosliè. 14–5. æo ohranàv te selo š tu rš~ku. divisâ. z vibšlenim tekstom zasvšd~uó lapšdarnšstâ š nepovnotu polâovogo zapisu. 14–5. Pri cituvannš zbere`eno usš naèdršbnš{š osoblivostš rukopisu. Zšstavlennà urivka polâovogo zapisu kazki. f. š àk priède àkiè lihiè zvšr na selo. Ot tak š `ili sobš: š{li. æo utvorilisà vnaslšdok rozbš`nosteè mš` mo`livostàmi fšksacšò usnogo tekstu zapisom ta {vidkšstä usnogo vikonannà. U vibšlenomu tekstš kazka dšstaó nazvu. po~ali babi govoriti <…>½20. ne mali. f. zb. zb. t všn dubinkoä mahne š ub’ó srazu — takiè silâniè Ot u`e stav všn zroslièkrepkiè š stali batâki govor. Vibšleniè tekst câogo ` urivka: ¼Kazka pro bogatirà Dimka Davno-davno. na~ali robitâ nori. kotriè pšddavavsà dositâ šstotnomu dopovnennä pšd ~as ostato~nogo oformlennà: Polâoviè zapis (urivok): ¼Babu{ka rozkazuv.½19. po~ali robiti nori ta hatki zemlànš. Avtenti~nšstâ tekstu za cih obstavin bula dositâ všdnosnoä. nš lo`ok. š{li. æo ohranàv te selo š tu rš~ku. Všn takiè buv sila~. Všn takiè buv sila~. æo cä kazku rozpovšdala babusà. A` potom naè{ovsâ me`du nimi odin krepkiè ~olovšk. nazivali èogo Dimko. de zšbr bagato lädeè. a okremš z nih navštâ pereformulâovuätâsà. Ozâme dubinu š priède àkiè lihiè zvšr na selo. 20 ÇMFE. zbiralosâ vse bšlâ{e š bšlâ{e pri{elâcšv. 192 (IV). zvali èogo Dimko. od. poki naè{li mesto udobne — rš~ka bšlâ{a. U odnogo berega rš~u{ki `ili odno — druge lšto bšlà drugoò rš~u{ki Ç tak š{li.OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 217 tivš cšlomu peršodu rozvitku tekstologšò folâkloru ta edicšènoò praktiki. Všdmšnnostš mš` tekstami polàgaätâ u zapovnennš lakun. A tam. Ranâ{e ne m miski. š{li. ark. Pri vibšlävannš tekstu nabuvaätâ zaver{ennà obšrvanš ~i nepovnš frazi. ho~a polâoviè zapis zasvšd~uó. 1–1 zv. æo opovšda~ rozpo~inav òò bezposerednâo pšslà zgadki pro te. ark.

prote ninš nemo`livo vstanoviti. v`itogo opovšda~em. æo buv maksimalâno spràmovaniè na vtšlennà ris usnogo tekstu. Navedeniè analšz svšd~itâ. zb. ti divisâ budâ obere`niè. 192(IÇÇ). por. mabutâ. ~i ce buli pravki.218 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Prote vsš zmšni zasvšd~uätâ pragnennà folâkloristki do naèto~nš{ogo všdtvorennà verbalânogo tekstu. ark. tobto pravku zdšèsneno za normami lšteraturnogo redaguvannà. ark. ^asom vona. mesto — mšsce. pšddano zamšnam na koristâ unormovanih modeleè.: ¼Ärik. godika dva — godo~kšv dva. bezposerednâo pered publškacšóä (mš` ~asom zapisu ta vidannà prolàgaó li{e dva roki). v šn{ih — vnesenš pri perebšlävannš tekstu. bere`isâ. U poodinokih vipadkah redaguvannà maó maksimalâniè harakter. no~~ä — nš~~ä. V okremih vipadkah vipravleno formi. nškudi ne èdi. àk èogo zberegla pam’àtâ zbira~ki. 21 22 ÇMFE. vidozmšnävavsà pereva`no z oglàdu na esteti~nš kriteršò èogo ocšnki. u leksi~nih zamšnah rusizmšv na ukraònsâkš slova ta v morfologš~nih zamšnah rusifškovanih form: raspolo`itâsà — poselitisâ. zmšneno poràdok slšv. ti smotri. ti bude{ na~alânikom câogo sela½21 ta: ¼Andru{ko. 192 (IV). . odrazu — všdrazu. æo buli zafšksovanš ~ornovim (polâovim) rukopisom. 14–5. Slšd tako` zazna~iti. àke ne zberšgaótâsà v publškacšò. æo v procesš pšdgotovki do druku æe raz bulo vidozmšneno nazvu kazki. æo všdbivali osoblivostš šntonacšò usnogo vikonannà. æo v procesš pšdgotovki do druku polâoviè rukopis. govore — govoritâ. ÇMFE. Suhobrus æe raz redaguó tekst zapisu. od. naskšlâki ce dozvolàla èogo fšksacšà všd ruki. nškudi ne èdi. znàto ~i dodano okremš slova z esteti~nih mšrkuvanâ. ~i bula cà robota spràmovana na to~nš{e všdtvorennà usnogo tekstu. a v òò tekstš z’àvlàótâsà šm’à ¼Andru{ko½ zamšstâ šmenš ¼Georgšè½. Odnak u procesš pšdgotovki do druku tekst bulo vidozmšneno æe raz. hoditâ — hode. ce vkraè obere`nš pravki. bude{ na~alânikom câogo sela½22. Popri vnesenš zmšni G. 4. na~av — po~av. zumovlenš vidavni~imi vimogami. a punktuacšènš znaki. 14–5. Na ozna~ennà komunškativnoò ramki tvoru u vibšlenomu tekstš kršm nazvi v`ito všdsutnó v polâovomu zapisš pozna~ennà: ¼Konecâ½. f. f. 5. zb. odnak. supere~itâ zakonam lšteraturnoò movi š ne zav`di poslšdovna: `eniti Dimka — `enitâ Dimka. Zagalom harakter redaktorsâkoò roboti polàgav u nšvelävannš okremih dšalektnih ta rozmovnih form: balaka — balakaó. od.

N. æo vlastivš àviæam folâkloru. 106–117) ta ukraònsâkšè naucš è otrimala viznannà ta visoku ocšnku svštovoò spšlânoti. D. ¼Nekerovanšstâ½.OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 219 Specifškoä funkcšonuvannà lšteraturnoò modelš v ukraònsâkšè folâkloristicš ó te. Tomu ototo`nennà dvoh sfer stalo neminu~im. š v câomu sensš vipadkoviè. Poràd šz lšteraturnoä tekstologš~noä modellä zarod`uvalasà. a po~ali cškavitisà è šn{imi èogo funkcšàmi u `ittš etnosu. V. viàvilosà v radànsâkš ~asi ne prosto prerogativoä odnšóò šz naukovih {kšl. zokrema. Same osoblivostš funkcšonuvannà Putilov B. Sbornik dokladov. àk svogo ~asu pokazav B. Putilov23. 3–12. Ç. Òò rozvitok u radànsâkiè peršod vizna~avsà lenšnsâkimi nastanovami stattš ¼Partšèna organšzacšà ta partšèna lšteratura½. Rozdolâskogo. a è svšd~ennàm èogo mentalânostš. Pu{ik. — M. Tolstim š nabula rozvitku ne li{e u rosšèsâkšè. 23 24 . G. š na òh rezulâtati. åtnolingvistika — situacià v Polâ{e // Perváè Vserossièskiè kongress folâkloristov. spontannšstâ. Gršn~enko. Àk svšd~itâ sama òò nazva24. cšlkom zovnš{nš pri~ini naklali všdbitok š na metodologšä folâkloristi~nih doslšd`enâ. prihilâniki cšóò modelš v`e ne rozglàdali folâklor viklä~no àk hudo`nó àviæe. U totalštarnomu suspšlâstvš. T. Krav~enka. Cš. Hlanta). — M. Folâklorniè tvšr stav dlà nih ne li{e naslšdkom hudo`nâoò tvor~ostš narodu. Verhratsâkogo. 2005. zdavalosà b. V. formuvalasà ta utverd`uvalasà etnolšngvšsti~na. Ç. æo dozvolàv zastosovuvati metodi šdeologš~nogo keršvnictva do takogo spontannogo za svoóä prirodoä àviæa.: Nauka. Pri~ini câogo àviæa neršdko mali pozanaukoviè harakter. vono ob¤runtovuvalosà šdeologš~noä docšlânšstä.: Gosudarstvennáè respublikanskiè centr russkogo folâklora. è u polâsâkšè ( Bartminâskiè E. Suhobrus) š vikoristovuótâsà doninš (S. Zbli`ennà metodšv folâkloristiki ta lšteraturoznavstva š àviæ folâkloru ta lšteraturi. åtnonauka. Folâklor i narodnaà kulâtura. æo bšlâ{ ~i men{ poslšdovno è povno bula realšzovana u prakticš O. Àvornicâkogo. kotra bula zapo~atkovana M. za cih umov vidavalisà nepripustimimi. Martinovi~a ta šn. Folâkloristika. Zbšg u nazvah danoò tekstologš~noò modelš ta naukovoò {koli. ne zumovleniè bezposerednšmi geneti~nimi pri~inami. — S. Ç. Odnak všn glibinno zumovleniè spšlânšstä rozumšnnà òh prihilânikami specifški àviæ usnoò kulâturi etnosu ta preferencšàmi u viborš metodšv òò doslšd`ennà. a. a svoóršdnim šmperativom. lšteratura bula odnim šz zasobšv vplivu na suspšlânu dumku. àk folâklor. Gnatäka. — S. de v gumanštarnšè carinš vse spràmovuvalosà na ¼obslugovuvannའpanšvnoò šdeologšò. 1994. æo vona trivaliè ~as zberšgala svoä prinadnšstâ dlà ~astini zbira~šv (B. àku mo`na zrozumšti li{e sposteršgaä~i `ive `ittà tradicšò v usšè povnotš òò funkcšè ta viàvšv. š na praktiku zbiractva ta edicšò. P. [uhevi~a. V.

zokrema. àkš läbili popravlàti dostavlenš teksti. foneti~nih osoblivosteè tekstšv. æo navštâ star{š na{š etnografi. XXXVII–XXXVIII. ocšniti harakter òh vikonavsâkogo vtšlennà toæo. do vikonavsâkoò maneri opovšda~a. Zastosuvannà modelš spriàlo è udoskonalennä pasportizacšò tekstšv. napriklad. sluhacâkoò auditoršò. Gnatäk pro materšali zbira~a P. anš nš~ogo z nih vikidati. æo davala zmogu zšstaviti teksti ršznih opovšda~šv. Voni vsš vikšn~enš è zaokruglenš.½ (Div. navštâ takiè vdumliviè ta plšdniè zbira~. Volodimir Gnatäk // Etnografš~niè zbšrnik. Deàkš z tih opovšdanâ mo`utâ vitrimati konkurencšä z naèkraæimi lšteraturnimi tvorami u tšm `anrš. zdšèsnenš v me`ah vimog cšóò modelš. š do dšalektnoò specifški folâklornogo movlennà. maó všn tako` bagato vpravi pri zapisuvannš <…>. 1964) ta M. oskšlâki. Vsš opovšdannà. Kolekcšò. 25 Osâ àk.220 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA privertaätâ bšlâ{u uvagu zbira~šv. Volodimir Gnatäk : @ittà š folâkloristi~na dšàlânšstâ. T. æo kršm dobrih opovšda~šv. v èogo ~islennih recenzšàh ta ocšnkah dšàlânostš koleg25. æo è na câomu {làhu postup š{ov du`e supere~livo è va`ko. a všdtak. všdršznàlisà bšlâ{oä uvagoä do formi pobutuvannà folâklornih tvoršv. (Zvšriniè epos). harakteru akcentuvannà ta ràdu šn{ih ris. povnš{e všdbivali folâklornu dšèsnšstâ. I–II / Zšbr. Siva~enkom (Volodimir . všdkidav va`livšstâ zapisu ¼všdomih½ sä`etšv ta napolàgav na neobhšdnostš po{uku ¼novih½ toæo.: Nauk. dumka. voni ne li{e všdtvorävali teksti z urahuvannàm okremih elementšv kontekstu. àk V. æo maó svoò zakoni è zasobi stvorennà hudo`nâogo efektu. tak. ne mali bi æo do nih dodati. æo buli zapozi~enš všd lšteraturoznavstva. vimagav zapisu li{e všd kraæih opovšda~šv. IX. Ç àkbi ne òh dšalekt <…> òh mo`na bi peredrukuvati de-nebudâ àk vzšrcevš narodnš opovšdannà. maätâ. æo ne všdpovšdali vimogam hudo`nâoò dover{enostš. promovisto. àkš teper v`e ne koncentruätâ svoä uvagu peredusšm na leksi~nomu bocš tekstu ~i èogo hudo`nšè obraznostš u šnterpretacšènih po{ukah. golovu è nogi.: Ukraònsâkš narodnš baèki. komunškativnogo kontekstu. prote zastosovuvalisà do àviæ usnoò tvor~ostš. odnak. Vona všdkidala {tu~nš obme`ennà ta protistavlennà ¼hudo`nâo dover{enih½ š nedoskonalih tekstšv za suto esteti~nimi kriteršàmi. Tak. zokrema. æo tak ska`u. Zazna~imo. — C.T. stvorenš prihilânikami etnolšngvšsti~noò modelš. bezumovno. — K. òh šnterpretacšèna rolâ staó dedalš šstotnš{oä dlà zbira~šv. Àcenkom ( Àcenko M. Ce všdbilosà. všdgukuvavsà V. — T. àkš všn zapisuó. Gnatäk. Tarasevsâkogo: ¼Vidno. Fšksacšò. Same v nadrah cšóò modelš narodilasà metodika sucšlânogo zapisu. Odno~asno všdbuvalosà è zbaga~ennà tehnš~nih mo`livosteè zbiractva. 1916. a è sponukali do pereosmislennà zasad zbiractva. neodnorazovo deklaruvav necpriènàttà tih tekstšv zapisšv.) Cš aspekti tekstologš~noò praktiki v~enogo dokladno rozglànuto M.

1999. Lšteraturoznav~š ta folâkloristi~nš rozvšdki.. Martinovi~a. — C. Ç. 402–435). Martinovi~a z epš~nimi tekstami visvštlena v studšàh: Boràk O. Kiòv. a z ¼vnutrš{noò½26 to~ki zoru. sintaksisu. Àvornicâkogo.. tobto zadovgo do togo. T. — K. 3–5. na àkih ¤runtuvalasà robota P. — K. vikoristovuä~i pri câomu fakti samoò usnoò kulâturi v àkostš šnterpretantšv. 1974. àkš nadavali tekstam ne li{e osoblivih formalânih. 23–30.OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 221 Zagalom. 1993. 2000.V. Çnteres do kontekstu pobutuvannà ta osoblivosteè vtšlennà tekstu stvorävav peredumovi dlà formuvannà vikonavsâkoò tekstologš~noò modelš. 13. Tradicšèniè svštoglàd ta etnopsihologš~nš konstanti ukraòncšv. Tekstologš~nš zasadi zapisuvannà ta publškacšò dum P.: Nauk. — K. àk buli osmislenš teoreti~nš zasadi câogo tekstologš~nogo pšdhodu. — ^. Lorda. prisvà~enoò pam’àtš F. Boràk O. Cim zumovlena plšdna dlà tekstologšò uvaga do formi pobutuvannà usnih àviæ ta sprobi všdtvoriti òò specifšku. Nováe perspektivá v poznanii i izu~enii tradicionnoè narodnoè kulâturá (teorià i praktika åtnografi~eskih issledovaniè).A. — K. 8–14 veresnà 1997 r. osoblivostš akcentuvannà. ¼kognštivniè½ (Div. Amerikansâka antropologšà z metoä rozršznennà cih doslšdnicâkih strategšè zastosovuó ponàttà ¼eti~ne½ ta ¼emš~ne½ š pohšdnš všd nih. Martinovi~a (za materšalami epšstolàrnoò spadæini) // Usna epška: Etnš~nš tradicšò ta vikonavstvo: Materšali Mš`narodnoò naukovoò konferencšò. Nov. zdšèsnenimi samim zbira~em.. — S. fonetiki. 27 Tekstologš~nš zasadi. 26 Çn{š nazvi takogo pšdhodu — ¼fenomenologš~niè½. 1997. arheografš~niè zb. prote ocšnki faktšv naukovogo `ittà v pracàh cih doslšdnikšv ~asom zaznali vplivu togo~asnih lšteraturoznav~ih naukovih pozicšè ta šdeologš~nih ~innikšv. Zupinimosà na pokazovih prikladah zš zbiracâkoò praktiki vidatnih ukraònsâkih zbira~šv P. seršà. — S. Per{š plšdnš kroki v câomu napràmš ukraònsâkš folâkloristi zdšèsnili æe u HÇH storš~~š. 3/4. a è zmšstovih harakteristik. 31–49. nablizitisà do narodnogo poglàdu na àviæa. — C. Zvernšmosà do Gnatäk š deàkš pitannà folâklornoò tekstologšò // Siva~enko M. æo svšd~atâ pro po{uki novih pšdhodšv do všdtvorennà usnih tekstšv..O. Grimi~ M. prihilânikam etnolšgvšsti~noò modelš vlastive pragnennà osmisliti àviæa narodnoò kulâturi ne z ¼zovnš{nâoò½. — K.: Bern{tam T. Kolessi ta A. zokrema. æo zberšgaätâsà v arhšvš. Martinovi~a 27 ta D. Zšstavlennà ~ernetok zapisšv narodnoò prozi ta vlasnoru~nih bšlovih rukopisšv zbira~a. Porfiršè Martinovi~ pro tekstologš~nš zasadi zapisuvannà š publškacšò ukraònsâkih narodnih dum (za materšalami epšstolàrnoò spadæini folâklorista) // Ukraònsâkiè arheografš~niè æorš~nik. — S. — (Ukr. dumka. 6/7). (Kognštivna antropologšà). z pri`ittóvimi publškacšàmi.Ó.: ‰Respublškansâka asocšacšà ukraònoznavcšvŠ. — Vip. . zasvšd~uó spràmuvannà zbiracâkoò ta edicšènoò roboti P.

119–179. 29 Podarun~a // Ukraònsâkš zapisi Porfiršà Martinovi~a. zumovlenoä Valuóvsâkim cirkulàrom31 ta Emsâkim ukazom32. Martinovi~ všd Kirila Saèka 1878 r v m. a š — na i. koli èdetâsà pro specifš~ne rozta{uvannà ta rozbivku tekstu na ràdki. Ce prizvelo do posilennà cenzurnih utiskšv. uvedeno ã u kšncš slšv). 11 zv. Martinovi~ všd ¼zabrod~ika½ Kirila Saèka ‰1878 r. . Èdetâsà pro metagrafšä tekstu — zamšnu ukraònsâkoò grafški na rosšèsâku (i zamšneno na á. 573. P. 11–4.½30 Zdšèsnää~i vibšlävannà tekstu (vo~evidâ dlà èogo publškacšò. — ~ernetka. Podarun~a — ÇMFE. ¼Æo ce à roblä? U mene ` `šnka ne taka àk ce. Vibšg za dvšr — Tam u`e `šnka ego pšèmala. Z per{ogo poglàdu mo`e vidatisà.. 575. ark. 28 Podarun~a — ÇMFE. 32 Zaborona druku ta vvezennà v Ukraònu kni`ok ukraònsâkoä movoä ukazom Oleksandra ÇÇ 1876 r. 575. zokrema. zokrema. zb. f. to nagrubš sàdutâ.½ Àk zdumav svoä `enu (priè{losâ po mislš) Àk sko~iv ~erez stšl — ta z hati. æo zasvšd~uó spràmuvannà vnesenih pravok) P. Zgšdno z vimogami.222 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA poršvnànnà tekstšv kazki ¼Podarun~a½ (dvoh rukopisnih28 ta opublškovanogo29). 11–4. àk š èogo poperedniki. — bšloviè tekst. zaboronoä zastosuvannà ta druku tekstšv ukraònsâkoä movoä. Tavse burkotàtâ — ¼Ka-za-v-ne za-bu-du. f. to na {ahvš. v m. Zap. nim zaboronàlasà publškacšà ukraònsâkih tekstšv do not. 11–4. do skladu àkoò vhodila è togo~asna Ukraòna. zbira~ zdšèsniv rozstanovku nagolosšv (voni buli všdsutnš u ~ernetcš). æo nadaó èomu sho`ostš z re~itativnimi epš~nimi narativami. 1906. ark. 15 zv. 31 Èdetâsà pro zaboronu drukuvannà knig ukraònsâkoä movoä. Martinovi~ zrobiv ràd zmšn. 1–15 zv. Veremšòvka. Vpadaó v oko òh neodnoršdnšstâ. æo. 30 ÇMFE. od. priènàtu 20 lipnà 1863 roku uràdom Rosšèsâkoò šmperšò.–34 zv. Zap. f. od. Segment ~ernetki maó takiè viglàd: ¼Molodš sidàtâ knà`šätâ za stolom. ta è lštaätâ poverh golov. — K. Uletšli v hatu golubi. — S. æo po~ali dedalš bšlâ{e usvšdomlävatisà prihilânikami etnolšngvšsti~noò modelš. zb. ta è v molo~acš è Otakuvala. ark. P. zb. Veremšòvka. ^astina zmšn viklikana togo~asnimi polšti~nimi ~innikami. Prote re{ta maätâ všdmšnne spràmuvannà. zaprovad`uvalasà diskrimšnacšà okremih lšter. A Èvaseva @šnka zvila dva golubi naverbš taè poslala v hatu.Š. taè za-buv-ka-zav-ne zab-u-du-taè-zabuv-½ — A Èvasâ sidšv sidšv taè zadumavsâ. od. zbira~ pragnuv nadati tekstu doskonalš{oò hudo`nâoò formi.

½34 Cš osoblivostš tekstu. æo zasvšd~uó òh smislove akcentuvannà: ¼Æo ce à roblä!?½. napodobše togo. taè za-buv-ka-zav-ne zab-u-du-taè-zabuv½. f. àk zvu~av tekst: ¼Åti slova razskaz~ikã vágovarivalã otrávisto. U bšlovomu varšantš všn namagaótâsà udoskonaliti všdtvorennà vikonavsâkoò maneri opovšda~a è zmšnäó tekst: ¼Kkazzavã ne zzabbuddu. Zazna~imo. od. ne zberšgaätâsà pri publškacšò. Martinovi~ buv svšdomiè câogo. v ~ernetcš zbira~ vdavsà do vtšlennà gri golosom vikonavcà v replškah persona`šv u takiè sposšb: ¼Ka-za-v-ne za-bu-du. od. ho~a š šn{ih tekstah òh podekudi zbere`eno.35 Poršvnànnà rukopisnih tekstšv ta drukovanogo virazno zasvšd~uó obme`uä~u rolâ edicšènih ustanovok. 11–4. — S. zumovlenš harakterom èogo vikonannà. a zgodom). àk voni viè{li drukom kni`koä 1906 roku). zb. Same tomu. Martinovi~ namagavsà všdtvoriti è logš~nš akcenti.. Martinovi~. æo ce ne ódina sproba všdtvoriti osoblivostš tekstu. 34 zv. ÇMFE. tomu 27 grudnà 1904 roku všn nadsilaó do redakcšò ¼Kievskoè stariná½. 1–37. æo v šn{ih tekstah zbšrki tako` naàvnš takš akcentovanš slova.B. Ttaè zzabbuvã!. de vper{e 1904 roku bulo oprilädneno zapisi (tobto pered tim. zb.33 U specšalânšè primštcš všn zazna~aó. odnak. 11–4. . ¼Tam u`e `inka ýgo pšèmala½. P. àkih bulo pripuæeno pri publškacšò. æo òh robiv vikonavecâ. Podarun~a // Ukraònsâkš zapisi Porfiršà Martinovi~a. P. Zokrema. na na{ poglàd. ark. Poršvnànnà tekstšv zasvšd~uó. ÇMFE. æo cš pravki ne bulo vneseno do vidannà 1906 roku. odnak. v àkomu perelš~iv usš neto~nostš. 573. všdbivaä~i nagolosi (æopravda. V nšè znàto nagolosi..OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 223 Analšz vnesenih zmšn uviraznäó specifšku roboti zbira~a poršvnàno z praktikoä bagatâoh èogo poperednikšv. Àkš ` principi obstoävav P. f. ark. kak golubi gudutã. ne u procesš zapisu. Zazna~imo. æo tako` pokazovo. nagolosi postavleno š na odnoskladovih slovah. v tomu ~islš è logš~nš. 178. napolàgaä~i na všdnovlennš osoblivosteè zapisu? 33 34 35 36 Zmšni vidšleno kursivom — O. prote všdtvoreno deæo zmšnenu primštku. 1011. lista na 37-mi velikih arku{ah36. Zokrema. gluhimã i tihimã golosom i na raspevã. Kkazzav nne zzabbuddu Ttaè zzabuvã!.

za`urávsâ — za`urávsà . æo zdšèsnena P. 10 zv. sribla — sribra) morfologš~nš (carstvivã — carstvã. Cškaviè š promovistiè priklad navšv svogo ~asu D.. vvesâ — vesâ. ale è napolàgaó na tomu. 1011. æo zmerz. 38 ÇMFE. Martinovi~ ne li{e robitâ primštku pro te.224 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Neobhšdnšstâ pereva`noò bšlâ{ostš pravok bula zumovlena ne prostimi nedoglàdami pri publškacšò. bi`àtâ — bi`atâ). zmalâovuä~i spšlkuvannà šz ~udovim opovšda~em Homoä Provoroä pšd ~as zapisu kazki: ¼Krome pesen skolâko Foma Provora znaet predaniè i vsevozmo`náh rasskazov! Rasskazávaet on polo`itelâno nepodra`aemo i 37 ÇMFE. nadaä~i emocšènostš opovšdš: Å-åè — Åè. Robota zbira~a z tekstom zasvšd~uó šn{e rozumšnnà esteti~noò àkostš folâklornih zapisšv... zb. Martinovi~a všdtvoriti osoblivostš vikonannà. ark. Àvornicâkiè. f. pro-o-palo — propalo. 11–4. dzvinnácä — dzvinácä. mo`na visloviti mšrkuvannà. oskšlâki v šn{ih prozovih zapisah všd câogo vikonavcà tako` naàvnš ritmšzovanš vstavki. napriklad u kazcš ¼Dva z torboä½ P. Pro uvagu do cih osoblivosteè `ivogo pobutuvannà tekstu svšd~itâ š praktika šn{ih zbira~šv. æo vtšlena verbalânimi zasobami tekstu. 16. ark. æo vizna~ali etnolšngvšti~niè harakter zapisu.. tomu prosiv všdnoviti napisannà hotâ zamšstâ ho~ã (všdpovšdno è nau~u — nav~u. mini — menš. a zasvšd~uvala ršzne rozumšnnà òò zavdanâ vidavcàmi ta zbira~em. Zmšni stosuvalisà same tih aspektšv. àk vikonavecâ šmštuó movu ~olovška. Martinovi~ namagavsà àkomoga to~nš{e všdtvoriti foneti~niè bšk tekstu. Martinovi~em zmšna rozta{uvannà tekstu ràdkami tako` mala na metš vtšlennà osoblivosteè vikonannà.38) Vrahovuä~i take spràmuvannà dumki zbira~a. od. Martinovi~a zna~noä mšroä polàgala v osoblivostàh vikonannà. Prote naèbšlâ{ šstotnimi dlà analšzovanogo nami aspektu ó sistemati~nš namagannà P. Ohã!. Pokazovo. P. àkš opovšda~. f. . Ohã!. a ne li{e v hudo`nšè obraznostš. tilâko — tilko. 1011. napriklad. svoóršdno roztàguvav. æo u šn{ih tekstah. od. Ohã!. Ohã!. Ohã!. æob pri všdtvorennš vigukšv ta zvukonaslšduvanâ bulo to~no dotrimano kšlâkšstâ povtoršv (dz — dz — dz — dz — dz… zamšstâ dz — dz — dz! ta Ohã!. zamšstâ Ohã!. Tomu všn napolàgaó na specifš~nomu napisannš ràdu slšv. Ne-e beri — Ne beri. æo dlà P.37 Do câogo ` tipu nale`atâ š osoblivostš všdtvorennà movi persona`šv u citovanomu na po~atku segmentš. 11–4. a tako` propuæenš frazi ~i òh ~astini. èogo leksi~nš (tvogo mu`a — tvogo ~olovška. v àmo~ku — v àmku) osoblivostš. zb.

1898. Tut de ne vzàlasâ burà! Àk pidhopála vona toè korabelâ ta àk h-u-r-k-n-u-l-a! taè vákánula a` u Gamazonsâke carstvo… A àk vá tam zapásalá? — A osâ àk: ¼Tut de ne vzàlasâ burà! Àk pidhopála vona toè korabelâ ta àk hurknula!. no i originalâno. to povánni kazatâ i napásana. po okšànu. — U àkomusâ carstvi. taka napásana. I. kak åto peredaet i izobra`aet Foma Provora. dobre: ¼Tak na~átana. u àkomusâ gosudarstvá bula carivna taka na~átana. ka`u. tak napásana…½ — Tak taka. po ego slovam. Togda tolâko. Mnogo mo`no naèti na Ukraène. a è u svštovšè folâkloristicš vrahuvannà cih osoblivosteè dedalš ~astš{e po~inaó bezposerednâo vplivati na harakter tekstologš~noò praktiki: vdoskonaläótâsà ne li{e zapis verbalânogo tekstu (všn zbaga~uótâsà sprobami všdobra39 Åvarnickiè D. ~tobá zapisávatelâ tak `e razdelâno i s takoè `e intonacieè i udareniem zapisal ¼hurknula½ i drugie podobnáe slova. {o on àka! Zrobála vona sobi korabelâ. svoóršdno rozšgruótâsà pered sluha~ami. voni mo`utâ šstotno vplinuti na èogo šnterpretacšä ta dodati mistecâkoò prinadnostš maèsterno vikonanomu tvoru. a vikonuótâsà opovšda~em. izgruzála ego gruzom. æo usniè tekst ne prosto ¼ozvu~uótâsà½.OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 225 ottogo v vás{eè stepeni interesno. skazka i budet zapisana ¼nastoàæim manirom½39. no daleko ne vsàk iz nih odaren darom peredavatâ svoi rasskazá v takih hudo`estvennáh obrazah. Malo togo: Foma Provora rasskazávaet ne tolâko hudo`estvenno. 85.. Ne li{e v ukraònsâkšè. — SPb. s takoè `ivoè mimikoè i s takim nepoddelâno-veselám ämorom.. v raznáh zaholustnáh ee ugolkah. — S. sila v nýgo taè gaèda po morä. àk h-u-r-k-n-u-l-a! taè vákánula a` u Gamazonsâke carstvo! Rasskaz~ik imenno dobivaetsà togo. na~átana. kak proiznosil on sam. Same osoblivostš vikonannà nadaätâ usnomu tekstu dodatkovih zmšstovih všdtšnkšv. Po sledam zaporo`cev. — Nu. taka napisana… — Àk `e to napásana? Hiba tak mo`no kazatâ? — A ~om `e nemo`no? Àk ka`utâ na~átana. Çnteres do nosšà viàvlàótâsà šstotnim dlà tekstologšò peredusšm tomu. rasskaz~ikov-baànov.½ — Ne tak! — A àk? — De ne vzàlasâ burà! Àk pidhopála vona toè korabelâ. .

a è šn{š nauki po~ali viàvlàti šnteres do cih aspektšv. — K. 1957. a ne li{e šz zafšksavaniim všd nih verbalânimi tekstami. po{uki ta znahšdki folâkloristšv u kontekstualânšè carinš dšstali potu`nu teoreti~nu pšdtrimku z boku antropologšò (funkcšonalâna teoršà) ta lšngvšstiki (teoršà diskursu. Golovahoä (K. æo dedalš 40 Lavrov F. zapisi po~inaätâ všdbivati è osoblivostš povedšnki nosšà.226 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA `ennà šntonacšò. æo dopomagaätâ kraæe zbagnuti zna~ennà opovšdš dlà sluha~šv. 41 Cš šdeò realšzovano u zbšrcš ¼Prozoviè folâklor sela Ploske na ^ernšgšvæinš: Teksti ta rozvšdki½. ukladenu avtorom u spšvpracš z Ç. æo zre{toä pri{vid{ilo stanovlennà principšv kontekstualânogo analšzu è detalânogo osmislennà tipšv kontekstu ta òhnâoò rolš v procesš zmšstovoò šnterpretacšò àviæ. 49. 2004). Robota z opovšda~ami. a ~asom š reakcšò auditoršò. popri ~islennš plšdnš zdogadki zbira~šv minulogo. æo kršm verbalânoò maó è neverbalânu skladovu). èogo `esti. ^islo takih fšksacšè dositâ obme`ene. prote šnteres do nih nevpinno zrostaó. poza àkim nemo`livo adekvatno zrozumšti zmšst š všdtvoriti èogo zapisom. u teoreti~nšè carinš takš vimogi postupovo stavali hrestomatšènimi40. logš~nih nagolosšv toæo). Takim ~inom po~inaó pogliblävatisà rozumšnnà rolš kontekstu dlà rozumšnnà àviæ folâkloru. Upevnenšstâ u tomu. æo zmšst utšläótâsà ne li{e leksi~nimi ta sintaksi~nimi zasobami (tobto verbalânim tekstom). prote robota v câomu napràmku ó ne li{e prodov`ennàm genšalânih zdogadok všt~iznànih folâkloristšv æe na porubš``š HIH ta HH storš~. dozvolila rozglàdati vikonannà àk va`liviè šnterpretacšèniè faktor. pripadaó na dositâ pšznšè ~as — rubš` HH ta HHI storš~41. uviraznävala rolâ vikonavcà u formuvanni zmšstovoò specifški tekstu.– S. Vona cšlkom sugolosna z viklikami su~asnoò svštovoò folâkloristiki. Poàva cšóò tekstologš~noò modelš v ukraònsâkšè folâkloristicš. U HH st.: Vid-vo AN URSR. Ne li{e folâkloristika. spràmovanoò do konkretnoò auditoršò za konkretnih komunškativnih obstavin. . Sered folâkloristšv dedalš bšlâ{e utverd`uvalasà dumka pro va`livšstâ zapisu v prirodnomu komunškativnomu kontekstš. Ho~a fšksacšà tekstu z urahuvannàm umov èogo funkcšonuvannà trivaliè ~as bula nadto skladnim dlà prakti~nogo vtšlennà zavdannàm.. tempu movlennà. Posšbnik zapisuva~a narodnoò poeti~noò tvor~ostš. pragmatika tekstu). a è samim vikonannàm (tobto usnim tekstom. mšmšku.

1. a tako` tih. — Gottingen. odnak. Àk svšd~itâ rozglàd. na protivagu bšdnim (thin — doslšvno ¼tonkš½). to~nšstâ ta avtenti~nšstâ fšksacšè. — & 11. zdšèsnenš v me`ah lšteraturnoò modelš. nedolški è perevagi àkih v`e vizna~enš v rezulâtatš verifškacšò d`erel ta analšzu specifški ršznih tekstologš~nih modeleè. Honko L. Naàvnšstâ u rozporàd`ennš su~asnoò folâkloristiki zapisšv. The Elusive Oral Text: FFOE Focuses on Textualization // FF Network for the Folklore Fellows. Pracää~i z takimi fšksacšàmi. a àkš — na prohannà zbira~šv. æo všdtvoräätâ vikonannà za ršznih komunškativnih umov. zdšèsnenš za principami vikonavsâkoò tekstologš~noò modelš. — P. napriklad. — October. naèbšlâ{ doskonalimi vidaätâsà zapisi. osoblivostš komunškativnogo kontekstu ~asom ne li{e ne všdtvorävalisà. Çn{imi slovami. voni mo`utâ deæo vidozmšnävati uàvlennà pro ~astotnšstâ pobutuvannà tih ~i šn{ih tvoršv ~i sä`etšv. æo realšzuätâ ršznš tekstologš~nš modelš. 11. Oskšlâki takš kolekcšò mšstàtâ š zna~nu kšlâkšstâ povtornih zapisšv. Gonko obrazno vizna~iv òh àk bagatš (thick — doslšvno ¼tovstš½). Fšksacšò etnolšngvšsti~nogo tipu tako` maätâ dositâ visoku avtenti~nšstâ. Tomu va`livo vrahovuvati. na àkš pitannà mo`utâ všdpovšsti tš ~i šn{š arhšvnš kolekcšò ta vidannà. Variation and Textuality in Oral Narratives // Horizons of Narrative Communication: XII-th Congress of the International Society for Folk Narrative Research. povnotu ta to~nšstâ všdtvorennà verbalânih š zmšstovih osoblivosteè tekstšv. æo òh vtšlävali u svoòè prakticš zbira~š ta vidavcš? Z oglàdu na povnotu. Cš kolekcšò tako` mo`utâ mšstiti ¼nepovnš½ ta nedoskonalš z hudo`nâogo boku zapisi. — P. æo ne všdpovšdaätâ šdeologš~nim upered`ennàm zbira~šv ~i všdbivaätâ ¼všdomš½ (na protivagu ¼novim½) sä`eti. 1998. 6. zdšèsnenš u procesš prigaduvannà toæo. varto æorazu všdršznàti zapisi `ivogo viko42 Div.: Honko L. . Naèbšlâ{e zastere`enâ viklikaätâ fšksacšò. pozbavlenim kontekstnoò šnformacšò42.OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 227 bšlâ{e všd~uvaó nagalânšstâ stvorennà zšbranâ novogo tipu. æo u takiè sposšb pevnim ~inom ¼šntensifškuvali½ òh funkcšonuvannà. L. æo všdbivaätâ osoblivostš funkcšonuvannà folâklornih àviæ u realânomu kontekstš. zumovläó neobhšdnšstâ osmislennà pitannà pro te. 83–84. ale è ne vrahovuvalisà. — 1995. bezumovno. The Quest for Oral Text: the Third Wave? — P. àkš z tekstšv fšksuvalisà u `ivomu pobutuvannš. oskšlâki zbira~šv men{e cškavili pitannà vzaómodšò vikonavcà ta sluha~šv. takim kolekcšàm mo`e buti vlastive šgnoruvannà tekstšv z neviraznoä esteti~noä funkcšóä. Honko L. àkoä ó mšra naukovoò šnformativnostš tekstšv dlà doslšdnika.

but will fail to shed light on others. . to vona zav`di maó všdnosniè harakter. A very few are performance oriented. a ~asom š všd svšdomih mšstifškacšè. tomu v bagatâoh zapisah cšóò modelš avtenti~nšstâ všdnosna. Each of these textual models can answer some questions. Olesya Britsyna (Kiev) Alteration of textual models in the study of Ukrainian folklore of the 19th and 20th centuries (Folklore anthologies and publications) Summary The verification of folklore anthologies is an imperative task of the contemporary study of folklore. a bezposerednâo ¼u polš½ pri robotš zbira~a è vikonavcà. Nevertheless all these models are deeply rooted in Ukrainian folklore studies. Pitannà ` avtenti~nostš zapisu. A smaller part follows the ethnolinguistic model. This task is at least as urgent as the collection of hefty new corpuses containing both verbal texts and contextual information. Æo ` do to~nostš fšksacšò. Všdmšnnostš v mšrš naukovoò šnformativnostš zapisšv ršznih tekstologš~nih modeleè roblàtâ poperednä ocšnku zalu~enih do analšzu materšalšv z to~ki zoru tekstologšò neodmšnnoä umovoä uspš{nogo virš{ennà ršznomanštnih doslšdnicâkih zavdanâ. Z urahuvannàm cih zastere`enâ takš kolekcšò mo`utâ davati dositâ šnformativnu kartinu æodo sä`etnogo ta temati~nogo skladu tradicšò.228 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA nannà všd perekazšv ta lšteraturnih obrobok. The various types of documentation of folklore data come from the different approaches to folklore. Most Ukrainian collections and publications embody the literary model of folklore texts. u povnomu obsàzš postali zna~no pšznš{e. v tomu ~islš è u sensš zapisu tekstu v prirodnomu kontekstš. æo stvoräätâsà ne za stolom doslšdnika. v tomu ~islš è tih.

Kqu~ne re~i: folklor.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … ISBN 978-86-7179-057-4. autor predla`e svoj model opisa jezi~ke slike sveta u kojem dominiraju pojmovi prototipa i stereotipa. p. . kao i osnovnih pojmova kojima ona operi{e. obuhvata kognitivne koncepte. U okviru pregleda osnovnih pravaca i metoda istra`ivawa koji su najzastupqeniji u savremenoj kognitivnoj lingvistici. Pitawe o nastanku i funkcionisawu pojmovnih. Kao prioritetni zadaci kognitivne lingvistike na savremenoj etapi name}u se oni koji su vezani za istra`ivawe uzajamnog odnosa konceptualizacije stvarnosti i kategorizacije u jeziku. metaforizacija. 01. Proces kognitivnolingvisti~ke delatnosti podrazumeva postepeni prelaz od konceptualizacije na pojmovnom nivou ka kategorizaciji koja je fiksirana u jeziku. kategorizacija. (229–250) UDK 81’23:398 Qudmila Popovi} (Beograd) ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA JEZI^KE SLIKE SVETA U radu se ilustruje teza o kqu~noj ulozi folklornog korpusa u savremenim kognitivnolingvisti~kim istra`ivawima. (2008). a s druge — kategorizaciju koja je sadr`ana u jezi~kim modelima. U radu je tako| e ilustrovano kako folklorni korpus doprinosi uo~avawu konceptualne metaforizacije u jeziku. s jedne strane. Kognitivni pristup analizi jezika podstakao je prou~avawe uzajamnog odnosa izme| u fizi~kog i mentalnog u arhitekturi jezika. kognitivna lingvistika. konceptualizacija. Put od konceptualizacije stvarnosti ka kategorizaciji u jeziku sagledan je sa aspekta razotkrivawa mehanizama formirawa i razvoja jezi~kog stereotipa kao semanti~kog poqa s centrom i periferijom koje obuhvata koncepte razli~itih nivoa. stereotip. Slika stvarnosti predstavqa vi{estrani model jer. prototip. a samim tim i jezi~kih. jezi~ka slika sveta. konkretno: 1) sagledavawe jezi~ke slike stvarnosti u svetlu korelacija izme| u naivne i enciklopedijske slike stvarnosti. kategorija vezano je za ~ovekovu spoznajnu delatnost i jezi~ku projekciju saznawa o vanjezi~koj stvarnosti.

u ~ijoj osnovi le`i perceptivna spoznaja stvarnosti. veka razvijali su nema~ki lingvisti. metafora. 3) izdvajawe osnovnih koncepata koji reprezentuju sublimirano kolektivno i individualno iskustvo u vezi sa stvarno{}u. prototip i stereotip su osnovni pojmovi kojima operi{e kognitivna lingvistika i kojima je ocrtan krug istra`iva~ke problematike kognitivista. 5) isticawe su{tine jezi~kih stereotipa i dr. prvenstveno Leo Vajsgerber. Na konkretnim primerima iz slovenskog folklora ilustrova}emo na koji na~in folklorni korpus poma`e da se dopre do su{tine koncepta. 03. kako me| u razli~itim lingvokulturama.1 Pod jezi~kom slikom stvarnosti istra1 Termin jezi~ka slika sveta predstavqa ekvivalent nema~ke sintagme Sprachlichez Weltbild koja je preuzeta iz koncepcije œoca op{te lingvistikeŒ Vilhelma Humbolta. polaze}i od interpretativne analize koja obuhvata i spaja sve druge metode. obezbe| uje istra`ivawu celovitost i motivisanost. tako i u okviru jedne lingvokulture. kognitivisti u velikoj meri crpe svoje podatke iz folklorne gra| e u kojoj je integrisano mentalno i perceptivno iskustvo konkretnog etnosa.230 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA 2) uo~avawe razlika u kategorizaciji stvarnosti. Sredi{wi koncept prenosi informaciju koja se percepira na naivnom nivou i kolektivno obra| uje i koja u pojedinim slu~ajevima mo`e da se podudari sa enciklopedijskom. Jezi~ka slika sveta kao na~in osmi{qavawa kategorizacije stvarnosti je jedno od pitawa koje se nalazi u sredi{tu pa`we savremenih lingvista — predstavnika razli~itih pravaca i {kola. Analiza folklornog korpusa omogu}uje da se razotkriju putevi formirawa unutra{we forme re~i — nominacije koja se ~esto podudara sa nazivom samog koncepta. kao i asocijativni eksperiment. uo~avawe univerzalnih i specifi~nih koncepata koji funkcioni{u u okviru svake lingvokulture. kategorizacija. 02. Ovu Humboltovu koncepciju od po~etka i do sredine 20. konceptualizacija. U tim istra`ivawima od vode}eg zna~aja je korpus iz kojeg lingvisti crpe materijal pogodan za ilustrovawe odre| enih teorijskih postavki. kao i da se prodre u mehanizam formirawa naivnih predstava o pojavi koje mogu biti odraz wene istinske strukture. a prvenstveno kognitivista. Zahvaquju}i takvoj analizi postaje o~igledan mehanizam formirawa centralnog koncepta stereotipa. U slovenskoj lingvistici ideju œunutra{we forme re~iŒ koja posreduje izme| u jezika i stvarnosti sadr`ane u jeziku . Podjednako primewuju}i postupak etimolo{ke i leksi~ko-semanti~ke analize. Jezi~ka slika sveta. 4) razotkrivawe osnovnih puteva metaforizacije apstraktnog u jeziku.

Xorxa Lejkofa. Izdvajawe upravo jednih a ne drugih parametara stvarnosti u tim kompleksima. dok jezik determini{e na~in konceptualizacije stvarnosti. — po~etka 20. Ronalda Langakera. veka u radovima Reja Xekendofa. veka Oleksandar Potebwa.2 Nau~na slika sveta obi~no se veoma razlikuje od jezi~ke — stoga enciklopedijska informacija ne samo da ne doprinosi dopuwavawu i uobli~avawu lingvisti~ke analize. ponavqaju u razli~ito vreme kod pripadnika raznih kultura u identi~nom ili razli~itom zna~ewu. jer se smatra da ona sadr`i semanti~ku. 2 Uzajamni odnos semanti~ke i nau~ne informacije u jezi~koj slici sveta bio je predmet posebnih istra`ivawa u ovoj oblasti (vidi: Rahilina 1997. Po~ev od kraja osamdesetih godina 20. kada se opisuje semantika naziva za boje. Na primer. le`i u osnovi konceptualne {arolikosti u razli~itim etnosima ili kulturama. Jezi~ka slika sveta ~esto se zove naivnom. kao i nagla{ava se da se radi o zameni teza o na~inu konceptualizacije stvarnosti i pitawa o na~inu reprezentacije konceptualizovane stvarnosti (Bondarenko 2005). prete`no satkane od jezi~kih simbola — re~i koje predstavqaju nedodirqivu kulturolo{ku vrednost u o~ima pripadnika odre| ene kulture? Dopreti do prave prirode simbola je uvek te{ko jer se oni. . ve} joj u pojedinim slu~ajevima i smeta (Rahilina 2000: 23). razlika u kategorizaciji stvarnosti. Ane Vje`bicke i ostalih teoreti~ara kognitivizma razmatra se œprojektovaweŒ stvarnosti kroz semantiku prirodnih jezika i jezi~ka slika sveta (œprojected worldŒ u terminologiji Xekendofa (Jackendoff 1983). 3 U lingvistici i kognitivnoj psihologiji sve ~e{}e se govori o pogre{nosti suprostavqawa naivne i nau~ne slike sveta. tj. kao i o dvostrukoj motivaciji koja je prisutna na relaciji slika sveta — jezik: kulturno-dru{tveni ~inioci `ivota uti~u na jezi~ke strukture. str.3 U ~emu se onda sastoji slo`enost takve slike. po pravilu. 274–323). Leonarda Talmija. Ali moramo se slo`iti sa J.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 231 `iva~i prete`no podrazumevaju kompleks odre|enih parametara realnih situacija i semanti~ko-gramati~kih pokazateqa u jeziku koji im odgovaraju. Savremena slovenska lingvistika u istra`ivawima jezi~ke slike sveta ~esto se oslawa na postavke Moskovske semanti~ke {kole koju predvodi Jurij Apresjan (Àzákovaà kartina mira i sistemnaà leksikografià 2006). ne uzima se u obzir talasna du`ina koja odgovara odre| enom delu spektra. Nezavisno od pomenutih nau~nika ameri~ki istra`iva~i Edvard Sapir i Benxamin Vorf prilikom istra`ivawa jezika ameri~kih Indijanaca uo~ili su konceptualne razlike u wima u odnosu na indoevropske jezike i postulirali tezu o zavisnosti jezika od kulturnih ~inilaca i uslova `ivota. Elenor Ro{. Ponavqawe istih simbola u istopostulirao je ukrajinski i ruski lingvista kraja 19. Apresjanom da je naivna slika sveta slo`ena i ~esto slo`enija od nau~nog modela (Apresjan 1995: 629–630). a ne enciklopedijsku ili nau~nu informaciju.

/ u nedequ prije jarka sunca/ zasukala bijele rukave. u kojoj se simboli tuma~e kao deo kolektivnog pam}ewa koje je utkano u psihu svakog pojedinca. sun~ane. jer ~esto sadr`i intuitivno spoznatu enciklopedijsku informaciju koju nau~na otkri}a naknadno potvr| uju. Kao primer za ovu tezu mo`e da poslu`i simbolika naziva za boje. primarnih naziva za boje razvilo se od prideva sa zna~ewem `sjajan` (Popovi} 2001). BELA. radosne atmosfere. vedre. jer ona nije samo zasnovana na naivnim predstavama ve} i na intuitivnoj spoznaji. BELO iz Znakova pored puta. Ukrajinaca i Srba (rumeni obrazi i crven u licu) ili prisustvo LSV œzdravŒ — œbole{qivŒ u semanti~koj strukturi naziva za boju beláè u ruskom folkloru (miláè bel da rumàn — ot bela lica à usà bolâna) tako| e ukazuju na postojawe primarne opozicije koja nije zasnovana na hromatskoj osnovi. rumen. zlatan koji stvaraju poja~ani op{ti utisak sjajne. u tekstovima koji se odlikuju pozitivnom estetskom homogeno{}u dolazi do frekventne upotrebe naziva za boje beo. istovremeno pozitivno i negativno vrednovawe crvene boje obraza kod Rusa. Enantiosemija u semanti~koj strukturi pojedinih naziva za boje u okviru raznih ili ~ak jedne kulture — recimo. Istra`uju}i semantiku naziva za boje u slovenskom folkloru do{li smo do zakqu~ka o postojawu primarnog dualizma sjajno — bez sjaja u recepciji svake boje. formirawe sinonimijskih nizova naziva za boje koji su ujediweni semom baznog kvaliteta sjaja uobi~ajeni su u narodnim pesmama. Sa druge strane. Recimo. Intuitivna slika stvarnosti ne protivure~i nau~noj slici. Takvu osnovu polazne kategorizacije boja koja se na podudara sa savremenom — zasnovanom na hromatskoj osnovi. Ovu ~iwenicu primetio je svojevremeno i Ivo Andri} u vezi sa srpskom narodnom pesmom koju navodi u svom zapisu BEO./ uranila rano u nedequ. U tom tekstu on citira slede}e stihove iz poznate narodne pesme: Uranila Kosovka devojka. potvr| uju brojni etimolo{ki podaci. Stoga bismo definisali jezi~ku sliku kao intuitivnu sliku stvarnosti. 04. sli~no tome kako je informacija o evoluciji qudske vrste utkana u strukturu DNK (Jung 1996)./ zasukala do b’jeli lakata/ na ple}ima nosi leba bela/ u rukama dva zlatna kondira — i zakqu~uje: œOvde sve . koja je prema evolucionisti~koj filozofskoj {koli jedini pravi put ka shvatawu su{tine stvari (Bergson 1991). Ve}ina tzv.232 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA riji razli~itih civilizacija nagnalo je Junga da stvori teoriju kolektivnog nesvesnog. Prihvataju}i ili ne prihvataju}i Jungovu teoriju moramo se slo`iti u tome da je ~ovek snagom svoje intuicije dopro do su{tine odre| enih pojava i tu informaciju kodirao u odgovaraju}em jezi~kom simbolu koji ~ini kqu~ni deo jezi~ke slike stvarnosti.

u zavisnosti od prisustva/odsustva kvaliteta sjaja) {to protivure~i tvrdwi mnogih istra`iva~a koji odre| enu boju vezuju samo za jedno (pozitivno ili negativno) na~elo kod odre| enog naroda. lakti ni hlebac nego neki beli sjaj kao da izbija iz celog ovog sve~anog devoja~kog pohoda na uzvi{enu humanitarnu misiju spasavawa rawenikaŒ. 2001). Rezultati istra`ivawa potkrepquju inicijalnu teorijsku postavku da. ostaje nepromewena dualisti~ka konceptualizacija boje (jedna boja se tretira istovremeno pozitivno i negativno. iako se stereotipsko do`ivqavawe boje u odre| enoj sredini vremenom mewa. paradan bled. Zastupqenost leksi~ko-semanti~ke varijante u korpusu folklora ruski ukrajinski srpski folklor folklor folklor + + + + + + + + + + + + + + + + + – + + + + – + + – – – – + – + – N Naziv za boju BELÁÈ BÇLIÈ BEO Leksi~ko-semanti~ka varijanta jasan. ’bole{qiv’.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 233 sija i ble{ti od belina raznih tonova i razli~itog porekla. Rezultati analize navedeni su u tabeli u kojoj je obele`ena zastupqenost leksi~ko-semanti~ke varijante u odabranom korpusu. ’magijski’. ’neprijateqski’ koji ukazuju na negativnu percepciju iste boje. bole{qiv nevin bistar magijski neprijateqski 1 . 1992. zdrav sve~an. u folklornim tekstovima bele`imo i leksi~ko-semanti~ke varijante istog naziva za boju beo kao {to su ’bled’. Takva enantiosemija ukazuje na svojevrsnu bipolarnost estetske konceptualizacije boje u ~ijoj osnovi uvi| amo kriterijum intenziteta (vidi o tome detaqnije Popovi} 1991. Takvu tezu potvr| uje komponentna analiza semanti~kog potencijala najfrekventnijih naziva za boje u obra| enim korpusima ruskog. Nisu beli samo rukavi. sjajan boje mleka svetao ~ist lep. Sa druge strane. ukrajinskog i srpskog folklora.

kriterijumi izdvajawa prototipskih boja. ve} i da je wegova uloga veoma ograni~ena u komunikaciji predstavnika razli~itih lingvokultura. istra`ivawem Berlina i Keja (1969) pokazala je da pojam boje ne samo da nije univerzalan. drag lep sre}an sve~arski ~aroban + – – + + – – – – + + + + – + – + + + + + + + + – + + – – + + – – + + + + + – + + + + + + + + + + – + – + + + – + + – + + + + + + + – + + + + + + + + U ovom slu~aju zanimaju nas mehanizmi konceptualizacije boja u jeziku. Ono {to zaista predstavqa univerzaliju jeste razlika izme| u dela dana kada ~ovek razlikuje boje (dan) i dela dana kada on ne vidi (no}) (Vje`bicka 1996: 232). sjajan zdrav zreo SINIÈ boje mora SINÇÈ taman SIW bled sjajan sjajan ZOLOTOÈ ZOLOTIÈ napravqen od zlata ZLATAN mio.234 2 ^ERNÁÈ ^ORNIÈ CRN SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA 3 4 5 taman boje ~a| i zlokoban magijski Lep prqav te`ak sraman ki{ni RUMÀNÁÈ nijansa crvene RUM’ÀNIÈ crvenkaste boje lica RUMEN lep. kao i razlozi pribegavawa jezi~kim stereotipima prilikom odre| ivawa boje. Intenzivna potraga za univerzalijama boja koja je inicirana. Ova ~iwenica dala je ve}ini istra`iva~a povod da tipo- . pre svega.

^inilo bi se da primarna dihotomija `sjajno-bez sjaja` u recepciji boje ne odslikava enciklopedijsku informaciju. Time se obja{wava pozitivni odnos prema svetlim bojama koji je zasnovan na percepciji svetlosti i negativnom odnosu prema tamnim nijansama koje asociraju na mrak (Ivi} 1995: 62). Jezi~ka slika sveta uspe{no obuhvata prividni ~ulni i 4 Vidi o tome istra`ivawa profesora Kalifornijskog univerziteta Kimberli Xejmson koja posledwih godina privla~e veliku pa`wu istra`iva~a (Jameson K. 5. crvena sjajna — crna bez sjaja i tako daqe. 2006). Me| utim. veka. kao {to je odsustvo sjaja markirano kod bele boje. crvena sjajna — bela bez sjaja. a ve}a energetska vrednost izaziva kod ~oveka aktivniju reakciju. Cognition and Culture. . i da na osnovu takve opozicije gradimo semioti~ke opozicije boja. preko talasne du`ine do energije fotona — takvim putem se kretao razvoj enciklopedijske taksonomije o boji. U tom slu~aju opozicije mogu da izgledaju na slede}i na~in: bela sjajna — bela bez sjaja. pomenuta enantiosemija koju pronalazimo u folklornim tekstovima protivure~i takvoj kategorizaciji. me| utim najnovija istra`ivawa kvantne fizike pokazala su da intenzitet boje i wen sjaj mo`emo da dovedemo u vezu sa vredno{}u sadr`ine energije fotona.4 U ovom slu~aju folklorni korpus ne samo je pru`io gra| u za ilustrovawe odre| ene pretpostavke. {to potvr| uju wihova etimologija i fizi~ke karakteristike. bela sjajna — crna bez sjaja. a upravo najnovija enciklopedijska informacija le`i u osnovi iskonske simbolike boja. Sa druge strane. Dakle od treperewa svetlosnog etra kao ploda nau~ne imaginacije iz 19. pretpostavku o primatu dualisti~ke recepcije boja koja je zasnovana na kriterijumu œsjajno — bez sjajaŒ potvr| uju najnovije studije iz psihologije u kojima se govori o postojawu kognitivnih univerzalija koje su vezane za percepciju boja. Pretpostavqamo da polaze}i od izlo`ene teze o estetskoj bipolarnosti boja koje mogu da slu`e istovremeno kao pozitivni i negativni klasifikator. ve} je poslu`io kao podsticaj za inicirawe hipoteze koju potvr| uju otkri}a u drugim nau~nim disciplinama. ali ne mo`emo da pori~emo da je u procesu razvoja i usavr{avawa konceptualizacije i kategorizacije stvarnosti u jeziku svaka od boja dobila dualnu estetsko-semanti~ku strukturu. Sa intenzivno{}u boje raste energija fotona koju ona nosi. O~igledno je da je kvalitet sjaja markiran kod naziva za crnu boju. prilikom wihovog dualisti~kog modelirawa mo`emo da govorimo o arhisistemu œsjajno — bez sjajaŒ.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 235 logiju boja zasnuju na polaznoj dihotomiji svetao/taman.

Takav postupak ~esto koriste pisci kako bi izazvali kod ~italaca {to o{triju reakciju. Kocha. koja bi razotkrila mehanizme intuitivne konceptualizacije stvarnosti. lubi. 1971) u kojoj je autorka na primerima iz Tolstojevih romana ilustrovala perceptivnu bazu metaforizacije emotivnih stawa u jeziku. Ako ~ovek odbaci sve utiske koje mu prevode wegova ~ula. Prototip i stereotip su osnovne jedinice kojima operi{e kognitivna lingvistika. Stawe postojawa li{eno svake asocijacije nema zna~ewa. szanuje. smatramo da je neop5 œU svom poku{aju da utvrdi razliku izme| u privida i stvarnosti i da dopre do osnovne strukture vasione nauka je morala da prevazi| e pregradu ~ula. a pam}ewe nagomila onda ne preostaje ni{ta. i pri tome u ciqu {to realnije ekspresije on pribegava utisku koji je zabele`en u wegovoj perceptivnoj memoriji kao najintenzivniji.Vje`bicke (Wierzbicka A. Teorijski pojam gubi svoju sadr`inu u istoj meri u kojoj se odvaja od ~ulnog saznawa. zato {to je jedini svet koji ~ovek poznaje je onaj koji su mu stvorila wegova ~ula. 05. zvuka. recimo. Warszawa. Ono {to nau~nik i filozof smatraju svetom stvarnosti — vasiona bez boje. a wena slo`enost proisti~e iz nespremnosti savremenog ~oveka da uo~i taj sre}an spoj. Pri ~emu stereotip ~uva u sebi i obele`ja individualnog koja su sadr`ana u ravni simboli~kog kodirawa stvarnosti. Kognitivisti smatraju da je jezi~ka slika stvarnosti zasnovana na perceptivnoj delatnosti (Rahilina 1997: 283). Medytacje semantyczne. S obzirom na bitne razlike u shvatawu prototipa i stereotipa kod razli~itih istra`iva~a. Tako. on sme{ta u kaleidoskop svojih predstava o svetu u kojem `ivi i svakog trenutka koristi pomenute do`ivqaje kako bi preneo odre| enu informaciju koja mo`e da bude vezana za druk~ije iskustvo.236 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA stvarni svet. koja se ogleda kako u na~inu na koji se folklorni tekst stvara. tek predstoji kognitivistima. ukusa i mirisa.5 Obrada folklornog korpusa. nala`e da se individualno iskustvo zameni stereotipom. Kako je istakao Ajn{tajn najve}a dostignu}a nauke kupqena su po cenu li{enosti sadr`ine. 6 Vidi monografiju A. . zasnovana je kako na ~ulnim nadra`ajima. tako i u obliku wegovog ~uvawa i preno{ewa. Sve {to ~ovek mo`e da do`ivi putem percepcije stvarnosti. ~ovek operi{e pojmovima iz svog perceptivnog iskustva kako bi realno do~arao i opisao neko emotivno stawe. tako i na intuitivno osmi{qenom stvarnom svetu. koja le`i kao santa leda ispod povr{ine na{eg ~ulnog saznawa — je skeletna struktura simbolaŒ (Barnet 1956: 109). Wiedza powszechna. Tako nastaje paradoks da ono {to nau~nik i filozof smatraju svetom pojava — svetlost i boje plavog neba i zelenog li{}a — svet u kojem je ~ovek zarobqen su{tinom sopstvene prirode.6 U folkloru pomenuti individualni momenat je potisnut od strane kolektivnog. Kolektivnost kao jedna od osnovnih karakteristika folklora.

prodirawe u wihovo arhetipsko jezgro. U ovom radu. dok je stereotip — kolektivni. Ocrtavaju}i okvire lingvisti~kog termina stereotip versus koncept. razlivenost wegove strukture i sl. tj. zna~ajno za odre| ene socijalne grupe. istra`iva~i ~esto suprostavqaju navedene jedinice. izdvaja tri glavna ~inioca koncepta: 1) osnovno obele`je koje je aktuelno za sve pripadnike jedne kulture. asocijativni prototip kojem se pribegava u slu~aju odsustva individualnog li~nog iskustva u vezi sa odre|enim pojmom. Polidimenzionalnost tog pojma. koje uglavnom nismo svesni. Smatraju}i koncept konglomeratom kulture u svesti ~oveka ruski lingvista J. Upravo u wemu lingvisti pronalaze veoma sa`ete slikovite ilustracije semanti~kih kvantova. 2) dodatno œpasivnoŒ obele`je.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 237 hodno da damo svoju definiciju ovih kqu~nih jedinica na{eg istra`ivawa. spoj pokazateqa koji istovremeno pripadaju sferi kulturologije (koncept — informacija o odre| enom aspektu vanjezi~ke stvarnosti koja nastaje i ~uva se u odre| enoj lingvokulturolo{koj sredini) i psihologije (koncept je sistem sastavqen od individualnih i kolektivnih mentalnih reprezentacija). u slu~aju odsustva prototipa. prilikom odre| ivawa razlike izme}u ukrajinskog koncepta doqe i srpskog koncepta sudbine pribegli smo deskripciji wihovih elementarnih semanti~kih sastavnica koje su ilustrovane folklornom gra| om. Koncept je postao omiqeni termin kognitivnih lingvista i lingvokulturologa. Stepanov. pronala`ewe razlika u jezi~koj kategorizaciji stvarnosti kod raznih naroda. Prilikom analize koncepata istra`iva~i veoma ~esto pribegavaju folklornom korpusu. autor fundamentalnog leksikona koncepata ruske kulture (Stepanov 1997). Na primer. pohrawen u wegovoj epizodnoj memoriji i odmeren izme|u pozitivnog i negativnog pola vrednosne skale subjektivnog denotativnog prostora. prototip defini{emo kao najupe~atqiviji primer iz li~nog iskustva govornog lica. 3) unutra{wu formu. elementarnih semanti~kih sastavnica — œprimitivaŒ na koje se mo`e razlo`iti koncept. ~ine ga neobi~no podesnim za razotkrivawe su{tine slo`enih pojava. Za nas je u ovom tuma~ewu strukture koncepta bitno zapa`awe o tome da obele`ja koncepta variraju u okviru jedne lingvokulture kako na sinhronijskom planu. tzv. a koja je sadr`ana u spoqnom verbalnom obliku (Stepanov 1997: 42–45). opis bezekvivalentne leksike i sl. 06. tako i na dijahronijskom. kao i u ostalim iz navedene problematike. Tako koncept Doqe odslikava slede}e predstave Ukrajinaca: .

š take šn{e. v) onaj ko je ne stekne ro| ewem mo`e o~ekivati samo lo{e: nema v mene dolš. 1. 8 U vezi toga je indikativno zapa`awe Bula{eva: œHto všd{ukaó svoä dolä. za doleä treba dobre popoganàtisâ. Iz ovog prikaza rastavqenog koncepta name}e se zakqu~ak o Doqi kao ambivalentnom na~elu koje se sti~e ro| ewem i predodre| uje `ivotni put. ~to ideà fatalizma ne zaglu{ila u naroda idei li~noè otvetstvennosti. to pšdu za p’ànicä. 1991. g) onaj ko je ne stekne ro| ewem mo`e da je potra`i: znaèdu svoä dolä. àk riba ob lšd. imenno na to. vátekaäæeè iz soznanià malorossom zna~enià v prakti~eskoè `izni toè svobodnoè voli. st. Kiòv. v) one koji je na| u o~ekuje samo dobro: s vama do{la svaka sre}a i sam Gospod Bog (Vuk 1977: 19) g) onoga kome se ona dodeli o~ekuje ili dobro ili zlo: a ja }u joj udu sre}u dati (Vuk 1977: 221).169. to è pan skrutitâsà. | ) ukoliko ona prona| e onoga ko je nema. d) ukoliko je neko na| e. tomu u vsâomu talanitâ. àk moà dolà taka. st. 7 Primeri su uzeti iz: Frazeologš~niè slovnik ukraònsâkoò movi. kakaà harakterizuetsà slovami: à ho~uŒ. Ukraònsâkš prikazki. prislšv’à. (Ivanov 1991: 354). a àk moà dobra dolà. on mo`e da ga preokrene u svoju korist9. š toè {vidko bagat{aó. to ne matime{ è lâolš. Naukova dumka. Kiòv. spštkala liha dolà (iskaz *spštkala dobra dolà lingvisti~ki je ispravan. 260–261. . ali je neprihvatqiv sa lingvokulturolo{kog aspekta). tako i lo{e na svom `ivotnom putu. ho~ bi à za pana pš{la. Naukova dumka 1993. a hto ne znaède Dolš — b’ótâsà.238 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA a) ona se sti~e ro| ewem: dala mati garnu dolä7. 175–177. to è p’ànicà popravitâsà. o~ekuje ga samo lo{e: do`idaè dolš. è nš~ogo z èogo po~inanâ ne vihodit⌠(Bula{ev 1991: 191). 9 Tim povodom Ivanov dolazi do slede}eg zakqu~ka œÅto priznanie za svoeè voleè va`nogo zna~enià v dele ustroenià li~nogo s~astià ukazávaet nam na odnu glubokuä ~ertu v haraktere malorossa. wega o~ekuje samo dobro: znaè{ov svoä dolä. ^ovek je postavqen aktivno u odnosu na ovo na~elo8. Koncept Sre}e kod Srba na sli~an na~in rastavi}emo na elementarne semanti~ke sastavnice: a) ona se ne sti~e ro| ewem: susrela te dobra sre}a i Gospodin Bog (Vuk 1977: 29) b) svi je tra`e: svak svoju sre}u tra`i. b) onaj ko je stekne ro| ewem mo`e o~ekivati kako dobro. ~e{}e dobro: taka dolà menš vipala.

koja se ogleda u ve}em broju . Centar stereotipa ~esto ~ini koncept koji je zasnovan na intuitivno spoznatoj informaciji koja se veoma ~esto poklapa sa enciklopedijskom (ukoliko se radi o konkretnom pojmu). dok su ostala zna~ewa raspodeqena izme| u pozitivnog i negativnog pola stereotipa. Za razliku od prototipa koji je uvek markiran jednozna~no — pozitivno ili negativno ({to proisti~e iz wegove prirode najja~eg li~nog do`ivqaja). Topolo{ka shema stereotipa u hronolo{kom preseku (misli se na sklonost kolektivnih predstava da se mewaju sa vremenom) uslovno mo`e da se prika`e u obliku skupa horizontalnih skala ~iji su kraci suprotno markirani (+/–). 07. ve} o semanti~kom poqu u kojem izdvajamo centar i periferiju. od kojih svaki predstavqa poseban koncept. prema na{em mi{qewu. ve} o svesnom ube| ewu govornika da je informacija sadr`ana u stereotipu upravo najobuhvatnija i najboqe reprezentuje odre| eni pojam. govornik izbegava informaciju koja nije u skladu sa wim. Prilikom definisawa jezi~kog stereotipa neophodno je naglasiti da se ne radi o pojedina~nom konceptu. {iri od koncepta. on obuhvata koncepte razli~itih nivoa. dok koncept Doqe podrazumeva kako pozitivno tako i negativno vrednovawe iste pojave {to vodi zakqu~ku o odre| enoj stereotipizaciji predstave. Stereotip je. Vrednosno neobele`eni koncept sme{ten je u centru skale. Sveobuhvatnost stereotipa je o~igledna jer pribegavaju}i stereotipu. dok se te{ko mo`e prihvatiti kao vaqan iskaz *sna{la ga je sre}a). stereotip je zasnovan na kolektivnim predstavama koje variraju u zavisnosti od okolnosti od pozitivnog do negativnog vrednovawa iste pojave. Jedno od osnovnih obele`ja stereotipa je wegova eti~ka vrednosna ambivalentnost koja se uslovno mo`e prikazati kao skala u rasponu od + do –. Sre}a je zapravo samo jedan supkoncept {ireg koncepta Sudbine.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 239 g) one koje ona prona| e o~ekuje samo zlo (u ovom kontekstu indikativan je iskaz sna{la ga je zla sre}a. Kao primer mo`emo da navedemo stereotip sudbine kod Ukrajinaca i Srba. Ovde se ne radi o zatvorenosti strukture. Na osnovu analize stereotipa `sudbine` kao izdvojene semanti~ke kategorije sa centrom i periferijom koja je utkana u jezi~ku sliku Srba mo`emo da zakqu~imo da je za jezi~ku sliku Srba tipi~na konceptualna ra{~lawenost. Vertikalna osa stereotipa predstavqa promene u wegovoj strukturi sa vremenom (ponekad se vremenom centar preme{ta u pravcu jednog od polova). Iz ove analize sledi da je koncept Doqe obuhvatniji od koncepta Sre}e.

Kob + Sre}a + + + Sre}a Uslovno mo`emo da konstrui{emo topolo{ku {emu stereotipa sudbina u obliku skale u ~ijem se centru nalazi neutralni koncept. Koncept usuda je izveden iz primarnog koncepta sudbine {to potvr| uje oblik ove re~i koji je izveden negirawem motivacione osnove. Stereotip sre}e primarno je bio suprotno markiran u odnosu na sudbinu. ali je vremenom razvio i negativno zna~ewe. Skale su sme{tene jedna iznad druge {to ilustruje podlo`nost stereotipa promenama sa vremenom. Kob. Na dowoj skali stereotipa sudbine sme{teni su koncepti koji odgovaraju tzv. ali je vremenom te`io ka negativnom polu stereotipa (zla sudbina). Na gorwoj je sme{ten primarni koncept sudbine koji je bio funkcionalno bipolaran (sudbina je sve {to je su| eno — i dobro i zlo). Razvoj stereotipa SUDBINA u srpskoj jezi~koj slici stvarnosti Sudbina – Sudbina – + + – Usud – Kob – Sudbina – Usud. dok su krajevi suprotno markirani sa ta~ke gledi{ta pozitivne ili negativne kolektivne recepcije.240 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA razli~itih koncepata koji funkcioni{u u sastavu jednog stereotipa Sudbina — Sre}a — Usud. Koncept kob je preuzet iz drugog semanti~kog poqa (gatawe) i tako| e je primarno negativno markiran. savremenim predstavama. Savremeni stereotip sudbine u jezi~koj slici stvarnosti Srba obuhvata sve navedene .

kako je bilo nagla{eno razli~ito raspore| eni izme| u polova moralno-eti~ke recepcije10. 11 Detaqniju etimolo{ku i semanti~ku analizu vidi u: œJezi~ka slika stvarnosti Ukrajinaca i Srba sa kognitivnog aspekta komparativne analizeŒ (Popovi} 2003). Ukrajinski stereotip ’sudbine’ vezan je za jednu nominativnu jedinicu Doqa. U folkloru pronalazimo potvrde o konceptualnoj ra{~lawenosti stereotipa. kao i za wegovo konstruisawe. {to odslikava put kojim se {iri semanti~ki potencijal koncepta u skladu sa razvojem dru{tva). koja obuhvata razli~ite. ~ak i suprotne koncepte (Talan. o wegovoj bipolarnoj strukturi koja je zasno10 Stereotip sudbine u jezi~koj slici stvarnosti Srba i Ukrajinaca detaqno je opisan u radu œJezi~ka slika stvarnosti Ukrajinaca i Srba sa kognitivnog aspekta komparativne analizeŒ (Popovi} 2003).11 Razvoj stereotipa DOLÀ u ukrajinskoj jezi~koj slici stvarnosti Dolà – + – Dolà – Nedolà – Talan – Nedolà Dolà Talan Dolà + + + + U ovom slu~aju folklorni korpus pru`a podatke koji su neophodni za uo~avawe slo`enosti pojma stereotipa. Nedolà). {to zna~i da se stereotip vremenom nije konceptualno i sadr`ajno promenio (talan je pozajmqena re~ koja je primarno ozna~avala plen ili nov~anu jedinicu. .QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 241 koncepte koji su. U jezi~koj slici sveta Ukrajinaca gorwa skala stereotipa doqe se podudara sa dowom.

Klikovac (Klikovac 2005). U 12 Na materijalu srpskog jezika teoriju metafore je primenila i razvila D. mo`e biti zanimqivo upravo sa aspekta kognitivne analize. upore| uje ve} postoje}e i zamewuje ih u metafori~kim kontekstima. Kšsâ 2002. . Sa tog aspekta insistira se na predstavama koje su zasnovane na perceptivnoj i evaluativnoj delatnosti i pripadaju odre| enom narodu. na koncepte. Razlika izme| u kognitivnog i lingvokulturolo{kog pristupa pojmu jezi~ke slike stvarnosti sastoji se u obuhvatu. 08.242 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA vana na svojevrsnoj kognitivnoj univerzaliji — istovremenom pozitivnom i negativnom vrednovawu jedne pojave. prelomqene kroz prizmu individualne) prema jezi~kim kodovima kulture. Qudska misao je primorana da tra`i logi~ku povezanost u onome {to je na prvi pogled nespojivo. recimo. srpske i japanske.12 Moglo bi se re}i da je metafori~ka organizacija mi{qewa zasnovana na principu montiranog kadra. u prvom slu~aju. Zato prou~avawe metafore zauzima kqu~no mesto u kognitivnoj lingvistici i analizi jezi~ke slike stvarnosti. {to je sve vi{e poistove}uje sa antropologijom. poput slovenskih. Sa lingvokulturolo{kog aspekta posebno je zanimqivo pore| ewe jezi~kih slika stvarnosti naroda koji pripadaju kulturama sa nagla{enim razlikama. Karasik 2004). Istra`ivawe jezi~kih slika stvarnosti genetski srodnih naroda. Tako mo`emo da odredimo smer istra`ivawa kognitivista kao vektor koji ide od svesti (kolektivne svesti. Kognitivisti nalaze mnogo zanimqivog materijala u istra`ivawu modela stvarnosti koji pripada jednoj kulturi ili bliskim kulturama. ali i svih disciplina koje prou~avaju razvoj i pona{awe ~oveka. Putem pore| ewa apstraktnog i konkretnog govornik stvara nove koncepte. U lingvokulturologiji pod jezi~kom slikom sveta podrazumevaju ukupni zbir predstava o stvarnosti u kolektivnoj svesti (detaqnije o tom pitawu vidi Postovalova 1988. individualne kognitivne delatnosti govornog lica. Suprostavqawe stereotipa koji su konstruisani na osnovu folklorne gra| e doprinosi uo~avawu sli~nosti i razlika u konceptualizaciji stvarnosti. Kognitivna lingvistika operi{e metodolo{kim aparatom svih nau~nih disciplina koje prou~avaju mehanizme mi{qewa (pre svega psihologije). proceni udela individualnog iskustva u kolektivnoj kategorizaciji. Filmski rediteqi su jedni od prvih uvideli da se su~eqavawem logi~ki nepovezanih kadrova stvara dodatni metafori~ki plan. dok lingvokulturolozi polaze od kulture ~iju celovitu sliku rastavqaju na pojedina~ne predstave. strukturirawu stvarnosti.

Radi se o svojevrsnom principu hijeroglifizacije mi{qewa — stvarawu novog znaka sa apstraktnim sadr`ajem putem kombinacije simbola konkretnih predmeta. o tome svedo~e metafore sa glagolima vesti. Kognitivni lingvisti — istra`iva~i konceptualnih metafora — Lejkof i Tarner (Lakoff. U takozvanoj œinvarijantnoj hipoteziŒ Lejkofa isti~e se da je metafori~ka slika stabilna i da se ne ispoqava u pojedinim kontekstima ve} u mnogim. pogubiti. b) jezik je antropomorfno bi}e `enskog pola: krasnaà mova nahoditâ dobršò slova (UPP 1993:564 12850). Iz epizodijske memorije izvla~e se svi podesni frejmovi koji ~ine dubinski plan svake asocijacije i na takav na~in uobli~ava se nova metafora. U razli~itim frazemima pronalazimo slikovite ilustracije polazne poluge metaforizacije. perevoditi. g) jezik je kontejner: zav`àzati. marnuvati. koji le`i u osnovi metaforizacije. Upravo je re~ najvi{e zastupqena u frazemima koji su ekvivalentni ukrajinskim. tako i na semanti~kom — drugi argument se depersonalizuje: VAx Aypers Az > V Ax Ayobj (Popovi~ 2003). v) jezik je stawe posedovawa (~esto se poistove}uje sa bogatsvom). nije slu~ajan. rozv`àzati movu. ~ija semanti~ka struktura zahteva personalizovani drugi argument — `voditi — usmeravati kretawe drugog lica`. Izdvajawu leksi~kih metafora koje funkcioni{u u savremenom jeziku doprinosi folklorni korpus. Uporediv{i rezultate ove analize sa odgovaraju}im metajezi~kim istra`ivawem na srpskoj folklornoj gra| i do{li smo do slede}ih zakqu~aka: ukrajinskom konceptu mova odgovara srpski koncept re~. frazeologizacija ovih predikata dolazi do izra`aja kako na sintaksi~kom planu — gubi se tre}i argument (adlativni lokalizator pravca). kao i atributivne konstrukcije skupiè na movu. všdbirati. (FSUM 1 1993: 500). o tome svedo~e metafore sa predikatima znahoditi. dovga mova. | ) jezik je stawe: šn{a mova — promena stawa.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 243 tom procesu se aktivira asocijativnost mi{qewa. hapkiè na movu itd. d) jezik je prostornovremenski kontinuum: korotka. utra~ati movu. U jednom metalingvisti~kom istra`ivawu (Popovi} 2004) postavili smo pitawe. zavoditi (movu). koje su metafore najstabilnije u odnosu na ukrajinsku re~ œmovaŒ. U srpskoj jezi~koj slici sveta re~i je do- . Turner 1989) insistiraju na tome da prenos zna~ewa uz ~uvawe gramati~kih karakteristika re~i. Odgovor na to pitawe uputio je na slede}e zakqu~ke: a) u ukrajinskoj jezi~koj slici stvarnosti jezik se do`ivqava kao `ivo bi}e. ~esto u svima.

on se vezuje. g) re~ je stawe posedovawa: bez re~i. gra| a: biti od re~i. imati re~i s nekim. to je logi~no jer se ova biqka lepih crvenih plodova ina~e nalazi u okru`ewu. crne o~i. karš o~š u srpskom i ukrajinskom folkloru). Drugim re~ima.244 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA deqena uloga bi}a. d) re~ je kontejner: prazne re~i. proneti re~. Kod pripadnika srpske kulture koncept kaline ne}e izazvati nikakvu . b) re~ je deo organizma: uhvatiti koga za re~. povu}i re~. dok je u ruskoj kulturi semanti~ki aktivna zona koncepta kaline je gorak ukus plodova. Metaforizacija koncepta re~ razotkriva slede}e wegove aspekte u srpskoj jezi~koj slici sveta: a) re~ je `ivo bi}e: voditi glavnu re~ (VAx Aypers Az > V Ax Ayobj). oduzeti re~. 09. Svaki pripadnik navedenih slovenskih naroda ~e{}e bi se setio svoje tamnooke majke ili voqene i utkao wen konkretan lik u predstavu o `enskoj lepoti. 2001). pri ~emu semanti~ki aktivna zona u ovom slu~aju je boja. mo`e da pomogne prilikom tuma~ewa specifi~nosti nacionalnih jezi~kih slika stvarnosti. to zna~i da je prilikom nastajawa takvih epiteta bio aktiviran sli~an obrazac kao odgovor na koncept qudske osobine `lep`. Ukoliko je za pripadnike jedne kulture tipi~no pozitivno vrednovawe odre| ene boje kose ili o~iju (Popovi} 1991. v) re~ je sredina. dr`ati koga za re~. Izdvajaju}i metajezi~ke metafore koje se sre}u samo u ukrajinskom folkloru zakqu~ujemo o posebnosti ukrajinskog koncepta jezika kao antropomorfnog bi}a `enskog pola. logi~no je da se kod pripadnika iste kulture aktivira isti œkadarŒ kao odgovor na potrebu stvarawa apstraktnog pojma jer se upravo takav obrazac naj~e{}e sre}e u wihovom okru`ewu. Stoga se kalina u ruskom folkloru vezuje za tugu i rastanak (Avtamonov 1902). Tuma~ewe mi{qewa polaze}i od principa metafore kao montiranog kadra. dati re~. Ako se u ukrajinskoj narodnoj tradiciji crvena boja grmova kaline (hudike) vezuje za predstavu o devoja~koj lepoti. {to ~esto dolazi do izra`aja u folklornim tekstovima u kojima se ni`u stalni epiteti (npr. tro{iti re~i. Iako u srpkom jeziku direktni ekvivalent ukrajinske re~i mova je jezik. puste re~i. dok u srpskoj jezi~koj slici sveta uo~avamo originalne metafore koje ukazuju na koncept jezika kao dela organizma. gra| e od koje se sastoji ~ovek ili o odredi{tu ka kojem stremi govornik. pre svega. dobiti re~. | ) re~ je odredi{te: do}i do re~i. za odgovaraju}i govorni organ.

O tome koliko se ovakav jezi~ki stereotip ne podudara sa stvarno{}u svedo~i ~iwenica da se ve}ina pripadnica lep{eg pola u savremenoj Ukrajini prilikom promene prirodne boje kose opredequje upravo za plavu ili ri| u. Uloga folklornih tekstova prilikom formirawa stereotipa koji su dominantni u savremenoj jezi~koj slici sveta je presudna./ a z rudoä prepoganoä/ pšdu navšk rozproæaäsà…. U ukrajinskim folklornim tekstovima gradacija ideala lepote direktno se dovodi u vezu sa bojom kose. zasnovan je na citirawu. tj. veku jer su najfrekventnije upravo one asocijacije koje su zasnovane na tradicionalnom shvatawu idealnog uzorka mu{ke i `enske lepote koji je direktno preuzet iz folklora. stereotipa. gde se crnka stavi na prvo mesto. Navedeni rezultati u potpunosti se podudaraju sa rezultatima istra`ivawa naziva za boje na materijalu ukrajinskog i ruskog folklora 19. 45 plavu. U anketama sa kqu~nim re~ima-somatizmima kojima je trebalo dodati odgovaraju}i naziv za boju. Na primer. a za plavu samo 31. tj. Eksperiment je bio obavqen 1997./ do bšlàvoò zalicàäsà. Odre| eni koncept koji je u{ao u folklor kao prototip prelazi u jezik savremenog govornika prema principu tipi~nog idealnog uzorka. Ovde se jezi~ki stereotip ne podudara sa neverbalnim obrascem pona{awa {to svedo~i o tome da jezi~ki stereotip zapravo i nije merodavan kada je u pitawu stereotipizacija u okviru jezi~ke slike sveta jer je ~esto zasnovan na sintagmatskim asocijacijama lingvisti~ke prirode. kako pokazuju wegovi rezultati. a crnu samo 11 ispitanika (Terehova 1997: 48–49). veka (Popovi} 1991). za crnu boju kose opredelilo se 68 Ukrajinaca. a u ruskom 49 ispitanika odabralo je rusu boju kose. godine i bio je usmeren na istra`ivawe psiholingvisti~kih osobina recepcije somatizama u savremenim slovenskim jezicima.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 245 asocijaciju (kod poznavalaca slovenskih kultura verovatno }e asocirati na Ukrajince i Ruse). Na takav na~in jo{ jednom se potvrdila uloga folklornog korpusa ne samo u odre| ivawu primarnih koncepata odre| ene lingvo- . Ovu tezu mo`emo ilustrovati pomo}u podataka iz ankete o asocijativnom portretu Ukrajinaca i Rusa. Tako u pesmi Oè u polš tri krini~enâki nailazimo na stihove: Æo ~ornàvuä všd du{š läblä. za crnu kosu u ukrajinskom portretu devojke opredelili su se svi ispitanici. Prilikom pomenutog eksperimenta bilo je ispitano 300 recipijenata u Ukrajini i 283 recipijenta iz Rusije. s istim uspehom mogao je da bude realizovan i u 19. a ri| okosim u ukrajinskim folklornim tekstovima pripada uloga komi~nih ru`nih likova. plavu{a na drugo. Me| utim.

V. Poznanie.O. Bondarenko 2005: Bondarenko Ó. Veselovskiè 1890: Veselovskiè A. 2006: Apresàn V. Narodna kwiga. Àzáki slavànskih kulâtur. Moskva. Ukraònsâkiè narod u svoòh legendah... Izbrannáe trudá. preciznije re~eno...B. Sudâba-Dolà v narodnáh predaniàh slavàn // Sbornik Otdelenià russkogo àzáka i slovesnosti Imperatorskoè akademii nauk. ^ovek i wegovi simboli. Uráson E. Russkie slovari. Bababeva E.V.L. Moskva.P. Levontina I..Vinoradova. ve} i prilikom dekodirawa porekla stereotipa koji funkcioni{u u savremenoj jezi~koj slici sveta. Kiòv. Goran 1990: Goran V. Moskva.. Toporov 1987: Ivanov V.246 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA kulture. Institut russkogo àzáka im. Sannikov A. red. Bula{ev 1992: Bula{ev G. V. tom 2: Integralânoe opisanie àzáka i sistemnaà leksikografià. pre svega frazeolo{ku. bez pozivawa na folklornu. SPb. relšgšènih poglàdah ta všruvannàh: Kosmogonš~nš ukraònsâkš narodnš poglàdi ta všruvannà.. gra| u nemogu}e je odrediti puteve leksi~ke metaforizacije koja odslikava su{tinu koncepta i.D. najzad. Iomdin B. Drevnegre~eskaà mifologema sudâbá. XIII.V. Ivanov. RAN. Å. Moskva. Àzák.. Boguslavskaà O.Karazšna.V. Králova T. Àzákovaà kartina mira i sistemnaà leksikografià. V.D. Razáskanià v oblasti russkogo duhovnogo stiha. Harkšvsâkiè nacšonalâniè unšversitet šm. Ve`bickaà 1996: Ve`bickaà A. Kiòv.N. st. Apresàn Ä. Kartina svštu š diskurs: realšzacšà dualânoò prirodi lädini// Diskurs àk kognštivno-komunškativniè fenomen.N.V. st. 2-e izd. Novosibirsk. Harkšv. folklor najboqe ilustruje dualnu prirodu stereotipa koji je osnovna jedinica reprezentacije jezi~ke slike sveta i obuhvata koncepte razli~itih nivoa. T. Apresàn Ä. Literatura Apresàn 1995: Apresàn Ä.. Beograd.V. [kola œÀzáki russkoè kulâturáŒ. Toporov V. 46.Ä... intuitivnu sliku sveta jednog naroda.Ä.1.N. Dolà // Mifá narodov mira: Ånciklopedià: V 2t. uloga folklora je nezamenqiva prilikom odre| ivawa dominantnih koncepata odre| ene lingvokulture. . str. Sagledav{i sve navedene primere i podatke kao pojedina~ne ilustracije jedne teze mo`emo zakqu~iti da je folklorni korpus nezaobilazan prilikom odre| ivawa svih kqu~nih pojmova savremene kognitivistike koji se primewuju u deskripciji jezi~ke slike sveta — folklor daje kqu~ ka primarnoj kategorizaciji koja odslikava naivnu ili. Apresàn i dr. T.344–363. Jung 1996: Jung K. 391. 36–64.V. Kulâtura.. Ivanov 1991: Ivanov P. povšr’à. demonologšà. Narodnáe rasskazá o Dole // Ukraòncš: narodnš všruvannà.

str. Àzákovoè krug: li~nostâ. Beograd.I. str. ÀRK. Piper 1997: Piper P. Materialá k slovarä. str. Popovi} 2006: Prototip i stereotip u konceptualizaciji estetskog kod Srba i drugih slovenskih naroda// Kognitivnolingvisti~ka prou~avawa srpskog jezika. Psiholingvistika.472–516. SPb. Krasnáh 2002: Krasnáh V. Slavistika. Lâvšv. Sudâba // Mifá narodov mira: Ånciklopedià: V 2t. XXIII. Rahilina 1997: Rahilina E. Lakoff 1988: Lakoff G. str. Vasiona i Ajn{tajn. Rahilina 2000: Rahilina E.M. Beograd. Jezik slovenske kulture. str. SANU. Frumkina 2001: Frumkina R. VIII. 1995. Jezi~ka slika stvarnosti Ukrajinaca i Srba sa komparativnog aspekta kognitivne analize. Russkie slovari. Klio. Movoznavstvo.-Peterburgskiè universitet. D`epna knjiga.S. Popovi} 2001: Popovi} Q. Kognitivnáè analiz predmetnáh imen: semantika i so~itaemostâ. 6.S. Slovarâ russkoè kulâturá. Åtnopsiholingvistika i lingvokulâturologià: Kurs lekciè. 149–155.274–323. Ukraònoznavstvo. ukrajinskom i srpskom folkloru.387–392.D. Tolstoj 2001: Tolstoè N. 35. Popovi} 1991: Popovi} Q. Potebwa 1989: Potebnà A. st. Russkaà àzákovaà modelâ mira. Opát issledovanià. Moskva. 2-e izd.Piper. Popovi~ 2004: Popovi~ L. 318–323. XIII.M. Lštopis.1. 65–82. T. Semantika naziva za boje u ruskom. s. Konstantá. Kšsâ 2002: Kšsâ R.P. Mova. Terehova 1997: Terehova D. konceptá. ur.V. 2002. Moskva. diskurs. .Ç. Popovi} 1992: Popovi} Q. Moskva. Kognitivnáe aspektá àzáka. Zbornik Matice srpske za slavistiku. [melev 2002: [melev A. t. dumka š kulâturna realânšstâ. Kognitivnaà semantika // Semiotika i informatika. O semantici naziva za crvenu boju u ruskom. Ni{. Jezik i prostor. Raskovnik. str. Beograd. 1–2. Barnet 1956: Barnet L. Moskva.I. 41.. Biblioteka XX vek.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 247 Karev 1987: Karev V. Odbor za srpski jezik u svetlu savremenih lingvisti~kih teorija. 91–103. Gnozis. ukrajinskom i srpskom folkloru. Biblioteka XX vek. Popovi} 2004: Popovi} Q. Akademià. Metafore u mi{qewu i jeziku. O dole i srodnáh s neä suæestvah// Slovo i mif. Vvedenie v åtnolingvistiku (kurs lekciè i hrestomatià). O prototipskom i stereotipskom na~inu konceptualizacije boja u jeziku (Na primeru slovenskog folklora) // Kodovi slovenskih kultura. str. Moskva. [kola œÀzáki russkoè kulâturáŒ.V. 6. 472.175–211. Stereotip movi v ukraònsâkšè movnšè kartinš svštu. Moskva. 69–70. s. S. Otkuda dâàvolá raznáe// Gerd A.A. str. Beograd-Sarajevo-Zagreb. Tolstoj 1995: N. Stepanov 1997: Stepanov Ä. Beograd.12–52. ^igoja {tampa. Moskva. Asocšativniè portret ukraòncà ta rosšànina. Russkie slovari.43–50. Karasik 2004: Karasik V. Moskva. Moskva. Má{lenie v zerkale klassifikatorov // Novoe v zarube`noè lingvistike.14 –31. st. Moskva. Klikovac 2004: Klikovac D.

Vol. Wierzbicka 1991: Wierzbicka A. Galina V. Ann Arbor: Karoma. Wiedza powszechna. Foundations of cognitive grammar.2: Descriptive application. In Anthropology of Color: Interdisciplinary Multilevel Modeling. pp. 11–34. Zalozenia ogolne // Etnolingwistyka. Cambridge (MA).1–49. Kay P. Semantics: primes and universals. Wierzbicka 1996: Wierzbicka A. pp. 3. Protototypical and Stereotypical Color in Slavic Languages: Models Based on Folklore. Stereotyp jako przedmiot lingwistyki // Z problemow frazeologii polskiej slowianskiej.1. Sremski Karlovci: Izdava~ka knji`arnica Zorana Stojanovi}a.1: Theoretical prerequisites. (eds. Berlin. Slownik ludowich stereotipow jezykowych. Rosh 1975: Rosh E. p. Woman.2.. Spacial Orientation : theory . Frankfurt: Athenaum. Stanford: SUP. Lexicography and conceptual analysis. t. Kay 1969: Berlin B. Langacker 1991a: Langacker R.). Lakoff.. Talmy 1983: Talmy R. Bergson 1991: Bergson A. Mac Laury. Bartminski 1988: Bartminski J. Oxford.225–282. Paramei. Metaphors we live by. Concept. London. pp. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins (u {tampi) Putnam 1975: Putnam H. Cognitive representations of semantic categories // Journal of Experimental Psyhology 104. Semantics and cognition. eds. Mind.248 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Bartminski 1985: Bartminski J. Cambridge. Foundations of cognitive grammar.49–89. Jezyk i narod: polski los i rosyjska sud’ba // Teksty Drugie. Vol.25–53. szanuje.Warren.) Topics in cognitive linguistics. Berkely & Los Angeles: Univ. Chicago: University of Chicago.: Plenum . . Johnson 1980: Lakoff G. Chicago: University of Chicago. 1. s. Lakoff 1987: Lakoff G. N. Principles of categorisation// N. Robert E. N . research and application . Langacker 1987: Langacker R. B. Acredolo L. Semantic primitives. Basic Color Terms: Their Universality and Evolution. Langacker 1988: Langacker R. Wierzbicka 1972: Wierzbicka A. s. Warszawa. Langacker 1991b: Langacker R..: Mouton de Gruyter. image and simbol: The cognitive basis of grammar.5–20.192–233. Stanford: SUP. Amsterdam: Benjamins. III. Popovic 2007: Popovic L. How language structures space// Pick H. A view of linguistic semantics // Rudzka-Ostyn (ed. Stvarala~ka evolucija. Medydacje semantyczne. Rosh 1978: Rosh E. Y . Kocha. Language and reality // Phylosophical papers. Johnson M.Y.Wierzbicka 1985: Wierzbicka A.: Oxford University Press.. Vol. Jackendoff 1983: Jackendoff R. fire and dangerous things: What categories reveal about the mind. of California Press. Wierzbicka 1971: Wierzbicka A. MIT. Advances in cross-cultural psihology. lubi.

^erkasova G.A.A. O`egov 1989: O`egov S. N. Sankt-Peterburg.. tt. SAS 2003: Slavànskiè associativnáè slovarâ.I. SAR 2003: Slavànski asociativen re~nik (red. RAN. N.. Ufimceva N. Skok 1971–1974: Skok P. Naukova dumka. Sofièski universitet œSv. Moskva. BTSRÀ 1988: Bolâ{oè tolkováè slovarâ russkogo àzáka. Matica srpska. G. Russkiè àzák. Etimologijski rje~nik hrvatskoga ili srpskoga jezika. . M. Naukova dumka. Slovarâ ukraònsâkoò movi. Novi Sad. Zagreb. prislšv’à š take šn{e. Kiòv.F.Karaulov. t. Sáownik etiymologiczny jezyka polskiego. IRÀ im. Kiòv. 1993. tt. Filolo{ki fakultet u Beogradu. ESUM 1982: Etimologš~niè slovnik ukraònsâkoò movi. Fasmer 1964–1973: Fasmer. SSKU 2002: Slovnik simvolšv kulâturi Ukraòni. SEUM 1998: Slovnik epštetšv ukraònsâkoò movi. avt.F. FSUM 1993: Frazeologš~niè slovnik ukraònsâkoò movi.Tarasov. Dovšra. Stefanovi} M. NSEJP 2002: Dáugosz-Kurczabowa K. .1–4.V. Gršn~enko 1996: Gršn~enko B.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 249 Re~nici ARSJ 2005: Piper P.^erkasova) Sofià.1–4. Naukova dumka. (rukovoditelâ). TSUM 1999: Tluma~niè slovnik ukraònsâkoò movi u 4-h tomah. Akonšt.N. Beograd. Slu`beni list SCG. Fakultet po slavànski filologii.V.V. Beogradska kwiga. Norint. T. JAZU. Kiòv. RSHKJ 1976: Re~nik srpskohrvatskog kwi`evnog jezika.P. kollektov: Karaulov Ä. Moskva.1–4.Vinogradova. Kiòv. NAN Ukraòni.Ufimceva.1–4.V. Slovarâ russkogo àzáka. Dragi}evi} R. Slovnik asocšativnih norm ukraònsâkoò movi.. Asocijativni re~nik srpskoga jezika. Viæa {kola. Çn-t ukraònsâkoò movi. Åtimologi~eskiè slovarâ russkogo àzáka. PWN. Kiòv.1–2. UPP 1991: Ukraònsâkš prikazki. Naukova dumka. Lâvšv. Kiòv. Tarasov E. 1–6. t. Butenko 1979: Butenko N. tt.Kliment OhridskiŒ. Warszawa. Kiòv. Moskva. E.. Mšlenšum.

an individual prototype and a collective stereotype. .250 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Ljudmila Popovi} (Belgrade) Importance of folklore material in cognitive research of a linguistic picture of the world Summary The paper discusses the importance of folklore material for cognitive linguistic research. expressed by various linguistic means. Examples are taken from Slav folklore. the conclusion is drawn of the necessity for an active use of folklore texts in researching the linguistic picture of the world. revealing a mechanism of creating stereotypes. and how these are further developed in the particular lingual culture. based on key concepts of an intuitive perception of reality. The road from conceptualisation of reality towards its categorisation in language is considered in an example of forming and developing a linguistic stereotype. Starting with the experience of (my own) earlier research which produced an original model for a description of the linguistic picture of the world. as a semantic field with a centre and periphery combining concepts on different levels.

entitet. Etnonauka. tradicšà. æo vizna~aótâsà tako` termšnom etnometodologšà. æo nale`itâ do všdkritih folâklornih sistem. æo pozna~aótâsà termšnom ¼etnokulâturniè½. vikoristovuä~isâ predstavnikami su~asnoò kulâturnoò antropologšò. æo vprodov` dovgogo ~asu bula metodologšóä etnografšò è mala neabiàkiè vpliv na problematiku sumš`nih nauk. na ršvnš àkoò znahoditâ vtšlennà spšlâna semanti~na ódnšstâ kulâturi. znahoditâ .9(=16)œ18/19Œ 81:39 Oksana Mikitenko (Kiòv) ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI (na materšalš ukraònsâkoò ta pšvdennoslov’ànsâkoò tradicšè pohovalânogo oplakuvannà) Aktualânšstâ rozglàdu etnopoetiki folâklornogo tvoru. spšvstavlennà ta šnterpretacšò elementšv svštu. te. ethnoscience). pozna~aótâsà visokoä stabšlânšstä tradicšènoò osnovi ta demonstruó osoblivostš etnš~noò kulâturi narodu. Klä~ovš slova: etnopoetika. æo tekst pohovalânogo oplakuvannà aktualšzuó bazisnš unšversalânš ta zagalânš folâklornš konstantnš spolu~ennà konceptualânogo polà `anru. ce modelš spriènàttà.OKSANA MIKITENKO: ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI ISBN 978-86-7179-057-4. Àk všdomo. (251–264) UDK 393. (2008). pohovalâniè pla~. æo pozna~aó usä oblastâ su~asnogo gumanštarnogo znannà. æo le`atâ v osnovš èogo hudo`nâo-poeti~nogo virazu. prihodimo do visnovku. zokrema folâkloristiku. Razom z tim u na{ ~as ¼etnopoetika½ privertaó osoblivu uvagu doslšdnikšv tako` zavdàki aktualânostš termšnu ¼etnonauka½ (angl. àkš pragnutâ do opisannà kognštivnih sistem ršznih kulâtur. Z’àsovuä~i spšlânš ~i osoblivš dlà ko`noò tradicšò elementi poeti~noò strukturi. Zgšdno šz kognštivnim pšdhodom kulâtura — ce ¼mentalâniè konstrukt½. Pohovalâniè pla~. p. Termšn ¼etnopoetika½ ne ó novim dlà folâkloristiki š tradicšèno pov’àzuótâsà z analšzom etnš~noò specifški ta šndivšdualânih obrisšv kulâturi togo ~i šn{ogo narodu. æo lädi zberšgaätâ u svoòè svšdomostš. Etnopoeti~nš osoblivostš `anru rozglàdaómo na materšalš poršvnàlânogo analšzu tekstšv {irokogo hronologš~nogo rozršzu ukraònsâkoò ta balkano-slov’ànsâkoò tradicšè. semšoti~niè status ponàttà ¼kulâturi½ oder`alo zavdàki teoršò etnosu. zumovläótâsà antropologš~nim /antropocentri~nim pšdhodom.

pšdkresläó aktualânšstâ rozglàdu etnopoetiki folâklornogo tvoru àk risi etnš~noò kulâturi narodu. T. æo znahoditâ vtšlennà u kulâturno vagomih konceptah. Pov’àzana z movlennóvim šsnuvannàm lädini. vlastiviè danšè nacšò àk svoóršdniè viàv nacšonalânoò psihologšò½2. etnopoeticš1. vizna~aä~i mentalânšstâ àk ¼osobliviè sposšb mislennà. etnosemanticš. ó folâklorna poetika. a tako` aktivšzuó uvagu do osobistšsnih ta socšalânih storšn dšàlânostš nosšà movi. vona pragne do pšznannà movnoò kartini svštu. narodnogo mistectva). Odnim šz ršvnšv ta odnim šz zasobšv vira`ennà cšóò spšlânoò zmšstovoò (semanti~noò) ódnostš kulâturi.252 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA svoó prodov`ennà u su~asnšè kognštivnšè antropologšò. — S. 1. — Odesa. åtnonauka. V. emocšènomu spriènàttš spšlânoò šstoršò. Sbornik dokladov. zazvi~aè rozumšätâ òò àk ¼etnš~nš osoblivostš svštospriènàttà½3. Vipusk 12. — S. etnolšngvšsticš. namagaä~isâ osàgnuti òò u ódnostš sensšv usšh form š `anršv (movi. Antropocentri~niè pšdhšd do viv~ennà movnih àviæ. zvi~aòv. Mentalânšstâ etnokulâturnoò spšlânoti — àviæe šstori~ne. všruvanâ. Lšngvosocšum: do rozbudovi termšnologš~nogo aparatu lšngvšsti~noò ekologšò // Mova. zvi~aòv. 37–38. Budu~i oršóntovanoä na ¼sub’ókt kulâturi½. — Moskva. — &5–6. Naukovo-teoreti~niè ~asopis. obràdšv toæo. 132. Ç. — S. — Moskva. — S. åtnolingvistika — situacià v Polâ{e //Perváè Vserossièskiè kongress folâkloristov. u àkih všdobra`eno harakternš risi etnš~noò mentalânostš. vono bazuótâsà na kolektivnih mšfah. folâklorš pevnogo etnosu. tradicšàh. a tako` stvoräó kulâturu4. Antropologš~niè poglàd na kulâturu š movu. . zasvšd~enogo na ršvnš verbalânogo tekstu. obumovlenih ódinoä kartinoä svštu lädini. 126. 1. M. bazuótâsà na rozumšnnš ¼šntegralânostš½ kulâturi. 113. Lšngvšsti. 2005. 4 Tolstaà S. Folâkloristika. T. 2003. svštoba~ennà. 2005. æo sprièmaó ta rozumšó svšt. 3 Bardšna N. –Odesa. Sbornik dokladov. Folâklor i åtnolingvistika // Perváè Vserossièskiè kongress folâkloristov. 2 Bondar O. æo harakterizuó usä oblastâ gumanštarnogo znannà sâogodnš. Zvernennà do poeti~noò sistemi pohovalânogo oplakuvannà zumovleno {irokim obgovorennàm v ostannšè ~as temi smertš àk ob’ókta kulâturnoò antropologšò š verbalânogo tekstu pla~u àk odnšóò 1 Bartminâskiè E. mentalânšstâ znahoditâ àskraviè viraz u zvi~aàh. Problemi energealânogo modelävannà ukraònsâkoò lšngvomentalânostš // Zapiski z ukraònsâkogo movoznavstva. àkiè vrahovuó uvesâ kompleks ršznomanštnih socšokulâturnih aspektšv komunškativnogo procesu ta èogo diskursnih harakteristik. 2001.

Tekstologi~eskoe posti`enie mnogomernosti folâklora // Sovremennaà tekstologià: teorià i praktika. u {irokomu hronologš~nomu rozršzš kšncà HÇH — drugoò polovini HH st. 6 Nevskaà L. Dokumentá. — S.. pohovalâniè poslšdovno demonstruó na vsšh ršvnàh šdeä ¼perehodu½.6 U câomu aspektš rozglàd etnopoeti~nih konstantnih tekstovih modeleè slov’ànsâkoò tradicšò oplakuvannà. æo staó svogo rodu tonkim ¼kamertonom ~asu½ folâklornoò poetiki. Same u takomu spšvstavlennš.7 Poeti~nš osoblivostš pla~šv staätâ zakonomšrnim prodov`ennàm etnopoeti~noò tradicšò regšonu. 2002. — M. Zberšgaä~i bazoviè etnokulâturniè fond tradicšò. z’àsovuómo. teksti pohovalânogo oplakuvannà eksplškuätâ ukoršnenšstâ modelää~ih principšv folâklornoò poetiki na ršznih ršvnàh sistemnoò organšzacšò movi — konceptualâno-semanti~nomu. 1999. 7 Gacak V. Pri~itanià.. Vospominanià. æo všn ó ¼po sutš pam’àtâ tradicšò½. Problema statusa `anra i formá tradicionnogo intonirovanià // Petr Grigorâevi~ Bogatárev. èogo temi š navštâ èogo poetika všdpovšdaätâ zmšstovš ritualu v cšlomu½. rozglàdaä~i poeti~nu strukturu geneti~no sporšdnenih 5 Dan~enkova N. viàvlàä~i pri câomu unšversalšò `anrovih harakteristik obràdovogo tekstu. æo u tekstš pohovalânogo oplakuvannà bazisnš unšversalânš ta zagalânofolâklornš konstantnš spolu~ennà nabuvaätâ dodatkovoò aktualšzacšò. — M.OKSANA MIKITENKO: ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI 253 z ¼naèdavnš{ih kulâturnih form½5. stanovitâ osobliviè šnteres. — S. kompozicšèno-stilšsti~nomu. zberšgaä~i ta demonstruä~i osoblivostš etnš~noò kulâturi narodu. viàvlàó veli~ezne zna~ennà u tradicšènšè svšdomostš hudo`nâogo obrazu. Pohovalâne oplakuvannà àk verbalâniè tekst. 191. Statâi. àka polàgaó u tomu. æo viàvlàó svoòmi `anrovimi zasobami zagalânu semantiku obràdu de passage. a vodno~as harakterizuótâsà visokoä stabšlânšstä tradicšènoò osnovi. æo uvšbrav naplastuvannà ršznih epoh. Ä. Same u pohovalânomu oplakuvannš àk odnomu z naèbšlâ{ ¼zakritih½ `anršv tradicšènogo rodinno-obràdovogo folâkloru naèviæogo ršvnà dosàgaó dublää~a sistema. 1997. Mol~anie kak atribut sferá smerti // Mir zvu~aæiè i mol~aæiè. pšdtverd`uó tu ¼naègolovnš{u risu½ folâkloru. . — S. — Sankt-Peterburg. Analšzuä~i spšlânš abo ` osoblivš dlà ko`noò tradicšò elementi poeti~noò strukturi. æo nale`itâ do všdkritih folâklornih sistem (^istov). gramatiko-sintaksi~nomu. Semiotika zvuka i re~i v tradicionnoè kulâture slavàn. M. 124. Pozna~eniè osoblivoä semanti~noä vagomšstä sered šn{ih obràdšv perehodu. koli ¼semantika pohovalânogo pla~u. 104. a folâklorniè tekst. realšzuä~i glibinniè zmšst protistavlennà `ittà š smertš. G.

Tak. š na tomu. àkiè pozna~ivsà. V. nad~utlivšstâ ta refleksšènšstâ. rodovo-`anrove rozmaòttà folâkloru àk rezulâtat etnolokalânih na{aruvanâ. 1996. posilää~i ciklš~nšstâ tra8 Grica S. 10 Civâàn T. æo unšversalâna dlà pohovalânogo oplakuvannà vzagalš opozicšà svšè/~u`iè same tut ¼viàvlàó naèbšlâ{iè ekstensšonal½. Àk spravedlivo zazna~aó Nada Milo{evi~-D`ord`evi~ æodo serbsâkoò narodnoò prozi.11 Proektovana na sub’óktivnomu ršvnš ¼šdeà kola½. æo vizna~aätâ ¼modus mislennའš zumovläätâ specifšku obrazu u folâklornomu tekstš.8 Specifška ¼modusšv mislennའznahoditâ vtšlennà u harakternih osoblivostàh pevnoò etnofolâklornoò tradicšò.: Ukraònsâka hudo`nà kulâtura. 2002. 167. — Belgrad. vizna~aó š osobliviè modus mislennà. æo realšzuótâsà u ¼skladnšè (do ambšvalentnostš) vzaómodšò dihotomš~nih ris½. ¼šstoriko-epš~na svšdomšstâ àk naèva`livš{iè. — S. Mol~anie kak atribut… — S. Pevnoä mšroä poeti~na sistema `anru golosšnâ pozna~aótâsà zagalânimi faktorami nacšonalânogo folâkloru. Na specifšku obràdovogo tekstu tut mav vpliv harakterniè balkansâkiè modus mislennà. narrativnšstâ àk sposšb samovira`ennà. mo`na govoriti pro šnvaršantnu hudo`nä š mšfo-poeti~nu obraznšstâ. æo sformuvalo osobliviè hudo`nšè ¼kod½ folâklornogo tekstu. — M. dlà ràdu pšvdenno-slov’ànsâkih folâklornih tradicšè harakterne epš~ne ba~ennà šstoršò. reprezentuä~i konstantnš dlà ko`noò tradicšò modelš. Grica. — Kiòv. 69. 134. govorà~i pro ¼endogennš kodi½ ukraònsâkogo folâkloru. Lingvisti~eskie osnová balkanskoè modeli mira. È. — S. È. zokrema `anr pohovalânogo oplakuvannà regšonu. kršm šn{ogo. 1990. . 9 Milo{evi}-\or| evi} N.10 Same balkano-slov’ànsâka tradicšà pšdkresläó bšnaristi~niè harakter slov’ànsâkogo mentalštetu. — U kn.254 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ta tipologš~no blizâkih folâklornih tradicšè. S. Pri câomu hudo`nà simvolška staó povnozna~nim komponentom poeti~noò strukturi obràdovogo tekstu pevnoò folâklornoò tradicšò. nazivaó kosmoteòzm. ^as š prostšr u folâklorš. Kazivati redom.9 Všdpovšdnimi harakternimi vplivami pozna~ilasà š obràdova tradicšà. G. 123. virš{alâniè regulàtor narodnogo `ittà pronizuó usš òò vidi½. sered tih ~innikšv. àka pritamanna balkansâkšè modelš svštu. narodniè profesšonalšzm. èogo stratifškacšà u zv’àzku z etnografš~nim regšonuvannàm Ukraòni. 11 Nevskaà L. àkš na razš ó harakternimi v cšlomu dlà `anru pohovalânogo oplakuvannà. — S. rozumšä~i šnvaršant u zna~ennš ¼glibinnoi½ strukturi tekstu (^istov)..

àkoä pšdkresläótâsà mšfš~na všddalenšstâ š nezbagnennšstâ prostoru mertvih. pokazovoä ó simvolš~na ómnšstâ formuli-zvernennà do pomerlogo. ukraònsâkih golosšnâ. àkš nebš`~ik maó peredati na ¼tomu svštš½ ranš{e pomerlim rodi~am. 1967. æo na ršvnš semantiki. Harakternoä ó tradicšèna formulânšstâ tekstu golosšnâ. Poeti~nš osoblivostš makedonsâkoò ta bolgarsâkoò tradicšè pohovalânogo oplakuvannà. za vizna~ennàm M. æo znahoditâ všdpovšdne vtšlennà na ršvnš folâklornogo tekstu. àkæo bolgarsâka ~i makedonsâka tradicšò stabšlâno zberšgaätâ formulu pereda~š vštannà. àkiè realšzuótâsà harakternimi formulami-stereotipami. pragmatiki ta poetiki verbalânogo tekstu vizna~alânimi ó temi ¼{làhu½. a vodno~as pozna~enogo glibinnoä semantikoä. . àkš pereva`no mali ¼rodinniè zmšst½. Cš temi formuätâ unšversalânšstâ konceptualânogo polà š le`atâ v osnovš tekstovih konstant hudo`nâo-poeti~nogo virazu. lele od nikade. maked. ale zberšg{i vodno~as š àsne 12 Latkopi} V. àk š šn{š folâklornš strukturi. V ukraònsâkšè tradicšò. æo ó konceptualânoä konstantoä `anru: lele tat~e. na všdmšnu všd balkano-slov’ànsâkoò {iroko predstavleno motiv zapro{ennà nebš`~ika v gostš. — Belgrad. Tim samim pohovalâna obràdovšstâ. mila od nikade. Zokrema. — S. v ramkah àkoò rozgortaótâsà tvor~a šmprovšzacšà vikonavicš. a funkcšonalâno ¼obme`uvalasà virazom gorà ta sumu½12. lele sestro. ¼dolš½. ale vodno~as vstanovläótâsà tradicšèna me`a ¼câogo½ è ¼šn{ogo½ svštu. Kolessi. Gru{evsâkogo ta F. àk zagalom u shšdnoslov’ànsâkšè.ta shšdno-slov’ànsâkšè tradicšàh pohovalânogo oplakuvannà. — motivš zapro{ennà nebš`~ika v gostš. pozna~aótâsà absolätizacšóä šdeò neskšn~ennostš lädsâkogo {làhu. Mi zoseredimo svoä uvagu na rozglàdš li{e odnogo z naèbšlâ{ lšri~nih. demonstruä~i spšlâne ta osoblive u pšvdenno. ó du`e davnšè š pov’àzuótâsà šz arhaò~nim uàvlennàm pro perevtšlennà. to v ukraònsâkšè ~astš{e fšksuótâsà vislovlennà prohanâ ta doru~enâ.OKSANA MIKITENKO: ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI 255 dicšènogo svštospriènàttà. Ceè motiv. àkimi opisuótâsà semanti~ne pole obràdovogo tekstu ta všdpovšdna tri~lennšstâ perehšdnogo obràdu. Narodna kwi`evnost. ¼vš~nogo domu½. perekonuómosà. 169. bagato u ~omu všdpovšdaätâ ¼centralânim motivam½. bezpere~no. Rozglàdaä~i `anr pohovalânogo oplakuvannà budâ-àkoò etno-folâklornoò tradicšò. Tak. transformovanim u tekstš pla~u všdpovšdno do norm tradicšènoò poetiki. Ç. æo pobutuätâ na vsšè ukraònsâkšè etnš~nšè teritoršò u {irokomu korpusš tekstšv ršznogo hronologš~nogo rozršzu.

àkš zdatnš òh podolati. bo nš`e~ku pokole{. Ta ne èdi ` morem. všn vizna~aótâsà harakternim dlà obràdovogo tekstu vzagalš perelškom mo`livih perepon ta tih dšè. to dšapazon varšativnostš stverd`uvalânih konstrukcšè-všdpovšdeè dositâ {irokiè. ale àkš tim ne men{ ne zdatnš zabezpe~iti prihodu nebš`~ika v gostš. æo taku rolâ negacšò u pitalânšè konstrukcšò všdšgraó è rimo-ritmš~no pšdkreslene spolu~ennà z Mikoli — ta è nškoli): Ukr. zvšdki budu vas vizirati/ všdkšlà viglàdati. æo ó vodno~as konceptualânoä osnovoä `anrovoò modelš ta psihologš~no-emocšènim ~innikom rozvitku šmprovšzacšènogo lšri~nogo na~ala: Ukr. do`idatâ? Koli menš stoli zastilatâ? ^i menš na Ršzdvo. Stereotipna formula podaótâsà àk všdkritiè ràd harakternih ritori~nih pitanâ antiteti~noò stilšsti~no-kompozicšènoò pobudovi. 14 Etnografš~niè Zbšrnik.256 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA zvu~annà formuli zamovlànnà. ~i z visokoò mogili? ^i z glibokogo àru. — Lâvšv. Ta beri è mene z soboä. v gostò ne do`du. — T. bo utone{. : … Æo k Ršzdvu snšgami pozamšta. 1999. a vas. 185. koli pribude{ toæo) ó dositâ {irokiè 13 Mi{ani~ S. HHHÇ–HHHÇÇ. 39.: Koli ` menš tebe. Ukraònsâkš narodnš golosšnnà // Aktualânš problemi ukraònsâkoò lšteraturi š folâkloru. à è travicä prorvu.14 Dšóslšvniè ràd varšantšv formuli ( de tebe znaèdu/ všd{ukaä/zustršnu. 1912. Àk pravilo. a k Velikodnò vodoä pozaliva. dozvolàä~i šmprovšzacšèno roz{irävati temati~niè blok. æo š ó formulânim zaver{ennàm konstrukcšò (zrozumšlo. — S. àka vrahovuó odin šz osnovnih strukturno-semanti~nih ~innikšv tekstu — èogo hronotopš~nš obršò. — S. A èdi ` po-pšd goroä. –93. moà matònko. . ~i z dolini. ~i z dalekogo kraä? Ta ne èdi ` polem. 3. moà dru`inonâko. a k Svàtšè nedòlonâcò travoä pozarosta. okreslää~i nevizna~enšstâ ~asu ta prostoru. à è vodicä prolâä.13 Àkæo pitalâniè ràd formuli li{aótâsà bšlâ{-men{ stabšlânim. — Donecâk. ~i menš na Velikdenâ? ^i na Svàtu nedšlonâku? A ~i menš z Mikoli — ta è nškoli? Všdkšlâ mene tebe viglàdatâ? ^i z gori. koli –` vas si nadòàti /spodšvatâsà. à è snò`ok progornu. Vip.

245. nabli`aä~i òh do epš~nogo tvoru. (1841). æo pripuskaätâ magš~nu formulu zamovlànnà šz všdpovšdnoä foneti~noä ta ritmš~noä organšzacšóä: Serb. 44. oskšlâki ¼legkšstâ dšóslšvnogo rimuvannà ó va`liviè faktor dlà epški. Srpske narodne pjesme. Podšbno do ukraònsâkogo tekstu. no doleti – kam da mi je!17 Tradicšène uàvlennà. a zobra`alâna modelâ poeti~no dover{eno všdbila svštoglàdniè arhetip ptaha-medšatora. osoblivo u procesš šmprovšzacšò½15. Spšvanki-hronški (Novini).OKSANA MIKITENKO: ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI 257 š svšd~itâ pro {iroko v`ivanu stereotipnu modelâ. Kw. Ç. 155. napr. — Sabrana dela Vuka Karaxi}a. Deè O. — S.: Rsom srzni rukom vrzi. todš àk. konstatacšà nemo`livostš povernennà realšzuótâsà formuloä-stverd`ennàm u makedonsâkšè tradicšò: Maked. K. — S. àka ó va`livim kompozicšèno-stilšsti~nim elementom tekstu. — Kw. æo du{a pomerlogo povertaótâsà u viglàdš ptaha. 1975. Tamo koski si ostail!16 Formula zapere~ennà o~škuvanogo povernennà u tradicšàh pereva`aä~ogo lšri~nogo na~ala spolu~aótâsà pereva`no šz ritori~nim pitannàm. u serbsâkih tu`balicàh naè~astš{e u cšè pozicšò z’àvlàätâsà šmperativnš konstrukcšò poba`annà-nakazu.. Cepenkov M. 17 Karaxi} Vuk Stef. sinko Vuko! Kao soko od rosice.: Sekoj koj{to po{ol tamo. qudski rsu! Otresi se od zemqice. Doma veke ne se vratil. æo formuó logš~niè ràd konstrukcšò ta zabezpe~uó všdtvorennà `anrovoò modelš zavdàki pereva`nšè rolš dšóslšvnoò rimi u golosšnnàh. 1972. moj sokole! Ne dotr~i. . Kršm togo. dšóslovo tut všdšgraó rolâ opornogo stabšlânogo slova. 1972. obraz àkogo ob’ódnuó pšdzemniè locus ta verhnšè svšt. — Kiòv. nabulo u tekstš metafori~noò formi. — Skopje. 16 15 . ÇU. — Beograd. 1. — S. Makedonski narodni umotvorbi.

àka zdatna virš{uvati dolä lädini. –Kw.: Ta budutâ. nit’ s’ otvori!20 [irokš paralelš znahoditâ cà modelâ tako` u pšvnš~no-rosšèsâkšè tradicšò pohovalânogo oplakuvannà. 194. Ç znovu-taki šmperativ-blagannà àk per{a ~astina formulânogo vislovu vimagaó u zaklä~nšè ~astinš formulânoò negacšò ba`anoò dšò àk transponovanogo u hudo`nâo-poeti~nu tkaninu folâklornogo tekstu obràdovo-magš~nogo stereotipu: Serb. sadi procvštatâ. — S. mo`e buti dopovneniè harakternoä formuloä zvernennà do všzualânogo referenta (golubo~ko/zozulenâko/lastšvo~ko/soloveèko) šz postšènim atributom (sivesenâka/sizesenâka/malesenâka). — sv. zokrema v ukraònsâkšè tradicšò. ^erez `anrovu tendencšä do amplšfškacšò motiv. Pa rasturi crnu zemqu. 18 19 . Crnu zemqu u krajeve. — S. 1982. — Beograd. àka rozroblàla prièomi negativnih dšóslšvnih form pri pereda~š nemo`livostš povernennà. 1967. 1.18 Çn{im prikladom cšóò ` konstanti àk tipologš~no spšlânoò `anrovoò modelš mo`e buti spolu~ennà konstatacšò nepovernennà šz šmperativnoä konstrukcšóä zvernennà do zemlš/stihšè. — & 93. Ta budutâ zozulenâki kuvatâ.: No ti pru`i grane ruke. Nevskaà L. Ç. G. æo bazuótâsà na unšversalânih uàvlennàh pro zemlä àk ¼nomen agentis½..258 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Ne men{ v`ivanoä ó konstantna modelâ konceptu šmagšnarnogo povernennà. — M. moà dru`inonâko. 20 Srpske narodne tu`balice iz zbirke Novice [auli}a. 1929. æo temati~no roz{iräó motiv spodšvannà na gostinu.19 š de zemlà staó bezposerednšm adresatom šmperativnoò modelš. æo bazuótâsà na šmperativš rozverznennà zemlš ta vihodu z pšdzemnogo prostoru: Serb. — Zagreb. {iroko predstavlenoò na slov’ànsâkomu materšalš. Semantika doma i sme`náh predstavleniè v pogrebalânom folâklore // Balto-slavànskie issledovanià 1981. Ni govori. pšdkreslää~i osnovnu semanti~nu domšnantu — nezdšèsnennostš ba`anogo: Ukr. A soloveèki æebetatâ. Pa na~ini sebi prozor. 203. Zbornik za narodni `ivot i obi~aje Ju`nih Slavena.: Daj mi zemqo mila brata! Ali zemqa ne govori.

~i vi ne ba~ili Moóè dru`inonâki všrnenâkoò? Àk ba~ili. ~asom oskolkovih zapisah. neæasnicš. ~asto š z tendencšóä do sä`etno-opovšdnogo roz{irennà. Ukraònsâkš pohoronnš golosšnnà: geneza š poetika. 2000.OKSANA MIKITENKO: ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI 259 Budutâ menš. de siva zozulà ó etnopoeti~noä konstantoä š opornim slovospolu~ennàm. sizesenâkš. — mo`na vva`ati odnšóä z naèharakternš{ih `anrovih modeleè golosšnnà. Z àkogo è boku nam viglàdati Vas ršdneèku. Ta vi visoko lštaóte. Oè mamo~ko è na{a mila. 221. A à vièdu za voršte~ka ta è budu pitatâ: ¼Vi. Zvšdkšlâ budem vas viglàdati. Da è bude kuvati. `alä zavdavatâ.: A kogo ` budem mi do`idati? Priletit zazulâka v sado~ok. æo prodov`uätâ pobutuvati u su~asnšè tradicšò.: Ukr. Kovalâ-Fu~ilo Ç. Àk poba~ite — poklonštâsà Moòè dru`inš všrnenâkšè. ^i vi ne ~uli. Vi daleko buvaóte. 22 21 .21 Formulu zvernennà do ptahšv — zavdàki stabšlânšè konceptualânšè osnovš ta všdpovšdno do ukraònsâkoò folâklornoò tradicšò zagalom. A soloveèki malesenâkš. Haè `e všn priède. to hvalštâsà. : Mi{ani~ S. Ukraònsâkš narodnš… — S. — Lâvšv. To voni budut kazati: Mati na{a priletšla. por. æo š u razš redukcšò formuli do maksimalâno usš~enoò konstrukcšò opornogo slova šz dšóslovom: pšdmet + prisudok ( zozulâka kuó). napr. æo znahoditâ pšdtverd`ennà u su~asnih. Ta nehaè mene odvšda½. 40. Oè mamo~ko ršdna. — funkcšonalâno-stilšsti~na rolâ metafori~noò zamšni cšlkom zberšgaótâsà. – S.22 Varto zazna~iti. zozulenâki. Disertacšà na zdobuttà naukovogo stupenà kandidata fšlologš~nih nauk.

sin. ^ujem lelek | e gore prolama.: Oè všzâmi. 150.: (za matšr’ä) Oè zozulâka è kuó. u àkomu obraz zozulš vistupaó àk všsnik: Serb. æo sered kanonš~nih tipšv za~inšv spšvanok-hronšk. æo Tam samo — S. a mati nakazuó sinovš: Ukr.260 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Ukr.. 24 23 . 1998. àkš v sistemš `anršv ukraònsâkogo folâkloru naèbšlâ{e pov’àzanš šz dumami ta golosšnnàmi. kontamšnuä~isâ šz {iroko predstavlenim v ukraònsâkšè folâklornšè pšsennšè tradicšò vzagalš. motivom nevpšznannà pomerlogo. bšlâ{ togo. zrobleniè u s. ¼svoóršdno ¼zastupaätâ½ golosšnnà½. A zvšdki ` mi budemo vas do`idati? Oè mamo~ko moà ršdna. odnšóä z naèpo{irenš{ih ó formula. golosšnnàh zokrema. svšd~itâ za~in tekstu. A zvšdki ` mi budem vas viglàdati.. u àkšè z’àvlàätâsà simvolš~nš obrazi všstunšv — zozulš ~i lastšvki. æo kuó v sadu. ¼spovnenš vlastivogo golosšnnàm emocšènogo spriènàttà tragš~noò podšò½. – 59. Naè vona ne kuó.25 Zgadaómo. Crnogorski leleci i tu`balice. u viglàdš ¼sivoò zozulš½. Mogo sercà ne su{itâ. naè sadu ne glu{itâ.24 Pro poru{ennà `anrovih kanonšv serbsâkih tu`balicâ. u àkomu èdetâsà pro povernennà dodomu do~ki. Taè ubiè tu zozulicä. ru{nicä. Àskravim prikladom ó zapis 1993 r. (…) Oè koli vi taè do nas prièdete u gostš?23 Metafora mo`e stavati osnovoä baladnogo roz{irennà sä`etu. Tam samo — S. 25 Vujisi} J. 208. vidanoò zamš` u daleku ~u`u storonu. [klo Àvoršvsâkogo r-nu Lâvšvsâkoò obl.: Jedno jutro Sa Vodica Zakukala Kukavica Pa me zove O Stanica Ti si moja Drugarica. de kukavica ó tradicšènoä metafori~noä nomšnacšóä plakalânicš. — Podgorica.

àka rozgortaó motiv u dositâ rozvinutiè fragment.: … dštincâo moà zolotièka. æo zalu~aätâ ornštomorfniè kod àk všdobra`ennà spšlânoò magš~noò funkcšò obrazu ta odin z naèuläblenš{ih hudo`nâo-poeti~nih zasobšv. pro stabšlânšstâ uàvlenâ. Same u câomu `anrovo-temati~nomu ciklš hudo`nšè prièom všdpovšdaó zada~š glibokogo lšrizmu tvor~oò šmprovšzacšò. Àlinkuvatomu) tradicšène zvernennà do do~ki àk lastšvo~ki buduó všdpovšdnimi dlà ukraònsâkoò tradicšò hudo`nšmi zasobami tekstoviè fragment. osoblivo u pla~ah za dštâmi. À ò budu vtvorenu li{ati. Ako mi bude s vrapcite. Mama æe da ga poznae. æo konceptualâno pšdtrimuätâ pobutuvannà formuli u ršznih tradicšàh pohovalânogo oplakuvannà. prileti: Dštinko moà. Ç. Prileti do mnà. u s. svšd~atâ teksti ršznogo hronologš~nogo promš`ku. Sokolom u 1983 r. u viglàdš gorob~ika: Bolg. 26 27 Deè O. dštinko moà. 32. Dano s’ vrapcite premine S’ vrapcite malko vrap~ence. 242. de uvagu privertaó maè`e toto`nšè do poperednâogo tekstu motiv upšznannà nebš`~icš: Ukr. . u golosšnnš (zapis zrobleno V. u bolgarsâkomu tekstš. Dštinko moà. mama. æo lädi zupinàlisà òò posluhati. 1892. prileti. napr. Kn. Marinov D. Oplakvane // @iva starina. ÇÇÇ. — S. Spšvanki-hronški… — S.. i misli: Dano se Penka prestori S nekoà gadinka da mine. æo za `ittà tak garno spšvala. ^iè moà Lesâka priède.OKSANA MIKITENKO: ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI 261 ¼obumovlenš harakterom samogo `anru spšvanok-hronšk àk takogo. prileti do mnà.: I gleda. Pta{ku mšè. àk ce maómo. Lastšvo~ko moà.27 U svoä ~ergu. Lesâko moà. à tà sà ni bdu boàtki. à ni bdu hatku svoä zamâkati. de mati uàvlàó prihšd do~ki. À tà budu pšd vškoncâom ~ekati. Z šn{ogo boku. — Russe. æo šnformuó pro vrazlivš hvilää~š novini½26.

U stattš ¼Pri~itanâà Severnogo kraà. æo viè{la drukom u peterburzâkomu nšmecâkomovnomu `urnalš ¼Russische Revue½ (1873. Pro pevnu ustalenšstâ pla~šv àk folâklornogo tekstu. æo staätâ naèva`livš{imi ~innikami ritmš~noò organšzacšò tekstu. æo proste`uótâsà na zmšstovomu. àkæo u bolgarsâkomu tekstš akcentovanoä ó vertikalâna koordinata. ¼Pri~itanâà Severnogo kraà. . àk vona volodšó folâklorno-hudo`nâoä tradicšóä. to ukraònsâke golosšnnà cšlkom zosered`uótâsà na tradicšènomu uàvlennš pro posmertne peretvorennà u ptahšv.. prisvà~enih rosšèsâkomu folâkloru½. – S. 1997. V. àkš umovno mo`na všdnesti do narativnoò. pritamannš narodnšè lšricš vzagalš. Veselovsâkiè.262 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Razom z tim. perevaga demšnutivnih leksi~nih form ta dšóslšvnoò rimi.. N3. 439. àkoä zazvi~aè opisuótâsà locus š vizna~aótâsà htonš~na priroda pomerlogo. V. obrazno-kontrastna mova. 487–526). strukturno tekst demonstruó funkcšonalânšstâ `anrovo vagomih kompozicšèno-temati~nih blokšv. Tut všn tako` zaproponuvav ¼per{u šnventarizacšä slovesnih stereotipšv š tem pla~šv½28. Barsovám½. V. M. -Pet. v istorii russkoè kulâturá½ K. àkoä O. zavdàki ~omu `anr golosšnâ dosàgaó naèviæih regšstršv hudo`nâogo virazu. Sered strukturno va`livih elementšv ~i ne osnovne mšsce posšdaó motiv sumnoò hati. ^imalo šdeè Veselovsâkogo ne vtra~aätâ svoóò aktualânostš è doteper: pro spšvvšdno28 ^istov K. nasi~ena emocšèno-hudo`nà sistema. v istorii russkoè kulâturá // Pri~itanâà Severnogo kraà. pisav v svšè ~as O. Veselovsâkiè všdguknuvsà na publškacšä zbšrnika Ó. àkiè ~asto pšdsiläótâsà š zavdàki harakternomu dlà epš~noò tradicšò motivu ruènuvannà tšla. abo epš~noò. ta lšri~noò ~astin tekstu. 1. Razom z tim. èogo poeti~no-obrazniè stilâ viršznàótâsà bagatoä sistemoä hudo`nšh zasobšv. sered àkih rozgornutš poršvnànnà. leksi~na ta morfologš~na tavtologšà. Çmprovšzacšèna storona tekstu bezposerednâo zale`itâ všd organš~nogo poódnannà epš~noò ta lšri~noò ~astin. T. všd poeti~nogo ~uttà vikonavicš ta všd togo. sobrannáe E. V Barsovám½. sobrannáe E. Barsova. paralelšzm poeti~nih obrazšv ta sintaksi~nih konstrukcšè. æo staó ponàtšènoä osnovoä fragmenta tekstu. Harakternoä etno-poeti~noä oznakoä ukraònsâkogo tekstu staó èogo simvolška. S. Takim ~inom. æo staó konstantnim prièomom kompozicšènogo rozgortannà tekstu. stilšsti~nomu ta kompozicšènomu ršvnš. ^istov zgaduó èogo ¼odnu z naèbšlâ{ blisku~ih pracâ. lšri~niè ršvenâ tekstu. æo všdpovšdno do mšfo-poeti~nih uzagalânenâ formuó koncept èogo nepšznannà. S.

motiv znahoditâ {iroku tekstovu realšzacšä same zavdàki všdpovšdnšè folâklorno-hudo`nšè tradicšò. zokrema navedenš nami. ). æo cšla nizka motivšv u zapisah Barsova viàvlàótâsà ne bšlâ{. àkiè. The ethnopoetics of funeral laments are analysed from material provided by Ukrainian and Balkan-Slavonic folklore traditions over a sufficiently extensive chronological period (19th–20th centuries. tak. zagalom. modern cognitive anthropology. àkiè zazna~av. Veselovsâkogo. Cškavo všdzna~iti. š ho~a obràd šmštuó take povernennà. perekonlivo svšd~atâ àk pro tonku šntušcšä O. nš` verbalâniè tekst. Àk odna z osnovnih `anrovih unšversalšè tekstu. slovesniè tekst cä mo`livšstâ ¼emocšèno všdkidaó½. nš` poeti~nš prièomi. Oksana Mykytenko (Kiev) Ethnopoetics in contemporary folklore studies (from Ukrainian and Balkan-Slavonic funeral laments) Summary Interest in the study of a poetical system in folklore as one of the distinguishing features of ethnic culture is due to developments in modern ethnology. š pro aktualânšstâ èogo pracâ u carinš folâklornoò poetiki. Since the duplicate system reaches its peak in funeral laments. so the meaning of the ritual is represented in the text not only semantically. pro okremš motivi. rozvivaótâsà všdpovšdno do norm ta zakonšv folâklornoò poetiki. æo tradicšèno-obràdoviè slovesniè tekst. because it explicates the semantic unity of a culture. ethnosemantics. Ršvenâ obràdovih dšè ta pov’àzanih z nimi uàvlenâ viàvlàótâsà semanti~no ta za skladom stereotipšv stadšalâno šn{im. bšlâ{ ruhliviè š ¼teku~iè½. æo slovesniè tekst varšativnš{iè. Prikladi ršznih slov’ànsâkih tradicšè. pri usšè èogo zaprogramovanostš obràdom. stresses the importance of the study of ethnopoetics in the folklore text. skladaó z obràdom odne cšle. pro formulâniè harakter tekstu toæo. the artistic symbolic turns out to be the sovereign component of the text’s poetical structure. Veselovsâkiè zazna~aó. æo poršvnää~i obràd š tekst golosšnnà. M.OKSANA MIKITENKO: ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI 263 {ennà obràdu š obràdovogo tekstu. ethnolinguistics and ethnopoetics. U câomu všdno{ennš Veselovsâkiè pokazuó. providing models . but also poetically. Sered nih všn nazivaó zaklik do pokšènogo povernutisà. In every folklore tradition. The anthropological/ anthropocentral approach now prevalent in the humanities and based on the principle of an integrity of culture (Tolstaya). tim ne men{.

and preserves and demonstrates the peculiarities of ethnic culture. permitting a definition of this genre as “the endogenous code” (Gritsa) of Slavonic folklore. . ) as universal concept models underlying artistic and poetical expression. The main attention focuses on themes of the genre (‘the way’. In exposing the elements of poetical structure common and peculiar to a certain tradition . Moreover. the modelling principles of systemic organization of the poetics of the lament are rooted in its texture.264 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA that are constant in the particular tradition while at the same time evincing features that are characteristic across the genre. The verbal text of a funeral lament belonging to the open folklore system possesses the great stability of a traditional basis. We also note the typical duplication of the subject-matter as a distinguishing communication feature achieved by semantic reapprochment. ‘the home forever’ etc. parallelism and the recurrence of linguistic elements or separate textual blocks. ‘fate’. we conclude that the text of the funeral lament embodies the main combinations of universal and folklore constants.

koja je izvedena od VII do XII veka. Jedini kwi`evni tekst u kome se spomiwu neki staroruski bogovi jeste „Slovo o pohodu Igorovu“. Glavni razlog za to le`i u ~iwenici da nema pisanih izvora koji bi neposredno svedo~ili o unutra{woj organizaciji religijskog sistema Slovena pre wihovog pokr{tavawa. poqski hroni~ari J. kao dokaz svog identiteta. koriste u izgradwi nove dr`avnosti. „Hri{}anizacija slovenskih zemaqa.16. Prvi i najja~i udar bio je usmeren protiv vere u paganske bogove. koji nema karakter narodnog epa. narodne pesme. Morena. mitologija.16’373. Ma`ana. Kajsarova i Glinke (XVII–XIX vek). U obra~unu Crkve s ostacima paganstva u kasnom sredwem veku pojedini refreni u narodnim pesmama. Mjehovski (M. Leqo. kao i nazivi obrednih lutki. pa do ruskih istori~ara — Tati{~eva. (2008). kao i kod balti~kih Slovena. U radu }e biti re~i o nekim mistifikacijama folklora kod slovenskih naroda u kojima se pomiwu i imena bogova. To kwi`evno mito-stvarala{tvo produ`ava se sve do na{ih dana.QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU ISBN 978-86-7179-057-4.09–1:398 Qubinko Radenkovi} (Beograd) „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU Dosada{wa nau~na istra`ivawa pokazala su da u folkloru slovenskih naroda nema naziva bogova iz vremena pre wihovog pokr{tavawa. To je usamqeni ruski sredwovekovni kwi`evni spis. Dáugosz) i M. kao {to su: „Statut krakovske biskupije“ 1408. p. dovela je do gubitka celokupnog sistema bogova kao predstavnika vi{eg nivoa religijsko-mitolo{ke organizacije. po~ev od XV veka. Na osnovu pisanih izvora. bogovi. Jarilo. Miechowski) — XV–XVI vek. uzeti su od strane hri{}anskih propovednika za imena odba~enih slovenskih bogova (Lado. mistifikacije. Kupalo. U Staroj Rusiji (u Kijevu i Novgorodu). I 1. mo`e se pratiti put izmi{qawa i naknadnog osmi{qavawa slovenskog panteona. Davor itd. Danas izmi{qeni slovenski bogovi nalaze svoje mesto ~ak i u nekim enciklopedijama slovenskih naroda jer se. Pitawe postojawa i sastava slovenskog panteona do dana{weg dana u nauci ima razli~ite i vrlo opre~ne odgovore. Dlugo{ (J. ruski Gustinski letopis (XVII vek). hri{}anizacija je otpo~eta sa uni{tavawem . pou~na slova ruskih hri{}anskih propovednika XVII veka.23 821. Kqu~ne re~i: slovenski folklor.). (265–280) UDK 811. Koledo.

jedan od prvorazrednih zadataka za sve narode gde takvi indeksi ne postoje. najvi{e iz 19. prihvatili su se zadatka da putem mistifikacija slovensku mitologiju i folklor u~ine samerqivim sa takvim oblicima kulture u staroindijskim i starogr~kim spomenicima. Pojedini kwi`evnici i nesolidni istori~ari od XVII do XIX veka. za Ju`ne Slovene u pisanim izvorima nema pomena nijednog wihovog prethri{}anskog boga. treba uzeti u obzir da folklorni tekst. pa i kasnije. osamostaqivawem pojedinih slovenskih zemaqa. o ~emu daju potvrdu. ako nije u obrednoj funkciji. Zato je izrada indeksa motiva folklornih si`ea. ve{to koriste}i dru{tvenu klimu radi brze li~ne afirmacije i zauzimawe mesta koje im po nau~nim kvalitetima ne pripada. To uvek ~ine pojedinci.266 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA idola bogova. po ve} ustaqenim pravilima. Pojedini folklorni si`ei se lako prenose s jednog na drugi jezik. pak. gde je samo pojedincima dozvoqeno da ga umno`avaju i tuma~e. To svakako ne zna~i da neke slovenske narode treba staviti na stub srama i optu`iti ih da se kite la`nim simbolima. Posledwih godina. nesumwivi „dokaz“ da je neka nacija stara jer je jo{ u paganstvu imala svoje bogove. O tome postoji niz etnografskih zapisa. ulazi u oblast sakralnog. niko ne dovodi u sumwu da su Sloveni imali razvijen sistem mitolo{kih predstava o svetu. kako wihova bogata obredna praksa. Slovenski folklor kao deo narodne kulture. tako i mnogobrojna lokalna narodna verovawa. koji su na ovaj ili onaj na~in bili vezani za wih“ (Toporov 1996: 174). gde se brzo prihvataju kao svoji. „ni`a mitologija“. jer je postalo deo nacionalnog programa. I kasnije je hri{}ansko sve{tenstvo pa`qivo nadgledalo iskorewivawe vere u bogove i obrede. koje je do danas proizvelo na hiqade stihova koji su prikazani kao usmeno narodno stvarala{tvo i na desetine slovenskih bogova koji nikada nisu bili deo slovenskog panteona. pa i kasnije. i 20. Ipak. Ovde }e biti re~i o nekim mistifikacijama slovenskog folklora u kojima se ja- . U isto vreme guraju se u stranu svi koji primewuju nau~ne metode u tra`ewu istine i koji se ne uklapaju u zadati program. mito-stvarala{tvo je dobilo nov zamah. Sasvim dobro je posvedo~ena tzv. Tako je nastalo svojevrsno individualno mito-stvarala{tvo. Osim toga. Me| utim. naro~ito neki wegovi `anrovi. gde je konstatovano na stotine naziva mitolo{kih bi}a i gde su opisani wihov izgled i delatnost. kao i prostorno-vremenske kategorije u kojima su ona sme{tena. pra}ena wihovim poni`avawem. 2. Religijski tekst. odra`ava i odre| ene narodne mitolo{ke predstave koje su se formirale pre pokr{tavawa i odr`ale vi{e vekova nakon toga. veka. predstavqa umetni~ki organizovanu poruku koja ne zna za etni~ke i konfesionalne granice.

Judin (Ädin 2000: 26–32). Poseban deo kwige posve}en je pseudofolkloru sovjetskog perioda — tu`balicama Lewinu. koji je bez ikakve realne osnove. Dana. Hambog itd. (Rukopisi 2002). Jedino kwi`evno delo iz sredweg veka u kome se pomiwu pojedina imena staroruskih bogova. E. o kojoj nigdje ni{ta nema u mojoj kwizi. Da`bog. T. Pla~inde. U posledwem osvrtu nije obuhva}ena Vojtovi~eva Ukrajinska mitologija (sa izmi{qenim bogovima. na tzv. a ne ono ~ega u wima nema. Hors. Tu su dati osvrti na ~e{ke mistifikacije epskih i lirskih pesama. godine (Vojtovi~ 2002). pa takvi mu onda moraju biti i rezultati. tako i o datirawu. Problem je isuvi{e {irok da bi se re{io u granicama ove kratke rasprave. Mara sa svojih tridesetak sestara. mo`e se navesti o{tar stav Toma Mareti}a. Stribog. Tome su pogodovale i okolnosti vezane za pronala`ewe i publikovawe ovog rukopisa. Staqinu. Leta. velikog znalca srpske i hrvatske epske poezije. kao i za nestanak originala u velikom po- . Drevqanskog ([pilevskog). Lapteva. Grupa ruskih autora — A. P. Bus. Prija. koje je objavqeno u Moskvi 2002. taj ju je sam silom i fantazijom u wih unio. Osim toga ve} postoje vrlo sadr`ajni radovi na ovu temu. Tko u wima nalazi mitologi~ke gra| e. Divana. A. Uslad. Za po~etak. godine. L. preno{ewu pojedinih imena itd. tj. Mokrina. Pogoda. Saharova. Za takav posao. G. Trojan) jeste „Slovo o pohodu Igorovu“. po~ev od XIX veka do danas.) jer se ovo delo pojavilo 2002. objavio je A. Kraledvorske i Zelenohorske rukopise. Sitovrat. a potpuno sam uvjeren da ih nitko drugi ne}e na}i tko u narodnijem pjesmama samo ono tra`i i nalazi {to u wima jest. [i{ackog-Iqi~a i drugih. te na krivotvorewa folklora od strane Kwigoqubova. E. Budnitaj. pripremila je obimno nau~no delo o najpoznatijim falsifikatima slovenskog folklora. nemam ja ni smisla ni voqe“ (Mareti} 1966: 10). Svitozor. kako o wegovom poreklu. Silenka). Ivanova. imam re}i da ja u na{oj narodnoj epici nijesam na{ao nimalo podataka za kakvu mitologiju. Slava. Kupalo. Toporkov. Ovo delo nosi jasno obele`je autorskog dela i ima vrlo malo zajedni~kog sa narodnom poezijom. Gorkom itd. siloviti i fantasti~ni. P. 3. kao {to su: Bagan. @ivana. poznata i u drugim pisanim spomenicima (Veles. Litnik. L. Znojka. Levkievska. Do dana{weg dana „Slovo“ je predmet razli~itih tuma~ewa i sporewa me| u istra`iva~ima. na mistifikacije beloruskih predawa iz pera P. P. po svoj prilici iznu| en esejima Natka Nodila i drugih autora takvog usmerewa o skrivenom prisustvu bogova u epskim pesmama: „[to se napokon ti~e mitologije. Osvrt na najpoznatija mistifikatorska dela ukrajinskih autora (S.QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU 267 vqaju nazivi izmi{qenih bogova.

I. kada je prvobitno zna~ewe sve tri. kako se kasnije ispostavilo. „Da se ije. ve} bilo davno zaboravqeno. ve} one iz svakodnevnog `ivota. 4. godine. Musin-Pu{kin od arhimandrita Spaso-Jaroslavskoga manastira. Lero. Banti{-Kamenskog i A. na~iwen je i sa~uvan prepis rukopisa za vladarku Jekaterinu II. godine i prvog izdawa. F. N. ali ne mitolo{ke i ne religijske starine. veka. Lero. X. ili pak da se radi o imenima koja nisu teonimi (Trubeckoè 1995: 577). savr{eno obi~nih re~i. Le`e i Trubecki su ukazivali da spomiwawe paganskih bogova u „Slovu“ ima retori~ku funkciju. Kinana. Zlatari}. Lero. i {tampao ga uz pomo} arheografa N. a naro~ito nakon nestanka originala i uo~avawa razlika izme| u izdatog dela i sa~uvanog prepisa.268 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA `aru u Moskvi 1812. u svojoj nau~noj raspravi. da je ve} nakon wegovog objavqivawa. rukopis je otkupio grof A. Petotomna Enciklopedija „Slova“. pokazav{i da su ova imena nastala iz krivo shva}enih pripeva narodnih pesama: „… izvorna srpsko-hrvatska narodna pesma iz koje su dubrova~ki pesnici pozajmili wima omiqen refren. za koje postoji i kolebawe u odre| ivawu roda. koji smatra da se radi o mistifikaciji iz 18. Dolerije“ predstavqaju eho praslovenske starine. Ovaj spomenik toliko je samosvojan i izolovan u krugu staroruske kwi`evnosti. Dolerije!“ (Palmoti}) — RjJAZU III: 647–648 . Pre objavqivawa. Na pijedestal bogova Hoju. uo~ene su mnoge razlike. da se pije. Ovim pitawem se. I. godine.: „Hoja. Ovo mi{qewe svojom kwigom dokumentovano je osporio ruski lingvista. Iqinski. kao i wene ruske i poqske sestre. pokazuje {irinu i dubinu neslagawa mnogobrojnih istra`iva~a ovog rukopisa u skoro svim wegovim segmentima u posledwih dvesta godina (Ånciklopedià 1995/1–5). koju je sa~inio ~e{ki lingvista Jozef Dobrovski (Keenan 2003). Nedavno je akademski spor oko „Slova“ ponovo aktualizovan pojavom kwige E. bila su omiqena kod dubrova~kih pisaca XVI–XVII veka (D. pripadala je istom ciklusu prole}nih pesama. Dolerije. A. nastalog oko 1794. Zalizwak (Zaliznàk 2004). Gunduli}. Hoja. Lero i Dolerije. A to zna~i da „Hoja. pozabavio G. XIX i ~ak XX veku neki ruski filolozi i mitolozi gostoprimqivo su otvorili vrata slovenskog Olim- . izra`ena sumwa u wegovu verodostojnost. Lera i Doleriju podigli su dubrova~ki kwi`evnici onda. krajem XVIII veka. na kletvu vas zovem doli“ (Gunduli}). Palmoti}). istra`iva~ sredwovekovnih rukopisa. Izme| u ovog prepisa. godine. npr. skoro istovremeno s wima to isto je u~inio Dlugosz s poqskim dzidzi lelia. a u XVIII. A. Imena nepostoje}ih bogova — Hoja. objavqena u Sankt-Peterburgu 1995. ~ak oko 300. Malinovskog 1800. Kao {to je poznato.

Grim. gde je on studirao. nego ka`u „tako se peva“. Bjelostenec. Kopitara. Prvo navedeno zna~ewe odgovara i primerima iz Bogi{i}evih starijih izvora : „ A davori. RjJAZU II: 317). govori kako srpske pesme prenose tragove staroslovenske vere.QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU 269 pa i za Didi-Lado! I posle svega jo{ ka`u da se istorija ne ponavqa?!“ (Ilâinskiè 1931: 463). oj lado“ i on tuma~i kao dozivawe bogiwe Lade (Koljevi} 1982: 128–129). nego svetkovanâe prazdnika Lelâova?“ (Karaxi} 1815: 347). Na sli~an na~in. kako u prvom tako i u drugom svom Rje~niku (1852). kako je Lelià. Sada se ve} mo`e jasno pratiti put wihovog formirawa i ulaska u slovensku kulturu. Jambro{i}): „Na{i su se stari pre nekoliko stotina godina klawali Davoru i Koledu“ (D.// Koga si otpravila. Vuk. Vuk Karaxi} je u svom Rje~niku za ovaj uzvik odredio zna~ewe „ej!“. hrvatski kwi`evnici i prvi leksikolozi stvorili su boga Davora i izjedna~ili ga sa bogom Marsom (J. kao gr~ki Kupidon. koja je 1804. koji su zna~ajniji od imena paganskih bogova kasnije izopa~avanih od strane hroni~ara. a po~ev od XVII veka. Oh!) Milice Lazarovice…“ 5. {to bi zna~ilo „Ej! (Joj!. iz wegove „Slovenske mitologije“ (Moskva 1807). kao i Leqo. ne navodi nikakve nazive srpskih paganskih bogova. upravo u Getingenu. S. Lado (Lada). Prenose}i faktografsko stawe u srpskoj leksici svoga vremena. Hipostazirawe odgovaraju}ih pripeva narodnih pesama po~elo je u Poqskoj. Me| utim. ve} u Rje~niku iz 1818. Reqkovi}. ve}e ne}e{ pri~ekati. jesu omiqena bo`anstva mnogih mistifikacija slovenskog folklora. „Sadã Kralâice nisu drugoni{ta. On zatim navodi tuma~ewe Andreja Kajsarova. Uz navo| ewe primera iz epskih pesama i frazeologije. U Narodnoj srbskoj pjesnarici Vuk Karaxi} je na{ao za shodno da uz refren leqo u kraqi~kim pesmama doda napomenu kako kraqice ne znaju {ta zna~i taj pripev. Lelio ili Lelâ bio mali bo{~i} qubavi. davori. Po svoj prilici da je i J. (Karaxi} 1986/XI/1: 172–173). ili „po~ekaj!“. po~et- . refren „Lado. Milice Lazarovice. od uzvika davori koji se javqa u epskim pesmama./ Punice moja!“ (Bogi{i} 1878/I: 11). Obradovi}. u recenziji na prvu i drugu kwigu Narodnih srpskih pjesama Vuka Karaxi}a (prvi put objavqeno u Getingenu 1824). kao i u prethodnom slu~aju. Grim saznawa o „Ladi“ dobio iz kwige Kajsarova „Slovenska mitologija“. g. Vuk izostavqa ovu napomenu i ona se vi{e ne pojavquje ni u wegovim kasnijim izdawima narodnih pesama. Verovatno pod uticajem J. objavqena na nema~kom. J. a sin bogiwe Lade (slovenske Venere).

Da`dbog. {to nepoznatih slovenskih bogova. itd. Wen glavni kip je stajao u Kijevu. Koledo. besa. Prpr{a (strina Petra). Jarilo. Enciklopedija 1997: 507) i istorija kwi`evnosti (Jovanovi} 2001: 311) negativno su ocenili wegov rad. koji se nalazi blizu grada Priluk u biv{oj Poltavskoj guberniji u Ukrajini i bio je uvezan sa starijim Ipatejevskim letopisem. poznat i kao nepouzdan istori~ar. veseqa. Radgost (stric Ivana i Petra). gde u izvornoj tradiciji wih nije bilo. u pojedinim krajevima i do danas na kr{tewima i na praznicima veli~aju. lya (Belaj 1998: 247). Poqeq. 6. a najvi{e ih je u ivawdanskim: Svarog (babajko Koleda). 1843. to je slovenska Venera. „jeromonah nedostojni Mihail Pavlovi~ Losickij“. U wegovoj trotomnoj zbirci „narodnih“ pesama mo`e se na}i niz imena. pa i o Ladu (Ladi). kao i kasnija istoriografija (up. utehe i svakog blagopolu~ija. Pravid. Qeqo. a mnogo ih je bilo i u drugim mestima“ (Kaèsarov 1993: 51–52). Oba letopisa su izdana ve} u drugoj kwizi zna~ajne serije „Ukupna zbirka ruskih letopisa“ (Polnoe sobranie russkih letopiseè). ovome `rtve prino{ahu oni koji su nameravali da se `ene. Toga Ladona.270 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA kom XV veka. za wega su verovali da je bog `enidbe. Milojevi}evi savremenici (Ruvarac 1873/115: 172–178. Letopisac. bog `ara. Davor. U tom smislu ve} pomenuti Kajsarov o Ladi pi{e slede}e: „Lado je po{tovana kao bogiwa qubavi i svih qubavnih zadovoqstava. {to poznatih. me| u wima i Lada: „^etvrti Lado (ovaj je Pluton). oko 1420. zabrawuje se pqeskawe i pesme u kojima se pozivaju imena bogova: lado. yleli. niti im je tu mesto. kao Jelini za Bahusa. Iz poqskih statuta i hronika ova i druga „bo`anstva“ na{la su se u Gustinskom letopisu iz 1670. Ipak. Ako se uporedi s rimskim bo`anstvom. Triglav. godine. @iva. mnogo puta ga pomiwu“ (Polnoe sobranie 1843/II: 257). Svi koji nisu bili u braku prinosili su Ladi `rtve i mislili su da }e tako obezbediti sebi sre}u za budu}e supru`ni{tvo. Vele{. Lada. SPb. Milojevi} (1840–1897). Jastrebov i dr. Svevid. Prvi ruski mitolozi XVIII–XIX veka podatke iz kasnih letopisa koriste kao podsticaj za stvarawe ma{tovite pri~e o ruskim (slovenskim) bogovima. splitaju}i svoje pesme. u poglavqu o ruskim idolima. Bo`i} (sin Svaroga). Perun. da bi uz wegovu pomo} brak bio dobar i u qubavi. najdaqe od srpskih zapisiva~a oti{ao je Milo{ S. Lado. Svaroga (majka Petra i Kupala). wegovi izmi{qeni bogovi u{li su u Re~nik .). nabraja wihove stare paganske bogove. (Milojevi} 1869/I: 3). jassa. [to se ti~e umetawa imena bogova u narodne pesme. U Statutu provincialia. Poreva. Trpi} 1880. Ovaj letopis poti~e iz istoimenog manastira. pevaju}i neke svoje pesme. i rukom od ruku ili po stolu pqeskaju}i. Kupal. Lado.

On utvr| uje i rodoslov Zevsa. zato {to je od wih lako izvla~io novac. Puteve krivotvorewa folklornih dela kod Srba i Hrvata najboqe je poznavao Vojislav Jovanovi}. Davor. koji je tom pitawu posvetio mnogo godina svog istra`iva~kog rada. pored ostalog stoji da su se Ju`ni Sloveni. Ladi — bogiwi qubavi i lepote itd. Jarilo. Lada. samodiva) ~ije je ime bilo Neda… Na{i Bugari pevaju na Ladin praznik (Lazarova . Ka`e da je on preuzet iz zentskog Devs œzao duhŒ. Tako. bogiwa Lada. u narodnim bugarskim pesmama su slavqeni Perun. ili iz drugih nepouzdanih kwiga. Dunda. Osim toga. Leqo. zatim ^ãrnilo. ^ak i autori nekih korisnih uxbenika. vo| en patriotskim idejama. koju je nazivao u~iteq{tina. I danas se mogu na}i u Srbiji univerzitetska izdawa u kojima se bez ikakve kriti~nosti navode mistifikovani delovi pesama i nazivi bogova iz Milojevi}evih zbirki. a da su prvi i najstariji `iteqi Evrope Bugari. i zato {to mu nisu mogli kritikovati i ni u ~emu osporavati wegovu ’svojevrsnu filologiju’. Bugarski kwi`evnik G. prostodu{ne bugarske trgovce. Ali je zato mnogo po{tovao stare. Qeqo. S. po wemu. @ivi — bogiwi zdravqa i `ivota. @izbog. u Drobwakovi}evoj „Etnologiji naroda Jugoslavije“. naj~istiji potomci Arijaca. Dra~ica. naknadno izmi{qenih bogova: @iva. bez nau~ne pripreme. 7. dok je Zlata baba bila majka svih bogova. papisti i ne znam {ta jo{. po kojoj je proizlazilo da skoro svi evropski jezici vode poreklo iz starobugarskog …“ (Arnaudov 1996: 254). a uz pomo} fantazije re{avao je te{ka pitawa drevne istorije i mitologije. iz kojih je vi{e generacija sticalo osnovna znawa o `ivotu i obi~ajima Srba. a wegova majka je starobugarska bogiwa Neda-Lada: œJedno misensko predawe ka`e da je Zevsa u detiwstvu vaspitavala nimfa (Gorska diva. ~ime je stvorena dodatna konfuzija kod neupu}enih ~italaca (kao {to je u Re~nik. olako su prihvatali i prenosili pogre{ne stereotipe o bogovima. (Drobwakovi} 1960: 259). Idejna osnova Rakovskog je da svi evropski narodi poti~u iz Hindustana. Jovanovi} 2001). Nije voleo bugarsku inteligenciju. Glavno bo`anstvo starih Bugara je Sur ili Siva bog.QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU 271 srpskohrvatskog kwi`evnog i narodnog jezika SANU. Smrt ga je omela da dovede do kraja svoju planiranu antologiju la`ne narodne poezije (up. Morana itd). kao i svi stari Sloveni klawali Vesni — bogiwi prole}a i mladosti. Wegov bliski poznanik Kasabov je pisao: œMnogo je mrzeo na{u tada{wu inteligenciju. bez kriti~ke napomene uneto i niz drugih. Lelä ili Lilä. i govorio da su ni za {ta. Àrilo. Rakovski.

Prvi tom Verkovi} je objavio u Beogradu 1874. togava to se otteglil v planinata. Vi{nu. „na{ao“ je Stefan Verkovi}. momi~e mlado! i Oè Nedo. a sled tova poleka-leka po~nala da se nari~a Perin-planina“ (Kada smo nekada verovali u boga Peruna i kada smo primili hri{}anstvo. tzv. Krajem XVIII veka Linhart. koja je nazvana Perun-planina. nisu poznata imena starih slovenskih bogova. Lado. Trstewak. te da su Slovenci znali za Bo`i~a i Kurenta. Durgana. 8.000. kako po pisanim tako i po usmenim izvorima. koje je Rakovski uporno tra`io u bugarskom folkloru. skupo pla}ao. oko 47. O energiji unetoj u stvarawe ovih mistifikacija pokazuje broj stihova. U gra| i Slovena~kog dru{ta.272 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA subota u hri{}anskom kalendaru): Oè Lado. koàto se narekla Perun-planina. Radenkovi} 2005/ LIII: 32–34). koji je posvedo~en od Porabja do Ptujske gore: „Perun bije“. Surica. momino ~edo! A poznato je da su Ladu Bugari proslavqali kao bogiwu qubavi i za{titnicu braka“ (navedeno prema: Arnaudov 1996: 294). Beliboga. Tako u uglednoj publikaciji BAN „Sborniku za narodni umotvorenià i narodopis“ (1954/XLVIII: 360) iz usta neukog pastira iz okoline Nevrokopa zapisano je ovakvo „u~eno“ predawe: „Kogato nàkoga sme vàrvali v bog Perun i kogato sme vãzprieli hristiànstvoto. godine. (Verkovi~ã 1874/1. koje je sa~inio Gologanov. Arnaudov 1968/LII. itd. obja{wava se da je Torka — `ena boga rata. Vede Slovena. Zlata majka. U ovim stihovima javqaju se bo`anstva: Siva. po~etkom XIX veka. Surva. a Korat — ~ovek na mesecu. malo po-malo. Verkovi~ã 1881/2. izneo je pretpostavku da je stari vrhovni bog deo svojih poslova u upravqawu svetom prenosio na bogove — Svantevida. Tako su nastala dva toma mistifikovanih pesama. Nije vredno pa`we pomiwati da i u dana{we vreme neki autori iz Bugarske u svojim publicisti~kim radovima poku{avaju da rehabilituju ve} zaboravqene romanti~arske mitolo{ke koncepte. tako| e u XIX veku. po~ela se nazivati Perin-planina). Rue. Bogove. Na teritoriji Slovenije. a Verkovi}. „Parun v~esna“ (Mati~etov 1989: 88). ^ernoboga ili ^rta. koji svojim sadr`ajem mogu zbuniti neupu}ene istra`iva~e slovenske narodne tradicije. u svom delu Osvrt na istoriju Krajine. on se povukao u planinu. Ipak treba ukazati da ima i nekriti~kih zapisa folklornih primera. navodi da u wegovom rodnom kraju — [~avni{koj do- . Jedino se u nekim izrazima pomiwe naziv groma — perun. `eqan slave. a drugi u Sankt-Peterburgu 1881. a posle toga. Jogne (Igne). zahvaquju}i ma{ti u~iteqa Ivana Popilieva Gologanova i wegovom poznavawu mitolo{kih konstrukata Rakovskog.

I to bi sve palo u zaborav da se u Minsku nije pojavila kwiga œBeloruska mitologijaŒ (BM: 2004). sa ma{tovitim opisom wihovog izleda i funkcija. nije se odmah znalo da su to wegove sopstvene kreacije. U pripovetkama pak. koja dobar deo tih imena sme{ta u okvir nau~no koncipiranog mitolo{kog re~nika. 1823–1861) pod pseudonimom P. Kuldi i Suardi: „Kulda baca gromovske kugle. Cjocja — bogiwa leta. Ako se ovaj proma{aj mo`e pripisati redaktoru kwige i jednom od autora odrednica o nepostoje}im beloruskim bogovima — S. Wega su smatrali za boga pijanki i veseqa. postojao je naziv kurant. Seva — bogiwa vrlina. koji je sadr`avao ukupno 52 imena. M. [pilevskiè. spu{taju}i time nivo ove publikacije. u zna~ewu „sluga“. radi se o personifikaciji pokretnog hri{}anskog praznika — poklada. Qubmel — bog braka. O kakvom se autoru radi najboqe svedo~i wegova teza da je Ovidije `iveo negde izme| u pinskog Polesja i Pridwestrovqa i da je. Dzjavoja — bogiwa devovawa.QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU 273 lini. mladi kwi`evnik Pavel Mihajlovi~ [pilevski (P. 9. Tako se na stranicama ove kwige mogu na}i fantomska beloruska bo`anstva: Bjalun — isto {to i Belbog. Paqandra — bogiwa smrti. 1852. nevinosti. postoje verovawa o bo`anstvima — Barodi. @i`aq — bog vatre. Suluk — bo`anstvo braka. kao {to je u Crnoj Gori baba Korizma personifikacija uskr{weg posta. Odavno se zna da za najve}i deo imena bogova i duhova [piqevskog nigde nema potvrda da su zaista postojala. Gramavnica — bogiwa leta i Perunova `ena. Sotvar — belorusko-litavsko bo`anstvo. koji je postao nerazumqiv kaziva~ima pa se po~eo shvatati kao li~no ime. izvor bogatstva i milosr| a. stvorio mit o bogu Kurentu. Sawku. orawa. ~uv{i za belorusko predawe o vukodlaku. Kada je 1846. godine. i drugi. Me| utim. prvo na beloruskom nare~ju a potom na latinskom jeziku. Ma`ana — bogiwa smrti. g. Kada su spojeni — personifikacija vremena i jedan pogre{no shva}eni naziv iz pripovedne tradicije.^ur — bog me| e. Drugih podataka o ovim imenima nema. te za letweg sun~anog boga. @icew — bog jeseni. {tampan je u istom ~asopisu. pitawe je kako obja- . Kop{a — bogiwa mrtvih. Milko Mati~etov je ubedqivo pokazao kako je deo slovena~ke inteligencije za posledwih 200 godina od jedne personifikacije. Qoqa — bogiwa prole}a. napisao svoje delo „Metamorfoze“. Nastavak tog spiska. Suarda ogwene strele. Baroda pak ki{u izliva“ (Kelemina 1997: 201). Drevlànskiè) objavio spisak beloruskih bogova i duhova u ruskom ~asopisu „@urnal Ministerstva narodnogo prosveæenià“. Drevqanski (P. garcuki — crni duhovi podre| eni Perunu. [~adrec — bog pirovawa. to je postalo osnova novog intelektualnog mitotvorstva (Mati~etov 1989: 88–100).

/ — Iz koga grada. Jelo?/ A {to }e vrata?/ — Da pro| e vojska. Tako| e u izvornom obliku. Pore| ewem izvornog i objavqenog teksta pesme mo`e se zapaziti niz izmena koje je Vuk u woj izvr{io. koja ~ini utisak da je starinska i obredna i sa starinskim refrenom Leqo. Jelo?/ ^ija je vojska?/ — Stevana bana. godine i predao je Vuku u vreme kada su wih dvojica jo{ bili u dobrim odnosima. — A {to }e vrata. leqo!/ Kaloper Pero! — / [to zove{. u prvom stihu. „Lado i Qeqo“ u refrenima pesama (Vuk 1. u tre}em stihu umesto atributa „vita“ (Jelo).274 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA sniti da su se skoro svi ti bogovi pojavili u dvotomnoj enciklopediji „Belaruski falâklor“. Pero. Bli`e upoznavawe sa ukazanom pesmom mo`e otkriti kako je tuma~ewe ove pesme oti{lo u pogre{nom pravcu. a umesto wega stoji dragocena napomena da se peva kada svatovi dovedu devojku i ~ekaju ispred mlado`ewinog doma. Naime. pesma o kojoj je re~ u Vukovoj zbirci nosi naslov „Kaloper Pero i vita Jela“. koji je sa dozom opreza ulazio u rekonstrukcije mitologije. mile moj“ (Vuk 5. i on to ilustruje primerima: „Beli Vide. O tome postoji i Vukova bele{ka uz pesmu „Ovo je pismo mitropolita Stefana Stratimirovi}a.“ (Karaxi} 1975/IV: 268). na{ao je razlog za tvrdwu da su u nekim srpskim obrednim pesmama sa~uvana bo`anska imena i epikleze. Izvorni zapis ove pesme sa~uvan je u Arhivu SANU (podaci prire| iva~a V. Pero. P./ Stevana bana./ Da pro| e vojska. 375) a posebno izdvaja jednu pesmu (Vuk 1. a objavqeni 18 stihova. u prvom stihu. 159. U izvornom zapisu pesma nema naslov. Pero./ Otvori vrata. II Veselin ^ajkanovi}. Pero. Pesmu je zapisao mitropolit Stefan Stratimirovi} u Sremskim Karlovcima. U svom Re~niku srpskih narodnih verovawa o biqkama on delimi~no i ne tako uvereno ponavqa prethodnu tvrdwu: „U jednoj pesmi. Pa{kov i koja ima 11 ~lanova redakcije i 20 nau~nih konsultanata (BF 2005–2006/1–2). Jelo!/ Otvori vrata. ~iji je redaktor G. 1815. Ovi podaci navode na . nalazi se pripev „elo“./ Iz Carigrada. i glasi: „Kaloper Pero. stoji „lepa“ (Jelo) i izvorni oblik ima 13. koje je on meni dao u Karlovcima 815 godine“ (Mladenovi} 1973/I: XXVII). umesto objavqenog „leqo“. Nedi}a — Karaxi} 1975/IV: 702). apostrofira se kaloper uz Perunovu (?) hipokoristiku: Kaloper Pero Leqo“ (^ajkanovi} 1994/IV: 110). Jelo?/ Iz koga grada?/ — Iz Carigrada. 376) u kojoj se./ — ^ija je vojska. vita Jelo?/ [to zove{. 176). kako on ka`e „apostrofira bo`anski par Pera (= Perun) i Qeqa“ (^ajkanovi} 1994/V: 33). 288.

gde se wen ulazak najavquje „razgovorom“ izme| u jele. O~ekivalo bi se da je ova pesma u nekoj svojoj varijanti. shodno svadbenom obredu. Izraz „kaloper pero“ javqa se i u vi{e varijanata narodnih pesama koje se pevaju uz igru. i ba{tenske biqke kalopera (Tanacetum balsamita L. a koje je kasnije ^ajkanovi} protuma~io da je analogno Perunu (slovenskom bogu). Radenkovi} 1999/V: 127–132). koja dolazi iz tu| eg doma (sveta). ba{tenskog kalopera. Ono {to je izazvalo zabunu i uticalo na neodgovaraju}e tuma~ewe ove pesme verovatno je ortografska gre{ka u wenom zapisu. onda ovaj atribut bli`e odre| uje zimzeleno drvo — jelu. One u kolu poigravaju}i pevaju: . gde je ozna~avawem zajedni~ke imenice „pero“ (sabqasti list u biqaka) velikim slovom. Naime. u obliku dijaloga dve grupe igra~ica. Jedino je va`no da se ovde ne radi ni o kakvom bogu Lequ (o pripevu „leqo“ up. Pripev „leqo“ se ~esto sre}e u obrednim pesmama. pre svega kraqi~kim. Javqa se u Hercegovini. od we stvorena vlastita.). Mitolo{ko u ovoj pesmi nisu skriveni nazivi bogova. Naizgled neznatna promena samo jednog atributa (umesto „lepa“ navedeno „vita“). Pesma. Ova pesma je deo obrednog postupka uvo| ewa nove mlade u ku}u. i u tom slu~aju u osnovi pesme je „razgovor“ izme| u dve biqke — kalopera i jele. ako se gleda po gramati~kom rodu — doma}ina ku}e. za tu priliku na uobi~ajen na~in uzdi`e dostojanstvo i „gospodstvo“ svatova prikazuju}i ih kako dolaze iz Carigrada. ali ga ima i u svadbenim i wegovo naknadno uno{ewe nije od bitnog zna~aja. U Mora~i (Crna Gora) igra~ice se uhvate u kolo u kome sede dve `enske okrenute licem jedna drugoj. Crnoj Gori i na istoku do Lev~a i Temni}a u Srbiji. onda bi u osnovi pesme bio „razgovor“ izme| u devojke (lepe) Jele. a kaloper. odnosno mu{ko ime (Kaloper Pero). koja mo`e biti i dovedena nevesta. tako| e. „divqe“ biqke koja raste na otvorenom prostoru i „pitomog“. u velikoj meri mewa zna~ewe pesme. radi se o sredstvu poetskog jezika i poetskom postupku: biqka kaloper je personifikovana a potom ponovo iskazana metonimijski („pero“). izvo| ena i u trenutku kada svatovi dolaze ispred kapije devoja~kog doma. koja raste pored vrata mlado`ewine ku}e. ve} najava promene jednog socijalnog statusa u drugo uz pomo} modela gra| enog na „biqnom“ kodu. ~ime je stvoreno udvajawe (reduplikacija) naziva — „kaloper-pero“. ako bi stajao atribut „lepa“.QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU 275 pretpostavku da je Vuk povezivawem ove i neke druge varijante pesme od wih napravio jednu — novu. Ako se uzme da postoji i varijanta s atributom „vita“. Jela mo`e predstavqati nevestu. U stvari. Verovatno da je igra „dinarskog“ porekla. Reklo bi se da ona na idealan na~in modeluje udaju devojke i weno odvo| ewe u novi dom.

Pri svakom prolazu kroz „kapiju“ zaustavqaju posledweg igra~a sve dok se ne formiraju dve jednake grupe (Dopu| a 1980/XXXIV: 48). ali obi~no pomiwu ime najboqe devojke. Devojke su podeqene na dve skupine. Kolo poziva „prolaz“ da otvore vrata kako bi proveli vojsku. prema prvom stihu. U prolazu grupa „dom s vojvodom“ hvata i zadr`ava jednu devojku iz prido{le grupe. koje zadwu hvataju i sedaju kod sebe. — A {ta }e ti vojska? — Da uzmem devojku. — Otvor gradu vrata! — [ta }e vi vrata? — Da provedem vojsku. Rajo! (2 H) — [to me zove{. a posle Drugog svetskog rata su pevali da je „vojska mar{ala Tita“. Na pitawe odakle je i ~ija je vojska. od kojih se jedna naziva „car s vojskom“ ili „svatovi“ a druga „dom s vojvodom“ ili „doma}in“. prva koja sedi i hvata ostale odaziva se na ime „kaloper-pero“. . itd.276 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA „Kaloper pero. Pomenuta igra u Lev~u (Srbija) naziva se. blago{ si ga nama!“ Prve: „\e dobro izgubismo!“ Druge: „\e boqe zadobismo!“. koji otpo~iwe prido{la grupa: — Kalopero. Jelo! (2 H). „Kalopero. vrata otvorena. igra~i se podele na dve grupe: dvoje ~ine „prolaz-kapiju“ a ostali „kolo-lanac“. leli si ga nama!“ Sede}e: „O. Igra~ice se podele na dve jednake grupe. care“. mladi Vla{e?“ Prve: „Mogu l' pro}' s malo vojske?“ Druge: „Sa strahom i trepetom“. koja je u isto vreme doma}in ili vojvoda“ (Mijatovi} 1907/IX: 184). leli si ga nama“ i „\e dobro izgubismo“ asociraju na svadbene tu`balice. I tada red igra~ica prolazi izme| u sede}ih. (Mijatovi} 1907/IX: 184–185). a to je udaja svake devojke. U isto~noj Hercegovini u igri „Kalopero-pero“. i tako daqe dok i posledwa igra~ica ne padne u „ropstvo“ (Dobri~in 1950). i druga koja igra oko wih i stalno gubi po jednog ~lana odaziva se na ime „mladi Vlah“. Rajo!“ Izvode je devojke i mlade `ene u vreme poklada. Zapisiva~ ove igre je naveo da umesto „Kalopero. od kojih jedna nosi zastavu trobojku pribli`ava se „doma}inu“ — devojkama koje se dr`e za ruke i tada se me| u wima. Prve: „Sa silom posred grada“. Nakon toga devojke koje ~ine grupu „dom s vojvodom“ i koje su okrenute licem grupi „car s vojskom“ spu{taju ruke i „vojska“ prolazi. Kolo ide i peva daqe: „ O. kroz pesmu. Ova devoja~ka igra modelira `eqenu situaciju. One {to sede: „[to zove{. vodi dijalog. a da je nekog vojskovo| e — Kulina bana. Rajo“ „ka`u i Maro. Stjepana bana itd. — Neka ide vojska. odgovaraju da je iz wihovog mesta. Deo igra~ica „car s vojskom“. Stihovi u pesmi „O. — A ~ija je vojska? — Bega Milutina (ili koga drugog).

Sanâko. Tako se smawuje rizik da se fragmentarni ili preosmi{qeni oblici folklornog teksta tuma~e kao da su izvorno celoviti. Arnaudov. U folkloru to zna~i da je tekst koji se izu~ava verno zapisan i da je utvr| eno wegovo prostorno i vremensko rasprostrawewe. [empasa (narodni naziv za sveca S. . U tome je i bitna razlika izme| u individualne i narodne ili usmene kwi`evnosti.QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU 277 III Folklor. mo`e se pronalazi i tuma~i mitolo{ka svest koja stvara ili rado prihvata pojedine oblike folklornog stvarala{tva. Slovenski folklor ne}e ni{ta izgubiti od svoje lepote i zna~aja ako se konstatuje da u wemu nema naziva starih slovenskih bogova. i umesto toga je napisao Sveta Stopegna! (Mati~etov 1989: 93). Arnaudov 1996 — M. Verkovi~ i „Veda Slovena“. razli~ita tuma~ewa pojedinih ~iwenica folklora. Postojala su. S. onda ona ukazuje na potrebu pronala`ewa drugih puteva izu~avawa kako se u folkloru odra`ava mitolo{ki i religijski pogled na svet slovenskih predaka. „Belarusâ“. basmu od ujeda zmije kazivao je otac svome sinu. BM 2004 — Belaruskaà mifalogšà. Ova druga je uvek varijantna i samo pore| ewem dostupnih varijanata mo`e se uo~iti stabilni deo teksta. Literatura Arnaudov 1968/LII — M. Kroz pore| ewa i nau~no zasnovane rekonstrukcije mogu se otkrivati wegovi stariji slojevi. Åncáklapedá~ná slounk. Minsk 2004. U tom smislu ilustrativna je pri~a o poreklu zagonetnog imena Sfeta Stopegna u jednoj objavqenoj slovena~koj basmi. LII. Prinos kãm istoriàta na bãlgarskià folklor i na bãlgarskoto vãzra`dane v Makedonià // Sbornik za narodni umotvorenià i narodopis. Sofià 1996. predstavqa va`no kulturno nasle| e. svaki pristup podrazumeva ispuwewe prethodnih zahteva. Arnaudov. Kada je otac u kazivawu do{ao do sv. On pripada narodu na ~ijem jeziku postoji. Kao {to nema jednog „vlasnika“ jezika. a i danas postoje. Rakovski kato folklorist // O~erci po bãlgarskià folklor. Ali. sin se pobunio ~emu takvo iskrivqeno ime u basmi. a to je kritika izvora i objektivizacija predmeta istra`ivawa. la`ira i prikazuje druk~ije nego {to on jeste. koji je do{ao na odsustvo iz italijanske vojske. Bassusa). Zato niko nema pravo da ga iskrivquje. nema ni jednog „vlasnika“ folklornog teksta. 235–301. Ako je to ~iwenica. Råd. tamo gde se o~uvao ili gde je vaqano zapisan. kn. treto fototipno izdanie. Sofià 1968. Prema kasnijem svedo~anstvu.

Velesova kniga. Mijatovi}. red. Verkovi~ã 1874/1. Jovanovi} 2001 — V. Hoja. kw. Glinka. II (2006). Pripredio V. Drobwakovi}. V. Rukopisna gra| a za Re~nik srpskohrvatskog narodnog i kwi`evnog jezika. Dobri~anin). Tolstoè. prijatelji i u~enici. Lero. najvi{e primorskih zapisa. Srpske narodne igre iz Lev~a i Temni}a. Zaliznàk. M. Vardugin. IV. Ukrainsâka mifologià. prvi deo. Mifá drevnih slavàn. „Prosveta“. Dopu| a 1980/XXXIV — J. „Prosveta“. Zbirka re~i iz Mora~e. Voètovi~ 2002 — V. u Vienni. Drobwakovi} 1960 — B. Sobrani i izdani Stefanomã Il. Srpske narodne pjesme I // Sabrana dela Vuka Karaxi}a. SEZb IX. Kiiv 2002. Milanu Re{etaru o 70oj godi{njici `ivota. Nikoli} i D. Sabrao i na svijet izdao V. BF 2005–2006/1–2 — Belaruski falâklor. B. A. I. Karaxi}. Karaxi} 1975/IV — V. Beograd 1997. Rábakov. Rekonstrukcià drevneè slavànskoè duhovnoè kulâturá: isto~niki i metodá. kn. 1950. Priredili S. Bogi{i}. . I. Moskva 2004. I (2005). G. Ilâinskiè. Dobri~in 1950 — S. A. Verkovi~em. Zaliznàk 2004 — A. Dolerije!// Zbornik iz dubrova~ke pro{losti. Priredili I. Beograd 1986. Voètovi~. „Belaruskaà åncáklapedáà“. Beograd. Glasnik Zemaqskog muzeja u Sarajevu. N. Karaxi} 1986/XI/1–2 — V. S. Obràdni pesni otã àzi~esko vremà. \or| evi}. kw.Veda Slovena. S. Minsk. Gorwi Milanovac 2003). Verkovi~ã. Mati~etov. SPb. Beogradã 1874. kniga 2. kw. Saratov 1993. Univerzitetska biblioteka „Svetozar Markovi}“. Upazeni otã ustno predanie pri Makedonsko — Rodopski-te Bãlgaro-Pomaci. M. Biograd 1878 (reprint: „LIO“. Sost. ]irkovi} i R. Karaxi}. Moskva 1989. Mihaq~i}. Beograd 2001. 1881. Kaèsarov. G. R. O mifi~eskih suæestvah u slovencev i specialâno o Kurente // Slavànskiè i balkanskiè folâklor. ~astã vtora. Enciklopedija 1997 — Enciklopedija srpske istoriografije. Åncáklapedáà. Beograd 1907.278 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Bogi{i} 1878/I — Narodne pjesme iz starijih. Ilâinskiè 1931 — G. 1815 // Sabrana dela Vuka Karaxi}a. Mati~etov 1989 — M. I Bo`enova. Beograd 1907. Verkovi~ã 1881/2 — Veda Slovenahã. Glavni red. „Libidâ“. Zbornik radova o narodnoj kwi`evnosti. SEZb IX. Institut za srpski jezik. Dubrovnik 1931. Beograd 1975. Beograd 1960. Otv. Beograd 1965. Pregled glavnih tipova narodnih igara u Bosni i Hercegovini. Ajda~i}. Srpski rje~nik (1852) // Sabrana dela Vuka Karaxi}a. Mijatovi} 1907/ IX — S. kw. A. nova serija XXXIV/1979. XI/1–2. Srpske narodne igre. Jovanovi}. Dopu| a. „Slovo o polku Igoreve“: vzglàd lingvista. A. I. Sarajevo 1980. Dobri~in (ver. Otkrilã v Trakià i Makedonià i izdalã Stefanã I. Kaèsarov 1993 — A. Pa{kou. Nedi}. Etnologija naroda Jugoslavije. izdana Vukomã Stefanovi}emã. S. Bãlgarski narodni pesni otã predistori~no i predhristiànsko doba. I. I. P. \or| evi} 1907/IX — T. Karaxi} 1815 — Narodna srbska pesnarica.

Kelemina 1997 — J. Moskva 2000. SANU. kw. Kulâtura. Mareti}. Zagreb. @ivova. Milojevi}. Institut russkoè literaturá (Pu{kinskiè dom). SPb. kotoráh ne bálo. Pesme i obi~ai ukupnog naroda srbskog. RAN. V. Pripevi „lado“ i „leqo“ u narodnim pesmama isto~ne i ju`ne Srbije // Etno-kulturolo{ki zbornik. SKZ. ^ajkanovi}. Mitska pozadina hrvatskih narodnih obi~aja i vjerovanja. Àzá~estvo drevnih slavàn // O~erki istorii kulâturá slavàn. Beograd 1880. Beograd 1994. Levkievskaà. Hod kroz godinu. Rukopisi narodnih pesama Vukove zbirke i wihovo izdavawe // Srpske narodne pjesme iz neobjavqenih rukopisa Vuka Stef. O radu Milo{a Milojevi}a u Glasniku // Letopis Matice srpske 115. Moskva 1996. kw. S. Keenan. E. JAZU. Izdanie podgotovili A. Novi Sad 2005. Karaxi}a. Mladenovi} 1973/I — @. Neki slovenski primeri // Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik LIII. Beograd 1869. 1824. Koljevi} 1982 — Jakob Grim: Narodne srspke pjesme (I. Zagreb 1998. 29–44. Trubeckoè 1995 — N. „Nolit“. Novi Sad 1873. Poddelki v oblasti slavànskogo folâklora. Belaj. Toporkov. . Cambridge 2003. II .QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU 279 Milojevi} 1869/I — M. Ka poetici narodnog pesni{tva. Strana kritika o na{oj narodnoj poeziji. Kelemina. M. Moskva 2002. T. knj. Radenkovi} 2005/ LIII — Q. Rukopisi 2002 — Rukopisi. 1–3.I. Sankt-Peterburg 1995. Ånciklopedià 1995/1–5 — Ånciklopedià „Slova o polku Igoreve“. Radenkovi}. G. Keenan 2003 — E. „Slovo o polku Igoreve“ // Istorià. Prizrenac Milo{ S. RjJAZU I–XXIII — Rje~nik hrvatskoga ili srpskoga jezika. V. Ädin. Radenkovi}. Ädin 2000 — A. t. Sost. N. Novaà ukrainskaà mifologià // Neprikosnovennáè zapas: O~erki nravov kulâturnogo soobæestva 1 (9). t. 1823) // S. Beograd 1973. Koljevi}. Milojevi} u Prizrenu i wegovoj okolini. 1–5. kw. L. Trpi} (Petar Kosti}). Krivotvorewe folklora i mitologije. kw. „Indrik“. Ruvarac 1873/115 — I. E. Polnoe sobranie 1843/II — Polnoe sobranie russkihã letopiseè. Lapteva. sv. „Ladomir“. Svrqig 1999. Trpi} 1880 — V. Toporov. Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. ^ajkanovi} 1994/I–V — V. Ruvarac. I. „Prosveta“. Josef Dobrovsky and the Origins of the lgor’ Tale. Radenkovi} 1999/V — Q. II. Bilje 1997. Mareti} 1966 — T. P. Na{a narodna epika. Sabrana dela iz srpske religije i mitologije. Ivanova. Trubeckoè. Beograd 1982. 1843. Moskva 1995. I–XXIII. Belaj 1998 — V. Toporov 1996 — V. I–V. Àzák. Beograd 1966. L. S. Mladenovi}. L.

Davor etc. imaginary gods being found even in some encyclopedias of the Slav peoples. up to the Russian historians — Tatischev. Ma`ana. where they serve a useful purpose as proof of identity in the construction of the new statehoods. Kupalo. Jarilo. such as: The „Statute of the Diocese of Cracow“ 1408. This is a solitary Russian literary work from the Middle Ages. Morena. the Russian the Gustin chronicle (17 century). In the Church’s battle with the remnants of paganism in the late Middle Ages. beginning with the 15th century. The article will also refer to certain mystifications of folklore among the Slav peoples in which the names of gods are mentioned. lacking the character of a folklore epic. educational writings by Russian Christian preachers of the 17th century.280 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Ljubinko Radenkovi} (Belgrade) “Theonyms” in Slav Folklore Summary Scientific research so far has shown that in the folklore of the Slav peoples there are no appellations for gods from the time prior to their conversion to Christianity.). Kaisarov. Miechowski — 15–16 century. . Leljo. Koledo. Glinka (17–19 century). The only literary text in which some old-Russian gods are mentioned is the „Slovo o polku Igoreve“. From written sources. This literary production of myth extends to the present day. Dáugosz and M. certain refrains from folksongs and the names of figures used in ritual were taken by Christian preachers for the names of the rejected Slav gods (Lado. the Polish chroniclers J. we can follow the creation and subsequent assembly of the Slav pantheon.

osobenosti biografija junaka osvetqavane su u zavisnosti od razli~itih nau~nih polazi{ta. (2008). Slo`enost samog metarijala dopu{tala je i raznovrsnost pristupa u ~lancima. mitolo{ki. kao aktivni u~esnici usmene komunikacije. monografijama. Vuk je sro~io upe~atqivu napomenu o najpoznatijem epskom junaku balkanskih prostora: . istorijama kwi`evnosti i antologijama. nagovestili su dinami~ne tokove potowih prou~avawa. bilo da su pa`wu usmeravali na pojedinosti.41. izuzetno razvijen u usmenom stvarala{tvu srpskog naroda. (281–301) UDK 821. svedo~anstva bi ostala tek ~estice kulturne istorije.09–13:398 Sne`ana Samarxija (Beograd) PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI Epski impuls. ve} i na uticaje odre| enih metoda i {kola u evropskim i ju`noslovenskim okvirima. Ali. kulturne i kwi`evne pro{losti. p. Vukove antologije podsticale su i sabirawe gra| e i weno izu~avawe. Ipak. folkloristika. Istim pitawima bavili su se istori~ari nacionalne. filolozi i folkloristi. Vukova epska trilogija Osvrt na obimnu literaturu o srpskim œjuna~kimŒ pesmama ne ukazuje samo na izuzetnost interesovawa.163. pozitivisti~ki. {kola i teorija. uticaja koje su izvr{ile na ju`noslovenskom terenu i priznawa izre~enih u u~enim krugovima Evrope.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI ISBN 978-86-7179-057-4. Kqu~ne re~i: epska biografija. prvi redovi kratke Vukove bele{ke. {tampane uz pesmu o Markovom lovu sa Turcima. rukopisne pesmarice sa~uvane su od kraja XVII veka. osna`ile su svakako istorijske okolnosti u nizu burnih preokreta na raskrsnici puteva istoka i zapada. tipologija epskih junaka 1. prvi stihovi zabele`eni su 1497. bez Vukovih zbirki. Pomeni o trajawu te poezije se`u do IV stole}a. studijama. sklopove motiva i krugove varijanata. Samim tim. Nastoje}i da pojasni ~itaocu ono {to su znali peva~i. ili su tuma~ili procese izgradwe epskih modela. kaziva~i i slu{aoci. posebno usmereno na uslove trajawa i odlike narodne epike. komparativni pristup.

314. Vukov sistem. 106–108. posta}e temeq svih budu}ih razmi{qawa o nacionalnoj epici. rasprostraniti mogle. œmu`estvenim. 301. 1814. Crnobarac Stanku. Karaxi}. 311. do œpropasti carstva i gospodstva srpskogŒ. Nau~nici su se bavili internacionalnim motivima i komparativnim ispitivawima. 1965. izme| u naroda. 2 Isto. Karaxi}a. 265–266. niti bi se toliko wegovo ime pevalo i slavilo…Œ1 Kasnija izu~avawa epskog pesni{tva kao da su proklijala iz ovih Vukovih razmi{qawa. 124. Wegova œstarijaŒ vremena obuhvatala su epsku stilizaciju junaka koji pripadaju periodima samostalne feudalne dr`ave. Radivoju i Grujici. Podvige hajduka i uskoka iz dugog ropstva od XV do XIX veka Vuk je uneo u tre}i tom svoje antologije. . uz gusle pevaju i koje u sebi kao neke povesti soder`avajuŒ. Sabrana dela V. Baju Pivqaninu i begu Qubovi}u. potpuno izvedene u wegovoj klasi~noj redakciji Srpskih narodnih pjesama. Opevane borbe za slobodu 1 V. str. I. tre}om i ~etvrtom kwigom be~kog izdawa. boj na Mi{aru. Izdvajane su epske formule. efikasan i argumentovan samom poezijom. Rekonstruisani su odnosi istorije i poezije. dvoboju zbog Kulinove sabqe). istra`ivani modeli i tematski krugovi. S. tu se ~uju i pesme o wemu. okosnica su Vukove sistematizacije gra| e. Upravo su se ti problemi pokazali kao najizazovniji pri razumevawu i istra`ivawu epike srpskog naroda. dosezawem do arhai~nih slojeva tradicije. o Novaku. o wemu pripoveda i peva. Gdi se god serbski jezik ~uje. Kratki komentari i podnaslovi iz prve i druge Pjesmarice2. prir.282 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA œZa ovoga serbskoga Herkulesa povest pismena vrlo malo opomiwe. S. Te Vukove bele{ke ili podnaslovi odnose se na pojedine istorijske li~nosti i doga| aje (Gu{a Buquba{a. 274. Pjesnarica. poznatim serbskim glasom. razlozi popularnosti i raznolike obrade si`ea u nacionalnim sredinama. koje se ponajvi{e po~iwu: Pije vino Kraqevi}u Marko…On zaista da nije bio nekakav osobit ~ovek. Nedi}. dru{tvenih i pesni~kih ~inilaca u vi{evekovnom konstituisawu `ivotopisa epskih junaka. 319. modelovana u epskom sazvu~ju. kw. 1815. ozna~iv{i ih kao œpjesme juna~ke sredwijeh vremenaŒ. Se}awa na daqu i bli`u nacionalnu pro{lost. str. V. Ve} tada. Vuk je nazna~io i principe sopstvene klasifikacije. 115. upe~atqivo su ukazivali na povezanost epske stilizacije sa istorijskim realijama. ne bi se takove nebrojene pripovedke o wemu. Koherentan. Beograd. rasporedom pesama koje se. uspostavqen drugom. koja narod prosti. saodnosima mitolo{kih. prema wegovim delima. 1814. religijskih. serbski i bugarski. o boju na Sala{u. 279.

Karaxi}a. Mada se epsko pesni{tvo istra`ivalo i u druga~ije zasnovanim pristupima. u~inili su da se intenzivno. okolnosti prihvatawa i preno{ewa varjanata. S. do mu~ewa i gubili{ta. isticali su wihove atribute. ali i samosvojni — vladari. u kojoj œne treba tra`iti istinite istorijeŒ. prepustio je da estetski najuspelije varijante uspostave nit biografija. Wegova svedo~ewa bila su uverqiva. wihovi vitezovi. za{titnici naroda. 407. {to je ukazalo na privla~nost pojedinih epskih imena. Stihovi su se odnosili na ro| ewe i poreklo junaka. tip œduhovne zaokupqenostiŒ4 i poimawe same epike. Sabraba dela V. Zukovi}. Kroz Vukove zbirke su se smewivali sli~ni. sve do bolesni~ke posteqe. Ose}aju}i i sam nacionalni zanos koji je pokretao nadahnu}e stvaralaca i pa`wu slu{alaca. knezovi. raja i wihov vo`d. Vuk je formirao i u`e tematske krugove. IV. pisao je knezu Milo{u 1823. najobimnija literatura {irila se oko otkrivawa podataka o istorijskim li~nostima. kw. kw. prir. odmetnici i buntovnici. oko kojih su se grupisali motivi. ve} i emotivno anga`ovawe peva~a i slu{alaca nazna~io je Vuk i napomenama u pesmaricama.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 283 crnogorskih plemena i vojevawa œsrpske revolucijeŒ tokom Prvog i Drugog ustanka sklapala su epska œnovijaŒ vremena. carstva nebeskog ili smrti usred mitskih stani{ta. Va`nost istorijske pozadine u kojoj se ne sabiraju samo uslovi za epsku stilizaciju. delimi~no ili potpuno razvijenih u tradiciji. zato~nici i izdajnici. Svojevrsna poeti~ka na~ela izlo`io je u predgovorima lajpci{kom i be~kom izdawu znamenitih zbirki. demonski i istorijski neprijateqi. Q. Jednostavni oblici. Pesme razli~itih peva~a pratile su slavne megdane. haramba{e i usko~ki prvaci. Zagreb. 1986. 4 A. kontinuirano pa`wa nau~nih krugova usmeri upravo na odnos istorije i poezije.VII. unutarwe konflikte i postupke likova na raznolikim popri{tima. a u pesmi se gleda kako je izmi{qeno i namje{}enoŒ. Vuk nije propustio da izdvoji bitnu razliku izme| u umetnosti re~i i istorijske ~iwenice. str. krvave bojeve. zapam}enim u tradiciji i opevanim u poeziji. jer je sakupqa~ pripadao toj. usmenoj tradiciji i kulturi.3 Ipak. Jolles. gotovo upozoravaju}i na osnovnu zakonitost i prirodu poezije. 1978. Srpske narodne pjesme. Beograd. Pored jednostavnog i preglednog hronolo{kog principa. razumevao je slo`enost stvarala~kog trenutka. S. Karaxi}. osoben do`ivqaj sveta. prikazivali srodne i raznolike `enidbe. Taj stav ponovio je i 1833. œU istoriji se gleda istina. na samom kraju predgovora. porodi~ne i dru{tvene odnose. . Ne obrazla`u}i o~iglednu logiku takvog redosleda. 3 V.

bez obzira na imena. ne mawe bi bilo pogre{no i odbaciti je samo zato {to nije potpuno objektivna slika doga| aja. IV. Prema wegovim zapa`awima istorija je œnaj~vr{}i postamentŒ epici i predawu. Sa izuzetnim `arom prou~avani su arhivi. poveqe i poslanice. œpo unutra{wem zrnu proizvoda. str. biografijama Rastka Nemawi}a i vladara iz svetorodne loze.Œ6 Novakovi} je tako| e me| u prvima nazna~io nedostatke hronolo{kog nizawa epike. Otaxbina. œkoloritŒ stilizacije usmene ba{tine i wenu povezanost sa pisanim spomenicima kulture i kwi`evnosti. ukazuju}i na mogu}nosti tematske klasifikacije. spisi manastirskih i porodi~nih biblioteka. dela starih pesnika i hroni~ara. formirano u usmenom stvarala{tvu. Iako su ta otkri}a {irila horizonte kriti~ke istoriografije. koja ih toliko odmakne od prvobitnog i istinitog stawa wihovogŒ. 7 S. heraldika.Œ7 S. `itija. Isto. mada se ne mo`e zanemariti ni nacionalni polet istra`ivawa sopstvene povesnice. kw. bilo da im se osporavala vrednost zbog œneta~nostiŒ ili se te`ilo ka uspostavqawu analogija izme| u epskih junaka i podataka o znamenitim i zaboravqenim li~nostima. Istorija i mit u epskim biografijama Poseban zamah utvr| ivawu istorijske zasnovanosti epskih portreta dala je pozitivisti~ka {kola. saznawa su neretko prislawana uz epske stihove. 1880. Stara narodna pesma o odlasku Sv. Posebna zasluga mu pripada i zbog toga {to protivre~na mi{qewa miri. on je zapa`ao svojevrsna naslojavawa. Novakovi} izdvaja kao poseban i osoben izvor œistorijskih znawaŒ. 1982. 5 6 . Uo~avaju}i udeo vremenske i emotivne distance u pam}ewu kolektiva. ali je izuzetno va`no istra`iti i procese pam}ewa doga| aja u tradiciji — œobradu. 46. fragmentarnost. 7. odredbe Du{anovog zakonika). str. Istorija i tradicija. koji je se i sam bavio posledwim Brankovi}ima u istoriji i narodnom pevawu. Beograd. Novakovi}. Obla~i}a Rada. Novakovi}eva pa`wa usmeravala se i na izvore tradicije. 12. kao i na realije stilizovane u poeziji (kalpak i ~elenka. Marka Kraqevi}a i wegovog oca kraqa Vuka{ina Mrwav~evi}a. o ~emu svedo~i i wegov termin œnarodna istorijska tradicijaŒ i zakqu~ci: œkoliko bi bilo pogre{no primiti narodnu tradiciju kao objektivnu sliku doga| aja. Beograd.5 Samo mi{qewe. rodoslovi. Prilo`ak literarno-istorijskom prou~avawu srpskih narodnih pesama. otkrivawe dokumenata i spomenika iz davnina. Novakovi}.284 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA 2. kosovskih junaka. Save u kalu|ere. str. U rekonstrukciji slo`enih odnosa ~iwenica i poezije zna~ajno re{ewe ponudio je Stojan Novakovi}.

sklopqene nakon pet vekova. Zagreb 1948. mi{qewa uvre`ena u tradiciji. 10 T. Wihova istra`ivawa osporila su usmeno preno{ena œznawaŒ o smrti posledweg vladara iz dinastije Nemawi}a. nezavisno jedan od drugog. Ä`no-slavànskie skazanià o Kralevi~e Marke v svàzi s proizvedeniàmi russkogo bálevogo åposa. Osnovne napomene o istorijskim pojedinostima povezane su sa podacima o varijantama iz najzna~ajnijih zbirki narodne poezije. treba izdvojiti studiju Vatroslava Jagi}a9. 421–451. V. Prvi re~nik junaka zastupqenih u usmenom stvarala{tvu sastavio je Toma Mareti}. VI. rasplamsala su posebno otkri}a do kojih su. Nije zato slu~ajno {to su razli~ita tuma~ewa poku{avala da utvrde razloge zbog kojih je sudbina marginalnog hri{}anskog kraqa u sultanovoj slu`bi kontinuirano privla~ila motive i interesovawa balkanskih naroda. domi{qanih tokom dva veka. XVI. Nezavisno od novih saznawa. 508–513. 1889. Godi{wica Nikole ^upi}a. u kojoj su prvi put na osnovu same pesni~ke gra| e izlo`eni elementi jednog epskg œ`itijaŒ. Novi Sad. Jagi}. Motiv o careubistvu izdvojio je u tradiciji kao krvnika Vuka{ina Mrwav~evi}a. okupqenim oko najzna~ajnijeg doga| aja iz pro{losti srpskog naroda. {tampanu u Archiv. predawima. Dve studentske rasprave. Na{a narodna epika. 1884. Q. 1894. Zagreb. str. str. do{li Ilarion Ruvarac i Qubomir Kova~evi}8. prevod {tampan u ~asopisu œSlovinacŒ. Dok se na jednoj strani tragalo za istorijskim prototipom svakog opevanog junaka. Ruvarac. 1909. svojevrsnu depersonalizaciju epike i poni{tavawe istorij8 I. usmerenu na odnose izme| u istorije i poezije. izme| u studija o stilu narodne epike i najzastupqenijih internacionalnih motiva. 1882. str. Marko Kraljevi} u narodnim umotvorinama. razvijani su i druga~iji pristupi. V. V. Disproporciju izme| u istorije i usmene epike posebno je isticao oformqen lik Marka Kraqevi}a. 1884. Zagreb.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 285 Onovremenu polemi~ku strast. Dve decenije stariji bio je Mareti}ev rad tako| e posve}en epskim portretima. iako su istorijske ~iwenice. u epskim pesmama. Dubrovnik. str. 370–376 i 385–389. Halanskog. 229–235 i u V. 1881. Berlin. mozai~no. Kova~evi}. tako| e Jagi}ev prikaz studije M. upravo su kosovski junaci ostali do danas jedna od najprivla~nijih oblasti nau~nih istra`ivawa.10 Uostalom. 97. pripovetkama. Kosovski junaci i doga|aji u narodnoj epici. Archiv fur slawische Philologie. poslovicama nepokolebqivo su uticala na predstave o likovima i uspostavqen sistem wihovih poetskih biografija. 9 V. Rad JAZU. Mareti}. Jagi}. br. Pored razli~itih teorija o Markovoj popularnosti. Izabrani kra}i spisi. Suprotnu struju. . I opet: kraq Vuka{in nije ubio cara Uro{a. pru`ale sasvim druga~iju sliku.

u decenijama zati{ja pokrenuti su Prilozi prou~avawu narodne poezije. ~ija je osnova œprastari mitosŒ i u studijama o pojedinim epskim junacima. Dizdarevi}-Krwevi}. 1858. M. Z. Beograd. Beograd. br. Mit i religija u Srba. To se uo~ava i u wegovom izdvajawu œjuna~kih skaskiŒ. 2002. politi~kim borbama. Beograd. No. Kwi`evna kritika. œSedmicaŒ. 1941. Delotvornost tradicije. 1992. IlarionRuvarac i narodna kwi`evnost. Beograd. pri~a i govora narodnog. 1997. Prilog k ispitivawu srpskih juna~kih pesama. 118. kombinovanom sa komparativnim istra`ivawima religije i kulture. protagonista i izvori{ta razvio se u srpskoj folkloristici s kraja XX veka. ostavio je Veselin ^ajkanovi}. 1857. Religija Srba i Hrvata na glavnoj osnovi pjesama.Nodilo. Utva zlatokrila. Mitske elemente Ruvarac je posebno izdvajao u pesmama o Marku Kraqevi}. prou~avaoci poput Natka Nodila11 nisu bili orijentisani ka pojedina~nim epskim biografijama.286 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ske komponente predstavqali su radovi u kojima je prednost data univerzalnoj snazi mitskog nasle| a. 1998. 15 Prilozi prou~avawu narodne poezije. stradawima u Prvom i Drugom svetskom ratu. 7 i u Dve studentske rasprave. Beograd. Suvajxi}.Karanovi}. Beograd. O srpskom vrhovnom bogu. I ^ajkanovi}u je epska poezija bila tek jedan od izvora pomo}u kojih je dosezao do tokova.Ruvarac.14 Prva polovina XX stole}a burno je bila ispresecana balkanskim ratnim okr{ajima. Loma. Bratsko-sestrinski incest izme|u hijerogamije i rodoskvrnog greha. br.15 ^etiri godi{ta okupila su sve nau~ne autoritete. str. br. 2007. Deteli}. 6.13 Posebno je wegova studija o srpskom vrhovnom bogu osvetqavala slo`enost procesa tokom kojih su se za odre| enu istorijsku li~nost mogli vezivati internacionalni motivi i elementi iz najdubqih slojeva tradicije. Mitski prostor i epika. wenih segmenata. Motiv zabrawene vode u juna~koj tradiciji balkanskih Slovena. V: B. o `enidbi srpskog cara Stjepana itd. od etnografske podloge ka tuma~ewima vi{ezna~nosti epske pesme. Kwi`evna istorija. 1885–1890. XXVII. br. Iako osniva~ kriti~ke {kole u srpskoj istoriografiji. Rad JAZU. 1973. Zagreb. pripovetke i kratke govorne forme pru`ale argumentaciju pri rekonstrukciji starijeg religijskog sistema ili jednog od wegovih segmenata.12 Najzna~ajnije rezultate u tom pristupu. a deo studija 11 N. Beograd. 2002. zna~ewa i segmenata paganskih predstava u staroj srpskoj religiji. ve} su im verovawa. 293–305. 1934–1939. centralno mesto pripalo je epici. Beograd. str.^ajkanovi}. Ipak. A. 35–45. 13 V. Banovi} Strahiwi. Ilarion Ruvarac je bio zagovornik mitolo{ke teorije pri izu~avawu narodnih epskih pesama. 12 I. Beograd. Prakosovo. 1884. 77–100. Beograd. 14 H. . Suprotni tok analiza. pesme.

1965. nametnuli su Popovi}eve stavove i veoma ih dugo odr`ali i u nau~nim razmi{qawima o usmenoj epici. Banovi} Strahiwa u krugu varijanata i tema o neveri `ene u narodnij epici. mada se usmena epika i celokupna narodna kwi`evnost pojavquju kao tek jedan odeqak takvih publikacija. Bana{evi}. po~ev od 1909. nema posebnih rasprava o kategoriji epskog junaka. Crnojevi}a. 17 Osim neistorijskog. Na korpusu musli16 A. Medenica. razli~ito usmerene komparativne priloge ostavili su. P.16 ali je wegov pristup epici ostao u senci neznatno starijeg priru~nika. oslobo| ewa Crne Gore i cilus oslobo| ewa Srbije. Medeni~in zahvat osvetlio je si`ejni sklop o neverstvu qube. posve}ene pojedinim pitawima. celokupan slo`en i dinami~an epski sistem ostao je za~auren u hronolo{kom rasporedu œdevet glavnih ciklusaŒ17. tek se sa Popovi}evim Pregledom narodno stvarala{tvo u~vrstilo u vi| ewu nacionalnih literarnih epoha. Delo. Ciklus Marka Kraqevi}a i odjeci francusko-talijanske vite{ke kwi`evnosti. Znatno maweg uticaja imale su obimne studije. Popovi}. Pregled srpske kwi`evnosti. Samim modelima epske stilizacije mnogo su se intenzivnije bavili strani slavisti. 55–91 18 N. usko~ki. na primer. sa bibliografijom najzna~ajnijih radova ili bez we. Pregled srpske kwi`evnosti Pavla Popovi}a presudno je uticao na prou~avaoce i ~itaoce. Studije o ju`noslovenskoj narodnoj epici. a varijantama o junaku iz œmalene BawskeŒ pridru`ene su i obrade drugih. u nabrajawu internacionalnih motiva i najop{tijem odnosu izme| u istorijskih ~iwenica i epske poezije. str. Samo je Andra Gavrilovi} zasebno obuhvatio istoriju narodne kwi`evnosti. Gavrilovi}. Popovi} izdvaja œ cikluseŒ: Nemawi}a. Gezeman. me| utim. me| u kojima je. Kraqevi}a Marka. 1912. Gerhard Gezeman ispitivao i bitne poeti~ke zakonitosti epike19. Beograd.18 Dok je Bana{evi} poredio pevawe o Marku sa odjecima francuske i italijanske vite{ke kwi`evnosti. Beograd. na primer. R. hajdu~ki. mnogobrojna izdawa ove kwige. mawe-vi{e srodnih tema. Skopqe 1935. Nikola Bana{evi} i Radosav Medenica. Svojevrsne sinteze uo~avaju se u priru~nicima {kolske namene. Na prvi pogled nepretencioznog naslova. . 19 G. Me| u wima. Svojevrsne. Istorija srpske i hrvatske kwi`evnosti usmenoga postawa. Beograd. Mada se usmena kwi`evnost izdvojila kao bitan ~inilac i prethodnih kwi`evnih istorija. Istovremeno. kosovski. 1931. Brankovi}a. Premda su se Popovi}evi pogledi temeqili na Vukovim polazi{tima. nastalo na samom po~etku novog stole}a imalo je mnogo ve}i zna~aj za status usmenog stvarala{tva i izu~avawa epike. 2002. Beograd.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 287 postao je nezaobilazan za folkloristi~ka istra`ivawa.

me| utim. Wiesbaden. 1989. Beograd. I. ostajali su usamqeni22.1907. Junaci kosovske legende. Dereti}. J. 2. Srpskohrvatska narodna epika. ukazuju}i na udeo {ireg konteksta u izgradwi same tehnike. Ivan Sewanin u srpskohrvatskim usmenim pesmama. 21 V. Godi{wica Nikole ^upi}a. Epska biogradija Marka Kraqevi}a. Zagreb. obuhvatno sagleda odre| ena epska biografija. u posledwim decenijama starog milenijuma doneli su dragocene rezultate na nivou poeti~kih istra`ivawa epike. 1995. Beograd. Qubinkovi}. Kraqevi} Marko. kao i u nav. razigravala razmi{qawa o odnosu istorije i poezije. osporavani i prihvatani na ju`noslovenskim prostorima. 2006. Jovan Dereti} se zadr`ao na fenomenu istorijske i poetske sudbine kraqa Marka Mrwav~evi}a. 1953. Beograd. R. Zeitschrift fur Balkanologie. pre no {to }e uobli~iti prvu istoriju srpske narodne epike. II. Novi Sad. str. R. Beograd. Stojkovi}. mit. Kleut. Ipak.25 Od druge polovine XX veka prednost nad analizama pojedina~nih epskih biografija dobio je proces stvarawa. Sli~an pregled nalazi se i u: Q. tako| e: V. Kontinuirano su se. ili su ostajala na nivou upro{}ene sinteze. ^e{}e su se istra`ivawa svodila na istoriografiju 23. 1991. predgovorom Antologiji epskih narodnih pesama. antologiji I. Zlatkovi}a i M. 1985. Isti. Schmaus. Beograd. 1994. Studien zu balkanischen Balladenmotiven. 1978. Kraqevi} Marko — istorija. Zagonetka Marka Kraqevi}a. ali i drugih usmenih rodova. Istorija kotarskih uskoka. 23 B. Narodni ep o Marku Kraqevi}u. Zukovi}. 100–138. IV. Uostalom. legenda. Usmena narodna hronika. 2002. Beograd. Danica. Literarno istra`ivawe uzroka wegove slave i popularnosti u srpskom narodu. 24 Prvu sintezu tih pretpostavki dao je S. O slojevitosti Markovog lika v: N. 25 J. odnos pojedin20 A. Stojan Jankovi} i usko~ka Dalmacija.\uri}. Luki}a.21 Vi{e izdawa i veliki tira`i nametali su puteve tuma~ewima i poimawu epike i u nau~nim krugovima i u ~itala~koj javnosti. 1950–1951. 22 M. Die Fee entzweit die Bruder. Samarxi}. Novi Sad. Studije o krajinskoj epici. Beograd. Desnica. Pe{ikan-Qu{tanovi}. pri ~emu su najprivla~niji ostali {iroka Markova biografija i nedoku~i-vost wegove popularnosti24. istorija. XXVII. Zlatkovi}. Teoriju formule Milman Peri razvio je pore| ewem Homerovih epova sa aktualnim pevawem na terenu Sanxaka. Beograd. 1966.288 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA manskih peva~a Alojz [maus20 je najpotpunije analizirao epsku strukturu. Q. pesma. 1955. . na elemente stilizacije i pojedine folklorne modele. Wegovi i Lordovi stavovi. ~emu je doprineo Vojislav \uri}. Zmaj despot Vuk — mit. Mihaq~i}. Novi Sad. 1987. najdu`e se u srpskoj folkloristici ose}ao uticaj Pavla Popovi}a. Sarajevo. I–II. Poku{aji da se monografski.

1. a `anrovsko–tematske analize u pristupu N. 1937. preko studija B. Beograd. Zrewanin. 1988.1962. Re| ep: Pri~a o boju kosovskom. Orawe Marka Kraqevi}a. R. Biograd. Beograd. B. S. 1974. 1. Beograd. Milo{evi}-\or| evi} otvorile su prostore za istra`ivawa strukture œneistorijskihŒ pesama32. proze i poezije osvetqavali su se u zbornicima radova (o Novaku. Bo{kovi}–Stulli. sv. Vukovi peva~i iz Crne Gore. Bogi{i}a. N. 1975. Srpskohrvatska grani~arska epika. Pojedine epske biografije izdvajane su i pri ukazivawu na sprege izme| u epike i sredwovekovne srpske kwi`evnosti 30. u mawoj ili ve}oj meri osvetqavale su i stilizaciju epskih portreta27. Medenica. tim pre {to su istorijski. Dragoceni zakqu~ci ukazivali su na udeo poeti~kih normi u oblikovawu motiva i likova31. najvi{e primorskim zapisima. Cetiwe 1956.g. VII. Beograd. 1992. Krsti}. Novi Sad. 1972. Novi Sad. Gubitnici starca Milije. Milo{evi}-\or| evi}. Pored istra`ivawa Vladana Nedi}a26. svetom knezu Lazaru. N. Stariji sloj pesama o uskocima. veza sa proznom gra| om i elementima epskog sistema. Zajedni~ka tematsko-si`ejna osnova srpskohrvatskih neistorijskih epskih pesama i prozne tradicije. 1981. i druge studije o repertoarima Vukovih peva~a. Qubinkovi}. Narodne pjesme u starijim. Marku. Prilozi prou~avawu narodne poezije. 15–36 32 N. 1987–1988. do najnovijih istra`ivawa. 1964. iz ugla istori~ara i iz raznorodnih perspektiva folklorista. 1998. legende o ro|ewu i smrti. Pe{i}. Vukovi peva~i. 1971. 1982. 30 J. Studije i ogledi. Na{ narodni ep i na{ stih. Novi Sad. Novi ogledi o na{em narodnom epu. Kilibarda. sklopqene na prelaV. Anali Filolo{kog fakulteta. Koqevi}. varijante i slu{alaca. 26 27 . @enidba ~oveka vilom. Raskovnik. Postanak i razvoj narodnih pesama o kosovskom boju. Pojedina~ni epski likovi osvetqavani su u preseku kroz œcikluseŒ Vukovih zbirki28 i u pore| ewima sa starijim zapisima. Mati}. 1878. 1979. komparativni i mitolo{ki pristupi bili usmeravani ka pojedina~nim junacima. Na{a narodna epika i weni tvorci. Poezija i istorija u narodnoj kwi`evnosti. Novi Sad. Beograd. Nedi}.Zukovi}. Letopis Matice srpske. jul-avgust. 1958. mitologije. Zagreb. Nekolike antologije. str. Rad III kongresa Saveza folklorista Jugoslavije. Na{ juna~ki ep.1967. 28 S. 1976.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 289 ca i tradicije. I–IV. Si`ei narodnih bajki u hrvatsko–srpskim epskim pjesmama. po~ev od V. Q. Kara| or| u). stvaraoca. br. Beograd. Bogi{i}. R. Epika ustanka. IV. 31 M. Beograd. Beograd. Novi Sad. Isti. Narodna umjetnost. 29 V. M. b. 1974. Ubistvo vladara. Sa narastawem literature ~inilo se gotovo nesagledivo obuhvatawe dosada{wih rezultata. Sibiwanin Janko. Krsti}a i R.Maticki. Cetiwe-Beograd. Pe{i}29. 47–54. Beograd. Koncentrisawe motiva oko odre| enih epskih imena i dinami-ka prepleta istorije.

34 On je jo{ 1937. Ka tipologiji epskih junaka Nakon dva veka istra`ivawa. tim pre {to je te{ko izdvojiti polazi{te koje obuhvata raznorodne. aktivne komponente epskog sistema. Bakoti}. Zlatkovi}. 34 P. Suvajxi}. negirawe doticaja izme| u kultura. B. No. su`avawe epske biografije na jednu od wenih dimenzija bilo bi danas svakako anahrono. Zbornik za narodni `ivot i obi~aje Ju`nih Slavena. Obimna studija ipak nije mogla uneti presudan preokret u tuma~ewe usmenog stvarala{tva. Beograd. 1. pribli`ile su te`i{te ispitivawa dinami~nim ~iniocima epskih biografija. Poku{aji uspostavqawa dodatne tipologije ostajali su mahom usamqeni. 2005². a od izdvojenih tipova herojski i vite{ki svet bili su vezani za epsku poeziju. pored sinteze dosada{wih prou~avawa. Zagreb. 1–66. 2003. S. ova podela se ipak zasnivala na odlikama usmenih vrsta. Antologija narodnih pesama o Marku Kraqevi}u. S druge strane polifonija metodolo{kih polazi{ta nosi opasnosti druge vrste. oduzeli bi samom epskom sistemu bitne tvora~ke impulse. Ozna~iv{i borbu kao primarnu kategoriju. Vukov hronolo{ko-tematski princip. . polaze}i od prikazanih doga| aja i dominantnih lica. str. Bakoti} je svoju klasifikaciju temeqio na ispoqavawu odnosa izme| u œ~udaŒ i œstvarnostiŒ. izdvojio osam svetova. Petrovi}. I Petar Bakoti} poku{ao je da sa~ini druga~iju sistematizaciju celokupne narodne kwi`evnost. smatrao nu`nim izradu monografija o velikim temama. 1937. Upravo takve slabosti pokazala je klasifikacija Andre Gavrilovi}a. Kosovska bitka u usmenoj poeziji. iako je ovaj zaboravqeni istori~ar kwi`evnosti me| u prvima nazna~io va`an udeo `anrovskog sistema u stilizaciji si`ea. zapostavqawe veza usmene i pisane kwi`evnosti ili eliminacija istorijske dimenzije. Radosav Medenica je. Beograd. Te`i{te je ipak u Gavrilovi}evom pregledu epike bilo postavqeno na istori~nost svake poetske biografije. Luki} i I. sv.290 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA sku milenijuma33. 1996. Iako su izrazite op{tije. XXXI. jer {irina i raznorodnost pristupa mogu ugroziti koherentnost tuma~ewa i pouzdanost zakqu~aka. Pojav ~uda i zakon reda u narodnoj knji`evnosti. na primer. tim pre {to je klasifikacija bila zasnovana na razli~itim kriterijumima. 2001. oko kojih se koncentri33 M. usmeravao je podelu epike. usmerene na odre| ene tematske celine epike. 3. Beograd. nagla{avaju}i da usmeno delo nije jednostavan odraz realnosti. Epske pesme o hajducima i uskocima. zanemarivawe arhai~nog kompleksa tradicije. nad`anrovske te`we. u~vr{}en Popovi}evim ciklusima.

u ~ijim korenima je prepoznavao komponente kulta predaka. teritorijalna neujedna~enost epske biografije Marka Kraqevi}a. @ivot epske pesme. str. nezavisno od imenovawa junaka. 1994. skaske i legende obra| ene œna epski na~inŒ37. Beli grad. pored istorijskih i tematskih aspekata35. 1998. isti~u}i da se i pitawa stilskih odlika moraju uva`avati. Studije iz srpske religije i folklora 1925–1942. . Kwi`evna istorija. novele. Osim arhai~ne podloge38 i obiqa internacionalnih elemenata. Beograd. 36 M. Motiv zabrawene vode u juna~koj tradiciji balkanskih Slovena. bajke. 2004. II. 1965. Poreklo epske formule i slovenskog toponima. aktiviraju i komponente na kojima po~iva epsko-eti~ki kodeks. jer je obuhvatala: tu`balice. Deteli}. Beograd. 1997. H. izrazita je i istorijska komponenta epike.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 291 {e ve}i broj varijanata. 2006. Beograd. Na to. 118. Ali. O postanku i razvoju srpske narodne epske poezije. L. pri tom. Wegova tipologija isticala je arhai~ne slojeve i internacionalne komponente epskog sistema. Ljubljana. Bratsko-sestrinski incest izme|u hijerogamije i rodoskvrnog greha . Utva zlatokrila. ukazuju nijanse u portretisawu junaka Prvog i Drugog kosovskog boja. Deli}. 1992. Polaze}i upravo od ovakvih osobenosti i po{tuju}i Vukovu trodelnu podelu. 37 V. istovremeno. Z. Karanovi}. juna~ko dr`awe. Istovremeno. Mitski prostor i epika. 34–45.36 Onako kako je svoja istra`ivawa usmerio ka rekonstrukciji stare srpske religije. Zbornik XII Kongresa jugoslovanskih folkloristov. a time se. posebno izdvaja pobedu nad opasnim protivnikom. Dok pesma-hronika nastaje neposredno nakon doga| aja i ispoqava tek mawe ili ve}e odstupawe od ~iwe35 R. 71–108. Braun. Srpskohrvatska juna~ka pesma. opoziciju vera/nevera. Beograd. Beograd. M. 27. str. 503–529. str. 347–351. str. 293–305. Klasifikacija epike po temama. Kwi`evna kritika. Vido Latkovi} je istakao razlike izme| u hroni~arskih i motivskih modela. ^ajkanovi}. mitske predstave. Veselin ^ajkanovi} je izveo i genezu epske poezije. delawe junaka-spasioca. Delotvornost tradicije. na primer. pesme o po~etku srpske bune nastale u Srbiji i Crnoj Gori. tragiku zapleta. 1968. Sabrana dela. nu`no pomera istra`iva~ko poqe ka kategoriji junaka. Medenica je ukazivao i na dodatnu te{ko}u novih podela. 38 M. Braun. jer stepen istori~nosti varira u odnosu na vremensko i prostorno udaqavawe peva~a/varijante od epicentra opevanog zbivawa. M. ni taj gradivni ~inilac nije monolitan. Z. Prilog pitanju klasifikacije i terminologije na{ih narodnih pesama. koja ~itavom sistemu daje lokalno-nacionalni pe~at. Medenica. Karanovi}. Beograd — Novi Sad. 2002. str. Celje. Mandi}. @enidba kraqa Vuka{ina u krugu varijanata. Deteli} — M. Beograd. Dizdarevi}-Krwevi}. na primer. 2006.

[mausa kao i M. Beograd. Ponu| eni tipovi su u osnovi preimenovali Vukova epska vremena (vite{ka ili feudalna epika. Dereti} . istoriju i folklor. 1985. posebno primewuju}i ovu tipologiju pri tuma~ewu likova Milijinih pesama. œkonvencionalnim si`eom i tipiziranim li~ostimaŒ39. oslobodila~ka epika). odmetni~ka ili hajdu~ka epika.41 Granawe epike po regionalnom principu svakako je mogu}e. 144–155. 1998. Srpska narodna epika.43 Novi milenijum je pokazao da kategorija junaka postaje posebno privla~na za prou~avawa usmene epike. {to je potvrdilo da se kategoriji junaka i to epskih junaka mnogo vi{e prostora davalo u drugim nau~nim sredinama. 45 A. str 22–31. 16–17. jezik. 2004. slovenski i indoevropski koreni srpske epike. str.292 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA nica. Q. 39 40 . 1994. Titograd. Maticki. 103–123. 10. 91–103. prime}uju}i da se uvre`ena razvrstavawa te{ko mogu izbe}i œzbog tradicije prou~avawa i zbog prirode samih pesamaŒ. 44 S. str. motivske pesme se odlikuju uop{tenim. ukazuju}i i na neke postupke individualizacije. Ni [mausova tipologija nije bila usmerena iskqu~ivo na kategoriju junaka. str. str. 279–285. koja je i sama veoma kompleksan fenomen. Ime i `anr u narodnoj poeziji. Prezimena u narodnim epskim pesmama. 24–25 J. Novi Sad. 1953. br. a sistem je samo upotpuwen grani~arskom epikom. o ~emu svedo~i i studija Borisa Putilova42. 2002. 219 41 V. Stanaja selo zapali. 1974. Dimezilovu œtrofunkcionalnu ideologijuŒ teolo{kih i mitolo{kih predstava indoevropskih naroda predo~io je Aleksandar Loma. Petrovi}. studiju A. Latkovi}. Beograd. S druge strane. pojedina~ne studije zahvatale su segmente fenomena epske biografije. Bo{ko Suvajxi} je izveo svoju klasifikaciju V. Pe{ikan-Qu{tanovi}. 43 M. Srpskohrvatska grani~arska epika. Kleut. Tako je Sowa Petrovi} sabrala svu relevantnu literaturu u sintezi o poku{ajima razvrstavawa epskih likova44. ^lanci iz kwi`evnosti. Tek je na prelasku XX u XXI vek Jovan Dereti} 40 zapo~eo razmatrawa o modalitetima srpske epike. Prilozi za kwi`evnost. 2000. str. LXVIII–LXIX. Loma. Novi Sad. Beograd. ali bi se primenom ovog polazi{ta uve}ali problemi u pristupima ina~e slo`enog i slojevitog roda usmenog stvarala{tva. Juna~ki ep Crnogoraca. O poku{ajima razvrstavawa likova u narodnoj epici. Nikolajevi~ Putilov. Zbornik Matice srpske za filologiju. nav. ve} su se akteri kraji{ke epike posmatrali samo kao segment osobene stilizacije. Prakosovo. Folklor u Vojvodini. 42 B. 37.45 Polaze}i od raznorodnih rezultata folklorista i teoreti~ara kwi`evnosti. Cetiwe. str. 2007. Beograd.

Suvajxi}.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 293 junaka. izdvojeni pojedina~no ili posmatrani u {irem kontekstu (`anra. zasnivaju}i je na univerzalnim binarnim opozicijama kulture i kanonskim parametarima kakvi su funkcija. kroz vekove usmenog preno{ewa. Janko od Kotara. Beograd. Segmenti epske biografije 46 B. ali i lokalne nijanse (od oslovqavawa do obredno-obi~ajnih normi). androgina. epsko ime postajalo je i samo svojevrstan signal. 2005. otkrivaju veliki broj zajedni~kih. Najop{tije komponente epskog portreta usagla{ene su i na osnovu suprotstavqawa sfera svojeg i tu| eg sveta. formiranih u istoj tradiciji ili razli~itim nacionalnim okvirima. izdvajawe porodi~nih odnosa i status na dru{tvenoj lestvici. car Nemawa ili Lazar. Osim prepoznatqivog izgleda. heroja. Epski razvijeno opisivawe fizi~kog izgleda po~iva na zakonima formulativnosti. a time i bitnu emotivnu anga`ovanost stvaraoca i publike. Gavran ili Kostre{ haramba{a. U mre`i motiva i narativnih modela. nacionalne i civilizacijske ba{tine.46 4. Ali. zoomorfna. Jak{a : bra}a Jak{i}i ili Jug : Jugovi}i. kraq Vuka{in. la`na. strukture umetni~kog teksta itd) razlikuju se ve} na nivou nomenklature. lepota Grujice Novakovi}a ¢ preru{avawe junaka u devojku). si`e i `anr. Novak kova~. Junaci i maske. jer i sama granica poseduje jednostavan si`ejno-semanti~ki potencijal. dijete Grujica. apolonska. a vi{estruko se ukqu~uje u semanti~ki potencijal pojedina~nog imenovawa (Reqa od Pazara. demonska. mada se zasniva na hiperbolizaciji koja zahvata lik. solarna. odanost vladaru. Skupina tih elemenata je u sadejstvu i sa nomenklaturom likova. Lik u strukturi epske pesme Portreti epskih junaka. Taj kodeks tako| e ima univerzalnu dimenziju (npr. stas. te se opozicija pozitivno : negativno uspostavqa kao po{tovawe : kr{ewe propisanih normi pona{awa. Me| utim. . opis mo`e imati i si`ejni potencijal (npr. odoru i epske atribute. u osobenosti epskog junaka ukqu~uju se: lokalizacija radwe. Tipovi su ozna~i pojmom œmaskeŒ: vladara. op{tih i univerzalnih ~inilaca. kr~marica Mara. protopop Nedeqko. viteza. uva`avawe roditeqa). Stilizacija je zasnovana i na elementarnom na~elu binarne logike. neimar Rade). œKosturŒ konstrukcije epske biografije sastoji se od prepoznatqive hijerarhije me| uqudskih odnosa. folklora. pore| ewa epskih biografija. jer se u fiktivni svet junaka stilizovano projektuju porodi~ne i dru{tvene realije. koji pokre}e skup zna~ewa. bra~na vernost.

za razliku od sintagmatskih struktura mita i 47 bajke . Raznovrsnim umetni~kim sredstvima formiraju se u svakoj varijanti i u kompleksu tradicije izrazite fizionomije junaka i oni se upravo po tome razlikuju — me| usobno i od likova iz ~itavog folklornog fonda. Si`ei narodnih bajki u hrvatsko-srpskim epskim pjesmama. jer je za epsku identifikaciju bitno i ko se ukqu~uje u radwu i zbog ~ega to ~ini i na kakav na~in ostvaruje ciq. Treba ipak napomenuti rezultate istra`ivawa œdramatur{kih funkcijaŒ. Zagreb. Za tipologiju epskih likova na osnovu radwe i delokruga ~ini se da je ipak pogodnije polazi{te Propov morfolo{ki model. œulogeŒ i œradweŒ u dramskom tekstu i pozori{noj predstavi. 49 Ovom prilikom ne}e biti podrobnije razmotrene izvesne analogije.48 I. ve} uo~ene izme| u epske pesme i dramskog teksta. S druge strane. Surio izdvaja kao œspecifi~no delovawe lica u situacijiŒ. emocijama. On se razvija. b. zatim. Te se radwe vezuju za likove nezavisno od imenovawa. V: M. Ibersfeld na œaktereŒ. M. od ritualne komponente. karakternim osobinama. Zajedni~ka tematsko-si`ejna osnova srpskohrvatskih neistorijskih epskih pesama i prozne tradicije. oni pokazuju ponavqawe izvesnih funkcija. str. uz nagla{avawe osobenosti po kojima se epske narodne pesme razlikuju od `anrovskog mehanizma usmene bajke. a u skladu sa tipskom podlogom na kojoj po~iva epski portret. Sklapawe biografije oko samog imena i epsko portretisawe rezultati su pro`imawa ne samo mitsko-istorijskih ~inilaca. Meletinski. Sa ovakvim pristupima povezane su Gremasove analize narativnih struktura i aktancijalnih modela. temperamentom. Zbog ove osobitosti ~ini se da je nemogu}e Propov morfolo{ki model primeniti na odlike epske pesme. ve} i sadejstva tipskih odrednica sa postupcima individualizacije. mitolo{kih i religijskih predstava do istorijskih ~iwenica propu{tenih kroz poeti~ke zakonitosti epike. gotovo su paradoksalne dve ~iwenice. M. 1. 1977.49 Ve}i stepen formulativnosti u epskim zakonitostima pokazuju fabule ~ija se osnova zasniva E. Epika i drama. 15–36. mawe–vi{e uslovqenih si`ejnim sklopom ili fabularnim modelom. Beograd. Bo{kovi}-Stulli. Moderna teorija drame. str. 47 48 . 1971. Beograd. 241 M. koje E. epski junak nije jednodimenzionalan. Beograd. 1962.294 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA veoma su pribli`eni slojevima celokupne tradicije. mno{tvo internacionalnih motiva uobli~eno je i prema zakonitostima bajke i u skladu sa epskim spevavawem. Ipak. Milo{evi}-\or| evi}. Kada se u prvi plan postave stabilni elementi epskih konstrukcija. Mio~inovi}. Stanisavljevi}. Beograd. epsko ime se œpuniŒ odre| enim sadr`ajima. ispoqava se u konfliktnim situacijama. kao i primena aktancijalnih sistema A. isti si`ejni sklop u centar zbivawa postavqa razli~ito imenovane junake. procewuje i neprekidno œproveravaŒ.g. Poetika mita. Samim tim. Narodna umjetnost. N. Najpre.

dr`ave. kao svojevrsni dekorativni ~lan epskog prikazivawa. iako su ~e{}e podudarnosti u pojedinostima (gavran–glasono{a. a zastupqenost kolektivnih likova uslovqena je primarnim fabularnim modelom i imenovawem glav- . otmica `ene. Podvig. incest. ostvaruje se u epsko-eti~koj ravni i zahteva osnovne protagoniste: glavnog junaka i protivnika –neprijateqa. Savetodavac se u nekim slu~ajevima povezuje sa ulogom glasnika ili se ulogom glasnika elimini{e savetovawe glavnog junaka. razvojem doga| aja. zmajeborstvo. dvoboj. snovi| ewa. {to je svojevrsna protivte`a dinami~nom impulsu koji upravo ova dva delokruga daju epskom pripovedawu (vladar poziva u rat ili u svatove. za razliku od bajke u kojoj delokrug mahom aktivira nomenklaturu junaka. Zanimqivo je da `rtvu. U sistemu motivacije konflikta zna~ajno mesto mo`e zadobiti i delokrug `rtve.000 ratnika). u zaplet. obrazuje se delokrug kolektivnih likova. smrt. Inicijalni segmenti prikazuju protivnika u dominantnoj poziciji. a u dosezawu do slave va`nu ulogu ima figura vladara. preru{avawe itd). da bi. No. u epskoj stilizaciji nomenklatura podrazumeva delokrug. stare{ine — porodice. oteta sestra/`ena ili zarobqeni pobratim pokre}u epski sukob). opsada grada). peripetiju ili kulminaciju. ve} se ova dva delokruga aktiviraju u zavisnosti od primarnog si`ejnog obrasca. latentni ili redukovan sistem tabu–propisa). sukob srodnika. Na samoj periferiji epskog platna. Pojavqivawe savetodavca i pomo}nika nije neophodno. posebno u odnosu na tipizirane likove folklornog fonda. Epski sukob mora biti motivisan. Postojanost niza funkcija neminovno ukazuje i na stabilnost odre| enih delokruga. Psiholo{ka produbqenost i emotivna dimenzija ~ini ih reqefnim. klikovawe vile.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 295 na etnografskom jezgru (obredi inicijacije: `enidba. tj. Ta se veza mo`e pratiti i na op{tijem tematskom planu (bojevi : dvoboji. Epske pesme sa nagla{enom hroni~arskom komponentom izgra| uju osoben sintagmati~ki lanac. takav status zadobio glavni junak. poglavara. Kod darovitih peva~a portretisawe glavnog junaka i wegovog neprijateqa prevazilazi jednostavnu crno–belu tehniku. odlikuje stati~nost. ~ete. Vezivni delokrug se u narativnu konstrukciji ukqu~uje na odre| enim ta~kama radwe. najbitniji za postupke glorifikacije. Priroda oba delokruga podrazumeva aktivne i dinami~ke likove. zadruge. zasede u gori. dru`ine. kao i lik u ulozi vladara. Pojavqivawe grupe ~esto je poduprto hiperbolom i tipskim brojevima (1.000 svatova. te se zato wegovi obrisi te`e raspoznaju. ali se neretko dodiruju sa skupinom formula i arhai~nih modela. 12.

Neizvr{ive prepreke koje tazbina postavqa pred mlado`ewine svatove. dok se ~esto sklop ostalih delokruga gradi duplirawem i triplirawem likova. 86–94. Morfologija bajke. isti delokrug50. aktivirawe i udeo kolektivnih likova u radwi potvr| uju ne samo stabilnost. gavranovi donose izve{taj sa Kosova = rawenik donosi izve{taj sa Kosova). 1982. jer se drugim sredstvima i epizodama centralna figura zato~nika jasno razlikuje od ostalih (`enidba Du{anova : `enidba \ur| a Smederevca). Stati~nost tog delokruga prelama se i pri portretisawu glavnog junaka. zamahu i snazi Prvog srpskog ustanka). Tada ne dolazi do destabilizacije delokruga glavnog junaka. nevesta je i potencijalna `rtva otmi~ara i glavni junak u jednoj od realizacija delije–devojke. U takvim procesima koji zahvataju podelu uloga. Doga| a se da upravo grupa postane najaktivniji nosilac akcije i podviga (poput œsirotiwe rajeŒ u pokretawu. Izvesna fluidnost bazi~nog delokruga ogleda se i u epskoj strukturi kroz odnos izme| u funkcija i vr{ioca radwe. Opozicija svoje/tu| e se na osoben na~in {iri moralnim kategorijama. Vuk. jer se povezuje sa glorifikacijom glavnog junaka i detronizacijom antijunaka. Bajo Pivqanin : beg Qubovi} + Wego{evi} Mato itd). glavni junak delimi~no preuzima i komponente delokruga `rtve.296 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA nog protagoniste. jer je junak primoran da se suo~i sa dva protivnika. Takvo umno`avawe je retko pri portretisawu glavnog junaka. ina~e izuzetno bitna za epski sistem. tako {to se razvojem radwe isti~e neopravdanost poverewa prema izdajniku. tako {to npr. Strahiwi} : Alija + tazbina. od kojih jedan pripada neprijateqskom taboru. Epska ponavqawa tako| e uti~u na zastupqenost vi{e aktera u istom delokrugu. 72). III br. SNP. Kada postupak zahvati funkcije neprijateqa. Izuzetno su zna~ajni za epiku i primeri udvajawa istog delokruga. savladava jedan junak. potencira se eti~ka dimenzija konflikta. Najjasniji tip predstavqa delokrug koji ta~no odgovara liku. ali i epski sistem obiluje primerima u kojima jedan lik obuhvata dva delokruga (npr. savet ili izve{taj saop{tavaju razli~ito imenovani junaci (Jerina savetuje \ur| a = majka savetuje \ur| a. ali zadaci mogu biti podeqeni najvi| enijim zvanicama. str. Mom~ilo : Vuka{in + Vidosava. na primer. Beograd. . ve} i dinami~nu prirodu epskog delokruga. Doj~in : Arapin + pobratim Petar. Prop. Po50 V. Tako| e se i u epici uo~ava ukqu~ivawe vi{e likova u jedan. Mada skupina poprima one osobine koje su svojstvene liku wihovog vo| e. a drugi oli~ava izdaju iz sopstvenih redova (Lazar : Murat + Vuk Brankovi}. J.

S druge strane. jo{ op{tije. Ve} na tom medijalnom nivou uo~ava se zna~aj Vukove klasifikacije po epskim epohama. potvr| uje udeo primarnog imenovawa u identifikaciji epskog junaka (vojvoda Mom~ilo. Delokrug vladara. knez Ivan Kne`evi}. stara majka. koje podrazumevaju porodi~ne odnose i dru{tveni status glavnih i sporednih protagonista. ili se aktiviraju odgovaraju}e formule (npr. Turci i Arapi ili. zaustavqeni na nivou sekundarnog delokruga (verni sluga. a wihovo pojavqivawe (o~ekivano delawe i prepoznavawe) uslovqeno je tako| e semanti~kim poqem oformqenim oko imena glavnog aktera. | a~e samou~e. epska epoha nije toliko presudna.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 297 nekad se ~ak nagla{ava odsustvo glavnog junaka. odnosno od sredine u kojoj se izvodi usmena varijanta. vojvoda Kajica : œtri srpske vojvodeŒ — Kati} Janko. zmaj). hajduk. ali se kao autoritet pojavquje haramba{a hajdu~ke ili usko~ke ~ete. ^upi} Stojan. Oni se odlikuju ve}im stepenom tipiziranosti. bi}a sa nagla{enom fantasti~nom komponentom. zapravo. knez Lazar : knez Aleksa Nenadovi}. barjaktar Orlovi} Pavle : Mili} barjaktar). quti oklopnici itd). da bi se u pesmama o oslobo| ewu Srbije delokrug vladara-stare{ine maksimalno modifikovao i saobrazio ulozi ustani~kog vo`da. bilo da on boravi izvan svoga doma. nezavisno od hronolo{ke deobe epike. vojvoda Prijezda. car Stjepan. budimski kraq). a karakterizacija varira u zavisnosti od semanti~kog potencijala li~nog imena (car Nemawa. Istovremeno i stabilan i dinami~an. I delokrug protivnika je slabije uslovqen epskom œperiodizacijomŒ. Mada je wihovo prisustvo u delokrugu protivnika izrazito u pesmama œstarijihŒ vremena (vila. izrazit je za œstarijaŒ juna~ka vremena. Na sli~an na~in i sekundarna nomenklatura u delokrugu glavnog junaka zavisi od epske epohe. car Lazar. Epizodni likovi u epskom sistemu su. vitez-vazal. na primer. ^ak i upotreba istog epiteta u konstrukciji nomenklature. Vujica. fantasti~ni pomo}nici i glasnici obuhva}eni su tipskim delokrugom. Neprijateqsku stranu dosledno predstavqaju Latini. stari iguman. Sredwa epska vremena ovaj delokrug znatno re| e aktiviraju. za imenovawe savetodavca. pomo}nika pa i kolektivnih junaka. tim pre {to se izdajstvo univerzalno vezuje za krvne i duhovne srodnike. Opevane borbe za oslobo| ewe Crne Gore izrazitije razvijaju delokrug stare{ine porodice–bratstva. hitri neimari. bazi~ni delokrug dopuwava se u epici op{tim odrednicama. . uskok i ustanik. gospodski svatovi. Nosioci podviga ozna~avaju se i jasno prepoznaju kao: vitez. bolest ili san). sultan.

Vuk. odnosno megdana protiv Arapina. II. Ti okviri se tokom vremena popuwavaju novim epskim imenima. postojanost modela zmajeborca. I uslovna tipologija i epski lik dodatno su povezani sa talentom stvaraoca. No. ~iji se odgovori kriju u {irem dru{tvenom i kulturno–istorijskom kontekstu ili su ve~ite zagonetke u tradiciji svakog naroda. . Reqefnost se posti`e prikazivawem wegovih postupaka i odnosa sa ostalim ~lanovima porodice. knegiwa Milica + Vladeta vojvoda < kosovski ratnici. Boj na ^oke{ini. Ali. u kojima se sabiraju razli~iti elementi mitologije. Najplasti~nije je. to su ve} posebna pitawa. svakako. Studija je deo obimnijeg rada. a svako pojedina~no oblikovawe pokre}e razli~ite postupke individualizacije i zavisi od niza ~inilaca usmene komunikacije. predstavqen portret glavnog junaka. Imenovawe u epici ima primarni zna~aj za kategoriju junaka. 98. SNP. drugi slave. Kada dijalog dobije izrazitiji si`ejni potencijal. dok pojedina imena blede kada se za wih ugasi interesovawe kolektiva. u svim epskim vremenima. okolnostima improvizacije i zahtevima slu{alaca. Kulinova kada + gavranovi < srpski i turski junaci u boju na Mi{aru). etike. neki postaju i ostaju omra`eni ili se zaboravqaju. Brojni su i raznoliki razlozi zbog kojih se pojedini likovi modifikuju. Do koje mere okvirna scena nije presudna za sistem funkcija i delokruga potvr| uje zaboravqawe inicijalnog razgovora u finalnoj poziciji (Dijoba Jak{i}a.298 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Ozna~avawe `rtve je tako| e mawe zavisno od epohe. tada je uspostavqen i sistem delokruga. Sekundarni i bazi~ni delokrug su svojevrsni oslonci epskih portreta. predstavnicima duhovne i svetovne vlasti. istorije i poezije. br. ve} se predmet razgovora usmerava na glavnog junaka ili katalog likova (ri{}anska gospoda + Sveti Sava < car Nemawa. pa i opho| ewem prema neprijatequ. a naporedo sa li~nim imenom aktiviraju se sekundarni i bazi~ni delokrug. Margita devojka + Rajko vojvoda < vladari i vitezovi iz pre| a{weg doba. Scena razgovora ~esto uokvirava retrospektivu. 26). IV. o ~emu svedo~i. individualizacija epskih likova uvek po~iva na tipskim crtama. Vuk. U sredi{tu radwe nisu likovi koji vode dijalog. Osobenost tehnike epskog spevavawa ogleda se i u svojevrsnom tipu prstenaste kompozicije. SNP. {to se ogleda u modelu razgovora izme| u cara i zarobqenog junaka. br. ukqu~enog u program nau~no-istra`iva~kog projekta Srpsko usmeno stvarala{tvo. na primer. religije. pri Institutu za kwi`evnost i umetnost u Beogradu. Trodelna konstrukcija sastavni je ~lan tradicionalnog i internacionalnog fonda. a takav sklop naizgled relativizuje delokrug glavnog junaka.

quba…) protivnik (tu| e) Latini Turci Arapi tazbina vila zmaj personalizovan (Ravijojla. aga od Ribnika. Meho Orugxi} Vuka{in : Marko Maksimija : Stefan Qutica Bogdan : sestra Dmitar : Bogdan Vuka{in : Uro{ Doj~in : Petar Mom~ilo : Vidosava protivnik (svoje) otac majka sestra brat kum pobratim quba . Bajazit Jug Bogdan. Lazar. Mandolina) (zmaj od Jastrebca) Vlah Alija. Sewanin Ivo. Marko Kraqevi} Grujica Novakovi}. Stjepan. mali Radojica Stojan Jankovi}. Matija{ Murat. Stojan ^upi} tipsko ime/kompenzacija li~nog imena (sestra….SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 299 BAZI^NI DELOKRUG SEKUNDARNI DELOKRUG tipska svojstva car kraq vladar-stare{ina sultan otac haramba{a vo`d vitez-heroj vitez-vazal hajduk glavni junak uskok ustanik `ena/devojka (EPSKA) NOMENKLATURA (nomen proprium) — ime ¢ individualizacija. Nemawa. moskovski Vuka{in. Vladislav. Mijat Tomi}. sinovica…. Janko od Kotara Kara| or| e vojvoda Mom~ilo Milo{ Obili}. Todor od Zadra Milo{ Pocerac. Bala~ko vojvoda. \ur| e Senkovi} Starina Novak.

300 BAZI^NI DELOKRUG SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA SEKUNDARNI DELOKRUG tipska svojstva kow pas pobratim devojka/nevesta kr~marica vila vi{a sila berberin. nevesta quba starac. gavran `rtva kolektivni likovi . berberi. pomo}nik Jevrosima Jerina Mitar Jak{i} Orlovi} Pavle Mara. xelati. sve{tenik pobratim rawenik ~obanin kr~marica vila vi{a sila (Bog. kalu| er ptica (soko. ~obani… raja (EPSKA) NOMENKLATURA (nomen proprium) — ime ¢ individualizacija. neimar. svetac) ptica devojka `ena vladar otac pobratim robqe narod vojska svatovi gospoda sluge ~eta robqe zato~enici neimari. orao) majka devojka. Jawa savetodavac /glasnik/ ü soko. an| eo.

the comparative approach. the victim. . elements of character typology are given. A three-level construction of the sphere of action (the basic and secondary spheres and primary nomenclature) is explained. the counsellor. separation of thematic-motif circles of poems.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 301 Sne`ana Samard`ija (Belgrade) Examining epic biography in Serbian folklore studies Summary This article first reviews the research so far. In addition to studies on the popularity of the most famous epic heroes. distinguishing them by the function of each character as: the sphere of the main hero. etc. separation of the cycles. the opponent-enemy. the ruler-chief. Next. variants. but interpretation was variously conceived (systematization. reconstruction of archaic layers of folklore.). the relation between history and epic has also been elucidated in scholarly work of the 19th and 20th centuries. helpers and collective heroes. from Vuk Karad`i}’s classification of the heroic poems and his comments on certain texts. the messenger. based on the various processes and morphological elements characteristic of epic style.

.

kao sistema œnadetni~kog karaktera. Kmetova. Navode}i istorijska svedo~anstva iz pro{losti. hajduci. nacionalnom i kulturnom planu.09–13:398 Bo{ko Suvajxi} (Beograd) USMENO PEVAWE O HAJDUCIMA U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU Usmeno pevawe o hajducima na Balkanu pokazuje niz srodnih odlika. Jedino sa pogledom na ju`noslovensku epsku poeziju kao na jedinstveni sistem koji je ukqu~en u folklorne sisteme Balkana. 1 . koje su uslovqene zajedni~kim istorijskim razvojem i naj{irim sociokulturnim kontekstom. u: Epos-etnos-etos. mo`e ostvariti sveobuhvatan uvid u problematiku epskog pevawa o hajducima i uskocima. œÄ`noslavànskiàt geroi~en epos — most ili granicaŒ. (2008). Ilustrativan je u tom smislu epski `ivot hajdu~ke dru`ine Starine Novaka u ju`noslovenskom i balkanskom kontekstu. Eposãt vãv folklornata kultura na slavànskite i balkanskite narodi. ve} je i vi{estruko korisna u sagledavawu istorije i poetike usmene epske poezije.163. upotreba pojmova balkanska i ju`noslovenska folklorna zajednica. mo`e se ostvariti sveobuhvatan uvid u problematiku.BO[KO SUVAJXI]: USMENO PEVAWE O HAJDUCIMA U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU ISBN 978-86-7179-057-4. p. nacionalnom i kulturnom planu. Jedino se unutar ju`noslovenskih i balkanskih okvira. strukturno i regionalno izu~avawe zahteva i odgovaraju}u metodologijuŒ1. uz po{tovawe specifi~nosti svakog naroda na istorijskom. a ne samo teritorije koje su pripadale. ju`noslovenski kontekst Uva`avaju}i nacionalnu specifi~nost i samostalni istorijski razvoj svakog balkanskog naroda. ne samo da nije izli{na. uz po{tovawe specifi~nosti svakog naroda na istorijskom. Hrvata. ili danas pripadaju odre| enoj nacionalnoj zaT. 29. 1995. Bugara ili Makedonaca. (303–314) UDK 821. ~ije genetsko. Sofià. Sli~nosti i razlike najboqe se daju uo~iti komparativnim pogledom na op{te teme i zajedni~ke junake. svi istra`iva~i po pravilu navode gra| u koja teritorijalno pokriva celovit prostor Balkanskog poluostrva. Kqu~ne re~i: epska pesma. pomene i zapise najstarije epske poezije kod Srba.

i dr. Dinekov. È. 1899. Beograd.Historijska svjedo~anstva o pjevanju i pjesni{tvu slovinskih naroda. 1936. 25. Milo{evi}-\or| evi}. Andra Gavrilovi}.304 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA jednici2. 26. Ljubi}. Anton Balotå. CXV. 30. Srpska kwi`evnost u kwi`evnoj kritici. Jagi}. Vl. i dr. i me| u tima }e. jo{ su bli`e jedne drugima naro~itim srodnostima. izd. O srpskoj narodnoj poeziji. Vladan Nedi}. Beograd 1964. B. Vid. Pe{i}. P.) o drevnosti i proisho`denii ä`noslavànskoè åpi~eskoj pesniŒ. 69. u: R. P. Srpska kwi`evnost u kwi`evnoj kritici. VI. i: N. Ovde prema: Vuk Karaxi}. 2. 273. Na svim svojim granicama one se mnogostruko povezuju i s onima susjednih im naroda. Zagreb 1876. u: Narodna kwi`evnost. Narodna kwi`evnost. kao i srpske. 314. Prosveta. I. œIstori~eskie isto~niki (XII–XIV vv. januar 1968. Predislovie. srpskohrvatski i srpski epos. œJugoslovenska kwi`evnost i usmena narodna kwi`evnost od XV do XVIII vekaŒ. 23. Narodno stvarala{tvo (Folklor). Pa i samo pojmovno odre| ewe nacije i nacionalne pripadnosti u pro{losti je bilo znatno druga~ije nego danas. ne samo prete`no po motivima. Sbornik zapadno-bolgarskihã pesenã. Sve ovo.Œ — M. Bãlgarskite narodni pesni. Ka~anovski se odlu~no usprotivio ovakvoj konstataciji. kw. biti najvi{e srpskih pjesama koje su pobugareneŒ4. koja znatno olak{ava preuzimawa i u sferi stiha. Sofià. O uporedno-istorijskom prou~avawu ruske i ju`noslovenske epike. 46–7. imenima junaka. sv. 36. œTragovi narodnog pevawa u XVI vekuŒ. Beograd. 3 Potreba komparativnog prou~avawa veza izme| u usmenih kwi`evnosti balkanskih i ju`noslovenskih naroda ve} je odavno istaknuta u nauci: œUsmene kwi`evnosti balkanskih naroda. tvrde}i da Bugari imaju sopstvenu juna~ku epiku5. SKA. Rada JAZU. 1959. Putilov. prir. ne samo balkanskih. sv. Nada Milo{evi} -\or| evi}. 4 Dodatak k sanktpeterburgskim sravniteqnim rje~nicima sviju jezika i narje~ja s osobitim ogledima bugarskog jezika. 1959. koje su u nauci ~esto bile predmet komparativnih prou~avawa3. u: Usmena knji`evnost. Glas Srpske kraqevske akademije. . Ju`noslovenski. ukqu~iv{i i bugarsku. usko su me| u sobom povezane. œPrilog Jagi}evoj raspravi O gra|i za slovinsku narodnu poeziju. Sankt-Peterburgã 1882. Miroslav Panti}. Filosofski i filolo{ki spisi. Gra|a za historiju slovinske narodne poezije. Bo{kovi}-Stulli. kw. 5 Vl. Posebna izdawa. 438. Kre{imir Georgijevi}. 1972. 179–185. Srpskohrvatska narodna pesma u poqskoj kwi`evnosti. N. œO peva~ima srpskohrvatskih narodnih epskih pesama do kraja XVIII vekaŒ. Besonov je pak u vukovskom stilu izdvojio hajdu~ku 2 V. Sofià. Zagreb. 93–108. Vladan Nedi}. ne iskqu~uje mogu}nosti pozajmica i uzajamnih preuzimawa. prir. u: Narodna kwi`evnost. œPomeni i zapisiŒ. 198–9. Ivanov. Studija iz uporedne istorije slovenskih kwi`evnosti. 1877. Rad JAZU 40. Bãlgarski folklor. 1971. Borivoje Marinkovi}. Beograd. Beograd. 1–2. U napomeni o bugarskim narodnim pesmama Vuk Karaxi} je prvi izneo stav da œBugari imaju i juna~kih pjesama koje se pjevaju uz gusle. izd. 159. pojedinim oblicima odnosno vrstama usmene kwi`evnosti — nego i srodno{}u jezika. 3–4. I. kw. metrike i sl. 2. Romanoslavica II. prir. drugi razred. 1984. Ju`noslavenske usmene kwi`evnosti. 43–46. naravno. Narodno stvarala{tvo (Folklor). Kravcov. 1822. juli-oktobar 1962. Ka~anovskiè. 1972. LV. N. S. gledane u cjelini. po svoj prilici. Pre{tampano iz XXXVII nj. Usmena knji`evnost u sklopu povijesti hrvatske knji`evnosti. Beograd. Be~. 1958. Vido Latkovi}.

1968. Cvetkova12 i dr. œHajdutstvoto v bãlgarskite zemi prez XV–XVIII vekŒ. œÅposã serbskiè i bolgarskiè. D. Sofià. IEIM. 13 Pitawima prou~avawa geneze i poetike usmenih `anrova u ju`noslovenskom kontekstu zna~ajan doprinos dao je Bojan Ni~ev: œVãznikvane na `anrovete v ä`noslavànskite literaturiŒ. Iv. Mihaèlovgrad. Sofià 1999. 10 Benov. B. S. v: D. v: O~erci po bãlgarskià folklor I. Bãlgarskata haèdu{ka epika. 1959. 14 N. Arnaudov relativizuje va`nost istorijskih ~iwenica u strukturirawu poeti~kog sistema bugarske epske poezije8. Ni~ev.. Marin DrinovŒ. œHaèdutstvoto i pesniŒ. N. 11 Iv. Bãlgarski folklor. 1971. váp.. 1855. 2. istori~eskomã i topografi~eskomãŒ. 13. œHajdu{kite narodni pesni v razvitieto na bãlgarskata literaturaŒ. Sofià. M. ur. 152–165. S.. Bãlgarska akademià na naukite-Institut za folklor. O~erci i legendi za voèvodi i haèduti. 8 M. Bugarskom hajdu~kom poezijom iz aspekta prou~avawa `anrovskog sistema bugarske usmene tradicije13 me| u prvima se bavio Jordan Ivanov14. kniga LXI.. 1970. 15 P. 2001. 464–470. 343–358. 1976. kn. Nenov. Sbornik za narodni umotvorenià i narodopis (SbNU).. 11–16. 1964.. Arnaudov. D. Bogdanov11.. Radost Ivanova.. Ivanova. Osinin9. Benov10. Venelina.. P. Slavejkov (1904) o bugarskim hajdu~kim pesmama govori u vezi sa wihovom politi~kom anga`ovano{}u u formirawu nacije i nacionalne ideologije7. v: Bãlgarskoto narodno tvor~estvo. S. œPoetikata na bãlgarskata narodna pesenŒ. istorijskim pretpostavkama razvoja hajdu~kog pokreta veliku pa`wu poklawaju D. Ot folklor kãm literatura. Lilàna Bogdanova. S. Osinin. S. 52. Haèduti (istori~eski o~erk). @ivkov je pesme o hajduk-Veqku i Inxetu vojvodi posmatrao u svetlu poetske tradicije bugarske 6 P. S. 5–64. vo vzaimnomã otno{enii. 60–66. v: Izsledvanià v ~est na akademik Mihail Arnaudov. I. 1968. Dok M.. . V ogledaloto na narodnite pesni. œTemata za gre{nià haèdutin v bãlgarskoto narodno pesenno tvor~estvoŒ. 12 B.BO[KO SUVAJXI]: USMENO PEVAWE O HAJDUCIMA U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU 305 poeziju kao autenti~an izraz. a hajdukovawe kao œglavnu crtuŒ bugarske epike6. Poetikom bugarske hajdu~ke poezije u studiji o gre{nom hajduku ozbiqnije se pozabavila Radost Ivanova16. 15–72. 21 i 22. S. Todor Iv. Dinekov. 1973. u: Bolgarskie pesni iz sbornikov Ä. 100. œHaèdutstvoto v narodnite pesniŒ. Iv. 9 Osinin. 223–241. Akademi~no izdatelstvo œProf. B.. Petar Dinekov15 je pak istra`ivao ulogu hajdu~kog folklora u razvoju savremene bugarske kwi`evnosti. S. Vremennik Imperatorskogo Moskovskogo obæestva istorii i drevnosteè rossièskih. Bezsonov. 1961. A. kn. I–II. v. 7 Bãlgarski haèdu{ki i revolucionen pesenen folklor. t. Baladni motivi v narodnata poezià. I. Cvetkova. 1971. Stefana Stoèkova. Katranova i drugih bolgar. 1967. Sofià. A. t. Bogdanov. 16 R.

Iv. S. Prou~avawem hajdu~kih pesama iz Dobruxe (i Slivena) bavio se T. S. 1989. Al. 2. Ivanova je istra`ivala gra| u iz slivenskog kraja22. t. 1968. S. 1972. odlikuje iscrpnim uvodnim studijama (L. Regionalnim aspektima hajdu~ke poezije u sklopu terenskog istra`ivawa bugarskog folklora u 20. Pirinski kraè. Bogdanova i St. 1983. St. 21 T. Kaufman i T. t. 6. S. Slavànska filologià. 23 Rodopski narodni pesni. @ivkov. œHaèdu{kata narodna pesen v Dobrud`aŒ. v: Regionalni prou~vanià na bãlgarski folklor. 1983. 18 T. 27 N. 1974. 1967. œFormula v baladnoto povestvovanieŒ.. veku posve}ena je velika pa`wa. v: Problemi na bãlgarskià foklor. Etnokulturno edinstvo i folklor. 1982. Hajdu{ki folklor ot Tolbuhinski okrãg. Todorov. 1987. 25 Al. Stojkova). pored tekstova pesama (ukupno 853). Iv. 2.. Dan~ev26 elenskog kraja.. 20 L. S. Primovski. Sãst. @ivkov je iz naj{ire etnokulturne perspektive tuma~io i procese `anrovskih interferencija izme| u hajdu~ke poezije i obredne lirike18.. œHajdu{kite pesni v Pazard`i{koŒ. Iv. v: Problemi na bãlgarskià folklor. Ivanova. Pregled najnovijih prou~avawa bugarske epske poezije dala je Liqana Bogdanova20. Primovski i N. S. An. N. Dan~ev.. Iv. S. Arnaudov. Problemi na bãlgarskià folklor. N. . S. Primovski su œpokriliŒ region Rodopa23. œHaèdu{koto dvi`enie v narodnoto poeti~esko tvor~estvo v ElhovskoŒ. Boàd`ieva. Kaufman i T. kao i izvanrednom kriti~kom aparaturom: preglednim etnografskim i etnogeografskim re17 T. v: Problemi na bãlgarskià folklor. G. @ivkov21.. œPesnite za Haèdut Velko i Ind`eto i vãzro`denskata pesenna tradiciàŒ. t. 181–188. 18. v: Literaturoznanie i folkloristika v ~est na 70-godi{ninata na akademik Petãr Dinekov. Daskalova.. Otbrali i red. Bogdanova. Arnaudov se bavio hajdu~kim folklorom pazarxijske oblasti25. t. 1. @ivkov.. Todorov prostor jugozapadne Bugarske (Pirin)24. R. Bojaxijeva je pak u sredi{te pa`we postavila pitawe poeti~ke pozicije formule u bugarskim baladama19. t. 5–24. v: Änaci se sbirat. Od drugih istra`iva~a. 473–477.. 24 Narodni pesni ot Ägozapadna Bãlgarià. 22 R. Daskalova27 elhovskog regiona i dr.306 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA preporodne literature17. S. œSãvremenno sãstoànie na haèdu{kite pesni v ElenskoŒ. 1. S. 1972. @ivkov. 1976. Krunu dosada{wih terenskih prou~avawa bugarskog hajdu~kog folklora nesumwivo predstavqa reprezentativni zbornik savremene gra| e koji se. t. 26 G. œNaènovi prou~vnià na bãlgarskià äna{ki eposŒ. 19 St.. N. œEpi~eskata tradicià na Slivenskià kraèŒ.. S.

A. Ro~nik 31. povezane su sa dru{tveno-isto28 œObæi osobenosti na bãlgarskite i srãbskite haèdu{ki pesniŒ. œBãlgarskite narodni haèdu{ki pesni v sravnenie s pesnite sãs shodna tematika u ostanalite slavànski i balkanski narodiŒ. 1985. Slavànska filologià. Cvetana Romanska smatra da se œzajedni~ke osobine bugarskih i srpskih hajdu~kih pesama (…) zasnivaju na va`nim i dubokim razlozima. bibliografskim napomenama i geografskim kartama. 29 œSãstoànie na izsledvaniàta na bãlgarskite haèdu{ki pesniŒ. Nemali je broj autora koji zagovaraju tezu o baladi~nom principu kao `anrovskoj determinanti hajdu~kog folklora. œObæi ~erti i razli~ià me`du bãlgarskite i srãbskite haèdu{ki pesni i grãckite klefti~eski pesniŒ. 120–140.. naknadno unet u pesme o hajdu~kim doga| ajima i junacima. V: Problemi na bãlgarski folklor. i N. S. Prema tim tuma~ewima hajdu~ke pesme poseduju odre| eni epski kontekst kojim se potkrepquju sna`ne veze usmene tradicije sa istorijskom realno{}u hajdu~kog pokreta. 1975. 262–265. Iv. koji posmatraju bugarske hajdu~ke pesme kao sastavni deo epske poezije. s. V: Vãprosi na bãlgarskoto narodno tvor~estvo. S. Slavisti~en sbornik: Po slu~aè IV me`dunaroden kongres na slavistite v Moskva. Ivanova. II. 16. 14. VII. R. S. œStav badania bulharskeho folkloru o hajdukoch½. Ovaj zbornik iza{ao je kao 61. @ivkova i dr. 1. 1958. 127–132.. s. Komparativnim istra`ivawima srpske i bugarske hajdu~ke poezije u bugarskoj folkloristici najve}i doprinos dale su Cvetana Romanska28 i Stefana Stojkova29. œHaèdu{ki pesniŒ.. Ivanove. 1976. Sofia 1971. In: Actes du Premier congres international des etudes balkaniques et sud-est europeenes.. Kada je re~ o `anrovskim problemima. œHaèdu{kite pesni na balkanskite narodi prez epohata na nacionalnoto im vãzra`daneŒ. 2. t. V: Etnografià na Bãlgarià. velik je broj istra`iva~a u Bugarskoj. kwiga Sbornika za narodni umotvorenià i narodopis pod naslovom Bãlgarski haèdu{ki i revolycionen pesenen foklor (Sofià 2001).. 1972. indeksima si`ea. O tome svedo~i postojawe razvijene tradicije kulturno-istorijskih predawa o mestima i junacima koje su sastavni ~inilac epskog podteksta hajdu~kog pesmovanog folklora. Primovskih. kn. œIz poetikata na bãlgarskite i sãrbohãrvatskite haèdu{ki pesni. S. Bãlgarski folklor.BO[KO SUVAJXI]: USMENO PEVAWE O HAJDUCIMA U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU 307 gistrima koji daju uvid u teritorijalnu rasprostrawenost bugarske hajdu~ke poezije. ili bar kao pesme koje su na razme| i œstareŒ epike s jedne i œrazbojni~kog i revolucionarnog folkloraŒ s druge strane (Dinekov). 203–208.. 16–25. 755–770. T. T. 379–407. 335–348. 121–137.. S. t. s. Po ovim istra`iva~ima. Poeti~eskoto vreme i prostranstvoŒ. . S. S. œLes chansons populaires des haidouks bulgares comparees aux chasons a themes semblables des autres peuples slaves et balkaniquesŒ. epsko bi u bugarskim hajdu~kim pesmama predstavqalo pozniji nanos.. 1983/ 2. poput J. V: Slavànska filologià. 1973. 1978.

œNablädenià vãrhu tipologiàta na bãlgarskata narodna pesenŒ. Tãrnovo. Stoèkova. Ivanova. 99–100... 32 œPjesama juna~kih danas ima najvi{e iz {esnaestoga i sedamnaestoga vijeka od primorskih junaka i uskoka. 1980. Stoèkova. œIz poetikata na bãlgarskite i sãrbohãrvatskite haèdu{ki pesni. œEpi~eskata tradicià na Slivenskià kraèŒ... 223–241. T. kn. 1988. Stoèkova.. Ovake pjesme pjevaju i Srbi turskoga zakona po Bosni. 231–270. 1968. s. Lajpcig. S. Bãlgarski folklor. ~. S. œKãm vãprosa za istorizma na bãlgarskite istori~eski pesenni `anroveŒ. 1824. kn. 33 v. S. kn. œTemata za gre{nià haèdutin v bãlgarskoto narodno pesenno tvor~estvoŒ. Dan~ev. O srpskoj narodnoj poeziji.308 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA rijskim razvojem dvaju naroda. 2. Stoèkova. 118. v: Vprosi na etnografiàta i folkloristika. Prev. St. St. Ivanova. 1. Stefana Stojkova pak kao osnovnu zajedni~ku `anrovsku karakteristiku bugarskih i srpskih hajdu~kih pesama izdvaja to {to se œhajdu~ke pesme kao celina projektuju u ravan konkretnog istorijskog vremena i realnog prostranstvaŒ. œHaèdu{kite narodni pesni v razvitieto na bãlgarskata literaturaŒ. v: Folklor i literatura. IEIM. 1981. 335. S. œIstori~eskata deèstvitelnost v bãlgarskite istori~eski pesenni `anroveŒ. Pesme o hajducima su najzastupqenija tematska grupa srpske32 i bugarske usmene poezije33. V... samo {to oni ponajvi{e pjevaju da su wihovi nadja~avali i hri{}anske `ene i | evojke robili i premamqivali. Poeti~eskoto vreme i prostranstvoŒ. 1970. 1965. œObæi osobenosti na bãlgarskite i srãbskite haèdu{ki pesniŒ. L. koji su prebjegavali iz Bosne i iz Hercegovine u Primorje pod mleta~ku za{titu. 13–25. Genov. 34 G. 1971. Dinekov. Bugarski istra`iva~i insistiraju na postojawu kontinuiteta izme| u juna~ke epike i hajdu~ke poezije34 koji se o~ituje u transpoziciji internacionalnih motiva. œZa poetikata na haèdu{kite narodni pesniŒ. B. Romanska. œBãlgarskite haèdu{ki pesni — kãm vãprosa za epi~eskite ~erti v obraza na haèdutinaŒ. kompozicionih shema i stilskih obrazaca iz œstarijihŒ epskih formi u strukCv. t. S. R. S. S. v: Pãrvi kongres po bãlgaristika. St. 2. v: Trudove na VPI œBratà Kiril i MetodièŒ. Bogdanova. œNàkolko dumi za temata œZavetãt na geroàŒ v bãlgarskite haèdu{ki pesniŒ. Kr. 6. 121–127.. v: Vtori me`dunaroden kongres po bãlgaristika. 343–358. P.Œ — Vuk Stefanovi} Karaxi}. sa wihovom borbom za nacionalnu nezavisnost i za otklawawe ekonomskog tla~ewa u eposi turskog feudalizmaŒ30. 13. 1983. S. a odande ~etovali (kao hajduci) i branili mleta~ku krajinu od Turaka (kao {to su u tre}oj kwizi pjesme 7–15). s. 1989. S. Narodne srpske pjesme. 188–195. T. R. Ta~na je wena opaska da œne postoji drugi `anr u bugarskom i srpskohrvatskom pesmovanom folkloru koji bi se tako kompaktno smestio unutar ovih parametaraŒ31. œKãm vãprosa za priemstvenostta (kontinyiteta) v bãlgarskata epi~eska tradiciàŒ. V: Regionalni prou~vanià na bãlgarski folklor. 36. 1. Stoèkova. 30 . St. 2.. S. 27–44. Bãlgarski haèdu{ki i revolucionen pesenen folklor. Bãlgarski folklor. 1979. kn. 4. 31 St. Ovde prema: Vuk Karaxi}. v: Izsledvanià v ~est na akademik Mihail Arnaudov.

BO[KO SUVAJXI]: USMENO PEVAWE O HAJDUCIMA U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU 309 turne modele hajdu~ke pesme ~ime se obrazla`e vi{estadijalni razvoj bugarske juna~ke poezije35. Ob åpi~eskom podtekste (na materiale bálin i änackih pesen). B. ne razlikuje se bitnije od œjuna~kih pjesama najstarijihŒ. pri ~emu ih transformi{e i adaptira novom tipu boraca za nacionalnu i socijalnu slobodu. Genov. stvaraju jo{ uvek u okvirima juna~kog epaŒ36. Radost Ivanova. Polemi{u}i sa Alojzom [mausem. Nikolaj Nenov i dr. 36 St. U srpskoj epskoj poeziji model epskih pesama œsredwih vremenaŒ. wihovih protivnika i megdana ili borbi izme| u wih. 18. uglavnom. akcentuje istorijski zna~aj hajdu~kog pokreta u Bugarskoj i Srbiji i sl. N. I Nikolaj Nenov zastupa gledi{te po kome hajdu~ke pesme u Bugarskoj postojano ~uvaju œstarinske fabularne i stilsko-izra`ajne kli{eeŒ38. koji stavqa u istu ravan bugarske pesme o hajducima i gr~ku usmenu tradiciju o kleftima. . Stoèkova. 38 Nikolaè Nenov. Odlikuju ga jo{ zaokru`enost radwe i linearni tok naracije40. 3. formulativan stil i izgra| eni kwi`evni jezik39. Ivanova dokazuje da postoji niz si`ejnih i stilskih elemenata koji potvr| uju kontinuitet bugarske epske tradicije. 24. Nav. Na kontinuitetu bugarske epske tradicije insistiraju Stefana Stojkova. izme| u ova dva folklorna dela œpostoji bliska povezanostŒ.Œ — R. ~ak ima i œprelaznihŒ pesama od jednog ka drugom obliku. 37 œKarakteristike junaka hajdu~kog i revolucionarnog pokreta. 40 V. spoqa{weg karaktera37. zatvorenost vremena i si`ejna svedenost prostora. delo. po osnovnim poeti~kim pretpostavkama. Ivanova. A. 35. nalazi zajedni~ke motive. Studije o Krajinskoj epici. prema Vukovoj terminologiji. Zagreb 1953. To je epski model ~ije su osnovne odlike narativnost. kao i dimenzije vremena i prostora pokazuju da hajdu~ka (i revolucionarna) folklorna poezija nasle| uje osnovne crte juna~kog epa. Modifikacije su neznatne i. isti~e ideju borbe za nacionalno oslobo| ewe. Besonova ho}e podi}i izme| u (ne)postoje}eg `anra juna~ke epike i ciklusa hajdu~ke poezije u bugarskom folkloru. 35 œZaista. s. Kãm vãprosa za istorizma na bãlgarskite istori~eski pesenni `anrove. Epi~eskata tradicià na Slivenskià kraè. u kojima se javqa lik hajduka. u: Slavànskiè folâklor.Œ — Kr. studija. s. Moskva 1972. [maus. Putilov. 39 V. 8. U tom kontekstu ona posmatra i odnos bugarske i srpske hajdu~ke poezije.. novim uslovima borbe. Stojkova isti~e œda se tipolo{ki najstarije pesme. Radost Ivanova pak isti~e poroznost `anrovskih pregrada koje se jo{ od P. 115–6. Nav.

ali se me| usobno prepli}u u grani~nim i limitrofnim oblastima. posebna izdawa. a slu`ile su kao grani~arske jedinice na granicama tursko-mleta~kim. kakvi su. a hajdu~ki prepadi na svatove na nepoznati motiv `enidbe s preprekama. 265. vreme i mesto lokalizovawa radwe. Starina Novak ili Stari Vujadin. pripadnika odre| enih vojnih formacija koje su ~vrsto dr`ane samo u — ratna vremena. U nauci su odavno istaknute razlike izme| u usko~kog i hajdu~kog pokreta kod Srba i Hrvata pri ~emu su kao osnovni distinktivni kriterijumi uzimani na~in ~etovawa. Vl. Balkanolo{ki institut. kw. 257. Istorijski ~inioci. po pravilu nazivaju Morlacima — a nikada uskocima. Beograd 1966. istorijske pretpostavke za nastanak i razvoj hajdu~kog i usko~kog pokreta. To je svakako razlog {to neki hajdu~ki dvoboji ovde podse}aju na vite{ke dvoboje. Hajduk ovdje ima zna~ewe pla}enog vojnika. kakvo je podru~je na kome je nastala Tomazeova zbirka. Studije o Krajinskoj epici. 35.310 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Pesme o uskocima u tematskom krugu srpskog hajdu~kog pevawa konstitui{u se kao zaseban tip. Kompoziciono-strukturni principi i idejno-stilska usmerenost usko~kih pesama omogu}avaju pore| ewe ovog tipa epskog pevawa sa pesmama koje svrstavamo u krug muslimanske kraji{ke epike44. Pesme o uskocima i hajducima zaista se u mnogim oblastima razlikuju. Nedi}. ovde ne mogu biti odlu~uju}i kriterijum. Razlike izme| u hajdu~ke i usko~ke epike ispoqavaju se prevashodno u ravni strukture. Na osnovu materijala koji ona pru`a. To se vidi ve} i po ekspoziciji. Beograd. Zagreb 1953. prir. dok one iz okoline [ibenika i Zadra. Zbornik radova. Relevantno je stanovi{te S. A. a koji se u odre| enom trenutku i pod odre| enim uslovima mogu prilagoditi svakom sadr`aju.Œ — Isto. 42 œMleta~ki dokumenti hajduke iz Boke Kotorske i Makarskog primorja redovno nazivaju hajducima. 44 v. œHajdu~ke pesme u zborniku Nikole TomazeaŒ. odnosno usko~kog ciklusa ve}ina prou~avalaca narodne kwi`evnosti izdvaja kao posebne cikluse ‰…Š dok drugi poku{avaju da ih o{trije razlikuju.42 Istorijski dokumenti i arhivska gra| a ipak potvr| uju odre| ene specifi~nosti u na~inu organizacije i oblika ~etovawa œgorskihŒ hajduka u porobqenoj Srbiji i Crnoj Gori u odnosu na instituciju usko~kih vojnih formacija u Primorju43. Pesme koje fabularni razvoj zapo~iwu 41 œPesme hajdu~kog. u: Starina Novak i wegovo doba. œHajdu~ke borbe oko Dubrovnika i na{a narodna pjesmaŒ. toponimija41. Mo`e se re}i da su u pravu i jedni i drugi. 262. organizacija i brojnost usko~kih vojnih formacija/hajdu~kih dru`ina. . SANU. Schmaus. na primjer. 43 œNa kraju ovi podaci o kotorskim i makarskim hajducima jasno pokazuju da se ovdje u stvari ne radi o onim hajducima koje je Jovan Tomi} nazvao ’slobodnim’ i ’gorskim’.Œ — Mirjana Drndarski. me| utim.Œ — S. Naze~i}. Naze~i}a da se u istorijskom kontekstu radi o jedinstvenom antiturskom pokretu te da se naziv œuskociŒ mo`e upotrebqavati samo kada se radi o sewskim uskocima. u: Narodna kwi`evnost. 1988. mo`e se konstatovati jo{ i to da postoje oblikovani epski modeli koji imaju svoj sopstveni `ivot.

To se vidi ve} i u najstarijim rukopisnim zbirkama sa gra| om sakupqenom na terenu gde su uskoci bili izuzetno aktivni. br. Zbornik radova.Œ — M. SNP III. 98. bezobziran prema seqacima i wihovoj muci. presre}u i otimaju. kao {to je Tomazeova rukopisna zbirka45. br. u: Usmena knji`evnost kao umjetnost rije~i. Turski pa{a se ne mo`e na~uditi {to se Mihat ~obanin odvrgao u hajduke kada ve} poseduje velelepne feudalne dvorove u Prizrenu. kako zmija quta. u: Starina Novak i wegovo doba. u mnogome je srodan hajducima. Vuk.BO[KO SUVAJXI]: USMENO PEVAWE O HAJDUCIMA U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU 311 formulom podizawa ~ete po pravilu su usko~ke/kraji{ke pesme. kw. SNP III. Veoma su razvijene vi{eepizodi~ne pesme o `enidbama uskoka. Drndarski. Podvucimo jo{ jednom da je upravo takav tip hajduka-uskoka. sedamdesetih godina XVII veka opisao fra Ivan Lovri} o `ivotu hajduka Stanislava So~ivice. ali i samih hajduka u odnosu na junake œstarijih vremenaŒ. Junaci ovih pesama pona{aju se i kao hajduci i kao uskoci. Od pokretnih i nepokretnih dobara œ~obanina-hajdukaŒ46 pa{i posebno zapada za oko Mihatov œveliki vranac’: œUzda mu je. s one strane granice. i pqa~kaju. sa obaveznim motivom pokr{tavawa œTurkiwe devojkeŒ na kraju pesme. Usko~ke pesme sasvim legitimno inicijalnim formulama upu}uju na atribute koji su svojstveni junacima œstarijih vremenaŒ. a ponekad postaju uskoci. Uno{ewem novelisti~kih elemenata u strukturu pesme i pra}ewem dva ili vi{e plana radwe/junaka one razvijaju vi{eepizodi~nu kompoziciju. 257. Balkanolo{ki institut. Beograd. prelaze na neprijateqsku teritoriju. œHajdu~ke pesme u zborniku Nikole TomazeaŒ. Bo{kovi}-Stulli. Prirodno. U odnosu na pesme o œgorskim hajducimaŒ u usko~kim pesmama razvijeniji su motivi saradwe uskoka sa Turcima kao i primeri me{ovitih ~eta. Omiqena tema ovih pesama je i sva| a unutar ~ete (boj me| u sobom).Œ — v. pa ni caru ne pla}a hara~. granica izme| u hajduka i uskoka nikada nije tako odse~no povu~ena da ne bi mogla biti relativizovana. ka jelenu bradaŒ ^ovjek-pa{a i Mihat ~obanin. nikome nije podlo`an. 1988. Ipak. Griva mu je. Formula koja ozna~ava junaka kao kowanika (œSmiqani}u dobra kowa ja{eŒ. 46 œTako je iz prikazanih pjesama izrasla pojava ~obanina — mo}an i drzak. 45 œPesme o hajducima iz rukopisne zbirke Nikole Tomazea pokazuju stalno preplitawe hajdukovawa i uskakawa. . duboko je sro| en sa svojim ovcama i planinom. 62. Vuk. ER. Zagreb 1975. U wemu se ne mogu precizno diferencirati distinktivne crte uskoka u odnosu na gorske hajduke. M. u wima ne nalazimo motive u kojima se isti~e hajdukov odnos prema gori. I u Vukovim zbirkama œtip hajduka-uskokaŒ sinkreti~an je. br. œPjesma o silnom ~obaninuŒ. SANU. posebna izdawa. 35. 47) ne mo`e se smisleno primeniti na hajduke œgorskogŒ tipa. Ponekad se kriju po {umama.

Trudá Instituta åtnografii AN SSSR. 75. Nav. A. œKãm vãprosa za istorizma na bãlgarskite istori~eski pesenni `anroveŒ. 347. 49 V. 13. Romanska. 50 Cv. makar i zna~ajno upro{}enu i skra}enu. 260. U nekim pesmama toponimi se poklapaju sa 47 Vid. M. [eptunov. œKãm vãprosa za priemstvenostta (kontinyiteta) v bãlgarskata epi~eska tradiciàŒ. A. œHaèdu{kite narodni pesni v razvitieto na bãlgarskata literaturaŒ. hronolo{ku kauzalnost u razvoju doga| aja i uvo| ewe vansi`ejnih elemenataŒ52. 52 St. P. Novgorodova u svom poku{aju definisawa `anrovske specifike bugarskih hajdu~kih pesama53. Po Stefani Stojkovoj. u srpskoj epici neizvodqiva. Sli~no mi{qewe iskazuje i N. 53 N. Starina Novak sa svojom dru`inom ~etuje na {irokom etnokulturnom prostoru Balkana. 51 St. izvr{iva je jedna. Stoèkova. I. Ilustrativan je u tom smislu epski `ivot hajdu~ke dru`ine Starine Novaka u ju`noslovenskom i balkanskom kontekstu. Stefana Stojkova isti~e da je `anrovski razvoj bugarske hajdu~ke pesme tekao œod epa sa pesmama koje su sli~ne srpskohrvatskim da bi dospeo do lirsko-epskih i kratkih lirskih umotvorina strukturiranih po obrascu istorijskih pesama. 1951. Moskva 1971. i istorijsku (hajdu~ku i revolucionarnu) poeziju s druge strane48. delo. Stoèkova. 121. B. Novgorodova.312 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA I bugarska hajdu~ka poezija po{tuje linearnost naracije i zaokru`enost si`ea47. bugarske hajdu~ke pesme su od juna~ke epike nasledile œzajedni~ku kompozicionu strukturu. po stilu srodnih gr~kim kleftskim pesmamaŒ51. me| utim. V: Slavànskiè folâklor.. œK voprosu o specifike bolgarskih gaèduckih pesenŒ. Dinekov. podela na juna~ku epiku s jedne. T. Putilov. 20. M.. 347. U bugarskoj nauci. ^inioci koji povezuju vite{ko-feudalnu epiku i. œBãlgarskite narodni haèdu{ki pesni v sravnenie s pesnite sãs shodna tematika u ostanalite slavànski i balkanski narodiŒ. V: Slavànskiè i balkanskiè folâklor. N. œSä`etna zamknutostâ i vtoroè sä`etnáè plan v slavànskom åposeŒ. pesme œsredwih vremenaŒ. Dinekov. Jedna grupa istra`iva~a pridaje hajdu~koj poeziji u Bugarskoj status samostalnog `anra49 dok joj druga pristupa kao relativno koherentnoj tematskoj grupi u okviru `anra istorijske poezije50. o{tru konfliktnost si`ea. 17. 121. A. œBolgarskie haèdutskie pesniŒ. vukovski re~eno. . 1973. V: Specifika folâklornáh `anrov. Vezu izme| u bugarskih hajdu~kih pesama i juna~ke epike ona pronalazi i u ravni kompozicionih shema i strukturnih modela nasle| enih iz prethodnih `anrovskih formacija. najboqe se daju izdiferencirati u komparativnoj perspektivi. 48 P.

the epic life of the band of hajduks headed by Starina Novak is illustrative in a South-Slav and Balkan context. Beograd. national and cultural character of each people. Tako Oleksa Dovbu{. devoja~kom lepotom. rodno tlo Novakove hajdu~ke dru`ine je gora Romanija u Bosni pored Sarajeva. kao da je drugom postala’. The similarities and differences can be best perceived through a comparative view of the general topics and common heroes. provera hrabrosti kao uslov primawa u ~etu. odnosno u opri{ke. A jo{ kad ’zapeva. kao ru`a na prozoru’. 55 œNarodni peva~ Balkana i Karpata dodequje svojim herojima najpoeti~nije epitete. br. Upravo se u ovom krugu pesama sre}emo sa varijantama koje œpokrivajuŒ naj{iri balkanski prostor. highwaymenŠ in the Balkans. god. str. 54 Vid Vuleti} Vukasovi}. Bo{ko Suvajd`i} (Belgrade) Songs about hajduks in the South Slav context Summary Songs about the hajduks in the Balkans ‰hajduci. upore| uju ih sa cve}em. XIII. kao {to je istovetno slikawe razloga odlaska u hajduke. Uo~qive su tipolo{ke sli~nosti. ponosan bistrooki’. 18. Pevawe o karpatskim opri{kima i o rumunskim hajducima najboqe pokazuje do koje mere je usmena tradicija o hajdu~koj dru`ini Starine Novaka nadma{ila etni~ke i geografske granice na Balkanu te postala op{tebalkanskom svojinom. obi~ajni kodeks pobratimstva. postavqawe o{tre distinktivne linije izme| u hajduka i razbojnika. veza sa natprirodnim bi}ima koja se koreni u mitu. zapoje u listi}’. it is only the South-Slav and Balkan context that provides a comprehensive insight into epic songs about the hajduks and uskoks ‰uskoci. 1973. O woj su zabele`ena brojna predawa u Bosni i Hercegovini54. Ipak. Bosanska vila. 51. outlaws under the Ottoman ruleŠ take a number of similar forms. Starina Novak ili œpo~etak borbe za krst ~asni i slobodu zlatnuŒ. Sarajevo. imperativ izvla~ewa rawenoga ili ubijenog druga iz boja. owing to a common historical development and a broadly similar socio-cultural context. 1898. ’kao taj orao. svesna idealizacija hajduka. 281–282. outlaws. In this respect. XVII. U epskoj gori Romaniji dru`ina se okupqa u ~uvenoj œNovakovoj pe}iniŒ. hiperbolizacija snage hajduka.BO[KO SUVAJXI]: USMENO PEVAWE O HAJDUCIMA U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU 313 spektrom delovawa istorijskog Baba Novaka. œZajedni~ke crte srpskog eposa o Starini Novaku i opri{kivskog folklora o Oleksi Dovbo{uŒ. sv. While respecting the individual historical. 46. Narodno stvarala{tvo-Folklor. borba sa Arapinom. bogato ruho i oru`je. od ~ega se i sama crnogora ’osmehnula. . isticawe wihove lepote55.Œ — Stepan Mi{ani~. a ’tako je lep.

.

Upotrebqavane u vreme ropstva pod Turcima i u vreme obnove srpske dr`ave. prijateqstvu. obuhva}en je najzna~ajniji period: s jedne strane period ropstva i s druge period obnove srpske dr`ave. Zna~i. da boqe odredimo wegov odnos. najzna~ajnijih kategorija koje odre| uju duhovnost naciona.09–84:398 Miodrag Maticki (Beograd) ZNA^AJ POSLOVICA ZA FOLKLORISTIKU Posledwih godina u srpskoj folkloristici izdvojen je iz periodike i rukopisa zna~ajan korpus narodnih izreka i poslovica (vi{e od 12. U ovom kontekstu. U prilici smo da saop{timo da je u srpskoj nauci priveden kraju rad na sabirawu izreka i poslovica rasutih po periodici do 1877. pa i da uka`emo. narodne pesme. usmene i pisane kwi`evne tradicije. jeziku. parimejnici. godine. Na ovaj na~in u stawu smo da jasnije utvrdimo folklornu osnovu srpskog naroda. tokom . na promene koje govore o tome kako se. pravdi.41. kao i zna~ajno mesto koje zauzimaju u vekovima neprekidanom odnosu. paganizacija. zahvaquju}i ura| enim pojmovnicima. Kqu~ne re~i: izreke.000) zabele`enih do 1877. jeziku. slobodi. koji podrazumeva me| usobnu zavisnost. za srpsku folkloristiku od posebnog zna~aja jesu izreke i poslovice. one postaju izvanredna gra| a za prou~avawe odnosa naroda prema slobodi. Wihovim dovo| ewem u vezu sa pobo`nim i mitolo{kim narodnim pesmama mo`e se rekonstruisati i odgovaraju}a narodna (usmena) verzija Svetog pisma. smatrawe. Veliki broj poslovica ti~e se narodne religije. biblijske poslovice. {to je posebno zna~ajno kada se izdvojeno prou~e poslovice o prijateqstvu. (315–322) UDK 821. drugima. godine. boqe re}i kroz poslovice mogu se pratiti promene odnosa srpskog naroda prema eti~kim i za razvijawe svesti o nacionu preva`nim kategorijama i vrednostima.MIODRAG MATICKI: ZNA^AJ POSLOVICA ZA FOLKLORISTIKU ISBN 978-86-7179-057-4. pravdi. pojmovnik poslovica. (2008). p. u posledwe vreme se postavqa pitawe zna~aja i uloge kratkih usmenih oblika. Kada su u pitawu izu~avawa usmenog/narodnog stvarala{tva kao folklorne gra| e. hristijanizacija. poslovice. zavisno od vremena u kojem je na~iwen zapis. wihovog pro`imawa i me| usobnog interaktivnog odnosa u slo`enijim usmenim formama.163.

bilo pak o ponarodwavawu pisanog. prema drugom u okviru binarne opozicije svoj-tu|. Oni su nudili usmenom re~niku paremija bogatu gra| u. a jo{ vi{e po vrednosti. bili su put kojim se odvijao proces hristijanizcije paganskih mitskih osnova naroda.316 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ropstva. tako da se do{lo do po obimu. veka objavqen 1998. kao nekakav recept. pre svega one iz Letopisa Matice srpske i Srpsko-dalmatinskog magazina. Parimejnici. u vi{e navrata isti~u}i da nas tako u~i vera hri{}anska. kao i iz niza drugih periodika. sa izrekama iz Novog zaveta. zavidnog korpusa — vi{e od 10. ~esto. almanaha i kalendara. Za ova istra`ivawa od posebnog su zna~aja pri~e koje . da utvrdimo put koji je pre{la pri~a nastala sa ciqem da podu~i. Posle ravno dve stotine godina prire| ena je za {tampu.000 zapisa poslovica i izreka. do`ivqavalo je promene saglasne principima usmene tradicije. naj~e{}e ilustrovanim nalik stripu kako bi se boqe primile u narodu izdvojene zaokru`ene situacije koje su u sebi nosile neku od novozavetnih poduka. Budim. Sve je to u narodu nailazilo na odjek. a objavqene su ili prire| ene za {tampu pove}e i najzna~ajnije zbirke iz listova i ~asopisa 19. uporedo. kao o odnosu nikada do kraja jasno odvojenih stvarala~kih kwi`evnih tokova koji se neminovno pro`imaju bilo da je re~ o usmenom stvarala{tvu kao isto~nici. on re| a (kako na jednom mestu veli: propisuje) na desetine sa`etih biblijsko-narodnih izreka i poslovica kojima se utvr| uje pona{awe i vladawe pravoslavnog vernika. Tu je i Vukova zna~ajna kwiga poslovica. veka koji je priredila Biqana Stip~evi} i objavila ga 2005. Na kraju svojih bukvica. Pri~te ili ti poslovice Jovana Mu{katirovi}a (Be~. 1807). patrijarhalnog dru{tva prema `eni. prva kwiga poslovica na balkanskim prostorima. Dositej Obradovi} upravo u svojim bukvicama i I`ici razvija te osnovne biblijske poruke i poduke. na savremeni jezik preneta. Isti je slu~aj sa pri~ama iz Novog zaveta prilago| enim narodu. Grigorovi~ev s kraja 12. tako da se one sve mogu u izu~avawima koristiti ve} sada dok je dobar deo jo{ u rukopisnom obliku. u usmenom predawu na{eg naroda mo`emo. Jo{ zna~ajnije je ista}i da je. na primer. naj~e{}e zgusnutih u biblijske poslovice-poruke. veka. i Beogradski parimejnik s po~etka 13. Zahvaquju}i poslovicama. Zato je Dositejevo delo majdan srpskih narodnih poslovica 18. u svesti naroda mewao odnos. 1787. ura| en i pojmovnik izreka i poslovica. godine. ali da nas na to upu}uju i narodne poslovice. ili po~etka 13. Ovako izdvojene poslovice poma`u nam i da sigurnije progovorimo o odnosima i zavisnosti pisane i usmene tradicije. tokom obnove srpske dr`ave. veka.

preuzima one koje odgovaraju wemu i vremenu u kojem `ivi. o Bogu kao pravednom sudiji. Tih situacija koje odvajkada utvr| uju `ivot ~oveka na ovome svetu ima tek nekoliko stotina i one su metafori~ki oblikovane u pri~ama o `ivotiwama. po pravilu. a drugo | avo). Re~ je. retorska intonacija. Neke Mu{katirovi}eve poslovice preuzete od drugih.MIODRAG MATICKI: ZNA^AJ POSLOVICA ZA FOLKLORISTIKU 317 prethode poslovici. | avolu. U kojoj meri su poslovice zna~ajna i nezaobilazna folklorna gra| a najboqe govori korpus vi{e od hiqadu poslovica i izreka o Bogu. svecima. narod je ve} bio preoblikovao œna podobije svojihŒ. {to se one od razli~itih autora samo ponavqaju u razli~itim oblicima (kao pri~a.Œ (Drugo je div. i uba~enu pri~u iz `ivota. Ograni~en broj tih situacija i jeste razlog {to u osnovi nema mnogo basni. pored poduke-poslovice kao sublimiranog iskustva. Vuk je ~inio isto. sa dubokim slovenskim korenima (~itave rukoveti poslovica zasnovane su na binarnoj opoziciji belo — crno. mo`e ~uti i od na{ijeh qudiŒ turska poslovica œXin ba{ka. u alegorijama na kojima po~ivaju Hristove propovedi. preoblikuju se u duhu ostalih usmenih poslovica. O tome najboqe svedo~e poslovice koje je Jovan Mu{katirovi} preuzimao krajem 18. odnosa Boga i vlasti. pre svega iz nema~ke i ma| arske. u mawem ili ve}em stepenu. odnose se na htoni~na bo`anstva. veka od drugih naroda i iz drugih literatura. U Srbiji pod Turcima do naroda je stizala i tradicija bliskog istoka. Preuzimao je poslovice iz Mu{katirovi}eve kwige tako {to je mnoge ijekavizirao. izme| u dowega i gorwega sveta. {ejtan ba{ka. o `ivotnim situacijama koje je ~ovek prepoznavao i u svetu `ivotiwa i svemu onome {to ga okru`uje. ali se nekima i po jezi~kim detaqima mo`e utvrditi poreklo. usmenu redakciju. Vuk nas na to diskretno upu}uje primedbom da se œu Srbiji osobito po varo{ima. ~esto. tako| e. kako bi rekao Vasko Popa. o poziciji ~oveka u œzevuŒ. pa su otuda u zborniku paremija mnogi primeri koji su preko Turaka stigli i u{li u srpski narod do`ivqavali. Re~ je o preuzetim poslovicama koje su u{le u narod. Sve ove forme izra`ajnosti. narod bira poslovice. Proces ponarodwavawa podrazumeva da i poslovice preuzete od suseda i naroda sa kojima Srbi `ive do`ivqavaju transformaciju. Najzad. koje su se primile jer su odgovarale narodnoj svesti u tom vremenu. posebno u basnama. veoma su brojne . kao i one koje iz poslovice proizilaze. nalazimo. o ure| ivawu ~ovekovog odnosa s Bogom. o Bogu starom krvniku. U poslovicama je posebno izo{treno izvedena paganska osnova stare religije srpskog naroda. u stihu) i sa razli~itom funkcijom kada je re~ o naravou~enijima u kojima. prati besedni~ka.

dejstvuju iz podteksta. u pesmama œpobo`nim i mitologi~kimŒ posebno zna~ajnu ulogu imaju poslovice o Bogu i veri. kao i komplementarne pri~e koje. zahvaquju}i kojem se u epskoj pesmi delotvorno ostvaruju umetni~ke vrednosti (improvizacije stereotipa. o dragom na daleko itd. ispoqavaju}i tako su{tinu usmenosti. na primer. kazivawima ili pevawu. Re~ju. podrazu- . Wihovo me| usobno pribli`avawe i odbijawe (kad ih je vi{e). na osnovu svega ovoga mo`e se sa dosta preciznosti utvrditi osnova narodne religije. kletvi. pove}awe tropi~nosti. poslovice nam itekako mogu pomo}i prilikom utvr| ivawa hijerarhije bo`anstava i polubo`anstava itd. naj~e{}e. otvaraju niz mogu}nosti varirawa epskog teksta. zagonetki. u kontekstu wihove primene. izreke i poslovice o dragom i nedragom. sevdalija. I narodne pesme i one adespotne gra| anske lirike pevaju se. tada bivaju presudne za ~itavu strukturu epske narodne pesme. izjedna~ene sa centralnim motivom. poslovi~ne poruke koje pesme u sebi nose kao podsticajno stvarala~ko jezgro. upravo male forme. mnogo lak{e. mo`e razumeti gra| anska lirika kao tok srpske poezije kojim se usmena i pisana poezija povezuju.318 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA poslovice u kojima se. Edvard Stankjevi} je izdvojio pro`imawe i funkcionalnu derivaciju kra}ih `anrova (poslovica. epitafa). qubavnim na primer. Iako su izreke svedene na zakqu~ak. mo`e se do}i do veoma zanimqivih zapa`awa. ali su va`ni ti generatori pevawa. U lirskim narodnim pesmama. iako se paganski bogovi direktno ne imenuju. akumulacija ponavqawa i aliteracija). tako nam postaju jasniji odnosi srpskih pesnika. u narodnim pri~ama i pesmama. Kqu~ne poslovice. sna`no oslawaju pesnici romantizma.). ~e{}e strukturno me| usobno pro`imawe. pogotovu u epskim koje Vuk izdvaja kao œosobito pobo`ne i mitologi~keŒ i lirskim mitolo{kim pesmama. U prilogu o koegzistenciji `anrova u srpsko-hrvatskoj epskoj pesmi. opet. negovanoj na periferiji na{e duhovnosti. odre| uju motivsko-tematske krugove. mogu naslutiti prastara slovenska bo`anstva. Ba{ zahvaquju}i wima se. na koje se. prema sevdalinkama. Wihovo dvo~lano semanti~ko zna~ewe. U kontekstu tuma~ewa epske pesme kao `anrovskog sinkretizma na delu. koji se veoma razlikuju od istoimenih u svakodnevnoj govornoj upotrebi. od Jovana Ili}a do Alekse [anti}a. i one i poslovice podrazumevaju bar dva nivoa zna~ewa i bar dve mogu}nosti interpretacije. Pra}ewe uloge ovih poslovica u. dovode do prekida progresivnog toka naracije i zapre~avawa si`ea. Tako se lak{e mo`e odgovoriti na pitawe je li Branko Radi~evi} bli`i usmenoj lirici ili gra| anskoj.

osnovnih svetih tajni: ro| ewa. veoma je dragoceno Vukovo ukazivawe na paralelan usmeni `ivot i pesme i pri~e o istoj temi i motivu kojima se uobli~ava slika usmene religije na{eg naroda. ali i paganski slojevi. kao narodnih redakcija Starog i Novog zaveta. Upravo te pri~e. prate pri~e.Œ Kada je re~ o osobitoj funkciji `anrovskog pro`imawa. posebno one koje Vuk œilustrujeŒ narodnim pri~ama (œCar Duklijan i Krstiteq JovanŒ. u kojima se opevaju kazne koje Bog i sveci namewuju onima koji su se vere odre- . veli Vuk. ako bi. prepoznajemo dualisti~ki mit iz stare persijske religije. snaga ovog kratkog usmenog `anra. koje se znaju a ne moraju se i kazati. Izdvojene poslovice o Bogu. ven~awa i smrti. veku. izostala izreka: œAko Bog da!?Œ. izreka i aksioma o veri narodnoj. U skladu sa svetosavskim pravoslavqem. Prve dve varijante na temu œSveci blago dijeleŒ (od slepe Stepanije i iz starog crnogorskog rukopisa). nimalo slu~ajno. tako| e. œBog nikom du`an ne ostajeŒ. vezane za manastire i crkveni `ivot.MIODRAG MATICKI: ZNA^AJ POSLOVICA ZA FOLKLORISTIKU 319 meva pri~u. poslovice i pri~e. na primer. Nekim od tih pesama Vuk je. koja je. ozna~avala i osnovni motiv pesme: œKo krsno ime slavi onom i poma`eŒ. ako se u pitawu œKuda }e{Œ ne pomene Bog. mada su se u wihovom slu~aju pri~e davno zagubile. Isti je slu~aj i sa izrekama. Ve}ina ovih pesama zabele`ena je od slepih peva~a (@ivana. pri ~emu je car Duklijan zamenio Satanu. Funkcije œpobo`nih i mitologi~kihŒ pesama sa po~etka druge Vukove kwige Srpskih narodnih pjesama (unete su tek u drugom izdawu i Vuk u objavqeniju na wih posebno skre}e pa`wu). na neki na~in. o borbi izme| u bo`anstva dobra i bo`anstva zla (Ormuzda i Arimana). poslovice i pesme. U prvi plan svakako dolaze œpobo`ne i mitologi~keŒ epske pesme. ozna~iv{i wihovo poreklo neodre| enim: œIz Crne GoreŒ. u kojoj se prepli}u hri{}anski. Sve te pesme u znaku su kqu~nih poslovica. Vi{wi}). prilikom susreta. u wima mo`emo na}i sijaset dokaza o procesu ponarodwavawa i hristijanizacije. Sve ove pesme su. onda se. a devet pesama Vuk je preuzeo iz rukopisa crnogorskog kalu| era nastalog u 18. kao naslov izvla~io te`i{nu poslovicu. odgovaralo izrekom iza koje stoji pri~a: œIdem u Kudiqevo da te skudim. nisu do danas vaqano sagledane kad je re~ o tuma~ewu ovih pesama kao narodnih alegorijskih pri~a u stihu. œZmija mlado`ewaŒ). Ove pesme u tom kontekstu odista se doimaju kao usmeno/narodno jevan| eqe kojim se narod podu~avao veri. pesme i pri~e. Ipak. kao i sli~nih iz Vukove zaostav{tine koje su objavqene u izdawu SANU. sve ove poslovice ti~u se osnovnih zakona vere. ~esto. U pesmi i pripoveci o caru Duklijanu i Krstitequ Jovanu. jesu skriveni potencijal poslovica. hri{}ansku formu Arimana. Stepanija.

odnosa prema deci (spre~avawe ra| awa deteta koje je Bog dao. zadu`binama). isti~e se greh majke koja iskobi svoje dete. U pesmi œOgwena Marija u pakluŒ (iz starog crnogorskog rukopisa) izdvajaju se gresi koji se ti~u kumstva (nedarovawe kume). slepima i ubogima). Iz stihova ove pesme (œA Manojlo. U pesmi œUro{ i Mrqav~evi}iŒ prete`e jevan| eoski duh oli~en kqu~nom poslovicom: œBoqe ti je izgubiti glavu / nego svoju ogr'je{iti du{u!Œ. izneveravawu kumstva za pare. odnosa prema roditeqima (udariti roditeqa). mogu}a su ovakva u~itavawa. o jednom od ~udesa svetog Nikole. u wima se peva o odnosu svetaca kojima je dopalo starawe o ovozemaqskim stvarima. varijanta pesme œDioba Jak{i}aŒ. o zna~aju iskrene molitve upu}ene Bogu i svecu. pravdi. œKo krsno ime slavi onom i poma`eŒ i œSveti NikolaŒ jesu œpoglavqaŒ narodnog/usmenog jevan| eqa u kojima se peva o nala`ewu ~asnoga krsta na kojem je Hristos raspet. uzimawa mita. mo`e se dovesti u vezu sa pri~om o zlatnom teletu (motiv Sodome i Gomore). istini. Ve} naslov pesme œKumovawe Gr~i}a ManojlaŒ isti~e kumovawe kao temu. Da su sveci. U wima se jasno isti~e narodno verovawe u svet na nebesima (pomiwawe nebeskih vrata).320 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA kli. pesma œ\akon Stefan i dva an| elaŒ. o qubavi. u ovom slu~aju re~ je o prodaji. mo`e se dovesti u vezu sa biblijskom œKwigom o JovuŒ. kiwewe pastor~adi — suprotan motiv: jetrvica adamsko koleno). pored preqube. odnosi se na zava| awe kao greh (motiv: snaha zava| a bra}u).Œ) mogla bi se izvu}i slede}a poslovica: Ko prodaje kumstvo trag mu poginuo! U pesmi œJovan i divski starje{inaŒ opeva se sukob Boga i \avola. Ve}ina ovih pesama jeste stihovana pri~a o velikim gresima. Sve ove pesme prate i verske poduke i poruke koje upu}uju slu{aoce na kodeks verskog pona{wa (o tome za{to ne vaqa raditi u svetu nedequ. ^ak i u nekim kasnijim pesmama iz Vukove zbirke. Pesme œ^asni KrstiŒ. Pesma œMujo i AlijaŒ (stari crnogorski rukopis). u narodnoj svesti prihvatani kao substitucije starih paganskih bo`anstava. kao {to je to slu~aj i sa pesmama œDu{an ho}e sestru da uzmeŒ i œUdaja sestre Du{anoveŒ. ~esto. kojima se rekonstrui{e srpska istorija u stihu. najboqe pokazuju epske i lirske narodne pesme u kojima se opeva koje su darove od paganskih predaka preuzeli: . o po{tovawu ubogih i siroma{nih. Pesma œNahod SimeunŒ zasniva se na motivu velikog greha rodoskvrnu}a. a od greha. o ku{awu velikog vernika i o wegovoj spremnosti da `rtvuje dete za veru i ono {to vera u~i (pomo}i kqastima. trag ti poginuo! / Ti ne bio prodavati kuma. U krug pesama o ~udima svetaca svakako spada i pesma œSveti Savo i Hasan-pa{aŒ iz tre}e kwige Vukovih narodnih pesama.

crkva. Po frekvenciji iste re~i se izdvajaju. qubav … Zna~i. vera. Od 10. U ovom kontekstu nu`na su istra`ivawa pojmova koji grade trougao Bog — Bogo-^ovek — ^ovek.MIODRAG MATICKI: ZNA^AJ POSLOVICA ZA FOLKLORISTIKU 321 ledove. jer sve ono {to na ju`noslovenskom prostoru punom pro`imawa i me| usobnih uticaja ~ini osnovu narodne religije. po~iva prete`no na slovenskoj mitologiji. Pore| ewe pojmovnika Novog zaveta i narodnih poslovica pokazalo se veoma indikativnim. kako u Bibliji i biblijskim poslovicama. postoji mogu}nost utvr| ivawa duhovnog jezgra. muwe. a tek ne{to mawe je onih u kojima se pokazuje kolektivno shvatawe hijerarhije koja prati Boga (poslovicama se utvr| uje mesto svetaca. i u Novom zavetu i u poslovicama postoji sistem vrednosti. svakako. Ovim se. po~ev od najfrekventnijih re~i Bog. mo} nad vukovima. pri ~emu posebno zna~ajnu ulogu ima periferija naciona (nije nimalo slu~ajno najvi{e srpskih narodnih poslovica zabele`eno u Dalmaciji i Vojvodini). nego i paganizacije hri{}anstva u svetosavskoj pravoslavnoj verziji.000 zapisa 1. arhangela i an| ela) i | avola (u poslovicama se | avoli javqaju u mno`ini i prati ih ~itava hijerarhija htonskih bi}a mawe mo}i).000 se odnosi na Boga. Kako je re~ o apstraktnim pojmovima posebno je zanimqivo da ti isti pojmovi po frekvenciji predwa~e i u golemom korpusu narodnih poslovica. . tako i u narodnim poslovicama u kojima ovaj trougao do`ivqava ~udesnu transformaciju. od nebesa kqu~e). | avo. kakva je ona bila u vekovima pod Turcima i u prvim decenijama obnove srpske dr`ave. vode i brodove. kako bi se utvrdio ne samo proces hristijanizacije. ~ovek. Ovim se putem mo`e uspe{nije istra`iti i odnos naroda prema Novom zavetu. ~esto. otvaraju nove mogu}nosti folkloristike. na vizantijskim hri{}anskim osnovama. kao osnovi hri{}anstva kada je re~ o recepciji. U ovim pesmama. sveci. nalazimo odjeke biblijskog govora: œI ov~ari ovce izgubi{e / iz svijeta ~ele pobjego{e!Œ (œSveci blago dijeleŒ).

language. friendship.000 examples. a corresponding folk (oral) version of the Bible can also be reconstructed.322 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Miodrag Maticki (Belgrade) The importance of proverbs in folklore study Summary In Serbian studies. resulting in a corpus of 12. thanks to a glossary of concepts. A great number of proverbs relate to folk religion. provides exceptionally useful material for the study of folk attitudes to freedom. and other people. Used alike at the time of Serbian subjugation to Ottoman rule and at the time of the revival of the Serbian state. justice. this corpus. By establishing the link with religious and mythological folk songs. work is being concluded on the gathering of sayings and proverbs to be found in manuscripts and periodicals from the first records up to 1877. .

PROBLEMI V KOMUNIKACIJI MED TERENSKO RAZISKAVO ^AROVNI[TVA Avtorica posku{a v ~lanku na primeru lastnih terenskih izsledkov raziskave ~arovni{tva pokazati . postopku ravnanja s {kodljivim predmetom. da je za pravilno razumevanje fenomena ~arovni{tva v vseh fazah raziskave nujno potrebno jasno definirati razli~ne plasti in kategorije ~arovni{tva oziroma ~arovnic (œcoprnicŒ). povedka. verovanje. Klju~ne besede: ~arovni{tvo. Moj ~lanek o problemih v komunikaciji med raziskovalcem in njegovim sogovornikom na terenu ter njuni poziciji se nana{a na terensko raziskavo ~arovni{tva.47(497.MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … ISBN 978-86-7179-057-4. njuna odnosa do le-tega v temelju razli~na. temve~ tudi v vseh aspektih odnosa do ~arovnice: identifikaciji. funkcijo in diskurz pripovedi. v kateri smo s {tudenti opravili ve~ kot 150 intervjujev in dobesedno pre~esali pribli`no 546 km2 pode`elskega obmo~ja vzhodne Slovenije. concept omejenih dobrin Redko so terenske raziskave tako zelo delikatne in odpirajo toliko vpra{anj in dilem. kot kadar gre za raziskavo ~arovni{tva. kadar sta njuna pogleda na verovanje. Na drugi strani je med terensko raziskavo bistvenega pomena tudi odnos raziskovalca do verovanja oziroma do nosilca tega verovanja — ta lahko postane problemati~en zlasti tedaj. razlog v ozadju obto`b.4)œ20Œ Mirjam Mencej (Ljubljana) POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU. ^eprav je zaradi delnega prepleta med njimi ostro mejo med razli~nimi kategorijami ~arovnic te`ko potegniti . ne le kar zadeva izvor ali gonilno silo. Na eni strani se tu problematizira predvsem odnos ljudi samih do lastnega verovanja in ob tem tudi njihova pripravljenost. za raziskavo verovanja v vse. da svoj odnos do tega verovanja razkrijejo raziskovalcu. p. pozicija pripovedovalca. . obrambi proti ~arovnici kot tudi v odnosu skupnosti do nje. (2008). ali tudi {ir{e. (323–337) UDK 398. ~arovnica. pa imajo razli~ne plasti in razli~ni tipi ~arovnic razli~ne zakonitosti. zavist. kar velja za œnadnaravnoŒ. ki meji s Hrva{ko.

da verjamejo v vse. v~asih spremljanega z izrecnimi izjavami. da dvomijo v verodostojnost zgodb.. Repertoarji na{ih sogovornikov ve~inoma obsegajo pripovedi o lastnih do`ivetjih in izku{njah s ~arovnicami1. o katerih so sli{ali pripovedovati druge. kraju posnetka itd. v katerih se razkriva zelo {irok razpon odnosov do ~arovni{tva oziroma do zgodb. ki izhajajo iz istega korena (npr. ki pa jih pripovedujejo na poseben narativni na~in. . ki jih pripovedujejo (prim. ki se ka`e v teh pripovedih. Razli~ni ljudje imajo namre~ razli~ne repertoarje pripovedi. Zlasti kadar pi{em o ~arovnicah tudi drugod v Sloveniji in Evropi.324 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Repertoarji pripovedovalcev Eden od na~inov. je besedo œ~arovnicaŒ mogo~e uporabiti tudi v vlogi nadpomenke vsem lokalnim poimenovanjem ~arovnic na razli~nih obmo~jih. na enak na~in pripovedovala tudi zgodbe. dokler je ni dal podkovati. kako dobiti bolj{i vpogled v lokalni ~arovni{ki diskurz. œ~arovni{tvoŒ). kot je sama izrecno zatrjevala. hrani dokumentacija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. ali naj bi verjeli vanje ali ne. Tako je na primer celo splo{no raz{irjeno povedko o mo{kem. ki niso izra`ale osebnih izku{enj. ki so znane migracijske povedke. Nekaj na{ih sogovornikov pa je pripovedovalo zgolj (migracijske) povedke. pripovedovala s prepri~anostjo. medsosedski zavisti ipd. shodih. ve{tica …). ker œv ~arovnice ne verjamejoŒ. letenju na metli …). brezpogojno verjela. Nekateri vpletajo v svoje pripovedi lastna do`ivetja in obenem tudi migracijske povedke o ~arovnicah s humorno vsebino. bruxa. je raziskovanje repertoarjev posameznih informatorjev. da sogovorniki niso `eleli govoriti o ~arovnicah. Posneti material (kasete in fotografije) ter podatke o na{ih sogovornikih. kar so povedali. ampak so bile namenjene izklju~no zabavi. 29. drugi se bolj osredoto~ajo na nadnaravna no~na sre~anja s ~arovnicami. da se je to pripetilo znancu njene prijateljice3. spet tretji ponavljajo zgolj stereotipne predstave o ~arovnicah (npr. ki so jih sli{ali in oklevajo pri tem. o njihovem videzu. ~asu. lahko niha od popolnega prepri~anja v resni~nost povedanega. Odnos pripovedovalcev do ~arovni{tva. ne da bi imeli sami kakr{enkoli odnos do verovanja ali lastne izku{nje z njimi. koldun. do tega. Ena od na{ih sogovornic2 je poleg pripovedi o lastnih izku{njah s ~arovnicami. ki ni del verovanjskega sistema. 1 Sama uporabljam izraz œ~arovnicaŒ. kljub temu da na tem obmo~ju prevladuje izraz œcoprnicaŒ. Blecourt 1999: 171–2). tako v Sloveniji kot v tujini ({triga. ali pa o do`ivetjih in izku{njah. ker beseda œ~arovnicaŒ v nasprotju z besedo œcoprnicaŒ omogo~a terminolo{ko enotnost z drugimi besedami. zli naravi. v katere je. Nekateri pripovedujejo zlasti o socialnih aspektih ~arovni{tva — nagajanju. spremenjeno v kobilo. 2 Informatorka {t. ki je bil vsako no~ prisiljen jahati ~arovnico. 3 Glej poglavje Izro~ilo o ~arovnicah. predvsem zato. pa do tega.

da je to nemogo~e (œVem …Œ). Verovanje ima sicer za ideolo{ki temelj ali inherentno jedro povedke. ki se razkrijejo {ele v teku pogovora in me~ejo na prvotni odgovor glede njihovega lastnega verovanja povsem druga~no lu~4? Iz pogovorov je jasno razvidno. ki jim mora{ verjeti. Pozicija verovanja variira. Tako drugi del izjave œpa vendarŒ v bistvu v istem hipu. pravzaprav nesmiselno. da je na vedenje informatorja vplivalo verovanje o {kodljivem delovanju ~arovnic. ali verjamejo v ~arovnice.). ali verjame v ~arovnike. 60). kadar so govorili o svojih izku{njah s ~arovni{tvom: œVem (da to ne more biti res) …. ipd. smeha ali ~ustev. le-to obenem `e tudi razveljavlja (Favret-Saada 1980: 44. so sami izvedli dejanja. Pogosto se nam je zgodilo. . ki implicitno ka`e. da je vpra{ati informatorja. a iskreno povedano. ki je opravljala terenske raziskave v {panski Galiciji. ki naj bi {kodo odpravil in/ali identificiral ~arovnico oz. ki smo jih opravili z doma~ini na obmo~ju. pogosto odgovorijo: œNe verjamem v ~arovnice. je na primer zapisala. ki so ga uporabljali ljudje. antropologi. Na podlagi mnogih razgovorov. iz teksture pripovedi (tona pripovedi.Œ (Rey Henningsen 1994: 200) Ko so gostilni~arja iz Auberaca v Franciji vpra{ali. Marissa Rey-Henningsen. celo odpravili k œnasprotniku ~arovnicŒ (vede`evalcu). da je selektivno. oz. da teh pri njih niso poznali in da oni v to ne verjamejo. da je tipi~en diskurz. ali so `e sli{ali za ~arovnice. je pojav. ki naj bi jim jo prizadejale. da bi verjeli v ~arovnice. ampak so imeli z njimi tudi osebne izku{nje in so se v~asih zaradi domnevne {kode. ki morda spremljajo pripoved. da se dogajajo ~udne stvari. in ne nekaj. a vendar obstajajo. da verovanje pripovedovalca niha. da njihove pripovedi niso vedno potekale po nekem pri~akovanem œlogi~nemŒ principu. je odgovoril podobno: œNe. ki ga informator uporablja. kar bi bilo konzistentno ali absolutno. ki so ~arovni{tvo raziskovali na terenu. da ljudje na vpra{anje. moram re~i. œverodostojnostiŒ trditev informatorjev o lastnem verovanju. dodatkov in tudi narativnega na~ina. Le nekaj minut kasneje pa se je v teku pogovora izkazalo. Kako naj si torej razlo`imo to nekompatibilnost med na~elnim odgovorom na za~etku pogovora in dejanskimi dejanji teh ljudi oziroma njihovimi izku{njami. pripomb. obotavljivo. toda obenem poudarja. odlo~no odgovorili. in diskurza. Ameri{ka folkloristka mad`arskega rodu Linda Degh posebej odlo~no zavra~a tovrstna poizvedovanja o verovanju informatorja. Odnos do povedanega se mnogo la`je razkrije iz medklicev. ki ga povedka kontekstualizira in interpretira. da so na{i sogovorniki na primer na vpra{anje. œpa vendar …Œ. ki so ga opazili tudi drugi etnologi oz. ker si jih videl na lastne o~i. ki smo ga raziskovali. ali verjame v ~arovnice. da ne le. temve~ tudi od 4 Tak{no izmenjavanje eksplicitnega zanikanja. se je namre~ pokazalo.Œ (Devlin 1987: 6) Favret-Saada ugotavlja. 51–2. ne le od pripovedovalca do pripovedovalca. ki bi lahko prepre~ila njihovo nadaljnje {kodovanje.MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … 325 Pozicija pripovedovalcev Pomembna dilema v terenskem raziskovanju zadeva vpra{anje œresni~nostiŒ oz. da verjamejo v mo~ ~arovnic. ko je bila podana izjava.

Iz naslednje pripovedi. nala{~ je nastavila. ne. To so bile tiste.). Tam jo pritisne in tam ga je spustila. da kdo ga je tu nastavil. ne. poudarja Deghova (1996: 39. pa je bilo tudi jajce. Pa sem si tudi mislila. jaz ne vem. M. Ali bi bilo res. saj zdaj tako ne okopava{ vinogradov … pa so na{li jajce. Ona ga je zonegvala. da se gor nekaj sveti. sem jo opazovala. Pa sem videla. Ene najbolj raz{irjenih pripovedi na tem obmo~ju govorijo o ~arovnicah. tako kot zmeraj. zdaj pa. tako kot da bi z 5 Tu se jasno ka`e vpeljevanje posameznika v tradicijo. da se pripovedovalka ne more dokon~no odlo~iti. Pa pustila slu~ajno. ki so se pono~i kazale v podobi migotajo~ih lu~i in v taki podobi ljudi zmedle. kot `lopotek /gnilo jajce — op. kaj pri vas tudi so tako po{kudni ludi6?Œ Sem rekla: œZakaj?Œ œKer sem na{la tu jajce notri. Pa je tako smrdelo. de ne bi nam ratalo. sem videl. je tak{no oklevanje glede verovanja zelo o~itno. [e pa nisem nikdar ~ula. ~e je bilo res ali ni bilo res … (33) Tak{no nihanje med racionalno in œiracionalnoŒ razlago dolo~enih fenomenov je zelo o~itno tudi pri opisih no~nih sre~evanj s ~arovnicami. pa je {la. ne. ki bolje poznajo tradicijo. Pa mi je rekla: œJoj. Niso vse koko{i glih.326 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ene do druge pripovedi istega ~loveka v razli~nih razmerah. Znesla. kaj je notri. 44). pa tudi sem /nekaj zadela/ z motiko. . kaj naj si misli o znankini razlagi5. da bi lahko… Jaz ne vem. pa ga je zakopal. da niso ve~ na{li poti naprej. una je po{kodljiva./. pa je pri{el s frezo ali z motiko. En dan sem pa videla. ki smo jo posneli v ~asu na{e raziskave ~arovni{tva na pode`elju vzhodne Slovenije. Verovanje in nejevera se v teku pripovedi ves ~as izmenjujeta. evo. Jaz sem ga glih vdrapnila. tja. da so za{li v grmovje. da bi ga koko{ zakopala. Ena kar znese. pogledala. ne. (…) To so tudi prej. s kljunom malo sem. Lahko ga je raznesla. Pa ko sem {el iz hoste tam dol. pa takole. M. ki drugim {kodujejo iz zavisti. ki zakopano jajce pojasnjuje v kontekstu ~arovni{tva: I: Tu je bila ena s Hrvatskega. Jaz sem pa tu dol tudi en dan okapala (okopavala — op. ne. 6 Po{kodni ljudje je izraz za sosede. ne. ko so tu kopali. da svojo izku{njo umesti v tradicijski referen~ni okvir (1962: 125–6). M. Pa je una. o ~emer je v zvezi z interperatacijo nadnaravnih izku{enj pisal `e Honko: tisti. O~itno je. M. pa smo na{le jajce zakopano notri v zemljo. Samo ni ga pa pokrila. Jaz videla osebe nisem. tudi bi lahko kdo rekel. `e ve~ kot petdeset let. V vinogradu. ne. za videnja ali do`ivetja svojih znancev ali sorodnikov.Œ Koko{ ga pa res ni mogla zakopati. je pred menoj koko{ sama spustila jajce. pa tudi nisem vedela. Toda na{i sogovorniki so pogosto tudi sami posku{ali poiskati racionalne razlage za svoja videnja ali do`ivetja oz. Ali mogo~e je kako. I: Jaz sem tudi tukajle {el skozi. da je koko{ to naredila. se vrteli v krogu ipd. ki pridejo k nam delat. res ne. posameznika napeljejo na to.

dostikrat se zgodi. To je tisto. tri take blesave babe. kako se re~e. kot je bilo prej. Kako so ljudje bili vra`everni! S: Kaj pa se je zgodilo z ljudmi. posebno {e pa mo{ki. S: Aja? I: /smeh/ Ja. a veste. kako so lepi!”. ko so neke tiste. na neko splo{no prepri~anje …: S8: A se je kdaj govorilo tudi. jaz ne vem. ki je.MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … 327 baterijo en svetil. /…/ I: Ampak ne. Me je bilo malo groza. A. s smehom. S pa za spra{evalca. “Joj. ljudje. neke hudobije hotela trajbat. drugi stavek) s tipi~nimi izrazi dvoma. Je ena. je tako… in tisto nekako se ve~ ne …. in se nor~evali iz oseb. pa kaj vem. [tevilka v oklepaju za citatom je oznaka informatorja v dokumentaciji Oddelka za etnologijo i kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. ki je zmeraj nekaj fantazirala. ~e imajo … kake pipeke male. krasta~a. ki je bila taka blesava. so bile stare `enske blesave. ali bo sre~a ali nesre~a. no. tista velika `aba. da imajo eni take ostre o~i. pol so pa pono~i tu nekam dajale pred prag. ki je bila jezna na mater. trhlelina se sveti. korunda~e … S: Kaj je to? I: Ja. I: Ostre o~i in ~e pogleda. da lahko s pogledom kaj {koduje{? I: Veste kaj. temve~ tudi kot kompenzacijo za strah pred njihovo mo~jo (Blecourt 1999: 162). sta ena. S: Zakaj so pa dajali tisto pod prag? I: Je tukaj eno vero toliko blesavo imela. (37) V~asih so na{i sogovorniki tudi zelo odlo~no zanikali. (101) Ali pa so sku{ali relativizirati svoje verovanje (ki je iz naslednje pripovedi o~itno — prim. jaz ne vem. ki verjamejo vanje7: I: Tisto pa res nismo. pa tako pogleda. sam nisem {el gledat. /…/ (93) V~asih pa so tudi izrecno izra`ali svoje prepri~anje v ~arovni{ka dejanja: S: Zakaj pa so nastavljale jajca — da bi {kodile? 7 Seveda pa je mogo~e nor~evanje interpretirati ne le kot izraz neverovanja. Drugi dan ti pa `e crknejo. 8 ^rka I v transkripcijah pogovorov je oznaka za sogovornika. to v~asih je bila oslarija. ki so jim krasta~o podstavili pod prag? I: Oslarija. Druga~e pa so `e bili ljudje kolikor toliko izobra`eni. to so {e pa zdaj ljudje. Tisto je … v~asih so nekam stari ljudje bili bedasti. dve. dve. ni ve~ tistega. da bi verjeli karkoli v zvezi s ~arovnicami. To je bila h~erka. . s sklicevanjem na mnenje drugih oz.

za ka- . kaj zares verjame. je lahko. da je za~etno zanikanje verovanja v ~arovnice (œNikoli nisem sli{al za ~arovniceŒ. veliko razlogov za to. s katero se pripovedovalec v resnici œprestaviŒ v zunanjo situacijo skepti~nega poslu{alca v odnosu do ~arovni{tva. da ima informator. tj. vra`everen in podobno. tisti pa. o tem ne smejo govoriti z nikomer (razen s svojim œnasprotnikom ~arovnicŒ). Torej ni ostal nih~e ve~. da je bolezen posledica napada ~arovnice. Eden tak{nih faktorjev. Favret-Saada trdi. ki bi z veseljem odgovarjali na vsa vpra{anja. Kot je ugotavljala francoska etnologinja Jeanne Favret-Saada. je raziskavo ~arovni{tva v skupnosti. najpogosteje mestnega. niso imeli kaj povedati. zdel sme{en. ker tisti. Drug razlog. sicer bi bili ponovno œujetiŒ.dokler ni nekdo drug (kar vedno posebej poudarijo!) postavil diagnoze. ker so bili `e mrtvi (Favret-Saada 1980: 64). Favretova meni. kot da bi bilo samoumevno. ki niso ujetiŒ. kot poudarja Deghova. za~arani — op. odlo~il za diskurz. da je spra{evanje sogovornikov po njihovem verovanju neplodno. zaostal. da je vsako razkritje verovanja/ neverovanja/ oklevanja glede verovanja improvizirano in neiskreno in torej nekoristno za raziskavo (Degh 1996: 39). zaradi katerega je lahko sogovornik okleval. ki ne verjamejo v ~arovnice oziroma z njimi {e niso imeli izku{enj. (9) Razlog. in je tako torej v njegovih o~eh na neki na~in predstavnik “intelektualne elite”. da bi se raziskovalcu. seveda bi {kodovalo. To je po mnenju Favret-Saadove razlog. ker jim ~arovnice niso mogle ve~ {kodovati — iz preprostega razloga. kak{en naj bi ta odnos bil. njihova lastna vpletenost v institucijo ~arovni{tva. da se vsa poro~ila o ~arovnicah za~enjajo z izjavo. Zelo verjetno se bo torej pripovedovalec v strahu.). da ne pove. ki so bili. je tudi odnos raziskovalca do njegovega verovanja ali vsaj informatorjevo predvidevanje tega.M. ki gotovo vplivajo na pripravljenost ljudi. Da ne bi bil njegov diskurz sprejet kot neumnost.328 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA I: Ja. prav zato. da ni bil nikoli vra`everen… -. kaj zares verjame: razmere. za~ne pripoved z distanco do tega verovanja: ~e{ da sam ni nikoli verjel v ~arovnice. da pripovedujejo oziroma ne pripovedujejo o lastnem verovanju. osebnostne poteze in trenutne dispozicije vplivajo na to. M. kar je njega — skeptika in nejeverne`a — popolnoma presenetilo (Favret-Saada 1980: 42–3). govori o tem zelo prepri~ljivo. œNikoli nisem verjel v ~arovniceŒ) prvenstveno namenjeno prav mo`ni komunikaciji s œtistimi. kjer ~arovni{tvo {e ima vitalno mo~. s tistimi. te`ko izpeljati zato. odnosi. ne! /opomba {tudentke: I. da bi raziskovalcu povedal. je tudi ta. ki niso bili œujetiŒ (tj. ki najpogosteje prihaja iz drugega okolja. da so njeni sogovorniki vedno omenjali preminule va{~ane kot idealne sogovornike. vsaj kadar gre za ~arovni{tvo.

za glavno gonilno silo v ozadju {kode. ^e v bli`ino njihove hi{e pride krasta~a. Ve~inoma ljudje ohranijo z njo dober odnos in ji ne priznajo. je osumljenka prakti~no vedno soseda.). zlasti med sosedi: s tem imam v mislih tiste obto`be. Zli dar. odklonijo ali pa ga vr`ejo pro~ in — kadar gre za hrano — to seveda pra vtako zavr`ejo. dotikom. V takem primeru bo vede`evalec praviloma obto`il . ki smo ga raziskovali. je klasi~en postopek proti takim {kodljivim u~inkom ~arovnice œutapljanje vurkovŒ (utapljanje urokov). ~eprav je vsaj v nekaterih primerih osumljenka morala iz vedenja sosedov slutiti. ki bi delovala z zlim pogledom. Kadar najdejo ljudje v njivi zakopan predmet. govorom. niti {kode ne morejo interpretirati kot posledico obiska zavistne sosede. Kadar se u~inek zavisti sosede poka`e kot posledica zlega govorjenja (hvaljenja. da je soseda — coprnica. darom. zlega pogleda ali dotika (otroci zbolijo. tipi~na obsojenka je v tem primeru zavistna soseda — sosedska ~arovnica. Prva plast zadeva socialne napetosti v skupnosti. ga vr`ejo na njeno ozemlje (~e sumijo. ki bi magijsko deloval. ki je zakopala jajce na njihovo njivo. mlada `ivina za~ne hirati ipd. pa ljudje dol`ijo zavist. pride v po{tev v primeru dolgotrajnej{e {kode. Prav tu pa lahko pride do mnogih motenj v komunikaciji med etnologom in informatorjem. gro`nje). da jo imajo na sumu. ga pustijo le`ati in se ga ne dotikajo. Obisk pri vede`evalcu. na katero plast ~arovni{tva oziroma na katero kategorijo ~arovnic se nana{a pripoved.MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … 329 terega pri~akuje. nevo{~ljivost sosedov. ki je storjena. ~esa jo obto`ujejo. zlasti gospodarske — kadar ne najdejo nobenega otipljivega predmeta. nevo{~ljivost. da ga uporablja tudi raziskovalec oziroma da se temu zdi edini sprejemljiv. Znotraj sistema ~arovni{tva na obmo~ju. Ve~plastnost ~arovni{tva Toda odnos do verovanja v ~arovni{tvo pri vsakem posamezniku niha tudi glede na to. za katerega so prepri~ani. Ta v~asih ni jasna zato. V takih primerih obstaja ve~ mo`nosti ravnanja s œ{kodljivimŒ predmetom: tak predmet uni~ijo. ki neposredno zadevajo odnose med ljudmi. izvor njenega zlega delovanja pa njena zavist. da je ona tista. Foster 1965). jo najpogosteje nabodejo na kol ali se`gejo. da je bil nastavljen z zlim namenom. ker je ~arovni{tvo lahko izjemno kompleksen in ve~plasten fenomen in obsega zelo razli~ne plasti ~arovni{tva in kategorije ~arovnic. za katero domnevajo. je treba razlikovati med ve~ plastmi in ve~ razli~nimi kategorijami ~arovnic. V ozadju tak{nih medsebojnih obto`b je koncept omejenih dobrin (the concept of limited good) (prim. ki nastopa kot nasprotnik ~arovnic in klju~na figura v obto`bah ~arovni{tva. za koga gre) ali pa sosedo s postopkom se`iganja jajca identificirajo in obenem uni~ijo njeno mo~. prav tako znan na~in magijskega delovanja sosede.

kadar jih pripisujejo va{ki ~arovnici. ker je imela enako reputacijo `e njena mati ali vsa dru`ina. da sicer povsod v Evropi raz{irjeno verovanje o magijski kraji pridelka. a ima vendarle deloma druga~ne karakteristike kot sosedska ~arovnica. Najraje pa so se taki `enski. naj jo pri pri~i spusti dalje. zaustavitvi `ivine. ki naj bi utemeljili reputacijo take `enske. in zato ljudje ne poznajo natan~no vzroka za tako vedenje. ampak bolj poudarjajo njeno nenavadno vedenje. na tem obmo~ju ni zelo poznano. Ve~inoma pripovedi o te vrste ~arovnicah nasploh bolj poudarjajo njene nadnaravne sposobnosti kot pa neposreden povod za njena dejanja ali celo dejansko {kodo njenih dejanj. Zgodbe o kraji mleka po vrvi ipd. Va{ka ~arovnica je lahko dobila svojo reputacijo zaradi razli~nih razlogov — ker se je ukvarjala z zeli{~arstvom oz. ~e je le bilo mogo~e. je t. s pobiranjem rose z rjuho. da bi imelo to dejanje tudi zares za posledico {kodo pri sosedovem pridelku. ki so spremljali njen pogreb (~e ne upo{tevamo dela `ensk. Pogosto niti ne omenjajo. ki ji je med drugim verjetno tudi prineslo reputacijo9. Lahko pa se je tak{na reputacija œnalepilaŒ na neko `ensko {ele naknadno. Kadar je storjena {koda celotni 9 Domnevam. npr. Do zaostritev je. izgubi poti pono~i. ker je ustrezala stereotipni predstavi o ~arovnici.330 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA za coprnico sosedo. da je do take {kode sploh pri{lo. da bi na tak na~in pritegnila njegov pridelek k sebi. veliko bolj izra`ajo strah pred njenimi nadnaravnimi sposobnostmi kot pa strah pred gospodarsko in drugo {kodo. ki ima vlogo gre{nega kozla v vasi. zdravilstvom. Gro`nje so bile nekajkrat izre~ene v situaciji. Druga podkategorija ~arovnic. da jo je uro~ila ~arovnica. prihajalo precej redko. . Va{ki ~arovnici ljudje niso pripisovali delovanja iz zavisti. pri ~emer bo natan~nej{o identifikacijo najpogosteje prepustil stranki sami. pripovedi nikoli ne omenjajo. ko se je `ivina zaustavila pred ko~o domnevne ~arovnice: ~e `ivina ni hotela dalje. va{ka ~arovnica. sumijo lahko le. kadar taka coprnica z rjuho krade roso sosedu. ker je imela ve~ bogastva. sicer bi se to zanjo lahko slabo kon~alo. da ima dolo~en magijski namen. mleka ipd. izognili. V takem primeru so ji zagrozili. kar je pogosto vodilo v njeno izolacijo v skupnosti. pa~ pa bi ta po prepri~anju ljudi lahko {kodovala. zaradi dolgotrajnega in mu~nega umiranja ali nenavadnih fenomenov. œ~e bi se ji ~lovek zamerilŒ. ki {e vedno deluje znotraj socialne plasti. ampak samo ka`ejo dogodke. ki so dobile tako reputacijo na podlagi stopnjevanega konsenza glede njihove zavisti v skupnosti in so jim pripisovali ista dejanja kot zavistni sosedi). kot bi ji ga glede na dane razmere pripisovali. kot se zdi.i. Celo kadar bi se {koda lahko nana{ala na konkretno osebo. po njeni smrti. so bili prepri~ani. da je razlog za to. Tak{no prepri~anje je navadno vodilo v poudarjeno prijazen odnos do njih. ki bi jo storila konkretni osebi. (ki jih pogosteje kot zavistni sosedi pripisujejo `enski z reputacijo).

in je celo no~ preno~il v gozdu. Poleg teh dveh plasti ljudje pripovedujejo o ~arovnicah tudi povedke. ne. Tu gre za prikazni. Ve~inoma take ~arovnice tudi ne posku{ajo identificirati.) tudi vede`evalca. ne … ravno slu~ajno se je pripetilo enemu K. kje je. ki jih ljudje interpretirajo kot sre~anja oziroma posledice sre~anja s coprnicami — no~nimi ~arovnicami: I1: … /Sli{ali smo. Potem je pa kar pot bila. ko je se svit delal. ki se praviloma odvijajo pono~i oziroma na meji dneva in no~i (v œnevarnemŒ ~asu).L. ne. obto`ba va{~anov seveda brez izjeme leti na va{ko coprnico. potem je komaj se s~emu /zavedel — op. tam je pa nekak{ne lu~ke videl. nikoli na zavistno sosedo. pojave ali do`ivetja. ki imajo praviloma humoristi~no ali dramati~no noto. v gozdu. I: … ne. da je od{el v levo … namesto da bi {el prav. Ob~asno imenujejo œcoprnicaŒ oz. Obrambne tehnike se bistveno razlikujejo od tehnik. spregovorijo. S: Kako je pa zjutraj pri{el ven? I1: Zjutraj je potem. saj gre v prvi vrsti za do`ivetje nadnaravnega. Drugo plast ~arovni{tva na obravnavanem obmo~ju lahko lo~imo od prve. ta je pa zdaj … zdaj je {el v grmovje in ni mogel ven. ko je bila obto`ena va{ka coprnica. Potem pa se ni mogel ve~ znajti. se ljudje nikoli niso odlo~ali za pomo~ pri vede`evalcu. nad S./ da so coprnice zme{ale katerega. ki zadevajo socialno plast obto`b: ljudje se ob takih sre~anjih kri`ajo oziroma ri{ejo kri`e po zraku (v~asih s srpom) in molijo. ki ima na tem obmo~ju vlogo nasprotnika ~arovnic. izgube poti. v~asih migracijske. (21) Do`ivetja no~nih sre~anj s coprnicami. obrnejo obla~ilo ali del obla~ila na napa~no stran ali pa urinirajo v dlan in urin vr`ejo prek ramen. na kri`evpotje. pa da ni nikakor mogel voziti domov. prikazni. so povezana zlasti z geografijo prostora in imajo povsem druga~ne funkcije kot pripovedi o socialnih tenzijah. preklinjajo coprnico. œcoprnikŒ (œta velika coprnicaŒ ipd. V primerih. ne. je pa moral po~akati jutra.M/. saj zadeva tenzije z nadnaravnim svetom: s tem imam v mislih vsa domnevno nadnaravna do`ivetja. kje je. Glavna vloga takih pojavov in do`ivetij je zaznamovanje meja prostora. pa je pri{el gor na D. uni~enje pridelka zaradi to~e).MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … 331 skupnosti (npr. lahko navezujejo na lokalna verovanja o ~arovnicah in njihovih sposobnostih . in so ga pa zme{ale. ~eprav se. ki pa niso del verovanjskega sistema ~arovni{tva. lu~i ipd. najpogosteje na mejnem prostoru (na meji ali zunaj vasi. Do gospodarske {kode v takih primerih ne prihaja. Je {el z vinograda.. ob vodi). ~e seveda ne upo{tevamo posledic. posredno. M. No. ki jih je neprespana no~ pustila v ekonomski u~inkovitosti ~loveka naslednji dan. pa je {el pa v drugo stran. kar je sicer redko. zaznamovanje varnih in nevarnih obmo~ij in ~asa. pa je bil ~isto tam na drugem vrhu.

povedke o razkrinkavanju ~arovnic s pomo~jo lucijinega stolca itd. ki jih ni vedno in povsod mogo~e ostro in jasno razdeliti. ali se coprnice sre~ujejo na dolo~enih mestih (in ima pri tem verjetno v mislih {iroko raz{irjeno ljudsko verovanje. Odgovor sogovornika. da bo naletel na verovanje o ~arovni{kih zabavah. kljub razlikam med posameznimi kategorijami. po katerem se coprnice zbirajo na kri`i{~ih ipd. saj med njimi pogosto prihaja do dinami~nega prepleta: sosedska ~arovnica va{ka ~arovnica no~na ~arovnica Pomen zavedanja ve~plastnosti: motnje v komunikaciji Zavedanje ve~plastnosti fenomena ~arovni{tva in mnogopomenskosti naziva œcoprnicaŒ pa je vendarle bistvena za nadaljnjo analizo gradiva. ki se nana{a na no~na sre~anja s ~arovnicami. Vsaka od obeh plasti in vsak od razli~nih tipov ~arovnic namre~. ki mu je naredila . smuk nad grmom.).332 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA (npr. ki razmi{lja o coprnici kot o sosedi. funkciji. ^e spra{evalec npr. To je `al seveda popolnoma nemogo~e. sabatih). podkovana kobila. Vendar pa se prav to poka`e kot klju~ni problem in vir motenj v komunikaciji med raziskovalcem in doma~inom. t. smuk pod grmom. ali pa se morda celo nadeja. Med vsemi temi razli~nimi kategorijami ~arovnic lahko jasno ugotovimo razlike v dejanjih. Vendar pa gre. odnosu do njih in celo diskurzu. vpra{a sogovornika. ki ga za opise razli~nih kategorij uporabljajo pripovedovalci.. implicira zelo razli~ne predstave in vna{a povsem druga~ne konotacije. {e vedno za razli~ne kategorije znotraj istega sistema. i. kot sem pokazala zgoraj. ki jih pripisujejo dolo~enemu tipu ~arovnice. obrambi. saj je natan~na situacija na terenu pred izku{njami na tem terenu ali pa celo dokler ni gradivo `e analizirano. kot je odgovor sogovornika. neznana ter na vsakem obmo~ju in v~asih celo pri vsakem pripovedovalcu posebej razli~na. Razlikovanje med njimi bi moralo biti v zavesti terenskega raziskovalca pravzaprav `e na samem za~etku terenskega dela. ki na vpra{anje raziskovalca odgovarja v mislih na socialno razse`nost ~arovni{tva (tenzije. zavist med sosedi). bo sogovornik. je lahko povsem druga~en.

Kadar je `enska dobila reputacijo ~arovnice na podlagi podobnosti stereotipu ~arov10 S tem seveda ne mislim trditi. da je znanje podedovala od matere ali pa. ne da bi vedel. krivil le uni~ujo~o mo~ njene zavisti. Za primer vzemimo vpra{anje o tem. Razlike med opisom abstraktne coprnice in konkretne va{ke coprnice sicer ne odstopajo vedno bistveno. ki lahko tudi v kasnej{i fazi dela s terenskim gradivom popa~ijo celotno sliko o ~arovni{tvu na dolo~enem obmo~ju. Nasprotno bo sogovornik. A celo kadar je vpra{anje postavljeno v mislih na va{ko ~arovnico in ga tako razume tudi informator. Morda bo raziskovalca kasneje presenetilo. ko spra{evalec „tipa“. da bi morala biti odgovora obeh informatorjev. v neki meri prekriva s „sosedsko“ ~arovnico. da ima doma ~arovni{ko knjigo. nujno enaka. Abstraktno zastavljeno vpra{anje o izgledu. Zami{ljeno („conüus“) in realno („vecus“) se razlikujeta (Levi-Strauss 1958: 347–8). se lahko razlikuje od odgovora na vpra{anje. va{ke ~arovnice ali abstraktno govorjenje o tem. ki ga je doletela. odkod ~arovnici „znanje“: ~e bo imel pripovedovalec v mislih va{ko ~arovnico. kot re~eno. med njima zlahka prihaja do motenj v komunikaciji. odlo~no zanikal. ko bo na isto vpra{anje dobil od njegovega bli`njega soseda (ki odgovarja z mislimi na zgodbe. .MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … 333 {kodo (npr. Kot vemo. kak{no sliko in kak{ne predstave nosi v glavi spra{evalec. ki jih je sli{al o no~nih coprnicah. vendar pa ima po drugi strani tudi lastne „zakonitosti“. ko bi oba poro~ala o no~nih do`ivetjih. s tem. katere zavist oziroma dejanja. ki bo imel v mislih sosedo. da mu je v njivo zakopala jajce z namenom. informator pa odgovarja. to odlo~no zanikal. Dodatno zaplete komunikacijo na terenu ter kasnej{o analizo in interpretacijo zapiskov tudi obstoj dveh podkategorij ~arovnice: zavistne sosede in va{ke ~arovnice. kak{ne so ~arovnice nasploh. Celo ~e je obema. storjena iz zavisti. povsem jasno. ki ima v vasi reputacijo va{ke ~arovnice. da jo je mama nau~ila ~aranja. da bi soseda tako znanje sploh od koga prejela in tudi. Ta zadnji tip ~arovnice se sicer. tako sogovorniku kot spra{evalcu. celo v primeru. vedenju ipd. da bi posebno znanje sploh imela — najverjetneje bi za {kodo. bo morda vedel povedati. ali pa govori o zavistni sosedi. na kaj bo naletel in na katero plast ~arovni{tva se bo nana{al informatorjev odgovor. ki velja za va{ko ~arovnico. znotraj katere se obto`be nana{ajo na konkretne osebe v vasi. lahko obstajajo znotraj iste skupnosti druga ob drugem tudi razli~na ali celo nasprotna si verovanja in predstave. lahko prihaja do nesporazumov. kak{na je konkretna ~arovnica v vasi. V taki situaciji. da bi se mu pridelek izjalovil). bo na odgovor lahko bistveno vplivalo to. da se pogovarjata o plasti ~arovni{tva. imajo {kodljive u~inke na njegovo `ivino. ali sogovornik govori o `enski. ne da bi vedel. ali lastnih do`ivetjih z njimi) pritrdilni odgovor z natan~nim opisom lokacije takih ~arovni{kih shodov10.

mislim (od) te. Ti. Na abstraktno vpra{anje o tem. ne. Res v~asih ni nobene dileme. ne. folklorne pripovedi o ~arovnicah kot take pa je tako in tako niso zanimale). a tudi to ne nujno vedno in povsod. Zlasti ni jasna distinkcija med `ensko. kako so ~arovnice znanje prena{ale dalje./…/ Na nadaljnje vpra{anje. pa: /…/ Ni. kjer avtor pi{e izrecno o eni sami plasti ~arovni{tva. da je ta distinkcija aspekt. Inge Schock v svoji raziskavi ~arovni{tva na jugovzhodu Nem~ije na primer med obema ne lo~uje — ~eprav bi na pod- . ki jasno ka`e razliko med abstraktnim verovanjem in tistim. na katero vrsto ~arovnice se nana{a pripoved ali podatki. Pogosto poteka pogovor seveda tudi jasno in razumljivo. Lep primer je naslednji pogovor o prenosu ~arovni{kega znanja. do katerih zaradi ve~plastnosti fenomena ~arovni{tva prihaja med pogovori z informatorji na terenu. da je distinkcija med obema te`avna. raziskavo Favret-Saada 1980. to seveda ne pomeni. saj druge bojda na tistem obmo~ju ne poznajo ali pa ga ta ne zanima (prim. Pogosto pa je mogo~e opaziti. ali je tudi konkretna `enska. sosedsko ~arovnico. (71) ^e pi{em o vseh teh nesporazumih. ki je imela v vasi reputacijo ~arovnice.i. ne poznajo. na katero plast ~arovni{tva oziroma kateri tip ~arovnice se nana{a pripoved. dve h~erki pa dva sina. kadar pogovor nanese na ~arovni{tvo. otroci. na katero plast ~arovni{tva ali na kateri tip ~arovnice se nana{a podatek. ki ima reputacijo va{ke ~arovnice. ki se nana{a na konkretno ~arovnico iz vasi. ne. ki mu etnologi pogosto niso posvetili posebne pozornosti. Je odnos do va{ke ~arovnice enak kot odnos sosede do druge sosede. ki so jih zapisali. poleg tega pa se obe kategoriji deloma tudi prekrivata. morda le malce bolj oddaljena. je odgovor podoben. ki ga je raziskovala. da prihaja do tak{nih motenj v komunikaciji vedno in povsod. Res je tudi.334 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA nice. ki se je po na{i klasifikaciji ukvarjala samo s t. Ta je imela {tiri otroke. prenesla znanje na svoje potomce. A `al je to {e najpogosteje tam. da avtorji ne pojasnijo. in sosedsko ~arovnico. je sogovornik odgovoril: I: To je iz roda v rod {lo. da va{ke ~arovnice na obmo~ju. To je {lo iz roda v rod. a celo v tem primeru je v konkretnih primerih bolj kot v abstraktnih odgovorih poudarjeno njeno socialno konfliktno vedenje. saj trdi. saj je va{ka ~arovnica konec koncev tudi „soseda“. ve~inoma pa je mogo~e tudi s pozornim branjem transkribiranega gradiva razumeti. ne. te ni nobeden. pa~ pa tudi v raziskavah ~arovni{tva izpod peresa znanstvenikov. A vendar se ni mogo~e znebiti ob~utka. pa ni nobeden /~arovnik/. ki velja za zavistno? So bili zabele`eni primeri pretepanja ali celo ubojev usmerjeni proti zavistnim sosedom ali proti va{kim ~arovnicam? Res ponekod te distinkcije ni — va{ke ~arovnice kot take ne poznajo povsod. ti niso bili. A do nejasnosti ne prihaja samo pri delu na terenu.

ki se niso po ni~emer razlikovali od drugih ljudi in so skrivali svoj poklic (Tokarev 1957: 25). ^eprav je zaradi tega prepleta med njimi (ki kulminira predvsem v podobi va{ke coprnice) ostro mejo med razli~nimi kategorijami ~arovnic sicer te`ko potegniti. Celo ~e na nekem obmo~ju poznajo le eno plast oziroma le eno kategorijo ~arovni{tva. kot so strah. da obstajajo poleg znanih œkoldunovŒ (~arovnikov) v vasi tudi skrivni. temve~ tudi v vseh eventualnih nadaljnjih fazah: identifikaciji ~arovnice. da imajo razli~ne plasti in razli~ni tipi ~arovnic v neki meri razli~ne zakonitosti. ki pi{e o verovanjih vzhodnih Slovanov konec 19. Ljubljana: @upani~eva knji`nica 18. morda podprta z dodatnimi dejavniki. saj meje med razli~nimi kategorijami niso niti fiksne niti jasno postavljene. Pri tem ne smemo spregledati tudi dinami~nega prehajanja ene plasti oziroma kategorije v drugo. Coprnice so me nosile. her Victim. da ne bi pri{lo do napa~nega razumevanja. pa lahko ugotovimo. Literatura Blecourt. postopku ravnanja s {kodljivim predmetom. ~e bi predstavili rezultate na{e terenske raziskave kot odgovore na vpra{anje o coprnici kot taki.MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … 335 lagi komentarjev o stopnji podpore skupnosti to`niku nasproti osumljenki sklepali. je potrebno pojasniti. stoletja. zamera…) oziroma v ozadju nadnaravnih no~nih do`ivetij (resni~na do`ivetja. Raziskava va{kega ~arovni{tva v vzhodni Sloveniji na prelomu tiso~letja. razlog v ozadju obto`b sova{~ank (zavist. Tokarev. 2006.' V: Witchcraft and Magic in Euro11 Celotna raziskava je bila objavljena v knjigi Mirjam Mencej. the Unwitcher and the Researcher: The Continued Existence of Traditional Witchcraft. . Povsem druga~no sliko bi namre~ dobili. ne da bi razli~ne tipe razlikovali med seboj in rezultate predstavili lo~eno glede na kategorije oziroma plasti. pijanost. omenja. napetost v odnosu do nadnaravnega sveta) ali kar zadeva gonilno silo. za katero kategorijo gre. Morda bi v razliki med obema prepoznali razliko med „sosedskim“ in „va{kim“ ~arovnikom. da gre za va{ko ~arovnico (1978). v okviru obstoje~ega verovanjskega sistema interpretirana kot sre~anje s ~arovnicami. in na za~etku 20. utrujenost…) ter funkcijo in diskurz pripovedi o razli~nih tipih ~arovnic. ne le kar zadeva njihov izvor (napetosti v medosedskih odnosih. Skratka: za pravilno razumevanje fenomena ~arovni{tva v vseh fazah raziskave — tako med delom na terenu kot pri analizi gradiva — je nujno potrebno jasno definirati razli~ne plasti in kategorije ~arovni{tva oziroma ~arovnic — coprnic. a na podlagi skopih podatkov tak{ne domneve ni mogo~e dokazati. obrambi proti ~arovnici kot tudi v odnosu skupnosti do nje11. Willem de 1999 'The Witch.

In the course of a single narrative. Tokarev. Cambridge: Cambridge University Press. Stuart Clark. an informant’s beliefs often sway between rational explanations or disbelief . Inge 1978 Hexenglaube in der Gegenwart. New Haven and London: Yale University Press. Claude 1958 Anthropologie structurale. 141–219. Helsinki: FFC 254. 1957 Religioznye verovanija vosto~noslavjanskih narodov XIX na~ala XX veka. but (states ‘evidence’ to the contrary)”. Mirjam Mencej (Ljubljana) Pozition of the Informant in Narrations about Witchcraft. Helsinki: FFC 185. Breakdowns of Communication during Wieldwork Summary The article deals with the issue of researching “folk belief” in the filed with reference to research of witchcraft in the villages of eastern Slovenian at the beginning of the 21st century. Lauri 1962 Geisterglaube in Ingermanland. It addresses first the repertoire of narrators and then the dilemmas and issues that are connected with different aspects of folk belief. 6. Judith 1987 The Superstitious Mind. Bengt Ankarloo. The Athlone History of Witchcraft and Magic in Europe Vol. S.336 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA pe: The Twentieth Century. The typical discourse used by informants is: “I know (that there are no witches). Folklore and Reality in Matriarchal Northwest Spain. Devlin. Honko. Their fundamental statements often contradict what they tell the researcher in the course of an interview. The authoress tackles the issue of the “veracity” of informants’ statements about their own beliefs in witches. Str. Paris: Librarie Plon. Jeanne 1980 Deadly Words. London: The Athlone Press. Levi-Strauss. Linda 1996 'What is A Belief Legend?' Folklore 107: 33–46. ur. Witchcraft in the Bocage. Tubingen: Tubinger Vereinigung fur Volkskunde.A. Empirische Untersuchungen in Sudwestdeutschland. Marisa 1994 The World of the Ploughwoman. Favret-Saada. Moskva: Izdatel’stvo Akademii Nauk SSSR. Degh. Schock. French Peasants and the Supernatural in the Nineteenth Century. Rey-Henningsen.

the informant has many reasons not to tell what he or she really beliefs (in) — one reason being the mere fact that he or she may be involved (or not) in the institution of witchcraft.MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … 337 in supernatural events. . Being ignorant of these differences seems to be the principal problem and a source of disturbances in communication and interpretation of fieldwork material. Moreover. and a positive belief in supernatural events. The belief also varies according to the different layer of witchcraft of which narrator is speaking: social (neighborhood and village witch) or supernatural layer (night witches) or complex of legends about witches that are spread in the area but are not a part of a belief system of witchcraft. Another reason which affects his statements on beliefs is the researcher’s attitude to his or her beliefs — or at least the informant’s assessment of the researcher’s attitude to folk beliefs.

.

ali ona mora biti i ve{to sklopqena.2 Zato Vuk nije cenio narativnu epiku gde je „vi{e istorije nego poezije“. Na osnovu toga daju se op{ti zakqu~ci o odnosu realne i epske toponimije u srpskoj epskoj poeziji i o wihovoj interpretaciji. (2008). Popovi} 1987). (339–364) UDK 811. {to i mi ~inimo u ovom tekstu. 3 Popovi} 1985.21 821. o ~emu govori brojna literatura (up.41(091)–13:398 Milo{ Lukovi} (Beograd) POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI U radu se analizira istorijat razmatrawa problema odnosa istorijske i poetske komponente u srpskoj epskoj poeziji i navode primeri dosada{wih tuma~ewa toponimije sadr`ane u toj poeziji. najpoznatiji sakupqa~ i antologi~ar srpske epske pozije. za {ta je neophodno raditi kataloge epske toponimije. Up. prostor. dakle. sve do smrti. 115. toponimi. p. a wegova dela i danas se stalno pre{tampavaju. .“ Narodna pesma je. katalozi epskih toponima. koji je ozna~en kao „otac novije srpske kwi`evnosti“ i reformator srpskog jezika i pravopisa.163.41’373. komponovana („namje{tena“.3 Ali on ipak upozorava: 1 Vuk Stefanovi} Karaxi}. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI ISBN 978-86-7179-057-4. Kqu~ne re~i: epske narodne pesme. Stojanovi} 1987 ‰1924Š. Autor se zala`e da se ta interpretacija vr{i na velikom broju primera. Realno i poetsko u epskoj poeziji Vuk Stefanovi} Karaxi} (1787–1864). Srbi.163. 187–188. 2 U srpskoj kulturnoj tradiciji uobi~ajeno je da se ime Vuka Stefanovi}a Karaxi}a pri upotrebi skra}uje u Vuk (bez kolizije s imenom neke druge poznate li~nosti). imao je neobi~an `ivotni put. kako to ka`e Vuk). a u pjesni se gleda kako je izmi{qeno i namje{teno.MILO[ LUKOVI]. izrazio je na intuitivan na~in svoje stavove o odnosu istorije i epike jo{ u po~etnoj vazi svoje sakupqa~ke delatnosti (1823): „U istoriji se gleda istina. Sakupqawem i izdavawem epskih pesama (desetera~kog stiha) i drugih narodnih umotvorina bavio se pola stole}a.1 koji je i zasnovao izu~avawe srpskog usmenog pesni{tva. Dereti} 2000. plod stvarala~ke invencije.

151. jer kadgo| {to jedan ~ovjek qep{e i jasnije govori od drugoga. 96. nego jedan po~ne i sastavi {to.6 {to ne iznena| uje jer je on u tome bio samouk i zadugo usamqen. 39. tako i pjesme pjeva i kazuje. Up. da sve pjesme nijesu odma (u prvom po~etku svome) postale onakve. Ali posle desetak godina sakupqa~kog rada (1824) Vuk jasno defini{e hronolo{ki princip podele epskih tako {to ih je razvrstava na: pesme najstarijih vremena. iz ~ega se vidi da je Vuk tada ne samo iskusan sakupqa~ epskih pesama ve} i wihov izuzetan znalac i tuma~. Ali ovaj princip danas se sve vi{e zamewuje principom motivsko-tematske klasifikacije. kojima se ne zna starina“. 279. u pesmi od dobroga peva~a nikad nije sa svim protivna zdravome n a r o d n o m. karakteru i klasifikaciji srpske epske i lirske poezije. Nedi} 1981. kakve su. Dereti} 2000. Karaxi} 1964. Dereti} 2000. 6 U ~asu kad je u Be~u 1814. Up. L. be~kog izdawa (1845) stavqa me| u najstaKaraxi} 1964. 121. sjajan teoreti~ar usmenog stvarala{atva. kako on zna. koja je u juna~kim pesmama najglavnija stvar.7 Hronolo{ku koncepciju svojih zbirki epskih pesama Vuk je bio prinu| en da naru{i u momentu kad je `eleo objaviti nekoliko. mo`e se re}i. „ponajvi{e pobo`nijeh i osobito mitologi~eskijeh pjesama. O tome je Vuk zapisao: „Jedni pjesama razli~no pjevawe po narodu pokazuje o~evidno.“5 Vukovo shvatawe usmene poezije evoluiralo je u toku wegovoga dugotrajnog posla na sakupqawu i objavqivawu epskih pesama. i u p e s m a m a o b i ~ n o m razumu. 4 5 .Š.“4 Razumevawe sveta epske poezije nemogu}e je bez uvida u puteve dugotrajnog oblikovawa epskih pesama i stvarawe razli~itih varijanata. ali p r i p o v e t k a ‰misli se na pripovedawe — M. Popovi} 1985.340 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA „Istina da u narodnim pesmama (kao gotovo ni u kakvim) ne treba tra`iti i s t i n i t e i s t o r i j e. Ali u predgovorima prve (Lajpcig 1924) i ~etvrte kwige (Be~ 1933) svoje prve serije Srpskih narodnih pjesama Vuk je izlo`io na~elne stavove o nastanku. a kad{to se umawuje i kvari. 115). pa poslije idu}i od usta do usta raste i kiti se. godine pripremao svoju prvu zbirku narodne poezije „Vuku je malo {ta bilo jasno u pogledu epske poezije“. kako sam veli. 62. Qubinkovi} 1988. Medenica 1975. 218–225). pesme sredwih vremena i pesme novijih vremena o vojevawu za slobodu. Wima je vaqalo odrediti hronolo{ko mesto u zbirkama i on ih u drugoj kwizi Srpskih narodnih pjesama tzv. {to ~ini bitnu osobinu svih vidova folklornog stvarala{tva. 7 Vukov princip klasifikacije epskih pesama po periodima (ciklusima) neki istra`iva~i smatrali su nezamenqivim (up. 332–339. on je ve}. Re~nik kwi`evnih termina 1992 ‰odrednica Narodne epske pesmeŠ. umetni~ke vrednosti pesama dolaze u prvi plan (up. pri ~emu kwi`evne.

Ovoj temi posve}ena je i nedavno objavqena monografija Bo{ka Suvajxi}a Ilarion Ruvarac i narodna kwi`evnost. Milovi} 1998. vid. Srpska epska poezija u me| uvremenu je bila predmet pa`we i prou~avawa razli~itih doma}ih i inostranih istra`iva~a: kwi`evnika. Dereti} 2000. Samarxi} 1994. 109. 353–368. Karaxi}a uobi~ajena podela narodnih epskih pesama na istorijske i neistorijske prema tome da li se u wima javqaju istorijske ili mitolo{ke li~nosti. 8 9 . 44. Raskid s romanti~arskim poimawem narodnog predawa i epskih pesaRe~nik kwi`evnih termina 1992 (odrednica Narodne epske pesme). koliko god on li~no pokazivao trezven odnos prema smislu i dometima epske poezije. i ime“. 10 Karaxi} 1965. 60–76. kako bismo danas to kvalifikovali. 353–354.MILO[ LUKOVI]. 29–39.9 Jo{ 1814.12 Dodu{e. 11 Samarxija 2000. Mihaq~i} 1995. Samarxi} 1976. filologa. Samarxija 2000. u nedostatku autenti~ne istorijske gra| e. 65–91. nacionalni identitet.11 Vuk je stvarao u vreme romantizma i.10 tj. pri kraju XVIII veka). 12 O tom romanti~arskom shvatawu srpske epske poezije kao istorijskog izvora i o wegovom odbacivawu od predstavnika srpske kriti~ke istoriografije pisano je veoma mnogo. Suvajxi} 2007. Vuk je smatrao da se u hronolo{ki nanizanim epskim pesmama wegovih zbirki krije „pesmovana usmena istorija srpskog naroda“. Maticki 1988. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 341 rije epske pesme. 189–242. etnologa i kwi`evnih istori~ara. godine ose}ao je da epske pesme „i sad u narodu sodr`avaju negda{we bitije Srbsko. 149–220. 85–86. od narodne tradicije — koja je ve} bila inkorporirana u istorijskim spisima — nije se odbranio ni prvi srpski istori~ar modernog doba Jovan Raji} (koji stvarao pre Vuka. 143–166.8 Razlikuju}i stvarnu istoriju od pesni~kog kazivawa. Vukovi stavovi o epskim pesmama — jo{ na samom za~etku prou~avawa srpske epske poezije — izdvojili su „kao najprovokativniji problem odnos istorije i wene poetske transpozicije“. Up. iako je bio potpuno racionalisti~ki orijentisan i svestan da se usmeno predawe ne mo`e smatrati istorijskim izvorom. 62–63. Vukovi romanti~arski raspolo`eni savremenici i po{tovaoci epskih pesama iz wegovih zbirki koristili su narodno predawe utkano u tim pesmama upravo kao istorijski izvor. Tako je jo{ od vremena Vuka St. A istorijske pesme koje su nastale neposredno posle doga| aja na koji se odnose i u toku `ivota li~nosti o kojima se u wima peva — nazivaju se hroni~arskim. Dereti} 2000. 241–257. istori~ara. a to je period od gotovo dva stole}a. koji }e dominirati u raspravama do na{ih dana.

189. Samarxi} 1976. i ime“. koji je ozna~en kao utemeqiteq savremene srpske istoriografije. A Ilarion Ruvarac.17 Tako se Novakovi} u su{tini vratio Vukovom shvatawu da se u epskim pesmama „sodr`avaju negda{we bitije Srbsko. 13 14 .14 a bio je i poznati kwi`evni istori~ar i filolog. nalazi pionira srpske kriti~ke istoriografije o potpunom razila`ewu istorije i poezije nisu umawili privla~nost tuma~ewa problema wihovog odnosa. Poseban polet ovakvim prou~avawima dao je pozitivisti~ki pristup literaturi. generalno je osporena vrednost istorijskog izvora. 16 Milovi} 1998. jo{ kao student objavio je (1858) raspravu Prilog k ispitivawu srbskih juna~kih pesama.16 Budu}i svestan da narodna tradicija „retko kad ubleskuje objektivnu sliku vremena i doga| aja kojom bi kriti~ki istorik mogao biti zadovoqan“. koja su obavili kriti~ki nastrojeni istori~ari Ilarion Ruvarac (1832–1905) i Qubomir Kova~evi} (1948–1918). koja je insistirala na ispitivawu i kritici {to ve}eg broja istorijskih izvora. Novakovi} je smatrao da ona predstavqa „najdragoceniju gra| u za upoznavawe narodnoga javnog mi{qewa“. Istorijski spisi koje su oni objavili pokazali su da su neki va`ni doga| aji u srpskoj istoriji XIV veka u stvarnosti izgledali druga~ije od onoga kako ih prikazuje epska poezija.342 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ma kao istorijskog izvora ipak nije do{ao brzo. Samarxija 2000. 17 Samarxi} 1994. Novakovi} je zapravo pokazao nov kvalitet promi{qawa srpske istorije kroz prizmu usmene tradicije. O odnosu Stojana Novakovi}a prema narodnoj poeziji raspravqa posebna monografija Milovana Milovi}a. 355. nastojao je da izgradi fleksibilniji pristup epskoj poeziji. Omogu}ila su ga empirijska istra`ivawa tek krajem osme decenije XIX veka. Ali. Tako se za~ela kriti~ka {kola u srpskoj istoriografiji. wegovo „bavqewe starijom srpskom istorijom bilo je ispitivawe i uspostavqawe odnosa izme| u usmenog epskog predawa i ~iwenica utvr| enih kriti~kim postupkom“. koji je smatran za „velikog pobuwenika protiv romanti~arskih zabluda“. 29. vid. 255. koje ne podle`e istoriografskoj kritici.15 Pri tom on ipak nije podlegao „zavodqivom (folklornom) nau~nom romantizmu“ niti je napu{tao smer kriti~ke istoriografije. 15 Mihaq~i} 1995. a narodnom predawu. kojom je najavio svoj istoriografski metodolo{ki postupak.13 Stojan Novakovi} (1842–1915). 354. Milovi} 1998.

POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 343 I danas neki srpski istoriografi zameraju Ilarionu Ruvarcu da je „preterao sa svojom kriti~no{}u prema epskoj poeziji“. kriti~ka istoriografija. 18 19 . 245–246 . prirodno i danas odbacuje kosovsku tradiciju kao izvor za doga| aj o kome govori. 23 Up. up. Raspravqaju}i o umetni~koj ma{ti i istorijskoj istini u epskim pesmama.19 Radovan Samarxi} (1922–1994) vidi visok stepen korelativnosti u onim epskim pesmama koje se odnose na razdobqe hajduka i uskoka (XVI–XVII vek). 29–39.20 Samarxi} polazi od Novakovi}evih ideja. epske pesme o hajducima i uskocima „istorijski izvor koji se ne mo`e izostaviti prilikom svakog dubqeg prou~avawa jedne epohe u srpskoj istoriji. Mihaq~i} 1995. 65–91. Samarxi} 1994. Up. i to iznutra. su{tinski pristup savremenih istra`iva~a. 21 Milovi} 1998. ali ne bi se smela zanemariti kao izvor o dobu kada je delovala ta pokreta~ka snaga. i obratno. 66–67. Mihaq~i} nagla{ava da se za rekonSamarxi} 1994.MILO[ LUKOVI]. tako da su stepen pretpostavqenog i obim razgrani~enog jasnije utvr| eni kod Samarxi}a nego kod Novakovi}a. 29. qudima i pojavama koji su ostali s kolektivnim predstavama u pam}ewu i obrazovanih qudi i prostog puka“. To je nov. kao {to su Radovan Samarxi} i Rade Mihaq~i}.23 On nagla{ava: „Slede}i put Ilariona Ruvarca i Qubomira Kova~evi}a.22 Rade Mihaq~i} je vi{e zaokupqen kosovskom tradicijom (legendom. ta~ni opisi geografskih pojedinosti. 22 Samarxi} 1994. 363. te da je „odbacuju}i epsko pesni{tvo kao istorijski izvor. arhivski izvori koji su ostali da svedo~e o toj epohi rasvetqavaju.21 Samarxi} smatra da su. i ono epsko pesni{tvo ~iji koreni dopiru do tih vremena“. predawem) i mogu}nostima wenog kori{}ewa kao istorijskog izvora. 24 Mihaq~i} 1995. 20 Takvu korelativnost istorije i poezije nalazio je u epskim pesmama o hajducima (naro~ito onima koji su vojevali oko Dubrovnika) i sarajevski prou~avalac epske poezije Salko Naze~i} (1904–1970). uprkos anahronizmima i „suvi{nom geografskom neznawu“ koji se u wima javqaju. pokazivao nepoverewe prema svima onim pro{lim doga| ajima. Naze~i} 1959. ali se u svom postupku oslawa na tekovine pozitivizma. koji obi~no predstavqaju stvarnost iz `ivota peva~evog.“24 Ne spore}i da u srpskoj epskoj poeziji postoje i uverqivi.18 Stoga se „`ivotvornost Novakovi}evog postupka“ ose}a i u delima savremenih istori~ara srpskog sredweg veka.

\enane Buturovi}. kao i inostrani folkloristi. i u drugoj polovini minulog stole}a odnos istorije i poezije bio je aktuelan u radovima srpskih i drugih jugoslovenskih istra`iva~a: Bo{ka Desnice. Radmile Pe{i}. koje vere bio“. Alois [maus) sa razli~itih stanovi{ta osvetqavali su fenomen epskog pesni{tva. koji je po~eo izlaziti u Beogradu 1934. Qubomira Zukovi}a. s tim {to kosovska legenda obavija istinsko. Radovana Vu~kovi}a.26 Izu~avawem istori~nosti srpske epske poezije bili su okupirani tokom XX veka ne samo srpski istoriografi nego i srpski istori~ari kwi`evnosti i drugi prou~avaoci srpske epske poezije. istorijsko jezgro.28 Ali. Shodno tome. Josipa Kekeza. Jelke Re| ep. Nade Milo{evi}-\or| evi}. Predraga Palavestre. Svetozara Koqevi}a. Mihaq~i} 1995.“27 Govore}i u istoj prilici o zadacima u prou~avawu narodne epike. jer se „u narodnim pesmama {tuje svaki junak. Dragutin Kosti}. autoriteti doma}e folkloristike i ugledni svetski nau~nici (Nikola Bana{evi}. Maje Bo{kovi}-Stulli. 39. Svetozar Mati}. U uvodniku prvog broja ovog ~asopisa Gerhard Gezeman je istakao: „Nijednoj vrsti kulture Srbi i Hrvati ne duguju vi{e nego kulturi patrijarhalnosti. Novice Petkovi}a. Salka Naze~i}a.“ — zakqu~uje Mihaq~i}. Trvrtka ^ubeli}a. . a napomiwe da bi izu~avawe epske poezije „olak{ala ve} odavno potrebna geografija Vukovih narodnih pesama (kao i svih ostalih)“. Marije Kleut. Nenada Qubinkovi}a. Gezeman 1934. Miroslava Panti}a. 36–37. Vladana Nedi}a.25 „Zato nas epske pesme kosovskog cikla ne obave{tavaju o pro{losti. Matija Murko se zalo`io da se ve}a pa`wa posveti muslimanskoj epskoj poeziji i muslimanskim peva~ima. Jovana Dereti}a. epske pesme kosovskog ciklusa nisu izvor o dobu o kome pevaju ve} za koje pevaju. Tihomir \or| evi}. Okupqeni oko ~asopisa „Prilozi pri~avawu narodne poezije“. Mirjane Drndar25 26 27 28 Mihaq~i} 1995. Novaka Kilibarde. Vojislava \uri}a. Matija Murko. Murko 1934. Vladimira Bovana. Vladimir ]orovi}. Miodraga Matickog. Radosav Medenica. Gerhard Gezeman. A narodni ep je jedan od najva`nijih i najkarakteristi~nijih izraza ove stare balkanske patrijarhalnosti. Vida Latkovi}a. godine. Dragoslava Antonijevi}a. One se pozivaju na pro{lost i tuma~e pro{lost da bi mewale opor trenutak stvarnosti. 2–5. Hatixe Krwevi}.344 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA strukciju stvarnog doga| aja ne koristi predawe ve} onovremena svedo~anstva.

naoru`awu. mo`e se rekonstruisati prirodna sredina: opisati pejsa`i. Up. koja se mo`e sagledati u tekstovima (epskih pesama): on zahvata slo`enu ukupnost doga| aja. ~e{}e — fragmentarno. Zlate Bojovi}. tekstovi }e dati nemalo svedo~anstava o razli~itim aspektima materijalne kulture — o stani{tima. a tako| e o normama morala i pona{awa. prostornih i vremenskih predstava. a delimi~no i o duhovnoj kulturi. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 345 ski. pona{awa me| usobnih odnosa likova. Slavice Garowe-Radovanac. imenovati reke. Putilova. Aleksandar Loma) ponovo skre}u pa`wu na krivotvorewe folklora i mitologije. Taj svet ~ini celovit umetni~ki sistem.MILO[ LUKOVI]. koji ima relativnu samostalnost i s tom bitnom osobinom ima slo`enu vezu sa istorijskom stvarno{}u i realnim narodnim `ivotom. i to na slovenskim primerima.30 Posle du`ih multidisciplinarnih istra`ivawa danas o prirodi epske poezije imamo mnogo jasnije teorijske predstave.. Koqevi} 2005. Ta se tradicija nastavqa i u radovima mla| ih istra`iva~a epske poezije u XXI veku: Bo{ka Suvajxi}a. koji ka`e: „Pojam epski svet upotrebqava}emo za ozna~avawe objektivno postoje}e umetni~ke realnosti kakvu stvara epsko stvarala{tvo. . Radenkovi} 2005. mo`e se predstaviti u vi{e ili mawe sistemati~nom vidu postojawe osobina epskog dru{tva i odnosa u wemu. Milo{evi}-\or|evi} 2005. ode}i. dr. Sne`ane Samarxije. na kraju. Jovana Deli}a. planine. Marije Ili}. Dragane Vuki}evi}. biografije likova. mogu se rekonstruisati dosta {iroko. Odavno je ustvr| eno da se u epskoj poeziji ogleda ~itav epski svet (ili epski sistem). Smiqane \or| evi} i drugih. posebno o verovawu. Sowe Petrovi}. karaktera. o obi~ajima. dati ne{to u smislu fizi~ke karte. U karakterisawu epskog sveta mi }emo se ovde osloniti na sinteti~ke formulacije ruskog prou~avaoca epike Borisa N. neki istra`iva~i (Qubinko Radenkovi}. pokazati wegova etni~ka i socijalna diferencijacija. socijalnih i svakodnevnih univerzalija. Me| utim. mo`e se tako| e opisati u izvesnom smislu ure| ena istorija epskog dru{tva. Valentine Pituli} i drugih. Na osnovu podataka koji se nalaze u samim tekstovima pesama (a delimi~no i u komentarima kaziva~a).29 A odjeci usmene u pisanoj srpskoj kwi`evnosti i stalno aktuelizovawe epske poezije dali su pravo prou~avaocima epske poezije da jo{ jednom „uzviknu“: „Folklor kao feniks“. Mirjane Deteli}. predstavama o svetu. koja. Lidije Bo{kovi}. ideala i `ivotnih principa. i pored svoje nestabilnosti granica i neod29 30 Vid.

reke. potoka. Narodna lirika. Narodne lirske pesme itd. o ~emu }e daqe biti vi{e re~i. a na isti na~in i toponimija koju sadr`i narodna epska poezija. Simeon 1969 (odrednice: toponimija. Narodna pesma. Pojave o kojima govorimo ilustrova}emo primerima tuma~ewa toponima iz srpske epske poezije.34 Stoga dati primeri sadr`e mogu}nosti preklapawa s epskom poezijom dva ili vi{e susednih ju`noslovenskih naroda. ~ime se bave mnoge studije. To se nesumwivo odnosi na korpus koji je obradila Mirjana Deteli}.36 Tako predmet pa`we u toponomasti~kim istra`ivawima mogu biti i toponimi u folkloru. odnosno srodnosti srpske epske poezije s epskom poezijom drugih ju`noslovenskih naroda. 34 Up. 35 Termin toponim koristimo u standardnom zna~ewu kakvo mu daju savremeni lingvisti~ki leksikoni: „ime mesta. kao rod narodne kwi`evnosti. 33 Tako. tj. ali ih susre}emo i u zapisima. tj. pri ~emu se ne upu{tamo u definisawe wenog identiteta i granica. 36 Vid. Latkovi} 1966. @ivkovi} 1970. Prou~avawem obe kategorije toponima bavi se toponomastika (toponimika/toponimija). redovno nosi prefiks narodna. na primer. Tuma~ewa poetske i realne toponimije u srpskoj epskoj poeziji Toponimi35 se nalaze pre svega kao `ivi nazivi na terenu. folklorna toponimija. Citat je dat u slobodnom prevodu s ruskog jezika u ori- ginalu.346 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA re| enosti okvira. podru~ja. 7–8. epska toponimija. Milo{evi}-\o|evi} 1994. mi ovde koristimo skra}eni termin epska poezija.32 Otuda i epska poezija (epika. ipak mo`e imati ulogu nekog geografskog orijentira…“31 Za usmenu kwi`evnost. koristi se naziv narodna kwi`evnost. 32 Up. zemqe. kraja. dr`ave. Narodne epske pesme.33 Uva`avaju}i ovu tradiciju. jezera. . pa i nekih susednih slovenskih naroda. Dereti} 1996. Up. 31 Putilov 1988. kao deo folklora. Narodna kwi`evnost 1974. pokrajine. gore i drugih elemenata reqefa“. u kwi`evnoj tradiciji Srba. u tekstovima najrazli~itijih vrsta. epsko pesni{tvo) nastala na ju`noslovenskom tlu. toponimika i toponomastika). Simeon 1969 (odrednica toponim). Re~nik kwi`evnih termina 1992 (odrednice Folklor i Narodna kwi`evnost). Pe{i} i Milo{evi}-\o|evi} 1984. Re~nik kwi`evnih termina 1992 donosi odrednice: Narodna epika (epsko pesni{tvo — usmeno pesni{tvo).

{to. lirskim) pesmama ponekad samo ukrasno ime. me| utim. U prvom primeru. npr. a poziva se na Vuka Stef.MILO[ LUKOVI]. epsko obrazovawe“. Le|an i sli~na postala ukrasna. na Cetiwu i drugde.37 Mati} je po{ao od tvrdwe da u epskim pesmama postoje pored „staja}ih brojeva“ i „staja}a imena“. Svetozar Mati} (1887–1973) pozabavio se ve} u prvom broju specijalisti~kog ~asopisa „Prilozi prou~avawu narodne poezije“ (1934) pitawem zna~ewa geografskih detaqa u narodnom epu. predstavqaju „op{tije guslarsko znawe. epska toponimija ~ini pre svega deo epskog sveta (epskog sistema). Stoga je epska toponimija va`an predmet ispitivawa kako za istra`iva~e kwi`evnosti tako i za one istra`iva~e koji `ele do}i do realnog i istorijski pouzdanog podatka (istori~ari. Mati} 1934. onomasti~ari i drugi filolozi. kod Be~a“. koji u svom Srpskom rje~niku ka`e da se „u pjesmama mnoge crkve tako zovu. a tri iz na{eg vremena. traga za onim slu~ajevima u epskim pesmama gde su stvarna geografska imena unesena u pesmu iz li~nog guslarevog iskustva. dodaje Mati}.). [ire}i temu. u pesmi „Marko Kraqevi} i Vu~a | eneral“ pomiwe se katoli~ka crkvica Tekija u Sremu. u Sewu. U takva imena ubraja pre svega crkvu Ru`icu. Mati} 1934. po wegovom uverewu. Mati} 1934. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 347 Naravno. 12–13. Dosada{wa istra`ivawa toponimije u srpskoj epskoj poeziji ukazuju na {irok spektar mogu}nosti tuma~ewa te toponimije. Mati} nagla{ava da se na sli~an na~in za grad Budim ~esto vezuju bajke. Karaxi}a. zna~i da pesnik „jasno odvaja epski {ablon od stvarnosti“. Ali i ti „katalozi manastira i crkava“. kakav predstavqa raspored turske vojske na Kosovu poqu u pesmama iz ciklusa posve}enog Kosovskom boju. koja predstavqaju „biografski momenat“ i navodi tri primera. itd. ali nikad uz wih nije pomenuta i crkva Ru`ica. pa i one koje se ti~u odnosa prema realnosti. .39 Mati}.38 Na drugoj strani Mati} prime}uje da se u nekoliko ve}ih i mawih „kataloga“ manastira i crkava u narodnim pesmama pomiwu samo stvarni manastiri i crkve. Mati} smatra da 37 38 39 Vid. a sam Mati} dodaje da se tako zovu i crkve u Beogradu. a mi }emo ovde razmotriti samo neke primere tih tuma~ewa: jedno iz 30-ih godina pro{log stole}a. a da je Stambol u „`enskim“ (tj. Tako Mati} pretpostavqa da su i „imena Ru`ica. staja}a tek s razvijawem narodne pesme (a ranije su bila stvarna imena)“. tako da ona nosi sve wegove op{te karakteristike. koje se ogleda i u drugim „katalozima“. 12.

a odnosi se na pesni~ku interpretaciju. te se iz toga mo`e saznati odakle je bio konkretni peva~. u pesmi „Sestra Leke kapetana“ Mati} prepoznaje precizne podatke o „trasi“ puta trojice srpskih vojvoda od Novog Pazara do Sjenice. Zato Mati} zakqu~uje da „geografski momenat otkriva jedan od va`nih na~ina za stvarawe varijanata pesni~kih pripovedaka u epskoj pesmi“. planinu Jelicu. Ovaj peva~ zapravo pomiwe mesta iz svog zavi~aja: „pitomu Po`egu“ i „ravno Draga~evo“. dosta verno opisuje „trasu“ puta svoga junaka (bana Milutina) od Po`ege do Prizrena. odnosno kuda je sve putovao. Tre}i sinhroni presek odra`ava jezi~ko ose}awe epohe kojoj pripada posledwi peva~ od koga je pesma zapisana (i 40 41 Mati} 1934. . Drugi sinhroni presek nije vremenski fiksiran.348 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA je peva~ ove pesme Te{an Podrugovi} saznao za crkvicu Tekiju tek kada je dospeo u Srem (gde je Vuk pesmu i zapisao). Marojevi} 1985. U tre}em primeru. koja zahtevaju tri tipa interpretacije. Ali od toga je. crkvu Je`evicu. te ga tako „dislocira“ izvan „realnog istorijskog prostora“. te ju je tako naknadno „umetnuo“ u pesmu. kojom se prvobitni onomasti~ki lik mo`e preina~iti ili druga~ije osmisliti u skladu s wegovim umetni~kim zna~ewem u poetskom sistemu (u ovom slu~aju mo`emo govoriti o poetskoj interpretaciji toponomasti~kih podataka).41 Prvi sinhroni presek odra`ava onomasti~ku realnost epohe koja se u epskoj pesmi opisuje ili predstavqa (to se mo`e kvalifikovati kao primarna interpretacija toponomasti~kih podataka). vodu Bjelicu. a najta~nije upravo onu koju najboqe zna. a „zaluta}e“ jedino kad veli da je „voda Lab u Bugarskoj“. Pakovra}e. Loznicu. Vid. po Mati}evom uverewu. L. u pesmi „Ban Milutin i Duka Hercegovac“ po Mati}evom mi{qewu jo{ je vi{e geografskih naziva koji otkrivaju li~no znawe peva~a Marka Nemawi}a „iz nahije po`e{ke“.Š i ~este brodove (gazove) na vodi Jo{anici“. 15. Mati} ve} na osnovu navedenih primera izvla~i zakqu~ak da peva~ unosi u pesmu geografiju koju zna. va`niji epski manir da sam peva~ „bira“ mesta i puteve po kojima „vodi“ junaka epske pesme. {to bi zna~ilo da je peva~ te pesme Starac Milija dobro poznavao taj put.40 Raspravqaju}i o folklornoj onomastici u dijahroniji i problemima wenog lingvisti~kog ispitivawa. slavista Radmilo Marojevi} smatra da se mogu sagledati tri preseka toponomasti~kih podataka. a u pesmu je „uneo i svoj Kola{in ‰misli se na Ibarski ili Stari Kola{in — M. U drugom primeru. Atenicu. sela Bawicu.

42 Radmilo Marojevi} je posvetio pa`wu toponimu Cetiwa voda (voda Cetiwa) iz epske pesme „@enidba Maksima Crnojevi}a“ iz zbirke Vuka Stef. Marojevi} daqe smatra da se neko vreme stari naziv Cetiwa paralelno upotrebqavao s novim nazivom Rijeka Crnojevi}a. Interesantno je da se u poqskom jeziku koristi upravo forma `enskog roda: Cetynia.. `enski rod Cetyna (otuda: Cetiwa voda) i sredwi rod Cetyne (otuda: Cetiwe vrelo). Raspravqaju}i u drugoj prilici o primerima iz onomasti~ke istorije.MILO[ LUKOVI]. Petriwa (u zna~ewu ’Petriwina vas‘. nastale od li~nog imena *Cetyna. 42 43 . vas. selo) Strahiw-do (u zna~ewu ’Strahiwin do‘). Marojevi} je posumwao u takvu kontaminaciju naziva i. te da se i mesto koje je tu poniklo prvobitno nazivalo Cetiwa.43 Ta ponornica ponovo je izbijala na povr{inu u vidu vrela dana{we Rijeke Crnojevi}a. Ali. a u vezi s hidronimom (i ojkonimom) Rijeka Crnojevi}a. Dakle. — zavr{ava svoju analizu Marojevi}. Obja{wavaju}i etimolo{ki nastanak hidronima Cetiwa voda i Cetiwe vrelo. a onda je i zapisan u toj formi. {to ~esto dovodi i do pro`imawa triju interpretacija toponomasti~kih podataka. tj. Povodom te pesme i pesme „Pop Crnogorac i Vuk Koprivica“ (tako| e iz Vukove zbirke) Marojevi} isti~e da je Vuk Karaxi} smatrao da je narodni peva~ pome{ao crnogorsko pleme Cetiwe s rekom u Dalmaciji koja se zove Cetina. U istra`ivawima te{ko}u predstavqa ukr{tawe navedenih sinhronih preseka. u istra`iva~kom postupku. oslawaju}i se na forme toponima u pesmi „Pop Crnogorac i Vuk Koprivica“. te je Cetiwa bio i stariji naziv za Rijeku Crnojevi}a. Marojevi} 1990. Takav oblik prideva posvedo~en je u poznatim toponimima: Trebiwe (u zna~ewu ’Trebiwino selo‘). Na taj na~in uz pomo} folklornih (poetskih) toponima Vid. Qubiwe (u zna~ewu ’Qubiwino selo‘). do{ao do zakqu~ka da je Cetiwa (u `enskom rodu) bio naziv ponornice koja je nakada tekla Cetiwskim poqem. Karaxi}a. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 349 ovde mo`emo govoriti o naknadnoj ili sekundarnoj interpretaciji toponomasti~kih podataka). te se tako na{ao i u pam}ewu narodnog peva~a. pa su otpali nomenklaturni nazivi selo. Marojevi} je ustvrdio da su to „najverovatnije posesivne sintagme. voda i sl. a od li~nih imena na -iwa < -yna ranije su su se posesivni pridevi gradili druga~ije nego danas: mu{ki rod rod Cetynâ. u konkretnim slu~ajevima. — nagla{ava Marojevi}. Kasnije je dolazilo do supstantivizacije. vaqa razlu~iti u {to ve}oj meri ova tri sinhrona preseka i jasno se opredeliti za odgovaraju}u interpretaciju.

Zaroniv{i u dubine jezi~kog pam}ewa. Loma analizira jezik srpske epike i wegove formule.350 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Cetiwa voda i Cetiwe vrelo rekonstruisani su nekada postoje}i. celog ciklusa epskih pesama posve}enih Kosovskom boju 1389. 45 Loma 2002. Smatraju}i da je to „zadatak za budu}nost“. Loma se pozabavio: teorijskim na~elima od kojih je po{ao u svojoj interpretaciji. koja se „po definiciji de{ava izme| u stvarnog i onostranog. 46 O tome vi{e Loma 2002. metodolo{kim postupcima komparativne analize na materijalu epskih pesama izvan kosovskog ciklusa. realni toponimi. poznatom doga| aju iz srpske sredwevekovne istorije). Vi{e o nazivu Prakosovo u Predgovoru Loma 2002. te da bi ustanovqavawe wihovog {to potpunijeg repertoara doprinelo da se na{a maglovita predstava o pesni~kom stvarala{tvu starih Slovena umnogome izo{tri i upotpuni. koji je odavno u{ao u kolektivno pam}ewe srpskog naroda. Loma je upotrebio kao oznaku za hipoteti~nu epsku tradiciju koja je — po nalazima ovog autora — mogla prethoditi Kosovskom boju i juna~kim pesmama {to su potom o wemu nastale. tj. objediwenih u studiji pod simboli~nim (a pomalo zagonetnim) nazivom Prakosovo (Beograd 2002). Podrobno objasniv{i etimologiju ova 44 Kovanicu Prakosovo (za koju i sam ka`e da „zvu~i neobi~no. on se upu{ta u razmatrawe jo{ dva poetska spoja — tihi Dunav i siwe more. Ali da bi olak{ao pristup ovom fenomenu. izme| u qudske i bo`anske ravni“. Loma se bavi genezom kosovskog epa (tj. 22–35. Konstatuje da formuli~nih poetskih spojeva poput ~udo veliko me| u Slovenima46 ima vi{e.44 Zapravo. Etimolog i komparativista Aleksandar Loma posvetio je znatnu pa`wu reliktnoj toponimiji srpske epike u okviru svojih opse`nih istra`ivawa slovenskih i indoevropskih korena srpske epike. . 7. plan“) kao osnovnu odliku epskog vi| ewa sveta. tragawem za prednemawi}kim i predbalkanskim se}awima u topografiji srpskog epa (koji Loma smatra posebno konzervativnim segmentom kosovskog epa) i ~itavim nizom drugih op{tijih pitawa.45 U rekonstrukciji motiva i sadr`aja praindoevropske epike Loma se oslawa i na dostignu}a komparativne mitologije XX veka. godine. koja su zajedni~ka ju`nim i isto~nim Slovenima. ~ime se te`i{te svojih razmatrawa prenosi na istorijsko-geografsko poqe. Pri tom Loma isti~e interplanarnost (latinski inter „me| u“ + planaris od „ravan. 13. a rezultatima te analize pobija uvre`eno mi{qewe da u srpskoj epskoj poeziji ima mawe praslovenskog nasle| a nego u drugim poetskim rodovima. mo`da zagonetno“) A.

bilo je prirodno da se tu sme{taju stvarni i zami{qeni podvizi i pustolovine praslovenskih epskih junaka. Srijem mjesto `upno. poneka re~enica u nekom starom spisu ili zapisu koja zazvu~i kao neki narodni stih i sli~ni pokazateqi ne odvode nas dubqe od kraja XII veka. uz obilato kori{}ewe komparativnog metoda. prokleta Indija. kakav je bio zajedni~ki prototip ruskog Vseslava Volhovi~a i srpskog Zmaj-Ogwenog Vuka. 40. prikazi gusala na `ivopisu. Loma postavqa pitawe da li je „rez bio zaista tako dubok i potpun da je presekao svaku nit ranijeg istorijskog pam}ewa. . Le|ani i vo47 48 Loma 2002. Prasloveni su u to doba imali saznawe o okolnim predelima. Na to pitawe Loma daje ohrabruju}i odgovar: „Ima nalaza koji takav sud relativizuju.“47 Upu{taju}i se u pitawe starine srpskih juna~kih pesama. to su nazivi Mlav-Planina. . Loma zakqu~uje: „@ive}i u {umsko-stepskom pojasu izme| u sredweg Podweprovqa i izvori{ta Visle. kamo }e ih jednom povesti velika seoba. oni se po pravilu vezuju za pojedine topografske oznake koje izlaze izvan prostornog i vremenskog okvira u koji se stavqa kontekst pesme. pri tom je wihov interes prvenstveno bio usmeren ka jugu. Loma 2002. kwi`evni pomeni o pesmama hipoteti~ko epskog sadr`aja. 41. To su za na{e pretke bila predvorja tada{we civilizacije i najbli`a pozornica svetske istorije. Nije. ~udo {to su nam epske formule sa~uvale dva najmarkantnija me| nika tog ju`nog vidokruga: tihi Dunav (Dunaj) i Siwe More. ili ruskog Iqe Muromca i ju`noslovenskog Marka Kraqevi}a. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 351 dva poetska spoja. dakle ka nepreglednim stepama koje su se ispod Dweprovih pragova prostirale sve do obala Crnoga. svedo~e o tome da nije bilo potpunog prekida s nasle| em prednemawi}ke i predbalkanske epohe. pladinski kraq (od grada „Pladin“. po wegovom uverewu kao etimologa i koparativiste. mora i ka pore~ju Dunava s onu stranu Karpatskog gorja.“48 Loma upravo analizira nekoliko primera iz srpske epske poezije koji. S tim u vezi. tako da se kontinuitet sa ranijom epikom sveo na mehani~ko preno{ewe tradicionalnih jezi~kih i poetskih obrazaca“.MILO[ LUKOVI]. dakle. Loma ne pori~e da je cela istorija prednemawi}kog perioda u pam}ewu narodnih pesnika podjednako izbledela kao i u starosrpskoj kwi`evnosti.Siweg‘. a s tim u vezi Loma analizira i prekomorski Pribiw grad). koje i daqe mu~i sve istra`iva~e srpske epske poezije i narodne kwi`evnosti.

Pesma „@enidba Grujice Novakovi}a“ ~uva u svom istorijskom jezgru se}awe na vizantijskog cara Jovana II Komnina iz XII veka. Ta se planina pomiwe u epskoj pesmi „@enidba Grujice Novakovi}a“ iz tre}e kwige Vukove zbirke (gde su „juna~ke pjesme sredwijeh vremena“). i klisure Ka~anik. S tim u vezi raspravqa i o poqskom toponimu Máawa i anti~kom toponimu Malua na jugozapadu dana{we Rumunije (otuda ati~ki naziv Dacia Maluiensis). i to u stihu koji glasi: „Mlav planino i planino Stara!“ Loma je do{ao do zakqu~ka da je Vukovo ubicirawe Mlav-planine pogre{no.352 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA da Trutina. . 2. jer se on vezuje za Staru planinu. dolinom Morave i Ni{ave. Preciznom analizom sadr`ine pesme „@enidba Grujice Novakovi}a“ Loma je uo~io velike anahronizme i do{ao do zakqu~aka koji svedo~e o primerima znatne starine u srpskoj epici: 1. koji su jo{ bili pod turskom vla{}u. Ali. u isto~nom delu Srbije. preko Stare planine i Mlav-planine. na jugu Kosova. 41–43. iako je ovaj proslavqeni balkanski hajduk `iveo u XVI stole}u. Blatanskom gradu na Blatnom jeze49 Loma 2002. desne pritoke Dunava. na koga je u toj pesmi preneto ime carevog sina — Manojla (Emanuela) Komnina. tj. a ne „carigradskim drumom“ (Via militaris). Lominu pa`wu tako| e privla~i podatak iz Srpskog rje~nika Vuka Stef. Karaxi}a po kome se planina Mlav nalazi izme| u Skopqa. A to je ve} bio dovoqan pesni~ki razlog da se u fabulu pesme uvede i Starina Novak s wegovom dru`inom. s tim {to se svatovska povorka u pesmi kre}e u obrnutom smeru: od Sofije prema Dunavu. „Gr~i}a Manojla“. koja zapravo ozna~ava Homoqske planine u isto~noj Srbiji. a oznaka mlava za reku ili vodu koja sporo proti~e ili stoji — javqa se i u govorima sredwe Bosne. ~etiri veka posle „Gr~i}a Manojla“. Grad „Pladin“ identifikovao je u tzv. u dana{woj Republici Makedoniji.49 Loma je detaqno raspravio etimologiju naziva reke Mlave. Svatovska povorka u pesmi ima svoj realni istorijski predlo`ak: povla~ewe cara Jovana II Komnina iz Brani~eva na Dunavu kroz planine isto~ne Srbije prema Sofiji. tako da se Loma pozabavio etimologijom ove titulature. pri ~emu sve te nazive svrstava u kategoriju reliktne topografije srpske epike. tj. {to ne iznena| uje jer su Vuk i svi Srbi Vukovog vremena iz onda{we Kne`evine Srbije imali slaba znawa o ju`nim srpskim krajevima. U istoj epskoj pesmi iz Vukove zbirke pomiwe se i pladinski kraq.

. Hipokoristik od toga imena làh. kako se zvao otac kneza Koceqa. u dana{woj Ma| arskoj. Stoga je Srijem mjesto `upno. kao {to ih Ma| ari nazivaju Lengyel. a taj naziv nastao je u IX–X stole}u 50 Loma pri tom uva`ava i nalaze brojnih istra`iva~a koji su se bavili tom temom. Loma etnonim Le|ani smatra imenom predaka dana{wih Poqaka. Polaze}i od toga da se predlo`ak narodne pesme o svecima koji ka`wavaju gre{no ~ove~anstvo nalazi u hri{}anskoj literaturi. predstavqalo posledwu oazu gde se zaustavqa sveop{ta propast sveta i po~iwe wegova obnova kroz akciju hri{}anskog sve{tenstva. tj. Loma 2002. S „Pladinom“ Loma poistove}uje i „Pribiw grad preko mora“ iz druge epske pesme iz Vukove zbirke. Srijem mjesto `upno koje se pomiwe u epskoj pesmi „Sveci blago dijele“ iz Vukove zbirke Loma identifikuje s dana{wom Sremskom Mitrovicom. tj. làsi i danas ozna~ava u ruskom Poqake. Jo{ jedan toponim Loma dovodi u vezu s borbom hri{}anstva protiv paganstva u srpskim epskim pesmama iz Vukove zbirke — prokleta Indija (mada ta Indija u narodnim pesmama ne slovi uvek kao prokleta ve} se ponekad prikazuje u idealizovanom svetlu). te je tako nastao epski spoj pladinski kraq. izme| u ostalog i pomalo zapostavqenoga srpskog mitologa Veselina ^ajkanovi}a. prema Lominoj interpretaciji ove epske pesme. tako da ga staroslovenski izvori nazivaju „Blatanskim knezom“. Loma nije odoleo ni starom izazovu prou~avalaca srpske epske poezije. sirmijskog episkopa. „staja}a mesta“ u epskim pesmama. gde je bilo sedi{te slovenskog kneza Koceqa iz doba }irilo-metodijevske misije. Ta titulatura preneta je kasnije i na ma| arske kraqeve.MILO[ LUKOVI]. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 353 ru (ma| arski: Balaton). „zemqu Veneda / Vinda“ (nema~ki: Wenden). pri ~emu bi Pribiw bio posesivni pridev od Pribina (Pribina). pred kojim su se mnogi osetili bespomo}ni: da rastuma~i kako su nastali toponimimi Le|an-grad i Le|anska zemqa i etnonim Le|ani. U tom reliktnom toponimu srpske epike Loma identifikuje *Vindiju. uz etimolo{ko-komparativisti~ku argumentaciju. za koje su neki (na primer Svetozar Mati}). Povla~e}i vi{e paralela. vid. gde je bilo sedi{te sremskog. pomislili da su samo „ukrasni“. 131–133. 18. koja je u srpsku epsku poeziju mogla zalutati preko romana o Aleksandru Velikom. ono podru~je u slovensko-germanskom pograni~nom prostoru gde su preci balkanskih Srba `iveli kao pagani pre doseqewa na jug i primawa hri{}anske vere. a upravo je Metodije bi tu postavqen za episkopa.50 Loma je do{ao do zakqu~ka da prokleta zemqa Indija nije ona ~udesna zemqa iz ju`ne Azije.

59–71. koji se stalno vezuju za nove. poqski trucina.354 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA od slovenskog *Le|ane sa jo{ o~uvanim nazalom. mitski hidronim. 404. — mo`e se zakqu~iti iz Lominih nalaza. ali sa ve} izvr{enom promenom dj > | karakteristi~nom za srpsku fonetiku. Ime zapravo izvorno ozna~ava stanovnike neobra| enih poqa: prasloveski *ledâ „pusta zemqa. Loma na kraju napomiwe da wegovi toponomasti~ki nalazi ne moraju u svemu biti nesporni. te su stolovali u gradovima koji nisu bili mnogo udaqeni od srpske zemqe. ~ije ime bi moglo biti stari supstrat. Tome vaqa dodati i ~iwenicu da su poqski kraqevi (Wáadysáaw III Warnienczyk ‰1424–1444Š. doneto iz stare postojbine. Ovoj drugoj mogu}nosti Loma daje ve}u verovatno}u. — i Le|anska zemqa i Le|an-grad iz srpske epske poezije odnosilo bi se na poqsku sredinu. a *Led’aninâ (mno`ina *Led’ane) naziv za wene stanovnike. Mnogo kasnije u srpskoj epskoj poeziji Le|ani su ozna~eni kao „Latini“. Loma 2002. Loma je mnogo napora ulo`io da razjasni toponim voda Trutina koji se javqa u epskim pesma o srpskim velika{ima u Ugarskoj XV–XVI veka. To bi zna~ilo da su Srbi imali taj plemenski naziv u svojoj epskoj nomenklaturi pre nego {to su se doselili na Balkan.)51 u sredwem veku ponekad bili i ugarski kraqevi. Loma 2002. U tom starom nazivu Loma vidi jo{ neizbledelo se}awe balkanskih Srba na neke predele dana{we Poqske. 71–72. 394. prepoznatqive i bliske aktuelnim slu{aocima epskih pesama (a tu te`wu epskih si`ea za stalnim obnavqawem Loma naziva epskom prosopografijom). od slovenskog *trâ?t-. pored uobi~ajenog trucizna) ili se radi upravo o ~e{koj reci Trotina < Trutina. [abac). gde je bila i wihova prapostojbina. ali nas oni suo~avaju s ~iwenicom da epska geografija pokazuje znatnu konzervativnost u odnosu na epske si`ee. Wáadysáaw Jagiellonczyk ‰1456–1516Š i dr.52 U zakqu~ku je naveo dve mogu}nosti zna~ewa tog toponima: ili je to nerealan. tako da se u epskom hidronimu voda Trutina ogleda srpsko epsko se}awe na pritoku Labe. aktuelne junake. u susedstvu Le|ana. Prema tome. Golubac.53 51 52 53 Sáownik wáadcow polskich 1999. . katoli~kom) krilu hri{}anstva. {to bi bio prosti odblesak ~iwenice da su sredwovekovni i potowi Poqaci pripadali „latinskom“ (tj. ledina“. identi~an ~e{koj i poqskoj dijalekatskoj re~i za „otrov“ (~e{ki trutina. ili su ~ak bili na wenim granicama (Beograd.

ali je ujedno i „predstavqen kao centar vlasti i mo}i“.“55 Ova istra`ivawa omogu}avaju. Izbor je pao na epiku jer je „samo u epici. Tokom nekoliko godina rada na Leksikonu za autora je najve}i izazov predstavqalo uskla| ivawe istorijske osnove pojma grad sa Vid. onomastike. prvi u svojoj vrsti. razli~ita ali i komplemantarna. Leksikon (autor Mirjana Deteli}. Beograd 2007). v) kwigom Epski gradovi.357 hri{}anskih i muslimanskih epskih pesama s navedenog ju`noslovenskog podru~ja. koja je izrazito ideolo{ki ozna~en `anr usmene poezije. U opse`nom predgovoru Leksikona Mirjana Deteli} je dala potrebna obja{wewa o izboru teme i metodu izlagawa. na~in i pravac prostirawa gradova i drugih naseqenih mesta u usmenoj desetera~koj epskoj poeziji slovenskih naroda koja je nastala na tlu dana{wih dr`ava: Srbije. 56 Deteli} 2007.MILO[ LUKOVI]. Tako| e je istakla da su sve etimologije u Leksikonu originalni doprinos dopisnog ~lana SANU Aleksandra Lome. kwigom Beli grad. sakupqenih u osam zbirki (koje imaju ukupno 22 toma). Hrvatske. Vid. dovoqno va`ni da se za wih vode ratovi i ginu ~itave vojske“. a „gradovi su modelovani kao lokusi sa strukturom. vrste. Poreklo epske formule i slovenskog toponima (autori Mirjana Deteli} i Marija Ili}. korpusu i ekscerpciji primera. kao i o svim prilozima analiti~kog karaktera koji prate osnovni tekst Leksikona. uz osvrt na poetiku epskih gradova. 54 55 .56 Hri{}anska i muslimanska epska poezija dale su dva epska modela grada.54 Ovde }emo se osvrnuti na opse`ni Leksikon (695 stranica). Crne Gore i Bosne i Hercegovine. da se sagledaju broj. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 355 Vi{egodi{wi rad na projektu Epski gradovi u Balkanolo{kom institutu SANU u Beogradu rezultirao je nedavno trima monografijama: a) CD-romom Gradovi u hri{}anskoj i muslimanskoj usmenoj epici (autori Mirjana Deteli}. kako isti~e Mirjana Deteli}. koji je ranije objavqen. Kao autor Leksikona. O svim tim pitawima podrobno je govorila i u posebnom radu. Obra| eni korpus obuhvata 1. pored Alesandra Lome. 9. etnolinvistike itd. Deteli} 2007. koji je zami{qen tako „da popuni vi{edecenijske praznine u prou~avawu ne samo usmene kwi`evnosti ve} i istorije jezika. pru`ili ekspertsku pomo} u pripremi kwige: istori~aru Gordani Tomovi} iz Istorijskog instituta SANU. Mirjana Deteli} je izrazila zahvalnost i kolegama koji su joj. Aleksandar Loma i Istok Pavlovi}. grad koncipiran i predstavqen kao u vremenu i prostoru definisano qudsko naseqe“. lingvisti Biqani Sikimi} i istori~arima @arku Vujo{evi}u i ^edomiru Anti}u iz Balkanolo{kog isntituta SANU. Deteli} 2007. osim nekoliko etimolo{kih re{ewa koja su preuzeta iz drugih izvora. Deteli} 2005. Beograd 2006). Beograd 2004). 9–21.

). Debar. na zapadu do Pariza i Londona. Constantinopolis). li~nih imena. Ojkonimi su dodatno razvrstani i prema atributima koji ih prate u epskim pesmama. Sew. latinski itd. }esarski. Karlovac. \akovica. Trebiwe. krvavi. arapski. Golubac. na bogazu. Dubrovnik. Izlaz je na| en u re{ewu da se izdvoje svi ojkonimi bez obzir na to kako su u epici odre| eni (kao grad. Kratovo. ukraj vode Drine itd. s pro{irewima na sever do Praga i Petrograda. ]uprija. kameni. Biha}. Stanbol. pridevski (bijeli. Knin. koji su na kraju navedeni i u posebno ustrojenom registru. Stambol. bijesni. {eher itd. Standardni registri geografskih imena. a iza toga slede istorijska imena (na primer: ISTAMBUL. na jugu do Meke i Medine. Bitoq. A taj prostor je zaista veliki. Carigrad. Obja{wewe za svaki ojkonim dato je u vidu kra}eg ~lanka. Srebrenica. pored mora slana. Novi Pazar. varo{. u formi prilo{kih sintagmi (blizu Crne Gore. palanka. Ohrid. Stanbul. selo. a on su imeni~ki (~ar{ija.57 Time je usvojena naj{ira definicija grada. Beograd. Vukovar u Hrvatskoj. Herceg Novi. Bar. imena naroda i dr`ava i kori{}enih pojmova na kraju Leksikona dodatno doprinose snala`ewe u epskom prostoru koji je ome| en odabranim pesmama. skela. vi{e \akovice. Kola{in u Crnoj Gori. ukoliko se razlikuju od osnovnog. selo. Nik{i}. Bela Palanka. Prilep. Tuzla u Bosni i Hecegovini. tekst o istoriji mesta i wegovoj epskoj upotrebi. Vidin.). Podgorica. a na kraju ~lanka navodi se i kori{}ena literatura. varo{ itd. Na taj na~in obra| eno je 849 ojkonima. koji po~iwe dana{wim imenom mesta. kod vode Morave. daqe podaci o geografskoj {irini i geografskoj du`ini na kojima se mesto nalazi.356 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA stvarnom ponudom epske gra| e. Sarajevo. Byzantion. kasaba. ni`e Biograda. Potom slede etimolo{ki podaci o imenu mesta. Prijedor. ali se odmah daju i sva epska imena. na istoku do Damaska. Skopqe u Makedoniji. pleme. Travnik.) ili su na drugi na~in definisani. On pokriva mediteranski i crnomorski basen. Bawaluka. uz navo| ewe atributa koji se koriste u epskim pesmama: na primer slavno Smederevo. {eher. preko siweg mora. Nevesiwe.). u formi predlo{kih sintagmi (do mora. Varna. kraji{ni. carev. ali ujedno i da se boqe razume poetika tih toponima. kod Bojane. Brani~evo. Jerusalima i Bagdada. {anac. sa Hercegovine. Prizren u Srbiji. Kotor. Tu su i poznati gradovi: Gospi}. karaula. kaurski. Ilok. 13. Balkan i Panonsku niziju. . Sofija. Osijek. Sve to poma`e da se preciznije odredi wihova ubikacija. kasaba. u Primorju). {to je blisko savremenom pojmu naseqeno mesto. prema Durmitoru. Cetiwe. Trnovo u 57 Deteli} 2007.

12. Tirana (Tirane). zemqa wema~ka. te se wihovi gradovi pomiwu pasivno.60 Takvo shvatawe geopo58 59 60 Deteli} 2007.MILO[ LUKOVI]. ^e{me (Üeôme). Jedrene (Edirne). Duvno i drugi. koji „podse}aju“ na nekada{we „gradove“. Carigrad/Stambol (Constatinopolis/Istambul). Bre{a (Brescia). neki „gradovi“ izgubili nekada{wi zna~aj (Livno. Braila (Braila). Nik{i}) ili su sasvim prestali da postoje. Smirna (Izmir). a u me| uvremenu su izgubili svoje funkcije. Livno.59 Ostali su da „`ive“ u epskim pesmama i mnogi „gradovi“ (zapravo utvr| ewa mawih dimenzija) koji su za vreme postojawa ju`noslovenskih sredwevekovnih dr`ava ili u razdobqu turske vladavine obezbe| ivali va`ne puteve ili su bili sedi{ta lokalnih vlasti. Kaira. Rim (Roma). Skadar (Sckoder). Poltava. Janok (Gyor). Mleci/Venecija (Venezia) u Italiji i mnogi drugi gradovi i naseqena mesta. Azov u Rusiji. A te dr`ave imaju i svoje protivnike. Budim i Pe{ta (Buda. Lipnik. Budima.58 Leksikon registruje i mnoge promene u poziciji i funkcijama gradova. S uspostavqawem turske vlasti niz „gradova“ izgubio je raniji zna~aj. Valona (Vlore) u Albaniji. Pe~uj (Pecs) u Ma| arskoj. Za neke gradove konstatuje se da im je „ubikacija neizvesna. Kroja (Kruya). da bi kasnije. Klu` (Kluj). posle prestanka turske vlasti. Dra~ (Durres). ali ona pripadaju prostranim dr`avama (zemqa Tur}ija. Sibiw (Sibiu). 46–48. Ponekad se u pesmama zemqa (na primer zemqa Ingle{ka. Arad (Arad). ^ekmexin (Üekmece). Krf (Kerkyra). Po`un (Bratislava). kao mesta gde su dvorovi vladara i velika{a. Klobuk. ^emerno. Misir) zami{qa kao veliki grad. Jawina (Yanina). Bukure{t (Bucureôti). a wihove funkcije preuzeli su novi gradski centri kao {to su Sarajevo. Moskopoqe (Voskopoje). Ima i vi{e toponima Gradac (Gra~ac. Solun (Thessaloniki) u Gr~koj. zemqa frana~ka). Sevastopoq u Ukrajini. Napuq/Napoqska (Napoli). Mirjana Deteli} nagla{ava da sva mesta u Leksikonu nisu ujedno i popri{ta epskih radwi. zemqa Maxarska. Grada~ac) i Gra~anica. Deteli} 2005. Qe{ (Lezhe). Komarno (Komarno) u Slova~koj. Krim. Obod. Or{ava (Orôova). zemqa kaurska. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 357 Bugarskoj. 14. Voden (Edessa). Medun. Kowa (Konya) u Turskoj:. Deteli} 2007. Soko i dr. Duvno. Pest. . neutvrdiva ili nemogu}a“. Jegra (Eger). Trst (Trieste). Budapest). Biha}. zemqa maxarska. Biha}. tako da su i znatno razru{eni: Cernica. Temi{var (Timisoara) u Rumuniji. Udbina. koji stoji negde u prostoru nezavisno od Londona. \ula (Gyula). Hotin.

52. gotovo istim si`eima i sli~nom poetikom. koje vaqa citirati u celini: „Bez obzira na sve razlike me| u wima. sudi{ta. Napuq.). sli~nim temama. kao {to su bili na primer Filip Vi{wi}. Peva~i epskih pesama od kojih su te pesme zabele`ene u prvim decenijma XIX veka. pri ~emu su neki pojmovi u me| uvremenu ve} uveliko bili izmeweni. Starac Milija i drugi. Na drugoj strani. uprkos svim menama. Ali time se ujedno promovi{e izvestan model pona{awa koji nije bio realan u sredwem veku: na primer srpski car [}epan vezuje se za Prizren kao jedinu svoju prestonicu iako u doba srpske sredwevekovne dr`ave nijedan vladar nije imao samo jedno prestonicu ve} je boravio u vi{e razli~itih mesta zavisno od teku}ih potreba (zimovnici. Neapolis. koji na osnovu sli~nosti po zvu~awu indirektno i Poqsku svrstava u gradove kao i Napoqska. U takvom maniru pevawa ogleda se vremenska distanca sa koje je pesma ispevana u odnosu na vreme epske radwe. muslimanski peva~i su tako| e vezivali gradove za snagu svoga carstva. ostala nepromewena politi~ka slika jake dr`ave kao niza jakih gradova. od Prilepa Marko. a naro61 Deteli} 2005. ponekad i u veoma dugim pesmama. sedamdeset i sedam gradova. care od Stambola itd.61 Na osnovu epske gra| e koju je obradila u Leksikonu Mirjana Deteli} je izvela nekoliko va`nih zakqu~aka o poetici epskih gradova. gubitak gradova i smrt srpskih vojvoda koji su wima upravqali ozna~avali stvarni kraj stare srpske dr`ave. ideja koja se prenela kroz ceo sredwi vek.358 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA liti~kog prostora ogleda se i u upotrebi distiha „Ima Poqska. bili su svedoci dugotrajne turske vlasti i imali su realne predstave samo o orijentalnim varo{ima turskog doba. Ovako stvoreni spojevi te`e da se nametnu u {to ve}oj meri i tako postaju rutinsko mnemotehni~ko sredstvo. kao u pesmi „Margita | evojka i Rajko vojevoda“. tako na primer [}epan-Krst postaje Pawkrst. a magi~ni broj 77 (sa zna~ewem mno{tva) simbolizuje tu snagu: „Mlogo ferman pro| e carevine. od Moskve kraqica. tj. sajmi{ta i sl. Zato su za epskog peva~a. letwikovci. . ^esta je veza junak-ojkonim: Todor od Stala}a. Te{an Podrugovi}. istim na~inom izvo| ewa. koje olak{ava sricawe desetera~kih stihova. a ima i Napoqska“. hri{}anska i muslimanska epika — povezane istim metrom. Mirjana Deteli} zakqu~uje da je u epici.“ Oni ponekad namerno mewaju nazive mesta zamewuju}i u wima hri{}anske simbole iz ideolo{kih razloga. a predstave o srpskim sredwovekovnim gradovima nasle| ivali su i gradili samo u mitologiziranoj formi.

Ekscerpcija ojkonima. Ova poeti~ka ~iwenica nije posledica igre slu~aja ili }udi peva~ke mode (koja i u usmenoj poeziji nastaje i nestaje sa sopstvenom dinamikom).“62 U vezi s tim Mirjana Deteli} smatra da bi rad na poetici ostalih epskih ojkonima i ojkonimskih toposa mogao unaprediti poznavawe epskog `anra neposrednim uvidom u nastanak epske slike prostora i wenu povezanost sa ideolo{kim osnovama epske poezije. istorijskim i sli~nim — moglo do}i do zanimqivih krosreferencijalnih rezultata. i kod jednih i kod drugih naj~e{}i epitet uz grad je epitet beli. tzv. iako su gradovi u obema vrstama epike izrazito ideolo{ka komponenta pogleda na svet. modelovawe istorijski proverqivih predlo`aka i sl. Ona je mogu}a zato {to je beli grad bio i ostao jedan od onih kwi`evnih toposa koji bez veroispovednih i socijalnih smetwi mo`e da {eta od jedne zajednice do druge budu}i da je stariji od pesama u kojim se javqa. a za gradove se vezuju isti epiteti i zajedni~ka atribucija. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 359 ~ito istim jezikom — mogu da ~ine dovoqno ujedna~en uzorak za ekscerpciju i daqu obradu raznih teorijski zna~ajnih pitawa kao {to su upotreba formule (u svim stadijumima). etnolo{kim. 54. autorov ideolo{ki stav. ~ak ni kod Makedonaca i Bugara sa kojima ova epika deli mnoge zajedni~ke crte. Deteli} 2005. geografskim. antropolo{kim etimolo{kim. a opse`na epska ojkonimska gra| a objavqena u Leksikonu to sada olak{ava. pokazuje da je korpus za~u| uju}e uniforman u smislu obrade motiva. me| utim. funkcija vremena. Za neka od wih (naro~ito za istorijska pitawa) va`ne su razlike u autorskoj optici. I kod hri{}ana i kod muslimana u korpusu se javqaju gotovo jednaki ojkonimi. .MILO[ LUKOVI]. Tako| e pretpostavqa da bi se drugim tipovima istra`ivawa — lingvisti~kim.63 Zakqu~ci Na{ osvrt na istorijat tretirawa problema odnosa realne (istorijske) i poetske komponente u srpskoj epskoj poeziji i primeri tuma~ewa toponimije u epskim pesmama koje smo izlo`ili daju osnova za slede}e op{te zakqu~ke: 62 63 Deteli} 2005. 53–54. varirawe ‚putuju}ih‘ motiva i si`ea. poetika prostora. Za prou~avawe epske poetike ju`nih Slovena on je zna~ajan pre svega zato {to se ne javqa nigde vi{e — osim u hri{}anskoj i muslimanskoj epici na srpskohrvatskom jeziku.

oronimi). {to zahteva poetsku interpretaciju. koja naj~e{}e „derivira“ iz realne (ali ne uvek). hidronimi. „Prilozi prou~avawu narodne poezije“. i to ne samo unutar „nacionalne“ epske poezije nego i na {irem korpusu epskog stvarala{tva genetski srodnih slovenskih naroda ili reginalno bliskih naroda (na primer balkanskih). 2000. Dereti} 2000 Dereti}.360 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA 1) Toponimija sadr`ana u epskim pesmama (epska toponimija) „deli sudbinu“ epskog sveta i time ona neminovno postaje poetska toponimija. koja je predmet dugotrajne poetske transpozicije. nije vremenski fiksirana i transformi{e se u skladu sa zna~ewima koja joj se pridaju u poetskom (epskom) sistemu. Beograd. iz realne toponimije. Beograd. granice. aktuelne junake.). Identitet. Protagonisti ova dva tipa ineterpretacije prinu| eni su da se me| usobno oslawaju na rezultate oba tipa interpretacije. Epska toponimija. etnografa i antropologa. mitologa. arheologa i filologa. pokazuje ipak znatnu konzervativnost u odnosu na epske si`ee. Beograd. Literatura Gezeman 1934 Gezeman. prvenstveno istori~ara. teologa. ali u svom istra`iva~kom postupku ne treba da me{aju tipove interpretacije. prepoznatqive i bliske aktuelnim slu{aocima epskih pesama. 4) Realna i poetska interpretacija epske toponimije mogu ra~unati na potpun uspeh samo ako se vr{e na velikom broju primera. kao element epskog sveta. Re~ unapred. I/1. 2) Epska toponimija (ojkonimi. koji te`e da se stalno vezuju za nove. 1934. Srpska narodna epika. nasle| eno (reliktno) stawe ili pak onomasti~ku realnost vremena kome pripada peva~ od koga je pesma zapisana. te`we. Jovan. 3) Realna toponimija odra`ava onomasti~ku realnost epohe koja se u epskoj pesmi predstavqa. 1996. Jovan. ~ime se posti`e epsko vi| ewe sveta. 1. To zna~i da i poetska toponimija naj~e{}e (ali ne uvek) derivira iz „istorijskog jezgra“ epske poezije. ali neretko i neko znatno starije. . pri ~emu je dragoceno raditi kataloge epske toponimije (u vidu leksikona i sl. tj. Put srpske kwi`evnosti. Sve to zahteva realnu interpretaciju toponomasti~kih podataka. Dereti} 1996 Dereti}. prvenstveno istra`iva~a kwi`evnosti. Gerhard.

Peto izdawe. 1998. Beograd. Koqevi} 1998 Koqevi}. drugoga. Marojevi} 1985 Marojevi}. „Prilozi prou~avawu narodne poezije“. Narodna kwi`evnost. tre}a i ~etvrta kwiga „Srpskih narodnih pjesama“. sv. 2005. Folklorna onomastika u dijahroniji i problemi wenog lingvisti~kog ispitivawa. 2005. Stara slovenska religija: jedan li~ni pogled iz komparativnog ugla. 45–57 . Odjeljenje dru{tvenih nauka. @ivkovi} 1970 @ivkovi}. tzv. Beograd. 2007. 1–3/2005. Posebna izdanja — LXX. Svetozar. 1966.MILO[ LUKOVI]. Aleksandar.. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 361 Deteli} 2005 Deteli}. Slovenski i indoevropski koreni srpske epike. Beograd. Mirjana. Beograd. 12–15. sv. Vuk Stefanovi}. Beograd. Deteli} 2007 Deteli}. 1964. Mala prostonarodwa slaveno-serbska pjesnarica (1814). Koqevi} 2005 Koqevi}. ‰izbor i predgovor B. ‰Sabrana dela Vuka Karaxi}a. LII. Beograd. Novi Sad. Marojevi} 1990 Marojevi}. ‰u:Š Zbornik referata i materijala V jugoslovenske onomasti~ke konferencije. kw. 1–3/2005. ‰u:Š Me|unarodni nau~ni skup: Vuk Karaxi} i wegovo delo u svom vremenu i danas. Qubinkovi} 1988 Qubinkovi}. S. 1934. Narodna srbska pjesnarica (1815). O srpskoj narodnoj poeziji. Beograd. Beograd. Mati} 1934 Mati}. Nenad. Latkovi} 1966 Latkovi}. I/1. Predstava o gradu kao element ideolo{ke osnove epske poezije. „Onomatolo{ki prilozi“. Mirjana. Druga. Postawe epa. Karaxi} 1965 Karaxi}. Dragi{a. Epski gradovi. Loma 2005 Loma. 9–27. 13). Sarajevo. XI. Vido. Prakosovo. 1965. Odjeci usmene u pisanoj kwi`evnosti. kw. 63–70. „Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik“. Karaxi} 1964 Karaxi}. Zna~ewe geografskih detaqa u narodnom epu. Evropski okviri srpske kwi`evnosti. 84–85 (i diskusija: 104–107). Radmilo. XVII nau~ni sastanak slavista u Vukove dane. Svetozar. 1990. 1985 (ANUBiH. Novi Sad. Kwiga prvaŠ. LII. 2005. 2002. lajpci{kog izdawa Vuka Karaxi}a. Loma 2002 Loma. knj. . I. „Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik“. Radmilo. Novi Sad. 1970. Beograd. Leksikon. 1988. Beograd. Vje~na zubqa. kw. Marinkovi}Š. Vuk Stefanovi}. Aleksandar. Iz onomasti~ke istorije (1–2). 121–129.

Nedi} 1981 Vladan Nedi}. Panti} 1977 Panti}. Nedi} 1972 Vladan Nedi}. 1934. Hajdu~ke borbe oko Dubrovnika i na{a narodna pjesma (Prilog prou~avanju postanka i razvoja na{e narodne epike). 3. Nekoliko zada}a u prou~avawu narodne epike. 2–5. Zavod za uxbenike i nastavna sredstva. Milovan. Medenica 1975 Medenica Radosav. Iz na{e narodne epike. Vukovi peva~i. 2005. Narodna kwi`evnost. kw. Novi Sad. I/1. Sarajevo.362 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Maticki 1988 Maticki. 1998. ‰u:Š Me|unarodni nau~ni skup: Vuk Karaxi} i wegovo delo u svom vremenu i danas. 1977. 1972. 611–613. I dio. sv. Nepoznata bugar{tica o despotu \ur|u i Sibiwanin Janku iz XV veka. 1988. Stojan Novakovi} i narodna kwi`evnost. Panti} 1964 Narodne pesme u zapisima XV–XVIII veka. Nada. Naze~i} 1959 Naze~i}. Crnogorsko-hercegova~ka planinska oblast — postojbina patrijarhalne kulture i epske pesme dinaraca. 421–439. „Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik“. Narodna kwi`evnost. Vlajko PalavestraŠ. Salko. Sarajevo. sv. Odjeci usmene u pisanoj kwi`evnosti“. Pro{lost i narodno se}awe. XVII nau~ni sastanak slavista u Vukove dane. kw. Rade. Svetozar Koqevi}. Beograd. 1994. Beograd. XXV. Miodrag. ‰u:Š Istorija srpske kulture. „Vje~na zubqa. Folklor kao feniks. 1995. Mihaq~i} 1995 Mihaq~i}. 147–163. Murko 1934 Murko. Beograd. Beograd. Nada. [abac. 1981. Antologija. 1975. Milo{evi}-\or|evi} 2005 Milo{evi}-\or| evi}. LII. 1–3/2005. Na{a narodna epika i weni tvorci. Beograd 2005. Beograd. Miroslav. Gorwi Milanovac — Beograd. Milo{evi}-\or|evi} 1994 Milo{evi}-\or| evi}. Muslimana i Crnogoraca. . 1964. „Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik“. Cetiwe — Beograd. 1959. Hrvata. „Prilozi prou~avawu narodne poezije“. ‰predsednik Redakcionog odbora: Pavle Ivi}Š. Narodna kwi`evnost 1974 Narodna knji`evnost Srba. Izbor kritika. ‰sastavlja~i: \enana Buturovi}. 85–93. Istori~nost Vukovog shvatawa u odbiru epskih narodnih pesama. Milovi} 1998 Milovi}. Matija. Novi Sad. ‰izbor i predgovor Miroslav Panti}Š. 1974.

Neki slovenski primeri. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 363 Petrovi} 2005 Petrovi}. 1787–1864. Stojanovi} 1987 ‰1924Š Stojanovi}. Sáownik wáadcow polskich 1999 Sáownik wáadcow polskich 1999. Samarxija 2000 Samarxija. N. 353–369. 1987 ‰fototipsko izdawe iz 1924Š. kw. Kwiga prva. Drugo izdawe. 1972. Drugo. @ivot i rad Vuka Stef. Narodna kwi`evnost. Putilov 1988 B. Miodrag. 561–568. 1994. Putilov. Karaxi}. Tre}e izdawe. Nedi} 1972 Vladan Nedi}. Pisci srpske istorije. Sowa. Encikopedijski rje~nik lingvist~kih naziva. 2007. 1984. ‰u:Š Jovan Dereti}. „Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik“. Popovi} 1987 Popovi}. Novi Sad. Narodna kwi`evnost. Suvajxi} 2007 Suvajxi}. ‰u:Š Zbornik radova o Vuku Karaxi}u. Popovi} 1985 Popovi}. Zagreb. 553–560. dopunjeno izdanje. Re|ep 1988 Re| ep. Leningrad. ^etvrta kwiga. Beograd. Poznan. Qubinko. Rikard. ‰glavni i odgovorni urednik Dragi{a @ivkovi}Š. Beograd. sv. LII. Miodrag. Romantizam. kw. Beograd. . Re~nik kwi`evnih termina 1992 Re~nik kni`evnih termina. Samarxi} 1994 Samarxi}. LII. 2005. Simeon 1969 Simeon. 1–3/2005. 2000. sv. Srpska narodna epika. Novi Sad. 1–3/2005. Beograd. 1987. Beograd. 1999. Bo{ko. Karaxi}a. Samarxi} 1976 Samarxi}. 1976. 1987. Tragom istorije u srpskim „juna~kim pesmama“. Radovan. Sne`ana. Geroi~eskiè åpos i deèstvitelânostâ. Istorija srpske kwi`evnosti. Bele`ewe narodniih pesama pre Vuka. Ilarion Ruvarac i narodna kwi`evnost. Radenkovi} 2005 Radenkovi}. Beograd. 1985. II. Beograd.MILO[ LUKOVI]. Krivotvorewe folklora i mitologije. 2005. Radmila i Nada Milo{evi}-\or| evi}. Pe{i} i Milo{evi}-\or|evi} 1984 Pe{i}. Beograd. 1992. Sarajevo. Radovan. Prilog prou~avawu istorijskog razvoja strukturnih modela kosovske tradicije. ‰redaktor serii Ryszard WrykŠ. Vuk Stef. Jelka. 1969. „Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik“. Beograd. 1988. P–@. 29–44. Pisci srpske istorije. Qubomir. Beograd.

Many of these toponyms do not match the actual historical ones. fortifications. therefore. relief elements (valleys. monasteries. and some never actually existed. . Here we find testimonies to various aspects of material and spiritual culture. and can also reconstruct a natural environment: describe landscapes. this does not take away from the poetic power of toponymy used in this way. It also highlights the lengthy process of shaping of epic songs and the numerous singers and reciters of epic verse. hills. name rivers and mountains. However. However. rivers and seas. In it we find a diverse toponymy: names of settlements. tableland). This is very true of the Serbian epic poetry in the anthologies of Vuk Karad`i} and other later collectors.364 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Milo{ Lukovi} (Belgrade) Poetic and Realistic Toponymy in Serbian Epic Poetry Summary The epic world comprises an entire art system and is relatively independent of historical reality. some are anachronous. in fact provide something in the nature of a geographical map. Some have been relocated. different regions and countries etc. mountains. creating a parallel poetic and real toponomy is of manifold use. the information in texts of epic songs enable us to a certain extent to reconstruct the ordered history of epic society. When analysing epic poetry.

(2008).pdf . Osnovna prepreka u me| usobnom poznavawu balkanskih naroda le`i u jezi~koj barijeri.gr/index. balkanologija. a van toga — izu~avawem ruskog jezika i kwi`evnosti. gr / schools / human / hist _ arch / Programma _ Epan _ Sseptembrioy_2006–2007. Demokritovom univerzitetu u Komotiniju (Katedra za istoriju i etnografiju)3.htm http://web.16:398(495) 39(=16)(495) Jovanka \or| evi}-Jovanovi} (Beograd) ZANIMAWE ZA SLOVENSKI FOLKLOR U GR^KOJ Slavistika u Gr~koj razvija se u okviru balkanolo{kih studija.gr/hist/tomeis/modern%20history/general%20information/gr/general%20information_gr. Nastava slovenskih. p. Slovenski folklor u gr~kim publikacijama je predstavqan povremeno i nesistemati~no.duth. Slovenske teme uglavnom se razmatraju u okviru istorije gr~kih veza sa drugim balkanskim narodima. i ona se najvi{e bavi izu~avawem jezika i kulture balkanskih Slovena (Srba i Bugara). pa je neshvatqivo da se me| usobno ne poznaju dobro. zatim u istorijsko-politi~kim okolnostima. Kqu~ne re~i: folklor.uowm. na samom po~etku XX veka i u tre}oj i ~etvrtoj deceniji XX veka. (365–376) UDK 821. kao osnove za razvoj slavisti~kih studija. U dana{we vreme stabilnijih me| udr`avnih odnosa na Balkanu i daqe je ostao problem izu~avawa slovenskih jezika u Gr~koj.gr/balkan/glosses. i to: na Univerzitetu Zapadne Makedonije1.php?rm=1&pm=75&sm=70 4 http :// www .JOVANKA \ OR\EVI] -J OVANOVI] :Z ANIMAWE ZA SLOVENSKI FOLKLOR U G R^KOJ ISBN 978-86-7179-057-4. Gr~ka.bscc. Jo{ od doseqavawa Slovena na Balkansko poluostrvo pa do danas geografska blizina i istorijske prilike upu}ivale su Grke i balkanske Slovene jedne na druge. Ne{to ve}e zanimawe ispoqeno je u tri navrata — u sedmoj deceniji XIX veka.auth. Jawinskom (Balkanska istoriografija)4 i Egejskom (u okviru Katedre 1 2 http://www. uvedena je kao fakultativna na nekoliko gr~kih univerziteta. uoi .htm 3 http://www. slavistika. Aristotelovom univerzitetu u Solunu2. kao i u kulturnoj politici wihovih dr`ava. lirske narodne pesme. uglavnom u okviru studija balkanologije. pa i srpskog jezika.

istori~ar. pa i slavisti~kih. \or| evi}.6 ili. pogodovali su zapostavqawu slavistike i u okvirima balkanolo{kih istra`ivawa. doktorirao u Beogradu 1926. Povremena interesovawa Grka za slovenski svet.366 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA za sociolo{ku antropologiju i istoriju slovenskih naroda na Balkanu)5. studija do{lo je osnivawem Balkanolo{kog instituta u Solunu 1953. „radi stvarawa atmosfere me| usobnog razumevawa. Ratne godine. 1928. Prag 1929–1930. PKJIF 8. Me| utim. 502. podstakla su osnivawe nau~nih ustanova u Solunu za prou~avawe Balkana. Tako su slavisti~ke studije nalazile svoje mesto u gr~koj nauci ne kao samostalna disciplina ve} kao deo balkanologije. kao i balkanskih Slovena. da jo{ dodamo. Godine 1926. 6 7 . 1903 — Solun. Istorijski ~asopis XIV–XV. akademik SANU. Pregled studija moderne balkanske istorije u Gr~koj. Poveqe srpskih vladara u gr~kim publikacijama. Beograd 1965.aegean. Micailhj Laskarhj (Krf. pribli`avawa i saradwe balkanskih naroda“. kao i u ~a5 http://www. 181. Studirao je u Parizu. u mnogobrojnim posebnim izdawima ovog instituta. Les etudes slaves en Grece. izuzimaju}i bugaristiku kojoj se poklawa posebna pa`wa na Demokritovom univerzitetu u Komotiniju. Zna~ajniji radovi: Vizantijske princeze u sredwevekovnoj Srbiji. inostrani ~lan Srpske akademije nauka. Slavia VIII.7 znameniti slavista. niti slavisti koji se bave lingvistikom. 185–192.html M. Slavonic Reviw 9. Beograd 1926. Nakon trinaestogodi{weg plodnog rada katedra je zatvorena dolaskom Metaksasa na vlast. 1965). Do ponovnog o`ivqavawa balkanolo{kih. slavista. Najdu`a tradicija u nastavi srpskog. Lascaris.gr/social-anthropology/iridion/html/akadhmaika_pro_orolo- gio. koji je dugo bio i jedina ustanova te vrste u Gr~koj. Laskarisova ocena stawa slavistike u Gr~koj tridesetih godina XX veka vrlo malo je izgubila od svoje aktuelnosti i na po~etku novog stole}a: „U Gr~koj ne postoji slavisti~ka katedra. vizantolog i balkanolog. slovenskim folklorom. od ovog prvog koraka ka institucionalizaciji slavisti~kih studija nije se oti{lo daqe. koja su se poklapala sa svetskim zanimawem za balkanska previrawa i za okretawe gr~ke politike saradwi sa susednim zemqama. 8 D. a zatim politi~ke prilike koje su izazvale zahla| ewe odnosa sa balkanskim Slovenima. 1932. a za profesora je postavqen Mihailis Laskaris. Greece and Serbia during the war 1885. istorijom kwi`evnosti“. na novoosnovanom Aristotelovom univerzitetu u Solunu formirana je i Katedra za balkanologiju.8 Do 1974. bugarskog i ruskog jezika ostvarena je u Balkanolo{kom institutu u Solunu. Kapodistrija i srpski ustanak.

1997. 1997. zatim J. Papadrijanosa Sedam decenija srbistike u Gr~koj (1926–1996)15 ili na noviju Bibliografiju Gr~ke (2005). Prema Velikoj op{toj enciklopediji16 slavi9 J. \or| evi}. . Laskarisa Les etudes slaves en Grece. Ako se osvrnemo na prou~avawe slavisti~kih tema u gr~kim institutucijama koje su navedene i u referentnim studijama M. \or| evi}a Pregled studija moderne balkanske istorije u Gr~koj.12 D. 34. teolo{ke i lingvisti~ke studije. Cyrillomethodianum. (Grci i Sloveni). 16 Megalh genikh egkuklopaideia. E. koja se od 1963. 1939–). Beograd 1997. 15 J. http://www. 368. upravnik Katedre za crkvenu istoriju slovenskih naroda i sredwovekovnu slovensku kwi`evnost. Tahiaos10 i J. Sedam decenija srbistike (1926–1996). Thessaloniki 1971.ac. Istorijski ~asopis XIV–XV. MSC. Helenska asocijacija sa okupqenim eruditama kao {to su A. Papadrianos. na{le su svoje mesto i slovenske teme. Beograd 2005.JOVANKA \OR\EVI]-JOVANOVI]: ZANIMAWE ZA SLOVENSKI FOLKLOR U GR^KOJ 367 sopisu „Balkan Studies“. (]irilo i Metodije). D. a koja je vezana za Gr~ku. 13 D. Na istom fakultetu predaje istoriju slovenskih pravoslavnih crkava. Sveta Gora) 2006. S. Biobibliografski re~nik. Skup slavista u Vukove dane 26/2. Papadrijanos. 1986. Bavi se vizantijsko-slovenskim odnosima i istorijom slovenskih pravoslavnih crkava. koji je objavqivao istorijske. studirao je teologiju na Teolo{kom fakultetu u Solunu gde i doktorirao 1972. Bibliografija u Z. Mr{evi}-Radovi}. Aqhna. ~inilo se da }e slavistika na}i mesto me| u nau~nim disciplinama i da }e se pristupiti sistematskom prou~avawu slovenskih naroda. Samarxija. Bavi se slavistikom i crkvenom istorijom slovenskih naroda: Sloveni. Les etudes slaves en Grece. Sedam decenija srbistike (1926–1996). t. upravnik Slovenskog odeqewa Balkanolo{kog instituta u Solunu do 1965. 181. Skup slavista u Vukove dane 26/2. odvija u [koli balkanskih jezika. 485–493. 1997. Iako do toga nije do{lo. Tarnanidis11 donela je nova saznawa o gr~ko-slovenskim odnosima. akademik SANU od 1981. Slavia VIII.sanu.yu/Clanstvo/Clan. Beograd 1997. Papastatisa Les Slaves etudes en Grece14. 2002. Udru`ewe je izdavalo ugledan ~asopis „Cyrillomethodianum“ (1971—94). Papastahis. 485–493. Les etudes slaves en Grece. 48.aspx?arg=1319 11 Tarnanidhj Iwannhj (Ko`ani. Pregled studija moderne balkanske istorije u Gr~koj. Lascaris. Prag 1929–1930. 14 Ch. Posebna je zasluga Balkanolo{kog instituta u razvoju nastave slovenskih jezika. 183–203. mo`e se zakqu~iti da se pod slavistikom u Gr~koj podrazumeva istra`ivawe sredwovekovne ili savremene istorije balkanskih Slovena i Rusa. 1931–). Bojovi}. 10 Antwnioj Aimiloj Taciaoj (Solun. I. Beograd 1965. 12 M. osnovana Helenska asocijacija za slovenske studije u Solunu.13 H. profesor je na Teolo{kom fakultetu u Solunu.9 Kada je 1975.

18 L. etnografska. po~etna upoznavawa dolazila su posredno. Me| utim. Miklo{i~. H epanastashj thj Serbiaj. Prevodilac Aleksandar Kostis pri prevo| ewu ~etvrtog poglavqa odstupa od originala i isti~e ono {to je zajedni~ko u obi~ajima i verovawima Srba i Grka. [afarik. Me| u najzna~ajnije slaviste navedeni su P. 19 Peri en th Anatolhn gunaikw (@ene istoka). umetno{}u i verom slovenskih naroda. istorijska. i da se tada na wih gledalo ne samo kao na „varvare“ ve} kao i na junake. M. a u {irem smislu istorijom. Stanojevi} i V. rad Spiliotopulosa Srbija. t. Ranke. Pogodin. Za razliku od Rankeovog oslawawa na Vukova kazivawa ili D’ Istrijino uzimawe poezije kao izvora u konstrukciji predstave o Srbima.18 Prevod ovog znamenitog dela iz istorije Prvog srpskog ustanka pripada prvom talasu poku{aja pribli`avawa Srba i Grka u vreme carigradskih pregovora o savezni{tvu (1861–1867). . pojedini istori~ari i putopisci vidno su doprineli predstavqawu. i ono je trebalo da pobudi simpatije kod onih Grka koji su pokazivali netrpeqivost prema Srbima i Slovenima posle Falerajeve tvrdwe o slovenskom poreklu savremenih Grka. 22. Trebalo je podsetiti obe strane da su Srbi ve} zadivili Grke ustankom 1804. Niderle. Ipak. Wene epistole sa naklono{}u su predstavqale ne samo `ene Srbije (caricu Milicu prema narodnim pesmama. 1861. U Velikoj gr~koj enciklopediji17 slavista (Slaulogoj) je definisan kao lingvista ili etnolog. F. iskazuju}i time naklonost prema Srbima. Trebalo je tako| e da ubla`i shvatawe te struje Grka da su Srbi varvari. ekonomijom.368 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA stika (Slabologia) jeste nauka koja se bavi jezikom i etnologijom Slovena. etnografijom. kata serbikej phgej kai eggrafa. 3–374. S. Aqhnaij 1862. i to prema drugom izdawu iz 1844. kao {to je Kraqevi} Marko. mada ne i ozbiqnom izu~avawu slovenskog folklora. Prvo pouzdanije predo~avawe narodnog stvarala{tva susednog naroda do{lo je 1862. Gr~ka nau~na sredina nije stvorila znamenitije slaviste lingviste ili etnologe. Aqhna 1932. Qubicu Obrenovi} prema predawima) ve} i junake epske poezije. Suggramma thj Komhsshj Dwraj Istriadoj metafrasqen men apo thj kuria Aimiliaj Skouze. L. a sa druge strane da podr`i one koji prema Srbima nisu pokazivali netrpeqivost ili prezir. Kwigom @ena Istoka Dore D’ Istrije19 u~iwen je korak bli`e ka otkrivawu „du{e slovenskih naroda“. preko prevoda studija stranih nau~nika. po17 Megalh ellhnikh egkuklopaideia. prevodom Rankeove Srpske revolucije. Jagi}.

M. A. Cviji}. plavooki. istorikh.22 u kojoj je koristio dotada{wu reprezentativnu literaturu23. Janis Sofijanopulos apostrofirao je istorijsku povezanost Srba i Grka navode}i da je Kosovska bitka Srbima isto zna~ila {to i Grcima pad Carigrada. Sofianopoulou. Le Royaume des Serbes.JOVANKA \OR\EVI]-JOVANOVI]: ZANIMAWE ZA SLOVENSKI FOLKLOR U GR^KOJ 369 liti~ka i ekonomska studija20 bazira se na stranoj nau~noj literaturi a tek u re| im slu~ajevima na doma}e autore. koja „ve} pet vekova ispuwava du{u srpskog naroda i koja je duboko ukorewena u woj. Mousset. G. A. meleth eqnografikh. 2 (1916). Paris 1919. Aqhnai 1923. S antropolo{kog gledi{ta Srbi se predstavqaju kao visoki. u kojima se prepoznaju osobenosti identiteta Srba. 25 I. Sphliwtopoulou. otvoreni i strasnog temperamenta.25 Sofijanopulos shvata kao ko~nicu i kao uzrok sputanosti Srba. zadrugu i bratstvo. Les eglises. objavio nau~no zasnovanu kwigu Severni susedi Gr~ke. Aqhnai 1927. Italiens et Slaves dans l’Adriatique 1917. 1 (1911). Gotha 1921. Aqhnaij 1912. Minhenu i Berlinu. 1926. A. koji su pisali na stranim jezicima. plavokosi. Tamaro — F. Pwj eida th Balkanikh. 1874 — Atina. Paris 1921. Sofianopoulou. La Serbie travres la querre. Croates et Slovenes.24 Ipak. Bio je istori~ar. Srpske narodne pesme uporedio je sa gr~kim nalaze}i sli~nost u lepoti stiha. vizantolog. Balkansko poluostrvo. akademik (1926). Aqhnai 1923. politikh kai oikonomikh. 6–7. Die Wiedeburt des Serbien States. Novakovi} i Grasse. 1–11. U tre}em poglavqu Stanovnici Jugoslavije (272–279) izlo`io je osnovne poglede na slavu. Pwj eida th Balkanikh. Geschichte der Serben . . Istorikai sceseij Ellhnwn. Aus dem sudslawischen Risorgimento. ^ini se da je Spilotopulos smatrao da }e slika Srbije biti svetlija nakon komparacije sa negativnim obele`jima uo~enim u bugarskom folkloru. Millet. Jednim od prvih slavista koji je doneo objektivnu sliku Srbije mo`e se smatrati Konstantinos Amantos21. jer nika20 A. H. Strah ispoqavaju i u lirskim pesmama. S. Wegova dela iz oblasti slavistike su: Oi boreioi geitonej thj Elladoj. 42. Wendel. 21 Kwnstatinoj Amantoj (Hios. A. Vesnitch. Jiri~ek. Instituciju zadruge i slave izdvojio je kao posebnost Srba. osniva~ ~asopisa Ciaka Cronika i Ellhnika. sklonost Srba ka epskoj tradiciji. 22 Kwnstantinoj Amantoj. Spililotopulos povla~i proizvoqnu paralelu izme| u gr~kog i srpskog panteona navode}i da se srpski bog pravde naziva — Pravo. Zapazio je da su Srbi stidqivi i upla{eni u svakodnevnom `ivotu. K. Serbia. Slaboi kai slabofwnoi eij taj ellhnikaj cwraj. Serbwn kai Boulgarwn 1946. 23 J. Paris 1921. ministar obrazovawa (1945). 1960). 24 I. L’ancien art Serbe. Oi boreioi geitonej thj Elladoj. On je 1923. Aqhnai 1927. studirao je filologiju i istoriju u Atini. Dorat.

343–364. Stuttgart Tubingen 1830. Objavqeno je oko 80 prevoda srpskih lirskih pesama. po~ev od Tomazea do Martzokisa. postalo je patriotski zadatak. . 1889). Beograd 2004. Etnografska istra`ivawa Grka. Geschichte der Halbinsel Morea wahrend des Mittelalters. Do prvog upoznavawa Grka sa slovenskim folklorom do{lo je u drugoj polovini XIX veka. u vode}im kwi`evnim ~asopisima „Hrisalis“ ( Crusallij . „Estia“ (Estia. U kulturnim centrima Evrope predstavqani su prevodi srpskih i gr~kih narodnih pesama. Ukazivawe na prisustvo anti~kog nasle| a u narodnom stvarala{tvu nakon Falmerajeve teze o razli~itosti anti~kih i novih Grka i o slovenskom poreklu modernih Grka29. 1903–1905)26. Lirske narodne pesme u ~asopisu œBuketŒ. „Ati~ki iris“ (Attikh irij. 1. ve} boja`qivo sa stidom. godine.1889–1900). 27 J. uop{te tvorevine re~i) i tradicionalnu etnografiju (prirodu kraja. „Novo ogwi{te“ (Nea Estia.370 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA da ne pevaju o dragoj onima re~ima koje bi „zaqubqen uputio devojci koju voli. „Parnas“ ( Parnass o j . Balcanica XXXIV. 1939). Romanti~arski pogled na Srbe i balkanske Slovene i tra`ewe „du{e naroda“ u lirskim narodnim pesmama odr`avao se skoro ~itavo stole}e u gr~koj periodici. isticala su problem nacionalnog nasle| a i bila su tesno povezana sa novogr~kom ideologijom o neprekinutom toku razvoja gr~kih shvatawa po~ev od antike do savremenih dana. Prevodi narodne lirike objavqivani su uglavnom u periodi~nim izdawima. 313–338. Me| unarodni nau~ni sastanak slavista u Vukove dane. te su u~eni Grci koji su boravili izvan Gr~ke mogli da spoznaju srp26 J. „Pinakoteka“ (Pinakoqhkh. 1865). 1884). Serbian Folk Lyrical Poems in “Attikh Irij”. dru{tveni i duhovni `ivot). Okupiranost sopstvenim folklorom kao da nije ostavqalo dovoqno prostora za prou~avawe folklora susednih naroda ~iji jezik im nije bio blizak. „Muze“ (Ai Mousai. \or| evi}-Jovanovi}. 32/ 2. Beograd. kada je i etnografija (laografija)28 zasnovana kao nauka. 28 Laografija obuhvata narodnu kwi`evnost (bajke. gde je ~lan doma}instva „kao u rimsko doba podre| en i `rtvovan porodici i stare{ini“. t. P. Djordjevi}-Jovanovi}. 1912). 1864. koji odlu~uje u ime „patrijarhalne demokratije“. zakletve. uvijeno kao da se boji da ne ~uje kom{iluk“. kao i u onim namewenim {irem krugu ~italaca (laika periodika) poput „Buketa“ (Mpouketo 1924–1934)27. sli~no nema~kim uzorima. od {ezdesetih godina XIX veka do tridesetih godina XX veka. pesme. Sputanosti Srba po Sofijanopulosu doprinosi i tradicionalna organizacija `ivota u porodi~nim zadrugama. Termin je uveo Politis 1882. poslovice. u jeku prosvetiteqskog pokreta u Gr~koj. 29 J. Fallmerayer.

. u Italiji i Gr~koj to nije bio slua~aj. Stojanovi}. gr~ko–bugarskih ili gr~ko–ruskih istorijskih i crkvenih odnosa.30 a nastavqen Kumanudisovim. Glasbeno-narodopisni in{titut. {to se u prvoj polovini XX veka nije doga| alo. „Du{a naroda“ otkrivana je prevodima sa primarnih izvora. I u novije vreme folklor balkanskih Slovena ne izaziva posebna interesovawa u gr~kim akademskim krugovima. Lascaris. Prag 1930. Institut za kwi`evnost i umetnost. Tommaseo traducteur de chants Serbes en Grec. Traditiones XXXIII–2. Ljubljana 2004. Pohod srpske lirike me| u Grke pokrenut je Tomazeovim prevodila~kim nastojawima. U tom svetlu mo`da treba gledati i poku{aje Italijana Valusisa. a koliko je to bilo deo nastojawa velikih sila ili onih zemaqa koje su pretendovale da to postanu. Po~etkom XX veka savez Grka i Srba vi| en je od strane Zapada kao bedem protiv {irewa komunisti~kih ideja iz Rusije preko Bugarske.JOVANKA \OR\EVI]-JOVANOVI]: ZANIMAWE ZA SLOVENSKI FOLKLOR U GR^KOJ 371 ske pesme bar u prevodu na francuski ili nema~ki. Uporedna istra`ivawa 2. pod patronatom Italije. Ostaje otvoreno pitawe koliko je ideja o pribli`avawu Srba i Grka wihova inicijativa. Iako je u raznim navratima postojalo predstavqawe srpskog. Serbische Volkslyrik in griechischen Periodika. ono u Gr~koj nije dovelo do wegovih ozbiqnijih prou~avawa. Communication faite a Prague au Congres de Philologues Slaves. na samom po~etku XX veka i tokom tre}e i ~etvrte decenije XX veka. da se duhovnim jedinstvom Grka i balkanskih Slovena do| e i do politi~kog. ^ini se da }e se slavistika u Gr~koj i daqe izu~avati pod okriqem balkanologije. 30 M. u gr~kom upoznavawu srpskog folklora (uglavnom narodne lirike) razlikuju se tri perioda. naravno. Upoznavawe Grka sa slovenskim pa i srpskim narodnim stvarala{tvom nosilo je i konotaciju poku{aja politi~kog pribli`avawa Slovenima. Gubernatisa ili Kaninija. za koje nauka jo{ nije odgovorila da li su qudi sa periferije ili iz centra italijanske vlasti. M. SAZU. Hronolo{ki gledano. bugarskog i ruskog folklora. Beograd 1982. Dok su u Zapadnoj Evropi kwi`evno-estetski kriterijumi pri prevo| ewu srpske narodne poezije bili presudni. Uglavnom je to ~iweno u komparativnim studijama u kojima je ipak mawe pa`we posve}eno slovenskoj gra| i. Srpskohrvatsko usmeno pesni{tvo u novoj gr~koj kwi`evnosti. 135–160. Nekoliko prikaza kwiga iz hrvatskog i slovena~kog folklora nisu bitno pro{irili saznawa Grka o ovoj oblasti kulture. u kontekstu gr~ko–srpskih. najpre u sedmoj deceniji XIX veka.

Parnassoj 8. 164. Bugarski folklor Etnografija Bogazlh. Pwj pantreuontai oi diaforoi laoi. oi Rwsoi (Kako se proslav qaju Bo`i} Bugari. Slavische Sagen uber die Geburt Konstantis des Grossen. Veridba u Bosni). A.. 1901–1902. 27–31. Aqhna 1993. Bosansko-hercegova~ki folklor Eqima kai asmata tij Bosniaj kai Erzegobinh. 257–263. 1884. 103–107. Rusi). 1885. G.. Pwj giortazoun ta Cristougenna oi Boulgaroi. Arceiwn tou Qrakikou laografikou kai glwssikou qhsaurou 17. 131–138. 855. 242. (prevod S.. Sbornik des billgar. 1925. Documentes. 109. 1952. Gerard Andre. 1894. (Obi~aji i pesme Bosne i Hercegovine).. Les dances du feu. 237–243. Sofia. 1934. Der Volksaufkl. Obi~aji Gisler Herman I. Boulgaroi kleftej kata ta dhmwdh boulgarika asmata (Bugarski klefti prema bugarskim naronim pesmama). Les chants epiques des Slavs du Sud. 1904. (@enidba kod raznih naroda). Syrku. 162–164 (prevod sa nema~kog)..S. O politismoj twn geitonwn (Kultura suseda). Laografia 12. H purobasia eij thn epoch maj (Paqewe vatre u na{e vreme). Estia 19–20. Uporedna folklorna i istorijska studija). Autoqi 5. 1902–1903. Stilpwn Kuriakhj. Coutumes du marige hes les Bulgares. 775–758. 63–74. oi Serboi. 1901–1902. Srbi. G.. 390–396.. 1927–1928. . Stamoulh).372 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Izbor iz bibliografije slovenskog folklora u Gr~koj Slovenski folklor P. 16. oi Maurobouni. 230–231. Autoqi 6. N. 1940. Erg. Paris 1932. 308–309. Buzantina Cronika I. Vieilles coutumes Bulgares. Les Nistinars Bulgares. Narodne pesme Polithj N. 1889–1900. 1938–1948. Revue de cours et conferences. Prwtoyalth Emm. Laografia 11. Yuc. 6. Ai Mousai A'. Dragomanov. contes et chansons slaves e l’Albanie du Sud. 1903. D. Mpouketo B’. Estia B’ 1947–1948. 101–146. Mazon Andre... 88. K. Echos d’ Orient 5. 1938–1939. Crnogorci. Waillant Andre. 327–330. B’ kai G’. Er. Coutumes funeraires ches les Bulgares. statistika nacionalnog sastava stanovni{tva). 7.Oi Anastenaria thj Qrakhj (Trakijske anastenarije). Boulgaroi kai Ellhnej Sugkritikh laografikh kai istorikh meleth (Bugari i Grci. To alhqino proswpo thj Bosniaj Erzegobinhj : eqnikh sustash twn plhqusm w n (Istinsko lice Bosne i Hercegovine. M. Gisler Herman I. Bosniaka eqima. Gisler Herman I. 681–696. H Suzhthsij per. 461. Oi arrabwnej en Bosnia (Bosanski obi~aji. Ebdomaj 1. Ef. Minist. Panwf Petrou. Paris 1936. Band 2 und 3. Mentzelopouloj Panag. 173–174. 274–280.

Stamtsef St. i K. . Mega Gewrgiou. Ena boulgariko paramuqi (Stra{an lekar. 1952. Mpouketo E’. 307–365. 1936. 539. L. Rwmaiou K. Dhmotika tragoudia (Narodne pesme). AODo A’. H ellhnikh mousikh kai ta boulgarika dhmwdh asmata (Gr~ka muzika i bugarske narodne pesme). H pitta thj Apokriaj. Bugarska legenda).Qhj 17. 308. Boulgarikh paradoshj. Mpouketo ST’. O lukoj kai h alepou (Vuk i lisica). S. 1934. 189. Laografia 11. Boulgarikh paradoshj (Bo`iji pokloni. o hlioj ki o diaboloj (Bog. I. Krumbaher. M. Boulgarike paroiiai (Bugarske poslovice. 2. Pursoj N Cwrwn A’. Narodne igre Eqnikoi stoloi kai eqnikoi coroi twn Boulgarwn. 106. (prevod M. O Qeoj. Bugarsko predawe). 1928. Schischmanov I. 1932. Oi nucterinej fwnej tou dasou (No}ni glasovi {ume). (Da li Bugari imaju nacionalni ep). 1929. Eleuqero bhma IST. Dhmotika tragoudia Serbwn kai Boulgarwn daneismena apo Ellhnika prwtotupa (Srpske i bugarske narodne pesme preuzete iz gr~kih prototipova) . Stamtsef St.. Prozne narodne umotvorine Lemansku. Oi mpounamadej tou Qeou. N. 276. 702–703. Indogermanische Forschungen 4. 1965. 1894.. M. Mpouketo E’. Laskarij. Skhnoi apo thn agrotikh zwh thj Boulgariaj. 34–35. (An|eo smrti. 13–14. (Narodno ukra{avawe i narodne igre Bugara. 233. Kazam Ermou. Ai orgiastikoi telei twn anastenariwn (Orgijasti~ki ciqevi anastenara). Eqn.JOVANKA \OR\EVI]-JOVANOVI]: ZANIMAWE ZA SLOVENSKI FOLKLOR U GR^KOJ 373 Adam Akritaj. 412–448 u K. Muqoi (Mitovi). Mpouketo E’. Pelasgou 2. 1929. 5. Oi mpounamadej tou Qeou. 1905. Mpouketo ST’. 1928. Mpouketo E’. Mpouketo ST’. Thj Panagiaj ta dakrua. O aggeloj tou qanatou.. 26. D. Laografia KB. 1. 3–4. Panaqhnaia I’. 1928. Pokladna bajka bugarskog naroda). Stamatiou. A’. Sofia 1934. Crtice iz poqoprivrednog `ivota). Arnaudwf Scediasmata boulgarikhj laografiaj (Skica bugarskog folklora). Arc.). 1937–1938. Hmer. 26. sunce i |avo). Jedna bugarsko predawe). Paranomiej tou boulgarikou laou (Poslovice bugarskog naroda). 44.. Aqhnai 1946. 1925. 1931. 192. 1929. 1935. Mpouketo ST’. Formigx A’ 1921–1922. Apokriatiko paramuqi tou boulgarikou laou (Pokladna pita. Q. 654–655. M. Boulgarikh paradoshj (Bogorodi~ine suze. Romanska Cwetana Ergebnisse der gegenawarten Erfroschung der bulgarischen Volksmarchen und ihre zukunftigen Aufgaben.Qr. Bugarsko predawe). Oi mpounamadej tou Qeou. 424–430. Fqoneroj giatroj. 417. Kurqx 17. Jedna bugarska bajka). Zitopoulou Fonh.Lenorenstoff in der bulgarishen Volkspoesie. Hliadhj Baj. 1165. Boulgarikh paradoshj.. Hcw Elladoj. Boulgarikh paradoshj (Bo`iji pokloni. Ecoun oi Boulgaroi eqnikwn epoj.

Mati~enov Milko. Pasagiannh (Srpske pesme K. s. Moutsopouloj. Q. Bellianithj. Serbika dhmotika tragoudia (Srpske narodne pesme). 893. 161. 912–914. 603–608. Laskarij. 891. 1931. 1933–1934. Mpouketo Q. Martzwkhj. Serbiko dhmotiko tragoudi (Srpske narodne pesme). 1957–1958. 119. 1928. Mpouketo DÏ. O narodnim pesmama (studije. Serbika tragoudia (Srpske pesme. Razred za filolo{ke in literrne vede. (Srpske narodne pesme: Milica) Mpouketo A´. 282–286. Laografia 17.. Serbika dhmotika tragoudia. 1965. H Mhlitsa. Mpouketo I'. Filistwr I’.Pasajanisa). A. bele{ke) Pasagianhj Kwstaj. O Stefanoj. 1865. 1169. Mpouketo EÏ. Nhsi B’. Hmer. 375. 121. Attikh Irij. 1167. E. Tomazaiou). Laograf i a 20. SAZU. Srpski folklor Narodna poezija Kwstaj Pasagiannhj. 1924. Dela 15. Alekou. Laografia KB. 1927. Dhmotika Serbika tragoudia (Srpske narodne pesme). H poihseij twn Serbwn. 1938–1939. Kletva zaqubqene) Mpouketo STÏ. Ljubljana 1961. Laika serbika tragoudia(Srpske narodne pesme). 11–12. Serbika tragoudia (Srpske pesme. Ta Serbika tragoudia tou K. Ruqmoi kai coroi Ellhnwn kai Boulgaron (Ritam i igre Grka i Bugara). 1929. Boulgarikoi laikh coroi (Bugarske narodne igre). 536–548. ‰1925Š. Aqhna ‰1925Š. 6.. 829. Papagewrgiou. In{titut za slovensko narodopisje 4 . Serbika tragoudia (Srpske pesme. (Srpske narodne pesme. Martzwkhj Andreaj. Schichten und Stromungen im Erzahlschatz der Resiataler.. 542–549. Mpouketo BÏ. Peri thj dhmwdouj twn Sebrwn poihsewj (O srpskoj narodnoj poeziji). 933. Mpouketo STÏ. 55. Ioulioj 1925. 1933. 1939. s. Serbika dhmotika asmata Hm katara thj erwteumenhj. Serbika tragoudia (Srpske pesme). Mpouketo IA'. Se`gani in prerojeni ~lovek. 1864. Serbika dhmotika tragoudia (Srpske narodne pesme). 1145. Nea Estia 26. 1931. prevodilac srpskih narodnih pesama). Crusallij II. (Nik. H eikonografhmenh thj Elladaj. 1932. 1437. metafrastej serbikwn laikwn tragoudiwn (Stefan Kumanudi.374 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Basileioj Giannhj. 1904. 405–406. 1862. Koumanoudhj Stefanoj. Koumanoudhj. Mpouketo I'. . Der verbrante und wiedergeborene Mensch. 1962. 1929. Parascoj Achleoj. Mpouketo STÏ. Serbikej prolhyeij (Srpska proricawa). Serbika dhmotika tragoudia (Srpske narodne pesme). 1903. 1933. 1925.. Serbika dhmotika tragoudia (Srpske narodne pesme). Serbika dhmotika tragoudia. Mpouketo H´. Perbanoglouj Iw. Slovena~ki folklor Mati~enov Milko. s. 565.

P. Communication faite a Prague au Congres de Philogues Slaves. 1853–1854. 1885. 1858–1859. Ruski folklor D. Laografi a KB .R. 693–696. Lascaris. 141–159. 1957. Hrvatski folklor Istarske narodne pripovetke. Oi Kozakoi tou Euxeniou Pontou (Kozaci sa Ponta). uvod i komentari Maja Bo{kovi} Stulli. Rwsikoj muqoj (Ruski mit). Molinari G. Boskovi} Maja. 567–569. Laografia 17. 1889. Srpskohrvatski folklor Parry Milman and Lord Albert Serbocroatian Heroic Songs. Estia 5–6. 620–623. Qhj 17. H eorth tou agiou Iwannou en Rwsia (Praznik Svetog Jovana u Rusiji). 553–557. 687–689. O agioj Nikolaoj. 1859–1860. T. 84–88. Z. 60–62 (prevod sa francuskog I. H sugcronoj Rwsia (Savremena Rusija). 538–541.M. Pandwra E. Perihgh seij .JOVANKA \OR\EVI]-JOVANOVI]: ZANIMAWE ZA SLOVENSKI FOLKLOR U GR^KOJ 375 M. Ellhnika 16. Pont. 160. 39–42. Hc. Tommaseo traducteur de chants Serbes en Grec. 1852–1853. Qr. Pandwra Q. Rwsi a kai Rw soi (Rusi i Rusija). Asthr tou Pontou A’. 287–291. Die Volksmarchen Vuk Karadzi}’s als Schatyungsmasstab dr serbokroatischen Marchen . 27–36. I. Odoiporikoi anamnhseij. Euterph ST’. Autoqi. 502–506. 1854–1855.I. 1878. . 363–366. Hqh rwsika (Ruska etika). o profhthj Hliaj kai o cwrikoj (Sveti Nikola. 401–407. 1952. H megalh ebdomadej en Mosca (Velika nedeqa u Moskvi). Prag 1930. 307–365. 583–587. 1852–1853. 523–525.. de. prorok Ilija i seqak). Institut za narodnu umjetnost Zagreb. 251–252. 1901. Eut erph ST’. Arc. 33–35. Dhmotika tragoudia Serbwn kai Boulgarwn daneismena apo Ellhnika prwtotupa (Narodne pesme Srba i Bugara. Mati~enov Milko . 27. G. 1862–1863. Crisallij B. Apo Odhssou eij Taiganion dia thj Krimaiaj kata to etoj 1860 (Putopisne uspomene iz 1860. 68–69. 571–572. Estia 27. 1864. Rwmaiou K.. 1965. Pandwra IG. Eorth onomatoj para Rwsoj (Imendan kod kod Rusa). P..).).. Profhteia rwsikh peri alwsewj thj Kwnstantinoupolewj (Ruska predskazawa pada Carigrada). 323–326. 474–479. 663–664.

. Publication of Slavic folklore in Greece is sporadic and unsystematic. and mostly consist of the study of the languages and cultures of the Balkan Slavs (Serbs and Bulgarians). Somewhat more interest was shown on three occasions: in the 1860s. and outside of this. at the beginning of the 20th century and in the 1920s and 1930s. Slavic topics are mainly considered from the aspect of the history of Greek ties with other Balkan peoples. the study of Russian language and literature.376 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Jovanka \or|evi}-Jovanovi} (Belgrade) Interest in Slavic Folklore in Greece Summary Slavic studies in Greece form part of Balkan studies.

Priredio Akademik Miroslav Panti} . 101. IZ SRPSKE KWI@EVNE ZAOSTAV[TINE: NEOBJAVQENI RUKOPIS VOJISLAVA JOVANOVI]A œZBORNIK (ANTOLOGIJA) LA@NE NARODNE POEZIJEŒ Poseban otisak iz kwige Slovenski folklor i folkloristika na razme|u dva milenijuma. kw. Beograd 2008. Posebna izdawa. Balkanolo{ki institut SANU.ÇÇÇ.

.

od 22. Jovanovi} je ocrtao puteve i objasnio razloge i motive tog posla: „Iz najraznovrsnijih pobuda (de~a~ko slavoqubqe. 821. kojom se „proslavila“ knegiwa Rozenberg. A druga je jo{ alarmantnija: da u tom momentu ima „veliki broj falsifikata.163. ili o Cetiwu kao sredi{tu {tamparstva koje je tobo`e postojalo pre onog u Londonu. U jednom od svojih javnih istupawa u prilog kriti~kog rada na izu~avawu bogatog nasle| a u oblasti narodne poezije objavqenom u „Ninu“ 1956. (2008). On je ~itav svoj vek posvetio razotkrivawu mistifikacija — poput one. na `alost. veliki znalac usmenog stvarala{tva. (379–382) UDK 821. falsifikati na Kosovskom spomeniku ili izmi{qeni likovi Filipa Vi{wi}a i drugih srpskih guslara.MIROSLAV PANTI]: RUKOPIS „ZBORNIK (ANTOLOGIJA) LA@NE NARODNE POEZIJE“ ISBN 978-86-7179-057-4. Razobli~avao je i krivotvorewa drugih vrsta — kakvi su la`ni zlatnici srpskih vladara i tobo`wa kruna cara Du{ana. koje su uba~ene u na{u kwi`evnost i na{u nauku kao œtobo`we narodne pesme“. plagijata i mistifikacija. {to u rukopisima pribli`no sto hiqada zabele`enih narodnih pesama. Miroslav Panti} (Beograd) RUKOPIS „ZBORNIK (ANTOLOGIJA) LA@NE NARODNE POEZIJE“ VOJISLAVA M. godine u broju 264. nezaslu`eno ostao bez odjeka. p. Vojislav Jovanovi} obznanio je niz nepoznatih ili zanemarenih ~iwenica od presudnog zna~ewa za odgovaraju}e vrednovawe narodne poezije. ne samo srpskog i ju`noslovenskog. Ukazivao je na neosnovanost pojedinih legendi. U produ`etku svog osvrta koji ima sna`an programski karakter i dramati~an ton. M. koju je na~inio Prosper Merime. kakve su na primer o neistinitom boravku pesnika Bajrona na obali Jadranskog mora. besposli- . M.163. najglasovitije.41. januara pod naslovom Sto hiqada pesama ali — koliko falsifikata? i s isto tako re~itim naslovom Haos u narodnim pesmama. koji je. Jedna od wih je da po wegovom pribli`nom ra~unu u tada{woj Jugoslaviji ima {to {tampanih. mahom neizu~enih.82 Jovanovi} V. ve} i evropskog. JOVANOVI]A Na zna~aj narodnog pesni{tva i potrebu wegovog izu~avawa u vi{e navrata je ukazivao Vojislav Jovanovi}.41. ili plagijata kakvi su bili Vladimira Krasi}a. ali i one.09 Jovanovi} V.

trebalo je da bude jedna velika Antologija (kasnije ispravqeno u) Zbornik la`ne narodne poezije — falsifikati. mistifikacije. po{to su objavqeni u Akademijinim publikacijama. mada to nisu bile. a koji su. otprilike jedna stotina nabe| enih folklorista. i kao neki izlog svega onoga {to je na poqu naknadnog i kwi{kog „stvarawa“ pesama koje su predstavqene kao narodne. ~itave kwige la`nih narodnih umotvorinaŒ. zaista bi po zna~aju i vrednosti rezultata koji su u woj ugra| eni imala da bude kapitalna. pozajmqivawa iz drugih zbirki i ~istih kra| a. Mogla bi se navesti duga lista imena kwi`evnih istori~ara. podmetawa la`nog za istinito. nekada na glasu. i ~ak u Vukove kwige. o Baldu Melkovom Glavi}u ili o Novici [auli}u — ostale su neobjavqene za wegova `ivota i uglavnom izvan nau~ne upotrebe. leksikografa. Ta reprezentativna Jovanovi}eva Antologija. bezmalo monografija. pisao vladika Petar I Petrovi} Wego{ iz sasvim prakti~nih svojih ciqeva i upotreba. koje je. Ishode svojih ispitivawa i dokaze za svoja zakqu~ivawa Jovanovi} je izneo u nekoliko opse`nih nau~nih rasprava. Te Jovanovi}eve rasprave — o Bogoqubu Petranovi}u. muzikologa. senilnost. Wegova saop{tewa i izve{taji Srpskoj akademiji nauka o pre| enom putu i ura| enom poslu. izgledaju pisani u saradwi sa Nu{i}em ili Domanovi}em“. najvi{e podlegli isku{ewu krivotvorewa. Sasvim jasno i odre| eno. Neki od tih radova. koji se ba{ u najglavnijim svojim ta~kama oslawaju na tako nesigurna upori{ta. Jovanovi} je nazna~io krajwe {tetne posledice po nauku od upotrebe tekstova la`ne. kao pesme narodne. plagijati. u kojima se doticao „narodnih“ pesama o crnogorskim bojevima. slu`e}i se u svojim raspravama takvom nesolidnom dokumentacijom. ponekad tiho i nezapa`eno. „Jedan od negativnih rezultata stvarawa la`ne narodne poezije jeste zabuna koju je ona unela u nauku. a ipak su imali nezahvalnu sudbinu da ostanu uglavnom nepoznati. etnologa. mawe u stilu pravih narodnih pesama. pravqene i neautenti~ne poezije. pretakawa i „prepevavawa“ ve} poznatog. po wegovom sudu. ili bar nisu bile ve}im delom. koji su bili `rtve ovih mistifikacija. Kruna Jovanovi}evog rada u ovoj oblasti. Sadr`i 533 pesme za koje je Jovanovi} svojim sigurnim metodom nepobitno utvrdio da spadaju u jednu od onih kate- . nedovr{ena i u naznakama sadr`aja.380 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ca. i koje su dospele. i to onih najuglednijih. koja je. u Pjevaniju Sime Milutinovi}a Sarajlije. mogli su biti poznati boqe. vi{e u na~inu Andrije Ka~i}a Mio{i}a. lo{e shva}eni patriotizam ili kakvi drugi {pekulantski motivi). o pojedinim sakupqa~ima narodne poezije. na{ih i stranih. ostala u rukopisu. objavilo je pa i danas objavquje. ponekad sa praskom i uspehom.

Mi}un Pavi}evi} … Rade}i ovu Antologiju Jovanovi} je bio itekako svestan mogu}nosti da ona do`ivi vrlo nepovoqan prijem u na{oj sredini. Frawo Kuha~. pa i istorije. kao neko svoje pokri}e. zatim u Erlangenskom rukopisu. kao {to su grofica Rozenberg-Orsini. U wihovom krugu na{le su se i neke od najvi| enijih li~nosti iz pro{losti. s ciqevima od svake vrste. sigurno razvijene u {ire razlagawe imale da u| u u predgovor Antologije. Ante Frawin Ala~evi}. Nikola Ka{ikovi}. Milojevi}. Milan Stani}. Hrvati i Makedonci XIX i XX veka. Mihovio Pavlinovi}. nekad su vrlo poznati i predstavqaju krupna imena na{e (i strane) kulture. pro{loga i ovoga veka. Vatroslava Jagi}a. da ne treba `iveti „u uverewu da je to ({to je u Antologiji izneto . autori zbirki“. prota Nikola Begovi}. unosili u svoje zbirke pesme nesumwivo narodnog i kwi{kog porekla ili koji su ih sami pravili. i wegov u~iteq i srpski pesnik Sima Milutinovi} Sarajlija. Ivan Me{trovi}.MIROSLAV PANTI]: RUKOPIS „ZBORNIK (ANTOLOGIJA) LA@NE NARODNE POEZIJE“ 381 gorija la`nih narodnih pesama koje su nazna~ene u podnaslovu. kwi`evnosti i nauke. Me| u tim la`nim „narodnim“ pesmama neke su predvukovske i na{le su se u zbirci starih pesama koju je iz rukopisa pribrao Valtazar Bogi{i}. to nije nikakva revolucija u na{oj nauci — to je prosto vra}awe kriti~nosti i kritici velikih slavista Jerneja Kopitara. ali daleko najvi{e mesta na toj listi skupqa~a narodne poezije zauzimaju Srbi. i podmetali kao izvorne i prave. fra Grga Marti}. Te pesme izabrane su iz 144 izvora. Tihomir Ostoji}. Bogoqub Petranovi}. koji su. i da bude shva}ena kao ru{ewe na{ih najve}ih narodnih svetiwa i javna poruga najzaslu`nijim ~iniocima i sudeonicima srpske kulture. Nikola Tomazeo. izdava~i. u hartijama Zaharija Orfelina. po jednom ili po vi{e. vladike crnogorskog. Milo{ S. Milan Obradovi}. odnosno koje su ili falsifikati. pa i po mnogo puta. Filip Radi~evi}. Manojlo Korduna{. Baldo Melkov Glavi}. [arl Nodje. Matija Murko. zloglasni Stefan Verkovi}. kao obja{wewe wenih namera i wene svrhe. a niz se zatim nastavqa imenima kao {to su dr Jovan Steji}. kao {to su Petar II Petrovi} Wego{. u ostav{tini Petra I. I za utehu i smirewe razqu}enih dopisao je jo{. iz najraznovrsnijih pobuda. Zato je ostavio pojedine bele{ke koje bi. drugima su „autori“ stranci. Stojana Novakovi}a“. Jedna od wih je na primer: „Ono {to ja predla`em. Novica [auli}. ili plagijati ili mistifikacije. Luka Gr| i} Bjelokosi}. a wihovi „sakupqa~i. i {to bi bilo na liniji kriti~kog razra~unavawa s nacionalnim legendama koje je u oblasti istorije izvr{io Ilarion Ruvarac. Prosper Merime i ameri~ki nau~nici proslavqeni svojim bele`ewem narodne poezije na na{im terenima Milman Peri i Albert Lord.

both South-Slavic and European. na pismu kako su one date u rukopisu. koji predstavqa deo wegove zaostav{tine. ve} da je upravo stvar koja ima svetske razmere i da je isto tako i toliko svetska situacija. Plagiarisms. which was to contain 533 songs that he had established were not authentic folk verse. He never managed to complete this work. Zahvaqujemo akademiku Panti}u ne samo na spremnosti da se ovaj zna~ajni rad objavi. The result of this work should have been an extensive Anthology of False Folk Poetry — Forgeries. Jovanovi} (1884–1968) was a great connoisseur of oral folk literature. . kao i druge oznake. NAPOMENA Ovde se prvi put objavquje rukopis Vojislava Jovanovi}a „Zbornik (antologija) la`ne narodne poezije“. Miroslav Panti} (Belgrade) Manuscript Anthology of False Folk Poetry by Vojislav M. u kojoj je Jovanovi} unosio bibliografske podatke i napomene za budu}u kwigu sa pomenutim naslovom. Jovanovi} Summary Vojislav M. koju je on za `ivota predao na ~uvawe i daqe postupawe akademiku Miroslavu Panti}u. ve} i na izvr{enoj redakciji unetog teksta i o starawu da se prona| e najboqi na~in wegovog objavqivawa. Ovaj rukopis predstavqa svesku formata A4. They came from 144 sources which included many well-known collectors of South-Slavic folklore.382 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ili {to iz we proizilazi) neka na{a familijarna afera koju treba da krijemo od stranaca“. Ur. Sve bele{ke. Mystifications. His manuscript — the concept of the Anthology with an index of sources — is printed here for the first time. He dedicated a great part of his life to exposing forgeries and the mystification of folklore. ovde su verno pre{tampane sa ukazivawem stranice u izvorniku.

na nalepqenom listu formata 7 ×12. J : A ‰Na koricama.V M.3 cmŠ OJISLAV OVANOVI] NTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE ZBORNIK LA@NE NARODNE POEZIJE .

384 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰Unutra{wa strana predwih korica:Š ‰Guslar:Š Hyacinthe Maglanovich. Letrault . Lithographie de F. G.

neznawe. iz Venecije) Milakovi}.K Gaston Paris ‰Sa strane dodati crvenom olovkom:Š K Mo`e se dodati: infantilnost. nedostatak kriti~nosti. la religion. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE ‰Numerisan list ispred naslovnog lista:Š 385 La production de documents faux a quatre causes principales: l'interet. Jovanovi}a 24 Bir~aninova ul.VOJISLAV M. la vanite. stvarni pesni~ki talenat Ja slobodno govorim po mojem vla{kom obi~aju. . le patriotisme. 30 aprila 1847. 158 Svojina Vojislava M. Tomazeo (pismo Kukuqevi}u.

386 ‰Naslovni list:Š SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ZBORNIK ‰Nad precrtanim:Š LA@NE SRPSKOHRVATSKE NARODNE POEZIJE ANTOLOGIJA ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Falsifikati — Plagijati — Mistifikacije 1683 — 1956 Koji ~ovjek zna pedeset razli~ni pjesama. (ako je za taj posao) wemu je lasno novu pjesmu spjevati. Jovanovi}a Beograd 1956 . IZBOR I BELE[KE Vojislava M. Vuk ISTRA@IVAWA.

— po Kravcovu! — Kravcov navodi œAlbum W. Milo{a. II. — Ima je u Istoriji Milenka Vuki}evi}a. KraqaŒ. Somborski portret. iz manastira Hilendara. La`ni lik Kraqevi}a Marka.Œ) La`ni lik Mijata Tomi}a (Ivan Ren|eo) La`na vladi~anska mitra vladike Danila. naslovna slika iz kwige F. œBorbaŒ 1951. kao i ime ruskog gravera. — NASLOVNA SLIKA (frontispis) La`ni lik Milo{a Obili}a — ikona Sv. iz Muzeja cetiwskog. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 387 ‰ListŠ 1 ILUSTRACIJE _______ La`ni lik Filipa Vi{wi}a. — Pitati Ota Bihaqi-Merina iz œJugoslavijeŒ.VOJISLAV M. — Mo`da bi boqe bilo dati bakrorez iz Milutinovi}eve Zorice. Vukasovi}a! œKr{tewe RusaŒ. V. iz Muzeja cetiwskog. (Videti ~lanak d-ra Branka Pavi}evi}a u œJugoslaviji. tzv. — Enciklopedia Jugoslavije. — jako uve}ana reprodukcija po{tanske marke od 100 din.Œ La`ni presto Ivana Crnojevi}a. Funck — Brentano: œChants populaires des SerbesŒ (1922). guslar ilirski — naslovna slika Merimeove zbirke œLa GuzlaŒ — ima primerak u biblioteci Pavla Popovi}a œMlade Srpkiwe pevaju uz pratwu gusalaŒ. . koji je meni nepristupa~an. œBorbaŒ 1951. predgovor M. reprodukcija drvoreza iz œBosanske VileŒ 1888. 499 œHijacint Maglanovi}Œ. — Utvrditi ime ruskog slikara. (1954).

499 . a sa straneŠ ! ‰Ispod:Š Vlado Aleksi} œBorbaŒ 13 maj 1951 Enciklopedija Jugoslavije. II.388 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Nenumerisan list iza lista (1) ‰Ulepqen novinski ~lanak:Š Kulturne i istorijske znamenitosti cetiwa ‰podvu~eno crvenim.

Vila. Hrvati) Jovan Maksimovi} (slika iz 1890) Novica [auli} (œVremeŒ) Mi}un M. 1900. 1875. — Uvodni ornament. ‰ListŠ 2a DEKORATIVNE SKICE ______ La`ni zlatnik cara Du{ana (lice i nali~je).) . Jankovi}a. Zasl. 793 Prosper Merime Ivan Zovko.VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 389 ‰ListŠ 2 FAKSIMILI _____ Pesmarica prote Steve Dimitrijevi}a. 1905) Vienac 1878 ([urmin) Zaslu`ni Hrvati (Muzikolo{ki institut) Baldo M. 433) kalendar Hrvoje za 1902 — Mostar ured. Ante Juki} [arl Nodje Fra Grga Marti} Stefan Verkovi} Bogoqub Petranovi} Milo{ S. Ka{ikovi} prof Milman Pari (B. Milojevi} Mihovio Pavlinovi} Frawo S. Bartok — Lord) ([urmin. œRadŒ 35. Mate Topalovi} (Zaslu`ni Hrvati) Luka Ili} Oriov~anin (slika u œVijencuŒ 1878. Jankovi} (Bos. œHrvojeŒ za 1902 god. Qubi}u. koji odgovara po~etku œpesmeŒ Du{ana @ali~i}a. 407) (Hrvatska enciklopedija) œHrvojeŒ za 1902. Vienac. 89) [ime Ljubi}. iz {tampanog speva Gavrila Kova~evi}a œSrpski car-StjepaneŒ — po~etak speva Milovana T. Vila. iz [i{i}eve bro{ure. pustaija) Po~etak pesme œSmrt bana Deren~i}aŒ — 1893. str. str. Ba{agi} Nikola T. (I jedno i drugo po S. str. La`ni zlatnik kneza Lazara (lice i nali~je). Glavi} Vienac 1875 (dodato grafitnom olovkom: str. iz [auli}evog œKosovaŒ Isti tekst. R. — Zavr{ni ornament. Po~etak iste pesme — 1933 (prepravke Tvrtka ^ubeli}a) PORTRETI Milovan T. kao i œpesmeŒ Jovana Maksimovi}a Faksimili Kuha~evih kompozicija ‰Dodato grafitnom olovkomŠ : ^eta srp. Kuha~ S. Pavi}evi} (Bos.

390

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

Ali uzeti u obzir i Truhelku, Lu{ino, itd. Kao i zlatne originale u Narodnom muzeju u Beogradu.
‰Dodato grafitnom olovkom:Š

La`ni latinski spomenik tobo`e g. 1076–1087. ima Kosovo Polje. vidi Doc. hist. ra~k. 146. (Akad. Rj. s. v. Kosovo)
‰ListŠ 3

Bogi{i} Valtazar
Oslobo| ewe Be~a god. 1683. — Bogi{i} br. 58.
‰Uz po~etak naslova ove i slede}e pesme crvenim znakom G kao naznaka da }e se te pesme {tampati u celini.Š

Pesma o Jakobu Maru{kovi}u, poklisaru dubrova~kom u Carigradu

Erlangenski rukopis (oko 1734)
Nevjernost pajda{a. — Erlangenski rukopis. br. 38.
‰Crvena oznaka G uz naslov ove pesme.Š

Tra`iti iz Erlangena mikrofotografiju ove pesme. Ona se nalazi na stranama: 69 verso; 70 recto; 70 verso; 71 recto (odnosno No. 38 {tampanog teksta ed. Geseman, SS. 43–44)
‰ListŠ 4

Zaharija Orfelin (1772)
Crnogorska pesma
‰Crvena oznaka G uz naslov ove pesme.Š ‰Dodato grafitnom olovkom:Š prepisati ma{inom!

Bibliografija. — N. Radoj~i} Mita Kosti}, Istor. ~asopis. VIII (1958),
‰ListŠ 5

Grofica Rozenberg — Orsini (1788)
Dabromirova smrt Pesma o Tje{imiru i Vukosavi.
‰Crvena oznaka G uz naslov ovih dveju pesama upu}uje kao i drugde da wihovi tekstovi ulaze u Zbornik u celini.Š

Dati francuski tekst — i prevod. Originalno izdawe ima Narodna biblioteka. Literatura: Vojislav M. Jovanovi}, Grofica Rozenberg i weni œMorlaciŒ (Srpski kwi`evni Glasnik, i posebno. Benincasa, od dr. Rudolfa Majksnera. — Rad JA, 290 (1952)

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

391
‰ListŠ 6

Petar I vladika crnogorski (1796)
K Boj Bu{atlije s carem (Milutinovi}, br. 136)K Crnogorac (Milutinovi}, br. 140) K Sopernik Bu{atlija (Milutinovi}, br. 161) K Boj na Mora~i (Vuk IV, br. 48) ‰Crvena oznaka G uz naslov ove pesme.Š
‰Dodato grafitnom olovkom:Š

K Str. 258a: re~ œkamen{takŒ — citirati Budmanija AkR s. v. œkamen{takŒ — Ima je i Vuk VIII, 263 K Petar I sastavio je ovu pesmu pod uplivom Ka~i}eve pesme na str. 144 (Kuglijevog 4 izdawa), koja po~iwe istim stihom: œSunce za| e a mesec iza| e.Œ K Ove dve pesme opqa~kao je Novica [auli} od sv. Petra cetiwskog i od wih na~inio jednu pesmu, V. Srp. nar. pj. 1929, str. 776–783 œMamut pa{a Bu{atlija.Œ Bibliografija. — N. Bana{evi}, Zbornik radova Instituta za kwi`evnost I. Pjesme Petra I Petrovi}a Wego{a. Za {tampu sredio i predgovor napisao Trifun \uki}. Cetiwe, Narodna kwiga, 1951 Viskovatáè K. K. Uticaj Ka~i}a na jugoslovenski narodni epos. Slavia XI (1932) 108–117. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Vuksan Petar I
‰ListŠ 7

[arl Nodje (1821)
Beg Spalatin (u kwizi œSmarraŒ) Dati francuski tekst!
‰ListŠ 8

Merimee Prosper (1827) ‰List numerisan:Š
Hristi} Mladen (1) francuski original (2) nema~ki prevod Gerhardov (3) prevesti na srpski u desetercu Crnogorci (1) francuski original (2) Pu{kinov ruski prevodK (3) stihovan pre-prevod s ruskog na srpski od B. Gojni}a

392

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

‰Crvena oznaka G uz brojeve pesama 1–5 zna~i da se ove {tampaju u celini.Š

(4) prerada @erara de Nervala — francuski (5) œCrnogorski pojŒ (prevod Stanislava Vinavera.

‰Crvena oznaka G naznaka je da prilog celim tekstom ulazi u ovaj Zbornik.Š

Hrvatski ban (1) original (2) prevod u prozi srpski (3) prilog: talijanski prevod u Rad-u Jugoslavenske akademije. 285

‰Crvena oznaka G naznaka je da prilog celim tekstom ulazi u ovaj Zbornik.Š

Hajduk na umoru isto kao gore, sa ^ubeli}evim mi{qewem datim prof. Deanovi}u.

K U bele{kama: a „Pozdrav kraqu Petru pri dolasku u rusku gimnaziju: b œPri~a o kowuŒ humorista Iqfa i Petrova.

‰ListŠ 8a ‰Dve tre}ine lista prazno, a na posledwoj:Š

Merimee, La Guzla: œO sbornike odobritelâno otozvalisâ V. G. Belinskiè+, A. Mickevi~ ….Œ
‰Re~ Belinskiè podvu~en je crvenimŠ

œBolâ{aà sovetskaà ånciklopediàŒ, tome 27, (1954), '72
‰Dodato grafitnom olovkom:Š

Skerli} Tomo Maret‰i}Š Jovanovi}

‰Dodato crvenom olovkom:Š
+

Pregledati Jacimirskog " Cel. Dela, posledwe nau~no izdawe
‰ListŠ 9

Sima Milutinovi} (1826)
Nekolike pjesnice (u Lajpcigu 1826) O zavojevawu Krima ‰ListŠ 45–47) = Pjevanija 1837, br. 58. sr. primedbu o Kopitaru i Vuku na kraju ove pesme! Sima {tampao ove pesme u œLetopisuŒ kwiga 15 (1828)

Pjevanija (Budim 1833) I
Pored pesama Petra I: br. 5: Dva heraka — Petar Mrkai}! br. 7,: Jak{i}i ‰Dodato grafitnom olovkom:Š stih 10 œpoturiceŒ

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

393

Vratiti se na pitawe œPetra Mrkai}a.Œ
‰Ceo ovaj red podvu~en je u rukopisu crvenimŠ ‰ListŠ 9/a

Sima Milutinovi} — 1826 — nastavak
Pjevanija II (Lajpcig 1837) br. 57: Votã vágoda! (Latkovi} u Institutu) ? br. 156: O smerti mladog car — Uro{a (iguman Mojsije Ze~evi}?) NEPOZNATI br. 158: Mlogostru~na nevjera. — Vrlo lako, ova pesma mo`e biti da je od Petra I. ‰Uz naslov ove pesme stoji crveni znak G.Š Pavle ^urla — Patrijarovi} br. 62: Buna bosanskije Turaka 1831. — Sumwivo je da je Sima mogao zabele`iti ovu pesmu u Crnoj Gori, jer je doga| aj iz 1831, a Sima je napustio Crnu Goru…. . br. 63: Poslïdcái Äna{tva = Boj na Deligradu od Starca Ra{ka (Vuk IV, 1833). OVO UNETI!
‰ListŠ 9/b

Sima Milutinovi} (1826) — nastavak
^urla (br. 63) Svi su izgledi da je ^urlina pesma o Boju na Deligradu postala od Ra{kove u Vuka, objavqene 1833. Za pesmu br. 62: vrlo ~udan re~nik: … zatrepta (na istoku sunce) dozibqe ~ovadar poda} — AkR. — jedini primer iz nar. pesama ovaj! U{}up O ovome ^urli potra`iti podatke u Dr`avnoj arhivi. Videti pesme o smrti patrijarha Arsenija, Letopis 59 (1842) str. 61 i kw. 75 (1846). str. 127 Siminih stihova ima i u br. 47, 54, 55, 57, itd. Bibliografija Petar Popovi}, œPolitikaŒ od … Pitawe po{iqke rukopisa œPjevanijeŒ preko Kuharskog: V. Vukovu prepisku I, 388. — Daqa sudbina rukopisa u Izvïstià Otd. r. st. i sl. 1908, t. XIII, kw. 2, str. 481–482. M. Vasmer, Prepiska Grim-Kopitar.

394

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 10

Petar II, vladika crnogorski (1828)
Srpski badwi ve~e Uzeti za bazu tekst Ogledala srpskog, koji se gotovo poklapa sa tekstom Milutinovi}eve œIst. Crne GoreŒ, a tako je i kod Medakovi}a. Wego{evih stihova ima i u Ogledalu srpskom — mnogo koregirao. — Ali wegove tajne pesme ne poznajemo. (Vid. o Ka~i}u œSlavijaŒ XI (1932) 108–117. Vid. N. Bana{evi} — pod. œPetar IŒ Boj na Dodo{ima (Vuk, VIII, br. 52) (Ogledalo srpsko, br. 58) Pjesna od boja 1839 (Vuk VIII, br. 58) (Ogledalo srpsko, br. 57) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Carev — Laz?
‰ListŠ 11

Petar II Petrovi} Wego{ (1828)
‰PraznaŠ ‰PraznaŠ ‰PraznaŠ ‰ListŠ 12 ‰ListŠ 13 ‰ListŠ 13a ‰ListŠ 14

Vuk Karaxi} (1830)
Jak{i}i ku{aju qube. (Od Reqkovi}a) Prvi izrazio ~u| ewe Stojan Novakovi} u Letopisu Matice srpske 147 (1886). Videti ~lanak Armina Pavi}a, Rad 47, str. 98 Ovo je, koliko znam, jedina optu`ba protiv Vuka da se koristio tu| im tekstom, osim onih op{tih, bez konkretnog navoda. Optu`ba d-ra Nikole Andri}a: œOtkuda Vuku zidawe Skadra?Œ raspravqena je jo{ odmah po objavqivawu u œGlasu Matice hrvatskeŒ (1910): navesti œSavremenikŒ (Josip Pasari}), Jovana Skerli}a i Jovana Tomi}a. Nije Vuk plagirao Ala~evi}a, ve} Ala~evi} Vuka. Ipak, i ako odmah opovrgnuta, Andri}eva optu`ba `iva je i danas (œre~i ostaju): (1) Murko, Tragom I, str. 278–279; Enciklopedija Jugoslavije I, s. v. Ala~evi}. Odnosno œmom~eta iz u`i~ke nahijeŒ navesti da je SATIR imao dva izdawa }irilicom, kao i drugih pre{tampavawa Reqkovi}a. Izvideti da li se tekst sla`e s tim izdawima. Vuk navodi izvor. On imao pri sebi samo Fortisa i Reqkovi}a. Nije znao za bugar{tice Hektorovi}a i Barakovi}a.

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

395
‰ListŠ 15

Vuk Karaxi}
Pravqene pesme koje {tampao, on je i naveo za neke od wih da su novostvorene. (1) Petar I (2) Petar II (3) An| elko Vukovi} (4) Savo Martinovi} (vid. 1862)
‰ListŠ 15/a

Dr. Jovan Steji} (1832)
Pitawe Vasojevi} Steve: da li je doista postojala tradicija o Vasojevi}u koji je zadocnio na Kosovo, ili je Steji}eva pesma nastala pod uticajem œkonzulaŒ — kneza Nikole Vasojevi}a. Vid. Hecquart (1858) 57/a
‰ListŠ 15/b

Otok
Narodni `ivot i obi~aji Napisao (pop) Josip Lovreti} (i Juri} Bartol) Zbornik za narodni `ivot i obi~aje Ju`nih Slavena II, str. 89–459 III, 26–45; IV, 45–112. Otok je selo u okolici vinkova~koj u Slavoniji Knj. II (1897), str. 371–378: [kola (J.) U na{em je selu utemeljita {kula god. 1830. ‰Kojem selu?Š œDok nije bilo {kule u selu, morali su, osobito bogatije zadruge, slati mu{ku dicu najprije u Otok u {kulu i to do godine 1830. Da nau~e nima~ki, morale su bogatije zadruge i posle te godine slati svoju mu{ku dicu u nima~ku {kulu u Otok do godine 1843, a posli toga u Nimce sve do ukinu}a granice. œU staro doba ~itali su kalendare, molitvenike, ali najvolili su œSatiraŒ, pa Ka~i}a i narodne pisme. Pisme o Kraqevi}u Marku bile su tiskane cirilicom, pa su mlogi stari ta slova nau~ili sami od sebe, samo da mogu ~itati. (Za ~udo je, do sad, kad u {kuli moraju cirilicom u~iti kroz najmawe tri godine, za pet je godina sasvim zaborave.) Satir Relkovi}ev i Ka~i}eva pismarica nalazi se u mlogima ku}ama. Re| e se nalaze narodne pisme o Kraqevi}u Marku.Œ

396

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 16

Äriè Venelinã (Guca) 1835
‰Dodato grafitnom olovkom:Š V str. 57 ‰ListŠ 16a

Mari} Josip
‰Ispisano samo grafitnom olovkom:Š Danica ilirska Josip Maric

v (Kukuljevi} Rakovcu) Ana Karlovi}ka — Danica ilirska 1836 H. N. Pj. V Staviti pod RakovacŠ
‰ListŠ 17

Nikola Tomazeo (1840)
Wegovi skupqa~i: Spiro Popovi} Marko pl. Vidovi} Ana Vidovi} Buqan iz Siwa pop F. Karara Ivan Burati (15 god.) On sam zabele`io nekoliko pesama od {ibenskog varo{anina Vla~e-a Videti dosje: œPrevodiociŒ — italijanski — Tomazeo, gde je dat potpun spisak wegovih 40 prevedenih pesama, me| u kojima (pored Vukovih i dr. ve} {tampanih) i wegove œVarijante.Œ Vidi se kako je prepisivao Vuka zbog prevoda — a dao je prepisivati latinicom kad je oslepeo: da bi mu mogli ~itati: pismo Spiridonu Popovi}u (?) 1852: citat u predgovoru Vase Staji}a œIskricamaŒ, 1929, str. XIX–XX.
‰ListŠ 18

Nikola Tomazeo (1840) HNPj. I — spisak
Wegova zbirka koju Kukuqevi} predao sumwiva stvar — mora sadr`avati i docnije ne~ije prepise. Videti, HNPj. II str. 326–327 (154 stiha) ili Luka prepisao Tomazea ili Tomazeo (Sakciskog) prepisao Luku iz œNevenaŒ Najverovatnije: napravio zabunu izdava~ II kwige (Broz): da li je uop{te prepis iz Tomazea? Ili mu se samo pripisuje?

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

397

Isti se slu~aj pojavio sa pesmom: Da zna{, majko, kako Kaur qubi! od koje postoje identi~ni tekstovi Tomazea i u zbirci Pavlinovi}a. Nikola Andri} pretpostavqa da su obojica prepisali sa istog+) {tampanog (?)+) primerka. (Vid. Pavlinovi}) +) —+) ‰Sve podvu~eno crvenimŠ

Tomazeo Nikola (nastavak) ‰ListŠ 18a
br. 127: Matica Hrv. II, br. 1b — doslovan prepis = Vuk I, 638
‰Uz re~i br. 127 crveni znak G upu}uje da se ova pesma u Zborniku {tampa u celiniŠ

br. 132: Matica Hrv. H. N. Pj. VII, br. 16 (dod.) = Vuk I, br. 404.
‰ListŠ 18/b ‰Dodato iznad prezimena grafitnom olovkom:Š Nikoli}

Onizim Popovi} (1840)
@enidba Iva ^arnoevi~a = @enidba Mili}a barjaktara Letopis MS. 51 (1840) Branko Mu{icki Du{an Popovi} Silvestar Kutle{a itd. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š sf. Vuk Prepiska Nikoli} Qeodor? jero| akon i u~iteq u Bor~i sf. O drugoj `enidbi Cernoevi~ Ive LMS 59 str. 62– dve razne li~nosti?
‰ListŠ 19

Letopis Matice srpske
Veliki izbor: kw. 15–103 god. 1828–1861 kwiga 119, str. 138 kw. 98 — Zapisnici Jov. \or| evi}

Mato Topalovi} (1842) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š sf. Milakovi} 162–169
~lanak u Gl. Zem. Muz. ‰Tambura{i ilirski — veoma vukovski repertoar (Ima Un. bibl. R. 349) Vraz ga o{tro ocenio u œKolu.ŒŠ ‰Dodato grafitnom olovkom:Š pregledati tu ocenu 1842 Dijete istinu govori ‰ListŠ 31) = Vuk I, br. 768 (prepisano ~itavo bukvalno) Andri} 1913, br. 162. Tamburao Tamburd`ija Ivo

398

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

œDva bumbulaŒ (œTambura{i ilirskiŒ) Kuha~ II br. 434 Vuk I, 652–653, cf. Luka Ili} Oriov~anin Kapetan Pavle i Kraljevi} Marko (Filipovi}, br. 65) ‰sa strane:Š ? ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Vid. str. 23/a Luka Ili} Oriov~anin
‰ListŠ 20

Luka Ili} — Oriov~anin (1842)
po~eo u œDaniciŒ — kad? ‰Dodato grafitnom olovkom:Š 1842? izraz œpomu~noŒ Da li je on dopunio 1836 g. Boj na Mi{aru? Vid. Tomazeo! Mesec Bogu tu`bu daje (O. Delorko, br. 88) ‰precrtanoŠ ‰Uz naslov ove pesme, kao i uz naslov slede}e stavqen je crveni znak G.Š Vilino nevi| ewe*(H. N. Rj. V, str. 48) * re~ iz glagolskog brevijara = ignorantia, inscitia imalo bi biti: nevidqivost, Unsichtbarkeit Uneli u svoje antologije: Ja{a, ^ubeli}, Delorko ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Vitezica? Povedi me gdje se po dva qube (H. N. Rj. VII, br. 378) Poznat motiv: H. N. Rj: VII, br. 376; X, br. 5 Dodat stih: Gdino drage po dva draga qube. (Luka?) = LEPOTA Olivka i ~oban (Obi~aji, 186; H. N. Pj. VI, br. 82) = Vuk I, br. 253; Luka samo promenio ime! Dati obadva teksta! ‰Uz naslov ove pesme stavqen je crveni znak G.Š — Imena Olivka nema u Akad. Rje~niku! Nikola i Ilija prevoze du{e (H. N. Pj. I, br. 16) = Vuk Kuga sarajevska (Obi~aji 302–303). ‰Uz naslov pesme stavqen je crveni znak G.Š Bli`i — daqi izvor: Vuk I, br. 673 Vid. ZbN@O 26, str. 233 Dvor malenoga Lade (Obi~aji 135–136) Poranili sivi sokolovi…. ‰Crveni znak G uz ovu pesmu.Š
‰ListŠ 21

Luka Ili} — Oriov~anin (nastavak) Gavanovi dvori (Obi~aji, str. 81–85) ‰Crveni znak G uz ovu pesmu.Š Vuk I, 207 Varijante u H. N. Pj. I, br. 31, i u dodatku str. 517–520

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

399

Obi~aji str. 263–264. U petak se razbolito |a~e – vid. Topalovi}, Tambura{i, sv. 64. — Uop{te: slu`io se osim Vuka i Topalovi}em — a Topalovi} Vukom — Kra| a i prekra| a! cf. Kurelac, Ja~ke, str. 200 Kulin — ban i njegovi bogumili (Nar. slavon. obi~aji, Zagreb 1846, str. VII.) — Navesti predgovor d-ra Nikole Andri}a, Hrv. Nar. Pj. VIII, str. 9.
‰Crveni znak G uz ovu pesmu.Š

‰ListŠ 22

Sestra kune brata (Bosanski prijatelj, II, br. 17, str. 93–94)
‰Crveni znak G uz ovu pesmu.Š

Sestra ku{a brata (H. N. Pj, VI, br. 63) = Vuk I, br. 301 Na Ivawski krijes (Soko leti preko Bajne Luke). Obi~aji, 163–164 — Kuha~ V, 330 Ka~i}evske kitice ‰Crveni znak G uz ovu i naredne dve pesme.Š Godovni dan `iteqa isto~nog vjeroizpovedawa — Obi~aji 31–33 Glavni materijal uzeo iz Vukovog Rje~nika, ali kako nije poznavao stvar, — a jo{ preterao svojom pesni~kom fantazijom! — dao nevernu sliku do karikature — kao ciganska slava. Vuk pomiwe jabuku i limun koje nose doma}ice, a on dukate! itd. Devojke i major (Obi~aji str. 200–203) = Ostado{e starci i krastavci (H. N. Pj. VII, br. 442). J. M. Prodanovi} br. 405 = Vila 1868, str. 729? Izvideti stvar!
‰Dodato grafitnom olovkom:Š œdao Pavlinovi}uŒ Qubomorno Ture (H. N. Pj. VII, br. 287) Muslimansko ime Kendi} nema Ak. Rj. ‰Dodato olovkom:Š pridev Lju}an " " " ~ovan(?) ? ‰ListŠ 22/a

Svatovska pesma (œSkupilo se kolo devojakahŒ) Obi~aji slavonski, str. 37–40 Devet sinovah (Obi~aji, str. 79–81) Dodole (Obi~aji, str. 139–146) Dodole (Obi~aji, str. 150–152) Ivanjske pesme (Obi~aji, str. 159–161) Zlato pod 7 zatvorah (Obi~aji, str. 182)

‰Crveni znaci G uz nasolve ove i slede}ih 11 pesama.Š

400 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Sedam Ajkunah (Obi~aji. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Sli~na pesma! bewku{ice Grig. 218) Slavonske varo{ke pesme III str. N. 202) ‰*** pisani crvenimŠ Slavonske varo{ke pesme IV: NAVESTI MESTO IZ PREDGOVORA Varo{ke Slikovana œKalfinskaŒ i uo{te gra| anska i œumetni~kaŒ poezija. Vuk I. Suboti} (M. 343 ‰ListŠ 23 Vila i devojka (Obi~aji. 370 — prepisati . 306 ‰Crveni znak G uz ovu pesmu. Omer i Merima (Obi~aji. str.Š ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Ima tek u 5oj kwizi Vukovoj. Leskovac. str.Š Videti Lukine œObi~aje nar. 66: œListakŒ str. II. 9 i 10 kw. 26 Za Luku — prepisati jo{ iz 8. 273–277) = Vuk. 36–37 œVapajŒ = M. Otkud Luki. Iz pesmarice neke? Iz listova? Iz Lire? Vila i jelin (Obi~aji. br. str. 435 — prepisati svega 5 31–32 œBolni jelinŒ = Vuk I. 16–17 = Spiridon Jovi} (Ml. slavonskeŒ ‰Dodato grafitnom olovkom:Š svega 3 92–93: œTri sokolaŒ ? 47–48: œAko za me i nijeŒ = M. Leskovac. ‰ListŠ 23/a Slavonske varo{ke pesme I: ‰Dodato grafitnom olovkom:Š 16–11 str. I. Leskovac. Vidakovi} (M. Leskovac. 384 [iri{apa (Obi~aji. Pj. str. 282–283) ‰Crvenim znakom G uokvirni naslovi ove i slede}e dve pesme. br. 180–182) Ljuba Al'-agina (Obi~aji. 272–273) = Vuk. br. 221) *** SVP IV: str. 324–325). Nikoli}. 25–26 œSokolŒ = Vuk olovkom:Š 26–27 œJavorŒ = Vuk I. 87: œZao adetŒ = Vuk I. (M. 255–257) Varadinski ban (str. Izuzeci — narodne pesme — prepravqene: ‰Dodato grafitnom str. str. Vidakovi}. 206) 97–99 œSlavonkaŒ = J. str. br. str. 203) cf. II. str 283) Mermed i ptica beren| u{a (N. br.

25 53–54 œKoja majke ne slu{aŒ (Vuk I. br. br. str. pa opet misli da je pesma Lukina narodna!Š ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Luku upotrebio Sret. . 652 i 653 (sastavio!) ‰Iznad grafitnom olovkom:Š Topalovi} br. N. H. Pj. Silni care od zemqe Slovinske Od Slovinske i od Podplaninske. Pj II. Stojkovi}. br. 111. @ivkovi}) prepisati! M. dodaje Bos. 2 (142 stiha)Š * Hrv. N. — odlomak u N. ‰Ispod crvenimŠ *** 88–89: œRado ide Srbin u vojnike…Œ (V. Sam Halanski navodi stihove ‰ListŠ 73): Kum mu bi{e Stjepanu Uro{a. sa~uvao mnoge osobine Te{anova govora). Pj. II. na drugom terenu. Pj. stavio u stihove prozne pri~e. str. pesama crveni znak G . 45. str. II. nar. str. ali za Halanskog str. 3 i druge! Imitacija Ka~i}a (Vojsava. Vilu 1855 br. br. II. od velikog majstora Te{ana Podrugovi}a (kao {to i pop Baldo Glavi}. str. — Razvu~ena Vukova pesma (od 118 stihova napravqeno je 303!). 234 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š i — TRNSKI i œRemstal ‰ListŠ 24 Druga verzija donje pesme. 13–15. pj. œrukopis u M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 401 pesama! Svih 5 od Vuka ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Topalovi} II br. 10 prime}uje da je ovde œprikrpanaŒ druga pesma.VOJISLAV M. * ‰Ulomak kod Filipovi}a. str. I. (300 stihova) — odlomci {tampani u N. Rodjenje i mladost Kraljevi}a Marka (Pun original u œNevenŒ-u 1856 (220 stihova). 385) prepisati Bukvalan prepis iz Vuka. 415 ‰* Ista pesma. 97). 55–100 i daqe: Ma~ i ~a{a …. 20 35–36 œDva bumbulaŒ = Vuk I.Š Rodjenje Marka Kraljevi}a. pozno i lo{e zabele`ena. 323 ‰Naslovi ove i slede}e pesme imaju crvene oznake G. str. 573–575 ‰Uz naslove ove i dveju slede}ih Marko Kraljevi} i Ljutica Bogdan (H. 4 str. br. Leskovac. Luka iskoristio usmena prozna predawa. 190–197. N. rukopis u M. 72–75 i Vilu 1868 sr. 321–323. H. — Filipovi}. 59 i 64 to su dve razli~ite varijante. Nar. presko~io nepa`wom 3 stiha! str.Š Boj na Kosovu (izvod) Hrv. 8 œpo zagorju travu = œpo zelenoj traviŒ œObi~ajiŒ œiz gorice vilaŒ = œiza gore vilaŒ (ranije nema gore!) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Topalovi} br. str.

br. II. 30: œKraljevi} i ban Svilain. — ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme. 43. 40. Jeremija @. Pj. 284–289: 208 stihova.Œ ‰SvilatinŠ ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme. — Vid. ali prepravqao naknadno! ‰Dodato grafitnom olovkom:Š NISU OVO VARIJANTE VE] PROSTA PREPEVAVAWA! KAKO KA@E TOMI]. 7) +Varijanta str. — Pregledati œZoru dalmatinskuŒ. 1500. kurzivom ozna~iti dodatke tekstu od 208. N. br. N. str. II. Filipovi} pre{tampao prvu versiju (1846). zavr{etak ne{to kao Banovi} Strahiwa).. ili r| avo zabele`en tekst. 66 Te{an Podrugovi} sa Lukinim emendacijama + ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Videti o œSvilajinuŒ posebne listove — u produ`ewu! ‰Dodato grafitnom olovkom na levoj margini:Š Kuha~ (IV). VII. podvu~eno. br. N. II. br. N. VII. 37. gra| u Re~n. 175. nitko ne ostade (H. 404. pod br.Š Marko Kraqevi} i Arapka djevojka (H. Pj. br. Pj. Stijovi}. i ta pesma je {tampana u H. pretvorio ikav{tinu u ijek. br. Razvodweno 118 u 303. 5) ‰ListŠ 25 ‰Crveni znak G uz naslove ove i slede}ih dveju pesama zna~e da se one u celini {tampaju u Zborniku. 417Š Da li je {to ranije {tampao? Kraqevi} Marko i nevjerna quba (Obi~aji slavonski. SKA. 408) Lukina fabrikacija. ‰Dodato grafitnom olovkom na levoj margini:Š Po~etak kao u Mini od Kostura Ima varijanta Luke Marjanovi}a u œDragoljubuŒ II (1868?).Š [tampati paralelno oba teksta. — Vid.402 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Lukina verzija u tih 303 stiha sadr`i gotovo tekstuelno svih 118 Te{anovih — ostalo œgarnirungŒ: [tampati ih istaknuto. Pj. — Luka Ili} ima i drugu versiju. M. kao i sve versije o banu Svilajinu. ili jo{ boqe onaj od 320 stihova. II str. 44. kao kad mlekaxija naspe vodu u mleko! ‰ListŠ 24/a Kraljevi} Marko poznaje o~inu sablju (H.. posle je Luka tu pesmu pro{irio na 320 stihova. br. — Ranije: œNevenŒ1855. 378 Sve otide. br. II. str. po poznatom modelu. 338 Marko Kraqevi} i Musa Arbamusa (H. Vuk II. str. N.Š Filipovi}. Pj. Tra`iti izvor pesme. II. 347–349). v. N. kao u Mini od Kostura Marko Kraqevi} i ban Svilajin+ (prvo se zvalo: Tri knjige i Kraljevi} MarkoŒ) — œObi~aji slavonskiŒ str. Hrv. II. str. œNevenŒ. 285. br. 442 . br. Ima i rukopisna pesma N. ‰knj. kao i RjJA. œKoloŒ. Pj. Marko Kraqevi} ukida svadbarinu (H. N. Tomazea u Mat. — ima 206 stihova.

261 262) = Vuk I.) Kraqevi} Marko i mudri Latin ((œNevenŒ 1856. 209. 33 ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme. str. N. 1856) = Filipovi} br.Š . Mu{icki? sr. 338–339. IV 1855 II 355 P V 1856 Oklada Kraqevi}a Marka (II. umre Kajole. Halanski dr`i da nije prava narodna (s pravom?) ali je Mareti} brani (str. N. str. VII. \or| evi}. 230) sf. zaseban list: SIGRE) Umre. Na{ nar. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Primeri kojih nema u Ak. str. 48. 49 (œTurci udaraju na Prelog= Stojkovi} br.) = Filipovi} br. N. Halanskog) Kraqevi} Marko i trideset Turaka (œNevenŒ V te~aj. 50 Marko i sestri} — Matica IV — ko je ovo zabele`io? Branko U. 110 Filipovi} br. br. 161–169 ‰ListŠ 27 Tvoja me je svekrva rodila (H. str. 678 (De~je igre) Raslo drvo srid Raja (Obi~aji. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 403 ‰ListŠ 26 Luka Ili} — œNevenŒ (1852–1858) I 1852 VI 1857 II 1853 VII 1858 III 1854 Ima Nar. 282–283 — Varijanta u H. (Obi~aji slavonski. kw. 161= Pavlinovi}) ‰Crveni znak G uz naslov pesme.Š Marko Kraqevi} i Arapka. 190–202 Lu~a 1899. te~aj. Pj. br.Š Filip Dragoman i Kraqevi} Marko (œNevenŒ V te~. 261) = Vuk I. — Slepa~ke pesme date kao de~ja igra! ‰Crveni znakovi G uz ovu i slede}e dve pesme. br. ‰Crveni znak G uz naslov ove i slede}ih dveju pesme.Š Te{ko sestri bez brata (H. 247 — Vuk I. bibl. R. Pj. XXIX. `ivot (arban. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Dragi{a ^22. 1856) = Filipovi} br. Halanski 691 — sli~nost sa Iqom Muromcem! [auli} (1929) str. Tih. te~aj œNevenaŒ) = Filipovi} br. ali 3 stiha u Vukovom! Otkud? Da nije iz Kaulicija? Ili iz œZore DalmatinskeŒ? Iz œKolaŒ? Kraqevi} Marko i mlado Ture (V. 21 œobznaneŒ). 59 = Ostoji} br. br. VII. 42 Halanski str.VOJISLAV M. II. 194 (Po`ega) ‰Napisano crvenom olovkom:Š Vid. Neven 1855. 306) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Pasari}. 285« IMA VE]! (sf. str. 76 = Laza Popovi} br. Rje~. Pj.

Rj. N. str. II. N. 160 — stihovi 139) navedeni neki stihovi u H. str. ‰ListŠ 28 Luka Ili}-Oriov~anin (nastavak) ‰Crveni znak G uz naslov ove i slede}e pesme. 18: @enidba Iva Golotrba — kao budalina Tale — Vid. kao i br. Lukin — bez obzira kako mu se zvali œGuslariŒ — Grga{evi}. Iz Grlice 1838 ili iz Simine Pjevanije. st. Pj. 49–52 cf. 154 œni{ta osobitoŒ . 242–245) Pregledati Lukine œTrenkovceŒ. Halanski 618) 1o Da li je ovo Lukin tekst? 2 o ^iji je? ‰Dodato grafitnom olovkom:Š H. Rj. (H. 419–420? 3 o Ima li kakve veze sa zbirkom Tomazea (br. str. 426 4 o U ispitivawu prethodne ta~ke. Vuk III. t. 238–243) Mislit }e da smo leptir i ru`ica. str. br. (Delorko. N. 53) = Vuk I. Austrijanski rat 1809 (Lovorike. II. Jefta. strana 345) Samo se citira naslov: iz Velike u Slavoniji. 485 ‰Dodato grafitnom olovkom i podvu~eno crvenim:Š Pregledati œDragoljubŒ II (1868?) Prepisano! Stil pesama Luke Ili}a uvek isti. 192–193) ‰Crveni znak G uz ovu i slede}u pesmu.Š Rat talijanski 1866 (Lovorike. N. opis kod Milutinovi}a 157.Š Kumovawe Mijata Tomi}a ((Obi~aji. pregledati Tomazeove talijanske prevode: ima li on œMarka i MinuŒ — i ~ijeg? ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Ima. j. I. br. b Juna{tvo Sekulino. Rj. Popovi} ili druga~e! ‰ListŠ 29 Luka Ili} — Oriov~anin Marko i Nik Bugarin (œNevenŒ 1856. str. 591 IZVOD!) Videti pesme u œNevenŒ-u da li su Lukine. O Tomazeu v. me| u: œPrevodiociŒ — talijanski Marko ne posti ramazana (H.404 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA @enidba bana bosanskoga (œBiserŒ. od Antuna Bo{wakovi}a. 157 — stihovi 169. II. 201) (Naved.

Svilaja (planina u Dalmaciji) Svilatin (œDragoljubŒ 1868) Glas M. Pj. v. br. 1908. . H. . 626 (b) Vuk I. knj. str. str. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 405 ‰ListŠ 30 Luka Ili} — Oriov~anin Sigre [iri{apa (Prepisati: Obi~aji. V. I. Rje~niku! Bi}e da }e doti~na sveska skoro iza}i. 13 Jeremija @ivanovi} ‰Dodato grafitnom olovkom:Š upotrebio Ostoji}evu preradu Sreta Stojkovi} — ‰Dodato grafitnom olovkom:Š osim toga br. Alko. 209) Slepa~ka pesma.VOJISLAV M. Vid. {to se ti~e teksta. 1 i 2) 1o Umre na{a Marica …. 2 o Umre. tako| e: H. br. SVILAJSKA! ‰ListŠ 31 Svilaj svilaj =silaj ‰silavŠ Svilaj (selo u Slavoniji) Svilalija. br. N. on napabir~en — uglavnom od Vuka — i nema veze sa igrom. VII. br. 196 — KONTAMINACIJA: (a) (Vuk I. str. H. Lukinog bana Svilajina pre{tampali: Ivan Filipovi} Tihomir Ostoji}. . 171. Rj. Rajolo (Vuk I 678) 3 o Raslo drvo sred raja (Vuk I. 76 Luka Marjanovi} (œSvilatinŒ) Potra`iti re~ u Ak. br.) (Videti gra| u u SAN — pitati sestre Jankovi}) Sugreb (Obi~aji. br. br. 261–264) (Videti gra| u u SAN — pitati sestre Jankovi}. (izuzev br. M. Rajolo. odnosno opisa igre. data kao de~ja igra. umre. tako| e H. 4 o Bolan Ivo Vid. 16. N. 387 Vukov Rje~nik Luka Marjanovi} Svilajin — Filip — Belijan! Pa ipak. 368 — Umre Konda jedini u majke 5 o U petak se razbolelo | a~e …. 255–257. str. 107 Obi~aji 262–263 HNPj VI.

Pavlinovi} fra-Grga Marti} ([uwi}?) Glavi} Pravoslavna crkva — suprot islamu! Kosovo popovi: prota Mateja Luka Lazarevi} crnogorski popovi — Wego{! Matavuqev œDuklijenŒ: Vino pije svetiteq Jovane . Rj. darivaju crkve. FRATRI! Luka Ili} — Oriov~anin Andri}eva Teorija M. banã bugarin. 292 Halanski. 21. obe}awa itd. Marjanovi}: Svilatin? Na str. Svilain i ~aæe vsego Vilip: vã germanskomã skazanši onã nazávaetsà Belian ~to pribli`aetsà kã neàsnomu po proisho`denšä Svilain. 290. Budin = Budim — slu~ajnost! (po Ak. 290 œVragã vã ägo-slav. Halanski 285. str.Œ (podvla~ewa Halanskog) L. Obznana knjige Halanskog (Rad 132). str. Budin od 16 veka Wolfdieterich — pesma 13–14 veka! ‰ListŠ 33 prepisati! œKristijaniziraweŒ narodne poezije (Nikola Andri}) popovski uticaj — hajduci koji se kaju za svoje grehe. 292: Halanski ozbiqno raspravqa pitawe o prioritetu jugoslovenskog speva pred germanskim: Svilain ili Belian Mareti}.406 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 32 Svilajin (ban) Filip — Svilajin — Belian v. åposï imïetã raznáà imena: arapã.

1923 str. 291 prepisao iz Vuka (Rje~nik. R. — izmenio kraj po svom ukusu — ne navodi izvor. Vesni} obi~no uzima i navodi Luku kao izvor (1891) pa ~ak i 11 stihova iz wegove pesme ‰ListŠ 246 Budila majka Jakova Vesni}) Vuk I. 242–245) Gradi{}ani u nasljednom ratu (œBiserŒ) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Uporediti sa tekstom u œLovorikamaŒ ‰ListŠ 34 Luka Ili} Odeqak: œVe{ticeŒ (Narodni slavonski obi~aji. Hajduk Bojko. br. Pregled hrv. II. str. 143 . Ota~bina (243–270 str. Vesni}: O su| ewu ve{ticama. prevario Arapku (M. 1866 (Lovorike. Prohaska. Ili}a (4 kwige slavonskih narodnih pesama 1844–1847 i œSlavonskih narodnih obi~aja 1846) Mirko Bogovi} œslo`i uzorke narodopisnih pripovjestiŒ: Crnogorska osveta.Š Austrijanski rat godine 1809. N.Œ 1) Sravni Vuk Stefanovi} u Rï~niku.VOJISLAV M. ali. s. i œGrad Gotalovec (œNevenŒ 1852). \or| evi} ‰ListŠ 35 Luka Ili} — Oriov~anin (nastavak) Na osnovu materijala L. i srp. kwi`. D. 88–91) ‰Crveni znak G uz ovu i slede}e tri pesme.) ve{tica du`i pasus. 74.) XXVII kw. na str. str. 237 ‰Dodato olovkom:Š sf. Lukin Marko K. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 407 ‰ListŠ 33/a) Luka Ili} Luka Ibra{inovi} (Lovorike. 293 navodi da su œspomenute pripovedke ne samo kod Srbah 1) nego i kod Krawceh i mnogih drugih poznate. v. Rat talijanski god. 289–294) na str. 192–5). 34/ 340) ve{tice! videti o ve{ticama Tih. (Lovorike.

Nisu mu verovali ni Dani}. 285? Re~ krstopu}e — raskrsnica — u prvi mah privla~i neobi~no{}u kao narodna: ali to je nema~ki — Kreuzweg — Ta re~ nije u{la u Ak. u predgovoru svojih œSrpskih narodnih zagonetakaŒ ‰ListŠ IX): œJuki} i L. Oni su tako bliski da daju i istovetna obave{tewa. i to u malom broju prilika. XXIX. Ograiso na kom Krstopu}u? H. œZbornikŒ N@OJ. 58 ‰ListŠ 37 Luka Ili} — Oriov~anin Skupqa~ narodnih zagonetaka: ima ih dosta u wegovim œSlavonskim obi~ajimaŒ (1846). navode}i uvek skupqa~e. Jugoslavenska Akademija ga svakako ima na crnoj listi: nisu uzeli nijedno wegovo delo kao izvor za Rje~nik — Srpska Akademija Nauka uradila obratno.Œ Ante [im~ik.Œ Treba izvideti da li je Luka Ili} mogao kakvim na~inima do}i do Juki}evih rukopisa. Mnoge se bukvalno sla`u sa Juki}evim zagonetkama u œBosanskom prijateljuŒ. Ali to retko. u~e{}e pojedinih wegovih stihova posrednim putem. Sl. II. u svoje œSrp. . kao i pesme. pre 1846. Rje~nik. ‰ListŠ 36 Luka Ili} [im~ik o Luki: œOvakvih krparija ima dosta i u {tampanim i u ne{tampanim pjesmama {to ih je kupio i œdopunjavaoŒ mitologijskim trunjem Luka Ili} Oriov~anin. Novakovi}. nar. {to bele`i i St.408 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 35/a Luka Ili} Wegov œnarodni jezikŒ — a~ewa: pozori{no seqa~ki. Ili} govore saglasno da se zagonetke zagone}u samo uz duge zimske ve~eri na prelima. N. Samo slu~ajno. Novakovi} ih je uneo. tako da bi izgledalo da je Juki} plagirao Luku. 347 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š ?Neven 1855. ^ak su bojkotovane wegove pesme u zborniku Matice hrvatske: Ili si mi junak ograiso. zagonetkeŒ (1877). koja datira 1850–1851 (I–II). ni Budmani ni Mareti}. Pj. po{to je vrlo mogu}no da je Juki} bio skupio svoje zagonetke.

Andri}. str. [ta vrede ti wegovi rukopisi mo`e se ceniti po tome {to su iz Zagreba potegli bili Momzena da oceni rimske inskripcije Lukine. predgovor Kuglijevom izdawu œLovorikaŒ GRA\A Jugos.VOJISLAV M. Glas Matice hrvatske 1906–1910 passim. Luka Ili} Oriov~anin (Natavni Vjesnik IV. Vodnik: N. (B. (. œIli} LukaŒ. ‰ListŠ 39 Luka Ili} — Oriov~anin (nastavak) BIBLIOGRAFIJA _______ (A. N. Ili} Luka Luka @iljar. 102 Josip Milakovi} (me| u biogr. œSpomena mojega `ivotaŒ B.Smi~iklas imao da mu napi{e biografiju. od Jagi}a — Buli}ev Zbornik 707–8 Ilirska ~itanka II 289 (Be~ 1860) Ivan Scherzer. Enc. II. Odnos sa Zorom dalmatinskom? Danicom ilirskom? Kolom? Nevenom? Vrazom? List. danas u Sveu~il. 1. Gde? Da li je {to {tampano? — Bibliogr. 32. SLAVONAC. da li je to u~inio? dr. 112. akademija A. Zavod. Milakovi}. EncŒ s. II. [enoa — nekrolog) œVienacŒ 1878. ~lanak u œNar. David Bogdanovi}. 1896). Spomeni I. str. s. Momzen i Ra~ki. 489–497 641–651 788–821 . ve} i arheolog — starinar. Barac. kwi`nici u Zagrebu. v. 345. str. 289. Jagi}a. Ilirizam Jagi}. Bibliografija B. 9–15 Da li je sa~uvano wegovih pisamaŒ. 288. Pogledati i u Prepisku Ra~kog. dao vrlo negativan sud: v. Videti prepisku Ra~ki — [trosmajer. VA@NO! O Momzenovom sudu o Ili}evim rimskim inskripcijama. Vodnik. Ostavio svoje rukopise œStaro`itnosti kraqevstva SlavonijeŒ Matici Hrvatskoj. J. v. bele{kama za ~itanke) [kolski vjesnik 4/1897. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 409 ‰ListŠ 38 Luka Ili} — Oriov~anin Nije bio samo œskupqa~Œ narodnih pesama i opisiva~ obi~aja.

novosadsku œZastavuŒ 1922. 16. tu str. Pj. 1904 XXVI/2 267–274 O pesmi Ka~i}evoj: Pismo Mariana Terziji}a iz Koba{a od Slavonije …. 504 Divojka i tri galije (Delorko. br. II. jer je dat dana{wim pravopisom. Ein Gedicht Ka~i}'s als Volkslied in Slavonien. Ko je pisao u tom listu 1847 godine o poqodelstvu? — Uop{te: Ko je sve davao pesme œZori dalmatinskojŒ Mate Ivi~i} 1848. . Arch. 1846. HNPj.Š Delorkov tekst ne vaqa. 4 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š ima na strani 31–32 V. Kolacinirati! Sf. 69–70) Luka Ili} — Somenik u Novskoj — Narodna Obrana X/1911 257. a mo`da ima i gre{aka. 1847 Gra|a I. Bibl. — Vid.U kwizi Murkovoj œTragom jugoslavenske epikeŒ ime Luke Ili}a ne nalazi se u registru! — Cenzurisan prevod s ~e{kog? [im~ik Antun. 118–120 NZ. 218Š . br. f. Luka Ili} Oriov~anin. 103) Zora 1845 ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme. Tomi} str. Kalendar str. V. 57 (Nikola Tomazeo ‰Dodato grafitnom olovkom:Š (Nema varijanata u dodatku. H. 129. Ph. N. I (1844) II IV 1845 II 210/P Vid. str.410 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 39/b Luka Ili} — Oriov~anin (nastavak) B I B L I O G R A F I J A (nastavak) _____________ Matija Murko o Luki Ili}u. ‰ListŠ 40 Zora dalmatinska (1845–1849) Nar.) ‰ListŠ 41 (Zora dalmatinska) Marko Kraljevi} i Musa Kesed`ija. K {ezdesetoj godi{njici njegove smrti 1878–1938 (Danica. 3–4 Mati} Tomo. br. pismo Preradovi}a Kukuqevi}u od 26 apr. vid. br. 61 Filipovi} str. sl. uporedjivanje s piesmama Luke Ili}a Oriov~anina.

ili prosto: {tampao je sam u œNevenŒ-u. 702. 1882. {tampala tek u izdawu svoga prevoda srpskih nar. I. Odnosno kakvo}e prevoda. 129 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š sf. 1845. 2 (Sastavak) ili pod br. 162).Š (1845) Marko Kraljevi} i vila brodarica (H. u wegovoj œViliŒ 1828. videti Trop{a I. u primedbi: œVidi œNevenŒ od god. 280–289. Junakova poruka (H. sa Preradovi}em. po{to je 1827 godine Rakovcu bilo tek 14 godina i znao samo kajkav{tinu. U svakom slu~aju. 1827. N. treba dobro prou~iti pitawe i odgovoriti jasno. Andri}. 27) Sam N. N. (2) Talfijeva prevela od prilike u isto vreme. 1852. Pj. uz pomo} samoga Milutinovi}a. I pet godina docnije. str. 1846 sf. Da li je to onaj originalan(?) pod br. pesama od 1853. . V. a ne Milutinovi} od Rakovca. 24–27 marta 1956Š ‰ListŠ 43 Dragutin Rakovac pesme. Gra|a. N. Borba. a ve} marta 1828 poslala Geteu (]ur~in. Zna~i li to da je sam Rakovac prepisao ovu pesmu iz œNevenŒ-a. œVienac gorskog i pitomog cvietja. 19) Obi~aji Morlakah. Zora dalmatinska. Prepisao Rakovac od Milutinovi}a. on je umeo pisati jedino kajkavske stihove. II. pismo Preradovi}a. br.VOJISLAV M. str. Videti kako prera| ivao Vuka. (œPrevodŒ)? Tomazeo? Mickiewicz? ‰ListŠ 42 [ime Qubi} (1844) Izajdi mi na prozoru (Zora dalmatinska. ^lanak o narodnim pesmama u œIlirskoj ~itanciŒ II. Pj. 2). i uz Preradovi}eve. sf.Œ 1872. — ali obadve starije od publikacije œoriginala: (1) Gerhard. 3. br. br. ‰Crveni znak G uz naslov ove Doslovan prepis iz Milutinovi}eve œZoriceŒ. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 411 ‰ListŠ 41/a Ivan August Kazna~i} (1845) Ure| ivawe Zore dalmatinske 1845. Od ove pesme (iz œZoriceŒ) postoje 2 (dva) nema~ka prevoda re| i slu~aj za pesme iz M. — Tra`iti biografskih podataka. bez okoli{ewa i ustru~avawa.

VI. N. Na{ nar. broj 7. V. Pj. Kuha~ IV. 326). i jedna i druga versija je iz Srema — mo`da ba{ iz okoline Zemuna. br. = Vuk III. 38 (Narodna pjesmarica Matice dalmatinske) (4) Nikola Begovi}.412 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 44 Dragutin Rakovac (nastavak) Smrt vojvode Prijezde (H. 32. 7. u dodatku br. br. v. M. V. 116 Ili}a ! Ivan Filipovi}. 21. 6 Luke St. Pj. str. Marjanovi} br.Š Bukvalan prepis teksta objavqenog u LMS kw. I po jeziku sude}i. – Rakovac ima (iz crnogorskog starog naseqa u Peroju (Istra) pesmu koja se œdobrano podudara s Ka~i}evom. str. 389. Tih.: na V. VI. 21 str. 378 Rakovac ___ (iz Peroja) M. br. str. 217. (Zabele`io Isidor Stojanovi}. II. Pj.Œ @enska nevjera (zabele`io Marko Svirac) H. `ivot (SKZ). br. Gezemanova œmala studijaŒ o Prijezdi. Erlangenski rukopis br. br.) Glavi}. N. R. 25 (Nevjernica ognjem izgorjela. Ma`urani}. I. 70. 32 (2) Korduna{ II. Pj. 40 i 34? Korduna{ II. N. 32. br. \or| evi}. 69). 616) (iz œGorwe KrajineŒ M. Vladimir i Kosara (H. br. Vuk III. str. br. Ova Ka~i}eva pesma imala je znatnog uspeha kod guslara: (1) Melkov Glavi} (Baldo) H. br. N. iz izvora vrlo bliskog izvoru Vukovom — slepa Jeca. br. N. N. 31 (5) Jovan Maksimovi} (œNastavnikŒ 1892) ‰ListŠ 44/a Dragutin Rakovac (nastavak) Dragoman — djevojka (H. 45. ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme. Tekst Isidora Stojanovi}a pokazuje izvesnih srodnosti sa versijom Vukovom. Ali: Vuk ima 321 ‰1846Š stih a Rakovac? Izgelda da je prepis? . br. Luka Ili}. N. str. 29 (1832) str. Obi~aji 175. N. Pj. 616). kod L. 307. VI. 18 (3) Pavlinovi} str. 1499 Istarske pjesme br.

Grig.) 187 . br. 609. Izgleda da je Rakovac prepisao {tampan tekst iz œDaniceŒ. — Tra`iti u gra| i SAN. Rakovca. br. 204 S. — Da li je prepisao? Ili on sam objavio u œNevenŒ-u? Smrt Reqe od Budima. Prema bele{ci pri dnu strane: v. ‰ListŠ 47 Dragutin Rakovac œPrijezdaŒ H. S.VOJISLAV M. Pj. 62 ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme. — H. 118 i 181 NB. Pj. kw.Š Videti: Zora dalmatinska 1845 II. Iz izdava~eve primedbe na str. Ili je tabak s pesmom ve} bio {tampan kad je sastavqao œdodatak. N. I = Letopis M.Š koja je {tampana na str. 39. 378–381 iz zbirke Drag. 214 (Ana Karlovi}ka). A. Popovi}. str. — M. kao i br. N. ali je za ~u| ewe {to Andri} prelazi preko svega toga i uop{te ~ini upotrebu Rakovca. I. Pj. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š sf. kw. 33) œPisma zauze}a StocaŒ [unji} (2o izd. str. III. N. \or| evi}a o Prijezdi u Na{em isrodnom `ivotu SKZ. 151). H. kw. — Ova Lukina pesma ima glagol: divaniti se. 5 œLipa Ljuba jutvidskog NikoleŒ. Pj. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 413 ‰ListŠ 45 Dragutin Rakovac v. str. str.Š Petranovi} II. 609 izlazi da Rakov~ev tekst odgovara tekstu Ivana Kukuqevi}a (br. 69 (br. II. str. Bjelovu~i} 1910. ^lanak Gezemanov o Prijezdi " Tihomira R. str. 49. 190–191 ‰Brojevi 190–191 i 118–181 podvu~eni crvenom. Nikoli}a. 110 TRA@ITI! Filipovi} 1891. 24 (Jagi}) St. 27. Neven 1852. Ma`urani}.Œ Videti œDanicuŒ 1836 (Josip Mari}). Gusle crnogorske 1858. œa {tampana je u œDaniciŒ. 702. H. ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme. 77 ‰ListŠ 46 Dragutin Rakovac Junakova poruka. br. Pesma u Erlangenskom zborniku œCar i Lehovkinja MaraŒ MN. V. VI br. br.

414

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 48

Dragutin Rakovac
@enidba ‰Sibiwanin — Janka ?Š Odlomak u MN I, str. 586. Opis crnog arapina — ~equst — kao da je od Luke Ili}a. — Videti Lukin repertoar, a naro~ito wegove pesme u œDaniciŒ i œNevenuŒ {tampane pre smrti Rakov~eve 1854.
‰ListŠ 49

Dragutin Rakovac (nastavak)
Rakovac umro jo{ 1854, a wegovi rukopisi u{li u Maticu hrvatsku tek 1877. On nije odgovoran. Posmrtni plagijator, protiv svoje voqe PRINC KONSORT ALBERT. Ko zna otkud wemu te pesme. Mo`da spremao neku antologiju (sramnu Pesmaricu koju izdao sa Q. Vukotinovi}em 1842)? Mo`da, prosto, prepisivao da nau~i {tokav{tinu, on kajkavac. Vid. Jagi}a (prevod Kombola) 528: œAli je tu nesumwivo bio ‰Gaj se starao da u œDaniciŒ 1853 sprovede upotrebu {tokavskog nare~ja vrlo oprezno!Š i drugi prostiji i prirodniji razlog: ni Gaju, ni Rakovcu, ni [toosu, a ni drugim kajkavcima nije bilo lako da najednom po~nu pisati {tokavskim narje~jemŒ. Jagi}, Izabrani kra}i spisi, Zagreb 1948, str. 528. Da li je Rakovac svojeru~no prepisivao za tu svoju zbirku? Trebalo bi izvideti: ^iji je to rukopis?
‰ListŠ 50

Dragutin Rakovac
Biografiju napisao Ivan Filipovi} (1867): iz œBosiljka.Œ Ure| ivao Koledar za puk 1847–1850. Ima li tu narodnih pesama? Ure| ivao Gajeve Novine 1835–1841. Sudelovao pri izdavawu Pesmarice (1842) sa Q. Vukotinovi}em. Pregledati jo{ i œDanicu ilirskuŒ, na kojoj saradjivao. " " " œKoloŒ — bio jedan od 3 urednika œDnevnik Dragutina RakovcaŒ. œNarodna StarinaŒ 1922–1923. Gradja VI Fancev, Ljetopis 52 (1940)

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

415
‰ListŠ 51

Ante Franjin Ala~evi} (1780–1856)
‰Dodato grafitnom olovkom:Š 1848

Frane — Antin sin — prof. Miroslav — unuk! Pisma na ~astnu uspomenu bana Jela~i}a. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Da li je to: Ujevi}, str. 130–132 Vienac, 1876, str. 278–279 Vrlo va`na pesma, koju nisu uzeli u obzir ni Skerli} ni J. N. Tomi}, u polemici sa drom Nikolom Andri}em, koji je tvrdio da je pomenuti Ala~evi} svoje pesme uglavnom zabele`io pre prve Vukove publikacije! Prepisati ne samo celu pesmu, ve} i zabele{ku Ala~evi}a — unuka, iz koje se vidi da je cela zbirka Anta Franina imala izi}i u izdawu Mihovila Pavlinovi}a, tro{kom Matice Hrvatske.
‰Daqe dopisano olovkom:Š

Vid. Karaxi} Vuk St. za hronologiju zapisivawa œMleta~kim pravopisomŒ — Andri} to navodi kao dokaz zapisivawa pre 1820, ali ima i slu~aj Ivi~evi} Stjepan, pod br. 39 u spisku skupqa~a Matice hrvatske H. N. Pj. I str. XIV — œoko godine 1830Œ. — Videti wegove tekstove i primedbe o wemu sf. Ivi~evi} predgovor œVienca Ka~i}uŒ sf. Murko (Tragom) — sf. Jug. Enc. — podgreva Andri}evu optu`bu. Zidawe Skadra nije bilo potrebe da Ala~evi} zna }irilicu po{to donela Danica ilirska 1836, uzela Vukovu varijantu (slabiju) ispod linije!
‰ListŠ 52

œVienacŒ 1876
Pivala su dica Ercegovci Turska dica skupa i kri}anska Eto bana do nedilje dana Jela~i}a silnoga junaka! ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Ala~evi}! (Petar Gogec, Hrvatske narodne pjesme, Zagreb, 1943.) str. 114
‰Dodato grafitnom olovkom:Š Da li je pisan œmleta~kim pravopisomŒ?

Da je Andri} ovo znao, napisao bi ~lanak: Otkud Simi Milutinovi}u œMina i MarkoŒ. Optu`be protiv Vuka imala bi se pro{iriti na Simu

416

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

Miroslav Ala~evi}
Kraljevi}a Marko i Nina ^idovina Ala~evi}a rukopis u Jugoslavenskoj Akademiji I, br. 41. (iz Makarskoga Primorja u Dalmaciji, st. 248). Izvod H. N. Pj. II, 419–21. Bukvalan prepis iz, GRLICE. I jedno i drugo ta~no 248 sihova. Prema tome, Ala~evi} nije mogao prepisati pre 1838 godine. Apsurdne bi bile optu`be da su i Vuk Karaxi} i Sima Milutinovi} imali na raspolo`ewu Ala~evi}eve rukopise i iz wih prepisivali! U ostalom, Ala~evi} ((i ako unosio izvesne sitne izmene …. (citirati)) ipak sa~uvao mnoge osobine crnogorskog govora: n. pr: Ho}u l' na}i stawa u Kosturu/ Da nastanim ovu sirotiwu/ ~ak jedini primer koji Vuk daje u Rje~niku (s. v. NASTANITI) Ala~evi} (ili izdava~ M. N. Stjepan Bosanac) neznaju}i re~: pi{e stanje! Potra`iti tu re~ u SAN. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Videti pesmu u œNevenuŒ 1856 (Luka Ili}?) Bana{evi} se vara i navodi Ala~evi}evu pesmu kao, dalmatinsku (upravo dve!) a ne zna ni Milut. ni œGrlicuŒ!!
‰ListŠ 52/a)

Lula Marka Kraljevi}a ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme.Š
Ala~evi} I, br. 91 (prepisao M. Pavlinovi} i {tampano kao br. 57 u II, kw. M. Hrvatske) — ali to nije pesma u pitawu, ve} – Ala~evi} I br. 167 (iz Makarskoga Primorja st. 53) {tampano u odlomku (stihovi: 21 — 53) u H. N. Pj. II, str. 428. Skoro od re~i do re~i odgovara tekstu br. 63 (More, Turci, lule napunite!) u Filipovi}a, izd. 1905. Treba potra`iti ranije izdawe Filipovi}a, po~ev od 1880 a naro~ito utvrditi otkud je Filipovi} pre{tampao tekst (izdawa br. 1, 2, 3). Kuha~, knj. II, str. 269, br. 1077: œGorom ja{e trideset TurakaŒ (14 stihova) — kratke i nepotpune Milo haramba{a — 30 Turaka — Marko Kraqevi}. Nije istovetna sa pre| a{wim varijantama. Sf. Bos. Vila, 1910, 287–288 1848
‰ListŠ 53)

Jela~i} ban i Kraji~nici
(Nar. pjesmarica Matice dalmatinske, Zadar 1879, str. 284–287) Ima je i u izdawu od 1912, str. 274. Leks. Inst. SAN br. 308 Videti kakvu vezu ima ova pesma sa pesmom u œViencuŒ 1876, str. 278–279. — Obadve daje u izvoru Petar Grgec: 114–115. — Videti i antologiju Mata Ujevi}a.

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

417
‰ListŠ 54)

Ala~evi}
Nikolica donosi hajducima praha i olova. (H. N. Pj. knj. VIII, br. 23) Ala~evi}, br. 611) Iz Studenaca u kotaru Imotskom. 1) Pavlinovi} je doslovno i ovu pjesmu prepisao iz Ala~evi}eva zbornika (br. 39) Tragati: odakle je prepisao Ala~evi}.
‰ListŠ 54/a)

Ala~evi}
Datirawe: Ala~evi} I œiz konca 18 i po~etka 19 stole}aŒ V, str. 552 œ1820–1860Œ (spisak) I, str. XII. O ovome pisao Pasari} u drugom ~lanku. Kupqeno 1888 — prodavac nije imao ra~una da ga podmla| uje. Narodni koledari Matice dalmatinske 1863, 1864, 1866
‰ListŠ 54/b)

Ala~evi} Biografsko-bibliografski podaci:
Andri} dr Nikola: Otkud Vuku œZidanje SkadraŒ, Glas Matice hrvatske III (1908) Zagreb 1905, 97–100 – – – – – I opet Vukovo œZidanje SkadraŒ, III, 116–121+ – – – – – Ala~evi} i Karad`i}, 134–36; 145–148 U posqedwem broju œSrpskog Kwi`evnog GlasnikaŒ osvrnuo se redaktor smotre dr. Jovan Skeri}, profesor biogradske Velike {kole …. (!) bila ve} 3 godine Univerzitet. Pasari} Josip: Andri}evo 'iznenadjenje' — Savremenik, 1908, str. 487–491. – – – – – I opet Andri}evo 'iznenadjenje', 1908, str. 545–557. – – – – – (bele{ke) 1908, 575–576. Skerli}: Srpski Kwi`evni Glasnik, 1908 Jovan N. Tomi}: SKG, 1908 M. Ala~evi}: O na{im narodnim pjesmama. Spljet 1874, str. 1–16. Miroslav Ala~evi}, Glas naroda (Novi Sad) 1875 br. 20, str. 160. Kwi`evni poziv. — Moli da mu se pomogne u izdavawu zbirke nar. pesama o Kraqevi}u Marku.
+

418

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 55

Todor Vlaji} 1850
‰ListŠ 55/b

Jovan St. Popovi} 1853
œHajduciŒ: Dejstvo vtoro: Zakukala Milanova majka Dejstvo ~etvrto: Lepo sija mesec u pono}i
‰ListŠ 56

Petar Reljkovi} (œNevenŒ 1855, br. 48)
‰Dodato grafitnom olovkom:Š potra`iti ko je ovaj Reljkovi} i da li ga ima i na

drugim mestima. Citira pesmu iz œNevenŒ-a Ruvarac i œDve studentske rasprave (1856–1857), str. 94, tvrde}i da su bugarske i hrvatske pesme samo œslobodno podra`avawe srbskih pesamaŒ
‰ListŠ 57

Bezsonovã Petrã (1855)
Pesme iz zbornika Ä. Iv. Venelina, Katranova i drugih Bugara. Moskva, 1855. — Bolgarskie pïsmi. Akademija R 7/23 Srbqima poslanije iz Moskve. Univerz. Bibl. R. 1371
‰ListŠ 57/a

Hecquart Hyacinthe (1858)
Historie et description de la Haute — Albanie ou Guegarie. Paris 1858. (Videti i wegov ~lanak Les Wassoevitchs. Tribu habitant la Haute Albanie. Revue de l'Orient, de l'Algerie et des colonies. Paris 1855 t. II 273–286.) Ima pesmu — prevod u franc. prozi — o kretawu plemenskog pretka i tra`ewu naseqa sf. Ve{ovi}, Vasojevi} 1935. str. 94–96. sf. Rovinski, ^ernogorià — t. II ~. I str. 108. UNETI!

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

419
‰ListŠ 58

fra Grga Marti} (1858)
Izgibio Jugovi}ah ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme.Š St. Banovi}, ZbN@O 1931 (28) str. 64–87 E. Mijatovi}ka, Kossovo Sret. J. Stijovi} F. S. Kraus, Slavische Volksforschungen, 1908. Mali Marjan i beg Sokolaja (?) Cepeli} 1903 J. Milakovi} 209–210 Nova Zeta 1889 (O fra-Grgi) Iskra 1893 Alaupovi}, fra Grga Marti} Juki} F. K. Kuha~ o fra-Grgi (nepovoqno), Vienac K. Hormann o Marti}u (œMarti} ist ein WeltdichterŒ) — v. negativan prikaz — Behar, I (1900–1901), str. 258 — Safvet beg Ba{agi}.
‰ListŠ 59

Rakovski Georgi Stojkov (1859)
(Pokazalec — Odesa 1859)
‰Dodato grafitnom olovkom:Š ?

Jagi}, Ist. slav. fil. – – – – – ~lanak u Arhivu 1880 (IV) 3, 471
‰ListŠ 60

Stefan Verkovi} (1860)
Pesme makedonski Bugara Slavenska Veda
‰Dodato grafitnom olovkom:Š Louis Leger

Lavoslav Geitler, Vienac, 1878, br. 8–11 Lavrov — Sovjetsko izdawe. Lavrov — Polivka — ^e{ka Akademija: pripovetke O Verkovi}u, [i{manov, Archiv 25 (1903) tu i nov Halanski!
‰Dodato grafitnom olovkom:Š O Verkovi}evoj Despini. — Vid. Ivan Ivani}, Ma}edonija i Ma}edonci, II, 181–182

420

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 60/a

Bra}a Miladinovci (1861)
Pesma o zidawu Visokih De~ana. Vid. ~lanak Dragutina Kosti}a: Prilozi prou~avawu narodne poezije, V, 205–216. 1861
‰ListŠ 60/b

Luka Tore (Turi}?). s otoka Hvara
Omer i Omerova mati Stojanovi} Janko i Ivo Gusajin (Vienac Ka~i}uŒ, str. 118–119–122) 1o Tra`iti biografske podatke o Tore-Turi}u. 2 o Ove su pesme pisane — uticaj romanti~nih povesti — literatura — zabava ‰Dodato grafitnom olovkom:Š otmenost!
‰ListŠ 61

Redovni~ka mlade` iz Djakova
(1861) Marko Kraljevi} i sestra devet bratje (œVienac Ka~i}uŒ, 1861)
‰ListŠ 62

Aleksandar Sandi} (1861)
Veqko i Turci (Vienac Ka~i}uŒ, 1861) ‰Uz naslov ove pesme crveni znak G.Š
‰ListŠ 62/a

Kazali Antun (1861)
Kate Kadu{ica (Vijenac Ka~i}u, str. 122) Ane Vitaljkinja i Pouzda dubrova~ki (Vijenac Ka~i}u, str. 123–124) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š obrada œna narodnuŒ U istoj kwizi (Vijenac Ka~i}u) nalazi se na str. 173–176 Kazalijeva pesma œNadaŒ, u narodnom desetercu.

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

421
‰ListŠ 63

Jani}ije Ne{kovi}, vladika (1862)
Spomen od boja na Kukutnici. (Vid. Mili}evi}, Kne`evina Srbija, 609) œVladika Jani}ije bi}e po ovoj prilici posledwi episkop koji je uzimao u ruke gusle i gudalo, ne da se wime predstavi ono {to nije bio, nego izistinski da zadovoqi svoje narodno ose}awe.Œ Mili}evi}, Pomenik, 423
‰ListŠ 63a ‰Sve napisano grafitnom olovkom:Š

Crnogorske pesme o prvom ustanku sve su postale pod uticajem {tamanih tekstova — tu ura~unate i one iz Boke. Petar I pesme Kara| or| u — ni{ta ne nagove{tava Sima ime Deligrad — Ra{kove pesme! Najva`niji — Savo Martinovi} — na osnovu {tampanog materijala. œDve pesme, zapisao Min. Radowi}, iz Andrijevice u Vasojevi}ima.Œ Rovinski — (1) Boj na Topolu — o~igledno po Vi{wi}u — prepri~avawe — dokle je do stiha 440 od prilike znao, a najzad i sam ka`e: Ne znam daqe, dao Bog nam zdravqe! Ali i iz pesme Martinovi}eve (2) Boj na U`icu i Senicu i Novi Pazar. Po~etak: Vuk IV, br. 27
‰ListŠ 64

Savo M. Martinovi} (1862)
‰Po~etak bune protiv dahijaŠ œOpet to iz Crne GoreŒ. ‰Uz naslov crveni znak G.Š Vuk IV, br. 25. * œUstanak na dahijeŒ. — Vuk VIII, br. 45. Martinovi}u morao neko ~itati pri~awe Jani}ija \uri}a, pre| a{weg Kara| or| evog sekretara (Glasnik dru{tva srpske slavesnosti IV — NAVESTI POMEN O TURSKIM NASIQIMA! ^ini mi se to konstatovao ve} Andra Gavrilovi}. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Godi{wica Nikole ^upi}a. XXIII A da je Kara| or| e ubio oca Petra, mogu}no i po Pu{kinovoj pesmi o smrti Kara| or| eva oca, ~iji se prevod pojavio u Srp. Dalm. Magacinu u prevodu Petranovi}a (Qubiteq Prosvje{~enija, 1840)**

422

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

* [tampano 1862, prema ~emu pogre{na pretpostavka Pavla Popovi}a o œnarodnoj sli~nostiŒ izme| u œGorskog VjencaŒ i narodnih pesama, potkrepqeno citatima na strani 189 i 224 wegove rime œO Gorskom vijencuŒ. Vid. idu}e listove. ** Ovo iskoristio Novica [auli}, 1929, str. 836 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Vuk IV, 148 Upotrebiti neizdatu Vukovu prepisku sa Savom Martinovi}em.
‰ListŠ 65

Savo M. Martinovi} (1862)
Bibliografija 1 Neizdata prepiska sa Vukom u SAN. 2 o Autobiografija (kal. Dragoljub, 1895). R. Medenica, Prilozi prou~avawu narodne poezije, kw. V, 1.
‰Dodato grafitnom olovkom:Š
o

Andra Gavrilovi}, Najmla| i krug narodnih pesama. — Godi{wica Nikole ^upi}a XXIII, B. 1904. Sin Jovan, (1850–1922) jugosl. general — v. N. Enc. Martinovi}ev psevdonim: B. Stoku}a: Pesma od Sluti{e, Danica 1870, str. 102. (Slikovana politi~ka pesma — obra}a se knezu Nikoli.)
‰ListŠ 65/a

Savo Matov Martinovi} (nastavak)
Kako je crnogorskih Turaka nestalo iz Crne Gore. (~lanak, u prozi) dobrim delom prepri~avanje pesme Petra I o istrazi Turaka i Gorskog vjenca. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Videti i œDiku crnogorskuŒ Ovaj prozni sastav (diktat) Martinovi}ev, upola ve} prepisan, treba dati u celini. On je interesantan primer prepri~avawa pesme, pokazan na jednom proznom tekstu.
‰ListŠ 66 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š

1

Wego{ i narodna pesma
(P. Popovi}, O Gorskom vjencu, 2o izd. B. 1923, str. 189 Gorski Vijenac, stih 80: Raspale me u`asa plamovi P P (1923) str. 189

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

423

‰i stih 2040, koji Popovi} ne citira: Raspale se uz mene plamoviŠ Popovi} navodi ovaj stih 80, a uporedo i jedan stih iz narodne pesme koji bi odgovarao Wego{evom, a prema tome i dokazivao uticaj narodne pesme na Wego{a. Stih je, po Popovi}u: Vuk IV, 51. Doista u IV kwizi be~kog izdawa (1862) nalazi se na 51 strani citiran stih, koji glasi: Sad s' u mene raspale plamovi. Pesma obuhvata, izme| u ostalih, 51 stranu, pomenute IV kwige. Ona ima naslov: œSmrt Alajbega ^engij}aŒ. (Iz Crne Gore) i nosi br. 8; ona
‰ListŠ 67 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š

2

zahvata str. 49–61 i objavqena je prvi put u ovom be~kom izdawu od 1862. U svom predgovoru, datiranom œu Be~u u oktomvriju 1862Œ, Vuk na str. VIII to posebno isti~e. Daju}i œ{to je mogu}e kra}ega ra~una o ovijema pjesmama koje do sad nijesu {tampaneŒ Vuk izre~no pomiwe da mu je pesmu broj 8 (Smrt Alaj-bega ^engij}a) poslao œG. Savo M. Martinovi} CetiwaninŒ, daju}i daqe podatke œo ovome znatnome SrbinuŒ, koje sam napred ve} naveo. Daqe: Gorski Vijenac stihovi 344–345: [}a{e li im mila vjera biti, Da izdi`u mirno u Rudine? Popovi} navodi ovoga puta stihove narodne pesme iz Vukove IV kwige, str. 518 be~kog izdawa, koji glase: Da od mira vjeru uhvatimo Da izdignem' s ovcam' u Rudiwe. Ovi stihovi su iz pesme œMurat Ota{evi} i Mehmed buquba{aŒ (Vuk, IV, br. 61). I ova pesme,
‰ListŠ 68 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š

P P str. 189

3

kao i navedena pesma Sava M. Martinovi}a (pod br. 8) prvi put je {tampana u be~kom izdawu IV kwige 1862 godine, prema ~emu wu Wego{ nije mogao upotrebiti ‰Dodato grafitnom olovkom iznad:Š +1851! u Gorskom Vjencu, koji je {tampan kao {to se zna 1847 godine. Prema Vukovoj izjavi na str. IX predgovora, ovu pesmu poslao mu je bio wegov œstari prijateq i u ovakvijem poslovima pomaga~ pop Vuk Popovi} Ri{wanin.Œ
‰Dodato grafitnom olovkom:Š Ali — stihovi potse}aju na stihove iz Ogledala

srpskog — 180 str. — XXXIII œOsveta bratskaŒ.

a nekad ih ~ak bukvalno pozajmqivao. wih ima kod Wego{a. Kosovo ‰ListŠ 70 ‰Dodato po sredini strane grafitnom olovkom:Š 5 Ovakoga sivoga sokola Jo{ Srpkiwa porodila nije Od Kosova. 51 nalazi stih: Krvnika ga ri{}anskoga nema. Zaklala ga pu{ka crnogorska. Martinovi}a. samo je Popovi} propustio da ih navede. za koju smo ve} pomenuli da je od Sava M. PP (1923) str. ‰ListŠ 69 ‰Dodato po sredini strane grafitnom olovkom:Š : 4 dok se na strani 55 nalazi i drugi: Zaklala te pu{ka crnogorska! Obadva navedena stiha nalaze su i istoj pesmi. ali se na str.424 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Zatim. ni pri| e Kosova. po{to u wima ima re~i œovakvoga sivoga sokolaŒ. 49 i 55 izdawa od 1862. Izgledalo bi. On navodi str. gde bi se imali nalaziti odgovaraju}i stihovi. na drugom mestu. I ovoga puta Popovi} navodi Vukovu IV kwigu. Martinovi}a. po Vukovom navodu na str. Popovi} upu}uje na pore| ewe œsa onim {to vladika u jednoj narodnoj pesmi (Vuk IV. VIII wegova predgovora. 6 Gorwi stihovi. Slu~aj je sasvim obrunut. Sli~no se mo`e re}i i za Wego{eve stihove u Vijencu 392–394 Mi}unovi} i zbori i tvori. Stvarno. kojih nema u stihovima koje navodi Popovi}. . i ovoga puta. 12 ~etvrte kwige izdawe od 1862 i imaju za autora. Prva cifra (49) svakako da je pogre{na. prema ~emu se Wego{ nije mogao poslu`iti stihovima Martinovi}evim. Sava M. koji se nalaze na str. Oni se nalaze u pesmi pod br. Martinovi}je svoje stihove pravio po ugledu na Wego{eve. Popovi} navodi slede}e stihove Gorskog Vijenca P P 189 1911-1912 Krvnika ga ri{}anskoga nema. a to je ona ve} navedena br. 12) o Mi}unovi}u ka`e: ‰Dodato grafitnom olovkom:Š U ovu klopku pao i Pero Budmani pa citira Martinovi}eve stihove u Ak. da je prvi put objavqena 1862 godine. Srpkiwa ga jo{t ra| ala nije Od Kosova a ni prijed wega. mo`da da su stihovi Martinovi}evi ne{to slobodniji od Wego{evih. po{to na toj strani nema nijednoga od gorwa dva stiha. 8: œSmrt Alaj-bega ^engij}aŒ. s. Rj. Savo M. 2: Pogibija Vuka Mi}unovi}a. To su stihovi. v.

64. 55) Obadve ove pesme zabele`io je Marjanovi} od poznatog srpskog guslara iz Gorwe Krajine. Uredio Nikola Stokan. Vid. prilikom prvog objavqivawa. 176 Begovi} (Nikola) 1863 vid. 1885. 96. zbirkaŒ Vjekoslav [tefani}. 1863. Trebalo bi na osnovu ostalih Marjanovi}evih pesama ta~no ustanoviti repertoar Ilije Trtice: ~ega on uop{te ima {to nije bilo objavqeno i {to je on nau~io usmenom tradicijom od drugih. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 425 [to je fajde kriti ono {to je? Onakvoga sivoga sokola Crnogorka jo{ ra| ala nije! GV str. 4) Lov Markov s Turcima (HNPj II. 1979–81 ‰Dopisano grafitnom olovkom:Š Potra`iti kod Save M. br. br. a izdao Vjekoslav Pretner. str. ‰ListŠ 71 Luka Marjanovi} (1864) Marko Kraljevi} poznaje o~inu sablju* ‰Uz naslov pesme crveni znak G.VOJISLAV M. Zagreb. str. 1936). mewao stihove.Š (HNPj II. U bugar{ticama. Jagi}a (Kombol). 40–48. Ovako radio i T. Mili}evi} ‰Napisano grafitnom olovkom:Š (1862) Dosje Za sada pod 1865 ‰ListŠ 70/b Kukuqevi}-Sakcinski (Ivan) 1863 Biser — Niz bisera jugoslavjanskoga. Zabavnik. Trtica je i jednu i drugu od ovih pesama — kao i jo{ mnoge druge — nau~io iz Vukove zbirke. O Trtici daje podatke Manojlo Korduna{ u 5 kwizi svojih Srpskih narodnih pripovedaka (Zagreb. prema ~emu one nisu nikakve œvarijanteŒ ve} obi~na reprodukcije. jo{ pozajmica iz Gorskog Vijenca! ‰ListŠ 70/a Milan \. 252–254. Ilije Trtice. str. ^ubeli} (195) mewaju}i u œDeren~inuŒ: priko Ungarije = priko Hrvatije ‰Napisano grafitnom olovkom:Š Da je tekst Kukuqevi}ev — œKukuq. str. pod god. Kao i u rukopisnoj biografiji u SAN .

str. ^1 185 Kraqevi} Marko i ban Svilatin. 52 (od Ilije Trtice) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. 473–474. Bibl. kao i me| u onima koje je slao Vuku i Q. (Dragoljub II (1868) str. Stojanovi} {tampao u kw. H.Š Od ove pesme poznajem 27 varijanata. I.) Pregledati i kalendare œDragoljubŒ. 97) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Halanski? Mareti} Majka An| elija (Vila 1866. VIII. II.) Ima me| u wima pravqenih. a naro~ito Korduna{ev neizdati rukopis u SAN: ÇÇ * Isto tako i u dodatku pesme od Milana Mili}evi}a (oca kwi`evnika Veqka Mili}evi}a !) ‰ListŠ 72 Luka Marjanovi} (1864) (nastavak) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. N. III. Videti Karaxi}a. knj. 1865–1868 I–620 Ova pesma o œbanu SvilatinuŒ svakako da je postala pod uticajem œbana SvilajinaŒ Luke Ili}a — Oriov~anina. Ima Univ. str. Varijanta. br. 238) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. Priloge za prou~avawe nar. Prepevao bugar{tice i desetera~ke — saop{tewe Bran. Car Arapin i Mom~ilo vojvoda (H. pesma Ilije Trtice. Mijat Hajduk i pa{a od Livna. Krsti}a 13 II 1957. 65. Bibl. N. V-IX.Š ‰ListŠ 72/a Vuk Vr~evi} (1864–1869) Srbske juna~ke narodne pjesme I — IV.Š Univ. Pj. ‰ListŠ 73 @ivojin Radowi} (1865) sve{tenik u Lojanicama Marko Kraqevi} `eni se iz Be~a (Vila 1866. (Rukopis u arhivi Srpske akademije nauka. br. nijedna nema zavr{etak kao ove — crkveno-moralizatorski. 71 (œBudiBr 303 ocŒ). POPOVA POSLA! . p.426 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA — ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Vid. Pj. 199.

Arch. A. (Vila 1866. — Str. 4) – – – – – Objasn. 297 prof. — Mareti}. str. str. 260 i 99. –^ajkanovi}. — Jagi}. — POTEBWA. 629–630. 37. moskovskihã œDrevnostàh㌠Arh. str. pes. — Uticaj Slovenskog Juga na Ruse. Nar. I. str. vestn. 125–133. 154. 5 (1881) str.Œ Kraqevi} Marko i Vilip Maxarin (1866. Mosk. 655) ‰Dodato sa strane grafitnom olovkom:Š Halanski? Ko je {tampao u Vili 1868 pri~u o Marku Kuzman Cvetkovi} Mladost — Upor. 11. III. 1865 – – – – – O dolï i srodnáhã sã neä suæestvahã. 1867. Pipo Spano. XXVIII (1910) br. sl. Vrhovni srpski bog.VOJISLAV M. Rad 77–101. maloruskih i srodnih nar. [uvalov: Dualisti~ki apokrifi i legende u staroj ruskoj i ju`noslovenskoj literaturi i folkloru. Vïstn. Ph. 645) Varijante u Bos. . — Machal. Iz pri~a o stvorawu sveta (1867. . O borodirskom epu. Vili 1901. Nauk. 706) Vid. — NIDERLE. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 427 œCarica se s carem razgovara. œ^tenšàŒ II. 4 (1880) — Jire~ek. O mifi~eskomã zna~enši nïkotoráhã obràzovã. Ph. ‰ListŠ 74 @ivojin Radowi} (1865) sf. str. 642) Kako je Gospod Bog stvorio nebesa. — Dragomanov. 166. — Jagi}. S rus. str. Kako je Bog stvorio nebo i zemqu.Mazon. 93 idd. A. Arch. 1868 Tra`iti o wemu podatke u Dr`avnoj ahrivi — Prosvete Bibliografija. 1883. IV. Ivanov. idu}i list! Kako su Turci osvojili Maltiju (Vila. Ruska narodna seqa~ka pri~a. sl. — J. 116. 613) Dabog (Vila 1866. 62 Pregledati Vilu 1865. Enciklopedija. Novakovi} se s wim poznavao jo{ 1862. No. — Dnevni list. sa (proznim) prilogom u Bos. — Savi}-Rebac. ognehã – – – – – Slovo o polku Igoreve – – – – – O Zborniku Tolovackog (Zapis Akad. 1867 – – – – – O Kupal. Vili 1886. str. 87 i ZASEBNO. an| ele i tice. — 435 varijanata . (v. — Nodilo. Spomeni mojega `ivota I. — St. Stanojevi}. . Potrebnà. jer je te godine {tampao u Srpskom letopisu (kwiga 104) tri pripovetke koje je od wega zabele`io. str. str. 1894. (Ruski fil. 370. Beograd. a mo`e biti i ranije. — ^ajkanovi}. Zbornik radova I.Novakovi}. Utvrditi vezu.

On bio prvo u~iteq {titarski. X. br. str. Zadar 1865. a posle se zapopio. Mareti}. Pj. Ili iz crkvene literature? Va`no je utvrditi karakter Radowi}a. 32 br. rosa pada V. Bana{evi}. u kojoj navodi pun tekst Vukove pesme œO ~ove~e pravedni~eŒ. str. = Kuha~ II br. 176 2 o izd. br. Pavlinovi} 88. — Tra`iti o wemu podatke u Dr`. 88/a ‰ListŠ 74/b Stojanovi} Mijat 1867 Pu~ke pripoviedke i pjesme. 482 br. 22 œMlada nevjestaŒ — Vuk I. 4 i 5). da bi se utvrdila wegova verodostojnost. nar. br. rj. Zagreb 1865. — HNPj I. 12. Pavlinovi}) 3 o izd. 280: œDjevojka i sunceŒ — Upor. 17) Vid. Na{a narodna epika . 416 — M. 20 idd. Topalovi}. ‰ListŠ 74a De`eli} (Gjuro) 1865 Hrvatska pjesmarica. Zadar 1887 (ured. — Bogi{i}eve 2 bugar{tice br. V. 1865 1o izd. Vuk I. Grgec. kao i pripovetke iz sveske 105 Letopisa. H. str. 418 Poranila Jagoda na vodu (Kuha~. ili da nisu iz kakve ruske(?) zbirke.) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š str. (Sude}i po pripovetci œUsudeŒ. Zagreb 1867. 1. Milakovi}a Bibl. Hrv. Arhivi. Da li su to prave narodne. N. BACAWE KRUNE. 67 — HNPj. 489 Zora rudi. 30 i 31. IV. 6: œZazlobnica majkaŒ upor. 1879 (Mih. N. uzimao je vrlo velikih sloboda u bele`ewu — Ispitati kako je bele`io pesme. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š v. Nikola [imi}) v. br. 1277) Vuk I ‰ListŠ 75 Boguqub Petranovi} (1868) Smrt Du{anova i Uro{eva (II. br. groktalice. XXV Me| ' gorama pasu stada 1943 Narodna Pjesmarica Matice Dalmatinske. str. — Kraq Matija{. str.428 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Pregledati te tri pripovetke (br.

26) Elementi: Vuk. 347) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. Ova je pesma imala velikog uspeha: Kosovska spomenica Sreta Stojkovi} V. br. — Videti Sretu J. br. br. Mareti}. pogovor pesama o Milo{u Obili}u! San carice Milice (II. 1) Car Du{an i kraq Milutin (III. 70 œsrpski CarigradŒ — nalazi se i u drugim Petr. str. Carigrad II. Rj. m. Videti isto kod Srete Stojkovi}a i Novice [auli}a. — Novi} mogao na}i i u Maksimu Crnojevi}u. 18). Joksim Novi}. Rj. Gavrilo Kova~evi}. dafina (kod Vuka). Stoj. Jankovi}a (1857) Milica Stojadinovi}. 9) Halanski 154 (sumwa u autenti~nost). str. pozajmqeno od Joksima Novi}a. 304 davida — suho drvo. 9–11 Smrt Grozdane {}eri Du{anovie (II. 53 ‰ListŠ 186) San ugarske kraqice 1526 ‰ListŠ 76 Bogoqub Petranovi} (nastavak) Propast carstva srpskog (br. Izme| u ostaloga: RE\AWE PISAMA koje {aqe knez Lazar. st. Vid. 16) Vuk II. III. Vitezice B. Car Lazar i vojvoda Milo{ (II. v. 30 + Srp. Magara{evi} Milija Stani} ‰ListŠ 77 Bogoqub Petranovi} (nastavak) Divovi i Arapi (III. pesmama Jabuka — planina — nema Ak. Dati citat iz d-ra Jovana Radulovi}a.Š Jo{ jednom proveriti: da nije od Koste H. str. Ugledawe na Ka~i}a br. Risti}a. Rje~nik s. IZRADITI SINOPTI^KI PREGLED SVIH OVIH SASTAVQA^KIH PODUHVATA. Kosovski junaci. 25).VOJISLAV M. Izvr{iti jezi~ku analizu. sa navodima imena iz kojih }e se videti ko je od koga uzajmqivao. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 429 Uporediti: œSrpski car — StjepanŒ Milovana T. I ili II. br. Oto~anin. Sre}kovi} Mi- . Imam ve} izra| en nacrt! ^oban Milivoje (œDanicaŒ 1868. koji opet pozajmio od Gavrila Kova~evi}a. br. br. 268–369. 9 — veruje i uzima ozbiqno* ‰*Raji} P. str. str. Ak.

li~no i Ka{ikovi} — Novica [auli}. boqe od mnogih popova. = rod. iz ~ega se vidi da je œIz HercegovineŒ i œIspod JaorineŒ isti peva~.430 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA lovan T. 511. br. 2o œ~ita i pi{e po starom pravopisu. œDanicaŒ 28. O Divjanovi}u dve izjave: 1o da nije pismen (Frawa Maurer. Krsti}Š — Jagi} (Kra}i spisi. kao i jo{ neke druge Petranovi}eve. febr. br. uz ostale dobre. ^ini mi se da KALDAK ima i kod [auli}a. str. vid. navodi samo ovaj jedan premer: . RjAk. Ak.: videti SAN Ukazati na veliki uticaj Petranovi}eve zbirke (odnosno Divjanovi}a) na druge pesmotvorce!: œBosanska VilaŒ. Proveriti. 62) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. II. wegovu pesmaricu o Rusko-turskom ratu 1877! Ali imao izvrsnog pomaga~a u Divjanovi}u: davao mu predmete u rad kao daktilografski — sekretaru. Jankovi} N. 89–92). 9 (Obznana) Milo{ Obili}.) JABUKA — planina. i vila BardaricaŒ) preradio Sreta J. 15: œM. Rad 132. Kraqa Milutina opeva i Nikola T. Vid. Vulovi} u ^itanku I.Š Markov odlazak u Prizren (III. ‰ListŠ 78 Bogoqub Petranovi} (nastavak) Petranovi} li~no slab stihotvorac u desetercu. Stojkovi} œpo narodnim mitovimaŒ. kw. Taj Nikodim govori caru Stjepanu: U tebe je LOZA naki}ena Razavila svoje vite grane Po Srbiji na ~etiri strane U gorwem prenesenom smislu re~ LOZA (m. ali i potomci) nepoznat je u narodnim pesmama. otac. Ka{ikovi} u svojoj zbirci posleratnoj: * Nije ba{ tako. (œJastrebŒ planina — ima. 1870. zmajski sin (III. Unela Zora V. pleme. br. str. 1869. 24) Ovu pesmu.Œ (Predgovor Petranovi}a III.) KALDAK — planina: v. Rj. itd. u Vili ga ima kao popovsko…. ‰ListŠ 78/a Nikodim (despot) III. str. Kombol 1948) str. 342 kalu| ersko ime. K. {pekulantska izdawa narodnih pesmarica! Razgovor danice i sunca (III. 147. naturila narodu. nema AkRj. 26–29.

str.VOJISLAV M.23 Jankova sestra Jawa24 rodila je banovi}a Sekula (Ivana Sekeqa). Junaku mu lozu odr`ala. II 179. 160. str. 12. — Rad 80–81 … Klai} III 160 Klai} III 160 O. Vulovi}?) . 1453 Milakovi}. 421 u dosje œNa{a narodna poezija tvrdi da je Sibiwanin Janko sin Visokog Stefana (despota Stjepana Lazarevi}a) i neke ma| arske djevojke (kojim se Stefan sastao u Budimu na povratku iz daleke Moskve. 89–92: Frawe Maurer (prevod s nema~kog) Predgovor III kwizi — sopstvena kazivawa. 40. Bibliografija 241–254 Louis Leger — Vila IV (1868) 311–312 œDanicaŒ 28 februar 1869 str. Arhiva Srpskog u~enog dru{tva Nekrolog: œOdjekŒ 2/1887 99 3–4 (S. 194. 149 a. 366. Klai} III. koje je po svom ~estom obi~aju dopisao sam Sima! Petranovi} ({kolovan ~ovek) Ilija Divjanovi} (polu{kolovan) trpaju svoje znawe iz kwiga: A^E SE: ì BO@UN (Po`un) v.) Ali to su zavr{ni stihovi pesme br. 87 u Siminoj Zbirci od 1857.25 koji se po narodnoj pjesmi pretvorio na Kosovu u zmaja…. br. idu}i list — preneto u dosje Petranovi} preneto pod íJASTREB planina II. Izmi{qena? Petranovi} î KALDAK III. ~estita mu bila. ‰ListŠ 79 Petranovi} (nastavak) BIBLIOGRAFIJA Jagi}. Stjepan Gr~i} Kotarske narodne pjesme [ibenik 1930. I nek mu je. œRadŒ II Novi pozor (Obzor) 1868. 23 24 25 Cfr. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 431 Pak ga vjen~a s lijepom | evojkom. 124. (Pjev. crn.

— Kiki}. 97: œKraljevi} Marko i tri Nijem~i}a. br. 73: œLijepa Mara u SandukuŒ. 199 — str. nar. 50. 13 – Kuha~ II. str. 143. V. koju pesmu œpreradioŒ Milan Stani} œSrp. 71–82 Bibliografija Stojan Novakovi}. 1541) — H. 75–6. 686–688 œLijepa MaraŒ. 1869) Begstvo Sv. 117 .Œ = Kuha~ IV. 149. VI. 403 (kontaminacija) Uporediti wegove zbirke sa Vukovim! 1o @enske pesme 2o Juna~ke @enidba kraqa Vuka{ina (II kwiga) I kw. 302 Kukuljevi}. godine nisu prave narodne! ‰ListŠ 81 Milisavqevi} (Milo{) 1869 Pesme narodne. 16: œTu`baŒ. br. str. @ganec. 198 XVIII 74. 150 HNPj. 214 I br. Kuha~a!) II str. Goru str. br. Save u Sv. 135. 16: œKralj Jerko i gospoja mu Jelena — potpuna (sf. Vid. 51 ýNEPOTPUNE III. 231. Kajkavske. N. 18: œSestra brata otrovalaŒ — Vuk I br. br. 155 XVII 132. pesme i razne pripovetkeŒ. F. odlazak Sv. Ima li veze sa Milo{em Milisavqevi}em. — Topalovi} str.432 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 80 R. 154. Srpska bibliografija. 53 ‰ListŠ 80/a Manojlo Horva}anin (1868) Pesme u Novakovi}evoj Vili 1868. i od wega otkupqivana dokumenta. koji je oko 1904 godine dobio pomo} od SKA. (Kuha~ IV. 121 XI 39 X 69. Plohl — Herdvigov (1868) ‰Strana ispisana grafitnom olovkomŠ cf. 67–76 Videti wegovu œSrbijaduŒ. 482 I kw. Su`anj I br. ~ast I (Beograd. 10 II br. 150. Pj. Godi{wake SKA: IX 115. Save u Hilandar. 317 — Neven 1856.

133 . str. 183 br. I.Š Koliko je to poqe Kosovo. 71 br. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 433 ‰ListŠ 81/a Milan \. 5. B. \. 1875 (ima i pesama koje skupio u Crnoj Gori Filip Radi~evi}).Š Pjeva se pri vje~eri uo~i Bo`i}a (2 pesme) I kw. 107 Posne zadu{nice. 49 ‰ispod grafitnom olovkom:Š * III svesku ima Nar. str. Beograd 1870 Carica Milica. I. str. I. B. str. str. 53 Siva `iva ‰mitolo{kaŠ III. Draga~evka (1872) Pesme nenarodne: br. 215 Ovo je mitolo{ka pesma. 81. Xoni}. str. br. 373! ‰ListŠ 82 Milo{ S. str. PREPISATI! ‰Dodato grafitnom olovkom:Š V. II. 1874. B. 124. bib. 87–89. 159. str. 12. III. 1869 Srpske narodne pesme. Beogr. III. pripovetke. 187 ‰Uz naslov pesme crveni znak G. 218–220 ‰nedostaje krajŠ Arso Patriko. str. str. prepri~ane iz V. 11. 123–124. br. str. 4. str. {}eri Materina. Save u Svetu Goru (Srpsko-narodne pesme i razne pripovedke 1869 = Milo{ Milisavqevi} v. str. 2. Vr~evi}a I (1807) 3=172 9=401 14=196 4=326 6=409 10=398 31=386 7=406 11=391 32=405 8=400 12=403 33=413 Begstvo Sv. (T. 70–71 br. 1871 Draga~evka. br. 147 Slavu slo`i car ni Selimir. 14 Pripovetke. Zorka. 188 Zaspalo je Vaskresewe I. 8. II. br. Stani} (1869) Srpske narodne pesme i nar. I. R. str. br. str. 128 ‰LETOPIS 592Š Kad izlaze iz crkve na Vaskrs I. 198.VOJISLAV M. 219 Kaloper. 105 i 106 Na Badwi-dan I. 338 Ostanija i dva kwe`evi}a.) Zmaj i devojka. Milojevi} (1869) ‰Uz naslove ovih devet pesama crveni znak G. Kalendari Draga~evac. 103 br.

Save 8 (1899) — Bos. 1904. 376) Goetz II.434 crveni znak G. — I Ruvarac. 198 Dosko~ice (I.Š SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Soko i srpska gospoda II. R. ‰ListŠ 85 Dimitrije Aleksi} (1871) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š gimnazist Boj na Rovinama . 1880. str. O nekterych zchadnuch vydunich narodnich pi{ni jihoslovanckich. str. 3 œR| avo zapam}ena Podrugovi}eva pesma iz Vukova zbornikaŒ — J. — M. 47–53) Po Petranovi}u II. 328 — Veli~ko Trbi} (Petar Kosti}) Archiv f. 276) str. 374. Phil. 350 (Goetz. I 576 Mita Raki}. 60. Otaxbina. 436 i 437 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š prepisati! Podsko~ica (I. 277) str. br. 31 marta (sa slikom). Popovi} Brastvo Dr. I. 74) Levenka i Latinka II. Bibliografija. (nastavak) Soko i udovica. 231 ‰Uz naslove ove i slede}ih dveju pesama vid. (Otaxbina) ‰ListŠ 84 œMaticaŒ (1870) Marko Kraqevi} i Musa Kesexija (œMaticaŒ. Iz nove Srbije. 192 Vuk I. Raki}. Budimira! ‰ListŠ 83 Milojevi} Milo{ S. LMS 115 (1873) MOMZEN! Pitati d-ra M. 1874. 122 (Goetz. 1870. — Veli~ko Trpi} (Petar Kosti}) Milo{ Milojevi} u Prizrenu i wegovoj okolini. 235. Vila. I I. 223). (II. — Jire~ek. br. str. I. 74) Bibliografija. br. S. 212. Ivan Stipac 1913 Ki{a vrne. br. str. br. trava poresnala II. br. 199 San carice Milice (Putopis dela prave — stare — Srbije. — Vrlo duga~ka pesma (oko 460 stihova) ali je treba celu prepisati. N Tomi}. slav. — Glasnik XXXVIII. Beogr. — Z.

28 brat? Radivoj N. 1890 br. 1893 Kutle{a Silv. \evojka snila sveto Vaskrsewe Spomenica 1904 Vitezica I i II Mu{icki Branko (1875) @enidba i smrt Mili}a barjaktara (Srp. Vila 1893 M. broj Enturille — o Vi{i}u i Ustanku 1804. str.) ‰ListŠ 86 ^olakovã Vasil (1872) Bãlgarskšè narodenã sbornikã. jan. Videti studiju d-ra Ivana [i{manova u I kwizi œSbornika.VOJISLAV M. Aleksi} poru~nik kowi~ki ‰ListŠ 85/a Radi~evi} (Filip) 1872 Ivo Podgorica i Mehmed Arapin. II 44062 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š sf. 90–92 LMS. Bïlgradã. 137–141 Popovi} Du{an. str. Bos. 1905. (Pre{tampao Rovinski. Milanovi}. 1872. pesme: 127–136) sf. 457–462. 61. nar.Œ ‰ListŠ 87 Kosta H. Bibl. (1939) . Nikoli} Onizim (1840) LMS 51. I. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 435 Bibliografija: pop — dosta {tampao! romane moralne sadr`ine Protojerej sreza leskova~kog i urednik Crkvenog Glasnika — posle 3-dnevnog bolovawa pretstavio se Bogu 19 decembra 1889. sahrana 20 decembra u aleksina~kom grobqu Oglas posmrtni: Male Novine 28. Risti} (1873) Nar.

N. 57. 1913.Š Dati kratku kompar. V. 211 = Vuk II. 12) Tvoja me je svekrva rodila ‰Luka Ili}Š ‰Uz naslov pesme crveni znak G. 75 Pavlinovi}eve prepravke Vukovih pesama u Narodnoj Pjesmarici Matice dalmatinske(1879). 223 (Andri}. VII.436 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 88 Mihovio Pavlinovi} (1876) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š dr Nikola Andri}. br. Na pr. br. bele{ku o ostalim versijama: prote Begovi}a. I. _____________ * Vid. Rj. kw. ova pesma potse}a na zavr{etak pesme Luke Ili}a œKumstvo Mijata Tomi}a. 416: œIna~e nijedan œMati~inŒ zbornik nema ni spomena sli~noj pjesmi. Ne nalazi se ni u oko 30 {tampanih zbornika ostalih sabira~a. 8) Qubomorno Ture (H. . V. Pj. br. obadve iz Bukovice u Dalmaciji. od re~i do re~i. Rapaji}a — SVE POSTALO IZ VUKA! ‰Dopisano grafitnom olovkom:Š Prepisivano iz Ala~evi}a II. (H. br.) Svojom sadr`inom kao i svojim stihom. 552. 107 Hajduk Radojica i Gospa od Vrhpoqca*. me| u kojima H. 41 (Pavlinovi}). br. Korduna{a. N. V VI. ‰ListŠ 88/a Mihovio Pavlinovi} (1876) Pregledati po registru H. u kojima se poklapa ime Pavlinovi} sa imenom Ala~evi} i videti {ta je sve uzeo Pavlinovi} od ovoga drugog. Pj. Ima samo jo{ 2 varijante. VII–X sve pesme pod br. Mat. str.Œ Da nije pesma Lukina. Glas MH 1908. VI. str. V. ‰Uz naslov pesme crveni znak G. ali ikavski Sin u jawetu (M. 245.Œ (Dr. str.Š (1) Glas Matice hrv 1908. Rj. 517. br. Pj. Luka Ili}) ‰Uz naslov ove pesme crveni znak G. br. N. ali i Bervaldi-a u dodatku. hrv. naro~ito videti Bog nikome du`an ne ostaje i uporediti tekstove (3). 264 = Vuk I. N. 497. Nikola Andri}. Kumovawe Gr~i}a Manojla. br. N. 356 str. 553. br. I–II. br. str. 235) ‰Uz naslov pesme Al bih voqela (Andri} 1913. VII. 106 (2) Matica Hrvatska VII. str.Š Bez pameti ni{ta. 161 Djevojka vrednija od momka. V. br 287 (v.Š crveni znak G. SVE TRI OD PAVLINOVI]A! Kw. 415–416. V. VII. br.

) . Pavl. 414–415. 14 (43) (44) HNP. (125) (115) 91 I. gdje se pjesme razli~nih sabira~a gotovo sasvim pokrivaju.VOJISLAV M. VI. 1863 u Kre{evu — najstarija od svih! (Ku}a Bogati}a) (2) Fra Martin Vu~kovi} (ista zaostav{tina. 15 (ku}a Bogati}a) (5) \. Pj. 5 Iz Kozice kraj Makarske. Pj. ____ H. VI. ‰Uz naslov pesme crveni znak G. br. Pj. br. br. II. Pavl. N. N. 390. ovakvog zavr{etka nemaju: (1) Ostav{tina bosanskih (Zbornik Frana Milo{evi}a.) Str. II 36 57 I Ala~.Š Prvi deo pesme svakako da je autenti~an tekst. br. kako Kaur qubi! (H. N. Nijedna nema 2ga dela: dodao Pavlinovi} Dakle. V. Andri} dr`i da je i ovaj drugi tekst zabele`en u Rogoznici. Pjesme. 252 (ku}a ^i~kovi}a) (6) Begovi}.Œ (H. V Isto za Tomazea! ‰ListŠ 89 Pavlinovi} Mihovio (1876) Turski i kr{}anski zakon. No H. N. str. 389–390. 286 ? st. ali mudro zakqu~uje: œOvo je jedan od rijetkih slu~ajeva u narodnoj poeziji. V. N. ima i Tomazeova zbrka u M. majko. 533) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. samo {to je Tomazeova obra}ena u ijekav{tinu. dodatak br. Rj. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 437 Ala~. 165) (3) Klotidla Ku~era (4) Tordinac br. H. 38 (ku}a Bogati}a) Da zna{. Pavlinovi} No. tako| e od 54 stiha. Varijante: H. dr. br. Mo`da je objema pjesmama stajao za uzor kakav {tampani primjerak. Istovetnu pesmu. br. N. N. Rajkovi}. str. N. zapisano god. 95. Rj. ___ ___ Ala~. Pj. 4. Iz Rogoznice kraj [ibenika (II.Š 54 stiha.

Š ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Ban Jela~i} 1848 (II. olovkom:Š Zabele`io Stanko Vraz! Vid. kad mo`e i Travanj~e! ‰Uz naslov pesme crveni znak G. 1848 — Vid. N. 5 (Ban Jela~i}) – – – – – (Hajduk Radojica i Gospa od Vrpoqca) Hrv. 80 LMS 87 (1853) str. 149 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Uop{te — uporediti sa Sakcinskim! IMA JO[! ‰ListŠ 91 Frawo [.Š JE 433 Andri} dr. Narodne novine 76/1910/300 Prikaz Mihove pesme: Kad se `eni Jela~i}u bane P. Grgec. Pj. Nikola: Ban Jela~i} u narodnoj pjesmi. 504 [to }e Biograd~e. N. br. 47. N. 110 . œiz mojih tekstovaŒ. str. Pj. str. br.438 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 89a Pavlinovi} Mihovio (nastavak) br. 164 Carevi} Selim i k}i Mehmed pa{e ‰ListŠ 221) Sakcinski. VII. Bukvalno prepisano iz Pesmarice Lazarova-Sofijaneca 1858 ‰Uz naslov pesme crveni znak G. V. Kuha~ (1878) Car Murat i Mara (I. 68 (rukopisa u Mat.) Pavlinovi} ima jednu œUtopqenicuŒ — koju je Mate Ivi~i} {tampao u œZori dalmatinskojŒ od god. VII. 264) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š v. 282–283. 352) Ka`u qudi u Turaka ima l'jepih djevojaka (I. str.Š (H. hrv. Ujevi} Mate (1938) Mu{ka ljubav ‰ListŠ 224) prepisano doslovno iz Sakcinskog ‰ListŠ 152) Liepa Primorkinja ‰ListŠ 235) Sakcinski. kw. 163 Nijema Mandalina ‰ListŠ 231) Sakcinski.) Prvi sevdah (H. 2/1930 23. stra`a 2/1930 260/4 ‰ListŠ 90 Stjepan Ma`urani} (1876) Kraqevi} Marko i Qutica Bogdan ‰ListŠ 12–16) = Vuk Zriwski i Frankopan ‰ListŠ 236–240) PRAVQENO! ‰Dodato grafit. Pesma Jovana Jovanovi}a Zmaja (œpo LesinguŒ). 223). Grgec. M. br. 154 Ivan Karlovi} i lijepa Mandalena (233) Sakcinski. Hrvatska stra`a.

) Prepis iz Vuka (?) I. (I. Prodanovi}a SKGl. — V. (III. str. 1842.) Priznaje sam Kuha~. 330). ‰Dodato grafitnom olovkom:Š 1548 Smrt Luja XVI I. u primedbi IV kwige. I.VOJISLAV M. — V. sf. Kuha~ (nastavak) Ne umio ljubiti. Nemilostiva gospoja. [tefani}. Prikaz J. N. III. (III. mart 1925. (II. Turci lulu napunite. br. Prepis ‰Dodato grafitnom olovkom:Š (v. 1.) . Nakovi}a (Ja~kar 1876) Kurelca (Ja~ke. unakrsni stihovi. ‰ListŠ 92a ‰Dodato grafitnom olovkom:Š œNa{a SlogaŒ (Istarske narodne pesme) 1880 Novo izdawe 1924. \: Mili}evi}a. 1877 (I. Vjek. str. Luka Ili}. 1875. S. 350: œIz Vuk — Vr~evi}eve zbirke More. Filipovi}. br. br. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 439 ^eta srpskih pustaija (V. 833) — od Vraza. 407 — slika œZvukŒ [irola. K. Tako| e kod M. Krsti}. 440. 654). (F. 1. Crkve 1954. br. br. ‰Uz naslov pesme crveni znak G. Gl. 54 ‰ListŠ 92 Frawo [. br. Kne`evina Srbija. Istorija hrvatske muzike narodne Dukat — [irola. 395) Svakako kwi`evna. 135–136. br. (XIV. [. br. 390) (preuzeta iz lista œNevenŒ 1858. Prav. 36–37 Na Ivawski krijes (V. Vuk. Predgovor V kwizi. br.Š Tekst Luke Ili}a — FALSIFIKAT! Vid. str. br. 620. M. 63) Bibliografija Vijenac. 876) Re~i uzete iz M. Dvogubi. [tefani}) Falila se `uta duwa na more. 1660). [tefani}. Bran.

knj. Srpski seminar. br. br. por. br. Pavlinovi}. Lucerna R. str. Pj. br. Citira ga Bana{evi}! ‰Uz naslov pesme crveni znak G. 2o weni peva~i obilno prepevavaju Vukove pesme. 1316. Pj. Ka~anovski (1882) Izdawe SPB 1882. Pj.440 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 93 Bartuo Grgi} (1881) K}erka kneza poqi~koga (H. knj. jun 1965. I. 32) @enidba Maksima Crnojevi}a (H.Š . 46.Š Izdramatisano! Proveriti karakter ovoga skupqa~a! Mali Marijan (H. N. koji je veoma vukovski. 68) Carevi} Jovan i nemila majka (H. Pj. 190–117 obojica: negativan sud! ‰ListŠ 95 Murat Andro (1884) Zmaj Mlado`ewa (H. 599) Literatura K. 66. I. Vuk u jawetu. 213) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. str. br. N. Medenica. Pj.Š ‰ListŠ 94 Vlad. 44) vid. N. I. 580) Dioba Bra}e (H. Drinov. VII. VI. I. 14/6 Zidawe Skadra. br. N. Kumovawe Gr~i}a Manojla (H. str. ‰Uz naslov pesme crveni znak G. str. Vasilevci. br. 81. Pj. Jagi}eva biblioteka J. sof. filologije M. Vukov peva~ starac Milija Kola{inac (LMS. J. V. 557) \ur| eva Jerina (H. tekstuelna pozajmica iz Vuka.Š Bibliografija Jagi}. 533) ‰ListŠ 95a Klotilda Ku~era (1884) 1o sastaviti repertoar wenih peva~a. Istorija slav. Pj. 6) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. N. Pj. N. I. s. I. N. br. N.

to prosto umetnuo Begovi}! IME SAMO STAJA]E! Soko i car Du{an (br. po~ev od M. 29) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. br. str. Zmaj. kod Vuka nema Markova imena. 465. Pj. br. 11). br. V. i drugi prepravqa~i iste pesme. 1913. — prepisano iz neke Lire. \evojka Karlovkiwa (br. u{lo u Mata Ujevi}a. 130 0 1000 god. str. ‰Uz naslov pesme crveni znak G. I. Prikaz d-ra A. 31–32) Udovica vi{e Sarajeva (br. LMS. str. 11 = Vuk). De tuma~i. Pj. 35) U hajduka roda nema (br.VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 441 œ30 kalu| era sa starcem Sigismundom (t. 115) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š BI]E JO[! ‰ListŠ 97 Ugarkovi} Stjepan (1885) Djevojka je da gleda preda se. N. {to taj sanak zna~i (H. Petar Grgec H.Š Vid. Izabrane `enske pesme 1913. 528–529. 25) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. 82 u ijekav{tini a ne u ikav{tini). ‰ListŠ 96 prota Nikola Begovi} (1863) Jela~i} ban i Ma| ari (œBiserŒ. Pj. str. igumanom)Œ — (H. jer se u woj pomiwe Kraqevi} Marko kao qubavnik udovice! Me| utim. N. Radi}a u ZbN@O II. 204) = Vuk I. str. 154 . 436–438 Zaveo Halanskog. N. Lirske. itd. 232. j. 121 Bukvalan prepis = Antologija istarskih primorskih narodnih pjesama Rijeke 1954. 160) Kumovawe Mom~ila vojvode (br. Milojevi}a. ‰ListŠ 97) (Andri}. VII. kod Andri}a 1913. Ivan Stipi}. Zora rudi. Pj.Š Bog je na{ stari davalo (br. koji pre{tampao celu Begovi}evu pesmu. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š ^ubeli}. N. br. prebacuje {to je pesma œ@enidba Jove BudimlijeŒ (H. ‰ListŠ 95/b Peternek (Dragutin) 1885 (navodno i 1864–1865) Dr Nikola Andri}. 117. str. I. S.Š Kalu| erova stradanija (br. 87. Tomislava. br. (1853).

br. 11 i 12. br. ‰Uz naslov pesme crveni znak G. B. J. str. 1887. II. 525. Pj. 86) Prikaz N. 3. III. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Dragutin J. 1886. T. 187–188) Pre{tampano: N. 78 Bari{i} fra Rafael 1886 Je~am `ela Maru{a djevojka H. 1886. Vila 1887. III. 49. T. Ka{ikovi}a. 228–234. 1880. 122–124. VII. ‰Uz naslov pesme crveni znak G. 54 ‰ListŠ 100 Nikola Ka{ikovi} (1886) Bibliografija Narodne umotvorine. sve{tenik u Kqu~u (1886) (œRodoqubŒ) Propast kraqevstva bosanskog u Kqu~u 1463 godine. Vilu 1892. Vila. br. pjesme iz zbirke Nik. – – – – – Isto: Nar. Ka{ikovi}a S. 1888). Ka{ikovi} 1951. . str. 16 ‰ListŠ 99 Milojko v. Vladimir \orovi}. 1951. M. Prodanovi}. Bos. br. Srpski kwi`evni glasnik ‰ListŠ 98/a Popadi} Mile. Odakle to? autor kwige œOpis putovawa i hristijanskih svetiwa na istokuŒ — v. Veselinovi} (1886) i drugi saradnici lista œSrpstvoŒ (I. N. br. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Od istog skupqa~a ima i pesma Kako je Biha} pao u turske ruke. Ili} ? Stojanke. T. — O zaslugama Bosanske vile na sakupqawu narodnih umotvorina.Š (Bosanska Vila. br. — Bos. Politika 1905.442 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 98 Petar Mirkovi} (1886) Samo je jedan mome srcu medan …. 16). belo Vrawan~e œDevoja~ka majka hvali mladi}a (god.Š ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Zatim: (br. Skra}en prepis iz Petranovi}a III.

1895) Kara| or| evo ro| ewe (1913. 1914. kw. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 443 ‰ListŠ 100/a Nikola Ka{ikovi} (1886) Vrlo ~esto su Ka{ikovi}eve pesme stvarno politi~ki ~lanci u desetercu — ili polemike. str. 63. str. br. Vila 1900. sve latinicom posle 7 sveske. Vila 1898) Rukopisna zbirka. Od tih 56 pesama 36 su falsifikati. 1951) Sobet cara i vezira (B. kw. Vila. Vila 1898. 87 *44 Car [}epan i Milo{ Obili} (Svjetlost. 299) Boj na Kosovu (Bosanska vila 1913. str. str. br.Š *74 39 Juna{tvo Milo{evo (Svjetlost.Š *10 *18 Vuk Brankovi} opada vojvode (Bos. Vila 1904. str. Ima Kaldak planinu. uredniku œBeharaŒ. 1901. 57) IMA NA DAWEM MESTU! *58 Kwaz Milinko i kwaz Vojislav (Narodno blago. kao {to je sl