likovno_obrazovanie

d-r Bogomil Karlavaris m-r Marija Nikoloska Nanevska Nikola Nanevski

LIKOVNO
OBRAZOVANIE za IV oddelenie

Skopje, 2009

d-r Bogomil Karlavaris m-r Marija Nikoloska Nanevska Nikola Nanevski

LIKOVNO
OBRAZOVANIE za IV oddelenie

Recenzenti: d-r Maja Raunik - Kirkov Ilija Ko~ovski Kasiopeja Naumovska

So re{enie na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka br. 19-1240/2 od 15.06.2009 godina se odobruva upotrebata na u~ebnikot po Likovno obrazovanie za IV oddelenie.

Drag u~eniku Na site deca likovnata rabota im pri~inuva golemo zadovolstvo. Toa sigurno go pomnat u{te od najranata vozrast koga odele vo gradinka. Sekoe dete i vozrasen, so pomo{ na zborovi i re~enici, mo`e da gi iska`uva svoite misli, `elbi i ~uvstva. Isto taka, so pomo{ na boite, liniite i formite, na eden drug na~in, zna~i so jazikot na likovnata umetnost, mo`e da se iska`at mislite i sekoj nabquduva~ na likovnata tvorba brzo da ja razbere tvojata zamisla i poraka i da u`iva vo nea. Site deca umeat da crtaat, slikaat i da modeliraaat, odnosno likovno da se izrazuvaat, samo treba da se ima `elba, da se poka`e interes, strplivost, odnosno da se vlo`i trud i rezultatot nema da izostane. Nastavata po likovno obrazovanie samo }e pridonese da stekne{ novi znaewa i sposobnosti za pouspe{no likovno da tvori{. Ovoj u~ebnik so svoite sodr`ini i golemiot broj fotografii, ilustracii na likovni dela od poznati umetnici, u~eni~ki tvorbi i drugo, }e ti bide od golema pomo{ vo pottikot za likovna rabota, odnosno za crtawe, slikawe, skulptura i za drugata tvore~ka rabota. Taka, me|u drugoto, }e se pro{iri i tvojata op{ta i likovna kultura, {to e mnogu zna~ajno za tvoeto natamo{no obrazovanie i `ivot. Tvoite znaewa i likovni sposobnosti postojano }e se {irat, ako ti, koga si sloboden doma, samostojno se zanimava{ so likovna rabota i tvorewe. Osven toa, }e mo`e{ mnogu da u~i{ preku posetata na izlo`bi, galerii, muzei i drugi kulturno – istoriski spomenici kade {to }e gleda{ likovni dela i drugi primeri od umetnosta, kulturata i naukata. Sekako, neizbe`en del od ova se i kompjuterot i internetot. Ti posakuvame uspe{na rabota. Avtorite

3

Lazar Li~enoski: Pejza` od Makedonija. fotografija Sl. pokraj toa {to toa nema da go napi{at. 04. sliki ili skulpturi. fotografija Lu|eto `iveat vo odredena sredina. no i za ~uvstvata. toga{ toa go pravat so literaturen izraz. Ako do`ivuvawata gi prenesuvaat so crte`i. ili e neraspolo`en i ta`en. za svoite do`ivuvawa. Ako lu|eto svoite ~uvstva i do`ivuvawa gi prenesuvaat so zborovi. [TO E LIKOVNA UMETNOST ? Sl. Vo nea tie se ~uvstvuvaat prijatno. Zboruvaat za rabotata. sliki.1. Figuri na lu|e. Koga zboruvame so prijatelot nie na negovoto lice gledame dali toj e zadovolen i vesel. Lu|eto me|u sebe se sprijateluvaat i razgovaraat za razni raboti. 02. bidej}i ja do`ivuvaat i ja poznavaat. 01. muzika. Vo ovoj u~ebnik }e zapoznaete mnogu poedinosti za likovnata umetnost. toga{ tie svoi misli gi prenesuvaat so pomo{ na likovnata umetnost. Vo likovnata umetnost koga na{ite 4 . Pejza`. Svoite do`ivuvawa lu|eto gi prenesuvaat na drugi so zborovi. so dvi`ewa i so izrazot na liceto. 03. maslo Sl. Nikola Martinoski: Majka so dete. maslo Sl.

Apstraktna forma: Yidovi. 07. Pol Sezan: Mrtva priroda so jabolka. Fantasti~na fotografija: splet od linii Sl. 05. fotografija Sl. Preku umetnosta go zapoznavame svetot vo koj `iveeme. Vo likovnata umetnost se koristat i razni znaci koi imaat svoe zna~ewe i toa se narekuva vizuelni komunikacii. toa se narekuva skulptura ili vajarstvo.Sl. maslo Sl. 08. maslo 5 . So pomo{ na likovnata umetnost ~ovekot opi{uva razni pojavi vo prirodata. Koga zamislata ja iska`uvame so razni ispaknati i vdlabnati formi vo nekoj materijal (glina ili drugo). Koga sakame da se izrazime so boi toa go narekuvame slikawe. likot na svojot prijatel i s# {to gleda okolu sebe. Bah. Salvador Dali: Isku{enieto na Sv. Antoni.S. fotografija Sl. Mrtva priroda so jabolki. maslo misli gi izrazuvame so linii i povr{ini toa go narekuvame crtawe. Sl. nekoe do`ivuvawe od minatoto.10. 06. 09. @or` Brak: Oma` za J.

Makedoncite `iveat na Balkanot vo dolinata na rekata Vardar. 11. Muzej na grad Ohrid. Stara selska ku}a. 14. @enska i ma{ka narodna nosija od selo Lazaropole. Ku}ata na Robevci. svadbi i drugi sve~enosti. 6 . no postojat i `ivopisni stari gradbi kako vo Ohrid. fotografija Sl. 12. Makedoncite `iveat vo sloga so drugite narodi. ilustracija ZA: Nacrtaj se sebe i svojot drugar. 15. Od damnina se zanimavaat so zemjodelstvo. no prijatni za `iveewe.NA[ATA ZEMJA I LU\ETO Sl. fotografija Sl. opkru`ena so visoki planini. kako i narodnite pesni. fotografija Sl. osobeno na razni veselbi. Vo selata ima stari ku}i so ednostaven izgled. 13. so plodni zeleni dolini. Vo gradovite se gradat novi ubavi gradbi. fotografija Sl. Bitola i vo drugi gradovi. Lu|eto se dru`equbivi i me|usebno se posetuvaat. Sekoj od vas ima mnogu prijateli so koi se dru`i i igra. Na{ata zemja Makedonija e ubava. Deca pred u~ili{te. {umi i prijatna topla klima. Fotografija na sovremen grad vo Makedonija: Skopje. Makedonskata narodna nosija e edna od najubavite. sto~arstvo i ovo{tarstvo.

taka i sekoj narod ima svoe minato. Vo tekot na istorijata na eden narod se gradele razni gradbi. Isto taka. 16. ZA: Naslikaj stara selska ku}a so dvor i doma{ni `ivotni. Kliment Ohridski. crkva Sv. maslo Sl. bra}a i sestri. babi i dedovci. akrilik Sl.SEKOJ NAROD IMA SVOE MINATO Sl. tvrdini. a vrednite dela od umetnosta. Ohrid Kako {to sekoj poedinec ima roditeli. sekoj narod ima svoja umetnost koja nastanala vo minatoto i denes tie umetni~ki dela se ~uvaat kako vredno nacionalno bogatstvo. 19. 17. Sv. Starite manastiri i gradbi se ~uvaat kako spomenici na kulturata. manastiri i palati za vladetelite. Nehat Be}iri: Kompozicija. Blagoja Manevski: Logi~na slika. Bogorodica Perivleptos. Naroden vez na elek od albanska `enska nosija 7 . kuli. naukata i tehnikata se ~uvaat vo muzeite i galeriite. 18. Sl.

RED I HARMONIJA

Sl. 20. Red vo prirodata: Detaq od son~ogled, fotografija

Sl. 23. Pol Kle: Rozovata gradina, maslo

Sl. 21. Uredna soba, fotografija

Vo prirodata vladeat zakonitosti koi sozdavaat odreden red i harmonija na prirodnite pojavi. Mnogu formi vo prirodata imaat simetri~en izgled, a toa zna~i deka levata polovina na predmetot i desnata se re~isi ednakvi po golemina i izgled . Likovnite dela {to gi sozdavaat lu|eto, isto taka, imaat odreden red i harmonija. ^ovekot prijatno se ~uvstvuva vo prostorot na nekoja gradba koja e sozdadena so primenata na red i harmonija, bidej}i vo toj prostor ~ovekot lesno se snao|a i dvi`i i s# {to mu treba lesno go zabele`uva. Taka i sekoe umetni~ko delo ima svoj red i harmonija, a toa go narekuvame kompozicija. Na fotografiite na detskata soba mo`eme da zabele`ime deka sredenata soba e prijatna i poubava od taa koja e nesredena i neuredna. ZA: Izraboti slika vo kola` tehnika so harmoni~ni odnosi na boite i formite.

Sl. 22. Neuredna soba, fotografija

8

LIKOVNI PODRA^JA

Likovnata umetnost e raznovidna i se deli na likovni podra~ja. Likovnite podra~ja se – crtaweto, slikaweto, skulpturata, grafikata i dizajnot, vizuelnite komunikacii. Osobenostite na crte`ot se deka e izveden so linii i povr{ini so edna boja. Karakteristikite na slikarstvoto se deka deloto e izvedeno na plo{tina so pove}e boi. Karakteristikite na skulpturata se deka deloto e izvedeno vo nekoj materijal - glina, kamen, drvo i deka mislata e iska`ana so pomo{ na ispaknati i vdlabnati formi. Karakteristikite na grafikata se deka crte`ot ili slikata se izvedeni so pomo{ na pe~atewe i dobivawe pove}e otpe~atoci. Karakteristikata na kompjuterskata grafika e deka tvorbata e izvedena so kompjuter i e otpe~atena vo pogolem broj isti primeroci. Karakteristikite na grafi~kiot dizajn se na gleda~ot da mu se prenese odredena poraka. Osobenostite na industriskiot dizajn se odreden predmet od doma}instvoto - televizor, telefon ili drugo da se napravat korisni i so ubav izgled. Osobenostite na vizuelnite komunikacii se da se koristat odredeni znaci za da im se isprati poraka na lu|eto. Arhitekturata (grade`ni{tvoto) e tesno povrzana so likovnata umetnost. Taa se zanimava so gradewe na prostor so ubav izgled: ku}i, mostovi, zgradi i drugo vo odreden materijal: kamen, drvo, beton, metal, staklo i sl. za odredena namena i rabota. ZA: Napravi izbor koe likovno podra~je }e go koristi{ pri izrabotka na portret na tvojata majka.

A) crte`

B) slika

V) skulptura

G) grafika

D) kompjuterska grafika

\) grafi~ki dizajn

E) industriski dizajn

@) arhitektura

Sl. 24. Likovni podra~ja: A) crte`, B) slika, V) skulptura, G) grafika, D) kompjuterska grafika, \) grafi~ki dizajn, E) Industriski dizajn @) arhitektura.

9

OD TO^KA I LINIJA PREKU POVR[INA DO VOLUMEN – LIKOVNI ELEMENTI

Sl. 25. [ema kako so to~ka i linija se sozdava povr{ina i volumen

Sl. 28. Pol Sezan: Sina vazna, maslo Sl. 26. [ema – likovnite elementi: linija , forma, boja, svetlina i tekstura.

^ovekot gi sozdava likovnite dela vo prostorot. Likovnite dela se sozdadeni od likovni elementi. Vo likovnite dela likovnite elementi imaat ista uloga kako i zborovite vo re~enicata, a toa e da se iska`e mislata. Sekoe likovno delo e sostaveno od pove}e likovni elementi i mnogubrojni nivni odnosi koi ja sozdavaat likovnata kompozicija. Likovnite elementi se: linijata, formata bojata, svetlinata (valerot) teksturata i dr. Kombinaciite na likovnite elementi {to go so~inuvaat likovnoto delo, likoven materijal, podlogata i drugo se bezbrojni, taka {to ne postojat dve isti umetni~ki dela, kako {to ne postojat dve isti ~ove~ki su{testva. ZA: Zemi koe bilo umetni~ko delo i najdi gi liniite, formite, boite, valerite i teksturata.

Sl. 27. Pol Gogen: Maj~instvo, maslo

10

Vo minatoto se crtalo so razni materijali. Sekako deka mo`e da se crta i so tu{ pri {to se koristi pero ili ~etka. a mo`e da se crta i so kredi vo razni boi. 29. Isto taka. a denes postojat molivi napraveni od grafit koi se mnogu pogodni za crtawe.2. koi se tvrdi i nepogodni za crtawe. 11 . H2 itn. e popogoden za crtawe poradi toa {to mekiot grafit ostava posilna i raznovidna traga otkolku grafitnite molivi ozna~eni so bukvata H 1. Sekoj crta~ki materijal ima svoi osobini i sozdava razli~en vpe~atok vo crtaweto. Crta~ki materijali Za crtawe mo`eme da koristime kakov bilo materijal koj{to ostava traga na podlogata. Mekiot grafiten moliv koj se ozna~uva so bukvata B1. vo crtaweto mo`e da se koristat flomasteri so razli~na debelina i boja. CRTAWE CRTAWE Sl. jaglen i drugo. B2 itn.

12 . crte` Sl. ako vo nacrtaniot motiv dvete strani se sli~ni ili isti. 32. takviot prikaz go narekuvame simetri~en prikaz. 30. Taa mo`e da opi{e koja bilo forma. Poradi toa i lu|eto koga proizveduvaat nekoj predmet koristat simetri~ni odnosi. Silueta na ~ove~ki figuri Sl. 34. So linii mo`e da se popolni nekoja forma i da se opi{at i nekoi detali. 33. Ticijan: Crte` na noze. DETAQ CRTAWE Sl. Linijata mo`e da gi istakne samo najva`nite delovi na prika`aniot predmet. na primer masa. krevet. ~a{a. 31. igra~ka. detaq Sl. crte` Sl. Koga linijata ja opi{uva nadvore{nata strana na formata se narekuva konturna linija. SIMETRIJA. Toga{ linijata prika`uva detaq. ~ovekovo telo ili ne{to drugo. So linijata mo`e najdobro da se istakne i razlikata vo goleminata na predmetite vo motivot {to se nabquduva i crta. Vo prirodata re~isi site `ivi su{testva i mnogu rastenija imaat simetri~en odnos. a toa zna~i ednata polovina da bide ista kako i drugata. Egipetska skulptura Linijata e osnovno izrazno sredstvo za crtawe. Vinsent van Gog: Yvezdena no}. Zna~i.KONTURA. vaza i dr. a mo`e mnogu precizno da objasni i nekoja poedinost. Anri Matis: Figura na `ena. za da se naglasi nejziniot izgled. Zborot simetrija zna~i deka ednata polovina na predmetot i drugata se re~isi ednakvi po golemina i izgled. kako {to e topka. Takvite linii gi narekuvame strukturni linii.

Onore Domie: Kriti~arot. crte` So razli~ni linii i crta~ki sredstva mo`eme da postigneme vpe~atok kolku povr{inata na odredena forma e svetla. 37. Sl. Primeri za raznovidna {rafura Sl. dol`ini i nasoki vo formata. Nikola Martinoski: Majka so dete. Taka. crte` 13 . Horst Jensen: Avtoportret. 35. odnosno temna. so pomo{ na linearni sredstva se postignuva odredena svetlina na edna povr{ina. 36. Kolku gustinata na liniite e pogolema. crte` Sl. tolku pove}e taa povr{ina e potemna. 38. Toa se postignuva so povlekuvawe na razli~ni linii so razli~ni debelini. 39. crte` Sl. Francisko Goja: Avtoportret. Takvite linii nacrtani na povr{ini gi narekuvame {rafuri.[RAFURI CRTAWE Sl.

40. Primer na sopstvena i frlena senka ZA:Upotrebi ja tehnikata na laviran tu{ i nacrtaj }up i proyirno {i{e. 14 Pokraj linijata.VALERSKI VREDNOSTI NA POVR[INATA CRTAWE Sl. Duri zabele`uvame deka. potemni ili posvetli povr{ini se dobivaat i so razli~ni te~ni crta~ki sredstva. Koga }e se razredi kapka tu{ so odredeno koli~estvo voda i se nanese na opredelena povr{ina. Taka crte`ot stanuva pointeresen.LAVIRAN CRTE@ . Samanta [erer: Toa se nivnite prikazni. Rembrant van Rijn: Pejza`. a nekoi potemni. ako na nekoj predmet pa|aat son~evi zraci ili svetlina od svetilka. Pokraj upotrebata na {rafura. 44. toga{ se pojavuva senka na samiot predmet. laviran tu{ Sl. zna~i so tu{ ili so nekoja druga boja. U~eni~ka tvorba: Prodava~ na sladoled. Vo prirodata ima razli~ni predmeti. . taa povr{ina }e stane potemna. Crte`ot izraboten so razreden tu{ se narekuva laviran crte`. nekoi se posvetli. vo crte`ot mo`e da se koristat i svetli ili potemni povr{ini. 41. a isto taka i predmetot sozdava senka koja se narekuva frlena senka. laviran tu{ Sl. Svetlini i senki vo prirodata Sl. 43. 42. laviran bajc Sl.

47. taka {to mo`eme da prika`eme deka tie se dvi`at i deka. odnosno vpe~atok za prostor. Interesen motiv za crtawe e na primer nekoj sportski nastan. Primeri za prikaz na prostor Na povr{inata na hartijata za crtawe mo`eme da prika`eme i prostor. Vo taka nacrtan prostor mo`eme da nacrtame i lu|e i `ivotni. tr~aat po topka ili nivnite dvi`ewa vo nekoja druga igra. fotografija Sl. na primer. Mo`e so poseben na~in na koristewe na linii koi se dvi`at kon edna to~ka da se prika`e prostor. 46. 15 .^OVE^KA FIGURA VO DVI@EWE VO ODREDEN PROSTOR CRTAWE Sl. rimska kopija na anti~ka skulptura Sl. fudbalski natprevar. 48. a drugite {to se podaleku se pomali. Miron: Diskobolos (frla~ na disk). Sl. Toa e iluzija. ili natprevar po skokawe ili tr~awe. Fudbalsko igrali{te. pastel ZA: Nacrtaj deca kako igraat ko{arka ili fudbal vo u~ili{niot dvor. 45. Koga gi gledame predmetite vo dale~ina ni izgledat deka tie {to se poblisku se pogolemi. tenis. Edgar Dega: Balerini na bina.

Prirodni teksturi Sl. mo`eme da zabele`ime preku na{iot vid. boja. Dali i kolku predmetite se mazni ili rapavi. 49. to~ki i drugo. Ovaa pojava mo`e da se prika`e i so crta~ki sredstva so linii. Koga vo crte`ot se prika`uva teksturata na predmetite so pomo{ na linii i to~ki. odnosno so upotreba na svetli i temni povr{ini. so lavirawe – razreduvawe na tu{ so voda. Ovoj vid razlika na izgledot na povr{inata na predmetite se narekuva tekstura. @or` Brak: Doris. Vo prirodata materijalite i predmetite se razli~ni po izgled. Pablo Pikaso: @ena {to pla~e. Ovoj likoven element se narekuva tekstura. izgledot na povr{inata na predmetite vo prirodata se narekuva prirodna tekstura. na primer. Zna~i. se narekuva crta~ka tekstura. crte` Kako {to prethodno opi{avme deka zbogatuvaweto na crte`ot mo`e da bide so upotreba na {rafura. forma. Kurt Sviters: Z -130. korata na drvo. a u{te pove}e so dopirot na rakata. crte` Sl. crte` Sl. a isto taka e razli~na i nivnata povr{ina koja mo`e da bide rapava ili mazna i sjajna. 50. 16 .52. 51. isto taka crte`ot mo`e da se zbogatuva i so upotreba na crta~ka tekstura.CRTA^KA TEKSTURA CRTAWE Sl.

U~eni~ki tvorbi: Muzika. akrilik Kako {to na crte` mo`eme da prika`eme kora na drvo. narodna. 54. gledaj}i vo nego. tu{ i perce Sl. potoa koj crte` e pobogat i poslo`en i zo{to do toa do{lo. Taka. Preku slu{awe na razli~en vid muzika mo`eme da napravime pove}e crte`i so poinakov ritam. Franci{ek Kupka: @ena koja sobira cve}iwa. Viktor Vazareli: Zebri. preku vnimatelno slu{awe i do`ivuvawe go zapoznavame ritamot vo muzikata. branovidni i razigrani. Liniite mo`at da bidat izvedeni vo odreden ritam. krzno ili mazen porcelan. Mo`eme da se obideme ritamot od sekoja muzika. 53. flomasteri ZA: Obidi se vrz osnova na nekoj crte` izraboten po nekoja muzika. taka mo`eme da prika`eme i odredeni muzi~ki tonovi so pomo{ na linii preku sopstvenoto ~uvstvo za taa muzika. klasi~na ili zabavna da go prika`eme so linii. Potoa mo`eme da gi sporedime crte`ite i da otkrieme dali nekoj ritam e brz ili baven.LINIJATA I MUZIKATA CRTAWE Sl. Preku slu{awe na odredena muzika mo`eme da izrabotime crte` vo koj }e dominira ritamot na taa melodija. Sl. da komponira{ melodija so soodveten ritam. no mo`eme toj ritam da go pretvorime vo ritam na likovnata umetnost. 17 . 55.

preku kompjuterot. izgleda deka na kompjuterot mo`at da se dobijat sekakvi linii. 18 . 56. Kompjuterska grafika so slobodni formi ZA: Napravi eden crte` po sopstven izbor so raka. Taka. no rakata ima posebna ~uvstvitelnost i linijata e razli~na so {to se postignuva pogolema vrednost vo likovnoto izrazuvawe. kompjuterska grafika Sl. 59. 58. Molivot e materijal – medium za crtawe. Kompjuterska grafika so geometriski motivi Sl. a potoa obidi se da go izvede{ na kompjuter. Me|utoa. zna~i nov medium za crtawe.KOMPJUTERSKI CRTE@ CRTAWE Sl. Linijata kako element na crte`ot obi~no se dobiva koga na odredena podloga se povlekuva poteg so rakata koja dr`i odreden crta~ki materijal. sovremenata tehnika i programite vo kompjuterot ovozmo`uvaat linijata da se izvlekuva i po mehani~ki pat. U~eni~ka tvorba: ^adori. U~eni~ka tvorba: Dve glavi. Toa sega mo`e da bide i kompjuterot. 57. kompjuterska grafika Sl.

lu|eto se obiduvale da prika`uvaat lu|e. SLIKAWE SLIKAWE Sl. potoa maslenite boi i akrilnite boi koi imaat izgled na masleni boi. Suvi tehniki se upotrebata na kredi vo boja. Slikarski materijali i pribor Site predmeti okolu nas imaat svoja boja. Od najstari vremiwa. Ovaa tehnika se narekuva vitra`. posebno podgotveno platno. {tica i drugi povr{ini. isto taka.. `ivotni i predmeti so boi. gva{ot. mo`e da se izraboti slika. Mozaikot e posebna slikarska tehnika i se izrabotuva so raznobojni kocki~ki kamen koj ima svoja prirodna boja. temperata. 19 . a podocna i za drugi potrebi.Taka nastanalo i proizvodstvoto na boi za umetni~ki potrebi. yid. pastelot i drugi. a vla`ni tehniki se akvarelot. pasteli ili molivi vo boja. Isto taka. ima posebna tehnika vo koja kako materijal se koristi oboena volna i so tkaewe se sozdava slika koja se narekuva tapiserija. Poradi toa pravele boi od oboen prav od zemja pome{an so nekoe lepilo. odnosno se koristat pove}e tehniki. Vo u~ili{tata najpogodni slikarski tehniki i materijali se vodenite boi –akvarelot. temperata. Denes imame razli~ni slikarski materijali i so niv se raboti na razni na~ini. Kako podloga za slikawe mo`e da se koristat hartija. a se rastvoraat so voda. Od oboeni par~iwa staklo. 60. Zavisno od materijalot postojat suvi i vla`ni slikarski tehniki.SLIKARSKI MATERIJALI I TEHNIKI 3.

. Osnovnite (primarnite) boi se tri –crvenata. `oltata i sinata i tri se i izvedenite (sekundarnite) boi – portokalovata. portokalovata i `oltata. maslo ^ove~koto oko gleda odreden broj boi i nivnite nijansi. Tonovite se dobivaat so me{aweto na crna i bela boja so {to se dobivaat pove}e sivi tonovi. kako {to ~esto se narekuvaat primarnite i sekundarnite boi. ahromatski tonovi SLIKAWE Sl.KRUG NA BOITE -primarni i sekundarni boi. Gradacija na ahromatskite boi Sl. Primer za harmoni~en kolorit Pablo Pikaso: Portret na `ena so skrsteni race. 20 . sinata i violetovata i violetovata i crvenata. Sekundarnite boi se dobivaat so me{awe na dve od osnovnite boi i toa: so me{awe na crvena i `olta se dobiva portokalova. Koga ovie sivi tonovi se me{aat so {este osnovni i izvedeni boi se dobivaat golem broj oboeni tonovi. Taka vo krugot na boi kontrastni se: crvenata i zelenata. Primer so kontrasten kolorit: Aleksej Fon Javlenski: Devoj~e. violetovata i zelenata. sina i `olta davaat zelena i so me{aweto na crvena i sina se dobiva violetova boja. 63. ili. Krugot na boite Sl. `oltata i zelenata. sinata i portokalovata i violetovata i `oltata. zelenata i sinata. ~esto na neboto se pojavuva vino`ito. maslo Sl. a na ovaa prirodna pojava gi zabele`uvame osnovnite i izvedenite boi. 62. Po do`d i pojava na sonce. 64. Koga {este boi }e gi rasporedime vo krug. postojat i tonovi. a sli~ni ili srodni (koi stojat edna pokraj druga) se: crvenata i portokalovata. Pokraj ovie {est boi. site sprotivni boi vo ovoj krug se narekuvaat kontrastni. 61.

65. 68. Emil Nolde: Raspetie. sinata i `oltata se razlikuvaat me|u sebe ne samo spored bojata. So upotrebata na razli~ni boi i nivnoto usoglasuvawe sozdavame koloristi~ka slika. a najsvetla `oltata. Sl. maslo Sl. So upotrebata na sli~ni boi sozdavame tonska slika. maslo ZA: Naslikaj edna slika so vozdr`ansiv kolorit.GRADACIJA NA BOITE SLIKAWE Sl. Taa postapka ja narekuvame gradacija na boite. taka. maslo Osnovnite boi . portokalovata e najsvetla. a violetovata e najtemna. Sekoja boja mo`eme da ja osvetluvame so dodavawe na bela i da ja zatemnuvame so dodavawe na crna boja. 21 . Gradacija na sinata boja Sl.crvenata. Na toj na~in mo`e da se izrazat ne`ni ~uvstva. Isto taka i sekundarnite boi se so razli~na svetlina. 67. a druga so izraziti intenzivni boi. tuku i po razli~nata svetlina. Taka mo`e da se izrazat silni vozbudlivi ~uvstva. Fric Blejl: Portret na devoj~e. Klod Mone: Sini liljani. Najtemna e sinata. 66.

Za da se iska`e likovnata ideja mo`e da se koristat razli~ni tonovi. Pol Sezan: ^inija so ovo{je. Taka. 70. Postojat golem broj zeleni tonovi so koi mo`e da se prika`e edna gletka na {uma. Klod Mone: Veternica kaj Lejden. Isto taka. 69. Razli~nite ~ove~ki do`ivuvawa baraat i upotreba na pove}e nijansi na boi. Poradi toa treba da u~ime kako se me{aat boite. maslo Vo prirodata retko se nao|aat ~isti osnovni i vtorostepeni boi. Sekoj slikar na razli~en na~in }e ja prika`e istata {uma. Viktor Vazareli: Vega Nor. so posebno vnimanie na harmoni~niot odnos na boite. Klod Mone: Japonski most. mo`e da se baraat tonovi na boi so koi mo`e da se izrazi taga i neraspolo`enie. Zatoa treba vnimatelno da gi me{ame boite za da iznao|ame razli~ni nijansi na tonovi i boi so koi }e ja iska`eme na{ata zamisla. akrilik Sl. maslo Sl. `olta i siva) da dobie{ {to pove}e zeleni nijansi. Poradi toa vo slikarstvoto najmnogu se koristat razli~ni tonovi. Nieden pokriv na ku}a ne e ~isto crven i niedno rastenie ne e so ~isto zelena boja.ME[AWE NA BOITE SLIKAWE Sl. mo`e za iska`uvawe na odredeno veselo raspolo`enie da se istra`uva koi boi se vedri i veseli i takvi da se koristat vo slikata. ZA:Obidi se so me{awe na boite (sina. 22 . 72. maslo Sl. 71.

Toa e slu~aj i so slikaweto na kro{nata na drvoto. dodeka na drugata izgleda potemna. Sl.posvetla. Na taa strana koja ja osvetluva sonceto zelenata boja ni izgleda razli~na . skulptura 23 . Duri zamislata mo`e da bide i apstraktna.[TO E BITNO VO LIKOVNOTO DELO SLIKAWE Sl. maslo Sl. Koga slikarot slika livada. Vsu{nost. Kamil Koro: Mostot na Narni. 75. Zna~i deka za slikarot e va`no da se naglasi s# ona {to e bitno za negovata ideja za slikata. Lazar Li~enoski: Ribi. Nitu na pokrivot na ku}ata ne ja slikame sekoja }eramida. toj ne mo`e da ja naslika sekoja trevka. umetni~koto delo treba da prika`e edna nova stvarnost. maslo Sekoe umetni~ko delo treba da bide uverlivo. koja ima svoi zakonitosti. Razlikite na boite na kro{nata na drvoto naj~esto nastanuvaat poradi osvetluvaweto. Za da ja iska`eme likovnata zamisla mo`eme da se ugledame na prirodata. 74. koga slikarot ne se trudi da go naslika sekoj list. a mo`e da ja iska`eme i so pomo{ na na{ata fantazija. Henri Mur: Semejstvo. tuku ja bara taa zelena boja koja za slikata najmnogu mu odgovara. 73. mo`e da se izostavi. Vo likovnata rabota s# {to ne pridonesuva zamislata da se iska`e ednostavno i uverlivo. zamislena od umetnikot. 76. Zatoa niedno likovno delo ne e kopija na prirodniot izgled na ne{tata. Pablo Pikaso: @ena {to pla~e. maslo Sl.

Sl.KOMPOZICIJA VO TEHNIKA KOLA@ SLIKAWE Sl. 80. Tehnikata kola` go prinuduva avtorot da se koncentrira na toa {to e bitno za likovniot izraz i so koi boi i formi }e ja iska`e mislata. Va`no e da se istakne toa {to e bitno i uverlivo. 79. kola` Sl. 77. U~eni~ka tvorba: Ptica. 81. Poradi toa vo ovaa tehnika ne mo`at da se izrabotuvaat site motivi so mnogu detali. kola` 24 . tuku samo tie {to se ednostavni i jasni. @or` Brak: Violina i lule. 78. kola` Sl. Kurt Sviters: Merc. Dimitar Manev: Kafeav bik. Anri Matis: Morski ~udovi{ta. kola` Sl. So tehnikata kola` ovoj u~enik ja prika`al pticata vo let. ZA: Napravi so tehnikata kola` slika po sopstvena zamisla. kola` Kola`ot e likovna tehnika koja nema tendencija da go prika`e sekoj detaq na motivot.

Eugen Delakroa: Slobodata go vodi narodot. 82. no isto taka mo`e da iska`e i qubov. mo`e da predizvika taga.84. 25 . maslo Poznato e deka sekoja boja poinaku vlijae vrz nas. Teodor @eriko: Splavot na “Meduza”. zagri`enost. Crvenata boja n# vozbuduva i uka`uva na opasnost. Gustav Klimt: Bakne`. maslo Sl. maslo Sl. Pove}eto od slikarite svojata zamislena slika vedna{ znaat so koi boi }e ja sozdadat i koe raspolo`enie sakaat da go prenesat na drug. 83.SPORED IDEJATA NA SLIKATA GI IZBIRAME I BOITE SLIKAWE Sl. vedrina i radost. a sinata kako da n# naveduva na razmisluvawe i sugerira na prostranstvo (na neboto i moreto). Crnata boja e boja na tagata i bezizleznosta. Edvard Munk: Vrisok. Sl. Zelenata boja n# smiruva i odmora. 85. bidej}i crvena e krvta i oginot. maslo ZA: Naslikaj slika koja }e izrazuva ~uvstvo na qubov. Taka.

Takvata pojava re~isi sekoga{ se javuva na dekorativnite re{enija koga se saka da se ukrasi ne{to. Koga istite ili sli~ni boi na odreden na~in se povtoruvaat. toga{ se javuva ~uvstvo na sli~nost. Endi Vorhol: Merilin Monro.RITAM NA BOI SLIKAWE Sl. teksturata i drugite likovni elementi. 90. a toj vpe~atok go predizvikuva i ritamot na rasporedenite boi. akrilik Sl. Promenata na istite ili sli~nite boi vo slikata dejstvuva kako muzika so odreden ritam. 86. maslo Sl. Vo likovnata tvorba boite mo`at da se rasporedat na razli~ni na~ini. Tradicionalen makedonski kilim Sl. formite. Frenk Stela: Zalez na sonce. svetlinata. maslo ZA:Napravi so tehnikata kola` eden plakat. Franci{ek Kupka: Diskovite na Wutn . serigrafija Sl. 89. 26 . zna~i i na rasporedot na liniite.87. na primer. Toa obi~no go narekuvame kompozicija na boite. Viktor Vazareli: CE2/CM1. 88. na kilimite. Tie obi~no se podredeni na celata kompozicija na likovnata tvorba.

Isto taka. Edgar Dega: Soba za biljard. treti vo svoite likovni dela go prika`uvaat ~ovekot vo negovata sekojdnevna rabota itn. maslo 27 . treti prete`no upotrebuvaat tekstura itn. @or` Brak: Biljardska masa.91. pogledi i ~uvstva. Ovie i drugi faktori vlijaat sekoj umetnik da ima svoj na~in na izrazuvawe. Pol Gogen: Vo kafeana. nekoi umetnici sakaat da crtaat i slikaat pejza`i i po toa se poznati i toa e del od nivniot na~in na izrazuvawe. Drugi ~esto slikaat mrtva priroda. Vinsent van Gog: No}na kafeana. i sekoj u~enik treba likovno da se izrazuva na svoj na~in. a ne da se ugleduva i da go imitira svojot drugar ili nekoj umetnik. Sl. Drugi koristat pove}e linii. maslo Sl. odnosno sli~ni motivi. 92. 93. maslo Sekoj umetnik ima svoj na~in na izrazuvawe i mo`e lesno da se prepoznae. Na primer. maslo Sl. Nekoi umetnici prete`no se opredelile da obrabotuvaat edna tema. maslo Sl.95. no sekoj umetnik spored sopstvenite ~uvstva i likovnata zamisla dava pogolemo zna~ewe na odreden likoven element. tuku samostojno da gi iska`uva svoite misli. Pokraj razli~nite motivi. 94. Obi~no za izrabotka na likovno delo se koristat pove}e likovni elementi.SEKOJ UMETNIK IMA SVOJ NA^IN NA IZRAZUVAWE SLIKAWE Sl. Varvara Stepanova: Igra~i na biljard. Vo likovnata rabota sekoga{ treba da ja razgleduvame prirodata i da otkrivame ne{to {to go privlekuva na{eto vnimanie i da u~ime od nea. sekoj umetnik koristi boi i tonovi {to nemu mu se dopa|aat.

te{ko se o{tetuvaat itn.glina. drvoto ili metalot se skulptorski materijali koi se cvrsti. plastelin. 96. odnosno za skulptorska rabota naj~esto se koristat glina . Glinata e skulptorski materijal koj naj~esto se koristi za modelirawe i pretstavuvawe na likovnata ideja. i dvata zbora se od stransko poteklo i se koristat vo na{iot jazik. plo{tadite i na ulicite se izraboteni vo kamen. odnosno volumeni vo nekoj materijal . Tokmu zatoa javnite spomenici vo parkovite.glinamol.4. MODELIRAWE I GRADEWE MATERIJALI I TEHNIKI MODELIRAWE I GRADEWE Sl. otporni na vremenskite uslovi. metal-bronza. kamen drvo. 28 . Vo u~ili{tata za modelirawe. Skulptorski alatki za rabota so glina Skulpturata – vajarstvoto e likovno podra~je vo koe likovnata zamisla ja iska`uvame so ispaknati i vdlabnati formi. Denes vo muzeite ima mnogu skulpturi od kamen. trajni. Glinata glavno se modelira so prstite i so alatki nare~eni {pahtli. Kamenot. Zborovite skulptura i vajarstvo imaat isto zna~ewe. razni otpadni materijali za gradewe na skulptura itn. drvo i bronza koi se stari po nekolku iljadi godini i mo`eme da vidime kolku bile razvieni starite kulturi i kakva bila umetnosta vo toa vreme. beton ili drug cvrst materijal. metal i dr.

Primer za volumen Sl.100. 101. Sl. 99. 97. a takvata skulptorska rabota se narekuva reljef. mermer Sl. Najmalite reljefi se plaketite i metalnite pari koi gi koristime vo sekojdnevniot `ivot. Vo skulpturata najzna~aen likoven element e volumenot. Ogist Roden: Mislitel.VOLUMEN I PROSTOR MODELIRAWE I GRADEWE Sl. Volumenot sekoga{ se nao|a vo prostorot i mo`e da se nabquduva od site strani. nizok – koga formite se plitki. 98. Anti~ka moneta: Portret na Aleksandar Makedonski Sl. Portret na rimjanin. Reljefot mo`e da bide visok (koga formite se mnogu ispaknati). postojat vajarski dela na koi im se obraboteni formite od edna strana. a mo`e so svoite dimenzii da bide golem ili mal. formite i obrabotka na detalite. bronza 29 . Volumeni vo prirodata: Kamen masiv. Volumenot – skulpturata dejstvuva vrz ~ovekot so svojata masa. fotografija Karakteristi~no za slikarstvoto e {to prete`no gi koristime bojata i povr{inata vo likovniot izraz. Pokraj skulptorskite dela koi se nao|aat vo prostorot.

toa zna~i da stoi cvrsto bez da ima opasnost da padne. glina Sl. Anti~ka Grcija: Kleobis i Biton. nabquduva~ot mo`e polesno da obrne vnimanie na obrabotkata na pomalite delovi i detalite i taka celosno da go do`ivee likovnoto delo. 104. Egipetska skulptura: Pisar.STATIKA I SIMETRIJA MODELIRAWE I GRADEWE Sl. Koga skulpturata e stabilna. Zatoa simetri~nata skulptura e sekoga{ stati~na i stabilna. stati~na. skulpturata treba da bide stabilna. napnat. Primer: List i kru{a kako simetrija Sl. 106. 102. da ja iska`uva likovnata poraka. Takvo e i ~ove~koto telo i telata na `ivotnite i mnogu pojavi vo prirodata. Simetrija ozna~uva takov odnos na goleminite koga levata polovina na skulpturata e ista ili sli~na na desnata polovina. 30 . 103. bronza Sl. Isto taka. uverliv. skulpturata ne smee kaj gleda~ot da sozdava vpe~atok deka sledniot moment }e padne. Primer: statika vo skulpturata Sl. Isto taka. Dimo Todorovski: Kliment Ohridski. 105. mermer Za skulpturata e mnogu va`no nejziniot volumen da bide voo~liv. uramnote`ena.

e od pomal format ja narekuvame intimna skulptura. 108. nekoj alat i sl. i go narekuvame monument. Sl. Vajarskoto delo – skulpturata mo`e da bide polna plastika –koga mo`eme da ja obikolime i da ja gledame od site strani. pak. Koga. bronza Sl. 109.CELINA I DETALI VO SKULPTURATA MODELIRAWE I GRADEWE Sl. 110. bronza Sl. Ivan Me{trovi}: Grgur Ninski. granit 31 . No. mermer Skulptorskoto delo mo`e da bide mnogu golemo. Mikelanxelo: Mojsej. Kliment Ohridski. oru`je. Petar Haxi Bo{kov: Sv. Donatelo: Gatamelata. skulptorsko delo e i reljefot {to mo`eme da go nabquduvame samo od ednata strana. 107. Mnogu spomenici prika`uvaat nekoja va`na li~nost za toj grad ili narod. po na~inot na obrabotka i {to prika`uvaat. Detalite na skulpturata – spomenikot mo`at da bidat prikaz i na~in na obrabotkata na oblekata. odnosno uniformata i toa {to ima vo rakata: kniga. Nekoi skulpturi prika`uvaat nekoj vladetel na kow itn. Skulptorskoto delo e sostaveno od mnogu delovi koi sozdavaat edna celina. Tie delovi mo`at da bidat razli~ni po obem.

114. 111. mermer Sl. vo dejstvie kako raboti itn.SKULPTURA SOSTAVENA OD POVE]E FIGURI MODELIRAWE I GRADEWE Sl. 32 . Anti~ka skulptura: Laokon i negovite sinovi. Spomenik na decata vo Lidice Sl. Sekako deka mo`e da se prika`e nekoja apstraktna forma koja ni{to konkretno ne prika`uva. 112. skulpturata mo`e da bide sostavena i od pove}e figuri na lu|e. kako stoi. Ogist Roden: Gra|anite na Kale. kako na primer ~ovek na kow i tn. mo`e da se prika`e `ivotno vo odredena poza. `ivotni ili kombinacija na lu|e i `ivotni. so pomo{ na volumeni mo`e da se prika`e edna figura. sedi itn. 113. ~ovek kako stoi. Fransoa Rid: Marseqeza. pa i vo skulpturata se mnogubrojni. na primer. Ovoj vid skulptura se narekuva figurativna kompozicija. Skulptorski. bronza Sl. No. vo dvi`ewe – tr~awe. tuku so svojata forma i simbolika vlijae vrz izgledot na prostorot i na gleda~ot. sedi. bronza Mo`nostite za likovno izrazuvawe vo razli~nite likovni podra~ja. Isto taka.

nivnite formi. 115. metal i da znae da koristi pove}e alati i ma{ini. Ri~ard Sera: Vo su{tinata na vremeto.kamen. odnosno se smetaat za otpaden materijal. Luis Nevelson: Zlatna odiseja. boja i tekstura na materijalot koi prenesuvaat odredena poraka kaj gleda~ot. metal Sl. Takvata skulptura vlijae so svojata celina i ostava neobi~en vpe~atok. skulptura Sl. Sl. No. pokraj fantazijata umetnikot treba da umee da obrabotuva razli~ni materijali . Xon ^embrlen: Iskr{ena boja. Skulptorot sekoga{ ja koristi svojata fantazija vo sozdavaweto na likovnoto delo. Sezar Balda~ini: Kompresija. 116. ^esto gleda~ot e iznenaden od vakvite skulpturi. 117.SKULPTURA OD RAZLI^NI DELOVI I VOLUMENI MODELIRAWE I GRADEWE Sl. 118. drvo. metal Ponekoga{ skulptorot go zamisluva svoeto likovno delo sostaveno od delovi na predmeti koi ne se ve}e upotreblivi. I vo ovoj vid skulptura umetnikot razmisluva za odnosot na volumenite. metal 33 .

linorez i karton .MATERIJALI I TEHNIKI NA GRAFI^KOTO OBLIKUVAWE GRAFIKA Sl. obi~no se dlabi plo~ata. akvatinta i dr.pe~at. metal. vesnici. Tehniki na visok pe~at se: drvorez. Postojat tri grupi grafi~ki tehniki. Tehniki na dlabok pe~at se: bakrorez. 119. a toa se visok pe~at. sitope~at i drugi. Grafikata e likovno podra~je koe se zanimava so otpe~atuvawe na umetni~ki dela vo pove}e primeroci. Tehniki na ramen pe~at se: monotipija. Otpe~atuvaweto se vr{i od matrica. Matrica e plo~a od drvo. i od taa plo~a se otpe~atuva crte`ot vo pove}e primeroci. litografija. Vo drvorezot i linorezot se nanesuva crte`ot na plo~ata (od drvo ili linoleum) i se dlabi od ednata i drugata strana na liniite i plo{tinite na crte`ot. Za ovie tehniki. taka {to denes mnogu e razviena grafi~kata industrija na pe~atewe knigi. }e u~ime poop{irno za sekoja tehnika posebno. plakati itn.GRAFIKA. vo idnina. bakropis. Toj se obrabotuva. Tie nivni iskustva podocna se iskoristile za pe~atewe na knigite. Taka. plastika ili drug materijal na koja na poseben na~in i so alati se izrabotuva crte`ot. Alatki za izrabotka i pe~atewe na linorez Likovnite umetnici prvi go otkrile pe~ateweto koga po~nale da gi pe~atat svoite crte`i. na nego se nanesuva boja nad koja se postavuva list hartija koja se pritiska i se otpe~atuva crte`ot. ramen pe~at i dlabok pe~at. spisanija. 34 . crte`ot ostanuva ispaknat.

123. Primer za rabota so monotipija Monotipijata e grafika koja se otpe~atuva samo vo eden primerok (mono = edno). klop~e predivo. obraboten kompir ili drug materijal koj se ma~ka so boja i se pritiska na listot hartija. za da se odr`at podolgo vla`ni se dodava malku glicerin. taka {to na tie mesta se otpe~atuva bojata od plo~ata. 120. pti~je pero. Drugata postapka e takva {to so te~en crta~ki materijal se crta na plo~a i dodeka crte`ot e vla`en na nego se postavuva list hartija i se pritiska. Sl. Poradi toa monotipijata ne e klasi~na grafika. Za ovaa tehnika mo`at da se koristat pe~atarska boja. Za otpe~atuvawe mo`at da se koristat i razni predmeti kako {to se list od rastenie. 121. Detska tvorba crno – bela monotipija vtor na~in 35 .Detska tvorba crno – bela monotipija prv na~in Sl. 122. na koi. Prvata postapka se ostvaruva na toj na~in {to na nama~kana plo~a so boja se postavuva list hartija i na nego se crta. tempera ili bajc. Vo u~ili{tata obi~no se koristat dve postapki na otpe~atuvawe na ednobojna monotipija. monotipija Sl. taka {to se otpe~atuva crte`ot. odnosno crte`ot.CRNO -BELA MONOTIPIJA GRAFIKA Sl. Andrea Kobaja{i: Listovi. i obi~no se narekuva u~ili{na grafika.

Prviot na~in e da se podgotvat dve razli~ni plo~i prema~kani so dve boi koi se slo`uvaat. 125. Za bojata da ostane podolgo vla`na se dodavaat nekolku kapki glicerin. Drugiot na~in za dobivawe monotipija vo boja se sostoi vo toa {to sakaniot ednostaven motiv se slika brzo na plo~a. Potoa mo`e da se koristi i treta plo~a nama~kana so druga boja itn. vtoriot na~in Sl. Mo`ni se dva na~ina za dobivawe monotipija vo boja. i dodeka bojata e vla`na. 126. 124. U~eni~ka tvorba: monotipija vo boja Postapkata na otpe~atuvawe na pove}ebojna monotipija e sli~na na otpe~atuvawe na crno – belata monotipija. nad nea se stava list hartija i se pritiska so {to se otpe~atuva bojata-slikata od plo~ata. Postapka pri izrabotka na monotipija vo boja.U~eni~ka tvorba: Monotipija vo boja Sl. koja e prema~kana so druga boja i na nego se docrtuvaat linii i povr{ini. Potoa istiot list se stava na druga plo~a. so {to se otpe~atuva i drugata boja na istiot crte`. sakaniot motiv. Prvo na ednata se stava list hartija i na nego se crta motivot. 36 .MONOTIPIJA VO BOJA GRAFIKA Sl.

KARTON PE^AT GRAFIKA Sl. U~eni~ka tvorba: Ptica. Na tvrd karton kako podloga. se lepat skroeni formi i linii od drug potenok karton od zamisleniot crte` za dobienite ispaknati delovi da ja primat pe~atarskata boja koja se nanesuva so vaqak. Za grafi~kiot otpe~atok da bide pobogat. So ovaa tehnika mo`e da se otpe~atat pove}e isti primeroci. Za dobivawe na podobar kvalitet na otpe~atokot.pe~atot e tehnika koja spa|a vo visok pe~at. Sl. karton pe~at 37 . U~eni~ka tvorba: Ptica. 129. 127. Potoa nad bojata se postavuva list hartija i se pritiska so {to se otpe~atuva crte`ot. karton pe~at Sl. 128. So povtorno nanesuvawe boja i nov list hartija mo`at da se otpe~atat golem broj crte`i – grafiki. no`ici i drugo za da se izbegne sekakva povreda. vtoriot na~in Karton . treba uredno da se izvr{at site fazi na rabotata. Treba da se posveti posebno vnimanie na rakuvaweto so alatkite. Postapka pri izrabotka na monotipija vo boja. pokraj eden sloj na lepeni formi mo`e da se zalepi i drug sloj na formi od potenok karton ili hartija i na toj na~in }e se dobie interesno likovno re{enie na grafikata.

132. U~eni~ka tvorba: Idejno re{enie za platno za pi`ami. Vo vakov slu~aj obi~no. 130. U~eni~ka tvorba: Idejno re{enie za ~ar{av za masa. ova grafi~ka tehnika e pogodna i za ukrasuvawe na scenata za patroniot praznik na u~ili{teto. dokolku platnoto e golemo i e zamisleno da bide ubava dekoracija vo u~ilnicata ili vo drug del od u~ili{teto. Vsu{nost. mo`e da se koristi ova tehnika na karton . 38 . pri {to tie }e se dru`at i me|usebno pomagaat. kako i vo sekoj tekstil. Isto taka. Dezen na zavesa so elementi koi se povtoruvaat Ovaa grafi~ka tehnika delumno preo|a vo dekorativnata umetnost. neophodno e organizirawe na grupna rabota na u~enicite.pe~at na platno.MONOTIPIJA I KARTON PE^AT NA PLATNO GRAFIKA Sl. se pe~ati ist motiv so odredeno povtoruvawe za da se postigne dekorativen vpe~atok. karton pe~at Sl. Za izrabotka na kakva bilo dekoracija za ukrasuvawe na u~ilnicata. karton pe~at Sl. Dezen na zavesa so slobodni formi Sl. no procesot e poslo`en. nema razlika vo otpe~atuvawe na hartija i na platno. 131. 133. Za ostvaruvawe na takvi zada~i.

Deca rabotat na grafiki Grafi~kata tehnika na pe~atewe mo`e da ovozmo`i i izrabotka na nekoj korisen i upotrebliv predmet. 134. 136. 137. Koga paralelkata }e se podeli na brojot na mesecite. Taka. mo`e. po grafi~ki pat }e se otpe~atat i datumite i denovite od toj mesec. Me|u drugoto. U~eni~ka tvorba: Idejno re{enie za kalendar Sl. U~eni~ka tvorba: Idejno re{enie za kalendar 39 . Primer za idejno re{enie za kalendar Sl. sekoja grupa mo`e da izraboti po tri grafi~ki re{enija za sekoj odreden mesec i taka da se kompletiraat tri razli~ni originalni grafi~ki re{enija na godi{niot kalendar. Isto taka. mo`e da se izraboti i da se otpe~ati poseben znak za paralelkata koj }e se postavi na vratata na u~ilnicata. Taka ovie kalendari mo`at i da se umno`at vo pove}e primeroci. sproti Nova godina da se pristapi kon izrabotka na kalendar za pretstojnata godina.GRAFI^KO PE^ATEWE NA KALENDAR GRAFIKA Sl. {to vospitno e mnogu pozitivno. Sl. Sekoj mesec mo`e da bide odbele`an so soodvetna prigodna grafika so motiv od toa godi{no vreme ili raboti koi lu|eto gi izveduvaat vo toj period. 135. Vakva likovna akcija pretpostavuva sorabotka me|u u~enicite i niven dogovor za podelba na rabotata i zada~ite.

Kompjuterskata grafika mo`e da se raboti kako likovno re{enie na kompjuterot. Pietro Turko: Dlanki na Hamond organa. a mo`e da bide fantasti~na ili apstraktna. isto taka. Potrebno e da se zapoznae kompjuterot i da se najde program koj ovozmo`uva povlekuvawe na linii i plo{tini. Kompjuterskata grafika mo`e da bide crno – bela. kompjuterska grafika Kompjuterot poseduva golemi mo`nosti za grafi~ko prika`uvawe.KOMPJUTERSKA GRAFIKA GRAFIKA Sl. kompjuterska grafika Sl. 141. U{te poednostavna e postapkata dokolku prethodno imame izraboteno dobar crte` ili slika da ja skenirame i potoa mo`eme da ja umno`ime vo pove}e primeroci. Taa. Deca pred kompjuter Sl. 139. taka {to taa tvorba }e bide grafi~ki otpe~atok. kompjuterskata grafika se smeta kako posebna grafi~ka disciplina. U~eni~ka tvorba: Plakat za izlo`ba. Inaku. 40 . U~eni~ka tvorba: Plakat za izlo`ba. bidej}i za nea ne va`at odredeni pravila od klasi~nata grafika. 138. mo`e da bide inspirirana od realna gletka od sekojdnevniot `ivot vo na{ata sredina. a mo`e da bide i vo boja. 140. kompjuterska grafika Sl.

143. Na primer. ureduvawe i izrabotka i pe~atewe na nekoj poster za muzi~ki koncert ili drugo. vizit karti. 144. po{tenski marki. Uspehot na prenesuvawe na porakata zavisi od uspehot na grafi~koto re{enie na dizajnot. 145. prospekti i katalozi. pokani. grafi~kiot dizajn se zanimava so likovnoto ureduvawe na dnevnite vesnici i spisanija (fotografii i crte`i. razglednici. Isto taka . potoa na site vidovi plakati. Porakata koja grafi~kiot dizajn treba da ja prenese treba da bide jasna i razbirliva. 142. a likovniot izraz treba da bide harmoni~en i prijaten. Za{titen znak na firma 41 . Toa e oblast na dizajnot koja so pe~atarski tehniki ima cel za prenesuvawe na vizuelni informacii i da soop{tuva ne{to.Korica na nedelen magazin Sl. Vo posledno vreme vo grafi~kiot dizajn s# pove}e se koristi fotografijata. Sl. Korici za knigi Grafi~kiot dizajn e posebna likovna disciplina i ima svoi pravila. za{titni znaci za firmi i drugo. karikaturi). Umetnikot koj se zanimava so grafi~kiot dizajn se narekuva grafi~ki dizajner i toj vo baraweto na re{enie za nekoja poraka mora da ima originalna ideja i da izvr{i izbor na tip bukvi. a toa e likovna obrabotka na naslovnata stranica. Vo grafi~kiot dizajn gi vbrojuvame: opremata za kniga. izbor na bukvi i na ilustracii i dr.VIDOVI GRAFI^KI DIZAJN DIZAJN Sl. Korica za kniga Sl. kalendari.GRAFI^KI DIZAJN I INDUSTRISKI DIZAJN . fotografii i drugo.

a toa zna~i da se koristi za izrabotka na plakati. 148. mo`e da se snimi fotografija so digitalen fotoaparat. itn. Kompjuterskata tehnologija ovozmo`ila fotografijata da ima golema primena vo `ivotot na sovremeniot ~ovek. Na primer. 42 . Isto taka. 147. a toa zna~i da prika`uva nekoj nastan za potrebite na vesnicite i spisanijata. fotografija Sl. za potrebite na u~ebnicite i za druga namena. Fotografijata mo`e da bide i dokumentarna koja prika`uva va`ni nastani od minatoto. Mo`e da bide reporta`na.FOTOGRAFIJA DIZAJN Sl. reklami. Qubomir Bukov: Starica. 146. fotografijata ima i funkcionalna uloga vo grafi~kiot dizajn. 149. Fotografijata mo`e da ima i estetska vrednost koga fotografot posvetuva posebno vnimanie na agolot na osvetluvawe na kompozicijata i postignuva posebna likovna vrednost itn. umetni~ka fotografija Fotografijata e pronajdena pred re~isi 200 godini. preku kompjuter da se isprati na drugiot kraj na svetot i za nekolku minuti da pristigne kaj prima~ot. U~eni~ka tvorba: Cvet. Mlad fotograf Sl. Taa ima razni funkcii vo `ivotot na lu|eto. Fotografijata mo`e da bide li~na i intimna za potrebite na semejstvoto. Antonio Dijaz: Mrtva priroda. umetni~ka fotografija Sl.

U~eni~ka tvorba: Naslovna stranica za u~ebnik po likovno obrazovanie 43 . Taka. Dizajnerot gi odreduva fotografiite i ilustraciite vo knigata i kako tie }e bidat rasporedeni. kakov motiv. 152. sekoja kniga dobiva svoj izgled i lesno mo`e da se prepoznae dali taa kniga e u~ebnik. tip na bukvite za naslovnata stranica i za celata kniga i dr. kniga so poezija ili kniga so nau~na sodr`ina itn. {to }e ima na naslovnata stranica. 151. Toj ja odreduva goleminata na knigata. 153. 150. U~eni~ka tvorba: Naslovna stranica za kniga Sl. Potoa koja boja }e dominira. Naslovni stranici na knigi Sekoj u~ebnik ili kniga treba estetski da ja opremi grafi~ki dizajner. zabavna kniga. Ilustracija vo detska kniga Sl.OPREMA ZA KNIGA I ILUSTRACIJA DIZAJN Sl. Sl. i na~inot kako e prika`an.

strip Stripot kako likovna disciplina nastanal re~isi pred sto godini. taka {to celata sodr`ina na nekoj raskaz se prika`uva so crte`i. Poradi taa negova ednostavnost.STRIP DIZAJN Sl. strip Sl. zna~i vo dvaesettiot vek. ako sodr`inata na prikaznata e blagorodna i crte`ot e likovno kvaliteten. 157. stripot stanal mnogu popularen. 156.The Mi~o: Petko. U~eni~ka tvorba: Strip Sl. Kako i vo site drugi umetni~ki vidovi i stripot mo`e da bide dobar. Stripot mo`e da bide i lo{. 154. Mihajlo Dimitrievski . U~eni~ka tvorba: Strip Sl. Vo stripot malku se koristat zborovite vo kratki dijalozi. 155. Toj nastanal od ilustracijata. Zatoa decata treba da se posovetuvaat so roditelite i da ~itaat samo dobri stripovi. Herman Hupen: Xeremaja. 44 . ako prika`uva nasilstvo i neramnopravnost me|u lu|eto i ako crte`ot e nekvaliteten.

lesno se voo~uvaat i brzo se ~itaat i jasno ja poka`uvaat porakata. Na primer. 160. Sl. za da ja razberat lu|eto koi zboruvaat razni jazici. 162. 158. Sekoja marka avtomobil ima svoj znak. 161. a i site firmi imaat svoj prepoznatliv vizuelen znak.VIZUELNI ZNACI DIZAJN Sl. sekoj zanaet imal svoj vizuelen znak preku koj mo`elo da se prepoznae so kakva rabota se zanimavaat tie zanaet~ii. Znaci od avtomobilskata industrija Sl. U~eni~ka tvorba: Znakot na moeto u~ili{te Sl. toa zna~i poraki koi mo`eme da gi vidime. So vizuelni znaci se obele`uvaat razni sportski disciplini. U{te odamna. Znaci od aparati za doma{na upotreba Sl. Soobra}ajni znaci Nekoja informacija mo`eme da ja dobieme so pomo{ na zborovi ili mo`eme da ja pro~itame vo vesnik. Vizuelnite znaci se ednostavni. Vo poslednite decenii se razvile novi na~ini za prenesuvawe na informacii so pomo{ na likovni prikazi koi gi narekuvame vizuelni poraki. mo`e da se vidi potrebata i korista od soobra}ajnite znaci. Vo dene{no vreme so brziot na~in na `iveewe i koristeweto na razni ma{ini se javuva potreba od pove}e informacii. U~eni~ka tvorba: Znakot na moeto u~ili{te 45 . spisanie itn. kako i vladetelite koi imale svoj grb i znak za da se prepoznae nivnata vlast. mo} i dr`ava. 159. muzi~ki ili drugi aktivnosti. Isto taka i sekoja pobogata familija imala svoj grb. re~isi pred iljada godini.

165. ekonomsko – propaganden plakat itn. Plakat za film Sl. Plakati na Skopskiot xez festival Sl. boi i drugo koi go privlekuvaat vnimanieto na minuva~ot. 164. U~eni~ka tvorba: Plakat za film. sportski plakat. Zavisno od potrebata. Isto taka. kako i mnogu drugi raboti vo `ivotot i plakatot mo`e da bide dobar so blagorodna namena i solidno likovno oblikuvan. porakata kratka. za politi~ki nastan. plakat od oblasta na zdravstvoto.PLAKAT DIZAJN Sl. postojat slednive vidovi plakat: plakat za kulturni nastani. kola` Osnovna namena na plakatot e na lu|eto da im se soop{ti odredena informacija. U~eni~ka tvorba: Plakat za muzi~ki nastan. turisti~ki plakat. plakatot treba da bide jasen. no mo`e da bide i so lo{i vrednosti. 163. 46 . likovno dobro oblikuvan so forma. 166. Za da ima vlijanie kaj gleda~ot. kola` Sl.

Spisanie za deca: Razvigor Vo Makedonija izleguvaat golem broj detski spisanija. a posebno tie koi{to ja pottiknuvaat tvojata qubopitnost i interesirawe za ne{to novo. Detskite spisanija treba da go pottiknuvaat kaj u~enicite qubopitstvoto za novi soznanija. 170. 167. Spisanie za deca: Petka Sl. Tie treba da bidat ubavo opremeni. Spisanie za deca: Rosica Sl. ZA: Izdvoi gi od detskoto spisanie tie tekstovi {to ti se dopa|aat. da sozdavaat pozitivni naviki i da istra`uvaat. Spisanie za deca: Drugar~e 47 . tvore{tvo. Spisanijata so svoite sodr`ini. 169. treba da odgovaraat na potrebite i barawata na decata. za aktivnost. a isto taka i likovnata oprema na spisanijata treba da bide kvalitetna. 168.GRAFI^KIOT DIZAJN VO DETSKITE SPISANIJA DIZAJN Sl. Sl. Vo detskite spisanija treba da ima i u~eni~ki likovni tvorbi.

Ova dejnost za davawe na ubav izgled na predmetite se narekuva industriski dizajn. razli~nite alati. no i ubav. Poradi toa gi sakame starite rakotvorbi koi narodot gi sozdal vo minatoto. {poret. sadovite i priborot za jadewe. Dizajn na zvu~nici za mp3 pleer Koga lu|eto za svoite potrebi izrabotuvale razni predmeti so race. 172. Koga po~nale da se izrabotuvaat razni predmeti so ma{ini. 174. 173. Na primer. Dizajn na avtomobili Sl. potrebata tie predmeti da bidat i so ubav izgled. 175. Dizajn na ma{ki i `enski ~evli Sl. Industriskiot dizajn se zanimava so toa predmetite da bidat prakti~ni. 48 . oblekata i s# {to koristi ~ovekot. tie ne bile dovolno ubavi. Dizajn na obleka Sl. No. a umetnicite koi go rabotat toa se narekuvaat industriski dizajneri. telefon.INDUSTRISKI DIZAJN DIZAJN Sl. dizajnot se zanimava so davawe ubav izgled na raznite ma{ini za doma}instvoto: televizor. izraboteni od dobar materijal i da imaat ubav izgled. vlijaelo vo industrijata da se vrabotat likovni umetnici koi na tie predmeti }e im dadat privle~en izgled. tie nastojuvale sekoj takov predmet da bide korisen. Dizajn na mobilen telefon Sl. avtomobilot. 171.

Stanot treba da gi zadovoli site potrebi na ~ovekot. mebelot treba da bide funkcionalen. Kujna so ubav i funkcionalen dizajn Sl. Nakratko. Prijatno oblikuvaniot mebel mu ovozmo`uva na ~ovekot ubavo da go minuva vremeto vo svojot dom. Sl. mebelot i celata poku}nina mo`at da bidat ubavi so obrabotkata na drvoto i na~inot na obrabotka na tekstilot i drugite detali. domot treba da bide svetol i zdrav. 179. Mebelot i poku}ninata treba da bidat prisposobeni na ~ovekot.178. Dnevna so prijaten i udoben dizajn Sl. Zatoa za mal stan ne e pogoden te`ok i glomazen mebel. da ima dovolno ~ist vozduh i toplina. a ponekoga{ i raboti vo svojot dom. da prima gosti itn. 177. na negovite potrebi i naviki. 176.Terasa so nesekojdneven i interesen izgled 49 . Toa zna~i i rasporedot na site predmeti da bide prakti~en i ~ovekot lesno da mo`e da se dvi`i vo site prostorii na domot. da mu ovozmo`uva na ~ovekot prijaten prestoj. Zatoa.da podgotvuva jadewa i da se hrani. Dizajn na moderni bawi ^ovekot `ivee.ULOGATA I ESTETSKIOT IZGLED NA POKU]NINATA DIZAJN Sl. Pokraj toa. odmora. .

50 . Hranata e potrebna. U~eni~ka tvorba: Vaza so cve}e Lu|eto imaat potreba za hrana. so estetski oblikuvan pribor za jadewe. Taka `ivotot stanuva prijaten i poubav so malku napor potrebite za ishrana da se napravat prijatni. Ubavo namestena masa so hrana Sl.SADOVI I PRIBOR ZA JADEWE DIZAJN Sl. 180. so sadovite. Moderna vaza za cve}e Sl. Na toj na~in i estetskoto zadovolstvo sekojdnevno go sledi na{iot `ivot. duri i servirana so odredeni ukrasi sozdadeni od hranata. priborot. 183. Kujnski kerami~ki sadovi Sl. Isto taka i masata mo`e da bide ubavo uredena. so vaza so cve}e ili zapalena sve}a itn. no taa treba da bide i posebno vkusno podgotvena i zdrava. 182. 181. zna~i koga se jade od ubavi ~inii. Na odreden na~in hranata ni stanuva povkusna koga se slu`i vo privle~ni sadovi.

privle~ni i ubavi. 188. printer. Tie treba da bidat prakti~ni. 189. 184. Harmoni~ni kru`ni formi se koristeni vo oblikuvaweto na ovaa pravosmukalka Sl. ~esto se odlu~uvame za nea spored estetskiot izgled na proizvodot. Spoj na prakti~noto i ubavoto. Ednostavniot dizajn privlekuva. Motorna pila so ubav izgled Sl. 187. 185. za da nema opasnost ~ovekot da se povredi pri rabota. Ubavo oblikuvana kosilka za treva Sekoj predmet koj{to ~ovekot go zema vo race i saka da go upotrebi. bez ostri agli. Predmetite i alatite {to ~ovekot gi upotrebuva treba da bidat izraboteni od kvaliteten materijal koj }e izdr`i odreden napor za da se izvr{i opredelena rabota.186. Tie treba da bidat oblikuvani. Ahromatskite boi se koristeni vo dizajnot na bateriskata dup~alka Sl. Ve}e spomnavme deka izgledot na predmetite i ma{inite go oblikuva industriskiot dizajner. skener i fotokopir 51 . Sl. treba da e prisposoben na ~ovekovite race i na na~inot na rabota.ESTETSKI IZGLED NA TEHNI^KITE ALATI I MA[INITE DIZAJN Sl. Koga kupuvame nekoja ma{ina ili alatka. alatka za stavawe na lepilo Sl.

Pri kupuvawe. pred sekoja sezona organizira modni revii kade {to se prika`uvaat novi modeli na obleka. 193. obi~no. sekoga{ treba da razmisluvame oblekata da bide prisposobena na na{ata stava i telo. Vo filmovite i teatarskite pretstavi. 192. akterite nosat soodvetni obleki za vremeto koe se opi{uva vo dejstvieto. po boja. Moderna `enska obleka 52 . 191. golema gore{tina i pri rabota. i na usoglasenosta so drugite delovi na oblekata. Nacrtite za estetski oblikuvanata obleka gi izrabotuvaat industriskite dizajneri koi se narekuvaat modni kreatori ili kostimografi. Istoriski kostimi: Renesansa Oblekata slu`i ~ovekot da se za{titi od stud. Taka. ukrasi. 190. za pretstava so istoriska tema. Sl. formi. se pravat obleki {to se nosele vo toa vreme i se narekuvaat istoriski kostimi. kosa i o~i. linii. Industrijata za obleka. vid tekstil itn.OBLEKA I MODA DIZAJN Sl. na bojata na na{ata ko`a. pa i decata ne treba sekoga{ da gi prifa}aat i da gi koristat novite modeli na obleka {to se reklamiraat. Moderna detska obleka Sl. Lu|eto. Istoriski kostimi: Vizantija Sl. ZA: Nacrtaj nova obleka za sebe ili za svojata kukla.

a stru~wacite koi se zanimavaat so ovoj problem se narekuvaat urbanisti. vo site delovi treba da ima struja. Gradovite treba da gi zadovolat potrebite na naselenieto. harmoni~no gradeni i prijatni za `iveewe.195. stadioni. da ima greewe. voda. Sl. 194. za kulturni potrebi . Pokraj ovie potrebi. Toa se gradbi za domuvawe – ku}i. Site ovie zada~i gi re{ava naukata koja se narekuva urbanizam. Lu|e vo park ZA: Napravi plan na tvojata naselba i rasporedi gi zonite – gradbite za domuvawe. 196. sali za koncerti. crkvi. da bidat ~isti. Ideen plan za mapa na grad Sl. gradovite treba da bidat i ubavi. Gradovite moraat da zadovolat golem broj ~ovekovi potrebi. na drugo mesto se gradeni fabriki i drugi industriski objekti. Lu|eto `iveat vo selata i vo gradovite. potoa gradbi za kulturni aktivnosti. Nivnata izgradba se planira. Ubav del od grad Sl. Likovnite stru~waci koi se zanimavaat so izgradba na takvi objekti se narekuvaat arhitekti. parkovi i drugo.delovi od gradot kade{to glavno se postaveni zgradi i ku}i za domuvawe. pa taka postojat zoni . avtobusite i drugite prevozni sredstva i lu|eto kako pe{aci i dr. kulturen i sportki centar i dr.ESTESKO PROCENUVAWE GRADEWE. na treto mesto postojat parkovi i sportski objekti. fakulteti. za sport igrali{ta. muzei. Pogolemiot broj na razli~ni gradbi prete`no se nao|aat vo gradovite. Mnogu e va`no vo eden grad da ima dobro isplanirani pati{ta za dvi`ewe na avtomobilite. fabriki. 53 .teatri. za rekreacija itn. detski gradinki. zgradi. ARHITEKTURA I URBANIZAM ESTETSKO PROCENUVAWE Arhitekturata e granka na likovnata umetnost koja se zanimava so oblikuvawe i gradewe na razni gradbi i prostori za potrebite na lu|eto. Potoa za obrazovanie – u~ili{ta.

ZA: Najdi vo okolinata na tvojata stanbena zgrada mesto koe mo`e da se preuredi za detsko igrali{te i napravi plan na toa igrali{te. Parkovi i lu|e vo parkovite Denes vo re~isi site golemi gradovi postojat industriski zoni kade{to se postaveni fabrikite i rabotilnicite i ekonomska zona kade{to se vr{i trgovija i se prodavaat proizvodite. 200. 198. Parkovite vo golemite gradovi se planiraat i oformuvaat kako umetni~ki sliki so raznovidni drvja i zelenilo.ZDRAVSTVENO I ESTETSKO UREDUVAWE NA GRADOVITE ESTETSKO PROCENUVAWE Sl. Vo tie delovi od gradot postoi problem so ~istotata na vozduhot i so gustiot soobra}aj. so cve}e i fontani. 199. U~ili{te i dvor so deca vo nego 54 . zdrava okolina i golemi i ubavi parkovi i centri za kulturen `ivot i u~ili{ta. Lu|eto koi{to `iveat vo gradovite imaat potreba od ~ist vozduh. Deca vo park Sl. Industriska zona so fabriki i ~ad Sl. 197. Sl. Takvata okolina na lu|eto im dava prijatnost i estetsko zadovolstvo.

Skulptura vo urban prostor Sl. Obi~no procenuvame dali spomenikot ima dobro mesto vo odnos na okolinata. 202. Potoa mo`eme da procenime dali spomenikot so svoeto re{enie odgovara na idejata i zamislata za koja e podignat. 205. 203. Taka. 201. vo mnogu mesta postojat spomenici posveteni na zna~ajni li~nosti i nastani. Sl. 204. Skulptura postavena na istoriski va`no mesto S# {to ~ovekot pravi i sozdava mo`e da se proceni.ESTETSKO PROCENUVAWE NA JAVNITE SPOMENICI ESTETSKO PROCENUVAWE Sl. Sekoj spomenik kaj nas ostava odreden vpe~atok i taka nie mo`eme da zaklu~ime dali toj spomenik ni se dopa|a. Niv gi izrabotuvaat umetnici nare~ani skulptori. zna~i dali na harmoni~en na~in se istaknuva vo ambientot na okolinata. Skulptura na istoriska li~nost 55 . Skulptura vo urban prostor Sl. Toa e proces na procenuvawe na umetni~koto delo. Skulptura vo moderno ureden prostor Sl.

VO NACIONALNATA GALERIJA NA MAKEDONIJA – IKONI I FRESKI ESTETSKO PROCENUVAWE Sl. 206. ~uva i gi izlo`uva umetni~kite dela od staro vreme do denes. Na teritorijata na Makedonija se so~uvani mnogu spomenici na kulturata i umetni~ki dela od minatoto. Mnogu lu|e sakaat da gi gledaat umetni~kite dela od postari vremiwa. manastir Sv. freska Umetni~kata galerija (ili muzej na umetnosta) e ustanova koja gi sobira. Blagove{tenie. Pantelejmon kraj Skopje. 56 . Sv. manastir kraj Skopje Sl. bidej}i taka go zapoznavaat minatoto na svojot narod i negovata tvore~ka sposobnost. Isus gi brka trgovcite. Daut Pa{in amam. 210. 208. ikona od Ohrid Sl. freska Sl. 207.209. Oplakuvawe na Isus. prou~uva. prvenstveno ikoni i freski i umetni~ki dela – skulpturi i drugi predmeti od postaro vreme. Sv. Pantelejmon. objektot na Nacionalnata galerija. Skopje Sl. Nikita kraj Skopje.

maslo Umetni~kata galerija gi sobira i najnovite umetni~ki dela koi go izrazuvaat duhot na novoto vreme. 215. Rodoqub Anastasov: Prostor i vreme. 212. Du{an Per~inkov: Grad. Ordan Petlevski: Makedonsko selo. maslo Sl. grafiki. Tie umetni~ki dela gi do`ivuvame na poseben na~in. akrilik Sl. 214. Tanas Lulovski: Ramka so platno. bidej}i ni se bliski zatoa {to golem broj od niv se sozdadeni vo na{e vreme. Petar Mazev: Posledniot zdiv. 213. Taka. maslo 57 . maslo Sl.VO NACIONALNATA GALERIJA NA MAKEDONIJA – MODERNA UMETNOST ESTETSKO PROCENUVAWE Sl. 211. vo posebni prostorii se izlo`uvaat crte`i. sliki i skulpturi od sovremenite umetnici. Sl.

217. mozaik Sl. akvarel Sl. 220. 58 .UMETNOSTA NA DRUGITE NACIONALNOSTI VO MAKEDONIJA ESTETSKO PROCENUVAWE Sl. Mnogumina od umetnicite se ugleduvaat na narodnoto tvore{tvo i crpat sodr`ini od nosiite. Nevzat Bejtuli . 216. instalacija vo prostor Vo Makedonija `iveat i drugi nacionalnosti. maslo Sl.Kica: Dervi{ so kow. 218. kilimite ili od drugi ra~no izraboteni predmeti. Ismet Rami~evi}: Lavirint 3. Ibrahim Bedi: Bez naslov. Gazamfer Bajram: Makedonski orfej. 219. akrilik Sl. Luan Zenki: Beseda. Nivnite dela se sozdadeni spored estetskata ~uvstvitelnost na tie narodi i odgovaraat na duhot na sovremeniot `ivot i na nivnata kulturna tradicija. I tie nacionalnosti imaat golem broj svoi umetnici.

MODERNA UMETNOST ESTETSKO PROCENUVAWE Sl. Kristo: Obvitkan Rajhstag. 223. Ani{ Kapur: Imiwa. 221. 224. konceptualna umetnost Sl. Brixit Rajli: Dvi`ewe vo kvadrati. sovremenata likovna umetnost vo svetot se razviva na specifi~en na~in i umetnosta sozdala mnogu originalni dela. Robert Smitson: Spirala. lendart Sl. 225. instalacija Po 1960 godina. zna~i vo poslednite 50 godini. Sl. op art Sl. Ovie novi dela imaat posebna golema originalnost i relativno pote{ko se razbiraat bez prethodno poznavawe na pri~inata za nivnoto sozdavawe. skulptura 59 . Ron Mjuajk: Dete. 222. Glavno tie dela se mnogu porazli~ni od prethodnite.

KOMPOZICIJA – naziv za harmonija na site likovni elementi i nivnite odnosi vo umetni~koto delo. `oltata i sinata. KI^ . Ispaknatite delovi na matricata se izveduvaat od skroeni formi na karton koi se lepat na na podlogata. ILUSTRACIJA – likovna tvorba koja prika`uva nastan ili ~uvstvo raska`ano vo edna kniga. .slikarska tehnika na izrabotka na slika so oboeni par~iwa hartija.se tonovi na belata. bukvite. Toa e forma na polutopka koja se postavuva na kru`na ili ~etvrtesta osnova na gorniot del na zgradata. ~etivo ili pesna. Otpe~atokot se dobiva od tie ispaknati delovi. BAJC .grafi~ka tehnika kaj koja matricata (kalapot). ARHITEKTURA . volumenot (plastikata). LIK – (FORMA .granka na likovnata umetnost i pretstavuva umeewe na oblikuvawe na prostorot za razli~na namena.oblikuvni tvorbi bez umetni~ko – tvore~ki vrednosti. LIKOVEN JAZIK – drugo ime za likov- 60 . KOMUNIKACIJA – termin za ozna~uvawe na me|usebnoto razbirawe me|u lu|eto so upotrebata na razni znaci koi imaat svoe zna~ewe (jazikot.e te~en crta~ki materijal so kafena boja. Formi ima geometriski. sina i portokalova i `olta i violetova.OBLIK) – likoven element koj nastanuva na plo{tina koga tekot na linijata }e se zatvori. DETAQ – poedinost. del na nekoja celina. prema~kan so boja ostava otpe~atok so ispaknatite delovi na obrabotenata plo~a. VAJARSTVO (SKULPTURA) . portokalovata i violetovata. organski i neorganski. ETNOGRAFIJA – nauka koja go prou~uva narodnoto tvore{tvo na site podra~ja na dejnosta.) KUPOLA – grade`en element.slikarska tehnika kaj koja boite ne se providni. Tie se dobivaat so me{awe na osnovnite boi – crvenata. VALER (SVETLINA) .likoven element. VITRA@ . GALERIJA – zgrada vo ~ii prostorii se ~uvaat i izlo`uvaat umetni~ki dela. KOMPJUTERSKA GRAFIKA – grafika na ramen pe~at pri {to medij e samata elektronska ma{ina. DIZAJN – likovno podra~je (granka) na likovnata umetnost koja se koristi vo industrijskoto proizvodstvo na predmeti za tie da bidat {to poubavi. dvi`ewata itn. likovite. KONTURA – naziv na linija koja go sledi rabot na siluetata na edna forma i ja odreduva. Obi~no se slika na podgotvena drvena plo~a. KOMPLEMENTARNI BOI – se parovi na kontrastni boi koi vo krugot na boi se nao|aat edni sproti drugi i toa: crvna i zelena. sivata i crnata. VISOK PE^AT . zvucite. LIKOVEN ZNAK – vidliv (vizuelen) znak koj prenesuva estetski poraki. IKONOSTAS – zbir na ikoni vo crkva koi ja formiraat vertikalnata povr{ina pred oltarot.slikarska tehnika kaj koja vodata slu`i za rastvorawe na bojata koja e providna koga e nanesena na hartija. pretstavuva svetlosna vrednost na odredena plo{tinata na umetni~koto delo. VOLUMEN –izraz koj ozna~uva tridimenzionalni ispap~enija na skulptorskite dela.likovno podra~je (granka) na likovnata umetnost vo koja glavno sredstvo za izrazuvawe e trodimenzionalnata forma. IKONA – slika koja prika`uva verski motiv. KERAMIKA – naziv za site predmeti izraboteni od glina. Naj~esto se koristel za vreme na gotikata kako dekoracija na prozorcite na crkvite. KONTRAST – likovna pojava koga dva sprotivni elementa se postaveni vo umetni~ko delo. BRONZA . KOLA@ . kompjuterot. a potoa pe~eni na visoki temperaturi. GVA[ . ESTETSKO PROCENUVAWE – postapka od duhovna priroda vo koja se utvrduva vrednosta na umetni~koto delo.metal sostaven od me{avina (legura) na bakar i kalaj i slu`i za leewe na skulptorski dela. KARTON PE^AT – grafi~ka tehnika na visok pe~at. ramen i dlabok pe~at.e slika izvedena od par~iwa na oboeno staklo spoeni so olovni obra~i. GRAFIKA – likovno podra~je (granka) na likovnata umetnost vo koja crte`ot ili slikata se umno`uvaat so postapkata na pe~atewe vo golem broj otpe~atoci. IZVEDENI BOI – vtorostepeni ili sekundarni boi se zelenata. Ima pove}e grafi~ki tehniki – visok.RE^NIK AKVAREL . a se razreduvaat so voda. AHROMATSKI BOI .

bojata se zacvrstuva zaedno so varta vo malterot. tvrdina ili crkva. PLASTI^NOST – likovna osobina na masa na materijal koja so svoeto trodimenzionalno prostirawe zazema odreden prostor i forma. jaglen. Boite na freskite se trajni. ~etka i bajc. prou~uvaat i izlo`uvaat vredni predmeti od minatoto. a da ne se znae imeto na tvorecot. URBANIZAM – nauka koja go prou~uva planiraweto i izgradbata na gradovite. crte`) ili preku zborovi koja ima cel poedinecot da go pridobie ne{to da kupi ili ne{to da prezeme. Koga yidot }e se isu{i. Mo`e da bide crno – bela i vo boi. a ozna~uva svetlosna vrednost na plo{tina. RITAM – povtoruvawe na istiot motiv ili likoven element. b) prostor na umetni~koto delo i v) prikaz na prostorot na plo{tina na crte`ot. Pretstavuva umetni~ko delo umno`eno po tehni~ki pat so uloga da prenesuva poraki na lu|eto. SVETLINA (VALER) – likoven element. kompozicija i dr.likovno podra~je (granka) vo likovnata umetnost. sadovi. drvo. tekstura. PROSTOR – kako poim se odnesuva na tri sodr`ini: a) realen prostor. mastilo i dr. Narodnata umetnost gi koristi slednive materijali koi se obi~no od prirodno poteklo: tekstil. za razlika od seriskoto proizvodstvo vo industriskiot dizajn. tu{. MEDIJ – ponov naziv za sredstvata za komunikacija koi vr{at prenos na mislata so razli~ni znaci – zborovi. odlu~i. fotografija. So pe~ateweto se dobiva samo eden otpe~atok. formata ili likot. ko`a. tekstil. slikata i grafikata. PORTAL – vlez vo va`na zgrada. svetlinata ili valer. NARODNA UMETNOST (ETNOGRAFIJA) – umetnost koja ja sozdava narodot.naziv za dolga i tesna povr{ina (traka) ukrasena so ornamenti. naziv za yidnite ornamenti koi se lepat na yidovite. prete`no se upotrebua vo u~ili{tata. kamen. prete`no na upotrebni predmeti. cve}e. PASTEL – tehnika vo slikarstvoto. a mo`e da se postigne podebel namaz na boja na podlogata. 61 . MRTVA PRIRODA – e motiv vo likovnata umetnost. bukvi. RELJEF – skulptorska disciplina. TAPET – e ornament koj se prostira vo site pravci. So pomo{ na ipaknati i vdlabeni formi. kako i umetni~ki dela. FRIZ . Skicata vo su{tina pretstavuva prvi~na ideja vo umetni~kata ili druga dejnost. slu`i kako podgotovka za umetni~ki izraz so boja. CRTE@ . TEKSTURA – likoven element koj pretstvuva razli~na rapavost na plo{tini vo likovnite dela. MINIJATURA – likovno delo so mal format. Linijata nastanuva so dvi`ewe na to~ka ili povlekuvawe na nekoj materijal koj ostava traga na podloga. Na likovnoto delo se prika`ani ne`ivi i nepodvi`ni predmeti: ovo{je. Ima mnogu vidovi linii. motivot se prika`uva samo od ednata strana na skulptorskiot materijal. Obi~no e ukrasen. bojata. MONOTIPIJA – grafi~ka tehnika. REKLAMA – poraka preku vizuelen pat (slika. flomaster. Crte`ot go karakteriziraat ednobojnata linija i plo{tinata. dvi`ewa itn. OSNOVNI BOI (PRIMARNI) – crvenata `oltata i sinata se smetaat za osnovni boi. Se razlikuva i spored upotrebeniot materijal. ORNAMENT – {ara koja slu`i kako ukras. keramika i drugi. SKICA – vid crte`. PRIMENETA UMETNOST – likovno podra~je (granka) na likovnata umetnost koja opfa}a estetsko oblikuvawe na predmeti od sekojdnevnata upotreba vo eden primerok. dive~ i dr.nata forma. metal. vo skulpturata ili vo arhitektonskiot proekt. MOZAIK – tehnika na dekorativnoto slikarstvo vo koe slikata se oblikuva od oboeni kamen~iwa MUZEJ – zgrada vo ~ij prostorii se ~uvaat. drvo itn. Mo`e da se izvede na yid. PLAKAT – vleguva vo podra~jeto na grafi~iot dizajn. likovi. TEMPERA – slikarska tehnika pri {to bojata se razlikuva so voda. LINIJA – likoven element i del na umetni~koto delo. FRESKA – slikarska tehnika koja se izveduva na vla`en malter so var. zvuci. crta~ka kreda. pa ovozmo`uvaat nanesuvawe na blagi nijansi na boja na odredena podloga. CRTA^KI MATERIJAL – materijali so koi se slu`ime vo crtaweto – moliv. pa mo`e da se nare~e unikatna primeneta umetnost. Vo likovniot jazik gi vbrojuvame linijata. boite se suvi i meki vo vid na stap~iwa.

.....16 LINIJATA I MUZIKATA.................33 62 .............................................................................................................................. SIMETRIJA.............................21 ME[AWE NA BOITE...........................................VALERSKI VREDNOSTI NA POVR[INATA.........................4 NA[ATA ZEMJA I LU\ETO...............17 KOMPJUTERSKI CRTE@..........................................................13 LAVIRAN CRTE@ .........31 SKULPTURA SOSTAVENA OD POVE]E FIGURI............................................................................................................................32 SKUPTURA OD RAZLI^NI DELOVI I VOLUMENI..............................................23 KOMPOZICIJA VO TEHNIKA KOLA@........................................... DETAQ................29 STATIKA I SIMETRIJA...................................................8 LIKOVNI PODRA^JA....................................24 SPORED IDEJATA NA SLIKATA GI BIRAME I BOITE.10 DEL 2: CRTAWE CRTAWE..........22 [TO E BITNO VO LIKOVNOTO DELO.....................9 OD TO^KA I LINIJA PREKU POVR[INA DO VOLUMEN – LIKOVNI ELEMENTI............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................15 CRTA^KA TEKSTURA ..............................................................................................................3 DEL 1: LIKOVNA TEORIJA [TO E LIKOVNA UMETNOST..........................26 SEKOJ UMETNIK IMA SVOJ NA^IN NA IZRAZUVAWE...........................................................................................................................................................................................................................20 GRADACIJA NA BOITE.....................................................................................................................................14 ^OVE^KA FIGURA VO DVI@EWE VO ODREDEN PROSTOR......................................................................................................................................12 [RAFURI...............30 CELINA I DETALI VO SKULPTURATA.....................................................................................28 VOLUMEN I PROSTOR....................................................................... ahromatski tonovi.........6 SEKOJ NAROD IMA SVOE MINATO ..............................19 KRUG NA BOITE -primarni i sekundarni boi.............................................................27 DEL 4: MODELIRAWE I GRADEWE MATERIJALI I TEHNIKI ZA MODELIRAWE I GRADEWE..................11 KONTURA.............................................................SODR@INA : VOVED.........................................................................................................7 RED I HARMONIJA.....................................................18 DEL 3: SLIKAWE SLIKARSKI MATERIJALI I TEHNIKI...............................25 RITAM NA BOI..................................................................................

...........................................................................................................................60 63 .....34 CRNO ..................53 ZDRAVSTVENO I ESTETSKO UREDUVAWE NA GRADOVITE..........................54 ESTETSKO PROCENUVAWE NA JAVNITE SPOMENICI..............................43 STRIP.........................................35 MONOTIPIJA VO BOJA....................................................................................................................................................................46 GRAFI^KIOT DIZAJN VO DETSKITE SPISANIJA.....................42 OPREMA ZA KNIGA I ILUSTRACIJA............................39 KOMPJUTRESKA GRAFIKA.....48 ULOGATA I ESTETSKIOT IZGLED NA POKU]NINATA..................................................36 KARTON PE^AT.............................................47 INDUSTRISKI DIZAJN..............................................................59 РЕЧНИК..........................50 ESTETSKI IZGLED NA TEHNI^KITE ALATI I MA[INITE................................................BELA MONOTIPIJA.......56 VO NACIONALNATA GALERIJA NA MAKEDONIJA – MODERNA UMETNOST............................38 GRAFI^KO PE^ATEWE NA KALENDAR................................................................................................................................................................................................................................55 VO NACIONALNATA GALERIJA NA MAKEDONIJA – IKONI I FRESKI.................................................................................51 OBLEKA I MODA............... ARHITEKTURA I URBANIZAM...............................................................................................................................................................58 MODERNA UMETNOST......DEL 5: GRAFIKA MATERIJALI I TEHNIKI NA GRAFI^KOTO OBLIKUVAWE............45 PLAKAT.....................................................................................................................................................................................................................52 DEL 7: ESTETSKO PROCENUVAWE GRADEWE..........................57 UMETNOSTA NA DRUGITE NACIONALNOSTI VO MAKEDONIJA.........................................................................................................................................................................................................40 DEL 6: GRAFI^KI DIZAJN I INDUSTRISKI DIZAJN VIDOVI NA GRAFI^KI DIZAJN...................................41 FOTOGRAFIJA........37 MONOTIPIJA I KARTON PE^AT NA PLATNO..................................................44 VIZUELNI ZNACI....................................49 SADOVI I PRIBOR ZA JADEWE.......

26 cm ISBN 64 .d-r Bogomil Karlavaris m-r Marija Nikoloska Nanevska Nikola Nanevski LIKOVNO OBRAZOVANIE za IV oddelenie Za izdava~ot: Lektura i korektura: Nadica Kostadinova Pe~at: * Tira`: CIP . Kliment Ohridski”. m-r Marija Nikoloska Nanevska. Skopje LIKOVNO obrazovanie: za IV oddelenie/ d-r Bogomil Karlavaris. Nikola Nanevski .Skopje: 64 str. (prete`no vo boi). ilustr.Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka “ Sv.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful