ÓÍÈÂÅÐÇÈÒÅÒ „ÑÂ.

ÊÈÐÈË È ÌÅÒÎÄÈ£“ – ÑÊÎÏ£Å
Ìåƒóíàðîäåí ñåìèíàð çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê, ëèòåðàòóðà è êóëòóðà

ÓÍÈÂÅÐÇÈÒÅÒ „ÑÂ. ÊÈÐÈË È ÌÅÒÎÄÈ£“ – ÑÊÎÏ£Å
Ìåƒóíàðîäåí ñåìèíàð çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê, ëèòåðàòóðà è êóëòóðà

ÏÐÅÄÀÂÀŒÀ
íà XXXIX ìåƒóíàðîäåí ñåìèíàð çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê, ëèòåðàòóðà è êóëòóðà
(Îõðèä, 14. VIII - 31. VIII 2006 ã.)

Ñêîï¼å, 2007

POZDRAVNA RE^ NA PRO.. D-R \OR\I MARTINOVSKI, REKTOR NA UNIVERZITETOT „SV. KIRIL I METODIJ“ Ohrid, 14 avgust 2006 godina Po~ituvani u~esnici makedonisti, Uva`eni gosti i dragi prijateli, Dami i gospoda, Za Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ pretstavuva vistinska gordost, à çà ìåíå ãîëåìà ÷åñò po trieset i äåâåòòè pat, vo drevniot Ohrid, da go ozna~am po~etokot na rabotata na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, koj ima posebno zna~ewe i òðàäèöè¼à çà na{ata univerzitetska istorija è äðæàâà. Na{iot Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“, so svojot nau~en i tvore~ki potencijal pretstavuva åäåí îä ñòîëáîâèòå na makedonskata dr`ava i pridonesuva za vospostavuvawe i pro{iruvawe na sorabotkata so golem broj univerziteti i nau~ni i kulturni institucii vo Evropa i vo svetot, so edinstvena cel – zbogatuvawe na znaewata i razvoj na naukata, kulturata i umetnosta. Toj, isto taka, }e dade pridones kon zgolemuvawe na mobilnosta na studentite i univerzitetskiot kadar. Vo toa ime, dozvolete mi, kako na rektor na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje, da ve pozdravam i da vi posakam toplo dobredojde i plodna i uspe{na rabota vo drevniot Ohrid, koj, sekoe leto, ni gi poka`uva duhovnite vrednosti naplastuvani so vekovi, mestoto od kade {to po~nala da se {iri slovenskata pismenost i kultura. Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura, neprekinato, od svoeto osnovawe vo dale~nata 1967 godina pa sÀ do denes, se razviva{e i izrasna vo afirmirana nastavna, nau~na i kulturna institucija. Najgolem dokaz za zna~eweto i ulogata na ovoj me|unaroden sobir za Univerzitetot i za Republika Makedonija e prisustvoto na 90 slu{ateli od 23 zemji (Avstralija, Albanija, Belgija, Belorusija,

6

Bugarija, Velika Britanija, Germanija, Grcija, Italija, Japonija, Polska, Romanija, Rusija, SAD, Slovenija, Slova~ka, Srbija, Turcija, Ukraina, Ungarija, .rancija, Hrvatska, ^e{ka). Äà ãî èñòàêíàì ñàìî ó÷åñòâîòî íà àêàäåìèöèòå Àëà Øåøêåí îä Ðóñè¼à, Âëîƒèì¼åæ ϼàíêà îä Ïîëñêà è Èâàí Äîðîâñêè îä ×åøêà. Vo znakot na pretstojniot svetski slavisti~ki kongres {to 2008 god. }e go organizira Makedonija, zgolemen e interesot na slavistite za slednata zemja – doma}in na kongresot. Taka, me|u drugite, na Me|unarodniot seminar doa|a delegacija od japonski slavisti predvodena od pretsedatelot na japonskiot slavisti~ki komitet profesorot I~iro Ito od Univerzitetot vo Tokio. Nastavata }e se odr`uva voobi~aeno, so zadol`itelni sekojdnevni lektorski ve`bi, kursevi po izbor od staroslovenskiot jazik, makedonskiot jazik, literatura i etnologija, kako i kurs po narodni ora, kako del od folklorot i narodnata tradicija. Novost na Me|unarodniot seminar e preveduva~kata rabotilnica vo koja{to slu{atelite }e imaat mo`nost da gi isprobaat svoite preveduva~ki ve{tini. Od ovaa godina za prvpat na Seminarot se voveduva i ovaa aktivnost. ]e se raboti prevod na razni tekstovi: delovno-tehni~ki, publicisti~ki i tekstovi od makedonskata kni`evnost, a seminaristite }e mo`at da izbiraat pome|u dva jazika: angliski i ruski. Za slu{atelite se predvideni i po dve predavawa dnevno od oblasta na makedonskiot jazik, literatura, kultura i istorija {to }e gi odr`uvaat eminentni specijalisti od zemjava. Vo kulturnata programa na Me|unarodniot seminar }e se pretstavat istaknati umetnici od Makedonija, }e se organizira poseta na zna~ajni arheolo{ki lokaliteti, muzejski zbirki, pretstavuvawe na najnovata makedonisti~ka izdava~ka produkcija i sl. Za u~esnicite na Me|unarodniot seminar se organiziraat i specijalni ekskurzii za zapoznavawe so prirodnoto i kulturnoto bogatstvo na Makedonija. Vo ramkite na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura na 28 i 29 avgust }e se odr`i i XXXIII nau~na konferencija na koja{to stranskite i makedonskite makedonisti, slavisti i balkanisti }e gi soop{tat svoite istra`uvawa od oblasta na jazikot i literaturata. Lingvisti~kata sekcija }e raboti na temi od oblasta na prevodot i na leksikografijata, a literaturnata na tema posvetena na istaknatiot makedonski pisatel Kole ^a{ule, kako i na problemi od dijalogot na makedonskata literatura so drugite literaturi. U{te edna{, najsrde~no ve pozdravuvam i vi posakuvam uspe{na i plodotvorna rabota kako i prijatni ~uvstva vo ambientot na ubavinite na gradot Ohrid i negovata okolina.

MSU i Institutot Otvoreno op{testvo. Kiril i Metodij“. Trojniot ~len – da ili ne?. Venko . . Liljana Makarijoska. {to go promovira Maksim Karanfilovski. literatura i kultura se odr`a od 14 do 31 avgust 2006 godina vo Ohrid vo prostoriite na hotelot „Desaret“ vo Pe{tani. prof. d-r \or|i Martinovski. Ekspresivnata leksika vo makedonskiot jazik. Arhivot na Makedonija. Obrazovniot sistem vo Republika Makedonija – tradicija. Makedonskite govori vo Egejska Makedonija. Institutot za nacionalna istorija. Otvoraweto be{e zbogateno so izlo`ba na knigi od najnovata makedonisti~ka izdava~ka produkcija so izdanija {to za u~esnicite na Seminarot gi podarija: Institutot za makedonski jazik „Krste Misirkov“. Institutot za folklor „Marko Cepenkov“. Tomislav Todorovski: Petar S. .ilozofskiot fakultet. Na lingvisti~ki temi se odr`aa 7 predavawa: Zuzana Topoliwska. Pedago{kiot fakultet od Skopje. Institutot za makedonska literatura. LITERATURA I KULTURA XXXIX me|unaroden seminar za makedonski jazik. sovremeni sostojbi i strategii. Vera Stoj~evska-Anti} zboruva{e za 1120 godini Ohridska kni`evna {kola . Bea odr`ani 7 predavawa od oblasta na literaturata na: Milan \ur~inov na tema Pisatelskiot svet na Zoran Kova~evski. Manxukov – makedonski anarhist i letopisec (po povod 40 godini od smrtta 1966) . Seminarot be{e otvoren so obra}awe na rektorot na Univerzitetot „Sv.ilolo{kiot fakultet „Bla`e Koneski“. Katerina Veljanovska.IZVE[TAJ ZA RABOTATA NA XXXIX ME\UNARODEN SEMINAR ZA MAKEDONSKI JAZIK. Obid da se otkrie ulogata na li~nite imiwa vo makedonskata poezija i proza. a potoa slede{e promocija na zbornikot Predavawa na XXXVIII me|unaroden seminar za makedonski jazik. Marija Korobar-Bel~eva. Koli~estvenite kategorii distributivnost i kolektivnost vo makedonskiot jazik. Stojka Bojkovska. literatura i kultura. Ubavka Gajdova. Istorijata na medicinata vo svetlinata na srednovekovnata pismenost. Elena Petroska.

Vasil Jotevski: 60 godini od kulturnata avtonomija na Makedoncite vo Pirinska Makedonija. Be{e odr`ano i edno predavawe od oblasta na sociologijata: Ilija Acevski: Kultura. Na priredbata prisustvuvaa i u~esnicite na Nau~nata konferencija. Belgija. se razbira na makedonski jazik. Hrvatska. Od oblasta na etnologijata bea odr`ani tri predavawa: Sevim Pili~kova: Simbolikata na „ovoj“ i „ onoj“ svet vo narodnite prikazni. Qup~o Ristevski: Pra{aweto na vremeto vo narodnata kultura na Makedoncite. Germanija.8 Andonovski: Ontologijata na postmodernata makedonska proza (izvorite na „ verodostojnost“ i „ novite svetovi“ vo makedonskata postmoderna proza). Slova~ka. Seminaristite bea podeleni vo lektorski grupi spored tri nivoa na poznavawe na jazikot. Romanija. Belorusija. Japonija. Rusija. Albanija. ^e{ka). Viktorija Popovska-Korobar: Ikonopisot vo Ohrid vo XVIII vek. i edno predavawe od oblasta na informatikata vo primena na lingvistikata: Aleksandar Petrovski: Morfolo{ki elektronski re~nik. Ungarija. za sreden kurs: Stanislava-Sta{a Tofovska. i golema priredba so razni aktivnosti – pesni. Velika Britanija. Od oblasta na istorijata bea prezentirani slednive temi: Violeta A~kovska: Razvoj na sovremenata makedonska dr`ava. ekonomija: makedonski slu~aj. Ova poka`a deka postoe{e izvonredna atmosfera – i rabotna i prijatelska. SAD. Ilija Velev: Kni`evnite procesi od XI i XII vek vo Makedonija. nominacii za nagradi vo odredeni kategorii. Lidija Tanu{evska i Marija Paunova. Lektorskite grupi za po~etnici gi vodea Roza Tasevska i Aneta Du~evska. Polska. Turcija. Italija. demokratija. Bugarija. Na godina{niov Me|unaroden seminar u~estvuvaa 84 slu{ateli od 23 zemji (Avstralija. Glavniot del od nastavata se odviva{e preku lektorskite ve`bi. Naprednatiot kurs za jazik go vode{e Simon Sazdov. vo tekot na celiot seminar. Slovenija. Gordana Aleksova. videoprezentacija na aktivnostite so sopstveni komentari i ocenki. Ju`na Koreja. Jelena Lu`ina: Makedonskata komedija i nejzinite balkanski „vrski“ . U~esnicite bea aktivni i samite se organiziraa i napravija dve priredbi – teatarska pretstava so sopstveno scenario.rancija. . Pulevski (od pa|aweto na Persiskoto carstvo do smrtta na Aleksandar). Za odbele`uvawe e kvalitetot na u~esnicite {to se poka`a preku nivnata disciplina i prisutnost vo golem broj na site aktivnosti. a naprednatiot kurs za . Od oblasta na kulturata slu{atelite na seminarot prosledija 2 predavawa: Elica Maneva: Nakitot od nekropolata vo Vodo~a – Strumica od XIV do XVIII vek. Tanas Vra`inovski: Aleksandar Makedonski vo „ Slavjano-ma}edonskata op{ta istorija“ na \or|ija M. Vasil Tocinovski: Makedonskiot XIX vek. Srbija. Rodna Veli~kovska: @enskoto obredno peewe vo stru{kiot region denes.

Predlo`eno be{e od slednata godina ovaa aktivnost da se pro{iri na pove}e dena. Trenevski). so predavawe na arheologot Pasko Kuzman. Za prvpat be{e vovedena i preveduva~ka rabotilnica i toa od makedonski na angliski i obratno (A. aktivnost {to tradicionalno se odr`uva vo ramkite na Seminarot. poseta na ku}ata na Robevci. gospodinot Branko Crvenkovski. Vo kulturnata programa bea prika`ani filmot „Balkan kan“ i u{te nekolku makedonski filma. so predavawe od Sa{o Korunovski. Ristevski). Tasevska). Nastavata be{e zbogatena i so izborni kursevi vo traewe od pet dena od: makedonski jazik – sociolingvisti~ki temi (T. Anti~kiot teatar. Site predvideni aktivnosti spored programata bea realizirani. etnologija na makedonskiot narod (Q. preku razgovor so Elizabeta [eleva. narodni ora (B. Sofija. Galerijata na ikoni. Naum Ohridski“ vo Pe{tani. Delegacija od Me|unarodniot seminar be{e primena i od pretsedatelot na R. Be{e organizirana i poseta na otvoraweto na Stru{kite ve~eri na poezijata. Makarijoska). Podmo~ani i na Kurbinovo. crkvata Sv. po barawe na u~esnicite. ednata so brod vo Sv. Ovaa ekskurzija zavr{i so ru~ek vo ribarskoto selo vo Ote{evo {to go priredi gradona~alnikot na Resen. makedonska literatura – `ensko pismo (L. so predavawe za manastirot na Sa{o Korunovski i edna vo Resen – poseta na postojanata postavka na dela od Resenskata kerami~ka kolonija i na postojanata postavka na sliki na Keraca Visul~eva (vo Domot na kulturata vo Resen). Plao{nik. Ne izostana nitu eden predava~. Makedonija. Naum. poseta na Etnolo{kiot muzej vo s. So kulturnoto bogatstvo na Ohrid u~esnicite na godina{niov seminar se zapoznaa preku razgleduvawe na gradot. Za u~esnicite na Seminarot bea organizirani dve ednodnevni ekskurzii. Kulturnata programa be{e osobeno visoko oceneta. Jovanoski). Kapu{evska-Drakulevska). Be{e pretstaveno tvore{tvoto na istaknatiot makedonski pisatel Luan Starova. staroslovenski jazik (L.9 literatura Vesna Mojsova-^epi{evska. Du~evska) i od makedonski na ruski i obratno (R. Ovaa godina be{e odr`ana XXXIII nau~na konferencija. Preveduva~kata rabotilnica be{e mnogu pozitivno oceneta od u~esnicite za{to ovaa forma na rabota e osobeno korisna za strancite {to go u~at makedonskiot jazik tokmu so taa cel – za prevod. Nastavata se odr`uva{e vo OU „Sv. U~esnicite na Seminarot ja posetija i izlo`bata „Mnogu~islenici“ – leksikografski izdanija od Makedonija vo ku}ata na Prli~ev. za{to se poka`a kako mnogu korisna za zaedni~ko nadminuvawe na problemite vo preveduvaweto i sovladuvawe na nijansite na jazikot. Na . Slikarot Vasko Ta{kovski preku videoprezentacija i so tekst go pretstavi svoeto likovno delo i na u~esnicite im podari posteri od negovite dela.

2. Rabotata na XXXIII nau~na konferencija se odviva{e vo dve sekcii. Op{ta zabele{ka e deka e potrebno da se izrabotat ponovi u~ebnici i da ima postojano dostapen tira`. 1 od Danska).10 Nau~nata konferencija bea promovirani zbornicite od prethodnata. 1 od Slovenija. Na ovaa sekcija u~estvuvaa 25 referenti. Literaturnata sekcija rabote{e na dve temi: 1. Milan \ur~inov koj vo momentov e i pretsedatel na Me|unarodniot slavisti~ki komitet. vo presret na kongresot vo Makedonija. 2 od Bugarija. Tvore{tvoto na Kole ^a{ule . 1 od Srbija. 1 od Polska. be{e organizirana sredba so japonskata delegacija na Seminarot predvodena od prof. kako i zbirka so tekstovi od makedonski narodni pesni Makedonski pesni (sostavile: Maksim Karanfilovski i Blagica Veljanovska). pretsedatel na japonskiot slavisti~ki komitet i prof. 2 od ^e{ka. Be{e ostvaren i kontakt so prof. Ovoj nastan be{e zbogaten i so promocija na u{te dve izdanija na proektot Makedonskiot jazik kako stranski {to go rakovodi Liljana Minova-\urkova. Problemi pri preveduvaweto na makedonski od drugite slovenski i neslovenski jazici i obratno. Na Seminarot bea organizirani brojni kontakti vo znak na pretstojniot Me|unaroden slavisti~ki kongres {to 2008 godina }e se odr`i vo Makedonija. a toa bea: Gramatika na makedonskiot jazik za stranci od Liljana Minova-\urkova i Prira~nik za stranci od Liljana Minova-\urkova i Tatjana Go~kova. Jazi~nite re~nici na makedonski jazik. Ovie izdanija gi promoviraa @ivko Cvetkovski i Sne`ana VenovskaAntevska. Koordinator na lingvisti~kata sekcija be{e Katerina Veljanovska. 2 od Bugarija. Dijalogot na makedonskata literatura so drugite literaturi. taka i za lektoratite. XXXII nau~na konferencija. u~esnici na Seminarot. Taka. Behramoglu Ataol. Promotori bea Lidija Tanturovska (na Zbornikot od lingvisti~kata sekcija) i Vasil Tocinovski (na Zbornikot od literaturnata sekcija). 2. 3 od Polska. Na sredbata prisustvuvaa desetina istaknati makedonisti. sekretar na Japonskiot slavisti~ki komitet so pretsedatelstvoto na Makedonskiot slavisti~ki komitet predvodeno od akad. Jumi Nakaxima. Koordinator na literaturnata sekcija be{e Kristina Nikolovska. I~iro Ito. a od niv 8 od stranstvo (2 od ^e{ka. 1 od Srbija). Lingvisti~kata sekcija rabote{e na dve temi: 1. kako za letnata {kola. . Na ovaa sekcija u~estvuvaa 33 referenti. a od niv 13 od stranstvo (1 od Germanija. Za godina{niov seminar be{e preizdaden u~ebnikot Makedonski jazik za stranci (kurs za naprednati) od Liljana Minova-\urkova. so cel da se pomogne vo organiziraweto na nacionalen slavisti~ki komitet vo Turcija. {ef na slavisti~kata katedra vo Istanbul. 3 od Rusija.

Site preporaki }e bidat zemeni predvid pri organiziraweto na sledniot seminar. prof. Na krajot be{e sprovedena anonimna anketa vo koja slu{atelite davaa mislewa. Za `al.11 Izdanijata na Seminarot – Zbornikot predavawa od XXXVIII me|unaroden seminar za makedonski jazik. XXXII nau~na konferencija – lingvistika i XXXII nau~na konferencija – literatura se dostapni vo elektronska forma na veb-stranicata na Seminarot. Na Seminarot u~estvuvaa i desetina slu{ateli so samofinansirawe. d-r Emilija Crvenkovska direktor na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik. literatura i kultura. Ovaa godina Rektoratot dade dobra logisti~ka poddr{ka vo lu|e i vo oprema i obezbedi podobri uslovi za smestuvawe na u~esnicite. sugestii. nadle`nite ministerstva poka`uvaat s # pomalku sluh za va`nosta na ovaa manifestacija od isklu~itelen nacionalen interes. literatura i kultura . pofalbi i kritiki.

.

JAZIK .

.

T – temporalna informacija. a3. Referencijalnata karakteristika na edna propozicija ja razbiram kako pragmati~ka deikti~ka kategorija koja ni ovozmo`uva uspe{na identifikacija na nastanite i u~esnicite na nastanite za koi stanuva zbor vo tekstot.)]} kade {to M zna~i modalna informacija. pred da $ pristapam na glavnata tema.ormulata izgleda na sledniot na~in: S = M {TL [p (a1. a3. Rabotam vo ramkite na edna od mnogute teorii od tipot „smysl > tekst“... – argumenti na toj predikat. a2. Me|utoa. . Moeto tolkuvawe otstapuva od tradicionalno prifatenoto. ovde }e stane zbor za referencijalnata karakteristika na imenskata sintagma. Referencijalnata informacija se prenesuva i so gramati~kite i so leksi~kite sredstva i mo`e da se krie pod sekoj 1 Ovoj tekst pretstavuva pro{irena varijanta na statijata pod istiot naslov predadena za pe~at vo spisanieto Ju`noslovenski filolog. L – lokalizacija vo prostorot. Bi sakala da poka`am deka pojavata dopu{ta i edno poinakvo tolkuvawe. so ogled na mnogute postojni teorii i mnogute razli~ni terminolo{ki naviki prisutni na sovremeniot lingvisti~ki pazar. a a1.. Karolak vo tekot na rabotata vrz najnovata polska akademska gramatika. r e konstitutivniot predikat. moram barem nakratko da objasnam vo kakvi teoretski ramki }e se dvi`am i so kakva poimska i terminolo{ka mre`a }e se slu`am. Zna~i. a2.Zuzana Topoliwska TROJNIOT ^LEN – DA ILI NE1 Celta na ova moe predavawe e da vi ja pretstavam mojata interpretacija na pojavata koja vo makedonskata gramati~ka tradicija se opredeluva kako troen ~len. odnosno za takanare~enata kategorija ’opredelenost‘. . Trgnuvam od formulata na semanti~kata struktura na re~enicata predlo`ena od polskiot lingvist S..

– vo odnos na gramati~kite sredstva – preku gramati~kata kategorija poznata kako „apsolutno vreme“). . Nastanite se identifikuvaat (a) so pomo{ na lokalizacija na vremenskata oska (t. ili b) da gi izdvojuvame. ili pak mestoto na sintagmata vo linearnata struktura na re~enicata.unkcionalnata struktura na pragmati~kata kategorija 'opredelenost‘ opfa}a nekolku ~lenovi i ni dozvoluva: a) ednozna~no da gi identifikuvame materijalnite i/ili apstraktnite objekti za koi stanuva zbor vo tekstot. .e. i (b) preku identifikacija na nivnite u~esnici. kade {to sogovornicite ~esto ne go vladeat dobro jazikot na „onoj drugiot“. toga{ zboruvame za specifikacija ili individualizacija na referentot preku nastanot vo koj{to toj u~estvuva. da gi identifikuvame celite mno`estva (site denotati na poimot) – toga{ zboruvame za generi~na upotreba na imenskata sintagma. kategorijata 'opredelenost‘ striktno se gramatikalizira) vo jazicite koi se razvivaat vo multilingvalnata sredina. mesto individualni entiteti – elementi na mno`estvoto {to go imenuva dadeniot poim. na nejzinata referencijalna funkcija) i nivnite „strogo gramatikalizirani“ pokazateli vo makedonskiot tekst mi se pretstavuva na sledniov na~in: .e. Korelacijata me|u tipovite na upotreba na imenskata sintagma (t. isto taka. Vo nekoi jazici me|u pokazatelite spa|aat i ~lenovite: opredeleniot i neopredeleniot ~len. Takva e i balkanskata jazi~na sredina vo koja niz vekovi se razvival makedonskiot jazik.e.e. g) mo`eme. na referencijalna karakteristika na imenskata sintagma) mo`at da bidat od razli~en karakter. zboruvame toga{ za identifikacija na referentot na edna imenska sintagma. „predikativna“ upotreba na imenskata sintagma. dodeka u~esnicite na nastanite – vo odnos na gramati~kite sredstva – se identifikuvaat so pomo{ na takanare~enata kategorija „opredelenost“. Rezultatite postignati vo genetskite i tipolo{kite lingvisti~ki istra`uvawa sugeriraat deka ~lenot niknuva (t. ili v) na objektite za koi stanuva zbor vo tekstot da im ja pripi{uvame konotacijata na imenuvaniot poim. naj~esto toa se zamenkite (pronomina) ili sopstvenite imiwa. da individualizirame opredeleni objekti kako denotati na imenuvaniot poim vo tekstot.ormalnite pokazateli na kategorijata 'opredelenost‘ (t.16 od simbolite na gorepretstavenata formula. toga{ zboruvame za nereferencijalna.

-to. se odnesuva na tri nesamostojni zamenski serii: -ot (-ta. Po ovoj kratok voved mo`am da pominam na mojata glavna tema – pojavata poznata pod naslov ’troen ~len‘. pokazateli isto taka – po moe mislewe – se vo izvesna mera gramatikalizirani preku nivnoto zacvrsteno mesto vo linearnata struktura na imenskata sintagma. no sepak leksema. -vo. Korelacijata me|u tie dve mno`estva pretstavuva gramatika i re~nik na soodvetniot jazi~en kod. -no. Vo makedonskata (i vo bugarskata) konvencija na gramati~ki opis postoi sintagma-termin ’troen ~len‘ koja. bidej}i drugite. -ov (-va. -ne) koi pretstavuvaat pokazateli na takanare~enata kategorija opredelenost i funkcioniraat kako kategorijalni markeri na nivo na imenskata sintagma. odgovor. ili spored nivnata forma. do du{a neakcentogena leksema. pokazatelite na referencija sekoga{ – ne samo vo makedonskiot tekst – se stremat kon pozicija na po~etokot na sintagmata. dodeka neopredeleniot funkcionira kako leksema. ]e probam vo ovoj tekst da dadam odgovor na pra{aweto {to e ~len kako jazi~na edinica i da gi pretstavam posledicite koi{to toj odgovor gi implikuva za tolkuvawe na sostojbite vo makedonskiot jazik. -te). Da dodademe deka vo makedonskiot jazik vo odnos na pokazatelite na referencijalnata karakteristika te{ko mo`e da se povle~e stroga granica me|u „leksi~koto“ i „gramatikaliziranoto“ so ogled na faktot deka samo opredeleniot ~len se realizira na morfolo{ko nivo.UNKCIJA /+ referencijalna/ identifikacija individualizacija /– referencijalna/ /+ generi~na/ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ POKAZATEL opredelen ~len ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ neopredelen ~len nula ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Se poslu`iv so formulacija „strogo gramatikalizirani pokazateli“. Imeno.17 . sigurno ne edinstveniot mo`en. Jazi~nite edinici gi klasifikuvame ili spored nivnata funkcija / zna~ewe. vo slu~aj na makedonskiot standarden jazik. S# razbira. Nema tuka da se vpu{tam vo detali na nivnata semanti~ki i/ili formalno motivirana distribucija. toa e mojot li~en. -ve) i -on (-na. leksi~kite. ]e se ograni~am na konstatacijata .

ovoj (ovaa.e. {to prakti~no zna~i deka toj koren e neutralen vo odnos na prostornata lokacija na govoritelot.. sam. i (v) deka nivnoto mesto vo sintagmata e vo postpozicija vo odnos na prvata zboroforma {to ja otvora sintagmata. ona.vo demonstrativniot triagolnik se ~uva do den dene{en vo jugozapadniot makedonski govor na seloto Bobo{tica vo Kor~ansko (Albanija).funkcioniral vo drug tip opozicija vo odnos na t-. razlikata e vo na~inot na funkcionirawe vo tekstot. odnosno na razni tipovi referencijalna karakteristika na taa sintagma. glagolska pridavka. spored modelot: studentot. itn. reden broj. bilo da e pridavka (pridavska zamenka. toa se zamenki derivirani soodvetno od korenite t-. drvenava masa. a za t. onie) . t.. i dr.– objekti oddale~eni od nego. Poslednite primeri svedo~at isto taka za starata slovenska (i ne samo slovenska. bilo taa da e imenka. masava. Vo otvorena kolizija so takvoto tolkuvawe stoi faktot deka vo gramati~kite opisi na ovie elementi tie funkcionalno se diferenciraat. soodvetno toj (taa. ovie) i onoj (onaa.. (b) deka vo princip ostanuvaat vo komplementarna distribucija so tie polni demonstrativni formi. situaciite vo romanskite jazici) tendencija kon sozdavawe dve formalni i funkcionalni varijanti na pokaznite (i li~nite. Zna~enski tie ne se razlikuvaat. porano soodvetnata funkcija ja vr{el korenot s-.18 (a) deka tie pretstavuvaat skrateni formi na osnovniot troen sistem na pokaznite zamenki. gi i polskite: tak i owak.poso~uva objekti bliski do govoritelot. tragi na taa pozicija vo standardniot jazik pretstavuvaat zamenkite sega. i posvojnite) zamenki: akcentogenite i kliti~kite. Osnovniot sistem na makedonskite pokazni zamenki broi tri ~lena sprotivstaveni vrz osnova na nivnite sposobnosti na poso~uvawe objekti vo prostorot poznat kako govorna situacija. Deneska. nasmeaniot mlad student. kako {to spomnav pogore. kako {to . Starata pozicija na korenot s. mladiot student. gi izrazite kako vaka. nakrivenava drvena masa. kako i: dali i po {to taa se razlikuva od funkcijata na pokaznite zamenki. ten taki owaki. letoska. esenoska.e relativno nov element vo toj troen aran`man. sp.). petrificirani izrazi kako sino} / sno{ti. im se pripi{uvaat razli~ni funkcii kako nositeli na opredelenost na imenskata sintagma. imeno. taka ili ova. on. toa. pri {to ov. ova. pribli`no kako {to deneska funkcionira opozicijata eden ~ drug. Primerite poka`uvaat formalen paralelizam na trite serii i sugeriraat pretpostavka deka tokmu poradi toj paralelizam tie paralelno se tolkuvaat opfateni so zaedni~kiot naziv ’troen ~len‘. ona. sp.i on-. i sl. ov. sp. Se postavuva pra{aweto: koja e funkcijata na ~lenot. Ov. selono.se ka`uva deka poso~uva objekti vo domenot na vtoroto lice (sogovornikot). gi na pr. starono selo i sl. tie). dodeka ov.

ili. ^ovekot / Toj ~ovek se trudi da odr`uva redovni kontakti so site nas ili Jane mi prepora~a edna nova istorija na Balkanot. t. V~era pak mi se javi noviot prijatel na Ana.e.19 znaeme. najposle. mo`eme odnapred da ja eliminirame takanare~enata deixis in praesentia. So samoto toa ~lenot e posiroma{en od pokaznite zamenki. sekoj govoritel da se vodi so svoe li~no ~uvstvo vo ocenuvawe koja sintagma „zaslu`uva“ ~len. Definicijata {to bi sakala da ja predlo`am glasi deka ~lenot e pragmati~ko sredstvo koe ni pomaga vo identifikacija na objektite za koi stanuva zbor vo tekstot. sp. Knigata ne mi ostavi poseben . na pr. poso~uvawe objekti prisutni vo govornata situacija i prostorno soodneseni so govoritelot. dijalog i dr. no ne i zadol`itelno. Poznato e deka del od indoevropskite jazici.. vo sintagmi koi poso~uvaat objekti ve}e spomnati vo dadeniot tekst (naracija. vo sistemite so pove}e demonstrativni koreni – kliti~ka forma na pokaznata zamenka pomalku optovarena ili neoptovarena so prostornata informacija. ili.). naj~esto onie koi funkcionirale vo multilingvalni sredini. koi vo anaforska slu`ba slu`at istovremeno za istaknuvawe na identifikuvaniot karakter na objektot. kliti~kite formi ne se sposobni da generiraat posebna akcentska kulminacija nitu da stojat pod retori~en akcent vo iskazot.e.e. generi~no upotrebeni poimi sogledani od nivniot konotativen i/ili denotativen aspekt.) i mno`estva nastani. Poznato e deka vo tie jazici ~lenot etimolo{ki pretstavuva kliti~ka forma na pokaznata zamenka. Imenkata „objekti“ funkcionira tuka kako naziv na heterogeno mno`estvo na poedine~ni materijalni predmeti (materijalni „delovi na svetot“). Vo praktika ~lenot naj~esto se pojavuva vo anaforska slu`ba. procesi. poedine~ni nastani (dejstva. odnosno e li{en od semanti~ka funkcija. t. Trgnuvaj}i od ova soznanie stanuva razbirlivo deka vo makedonskiot jazik ~lenskata funkcija ja ima prezemeno kliti~kata forma na zamenkata toj. Od goreka`anoto proizleguva deka baraj}i odgovor na pra{aweto koja e taa ~lenska funkcija. t. Vo skratena i uprostena verzija ~esto slu{ame i ~itame za ~lenot kako pokazatel deka objektot poso~en vo sintagmata mu e poznat na govoritelot / na avtorot na tekstot (obi~no. situacii. objektireferenti na imenskite sintagmi upotrebeni vo tekstot. Vo takvata upotreba ~lenot pretstavuva nemarkirano sredstvo na referencija i ostanuva vo direktna opozicija so pokaznite zamenki. u{te poprecizno: denotati na poimi koi vo tekstot zemaat oblik na imenski sintagmi. so tekot na vremeto imaat razvieno posebna funkcionalna edinica: ~lenot. So ova avtomatski se „legalizira“ eden subjektiven prostor – mo`nost. sostojbi. i na negovite sogovornici / na adresati na tekstot). pred s# vo domenot na upotrebata na generi~kite sintagmi.. mno`estva na takvi predmeti.

Mirkulovska i na A.I/ 329/M Kolku mrzlivo pladne.. koi – i dvete – vodele posebna obemna ekscerpcija na pokazatelite na referencija vo makedonskiot tekst. pripadnost: Poka`i mu na pisatelov {to imame. Vtoriot mo{ne frekventen preduslov za upotrebata na ~lenot e prisuten koga poso~uvame edinstven denotat na dadeniot poim koj vleguva predvid vo aktuelna. Vo tie situacii upotrebata na pokaznata zamenka ili ne vleguva predvid ili go markira iskazot so dodatna ekspresija. Pan~evska. prostorna bliskost do govoritelot. i sl. BP. ]e se najdeme pred ku}ata. Primerite im gi dol`am pred s# na trudovite na M.20 vpe~atok.. itn.. Ru~ekot u{te ne e gotov. podolu vo spisokot na koristenata literatura). ovde si kako doma. Ama toj ru~ek deneska nikoga{ nema da bide spremen!. BP. i sl. kolku dolgo da te molam!. ni vo ovoj tip upotreba ne se raboti za deixis. i sl.. -on vo sovremeniot makedonski standarden jazik. I dvata truda se nao|aat vo pe~at (sp. pokaznite zamenki. Kako {to proizleguva od primerite. Dodeka ~lenot. Sp.. s# do Sonceto deneska slabo gree ili Mese~inata re~isi i ne se gleda. Od druga strana. -OV: A. realnoto prisustvo na poso~uvaniot objekt vo govornata situacija e mo`no. Pominuvam kon analizata na primeri na upotrebata na elementite -ov. Profesorot u{te ne e dojden – se misli na onoj edinstveniot kogo go ~ekame. Vozot docni. }e zaspijam na masava. Vo takvite konteksti doa|a do izraz nesposobnosta na ~lenot-klitika da nosi vrz sebe retori~ki akcent. a isto taka i -ov i -on ne smeat da se pojavat vo generi~ki upotrebenata sintagma. no ne i zadol`itelno. naj~esto izraz na netrpelivost: Otvori go toj prozorec. pokaznite zamenki mo`at da se upotrebuvaat i za direktno prostorno poso~uvawe i za poso~uvawe vo tekstot (anafora) i za takanare~enata deixis in absentia. kako {to rekovme. Zatvori ja vratata!. Pred da pominam na analiza na primerite sakam u{te da se potsetime deka opozicijata: deikti~ka vs nedeikti~ka upotreba e asimetri~na.I/122/M . kako vo pismeniot taka i vo kolokvijalniot izraz. za da odbegnam etiketirawe na tie elementi pred da go opravdam vo natamo{niot tekst izborot na predlaganite etiketi. gi iskazite kako Otvori go prozorecot!. Se slu`am so neutralniot termin „element“. ja isklu~uva deixis in praesentia. {iroko sfatena situacija. Se postavuva pra{aweto dali funkcijata na elementite -ov i -on e pobliska do funkcijata na elementot -ot. nasproti: Taa kniga navistina mora da ja pro~ita{. ili do funkcijata na akcentogenite formi na pokaznite zamenki.

.. (izgovoreno na bregot na Vardar) P Ohridov mnogu go sakam! (izgovoreno vo Ohrid) P Ovaa posledna serija (so toponimite) nema paralela so -ot.I/106/ M . B. Karpatite. D/M Sp.I/ 125/M Nema izlez od na{ava kriza.onaa golema reka {to te~e srede ugorninava i deneska ja deli na dva dela.I/173/M Kolku e tivko ve~erva. BK.. vo referatot odr`an .. ]e mi pobegne od gradive. opfatenost so nastanot.I/109/M Bankata donirala 18 milioni evra za proekti so koi se opfateni 38 op{tini niz zemjava. DM... ne{to {to ruskata makedonistka.L/18/M No mene srceto mi igra tokmu sega. BP.... BP. D/M Od razgovorniot jazik: Vremevo ne ni se pogodi! P Denov mi zapo~na rano! P Vo site navedeni primeri pokraj identifikacija vo ramki na prostorot i/ili vremeto se ~uvstvuva i izvesna ekspresija.gradot Ohrid.. P Kancelarijava mi e male~ka.21 Grankite na ovo{kive gi ~uvstvuvaat posledicite od golemata su{a....da se premosti jazot {to se prodlabo~uva so vojnava BP... Natalija Boronikova. BP... naglasuvaweto na bliskosta.I/278/M Samo {to gledam na problemov od nezavisni pozicii. se protegna Ximi.. so procesot: . P Tuka spa|aat i primeri so toponimite: Skopjevo ne e toa {to be{e! (izgovoreno vo Skopje) P Vardarov u{te malku }e se prelie. kako Balkanot. Postojat ednoelementni toponimi sposobni da go prifatat -ot.. no -ot e tuka funkcionalno prazen. vremenska bliskost do govoritelot. kako da se rasteni vo eden svet poubav od na{iov. i dr.I/177/M Makedonija [. BP. vo koj letovo bea otkopani artefakti za negovoto trimileniumsko postoewe. nazivi.P/12/M Ima ne{to privle~no vo tie ~inovni~ki deca.I/110/M . P Stanov u{te ne ni e sreden. naj~esto planinski. intimen odnos kon poso~uvaniot objekt. i od razgovorniot jazik: Nogava me boli.] vo momentov e ispravena pred.... BP. BP..

ami pretstavata za toa lice se pobuduva pred sebe.. relativna oddale~enost od govoritelot: Po~nuvam od primerite od J. situacii koga – da go citiram B. B. P Ku~eno {to lae e mnogu lo{o. e vonredno retka. i od razgovorniot jazik: Vidi go deteno. na nau~nata diskusija vo Ohrid mnogu sre}no go opredeli kako vklu~enosta na objektot vo intimen prostor na govoritelot. t. – Potraj malku.. deixis in absentia. pred s# za hipokoristik..“ Taka Koneski go komentira primerot [to go nema u{te ~ovekov? Sli~na e situacijata koga za na{a dr`ava upotrebuvame naziv zemjava. tuku i sredstvo za poseben tip ekspresija. Onoj so crvenana kosa? Sp. od S. {to realno go poka`uvame.. cel den pla~e! P Vo belana zgrada `iveam! P Ku}ana na kom{iine e mnogu ubava. vremenska / emotivna / intelektualna oddale~enost Tuka primerite se u{te poretki. Koneski (1982: 229): „Eve sega }e go zapalam videlin~eto. ne stiliziran kako arhai~en ili narodski. 129): . Ova go potvrduva i mo`nosta –ov da se zalepi za sopstvenoto li~no ime.. deixis in praesentia.. s. P ili so katafori~ko dopolnuvawe: ^ovekon {to stoi onde e moj prijatel. ili koga za aktuelnata vlada vo na{ava zemja zboruvame kako za vladava. Kaj goreprivedenite otsustvuva nekoja posebna ekspresivna markiranost. Sp. od boga }e si go najde. kako vo eden primer od Pan~evska: Bilevo u{te go nema da se javi!. Kole{kite koi vodele soodvetna ekscerpcija me informiraat deka upotrebata na elementot –on vo sovremeniot makedonski standard. i od Slavko Janevski (citiram spored mojata monografija od 1974 g.go skiva{ onoj? – veli taa. citirani od B. Sp. Takviot tip poso~uvawe ne isklu~uva deixis in absentia.. Evidentno elementot -ov e ne samo sredstvo za identifikacija. odgovori starecot i se svrte kon kotarot. Bo{kovski.. Janevski: A starion pes Adam. i kako takvo funkcionalno se razlikuva ne samo od akcentogenite formi na pokaznite zamenki. ili poznatiot primer od „Lozje“ . -ON: A.22 vo 2005 g. i sl. P Deteno {to tr~a po ulicata go poznavam! P Primerite se malku. dodeka gi izmolzam ovcine. Koneski (1982: 232) – „ne se poso~uva objekt vo opsegot na na{ite ~ula.e. od kade {to dopira{e bleewe i ovcite netrpelivo podavaa glavi preku pletot. tuku i od ekspresivno neutralniot element -ot.

Poradi spomnatiot moment na empatija sintagmite so ekspresivnoto –ov se prakti~no neprevodlivi. Istovremeno – za razlika od polnite formi – tie ~esto na imenskata sintagma {to ja pridru`uvaat $ davaat posebna ekspresivna nijansa. – kade {to se ~uvstvuva emotivno / intelektualno oddale~uvawe od onie {to „ne gi znaat tie raboti“. ka`a edna{ deka porakata {to ja nosi ~lenot glasi „toj na koj{to mislam“. Se razbira.e. gramati~kata kako i sekakva druga. Prifa}aweto na predlo`enata slika i tolkuvawe na -ov i -on kako postpozitivni demonstrativni klitiki ne go namaluva nivniot rang kako originalna tipolo{ka osobina na makedonskiot jazik. Od druga strana. Posebno -ov vo posledno vreme se {iri kako marker na empatija. ova e ~isto povr{na formalna opredelba koja apstrahira od funkcija na soodvetnite elementi. {to zna~i deka imame rabota so eden pragmati~ki marker na referencija koj na sogovornikot / adresatot mu pomaga vo identifikacija na poso~uvaniot objekt. vo slu~ajot na -on – negativna.e. à à à Pokraj makedonskiot standarden jazik i golem del od makedonskite dijalekti „trojniot ~len“ se pojavuva i vo bugarskite rodopski govori. Koneski: Narodon kaj nas ne gi znae tie raboti. od polnite akcentogeni formi na soodvetnite pokazni zamenki -ov i -on se razlikuvaat po nesposobnosta da generiraat akcent. Poznatiot polski lingvist. taka i vo odnos soodvetno na ovoj i onoj. Me|utoa. kako {to se trudev da doka`am. Po ovaa kratka prezentacija na primeri se vra}am na pra{aweto za funkcijata i statusot na elementite -ov i -on kako vo odnos na -ot. taka i od sekakva ekspresija. ^lenot. e vo golem stepen vo funkcija na tradicijata i na konvencijata. Od seto ova jasno proizleguva deka vo razgleduvaniot sostav „pokazni sredstva“ najsiroma{na e porakata {to ja nosi ~lenot. t. Boguslavski. Vo posledno vreme imav mo`nost da se zapoznam so najnovite . e po definicija li{en kako od vistinskata deikti~ka funkcija. elementot -ot. terminologijata. t.23 na B. da pretstavuvaat samostoen fokus na prenesuvanata poraka. vo slu~ajot na -ov obi~no pozitivna. Vo taa smisla mo`eme i da go prifatime terminot „troen ~len“. A. Imam namera da ja branam tezata deka se raboti za demonstrativni klitiki (podvi`ni afiksi?) koi od ~lenot --ot se razlikuvaat po svojata sekoga{ prisutna prostorna markiranost (bilo da se raboti za realniot ili za nekoj tip virtualen prostor) i po svojata – ~esto prisutna – ekspresivna markiranost). Taa osobina ne nao|a paralela vo drugite standardni jazici od na{iot kulturen krug.

1990 BP. t. most frequently with -n. Kako {to pi{uva Nikolova vo svojot apstrakt „The analysis of the objective laws determining the choice of one of the three article forms. 2001 D – Dnevnik Citirano spored: /M – M..: Izgubeni vo rajskata gradina. Dvete formi privilegirani kako kandidati do ~lenskata funkcija gi povrzuva priznakot /– bliskost/ do govoritelot. Bi bilo interesno slovenskata situacija da se sporedi so situacijata vo drugi jazici so ~len.I – Pavlovski B. s-. dodeka drugite dve formi. kako vo bukvalna taka i vo metafori~ka smisla. se mnogu poretki. Skopje: AEA Misla. is based on the observations on the everyday colloquial speech and the folklore. Rodopskiot sostav se temeli vrz starata trojka koreni.“ (2005: 15).24 trudovi na E. Lozje. Kanevska-Nikolova posveteni tokmu na taa pojava.i n-. Skopje: Kultura. Visoka frekvencija na -on se zabele`uva i vo nekoi makedonski govori. Kratenki na izvorite: BK. Dnevnik po mnogu godini. odnosno da se vidi koj demonstrativ od pove}eto prisutni vo sistemot stanal osnova na ~lenot i zo{to. 2004 DM. Mirkulovska/ P – A.: Prorokot od Diskantrija.L – Koneski B. Pan~evska . Privlekuva vnimanie deka kako najfrekventna se pojavuva n-formata.P – Mihajlovski D. posebno t-formata. na pr. vo ki~evskiot ili vo ohridskiot. Skopje: Kaprikornus.: Proza.

B.: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik. Bxlgarski ezik. Oslo) Pan~evska. E. Kultura. Skopje 1974 2. Ezikovedski prinosi v ~est na ~l.: Kxm vxprosa za obuslovenostta na trojnoto ~lenuvane v rodopskite govori. prof. MANU. Polska) Topoliwska.: Opredelenosta vo makedonskiot i izvesni sogleduvawa vo bugarskiot jazik (vo pe~at vo tom materijali od proektot „Jazi~ni paraleli – mostovi me|u lu|eto“. 3. Lingvistika. 32 nau~na konferencija na 38 me|unaroden seminar za makedonski jazik.: Trojnoto ~lenuvane v centralnite rodopski govori (sociolingvisti~en aspekt).: Asimetrija vo sistemot na pokaznite zamenki vo makedonskiot i polskiot jazik. N.: Gramatika na imenskata fraza vo makedonskiot literaturen jazik. Pokaznite zamenki vo postpozicija (frekvencija i funkcija) (vo pe~at vo tom materijali od VII polsko-makedonski kolokvium vo Poznaw. 2005 / 2 Koneski. 5. Skopje. 2006 Kanevska-Nikolova. Skopje. Boronnikova. . E. Z. 7. „Sv.-kor. 6. Ohrid 15-17 avgust 2005. Mihail Videnov. literatura i kultura. 105-118. 1982 Mirkulovska.Kiril i Metodij“. 4. M. 2005 Kanevska-Nikolova. A. Univ. Sofi/.: Emocionalen deiksis vo situacijata na op{teweto.25 Literatura 1.

.

(SJ.. za isparuvaweto na dvata metri voda vo ezeroto (BP.. (3). 136) Po dva dni Marija broj eden taguva{e. (MD) Na masata vo negoviot stan bea najdeni. So pomo{ na semanti~kite kategorii kolektivnost i distributivnost }e bidat objasneti zna~ewata na opredelenite vidovi mno`ina i opredelenite kolebawa vo odnos na kongruencijata vo sovremeniot makedonski jazik... (JB... Toa se dol`i na dol`inata na nastavkata za obi~na mno`ina –ovi/ -evi... koja ja imaat samo imenkite od ma{ki rod. (BP... (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) Vodata e poniska vo ezeroto za celi dva metra... (GS. kako varijanta na obi~nata mno`ina se pove}e se zamenuva so formite na obi~nata mno`ina.. (4). obi~na mno`ina.. (7) i (8). Distributivnost (mno`estvenost i oddelnost) 1.. i dva romani. (D) . Izbrojanata mno`ina (1). pr. Obi~nata i izbrojanata mno`ina ja gramatikaliziraat distributivnata mno`estvenost. Izbrojana mno`ina.1. Se raboti za slobodni . (2). Vo site drugi slu~ai formite na izbrojana mno`ina s# pove}e se zamenuvaat so formite na obi~na mno`ina. (5)..Elena Petroska KOLI^ESTVENITE KATEGORII DISTRIBUTIVNOST I KOLEKTIVNOST VO MAKEDONSKIOT JAZIK Tema na ova predavawe se jazi~nite sredstva so ~ija pomo{ vo makedonskiot jazik se markirani semanti~kite koli~estveni kategorii distributivnost i kolektivnost. 215) . za okolu dva meseci treba da se vospostavi. 83) Mo`e da se zaklu~i deka formite na izbrojanata mno`ina se zadol`itelni samo so ednoslo`nite imenki od ma{ki rod so brojot dva.. 190) Samo dva ~ekori go delea od rabot . 214) Tie tvrdat deka dvata narodi. 1.

no tendencijata e pove}e da se upotrebuva formata za obi~na mno`ina.2. (KMR. 22) (16) Skoro site selani vleguvaa vo svoite ku}i so strav. *^etvorica vojnika ja dr`ea Uranija Stojkova. Site i sekoj/sekoja/sekoe/sekoi pretstavuva distributiven kvantifikator vo opozicija so siot/celiot. Predlogot po. (12) Obajcata studenti se inteligentni... (BK. (14) Sekoj `iv ~ovek {to }e go zdogledav me nervira{e. kako vo (8) i (9). markirawe na distributivnosta. 41) ’sekoj }e zeme eden srp. Kako pokazatel na distributivnosta se javuva i predlogot po koga vo ramkite na predikatot objektot e vo ednina (17) i (18).. (DS. a ne site vkupno eden srp‘ (18) ..2. (13) Obete noze / obata prsta mi se ote~eni.28 varijanti. Zatoa se sre}avaat jazi~ni sredstva za naglasuvawe. Vo kombinacija so site drugi broevi. 139) . Markirana distributivnost. (17) Site }e zemete po eden srp. obete Edinstveno formite obajcata.. (MJ.2. formata za izbrojana mno`ina nikoga{ ne se upotrebuva (11). vo sekoj plod ima{e po eden crv. 1. 139) 1. a ne za kolektivna mno`estvenost e prisutna vo makedonskiot jazik.1.e. obata.2. (KMR.2. tuku se upotrebuva samo obi~nata mno`ina (10). 1. ^etvorica vojnici ja dr`ea Uranija Stojkova. 1. (TG. 31) ^etiri vojnika ja dr`ea Uranija Stojkova. Koga se upotrebuva ma{ko-li~en broj. = I dvajcata studenti se inteligentni. 34) (15) Se bli`i vremeto koga site dobri deca legnuvaat da spijat.. Distributivnite kvantifikatori sekoj/sekoja/sekoe i site. t. = I dvete noze / i dvata prsta mi se ote~eni. vklu~uvaj}i gi i ma{ko-li~nite broevi (12) i (13). obete sami po sebe ja naglasuvaat distributivnosta.3.. obata.. koi se kolektivni kvantifikatori.. Potrebata da se naglasi deka se raboti za distributivna.. (8) (9) (10) (11) ^etiri vojnici ja dr`ea Uranija Stojkova. I – pokazatelot na zasilena asercija i formite obajcata.

(MJ. Gi izode site planiwe. (TG. Primerite (28). a kvantifikatorot siot ja isklu~uva kombinacijata so imenki vo mno`ina.se otka`uva{e od svoeto belo perje i od proyirnite rogovi. (28) (29) (30) (31) (32) (33) (34) (35) (36) (37) (38) *Site lisje se ve}e po`olteni. 57) (24) Pogledite na dvajcata im bea potonati eden vo drug so ~uvstvo na nurkawe vo topli lekoviti vodje. . 70) (22) . (31). koi i najretko se upotrebuvaat. Go vrzavme seto snopje.. (19) Grankite od bukite mrdaat i lisjeto se prevejuva. Drvjeto se isu{ilo. *Se isu{ija site trwe.ormite na –je kaj imenkite od ma{ki i od sreden rod ve}e ne mo`at da se smetaat za mno`inski formi. 121) (21) A klasjeto visoko i naleano: i da si ispraven prostum… (PAps.ormi so –je. (35). Edinstveno imenkite od `enski rod.. Kako dokaz za toa e upotrebata na ovie formi so edninska kongruencija (19). (PA. (20). (21). (PA. (41). *Site ridje se pokrieni so sneg. (KMR. (39). Seto lisje e ve}e po`olteno. Kolektivnosta (mno`estvenost i celokupnost) 2. se preteruva. *Site krilje im bea potkastreni. (23). Lisjeto pa|a. (34). . (43) i (44) poka`uvaat deka formite so –je se edninski za imenkite od ma{ki i od sreden rod.29 2. zbirnomno`inski formi. (26) Trweto mnogu bocka. podripnuva od kur{umite. *Site drvje vo gorata izgorea. (33). (25). (30). a mno`inski za imenkite od `enski rod (36) i (45). (37).n.1. 13) (25) Drvjeto be{e vla`no. (26). (29). (38). *Site klasje bea ve}e odamna v`olteni.. Koli~estveniot kvantifikator site ja isklu~uva kombinacijata so imenki vo ednina i ja naglasuva distributivnosta. (22). 102) (23) Puka taka }umbeto. *Se isu{ija site korewe. (32). . (40). imaat mno`inska kongruencija (24). Trweto raste nasekade. t.. (27). 243) (20) Pod na{ite stapalki {u{te{e suvo lisje. prska `arje i celoto se potkreva . (42). (27) Lisjeto e ve}e po`olteno. *Gi vrzavme site snopje.

30 (39) (40) (41) (42) (43) (44) (45) Seto klasje be{e ve}e odamna v`olteno. (62).izgledaa kako da izrasnuvaat vo edno visoko drvo. 2. (57). Se isu{i seto korewe. pa i so distributivniot kvantifikator site (49). (55) Gi izvadiv site trwa. a dvata kraja od mantijata mu se vle~ea po asfaltot i nalikuvaa na dve ogromni pti~ji krilja. kako od jabolknicata.n.. (B6... Dokaz za toa e nivnata upotreba so broj (46). (PAps.ormite so –ja... praskata.da dojde i da gi vidi drevnite korewa na Skopje.. . 225) (47) Lisnata osnova na pogolem broj lisja. (58) Lisjata si go me{aa liceto i opa~inata i misli{ sekoj mig }e se skinat i goli }e ostanat drvjata. (DK. zbirnomno`inski formi. 117) (59) Listovite si go me{aa liceto i opa~inata i misli{ sekoj mig }e se skinat i goli }e ostanat drvata. 53) (48) . 25) (61) Brestot se odvoi od svoite koreni.ormite na – ja. (PAps.. (60) Brestot se odvoi od svoite korewa .. (48).si istresuvaat rosa od belite krila i potoa. Sostojbata vo makedonskiot jazik poka`uva deka za formite na ja treba da se zboruva deka se varijanta na obi~nata mno`ina kaj opredelen broj imenki (56). (54) Site drvja vo gorata izgorea. Seto planiwe e pokrieno so sneg.2..na esen veterot gi otkinuval grankite od drvjata. (51). Se isu{i seto trwe. (52).. (P) (49) . . (50). (TG. (56) . (62) . li~i na zglob. (@^. (61). (60). Seto krilje im e izvalkano.. (59). (SJ. (MD) . Seto drvje vo gorata izgore. bez isklu~ok se upotrebuvaat so mno`inska kongruencija i go imaat zagubeno kolektivnoto zna~ewe.si istresuvaat rosa od belite krilja i potoa. i so drugi numeri~ki kvantifikatori (47).. (46) Kolku tr~a{e po nego ~ovekot pove}e zabrzuva{e. (53) Site klasja bea ve}e odamna v`olteni.. 32) (50) Denot be{e na izleguvawe i site drvja se gubea. 133) (51) Site lisja se ve}e po`olteni. (63) i (64). najvisoko od site drvja vo dolinata. (53) i (54)... nedobroj lisja i magli ja navla`nuvale zemjata...... Seto ridje e pokrieno so sneg.. kajsijata i dr. t. ... (52) Site krilja im bea potkr{eni. (58). 31) (57) .

go zdogledav jatoto divi pajki kako leta kon poleto i po~nav da se raduvam kako dete. (TG.n.2.1.31 (63) Koga stanuva zbor za podlabokoto zapoznavawe i otkrivawe na sopstvenite koreni. . nikoga{ vi{okot istorija ne e od pove}e. Naprotiv. nurnete se vo predanijata so floralen pottekst: (. Distributivizacija na kolektivnosta. No. Povr{inski pokazatel za edninska kongruencija i za kolektivnost e. (D) (70) No. zakuka. t. 2.4.4. markiranosta po opredelenost na zbirnata imenka vo ramkite na sintagmata (66).e.n. So~uvuvawe na kolektivnosta. Nekolkute t. (68) i (70). (65) Nekolku/site ridi{ta se pokrieni so sneg. Zbirnite imenki vo sostav so mno`inskata forma na nazivot na nivnite elementi. namesto toa. dali }e ima edninska ili mno`inska kongruencija e sepak povr{inski markirano. … (MJ. go prosvrdli neboto so piskok. So mno`inskata kongruencija se poka`uva deka kolektivnoto zna~ewe na zbirnata imenka e distributivizirano. 2. (67). prvata grupa du}anxii ne ostanuvala nema pred vakvite argumenti na svoite sosedi. Nivnata upotreba so numeri~ki kvantifikator i so distributiven kvantifikator go potvrduva toa (65). (66) Ta koga dojde taa pogolema grupa gosti. (KMR. kongruencijata i kolektivnosta (grupa deca). dali zna~eweto }e bide kolektivno ili distributivno. t. pred s#. (P) (64) Razmavtajte gi kriljata na fantazijata. So edninskata kongruencija se poka`uva kolektivnoto zna~ewe na sintagmata. 68) (67) Do ova otkritie dojde internacionalnata grupa stru~waci vrz osnova na opse`noto istra`uvawe sprovedeno vo 16 zemji… (NM) (68) Tolpata selani se zamaa. 11) 2.4. 31) (69) No. pisna.e. Za toa pridonesuva ne sosem jasnata forma na sintagmata.-99) 2. ne se znae {to e centar na sintagmata. dali zbirnata imenka ili formata za obi~na mno`ina. taa aktivno i dostojno im replicirala. t. Vo makedonskiot jazik postoi mo`nost za dvojno usoglasuvawe (kongruencija). vresna. a so toa i celata sintagma ima distri- .ormite na –i{ta. dodeka `ena mu otide vo kujnata da se pogri`i za ostanatoto. zbirnomno`inski formi.3. zbirnomno`inski formi na –i{ta poka`uvaat deka se odnesuvaat kako i soodvetnite formi za obi~na mno`ina.

. . (M. (TG.. (72).. 34) (73) Scenarioto }e go pi{uvaat grupa pomladi lu|e.. 224) (75) Vistinata ja pobaraa grupa akcioneri zainteresirani za za{tita na imotot na ova pretprijatie. (74) i (75).. (MD) . Osnoven uslov za da ima mo`inska kongruencija e otsustvoto na markiranost po opredelenost na zbirnata imenka (71). (AD) (74) Sekoja ve~er. (73).32 butivno zna~ewe. (71) Grupa oralni hirurzi od Stomatolo{kiot fakultet pri Kaliforniskiot univerzitet vo Los Anxeles neodamna objavija deka… (NM) (72) Edna grupa vojnici se sturija kon oddale~enite devojki i po~naa da gi soblekuvaat. tuka se sobiraat grupa selani i .

Skopje: Misla. Skopje: Kultura. Kni`evni tekstovi: Koneski. 1981. 1988. Goce: ^etvrtata to~ka (Antologija na skopski raskazi – Den vo Skopje). 1997 Biologija za VII oddelenie: Prosvetno delo: Skopje. Skopje-Melburn: Matica makedonska. Skopje: Makedonska kniga. spisanija): AD D MD NM P . TG Georgievski. M. JB Bo{kovski. Skopje: Detska radost. GS Smilevski. Kata: Milosija. . MJ Jovanovski. 1987. Drugi izvori: B7 B6 Biologija za VI oddelenie: Prosvetno delo: Skopje.orum 3. Skopje: Detska radost. 1998. Bo`in: Podvi`ni grobovi. Petre: Poslednite selani. KMR Misirkova-Rumenova. Skopje: Misla. Meto: Krstopat kon spokojot.otev. Metodija: Golemite skita~i.33 Navedenite primeri: 1. 1995. 1995. Skopje: Zumpres. DS Solev. 1998. (Antologija na skopski raskazi – Den vo Skopje). PAps Andreevski. 1998. 1998. @ivko: Prikazni od Paskvel. Skopje: Templum. @^ ^ingo. Slavko: Dve Marii. Bla`e: Lozje i pesni vo proza. Jovan: ^ovek na pokrivot. SJ Janevski. Petre: Pirej. Ta{ko: Zimski vetar. Antena Dnevnik Denes Makedonija denes Nova Makedonija Puls . Skopje: Zumpres. PA Andreevski. 1988. Skopje: Kultura. 1997 BK BP . Pe~at (vesnici. 1992. Pavlovski. 1997. Dimitar: Mrtva trka. 1980. Skopje: Misla. 2. Skopje: Templum.

.

Vo dene{noto predavawe }e se zadr`am na del od gledawata na nekoi lingvisti koi se zanimavaat so ovaa problematika. Do denes ne e predlo`en edinstven teorisko-metodolo{ki pristap zatoa {to dosega{nite prou~uvawa ne bile opredeleni samo so fenomenot na ekspresivnosta tuku i so drugite jazi~ni pojavi. Naukata za jazikot dade zna~aen pridones vo prou~uvaweto na ekspresivnosta i na teoriski plan i na planot na primenet pristap kon ekspresivnite edinici vo oddelni slovenski jazici. . kako i so razli~ni pristapi kon jazi~nite pojavi: op{tolingvisti~ki. morfolo{ko. intonacisko. pri preveduvaweto. Terminot ekspresivnost go zema kako po{irok poim. So drugi zborovi. afektivnosta i emocionalnosta. so toa {to prednost mu dava na prviot. funkcionalno-stilski. taka {to denes ovie rezultati mo`at da se primenat vo leksikografijata. Spored nekoi avtori 10% od leksikata e ekspresivna. Leksi~kata ekspresivnost pretstavuva samo eden nejzin segment. pri izu~uvaweto na drugite jazici i dr. komunikativni i dr. Vo vrska so upotrebata na razli~nite termini za ovaa pojava vo jazikot. ekspresivnosta e manifestacija na li~nosta na zboruva~ot vo jazi~nata struktura na negoviot govor. obrazuva~ko. Do pojavata ekspresivnost se doa|alo preku prou~uvawata na skoro site jazi~ni nivoa: fonetsko-fonolo{ko. kako {to se ekspresivnosta. So prou~uvawata od ponovo vreme se frla svetlina i na raznovidnata slika na jazi~nata ekspresivnost. afektivnosta) vo jazikot e predmet na mnogu prou~uvawa vo slovenskata nauka i mo`e da se zabele`i deka postoi solidna teoriska osnova za najva`nite pra{awa vo vrska so ekspresivnosta. i pod nego ja podrazbira sekoja namera na zboruva~ot da dade va`nost vo govorniot akt i toa na poseben na~in za da privle~e ne~ie vnimanie. pragmati~ki. semanti~ko. polskiot lingvist Grepl (1967) emocionalnosta i afektivnosta gi smeta za sinonimi.Katerina Veljanovska EKSPRESIVNATA LEKSIKA VO MAKEDONSKIOT JAZIK Problemot na ekspresivnosta (emocionalnosta. tekstualno.

nezavisno dali e vistinska ili simulirana. Emotivnata ili ekspresivnata funkcija. Kuzwecova (1989) ekspresivnata leksika ja opredeluva kako funkcionalno-stilski markiran sloj. kontekst i kod. turcizmi i dr. Ekspresivna e onaa leksika ~ii semanti~ko-stilski priznaci go zasiluvaat ka`anoto vo re~ta i ja pravat pove}e vpe~atliva i emocionalna. Obi~no e vo kontrast so deskriptivnoto i op{testvenoto zna~ewe. konotativna i emotivna). ispra}a~. stepen na obrazovanie. Bojaxiev (2002) so emocionalnite zborovi se izrazuvaat razli~ni vnatre{ni (subjektivni) i nadvore{ni (objektivni) pozitivni ili negativni oceni. Upotrebata na ekspresivnata leksika e uslovena od pove}e faktori: – formata na jazikot (pokarakteristi~na e za usniot otkolku za pismeniot jazik). Ekspresivite funkcioniraat i kako eksponenti na ekspresivniot govoren ~in.). . a toa se: predmet. a ne za neutralniot govor). spored Jakobson. metajazi~na. Specifi~nosta na ekspresivnata leksika se izrazuva preku nejzinata ekspresivna funkcija i vo slo`enosta na nejzinoto zna~ewe. fati~ka. Kako drugi termini koi se sovpa|aat so ekspresivnosta. e naso~ena kon ispra}a~ot i go izrazuva stavot na zboruva~ot kon ona {to go soop{tuva. Ovaa leksika ima razli~ni tipovi zborovi: arhaizmi. poraka. Kristal pravi razlika (1985) vo terminologijata. ekspresivnoto zna~ewe na eden izraz ja ozna~uva i negovata emocionalna sodr`ina i identitetot koj go ima vrz osnova na li~nosta ili na individualnata kreativnost na zboruva~ot. Ekspresivnosta pak e semanti~ka kategorija. – karakterot na govorot (karakteristi~na e za emotivniot. na kultura. gramati~ko i leksi~ko nivo. a mo`e da bide realizirana na fonetsko. dijalektizmi. konotacijata i emotivnosta. na vospituvawe i sl. Taka. I D. – sferata na op{tewe (karakteristi~na za neoficijalniot govor). Toa e funkcija so koja se postignuva vpe~atok za nekoja emocija.36 Spored T. sprotivstaven na neutralniot leksi~ki sloj. Jakobson (1966) ja izdelil me|u {este razli~ni funkcii na jazikot (referencijalna. gi naveduva afektivnosta. `argonizmi. prima~. Site tie se usloveni od najva`nite elementi na govorniot akt. poetska. taka {to ovoj aspekt na nivnata upotreba mo`e da se razgleduva i od gledna to~ka na emotivnata odnosno ekspresivnata funkcija na jazikot koja R. V. – socijalnite karakteristiki na zboruva~ot (vozrast. Ima po{iroko zna~ewe od emocionalnosta.

– neformalna stilska situacija se ostvaruva koga socijalnite odnosi na zboruva~ot go odreduvaat poimot za statusna uloga. – kni`no op{tewe – se ostvaruva koga u~esnicite se opredeluvaat kako ’obrazovani lu|e‘. koga imenkata magare razviva novo zna~ewe ’tvrdoglav ~ovek. na pr. – oficijalen govor – se ostvaruva koga odnosot pome|u u~esnicite e statusno strogo opredelen. – profesionalen govor – se ostvaruva koga statusnite ulogi se opredeleni so profesijata. Ovde }e gi spomenam onie tipovi situacii koi gi izdeluva Telija (1986): – neutralna stilska situacija ili govoren standard – se ostvaruva koga socijalniot odnos na sogovornikot ne vlijae na tipot na govorot (od oficijalen do sekojdneven. – grubo-familijarna situacija – se ostvaruva koga bliskoto poznavawe dava osnova za ’ familijarni‘ odnosi. Na pr. Apresjan (1995) ja poka`uva i na primerot na polisemija. tuku se nadovrzuva na nego. koja se zasnova vrz metaforata.37 Ulogata na ekspresivnosta vo reguliraweto na sistemskite pojavi vo jazikot J. Emotivnata ocena ne se odnesuva na ozna~enoto. a odnosot spored statusot dava osnova za omalova`uvawe na li~nosta. kako ramnopravna pripadnost. liceto imenuvano kako zmija so zna~ewe ’ opasen. Za odreduvawe na stilskite funkcii na ekspresivnata leksika neophodno e da se prepoznaat tipovite stilski situacii vo komunikacijata. a nivnata statusna pozicija kako pripadnost kon obrazovaniot sloj na op{testvoto. a statusnata pozicija odgovara na hierarhijata me|u partnerite na rabota. razgovoren). Emotivnata ocena se nadovrzuva vrz racionalnoto i se ostvaruva so asocijacija na slikovitata pretstava na odredeniot naziv. a odnosot spored statusnite ulogi. . dodeka emotivnata ne e vo soglasnost so racionalnoto. – familijaren govor – se ostvaruva vo uslovi koga odnosot na u~esnikot na komunikativnata situacija se odreduva kako odnos na ’blisko poznavawe‘ . podmolen. tuku na motivaciskata osnova na iskazot i ima stimulira~ka uloga za emocionalno do`ivuvawe. Razlikata me|u ekspresivnite leksemi i nivnite neekspresivni ekvivalenti so isto denotativno zna~ewe se zasnova na razlikite me|u emotivnite i emocionalnite oceni. na nejzinoto dostoinstvo. Emocionalnata ocena e vo soglasnost so racionalnoto. lo{ ~ovek‘ . prenesuvaj}i imiwa spored sli~nosta i koja se vospostavuva vrz osnova na asocijacija na konotacija. ne mo`e da predizvika emocionalen odnos na odobruvawe. glupav‘.

3. Ekspresivnosta vo ramkite na glasovniot sistem. semanti~ki. dr`avi~ka). na primer mesto ukrade – zeme na zaem. potoa primeri so nepreodni glagoli upotrebeni so direkten objekt i dr. tr~ka) i upotreba vo ironi~na smisla (ma`e. Taa se zadr`uva na: 1. so ekspresivna funkcija vo zavisnost od kontekstot (ma~ence. Posebno se zadr`uva na ekspresivnata leksika. potoa primeri koga ne se upotrebuva ~lenskata morfema tamu kade {to toa go bara kontekstot. Minova-\urkova (2003).38 Vo makedonskata nauka za jazikot za ekspresivnosta na pove}e nivoa pi{uva L. I taa zabele`uva deka ovoj vid leksika e karakteristi~na za razgovorniot i za umetni~ko-literaturniot stil. u{le). vojni~e. Ekspresivnosta i stilskata obele`anost vo sintaksata. deminutivi – zborovi koi se izveduvaat so izvesen broj sufiksi. disfemizmi – zborovi so koi se naglasuva nekoj nedostatok: Toj e zmija. naveduva i nekolku primeri od makedonskata proza i poezija dobieni so asonancija i aliteracija. 3. naveduva razli~ni sredstva koi pridonesuvaat za ekspresivnosta vo sintaksata. so prodol`uvawe na glasovite i so onomatopei. 4. 6. a mo`at da bidat neekspresivni (u{no tapan~e). hipokoristici – deminutivi od rodninski i od li~ni imiwa: maj~i~ka. vulgarizmi – ovoj termin se upotrebuva vo dve zna~ewa: za zborovi ili formi {to otstapuvaat od pravilniot izgovor . Istaknuva deka ekspresivnosta na izrazot se postignuva i so upotreba na nekoi fonemi ili fonemski kombinacii. sestri~e. Avtorkata istaknuva deka treba da se pravi razlika me|u ekspresivnosta na re~enicata kako iskaz sostaven od oddelni zborovi – i konstrukcijata na taa re~enica. 2. mrakovi). Kako osobeno ekspresivni vo ramkite na umetni~ko-literaturniot stil se smetaat formite za zbirna mno`ina na -je. Ponatamu. Pri toa. ekspresivnite zborovi se delat na slednite vidovi: 1.e. eufemizmi (tabu-zborovi) – meliorativi. 5. pejorativi i augmentativi – izrazuvaat negativen odnos na govornoto lice i se zgolemuva negativnata karakteristika so karikirawe (pla~ko. so paronomazija. t. takvi zborovi so koi se ubla`uva ~esto neprijatnoto direktno ka`uvawe. Sa{e. kako i onie {to ne se predvideni od normata (zori. Ekspresivnosta vo morfologijata preku poretkite mno`inski formi (vragovi: vrazi). Spored nea. glup~o. 2. novko. Len~e.

Sintaksi~ko-semanti~kite i morfolo{kite pokazateli na posebnostite na ekspresivnite edinici se javuvaat kako posledica na potisnuvawe na denotativnite i gramati~kite komponenti od nivnoto leksi~ko zna~ewe. za zborovite ~ija{to upotreba na koj bilo na~in e ograni~ena. kako i edinici ~ii sli~ni sodr`ini se nazna~eni vo dopolnitelnite delovi na definiciite. razgovorno. ironi~no. predmeti. so mali razliki vo odnos na prethodniot re~nik. grubo. `argonsko. – staromodno. so prenesuvaweto na imiwata so edna sodr`ina na druga.39 (levorver). pojavi. 8. voobi~aeni odredbi. pej. gramati~ki. pejorativno. karakteristi~ni formi. old-fach. se javuvaat so oznaki i kratenki na angliski jazik: arch – arhai~no. Misirkov i Re~nikot na makedonskiot jazik (2006) od Zoze Murgovski. nepristojno.n. t. kakvi {to se modalnite zborovi: Toj mo`ebi }e dojde. 2003. augmentativno. modalno. augm. partikuli – pokraj t. euphem. izraz. – dijalektno. dial. se nao|aat edinici so slednite odrednici: Vo TRMJ – arhai~no. – ironi~no.e. Obi~no zborovite od edna tematska grupa imaat edno zna~ewe. sl. zbor / izraz so koj se izrazuva potcenuvawe. Toa se: voobi~aenoto povrzuvawe so drugite jazi~ni edinici vo razli~ni sintagmatski i sintaksi~ki funkcii. 2005) vo izdanie na Institutot za makedonski jazik Krste P. deminutivno. a so razvivaweto na novo zna~ewe preminuvaat vo druga tematska . dopolnuvawa. metafora. vulgaren zbor. 7. negativen stav kon lica. Vo vtoriot re~nik. – deminutivno. kako {to se vokativot i imperativot i dr. Ekspresivnata leksika poka`uva svoi osobenosti i na sintaksi~ko-semanti~ki i na morfolo{ki plan. hipokoristi~no. fig. Za podetalna analiza na ekspresivnata leksika vo makedonskiot jazik (vo nekoja druga prigoda) mo`e da poslu`i materijalot {to go nudat dvata tolkovni re~nici: Tolkovniot re~nik na makedonskiot jazik (dosega dva objaveni toma. Edinicite na ekspresivnata leksika poka`uvaat razli~ni tipovi nominacii. sporedba. a od onomatopejskite izvici mo`e da se izveduvaat glagoli: tras > trasne. nestandardno. semanti~ka derivacija. iron. inf. naveduva i partikuli {to slu`at kako ekspresivni sredstva. Toa se postignuva so pomo{ na analogija preku odredeni figuri: metonimija. Imenuvaweto mo`e da se realizira kako: 1. – pogrdno. prezir. – augmentativno. – eufemisti~no. – sleng. prenosno. kako izrazuva~i na stavot na govornoto lice. Vrz osnova na pregledot na zna~ewata vo ovoj bogat materijal. taboo – vulgarno. izvici i onomatopejski zborovi – del od izvicite se neposredni izrazuva~i na emocii. {egovito. – figurativno. – neformalno. dim.

du{a ’dobar. }e navedam i ilustracija od umetni~ko-literaturniot stil. leleka. trgnat. jazik nema i u{te ne znam {to i ne znam kako. esap~ija. Na kraj. i preku obrazuvawe slo`eni zborovi. me{ko/me{le/me{lo. nama~kan. lapnat. zadelen. Andreevski. |avol ’itar. 2. mortus. so opisot za pijan ~ovek. go fatil krstot. a pogolem del od niv se motivirani glavno od onomatopejski zborovi: aka. mokar e. stasan. srnoskok i dr. mavne. mumija. a`deri{te. bleskoti. dupka. srce ’dobar‘. som. Ovde }e navedam nekolku primeri. akne. lule. . od gledna to~ka na formalnata struktura. a za toa }e mi poslu`i izvadokot od romanot Tunel (2003) od makedonskiot pisatel Petre M. koi ne se tipi~en na~in na obrazuvawe novi zborovi vo makedonskiot jazik. usta ima. tapa. smok e. natopen. altan~e. krava ’mrzeliva. lakomxija . sve}osan. pridavki. {izi i dr. vrzan navrnat. Site primeri se karakteristi~ni za razgovorniot funkcionalen stil. brm~i. postojano zboruva‘. pri~esten. aminxija. i toa naj~esto preku umetni~kata literatura poradi nivnata ekspresivnost (svetlopad. angel ’dobar‘. krkne. drvo e. ma~or ’lukav. na~ukan. Kako mo{ne produktiven sufiks se javuva sufiksot -xija od tursko poteklo: aberxija. ne go dr`at nozete. natreskan. nacvrckan. sopnat e. Za razlika od spomenatite primeri. tuku vo jazikot s# pove}e se {irat. ja stegnal glavata.40 grupa. dobri ili lo{i: me~ka ’nesmasen ~ovek‘. grmoli. glagoli i frazeolo{ki izrazi: Vaka na {to mo`e da se seti ma`ot mi? Samo na toa {to go slu{a kako mnogulika navreda: mrtov pijan. kow ’silen. augmentativni. no i babatalo ’mnogu. peplosan. Toa se odredeni tipovi so afiksalna derivacija. navezen. nagalen. izdr`liv‘. Ovde spa|aat sekundarnite imenuvawa koi se odnesuvaat na ~ovekot i na negovite osobini. klen. drdori. cugnat. naliskan. damla e. Poseben predmet na interes pretstavuvaat slo`enkite. cementiran. lo{‘. kamen e. gagaxija. Vakvata derivacija se realizira po pat na sufiksacija i prefiksacija. naiven‘. bekne. prepreden‘. koko{ka ’glupa.). akrep i dr. |on e. voobi~aeno za pripadni~ki na `enskiot pol‘. svetnat. pod gas e. Tuka se i sufiksite za deminutivni. faten e. doteran e. batak ’rasipan ~ovek‘. nayemnat. pejorativni i hipokoristi~ni obrazuvawa: baj~e. stapisan. ovca ’glup. nezainteresirana `ena‘. Vo nego avtorot upotrebuva imenki. blee. kako i za izveduvawe na odredeni glagoli so razli~ni sufiksi. nasmean. Za grd ~ovek mo`e da se sretnat primerite: kvazimodo. gukne. uzrean. }efleisan. alapa~a/alapa~ka ’`ena {to mnogu zboruva‘. postojat leksi~ki edinici koi se odlikuvaat so formalni pokazateli. blagoroden‘. {arnat. loknat. papsan e.

dodeka ekspresivno-emotivniot efekt se zasnova vrz socijalnite.41 Vo sovremeniot makedonski jazik ekspresivnosta se realizira glavno so imenskite. karakteristi~en na mentalitetot na zboruva~ot. koi na planot na upotrebata se realiziraat kako emotivna oboenost na jazikot/govorot. Pretstavuvaweto na nivnite zna~ewa uka`uva na odredeni elementi na jazi~nata slika na ~ovekot i na na~inot na konceptualizacija na negovoto dejstvuvawe vo svetot {to go opkru`uva. Glagolite uka`uvaat deka dejstvuvawe to na ~ovekot se ostvaruva so silata na voljata koja kaj nositelot na makedonskiot jazik se rakovodi vrz principot na objektivnata ocena za ’dobro/lo{o‘. a na planot na kulturata na odnesuvawe se ocenuvaat kako ponizok familijaren vid za odnesuvawe. kulturnite i psihi~ki karakteristiki. . glagolskite i pridavskite leksemi.

R. pragmati~eskij i lingvokul\tui~eskij aspekty. D.: Zboroobrazuvaweto vo sovremeniot makedonski jazik. Moskva. . 1995. Minova-\urkova. 1967.: Enciklopediski re~nik moderne lingvistike.: Stilistika na sovremeniot makedonski jazik.: Lingvistika i poetika. 3. 4. V. Teli/. Beograd. Jakobson. Grepl.: Russka/ frazeologi/ – semanti~eskij.: Leksikologi/ russkogo /azyka. Sofi/. Moskva.: Emocionalné motivované aktualiyace v syntaktické struktuée vúpovÆdi. Brno. 1995. sinonimi~eskie sredstva /zyka. 2003. 9. }.42 Literatura 1. Koneski. V. 2. N. Skopje. L. 2002. Skopje. Kristal.: B\lgarska leksikologi/. T. Apres/n. K. M. W. Bo/d`iev. 6. 1989. 1986. 5.: Leksi~eska/ semantika. Beograd. 7. 1966. Moskva. 1985. Kuznecova. . D. 8.

Na albanskata strana ostanuvaat triesetina makedonski sela zapadno od Debar i vo oblasta Golo Brdo kako i nekolku sela na zapadniot breg od Ohridskoto i od Prespanskoto Ezero. Na zapad grani~i so Albanija. Granicata se dvi`i po linijata Gramos & Ber & Solun. Vo severniot del. a istovremeno i jasno ja poka`uvaat me|usebnata diferencijacija na makedonskite govori vo egejskiot del. Na sever. izleguvaj}i na rekata Mesta severoisto~no od gradot Drama (sp. Na istok. Na jug. Teritorija i op{ta dijalektna diferencijacija na makedonskiot jazik Makedonskiot jazik go zafa}a centralniot del od Balkanskiot Poluostrov (vidi karta 1). sprema Kosovo i Srbija. Spored osnovnata dijalektna diferencijacija na . makedonskata jazi~na granica se poklopuva so dr`avnata granica me|u Makedonija i Srbija.Óáàâêà Ãà¼äîâà MAKEDONSKITE GOVORI VO EGEJSKA MAKEDONIJA Pred da po~nam so temata predvidena za denes. Jazi~nata granica re~isi se poklopuva so dr`avnata granica me|u Makedonija i Albanija. jazi~nata granica na makedonskiot jazik navleguva zna~itelno podlaboko od dene{nata granica pome|u R. Makedonija i R. oblasta Bogdansko. bi sakala nakratko da se zadr`am na teritorijalnata rasprostranetost na makedonskiot jazik i op{tata dijalektna diferencijacija. Makedonskiot jazik se zboruva i vo tri sela isto~no i jugoisto~no od Kor~a. makedonskiot jazik grani~i so bugarskiot. Prirodna granica pretstavuva planinskiot venec Despat & Rila. potoa }e se osvrnam na dosega{nite istra`uvawa na govorite vo Egejska Makedonija i }e zafatam nekolku pra{awa od oblasta na glagolskiot sistem koi se javuvaat kako specifi~ni vo diferencijacijata na makedonskiot jazik vo odnos na drugite slovenski jazici. Grcija. Vidoeski 1998: 9). granicata se poklopuva so dr`avnata granica.

R. Osven makedonskite govori {to se nao|aat na teritorijata na R. Kako rezultat na rabotata na nekolkumina stranski slavisti od po~etokot na 20 vek. Makedonija i nevrokopskiot govor vo R. Albanija. ~uvaat i golem broj arhaizmi koi ja nadopolnuvaat slikata za istoriskiot razvoj na jazikot. kosturskite i lerinskite .44 makedonskiot jazik. Istra`uvawa na makedonskite govori vo Egejska Makedonija Kako govori {to se nao|aat na periferijata na slovenskata jazi~na teritorija. Tema na dene{noto predavawe se makedonskite govori vo Egejska Makedonija. Imeno. Grcija. vo ramkite na makedonskite govori od Egejska Makedonija vleguvaat i makedonskite govori vo Kor~a. gevgeliskiot i dojranskiot govor vo R. a vo ramkite na jugoistokot po svoite specifi~nosti se oddeluvaat centralnite egejski govori od isto~nite. Bugarija. & Jugoisto~no nare~je. Toa zna~i deka jasno se iscrtuva granicata pome|u jugozapadot i jugoistokot na ovaa teritorija. Vo takov slu~aj i samata vnatre{na dijalektna diferencijacija na eden jazik ne se opredeluva neposredno od dr`avnata granica. ~ii govori le`at vo osnovata na sovremeniot makedonski jazik. jazi~nite periferii pokraj novite jazi~ni pojavi koi ovde se javuvaat kako rezultat na vlijanieto na sosednite tu|i. makedonskite egejski govori u{te odamna go privlekle vnimanieto na pove}emina stranski lingvisti i slavisti. Po~nuvaj}i od zapad }e ja istakneme rabotata na Mazon vo vrska so kor~anskite (Mazon 1936). Jasno e deka granicite na dijalektnata teritorija na eden jazik ne sekoga{ i naj~esto ne se poklopuvaat so dr`avnite granici na zemjata vo koja toj se zboruva. zna~i stanuva zbor za ju`nite makedonski govori koi se del od jugoisto~noto makedonsko nare~je. & Pomala diferencijalna grupa vo ramkite na makedonskata dijalektna teritorija pretstavuvaat severnite govori. {to e osobeno va`no vo situacii koga nema ili ima malku dokumentiran jazi~en materijal. kako {to mo`e da vidite na kartata 2. denes raspolagame so zna~aen i bogat ilustrativen materijal i negova stru~na interpretacija od pove}e mesta od teritorijata na egejskite makedonski govori. zboruvaj}i za makedonskite govori vo Egejska Makedonija mislime glavno na dve grupi govori. koe zafa}a pogolema teritorija i gi opfa}a kako isto~nite taka i ju`nite makedonski govori. na zapad: kostursko-kor~anskite govori i na istok: ju`nite govori koi gi opfa}aat solunsko-vodenskite i sersko-lagadinskite govori. na makedonskata jazi~na teritorija se ocrtuvaat tri grupi govori: (karta 1) & Zapadno nare~je. Imeno. nesrodni jazici.

45 Karta 1. Osnovna dijalektna diferencijacija na makedonskiot jazik .

46 Karta 2. Makedonskite govori vo Egejska Makedonija .

. kako i za istoriskite procesi na oddelni jazi~ni pojavi. no za `al pove}e go nema. Suho i Visoka. Kor~ansko (Mazon 1936). vrz materijalite ostaveni od Malecki ja ima izraboteno Zbigwev Golomb. od Lavrov i Polivka (Lavrov.47 govori (Mazon 1923).inska. koi pretstavuvaat va`no svedo{tvo za makedonskiot jazik i negovite dijalekti spa|aat i prevodite na ~etiri evangelija. Kuzov (Kuzov 1921). kako Blagoj [klifov. ]e naglasam deka celokupniot tekst na Konikovskoto evangelie neodamna e pronajden vo edna biblioteka vo Aleksandrija od grupa nau~nici od . Enixevardarsko (Ivanov J. koi se pi{uvani so gr~ko pismo. Me|u istra`uva~ite i zapi{uva~ite na tekstovi od makedonskite govori od Egejska Makedonija se javuvaat i pove}e bugarski avtori. so ova ne se iscrpuva spisokot na stranskite slavisti i lingvisti koi se zanimavaat so problematika vrzana so teritorijata na makedonskite egejski govori. (Malecki 1934b). }e ja spomneme i rabotata na Roland [miger. Opisot na ovie dva govora e objaven vo Makedonski jazik (1961/62. ]e go spomnam i Vasil Dumev. potoa Jordan Ivanov za gevgeliskiot govor (Ivanov 1932) i drugi. Nevrokopsko (Mileti~ 1920). Dosega ni be{e poznat samo mal izvadok od tekstot na ova evangelie. Prevodite na ovie evangelija jasno go nosat belegot na jazikot na svoite preveduva~i i pretstavuvaat zna~ajni izvori na informacii za soodvetni dijalekti {to gi reprezentiraat. Solunsko (Mazon. koj pi{uva za kosturskiot ([klifov 1973) i dolnoprespanskiot govor ([klifov 1979). koj pi{uva za vodenskiot govor (Dumev 1943). Podatoci za kosturskiot govor vo edna pogolema statija ni dava i A. Osobeno golema zbirka na dijalektni tekstovi pred s# od solunsko-lagadinskata oblast e zbirkata tekstovi zapi{ani od Stevan Verkovi}. Monografskata obrabotka na govorite na selata Suho i Visoka. Toa se Evangelieto od Bobo{~ica. Me|u ponovite istra`uvawa na makedonskite govori vo Egejska Makedonija. Me|u postarite tekstovi. a objaveni 1932 g. S# u{te se raboti na de{ifrirawe na tekstot od Konikovskoto evangelie napi{ano so gr~ki bukvi na enixevardarski govor. Nekolku tekstovi od Kostursko se javuvaat i me|u trudovite na Mje~islav Malecki (Malecki 1934a). Polivka 1932). Konikovskoto evangelie. koj monografski go opi{uva nestramskiot govor ([miger 1998) koj spa|a vo grupata na kosturskite govori. Govorot na ovie dve sela e izrazito arhai~en. 1931). a se nastanati vo vtorata polovina na 19 vek. Malecki e zaslu`en i za zapi{uvaweto na govorot na dve makedonski sela vo Lagadinsko. Vajan 1938) i Trliskoto evangelie. Kulakiskoto evangelie. no vo slu~ajov se zadr`avme na onie {to dale pridones vo monografskata obrabotka na oddelnite govori. Tekstovite se objaveni vo Krakov 1934 g. Se razbira. 1963/64).

Proektot Makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija. 2002. Pogolemiot del od ovie monografski opisi se objaveni. Makedonija. Monografski se obraboteni: Kajlarskiot govor od Vasil Drvo{anov (Drvo{anov 1993). Sni~ene & Kostursko (rakopis). Istiot avtor go ima obraboteno i dojranskiot govor (Peev 1976). {to se raboti vo Institutot za makedonski jazik. Svetlana Davkova&\orgieva. Blagodarenie na niv e uspeano da se so~uvaat od celosno izumirawe nekoi od makedonskite govori. solunsko-vodenskite i kostursko-kor~anskite govori. Mnogumina od progonetite Egejci svoite novi domovi gi izgradija vo R. i razvojot na makedonskata nauka za jazikot. Imeno. poznato e vo istorijata deka vo nekolku navrati Makedoncite se progonuvani od nivnite ogni{ta vo egejskiot del na Makedonija. Od predvidenite 392 punkta preku koi treba da se pretstavi makedonskata dijalektna teritorija i nejzinata vnatre{na diferencijacija preku 100 $ pripa|aat na teritorijata na makedonskite egejski govori. Meglenskiot govor. Nositel i organizator na sovremenite istra`uvawa na makedonskite dijalekti e Bo`idar Vidoeski. Enixevardarskiot govor od Maksim Karanfilovski (rakopis). kakov {to e slu~ajot so kuku{kiot govor ~ij monografski opis i bogata zbirka od tekstovi gi sostavi Kosta Peev (Peev 1988/89). Vpro~em. koj se rabote{e vo MANU. Kako dopolnenie na Dijalektite . od koj se objaveni tri toma od A – N (Peev 1999. Nina Dimitrova[miger go ima obraboteno Govorot vo s. Vo ponovo vreme Kosta Peev raboti vrz Re~nikot na makedonskite govori od jugoisto~niot egejski del. Najva`en za makedonskata dijalektologija e proektot Makedonski dijalekten atlas.48 Po standardizacijata na makedonskiot jazik vo 1945 g. Veselinka Labroska. Grcija. po~nuva i sistematsko istra`uvawe na makedonskite govori op{to. be{e eden od prioritetnite proekti so ogled na politi~kata situacija vo koja se najde makedonskiot narod i negoviot jazik vo ramkite na R. Vo delovi od jugoisto~nite krai{ta na Egejska Makedonija makedonskoto naselenie e nasilno iseleno re~isi vo celost. Stojka Bojkovska (rakopis). Govorot na s. Kula & Sersko (Labroska 2003). no i posebno na makedonskite govori vo Egejska Makedonija. Najgolem broj monografski opisi na oddelni govori i govorni grupi ima obraboteno Bo`idar Vidoeski i toj dava kompletni opisi na sersko-lagadinskite. ^iflixik & Demirhisarsko (Davkova&\orgieva 2004). negovite trudovi mo`e da se pro~itaat vo trotomnoto izdanie Dijalektite na makedonskiot jazik (Vidoeski 1998. 2004). 2000). a tuka mo`e da se najdat i dopolnitelni bibliografski podatoci. Govorot na s. 1999. vklu~uvaj}i go i razvojot na dijalektologijata na makedonskiot jazik. Pod negovo rakovodstvo zapo~nala rabotata na pove}e proekti od oblasta na dijalektologijata.

i so neobjaveni zbirki tekstovi od ovaa teritorija.n. raspolagame. naj~esto se veli deka makedonskiot jazik e najbalkaniziran me|u balkanskite neslovenski i slovenski jazici. osven ona {to ve}e go poso~iv. a se rezultat na silnata interferencija pome|u makedonskiot jazik i sosednite neslovenski balkanski jazici. makedonskite govori vo Egejska Makedonija se dosta istra`eni. Del od ovie pojavi prodrele dlaboko na makedonskata jazi~na teritorija i stanale diferencijalni karakteristiki na makedonskiot jazik vo odnos na drugite slovenski jazici. Kako {to mo`e da se vidi od ka`anoto. pa taka. kade {to preku 325 tekstovi e prezentiran govorot od 188 naseleni mesta od makedonskata jazi~na teritorija. Imeno. Kako rezultat na rabotata na proektot Makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija. pa ottuka.49 na makedonskiot jazik slu`i zbirkata Tekstovi od dijalektite na makedonskiot jazik (Vidoeski 2000). Seto ova ovozmo`uva da se vr{at istra`uvawa na kompleksni temi na celata teritorija na makedonskite egejski govori. 1997). Poznato e deka egzistiraj}i slobodno pove}e vekovi vo ramkite na balkanskiot jazi~en kontekst glagolskiot sistem na makedonskiot jazik pretrpel pove}e promeni vo odnos na nasledeniot t. koi se razvivale vo poinakva i naj~esto vo pokompaktna slovenska jazi~na sredina. vo konkretniov slu~aj vo glagolskiot sistem me|u makedonskiot i drugite isto~ni i zapadni slovenski jazici. Kako centralen balkanski jazik normalno e tokmu vo makedonskiot jazik da se vkrstat vlijanijata od site sosedni balkanski jazici. Od ovie pri~ini se javuvaat golemiot broj razliki vo gramati~kiot sistem. od balkanisti~ki aspekt. kako posebno zna~ajni se izdeluvaat . Pojavite na koi }e uka`eme imaat svoe ogni{te tokmu vo ramkite na makedonskite egejski govori. staroslovenski i voop{to vo odnos na praslovenskiot jazi~en sistem. Me|usebnite vlijanija pak pome|u jazicite se najizrazeni vo grani~nite dijalektni oblasti. objavena e Sintaksa vo dva dela koja e rabotena tokmu vrz materijali od govorite za koi stanuva zbor. Avtor na Sintaksata e akad. a del se zadr`ale vo odredeni oblasti od teritorijata na makedonskite egejski govori i stanale diferencijalni osobini na oddelnite govori vo ramkite na makedonskiot dijasistem. Zuzana Topoliwska (Topoliwska 1995. a u{te pocelosno se dokumentirani. Institutot za makedonski jazik i Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika vo MANU. Od glagolskiot sistem na makedonskite egejski govori Sega }e se osvrneme na nekolku karakteristi~ni pra{awa vo vrska so glagolskiot sistem vo makedonskiot jazik.

odnosno od teritorijata so najsilna interferencija na makedonskiot so sosednite balkanski jazici. istoriski prezent. Imeno. Vo ramkite na makedonskite govori od Egejska Makedonija. Ovaa pojava se vrzuva so razvojot na }e + prezent konstrukciite vo makedonskiot jazik. Vo posledno vreme prou~uvaweto na makedonskata dijalektologija e pove}e svrteno kon prou~uvawata na morfosintaksata na makedonskite govori i vo opredeluvaweto na stepenot na gramatikaliziranost na oddelni morfosintaksi~ki balkanizmi vo makedonskite dijalekti. na~in i vreme. So ~uvaweto na upotrebata na perfektivniot prezent isto~nite egejski govori se pridru`uvaat na ostanatite isto~ni makedonski govori. Toa dosega be{e i glavna preokupacija vo mojata rabota na poleto na makedonskata dijalektologija. Vo vrska so ova mo`e da se uka`e na gubeweto na staroto zna~ewe na kategorijata vid vo makedonskiot jazik. . Perfektivniot prezent se upotrebuva so negovite poznati zna~ewa: ozna~uvawe na iterativni i omnitemporalni nastani. perfektivniot prezent otsustvuva od teritorijata na jugozapadnite govori (kostursko-kor~anskite).50 makedonskite govori vo Egejska Makedonija i toa vo najgolem broj slu~ai govorite {to ja zafa}aat jugozapadnata makedonska jazi~na teritorija. koj e isto taka podlo`en na silno vlijanie na gr~kiot i aromanskiot jazik. So ovaa osobina jugoistokot. koja pretstavuva centar za najgolemiot broj inovacii {to se javile vo makedonskiot jazik i posebno vo zapadnoto makedonsko nare~je. pa so ogled na toa. Perfektiven prezent: Makedonskiot standarden jazik se izdvojuva od ostanatite slovenski jazici so ogled na nesamostojnata upotreba na perfektivnite glagoli vo prezentot. ova istovremeno zna~i i deka prou~uvawata na makedonskite dijalekti vo egejskiot del mo`at da razre{at i golem broj pra{awa {to se vrzani so sostojbite vo makedonskiot standarden jazik. koi gi prezemaat funkciite na stariot perfektiven prezent. koe pak od svoja strana se nao|a vo osnovata na makedonskiot standarden jazik. pa i vo funkcija na futur. Prezentot od perfektivni glagoli ne se zabele`uva nitu vo pogolemiot del od centralnite ju`ni govori. }e se osvrneme na nekoi pra{awa od morfosintaksata na glagolot vo makedonskite govori vo Egejska Makedonija. }e-konstrukciite se oformuvaat podednakvo i od perfektivni i od imperfektivni glagoli. koi ne poseduvaat gramatikalizirani sredstva za izrazuvawe na kategorijata vid. negovata upotreba e zabele`itelna na istok od Solunsko. se diferencira od jugozapadot poka`uvaj}i edna poarhai~na sostojba. sp. dolnovardarskite. ]e opfatime nekolku pra{awa {to se odnesuvaat na gramati~kite kategorii na glagolot: vid.

ima{e ~itano. 9) (istoriski prezent) solunsko-vodenski: dojranski. Gubeweto na l-formata na krajniot jugozapad povtorno e inicirano od silnoto vlijanie na sosednite neslovenski balkanski jazici koi pottiknale razvoj na novi konstrukcii koi funkcionalno ja prezele ulogata na nasledenite konstrukcii od tipot sum + l-forma. .51 sersko-lagadinski 1. gu f'ƒrlýami i p'epý‚l ný'etra i gu sf'arimi. N'os. 4). no so razli~na frekvencija na upotreba.unkcijata na stariot perfekt/pluskvamperfekt od tipot sum/ bev + l-forma ja prezele konstrukciite oformeni od glagolot ima/ imav + -n-/-t. gu kl'avimi u kaz'anitu..n.. Si bile dvajca bra}a. koi go pretstavuvaat minatoto opredeleno vreme vo makedonskiot jazik. I t'š v'e~ƒrta d'ojde. Razvojot na sum-perfektot vo makedonskiot standarden jazik se dvi`i vo nasoka na razvoj na kategorijata status. (Malecki 1934b. preka`ani nastani so specifi~na modalna markiranost vo soodvetni konteksti i konsituacii so zna~ewe na dubitativ ili admirativ.. odnosno za iska`uvawe na neposredno nedo`iveani minati nastani. sp. so ograni~en broj formi i so izvesni razliki vo funkcionalnata optovarenost. si imale du}an poln so stoka (Koneski. {tu gu zv'adý‚hmi za pikm'es. gu zv'a`dami sý'etný‚ ut v'ognýu na zimý'ata . (omnitemporalnost) 2. Imeno. 478) (admirativ) . imav napi{ano itn. pak ut'iva na nuzi k{'enuduh"iju u Sul'un. kuku{ki 3. Nie sme tr~ale po nego. 221) (idnost) Sum + l-forma Edna od najtipi~nite karakteristiki na krajniot jugozapad od makedonskata dijalektna teritorija e gubeweto na l-formata. . Ako mƒ ut'epƒt m'ene i t'ep tƒ ut'epƒt Gƒrcte (Peev 1988. 479) (preka`uvawe) 6. edniot `enet.pridavka odnosno konstrukciite od tipot: imam odeno. Vakvite konstrukcii odovde se {irat re~isi niz celata makedonska jazi~na teritorija. 167) (istoriski prezent) 4. vo makedonskiot standarden jazik i vo pogolemiot del od makedonskite govori ima-konstrukciite se osnovni nositeli na zna~eweto & rezultativnost. 5. sƒ k'a~e nƒ t'š d'ƒrvuto i t'uka s'ede (Peev 1979. t. so ogled na faktot {to sum-perfektot (sum + l-forma) se specijalizira kako minato neopredeleno vreme vo opozicija so imperfektot i aoristot. a drugiot ne`enet.zý'eva sr'ugi par'i. ka sƒ st'emne. Pa sƒ f'ata da igr'ajat kum'arý (Malecki 1934b. odnosno gubewe na site konstrukcii vo ~ij sostav vleguva ovaa forma.. ima dojdeno. rabotata im bila trgovci. kako ne! (Koneski.

br'ate ne s'ƒmo m'ajka. {to e nivna specijaliziranost na ostanatiot del od makedonskata jazi~na teritorija. Ej. Vo op{ti ramki zemeno. 5) (minato opredeleno vreme: aorist) Vo isto~nite egejski govori. ama •m n'ogo zƒbr'avno (Peev 1988. kostursko-kor~anski govori 7. {to e slu~aj i so gr~kiot jazik. zapo~nuvaj}i od ju`nite oblasti vo Solunsko. Toa e glavnoto vreme so koe se zapo~nuvaat i se raska`uvaat narodnite prikazni. solunsko-vodenski govori 9. 206) (imaperfekt) 8. opozicijata opredelenost // neopredelenost e koncentrirana vo aoristot i imperfektot // sum-perfektot i ima-konstrukciite. kako minato neopredeleno vreme. sp. Vo izvesni konteksti mo`e da se konstatira opozicijata aorist/imperfekt // ima -perfekt vo smisla na opredeleno // neopredeleno minato vreme. ima-perfekt) 11. imj„{e eno dj„te (Topoliwska 215).52 So ogled na faktot {to vo jugozapadniot del od makedonskata jazi~na teritorija otsustvuva l-formata. Eno-vr'eme b'e{e eden c'ar i `'ena mu n'e mu r'odva{e (Topoliwska 215) (aorist. Toa zna~i deka na jugozapad oslabuva rezultativniot karakter na ima-konstrukciite. zna~i so zna~ewe na op{to minato vreme se javuvaat prostite minati vremiwa aorist i imperfekt (soodvetna e i situacijata vo gr~kiot jazik). 234) (rezultativnost. 24) (preka`uvawe. Ne{to poinakva e situacijata vo aromanskiot i vo albanskiot jazik. mladoto mom~e s'ƒte nejni br'at}a ispadn'ale i gu pri~ik'ale ama majka mu o{}e k'a a vid'el mu ka`'al na deteto (Ugrinovski. Ovde e poza~estena upotrebata na sum-perfektot. solunsko-vodenskata grupa govori. imperfekt) Vo centralniot del na egejskite govori. Bj„ ena majka. sum-perfekt) 10. pa Lagadinsko i Sersko se zabele`uva malku poinakva situacija. K'oga a doc'el niv'estata. . vklu~uvaj}i gi i ostanatite govori od egejskiot del: solunskovodenskata i sersko-lagadinskata grupa govori. t'uku i k'u~ito gu sured'iv i gu klad'eh vrs m'ajka da ne mu bidi stud'eno (Ugrinovski. otsustvuva i kategorijata status. br'ate. Koj n'e zn'ae 'oti trj'„bi so spolajv'ajne da spomenv'ime dobrinj'„te t'iam {~o 'ima stor'eno vo sel'oto n'a{e (Topoliwska. Ovde ne e zagubena upotrebata na sum-perfektot. ima-konstrukciite se relativno poretki. Vo kostursko-kor~anskata grupa govori kako preterit. zna~i. Stƒruvr'emski prƒkƒ`nici sƒ.

dodeka jugoistokot se nao|a na granicata pome|u ovie dve grupi govori. @en'ata mu ostan'a vdov'ica. ot dve-tri god'ina vr'eme p'osle umrý'a (Verkovi}. po poteklo star kondicional voop{to go nema vo jugozapadnite makedonski govori. Na celata ovaa teritorija funkcionira noviot balkanski tip na kondicional oformen vrz baza na glagolot *h¥teti.53 kako na jugozapad. Makedonskiot potencijal od tipot bi odel. Toa zna~i deka vo raska`uvaweto. Razvojot na sum-perfektot kako minato neopredeleno vreme e necelosen. i sum-perfektot. a se zabele`uva i negovata upotreba za iska`uvawe na neposredno nenabquduvano dejstvo tuku ex post registrirano od raska`uva~ot (sp. Modalni konstrukcii & kondicional. odnosno upotrebata na aoristot i imperfektot. kako i so aromanskiot jazik na ovaa teritorija. i na krajniot jugoistok vo oddelni govori od Sersko-dramskata oblast. Istra`uvawata na centralnite egejski govori poka`uvaat deka bipotencijalot kako forma im e poznat na govoritelite (zabele`an e vo materijalite od Meglensko i Vodensko). iako so izvesni varijacii vo formata. bi-potencijalot ne se sre}ava. kako {to e slu~aj so }e-konstrukciite. a kako {to napomnav tie pretstavuvaat zaviden broj. na minatite opredeleni i neopredeleni vremiwa. 17) (me{awe na opredeleni i neopredeleni minati vremiwa) Ovaa situacija e neposreden rezultat na mnogu bliskite vrski so gr~kiot. no e ograni~ena od strana na aoristot i poretko imperfektot. najo~igledno vo narodnite prikazni. Gubeweto na konstrukciite vo ~ij sostav vleguva l-formata vo oddelni govori od jugozapadnata makedonska jazi~na teritorija e vrzano i so razvojot na novi tipovi modalni konstrukcii. jugozapadot pretrpel najzna~ajni promeni i poka`uva najmnogu otstapki. subjunktiv Sega }e pomineme na nekolku pra{awa vrzani so pojavata. sp. Golomb 1961/62: 161-165). mnogu ~esto se me{a upotrebata op{to re~eno. kako {to }e . obrazuvaweto i funkcionalnata optovarenost na }e-konstrukciite vo makedonskiot jazik i posebno vo negovite ju`ni dijalekti. od druga strana. bi rekle vo nasoka na razvoj na kategorijata status. centralnite egejski govori stojat najblisku do situacijata vo sovremeniot standarden makedonski jazik. vo zapi{anite tekstovi od ovie govori. sersko-lagadinski govori 12. n'ekolku vr'eme s'ama `ivuv'ala. kade {to aoristot i imperfektot ja vr{at funkcijata na preterit. od edna. Sepak. Op{to re~eno vo pogled na sistemot na minatite vremiwa i vo pogled na razvojot na kategorijata status.

Imeno. ot tv'ojta kl'eveta i mizavirlƒk. sp. G'ospod. da + prezent 14. na krajniot jugozapad partikulata }e se javuva vo oblikot `a/za {to e dobieno so kontrakcija na postarata forma {te da (odam) > {ta > `da > `a > za. Interesno e da se zabele`i deka vo prikaznite zapi{ani od Verkovi}. a vo slu~aj na kondicionalot pred s# me|u makedonskiot i gr~kiot jazik. Vo centralnite egejski govori partikulata na kondicionalot / futurot glasi }e.. }em. Imeno za izgovorot za na modalnata partikula. ne mi e str'ah na m'eni. Nakratko samo }e poso~am deka site fakti uka`uvaat na toa deka ne treba da se pravi reska granica pome|u balkanskiot futur i kondicional oformen vrz baza na glagolot velle. spored funkcijata {to ja vr{at go poka`uvaat izomorfizmot me|u futurot i kondicionalot na balkanskata jazi~na teritorija. {to vo slu~aj na makedonskiot jazik odgovara tokmu na postarata forma }e ({te) da. na teritorijata na makedonskite egejski govori povtorno jasno se zacrtuvaat oblastite kade {to e najsilna interferencijata me|u makedonskiot i sosednite neslovenski jazici. 16) . {o ki ~'ini{ na m'enika. zna~i ne kako partikula. odnosno za futurot. pra{awe {to s# u{te se tretira razli~no od razli~ni lingvisti.54 prosledime ponatamu. Br'ate.. odnosno. Amalgamirana partikula vo formata za se registrira i na istok vo lagadinskite govori. p'ak on ke da mi ~'uva ot tvojta kleveta (Verkovi}. }i so ogled na silno izrazenata redukcija na neakcentiranite vokali osobeno karakteristi~na za ovie govori. }e ka`am deka se opredelivme za kondicionalot bidej}i kategorijata na~in vo odnos na kategorijata vreme e nadredena kategorija. kako konstrukcija na kondicionalot za sega{nost. Taka. ne kem da veruvam (Verkovi}. }e{ . Vo vrska so toa dali }e-konstrukciite }e gi tretirame kako futur ili kako kondicional. vklu~uvaj}i go i makedonskiot jazik (Topoliwska 1997: 85). Durde ne vidam pret menika da padni nekoj. kako i nejzini postari varijanti vo koi glagolot *h¥teti s# u{te se sre}ava vo menliva forma. 38) }e da + prezent 15.. {to mi gi dad'e. Soodvetnata partikula vo gr~kiot jazik èá e dobiena so kontrakcija me|u èå (petrificirana forma od èÝëù / saka) i subjunktivnata partikula íá. se sre}ava i konstrukcijata od tipot: }e da + prezent.. Vo vrska so formite na kondicionalot/futurot. vo literaturata se naveduva fonetskata bliskost pome|u gr~kata partikula èá i makedonskoto za. }e-konstrukciite.

kade {to situacijata so kondicionalot se pretstavuva na na~in kako i vo standardniot makedonski jazik. sp. zna~i vo funkcija na futur. Mi birý'e{ gajl'e. zna~i so osamostoena. 32). na zapad i na istok se sre}avame so konstrukcii na kondicionalot vo koi e prisutno amalgamirano ili neamalgamirano da. za futurot. da idam.n. 232) (Kostursko-kor~ansko) Vo istoriskata lingvistika poznata e upotrebata na konjunktivot i optativot za ozna~uvawe na idni. se javuva amalgamirana partikula na kondicionalot. Ova e balkanska osobina i se sre}ava ne samo vo poso~enite makedonski dijalekti i vo gr~kiot jazik tuku i vo ostanatite balkanski jazici. koj se izrazuva edinstveno preku konstrukcijata da + prezent. od Golomb (1961/62: 169) futurum II kategori~en. albanskiot i aromanskiot. kako i vo Lagadinsko. mu veli: þsinku.: 19. Ovoj tip na futur Golomb go registrira vo govorite na s. 34) (Sersko-lagadinsko) 17. k'ak mý‚ kurtal'isa ti mý'ený‚ i j'as da tý‚ kurtal'isam tý'ebý‚ (Malecki 1934b. Zna~i. najgolemo vnimanie privlekuva pojavata na t. Vo vrska so kondicionalot na teritorijata na makedonskite egejski govori. Sega. odnosno negovata diferencijacija vo odnos na }e/`a. so ena pe{~a q’p da mu nasita vesjo asker (Mazon 1936. Golomb podvlekuva deka . Oko me zemi mj’ne sin carutomu nevý„sta. da gi platam smetkite (standarden jazik) Vo vrska so zna~eweto na ovoj tip futur. sp. jaze sam da ti otnesam dur tamukaÿ (Verkovi}. Soodvetna upotreba na subjunktivot mo`e da se registrira i vo sovremeniot gr~ki razgovoren i dijalekten jazik. {to da sum ti jas!' (gr~ki dijalekten materijal od Velvendos) (Tumb 1974) Zna~i povtorno se raboti za tipi~no balkanska pojava. koja vo ograni~en stepen mo`e da se konstatira i vo sovremeniot makedonski jazik. no negovata upotreba mo`e da se konstatira i vo ostanatite egejski govori. predvideni nastani. Óá äÝí ôïý öêåéÜò. 16. Suho i Visoka & Lagadinsko. kako {to se pore~kite vo zapadnoto nare~je. izzemaj}i go centralniot del od egejskite govori.55 Vakvite primeri nesomneno uka`uvaat na edna poarhai~na situacija karakteristi~na i za drugi dijalekti od makedonskata jazi~na teritorija. zna~i vo Kor~ansko i Kostursko. sp. éãþ ôß íÜ åéìß 'Koga ne go pravi{ toa. osobeno onie kade {to. nezavisna upotreba na subjunktivot. 18. odnosno adverbalnata partikula pokazatel na subjunktivot vo makedonskiot jazik. katu si blagudari ot detetu. Ahtarinot.

Vo standardniot makedonski jazik. 14). Vo ovoj kontekst treba da se obrne vnimanie na faktot deka vo gr~kiot jazik soodvetnata konstrukcija & partikula èá + prezent od imperfektivni glagoli se upotrebuva so istoto zna~ewe zabele`ano vo makedonskiot jazik & pretpostavka. sp. 253) (optativ) standarden jazik 21. Treba da se naglasi i toa deka sli~na razlika se zabele`uva i pome|u }e. pr. ]e da ima 50 godini ’Mislam/pretpostavuvam deka ima .‘. ta da si 'ida (Verkovi}. (sp. Vo kontekst na funkcionalnata karakteristika na konstrukciite od tipot }e da + prezent. nesigurnost na govoritelot vo odnos na iska`aniot nastan. Imeno.. sp. Vakvata diferencijacija vo zna~ewata na zabele`anite tipovi na futur vo makedonskite egejski govori sekako poteknuva od faktot {to vo makedonskite egejski govori e sosema jasno izrazena nezavisnata upotreba na subjunktivot za iska`uvawe na imperativ/ optativ. se zabele`uva upotreba na poso~enata konstrukcija za da se iska`e pretpostavka. odnosno ja iska`uvaat voljata ili `elbata na govoritelot. Da mu ka`e{ vedna{ da dojde! (imperativ) Imperativot i optativot jasno iska`uvaat subjektivna modalnost. / Ne sum siguren. Zna~i. edn. za razlika od tipi~nite }e-konstrukcii koi se razvivaat kako osnovni pokazateli na epistemi~nata modalnost vo makedonskiot jazik i se najmalku modalno markirani.. Sýaga da e tak'ƒf c'arýa da mi dad'e d'esýat hilý'adi gr'o{uve.56 da-futurot sodr`i dopolnitelna modalna nijansa & re{ena `elba na zboruva~ot da go izvr{i iska`anoto dejstvo.. Pri toa otsustvuva idnata temporalna orientacija. Sli~ni primeri se registriraat i vo standardniot makedonski jazik. kako i na odredena teritorija od zapadnite makedonski govori. sakam da uka`am na u{te eden podatok.. temporalno locirana vo sega{nosta. karakteristi~na za }e-konstrukciite. makedonski govori vo Egejska Makedonija 20. 22. }e da-futurot se istaknuva so pogolema uverenost na govoritelot vo izvr{uvaweto na poso~enoto idno dejstvo. . situacijata e napolno sprotivna vo odnos na onaa zabele`ana vo isto~nite makedonski egejski govori. pa ottuka i naj~estata upotreba na da-futurot vo 1 l.i }e da-futurot zabele`ani vo zbirkata na Verkovi}. sp.

5.: Govorot na s. 11. 'Ja stavi rakata na moeto ~elo: ’]e (da) ima{ temperatura. Skopje 2000. Drvo{anov V. 1980) Jasno e deka povtorno stanuva zbor za edna balkanska pojava. (rakopis). Ivanovú É.: Tekstovi od dijalektite na makedonskiot jazik. Skopje 2004. 10.: Temporalnata karakteristika na finitnite glagolski konstrukcii vo jugoisto~nite makedonski govori . Vidoeski B. zna~i treba da se napravi uvid i vo sostojbata vo aromanskiot i albanskiot jazik.: Govorot na dve makedonski sela vo Solunsko. 3. Govorot na s.: Gevgeliéskiÿòú govorú.: Kajlarskiot govor.3. Gajdova U . 8-41. Davkova-\orgieva S.3.2.: Vodenskiÿò govorú. ^iflixik & Demirhisarsko. 6.1. Skopje 1993. a vo vrska so ova pra{awe bi bilo polezno u{te edna{ vnimatelno da se prou~at makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija.57 23. Ivanovú D. Sofiÿ 1932. 9. . 12. Dumev V.: Dijalektite na makedonskiot jazik. t. kn. Suho i Visoka. Sofèÿ 1943. 1963/64). 4. mi se ~ini‘ (Hese. Karanfilovski M. Literatura 1. Makedonski pregled XIII. Sofiÿ 1931. t. ¢ðëùóå ôï ÷Ýñé ôïõ óôï ìÝôùðü ìïõ: èÜ '÷åéò ðõñåôü. Makedonski jazik (1961/62. 8. Vidoeski B. 2. Makedonski nau~en institutú.: Enixevardarskiot govor (rakopis). Skopje 1998. Skopje 2002. Golomb Z. osobeno onie {to sodr`at amalgamirana partikula od tipot `a/za. Dimitrova-[miger N. s. Sni~ene (rakopis). ìïõ êÜíåé.: Meglenskiot govor. Bojkovska S. t. 7. 1999.: Búlgarski sòarini iz Makedoniÿ. 2000.

Thumb A.A. Sofiÿ 1936.: Nevrokoïskiÿòú govorú. okolija Enixevardar (rakopis).: Tekst gwarowy z Kosturskiego. [klifov B.: Contes slaves de la Macédoine sud-occidentale. 27. Praha 1932. 86&125.2. 16.: Narodni prikazni od Egejska Makedonija. Peev K. Peev K. 25.: Kosò urskiÿò govor. kn. Kula & Sersko. 26. 23. Kraków 1934 (=Ma³ 1934a). 3&190. 2002. Paris 1936. Lud S³owiañski. Verkovièových.: Dolnoïresïanskiÿò govor. 24.58 13. Ma³ecki M. Búlgarski starini. Skopje 1979. 1997. München 1998.1. Peev K. Makedonistika 2. 21.: Lidové povídky jihomakedonské z rukopisù St. str. Lavrov P.: Makedonskite govori vo Egejska Makedonija & Sintaksa. Hesse R. / Polívka J. 22.: Kosò urskiÿò govor. 2. 14. [klifov B. t.: Kuku{kiot govor. 20. t. Túrlisko evangelie ot 1861 god. Copenhagen 1980. . t. Izvestiÿ SS. 2004. Istorisko-filologi~eski fakulütetú. Mir~evú K. Sucho i Wysoka w So³uñskiem I: Teksty. 1. contes et chansons slaves de l’ Albanie du Sud. 30. [miger R. Skopje 1988. Sofiÿ 1920. 18. Berlin 1974.1. 29.: Documents. Skopje 1999. Koneski B.: Handbuch der neurgriechischen Volkssprache. s. Kuzov A.: Dva búlgarski rakoïisi s grúcko ïismo: II.: Nestramski govor.: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik . 17. s. 2. Ma³ecki M. VI. 28.: Dojranskiot govor. Sofiÿ 1979. XXXII. III. 31. 15. Paris 1923.: Re~nik na makedonskite govori od jugoisto~niot egejski del. Sofiÿ 1973. Mazon A.3. Kraków 1934 (=Ma³ 1934b). Labroska V.: Syntax of the modern Greek verbal system. t. kn. Skopje 1995. Ugrinovski D. 71-176. 19.: Dwie gwary macedoñskie. br. Skopje 2003. 4. 32.. Topoliwska Z.2. Godi{nik na SofiŸskiÿ Universitetú. Mazon A.: Govorot na s. t. Mileti~ L. Skopje 1967.

od sredinata na XVI vek. a ekscerpirani glavno za proektot Re~nik na makedonskite crkovnoslovenski tekstovi na Institutot za makedonski jazik „Krste Misirkov“ . Za dokumentirawe na oddelni poimi se poso~uvaat i leksemi od staroslovenskite (kanonski) rakopisi potvrdeni me|u drugoto vo re~nicite na staroslovenskiot jazik. Podatoci za bolestite na koi bile podlo`eni oddelni delovi od ~ove~koto telo nao|ame vo srednovekovnite tekstovi. 1 Îpfateni se tekstovi razli~ni spored sodr`inata. lekarstvenici i dr. semanti~koto varirawe i derivaciskiot razvitok na nazivite niz vekovite. 1987. kako zna~aen izvor za terminologijata na srednovekovnata medicina.Skopje. Hilandarskiot medicinski kodeks br. Za sporedbeni ispituvawa gi koristime i soznanijata od trudovite na Kati} (1960.15-16) Gri`ata za opstanokot i zdravjeto go sledat ~ovekot od negovoto postoewe. dopolnitelni izvori: zbornici. srpska redakcija. vrz osnova na materijalot od srednovekovnite tekstovi1 . Anatomskata leksika e del od osnovniot leksi~ki fond na srednovekovnite tekstovi i nejzinoto prou~uvawe pridonesuva da se prosledi nominacijata na delovite od ~ove~koto telo.14) Zdravjeto i silata na teloto poskapi se od seto zlato ‡ i krepko telo ‡ od neizmerno bogatstvo.Liljana Makarijoska ISTORIJATA NA MEDICINATA VO SVETLINATA NA SREDNOVEKOVNATA PISMENOST Zdravjeto e Bo`ji dar! (1Tim4. . pi{uvani vo periodot od XII do XVI vek. Vo bibliskite izvori se uka`uva ne samo na bibliskoto tolkuvawe za potekloto na ~ovekot tuku i na organizacijata na organizmot. 517 i dr. nema bogatstvo pogolemo od zdravjeto na teloto. 1989) koj se zanimava so medicinata na Srbite vo sredniot vek vrz osnova na spisite od XII-XVI vek pr. Predmet na na{iot interes e imenuvaweto na delovi od ~ove~koto telo i na bolestite. 1981. nitu radost pogolema ‡ od radosta na srceto (MudrSir30.

s7m5ren7 oum7 ’smirenost‘ i dr. Od delovite na ~erepot potvrdeni se nazivite tem3 ’teme ‘ i turcizmot tepelouk7 so istoto zna~ewe. koi ni izgledaat poslabi. taguva. mudrost ‘ . So vtorovo zna~ewe se odlikuva i derivatot glavizna.18-19.. izrazite glava 4g7lou ’ agolen kamen‘ . Glavata e najvisoko postavena vo odnos na drugite delovi na teloto i ne e slu~ajno {to se ozna~uva kako glava i kako vr7h7. bezoum7. {to se odrekol od svojot patrijarh. usna. pak. Naprotiv. pok7yvati glavami ’kima so glavata‘. si spomne‘. razd5l5ti oum7 ’se koleba‘. Spored hristijanskata antropolo{ka teza. oko (zenica. usta. zamisla. krotof7 se javuvaat so zna~ewe ’slepoo~nica‘. biti glav4 ’se bie po glava. probiti glav4 ’dupne (so kamen) glava nekomu‘. lice (obraz. toga{ kade e teloto?. brada). za koi smetame deka se poneugledni.. se mnogu popotrebni. Taa e mesto na umot i setilata. se kae‘. va`en priznak na ~ovekoviot karakter. toga{ stradaat site organi. jazik. delovi od vratot. z7looum6n7 ’nerazumen‘. 1C12. bezoum6nik7 ’ bezumnik ‘  i vo slo`enkite: vra'6de9n60nooum6n7 ’ pakosen‘. Se upotrebuvaat i izrazite: v7z3ti na oum7 ’zeme predvid. im oddavame pove}e ~est. sk4d96n0ooum6n7 ’slaboumen‘. nozdra. Kaj leksemata glava se izdiferencirale i zna~ewata: ’ su{tina. zab. m7nogoglav6n7 ’mnoguglav‘ .. delovi od trupot.60 Sp. a organite podednakvo da se gri`at edni za drugi. i na onie ~lenovi na teloto. {to se odnesuva na teloto. 1C12. uvo. ve|a. nos. til. glava‘. bezoum6stvo ’ nerazumnost‘ . teme. ]e gi spomeneme derivatite bezglav6n7 ’bezglav.Ne ste mi potrebni“ . t7ylie . dodeka obo=ie i grcizmot krotaf7 . delovi od ekstremitetite i op{ti delovi od teloto. Ovoj naziv e vo osnovata na obrazuvawata bezoumie. onie organi od teloto. glavata na nozete: . Prezentiraweto na anatomskata leksika. razum. Vo ramki na delovite od glavata se izdeluvaat: ~erep (~elo. vilica. venci. ~ovekot ima du{a i telo. upornost. Umot e razumnata i rakovodna sila na bestelesnata du{a i na setilata i se imenuva so oum7 ’ um.. mozok).25-26 za da nema raspravii vo teloto. {to mo`e da izrazi predizvikuvawe ili re{itelnost. eretik. =elo e soodveten naziv za ~eloto (so ve|ite). t7yl6c6. poglavje‘ . . kosa. pripadnik na sekta. Ako site tie bi bile samo eden organ. klepka). bezoum6n7 ’ nerazumen ‘ . odnosno ima dvojna priroda – nebesna i zemna. A koga strada eden organ. sekoj od niv vo teloto taka. I ne mo`e okoto da ù re~e na rakata: . 21-23 No Bog gi naredil organite.Ne si mi potrebna“ nitu. kako Mu bilo ugodno. del od slovoto. go realizirame vo ramki na osnovnata podelba na delovite od ~ove~koto telo i toa: delovi od glavata. glavno pra{awe‘ i ’ glava (na kniga). sk4dooum7. t7yl7 ’ til‘ .

se upotrebuvaat i nazivite obou[ie.61 Pokraj osnovniot naziv vlas7 ’kosa‘. kraiou[ie. Nozdrite se razdeleni so ’rskavica nare~ena hr3stav7k7. neveren‘. Se projavuva kako beleg na vozrasta i na zdravstvenata sostojba na ~ovekot. Vo zavisnost od toa dali ~ovekot ima ili nema kosa. jagodica na uvoto‘. krai ou[ese za ’dolniot del od uvoto. se diferenciraat nazivite vlasat7. lanita e naziv za ’obraz. se istaknuvalo deka o~ite mo`at da bidat pogolemi ili sredni za koi se smetalo deka se najdobri. i kako prva komponenta vo pove}e slo`enki: licem5rie. se izvedeni bradat7 ’bradest‘. Za nosot. =eljost6 i vilic3 ’vilica‘. Za imenuvawe na ’ organ. biti 9s30 po licou ’se bie po lice. r3s6nica ’ trepki ‘ . Bez da se isklu~uva nitu formata nitu goleminata na u{ite kako odlika na ~ovekoviot karakter. licem5riti ’licemeri‘. z4b7 ’zab‘. mo`at da bidat gordelivi ili stradalni (sp. v5ko ’ o~en kapak. desna i pr5v7yspr6nica ’nepce‘. redovno ozna~ena so nazivot ousta potvrdeni se nazivite oust6na ’ usna‘. lice‘. Spored goleminata. so kosa‘ i pl5[iv7 ’}elav‘. srednite u{i se smetale i za priznak za dobar karakter i za „najdobri za slu{awe“. ~ija prvenstvena funkcija e di{eweto. Okoto ima visoko mesto vo hierarhijata na telesnite organi. udira po obrazi‘. 3z7yk7 ’jazik‘ . nozdra‘. Od delovite na ustata. z5nica ’zenica‘. 1929). se kae‘. Trifonov. Kako nazivi za delovi na okoto oko se spomenuvaat: br7v6. Liceto e nositel na setilnite organi i na individualnite karakteristiki. Izrazot na liceto uka`uva i na du{evnata sostojba ili na trajnite somatski i psihi~ki crti. dodeka za nozdrite so koi se povrzuva sposobnosta za miris nozdri ’nozdri. Ja zabele`avme upotrebata na lice ’lice‘ vo brojni sintagmi i izrazi =isto?b5lo lice. kosmat7 ’vlaknest. Dokumentiran e i nazivot mozg7 ’mozok‘. koi mo`at da bidat izlo`eni na povredi. plen6nica za ’pletenka (od kosa)‘. se istaknuva potrebata od par. br7vi i v5'da ’ ve|a ‘ . nosnici‘ i prohod7 ’kanal (nosen). ili pak sredni za koi se smetalo deka se znak za dobar karakter. bradat6c6 ’koj . Interesno e {to vo odnos na setilata. licem5r6stvo ’licemerstvo‘. a se sre}ava vo izrazite biti v7?za lanit4. taguva. za da mo`e vo slu~aj na povreda da ne se naru{i nivnata dejnost. Od osnovniot naziv brada ’brada (del od lice)‘. licem5r6n7 ’licemeren. ’brada (vlakna {to rastat na bradata)‘. vdadeni vnatre ili ispaknati nanadvor. pa k4t6n6 ’katnik‘. klepka ‘ . se upotrebuva k7k7 za ’dolga kosa‘ i plenica. Pokraj ouho ’ uvo‘. setilo ‘ se upotrebuvaat c5v6nica i =ouv6stvie. po lanitama ’tepa. redovno se upotrebuva nazivot nos7. licem5r7.

n5dra ’gradi‘ i zaden del hr7b6t7 ’Ärbet‘. gr4di. lokan3. plou[ta ’belodrobie‘. voobi~aeno nare~ena 4troba ’utroba. Vo srednovekovieto se smetalo deka gradite na ma`ite im se dadeni za ubavina. grklanot. stomak.unkcijata na gradniot ko{ e so pomo{ na rebrata za koi se sre}ava soodvetniot naziv rebro. s7s7. crevo. Ärbetot. ple]i ’ple}i‘. {ijata. di{ni pati{ta‘. gr7tan6. Od nazivite so zna~ewe ’stomak‘ vo tekstovite gi zabele`avme 4troba i =r5vo. i toa pred s# srceto sr7d6ce ’srce ‘ i belite drobovi imenuvani so plouke. s7s6c6 se nazivi za ’dojka. So stroun7y se imenuvaat ’glasni `ici ‘ 9[est stroun6 je'e imat6 pa[nik60. gr7li]e. stomak. 'l5bovi. sostaven od goren del ram5 ’ ramena‘ . vr7vobrad7 ’ so {ilesta brada‘. 'r5lo ’usta. `eludnik ‘. slezina). i so dou[6nik7. gu{ata. `eludnik. {to podocna ima pokonkretno zna~ewe. stomak‘. kako i brojni slo`enki: velikoostrobrad6n7 ’ ~ovek so golema {ilesta brada ‘ . grada‘. zadnikot. preden del pr7si ’gradi.62 ima bujna brada‘ . =r5vo ’utroba. bubreg. Vo pomladite tekstovi sr7d6ce se javuva i so zna~ewe ’stomak‘ 9veter7 deto ima =ovek7 vo s7rdceto ta p7rdi0. Dokumentirani se i ople]ije ’nadrameniot del. srce‘ so vnatre{nite delovi 4trob6na =3st6 ’vnatre{en organ‘. a leksemata 4troba so zna~ewe ’vnatre{nost. Vo delovi od trupot se opfateni: gradite (rebro. stomah7 i s7yri]e. grb. Leksemata =r5vo se upotrebuva obi~no so zna~ewe ’ `enska utroba‘ i ’`eludnik. Se upotrebuva i nazivot di§fragma ’dijafragma‘. pa[6nik7 ’grklan‘. ple}i. krstot. Potvrden e i nazivot dou[6nik7 ’du{nik‘. . a na `enite za da si gi hranat ~edata. creva‘. Vo delovi od vratot se vbrojuvaat: grloto. za'da ’ grb. ple}i‘. Vo tekstovite od po~etokot na XIV vek ve}e se potvrdeni nazivite p4p7k7. vrat‘. du{a‘. srce. tr7bouh7. goloostrobrad6n7 ’so gola {ilesta brada‘. beli drobovi) mevot (utroba. `drelo‘. preden del od teloto od vratot do stomakot‘. za koi se upotrebuvaat i nazivite dou[ev6n7yi prohodi. pod7gr7tanie ’podbradok‘. ousta s7yri]na§ ’hranoprovod‘. bezbrad6n7 ’ bez brada‘ . crn drob. pod7=r5vie se odnesuva na ’organ {to se nao|a pod stomakot‘. Vo vrska so semanti~koto razgrani~uvawe vo upotrebata na ovie dve leksemi se smeta deka nivnata pravilna upotreba e osobenost na staroslovenskite evangelski tekstovi. torak9s07 e voobi~aen naziv za gradniot ko{. Pokraj poarhai~nata leksema v7y§ ’ vrat ‘ se sre}ava i [i§. no ve}e od XI vek . dodeka so dou[6nici se ozna~uvaat i ’bronhii. da gi za{tituva vnatre{nite organi. 'el4d7k7 ’`eludnik‘. gr7lo ’ grlo‘ . p4p7 ’papok‘. Od prednata strana pod gradniot ko{ se nao|a utrobata. korem7 ’ stomak. papok.

So l5vica i [ouica se imenuva ’leva raka‘. l3dvi3 za ’bubrezi‘. bok (del od teloto od rebroto do kolkot. So istoto zna~ewe se potvrdeni i za'd6. r4kami v7sple]ati ’rakopleska‘ i dr. za'da ’ grb‘ . lakot. =r5sl7. rakopis. 3tro. analen otvor‘ . v7z3ti na r4kah7 ’pregrne. skout7 ’skut‘ prikloni glav8 v6 skout6. Interesna slo`enka. r4kopolo'iti. Vo vrska so upotrebata na =r5vo. invalid ‘ . za~nuva‘. v7 =r5v5 pri3ti ’ zabremenuva. m4'k7y d5to=initel6. Vo delovi od ekstremitetite spa|aat: rakata (ramo. vodopoust7 za ’uretra. peta). goren del na grbot. r4kopisa9n60n7. kako i izrazite sram6n7yi. po=6ka. r4kos7tvoren7 ’rakotvoren. polovina‘. tain6yi. za=3ti v7 =r5v5. plodova se nazivi za ’utroba. Nazivot sram7 se odnesuva na ’ ma{ki polov organ ‘ . plodnica‘. r4ka desna§ ’ desna raka‘ . rektum‘. creva‘ =r5vom6 bol5ti ’boleduva od dizenterija. So ova zna~ewe se sre}avaat i sramina. . souhor4k7 ’ so paralizirana. pridavkata bezr4=6n7 ’ bezra~en. zeme vo pregratka‘ . Vo tekstovite voobi~aena e upotrebata na nazivite: hr7b6t7 ’grb. zapis. =r5vo mater6no so zna~eweto ’utroba‘ ili ’maj~ina utroba‘ se povrzuvaat izrazite za=inati. me'douramie. d5tos5§n6n7yi oud7. r4ko3t6 ’rakatka‘. d5torod6n7yi. bedra ’bedro. i golem broj slo`enki i izrazi so raznovidni zna~ewa: r4kod5lanie. piska. istes7 za ’bubreg‘. prohod6no =r5vo ’zadno crevo. napraven so race‘. kolena‘. So prohod7 i grcizmot afedron7 se imenuva ’ kraen otvor na debeloto crevo. kako i slo`enkata =r5vono[enie ’bremenost‘ . del od nogata od kolkot do kolenoto‘. me'douple]ie. kalka od gr~ki e obodesnor4=n7yi. =r5sla ’bedra. Ärbet ‘ . isu{ena raka‘ . 3tra za ’crn drob‘. prst. nenapraven od ~ove~ki race. dodeka so zna~eweto ’stomak. a so desnica. r4kopolo'enie. lo'esno. koleno. {to se slu`i so dvete race kako desni‘. bolka vo stomakot‘. oboedesn7yi ’levu~ar. sramota. mo~en kanal‘. oured7 m4'a. se sre}ava i deminutivot r4=ica. mi{ka. metafrena. Se sre}avaat i lono ’gradi.63 se sledi postepeno ograni~uvawe na prvi~nite zna~ewa na =r5vo i negova zamena so 4troba. dol`ni~ki spis. grcizmot metafrena ’Ärbet. me|u ple}ite‘. taini m4'k7y oud7. ner4kotvoren7 ’nerakotvoren. glu`d. r4kopisanie ’bele{ka. bok7 ’bedro. m5h7yr7 za ’mo~en meur‘. =r5vo proho'deni§. nokt) nogata (but. Notirani se i drob7. slabina). proliv‘. {epa. gr7b7. grst. skut. za obvrski ‘ . strana od teloto‘. matka. Pokraj mo{ne ~estata upotreba na nazivot r4ka ’raka‘. sl5zena i grcizmot splina za ’slezena‘. dlanka. =r5vobol5nie ’proliv. r4kod5§nie . stapalo. `eludnik. s5menonos6n7yi oud7. lo'6nica.

pr5kloniti kol5n5 svoi padne na kolena. koleno‘. konkretno zna~ewe ~esto se javuva vo izrazite: na kol5nou padati?napadati . dlan6 ’dlanka‘. Se upotrebuva i soodvetniot naziv ramo. kako i vo inokol5nik7 ’potomok tu|inec‘. s7stav7 za ’zglob‘. a se diferenciraat i nazivite pal6c6 ’palec‘ i m5zin6c6. rebro za ’rebro‘. oud7 ozna~uva ’ del od teloto‘ . daruvan preku smrtta. Nazivite lak7t6 ’lakot‘. stegno ’del od nogata od kolk do koleno. . 2 Zabele`an i za ’najmaliot sin. Osnovniot naziv kr7v6 ’krv ‘ e registriran kako prva komponenta vo slo`enkite: kr7vom4=enie ’ma~ewe so krvoprolevawe‘. pl7to§d6c6 ’mesojadec. Za imenuvawe na ’telo‘ se upotrebuvaat pl7t6 i t5lo od koi se izvedeni: v7pl7]enie ’otelotvoruvawe‘. Najspomenuvana vo Biblijata e krvta na Hrista {to simbolizira `ivot. t5les6n7 ’ telesen‘. Od nazivite za delovite na nogata gi zabele`avme i gol5n6 ’piska. kol5n6no klan5nie. t5les6no.  pr5klan5ti na kol5nou. zglob. stadYa es<t6> [es<t6> s7t st4pic6y s6yre=6 [es<t6> s7t nog6y. kto pr5m5ri n<e>bo pedije i zemljo dlanijo. kr7vom3t6n7 ’so pome{ana krv‘. p3ta ’peta‘. glaz6na ’glu`d‘. pod7plat7 ’stapalo‘. p3ta. bogot5les6n7 ’bogotelesen‘. pokloniti s3 na kol5nou. troupie i snaga. pl7tonos6c6 i t5lonos6n7 ’toj {to ima telo‘. koska. kr7vopiica ’krvopiec. pl7t6sk7. kost6 ’koska‘ . =l5n7. l7ysto ’potkolenica. krvo`ednik‘. koleno. slo`enkite so razli~no zna~ewe: pl7toljob6c6 ’ sladostrasnik‘ . ko`a. vo tekstovite gi registriravme i so funkcija na merka:v7 visinou lakt6y [est6 des<e>t6. kr7vom3s6n7.64 Grcizmot vrahion7 i m7y[6ca ozna~uvaat ’raka. bedra‘. noga‘. noga ’noga‘. prilozite: pl7ti4. qubimec’. posledno dete. ramo. mi{ka‘. potkolenica. del od nogata pome|u kolenoto i glu`dot‘. glez6n6. krv. plesno. Leksemata kol5no se upotrebuva i so zna~ewe ’ pokolenie. pridavkite: pl7t6n7. pr7st7 e voobi~aen naziv za ’prst‘. Vo op{tiot del se opfateni: telo/snaga. a t5les6n7yi s7stav7 se odnesuva na celiot ’~ove~ki organizam‘. t5les6n5. t5les6sk7y ’ telesno‘ . Pokraj pl7t7 se upotrebuva i troup7. Interesna upotreba na nazivot nog7t6 ’nokt‘ registriravme vo izrazot ot7 mlad7yh7 9m3kih70 nog6tei ’od detska vozrast‘. Obi~na e upotrebata na 3=a§. krvolo~en‘. =l5n7k7. v7log7. hr3stav6c6 za ’’rskavica‘. klekne ‘ . st4pa. poklan5ti s3 na kol5nou. Nazivot kol5no ’koleno‘ so osnovnoto. 3=a§ ’ zglob‘ Se sre}ava opisen naziv mozg7 v7 kost5h7 za ’koskena srcevina‘. mizin6c6 za ’najmaliot prst na rakata ili nogata‘2 . Voobi~aena e upotrebata na nazivite ko'a ’ko`a‘ . kr7voto=iv7 ’bolen od krvote~enie‘.

sli~nite pretstavi za bolestite i veruvawata za na~inite na nivno lekuvawe. molitvite i sl. vo vrska so narodnite veruvawa i obi~ai. osobeno na onie {to ne se manifestiraat so nekoi jasni i vidlivi simptomi. upotrebata na konec. Medicinata od svoite po~etoci se razvivala kako empiriska i kako magiska ili duhovna i takviot razvoj se zadr`al niz vekovite. Vo domenot na magijata spa|aat i baeweto. no i ’`ila (volovska)‘. gataweto. Ne poznavaj}i ja prirodata na zaboluvawata. a sekako i kako rezultat na me|usebnite kontakti na balkanskite narodi. . kr7voto=ica ’ `ena {to krvavi ‘ . krotaf7 . osobeno za zaboluvawata na vnatre{nite organi.obo=ie. tkaenini za spre~uvawe i le~ewe bolesti). a ~esto se izdeluva opisno izrazuvawe. Sli~nostite od oblasta na narodnata medicina kaj ju`noslovenskite narodi se zasnovani na zaedni~kite veruvawa. Se javuva i vo izrazot oslablen7 'ilami ’paraliziran‘. vrvki. afedron7 . lu|eto go formirale svojot odnos kon bolestite naj~esto vrz iracionalna osnova. ^estopati edna narodna dijagnoza opfa}ala pove}e. Magijata se opredeluva kako na~in na ~ovekovata za{tita i odbrana od nepoznati sili vo situacija na bespomo{nost. Se veruvalo deka bolestite se isprateni od Boga (za storen grev. Veruvaweto vo magijata i magiskite dejstva kaj slovenskite narodi se spomenuva u{te vo izvori od X vek.plesno. 'ila pokraj ’`ila (krvna). ’`ila (na koren)‘. So anatomskata leksika neposredno se povrzani i nazivite za bolestite. krven sad. Interes pobuduvaat tradicionalnite narodni sfa}awa za bolestite i na~inite na nivnoto lekuvawe. izgraden vrz stari veruvawa i iskustva praktikuvani vo razni krai{ta. alternativnata medicina preku baewata. l5vica [ouica. v7log7 . duri razli~ni bolesti so sli~ni simptomi.pl7t7. {iroko se rasprostraneti oddelni magiski metodi na lekuvawe (pr. Mo`eme da zaklu~ime deka srednovekovnite tekstovi go potvrduvaat postoeweto na {irok repertoar na nazivi od oblasta na anatomskata leksika. kr7vo§d6c6 ’krvo`ednik. vena‘ ozna~uva i ’nerv‘ ’puls‘ 9pipamo 'il8 da b8demo mogli poznati0. a sinonimijata se manifestira so pogolem broj sinonimni dvojki: t5lo . rasturaweto crni magii. rabota na verski praznik ili sl.65 kr7voto=ie ’ krvavewe ‘ .prohod7. isteruvaweto zli duhovi. iscelitelstvoto i magiskoto lekuvawe. Repertoarot na leksemite so koi se imenuva konkretna bolest e mnogu pomal..). mesojadec‘. odnosno tradicionalniot odnos kon bolestite. Kako rezultat na sli~niot socijalno-ekonomski razvoj.

vl7[6stvenie . no`evi. vl7[6stvie .66 So zna~ewe ’magija. . Vo tekstovite se spomenuvaat pove}e magiski sredstva. korenie . magi§ . vl7[6b6stvo . basnotvorenie. izraboten vo vid na privrzok ili ikoni~ka. kobenie ’ pretska`uvawe sudbina. is~uduvawe i pregolema gordelivost. dr8gi greh6 ]o se zove =erovanYe ¨ =in6y i ba§nYe i wlovo i vosak6 ]o le§t radi bolesti ili bae sproti wblak bo'e da wtera d6'6d6 ili grad6 tova da znate sve sa vra'i raboti i v6 tova koi ver8e oci govore ne e hrYstYanin7. Krstot e najra{irena hristijanska amajlija. metla. epidemiite. =arovanie . pepel. Gataweto i obi~no se povrzuva so prorocite koi gi koristat magiskite elementi. kamen i dr. 3 Se delat spored materijalot od koj se izraboteni. crni magii. na koi im se pri{ivale amajliite ili opredeleni zapisi. predizvikuva~ na bolesti. a smrtnata simbolika na crnata boja na dr{kata e dopolnuvawe na ostrinata na no`ot vo prilog na uni{tuvaweto na bolesta. ouro=ica. Konopnoto ja`e vr7v6ca konop6na se spomenuva kako simbol na cvrstinata. a Starite Sloveni najmnogu gi cenele `ivotinskite (zabi. dvi`eweto na `ivotnite i dr. (osobeno kaj deca)‘ 9gde ide[6 zl6yi ouro=e. koski. `ar. nokti. basn6 . amulet se imenuva magiski predmet na koj mu se pripi{uva natprirodna mo} za za{tita od zli sili. sa ouro=ice©0. Za ozna~uvawe na ’ baewe‘ se sre}avaat nazivite ba§nie . stravot. Sp. igla ili trn. vol{epstvo‘ vo tekstovite se upotrebuvaat leksemite: vl7hvovanie . Gataweto bilo mnogu koristeno vo srednovekovnata medicina i toa imalo pred s# terapiski. bolestite. voda. Uro~uvaweto pretstavuva magija koja nastanuva od zol pogled. a pri negovoto vr{ewe se upotrebuvaat pove}e magiski ili obredni predmeti: la`ici. Za odnosot kon magijata pokazatelni se uka`uvawata: i koi v5r8©t6 magYi na n6yh6 se fa]at6 magYi a koi ne ver8©t6 magYi na n6yh6 se ne fa]at6 magYi. Baeweto (lekuvawe so magii) e arhai~en ostatok od magiskite dejstva i pretstavuva vid tajno dejstvo protiv zlite duhovi. Amajliite3 naj~esto se koristele za le~ewe umobolni. So ourok7. da se doznae ishodot od bolesta se gatalo i spored soni{tata. za se~ewe na bolesta). uroci. no`ot. gatawe‘. Za{tita od uroci se bara vo amajlii. Se koristelo so namera ~ovekot da se za{titi od bolesti. od pofalni zborovi. rogovi. ~a{i. pak. So amajlija. poganica se imenuva ’demon. ma{a. =r7no=6r5n6n7 no'6 se povrzuva so veruvaweto vo magiskata sila na ostrite `elezni predmeti (pr. =arod5§nie . =ara?=ar7 . spored laeweto na ku~iwata. du{evnite ili psihi~kite rastrojstva. ~e{el. a pomalku profilakti~ki karakter. basmarica . {epi). magija‘ kob6 ’magija. magi~ni zborovi.

Leksemite b7ylie. dav6na bolest6 ’hroni~na bolest‘. v5tr7 ou stomahou ’naduen stomak pri nasobrani gasovi vo organite za varewe‘. kako izvor na `ivotot postoi od antikata. vospalenie na sluzoko`ata na o~ite ‘ . glavobol5nie. telesno stradawe‘ . tr7bou[na bolest6 ’bolest vo stomakot‘ itn. sr7d6cou. Nazivite nogobolie. t5les6na bolest6. ]e gi spomeneme i sintagmite {to se odlikuvaat so opredelen stepen na konkretizacija na zna~eweto: bol5zn6 sr7d6ca. zelie gi sre}avame so zna~ewe ’ lekoviti bilki‘. Pri odnosot kon bolestite vo srednovekovieto se diferenciraat telesni nasproti du{evni bolki5. Du{evnata bolka se podreduvala pred telesnata za{to e nevidliva i bara du{evna nega. a glavobolie. zaboluvawe. bolest6 v7 glav5? bolest6 glav6na ’glavobolka‘. bol5st6 ostra i s7mr7t6na ’akutna. Vo odnos na imenuvawe na bolestite voobi~aeni se nazivite so poop{to zna~ewe: bol5zn6. i vo svetoto miro se stavaat lekoviti bilki so aromati~ni svojstva koi isto taka se koristele i pri le~ewe bolesti. vr5d7 ’bolest. Soodvetno na ovaa diferencijacija se upotrebuvaat sintagmite t5les6n7yi ned4g7. o=ibol6. bol5zn6no oko ’bolno oko‘. Poop{ti nazivi se o=obol6. Se sre}avaat i nazivite b5l6mo ’o~no perde‘ pavlaka ’katarakta‘ . bolka vo glavata‘. posebno izvorskata. gubewe svest‘ . bol5zn6 s7mr7tonosna§ ’smrtonosna bolest‘. dou[ev6n7yi ned4g7. bol5zn6 mala ’tegobi {to ne mo`at da se vbrojat vo zaboluvawa‘. I vo vrska so bolestite na organite za varewe ima opisni nazivi: grizenie v7 stomahou ’gr~evi vo stomakot‘. ned4g7. bolest6 z4b6na ’bolest na zabite‘. sr7d6=6na§ ’ bolest na srceto‘ . t5les6n7yi vr5d7 ’ rana. bol5zn6 pl7t6ska. iznemo{tenost‘. Mo{ne prisutna vo obrednata i vo magiskata praktika e vodata nare~ena voda 'iva. . voda sv3]ena§ ’svetena. glavo© bol5ti ’glavobolka. krstena voda‘. epilepsija‘. bolest6 ou stomahou. dou[ev6na bol5zn6?bolest6. dou[ev6n7yi ned4g7 ’du{evna. s7panie gl7boko na ’dlaboka nesvest‘. dodeka telesnata bara telesna nega. t5les6na bolest6. =oudotvor6na voda. velika bolest6 ’padavica. bol5zn6 pl7t6ska§ ’ bolest. Kultot kon vodata. Bilkite poseduvale mo}ni lekoviti i drugi magiski svojstva. smrtonosna bolest‘. telesna povreda’ t5les6no stradanie. glavobol6 i bolest7 glav6na. i vo ramki na sintagmite t5les6n7yi ned4g7. metal6ka ou o=i© ’glaukom‘. Nazivot vr7toglav6stvo se odnesuva na ’ vrtoglavica‘ . s7m3tenie pameti na ’ nesvest. voda neosk4d59n60na§ ’~udotvorna. psihi~ka bolest‘. o=6na bol5zn6 za ’ o~na bolest‘. `ivotvorna vodaû. 4 5 Na pr. dou[ev6na bol5zn6?bolest6. zaguba. opisni nazivi: vroukina ou o=i© ’kowuktivitis. nogobol5nie ozna~uvaat ’bolka vo nozete‘.67 Znaewata za lekovitite bilki imaat svoi koreni u{te vo antikata 4 . bolest6.

te=enie 'en6sko se ozna~uva ’krvavewe kaj `enata. Pokraj priznavaweto na nekoi realni pri~ini za bolestite (pr. Nesomneno srednovekovnite tekstovi. 2. vsakod7na groznica ’sekojdnevna treska‘ i ognica. 'l7t5nica. nastinka povrzana so {mrkawe. ne'itovica denes ima samo vo ~e{. ’ bolka vo glavata‘ . krasta ’lepra. 6 Spored Rusek (1981-1982. bolest {to go ispolnuvala `ivotot so postojan strav i neizvesnost se spomenuva mor7 ’~uma. vod6notr4dovit7. gnoevica ’gnoewe na ko`ata‘. kivavica. starorus. nekoja bolest na glavata. a i nivnite celi vo borbata protiv zloto se identi~ni.68 Vo evangelskiot tekst se potvrdeni vodotr4die. za{to se smeta deka istorijata na medicinata i istorijata na religijata se me|usebno povrzani. stoud7 za ’nastinka‘. ka[al7 za ’ka{lica‘. a vo vrska so toa i primenata na oddelni racionalni metodi na lekuvawe so lekoviti bilki i sl.‘ a kr7voto=ica e ’`ena {to krvavi. ne'itovica 6 ’ smrtonosna. . kako tekstovi so crkovnoreligiozen karakter. a vo drugite slov. od zaraznite bolesti ’ `olticata ‘ poznata kako 'l7ta§ bol5zn6. nadvore{ni povredi i sl. ukr..). proka'enie. vod6notr4dovanie. nastoud7. =ir7. lo{ gnoj od rana ili ~ir. bogine ’golemi sipanici‘. povreda na ko`ata. neizle~liva bolest‘ .. zadr6'anie vod7 ’„vodna“ bolest‘. nepcata ‘ . nastinka. So kr7vote=enie. ili spored gr~kata zaemka ikter7. so kamen7 ou boubr5z5h7 ’kamen vo bubregot‘. dodeka za ’bezvolno no}no mokrewe‘ se upotrebuva izrazot v7 s7n5 kvasiti s3. ~e{. So kamenoza3tie se ozna~uva ’litiaza. pri~initel za razli~ni bolesti. ime na rastenie so koe se lekuva ovaa bolest. no pred s# se odnesuva na ’gnoen proces vo uvoto‘. {to mo`e da bide predizvikana od razli~ni patolo{ki procesi. zadous7 za ’astma‘. Me|utoa. spored narodnite veruvawa. ka[6lica. dij. rana. ne'it7 ne'it6 ’ bolest na vilicite. plamenik. smrtonosna bolest ‘ . variola. bolest kamen vo bubrezite i `ol~niot meur (kese)‘. vo nastojuvaweto za nivnoto imenuvawe ni ostavil bogatstvo nazivi koi uka`uvaat na evolucijata na narodnata medicina niz vekovite. jazici e poznat nazivot ne`it kako ime na bolest i toa: bug. {uga‘. sepak srednovekovniot ~ovek imal skromni znaewa za bolestite. tr3savica. pol. drobni =ir7 ’ sitni ~irevi ‘ . treska‘ se potvrdeni nazivite groznica. 3. Gi sre}avame i nazivite nastin6ka. 634) ekvivalent na stsl. bolest na nepcata i zabite. vod6notr4d6n7 ’bolen od „vodna“ bolest‘. ko`no zaboluvawe. Od bolestite se spomenuva i ’epilepsijata‘ velikaja bolest6. i hr. Za sipanicite gi zabele`avme nazivite: bol5zn6 os7p6na§ ’ sipanici ‘ . nevidlivo su{testvo. bolna od krvote~enie‘. So zna~ewe ’bolest. Kako bolest od koja masovno se umiralo. bolest. srp. 1. Za imenuvawe na ko`nite bolesti se sre}avaat prokaza. tr3ska za ’treska‘. li[ai ’ li{aj‘ . se zna~aen izvor od oblasta na srednovekovnata medicina. krasta.

: Terminolo{ki re~nik srpske sredwovekovne medicine i weno obja{wewe. 1960. Skopje-Prilep. Skopje. III. 1981.: Re~nik na c†rkovnoslavÔnskiÔ ezik. Pop-Atanasov \. SANU. SAN. 1993. 12. LXVI. Bon~ev A. 2. Beograd. . Beograd. 9. SofiÔ. t. (otkrieni od 1970-1985). 8. 6. : Hilandarski medicinski kodeks br. 1. Posebna izdawa SANU. CDXV. KatiÊ R. Skopje-Prilep. Sofi® 1975. Posebna izdawa SANU. 2.: Narodna mitologija na Makedoncite. 10. 1987. Skopje 1988. 517.: Srpska medicina od IX do XIX veka.: Za imenuvaweto na bolestite vo makedonskite crkovnoslovenski tekstovi. : Poreklo srpske sredwevekovne medicine. 1958. kn. Skopje. Kostovska V. kn. 11. Vra`inovski T. Vasilev V. 7. Zagreb. 3. Beograd. kn.: Medicina kod Srba u sredwem veku. 1967. 4. 2000. KatiÊ R. 8. Beograd. 2000: 5662. sv.69 Literatura 1. kn. KatiÊ R.: Rakopisni tekstovi na makedonski naroden govor. KatiÊ R. Beograd. 1989. KatiÊ R. 1998. Zbornik radova Instituta za medicinskih istra`ivawa. 13. god. 6. I (a-o). CCX. 21. kn.: Poreklo srpske sredwevekovne medicine. KatiÊ R. Rijeè. Slovenski rakopisi vo Makedonija.: Re~nik na narodnata mitologija na Makedoncite. 5. Beograd. 12. Vra`inovski T. 2002. 1985.: Medicinata v drevna Traki®. V i VI.

: Joan Ekzarh B†lgarski i negovoto opisanie na ~ove{koto tÔlo. Stefanija D. Makedonska kniga. 15. 2. 1985. 1929: 165-202. Skopje. I. SofiÔ. B†lgarski pregled. Trifonov Á.: Lekarstvenik od XIX vek.70 14. .

Po ovoj povod }e se obideme da gi pretstavime samo li~nite imiwa vo nekoi dela od makedonskata poezija i proza i da ja otkrieme nivnata funkcija. sepak ne{to po~na da se pridvi`uva. a ovaa godina. Vo drugi lingvisti~ki centri odr`ani se mnogu nau~ni sredbi na ovaa tema. Toj tamu napi{a po ne{to i za li~nite imiwa i prezimiwata. No. Andreevski“ (Korobar-Bel~eva 2001-56-71). psevdonimi. Ovie referati }e gi spomeneme podolu (im blagodaram na avtorkite {to mi gi dadoa nivnite izlagawa vo rakopisi). vo koja. Vsu{nost. prekari. Vo nea dominira teoretskiot pristap. vo mart. }e bide nepravedno ako ne se ka`e deka @ivko Rizovski vo damne{nata 1974 godina go odbrani svojot magisterski trud pod naslov „Stilskata funkcija na onomasti~kata leksika vo makedonskata poezija i proza“. aspektot na prou~uvawe e glavno komparativen i na isto ramni{te se dadeni site onimiski formacii (toponimi. Zna~i. . li~ni imiwa. Ranko Mladenoski ja napi{a statijata „Degradirani karakteri“ (2001:83-92). a vo Ta{kent postoi spisanie imenuvano kako „Onomopoetika“. vo Rusija ima stotina monografii. za `al so malku sledbenici. Sepak.). kako {to veli „ pravi obid da se dekodira postapkata na polneweto na likot vo romanot ’Dubler‘ od Dimitar Solev“. so molk na ovaa tema re~isi celi 30 godini. se pro~itaa referati za imiwata vo romanot „Devet Kerubinovi vekovi“ od Slavko Janevski (Elka Ja~evaUl~ar) i za imiwata vo zbirkite poezija na Bla`e Koneski (Meri Momirovska). koj kako monografija e otpe~aten posmrtno.Marija Korobar-Bel~eva OBID DA SE OTKRIE ULOGATA NA LI^NITE IMIWA VO MAKEDONSKATA POEZIJA I PROZA Ulogata na sopstvenite imiwa vo umetni~kata literatura kaj nas re~isi voop{to ne e istra`ena.unkcionalnite stilovi vo makedonskiot jazik“. Vo 2001 god. Toa se po~etni ~ekorewa vo na{ata literaturna onomastika. vo 2002 god. Istata godina izleze od pe~at statijata „Li~nite imiwa vo romanot Pirej od Petre M. na nau~niot sobir „. prezimiwa i sl. koj glavno se zasnovuva na sporedbi na makedonski so dela od svetski avtori so cel da se otkrie specifi~nata funkcija na onimite vo literaturata. posveten na Blagoja Korubin.

Nivnata sredi{na pozicija vo umetni~koto delo pridonesuva da se poka`e individualnata mnogulikost na ~ovekot i na negoviot svet. pesnata itn.e. vonjazi~ni zna~ewa. individualnosta na avtorot i sl. Toa e toj horizont na o~ekuvawe za da se predvidi sudbinata na likot. kako e re{eno nacionalnoto pra{awe. mnogu ~esto. objasnuvaj}i deka e pova`no da se otkrie etiologijata na imeto (koe e toa ime. tokmu vo toj lik i sl. So taa stilska funkcija antroponimiskata leksika (li~nite imiwa. dobivaat i zna~enska. ama i analiza na cela epoha za koja se odbrani imiwata – kakvi bile nejzinite op{testveni uslovi. sufiks. t. Nikonov u{te vo 1960 godina pi{uva deka izu~uvaweto na ovoj tip imiwa izleguva od ramkite na lingvistikata. Zatoa se veli deka ova istra`uvawe stoi na granicata pome|u lingvistikata i literaturata. Toa e taka zatoa {to za da se analiziraat li~nite imiwa. stilska funkcija. a ovaa onomastika se narekuva literaturna onomastika. pokraj onimite vo ubavata literatura. Prou~uvaweto na li~nite imiwa vo literaturata ne e nitu lesno. zo{to toga{ e upotrebeno. pa gi delime na koren. prefiks i sl. za da go otkrieme zna~eweto. t. Kolkavo e toa zna~ewe zavisi od uspe{nata karakterizacija na likot vo romanot. koe mo`e da ni pretska`e ne{to od dejstvoto vo deloto. osven ako samiot avtor ne go izmeni svoeto delo. koj ne trpi promeni. nitu ednostavno. Znamenitiot Vinogradov vo svojata „Stilistika i poetika“ }e napi{e deka se raboti za zna~ajna i mnogu slo`ena tema od oblasta na stilistikata na umetni~kata literatura.. pokraj ozna~uva~ka i diferencijalna. poraka. No. imiwata vo literaturata imaat. Osven toa. raskazot. treba prvo da se napravi analiza na umetni~koto delo.72 Poznato e deka vo sekoj jazik antroponimite (vo tie ramki i li~nite imiwa kako del od onimiskiot sistem) imaat identifikuva~ka i diferencijalna uloga i funkcioniraat vo objektivnata realnost na nivo na edine~nost. Se raboti za zatvoren sistem na imenuvawe. pa Superanska (1973:366) ova vonjazi~no zna~ewe na imeto go narekuva enciklopedisko i toa spored nea proizleguva od celokupnoto zapoznavawe na likot vo literaturnoto delo. No. da se obideme da gi protolkuvame imiwata vo nea. ja istra`uva i folklornata onomastika.) otkolku negovata etimologija (Nikonov 1960:61-66).e. Na site ni se slu~uva koga }e zememe nekoja kniga. potoa ideolo{kata oboenost na toa vreme. Qubopitnosta za zna~eweto na imiwata e postojano prisutna. Zna~i. [imunovi} (1976:242) konstatira deka imiwata go stimuliraat literaturniot iskaz pove}e od drugite . vo umetni~kata literatura antroponimite mo`e da bidat semanti~ki ispolneti i toga{. a ne od etimologijata na negovoto ime. i pouspe{no da ja poka`e estetskata vrednost na deloto. Taa. nejzinite univerzalni vrednosti. prezimiwata i prekarite) igra zna~ajna uloga vo op{tiot streme` na avtorot da ja realizira svojata zamisla.

Poznato e deka pisatelite i poetite ~esto imaat dilemi. za da gi imenuva svoite junaci.lober. nosat nova sodr`ina proizlezena od likot vo deloto. slogovnite grupi. Zna~i. likot e majstorski graden i negovoto ime stanuva popularno ne samo vo ramkite na edna jazi~na zaednica (na jazikot na koj e napi{an). Kaj Ranko Mladenoski (2001:84. t. Interesno e da se spomene deka li~nite imiwa. Se znae deka imenuvaweto na junacite vo umetni~kata literatura ~esto pretstavuvalo svoevidna (uslovno re~eno) te{kotija za avtorite. Ema e po „Ema Bovari“ na . Nata{a e po „Vojna i mir“ od Tolstoj itn. taa postapka mo`e da . tuku. a ne so etimologijata na imeto od lat. Roland Bart isto taka pi{uva deka li~noto ime mora gri`livo da se izbere poradi negovite konotacii. No. No. koja postepeno se zgolemuvala preku transformaciite na likot {to se rezultat na dejstvoto vo umetni~koto delo. [imunovi} (1976:242) istaknuva deka izborot na imiwata go pravi avtorot i tie imiwa nosat beleg i kredo na negovata individualnost. na krajot toa e leksema ispolneta so mnogu semantika. odnosno na zbirot informacii ~ij nositel e toj vo tekot na raska`uvaweto. Taka.85) nao|ame deka Zola. mo`e odnapred da navesti odredena sodr`ina ili jasno da asocira nekakva sudbina na likot. Ako vo po~etokot na deloto li~noto ime e prazna leksema. Imeno. imeto Nora kaj nas najprvin e prezemeno od istoimeniot roman na Ibzen. stanuva popularno ime za pogolema populacija. Natalia < dies natali Domini > Natalis ’den na Hristovoto ra|awe‘. li~noto ime. deloto e poznato. Zatoa. ne samo pri imenuvaweto na svoite likovi tuku i pri izborot na naslovot na deloto. naslov. socijalni i simboli~ni elementi. tuku navleguvaat vo realniot `ivot i toga{. motiviranosta na imeto se javuva vo funkcija na vrednosta na likot. toga{. sublimirano ka`ano ispituvaj}i go foniskiot lik na imeto i negoviot efekt vo deloto.e. realisti~nite efekti. preku prevodnata literatura. ~esto ne ostanuvaat vo ramkite na kni`evnoto delo. pokraj postojnata. Taka romanot „Nebeska Timjanovna“ od Petre Andreevski u{te vo naslovot sugerira lirski tragizam na glavniot lik. sodejstvuvaj}i vo akumulativnata funkcija na jazikot i tie se sekoga{ vo funkcija na umetni~kata poraka.73 leksemi. vokalite i konsonantite. Golemite majstori na peroto zabele`ale deka polesno mo`e uspe{no da napi{at stotina stranici otkolku da gi imenuvaat likovite vo deloto. testiraj}i gi posledovatelno eufonijata. ispituval pove}e spisoci imiwa. osobeno ako se likovi nositeli na pozitivni osobini. koi so svojata poraka funkcioniraat vo literaturata kako mnogu va`no stilsko obele`je. imeto Nata{a vedna{ vo na{ata svest se povrzuva so prekrasnata heroina na Tolstoj. Ako naslovot na deloto se sostoi od li~no ime na glavniot junak.

i 9-te kosmi~ki sferi vo srednovekovnata slika na svetot. so dijalektnite formi i fonetskite osobenosti. Zatoa. so cel da se pretstavi kopne`ot za nadminuvawe na ~ovekovata osamenost. pokraj imeto. tuku e vo funkcija na sodr`inata na deloto za da se iska`at univerzalni vistini i vrednosti (kako vo romanot „Aleksandar i smrtta“ od Slobodan Mickovi}). so spomenuvaweto na imeto Goce Del~ev. Tuka likovite. koe{to pretstavuva naslov na deloto.e.e. ponekoga{ se nadminuvaat istoriskiot prostor i vreme i poznatata li~nost ne e biografski pretstavena. ]e go spomeneme i istoriskiot roman „Razgovor so Spinoza“ na Goce Smilevski. No. se poznati nacionalni junaci kako Goce Del~ev od istoimeniot roman od Van~o Nikoleski. Zagatkata. imiwa vo romanot (od istorija vo toj vremenski prostor: Dame Gruev. istoriskiot roman mo`e da bide strogo faktografski ili da bide osloboden od istoriskata faktografija. deka imenuvaweto e sekoga{ istoriski obusloveno. prostorot e markiran i so toposot. 3. kako {to e naslovot na zbirkata pesni „Denicija“ od istiot avtor. Taa trgnuva od brojot 9. nadvor od na{ite prostori (Amsterdam). Toa go zabele`al i Belinski. kade {to vedna{. Vakvite biografii \ur~inova gi narekuva fingirani biografii (Sintezi. str. itn. upatuva na po{iroki op{to~ove~ki poraki. 28). Koga sme kaj naslovot. simbolikata na naslovot na romanot „Devet Kerubinovi vekovi“ od Slavko Janevski.74 bide i poslo`ena. koj go ozna~uva horot na angelite. „preku imiwata vo umetni~koto delo mo`e da se otkrie negovata fabula vo odnos na vremeto i na prostorot. broj na Isusovite svetovni godini. 2006. oslobodeno od konkretizacii. kaj ovie istoriski romani ili povesti naslovot {to se sostoi od li~noto ime na istoriskata li~nost u{te vo po~etokot sugerira svet {to istoriski postoel. Pri toa obrazlo`uva deka e poznato oti brojot 9 se temeli na brojot 3. koj preku imeto Spinoza sugerira dejstvo {to se odviva vo XVII vek. Vo senkata na toj pottekst Kerubin (glavniot lik) se hranel so maj~iniot sok 9 godini. t. a mo`e da se predvidat i drugite junaci. nekojsi Zafir stanal pepel za 9 godini itn. da ka`eme deka sugestijata od imeto. t. deka sekoj period ima svoj karakteristi~en imenski repertoar. prodol`uva taa. so {to deloto. ne samo preku toposot tuku i preku . e najproyirna kaj istoriskite romani. Dimo Haxi-Dimov). pozagado~na. Zna~i. se otkrivaat i vremeto i prostorot na dejstvuvawe.e. Obi~no se veli deka sekoj period i sekoj narod ima svoj imenski repertoar. ja otkriva Elka Ja~eva-Ul~ar. Jane Sandanski. obi~no. pa napi{al deka imiwata se orientiri vo vremeto i vo prostorot.“ No. Zna~i. dodeka vremeto se otkriva preku zboroobrazuva~kite formanti i sl. Pritoa. koj go ozna~uva sovr{enstvoto na Svetoto trojstvo i koj potvrden dvapati kako pismen znak go dava brojot 33. Vo toj kontekst e i tvrdeweto na Milica Grkovi} deka vo imeto e sodr`an duhot na vremeto (2003:466). t.

dotoga{ nepoznat) zavisi od nego. Na primer.. mo`e dejstvoto da se slu~uva i nadvor od na{ite prostori. Violeta. kaj Gane Todorovski vo zbirkata „Belite boski na Bosilka“ nao|ame li~no ime Sonimir vo kontekst Sonimir – son {to mi nosi{. Helga. Prli~eviot „Serdar“ e napi{an na gr~ki jazik. ama li~nostite se Neda. Duri i za literaturni dela {to ne se napi{ani na makedonski jazik. Vo dramata „Divo meso“ od Goran Stefanovski li~nostite se Stefan.75 li~nite imiwa se otkriva mestoto na dejstvoto vo romanot „Xahiz i istrebuva~ite na ku~iwa“ od Pajo Avirovi}. naj~esto metafori. Obi~no se toa gastarbajterski temi (vo „Svetlosni godini“ od Olivera Nikolova gi sre}avame Arna. Marija. Gonimir – zna~i novi obrazuvawa po primerot na postojnite poznati imiwa Borimir. ili Dojdimir. Elodi i Mi{el (koga e vo . preku li~nite imiwa i toponimite se otkriva mestoto na dejstvoto. @enata. Jana. Toa se imiwa – plod na avtorovata imaginacija.rancija) i Predrag. Marija. aluzii. avtohton (kaj nas takvi imiwa se Stojan. Isto taka i Stojan Hristov. a mestoto e Gali~nik. potoa Ziho. Kuzman. ova ne e pravilo. Tretata kategorija imiwa se razli~nite personifikacii na konkretni ili na apstraktni poimi (kako na pr. Ivan. Dejan. koi voobi~aeno se javuvaat kako potreba na dejstvoto. no temata e makedonska i likovite nosat makedonski imiwa. i sosema normalno. Mile. simboli i drugi izmisleni formacii. Sara. nadvore{na forma. Zdravko i dr. No. Riste. Beata i Le{ek (koga e vo Krakov). Mo`e na ist prostor da se najdat likovi so imiwa od razli~no poteklo. (2) izmisleni i (3) personificirani poimi vo funkcija na imiwa. Mudrosta i sl. Dali umetnikot }e go koristi postojniot antroponomastikon ili }e sozdade svoj (originalen. poto~no kako potreba na sodr`inskata (vnatre{na) forma na deloto ili kako potreba na stihot kako estetska. Andrija. Vo literaturata {to ni be{e dostapna li~nite imiwa se podeleni na (1) realni imiwa. Keti (koga e vo Skopje). Tuka e i Prokopie (koj `ivee vo Skopje). Stanimir i dr. Taka. I Sterjo Spase na albanski go napi{a romanot „Tie ne bea sami “ u{te vo 1952 god. Atixa i Arif (koga toj e vo Saraevo).). no bidej}i potekloto mu e srpsko. od . Paula). Vera. Klaus (iako dejstvoto se odviva vo Skopje). Toj repertoar e tradicionalen. Rudi. na angliski gi napi{a prekrasnite romani za na{ite lu|e vo tu|ina. Realnite imiwa se prezemeni od istoriskiot antroponimiski sistem. Nevoljata. imiwata Nikos i Taki to~no go markiraat prostorot (toa se gr~ki imiwa i so niv glavniot junak komunicira vo Grcija). a li~nostite vo deloto da se imenuvani so na{i ili so tu|i imiwa. Kalina. koj e na{ pretstavnik vo po{irok kontekst. Se razbira. formata na imeto e srpska. Vladimir. postoen. Jana. Sime.). Izmislenite imiwa ne postojat vo toj sistem. Starecot. etnosot na li~nostite.

76 avtonomnosta na negoviot svet. pokraj realni nominacii. „stilizirana i arhaizirana“). Vo romanot „Ona {to be{e nebo“ od Vlado Maleski sre}avame. za razlika od drugite li~nosti kako Natka. no i Konstantin Kiril – . Biljana. tuku sre}avame i drugi postapki na imenuvawe. toa e napraveno. koi se vsu{nost perifrasti~ni nominacii. bidej}i Andonovski raska`uva edna ista prikazna vo dva razli~ni veka. No. prezemeni imiwa od imiwata na li~nostite vo romanot „[ega“ na Milan Kundera (zna~i prezemeni imiwa od druga literaturna tradicija). pa i imeto mu e Mono. ova razli~no obrazuvawe na imiwata ne zna~i deka likovite vo edno umetni~ko delo nosat li~ni imiwa samo realni ili samo . likovite dobivaat imiwa na poznati marki na avtomobili: . Reno. Lucija. itn.ord. Svetlana. Site ovie primeri n# vodat kon zaklu~okot deka na~inite za obrazuvawe na imiwata se mnogu nepredvidlivi. kaj sovremenata. Vo romanot „Kratkata prolet na Mono Samonikov“ od Dimitar Solev centralnata li~nost ja otkriva sopstvenata drama i kompleksot na vina preku dolgite razmisluvawa. poznati imiwa. kako {to napomenuva i samiot avtor vo po~etokot. hrap.. Vo „Roman za oru`jeto“. Zab boli ~oveku itn. imiwata na li~nostite vo romanot „Papokot na svetot“ od Venko Andonovski se Jan. Pe`o. otec Ilarion Skaznik (podocna Kaznik). t. Edna od niv e prezemaweto imiwa kako metonimi. Itn. koja se odviva 11 veka pred toa (kako {to veli avtorot. Jo{ko i dr. kako Devojkata od korzoto. Grigorij Bogumil itn. vo crkovna sredina ima li~nosti so crkovni imiwa: otec Stefan Pismorodec-Lestvi~ik. Na primer.. od istiot avtor. Vo romanot „Sudbina“ od Pero Bicevski nekoi imiwa pretstavuvaat kompoziti od akronimi na imeto i prezimeto. oblikuvano od prvite dva sloga na ovoj apelativ.ilozofot. Vo „Hrape{ko“ od Ermiz Lafazanoski (predlo`en za presti`nata nagrada „Balkanika“) glavniot lik e virtuoz vo kroewe na lozjata i so no`icite pravi hrap. oti ~ovekovata imaginacija e neiscrpna.e.. a nivnite avtomobili pak se vikaat Slave. koi imaat obi~ni. Se razbira. Mercedes. vo funkcija na dejstvoto (da se postigne edna komi~na situacija i da se poka`e civilizaciskoto nivo na edna grupa lu|e). dodeka prvata. na imeto i prekarot: Vangol < Vangel Goliot ili Diadro < Dimo Adramanov. Tojota. kako potreba da ne se prepoznaat li~nostite vo dadena realnost. – zna~i imeto e onomatopejsko obrazuvawe. i pretstavuva simulacija na eden tip anga`iran roman. otec Pelazgij Asikrit. No. vsu{nost preku monologot. se razbira. Im nema kraj na ovie primeri. izmisleni ili personificirani poimi). i celi iskazi za imenuvawe. Tamara. Ponekoga{ imiwata pretrpuvaat mala promena: Spilberg e Pilberg vo romanot „Dvorskiot poet vo aparat za letawe“ od Vlada Uro{evi} itn. Ina. No. Matej Bogoslov.. tuka ne se iscrpuvaat motivite na imenuvawe (realni. taa postapka e primeneta kaj vtorata prikazna.

perifrasti~ni i dr. Na pr. Toa e potrebno da se ima predvid bidej}i literaturnite rodovi {to imaat razli~na ritmi~ka organizacija. glavno so dramski. Edniot – realen. tie se kombiniraat vo zavisnost od glavnata ideja i estetskata vrednost na deloto. tuku tie naj~esto se i ednite i drugite. imaat imiwa {to se plod na avtorovata imaginacija (Lem – kako proekcija na sonot i Kejten – kako buntovnik). (3) da se zeme predvid stilot na umetni~koto delo i (4) da se poznava literaturnata tradicija na imenuvawe. mitski itn. nau~nofantasti~en. Nie bi dodale deka mora da se imaat predvid literaturnite rodovi (lirika. Pritoa mo`e da se konstatira deka vo poezijata (onaa umetni~kata) li~ni imiwa ili retko se sre}avaat ili sosema otsustvuvaat. Da spomenam deka od taa pri~ina i Racin vo prekrasnata elegija „Lenka“ go smenil prvobitnoto ime na heroinata od Menka vo Lenka. personificirani poimi. izmisleni. romantizam. so jasna zvu~na harmonija {to se postignuva so izbor na samoglaski od preden red. decata. osameni~ki odglasi na celokupnata kosmi~ka drama. Vo ruskata lingvistika li~nite imiwa vo poezijata se nare~eni poetonimi. prezemeni itn. [to se odnesuva do makedonskata poezija. personificirani imenki. epika. (2) da se sporedi so sega{niot repertoar.). t. Pritoa imiwata Lem i Kejten imaat poinakva estetska vrednost. prezemeni. naroden realizam i slobodarski romantizam). surov. od svetot na fantazijata. Na pr. mo`e da se ka`e deka povoenata poezija. Maliot ~ovek. 233) veli: treba (1) da se sporedi repertoarot na imiwata so onoj {to e karakteristi~en za vremeto koga se odigruva dejstvoto vo deloto. toj mo`e da bide istoriski.e. ve}e po 50-te godini stanuva intimisti~ka so jasen glas na poseben poetski identitet. koi so kri{um napravenata majka od par~e drvo go ru{at yidot i vospostavuvaat legitimitet na imaginacijata. moderna itn. za razlika od Ariton i Olivera (so prisustvo na glasovi {to davaat odredena grubost).77 izmisleni (t. i vtoriot – svet {to se gradi i `ivee vo sferata na fantazijata i na sonot.).) i literaturnite pravci (realizam. vo romanot „Golemata voda“ od @ivko ^ingo se sudiraat dva sveta so razli~ni ubeduvawa. a onie.). Smrtta itn. so sonanti i sl. imaat i razli~na upotreba na antroponimiski formacii (realni. drama). literaturnite vidovi (ako e roman.. od vremeto na kolektivizacijata . najprvin so miris na barut i krv (so kvalifikacija na t.n. postojni imiwa (Ariton i Olivera). Li~nostite od prviot. Poka`uvaj}i kako treba da se prou~at li~nite imiwa vo umetni~koto tvore{tvo na eden narod. realen svet nosat tradicionalni.e. Zatoa stilska odlika na avtorite e upotrebata na personificiranite op{ti ili apstraktni poimi namesto li~ni imiwa: Devojkata. Nikonov vo monografijata „Èìÿ è îáùåñòâî “ (1973. vo zbirkata „Luzna“ .

78

od Aco [opov ima mnogu meditacii i refleksii, no nema li~ni imiwa. Negovite likovi se ti{inata, neboto, zborot, oblakot, pticata, soncevinata, crnoto sonce. Vsu{nost, da bidam precizna, vo celata zbirka ima samo 5 imiwa: Marija, Du{anka, Leda (za da ka`e deka ne se toa imiwa na sakanata), Prometej – koj se spomenuva preku crnoto sonce, koe e konotacija na kaznata na Prometej, i Dijali – poetot od Afrika, komu mu se voshituva. I vo pesnite od najnovata zbirka na Eftim Kletnikov „Stra{en mig“ glavnite li~nosti se Novoto Nebo, Novata Zemja, ^ovekot, Princezata, Kamenot, Rajskoto Drvo – site napi{ani so golemi bukvi. Tamu nema nitu traga od realniot antroponomastikon. Se razbira, i ovaa konstatacija e uslovna (nema pravilo, s# zavisi od porakata na poetot) bidej}i kaj Gane Todorovski vo „Pesnata nebidnikova“ preku tradicionalnite imiwa na junacite (Lambe, Andreja, Cvetanka, Zagorka, Lile i dr.) i nivnite sudbini se otkriva `ivotot kako dnevna, delni~na pojava. Toa e sosema razbirlivo. No, kaj istiot poet vo zbirkata „Belite boski na Bosilka“ li~ni imiwa edvaj se sre}avaat (samo 4: Lile, Norka, Bosilka, Zaga). Negovite junaci se zorata, belata peperuga, mometo, galabicata, me~tata. Nekade imiwata na junacite se zameneti so zamenki Ti, Ona, Jas, a nekade tie postojat samo vo naslovot (kako vo „Skica za prvoto pismo na Ema Grmova“). Sosema poinakva e sostojbata vo poezijata na Bla`e Koneski. Ne mo`am da ne go spomenam kako na{a istoriska neminovnost, kako jazi~en genij so kogo se ra|a novata poetska kosmogonija vtemelena na negovite, t.e. na{i prethodnici so prizvuk na na{ite legendi (Stardelov). Samiot }e re~e: „vo osvojuvaweto na prostorite na edna umetnost najsiguren patevoditel e ~uvstvoto za kontinuitet“. Kole{kata Meri Momirovska vo statijata „Li~nite imiwa vo poezijata na Bla`e Koneski“ obrabotuva antroponimiski materijal od 9 zbirki na spomenatiot avtor (Sterna – 1966; Poezija – 1967; Rakuvawe – 1969; Vezilka – 1971; Stari i novi pesni – 1979; ^e{mite – 1984; Zlatovrv – 1989; Volkot na qubovta – 1990 i Nebeska reka – 1991). Ekscerpcijata donese 50-tina li~ni imiwa. Niv gi deli na: (a) avtenti~ni, tradicionalni, narodni imiwa, koi so vekovi se neguvaat i opstojuvaat vo makedonskiot jazik: Lazar, Stojan, Traj~e, Spiro, Sokole, Petru{, Orde, Koce, Koste, Icko, Ilija, \ore, Kone (ma{ki) i Menka, Tasa, Dunavka, Dosta (`enski); (b) imiwa vo pesni {to se parafraza na na{ite narodni pesni: Bolen Doj~in, Crna Arapina, Sirma Vojvoda, Joan Popov; (v) imiwa na istoriski li~nosti: junaci, heroi, vojvodi: Pere (To{ev), Bla`e (Birin~e), Borka (Taleski), Goce, Dame, potoa na prerodbenici: Grigor Prli~ev, @inzifov, Isaija, umetnici: Zograf Di~a. Vo posebna glava gi smestuva muslimanskite imiwa, t.e. imiwata na na{ite Makedonci-muslimani (kako zna~aen del na makedonskiot etnikum) Ilmija, Ramadan itn. Tuka se i drugi

79

stranski imiwa na li~nosti od gr~kata mitologija: Hektor, Antonij, Kleopatra, Penelopa, Odisej, na pisateli i imiwa na li~nosti od nivnite dela, imiwa na umetnici: Dante, Milton, Margareta,.aust, Klod Mone. Siot ovoj korpus na antroponimi mnogu jasno go poka`uva mislovniot svet na ovoj na{ velikan, golem poznava~ na na{ata, no i na svetskata kulturna istorija. Sepak, i kaj nego ima likovi {to se personificirani poimi i predmeti (na pr. Vezilka). Mnogu tipi~en, a sepak edinstven, poseben, za nas ostanuva poetot Mateja Matevski. Za nego e ve}e re~eno deka e najmnogu svoj vo prirodata „kade {to pukaat vidici {to ja draznat mislata“. Zatoa negovite likovi se trevite, jorgovanite, yvezdite, vremeto, zalezite, {umite, ezerata, lipata, perunikata, rumeniloto, do`dovite {to ja bri{at granicata pome|u sonot i javeto i ~ovekot (\ur~inov; Zalez, 1969:7). Toa se negovite supstituti za li~ni imiwa. Samo retko }e nikne nekoj Cigan so cigulkata. Seta negova poezija e refleksivna elegija na sekojdnevieto, potraga po smislata na svetot i `ivotot. Toa e eden nadrealizam svrten kon avtenti~niot inspirativen vrutok (kon Miladinovci, Racin). No, za razlika od poezijata, kade {to li~nite imiwa naj~esto se nadvor od postojniot imenski sistem, vo prozata, osobeno onaa pred vojnata i po nea, glavno preovladuvaat dela so likovi {to nosat tradicionalni imenuvawa. Toa e literatura inspirirana od folklorot i od tie pri~ini likovite }e bidat so jasni, razbirlivi, realni nominacii crpeni od bitoviot antroponimiski repertoar (imiwa zasvedo~eni vo na{ite stari rakopisi). Toa se dela vkoreneti vo makedonskoto narodno tvore{tvo, na{ realizam, razbirlivo so realni nominacii na likovite. Na pr. kaj Vojdan ^ernodrinski vo „Makedonska krvava svadba“ glavnite li~nosti se Cveta, Duko, Spase, Osman-beg i dr., {to e i razbirlivo ako se znae deka dramata se temeli na vistinski nastan od Kuku{ko. I Vasil Iqoski vo „Begalka“ na svoite li~nosti im dava tradicionalni imiwa: Len~e, Bo{ko, Velika, Axi-Trajko, Evra, Efrem, kako i Anton Panov vo „Pe~albari“: Zafir, Kostadin, Arangel, Jordan, Bo`ana, Simka i sl. Kaj Stale Popov vo „Krpen `ivot“ toa se: Bino, Petko, Tole, Bojana, Stojan, Petko, Dosta. I vo prviot na{ roman „Selo zad 7 jaseni“ (1952) od Slavko Janevski, vo koj poslobodno se tretira avtenti~en op{testveno-politi~ki nastan, vrzan so kolektivizacijata, junacite nosat tradicionalni imiwa ( Apostol, Petar, Ilija, Stojan, Borjan, Kostadinka). Vo podocne`nite negovi romani ve}e imiwata na likovite se metafori~ni obrazuvawa, simboli, ~esto so bibliska zadnina, i tie se mnogu te{ki za tolkuvawe. Na sprotivnata strana od realizmot se nao|a fantasti~nata kni`evnost, koja, sp. Rizovski, e „realnost na sonot, plod na halucina-

80

cija (2002:43), a po~nuva so na{ata narodna fantasti~na proza, so sposobnosta na narodniot raska`uva~ za kreativna improvizacija“. Tuka li~nite imiwa, prete`no, se izmisleni, neobi~ni metafori i simboli, so cel da se pretstavi nova stvarnost kako reakcija na postojnata ili so jasna cel taa da dobie novi estetski vrednosti. Sepak, toa ne e pravilo. .antasti~niot roman „Istorija na crnata qubov“ od Slobodan Mickovi} se temeli na iracionalen nastan, na fantasti~nata igra so vremeto i prostorot, na dejstvo {to se odviva vo minatoto (vo vremeto na turskoto vladeewe), za da se povtori vo sega{nosta (vo onaa pred zemjotresot 1963 g.). Negovite likovi nosat tradicionalni imiwa: Jana, Sokol, Nikola, Karata{ i \ula. Tie sami po sebe ne sugeriraat nekoja fantastika, iako se padnati od neboto. .antastikata se postignuva (kako {to be{e spomenato) preku igrata so vremeto. Zna~i, umetni~kata fantastika ne treba da se generalizira, bidej}i neobi~nite egzoti~ni imiwa ne se neminovni. Za razlika od onaa na Mickovi}, vo delata na Janevski simbolikata e tolku bogata, tolku zapletkana, pa ne e lesno da se otkrie (poto~no bara vreme i mnogu znaewe, treba da se prou~at na{ite veruvawa, predanija, obi~ai; no ne samo na{ite). Vo toj kontekst }e ja spomeneme statijata na kole{kata Elka Ja~eva-Ul~ar „Simbolikata na antroponimite vo romanot 'Devet Kerubinovi vekovi'“. Taa od mnogute likovi vo romanot (re~isi 300) izbira da obraboti samo 4, kako va`ni, sredi{ni, so golem simboli~en polne`, so mnogu sodr`ina. Taka, za imeto na prvoto dete vo Kukulino – Kerubin, smeta deka e vsu{nost sinonim na imenkata heruvim, so koja vo hristijanskata religija se imenuvaat angelite od najvisok red i tie se odgovorni za sferata na yvezdite. Zna~i, Kerubin e vladetel na yvezdite, na kosmi~kiot red, koi gi pretstavuvaat pokojnicite preminati na neboto. Zatoa koga Kerubin }e go otvori okoto, zlatna peperuga (olicetvorenie na ~ovekovata du{a) }e go pokrie neboto (jasen simbol deka s# e predodredeno da ugine i deka tamu dolu, na zemjata, ostanuva samo senkata). Ubavo se objasneti i imiwata na drugite li~nosti: na Sinadin Gavrilo, na `enata Belaognegorica, na deteto Istok, na ~udotvorecot Dorotej i na Lukar, koj e olicetvorenie na |avolot. Nekade pome|u ovie dva pravca, so tematskata dlabo~ina i stilskata perfekcija e tvore{tvoto na Petre Andreevski. Toj pravi sinteza na tradicionalnoto i na novoto, gi prepletuva poetskoto, egzistencijalnoto, empiriskoto i istoriskoto zna~ewe. Sprotivstavuvaj}i se na destruktivnite sliki na realnosta, beskrajna toplina zra~i od negovite likovi vo romanot „Pirej“. Tie nosat obi~ni imiwa, no so golema doza ekspresija (Jaglika, Rakida, Gorica, Yvezdan, Ognen, Kapinka...). Ekspresijata se postignuva so izbor na imiwa {to imaat proyirna semantika i budat ubavi asocijacii, a nekoi imaat i izrazita

81

zvu~na harmonija. No, i tie obi~ni nominacii imaat simbolika . Velika, glavnata heroina, e obi~no ime, no taa e i simbol na makedonskata majka. Straotno se bori za svojata ro`ba i, i pokraj golemata tragedija, uspeva da go prodol`i rodot. Ili u{te po{iroko, pisatelot kako pred sebe da ja imal Golemata majka od na{ite arheolo{ki iskopini. Se razbira , ovaa tema e neiscrpna, a ova e samo obid da se pretstavat li~nite imiwa vo nekoi dela od na{ata umetni~ka literatura. Na krajot samo zbor-dva za li~nite imiwa vo na{iot folklor. Imeno, folklorot e isto taka umetnost, kreacija na pove}e avtori niz vekovite. Vo nego antroponimiskiot materijal e realen, vistinit. Nao|a toj potvrdi vo sega{nosta, no i vo drevnite na{i rakopisi, zapisi i natpisi. Opstojuva mnogu odamna iska`uvaj}i gi ve~nite streme`i na obi~niot ~ovek (za `ivot i zdravje, za sloboda: @ivko, Zdrave, Slave). Poseben e odnosot na makedonskiot narod sprema prirodata, sprema ona {to e ve~no i beskrajno ubavo. Zatoa narodnite imiwa kako Maslinka, Gora, Zora, Bilka, Lozana, Malinka i drugi se prisutni so vekovi, kako {to se prisutni i imiwata na vistinskite likovi od nacionalnata makedonska istorija: Jane, Goce, Aleksandar, Marko. A bidej}i i usnata kni`evnost e so visoki estetski kriteriumi, narodniot peja~ vodel smetka ne samo za ritamot tuku i za rimata, za metrikata, t.e. za s# {to mo`e da pridonese vo estetikata na pesnata so cel da se iska`at toplite i ~isti emocii so silata i bogatstvoto na izvorniot makedonski jazik. Zatoa, iako mnogu poretko otkolku vo umetni~kata poezija, za da se dobie pogolema ritmi~nost na stihot, se upotrebuvale i imiwa {to ne gi poznava na{ata istoriska antroponimija, poto~no tie se kreacija na narodniot peja~ ili raska`uva~. Da go spomeneme li~noto ime Tropanka vo (pesna od Dramsko vo zbirkata od Bicevski) stihot Tropni mi, tropni Tropanke...., potoa li~noto ime Dremu{a vo stihot kaj [apkarev ...Dremu{a dremit kraj ogan... (li~no ime Dremu{a ne postoi vo makedonskiot jazik, nitu na sovremen, nitu na istoriski plan). Istata pojava se zabele`uva i kaj imeto Gida vo stihot ...Degidi Gido, gidi ubaa (kaj Miladinovci). Iako se toa incidentni pojavi, mo`e da se ka`e deka op{tata tendencija za postignuvawe pogolem zvu~en efekt na stihot se manifestira so upotreba na izmislenite imiwa i vo umetni~kata literatura i vo folklorot. No, sostojbata e sepak razli~na. Za razlika od umetni~kata poezija, vo narodnata poezija li~nite imiwa se upotrebuvaat re~isi bez isklu~ok. Nema tamu drugi na~ini na imenuvawe kako vo umetni~kata poezija. Toa e taka bidej}i narodnite pesni se na prvo mesto i po tematskata raznovidnost i po seopfatnosta na nastanite od `ivotnata pateka na makedonskiot narod. Za razlika od poezijata, vo narodnata

82

proza re~isi nema tradicionalni i izmisleni imiwa, tuku naj~esto sre}avame personificirani op{ti i apstraktni imenki: starecot, majkata, ov~arot, ~upata, ~oekot, siromaviot, prosjakot, volkot, zmejot, lamjata, pravinata, krivinata i sl. Zna~i, obratno od umetni~kata literatura. I na krajot, vra}aj}i se vo po~etokot (na naslovot na ovoj napis), mo`e da se zaklu~i deka li~nite imiwa vo ubavata literatura imaat pove}e funkcii: (1) lokalizaciska i vo vreme i vo prostor, osobeno kaj patopisnite, istoriskite i biografskite dela; (2) sociolo{ka, t.e. op{testvena postavenost na likot (kaj Maleski vo romanot „Ona {to be{e nebo“ preku imeto mo`e da se otkrie dali li~nosta pripa|a na ruralna ili na urbana sredina, na inteligencijata ili na primitivnata sredina, spored imenuvaweto na likovite; imeno, neobrazovanite lu|e nosat samo li~ni imiwa, a obrazovanite: u~itelkite, doktorkata, imaat ime i prezime); (3) informativna funkcija, jazi~na i vonjazi~na, zna~enskata funkcija, koja Superanska ja narekuva enciklopedisko zna~ewe; (4) asocijativna, aluzivna asocijacija vo odnos na konkretni li~nosti (vo Blagorodnikot kaj Lafazanovski [trkot asocira na Tito, Gezve na makedonskiot narod, koj saka da pie kafe); (5) ekspresivna, koja kaj li~noto ime se postignuva me|u drugoto i so emocionalnata naglaska kako sredstvo za umetni~ko iska`uvawe i toa preku formata na imeto (so morfonostilemskite sredstva – so sufiksite ~e, -ce, -i{te, -e i so ~lenot kako Len~eto, Lileto); (7) estetska, koja se odnesuva na imiwa prijatni za slu{awe, so jasno naglasena zvu~na harmonija vo izgovorot kako kaj Petre Andreevski (vo „Pirej“) i kako kaj Racin (koj od tie pri~ini go smenil imeto Menka vo Lenka, vo istoimenata elegija); (8) ideolo{ka funkcija (koga imiwata stanuvaat sredstvo za ideolo{ko vlijanie) itn.

83

Literatura 1. 2.

Nikonov, B. A.: L’etymologie – Non, l’etiologie. Revue Internationale d’Onomastique #3, Paris, 1960.
Korobar-Bel~eva, M.: Antroponimite vo romanot „Pirej“ od Petre M. Andreevski, Predavawa na 33. me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Skopje 2001, str. 56-71. Superanska, A.: Îáùàÿ òåîðèÿ èìåíè ñîáñòâåííîãî, Moskva, 1973. Šimunoviæ, P.: Ime u funkciji knji`evnog djela, Onomastica jugoslavica, 6, Zagreb, 1976. Grkovi}, M.: S³owiañska onomastyca, Encyklopedia, t. II, WarszawaKraków, 466-471, 2003. Rizovski, @: Stilskata funkcija na onomasti~kata leksika vo makedonskata poezija i proza, Skopje. 2002. Nikonov, V. A.: Èìÿ è îáùåñòâî, Moskva, 1973. Mladenoski, R.: Degradirani karakteri, Literaturen zbor 3-4, Skopje, 2001:83-92.

3. 4. 5. 6. 7. 8.

.

a permanentnoto obrazovanie. sfa}aweto deka vo tekot na celiot `ivot ~ovekot u~i. I obrazovanieto vo RM se opredelilo za edna vakva maksima. sovremeni sostojbi i strategii) „Obrazovanieto e fundamentalno ~ovekovo pravo. ne se ni{to novo. Imaj}i go predvid faktot deka `iveeme vo svet na promeni. da pravat izbor i da si go podobrat `ivotot. raboti. u~eweto vo tekot na celiot `ivot. UNESKO) Imeno. pa i vo na{evo. takvoto sfa}awe stanuva globalna strategija na sovremenoto u~ili{te. neizbe`no se nametnuva tempoto na transformacija i postojano podobruvawe na obrazovnite sistemi vo sekoe sovremeno op{testvo. pa i kaj nas se vo kontinuirano nadograduvawe. Toa im pru`a na decata. . Go razbiva zatvoreniot krug na siroma{tija i e klu~na sostojka na ekonomskiot i na socijalniot razvoj“ (E. obrazovnite sistemi vo svetot. 2000). pravej}i krupni ~ekori kon ostvaruvawe na demokratizacija i globalizacija vo ramkite na obrazovanieto (Kamberski. mladite i na vozrasnite mo} kriti~ki da razmisluvaat. Kako rezultat na toa. Sovremeniot obrazoven sistem vo RM se opredeli za konceptot na transformacija. Zo{to? Zatoa {to obrazovanieto ne pretstavuva samo fundamentalen i klu~en faktor koj }e gi sledi tie procesi i }e gi prenese na {irokata populacija tuku i zatoa {to toa pretstavuva element koj pomaga vo nivnoto podobruvawe.Stojka Bojkovska OBRAZOVNIOT SISTEM VO REPUBLIKA MAKEDONIJA (tradicija. konstanten kulturolo{ki progres i tehni~ko-tehnolo{ki inovacii. „podgotven“ efikasno da se spravuva so predizvicite na promenite {to gi nosi krajot na 20 i po~etokot na 21-ot vek.A. se razviva i se usovr{uva se samo sostaven del od sovremenoto `iveewe.

koja treba da sprovede reformi i vo Programata za razvoj na institucionalna poddr{ka na reformite. na primer. pak. Reformite vo obrazovanieto vo Republika Makedonija otpo~naa vedna{. sociokulturna i ekonomska tranzicija. mo`ebi. Te{ko mo`at. da se razberat poimite promena. obrazoven sistem/model. I. reforma i sl.86 Republika Makedonija e relativno mlada demokratska zemja vo razvoj koja vo tekot na svojot sovremen razvoj se soo~uva istovremeno so politi~ka. sledena so promeni. po~nuvaj}i od predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie. povikuvaweto na terminite. a. i situacija za napolno i pravilno da bidat razbrani. ako del od novite termini i poimi sakame da gi razbereme taka kako {to sakame da gi napravime funkcionalni vo sovremeni uslovi. pozitivni rezultati i sl. promena i inovacija na obrazovniot sistem ne mora sekoga{ da zna~i i podobruvawe. da gi prifatime na patot za pouspe{ni reformi. a od druga strana }e treba da se imaat. Taka. na primer. vo Programata za profesionalen razvoj. vo programata za razvoj na IKT vo obrazovanieto. reformi i/ili inovacii. pred sî vo periodot od 1944 pa sî do 1991 i periodot od 1991 do denes. visokoto obrazovanie kako i izrabotka na nov „dizajn“ na pridru`ni programski dokumenti za sovremen razvoj na obrazovanieto. vo 2005 godina Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na RM donese desetgodi{na Nacionalna programa za razvoj na obrazovanieto vo RM za periodot 2005-2015 godina. preku osnovnoto kako vtoro zadol`itelno obrazovno nivo. terminot inovacija da zna~i intencionalen. pa duri toga{ da po~nat da se prou~uvaat strategiite na promenite kako i glavnite te{kotii niz koi pominuvaat i golem broj dr`avi vo svetot zasegnati od procesot na tranzicija i potrebata od reformi. vo programata za obezbeduvawe i kontrola na kvalitetot na obrazovanieto. so cel da se izgradi efikasen i efektiven obrazoven sistem. }e mora da gi imaat predvid site strukturni elementi i ramni{ta na obrazovniot sistem vo Makedonija vo minatoto. Ova se poimi vrzani so novi termini koi najverojatno baraat i soodvetna i podloga. najmnogu vo konceptualizacijata na svojot. tranzicija. premnogu tradicionalno-klasi~en obrazoven sistem. So reformite bea opfateni site obrazovni nivoa. obezbeduvawe . So cel da se dojde do potrebnite soznanija koi. i uslovi. se razbira so razli~en intenzitet. Imeno. od edna strana.. tuku mo`e da zna~i i eden vid alternativa na ve}e postoen. isto taka. predvid site nadvore{ni i vnatre{ni faktori koi vlijaele na dosovremenoto (dosega{noto) funkcionirawe na obrazovniot sistem vo Republika Makedonija. kako op{testva. toga{ i }e bideme popodgotveni. odnosno celenaso~en proces na podobruvawe. re~isi. po osamostojuvaweto na Republika Makedonija kako samostojna i suverena dr`ava. inovacija.

jazi~nite i verskite posebnosti kaj deteto. Najmnogu se po~ituvani razvojnite tendencii. Vo Republika Makedonija dosega{niot koncept na obrazovniot sistem e re~isi celosno reformiran. ekonomi~nosta. t. pri kraj se vo srednoto obrazovanie (se o~ekuva po~etokot na Dr`avnata matura vo 2007 godina). pri {to lokalnata sredina (Zakon za decentralizacija) treba da obezbedi uslovi za razvoj i po~ituvawe na kulturnite. e da obezbedi mo`nosti za steknuvawe soodvetno obrazovno nivo za sekogo i za site. vo soglasnost so celite na vospitanieto i obrazovanieto vo vospitno-obrazovniot sistem vo RM i na razvojnite mo`nosti na deteto. nacionalnite kurikulumi sodr`at globalni celi i zada~i koi ponatamu se operacionaliziraat vo zavisnost od konkretnite potrebi na deteto. dizajnirani spored sovremenite i najnovi nau~ni soznanija od oblasta na razvojot na deteto (Raspravi okolu mestoto i ulogata na ovaa u~ili{na vozrast). 20. povrzanosta so pazarot na trudot. na primer. transparentnosta i integrativnosta kako osnovni sovremeni civilizaciski vrednosti na sekoj obrazoven sistem. Taka.e. reformite se re~isi zavr{eni vo osnovnoto obrazovanie. kako i vrz analizite praveni za razvojot na osnovnoto (bazi~noto) obrazovanie vo Republika Makedonija i vrz sogleduvawata za sistemot na zadol`itelno obrazovanie vo nekoi zemji vo svetot. kvalitetot. vo visokoto obrazovanie te~at zasilenite reformi. Principite vrz koi se potpira Nacionalnata programa se. Vakvite sega{ni sostojbi vo ova obrazovno-vospitno nivo e i normativno regulirano so skoro doneseniot Zakon za izmeni i dopolnuvawa na postojniot Zakon za za{tita na decata (~l. Vo koncipiraweto na sovremeniot obrazoven sistem vo Makedonija po~ituvani se soznanijata i iskustvata za obrazovnite sistemi {to gi prepora~uva Sovetot na Evropa i drugi me|unarodni organizacii. uslovite i potrebite na sredinata. gra|anskata odgovornost. Cel na obrazovnata politika na sekoja demokratska zemja.87 i kontrola na kvalitetot na obrazovanieto i dr. pred sî. za{to koncepcijata na osnovnoto. Predu~ili{no vospitanie i obrazovanie i osnovno obrazovanie. Vo delot predu~ili{no vospitanie i obrazovanie vo RM zastapen e ednakov priod i maksimalna opfatenost na decata od predu~ili{na vozrast (nulta godina) so soodvetni formi i programi za taa vozrast. no pri toa ne se zanemareni pozitivnite strani na na{iot tradicionalen obrazoven sistem. vo najgolem broj zemji vo svetot. e izdignato na nivo na nacionalen prioritet vo ramkite na globalnite vospitno-obrazovni sistemi“ (Nacionalna programa 2005). kako {to e i RM. kako i sodr`inskite i ogranizaciski re{enija. obrazovanie se temeli na opredelbite sodr`ani vo Ustavot na RM. vrz Zakonot za osnovno obrazovanie. iako poslednive desetina godini „predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie. 2004) i .

profesionalno usovr{uvawe na nastavniot i rakovodniot kadar. a osobeno onie {to se odnesuvaat na izrabotkata na nastavnite predmetni programi. iska`uvaj}i go svojot stav po odnos . Za osnovnoto u~ili{te e utvrden. unapreduvawe na intelektualniot rast i u~eweto. Tradicionalniot koncept na osnovnoto obrazovanie ima{e za cel da gi razviva. menaxeri). Me|utoa. zada~ite i negovoto mesto vo obrazovniot sistem na RM se odredeni i se odreduvaat vo zavisnost od op{testveno-ekonomskite uslovi na dr`avata. celta. ekonomisti. so Zakon. nekoi specijalisti od ovaa oblast. So Zakonot za osnovnoto obrazovanie se definirani klu~nite segmenti vo sistemot na osnovnoto obrazovanie. vrednuvawe na kvalitetot na rabotata na nastavniot kadar. glavnata funkcija na osnovnoto obrazovanie. instrumenti za merewe rezultati. Vaka koncipiranoto osnovno obrazovanie na po~etokot na 21ot vek. spored sovremenata koncepcija koja e vo tek se promovira razvivawe na individualniot potencijal na sekoj u~enik preku naglaseno istaknuvawe na individualnoto u~ewe i interaktivniot priod na podu~uvawe. bez pravewe razlika me|u u~enikovata individualnost ili potencijal. povrzanosta na u~ili{teto so semejstvoto. izborni i fakultativni predmeti. na{ite tradicii i potrebite na RM za podobruvawe na kvalitetot i efikasnosta na obrazovanieto kako nezamenliv faktor so nikoj drug za ekonomskiot. sporedeno so ona od 20-ot. Seto toa implicira promeni vo obrazovnite komponenti i voveduvawe nov koncept na osnovnoto obrazovanieto. dopolnitelna i dodatna nastava. socijalna participacija. nov Nastaven plan vo koj e „definirana funkcijata na zadol`itelni. svoite osnovni karakteristiki mo`e da gi grupira vo tri osnovni komponenti: a) dizajn na nastavni programi i celi na nastavnite programi. Imeno. pravnici. So najnovite promeni vo ova obrazovno nivo. prira~nici i drugi pridru`ni materijali.) Osnovno obrazovanie. voveduvawe IKT vo ramkite na predu~ili{niot sistem itn. u~ebnici.88 se odnesuva na „decata od tri do {est godini od zafrleni ili demografski zagrozeni mesta“. tradicionalnoto. Ovoj Zakon gi sodr`i i site pridru`ni sodr`ini za ova nivo (osnovni principi za razvoj na ovoj vid obrazovanie. b) strategii na podu~uvawe i u~ewe. na primer. socijalniot i kulturniot razvoj na zemjata. promeni vo sistemot na sledewe i ocenuvawe na uspehot na u~enicite. slobodni u~eni~ki aktivnosti“. stru~noto i pedago{ko-didakti~ko usovr{uvawe na nastavnicite i celokupniot u~ili{ten kadar (direktori. v) metodi na ocenuvawe. naglaseni se promenite vo nastavniot proces. obezbeduvawe kontrola na kvalitetot. a koj e sprotiven na tradicionalniot/ dosega{niot koncept. vonu~ili{nite institucii itn. kolektivnite vrednosti upotrebuvaj}i kolektivni strategii na u~ewe i nastava.

isti sredstva i na~ini na ocenuvawe. na primer: demokrati~nost i po~ituvawe na individualnite razliki me|u decata. a vo povisokite oddelenija – 5-8. so utvrduvawe na nastavni sodr`ini i 2. srpski. pred sî . so ogled na toa {to u~enicite se razlikuvaat spored nivnite sposobnosti i tempoto na u~ewe i nau~uvawe. vo osnovnoto obrazovanie e zastapen nastavniot predmet makedonski jazik. spored didakti~arite. programskite sodr`ini se sistematiziraat (jazik. . princip na efikasnost vo obrazovanieto. kon celite na obrazovanieto. ista forma na organizirawe ~as. po~iva na nekolku osnovni principi. organizaciski sredstva i formi za nastavata i u~eweto. Nivnoto izu~uvawe po~nuva kompleksno. so sodr`inite vo nastavnite predmeti i aktivnostite obrazovniot proces se naso~uva. Taka. Vo sekoj sovremen obrazoven sistem. matematika. tehni~ko obrazovanie. a za u~enicite od nacionalnostite nastavniot predmet od soodvetnata nacionalnost (albanski. predavawe znaewe). Zna~i. turski. srednoto obrazovanie. princip na integracija na decata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj. princip na povrzuvawe so lokalnata sredina i dr. princip na sorabotka me|u u~enicite. imame specifi~na situacija: treba da se ima predvid deka nastavata mora da obezbedi zaedni~ka osnova za site u~enici (ista programa. princip na voveduvawe na osnovni op{toobrazovni standardi. literatura).89 na reformite vo ovoj stepen na obrazovniot sistem. Pripadnicite na nacionalnostite go izu~uvaat makedonskiot jazik so cel da se osposobat za nepre~eno komunicirawe na makedonski jazik kako slu`ben i oficijalen jazik vo RM. fizi~ko i zdravstveno obrazovanie. prirodni nauki. {to. zabele`uvaat deka „ reformskite procesi vo osnovnoto obrazovanie vo Makedonija poka`uvaat diskontinuitet vo konceptuacijata na obrazovnite komponenti i nesinhroniziranost vo nivnata implementacija zaradi s# u{te neizgradenata edinstvena nacionalna strategija za razvoj na osnovnoto obrazovanie“. so primena na razli~ni metodi. vo procesot na u~ewe treba da im se obezbedat sodr`ini {to }e gi zadovolat razli~nite potrebi vo zavisnost od mo`nostite i interesot na u~enicite. Nastavnite programi za osnovnoto obrazovanie se strukturirani taka da mo`at da opfatat pogolem broj podra~ja. Me|utoa. koga stanuva zbor za fleksibilnata nastava vo na{eto osnovno obrazovanie. za sistemskoto izu~uvawe i usvojuvawe na sodr`inite za jazik i literatura. gramatika. se izgraduva vo dve nasoki: 1. Sovremenata koncepcija na osnovnoto. isklu~itelno zna~ewe $ se pripi{uva na fleksibilnata nastava. umetni~ko obrazovanie. so {to na{iot obrazoven sistem sosema se dobli`il do obrazovnite sistemi vo mnogu zemji. no i povisoko. pa i vo na{iot. nastavnicite i roditelite. na primer: jazik i literatura. Osven zaedni~kata osnova. op{testveni nauki.

90 Stranskiot jazik ima ramnopraven status. Statusot na zadol`itelno osnovno obrazovanie vo periodot do po~etocite na reformite vo ovoj segment na obrazovanie vo makedonskiot obrazoven sistem se poklopuva{e so osnovnoto obrazovanie i. globalizaciskite procesi i zabrzanata dinamika na sovremenite promeni. Ovaa dejnost e prezentirana preku: a) nastava (zadol`itelni. A. Vo u~ili{ta. sega za sega. so dosega{nite dr`avni odredbi. (11-14 g). b) vonnastavni aktivnosti. Vtoriot stranski jazik e zastapen vo grupata izborni predmeti od 5-8 odd. mo`am da spomenam. ako ne i najgolemo (4 ~asa) nastavno vreme. Vo funkcioniraweto na vakvata strukturna postavenost na osnovnoto obrazovanie se zabele`ani izvesni nedostatoci kako. kako se raspredeleni podnivoata vo osnovnoto obrazovanie. Vozrasta na u~enicite od desettata do dvanaesettata godina se poklopuva so vtoriot period od osnovnoto u~ili{te. se soobrazuva so oddelni vozrasni periodi. postavuvaat ponaglaseni tendencii za zgolemuvawe na obrazovnoto nivo na lu|eto kako i promeni vo strukturiraweto na obrazovniot sistem. v) sorabotka so lokalnata sredina – akcii. t. vo funkcioniraweto na obrazovniot sistem na RM. pa i na{ata. organizirano na dve nivoa: a) oddelenska nastava (1-4) i b) predmetna nastava (5-8). osovremenite barawa na trudot i raboteweto. na primer. Imeno. izborni i fakultativni predmeti). toa trae/{e osum godini. Vo zadol`itelnite predmeti u~enicite izu~uvaat eden stranski jazik kontinuirano od 58 odd. iako vo ponovo vreme se napravija u{te nekoi pomestuvawa. diskontinuitet vo programskite strukturi kako i visok stepen na programsko poklopuvawe vo predmetnata nastava me|u osnovnoto i srednoto obrazovanie. Vozrasta na decata do desettata godina se poklopuva so prviot period na osnovnoto u~ili{te. go opfa}a zavr{niot period od osnovnoto u~ili{te. Za Va{a informacija. so vakva strukturno-programska postavenost na dosega{noto osnovno obrazovanie zavr{enite u~enici se zdobivaat so nedovolno kvalitetna rabotna kvalificiranost. Prvata u~ili{na vozrast zapo~nuva na 7-godi{na vozrast na deteto i trae do 10 (7-10). kako {to e toa so nekoi porazvieni obrazovni sistemi vo svetot. dopolnitelna i dodatna nastava. vo koi ima mo`nosti. Sledniot period trae od 12-15 godini. [to ja ~ini strukturata na obrazovnata i vospitnata dejnost na osnovnoto obrazovanie? Ovaa dejnost. sî pove}e i sî pointen- . Matemati~koto obrazovanie e sostaven del na sovremenoto op{to obrazovanie zatoa na ovie sodr`ini im se otstapuva pogolemo.e. Toa e neminovna obvrska na sekoja sovremena demokratska dr`ava. se nudi mo`nost stranskiot jazik da se izu~uva u{te vo 4-to odd. gri`a za zdravjeto na u~enicite. stru~no-pedago{ko usovr{uvawe na nastavnicite i dr. nakuso.

obrazoven sistem. Inaku. so poslednite reformi. a kaj nas vo posledno vreme. zavisi od ekonomskata mo} na dr`avata. kon prva godina na srednoto obrazovanie. preku voveduvawe. pak. devetoletka duri i desetoletka. so svetskite obrazovni sistemi. priemen ispit od 8-mo odd. duri i celosno go opfa}a. Sega{nata koncepcija ovoj limit se obiduva da go stavi vo povisokoto obrazovno nivo (del od srednoto). drugi. Na toa uka`uva i realnata sostojba so uslovite na pazarot na trudot (na primer. 5 + 4. Republika Makedonija e opredelena za sproveduvawe na sovremenite reformski zafati so cel da dobie efektiven i efikasen kako i kompatibilen. kako sogleduvawe na kompetentnite strukturi koi se zanimavaat so dizajnirawe i sledewe na rezultatite vo obrazovanieto: golema. ]e spomenam samo nekoi. srednoto obrazovanie. Vo porazvienite zemji od poodamna. na primer. deset pa duri i 12 godini). Vo dosega{niot obrazoven sistem vo RM limitot na vremetraeweto se postavuva{e na krajot na osnovnoto obrazovanie (8 odd. vo poniskoto nivo na srednoto obrazovanie (taka kako {to predviduva sega{nata koncepcija). konkursi za vrabotuvawe i nivnite kriteriumi – nema re~isi konkurs za vrabotuvawe so osnovno obrazovanie???). vo golema mera. Pri~inite za postojniot na~in na strukturirawe na osnovnoto obrazovanie vo RM se pove}e. Vakvite reformski rekonstrukcii gi utvrduva soodvetnoto ministerstvo vo dr`avata. Iniciran e Zakon so koj srednoto obrazovanie treba da bide zadol`itelno. .91 zivno da rasprava za problemot dol`ina/vremetraewe na zadol`itelnoto obrazovanie.). op{to obrazovanie“. iako vremetraeweto i statusot na zadol`itelnoto obrazovanie. 6 + 3. prostorni. op{ta/zaedni~ka programa vo niskoto nivo na srednoto obrazovanie i naso~enost po vtorata godina i sl.) ili. Strategijata vo obrazovniot sistem vo RM se prezentira preku aktivnosti za zgolemuvawe na vremetraeweto na zadol`itelnoto obrazovanie. zadol`itelnoto obrazovanie se sre}ava so razli~no traewe (devet. poinaku samo strukturirano. e limitot za stepenot na osnovnoto obrazovanie {to treba da go ima sekoj gra|anin kako izraz na op{ta obrazovanost i kvalifikuvanost za aktivno i uspe{no da mo`e zavr{eniot takov u~enik da se vklu~i vo rabotata i vo op{testvoto kako uspe{na li~nost. preminot od osnovno vo sredno obrazovno nivo. Me|utoa. pa se smeta deka srednoto obrazovanie treba da e „osnovno zadol`itelno.. duri i maksimalna opfatenost na populacijata vo RM so predu~ili{noto obrazovanie. preku modelot 3 + 3 + 3. soo~eni so istite problemi vo mnogu porazvienite zemji vo svetot. kadrovski i dr. nezadovolitelni rezultati vo procesot na primenata na znaeweto vo praktika i mn. za takvi reformi vo strukturiraweto na zadol`itelnoto osnovno obrazovanie potrebni se pogolemi dr`avni investicii na sekakov plan (finansiski.

osnovi na matemati~kata pismenost. gotva~i.. I vo ovoj segment se zastapeni zadol`itelni izborni predmeti. spored svojata funkcija. Eden od segmentite na srednoto obrazovanie – stru~noto – spored svojata funkcija treba da educira kadri za klu~ni kompetencii vo opredeleno podra~je na trudot. jazi~na komunikacija. stru~no-teorisko obrazovanie. kelneri. Programskata negova struktura izgleda vaka: 40% op{to obrazovanie. Poslednite dve komponenti mo`at da opfatat do 20% od vkupniot kurikulum za opredelena obrazovna programa. no i spored nekoi na{i soznanija. hotelieri. op{toto obrazovanie – jazi~na kultura. srednoto obrazovanie bi mo`elo da do`ivee prestrukturirawe vo nekolku svoi nivoa. . 40% stru~no-teorisko obrazovanie i 20% prakti~na obuka (ima mesto za diskusija!). prakti~ni obuki. srazmerno so barawata na trudot i zainteresiranosta i sposobnostite na u~enicite za soodvetna struka.92 Koi se nivoata ili kakva e strukturata na srednoto (i postsrednoto) obrazovanie dosega.. fakultativni programi za posebnite interesi i potrebi na u~enicite. vo zemjite na Evropskata Unija. a negovata programska struktura treba da sodr`i op{toobrazoven del. a osobeno sega? Edna od osnovnite celi na srednoto obrazovanie vo demokratska Makedonija e so ovoj vid obrazovanie da se zadovoluva najgolemiot del od potrebite na kadri na pazarot na trudot. a konkretizirano na institucionalno nivo. kako i posebni fakultativni predmeti vo funkcija na posebnite potrebi na nadarenite i na talentiranite u~enici. Realizacijata na srednoto stru~no obrazovanie spored barawata na sovremeniot obrazoven sistem vo RM mo`e da bide po dva modela: u~ili{no obrazovanie i dualen sistem. stru~nata. organizirawe i odr`uvawe. a 30% da ostanat na znaewata od oblasta na uslugite (frizeri. Spored dosega{noto iskustvo kaj nas. Vtoriot tip sredno obrazovanie go pretstavuva tehni~koto obrazovanie koe. ramkovno definirana na dr`avno nivo.. nivno proektirawe. Site op{toobrazovni i stru~no-teoriski sodr`ini se izrabotuvaat i se realiziraat na dr`avno nivo. prakti~na obuka za klu~nite kompetencii i neophodna funkcionalna stru~na teorija. na funkcionalen plan potrebna e obuka za konkretna rabota. pak. Poradi postojnata raznovidnost na trudot na ova nivo na sistemot na obrazovanieto se javuva i najgolemata diferenciranost na traeweto na obrazovanieto (kursevi. podgotvuva stru~ni kadri vo oblasta na slo`eni tehni~ki sistemi. rabotni~ki univerzitet.). lokalnata samouprava i rabotodava~ite. gra|ansko obrazovanie i odgovornost ne treba da nadmine pove}e od 200 nastavni ~asa. Na primer. komponenta treba da zafati duri 70% prakti~na obuka za ve{tini za bezbedno i kvalitetno izvr{uvawe na rabotnite zada~i.). no istovremeno i {ansa za natamo{no prodol`uvawe na obrazovanieto..

.93 Vtoroto sredno{kolsko nivo vo ramkite na sovremeniot makedonski obrazoven sistem go prezentira gimnaziskoto obrazovanie koe spored svojata osnovna zada~a i kako standardno tradicionalno obrazovno nivo vo sekoj obrazoven sistem. vo na{iot slu~aj. za razlika od tradicionalniot model na maturata. na posebnite potrebi na talentiranite u~enici gimnaziite mo`at da nudat i fakultativni predmeti 4 ~asa nedelno. vrz osnova na izbranite izborni i fakultativni predmeti ili so dopolnitelna programa.n.) glavno e strukturirano na dve nivoa: zaedni~ka programa vo prvata i vtorata godina na site gimnazii i vtoroto nivo: naso~uvawe na u~enicite vo tretata godina vo tri mo`ni nasoki: op{testvenohumanisti~ka. treba da ovozmo`i dovolna podgotvenost za steknuvawe na najvisokite kvalifikacii za slo`enite profesionalni i upravuva~ki zanimawa za koi ponatamu e potrebno visoko obrazovanie.). koja }e gi kvalifikuva maturantite za vlez vo soodvetno visoko obrazovanie. iako vo nekoi sovremeni obrazovni sistemi toa mo`e i da se pro{iruva so drugi op{toobrazovni i stru~ni sodr`ini. vida gimnazii: op{ta gimnazija koja podgotvuva maturanti kon site vidovi na visokoto obrazovanie (od 2007 }e e poinaku. A. patem da spomenam. edna od glavnite intencii i tendencii vo sovremenoto obrazovanie i kaj nas i vo svetot e da se obezbedat najsigurni mehanizmi za toa kako da se postigne kvalitetno obrazovanie. zavr{en ispit. Se voveduvale razli~ni izmeni vo ovie ispiti. za sega. imale razli~ni samo na~ini i formi na izveduvawe. Za zadovoluvawe. po~nuvaj}i od vtorata godina. postsredno/specijalisti~ko obrazovanie (porane{noto. i vtoriot tip matura so t. ne se nekoja posebna novina vo na{iot obrazoven sistem. tradicionalno vi{o obrazovanie: tehnolo{ko-tehni~ka specijalizacija. Op{tite gimnazii }e zavr{uvaat so dva modela na maturata: dr`avna matura. nadzorni~ka specijalizacija i majstorsko obrazovanie). Maturskite i zavr{nite ispiti.. na koe mu pretstojat najgolemite reformi (dr`avnata matura. me|unarodna matura. da polagaat zavr{en ispit koj }e im obezbedi izlez na pazarot na trudot ili proodnost kon t. pak. no za reformiranoto gimnazisko obrazovanie e potrebno posebno elaborirawe!) i stru~ni gimnazii kako mo`nost za oblikuvawe na posebni struki (elektro. dolgo vreme podgotvuvana i o~ekuvana. jazi~no-umetni~ka i prirodno-matemati~ka. grade`no i sl. potoa povtorno voveduvawe na ispitite so osloboduvawe na del od u~enicite – odli~nite). izmeni vo ocenuvaweto na znaewata na tie ispiti. Tie postoeja i dosega i osobeno e interesno {to tie. Vo ramkite na reformiraniot obrazoven sistem vo RM funkcioniraat tri. Programski dosega{noto gimnazisko obrazovanie. Ovoj vid sredno obrazovanie s# u{te e ~etirigodi{no. Malku samo }e se zadr`am na ovoj . ma{instvo.n. }e im ovozmo`i na del od gimnazijalcite.

neosve`eni nastavni programi i planovi. nemu mu se potrebni sega drugi ve{tini i sposobnosti za da mo`e da se vklu~i vo toj tek. Toj proces e zavr{en. misleweto na eden stranski ekspert „deka do 2040 godina 99% od u~enicite vo Makedonija }e bidat odli~ni. na primer. {to e toa {to ne im odgovaralo na u~enicite. Za taa cel. tuku zatoa {to ne postoele dobri mehanizmi na kontrola na rabotata i rezultatite. ne e te{ko da se izgubi ~uvstvoto za objektivnost (mnogu odli~ni u~enici). pa del od reformite {to se slu~uvale vo minatoto ne bile uspe{ni. pa zatoa toa e u{te edna od klu~nite pri~ini za reformi vo ovoj stepen na obrazovanie. nesoodvetni u~ebnici i red drugi problemi). ocenkite bea osnovnoto merilo za kvalitetot. Na primer. od 1991 pa navamu dr`avnite institucii aktivno rabotat na iznao|awe mehanizmi za podobruvawe na kvalitetot. pove}e bi rekla na primenlivosta na kvalitetot vo obrazovanieto. vo na{eto sredno stru~no obrazovanie se vovedeni novi nastavni planovi i programi vo del od srednite u~ili{ta (eksperimentalno) spored . Vremeto na brziot ôd na tehnikata i tehnologijata im ovozmo`uvaat lesen dostap do informacii na mladite lu|e. Pred pove}e od pet godini. Site ja znaeme namerata na Republika Makedonija za vlez vo Evropskata Unija i site znaeme deka i na{ite mladi generacii sakaat da se vo ~ekor so svetskite zbidnuvawa. zavr{ni ispiti. a te~e izrabotkata na novi u~ebnici za stru~noto obrazovanie. neodamna slu{nav . a dr`avata }e se ubedi vo ona vo {to investira. (naso~eno obrazovanie. priemni ispiti. Eden takov mehanizam e i modelot za krajnite ispiti vo srednoto obrazovanie.94 segment od srednoto obrazovanie. Noviot na~in na ispituvawe i ocenuvawe bara poodgovoren odnos na site subjekti vklu~eni vo toj proces. a vo gimnaziskoto obrazovanie se vovedoa novi nastavni planovi i nova generacija u~ebnici (1997). na nastavnicite i sl. Postojnite ispiti {to ve}e gi imavme vo srednoto obrazovanie i sodr`inski i predmetno sega ve}e ne odgovaraat. a vo uslovi na tranzicija. Dosega se nemaa podatoci za uspehot. Eden od glavnite mehanizmi e obezbeduvawe kvalitetno obrazovanie i soodvetna kontrola na toa. ne zatoa {to ne bile dobro osmisleni. popularnata sega Dr`avna matura od koja se o~ekuva mnogu. nejzinoto vlo`uvawe vo novite nastavni planovi i programi i novite organizaciski postavenosti na u~ili{teto i na~inite na rabota $ go obezbeduvaat baraniot kvalitet. pa i drug op{testven poredok. Mora da se priznae deka na{iot obrazoven sistem dosega nemal nekoi dobri mehanizmi za toa (sojuzna dr`ava). Ne se praveni nekoi opse`ni analizi re~isi vo nitu edno obrazovno nivo za da mo`e/lo da se dobijat podatoci {to e toa {to e gre{no napraveno. Dr`avata mora da znae kakov mehanizam }e izgradi za da znae dali. Vakviot na~in na izveduvawe ispiti }e go pottiknat toj proces za kvalitetno obrazovanie.ARE-programata.

racionalnost i sl. Od druga strana. na krajot od u~ebnata godina koga javno. fleksibilnost. obrazovnite programi se izrabotuvaat i se usvojuvaat na dve nivoa: dr`avno i institucionalno. se sprove- . Vo ramkite na takvata dokvalifikacija. iako ne direktno implicirana od stru~nata ograni~enost na nastavnicite. uslovi i dokumentiranost na standardite. pa i vo ova obrazovno nivo. Za ostvaruvaweto na definiranite funkcii na srednoto obrazovanie. ja izveduvaat soodvetno educirani nastavni~ki i stru~ni kadri: op{to obrazovnite predmeti gi izveduvaat nastavni~ki kadri so visoko ili postvisoko obrazovanie. 21. neminovno e del od strategijata na MON za svoite neophodni normativni promeni i organizaciski podgotovki. Na toj na~in so modularnosta }e mo`at da se obezbedat sodr`inskite pretpostavki za voveduvaweto na s î popopularniot kredit-transfer sistem (KTS) i vo srednoto obrazovanie. obrazovni procesi. so izrabotkata na kompetentni odredbi na programskite moduli. g) sredno obrazovanie za vozrasni i sl. Koi se osnovnite moduli na sovremenoto stru~no obrazovanie? Modularnosta kako programski sistem zadovoluva najgolem broj od sovremenite programski principi: funkcionalnost. preku mediumite se objavuvaat rezultatite od rabotata na u~ili{tata. deka vo eden region vo Sojuzna Republika Germanija – vo Bavarija.. A seto toa. pak. Taka.). da ne bidat zasegnati so promeni i subjektite koi go realiziraat vospitno-obrazovniot del i se „neraskinliva kletka od toj organizam“– nastavniot kadar. proodnost itn. dostapnost. so {to }e se obezbedi negovata nepre~ena povrzanost so visokoto obrazovanie. a stru~no-prakti~nata nastava ja izveduvaat nastavnici-specijalisti od opredelena oblast so dopolnitelna ednogodi{na nastavni~ka dokvalifikacija. vo vakvi uslovi na zabrzani i neophodni reformi vo obrazovniot sistem. pretpostavenite standardi treba da bidat opfateni preku slednite komponenti: ostvaruvawe na postavenite celi. obrazovniot sistem vo RM se sostoi i od u{te tri-~etiri vida posebno sredno obrazovanie: a) sredno umetni~ko obrazovanie.95 informacija. odnosno pet obrazovni nivoa. v) sredno obrazovanie za nadareni i talentirani u~enici. nastavata vo sekoe. a istovremeno zadovoluva i golem broj od reformskite principi na sovremenoto profesionalno obrazovanie: celna orientiranost. vo sistemot na visokoto obrazovanie imenuvana kako krediti ili bodovi. b) sredno obrazovanie za u~enici so posebni obrazovni potrebi. Pokraj ovie tri. Neizbe`no. otvorenost.000 u~enici sredno{kolci povtoruvaat itn. se sozdavaat pretpostavki za kvantitativna vrednost na sekoj model. osobeno standardite za nivnata slo`enost i potrebna vremenska anga`iranost za nivnoto realizirawe preku sovremeno organiziran proces na u~ewe.

isto taka. organizacisko i programsko dizajnirawe (moderen termin).96 duva (od 1998 g. sostaven i nerazdeliv element na razvojot na sekoja zemja i mo`e i eden od najsilnite ~initeli na prepoznatlivosta na edna zemja vo me|unarodni ramki. Makedonija.e. Osven obvrskite za podobruvawe na kvalitetot na studiraweto. Vo periodot do poslednite transformaciski procesi. Poradi dinamikata so koja se razvivaat op{testvata i pazarot na trudot ima potreba od fleksibilna i dinami~na obrazovna ponuda koja mo`at da ja zadovolat samo fleksibilni i dinami~ni visokoobrazovni institucii. globalni. Jakneweto i osovremenuvaweto na obrazovniot sistem i vtemeluvaweto na demokratskite principi i vrednosti vo nego. seop{ti faktori. Prifatenata inicijativa za gradewe zaedni~ki evropski visokoobrazoven sistem im dava na site ~lenki na Bolowskata deklaracija pravo za steknuvawe status na uva`uvani davateli na obrazovni uslugi na {irokiot evropski akademski pazar. Vo momentot strukturata na univerzitetskoto (visokoto) obrazovanie vo Republika Makedonija se realizira so postoeweto na tri dr`avni univerziteti („Sv. poradi {to se nametnuva neminovna potreba od zabrzana transformacija na negovata celokupna postavenost. Razvojnata orientacija na Republika Makedonija e naso~ena kon vklu~uvawe na dr`avata vo globalnite integraciski procesi na evropsko i na svetsko nivo. Kiril i Metodij“ – Skopje. Rezultat na vakvite strate{ki priodi vo transformacijata na visokoto obrazovanie e i za~lenuvaweto na Republika Makedonija kako ramnopravna ~lenka na evropskoto semejstvo zemji koi se obvrzuvaat da gi sledat i da gi realiziraat preporakite na Bolowskata deklaracija za kreirawe na edinstven evropski prostor / sistem na visokoto obrazovanie (2003). t. vo tek e i procesot na otvorawe privatni . Me|utoa. Kiril i Metodij“ vo Republika Makedonija be{e edinstveniot izvor na zadovoluvawe na pazarot na trudot so visokoobrazovni kadri. potrebata od novi strategii vo transformacijata i na visokoto obrazovanie ne pretstvavuva imperativ od promeni samo na nacionalno nivo (vnatre{no). Osven spomenatite univerziteti.) polagawe dr`aven ispit za site nastavnici-po~etnici. dr`avniot Univerzitet „Sv. visokoobrazovnite / univerzitetskite institucii vo RM se soo~uvaat i so reformi vo sopstvenoto strukturno. Visokoto obrazovanie e. ami istata e implikacija i od nadvore{nite vlijanija. vo poslednive godini. „Sv. vo R. Imeno. e osnovnata zalo`ba na site subjekti koi go kreiraat. Kliment Ohridski“ – Bitola i „Tetovskiot univerzitet“ vo Tetovo i eden privaten univerzitet Univerzitet na Jugoisto~na Evropa (JUI) vo Tetovo ([tulov univerzitet). dizajniraat i go realiziraat obrazovniot proces vo dr`avata. procesot na globalizacija go naru{i toj odnos.

voveduvaweto na eksternata evaluacija vo site stepeni na obrazovanieto. evropeizacijata na reformite vo visokoto obrazovanie soglasno so preporakite na Bolowskata deklaracija i vo stru~noto obrazovanie soglasno so Kopenha{kata deklaracija.97 visokoobrazovni institucii (fakulteti). negoviot nepre~en razvoj i negoviot individualen i kulturen identitet postaven vo ambient na multikulturno opkru`uvawe. Reformskite inovacii vo obrazovniot sistem vo R. Univerzitetot „Sv. Zatoa. Vo svoite strategiski celi. otvoreni. promocija na evropskata sorabotka vo osiguruvaweto na kvalitetot preku razvivawe na spodelivi kriteriumi i metodologija. }e gradi obrazovanie koe vo svojot fokus na vnimanie ne treba da go ispu{ti poedinecot. Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na R. sertifikacijata na neformalnoto obrazovanie. razvivawe na efikasen sistem za finansirawe vo visokoto obrazovanie itn. Makedonija. Se naveduvaat prioritetni zada~i. ]e spomenam nekoi od niv: gradewe baza na podatoci i publikuvawe na informativen materijal za efikasno sledewe na Bolowskiot proces. vo idnina. nivnata organiziranost kako i obvrskata za obezbeduvawe finansiska poddr{ka na razvojot na obrazovanieto i obezbeduvawe i podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto. obrazovniot proces vo Makedonija ima potreba od soodvetna institu- . profesionalniot razvoj na nastavniot i na rakovodniot kadar vo obrazovanieto. naj~esto. administracija. Kiril i Metodij“ e najstarata visokoobrazovna institucija. kreiran od strana na Ministerstvoto za obrazovanie. gradewe na efikasen sistem na stipendirawe koj }e ovozmo`i zasilena obrazovna mobilnost na studentite i na nastavnicite. zajaknuvawe na sistemot na eksterna evaluacija na kvalitetot na visokoto obrazovanie. usoglasuvawe na normativite i standardite za visokoto obrazovanie. so visokorespektabilen status doma i vo svetot. a se zanimavaat so educirawe na kadri od tesni specijalnosti od podra~jeto na informatika. sepak obrazovniot sistem vo R. menaxment i marketing i sl. I pokraj neizbe`niot bran od globalni integraciski procesi. Makedonija neminovno ja nalagaat potrebata od nova institucionalna postavenost na obrazovnite institucii. definirawe i strogo po~ituvawe na standardite za osnovawe i akreditirawe na privatni visokoobrazovni institucii. Makedonija vo me|usebna sorabotka so site visokoobrazovni institucii se obvrzuva da sozdava uslovi za {to polesno i pobrzo implementirawe na principite i na preporakite koi proizleguvaat od odredbite na Bolowskata deklaracija. usoglasuvawe na zakonskite regulativi so principite i preporakite na Bolowskiot proces. kako oddeli na porazvieni univerziteti od stranstvo. povrzuvaweto na stru~noto obrazovanie i obukata so potrebite na pazarot na trudot.

spisanijata. sovetodavni tela vo obrazovanieto: Dr`aven sovet za obrazovanie.. Vakvata poddr{ka. ja prezemaat redica dr`avni institucii: MON (Ministerstvo za obrazovanie i nauka) koe ima uloga na organ nadle`en za re{avawe na pravnite postapki od vtor red. sledewe i prou~uvawe na rezultatite i najnovite dostignuvawa i inovacii vo obrazovnite sistemi. planirawe.. stru~na nadle`nost kon nastavniot kadar (sovetodavno-konsultativni raboti.... organizirawe i realizirawe na stru~no usovr{uvawe na nastavni~kiot kadar. sistem na stipendirawe i kreditirawe na studentite.. razvivawe koncepti za pedago{ka evidencija. kriteriumi i merila za kofinansirawe vo studiite). Sovet za makedonski jazik. pred sî. zgolemena odgovornost kaj nastavniot i kaj rakovodniot kadar). Sovet za stru~no obrazovanie i obuka (sovetodavna uloga vo donesuvaweto na dr`avnata strategija za stru~no obrazovanie. Centar za stru~no obrazovanie i obuka (razvoj na stru~noto obrazovanie i obuka zaradi usoglasuvawe so potrebite na tehnolo{ki i op{testven razvoj.). so eksterniot karakter na ispitite..). po modelot na razvienite evropski obrazovni sistemi (sproveduva proverka na znaewata na u~enicite od osnovnoto i od srednoto obrazovanie preku organizirawe na nacionalni ocenuvawa vo osnovnoto i vo srednoto obrazovanie i organizirawe polagawe dr`avna matura i zavr{ni stru~ni ispiti so {to treba da obezbedi.. dopolnitelna literatura. Dr`aven ispiten centar. uslovi i kriteriumi za finansirawe. stru~ni nadle`nosti vo izdava{tvoto (permanentno sledewe na kvalitetot na u~ebnicite. Odbor za akreditacija i evaluacija vo visokoto obrazovanie (odgovara za ispravnosta na dokumentacijata za ispolneti uslovi za akreditacija. Uprava za razvoj i unapreduvawe na jazicite na etni~kite zaednici (obezbeduvawe u~ebnici na jazicite. obezbeduvawe na kvalitetot na obrazovanieto. efektivnost preku evaluacija na rabotata na vospitno-obrazovnite institucii. Dr`aven prosveten inspektorat koj ima nadle`nost da vr{i nadzor nad ispolnetosta na obrazovnite standardi. Biro za razvoj i unapreduvawe na obrazovanieto. Sovet za razvoj i finansirawe na visokoto obrazovanie (finansirawe.98 cionalna poddr{ka koja }e obezbedi odr`livost na zapo~natite reformi vo ovoj sektor na sovremenoto `iveewe. primena na zakonite od oblasta na vospitanieto i obrazovanieto. najvisoko sovetodavno telo nadle`no za obrazo- . finansiska kontrola i sovetodavna uloga.). a negovite stru~ni nadle`nosti se sostojat vo nadle`nost vo odnos na sodr`inite na obrazovanieto (izrabotka na nastavni planovi i programi..).). razvivawe na evropska orientacija na stru~noto obrazovanie so obezbedena transparentnost i konkurentnost. sekoja petta godina }e ja ocenuva sostojbata i dejnosta na visokoobrazovnata institucija..)...

na „u~enicite“ – u~esnici na Seminarot i izu~uva~i na makedonskiot jazik ni ostanuva samo da gi slu{ame na{ite u~iteli i predava~i i da u~ime. principite i preporakite zacrtani i so svoite i so aktite na me|unarodnite dokumenti za razvoj na obrazovanieto vo Evropa i vo svetot: Programata Obrazovanie za site (UNESKO).. istovremeno. na niskiot jug od Evropa. Mileniumskite celi na ON.. pak. da rabotime i da zaminuvame od vakvi seminari kako {to e ohridskiot Me|unaroden seminar za makedonski jazik. literatura i kultura so ubeduvawe deka i tamu.99 vanieto imenuvano od strana na Sobranieto na RM i mnogu drugi strukturni tela. Makedonija }e ja prezeme odgovornosta za realizacija na celite. a nam. Aktivnoto u~estvo na Republika Makedonija vo globalnite integraciski procesi podrazbira. ubavo se u~i! Blagodaram! . i prezemawe odgovornost za prezemenite globalni politiki za reformite vo sferata na obrazovanieto. Bolowskata deklaracija ili. u~ime. Vo taa smisla Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na R. u~ime.

Ohrid.: Osnovni karakteristiki na osnovnoto obrazovanie i vospitanie. S. Ljubljana 2003.. Trajkovski. 6. Za kvalitetno obrazovanie. Nikodinovska. Skopje. 1-3. Zbornik predavanj. B. 8.: Sodobno pojmovanje pismenosti in pouk slovenskega jezika v {olah v Republiki Slovenii. 12. Prosvetno delo 1-2. Ministerstvo za obrazovanie – Pedago{ki zavod na Makedonija. Koncepcija na osnovnoto obrazovanie i vospitanie so nastaven plan za osnovnoto u~ili{te. L.: Dvaesetgodi{en razvitok na {kolstvoto vo SRM. s. Ministerstvo za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija. 1987. M. literatura i kultura.: Osnova~i na prvite pedago{ki u~ili{ta vo Makedonija. br.. Predavawa na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik. M. Stojanovski. s. Kamberska. M.. 11. 1996. 2003.: Za obrazovniot sistem vo Republika Makedonija (sovremeni sostojbi i perspektivi). Biro za razvoj na obrazovanieto. Panoska. Vogel. R. Ministerstvo za obrazovanie i nauka (na angliski). . Prosveten rabotnik. 13.. 7. Prosvetno delo 1-2. Kondarko. Be{ter Turk. T. 2004. Novo u~ili{te – Specijalizirano spisanie za decentralizacija na obrazovanieto. Skopje 1996. Zbornik predavanj. 2004. 2.. 2. 2004 Jo{evska. Kantarxiev. . 5. B.: Ishodi{~a sodobnega pouka slovenskega jezika v gimnazii in novosti pri maturitetnem izpitu. Ljubljana. 1966. Skopje 1998.: Efikasen i efektiven obrazoven sistem. Skopje. 2003. Bojkovska. J.: Izve{taj od rabotata na Me|unarodniot seminar „Razmena za promeni“. S. Skopje.: Obrazovniot sistem vo Republika Makedonija. 3. Pedago{ki zavod na Makedonija. 4.zb. Nacionalna programa za razvoj na obrazovanieto vo Republika Makedonija 2005 – 2015. J. 10.100 Literatura 1. Kova~ev.32-42. 9. R.7. Bojkovska. 2003.

LITERATURA .

.

Be{e eden od osnova~ite na spisanieto „Ju`en bran“ pri Ohridskata gimnazija. zaedno so @ivko ^ingo. Za ovie ~etiri decenii: ~etiri romani i ~etiri zbirki raskazi. ni pomalku. vo periodikata ili vo antologiskite izbori. Na samiot po~etok od ovaa godina Zoran Kova~evski. no vo koja go pomina siot svoj `ivot. Zoran Kova~evski e roden vo Jagodina (Srbija) 1943 godina. {to go nose{e vo sebe i na kogo mu ostana veren do krajot na `ivotot – gradot Ohrid i negovite `iteli. Toj zapo~na da pi{uva mnogu rano. rabote{e i tvore{e vo Ohrid. na konkursot na „Misla“ za neobjaven roman selektiran e i potoa objaven negoviot kratok roman „Istorija na svetoto delo“. – so {to zapo~nuva vtorata faza na negovoto tvore{tvo vo koja. najdobriot i najdosledniot ohridski letopisec. po kratka bolest po~ina na 63-godi{na vozrast. Na anonimniot konkurs na „Studentski zbor“ vo 1967 godina dobiva vtora nagrada za neobjaven raskaz. Mo`eme vedna{ da re~eme deka toj be{e najzna~ajniot. nekoi od raskazite isto taka na pove}e jazici. a u{te ~etiri negovi teksta na ovoj konkurs se isto taka nagradeni! Toa be{e nesomnen znak deka vo na{ata sovremena kni`evnost vleguva eden mlad i mo{ne talentiran raska`uva~.Milan \ur~inov PISATELSKIOT SVET NA ZORAN KOVA^EVSKI Pisatelskiot svet na Kova~evski e svetot {to go okru`uva{e i {to toj sekojdnevno go gleda{e. treba{e da dojde 1974 godina Kova~evski da vleze na golema vrata vo na{ata sovremena literatura: na anonimniot konkurs na „Nova Makedonija“ toj ja osvojuva prvata nagrada za raskazot „Dobrina“. kako prviot roman „Semejna freska“ bea objaveni i na drugi jazici. ni premnogu. @ivee{e. kako u~enik vo VIII oddelenie go napi{a raskazot koj ja dobi prvata nagrada i go objavi vo spisanieto za deca „Zmaj“. niz ramnomerni vremenski amplitudi toj objavuva kniga sled kniga. sredina vo koja toj ne be{e roden. No. Vo po~etokot na 80-te godini. so isklu~ok na nekolku prvi godini od svojata slu`ba kako pravnik vo Skopje. So toa e prekinat eden `ivot i . nekoi od koi.

„[to stoi pome|u li~nata polza i ~oveka? “ – }e se zapra{a. Toj go donesuva ostriot sudir na poedinecot so kolektivot {to e edna od negovite opsesivni temi. na negoviot izvonreden raskaz koj go dobi ve}e spomenatoto visoko priznanie. im veli: „Ne znam {to }e stane so gradot ako ja izbrkame dobrinata. Od Ohrid kafez za yverovi }e napravime. Tamu toj veli: „Romanot im e posveten na onie za koi vo narodot se veli deka im leta umot. znae niv da gi razgrani~i od malogra|an{tinata. slikaj}i go malogradskiot svet i `ivot. od banalnosta i trivijalnosta so koi nikoga{ ne se miri negovoto duhovno.“ Iako prv pozna~aen. Toj raskaz nosi naslov „Dobrina“. na referencijalnoto so uslovno-imaginativnoto. „Mo`ebi e izrod i popusto saka{e da se dobli`i do lu|eto. i samiot se odnesuva de blagorodno i so~uvstveno kon drugite. na pottekstot proni`an so nedvosmislen eti~ki anga`man i nepotkuplivoto blagorodstvo na duhot. a negoviot glaven junak e obi~niot ohridski gra|anin Dobre Kosin. de grubo i brutalno. I }e prodol`i. Si veli. Drugite rekoa: Koj ja videl? I {to e toa: se jade. Toa se „leta~i“ spremni da letaat visoko nad poplu- . ili premnogu dobar ili premnogu lo{. Vo poeti~ka smisla. na leb se ma~ka? Dobrina!“ Sredinata mu se potsmeva na Dobre Kosin. Pred da umre.104 zaokru`ena edna tvore~ka biografija od koja na{ata literatura mo`e{e u{te mnogu da o~ekuva. pisatel koj. „Za Dobre Kosin toa be{e – dobrinata. za da se za~uva od nas. se ~ini. ]e se izedeme me|u sebe i samo silnite }e imaat pravo da `iveat. no toj odi po svojot pat. No. raskazot „Dobrina“ e zapravo kvintesenten tekst. nadevaj}i se deka }e gi „popravi“ lu|eto. Vo nego vedna{ go otkrivame svetot na malite lu|e vo maliot grad {to e trajna opredelba na ovoj avtor. }e sfati deka bil samo dvodimenzionalen. samiot }e do`ivee neslavno finale: }e bide obesen i frlen vo ezeroto od sopstvenite sogra|ani. Zanimliv patokaz za negoviot pisatelski pogled na svet ni dava isto taka eden negov iskaz po povod negoviot roman „Leta~i na metli“. ne prestanuva da misli za ona {to go soop{tuva i pi{uva. kogo avtorot }e go nare~e „^ovek bez treta dimenzija“ – raskaz vo koj Kova~evski.“ Dobre do`ivuva brojni zgodi i nezgodi so svoite sogra|ani. taa mu nedostasuva{e. Kova~evski e pisatel koj i koga $ se poddava na najsilnata imaginativnost. Razmislata za prirodata i su{tinata na negoviot pisatelski svet neizbe`no n# vra}aat kon negovata prva kniga „Ohridski prikazni“. Na krajot. moralno i tvore~ko bitie. I }e trgne svetot da se ogradi. se pie. zapo~nuvaj}i go svojot raskaz. ve}e vo nego go sre}avame suptilniot spoj na realnoto so fantasti~noto. ve}e na samiot po~etok }e ja izrazi seta svoja `ivotna i pisatelska filozofija. onaa treta dimenzija {to ja vide kaj mnozinstvoto.

tuka e i nekoga{nata bav~a na hotelot „Belvi“. Vo prviot – stanuva zbor za formiraweto na VMRO. onaa {to e sposobna sekogo da razbere. zo{to ima bogati i siroma{ni.1 Pisatelskiot svet na Zoran Kova~evski e istkaen od neobi~ni. „leta~i na metli“ – takvi se vo mnozinstvoto junacite od pisatelskiot svet na Zoran Kova~evski. vo vtoriot – za tragaweto po „zlatnoto runo“ po kone~nata cel vo {to aktivno u~estvuva{e makedonskata inteligencija na ~elo so Krste Misirkov. imaginarni istorii vo lesno prepoznatliv ambient na eden ~udesen grad okru`en od preubava priroda. So tekot na vremeto. duri ironija kon junacite – idealisti i neostvarenici. . vsu{nost pomali kamerni romani koi mu pripa|aat na `anrot na istoriskata beletristika. Otade. ~udni. za istorijata na solunskite atentatori i nivnite du{evni i idejni premre`iwa. veli avtorot. tuka se brojnite i poznati ohridski familii: ^orbevci. muzikata na „Palas“. Eden od moite „leta~i na metli“ vaka razmisluva: „Ka`i mi zo{to ima nepravdi vo svetot. iako ne i da opravda. Toposite na ovaa otvorena scena na koja se odigruvaat tie istorii se lesno prepoznatlivi: tuka se poznatite i kulturnite ohridski mesta: plo{tadot. na koja taka ~esto vo pladnevnite ~asovi avtorot go ispiva{e svoeto kafe so prijatelite. i pokraj osnovnata homogenost {to ja ima.105 kanite trotoari. kako na `ar na koj lu|eto }e si gi stoplat svoite ostinati du{i. za avtorite na koi se potpiral i od koi u~el. vo negovite ponovi knigi zapo~na da se ~uvstvuva pove}e ostrina i gor~ina.. no taa ironija sepak ostana blaga. bidej}i taa ima pisatelski karakter.. nade`i i razo~aruvawa. Zoran Kova~evski retko i nerado zboruva{e za svoite golemi svetski prethodnici. sme{no-ta`ni istorii i vozbudi.. Se trudam da gi zastapam doblestite koi vo na{ive s# poprozai~ni vremiwa s# pomalku se sto`erot vrz koj se potpira ~ovekot. 1 ]e treba da odbele`ime deka toj opus vo `anrovska i tematska smisla ne e ednonaso~en. no vo eden sosema poinakov sti{en i smiren postfestivalski period od negovoto sekojdnevie vo koe po letnite vozbudi i fascinacii se otkriva malu poznat svet od `ivopisni. Nakuso. Romanite „ Odmazda“ i „Istorija na svetoto delo “ se zasnova{e vrz edna dobro promislena kriti~ka distancija nasprema istoriskite nastani. Vpro~em... Simon~evci i mnogu.. terasata na „Letnica“. znamenitiot „^inar“ i kafeanata „Orient“. da se obideme poprecizno da go formulirame tvore~koto „credo“ na deloto na Kova~evski koe ve}e e zavr{eno i zaokru`eno vo negoviot osumtomen romansierski i novelisti~ki opus. taa e li{ena od sentiment i e sostaven del od edna promislena poetika. jas veruvam vo onaa stara uloga na umetnosta. jas pretenciozno si mislam deka sum anga`iran pisatel. sre}ni i nesre}ni. Vo po~etokot na 90-te godini Kova~evski objavuva dve dela. ubavi i grdi?“ Jas sum nivniot advokat i pi{uvam traktati vo nivna odbrana. sonuva~i. osven sopstvenata fantazija i verbata vo poaren svet od postoe~kiot. proni`ana so dobrina i humanost. iako ne poseduvaat nikakvi spravi za letawe. mnogu drugi.“ Me~tateli. zanesenici.

no ne tolku onie {to gi emituva{e fikcionalnata proza na borhesovskiot postmodernizam. spored nas. makar i vidoizmeneti ideolo{ki pritisoci i zakani. do kraj sprovedena fantastika e svojstvo na lo{ata literatura. Napati i na eden drug klasik na ruskata literatura – Gogoq. na tie promeni. samiot Kova~evski vo „Lizgalnica“. neverojatnoto i realnoto. – duri i toga{ ~uvstvuvame deka vo nego ostanuva ne{to mo{ne bitno i nezaobikolno. Mo`ebi. ja negovata posledna kniga „Koga ni petlite ne peat“) mo`e da se sogleda negoviot kontakt so oddelni avtori na Latinska Amerika. a potoa i sekako i na mudrata pove}eslojna postapka na Ivo Andri}. ne{to esencijalno {to i najsmeliot artisti~ki pristap ne mo`e da go izmesti. vo toj pogled treba da se potsetime na ona {to Hulio Kortasar na edno mesto go be{e zabele`al: „^istata. denes – postsocijalis- . impulsite na magi~niot realizam. so negovata ironija i sklonosta kon parodija. negovoto antropocentri~no jadro okolu koe se pletat i se razdipluvaat plastovite na negovata razgraneta sloevitost i okolu koe „in ultima linea“ gravitiraat negovite osnovni motivacii i skrieni poraki. Vo dobrata literatura pojdovna to~ka na raska`uvaweto e obi~nata stvarnost.106 Me|utoa. i deka zada~ata na pisatelot e da poka`e kako obi~niot ~ovek reagira na tie nadvore{ni vlijanija. „ normalniot svet“ koj potoa se nadgraduva i se razviva vo nasoka na ~udesnoto. koi se naj~esto ne{to protivprirodno i nakalemeno. duri i toga{ koga vo nego e prisutna ~istata fikcionalnost. kolku onie vkoreneti vo realnosta i socijalnite fakti na eden Sabato ili Kortasar ili na Nadin Gordimer. eden od negovite posledni raskazi.“ Vpro~em. bidej}i sekoga{ postojat novi. Toa e. kogo edinstveno Kova~evski makar i vo retki prigodi go spomnuval kako svoj vistinski u~itel. na negoviot tragi~en lirizam i dlaboko vnedreniot humanizam. so negovoto satiri~ko osilo. Vo poslednite negovi knigi. ne e te{ko vo pisatelskiot rakopis na ovoj na{ avtor da se prepoznaat tragite na eden ^ehov. Kako anga`iran avtor toj ne propu{ta da go postavi pra{aweto: kako da opstanat vrednosnite sistemi i zakonitosti koi postoele od iskoni i koi sega doa|aat vo sudir so novite ideologii – nekoga{ – socijalisti~ki. koj odli~no sfa}a deka ~ovekot ne e napolno sloboden vo svojot izbor. vo koi taka sugestivno se prepletuvaat ni{kite na realnoto i fantasti~noto (v. koga dominiraat i ~istata tvore~ka imaginacija i prividot na izmestenosta od sekoja referencijalnost. malite lu|e.“ I zatoa. edno od osnovnite obele`ja na siot opus na Kova~evski. Vo nekoi od svoite najdobri raskazi Kova~evski nastapuva kako avtor koj gi po~ituva zakonite na vremeto. koga se ~ini deka nasekade dominira „artefaktot“. za da im gi dobli`at na lu|eto navidum nevozmo`nite ne{ta. na negoviot pronikliv pogled vo svetot na obi~nite. }e re~e: „Prikaznite zatoa i se izmisluvaat.

“ Stanuva zbor. zavr{en. koga negoviot opus e. kako {to }e go nare~e samiot avtor (toj go be{e zamislil i tretiot del koj. „sostavuva~ot na himni~ni stihovi vo ~est na negoviot narod“. avtorot ja iska`uva svojata kriti~ka ocenka za samobendisanata nacionalna svest. koj ima svoe. Bidej}i. da ja pogledne odnatre. Umetnosta bara odgovornost. bolki i porivi. zatvoraj}i se vo svojata zamislena golemina. negovata retorika. Veter i magla! Umetnosta e sve~enost. Vo vtoriot del na ovoj „proekt“. za koja toj misle{e deka go bogotvori. nema omileni ili omrazeni junaci.. slikarot i bikot“ od negovata posledna zbirka raskazi. nikogo da povredi. za `al. za eden disput. mo`eme so seta sigurnost da re~eme . Repliciraj}i na odredeni aktuelni pojavi vo na{evo op{testvo. a radosta ne mo`e da bide ograni~ena od ni{to. gledame. pomisluva toj so gnev i prezir. najrazli~ni sudbini. toj ne saka nikogo da potceni.107 ti~ki. toj zalutuva vo arenata.“ No. negovite obo`avateli ve}e gi nema. Preku induktiven pat toj go otkri na suptilen na~in svojot specifi~en ohridski ambient. koj sozdade svoj i avtenti~en svet bogat so galerii od likovi. go pre~ekuva kako bezmilosno gledali{te koe ramnodu{no go posmatra negoviot neslaven kraj.. Toj ne e pisatel so odnapred postaveni tezi. da gi nayre motivite na nejzinite postapki. – odamna ne objavil nekoja povredna stihozbirka. soni{ta i opsesii. koja. so smrtta na pisatelot }e ostane neostvaren) se voveduva likot na slikarot pri {to se bara odgovor na pra{aweto: „[to stana so idejata na nacionalizmot po petnaeset godini? Slikarot e ~ovek-umetnik koj ne poa|a od nikakva ideja i koj ne saka da pripa|a na niedna ideologija. Po petnaesetina godini Alimpie Davidov nikoj ne go slu{a. ostanuva bez nikakov odglas.“ Nasproti nego stoi poetot Alimpie Davidov. “ Taa e radost. „Slobodata na umetnosta. inaku – vedna{ svenuva i umira. kade {to istata onaa masa. neminovno se otu|uva i ideologizira i doa|a vo sudir so tvore~koto i poetskoto. nitu izrekol nekoja nova i sve`a misla. samo posakuva da pronikne {to podlaboko vo ~ove~kata edinka. poinakvo mislewe za umetnosta. za studija na eden aktuelen i nezaobikolen fenomen. Poetot-boem Alimpie sistematski ja gradi famata za svojata li~nost kako nacionalen predvodnik i tribun. Sega. otkako maglata }e se proret~i i }e pominat niza godini. sve~ena obleka {to se stava na praznikot na du{ata na narodot. Vo taa smisla posebno se paradigmati~ni negovite dva podolgi raskazi: „Alimpie i bikot“ od knigata „Aristotel od Resen“ i „Alimpie. a ne sloboda! Umetnosta e ideja i bo`ja promisla. dolgo prisuten i kaj nas i na po{irokite balkanski „tranziciski“ prostori. za kogo umetnosta e s # . za vo finaleto na raskazot da do`ivee farsi~en kraj: preobraten vo bik. pravecot na nejzinite `elbi i zabludi. situacii. So tekot na vremeto Zoran Kova~evski izrasna vo istaknat sovremen raska`uva~. za `al.

108 deka vo na{ata kni`evna istorija od krajot na HH vek toj }e ostane kako stamen letopisec na svojot generi~ki prostor. . Zatoa. Toj e so toa na eden po{irok plan i hroni~ar na novoto vreme. Na takov na~in. – intelektualcite. zagraden so visoki planini. zavr{uvaj}i go ovoj „hommage“ na Zoran Kova~evski ne mo`am da ne istaknam edno retko postojano i nenaru{eno svojstvo na negovata intelektualna. vo koe se iznaslu{avme frazi i megalomanski izjavi i vo literaturata i nadvor od nea. ubeden sum. sekoe od koi ima svoj identitet i svoe dostoinstvo. no otvoren za ~ovekovite soni{ta kon dobrinata. se nadeva i go podnesuva `ivotot cel eden panoptikum od ~ove~ki su{testva. moralnata cvrstina. vreme prenaseleno od prevrtlivci i konvertiti od site boi i dimenzii. Na krajot. za eden kni`even tvorec be{e {iroko otvoren patot kon izvornoto i avtenti~noto. Mene mi e mnogu dobro poznato deka li~niot moral ne e najbitniot preduslov za ostvaruvawe na vrednosni dostreli vo umetnosta. no vo dene{no vreme. kon is~ekuvaweto na eden poinakov i podobar `ivot i svet. tvorcite kako Zoran Kova~evski bea golema i ceneta retkost vo na{ata stvarnost. tuku i na idnite generacii. vo koe se dvi`i. deka tie ja zaslu`ija i }e ja dobijat po~itta i priznanijata ne samo na na{eto vreme. eti~kata vertikala na negovata li~nost. kreativna i ~ove~ka priroda – toa e doslednosta. najretkoto {to vo edna s# pove}e artificielna epoha mo`e da go posaka i pisatelot i negoviot ~itatel.

dostigawa i dela go prodol`ija svojot pat. Taa zavr{i navistina vo Moravija i vo Panonija. Skopje 1966. Kiril i Metodij“. Bitolskiot triod. koi gi predavale ponatamu i po{iroko svoite znaewa. Bolowskiot psaltir. Zografsko evangelie. Naum. drugi se raseale po Jadranskoto krajbre`je (dalmatinskite glagoqa{i). Angelarij). . i mladi i stari. Gorazd. i mnogu 1 2 Vera Stoj~evska-Anti}. Bla`e Koneski. Mariinsko evangelie. Kliment i Naum.1 Proteranite u~enici uspeale da gi prenesat duhovnite nasledstva. }e preminat od Bugarija vo Zapadna Makedonija. Dobromirovoto evangelie. Resenskiot fragment od Triod. a so toa i da go postavi za svoj naslednik i zamenik talentiraniot u~enik Gorazd. paralelno so nea vo ovoj centar bila upotrebuvana i kirilicata. Naum Ohridski. poznata kako trkalezna ohridska glagolica. Nekoi od niv prodavani po evropskite pazari go na{le svoeto mesto na slovenskiot Jug (episkop Konstantin Bregalni~ki). Vo nea i dvajcata }e ja prenesat nasledenata kirilometodievska glagolska tradicija i duri celi dva veka po nivnata smrt glagolicata bila vo upotreba vo Ohridskiot centar. me|u koi spa|aat: Asemanovo evangelie. Kniga za Kliment. preku koj se {koluvale brojni u~enici. pred s#. Razbirlivo. „Ko~o Racin“. Kliment Ohridski se javuva kako osnovopolo`nik na Ohridskata kni`evna {kola. Kliment. Ohridskiot apostol. 40-49. Ohridska kni`evna {kola. a najvrednite od sedmo~islenicite (sv. no nejzinite rezultati.Vera Stoj~evska-Anti} 1120 GODINI OHRIDSKA KNI@EVNA [KOLA – KON BESEDNI[TVOTO NA SVETI KLIMENT OHRIDSKI So neuspe{niot obid na sv. Eden milenium nauka i umetnost vo Makedonija. Univerzitet „Sv. Kirilometodievskata tradicija vo Makedonija. se ima predvid nejziniot obrazovno-pedago{ki sistem. Vo Ohrid sv. Metodija da go odredi. Vo nea se sozdadeni brojni rakopisi. Skopje 2000. po smrtta na arhiepiskopot zavr{i i zna~ajnata Moravska misija. Kiril i Metodij. Sava.2 a ve}e vo 893 godina negovoto mesto }e go zazeme sv. Koga stanuva zbor za formiranata Ohridska {kola.

Skopje. Miler ja izdignuva propovedni~kata proza na Jovan Zlatoust do sovr{enstvo. so koja kni`evna aktivnost se javuva i kako rodona~alnik na srednovekovnata makedonska literatura. 3. koj so svojot prestoj vo Makedonija rasvetli mnogu karakteristiki i osobenosti na najstarite rakopisi od Ohridskiot centar. Skopje 1997.8 Me|utoa.6 Ovaa dejnost ja prodol`i Mihajlo Georgievski. Od najubavite iska`uvawa za Zlatoust eksplicitno se voo~uva sli~nosta so nekoi iska`uvawa za Kliment: „Zlatoust ne e orator komu umetnosta na govorot mu slu`ela na samiot sebe. Eden milenium nauka i umetnost vo Makedonija. po pokrstuvaweto na Rusite. Vo Skopje se pojavija negovite dva toma opisi na rakopisite vo Makedonija. Me|u vakvite primeri da gi istakneme manastirskite centri: Sv. Slep~enskiot manastir (so avtorite: Visarion Debarski. Pahomij Slep~enski). Vera Stoj~evska-Anti}. 4. vek. otkrivaj}i gi nivnite specifi~nosti vo makedonska redakcija. interesno e da se odbele`at odredeni presudni vlijanija od ovaa sovr{ena retorika koi povlijaele vrz Klimenta. Taka. Izbrani dela. kako i za vooblikuvaweto na Ohridskiot kni`even centar. 87. Slovenskite rakopisi vo Makedonija. 29-40.4 Vo niv prodol`ila rakopisnata tradicija i vo narednite godini i vekovi. „ Menora“. Skopje 2002. Miler.110 drugi. Ioann Zlatoust. Negoviot zbor e govor na 3 4 5 6 7 8 Zdenka Ribarova. Istorija na makedonskata kni`evnost. Srednovekovni {koli. kako {to o~evidno gi prika`uva vakvite sostojbi op{irnata literatura. Mihajlo Georgievski.3 Treta zasluga na Ohridskata {kola e nejzinata orientacija da go pro{iruva svojot areal niz Makedonija. Pam®tniki vizantiŸskoŸ literaturÞ. so {to dojdoa do izraz najvisokite vrednosti na retorikata. A. kniga prva. Vladimir Mo{in. Kiril i Metodij“ . izdavaj}i u{te ~etiri toma opisi od Makedonija. Skopje 1971. Od nea niknuvaa novi skriptoriumi. 15-27. i toa kon negovata zna~ajna besedni~ka dejnost.7 Vo slu~ajov na{eto vnimanie }e go naso~ime kon prvou~itelot na Ohridskata kni`evna {kola. . T. Skopje 1988. na primer. prosvetni centri. 5 Vsu{nost. T. 2. a razbirlivo i po{iroko vo Makedonija. Sv. Negova zasluga e obelodenuvaweto na makedonskata redakcija vo brojni trudovi i opisi na rakopisite {to gi formiral vo Zagreb. Belgrad. Novgorodskite listovi pretstavuvale Samoilov carski kodeks. poseben pridones dade nau~nata dejnost na ruskiot slavist Vladimir Mo{in. nedvosmisleno otkri deka Novgorodskite listovi poslu`ile kako prototip za sostavuvaweto na ruskoto Ostromirovo evangelie od 11. Jovan Bigorski. Skopje 2000. 425-450. Arhiv na Makedonija. Vladimir Mo{in. Za zna~ajnata rakopisna dejnost {to se odvivala vo Ohridskiot centar. Institut za makedonska literatura. prenesen vo Novgorod. 1. Moskva 1968. Slovenski rakopisi vo Makedonija. Pre~ista. Univerzitet „Sv. i drugi.

Zo{to sv. iskreno i so celata svoja oddadenost kon Crkvata. Kliment tolku blagodatno go prifatil Zlatousta? Pokraj visokite poetski dostreli nemu posebno mu prilegala Zlatoustovata preokupiranost ne tolku so teolo{kata u~enost. Skopje 1988. Sveti oci i u~iteqi crkve. I dvajcata so~uvstvuvaat so ~ove~kiot rod. Nekoga{ Kliment ednostavno pou~uva. Kliment Ohridski go prifatil Jovan Zlatoust kako primeren voda~ vo svojot `ivot.11 Vizantiskata {kola odigrala primarna uloga vrz Klimenta. Tuka e i srodnosta me|u Zlatoust i apostolot Pavle. Negovite besedi ne slu~ajno se podeleni na pou~itelni i pohvalni slova. . 231-241.ilolo{kiot fakultet vo Skopje. Kiril i Metodij pod neposrednoto vizantisko vlijanie. Paladij Elenopolski.10 Isto taka. Skopje 1989. tuku so smislata i su{tinata na aktuelnata sega{nost. Jovan Mosh. Teodor Kirski. Kon eden aspekt na kni`evno vlijanie vrz Kliment Ohridski. Jovan Damaskin.ilolo{kiot fakultet vo Skopje. spu{taj}i se na nivoto na sobranite lu|e vo crkvite. Za da se sfatat karakteristikite na sv.ilozof. Beograd 1989. nivnite idei ne slu~ajno gi identifikuvaat so eden vid „hristijanski komunizam“. Grigorij Nazijanzin. vek. Kiril Skitopolski. kako {to nekoga{ sv. 123-135. I Zlatoust i Kliment se dr`at cvrsto za verata.. toj slu`i i misionira. izbiraj}i naj~uvstvitelni patokazi za nejzinoto prifa}awe vo sovremeniot `ivot.111 vistinata. a nekoga{ negoviot poriv na vreden avtor bara sve~ena voshvala na sovremenite golemi lu|e.“9 O~evidno e deka sv. 15. Vera Stoj~evska Anti}.ilozof go prifatil Grigorij Bogoslov. Kiril . kako i na sv. O~e- 9 10 11 Dimitrija BogdanoviÊ. vselenski svetiteli. otkrivaweto. vek. Noviot zavet. Kni`evnoto vlijanie vo sostavite na Kiril . Teodor Studit itn. no kaj nego seto toa kloni kon realniot svet {to go opkru`uva. kn. Jovan Malala. Vasilij Veliki. da ja pretstavi i razjasni pred neukiot rod. toa ponatamu se prosleduva vo Kirilometodievoto vlijanie vo tvore{tvoto na sv. kn. Klimentovoto tvore{tvo neophodno e da se znaat preduslovite na kni`evniot razvoj na sv. no i na onie bibliski li~nosti {to {to go izvele krstot i slovoto bo`jo na ~istina i videlina. Atanasij Aleksandriski. Vera Stoj~evska-Anti}. toj ne smee da se izgubi vo prostorot i vremeto. Toj zbor treba da gi razdvi`i i razbudi zaspanite. kaj Klimenta sogleduvame egzegeza skoncentrirana okolu bibliskata i hristijanska problematika. Kiril . Negovata golemina na propovednik e vo nasoka na veli~ieto na slovata na Jovan Zlatoust vo 4. Kliment. da pridvi`i kon delo. 14. Toj posakal celata istorija na hristijanskoto u~ewe. Zatoa. Godi{en zbornik na . Ne e slu~ajno {to Zlatoust so Vasilij Veliki i Grigorij Bogoslov vleguvaat vo trojkata jerei. Brojnite istra`uva~i otkrivaat vlijanija od: Jovan Zlatoust..ilozof vo 9. Godi{en zbornik na .

Kliment si postavil zada~a hristijanskoto u~ewe da go pretstavi vo negovata su{tina. Seta tvar go po~ita tvojot spomen. nasproti razvieniot hristijanski pravoslaven `ivot na Istok.ilozof imal presudno vlijanie Grigorij Bogoslov (Nazijanzin). pre~isti o~e! Dobroglasna truba se javi razglasuvaj}i po vselenata zlatozra~ni zborovi. Pavle. slaveju slatkopeen. Kako i Zlatoust. usta blagoglasna. poka`uvaat besedite ispolneti so brojni bibliski citati. negovite melodi~ni i slatkousni besedi. s# u{te vkorenetite paganski naviki na lu|eto vo Makedonija. Kako najo~eviden primer da go poso~ime priodot i odnosot i na dvajcata avtori kon Crkvata. Klimente bla`en. Koe mesto ne se sveti so tvoite molitvi. jaziku medoto~en. istaknuvaj}i ja na toj na~in nejzinata golemina. Klimente. moli se za tie {to ti ~inat svetol pomen. mo`ebi najubava potvrda ostavil anonimniot Klimentov u~enik koj ja sostavil Klimentovata slu`ba vo koja zadol`itelno gi redi karakteristi~nite epiteti za U~itelot: „Od Boga vdahnoven organone. Mnogu Klimentovi besedi otkrivaat sli~ni stavovi so tie na Zlatoust. kako grom zagrme so svetata nauka.112 viden e {irokiot spektar na vizantisko vlijanie. . Zlatoustovoto vlijanie vrz Klimenta e najo~evidno. izvr{ile re{ava~ko vlijanie vrz Klimenta. Me|utoa. kako {to za Kiril . talentot i bogovdahnovenosta kon Svetiot Duh i Crkvata. ume duhoven. kimbalu svonliv. a koja crkva ne se osvetila so tvoite zborovi? Duhovna svirko. Kolku vlijanie poprimil Kliment od Zlatoust. so zlatni zraci te ven~avme. Pavle kon Crkvata. Vo slovoto za zapovedite na praznicite go istaknuva evangelskiot citat: „Kade {to se dvajca ili trojca sobrani vo imeto moe. Klimente svetitele. za Klimenta primerot bil Jovan Zlatoust. a kolku mu e va`na Crkvata. o~i zlatozra~ni. prikrepenosta kon zemjata i lu|eto.“ Kliment e veren zastapnik na apostolskiot `ivot na sv. kavalu ~udesen. I Kliment e ortodoksen pravoslaven tolkuva~. lastovice zlatousta. no na dostapen na~in za neukiot rod. toj $ opredelil zna~ajno mesto i na Crkvata. Duri i besedni~kata opredelenost kaj nego ne e slu~ajno izbrana. I Jovan Zlatoust ne propu{ta da go akcentira odnosot na sv. Za Zlatoust Isus Hristos ne e samo dominanten prorok tuku i prvosve{tenik i Bo`jo Jagne. Bogatata Zlatoustova produkcija. i Kliment go dofatil migot na sovremeniot `ivot. svetilo svetlozra~no. svetitele. Klimentovata egzegeza skoncentrirana kon bibliskata i hristijanskata problematika e prisposobena kon realniot svet na na{iot avtor. i jas sum sred vas. Kako zastapnik na vistinskoto nasledstvo na verata. hristijanskiot ortodoksen mirogled.

Dobrila Milovska. na Zlatoust ne mu pre~e{e i kako patrijarh da se zanimava so narodnite masi. slaven kako reka duhovna {to izleguva tajno od rajot i pote~uva na ~etiri strani. zborot bil beskrajna kniga na Qubov kon ~ovekot. Srednovekovni kni`evni `anri (Vera Stoj~evska-Anti}. naj~esto se javuva kako prakti~en u~itel srede narodot. BAN. na site krai{ta na zemjata. u~itel za sekoe neznaewe. no vo slu~ajov.2. Taka. koi dobro gi poznaval i gi vozveli~uva so iskren do`ivean zanes. za da ni podade{. Eve vakvi zna~ajni vrski me|u egzegezata. za{to logosot bil zborot. neophodno e da gi poso~ime i slednive pokazateli. so svoite presvetli la~i.13 Kliment gi gradel svoite besedi vrz najsvetlite i najsvetite primeri na slavnite prethodnici. Crkvata. ti bogomudri. No. svetitele. leb i maslo. pravoslavieto. a naj~esto so najsiroma{nite. Niv vo najpregledna slika i prepisi ni gi otkriva tritomnoto izdanie na Bugarskata akademija na naukite. Klimentovoto „Slovo za prorokot Ilija “ go donesuva visokoumniot prorok kaj sareptskata vdovica. so koi i mene me prosveti. 9-77. Toa se pred s# slovenskite prvoapostoli i prosvetiteli. Kliment kako privrzanik i vqubenik vo osameni~kiot mona{ki `ivot.113 {to ogrea kako sonce. na primer. so ogled na ograni~enite mo`nosti. Kliment Ohridski.. Sofi® 1970.12 Vo odnos na Klimentovoto besedni{tvo se otvoraat mnogu aspekti za negovoto razotkrivawe i va`nost. na primer. koja odvaj go prehranuvala svojot sin. Kiril i Metodij. so svoite zborovi. po odnos na dene{niot zna~aen jubilej na Ohridskata {kola i negoviot rodona~alnik. „ Kultura“ . Besedite na Sveti Kliment Ohridski. hristijanstvoto. i me ozari so svoite molitvi. Maja Jakimovska-To{i}). Evangelieto. SÍbrani sÍ~ineni®. a i `ivot na po~inatiot sin. 1977. ti site gi upatuva{ na vera so tvoeto zlatno u~ewe. Skopje 2000. kako {to toa go sogleduvame i vo `ivotnite vrvici na sv. Nejze prorokot $ podaril blagoslovie. odozgora ti e dadeno so bo`ja pomo{ i nam. spored zaslugite koi go trasirale postepeno i potsvesno negoviot natamo{en pat. Biblijata. toj o~evidno gi odbira i 12 13 Vera Stoj~evska-Anti}. 1.3. . bla`eni! O~e Klimente. Tokmu zatoa ne za~uduva faktot {to nivnite besedi ~estopati ne mo`ele da bidat razgrani~eni. Visokoizgradeniot nivni logos se simnuval me|u neukite. Zatoa. I sv. Povrzanosta so tvore{tvoto na Zlatoust otkriva su{tinska intuicija i realen pristap.“ Stanuva o~evidno od ovaa vdahnovena Slu`ba sostavena so qubov deka Sveti Kliment gi pridobival najva`nite atributi na Zlatoust.. mnogu ~esto ni gi dokumentiraat Klimentovite slova. t. Vo sekojdnevniot `ivot i Kliment bil prakti~en daritel i za{titnik na vdovicite i siroma{nite. Taka.

se predava vo pokolenijata. ^etiridnevniot Lazar. sv. Vo ovoj ~in toj se izgraduva kako u~itel na svoja osnova. koi treba da se vre`at vo svesta na pravoslavnite hristijani. arhangelite Mihail i Gavril. pa s# do denes koga kritikata s# u{te ne go dorekla posledniot zbor za deloto na U~itelot. . a negovata za~uvana tradicija vo Makedonija do denes. se razleva vo negovata okolina. Deva Marija. Kliment nema da gi previdi: svetite praznici vo ~est na Isus Hristos. Svetlinata kako patokaz. negov u~enik. kako izlez od negativnite projavi vo sekojdnevniot `ivot.114 najdobrite pokazateli od Stariot i Noviot zavet. Kozma i Damjan itn. ubedlivo govori deka ne slu~ajno negovoto besedni~ko delo ostanuva visoko vrednuvano. mnogu ~esto apostrofirana vo makedonskata kni`evna i kulturna istorija. zapo~nuvaj}i so negoviot prv anonimen kriti~ar. koja mo`at i slu{atelite i ~itatelite da ja prifatat. Dimitar Solunski. Jovan Krstitel. izvira od Klimentovoto tvore{tvo.

Kresnenskoto. lingvist.Tomislav Todorovski PETAR S. Burnite istoriski previrawa {to se slu~uvaa na nejzinata etni~ka teritorija (Razlove~koto. Ilindenskoto vostanie. makedonskata inteligencija bila prinudena svoeto visoko obrazovanie da go steknuva nadvor od porobenata tatkovina vo drugite evropski kulturni centri. Za ilustracija }e spomeneme samo del od najpoznatite avtori: Trajko Kitan~ev (1858-1895) – prosveten rabotnik. Kosta [ahov (1862-1916) – nacionalno-prerodbenski deec. Nepobiten fakt e deka cela plejada od na{i pisateli. op{testvenik. steknuvaa afirmacija tvorej}i na jazikot na sredinata. @iveej}i kako emigranti vo tu|ojazi~na sredina. prv pretsedatel na Makedonskiot komitet vo Sofija. MANXUKOV – MAKEDONSKI ANARHIST I LETOPISEC NA PREDILINDENSKITE NASTANI (po povod 40-godi{ninata od smrtta) Vo kulturnata istorija na makedonskiot narod s# do krajot na Vtorata svetska vojna. kako rezultat na krajno nepovolnite op{testveno-politi~ki. kako i onie {to tamu prvpat ja zdogleduvaa videlinata na denot. steknuvale afirmacija pi{uvaj}i glavno dvojazi~no: na makedonski i na nekoj drug slovenski jazik. revolucioner. Evidentno e deka najgolem broj od makedonskite pisateli pi{uvale i (ili samo) na bugarski jazik so ogled na faktot deka vo Bugarija bila najgolema koncentracijata na makedonskata emigracija. Del od niv. Daleku pomal e brojot na pisatelite {to vo istiov vremenski interval }e tvorat na nekoi neslovenski jazici. Vo edna vakva konstelacija na okolnosti nastanuva takanare~enata dvodomnost vo makedonskata literatura – pojava {to ne im e nepoznata i na drugite literaturi. mladite Makedon~iwa. Balkanskite i dvete svetski vojni) od svoja strana }e predizvikaat masoven bran na preselbi na iljadnici makedonski semejstva od nivnite rodni ogni{ta vo sosednite zemji i po{iroko. koi projavija odredeni pisatelski ambicii. poet. ekonomski i kulturni okolnosti {to vladeeja vo Makedonija. bez ogled na mestoto na ra|awe i `iveewe. si probivaa pat makotrpno potpa|aj}i pod neminovno vlijanie na tamo{nite op{testveni sredini. prv .

Nikola Kirov Majski (1880-1962) – prosveten i revolucioneren deec. Teodor Trajanov (1882-1945) – istaknat poet-simbolist. geograf. Vojdan ^ernodrinski (1875-1951) – rodona~alnik na makedonskata dramska literatura i na teatarskata umetnost. najkompleten hroni~ar na Kru{evo. istori~ar. sorabotnik vo nejzinoto spisanie „Loza“. beletrist i dramski pisatel. eden od inicijatorite za formiraweto na TMORO. Mihail Smatrakalev (1910-1998) – poet. ne e zanemarliv nitu brojot na pisatelite od makedonsko poteklo koi{to tvorej}i samo na bugarski jazik osvoile istaknati pozicii vo bugarskata literatura: Anton Stra{imirov (1872-1937) – beletrist. Asen Kavaev (1895-1967) – poet. prosveten i revolucioneren deec. simpatizer na TMORO. publicist i op{testvenik. raska`uva~. Ko~o Racin (1908-1943) – osnovo- . Me|utoa. avtor na pesni so makedonska motivika. delumno posveteni na Makedonija. raska`uva~. istoriogrf. dramski pisatel. dramski pisatel i predvodnik na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija. ~len na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938-1941) i Venko Markovski (1915-1988) – poet. poet. Arseni Jovkov (1884-1924) – poet. memoarist. istoriograf. eden od tvorcite na Kru{evskata Republika. romansier. publicist. eden od osnova~ite na MLK vo Sofija.116 pretsedatel na Mladata makedonska kni`evna dru`ina vo Sofija (1891). publicist. Atanas Dal~ev (1904-1978) – poet so moderen senzibilitet. publicist. publicist. op{testvenik i blizok sorabotnik na Goce Del~ev. lingvist. poet. publicist i redaktor. sorabotnik na spisanieto „Loza“. avtor na „Kru{evskiot manifest “. \or|i Abaxiev (1910-1963) – istoriski beletrist. u~esnik vo NOV. dramaturg. po ubeduvawe bur`oaski liberal. Me|u najpoznatite makedonski pisateli koi{to tvorele i na srpski jazik (ili samo na nego) }e gi spomeneme: Tomo Smiqani}Bradina (1888-1969) – poet. istori~ar. u~esnik vo NOV i politi~ki disident. folklorist. Qudmil Stojanov (1888-1973) – beletrist. povesti i romani. ~len na VMRO (Ob) i po~esen ~len na DPM i Anton Popov (1915-1942) – poet-revolucioner. romansier. Bogdan Sirakov (1902-1969) – dramski pisatel koj tretira glavno socijalna tematika. folklorist. Nikola J. romansier i dramski pisatel. eseist. redaktor na pove}e sofiski vesnici. Dimitar Talev (1898-1966) – beletrist od golem format: avtor na raskazi. eseist. dramaturg. Evtim Sprostranov (1867-1931) – hroni~ar na Ohrid. Vapcarov (1909-1942) – poet-revolucioner. dramski pisatel. eden od osnova~ite na MLK vo Sofija. Ceko Stefanov-Popivanov (1907-1944) – poet. dramski pisatel. istoriograf. doktor po etnografija i sorabotnik na SANU. literaturen kriti~ar. raska`uva~. raska`uva~. publicist. dramaturg. romansier. raska`uva~. Dimitar Molerov (1874-1961) – poet.

koj tvorej}i na gr~ki jazik. raska`uva~. borec za nacionalen separatizam. „Makedonski glas“ koe izleguvalo na ruski jazik vo Petrograd. poet. romansier. Po~ituvani prisutni. preveduva~ i ruski konzul vo Dubrovnik. An|elko Krsti} (1871-1952) – poet. preveduva~. raska`uva~. rasposlano vo podno`jeto na Skopska Crna Gora – Republika Makedonija. Me|u pisatelite rodum Makedonci ili od makedonsko poteklo. Po ovoj voveden pregled za makedonskite pisateli so dvodomen status vo literaturata. raska`uva~. ~elno mesto bezdrugo im pripa|a na Grigor Prli~ev (1830-1893) – najgolemiot poetski talent vo makedonskata literatura od XIX vek. kartograf. Voislav Ili} (19161988) – poet. doktor po filolo{ki nauki i univerzitetski profesor.117 polo`nik na sovremenata makedonska literatura. romansier. folklorist i prv biograf na bra}ata Miladinovci. Misirkov (1874-1926) – istaknat lingvist. Kosta Abra{evi} (1879-1898) – izrazit proleterski poet i drugi. dramaturg. Negov vujko e poznatiot plovdivski i ohridski egzarhiski mitropolit Natanail Stojanovi}-Ku~evi{ki (1820-1906). povremen pridru`nik na prvovoda~ot na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe Goce Del~ev i avtor na vonrednata memoarska proza „ Predvesnici na burata“ koja go promovira vo rafiniran letopisec na burnite predilindenski nastani vo Makedonija. aktiven ~len na Makedonskiot taen revolucioneren komitet vo @eneva (1898-1899). rafiniran analiti~ar na sostojbite vo Makedonija i na Balkanot i Dimitrija ^upovski (1878-1940) – blizok sorabotnik na Misirkov. vizionerski mislitel. so poemata „O Armatolos“ ili vo prevod „Serdarot“ steknal slava na „Vtor Omir“ i Stojan Hristov (1897-1995) – amerikanski beletrist od makedonsko poteklo. redaktor na sp. nau~nik. ~ii{to najpoznati dela napi{ani na angliski jazik se ve}e prevedeni i na makedonski. publicist. Krste P. teoreti~ar na makedonskiot literaturen jazik. koi{to pi{uvale na neslovenski jazici. Petar Stojkov Manxukov e roden na 26 juli 1878 godina vo seloto Mirkovci. novinar i ~len na MANU. istoriograf. `estok protivnik na tu|ite propagandi vo Makedonija. Rajko @inzifov (1839-1877) – prerodbenski deec. kulturen i politi~ki deec. istoriograf. dozvolete mi da go svrtam Va{eto vnimanie kon osnovnata tema na dene{noto predavawe posveteno na PETAR MANXUKOV – poznat anarhist i revolucioner od makedonsko poteklo. leksikograf. glaven ideolog i organizator na Kresnenskoto vostanie (1878-1879) koj }e mu bide najgolem mentor vo godinite na {koluvaweto. Vo grupata na makedonski pisateli koi{to tvorele i na ruski jazik najistaknato mesto zazemaat: Konstantin Petkovi} (1826-1897) – poet. .

so apsewa i progonstva. opasni rizici. sorabotnik na Goce Del~ev. negovata udarna trojka: Gerxikov. toj mu odgovara so kontrapra{awe: . Makedonskiot taen revolucioneren komitet vo svojata programa se objavuval protiv {ovinisti~kite propagandi na sosednite balkanski dr`avi vo Makedonija. Napu{taj}i gi studiite definitivno vo vtorata polovina na septemvri 1898 godina. Svetoslav Merxanov. Takvata negova aktivnost prodol`uva i za vreme na {koluvaweto vo pedago{kite u~ili{ta vo Kazanl’k i Lom. a potoa edna godina sledi podgotvitelen klas vo Sofiskoto voeno u~ili{te. Za `al. poznat revolucioneren deec. publicist i memoarist. kako posledica na li~niot anga`man vo osnovaniot anarhisti~ki kru`ok od Mihail Gerxikov (1877-1947). Makedonija i Turcija. vo koe za~ekoruva vo redovite na Makedonskiot kru`ok. me|u koi se najeksponirani: Mihail Gerxikov.118 Osnovno obrazovanie Manxukov zavr{uva vo Love~. no vistinskiot povod za negovoto doa|awe vo [vajcarija e `elbata za direktno povrzuvawe so aktivistite na Makedonskiot taen revolucioneren komitet i za steknuvawe na neophodna teoretska podgotovka za idnata anarhisti~ko-revolucionerna dejnost. poradi koja }e ima novi neprijatnosti so tamo{nite {kolski vlasti. ovoj komitet pre`ivuva dlaboka kriza i se nao|a re~isi pred raspa|awe. Grigor Popdo~ev i Jordan Kal~ev. Manxukov zaminuva vo Makedonija so konkretna zada~a: da organizira anarhisti~ki kru`oci vo Solunskata egzarhiska gimnazija i vo Skopskoto pedago{ko u~ili{te. Na prigovorite na vujka si za{to krenal race od studiite i re{il da zamine vo Makedonija. neizbe`ni konflikti so vlastite. toj esenta 1895 godina e isklu~en od pettiot klas na Plovdivskata ma{ka gimnazija. Kal~ev i Manxukov ja prodol`uva dejnosta niz brojni anarhisti~ko-revolucionerni akcii vo Bugarija. Sredno obrazovanie steknuva u~ej}i vo Plovdiv. Kon krajot na maj 1898 godina Manxukov pristignuva vo @eneva so namera da studira hemija. Me|utoa. Zatoa pak gi zanemaruva sosem studiite {to }e mu sozdade `ol~ni raspravii so vujko mu. po kratkiot prestoj vo Bugarija. ~len na TMORO. Taka zapo~nuva negovata revolucionerna dejnost protkaena so te{ki isku{enija. Kazanl’k i Lom. Sepak. vo vremeto koga Manxukov doa|a vo @eneva. sobrani okolu negoviot pe~aten organ – vesnikot „ Glas “ . Dvata prevoda toj podocna mu gi dostavuva na Goce Del~ev za da gi publikuva. Za vreme na „studiraweto“ vo @eneva Petar Manxukov uspeva da ja prevede od francuski na bugarski jazik bro{urata na @an Grav „Prestap na Boga“. povikuvaj}i ja posebno makedonskata emigracija vo Bugarija da se vklu~i aktivno vo borbata za osloboduvawe na tatkovinata. a od ruski „Re~ta na Emil Anri“. Tamu toj vospostavuva bliski kontakti so najaktivnite ~lenovi na Komitetot.

Sofiy. toj na svoite sobesednici – dov~era{ni obvineti – im dal eden duhovit predlog: – Ajde.“2 Rabotej}i ilegalno na doverenata misija vo Skopje. 62. ako ne odi nekoj drug. Koga poradi zastapni{tvoto na konzulite pogolemiot del od zatvorenite u~iteli vo Vini~kata afera bile oslobodeni. u~itelite ne ja zabele`ale ili se prepravale deka ne ja zabele`uvaat `estokata ironija i za niv poni`uva~kiot kalambur i dru`no 1 2 Pet&r Mand`ukov: „Predvestnici na buryta“. Vrvete! Bog da vi pomaga i neka se naplodite mnozina takvi vo Makedonija. Za vreme na ve~erata. Mo`ebi vremeto sozrealo. I na dvete propagandi im nedostiga{e moralna ~istota kako vo postavenite celi. Toa najdobro go ilustrira sledniov zapis: „Vo ona vreme vo Skopje i Skopsko se bea vkrstile srpskata i bugarskata propaganda koi sekoja oddelno gi sproveduva{e aspiraciite na oficijalnata imperijalisti~ka politika na srpskata i na bugarskata dr`ava. zimata 1899 godina. Turskata vlast ume{no krivuli~e{e me|u niv i sekoga{ ja poddr`uva{e onaa koja{to. Prestojot vo zatvorot nemu }e mu ovozmo`i podocna vo svoite memoari da ostavi vpe~atlivi impresii za Skopje i za zatvorskata atmosfera. zapejte edna komitska pesna! Na primer „Stani. Manxukov go dobiva i negoviot blagoslov: „ Neka bide taka! Koj znae? Mo`ebi jas se la`am. 54. snabden od vujka si so prepora~ano pismo do skopskiot mitropolit Sinesij i so pari. 1993. koga nastroenieto kulminiralo. stani. taka i vo sredstvata za pridobivawe na privrzanici i za ostvaruvawe na golemite celi. be{e poslaba – na toj na~in taa gi razdeluva{e s # pove}e pravej}i gi s # pobezopasni. Prozorec. Ibidem. Manxukov sepak }e bide otkrien od turskite vlasti pri obidot da ja premine tursko-bugarskata granica kaj Deve Bair bez viziran paso{ i }e bide zadr`an nekolku meseci vo skopskiot istra`en zatvor.119 „Ako ne odam jas. ako ne odi tret – toga{ koj }e ja izvojuva slobodata na na{iot narod?“1 Sledniot den. po toj povod Dervi{ Efendi za niv priredil ve~era vo hotelot „Orient“ . . junak balkanski“! Posledniot zbor go izgovoril kako eden cini~en kalambur. Sre}ni {to po nekolkumese~en zatvor se videle slobodni. Glavniot sprovodnik na taa oficijalna turska politika vo Skopje be{e Dervi{ Efendi. spored mestoto i vremeto.

pedantno oble~en vo policiski mundir. Edna fina nasmevka premina po negovoto lice i toj me zapra{a so ironija i sarkazam: – Koga si od Mirkovci i si u~itel vo Glumovo. Koga vlegov kaj nego. Treba da priznaam deka po~etokot be{e „ mnogu dobar“ i otvora{e „ odli~ni perspektivi“ za ponatamu. plesna so racete. – Odvedete go vo starata apsana! So nego }e si imame pove}e rabota. so umno i itro lice. doa|aa od site strani ednovremeno na turski i na makedonski. sednat zad biroto do prozorecot. A Dervi{ Efendi po ispejuvaweto na prviot kuplet od pesnata go podvlekol svoeto ironi~no odnesuvawe sprema oslobodenite i sprema celata nivna dejnost. prvite dve no}i vo starata apsana gi pominav bez kakva i da e postela.. a negovite o~i kon edna . koga site negovi `elbi i me~ti se naso~eni kon slobodata. ma~ni i ednoobrazni denovi na zatvoreni~kiot `ivot koga ~ovek ne e gospodar na sebesi.. Vedna{ od zad zavesata se poka`a eden zaptija. Jas prvpat vleguvav v zatvor. Po grupi zatvorenicite bea zafatile razni pozicii vo sobata. – O! Ho{ geldiniz! Ho{ geldiniz! Dobre dojdovte! Povelete! Bujurnus! Pozdravite so koi me pre~ekaa zatvorenicite. na januarski stud i opasen provev {to navleguva{e do koski niz otvorenite prozor~iwa. koi ne bea li{eni od edna ironi~na notka. – [to raboti{? – U~itel sum. celata figura na Dervi{ Efendi izgleda{e fino i graciozno. tenok. go potpre lakotot na biroto i me pra{a po turski: – Ti od kade si? – Od Mirkovci. Jas $ pristapiv na edna me{ovita grupa i se smestiv na rogozinata pod severnoto prozor~e do mangalot so nedogoren `ar od drven jaglen. – Kade si u~itel? – Vo Glumovo. sivokafeavi o~i.120 zapeale. So sreden rast. so temnokafeavi musta~iwa. Osven vo{kite {to me polazija vedna{ {tom sednav na rogozinata. Po edno vreme prestana da ~ita. {to majka bara{ duri vo Karpino? I bez da go so~eka mojot odgovor. izvikuvaj}i gromko: – Ajda-a-a! Ja{as’ n Makedonijan ’ n hurieti! (Ajde! Da `ivee makedonskata sloboda!). Zapoto~ija bavni. toj ~ita{e izve{taj od Kumanovo. prgav.

Konstantin Kirkov i Orce Popjordanov. kon krajot na april 1903 godina }e zemat u~estvo vo spomenatite Solunski atentati kako najava na golemoto Ilindensko vostanie. sepak umeel jasno da se distancira od anarhizmot kako metod na politi~kata borba. No. a ne po opa{kata “ 3. Petar Manxukov i Svetoslav Merxanov pristignuvaat vo Carigrad vo nova anarhisti~ka misija: prokopuvawe podzemen tunel do Otomanskata banka i nejzino minirawe. vo na{ata nacionalna istorija poznati pod imeto „gemixii“. }e mu re~e Merxanov na svojot istomislenik objasnuvaj}i ja va`nosta na misijata. potfatot do`ivuva fijasko: na 17 septemvri 1900 godina re~isi prokopaniot tunel e otkrien pri slu~aen po`ar {to izbuvnal vo eden du}an vo blizina na bankata. Akcijata e finansirana od strana na Vrhovniot makedonski komitet vo Sofija predvoden od Boris Sarafov (1872-1907). Treba da se spomene deka Goce Del~ev. Monotonijata se naru{uva{e samo koga donesuvaa novi zatvorenici ili koga nekogo. Ilija Kr~ovalijata. Me|utoa. a negovite glavni akteri se zatvoreni i po izvesno vreme ekstradirani vo Bugarija blagodarenie na intervencijata na bugarskiot diplomatski pretstavnik vo Carigrad. Za `al. 309. treba da ja udrime po glavata. otkako }e bide osloboden vo nedostig na konkretni dokazi. neuspehot sepak ne gi obeshrabruva.121 edinstvena to~ka – kon zaklu~enata vrata. makar {to sorabotuval so makedonskite anarhisti. vklu~uvaweto na Kirkov. Manxukov vo tekot na letoto zaedno so ~etata na Goce Del~ev }e ja krstosuva Makedonija i pokraj drugoto }e prisustvuva na sobirot na revolucionernite ~eti vo podno`jeto na Spirov ^ukar (Sersko). Ve}e kon krajot na noemvri. kade }e se sretne so pove}emina makedonski vojvodi: Atanas Babata. Pavel [atev. Najevidenten dokaz za toa se novite akcii {to tie gi prezemaat vo slednite dve godini: obidot na Merxanov i Sokolov da go kidnapiraat sinot na eden visok turski dostoinstvenik vo Carigrad. istata 1899 godina. Ivan Evstatiev Ge{ov (1849-1924). Poslednite trojca. otkako bil na ispituvawe – vo zavisnost od zaklu~okot na islednikot – go osloboduvaa ili go ispra}aa vo Kur{umli an “.. . Popjordanov i [atev vo izvr{uvaweto na solunskite atentati i nastojuvaweto na Manxukov. oficer vo bugarskata armija i li~nost so kontroverzna ideolo{ka orientacija.. Georgi Radev-Brodalijata i drugi. so pomo{ na edna 3 Ibidem. So najgolemo netrpenie o~ekuvav da me povikaat kaj islednikot. „Ako sakame da ja ubieme zmijata. Nim podocna im se pridru`uvaat u{te nekolkumina poznati anarhisti: Petar Sokolov.

komponirana vo (5) dela i prvpat publikuvana od strana na sofiskiot izdava~ „Prozorec “ vo 1993 godina8 pod redakcija na Nikolaj Hajtov. Toa e voedno i poslednata pozna~ajna akcija na na{iot anarhist. za mene nema{e ve}e mesto na zemjata“5. kratkata avtobiografija „Ada Kale“ (spomeni). prili~no koncizno i hronolo{ki podredeno se prika`ani 4 5 6 7 8 Del od gemixiite gi pre`ivuvaat atentatite. toj kako {umarski in`ener do krajot na `ivotot6 }e raboti na za~uvuvawe i zbogatuvawe na {umskoto bogatstvo na Bugarija. nasloven kako „Na~alnite st&pki“ („Po~etnite stapki“). vo tekot na mart-april 1903 godina da ja razori na nekolku mesta `elezni~kata linija na relacijata @onksion-Saloniki za da go onevozmo`i prefrluvaweto na turski voeni sili za vreme na Ilindenskoto vostanie. sozdavana na bugarski jazik. 1993.122 mala ~eta. te{ko go pogoduva kako ~ovek i go naveduva vo svoite memoari da zapi{e rezignirano: „Jas nemav ve}e `ivi. bitovite zapisi „Skopska Crna Gora“. . Toa e voedno negovo prvope~ateno delo (Sofija. Manxukov po~ina na 1-vi januari 1966 godina vo Plovdiv. P. Nea ja so~inuvaat: rakopisite na negovite pettomni memoari „Predvestnici na buryta “ (pi{uvani vo nekolku verzii od 1950-1959). me|u niv e kratovecot Pavel [atev. Literaturnata ostavnina na Manxukov. bliski po du{a lu|e. trudovite „Odisey na p&rvite“7 i „Bogomilstvoto“ i negovata korespondencija so poznati li~nosti i institucii vo Bugarija i Makedonija. da go zadr`am u{te malku va{eto vnimanie kon prvospomenatoto delo na Petar Manxukov koe spored ocenkite na literaturnata kritika pretstavuva vrven dostrel vo negoviot tvore~ki opus. Vo prviot del. Po~ituvani kole{ki i kolegi! Dozvolete mi. Sofiy. na negovite bliski sorabotnici. Zavr{uvaj}i vi{o obrazovanie na [umarskata akademija vo Nansi (1909). Deloto „Predvesnici na burata“ pretstavuva obemna memoarska proza. sledstveno. Alarmantnite vesti za tragi~nata smrt na gemixiite4. makar informativno. 1974) posveteno na stradawata na prvite {umari vo Bugarija. Makedonskiot ~itatel ima{e mo`nost da prosledi izbrani delovi od ovie memoari preku objaveniot feqton: Petar Manxukov „ Predvesnici na burata“ vo vesnikot „Nova Makedonija “ (5-12 fevruari 1994) vo redakcija i prevod na d-r Tomislav Todorovski. 679. no podocna se fateni od turskata policija i osudeni na dolgogodi{no zato~eni{tvo. Manxukov: „Predvestnici na buryta“ . e deponirana vo gradskiot arhiv na Plovdiv (fond 962). Smislata na svoeto ponatamo{no opstojuvawe Petar Manxukov ja pronao|a posvetuvaj}i se na edno blagorodno op{topolezno delo. Bugarija.

nasloven ednostavno kako „V Carigrad“ . Spored sodr`inskata struktuiranost i na~inot na oblikuvaweto na tretiranata materija. pitoreskno doloveni opisi na prirodata i nejzinite fenomeni. da prokopaat tunel pod Otomanskata banka za so nejzinoto urivawe da $ nanesat „smrten“ udar na Turskata Imperija. se redat kako na filmska lenta brojni nastani: akcijata na sofiskiot Vrhoven makedonski komitet za prodavawe na obligacii od takanare~eniot „makedonski patriotski zaem“. Vo ovoj del e spomnat i anga`manot na Vojdan ^ernodrinski pri tolkuvaweto na ulogata na Duko vo negovata najpopularna drama „Makedonska krvava svadba“. Merxanov i Sokolov. Vo vtoriot del. 1903) {to se vsu{nost prezemeni od knigite na Stamatis Raptitis „Makedonikos Agon“ („Makedonskata borba“) i na Pavel [atev „V Makedoniy pod ropstvo“ („Vo Makedonija pod ropstvo“) objavena vo Sofija vo 1934 godina. kon krajot na 1899 i vo po~etokot na 1900 godina. spomenite na Petar Manxukov „Predvesnici na burata“ kako memoarska proza ja krasat nekolku besporni dostoinstva: te~en. majstorski naslikana galerija na likovi. Vo tretiot del. kako i iznesenite gledi{ta na Del~ev za anarhizmot soop{teni so edna navidum nenametliva. se prosledeni najva`nite detali od poznatite solunski atentati na gemixiite (april. ~ii{to nositeli se Manxukov. nasloven kako „Mizeriy i atentati “ ( „Mizerija i atentati“ ). arestuvaweto na Boris Sarafov i na nekolkumina ~lenovi na spomenatiot komitet. realisti~ni sliki za `ivotot i atmosferata vo Skopje . simboli~no nasloven kako „Buryta“ („Burata“). se opi{ani dramati~nite obidi na avtorot i grupa negovi istomislenici. misijata vo Skopje i zatvoraweto vo Skopskiot istra`en zatvor. a sepak funkcionalna narativna forma – niz negovata polemika so Merxanov. Vo posledniot petti del na memoarite na Manxukov. Vo nivniot fokus e. incidentot me|u Manxukov i resen~anecot Andrej Qap~ev (1866-1933) – podocne`en minister za zemjodelstvo i lider na demokratite itn. negovata anarhisti~ka projava kako ~len na „@enevskata grupa“. se razbira. Vo ~etvrtiot del. ednostaven stil na raska`uvawe. nasloven kako „Iz Makedoniy s ~etata na Goce Del~ev “ („ Niz Makedonija so ~etata na Goce Del~ev “ ).123 niza vozbudlivi nastani {to se slu~uvaat vo eden ~etirigodi{en vremenski interval: od esenta 1895 do sredinata na 1899 godina. prenesuvaweto na kupeniot dinamit vo Plovdiv i negovoto smestuvawe vo mitropolijata. Ovde posebno vnimanie privlekuvaat pitoresknite opisi na prirodata i prirodnata stihija. avtorot. se opfateni nekolkumese~nite krstosuvawa na avtorot niz Makedonija so ~etata na Goce Del~ev (od sredinata na juni do sredinata na oktomvri 1899 godina).

124

i Carigrad na preminot me|u devetnaesettiot i dvaesettiot vek i {to e osobeno zna~ajno avtenti~no rekonstruirani istoriski nastani. Tokmu poradi spomenative atributi na ovaa proza prvite nejzini bugarski kriti~ari, Nikolaj Hajtov i Jordan Van~ev, nea ja sporeduvaat so „Zapiskite“9 na Zaharij Stojanov (1850-1898) – kralot na bugarskata memoaristika, odnosno so najdobrite obrasci na ovoj literaturen `anr narekuvaj}i ja „avtenti~en izvor koj sodr`i istovremeno ne{to nepovtorlivo svoe i kako faktografija i kako atmosfera“. So ogled na faktot {to vo memoarskata proza na Petar Manxukov „Predvesnici na burata“, ve}e prevedena i objavena na makedonski jazik10, centralna tema e Makedonija od krajot na XIX i vo po~etokot na XX vek i {to sodr`i brojni interesni nastani i akcii na oddelni makedonski revolucioneri so anarhisti~ka proveniencija, videni niz objektivot na eden egzaltiran rodoqubec i umetni~ki hroni~ar, taa navistina zaslu`i priop{tuvawe i kon makedonskata literatura.

9

10

Celosniot naslov na „Zapiskite“ na Stojanov glasi: „ Zapiski po b&lgarskite v&staniy (razkaz na o~evidci) 1870-1876“, tom I, Plovdiv 1884, tom II, Ruse 1887 i tom III, Sofiy 1892. Glavna zasluga za toa im pripa|a pred s# na preveduva~ot Van~o Meanxiski i na skopskiot izdava~ „ Menora“ {to gi objavi memoarite na Manxukov vo 1999 godina vo 3 toma.

Venko Andonovski ONTOLOGIJATA NA MAKEDONSKATA POSTMODERNA PROZA (Izvorite na verodostojnosta na „ovoj svet“ i „novite svetovi“ vo makedonskata postmoderna proza) Voobi~aeno se veli deka svetskata postmoderna proza, so onoj nejzin ve}e izvetven slogan za izvetvenosta, a imeno – deka s# e potro{eno i napi{ano, i deka literaturata na vtorata polovina na dvaesettiot vek e „literatura na iscrpenost“ (Xon Bart) – napravi krupni pomestuvawa vo poetikata na tekstot po odnos na modernizmot. Tie stavovi gi smetam za relevantni i prifatlivi, i zatoa ovde }e potsetam na niv vo sosema kusa forma. Najprvin, stanuva zbor za edno stanovi{te koe veli deka postmodernata proza, osobeno so onoj nejzin „specijalisti~ki otsek“ koj se vika „metaproza“ ili „metafikcionalnost“, gi prinudi lingvistite od Jakobsonoviot klan da priznaat deka nivnata {ema za {este funkcii koi mo`e da gi ispolni jazikot vo eden akt na komunikacija – mora da bide „razlabavena“, odnosno relativizirana. Da potsetime: Jakobson tvrde{e deka so akcentiraweto (orientacijata) na jazikot vrz sekoj od {este elementi na komunikacijata poedine~no, se ostvaruva po edna specifi~na funkcionalnost na jazikot. Koga jazikot e naso~en kon referentot (objektot, svetot, stvarniot kontekst) na koj se odnesuva porakata, govorime za dominacija na referencijalnata (pretstavuva~kata funkcija na jazikot, onaa koja e zadol`ena za sozdavawe „referencijalna iluzija“ i proektirawe novi svetovi, osobeno vo proznite dela i delata od realisti~en tip); koga jazikot se organizira vo govor koj stava akcent vrz ispra}a~ot na porakata i negoviot ~uvstven odnos kon ona za {to govori porakata, velime deka imame poraka so dominantna emotivna funkcija (dopa|awe, odvratnost, voodu{evuvawe, ramnodu{nost kon ona za {to se govori). Koga pak akcentot e staven vrz prima~ot na porakata, so cel kaj nego da se pobudi interes za ona za {to se govori (da se „pridobie“ prima~ot), imame apelativna ili konativna funkcija na jazikot (reklamnite poraki,

126

politi~kite govori, dodvoruvawata se samo eklatantni primeri za poraki vo koi dominantna e konativnata/apelativna funkcija); ako akcentot e staven vrz kodot na komunikacijata, toga{ stanuva zbor za takanare~enata metalingvisti~ka funkcija, odnosno za poraka vo koja dominira nastojuvaweto da se objasni samiot kod na komunikacijata. Na primer, koga vo tekot na samata komunikacija, me|u komunikatorite se razjasnuvaat nekoi nepoznati zborovi/kodovi so koi se odviva komunikacijata, velime deka vo taa komunikacija dominira metalingvisti~kata funkcija (A: „[to ti zna~i toa deka sum ’tololo‘“? B: „Tololo “ na prilepski zna~i nesposoben ~ovek, ~ovek so dopolu zapetlani pantaloni“), itn. itn. Za nas, vo ovaa prigoda se va`ni dvete osnovni, srcevinski funkcii za sekoj vid prozno literaturno delo: referencijalnata i metalingvisti~kata. Voobi~aeno e da se ka`e deka proznite dela, za razlika od poetskite, imaat povi{en stepen na referencijalnata funkcija, za smetka na sni`uvawe na stepenot na emotivnata funkcija, i obratno – deka poetskite tekstovi se poraki so povi{en stepen na emotivnata, za smetka na referencijalnata funkcija (poradi figuracijata i „zamatuvaweto “ na zna~eweto {to proizleguva od nea). Isto taka, voobi~aeno e da se ka`e deka od proznite dela, najsilna pretstavuva~ka (referencijalna) funkcija imaat realisti~nite dela – onie na klasi~nite realisti od devetnaesettiot vek. Za tie dela se veli deka „proektiraat svetovi“, odnosno deka pred na{i o~i „gi crtaat“ svoite svetovi, junaci i dejstva. Ne slu~ajno se koristi metaforata na vizuelnoto (crtaweto, „portretiraweto“): so nea saka da se istakne maksimalnata dominacija na referencijalnata funkcija vo realisti~nite dela. Koga Xon Bart, tatkoto na postmodernata proza, proglasi deka literaturata e iscrpena („the literature of exhaustion“), toj saka{e da poka`e deka referencijalnata funkcija se pretvorila vo diktator i tiranin, i deka preku realizmot i modernizmot1 taa ni soop{tila i ni „nacrtala“ s# {to mo`e da se soznae. ^uvstvuvaj}i go toa, postmodernite sledbenici na Bart celosno ja „dekonstruiraa“ i ja „razmontiraa“ {emata na Jakobson, relativiziraj}i ja granicata me|u referencijalnata i metalingvisti~kata funkcija. Imeno, tie poka`aa deka

1

Raka na srce, i modernistite vodea smetka za ovaa funkcija, so mala izmena – ne go orientiraa svoeto delo sekoga{ kon vidlivite „ nadvore{nite svetovi “ (na primer, op{testvoto kaj Balzak), nitu samo kon psihata (kako kaj Dostoevski), tuku ~estopati svoite likovi gi legnuvaa na kau~ot na .rojd, pa ni ja davaa vizijata i na nivnata potsvest. Vo sekoj slu~aj, i modernistite bea silni „referencijalisti“, iako nivnite „ svetovi“ glavno bea silno subjektivno (vnatre{no) fokalizirani i „ videni“ preku svesta i potsvesta na nivnite junaci.

127

pretstavuva~kata funkcija mo`e da se pomesti od ramninata na referencijata vo ramninata na kodot, pa delata, namesto da ni govorat za svetovi, mo`at da ni govorat za kodovite so koi tie svetovi se proektiraat („edna od glavnite komponenti na prikaznata e tokmu istorijata na prikaznata “ – Volkijevi~). Vo takanare~enata metaproza, toa „prefrlawe“ na referencijata vo ramni{teto na kodot e najvidlivo: eden idealen metafikciski roman, spored toa, ne bi govorel za nekoj svet, tuku za kodovite koi toj svet mo`at da go proektiraat; namesto da ni poka`e nekoj svet, toj i takov roman }e ni gi poka`e tekstovnite strategii i konstruktivisti~kite postapki so koi romanot stanuva sposoben da proektira nekakov svet. Se nao|ame vo zonata „zad“ deloto (isto kako {to vo migot koga go objasnuvame kodot na komunikacijata se nao|ame „zad“ jazikot), pa zatoa taa funkcija na literaturnite dela, po analogija so onaa kaj jazikot se vika „metaliteraturna“ funkcija. Romanot ka`uva {to e toa {to go pravi roman; raskazot ka`uva kako se pi{uva raskaz – kaj metaprozata vo preden plan ne e nekakov proektiran svet, tuku „ planot na gradbata “ na deloto, negoviot „arhitektonski proekt“. Sporedeno so teatarot (kaj koj{to isto taka poslednive decenii se bele`i trend na „razgoluvawe“ na „mehanizmite“ {to nego go pravat teatar, odnosno izrazena metateatralnost), toa bi bilo isto kako nekoj re`iser da se re{i da vi gi poka`e site tajni zap~enici, sredstva i mehanizmi od onaa strana na scenata koi ja ovozmo`uvaat iluzijata na stvarnosta („referencijalnata iluzija“): nosa~ite na scenografijata, dr`a~ite na reflektorite i svetlosnite efekti, nevidlivite ja`iwa so koi akterite mo`at da levitiraat na scenata i sli~no. Vo taa smisla, so edna neopravdana redukcija (nu`na za mene vo ovaa prigoda, vo polza na vremeto) so koja seta postmoderna proza se sveduva na ovoj tip – metaprozata, mo`e da se ka`e deka postmodernata proza e proza so ontolo{ka dominanta, dodeka modernisti~kata i realisti~nata proza se proza so gnoseolo{ka dominanta.2 Toa, uprosteno ka`ano za ovaa prigoda zna~i: realistite i modernistite sakaa nivnite ~itateli pred s# da doznaat [TO zna~i deloto; postmodernistite pak, se trudea da poka`at KAKO nivnoto delo zna~i toa {to zna~i. Ili, pojasno: deloto ve}e ne go interesira [TO postoi kako slika za svetot, tuku kako postoi taa slika za svetovITE preku nego samoto (ovaa mno`ina e isto taka mnogu va`na, presudna vo manifestna smisla kaj postmodernistite, poradi nivnata teza za paralelni svetovi i sozdavawe celosno novi svetovi). Makedonskata postmoderna proza, na ovoj teoriski teren, se javuva kako osobeno interesen fenomen. Taa, imeno, mo{ne rano po
2

Vidi: Brian McHale: Postmodernist .iction. – New York & London, 1987.

128

odnos na op{tiot svoj neregularen razvoj (u{te kon krajot na sedumdesettite i po~etokot na osumdesettite godini), stana svesna za svojata metaliterarnost, odnosno za toa deka deloto mo`e i smee, osven da proektira svetovi, da govori i za sopstveniot plan na gradba, za kodnite igri i preina~uvawa vo prostorot na tekstot. Toj teoriski i prakti~en odglas od svetskite postmoderni iskustva go zabele`uvame jasno i vo na{ata postmoderna proza: toa se tehnikite na „hermenevtika“ od vtor stepen (hermenevtika koja treba da odgovori na pra{aweto za zna~eweto na zna~eweto); ovie osobini se prepoznatlivi vo delata na Dragi Mihajlovski, Krste ^a~anski, Dimitrija Duracovski, Aleksandar Prokopiev, kako i kaj cela serija pisateli od razli~ni generacii, ~ii dela poka`ale interes za postmoderniot „sindrom“ na dekonstrukcijata na poimot „originalnost“ i, vo vtora raka na poimot „genijalnost“ impliciten po odnos na nego. Se razbira, koga govoram za „realizam“ i „modernizam“ od edna strana kako za formacii koi ja preferiraa referencijalnosta (bez razlika dali stanuva zbor za „nadvore{ni“ ili „vnatre{ni svetovi“), i za postmodernizmot od druga strana (kako formacija koja referencijata ja postavi vo ramni{teto na kodovite), jas ne mislam deka toa se tuli ili blokovi kaj koi mo`e da se opredeli stroga granica, odnosno da se ka`e: od ovde do ovde se protegaat realizmot i modernizmot (referencijalna kni`evnost), a od ovde, od ovaa to~ka na dijahroniskata vertikala zapo~nuva metaliterarnosta na postmodernizmot. Vpro~em, ne treba mnogu argumenti za da se doka`e op{topoznatoto i paradoksalno pravilo vo teorijata i istorijata na kni`evnosta: sinhroniskite opisi se sekoga{ vo izvesen stepen „la`ni“ poradi nivnata stati~nost, no i „vistiniti“, kako momentalna slika na opredelena teoriska konstelacija, povtorno tokmu poradi istata taa svoja stati~nost! Tie sinhroniski modeli/formacii (na realizmot, modernizmot, postmodernizmot) se disperzirani, diseminirani po oskata na vremeto koja ja ozna~uva evolucijata na literaturata: toa se mnogu pove}e univerzalni kvaliteti na literaturnata umetnost, odo{to vremenski ograni~eni i uniformni periodi od razvojot na kni`evnosta. Realisti~nosta e svojstvo na kni`evnosta, a ne samo stilska formacija (setete se so kolku samo detali – a detalite se isklu~ivo realisti~ka strategija za postignuvawe iluzija na „vistinitost“ – fantasti~nata kni`evnost ve ubeduva deka e mo`no `ena da leta na metla; sekoj detal tuka e po eden „poen“ plus vo polza na ubedlivosta, od onoj za toa deka metlata e izvetvena, do zadol`itelno grbaviot nos na ve{terkata, so isto tolku detalisti~ki zadol`itelnata bradavica na toj nos). Od druga strana, seta kni`evnost, osven {to e realisti~na (mora da „ raboti “ na svojata ubedlivost), e i

129

postmodernisti~ka (pomalku ili pove}e, vo razli~ni evolutivni periodi): {to se anti~kite tragedii ako ne recitat i travestija na mitovite (odnos hipertekst-hipotekst); i, zar ne e to~no deka sekoe delo vo sebe gi sodr`i sopstvenite {evovi i konstruktivisti~ki postapki, pomalku ili pove}e vidlivi, zar ne e to~no deka sekoe delo, bez razlika na stilskata formacija na koja & pripa|a upatuva na sopstvenata materijalna stvarnost, na svojata tvarna perceptibilnost, izvikuvaj}i: gledajte, jas sum tvorba, jas sum setilna, jazi~na tvorba, jas sum poseben jazik! Toj povik e isklu~itelno metalingvisti~ki i metaliteraren krik kaj sekoe delo, i negovata glasnost se zasiluva vo nekoi epohi (romantizam, simbolizam, avangarda – letrizam), a vo nekoi e diskreten i edvaj vidliv; no, fakt e deka metaliterarnosta e univerzalno svojstvo na kni`evnosta, kako i „realisti~nosta “, odnosno ubedlivosta. Sekoj umetni~ki tekst e vo izvesna smisla metaliteraren, zatoa {to budi svest za toa deka e posebno organiziran govor; estetskata funkcija na Jakobson, vo taa smisla e samo vtoro ime za metaliterarnata funkcija, odnosno za TVARNOSTA, materijalnosta na umetni~kiot iskaz, na taa negova osobina da go svrtuva vnimanieto vrz sebe kako artefakt. Kako primer za toa deka realizmot, modernizmot i metaliterarnosta kako najvidlivo postmodernisti~ko svojstvo se nao|aat ~estopati zaedno vo eden tekst, a toa ne pre~i da se izvr{i stilska tipologija na tekstot preku EDNA od trite dominanti, }e go poso~am „Stranecot“ na Kami, kapitalno delo na svetskiot modernizam (tolku cvrsto e imobilizirano toa delo i „zacementirano“ vo dijahroniskiot otse~ok nare~en „moderna kni`evnost“, {to se smeta za paradigma na modernisti~kata kni`evnost bez koja ne mo`e da se opi{e su{tinata na modernitetot). No, sepak, toa e delo koe o~igledno mnogu smetka polaga i na „realizmot“ (proektiraweto na verojatni svetovi preneseni so verodostoen diskurs), no i na „postmodernizmot“ , odnosno metafikcionalnosta; mo`e, vo taa smisla da se ka`e deka „Stranecot“ ne stoi so dvete noze (kako {to voobi~aeno se tvrdi od pedago{konastavni pri~ini) vo modernizmot, tuku deka, naprotiv, so ednata noga e u{te vo psiholo{kiot realizam na Dostoevski (za voodu{evuvaweto na Kami od Dostoevski nema ovde da govoram, za da ne mi zabele`at za biogafizam), a so drugata e edna epoha ponapred – vo postmoderniot metafikciski panteon. Merso ubi, i potem ja „povtori“ psihijatriskata samoanaliti~ka epizoda na Raskoqnikov (vo razli~na varijanta, se razbira, so pomalku kaewe, mo`ebi i bez nego!), epizoda na kontemplacija i filozofska razmisla okolu smislata i motivacijata za ubistvoto. Celiot vtor del od romanot (onoj vo }elijata) i ne e ni{to drugo tuku psiho-realizam od tipot na Dostoevski, odnosno obid da mu

nemotivirano i so ni{to opravdano. podednakvo legitimen i validen kolku i onoj na koj insistiraa realizmot i raniot modernizam: tie odnovo go rehabilitiraa slojot na formata na izrazot. toj odi na pla`a. to~no opredelen grad. pokraj toa {to na eden o~igleden na~in go postavuva pra{aweto „[TO e toa {to go motivira{e Merso da ubie?“ (jasna modernisti~ka. toa {to negovata genealogija (rodoslovie) e zatemneto i {to ne znaeme ni{to za Merso i za negovoto minato (duri ni zo{to ima samo majka. postmodernitetot poglednat od lingvisti~ka gledna to~ka. junak so to~no opredelena profesija. odnosno metafikcionalen. poradi onoj (tolku komentiran od nastavnicite) eti~ki nedopu{ten serijal: iako majka mu e mrtva. a ne za ~ovek (kvalifikativi {to Merso gi „zarabotuva“. Od taa perspektiva. kako par ekselans modernisti~ki roman e i – postmoderen. ama ba{ nikoj ne mo`e da go pronajde odgovorot vo ramni{teto na toa „{to“. da se zabavuva. si go postavuvame pra{aweto: „[to e toa {to go motivira{e Merso da ubie ~ovek {to ne go poznava i so koj nemal nikakov konflikt?“. za da gleda komedija so . a potem i na kino.ernandel. isto taka. „Stranecot“ e realisti~en barem kolku i „Zlostor i kazna“. psihognoseolo{ka dominanta. vo princip govori za realisti~ki „kvasec“ na deloto. radikaliziraj}i i natcenuvaj}i go negovoto zna~ewe (ne{to {to pred niv. Stanuva zbor za toa {to site nie. poka`a deka literaturnite dela imaat u{te eden ~itliv sloj. na teoriski plan go pravea poumereno i ruskite forma- . toa nalikuva na akt koj definitivno ja zacvrstuva ubedenosta na ~itatelot deka stanuva zbor za bezdu{en monstrum. iako majka mu u{te ne ostinata vo grobot. ako se poglednat i klasi~nite realisti~ni postapki na „usidruvawe“ na dejstvoto vo stvarnost – posevot na informanti (ka`ano so re~nikot na raniot Rolan Bart). istata no} vodi qubov so devojka so koja nema seriozni planovi). od perspektivata na supstancijata na izrazot. No. to~no opredelena zemja. ka`ano so re~nikot na Luis Jelmslev. ka`ano so re~nikot na Mekhejl). Spored toa. Toj roman. ubistvoto na Merso izgleda bezumno. so ~itawe na nivoto na supstancijata na izrazot. No. a nikoj. sekoja pak motivacija.130 se dade motivacija na navidum nemotiviraniot i besmislen ~in na ubistvoto {to Merso go izvr{i. toga{ se gleda kolku mnogu ova delo polaga na svojata detalisti~ko-realisti~na intonacija: toa e to~no opredelen svet. „Stranecot“. a ne i tatko) e ve}e del na modernisti~kata strategija na sozdavawe junaci bez poteklo. rana metafikcionalnost na prozniot tekst. po ~itaweto na romanot. toj ne saka da ja vidi. vo ramni{teto na supstancijata na izrazot. no jasno postmoderno orientirana linija {to vodi kon prva. so zamaten biografski „bekgraund“. tivko provira i edna s# u{te srame`liva. isto tolku kolku {to e realisti~en (i modernisti~en).

preku metafikcionalnosta stana jasno deka klu~ot za tajnata na motivacijata na ubistvoto {to go vr{i Merso mora da e vo samoto delo.ormata na edna literarna struktura e. da ja poka`e svojata konstrukcija. zna~eweto na taa figura ne le`i vo paradigmatskata. za koe se pretpostavuva deka e i klu~ za motivite na ubistvoto {to go vr{i Merso. Toa zna~i deka re{enieto na zagatkata „Zo{to ubi Merso?“ mora da se bara vo ontologijata na tekstot. odnosno nejzinoto zna~ewe. do oksimoronsko zatemnuvawe na svesta. ne{to {to podocne`nite metafikciski dela go pravat mnogu poo~igledno i eksesivno). od strast. no ne na nivo na supstancijata na izrazot („{to“ e toa {to e ka`ano vo deloto). tuku vo sintagmatskata potvrda ({to e prv signal deka stanuva zbor za delo koe saka. imeno. me|utoa.131 listi. me|u drugoto. za da se dobie „klu~ot“. . koja nesomneno uka`uva na „detekciskata“ ambicija na modernisti~kiot tekst. so pomo{ na intuicijata znaat deka onoj meteorolo{ki i tolku ve}e komentiran fakt so `e{koto i nepodnoslivo sonce vo „Stranecot“ ne e obi~en informant (fakt). toga{ }e se zaplovi vo improvizacii pri tolkuvaweto: sonceto toga{ mo`e da zna~i s#. nasproti tradicionalniot sloj na supstancija na izrazot. figurite tradicionalno se smetaat za sigurni znaci na formalnata uredenost na edna literarna struktura. odnosno nadvor od tekstot). dovolno e. Vo ovoj slu~aj. ve{to skriena kako navidum neva`en meteorolo{ki fakt vo scenata na pogrebenieto na majkata na Merso (so {to se poka`uva starata vistina deka najsitnoto e nekoga{ i najva`noto – omilena poeti~ka strategija na modernistite. ako zna~eweto na taa figura („simbol“. tuku deka e figura od prv red. odnosno deka ima „prenosno“ zna~ewe. da se pra{ame kade u{te se nao|a istata forma na izrazot (istata figura) vo deloto. ka`ano so zborovite na nastavniot proces) se pobara samo vo paradigmatskata nasoka (se veli deka metaforite. a ne vo negovata gnoseologija. vidliva preku figurativnosta na tekstot. e esej posveten na nivoto na formata na izrazot. Toj esej. koi se interesiraa za „priem“ = konstruktivisti~kite postapki3 ). kako paradigmatski edinici. makar i srame`livo. otvoren kon ~itatelot i negovite sposobnosti za 3 Samo kolku za potsetuvawe: eden od antologiskite esei na ruskiot formalizam nosi naslov „Kako e napraven raskazot ’[inel‘ od Gogoq“. Odgovorot e: istata figura (v`e{teno. Pa da se zapra{ame: kako postoi tekstot na „Stranecot“ vo kriti~niot mig na bezumnoto i navidum celosno nemotivirano ubistvo? Kakva e formata na izrazot vo toj mig? . pekolno sonce) se nao|a i na po~etokot od deloto. ka`ano so re~nikot na lingvistikata na Jelmslev. i doa|a od peroto na krupen teoriski mislitel – Jurij Tiwanov. So drugi zborovi. po definicija imaat zna~ewe „in absentia“. tuku na nivo na formata na izrazot („kako“ e toa ka`ano). Site ~itateli. No.

toj strela{e simboli~ki vo onoj drzok starec so rasipan zdiv od ustata koj na na{iot simptomati~en Edipovec (Zo{to Merso ne saka{e da ja vidi majka si – dali poradi ogromna qubov kon nea? Zo{to Merso istata ve~er gleda{e komedija i spie{e so `ena kon koja nema seriozni nameri? – dali mo`ebi zatoa {to ne saka{e da go prifati faktot deka taa e mrtva?) mu re~e deka bil intimen so nea. toga{ se ra|a edno mo`no re{enie na zagatkata „Zo{to ubi Merso?“ Ne navleguvam vo toa kolku e taa interpretacija „validna“ (ve}e odamna da se govori za validnosta na interpretaciite ne zna~i da se govori za nivnata objektivnost. so taa razlika {to namesto Arapot. vo glavata im doa|aat replikite od druga scena. i deka „Stranecot“ vo osnova e sepak silno modernisti~ko delo. à à à Sega. ako pozicijata na svetlinata vo prostorot e ista! Ne mi e va`no dali nekoj }e ja odobri ovaa interpretacija na motivite za ubistvoto. igraj}i edna drama. toa e – nesporno. za da pominam na ona {to sakam da go poka`am .rojdov manir. detekcija i tolkuvawe!). nitu dali nekoj }e smeta deka taa e iznasilena – mene mi e va`en faktot deka do taa interpretacija e dojdeno preku sintagmatska potvrda na istata forma na izrazot (istata figura). gi imam na edno mesto site potrebni teoriski pretpostavki i poimi. Vo taa scena se javuva istoto pekolno sonce kako i vo scenata so ubistvoto. no jasno e deka toa e edna mo`na interpretacija: Merso ubi zatoa {to. Vpro~em. Ako toa e prifatlivo. se razbira deka tie kvaliteti ne se negova dominanta. napravi zamena na objektite – strelaj}i vo Arapot. Sonceto tuka ne e tolku simbol (i zatoa e bezrazlo`no da se maltretiraat u~enicite i studentite na ~asovite so tolkuvawe na ovoj „simbol“ i od niv da se bara od nego da ja „iscedat“ pri~inata za ubistvoto. re~isi nevoobi~aeno blizok. Isto kolku {to e nesporno postoeweto na ona `e{ko. Ako e taka. tuku perifernalija. toga{ mo`e da se ka`e deka „Stranecot“ e isto tolku postmoderen kolku i realisti~en. simptomati~no povtoruva deka bil so majkata na Merso mnogu blizok. vo blizina na Merso tamu stoi (odnosno ~ekori) eden starec. artistite najdobro znaat za taa mnemotehni~ka funkcija na prostorot i svetlinata: mnogupati. kolku obi~en mnemotehni~ki detaq: sonceto e samo vrska me|u edniot i drugiot prostor. No deka ima blaga traga na egzibicionizam na sopstvenite kodovi. koj nekolkupati. kone~no. aktivator na memorijata. nebare toa sonce e nekakov hermeti~ki zatvoren semanti~ki sef so razni azna vo nego!). isklu~itelno blizok. pri nekoja specifi~na svetlina na scenata. vo .132 percepcija. ami samo za nivnata ubedlivost). od druga drama. pekolno sonce vo scenata so pla`ata i vo scenata so pogrebenieto na majkata.

e razumna teza. odnosno magioni~ar. odnosno semejstvo srodni tezi glasi: i pokraj jasno vidlivite „tehni~ki“ metafikciski znaci na makedonskata postmoderna proza. Taa teza. realisti~ni izvori na verodostojnost na tekstot (koi sum dol`en da gi poka`am natamu).133 kako svoja teza za korpusot makedonska postmoderna proza. deka ima u{te mesto za novi referencii od realisti~en proishod. modernizmot i kone~no. osobeno ako se zeme predvid brziot i skokovit (neregularen) razvoj na makedonskata kni`evnost. koja vo vkupno pet decenii od pojavata na prviot roman. TAA I NATAMU VODI SMETKA ZA TOA DEKA POSTOI I EDEN REALEN SVET KON KOJ TAA QUBI DA SE ODNESUVA – REALISTI^NO! Da se tvrdi deka makedonskata postmoderna proza e postmodernisti~ka e teoriska tavtologija. „Prorokot od Diskantrija“. no da se tvrdi deka makedonskata postmoderna proza ima seriozni tragi i od realizmot (edna formacija pred modernata). ~ovek koj so trikovi sozdava ~uda). zatoa {to nejzinata ontolo{ka generativnost (sozdavawe novi svetovi) kako i nejzinata ontolo{ka zapra{anost nad samata sebesi (metaliterarnosta) se o~igledni. saka da go ubedi narodot deka e prorok. na prv pogled izgleda problemati~no. gi akumulira{e vo praktika iskustvata na vulgarniot realizam. koi uka`uvaat na faktot deka „s# e ka`ano“ i deka ona {to izgleda izvorno ~estopati e rezultat na klasi~na „{ema“ i „tehnika“ na citirawe/ travestija na prethoden tekst. toa ve}e. a dete na postmodernistite! Inaku ka`ano. pokraj nejzinata opsesija od konstruktivizmot i metatekstualnosta. od romanot na Dragi Mihajlovski. Da se tvrdi deka makedonskata postmoderna proza e s# u{te modernisti~ka. toj negov prorok (koj ima mnogu osobini na izmamnik. No. koja bara vrska me|u realizmot i makedonskata postmoderna proza. Toa mo`e da go doka`e na toj na~in {to }e ~ekori po voda. ]e zemam eden ponov primer. Nejzinata cvrsta vtemelenost vo inaku klasi~nite. Taa se koleba me|u ~istata postmoderna ideja deka literaturata na dvaesettiot vek e literatura na istro{enosta/isto{tenosta i idejata deka sepak ne e s# ka`ano. protomodernisti~kiot realizam. ]e se zadr`am samo na kuso skicirana platforma od koja bi mo`ele da se regrutiraat argumenti vo prilog na ovaa teza. poka`uva deka taa na{a postmoderna proza e eden interesen pravnuk na realistite. O~igleden e tuka postmo- . pokraj nejzinata postmoderna neoontologija (sozdavawe novi i paralelni svetovi so postojnite). vnuk na modernistite. sepak. Na edno mesto. ne i neodbranlivo. postmodernizmot. makedonskata postmoderna proza uporno (i specifi~no!) se brani i otstapuva od taa metafikciska programa. poradi sosedstvoto na stilskite formacii na modernata i postmodernata (kotigvitet koj predizvikuva diseminacija na svojstvata od ednoto vo drugoto). ili na nekoja prethodna kni`evna postapka-protokol.

Modernizmot se ogleda vo logikata na diskursot od tipot „i-i“ (neopredelen diskurs. iluzijata na stvarnosta stoprocentna. koj e nevidliv. Ovde. ^udoto e izmama. Prorokot go doka`uva svojot identitet so sofisticirana izmama. „povikot za realizam“ kaj Dragi Mihajlovski mo`e da se sledi i na nivo na formalnite obele`ja na diskursot. a genealogijata ili rodoslovieto. efekt na stvarnost i verodostojnost od prv red. potem. Ovde Mihajlovski si igra so teoriskiot poim na ~udesnoto. a toa se kvalifikativi na REALIZMOT) toj „prorok“ go izveduva taka {to ~eka da se stemni. a potem ja kreva vo visina na liceto. Toj zapo~nuva so toa {to glavniot lik stignuva vo rodnata Bitola. Raskazot zapo~nuva so ~udna modernisti~ko-realisti~ka dvosmislenost.134 derniot manir: odnosot hipertekst-hipotekst se otkriva kako odnos na Bibliskata prikazna za odeweto po voda i aktuelnata scena od romanot. poraka na tekstot. Stanuva zbor za specijalen intertekstualen odnos. Toj e ideja. koj za ovaa prigoda }e go imenuvame kako travestija (nesomnena e parodiskata intonacija na scenata za koja stanuva zbor). na eden metafori~en na~in se pravi metafikciska igra so realisti~niot mikro`anr „genealogija na lik“: celiot raskaz e vsu{nost raskaz za otu|uvaweto („izroduvaweto“) na likot od sopstveniot rod. odnosno edno od nivoata na prikaznata za la`nite proroci. ^unot. ]e go zemam za ilustracija negoviot raskaz „\on“. re~isi bez da ja dopre. biduva ponesen od strujata. Vo ovaa scena pokraj intertekstualnosta. koj poradi no}ta stanuva nevidliv i potem isplovuva daleku od bregot. taka {to se gleda samo negovata glava. o~igledna e i metaliterarnosta. Izmamata e celosna. za koja ~itatelot e izvesten. nedoverliv narator). No. Potem vadi edna lamba i ja zapaluva. a nasobraniot narod na bregot go gleda samo vidlivoto: gleda kako prorokot. vo mrakot vleguva vo eden ~un. Re~isi i nema realisti~en roman koj ne ja dava genealogijata na svojot lik do edno-dve kolena nanazad. Ka`ano so re~nikot na Cvetan Todorov od negovata „Uvod vo fantasti~nata kni`evnost“. daden e opis kako se pretvora ~udesnoto vo ~udno (~udno e koga „neverojatniot nastan“ dobiva racionalno objasnuvawe). se dvi`i. karikiraj}i go. odnosno ~ekori po nea. kako najvidliva forma na potraga po sopstvenite koreni e konstanta na realisti~niot diskurs. ^udoto e racionalno objasneto za ~itatelot. za da go „usidri“ vo vreme i so toa da go napravi – poverodostoen. zatoa {to likot koj raska`uva ne znae dali bilo vtornik ili petok koga dopa- . za da izvadi nekakvo kr{teni~e. Tokmu toa „kr{teni~e“ e metafora na potraga po sopstvenite koreni. koja poka`uva kako se ustroeni ~udata. toa mo`e da se objasni realisti~no. reej}i na vodata. Toj „povik za realizam“ ovde e del od ramninata na zna~eweto. sveduvaj}i go na realisti~en etimon. Kako odi po voda ovoj prorok? Toj TRIK („referencijalna iluzija.

Eve kako govori. raskazot se dopira do edna re~isi „bitova“ kolokvijalnost i toj nesomneno insistira na toj tip „realisti~nost “ za da n# ubedi deka ona {to doprva }e se slu~i. e univerzalen i atemporalen spored svojata priroda. pi~leme edno. bratot na likot (istaknatoto – moe): „Kaj si be. te nema i pak te nema. a {to e navistina neverojaten nastan – se slu~ilo navistina! Taa sorabotka na „realizmot“ so neverojatniot nastan (koj e odlika na fantastikata vo potesna i na modernitetot vo po{irokata smisla na zborot) ne e tolku neobi~na i nepoznata kako kni`evna praktika (ja ima vo modernisti~kite i vo fantasti~nite kni`evni strukturi). odnosno na negoviot lik.135 tuval vo gradot. vo koj registrirame bogat „posev“ od informanti: dejstvoto e strogo. So toa. brat? (…) Abe. a? A. be. najsubjektiven tip na govor. kako {to e imeto na ~evlarot vo ovoj raskaz – Laze [iloto! „Vistinskata“ postmoderna ne trpi dijalekti: taa nudi univerzalii namesto posebnosti vo govorot (idiolekti). koja ne insistira nitu na dijalekti. logika od tipot „ili-ili“ ). zatoa {to i ovoj lik e eden vid antijunak. kako ne ti e stram. be! (…) A be. So taa ~udna smesa na modernisti~ko-realisti~ko kolebawe zapo~nuva ovoj raskaz. I ne samo toa: silnata orientacija kon realizmot se gleda i vo specifi~niot dijalekt na likovite (govorat „bitolski “). a koga te ima vrvi{ ko pokraj turski grobi{ta. re~isi privaten kolokvijal. no. neobi~no e toa {to edna tolku vidliva i silna orientacija kon realisti~ka informativnost i ubedlivost se registrira vo edna celosno postmoderna postapka: imeno. arantaran barav i najdov kaj raboti{. [o se kreva{ tolku? Koj si ti be? Mo~ko eden!“ I. kako {to e poznato. dijalektot i stenogramatizmot se lokalni i temporalni. be! Vo volov rog da se pikni{. nitu pak na opisni imiwa. Tie ja krevaat cenata na „realisti~nosta“. realisti~ki lokalizirano vo Bitola i vo Skopje. vpro~em. Citatot. so `iva govorna repeticija na delovi od re~ta. I ne samo {to stanuva zbor za dijalekt. a temporalnosta. odnosno stilski personaliziran. vo metafori i kolokvijalni kli{ea. najsilni belezi na realizmot i „stvarnosta“ se upotrebata na dijalektot i upotrebata na idiolektot. be. logikata na realisti~niot tip diskurs e. Bit Pazar i Karpo{ vo Skopje. osven informantite. nekarakteristi~na za „~istata“ postmoderna proza. vo totalna vojna so svetot okolu sebe! Toj intertekstualen odnos o~igledno e vospostaven pod silno mentorstvo na realizmot! Jasna e potrebata na avtorot od silna referencijalna iluzija. odnosno simulacijata na protokot na vreme e . na drugo mesto: „Ti si. nitu na idiolekti. a se spomenuvaat i pottoponimi – [irok Sokak vo Bitola. }e te nam!“ Kako {to e poznato od teoriite na realisti~niot tip diskurs. celiot raskaz mo`e da se smeta za parafraza i travestija na „Zapisi od podzemjeto“. nitu na konkretni toponimi. ti ko da frli kamen na nas? Te nema. tuku i za idiolekt. no znae deka bil pazaren den (vo toa e re~isi „realisti~ki“ siguren.

Od taa gledna to~ka. od tekst vo tekst. . No. Sakam samo da ka`am deka dobroto le`i vo nivnata sorabotka. a ona {to e novo ne e dobro. tuku ona {to e razli~no.136 edna od osnovnite osobini na „stvarnosta“. eden beskone~en prenos na zna~eweto (semioza). koja mu dava nov kvalitet na postmodernitetot. Od druga strana. da se baraat vo zabrzaniot razvoj na makedonskata literatura. i toa treba da se ima predvid kako kvalitet. se razbira ne sakam da ka`am deka ona {to e dobro vo makedonskata postmoderna proza ne e novo. a ne za homogena struktura. vo sumarna sostojba bi bil: makedonskata postmoderna proza e specifi~na spored taa svoja silna vrska so realisti~ko-modernisti~kata referencijalnost. crte`i. kako i vo prethodniot slu~aj. zatoa {to „meta“ instancite postojano „rabotat“ vo diskursot: se davaat citati na novinski komentari za stvarnosta. za da ja argumentiram taa teza. potrebni mi se nova studija i. So toa. i na postmodernizmot. postmodernata simulacija (simulakrumot na dnevnik) odi raka pod raka so realisti~kata „stvarnost“: ne se znae na koja to~ka vo romanot realisti~niot dnevnik pominuva vo simulacija na dnevnik. nova prigoda. taa postmoderna igra so ozna~itelite postojano e pod budnoto oko na (psevdo)dokumentarnosta: romanot izobiluva so vizualizacii – fotografii od filmovi. pred postmodernata igra stoi eden silno prepoznatliv stvaren i na{ referent. zatoa {to stojam na stanovi{teto deka ona {to e isklu~itelno vo taa makedonska postmoderna proza ne e ona {to e identi~no so svetskite iskustva. odnosno realisti~kiot diskurs koj ja simulira. no se davaat i komentari na tie komentari! Metaliterarnosta e edno perpetuum mobile. stripovi. verojatno. Zaklu~okot. drugi ilustracii. osobeno na makedonskata proza. Velam kvalitet. Vo sekoj slu~aj. Taa se koleba me|u ontolo{kata i gnoseolo{kata dominanta vo postmoderniot prozen tekst. se razbira. preslikuvaweto na eden tekst vo drug sozdava veriga od ozna~iteli koi go diseminiraat zna~eweto. a ne kako nedostig na toj kni`even korpus. Vo krajna raka. od koj avtorot ne saka da se otka`e. taa orientacija kon „informativnost“ i „ubedlivost“ odi do tamu {to „romanot“ e eden vid multimedijalen dnevnik. koja vo dvaesettiot vek gi apsolvira{e iskustvata i na realizmot. i na modernizmot. toj ne saka da se otka`e od postapkata na ubeduvawe na ~itatelot deka toj svet sepak postoi i deka toa e Makedonija vo vremeto na bombardiraweto na Srbija od strana na NATO. Pri~inite za edna takva vrska na postmodernitetot so realizmot treba. Najprvin. tuka e negovata dnevni~ka dimenzija: vo sekoj dnevnik se bele`i stvarnosta. I ovde. Vo romanot „Insomnia“ na Dimitrie Duracovski. stanuva zbor za eden vid stilski „hibrid“. od forma vo forma.

ìàêåäîíñêàòà àâòîðñêà äðàìàòèêà (óøòå îä âðåìåòî íà èíîò. òàà íåñîìíåíî ãè äåêëàðèðà íàìåðèòå íà åñåèçèðàœåòî øòî òðåáà äà ñëåäóâà. òðàãåäè¼à. Ìîëåðîâ è ×åðíîäðèíñêè.. Îä ðåäèöà ïðè÷èíè. äà íå ðå÷àì „mainstream“-ñêà àâòîðñêà ôîðìàöè¼à. èñòîðèñêà äðàìà. „ñåðèîçíè“ è âî ñåêî¼à ñìèñëà „âàæíè“. êîãà òåàòàðîò íà ïî÷âàòà íà Ìàêåäîíè¼à íà¼ïîñëå áèë èíñòèòóöèîíàëèçèðàí äî äåíåñ)... ìàëóáðî¼íà. òàà ôèãóðèðà êàêî ìàëà-pî-áðî¼. ñâî¼îò ïîåòè÷êè èñêàç ïîñòî¼àíî ãî íàñî÷óâà êîí æàíðîâèòå äðàìà. òèå áåç òåøêîòèè ìîæàò äà ñå èçáðî¼àò íà ïðñòèòå îä ñàìî åäíà ðàêà. îíàà äîìèíàíòíà.£åëåíà Ëóæèíà ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÀÒÀ ÊÎÌÅÄÈ£À È ÍÅ£ÇÈÍÈÒÅ ÁÀËÊÀÍÑÊÈ „ÂÐÑÊȓ Íàñëîâíàòà ñèíòàãìà. íàñëîâîò ãî ïðåìîë÷óâà. „ãëàâíà“. îä 1913. êî¼àøòî ñóâåðåíî ãî ðåïðåçåíòèðà ìàêåäîíñêèîò èíòåðåñ çà äðàìñêîòî ïèñìî. „ãîëåìè“ è ðåïðåçåíòàòèâíè äðàìñêè ïðèêàçíè. Èñêëó÷èòåëíî å ìàë áðî¼îò íà ìàêåäîíñêèòå äðàìàòè÷àðè êîè ñå ðåøèëå äà ïèøóâààò è êîìåäèè – âñóøíîñò. êîèøòî íàñòî¼óâàëà ñîîäâåòíî äà ãè òðàíñïîíèðà âî ñîîäâåòíî „âàæíè“. íà ïðâ ïîãëåä ðå÷èñè ìèíîðíà êíèæåâíà/ ñöåíñêà ôîðìà. „ãîëåìè“ è ðåñïåêòèâíè/ðåïðåçåíòàòèâíè òåìè. äðàìñêà õðîíèêà.) áèëà è îñòàíàëà íàñî÷åíà (èëè çàèíòåðåñèðàíà) ãëàâíî çà òåàòðàëèçèðàœå íà „äðàìàòè÷íè“. „ïðåâèäóâà“ èëè (ìîæåáè) íàìåðíî ãî èãíîðèðà åäíîñòàâíèîò ôàêò: Âî êîðïóñîò íà ìàêåäîíñêàòà äðàìàòèêà/äðàìàòóðãè¼à êîìåäè¼àòà å ïðèëè÷íî ðåòêà ïî¼àâà. Îä äðóãà ñòðàíà – è âî òîà å ñîäðæàí/ñîêðèåí pðâèît àñpåêt îä ïàðàäîêñîò êîí êî¼ ñàêàì äà ãî íàñî÷àì âàøåòî âíèìàíèå ! – äóðè è íà¼ïîâðøíèîò óâèä âî ìàêåäîíñêàòà òåàòàðñêà ïðàêòèêà (øòî å ðå÷å: äóðè è ñîñåìà áåãëî ðàçãëåäóâàœå/èñòðàæóâàœå íà ïðåòñòàâèòå øòî ìàêåäîíñêèòå òåàòðè ãè èçèãðàëå âî ïðîòåã íà èçìèíàòèâå äåâåäåñåòèíà ãîäèíè. ìåëîäðàìà. Èìåíî. Äóðè è äåíåñ. ðå÷èñè å ïàðàäîêñàëíà. óïàòóâà íà î÷åêóâàíèîò ôàêò: .. ñî ìàêåäîíñêàòà êîìåäè¼à (ïîçèöèîíèðàíà âî ñâî¼îò áàëêàíñêè êîíòåêñò). Äóðè è îä ñòàòèñòè÷êà ãëåäíà òî÷êà. à êîå å ðåøåíî äà ñå çàíèìàâà ñî åäíà ñîñåìà ïðåöèçíà ëèòåðàòóðíà è òåàòàðñêà ïî¼àâà. Ìåƒóòîà. êî¼à òîëêó êàòåãîðè÷êè ãî íà¼àâóâà îâî¼ (íàâèäóì) àìáèöèîçåí òåêñò.

îíèå îä ïðåä òðè äåöåíèè. Ãîñpîƒà ìèíèñtåðêà íà Áðàíèñëàâ Íóøè (îä 1953 äî 1983 âêóïíî 243 èçâåäáè) (Ñòåôàíîâñêè-Ìàðèíêîâè. ïîáåäóâ༝è ãè. ïîñòàâåíà 1979 âî ðåæè¼à íà Êîëå Àíãåëîâñêè. Äâå íà¼èçâåäóâàíè è íà¼ïîñåòóâàíè ïðåòñòàâè øòî ãè áåëåæàò õðîíèêèòå íà Äðàìñêèîò òåàòàð îä Ñêîï¼å ñå – ïàê! – êîìåäèè. âîîïøòî.138 Êàêî è âî ñèòå ïðèìåðè îä òåàòàðñêèòå èñòîðèè íà åâðîïñêèòå íàðîäè. Êóðèîçóìîò å øòî âî íèâ ñè óøòå èãðààò ãëàâíî èñòèòå àêòåðè øòî ãè ñî÷èíóâàà è ïðâèòå ïîñòàíîâêè. „íà¼ïîòðîøóâà÷êè“. „ïîåëèòíà“. öåëè ñåðèè „ñåðèîçíè“. È äâåòå ïðåòñòàâè ñè óøòå – îäâðåìå íàâðåìå è ïî íåêî¼ ñïåöè¼àëåí ïîâîä – óìåàò äà ñå íà¼äàò íà ðåïåðòîàðîò íà ìàòè÷íàòà êóà. êîãà å âî ïðàøàœå èçäðæëèâîñòà è íà àíñàìáëîò. íà¼ïîïóëàðíè. âî òåêîò íà èçìèíàòèâå øååñåòèíà ãîäèíè (îä 1945 äî äåíåñ) ïðâèòå òðè ìåñòà ñóâåðåíî ãè çàçåìààò òîêìó òðè æåñòîêè è àïñîëóòíî âèðòóîçíè êîìåäèè: ×îðáàŸè Tåîäîñ íà Âàñèë Țîñêè (îä 1945 äî 1988 âêóïíî 346 èçâåäáè).eydau. àìáèöèîçíè. âàêâàòà äîìèíàíòíà ðåïåðòîàðñêà çàñòàïåíîñò íà êîìåäè¼àòà (ïîòî÷íî: íå¼çèíàòà íåñîìíåíà ñóïðåìàöè¼à íàä äðóãèòå äðàìñêè/ñöåíñêè æàíðîâè) ëåñíî ñå äåòåêòèðà âî ðåïåðòîàðèòå íà ñèòå ìàêåäîíñêè èíñòèòóöèîíàëíè òåàòðè. 1995). ìîæåáè è íà¼ðåëåâàíòè ïðåòñòàâè. îíàà íà Ìàêåäîíñêèîò íàðîäåí òåàòàð âî Ñêîï¼å. Ñåêî¼à îä îâèå ïðåòñòàâè äîæèâåàëà ïîâåå îä 300 ðåïðèçíè èçâåäáè. ñëàâåíè è íàãðàäóâàíè ñî íà¼ïðåñòèæíè òðîôåè øòî ñòðóêàòà ìîæåëà äà ãè àôèðìèðà. òàêàíàðå÷åíè „óìåòíè÷êè“/åëèòíè ïðîäóêöèè. Êîí îâàà òåçà å ïðèëîæàì ñàìî íåêîëêó äîêàçè: Íà ëèñòàòà íà íà¼ãëåäàíèòå ïðåòñòàâè øòî áèëå îäèãðàíè íà øòèöèòå íà ôîðìàëíî íà¼ðåïðåçåíòàòèâíàòà òåàòàðñêà ñöåíà âî çåì¼àòà. Î÷åêóâàíî.) – ïðèîðèòåòíî ñå íàñî÷óâààò êîí ïðåöèçíî îäðåäåíè öåëíè . äóðè è êîìåäèè îä íà¼áóêâàëåí. Ñå ðàçáèðà. òîêìó òèå ¼óíàöè íà ìàêåäîíñêàòà ñìåà íà îâèå ðåòêè èçâåäáè èì ãî äàâààò äîïîëíèòåëíèîò è ñîñåìà óíèêàòåí øàðì.. Ïîäîñòàðåíè. „íà¼ïîïóëèñòè÷êè“ òèï: Áîëâà âî óâî íà Æîðæ Ôå¼äî/Georges . ìîæåìå äà îòêðèåìå ñàìî âî ðåïåðòîàðèòå íà àëòåðíàòèâíè è åêñïåðèìåíòàëíè òåàòðè èëè òåàòàðñêè ãðóïè. ñêîïñêè è îíèå îä âíàòðåøíîñòà. ïîñòàâåíà 1974 âî ðåæè¼à íà Äèìèòðèå Îñìàíëè è Ñîëóíñêè tå p àtðäèè íà Ìèëå Ïîïîñêè. çäåáåëåíè è äîñòîèíñòâåíî pîáåëåíè. èñêëó÷îê îä îâà „æåëåçíî“ ðåïåðòîàðñêî ïðàâèëî. òîëêó „òåñíî“ ñâðçàíî ñî óñïåøíîñòà/ïîñåòåíîñòà íà ñåêî¼ òåàòàð. íî è íà ïóáëèêàòà.. òàêâèòå òåàòðè èëè òåàòàðñêè ãðóïè – áèä弝è è äå¼ñòâóâààò çàðàäè îñòâàðóâàœå íà íåêî¼à ñïåöèôè÷íà åñòåòè÷êà èëè êóëòóðîëîøêà ïðîãðàìà („ïîçàòâîðåíà“. è âî äîñåãàøíèîò ðàçâî¼ íà îâäåøíèîò òåàòàð òîêìó êîìåäèèòå áèëå è îñòàíóâààò íà¼èçâåäóâàíè. ôàëåíè è ïðåôàëóâàíè äîìà è âî ñòðàíñòâî. Ñîìíètåëíî ëèöå íà Áðàíèñëàâ Íóøè (262 èçâåäáè âî èñòèîò ïåðèîä). „Íåîïòîâàðåíè“ ñî æåëáà/íàñòî¼óâàœå äà èì ñå „äîïàäíàò“ íà íà¼øèðîêèîò êðóã ãëåäà÷è (íàïðîòèâ !).

è êîëåêòèâíîòî ïàìåòåœå íà íà¼øèðîêàòà òåàòàðñêà ïóáëèêà. êî¼à ñåâêóïíèîò àêòåðñêè îïóñ íà Ïðëè÷êî è íà Áîøêîâà àâòîìàòñêè ãè ïîäâåäóâààò ïîä èêîíè÷íîñòà íà íèâíèòå íà¼ìàðêàíòíè è „íà¼òèïè÷íè“ ðîë¼è. ïîäëåãíóâààò êîí ñâîåâèäíàòà „àáåðàöè¼à“. êîèøòî. Tåàtàðñêàtà ëàáîðàtîðè¼à ÔÔ. Ñàìî åäåí àëòåðíàòèâåí ìàêåäîíñêè òåàòàð óñïåàë äà ¼à äîêàæå èçäðæëèâîñòà íà ñâî¼àòà ïðîãðàìñêà îðèåíòàöè¼à è íà ïîäîëã ðîê. ñî íà¼ãîëåìàòà ñëàâà è óñïåõ ñå çäîáè¼à èãð༝è òîêìó êîìè÷íè ëèêîâè. äå¼ñòâóâàà âî òåêîò íà ñåäóìäåñåòòèòå ãîäèíè îä ìèíàòèîò âåê (Tåàtàð ê༠Ñâåtè Íèêètà Ãîëtàðît. Ïåòðå Ïðëè÷êî (1907-1995) è Ìåðè Áîøêîâà (1924). Òåàòðîëîãè¼àòà íåãî áè ìîæåëà óñëîâíî äà ãî äåôèíèðà è êàêî àñïåêò íà êîìè÷íîòî/„ñìåøíîòî“ íàñëåäñòâî íà áàëêàíñêèòå ñêîìðàõè. ñî ïîãîëåì èëè ñî ïîìàë óñïåõ. íî è ðàöèîíàëíîòî/ñèñòåìàòèçèðàíîòî ïàìåòåœå íà òåàòðîëîøêàòà íàóêà. ðå÷èñè ëåãåíäàðíè àêòåðñêè ïî¼àâè. Àìà è ïîâåå îä òîà: ïàìåò弝è ãè äåíåñ è àíàëèçèð༝è ãè îä äåíåøíàòà äèñòàíöè¼à íèâíèòå óíèêàòíè. Tåàtàð Çåëåíà ãóñêà. è òåàòðîëîçèòå è òàêàíàðå÷åíàòà „îáè÷íà“ òåàòàðñêà ïóáëèêà àïðèîðíî ãè àñîöèðààò/ñåëåêòèðààò òîêìó îíèå íèâíè êðåàöèè øòî ñî ïðàâî ñòàíàëå íå ñàìî çàøòèòåí çíàê (trade mark) íà îâèå äâà¼öà äîà¼åíè íà ìàêåäîíñêîòî àêòåðñòâî. òðåáà äà ãî äåòåêòèðàìå îä íåñïîðíèîò ôàêò äåêà ìåƒó íà¼óñïåøíè è íà¼ïîïóëàðíè ìàêåäîíñêè àêòåðè – àêòåðè ÷èèøòî áëåñêàâè ïî¼àâè/êàðèåðè ñòàíàëå ðå÷èñè àìáëåìàòñêè. òîà ñå £åðîòè¼å Ïàíòè âî Ñîìíètåëíî ëèöå è Àðñî âî ×îðáàŸè Tåîäîñ. òîà å Íóøèåâàòà ñëàâíà Æèâêà Ìèíèñòåðêà! Íàïîìíóâàì äåêà ñå âî ïðàøàœå àêòåðè ñî èñêëó÷èòåëíî äîëãè è èñêëó÷èòåëíî óñïåøíè êàðèåðè – îíàà íà Ïðëè÷êî òðàå ïîëíè 67 ãîäèíè è îïôàà ïðèáëèæíî 250 óëîãè. Ñòàíóâà çáîð çà Tåàtàð íà Ðîìètå „Pðàëèpå“. êîí êî¼ ãî íàñî÷óâàì âàøåòî âíèìàíèå. Âòîðèîò àñïåêò îä ïàðàäîêñîò çà ìàêåäîíñêàòà êîìåäè¼à.139 ãðóïè. Êîìè÷íè.. êî¼ – íå áåç òåøêîòèè. îíàà íà Áîøêîâà òðàå ïðèáëèæíî 55 ãîäèíè è îïôàà îêîëó ñòîòèíà óëîãè. íî è íà ñàìîòî òîà àêòåðñòâî „êàêî òàêâî“: Âî ñëó÷à¼îò íà Ïðëè÷êî. ñïîðåä êîè è ãî ìîäåðèðààò ñîïñòâåíèîò ðåïåðòîàð. êîìåäèèòå ïðàêòè÷íî íå ìîæàò äà ñå îòêðè¼àò (Ëóæèíà. ìàêàð øòî èãðàà è ìíîãó è ðàçíîâèäíî. Ïîíîâàòà èñòîðè¼à íà ìàêåäîíñêèîò òåàòàð áåëåæè ïîâåå òàêâè àëòåðíàòèâíè òåàòàðñêè åêñïåðèìåíòè. äîêàæóâ༝è ñå âî ñåêàêâè æàíðîâè.. . Ñåïàê. äóðè è èñêëó÷èòåëíî óñïåøåí òåàòàð. ñå ðàçáèðà! Ìåƒóòîà. âðç ÷èåøòî íàñëåäñòâî ìàêåäîíñêèîò òåàòàð ñå íàäîâðçóâà ñîñåìà äèðåêòíî. ìîæåáè äóðè è ïîíåâåðî¼àòåí è ïîáèçàðåí îä ïðâèòå äâà. íàïðîòèâ! – ðàáîòè âåå 35 ãîäèíè. âî îäðåäåí ïåðèîä íà ñâîåòî äå¼ñòâóâàœå. Äâà¼öà íà¼åêñïîíèðàíè. Ìåƒóòîà. ìàêåäîíñêèîò êîìåäèîãðàôñêè ïàðàäîêñ èìà è òðåò ïðîâîêàòèâåí àñïåêò. âî ñëó÷à¼îò íà Áîøêîâà. 2006:208-211). äóðè è èêîíè÷êè çíàê çà öåëà àêòåðñêà ïðîôåñè¼à íà îâèå ïðîñòîðè – ñî ñèãóðíîñò äîìèíèðààò òîêìó êîìè÷àðèòå. è íà ðåïåðòîàðîò íà îâî¼ èñêëó÷èòåëíî èíòåðåñåí è.).

Òåîðèñêàòà äðàìàòóðãè¼à ñêå÷ît (àíãë. îñîáåíî ìàêåäîíñêè òåàòàð øòî ×åðíîäðèíñêè. óøòå îä âðåìèœàòà íà àíòè÷êèòå ìèìè÷àðè. èìïðîâèçàòîðè îä íà¼âèñîê ðàíã. áàåœå. „Åòèìîëîçèòå óêàæóâààò äåêà àòðèáóöè¼àòà ñêîìðàõ êîðåíîò ãî ñïîäåëóâà ñî ñòàðîãð÷êèîò çáîð ñêîìà. 2003:37) Ñðåäíîâåêîâíèòå ñêîìðàõè áèëå àïñîëóòíè âèðòóîçè íà çàáàâàòà. Òðàäèöè¼àòà íà áàëêàíñêèòå ñêîìðàõè. êîè ñå èíêîðïîðèðààò âî ðå÷èñè ñèòå æàíðîâè/ìåäèóìè íà ïîïóëàðíàòà êóëòóðà (ì¼óçèêë. àìà ðå÷èñè äèðåêòíî ñå èñïèëèë ñèîò îíî¼ áàëêàíñêè. èîêóëàòîðè. – ðå÷èñè ïðè ñåêîå çàñòàíóâàœå ãè èçâåäóâàëå ñâîèòå åäíîñòàâíè.) – å íåãîâàòà ñàòèðè÷íà... òóêó ãè ïîåíòèðà ñàìî ñìåøíèòå è ñóáâåðçèâíè ìîìåíòè îä íåêî¼ íàñòàí. Äå¼ñòâóâàëå îðãàíèçèðàíè âî ìàëè òà¼ôè. íà áðçà è åôåêòíà èäåíòèôèêàöè¼à íà ïðåäìåòîò íà èñìå¼óâàœå. àêtåð øtî íîñè ìàñêà. øïèëìàíè.. êîèøòî êîíòèíóèðàíî ñå äâèæåëå è. äâèæ弝è ñå – ïàòóâ༝è îä ñåëî äî ñåëî. èçâåäóâàœå íà êðàòêè (è ñìåøíè!) ñêå÷åâè.. Ñëîâåíñêèîò ñâåò – íå ñàìî íàøèîò. îä ãðàò÷å äî ãðàò÷å. øòî çíà÷è pàtíèê.“ (Ëóæèíà. ðàäèî. ïåðôîðìàòèâíà. øïèëåðè.. ñâèðåœå. êîìåäè¼àít. ãè ñîçäàâàà ñòàíäàðäèòå íà ìàñîâíà êóëòóðíà. äîêîëêó ñàêà äà áèäå óñïåøåí. àêðîáàòèêà. øòî òðïåëèâî. íà¼ïîñëå è òåàòàðñêà òðàäèöè¼à íà ñòàðèîò êîíòèíåíò. õèñòðèîíè. áàëêàíñêè – íèâ ãè íàðåêóâà ñêîìðàõè. áèëå èçãðåáàíè âî ìàëòåðîò íà îõðèäñêàòà êàòåäðàëíà öðêâà Ñâåòà Ñîôè¼à óøòå âî 13 âåê – íåñîìíåíî å îíàà ìîíà åòíîòåàòàðñêà/åòíîñöåíîëîøêà ìàãìà îä êî¼à ïîñòàïíî. è òîà ìîëñêàâè÷íî.140 ìîæåáè ïîäèðåêòíî îòêîëêó íà¼ãîëåì áðî¼ íàöèîíàëíè òåàòðè øòî âî òåêîò íà äåâåòíàåñåòòèîò è äâàåñåòòèîò âåê óñïåøíî ñå èñïðîôèëèðàà îêîëó íàñ. òàíöóâàœå.. òåëåâèçè¼à. æàíðîâñêè õèáðèäíè ïðåòñòàâè: êîìáèíàöèè îä ïååœå. Çà øòî ñòàíóâà çáîð? Çà äîëãà è ìîøíå âèòàëíà òðàäèöè¼à íà áàëêàíñêîòî ðóðàëíî / „íàðîäíè÷êî“ / åòíîñöåíîëîøêî òåàòàðñêî áèòèñóâàœå. Òîêìó îâî¼ èìïåðàòèâ íà ïðåïîçíàòëèâîñòà. øòî ïî ìíîãóòå ñâîè êàðàêòåðèñòèêè ìîæå äà ñå ñïîðåäóâà ñî åâðîïñêèòå åìàíàöèè íà ñëè÷íè ïåðôîðìàòèâíè ôåíîìåíè. çà÷íóâàíè íèç äîëãèòå âåêîâè íà ñðåäíîâåêîâèåòî.. íå ñå îäëèêóâà ñî ïîäëàáîêà êàðàêòåðèçàö¼à èëè ñî ïîñëîæåí/ïîêîìïëèêóâàí çàïëåò.. ãðîòåñêíà èëè áóðëåñêíà ïîâðçàíîñò ñî íàñòàíèòå èëè ñî ëè÷íîñòèòå îä âèñòèíñêèîò æèâîò. ãî èçâåäóâà ïîìàë áðî¼ àêòåðè (ïîíåêîãàø è ñàìî åäåí). èãðà÷. èãðè ñî äðåñèðàíè æèâîòíè. Çáîðóâàì çà ñèòå îíèå æîíãëåðè. ñòàíóâà äâèæå÷êè ïðèíöèï íà ñìåàòà øòî ñåêî¼ ñêå÷ ìîðà äà ¼à ïðîèçâåäå. ãî èìààò èíñòèòóöèîíàëèçè- . sketch = ñêèöà) ãî äåôèíèðà êàêî êðàòêà ãëåòêà êî¼à ïðèêàæóâà íåêî¼à êîìè÷íà ñèòóàöè¼à. êîè ãè ïðèêàæóâààò ñêîìðàõèòå. íà¼÷åñòî ñåìå¼íî ïîâðçàíè... Ïðèíöèïîò âðç êî¼ ñå ðàçâèâà ñåêî¼ ñêå÷ – âêëó÷èòåëíî è äåíåøíèâå ñêå÷åâè. à ïî íåãî è âåøòèîò Íóøè. êàáàðå. êîèøòî íèç íàøèâå ïðîñòîðè òàëêàëå ðå÷èñè èë¼àäà ãîäèíè – íà¼ñòàðèòå ìàêåäîíñêè ãðàôèòè.

äîâåäóâ༝è ãî äî ñàìèîò ðàá íà ñîâðøåíñòâî). ñìåøíîñtà ¼à ðàñïîçíàâà ðå÷èñè èíòóèòèâíî è íà íåà – ïðîñòî – ðåôëåêñíî ðåàãèðà). âèñîêî ñåíçèáèëèçèðàíàòà ïóáëèêà (êî¼à íå ñàìî øòî óæèâà âî ñìåøíîtî. òðåòèîò. Çàïî÷íóâà¼è ¼à ñâî¼àòà óíèêàòíà êàðèåðà êàêî ïàòóâà÷êè àêòåð (ñêîìðàõ îä äâàåñåòòèîò âåê!).141 ðàíî íà ñàìèòå ïî÷åòîöè íà äâàåñåòòèîò âåê. Êðóòàòà òåàòàðñêà è îïøòîêóëòóðàëíà ïðàêòèêà åãçàêòíî ãî äîêàæóâà îíà øòî ãî çíàåìå ñèòå: íàñïðîòè ñèòå àäótè âî ðàêàâît. Áàëêàíöèòå. òà äóðè è âî äîìèíàíòåí ìàêåäîíñêè ëèòåðàòóðåí è òåàòàðñêè æàíð. ïàê. òóêó. àêòåðèòå øòî ðå÷èñè ãåíåòñêè èíêëèíèðàà êîí ìèìåòè÷êèîò. îâî¼ âèðòóîç íà ñöåíñêàòà èìïðîâèçàöè¼à è íà¼äîñëåäíèîò áàëêàíñêè ñëåäáåíèê íà óíèâåðçàëíèîò òåàòàðñêè ïðîòîìà¼ñòîð Äèîíèç-Áàêõî. Îä ñêîìðàõèòå è îä íèâíèîò ìèëåíèóìñêè ìèíàt tðóä òàà ãè íàñëåäèëà òðèòå êëó÷íè ôàêòîðè çà ñâî¼îò ïîòåíöè¼àëåí ðàçâî¼: ïðâèîò. àìà è ¼àñíî ãî ïðîôèëèðà òîêìó íà¼âèòàëíèîò åëåìåíò íà ìàêåäîíñêîòî àêòåðñòâî. âðçóâ༝è ãè åíäåìñêèòå íèêóëöè íà ìàêåäîíñêîòî àêòåðñòâî è íåãîâèòå àâòåíòè÷íè. âåðî¼àòíî áè òðåáàëî äà çàêëó÷èìå äåêà. Äà ìó ñå âðàòèìå. Çîøòî ñòàòóñîò íà ìàêåäîíñêàòà êîìåäèîãðàôè¼à å ïàðàäîêñàëåí? Àâòîðñêàòà êîìåäè¼à – òàà ðàðèòåòíà äðàìñêà/ñöåíñêà ôîðìà – íåñïîðíî äèñïîíèðàëà ñî ñèòå áîãóìäàíè óñëîâè çà äà ñå ðàçâèå âî ìîåí. çà äà ¼à çàîêðóæè âî íàöèîíàëíàòà èíñòèòóöè¼à êî¼à ñàìèîò å ¼à âòåìåëè. Ïåòðå Ïðëè÷êî. ðå÷èñè áåñêîíå÷íî). ñòàíóâà ìèòñêà ôèãóðà. äèîíèçèñêè ìîäåë íà àêtåðñtâî (àìà è èñòèîò ãî ðàçâè¼à äî êðà¼íè êîíñåêâåíöèè. òèå íå ñå îäðåäóâààò âîîïøòî. Äåêà. êî¼àøòî ìîæåëà äà ñå äîóñîâðøóâà äî íåâèäåíè ãðàíèöè. Íåãîâàòà ãðàìàäíà ïî¼àâà åäíîâðåìåíî å è ìåòîíèìèñêà àëêà øòî áóêâàëíî ãè ïðåìîñòóâà âåêîâèòå. îíà øòî ïîíåêîãàø ãî èìåíóâàìå êàêî ìàêåäîíñêà øêîëà íà àêtåðñtâî. âî òâîðåøòâîòî. Ãëåäàíî îä íåêàêâà èìàãèíàðíà. Âî àñòðàëíèòå àêàäåìñêè ëàáîðàòîðèè. âîåäíî è íà¼âèñîêè ïðîôåñèîíàëíè äîñòðåëè. íå ñàìî ìàêåäîíñêàòà òóêó è ñåòà áàëêàíñêà êîìåäèîãðàôè¼à ñòàòèñòè÷êè èì å èíôåðèîðíà íà îñòàíàòèòå äðàìñêè/ñöåíñêè æàíðîâè. ìàêàð øòî âàæàò çà äóõîâèòè è íàñìåàíè . íà èíèöè¼àëíèîò ïàðàäîêñ îä êî¼ òðãíàâìå âî îâà åñåèçèðàœå øòî ñàêà äà ñå çàíèìàâà ñî íåøòî øòî îäâ༠äåêà ïîñòîè. èìåíî. òàà ìîíà ìàãìà ãî èçíåäðè. ñóïåðèîðíî ãî ïîòâðäóâà ñëó÷à¼îò íà ïîñëåäíèîò êîðèôå¼ íà áàëêàíñêàòà òðàäèöè¼à íà ñêîìðàñòâîòî. òðàäèöè¼àòà íà „ïðàâåœå ñìåøêè“ äîëãà ðå÷èñè èë¼àäà ãîäèíè. îäíîâî. à áè òðåáàëî äà ñå íàðåêóâà ìàêåäîíñêà àâòîðñêà êîìåäèîãðàôè¼à. Àìà ñòðàòåãèèòå. ñî âàêâè àäótè âî ðàêàâît. âòîðèîò. íå ñå ôîðìóëèðààò íà íà÷èí íà êî¼ òîà ñå ïðàâè âî íåêîè äðóãè (ïîåãçàêòíè) îáëàñòè. âêëó÷èòåëíî è Ìàêåäîíöèòå. ñåêî¼à íàöèîíàëíà äðàìàòèêà ñâî¼îò èíòåðåñ íåñîìíåíî áè ãî íàñî÷èëà íàê༠êîìåäè¼àòà. àïñòðàêòíà è ñîñåìà àêàäåìñêà ãëåäíà òî÷êà.

. Ôàòóìñêîòî „áàëêàíñêî ïðàøàœå“ – ñòåðåîòèïíîòî áàëêàíñêî pðîêëåtñtâî øòî ãî ïðîèçâåäóâà íàøàòà çàåäíè÷êà „òåøêà èñòîðè¼à“ – êàêî äà ãî íàäâëàäåàëî è âåäðèîò (äèîíèçèñêè) áàëêàíñêè äóõ. äóðè è îíèå íà¼ñåðèîçíè. òà çàòîà íåèçáåæíî è àâòîìàòñêè íè ïðàâè ñìðòíî ñåðèîçíè è. Èìà ïàòîïèñöè – ãëàâíî îä òèå øòî Áàëêàíîò ãî êðñòîñóâàà âî èçìèíàòèâå âåêîâè – êîèøòî âî çàãàäî÷íèîò áàëêàíñêè îíîìàñtèêîí íàñòî¼÷èâî áàðàà è íàîƒàà òîêìó íåêîè ôàòóìñêè è ìåƒóñåáíî ñîñåìà äèâåðãåíòíè ñèìáîëè. îïàñíî. èìà è òîëêóâà÷è øòî òâðäàò îòè çà÷óäíèîò çáîð áàëêàíëèê ñóøòåñòâåíî ãè äåòåðìèíèðà ñïåöèôè÷íèòå ãåîãðàôñêè ïðåäåëè. Ñåâêóïíîòî íàøå èñêóñòâî ñî òàêàíàðå÷åíèîò áàëêàíñêè êîítåêñ t. äóðè è óìå tíè÷êî âî îíàà „ïîòåñíà“/ „íà¼òåñíà“ ñìèñëà íà çáîðîò). êàêî äà ¾óíè íåøòî ñïèðèòèñòè÷êî. êàêâè øòî (íàâîäíî) ñàìî îâäå ìîæàò äà ñå èñïðåïëåòóâààò. ibid.142 ëóƒå. âî êî¼à ìíîãóïàòè / ìíîãó ÷åñòî ñå „çàïëåòêóâààò“ è ñèòå âîîáè÷àåíè ðàñïðàâè çà èäåíòèòåòîò. êîèøòî ñå îïèøóâààò êàêî ãóñòî ïîøóìåíè è êàðïåñòè çîíè. òâîðå÷êè ñå ïîíàêëîíåòè êîí íàâîäíî ñåðèîçíè è íàâèäóì âàæíè/ ãîëåìè êíèæåâíè è òåàòàðñêè ôîðìè. ñå ðàçáèðà. âî ñåâåðîçàïàäíà Òóðöè¼à ñå óïîòðåáóâà çà äà îçíà÷è êàðpåñt pðåäåë“ (Todorova. Ìåƒóòîà. âåå å ñòåðåîòèïèçèðàíî (ïà. „Òî¼ çáîð.. âîåíî. êàêî ñàêàòå! – îäàìíà í è ñâèêíàà äà ïîìèñëóâàìå/ âåðóâàìå îòè ñè øòî å Áàëêàí è ñè øòî îä Áàëêàí ïîòåêíóâà êàêî îäíàïðåä äà å îñóäåíî äà áèäå è îñòàíå íåñòàáèëíî. ïîëèòè÷êî. çàêàíóâà÷êî. Îíèå øòî ñå ðàçáèðààò. ðå÷èñè àâòîìàòñêè. äèâî. êóëòóðíî. ñòðàøíî âíèìàòåëíè. 1997:54). à à à Âî ñåêîå àñîöèðàœå íà Áàëêàíîò. îòòóêà. Äîìèíàíòíèîò áàëêàíèñòè÷êè äèñêóðñ – èëè äèñêóðñè. äóðè è äåíåñ. êàêî ñàêàòå) å òîêìó îíàà øòî âî åòèìîëîãè¼àòà íà òóðñêèîò çáîð áàëêàí ãè ïðåïîçíàâà çíà÷åœàòà íà êðâ è ìåä (Todorova. è ìèòîëîãèçèðàíî) äî òàà ìåðà øòî. íî è ñî áàëêàíñêî tî íàñëåäñtâî îä ñåêî¼ âèä (èñòîðèñêî. çàâåðåíè÷êî. Ïîçíàâà÷èòå íà áàëêàíñêèòå íåïðèëèêè – íå ñàìî îíèå èñòîðèñêè èëè ïîëèòè÷êè – íåñîìíåíî å ñå ñîãëàñàò îòè âàêâèòå äåíîòàöèè ñåêîãàø ñå „îáðåìåíåòè“ è ñî ìîíàòà åïèñòåìîëîøêà ñèìáîëèêà. ïðåäèçâèêóâà íåøòî êàêî áëàã òðàóìàòñêè ñòðåñ. íåøòî øòî ðå÷èñè ïî àâòîìàòèçàì (by default) ãè ïðèâëåêóâà õòîíñêèòå áîæåñòâà è èíè íå÷èñòè ñèëè. äóðè è âî ñåêîå ïîâèêóâàœå íà îíà øòî ñëàâíàòà Ìàðè¼à Òîäîðîâà ãî èìåíóâà Áàëêàí-íîìåí. êàæóâààò îòè ïðè÷èíèòå ìîæàò äà ñå ïîáàðààò äóðè è âî åòèìîëîãè¼àòà: èìåíî.). êîðåíñêàòà ìîðôåìà áàëêòóðñêî-ïåðñèñêèòå ðå÷íèöè ¼à òîëêóâààò/ïðåâåäóâààò ñî ïîèìîò êàë. äå¼ñòâóâ༝è (ñåêîãàø) çäðóæåíî è íàïîðåäíî. Îïèòîò íè íàâåäóâà íà íåèçáåæíèîò . Êàêî åäíà îä òàêâèòå ðàäèêàëíè ñèìáîëè÷êè êîìáèíàöèè (èëè áèíàðíè îïîçèöèè. çëîñðåíî.

à çà ñâî¼ ïðîòàãîíèñò ðåäîâíî îïðåäåëóâà íåêî¼ åãçîòè÷åí áàëêàíñêè ¼óíàê-òðîãëîäèò. âî ïðîçèòå íà Èâî Àíäðè (åäåí íåñïîðíî äåöåíòåí/àêðèáè÷åí ïèñàòåë).. íåïðåãëåäíà êàë.. íåñîâëàäëèâ êàðïåñò ïðåäåë è. äà ãî ïðèôàòè è ïðàêòèêóâà êàêî ñîîäâåòåí è „ëîãè÷åí“ çà „ëîêàëíîòî“ òâîðåøòâî å – ïà è òîà ïðåêó ñèëà – ôëóèäíèîò è çàâîäëèâ æàíð íà ìåëîäðàìàòà! Âàêâàòà æàíðîâñêà „íàêëîíåòîñò“ êîí õèáðèäíàòà ìåëîäðàìñêà ìàòðèöà ¼à öåíàì êàêî òîëåðàíòíà. çà äà óìèðààò ïîáîëíî è ïîäîëãî. ëóƒåòî ñå íàáèâààò íà êîë. ëèòåðàðèçèðàí è/èëè ïðåðàñêàæóâàí. ôàìîçíèîò Áàëêàí òåøêî äåêà áè ìîæåë äà áèäå äîæèâåàí êàêî ìåñòî øòî áè ìîæåëî.. âîîïøòî. Ðåáåêà Âåñò/Rebecca West. ïîä æåøêîòî ñîíöå.. åâåíòóàëíî. Ïîñëåäíèîò äðàìñêè (ïîä)æàíð å îíî¼ øòî íèç Åâðîïà ãî íàðåêóâààò è ãîtñêà äðàìà. îòè åäèíñòâåíèòå ñîîäâåòíè.143 çàêëó÷îê îòè è ôàìîçíîòî „áàëêàíñêî ïðàøàœå“ – ïðàøàœå ÷èèøòî ïîñòî¼àíè è äðàìàòè÷íè ðåàêòóàëèçàöèè ãè ñâåäî÷èìå ïîâåå îä ñòîòèíà ãîäèíè! – òðåáà äà ñå òðåòèðà. òèå ñå íåèçáðèøëèâè: âî íåñïîðíî äîïàäëèâàòà êíèãà íà Ðåáåêà Âåñò (åäíà íåñïîðíî îòìåíà/äèñòèíãâèðàíà àíãëèñêà äàìà!) èìà è äðàñòè÷íà ñöåíà âî êî¼à.. øòî çíà÷è: äðàìà êî¼à ñâî¼îò èíòåðåñ ãî íàñî÷óâà ñàìî êîí ìðà÷íèòå çàïëåòè è òàèíñòâåíè/óæàñíè íàñòàíè. Àìè Áóå/ Ami Boue. äðàìà íà óæàñîò. – Áàëêàíîò óñïåøíî ñè ãî äîäðæóâà ñòàòóñîò íà íåïðîîäíà öðíà øóìà. Ñëèêèòå íà òèå ðèòóàëè è êàçíè íå ñå ñàìî ñóãåñòèâíè. îòñåêîãàø èçãëåäàëî. îáðåäíî ñå æðòâóâààò öðíèòå ¼àãíèœà. îí Ðèä/John Reed. „ïðèãîäíè“ èëè „ïðèðîäíè“ áàëêàíñêè æàíðîâè òðåáà äà áèäàò òðàãåäè¼à. íà öåëè äóçèíè îðèãèíàëíè è íåñïîðíè áàëêàíñêè ñåíçàöèè – áåëåòðèçàöè¼à âî êî¼à ñå ðåãðóòèðàà è íåêîè îä íà¼åãçîòè÷íèòå èìèœà íà åâðîïñêàòà è äðóãà ëèòåðàòóðà: Àëáåðòî Ôîðòèñ/Alberto . êàêî åñåíöè¼àëíî ïðàøàœå çà èäåíòèòåòîò! à à à Íå ñàìî âî âå÷íàòà ïîëèòèçàöè¼à íà òîà íàâèäóì íåðåøëèâî „áàëêàíñêî ïðàøàœå“. íî è ñîñåìà . òà è äåíåñ èçãëåäà. äåñòèíàöè¼à íà íåêîè ìèñòè÷íè ðèòóàëè è óøòå ïîìèñòè÷íè êàçíóâàœà îä êîè êðâòà çàìðçíóâà âî âåíèòå. íî è âî íà¼ðàçíîâèäíàòà ìîæíà áåëåòðèçàöè¼à íà îääåëíè áàëêàíñêè ôåíîìåíè è.. ïèøóâàíè ïîïðâî êàêî çà÷óäíè áàëêàíñêè ìètîëîãèêè îòêîëêó êàêî áåëåòðèçèðàíè õðîíèêè íà åäåí ÷óäåñåí ñâåò/ïðåäåë êîãî è áîãîâèòå ãî èìààò çàáîðàâåíî. õåðî¼ñêèîò åï. ïî óðíåê íà îíî¼ Âëàä Òåïåø.). Ìàêñèìóìîò êî¼ ñòàíäàðäíàòà áàëêàíñêà æàíðîâñêà òèïîëîãèçàöè¼à áè ìîæåëà äà ãî ïðèçíàå. ïîïîçíàò êàêî Ãðîô Äðàêóëà. Ñìåà.. Âàêà ìèòîëîãèçèðàí. ïà – è÷! Áàðåì êîãà å âî ïðàøàœå êíèæåâíèîò äèñêóðñ. íåêàäå âî Îâ÷å Ïîëå. äà ïðåäèçâèêà ìàêàð è íà¼áëàãà íàñìåâêà. Êàðë Ìà¼/Karl May. óøòå ïîâåå. ñåð Âîëòåð Ñêîò/sir Walter Scott. íà¼ïðâèí.ortis. èñòîðèñêà äðàìà.. „îáè÷íà“ äðàìà.

âîåäíî è íå¼çèíèòå êëó÷íè ñòðàòåãåìè: ñîæàëóâàœåòî è ñòðàâîò. ñåíòèìåíòàëåí è ìåëîäðàìàòè÷åí – ðå÷èñè pî äåôèíèöè¼à (èëè by default!). „Èçìåñòåíè“ îä àâòåíòè÷íèîò òðàãåäèñêè „ðàñïîðåä íà ñèëèòå“. âîîïøòî: îä „Ñêóï“ íà Äóáðîâ÷àíåöîò Ìàðèí Äðæè – Marino Darsa Raguseo – çà êîãî ñåðèîçíèîò ìàêåäîíñêè êíèæåâåí èñòîðè÷àð Õàðàëàìïèå Ïîëåíàêîâè ïðåòïîñòàâóâà îòè (ìîæåáè-ìîæåáè. Òî¼ å ïðåçåìåí îä åäíà îä íà¼ðåëåâàíòíèòå ðåíåñàíñíè êîìåäèè. ruinan sam èovjek! Uhiti. Åäåí – ïðâ âî ðåäèöàòà øòî å ñëåäóâà – å ñòàð öåëè 450 ãîäèíè: „Âî ïåòòàòà ñöåíà íà ÷åòâðòèîò ÷èí îä êîìåäè¼àòà Ñêóp. à à à Ñåïàê. è ìåëîäðàìàòà ðàáîòè ñî èñòèòå äðàìàòóðøêè ìàðêåðè ñî êîèøòî ðàáîòè è òðàãåäè¼àòà (ìèòîñ. Îâà êàêî äà íàâåäóâà êîí çàêëó÷îêîò (ñòåðåîòèïîò?) îòè Áàëêàíîò å åìôàòè÷åí.) è ñàìèîò åäíàø ïðîïàòóâàë íèç Ñêîï¼å (Ïîëåíàêîâè. ïîðàäî è – ñå ðàçáèðà! – pîäîáðî òàæàò îòêîëêó øòî ñå ñìåàò. à ïîòîà. ïàòîñ. àíàãíîðèñ. îñîáåíî àêî ñå çàêëó÷óâà èìïðåñèîíèñòè÷êè („íà ïðâ ïîãëåä“ !). Äà.. . èçìà÷åíèîò è ñïîóëàâåí ñêðæàâåö Ñêóï êàæóâà: „Ajme. Òàà ïðîèçëåãóâà îä íîòîðíèîò ôàêò îòè ëàðìîà¼àíòíèîò äðàìàòóðøêè êîíñòðóêò íà ìåëîäðàìàòà è íå ïðàâè äðóãî îñâåí øòî ãè ñèìïëèôèöèðà.. íàñî÷óâà¼è ¼à íèâíàòà åíåðãè¼à èñêëó÷èâî êîí çàäîâîëóâàœå íà îíèå ïîïðîñòè („ñàïóíñêè“) îïøòî÷îâå÷êè ïîòðåáè („æåíñêè“ ïîòðåáè?) ïî ñåíòèìåíòàëíîòî „ñîæèâóâàœå“ ñî èñêóøåíè¼àòà íèç êîè ïîìèíóâààò äðóãètå.. òåìïåðàìåíòåí è òðàäèöèîíàëíî åêñòðîâåðòåí áàëêàíñêè àðåàë. òåàòðîëîãè¼àòà å âåøòà íàóêà. âî ìèãîò êîãà ïðîèçâîäñòâîòî íà íåãîâàòà çàãðîçà ãî äîñåãà ñàìèîò âðâ. åëèïòè÷íè âèêîòíèöè. „ïðåâðòóâà“ è ïàðîäèðà òîêìó ôóíäàìåíòàëíèòå òîïîñè íà êëàñè÷íàòà òðàãåäè¼à. àìà íèâ ãè êîìáèíèðà íà ñîñåìà ïîèíàêîâ íà÷èí. îòñåêîãàø ñå ïðàêòèêóâàëà êàêî êîëåêòèâíà (ìåäèóìñêà). 1989:337). drži!“. ïîíåêîãàø äóðè è ìàñîâíà. íèç ôàìîçíèîò „÷åòâðòè“ ñöåíñêè ¾èä. Ñå ðàçáèðà.. Îä òîà äîïîëíèòåëíî ñå çàêëó÷óâà. àìà è èñêëó÷èòåëíî ìîíà/èíòåíçèâíà ïîòðåáà ïî åìôàòè÷íîòî „ñîæèâóâàœå“ èëè „ñî÷óâñòâóâàœå“ ñî ñòðàäàíè¼àòà íà îíèå âî ÷èèøòî æèâîòè ìèëóâàìå äà ¾èðêàìå (íèç êëó÷àëêà. 1984:109). òðîãàòåëåí. è îâî¼ ïðèìåð íà ÷èòàòåëèòå èì å ïðåïîçíàòëèâ ìîëñêàâè÷íî (by default!). íèç „ïðî¾èðíèîò“ òåëåâèçèñêè åêðàí. ìîæåáè. îòè Áàëêàíöèòå ïî÷åñòî. òèå ñòðàòåãåìè âåå íå ôóíêöèîíèðààò òàêà øòî áè ìîæåëå äà ¼à èíäóöèðààò òàêàíàðå÷åíàòà êëàñè÷íà êàòàðçà. Îñîáåíî âî íàøèîâ òóðáóëåíòåí.).).144 å ëîãè÷íà. Òîà.. äîäàâà: „Smijeju se!“. âåäíàø ïî îâèå âîçáóäåíè. (Novak. Òàêâà èìàíåíòíà/ïðîñòîñðäå÷íà. çà äà áèäàò „ïðåìåñòåíè“ âî íîâèîò è áèòíî ïîåäíîñòàâåí (ìåëîäðàìñêè) êîíòåêñò.. êàäàðíà äà íàâåäå ïîâåå íåñïîðíè äîêàçè çà ÷åñòè è ìîøíå òàëåíòèðàíè èçáëèöè íà àïñîëóòíî àâòåíòè÷íà áàëêàíñêà äðàìñêà/òåàòàðñêà ñìåà.

ìîòèâèðàí îä íåêî¼à åêëàòàíòíî ñöåíñêà (à íå ëèòåðàòóðíà!) ïðè÷èíà. ñåïàê. êî¼à áèëà èñïðîâîöèðàíà îä íåøòî øòî ñå ñëó÷èëî/ñëó÷óâàëî „íàäâîð“ îä îíà øòî áèëî ïðåòõîäíî áèëî ïëàíèðàíî è çàïèøàíî âî îñíîâíèîò äðàìñêè (êîìåäèîãðàôñêè) ìàòåðè¼àë – îä îíàà „ñîäðæèíà“ øòî íå¼çèíèîò àâòîð ¼à çàïèøàë íà õàðòè¼à. îä弝è íàê༠Ñòàìáîë âî ïðèäðóæáà íà èçâåñíèîò âèåíñêè õîõøòàïëåð Êðèñòîô ôîí Ðîãåíäîðô (êî¼ âî åäíà äðóãà êîìåäè¼à. Çàðàäè âàêâàòà ñïåöèôè÷íà ôóíêöè¼à. Å. îäíîñíî ðå÷åíèöà øòî. èìïóëñèâíî èëè èíòóèòèâíî ãî „äîïèøàë“ òàêà øòî ìîëñêàâè÷íî ãî èìïðîâèçèðàë. íàìåðíî å èíòåðïîëèðàíà/„âïèêàíà“ âî àâòåíòè÷íèîò („êàíîíèçèðàí“) äðàìñêè/êíèæåâåí òåêñò. äðàìñêè ëèê ïî èìå Óãî Òóäåøêî!). íåãîâèîò ïèñàòåë/çàïèøóâà÷. íà êëó÷íàòà êîíñòàòàöè¼à îä öèòèðàíàòà ðåïëèêà íà Ñêóï: „Smijeju se!“. çà àêòåðèòå äîïîëíèòåëíî äà ¼à òåàòðàëèçèðààò. . òóêó ñàìèîò àêòåð. à Õàðàëàìïèå Ïîëåíàêîâè å åäåí îä íèâ! – ñìåòààò îòè îâàà åäíîñòàâíà/äèðåêòèâíà ðåïëèêà èìà ôóíêöè¼à íà òàêàíàðå÷åíàòà åêñòåìïîðèðàíà ðå÷åíèöà. Äîêîëêó áè ¼à ïðåâåëå íà ìàêåäîíñêè. äèðåêòíà è àïñîëóòíî ôóíêöèîíàëíà/ÀÊÖÈÎÍÀ êîíñòàòàöè¼à? Êàêâà å íå¼çèíàòà äðàìñêà. Äà $ ñå âðàòèìå. çàðàäè íåêî¼à ñåðèîçíà (äðàìàòóðøêà) ïðè÷èíà. ôîðìàëíèîò „ñîïñòâåíèê“ íà äðàìñêèîò ìàòåðè¼àë. å ñòàíå âèñòèíñêà persona dramatis – èìåíî. êîãà. Òåàòàðñêàòà åêñòåìïîðàöè¼à ñåêîãàø èçãëåäà êàêî äà å „äîïèøàíà“ ñî íåêî¼à/íå÷è¼à äðóãà ðàêà – âî ïðàøàœå å ìîøíå ñóïòèëíà è åôåêòíà ðåòîðè÷êà/ñòèëñêà ôèãóðà êî¼à „èçèãðóâà“ äåêà íà îíà øòî ñå ñëó÷óâà íà ñöåíàòà (è âî òåêñòîò) ãëåäà îòñòðàíà. òîêìó âî ïðîöåñîò íà òàà òåàòðàëèçàöè¼à íà „õàðòèåíèîò“ ìàòåðè¼àë. äðàìàòóðøêà è äðàìàòîëîøêà ôóíêöè¼à? Òåàòðîëîçèòå øòî ñå çàíèìàâààò ñî Äðæè – ñòàíà âîîáè÷àåíî íèâ äà ãè íàðåêóâààò äðæèîëîçè. ðåøèë äà ¼à âíåñå âî èíòåãðàëíèîò òåêñò íà êîìåäè¼àòà. ãè èìà íàâèñòèíà ìíîãó. „Äóíäî Ìàðîå“. Îòêàêî âàêâàòà àêòåðñêà èíöèçè¼à âî „àâòåíòè÷íàòà“ àâòîðñêà ïðåäëîøêà ïðåäèçâèêàëà ïîçèòèâíà ðåàêöè¼à ê༠ãëåäà÷èòå (è òàêà ñå ïîòâðäèëà êàêî óñïåøíà!). êî¼à áè ìîæåëà äà ñå îêàðàêòåðèçèðà êàêî íåâîîáè÷àåíà (âî æàíðîâñêà/ìîäåëàòèâíà ñìèñëà) è êàêî çà÷óäíà (âî îäíîñ íà ñâî¼àòà „äîïîëíèòåëíà“ ñòèëîèíäèêàöè¼à). äâèæ弝è ñå ïî ñòàíäàðäíàòà (è íå îñîáåíî êîìôîðíà!) ðóòà Äóáðîâíèê-Ñòàìáîë âèà Ñêîï¼å. Äðæè ìó ñå ïðèêëó÷èë íà íåêî¼ îä íåáðîåíèòå òðãîâñêè êàðâàíè øòî òîãàø èíòåíçèâíî ãî êðñòîñóâàà Áàëêàíîò. Îòïîñëå. âî ñöåíñêàòà èçâåäáà „âëåòàëî“ è íåøòî øòî ïèñàòåëîò îäíàïðåä íå ãî „ïðåäâèäåë“ (íèòó ãî çàïèøàë). åêñòåìïîðèðàíàòà ðå÷åíèöà ñåêîãàø ñå ïðåïîçíàâà ìíîãó ëåñíî: òàà ñóãåðèðà äåêà íàñòàíàëà êàêî „ïîñëåäèöà“ íà íåêî¼à ñöåíñêà/àêòåðñêà áðàâóðà èëè äîñåòêà. È íàçàä.145 íàâèñòèíà è ñå ñëó÷èëî îêîëó Áîæèê 1546. òàà áè ãëàñåëà „Ñå ñìåàò!“ Øòî íè êàæóâà îâàà ïîïàòíà ïðîñòà. ãî êàæàë è ãî îäèãðàë. òà (ñåãà) ôóíêöèîíèðà êàêî íåãî⠄äîïîëíèòåëåí“ ñöåíñêè/òåàòàðñêè êîìåíòàð .

îä „Ñîìíèòåëíî ëèöå“ è „×îðáàŸè Òåîäîñ“. äàëè òåàòàðîò ãî äîæèâóâàòå êàêî íåêî¼à åêñêëóçèâíà. ïåðôîðìàòèâíèîò ÷èí ìîæåáè è áè áèë èíòåðåñåí. èëè êàêî . àìà àêòåðîò/àêòåðèòå ðåøèëå ìèãîâíî äà ãî èìïðîâèçèðààò ïî ñîïñòâåíà èíöè¼àòèâà è çà ñîïñòâåíèîò åô. ïîìèñëóâàòå íà íåêîè „ñìåøêè“ øòî ãè ïàìåòèòå îä „Ñîëóíñêèòå ïàòðäèè“.146 Äåôèíèðàíà ñîñåìà ïîåäíîñòàâåíî. Ïèòåð Áðóê/Peter Brook áè ðåêîë: ìðòîâå÷êè. Âêðàòöå. åëèòíà è ìàëêóí¾à çäîäåâíà ëîêàöè¼à. ìåƒó äðóãîòî. èìïðîâèçàöè¼àòà ñåêîãàø âêëó÷óâà è àâòåíòè÷íà âîçáóäà. Ñîôîêëå. èçìèñëåíà çà íà íåà äà ñå èçâðøóâààò èñêëó÷èâî íåêîè „âîçâèøåíè“/„óìåòíè÷êè“ äå¼àíè¼à.. 2003:29-46). Áàçèðàíà èìåíî âðç êîìè÷íàòà èìïðîâèçàöè¼à (åêñòåìïîðàöè¼à!). íî è áëåñêàâèòå òðàãè øòî òàà ãè îñòàâèëà âî íàøèîò êîëåêòèâåí îäíîñ êîí òåàòàðîò è ïåðôîðìàòèâíîñòà „êàêî òàêâà“. Âè÷åíöà. ? Èëè.. îâàà ìàðêàíòíà ôàçà âî ðàçâî¼îò íà ñèòå áàëêàíñêè òåàòàðñêè èñòîðèè – ôàçà øòî èì å çàåäíè÷êà íà ñèòå ïîåäèíå÷íè/íàöèîíàëíè òåàòàðñêè èñòîðèè øòî äîñåãà ñå àðòèêóëèðàëå íà áàëêàíñêàòà ïî÷âà – òðàåëà ðå÷èñè èë¼àäà ãîäèíè. áåç òàà ðàäîñò. íà íà¼åäíîñòàâíîòî ìîæíî ïðàøàœå: íà øòî íà¼ïðâèí. òåàòàðñêàòà åêñòåìïîðàöè¼à áè òðåáàëî äà áèäå ðàçáðàíà êàêî àêöè¼à/ïîñòàïêà/äå¼ñòâî øòî ópàƒà âî íåêî¼ êîíòåêñò ñîñåìà íåî÷åêóâàíî. Öåëè åïîõè îä äîëãàòà è ìîøíå íàïíàòà òåàòàðñêà èñòîðè¼à æèâååëå – è òîà âî áóêâàëíà ñìèñëà! – òîêìó îä åêñòåìïîðàöèèòå (èìïðîâèçàöèèòå) íà ñâîèòå àêòåðè. àìà áè îñòàíàë ñîñåìà áåñöåëåí. àìà íàâèñòèíà íà¼ïðâèí ïîìèñëóâàòå êîãà å ïîìèñëèòå íà òåàòàð? Ãè àñîöèðàòå ëè (by default) Åñõèë. è ïðåäðàñóäàòà (ñòåðåîòèïîò?) çà „òðàãè÷íèîò êîä“ øòî èì å „ïðåäîäðåäåí“ äà ¼à äåòåðìèíèðà ðå÷èñè ñåêî¼à êîìóíèêàöè¼à øòî ñå âîñïîñòàâóâà ïîìåƒó íåñðåíèòå áàëêàíñêè æèòåëè! À¼äå äà ¼à òåñòèðàìå îâàà òåçà. çàðàäè êîè àâòîìàòñêè å ñå íàñìåâíåòå.. Åâðèïèä è Ìåäå¼à øòî ãè óáèâà ñâîèòå äåöà? Âè áëåñíóâààò ëè ñåàâàœàòà íà ÷óäîâèòàòà àðõèòåêòîíèêà íà íåêîè îä íà¼óáàâèòå òåàòðè øòî ñòå ãè âèäåëå âî ñâî¼îò æèâîò: Åïèäàóðóñ. ÷è¼àøòî îñíîâíà öåë áèëà ïðîäóöèðàœå/ïðåäèçâèêóâàœå íà èñêðåíà è ïðîñòîñðäå÷íà ñìåà. ìàêàð è çà äåë÷å îä ñåêóíäàòà? Ñî äðóãè çáîðîâè. £óíà÷êèîò ïåðèîä íà èòàëè¼àíñêàòà êîìåäè¼à äåë àðtå/commedia del`arte å åäíà îä òàêâèòå ìîíè åïîõè – òðàåë äâà è ïîë âåêà. Àñïåíäîñ. Îáèäåòå ñå äà îäãîâîðèòå. íåñîìíåíî ¼à ïðîáëåìàòèçèðà. ñåïàê.. Òàà ñå ñëó÷óâà âî ôîðìà íà íåíàäå¼íî êàæóâàœå/èçâåäóâàœå íà íåøtî øòî ïðåòõîäíî íå áèëî „ïðåäâèäåíî“/ çàïèøàíî âî äðàìñêàòà ïàðòèòóðà. ñåêî¼ çà ñåáå. îä êî¼à ïðîèçëåãóâà è ðàäîñòà íà ñàìàòà èãðà – åêñòåìïîðàöè¼àòà è íå å äðóãî îñâåí êðåàòèâíî/ðàäîñíî ïîèãðóâàœå. Áà¼ðî¼ò. Õåðàêëå¼à Ëèíêåñòèñ . Ìåƒóòîà. äîëãàòà è èñêëó÷èòåëíî áîãàòà îïøòîáàëêàíñêà òðàäèöè¼à íà åòîòåàòàðñêàòà (ìåòàòåàòàðñêà) ïåðôîðìàòèâíîñò å òîêìó ìèëåíèóìñêàòà òðàäèöè¼à íà ñêîìðàõètå è ñêîìðàñtâîtî (Ëóæèíà. Íå ñàìî íå¼çèíîòî äîëãî òðàåœå.

äåæóðíèòå ñòåðåîòèïè. àìà è íà ñèîò òåàòàð îä òàêàíàðå÷åíàòà „åâðîïñêà ïðîâåíèåíöè¼à“ íå å ðàöèîíàëíèîò. íà¼ïðâèí. „òåøêè äðàìè“ è „âèñîêà óìåòíîñò“. èçãîâîðåíà ïà çàïèøàíà (èëè îáðàòíî.147 ìåñòî çà ïîïóëàðíà çàáàâà. òóêó ðàçèãðàíèîò. ñïîíòàíà. Ñìåøíîñòà íà îâàà àíòîëîãèñêà êîìåäè¼à $ ¼à îáåçáåäóâà/ ãåíåðèðà. èìïëîçèâíà. øòîòóêó ïîñòàâåíèòå ïðàøàœà íå ñå ñàìî ðåòîðè÷êè. òåàòàðîò å „èçìèñëåí“ òîêìó íà Áàëêàíîò. Çàòîà è íå å ëåñíî íà íèâ äà ñå îäãîâîðè. êîãà è ñå àôèðìèðàë.. çàøòèòíèê íà óáàâèíàòà è óìåòíîñòà. ñåãà àìà è âî òåêîò íà ïîñëåäíèâå íåêîëêó âåêà? Êàêî ãî ðàçáèðààò è ãî òîëêóâààò ÷óâñòâèòåëíèîò òåàòàðñêè ìåäèóì? Êàêî êîìóíèöèðààò ñî íåãî? Êîëêó ìó ñå ðàäóâààò? Óìåàò ëè äà ñè èãðààò ñî íåãî íà íà¼äîáàð íà÷èí? Ñå ðàçáèðà. ìîøíå áðãó å äåòåêòèðàìå äåêà âî ñèòå íèâ äîìèíèðààò êîìåäèèòå è „ëåñíè ïðîäóêöèè“ à íå òðàãåäèèòå. òà äóðè è ïðî÷óåíîòî „òðàãåäèñêî ìèíàòî“ êîåøòî áèòíî ãî ìàðêèðàëî áàëêàíñêîòî òåàòàðñêî áèòèå – äåìåê. ñååäíî!) ïðåä 75 ãîäèíè: 1929. îä ñöåíàòà íà Íàðîäíî ïîçîðèøòå âî Áåëãðàä. ïàê äâà¼öà Ñðáè: Ìè¼à Àëåêñè è Ðóæèöà Ñîêè. òîêìó ïðåêó äåëàòà íà ãð÷êèòå òðàãåäèè! – òåàòàðñêàòà ïðàêòèêà óïàòóâà íà ïðåäîìèíàíòíî äèîíèçèñêè. Ñðáèòå Ïåðà Äîáðèíîâè è Æàíêà Ñòîêè. Âïðî÷åì. òàêòè÷åí è ñåêîãàø îäìåðåí Àïîëîí. íà¼÷åñòî. Ãè íàáðî¼óâàì ñàìî îíèå øòî ïðâè ìè òåêíóâààò: Ìàêåäîíåöîò Ïåòðå Ïðëè÷êî. Íàñïðîòè î÷åêóâàœàòà. äîêîëêó ãè ïðåãëåäàìå ðåïåðòîàðèòå íà íåêîè îä íà¼ïðî÷óåíèòå áàëêàíñêè òåàòàðñêè èíñòèòóöèè. âî ïåòòèîò âåê ïðåä íàøàòà åðà. êàêî ìåäèóì. èìïðîâèçàòîðñêà. Õðâàòèòå £îñèï Ôðî¼äåíðà¼õ è Ïåðî Êâðãè. Äîêîëêó ñå îáèäåìå äà ãè íàðåäèìå íà¼ïîçíàòèòå áàëêàíñêè àêòåðè – àêòåðè øòî ãî îäáåëåæè¼à äâàåñåòòèîò âåê – áðãó å êîíñòàòèðàìå äåêà òèå ñå.. à íå íà àïîëîíèñêè êàðàêòåð íà îâàà óìåòíîñò ê༠íàñ. Áóãàðèíîò Êðñò¼ó Ñàðàôîâ. åäíîñòàâíà êîìóíèêàöè¼à è – áàðåì ìàëêó ñìåà øòî å ãî çáîãàòè ñåêî¼äíåâíîòî ñèâèëî? Êàêî Áàëêàíöèòå ãî äîæèâóâààò òåàòàðîò. æåíà êî¼à å áåñêðà¼íî ðèäèêóëîçíà íå ñàìî çàòîà øòî å . ñî åäåí çáîð: äèîíèçèñêà! à à à Äåêà Áàëêàíöèòå ñå ñìååëå è íå ïðåñòàíàëå äà ñå ñìåàò âî òåêîò íà èçìèíàòèâå âåêîâè (îä Äèîíèñà äî äåíåñ!) ïîòâðäóâà óøòå åäíà ïðî÷óåíà åêñòåìïîðèðàíà ñèòóàöè¼à. íà ïðàèçâåäáàòà íà ëåãåíäàðíàòà êîìåäè¼à íà Áðàíèñëàâ Íóøè „Ãîñïîƒà ìèíèñòåðêà“.. íå¼çèíàòà èìïóëñèâíà ïðîòàãîíèñòêà ñî åêñòðåìíî ïîãàí ¼àçèê. æîâè¼àëåí è ðàçóçäàí Äèîíèñ-Áàêõî. èñêðåíà. êîìè÷àðè. È áàëêàíñêàòà ñìèñëà çà õóìîð å òàêâà – íåïîñðåäíà. Äîêîëêó ñå îáèäåìå îäãîâîðèòå äà ãè ïîáàðàìå âî íåêîè åãçàêòíè ôàêòè – äà ðå÷åìå.. âèñòèíñêèîò/àâòåíòè÷åí áîã-çàøòèòíèê íà áàëêàíñêèîò. ïè¼àí (ïîäåäíàêâî) îä ðàäîñòà íà æèâååœåòî êîëêó è îä ðó¼íîòî âèíî.

èäèòå. æàíðîò íà ïðåòñòàâàòà ìîëñêàâè÷íî ñå ñìåíóâà. ìîëê. íî è çàòîà øòî å ïðåïîçíàòëèâà êàêî „òðàäèöèîíàëíà“/òèïè÷íà õåðîèíà íà îâèå íåâåñåëè áàëêàíñêè ïðîñòîðè. åêñòåìïîðèðàíà âî áóêâàëíà ñìèñëà (øòî áè ñå ðåêëî: èçëåçåíà îä ðîë¼àòà!). áóðëåñêíîòî ôèíàëå íà êîìåäè¼àòà „Ãîñïîƒà ìèíèñòåðêà“. Ìà¼ñòîðîò Íóøè êîìåäè¼àòà ¼à çàâðøóâà ïîòåã༝è ãî íà¼ñèëíèîò îä ñèòå äðàìàòóðøêè åôåêòè: åôåêò øòî ïðîèçëåãóâà îä íåíàäå¼íîòî ïðåòâîðàœå íà íàïíàòîòî èñ÷åêóâàœå âî – íèøòî. òàà ñå äîáëèæóâà äî ñàìèîò ðàá íà ðàìïàòà è òàêâà. çàðàäè íå¼çèíèòå áàëêàíèçìè ìàæîò $ Ñèìà ìîðàøå äà äàäå îñòàâêà). åêñòåìïîðèðàíà äðàìñêà ñèòóàöè¼à. íà ãëåäà÷èòå èì ãî êàæóâà ìîíîëîãîò ñîñòàâåí îä îäâ༠øåñò ìàêñèìàëíî äèðåêòíè ðå÷åíèöè. Îñòàâ༝è ãè çàä ñåáå (âî äëàáî÷èíàòà íà ñöåíàòà) ñèòå ñâîè ïàðòíåðè. Çà äà èçëåçå îä öåëàâà ïðèêàçíà. À¼äå. î÷åáè¼íî å êîíñòðóèðàí âðç åäíà êëàñè÷íà/åëåìåíòàðíà quiproquo . Èäèòå è íåìî¼òå Úàâî äà âàñ îäíåñå äà ìå îãîâàðàòå. àìà (âñóøíîñò) çàä òîà íåøòî ñòîè – íèøòî. áèä弝è. åâî ìåíå îïåò.. íåÊåòå âàšäà äî êðà¼à äà ìè ñòà¼åòå íà ìóêó. è îíäà íåê âàì íå áóäå êðèâî äà ðàñïàëèì ¼åçèêîì ïî âàìà! À¼äå. àíòóðàæè. Íå çàáîðàâèòå äà ñàä íèñàì ìèíèñòàðêà ïà íå ìîðàì âèøå äà áóäåì îòìåíà. pðèìètèâêà-pà-ìèíèñtåðêà. ïóáëèêàòà íå ñå îñìåëóâà äóðè íè äà àïëàóäèðà. (Prop. ñòà¼ëèíçè è šóáîâíèöè. èäèòå ñàä!. äîäåêà ïóáëèêàòà íàâèñòèíà ïàƒà îä ñìååœå. äóðè íè äà äèøå. 1984:78) Äóðè è ñàìèîò ïàðàäîêñ ñî êî¼ îâàà äåôèíèöè¼à âåøòî ñå ïîèãðóâà. îä êîå ñå ïàƒà îä ñòîë!). Ñàìî äîê ñå çàáîðàâè îâî íåøòî áðóêå. Íóøèåâàòà Æèâêà ñè óøòå – è äåí äåíåñ! – ñå êèòè ñî íà¼ðàçëè÷íè èìèœà.. ¼åð. èëèòè Æèâêà). Äåôèíèðà¼è ¼à ñóøòèíàòà íà ñìåàòà. êî çíà. à¼äå. áàëêàíñêè äóðè îòàäå! Âî òðàãèêîìè÷íîòî. íàåäíàø ¼à ïðåêèíóâà èçâåäáàòà. àìà ïðîäîëæóâà äà ãè èñïîëíóâà îíèå èñòè „àðõàè÷íè“ äðàìàòóðøêè ôóíêöèè. ïà ïîñëå äà íå áóäå: øòî íàì íèñè êàçàëà. Âî ñèòå ïîñòàíîâêè íà „Ìèíèñòàðêà“ øòî ãè èìàì ãëåäàíî – à ãè èìàì ãëåäàíî íåáðîåíî! – ðåàêöè¼àòà íà îâàà åêñòåìïîðèðàíà ðå÷åíèöà.. øîê. 1964:72). Âëàäèìèð Ïðîï (êî¼ ïðèòîà ãî ïàðàôðàçèðà/ðåöèêëèðà Êàíò) òâðäè äåêà íèå è ñå ñìååìå òîêìó/ñàìî òîãàø êîãà âåðóâàìå äåêà ïðåä íàñ èìà (íåøòî). ñåãà âåå ìóëòèïëèöèðàíè äî áåñâåñò (äî ñìååœå..148 êëàñè÷íà/òèïè÷íà áàëêàíñêà õåðîèíà íà ñâîåòî âðåìå (äåìåê. (ÍóøèÊ. „îðèãèíàëíà tà“ Æèâêà íà Íóøè (êî¼à âåå ¼à íåìà ïðåñòèæíàòà òèòóëà íà ìèíèñòåðñêà ñîïðóãà. èäèòå êóÊè. äàíàñ-ñóòðà ìîãó ¼à îïåò áèòè ìèíèñòàðêà. íî è åêñòåìïîðèðàí ãåñò. ñåêîãàø å èäåíòè÷íà: èçíåíàäóâàœå. Ñìåàòà çàïèðà. íà êîè âåå ñî äåöåíèè ñå òåãàâèìå çà äà ¼à ïðåìèíåìå (íà¼ïîñëå!) îíàà òåíêà öðâåíà ëèíè¼à øòî ãî äåëè ïàòðè¼àðõàëíîòî îä óðáàíèçèðàíîòî. âèçèò-êàðòè. ïîäèðåêòíè – çäðàâ¼å! Ôóíêöè¼àòà íà òî¼ êðàòîê ìîíîëîã å àïñîëóòíî êàòàðàêòè÷êà – ïðåñâðòíè÷êà è ñóäáîíîñíà: „À øòà ñå âè öåðåêàòå ìî¼î¼ ñóäáèíè. Âî ñâîèâå àêòóåëíè „ïðîåâðîïñêè“ òðàíçèöèñêè âåðçèè.

1993). îðãàíèçèðà è êîìåíòèðà äîêàçèòå âðç îñíîâà íà êîè òåàòðîëîãè¼àòà – áàëêàíñêà òåàòðîëîãè¼à!!! – íàñêîðî áè ìîæåëà äà îäãîâîðè íà íåêîè ñóøòåñòâåíè ïðàøàœà íà îâäåøíàòà êîìåäèîãðàôè¼à. ¼à ïðèôàòèìå âàêâàòà „ïðîøèðåíà“ òåçà... ¼àñ ñå îñìåëóâàì äà äîäàäàì (à íå ãëåäàì çîøòî äà íå ñå îñìåëàì!). òî¼ ãè ïðèáèðà. ñèæåà èëè ïðîñåäåà (äà ðå÷åìå: ôîëêëîðíè. êîãà ¼à èñòðàæóâà ðåëàöè¼àòà íàðîäíà êóëtóðà/îôèöè¼àëíà êóëtóðà. Äîêîëêó ¼à ïðèôàòèìå òåçàòà íà ñïîìíóâàíèîò Âëàäèìèð Ïðîï – äåêà ñìåàòà.. íàâèñòèíà áè áèëî èíòåðåñíî äà äåòåêòèðàìå íåêîè îä „çàåäíè÷êèòå èìåíèòåëè“ íà áàëêàíñêàòà êîìåäèîãðàôè¼à. äåòåðìèíàöè¼àòà íà ñìåàòà áè ìîæåëà äà áèäå è ðåãèîíàëíà – äîêîëêó. ìîæåáè è åäíà îä íà¼ôðåêâåíòíèòå / íà¼÷åñòèòå âî áàëêàíñêàòà êîìåäèîãðàôñêà ïðàêòèêà. Âñóøíîñò. ìèòñêè. áàëêàíñêèòå êîìåäèîãðàôè îòñåêîãàø çíàåëå êàêî äà ¼à ïðîèçâåäóâààò ñìåàòà. Íàñïðîòè ïðåäóáåäóâàœàòà îòè íà òðàãè÷íàòà áàëêàíñêà èñòîðè¼à íà¼ìíîãó $ ïðèëåãà åïñêàòà è òðàãè÷íàòà êíèæåâíà/äðàìñêà ôîðìà. àìà – óøòå ïîâåå – ñïîðåä áðçèíàòà ñî êî¼à å êàäàðåí íèâ äà ãè ìåíóâà. äåêà. ïîêð༠îñòàíàòèòå ñâîè ñóáâåðçèâíè äîáëåñòè. .149 ñèòóàöè¼à. êàêî äà óïðàâóâààò ñî íåà è êàêî íà¼äîáðî äà ¼à êàïèòàëèçèðààò. åâåíòóàëíî. Òîà ñå îíèå âèáðàíòíè. Íà¼äîáðèòå áàëêàíñêè êîìåäèîãðàôè – à ãè èìà íàâèñòèíà öåëà äóçèíà! – ïðîñòî ñå âèðòóîçè âî ñìèñëóâàœå íà íà¼áèçàðíèòå ìîæíè quiproquo êîìáèíàöèè. âðöêàâè. ñïîðåä âåøòèíàòà íà êîíñòðóèðàœå quiproquo ñèòóàöèè. ìîæå äà áèäå è íàöèîíàëíî èëè ñîöè¼àëíî äåòåðìèíèðàíà (Prop. Ðàñíèîò êîìåäèîãðàô è ñå ïðåïîçíàâà. èìåíî. Øòî áè ìîæåëî. çíà÷è. Îâî¼ òåêñò – êîíöåïò çà èäíàòà ìîíîãðàôè¼à øòî áåçäðóãî ñàêàì äà ¼à íàïèøàì! – ñàêà äà ñå çàíèìàâà èìåíî ñî òàà è òàêâà äåòåêöè¼à. íî è âî íèâíîòî ìîëñêàâè÷íî êîìáèíèðàœå. ìîëñêàâè÷íè ñèòóàöèè êîèøòî „âî èñòî âðåìå èìààò äâå ðàçëè÷íè ñìèñëè (.) îíàà øòî èì ãè ïðèïèøóâà èãðàòà íà àêòåðèòå è îíàà øòî èì ãè ïðèäîäàâà ïóáëèêàòà“ (Bergson. ìîæåáè.). Ñèòóàöèèòå îä îâî¼ òèï (quiproquo) ñå íåèñöðïåí èçâîð íå ñàìî íà êîìè÷íèòå òóêó (ïîíåêîãàø) è íà òðàãè÷íèòå çàïëåòè – òèå ñå àãîëåí êàìåí íà ñåêî¼à ðàñíà êîìåäè¼à.. ðèòóàëíè. âî áàëêàíñêàòà êîìåäèîãðàôè¼à äà ñå ïðåïîçíàå êàêî „çàåäíè÷êî“ èëè „ñâðçóâà÷êî“ (äà ðå÷åìå. ïðåâðòóâà è êîìáèíèðà. Åâå íåêîè îä òèå ïðàøàœà. 1984). àìà ãî çíàåëå è îíà ïîâàæíîòî: êàêî äà ¼à ìîäåðèðààò. Äàëè ñå òîà ñòàíäàðäíèòå çàíàåò÷èñêè/æàíðîâñêè ïîñòàïêè øòî íà¼äîáðèòå áàëêàíñêè êîìåäèîãðàôè ãè àïëèöèðààò íà íåêî¼ ñåìàíòè÷êè èëè ñòàòèñòè÷êè ñëè÷åí/èñò íà÷èí? Åêñòåìïîðèçàöè¼àòà å åäíà îä òèå ïîñòàïêè. ðåãèîíàëíî)? Äàëè ñå òîà íåêîè êàðàêòåðèñòè÷íè (ðåãèîíàëíè) ìîòèâè. êîðèñòè ñëè÷íà ôîðìóëàöè¼à). øòî ñâîåòî ïîòåêëî ìó ãî äîëæàò íà îíà øòî £îâàí Ïîïîâè (êîãî ñèòå ãî âèêààò Ñòåðè¼à) ãî íàðåêóâà „íàðîäíà ñìåõîâíà êóëtóðà“? (È Áàõòèí.

çà äà ¼à îäáåëåæè 110-ãîäèøíèíàòà îä íå¼çèíàòà ïðàèçâåäáàòà. ñî „ãðàìàäåí ìîðàëåí è ìàòåðè¼àëåí óñïåõ íà ñöåíàòà“.. 1942:398). Ìàêàð øòî å âî ïðàøàœå ñåðèîçåí äðàìñêè/òåàòàðñêè æàíð. îòêàêî ñè øòî òðåáàøå äà ñå ñëó÷è âåå ñå èìà ñëó÷åíî. (Brešan. ñèòå äðàìñêè ¼óíàöè. èäåíòèòåò. Âî öðíà òåìíèöà. íà ñàìèîò êð༠îä ïåòòèîò ÷èí. êî¼àøòî íåî÷åêóâàíî ¼à çàìðà÷óâà „îïøòîíàðîäíà“ âåñåëáà (ñèòóàöè¼à øòî Áàõòèí áè ¼à íàðåêîë êàðíåâàëñêà/êàðíåâàëèçàöèñêà). ïàäíàò âî ñòàïèöà: „Ñâåòëî. ïîàƒà¼è (ïðèòîà) òîêìó îä íå¼çèíèîò èìàíåíòåí (àâòî)èðîíè÷åí ïîòòåêñò. êîìåäè¼à øòî ñàìèîò àâòîð æàíðîâñêè ¼à äåòåðìèíèðàë êàêî „ãðîòåñêíà òðàãåäè¼à âî ïåò ñëèêè“) åôåêòíî ¼à çàòâîðà/çàêëó÷óâà òîêìó ñî ñèãíèôèêàíòíàòà ïîñòàïêà íà åêñòåìïîðèðàœå. ñàìîòî òðãíóâàœå áèâà ïîåíòèðàíî . Çàïàëèòå ñâåòëî. îòêàêî äðàìñêîòî äå¼ñòâî öåëîñíî ñå èìà êîíñóìèðàíî.150 Äà ðå÷åìå. áóãàðñêè òåàòàðŸè¼à ñî ìîíî åâðîïñêî ðåíîìå. Èíòåðåñíî å øòî èñòàòà ïîñòàïêà íà åêñòåìïîðèðàœå ¼à êîðèñòè è ëåãåíäàðíèîò áóãàðñêè ïèñàòåë Èâàí Âàçîâ. Ïîïîâ. âî âðåìå íà íå¼çèíîòî íàñòàíóâàœå ìîøíå ïîïóëàðíà ñöåíñêà êîíâåíöè¼à. â. òî¼ äåíåñ ãî íîñè èìåòî íà Èâàí Âàçîâ!) – ðåæèñåðîò Àëåêñàíäàð Ìîðôîâ.. äîëãè è êîìïëèêóâàíè ïîäãîòîâêè çà òàà àêöè¼à – äåìåê.. Èìåíî. Ñòàíóâà çáîð çà òàêàíàðå÷åíàòà „æèâà ñëèêà“ („êàðòèíà“). ñîñåìà î÷åáè¼íî „ñïàêóâàí“ âî íå¼çèíèîò êàðàêòåðèñòè÷åí åêñòåìïîðèðàí åïèëîã... íî è 100-ãîäèøíèíàòà îä èíñòèòóöèîíàëèçèðàœå íà íàöèîíàëíèîò òåàòàð âî Ñîôè¼à (ôîðìèðàí 1904. „ñêàìåíåòè“ âî „ñïîìåíè÷êà ïîçà“ („ïîçà çà âå÷íîñòà“). è ø¼îð Èâî Áðåøàí ñâî¼àòà íà¼ïðî÷óåíà êîìåäè¼à ñî êàëàìáóðñêè íàñëî⠄Ïðåòñòàâà íà ’Õàìëåò‘ âî ñåëî Ìðäóøà Äîëíà“ (èíàêó. äåìåê – ñïàñòðåíè çà „òðãíóâàœå âî àêöè¼à“. Ñâåòëî..) – „Õ’øîâå“ äåíåñ ìîæàò äà áèäàò ïðî÷èòàíè è ñöåíñêè/òåàòàðñêè êîìåíòèðàíè è ñî èçâåñíà/íåñîìíåíà èðîíèñêà äèñòàíöè¼à. 1984:114).. åäåí îñàìåíè÷êè ãëàñ î÷à¼íè÷êè/çàëóäíî ¼à ïîâòîðóâà ñëàâíàòà ðåïëèêà íà Øåêñïèðîâèîò Êëàâäè¼. êàêî øòî çàáåëåæàëå ñîâðåìåíèöèòå.“. ïðàâäà. ïîåíòèð༝è ãî íà âàêîâ åôåêòåí íà÷èí ïåòòèîò ÷èí îä ñâî¼àòà ãîëåìà äðàìà „Õ’øîâå“. Âàçîâ ðåøàâà äðàìñêàòà ïðèêàçíà äà ¼à ïîåíòèðà ñî åäíà ðîìàíòè÷íà. Ìåƒóòîà. èçáðàë „Õ’øîâå“ äà ¼à òîëêóâà ðàäèêàëíî. âî êî¼à íà ñöåíà îäðåäåíî âðåìå òðåáà äà ïîñòî¼àò „íàðåäåíè“. Åâå ãî äîêàçîò: Ïîñòàâóâà¼è ¼à îâàà äðàìà âî åäíà ñîñåìà ñïåöèôè÷íà ¼óáèëå¼íà êîíñòåëàöè¼à – âî 2004 ãîäèíà.. áðàòñòâî. Èðîíè¼àòà å ñîäðæàíà âî ôàêòîò øòî öåëàâà äðàìà è íå çáîðóâà çà äðóãî îñâåí çà íèâíèòå ¼óíà÷êè. êàêîâ øòî $ ïðèëåãà íà ñåðèîçíà/ ïàòåòè÷íà òåìàòèêà øòî âî íåà íàñòî¼÷èâî ñå òåàòðàëèçèðà – ïàóøàëíî áè ìîæåëå äà êîíñòàòèðàìå îòè Âàçîâ íàñòî¼óâà äà ãè òåàòðàëèçèðà òàêàíàðå÷åíèòå „íàöèîíàëíè ñâåòîñòè“ (îä òèïîò íà ñëîáîäà. Îâàà êëàñè÷íà äðàìà áèëà ïðàèçâåäåíà ïðåä ïîâåå îä ñòîòèíà ãîäèíè (óøòå âî 1894. çà îñòâàðóâàœå íà „íàöèîíàëíèòå èäåàëè“. íàìåñòî ñî íåêàêâî âèñòèíñêî ñöåíñêî äå¼ñòâî.

òàêâîòî pîìåñtóâàœå ñå äîëæè (àìà è ñå òåìåëè) âðç áèòíî èçìåíåòàòà ôóíêöè¼à øòî òåàòàðîò ¼à èìà. Âî âðåìåòî íà Âàçîâ. ñïîìåíè÷êè „îâåêîâå÷åíè“ âî êîëåêòèâíàòà (ïîáåäíè÷êà?) „ïîçà êî¼à âåòóâà“. îä „âîçâèøåíî“ íàê༠êîìè÷íî. êàêî øòî áè ðåêîë Èâî Áðåøàí. Âàêâàòà ðàäèêàëíà ðåæèñåðñêà ïîñòàïêà áèòíî ¼à ðåäåôèíèðà æàíðîâñêàòà ìàòðèöà íà „Õ’øîâå“: îä íàöèîíàëíà (êâàçè)èñòîðèñêà äðàìà („ñî ïååœå è ïóêàœå“).. êàêî øòî ñå èãðàëà íåêîãàø. ñè ïîíàêëîíåòè êîí òàêàíàðå÷åíàòà ïîïóëàðíà óìåòíîñò è. öèíè÷íî. ¼óíàöèòå ãî „çàìðçíóâààò“ ñâî¼îò „èñòîðèñêè êîïíåæ“. ãîð÷ëèâ. àìà ïðèòîà óøòå è äîïîëíèòåëíî ñå îáâðçóâàë äà ãè ïîòêðåâà. äîñòàïíè. îâàà õåðî¼ñêà „êàðòèíà“ ãëåäàëèøòåòî ãî êðåâàøå íà íîçå. Ñîî÷åí ñî âàêâàòà ñåðèîçíà è äëàáîêà „âíàòðåøíà êðèçà“. âî êî¼à. òà äóðè è äðàìàòè÷íî èçìåíåòà ñòðóêòóðà íà ÷óâñòâèòåëíîñòà íà ñâîèòå ðåöèïèåíòè. ñîîäâåòíî. åòè÷êè è äðóãè (à äåêà „ñëóæåë“ è ïîòêðåâàë ëåñíî å äà ñå äîêàæå!). äîíåêàäå è èíòåðíåò. óæèâ༝è ãî íåïðèêîñíîâåíèîò ñòàòóñ íà âèñîêà óìåòíîñò. øòî çíà÷è: àâòîèðîíè÷íî. Íåêîãàø. íà¼äîáðèîò è íà¼âèòàëíèîò äåë îä .. êîãà òåàòàðîò èãðàøå íà óòîïèñêèòå äîñåòêè è íà ïàòîñ. ïðîäîðíè. äóðè è ëîãè÷íî. äåíåñ è îâäå. çàðàäè øòî áèë âèñîêî ïî÷èòóâàí è ðàíãèðàí. òîëêó êàðàêòåðèñòè÷åí çà òåàòàðñêàòà ïîåòèêà íà Àëåêñàíäàð Ìîðôîâ. êî¼àøòî àâòîìàòñêè (by default) ñå êëàñèôèêóâà âî òàêàíàðå÷åíàòà åëèòíà êóëòóðà. íî è ñî ãîëåìè íàïîðè ¼à äîäðæóâà. òåàòàðîò „ñëóæåë“ çà äà çàáàâóâà „øèðîêè íàðîäíè ìàñè“. à à à Âàêâîòî æàíðîâñêî/ìîäåëàòèâíî ðåäåôèíèðàœå („îä ïàòåòè÷íî íàê༠ñìåøíî“. âî íåêîè ïîèíàêâè è ïîèíàêâî ñåíçèáèëèçèðàíè âðåìèœà. Ñîî÷åí ñî îñòðà è áåçìèëîñíà êîíêóðåíöè¼à íà íîâè. äèñòîïèñêè íà÷èí. ïîòêðåïóâà. îä êîè íåêîè äóðè è èãðààò íà ñëè÷íè/èñòè ïåðôîðìàòèâíè àäóòè (ôèëì. òåëåâèçè¼à. òàà å – ïðîñòî – ñìåøíà. Èìåíî. È îâàà âåëåáíà (¼óáèëå¼íà) ïîñòàíîâêà íà „Õ’øîâå“ Ìîðôîâ ¼à ãðàäè àâòîðåôåðåíöè¼àëíî. ïðîïàãèðà è ðàçóáàâóâà òàêàíàðå÷åíèòå „ãîëåìè âèñòèíè“ è „ãîëåìè èäåè“. òàà äåíåñ ñå òåàòðàëèçèðà êàêî ñâîåâèäíà „ãðîòåñêíà òðàãåäè¼à“. äåíåøíèîò òåàòàð íàïîðåäíî ñå ñîî÷óâà è ñî áèòíî. îòêàêî ãè äîæèâåàâìå „îñòâàðóâàœàòà“ íà ìíîãóòå óòîïèè è íà ñîïñòâåíàòà êîæà ãè ïî÷óâñòâóâàâìå îñòâàðóâàœàòà íà òàêàíàðå÷åíèòå „íàöèîíàëíè èäåàëè“. Àìà ñìåøíà íà îíî¼ ñïåöèôè÷åí. ïåðñèôëèð༝è íî è ïåðâåðòèð༝è íåêîè ïàòåòè÷íè èñòîðèñêè „âèñòèíè“.). êîí àðòåôàêòèòå øòî $ ñå ïðèêëîíóâààò êîí òàêàíàðå÷åíàòà ïîïóëàðíà êóëòóðà. Äåíåøíèîò òåàòàð íåñîìíåíî å èñïðàâåí ïðåä íå ìíîãó ïðè¼àòíà çàäà÷à îäíîâî äà ñå èçáîðè çà ñîïñòâåíîòî ðåñïåêòèâíî ìåñòî ïîä ñîíöåòî. ðå÷èñè „íåîäîëèâè“ ìåäèóìè çà ìàñîâíà êîìóíèêàöè¼à. Äåíåñ. îä „ñåðèîçíî“ íàê༠ôàðñè÷íî/ãðîòåñêíî) ñîñåìà å ðàçáèðëèâî.151 ñî îïèøàíàòà „æèâà ñëèêà“ . íàöèîíàëíè.

îä „ñåðèîçíî“ íàê༠ôàðñè÷íî è ãðîòåñêíî.152 ñîâðåìåíèîò òåàòàð èíòóèòèâíî ìó ñå ïðèêëîíóâà êîí ïðîãðàìñêèîò êîíöåïò øòî óñëîâíî ãî ôîðìóëèðàâìå êàêî êîíöåïò íà æàíðîâñêî/ ìîäåëàòèâíî ðåäåôèíèðàœå íà ñîïñòâåíàòà ñóïñòàíöè¼à.“ (Ñòåðè¼à. Åäåí îä íå¼çèíèòå êëó÷íè ïðîòàãîíèñòè.. ðîäîšóïöè. êàêî çäðóæåíî äà íàñòî¼óâààò öåëèîò èíâåíòàð íà òàêàíàðå÷åíèòå „ãîëåìè òåìè“. êîãî ñèòå ãî âèêààò Ñòåðè¼à. ïèøóâà¼è ¼à ñâî¼àòà íà¼äîáðà è íà¼öðíà òðàãåäè¼à „Ðîäîšóïöè“ (1848). êî¼ å ðå÷å äåêà ñî âàêâè ìîæå íàðîäîò äà ïðîöóòè. Îòòóêà è ñå ñëó÷óâà íèâíàòà ïîåòèêà/åñòåòèêà äà ñå ãðàäè âðç ïðèíöèïèòå: îä ïàòåòè÷íî íàê༠ñìåøíî. íàäåæè è èäåè ñî êîè òåàòàðîò ñå çàíèìàâà âåå äâàåñåò è ïåò âåêîâè!) äà ãî ðåêîìïîíèðààò. åäèíñòâåíèîò ÷åñåí ñðïñêè ãðàƒàíèí øòî èçëåãóâà íà íå¼çèíàòà ñöåíà. ïðîñâåòèòåëñêà. ìàòåðè¼àëèçèðàíà âî ïîåäèíå÷íè/îääåëíè êâàëèòåòíè ïðîåêòè. îäàì äà ìó êàæóâàì íà ñâåòîò. „ãîëåìè âèñòèíè“. ìèñëàì. îíî¼ íà êîãî àâòîðîò ìó ¼à ïðåäîäðåäèë óëîãàòà (äðàìàòóðøêàòà ôóíêöè¼à) íà ðåçîíåð – Ãàâðèëîâè. îä ñàìàòà ðàìïà. òóêó íà ãëåäà÷èòå. ðåæèñåðè è àêòåðè. ðåöèêëèðààò è ðåñåìàíòèçèðààò ñïîðåä ïðèíöèïèòå ñïîðåä êîè äåíåñ ñå ïðîèçâåäóâààò àðòåôàêòèòå íà òàêàíàðå÷åíàòà ïîïóëàðíà êóëòóðà. âîåäíî è ïðåòñòàâè øòî ñèëíî ãî àôèðìèðààò.. ñååäíî. äà ãè ðàçîòêðèâààò íèâíèòå ñòðàøíè îïà÷èíè. òóêó å êîíöåíòðèðàí èñêëó÷èâî íà ïîåäèíå÷íèòå ïðåòñòàâè øòî ãè ïðîèçâåäóâà âî òàêâèîò „íîâ äóõ“. Ñòàíóâà çáîð çà êîíöåïò êî¼ íåìà ñâî¼îò ìàíèôåñò. £îâàí Ïîïîâè. ðåçèãíèðàíî ¼à çàêëó÷óâà ñîïñòâåíàòà äîíêèõîòñêà ìèñè¼à. øòî å ðå÷å: ñàìèîò Ñòåðè¼à – ñòî弝è íà ñòðàíà è ãëåä༝è ãî (ñòðàä༝è ãî!) ôàðèñå¼ñòâîòî íà ñâîèòå ñîïëåìåíèöè. äàëè å ñå íà¼äå íåêî¼. øòî è ðå÷èñè ñèòå ïèåñè íà âî ìèãîò íà¼ïîïóëàðíèîò áóãàðñêè àâòîð Õðèñòî Áî¼÷åâ. çà äà ãî ÷óå è ðàçáåðå ñèîò ñâåò (êàêî øòî ïîäîöíà å íàïðàâè è Æèâêà ìèíèñòåðêà !) . äà ãè äåêîíñòðóèðààò. òèïè÷íî „ñòåðè¼àíñêà“ åêñòåìïîðàöè¼à. óìååë òîà äà ãî ïðàâè óøòå ïðåä 150 è êóñóð ãîäèíè. îä „âîçâèøåíî“ íàê༠êîìè÷íî. âêðàòöå: äà ãî ñìåíàò æàíðîò âî ðàìêèòå íà êî¼ å ãè „òðåòèðààò“ ñàêðîñàíòíèòå ìèòîâè è/èëè èñòîðèñêèòå ôàêòè. Íà¼ëóöèäíèòå è íà¼äîáðè ñîâðåìåíè äðàìàòè÷àðè. øòî è òàà öðíà êîìåäè¼à çàâðøóâà ñî èíäèêàòèâíà. íèòó ïàê ñâî¼à ôèêñèðàíà/çàïèøàíà åñòåòè÷êà ïðîãðàìà. ðåæèñåðè è àêòåðè ñòàíóâààò è ñå ïîòâðäóâààò êàêî òàêâè òîêìó âî îíî¼ êðèòè÷åí ìèã êîãà êîí íà¼ãîëåìèòå è „íà¼ñâåòè“ íåøòà å ïî÷íàò äà ñå îäíåñóâààò ñóáâåðçèâíî – äà èì ñå ïîòñìåâààò. „ðàñïîñëàíè“ íèç ñèòå ìåðèäè¼àíè è íèç ñèòå ¼àçèöè. 1987:213). Ãàâðèëîâè äèðåêòíî èì ñå îáðàà íå âåå íà ñâîèòå ñöåíñêè ïàðòíåðè. Èíòåðåñíî å. ðåìîäåëèðààò. øòî ðàáîòåâòå. àêòóåëíè è èäíè: „Î. äà âèäàì. Íà¼ëóöèäíèòå è íà¼äîáðè ñîâðåìåíè äðàìàòè÷àðè. ñå ïîåíòèðàíè íà ãîðå- . âèñòèíè. ðîäîšóïöè. Íå å äà å (ïðîñòî) ñëó÷à¼íî. ñóáâåðçèâíà. êî¼àøòî ñàìèîò íîìèíàëíî ¼à êâàëèôèêóâà êàêî êîìåäè¼à (èëèòè „âåñåëî ïîçîð¼å âî ïåò äå¼ñòâà“). „ãîëåìè íàäåæè“ è „ãîëåìè èäåè“ (ñèòå îíèå òåìè.

. Àçè¼à.. Èìåíî. òî¼ ñå èìåíóâà êàêî òðàíçèöèñêè. Äîêîëêó ðàáîòèòå ïîòåìåëíî ñå ðàñ÷ëåíàò. Çà ñâî¼îò àâòåíòè÷åí îáèä äà ãî òåàòðàëèçèðà è ñî òîà äà ãî ïåðñèôëèðà/òðàâåñòèðà ïîëèòè÷êèîò ìèã âî êî¼ æèâåå. Àìåðèêà. èñêóñòâî êîåøòî ñèòå íåñðåíè áàëêàíñêè íàðîäè ãî ïî÷óâñòâóâàà íà ñîïñòâåíàòà êîæà (ñèòå. àïñóðäíèîò áàëêàíñêè êîíòåêñò óêàæóâà. Àâñòðàëè¼à. Ïîäîáðà ïðîìîòèâíà êàìïàœà íå ìîæåëà äà ìó ñìèñëè íèòó íà¼âåøòà ìàðêåòèíøêà àãåíöè¼à. Äå¼àí Äóêîâñêè. áëàçèðàíà è ïðèëè÷íî áåçèäå¼íà åâðîïñêà äðàìàòèêà íåíàäå¼íî ñå „çáîãàòè“ ñî íîâà ñèëà. åäíîâðåìåíî è òðàãè÷åí è ôàðñè÷åí (øòî å ðå÷å: àïñóðäåí)..). ìèñëàì. àðîãàíòíèîò. Ãîðàí Ñòåôàíîâñêè. „Ïîäçåì¼åòî“. áåç îñòàòîê. äà ¼à òðàâåñòèðààò. äîäåêà îñòàíàòèîò ñâåò ãëåäàë îä áåçáåäíà äèñòàíöè¼à (è.. êîèøòî (íàâèäóì) êîêåòèðààò ñî íåêîãàø ìîøíå ïîïóëàðíè „æèâè ñëèêè“. áèçàðåí. áåç èñêëó÷îê!). à äðàìèòå íà Áî¼÷åâ (ïðåòõîäíî) âíèìàòåëíî ñå èñ÷èòààò.. åäåí áàëêàíñêè äðàìàòè÷àð/ êîìåäèîãðàô å íàñòî¼óâà äà ãî òåàòðàëèçèðà ìèãîò øòî ãî æèâååë. Âåå ñî ïðâàòà îä îâàà íèçà.. òî¼ êîíòåêñò å ïðîñòî íåâåðî¼àòåí. îñâåí øòî åïòåí åôåêòíî (áðèëè¼àíòíî!) ãè „çàîêðóæóâà“ äðàìñêèòå „ïðèêàçíè“ íà Áî¼÷åâ. ïàê. îá¼åêòèâíî. êîè ñå îäðæàà 1996 ãîäèíà. Áåç îâà ñòðàîòíî òðàíçèöèñêî èñêóñòâî. íàâèäóì èíòðîâåðòåí. íà áóãàðñêèòå ïðåòñåäàòåëñêè èçáîðè. Áî¼÷åâ îñâîèë åäíà îä íà¼ðåñïåêòèâíèòå ñâåòñêè íàãðàäè çà ñîâðåìåíà äðàìà.. àìà îñîáåíî íå¼çèíèîò „ñìåøåí“ / êîìåäèñêè / äèîíèçèñêè ñåãìåíò. „Ïîëêîâíèêîò ïòèöà“ (1997). „Îðêåñòàð Òèòàíèê“. Íà¼åäíîñòàâíî è íà¼äèðåêòíî. ¼à óñëîæíóâàë ðàáîòàòà ñî ñåòà ñèëà!). Áî¼÷åâ ¼à âîäåë ñâî¼àòà ïðåòñåäàòåëñêà êàìïàœà èíòåíçèâíî. . ÷è¼àøòî ïîåòèêà (ìåƒóòîà) ¼à ïàðàôðàçèðààò çà äà ìîæàò ðàäèêàëíî äà ¼à ïåðñèôëèðààò. è åäíà áëåñêàâà (ñòèëîèíäèêàòèâíà) åïèçîäà îä áèîãðàôè¼àòà íà Õðèñòî Áî¼÷åâ: Èìåíî. ëåñíî å ñå çàêëó÷è îòè íèâíàòà „çàíàåò÷èñêà“. êî¼à ìó îâîçìîæè „Ïîëêîâíèêîò“ è ïèåñèòå øòî ñëåäàò äîñåãà äà äîæèâåàò ïîâåå îä ñòî ïîñòàíîâêè âî Åâðîïà.. óíèêàòåí. Äèîíèçèñêà...000 ãëàñà! Òðèåñåòèíà ãîäèíè ïðåä íåãî. ñòóäåíàòà. åâðîïñêàòà äðàìàòèêà äåíåñ – íà¼âåðî¼àòíî – å ãè íåìàøå ïèåñèòå îä êàëèáàðîò íà „Ïîëêîâíèêîò ïòèöà“. íî è íà ìîøíå ñïåöèôè÷åí íà÷èí: ïðàâ弝è îä ñâîèòå ¼àâíè íàñòàïè âèñòèíñêè ñàòèðè÷åí õåïåíèíã. àìà è ïîåòè÷êà äåêîíñòðóêöè¼à. îñâîèë èíäèêàòèâåí ðåçóëòàò: 100. ñðåäîâå÷åí ÷îâåê ñî ñìðòíî ñåðèîçåí èçðàç íà ëèöåòî. „Æåíàòà íà ïîëêîâíèêîò“. íåñîìíåíî! Äåêà ñåòà áàëêàíñêà äðàìàòèêà. Íàãðàäóâ༝è ãî è ïðîìîâèð༝è ãî Õðèñòî Áî¼÷åâ (âî êîìáèíàöè¼à ñî óøòå íåêîëêóìèíà ñîâðåìåíè áàëêàíñêè àâòîðè: Áèšàíà Ñðášàíîâè. òî¼ ðåøèë äà ñå êàíäèäèðà çà îâàà íà¼âèñîêà ôóíêöè¼à: ñèòíè÷îê ïî áî¼.153 äîëó ñëè÷åí èëè èñò íà÷èí: ñî ðåäèöà ãðîòåñêíè (åêñòåìïîðèðàíè) åïèëîçè. äèðåêòíî ñå „íàïî¼óâà“ îä òåêòîíèêàòà íà áèçàðíèîò. îíàà íà Áðèòàíñêèîò ñîâåò. íåñîìíåíî ãî åêðàçèðà è ãðîòåñêíèîò êîíòåêñò êî¼ óñëîâóâà òèå ïðèêàçíè äà áèäàò èìåíî òàêâè êàêâè øòî ñå: ñóáâåðçèâíè è ðàäèêàëíè.

Êàêî è Ìîëèåð èëè Ñòåðè¼à. £îâàí Ñòåðè¼à Ïîïîâè (1800-1856).. Íà íå¼çèíàòà ïðâà ñòðàíèöà. òîðæåñòâåíîñòà êàêâà øòî è ìó ïðèëåãàëà íà èçáðàíèîò ìèã è êàêâà øòî ñåêîãàø/íåèçáåæíî ñòàíóâà è ìàëêóíçà êîìè÷íà! – íà Íóøè ìó äîçâîëóâàëà. Èâî Áðåøàí (1938). ? Îêîëó øòî ñå àðòèêóëèðà òàà âèðòóåëíà. òîãàø (âî äåêåìâðè 1933. Áðåøàí. âî ïðîäóêöè¼à íà òîãàøíèîò Ñòóäåíòñêè åêñïåðèìåíòàëåí òåàòàð (SEK). ×èòà¼è ¼à ñåãà. íàâèñòèíà. Èìàâ ðåòêà ñðåà äà ¼à ñëåäàì ïðàèçâåäáàòà íà òàà ôàðñà – âî Çàãðåá. Êàêî è Ìîëèåð. âî àêàäåìèèòå èì å ìåñòî íà ñåðèîçíè. íå îñòàâàë âïå÷àòîê íà ÷îâåê ñêëîí êîí ïðàâåœå ñìåøêè. íè òî¼. íî è ãè „ïîâðçóâà“ íà¼ìàðêàíòíèòå òåêñòîâè íà íåêîè îä íà¼ðåñïåêòèâèòå. ïðèâàòíî. ãîëåìèîò Ñòåðè¼à. íèòó äîñòîåí ñîâðåìåíèê. Ñå ðàçáèðà. Ñòåðè¼à. ïîñòî¼àíî „íåãóâà“. Ñî åêñòåìïîðèçàöè¼à. Íóøè ãî ñïîäåëóâàë ìèñëåœåòî äåêà „íå å ëåñíà çàäà÷à äà ãè íàòåðàø ÷åñíèòå ëóƒå äà ñå ñìåàò“. âî êî¼à òî¼. îä îâàà áåçáåäíà ÷åòèðèäåöåíèñêà äèñòàíöè¼à. Àëå) Ïîïîâè è çà íåãîâèîò åíòóçè¼àñòè÷åí (ôàðñè÷åí) íàïîð äà ¼à çàïèøå. âî ðåæè¼à íà ìëàäèîò Ìèðî Ìåƒèìîðåö. òàæíè è îñàìåíè ïåðñîíè! Áàëêàíñêàòà êîìåäèîãðàôè¼à. Ôàðñàòà èìà íàñëî⠄Âòîðà âðàòà ëåâî“. ïîä ñïèñîêîò íà ëèöàòà øòî âî íåà òðåáà äà ó÷åñòâóâààò. äóðè îòàäå“ (Popoviæ. çàáåëåæàâ íåøòî øòî ãî èìàì èçóìåíî: äåêà íå¼çèíèîò åïòåí åôåêòåí êð༠å ðåøåí ñî ïðèìåíà íà îíàà èñòà äðàìàòóðøêà ïîñòàïêà êî¼à øòî òîëêó ¼à ñàêàà è ¼à ñàêààò Äðæè. Íóøè. Âàçîâ. Àëåêñàíäàð Ïîïîâè (1929-2001). êî¼çíàå çîøòî. Áðàíèñëàâ Íóøè (1864-1938). . êîãà íà¼ïîñëå/îäâ༠ãî ïðîòóðêàà âî Ñðïñêàòà àêàäåìè¼à íà íàóêèòå è óìåòíîñòèòå (áèä弝è. ïðèâàòíî. íåêî¼à ñïåöèôè÷íà áàëêàíñêà êîìåäèîãðàôñêà ëèíè¼à øòî ãè „äîïèðà“. à íå íà ñìåøíè ëóƒå). Äóøàí Êîâà÷åâè (1951). 1998:9). È òîà òî÷íî âî ìèãîò êîãà ôàìîçíàòà 1968 ñå ñëó÷óâàøå ïî ñðïñêèòå è õðâàòñêèòå óëèöè è ïëîøòàäè. Èìà ëè. âîåäíî è íà¼ïîçíàòè/íà¼èçâåäóâàíè àâòîðè îä ðåãèîíîò: Ìàðèí Äðæè (1508-1567). Õðèñòî Áî¼÷åâ (1950). àìà è ìîøíå êàðàêòåðèñòè÷íà/ïðåïîçíàòëèâà êîìåäèîãðàôñêà ëèíè¼à? Âî ñâî¼àòà ïðèñòàïíà áåñåäà.. àìà èñïàƒà äåêà ñèòå ðàñíè êîìåäèîãðàôè ñå. Èîí Ëóêà Êàðàƒàëå (1853-1912). 1986:95). äà áèäå è ïàòåòè÷åí. 1986:45)..154 Çáîðóâàì çà íåñïîðíî ãåíè¼àëíèîò ñðïñêè äðàìàòè÷àð/êîìåäèîãðàô Àëåêñàíäàð (Àöà. ñå ðàçáèðà! (Popoviæ. íåìàë „íèòó ïðåòõîäíèê. êàêî è ñåêî¼ ðàñåí êîìåäèîãðàô ïðåä è ïî íåãî. íî è „óñîâðøóâà“ íåêî¼ñè ñïåöèôè÷åí. íèòó ïàê âèñòèíñêè íàñëåäíèê“ (Lešiæ. êàêî è Ñòåðè¼à. äîäåêà çáîðóâàë ïðåä óâàæåíèòå ñðïñêè àêàäåìèöè).. êî¼ îñòàâà âïå÷àòîê îòè ôóíêöèîíèðà êàêî âèñòèíñêè ïåðïåòóóì ìîáèëå. íåëè. ÷óâñòâèòåëíà. ìåƒóòîà. Íóøè çáîðóâàë çà „ãîëåìàòà ôèãóðà“ íà Ñòåðè¼à è çà íåãîâîòî ïðîôåòñòâî âî „íåîáäåëàíàòà ïóñòàðà“ íà ñðïñêàòà êîìåäèîãðàôè¼à. àâòåíòè÷åí (ðåãèîíàëåí?) ìåõàíèçàì çà çàñìå¼óâàœå íà ÷åñíè ëóƒå. äà ¼à êàðíåâàëèçèðà áóðíàòà 1968. ñòîè è êàëàìáóðñêà îäðåäíèöà çà äðàìñêî/òåàòàðñêî âðåìå: „ñå ñëó÷óâà.

ìåƒóñåáíî áèòíî óñëîâåíè êàòåãîðèè. ñìåàòà è êîìèêàòà? Òåîðåòè÷àðèòå ñìåàòà ¼à äåôèíèðààò êàêî „èçðàçíî äâèæåœå øòî å ñîñòàâåíî îä íåêîè òèïè÷íè ìèìè÷êè ðåàêöèè è ãëàñîâè ñî ðàçëè÷åí èíòåíçèòåò“ (åíöèêëîïåäèñêà îäðåäíèöà laughter. èðîíè¼à. Âëàäèìèð Ïðîï ìîøíå íàñòî¼÷èâî. Çäîäåâíè êàêî è ñèòå íàó÷íèöè.. åïñêîòî. îáðåäíà ñìåà. íà¼âàæíî: êî¼à å òàà tåíêà öðâåíà ëèíè¼à øòî ê༠íàñ. ìîæàò äà ñå îò÷èòóâààò è îä æàíðîâèòå êîèøòî íóæíî íå èì „ïðèëåãààò“ íà îâèå áàçè÷íè/ôîðìàòèâíè ïîåòè÷êè êàòåãîðèè. ñóïòèëíî ñïî¼óâà (âî ôàòóìñêè íåðàñêèíëèâà âðñêà!) äâå ñóøòåñòâåíè. äóðè è ê༠íåêîè âèñîêî ðàçâèåíè âèäîâè ìà¼ìóíè. íàèâíîñò. îïøòîæèòåëñêè è åñòåòè÷êè êîíñòåëàöèè. çëîáíà/öèíè÷íà ñìåà. ñìåò༝è îòè ñå ðàáîòè çà åäíà îä åëåìåíòàðíèòå èíñòèíêòèâíè ðåàêöèè ê༠ëóƒåòî. çáóíåòîñò.155 à à à Íà øòî è çàðàäè øòî Áàëêàíöèòå íà¼ìíîãó è íà¼ðàäî ñå ñìåàò? È êàêî. Encyclopaedia Britannica. Âî ïðî÷óåíàòà êíèãà „Ïðîáëåìè íà êîìèêàòà è íà ñìååœåòî“. (Prop. Åäíà îä ãîëåìèòå îñîáåíîñòè íà íà¼äîáðèòå áàëêàíñêè êîìåäèîãðàôè å òîêìó íèâíàòà àâòåíòè÷íà. â. ìîæåáè. è òåîðåòè÷àðèòå íà ñìåàòà ñå îáèäóâààò äà ãè òèïîëîãèçèðààò íå¼çèíèòå ôîðìè. 1984). áàëêàíñêàòà ñìåà äà ¼à äåôèíèðàìå ñïîðåä íåêî¼à íå¼çèíà èìàíåíòíà/ñóøòåñòâåíà ñïåöèôèêà. äóðè è êîãà ñå òèå íà¼òðàóðíè. ÷óâñòâî íà íàäìî. . íàâèñòèíà. Êàêî øòî òðàãè÷íîòî. ïðè¼àòíîñò. ãî ïðàâàò òîà? Ìîæåìå ëè. íà Áàëêàíîò.. ëèðñêîòî. ñâðçóâ༝è ãè ñî ïðè÷èíèòå êîèøòî ïðåòõîäíî ãè „ïðåäèçâèêàëå“: óãîäíîñò. èñêðåíà. âîîïøòî.. íî è ìîøíå óáåäëèâî ãè êëàñèôèêóâà âèäîâèòå/òèïîâèòå íà êîìèêàòà è íà ñìååœåòî. íî è ¼à ïðîâîöèðà. àìà èñêëó÷èòåëíî ïèòîðåñêíè: äîáðîäóøíà ñìåà. ïðåçèð.. óáåäåíè îòè òîêìó òàà ñïåöèôèêà ìîæå äà ¼à ïðàâè ðàçëè÷íà è/èëè ïîèíàêâà îä ñèòå äðóãè/ îñòàíàòè íà÷èíè íà ñìååœå. àãðåñè¼à... êîêåòèðàœå. êîèøòî ñå ïðàêòèêóâààò âî îñòàòîêîò íà ñâåòîò? È. âåäðà ñìåà. Êî¼à îä íèâ äîìèíèðà âî áàëêàíñêàòà êîìåäèîãðàôè¼à? È äàëè äîìèíèðà ñàìî åäíà? Êàêâà è äà áèëà. Âî ïðèíöèï ãè èìà øåñò – åäíàòà ãëàâíà èëèòè äîìèíàíòíà (òàêàíàðå÷åíà ïîòñìåøëèâà ñìåà) è óøòå ïåò „ïîìîøíè“. ðàñêàëàøíà ñìåà. íà¼äåïðåñèâíè è íà¼î÷à¼íè. ñèìïàòè¼à.). íåêî¼à êîìè÷íà ñèòóàöè¼à øòî íåïîñðåäíî $ ïðåòõîäè. âî îñíîâà ñóáâåðçèâíà. è êîìè÷íîòî ëåñíî ãî ïðåïîçíàâàìå/äåêîäèðàìå âî ñåâîçìîæíè ñîöè¼àëíè. ñåêî¼à ñìåà å ðåçóëòàò íà íåêî¼à êîìèêà. Êîìèêàòà íå ñå îãðàíè÷óâà ñàìî íà „òåñíèîò“ êîìåäèîãðàôñêè æàíð: îâàà êîíñòàòàöè¼à ïðåäìàëêó ¼à ïîòâðäèë è öèòèðàíèîò ïðèìåð íà àâòîèðîíè¼àòà ñî êî¼à Àëåêñàíäàð Ìîðôîâ ¼à ÷èòàë ïàòåòè÷íàòà äðàìà „Õ’øîâå“ íà áóãàðñêèîò êëàñèê Èâàí Âàçîâ.

àôèðìèðàí ïîìåƒó 1928 è 1940/1952 ãîäèíà. êî¼çíàå êîëêó îðèãèíàëíà. íàðîäè ÷èèøòî íà¼âîçâèøåíè è íà¼ðåñïåêòèâíè óìåòíè÷êè äåëà ãè òåìàòèçèðààò íåñðåàòà è ñìðòòà (à íå ðàäîñòà è æèâîòîò) – å. óòîïèèòå. äà ñè ïîèãðóâà ñî íèâ. íàðîäè ÷èèøòî íà¼ãîëåìè åïñêè ¼óíàöè ñâî¼îò ïîñâåòåí ñòàòóñ ãî îáåçáåäóâààò óìèð༝è (à íå æèâå弝è). íåñïîðåäëèâî ïîìîíà ïåðñïåêòèâà. íà¼íàãîíñêî: íà ïîðèâîò/íàãîíîò ïî èãðà.. áàõòèíîâñêè óïîðíî. äà ñå ñìåå çàðàäè íèâ. äà ãè íàâåäóâà äðóãèòå äà ãî ñëåäàò âî òîà.. ðàäèêàëíî. Âñóøíîñò. Íàðîäè øòî ñå ëåãèòèìèðààò ñî ñâîèòå íà¼ãîëåìè èñòîðèñêè ïîðàçè (à íå ïîáåäè). åäåí îä îñíîâîïîëîæíèöèòå íà ñîâðåìåíàòà ìàêåäîíñêà äðàìàòèêà. Èìåíî. à à à Íà¼ïîñëå è ñîñåìà íà êðà¼.156 àïñîëóòíî äèîíèçèñêà íàñòî¼÷èâîñò ïîñòî¼àíî äà ãè ïåðâåðòèðààò âàêâèòå òðàóðíè. äðóãà. Ïðâèîò òàêîâ òåêñò ãî ïîòïèøóâà Âàñèë Țîñêè. íå å. ñóáâåðçèâíî. åäåí îä ñèìáîëè÷êèîò àâòîðñêè òðèàãîëíèê Țîñêè-Ïàíîâ-Êðëå. íà èìàíåíòíà (åñåíöè¼àëíà) êàäàðíîñò ÷îâåê ñåïàê äà ãè çàóøóâà íåîáè÷íèòå à ñìåøíè àñïåêòè íà ñòâàðíîñòà øòî ¼à æèâåå. òàêâèòå „íåñðåíè íàðîäè“ èìààò ñèëíà ïîòðåáà ñîïñòâåíèòå òðàóìè è äà ãè êàðíåâàëèçèðààò. ìàíèïå¼ñêè. íà¼òðàãè÷íî. Çàðàäè êîè ñå ñìååìå è êîãà å íà¼ñòðàøíî. íà íåà – íà ñòâàðíîñòà – ãëåäàìå îä åäíà ïîèíàêâà.. ìèñëàì äåêà òðåáà äà ãè åâèäåíòèðàì íà¼âàæíèòå ìàêåäîíñêè êîìåäèîãðàôè è íàêóñî äà ãè êîìåíòèðàì áàðåì íèâíèòå íà¼âàæíè/íà¼ðåïðåçåíòàòèâíè òåêñòîâè. ïîäìåòíóâ༝è èì öåëè ñóðèè êîìè÷íè êóêàâè÷íè ¼à¼öà. êðåàòèâíî. êî¼ ãî àðòèêóëèðà òàêàíàðå÷åíèîò âòîð áèòîâñêè äðàìñêè/òåàòàðñêè áðàí. òóêó çàðàäè àíòðîïîëîøêè ïðè÷èíè – âî íèâíèòå ïèåñè êîìè÷íîòî ìó ñîîäâåòñòâóâà íà îíà íà¼õåðåäèòàðíî. Îõðàáðåí îä óñïåõîò íà ñâî¼àòà ïðâà/äåáèòàíòñêà ïèåñà „Ëåí÷å Êóìàíîâ÷å“ (ïîäîöíà ïðåèìåíóâàíà âî „Àíòèöà“). íèå (âñóøíîñò) ¼à âîñïîñòàâóâàìå è êðèòè÷êàòà äèñòàíöè¼à êîí èñòàòà òàà ñòâàðíîñò. íà¼äîáðèòå áàëêàíñêè êîìåäèîãðàôè ïî êîìè÷íîòî íå ïîñåãààò çàðàäè çàíàåò÷èñêè/æàíðîâñêè.. ïðàèçâåäåíà íà ñöåíàòà íà òîãàøíîòî Íàðîäíî ïîçîðèøòå „Êðàš Àëåêñàíäàð I“ âî Ñêîï¼å âî 1928 . íàãîíñêà ïîòðåáà ïî äîëîâóâàœå íà îíèå ñìåøíè/ñèòíè/íåâàæíè àñïåêòè íà ñòâàðíîñòà øòî ¼à æèâåàò. Êàêî âî òåàòàðñêèîò ñèñòåì íà Áðåõò. äåïðåñèâíè è î÷à¼íè êîíñòåëàöèè. òàêâè íàðîäè íàâèñòèíà èìààò ïðàâî íà ñîïñòâåíàòà ñèëíà. Õóìîðîò å ìîíà ôîðìà: ñìå弝è $ ñå íà ñòâàðíoñòà øòî í# îïêðóæóâà. áåçäðóãî. òðàäèöèîíàëíî íàêëîíåò êîí ðåòîðèêàòà. ãîëåìèòå åìîöèè è áåçãðàíè÷íèîò ïàòîñ). íà¼áåçèçëåçíî. Êîíñòàòàöè¼àòà îòè ñòâàðíîñòà ðå÷èñè íèêîãàø íå áèëà íèòó å áèäå êî¼çíàå êîëêó áëåñêàâà èëèòè ðîçîâà. îñîáåíî íà Áàëêàíîò (òî¼ „îòïàòåí“ / åêñòåìïîðèðàí äåë îä ñâåòîò.

äîáðîäóøíà. èñêëó÷èòåëíî êîìóíèêàòèâíà / ïðèåìëèâà. ñî óñïåõ èçâåäóâàíè íà ïîâåå òåàòàðñêè ñöåíè. êîí êî¼ ìàêåäîíñêàòà êóëòóðà ïîêàæóâà òðà¼íà ñëàáîñò. Îâàà ëåãåíäàðíà ïðåòñòàâà. êîìåäè¼àòà „2:1“ êàêî ïîâåå äà íàñòî¼óâà äà êîêåòèðà ñî ñìåøíîñòà íà àêòóåëíèòå íàñòàíè (íàñëîâîò å ôóäáàëñêè ðåçóëòàò) îòêîëêó äà ñå çàíèìàâà ñî õóìîðíîñòà êàêî êàòàðàêòè÷êà äâèæå÷êà ñèëà. è àïñîëóòíî áåíèãíà êîìåäè¼à ñâî¼àòà ïðàèçâåäáà å ¼à äîæèâåå íà 27 àïðèë 1937. íèòó îääàëåêó óñïåøíà êîëêó „×îðáàŸè Òåîäîñ“. òóêó íà ïðåöèçíî óòâðäåíà è ðàçðàáîòåíà àâòîðñêà ñòðàòåãè¼à. Ìàêåäîíñêèîò íàðîäåí òåàòàð îä Ñêîï¼å ãî èãðà „×îðáàŸè Òåîäîñ“ (ïðåìèåðàòà å îäðæàíà ñðåäå ëåòî. ðåêîðäíà å è ïî áðî¼îò íà ðåïðèçíèòå èçâåäáè (364). Íàïèøàíà è èçâåäåíà âî 1952 ãîäèíà. Òðåòèîò è ïî ãîäèíèòå íà¼ìëàä âî îâàà íèçà å Ðóñîìèð Áîãäàíîâñêè (1948). ïîâåå ïîñòàíîâêè îä „×îðáàŸè Òåîäîñ“ äîñåãà äîæèâåà¼à ñàìî òðîôå¼íèòå „Áóðå áàðóò“ íà Äå¼àí Äóêîâñêè (ïðèáëèæíî 40 ïîñòàíîâêè) è „Öðíèëà“ íà Êîëå ×àøóëå (26 ïîñòàíîâêè). êî¼à ñå èçâåäóâà íà ðåïåðòîàðîò íà Äðàìñêè òåàòàð âî Ñêîï¼å âåå òðèåñåòèíà ãîäèíè (ïðàèçâåäáàòà íà 13 ¼óíè 1979). ÷è¼øòî õðîíîòèï å èçìåñòåí òàêà øòî Äðæèåâèîò Ðèì å ïðåìåñòåí âî Ñîëóí. óñëîâíî . Ïðåíàñëîâåíà âî „Íàãàçèî ÷îâåê“. øòî çíà÷è: öåëè 43 ãîäèíè! Âî åêñòåíçèâíèîò äðàìñêè îïóñ íà Âàñèë Țîñêè (1902-1995) – îïóñ øòî ãî ñî÷èíóâààò 12 ïèåñè – èìà ñàìî óøòå åäíà êîìåäè¼à.157 ãîäèíà. åäóöèðàí äðàìàòóðã è ïðîôåñîð ïî äðàìàòóðãè¼à è ñöåíàðèî íà Ôàêóëòåòîò çà äðàìñêè óìåòíîñòè âî Ñêîï¼å – ïîäàòîöèòå óïàòóâààò íà òî÷åí çàêëó÷îê äåêà íåãîâèîò ìàðêàíòåí êîìåäèîãðàôñêè îïóñ (10 êîìåäèè) íå å ðåçóëòàò íà èìïðîâèçàöè¼à. äåñåòèíà ãîäèíè ïîäîöíà (1937) Țîñêè íà òåàòàðîò ìó ¼à íóäè è ñâî¼àòà íà¼äîáðà ïèåñà âîîïøòî – êîìåäè¼àòà „×îðáàŸè Òåîäîñ“. Îä òîãàø äî äåíåñ. äîæèâóâ༝è âèñòèíñêè òðèóìô. Âòîðèîò âî ñêðîìíàòà ðåäèöà ìàêåäîíñêè õóìîðèñòè å Ìèëå Ïîïîñêè (1922). íà 16 àâãóñò 1945). Íà¼óñïåøíàòà å âåå ñïîìíóâàíàòà òðîôå¼íà êîìåäè¼à „Ñîëóíñêè ïàòðäèè“. ïîñòàâåíà âî çàåäíè÷êà ðåæè¼à íà Òîäîð Íèêîëîâñêè è íà Ïåòðå Ïðëè÷êî. „×îðáàŸè Òåîäîñ“ èìà äîæèâåàíî 23 ïîñòàíîâêè – íåìà íèòó åäåí ïðîôåñèîíàëåí òåàòàð âî Ìàêåäîíè¼à êî¼ áàðåì åäíàø íå ¼à èçèãðàë – øòî å àïñîëóòåí ðåêîðä âî äîìàøíè ðàìêè. Îâàà âåøòà ïàðàôðàçà íà àíòîëîãèñêàòà ðåíåñàíñíà êîìåäè¼à íà Ìàðèí Äðæè „Äóíäî Ìàðîå“ (ïðàèçâåäåíà 1551). àâòîð íà òî÷íî äåñåò êîìåäèè. Âåå âî ïðâàòà ãîäèíà íà ñâîåòî ïîñòîåœå (1945). ñëó÷༠èëè ñïëåò íà îêîëíîñòè. Íåãîâèòå íà¼äîáðè êîìåäèè òàà ñòðàòåãè¼à ¼à îòêðèâààò êàêî. Äîêîëêó ãè áðîèìå è èçâåäáèòå âî ñòðàíñòâî. íî è ïî áðî¼îò íà ãîäèíèòå âî òåêîò íà êîè óñïåàëà äà ñå îäðæè íà ðåïåðòîàðîò – áèëà èãðàíà âî êîíòèíóèòåò. îâàà ñóïòèëíà. îä àâãóñò 1945 äî ì༠1988. à øåñíàåñåòòèîò øìåê íà îðèãèíàëîò áåç òåøêîòèè òðàâåñòèðàí âî íîñòàëãè÷íèîò è øàðìàíòåí („ôåí-ä-ñèåêëîâñêè“?) àëà-ôðàíãà ìàíèð. òðàäèöèîíàëíà / ïàòðè¼àðõàëíà.

219). ïåñíè. âîåäíî è íà¼÷åñòî èçâåäóâàíà íåãîâà êîìåäè¼à „Íèøòî áåç Òðèôîëèî“ (1986). „áåçîáðàçíàòà êîìåäè¼à“ ñî íàñëî⠄Ïàòåíòàëè¼à è Òåíòåëèíà“ (1988). Áîãäàíîâñêè. È òàêà íàòàìó. ñåêî¼à îä „ñìåøíèòå ïðèêàçíè“ ñî êîè Áîãäàíîâñêè óñïåøíî ãè óâåñåëóâà ñâîèòå ãëåäà÷è îäíàïðåä ñå ïðåòñòàâóâà êàêî ðåöèêëàæà íà íåêîè îä ïîñòî¼íèòå ñëàâíè ïðåäëîøêè: Ñòðóêòóðàòà íà „Âî¼íèêîò ôàëáàŸè¼à“ îä Ïëàóò íåñîìíåíî ñå îò÷èòóâà âî îíàà íà „Ôàðñà çà õðàáðèîò Íàóìå“ (1971). ñïîðåä àâòîðîâîòî ïðèçíàíèå å „ñîñòàâåíà ïî óðíåê íà íàðîäíèòå åðîòñêè èãðè. êîìåäè¼àòà øòî ¼à êàðàêòåðèçèðà ìîæåáè íà¼èíòåíçèâíàòà êîìáèíàòîðèêà êîíñòðóèðàíà âî îïóñîò íà Áîãäàíîâñêè. „êî¼ îñëîáîäåí îä òåëîòî íà ñâî¼îò ãîñïîäàð 159 ãîäèíà ïðåä íàøàòà åðà. ëóòà íèç âåêîâèòå“ (Áîãäàíîâñêè. ïîñòìîäåðíèñòè÷êà: èìåíî. èáèä. øòî ñå èñòàêíóâà âåå âî íå¼çèíàòà àâòîïîåòè÷êà äåêëàðàöè¼à èñïèøàíà ïîä íàñëîâîò („ôàðñà ñîñòàâåíà ïî äèêòàò íà äóõîò íà Ôðàíñîà Ðàáëå. îáè÷àè. 159). àâòîðñêè å äåòåðìèíèðàíà êàêî „êîìåäè¼à âî ãð÷êî-ðèìñêè ñòèë“ è ñèìáîëè÷íî/àïîêðèôíî ìó å ïîñâåòåíà íà Òåðåíöè¼. . ïðèêàçíè è äðóãè ðàáîòè“ (Áîãäàíîâñêè. äîêòîð íà âåñåëèòå ëåêàðñòâà“. Ìàêåäîíñêàòà êîìåäèîãðàôè¼à äîïðâà ãè áàðà ñâîèòå ñïîñîáíè òîëêóâà÷è..158 êàæàíî. èáèä. 1997:51). äóõîò íà Ôðàíñîà Ðàáëå è íà íåãîâèîò Ïàíòàãðóåë ñòàíóâà äèðåêòíà ïðîâîêàöè¼à çà ôàðñàòà „Ïàíóðã輓 (1980).

1987. Šop i T. Zagreb: Cekade. Ëóæèíà. Bahtin.159 Literatura 1. £îí Ëóêà: Èçãóáåíî tî pèñìî (ïðåâ. Õðèñòî: Pîëêîâíèêúò ïòèöà è äðóãè ïèåñè. 1988. 7. Ðóñîìèð: Êîìåäèè. 1984. 13. Vuèkoviæ). Ñêîï¼å: Ôàêóëòåò çà äðàìñêè óìåòíîñòè. 1984. 1985. Rebecca: Black Lamb and Grey . 9. 2. . 1 (prir. Beograd: Svetozar Markoviæ. D`amonja). 2002.ransoa Rablea i narodna kultura srednjega veka i renesanse. 1975. 12. 11. opæina Blatuša. Áîãäàíîâñêè. Áîé÷åâ. 3. New York:The Viking Press. pàê. 1997. £åëåíà: Tåàtðàëèêà.: Planeta Držiæ – Držiæ i rukopis vlasti. Kovaèeviæ. (prev. 1978. Beograd:Vuk Karadžiæ. kn. £åëåíà: Tåàtðàëèêà. 6. Tanja Slavniæ). Anri: Smeh. 10. (prev. Ñêîï¼å: ÌÍÒ. 2006. Òàøêî Ñàðîâ). Ivo: Predstava Hamleta u selu Mrduša Donja. Dejvid: Balkanski mit – pitanja identiteta i modernosti.alcon. In: „Antologija savremene jugoslovenske drame“. 8. Marin: Djela. Zagreb: Cekade. West. 2005.rano Èale). Ñêîï¼å: Ìàãîð. Josip: Branislav Nušiæ – život i djelo. 4. (prev. Držiæ. I. Slobodan P. Ëóæèíà. Beograd: Lapis. Ñêîï¼å: Ñèëñîíñ. 1963. Dušan: Balkanski špijun i druge drame. 5. Novi Sad: Sterijino pozorjeMatica srpska. Beograd: Geopoetika. Êàðàƒàëå. tðè. 14. 1993. Ognjen Lakièeviæ). Beograd: Nolit. Esej o znaèenju komiènog. Bergson. (prir. Novak. . Lešiæ. Brešan. 2003. Mihail: Stvaralaštvo . S. Noris. Âåëèêî Òúðíîâî: Ñëîâî.

Ñòåôàíîâñêè. Áðàíèñëàâ: ÃîñpîÚà ìèíèñtàðêà. Kosanoviæ). 21. (prev. 1942: Ñîôèÿ. (ïðèð. Âàñî Ìèëèí÷åâèÊ). òîì 6. Áåîãðàä: Íîëèò. 1984. Ìèð¼àíà Ìèî÷èíîâè).160 15. 1964. Aëåêñàíäàð: Èçàáðàíå äðàìå. £îâàí: Èçàáðàíå êîìåäè¼å è äðàìå I-II. Ñòåðè¼à Ïîïîâè. ÍóøèÊ. Todorova. Áåîãðàä: Íîëèò. 1942. In: „Äåëà Áðàíèñëàâà ÍóøèÊà. Novi Sad: Dnevnik – Knji`evna Zajednica Novog Sada. 16. 22. Vladimir: Problemi komike i smeha. 18. Ñêîï¼å: Ìàêåäîíñêà êíèãà. Maria: Imagining the Balkans. Prop. 1997. VII“. Ïîïîâ. B. . 17. 1989. Ðèñòî / Ìàðèíêîâè. 1987. In: Èçáðàíè äåëà. New York: Oxford University Press. Áåîãðàä: £åæ. Èâàí: Ìèíàëîòî íà áúëãàðñêè. 19. Ñëàâîìèð: Ìàêåäîíñêè íàðîäåí tåàtàð – ëåtîpèñ 1945-1995. 1987. Ñïîìåíè è äîêóìåíòè. Ñêîï¼å: ÌÍÒ. 1995. 20. òåàòúð. Popoviæ. Õàðàëàìïèå: Êíèæåâíî-èñtîðèñêè pðèëîçè. (ïðèð. òîì II. Ïîëåíàêîâè.

pa so samoto toa ne mo`e{e da zave{ta nekoi po`izneni podbudi. vo konstituiraweto i afirmacijata na novata makedonska literatura posebno mesto i zna~ewe ima i kratkiot prozen iskaz raskazot. Toj tvore~ki anga`man }e se potvrdi u{te vo prvata generacija avtori. Me|utoa. Poezijata i raskazot stanuvaat bi rekle najomilenite kni`evni mo`nosti da se progovori za sebe i so odgovornosta pred pi{aniot zbor da se ostavi trajnata traga vo kolektivnoto memorirawe na narodot. za koj Bla`e Koneski decidno naglasuva: „Ako sakame me|u site tekstovi na Joakim Kr~ovski da izdelime eden {to gi nadminuva po zna~ewe drugite – toa. avtobiografiite. str. jazi~ni i kni`evno-istoriski prilozi. Taa gi izrazuva{e su{testvenite strani vo razvitokot na makedonskiot narod. svedo~ej}i za negovite napori da se oslobodi od zaostanatosta i da stapi vo redot na kulturnite narodi“. . Skopje. izd. Makedonskiot 19 vek. 5-6. ne bi bile ’ Nastavlenija ‘ ami 1 Bla`e Koneski. Usnata narodna kni`evnost. nejzinoto sobirawe i publikuvawe ne se samo izvonredni zna~ajni procesi na nacionalnata i na kulturnata emancipacija tuku i izvori vrz koi }e se sozdava i umetni~kata literatura. vo kulturno-istoriski pogled zna~eweto na makedonskata literatura od minatiot vek e nesomneno. Kultura. zapisite i reporta`ite. no vo golem del vo jazi~en oblik {to mora{e naskoro da bide nadminat vo procesot na sozdavaweto na makedonskiot literaturen jazik. dramoletite i dramskite tekstovi. „Literaturata od prvata polovina na XIX vek pretstavuva pokraj toa po svojata sodr`ina zadocnet odglas na srednovekovnata religiozno-pou~na literatura.Vasil Tocinovski RASKAZOT NA MAKEDONSKIOT XIX VEK Vo protivre~niot i plodonosen makedonski XIX vek. spored nas. Literaturata od svetski karakter se javuva vo Makedonija duri vo {eesettite godini na minatiot vek. vo dadenite op{testveni realnosti i literaturata e del od sevkupnosta na makedonskata opstojba. 1986.1 So poezijata i posebno so mnogubrojnite i estetski vrednite poemi.

206. Sledstveno. 2000. Sobrani tekstovi. izd. se pomakedon~uvala. Ne mo`eme prosto da se oslobodime od vpe~atokot deka eden naroden raska`uva~ kako Marko Cepenkov go usvoil ~esto povtoruvaniot izraz vo negovite zapisi ’nevidim bist‘ imeno od ovaa kniga na Kr~ovski“. 14. osnovnata fabula ne e na Kr~ovski. Mo`eme da ja smetame taa kniga kako prva zbirka raskazi ili prikazni prevedena na naroden makedonski jazik. kako i onie na Pej~inovi}. Tie raskazi proizleguvaat od tradicijata na apokrifnata literatura – ~esto iznenaduvaat so edna pri~udliva fantazija. i od li~niot setiki skromen uset za stilsko nijansirawe go raskr{uva tekstot i za toa vnesuva o~uduva~ki re~nici “. delat mnogu sli~nosti so narodnata prikazna. Nemaweto na sopstven dr`aven integritet. „Ona {to go odbele`uva so posebno zna~ewe deloto na Kr~ovski – toa e jazikot na negovite knigi. Bez toa tie sekako nema{e da go privlekuvaat na{eto vnimanie vo onakva mera. Na mnogu mesta Kr~ovski. Menora. Van~o Tu{evski. leksi~ki i dr. Za tie procesi se povikuvame odnovo na Koneski. Pi{uvaj}i za retorikata na novata makedonska kni`evnost vo XIX vek. str. priredil Bla`e Koneski. niz primerot so genijalniot presozdava~ na makedonskite narodni prikazni Marko Cepenkov. Poetika i retorika na novata makedonska kni`evnost – 19 vek. izd. 2 3 Bla`e Koneski. Toj preveduval poslobodno i namesta vnesuval sintaksi~ki. Ottuka taa i vo nejziniot najgolem del }e se ostvaruva so tu|ojazi~en iskaz. Skopje. 3 Te{kotiite vo ramnomerniot razvitok na makedonskata literatura se veren odraz na sostojbite vo Makedonija. Tie tekstovi. elementi od severoisto~nite makedonski govori. no toj ja prisposobuval za na{ite slu{a~i i ~ita~i i pri toa preto~uvawe toj vmetnuval raznovidni narodni zborovi.2 Koneski izvonredno dobro gi odrazuva tradicijata i kontinuitetot na makedonskata literatura.162 ’^udesa presvjatija Bogorodica‘. ozna~ija edna etapa vo razvojot na na{iot sovremen pismen jazik. . Narodnata osnova na jazikot na Kr~ovski ja davaat. svoj literaturen jazik. so prvata zbirka raskazi ili prikazni prevedena na naroden makedonski jazik i proizlezeni od tradicijata na apokrifnata literatura. napati pridodaval i od zapadnite na{i govori od kade poteknuval. pa taka sodr`inata dobivala razbirliva forma. vo kakva {to toa go pravat. rekovme. str. Makedonska kniga. Joakim Kr~ovski. priramneti na naroden jazik so osetno prisustvo i na crkvenoslovenskata leksika. se predizvici koi stanuvaat del i od celite i zada~ite na literaturata. Van~o Tu{evski za spomenatite dela na Kr~ovski to~no odreduva deka „knigite na Kr~ovski se le`erno priop{tuvawe od razni hristijanski avtori. Toa minato vreme e neraskinliva vrska so idninata. 1974. nejzinata identi~nost. Skopje. ponesen od samiot tekst.

iako zapostavena i podzaboravena nasproti negovata poezija. bil objaven raskazot „Pro{edba“ na Rajko @inzifov. koj{to ve}e se nalaga kako nova osnova na na{iot pismen jazik. I vo „Pro{edba“ i vo „Krvava ko{ula“ se obedinuvaat vo eden i ist tekst raskazot. Skopje. Modelot na poukata kako su{tinska naznaka na prvite tvorbi vo novata makedonska kni`evnost. Rajko @inzifov i gi voveduva i gi vostanovuva impulsite na novite raska`uva~ki tehniki i strategii. upotrebuva razli~ni raska`uva~ki tehniki so koi se stremi za novo tolkuvawe na temite. str. iako ostana izvesno vreme osamen vo na{ata literatura. 2001. I prozata na @inzifov. Kr~ovski. Se raboti zapravo za edna svoevidna sinteza na tradicionalniot pismen jazik i narodniot. 200.5 Pojavata na prviot i edinstven raskaz na @inzifov otvora nova stranica vo raskazite na makedonskiot XIX vek. taa osnova ne e izrazena vo sosem ~ist vid.4 Vo moskovskoto spisanie „Bratski trud“. Prv del. Kaj Kr~ovski osven toa. s# u{te imame vo toj jazik i golemo u~estvo na crkovnoslovenskiot. polemi~kite i publicisti~kite. Vo retkite tolkuvawa za negovata proza vo makedonskata kni`evna nauka. sre}avame i elementi od bugarskiot i srpskiot jazik“. izd. kniga vtora za 1862 godina. Me|utoa. Georgi Stalev so „Istorija(ta) na makedonskata kni`evnost. zavisno od izvorite so koi se slu`el. koja denes nema mnogu sledbenici i usovr{uva~i. lirskite dopolnuvawa so celosno ispolnuvawe na dvata tipa raska`uvawe: raska`uvawe-slu~ka i raska4 5 B. avtorot raboti na organizirawe na raska`uvaweto. motivite i likovite. @inzifov e ’Pro{edba‘ i toj se smeta za prv raskaz vo makedonskata literatura“ . . 14. odbele`uva so svojata tematika i so prirodniot. Georgi Stalev. a so svoite tendencii dosta polno ni go otkriva duhot na svoeto vreme “. }e go nad`ivee svoeto vreme. bidej}i. tvorbata na @inzifov uverlivo go bara sopstvenoto mesto vo umetni~kiot sistem. Koneski. komentarite. 1 del.163 severoisto~nite makedonski dijalekti. str. Istorija na makedonskata kni`evnost. Makedonskata literatura vo 19 vek. I vo raskazot „Pro{edba“ i vo „stihotvorniot raskaz“ poemata „Krvava ko{ula“. narodski na~in na raska`uvawe edna opredelena etapa vo raska`uva~kata tehnika. Institut za makedonska literatura. Otvoraj}i ja novata stranica na makedonskiot raskaz vo XIX vek. neraskinlivo povrzana so tradiciite i ideite na prosvetitelstvoto i uverlivo odrazeni vo raska`uva~kite postapki na Joakim Kr~ovski i Kiril Pej~inovi}. Hristo Zografov vo analizata kon „Pro{edba “ zaklu~uva: „Taka ovoj raskaz na @inzifov. pokraj raznodijalektnite osobenosti. tokmu od pri~inata {to nemu mu pripa|a. J. Makedonskata literatura vo XIX vek“ go potvrduva poznatiot fakt oti „edinstveniot beletristi~ki tekst na R.

Temata i motivite jasno se iska`ani vo podnaslovot so narodnata mudrost oti „ima li um. Molerov. G. Rumena-voŸvoda. 1886. KostencevÍ. SofiÔ. Hristo Kal~ev. spravena ot Ar. sovremen tip na raska`uvawe. KˆevÍ. Stojan Ivanov. eden raskaz kako {to stoi vo nadnaslovot na „Dedo Stojan“ od Spiro Gulap~ev. Dimitar G. so svoi knigi raskazi se javile Efrem Karanov i Arseni Kostencev. Efrem Karanov. 29. @inzifov kako raska`uva~ nitu be{e. N. 22. }e ima i napredok“. Ko~o G. Rajko @inzifov – sto {eeset i pet godini od ra|aweto. Petar Stojkov. Kosta [ahov.ilipov. EfremÍ KaranovÍ. makedonskiot raskaz do`ivuva vredna i vrednosna satisfakcija so knigite i so tekstovite niz stranicite na periodikata so imiwata na Spiro Gulap~ev. isto taka. Nikifor Pop . Izviraj}i dlaboko od `ivotot. Vo narednata.164 `uvawe-komentar. @inzifov vo sopstvenata raska`uva~ka postapka go koristi raska`uvaweto i so fabula i bez fabula. Atanas Razdolov. a raskazot go „stokmil (so~inil)“ Spiro Gulap~ev. Trimata carske sinove. Vo makedonskiot raskaz na XIX vek. Kostencev vo Sofija. kako i so moderniot. redovno imenuvani kako „sliki od Makedonija“ ili kako „sliki od `ivotot na narodot“. SofiÔ. Dødo StoÔn. Petar Pop Arsov. Georgiev Makedonski. Arseni Kostencev. Stojan Bo`ov. ja aktualizira tradicijata. str. Vasil Paskov. izd.8 Karanov ja potvrduva so dopolnuvaweto vo naslovot na knigata „vistinska prikazna od Osogovskite Planini“.9 6 7 8 9 Vasil Tocinovski. Rajko @inzifov samo ja podotvori vratata za negovo kni`evno konstituirawe i afirmirawe. zvørtÍ i knÔginÔ Elena. vo tipografijata na K. do pojavata na prvata kniga. Edin raskaz. Toa }e re~e oti za sre}a na makedonskata literatura. Kostencev. izlegla „kni{kata za interesno ~itawe“ naslovena „Trojcata carski sinovi. Institut za makedonska literatura. odnosno i so slu~ka i so komentar koi potamu }e bidat tema na komentar za odnosot i statusot poedine~no na dvata tipa raska`uvawe vo tekstot. Milevskago. . Vtoriot tip na raska`uvawe. Vo izdanie na kni`arnicata na Mihail G. 75. Dokumentarnosta na prikaznata za „Rumena vojvoda“. Skopje. nitu ostana sam i osamen. vo 1885 godina. 1886. 2005. yverot i princezata Elena“ raska`ana od Arseni G. [atoev. no i so Marko Cepenkov.7 Knigata bila objavena vo Kiev. StÍkmil (so~inil) Spiro Gulab~ev. 1886 godina.6 ]e minat dvaeset i tri godini od objavuvaweto na raskazot na Rajko @inzifov. str. 1885. Molerov. no e povrzan i so propovedni~kata tradicija. 9-11. str. M. raska`uva~kata postapka od srednovekovieto i od romanot na prosvetitelstvoto do iskustvata na popularnite evropski romani. Evtim Sprostranov. Mihail K. so usnata kni`evna tradicija. Vo prviot tip se folklornata tradicija. str.

1891. Vo izdanie na poznatata pe~atnica na Br. 48. 78. Na koricata decidno e odredena nejzinata `anrovska pripadnost „ raskaz“ dopolneta so podatokot „ od `ivotot na Mrvacite“. str. Egejska Makedonija. SofiÔ. otÍ K. Atanas Razdolov go objavil i prviot prozen rezultat „Baba \ur|a (crti~ki od 10 11 12 13 14 15 16 17 Dødo VelÓ i dødo MitÓ. 1895. Izbavena ili iskrena lÓbovÍ. sr. ja objavil i vtorata kniga na Bo`ov „Svetogorski vampir“. vo podnaslovot ka`uva oti toa e „raskaz / od `ivotot na Makedonskite bugari vo 1880-1 g. Spirkovi vo Sofija. Mihail K. koj bil imenuvan so imeto na glavniot lik „Milenko“. raskazÍ otÍ MihailÍ K. SofiÔ. [ahovÍ. se pojavil „ raskazot od narodniot `ivot “ na Kosta [ahov. koj e i pe~atar. vo 1892 godina. otÍ E. sekako ne slu~ajno.. str. stoi i zad tretata beletristi~ka kniga na [ahov za „Nesre}niot Stojko“. otÍ K. `ivotot i tradicijata na svojot narod i na tatkovinata. se najavil i kako raska`uva~. SofiÔ. se i najplodnite i daroviti beletristi Kosta [ahov. 1893. 1894.10 Istiot izdava~. Verodostojnosta e to~no odredena i so slu~uvaweto na prikaznata / prikaznite vo 1880 i 1881 godina.35. 1894. Nikov od Ser. [atoevÍ. [atoev go objavil raskazot „Izbavena ili iskrena qubov“. Zugra. Vo svojata prva kniga „Baba \ur|a i proza vo stihovi“. B. 32. NenasitniÔtÍ StoŸko. B-ovÍ. 1892. 20. koga izlegle pet knigi. 1893. Izdava~ na knigata bila kni`arnicata na A.ilipov od „zapisite na eden lovec“ se javil so svojata prva kniga „Milo za drago“. str. P. So nejzinoto pojavuvawe se zaokru`uva raska`uva~kiot opus na Kosta [ahov. 24. SørÍ. i Evtim Sprostranov se javil so knigata „Veselin“. publicist i izdava~ Kosta [ahov. Milo za drago.15 Edna od najplodnite godini za makedonskite raska`uva~i e 1895 godina.11 Znamenitiot novinar. RaskazÍ (IzÍ `ivota na Mrvacitø) otÍ S. 16. [ahovÍ.14 a pak Nikifor Pop . SofiÔ. S-vÍ.D. str. D. 1895.13 Novi avtori i novi knigi }e ja odbele`at i 1894 godina.165 Vo 1891 godina. kako eden od interesnite i originalni makedonski beletristi. Svetogorski v’pirÍ. 55. vo podnaslovot odredena kako „povest od na{iot op{testven `ivot“. Taa godina. [ahovÍ. Prvata negova kniga „Zugra“. Stojan Bo`ov ja objavil svojata prva kniga „Dedo Veqo i dedo Mito“. otÍ K.“ i bila srabotena vo pe~atnicata „Makedonija“ vo Sofija. str.12 Toa e i prva najava na raskazot kako letopis od istorijata. SofiÔ. Atanas Razdolov i Vasil Paskov. str. koj jasno go sugerira negoviot dokumentaristi~ki karakter. str. SofiÔ. RaskazÍ otÍ S.16 Istiot izdava~. vo 1893 godina. VeselinÍ.17 Vo podnaslovot sodr`ani se informaciite deka toa e „raskaz / od `ivotot na zapadnite Makedonci“. Nivni avtori. . Milenko. str.

RazdolovÍ. so deset naslovi. 1896. 1898. Kako projaven avtor na detska literatura. dramski avtori. str. kako potvrda na osnovniot beleg i kvalitet na ova literaturno delo koe sekoga{ poa|a i se inspirira od `ivotot i vo literaturnata transformacija osobeno vnimanie $ posvetuva na dokumentarnosta. KÓstendilÍ. SofiÔ. SofiÔ. A.22 Vo 1897 godina.18 Kako prvi~en obid ovaa kniga pretstavuva kombinacija me|u raskaz i zapis. otÍ MihailÍ K. RazdolovÍ. SofiÔ. SprostranovÍ. E. [atoev ja objavil knigata „ Milka “ . BirniktÍ do{elÍ. PaskovÍ. SofiÔ. 1897. 1899. Evtim Sprostranov gi nape~atil knigite „^estiti“. KÓstendilÍ. Mihail K. Milka. ja izdala knigata raskazi „Crni denovi ili stradawata na Makedonskite 18 19 20 21 22 23 24 25 26 A. reporta`a i feqton. 1895.23 Petar Stojkov e eden od najprojavenite makedonski poeti. otÍ P. KÓstendilÍ. izleguva prvata i edinstvena kniga na Vasil Paskov. }e go objavi i raskazot „Pobednik na {pionot“. Stanuva zbor za eden od najinteresnite i najplodni raska`uva~i koj objavil nekolku desetici raskazi na stranicite od pove}e vesnici i spisanija. Baba GÓrÔ i proza vÍ stihove. NasilstvenÍ brakÍ. ^estiti. vo 1898 godina. otÍ V. polemi~ari i izdava~i. Prviot ja objavil „kni{kata za narodot“ i niz poznatata identifikacija „od apiskite na lovecot“ so provokativniot naslov „Sobira~ot na danok do{ol“. Pobornik od ]ustendil. 20. Vo Tatar-Pazarxik.20 Kako stranici od `ivotot niz avtorovata odrednica oti tie se „od neodamne{noto minato na Makedonskiot Bugarin“. 1895. „Smrt na vragovetø“.21 Knigata e vo izdanie na kni`arnicata na V.ilipov i Atanas Razdolov.26 Vo 1899 godina. nastani i vremiwa. 1895. 24.ilipov go objavil raskazot „od narodniot `ivot“ i u{te kako „zapis na lovecot“ nasloven „Ne bila taa“. Raskazi za døca. 1899. . novi tvore~ki objavi ostvaruvaat Nikifor Pop .24 Vo 1899 godina. 91. PlovdivÍ. Vo 1896 godina. D. Pøsnitø na vøstanika.166 nejziniot `ivot)“. staveni vo funkcija na dokumentarnoto ka`uvawe notirano niz konkretni imiwa. 1896. povesta „Nasilstven brak“. 1896. Prød m’~eni~eskiÔ obrazÍ na zlo~esta MakedoniÔ. Ne bila tÔ!. Razdolov objavil u{te eden raskaz vo knigata „Pesnite na vostanikot“. 75. so eden preveden i eden avtorski raskaz i „Raskazi za deca“. [atoevÍ. E. SofiÔ. pe~atnicata „Gutenberg“ od [umen. Nikifor Pop .19 Pod negoviot naslov stoi zabele{kata „od `ivotot na Makedoncite“.25 a vtoriot vo malata kni{ka „Pred ma~eni~kiot obraz na zlo~esta Makedonija“ go zastapil tekstot „Na vrvot na Ruen (Osogovski Balkan)“. SprostranovÍ. koj vo svojata kniga „Smrt na neprijatelite“. Taa 1895 godina. str. RazdolovÍ. napisalÍ A. StoŸkovÍ. T. novinari i publicisti. str.-Pazard`ikÍ. str.

. 1899. Kako posebno izdanie vo 1900 godina.28 koj po svojot kni`even rezultat pretstavuva ~ist vid tvorba.30 vo koja se pomesteni dvaeset i pet naslovi. …e dade{Í i da neÈø{Í. ^itali{teto „P~elin“ od selo Kara{. ja objavilo knigata „Turski yverstva“ vo ~ij podnaslov stoi oti toa se „slu~ki od ]ustend. KÓstendilÍ. 1902. 31. Ottuka i potrebata da se prosledat tvore~kite objavi na makedonskite raska`uva~i. Ivanov 27 27 28 29 30 ^erni dni ili teglilata na Makedonskitø BÍlgari. Narodnata pogovorka upotrebena kako naslov na raskazot nedvosmisleno uka`uva na silata kako edinstveno sredstvo za ostvaruvawe na celite i zada~ite. Pi{uvaweto na Kal~ev nedvosmisleno govori za pobudite i za potrebata od sozdavawe na svoja nacionalna revolucionerna literatura koja nema da bide samo istorija na minatoto {to treba trajno da se pomni. kako i site drugi nasloveni so ’Crni denovi‘ se vistinska fotokopija na fakti i nastani. SofiÔ. A Stefan G. se zaokru`uvaat i kni`evnite dimenzii na makedonskiot XIX vek. GeorgievÍ Makedonski i Pe~o Dragolevski. vo 1900 godina. vo konkretniov slu~aj niz aktivnostite na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe. Vo vtoriot. [umenÍ. grafi~ki posebno odvoen. str.167 Bugari“ od Hristo Kal~ev. Turskitø zvørstva. 47. 1900. dolen del od koricata stoi u{te eden naslov. i na tvore~kite pobudi na pisatelot.(ilsko). makedonskite pisateli gi izdavaat svoite novi knigi. Georgiev Makedonski i Pej~o Dragolevski. str. Tetevensko. Kal~evÍ. tuku }e bide i mo}no oru`je vo izvojuvawe na sopstvenite nacionalni i socijalni prava i slobodi. Literatura-makedonska kniga koja taka `elno ja bara{e i ideologot na svetoto makedonsko revolucionerno delo Goce Del~ev. otÍ Hr. A toa zna~i novi vistini za Makedonija. SofiÔ. A niv gi „sobrale“ M. Evtim Sprostranov svoeto retko bogato i raznorodno kni`evno delo go zbogatuva so nova kniga „Prikazni za deca“. sÍbrali M. Vo kratkiot predgovor avtorot otvoreno i iskreno pi{uva za sopstveniot tatkovinski dolg kako ~ovek. Atanas Razdolov go objavil raskazot „]e dade{. za nejzinite vekovni streme`i i ideali za sloboda i samostojnost. „@rtvite baraat odmazda“ koj mo{ne jasno uka`uva na temite i motivite. Prikazni za døca. i da nej}e{“. E. koi se slu~ile i koi postojano se povtoruvaat vo napatenata i porobena Makedonija“.29 Vo prvite godini na novoosvoeniot XX vek. Tokmu vo tie krugovi se sozdava{e i se izdava{e i literaturata na Atanas Razdolov i na Vasil Paskov. „Istoimeniot raskaz. Od na{eto ropstvo“. 1900. So epopejata na Ilinden i na Kru{evskata Republika na odreden na~in so istoriskite. pisatel i revolucioner. RazdolovÍ. Vo 1902 godina. SprostranovÍ. za posre}en i po~ove~en `ivot. RaskazÍ otÍ A.

al{ivo soglasuvawe za golema razmirica“. go izdava svojot organ. Atanas Razdolov objavil dve novi knigi „Zlopolu~niot kraj na d-r Kerpi~evata svadba“ i „. SofiÔ.irmilijan“. 1905. „Bez pu{ka ne izleguvam“ . Molerovi ja izdavaat zbirkata „Ajdu~ka poljana“. Makedonska literaturna sbirka. Ivanov ja publikuval „vistinskata povest“ za „Miralaj [mitikuqo-aga“ slu{nata od Genxa od Berkovica. izlegol prviot broj na spisanieto „Kni`ici za pro~it“ (1889-1895). Vo godinata na Ilinden. koj e prav“. „Stoi~ko arabaxijata“. Na negovite stranici publikuvani se devetnaeset prevedeni i originalni raskazi.33 I vo 1905 godina. kniga 1. Vo Solun. koja avtorot ja presozdava i vo svojot najzna~aen dramski tekst „Ajdu~ka poljana“ i raskazot „^i~ko Petreviot dom“ od Ko~o G. koj go objavil raskazot „Zo{to se preselivme tuka“. Evtim Sprostranov. 1903 godina. RazdolovÍ.34 Posebno mesto i zna~ewe vo tradicijata i kontinuitetot na makedonskata literatura imaat spisanijata „Loza “ i „Kni`ici za pro~it“. Mirala [mitikulÍ-aga. mese~noto spisanie „Loza“ (18921894). „Avtobiografijata na eden kow“. „Potslu{an razgovor “ vo vesnikot „Balkan “. vo koja gi objavil raskazite „Koj e kriv. Molerov. Vo Lozarite. bi rekle. 1902.irmiliÔnÍ.32 Vo nea se objaveni povesta „Po grabnuvaweto na mis Ston“ od Dimitar G. str. 1904. bra}ata Dimitar i Ko~o G. „Prija31 32 33 34 . „Vrazumen“. . Mladata makedonska kni`ovna dru`ina osnovana vo Sofija. str. Stefan G. Bo`ov. 6. vladicite. „Nema da bide ~ovek “. Razgleduvanite avtori na stranicite od mnogu vesnici i spisanija redovno objavuvale i svoi raskazi. 15. 1903.168 se pojavil so svojot „raskaz od makedonskiot `ivot“ imenuvan „. Vo slednata.31 Nejzin izdava~ e pe~atnicata na Petar Canov od Vidin. otÍ St. na ~ii stranici go objavil raskazot „Na Mokrov“. „Mitre“. Molerov. VidinÍ. pi{uval i objavuval katadnevno. Varna. Me|u niv se raskazite „Slepoto sira~e“ i „Deskov“ od Evtim Sprostranov i „Edna proletna ve~er“ od Stojan D. HaŸdu{ka polÔna. Zapisana otÍ St. Vo {umenskoto spisanie „Iskra“ (1895-1896) Sprostranov ima svoja postojana rubrika za junacite na prestolninata. direktorite. Raskazite „Eden razgovor“ (Egzarhijata. Negov inicijator i prv urednik bil Petar Pop Arsov. SofiÔ. „Za dva magare{ki zaba“ vo spisanieto „Pokrovitel na `ivotnite “. otÍ A. Zlopolu~enÍ kraŸ na d-r Kerpi~evata svadba. „Novata gajda“ (raskaz od `ivotot na Makedonskite Bugari) vo vesnikot „Makedonski glas“. vo 1891 godina. me|u negovite najzna~ajni sorabotnici se i raska`uva~ite Kosta [ahov i Evtim Sprostranov. u~itelite i op{. „Makedonci prokleti“. vo 1889 godina. IvanovÍ. IvanovÍ. 1904 godina. ureduvano od Dimitar Matov i Vasil K'n~ov.(testvoto) vo Makedonija).

36 35 36 Georgi Stardelov. str. pa ostanale i negovite raskazi rasfrlani niz stranicite vo periodikata ili vo rakopisnata ostavnina. „Baba Trena“. Eden od najproduktivnite makedonski raska`uva~i e i Vasil Paskov. katadnevicata pak izrasna vo literatura. izrasna vo epohata na Miladinov vo najkrupno pra{awe na site nejzini protagonisti. Literaturata po~na da izleguva od crkvite i manastirite kade {to se sozdava{e. ramnopravno se vgraduva vo „Epohata na Dimitrija Miladinov“ za koja pi{uva Georgi Stardelov. „ Kurir“ . kako kaj Evtim Sprostranov. Literaturata stana katadnevica. Ko~o G. 21. seto novo makedonsko intelektualno pokolenie {to }e n# osmisli vo vremeto i dlaboko vsredsredi vo na{iot. „Atanas Korpivkov“. A so nea „se zavr{uva dominacijata na staroslovenskiot crkoven jazik. zna~i. se prepi{uva{e i se propoveda{e i se razlea niz katadnevniot `ivot. „Ed-humbara“ . 27. kako „[pionot“. caricata i `enata na lozarot“.35 Od Joakim Kr~ovski i negovite ~udesa na Bogorodica do ~udesata na negovite sledbenici. izd. ]e nabroime del od negovite istoriski raskazi objaveni vo spisanijata „Makedonski pregled“ i „Makedono-Odrinski pregled“. . „ Vulkan“. „Nemilosrdna neophodnost“. str. Institut za makedonska literatura. okolu koi se zbrani site na{i poeti. na knigata so religiozni temi i sodr`ini. „ Prosekot“ . 2004. so eden zbor. „Hektografot “ .169 telite“. raska`uva~i na makedonskite crnila. da go smetam za stolb i sredi{na oska na toa razdobje. Molerov ne stignal da objavi svoja kniga. . Dimitrija i Konstantin Miladinovci (140 godini od smrtta). Kako da se pi{uva. bazi~niot dvigatel na site kni`evni i prosvetni procesi i dvi`ewa. So pravo Stardelov i zaklu~uva: „Seto toa mi dava pravo vo razdobjeto od sredinata i od vtorata polovina na XIX vek na literaturata vo Makedonija. vo makedonskiot duhoven prostor vo koj }e po~ne da te~e i trae edno novo makedonsko vreme i da se artikulira edna nova kulturna svest“. Epohata na Dimitrija Miladinov (1840-1890). Dimitrija Miladinov e. Ostanati naslovi koi sekako bi sostavile poobemna kniga od raskazi. Skopje. Isto. tokmu Dimitrija Miladinov na koj se gradi i dograduva seta ovaa epoha i okolu koj se vrti se. na ona {to mo`eme da go nare~eme manastirska kni`evnost. Raskazot na makedonskiot XIX vek.ond od raskazi koi sekako sostavuvaat u{te nekolku novi knigi. na koj. Nikoga{ pove}e vo na{ata kni`evnost tie dve strani na kni`evniot `ivot nema vo tolkav stepen da bidat izedna~eni kako vo ovaa epoha “ . „Pred smrtta“. kako i naslovite „Dedo Naum“. raska`uva~i. daskali i sobira~i na narodnoto blago. „Carot. so koj i kakov jazik i za {to voop{to da se pi{uva.

.

Potrebite na vremiwata za op{ti duhovni prepoznavawa i kulturni prelevawa me|u narodite predizvikale nejziniot razvoj da se implementira vo zaedni~kite tvore~ki konglomerati so drevnomakedonskoto tvore~ko nasledstvo vo klasi~noelinisti~ki supstrat. toga{ istra`uva~ot nu`no }e dojde pred nau~nata obvrska da se koncentrira na postavuvawe ramka za periodizacija na tvore~kite procesi. i sl. XI-XII.n. No. imaj}i gi predvid aktivnostite na Ohridskiot i Kratovskiot kni`even centar i na ostanatite srednovekovni skriptorski centri od Makedonija. Ottuka sledi i konstatacijata deka . ili so slovenskite kni`evnosti (od koi potesno so ju`noslovenskite).Ilija Velev KNI@EVNITE PROCESI OD XI I XII VEK VO MAKEDONIJA Opstojnite istra`uvawa na kni`evnite procesi na tloto na Makedonija sekoga{ }e poka`at deka makedonskata kni`evna istorija se razvivala kontinuirano vo site periodi od sopstvenata vekovna opstojba – od antikata. balkanski kni`evno-tvore~ki kontekst. Tokmu nedovolnata sogledba na ovoj fenomen od makedonskiot kni`evno-istoriski razvoen kontinuitet porano gi predizvikuva{e defektnite konstatacii za diskontinuitet na makedonskata kni`evna istorija. od XV i prvata polovina na XVI. preku ranohristijanskiot i srednovekovniot period. dokolku se ima ambicija da se prosledat razvojnite nasoki na kni`evnite procesi vo Makedonija s# do prerodbenskite projavi. Vo toj kontekst }e se izdelat periodi~nite kni`evni razvojni nasoki od IXX. so rimskata ili vizantiskata kni`evnost. pa s# do periodot me|u dvete svetski vojni i do sovremeniot tvore~ki razvoj od vtorata polovina na minatiot vek pa navamu. Koga stanuva zbor za srednovekovnite kni`evni procesi vo Makedonija. kako i od vtorata polovina na XVI do XVIII vek. obi~no koncentracijata se zadr`uva na kirilometodievskata tradicija i na tvore~koto nasledstvo proizlezeno od svetite Kliment i Naum Ohridski i od nivnite sledbenici. XIV. kako i vo ponovo vreme so t. vo ranoto prosvetitelstvo od vtorata polovina na XVI vek do projavite na narodnite prerodbenski budewa vo XIX vek. XIII.

no posredno ne mo`evme da gi zapostavime u{te op{testveno-politi~kite. no i gradej}i go drevnomakedonskiot i slovenski supstrat. kako protagonist za distancirawe od Vizantija go osnoval Makedonskoto Slovensko Carstvo. Oficijalniot i direkten antivizantiski slovenski otpor vo Makedonija treba da se identifikuva so samiot po~etok od vladeeweto na imperatorot Vasilij II vo 976 godina. prvovremeno voeno-politi~kata strategija na Vizantija vo Makedonija producirala stacionirawe na edna slovensko-vizantiska i pritoa hristijanska civilizacija i kultura. Prvi~niot impuls na vizantiskoslovenska konfrontacija bil pobuden otkako ve}e vospostavenata izvorna kirilometodievska tradicija vo Ohridskiot duhoven i kni`even centar na svetite Kliment i Naum Ohridski pove}e od predvidenoto na vizantiskite strate{ki interesi go afirmirala {ireweto na slovenskata civilizaciska svest. Voenite soo~uvawa me|u vizantiskata i Samuilovata dr`ava go otvorile na istoriskata scena makedonskiot eti~ki fenomen – ~elnik na makedonska dinastija koj . a vo borbata za prestolot pobedil vtoriot – koj. Tokmu i dene{novo na{e predavawe e postaveno vo funkcija da go poka`e i da go doka`e vakvoto periodi~no oramuvawe na zna~aen del od srednovekovnata makedonska kni`evna istorija. koga so vizantiskata imperija vladeela vtorata makedonska dinastija. Namesto da dojde do izvesno civilizacisko premostuvawe. Mojsej. koga komitopulite (mladi knezovi) David. a pritoa ne ~uvstvuvaj}i privrzanost kon bugarskata osvojuva~ka vlast vo Makedonija i ne dozvoluvaj}i im na naslednicite na bugarskiot car Petar (inaku ve}e vizantiski sojuznici) da go vospostavat svoeto vladeewe nad niv.172 periodot na XI i XII vek ima poseben kni`evno-istoriski legitimitet vo periodizacijata na makedonskata srednovekovna kni`evnost. Aron i Samuil gi sogledale krizite vo vizantiskiot i vo bugarskiot dvor i krenale vostanie protiv vizantiskite vladetelski aspiracii. vo Makedonija istovremeno se protivstavuvale eden na drug dvata koncepta: slovenskiot i vizantiskiot. no podocne`nite voeni i crkovni okolnosti gi podmestile ovie koncepti – sprotivstavuvaj}i gi eden protiv drug. Kako posledica na uspe{nite pohodi na vostanieto dvajcata pre`iveani bra}a Aron i Samuil formirale nova slovenska dr`avna tvorba na prostorot na Makedonija. Se razbira deka pred s# go imavme predvid razvojniot kriterium na kni`evno-tvore~kite procesi {to se odvivale na prostorot na Makedonija vo navedenive dva veka. Vo periodot me|u vtorata polovina na IX i sredinata na XI vek. voenite i duhovnite posledici na istoriskite nastani od toj period koi go uslovuvale samiot kni`even razvoj i koi se pojavile kako odraz na postoeweto na makedonskata slovenska dr`ava na car Samuil (976-1014) i kako odraz na urivaweto na toa carstvo i povtornoto zavladejuvawe na Vizantija so Makedonija.

~ij{to u`as ponekoga{ sozdaval politi~ki okolnosti da se probudat spomenite od minatoto kaj nekoi od makedonskite feudalci za da ja otfrlat vizantiskata vlast. pri {to na izvesen na~in se prestroilo crkovnoto organizirawe vo diecezata na Ohridskata arhiepiskopija (a kako rezultat na toa so povelben akt verojatno se ukinala i Bregalni~kata slovenska episkopija). Koga se uvidelo deka toa predizvikuvalo posilen revolt (za{to . od koi i se motivirale dve seriozni vostanija na Petar Deljan vo 1040/'41 godina i na \or|i Vojteh vo 1072/'73 godina. taka i od odmazdni~kite torturi na vizantiskata vojska kon makedonskoto naselenie koe gi poddr`uvalo tu|ite navleguvawa so nade` deka }e im donesat osloboduvawe. Na toj na~in tie sekoga{ samo pomagale Makedonija da gi menuva svoite zavojuva~i. Vo Makedonija po~nale da se forsiraat vizantiskogr~kite bogoslu`bi i masovno da se istisnuvaat slovenskite rakopisni knigi. Makedonija ne uspeala da sozdade svoja dr`ava (kako {to toa ve}e go storile Bugarite i Srbite). koga Vizantija se na{la pred prviot svoj zalez na pragot od XIII vek. Nedostasuvalo vnatre{noto politi~ko edinstvo. Natamu vo Makedonija se odrazuvale site te{ki posledici od vizantiskite vojni – kako od onie pri navleguvawata na vizantiskite neprijateli vo nejzinite teritorii. Eden od pova`nite povodi za krevawe na vostanijata bil i streme`ot da se povrati vo op{testven i duhoven `ivot Makedonskoto Slovensko Carstvo i da se otfrli vizantiskata vlast.173 vladee so multietni~ka Vizantija da juri{a so bajrakot na makedonizmot protiv makedonskata slovenska dr`ava. Za oficijalnata vizantiska crkovna politika vo Makedonija ve}e bile opasni slovenskite duhovni i prosvetni temeli na makedonskite hramovi i na crkovnite eparhii od Samuilovoto vreme. za `al. Od tie pri~ini Vizantija go prezela rakovodeweto na Ohridskata patrijar{ija/arhiepiskopija. koja{to na carot Samuil mu bila pomesna (titularna) crkva. Vo periodot na XI i XII vek otporot kon vizantiskoto vladeewe ne se neutraliziral samo so voeni i pravni sredstva tuku vo taa nasoka bil vklu~en i drug funkcionalen instrument – duhovnoto i kni`evnoto vlijanie. pa preku nejzinoto vlijanie se nastojuvalo da se izgradat prinudni mehanizmi za sproveduvawe na vladeja~kite interesi. Po porazot i propasta na Samuilovoto carstvo ve}e dominantno afirmiranata slovenska civilizacija na nejziniot prostor stanala seriozna pre~ka za spokojno vladeewe na Vizantija. a kako rezultat na toa makedonskite feudalci distancirani eden od drug ja barale slobodata preku pomo{ta na sekoj nov zavojuva~ vo borbite protiv Vizantija. No. Se pojavile otpori kon vizantiskoto vladeewe na voeno-politi~ki i na duhoven plan. Voeniot ambient vo Makedonija stanuval u{te pote`ok i so skoro ednovekovnite krstonosni vojni (1096-1195).

Takov bil slu~ajot so hagiografskite i himnografskite tvorbi za sv. Vakvata naso~ena politi~ka ideologija mu odela vo prilog i na Samuil. i dr. Gavril Lesnovski. Joan Rilski. no istovremeno se otvoril {irok prostor da se rehabilitiraat ereti~kite idejni vlijanija. koga i oficijalno se opredmetilo izdvojuvaweto na Isto~nata i na Zapadnata crkva kako ve}e zavr{en pove}evekoven ~in. koja – po~nuvaj}i od dejnosta na sv. koj na direkten na~in ja podredil Ohridskata arhiepiskopija na stranata na Isto~nata crkva. ~ii{to kultovi bile razvieni me|u mesnoto naselenie – se razbira sodr`inski soobrazeni so vizantiskite duhovni diktati. Iako vo negovo vreme se omasovile gradbite na crkvi i manastiri niz . Petnaeset Tiveriopolski Sve{tenoma~enici. sv. Za navedeniov period morame da ja naglasime i vospostavenata duhovna i kulturna vlijatelna pozicija na Sveta Gora. Joakim Osogovski i sv. {to ja ograni~uvale nivnata po{iroka ~ovekova sloboda. toga{ se aktiviral zasilen proces na preveduvawe vizantiski dela.174 slovenskite crkovni knigi i slovenskata bogoslu`ba se poka`ale kako mo{ne elasti~ni kon neguvaweto na vospostavenata svetiklimentovska tradicija). Duri i pri naglasenoto antivizantisko raspolo`enie vo Makedonija posledovatelno se razvivale aktuelnite za toa vreme bogoslovski i filozofski tendencii. koja{to kako svoevidna mona{ka republika na geografskiot prostor na Makedonija steknala {iroki univerzalni dimenzii centraliziraj}i gi tradiciite na Vizantija i na slovenskite sredini. Duhovnata konfrontacija vo Makedonija dobila u{te povlijatelna funkcija i po 1054 godina. Interesno e da se napomene deka prakti~niot dogmatski sudir me|u dvete crkvi go otvoril prviot postaven Vizantiec za arhiepiskop na ohridskiot duhoven prestol Lav (1037-1056). sv. Vo Makedonija bogomilite ednakvo bile svrteni protiv vizantiskoto gospodstvo i protiv pravoslavnata crkva. Naum Ohridski. Isto taka i vizantiskite pisateli pi{uvale tvorbi posveteni na makedonski svetiteli. Kako rezultat na otporot na duhovniot pritisok od Vizantija vo severnite kraevi na Makedonija se vospostavil kultot za pustino`itelite sv. Ne mo`e da se zaobikoli i faktot deka vo vremeto na carot Samuil i vo narednoto dvovekovno vizantisko vladeewe so Makedonija do{lo do omasovuvawe na bogomilskoto dvi`ewe. Prohor P~iwski. Kliment Ohridski pa s# do negovo vreme. Kliment Ohridski. pa vo `arot na antivizantiskite voeni pohodi im ostaval prostor i nim vo svojata duhovna strategija protiv centraliziraniot vizantiski protektorat vrz hristijanskata crkva. stoela na pozicijata na op{tohristijanskata ekumena. Na toj na~in kaj mesnoto naselenie se oddr`uvala slovenskata svest kako otpor na vizantiskite duhovni vlijanija. sv. koja ja smetale kako pogre{en verski ideal {to go instrumentalizira vernikot vo vizantiskiot svet. sv.

Nema da sme daleku od vistinata ako pretpostavime deka tokmu i neuspehot na Vizantija da vospostavi apsoluten duhoven i kulturen poredok vo Makedonija bil edna od pove}eto pri~ini da dojde do poluvekovnoto zgasnuvawe na imperijata vo tekot na prvata polovina od XIII vek. Pa taka. strukturni i stilsko-izrazni koncepcii. tuku na prv plan bil streme`ot da se istakne poddr`uvaweto na op{tite idejni. koga prezentiranata kni`evna materija trebalo da se najde pred visokoobrazovnite tvorci. no i za proniknuvawe na antibogomilski tekstovi (kako {to se na primer Besedite na Prezviter Kozma). kni`nina. . ~inot na prevodot bil bespredmeten i delata na makedonskite kni`evnici se pi{uvale na vizantisko-gr~ki jazik. Kni`evnata tradicija na Ohridskiot centar ve}e imala vkoreneto cvrsti korewa. osobeno koga tie trebalo da se protolkuvaat i da se nadopolnat kako op{ta univerzalna vrednost. sepak ograni~enosta na centraliziranata duhovna ideologija {to trebalo da doa|a od Konstantinopol i posrednata politika na pritaena (pa duri i otvorena) poddr{ka na bogomilstvoto direktno vlijaele ereti~kite proklamerstva na pop Vasilij da se aktualiziraat skoro vo site oblasti na Vizantija. krajniot odraz pri istaknuvawata na posebnostite kako osnovni kriteriumi za vrednostite na opredelena sredina ili kultura (kako {to e primerot so makedonskata) go porazil primatot za apsolutnata vizantiska vistina. Vo takvite slu~ai. Duri vo posebni slu~ai. bogoslu`ba i novata civilizacija. a drug del od makedonskite kni`evnici u~estvuvale vo vizantiskite tvore~ki procesi poddr`uvaj}i gi aktuelnostite na dominantnite ideologii na vremeto vo koe `iveele site zaedno. Kako posledica na toa se sozdal ploden prostor za odvivawe na bogomilskata kni`evnost. primenetiot jazi~no-pismen izraz nemal tendencija da ja izmesti slovenskata kulturna svest na kni`evnikot.175 Makedonija i se zajaknala pozicijata na Ohridskiot centar na duhoven i na kni`even plan. a Vizantija ve}e na tie procesi ne mo`ela da gleda ednostrano kako na antivizantiski postapki. {to ne se iskorenuvale. Zatoa i duhovnite rivalstva na Vizantija ne bile naso~eni samo kon slovenskata bogoslu`ba i kon slovenskata pismena tradicija. vo makedonskite kni`evni i skriptorski centri kni`evnicite prodol`ile da pi{uvaat knigi na staroslovenski jazik. Golemoto vlijanie na Ohridskata kni`evna {kola s# pove}e gi vkorenuvalo slovenskata pismenost. Sepak. Ovoj istoriski kompleks so duhovni i politi~ki posledici Vizantija go `iveela i vo tekot na obnovenoto imperisko postoewe od vtorata polovina na XIII do sredinata na XV vek. tuku tie ne ostanale ramnodu{ni za da se presmetuvaat i so bogomilskata eres. pa sledstveno na toa do{lo i do prvoto poluvekovno zgasnuvawe na Vizantiskata Imperija me|u 1204 i 1261 godina.

176

Po mnogu posebnosti vo sferata na slovenskata pismenost vo Makedonija se opravduva izdeluvaweto na XI i XII vek vo op{tata periodizacija na kni`evnata istorija. Ako vo prviot vek od formiraweto na svetiklimentovata Ohridska kni`evna {kola glavno se po~ituvale izvornite idei od Moravskata misija na svetite Kiril i Metodij i po toa ovoj centar se diferenciral vo odnos na Preslavskiot kni`even centar vo Bugarija, ve}e vo XI i XII vek nastapil odrazot na razvojnite tendencii {to se nalo`uvale od duhovnite i kulturnite posledici na samata epoha. Toga{ za`iveal t.n. redakciski period od istoriskiot razvoj na slovenskata pismenost, a standardiziraniot staroslovenski jazik od periodot na svetite Kiril i Metodij po~nal da trpi izvesni diferencijacii vo jazi~niot izrazen aparat od edna vo odnos na druga slovenska sredina. Taka, vo rakopisnite spomenici od navedenive dva veka {to nastanale na prostorot na Makedonija po~nale da se diferenciraat prepoznatlivi (tipi~ni) makedonski jazi~ni crti, koi vo paleoslavistikata se opredeleni kako makedonska jazi~na varijanta (ili redakcija) vo odnos na bugarska, srpska ili ruska jazi~na varijanta (redakcija). Pi{uvaweto na rakopisnite tekstovi se odvivalo na pergamentni listovi i so ustavno pismo, a podreduvaweto na zborovite bilo sleano (scriptio continua). Od pravopisnite znaci se koristela samo to~kata, a spored iskustvata od vizantiskata kni`evnost ve}e kon vtorata polovina na XII vek vo pismenosta po~nale da vleguvaat vo upotreba i drugi nadredni znaci. Vo pismenata praktika se primenuvalo glagolsko i kirilsko pismo, pri {to se zabele`uva deka stanuva zbor za period koga vo Makedonija postoelo kolebawe pri pi{uvaweto so ednoto ili so drugoto pismo. Na tekstolo{ko-strukturen plan preovladuvalo poddr`uvaweto na obrascite od tekstualnite redakcii na Ohridskata kni`evna {kola, no se registriraat i projavi na novi razvojni tendencii. Vo toj period se odvivale i makedonsko-ruskite vlijanija vo dvete nasoki, proces sproveduvan preku duhovniot razvoj na Kievska Rusija i preku za`ivuvaweto na duhovnata i kni`evnata dejnost vo svetogorskite manastiri i pove}eto pridru`ni skitovi i mona{ki }elii. Vo ovoj dvovekoven period Vizantija i celiot hristijanski svet (vo koj{to bila i Makedonija) se na{le pred gradewe idejna serpentina, no kako {to naglasivme i pogore taa bila ocrtana so formiraweto na slovenska civilizaciska svest i so nejziniot antipod na vizantiski antislovenizam, kako i so antilatinski polemi~ki raspravi, {to dovele vo 1054 godina do kone~nata podelba na hristijanskata crkva i kultura na Isto~na i na Zapadna. Glavno, ne stanuvalo zbor za klasi~ni i tradicionalni idejni konfrontacii, no site razvojni procesi i polemi~ki raspravi se naso~uvale kon proektiraweto na sudirot me|u ve}e izdiferenciranite novi civilizaciski vrednosti,

177

{to se karakterizirale so istaknuvawe na posebnostite me|u narodite na op{tata duhovna i kulturna scena. Ovie procesi najmnogu gi potsiluvale me|usebnite duhovni i politi~ki antagonizmi me|u Istok i Zapad, me|u vizantiskiot i slovenskiot svet, a kako finalna posledica se javile ~etirite Krstonosni vojni vo 1096, 1147, 1189 i 1195 godina. Makedonskata duhovna i kulturna tradicija stanala presudna tamu da se locira glavniot poligon za aktivirawe na novite razvojni inicijativi na bogoslovski i na kni`even plan. Vo Makedonija se odvivala op{tata razvojna tendencija na teologijata i na dogmatikata, za{to vo isto~nite provincii Vizantija po~nala da gi gubi vlijatelnite mehanizmi. Makedonskite duhovni i kni`evni centri po~nale da stanuvaat integralen prostor na vizantiskiot i na slovenskiot duhoven i kulturen `ivot. Tamu se centralizirala introspekcijata na vizantiskata i na ju`noslovenskata tradicija, pri {to se nametnale integralni razvojni nasoki. Noviot duhoven ambient go potsilil politi~kiot presti` na Zapad, a predizvikaniot vizantiski hendikep na voen plan i na za~estenite ideolo{ki borbi poslu`ile kako definitivna pri~ina vo 1204 godina da se raspadne mo}nata Isto~norimska Imperija. Toa dovelo vo vtorata polovina na XI i vo XII vek da se probudi nov duh vo dogmatskite i filozofski ideologii, olicetvoren preku racionalisti~kiot humanizam proklamiran od Joan Ital i misti~niot individualizam pokrenat so stihijnite migracii na krstonosnata era. Tvorcite na slovenskite kni`evni procesi {to se odvivale vo Makedonija vo periodot na XI i XII vek bile direktni prodol`uva~i na pismenite i na kni`evnite tradicii od Ohridskata svetiklimentova kni`evna {kola. Glavno, tie bile bezimeni (anonimni), a dokolku se naveduvalo imeto na pi{uva~ot, toa se pravelo za da ne se izbegne li~nata odgovornost za „slabostite i gre{kite“. Animiraweto na kni`evnite tvorci vo toj period bilo do toj stepen relativizirano, {to s# do XII vek ne se potpi{uvale duri i t.n. originalni tvorbi, koi{to sozdavale avtenti~en tvore~ki pridones. Toa bile zavidno obrazovani tvorci koi ramnopravno so afirmiranite vizantiski avtori u~estvuvale vo kreiraweto na kni`evnite procesi na prostorot na Makedonija i zaedno gi gradele vrskite i vlijanijata me|u vizantiskata i makedonskata kni`evno-istoriska tradicija. Pokraj onie kni`evnici koi zastanale na stranata da se prodol`at i da se afirmiraat kirilometodievskite i svetiklimentovski kni`evni tradicii, imalo i takvi koi direktno se vklu~uvale vo vizantiskite kni`evnotvore~ki procesi pi{uvaj}i na vizantisko-gr~ki jazik. Eden del od vizantiskite kni`evnici prestojuvale, se {koluvale ili rabotele vo Makedonija, a me|u niv sekako deka najistaknati bile vizantiskite ohridski arhiepiskopi Lav Ohridski, Teofilakt Ohridski, Dimitrij

178

Homatijan, a ne{to podocna vo XIII vek i Konstantin Kavasila. Me|u niv treba da se napomenat u{te eden od najistaknatite vizantiski poeti Hristofor Mitilenski, Nikita Solunski, Vasilij Ohridski, Evstatij Solunski, i dr. Ne treba da se zaobikoluva i faktot deka vo odnosniov period bil silen i procutot na vizantiskata kni`evnost, koga od nejzinite redovi proizlegle istaknati kni`evnici kako: Simeon Novi Bogoslov, Petar Antiohiski, Nikon Crnogorski-Sirijski, Nikita Stetat, Mihail I Kerularij, Joan Skilica, Joan Zonara, .ilip Monotrop, Georgi Kedrin, Konstantin Manasij, i drugi. Pove}eto od nivnite dela bile predmet na slovenski prevodi vo aktuelnovo, sovremeno vreme. Vo XI vek se izvr{il i slovenskiot prevod na Aleksandrijata na ju`noslovenski teren, a vo dogledno vreme se prevele i drugi beletristi~ki tekstovi. Od toj period poteknuvaat i slovenskite prevodi na del od apokrifnite tekstovi. Se razbira deka vo XI-XII vek vo Makedonija bil golem brojot na kni`evnicite koi najdirektno ja prodol`uvale slovenskata pismenost od svetiklimentovskata ohridska tradicija, no poradi maliot del od so~uvanoto rakopisno nasledstvo od toj period kni`evno-istoriskata pretstava za niv e mo{ne ograni~ena. Od prvata polovina na XI vek e makedonskiot kni`even deec i preveduva~ Joan Prezviter, koj{to proizlegol od krugot na Ohridskata kni`evna {kola. Vo kni`evnata istoriografija toj se evidentira kako preveduva~ na slovenski jazik na vizantiskite hagiografski sostavi @itie za sv. Antonij Veliki sostaveno od ranohristijanskiot pisatel Atanasij Aleksandriski i @itie za sv. Pankratij Tavromeninski. Vo slovenskata rakopisna tradicija se prepi{uvale i dvata prevedeni teksta, a od site niv dosega se evidentirani pove}e od 20-tina prepisa. Slovenskiot prevod na Joan Prezviter e prosleden so avtorski Pogovor (Posleslovie), ~ija{to sodr`ina pretstavuva edinstven izvor za negovata kni`evna i preveduva~ka dejnost. Se pretpostavuva deka nara~atelot na prevodite bil Joan Debarski (1016/18-1037), posledniot ohridski patrijarh od vremeto na Samuilovoto Carstvo i prviot vizantiski ohridski arhiepiskop po zavladuvaweto na Makedonija od Vizantija. Za Joan Debarski isto taka se pretpostavuva deka bil istaknat kni`even deec, a osobeno so takvata dejnost se zanimaval vo periodot pred da po~ne da rakovodi so duhovniot prestol. Vo XI vek i Grigorij .ilozof ja po~nal svojata duhovna i kni`evna dejnost vo Makedonija (vo diecezata na Ohridskata arhiepiskopija), a svoite visoki obrazovni nadograduvawa gi steknal vo Konstantinopol, za najzreliot kni`evno-tvore~ki potencijal da go realizira vo Rusija. Negovite dosega identifikuvani kni`evni dela glavno se so~uvani vo vid na prepisi vo ruskata rakopisna tradicija od XV i XVI vek. No, imaj}i go predvid faktot deka negovite originalni dela se od oratorsko-prozen tvore~ki karakter

179

se doa|a do konstatacijata deka toj e direkten sledbenik na Ohridskiot kni`even centar i deka za ovie dela bil inspiriran od bogatoto Svetiklimentovo kni`evno delo. Poznat e ciklusot od sedum Pou~ni slova, vo ~ie{to zaglavie stoi deka se napi{ani od Grigorij .ilozof. Sepak, za eden od va`nite makedonski kni`evnici od XI vek koj e direkten prodol`uva~ na pismenite i kni`evnite tradicii od Ohridskata kni`evna {kola se smeta izvesniot Georgi Gramatik, od kogo dosega e evidentiran samo eden prepis od rakopisen Posen triod (Sofija, BAN br.38). Ovoj rakopis e mo{ne podatliv kako ilustracija na makedonskata jazi~na redakcija od krajot na XI ili po~etokot na XII vek, no istovremeno ja prezentira koleblivosta na upotrebata na glagolskoto i kirilskoto pismo vo toga{nite skriptorski centri vo Makedonija. Duri i samata tekstolo{ka struktura na triodot e mo{ne interesna za prou~uvawe, za{to temelno se razlikuva od drugite triodni prepisi. Skratuvawata na strukturite na del od zastapenite slu`bi vo rakopisot se objasnuva so intervenciite na kni`evnikot poradi brzawe pri pi{uvaweto, za koe i samiot svedo~i vo brojnite ostaveni zapisi od negovata raka. Ovoj star trioden tekst e zna~aen i za istorijata na starata muzika, za{to vo nego se sre}ava upotrebata na eksfonetski znaci od najstar tip, kako i retkiot muzi~ki znak tita. Vo makedonskata kni`evna istorija od XI-XII vek zabele`itelno mesto ima i kni`evnikot pop Dobromir, od ~ija{to raka e so~uvan najstariot prepis na slovenskoto kirilsko ^etvoroevangelie . Ovoj rakopis izvorno gi ilustrira najstarite karakteristiki na kirilometodievskiot prevod na evangelieto, kako i prvi~nite projavi od novite razvojni diferencijalni crti na makedonskata jazi~na redakcija. Imeto na kni`evnikot e zasvedo~eno na l.121a. Najverojatno rakopisot bil pi{uvan vo nekoj od jugozapadnite makedonski skriptoriumi (povrzan so Ohridskiot kni`even centar), a pred sredinata na XVI vek nekoj makedonski poklonik go odnel vo Sinajskiot manastir „Sv. Ekaterina“. Vo periodot na XI-XII vek jerej Joan gi dopi{al 16-te redovi kirilski tekst na mesecoslovot vo glagolskoto Zografsko evangelie, a vo istiot rakopis toj ostavil i nekolku svoera~ni zapisi. Od istiot period e i sv. Ilarion Meglenski, koj vo istoriografskite pregledi se istra`uva kako hristijanskiot svetitel, protivnik na ereti~kite u~ewa, meglenski episkop i kni`evnik. Inaku, toj verojatno e roden vo Ohrid i od strana na ohridskiot arhiepiskop Evstatij bil rakopolo`en za episkop na Meglenskata eparhija. Vo borbata protiv ereti~kite u~ewa toj se vklu~il so javni propovedi vo odbrana na kanonskata dogma na hristijanstvoto, pri {to gi tolkuval i delata na poznatite crkovni pisateli pottiknuvaj}i go nivnoto preveduvawe i prepi{uvawe. Duri i li~no sostavil pove}e polemi~ki sostavi protiv ereticite.

180

Od periodot na XI-XII vek se so~uvani glagolski i kirilski rakopisi so makedonska proveniencija. Pozna~ajni makedonski glagolski rakopisi se: Makedonskite glagolski listovi, Ohridskite glagolski listovi, Mariinskoto ~etvoroevangelie, Ohridskoto evangelie, Sinajskiot trebnik (evhologij), Sinajskiot psaltir, i drugi. Interesen palimpsest sre}avame vo fragmentot na Resenskiot posen triod od krajot na XI vek, ili pak vo Bojanskoto evangelie od krajot na XI ili od po~etokot na XII vek, vo fragmentot na ]ustendilskoto evangelie od krajot na XII vek, i sl. Od so~uvanite kirilski rakopisi uka`uvame na: Pogodinoviot psaltir, Ohridskiot apostol, Slep~enskiot apostol, Strumi~kiot apostol, [afarikoviot triod, Grigorovi~eviot paremejnik, Zagrepskiot makedonski triod i drugi.

ISTORIJA I KULTURA

.

ispolnitel na usnata transmisija na proizvodite na taa tradicija. so tekot na vremeto promenite od realniot `ivot uslovuvaat transformacii i vo svetot na prikaznite vo zavisnost od istoriskite nastani. semejstvoto otsekoga{ pretstavuvalo i se tretiralo kako osnoven mikrokolektiv koj imal uloga na ~uvar na proznata tradicija. nasledeni od svetot na arhai~nite mitovi i rituali. Zna~eweto na natprirodniot element za funkcioniraweto na si`etnoto dejstvo vo svetot na prikaznite e od su{tinsko zna~ewe: negovoto prisustvo ovozmo`uva junakot da pominuva niz najneverojatni avanturi potrebni za uspe{no re{avawe na te{kite zada~i i postignuvawe na o~ekuvanata cel. Vo svesta na nositelite na narodnata tradicija drevnoto mitsko soznanie ostavilo dlaboki tragi zabele`livi vo razni narodni veruvawa koi{to ne `iveat samo vo svetot na prikaznite tuku i vo sekojdnevieto. ~udnite osobini se javuvaat kako fizi~ki svojstva. nasmevki-trendafili. kako i vlijanieto od proznata tradicija na drugite narodi. Zatoa. kako i koordinator na distribuiraweto na duhovnoto kulturno nasledstvo. Soodnosot me|u mitskata metafori~nost i fantastikata vo narodnite prikazni se odlikuva so toa {to fantasti~noto s# u{te e vo zavisnost od mitskata semantika. pa sepak. vo svetot na narodnite prikazni se zabele`livi tragi od mnogu tradicionalni motivi. Seto ova mo`e da se ilustrira so golem broj motivi vo prikaznite od koi pove}eto se internacionalni i se sre}avaat i vo prikaznite na drugi . Poradi prisustvoto na natprirodniot element.. solzi-biseri. religijata.Sevim Pili~kova SIMBOLIKATA NA „OVOJ“ I NA „ONOJ“ SVET VO NARODNITE PRIKAZNI Narativnata dejnost otsekoga{ bila neophoden element na semejnata atmosfera i sostaven del od op{testveniot `ivot (duhovniot svet na vozrasnite). Tokmu zatoa. atributi na junakot od prikaznata koj se odlikuva so: zlatna kosa. obi~ai i drevni veruvawa. lokalnite veruvawa.. Svetot na narodnite prikazni gi ~uva tragite od starite mnogubo{tva.

a isto taka. se sre}ava vo najrazli~ni varijanti. nastanati kako posledica na nekoja magija. Kako damne{no iskustvo i sogleduvawe vo svetot na narodnite prikazni e sovladuvaweto na granicite {to. ili kletva (AT – 450. ili. Kako naj~esto zastapen e motivot za ra|aweto na junakot od jabolko. Vakvoto veruvawe se preoblikuvalo vo smrtnata opasnost so koja se soo~uva junakot za vreme na raznite slu~ki vo tekot od naracijata. Ovie likovi na `ivotno-~ovek poteknuvaat od primitivnite veruvawa vo totemnite `ivotni i duhovi. prezemena od modelot za svetot spored mitskite soznanija. koj isto taka. 707). popularni se i raznite varijanti od motivot za „Predodredenosta na sudbinata“ (AT – 930). se ~esto zastapeni vo razli~ni prikazni~ni tipovi. „@enidba so Sonceto“ (AT – 460). {to svedo~i za veruvaweto vo zadgroben `ivot. posebno se interesni varijantite od tipot „Odewe kaj Sonceto“. majmun. kako izvori na nevoobi~aena sila. ^esto zastapen e i motivot „ Znaewe na nemu{tiot jazik“ . „Barawe pomo{ od son~evata majka“ . 510. kako i motivite vo koi junakot mo`e da se rodi kako {trk. ~esto zastapeniot motiv za „Simnuvawe na junakot vo dolna zemja“ (AT – 300. 301. koska. A Classification and Bibliography. dobivaj}i ja formata na vol{ebno ogledalo so koe junakot uspeva da gi zdogleda i otkrie slu~kite i na dale~ina. so pove}e varijanti od prikazni~niot tip AT – 670.184 narodi. na primer. .olktale. The Types of the . Osven toa. vsu{nost. 513.. 1964. sekako e i motivot „ @enidba na junakot so mrtovec“. Me|u internacionalnite motivi. koj vo razni momenti od si`etnoto dejstvo do`ivuva metamorfoza na ubavica ili ubavec. mnogu pooslaben vid na ova mitsko 1 Anti Arne. zmija. Od poso~eniot period poteknuva i motivot „ @enidba na junakot so `ivotno“ . Pretstavata za smrtnata opasnost vo svetot na prikaznata ja pretstavuvaat raznite su{testva so natprirodna mo} koi se javuvaat vo uloga na ~uvari na granicata me|u `ivotot i smrtta. Stith Thompson. `aba. Od periodot na veruvaweto vo animizmot i totemizmot poteknuva i motivot za „Neobi~noto ra|awe na junakot“ (AT – 425). Taka. Totemisti~kite veruvawa i pretstavi evidentni vo raznite metamorfozi na junakot. 531)1 se javuva vo razli~ni varijanti i uka`uva na korenite od nekoga{niot mit {to poteknuva od najdale~noto minato na ~ovekot. Motivot „ Razgovor so Sonceto“ pretstavuva edna od arhai~nite mitski pretstavi {to podocna vidoizmeneta preminala vo svetot na vol{ebnata prikazna. uka`uva na idejata za granicata me|u `ivotot i smrtta. pak.. koi{to poteknuvaat od nekoga{nite mitovi. Helsinki. Me|u popularnite motivi. kako rezultat na ispolnuvawe na molbata na majkata upatena do Gospod.

„ .bunar-dupka vo koja vleguva junakot vo potraga po zmevot i izgubenata ubavica. Personifikacijata na svojot prepoznatliv svet i prostor mo`e da se pretstavi so medijalna formula.. Taka. so koja se odrazuva svetot na junakot (svetot na `ivite) i tu|iot svet (svetot na natprirodnite su{testva).... na primer. a nepo~ituvaweto e sprotivno na pravilata i redosledot na odnesuvawe . vo svetot na narodnata prikazna pretstavuvaat i raznite te{kotii so koi se soo~uva junakot za vreme na svoeto patuvawe niz naracijata..~e{ma od koja te~e gnoj i krv“. prikaznata se stremi da ja materijalizira idejata za granicata koja se pretstavuva kako prostoren soodnos. Vo ovie svetovi patuvaat pripadnicite i na edniot i na drugiot prostor.“ Vo narodnite prikazni jasno se uka`uva na obele`jata od tu|iot svet koi so sebe gi nosi junakot od prikaznata. Kako najtipi~en prostoren soodnos na granicite vo narodnite prikazni se javuva pretstavata za „ovoj svet“ i za „onoj svet“. na primer. prostorot na mitolo{kite su{testva: „lavot. „.. Poradi isklu~itelnoto zna~ewe na granicite za funkcioniraweto na si`etnoto dejstvo.185 soznanie za granicata me|u `ivotot i smrtta.. a „ .bunarot. Taka. ve{terkata. zavisno potrebata na pozitivnite i negativnite likovi od naracijata. pretstavuvaat ispolnuvawe na vistinskata te{ka zada~a: negovoto uspe{no preminuvawe na granicata me|u „ovoj svet“ i „onoj svet“ (preminuvawe od svojot vo tu|iot prostor). Preminuvaweto preku ovie granici pretstavuva edna od te{kite zada~i na junakot a koi.zaminuvawe na junakot od domot vo {umata“ .. pomo{nikot so natprirodna mo} gi sovetuva trojcata bra}a kako da go pronajdat vol{ebniot lek za bolniot tatko...“ Vo mitolo{kata sodr`ina na narodnite prikazni vakvoto simboli~no izrazuvawe se dekodira so mnogu tolkuvawa.... vo prikaznata od tipot AT – 550. 551. rekata.vrata pred koja le`at lavot i kozata – ~uvari na granicata“. vratata. a so toa i odreduvawe na negoviot status vo svetot na vozrasnite. „ . {umata. na primer..reka so vol{ebna pena“. odnosno. planinata. „. Taka.“ go ozna~uvaat „onoj svet“.. doka`uvawe na stepenot na zrelosta na junakot. vsu{nost. granicata me|u „ ovoj svet“ i „onoj svet“ vo narodnite prikazni mo`e da se pretstavi so zborovite: „. preminuvaweto na granicata me|u ovie dva sveta se determinira so konkretni zborovi izgovoreni od su{testvo so natprirodna mo} koe go odreduva prisustvoto na tu|inec vo svojot prostor: „Ovde mirisa na ~ovek!“ Mnogubrojnite interesni usni prezentacii govorat za raznovidnite viduvawa na konturite od poso~enite dva opoziciski sveta vo ramkite na integralniot svet od si`etnata struktura na narodnata prikazna. zmevot. Dvajcata postari bra}a ne go sledat upatstvoto. kako na primer: domot na junakot go ozna~uva „ovoj svet “..

186 vo svetot na natprirodnite su{testva koe{to predizvikuva aktivirawe na negativni posledici.. 1. kade {to `ivee junakot.. junakot-najmaliot carski sin se simnuva vo „dolniot svet“. pri~inata za zaminuvawe na junakot vo svetot kade vladeat htoni~nite sili e nastanatiot nedostatok od negoviot svet: od carskata gradina se krade zlatnoto jabolko koe niknuva edna{ vo godinata.. pe{tera. Vlezot vo „dolniot svet“ e niz: bunar. me|u drugoto.. no potoa pak da ja ostavi da te~e. Vo prikaznata od tipot AT – 300.na gorniot svet“ kade {to se vra}a junakot.na gorniot svet“. 1977. a koga }e ja doka`e svojata zrelost. ]e izleze{ od bunarot. i povtorno „. spored redosledot vo naracijata. vo ribata }e go najde{ klu~ot. kade se nao|a vol{ebnata ripka od koja junakot }e go zeme vol{ebniot klu~ i }e vleze vo visokata kula. se: „ ]e pomine{ sedum planini i }e zdogleda{ edna visoka kula. se bori so zmevot i ja spasuva `rtvuvanata carska 2 D`ejms D`ord` . Zlatna grana. Vo potraga po aramijatazmevot koj vleguva vo bunarot. dupka. }e ja ostavi{ vodata da te~e.. Prou~avanje magije i religije.2 Sleduva vleguvaweto na junakot vo bunarot koj go ozna~uva „dolniot svet“ – svetot na mrtvite. }e go zeme{ me~ot.. kralevite ne smeele... }e ja ulovi{ ribata. kade {to `iveat natprirodnite su{testva i vo koj zaminuva junakot. si`etnoto dejstvo se odviva vo tri osnovni epizodi.na dolniot svet“.rejzer. vo ovaa sakralna arhitektura se ~uva carskata }erka od nadvore{niot svet od koj samo na junakot mu e dozvoleno da komunicira so nea. 246. }e go vidi{ me~ot na eden kamen. Ovoj vid visoki kuli naj~esto se opi{ani kako sakralna arhitektura bez vlez: tie nemaat vrati i prozorci. Potoa. Nivnata neobi~nost e vo toa {to tie pretstavuvaat vertikalna oska koja pretstavuva granica kade mo`at da se doprat dvata sveta: nadvore{niot svet-svetot na vozrasnite i vnatre{niot svet na likovite-junaci koi se nao|aat vo nekoja od fazite na isku{enijata od pubertetskata inicijacija. Tokmu zatoa. se naveduva visokata kula koja simbolizira za{tita i zasolni{te na junakot za vreme na proverkata na polovata zrelost. do nea ima eden bunar. odnosno na junakot mu se dozvoluva da zeme od vodata. (Spored avtorot.“ Tekstot od upatstvoto zapo~nuva so brojot sedum koj{to gi navestuva sedumte isku{enija od patot na junakot. 301.. Posledniot narativen segment od upatstvoto e predupreduvaweto da ne se naru{i redosledot na zbidnuvawata vo svetot na mrtvite. toj ve}e mo`e i da vleze vo kulata. „ . soglasno lokalizacijata na nastanite: „. Narativnite elementi od upatstvoto. Upatstvoto se odnesuva na to~niot redosled od nasokata za dvi`ewe pri vleguvaweto vo vremeto i prostorot na natprirodnite su{testva. Do kamenot ima izvor. da gi napu{taat visokite kuli vo koi sedele izolirani od obi~nite lu|e) . Beograd.

. {tom saka{. dobronamerniot pomo{nik so natprirodna mo} koj veli: – Toj ne e ptica.. Toa rezultira so negativna promena vo odnos na junakot-negova metamorfoza od ~ovek vo ptica. Vo narednite epizodi od si`etnoto dejstvo devojkata-junak pravi obid da dojde do prostorot na `itelite od tu|iot svet i da go pronajde sakanoto mom~e. a koga saka. Slu{aj me sega dobro: . Poslednoto isku{enie na junakot e bitkata so golemata zmija koja sekoja godina se ka~uva na golemoto drvo i od gnezdoto na orlicata gi jade malite. taa na svoite krila go prenesuva junakot (koj vo tekot na patuvaweto ja hrani) na „. So toa. Sletuva od gorniot svet i doa|a tuka na ovoj svet. No.na gorniot svet“ tu|iot svet go predizvikuva nedobronamerniot lik vo naracijata so konkretna postapka – iznenaduvawe poradi neobi~noto ra|awe i izgled na junakot. toj e ~ovek. ti ve}e nema da mo`e{ da se vrati{ tuka. isto taka. a vo vtoriot slu~aj e eliminirawe na nedostatokot od tu|iot svet: spasuvawe na malite orliwa (koi. pri~inata za zaminuvaweto na junakot se sovpa|a so negovoto vra}awe. na onoj svet. toj pak si zaminuva tamu. Pobedata na junakot vo bitkata so `iteli od „dolniot svet“ . }e ti ka`am kako i {to treba da stori{. Vo prviot slu~aj e potrebata od eliminirawe na nedostatokot od svojot svet: spasuvawe na zlatnoto jabolko (koe se ra|a edna{ vo godinata).na gorniot svet“.. Vo prikaznata od tipot AT – 306. Pogre{nata reakcija e prosledena so negativni posledici od poznatoto narodno veruvawe pri neizgovarawe na soodvetniot zbor vo takvi prigodi (ma{ala!). se sovpa|a so socijalniot status na junakot koj e vo period koga treba da ja doka`e svojata zrelost i da se stekne so pravoto za `enidba.. Blagodarnata majka-orlicata go nagraduva junakot. a periodot na motivacijata. na ovoj svet. pak. odnosno `ivot/smrt. odnosno pridonesuva za povtorno vospostavuvawe na potrebniot redosled vo toj svet. Opasnosta da se ukrade zlatnoto jabolko e motivacija za razdvi`uvawe na si`etnoto dejstvo. ako zamine{ na toj svet.187 }erka od podzemnoto carstvo i so toa go ovozmo`uva te~eweto na vodata. spasuvaweto na zlatnoto jabolko i malite orliwa-`iteli na kosmi~koto drvo... No. rekol. se ra|aat edna{ vo godinata). Kako {to mo`e da se vidi. ja ozna~uva pobedata na vozdu{noto nad htoni~noto na~elo. junakot go zaslu`uva povtornoto vra}awe vo svojot svet. Ovaa pobeda na junakot ja simbolizira pobedata na opozicijata svetlina/temnina. kako i sekoga{. da znae{. 471 pri~inata za zaminuvawe na junakot vo „onoj svet“. Upatstvoto za sovladuvaweto na prostorot pome|u „ovoj“ i „onoj“ svet go dava. Ti ne mo`e{ tuka. na ovoj svet da go pronajde{... koj ovde e „. Toj samo koga saka doa|a na ovoj svet.

188

ima edni kobili koi se simnuvaat od gorniot svet i sletuvaat pokraj rekata Vardar. Tamu, od sredinata na rekata kobilite od gorniot svet pijat voda s# do razdenuvawe. Tie imaat mnogu dolgi opa{ki i koga }e dofati{ nekoja opa{ka, zavitkaj ja okolu sebe i taka, koga taa }e letne za da se vrati vo gorniot svet, taa }e te povle~e i tebe so nea. Samo taka, zaedno so nea, i ti }e otide{ tamu, na gorniot svet. Vo potragata po junakot, devojkata-junak go zapo~nuva procesot na svoite isku{enija koi, vo konkretnata prikazna se ni`at edna po druga i traat do posledniot segment od si`etnoto dejstvo na prikaznata. Toga{, kako rezultat na uspe{no sovladanite isku{enija vo procesot na doka`uvaweto na svojata polova zrelost, devojkata-junak uspeva da ja ottrgne magijata od sakanoto mom~e so {to se predizvikuva i procesot na metamorfozata, sega vo obratna nasoka: preobrazba od ptica vo ~ovek, so toa i zaslu`ena nagrada: qubov i sre}a. Kako posebno interesna vizuelna prezentacija na pretstavata za „ onoj svet “ , odnosno „ tu|iot svet“ , naselen so natprirodni su{testva, e epizodata vo koja devojkata-junak ja doznava vistinata za svojot soprug – Sonceto. Za da dojde do takvoto soznanie, taa postapuva sprotivno na upatstvata od dobronamerniot pomo{nik, poradi {to zapo~nuvaat isku{enijata niz koi taa treba da ja potvrdi svojata zrelost i da ja zaslu`i doverbata na ma`ot. Ovaa epizoda od prikaznata „ Devojkata oma`ena za Sonceto“ (AT -460) se izdvojuva kako posebno interesna narativna konstrukcija na pretstavata za „ovoj“ i za „onoj“ svet i poradi neobi~niot na~in na vleguvaweto na devojkata-junak vo prostorot na natprirodnite su{testva. Imeno, vo ovaa prikazna granicata me|u prostorot na `ivite i prostorot na mrtvite e pretstaven so neobi~niot vlez od edniot svet vo drugiot, a toa e papokot so klu~ i katanec na zaspaniot ma`. Isku{enieto, pak, so koe se ispituva zrelosta na devojkata-junak, dali taa zaslu`uva, ili ne takov neobi~en ma`, zavisi od nejzinata pravilna ili pogre{na postapka-prekr{uvawe na zabranata za vlez vo tu|iot svet. Soo~ena so isku{enieto, devojkata-junak ne uspeva da go polo`i ispitot na zrelosta, poradi {to ja o~ekuva zaslu`enata kazna, a potoa i novi isku{enija za doka`uvawe na svojata zrelost za povtorno zdobivawe na izgubenata sre}a. Pri~inata za neuspehot e nemo`nosta od sovladuvawe na isku{enieto-qubopitnosta na devojkata koja go pravi tokmu sprotivnoto od svojata osnovna cel: taa go upotrebuva katanecot i vleguva vo nedozvoleniot tu| prostor. Poradi nejziniot prestoj tamu i zadocnetiot obid navreme da izleze (pri razdenuvawe koga se budel ma`ot – Sonceto), `enata ostanuva zatvorena vo tu|iot prostor. Vo ponatamo{niot tek od si`etnoto dejstvo devojkata-junak

189

sovladuva mnogu pote{ki isku{enija kako te{ki zada~i za da ja opravda svojata prvi~na nezrelost. Vo nekoi narodni prikazni si`etnoto dejstvo zapo~nuva tokmu so krajot od neuspe{niot obid za sovladuvawe na isku{enijata na junakot. Vo konkretniov slu~aj stanuva zbor za golemiot broj varijanti na prikaznite od tipot AT – 425 vo koi, po neuspe{niot obid junakot e kaznet so najraznovidni metamorfozi. Negovata pojava vo razni formi na ma|epsanost uka`uva na isku{enieto {to toj treba da go sovlada za da go zaslu`i svojot prvobiten izgled na ubavo mom~e ili devoj~e. Od golemiot broj primeri na sekakvi formi od metamorfozi i transformacii (vo periodot na re{avaweto na najte{kata zada~a – zaslu`uvawe na prvobitniot izgled), posebno e interesen tekstot na tvorbata koja e naslovena tokmu so neobi~nata metamorfoza koja{to ja do`ivuva junakot vo istoimenata prikazna „Mom~eto Mrtove~ka glava“. Isku{enieto za kaznetiot junak se sostoi vo negovata mo} (bez ogled na svojot nadvore{en izgled) da bide prifaten kako sin na ma`ot i `enata koi nemaat svoi deca. Po uspe{noto sovladuvawe na prviot del od isku{enieto, junakot od prikaznata gi nagraduva ma`ot i `enata koi go prifa}aat kako svoe dete, a nagradata za nivnata postapka e vo negovoto poka`uvawe na svojstvata od natprirodnata mo}: za sekoja ~inija hrana – polna ~inija zlatnici. Uspe{noto sovladuvawe na isku{enijata e uslov za negov premin i prifa}awe vo kategorijata – svet na vozrasnite {to rezultira so zaslu`uvawe na svojata prvobitna forma – ubavo mom~e i, se razbira, so nagradata – `enidba so carskata }erka. Granicata me|u „ovoj svet“ i „onoj svet“, ili granicata me|u svojot i tu|iot svet, vo narodnite prikazni se javuva kako prostorno oddale~uvawe koe{to vo naracijata ~esto se obele`uva so zborovite: „...preku devet planini pominal, kon desettata se upatil...“. Istata cel se postignuva i so trikratnoto povtoruvawe na glagolot „odi“, koj se upotrebuva so cel naracijata da uka`e na dvi`eweto na junakot niz slu~kite od si`etnoto dejstvo: Îäåë, îäåë, îäåë è – ñòèãíàë äî åäíà ðåêà. Vo nekoi narodni prikazni neodredenosta vo prostorot i vremeto se izrazuva so zborovite koi go opi{uvaat i nadvore{niot izgled na junakot koj poradi dolgiot period na otsustvuvawe od svojot dom dobiva neprepoznatliv izgled za onie koi go poznavaat od prethodniot period. Primer: Odelo, odelo mom~eto... Deset godini pat izodelo. Bradata mu porasnala do gradite! Odel carskiot sin od planina do planina, bos, gladen, umoren, celiot vo iskinati ali{ta... Samo sabjata mu visela na polovinata... Dobra ilustracija na pretstavuvawe i razgrani~uvawe na svojot od tu|iot svet e tekstot na prikaznata „Za trite kalinki“ (AT – 408),

190

vo koja granicata me|u dvata sveta ja pretstavuva gradinata na samovilite, a sovladuvaweto na vlezot vo nea e isku{enieto na junakot. Sovladuvaweto na te{kite zada~i i donesuvaweto na odreden predmet od prostorot na natprirodnite su{testva, vsu{nost, go sodr`i ispolnuvaweto na vistinski te{kata zada~a za junakot: negovoto uspe{no preminuvawe na granicata me|u „ ovoj“ i „onoj“ svet (odnosno, preminuvawe od svojot vo tu|iot prostor). Prou~uvawata na svetot na narodnite prikazni poka`uvaat, me|u drugoto, deka krajot na svetot e ~esto sre}avana cel kon koja se stremi junakot za vreme na svoite patuvawa vo tekot na raznite slu~ki od si`etnoto dejstvo. Pri toa, golemite prostranstva koi{to junakot gi pominuva so nevoobi~aena brzina, dinamika i lesnotija, doveduva do neverojatno pro{iruvawe na prostorot vo svetot na narodnata prikazna.

Elica Maneva NAKITOT OD NEKROPOLATA VO VODO^A – STRUMICA (Vo spomen na Jovan Ananiev) Dosega{nite nau~ni interesirawa na arheologijata vo Makedonija vremenski se protegaa do krajot na XIV vek. Za vremeto {to sleduva se smeta{e deka ima dovolno informacii vo pi{uvanite izvori, arhivskata gra|a, spomenicite na kulturata od postvizantiskiot period, od folkloristikata, kako i od mnogu drugi nau~ni disciplini, pred s # od redot na op{testvenite i od ogranokot na istoriskite nauki. Istoriskite zapisi, patopisnata literatura, arhivskata gra|a, sudskite dokumenti – sinxilite, a osobeno prvostepenite dokumenti kako {to se za~uvanite turski popisni defteri (za podra~jeto na Makedonija zasega detaqno se obraboteni onie od XV i XVI vek i pomalku od XVII vek)1 , kako i drugi pi{uvani materijali se izvonredna
1

Tahrir defterleri – èëè ïîïèñíèòå êíèãè êîè ñå äîñåãà ïðåòåæíî ïîëçóâàíè îä èñòîðè÷àðèòå íà Ìàêåäîíè¼à ñå ñëåäíèòå: I. Istambul, Baºbakanlik Arºivi: Maliyyeden Müdevver, 508 (ìàðò 1467); Òàðu defteri, 4 (1467/68), Òàðu defteri, 7 (1478/79); Òàðu defteri, 3 (îä âðåìåòî íà ñóëòàíîò Ìåõìåä îñâî¼óâà÷, 1451-1481); Òàðu defteri, 170 (1519); Maliyyeden Müdevver, 48 (cca 1530); Òàðu defteri, 141 (1526/27); Òàðu defteri, 424 (1530); Òàðu defteri 167 (1530/31); Òàðu defteri, 403 (1530/31); Maliyyeden Müdevver, 34 (1530); Òàðu defteri, 235 (1544/45); Maliyyeden Müdevver, 4855 (1683) è äð. II. Istambul, Sarayi Müzesi Arºivi, Òàðu defteri, 544 (1532-1683) è äð. III. Istambul, Belediye Kutuphanesi, M. Cevdet, yazi, B. 21 (1651/52). IV. Ankara, Òàðu ve Kadastro Genel Müdürlügü: Òàðu defteri, 190 (1567/68); Òàðu defteri, 194 (1569/70); Òàðu defteri, 85 (1570); Òàðu defteri, 90 (1570); Òàðu defteri, 25 (1582); Òàðu defteri, 358 (1666/67) è äð. V. Ñîôè¼à, Íàðîäíà áèáëèîòåêà, Îðèåíòàëñêè îääåë; Ñåðåç, Îêð. Óïð. Á. Ä., I íàñåëåíèå (ïî÷åòîê íà XVI âåê) Öàðèãðàä, Âåë. Âåçèð (1591); ÌÊ 25/11 (êð༠íà XVI âåê); ÎÀÊ 93/30, èíâ. Áð. 3/1962 (1645/46); OAK 214/6 (1654); Öà 32/25 (1661/62); Áë. 2/1 (6068) (1664/65) è äð. Ïîäàòîöèòå ñå ïðåçåìåíè îä äåëîòî íà À. Ñòî¼àíîâñêè, Ìàêåäîíè¼à âî tóðñêîtî ñðåäíîâåêîâèå (îä êðà¼ît íà XIV –pî÷åtîêît íà XVIII âåê), Ñêîï¼å 1989, 39-40, n. 11; Ñî äåöåíèè, êîíòèíóèðàíî, Àðõèâîò íà Ìàêåäîíè¼à-Ñêîï¼å ãè èçäàâà ïîïèñèòå çà ñàíŸàöèòå (òóðñêè óïðàâíî-àäìèíèñòðàòèâíè ðåãèîíè) âî êîèøòî âëåãóâàëå äåëîâè îä òåðèòîðè¼àòà øòî äåíåñ ¼à îïôàà Ðåï. Ìàêåäîíè¼à, ïîòîà ñèŸèëèòå (ñóäñêèòå ñïèñè) èòí. Íà ïîïèñèòå îä XVI âåê îä óñòåíäèëñêèîò ñàíŸàê, âî êî¼ ñïàƒàëà è Ñòðóìè÷êàòà êàçà ñî îêîëíèòå íàñåëåíè ìåñòà ìåƒó êîè è Âîäî÷à ïîñâåòåí e òîìîò V îä îâàà çíà÷à¼íà ñåðè¼à ÷è¼ íàñëîâ ãëàñè: Tóðñêè tå äîêóìåítè çà èñtîðè¼àtà íà ìàêåäîíñêèît íàðîä, Î pøèðíè pîpèñíè äåôtåðè. Âî èçãîòâóâàœåòî íà Òîì V êí. I (1983) è êí. II (1980)-ïðåâîä è êîìåíòàðè íàïðàâèë Ìåòîäè¼à Ñîêîëîâñêè,

192

podloga za studiozni nau~ni analizi na politi~kata, ekonomskata i kulturnata istorija na ovie prostori.2 Terminot Tursko srednovekovie na Makedonija afirmiran me|u golem del od istori~arite3 za vremeto od XV do XVIII vek, zasega se ~ini najadekvaten za imenuvawe i na arheolo{kata epoha na postsrednovekovniot, odnosno postvizantiskiot ili pak poraniot osmanliski period (posledniov so pove}e fazi i potfazi trae s# do 1912 godina).4 Likovnite izvori se eden od najva`nite punktovi od kade arheolozite, osobeno medievistite gi crpat informaciite za oddelni problemi. Me|utoa, estetikata na islamskata dekoracija odvaj i da dozvoluva nekakva pokonkretna pretstava za materijalnata kultura na svoeto vreme. Taa mo`e da se konstatira i za daleku poretkite evrejski sakralni objekti. .resko`ivopisot, a osobeno ktitorskite portreti i voop{to figuralnata umetnost od postvizantiskite objekti, ikonopisot, iluminaciite, predmetite od primenetata umetnost so religiozen ili profan karakter se, vsu{nost, onoj segment od umetnosta na navedenoto vreme koj{to nudi izobilstvo likovni pretstavi za materijalnata kultura (Sl. 1). U{te pove}e, fondot na likovnite izvori vo ovî¼ vremenskè ïåðèîä se pro{iruva i so pretstavi na gravuri, bakropisi, drvorezi i drugi likovni tehniki koi{to prodiraat so zapadnoevropskite vlijanija (Sl. 2). Bez pretenzii da se pravat podalekuse`ni zaklu~oci, etnolo{kite materijali se polzuvaat onolku kolku {to e potrebno za da se razjasnat oddelni pra{awa ili pojavi (Sl. 3).

2

3

4

à çà òîì V, êí. III (1982) è Êí. V (1995) – èñòîðè÷àðîò Àëåêñàíäàð Ñòî¼àíîâñêè; Tóðñêè äîêóìåítè çà èñtîðè¼àtà íà ìàêåäîíñêèît íàðîä, Îpøèðåí pîpèñåí äåô tåð No 4, Ñêîï¼å 1971. Èñòîðè÷àðîò Àëåêñàíäàð Ìàòêîâñêè å íà¼ãîëåìèîò èñòðàæóâà÷ íà ïàòîïèñíàòà ëèòåðàòóðà çà Ìàêåäîíè¼à è ïîøèðîêî çà Áàëêàíîò, çà ïåðèîäîò îä êðà¼îò íà XIV äî ïî÷åòîöèòå íà XX âåê. Íåãîâèòå íà¼çíà÷à¼íè äåëà ñî êîìåíòàðè îä îâèå âàæíè, ÷åñòî è ïèòîðåñêíè çàïèñè ñå ñîáðàíè âî íåêîëêó åäèöèè è òîà: À. Ìàòêîâñêè, Áèáëèîãðàôè¼à íà ïàòîïèñè çà Áàëêàíñêèîò Ïîëóîñòðîâ âî âðåìå íà Òóðñêîòî âëàäååœå, Äåë I (1371-1600); Äåë II (1600-1800) ; Äåë III (1800-1912), Ãëàñíèê íà Èíñ tètótît çà íàöèîíàëíà èñtîðè¼à, ãîä. XV, áð. 1, 2, 3, Ñêîï¼å 1971; Id., Ìàêåäîíè¼à âî äåëàtà íà ñtðàíñêètå pàtîpèñöè 13711777, Ñêîï¼å 1991 (ñëåäíèòå òðè òîìîâè îä îâàà åäèöè¼à ñå îäíåñóâààò íà ïîäîöíåæíèîò ïåðèîä); Id., Áàëêàíît âî äåëàtà íà ñtðàíñêètå pàtîpèñöè âî âðåìåtî íà tóðñêîtî âëàäååœå (¼àíè÷àðè, õàðåìè, ðîáîâè), 1402-1657 (Äåë 1) è 1664-1779 (Äåë 2), Ñêîï¼å 1992. Íàñëîâîò íà ñîáðàíèòå äåëà îä èñòîðè÷àðîò À. Ñòî¼àíîâñêè çà òóðñêîòî îñâî¼óâàœå, àäìèíèñòðàòèâíîòî óðåäóâàœå, îïøòåñòâåíî-åêîíîìñêèòå óñëîâè, äåìîãðàôñêèòå ïðîìåíè, ãðàäîâèòå, òåðìèíîëîøêèòå, îíîìàñòè÷êèòå è òîïîíîìàñòè÷êè îãëåäè è ðåãèîíàëíàòà èñòîðè¼à íà Ìàêåäîíè¼à íà íà¼ðå÷èò íà÷èí ãî ïðîìîâèðààò òåðìèíîò òóðñêî ñðåäíîâåêîâèå çà ïåðèîäîò îä êðà¼îò íà XIV äî ïî÷åòîöèòå íà XVIII âåê. Âèäè: À. Ñòî¼àíîâñêè, Ìàêåäîíè¼à âî tóðñêîtî ñðåäíîâåêîâèå , Ñêîï¼å 1989. X. ÈíàëŸèê, Îñìàíñê a èìpåðè¼à , Ñêîï¼å, 2002.

193

1. Portreti na ktitorite Tode i Bulka (Vulka), selo Leskoec, Ohridsko. XV vek

2. @ena od Makedonija spored gravura od XVI vek

3. Ukras za glava. Del od folklorna nosija od Makedonija

Ïðîäàí Ïðîäàí. Ñêîï¼å. 19. Maced. udreni se temelite na arheolo{kite istra`uvawa za materijalnite tragi od zagado~noto i nedovolno razjasneto vreme koe{to doa|a po îsmanliskite osvojuvawa na ovie prostori. Êàêî îñîáåíî èíòåðåñåí. áàøòèíà íà Âåëêî Áî¼êî. áàøòèíà íà Ñòàíêî âî ðàöåòå íà Åëêà. Òîäîð £îâàí. Ñêîï¼å 1984. âî ðàöåòå íà Àëåêñè . Acta Archaeol 14 (1953-1995) Ñêîï¼å 1996. Íåêîëêó íîâè ïîäàòîöè çà ñòðóìè÷êèòå ìàíàñòèðè âî XVI âåê. áàøòèíà íà Äèìî Ïðîäàí âî ðàöåòå íà Ïåòðî. áàøòèíà íà Ïåòðè Áðàíèñëàâ. Ìèšêîâè – Ïåïåê. áàøòèíà âî ðàöåòå íà Êàñåì (ñåãà) âî ðàöåòå íà Ìóõàìåä Èáðàõèì. áàøòèíà íà Ñòî¼êî âî ðàöåòå íà Ïåòðè Áî¼î. ñë. Òîäîð Ïåòêî.6 5 6 Íåêðîïîëàòà âî Âîäî÷à àðõåîëîøêè ïðâ ïî÷íàë äà ¼à èñòðàæóâà Â. áàøòèíà íà Ïå¼î Ñòàíèìèð âî ðàöåòå íà Ïåòêî Äèìèòðè. Ñðåäíîâåêîâíà íåêðîïîëà. Âî ïåðèîäîò 1973 – 1974 èñêîïóâàœà âðøåë è Ï. na neo`enetite (15). Îâî¼ ñïèñîê å ñëåäíèîò: Ñòî¼êî Ïåòêî. Leontij. 2. âî öåëîñò ãî öèòèðàìå ñïèñîêîò íà æèòåëèòå îä Âîäî÷à ñî èìèœàòà íà íåîæåíåòèòå è âäîâèöèòå çàòîà øòî òèå ïîäëåæåëå íà ïîñåáíè ïðîïèñè âî äàâà÷êèòå. Nekropolata se prostira okolu crkvata Sv. áàøòèíà íà Ñòà¼êî âî ðàöåòå íà Òîäîð Íèêîëà.5 Seloto Vodo~a e smesteno vo podno`jeto na planinata Elenica. îäíîñíî íà Ìóõàìåä Èáðàõèì. 186. Àðõåîëîøêè èñêîïóâàœà íà öðêâàòà Ñâ. Interesni detali za `ivotot i ulogata na vodo~kiot manastir vo postsrednovekovniot period se sre}avaat i vo turskite dokumenti. Âîäî÷à. Ëåîíòèå-Âîäî÷à. Ìèõî. Ñêîï¼å 1975. öðêâà Ñâ. 1994. Arheološki pregled 28 (1987/Ljubljana 1989). na vlezot vo klisurata na rekata Vodo~nica. Tuka se nabroeni site imiwa na ma{kite stare{ini na semejstvata (koi bile 84 na broj). Ñòî¼êî Ïðîäàí. áàøòèíà íà Ñòàëå âî ðàöåòå íà £îâàí Âåë÷å. Âåëêî Ïåòêî. Leontij koja{to ima pove}e arhitektonski i slikarski fazi od srednovekovniot period. áàøòèíà íà Áî¼êî. Ëàõòîâ óøòå îä 1961 ãîäèíà. Íåãîâîòî èíòåðåñèðàœå áèëî ôîêóñèðàíî íà ñàêðàëíèòå îá¼åêòè îêîëó êîèøòî ñå ôîðìèðàëà íåêðîïîëàòà. vo kazata Strumica se spomenuva i seloto Vodica – odnosno Vodo~a. Ñî èñòðàæóâàœåòî íà óøòå 23 ãðîáîâè îä ñòðàíà íà àðõåîëîãîò Âàíå Ñåêóëîâ îä Ñòðóìèöà âî òåêîò íà 2004 ãîäèíà áåøå îêîí÷àíî àðõåîëîøêîòî èñêîïóâàœå íà íåêðîïîëàòà. Âîäî÷à 1986-1990 ãîä. Id. Vo popisnite defteri za XVI vek. Ñðåäíîâåêîâíî îðóæ¼å îä êîìïëåêñîò Âîäî÷êè öðêâè ê༠Ñòðóìèöà. 225-230. áàøòèíà íà Äèìèòðè âî ðàöåòå íà ïîï £îâàí. Ñòî¼êî Ïåòêî.. Ì. Àíàíèåâ. selo Vodo~a-Strumica. À. Ëåîíòè¼ âî ñ.194 Arheolo{kata problematika od ova vreme vo Makedonija donekade mo`e da se sledi na nekolku lokaliteti koi{to nemu mu pripa|aat celosno ili delumno so po nekoj kulturen sloj. Àíàíèåâ. âäîâèöà. áàøòèíà íà Åðìåí âî ðàöåòå íà £îâàí Ðà¼êî /è/ Íîâå Ïå¼î. na vdovicite (14) i na „ba{tinite“ (16) – zaedno so vkupnite dava~ki. 1. Ïðèòîà ñå ñïîìåíóâà è áàøòèíà (íå ñå êàæóâà ÷è¼à áèëà) êî¼à ïîìèíàëà âî ðàöåòå íà Êàñåì. £îâàí Ïðîäàí. Ìèšêîâè – Ïåïåê.. Acta Veljusa . na 4 km zapadno od Strumica. âî ðàöåòå íà £àíêî Íèêîëà. Ñòî¼àíîâñêè. 185-188. 185. Ï. So 1081 iskopani i kvalitetno dokumentirani grobovi i so pove}e stotici naodi ovaa nekropola pretstavuva najmarkanten lokalitet od Republika Makedonija – parametar za arheolo{kata slika na ovoj prostor od srednite vekovi pa s# do sredinata na XX vek. 20. 57-64. Êóëtóðíî íàñëåäñtâî 17-18 (19001991). Âîäî÷à. Vo 1979 godina koga arheologot Jovan Ananiev gi otpo~na iskopuvawata na lokalitetot nare~en Kompleks Vodo~ki crkvi – Sv. âî ðàöåòå íà Ïåòðè Íèêëå. áàøòèíà íà Ðàëå âî ðàöåòå íà Ñòàâðî Âåë÷å. Èâàíîâñêè. ïîï. áàøòèíà íà Ïðî¼î âî ðàöåòå íà £àíêî óðî. çàåäíî ¼à ðàáîòàò. áàøòèíà íà Ïðî¼î. çàåäíî ñî îíèå âî ÷èè ðàöå ñå íàîƒààò òèå èìîòè âî âðåìåòî íà ïîïèñîò. êàêî è íà ñîïñòâåíèöèòå íà íàñëåäíèòå èìîòè – áàøòèíè. £. £.

III. Äàì¼àí Ïåòðî. Ïðâóø (Ïåðóø) Íèêëå. âäîâèöà Íåäà. Ïå¼î £àíêî. Ìè¼î (Ìèíî) Êàëèí. £îâàí Ñèðîìàâ. bilo da stanuva zbor za srednovekovnata faza ili za onaa od XV-XVIII vek. âäîâèöà Áîñà. Ñòî¼êî Íèêîëà. £îâàí Âåë÷î.7 Dominanten arheolo{ki materijal vo grobovite e nakitot. Âåëêî £àíêî. – Najbrojni se primerocite {to so svoite oblici. dr`avna zemja koja ja poseduvalo edno hristijansko semejstvo. Ñòî¼êî Ïðîäàí. Ñòî¼êî Áî¼êî. Ñòî¼êî Àòàíàñ. £îâàí Äèìèòðè. âäîâèöà Áîðèöà (Áî¼æèöà). 80. Îpøèðíè pîpèñíè äåôtåðè îä 16. Ïåòðè Ñòî¼êî. Spored dosega{nite sogleduvawa nakitot od ovoj period od lokalitetot mo`e da se grupira vo nekolku zasebni celini. Ïåòêî Ïåòêî. óðêî £îâàí. Ïåòêî Ñòà¼î. Ïåòðè Íèêîëà. Áîãäàí £îâêî. Ïåòêî îðãî. Êèðî Íîâå. Òîì V. Òîäîð Íèêîëà. – Zabele`itelna e i grupata nakit so postari. Ïåòðàí Íèêëå. âäîâèöà Òîäîðà. ïîï £îâàí. Ïðîäàí Íèêëå. Íîâå Ïå¼î. soodvetna na ~ifligot vo racete na muslimanskite sopstvenici. Íèêëå Ïåòðè. kako i vo site hristijanski nekropoli od Makedonija. âäîâèöà Åëêà. Spored dosega{nite sogleduvawa od arheolo{kite iskopuvawa na nekropolata vo Vodo~a `iveele hristijani. 7 . Íèêëå £îâàí. Ibid. Àòàíàñ Áîãäàí. Ñêîï¼å. Ãîä(è)ëå Áî¼êî. Ïåòêî Ìèëå. Ïåòðè Áîãäàí. Ìèõî Íèêîëà. Za toa svedo~at pogrebniot ritus. £îâàí Áîãäàí. âäîâèöà Ìèëêà. Ñòî¼î îðãî. Íèêîëà Ñòà¼î. £îâàí Ñòà¼î. motivi ili narativni si`ea ja prodol`uvaat srednovekovnata tradicija. £àíêî £îâàí. balkanski i anti~ki recidivi. âäîâèöà Êàëèíà. Kako {to e poznato. Ïåòêî Àòàíàñ. Ïåòêî Äèìèòðè. – Brojni primeroci od nakit – osobeno prsteni imaat vidlivi vlijanija na zapadnoevropskite formi. Êèðî Íîâå. 81 Îñòàíàòèòå æèòåëè – ìàøêèòå ãëàâè íà ñåìå¼ñòâà îä Âîäî÷à (Âîäèöà) îä ãîðå íàâåäåíèîò ïîïèñ (âèäè çàá. muslimanskite grobovi ne sodr`at nikakvi prilozi. £îâàí Ñòî¼êî. heraldika i namena. Íèêëå îð÷å. Tóðñêè äîêóìåítè çà èñtîðè¼àtà íà ìàêåäîíñêèît íàðîä. Íîâå Ðà¼êî. – Druga celina ~ini nakitot so novi svojstva karakteristi~ni za orientalnata kultura. £àíóëå Íèêëå. Ãîä(è)ëå Äàì¼àí. kako i imiwata zabele`ani vo popisite. Ïåòðè Ìèõî. Ìèëå Ïàâëå. £àíêî Íèêîëà. ïîâòîðåíî. Ñòàâðå £îâàí. áîçàŸè¼à. Ñòî¼êî Ïðîäàí. âäîâèöà Ðàäà. îðãî. Íèêëå £îâàí. âäîâèöà Àðíà. âäîâèöà Äîíêà. Íèêîëà Ñòî¼êî. Êóçìàí Ïåòðî. 6) ñå: Ïðîäàí Äèìî. Ïðî¼î Ñòà¼î. £îâàí Òîäîð. £îâàí Ïåòðî. êí. za razlika od hristijanskite. Âåëêî Ñòàíî. Ïå¼î Áî¼êî. £àíêî Ïåòðî. áàøòèíà íà Ïðîäàí âî ðàöåòå íà Ïðîäàí Äèìèòðè. Ïåòðè Ìèõî. âäîâèöà Ñòàíêà. Ñòî¼î £îâàí. Ïå¼î Íîâå. Íèêëå. Êèðî £îâàí. £îðãî Êèðî.195 Slovenskiot termin „ba{tina“ vo turskite popisni defteri se upotrebuva za uslovno nasledna. Ïåòðè Áðàíèñëàâ. £îâàí Ïå¼î. Äóêà Ñèðîìàâ. Ìèëå Ìè¼î. âäîâèöà Åëêà. Êèðî £îâàí. Ïåòêî Ïå¼î. Òîäîð Íîâå. âåê çà óñtåíäèëñêèît ñàíŸàê. Äèìèòðè Ìèõî. Ìèëêî Íèêîëà. Ðà¼êî Ñòà¼î. Ñòî¼êî Êèðî. Ìèëå Ïåòðî. Òîäîð Ïðîäàí. £àíêî Ïðâóø. Àòàíàñ Ñòåâî. Äàíêî Ñèðîìàâ. îðãî Áî¼êî. âäîâèöà Íåäà. Ãîäèëå Íîâå. 1982. orientacijata i polo`bata na grobovite vo nekropolata. Òèõî Ðàäèí. Nakitot od nekropolata vo Vodo~a e zastapen so pove}e stotini primeroci {to pretstavuva osnova za postavuvawe na preliminarnite sogleduvawa za ovaa problematika vo periodot od krajot na srednovekovieto do po~etokot na XIX vek. Ñòà¼î (Ñòàíî) Ðà¼êî. âäîâèöà Êàëèíà. Ïåòêî Ñòî¼êî. £îâàí £àíêî. Áîãäàí Ïåòêî. ornamentika. Äèìèòðè Ñòà¼î. Âåëêî £àíêî.

po svoeto zna~ewe. 9. kopci. 68. privrzoci. dijademi. 39 . – Kako ekskluzivitet se sre}avaat i par~iwa nakit so barokni karakteristiki. nakitot vo vremeto od XV do XIX vek se upotrebuval vo predelot na glavata (venci. 197 èòí. orientalni. amuletski pri~ini prodol`uva i vo folklornite nosii s# do po~etokot na XX vek9 (Sl. apliki. Na osum kru`ni apliki za{ieni vrz tekstilna ili ko`na lenta nosena na ~eloto. kako i za dopolnuvawe na oblekata (kop~iwa. Zabele`itelna e. Ìàêåäîíñêè íàðîäíè íîñèè. zastapenost i na~in na upotreba (prika~eni na samoto uvo ili pokraj nego) go sledat vospostaveniot srednovekoven odnos na nositelite kon ovoj vid nakit. fig. Ancient Jewellery from Macedonia – Middle Ages. osobeno na mladite nevesti od estetski. 80. 119. profana. Skopje 2005. kni`evna tvorba na ovie prostori (Sl. koi visat pokraj u{ite i obrazite). 74. dekoracijata. pojavata kaj mnogu tipovi i me|u skromnite „ narodni“ oblici da se sre}avaat vidlivi vlijanija od srednovekovnite predlo{ki. 10. 3). Çäðàâåâ. Maneva. krstovi. Kiteweto na glavata. podbradnici. 8 9 E. odnosno folklorni reminiscencii na sodr`ini inspirirani od Aleksandridata – najpopularnata. Nau{nicite i obetkite. No. zaedno so ven~alniot prsten od istiot grob. 84. igli za kosa itn. nizanki od moneti) itn. me|utoa. natpisite itn. Dijademite. metalni delovi od pojasite: toki. Ñêîï¼å 1991. zapadnoevropski i drugi osobini izme{ani vo najrazli~ni me|usebni kombinacii na formite. na vratot i gradite (|erdani. namena i izgled ne pripa|aat na nitu edna od navedenite celini. Sudej}i spored dosega{nite rezultati sogledani pri istra`uvawata na nekropolite i situaciite in situ. no i od profilakti~ki. Cat.. – Varia – ili primeroci na nakit koi{to po svoeto poteklo. vo rudimentirana verzija e prika`ana pretstavata na voznesuvaweto na Aleksandar Makedonski na nebo. pre~elnici – ukrasi noseni preku ~eloto. pre~elnicite i vencite za glava se retki me|u srednovekovniot nakit od Makedonija i se zastapeni so nekolku unikatni primeroci. Taa e datirana. 35. . na racete (belezici i prsteni). obraznici i sl. 25. pafti. amajlii).) na u{ite i okolu obrazite (obetki prika~eni vo u{nata {kolka i nau{nici. 4).196 – Relativno golema grupa od razni tipovi i formi na nakit sodr`i eklekti~ki osobini – spoj na srednovekovni.8 Edinstvena po svojot izgled i po porakata {to ja prenesuva dekoracijata e i pre~elnicata od grobot 463 od Vodo~a. osobeno od aristokratskiot repertoar koj{to evoluiral so tekot na vremeto vo brojni varijanti i varieteti. 79. kon krajot na XV i vo XVI vek.

Izgled i rekonstrukcija na pre~elnica od Vodo~a. XVII vek 7. Kraj na XV vek 6. Kru`na nau{nica so trepetu{ki – Vodo~a. Kru`na nau{nica – vodo~ka varijanta. Detaq so pretstava na volk. Nau{nica od tipot Kurbinovo od Vodo~a so stakleni ukrasi . Kraj na XV-XVI vek 5. Lunulesta nau{nica od Vodo~a so tekstilni ostatoci 8.197 4.

Privrzok od tipot na baroknite „putti“. Nau{nica – alka od Vodo~a so zavr{etok vo vid na krin. XVIII vek 12.198 9. Grob 427A – Vodo~a. XV-XVI vek 10. Krst – privrzok od grobot 427A – Vodo~a kraj na XVIII vek. 11. Grob 427A – Vodo~a . Privrzok – kow so antropomorfna glava na grbot.

Ò. Maneva. 6).12 Obnaroduvaweto na zra~estite nau{nici se odviva so formirawe na pove}e pottipovi. zra~esti nau{nici potvrdeni i so arheolo{ki naodi od toa vreme.. Motiv na krin (koj pokraj drugoto zna~i i simbol na devstvenosta) se sre}ava kaj razli~ni tipovi i varijanti na nau{nici (Sl. Å. Ìàíåâà. Zlatnata obetka od \uri{te od XIV vek. E. 22. varijanti i varieteti. htonsko-lunarna nadgradba na negovata simbolika (Sl. Prstenite se. 9-12. 14). 24-26. Ìàíåâà. od Vodo~a.. najbrojniot vid nakit od periodot na turskoto srednovekovie. i vo konstrukciskata {ema na izrabotka na mnogubrojnite varijacii od t. E.ig. Vpro~em. Ñêîï¼å 1992. sl. âåê.. od grobot 909 od krajot na XV-XVI vek. Istiot. ñë 1-6. 7). skapoceni primeri od XIV vek od Ko~ani. 8).) se ~iftot kru`ni nau{nici od Vodo~a.11 Vodo~kata varijanta e dotolku pointeresna {to na licevite strani e pretstaven volk so heraldi~ka konotacija vo izgledot i. Ñðåäíîâåêîâåí íàêèt îä Ìàêåäîíè¼à.cit. Nekolku nau{nici od Vodo~a od XVII vek so kru`no ukrasno telo. 5. T. 23. Ìàíåâà. IX. traat i pokraj site promeni vo izgledot i kvalitetot i vo vekovite {to sledat. srednovekovni primeroci (Sl. op. Ãîä. Âîäî÷êà âàðè¼àíòà íà êðóæíè íàóøíèöè îä êðà¼îò íà 15. bez somnenie. 3-28. op. 1. op. od XV-XVIII vek. Ìàêåäîíñêî íàñëåäñtâî. No. 58-59. Maneva. áð. Cat. Ibid.n. cit. 7. 10 11 12 13 14 15 E. no vo poednostaven. Ancient Jewellery. Kurbinovo – nau{nici i obetki13 mo`e da se prepoznae koncepcijata na zra~estite. no so evtini izvedbeni tehniki: bakar is~ukan na matrica so dodavawe na trepetu{ki po rabovite (namesto ukrasno kamewe) se prodol`uvawe na srednovekovnite formi dopolneti vo orientalniot manir na kitewe so metalni listenca – trepetu{ki (Sl. srebren primerok od XV v. Vo periodot od XV-XVII vek se najdeni nekolku varijanti od ovoj tip15 (Sl. lunulest oblik se obnaroduva i vo nau{nicite od bakarna ili posrebrena lamarina so ili bez dopolnitelno ukrasuvawe. Cat. 55-56. Na portretot na ktitorkata Ana Marija Liverina (sredina na XIV vek) od Lesnovo se prika`ani luksuzni. Ñêîï¼å 2005. . Ñðåäíîâåêîâåí íàêè t. so `ivopisna folklorna. Å. Ancient Jewellery. sl. . 6. cit. sekako.10 Analogni po forma i golemina na onie {to gi nosi ktitorkata Milica od manastirot Matka (od 1497 god.199 Kru`nite nau{nici naslikani na portretot na kralicata Simonida i potvrdeni so arheolo{ki. ñë. 22. No. 9). 26.. so dvoglav orel i inicijalite MPA (zaradi koi $ se pripi{uva na Marija Paleologova)14 se kopira.

XVI vek . Prsten – pe~atnik od Vodo~a so pretstava na stilizirana riba. Grob 427A – Vodo~a. Po~etok na XIX vek 14. Kraj na XIV vek 15. Staklena belezica. bode` i {tit). Prsten – pe~atnik od Vodo~a so natpis i heraldi~ka pretstava (volk.200 13.

Interesno e deka se sre}avaat vo Vodo~a vo po~etokot na XIX vek (Grob 427 A) (Sl. iako ne e tolku masovna. ~esto neve{ti majstori. itn. Nekoi od niv se vite{ki. . 13).201 Zaradi nivnite brojni simboli~ni ili prakti~ni zna~ewa tie bile vo masovna upotreba kaj nositeli od site socijalni i starosni kategorii. onie {to se ~inea najvpe~atlivi za da se dolovi odredena pretstava za nivniot izgled. „stolovati“ prsteni16 (Sl. 14). kako i so natpisi (Sl. bilo da se metalni ili stakleni (mo`ebi imalo i od organski materijali) ednostavni ili dekorirani. Me|u naodite od krajot na XVIII i po~etokot na XIX vek vo navedeniot grob 427 A od Vodo~a se zabele`ani i primeroci so elementi na levantskiot barok. od nepismenite kovenxii se imitirani so crti~ki. so nivnite imitacii. Izli`anosta i o{tetuvawata kaj pove}eto od niv svedo~at za dolgotrajnata upotreba. 16). lav. Zabele`ano e deka i natpisite. vo hristijanskite nekropoli od turskoto srednovekovie se vo znakot na krstovite. vo oddelni grobovi (grob 427 A) paralelno na predmetite so hristijanska simbolika se naiduva na amuleti 16 Ibid. onie so vmetnat ukrasen kamen i so novi zapadni vlijanija vo izgledot i dekoracijata. 10) privrzoci na angeli – putti (Sl. Pretstavi na volk (Sl. Markantnite. {to bile vo upotreba podolgo vreme. Osven {to se nasleduvani. orel i dvoglav orel. p~ela. krstovi so pretstavi na raspnatiot Isus (Sl. golem del od niv se kopiraat za potomcite od lokalni. amblemite. Upotrebata na staklenite belezici. zmev. lokalno tvore{tvo. Od osobeno zna~ewe se prstenite so heraldi~ki pretstavi ili so li~ni i/ili semejni amblemi. Kultnite predmeti so konfesionalen predznak. T. prenaglaseni.26/6. Vo ovaa prigoda e prika`an mal del od niv. 14). turski zapisi i nivni kopii se del od grbovite. drugi se prsteni – pe~atnici koi gi poseduvale vidnite `iteli na Vodo~a ili pripa|aat na svadbeniot repertoar itn.. znacite za pripadnost na nekakva zaednica i za prepoznavawe na nivnite ~lenovi. neuko. skorpion. 96. se tipovite zabele`ani vo XVIII i XIX vek. cik-cak linii ili „arabeski“. Iako sosema raritetno. verojatno i kaj pove}e generacii. 15). Kopiite na pretstavite i zapisite nekoga{ se tolku lo{o imitirani {to motivite se apstrahirani do neprepoznatlivost. 91. riba so pove}e kopii (Sl. lastunki so dvaesetina lokalni varijanti. prodol`uva. 11). Istovremeno na lokalitetot se nao|aat i rusti~ni izrabotki na krstovi i drugi religiozni pretstavi (nadgradni privrzoci – ikonki) na oddelni svetiteli preku koi{to se sogleduva naivnata sve`ina na narodnoto.

„Stolovat“ prsten. Turska moneta vo svojstvo na privrzok na oblekata ili nakitot – Vodo~a. Kop~iwa i tragi od tkaenini. XIX vek 17. pletiva i ko`a od Vodo~a . XVIII-XIX vek 18.202 16. Vodo~a.

(1985-1986) Ñêîï¼å 1989. XXX. 55. Ìóçå¼ âî Ñîôè¼à. Ovie sogleduvawa na problematikata na nakitot od docniot sreden vek do sredinata na XIX vek se prvi~ni i s# u{te nedovolno 17 Ñïîðåä Ä. . se me|u najprepoznatlivite osobini na nakitot od turskoto srednovekovie vo Makedonija. Áåðáåðñêè (1858-1924) êî¼øòî ñåãà ñå ÷óâà âî Àðõ. presti`. (Sl. isto taka. 17). Ñîôèÿ 1984. 10.203 so postara. Pokraj elementite od oblekata. Pritoa se otkrieni nad stotina sitni. 12). vo nekropolata od Vodo~a se najdeni i delovi od obuvkite. Òîëêóâàœå íà åäåí ñïåöèôè÷åí òèï íà àìóëåòè îä ñðåäíèîò âåê íà Áàëêàíîò. prenakitenosta. Ò.) ñ# äî XIX âåê. dosega e skoro neprou~en materijal od arheolo{kite nao|ali{ta vo Makedonija. Poednostavnite zlatarski. èçëåàí îä çëàòàðîò Äèì. íàïóøò༝è ãè ïðîòîáóãàðñêèòå âåðóâàœà. Àðãóìåíò ïîâåå çà êîðåêöè¼à íà òåîðè¼àòà çà ðàíîñðåäíîâåêîâíàòà ïðèïàäíîñò å è àíàëîãíèîò íàîä íà áðîíçåí. àìóëåòèòå „êîœàíèöè“ ñå óïîòðåáóâàëå äî IX âåê. Maced. èäðîâà. 18). bez somnenie. 136-139. Ä. dragoceni primeroci na tekstil ili tekstilni vlakna. dodavaweto na trepetu{ki ( trepetussus – metalno listence) (Sl. paganska proveniencija ~ie vekovno opstojuvawe e iznenaduva~ko17 (Sl. Pred da se izvr{i konzervacija na metalnite predmeti od nekropolata Vodo~a. pletiva itn. Ãåîðãèåâà. ÑîôèÔ 1959. Acta Archaeol. Ñtàðîtî çëàtàðñtâî âÍâ Âðàöà. Ñëè÷íî êîíöèïèðàíè ôîðìè íà àìóëåòè-êîœàíèöè ñå ñïîìåíóâààò è ê༠ñåâåðíèòå íàðîäè (Âàð¼àçè è äð. Îâ÷àðîâ. se nasetuvaat i oddelni vezbeni bodovi od konci i srma. zvu~ni efekti i sl. ïîçëàòåí ïðèâðçîê íà àìóëåò-êîœàíèê îä Âðàöà-Áóãàðè¼à. Sevo ova. 7. klin~iwa. èäîëèòå è àìóëåòèòå ñî øàìàíèñòè÷êè ïðåäçíàê. Toa se: zakovki. a potoa i na moneti zaradi vpe~atlivost. napravena e detalna analiza i dokumentacija na zateknatata sostojba. Kop~iwata so svoite voobi~aeni srednovekovni oblici (polutop~esti. vo osnovata na seto toa naj~esto se otkrivaat srednovekovnite recidivi i predlo{ki kako najomilena inspiracija vo negovoto kreirawe. lieni ili filigranski. 33. metalni ili tekstilni) se upotrebuvale vo golem broj za zakop~uvawe na oblekata okolu vratot. (Sl. vidovite na tekstilni materijali. Š. êî¼øòî íà¼îïñòî¼íî ãî ïðîó÷èë îâî¼ ïðîáëåì. na gradite i rakavite (Sl. na nivnata izrabotka. Natamo{nata obrabotka. izvedbeni tehniki. Navedeniot grob sodr`i i privrzok i ƒ erdani od kilibar i stakleni monista – site datirani kon krajot na XVIII i po~etokot na XIX vek. sferni. Ä. 23. 247-257 n. 6). Ñ. delovi od ko`a i |on itn. Sepak. êîãà Áóãàðèòå ñå ïîêðñòóâààò. ÁÀÍ. Áó÷èíñêè. sl. So niv se navestuvaat detali za izgledot na kostimot koj{to po~nuvaj}i od ovoj period se dopolnuva i so pafti. }e otvori novi vidici vo poznavaweto na tipovite tkaenini. ñëåäñòâåíî è áîæåñòâàòà. Çà ñìèñëàòà è çíà÷åœåòî íà åäèí âèä ðàííîñðåäíîâåêîâíè àìóëåòè. à íà Àòë༠„áîæåñòâîòî íà ïàòèøòàòà íà áåíêè÷àâ-øàðåí ê êàêî åäíî îä íà¼âàæíèòå âî øàìàíèñòè÷êèîò ïàíòåîí ñå ïî÷èòóâàëî îä òàìîøíîòî íàñåëåíèå ñ# äî XX âåê. glomaznosta. Ñáîðíèê âú pàìåt íà pðîôåñîðà Ñtàí÷î Âåëèíîâ. 17). oksidirani i zalepeni vrz metalnata povr{ina. 13. ÁÀÍ. Îâ÷àðîâ.

vo pove}e ili pomalku rudimentirana forma se ba{tineti od postarite vremiwa. . kako zna~ajna alka me|u izminatite epohi i sovremeniot `ivot. Mnogu obi~ai. fenomeni.204 precizirani. pa i od vremeto {to sleduva s# do XIX vek. Verojatno tie }e podle`at na natamo{ni pro{iruvawa i izmeni. detali od sekojdnevniot `ivot za~uvani do denes.

Ohrid. Podgotovka i transliteracija Bla`e Ristovski i Biljana Ristovska-Josifovska. Za ovogodi{niot Seminar go podgotviv predavaweto Aleksandar Makedonski vo „ Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija“ na \or|ija M. Skopje 2005.2 Zlatoto Aleksandar $ go razdelil na svojata vojska. so golem dar od zlato [. Institut za nacionalna istorija. . Imiwata se dadeni spored izdanieto na Pulevski (zab. Carot odbil da mu se pokloni. 2005. literatura i kultura. literatura i kultura nastapiv so predavaweto pod naslov Aleksandar Makedonski vo„Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija“ na \or|ija M. mnogu svirepi. Tuka kratko se zadr`al i zaminal do edno divo mesto naseleno od divi `eni. Makedonska Aleksandrida (Izvadok od „Slavjansko-ma}edonskata op{ta istorija“ od \or|ija M. Pulevski (od negovoto ra|awe do pa|aweto na Persiskoto Carstvo) 1 . Kris Qidiski. Toa pretstavuva prodol`enie na prethodnoto predavawe. a nito se videlo. vo koj se izdvoeni najva`nite nastani od `ivotot i voenite pohodi na makedonskiot car po razgromot na Persiskoto Carstvo do negovata smrt vo 311 godina.. 141. Pulevski go opi{uva izgledot na ovie `eni: bile visoki 3 1 * 2 Aleksandar Makedonski vo „Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija“ na \or|ija M. Po ovoj period toj trgnal da go pokori carot na Qidija*. Ovoj prilog. Pulevski (od ra|aweto do pa|aweto na Persiskoto Carstvo).. no negovite poslu{nici se krenale protiv nego i vrzan go odnele kaj Aleksandar. ima opisen karakter. kako i prethodniot. Pulevski). 4-22 avgust 2004. Od Qidija Aleksandar go prodol`il svojot pohod i pristignal na krajot na svetot. na redakcijata).Tanas Vra`inovski ALEKSANDAR MAKEDONSKI VO „SLAVJANSKO-MA]EDONSKA OP[TA ISTORIJA“ NA \OR\IJA M.] po sijÝov svet nito se Ôvilo. Univerzitet „Sv. Skopje. Pulevski (od pa|aweto na Persiskoto Carstvo do negovata smrt). Po pa|aweto na Persiskoto Carstvo Aleksandar Makedonski se zadr`al vo Persija edna godina. Kiril i Metodij“ – Skopje. 263-279. Predavawa na XXXVII Me|unaroden seminar za makedonski jazik. PULEVSKI (od pa|aweto na Persiskoto Carstvo do negovata smrt) Vo 2004 godina na Seminarot za makedonski jazik. kade na{ol lu|e vo oblik na `ivotni.

a kosite im svetele kako yvezdite no}no vreme. Na drugo. koe im bilo podeleno na vojnicite. Go prodol`il patot. Toj pomislil deka tokmu ovie lu|e go ubile carot Sosonh i negovata vojska. bogovite se razlutile i mu ispratile divi lu|e. Nivniot izgled go upla{il Aleksandar. @enite ja napadnale vojskata na Aleksandar i mnogu vojnici ubile. Tuka na{ol kula vrz koja stoel spomenik od zlato na car Sosonh. Patot go vodel kon nekoja ogromna reka. Tie mu se poklonile i go daruvale. Zaminuvaj}i od dr`avata na xuxiwata. So niv toj ostanal 100 dena i izgradil tvrdina i postavil car. a na vtorata na Sevirin. Otkako bile pogrebani ubienite makedonski vojnici. 60 dena traelo preminuvaweto preku rekata.206 lakti. Aleksandar so svojata vojska go prodol`il patot i stignal do mesto so mnogu plodovi i ovo{ja. Toj go posetil ostrovot koj se nao|al srede moreto. so volnesta snaga. bidej}i nema da vidi dobro. Tuka na{ol xuxiwa. pak. kade sretnal lu|e visoki dva lakta. Ovoj slu~aj mu napravil golem vpe~atok i se zainteresiral od kade mu go znaat imeto i go zboruvaat makedonskiot . a odeweto ku~e{ko. Tuka na{ol dve kuli i{arani so ~isto zlato. Po 6 dena odmor Aleksandar go prodol`il patot. Vo toa vreme pristignala vojskata na Antioh i sto iljadi divjaci bile ubieni. Na nea pi{uvalo deka toj bil car na celiot svet i trgnal da go bara krajot na zemjata. Gledaj}i gi spomenicite toj se rasplakal i se pra{al od koi pri~ini tie do{le tuka i tuka go zagubile `ivotot. Celata vojska bila pogubena. Na prvata kula bil spomenikot na Iraklij. na{le lu|e so ku~e{ki glavi. @itelite na ostrovot mu se poklonile i mu posakale dobredojde. Aleksandrovata vojska se sudrila so divite lu|e. Stignal do edna visoka planina. Na krajot na napisot postoelo predupreduvawe nikoj da ne odi ponatamu. glas ~ove~ki. Po ovoj nastan Aleksandar so svojata vojska se zadr`al vo nekoj primorski grad. kade odmoral izvesno vreme. Na toa Aleksandar im odgovoril deka ne treba da gubat nade` i so bo`ja pomo{ }e stignat do krajot na zemjata i potoa }e se vratat vo tatkovinata i sekoj }e si pojde po svoite domovi. mesto. Aleksandar go pokril napisot so gornata ode`da za da ne go pro~itaat vojnicite i da se upla{at. no bila proterana s¢ do kulata na Sosonh. visoki kolku eden lak. no na krajot bile pobedeni. velmo`ite i voenona~alnicite mu se obratile na Aleksandar so molba da prekine so ponatamo{niot pohod kon krajot na zemjata i da se vratat doma. Naokolu imalo mnogu ~ove~ki glavi i koski. No koga do{ol vo ova mesto. Pristignal do edno mesto kaj {to `iveele lu|e so {est race i {est noze. Aleksandar se zadr`al pokraj golemo pole do nekoe ezero so mnogu ladna i blaga voda. Vo kulite na{le mnogu zlato i srebro. a i samiot car bil ubien. Site se krenale protiv makedonskata vojska. ple}ite im bile bivolski.

pa go pra{al kako se ra|aat deca. Aleksandar e prviot ~ovek {to tuka do{ol od „gre{niot svet“. a `enskite ostanuvaat na `enskiot ostrov. Aleksandar mnogu se za~udil na nivnata qubeznost i gostoprimstvo. Jevantija mu odgovoril deka planinata {to se nao|a sproti ostrovot se vika Jedem. Glavnoto nivno zanimawe bila filozofijata. Toa im go pretska`al makedonskiot i elinskiot car Iraklij i caricata Sevira. koj go predizvikale Elinite. Ostrovjanite mu go poka`ale patot kako da stigne do nego. Ottuka Aleksandar trgnal nakaj Bla`enskiot Ostrov. A na vtoroto pra{awe dali mo`e da go vidi rajot. Odej}i kon ostrovot na edna planina napravil visoka kula i negov spomenik. Jevantija mu odgovoril deka toa ne e mo`no. vo koja se nao|a drvo so mnogu ubavi plodovi. Po ovie uka`uvawa Aleksandar pristignal na `enskiot ostrov. kade {to `iveele bla`eni lu|e koi poteknuvale od potomstvoto na Adam i Eva. Carot Jevantija mu go opi{al na Aleksandar `ivotot na ostrovot koj mnogu potsetuva na rajot. a voda pijat od izvor. a go nasadil samiot Bog. no vnatre ni{to ne }e mo`e da vidi. Ma{kite deca preminuvaat na ovoj ostrov. kako i nivniot car Jevantija. pa si go postavil pra{aweto dali lu|eto od ostrovot se lu|e ili angeli. @iveat vo radost i slavewe na Boga. Vo prodol`enie toj mu go objasnil sozdavaweto na ~ovekot. Po izvesno vreme se pribli`il do ostrovot i naredil da se izgradat brodovi za da mo`e da stigne do nego. no `iveat na drug ostrov i samo edna{ vo godinata gi posetuvaat. Na Aleksandar mu napravil vpe~atok {to na ostrovot ne zabele`al `eni. bidej}i rajot go ~uvaat {estokrilni angeli so ogneni oru`ja. Zaminuvaj}i od ostrovot na Bla`enite. prvorodniot grev i progonstvoto od rajot. svrzana so bo`jata kazna poradi gre{niot `ivot. Na pra{aweto na Aleksandar dali mo`e da go vidi toj ostrov. Na pra{aweto {to ima ponatamu. Ostrovjanite na ova pra{awe mu odgovorile deka tie od mnogu godini znaele deka }e dojde kaj niv. Tie mu ponudile da zeme so sebe nekolku mudri lu|e za da mu pomognat vo kontaktite so divite lu|e. Oblekata im e od lisjata od drvoto. Samo del od niv ostanale `ivi i se naselile na ovoj ostrov. a koga }e umrat odat na mnogu poubavo mesto bez nikakvi te{kotii. Vo raka dr`el sabja vo pravec na Bla`eniot Ostrov. Tie `iveat dolgo. Tie se hranat od drvoto koe{to se nao|a na ostrovot. Mu prepora~al da odi do edna bakarna zgrada. Jevantija mu odgovoril deka mo`e.207 jazik. site `iteli go ispratile. bidej}i }e umre. odnosno na Adam i Eva. Carot Jevantija mu odgovoril deka `eni imaat. @itelite na ostrovot mnogu qubezno go do~ekale. no vnatre da ne vleguva. no postapuval spored preporakite na carot Jevantija i se vratil pak kaj nego. a Alek- . Tie mu ja raska`ale nivnata sudbina. a nivniot `ivot e sodr`an vo molitvi kon bogot Savaota.

no potoa im naredil na vojnicite so kowite da se izbawaat i go napu{til `ivotvornoto ezero. Tuka na edno {iroko pole imalo ezero koe ne mo`elo da se pomine. za da mo`at kobilite da se vratat. otkako gi pro~ital. se upla{il. Prodol`uvaj}i go svoeto pate{estvie stignal do ezeroto so `ivata voda. Toa bile poznatite peja~ki Nirajdi. stignal do temnata zemja. bidej}i propa|alo. Aleksandar go poslu{al sovetot na piliwata. Napu{taj}i go hramot po dolgo patuvawe na{ol lu|e so edna noga i so ov~i opa{ki. Slednata sredba na Aleksandar bila so su{testva koi bile polovina lu|e. Onie {to ostanale `ivi bile naoru`ani i primeni vo vojskata kako pomo{nici. Patuvaj}i ponatamu sretnal dve mnogu ubavi piliwa koi li~ele na lu|e i zboruvale. koi `iveele vo golemi i obrasnati planini. Koga izlegle nadvor. Tamu go ~eka indiskiot car so kogo }e vojuva. Se {etale 24 ~asa po temnata zemja. su{enite soleni ribi gi stavile vo ezerskata voda za da gi izmijat od solta. Slednoto pate{estvie na Aleksandar bila zemjata na temnicata. zabele`ale deka zemjata {to ja zele bila zlato. Otkako se stemnilo. Koga Aleksandar go videl ova ~udo. prodol`uvaj}i go svojot pat. mnogu se voznemiril. Aleksandar. Pri vra}aweto Aleksandar im naredil na vojnicite da zemat po malku zemja. Aleksandar naredil da se napravi most i taka uspeale da pominat. se ka~ile na kobilite {to imale `drebiwa. od golem stud site izumrele. polovina kowi. koi podgotvuvale hrana. Tuka toj na{ol pisma vo koi pi{uvalo za negovata smrt. Aleksandar. a i mnogu bile ubieni. No. Gotva~ite. Tie bile mnogu brzi i ve{ti vo strelawe.208 sandar mu rekol na Jevantija deka so zadovolstvo bi ostanal na ostrovot. Za odmor car Aleksandar so svojata vojska se zadr`al na edno drugo ezero. Ribite o`iveale i pobegnale vo dlabo~inite na vodite. Tie ovoj negov gest go sfatile kako negova slabost i prokomentirale deka makedonskiot car go osvoil celiot . od ezeroto izlegle `eni koi peele prekrasni pesni {to umot na ~ovekot od milina mo`el da se zanese. najdobro e da trgne po desniot pat. Tie mu pora~ale: za da ne zagine vo ova pusto mesto. Toj im se smiluval i gi ostavil da si `iveat spokojno vo nivnoto mesto. Se razbira. se zadr`al vo hramot Iqopol da se pokloni. Za vreme na borbata site padnale vo dupkite. koj mu slu`el kako svetilnik vo negovite pohodi. Aleksandar dal naredba vojskata da iskopa dupki i da gi pokrijat so trska. Koga go pominal mostot. Tuka ubil edna golema riba i vo nejzinite creva na{ol golem bescenet kamen. a `drebiwata gi ostavile. Za da vidi {to ima tamu. Stignal do edno drugo ezero so blaga voda kako med. no mu e `al da gi ostavi svoite sonarodnici – Makedoncite. Tie bile dobro naoru`ani i trgnale protiv makedonskata vojska.

ja zabele`ale brojnosta na indiskata vojska. No. a na glavite im stavile crveni ~almi. posebno Persijancite. Indiskiot car Poro razbral deka makedonskata vojska se nao|a na granicata na negovata dr`ava i mu napi{al pismo na makedonskiot car i po glasnik mu go ispratil. Ko`ite im gi odrale. Makedonskite vojnici mu ostanale verni na Aleksandar. Poradi toa toj gi moli za pomo{. vo sprotivno i tie }e padnat pred silata na makedonskiot car. So golemi `rtvi. se upla{ile i se dozborile da go izneverat. a nivnite utrobi se polni so besceneti kamewa i ko`ite im se neprobojni. Borbata me|u dvete vojski traela cel den. Persiskite vojnici gi oblekle vo `enski ali{ta. Pristignal do indiskata granica. Carot Poro vo svoeto pismo go napadnal Aleksandar za smelosta i drskosta {to do{ol do granicite na negovoto carstvo i mu se zakanil deka ne }e mo`e da se spasi od indiskata vojska ako zapo~ne vojna. a vo utrobite na{le ogromno bogatstvo so besceneti kamewa.209 svet. zakanuvaj}i mu se deka ako go fati. Vojskata na Poro juna~ki se borela. Se zasolnil vo tvrdinata Iqopolska i so pismo im se obratil na site severni carevi. Gi povikal site svoi sojuznici: carevi i prvenci za da se dogovorat za ponatamo{nite akcii. Carot Poro naredil da se sobere celata indiska vojska.ilon i Seqevki i go ubedile Aleksandar vedna{ da udrat na vojskata na Poro. Nivnoto meso bilo najdobro od site drugi `ivotni. . no na krajot bila pobedena. Vojvodata Ptolomej razbral za raspolo`enieto vo vojskata i go izvestil Aleksandar.ilon i Seqevki vo Persija. Aleksandar so pismo pobaral pomo{ od . Koga vojnicite na Aleksandar. carot Poro go napu{til bojnoto pole i so brodovi preminal na drugata strana na rekata Alfeja. a tie uspeale da go izla`at i gi ostavil slobodni. a Aleksandar se zadr`al na drugiot breg. Po ovoj slu~aj. Tie mu odgovorile vo borbite da ne pra}aat vojnici. i toa ne mu pomognalo na indiskiot car. Ottuka Aleksandar so svojata vojska se vratil vo realniot svet. Vo me|uvreme so golema vojska pristignale . Aleksandar vo istiot stil mu odgovoril na carot Poro.ilon so seta vojska uspeal da ja premine rekata i ja napadnal vojskata na Poro. `iv }e umre od lo{a smrt i zaedno so svoite bogovi }e pojde vo adska propast. Aleksandar gi slu{nal nivnite zborovi i naredil site da bidat zaklani. Istoto go storil i Aleksandar. tuku da gi pu{tat golemite slonovi. vo koe gi izvestuval deka car Aleksandar go pobedil i go zagrozuva i nego. Severnite carevi mu . Carot Poro zagubil golem del od svoite vojnici. Zatoa toj pobaral od nego da mu prati davanina od site carstva so koi vladee i da se vrati vo Makedonija i tamu da caruva. a toj ja napu{til i pobegnal. Toj ja sobral celata vojska i uspeal da im ja vrati doverbata vo nepobedlivosta na makedonskata vojska.

vo sprotivno }e bide napadnat. koi imale svoe carstvo. no toj ostanal zadovolen od odgovorot i nemal potreba da odi vo nivnoto mesto. Vo borbata me|u dvata cara. so golemo bogatstvo. Carot Poro prifatil li~no da se bie so Aleksandar. Isto taka. Amazonkite gi prifatile uslovite na Aleksandar i go pokanile da gi poseti. im ispratil pismo. Aleksandar naredil Poro da bide carski pogreban i za toa gi izvestil vo palatata vo Iqopol. a ma`ite `iveele pokraj rekite i im ja vardele stokata. Podolg period ostanal na odmor vo Iqopol. Za da ne se prolee mnogu krv. Amazonkite vedna{ mu odgovorile i mu sovetuvale da ne se bori protiv niv. Zatoa gi moli ubavo da go pre~ekaat. bidej}i }e bide pobeden. Aleksandar mu ispratil pismo na car Poro vo koe bara od nego da mu pla}a davanina so darovi. Carot Poro padnal mrtov od svojot kow. Po ovaa pobeda Aleksandar naumil da gi pokori Ne~istite. Koga pristignal na granicata na nivnoto carstvo. koi ta`ele za Poro. odnosno bil `iv faten i ubien. so razli~ni nazivi i sekoe pleme se slu`elo so poseben jazik i zatoa bile poznati kako Ne~isti lu|e. prestolniot grad na car Poro vo Indija.210 izlegle vo presret na indiskiot car i sobrale ogromna vojska. no da ne doa|a na ostrovot. tuku samo sakal so zbor da gi upla{i. pokrien so zlaten pokriva~. Vo pogrebnata povorka se vklu~il i Aleksandar. a toj nema da im nanese nikakvo zlo. vo koe gi izvestuval za svoite pobedi. neka ja zeme i ednata i drugata vojska i neka vladee so svetot. a bi bilo sram za nego da go pobedat `eni. a koj }e pobedi. Aleksandar izlegol kako pobednik. a carskata korona mu ja stavile odozgora. a makedonskite vojnici pobedni~ki ja napadnale. Na pogrebot do{la i caricata Kqitemnistra so golem broj `eni. no na krajot bil pobeden. Teloto go postavile vo zlaten kov~eg. Toj mo`e da pobara {to saka. Po edna godina makedonskiot car trgnal protiv `enite Amazonki. Car Aleksandar dobil mnogu bogati darovi i krunata na Poro. Ne~istite gi so~inuvale 17 plemiwa. Od niv pobaral da mu davaat davanina i 1500 najubavi Amazonki i 1500 kowi sekoja godina. tuku trgnal protiv carot Vomitra Urmeqski. a nemale car. Imaat ogromna vojska. Vo sprotivno toj }e gi napadne i nitu edna nema da ostane `iva. a tie }e mu ispratat s¢. bidej}i mnogu slu{al za nivnoto juna{tvo i za urednoto upravuvawe so carstvoto. Pulevski gi naveduva imi- . Na nivnoto pismo Aleksandar im odgovoril deka toj nema namera da se bori so niv. Edna{ na pet godini doa|ale kaj `enite i mo`ele da ostanat samo edna godina i pak da se vratat na svoite mesta. Vojskata na Poro se razbegala. Palatata na carot Poro bila veli~estvena. Toj so golema vojska gi napadnal vojnicite na Aleksandar. a potoa se vratil kaj svojata vojska. a sega do{ol da gi vidi i niv. Ostrovot go naseluvale samo `eni. Aleksandar e gotov da se bie li~no so nego.

}e dobie golemo bogatstvo. Antioh mu vetil deka }e ja izbavi `ena mu i }erka mu i siot posed {to mu e zemen }e mu bide vraten i so ~est }e bide ispraten kaj majka mu. da go pleni i vrzan da go donese kaj nego i ottuka }e pojdat kaj caricata Kandaki. Kantafqus mu raska`al {to se slu~ilo. odnosno Antioh. Majstorite napravile edna visoka kula i na vrvot postavile edna sprava (xang). Dorifor. Antioh bil pretstaven kako Aleksandar. Vo slu~aj da ne go poslu{a. Drugiot sin na caricata Kandaki. a go pra{al Kantafqus: kakva dobrina da o~ekuva od nego ako uspee da mu ja povrati `enata. }erkata i mestoto. Vojskata na Aleksandar ja zazela tvrdinata. Koga duva veter. da o~ekuva lo{a smrt. Koga razbral deka Aleksandar vlegol vo negovoto carstvo. Ja skrila slikata i ~esto ja gledala. Antioh go ispratil Aleksandar kaj carot Jevagrit. no bil pobeden. Aleksandar so brojna vojska trgnal kaj carot Jevagrit. Begaj}i za kaj majka si. Car Jevagrit ne go poslu{al Aleksandar i izlegol da se bori so nego. caricata Kandaki. a tie se zasolnile vo pe{terite. Tuka nastapuva promena na ulogite. sin na caricata. a majka mu }e dobie tret sin. odnosno samiot si go odzel `ivotot. Kantafqus so golema maka se izbavil. Kantafqus pobaral kako pratenik kaj majka mu da bide ispraten Aleksandar. Negovite vojnici gi zatvorile vratite za da ne mo`at da izlezat na belo videlo. Kantafqus se upla{il i so najbliskite zaminal kaj majka si. Pred da zamine. ja imal za `ena }erkata na Poro. Taa mu bila sva}a na carot Poro. caricata ispratila skri{um eden umetnik za da go naslika i vedna{ da se vrati.“ Zatvorenite vo pe{terite slu{aj}i gi ovie zborovi od strav ne smeele da se dobli`at do vratite. se za~udila na ubavinata na Aleksandar. . a Aleksandar kako Antioh. bil faten od stra`ata na Aleksandar i bil odveden kaj nego. gi smenile ulogite. Aleksandar site gi isteral vo planinata. da se slu{at zborovite „Car Aleksandar! Car Aleksandar. ja oslobodila `enata i }erkata na Kantafqus i mu go zele celiot imot na Jevagrit i se vratile kaj Antioh. Koga doznala deka Aleksandar se pribli`il do granicata na nejzinata dr`ava. a posakal da bide mrtov. Po patot go napadnal carot Jevagrit Ulariski. Koga caricata ja videla slikata.211 wata na site plemiwa. So dogovor me|u Aleksandar i Antioh. koj mu ja zel `enata i }erkata i site `ivotni {to gi imal so sebe. a i da ja oslobodi `enata i }erkata na Kantafqus. Aleksandar se dobli`il do trvrdinata na Jevagrit i mu ispratil pismo vo koe pobaral od nego da mu dava davanina i darovi. Ottuka car Aleksandar zaminal kaj caricata Kandaki i carot Kantafqus. Na toa toj mu odgovoril deka }e pobara toj da bide pratenik kaj majka mu. Vo slu~aj da mu se sprotivstavi.

bidej}i negoviot um e mnogu razvien. Na pra{aweto na Aleksandar zo{to toj go nagovara da vleze.212 Antioh dal naredba Aleksandar i Kantafqus da zaminat kaj caricata Kandaki. Toj e gotov da go dade `ivotot za nego. Aleksandar se naoru`al dobro. Aleksandar vo eden od svoite sogovornici go poznal likot od spomenikot kaj divite lu|e i mu objasnil deka toj e carot Sosonh. Na dobrodetelen ~ovek i bogovite i demonite mu pomagaat. Aleksandar mu objasnil deka patot go donel tuka i se vra}a nazad. koi sakale da bidat nad Gospod. Onie {to vlegle vnatre si go izgubile umot i bezumni se u~inuvale3 . a sega se ma~i kako zol ~ovek. Negovata namera bila da pojde do rajot. bidej}i i negovata sudbina }e bide kako i negovata. Na toa carot Poro mu odgovoril deka sekoj car koj caruva so visokoumie taka }e zavr{i. pa zatoa site Bog gi kaznil i gi ispratil vo pe{terata ve~no da se ma~at. Tuka videl mnogu ~udni lu|e. a ~esta kako gospodar mu e mnogu golema. vrzani vo te{ki okovi. potoa nekoga{nite elinski bogovi. vsu{nost. Kantafqus mu odgovoril deka ako vleze toj nema ni{to lo{o da mu se slu~i. pa go predupredil deka taa ima negova slika i }e go poznae. Po patot tie se zadr`ale vo edna pe{tera. koj go poznal Aleksandar. no divite lu|e mu ja ubile celata vojska. odnosno na Aleksandar deka nema drug junak kako nego: sposoben da caruva so celiot svet i milostiv. kako nekoi pla{ila. Ponatamu Aleksandar se sretnal so indiskiot car Poro. e pretstavena kako eden vid pekol. [etaj}i vo pe{terata sretnal mnogu poznati li~nosti. mu se pomolil na Boga i vlegol sam vo pe{terata. mu objasnil deka site {to tuka se vrzani nekoga{ bile carevi i toa mnogu gordelivi. koj pomislil deka i toj e donesen vo pe{terata. Pe{terata. Aleksandar . koj nekoe vreme go pokoril celiot svet i vladeel so sila i bes. Po patot toj mu priznal na Antioh. na {to Aleksandar mu odgovoril deka tie zaedno so }erka mu caruvaat nad celiot svet. Darij znael deka toj odi kaj caricata Kandaki. Go sovetuval Aleksandar da ne se veli~i mnogu. a nego demonite go dovele vo pe{terata poradi negovoto bezumie. vo koja spored Kantafqus `iveat `ivite elinski bogovi. Aleksandar go prodol`il patot po pe{terata i go zabale`al carot Darij. a carevite so izopa~eni lica bile lo{i kon lu|eto. koj se smetal za zemski bog. pa go predupredil da ne mu se slu~i istoto i nemu. Zatoa ne treba da ostanuva dolgo vreme i so pomo{ na Gospod }e se izbavi od racete na Kandaki. Eden od vrzanite carevi. kako Krona i Dija Jermi. Darij go pra{al vo kakva sostojba e Persiskoto Carstvo i za svojata }erka.

Taa se setila na slikata i se zapra{ala vo sebe dali e toj carot Aleksandar Makedonski? Gi pokanila da vlezat vo palatata. . tuku toj da ostane tuka kako nejzin sin i so toa da bide proglasena za carica na celiot svet. Do nea dojdoa glasovi deka Aleksandar go ubil. Majka mu go smirila ka`uvaj}i . Caricata Kandaki srde~no se pozdravila so Aleksandar i mu rekla deka toj £ e ve}e tret sin. a toj £ rekol deka na slikata navistina li~i na Aleksandar. Na krajot mu se obratila so imeto Aleksandar i go zamolila da zeme s¢ {to mu se dopadnalo.213 zaklu~il deka na sekoj ~ovek spored delata mu se merat zaslugite. Na toa Aleksandar £ rekol deka toj e Antioh. Na krajot mu sovetuvala nikoga{ pove}e da ne se javuva kako pismonosec. a potoa }e go ubie sin £ i ~esno so sabja v race mo`e da zagine. bidej}i toj se na{ol vo nejzini race i od tuka ne }e mo`e da se izbavi. Aleksandar vedna{ go promenil liceto. bidej}i toa ne mu dolikuva na carskoto dostoinstvo. Tuka nema od {to da se pla{i.ateni raka za raka tie izlegle od palatata i go sretnale vtoriot nejzin sin. za da go vidat nejzinoto bogatstvo i da zeme s¢ {to saka za da mu odnese na Aleksandar i da mu napi{e pismo. Caricata Kandaki mnogu se izraduvala koga razbrala deka nejziniot sin doa|a kaj nea. Toj ja fatil za raka i ja predupredil deka ne smee da izleguva nadvor. a toj so golema maka se spasil. koj mu go spasil negoviot `ivot i na semejstvoto i mu go vratil imotot {to mu go zel carot Jevagrit. Pristignal tuka so namera da go ubie pismonosecot na Antioh. Taa voop{to ne pomislila da go ubie. bidej}i vojskata na Aleksandar go napadnala i site negovi vojnici bile pogubeni. a pomislil da ne mu se slu~ilo ne{to lo{o. Caricata Kandaki mu ja otkrila svojata namera. Dorifor. bidej}i }e ja najde smrtta. Caricata Kandaki vedna{ mu objasnila za negovata slika. Ja zamolil da go smeta kako tret sin. Toa go zabele`ala caricata i sakala da izleze nadvor. Pri sredbata Kantafqus go pretstavil Antioh (Aleksandar) kako golem vojskovoditel na Aleksandar. Caricata Kandaki mu objasnila deka od denes taa e carica na celata vselena. se uveril vo ~esta na makedonskiot car. a ne Aleksandar. Aleksandar mu raska`al s¢ {to videl vnatre. bidej}i mnogu se zabavil. Taa go pre~ekala so golema radost. Toa mnogu ~esto se slu~uvalo – vo nego da go prepoznavaat Aleksandar. Aleksandar £ se poklonil i £ rekol deka otsega }e ja ima za majka namesto Olimpijada. Go fatila za raka i go vodela niz palatata poka`uvaj}i mu go ogromnoto bogatstvo. Po dolgo patuvawe vlegle vo carstvoto na Kandaki. samo neka se raduva. no toj ne e makedonskiot car. So samoto negovo izleguvawe od pe{terata zdrav i nepovreden. Po razgovorot so carot Poro toj ja napu{til pe{terata i izleguvaj}i go videl Kantafqus kako pla~e. a poradi toa padnala vo golema `alost. Toj bil mnogu lut i izmoren.

gi daruval i si zaminal. Re{il da vleze vo morskata voda za da vidi {to ima na dnoto. No. sakal barem da ubie eden od vojnicite na Aleksandar i so otvorena sabja se spu{til kon makedonskiot car. So golema po~it go ispratila Aleksandar. Pred samoto trgnuvawe im ja otkril tajnata na Kantafqus i na Dorifor. toj im rekol deka gi smeta za srde~ni bra}a. no toj go predupredil deka vo slu~aj ne{to da mu se slu~i makedonskata vojska so seta sila }e gi napadne i }e gi pogromi. Ja`iwata se razmrdale i vedna{ go krenale i go izvadile na povr{inata na vodata. Ovoj motiv vo vid na predanie go ima zabele`ano i objaveno Kuzman [apkarev. Tuka so golema ~est go pre~ekala `ena mu Roksandra. im rekol na velmo`ite koga }e gi zatrese ja`iwata. Raspravijata me|u Dorifor i majka mu ja slu{nala soprugata na Kantafqus i nabrzina go izvestila soprugot. koi go ubedile da se vratat vo Persija i tamu da se odmorat od te{kite pohodi. Aleksandar pred da vleze vo nego i da go spu{tat vo moreto. im raska`al na site {to videl na dnoto na moreto i zaminale za Persija. kako dar za `ena mu Roksandra. Na dnoto na moreto toj videl razni ~udni i golemi ribi. No. Vedna{ pristignal i go obezoru`il brat mu. Edna golema riba kolku eden bik pominuvala pokraj kov~egot i go udrila. a toa zna~i deka toj e Aleksandar. Vra}aj}i se Aleksandar se zadr`al na bregot na edno more. Utroto lu|eto od negovoto opkru`uvawe zabele`ale deka vsu{nost toj . koj go predupredil deka vo bliska idnina od racete na svoite prijateli }e umre. Za kratko vreme kov~egot bil napraven.ilon i Antioh. da go krenat gore. Pri prvoto no}evawe po patot za Vavilon nason mu se pojavil prorokot Jeremija. a ne Antioh. Celata vojska bogato ja daruval. Toj se otka`al od svojata namera. Majka mu go zadr`ala. Koga se vratil so brodot na kopnoto. Pove}e ne mo`el da zaspie. no sepak. Tie se upla{ile i pomislile deka mo`e da gi ubie. Caricata Kandaki mu ja dala na Aleksandar carskata kruna koja sodr`ela besceneto bogatstvo. . No}ta ja pominal pla~ej}i. a potoa zaedno so `ena mu zaminal za Vavilon. Vo Persija ostanal edna godina. U{te edna{ se obidel so no` da go napadne Aleksandar. Dorifor seriozno go sfatil ova predupreduvawe i se smiril.214 mu deka Aleksandar go spasil brat mu Kantafqus i negovoto semejstvo i mu go vratil bogatstvoto. Isto taka. Vra}aj}i se kaj svojata vojska go pre~ekale Ptolomej. najmnogu se za~udil koga zabele`al deka i ribite se tepaat me|u sebe i si rekol deka i tie se tepaat kako i lu|eto. go daruvala i so drugi besceneti predmeti i desetgodi{na davanina. Aleksandar se razbudil i mnogu se voznemiril. Po izre~enite zborovi prorokot Jeremija vedna{ is~eznal. Na Antioh mu naredil da odi vo tvrdinata da napravi eden kristalen kov~eg so koj }e se spu{ti vo vodata.

na primer. Na svoite podanici sekoga{ im izleguval vo presret i gi re{aval nivnite problemi. tuku }e £ ostavi golema ~est. Aleksandar podgotvil golemi darovi za Aristotel pred da zamine za Makedonija. Ovie zborovi mnogu go trognale Aleksandar i se rasplakal. kade mu e bogatstvoto so koe se zdobil pri osvojuvaweto na svetot. koja . potoa kakvi se sostojbite vo Makedonskoto Carstvo. skapocena obleka za dvajcata. Gledaj}i gi vakvite postapki na Aleksandar.215 ne e istiot Aleksandar. i dva prstena so besceneti kamewa. Na krajot go moli da dojde da se vidat. dva beli kowa so zlatni sedla i 100 drugi kowi. Toj go pra{al za zdravjeto na majka mu. Site {to pristignale mu donele davanina i mnogu darovi. vistinata. Za toa mu pomaga verbata vo edinstveniot nebesen i zemski bog. Vo toa vreme pristignal i negoviot u~itel Aristotel. pa nema pri~ina da taguva. tvorec na neboto i na zemjata. verojatno nikoga{ nema da se vidat. Aristotel prodol`il so drugi pra{awa. drugata za Roksandra. Vo pismoto taa mu ja opi{ala qubovta i tagata {to ja ~uvstvuva kon nego. dadeniot zbor da ne se iskrivuva i sudot mu e praveden. vojskovoditeli i celata vojska. kako pratenik od majka mu Olimpijada. velmo`i. a ako ne mo`e. a vojskovoditelite mu rekle deka toj ja ima najgolemata i najdobra vojska na vselenata i narod koj mnogu go saka. slava i spomen za da se znae deka bila prva nad site carstva. Na tie zborovi Aleksandar se izraduval. Aristotel mu posakal da dobie sin. za da gi priznavaat Makedoncite za sposobni lu|e. Aristotel se ~udel na negovata juna{tina i dobrina. Vo Vavilon gi povikal na gozba site carevi. dobar pozdrav. Koga toj }e umre. Toj rabotel na istorijata na Makedonija. vo sprotivno. Od eden visok rid Aleksandar ja poglednal svojata vojska. Mu raska`al za negovite patuvawa po zemjite na ~udata i sl. Pulevski vo svojata „Istorija“ ima poso~eno mnogu takvi primeri. Majka mu Olimpijada ima golema `elba da go vidi nego i negovata nevesta. Majka mu mu ispratila bogati darovi: dve skapoceni kruni: edna za nego. Na toa Aleksandar mu odgovoril deka toj ima ~etiri dobrini: prvo. Aleksandar bil poznat kako velikodu{en i praveden vladetel. zaklu~uvaj}i deka takov car nitu imalo i nitu }e ima vo idnina. Aristotel mu odgovoril deka negovoto carstvo e dobro i site go slavat za pobedite. Tie se obiduvale da go razveselat. pa go pra{ale od {to tolku mu e na`aleno srceto. na {to makedonskiot car mu odgovoril deka toj ne saka na Makedonija da £ ostavi dete. Pismoto kaj Aleksandar predizvikalo golema `alost. vtoro. Odgovorot glasel deka negovoto bogatstvo se prijatelite i negoviot narod. a mu napi{ala i pismo. da naredi da ja dovedat nea kaj nego. So seta vojska pristignal vo Vavilon. site da go spomenuvaat so negovite dobrini {to gi pravel.

Im se priklu~ile i nekoi drugi neprijateli na carot. Lekarot uspeal samo da mu go prodol`i `ivotot za u{te tri dena. Ptolomej. Na istoto mesto. Eden den dvajcata oti{le kaj carot da baraat dozvola da odat da ja posetat svojata majka. odmoraj}i se so vojskata. Qevkadus bil nadgleduva~ na carskite kowi. Prorokot Jeremija. Pritoa mu dal i edno pismo i bezbroj darovi za majka mu Olimpijada. Qisimah. mu vlegol |avolot vo srceto mu4 . koga mu se javil na Aleksandar deka go ~eka smrtta. Zagovornicite se dogovorile da napravat otrov koj deluva postepeno. a toj sfatil deka e otruen. Toj se povlekol vo svojata ku}a i razmisluval kako najdobro da gi zadovoli gostite. Aleksandar imal pokraj sebe dvajca pitomci koi gi zel od nivnata majka koga bile mali. koi imaat `elba da se veselat zaedno so nego. Vo blizinata na Vavilon eden ~ovek otkril ogromno bogatstvo od zlato. tuku kratka. prijateli. Toj go poslu`il so ~a{a so otrovnoto vino. Vrionus oti{ol i go povikal da se vrati kaj prijatelite. Del od toa zlato toj si go zadr`al za sebe. Makedonskiot car po izvesno vreme po~uvstvuval golemi bolki i im se po`alil na gostite i im rekol deka }e se pribere doma. za da mo`e da gi rasporedi carstvata i da ostavi zavet.ilon. a i za doprva5 . Vrionus dobil pismo od majka mu. Aleksandar ne im dozvolil. 185. . Vedna{ go povikal lekarot . Nikakvi bilki ne mo`ele da mu pomognat. A vo toa vreme negovite neprijateli go podgotvile otrovot i go turile vo ~a{ata so koja Aleksandar treba{e da im se obrati na prisutnite. kako {to pi{uva Pulevski. Aleksandar ta`no prozborel deka slavata ne e vekovita.ilip. Za taa cel se zdru`il so nekojsi Midis i zaedno se dozborile da go otrujat. za da mo`e Aleksandar da go podeli carstvoto pred da umre. No. Toj re{il da go otrue makedonskiot car. Eden den gi pokanil na gozba site velmo`i. Vo Vavilon ostanal u{te tri meseci. Otkako gi slu{nal zborovite na lekarot. Edniot se vikal Qevkadus. ubava i ~esna. bile radosni i sre}ni. a del Aleksandar im go razdelil na svoite vojnici. Nikoga{ ne biduva radost – ako ne £ se pridru`i 3 4 Na istoto mesto. Verni na Aleksandar mu ostanale: Perdika. Site gosti dobro se zabavuvale. Vo toj moment. deneska sakam najpove}e da se radvate otkoli sekoga{ do sega.216 ve}e bila pri kraj. 207. a Vrionus go slu`el so vino. Gledaj}i ja takvata gletka toj im se obratil so slednive zborovi: O prijateli i junaci moi. Verojatno Aleksandar ja ~uvstvuval smrtta. ne mu ka`al koga toa }e se slu~i za da mo`e da se podgotvi. a drugiot Vrionus. Olivija. i mnogu brgu pominuva. vo koe go molela so bratot da dojdat da ja vidat. vojskovoditeli i najpoznatite junaci. .

ubeden deka nejzinoto telo }e go izvle~e otrovot. Na krajot pobaral da go pogrebat vo zlaten kov~eg vo gradot Aleksandrija. ne izbira i ne se pla{i od nikogo. koj mu rekol deka od sega drug Aleksandar nema da go java. a eden orel letal pred nea.ilip rasparal edna maska i go stavil vnatre. Bikoglav namesto go ubil. a taa da go prifati za sin. Otkako se pro{iri vesta deka Aleksandar umira. Tuka samo }e navedeme deka Perdika go nazna~il da vladee so Makedonskoto Carstvo. Teloto na makedonskiot car go klale vo zlaten kov~eg i go stavile na tronot. majka mu Olimpijada da ja ima za majka. @ena mu Roksandra ta`no go `alela. Zemjata otprvin se javuva dobra i milosliva. Yvezdata padnala vo moreto i vo toj moment Aleksandar umrel. a sega }e me soberi vo eden kov~eg od 3 lakta dolg i eden lakt {irok6 . i svetot pravedno da go sudat. Zavetot zavr{uva so slednive zborovi: [. Vo toj moment na neboto lu|eto zabele`ale kako pa|a edna yvezda. Pred samata smrt Aleksandar gi povikal svoite vojskovoditeli da se prosti so niv. a sega toj umira i }e odi vo svetot na umrenite. Ponatamu na site vojskovoditeli im ostavi mesta kade tie }e vladeat. da go dobie imeto Aleksandar i nemu da mu pripadne vlasta kako car. Toj gi navel site uspesi {to gi postignal zaedno so niv. Koga gi slu{nal zborovite na Aleksandar. Me|u drugoto. Taa mu se obratila na mrtvoto telo na 5 Na istoto mesto. Vedna{ pcovisal i negoviot kow. Vo po~etokot naglasuva deka smrtta e nemilosrdna. . Potoa pristapil kon rasporeduvawe na svoeto carstvo.. a nim im posakuva zdravje i qubov.217 i o~ajni~ka `alost. bidej}i drug Aleksandar kako nego nivnite o~i nema da vidat.] sijov svet ne me bere{e. negoviot ubiec. Aleksandar go povikal pisarot za da go zapi{e negovoto zave{tanie i pred site da go pro~ita.. Isto taka. mu se obratil i na Vrionus. site Makedonci se rasplakale od `alost. Toj pla~el i go baknuval svojot stopan. Gi zamolila prisutnite da ja ostavaat sama. vo nego stoi deka so ~ista svest i zdrav razum go pi{uva zavetot. Taa e trudna i ako rodi sin. Lekarot . a Ptolomej naredil negovoto telo da go ise~at i da go frlat na ku~iwata. na vdovicite i na siracite da im se razdadat 100 kutii zlatni pari. Taa za site e ednakva. so pra{awe za{to go otrul. Na siromasite. Pobaral da mu go donesat negoviot kow Bikoglav. a potoa nenadejno gi grabi lu|eto i gi krie vo svojata pazuva. a na vojnicite koi sakaat da si zaminat po svoite domovi da im se dadat pari za da se vratat i da se se}avaat na nego. Toj od svoite prijateli i neprijateli moli za milost i prostuvawe za storenite gre{ki. Negovata nevesta Roksandra da ja odvedat vo Makedonija i da `ivee so majka mu. Celata vojska sakala da go vidi svojot car. 208.

213. Ptolomej i . Institut za nacionalna istorija. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. Skopje 2003. Skopje 2005. Vo 2005 godina godina kako posebno izdanie be{e objaven delot {to se odnesuva na `ivotot i delata na Aleksandar Makedonski pod naslov Makedonska Aleksandrida od istite sostavuva~i8 . re~isi. toa pretstavuva makedonska verzija na Aleksandridata (od vtorata polovina na XIX vek) sozdadena. 6 7 8 Na istoto mesto. . Pulevski so dolgo zadocnuvawe se pojavi kaj nas vo 2003 godina vo podgotovka na Bla`e Ristovski i Biljana Ristovska-Josifovska7 . Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija. Pulevski).218 svojot soprug so zborovite deka ne mo`e da ja trpi negovata smrt i deka e podobro i taa da umre otkolku da `ivee sama bez nego.ilon naredile da napravat u{te eden zlaten kov~eg i dvajcata bile pogrebani vo Aleksandrija. \or|ija M. Slavjansko-ma}edonskata op{ta istorija od \or|ija M. Go izvlekla no`ot od pojasot na Aleksandar i se probola vo gradite i vedna{ umrela. taka {to doskoro be{e nepoznato za makedonskata javnot i po{iroko. se razoti{le po svoite carstva. istovremeno so sli~ni pe~ateni verzii kaj drugite balkanski narodi. Biljana Ristovska-Josifovska. Makedonska Aleksandrida (Izvadok od „ Slavjansko-ma}edonskata op{ta istorija“ od \or|ija M. Spored avtorot na predgovorot kon ovaa izdanie. koi im gi dodelil Aleksandar vo soglasnost so negoviot zavet. Biljana Ristovska-Josifovska. Podgotovka: Bla`e Ristovski. Site velmo`i. Pulevski. Podgotovka i transliteracija Bla`e Ristovski i Biljana Ristovska-Josifovska. otkako go pogrebale svojot car. deloto na Pulevski ostanalo vo rakopis celi 110 godini po negovata smrt. Se razbira.

simbolite. praktikata. a mnogu korupcija. Na{eto sogleduvawe se bazira vrz pove}e istra`uvawa na odnosot na korupcijata. Ovde kulturata e razbrana vo nejzinite ~isto subjektivni odrednici. toga{ te{ko mo`eme so nea ne{to pokonkretno da objasnime. demokratijata i glavno e naso~eno kon del od odgovorot na pra{aweto: Zo{to e va`na kulturata vo procesite na demokratizacijata i pojavata na visok stepen na korupcija vo dr`avata. DEMOKRATIJA. instituciite. odrednici dobieni vrz istra`u- . Ako pod poimot kultura se podrazbere prakti~no s#. odnosite. a malku soznanija i istra`uvawa e sodr`ano vo ulogata i zna~eweto na kulturata vo sozdavaweto na sostojba vo op{testvoto vo koja e prisutna malku demokratija. demokratijata i korupcijata. po`elno e da navedeme del od istra`uvawata koi se odnesuvaat na ovaa tema. Poimot kultura se odnesuva na najrazli~ni zna~ewa vo razli~nite disciplini: od „seopfatno zna~ewe“ koe se odnesuva na na~inot na `ivot vo edno op{testvo. ekonomijata. vo koe vleguvaat vrednostite. Se razbira deka ovde samo nakratko }e navedeme del od sogleduvawata na nekolku avtori bez koi raspravata ne bi bila celosna. Toa }e ni pomogne polesno da ja razbereme sostojbata vo Makedonija. za koja. dobieno vo istra`uvaweto na indeksot na percepcija na korupcija. deka postoi visok stepen na korumpiranost i s# u{te nizok stepen na demokratija i niska efikasnost na instituciite vo dr`avata. za Makedonija. skoro i da nema poseriozno istra`uvawe. no zatoa postoi op{to ubeduvawe. kako {to se vrednostite. Centralnoto pra{awe za koe postojat mnogu pretpostavki. veruvaweto.Ilija Aceski KULTURA. stavovite. za `al. KORUPCIJA (makedonskiot slu~aj) Voved Pred da se obideme da ka`eme ne{to pove}e za sostojbite vo Makedonija za odnosot na kulturata. do sfa}awa koi se odnesuvaat samo na oddelni segmenti na ~ovekoviot `ivot. pokonkretno.

po devedesettite godini na 20-ot vek. zagrozeni ~ovekovi prava. i postoi percepcija za golema rasprostranetost na korupcijata. golemata nevrabotenost i izrazito visokiot procent na siva ekonomija. selektivna primena na zakonite. vrz ekonomskata kultura na nacijata golemo vlijanie imaat dominantnite idei ili paradigmi za ekonomijata. Ako ovaa sostojba. Porter (Porter. Za Porter e va`no toa {to odnesuvaweto na lu|eto e vo zavisnost od toa vo {to tie veruvaat. po devedesettite godini re{ava~ko vlijanie izvr{ile ekonomskite faktori kako {to e visokata stapka na siroma{tija i neednakvost vo dohodot. a vrz osnova na istra`uvawata vo Makedonija. 2005) Bez somnenie deka vrz sistemot na vrednosti. deka vo Makedonija „ne postoi dr`ava“. Godi{en izve{taj na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata 2004) Ekonomija i kultura Odgovorot na pra{aweto: zo{to kulturata e va`na za ekonomskata stabilnost i prosperitetot na edna zemja. Vo soglasnost so ovoj stav. Nacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvoj 2001. Taa sostojba se do`ivuva kako politi~ka diskriminacija na gra|anite. mo`eme da go zaklu~ime slednoto: ako preovladuva uveruvaweto. koe na primer e svojstveno za Makedoncite vrz osnova na istra`uvawata na javnoto mislewe. prisutno e ~uvstvo na nemo} da se za{titat sopstvenite interesi. Se razbira toa e sostojba koja vo golema mera e sozdadena kako rezultat na karakterot na promenite po devedesettite godini: neproduktivna privatizacija. nema vlast. ja dovedeme vo direktna vrska so visokiot indeks na percepcija za rasprostranetosta na korupcijata. Majkl E. (Labovi} 2002. Javnoto mislewe za korupcijata vo Republika Makedonija 2005. Prvo. (Hristova. toa ne e ni{to drugo osven koruptivno odnesuvawe. Na pra{aweto: Zo{to nekoi nacii imaat neproduktivni kulturi. 2004) odgovorite gi bara vo slednoto. privilegiite kako rezultat na partiskata pripadnost imaat direktno vlijanie vrz kontrolata na instituciite i vrz resursite (vklu~uvaj}i go i vrabotuvaweto na partiski kadar vo javnite institucii). sekoj pravi {to saka. sredina kade nema povolen ambient za biznis. koja podolgo vreme e prisutna vo op{testvoto vo Makedonija. strav za sopstvenata sudbina. so drugi zborovi. neveruvawe vo instituciite. partizacija na instituciite. toga{ sme sosema blisku do zaklu~okot deka ekonomskata neefikasnost.220 vawata vo periodot po raspa|aweto na socijalizmot. toga{ treba da se o~ekuva odnesuvawe so nedoverba kon drugite. dislocirawe na realnata mo} od politi~kite institucii kon politi~kite eliti so {to nastapuva proces na razvlastuvawe na instituciite. indirektno }e n# dovede vo vrska so pra{awata za karakterot na demokratijata i .

bilingvalna zaednica. po devedesettite godini na minatiot vek. Vo toj kontekst se postavuva i pra{aweto za odnosot na demokratijata i ekonomijata na edna strana i koruptivnoto odnesuvawe na druga strana. Svetska banka. vo koj stepen tie vlijaat vrz odnosite vo ekonomijata. (Javnoto mislewe za korupcijata vo Makedonija. za koj s # u{te ne znaeme vrz koi osnovi be{e inspiriran. go ponese i tovarot na razni sankcii.221 enormniot porast na korupcijata vo Republika Makedonija. Pokonkretno. celta e da se detektiraat nekoi od glavnite pri~ini. (Saks 2004. Visokiot indeks na percepcija na korupcijata mo`e da se razbere kako zna~aen reper vo ocenkata za toa dali stanuva zbor za zemja so razviena demokratija ili zemja so ograni~ena demokratija. etni~ki podelena teritorija. Ako lu|eto se ubedeni deka vo edna dr`ava korupcijata e prisutna vo site segmenti na op{testvoto (visok indeks na percepcija na korupcijata) toga{ pra{awe e dali stanuva zbor za demokratska dr`ava. iako posledicite }e ostanat za sekoga{. vnatre{en sudir. zo{to e va`na ekonomskata kultura na edna zaednica. sosednite balkanski dr`avi. razbrana vo potesna smisla. embarga na granicata. imaat va`na uloga vo odnosite pome|u lu|eto. barawe na neprijatelite nadvor od granicite na dr`avata. toga{ nu`no se nametnuva pra{aweto za negovata povrzanost so karakteristikite na transformacijata na eden vo drug sistem. NATO. me|u koi se nao|a i Makedonija? (Aceski. Tie razmisluvawa malku se zemeni predvid. }e n# dovede do odgovorot na pra{aweto: Zo{to nekoi dr`avi vo tranzicija se pouspe{ni vo gradeweto na novoto op{testvo.. pokonkretno. a nekoi ne se. pokonkretno instituciite na parlamentarnata demokratija. no. bez razlika dali instituciite na sistemot formalno funkcioniraat. odnosno vrz ekonomskite aktivnosti koi ja formiraat organizaciskata kultura i voop{to funkcioniraweto na instituciite. se tie koi ne samo {to ne $ mislat dobro na Makedonija. deka nekoj. Lipset i Lenc 2004) Ako sostojbata na op{testvoto ja analizirame niz ekonomskite kategorii. vojni vo sosedstvoto. 2005) . iako Makedonija. kako {to se MM. Vo analizata trgnuvame od nesporniot fakt deka stavovite. tuku sekoj moment se obiduvaat da ja raspar~at dr`avata. pred s # vo procesite na formirawe na edna dr`avna zaednica vrz osnovite na konsocijativnata demokratija. vrednostite i veruvawata. Ili pokonkretno. kade }e sretneme i stavovi koi se mnogu bliski do teorijata na zaveri. Se razbira deka odgovorot e mnogu pokompleksen otkolku {to mo`e da bide sintetiziran vo edno izlagawe. 2002). Situacijata se komplicira u{te pove}e ako vo analizata se zemat predvid i nadvore{nite faktori. koi vleguvaat vo definiraweto na kulturata.

se nao|a na 84 mesto. – spored razvojot na konkurentnosta. – s# u{te nerealizirani reformi vo sudstvoto. policijata. – skoro i da nema poznato svetsko ime vo ekonomijata koe investiralo vo Makedonija. Makedonija vo 2004 godina od 104 dr`avi koi se zemeni za rangirawe.akt e deka Makedonija vo nekolku va`ni segmenti vo ekonomijata. Sekoja analiza za odnosot pome|u kulturata. devedesettite godini na minatiot vek pod 20%. a vo nekoi sferi sostojbata e u{te ponepovolna. pred devedesettite godini pomalku od 20%. najniska vo odnos na zemjite vo tranzicija vo regionot Zapaden Balkan. osven vo telekomunikaciite. za periodot po devedesettite godini treba da gi ima pred sebe slednite fakti: – nevrabotenost od nad 35%. ako ne za celosni. – mnogu malku stranski investicii po glava na `itel (najmalku vo regionot Zapaden Balkan). (109 na svetskata rang-lista po korumpiranost) i po nea e samo Albanija. (sopstveni~ka sloboda. – niska produktivnost na trudot. Za sporedba. demokratijata i korupcijata vo Makedonija. pred devedesettite godini. . a nekolku godini e zabele`an i negativen rast vo ekonomijata.222 Na{ata analiza za odnosot na kulturata i ekonomijata. kade 5 e celosna sloboda). – porast na BDP poslednite nekolku godini ne preminuva 3%. – od regionot Zapaden Balkan. i javnata administracija. Makedonija 2004 go zazema devettoto mesto po korupcija. koi dr`at monopolska pozicija vo fiksnata i do pred edna godina i vo mobilnata telefonija. – problemati~ni izbori. s# u{te ne ja nadminala sostojbata od periodot pred raspa|aweto na socijalizmot. 1999 godina se nao|ala na 65-to mesto. sloboda na u~estvo vo pazarnata ekonomija) Makedonija se nao|a vo dolniot del od skalata. – siva ekonomija skoro 50%. so ne pove}e od 2 poena (na skala od 1 do 5. sloboda za vlo`uvawe na zarabotenite pari. toga{ barem za te{ko odminlivi zaklu~oci. – na skalata na indeksot na ekonomska sloboda. . Site dr`avi koi se rangirani na dolniot del na skalata na indeksot na ekonomska sloboda se visoko korumpirani. no pove}e godini po 90-te i mnogu ponizok. sloboda na zarabotka za `ivot. ja bazirame vrz nekolku fakti koi se neodminlivi i se ~ini dovolni. (Povisokoto mesto na skalata govori za povisok stepen na korumpiranost).

vrednostite. Vo na{iot slu~aj tri raboti se va`ni za da se odgovori na pra{aweto za karakterot na reformite po devedesettite godini. pokonkretno. posebno vo zemjodelstvoto. Makedonija s# u{te vo nekoi oblasti ne izlegla od po~etniot stadium na tranzicijata. kako {to poka`uvaat istra`uvawata. {to se razbira ima negativno vlijanie vrz stavovite na lu|eto za reformite voop{to. iznesuva skoro dve tretini od populacijata. skoro i da nema reformi vo zdravstvoto kade reformite se vo po~eten stadium. toa se onie koi se somnevaat deka reformite . mislewata. sli~no kako i reformite na sudskiot sistem i na javnata administracija. koe kako otpadok i ponatamu ostanuva. so nepromeneti kadrovski strukturi i na~in na upravuvawe. nepotisti~ki i kolektivisti~ki duh na upravuvawe koi efikasnosta na instituciite ja pravat krajno neproduktivna. a nivniot broj. osobeno onie koi se gubitnici vo tranzicijata. Prisutna e situacija koja mo`e da se sporedi so procesite na entropija: novoto ne go zazema mestoto na staroto. no kako sudska nezavr{nica vo koja se vme{ani desetici firmi. ekonomijata vo Makedonija e vo izrazito lo{a sostojba. Treto. na primer. neatraktivna e za stranski investicii i vladee nizok stepen na konkurentnost. pokonkretno. ekonomijata i instituciite. Sli~na e sostojbata i vo obrazovanieto. (Makedonija i korupcijata.223 – spored ocenkite na ekspertite privatizacijata na op{testveniot kapital e izvr{ena na kriminalen na~in. 2004) – javnoto mislewe vo Makedonija e naso~eno kon minatoto. Makedonija mnogu zaostanuva vo sistemskite reformi. koja s# u{te trae vo nekoi sferi (zdravstvo) i u{te dolgo }e trae. promena na stavovite. Prvo. Vtoro. prisuten e nizok stepen na produktivnost. po raspadot na socijalizmot. prisutna e edna smesa od prakti~no adaptirani pravila koi uspe{no se vklopuvaat vo eden familijaristi~ki. javnoto mislewe vo Makedonija e s# u{te krajno negativno raspolo`eno kon noviot sistem. 2002) Prvata asocijacija koja nu`no se nametnuva od faktite koi prethodno gi navedovme n# vodi do su{tinskoto pra{awe koe direktno se odnesuva na karakterot na reformite vo politikata. (Aceski. koi isto taka povratno vlijaat vrz ostanatite fenomeni. s# u{te najgolem del od naselenieto. koi se razbira nemaat nezavisna pozicija. kaj mnozinstvoto postoi ubeduvawe deka socijalizmot e podobar sistem od sistemot koj denes se gradi. u{te poizrazeno e toa {to reformite se formalni. Duri ima institucii koi do toj stepen se „reformirale“ {to i ponatamu go nosat staroto ime. No. no. no i promenite vo kulturata.

na primerot na Makedonija da go objasnime vo ramkite na kategoriite koi se vo sferata na kulturata – stavovite. na kvalitetot na uslugite. 2002) . koja e ~esto partiski i politi~ki motivirana. psiholo{ka i ekonomska smisla i s# u{te gi preboluva prvi~nite maki na tranzicijata. a taa e sodr`ana vo streme`ot na sekoj od nas da `ivee kako saka. Sostojbata vo koja mnozinstvoto od naselenieto e ubedeno deka bogatstvoto na poedincite e steknato na nezakonit na~in. od sebe da sozdade edinstveno su{testvo“. na povisokata produktivnost. (Grondona. gubeweto na verbata na poedincite vo instituciite se odrazuva vrz efikasnosta na sistemot vo celina i posebno na ekonomskata efikasnost. op{testvoto ja gubi klu~nata dvi`e~ka sila na ekonomskiot razvoj. Reformite ne gi dadoa o~ekuvanite rezultati i po petnaeset godini od nivnoto zapo~nuvawe. koja. {to povratno negativno vlijae vrz odnosite vo ekonomijata i politikata i kolku tie objektivno i da zna~at izlez od krizata. da misli {to saka i da bide toa {to e. Ne se postavuva pra{aweto za toa dali apatijata. razo~aruvaweto. na privilegiite koi gi u`iva edno odbrano malcinstvo. ne gi po~uvstvuvaa blagodatite na konkurencijata.224 vo dr`avata se dvi`at vo vistinska nasoka. deka ekonomskiot razvoj ne se bazira na produktivnost. tuku vrz kontrola na resursite. (Aceski. najgolem del ja izgubija redovnata rabota. ednostavno. Izgubena e me|usebnata doverba. Ako toj rizik ne e prifaten i poedinecot e podlo`en na sistem na kontroli. lu|eto ne ja dobija sigurnosta na sopstvenata egzistencija. no vo isto vreme ja uni{tuva nade`ta na mnozinstvoto za normalen `ivot. deka poedinecot }e napravi izbor koj e sprotiven od `elbata na vlasta. niz eden o~ekuvan proces na transparentnost i pravednost na privatizacijata. 2004:104) Ako se obideme ekonomskiot progres. tuku u{te kolku vreme i do koj stepen krizata }e se prodlabo~uva kako rezultat na toa? Ne stanuva zbor samo za gubeweto na doverbata na poedincite vo instituciite tuku i obratno – gubeweto verba vo gra|anite od strana na instituciite. gi identifikuva bogatite ‡ novite mo}ni sloevi. Vo dr`avata e vidliva podelenosta na lu|eto na onie koi se buntuvaat. gi baraat svoite prava i onie koi se poslu{ni i lojalni kon onie koi se na vlast. koja naj~esto se zabele`uva preku zasilena kontrola vrz nivnite dejnosti. protestiraat. „Vo op{testvoto na doverba spremnosta za prifa}awe na rizik se podrazbira. koj bez redovna i dovolna zarabotuva~ka i sostojba vo siroma{tija i besperspektivnost e navistina nezamisliv. toa dobiva patolo{ki osobini i izlezot od taa sostojba e navistina te`ok. Makedonija u{te na startot od tranzicijata go zagubi duhot na promenite vo politi~ka. na partiskata pripadnost. vrednostite i veruvaweto na lu|eto.

Vo Makedonija vladee ubeduvaweto deka lu|eto se `rtvi na pogre{ni ~ekori na politi~arite. ode{e mnogu pobrzo od procesite na privatizacija na dr`avniot (op{testveniot) kapital. a daleku pobrzo od promenite na vrednosniot sistem. nevrabotenost i siroma{tija mo`at da bidat do`ivuvani kako povisok stepen na politi~ki i demokratski slobodi i prava na gra|anite od prethodniot period kade vladee{e ednopartiskiot sistem i kolektivnata sopstvenost? Se slu~i paradoks vo politi~kiot razvoj na zemjata: povisokiot stepen na demokrati~nost vo uslovi na pad na ekonomskiot razvoj. mnogu lesno preminuvaat na ilegalni metodi. deka postoi korumpiranost i kriminal i toa deka samo na ne~esen na~in mo`e da se dojde do materijalni dobra? Ili. Izlezot od sostojbata na korumpiranost naj~esto se bara vo unapreduvawe na upravuvaweto. vo princip. pove}epartiskiot sistem i privatnata sopstvenost. produktivnosta i transparentnosta na rabotata na dr`avnite organi. dali parlamentarnata demokratija. Najgolem del od politi~arite se zame{ani vo razni aferi na korupcija za {to sekojdnevno izvestuvaat mediumite. posmatrani od aspekt na ekonomskiot razvoj. {to spored Merton e o~ekuvana situacija vo koja nastanuva sudir me|u celite i sredstvata.225 Kakvo odnesuvawe mo`e da se o~ekuva od ~ovek koj e ubeden deka privatizacijata e kra`ba. koj s# u{te opstojuva vo nekoi dimenzii. Kultura i demokratija Procesot na demokratizacija zapo~nat devedesettite godini dovede do radikalni promeni vo politi~kiot sistem i za kratko vreme se instaliraa neophodnite institucii na parlamentarnata i pluralisti~ka demokratija. Ekonomskiot razvoj ja transformira socijalnata struktura vo sekoj . Za sostojbite vo Makedonija. Demonta`ata na starite politi~ki institucii i vospostavuvawe na novite. da zarabotat i da se zbogatat? Lu|eto. da uspeat. odnosno. kakvo odnesuvawe mo`e da se o~ekuva od lu|eto koga im se skrateni mo`nostite na legalen na~in da zarabotuvaat. a se motivirani da rabotat. vo uslovi na ekonomska stagnacija. vo podirektna forma. demokratizacijata za kratko vreme predizvika razo~aruvawe i na preden plan go istakna ~esto postavuvanoto pra{awe: Dali e mo`na uspe{na demokratizacija bez ekonomski progres. koi vo borbata za vlast i zadovoluvawe na li~nite interesi kako da zaboravija na interesite na gra|anite i na dr`avata. ne dejstvuvaat na {teta na sopstvenite individualni interesi i interesite na svoite bliski na smetka na op{tite: ako ambientot na mikroekonomsko nivo ne im ovozmo`i normalna zarabotuva~ka.

Realiziranite sociolo{ki istra`uvawa od sredinata na devedesettite godini do denes poka`uvaat permanenten pad na percepcijata na standardot kaj naselenieto. mo`e da se govori pove}e za neuspe{ni otkolku za uspe{ni reformi. kako {to se sudovite. zdravi. 2001. za vedna{ po nekolku godini tranziciska transformacija da se soo~i so siroma{tija i besperspektivnost. kako {to mo`e da se ka`e i za sostojbata na nizok stepen na konkurentnost i stepenot na politi~kata stabilnost. dali visokiot indeks na percepcija na korupcijata vo edna dr`ava govori indirektno za toa deka demokratizacijata e na mnogu nisko nivo. Za Makedonija. Vladeeweto na zakonot vo politi~ki otvorenoto op{testvo doveduva do ograni~uvawe na mo}ta na dr`avata i nejzino me{awe vo ekonomskite sferi. 2003. Pra{aweto koe se postavuva. doverbata se gubi {to negativno se odrazuva vrz sigurnosta. duri i se smeta{e deka makedonskoto op{testvo dobiva nekoi od karakteristikite na potro{uva~koto op{testvo. normalno ja izvr{uvaat svojata funkcija. na dolg rok sigurno e deka }e nadvladeat pozitivnite strani. (Hristova. lu|eto ne se po~uvstvuvaa posre}ni. kaj lu|eto doveduva do jaknewe na doverbata vo instituciite na sistemot. razo~arani od zatvorenosta i odnosot na instituciite sprema niv e zaklu~okot na dvegodi{noto istra`uvawe na Transparentnost ‡ Makedonija realizirano vo periodot 2002-2004. 97 ISPPI. i obratno. slobodni ili potolerantni. kako i za del od zemjite vo tranzicija. (Javno mislewe na Makedonija. vo taa mera vo dr`avata se sretnuva ponizok indeks na korupcijata. slabi i pod vlijanie na partiite na vlast. Vo demokratski ambient i vo uslovi koga instituciite na sistemot. I obratno. . i koe e interesno za na{ata tema se odnesuva na odnosot na demokratijata i korupcijata. Nacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvoj. 2005) Korupcija i demokratija Stepenot na razvienost na demokratijata i indeksot na percepcija na korupcijata se vo obratnoproporcionalen odnos: kolku e povisok stepenot na demokratska razvienost vo edna zemja. i toa se slu~uva{e vo period pred 90-te godini. Gra|anite svoite prava naj~esto gi ostvaruvaat preku vrski. Sekako deka ne treba prerano da se donesuvaat sudovi za neuspe{nosta na demokratizacijata. ili. pokonkretno. subjektivnata percepcija na skalata na bogat-siromav (od 1 do 10) poka`uva deka skoro 90% od ispitanicite se smesteni vo dolniot del. koga instituciite se derogirani. 2004). ednostavno rabotite trgnaa vo sprotivna nasoka od o~ekuvanoto.226 pogled. no i povisok stepen na sloboda i jaknewe na mehanizmite za za{tita od korupcija.

Se razbira deka ima i isklu~oci. (Lipset i Lenc. za period od devet godini. se samo mal del od pri~inite. {to rezultira so politi~ki neodgovorna i so ni{to ograni~ena vlada i parlament.227 Podatocite i analizata na odnosot pome|u korupcijata i demokratijata izneseni vo Godi{niot izve{taj na politi~kite prava i gra|anski slobodi. limitira~ki materijalni sredstva i visok stepen na siroma{tija. (Labovi}. no praviloto va`i za najgolemiot del od dr`avite vo svetot. Celta na na{ata analiza ne e da tragame po pri~inite za korupcija. a ne onie koi se posposobni i koi gi po~ituvaat zakonite. subjektite ili nejzinata rasprostranetost. Istra`uvawata na korupcijata se od ponovo vreme. no fakt e deka tie se sosema neefikasni. kako i netransparentni i nekonzistentni sistemi na privatizacija. Makedonija i korupcijata.reedom House ja potvrduvaat gorenavedenata hipoteza. Visokiot stepen na korupcijata vo zemjite vo tranzicija se povrzuva so pove}e faktori me|u koi. Vo uslovi na slaba ekonomija. sozdava monopolska polo`ba na odredeni subjekti. korupcijata e najrazviena. Li~nata dobivka se steknuva na smetka na op{tite interesi. nezavisni institucii koi nepre~eno bi ja sledele korupcijata. privatizacijata. 2004) Od pravno-politi~ki aspekt korupcijata e rezultat pred s# na nekonzistentno izvedenoto na~elo na podelba na vlasta vo needinstveniot sistem na dr`avnata vlast. nepostoeweto na antikorupciski zakoni. nepostoewe na zakoni ili nivna ote`nata realizacija i sistem na kontrola se smetaat za najzna~ajni. se sozdava sostojba vo koja onie koi se poblisku do vlasta naj~esto se zdobivaat so nezaslu`ena korist. Interesno e soznanieto deka vo Makedonija postojat pove}e institucii koi se borat protiv korupcijata. vo periodot 1996-97 od strana na . Pravnata dr`ava ja garantira slobodata na pazarot. korupcijata e na~in na steknuvawe na bogatstvo ili mo} so nezakonski sredstva. Koruptivnoto odnesuvawe gi uzurpira zakonskite normi. ednostavno. Korupcijata pretstavuva najseriozna zakana za pravnata dr`ava: pravnite normi se uzurpirani od poedinci za li~na korist. (Makedonija i . 2002. Potoa. ekonomskite promeni. ne e registrirana ni edna sudska zavr{nica za nezakonita privatizacija. Vo zemjite vo tranzicija kade ne e zaokru`ena pravnata regulativa i ne se sproveduvaat zakonite. vodi vo priviligirana polo`ba na poedinci. javni nabavki i kontrola vrz tro{eweto na buxetot i sli~no. 2004) Nakratko. pretpriemni{tvoto i obezbeduva ednakva sloboda za site subjekti. Dovolno e samo kratko da uka`eme na pri~inite koi doveduvaat do visok stepen na korumpiranost. osvojuvaweto na vlasta e najkratkiot pat do steknuvawe na mo} za raspolagawe so resursite. Na primer.

. Za najkorumpirani se smetaat: carinata.aktot {to nema skoro nikakvi istra`uvawa dovolno govori za toa. da vidime kakov e indeksot na percepcija na korupcijata vo najnovite istra`uvawa. Makedonija prvpat be{e rangirana na ovaa lista vo 1999 i toga{ go zazede 65-to mesto. no i za odnosot na vladeja~kite eliti.enomenot e slo`en i pretpostavuva slo`ena metodologija vo negovoto istra`uvawe. po nevrabotenosta i lo{ata ekonomija. sudstvoto. 2004) Lu|eto ne veruvaat vo efikasnosta vo borbata protiv korupcijata so nad 70% od ispitanicite i toa deka sekoj petti bi ponudil potkup za da zavr{i nekoja rabota. Na{eto vnimanie }e go zadr`ime samo na nekolku soznanija od ova najnovo istra`uvawe na indeksot na percepcija na korupcijata. no polovinata od niv smetaat deka informaciite preneseni vo javnite mediumi se povr{ni i nedovolni. Na primer. kolku korupcijata e proizvod na nekoi faktori koi se povrzani so kulturata. a 13% bi primile potkup ako nekoj pobara od niv za da zavr{at nekoja rabota. no i so demokratijata kako {to realno se praktikuva vo Makedonija. (Javnoto mislewe za korupcijata vo Republika Makedonija. Se potvrduva stavot deka korupcijata vo Makedonija poslednite pet godini se zgolemuva. nad 70% od ispitanicite se ubedeni deka denes ima povisok stepen na korupcija. Postoi ubeduvawe deka vo makedonskoto op{testvo prakti~no ne postoi oblast koja ne e zafatena so korupcija i deka koruptivnoto odnesuvawe stanuva del od sekojdnevieto na lu|eto. a pet zna~i najgolema korumpiranost). Kako {to prethodno potenciravme. Od vkupniot broj ispitanici. zdravstvoto i obrazovanieto. a Makedonija na 103 mesto. Ona {to e zna~ajno da se naglasi e soznanieto deka gra|anite za korupcijata se informirani preku javnite mediumi. (Javno mislewe na korupcijata vo Makedonija. Pred da se obideme ne{to pokonkretno da ka`eme za odnosot na kulturata i korupcijata. Za razlika od socijalizmot. 14% smetaat deka korupcijata e golem problem. 2004: 73) . Makedonija e rangirana na visoko mesto vo odnos na korupcijata. Soznanieto se bazira vrz informaciite na mediumite. 2006) Vo istra`uvaweto na javnoto mislewe za korupcijata na Makedonija (2006) korupcijata e rangirana na treto mesto na prioritetni problemi vo dr`avata. Bugarija e rangirana na 55 mesto. ili. kade edinica zna~i najmala korumpiranost. Od zemjite na regionot na Zapaden Balkan Makedonija vo 2004 godina go zazema devettoto mesto po korumpiranost i po nea e samo Albanija. skoro 2/3. so ocena nad 4 (od skala od 1 do 5. Se razbira deka za potvrda na toa se potrebni solidni istra`uvawa koi vo ovoj moment gi nema. no faktot {to samo mal del od golemite korupciski aferi .228 korupcijata.

golem broj od instituciite se zafateni so nepotizam. Kolku e toa prisutno vo Makedonija. se dobiva vpe~atok deka makedonskoto op{testvo e dlaboko zafateno so korupcija. kako smeta Edvard Banfild. Bez somnenie deka taa sostojba e povrzana i so karakterot na vrednostite koi na prvo mesto gi stavaat interesite na familijata. Vo Makedonija sostojbata na toj plan e optovarena i od obvrskite na Ohridskiot dogovor. Duri. po raspadot na socijalizmot. Od toa {to mo`e da se pro~ita. Vo op{testvo so razvieni odnosi na nepotizam ili familijaren amoralizam. nikoj nema da gi unapredi interesite na grupata ili zaednicata. imame edna situacija vo koja korupcijata se pretvora vo mediumska pretstava koja go obremenuva javnoto mislewe i naj~esto mediumskoto tretirawe na korupcijata e vo funkcija na politi~ka i partiska presmetka na vlasta i opozicijata. no i za objektivno prisutniot partizam i familijarnost. so koj. e rabota na partijata na vlast. ne samo kon ~lenovite na potesnoto semejstvo tuku i kon prijatelite i pripadnicite na odredeni grupi. Namesto zaklu~ok Odgovorot na pra{aweto za toa kolku kulturata e va`na za ekonomskiot progres na edna zaednica i kakva e nejzinata vrska so karakterot na demokratijata i stepenot na korumpiranosta. Potoa. Amoralniot familizam direktno naveduva na korupcija i vodi vo napu{tawe na univerzalnite normi. analiziraj}i go primerot so Ju`na Italija. rodninite i prijatelite bez razlika dali so toa }e bidat dovedeni vo pra{awe interesite na po{irokata zaednica. no bez sudska zavr{nica i posledici na poso~enite subjekti vo korupciskite skandali. nema konkretni sogleduvawa. politi~ki i socijalen plan. . vo instituciite na javnata administracija treba za kratko vreme da se zgolemi brojot na pripadnicite na etni~kite zaednici koi ne se proporcionalno zastapeni vo odnos na nivnoto u~estvo vo vkupniot broj na naselenieto {to ja doveduva vo pra{awe kompetentnosta i efikasnosta. konkretno za Makedonija vo periodot na tranzicija. Toa govori za slabiot kapacitet na instituciite. va`en segment vo borbata protiv korupcijata. vo golema mera e sodr`an vo karakterot na reformite vo op{testvoto na ekonomski. {to dovede do visok stepen na partizacija na dr`avnata administracija.229 imaat sudska zavr{nica su{tinski govori za neefikasnosta na sudskiot sistem. Vlijanieto vo izborot na sudskite organi i na rakovodnite mesta vo organite na izvr{nata vlast voop{to. Novinarskite informacii ne se sekoga{ siguren izvor za fenomenot na korupcijata. povremeno vo dnevniot pe~at ili da se slu{ne na elektronskite mediumi. kako {to toa go poka`uva istra`uvaweto na javnoto mislewe. me|u drugoto. koi dlaboko se vgnezdile vo instituciite na vlasta. osven ako li~nata korist ne go navede na toa.

. Demokratijata se do`ivuva samo vo nejzinata negativna strana. Toa mo`eme da go razbereme i kako rezultat na kulturnite vrednosti. privatizacijata se do`ivuva kako kriminalen ~in i golema nepravda. nostalgija za minatoto. vrednostite na semejstvoto za poedinecot nad op{tite interesi. Toa vo golema mera i za podolg vremenski period ja zacvrsti vrednosnata orientacija na mnozinstvoto od naselenieto kon nedoverba na instituciite na sistemot i kon relativizacija na moralnata osnova na noviot sistem: s# e dozvoleno na patot za uspeh. a ne kako normalna ekonomska operacija koja treba da go odvede op{testvoto vo progres. Golem del od energijata na lu|eto se naso~i kon destrukcija i vo otpor kon promenite. vo ideolo{ka smisla: legitimnosta na steknuvaweto na bogatstvata vo uslovi na postoewe na golema nedoverba vo instituciite na vlasta e dovedena vo pra{awe. Otsustvuva mehanizmot na pravnata dr`ava. Vtoro. pokonkretno visok indeks na percepcija na korupcijata od strana na naselenieto. stavawe na partiskite interesi na onie koi se na vlast nad op{tite. no i na postoeweto na izrazito visoka partizacija na vlasta. reformite vo ekonomijata ‡ vospostavuvawe na pazarno stopanstvo prosledeno so proces na privatizacija na kolektivnata sopstvenost. kako na primer. vo postavuvawe na rakovodni pozicii na partiski kadri koi naj~esto ne se dovolno kompetentni da ja vr{at funkcijata na koja se postaveni. pred s#. sozdade dlaboka podelenost vo op{testvoto ne samo vo materijalna smisla tuku.230 Prvo. vo Makedonija postoi visok stepen na korumpiranost.

8. Skopje: Praven fakultet.231 Literatura 1. 2001. Kako vrednosti uobli~avaju ljudski `ivot. 6. Vo: Kultura je va`na.: Korupcija. 2005.ilozofski fakultet. Kako vrednosti uobli~avaju ljudski `ivot. Beograd: Plato. Marijano: Kulturna tipologija ekonomskog razvoja . Lidija: Vladeewe na pravoto. Tret del. Makedonija i korupcijata. Majkl . 9. so poseben osvrt na Republika Makedonija. Nacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvoj 2001. Vo: Kultura je va`na. 2004.: Stavovi. Vo: Kultura je va`na. Skopje. Hristova.M. 2004. Volume 30. G. Skopje: . i Lenz. kultura i tr`iste. Beograd: Plato. . Labovi}. 5. S. Sostojbi i predizvici. Socijalnata isklu~enost i nesigurnosta na gra|anite na Makedonija. Skopje: Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa. 2004. Skopje: Skenpoint. 2005. E. 2002. demokratijata i efikasnosta. Aceski. Ilija: Op{testvoto i ~ovekot vo tranzicija. Javnoto mislewe za korupcijata vo Makedonija. Kako vrednosti uobli~avaju ljudski `ivot. 2. 10 noemvri 2004. 2002. Lipset.S. 2004. Vtora konferencija. Istra`uva~ki izve{taj. 7. .ondacija Institut otvoreno op{testvo na Makedonija. 4. Miodrag : Vlasta i korupcijata vo politi~kiot sistem. Porter. Beograd: Plato. UNDP. 3. Godi{nik na ISPPI. Doktorski trud. Grondona. Broj 1. vrednosti verovanja i makroekonomija prosperiteta.

.

. Ljubljana 2001. mnogupati i koga go smetame za aktuelno. Kultura. 118. drugi deo. op{testven ili regionalen kontekst. e mnogu te{ko da se zboruva op{to. [mitek Zmago – Brumen Borut. spored nejzinite bazi~ni karakteristiki. univerzalen primer za postojanosta.1 I denes. Zemljevidi ~asa .2 Za vremeto. istra`uvaweto na vremeto e aktuelen problem. za vospostavuvawe na ritamot i periodite. idninata. vpro~em. poradi {to mnogu svetski umovi pi{uvale i se obiduvale da ja otkrijat „su{tinata na vremeto“.Qup~o S. dvi`eweto. Maps of Time. niz nego se vospostavuva vremenski poredok vo op{testvenoto i kulturnoto `iveewe. Skopje 1990. . sekoga{ ostanuva potrebata da se zanimavame so aktuelnoto.ilozofija simboli~kih oblika: Mitsko mi{ljenje. Novi Sad 1985. Kasirer Ernst. 5-243. obletnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Sekoga{ e potrebno da se razgleduva vo soodveten kulturen. nepovratnosta. e ve}e minato). e sklona razmisluvaweto 1 2 3 4 ^ovekot i vremeto: Esei. stavaat poseben akcent vo svoite istra`uvawa na problemot na kulturnoto percepirawe na vremeto.4 Mitskata misla. Zemljevidi ~asa – Maps of Time. posebno zaradi razbirawe na zaemnata vrska pome|u konceptot na vremeto i vkupnata kulturna i op{testvena struktura i obratno. posebno koga se razgleduva kako specifi~na poimska kategorija vo narodnite kulturi. mnogumina istra`uva~i od minatoto pa s# do denes.3 Vremeto kako kategorija e edna od bazi~nite idei/pretstavi za strukturirawe na odnosite. priredil Dragan Jakimovski. Ljubljana 2001. sega{noto vreme (koe. kako i so istra`uvawe na vremeto {to doprva treba da dojde. obletnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Zbornik ob 60. 7-243. Kartografski obrisi na{ega ~asa. Vremeto e op{to~ove~ki. Zbornik ob 60. Risteski POIMAWE NA CIKLI^NOTO VREME VO NARODNATA KULTURA NA MAKEDONCITE Poimaweto na vremeto kako posebna kategorija e od isklu~itelno zna~ewe za kulturite ili zaednicite {to se istra`uvaat. 7. za{to osven {to imame mo`nost da se navra}ame povtorno i povtorno na prou~uvawe na izminatoto vreme.

a toa razbirlivo. opredeluva~kite kategorii ili definiensi na vremeto kako kategorija vo narodnite kulturi.5 Toa zna~i deka kulturnite pretstavi za vremeto vo narodnite kulturi. . prostorot ozna~en. }e se storelo no}. najverojatno. Miruvaweto. ili vremeto pominato za da se ostvari opredeleno dvi`ewe ili miruvawe vo prostorot. ednostavno ne se povtoruvale. se sozdavale vrz osnova na sledeweto na konkretnite prirodni pojavi i promeni {to se slu~uvale vo sekojdnevnoto `iveewe na lu|eto. drugi pojavi. pak. vo narodnite kulturi ima karakteristiki na vonvremenost. sli~no kako kaj pove}eto arhai~ni kulturi. zatoa so dvi`eweto se povrzuvaat pretstavite za `ivotot. a koga }e go odvitkal crnoto.ilozofija simboli~kih oblika: Jezik. Denono}ie „Den i no}. odnosno so konceptot za ve~nosta. }e bilo den. Nekoi od pojavite se slu~uvaat postojano. barem vo tekot na eden ~ove~ki `ivot. Bezdrugo. pak. Tie se edinstvenite konkretni pokazateli za lu|eto vo narodnite kulturi deka ne{to navistina se slu~uva ili ne vo prirodata. najverojatno. vsu{nost go opredeluvaat kvantumot na pominatoto vreme. avremenost ili ve~nost. sedmi~no. CIKLI^NOTO VREME Kulturnata percepcija na kru`noto ili cikli~noto vreme. ili opredelen so nekakvo dvi`ewe. sekojdnevno. Spored toa. so razli~ni karakteristiki. mese~no. Kako i da e. so {to lu|eto mo`ele da utvrdat odredeni periodi na traewe i promeni. se povrzuva so postojanosta. prvi deo. Se porodila kako konkretizirana forma na postojanoto povtoruvawe na vremeto vo prirodata. Toa zna~i deka posebno mesto vo poimaweto na vremeto ima dvi`eweto ili miruvaweto na ne{tata vo prirodata. ednoto belo i drugoto crno. umiraweto. se povrzuva so minlivosta i asocira na stareeweto. pak.234 prevoshodno da go realizira niz sistemi na konkretizirawe. ~ovekot na pove}eto od niv im pridaval takvi karakteristiki. 110-122. Gospod imal dve klop~iwa. dvi`eweto. vo sekojdnevnoto `iveewe. Dvi`eweto. . So ogled na toa {to ovoj vid pojavi vo prirodata mnogu pote{ko se zabele`uvaat ili sledat. odnosno `ivite su{testva. taka {to mitskoto mislewe na lu|eto sozdalo pove}e razli~ni kategorii na vreme. drugi se povtoruvaat. beloto bilo vrzano so crnoto. e stara kolku i ~ove~kata kultura. Tolku mnogu 5 Kasirer Ernst. Koga }e go odvitkal beloto. odnosno uslovnoto miruvawe se. odnosno vlezot vo ve~nosta. Dvi`eweto e osnovnata merka za `ivotot. Novi Sad 1985. no istovremeno i merkata za vremeto. koja. godi{no.

spored postojanoto menuvawe na denot i no}ta vospostaven e prvi~niot princip na merewe i presmetuvawe na vremeto. Spored narodnite znaewa. {to duri da go soberel belio konec na klop~e. na senkata se gledáli.. toa mo`elo da se pravi samo 6 7 8 9 Cepenkov Marko K. Veselinka Nikolova rodena vo 1929 godina vo s. ~ekaj. Snimil Qup~o S. SAN. @ivot i obi~aji narodni. Snimil Qup~o S. 3448. senkata e najkusa.. Inf. Bojan~i{te. (MNU) Kn. Poto~no. Stoeva Solunka rodena vo 1946 godina vo s. str.“6 Denono}ieto e najosnovnata prirodna edinica na strukturirawe na vremeto. pa|aweto na prviot mrak i izleguvaweto na Mese~inata i yvezdite na neboto. 28. Beograd 1951. Vele{ko. Strumi~ko. Makedonski narodni umotvorbi: Predanija. Skopje 1972. „Na senkata. opredeluvaweto na vremeto vo tekot na no}ta mo`elo da se vr{i spored dvi`eweto na ve~nite no}ni patnici – Mese~inata i yvezdite. dol`inata na senkata go ozna~uvala patot {to Sonceto go pominuva do zenitnata to~ka na pladne. K– 184/1999. Na pladne. kw.. Vele{ko. Makedonska kniga. Q. kw. SEZb. Acov Risto roden vo 1914 godina vo s. Gospod vitkal i od crnoto predeno na beloto klop~e. Snimil Risteski S. i {tom }e dojde senkata blizu do mene.04.7 Opredeluvaweto na vremeto vo tekot na denot. Bojan~i{te. ispraven − zab. Se razbira. se vr{elo vrz osnova na prostorno konceptualizirawe na vremeto. i no}ta se malela. Strumi~ko. ubet }e vikame. }e sedneme da ru~ame.07. br. Risteski na 04. Inf. AZE. Kulturnata percepcija. E taka gledaa.12. 171.1999 godina vo s. }e po~nel da go odmotua crnoto. obi~ajima i umotvorinama Srba. Teovo. posebno pri orawe. 153. Nautro i pred zajdisonce senkata {to se pojavuva kaj predmetite i lu|eto e podolga. LXIII. Ilovica. }e zastaneme na ubet u pladnina. . spored tradicionalnite ve{tini. Qup~o na 23. pak. Ilovica. koa go vitkal beloto vo zimno vreme. AZE. Inf.1999 godina vo s. }e vikame: ’Sonceto kolku edna topola ili topola i pol e!‘“8 [iroko bilo rasprostraneto i opredeluvaweto na vremeto spored senkata na ~ovekot i predmetite vo prirodata. AZE.). Taka i vo lete rastel denot. Astronomija u predawima. ja taka }e zastaneme (informatorot poka`uva deka treba da se zastane prostum. ]e ojme na kopawe. K– 121/1999. 7. na denono}ieto vo narodnata kultura na Makedoncite e postavena vrz osnovite za postojanoto dvi`ewe i povtoruvawe na sozdavaweto na denot i no}ta.R. „[to vikate – `eni kolku e? Rano li e? − Eeee. i od toa se malel denot. i }e bilo no}e. Nenad. no}no vreme nastapuva so zao|aweto na Sonceto.“9 No}. Bo{avija. Risteski na 30.235 dolgo bilo predenoto. Najverojatno. sonceto na osten e! Kolku eden osten − }e vikame . a se golemela no}ta. Pominatiot pat na Sonceto po nebeskiot svod.1999 godina vo s. pladnina. zna~i. Ako e Sonceto krenato pogore. neko vreme. Jankovi} \. koga bilo ponisko se opredeluval spored brojot na ostenite – stapot za terewe na govedata. Bo{avija. Teovo. zna~i. Bidej}i vrzani bile krajoite na klop~iwata.

. Nekoi od yvezdite. kako i vrz osnova na recentnite terenski istra`uvawa. pak. Astronomija u predawima. 10 11 12 13 Narodna mitologija na Makedoncite. Nenad. Astronomija u predawima. Vo sprotivno. tija ne zao|aat. (ponatamu NMM) priredile T. „Yvezdite se znaci klaeni. a podatocite so koi raspolagame se sosema rudimentirani. Denicata ko }e izlezi. Satoj nema{e. vo 1912 godina vo s. po Sviwaro. vo opredelen period od godinata voop{to ne mo`at da se vidat na neboto. br. tie yvezdi nikoga{ ne zao|aat. Kn. mo`e da se utvrdi deka narodnoto poznavawe na yvezdite odamna e zaboraveno. Bojan~i{te. Bojan~i{te. Sepak. Mo`ebi narodnoto znaewe i ne bilo dovolno izgradeno vo odnos na poznavawe na dvi`eweto na yvezdite zaradi utvrduvawe na vremeto vo tekot na no}ta.. toga{ stanuva pojasno zo{to lu|eto mnogu ne mo`ele da se potprat na ovoj vid utvrduvawe i presmetuvawe na vremeto. Po niv Ora~ot }e izlezi. Inf. ve}em se razdenuva..1999 godina vo s. prva yvezda {to se pojavuva e Ve~ernicata. Jankovi} \. Karaxoski. Spored sogleduvawata vrz dosega objavenite materijali. Acov Risto roden vo 1914 godina vo s. Spored narodnata astronomija. dvi`eweto i izgubuvaweto na yvezdite od nebeskiot svod. Jankovi} stanuva zbor povtorno za soyvezdieto Orion. tuku i zavisno od vremenskata doba vo tekot na godinata.236 dokolku vremeto e vedro i ~isto. se pojavuvaat Krstot (N. Tie mnogu dobro znaele deka lokacijata na yvezdite se menuva ne samo vo tekot na no}ta. Sedum yvezdi se tija. otkako }e prkr{i no}ta. Po Krsto udira Jerminata.. 147. Jankovi} \. toa mo`elo da se utvrduva spored aktivnostite na nekoi od `ivotnite. najmnogu spored peeweto na petlite i lae`ite na ku~iwata. . E Jerminata ko }e udrat. koe spored srpskata narodna terminologija se narekuva Jaremi13 ). str. Potoa. Vra`inovski. Nenad. po Jerminata }e udri Kva~kata. Bo{avija. Qup~o S. Ako trgneme od faktot deka polo`bata na pojavuvawe i is~eznuvawe na yvezdite od neboto se menuva zavisno od promenata na godi{nite vremiwa.“10 Vo Bo{avijata toa soyvezdie so sedum yvezdi se narekuva Komñti. A edni yvezdi ima aramii se vikat. setnem izleva Denicata.. Nekoa{ starite po yvezdite si gledaa. Jankovi} smeta deka toa e soyvezdieto Lebed12 ). Prven ima. 84. Riste Trajkoski. Me|u tie yvezdi ima edna pomala. Prilepsko. Qup~o na 23. po Kva~kata setne }e udri Sviwaro. Risteski. posebno soyvezdijata. 137-139. Bo{avija. V. AZE.. Ralcite − tie }e udrat. rod. Inf. (spored analogiite so materijalite i istra`uvawata na N. materijalite ovozmo`uvaat da se doznae ne{to pove}e za osnovnata vremenska struktura na no}ta vrz osnova na narodnite znaewa za pojavuvaweto. ^umovo. Jerminata. koja spored narodnite pretstavi bila malo detence {to komitite go vodele zarobeno. Snimil Risteski S.11 Narodnata astronomija utvrdila deka vo tekot na no}ta. }e udri Krsto. 73. eden. 2.04.

“24 14 Sedmica – nedela Ponedelnik − nedelnik. 146.. Kn. br. Ov~e Pole. Denicata. Qup~o na 23. AZE. 2. toa e yvezdata Sirius15 ). Bojan~i{te.04. Bro{tica. NMM. 74. Bo{avija. 2. Za yvezdite Ni{ajne {to gi spomnuva St. str. aj da odeme da se ore. Qup~o na 06. Veska Petrova.237 Kva~kata so piliwata. Nenad. roden vo 1914 godina vo s. Inf. Snimil Risteski S. Kn. Spored pojavata na opredeleni yvezdi ili soyvezdija na neboto se strukturirani i vremenski utvrdeni po~etocite na mnogu raboti. 85. rod. roden vo 1914 godina vo s.. ili Kva~kata se pojavi. 182.2996 godina vo s. odevne po drva. Acov Risto. Sost. vo Bo{avijata e povrzano so yvezdata {to tie ja narekuvaat Ora~ot.“22 „Ajde ene ja yvezdata Denica − treba da odime na orawe. NMM. AZE. Po niv se pojavuva Sviwaro (kako {to pretpostavuvaat nekoi od istra`uva~ite na narodnata astronomija. Nenad. AZE. Snimil Risteski S. se del od soyvezdieto Orion. Streda − ne preda. Bo{avija.. ]e navedeme nekoi primeri: „So sabajle{nata. Pe{irovo. str. Tanovi} vo svojata studija. 72-73. 72. Kn. Kn. str. 74. Inf. Acov Risto roden vo 1914 godina vo s. Snimil Risteski S. Inf. 137-139. Yvezdata „Ora~ot“ e malku pooddale~ena od Raloto. Bojan~i{te. br. Jankovi}20 . rod. isto taka. i ja }e rabota. Kn. Astronomija u predawima. Tornik − poftornik. i red. vo 1934. vo 1943 godina vo s.1999 godina vo s. 84. sabota – na bawa. Inf. br. 85. 2. NMM. Bo{avija.07. Qup~o na 23. Bojan~i{te. Acov Risto. Soyvezdieto Mle~niot Pat spored narodnata terminologija se narekuva Popova ili Kumova slama ili Slamata od popot21 .. Bo{avija. @upa Debarska.04. Inf. Petok – Sfeta. NMM. 2. Kn.1999 godina vo s. Zatoa. 82.. Bojan~i{te. 74. Makedonski narodni umotvorbi. Stojan Kocev. Marko Kitevski.“25 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Pod istiot termin ova soyvezdie e poznato i vo Bo{avijata. 82. Institut za literatura. Inf. br. Jankovi} \. str. rod. NMM. Bo{avija.. Bo{avija. vo selo Gorna Bo{ava.“23 ili „Nekoa{ `enite }e izlezat da vidat Kva~kata dali e izlezena − lebot da go mesam. str. Ralo17 . Skopje 2000. vo 1937 godina vo s. 72. 2. 83. Bojan~i{te. N. NMM. . Jankovi} \. pretpostavuva deka. pa Ralicite ili Ralka (kako {to se narekuva vo Ov~e Pole 16 ). Spored narodnite pretstavi soyvezdieto Ralo. Astronomija u predawima. pa Ora~ot18 ili Ora~ite 19 . Snimil Risteski S.04. Anton. Nedela – ako rabotat site. Qup~o na 23.1999 godina vo s. volovite mu bile „izvrvéni malku pred nego“ . ^etfortok − nesv²rtok. Kavadare~ko. Bojan~i{te. Gorna Bo{ava. Stoilov P. Xilo Mustafoski. 2. br.. br. a toa se objasnuva poradi toa {to Ov~arot trgnal da si zeme ne{to {to zaboravil doma. str.

Ako. i kako da se tolkuva semiologijata na imiwata na nekoi od denovite vo sedmicata. koe se odnesuva na toa kako da se objasni redosledot na denovite vo sedmicata. ~etvrtok. ^ovekot i site drugi `ivotni. no se sre}ava nabrojuvaweto na denovite vo sedmicata pri {to se zapo~nuva od: nedela. so ogled na toa {to ponedelnikot e denot po nedelata (toj vo svojata semantika ne ozna- . ~etvrtokot (~etvrtiot den od ponedelnikot). sredata voop{to ne go pretstavuva sredniot den. pak sredata (kako sreden den). nedelata go pretstavuva i opfa}a periodot na bo`estvenoto sozdavawe na Svetot. den po nedelnikot (nerabotniot den). sabota i nedela. i taka potoa se redi. i nedelata (sfatena kako posleden den so koj zavr{uva sedmicata. {to vsu{nost i pretstavuva centralniot den. mo`e da se zabele`i deka vo narodnata tradicija na Makedoncite postojat ili postoele dva osnovni tipa na opredeluvawe na redosledot na denovite vo nedelata. toa e prazni~en den. vtornik. den {to ima najizrazeni karakteristiki na svetost. ponedelnikot se smeta za prv den vo sedmicata. ~etvrtok. Vo sogleduvaweto i razbiraweto na osnovnite karakteristiki na sedumte dena vo tekot na edna nedela – sedmica. ponedelnik. otkako po zavr{enata nedela. zapo~nuva novata sedmica. sreda. petokot (ja ima istata semantika – petti den). Naj~esto. vo nabrojuvaweto na denovite vo sedmicata se zapo~nuva: ponedelnik. Zna~i. vo koja toj e prviot raboten den.238 Sedmicata – nedelata kako utvrden period vo narodnoto percipirawe na vremeto. petok. vo ovoj slu~aj semantikata na zborot sreda (kako sreden den. pogore izneseniot redosled na ovoj tip prezentacija na denovite go pretstavime poednostaveno. Poretko. vtornik. dokolku taa se presmetuva od ponedelnikot. Zna~i. odnosno po~ivka. koga presmetuvaweto na vremeto i denovite vo sedmicata zapo~nuvaat so nedelata. petok i sabota. tuku naprotiv. vo potpolnost se sovpa|a so vremenskiot period vo koj Bog go sozdal Svetot. shematizirano na sledniov na~in: P V S ^ P Sb N Od pogorniot shematski prikaz mo`e da se zabele`i deka. ^ovekot i drugite su{testva i pretstavuva obrazec ili matrica za traeweto na svetoto vreme na Sozdavaweto. toga{ strukturiraweto na denovite vo sedmicata stanuva pologi~no. vsu{nost. neraboten den – ne dela). sabotata (najverojatno od evrejskoto sabat). stoi u{te edno otvoreno pra{awe. sreda. vtornikot (kako vtor po ponedelnikot). denot koga ne se raboti. samo tretiot den vo sedmicata. Vo prviot tip. Vo vtoriot slu~aj. voop{to ne odgovara na nejzinata pozicija vo sedmicata). Vo ovoj slu~aj. den za po~ivka.

. i za periodot vo traewe od sedum dena. tuku naprotiv. tuku samo den {to e vedna{ po nedelata). Mo`ebi ottamu. u{te edna{. materijalite za Bo`joto sozdavawe na Svetot vo sedum dena od Razumnikot na Tikve{kiot Zbornik od krajot na XV i po~etokot na XVI vek. SEZb. petokot. Vo nego mnogu jasno stoi zapi{ano deka nedelata e prviot den na Sozdavaweto. 40. tamu duri ne se ni spomenuva faktot deka nedelata Bog ja sozdal za da odmora. Na shematskiot prikaz vo ovoj slu~aj toa bi izgledalo vaka: N P V S ^ P Sb Vo prilog kon potvrduvawe na logikata na mitskata misla za vtoriot vid koncepcija na vremeto na sedmicata mo`e da se navedat. 7. kw. vo ovoj slu~aj sredata e navistina sredi{niot den vo sedmicata. Vpro~em. kako i vrz osnova na recentnite terenski istra`uvawa. Tanovi} Stevan. SKA. MESECI VO GODINATA „Se~ko se~e..239 ~uva den {to e prv. kw.“26 Zna~i. Zna~i. toa e prviot den od sozdavaweto na neboto i zemjata. odnosno den vo koj se slu~ilo najzna~ajnoto od ona {to se slu~uvalo vo tekot na celata sedmica na Sozdavaweto. a nedelata denot-reper spored koj e koncipirana vremenskata struktura na sedmicata. Marta dere. Imiwata na mesecite vo minatoto bile bliski do 26 27 Tikve{ki zbornik. se istaknuva spored svojata specifi~nost. Beograd-Zemun. vo na{iot jazik terminot nedela e identi~en i za denot koga zapo~nalo prvosozdavaweto (i voskresnuvaweto na Isus Hristos. April nose ko`i da pudarve“27 Spored dosega objavenite etnografski i folklorni materijali. 16. Misla. „Vo nedela go sozdade Bog neboto i zemjata. taa kako eden od denovite vo sedmicata. @ivot i obi~aji narodwi. denot-nedela bi mo`elo da se nabquduva kako svet obrazec. Ozna~uvaweto na nedelata kako prv den na Sozdavaweto ja potvrduva idejata za den so najizrazena svetost. ~etvrtokot. 35. sredata. Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi. . Skopje 1987. a po nego se redat vtornikot. sabotata. 1927. podocna). toa e svetiot den. matrica za nedelatasedmica sostavena od sedum dena. koj bi mo`el da se smeta kako prototip na svetata sedmica. mo`e da se utvrdi deka spored narodniot kalendar na Makedoncite godinata ima dvanaeset meseci. Prevod i predgovor Bla`e Koneski. koj isto taka se narekuva nedela. Poednostavno.

1998. Qup~o... .azata {to trae 14 dena. . i Gulemjut mesic ili Bu`ikjov (dekemvri). Eden zaokru`en ciklus na Mese~inata trae to~no 28 dena. Prabra`denski (avgust). 7. Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi. Cre{ar ili Maj. napreduva. Listupad (noemvri). Prilep. potpolno razli~ni i sprotivni pozicii na aktivnost. Prvata faza zapo~nuva so ra|awe na novata Mese~ina i trae s# dodeka Mese~inata raste.. vo koi. vlijaele vrz dopolnitelno nadograduvawe na sistemot na narodniot kalendar na narodnata godina. April. Ovaa faza trae to~no 14 dena ili dve sedmici. @itvar (juni).“29 Od druga. pak. rasipuvaweto ili gineweto na Mese~inata. Marta. ima dve fazi. narodnite imiwa za mesecite vo godinata se: „ Kolo`eg (januari). Biqar (juli). spored narodnite tolkuvawa.. Buguroj~in ili Gruzdober (septemvri). 22-24. se polni. Kultot kon Mese~inata vo narodnata religija i folklornata tradicija na balkanskite Sloveni. mese~inskoto cikli~no 28 29 30 Tanovi} Stevan. za{to spored cikli~nite promeni na ovie dve potfazi na Mese~inata bile podredeni vkupnite socijalni i obredni aktivnosti. Vtorata faza zapo~nuva so namaluvawe na Mese~inata od pozicijata polna.30 Iako. no interesno e da se spomene deka u{te vo vremeto na istra`uva~ite kon krajot na XIX i po~etokot na XX vek. Osnovata na lunarniot kalendar. Mitrovski ili Kasim (oktomvri). Risteski S.. zavr{uva so potpolno is~eznuvawe na Mese~inata na neboto. mitski pretstavi na lu|eto za traeweto i cikli~noto povtoruvawe na mese~inskite ciklusi. ISK.. Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi. poradi vidlivite promeni na Mese~inata bil mnogu povoo~liv i pokonkreten. Tanovi} Stevan. strana. kako {to ve}e spomenuvavme vo delot posveten na razgleduvawe na denovite vo sedmicata. starite nazivi ve}e bile nadvor od upotreba. prirodniot ritam na menuvaweto na mese~inskite fazi le`i vo osnovata na kulturnite. Ovie dve isklu~itelno zna~ajni prirodni fazi vo mese~inskite meni.240 staroslovenskata narodna terminologija. Godi{niot ôd na Mese~inata ima to~no 13 ciklusi ili mese~ini. kako {to se narekuvaat spored narodnata terminologija. isto taka kako {to se povtoruva menstrualniot ciklus kaj `enite. izvr{il golemo vlijanie vo narodnoto poimawe na godi{niot ciklus izrazen niz fazite na mese~inskite meni. Mese~inskiot ciklus {to trae 28 dena. 97-115. 7. vo upotreba bila sovremenata terminologija so kalendarskite imiwa na mesecite. Mese~inata se nao|a vo dve. Se~ko (fevruari). zabele`al deka vo vremeto koga gi zapi{uval materijalite. koj najverojatno.28 Spored negovite zapisi. Stevan Tanovi} vo svojata studija za obi~aite i narodniot `ivot vo Gevgelisko. so {to prodol`uva gubeweto. Balcanoslavica . Zavr{uva so sostojba koga Mese~inata e polna.

bo`estven i svet 31 32 33 34 35 36 37 NMM. Ovaa faza zavr{uva so polna Mese~ina.241 menuvawe ne soodvetstvuva so po~etokot i krajot na mesecite vo godinata. Menuvaweto na Mese~inata e potfaza vo koja nastanuva promena. izgleda deka toa mnogu posilno se odrazilo vrz narodniot kalendar.. 62. tuku eden mo{ne zna~aen pogled koj ja doobjasnuva mitskata funkcija na Mese~inata vo fazata koga raste. od ~ovek. mnogu mo}no. Nedelite vo koi Mese~inata raste se narekuvaat u{te mlada nedela. }e mu otpije soko. 2. koj lu|eto gi asocira so bela poga~a i sl. Radovanovi}. 76. Taja jadi od o{to }e najdi. Od druga strana. „Ko }e se ra|a Mese~inata. Kn. Kn. 2.33 Vo ovaa faza za Mese~inata se veli: „Ja. svetol krug. pri~i i {ali: Nekoliko pregr{ti iz riznice duhovnog blaga Ju`nosrbijanaca. 64. zabele`al edno prekrasno predanie vo koe za fazata koga Mese~inata raste se veli: „A vo tija dni koga rasti. 90. 2. mitskite pretstavi za ovaa faza se povrzani so pretstavite za rastewe. 65.. Kn. . NMM. od s# jadi. od koga vsu{nost taa zapo~nuva da se gubi. otkolku presmetuvaweto na vremeto spored solarnite kalendari. da se namaluva. napredok. 59-60. 65. 2. Toga{ na neboto se gleda kako poln. ko }e rastit. U{te V. Radovanovi} vo svojata zbirka so narodni umotvorbi od Mariovo.“37 Toa se slu~uva taka. br.. na koe mu e potrebna mnogu hrana. 65. Pri realiziraweto na recentnite terenski istra`uvawa mnogu godini po V. S.azata vo koja Mese~inata ’ raste‘ e isklu~itelno zna~ajna. Mese~inata. od drugo. Kn. Radovanovi} Vojislav S. za{to Mese~inata e sfatena kako `ivo su{testvo. novñna. so ovoj period se povrzani isklu~itelno golem broj veruvawa i obredi. i toa. ne samo vo Mariovo tuku i vo pove}e drugi krai{ta vo Makedonija.“36 Ova ne e nekakvo osameno ili nejasno veruvawe kaj Makedoncite. Mese~inata se pune. od drvo. str. br. za{to vo izgradeniot kompleksen mitski sistem na narodnite pretstavi na Makedoncite. NMM. br.. i toa. 75.32 Vo @upa Debarska ja narekuvaat nova ili mlada Mese~ina. 59. br. od edno. nie gi zabele`avme istite pretstavi. Vo mnogu krai{ta vo Makedonija mladata mese~ina se narekuva novina. Mariovci u pesmi. 75. Skopqe 1931. }e mu otpije krfta. . ili vremenska to~ka vo koja se slu~uva zna~ajna smena na fazite. nova Mese~ina. Kn. 2. od jajce. od dobitok. NMM. 64. S. str. br. od prirodata. str.34 rastit Mese~inata35 . str. str.“31 – taka se narekuva pojavuvaweto na mladata Mese~ina. Ovaa faza na{ite stari ja smetale za isklu~itelno zna~ajna. jadi od s#. Kn. 2. NMM.. NMM. br. str. „Prvo }e se rodi Mese~inata. 59-60. od s# ne{to `ivotno od Zemja }e jadi.

Kn. 65. 59. koj gi vra}a vo mitskoto pravreme. str. 75. pri promena na Mese~inata. . 62. „Sonceto ja jade“. spored site nejzini karakteristiki za koi }e stane oddelno zbor. Stoeva Solunka. NMM. str. Prilepsko43 ).12. 442-446. na izedovñna. koga mo`e da se slu~i rabotata da trgne na dobro. Ilovica. NMM. 66. no i na lo{o. i }e ja izedi do kraja. br. Institut slav®novedeni®. NMM. 76. Moskva 1999. Kn. sigurno. Slav®nskie drevnosti: Õtnolingvisti~eskiŸ slovarÝ. 2. br. NMM. Spored narodnite pretstavi gubeweto na Mese~inata se slu~uva poradi toa {to Sonceto „ja fa}a“. str. NMM.. br. 60.. NMM. 64. AZE. 67. 2. NMM. str. Edna minuta. rodena vo 1946 godina vo s. 65. izet(d) (Bo{avija47). Vo ovaa faza za Mese~inata velat: mese~inata se jade (Ov~e Pole49). 60.“40 ili „Ko }e po~ne da gubi setne. 2. NMM. Radovanovi} Vojislav S. kako edna od najosnovnite edinici vo presmetuvaweto na vremeto. OD NIZ GODINATA Godi{niot ciklus na kalendarski obi~ai e. Na sekoj mesec }e ja jadi malu po malu Sonce. Kn. Narodnata godina. Kn. str. Strumi~ko. u{tib (@upa Debarska44).v. taa }e gubi. 90. Kn. najvpe~atlivata slika i pretstava za sfa}aweto na narodnata godina. str. Poradi toa. RAN. br. 2. str. Kn. 64. 2.. |uné{ (Strumi~ko48). br. br. br.“39 Vtorata faza zapo~nuva so gubewe ili namaluvawe na polnata Mese~ina. str. 72.51 Vo ovoj 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 NMM. 76. se praktikuvalo da se prestane so kakva bilo rabota: „Ko }e se menuva Mese~inata.1999 godina vo s. Kn. str. 74. e najslo`eniot sistem na presmetuvawe na vremeto. Inf. Ilovica. br. vo momentot ko se menuva Mese~inata. Strumi~ko. NMM. 66. 2. 63-64. D-K (Kro{ki). Kn. „Zatoa Mese~inata je izedena od Sonce. 72. pogibel (Debarski Drimkol45 ). se cedit. gubi i Sonceto ja va}a. duri orale gi zastanuvale volojte. se u{tipvit (Prilepsko50). br. Snimil Qup~o S. (Ov~e Pole46). Tom 2. 2. 61. br. K– 184/1999. pri~i i {ali. str. str. s. starite. 2. spored ~ii{to karakteristiki e organizirana vkupnata obi~ajnoobredna. Kn. 65. op{testvena i stopanska aktivnost na lu|eto. kalendarÝ narodnìŸ. 2. Ne nosat |ubre po nivite. Mariovci u pesmi. oti ve}e zlo vo nivata e toa. Kn. 2. 60. 63. NMM. Kn.“38 ili „ Ne ~inelo ko se menvala Mese~inata da se rabotit. br..242 moment. 2.“41 Ovaa faza spored narodnata terminologija na Makedoncite se narekuva: zagub (Mariovo42 . Risteski na 04.

n.st.n. postojat nekolku razli~ni. Aktivnostite povrzani so prvoto zaoruvawe (zasejuvawe).9. voobi~aeno se locira vo periodot od praznikot Krstovden52 (27.st. voobi~aeno spored nekoi konkretni pokazateli ili slu~uvawa vo prirodata. bez podetalna analiza e mnogu te{ko da se utvrdi ili ka`e koj period se smeta za po~etok na novata godina. isprepleteni i zaemno povrzani funkcioniraat pove}e avtonomni sistemi na odreduvawe i presmetuvawe. semeto za novata seidba se iznesuvalo na praznikot Sv. br. kako i kaj mnogu drugi narodi.n. Zemqoradni~ki i hri{}anski kalendar balkanskih Slovena.). kako i upotrebata na razli~ni reperi za ozna~uvawe na krajot na starata i po~etokot na novata godina. Posebni izdanija. Ajda~i} Dejan.ilozofski fakultet na Univerzitetot – Skopje. ili u{te popoznato kaj narodot kako prvo zaoruvawe. jasno e deka ovoj period gi nosi zna~ewata na po~etokot na novata agrarna godina.243 slo`en sistem na obrednata kalendarska godina.) i mo`elo da se prolongira s# do Bo`ik (7. Rusi} Branislav. Skopje 1957. kn. utvrduvawe na posebnite aktivnosti na lu|eto i dr. Simeon (14. Beograd. @upa Debarska. ili ciklus {to se utvrduva. Kodovi slovenskih kultura : Zemqoradwa. relativno avtonomni obi~ajno-obredni i socijalno-stopanski sistemi vrz ~ija{to osnova se organizirani aktivnostite na lu|eto.9. do denes sme soo~eni so proslavuvawe na najmalku dva kalendarski po~etoci na novata godina (spored julijanskiot i spored gregorijanskiot kalendar). 127-130. Kako {to pogore spomenavme. taka {to sekoj od niv za po~etok na novata kalendarska godina zema razli~na reperna to~ka. Agrarna nova godina Vrz osnova na etnografskite i folklornite materijali od narodnata kultura na Makedoncite mo`e da se zaklu~i deka agrarnata nova godina e utvrdena so zapo~nuvaweto na aktivnostite za seewe.st. Istorisko-filolo{ki oddel.01.st. vo narodniot kalendar na Makedoncite.st. 4. Sepak.12. Kako rezultat na natalo`uvaweto na pove}e razli~ni koncepti na percepcija na godi{noto vreme. koj voobi~aeno podrazbira zatvoren krug. 5. Zatoa.9. . CLIO.9.-1.st. 49. – 25.st. vo najgolem broj varijanti. Nova godina Narodnata godina vo tradicijata na Makedoncite opfa}a vremenski period. toa e i poradi faktot {to vo tradicijata na Makedoncite. 52 .). So ogled na slo`enata i bogata magiskoobredna aktivnost {to se prezemala vo periodot na prvoto zasejuvawe.st. – 14.s.

). Skopje 1998.. Vo ponovite etnografski i folklorni zapisi. obi~no. kako {to se \ur|ovden. Skopqe 1940.ilipovi} d-r Milenko S. narodniot kalendar se razlikuva od agrarniot.n.05. se smeta kako po~etok na novata godina. odnosno so najdirektnoto budewe na prirodata. – 01. S. a so toa i novite aktivnosti e Letnik (14. 34.ilipovi} zabele`al deka stokata zaedno so lu|eto zaminuvala na ispa{a vo planinite.244 Sto~arska nova godina Vo regionite vo Makedonija kade {to na naselenieto osnovna stopanska dejnost mu bilo sto~arstvoto. i izgonot na stokata za ispa{a. Posebni izdanija. Vo Golo Brdo. 30. od praznikot Sveti Nikola Leten (22. Eremija i drugi. i dokolku ne{to se znae za nego.03. Spored podatocite {to gi zabele`al M. Vo drugite krai{ta na Makedonija. obredi i veruvawa kaj Mijacite. eden od najzna~ajnite praznici so koi se povrzuvaat pretstavite za po~etokot na novata sto~arska godina. ovoj praznik e ili nepoznat. vo svoite detalni teoriski istra`uvawa na proletnite obi~ai kaj Mijacite.05. Debarski Drimkol. Skopqe 1939. obrednosta vo potpolnost ne se sovpa|a so negovite osnovni karakteristiki na praznik so koj se odbele`uva zapo~nuvaweto na nova stopanska (sto~arska) godina. 43. Institut za folklor „Marko Cepenkov “ – Skopje.st)55 odnosno vra}aweto na golemite stada so stoka. Vesna Petreska naveduva deka Letnik se smeta i kako po~etok na novata stopanska godina. kade naselenieto se zanimavalo so sto~arstvo. Proletnite obi~ai.03.n. kaj sto~arskite zaednici ovoj period e lociran kon krajot na zimata i po~etokot na ranata prolet. kaj zemjodelcite. od zimuvali{tata vo ju`nite krai{ta na Makedonija (vo Solunsko).ilipovi} za Debarski Drimkol. . kn.ilipovi} d-r Milenko S. Vo prilog kon tezata deka praznikot letnik kaj sto~arskite zaednici vo Makedonija se smetal za po~etok na novata kalendarska godina uka`uva toa {to terminot 53 54 55 .st. se povrzuva so zapo~nuvaweto na letoto. poreklu stanovni{tva. Petreska Vesna. Za razlika od periodot koj. malku posuptilnoto razgleduvawe na ovoj sto~arski praznik.s.st.– 9. . posebno kaj Mijacite. 117. jasno poka`uvaat deka kaj sto~arskite zaednici pretstavite za zapo~nuvaweto na novata sto~arska godina se povrzuva tokmu so ovoj period.“53 Isto taka. Vpro~em.s.54 Ovoj praznik e poznat skoro isklu~ivo vo zapadnite delovi od Makedonija. M. Golo Brdo: Bele{ke o naseqima. . narodnom `ivotu i obi~ajima.. ili pak. najmnogu poradi imeto. Me|utoa. .st. poto~no kaj sto~arskite op{testveni zaednici. praznikot Letnik. spored narodnite pretstavi „od toj den zapo~nuva nova godina. kako i ciklusot proletni praznici povrzani so nego. i nivno zaminuvawe na letnite pasi{ta. kako godi{no vreme vo tekot na godinata. vo zapadnite delovi na Makedonija.

Vip. Toa se slu~uvalo vo vremeto na zimskiot solsticij. novogodi{niot prazni~en ciklus spored son~evite aktivnosti. 4.. se izvr{uvalo spored astrolo{kite podatoci za toa koga Sonceto povtorno ja zapo~nuva svojata nova i povtorna prirodna aktivnost. sv. Studia Mythologica Slavica.st. Idejata za godi{noto umirawe i povtorno ra|awe na Sonceto. se narodnite pretstavi za dvi`eweto na Sonceto i drugite negovi aktivnosti. a se utvrduvalo niz najkonkretno sogleduvawe koga denot zapo~nuval da se nagolemuva na {teta na dolgata zimska no}. Varvara. ozna~uva godina. 2001. vo narodnata kultura i religija na Makedoncite. Varvara. 2001.245 leto . . od koj glavno. obo`estveno. stojat na „ edna mera ~etiri dena“ 58 .s.). Tuka }e se osvrneme samo na opredeluvaweto na Son~evata nova godina. AN SSSR. utvrdena spored aktivnosta na Sonceto. mitskoto 56 57 58 ÕtÞmologi~eskiŸ slovarÝ slav®nskih ®zÞkov: Praslav®nskiŸ leksi~eskiŸ fond. Kako rezultat na ovie pretstavi. Moskva 1988. poto~no negovo preroduvawe.st. Igwat i Badnik vo Kratovsko: Prilog kon istra`uvawe na tradiciskiot naroden kalendar.12.n.st. Ovoj od na Sonceto niz godinata e dolg i neramnomeren pat.12. od praznikot Sveti Andreja (13. a mnogu pati pretstaveno kako bo`estvo so antropomorfna forma.56 Son~eva nova godina Eden od najzna~ajnite parametri za opredeluvawe na vremeto vo tekot na godinata. Vo taa smisla. za nego se smeta deka. Ovaa informacija jasno poka`uva deka mitskata misla ovoj period go locira kako period na krajot. So ogled na toa {to spored mitskite pretstavi. vostanoveni vrz principot na utvrduvawe na son~evata aktivnost.st. spored narodnite pretstavi zavisi promenata na godi{nite vremiwa.s.).. osven negoviot dneven od. 13-14.-30. vo crkovnoslovenskiot i drugite slovenski jazici.st. Svetieva Aneta.12. toa vo tekot na edna kalendarska godina realizira eden golem krug okolu Zemjata.-04..st. Sonceto e mitologizirano. 15 (*letina – *lokaèÝ). glavno.12.s. ra|awe na novoto Sonce e sostavka na edinstvenata i seop{tata ~ove~ka pretstava za noviot po~etok na kalendarskata godina. Ljubljana-Pizza. Svetieva57 vo Kratovsko.n. Igwat i Badnik vo Kratovsko. *leto se.st.) denot. bi mo`elo da se ka`e deka vo potpolnost se sovpa|a so slu~uvaweto na zimskiot solsticij (okolu 21 dekemvri n. so {to se podrazbira i Sonceto. pri {to so pravo mo`e da se utvrdi zapo~nuvaweto na novogodi{niot prazni~en i obreden ciklus od praznikot Sveta Varvara (17. kako {to ve}e pove}e pati spomenuvame.) do Sveta Varvara (17.12. Svetieva Aneta. skoro kaj site narodi vo svetot utvrduvaweto na po~etokot na novata godina spored kalendarite.n.-04.12. Spored narodnite veruvawa {to gi zabele`ala A.

negovoto povtorno o`ivuvawe se slu~uva skoro istovremeno so umiraweto. Inf.. Novoto Sonce }e bide rodeno.. koi se narekuvaat praznici. „blagi(te) dni vikame morsnici“. 1-2. Snimeno na 09. i krajot na `ivotot na s# {to e `ivo. .). Balcanoslavica. taa e podelena na dve polovini: zima i leto. se jadela mrsna hrana). „Od Varvara denot/ Sonceto }e se poka`ue kako pile u jajce“60 . ili morsnici (poradi toa {to toga{ se mrselo. V. idejata za ra|aweto na noviot den e povrzana so jajceto kako ontolo{ki simbol na noviot po~etok. Pol~i{te. ISK-Prilep. denot }e se rodi. a carstvoto na temninata najmo}no. Igwat i Badnik vo Kratovsko . kako i reguliraweto na aktivnostite na lu|eto. e toa {to.. a so toa i na kalendarot na Makedoncite. }e zapo~ne da raste. blagi dni (pl. Golemite praznici vo Debarski Drimkol se narekuvale u{te blag den. mislam deka treba da se istaknat narodnite pretstavi deka na Varvara duri i sonceto zastanuva edna dakika. spored nekoi informacii se veli deka denot na Varvara „’se zavaruva‘ (se sostavuva) i deka vremeto zastanuva na edna dakika. Po zavr{uvaweto na ednata dakika vremenska neaktivnost. AZE. Podelba na godinata Najrasprostranet. Stojo Rakexijata.61 Vo Mariovo. deka osnovnite reperi spored koi lu|eto se vladeat. golem (te`ok). 1999 godina vo s. . vo koj{to. Varvara. svedni denovi. sistem na strukturirawe na kalendarskata godina e onoj. Nesomneno. Mariovo. br. {to zna~i. 2001.09. 25. posebno na praznicite.. Mariovo. Vo narodnata kultura i religija na Makedoncite. Prilep 1998. Debarski Drimkol. Toa zna~i. Obredi so maskirawe kaj Makedoncite i drugite balkanski narodi za vreme na sezonskite promeni. roden vo 1912 godina vo s.246 uni{tuvawe ili nepostoewe. negovata aktivnost prestanuva. a najverojatno i poarhai~en. nare~eni me|nici se vr{i opredeluvaweto na traeweto na vremenskite periodi. golemite praznici gi narekuvaat svedni. no isto taka. 58. bezvremenost. odnosno go opredeluvaat vremeto se nekoi od pozna~ajnite denovi. Edno od najzna~ajnite obele`ja na narodnite kalendari. i me|nik (ili atalija). Skopqe 1939. pred s# toa e prazni~en kalendar. Kako zna~aen pokazatel za mitskite pretstavi za umiraweto na staroto sonce.ilipovi} d-r Milenko S. mo`no e da se diferenciraat nekolku razli~ni kategorii praznici: lesen (mal praznik).“ Toga{ no}ta e najdolga. a so toa i na starata godina. Bez nego `ivotot e nevozmo`en. Svetieva Aneta. 113. str. Zatoa. Petreska vo svoite istra`uvawa na proletnite obi~ai kaj Mijacite 59 60 61 62 Svetieva Aneta. Pol~i{ta. na ra|aweto. spored postavenosta na golemite. Umiraweto na staroto Sonce59 go ozna~uva krajot na starata godina. Duri.62 Naj~esto.

Kumanovsko.).s.. zimata trae najdolgo.st. vo s.n.66 Sred-zima. . (22. za po~etok na zimata se smetal praznikot Sveti Ran|el (21. Risteski na 26. Ska~kovce. Institut za folklor „ Marko Cepenkov“ – Skopje. e povrzan so s # 63 64 65 66 67 68 69 Petreska Vesna.“.st. rod.st. Inf.06.. vo s. obredi i veruvawa kaj Mijacite.).65 Spored terenskite podatoci od Kumanovsko. Snimil Qup~o S. Skopje 1979. Nau~noistra`uva~kiot proekt „Piraihme. Ska~kovce. Ska~kovce. Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi. dve {estmese~ja. Tanovi} Stevan.2001 god. br.n. vo s. Ska~kovce. Ska~kovce. Proletnite obi~ai.. Domazetovski Petko. Nau~noistra`uva~kiot proekt „Piraihme. 30. kn. Spiridon i Varvara.. Ska~kovce.. i toga{ vremeto e najlo{o.st. vo golema mera bila za~uvana. rod.12.2001 god.64 Vo Gevgelisko zimata se smeta deka zapo~nuva od praznikot Sveti Nikola Zimen (19. vo Gevgelisko. 7. Snimil Qup~o S. i zatoa sekoga{ bilo problem lu|eto i stokata da se snabdat so hrana.-18. vo s.. 23..s. Kumanovsko poradi uveruvaweto deka toj se pa|a srede zima.“.01. Risteski na 26. Kumanovsko..st. Posebni izdanija. vo s. „Vo mija~ijata se veruvalo deka ima 4 me`nici: Letnik. odnosno obrednata struktura na kalendarskata godina. Stoe Pajkovski. {est meseci.. i od Mitrovden do \ur|ovden. \ur|ovden. 7.07.03.“. Risteski na 26. za sveti Jován biva!“69 Son~evo-denska aktivnost Spored narodnite pretstavi periodot vo tekot na zimata. Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi.).st. rod. Stoe Pajkovski..s. a vo nekoi krai{ta. osven kaj Makedoncite so hristijanska veroispoved. M. 67. God..01.11.11. Stoe Pajkovski.12. (Sveti ^tirasat. Skopje 1998.2001 god. povrzani so esenskite praznici i so zemjodelskata rabota. barem vo nekoi segmenti od obredniot i stopanskiot `ivot s # u{te.n. 1923 g.s. 46.. posebno do praznicite Sv. Vsu{nost. Nau~noistra`uva~kiot proekt „Piraihme. e aktuelna i kaj Makedoncite so islamska veroispoved. Institut za folklor „Marko Cepenkov“ – Skopje. Esenskite obi~ai vo Drimkol. Ska~kovce. Inf. 1923 g. vo s. 1923 g. Zima Granici i struktura na zimskiot ciklus Najrasprostraneta vo Makedonija e pretstavata deka zimata zapo~nuva od praznikot Mitrovden. godinata e podelena na dve ednakvi polovini.67 „Sveti Jovan Krstitel – pupak na zimu“68 — se veli vo s. se smetal praznikot Sveti Tanasije (31.247 zabele`ala deka golemite praznici se narekuvaat me`nici. Inf.st. Kumanovsko.st. Vo s.“ 63 Spored prazni~nata.. Snimil Qup~o S.07. me`nici se onie praznici so koi se oddeluvaat godi{nite vremiwa. od \ur|ovden do Mitrovden.-09.) i trae s # do Sveti ^etirieset. Mitrovden i Tanasovden.03.-08.. „Quta zima. Tanovi} Stevan. Ska~kovce. XII.n.07.. Ovaa podelba.

No. zaedno so sonceto. „’Dejdi sonce. Simit~iev Kole.11. Svetieva zabele`ala eden interesen podatok. }e te pra{am.. Moskva 1999. Institut slav®novedeni®. se vo miruvawe. ima silni socijalni konotacii. Od folklornoto bogatstvo na Mariovskiot kraj. Toa e mnogu zna~aen period.. Srbite i Bugarite. Me|utoa. Za zimata preovladuvaat pretstavite deka prirodata. vo dlabok son. 12. VI. da se naspijam“70 . nema vo celost da se zadr`uvame na razgleduvawe na site semiolo{ki i simboli~ki zna~ewa na godi{nite vremiwa vo ramkite na mitskata struktura na narodnata religija na Makedoncite. Sá zima bolna le`ela.. 103.s. koi nekade se slavat 3.st.248 poslabata aktivnost na Sonceto. od druga strana pak. D-K (Kro{ki).. letno sonce.11. Slav®nskie drevnosti: Õtnolingvisti~eskiŸ slovarÝ. Skopje 1973. ili pak deka negovata sila zna~itelno se namalila. 3. za ovoj period mnogu pove}e zna~ewe mu se pridava na periodot na zimskiot solsticij. – 11. }e te pitam. bil so najizrazeno dolgi no}i. 327-330. Tom 2. \ur|ovdenskite narodni pesni i obi~ai kaj Makedoncite. – Skopje. Streme`. VI. Varvara. kako i mnogu drugi `ivotinski vidovi. str. a me|u narodot se veruva deka Sonceto se zavrtelo na leto. 2001.v. God.n.72 „Ni prela gora ni tkala. Ottuka. III. God. a denot toga{ e najmal. Igwat i Badnik vo Kratovsko. br. se veruvalo deka e mnogu podaleku od Zemjata. i studot. 70 71 72 73 Svetieva Aneta. M. s... so ogled na toa {to vo ovaa prigoda razgleduvaweto na godi{nite vremiwa go pravime samo od aspekt na vremenskata percepcija.“73 Namaleniot intenzitet na svetlina zimata ja povrzuva pove}e so pretstavite za mrakot.st. A. RAN. ili ~esto pati poznato i kako Letno Sonce. 63. vsu{nost denot po~nuva da raste. dolg odmor ili bolest. Prilep 1960. ima posebni htonski konotacii. (vo pe~at) Risteski Milan. vo koj se uka`uva deka prazni~niot period na Martincite (24. „Da sam snaa na Martincite.). koj vo potpolnost koincidira so arhai~nite idei za mitskoto ra|awe na Novoto Sonce. a nekade sedum dena. bil odgovorot na informatorkata povrzan so pra{aweto koga no}ta e najdolga.“71 Zimskoto sonce. proizleguvaat i osnovnite mitsko-obredni karakteristiki na zimata kako posebno godi{no vreme. Institut za folklor „Marko Cepenkov. . br. koj osven mitskoobrednite.. od koj. {to. kako {to }e mo`e da se vidi i od etnografskite podatoci podolu. Taka. zima.

st.249 Aktivnosta na Letnoto Sonce. vo narodnata tradicija na Makedoncite se smeta deka zapo~nuva.) i traela s# do zapo~nuvaweto na Petrovdenskite posti. 7.“75 Vo Kumanovsko po~etokot na proletta se vrzuva so praznikot \ur|ovden i trae s# do Sveti Ilija. odnosno uslovnoto zapo~nuvawe na noviot godi{en ciklus. spored narodnite pretstavi. od Sv. vpro~em se sovpa|a i so slu~uvawata na zimskiot solsticij okolu 20 dekemvri. ili elenot. stopanska) Voobi~aeno e.-09.03. Stoeva Solunka. odnosno. {to. po esenskoto orawe ili seewe. AZE. Inf.2001 god. No za razlika od stopanskite. Inf.03. Ska~kovce. 1923 g. so ogled na toa {to stokata e na zimuvali{ta ili vo trlata.n. obredno-religiskite aktivnosti vo zimskiot period se isklu~itelno intenzivni. Strumi~ko. Iznesenite etnografski podatoci povrzani so narodnite veruvawa i pretstavi za po~etokot na novata son~eva aktivnost.n.. vo etnolo{kata nauka so sigurnost se utvrdeni nivnite solarni karakteristiki.st. a sto~arskite. Tanovi} vo Gevgelisko.03. ne se izvr{uvaat. Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi. isto taka. Snimil Qup~o S. Snimil Qup~o S. Stoe Pajkovski. kako {to se petelot (pile vo jajce). Ska~kovce.. rod.. Za Sonceto. vo s.12.). vo s.st.74 Vo Strumi~ko. odnosno porasnuvaweto na denot postojat mnogu interesni pretstavi koi naj~esto se povrzuvaat so dvi`eweto. Stopanska aktivnost (agrarna. Ilovica. rodena vo 1946 godina vo s.07. bezdrugo. Kumanovsko. Nau~noistra`uva~kiot proekt „Piraihme.76 74 75 76 Tanovi} Stevan. za koi. Risteski na 04. a hranata obezbedena vo tekot na preostanatiot period od godinata. Risteski na 26. „Prolet od sveti ^etirieset (22. K– 184/1999.. zimata da se opredeluva kako period vo koj stopanskite aktivnosti na lu|eto se svedeni na minimum. togaj fa{ta proletta.1999 godina vo s.. Prolet Granici i struktura na proletniot ciklus Spored etnografskite materijali {to gi zapi{al St.s. Tokmu poradi toa najgolemiot del od stopanskite. Ilovica. proletta se smetalo deka zapo~nuva od praznikot Sveti ^tirasat (22.st. lu|eto smetale deka zimata e ’mrtov‘ period.-09...s. . odnosno sposobnosta ne nekoi od `ivotnite. Strumi~ko. op{to prifateno e deka proletta po~nuva od praznikot sveti ^etirieset. period bez pointenzivni stopanski aktivnosti. Varvara.03. navistina. Pitrov-pos. ili ’zavrtuvaweto na Sonceto na leto‘. Agrarni aktivnosti. a osobeno na obrednite aktivnosti se povrzani so potsiluvaweto na mo}ta na novorodenoto sonce. nedvosmisleno se skoncentrirani vo prazni~no-obredniot ciklus od Varvara do Bo`ik.

n. kako po~etok na letoto se smeta praznikot Sveti Ilija i trae s# do Golema Bogorodica. Vo ovie obredi. mo`e da se zaklu~i deka ne postojat nekoi poeksplicitni podatoci. Vrteweto na faklite i stavaweto vo krug na ognenite stapovi. aktivnosti se skoncentrirani okolu podgotovkite za izgon na stokata vo planinskite delovi na ispa{a.07.. Snimil Qup~o S. stopanska) Od agrarnite aktivnosti treba da se spomene deka proletnata seidba zapo~nuva. spored narodnite pretstavi. 7. 281.77 Sto~arskite. Kumanovsko.s. pred Veligdenski pokladi. .. posebno na kru`niot pat {to Sonceto go izoduva vo periodot od edna kalendarska godina.st.-25. osven nivnata pretpazno-za{titna funkcija. s# pove}e n# asocira na cikli~nata godina.)..250 Son~evo-denska aktivnost Vrz osnova na raspolo`livite etnografski i folklorni materijali. pak. Leto Granici i struktura na letniot ciklus Letoto vo Gevgelisko zapo~nuvalo od Petrovdenskite posti. Stopanska aktivnost (agrarna. Tanovi} Stevan..st.09. se organizirale obredi so kru`no vrtewe na zapaleni stapovi so slama vo vid na fakli.. 1923 g. a osobeno na Gospodoviot/Son~eviot vo sredinata. Ska~kovce. koja pa|a vo periodot okolu 20 mart. strana. a denot s# pove}e se nagolemuval so pribli`uvaweto do proletnata ramnodenica.03. Nau~noistra`uva~kiot proekt „Piraihme.78 Vo Kumanovsko.2001 god. rod. vo s. komu mu e potrebno magiski da se pottikne so cel da se zasili negovata aktivnost. Zemjodelstvoto i obi~aite svrzani so zemjodelskata rabota.. Zatoa. vo odnos na problemot na son~evo-denskata aktivnost.. pak.. u{te pred Blagovec (07. spored narodniot kalendar.-08. 21. Risteski na 26. s# pove}e ni se ~ini deka e vkomponirana va`nata mitska ideja za povtornoto ra|awe na mladoto Sonce. vo s.st). smetame deka ovoj tip obrednost ima mnogu zna~ajno mesto vo razbiraweto na son~eviot karakter na narodnata godina.st. Poradi toa.04 n.09. ognot ima isklu~itelno zna~ewe vo obredite pred Pokladi. Od druga. Okolu Pro~ka. vo vrska so to~noto utvrduvawe na aktivnosta na Sonceto. Inf..79 77 78 79 Nikolov Velimir. na Pro~ka. sli~ni na onie od zimskiot obreden ciklus.“. Stoe Pajkovski.s. nesomneno e deka son~evata aktivnost za lu|eto stanuvala s# pozabele`itelna. Ska~kovce. Pitrov-pos i traelo s # do Mala Bogorodica (Mala Bugurojca. Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi. vo pove}e krai{ta vo Makedonija.

Nau~noistra`uva~kiot proekt „Piraihme. Vartolomej (24.n.s..).st..-24. Risteski na 26. Du{ko. Snimil Qup~o S.st. zna~i toa e po~etokot na zimskoto Sonce.st. 43. Sonceto toga{ se zavrtuva kon zima.). Konstantinov Hr.))81 . 2.08. 165. rodena vo 1946 godina vo s.s. Snimil Qup~o S. Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi.06. Pavle. vo s.09.12. Esen Granici i struktura na esenskiot ciklus Esenta vo Gevgelisko zapo~nuvala od Mala Bogorodica (21.. koj vo narodot e poznat pove}e kako Vrtolum. Stoe Pajkovski. Ilovica. Letnite obi~ai.-08. Sv.. esen se vika.). God. AZE.251 Sred-leto. Tanovi} Stevan. koga vsu{nost se slu~uva po~etokot na namaluvaweto na denot vo korist na no}ta. glavnite stopanski aktivnosti se povrzani so `etvata.n. i vo Kumanovsko..06.07.06. Vrti-udri.84 „Esen.07. veeweto i skladiraweto na novite `itni kulturi..-06.st. (okolu juni) go vikale senokos. Strumi~ko.“85 Vo Kumanovsko.s. 181. Srpski narodni obi~aji u \ev|elijskoj Kazi. 1923 g. X.n. Vo Debarca.st. Starite Smilevci (s. Kavadare~ko postarite veruvale deka Sonceto se zavrtuvalo kon zima na praznikot Janovden (Ivanden) (Ivanden. esenta zapo~nuva od Golema Bogorodica i trae s# do Mitrovden. 43.-20. Kn. Strumi~ko.82 Sepak. br.st. .. vo s. Inf.n. Letni obi~ai od Debarca (Ohridsko). od Krstovden (27.09. obi~aj bilo da se za`nee „na Pavel“83 . br. (Sv. Institut za folklor „ Marko Cepenkov“ – Skopje. Skopje 1977. a zavr{uvala so praznikot Sveti Nikola zimen (19. Kitevski Marko. Ska~kovce. vr{eweto. se slu~uva zavrtuvaweto na Sonceto kon zima.80 Son~evo-denska aktivnost Narodnite pretstavi za periodot od koga zapo~nuva letoto..n. stopanska) Vo povisokite planinski predeli s # u{te se kosi. Kumanovsko. Ska~kovce. 19-20.86 80 81 82 83 84 85 86 Tanovi} Stevan. Spored narodnite veruvawa i pretstavi.1999 godina vo s.)...07..09.st.s..st. na nekoj na~in se sovpa|aat so periodot na letniot solsticij.n.) Vo Bo{avijata. Stopanska aktivnost (agrarna.. Ra|aweto na sv. NMM. s# pove}e ja gubi svojata mo}. go ozna~uval praznikot Sveti Ilija (02.-11. Mijaci) ovoj period od godinata. Smilevo. Ilovica.12. str.st. K– 184/1999.2001 god.st. M.09. rod. Najrasprostraneti se narodnite pretstavi deka od praznikot Sveti Vartolomej. gara.s. koe kolku pove}e se nabli`uva kon zimata.-14.st. 7. Stoeva Solunka. Risteski na 04.s.12. Jovan Krstitel (07. vo Gevgelisko. 7. Inf..st.

XII. 57.. XII.. XII. M. God. Stopanska aktivnost (agrarna. Vo Debarski Drimkol. Nikodinovski Trajan. Simeon.88 Vo stru{kite. 166. Teovo. Op{to ra{ireni se pretstavite vo Makedonija deka esenskoto seewe zapo~nuva od praznikot Sv. Institut za folklor „Marko Cepenkov“ – Skopje. osven esenskata seidba. K– 126/1999. Vele{ko. AZE.91 87 88 89 90 91 Kitevski Marko. Skopje 1977. M. God. 70.-29. 55. od Sv.. „Zelnik se prai koga sevte se zaoruva.. Skopje 1979. Esenskite obi~ai. br. Institut za folklor „ Marko Cepenkov“ – Skopje.st.) . a denot s# pove}e se namaluva. Inf. . Skopje 1979. Skopje 1979. Prilog kon prou~uvaweto na esenskite obi~ai vo seloto Ta{maruni{ta (Stru{ko). God. Institut za folklor „Marko Cepenkov“ – Skopje. esenskata seidba {to zapo~nuvala od Sv.252 Son~evo-denska aktivnost Spored etnografskite i folklornite materijali ne postojat eksplicitni pretstavi za son~evo-denskata aktivnost. Esenskite obi~ai i pesni svrzani so esenskata seidba i popretkite vo Debarca (Ohridsko). Snimeno na 31. Domazetovski Petko.s. br. 23.. zapo~nuva berbata na loznicite i lozjata. vo Debarca. Teovo.st. Yvezda Dimovska rodena 1935 godina vo s. Vele{ko. Simeon zapo~nuvale i rabotite okolu sobiraweto na orevite. Institut za folklor „Marko Cepenkov“ – Skopje. Domazetovski Petko.n. M.. X.“90 Od Krstovden... Esenski obi~ai od Debarca (Ohridsko). Esenskite obi~ai.1999 godina vo s.09. 19-20. 23.07. 67... Kitevski Marko. Naumovski Svetozar.87 Podetalni materijali za toa se izneseni vo delot za agrarnata nova godina. Simeon trebalo da zavr{i zaklu~no so praznikot Mitrovden. br. M. Letni obi~ai od Debarca (Ohridsko). osven toa {to se veli deka sonceto s# pove}e ja gubi svojata sila. 74. br. 23. Toga{ se vika zaoröewe. God.89 Esensko seewe vo Vele{ko se zapo~nuvalo vedna{ po praznikot Crn sveti Jovan (11. stopanska) Vo ovoj period zapo~nuvaat rabotite okolu podgotovkite na po~vata za esensko seewe.08.

vo momentot na ukinuvaweto na arhiepiskopijata. na arhiepiskopskiot prestol bil do 1745 g. kako i od novosozdadenite gradski jadra koi postepeno se razvivale po primerot na zapadnoevropskite ekonomski i prosvetitelski dvi`ewa. taka {to vtorata polovina na vekot ja obele`ale intrigite me|u ~esto menuvanite ohridski poglavari. Kon krajot na XVII vek Ohridskata arhiepiskopija se borela so Carigradskata patrijar{ija za za~uvuvawe na svojata avtonomija. so izborot na kor~anskiot mitropolit Joasaf. Kako najgolem grad vo Ohridskata kaza Ohrid bil glaven zanaet~iski centar poznat i nadvor od Balkanot. zavisel od duhovnata i umetni~kata tradicija vo Ohridskata arhiepiskopija i na Sveta Gora.ener. Od nekoga{nite ~etirinaeset eparhii vo XVII vek.Viktorija Popovska-Korobar IKONOPISOT VO OHRID OD XVIII VEK Likovnata kultura vo Makedonija vo XVIII vek se razgleduva vo kontekst na op{testveno-ekonomskite i kulturno-umetni~kite sostojbi na Balkanot vo taa epoha. koj poteknuval od Moskopole. Vo Ohridskata crkovna organizacija postoelo jako avtohtono dvi`ewe koe do{lo do izraz vo 1719 g. . Nejziniot razvoj vo ramkite na sopstveniot kulturen model. Ohridskata eparhija gi opfa}ala samo Ohrid. slabeeweto na avtohtonistite i ekonomskiot kolaps. Kavaja i Dra~. sostojbata vo Ohridskata arhiepiskopija bila rezultat na zasilenoto me{awe na . Kone~niot udar od strana na Carigradskata patrijar{ija bil zadaden za vreme na patrijarhot Samuil. so pismen otkaz na arhiepiskopot Arsenij $ stavil kraj na dolgovekovnata Ohridska arhiepiskopija. Nejzinoto dostoinstvo bilo do taa mera pogazeno {to i Ohrid bil li{en od episkopskata katedra i bil podreden na Dra~kiot mitropolit. Demir Hisar. koj na 16 januari 1767 g. i toj period se smeta za posleden {to bil ispolnet so ekonomsko spokojstvo i kulturen podem. kako {to e poznato. Elbasan. Po negovata smrt. Ovoj vizionerski nastroen crkoven prelat. a negovata geografskata polo`ba go pravela nezaobikoliv na pati{tata {to Makedonija trgovski ja povrzuvale so Jonskoto i so Jadranskoto More.

Po Venecija (1690 g. Toj pretstavuva najstar pe~aten tekst na makedonski jazik i se smeta za mnogu zna~aen za negovata istorija. 1741 g. Kliment i Naum Ohridski. a vo 1744 g. pravoslavnite Albanci i od Grcite pod crkovna jurisdikcija na Ohrid. Naum. po nara~ka na igumenot na manastirot Sv. imal dve izdanija objaveni vo Venecija (1794 i 1802 g. {to kako svoeviden „diecezalen patriotizam“ e iska`ano od Makedoncite. Pod vlijanie na evropskoto. Vo ovoj period se pojavil i osobeniot umetnik Hristifor @efarovi~.n. pe~ateni glavno vo Venecija po nara~ka na iselenicite od Ohridskata dieceza. Se intenziviralo pe~ateweto na zbornici so slu`bi i `itija (akolutii) na slovenskite svetiteli – Kiril i Metodij. Za makedonskiot tekst vo knigata e utvrdeno deka go pretstavuva ohridskiot makedonski govor od krajot na XVIII vek. ^etirijazi~nik od moskopolskiot sve{tenik/daskal Daniil. e formirana t. kako potreba za obedinuvawe vo pravoslavnata ekumena so zadr`uvawe na avtokefalnosta na Ohridskata crkva. a bil prepe~atuvan i vo XIX vek. Pe~atenite knigi bile prosledeni i so grafi~ki prikazi. tuku samo na pravoslavnata vera. Slovenskite svetiteli se slavat na gr~ki jazik bez istaknuvawe na narodnosta. gr~koto. rodum od Dojran. Naum so sceni od negoviot `ivot i ~udata bila pove}ekraten primer za podocne`nite zografi. vo poslednata decenija na vekot e napi{an svoeviden re~nik.) i vla{kiot trgovski centar Moskopole (1740 g.) }e vlijae vrz slikarstvoto vo Makedonija kon krajot na XVIII i vo XIX vek. Vlasite. Me|u najpoznatite izdanija e „Moskopolskiot zbornik“ koj pokraj kni`evnoto i religioznoto zna~ewe imal i druga temelna vrednost. Vo crkovnata literatura za`iveale novi tekstovi za lokalnite svetiteli. sv. Kako odraz na zaedni~koto `iveewe na makedonskoto.). ^etirijazi~nikot vo koj site jazici se dadeni so gr~ki alfavit. Ohrid. Nikodim od Barat. aromanskoto i albanskoto naselenie vo Ohridskata dieceza i potrebata za olesnuvawe na nivnata jazi~na komunikacija. Sjatista.254 So cel sozdavawe sistemsko obrazovanie poimotnite poedinci po~nale da go poddr`uvaat {koluvaweto na mladite vo Italija.) razvil izdava~ka dejnost – vlijatelna vo {ireweto na slovenskite kultovi. za {to Daniil ja imal pomo{ta od ohridskiot sve{tenik Stefan. Grafikata so pretstava na sv. prosvetitelstvoto zapo~nalo da se razviva i vo Moskopole – vo 1710 g. Nova akademija za koja bile vrzani imiwata na najpoznatite nositeli na prosvetitelski idei od toa vreme. . no so svojata zbirka grafiki pe~ateni vo Viena („Stematografija“. Na samiot po~etok od XVIII vek rabotat prvite u~ili{ta vo Kostur. Jovan Vladimir. t. Posebno treba da se uka`e na grafi~kiot otpe~atok {to @efarovi~ go otpe~atil vo 1743 g. e otvoren gr~ki kolex.n. Sedmo~islenicite. koj so slikarstvo se zanimaval vo drug region.

manastir Sv. Naum (zograf jeromonah Konstantin) 3. \or|i. Neveruvaweto na Toma. Ohrid (zograf Mihail od Ohrid) 2. Naum (zograf David od Selenica) . 1703 g.. crkva Sv. Jovan Prete~a.255 1. Sv.. 1711 g. 1711 g. manastir Sv. Sv. Marina i sv. Kliment Ohridski. Naum i sv. Sv. Naum (zograf jeromonah Konstantin) 4... manastir Sv. Jovan Vladimir. 1711 g.

Spiridon. 1779 g. Arhangel Mihail ja vadi du{ata na gre{nikot. Galerija na ikoni. 1750 g. Marina so `itie. okolu 1754 g. Bogorodica Perivleptos. Ohrid (anonimen zograf od „ohridskata probarokna grupa“) .. Galerija na ikoni. Galerija na ikoni. 90-te na XVIII vek.. Sv. Sv. Kliment Ohridski. Ohrid (anonimen zograf od „ohridskata probarokna grupa“) 8. Sv.256 5. Ohrid (rabotilnica na Konstantin i Atanas od Kor~a) 6. Atanasij i sv.. crkva Sv. Ohrid (zograf jero|akon Konstantin od Spat) 7.

Verija). no glavno nastanuvale spored vkusot na ktitorite (bogatite trgovci. ikonite. Prviot poznat zograf na Ohridskata arhiepiskopija koj seriozno go menuva svojot stil vo barokizirana nasoka e jeromonahot Konstantin. Bil ploden avtor so istra`uva~ki duh i potpiraj}i se na tradicijata. Promenite vo slikarstvoto od krajot na XVII i vo tekot na celiot XVIII vek bile rezultat na slo`eni okolnosti. minuciozno go slika sekoj detaq i so kaligrafski crte` izveduva bezbroj izvitkani oblici koi potonuvaat vo dekorativnosta. L'nga). Za razlika od dobro za~uvaniot fresko`ivopis vo postarite hramovi. Vo odnos na koloristi~kata paleta. Delata na zografite Konstantin Jeromonah. tie ostanale i natamu protagonisti na tradiciite na isto~nopravoslavnata religiozna umetnost. morale da bidat zameneti so novi. Nivnata dejnost s# u{te ne e istra`ena vo celost i naukata s# u{te go bara vistinskiot izraz/ime za da go definira stilot na ova slikarstvo vo odnos na prethodnite i na sovremenite evropski stilovi vo umetnosta. toj najnapred slikal vo stilot na epirskoto slikarstvo od XVI vek zasnovano na kritskite likovni izvori. So razli~ni ubeduvawa vo odnos na estetskiot kriterium i primerite {to gi imale – nekoj vo izminatite epohi. Albanija i Grcija).257 Za religioznata likovna umetnost vo Ohrid od periodot na XVIII vek. esnafite i duhovnicite) i na samite zografi. ~ie tvore{tvo se sledi vo periodot od 1692 do okolu 1726 g.. jeromonahot Konstantin go emanira italijaniziranoto pravoslavno slikarstvo {to vo Ohridskata arhiepiskopija go vnese zografot Onufrij od Argos (Kostursko) vo sredinata na XVI vek. Nekade se zabele`uva celosna obnova vo XVIII vek. mitropolitite Kozma Kitiski . kako kr{liv i ponepostojan materijal {to e i lesno prenosliv. Kor~a. govorat za postepenoto menuvawe na klasi~nata postvizantiska ikonografija i likovnite elementi na slikata. Trpo Zograf. glavno niz ikonopisot so~uvan na teritorijata na dene{na Albanija (Elbasan. bra}ata Konstantin i Atanas od Kor~a. Grcija (Kostur. na upotrebenoto zlato ~ij sjaj go zgolemuva so tehnikata impreso i izobilstvoto na rastitelen slikan ornament. Moskopole. a nekade ikonostasite se kompilacija na delovi od razli~ni periodi. Uspe{en e kako minijaturist. koi najverojatno poteknuvale od ovie krai{ta (trome|eto pome|u Makedonija. David od Selenica. Vitku}. Makedonija (Ohrid) i na Sveta Gora. Konstantin od Spat. Jovan ^etiri od Grabova i nekolku grupi anonimni zografi. kako i so komponiraweto na prostorot. Mihail od Ohrid. mo`eme da govorime samo spored za~uvaniot ikonopis. nekoj vo pore{itelnoto primawe na konceptot od zapadnata umetnost. Verojatni se negovite relacii so visokite li~nosti vo crkovnata organizacija od krajot na XVII i po~etokot na XVIII vek.

Vrz osnova na uvidot vo tvore{tvoto na jeromonahot Konstantin. Erminijata na Dionisij od . Nea Panagija od vremeto po 1727 g. kako i so dve popularni mirakulni sceni. Jovan Vladimir na ednata i. Zografot David od Selenica e markiran vo istorijata na umetnosta kako eden od nekolkute reprezenti na sovremenite tendencii vo slikarstvoto od XVIII vek. Osobeno se interesni dvete ikoni so zaedni~koto pretstavuvawe na sv. vo najgolema mera e kompilacija na postari tekstovi so re~isi istite ikonografski i tehnolo{ki preporaki. ne e va`en samo poradi osoznavawe na negovoto najrano delo. i freskite {to mu se pripi{uvaat vo solunskata crkva Sv. smetame deka {este prestolni. Vo naukata e utvrdeno deka samiot Dionisij nedosledno ja praktikuval teoriski pretstavenata tendencija vo slikaweto na svojata svetogorska kelija vo 1711 g. koja sodr`i deklarativni upatstva za sledewe na spomnatite golemi slikari od po~etokot na XIV i od XVI vek. Za najistaknat vo ovaa tendencija. Naum i sv. Zaklu~okot – deka prazni~nite ikoni vo manastirot Sv.258 i Joasaf Moskopolski i nivnoto posreduvawe pri anga`iraweto vo sedi{teto na Ohridskata arhiepiskopija. Ikonografijata na sv. Atribucijata na svetinaumskite prazni~ni ikoni na David od Selenica ja obrazlo`uvame so analognite istra`uvawa na negovite potpi{ani dela – svetogorskiot `ivopis od 1715 g. se smeta Dionisij od . poto~no na onie koi na Sveta Gora gi propagiraat retrospektivisti~kite likovni na~ela povrzani za delata na legendarniot zograf Panselinos. Bogorodica Kukuzelisa vo Velikata Lavra. vo paraklisot na Sv.. se delo na David od Selenica.urna. nezavisno od Dionisij od . na sv.rangos Katelanos. vo dolnata zona na ikonata za prvpat e zbogatena so negovoto Uspenie i grupata Sedmo~islenici. Vo vrska so po{irokite balkanski likovni okolnosti. na Teofan od Krit i . za koi ve}e be{e oceneto deka se slikani vo duhot na protopaleologovskata epoha. Kliment na drugata. Ne pomalku zna~ajni se komparaciite so ikonostasnite ikoni od crkvata Sv. poradi likovnite vrednosti i tematskite spoevi se negovo najzna~ajno delo. koj vsu{nost e najpoznat po svojot slikarski prira~nik. Naum od 1711 g. slikaniot ansambl na golemata moskopolska crkva Sv. Nikola od 1726 g. potpi{ani ikoni od 1711 g. slikarstvoto na . Marina i sv. svetogorski monah i slikar. vo manastirskata crkva Sv. koi se izraz na ja~inata na nivniot neprekinat kult vo jadroto na Ohridskata arhiepiskopija. vo Kostur. Pove}eto negovi ikoni se prodol`enie na tradicionalnoto postvizantisko slikarstvo orientirano na kritskite izvori od XVI vek. s# u{te. Dimitrija vo Bitola od okolu 1730 g. Naum.urna. Jovan Prete~a od 1727 g. i na crkvata Sv. Naum.. napi{ana vo periodot od 1728 – 1733 g. toj e zna~aen kako fakt deka vo jadroto na Ohridskata arhiepiskopija.urna i pred zaminuvaweto na David na Sveta Gora.

rabotel samo vo toj del na Ohridskata dieceza (Elbasansko. Kavaja. L'nga. koi natamu }e ja obele`at epohata so svojata zografska produkcija vo koja trajno }e se prepoznava stilot na nivnite u~iteli. Onie locirani vo blizinata na Ohrid (L'nga) se tradicionalni vo ikonografskite re{enija i pobliski se do popularnata umetnost. Ardenica. no tvrd. no toj e individualiziran tokmu so posilnoto vlijanie na italijanskoto slikarstvo. posredno preneseno i od slikarite na Jonskite Ostrovi. dva triptiha so Deisis i ikona so Deisis i svetiteli. Posledniot. Naum ili pak. Bogorodica Perivlepta (1295 g. se doneseni od drugi sredini. figurite nemaat volumen i se dvi`at vo gr~. L'nga nad Pogradec. isklu~itelnata scena vo kontekst na Apokalipsata vo L'nga. inkarnatot e temen i studen od sino-zelenite senki. Delata vo koi tie oddelno se potpi{ale se malubrojni i dosega ne se praveni napori za nivnoto avtorsko diferencirawe. Stilskiot dualizam na Konstantin od Spat e o~igleden vo negovoto tvore{tvo vo zavisnost od nara~atelite. imeto na Konstantin od Spat ne se povrzuva so drugi ostvaruvawa vo yidnoto slikarstvo. Sli~nostite vo stilot na Konstantin i Atanas Zografi od Kor~a pridonele neverojatno dolgiot tvore~ki period vo naukata obi~no da im se pripi{uva na obajcata.259 ohridskata crkva Sv. kako doma{ni ikoni se nara~ani od ohridskite semejstva kaj ovoj zograf. {to e ramno na najkarakteristi~nata svetogorska likovna tendencija vo prvata polovina na XVIII vek. Duhot na jeromonahot Konstantin i na David od Selenica se prepoznava vo negoviot stil. Dvete silni umetni~ki li~nosti kakvi {to bile jeromonahot Konstantin i David od Selenica privlekle okolu sebe u~enici. Za drugite: Voskresenie. Negoviot crte` e precizen. Osven so fresko-ansamblot vo manastirskata crkva vo L'nga. spored dosega{nite soznanija. Vo regionot poblizok do Jadranskoto More (Ardenica). e negovo delo. Zabele`livo e deka vo site so~uvani natpisi Konstantin e prvonapi{an. Od pette identifikuvani najzna~ajna e `itijnata ikona na sv. Me|u novite slikari na Ohridskata arhiepiskopija od sredinata na XVIII vek najpoznati se bra}ata Konstantin i Atanas od Kor~a i jero|akonot Konstantin od oblasta Spat vo dene{na Albanija. Marina od okolu 1755 g. Ikonite vo Ohrid za koi smetame deka se negovi. ispolneti so docnogoti~ki misticizam i orientalen prizvuk. Verdove) vo periodot 1739 -1767 g. Logi~no e da se pretpostavi deka toj e postar od brat mu Atanas i deka ve}e imal zografski ugled. Edinstveniot pejza` {to treba da se izdvoi vo slikarstvoto od XVIII vek vo Ohridskata dieceza. Najraniot nivni . Periodot na negovoto tvore{tvo zasega treba da se opredeli od 1711 do 1738 g. Vitku}. koja e donesena od istoimeniot manastir vo s. smetame deka se doneseni od poklonicite vo manastirot Sv.) bilo negov primer. negovite dela se „moderni“.

Potomcite na bra}ata Zografi. a vo Makedonija se za~uvani samo ikoni. vo manastirot Ardenica. koj izgleda ~irakuval kaj golemiot slikar David od Selenica u{te vo 1726 g. e najverojatno rezultat na za~estenata komunikacija so bliskite Jonski Ostrovi. sosema zgasnuva deloto na ova atelje.) koi gi potpi{al Konstantin Zograf od Kor~a. kako i na tradicionalnata povrzanost so Sveta Gora i nejzinite umetni~ki derivati. crte`ot i koncipiraweto na scenata. a Atanas so poizrazeno barokizirano tvore{tvo. pri {to. So dvete poznati ikoni od Bitolsko (1785 g. vnesuvaj}i novini vo nivnata programa. Neiscrpnata naratorska sila e nivnata najva`na karakteristika. Nivniot evidentno razli~en stil od dotoga{nite. prodol`uvaat so pozdr`ana upotreba na slikan rastitelen ornament. Grcija. ^uvstvitelna promena vo likovnata kultura na Ohrid vo XVIII vek nastanala kon krajot na sedumdesettite godini so pojavata na anonimnite zografi koi gi narekovme „ohridska probarokna grupa“. Ikonite od ovie zografi vo Ohrid se prvite jasno izrazeni probarokno orientirani likovni dela vo crkovnoto slikarstvo od XVIII vek vo Makedonija.) {to poteknuvaat od razli~ni crkvi vo Ohrid. Najgolem broj od temite koi dobile novo ikonografsko oblikuvawe se del od repertoarot na ovie slikari. Tie ja zadovolile potrebata od obnova na ikonostasite vo gradskite crkvi. Trpo e pretstavnik na dekadencijata vo slikarstvoto od ovoj period. i pokraj zna~ajnata tematika vo `ivopisot na manastirskata crkva Sv. arhitekturata e masivna so renesansni oblici slikani linearno. po s# izgleda. Zabele`uvame deka od {estata decenija na vekot se raziduvaat vo stilskiot izraz. Yidno slikarstvo od rakata na kor~anskite bra}a e za~uvano na teritorijata na Srbija. za {to najre~it primer se negovite ikoni od crkvata Bogorodica. vo vtorata polovina od vekot rabotele vo semejnata tajfa. Primenuvaj}i go povr{no nau~enoto od tatko si Konstantin. po svoi i po ubeduvawe na crkovnite i individualnite nara~ateli. vo moskopolskata crkva Sv.). kor~anskite bra}a se dvi`at vo ramkite na korektnosta. a samo zografot Trpo ostavil pozabele`itelen samostoen opus. Naum (1799/1800 i 1806 g. Albanija i na Sveta Gora. So koloristi~kata paleta. Skloni sme da veruvame deka toa bil Konstantin. najproduktivnoto vo umetnosta na XVIII vek. no postojat indicii deka barem edniot od niv zografisuval i pred toa. . pokraj zlatnata zadnina s# po~esto postavuvaat marinskosina. izvor na `ivotot od Kor~a. najverojatno doneseni od nivnata rabotilnica vo Kor~a. Konstantin prodol`uva so pokonzervativno. Vo tvore~kiot zenit na Konstantin i Atanas Zografi se slikani osum ikoni (1750 g. Boite {to gi upotrebuvaat se intenzivni i kontrasni. Nikola.260 zaedni~ki potpis datira od 1744 g.

kade {to i spored drugi datirani ikoni opravdano mo`e da se pretpostavi deka prestojuvale vo gradot do 1814 g. Troica i Nedremano oko. Troica. osven voobi~aenite Starozavetni sv. Vo vrska so arhitektonikata i programata na ikonostasite vo Ohrid se konstatira novina vo pojavata na vrata kon protezisot. pupki i rascuteni cvetovi. se kombiniraat didakti~ki. vo Ohrid. moralizatorski i eshatolo{ki temi i drugo. Nikola-Gerakomija vo Ohrid od 1780 g. koja e minuciozna vo izvedbata na raznovidni komplikuvani motivi. Se potvrduva deka mnogu zaemki od zapadnata umetnost. mo`e da se poso~at i nekolku ikonografski novini za teritorijata na Ohridskata dieceza. se pro{iruvaat i so pretstavite na Isus Hristos Velik arhijerej so angeli. Motivite se razli~ni varijanti na barokno izvitkani lisja. plasti~nata obrabotka na drvoto vo ikonostasite od vtorata polovina na XVIII vek se izveduva vo plitok reljef i vo a`urna tehnika na re`ewe na jadro zaobleni formi. se zasileni vo nastojuvaweto da se sledat novite evropski dvi`ewa. Kako najran primer vo Makedonija zasega go smetame primerot od crkvata Sv. vtkajuvani vo pravoslavnata umetnost i vo izminatite vekovi. Za razlika od rezbata od prvata polovina na XVIII vek. sv. Temite na ikonostasnite naddverija od ovoj period vo Ohrid. evharisti~niot i liturgiski karakter na Isus Hristos i negovite stradawa. marijanskata tematika se zbogatuva so himnologijata i se oblikuvaat sceni {to go potenciraat nejzinoto bezgre{no za~nuvawe. Slikaniot {ablo- . Naglaseni se temite za ednosu{nosta na sv. Cokleto naj~esto bilo ukraseno so bogato slikana rastitelna ornamentika {to ja zamenuvala tekstilnata podea. Najranite datirani dela se od 1778 g. krstovi i zoomorfni oblici (lamji) na bazisite od ikonostasnite Raspetija. Dekoracijata na ikonite vo XVIII vek prodol`uva so tradicijata na tehnikite od postvizantiskiot period.. Taa zadol`itelno gi sledi ikonostasnite krstovi i poretko epistilite i carskite dveri. i deka ovde im se nao|alo sedi{teto. so us~ukuvawe i impreso vo zlatnata podloga i vo {tuko-tehnika. Oreolite na svetite se ukrasuvaat so geometriski i rastitelni ornamenti. Trojca jerarsi i Mandilionot. se naglasuva emocionalniot odnos na Bogorodica i Josif kon novorodeniot Hristos. Od uvidot {to go imame vo zografskiot materijal i vrz osnova na dosega{nite nau~ni soznanija za karakteristikite na slikarstvoto vo drugite balkanski sredini. so pretstavata na arhangel Mihail kako ja vadi du{ata na gre{nikot. od koi vo samiot Ohrid do denes se so~uvani 35 portativni i ikonostasni ikoni. Spored na{ata atribucija nivniot opus pretstavuva obem od nad 160 ikoni i eden fragmentarno so~uvan yiden ansambl.261 Grupata vo koja ima dvajca glavni zografi ne ja sledime nadvor od teritorijata na dene{na Republika Makedonija.

a nivniot vid i brojnosta poka`uvaat deka do sedmata decenija na vekot Ohrid bil glavno konsument za privatni ili crkovni potrebi. ili. e mnogu popularen i vo XVIII vek. gradot stanuva i produkciski centar za vidno obnovuvawe na crkovnite enterieri spored vladeja~kiot vkus na vremeto. praktikuvan vo Ohridskata arhiepiskopija u{te od sredinata na XVI vek pod vlijanie na italokritskata umetnost. . samo na oreolite i racete na figurite.).262 niziran ornament na rabovite od ikonite. voedno se me|u glavnite protagonisti na crkovnoto slikarstvo vo tekot na XVIII vek i na Sveta Gora. kako ukrasuvawe gi sledime od vtorata polovina na XVIII vek. Duhot na likovnata religiozna umetnost od XVIII vek }e preovladuva vo hristijanskite svetili{ta niz Makedonija s# do prvite tri decenii na XIX vek. Utvrdivme deka ikonite na tie aktuelni zografi se postojano prisutni vo samiot Ohrid i negovata neposredna okolina. Nasproti golemata presvrtnica so ukinuvaweto na Arhiepiskopijata (1767 g. Zografskite imiwa i rabotilnicite {to gi nabrojavme i koi se direktno povrzani preku svoeto tvore{tvo so Ohrid. Metalnite aplikacii vo vid na opkovi na pogolema povr{ina od ikonata. Mno`estvoto od individualizirani slikari vo Ohridskata dieceza e eden od glavnite dvigateli vo umetnosta od XVIII vek. naj~esto.

Skopje. E. Skopje. 10. Skopje. Kulturno nasledstvo 26-27. Aesthetic Quests and Stylistic trends. N. Skopje.: Kostandin Shpataraku. Istori~esko bÍdeçe 2. 1992 Zdraveva.: Historija Turskog /Osmanskog/ carstva. Istorija na makedonskiot narod .ilippoupolh se parallhlouj dromouj. Bibliotheca Miscellanea Byzantino-Macedonica. 1989 3. Tom I. J. M. 1999 Kyriakoudis. SofiÔ.: Istorija na Balkanot.: Disa Konsiderata për piktorin mesjetar Kostandin jeromonaku.: Makedonija vo me|unarodniot soobra}aj i trgovija vo XVIII i po~etokot na XIX vek.: Portreti na svetitelite od Makedonija od IXXVIII vek. 1988 Drishti. 1999 Ma{ni}. 18 oj – 20 oj aiènaj. 8. osumnaesetti i devetnaesetti vek. Tiranë. kn.: Modeli i pÍtiÈa za modernizirane na cÍrkovnata `ivopis v bÍlgarskite zemi ot vtorata polovina na XVIII vek. M. 11.: Evropeizaci® na harti®.: Sveti Naum Ohridski. Skopje. Y. H.. 1979 Genova. Monumentet 2. Skopje. Sofi®. E. C. B. K. prolo{ki `itija na svetcite . NIK List.: Moskopolski zbornik.. 1996 Mutafov. SÍ~ineni® za `ivopista na grÍcki ezik prez pÍrvata polovina na XVIII v. 6. 2001 Melovski. Detska radost. Studentski zbor. Von Hammer.: 18 th Century Monumental Painting in the Thessaloniki and on Mount Athos. Tiranë. Republi~ki zavod za za{tita na spomenicite na kulturata. Skopje. 4. 1-2. 13. C. 2001 Grozdanov. 12. Thessaloniki. 1995 Grupa avtori. 2. 2001 Naslazi.263 Literatura 1. 7. 5.: Nepoznati ikoni na bra}ata Zografi od Kor~a . 1986 Jelavi~. E. Qessalonikh kai . Zagreb. 3. R. M. . 1980 Grozdanov. 9.

V. Iz istorije Albanaca. H. Aqhna. T.: Srpsko barokno slikarstvo . L.: Ikoni od Muzejot na Makedonija. Sofi®. SofiÔ. 17. 1994 Catzid£khj. 1989 Polenakovi}.: Nikulcite na novata makedonska kni`evnost. Misla. 16. 19. J. vo Manastir Sveti Jovan Bigorski . Problemi na izkustvoto 3. 27.: \Ellhnes zwgr£foi met£ thn £lwsh (1450-1830). Wiener Archiv für des Slawentus und Osteuropas. Novi Sad.: Srpsko zidno slikarstvo XVIII veka. Istori~eski o~erkÍ. 25. 21. M. M. Problemi na izkustvoto 3. . 2001 Popovska-Korobar.: Za avtorstvoto na ikonata sv.: Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i® ot padaneto Ÿ pod turcite do neŸnoto uniço`enie (1394 – 1767) Sofi®. 22. Skopje.: OhridÍ. Beograd. Peyfuss. 26. Republi~ki zavod za za{tita na spomenicite na kulturata – Eparhija DebarskoKi~evska. 18. E. Kulturno-istorisko nasledstvo na Republika Makedonija XXXII. 1994 Tri~kovska. 2005 SngarovÍ. 1973 Popova. Galerija Matice srpske.264 14. 24. 1969 [elmi}. Skopje. E. Qessalon…kh (Kšntro Istor…aj Qessalon…khj). 1928 SngarovÍ. (Zbornik na trudovi). vÍvedeni v BÍlgarskata `ivopis ot Hristo Dimitrov.: Temi. Marina s `itie v galeri®ta na ikoni – Ohrid. SofiÔ. 1.: Ikonopisot vo Bigorskiot manastir vo vremeto pred obnovuvaweto vo 1800 godina. Kultura. D. I. Bundruck und Heiligenverehrung im Erzbistu Achrida. B. Matica srpska. Novi Sad.: Ikonopisot vo Ohrid od XVIII vek . V. B/. Skopje. 1998 Popova. Zbornik predavawa.: Oi toicograf…ej tou naoÚ thj Nšaj Panag…aj Qessalon…khj kai to k…nhma epistrof…j tou 18ou aièna sthn par£dosh thj tšcnhj thj Makedonik»j Scol»j. N.: Die Drukerei von Moshopolis. Band XIII. 1987 Hrabak. 1996 Tsigar…daj. 2004 Popovska-Korobar. 1987 15. 20. M. Skopje. 1731-1769. 1. Makedonski pregledÍ kn. E. Cristianik» per…odoj 1430 – 1912. 1932 Timotijevi}. Dru{tvo istori~ara Srbije. Wien-Köln. 23.: Albanija od kona~nog pada pod tursku vlast do sredine XVIII veka. I.

Ìàêåäîíñêèîò íàðîä èìà ñâî¼à äîëãà èñòîðè¼à. ìåƒóíàðîäíî ïðèçíàòè è ïðèôàòåíè ðàìêè. ïîòâðäóâàí ñî èë¼àäíèöè ïðèìåðè. íàñòàíè. Êî¼à è êàêâà å çàäà÷àòà íà èñòîðèñêàòà íàóêà? Íå¼çèíà îñíîâíà çàäà÷à å äà îòêðèâà íîâè è íåïîçíàòè ïî¼àâè. íà èçâîðèøòåòî íà åäíà ïèñìåíîñò – ñëîâåíñêàòà. èëè ïîçíàòèòå äà ãè ïîäëîæóâà íà íàó÷íî íàášóäóâàœå. ïðîöåñè. áåç ñâî¼ ¼àçèê. Íàì íå íè å ïîçíàòî íåêàäå íà íàøàâà çåëåíà ïëàíåòà äà ïîñòîè íåêî¼ íàðîä. áëàãîäàð弝è ïðåä ñè íà ìàòåðè¼àëíèòå è ïèñìåíèòå äîêàçè. Âî ïîíîâî âðåìå çà ìàêåäîíñêîòî ìèíàòî ñå íàïðàâåíè çíà÷à¼íè ñâåòñêè ïðèçíàòè îòêðèòè¼à çà êàðïåñòàòà óìåòíîñò. Ñåêî¼ íàðîä èìà ñâî¼à ïîäîëãà èëè ïîêóñà èñòîðè¼à. Èñòîðèñêè ãëåäàíî. Íà¼ïîçíàòà ôîðìà âî Ñåâåðíà Àìåðèêà. ëè÷íîñòè èòí. ìåƒó èíäè¼àíñêèòå ïëåìèœà áèëà îíàà ñî ñèãíàëèòå îä ÷àä nare~eni „äèìíè ñèãíàëè“. àíàëèçà è àðãóìåíòèðàíî äà íóäè íîâè âèäóâàœà è ðàçáèðàœà. Ìàêåäîíñêàòà èìïåðè¼à íà Ôèëèï II è íåãîâèîò ñèí Àëåêñàíäàð III Ìàêåäîíñêè è íåãîâèòå íàñëåäíèöè âî .Vasil Jotevski 60 ÃÎÄÈÍÈ ÎÄ ÊÓËÒÓÐÍÀÒÀ ÀÂÒÎÍÎÌÈ£À ÍÀ ÌÀÊÅÄÎÍÖÈÒÅ ÂÎ ÏÈÐÈÍÑÊÀ ÌÀÊÅÄÎÍÈ£À Ñå íàîƒàòå òóêà. ïèñìåíè è ìàòåðè¼àëíè äîêàçè íà íåãîâèîò èëè íà íåêî¼ äðóã ¼àçèê è ïèñìî íà íåêîãî ñî êîãî òî¼ áèë âî äîïèð èëè ïàê æèâååë êàêî ñîñåä. Ñåêî¼ íàðîä ñâî¼àòà èñòîðè¼à ¼à áàçèðà íà ñâî¼îò ¼àçèê. íà íåãîâèòå ëåãåíäè è ìèòîâè êîè ñå ïðåíåñóâàíè óñíî. ïîìàëêó èëè ïîâåå ïîçíàòà âî òåñíè èëè ïîøèðîêè. Ïîòðåáàòà îä íèâíàòà ìåƒóñåáíà êîìóíèêàöè¼à íà ïîøèðîê ïðîñòîð ¼à íàìåòíàëa ïîòðåáàòà îä ïðåíåñóâàœå íà ïîðàêè âî ïèñìåíà èëè íåêî¼à äðóãà ôîðìà. ïà äóðè è ïëåìå âî íà¼çàôðëåíèòå ïðåäåëè âî ïðàøóìèòå íà Àìàçîíè¼à. çà îñòàòîöèòå îä ïðàèñòîðèñêàòà îïñåðâàòîðè¼à çà íàášóäóâàœå íà âñåëåíàòà „Êîêèíî“. òàà ïðåòñòàâóâà íåïîáèòåí èñòîðèñêè ôàêò. âî Ìàêåäîíè¼à. çà ìàêåäîíñêîòî ïèñìî „êîèíå“ èëè ïàê ìàêåäîíñêîòî ïèñìî îä Çàïèñîò íà Ðîçåòà è äð. âî Îõðèä. Íàøåòî îñîçíàâàœå ñî òàêâè ïðèìåðè ñåêî¼äíåâíî ãî çáîãàòóâàìå ñî íîâè îòêðèòè¼à âî òî¼ ïðàâåö.

êî¼àøòî å ñîñòàâåíà îä ÃîðíîŸóìà¼ñêà (äåíåøíà Áëàãîåâãðàäñêà). ñòîïàíñêè è åòíîãðàôñêè å íåäåëèâ äåë îä Ìàêåäîíè¼à. ïðåä ñóäîò ¼àâíî èñêàæàë äåêà íåãîâàòà íàöèîíàëíà ïðèïàäíîñò íå å áóãàðñêà òóêó ìàêåäîíñêà). Ïîäîáàð ïðèìåð îä Âàøåòî ïðèñóñòâî è âàøàòà æåëáà äà ãî íàó÷èòå ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê è äà ãî øèðèòå íèç ñâåòîò íåìà ïîòðåáà äà áàðàìå. ïîòðåáè è íàñòî¼óâàœà íà ñâåòñêè ïðèçíàòè åêñïåðòè âî îáëàñòà íà èñòîðèñêàòà íàóêà. Íàñïðîòè ñèòå æåëáè. êîè íàñòî¼óâààò äà îäãîâîðàò íà òàà îñíîâíà çàäà÷à íà èñòîðèñêàòà íàóêà. Êàêî ïî÷åòîê íà îñòâàðóâàœåòî íà ñâîèòå íàöèîíàëíè ïðàâà è ñëîáîäà ñëîáîäíî ìîæå äà ñå çåìå ìåñåöîò îêòîìâðè 1944 ãîäèíà. à òîà å äåêà ìàêåäîíñêèîò íàðîä å æèâà àêñèîìà êî¼à íå áàðà íèêàêâî äîêàæóâàœå. íà¼ïîñëå å ïîñòàâåí ïî÷åòîêîò íà ñëîáîäíà ìàêåäîíñêà äðæàâà. Ïî ïîëâåêîâíàòà õåðî¼ñêà áîðáà çà ñëîáîäà. íåêîè îä íàøèòå ñîñåäíè äðæàâè òðîøàò ãîëåìè ôèíàíñèñêè è ìàòåðè¼àëíè ñðåäñòâà. âî ñïðîòèâåí ïðàâåö. Íåâðîêîïñêà (äåíåøíà Ãîöåäåë÷åâñêà). Íà 2 àâãóñò. ÃîðíîŸóìà¼ñêàòà îáëàñò. Ðàçëîøêà. êîå ¼à ïðîãëàñè Ìàêåäîíè¼à çà ôåäåðàëíà äðæàâà âî ðàìêèòå íà ôåäåðàòèâíà £óãîñëàâè¼à. ïîëèòè÷êà ìî. Âî òî¼ äîêóìåíò íåäâîñìèñëåíî ñå èñòàêíóâà äåêà: 1. ñîïñòâåíà íàó÷íà ¼àâíîñò è èíòåëèãåíöè¼à. Ñâåòèâðà÷êà (äåíåøíà Ñàíäàíñêà) è Ïåòðè÷êà îêîëè¼à. ãåîãðàôñêè. Èëèíäåí. à íåãîâèîò ¼àçèê. . èñòàòà îâàà ãîäèíà áåøå ñâèêàíî è Ïðâîòî ìàêåäîíñêî íàðîäíà ñîáðàíèå (ÀÑÍÎÌ). Èñòèòå ñå òåìåëàò íà ïðèäîáèâêèòå îä ó÷åñòâîòî íà Ìàêåäîíöèòå îä ïèðèíñêèîò äåë íà Ìàêåäîíè¼à âî àíòèôàøèñòè÷êàòà áîðáà âî òåêîò íà Âòîðàòà ñâåòñêà âî¼íà.266 ñâåòñêè ðàìêè íèêî¼ íå ãè äîâåäóâà âî ïðàøàœå âî îäíîñ íà ìàêåäîíñêîòî ïîòåêëî. íå äà îòêðè¼àò íåøòî íîâî. èñòîðè¼à è ïèñìåíîñò æèâà ìàòåðè¼à êî¼à ñåêî¼äíåâíî ñå çáîãàòóâà. òóêó äà ãî ñîêðè¼àò îíà øòî íèêàêî íå ìîæå äà ñå ñîêðèå ïðåä ñîïñòâåíàòà ñâåñò è ñîâåñò. êîãà îòïî÷íàà ïîäãîòîâêèòå çà ñâèêóâàœå íà Ïðâàòà ëåãàëíà êîíôåðåíöè¼à íà Îáëàñíèîò êîìèòåò íà Áóãàðñêàòà ðàáîòíè÷êà ïàðòè¼à çà Ïèðèíñêèîò êð༠è èçãîòâóâàœåòî íà ðåçîëóöè¼àòà îä ñòðàíà íà îáëàñíîòî ðàêîâîäñòâî è Àñåí ×àðàê÷èåâ (ñóäåí âî ñóäñêèîò ïðîöåñ ïðîòèâ ÂÌÐÎ(Îá. èíòåëåêòóàëíè ñèëè. ïðåä ïîøèðîêàòà íàó÷íà è îïøòåñòâåíà ¼àâíîñò. Äà ñå âðàòèìå ñåãà íà äåíåøíàòà òåìà øòî å ïðåäìåò íà ìîåòî èçëàãàœå ïðåä âàñ.) âî 1936 ãîäèíà. 2. Íàöèîíàëíèòå ïðàâà è ñëîáîäàòà íà Ìàêåäîíöèòå îä ïèðèíñêèîò äåë íà Ìàêåäîíè¼à è íèâíèòå íàñòî¼óâàœà çà ïîëèòè÷êà è íàöèîíàëíîêóëòóðíà àôèðìàöè¼à âî âðåìåòî íà òàêàíàðå÷åíèîò äèìètðîâñêè påðèîä âî Áóãàðè¼à îñòàíóâààò èñòîðèñêè ôàêòè íà åäíà îá¼åêòèâíà èñòîðèñêà ñòâàðíîñò.

ÁÐÏ(ê) ñìåòà çà íåîïõîäíî âî ïåðèîäîò äî ïðèñîåäèíóâàœåòî íà Ïèðèíñêèîò êð༠êîí Íàðîäíà Ðåïóáëèêà Ìàêåäîíè¼à ñèñòåìàòñêè äà ñå ðàáîòè íà êóëòóðíîòî çáëèæóâàœå íà ìàêåäîíñêîòî íàñåëåíèå îä òî¼ êð༠ñî ÍÐ Ìàêåäîíè¼à. íà ïîïóëàðèçèðàœåòî âî íèâíàòà ñðåäèíà íà ðàáîòà è ïîñòèãàœàòà íà ìàêåäîíñêàòà Íàðîäíà Ðåïóáëèêà. íî è îïøòà çàäà÷à íà Îòå÷åñòâåíîôðîíòîâñêà Áóãàðè¼à è íà Ôåäåðàòèâíà Íàðîäíà Ðåïóáëèêà £óãîñëàâè¼à. Áóãàðñêàòà ðàáîòíè÷êà ïàðòè¼à (êîìóíèñòè) ñìåòà äà ãè ïîäãîòâè íåîïõîäíèòå óñëîâè çà îâà îáåäèíóâàœå. Ðåøåíè¼àòà íà ÖÊ íà ÁÐÏ(ê) îä àâãóñò 1944 ãîäèíà Ñîî÷óâ༝è ñå ñî îá¼åêòèâíàòà èñòîðèñêà ñòâàðíîñò è ïðèôàà¼è ¼à èñòàòà.267 3. Âòîðî. Îáåäèíóâàœåòî íà äðóãèòå äåëîâè íà ìàêåäîíñêèîò íàðîä ïðåòñòîè äà ñå èçâðøè âðç áàçà íà ìàêåäîíñêàòà Íàðîäíà Ðåïóáëèêà âî ðàìêèòå íà ÔÍÐ £óãîñëàâè¼à. íà ñâî¼îò X ïðîøèðåí ïëåíóì. Áóãàðñêàòà ðàáîòíè÷êà ïàðòè¼à (êîìóíèñòè) ñìåòà äåêà îñíîâíèîò äåë íà ìàêåäîíñêèîò íàðîä ñå èìà îðãàíèçèðàíî äðæàâíî è íàöèîíàëíî âî ðàìêèòå íà Ôåäåðàòèâíà Íàðîäíà Ðåïóáëèêà £óãîñëàâè¼à êàêî Íàðîäíà Ðåïóáëèêà Ìàêåäîíè¼à. íà 9 àâãóñò 1946 ãîäèíà. å ãè äîíåñå ñëåäíèòå ðåøåíè¼à ïî îäíîñ íà ìàêåäîíñêîòî ïðàøàœå: „ Ïðâî. Ïðèñîåäèíóâàœåòî íà ÃîðíîŸóìà¼ñêàòà îáëàñò êîí ìàêåäîíñêàòà äðæàâà å âî èíòåðåñ è íà áðàòñêèîò áóãàðñêè íàðîä. Öåíòðàëíèîò êîìèòåò íà Áóãàðñêàòà ðàáîòíè÷êà ïàðòè¼à (êîìóíèñòè). È ïîêð༠òîà øòî íà ñàìàòà êîíôåðåíöè¼à êî¼à áèëà îäðæàíà âî ïî÷åòîêîò íà ìåñåö íîåìâðè 1944 ãîäèíà. Òðåòî. Íàñåëåíèåòî íà ÃîðíîŸóìà¼ñêàòà îáëàñò ñåêîãàø ó÷åñòâóâàøå íà¼àêòèâíî âî îñëîáîäèòåëíàòà áîðáà íà öåëèîò ìàêåäîíñêè íàðîä. ñåïàê îñòâàðóâàœåòî è àôèðìàöè¼àòà íà ìàêåäîíñêèòå íàöèîíàëíè ïðàâà. íà . ñëîáîäà è ïðèäîáèâêè îä ÷åòèðèãîäèøíàòà àíòèôàøèñòè÷êà áîðáà îòïî÷íàà äà ñå îñòâàðóâààò. Òàêà ñå ðàñ÷èñòóâà ïàòîò êîí ¼óãîñëîâåíñêàòà ôåäåðàöè¼à. Ñî ñâîåòî àêòèâíî ó÷åñòâî ïîä çíàìåòî íà ÎÔ âî áîðáàòà ïðîòèâ áóãàðñêèîò ôàøèçàì âî ïîñëåäíèòå ãîäèíè Ïàðòè¼àòà è íàñåëåíèåòî íà ÃîðíîŸóìà¼ñêàòà îáëàñò áåà ñâåñíè äåêà ïîáåäàòà íàä ôàøèçìîò å ãî ðàñ÷èñòè ïàòîò çà ðàçðåøóâàœå íà ìàêåäîíñêîòî ïðàøàœå – îáåäèíóâàœå íà òðèòå äåëà íà Ìàêåäîíè¼à âî åäíà ìàêåäîíñêà äðæàâà. 4. ïîäãîòâåíàòà ðåçîëóöè¼à áèëà ïðèôàòåíà âî âèäîèçìåíåòà ôîðìà.“ 5. êî¼à å ãî çàöåìåíòèðà ïðè¼àòåëñòâîòî ìåƒó íàðîäèòå íà £óãîñëàâè¼à è Áóãàðè¼à è å ¼à ãàðàíòèðà íèâíàòà ñëîáîäà. çàøòî ïðèñîåäèíóâàœåòî íà Ïèðèíñêèîò êð༠êîí Íàðîäíà Ðåïóáëèêà Ìàêåäîíè¼à å ïðåä ñè ðàáîòà íà ñàìèòå Ìàêåäîíöè.

äà ñå îëåñíàò ãðàíè÷íèòå óñëîâè ìåƒó Ìàêåäîíè¼à (£óãîñëàâè¼à) è Ïèðèíñêèîò êð༠çà øèðîêî çàåìíî îïøòåœå íà ìàêåäîíñêîòî íàñåëåíèå îä åäíàòà è îä äðóãàòà çåì¼à è âîîïøòî äà ñå ïðåçåìàò íèçà äðóãè ìåðêè ïî ëèíè¼à íà êóëòóðíàòà àâòîíîìè¼à. îä öåëîêóïíèîò áðî¼ íà íàñåëåíèåòî âî ÃîðíîŸóìà¼ñêàòà îáëàñò êî¼ èçíåñóâàë 1 Äðæàâåí àðõèâ íà Ìàêåäîíè¼à. Ìàêåäîíöèòå îä Ïèðèíñêèîò êð༠òðåáà äà èìààò íà èçáîðèòå çà Âåëèêîòî íàðîäíî ñîáðàíèå ñâîè ìàêåäîíñêè êàíäèäàòè. Ó÷åñòâóâ༝è àêòèâíî âî áîðáàòà íà Îòå÷åñòâåíèîò ôðîíò ïðîòèâ ðåàêöè¼àòà è çà çàöâðñòóâàœå íà äåìîêðàòñêèîò ðåæèì âî Áóãàðè¼à. Öèãàíè.“ Äîêóìåíòîò ñîäðæè óøòå ÷åòèðè òî÷êè. äîêóìåíòè çà Ïèðèíñêà Ìàêåäîíè¼à 1944-1953. Âðç îñíîâà íà îâèå äîêóìåíòè. Åâðåè è äðóãè ìàëöèíñòâà. îáðàçîâàíèåòî. øòî áèë ñïðîâåäåí îä ñòðàíà íà Îáëàñíàòà ó÷èëèøíà èíñïåêöè¼à. Ìèíèñòåðñòâî çà ïðîñâåòà . êîè å ïðèäîíåñàò çà ðàçâî¼îò íà íàöèîíàëíàòà ñâåñò ê༠ìàêåäîíñêîòî íàñåëåíèå è å ãî îëåñíàò íåãîâîòî îáåäèíóâàœå ñî îñíîâíèîò äåë îä ìàêåäîíñêèîò íàðîä âî Íàðîäíà Ðåïóáëèêà Ìàêåäîíè¼à. 35. ïðåêó ñâîèòå ìèíèñòåðñòâà ïðåçåäå íèçà àêòèâíîñòè âî îáëàñòà íà êóëòóðàòà. 4. äðæàâíàòà ñòàòèñòèêà è äð.538 êàêî Ìàêåäîíöè ñî èñëàìñêà ðåëèãè¼à. 3.268 ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê è ìàêåäîíñêàòà ëèòåðàòóðà. ôîíä . Èçâðøåíèîò ïîïèñ íà ó÷åíèöèòå îä ñòðàíà íà Oáëañíàòà ó÷èëèøíà èíñïåêöè¼à çà ïèðèíñêèîò êð༠Êîðèñò弝è ãè òèå ñâîè ïðàâà. íåîáðàáîòåí ìàòåðè¼àë.184 êàêî Áóãàðè è îñòàíàòèòå êàêî Òóðöè. à âî ñàìîòî Âåëèêî íàðîäíî ñîáðàíèå ñâî¼à ïàðëàìåíòàðíà ãðóïà.909. íà çàïîçíàâàœåòî ñî èñòîðè¼àòà íà ìàêåäîíñêèîò íàðîä êàêî øòî ñå ïðåäàâà âî ó÷èëèøòàòà âî Ìàêåäîíè¼à. ïðè ïîïèñîò íà ó÷åíèöèòå íà âîçðàñò îä 7 äî 15 ãîäèíè.1 Ðåçóëòàòè îä ïîïèñîò íà íàñåëåíèåòî âî Íàðîäíà Ðåïóáëèêà Áóãàðè¼à âî 1946 ãîäèíà Ïîêð༠ïîïèñîò íà ó÷åíèöèòå øòî ãî èçâðøèëà Îáëàñíàòà ó÷èëèøíà èíñïåêöè¼à. íàöèîíàëíèîò ñîñòàâ íà ó÷åíèöèòå âî òàà 1946 ãîäèíà áèë ñëåäíèîò: îä âêóïíèîò áðî¼ ó÷åíèöè êî¼ èçíåñóâàë 43. Ñïîðåä ðåçóëòàòèòå îä òî¼ ïîïèñ. . âî Áóãàðè¼à áèë èçâðøåí ðåäîâíèîò ïîïèñ íà íàñåëåíèåòî. Âëàäàòà íà Íàðîäíà Ðåïóáëèêà Áóãàðè¼à. âî äåêåìâðè 1946 ãîäèíà.184 áèëå åâèäåíòèðàíè êàêî Ìàêåäîíöè-õðèñòè¼àíè.

íà 5 ôåâðóàðè 1948 ãîäèíà ãî äîíåñå Óêàçîò áðî¼ 148 çà ðàñïîðåäóâàœå âî äðæàâíà ñëóæáà âî ðåñîðîò íà Ìèíèñòåðñòâîòî íà íàðîäíàòà ïðîñâåòà è äðóãè ó÷èòåëè îä Íàðîäíà Ðåïóáëèêà Ìàêåäîíè¼à. Ðàçëîã. ó÷åñòâî âî òàà ïðâà ïðåòñòàâà çåëå è ãîñòèòå ÷ëåíîâè íà ÌÍÒ îä Ñêîï¼å. Áàíñêî. Êðóì Ñòî¼àíîâ è Âåðà Âó÷êîâà. Ñâåòè Âðà÷. Âåëèêîòî íàðîäíî ñîáðàíèå íà ÍÐ Áóãàðè¼à. äà áèäå îòâîðåí Îáëàñíèîò ìàêåäîíñêè íàðîäåí òåàòàð âî Ãîðíà óìà¼à. è óòâðäåíàòà íàöèîíàëíà ñòðóêòóðà íà íàñåëåíèåòî âî Ïèðèíñêèîò êðà¼. ðàêîâîäèòåëè íà Îáëàñíèòå ðàêîâîäñòâà íà Ïàðòè¼àòà è íà Îòå÷åñòâåíèîò ôðîíò è äðóãè ãîñòè. Âî íåãîâàòà ðàáîòà àêòèâíî áèëå âêëó÷åíè è ðåæèñåðèòå è àðòèñòèòå îä ÍÐ Ìàêåäîíè¼à Èëè¼à Ìèë÷èí. Îñíîâíà êàðàêòåðèñòèêà âî ðàáîòàòà íà ÎÌÍÒ áèëà òàà øòî ñèòå ïðåòñòàâè îä íåãîâèîò ðåïåðòîàð áèëå èçâåäóâàíè áåç èñêëó÷îê íà ìàêåäîíñêè ¼àçèê.083 ëèöà. çà ñòàïóâàœå âî ñëóæáà íà 31 ó÷èòåë.269 252. áóêâàëíî ñå âåëè: . âî òåêîò íà 1947 ãîäèíà. Ñâå÷åíîòî îòâîðàœå áèëî èçâðøåíî âî ïðèñóñòâî íà äåëåãàöè¼à îä ÍÐ Ìàêåäîíè¼à. Ìåëíèê è âî óøòå 63 îñíîâíè è ñðåäíè ó÷èëèøòà ñå ïðåäàâàøå è ñå ó÷åøå èñòîðè¼à íà ìàêåäîíñêèîò íàðîä è ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí ¼àçèê. 160. Âî óêàçîò ìåƒó äðóãîòî. Îâèå Ïîìàöè âî ñóøòèíà ñå îíèå ðîäèòåëè íà ó÷åíèöèòå Ìàêåäîíöè ñî ìóñëèìàíñêà ðåëèãè¼à. Ïðåìèåðíà ïðåòñòàâà íà ÎÌÍÒ áèëà áèòîâàòà ïèåñà íà Àíòîí Ïàíî⠄Ïå÷àëáàðè“. Ïåòðè÷. Îáëàñíèîò ìàêåäîíñêè íàðîäåí òåàòàð âî Ãîðíà óìà¼à Íà 7 íîåìâðè 1947 ãîäèíà. Ðåçóëòàòèòå îä ïîïèñèòå øòî áèëå íàïðàâåíè âî 1946 ãîäèíà.597 ñå äåêëàðèðàëå êàêî Ìàêåäîíöè-õðèñòè¼àíè.074 êàêî Ïîìàöè. Òîäîð Íèêîëîâñêè è Ïåòðå Ïðëè÷êî. Çà ïîäîáðî ñîâëàäóâàœå íà ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí ¼àçèê è èñòîðè¼àòà íà ìàêåäîíñêèîò íàðîä. ïðåòñòàâíèöè íà Ñî¼óçîò íà àðòèñòèòå íà Áóãàðè¼à.418 êàêî Áóãàðè. Ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí ¼àçèê è èñòîðè¼à íà ìàêåäîíñêèîò íàðîä êàêî ïðåäìåòè âî ó÷èëèøòàòà âî Ïèðèíñêà Ìàêåäîíè¼à Ïîêð༠òåàòàðîò âî ó÷èëèøòàòà âî Ãîðíà óìà¼à. ¼óãîñëîâåíñêè äðæàâ¼àíè. ïðåòñòàâíèöè íà Íàöèîíàëíèîò êîìèòåò íà Îòå÷åñòâåíèîò ôðîíò íà Áóãàðè¼à. Íåâðîêîï. 54. 30. âî Ãîðíà óìà¼à (äåíåøåí Áëàãîåâãðàä) áèë îòâîðåí Îáëàñíèîò ìàêåäîíñêè íàðîäåí òåàòàð. Ïîêð༠ðåäîâíèòå àðòèñòè íà ÎÌÍÒ. ïðèäîíåñîà.

“ Ñëåäóâà ñïèñîê íà 31 ó÷èòåë. íà 21 ôåâðóàðè 1948 ãîäèíà ¼à äîíåñå Íàðåäáàòà áðî¼ 34 çà íàçíà÷óâàœå íà ó÷èòåëè ïî ìàêåäîíñêè ¼àçèê è ìàêåäîíñêà èñòîðè¼à âî îñíîâíèòå ó÷èëèøòà âî ÃîðíîŸóìà¼ñêàòà ó÷èëèøíà îáëàñò. äî 14 ñåïòåìâðè 1950 ãîäèíà. ñìåòàíî îä 15 ñåïòåìâðè 1947 ãîäèíà. èñïðàòèëà öèðêóëàðíî ïèñìî äî ñèòå îêîëèñêè ó÷èëèøíè èíñïåêòîðè. ñå ïðåïîðà÷óâà: „ Äà ñå ðàçâèå øèðîêà ìðåæà íà äîïèñíèöè ñî ÍÐÌ íà ñëåäíèîò íà÷èí: îñíîâíî ó÷èëèøòå ñî îñíîâíî. ñå ïðåïîðà÷óâà ñëåäíîòî: „Äà ñå ïðàêòèêóâà ïðàâåœå íà ¾èäíè âåñíèöè íà ñåêîè 15 äåíà âî ñåêîå îääåëåíèå. Âðç îñíîâà íà Óêàçîò áðî¼ 148 ÃîðíîŸóìà¼ñêàòà îáëàñíà ó÷èëèøíà èíñïåêöè¼à. Îáëàñíàòà ó÷èëèøíà èíñïåêöè¼à âî Ãîðíà óìà¼à.“ Èñïðàâêè âî ó÷åáíèöèòå ïî èñòîðè¼à âî ÍÐ Áóãàðè¼à Çà äà ñå „èçáåãíå ñåêî¼à ìîæíîñò çà òîëêóâàœå èëè èçâîäè âî äóõîò íà âåëèêîáóãàðñêèîò øîâèíèçàì“.9).“ Âî òî÷êà 11. ñëåäíèòå ó÷èòåëè îä Íàðîäíà Ðåïóáëèêà Ìàêåäîíè¼à. Âî òî÷êà 4. ìåƒó äðóãîòî ñå âåëè: „Âî ñåêîå ó÷èëèøòå êàäå øòî èìà ðàäèîàïàðàò òðåáà äà ñå îðãàíèçèðà ðåäîâíî äà ñå ñëóøà Ðàäèî Ñêîï¼å (ñðåäíè áðàíîâè 241. Çà èñïîëíóâàœå íà îâî¼ Óêàç ñå çàäîëæóâà Ìèíèñòåðîò íà íàðîäíàòà ïðîñâåòà. ñðåäèøíè äèðåêòîðè. Ìèíèñòåðñòâîòî íà íàðîäíàòà ïðîñâåòà . Âî òî÷êàòà 1. Êàêî èëóñòðàöè¼à å èçäâî¼àì íåêîëêó ïîêàðàêòåðèñòè÷íè. íà 7 ôåâðóàðè 1948 ãîäèíà. èíäèâèäóàëíî äîïèøóâàœå.“ Ïèñìà îä òî¼ ïåðèîä ñè óøòå ñå ÷óâààò è ê༠íàñ âî Ðåïóáëèêà Ìàêåäîíè¼à è âî Ïèðèíñêèîò êðà¼. Öèðêóëàðíîòî ïèñìî ñîäðæè 15 òî÷êè âî êîè ñå ïðåïîðà÷óâààò ñëåäíèòå ìåðêè ïðåêó ó÷èòåëèòå. çà ó÷èòåëè âî Íàðîäíèòå îñíîâíè ó÷èëèøòà è ãèìíàçèè. çà âðåìåòðàåœå îä 3 ãîäèíè. îääåëåíèå ñî îääåëåíèå. äà ïðèìè âî ñâî¼îò ðåñîð íà äðæàâíà ñëóæáà. çàòîà å ïîòðåáíî ñèòå ¾èäíè âåñíèöè äà èçëåãóâààò íà ìàêåäîíñêè ¼àçèê. êàêî è çà äà ñå ñîçäàäå øòî ïîòåñíà ñîðàáîòêà ñî ÍÐÌ.270 „Ìó ñå íàëîæóâà íà Ìèíèñòåðñòâîòî íà íàðîäíà ïðîñâåòà. îðãàíèçàöè¼àòà ’Ñåïòåìâðè¼÷å‘ ñî Ïèîíåðñêàòà îðãàíèçàöè¼à. äèðåêòîðè è óïðàâíèöè âî ÃîðíîŸóìà¼ñêàòà îáëàñò ïîä áðî¼ 365. Çà äà ìîæàò ó÷åíèöèòå ïîëåñíî äà ãî èçó÷óâààò ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí ¼àçèê. Èçäàâàœåòî íà ¾èäíèòå âåñíèöè å áèäå ïðàêòè÷íà ôîðìà íèç êî¼à ìîæå äà ñå ïîëçóâà àêòèâíîñòà íà ó÷åíèöèòå çà ñîâëàäóâàœå íà ëèòåðàòóðíèîò ìàêåäîíñêè ¼àçèê. ¼óãîñëîâåíñêè äðæàâ¼àíè. âî Ïèðèíñêà Ìàêåäîíè¼à – ñî ïëàòà íà ðåäîâíè ó÷èòåëè çà ñîîäâåòíèîò ñòåïåí ó÷èëèøòå âî êîå ñå íàçíà÷åíè.

Òîà ñå ñàìî äåëîâè îä èçâðøåíèòå èñïðàâêè âî ó÷åáíèöèòå ïî èñòîðè¼à êîè áåà èçâðøåíè îä ñòðàíà íà Ìèíèñòåðñòâîòî çà íàðîäíà ïðîñâåòà íà ÍÐ Áóãàðè¼à. íà ñòð. 34. 15 íà Øóìàðñêèîò ôàêóëòåò. Âî ó÷åáíèêîò ïî èñòîðè¼à çà VII êëàñ. òðåáà äà ñå èñòàêíå êàêî ïðâ îáèä íà Ìàêåäîíñêèòå Ñëîâåíè çà ñîçäàâàœå ñâî¼à äðæàâíà îðãàíèçàöè¼à“. áåç äà íàâðåäèìå íåêîãî. à íà Âèøàòà ïåäàãîøêà àêàäåìè¼à áèëå çàïèøàíè 12 ñòóäåíòè. åäåí îä ïðâèòå ïèøóâà÷è íà ó÷åáíèê ïî èñòîðè¼à. àêàäåìèêîò ïðîô. íà ñòð. çà VII êëàñ.271 íà Íàðîäíà Ðåïóáëèêà Áóãàðè¼à íà 21 íîåìâðè 1947 ãîäèíà ãè èçâðøè ñëåäíèòå ïîïðàâêè âî ó÷åáíèöèòå ïî èñòîðè¼à: Âî ó÷åáíèêîò ïî èñòîðè¼à çà III êëàñ. ìëàäèíñêèîò ðàêîâîäèòåë Ðàäî¼ Ñïàñîâ. 10 íà îòñåêîò Àãðîíîìè¼à. Ìèëêà Áîæèêîâà. Âî òàà ïðâà ãðóïà íà ñòóäåíòè èìàëî 27 Ìàêåäîíöè îä ïèðèíñêèîò äåë íà Ìàêåäîíè¼à è 9 . Âî îâàà ïðèãîäà. íåñïîðíî òðåáà äà ñå íàãëàñè èñïðààœåòî íà ó÷åíèöè è ñòóäåíòè îä Ïèðèíñêèîò êð༠è îä ðåäîâèòå íà ìàêåäîíñêàòà åìèãðàöè¼à âî Áóãàðè¼à íà îáðàçîâàíèå è ñòóäèè íà Óíèâåðçèòåòîò „Ñâ. íàñî÷åíà ïðîòèâ çàåäíè÷êèîò íåïðè¼àòåë – ôàíàðèîòèòå. Âî èñòèîò ó÷åáíèê. íà ôàêóëòåòèòå è Âèøàòà ïåäàãîøêà àêàäåìè¼à âî Ñêîï¼å áèëå çàïèøàíè 9 ñòóäåíòè íà Ìåäèöèíñêèîò ôàêóëòåò. îïøòèòå èíòåðåñè íà Áóãàðèòå è Ìàêåäîíöèòå ¼à îáóñëîâóâààò è íèâíàòà çàåäíè÷êà áîðáà. Ó÷åíèöè è ñòóäåíòè îä ïèðèíñêèîò êð༠è ìàêåäîíñêàòà åìèãðàöè¼à âî ÍÐ Áóãàðè¼à íà øêîëóâàœå âî ÍÐ Ìàêåäîíè¼à Âî ðàìêèòå íà êóëòóðíàòà àâòîíîìè¼à íà Ìàêåäîíöèòå îä ïèðèíñêèîò äåë íà Ìàêåäîíè¼à. íà ÷åëî ñî êíåçîò Ïðåáîíò. Çà âðåìå íà Ïðåðîäáàòà. . 209-219 êàäå ñå çáîðóâà çà áðààòà Ìèëàäèíîâöè. ñå âåëè äåêà: „Áðààòà Ìèëàäèíîâöè. íå òðåáà äà áèäàò òðåòèðàíè êàêî ïðåòñòàâíèöè íà áóãàðñêàòà ïðîñâåòà. Åñåíòà 1946 ãîäèíà âî ÍÐ Ìàêåäîíè¼à ïðèñòèãíàëà ïðâàòà ãðóïà ñòóäåíòè – Ìàêåäîíöè îä Ïèðèíñêèîò êð༠è ìàêåäîíñêàòà åìèãðàöè¼à âî Áóãàðè¼à. Êèðèë è Ìåòîä輓 âî Ñêîï¼å. êàêî è äðóãèòå ìàêåäîíñêè ó÷èòåëè è êíèæåâíèöè. âî êî¼à íåìà è íå ìîæå äà èìà êàêâà è äà å íàöèîíàëíà ñâåñò. ÷èòàìå: „Ïëåìåíñêèîò ñî¼óç íà ñëîâåíñêèòå ïëåìèœà âî Ìàêåäîíè¼à. ñå âåëè äåêà: „Ñàìîèëîâàòà äðæàâà å òèïè÷íà ôåóäàëíà ôîðìàöè¼à. ïðåòåæíî íà èñòîðè¼à è ìàêåäîíñêè ¼àçèê. 20 íà Ôèëîçîôñêèîò. âî ëåêöè¼àòà çà Ñàìîèëîâàòà äðæàâà. ä-ð Èâàí ÊàòàðŸèåâ. å ãî ñïîìåíåìå èìåòî íà Êîñòàäèí Äåëèíèêîëîâ. ïîòî÷íî âî ÍÐ Ìàêåäîíè¼à. Ñïîðåä åäåí ïîäîöíåæåí èçâåøò༠íà Ìèíèñòåðñòâîòî çà ïðîñâåòà íà ÍÐ Ìàêåäîíè¼à. Ñàìîèëîâàòà äðæàâà å ïðåäèìíî äðæàâà íà Ìàêåäîíñêèòå Ñëîâåíè“.ìèíà îä ìàêåäîíñêàòà åìèãðàöè¼à âî Áóãàðè¼à.

. ïîëèòè÷êà è êóëòóðíà àôèðìàöè¼à íà Ìàêåäîíöèòå âî ïèðèíñêèîò äåë íà Ìàêåäîíè¼à âî òàêàíàðå÷åíèîò Äèìèòðîâñêè ïåðèîä âî Áóãàðè¼à. ïðåòñòàâóâààò ôàêòè êîè íèêàêî íå ìîæàò äà áèäàò îñïîðåíè.272 Ñèòå òèå ïðàâà êàêî è íàñòî¼óâàœàòà çà íàöèîíàëíà.

Tie osobenosti se usloveni od pove}e pri~ini. koi se javile kako rezultat na vnatre{nite procesi na formirawe na sistemot nare~en „kulturen dijalekt“. kaseta br. tri posteli da skinit. koe se odlikuva so isklu~itelnost na pojavite i so nepovtorlivost na isprepletenosta na pove}e muzi~ko-folklorni osobenosti. relativnata komunikaciska oddale~enost na nekoi sela od gradskoto administrativno i kulturno sredi{te itn. @enskoto obredno peewe vo Ohridsko-stru{kiot region (vo pe~at). Narodniot kalendar i negovata vrska so obredite i obrednoto peewe pri raznite obikolki od strana na devojki za vreme na lazarskite2 . i s # u{te e `ivo ili do neodamna `iveelo blagodarenie na `ilavosta na bogatata narodna tradicija. Obrednoto peewe se vklopuva vo {emata na rasprostranetost na sli~nite vidovi peewe kako vo Stru{kiot taka i na po{irokiot makedonski areal. naso~eno na slednite pojavi: 1. Pri istra`uvaweto vnimanieto e. tri godini da le`it. da odime s Lazara. jo. glavno. ~ija{to obrednost (igra i peewe) e zadol`itelna za devoj~iwata od celiot areal.Rodna Veli~kovska @ENSKOTO OBREDNO PEEWE VO STRU[KIOT REGION DENES Ovoj trud pretstavuva pridones kon istra`uvaweto na `enskoto obredno peewe vo Ohridsko-stru{kiot region 1 .. koe ja ilustrira sega{nata sostojba na terenot. ~ie nepo~ituvawe bilo sankcionirano od strana na samite lazarki: Koja ne }e ni' dojdit. ~ija{to obred1 2 Rodna Veli~kovska. . 3982). od kol voda da pijet i pak derman da nemat! (AI. Lazarskite praznuvawa vo Stru{kiot region se s# u{te `iva tradicija. a se zadr`ale vo ovaa oblast pred s # poradi specifi~nite geografski faktori. Lazare. Toa mo`e da se zabele`i i od stihovite: Berete se lazarki. veligdenskite3 i |ur|ovdenskite4 praznuvawa.

javore. A koga vleguvaat vo dvorovite peat: Ovde dvorje izmeteni. zaedno so „nestulkite“ odele na zbornoto mesto. istaknuva toj. se poklonuvale kako nevesti. (AI. 1974. koja{to voedno gi pribirala parite {to gi dobivale kako podarok. „Ori{te“ od kade {to se razdeluvale po grupi i trgnuvale po maalata i odele od ku}a na ku}a. so ko{nici v race. ne vej. vetre. poklawaj se! Utroto. vo selata Jablanica. Za vreme na peeweto „nestulkite“ gi dr`ele napred. Skopje. {to bi trebalo da pretstavuva „nestulka“. berite. peat za devoj~eto. Niv gi vodela povozrasnata devojka nare~ena „navorfnica“. Lazarskite pesni se izveduvaat po eden strogo utvrden red.. da pletime vencite. (AI. Petko Domazetovski vo svoite terenski istra`uvawa na podra~jeto na Stru{ki Drimkol.n. kaseta br. poklanaj se. Ne stoj vi{in. (vidi gi primerite broj od 1 do 11). javore. se znaelo to~no kakvi obvrski imal sekoj u~esnik vo obi~ajot. Koga odat niz seloto.274 nost kako osnovna osobina ja sledi simbolikata na ciklusot. . da gledame moreto. a devojka izmela. a do nea e „zavelva~ot“. pretstavuva univerzalen simbol i ozna~uva sevkupnost. So dva straka bosilek. koj. peej}i pesni. da odime Lazarki. a koga }e zavr{ela pesnata. Lazare. od korewe se korne{e. Padnale mi. druga~ki. jo Lazare. za ma{ko dete. jo Lazare. ako vo ku}ata ima devoj~e. 3908/2). t. oble~eni vo narodna nosija. a za nivnite glavi pletele venci od slama i br{len pri {to ja peele slednata pesna: Oj. Makedonski folklor. Piskup{tina. berite se. potoa sledat drugite lazarki i na krajot e „dovelva~ot“ (AI. A carica sede{e. devet reda gulabi. Koga trgnuvale da {etaat po seloto. Ne se venci javoroi. i denes so igra i pesna go posetuvaat sekoe doma}instvo vo seloto i peat lazarski pesni „nameneti“ za sekoj ~len od semejstvoto: za doma}inot. „ko{ni~arki “. beli peni pu{ta{e. droben biser ni`e{e. vetre. }e se more bie{e. Lazare! (Petko Domazetovski. vnuci i dr. str. Devoj~iwa. Karakteristi~no za ovoj kraj e toa {to ve~erta sproti praznikot Lazara devoj~iwata {to se spremale za lazarki si izbirale edno pomalo devoj~e. Karakteristi~ni se ka`uvawata na Qubica Le{oska od s. t. Nerezi. pogolemite devojki oble~eni vo nevestinska ruba. na lazarki dava{e. Lazare. pak.n. devet reda gulabi. tok sa venci bor{lenoi. Po~etnata peja~ka ja narekuvaat „buquba{a“. ku}a {to e bogata so ma{ki ~lenovi: sinovi. a deseti pauni. Stru{ko vo vrska so hierarhiskoto redewe na lazarkite pri obrednoto igrawe i peewe. 3916). so dve lika ~ebrika. letale. najnapred peat: Letale mi. padnale vo carei dvoroi. na Lazarica. celosnost. Bezevo. druga~ki. Ne stoj vi{in. Vev~ani. ori{teto go napu{tale so pesnata: Ne vej.. Lukovo i Modri~ zabele`uva deka lazarskite obi~ai i pesni vo ovoj kraj s# u{te intenzivno se odr`uvaat. a pomalite vo mominska. kaseta br. za malo ma{ko dete: za svr{eno ma{ko ili `ensko za mlada nevesta. od vorbi se lome{e. 191-201). „Lazarski pesni od Drimkol (Stru{ko). VII /13.. 3908/2). kaseta br.

Mi e dogleda Sveti Nikola: – [o sestro meti{ em solzi roni{! – Kak da ne meta. tebe v rajot ne sakajet. peele: Sino ezero oro gradeno. so s# tatko. i ja k' idam raj da vidam! – Ako. Interesen e podatokot deka devojkite lazarki od ovoj kraj ne peele od Lazara do Veligden. na zem bra{no si zemalo. na zem bra{no si vra}alo. i!. nosat jajca i tamu pred crkvata igraat i peat: Sveta Nedela doz. okata srebro kiloto `ito. majko stara majko. i! em solzi roni. so s# majka. S# u{te $ se sve`i se}avawata koga taa kako devoj~e odela lazarka. 3 Posebno mesto vo Stru{kiot region zazemaat veligdenskite praznuvawa. Stru{ko. doz. 3909). doz. doma}inite gi daruvaat „so po nekoja para“. Moroi{ta. go dogradile na den Spasovden. i za mnogu godinici. vo s. Rado`da. Stru{ko `enite na Veligden odat v crkva. koe ~estopati se spomnuva vo stihovite od ovie pesni. brate Sveti Petar. kak da ne pla~a. raj da vidi. sinko Sveti Petre. kaseta br. `ivee vo Lo`ani. crkvi mete{e. so celata familija. a pekolski otvoreni! Se poprati negva majka: – Sinko.275 beskone~nost i ve~nost. Starite lu|e pesok zobaja. mladite lu|e pepel makajet. sinko Sveti Petar. Pokraj pesnite {to gi ispea. odnosno go ta`ele „Rista boga“. kako vo igrite taka i vo 5 Otkako devoj~iwata }e gi ispejat pesnite. taa dade korisni podatoci za obi~aite. tatko. AI. i ja k' idam raj da vidam! – Majko. (AI.. sitnite deca pesok zobaje! Ili: Kinisal mi Sveti Petar. kaseta br. Ako se slu~ilo nekoj da ne gi daruva. bidej}i „ta`ele“. i!. Stru{ko. fateni vo obrednoto oro. Se povrati negov tatko: – Sinko. tie so pesna go prokolnuvale: Lo{a zmija vo }eseto. Kako potvrda za ova e s# u{te kru`nata obikolka na spomenatite „obredni povorki“. i ja k' idam raj da vidam! . doz. koi se prosledeni so prigodno peewe i igrawe. a koe se praktikuvalo vo tekot na trite dena od praznikot. Devojkite. doz. Taka vo s.. 1933 god. raj da jodi. do polu do{le na den \ur|ovden. i v godina do~ekalo. ne stoj vi{e pokloni se! ili: Gospod poj}e da ti dari. stari tatko! Rajski porti zatvoreni. so pepel si go me{alo! se poprati negva sestra! – Brate. rod. a tie so pesna gi blagoslovuvale: Do~ekala i v godina. i! go zagradile na den Veligden. 3908/2. 2 Spasa Popovska.

Stru{ko. rajski porti zatvoreni. 3982. a drugiot vtorata m. ostanatite devojki i `eni peat: Zani{alo se devoj~e. Re~nik simbola.. kaseta br. mila sestro. eden od krajnite punktovi od makedonsko-albanskata granica. 3014. mesit junakova dru{ka. oj milo male. Svadbata vo stru{kiot region e s# u{te `iva tradicija. Edniot „plot “ ja pee prvata m. I |ur|ovdenskite praznuvawa od ovoj region imaat svoe obredno zna~ewe. Beograd. Na toj den tie se „zavr{uvaat“– pravat svr{uva~ka. AI. Na dva oreva zeleni.276 pesnite vo koi „kru`niot princip“ se izrazuva preku t. Mom~e je vikat od prisoj: – Ela mi. s. vrzani za kultot na plodnosta. Vo s. Sva}a se mesit junakova ku}a. Na toj den vo site krai{ta od ovoj region karakteristi~no e obrednoto lulawe. a po zavr{uvaweto na letnite raboti i sobirawe na letninata. 1994. kaseta br. Tie se funkcionalno povrzani za celokupniot obreden proces i imaat to~no odredeno obredno mesto i vreme. Taa pretstavuva cel kompleks raznovidni obredi i obredni dejstva..s. Narodno delo. 196. ^inot lulawe ili ni{awe e mnogu zna~aen vo `ivotot na devojkite i mom~iwata od ovoj kraj.. Ta{maruni{ta.s. oti je ja`e gnijalo. (AI. Mesit je. si pletelo. Na dve yunici aleni. Rado`da.7 – Sestro. vo koe obrednata pesna ima svoe mesto i funkcija.. na zem konci si zemalo koga ne si 'i vra}alo! (AI. 3982). kaseta br. vo koi pesnite se najsve~eniot ~in od `ivotniot ciklus na ~ovekot. ot' je vetka crlija. duri do Cara devojka: – Krotko ni{aj go mometo. Semejnata obrednost. Ka`ala Anastasija Petreska.. 3908/2). veligdenskoto praznuvawe so obredna igra i pesna ~estopati e opeano. Kako {to mo`e da se zabele`i. lenta br. str. 3909) Ili: Od krasta Gale vika{e. osobeno e karakteristi~na za s. Leljo. AI. Dodeka edna devojka se ni{a. m. da n' padnit da se operit. |ur|eljo. kako i vo drugite sela od ovoj region kaj makedonskite muslimani za taa ve~er karakteristi~no pri peeweto e „ukaweto na dru{kite“ za razdelba na 4 5 6 7 . {to zboruva za edna s# u{te so~uvana tradicija od ovoj region. ela devojko! (AI. zamesena od devoj~e {to ima `ivi roditeli.6 2. Podgorci. sestro. raznovidnosta i vo najgolem stepen so~uvanosta na svadbenoto obredno peewe. Taka vo sabotata nave~er i kaj nevestata i kaj mom~eto koga se mesi „sva}ata“. Junakova dru{ka tatkova – majkina. devoj~iwata (drugarki na nevestata ili mom~eto) ja peat pesnata: Bra{no se seit. a koj se odlikuva so unikalnost po obredite i obrednoto peewe. kaseta br. }e bidat stasani za svadba. Stru{ko. a pekolski otvoreni. si vezelo. antifono peewe.n. Devojkite peat naredeni „plot “ so „plot“.

`enite vo sovremenite uslovi vnesuvaat i dimenzii na humornost (humorot e na smetka na u~esnicite vo svadbeniot ceremonijal – svatovite. malu mi kakma ne vtasa. a devoj~iwata peele: Da zarosit sitna rosa. 3909/1. pesni). ti zetu. „ lilja~e“ i sl. A vo nedelata koga svatovite odat po nevesta. Zna~i. {tireno zeqe vareno. me|u koi zadol`itelno e „lilja~eto“ – sira~e bez majka ili tatko. naselenieto vo devojkata od roditelite.. – Pozlaten mi je ne mi je. na sviwarskoto kopan~e. stra~ko okrovkana. Smilo{e. A devojkite od kaj mlado`enecot na nevestata $ ja peat pesnata: – Dobor ti ve~er svekrvo. koj bez tatko! (AI. devojkite gi pozdravuvaat so pesnata: – Dobre do{le kiteni svatovi! – Bajraktare. Osnovnata cel na obredot ( „ dodole“ . nakiteno so trevi. svekrvata. oj. i toj e izrazen niz pesna8 . lilje oj. do`de vaj. Niv gi ispolnuvaat devoj~iwa. koja koristi melodija pozajmena od staroto obredno peewe. sitna rosa beri}etna. 3982. Oj. zete Milo{e. Tuk bila majka Janina: – Janino. mome Janino. kaseta br. Termini koi se upotrebuvaat vo ovoj region. oble~eno vo partalavi ali{ta. se peat pesni (pred svekorot. kaseta br. (AI. dali mi zgotvi ve~era! – Zgotviv ti zgotviv snavule. 3908/2). prosledeni so golem broj obredi i obredni dejstva.. lisnik trigodi{en. vo osnovata..277 Pokraj obrednoto peewe.10 Pokraj dodolskite obredi i obredno peewe.. – Janino.. koj bez majka. otkako }e ja ispejat pesnata „Sa no} mi mome sedelo“ . kaseta br. Preku visoka planina. da se ranat sira~iwa. Al je pozlaten prstenot. 3911). majke Janino.. – Oj.) i peeweto na „ lilja~ki pesni“ ili „ ojlija{ki pesni “9 e molbata za do`d. Koga svatovite doa|aat vo domot na nevestata. Ta ne mi bilo kapina. (AI. so sekirata drobeno. se pee pesnata: Previla mi se kapina. 3. (AI. kaseta br. – Oj.. ~ija cel. 3911). lo{i o~i i drugi nesakani posledici. koe vo racete noselo kofa so voda so koja go poprskuvale lilja~eto. Koga nevestata vleguva vo dvorot na mlado`enecot. kaseta br. e da gi za{titat „mlado`encite“ od magii. tie „ukaat“(vidi primer broj 24). prase ne kupano! (AI. sira~iwa siroma{ki.) ili: Da daj gospod sitna rosa. lule oj. Al je vezeno rizeno! – Vezeno mi je nemi je. vaj.) 8 9 10 . da daj gospod se beri}et. za deverot i sl. Obredite i obrednoto peewe koi se izveduvaat pri molbata za do`d. devere.

no deka islamiziranite Makedonci gi neguvaat obi~aite {to gi bara islamskata religija od svoite vernici. 12 ^ie prisustvo e opeano vo veligdenskite pesni. na Sv. vo s. ja peele pesnata: Skrsti ojme – krst nosime. 1975. Labuni{ta. str. So raci me iskinae. doz. Taka vo stru{koto selo Labuni{ta. (AI. (Naume Trajkoski. Oktisi. Crkvi treptet z' otvarawe. Toj ritual e nare~en „krsti“ ili „skrsti“. Sveti \or|i vikum vikat Lekum brate. Stru{ko na `enski Vodici (Sveti Jan) `enite odele vo crkva i peele: Krsti odam boga molam. Vezden denes krsti bile. Nevestite kaldisale. Zaginale klu~oite. Devojkite s' oma`ija.) Naume Trajkoski zabele`al deka kaj Makedoncite i Makedoncite-muslimani vo nekoi stru{ki sela se so~uvani nekoi zimski pesni i obi~ai. Oktisi. Devojkite kaldisale. Makedonski folklor. Boroec. Podzaspale kumovite. I dodeka ma`ite igrale ma{ki igri. Ji ukralo ^ifutino. Skopje. go zemal noviot kum. ^ifutino ma{ko dete. Koj bez majka. kaseta br. Denes tie se sre}avaat vo selata Rado`da.12 Vo niv preNa primer. 3982. Od navedenite primeri mo`e da se zabele`i deka nasproti razli~nite istoriski uslovi vo koi opstojuvale i kaj dvete makedonski verski zaednici. doz. Sitna rosa beri}etna. So noze me izgazie. Pominaje ~esni krsti. Zo{' ne rasti{ da porasti{? Kak' da rasta da porasta. i kaj Makedoncite i kaj Makedoncite-muslimani. Da se ranat siracite! Na vra}awe ja peele pesnata: Ko~opere. tie se razvivale podednakvo. koj bez tatko. 11 .. kako na primer pesnata: Petli pejat crkvi tre{tat. VIII/15-16. osobeno za vreme na vodi~arskite11 i veligdenskite praznuvawa. otkako krstot }e prespiel vo crkvata. Da se rodi sve beri}et. pomiluj. preku koja e istaknato `enskoto prisustvo vo izveduvaweto na procesiite. I vo niva i vo lojze. drobno cve}e. Krsti mislet da se krenet. Ama nema koj da 'i kreva. Makedoncite muslimani koga odele na izvorot Sveti \van. Da se ranat sira~iwa. Go. vino. `enite i devojkite igrale oro i ja peele pesnata: Sveti Jovan oro vodit. Vezden denes krsti bile.. istaknuvaj}i pritoa deka pesnite i kaj dvete makedonski verski zaednici se isti. Da daj Gospod sve beri}et. „Zabele{ki i materijali kon zimskite pesni i obi~ai kaj Makedoncite i Makedoncite-muslimani vo Stru{ko“. Junacite s' o`enaja.. Gospodi pomiluj! Da se rodit `ito.278 nekoi mesta od stru{kiot region na prolet izvr{uva crkoven (moleben) za do`d. Rado`da. oro vodi. a `enite so krstot i kotleto v race poveduvaat oro i peat: Petli pejat za denewe. Vo s. ovie pesni se isti. Jovan. 120). Gospode i!.

kaseta br. pesnite na „ krsti“ za osnova gi imaat dodolskite pesni. Pominaja devojkite. me v~upija. Rado`da. Stru{ko. po xepovi naredija. Ka`ala: Cara ^o~oska (75). Se peat na ist glas. . no sodr`at i nezna~itelen broj jazi~ni elementi. Ristosovi – Veligdenski. kako i od nekoi karakteristi~ni ritmi~ki {emi na nivnite melodii. à à à So istra`uvaweto na melopoetskite tipovi od sekoj `anr se dobiva jasna slika za makedonskoto tradicionalno narodno peewe voop{to.279 ovladuva vlijanieto od hristijanskata religija. me zgazija. AI.. „napevite-formuli“ ornamentite i drugo. Poradi toa se formiraat pet osnovni tipovi na pesni. pominaja me zgazija. pominaja me zgazija. Pominaja „^esni krsti“. Pominaja nevestite. karakteristi~nite ritmi~ki i melodiski modeli. koi se svrzani so hristijanskata religija. doz. me zgazija. koj{to od svoja strana pretstavuva osnova za izgradbata na muzi~kiot ritam. {to poka`uva deka obi~ajot se nadgradil vrz edna jazi~na obrednost shodna na nea po smisla i po funkcija. „na izvi{vawe“. me v~upija. {to ne rasti{ da porasti{! – Kak da rastam da porastam. dominantnite tonski nizi i intervali i melodiski stereotipi. Tipovite na pesnite se opredeluvaat vo zavisnost od brojot na slogovite vo stihot. nalo`en od novite funkcii. ili vo pesnata: Kalufere. siten droben. Vo sekoj tip se istaknuvaat tipi~nite razmeri na stihovite. 3982. so izmeneti novi refreni. od s. „^esni krsti“ Ristosovi. po perja me naredija. doz. Zna~i. po perja me naredija. me zgazija. Pove}eto od niv se varijanti na tekstot od dodolskite pesni. i naj~esto so religiozen tekst na po~etokot „Krsti nosam boga molam“. Pominaja me zgazija. smestuvaj}i se vo nejzinite obredni ramki. bele`ej}i pritoa izvesen razvoj. Tipizacijata najnapred se izvr{uva vrz baza na poetskiot tekst. No su{tinata i zaedni~koto na dodolskite i pesnite na skrsti le`i vo nivnata vrska so predizvikuvawe do`d i plodorodie. kako „ Gospodi pomiluj “ . op{to zemeno. me v~upija.

Taka. oj“. „oj. najmnogu se zastapeni vo veligdenskite pesni kako refreni od tipot: doz ili doz. „dopolnuvawata“ so pripevi ili so obrazuvawe na nov vid ritmi~ka {ema. koi vo zavisnost od dijalektnata specifika. kako na primer vo |ur|ovdenskata pesna: Leljo. lilje oj. vo prvata tipolo{ka grupa – Tip A-1 se istaknuva simetri~niot osmerec VIII: (4. lije. se javuvaat pottipovi ili raznovidnosti koi se oformuvaat kako „ritmi~ki model“ (RM). kako dopolnitelna komponenta vo pesnite se sre}avaat i refrenite so pomal obem. spa|a asimetri~niot osmerec VIII: (5. na primer. leljo \ur|eljo! (primer broj 18). Stru{ko). Refrenite so pogolem obem sodr`at pove}e ritmi~ki periodi i pretstavuvaat samostoen del od pesnata. ili kaj pesnite „na Krsti“. Refren u narodnom pevawu: Od obreda do zabave. naj~esto se sre}avaat kako: „oj. lule. dodeka vo pesnite za izmoluvawe na do`d. Taka na primer. vo 2 primera. kako negov sostaven del. vaj“ (primeri broj 20 i 21). koja vo pogolemiot broj slu~ai zavr{uva so refren. vo obrednoto peewe od ovoj region zastapeni se i vmetnati refreni. isklu~ivo zastapen vo lazarskite pesni. 3). str. treba da se razgledaat nekoi osobenosti na tekstovite na pesnite. Bidej}i poseduva postojana leksika. ^etvrtata tipolo{ka grupa D-1 e deseterecot X: (5. „vaj. Rado`da. Renome – Bijeqina i Akademija umetnosti – Bawa Luka. (primeri 14. so leksika koja se koristi samo vo s. 2. Pomalku zastapen e tretiot tip C -1. kako: Gospodi pomiluj (primer broj 22). vaj do`de vaj! (primer broj 21. do`de. doz. Golemovi¢. 15. zadol`itelna komponenta vo dodolskite pesni e molbata za do`d. vo 13 od vkupniot broj analizirani pesni. kako: jo. so pomal ili pogolem obem13 . 3. Isto taka. Vo pettata tipolo{ka grupa E-1 e prisuten sedmerecot VII: (4. oj “. 3). \ur|eljo. 6). tesno povrzan so molbata: Oj. Pred da se premine kon opi{uvaweto na ritmi~kata tipologizacija na pesnite. 16 i 17). kako najzastapen. Osven pripevnite refreni. Refrenot. vo obrednoto peewe od ovoj region. so 5 pesni. Kako rezultat na promenata na razmerot na stihot preku „povtoruvawata“. Beograd 2000. na koj mu pripa|a deseterecot X: (4. Vo vtorata tipolo{ka grupa B-1. 5. koi se sostojat od nekolku komponenti: 1. Lazare! (primeri 1-10).280 1. od „dopolnuvawata“ so pripevi so pomal obem. 4. 4). 13 Dimitrije O. Od vkupniot broj navedeni pesni. Lazare !. jasno mo`e da ja istakne pripadnosta kon eden `anr. kako sredstvo za oblikuvawe na edna narodna pesna. . 32. 5). koi naj~esto se sre}avaat vo lazarskite pesni.

Pred da premineme kon razgleduvawe na melodiskite tipovi. a vrz ~ija osnova le`at trohejot i daktilot . Takov primer e trodelniot segment vo 7/8a takt koj pa|a na prvoto akcentsko vreme. vo 14 primeri. [ireweto na tonskiot ambitus vo napevite e nagorno do D i nadolno do Es od finalisot. Od vkupniot broj obredni pesni najzastapen e 2/4 takt. izrazena preku tonska niza. koi isto taka se delat na podgrupi. vo koja{to udarite pa|aat vo prvoto muzi~ko vreme. koj se javuva kako sukcesivno povtoruvawe na ritmi~kite }elii. takt i 7/8a. i vo 3/4 takt. Osnovna karakteristika na vtorata grupa ritmi~ki tipovi se sodr`i vo raznite verzii na metro-ritmi~kata struktura i se javuvaat vo segmentiran vid. kako i vo 11/8 i 13/8 takt. od koi se razvivaat sli~ni ritmi~ki tipovi vrz osnova na melodiski frazi. Prvata grupa na ritmi~ki tipovi se bazira vrz ritmi~kata formula na giusto ritmite. Zastapeni se dijatonski tonski nizi koi sodr`at zaedni~ko jadro. Glavna osobina na prvata grupa ritmi~ki tipovi pretstavuva silnata izrazenost i stabilnost na akcentskite pozicii vo pesnite. Ovoj ritmi~ki tip e mnogu stabilen i prakti~no ne podlegnuva na nikakvi modifikacii taka {to negovata ritmi~ka struktura e prili~no avtonomna. koi se sovpa|aat so muzi~kite ritmi~ki udari.281 Ritmi~kite tipovi vo obrednite pesni od ovoj region zavisat od na~inot na interpretacijata i od metri~kata struktura na stihovite i na~inot na ras~lenuvawe. odnosno na: – sistemot na tonskite nizi na napevite i – nivnata melodiska kompozicija. koja postoi vo cezurirana i segmentirana verzija. vo posovremenite melopoetski tipovi. Tonskata niza se utvrduva vrz baza na site zvu~ni odnosi vo napevot po horizontala. pretstavuvaj}i gi kako tonska struktura na pesnite. bidej}i obrednoto `ensko peewe vo ovoj region e ednoglasno. Se sre}avaat primeri vo: 5/8b. od koi se . Vtorata grupa na ritmi~ki tipovi ja pretstavuvaat neramnodelnite aksak ritmi. }e ka`eme i nekolku zborovi za nivnata su{tina. Pri prou~uvaweto na oddelni ritmi~ki tipovi (RT) posebno vnimanie se obrnuva na cezuriranite i segmentiranite ritmi~ki formi. Melodiskite tipovi koi go pretstavuvaat zvu~niot model na napevite se opredeluvaaat so dve me|usebno povrzani nivoa na organizacija. Vo strofata kako zna~ajni se javuvaat site gramati~ki akcenti. takt. a melodiskite linii se dvi`at vo ramkite na tritonski i ~etiritonskite }elii. Re~isi sekoja pesna ima svoj sopstven specifi~en ritmi~ki obrazec.

10. za~uvuvaj}i ja tonskata niza. koi se formiraat vrz baza na povtoruvawe na varijantite.GAB i . a dopolnitelnite noti igraat uloga na svoevidno zvu~no „zadebeluvawe“ na nose~kite tonovi. vo zavisnost od glavniot. 13..GAsB.282 izdvojuvaat 3 tipa tonski nizi. Tonskata niza na napevite mo`e da bide i pogolema od kvartata. Kako posebna muzi~ko-dijalektna specifika od celiot stru{ki region }e go izdvoime vev~anskoto peewe koe se odlikuva so nadolen skok od G1 do C na krajot od prviot melostih (primer br. 24 i 25). Vo vtorata tipolo{ka grupa spa|aat napevite so melodiska opozicija 3-1 ili 4-1. 3. Vo prvata tipolo{ka grupa spa|aat napevite. Me|utoa. Melodiskiot tip se utvrduva glavno spored sistemot na tonskata organizacija na pesnite. 12 i 14) i kvarta kon melodiskata kulminacija koj se popolnuva so nadolno dvi`ewe (primeri broj 1. so skokovi nagore do kvarta i postapni melodiski dvi`ewa. povlekuva formirawe na dopolnitelni opozicii na tonskata niza. 15. 6. 10) ili na krajot od melostrofata (primer br. 4. pro{iruvaweto na dijapazonot doveduva do pojava na novi osobenosti. a vo nekoi golemata terca. Prakti~no site napevi koi go so~inuvaat jadroto na prvata tipolo{ka grupa pretstavuvaat mono}eliski kompozicii. Najzastapeni se tonskite nizi od tipot: . potoa: . ~ii osobenosti ovozmo`uvaat vo site pesni koi se istra`uvaat da se izdvojat nekolku melodiski tipovi. 8). so karakteristi~ni pottipovi (vidi go prilogot so tonski nizi pod notnite primeri). ~ij ambitus vo nekoi slu~ai e malata terca. Pogolemiot del od pesnite koi ja so~inuvaat ovaa grupa imaat tonska niza. od tipot VII-1 i 2-1. koja go karakterizira soodnosot pome|u melodiskata kulminacija {to ne sekoga{ e ritmi~ki izdvoena. spored finskiot metod. menuvaj}i go pritoa karakterot. 16.GA. 7. 18. Ovaa opozicija na melodiskata kulminacija go formira i oblikot na }eliite na napevot. a toa e tonot G1. 5. naj~esto do Es i . Karakteristi~no za napevite od ovoj melodiski tip e nagorniot skok od mala terca i golema terca (primeri br. ~ij ambitus se dvi`i vo ramkite na kvartata. ~ija{to tonska organizacija se opi{uva so opozicijata 2-1. Kako posledica na toa se javuva zasiluvawe na verti- . 3-1. Razdvi`uvaweto na tonskata niza nagore obi~no ne igra nekoja bitna uloga. 21. Pro{iruvaweto na tonskata niza nadolu. Skeletot prakti~no sekoga{ ja zadr`uva svojata forma. 17. koe mo`e da u~estvuva i vo formiraweto na kadencite. a osven toa. nose~ki ton. Pro{iruvaweto mo`e da se dvi`i vo dve nasoki: nagore ili nadolu. 9. 22 i 23). ne sekoga{ pretstavuva najvisok ton izrazen spored horizontala (vidi gi primerite od 2. 11.

Za~uvuvaj}i ja tercnata i kvartnata tonska niza. Pove}eto pesni od navedeniot melodiski tip pretstavuvaat pove}e}eliski kompozicii. mo`e da se konstatira deka samo del od niv imaat arealen karakter. Stru{ko toa se narekuva peewe so „izvi{vawe“ i sl. kako izrazni sredstva se od golemo zna~ewe pri oblikuvaweto na nekoi obredni pesni od ovoj kraj. vo stru{kite sela Vrani{ta. Ritmi~kite tipovi postojat nasekade okolu nas vo tradicionalnite peja~ki formi. Pritoa. baraat i koristewe na svoja lokalna muzi~ko-izveduva~ka terminologija. i na I -to stapalo vo kadencata . }eliite mo`at da bidat zatvoreni i otvoreni i zavr{uvaat na VII -to ili I-to stapalo vo polukadencata. Vo s. karakteristi~ni se izvikuvawata na septima kaj svadbenite pesni. kade {to sekoj od niv e i dominanten. . Istra`uvawata na ritmi~kata i tonskata organizacija na pesnite dovedoa do otkrivawe na dva ritmi~ki i tri melodiski tipovi koi se odlikuvaat so avtonomnost kako vo odnos na postojnite vidovi obredi i obrednoto peewe na stru{kiot region taka i vo odnos na eden sprema drug. dodeka ostanatite se ramnomerno rasprostraneti {irum niz celata teritorija. Tretiot melodiski tip go formiraat napevite koi imaat zaedni~ki karakteristiki so napevite od prviot i vtoriot tip. kaj pesnite „na skrsti“ dolg nadolen izvik za oktava. Pri izvikuvawata samite peja~ki koristat terminologija za da gi izrazat i opi{at karakteristikite na izvikuvawata. [to se odnesuva do melodiskite tipovi. Melodiite so niv se ispolneti vo soglasnost so intonaciskite vrski koi postojat vo tonovite od melodiite. Da rezimirame. koe zavr{uva na IV-to stapalo pod osnovniot ton (vidi gi primerite 8 i 10). Izvikuvawata. a vo veligdenskite pesni na kvinta. Draslaica. Na primer. svojstven izraz za stru{kiot areal se „slo`e~kite“ i „vikane~kite“ pesni. sepak tie poseduvaat centri na integracija. Na primer.283 kalnata komponenta vo ambitusot od tonskata niza i pojava na elementi na vovedni tonovi. koi pak vo stru~nite krugovi se narekuvaat pesni od tipot na dvoglasno ili ednoglasno peewe so izvikuvawe. Taka. osven vo vev~anskoto lazarsko peewe. karakteristi~na za pesnite od vtoriot MT. Lo`ani i drugi ovoj na~in na peewe e poznat kako peewe „ vikane~kum“. Rado`da. nivnata odlika se sostoi od postoewe na navidum dve ili pove}e kulminacii. Regionalnite istra`uvawa pokraj toa {to nametnuvaat svoja tipologizacija. Analizata na razli~nite komponenti na ritmi~kite i melodiskite tipovi vo nivnata me|usebna korelacija poka`uva deka sekoj od niv poseduva sopstvena dinamika na rasprostranuvawe {irum niz celata teritorija.

Refrenot dodole e karakteristi~en za dodolskoto peewe.unkcijata na ovie pesni vo osnova e ista. . dodeka kaj pesnite „na skrsti “ vo upotreba e refrenot „ Gospodi pomiluj “ . Obrednite pesni vo takvata organizacija imale svoja funkcija. Taka. mesto. vreme i na~in na izveduvawe.284 Vrz osnova na ova mo`e da se ka`e deka e zabele`liva srodnosta pome|u nekoi `anrovi. a nekoi od niv prodol`ile da opstojuvaat i do denes. no gi peat samo `eni vo povorkite na selskite litii. se peat i pesnite „na krsti“. niz celokupnata narodna kultura vo stru{kiot region se reflektira na~inot na koj bil organiziran `ivotot na patrijarhalniot ~ovek i negovite sekojdnevni napori za gol opstanok {to cikli~ki se odvival do neodamna. Isto taka e zabele`livo prepletuvawe pome|u nekoi `anrovi. Razlikata pome|u dodolskite pesni i pesnite „na skrsti“ e vo upotrebata na refrenite. . Zna~i. pokraj tipi~nite pesni {to se peat pri vodi~arskite i veligdenskite praznuvawa. kako na primer pome|u lazarskite i veligdenskite i pesnite za izmoluvawe na do`d.

~ii temeli bea postaveni na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (29. inaugurirano i vo ustavite od 1946 g. t.RJ).169 km2.J) odnosno Demokratska .ederativna Jugoslavija (D. eden mal del od teritorijata na Makedonija ostanal vo granicite na novoformiranata dr`ava Albanija. Makedonija vo jugoslovenskata federacija 1943-1991 . 35. od aspekt na periodizacija na istorijata. Zatoa. . Zatoa.774 km 2. hronologija.1944). po 1991 g. do denes. So Ustavot od 1963 g. od 1944 g. teritorijata na Makedonija (67. oddeluvame nekolku razli~ni fazi ili potperiodi.ederativna Republika Jugoslavija (S. federativna Jugoslavija. koe pretstavuva kruna na narodnoosloboditelnata antifa{isti~ka borba na Makedoncite vo tekot na Vtorata svetska vojna1 . zavisno od procesite i pojavite koi ostavile osoben beleg na vremeto.741. na Kralstvoto SHS 25. Ovaa prva sovremena makedonska dr`ava se formira vo ramkite na vtora.11. Prviot globalen period e vremeto na opstojuvawe na makedonskata dr`ava vo ramkite na jugoslovenskata avnojska federacija na koja republikata prenesuva del od dr`avniot suverenitet do 1991 g. mo`e da se podeli na dva globalni periodi. vo 1991 g. opfa}a nekolku potperiodi. se utvrdeni imiwata Socijalisti~ka .798 km2. e proglasena za republika i se preimenuva vo . SRM go dobi imeto Republika Makedonija (RM).RJ. vo ramkite na koi. Na 29 noemvri 1945 g. edna od osnovnite nacionalni celi na borbata na makedonskiot narod po 1918 g. na Bugarija 6.n. (Vidi: A~koska V. periodot na razvojot na Republika Makedonija kako suverena i nezavisna dr`ava. So raspadot na S.NRJ) odnosno Narodna Republika Makedonija (NRM). INI.Violeta A~koska SOVREMENATA MAKEDONSKA DR@AVA NIZ DVE ISTORISKI TRANZICII Istorijata na sovremenata makedonska dr`ava simboli~no zapo~nuva so odr`uvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. be{e povtornoto obedinuvawe i dr`avotvorno konstituirawe.. asnomski period (1944/1945) e periodot na vospos1 2 Vo tekot na Balkanskite (1912/1913) i Prvata svetska vojna (1914-1918).2 km2) be{e podelena na ~etirite sosedni balkanski dr`avi: na Grcija $ pripadnal najgolem del. Novata dr`ava formirana vo tekot na Vtorata svetska vojna na zasedanijata na AVNOJ i ASNOM se narekuva Demokratska .. i vtoriot. Skopje 2001).ederalna Makedonija (D.08.1943)2 . Periodot od 1944 do 1991 g. razvojot na makedonskata dr`ava.ederativna Narodna Republika Jugoslavija (. odnosno Socijalisti~ka Republika Makedonija (SRM). i toa: prvata faza.M).

1945). za{to ponekoga{ kusi kalendarski termini nosele krupni istoriski presvrti. odnosno razvojot na suverena nezavisna Republika Makedonija. sevkupniot razvoj na sovremenata makedonskata dr`ava pominal niz dva razli~ni op{testveno-politi~ki i ekonomski sistemi. postoi vidliva razlika pome|u kalendarskoto i istoriskoto vreme. SRM) vo ramkite na avnojska (socijalisti~ka) Jugoslavija (1945-1991) voobi~aeno se deli na dve fazi. pri {to nedostatokot na demokratski tradicii i svest (no. no.04. do raspadot na S. bidej}i oddelni procesi ne se prekinuvale odedna{. odnosno niz dve globalni op{testveni tranzicii. toa e period na postepeno izgraduvawe na „partiska dr`ava“.286 tavuvawe na temelite na novata dr`avna struktura. od pluralizam (so krajno ograni~en opfat. Vtoriot globalen period koj zapo~nuva po 1991 g. Vakvata podelba na potperiodi vo ramkite na dvete globalni etapi (periodi) treba da se zeme samo uslovno. Istovremeno. so krajno reducirani gra|anski prava i slobodi i so negirawe na nacionalnata posebnost na Makedoncite) kon ednopartiska vlast (so ekskluzivno vladeewe na komunistite i na komunisti~kata ideologija i so ukinuvawe na pravoto na politi~ko organizirawe vrz drugi ideolo{ki orientacii. proces koj zema poizrazen zamav so formiraweto na prvata Narodna vlada na federalna Makedonija (16. dodeka vo relativno podolgo kalendarsko vreme se slu~uvalo mnogu malku na istoriski plan.RJ. vremeto po nego. Vtoriot potperiod na opstojuvawe na Republika Makedonija (NRM. Gledano od aspekt na promenite na op{testveno-politi~kiot sistem. i ekonomski preduslovi) se poka`a kako sopira~ka vo pobrzoto premavnuvawe na partizacijata na site op{testveni nivoa vo izgradbata na gra|anskoto op{testvo. Istovremeno. mo`e da se podeli na dve istoriski fazi – prvata do Ramkoviot dogovor (2001) i vtorata. (kompatibilen na ustavite na liberalnite demokratii). tuku bil prisuten kontinuitet vo pove}e segmenti na istoriskite slu~uvawa. i toa: dr`avno-centralisti~ko rakovodewe so stopanstvoto (dr`aven socijalizam) 1945-1953 i samoupraven socijalizam od 1953 g. so status na priznaena makedonska nacija).. Prvata tranzicija e tranzicijata na makedonskoto op{testvo od nerazvien kapitalizam kon socijalizam. Vtorata tranzicija go ozna~uva preminot od socijalizam vo kapitalizam (gra|ansko op{testvo) odnosno od ednopartiska kon pove}epartiska vlast. odnosno ukinuvaweto na kapitalisti~kite op{testveni odnosi i vospostavuvaweto na komunisti~ko . Prvata tranzicija (1945-1991). So Ramkoviot dogovor RM go promeni modelot na demokratija {to dotoga{ be{e inauguriran vo site akti i so Ustavot od 1991 g.

Vladata na D. so {to. Navra}aj}i se so nostalgija i taga na tie prvi makedonski u~iteli. No. prvite u~ili{ta na makedonski jazik6 . i toa: prvo. se oformuvaa prvite nacionalni institucii. I vo ramkite na ovoj period mo`e da se oddelat nekoi karakteristi~ki fazi. politi~ki. nat~ove~ki vqubeni vo svojot u~itelski poziv. Razvojot na republikata bil dirigiran vo ramkite na dolgoro~nata strategija na KPJ/SKJ za izgradba na besklasno op{testvo. partiskata podobnost i nacionalniot klu~ bez da se vodi smetka za kriteriumite na stru~nosta i kompetentnosta vo pove}edeceniskiot razvoj na dr`avata. . vo realnosta. be{e dooformena makedonskata azbuka i se kodificira makedonskiot literaturen jazik. se sproveduvaa 3 4 5 6 7 Vo ramkite na jugoslovenskata teoretska misla i ideolo{ko-politi~ki `argon socijalizmot se tretiral kako op{testveno−ekonomski sistem ~ija osnovna karakteristika pretstavuva op{testvenata sopstvenost nad sredstvata za proizvodstvo. no. realno. ja isklu~uva dvojazi~nosta na dr`avnata teritorija na Makedonija. prvite makedonski u~iteli7 . sozdavale rudimentirana demokratija (apologetstvo i servilnost kako uslov da se ostane na pozicija) i go voveduvale mediokritetstvoto vo razli~nite op{testveni sferi. {to ima{e dr`avotvorno zna~ewe bidej}i dr`avnosta na edna zemja ne e zamisliva bez postoeweto na slu`ben jazik vo nejzinata dr`avna administracija. Komisijata za jazik i pravopis go usvoi proektot za makedonskiot pravopis. vtoro. a socijalizmot3 ja pretstavuval onaa prva faza na navodnoto zacvrstuvawe na vlasta na „rabotniot narod “ nasproti „ nenarodnite elementi“. Vo tekot na 1945 g. Ova re{enie ima dvojno zna~ewe.287 op{testvo bila onevozmo`ena vo samiot start zaradi nepostoewe na elementarni istoriski uslovi (ekonomski. go potvrduva identitetot na makedonskiot narod kako nositel na dr`avniot suverenitet i edinstven konstitutiven element na makedonskata dr`ava i. @ivko ^ingo gi pi{uva „ Srebrenite snegovi“ . ASNOM na svoeto Prvo zasedanie donese i re{enie so koe makedonskiot jazik se podiga na stepen na slu`ben jazik na makedonskata dr`ava. odnosno na nejzinite rakovodno-izvr{ni organi. na makotrpniot i trnliv pat na kulturnoto izdigawe na eden vekovno poroben i neprosveten narod. Toa vo nikoj slu~aj ne zna~elo negirawe na pravata i jazicite na malcinstvata ~ija upotreba }e bide regulirana niz soodvetnoto zakonodavstvo. od tvore{tvoto do politikata. Periodot do pedesettite godini (fazata na dr`avniot socijalizam) pretstavuva edna od pokarakteristi~nite fazi vo istoriskiot razvoj na republikata vo ramkite na federacijata 4 . Na vnatre{en plan se postavuvaa temelite na dr`avnosta na makedonskiot narod5 . skromni vo znaeweto. ozakonet so Re{enieto na Ministerstvoto za narodna prosveta od 7 juni 1945 g.M donese Re{enie za makedonskata azbuka koja broela 31 bukva. No. do sudirot na KPJ so Informbiroto i vremeto po 1948 g. kulturni) koi bi bile preduslov za izgradba na nekakov nov posovr{en op{testven sistem. Taa so sebe go nosi ona najblagorodnoto od NOV – da mu pomogne na sopstveniot narod da izleze od temninata na neznaeweto i da gi pobedi sopstvenite predrasudi. odnosno vremeto na „narodnata demokratija“ 1945-1948. Na 3 maj 1945 g. U~itelkata Gen be{e simbolot na prvite u~ili{ta na makedonski jazik. Na 2 juni 1945 g. na scena `iveel konceptot na administrativno−birokratsko odlu~uvawe za site pra{awa na op{testveno−ekonomskata reprodukcija. za celo vreme poimot op{testvena sopstvenost e izedna~uvan so poimot dr`avna sopstvenost nad sredstvata za proizvodstvo. Rotacijata na partiskite funkcii po horizontala. nasproti deklarativnata vlast na rabotniot narod bila vospostavena vlast na Partijata.

so manifestirawe na voluntarizam i samovolie na „narodnite“ pretstavnici. ve}e formiranata „partiska dr`ava“ gi postavuva{e osnovite za edinstvena jugoslovenska dr`ava so silna centralizirana vlast. s# u{te bea glasni barawata na golem del od asnomskite dejci. 7. Istovremeno. Beograd. @e`ov N. CK SKOJ-a. a smetaat deka ne bi smeelo da bidat odvoeni od Makedonija. tragi~noto kamenuvawe na trojcata mladi vojnici vo [tipskata kasarna (noemvri 1945)... Vo burnite op{testveni previrawa. – bil edinstven monolit. Nasproti pojavenite „ separatisti~ki“ . na partijata na Makedonija“ i smetale „ deka vo Makedonija ne postoi opasnost od separatizam i {ovinizam. Nastanite na Skopskoto Kale (januari 1945). i za celosno re{avawe na makedonskoto pra{awe. se del od presmetkite na tvrdata JU-opcija so „neprijatelite“ na Parijata i na Jugoslavija. Sokolov. No. Andonov-^ento. (A CK SKJ.K. odr`an na 25-26. na primer.. vo koja . Markovski. K.. so promovirawe na filozofijata na primitivniot egalitarizam itn. stopanskiot itn. Se pobunile i protiv „nepravilnata kadrovska politika.. „Makavej“. na drugata strana. III C/8. Sto`erot na vakvata opcija be{e KPJ rakovodena od Politbiroto na CK 11 i od nesporniot avtoritet na Josip Broz -Tito.. strelawata na gra|ani bez presudi. VI 1998 vo Bitola). Ovie kadri ja kritikuvale „.. Zaradi takviot natpis na lokomotivite bile staveni pod istraga i nabrzo namesto „ Makedonski `eleznici “ na lokomotivite bilo ispi{ano „ Jugoslovenski `eleznici“ (Izlagawe na M. agrarnata reforma. vo realnosta. Gligorov. rabotnite akcii za obnova i izgradba na razru{enata tatkovina i za obnova na stopanskiot `ivot. montiraniot proces protiv Metodija Andonov – ^ento (1946). site ovie procesi te~ea zaedno so silniot politi~ki pritisok i ras~istuvawe so ideolo{kite i „klasni“ neistomislenici. deka ima premnogu apsewa i smrtni presudi.linijata na C.“. Piruzev. D.288 golemi kampawi za opismenuvawe. toj e protiv Titova Jugoslavija “ . E. Skopje 2005). zadol`itelniot otkup itn. (Vidi poop{irno: A~koska V. Globalniot op{testven sistem so negovite potsistemi – politi~kiot. Stefanovski na nau~niot sobir „ Istorija na tehnikata vo Makedonija“. ^u~kov. zatvorawata i prekumernata represija na pripadnicite na grupi i organizacii na VMRO itn.“. Vlahov. Prodol`ena raka na centralnata vlast 8 9 10 11 Taka.. Za separatisti i antipartiski elementi bea proglaseni: M.. eden od prvite soobra}ajni specijalisti vo asnomskite denovi. Centralnom komitetu SKOJ-a. no. Apostolski. Imeno tie se re~isi site premesteni vo Belgrad. proglaseni za neprijateli na partijata i dr`avata. Represijata i represiranite vo najnovata makedonska istorija. bea surovo represirani9 . prviot petgodi{en plan.11. L. so onie koi barale integralno re{avawe na makedonskoto pra{awe. makedonskite intelektualci i makedonskiot narod za davawe pogolem beleg i pe~at na izvojuvanata makedonska dr`avnost8 . kolektivisti~kite obidi. ka`uva deka toga{ tie smetale deka e ova makedonska dr`ava i deka na prvite osposobeni lokomotivi treba da stoi napi{ano „Makedonski `eleznici “. V. „vmrovski“ i sli~ni barawa za poinakvo postavuvawe na makedonskata dr`avnost. zboruvaj}i za razvojot na `elezni~kiot soobra}aj vo RM (1944-1991).. se pojavuvaat i pove}e grupi i organizacii pod imenitelot VMRO koi baraat obedineta Makedonija i so koi re`imot bezmilosno ras~istuval pod osudata „koj e za obedineta Makedonija. Mile Stefanovski. M.. organiziran vrz principot na stroga revolucionerna hierarhija. Ovie makedonski patrioti. „avtonomisti~ki“10 .1945). odzemaweto na privatnata sopstvenost so nasilni metodi. P.

za prvpat nacionalno priznat. Lazar Koli{evski stoel na ~elo na CK KPM (skoro dve decenii) i istovremeno na ~elo na vladata na NRM (8 godini). 12 13 .ilozofskiot fakultet (1946) i Institutot za nacionalna istorija (1948).289 vo Makedonija be{e Lazar Koli{evski so negovite bliski sorabotnici koi bezmilosno ras~istija so site „neprijateli“ na Jugoslavija i komunizmot. Na ~elo na globalniot sistem stoelo Politbiroto na CK KPJ sostaveno od desetina lu|e koi rakovodele so razli~nite sferi od globalniot op{testven sistem (odbrana.ormiraweto na . Taka. se zalaga za sloboda na tvore{tvoto.). kni`evnosta. smetaj}i deka „ socijalizmot e takov sistem {to treba da ovozmo`i sekomu do kraj da gi manifestira svoite sposobnosti“ (Vidi: Crvenkovski K. Nekade od sredinata na pedesettite godini. Na toj na~in toj vo izvr{nata vlast direktno gi sproveduval partiskite direktivi. kadrite vo Vladata i drugite dr`avni organi zadol`itelno bile partiski kadri 12 .. nasproti nametnatite (ideolo{ki) kriteriumi. pome|u pove}eto nacionalni institucii. kulturata i umetnosta. taa vo stvarnosta i su{tinski ja igrala taa uloga. istorijata i folklorot. iako visok partiski funkcioner. nasproti slu`eweto na komunizmot. i Krste Crvenkovski. Vo ramkite na seop{toto kulturno i prosvetno izdigawe na nacijata. Vo dale~nata 1954 g. se otvoraat nau~ni instituti od pove}e oblasti. vo republikata se slu~uvaa va`ni procesi na nacionalna afirmacija na makedonskiot narod i na drugite nacionalnosti koi `iveeja vo nea. za{to vo praktikata.ilozofskiot. a potoa na drugi fakulteti ozna~i po~etok na visokoobrazovnata dejnost na makedonski jazik. No. Makedonskiot narod. se ~uvstvuvale nekoi novi vetrovi vo naukata. . Taa nosi poizrazena kriti~ka poniskiot stepen na vlasta vo celost se pot~inuval na direktivite i odlukite na povisokiot stepen. vlast itn. bea sozdadeni i prvite specijalizirani institucii i organizaciski edinici vo NRM za prou~uvawe na istorijata – Katedrata za istorija na . ekonomska politika. partiska izgradba. KP imala presudno zna~ewe. nasproti postojnite ideolo{ki ograni~uvawa i politi~ki diskvalifikacii. me|unarodni odnosi. odnosno direktivite na Politbiroto na CK KPJ. Se formira Univerzitetot „Kiril i Metodij“ vo Skopje (1949). Razgledi 2/1954). vo ramkite na prvata tranzicija e vovedena i zacvrsnata ednopartiskata komunisti~ka vlast. ~ija mo} se odr`uvala so sozdadeniot dr`aven monopol nad sredstvata za proizvodstvo i nad pro{irenata reprodukcija. i pokraj partiskiot ideolo{ki monopol. a od osobeno zna~ewe za afirmacija na makedonskiot nacionalen identitet se onie od oblasta na prou~uvaweto na jazikot. Demokratija i kultura. So nivnoto osnovawe se sozdadoa institucionalni uslovi i formi za posolidni i podolgotrajni prou~uvawa na pojavite i dvi`ewata vo makedonskata istorija. se oformuva nova makedonska tvore~ka inteligencija13 . Iako KPJ oficijalno nemala formalnopravna vladeja~ka pozicija vo politi~kiot sistem na zemjata. a potoa i Univerzitetot „Kliment Ohridski“ vo Bitola (1979). Zatoa. ima{e silna potreba da gi bara sopstvenite koreni i da ja verifikuva sopstvenata istorija.

makedonskite intelektualci. kako i za obidot za etni~koto ~istewe napraveno nad Makedoncite vo severo-zapadniot del od RM vo 2001 g. tuku spored drugi podobnosti. Taa nabrzo prerasna vo matica na nau~niot i umetni~kiot `ivot vo republikata. 14 15 Vo ramkite na taa narasnata kriti~ka svest za za~uvuvawe i neguvawe na avtenti~nata makedonska kultura. Pokraj problemot na neramnomerniot ekonomski razvoj. od strana na razni albanski paravoeni i teroristi~ki grupacii.RJ. okolu ramnopravnosta na jazicite vo federacijata i za upotrebata na makedonskiot jazik. So donesuvaweto na Ustavot od 1963 g. no. federacijata i republikata bile pod postojani me|uetni~ki tenzii koi vo najgolem del doa|ale od barawata za teritorijalno redefinirawe na Jugoslavija i na Makedonija. ~esto.1967). prezemena zaradi nadminuvawe na negativnite sostojbi vo stopanstvoto. na primer. i pokraj obidite za decentralizacija na sistemot so voveduvawe na rabotni~koto samoupravuvawe. podocna }e bidat edna od osnovnite pri~ini za projavuvawe na nezadovolstvo od postojniot tretman na oddelni narodi i narodnosti vo federacijata. stravot na pomalite od dominacijata na pogolemite i porazvienite narodi.290 svest kon postojnite sostojbi. Takvite barawa. pra{aweto za na~inot na upotrebata na jazicite. najpove}e pisateli. Arhiv Slovenije. i ponatamu ne bil ubla`en centralizmot15 . odr`an na 20. {t. a potoa za gra|anskata vojna na biv{ite prostori na S. Baraj}i poadekvatna zastapenost na makedonskiot jazik vo sekojdnevnoto komunicirawe. doa|a do zasiluvawe na sojuzniot zakonodaven centralizam. uspevaj}i da gi nadmine vospostavenite stereotipi na „socijalisti~koto“ tvore{tvo14 . realno. be{e formirana i Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (MANU). CK ZKS. f. 296.02. Bila napu{tena ustavnata konstrukcija za republikata kako izvoren nositel na dr`avniot suverenitet. tie duri istapuvale i so predlog za reciprocitet vo preveduvaweto na literaturata od srpski na makedonski i od makedonski na srpski jazik. Vo ramkite na razvojot na politi~kiot sistem. bile napraveni nekoi pomali pomestuvawa vo nasoka na izvesno zasiluvawe na polo`bata na republikite i pro{iruvawe na nekoi nivni prava. iako. istorija. Tokmu poradi toa. pri krajot na {eesettite godini do{lo do prvoto pogolemo manifestirawe na poseriozni problemi vo me|unacionalnite odnosi. . (bele{ka od sostanokot na Komisijata za me|unacionalni i me|urepubli~ki odnosi. pri {to i NRM izgubila zna~itelni elementi na dr`avnosta. no. i kako rezultatat na propa|aweto na Stopanskata reforma (1965). Karakter i uloga federacije u uslovima dru{tvenog samoupravljanja.. jazik. diskutiraat. pottiknuvaj}i tvore{tvo i afirmiraj}i ja makedonskata nauka i kultura nadvor od granicite na dr`avata. izborot na nejzinite ~lenovi ne se vr{el spored tvore~kite kvaliteti i dostreli na poedinci. Vo 1967 g. so Ustavniot zakon od 1953 g.

. za pripadnici na liberalizmot bile proglaseni onie partiski kadri koi se zalagale za reforma na SKJ/SKM16 . Skopje 2002. Na ovaa sednica. stanuvalo s# pozasileno dejstvuvaweto na albanskiot iredentizam. 167-182.n. Vo SRM. Qup~o Arnaudovski i drugi. Dimitar Mir~ev. Milan Nedkov.01. zavr{ija so t. Pritoa. Glavni zastapnici na „linijata“ na partijata i kriti~ari na liberalizmot na ovaa sednica bile Vaska Duganova.ederacijata.. ]amuran Tahir. odnosno na Partijata i na nejzinata uloga vo op{testvoto. „presmetka so liberalite“. Krste Crvenkovski se smetal za glaven „protagonist“ na liberalizmot vo SRM18 . pravo na kritika. . Inaku. Qup~o Arnaudovski. gi pokrenale ustavnite promeni21 i dovele do donesuvaweto na Ustavot od 1974 g. na 28 noemvri. protivnici na promenata na ulogata na partijata). „ linija{ite “ uspeale. Pod izgovor deka im se ograni~uva pravoto na upotreba na albanskoto zname. Vidi: A~koska V. Na linijata na odbrana na napadnatite „ liberali“ zastanale Nikola Min~ev. definitivno. 173175). Mito Micajkov nasproti grupata proglasena za liberalna – Krste Crvenkovski. Predavawa na XXXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik. Blagoj Popov. albanskiot kompleks pra{awa so seta slo`enost se nametnal podrasti~no vo 1968 g. pa Dimitar Mir~ev. Me|uetni~kite odnosi vo Republika Makedonija 1944-1991 godina .07. ja izlo`il neophodnosta od reorganizacija i demokratizacija na SKJ i na op{testvoto (. Tomislav ^okrevski. pokraj nizata natrupani ekonomski i drugi problemi vo . Republikite 16 17 18 19 20 21 Vo po~etokot 70-te godini (1971-1973) doa|a do pootvoreno sudirawe na dve postojni tendencii vo ramkite na SKM. demonstrantite izrazile jasni separatisti~ki celi. literatura i kultura.. i vtorata. Podvodni grebeni na politikata.. pretsedatel na Gradskiot komitet na SKM – Skopje. Vo Makedonija. koj vnesol pove}e novi elementi vo federalizmot. Slu`ben vesnik na SRM. 10/1967 i Ustavni amandmani V-XIV. denot na najgolemiot praznik na sosednata toga{ Narodna Republika Albanija – Denot na znameto i so nemirite vo Tetovo i Gostivar na 22 i 23 dekemvri istata godina. Skopje 1991. Ustavni amandmani I -V. razgovori so Krste Crvenkovski. (Milosavlevski S. koja ostanuvala na tvrdata linija za status quo (Koli{evski). a kulminiral so demonstraciite na studentite vo Pri{tina. pluralizam. inicijalna kapsula za po~etok na presmetkata so liberalite vo SRM bila sednicata na CK SKM od 23. makedonskiot „liberalizam “ bil daleku pomalku izrazen i „optereten so odnosite so Albancite“19 . Slu`ben vesnik na SRM. po~nuvaj}i od ]amuran Tahir 17 . Iako prethodno Koli{evski ve}e navestil liberalni skr{nuvawa vo redovite na SKM. vo ovoj period.291 Nastojuvawata na pove}e intelektualni grupi u{te vo po~etokot na sedumdesettite godini da zapo~nat reformi na sistemot i za promena na monopolskata uloga na Partijata (SKJ) i Tito.. koja se zalagala za dlaboki i postrukturalni promeni (Crvenkovski). Na 36-ta sednica na CK SKM (18. taka {to republi~koto dr`avno-partisko rakovodstvo se zanimava so problemot na albanskiot nacionalizam i {ovinizam.1971 g...1973).. Slavko Milosavlevski. Strav od promeni.. 106-133). Komunist. Za razlika od slovene~kiot. 4/1969. pravo na {trajk i drugi merki na demokratizacija na op{testvoto. na koja. ideolo{ki i politi~ki da go diskvalifikuvaat Crvenkovski. Vasil Griv~ev. 163-164.ilip J. @ivko ^ingo i Kiril Miqovski. Problemite vo me|unacionalnite odnosi20 . kade {to vidna uloga igrale i odredenite politi~ki li~nosti: prvata. Slavko Milosavlevski. hrvatskiot ili srpskiot. ]amuran Tahir. koja bila imenuvana kako „ presvrtnica vo presmetkata so liberalizmot i nacionalizmot vo Makedonija“ do{lo do jasna podelba na dvete prisutni strui vo SKM – reformskata („ liberalite) i antireformskata ( „ linija{i “ . Tomislav ^okrevski.

Od po~etokot na osumdesettite godini zapo~na pohodot za internacionalizacija na „kosovskiot problem“ . Isto taka. Vo 1988 godina inflacijata dostignala 350% i bila vo porast. barawata za pogolema samostojnost na republikite bile inaugurirani vo ustavnite promeni (amandmani) od 1989 godina25 . Istovremeno bil podignat stepenot na avtonomija na pokrainite Kosovo i Vojvodina. Pri krajot na osumdesettite godini procesot na raspa|aweto na S. taa se zdobila i so oddelni prava od oblasta na dr`avnata bezbednost. Smrtta na Josip Broz Tito (4. kulturata. {to vode{e kon federalizacija na Srbija. Na svetskata javnost $ se prezentiraa dobro fabrikuvani informacii. Vakvoto ustavno re{enie go podgrevalo srpskiot nacionalizam. Vsu{nost ve}e se vospostavuva praktikata. Rasteweto na nacionalizmot zaedno so s# pogolemata stopanska kriza i nevrabotenost. ja pravel federacijata slaba i neodr`liva.RJ se nao|al vo zavr{na faza24 . na makedonskiot narod i na ramnopravnite so nego pripadnici na drugite narodi i narodnosti koi `iveat vo nea“ (Amandman LVI). bil donesen i Ustavot na SRM.292 fakti~ki stanaa nacionalni dr`avi.1980) gi zabrzala ovie procesi. republikata dobila edinstveni nadle`nosti. socijalnata politika i drugi.RJ padnal na onoj od 60-te. koga za prvpat republi~kiot ustav se donesol pred sojuzniot. Vo seop{tata ekonomska i politi~ka kriza. naukata.05.. slovene~koto i hrvatskoto rakovodstvo gi poddr`uvale separatisti~kite barawa na Kosovo izrazeni niz parolata „Kosovo Republika“23 . standardot na gra|anite na S. Jugoslavija ve}e ne bila sposobna da gi otpla}a dolgovite kon stranstvo i zatoa i ponatamu se zadol`uvala so novi krediti. Republikata se zdobila so prioritet vo ostvaruvaweto na suverenite prava. toga{ za prvpat bile utvrdeni na~inot i postapkata na odlu~uvawe za pravoto na samoopredeluvawe. a Slobodan Milo{evi} so svojot tvrd stav stana potrebnoto alibi da im se izleze vo presret na vakvite barawa na albanskite ekstremisti. zdravstvoto. So toa se zasiluvaat procesite na slabeewe na federalnite organi vo odnos na republi~kite nadle`nosti. po neuspehot na XIV kongres na SKJ. a pokrainite „konstitutivni elementi na federacijata “22 . Istovremeno. Vo 80-te godini. Vo opredeleni oblasti kako obrazovanieto. Makedonija bila definirana kako „nacionalna dr`ava na makedonskiot narod“ i kako „ zaednica na rabotnite lu|e i gra|anite. vklu~itelno i pravoto na otcepuvawe od federacijata. Od druga strana. Vo tekot na 1990 g. so navodnoto barawe na „pogolemi ~ovekovi prava “. . na makedonskiot narod i ramnopravnite so nego albanska i turska narodnost. So nego Socijalisti~ka Republika Makedonija e definirana kako „nacionalna dr`ava na makedonskiot narod i dr`ava na albanskata i turskata narodnost vo nea“ zasnovana vrz suverenosta na narodot i vrz vlasta i samoupravuvaweto na rabotni~kata klasa i na site rabotni lu|e i socijalisti~ka demokratska zaednica na rabotnite lu|e i gra|anite. stana dominantna idejata za partisko-politi~ki pluralizam kako glavna 22 23 24 25 Vrz osnova na sojuzniot Ustav. Vo tie ramki.1). narodnata odbrana i me|unarodnite odnosi koi{to dotoga{ spa|ale vo isklu~iva nadle`nost na sojuznite organi. ^ekor ponapred vo ovoj pravec e napraven vo tekot na 1990 godina. prodlabo~uvaweto na razlikite pome|u razvieniot sever i nerazvieniot jug. (~l. sakaj}i otcepuvawe od federacijata. kako i so pravo da u~estvuva vo rabotata na federalnite organi vo re{avaweto na rabotite od zaedni~ki interes. da se prikrivaat vistinskite barawa na Albancite.

. 189. Partija za demokratski prosperitet vo Makedonija (17) i Sojuz na reformskite sili na Makedonija (11) (Xikov S. na ~elo so Slobodan Milo{evi}. Parlamentot (sobranieto) be{e sostaven od pratenici od 9 politi~ki partii. Od vkupno zapi{anite 1. a vtoriot na 25 noemvri 1990 g. Institut za evropske studije.. Hrvatska i Makedonija od zaedni~kata federacija. Skopje 1995. Sobranieto na RM za prv pretsedatel na osamostoenata 26 27 28 29 Vidi za formiraweto na politi~kite partii vo SRM vo tekot na 1990/1991 g. Se vospostavuva neposreden izbor na ~lenovite na sobranijata na op{tinite i na Republikata koi{to mo`ele da bidat predlagani ne samo od gra|ani tuku i od politi~ki organizacii i drugi oblici na organizirawe i zdru`uvawe na gra|anite. – Daji} P.626 glasa~i glasale 71. vo tekot na noemvri 1990 g. nedeliv.. neotu|iv i neprenosliv suverenitet.. Hronologija jugoslovenske krize 19421993. Pritoa. Vo Makedonija se formiraat pogolem broj politi~ki partii od razli~na proveniencija. MANU.. ova prvo pluralisti~ko sobranie donese niza bitni odluki za natamo{niot tek i razvoj na makedonskata dr`avnost. Prviot krug na pove}epartiskite parlamentarni izbori vo Makedonija be{e odr`an na 11 noemvri. vo politi~kiot `ivot na Makedonija bea vneseni elementi na parlamentaren sistem. 179-192. od 4 partiski koalicii i trojca nezavisni kandidati. SKM – Partija za demokratska preobrazba (31). se odr`a referendum28 na koj gra|anite na Makedonija neposredno ja izrazija svojata volja Republika Makedonija da se konstituira kako suverena i samostojna dr`ava. duri i na ~isto etni~ka osnova26 .85%. \ur|a. So vospostavuvaweto na pluralisti~kata politi~ka scena. Na 17 noemvri e usvoen i prviot Ustav na RM kako suverena i nezavisna dr`ava 29 . Makedonija vo jugoslovenskata federacija 1943-1991.. se konstituira ednodomnoto sobranie (parlament) na republikata sostaveno od izbranite pratenici koi pripa|ale na razli~ni politi~ki partii i drugi organizacii27 . Vo tekot na 1991 g. Vo juni istata godina od imeto na dr`avata e izostavena naznakata „socijalisti~ka “ i se utvrdi ustavnoto ime Republika Makedonija. 490). Prvite ~ekori kon avtonomen odbranbenoza{titen sistem. najbrojni bea pratenicite na VMRO – Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo (38).293 to~ka vo dvi`eweto kon sistem na parlamentarna demokratija. koja nema nikakvi vrski so . kaj: A~koska V. Skopje 1993. . Na 8 januari 1991 g. Rakovodstvata na republikite vodea pove}e neuspe{ni pregovori za politi~ko re{enie na krizata. Na 8 septemvri 1991 g. a od niv duri 95.32% se izjasnile za samostojna i suverena dr`ava (Gocevski T. Kova~evi} S. 28).495. Spored ovoj ustav. vo SRM se sprovedeni prvite parlamentarni pove}epartiski izbori. Pod naplivot na demokratskite procesi. Taka.. Beograd 1994. Zalagaweto na politi~koto rakovodstvo na SR Srbija. Makedonija e suverena dr`ava so celosen. odnosno RM se konstituira kako nezavisna dr`ava. Zbornik „ASNOM – pedeset godini makedonska dr`ava 1944-1994“. toga{ za prvpat e garantirana sloboda na politi~ko organizirawe i dejstvuvawe. Makedonija vo komunisti~kiot triagolnik.. za odr`uvawe na pocvrsto edinstvo vo ramkite na SKJ i vo federacija gi zabrza procesite na oddeluvawe na Slovenija.

koj proizleguva od narodniot suverenitet. utvrden e demokratskiot karakter na dr`avata. Transformacija na Republika Makedonija od dr`ava – federalna edinka vo samostojna i suverena dr`ava. Vo me|uvreme. odnosno edna od nejzinite najzna~ajni celi e vospostavuvaweto na socijalnata pravda (Davitkovski B. so {to edinicite na JA. 159).1994) so cel da predizvika golema ekonomska kriza i da go vidi nejziniot severen sosed „na kolena“. sosema mirno. INI-Skopje.03. Vo periodot dodeka trae{e mandatot na akademik Nikola Kqusev (20. Makedonija na 20 mart 1991 g. Me|u drugoto be{e usvoena Deklaracija za me|unarodno priznavawe na Republika Makedonija kako suverena i nezavisna dr`ava. vo Parlamentot. taa ima socijalen karakter. {to predizvika {ok i golemo razo~aruvawe vo zemjata. izbra vlada na ~elo so akademik Nikola Kqusev. so Ustaven zakon opredeleno RM da ne u~estvuva vo rabotata na Sobranieto na S. bea doneseni zna~ajni dokumenti vo pravec na dooformuvaweto na nezavisnata. i ja zatvori granicata so Makedonija (17. vladeeweto na pravoto. ja napu{tija teritorijata na RM. Gligorov K.. Institut za nauka pri .. donesena e makedonska valuta 30 31 32 .09. Na 11 januari 1992 g. Aktivnostite i raboteweto na ovaa vlada bea povrzani so niza te{kotii i na vnatre{en i na nadvore{en plan. „Makedoncite i Slovencite vo Jugoslavija. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti gi dostavi na Badinterovata Arbitra`na komisija site neophodni dokumenti za me|unarodno priznavawe na RM. 170 -172. Makedonija e s # {to imame. Grcija vovede neobjavena. {to od svoja strana gi zgolemi te{kotiite na RM31 . i drugi tela. Tuntev A. be{e postignat dogovor so General{tabot na Jugoslovenskata armija za napu{tawe na teritorijata na RM. Republika Makedonija.RJ. koja so ogled na stru~nosta na pove}eto nejzini ~lenovi opredeleni za vodewe na oddelni sektori. Badinteroviot izve{taj jasno naglasuva deka „imeto na dr`avata ne implicira nikakvi teritorijalni pretenzii“. zagarantiranite ~ovekovi prava i slobodi i re{avawe na konfliktite vrz osnova na demokratski postapki. Vo po~etokot na dekemvri 1991 g. suverena makedonska dr`ava i nejzinoto priznavawe kako samostoen me|unaroden subjekt.02. Skopje 2005. Skopje-Qubqana 1999.RJ. „Tri “.294 dr`ava go izbra gospodinot Kiro Gligorov.1992).1991 – 5.. Nekolku ~asovi podocna. MI-AN. pretsedatelot Gligorov zapo~na kampawa za me|unarodno priznavawe na dr`avata30 . Obrnuvaj}i vnimanie na nekoi pra{awa od stranata na Grcija koi se odnesuvaa na imeto na dr`avata. Pred S. Ova koincidira{e so trgovskite sankcii na OON protiv Srbija vo juni istata godina.RJ i vo drugite sojuzni organi. Prva dekada (1990 – 1999).ilozofskiot fakultet vo Qubqana. i pokraj ~estite blokadi i sprotivstaveni gledi{ta. Skopje 2001. na Pretsedatelstvoto na S. novinskite agencii objavija deka Evropskiot sovet odlu~il da gi priznae Slovenija i Hrvatska. e poznata kako ekspertska vlada32 . na sostanokot na EU be{e podnesen izve{tajot na Badinterovata Komisija koj pozitivno gi oceni uslovite na Slovenija i Makedonija za priznavawe i $ prepora~a na EU da gi priznae Slovenija i Makedonija. `estoka ekonomska blokada vo esenta 1992 g. Toa vsu{nost zna~e{e deka EU samata gi kr{i principite i uslovite {to si gi postavila vo odnos na oddelni me|unarodni pra{awa (politika na dvoen ar{in). Prethodno Ustavot be{e razgledan i „ odobren“ od mnogu eksperti od EU. nitu so koja bilo dr`ava vo svetot. no ne i Makedonija. prvoto pluralisti~ko sobranie na R. 70 -72. Izve{tajot be{e obnaroden na 15 januari 1992 g.

namesto svrtenost kon ekonomijata.. zaradi {to i golem del od aktivnostite na vladite (deklarativno ili realno) se dvi`ea i se dvi`at kon taa nasoka37.1992). otfrlena e Lisabonskata deklaracija na Evropskiot sovet koja go negira imeto Makedonija. sportot i drugi dejnosti). 33 34 35 36 37 . mo`e da odreduva i koj }e bide suden. Od osamostojuvaweto do denes po petti pat (5. Taka se eliminira osnovnoto na~elo na liberalnata demokratija – podelbata na vlasta i postoeweto na nezavisno sudstvo.. mnogu od niv upotrebuvaj}i go nejzinoto ustavnoto ime. Za `al. kone~no na 7 april 1993 godina.07.295 ovaa. baraj}i politi~ki re{enija za ekonomski problemi. a istiot toj gi imenuva i sudiite (sudskata vlast). odbranata. kako i pred idnite vladi. na scena be{e vospostaven pogolem ednopartizam od komunizmot. Taka Makedonija stana 181 ~len na ON. se zabele`uva edna nadolna linija vo razvojot na ekonomijata i demokratijata. ~lenka na OPSE. na 8 april 1993 g. ne mo`e{e da bide sopren. procesot na priznavawe na RM. Imeno. (Tuntev A. so koi redovno koaliciraat oddelni partii od albanskata etni~ka zaednica. na GAAT. toj {to go ima mnozinstvoto vo zakonodavnata vlast. RM be{e promovirana kako dr`ava vo vode~kite listi na korupcijata. pri {to najgolemiot del od glasa~koto telo na RM se opredeluva za dvete najgolemi partii: SDSM I VMRO-DPMNE. a na politi~ki dooformuvawe na pravnata dr`ava i razvoj na demokratijata. Republika Makedonija. parlamentarni koalicii i vladeja~ki partii kako pra{awe bez alternativa se postavi vnatre{nata stabilizacija na dr`avata: na ekonomski plan transformacija na sopstvenosta i za`ivuvawe na stopanstvoto. dr`ava ~ij ogromen broj gra|ani `iveat na rabot na socijalata.120). Sovetot za bezbednost pri OON so Rezolucija br. Po Bugarija. kako osnovna strategiska cel i dolgoro~en interes na dr`avata e integriraweto vo Evropskata Unija i vo NATO. pokraj bitkata za me|unarodno priznavawe 35 i vra}awe na ustavnoto ime RM vo OON. vo dosega{niot period na promenite na strukturite na vlast33 . kulturata. Zna~i.2006) se sprovedeni parlamentarni izbori. od strana na sobranieto usvoena e odluka za stapuvawe na RM vo ~lenstvoto na Organizacijata na obedinetite nacii i drugi aktivnosti. Po dolgi razgovori i konsultacii. Pokraj priemot vo OON. na „Partnerstvo za mir“ i vo drugi organizacii od razli~ni sferi na sovremenite me|unarodni odnosi (politikata. I pokraj gr~kite otpori.. Potoa i NR Kina ja prizna Makedonija. Vo sferata na nadvore{nata politika. Va`en moment vo jakneweto na pozicijata na Republikata be{e priznavaweto od strana na Rusija (5. Vo administracijata se vrabotuvaa partiski vojnici. namesto poni`uva~kata referenca BJRM36 . Slovenija. so istovremena partizacija na op{testvoto i naru{uvawe na gra|anskite prava i slobodi34. realno.. – denar . I pokraj formalnoto vladeewe na pove}epartiska demokratija. RM stana ~lenka na Sovetot na Evropa. 817 (1993) mu prepora~a na Generalnoto sobranie da go prifati baraweto na Republika Makedonija upotrebuvaj}i delikatna formulacija „ dr`ava koja za upotreba vo Organizacijata privremeno }e $ se obra}aat kako Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija se do nadminuvawe na razlikite so imeto“. ekonomijata. kriminalot. kr{ewe na ~ovekovite prava.08. so ustavnoto ime. a osobeno vo poslednive ~etiri godini (2002-2006). Pritoa. naukata. Turcija. ja sozdava i izvr{nata vlast. vladeja~kite politi~ki subjekti sozdavaa ve{ta~ka tenzija pome|u razli~nite etni~ki zaednici. namesto stru~ni i kompetentni lu|e. siroma{tijata (so isklu~itelno visok procent na nevraboteno naselenie). isto kako Rusija. golem broj dr`avi vospostavija diplomatski odnosi so RM.

So fiktivni knigovodstveni operacii. bez instrumenti za za{tita na rabotnicite. vo golema mera. vo 38 39 40 Zakonot za transformacija na op{testveniot kapital od 1993 g. Zatoa gra|anite formiraa Zdru`enie za za{tita na interesite na sopstvenicite na odzemenite imoti preku koe baraa pobrzo donesuvawe na Zakon za denacionalizacija.. Isto taka. Tie zapo~naa so voveduvawe na pazarna ekonomija i pluralizam vo sopstveni~kite odnosi i so najava za sproveduvawe na denacionalizacija. gra|anite povtorno dobija golem del od odzemenata sopstvenost i obe{tetuvawe po pat na obvrznici i akcii. so neopredeleno (idno) vreme za realni pregovori za vlez vo Unijata.2000 g. bea 156. Pritoa. vra}awe na odzemenata sopstvenost na gra|anite vo tekot na socijalisti~kiot period38 . postoeja silni otpori kaj nekoi politi~ki faktori i poedinci. spomenatite alarmantni sostojbi na ekonomski i politi~ki plan sozdavaa retrogradni procesi na patot na evroatlantskite integracii na RM. me|u drugoto ja navesti denacionalizacijata. so favorizirawe na menaxerskiot otkup. Vo 1990 g. no. tuku se sprovede i nova nacionalizacija na imotot od celiot narod.300 nevraboteni (Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija .e. se zgolemuva dominacijata na privatniot nasproti javniot sektor na sopstvenost. Re{avaweto na albanskoto pra{awe vo po{irokiot region (golemoalbanskata fikcija). bez zakon za toa. se izvr{i so obezvrednuvawe na vistinskata vrednost na kapacitetite {to se privatiziraa i ~esto ima{e kriminalni osobini.296 Pritoa. Skopje 2001. mo`ebi najsudbonosni bea promenite na planot na ekonomijata. 20/1998). (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija. No. 1991-2001) i toj broj vo 2004 g. vnatre{nata politi~ka nesigurnost. im bea vra~eni na sopstvenicite na 5. dodeka vo 2000 brojot porasna na 361.000 nevraboteni. Rafinerija. Veqkovi} D. Vo sevkupnite traziciski procesi na RM po 1991 g. so {to im bea naneseni ogromni materijalni {teti i na dr`avata i na gra|anite na RM. e okolu 400. ne samo {to be{e razgraben ovoj kapital i destruirani osnovite na nacionalnata ekonomija. so ogromni diskonti. kako na primer Telekom. bea privatizirani (poto~no evtino rasprodadeni) i sistemi. iako taa formalno ima status na nekakov kandidat. vidlivo uspe{en model. . za razlika na primer od slovene~kiot. t. bez javni oglasi. Prvite re{enija za vra}awe na sopstvenosta.. toj ne be{e prifatliv za nekoga{nite sopstvenici. raste~kata nevrabotenost39 i socijalna beda40 dejstvuvaa na podgrevawe na nacionalnata netrpelivost i stanaa mo{ne pogodna po~va za radikalisti~ki zafati i barawa na albanskata iredenta. Pritoa. vrabotenite od javnata administracija i op{testvenite dejnosti bea isklu~eni od ovoj proces. Privatizacijata.000 nevraboteni.09. obezvredneti procenki. So noviot Zakon od 1999 g. 291. Destrukcijata na tranzicijata.. Isto taka. na~inot na privatizacija be{e poguben za makedonskoto stopanstvo i za najgolemiot broj makedonski gra|ani. i pokraj vakvata opredelba na dr`avata. So sproveduvawe na privatizacija na dr`avniot kapital.. ESM-Distribucija itn. Zakonot be{e donesen vo 1998 g.

pokraj dotoga{nite pritisoci i slu~uvawa vo regionot koi vlijaeja katastrofalno i vrz makedonskata ekonomija i vrz me|unarodnata polo`ba na dr`avata45. Seto toa (no. mal del radikalni pretstavnici na etni~kite Albanci vo RM se povrzaa so uvezenite gerilci od Kosovo. oskvernuvawe na verski objekti so neprocenlivo istorisko i kulturno zna~ewe itn. kidnapirawa. 155-156. grbot i znameto. za `al. izma~uvawa. Skopje 2004. Ocenkite. RM direktno gi trpe{e site posledici na politikata na izolacionizam {to ja vode{e me|unarodnata zaednica protiv sosednata SR Jugoslavija. borcite na ONA43 bea prekvalifikuvani vo „ borci za ~ovekovi prava“44. i silnata antimakedonska propaganda i ogromnata finansiska potkrepa na organiziranite albanski i drugi sili od nadvor.. od kade permanentno se preleva{e oru`je vo RM41 . No. „ Veda“. Ostanaa pet slu~ai koi navodno Ha{kiot tribunal gi vrati na makedonskoto sudstvo. Albanskite teroristi~ki formacii ne samo {to gi napa|aa pretstavnicite na dr`avnata bezbednost i armijata tuku. Vidi poop{irno za celite na albanskata paravojska ONA. do najbesmislenoto. Makedonska riznica-Kumanovo. ONA teroristi~ka paravojska vo Makedonija. organizirano i sprovedeno so pomo{ na Albancite (i drugi ekstremni muslimanski strukturi) od nadvor. go odol`uvaa re{avaweto na krizata. u{te od 1991 g. kako i razli~nite politi~ki kalkulacii.297 2001 g. pri {to go naru{ija mirot vo dr`avata vr{ej}i etni~ko ~istewe na Makedoncite na odredeni teritorii vo severozapadna Makedonija zaradi nivna celosna albanizacija. variraat od stavot deka toa bil makedonskoalbanski sudir. Posebno. apsurden e faktot {to albanskata etni~ka zaednica postojano bara „~ovekovi“ prava. borba za „~ovekovi prava“ na Albancite vo RM (iako pretstavnicite na etni~kite albanski politi~ki partii u~estvuvaa kako partneri vo vlasta. s# u{te postojat razli~ni kvalifikacii i mislewa. Okolu ova nasilno ru{ewe na makedonskata dr`ava. Vo prviot moment. Taka dr`avata be{e vturnata vo u{te edna kriza. politi~ka borba za vlast. opo`aruvawa na domovi.. vo najgolem broj slu~ai i se iz`ivuvaa vrz lokalnoto naselenie. 41 42 43 44 45 Kirkova R. vojna za teritorii.). vr{ej}i nasilstva. nesposobnosta. Pritoa. Skopje 2002. dokumentirano i so brojni podatoci kaj: Babanovski I. me|unarodnata javnost ja prizna teroristi~kata priroda na ovie akcii i $ dade odvrzani race na dr`avata da se spravi so niv. nevidena praktika vo svetot e nepo~ituvaweto na dr`avnite simboli. ekonomski i politi~ki be{e . a se odnesuvaa so nevidena gra|anska neposlu{nost kon instituciite na sistemot. vrz bezbednosnite i oru`enite sili na dr`avata i vrz nedol`nite gra|ani42 . Statusot na Kosovo me|u minatoto i idninata. koleblivosta i servilnosta na oddelni slu`beni faktori na dr`avata koi ne bea dorasnati (ili ne sakaa) da se spravat so teroristi~kite napadi vrz instituciite na sistemot. posebno tendencioznite izvestuvawa na nekoi svetski mediumski ma{inerii) vlijaeja vrz postepenoto pregrupirawe na ocenkite na me|unarodnite faktori okolu site slu~uvawa – od teroristi. Vo ovie slu~ai treba{e da si sudat samite sebesi nekoi od izvr{itelite na zlostor koi na golema vrata vlegoa vo sektorite na vlasta (SDSM-DUI). glavno.

od mestata Krivenik i Gorenci. a golem del od begalcite ostanaa vo RM vlijaej}i vrz promenata na nejziniot etni~ki sostav i vrz radikalizacija na oddelni albanski strukturi. (XXVIII nau~na konferencija. pod forma na harmonizacija na me|uetni~kite odnosi i multikulturno `iveewe sankcionira getoizacija na kolektiviteti vo edno separatno op{testvo. Na 9-ti i 10-ti avgust po~na napadot kaj Radu{a vrz pripadnicite na MVR.000 begalci od Kosovo {to pretstvuva{e ogromno finansisko optovaruvawe za dr`avata. Ohrid 2001). koi pome|u drugite stavovi vo odnos na ovoj dokument. Na 10 avgust. zapo~na so serija odmazdni~ki akcii: Na 8-mi avgust.n. tuku. Na 12 avgust. vedna{. zna~e{e i odgovor kaj Qubotenski ba~ila. se zgolemuva nepravdata nanesuvana na ovoj narod vo tekot na negovata istorija“ . drugiot den (14. ministerot za odbrana gi ignoriral naredbite na vrhovniot komandant za odbrana na napadnatite pretstavnici na MVR. Trajkovski naredi odgovor kaj Quboten. vo momentot. literatura i kultura. No. MVR izvede policiska akcija vo op{tinata ^air vo koja be{e likvidirana pet~lena teroristi~ka grupa predvodena od specijalistot za eksploziv od Albanija. Vedna{ po potpi{uvaweto na Ramkoviot dogovor. So Ramkoviot dogovor. Ramkoviot dogovor. XXXIV-ot me|unaroden seminar za makedonski jazik. gospodinot Trajkovski proglasi edno od nesfatlivite ednostrani primirja. ne be{e osuden nitu eden izvr{itel na eden zlostor vrz Makedoncite. vedna{ po akcijata.2001) reagiraa u~esnicite na XXVIII-ta nau~na konferencija na XXXIV-ot me|unaroden seminar za makedonski jazik. od me|unarodniot sud vo Hag. literatura i kultura vo Ohrid.. Nezavr{en mir . evropskata za{tita na kulturnata i lingvisti~kata razli~nost tuka potresena od embargata. Skopje 2002). izvr{en od Kosovo. so montirano scenario i nedovolno argumenti za nekakov proces. Na 7. So ova. 46 47 .298 Po prethodni zlostorstva izvr{eni vrz makedonskite odbranbeni sili od strana na pripadnicite na ONA46. na Karpalak bea likvidirani deset vojnici na ARM.08. Tuka. za koja e spakuvano edinstvenoto obvinenie za Hag. zaklu~uvaat: „ So preformulacijata na Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija se vr{i celosno obezli~uvawe na makedonskiot narod i se omalova`uva negoviot vekoven streme` i negovata neprekinata borba za sopstvena nacionalna dr`ava. Izedna~uvaj}i go demosot i etnosot. oru`enata invazija zavr{i so potpi{uvawe na t. kade povtorno vo postavena zaseda i so pomo{ na aktivirana mina be{e ubiena grupa od 8 vojnici. Za vreme na bombardiraweto (1999) {to go izvr{ija silite na NATO vrz SRJ. kako minimalno dozvolena opcija od me|unarodniot faktor za ostvaruvawe na istoriskoto pravo na Makedoncite da formiraat svoja dr`ava47. najbrojnite politi~ki partii. pritisocite i zatvoraweto na granicita za uvoz na nafta od strana na Grcija. zavr{nicata na Radu{a. liderite na. po pogrebot na zaginatite.08. vo Hag bea odvedeni Qube Bo{kovski i Jovan Tar~ulovski. taa primi nad 360. No. poznat kako komandant Teli. So eden potpis na ovie dokumenti. go eliminiraa Ustavot na RM i nejzinata suverenost. se sozdade makedonskata dr`ava na del od etnogeografskata teritorija na makedonskiot narod. se negiraat principite vrz koi vo 1944 g. odnosno akt na nasilstvo izvr{en od paravoenite i teroristi~ki albanski formacii. 2001. koj be{e diktat na nekoi politi~ki vrvovi od me|unarodnata zaednica.08 2001) vo Ohrid. vo golema mera. bez da imaat nitu istorisko pravo nitu legitimitet od narodot da go napravat toj ~in. ONA predvodena od Ali Ahmeti. (Vidi: Kostova J. pri {to vo popladnevnite ~asovi bil ispraten ministerot za vnatre{ni raboti Qube Bo{kovski na mestoto na nastanot. pretsedatelot na dr`avata B. Pritoa. Vo me|uvreme bea oslobodeni nedol`nite rabotnici na „Mavrovo“ vrz koi se iz`ivuvaa pripadnicite na ONA. Vo akcijata bea uapseni u{te petmina i be{e zapleneta pogolema koli~ina oru`je i eksploziv. isto taka. Ramkov dogovor (13.

so {to se nagrizuva i nejziniot unitaren karakter. kulturata. itn. instituciite i na pravoto48.299 se transformira i vo poseben politi~ki status. tuku vo ramkite na toa mnozinstvo se bara da ima „ mnozinstvo od vkupniot broj pratenici koi tvrdat deka pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinsko naselenie vo Makedonija“ (To~ka 5. a gra|anskite slobodi i individualizmot se zamenuvaat so kolektivni prava na etnosot. . Kako eden od uslovite za implementacija na Ramkoviot dogovor (koj denes e re~isi sosema preto~en vo Ustavot na RM)51 be{e sprove48 49 50 51 Posebno se zagri`uva~ki klauzulite so koi se ustanovuva deka oddelni re{enija na Sobranieto na RM }e se donesuvaat ne samo so mnozinstvo (dvotretinsko ili prosto). Od ramkovite klauzuli ostanaa za donesuvawe samo dva zakoni – za policijata i za sudstvoto. „etni~ki zaednici“. e mnogu pogolem od sprotivnite primeri – .n. Holandija. pove}edeceniskata getoizacija na Albancite sozdade oddelni „ostrovi“ na nivnata specifi~na kultura svrtena isklu~ivo kon maticata (Albanija ili Kosovo). JP „ Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“. Romanija. koi se multietni~ki. kulturna. Bugarija. spored odredeni celi i potrebi (so pritisok i uceni) da se blokira funkcioniraweto na dr`avata. Makedonska politika. Terminot „etni~ki zaednici“ se sre}ava vo imigraciskite op{testva za ozna~uvawe na neanglofonskite grupi vo Kanada. Skopje 2002. Gra|anskata formula na pozitivno ocenetiot i demokratski ustav od 1991 g. makedonskiot narod. pak. Turcija. Evropskoto iskustvo poznava vakvi zaednici kako socio-kulturna i politikolo{ka kategorija. no. Ungarija. Od svoja strana..n. Takvata getoizacija producira{e etni~ka netolerancija i otsustvo na `elba za zaedni~ko `iveewe. SAD. Za razlika od svoite balkanski sosedi. Na makedonskiot narod mu go odzedoa pravoto ne samo na nacionalna dr`ava tuku i na gra|anska. Ustav na Republika Makedonija (So amandmanite na Ustavot I-XVIII). trudej}i se niz istorijata da koegzistiraat so etni~ki i verski razli~nite od sebe. itn. jazikot i se prenesuva vo sferata na politikata. konsenzualna demokratija. se zameni so klauzulite na etni~ki kolektiviteti ili t. od Ramkoviot dogovor kade se bara voveduvawe na „Posebni sobraniski proceduri“). Dr`avata stanuva dr`ava na kolektiviteti vo politi~ka i institucionalno-pravna smisla. Trendot na pro{iruvawe na malcinskite prava e glavno orientiran kon obezbeduvawe na t.“ (Karakami{eva T. Avstralija. „ Brojot na dr`avi koi se restriktivni vo pogled na malcinskite kulturni prava – Grcija. So vostanovuvaweto na vakvite principi. So toa eksplicitno na makedonskiot narod mu go odzedoa pravoto da bide nositel na dr`avniot suverenitet i da bide ramnopraven so drugite balkanski narodi (koi imaat svoi nacionalni dr`avi. Danska. Bez oficijalna promocija. zad parolata za multietni~ko op{testvo suptilno se promovira multietni~ka dr`ava. Vo Evropa etni~kite malcinski prava se kulturni prava vo naj{iroka smisla na zborot..n. odnosno federalizacija na RM kako ~ekor kon nejzinoto razgraduvawe50.. a ne kako ustavnopravna. a toa zna~i deka direktno go gubi dr`avotvorniot status49.inska. 148-149). od konstitutiven narod se sveduva na „zaednica“ koja e nepoznanica kako ustavnopravna kategorija. Etni~nosta se izvlekuva od sferata na identitetot. koi si zadr`uvaat ekskluzivno pravo da go negiraat multietni~kiot karakter so nepriznavawe na drugite etni~ki zaednici). Kultura. a ne kon dr`avata kade egzistiraat kako ramnopravni gra|ani. Skopje 2004. Taka. fakti~ki se voveduva principot na t. personalna avtonomija na malcinstvata vo dr`avata vo koja `iveat. balti~kite dr`avi. so koja mnogu lesno }e mo`e. Makedoncite nikoga{ ne vr{ele smislena i agresivna asimilacija.

Zaradi pritisocite od strana. vo nejzinite su{tinski odrednici: blagosostojba na gra|aninot. Ramkoviot dogovor mora{e da se sprovede po sekoja cena. Struga)52. za da se preispita ponudenata opcija na teritorijalnoto prekrojuvawe na Makedonija (sprovedeno spored fa{isti~kite karti od Vtorata svetska vojna). bea najserioznata opasnost kon samouni{tuvaweto na ovaa evropska dr`ava. bez sluh za mislewata na stru~nata javnost. stavaj}i go popisot na listata na tabu-temi – „da ne se ~epka“ premnogu). }e imame nova {ansa? ^esna i stru~na vlada koja }e mo`e da se spravi so korupcijata i ekonomskiot kolaps. kako i vo periodot do 1991 g. ~ovekovi prava i slobodi. {to nikoj pove}e ne mo`e{e seriozno da se raduva na taka poka`anata dobra volja od stranata na evropskite pretstavnici. Vo seop{tite procesi na razgraduvaweto na makedonskata dr`ava.300 duvaweto na popis na naselenieto. nitu so mehani~ki priliv) sozdade somne`i vo negovata celosna regularnost kaj golem del od gra|anite na RM. Mnogu nelogi~nosti. ras~ekorot pome|u vetenoto i ostvarenoto be{e tolku vidliv i nepremostliv. Sekojdnevnoto nazaduvawe na ekonomski plan. SDSM-ovskata struktura na vlast vode{e protiv referendumot {to gra|anite na RM go organiziraa na 7. . Da go napravime barem ona {to zavisi od nas. Sepak. okolu sproveduvaweto na popisot i negovite rezultati (kako na primer preteraniot porast na brojot na albanskoto naselenie vo Ki~evo i Struga. bea izlo`eni na nevideno policisko nasilstvo. Najgolem broj od ovie odluki se protivustavni bidej}i se usvojuvani bez nitu eden glas na makedonskite pretstavnici. ~uvstvuvaj}i go kako antimakedonski ~in. so cel da se poka`e pogolem procent albansko naselenie vo oddelni gradski podra~ja (Skopje..orsiraweto na etni~kiot i partiskiot klu~ (podobnost) namesto stru~nosta. ekonomski i duhoven prosperitet.11. ~esnosta i kompetentnosta. Dopolnitelno. e s# podaleku od Republika Makedonija. pritisoci i zapla{uvawe na gra|anite. politi~kite strukturi na vlasta prifatija sekakvi rezultati (duri i falsifikati. i pokraj eufori~nite istapi na vrhu{kata na SDSM pri dobivaweto na status kandidat za EU.. Ostanuva na ekspertite da gi proanaliziraat odlukite doneseni od novovostanovenata lokalna vlast vo op{tina Struga. klu~na uloga igra{e kadrovskata politika. koalicijata SDSM-DUI sprovede nova teritorijalna podelba na dr`avata ~ii granici bea kroeni (ne spored ekonomski kriteriumi za opstanok na lokalnata samouprava). Vo tie ramki. glavno. a 52 Na primer. Vo tekot na mesec avgust 2004 g.2004 g. zaradi spontanite nemiri i nezadovolstvo od novoto prestruktuirawe na op{tinata. kako i na planot na razvojot na demokratijata pretstavuva{e o~igleden dokaz deka Evropa. Dali po parlamentarnite izbori od 5 juli 2006 g. Osobeno silna i antiustavna kampawa. koe ne mo`e da se objasni nitu so natalitet. pod silen pritisok i so zakani. a toa zna~e{e deka brojot na albanskoto naselenie vo Makedonija mora da bide nad 20%. . gradot Struga spored tradiciite na gradskiot `ivot ima{e sosema malku dopirni to~ki so ruralnite podra~ja naseleni so etni~ki Albanci {to mu bea pridodadeni. gra|anite na Struga.

koga }e poka`eme deka imame dostoinstvo i doblesti. istorijata. Vo tie ramki. kulturata) koj taka evtino ni go tro{ea i na ona {to treba da bideme. Nitu edna evropska nacija ne mo`e da opstoi i da postoi bez sopstveniot nacionalen identitet i kulturni vrednosti. ekonomski stabilna i razviena nacija.. ...301 za me|unarodnata. mo`ebi }e po~ne da n# po~ituva toga{ koga i nie samite }e se po~ituvame. na korenite. neophodna e simbioza na ona {to sme bile. na identitetot (jazikot. Toa e i edinstveniot legitimitet na edna dr`ava i edinstvenata vleznica za civilizirana Evropa.

.

IN.ORMATI^KA LINGVISTIKA .

.

êî¼ å îâîçìîæè îäðåäåí òåêñò. Íî. íèòó åäåí îä îâèå êîðïóñè íå å êîäèðàí. äà ñå òðàíñôîðìèðà îä åäíà åëåêòðîíñêà ôîðìà âî äðóãà. ò.Aleksandar Petrovski ÌÎÐÔÎËÎØÊÈ ÅËÅÊÒÐÎÍÑÊÈ ÐÅ×ÍÈÊ Âîâåä Òåðìèíîò ¼àçè÷íè ðåñóðñè (àíãëèñêè language resources) ïîäðàçáèðà ¼àçè÷íè êîðïóñè è ðå÷íèöè. Ñî ïîìîø íà òàêîâ ðå÷íèê. Íåêîè îä òèå êîðïóñè ñå è îðãàíèçèðàíè ñî ïîìîø íà óïðàâóâà÷êè êîìï¼óòåðñêè ïðîãðàìè. Åëåêòðîíñêèòå ðå÷íèöè çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê èñòî òàêà ñå ñâåäóâààò íà çáèð íà çáîðîâè âî íåêî¼à êîìï¼óòåðñêà áàçà. Êîìï¼óòåðñêèòå ¼àçè÷íè ðåñóðñè ñå ñîñòî¼àò îä êîðïóñè êîäèðàíè ñïîðåä îäðåäåíè ñòàíäàðäè è åëåêòðîíñêè ðå÷íèöè [1]. Ïîçíàòè ñå íåêîëêó êîðåêòîðè íà òåêñòîâè êîè ñå êîðèñòàò äîñòà óñïåøíî. £àçè÷íèòå ðåñóðñè èì ñëóæàò: – íà ëèíãâèñòèòå âî èñòðàæóâàœàòà íà ¼àçèêîò – íà èíôîðìàòè÷àðèòå âî äèçà¼íèðàœå è ïðîãðàìèðàœå íà àïëèêàöèè çà îáðàáîòêà íà òåêñò – íà îáè÷íèòå ëóƒå âî ñåêî¼äíåâíàòà óïîòðåáà ïðè ðàáîòà ñî òåêñò Ñå ïîäðàçáèðà äåêà ¼àçè÷íèòå ðåñóðñè òðåáà äà ñå èçðàáîòàò çà ñåêî¼ ¼àçèê ïîñåáíî. Êàêâà å ñèòóàöè¼àòà ñî ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê? Íå ïîñòîè êîäèðàí ¼àçè÷åí êîðïóñ. ìîæíî å è êîäèðàœå íà ïîñòî¼íèòå åëåêòðîíñêè êîðïóñè.å. äà èìà íà ðàñïîëàãàœå ñîîäâåòíè ¼àçè÷íè ðåñóðñè. Ñî ñ# ïîãîëåìàòà óïîòðåáà íà êîìï¼óòåðèòå âî ñèòå îáëàñòè íà ÷îâå÷êèîò æèâîò ñå ¼àâóâà è ïîòðåáà çà ¼àçè÷íè ðåñóðñè. Ñåêî¼à ¼àçè÷íà çàåäíèöà ìîðà. äîêîëêó ñàêà äà ãî îäðæè ÷åêîðîò ñî âðåìåòî. Ïîòðåáåí å ìîðôîñèíòàêñè÷êè ðå÷íèê. Ïîñòî¼àò êîðïóñè êàêî çáèðêè íà åëåêòðîíñêè òåêñòîâè íàïèøàíè íà ìàêåäîíñêè ¼àçèê. Ìåƒóòîà. . áåç ÷îâå÷êà èíòåðâåíöè¼à. íàïèøàí íà ìàêåäîíñêè. òîà íå å äîâîëíî çà ëèíãâèñòè÷êà óïîòðåáà áèä弝è òèå ðå÷íèöè íå ñîäðæàò ãðàìàòè÷êè èíôîðìàöèè. çáîðîâèòå âî òåêñòîâèòå íå íîñàò ñî ñåáå íèêàêâè ãðàìàòè÷êè èíôîðìàöèè.

Maurice Gross îä LADL (Laboratoire d’Automatique Documentaire et Linguistique). ïîðòóãàëñêè.306 1. ôëåêòèðà ñïðåìà ôëåêòèâíàòà ïàðàäèãìà ñî êîä PISATEL è e îïøòà èìåíêà (Ncom). äàíñêè. áóãàðñêè. øïàíñêè. Ðå÷íèöèòå íà NooJ ñå ðå÷íèöè íà çàãëàâíè çáîðîâè [6]. Îñâåí çáîðîò. ìîæå äà ñå äîáèå ðå÷íèê íà çáîðîôîðìè. ãð÷êè.LX=PISATEL+Ncom (1) Îñíîâíèîò çáîð ó÷èòåë å èìåíêà (N). êîäîò íà ôëåêòèâíàòà ïàðàäèãìà è åâåíòóàëíî íåêîè äðóãè ñèíòàêñè÷êîñåìàíòè÷êè èíôîðìàöèè. õåáðå¼ñêè. ïðèëîçèòå. Ïðîãðàìñêà îêîëèíà NooJ NooJ å ïðîãðàìñêà îêîëèíà êî¼à èì îâîçìîæóâà íà êîðèñíèöèòå äà íàïðàâàò êîíå÷íè îïèñè íà ïðèðîäíèòå ¼àçèöè è ïîòîà äà ãè ïðèìåíàò âðç ãîëåìè òåêñòîâè âî åëåêòðîíñêà ôîðìà (íåêîëêó äåñåòèöè ìèëèîíè çáîðîâè). – Ëîêàëíà ãðàìàòèêà çà èäåíòèôèêàöè¼à íà ñêàìåíåòèòå. ïðèäàâêèòå. àíãëèñêè. çáîðîò ó÷èòåë âî ðå÷íèêîò íà NooJ å çàñòàïåí ñî ñëåäíèîò èçðàç: ó÷èòåë. Ñî ïîìîø íà NooJ ñå íàïðàâåíè îïèñè çà ìíîãó ¼àçèöè. òèå ñîäðæàò è äðóãè èíôîðìàöèè. èòàëè¼àíñêè. ïîëóñêàìåíåòèòå èçðàçè è ôðàçè âî òåêñòîâèòå. ñðïñêè [4]. Àâòîð íà ïðîãðàìàòà å Max Silberstein îä èñòàòà èíñòèòóöè¼à. è òîà: ôðàíöóñêè. [3]. 2. – Òðàíñôîðìàöèñêè ïðàâèëà îïèøàíè âî ëåêñè÷êàòà ãðàìàòèêà çà ïðåòâîðàœå íà ñëîæåíè âî åëåìåíòàðíè ðå÷åíèöè è îáðàòíî.N+. ãåðìàíñêè. òàêà øòî áåç ïðîáëåìè ìîæå äà ñå èñêîðèñòè çà îïèñ íà ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê. Ôëåêñèñêè êàòåãîðèè Ñëåäíèòå òàáåëè ãè ïðåòñòàâóâààò ôëåêñèñêèòå êàòåãîðèè çà èìåíêèòå. êîðå¼ñêè. NooJ ñå áàçèðà âðç êîíöåïòèòå ðàçâèåíè îä ïðîô. êàêî øòî ñå: âèä íà çáîðîò. Íà ïðèìåð. Àëàòèòå êîè ãè êîðèñòè ïðîãðàìàòà ñå ñëåäíèòå: – Åëåêòðîíñêè ðå÷íèöè è êîíå÷íè îïèñè íà çáîðîâèòå è ìîðôîëîãè¼àòà íà ïðèðîäíèòå ¼àçèöè. [5]. ðóñêè. àðàïñêè èòí. óíãàðñêè. ïîëñêè. Ôëåêòèâíèòå ïàðàäèãìè ñå îïèøóâààò ñî ïîìîø íà ôëåêñèñêè ïðàâèëà. Ôðàíöè¼à [2]. ãëàãîëèòå. Ïî ïðèìåíàòà íà ôëåêñèñêèòå ïðàâèëà âðç ðå÷íèêîò íà îñíîâíè çáîðîâè. çàìåíêèòå è áðîåâèòå [7]: . Îâî¼ àëàò å íåçàâèñåí îä ¼àçèêîò è ïèñìîòî.

Òàáåëà 2: Ôëåêñèñêè êàòåãîðèè çà ïðèäàâêèòå Êàòåãîðè¼à Îïèñ Ïðèìåð Êîä Ðîä Áðî¼ Ñòåïåí Îïðåäåëåíîñò Ìàøêè Æåíñêè Ñðåäåí Åäíèíà Ìíîæèíà Ïîçèòèâ Êîìïàðàòèâ Ñóïåðëàòèâ Åëàòèâ Íå Äà. îïøòî Äà. äàëåêó Ëèñò Äåâî¼êà Äåòå Ëèñò Ëèñòîâè Ëèñòà Ëèñò Ëèñòó Òàòêà Ëèñò Ëèñòîò Ëèñòîâ Ëèñòîí m f n s p c Cn Cv Co Dn Dy Dc Df Çáèðíàòà ìíîæèíà (íà ïð. äàëåêó Ãëóâ Ãëóâà Ãëóâî Ãëóâ Ãëóâè Ãëóâ Ïîãëóâ Íà¼ãëóâ Ïðåãëóâ Ãëóâ Ãëóâèîò Ãëóâèîâ Ãëóâèîí m f n s p pst cmp spt elt Dn Dy Dc Df Çàìåíñêèòå ïðèäàâêè (ìî¼. Îâà å íàïðàâåíî çàðàäè êîìïàòèáèëíîñòà íà ôëåêñèñêèòå êàòåãîðèè ñî äðóãèòå ñëîâåíñêè ¼àçèöè. áëèñêó Äà. îïøòî Äà. òóêó ñå çåìà êàêî ïîñåáåí çàãëàâåí çáîð. ëèñ¼å) íå ïîñòîè êàêî ïîñåáíà ôëåêñèñêà êàòåãîðè¼à ê༠èìåíêèòå. . áëèñêó Äà.307 Òàáåëà 1: Ôëåêñèñêè êàòåãîðèè çà èìåíêèòå Êàòåãîðè¼à Îïèñ Ïðèìåð Êîä Ðîä Áðî¼ Ïàäåæíà ôîðìà Îïðåäåëåíîñò Ìàøêè Æåíñêè Ñðåäåí Åäíèíà Ìíîæèíà îáè÷íà Ìíîæèíà èçáðî¼àíà Íîìèíàòèâ Âîêàòèâ À-ôîðìà Íå Äà. òâî¼) ñå ïðåôðëåíè îä ïðèäàâêè âî ïðèñâî¼íè çàìåíêè îä èñòèòå ïðè÷èíè ñïîìåíàòè ê༠èìåíêèòå.

òóêó êàêî ïîñåáíè çàãëàâíè çáîðîâè. Òàáåëà 5: Ôëåêñèñêè êàòåãîðèè çà çàìåíêèòå Êàòåãîðè¼à Îïèñ Ïðèìåð Êîä Ðîä Áðî¼ Ìàøêè Æåíñêè Ñðåäåí Åäíèíà Ìíîæèíà Òî¼ Òàà Òîà Òî¼ Òèå m f n s p . ìíîãó) è çàðàäè òîà ìîæàò äà ñå ÷ëåíóâààò è ñòåïåíóâààò. ãëàãîëñêà èìåíêà (ãëåäàœå) è ãëàãîëñêè ïðèëîã (ãëåä༝è) íå ñå çåìåíè êàêî ôëåêñèñêè êàòåãîðèè íà ãëàãîëèòå. Òàáåëà 4: Ôëåêñèñêè êàòåãîðèè çà ïðèëîçèòå Êàòåãîðè¼à Îïèñ Ïðèìåð Êîä Ñòåïåí Ïîçèòèâ Êîìïàðàòèâ Ñóïåðëàòèâ Åëàòèâ Óáàâî Ïîóáàâî Íà¼óáàâî Ïðåóáàâî pst cmp spt elt Ïðèëîçèòå êîè ñå îäíåñóâààò è êàêî ïðèäàâêè (ìàëêó. ñå çàñòàïåíè âî ðå÷íèêîò è êàêî è ïðèëîçè è êàêî ïðèäàâêè. Ïîðàäè òîà ôëåêñèñêèòå êàòåãîðèè îïðåäåëåíîñò è ñòåïåí íå ñå çàñòàïåíè ê༠ïðèëîçèòå.308 Òàáåëà 3: Ôëåêñèñêè êàòåãîðèè çà ãëàãîëèòå Êàòåãîðè¼à Îïèñ Ïðèìåð Êîä Ðîä Áðî¼ Ëèöå Âðåìå Ôîðìà Ìàøêè Æåíñêè Ñðåäåí Åäíèíà Ìíîæèíà Ïðâî Âòîðî Òðåòî Ñåãàøíî Ìèíàòî ñâðøåíî Ìèíàòî íåñâðøåíî Çàïîâåäíà Ë-ôîðìà Ãëåäàë Ãëåäàëà Ãëåäàëî Ãëåäà Ãëåäààò Ãëåäàì Ãëåäàø Ãëåäà Ãëåäà Ïàäíà Ãëåäàøå Ãëåä༠Ãëåäàë m f n s p 1 2 3 PR AO IP Imprt L.orm Ãëàãîëñêèòå ôîðìè: ãëàãîëñêà ïðèäàâêà (ãëåäàí).

ôëåêñèñêîòî ïðàâèëî ñî êîä PISATEL ¼à îïèøóâà ôëåêòèâíàòà ïàðàäèãìà íà ïîâååòî èìåíêè îä ìàøêè ðîä. PISATEL = (2) <E>/Cn+s+Dn + îò/Cn+s+Dy + îâ/Cn+s+Dc + îí/Cn+s+Df + ó/Cv+s+Dn + å/Cv+s+Dn + à/Cn+c+Dn + è(<E>/Cn+p+Dn + òå/Cn+p+Dy + âå/Cn+p+Dc + íå/Cn+p+Df). Íà ïðèìåð. Òàáåëà 6: Ôëåêñèñêè êàòåãîðèè çà áðîåâèòå Êàòåãîðè¼à Îïèñ Ïðèìåð Êîä Ðîä Áðî¼ Îïðåäåëåíîñò Ìàøêè Æåíñêè Ñðåäåí Åäíèíà Ìíîæèíà Íå Äà. êàêî è èçáðî¼àíà ìíîæèíà. òâî¼ ñå ñìåòààò çà ïðèñâî¼íè çàìåíêè è çàðàäè òîà ê༠çàìåíêèòå ñå ïî¼àâóâà ôëåêñèñêà êàòåãîðè¼à îïðåäåëåíîñò. áëèñêó Äà. îïøòî Äà. . äàëåêó £àñ Òè Òî¼ Òî¼ Ìó Íåìó Ãî Íåãî Ìî¼ Ìî¼îò Ìî¼îâ Ìî¼îí 1 2 3 Cn Cds Cdl Cas Cal Dn Dy Dc Df Âåå å ñïîìíàòî äåêà çáîðîâèòå ìî¼. äàëåêó Åäåí Åäíà Åäíî Åäåí Åäíè Åäåí Åäíèîò Åäíèîâ Åäíèîí m f n s p Dn Dy Dc Df 3.309 Ëèöå Ïàäåæíà ôîðìà Îïðåäåëåíîñò Ïðâî Âòîðî Òðåòî Íîìèíàòèâ Äàòèâ êðàòêà Äàòèâ äîëãà Àêóçàòèâ êðàòêà Àêóçàòèâ äîëãà Íå Äà. Ñå ¼àâóâààò âîêàòèâè íà –ó è íà –å. îïøòî Äà. Ôëåêñèñêè ïðàâèëà Ôëåêñèñêèòå ïðàâèëà âî NooJ ãè îïèøóâààò ôëåêòèâíèòå ïàðàäèãìè. áëèñêó Äà.

LX=PISATEL+Ncom+m+Cv+s+Dn ó÷èòåëå.986 13.ó÷èòåë.472 310 8.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+p+Dc ó÷èòåëèíå. åäíèíà (s).N+.N+. 4.744 500. Ïîíàòàìó.ó÷èòåë. çáîðîôîðìàòà ó÷èòåëó e âîêàòèâíà ïàäåæíà ôîðìà (Cv).ó÷èòåë.LX=PISATEL).ó÷èòåë. êîè íå ñå ñîäðæàíè âî ïå÷àòåíèòå ðå÷íèöè. íåîïðåäåëåíà (Dn). [10]. Âî ìîìåíòîâ ðå÷íèêîò çà ìàêåäîíñêè ñå ñîñòîè îä 61.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+p+Dy ó÷èòåëèâå.ó÷èòåë.N+.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+s+Dn ó÷èòåëîò. Ìîìåíòàëíà ñîñòî¼áà Îñíîâà çà åëåêòðîíñêèîò ìîðôîëîøêè ðå÷íèê ñå äîñåãà îá¼àâåíèòå ïå÷àòåíè ðå÷íèöè çà ìàêåäîíñêè [8].ó÷èòåë.310 êàäå <E> îçíà÷óâà ïðàçåí ñòðèíã.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+c+Dn ó÷èòåëè.N+.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+p+Dn ó÷èòåëèòå. Èñòî òàêà âî ðå÷íèêîò ñå äîäàäåíè è çáîðîâè.N+.44 148 33 96 4 21 .ó÷èòåë.03 1. [9].265 57 345.431 9. Ñëåäíàòà òàáåëà ¼à ïðèêàæóâà ìîìåíòàëíàòà ñîñòî¼áà ïî âèäîâè çáîðîâè: Òàáåëà 7: Ìîìåíòàëíà ñîñòî¼áà Âèäîâè çáîðîâè Çàãëàâíè çáîðîâè Çáîðîôîðìè Ôëåêñèñêè ôàêòîð Ôëåêñèñêè ïàðàäèãìè Èìåíêè Ïðèäàâêè Ãëàãîëè Ïðèëîçè Çàìåíêè 38.99 47.350 çáîðà.220 19.N+.N+.47 5.N+. Ñèòå îâèå ãðàìàòè÷êè èíôîðìàöèè ñå ñîäðæàíè âî ðå÷íèêîò íà NooJ è êàêî òàêâè ìîæàò äà ñå êîðèñòàò ïðè ëåêñè÷êèòå àíàëèçè.891 19. è òîà îïøòà èìåíêà (Ncom) îä ìàøêè ðîä (m).350 467. êî¼ å èìåíêà (N) .ó÷èòåë. ïðîíà¼äåíè âî åëåêòðîíñêè òåêñòîâè. çáîðîôîðìàòà ó÷èòåëó ïîòåêíóâà îä îñíîâíèîò çáîð ó÷èòåë.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+s+Dy ó÷èòåëîâ.N+.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+s+Df ó÷èòåëó.N+. ÷è¼ êîä íà ôëåêòèâíàòà ïàðàäèãìà å PISATEL (.N+. Ïî ïðèìåíàòà íà îâà ôëåêñèñêî ïðàâèëî âðç çáîðîò ó÷èòåë.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+s+Dc ó÷èòåëîí. [11].LX=PISATEL+Ncom+m+Cv+s+Dn ó÷èòåëà.ó÷èòåë.29 25.LX=PISATEL+Ncom+m+Cn+p+Df Îâî¼ äåë îä ðå÷íèêîò íà çáîðîôîðìè íà NooJ ïîêàæóâà äåêà.ó÷èòåë.ó÷èòåë. ñå äîáèâà íåãîâàòà ïàðàäèãìà çàåäíî ñî ôëåêñèñêèòå êîäîâè: ó÷èòåë. íà ïðèìåð.

Ñå ãëåäà äåêà óáåäëèâî íà¼ôëåêòèâíè ñå ïðèäàâêèòå.47. 6. Òîà ñå äîëæè íà ôàêòîò äåêà ðå÷íèêîò ñîäðæè ïîâåå èñòè çáîðîôîðìè. Òàáåëà 8: Ðåçóëòàòè îä àïëèêàöè¼à íà ðå÷íèêîò 1. à îñâåí çà óïîòðåáà âî ñëîæåíèòå âðåìèœà.375 7. Çàðàäè òîà òàà ìîðà äà áèäå çàñòàïåíà äâà ïàòè âî ðå÷íèêîò.35 1 1 1 1 16. Ðåçóëòàòèòå îä àïëèêàöè¼àòà íà ðå÷íèêîò âðç åäåí òåêñò êî¼ ñîäðæè ïðåêó 15. Íà ïðèìåð. Ìåƒóòîà. 3. Íèâ ãè èìà ìíîãó. çáîðîôîðìàòà óáàâî ìîæå äà áèäå è ïðèäàâêà è ïðèëîã.660 1. øòî ìîæå è äà ñå î÷åêóâà çàðàäè ôëåêñèñêàòà êàòàãîðè¼à ñòåïåíóâàœå. Êîåôèöèåíòîò íà ïðèëîçèòå å ðåëàòèâíî ìàë – 1.090 948 64 62 63 142 1. ãëåä༝è). Òîà å çàðàäè ãîëåìèîò áðî¼ íà ãëàãîëñêè ïðèëîçè êîè íåìààò íèêàêâà ôëåêñè¼à (ía ïð. ïîñòî¼àò è çáîðîâè âî òåêñòîò êîè ñå ïå÷àòíè ãðåøêè. òèå ñå êîðèñòàò è êàêî îáè÷íè ïðèäàâêè.311 Áðîåâè Ïðåäëîçè Ñâðçíèöè ×åñòè÷êè Èçâèöè Âêóïíî 129 64 62 63 142 82. áðî¼îò íà çáîðîôîðìè å ñå çãîëåìè çà íà¼ìàëêó 400. Ïðè òîà òèå ôëåêòèðààò ñïðåìà ôëåêòèâíàòà ïàðàäèãìà çà ïðèäàâêè. Òîà ñå äîëæè íà ôàêòîò äåêà ðå÷íèêîò âî îâàà ñîñòî¼áà íå ãè ñîäðæè ñèòå ìàêåäîíñêè çáîðîâè è ïîòðåáíî å íåãîâî óñîâðøóâàœå. 4.334. êðàòåíêè è ñîïñòâåíè èìåíêè.26 6 1 1 1 1 312 Ôëåêñèñêèîò ôàêòîð ïðåòñòàâóâà êîëè÷íèê ïîìåƒó áðî¼îò íà çáîðîôîðìè è áðî¼îò íà çàãëàâíè çáîðîâè. 5. Ãîðå ïðèêàæàíèòå âðåäíîñòè íå ãè îïôàààò è ãëàãîëñêèòå ïðèäàâêè êîè íå ñå çàñòàïåíè âî ïå÷àòåíèòå ðå÷íèöè. ñå ïðèêàæàíè âî òàáåëà 8.921 13. 2.000. êîè èñòî òàêà íå ñå ñîäðæàíè âî ðå÷íèêîò. Ñå î÷åêóâà äåêà ñî äîäàâàœå íà ãëàãîëñêèòå ïðèäàâêè âî ðå÷íèêîò. Ñïîðåä ãîðíàòà òàáåëà.000 ðàçëè÷íè çáîðîâè. Ðàçëè÷íè çáîðîâè Íåïîçíàòè çáîðîâè Áðî¼ íà àíîòàöèè Ïðåïîçíàåíè çáîðîâè (1-2) Ïðîöåíò íà ïðåïîçíàåíè çáîðîâè (4/1) Íèâî íà ïîâååçíà÷íîñò (3/4) 15. 13.852 88% 22% Ìîæå äà ñå âèäè äåêà 12% îä çáîðîâèòå íå ñå ñîäðæàíè âî ðå÷íèêîò. Ïîâååçíà÷íîñòà å ãîëåì ïðîáëåì ïðè àïëèêàöè¼àòà íà ¼àçè÷- .852 ïðåïîçíàåíè çáîðîâè îäãîâàðààò íà 16.921 çáîðîâè âî ðå÷íèêîò.808 16. îáðàçóâ༝è ãîëåì áðî¼ çáîðîôîðìè.

äî ëèíãâèñòè÷êè èñòðàæóâàœà. êîðïóñè) å íåîïõîäíî. Ñ# óøòå ïîñòî¼àò ìàêåäîíñêè è çáîðîâè îä ñòðàíñêî ïîòåêëî êîè íå ñå ñîäðæàíè âî ðå÷íèêîò. Ïîâååçíà÷íîñòà å ãîëåì ïðîáëåì âî êîìï¼óòåðñêàòà ëèíãâèñòèêà. Çàêëó÷îê Ñîçäàâàœåòî íà êîìï¼óòåðñêè ¼àçè÷íè ðåñóðñè çà ìàêåäîíñêè (ðå÷íèöè. Èñòî òàêà ïîòðåáíî å è ñîçäàâàœå íà ðå÷íèöè çà ñîïñòâåíè èìåíêè è êðàòåíêè. Ïðèìåíàòà íà îâî¼ ðå÷íèê å øèðîêà. 5. íî òîà íå å ïðåäìåò íà îâî¼ òðóä.312 íèòå ðåñóðñè. . NooJ èìà ìîæíîñòè çà íàìàëóâàœå íà ïîâååçíà÷íîñòà. Îïèøàíè ñå ïðèíöèïèòå âðç êîè å ñîçäàäåí îáåìåí ðå÷íèê çà ìàêåäîíñêè. Ïðîöåñîò íà ñîçäàâàœå íà ðå÷íèêîò íå å çàâðøåí. Ñîçäàâàœåòî íà àëàòè êîè ¼à íàìàëóâààò ïîâååçíà÷íîñòà å ãîëåì ïðåäèçâèê. îä èíòåðíåò-ïðåáàðóâà÷è è êîðåêòîðè.

Available at http://nl. C. Á. Ò. Êîíåñêè. Krstev. 377. Ñêîï¼å. 7. Ê. pp. Á.si/isjt04/zbornik/sdjt04-21krstev. Poznan University. Perrin. 1-3. Äèìèòðîâñêè .: Ïðàâîïèñåí ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí ¼àçèê. Êîíåñêè. pp. 1989. Ïðîñâåòíî äåëî. 2005. 2004. Lecture Notes in Computer Science. pp 275-282.: Lexicon-Grammar and the Syntactic Analysis of . / Êîíåñêè. Springer-Verlag. 1999. 1961-1966. Èíñòèòóò çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê „Êðñòå Ìèñèðêîâ“. Š. âîë. / Êîðóáèí.: Ðå÷íèê íà ñòðàíñêè çáîðîâè è èçðàçè. D.313 Literatura 1. Ñêîï¼å. Ohrid. Ïðîñâåòíî äåëî. 10. D. in: Gross. 11. in COLING-84. Ê. Ñêîï¼å. 2003. 2. Ñêîï¼å.rench.: Ãðàìàòèêà íà ìàêåäîíñêèîò ëèòåðàòóðåí ¼àçèê. / Vitas.inite Automata in the Lexical Representation of Natural Language. 4. D. / Ñòàìàòîñêè .34-50. Ò. 6. 2001. 4th Intex workshop. Proceedings of the 2nd Balkan Conference in Informatics. Ïðîñâåòíî äåëî.: NooJ’s Dictionaries.: Òîëêîâåí ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê. . S. no. M. Æ. T. Ñ.: MULTEXT-East Resources for Serbian. Bordeaux.1-12. Äåòñêà ðàäîñò.: Intex and Slavonic Morphology.1. Ìèóíîâè. Ò. 1984. M. Gross. D`eroski. / Öâåòêîâñêè.: Language Resources and Machine Learning. M. 2005. In the Proceedings of LTC 2005. M. Berlin.À-Æ. Vitas. / Erjavec.ijs. (eds): Electronic Dictionaries and Automata in Computational Linguistics. Gross. Âåëêîâñêà. 2005.pdf Silberztein. / Krstev. C. November 17-19. 5.: Ðå÷íèê íà ìàêåäîíñêèîò ¼àçèê: ñî ñðïñêîõðâàòñêè òîëêóâàœà. Ñêîï¼å. 8. 3. 9.: The Use of ..

.

PRETSTAVUVAWE NA UMETNICI .

.

Vo ramkite na kulturnata programa na XXXIX me|unaroden seminar za makedonski jazik. literatura i kultura bea pretstaveni dvajca istaknati makedonski umetnici: pisatelot akad. Luan Starova i akademskiot slikar akad. Vasko Ta{kovski. Ovie pretstavuvawa bea visoko vrednuvani od u~esnicite na Seminarot i poradi toa redakcijata smeta{e deka treba da ostane pi{ana traga od niv vo zbornikot Predavawa. .

.

Ova delo ostanuva otvoreno delo-proekt. kni`evno-kriti~ka. ovoj avtor bi go stavila vo grupata na pisateli. kni`evno-istoriska i voop{to filolo{ka preokupacija. kon sozdavawe na beletristika. kako profesor po francuska literatura na Katedrata za romanistika pri . Balkanski `rtven jarec (2003). a koi. bugarski i polski jazik. Taka na primer. so koi se zavr{uva romaneskniot ciklus. nare~en Balkanska saga. Ovie romani go privlekoa vnimanieto na javnosta ne samo vo Makedonija. vo svojata sredna vozrast. Tatkovite knigi. Presadena zemja (1998). Qubovta na generalot. ne samo na makedonski i albanski. Patot na jagulite (1999). Interesno e {to ovoj roman samiot avtor go narekuva matri~na kniga. kniga-matrica koja{to e ciklusno povrzana so negovite ostanati prozni knigi i pretstavuva edinstven primer na romanesken ciklus kaj nas. italijanski. germanski. kako i romanite. kako Umberto Eko. preminaa od svojata dominantno nau~na. i drugi dela. samo romanot Vremeto na Kozite. turski. a vo tek e negovoto izdavawe i na drugi jazici.Elizabeta [eleva PRETSTAVUVAWE NA PISATELOT LUAN STAROVA Avtorot koj{to denes imam ~est da go pretstavam. vo tek na izdavawe. vo period koga napolni 50 godini. vo proces na podgotvuvawe Balkanvavilon i Vremeto na jani~arite. Vo svoite intervjua ili nastapi vo javnosta avtorot najavuva. Drugite delovi od ovaa saga se: Vremeto na kozite (1993). tuku i na francuski. tuku i po{iroko vo evropskiot region. Ervehe – kniga za edna Majka (2005). Luan Starova. teoriska. Romanot e nagraden (na konkurs na Misla za najdobar . Vo 1992 godina Luan Starova go objavi svojot prv roman. hrvatski. Tvrdina od pepel (2002). koi{to treba da go zaokru`at ovoj edinstven ciklus vo na{ata literatura. ostvari uspe{na akademska kariera. kako {to navedovme. romanski. jazici na koi pi{uva avtorot. kade {to se napi{ani. e objaven.ilolo{kiot fakultet vo Skopje. Ateisti~ki muzej (1996). So ogled na toa. gr~ki. Balkanski klu~ (1995). pred da go napi{e svojot prv roman.

Bi sakala vo prodol`enie da se osvrnam na samiot poim saga. haoti~no. Vasilis Vasilikos. preku samiot ~in na raska`uvawe. Ismail Kadare. Za knigite od sagata se iska`ale eminentni francuski i evropski intelektualci. Predrag Matvejevi}. vo minatiot vek. {to poentira vo toa deka balkanskata istorija e vsu{nost povest na semejstvata na Balkanot. tokmu semejstvoto bilo najrezistentnata institucija. onaka kako {to ja sozdavalo svojata istorija tuku i eden simbol. odnosno narativni tvorbi. odnosno celiot opus na romaneskni tvorbi na Luan Starova mo`eme da ja gledame kako simboli~ki obid za zaokru`uvawe na kontinuitetot na edno semejstvo. so hroni~na nepostojanost na ne{tata. 14 godini nanazad. knigata Balkanski `rtven jarec. Od druga strana. osobeno romani. vo koja{to avtorot Luan Starova od neodamna e ~len. negovite romani pretstavuvaat univerzalen antropolo{ki klu~ za Balkanot. a bil nominiran i za nagradite najdobar roman vo Evropa „@an Mone“. teoreti~ari na literaturata. dodeka najnovoobjaveniot roman od balkanskata saga Ervehe. Vo ramkite na svojata pristapna beseda vo Makedonskata akademija na naukite i umetnostite.320 roman).rancija za 1997 g. I mo`ebi ne e slu~ajno toa {to negovite romani po~naa da se pojavuvaat od 1992 g. avtorot ima spomnato deka. Alen Boske. kako najdobra vo proznata kni`evna produkcija vo tekovnata godina. ili. Balkanskata saga.aj i drugi) koi{to visoko go vrednuvaat opusot na Luan Starova. {to se odnesuva do Balkanot kako region so turbulentna istorija i diskontinuitet ili kriza na instituciite. Otade. vo koj stanuva zbor za toa kako edno semejstvo ja sozdava i ja pravi svojata istorija. besmisleno. najdobar roman na centralna Evropa „Angelus“ kako i najdobar stranski roman vo . (me|u drugite Edgar Moren. toj ubavo ka`a. na ~ovekoviot kontinuitet. profesori. Vo ramkite na svoite iska`uvawa. koja opstanala kako nekakov stolb na stabilnosta. kni`evni kriti~ari. preku literaturata. be{e nominirana za nagradata „Balkanika“. ona {to avtorot go narekuva „balkanska saga“ ne e samo pretstavuvawe na negovoto semejstvo. otkako . kako literaturen `anr. Koga sozdava proza. tuku e nekoj vid paradigma za Balkanot po sebe. kako edinstvena mo`na kontinuirana raska`uva~ka Celina. disperzivno i razbieno. koe ne e samo izdelen slu~aj. ja dobi nagradata Stale Popov na Dru{tvoto na pisatelite kako najdobra prozna kniga vo Makedonija za 2005 g. ili edna slu~ajna pojava. deka raska`uva~kata sudbina e antisudbina. avtorot ima mo`nost da dade alternativa za propu{tenite egzistencijalni mo`nosti i da go osmisli ona {to bilo na prv pogled fragmentarno. Toa ja pravi interesna samata romaneskna saga na Luan Starova. Moris Druon. Erik .

No. preku kultot kon knigata i ~itaweto kako edna metafizi~ka operacija. Ni{to drugo ne pre`ivealo osven bibliotekata. baga`ot na metafizikata. dokolku taka mo`eme da ka`eme. tatko. Pri prvata preselba od Albanija kon Makedonija. Denes ima mnogu istori~ari koi velat deka `iveeme vo period na postistorija. Za{to. toa voop{to ne e to~no i nema da bide to~no. No. jaguli. Ovde ne e taka. edinstveniot baga` bil baga`ot na metafizikata. me|utoa. vo bunt. odnosno knigite. se sprotivstavuvaat edni na drugi.321 Balkanot po~na da se aktualizira.. bidej}i onoj spasonosen mig. Tatkoto na naratorot postojano traga po vistinskiot raspored na knigite vo bibliotekata. Otade. vo koja mo`at da se najdat podetalni analizi za aktancijalniot status na tatkoto. edna katarza od balkanskata istorija. U{te vo prvata kniga od balkanskata saga Tatkovite knigi. kako i vo poslednata Ervehe. alegorizacija: bez ogled na toa dali se raska`uva za kozi. pa na semejnata sudbina i na krajot na balkanskata istorija. Samo toj metafizi~ki baga`. Uslov bez koj ova semejstvo ne bi uspealo duhovno da se dodr`i vo nizata problemati~ni. Ulogata na literaturata vo delata na Starova e egzistencijalno mo}na za negovata semejna sudbina. dramati~ni periodi. Osven toa. nivniot raspored vo bibliotekata. vo nekoja destrukcija i avtodestrukcija. Toa go imame i kaj Borhes. Ovde bi sakala da istaknam deka postoi i studija za Bakanskata saga na Luan Starova. ne pomalku bila va`na i filozofskata postavenost na knigite. Tatkoto e blagorodna figura na `ivotot i so`ivotot. Za Balkanot. kako }e se gradite. Taka {to. kako }e izlezete od lavirintot. toa e posebno potencirano. na duhovno vodstvo. od rasporedot zavisi kako }e se ~itaat knigite. izlez od balkanskata istorija. literaturata otskoknuva na nivo . od kolegata m-r Afrim Bexeti. spasonosna operacija {to go odr`ala semejstvoto vo i po egzilot. bilo tokmu ~itaweto i knigite. odnosno sudbina. samo knigite. na Balkanot. ne samo kako geografija tuku i kako nova turbulentna istorija. ovde. na za{tita. Knigite. prvin na sopstvenata sudbina. vo tvore{tvoto na Luan Starova. kako {to veli i samiot avtor. tatkoto e glavnata narativna figura. Bez toa ne se mo`e! Vo negovoto semejstvo. Drugoto ne mo`elo da se prenese. Toj e i simbol na kontinuitet. Sekako.. se nao|aat vo opozicija. Bibliotekata vo ova semejstvo e edinstvenata konstanta. za ova semejstvo vo celina. toa bilo condition sine qua non. indikativna za ovaa balkanska saga e postapkata na parabolizacija. ili. evropskata literatura izobiluva so primeri kade {to tatkovcite i sinovite se vo antagonizam. ~itaweto e vsu{nost. postistorija. kako }e se menuvate. vo ovie romani. majka. klu~evi. ~itaweto se pretvora vo modus vivendi ili pat kon opstanokot.

preporodi Evropejcite! Se razbira. deka nie. proevropskata. potekloto. Tie ne se optovareni so etni~ki i drugi kakvi bilo razliki. no e presre}no {to e nadvor od istorijata i {to ne se optovaruva so identitetot. od druga strana. divo pleme koe ne znae {to e istorija. erotski potenten jarec. Duri i nemaat izlez nadvor. za da gi spasi. . vo koja{to evropskite humanitarci. bidej}i ovaa. duri. Su{tinata na ovaa kniga e istra`uvawe i analiza na samiot fenomen na `rtvata. da ja eliminira istorijata kako faktor na triumf. so `ivotnite. po etnoidentitetite. pri eden incident so helikopter. kako univerzalen fenomen. problemati~na. odnosno vo nivnata kraterska dupka. ovie lu|e se ~uvstvuvaat spaseni tamu kade {to `iveat. I `iveat vo ne{to kako tatkovina. im go nudat golemiot. vo romanot Balkanski `rtven jarec. koga }e po~nat da razgovaraat so humanitarcite. nemaat `elba za materijalni bogatstva kakva {to ni e vgradena nam kako kompjuterski ~ip. Tie ne se al~ni. ne se lakomi. samo navidum stanuva zbor za – jarecot kako `ivotno. vo sopstvenite koreni. Dodeka. kako ~itateli. zaborava. odnosno samo`rtvata. da ja problematizira. Na primer. odnosno na filozofska prikazna. ubistvena i fatalna potraga po korenite. Za{to. avtorot sozdava fantasti~na proza. tehnologija. ostanuvame za~udeni od postapkata na avtorot. [to `ivee so prirodata. vo ramkite na istiot toj diskurs. Tie tamu }e sretnat eden prabalkanski narod. koe ima pradamne{ni koreni. po sudbonosnite razliki – toj ja pretvora vo parabola. {to ionaka ne im e potrebna – tie. A. }e se padnat na planinata Prokletija. Tie lu|e go obo`avaat jarecot i kozite kako neposredni izvori na `ivot. kako faktor na ne~ija vrednost.322 na filozofska parabola. I. ne znae {to e nacija. Zaradi toa. so voenite edinici za vreme na tragi~nite nastani na Balkanot. isprateni. {to e Evropa! Sekako stanuva zbor za edna parabola koja se obiduva da go aktualizira i da go problematizira denes mnogu izrazeniot diskurs za evropskata. ~umu slu`i taa Evropa. da pogledne samokriti~no i vo sopstvenite pretpostavki. Starova se obiduva da ja relativizira. no istiot na Balkanot trae so neskrotena ekstenzija. Ovie lu|e se sre}ni vo svojata prirodna dadenost. za vozvrat. tie prabalkanci }e re~at – a. panevropskata opcija kako edinstvena. Go znaeme od damne{nite vremiwa kaj prastarite zaednici i plemiwa. vo odamna zgasnat krater. denes mnogu aktuelna. koi nadmeno im go serviraat diskursot za Evropa i za nejzinata prosvetitelska uloga i humanitarna misija. namesto da ja primat od evropskite humanitarci onaa pomo{. @iveat vo harmonija i vo soglasnost.

poentata na ovaa kniga e mo{ne aktuelna za site nas. drug narod. koja odnovo go tretira problemot na egzilot. so ~uvstvo deka se izolirani od svetot i deka im pretstoi eden skok. isprese~kaniot reljef. Ervehe. za pove}ekratnite tatkovini i pove}ekratnite identiteti na avtorite. vo ramkite na evropskata kulturna tradicija. Jas li~no imam golema . kone~no. Denes. koi se nao|aat vo eden lavirint. kako i spored novousvoeniot jazik. a se sodr`i vo soznanieto deka. Luan Starova pripa|a vo onaa grupa na evropski avtori. kako edna geografska pretpostavka. za koi{to va`i opredelbata – binacionalni ili dvodomni pisateli. odnosno avtori koi istovremeno participiraat i mo`at da bidat smetani za pripadnici na pove}e od edna nacionalna literatura. Samiot fenomen na egzilot predizvikuva ne samo dislokacija. Nekoi od niv po~nale da pi{uvaat i na jazikot na novosteknatite tatkovini. Po odgovorot na ova pra{awe i natamu traga avtorot na Balkanskata saga. ~ovek. na poedinci ili celi grupi semejstva. Toj problem na egzilot ja postavuva literaturata pred nova enigma ili provokacija. ovaa kniga otvora u{te edno interesno pra{awe: dali reljefot na Balkanot. so svoj poseben mentalitet.323 Zna~i. stesnuvawe. simboli~no bitie. Nie sme amnestirani od vina. Ostanuva otvoreno pra{aweto kolku i kako se poklopuvaat reljefot i mentalitetot. Ovoj roman otkriva deka vinata ne mo`e da bide proektirana kako ne{to eksterno i deka gre{kata na moderniot evropski globalizaciski sistem se sostoi tokmu vo proektirawe na vinata kaj drugiot i vo sozdavaweto na samata institucija – `rtven jarec. za zagubata na tatkovinata. bez ogled dali jarec. Eden od niv sekako deka e i Luan Starova. Na krajot bi sakala da se osvrnam i na poslednata kniga od sagata. za kogo te{ko mo`eme da ka`eme koj jazik mu e primarniot. ili prostorno razmestuvawe. `rtveno `ivotno i `rtven mehanizam. Nekoj treba da plati za ne~ija tu|a vina. Za nas i ovde e zna~ajno {to Starova spa|a me|u onie avtori koi ne bi mo`ele da bidat atribuirani. za migraciite. i spored jazicite koi gi zboruva. Mnogu avtori vo dislokacija prodol`ile da pi{uvaat na svoite maj~ini jazici. idninata sekoj pat se proektirala vrz drugiot. No. vo naukata za literaturata se isklu~itelno aktuelni istra`uvawata za egzilot. da se slu`at so dva i pove}e jazici ramnopravno. mo`ebi ostava tragi i vrz mentalniot reljef na lu|eto. Vinata e sekoga{ nadvor od nas. „zatvoreni“ samo vo edna kni`evnonacionalna tradicija. Spored svoeto poteklo. a taa vina }e ja plati nekoe nevino. spored samiot negov `ivot. „zarobeni“. spored maj~iniot. Zatoa i postoi institucija – `rtven jarec. kako i samata kulturna i jazi~na samoopredelba na avtorot.

Toj udel naj~esto e premol~an. zanimlivi. Vra}aweto ne e vozmo`no. so toa {to samata imala kosmopolitski odnos i bila otvorena kon pove}e religii. bi mo`elo u{te mnogu da se zboruva za fenomenot na granicata i granicite na Balkanot.enomenot na egzilot e prisuten i vo Ervehe. Vo ovoj roman me|utoa se poka`uva deka majkata imala golemo zna~ewe vo gradeweto na kulturniot identitet na nejzinite deca. koi samite po sebe. Taa kaj svoite deca sozdavala ~uvstvo deka egzilot treba da go prifatat kako predizvik za steknuvawe nova tatkovina. Mene posebno mi se dopadna potenciraweto na udelot na `enata vo balkanskata istorija. Tokmu toa istra`uvawe. so taa dodavka {to ovojpat primaren narativen fokus stanuva likot na majkata Ervehe. Taa e bezdrugo adekvatna. sudej}i spored nivnata gra|a i site dramati~ni. preispituvawe na svojot identitet. Toa e navistina te{ko. . Mnogu avtori koi{to i li~no go iskusile egzilot ka`uvaat deka nema vra}awe od egzil. No. realisti~ka paradigma. staven na strana. oti jazikot e kreativen medium na literaturata. vo svojot roden kraj. Se razbira. site dosega nabroeni elementi imaat vrska so edna dlaboka balkanska paradigma. ~inam. ili premol~ana istorija. kako priroden medium na postoewe. Tuka. taa pove}e nitu e identi~na. go pravi mo}no pismoto na Luan Starova. na toj na~in optimalno uspevaj}i da go premosti tragi~niot fatum na egzilot.324 po~it i priznanie tokmu za takvata hrabrost na eden pisatel ramo do ramo i tvore~ki da se dvi`i vo pove}e jazi~ni idiomi. Predizvikot sepak ostanuva. na svojata po~va. Vo nego postojano strui edno preispituvawe na sebesi. marginaliziran. ve}e i po sebe e literatura. so eden mit. . vo prapostojbinata. I ne slu~ajno se veli deka `enite `iveat vo edna tivka. kon pove}e kulturi. ve}e se literatura. preispituvawe i na svojata pisatelska pozicija. ne vo patetika i so fatalni priznaci. @elbata edna{ da se vratat. nitu se tie samite nepromeneti. Vo delata na Starova kako da stanuva zbor za takov primer. odnosno `enata. {to go so~inuva ne~ij `ivot. Da se `ivee vo egzilot i so egzilot. tuku vo eden vid istra`uvawe. koj e su{testven za ovie romani. koga i samiot dokumentaren materijal. ova naj~esto ostanuva iluzija. Toa e mitot na vra}aweto. se razbira. Zna~i. kako duhovna provokacija. kako i za arhetipskata povest na pove}e balkanski avtori. Romanite na Luan Starova se glavno napi{ani vo ramkite na edna transparentna. pove}ekratni egzili. Duri i koga }e se vratat vo svojata prethodna ili napu{tena tatkovina. I ova e edna prekrasna i potresna dramatika na nepobedliviot egzil. kon pove}e jazici.

i vo mojata pisatelska opstojba ja prifativ kako predizvik tokmu relativnosta i mnogukratnosta na identitetot. kako po~esen gra|anin. vo (ne)vra}awe vo niv. @ivotot vo eden vid vnatre{en i nadvore{en egzil me nau~i identitetot da go otkrivam niz negovata kompleksnost. od sagata. I be{e vraten na Majka. Balkanot sam po sebe e mo{ne heterogen. izdava~ite vo svetot. koe go nalo`uva meta – anglosaksonskiot identitet i kon koe denes vo najgolem broj se naso~eni ~itatelite. Knigite se prestorija vo most na egzilot. Gradskata ku}a! Pra{aweto na identitetot! Pa toj vo mojot `ivot mi se nalo`uva{e niz paradoksi. koi celosno ja menuvaat pozicijata na nacionalniot pisatel. a na mestoto na rodnata ku}a be{e izvi{ena druga. Odnosot kon sopstveniot identitet ne treba da se gradi vrz isklu~uvaweto na drugiot. koj po {eeset godini egzil. Begaweto od ovaa realnost mo`e da zna~i svoevidno osiroma{uvawe za da se postigne kreativnata polnota. prepletuvawata na razli~nite identitetni obele`ja re~isi se konstanta. vo gubewe i otkrivawe na novi tatkovini. . po padot na stalinizmot me prifati vo svoite nedra. vremiwata. tuku vrz negovoto prifa}awe kako mo`nost za sopstvenoto opstojuvawe. klu~ot od nejzinata vrska. odnosno globalizacija. koi makar vo zalezot na `ivotot me vratija vo predelot na korenite na identitetot. Modernite avtori denes pove}e `iveat vo nekakvo me|ujazi~ie. vo egzil. Ne se `ivee i pi{uva sre}no samo vo nacionalni himeri. @iveeme vo vreme na planetarizacija. koga nea pove}e ja nema{e.325 Razgovorot Elizabeta [eleva: – [to mislite vie za samiot entitet? Za va{iot identitet kako pisatel? Luan Starova: – Literaturata mi se nalo`i kako eden vid revan{ na mojata egzilska sudbina. pove}ekratnost. Vo rodniot grad. Taka. Najgolema hrabrost vo `ivotot e da ostane{ realen. Brzo se menuvaat obi~aite.

.

Vasko Ta{kovski PREZENTIRAWE VO OHRID. verojatno }e upotrebuva{e ubavo odbrani zborovi. Izrazuvam golema blagodarnost do organizatorite na seminarot {to me pokanija da prezentiram del od moeto tvore{tvo. literatura i kultura. a likovnite vrednosti na slikite }e mo`ete da gi vidite od kratkiot izbor na snimenite crte`i. Mene. koga otidov vo penzija i stanav sloboden umetnik. nagradi i priznanija i sli~no. Imam realizirano 40 samostojni izlo`bi. preku 2500 akvareli i preku 1000 crte`i. DESARET 2006 Mi pretstavuva ~est da bidam u~esnik na ovoj me|unaroden seminar za makedonski jazik. Sega da ja pretstavam i mojata li~na karta. a prodol`iv i ja zavr{iv televiziskata kariera kako scenograf do 1991 godina. Ako sega namesto mene. za moite uspesi. . Zatoa sega jas nema da spomnuvam ni{to od toa {to bilo pi{uvano za mene. Po diplomiraweto rabotev 25 godini vo MRT kako grafi~ki dizajner vo EPP. Diplomirav na APU vo Belgrad 1964 godina na otsekot za primeneta grafika. No da po~nam od po~etokot so crte`ot. stru~ni izrazi i }e zboruva{e vo superlativi za moeto tvore{tvo so cel prezentiraweto da go napravi pouspe{no. }e mi gode{e. toa. a bi izgledalo kako ~isto falewe i samoveli~awe na svoite uspesi. toa bi bilo vo najmala raka neskromno od moja strana. Do sega imam naslikano okolu 750 sliki vo maslena tehnika. sliki i akvareli na videobimot. a sum u~estvuval i na preku 150 grupni izlo`bi vo zemjata i stranstvo. tuku }e zboruvam za moite predizvici i moeto dvi`ewe po patot na umetnosta. kako na avtor. normalno. nekoj drug go prezentira{e moeto tvore{tvo. rabotev i crtani i animirani filmovi za televiziskata programa. Roden sum 1937 godina vo Ni`o Pole kaj Bitola. a mo`ebi i vie }e bevte pove}e ubedeni za uspe{nosta na moite slikarski dostignuvawa. No koga jas so istite zborovi bi go prezentiral svoeto tvore{tvo.

a po osumdesettite godini rabotev crte`i samo so moliv. jas svojata potreba za grafikata ja zadovoluvav so pravewe crte`i koi po na~inot na realiziraweto nalikuvaa na proekti za linorez. Temite mi bea od moreto. Bidej}i diplomirav na grafi~kiot otsek. Deponiite na stari otpadni ma{ini i drugi prepoznatlivi predmeti bea sodr`inite na tie sliki. no od nemaweto uslovi za pe~atewe grafiki. Za slikite so roboti. Prvite dve moi samostojni izlo`bi se sostoeja od crte`i vo tu{. a isto taka pod crte` se podrazbira i samostojno definiran crte` kako umetni~ko delo. Sega potrebata od crtawe ja zadovoluvam samo so pravewe skici. vo vid na minijaturni crte`i koi se voedno i idejni re{enija za idnite sliki. grafi~ki materijali i dr. Zatoa posebno e po~ituvan vo umetnostite. Za ovoj ciklus pred osumdesettite godini imam zabele`ano: „Go zapiram dvi`eweto vo eden haoti~en predel so `elezni drvja so plodovi od oboena plastika. Vo ovoj period i temite od . a ne vo akademijata bidej}i go nema{e vo programata na akademijata. no ne tolku intenzivno i celosno kako porano. normalno be{e da se zanimavam so grafika.328 Crte`i Ako patuvaweto vo `ivotot po~nuva so prviot ~ekor. kritikata me okarakterizira kako slikar na kosmosot. Sliki vo maslena tehnika Kako grafi~ar po vokacija slikaweto so maslo go u~ev samoinicijativno. Jas sega }e se zadr`am so eden mal del na ovie poslednite. toga{ sigurno patuvaweto vo umetnosta po~nuva so crte`ot. tuku tie povremeno se javuvaat i podocna. kako {to se pe~atarski presi. a toa rezultira{e so nekolku samostojni izlo`bi vo ovaa tehnika. akvatinta ili litografija. Toj e i arhitekturata i razumot vo umetni~koto delo. a od kosmosot i nepoznatite prostori doa|aa od crte`ite raboteni na ovie temi. kola`i i kombinirani tehniki. Temite od ekologijata definitivno ne zavr{uvaat so po~etokot na osumdesettite. istopena legura se proleala pod drvoto. toga{en trend vo umetnosta. klinci kako treva isprepletena so `bunovi od lamarini i trwe od bodlikav tel“. Potoa doa|aat crte`ite raboteni samo so tu{. bakropis. So slikite od ekologijata definitivno se spu{tiv na zemjata. kiborzi. gva{evi. Moite po~etoci so masloto bea vo duhot na enformelot. Pod crte` se podrazbiraat i skicite i studiite kako podgotvitelni tehniki. nepoznati letala i prostori.

fosilizirani tehni~ki predmeti sozdavani od razumni su{testva. Nema{e vo tie sliki prepoznatlivi simboli za dobrite i lo{ite voini. se slu~uvaat novi ra|awa. novi organizmi. no so novi sodr`ini. nastanati se novi ciklusi i temi kako {to se: Korewata i organizmite. Kowi. svetli pejza`i. Na napu{tenite divi pla`i naseluvav novi korewa i organizmi. a nekade kako svedok na slu~uvawata. Patuvaj}i vo svoite sliki po krajbre`jata na moreto. metamorfozirani ~ove~ki figuri vo karpi. vo edna korelacija so ekolo{kite slu~uvawa kako posledica od vojnata i sozdavawe na eden bi rekol kontroliran haos. tuku bev protiv uni{tuvaweto. . Nastanati sliki na ovaa tema se: Java~i na apokalipsata. Normalno deka se slu~uvaa i mnogu drugi raboti na peso~nite pla`i. vo voda. Istata uloga ja imaa i slikite od izlo`bata „Rani i luzni“ vo 2000 godina. bea prvite znaci za postoeweto ili ra|aweto na noviot `ivot. `ivotot prodol`uva i natamu da te~e. tie bea sliki koi ja osuduvaa vojnata voop{to. Ohrid kako inspiracija. jas sakav da veruvam vo toa deka koga luznite od golemite slu~uvawa }e se zagubat i }e ostanat samo bledi tragi od minatoto. Verojatno i prapo~etocite na `ivotot se slu~ile na bregot na moreto. I pokraj site bibliski legendi ili pretska`uvawa za idninata i site scenarija za sudbinata na planetata Zemja. potopeni vo `oltoportokalovoto sonce i crvenite boi na organizmite. zemjotres ili nekoja druga nepogoda ili obi~na ~ove~ka tragedija. pesok ili korewa. So ovie sliki ne ja veli~av vojnata. ^ovekot kako pejza` i dr. so poinakvo gledawe za idninata. zna~i polni dvadeset i pet godini. Vo eden podolg vremenski period od 1980 do 2005 godina. pa zatoa sakav crnilata da bidat minato. So vekovi okovana vo prangi i dr. vo takanare~eni smrznati senki {to mislat i se nemi svedoci za edno postoewe. A mo`ebi so tie nesre}i prirodata go opomenuva ili go kaznuva ~ovekot zaradi negoviot odnos kon nea. samo {to tie bea prika`ani vo poinakva forma. Gi naseluvav pla`ite so novi vegetativni formi. ostatoci od xinovski {kolki. Oru`ja na smrtta. prisuten e i ~ovekot. Korewa i organizmi Po sekoja kataklizma. Pokraj karpestite ribi. jas patuvav i po krajbre`jata na realnosta i fantazijata. Genocid. nekade kako merka. Sinevinata na neboto i na moreto so belinata na peso~nite pla`i. potop.329 vojnata se isprepletuvaat so ekolo{kite temi. farmite na biseri i sireni vo karpite. nasilstvata i sl. iako mo`ebi so drugo tempo. Ciklusot „Korewa i organizmi“ dojde kako radikalna presvrtnica vo moeto slikarstvo po osumdesettite godini.

Vaka go opi{av toj ~ovekolik pejza`: „Dolgo sedev vo padmasan so zatvoreni o~i. I ponatamo{nite moi kowi otstapuvaa od anatomsko. Crkvite i manastirite so svojata arhitektonika i pompejsko crvenite fasadi posebno go akcentiraa motivot. Nebeskiot java~. so vodeni boi. Tie imaat svoja uloga vo `ivotot na ~ovekot. Dunavskiot i Karpestiot kow namerno mu nedostasuvaa nekoi delovi od teloto za smetka na sodr`inata i ambientot vo koj egzistiraat. Trojanskiot kow i red drugi se pojavuvaa kako simboli. ja izgubiv te`inata. Tie sekako se najeksploatiranata tema vo umetnosta od `ivotinskiot svet. blagorodnosta i bliskosta so ~ovekot gi pravi poprivle~ni za lu|eto. gi nacrtav Java~ite na apokalipsata. Za izlo`bata Ohrid kako inspiracija 1996 godina odr`ana ovde vo Ohrid vo predgovorot imav napi{ano: „Pred okolu 40 godini za prvpat so vodeni boi go izraziv moeto odu{evuvawe od Ohrid i Ohridskoto Ezero. no kowite se razli~no materijalizirani i metamorfoziraat so pejza`ot. Gi gubev konturite na moeto telo. a pri toa vnimavam da ne se po~uvstvuva prekinuvaweto na anatomskata linija vo dvi`eweto na kowot. sinevinata na neboto i promenlivata sina boja na ezeroto gi dolovuva dale~inata i perspektivata na pejza`ot. Razmisluvaj}i na relacija ~ovek-pejza` se rodi ciklusot „^ovekot kako pejza`“. no toga{ nemaa nekoja zavidna uloga. Nivnata snaga. Go ~uvstvuvav . Ovie kowi bea specifi~ni po izgled oti bea videni niz edna poinakva prizma. Posebno me fasciniraa ohridskite kaldrmisani ulici so starite dotraeni ku}i na koi se gledaat tragite na vremeto. Vo armijata. Planinskite reki i poto~iwa te~ea niz mene nebare krv niz venite. I sega povtorno po 40 godini isto se odu{evuvam na Ohrid. Samo tie se edinstvenata vistinska vrska so moreto. Kowite po~naa spontano da vleguvaat vo moite crte`i za vreme na studiraweto. dodeka na Pustinskiot. koga ja spremav mojata prva izlo`ba. naturalisti~ko prika`uvawe na nivnoto telo.“ Sega ovoj ciklus se sostoi od okolu 100 akvareli i triesetina sliki vo maslo. Samo rekite se tie {to mo`at nepre~eno da doa|aat i da si odat od Ezeroto. Kontrapunkt na toplite boi i belinata na fasadite. ili mo`ebi pove}e razmisluvam za Ohrid. a potoa pejza`ot se naseli vo moeto ~ove~ko telo. gi izgubiv setilata i stanav prazno telo. Vo Crveniot kow.330 Edna od postojanite temi mo`e da se re~e deka se i kowite. harmoni~nite proporcii na teloto. Vo moite razmisluvawa Ohridskoto Ezero e more zarobeno od okolnite planini. gracioznost. Ovaa tema kaj mene postojano e prisutna.

zagaduvaweto so prenaselenosta. izgleda{e nikakov. A koga ~ovekot-pejza` is~ezna kako sodr`ina od slikite. No iako tie pejza`i funkcioniraat normalno i razumno. Za da ja rastvoram bojata. kamewata ostanaa kako ve~ni simboli i dokaz za edno postoewe. so malku vozduh za di{ewe i mnogu tehnika. iskreno re~eno. akvarelot ima{e sporedna ili pomo{na uloga vo praveweto skici ili kombiniran so drugi slikarski materijali: tu{. mirisot na moreto. a koga }e doznae{ deka se rastvoraat samo so voda. Toga{ pravev nekoi akvareli koi odea po patot na crte`ot. tempera. koga i taka se vikaat – vodeni boi. Ne znam zo{to ne znaev deka tie boi se rastvoraat so voda. toga{ stanuva mnogu polesno. ~estopati gi koristam kako podgotovki za masleni sliki. ostanuva da visi vo vozduh pra{aweto „A {to ponatamu“ i koga i dali }e bide povle~ena crvenata linija. plukav na tabletkite i so edna ~etki~ka go boev crte`ot koj. a da se dobli`at do slikite vo maslena tehnika i da dobijat svoj beleg. dvi`eweto na veterot niz mene. I koga nekoi temi ne se blagodarni da se slikaat vo akvarelna tehnika. a potoa i na Akademijata za primeneta umetnost vo Belgrad. Akvareli Mojata prva samostojna izlo`ba na akvareli be{e odr`ana duri 1998 godina vo MANU. Stanav nevidliv kako ~ovek.“ Kamewata vo ponovite sliki dobija uloga da se dvi`at zadno so drugite prisutni energii vo slikite od najnoviot ciklus „Energiite vo prostorot“. s# dodeka so plunka gi rastvora{ boite. Bea toa nekoi tableti vo boja. no ne znaev kako da gi upotrebam. I sega. I sega ~estopati koga me pra{uvaat dali vistina akvarelnata tehnika e najte{ka. Kaj mene akvarelot kako ramnopravna tehnika se izbori duri nekade vo 1986 godina.331 mirisot na trevata. Takvi bea moite prvi slikarski iskustva so akvarelnite ili vodenite boi. zna~i 38 godini od mojata prva samostojna izlo`ba 1965 godina vo [ibenik. za podocna da se odvojat od nego. a bev vidliv kako pejza`. koga akvarelite pretstavuvaat sliki sami za sebe. e. odgovaram deka e navistina te{ka. mi prets- . Podocna niz celoto moe {koluvawe vo [kolata za primeneta umetnost. Se se}avam deka treba{e da obojam eden crte` so narodna {ara. gva{. Vo ponovite sliki so temi za energiite vo prostorot i uni{tuvaweto na pejza`ot evidentni se sliki so pogolemi dimenzii i so mnogu elementi i detali vo sodr`inata na slikata. prezasitenosta na prostorot. Vo tie takanare~eni Urbani pejza`i vidlivo e uni{tuvaweto. So akvarelnite boi se zapoznav vo petto oddelenie vo Bitola.

332 tavuva predizvik da gi vidam tokmu kako bi izgledale realizirani vo ovaa slikarska tehnika. seto toa e slika – slika na eden nov svet koj {totuku se rodil. Za slikaweto akvarel vakvo e sega moeto viduvawe i razmisluvawe: Slikaj}i akvarel patuva{ so zanes. Od ~etkata po~nuva da te~e bojata. . Te~at vodenite boi preku ~etkata. Toga{ umot e otpu{ten. nekako samite se prisposobuvaat koja kade }e se postavi. Hartijata ve}e ne e hartija. zatoa i mo`e{ celosno da se vnese{ vo slikaweto so maksimalna koncentracija i so raspolo`enie diktirano od atmosferata na samata slika. Re~isi i ne go zabele`uva{ me{aweto na boite. kako krvta niz venite. boite ve}e ne se boi. rakata e smirena i sigurna. so ~uvstvo deka patuvaweto }e bide kratko i celta brgu }e bide postignata.

Belarus tel. 3 Tiranë. Ivanhoe Vic 3079.com .: 00 32 9 264 38 15 (ðàáîòà) 00 32 3 230 78 63 (äîìà) e-mail: Lara.au ÀËÁÀÍÈ£À Nertila Buçpapaj Rr.ac. Australia tel. UK tel. KIRIL I METODIJ“ VO SKOPJE 14-31 avgust 2006 godina – Ohrid ADRESAR ÀÂÑÒÐÀËÈ£À Andrew Minas 2/76 Marshall st.: + 44 784 174 5233 e-mail: Hazel. Giri Kodra No. Belgium tel.au Sneška Andovska tel. 7-123 Minsk 220125.: 00 61 3 9921 6872 00 61 410 40 3039 e-mail: minas@artofwar. Ìiíñê 220047.NA U^ESNICITE NA XXXVIII ME\UNARODEN SEMINAR ZA MAKEDONSKI JAZIK.: 00 618934324407 e-mail: s_andovska@yahoo. Áåëîðóñè¼à tel.: +420 732672570 e-mail: veranika_bialkovich@yahoo. Albanija ÀÍÃËÈ£À Hazel Smith Politics and International Studies Department University of Warwick Coventry.com Valbona Selmani Tek Grigorigeri Rr.com Nadzeya Shakun Lozhynskaya St. Palat 154 Pogradec.: 00375 29 652 91 84 e-mail: nadzeya_sh@yahoo. 1. CV4.Smith@warwick. Preshit Çollaku Lagjia No.com. Albanija Vasil Jovan Rr.com. 167 lgj. Albanija e-mail: vasil_j@hotmail.be ÁÅËÎÐÓÑÈ£À Âåðàíiêà Áÿëüêîâi÷ Íåñöåðàâà 60-126. Hermen Gmejner Pranë .shatit SOS Sauk Tiranë. LITERATURA I KULTURA PRI UNIVERZITETOT „SV.Sels@UGnet.uk ÁÅËÃÈ£À Lara Sels De Wittestraat 98 2600 Berchem.

Âàñèë Ëåâñêè 111.it Luca Cortina Ñàëâàäîð Àšåíäå 47 1000 Ñêîï¼å Via Padova. Italia tel. 152-0011. âõ. 14 80121 Napoli.ac.bg Äåñèñëàâà Áîðèñîâà Áóë.jp Yumi Nakajima Haramachi 1-3-11.rederica . 15.: 00 32 484 91 48 07 e-mail: itorta@yahoo.ac.com Sato Akihiro Anshu-Tokaido-Cho 66-16 Yamashina. Ëåðèíñêà 59 1000 Ñêîï¼å.: 00 39 81 296 959 Giovanni Campisano Via S.kyoto-u. 19 50123 .follesa@trenitalia. 6 fl.: + 389 70252107 + 389 213093817 e-mail: sp61@gmh. Áóãàðè¼à tel. Belgium tel.ollesa Via Sant’s Antonio 13 50123 .campisano@trainspa.hit-u.: 00 81 75 753 2781 e-mail: Akihiro.it . Iztok.it Marko Ranieri Piazza Respighi 9 10154 Torino. Italia tel. Ìàêåäîíè¼à tel.: 0049 034601 23379 e-mail: martin. Kyoto 607-8501 Japan tel. 8 1000 Ñîôèÿ.de ÈÒÀËÈ£À El¿bieta Maria Pietrzak Via S. 71 59100 Prato tel.: 00 090 7175 8413 e-mail: hirabayashiyuri@hotmail. Italia tel. Meguro-ku. Italia tel.: 00 359 2 952 28 40 e-mail: mitkodoc@mail.bg ÃÅÐÌÀÍÈ£À Martin Beitz tel. àï. Italia tel.com £ÀÏÎÍÈ£À Yuri Hirabayashi Nishi 1-14-47-202.: 359 887526015 e-mail: pavlina_tz@mail.: 00 359 2 983 40 67 e-mail: dessyborissova@ins.334 ÁÓÃÀÐÈ£À Äèìèòàð Àëåêñàíäðîâ Äèìèòðîâ Óë. Antonio.it Isabella Torta Genthof 4 8000 Bruges.Sato@mbox.: + 39 335 7978595 e-mail: giovani.com Ciro Guida C.: + 39 335 7679049 e-mail: f.SO Resina 350 80056 Ercolano (NA). 1113 Sofia. Japan e-mail: cs00296@srv.beitz@web. 4 1463 Ñîôè¼à. 1 àï.jp .irenze.irenze. Bulgaria tel. Ñâèëåíèöà áð. Japan tel. åò.ranieri@email. Ð. 35 apt. Ã.kudpc. Italia e-mail: marco.: + 389 71 70 94 84 e-mail: tmluca@katamail.: 00 39 338 39 06 570 Agnieszka Ma³gorzata Oraniec Via Maria Longo 57 80138 Napoli. Teresa a Chiaia n. Áóãàðè¼à tel.cc. Kunitachi Tokyo..: + 39 0817395312 e-mail: guidaciro@libero.de Ñàáèíå Ëàìåðñ Óë.bg Pavlina Canova 58A Chehov Str. Tokyo.

335 Ito Ichiro Kiyomino 4-1-6-1003. Polska tel. Libertãþii Nr.pl Katarzyna Mikrut Ul. Vãlcea.net ÏÎËÑÊÀ Malgorzata .: + 007 495 949 18 50.fm Bartosz Dziewia³towski ul. 289 Ìîñêâà.: 00 48 22 849 14 29 e-mail: w_pianka@hotmail. Romãnia tel. Polska tel. Jud. 40 Bãile-Oltãnesti.com w_pianka@nw.: +48 58 664 44 51 +48 503 04 02 56 e-mail: malgorzata.: + 48 667 219 655 + 48 888 854 239 Marta Katafjasz Ul.: 00 486 943 115 30 e-mail: boguslawska@uw. £aczañska 20c/3 46-100 Namys³ów. Polska tel. 3 Targu Jiu.: + 48583221604 e-mail: blizbora@interia.pl Pawe³ Kielar 37-120 Markowa 1104 Woj. Pu³awska 30 m. Polska tel. Polska Magdalena Bogustawska Ul. Polska e-mail: asiaen@poczta. 45 êîðïóñ 2 êâ.ilipiak ul. Polska tel. 342-0058 Japan KÎÐÅJÀ Õàíà ×àíã Âîëãîãðàäñêà 7/1 – 29 1000 Ñêîï¼å.edu. Ptocka 16/21 01-138 Warsawa. Rycerza Blizbora 9/1.edu. Polska Agnieszka Wychowaniec ul.: 00 40 740 181 153. Darowskiego 13/1 30-198..: 061 44 24 750 ÐÎÌÀÍÈ£À Elena Carmen Ungureanu Str. Ìàêåäîíè¼à tel. Ð.filipiak@gmail. Wypozynkava 48/1 64 300 Nowy Tomysl.: + 389 23070356 + 389 71 400 334 e-mail: chunghannah@hanamati.: 00 48 507 589 617 e-mail: mamamuminka@gmail.ru . Ziêtka 18/B/8 44-196 Knurów.pl Magdalena Gawlak ul. + 007 495 124 33 57 + 007 916 562 21 33 e-mail: Olga_pankina@hotmail. 11 Sc. Bl.com ÐÓÑÈ£À Îëãà Ïàíêèíà Áóëüâàð ßíà Ðàéíèñà ä. Krakow.pl Marcin Rymarczyk Ul. 38 02-512 Warszawa. 2 Ap.: 00 40 722 149 852 e-mail: raluca_bobica@yahoo. Gyorj. Polska tel. Polska e-mail: kielarpavel@gazeta. Podkarpackie.com Daiana Bobei Raluka Str. Aleea Teilor. Polska tel. Polska tel. Yoshikawa-city. Halszki 1/15 30-611 Kraków.com Mirella Makurat ul. 80-177 Gdansk-Jasien.com W³odzimierz Pianka Ul. Kielecka 4 42-240 Rudniki. Sêpia 13/15 81-078 Gdynia. Ðîññèÿ tel.ol Joanna Nowotynska Rodzinna 7 43 211 Riasek. Romãnia tel. 00 40765 5048 00 40250 775 307 e-mail: kity-kat2004@yahoo. Saitama pref.: 00 48 504 74 11 32 e-mail: kojotek83@op.

: 00 386 31 565 980 e-mail: andreja. Ïàòðèñà Ëóìóìáû. Ðîññèÿ tel. 614060.: 00 7 90 30 30 52 00 00 7 47 32 55 58 21 e-mail: alinamurenkova@rambler. Ïåðìü.ames.com Àíäðå¼à Ìóëåö Dolenje Jezero 14 1380 Cerknica. êâ. 7 Ðîññèÿ Âàëåíòèí Îãíåâ Íàõèìîâñêèé ïðîñïåêò ä.it Áàðáàðà Ãëàæàð Reska cesta 3b 6258 Prestranek.: 00 7 495 144 10 48 e-mail: lenche888@mail.si Ðurða Strsoglavec Bileèanska 5 1000 Ljubljana. Ðîññèÿ e-mail: z.ru Çîjà Øàíîâà Òó÷êîâ ïåðåóëîê. 3.ru Ìàéÿ Àëåêñàíäðîâíà Ïåòðîâè÷ óë. ä.si . 614088. êîð. Slovenija tel.dombrowski@gmail. 9-1-103 117607 Ìîñêâà.: 007 812 3215183 007 9217549472 e-mail: tim294@rambler. Ðîññèÿ tel.: 00 1 773 366 7688 773 682 7510 e-mail: adombrow@uchicago. Ðîññèÿ tel. Slovenija e-mail: Durda. Îðäæîíèêèäçå 19 À. 63 êâ.: 00 7 495 120 28 70 Åëåíà Ñòåïàíåíêî Óë. USA tel. Îëåêî Äóíäè÷à 39. Óë.: 00 7 342 28-26-92 00 7 9082671050 e-mail: elenaovchinn@mail.ru ÑÀÄ Andrew Dombrowski 4112 Emerson Lane. Ïîäîëüñê.ru Òèìîôåé Äåìèäîâ 18 ëèíèjà. Ðàìåíêè äîì.strsoglavec@guest. êâ.com Anja Carey Quinn 4112 Emerson Lane. 77 Ðîññèÿ Ñîôüÿ Äüÿ÷åíêî 129344 ã. Ðîññèÿ tel. USA tel.msu. Allentown PA 18104. ×åõîâ. 123 Ðîññèÿ Åëåíà Ìàòâååíêî 142302 Ìîñêîâñêàÿ îáëàñòü Ã. äîì 5. 20.: 001 773 369 7688 e-mail: quinnc@uchicago. 33 199178 Ñàíêò Ïåòåðáóðã. ×åðäûíñêàÿ.: 00 386 31 333 429 e-mail: barbara.edu a.: 00 7 495 931 23 73 e-mail: pevak@philol. 30-51 ã.ru Àëèíà Ìóðåíêîâà Óë. Slovenija tel.ru Åëåíà Âèêòîðîâíà Îâ÷èííèêîâà óë. Allentown PA 18104. 3 199004 Ñàíêò Ïåòåðáóðã. ä.arnes. Ìîñêâà Àíàäûðñêèé ïð-ò. êâ.edu ÑËÎÂÅÍÈ£À Àíà Øåãðò Kettejeva 13 6230 Postojna.2 êâ.ru Èðèíà Êóëþõèíà Ã.7 Ìîñêâà. Þæíàÿ. Ïåðìü. 51 Ìîñêâà. 25. êâ.: 00 386 40 413 471 e-mail: anasegrt@gmail.: 00 7 919 44 23 592 e-mail: pet600@rambler. êâ.shanova@km. 13-69 ã. äîì 21. êâ. Óë. Slovenija tel. Ðîññèÿ tel. Ðîññèÿ tel.Ïîäîëüñêàÿ ä. 1 394036 Âîðîíåæ.glazar@guest.mulec@dimani. Ðîññèÿ tel.336 Àëëà Øåøêåí Óë.

No.: 00 42 190 756 73 95 e-mail: wladenka@gmail. Ñðáè¼à tel. Turkiye Cumhurieyti tel.337 ÑËÎÂÀ×ÊÀ Vladimira Gecova Breznicka 168 985 02 Lucenec.uk Ataol Behramoglu Prog. Hungary tel. Äåáàðñêà 6 18000 Íèø.: 00 381 22 262 552 00 381 164403225 e-mail: boskomalenovic@gmail. Nurettin Mazhar Oktel sok. Slovakia tel. 112 16000 Ëåñêîâàö.: 00 36 30 393 0804 e-mail: adamwalko@net.hu Ádám Walkò Csepreghy u.hr ÔÐÀÍÖÈ£À Natacha Ephimoff 14 Rue au Maire 73 003 Paris.com .: 016 282-944 064 405-95-93 Áîøêî Ìàëåíîâèž Óë.kristina@freemail. 2.com Duygukoroncu@yahoo.: 0090 212 2617575 0090 0536 930 95 85 e-mail: Ataolb@yahoo. . Ñðáè¼à tel. Ñðáè¼à tel. Turkiye Cumhurieyti tel. fsz. 2.com Ìàðè¼à £îâàíîâèž Óë.: 00 33 6 08 93 48 21 00 33 8 70 23 18 56 e-mail: natachae@lycos.: 00 381 21 463 176 e-mail: viraq@uns.net ÒÓÐÖÈ£À Koroncu Duygu Sehir Kahya Sokak Pembe Kosk Sitesi B Blok Daire: 11 Kat 4 Kiziltoprak Istanbul.: 00 381 21 442 919 00 381643222266 e-mail: piros@panline. Ñðáè¼à tel. Bethlena 50 Nové Zámky 94078.yu Âëàäèìèð Âóêîìàíîâèž 36215 Ïîäóíàâöè Ñ.2 Shishli/Istanbul.com Vladimíra Malperová G.: 00421907149153 e-mail: vlamal@pobox.: 00 381 64 22 26 898 Æàðêî Áîøœàêîâèž Áóëåâàð îñëîáîÚåœà 28/39 21000 Íîâè Ñàä.ns.com ÓÍÃÀÐÈ£À Kristina Kataliniæ Ronyva 7 1133 Budapest.: 00 36 70 622 77 64 e-mail: krystykat@yahoo.sr ÑÐÁÈ£À Àíà Ðåãî¼à Óë. Ñðáè¼à tel.net Ìèëåíà Ò. Îòðîöè. Ñàâñêà 50-À 22426 £àðàê.: 00 381 63 711 0 651 e-mail: putin_scg@yahoo.rance tel. Ñëàâêà Çëàòàíîâèžà áð. Ñòåâàíîâèž Óë.com Âàœà Ðàêèž Óë. Ñðáè¼à e-mail: aregoja@bankerinter. Hungary tel. Àëåêñå Øàíòèž 7 31250 Áà¼íà Áàøòà. Budapest 1085. Ñðáè¼à tel.ac. Slovakia tel. Ôðóøêîãîðñêè ïóò 86 21 208 Ñðåìñêà êàìåíèöà.: 0090216 3465444 00905356760262 e-mail: Protagonistim@hotmail.co.com k.

338 Eliz Nizamieva Mehmedova 14.: + 385 51 632 834 + 385 989790800 e-mail: sasa. Èeská Republika tel. Èeská Republika e-mail: .hr Nevia Raos Kniznica otsjeka za talijanskim . Èeská Republika tel.rantisek. Hrvatska tel.hr Virna Karliæ Ante Kovaèiæa 12 51000 Rijeka Gruška 22 (kod Pintariæ) 10000 Zagreb.com ÕÐÂÀÒÑÊÀ Sanja Slukan-Markoviæ Stjepana Ljubiæa Vojvode 18 Zagreb.rantisek Èajka Vnorovy II. c.rance tel.hr ×ÅØÊÀ Eva Vodièkova Sušilová 293 Tetèice 66417.: 00 385 1 38 33 644 e-mail: sslukan@ffzg. .: 00 33 667647485 e-mail: elizaveta2001@yahoo.lajsic@hi. Èeská Republika tel.cz Jana £anuškova Unerska 623 190 17 Praga.: 544 215 550 e-mail: dorovski@volny.: 00 385 989 5777 35 e-mail: nraos@ffzg.ilozofski fakultet Ivana Lucica 3 10000 Zagreb.: + 420 605960115 .htnet.cz Ivan Dorovski Velkopavlivická 2 62800 Brno.: 00420 728880360 e-mail: vodickovaeva@seznam.hr Saša Lajšiè Brace Cetina 13 51 000 Rieka. Èeska Republika tel.cz Dagmar Dorovski Velkopavlivická 2 62800 Brno.cajka@email. Hrvatska tel.: 544 215 550 e-mail: dorovski@volny. Hrvatska tel. Hrvatska tel. RUE Jozé Maria de Heredia 75 007 Paris.: 00 385 91 524 28 56 e-mail: virna@net.cz .120 69 661.

Milan \ur~inov d-r Liljana Makarijoska d-r Metodija Manojlovski d-r Dobrila Milovska d-r Sevim Pili~kova d-r Dimitrija Risteski Roza Tasevska d-r Emilija Crvenkovska (direktor) d-r Todor ^epreganov d-r Qubica [uturkova (prorektor) UPRAVA NA SEMINAROT d-r Emilija Crvenkovska (direktor) redoven profesor na .ÓÍÈÂÅÐÇÈÒÅÒ „ÑÂ. ÊÈÐÈË È ÌÅÒÎÄÈ£“ – ÑÊÎϣŠÌåƒóíàðîäåí ñåìèíàð çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê.ilolo{kiot fakultet „Bla`e Koneski“ vo Skopje d-r Tole Bel~ev (sekretar) LEKTORI m-r Gordana Aleksova d-r Aneta Du~evska d-r Vesna Mojsova-^epi{evska Marija Paunova d-r Simon Sazdov m-r Lidija Tanu{evska d-r Stanislava-Sta{a Tofovska Roza Tasevska . ëèòåðàòóðà è êóëòóðà SOVET NA SEMINAROT d-r Slavica Veleva d-r Sne`ana Velkovska d-r Loreta Georgievska-Jakovleva akad.

.

........... 71 Stojka Bojkovska OBRAZOVNIOT SISTEM VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ....................................... 35 Óáàâêà Ãà¼äîâà MAKEDONSKITE GOVORI VO EGEJSKA MAKEDONIJA .......SODR@INA POZDRAVNA RE^ NA PRO.......................................... KIRIL I METODIJ“ .. 43 Liljana Makarijoska ISTORIJATA NA MEDICINATA VO SVETLINATA NA SREDNOVEKOVNATA PISMENOST .... 125 ................. 5 IZVE[TAJ ZA RABOTATA NA XXXIX ME\UNARODEN SEMINAR ZA MAKEDONSKI JAZIK..... LITERATURA I KULTURA ..... 59 Marija Korobar-Bel~eva OBID DA SE OTKRIE ULOGATA NA LI^NITE IMIWA VO MAKEDONSKATA POEZIJA I PROZA ............. 103 Vera Stoj~evska-Anti} 1120 GODINI OHRIDSKA KNI@EVNA [KOLA – KON BESEDNI[TVOTO NA SVETI KLIMENT OHRIDSKI ................................. 85 LITERATURA Milan \ur~inov PISATELSKIOT SVET NA ZORAN KOVA^EVSKI .. 15 Elena Petroska KOLI^ESTVENITE KATEGORII DISTRIBUTIVNOST I KOLEKTIVNOST VO MAKEDONSKIOT JAZIK ............................................................................................................................. MANXUKOV – MAKEDONSKI ANARHIST I LETOPISEC NA PREDILINDENSKITE NASTANI ................................................... 7 JAZIK Zuzana Topoliwska TROJNIOT ^LEN – DA ILI NE ................. D-R \OR\I MARTINOVSKI.......................................................... 27 Katerina Veljanovska EKSPRESIVNATA LEKSIKA VO MAKEDONSKIOT JAZIK ................................................ 109 Tomislav Todorovski PETAR S..................................................................... REKTOR NA UNIVERZITETOT „SV.................... 115 Venko Andonovski ONTOLOGIJATA NA MAKEDONSKATA POSTMODERNA PROZA .....

... PULEVSKI .................................. 333 ................................................................... 287 IN............................ 171 ISTORIJA I KULTURA Sevim Pili~kova SIMBOLIKATA NA „OVOJ“ I NA „ONOJ“ SVET VO NARODNITE PRIKAZNI .......................................................................................................................... 191 Tanas Vra`inovski ALEKSANDAR MAKEDONSKI VO „SLAVJANSKO-MA]EDONSKA OP[TA ISTORIJA“ NA \OR\IJA M....ORMATI^KA LINGVISTIKA Aleksandar Petrovski ÌÎÐÔÎËÎØÊÈ ÅËÅÊÒÐÎÍÑÊÈ ÐÅ×ÍÈÊ ............................................................... Risteski POIMAWE NA CIKLI^NOTO VREME VO NARODNATA KULTURA NA MAKEDONCITE ............................................................................................................................................................. 161 Ilija Velev KNI@EVNITE PROCESI OD XI I XII VEK VO MAKEDONIJA ......................... 219 Qup~o S................................................ DEMOKRATIJA........ 137 Vasil Tocinovski RASKAZOT NA MAKEDONSKIOT XIX VEK ................. 233 Viktorija Popovska-Korobar IKONOPISOT VO OHRID OD XVIII VEK ...................................................... 307 PRETSTAVUVAWE NA UMETNICI Elizabeta [eleva PRETSTAVUVAWE NA PISATELOT LUAN STAROVA ................... 319 Vasko Ta{kovski PREZENTIRAWE VO OHRID..... 183 Elica Maneva NAKITOT OD NEKROPOLATA VO VODO^A – STRUMICA ..................... DESARET 2006 . 327 ADRESAR ..................................... 255 Vasil Jotevski 60 ÃÎÄÈÍÈ ÎÄ ÊÓËÒÓÐÍÀÒÀ ÀÂÒÎÍÎÌÈ£À ÍÀ ÌÀÊÅÄÎÍÖÈÒÅ ÂÎ ÏÈÐÈÍÑÊÀ ÌÀÊÅÄÎÍÈ£À .................. 267 Rodna Veli~kovska @ENSKOTO OBREDNO PEEWE VO STRU[KIOT REGION DENES ... 205 Ilija Aceski KULTURA........................................................... 275 Violeta A~koska SOVREMENATA MAKEDONSKA DR@AVA NIZ DVE ISTORISKI TRANZICII ..................................... KORUPCIJA ..........................342 £åëåíà Ëóæèíà ÌÀÊÅÄÎÍÑÊÀÒÀ ÊÎÌÅÄÈ£À È ÍÅ£ÇÈÍÈÒÅ ÁÀËÊÀÍÑÊÈ „ÂÐÑÊȓ .................

XVI vek Zadna korica: Inicijal M od Radomiroviot psaltir. XIII vek „Boro Grafika“ ‡ Skopje Tira`: Pe~ati: 250 . ëèòåðàòóðà è êóëòóðà Glaven i odgovoren urednik: Åìèëè¼à Öðâåíêîâñêà Jazi~na redakcija: Simon Sazdov Korektura: Simon Sazdov Kompjuterska obrabotka: Vladimir Todorov Predna korica: ^etvoroevangelie na manastirot Slep~e.ÏÐÅÄÀÂÀŒÀ íà XXXIX ìåƒóíàðîäåí ñåìèíàð çà ìàêåäîíñêè ¼àçèê.

14.VIII 2006 g.3 (062) 821.Sobiri b) Makedonska kni`evnost .Kulturna istorija . Ohrid) Predavawa na XXXIX me|unaroden seminar za makedonski jazik. literatura i kultura (39 . 24 cm .Skopje : Univerzitet „Sv.Bibliografija kon oddelni trudovi ISBN 978-9989-43-242-2 1.) / [glaven i odgovoren urednik Emilija Crvenkovska].85 (497. literatura i kultura (Ohrid. Emilija a) Makedonski jazik .Ohrid : 344 str. . .VIII-31.usnoti kon tekstot.3 (062) 930. Crvenkovska.Sobiri COBISS.CIP – Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Skopje 811. Kliment Ohridski“. Kiril i Metodij“ : Me|unaroden seminar za makedonski jazik. 2006 .Sobiri v) Makedonija .MK-ID 68726538 .163.7) (062) ME\UNARODEN seminar za makedonski jazik.163. 2006. literatura i kultura. . .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful