Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor

JUNIJ 2009

LETO II

Tiskovina / ISSN 1855-6116

ŠTEVILKA 5

www.instalater.si

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

4

Instalater

Junij 2009

Vsebina
RAZNO

Izlet po Turčiji Dan Weishaupta

6 9
OGREVANJE

Slovenska strokovna revija instalaterjev energetikov Ustanovitelj: Gregor Klevže Izdajatelj: Društvo instalaterjev energetikov Maribor in Energap. Odgovorni urednik revije: Ivo Klevže, e-pošta: ivo@klevze.si Trženje oglasnega prostora: Helena Pehant, e-pošta: helena@instalater.si tel.: 031 / 39 35 39 Nastja Klevže, e-pošta: nastja@instalater.si Strokovni pregled člankov: dr. Jurij Krope, mag. Aleš Glavnik univ.dipl.inž.str Lektoriranje; Silva Skrt Grafična priprava: Gregor Klevže, e-pošta: gregor@klevze.si Tisk: MA-TISK d.o.o. Naslov uredništva: Društvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, telefon: 02/320 13 10 e-pošta: urednistvo@instalater.si
Revija Instalater sodi med strokovne revije in je v celoti brezplačna. Revija izide 6 krat letno. ISSN 1855-6108

Tako deluje sodobno centralno ogrevanje 12 Ogrevanje z okrasnimi letvami 13 SuhomontažnisistemploskovnegaogrevanjaUponor 14 Ceneje od energije 15 Toplota iz okolice 16 Začelo se je v sedemdesetih letih 17 Vrsta cevi in oznake 18 Začetki energetske učinkovitosti 19 Načini ogrevanja 20 Lotanje 21 Izračun porabljene energije 22
VODOVOD

Naprave za uporabo deževnice Prezračevalni vodi odtočne kanalizacije Obnova cevnega sistema Savna Priprava tople vode s toplotno črpalko Solarna tehnologija Sončna energija iz vesolja Pionirji sončne energije Kyocerini solarni moduli za novo Toyoto Prius Izbor Hidriin naj inštalater 2009

24 26 29 30 34
SOLARNO

36 41 42 46 47
GRADNJA

Dimniki, za nizkotemperaturne kotle 48 Siemens - sedež Peking, Kitajska 49 Toplotni mostovi 50 Oblečimosvojdomvvolnenotoplotnoinzvočnoizolac. 51 Nam je sonce dovolj blizu? 52 Nekaj o vetru 53 Vse več se jih odloči za masivno gradnjo 54 Tehnologija obšla arhitekturo 55
PREZRAČEVANJE

Klima v prostoru Energijska osveščenost Koroške Bioplin LCM bolje opremljen za boj proti toči Avtoplinski sistemi za naknadno vgradnjo Surfanje s pomočjo vetrne energije

56
ENERGAP

60 62
ZANIMIVOSTI

64 65 66

Junij 2009

Instalater

5

Uvodnik
Strojniki morajo poznati načine ogrevanja, prezračevanja, klimatizacije, hlajenja, napeljave vodovoda in plina, solarne energije ter elemente naprav, ki rabijo v ta namen. Znati morajo projektirati enostavne instalacje za ogrevanje in vodovod. Zato so nekatera poglavja obširna in podprta z računskimi primeri. Prezračevanje in klimatizacijo, hlajenje ali plinsko instalacijo, naj bi projektirali le pod strokovnim vodstvom, zato so ta poglavja bolj enciklopedična. Ob projektiranju ali nadzoru nad polaganjem instalacij je treba poznati vse veljavne domače in evropske predpise ter standarde iz področja instalacij. Če le teh ni, uporabljamo tuje, predvsem nemške. V reviji so zato navedeni nekateri standardi in predpisi, uporabljati pa je treba zadnjo veljavno izdajo in se na njo tudi navaditi. Da ne gre več za presojo, ali je revija resnično poučna, nam dokazujejo številne strokovne šole, vključno z univerzo, da si želijo prejemati našo revijo. Našim bralcem pa tudi sporočamo, da smo prejeli od Narodne in univerzitetne knjižnice mednarodno standardno serijsko številko za tiskano verzijo ISSN 1855-6108 in za Instalater (Spletna izdaja) ISSN 1855-6116. Številka bo odslej natisnjena na naslovni strani in v impresumu (kolofonu). Pričakujemo, da bo odslej revija zanimiva tudi za tiste, ki si želijo objave strokovnih člankov, predvsem takšnih, s katerimi bo revija pomagala in dajala možnosti za posodabljanje objektov in strojnih instalacij. Želimo si člankov, v katerih bodo številne informacije in realni predlogi, kako sodobno gradnjo in obnovo starih stavb narediti za energijsko varčne. Revijo izdajamo relativno kratek čas. V prihodnosti želimo dati še večji poudarek novim tehnologijam. Z gradnjo pasivnih in nizkoenergijskih hiš se bo zagotovo razvila razprava, kateri ogrevalni oziroma prezračevalni sistem je za to najbolj primeren. Upamo, da vas bomo s temi novostmi lahko sproti seznanjali. Tudi sejemski projekt MEGRA + Umna raba energije, ki ga naša revija razvija skupaj z društvom DIEM, agencijo Energap, Mariborsko razvojno agencijo (MRA) in Pomurskim sejmom, bo omogočil prikaz številnih dosežkov z gradbenega in energetskega področja. Takšni projekti omogočajo številne in eksluzivne zapise in tega se v reviji močno zavedamo.
Ivo Klevže

Razvoj na področju strojnih instalacij je v zadnjih treh desetletjih postal izredno zanimiv in hiter. Projektanti, tehniki, izvajalci, skratka vsi, ki se ukvarjajo s strojnimi instalacijami morajo, pri svojem delu, spremljati številne novosti, pa tudi možnosti za dobavo posameznih elementov. Pri svojem delu potrebujejo prospekte in navodila proizvajalcev, ki jih ti radi pošiljajo vsem zainteresiranim. Tudi mi, pri strokovni reviji, si želimo, da postane revija, ne samo informator, temveč da bo prirejena tudi kot učbenik. Zato so med tekstom tabele s karakteristikami najbolj uporabljenih elementov, s katerimi lahko izvajalci del in tudi v šolah izdelajo predpisane programe in tudi projekte za centralna ogrevanja in druge vrste strojnih instalacij. Vsekakor pa si želimo, da bo revija dobro služila tehnikom in izvajalcem v praksi, saj je podobnih revij in učbenikov, v slovenščini, še relativno malo.

Društvo instalaterjev energetikov Maribor Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 10 clanstvo@drustvo-diem.si

PRISTOPNA IZJAVA
Podpisani/a _____________________________________________
želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor

Datum rojstva: __________________________________________ Izobrazba: ______________________________________________ Delovno področje: _______________________________________ Organizacija: ____________________________________________ Telefon: _________________________________________________ Naslov: _________________________________________________ Elektronski naslov: _______________________________________

Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za medsebojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo instalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov član/članica.

________________________ Datum:

________________________ Podpis:

Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz. elektronski pošti.

6

Instalater

Junij 2009

Izlet po Turčiji
Turizem je denar. Tega se zelo dobro zavedajo Turki. Turisti jim prinašajo denar, zato so prijazni in uslužni. S ponudbami »Vse v ceni« stopata s skupnim korakom, turizem in gospodarstvo.
bil veliko bolj razgiban od predhodnega, v lanskem letu. Tokrat smo imeli priložnost, da preživimo prijetne dneve, v sodobno urejenih hotelih in doživimo notranjost Turčije. Po prijetnem letu letala in pristanku na letališču v Antalyi, nas je pot vodila do mesta Kemer. To je manjše sodobno turistično mesto. Z velikim številom lepo in bogato opremljenih hotelov, mesto vsako leto pritegne veliko turistov iz celega sveta. Obala pri Kemerju je izrazito alpska. V neposredni bližini mesta se nahajajo zelo visoki in koničasti vrhovi. Mogočen vrh Tahtali Dagi s svojimi 2155 metri višine je videti prav mogočno. Ob samem morju pa je videti zasidrane številne jahte. Nastanjeni smo bili v lepo urejenem hotelu Sunland Resort, s petimi zvezdicami, ki se je nahajal le nekaj kilometrov pred Kemerjem. Vsi, ki so želeli, so se lahko udeležili izleta v Demre – Myra – Sv. Nikolaj. Med vožnjo do mesta Myra, si je bilo moč ogledati, na eni strani turkizno modro morje, na drugi pa visoko hribovje. Sledil je ogled antičnega mesta Myra, z gledališčem in ostalimi znamenitostmi. V mestu Demre smo si lahko ogledali baziliko, zgrajeno v čast škofu Sv. Nikolaju. Po prijetno preživetih treh dnevih, nas je pot vodila dalje, preko slikovitega pogorja Taurusa, na nadmorski višini 1200 m, do mesta Afyon. Mesto velja za eno najpomembnejših termalnih krajev v Turčiji. Sledilo je popoldansko kopanje v vroči vodi »Thermal hotela«, ogled številnih izvirov tople vode, ki dosegajo temperaturo tudi preko 160 oC. Počitek skozi noč in okrepitev z bogato pripravljenim zajtrkom nas je okrepila pred nadaljevanjem poti, v zgodnjih jutranjih urah. Odpravili smo se proti jugu, skozi Isparto. Mesto Isparta slovi po vrtnicah in rožnem olju. Vožnjo smo nadaljevali čez gorovje Taurusa. Med potjo smo si ogledali še izdelavo preprog. Izdelava preprog in predvsem njena kvaliteta, ki so izdelane iz čiste svile ali volne, pritegnejo pozornost obiskovalcev. Nikakor pa se nismo mogli načuditi izdelavi preprog, katerih čas izdelave traja tudi od šest do devet let. Veliko pozornost pa so pritegnile Sviloprejke, ki so nam v živo demonstrirale proizvodnjo te čudovite tkanine.

Turčija, prijeten kraj za dopustovanje

Tudi ob letošnjem prvo majskem prazniku je Društvo instalaterjev energetikov DIEM, iz Maribora pripravilo izlet v Turčijo. Za tokratno dopustovanje in potepanje po Turčiji je ponovno poskrbela turistična agencija Columbus iz Maribora. Zaradi omejenega števila sedežev na letalu, za polet iz Gradca v Avstriji, je bila tokrat prisotnost udeležencev nekoliko manjša od lanske. Turčija je prostrana dežela, ki leži na stičišču Evrope in Azije in predstavlja most med obema celinama. Očarata vas bogata zgodovina in arheološke znamenitosti ter raznolikost kulturne dediščine. Impozantno gorovje Taurus okvirja najlepšo obalo Turčije, znano kot turška riviera, katere biser je Antalijski zaliv, ki je s priljubljenimi obmorskimi letovišči in ob dolgih peščenih plažah že spomladi, poletju in jeseni idealen počitniški cilj.

S svojimi naravnimi lepotami in hitrim razvojem turizma, iz leta v leto vse bolj navdušuje številne turiste in popotnike. Tudi naše letošnje dopustovanje ali izlet, je

Hotel Sunland Resort v Kemerju

Junij 2009

Instalater

7

stinacije. Pot smo nadaljevali v smeri proti mestu Alanyia. Mesto spada med najstarejša in slovi kot eno najlepših turističnih mest na turški rivieri, ki se razprostira na vzhodni strani južne obale. Mesto je že od daleč prepoznavno po trdnjavi z rdečim stolpom »Kizil Kule«, obdanim z mogočnim obzidjem in s čudovito Kleopatrino plažo. Živahno mestno središče s številnimi trgovinami, bari in restavracijami kar vabi na potep. Zaradi živahnega nočnega življenja in številnih diskotek je ta kraj predvsem priljubljena destinacija pri mladih. Nastanjeni smo bili v hotelu »Viking«, v Konakliju. To je kraj, ki se nahaja le nekaj kilometrov pred mestom Alanya. Dobre avtobusne povezave s številnimi manjšimi avtobusi – dolmoši pomenijo poceni prevoz. Tako nam je bila Alanya na dosego v nekaj minutah.

Še obvezno slikanje nekaterih udeležencev pred odhodom iz hotela

V poznih popoldanskih urah smo prispeli do mesta Antalya, kjer smo v hotelu Lara, poleg znanega vodnega slapa, tudi prenočili. Naslednje jutro smo si ogledali še zlatarno in modno revijo. Sledil je ogled mesta Antalya, kjer smo lahko videli pristanišče, stare in ozke ulice, številne katedrale ter imeli čas za nakupe na številnih bazarjih.

Veliko število turistov dokazuje, da mesto živi skozi celo leto. Antalya je provinca, ki se nahaja v južni Turčiji ob Sredozemskem morju. Mesto še slovi kot center turizma in pritegne kar 30 odstotkov vseh turistov, ki obiščejo Turčijo. Antalya ima 657 km obale s plažami, pristanišči in ostanki antičnih mest. Ljubitelji lepih plaž, zagotovo pridejo na svoj

račun. Tukaj se najdejo najlepše plaže in kopalni zalivi ter sonce, pesek in modro morje. Čudovito zelenje te mediteranske obale, obdano z naravnimi lepotami, ki jih obdajajo številne reke iz bližnjega

Edo Krese, instalater iz Ljubljane, vidno navdušen tudi z letošnjim potovanjem

Izdelava preprog je pritegnila veliko pozornost

gorovja, dodajajo svojo lepoto. Utrujeni od potepanja in prijetnega nakupovanja z barantanjem, je sledila pot do naše zadnje de-

Bivanje v lepo urejenem hotelu Viking, s petimi zvezdicami, je naše zadovoljstvo samo dodatno povečalo. Ponudba »vse v ceni«

8

Instalater

Junij 2009

Pred slapom v Antalyi

mesto Antalya

(All inclusiv), nas je tudi tukaj zaradi pestre ponudbe hrane, pijače in urejenosti hotela, večinoma zadrževala v hotelu. Pomanjkljivost takšne ponudbe je tudi ta, da smo ob večerih raje ostali v hotelu, kjer smo imeli na razpolago »brezplačno pijačo«, in se zaradi tega nismo spuščali v turška nočna doživetja. Lepo urejen hotel, sončni dnevi, kopanje v morju ali v bazenih, so trenutki, ki si jih želi vsak dopustnik. Za poležavanja na terasah ali na peščeni plaži, so bili brezplačno na razpolago ležalniki, senčniki in brisače. Dodatno pa so nas razvajali še bari s toplimi in hladnimi prigrizki ter s pijačo, skozi ves dan. Tudi lepo opremljene sobe, vse s pogledom na morje, klimatizirane, s sat TV na, polnjenim mini barom, s čudovito opremljeno kopalnico in veliko teraso, so bili le dodatek za dobro počutje. Tudi tisti, ki so bili željni rekreacije so si lahko dali duška. Na voljo so imeli telovadbo ob glasbi, igranje namiznega tenisa, nogometa, odbojke na plaži, košarke, metanje pikada, tenisa, ali vodnega športa

na plaži. Brezplačna savna, pa je poleg vročega sonca poskrbela za dodatno znojenje. V poznih večernih urah je bila priložnost za ogled atrakcij, ki so jih nudili številni animatorji. Kljub njihovemu celodnevnem trudu,

smo prišli. Prijetna vožnja z sodobnim turističnim avtobusom, nam je dajala možnost na številna razmišljanja o tej državi. Številni Slovenci, še niso imeli priložnosti, da spoznajo Turčijo. V večini še prevladuje misel, da

udarov, zadnjega leta 1980. Odtlej se je Turčija vrnila k splošnim volitvam. Od leta 1952 je Turčija članica zveze NATO, že vrsto let pa se zavzema za članstvo v Evropski uniji. Prepletanja s starim vekom in modernim trendom se kažejo tukaj na svoj unikaten način. Stari in umikajoči se način življenja, vse bolj preplavljata sodoben razvoj turizma. Dolge plaže, ob katerih stojijo zavidljivo in lepo opremljeni hoteli z cenovno zelo ugodno »Al inclusiv« ponudbo (vse vključeno), privabljajo veliko turistov. Bivanje v hotelih visoke kategorije, s ponudbo vse v ceni, dve in pol ure trajajoč polet z letalom, v ceno vključeni številni izleti z avtobusom, skupno prevoženih preko 1200 km z ogledi, so zagotovo zadosten razlog, da se ob ceni 434 €, takšnemu potovanju težko odrečeš. Kopanje v morju, pri temperaturi vode do 22 oC in sončenje na plaži ali ob bazenu, pri temperaturah, ki v tem času dosegajo 33 oC že v mesecu aprilu, je dejstvo, ki si ga pri nas težko zamislimo tudi, sredi največje turistične sezone.

Tudi v hotelu Viking je prevladovalo odlično počutje

da poskrbijo za zadovoljstvo posameznikov, so ob večerih zbrali dovolj moči in nas z atraktivnim programom v teatru navduševali pozno v noč. Z vtisom, da je tudi letošnje potepanje minilo prehitro smo se po osmih dneh soočili z dejstvom, da se moramo vrniti tja, od koder

je to muslimanska država, katera se še vedno sooča z zaostalostjo. To je sodobna država, ki jo je po vojaški zmagi nad Grki leta 1923 ustanovil Mustafa Kemal Atatürk. Z reformo je popeljal državo v sodobno, sekularno in proevropsko republiko. Strah pred odmikom od te usmeritve je vodil k vrsti vojaških državnih

Tudi v Konakliju se najdejo številne priložnosti za ugoden nakup

Lepa peščena plaža in čisto morje sta čez dan privabila številne kopalce

Junij 2009

Instalater

9

Dan Weishaupta
Z povzetimi besedam g. Maxa Weishaupt »Gorilnik je dober toliko, kolikor je dober njegov servis« je v pozdravnem nagovoru ob »Dnevu Weishaupta«, v hotelu Marita v Portorožu, 14. maja 2009, pričel tokratno srečanje direktor slovenskega podjetja g. Henrik Dvoršak.

Viktorija Svet, dobre volje od presenečenja, ki so ji ga pripravili

frerja »Za prijatelje si je treba vzeti čas«, ki so bile tokrat ključni poudarek srečanja, je nadaljeval pozdravni nagovor direktor podjetja g. Henrik Dvoršak. Izrazil je misel, da za podjetnika, ne zadostuje samo dobro znanje in delo.
Direktor podjetja Weishaupt – Henrik Dvoršak

V podjetju namreč izjemno cenijo dober odnos s poslovnimi partnerji, zato vsako leto pripravijo Dan Weishaupta. Na srečanje povabijo njihove najbolj pomembne partnerje. Ta dan je namenjen predvsem utrjevanju in negovanju medsebojnih odnosov ter neformalnemu druženju. To je priložnost za izmenjavo številnih informacij glede poslovanja, čas pa nameni-

Morje, sonce in prijetna družba so trije dobri razlogi, da se je tudi letošnjega srečanja v Portorožu odzvalo veliko število povabljenih. Že v zgodnjih jutranjih urah, smo se izpred podjetja Weishaupt, v Celju, podali, z dvema avtobusoma, na pot proti Portorožu. Lep, sončen dan in prijetna, umirjena vožnja, s številnimi postanki, sta nudila priložnost za medsebojna spoznavanja udeležencev. Udeleženci letošnjega srečanja, so lahko vožnjo z avtobusom izkoristili za pogled na čudovito pokrajino Krasa. Hiter tempo današnjega življenja, ko hitimo z avtomobili po vsakdanjih opravkih, nas nemalokrat prikrajša, da si ogledamo lepote te pokrajine. Tokrat je bilo drugače. Sodoben

avtobus in mirna vožnja, sta bili v dodatno vzpodbudo, da si vzamemo čas in uživamo ob pogledu na prelepo naravo. Prepogosta misel, da je vožnja z avtobusom dolgočasna se je hitro razblinila. Kljub številnim popravilom in zaporam na cesti je pot do Portoroža skoraj prehitro minila. Pred hotelom Marita, v Portorožu, so nas pričakali gostitelji letošnjega srečanja. Direktor podjetja Weishaupt g. Henrik Dvoršak in drugi vidnejši predstavniki podjetja, so si vzeli čas za pozdrav in stisk roke z vsakim posameznikom. Z besedami, iz pesmi znanega slovenskega pevca Andreja Ši-

Oboje, je velikokrat bolj odvisno od medsebojnega poznavanja in spoštovanja. Vse to pa je moč doseči, le z medsebojnimi srečanji in druženji.

Ob prigrizku je vladalo prijetno vzdušje

10 Instalater

Junij 2009

Za lep sprejem v Kortah so poskrbeli domači muzikantje Prihod z avtobusi v soline v Sečovljah

jo tudi aktualnim dogodkom na področju energetike. Družba Weishaupt, uspešno posluje ves čas svojega obstoja. Rezultati poslovanja se gibljejo v skladu z možnostmi tržišča in pričakovanji lastnika. Povsod,

prizadevanje okolje dobro odziva in ga ceni. V podjetju Weishaupt znajo ceniti delo vseh zaposlenih. Vsekakor pa so za velik uspeh, ki so ga dosegli s skoraj 20 letnim delom na slovenskem trgu, veliko pripomogli številni posamezniki zunaj podjetja. Tokratno sreča-

delovanje predstavnku iz podjetja SCT. Za dobro sodelovanje, pa so se zahvalili tudi gospe Viktoriji Svet, univ. dipl. ekonomistki, ki

g. Martin Klančišar, ki je omenil nekaj vidnejših rezultatov podjetja, ki jih dosegajo z najnovejšimi proizvodi na področju gorilnikov,

Lep ambient, dobre hrane in pijače je v gostišču v Torklah bilo na pretek

trenutno še opravlja svoje delo kot članica uprave v Banki Celje. Od presenečenja in vidne ganjenosti sta se oba prejemnika, nad dobro gesto podjetja Weishaupt in direktorja podjetja g. Dvoršak Henrika, lepo zahvalila. O uspehih in številnih inovativnih dosežkih, sta v razpravi nadaljevala

Soline v Sečovlju

kjer podjetje deluje, je vpeto tudi v družbeno okolje, in sicer v tolikšni meri, kot dopušča poslovanje. Ponosni so, da se na njihovo

nje so izrabili tudi za zahvalo ob odhodu v zasluženi pokoj, dvema zunanjima sodelavcema. Najprej so se zahvalili za dolgoletno so-

sodobnih ogrevalnih kotlov in na področju solarne tehnologije. O uspehih podjetja in z dosežki v marketingu je nadaljeval vodja prodaje g. Ivan Jerovšek. Da pa ne bi srečanje potekalo v preveč delovnem vzdušju, so gostitelji povabili društvo Morigenos. Njihova predstavnica nam je predstavila skrb za raziskovanje

Razpadajoči vozički dokazujejo, da se s soljo v Sečovljah že dolgo ukvarjajo

Organizatorji letošnjega srečanja so poskrbeli za popolno zadovoljstvo vsakega posameznika

Junij 2009 in zaščito morskih sesalcev. Posebno pozornost posvečajo skrbi za delfine, ki živijo v slovenskem morju. Po končani razpravi, smo srečanje nadaljevali v prijetnem vzdušju na terasi hotela. Ob prigrizku in v prijetnem vzdušju smo nato pot nadaljevali do krajinskega parka Sečoveljske soline. Soline spadajo med najdragocenejše dele naše naravne in kulturne dediščine. Skozi stoletja je prostor oblikoval človek – v skladu z zahtevami in s potrebami redkih, na slano okolje posebej prilagojenih rastlinskih in živalskih vrst. Po ogledu tega izjemnega naravnega »spomenika« in po predstavitvi Weishauptovih novosti, nas je pot vodila proti Kortam. Ustavili smo se v gostišču Torkla, kjer smo imeli možnost, da spoznamo kulinarične dobrote, ki jih nudijo v tem odmaknjenem in prijetnem gostišču. Lep in zanimiv sprejem ob prihodu v gostišče, ki so nam ga pripravili domači muzikantje, oblečeni v narodno nošo, tipično za ta kraj, so pritegnili veliko pozornost vsakega posameznika. Prijetno vzdušje, ki so nam ga ob prihodu očarali muzikantje, se je nadaljevalo v notranjosti gostišča. Dobro vino, okusna hrana, s poudarkom na ribo in obogatena jedača z okusnimi tartufi, so naše zadovoljstvo tega dne samo povečevali. Nakopičeni velikega zadovoljstva in lepo preživetega dneva, smo v poznih popoldanskih urah pot nadaljevati proti domu. Ob zatonu Sonca, ko smo prispeli na sedež podjetja Weishaupt, v Celju, smo strnili naše misli in bili enotnega mnenja, da si ponovnega srečanja želimo tudi v naslednjem letu. Takšni dnevi niso namenjeni pozabi, ne glede na to, s katero številko jih označimo. Tole je bil res lep in nepozaben dan, pripravljen in prežet s polno idej, prijetnega počutja, okusov, motivacije in, čeprav se morda sliši komično, spoštovanja tradicije. Pri Weishauptu ne blefirajo. Oni to znajo.

Instalater

11

Spominek na nepozabno srečanje

12 Instalater

Junij 2009

Tako deluje sodobno centralno ogrevanje
Kdor gradi novo hišo ali pa želi staro temeljito preurediti, se mora predhodno odločiti za vrsto ogrevanja. Tehnologija ogrevanja se je v zadnjem obdobju, še posebej v smeri varčevanja, bistveno posodobila.
Ko razmišljamo o ogrevanju bivalnih prostorov, si je treba najprej zastaviti naslednje vprašanje: Koliko toplote sploh potrebujemo? Ta razmišljanja se lahko zelo razlikujejo. Tako je nekaterim še vedno zelo hladno, medtem ko se drugi že potijo. Izjava kot »Zdaj je pa prijetno toplo«, je torej objektivna le za določena temperaturna območja. Težave so dodatno podkrepljene z dejstvom, da je toplota odvisna tudi od relativne vlažnosti zraka, površinske temperature vgrajenih gradbenih delov, kakor tudi od gibanja zraka. Najpomembnejšo vlogo pri tem pripišemo temperaturi površine sten in oken. Nižja kot je, toplejši mora biti zrak v prostoru. Na splošno velja kot ugodna temperatura za stanovanjske prostore, od 19 do 23 °C. Nedavne študije so pokazale, da večina ljudi povezuje temperaturo prostora minimalno okoli 22 °C temperaturo stene 20 °C, kot prijetno. Z uporabo pravila preko palca, lahko sami določamo ugodno temperaturo: vsota temperature iz stene (povprečje temperature vseh okoliških sten) in temperatura zraka v prostoru, mora znašati približno okoli 42 °C. storu. S pomočjo obtočne črpalke hitreje, kontinuirano ter neprestano potiskamo vodo po cevnem omrežju. V kolikor uporabljamo kot energent plin, je lahko proizvajalec toplote nameščen v kleti. V takšnih primerih lahko namesto zidanega dimnika, odvajamo dimne pline na prosto, od gorilnika direktno skozi kritino, na prosto, v jeklenih dimovodnih ceveh. S tem prihranimo minimalno tudi do 2500 EUR visok strošek, ki bi ga porabili za gradnjo dimnika. Za ogrevanje s kompaktno hišno centralno napravo lahko uporabimo skoraj vse energetske vire, kot so kurilno olje, zemeljski plin, pod posebnimi pogoji tudi utekočinjeni naftni plin ali celo ogrevamo s trdnimi gorivi, kot sta les in premog. Uporabljamo lahko tudi več vrst alternativnih virov energije. Nižja kot je temperatura vode v ogrevalnem sistemu, toliko lažje lahko vključimo solarno ogrevanje in toplotno črpalko. Nizka temperatura ogrevalnega sistema je ključni pogoj za uporabo alternativnih virov energije. Moč toplotnega proizvajalca je seveda odvisna od potrebne toplote objekta, ki ga želimo ogrevati. Za izračun se poslužujemo smernic, določenih v skladu z DIN 4701 ki kažejo, koliko toplote moramo proizvesti, da bomo lahko notranjost objekta ogreli, pri najnižjih zunanjih temperaturah, na približno 19 oC. Na sliki št. 1 je prikazana shema ogrevalne naprave, ki je nameščena v kleti od koder so radiatorji v posameznih etažah oskrbljeni s toplotno energijo. Vgrajeni toplotni hranilnik lahko oskrbuje s toplo vodo kuhinjo in kopalnico. V kolikor ima v večstanovanjskem objektu, posamezno stanovanje svoje lastno ogrevanje, se najpogosteje uporabljajo kompaktne plinske ogrevalne naprave, ki ne ogrevajo samo stanovanja, temveč proizvajajo tudi toplo sanitarno vodo. To so naprave, ki jih lahko, zaradi majhne velikosti, namestimo na zid v kopalnici, kuhinji ali drugem prostoru. Idealna je priključitev plinske naprave na dimnik, v katerem je vgrajen odvod za dimne pline in dovod zraka, potrebnega za zgorevanje. V tem primeru je lahko naprava nameščena tudi v najmanjši prostor, kot je na primer tudi garderobna omara in podobno. S temi napravami, če uporabljamo za gorivo zemeljski plin, ne prihranimo samo pri strošku za gorivo, temveč tudi na prostoru za gorivo. Napravo lahko namestimo tudi na podstrešju in tako dodatno prihranimo visok strošek za izdelavo dimnika.

Udobna toplota v vseh prostorih
Večina enodružinskih hiš ima za ogrevanje prostorov vgrajeno centralno ogrevanje. Običajno je proizvajalec toplote, pogosto tudi grelnik za toplo vodo ali hranilnik za toplo vodo in so postavljeni v klet objekta. Prenos toplote s pomočjo grelnega medija poteka od gorilnika, preko omrežja cevne instalacije do posameznega ogrevala v pro-

Slika 1 - Shema centralnega ogrevanja

Junij 2009

Instalater

13

Ogrevanje z okrasnimi letvami
Velikokrat ljudje iščemo rešitve, kako izboljšati obstoječ ogrevalni sistem ali pa že v času novogradnje narediti nekaj, kar nam bo v korist in nam kasneje ne bo potrebno posegati v sanacijo sistema. Ne nazadnje je obnova ogrevalnega sistema veliko dražja od investicijskega vložka.
snih letev zelo priporočljiva rešitev. S tem ne bodo toplejše samo stene, temveč lahko, v veliko primerih, odpravimo tudi vlažne madeže (slika 1). Odločitev je potrebno predhodno dobro pretehtati. Sistemov s spodnjo razdelitvijo centralnega ogrevanja je v starih in nepodkletenih stanovanjih veliko. Z vgradnjo okrasnih letev v takšnih zgradbah ne prihranimo samo na energiji, odpravimo tudi očem moteč videz cevne instalacije, še posebej je moteč pogled na prah, ki se odlaga na ceveh. Vgradnja okrasnih letev na steno ne zahteva človeka z visoko strokovno usposobljenostjo. To lahko opravi vsak malo bolj iznajdljiv posameznik in seveda z ustreznim orodjem. Pri novogradnji, pa je v delo potrebno vključiti za to usposobljenega strokovnjaka. cijsko ogrevanje. To pomeni, da se zrak med okrasno letvijo in steno ogreje in nato počasi dviguje tik ob steni proti stropu. Pri ogrevanju s pomočjo okrasnih letev se topli zrak, še preden doseže strop, počasi ohlajuje. S tem se prepreči kroženje zraka v prostoru. Dvigovanje toplega zraka tik ob steni, omogoča, da se stene počasi ogrevajo. Topla stena s toplotnim sevanjem zagotovi dobro fiziološko in prijetno počutje v prostoru. Na sliki št. 2 je prikazano delovanje ogrevanja in kroženje zraka s pomočjo okrasnih letev. Seveda je potrebno tudi temu sistema ogrevanja posvetiti nekaj pozornosti. Predvsem je potrebno vedeti, da pred stene, na katerih so nameščene okrasne letve, ne postavljamo pohištva. Površina stene mora biti zelo gladka, da ne prihaja do usedanja prahu. Pri dobro zglajenih stenah, se zrak

Slika 1 – Ogrevanje s pomočjo okrasnih letev

Hladni in tudi slabo toplotno izolirani zunanji zidovi v hišah že dolgo časa povzročajo jezo številnim uporabnikom centralnega ogrevanja. Jeza pa postane še veliko večja, če se na zidovih pojavijo nečedni vlažni madeži. V današnjem času najdemo za omenjena primera kar veliko re-

šitev. Najpogosteje se zatečemo k dodatni toplotni izolaciji, z notranje strani. To je tudi najcenejša rešitev. V kolikor je cevna instalacija centralnega ogrevanje nameščena v podnožje zunanjih sten hiše, je dodatna vgradnja stenskih okra-

Slika 3 – Namestitev okrasnih letev v prostoru

Opis sistema z okrasnimi letvami
Izvedba ogrevanja s pomočjo okrasnih letev je vsekakor najprimernejša za vgradnjo na zunanjih stenah hiše. Cevi morajo biti nameščene tik nad višino tal. Cevi so lahko jeklene, plastične, iz bakra ali podobno. Pravokotno nad cevno instalacijo pritrdimo okrasne letve. Tudi letve so lahko iz različnih vrst materialov, predvsem pa takšne, da jih bo lahko čistiti in bodo služile prostoru v okras. Sistem deluje kot konvek-

lahko giblje hitreje in težje odlaga prašne delce. Primeren je omet, izdelan s primešanim apnom in z fino gladko površino. Pogled in videz okrasnih letev je prikazan na sliki št. 3. Ogrevanje s pomočjo okrasnih letev, se v bistvu prišteva med nizkotemperaturna ogrevanja in je primerno za vgradnjo v nizkoenergijskih hišah. Zaradi nizke delovne temperature v predtoku in v povratnem vodu je primerno za ogrevanje s toplotno črpalko, za solarno ogrevanje ali podobno

Slika 2 – Stranski pogled delovanja

14 Instalater

Junij 2009

Suhomontažni sistem ploskovnega ogrevanja Uponor
Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi najbolj varčno. Nemalokrat pa se ob takšni odločitvi pojavijo težave z razpoložljivo višino tal, ki je potrebna za zadostno toplotno izolacijo in vgradnjo talnega ogrevanja, in pa problemom maksimalno še dovoljene obremenitve talne konstrukcije (npr.: pri lesenih medetažnih konstrukcijah).
ploščo je potrebno enostavno položiti na tla, katera morajo biti poravnana, in, če je potrebno, tudi dodatno toplotno izolirana. V tako položene plošče vtisniti sevalno pločevino tam, kjer so predvidene ogrevalne cevi. Na koncu vgraditi Uponor ogrevalne cevi (MLCP 14x2 mm ali PE-Xa 14x2 mm). znaša minimalna vgradna višina samo 50 mm. Pri novih zgradbah se bo vgradna višina povečala med 56 mm in 65 mm, kar je odvisno od specifičnih zahtev po dodatni udarno-zvočni izolaciji.

Prednosti:
) nizka vgradna višina tal: od 50 mm ) kratek čas vgradnje in takoj pohoden, če se kombinira s suhomontažnimi talnimi ploščami ) minimalna statična teža: 25 kg/m2 s suhomontažnimi talnimi ploščami in 61 kg/m2 s cementnim estrihom KB 650 ) primerno za univerzalno uporabo suhomontažnih plošč ) hiter odzivni čas z majhno akumulacijo ) popolna svoboda pri postavljanju opreme in pohištva, ni vidnih radiatorjev, ki ovirajo kreativnost pri projektiranju ) toplotna oddaja preko velike površine omogoča nižjo temperaturo zraka za 1-2 °C v primerjavi s konvencionalnimi radiatorji ) manjši pretok prahu, kar pomeni zmanjšanje potreb po čiščenju Poleg navedenega nudi Uponor široko paleto proizvodov za sistem vodovoda, radiatorskega ogrevanja in ploskovnega ogrevanja. Za detajlne informacije kontaktirajte podjetje TITAN d.d., ki je uradni zastopnik f. Uponor v Sloveniji.
Vili Zabret, TITAN d.d.

Ena od rešitev omenjenih težav je Uponorjev sistem suhomontažnega talnega ogrevanja, ki omogoča hitro in čisto vgradnjo s pomočjo posebnih suhomontažnih talnih plošč. S tem je zagotovljena takojšnja vselitev (tal ni potrebno sušiti pred vgradnjo zaključnih talnih oblog).

mi (npr. Fermacell, Knauf, …) se doseže zelo majhna statična obremenitev (samo 25 kg/m2). To predstavlja pomembno prednost pri vgradnji tega sistema na lesene konstrukcije (lesene hiše). Sama sestava tal zagotavlja odlične pogoje za hitro regulacijo temperature (hiter odzivni čas).

Razmak med cevmi je odvisen od ogrevalnih zahtev in je lahko 150 mm, 225 mm ali 300 mm. Med Uponor suhomontažno ploščo in suhomontažno talno ploščo je potrebno vgraditi PE folijo debeline min. 0,2 mm.

Vgradna višina
Pri modernizaciji stare zgradbe ali tudi gradnji nove zgradbe je konstrukcijska vgradna višina sistema talnega ogrevanja izredno pomembna. Uponor sistem suhomontažnega talnega ogrevanja je najtanjši suhomontažni sistem vgradnje talnega ogrevanja saj

Trije prefinjeni elementi
Uponor sistem suhomontažnega talnega ogrevanja je sestavljen iz treh elementov: suhomontažne plošče, sevalne pločevine in ogrevalnih cevi. V kombinaciji s suhomontažnimi talnimi plošča-

Suhomontažne plošče za vsakršno podlago
Integrirani utori na suhomontažni plošči se popolnoma prilegajo sevalni pločevini in Uponor ogrevalnim cevem. Suhomontažno

Junij 2009

Instalater

15

Ceneje od energije
Nizkoenergijska hiša je zagotovo najcenejša rešitev za prihranek denarja. Spretnejši lahko pri obnovi obstoječe hiše veliko dela opravijo sami in tako še dodatno povečajo prihranek. Odločitev bo pravilna, če se odločite, da hišo, ki je energetsko potratna predelate v varčno nizkoenergijsko hišo.
Nizkoenergijske hiše imajo zelo majhne potrebe po energiji za ogrevanje in pripravo tople vode. Pojem, da postane hiša nizkoenergijska dosežemo, ko se pokaže, da je za ogrevanje potrebnih od 30 do 70 kWh/m2a. Za dosego teh vrednosti mora imeti nizkoenergijska hiša ovoj stavbe z dobro toplotno izolacijo, toplotnoizolacijska okna in kontrolirano prezračevanje. Nizkoenergijsko hišo je torej mogoče zgraditi brez posebnih dodatnih stroškov. Standard nizkoenergijske hiše je najlažje in brez težav doseči pri vseh novogradnjah. Z zamenjavo ali vgradnjo izboljšanih različic običajnih gradbenih elementov v obstoječih zgradbah, lahko tudi te izboljšamo do te mere, da so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Za dosego izboljšave, moramo z izboljšano izolacijo doseči U-vrednosti, kot so prikazane v preglednici 1. S primerjavo U-vrednosti po preglednici in zahtevah EnEV se , pokaže, da se priporočila z NEHstandardom iz leta v leto vse bolj povečujejo. Dobra nizkoenergijska hiša je energijsko varčna zgradba, ki ne dosega standarda pasivne hiše, vendar ji je po bivalnem ugodju zelo podobna. V Preglednica 1: Predpisane U-vrednosti Gradbeni deli Zunanji zid Okna, s toplotno izolacijskim steklom Podstrešje in nadstropje Kletna plošča, zunanji zid pri ogrevani kleti zgradbi je potreben konvencionalni ogrevalni sistem. Zelo dobra nizkoenergijska hiša ima vsaj eno od naslednjih komponent: sončno napravo za ogrevanje sanitarne vode ali prezračevalno napravo z vračanjem toplote odpadnega zraka itn. Dolga življenjska doba vgrajenih naprav in bistveno večja trpežnost v primerjavi s konvencionalnimi ogrevalnimi napravami, zmanjšuje vzdrževalne U - vrednost 0,25 W/m2K 1,30 W/m2K 0,15 W/m2K 0,30 W/m2K

stroške. Vse več pa je tudi ljudi, ki jim je prioriteta zdravo in prijetno bivanje, zato so zanj pripravljeni maksimalno investirati razpoložljiva sredstva.

16 Instalater

Junij 2009

Toplota iz okolice
Brez tople sanitarne vode in primerne bivanjske temperature v prostoru si danes skoraj ne moremo predstavljati svojih domov. Na srečo uporabnikov je ponudba pri izbiri različnih načinov ogrevanja precejšnja. Pravilna odločitev in najprimernejša izbira pa je vedno tista, ki uporabniku z najnižjimi stroški zagotavlja skozi vse leto, in v vsakem trenutku potrebno toplotno energijo.
ne moči med 9 in 12 kW Ogre. vanje s kondenzacijskim kotlom ali s toplotno črpalko ima lahko enak ogrevalni sistem (na primer talno in stensko ogrevanje), zato teh stroškov ne zajamemo pri primerjavi obeh investicij. Enako velja za ogrevanje sanitarne vode in izvedbo instalacij v kurilnici (vgradnja varnostnih naprav, povezava s hranilnikom toplote in priključitev na hišni sistem). Primerjava med ogrevanjem s toplotno črpalko in kondenzacijskim kotlom pokaže, da so investicijski stroški za ogrevalni sistem približno enaki. Pri tem upoštevamo, da pri toplotni črpalki, od vsega prej naštetega, ne potrebujemo. Če pa še upoštevamo, da lahko z reverzibilno toplotno črpalko hladimo v letnem času (pri vgradnji stenskega ali talnega ogrevanja), odpadejo tudi stroški za nabavo klimatske naprave. Ogrevalni sistem je treba načrtovati tako, da je temperatura dovoda ogrevnega medija (predtoka) čim nižja. Temperature dovoda naj bodo nižje od 55 oC, kar omogoča vgradnjo običajnih izvedb toplotnih črpalk.«

Ali se splača toplotno črpalko postaviti da z njo hladimo denimo vinsko klet in hkrati ogrevamo sanitarno vodo?
Vsekakor, ker vzporedno z hlajenjem vinske kleti segrevamo sanitarno vodo. Prihranki (stroški za segrevanje sanitarne vode) znašajo do 75 % v primerjavi s konvencionalnimi ogrevalnimi sistemi na olje ali plin. Investicija se povrne v treh letih.«

Ogrevalni sistem postavljamo za vrsto let. Ali investitorja upravičeno skrbi, kaj bo, ko se bo podražila elektrika?
Cene energentov, »fosilnih goriv«, če jih primerjamo z elektriko, so v določenem razmerju. Kjub temu, da trenutne cene energentov lahko konkurirajo med seboj pa lahko za prihodnja leta predvidevamo, da se bo ob zvišanju cene elektrike povečala tudi cena olja in plina.

Kaj pa potem, ko je investicija končana. Kakšna je primerjava stroškov ogrevanja?
Toplotne črpalke zrak - voda za segrevanje sanitarne vode

Ko se nekako končuje ogrevalna sezona, se velikokrat odločamo kako pa priskrbeti toplo sanitarno vodo, z možnostjo da naš domači proračun ne bi imel prevelikih izdatkov. Najbolj razširjen način priprave tople sanitarne vode še vedno predstavljajo električni grelniki, katerih prednost je njihova neodvisnost, slabost pa najdražji način. Solarni sistemi so močno odvisni od vremena, in obvezno potrebujejo dodatni vir. Ostali kotli na fosilna goriva pa so večinoma dimenzionirani za ogrevanje in zaradi tega zelo potratni. Bi želeli izrabiti akumulirano toploto zraka, sonca v zemlji, ali vode, kjer bi strošek priprave tople sanitarne vode in ogrevanja stanovanja precej znižali. Razmišljate morda celo o toplotni črpal-

ki, a imate kup pomislekov, ker zadevo premalo poznate? Prav je, da si pridete na jasno. Ne gre za majhno investicijo in ne gre za nekaj, kar bo aktualno le leto ali dve.

Prvi pomislek investitorjev se navadno nanaša na ceno toplotne črpalke. Ali je vgradnja toplotne črpalke danes dražja od sistema z ogrevalnim kotlom?
Cena toplotne črpalke je odvisna od ogrevalne moči. Dobro toplotno izolirana enodružinska hiša potrebuje toplotno črpalko ogrev-

Učinkovitost toplotne črpalke preko celega leta označujemo z letnim grelnim številom. Izračunamo ga iz razmerja med toploto, ki jo dovedemo grelnemu mediju, in celotno porabljeno električno energijo preko cele sezone. Najvišja letna grelna števila dosegajo toplotne črpalke voda/voda: približno 4, toplotna črpalka zemlja/ voda: približno 3,5 in toplotna črpalka zrak/voda: približno 2,8. Pri tem je upoštevana temperatura dovodne vode (predtoka) v ogrevalnem sistemu 45 oC. Nazivna grelna števila se pa lahko tudi zvišajo, posebej če upoštevamo temperaturo predtoka ogrevne vode 35 oC.

Različni ponudniki ponujajo pri nas različne toplotne črpalke. Kje so največje razlike med njimi? Na kaj je treba biti zelo pozoren?
Treba je izbrati toplotno črpalko ponudnika, ki ima urejen servis in zagotovljene rezervne dele. Velike razlike so tudi med komponentami, ki jih ponudniki vgrajujejo, paziti je torej potrebno, da se ne naseda mikavnim ponudbam, ki v ozadju nekaj skrivajo.
Jože Turinek dipl. inž. str.

Junij 2009

Instalater

17

Začelo se je v sedemdesetih letih
Nafta postane učinkovito orožje v političnih sporih. Sedem arabskih držav proizvajalk in izvoznic nafte želi poudariti svojo zahtevo, naj Izraelci zapustijo zasedena arabska ozemlja, in se odloči, da ustavijo naftne dobave Združenim državam Amerike in Nizozemski zaradi njihove podpore Izraelu. Nato 5. 11. 1974. sklenejo, da bodo za najmanj 25 % znižale pridobivanje nafte.
Poleg zmanjšanega črpanja prizadene države, ki nafto kupujejo, tudi zvišanje cen: OPEC zviša 16.10.1974. ceno sodčka za 70 %, 24.12. pa arabske proizvajalke nafte, razen Iraka, še enkrat podražijo nafto, tokrat za dvakrat; nove cene začnejo veljati 1.1.1974. S tem si članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) povečajo prihodke s 14,3 milijarde USD (1972) na 90,5 milijarde USD (1974). Zahodni kupci odgovorijo na naftni pretres s časovnimi in drugimi omejitvami uporabe motornih vozill. Prvo takšno prepoved sprejme 4.11. Nizozemska, 25. 11. ji sledi ZRN, ki pokriva 75 % svoje porabe iz arabskih virov. Vlada ZRN omeji količino, ki jo smejo točiti črpalke. Nafto je treba plačevati v ameriških dolarjih in to zviša dolarski tečaj, kar še dodatno podraži uvoz nafte. To prizadene predvsem države v razvoju. V Veliki Britaniji povzroči pomanjkanje nafte gospodarsko krizo; prisilno morajo uvesti tridnevni delovni teden, ker rudarji brez povišanja mezd nočejo več delati nadur. V Jugoslaviji ome-

Prazno križišče avtoceste Duisburg-Kalserberg na drugo nedeljo po prepovedi vožnje zaradi energetske krize

jijo vožnjo osebnih avtomobilov na vsak drugi dan (avtomobili s parnimi registrskimi številkami smejo voziti ob parnih dnevih) in vožnje tovornjakov; nato uvedejo bone za nakup omejenih količin goriva. ZDA vpeljejo obsežen varčevalni program, med drugim omejitev hitrosti, dodeljevanje omejene količine goriva (tudi letalom),

prepoved podjetjem, da bi uvajala uporabo nafte za ogrevanje. Vendar pa ZDA dobivajo od Arabcev le 14 % potrebne nafte in zato jih arabski ukrep prizadene manj kot Japonsko in Evropo. Čeprav zvišanje cen velja za naftne dobave, ki še niso prišle v države odjemalke, predelovalci nafte takoj zvišajo cene bencina in kurilnega olja.

18 Instalater

Junij 2009

Vrsta cevi in oznake
Civilizirani človek bi si težko zamislil življenje brez vodovoda, centralnega ogrevanja in drugih dobrin, ki spadajo med sisteme, za katere je za njihovo delovanje potrebna cevna instalacija. V naših domovih imamo različne in očem skrite instalacije. Njihovo dobro delovanje je v prvi vrsti odvisno od kvalitete izdelave in vrste materiala, iz katerega so cevi izdelane.
Kvaliteta cevi se najpogosteje označuje s posebnimi oznakami, ki so vidno odtisnjene na ceveh ali opremljene s potrebnimi pisnimi dokumenti. Sodoben razvoj postavlja nove naloge in zahteve, katerim morajo instalacije ustrezati. Tudi velika skrb za človekovo varnost in zdravje zahteva, da z njihovo uporabo ne smemo ogrožati ljudi. Prav tako naj bodo instalacije do okolja prijazne, in to v celotnem življenjskem ciklu, od izdelave in uporabe do recikliranja. S pravilno izbiro lahko ugodimo potrebnim zahtevam, izbrani sistem pa bo deloval varno, zanesljivo in trajno. Na sliki št. 1 je prikazano označevanje cevi. Sodobni instalacijski sistemi za centralna ogrevanja, vodovodne in plinske instalacije itn., vsekakor zahtevajo od strokovnjakov poznavanje novih vrst tehnologij. Za pravilno izvedbo je potrebno dobro poznavanje posamezne oznake, s katerimi proizvajalci označujejo različne vrste cevi. V preglednici št. 1 so prikazane vrSlika 1 – Označevanje cevi

ste cevi s potrebnimi oznakami po DIN standardih. Nominalna vrednost cevi, cevnih povezav, armatur in oblikovnih delov pokaže velikost posameznega dela s črkovnimi oznakami DN in se naslanja na številčno vrednost. Nominalna vrednost brez enote pripisuje in daje približno mero notranje mere, na primer za cevno instalacijo, v mm itn. V preglednici št. 2 so prikazane potrebne oznake za označevanje nominalne vrednosti. Nenehni tehnološki razvoj industrije, vedno večje onesnaženje okolja, povečevanje gostote naseljenosti prebivalstva in motorizacija, povzročajo vedno večje onesnaženje pitne vode. Problem zdrave pitne vode postaja vsak dan pomembnejši. Javna podjetja vsem porabnikom ne morejo vedno zagotavljati neoporečne in kakovostne pitne vode, brez ustreznih cevnih razvodov.

Preglednica št. 1: Oznake po DIN standardih

Junij 2009 Preglednica št. 2: Oznake po DIN standardih DN (nominalna vrednost) – po stopnjah 6
1)

Instalater

19

DIN EN ISO 6708: 1995-2009 350 400 450 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1400 1500 1600 1800 2002) / 4000

12 16

1)

20 25 32

40 50 60

65 703) 80

100 125 150

200 250 300

81) 10
1) 2) 3)

15
1)

Za manjše razpone pri cevnih navojnih povezavah in fitingih Do DN 4000 v preskokih do 200 Za tlačne odtočne cevi d1 : potreben notranji premer V : Količinski pretok v : Hitrost pretoka 1000 : Število za preračunavanje 3600 : Število za preračunavanje v mm v m3/h v m/s v mm/m v s/h

Potreba današnjega človeka je že dosegla raven, ko porabniki vedno bolj sami zahtevajo neoporečne, zdravju neškodljive izdelke in zdravo, čisto pitno vodo. Vse to pa je v veliki meri odvisno tudi od vrste in kvalitete cevne instalacije.

Začetki energetske učinkovitosti
Začetki prizadevanj za toplotno zaščito zgradb in energetske učinkovitosti segajo v leta od 1970 do 1976. To so bila leta, ko se je sodobna družba pričela soočati z nenehno naraščajočo porabo energije. K temu pa so velik delež prispevale tudi zgradbe, še posebej, če vzamemo v obzir dejstvo, da jih je več kot 90% starejših od 30 let in niso bile deležne ustreznega načrtovanja, niti vzdrževanja.
Gradbeno tehnične izboljšave vodijo končno k temu, da je v zgradbah, zgrajenih v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, zadostovala prilagoditev potrebam, ki so bile določene po smernicah DIN 4108 o »toplotni zaščiti v visoki gradnji«. Pri pozneje zgrajenih zgradbah so se vedno bolj upoštevale in občuGradbeni element Opis Opečni votlak velikosti 17,5-24 cm, na zunanji strani zračna plast širine 6 cm, zunanji zaščitni zid; Opečni votlak, 17,5-24 cm z 3-4 cm toplotne izolacije in z fasado; Beton, 16 cm, 4 cm izolacije in fasada Kletna plošča Nadstropje Strešna škarniki Okna Betonska plošča s toplotno izolacijo do 4 cm debeline in z plavajočim estrihom Goltniško povezje s toplotno izolacijo debeline 8 cm, notranja stran prekrita z mavčno kartonskimi ploščami; Betonska plošča s plavajočim estrihom in toplotno zaščitena z minimalno volno Izolacija s ploščami iz mineralne volne debeline 6-8 cm, z notranje strani obdana z mavčno kartonskimi ploščami ali z lesenim opažem. Z izolacijskim steklom tile konsekvence, pridobljene iz prve oljne krize v letu 1973. Nosilni zunanji zidovi so v večini zgradb zgrajeni z 17,5 do 24 cm debelimi klasičnimi opečnimi votlaki. Tako zidane zgradbe so bile na zunanji strani obdane z zaščitnim ometom ali preoblečene s klasično ometano fasadno preobleko.

Oboje je obloženo bodisi s 3 do 4 cm debelo toplotno izolacijo ali z 6 cm širokim zračnim kanalom. U-vrednost (W/m2K) 1,2-1,3 Posebnosti / tipično šibka točka
Manjša konstruktivna toplotna zaščita; Ogrevalna telesa na zunanji steni

Preglednica: Zgradba s prizadevanjem o energetski učinkovitosti (1970 do 1976)

Nagib strešne konstrukcije je zapolnjen z do 8 cm debelo plastjo toplotne izolacije iz mineralne volne, ki je z notranje strani prekrita z mavčno kartonskimi ploščami ali z lesenim opažem. Zgornja nadstropja so po večini izdelana z goltniškim povezjem, z do 8 cm debelo toplotno izolacijo in prekrita z mavčno kartonskimi ploščami. Klet je prekrita z betonsko ploščo. Nad ploščo je položena toplotna izolacija debeline 4 cm in prekrita s plavajočim estrihom. Okna so izdelana z izolacijskimi stekli. Nad okenskim okvirjem je na zunanji strani nameščena omarica z navojnico za rolete. Toplotne potrebe pri takšnih zgradbah znašajo v povprečju med 150 in 200 kWh/m2a.

Zunanji zid

0,8 0,8 0,8 0,4 1,0 0,6

2,8

Toplotno nezaščitena omarica za roleto

20 Instalater

Junij 2009

Načini ogrevanja
Ogrevanje naj bo takšno, da lahko izbiramo in vzdržujemo zaželeno temperaturo v prostoru. Zrak v prostoru, se naj zaradi ogrevanja ne kvari. Stroški, ki jih vložimo v ogrevalno napravo in stroški za ogrevanje pa naj bodo čim nižji.
) 5. Vrsti sistema ) 6. Smeri razdelitve glavnega cevnega razvoda.

Primer 1: Parno ogrevanje s premogom v zaprtem sistemu, kot

V nadaljnji razvrstitvi je v prvi vrsti omenjena delitev na najpogosteje razširjen način centralnega ogrevanja, kot je, toplovodno centralno ogrevanje vročevodno in nizkotemperaturno ogrevanje.

Toplovodno ogrevanje (TO)
Toplovodno centralno ogrevanje deluje s temperaturo medija v predtoku, ki lahko znaša okoli 90 o C. Medij v obtoku je voda, ki je pod atmosferskim tlakom. Priporočljiva je vgradnja raztezne posode za odprt sistem. Temperatura vode na vrhu omrežja mora biti nižja od 100 oC, ker bi se sicer voda v obliki pare izgubila.

Vročevodno ogrevanje (VO)
Vročevodno centralno ogrevanje deluje z visoko temperaturo medija v predtoku, ki je omejena na 120 oC. Pri vročevodnem ogrevanju ima voda višjo temperaturo od 100 oC. Sistem je zaprt in pod tlakom, pri višjem tlaku pa je vrelišče višje od 100 oC. Čim višji je tlak, tem višja je lahko temperatura vode. Najpogosteje se vročevodni sistemi uporabljajo za daljinsko ogrevanje, kjer so obsežni in razgibani cevni razvodi. Kurišče je eno samo za preskrbo večjega dela ali celotnega

Slika 1 – Skica za uporabljene pojme

Način ogrevanja
Gorivo lahko zgoreva v prostoru, ki ga ogrevamo in zato toplota ostaja neposredno v prostoru. Za takšno ogrevanje je najprimernejša lokalna peč, nameščena direktno v prostoru. Gorivo pa lahko zgoreva tudi drugje in nastalo toploto s pomočjo nekega medija (vode, pare, zraka) prenašamo v ogrevalni prostor. Takšno ogrevanje imenujemo centralno ogrevanje (slika 1).

Centralno ogrevanje lahko delimo tudi po različnih (slika 2) stališčih in sicer po :
) 1. Vrsti goriva ) 2. Ogrevalnem mediju ) 3. Sistemu ogrevanja ) 4. Po tlaku

dvocevni sistem s spodnjo razdelitvijo. Primer 2: Plinsko ogrevanje tople vode z obtočno črpalko v odprtem sistemu, kot enocevno ogrevanje s spodnjo razdelitvijo.

Razdelitev centralnega ogrevanja
Centralno ogrevanje štejemo za enakomerno in komfortno ogrevanje. Regulacija dovedene toplote je enostavna, lahko pa je tudi popolnoma avtomatizirana. Ker ogrevala niso povezana na dimnik, je porazdelitev toplote po prostoru enakomernejša, kot pri ogrevanju z lokalnimi pečmi.

Slika 2 – Razporeditev centralnega ogrevanja

Junij 2009 naselja s toploto, ki jo vodimo s pomočjo grelnega medija tudi več kilometrov daleč. Konvencionalna vročevodna ogrevanja delujejo s temperaturo 90/70 oC, to pomeni s temperaturo v predtoku okoli 90 oC in s temperaturo v povratnem vodu na 70 oC. temperaturo vode v predtoku, ki znaša okoli 75 oC in s temperaturo v povratku 40 oC. Tako znaša srednja delovna temperatura okoli 55 oC. Pri nizkotemperaturnem ogrevanju potrebujemo zaradi nizke delovne temperature v predtoku večje velikosti radiatorjev. Še posebej pa je nizkotemperaturno ogrevanje primerno za ploskovna ogrevanja, kot so talno, stensko, stropno itn. Vsekakor pa je sistem zelo primeren tudi za solarno ogrevanje in toplotne črpalke.

Instalater

21

Nizkotemperaturno ogrevanje (NT)
Nizko temperaturno ogrevanje s toplo vodo deluje z maksimalno

Lotanje
Hiter razvoj novih vrst cevi in vse pogostejši prehod iz črnih jeklenih cevi na barvne, prinaša različne načine za njihovo spajanje. Najpogostejši način spajanja, predvsem bakrenih cevi je zagotovo lotanje.
pri čemer se odmerjena množina lota doda tesno ob lotalno špranjo in nato skupaj s predmetom ogreje; potapljalno lotanje pri katerem se že sestavljena konstrukcija potopi v raztaljeni lot. Lot uporabljamo v obliki žice, palice, pločevine, zrna, praškov, za spajkalnik pa lahko tudi kot pasta. Za mehko lotanje se uporabljajo predvsem nizko taljive zlitine svinca, kositra in antimona. Za trdo lotanje pa nelegirani baker, med in srebrovi loti. Za lahke kovine so trdi loti na osnovi aluminija, silicija, kositra in kadmija. Deloma je treba delati z dodajanjem talil, ki čistijo površine, izboljšajo omočljivost in tekočnost lota ter preprečujejo nastajanje filmov na površini predmeta. Včasih lotajo tudi pod zaščitnim plinom, da se zaščitita lot in osnovni material med ogretjem, pred oksidacijo, ali da se celo reducirajo že nastali oksidi na lotu in osnovnem materialu (v kovino). Za mehko, ročno lotanje se uporablja bakreni lotalnik, gret električno ali na nekem drugem izvoru toplote, na primer plinskem plamenu ali kovaškem ognjišču. Za trdo lotanje se uporabljajo plinski gorilniki, včasih tudi s puhalom ali gorilniki za plamensko varjenje. Delati je treba po tem vrstnem redu: najprej je treba očistiti površino materiala, nato namestiti predmete v primerno lego, dodati talilo, ogreti predmet na potrebno delovno temperaturo, dodati lot in po ohladitvi odstraniti ostanke talila.

Slika 1 – Mehko lotanje

Lotanje je postopek za spajanje kovinskih gradiv, s pomočjo raztaljenega dodajnega materiala (lota), katerega tališče je nižje od tališča osnovnega materiala. Pri lotanju se osnovni material omoči, ne da bi se pri tem raztalil. Tako nam lotanje omogoča, da drugače kot pri varjenju, spajamo tudi raznovrstne materiale v eno konstrukcijo. Načine lotanja ločimo predvsem po delovni temperaturi in sicer: mehko lotanje, ki poteka pri temperaturah pod 450 oC (slika 1) in trdo lotanje pri temperaturah nad 450 oC (slika 2). Po namenu je lotanje lahko spajalno ali nanašalno, katerega

namen je, na primer doseči gladke ploskve ali popraviti vlitke; po izvoru toplote. Delitev je možna tudi po obliki lotanega spoja. Pri lotanju z ozko lotalno špranjo je med deli enakomerna oddaljenost (špranja) pod 0,5 mm, pri lotanju s široko režo so razdalje nad 0,5 mm ali pa ima reža obliko črke V oziroma X. Pri delitvi po načinu, kako lot izvedemo, je treba ločiti: lotanje z dodajanjem, pri katerem se lot doda ali raztali, ko se del ogreje na lotalno temperaturo, ob dotiku z osnovnim materialom ali pa od vira toplote; lotanje z vloženim lotom,

Slika 2 – Trdo lotanje

22 Instalater

Junij 2009

Izračun porabljene energije
Vsak človek s svojim načinom življenja dnevno porabi določeno količino energije, ki jo lahko izmerimo v kilovatnih urah (kWh) in podobno. Kolikšna je poraba energije za ogrevanje in kolikšen je strošek ogrevanja za vašo zgradbo?
Takšen izračun si lahko napravimo s pomočjo spodaj prikazanih preglednic od 1 do 6. V kolikor primerjamo vrednosti v spodaj prikazanih preglednicah, kar se tiče porabe energije za ogrevanje in njene cene, se hitro najdemo v kateri izmed navedenih kategorij. Seveda pa ni nujno, da bo zagotovo tako. Visok strošek ogrevanja lahko nastane tudi, čeravno je z ogrevalnim sistemom vse v redu. Stroški ogrevanja so sicer odvisni od treh faktorjev: od porabe in cene energije ter od odvisnih obratovalnih ogrevalnih stroškov. Odvisni ogrevalni stroški pa so zopet odvisni od: ) pogonskih stroškov za električno energijo ogrevalnih naprav ) stroškov za razne pristojbine pri ogrevanju ) stroškov za vzdrževanje, oziroma servisiranje ogrevalnih naprav ) stroškov za ometanje dimnika itn. Kot zlato pravilo velja, da stranski stroški ogrevanja, pri starejši zgradbi, ne smejo presegati 20 odstotkov, od vseh skupnih stroškov. Pomembno je, da ne primerjamo zrcalno, samo stroškov ogrevanja, vključno s stranskimi stroški, temveč upoštevamo tudi porabo toplotne energije. Preglednica 2: Primerjalne vrednosti za ogrevanje z kurilnim oljem, cena goriva v Evru v kWh na m2 na leto. Št. 1 2 3 4 Ogrevani prostor 100 – 250 250 – 500 500 - 1000 > 1000 Zelo dobro > 6,70 > 6,20 > 5,80 > 5,20 Dobro 6,70 – 9,30 6,20 – 8,60 5,80 – 8,00 5,50 – 7,60 Slabo 9,30 – 12,30 8,60 – 11,50 8,00 – 10,70 7,60 – 10,20 Zelo slabo > 12,30 > 11,50 > 10,70 > 10,20

Preglednica 3: Primerjalne vrednosti za ogrevanje z zemeljskim plinom, porabljena energija v Evru na m2 na leto. Št. 1 2 3 4 Ogrevani prostor 100 – 250 250 – 500 500 - 1000 > 1000 Zelo dobro > 120 > 111 > 104 > 99 Dobro 100 – 200 111 – 180 104 – 169 99 – 162 Slabo ** 200 – 271 180 – 254 169 – 240 162 – 231 Zelo slabo > 271 > 254 > 240 > 231

In kaj lahko naredimo?
Za ugotavljanje porabe energije ogrevalnega sistema in njegove cene sledimo naslednjemu postopku: Delitev porabe energije za ogrevanje z ogrevano površino zgradbe, oziroma stanovanja. Tako dobimo porabo energije zgradbe, v kilovatnih urah (kWh) na kvadratni meter (m2) na leto (formula 2).

šek ogrevanja zgradbe, v Euro na kvadratni meter (m2)(formula 1).

Pozor! Pri zgradbah s centralno pripravo tople sanitarne vode moramo pri izračunani vrednosti odbiti vrednost 1,30 EUR.
Sedaj je potrebno primerjati vrednost, s podatki v tabeli od 1 do 6. Pri tem je potrebno paziti na napise v preglednicah. Preglednice so porazdeljene na tri energetske vire in sicer: ) na kurilno olje ) zemeljski plin in ) za daljinsko ogrevanje.

java ni primerna, ker so stroški ogrevanja za kurilno olje, zemeljski plin in daljinsko ogrevanje, le za primerjavo. To zahteva polno upoštevati poleg ogrevanja z investicijskimi stroški, stroški vzdrževanja, stroški povezave, in s stroški za uporabo kletnih prostorov. Prikazane vrednosti označujejo (občasno, vsakokrat odstotke) vsota (znesek) vseh stanovanjskih prostorov zgradbe. Izvir za vse podatke so v pristojnosti posamezne države in zakonadajo za dovoljene odvode emisij CO2 in v zvezi z energetsko politiko.

Pozor! Pri zgradbah s centralno pripravo tople sanitarne vode moramo pri izračunani vrednosti odbiti 26 kilovatnih ur.
Nato je potrebna delitev stroškov ogrevanja z ogrevano površino zgradbe. Tako dobimo letni stro-

Izbira ogrevanja
Iz prikazanih preglednic je razvidno, da je bila cena v obdobju izdelave preglednic za kurilno olje ugodnejša od plina. Razlika znaša od 20 do 30 odstotkov, vendar

Preglednica 1: Primerjava za ogrevanje stavb s kurilnim oljem; poraba energije v kWh na m2 na leto Št. 1 2 3 4 Ogrevani prostor 100 – 250 250 – 500 500 - 1000 > 1000 Zelo dobro > 129 > 118 > 101 > 102 Dobro 129 – 199 118 – 183 101 – 169 102 – 161 Slabo 199 – 281 183 – 261 169 – 243 161 – 233 Zelo slabo > 281 > 261 > 243 > 233

Pozor! Kot pomoč za odločitev za izbiro energetskega vira za ogrevanje pri novogradnji ali obnovi ogrevalnega sistema, zrcalna primer-

Preglednica 4: Primerjalne vrednosti za ogrevanje z zemeljskim plinom, cena goriva v Evru na m2 na leto. Št. Ogrevani prostor 100 – 250 250 – 500 Zelo dobro Dobro Slabo Zelo slabo

1 2 3 4

> 7,00 7,00 – 10,20 10,20 – 13,50 > 13,50 > 6,50 6,50 – 9,50 9,50 – 12,50 8,20 – 11,80 7,50 – 11,20 > 12,50 > 11,80 > 11,20

500 - 1000 > 6,00 6,00 – 8,20 > 1000 > 5,70 5,70 – 7,50

Junij 2009 Preglednica 5: Primerjalne vrednosti za ogrevanje na daljinsko ogrevanje, porabljena energija v Evru v kWh na m2 na leto. Št. Ogrevani prostor 100 – 250 250 – 500 500 - 1000 > 1000 Zelo dobro > 95 > 90 > 84 > 81 Dobro Slabo Zelo slabo

Instalater Preglednica 7: Preračunavanje v kilovatne ure (kWh) 1. 2. 3. 4. 1 liter kurilnega olja 1 m zemelj. plina
3

23

Odgovarjava v primerjavi z 10 kWh Odgovarjava v primerjavi z 10 kWh Odgovarjava v primerjavi z 1000 kWh Odgovarjava v primerjavi z 704 kWh

1 MWh 1 m3 kondenzata

1 2 3 4

95 – 150 90 – 141 84 – 134 81 – 130

150 – 218 141 – 206 134 – 195 130 – 189

> 218 > 206 > 195 > 189 Številni se odločajo za zamenjavo ogreval. Vendar je pred investicijo dobro preveriti nekaj osnovnih vidikov in jih dobro preučiti. Izolacija je ugodnejša kot ogrevanje. Denar, ki ga vložimo v izolacijo hiše je najučinkovitejši prihranek denarja za energijo. S samogradnjo lahko številni, ki to zmorejo, sami opravijo toplotno izolacijo in tako prihranijo kar nekaj denarja. Prihranek bo neprimerljivo večji, kot strošek za drage ogrevalne sisteme, še posebej, če bomo v slabo izolirani objekt vgradili toplotno črpalko itn. in ni odvisna samo od cene energije. Na daljši rok je torej skorajda nemogoča in ni vse odvisno samo od cene energije, temveč tudi od številnih načinov ogrevanja.

Ali je ogrevanje pravilno nastavljeno?
Brez velikih stroškov lahko vidimo tudi pri starih ogrevalnih napravah 10 do 20 odstotkov večjo porabo energije. Zato moramo regulacijo pravilno nastaviti. Potrebna je tudi nastavitev obtočne črpalke in termostatskih ventilov. Le ti morajo biti eden z drugim uravnovešeni.

se je v zadnjem obdobju precej zmanjšala. Pred porastom cen je bil tekoči naftni plin dražji od zemeljskega plina, daljinsko ogrevanje, pa je bilo še dražje. Električna

energija pa je tako dražja od kurilnega olja, plina ali daljinskega ogrevanja. Toda cene so stalno v porastu, oziroma v gibanju. Izdelava primerjave je zato zelo težka

Preglednica 6: Primerjalne vrednosti za ogrevanje na daljinsko ogrevanje, cena goriva v Evru na m2 na leto. Št. 1 2 3 4 Ogrevani prostor 100 – 250 250 – 500 > 1000 Zelo dobro > 8,00 > 7,40 > 6,50 Dobro Slabo Zelo slabo > 12,90 > 12,20 > 11,70

8,00 – 10,70 10,70 – 13,10 > 13,10 7,40 – 9,80 6,80 – 9,20 6+,50 8,70 9,80 – 12,90 9,20 – 12,20

500 - 1000 > 6,80

– 8,70 – 11,70

Pozor! Ogrevalni sistem, ki je bil zgrajen pred letom 1979, (v številnih državah je to bilo pred časom tudi uzakonjeno) so morali poskrbeti za zamenjavo ogrevalnega kotla do leta 2006. To ni potrebno in je prepuščeno njihovi samostojni odločitvi, vsem lastnikom stanovanj, oziroma stanovanjskih hiš.

24 Instalater

Junij 2009

Naprave za uporabo deževnice
Poraba vode in njena cena, iz leta v leto, občutno naraščata. Zaradi velike porabe pitne vode se vse bolj znižuje nivo podtalnice, po drugi strani pa naraščajo stroški za pridobivanje vode in stroški za čiščenje odpadnih vod. Z enkratno investicijo za uporabo deževnice se lahko vsemu temu izognemo.
ževnica s strehe izteka v zbiralnik, od tam pa jo črpalka poganja naprej na vrt, da ga zalije. Obstajajo pa tudi naprave, s pomočjo katerih lahko deževnico, uporabimo tudi za pranje perila in za splakovanje stranišč. Ob doslednem upoštevanju veljavnih predpisov in navodil lahko tudi amater opravi vgradnjo naprav za deževnico, samostojno. V kolikor povežemo zbiralnik za deževnico s hišno vodovodno instalacijo, pa je vsekakor priporočljivo, da to opravi pooblaščen strokovnjak. Samo iniciativa nas v nobenem primeru ne sme pripeljati do površnega in nestrokovnega dela. Zajem in odvod deževnice: Priporočljiv je zajem deževnice preko celotne površine strehe. Deževnico nato odvajamo, preko zbirnih, oziroma padnih žlebov, do zbiralnika za deževnico. Fini filter (A): Filter namestimo v padno cev. Nameščen mora biti na dostopnem mestu, kjer ga je mogoče na lahek in enostaven način očistiti. S filtrom zadržimo listje, mah, cvetje, pesek itn. Padna cev – fini filter sta vgrajena decentralno. Fini filter je valjaste oblike in s sitom loči delce umazanije, listja itn. Manjši delež vode odteka v kanalizacijo, medtem, ko večji delež očiščene deževnice odteka v zbiralnik. Vrtinčasti mikrofilter je mogoče priključiti na večje število padnih cevi. Na sliki št. 1 je prikazana vgradnja filtra v padno cev. Vodni hranilnik (B): Za vodni zbiralnik (ne tlačni) lahko uporabimo: ) Plastični rezervoar, ki ga namestimo v kleti ) V zemljo zakopan zbiralnik iz cementa ali plastike (PE), predvsem pri novogradnji. Primerna je velikost od 2 do 12 m3

Slika 1 – Vgradnja filtra v padno cev

Poraba pitne sanitarne vode na osebo, znaša že krepko preko 100 litrov in še narašča. Seveda pa s porabo vode narašča tudi njena cena. Hitremu naraščanju cen vode se lahko izognemo tudi z uporabo deževnice. Ne samo, da bomo z uporabo deževnice privarčevali denar, zavedati se moramo, da je deževnica mehka voda, ki je primerna za pralne stroje. Z njo lahko tudi izpiramo stranišča, zalivamo vrtove, peremo avtomobile itn

pa si lahko tudi namestitev večjega zbiralnika deževnice z dodatno opremo. V večini primerov se de-

Naprave za uporabo deževnice v gospodinjstvu so sestavljene iz naslednjih delov: ) Zbiralna površina in odvod deževnice preko filtra ) Notranji, oziroma zunanji zbiralnik ) Preliv zbiralnika in dovajanje pitne vode ) Hišna vodna naprava z napravo za zvišanje vodnega tlaka in s krmiljenjem ) Razdelilno omrežje z odvzemnimi mesti.

Vgradnja naprav za uporabo deževnice.
Voda je dragocena in v prihodnje bo njena uporaba še večja in dražja. V veliko primerih lahko že na najbolj enostaven način, v sodih, zbiramo deževnico, ki jo uporabimo za zalivanje vrta. Omislimo

Slika 2 – Uporaba deževnice, z zbiralnikom v kleti

Junij 2009

Instalater

25

in več ) Stoječi rezervoar za kurilno olje ali plin. Možna je tudi uporaba zaprte kanalizacijske greznice, ki jo pa moramo, pred uporabo, dobro očistiti in preveriti tesnost.
V kolikor že imamo v zgradbi na razpolago večje število izdelanih plastičnih rezervoarjev za kurilno olje, jih lahko povežemo v enotno baterijsko enoto. Pri večjih sistemih so primerne tudi v zemljo zakopane plastične ali cementne cisterne, ki so lahko poljubnih velikosti. Primerna velikost zbiralnika za deževnico in njene možnosti izrabe so prikazane na sliki št. 2. Da pa ne pride do rasti alg, je potrebno poskrbeti, da je voda hranjena v hladnem in temnem, zaprtem prostoru. Preliv vodnega hranilnika: Del preliva vodi odvečno vodo (varnostni zastoj) na prosto v javno kanalizacijo (C). Alternativa temu in ekološko ugodnejše je vsekakor, če lahko odvečno vodo odvajamo skozi prepustna tla, narejenih zarez ali, na zgornjem delu, skozi luknjasti cementni obroč direktno v zemljo, da ponikne (D), kot je prikazano na sliki št. 3. Druga možnost je tudi, da deževnico za namakanje odvajamo na zemeljski toplotni menjalnik, katerega toploto izkoristimo za uporabo toplotne črpalke. Za zaključek lahko rečemo, da bo zalivanje vrta s pitno vodo tudi

Slika 3 – Cementni zbiralnik, zakopan v zemljo

v prihodnosti pravo zapravljanje. Zato uporaba deževnice ne bo samo v korist naše denarnice. Od večje uporabe deževnice ne bomo

več toliko odvisni samo od oskrbovalcev s pitno vodo, še posebej bomo pokazali našo zavest o varovanju okolja.

Črna skrinjica
Črna skrinjica (ki je pravzaprav rumene ali oranžne barve) je šest kilogramov težek cilinder iz aluminija in jekla, ki s toplotno izolacijo varuje spominske čipe. Narejena je tako, da prestane udarce z visoko hitrostjo ter omejen čas ekstremne temperature do 1100 oC nad ničlo in do 260 stopinj pod lediščem. Snemalnik podatkov, opremljen s podvodnim lokatorjem, ki ob stiku z morsko vodo začne pošiljati ultrazvočne signale, preživi tudi šest kilometrov globoko v morju. Signali dosežejo gladino iz globine nekaj več kot štiri kilometre, toda preiskovalci nesreče si pri zaznavanju le-teh pomagajo s podmornicami in podmorskimi prisluškovalnimi napravami, če bi skrinjici slučajno potonili globlje.

26 Instalater

Junij 2009

Prezračevalni vodi odtočne kanalizacije
Pri novogradnji ali adaptaciji moramo veliko pozornost posvetiti izvedbi kanalizacije. Odpadne vode se v urbaniziranih naseljih zlivajo v zunanjo kanalizacijo, po njej do čistilnih naprav in naprej v najbližjo reko ali v ponikalnico.
Od sanitarnih predmetov, talnih iztokov ali tehnoloških izlivov so položene odtočne cevi z nagibom 1 do 2 % do vertikalnih odtočnih cevi. Te vodijo do talne kanalizacije, ki je pod tlakom najnižje etaže. Horizontalne cevi talne kanalizacije, položene s padci, vodijo odplake v zunanjo kanalizacijo. V preglednici št. 1 so prikazane smernice za polaganje cevi za prezračevalne vode kanalizacije. Priporočljiva je izvedba večjega števila vertikalnih vodov (padni vod), ki so med seboj povezani v najnižji etaži objekta. Da smrad iz kanalizacije ne vdira v zgradbo, je vsak iztok zaprt s smradno zaporo, to je z vodnim zamaškom. Pri umivalniku je na primer to sifon. Podobno je pri vseh ostalih iztokih. V preglednici št. 2 je prikazan primer za izvedbo prezračevanja z odzračnim ventilom. Vse vertikalne odtočne cevi pa moramo speljati v oddušek, ki ga namestimo na najvišjo točko vertikalne instalacije. Z odduškom preprečimo, da kadar odplake iztekajo, ne potegnejo s seboj vode, na primer iz sifona. Odduški so speljani preko strehe na prosto, ker se iz njih širi smrad. Tudi cevi za prezračevanje kopalnic se s posebno tehniko za preprečevanje kondenzacije speljejo skozi streho na prosto. V preglednici št. 3 so prikazane dimenzije in načini prezračevanja. Prezračevalne vode najpogosteje izvedemo s plastičnimi cevmi za kanalizacijo. Te so cenejše in lažje od litoželeznih, pa tudi spoji s tesnili iz gume so enostavnejši. Minimalna količina zraka pri prezračevanju z ventilom za prezračevanje v posameznih vertikalnih cevnih instalacijah je prikazana v preglednici št. 4. V preglednici št. 5 je prikazan izračun minimalne količine zraka za prezračevalni ventil v priključni instalaciji. Izračun dodatnega prezračevanja v odvisnosti od imenskega naziva vertikalnega voda je prikazan v preglednici št. 6. Najmanjši premer vertikalne odtočne cevi je 70 mm, če pa priključimo nanjo WC, je najmanjši premer 100 mm. Zračnik ima isti premer kot odtočna cev. Večjih cevi v eno ali dvodružinskih hišah običajno

Preglednica št. 1: Smernice za polaganje prezračevalnih kanalizacijskih vodov po 1986-100:2002 Nad in podtlak, smradne zapore in odvajanje kanalskih plinov ) Prezračevalni vod je mogoče v navpičnem delu priključiti na kanalizacijo ) Prezračevalni ventil itn.

) Izvedba vodoravne in navpične linije ) Idealen padec: 2 cm/m ) Razvejanost instalacije skozi več kot 5 nadstropij se izvede izključno z loki 45o ) Združevanje dveh zračnih vodov nad najvišjo priključno instalacijo se mora izvesti pod ostrim kotom ) Pred prehodom skozi streho, je potrebno vgraditi gibljivo cev, maksimalne dolžine do 1 m ) Brez smradne zapore ) Združevanje glavnih prezračevalnih instalacij se izvaja izključno s 45o odcepi

) Vertikalno (padno) instalacijo moramo prezračevati nad strešno kritino, v minimalni višini 150 mm

Priporočilo: Odmik od okna : ) 1 m nad strešnim oknom ) 2 m od okna

Junij 2009 Preglednica št. 2: Smernice za vgradnjo prezračevalnega ventila po DIN EN 12 056-2: 2001 & DIN 1986-100: 2002 Dovoljena vgradnja prezračevalnega ventila z atestom Uporaba: ) za obtočni zrak kot nadomestek za indirektno dodatno prezračevanje ) indirektno dodatno prezračevanje kot nadomestno za obtočni zrak ) v eno in dvodružinskih hišah: namesto prezračevanja vertikalnih instalacij, v kolikor se minimalno ena od vertikalnih instalacij prezračuje preko strehe.

Instalater

27

) Neuporabno v področju, ki je izpostavljeno zastajanju ) Neuporabno za prezračevanje zbiralnikov

ne uporabljamo. Na vertikalno odtočno cev priključimo odtoke iz kopalnic, kuhinj in WC-jev, s posebnimi fasonskimi kosi pod kotom 88o, in sicer zato, da lahko

priključne cevi položimo s padcem. Fasonskih kosov s priključki pod kotom 45o ne uporabljamo, ker se lahko pojavi sesalni učinek. Če je straniščna školjka priklju-

Slika 1

Slika 2

28 Instalater

Junij 2009

Slika 3

Slika 4

Preglednica št. 3: Načini prezračevanja in dimenzioniranje po DIN 1986-100:2002 Način pre- Dimenzioniranje zračevanja Slika 1 Opombe

Prezračevanje večjega števila cevnih priključkov z enako di- Razbremenitev zbirne cevne instalacije: menzijo, izvedemo kot zbirno instalacijo in jo na izlivu priklju- -prevelike dolžine čimo v vertikalno instalacijo, vendar z maksimalnim presekom -prevelika višinska razlika do DN 70. Posamezno – glavno prezračevanje (PGP) z nominalnim na- Prezračevanje vertikalne instalacije je v osnovi potrebno, ker se zivnim premerom se izvede s pripadajočo vertikalno instalacijo na volumen pretoka vode, odvaja do 35 kratna količina zraka Obhodno instalacijo z enakim presekom izvedemo kot vertikal- Razbremenitev vertikalnega voda s preusmeritvijo pri: no instalacijo, vendar večjo od DN 70 -zavijanju -prehodu na glavni in zbirni vod Dimezioniranje prezračevanja:

Slika 2

Slika 3

Obhodni vod DN 50, DN 60 DN 70, DN 802) DN 903), DN 100

Zračni del DN 40 DN 50 DN 60

1)Predlogi: namesto vrednosti iz preglednice smemo DN za zračenje izvesti kot DN za posamezni prezračevalni vod 2) brez stranišča; 3) maksimalno do 2 stranišči in za maksimalno eno 90o spremembo smeri

Slika 4

Za skupni zračnik uporabimo cev s premerom, ki je za eno di- Več vertikalnih odtočnih cevi lahko na podstrešju združimo v menzijo večji od premera največje vertikalne odtočne cevi. (ra- en zračnik, da imamo manj prebojev skozi kritino. S tem poskrzen pri enostanovanjskih hišah) bimo za boljši optični videz zgradbe Preglednica št. 4: Izračun minimalne količine zraka za prezračevalni ventil v posameznem vertiaklnem cevnem razvodu po DIN EN 12 056-2:2001

čena v bližini nekega drugega priključka, mora biti med obema priključkoma vsaj 25 cm višinske razlike, ali pa naj bosta zamaknjena za 90o. Tako preprečimo, da bi umazana voda iz stranišča pritekala v sosednji priključek. Dve straniščni školjki, ki sta postavljeni v eni osi, v dveh sosednih prostorih, priključimo z dvojnim fasonskim kosom. Straniščno školjko z vodoravnim odtokom priključimo z lokom tako, da je od odtoka do vertikalne odtočne cevi vsaj 100 mm padca.

Va ≥ 8 ∙ Vtot

Va : minimalna količina pretoka zraka v l/s Vtot : Skupna količina pretoka odpadne vode v l/s

1) Samo za eno in več družinske hiše, v kolikor je minimalni vertikalni vod speljan nad streho 2) Minimalna količina pretoka zraka za prezračevalni ventil v priključni instalaciji (preglednica št. 4-1)

Preglednica št. 5: Minimalna količina pretoka zraka za prezračevalni ventil v priključni instalaciji po DIN EN 12 056-2: 2001

Va ≥ Vtot

Va : minimalna količina pretoka zraka v l/s Vtot : Skupna količina pretoka odpadne vode v l/s

Preglednica št. 6: Primeri za skupne zračnike Število zračnih cevi 2 2 1 2 3 3 Dimenzija DN 70 DN 100 DN 70 + 1 x DN 100 DN100 + 2 x DN 70 DN100 DN100 + 1 x DN70 Združeno v cev dimenzije DN100 DN125 DN125 DN125 DN125 DN150

Junij 2009

Instalater

29

Obnova cevnega sistema
Vsaka hišna instalacija vodovoda, centralnega ogrevanja ali plina, ima omejeno življenjsko dobo. Ta je odvisna od več različnih faktorjev. Zato je prav, da v doglednem času, oziroma še pred nastankom večje materialne škode poskrbimo za temeljit pregled.
del relativno enostaven. Sledi polaganje s pomočjo razdelitve cevovodov z deli navzgor, proti nadstropju ali preko dvižnih vodov, ki so vgrajeni v steno. Delo je dokaj težavno in šele tedaj se lahko ugotovi in oceni dejansko stanje instalacije. Pomembno pri tem je, ugotoviti ali je, na primer instalacijo, ki bo potekala skozi hladni prostor predhodno izolirati. Predpis EnEV določa, da morajo biti toplovodni razdelilniki in instalacije za toplo vodo, ki ne potekajo skozi ogrete prostore toplotno izolirane. Pogosto se zgodi, da najdemo stare instalacije za centralno ogrevanje, ki niso toplotno izolirane, četudi so vgrajene v zunanjih zidovih. V takšnem primeru se je potrebno odločiti, ali bomo cev toplotno izolirali ali jo prestavili pred steno ali vgradili v steno, ki se nahaja v notranjosti hiše. Najenostavneje je, da staro cev pustimo v notranjosti stene in namesto nje izdelamo nov razvod v nadometni izvedbi. Seveda pa je potrebno na mestu, kjer je ostala vgrajena stara cev izvesti dodatno izolacijo, da preprečimo nastanek toplotnega mostu. S tem lahko ostane stara cev v steni in prihranimo delo za izkopavanje cevi. Nato je treba preučiti, ali je potrebna menjava celotnega instalacijskega omrežja ali le delna obnova. V kolikor bomo opravili samo delno obnovitev instalacije je potrebno poskrbeti, da so vgrajeni isti materiali kot so bili predhodni. V kolikor se odločimo za zamenjavo celotnega omrežja, lahko vgradimo povsem druge materiale. V sedanjem času se za izdelavo vodovne instalacije ali centralnega ogrevanja uporabljajo bakrene cevi. V kolikor izvajamo tudi sanacijo estrihov, oziroma lesenega ostrešja, pa se vse pogosteje vgrajuje plastične cevi iz Polyethilena, ki se enostavno vgradijo v tla pod estrih, nad zvočno zaščito.

Slika – Cevna instalacija z armaturami

Najprimernejši čas za obnovo instalacije je vsekakor takrat, ko

Pričnemo s porazdelitvijo instalacije v kletni etaži, kjer je potek

Preglednica 1: Toplotna izolacija za toplotne razdelilnike, toplovodne instalacije in armature Vrsta instalacije/armatur Notranji premer do 22 mm Notranji premer od 22 mm do 35 mm Notranji premer od 35 mm do 100 mm Minimalna debelina toplotne izolacije, odvisno od toplotne prevodnosti 0,035 W/mK 20 mm 30 mm Enako kot notranji premer

Instalacije in armature v vrstah 1-4 v stenski in skozi stropne preboje, v križanjih insta- Polovica z zahtevami v vrsticah 1-4 lacij, pri instalacijskih spojnih in razdelilnih mestih Za instalacijo tople vode pri centralnem ogrevanju, v vrsticah od 1-4 in se po 31. janu- Polovica z zahtevami v vrsticah 1-4 arju leta 2002 zahteva za gradbene dele in ogrevane prostore, pri različnih uporabnikih Instalacije v vrsti 6, za talno ogrevanje se bomo odločali za temeljito prenovo notranjosti stanovanjskega objekta, oziroma hiše. Zato je prav, da pred sanacijo, oziroma obnovo, definiramo v kakšnem stanju se nahajajo obstoječe instalacije. Ko ugotovimo v kakšnem stanju se instalacije nahajajo, se odločimo kaj in na kakšen način, bomo obstoječe cevne razvode popravili ali v celoti zamenjali. Vsekakor je najbolje zamenjati celotno instalacijo, še posebej, če je le ta izdelana v podometni izvedbi.

Svetloba in senca obvladujeta slikarstvo
Italijanski slikar Caravaggio (Michelangelo Merisi) umre v starosti 36 let v Portu d'Ercole v Toskani. Caravaggio je razvil v svojih podobah novo obliko predstavljanja človeka. Opustil je izročilo manierizma ter oblikoval slike z naravi bližnjo stvarnostjo in realističnim podajanjem figur. Po 1600 je pogosto uporabljal nasprotje med svetlobo in senco. Svetlobni učinki, ki jih je razvil, vplivajo na slikarje v Franciji, Španiji, Nemčiji in na Nizozemskem. Caravaggieva od strani padajoča svetloba trga temo in daje barvam v osvetljenih pasovih večjo toploto. Svetlobna dramatičnost povzdigne naturalistično upodobitev v mistično doživetje.

30 Instalater

Junij 2009

Savna
Savna sprošča in poskrbi za telesno, duševno in čustveno dobro počutje. Z izmenično menjavo suhega, vročega zraka in hlajenjem, z ostrino finske savne, stimulira obrambne celice pred okužbami, očisti in pozitivno vpliva na srce in obtočni sistem. Izboljša se cirkulacija krvi, strupi se izločajo skozi pore telesa, porabljajo se kalorije in blažijo se težave s kožo. Poškodovane mišice se zaradi izpostavljenosti naravni sproščujoči toploti in pretoku kisika obnavljajo, oziroma zdravijo znatno hitreje.
ki jo večinoma namestimo v kletni prostor. Vrtna savna, ki stoji na prostem, je lahko narejena kompaktno iz enega kosa, v katerem je nameščena kabina za savno, prostor za oblačila in zunanja terasa. si poživijo krvni obtok. Temperatura v savni je okoli 80-110 oC. Ogreti zrak in otepanje z metlicami sprostijo napetost v mišicah in povzročijo obilno potenje, kar po svoje – od znotraj očisti kopalca. V kolikor se savna nahaja v bližini jezera ali bazena, odidejo

Slika 2 - Primer za dobro opremljeno hišno savno

Finska savna
Finska savna je zaprt prostor ali manjša soba, v katerem je v enem kotu tudi peč, na kateri je naložen kup kamenja. Ob stenah savne so nameščene klopi, lahko na različnih višinah, najpogosteje na 1.5m višine, kamor se posedejo kopalci. V savni je tudi vedro vode in metlice iz svežih, brezovih vejic. Iz vedra se z zajemalko poliva voda na ogreto kamenje, kjer v trenutku izpari in dodatno ogreje prostor. Listnate brezove metlice se namoči v topli vodi, kopalci se z njimi otepajo po vsem telesu, da

kopalci po sedenju v vroči savni, na kratko kopel v mrzlo vodo. Hladna kopel blagodejno prispeLegenda k sliki 2: 1. Kabina savne 2. Peč za savno 3. Kopalna kad ali zidano in ometano okroglo korito za kopanje 4. Korito za pranje nog s toplo vodo 5. Pregibna cev 6. Tuš 7. Klop za sedenje 8. Izhod na prostor

Slika 1 - Finska savna

Prvotno je bila savna neke vrste kopalnica. V zaprtem prostoru, ki je bil ogrevan, so ljudje veliko pozornost posvečali osebni higieni, oziroma umivanju. Najpogosteje je bila savna, v tistem času, edini primerni in razpoložljiv prostor, kjer so lahko uporabljali vodo, brez omejitev. Tako je postala savna tisti del domačije, kjer so Finci zagledali luč sveta in bili umiti. Tudi za svojo zadnjo pot na tem svetu, so ljudi pripravili v savni.

ska kopel) ali turška kopel (turška, ruska ali irska kopel) je vroče zračna kopel s temperaturo zraka med 80 in 90 oC in s približno 10 % zračno vlažnostjo. V zahodnem delu Evrope je ta sistem savne najpogosteje uporabljen. V zapisu bo kasneje podrobneje prikazana družinska, oziroma hišna savna. Hotelske in javne savne se od družinske, v glavnem, razlikujejo po velikosti in od števila dodatnih prostorov za nadaljnje dodatne storitve. Hišna savna je po pravilu sestavljena iz posameznih elementov,

Preglednica št. 1: Povprečne mere za finsko savno Število oseb Sede a.) 1 2 2 b.) 2 3 3 c.) d.) 3 3 4 Leže 3 3 4 4 4 5 6 7 6-7 H = 205 cm š x v (cm) 205 x 160 205 x 160 205 x 205 220 x 190 205 x 205 205 x 205 235 x 205 265 x 205 265 x 205

Osnove projektiranja
Izvor savne, ki izvira iz Finske, v nasprotju s toplim zrakom (rim-

Junij 2009

Instalater

31

sno toplotno izolacijo in z difuzijsko parno zaporo
Lesena izvedba ima številne prednosti. Boljša toplotna izolacija, absorpcija vlage in dobra difuzijska parna zapora itn. Zaradi možne postopne gradnje je velik prihranek pri materialu, kar pomeni prihranek denarja. Gradbene zahteve: Stene savne moramo zaradi mogoče cirkulacije zraka odmakniti od zidov zgradbe vsaj 5 do 10 cm. Za talno oblogo se priporočajo keramične ploščice ali naravni kamen na katerega namestimo rešetke iz letev. Rešetkaste lesene klopi oziroma ležalniki, so običajne širine od 50 do 60 cm in so narejeni tako, da je dostop do najvišje nameščenih ležalnikov narejen stopničasto. Klopi so medsebojno povezane v pravokotni obliki, v dveh, oziroma treh vrstah. Na različnih višinah se srečujemo z različnimi toplotnimi sloji. Višina klopi za sedenje ali ležanje je najbolj primerna na višinah 45 (50), 90 in (130) 135 cm. Vstopna vrata v kabino morajo biti opremljena z oknom, s pogledom v notranjost in se morajo odpirati navzven.

Slika 3 – Običajna velikost kabine za finske savne

va k ugodnemu občutku kopeli v savni. Najpogosteje uporabniki finske savne uravnotežijo obilno potenje z obilnim pitjem po savni, najpogosteje s pitjem piva ali sadnih sokov.

čenem času za ženske ali moške, ali pa je mogoča skupna uporaba. Minimalna velikost, ki je potrebna za namestitev hišne savne znaša od 7 do 10 m2 (vključno s tušem in predprostorom), tako

velikosti, kot jo bomo potrebovali. Potrebna minimalna mera v notranjosti kabine savne znaša približno 180 (še bolje 190) x 150 cm in višina 200 cm. Na sliki št. 2 so prikazane minimalne mere za

Potreben prostor
Družinska savna (hišna savna ali majhna savna) je sestavljena:
) Peč in leseni sedeži, oziroma klopi ) Tuš s pršečo glavo na gibljivi cevi ) Kopalna kad ali bazen, najpogosteje sedežna kad ) Prostor za počitek, izhod na zunanjo stran, kjer je to mogoče. V privatnih savnah je mogoča namestitev tuša ali kopalne kadi v drug prostor in tako omogočimo namestitev savne, oziroma kabine, tudi v minimalno velikem prostoru, ki lahko meri maksimalno le 2,50 x 2,50 m. V hotelih in javnih savnah, je potrebno poskrbeti za: ) Ločeno garderobo, sanitarne prostore in stranišče ) Prostor za masažo, solarij ) Prostor za rekreacijo, bife, trezor itn. V javnih savnah je potrebno opredeliti, ali bosta dve popolnoma ločeni savni, za moške in ženske, ali pa bo ena savna delala v dolo-

Slika 4 – Vrč in zajemalka za polivanje vode po kamenju

je mogoče savno namestiti tudi v manjši kletni prostor. Na sliki št. 1 je prikazana namestitev hišne savne v kletni prostor.

kabino finske savne. V preglednici št. 1 pa so prikazane povprečne mere za izdelavo hišne finske savne in se nanašajo na sliko št. 2.

Oprema: Poleg klopi, oziroma ležalnika, potrebujemo tudi peč za ogrevanje in luč za razsvetljavo notranjosti kabine. K opremi še prištevamo termometer, higrometer, uro (večinoma se uporablja peščena ura), vedro z leseno zajemalko za vodo, ki jo uporabljamo za polivanje vode po kamenju, talna lesena rešetka in zaščitna mrežasta pregrada za ogrevalno peč.

Peči za savno
Za ogrevanje hišne savne služi danes (poleg prvotnih peči za kurjenje z drvmi) skoraj izključno električna peč, ki je povezana z zunaj nameščenim, nastavljivim, vklopnim termostatom za nastavitev prostorske temperature. Priključna vrednost za običajne peči za savno znašajo približno od 3 do 10 kW (približno 0,8 – 1,0 kW/m3 zračnega volumna), pri večjih napravah pa do 30 kW .

Kabina savne
Oblike in mere
Poleg številnih oblik savn, ki so na razpolago na tržišču, prevladujejo savne pravokotnih oblik. Mera za savno je v veliki meri odvisna od števila uporabnikov. Zaradi potrebne toplotne moči peči, nameščene v kabini, je najbolje, da izvedemo kabino takšne

Izvedba
Materiali: Večinoma so savne izdelane iz pred pripravljenih montažnih elementov. Pri tem prideta v veljavo dve vrsti konstrukcije: ) Izvedba sten iz desk iz trdega masivnega lesa (črnjava, jedrina), približna debelina stene mora znašati vsaj 4 do 6 cm (pri kabinah na prostem pa okoli 8 cm). ) Sendvič konstrukcija z vme-

32 Instalater
V sedanjem času, doživljajo te peči pravi preporod in se ponovno vse bolj pogosto uporabljajo.

Junij 2009

Ogrevanje in prezračevanje savne
Temperatura zraka Temperatura zraka v savni znaša pri podu približno 30 do 40 oC, v zgornjem predelu med 90 in 110 o C. Vsekakor pa je pod strop savne priporočljiva vgradnja temperaturnega omejevalnika.

Zračna vlažnost
Pri temperaturi zraka okoli 90 oC znaša zračna vlažnost v kabini savne okoli 5 do 15 %. Z občasnim polivanjem vode po kamenju v peči, se za kratek čas dvigne zračna vlažnost, ki s tem poviša temperaturo zraka v prostoru. Na sliki št. 6 je prikazano razmerje zraka v savni.

Slika 5 – Peč za savno

Seveda pa potrebujejo večje naprave močnejši električni trifazni priključek s 400 V . Električna peč je za sevanje opremljena z dvojno zaščitno prevleko. Zgornji del peči je napolnjen s kamni, ki jih v presledkih od časa do časa polivamo z vodo, s čimer za kratek čas povečamo vlažnost zraka v prostoru. Počutje v električno greti savni je drugačno, od savne, ki je ogrevana s pečjo na drva. V zadnjem obdobju je klasična savna za kurjenje z drvmi pridobila veliko novih privržencev in zagovornikov. Nove savne, posledično vse pogosteje ponovno opremljajo s pečmi za kurjenje na drva. Uporaba peči za kurjenje z drvmi, je bila prekinjena nekje v začetka 20. stoletja.

Prezračevanje
V kabino savne, dovajamo svež zrak skozi odprtino, ki se nahaja na steni pod pečjo. Izrabljen vroč zrak postopno pada navzdol in ga skozi odprtino na nasproti ležeči strani odvajamo na prosto. Na uro je potrebna 6 do 15 krat izmenjava zraka. pravokotni ali okrogli obliki ter ometano ali obdano s keramičnimi ploščicami. Vse pogosteje se uporabljajo bazeni oziroma korita, ki so izdelani iz plastične mase. Priporočljiva mera je okoli 90 x 110 cm, globina pa okoli 120 cm. Korito za pranje nog s priključk-

Slika 6 – Zračno razmerje v savni

samo zaradi popolne sprostitve. Zavedati se moramo , da se naša koža očisti in dobro poskrbi za naše celotno telo. Izboljša se tudi cirkulacija krvi, skozi pore se izločajo strupi, porabijo se kalorije in nenazadnje se blažijo vse težave z našo kožo. Tudi naše poškodovane mišice, ki

Prostor za ohlajanje
Vsaka savna potrebuje dodatni prostor, v katerem istočasno poteka tudi predhodno čiščenje. Tukaj se nahajajo tudi sanitarni prostori po sledeči opisani opremi in namestitvi: Bazen za potapljanje: Bazen oziroma korito za hladno vodo in z možnim vstopom, je izdelano v

Slika 7 – Uporaba finske savne

om za hladno in toplo vodo. Korito je lahko izdelano tudi iz dveh ločenih korit za izmenično kopel, s 15 cm globine.

so medtem izpostavljene naravni in sproščujoči toploti in pretoku kisika se obnavljajo oziroma zdravijo veliko hitreje. Uživati v pravi leseni kabini, ki je izdelana iz lesa, je vsekakor enkraten občutek za naše specifične potrebe.

Zaključek
Telo si zasluži najboljše. Medtem, ko uživamo v savni, ne uživamo

Junij 2009

Instalater

33

Podnebna katastrofa ogroža svet
Že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, smo želeli z odločno omejitvijo izdelave in izpuščanja freonov in z načrtom za zaščito tropskega deževnega gozda zaustaviti grozečo podnebno katastrofo. Takratna opozorila številnih strokovnjakov so bila pravilna, saj se s številnimi vremenskimi težavami soočamo vsak dan.
S priporočilom je bil na konferenci v Helsinkih, ki se je udeležilo 79 držav zastavljen cilj, da čimprej zaustavimo, najpozneje pa do leta 2000, izdelavo in uporabo kemičnih spojin, ki uničujejo ozonski plašč. Zaradi strah vzbujajočih podatkov o širjenju ozonske luknje nad tečajema in o grozeči splošni otoplitvi ozračja je bila skrajno nujna uresničitev sklepa industrijskih držav iz leta 1987, da je treba do leta 1998 zmanjšati količino izpuščanja freona za polovico. Po mnenju znanstvenikov so fluorklorogljikovodiki, ki jih uporabljajo predvsem v hladilnikih in klimatskih napravah, pa tudi pri izdelavi umetnih snovi in kot polnilo v razpršilnikih, že nepopravljivo poškodovali ozonsko plast. Nevarnost teh plinov za Zemljin zračni ovoj je bila znana že od začetka sedemdesetih let. Varovalne atmosferske plasti se hitro razkrajajo, nevarni ultravijolični žarki pa skoraj neovirano sevajo na zemeljsko površino. Luknje v ozonski plasti povzročajo med drugim tudi premik podnebnih območij. Zaradi otoplitve se strokovnjaki bojijo razširitve puščav in povečanja sušnih katastrof, ter dviga morske gladine zaradi topljenja ledenikov, kar lahko pomeni za države z dolgo nizko morsko obalo, denimo za Indonezijo ali Bangladeš, strahotne poplavne katastrofe in trajno izgubo ozemIja. Podobno velika. nevarnost za svetovno podnebje tiči v grozeči izgubi tropskih deževnih gozdov zaradi velikega izsekavanja gozdov, predvsem v Južni Ameriki in Aziji. Brazilski predsednik Jose de Ribamar Sarney je že takrat predložil načrt za zaščito tropskih deževnih gozdov ob Amazonki in pozval industrijske države, naj denarno podprejo zaščito zelenih pljuč Zemlje. Sarney je nameraval že takrat povečati zavarovana naravna območja, prepovedati izvoz plemenitega lesa iz tropskih deževnih gozdov ter zaustaviti nadaljnje prodiranje naseljencev in iskalcev zlata na življenjsko območje brazilskih Indijancev. Tropski deževni gozdovi pokrivajo približno 12 % kopne površine Zemlje. Po vsem svetu razširjeno desetkanje deževnih gozdov, ki vsrkavajo ogljikov dioksid in sproščajo kisik, velja za enega glavnih vzrokov za pregrevanje zemeljskega ozračja, za t.i. učinek tople grede, ki je po mnenju znanstvenikov posledica povečane količine ogljikovega dioksida v ozračju. Toda zahteva industrijskih držav po zaustavitvi krčenja pragozdov je v nasprotju s kratkoročnimi gospodarskimi koristmi držav v razvoju, ki se nočejo odpovedati izkoriščanju tega naravnega bogastva. Veliko teh držav nujno potrebuje izkupiček, ki ga prinaša izvoz eksotičnega lesa, za poravnavo državnih dolgov. V zadnjih 100 letih je narasla povprečna toplota zraka za 0,7 °C, morska gladina pa za 10-20 cm. Katastrofe, med njimi dolgoletno sušo v jugovzhodni Afriki in poplave v jugovzhodni Aziji, strokovnjaki pojasnjujejo kot znanilce podnebnih sprememb, ki bodo še hitrejše, če ne bomo zmanjšali uporabe fosilnih goriv in ne bomo nehali izsekavati pragozdov, je bilo le nekaj predlogov koncem 20. stoletja.

34 Instalater

Junij 2009

Priprava tople vode s toplotno črpalko
Voda, ki jo ogrejemo v toplotnem hranilniku, s pomočjo toplotne črpalke, pomeni zaradi prihranka primarne energije, smiselno alternativo za ogrevanje s fosilnimi gorivi, oziroma z električno energijo. Še posebej, če deluje naprava skozi celo leto.
njalnik toplotne črpalke vgrajen direktno nad hranilnikom vode, oziroma na bočno stran toplotnega hranilnika vode. Pri takšnih toplotnih črpalkah je potrebno veliko pozornost posvečati varnostnim zahtevam, ki so predpisane za uporabo sanitarne pitne vode. Na sliki št. 2 je prikazana kompaktna toplotna črpalka. Toplotna črpalka za bivalentni sistem, kjer lahko hranilnik za toplo vodo dodatno ogrevamo s pomočjo električnega grelca ali v zimskem obdobju hranilnik tople vode ogrevamo s pomočjo ogrevalnega kotla. Na sliki št. 3 je prikazan bivalentni sistem za ogrevanje. preprečimo, oziroma zmanjšamo, velik odvzem toplote ogrevanim prostorom. Zaradi velike količine kondenza, ki se ustvarja ob delovanju toplotne črpalke in raztezka vode, se mora v prostor, kjer je nameščena toplotna črpalka, obvezno vgraditi talni odtok. Priporočljiva je tudi protihrupna zaščita proti sosednjim prostorom. Na sliki 4 je prikazan način ogrevanja tople vode s toplotno črpalko, ki je postavljena v kurilnico.

Dimenzije
Povprečna mera in velikost toplotne črpalke je odvisna od vrste izdelave in velikosti hranilnika za toplo vodo. V preglednici št. 1 in na sliki št. 5 so prikazane samo povprečne mere različnih proizvajalcev toplotnih črpalk.

Vgradne zahteve
Za običajno postavitev toplotne črpalke v kletni prostor (kurilnico ali skladiščni prostor) je zahtevano zadostno prezračevanje prostora. Toplotna črpalka za svoje delovanje zajema zrak iz prostora, kjer je postavljena. Prostor, kjer je toplotna črpalka nameščena se ob delovanju toplotne črpalke močno hladi, zato je potrebno poskrbeti za dobro toplotno zaščito proti sosednjim prostorom. S tem

Pogoji za delovanje
Temperatura prostora: Kadar je toplotna črpalka nameščena v kotlovnici ali v kakšnem drugem prostoru zgradbe, je, za nemoteno delovanje, potrebna minimalna temperatura prostora med 8 do 10 oC. Kadar so v prostoru nižje temperature, je potrebno zagotoviti avtomatsko dogrevanje

Slika 1 – Toplotna črpalka (Split izvedba)

Prihranek denarja, v primerjavi z drugimi sistemi za pripravo tople vode, so pri sedanjih energijskih prihrankih in na podlagi relativno visokih nabavnih cenah, še vedno komaj dosegljivi.

vode, ki se razlikujejo po izdelavi in načinu vgradnje:

Toplotna črpalka z ločenim toplotnim hranilnikom:
Prostorsko ločena naprava ali Split izvedba je priporočljiva za vgradnjo predvsem takrat, ko želimo na primer istočasno ogrevati vodo in hladiti razne prostore. Na sliki št. 1 je prikazana toplotna črpalka z ločenim toplotnim hranilnikom.

Uporaba
Najpogosteje se za pripravo tople vode, v eno ali več družinskih hišah, uporabi toplotna črpalka, ki jo enostavno vgradimo v kletni prostor in kjer vodo segrejemo na 50 do 55 oC. Vgradnja toplotne črpalke je smiselna predvsem takrat, ko obstaja možnost, da lahko istočasno ogrevamo toplo vodo in hladimo razne prostore, kot so na primer, gostinski prostori, restavracije ali razni laboratoriji, s hladilnimi prostori.

Kompaktna toplotna črpalka, kjer sta toplotni hranilnik in toplotna črpalka v enem kosu:
Kadar je toplotna črpalka vgrajena direktno nad toplotni hranilnik vode ali na bočno stran hranilnika tople vode, govorimo o kompaktni toplotni črpalki. Pri takšnih toplotnih črpalkah je kondenzator, oziroma toplotni me-

Vgradnja
Na trgu so dobavljive toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne tople

Slika 2 – Toplotna črpalka v kompaktni izvedbi

Junij 2009

Instalater

35

Slika 5 – Povprečne mere toplotne črpalke za pripravo tople vode

Slika 3 – Toplotna črpalka z dodatnim ogrevanjem

tople vode s pomočjo vgrajenega električnega grelca ali s kotlom za centralno ogrevanje. Običajno pa lahko s toplotno črpalko samostojno ogrevamo toplo vodo skozi celo leto. Električni priključek: Potrebna električna moč za delovanje toplotne črpalke, za enodružinsko hišo, znaša okoli 300 do 600 W oziroma 1500 do 2000 W grelne moči, to pomeni, skupaj okoli 2000 do 3000 W Tako lahko, po . pravilu, toplotno črpalko priključimo v normalno električno vtičnico.

Vodni priključek: Priključek za toplo in hladno vodo, kakor tudi varnostno napravo, izvedemo enako, kot za vse podobne hranilnike za toplo vodo.

oziroma izklapljanje, toplotne črpalke.Za enodružinsko hišo je najprimernejša velikost toplotne črpalke s toplotnim hranilnikom med 200 do 400 litrov. Za večje potrebe, na primer za obrtne dejavnosti, so na trgu dobavljive večje in odgovarjajoče toplotne črpalke v split izvedbi.

Dimenzioniranje toplotne črpalke za stanovanjsko hišo
Za dimenzioniranje toplotne črpalke je v prvi vrsti odvisna cena in potrebna velikost naprave, kar pomeni, da ni dobro, če napravo predimenzioniramo. Najbolje je izbrati pravo velikost, kot je potrebna. Tako preprečimo prepogosto in nepotrebno vklapljanje,

Primer: Čas ogrevanja s toplotno črpalko je zaradi majhnih toplotnih izgub relativno kratek. Pri toplotnem hranilniku z volumnom okoli 400 litrov znaša ogrevalno število 2,5 okoli 1000 W to po, meni, da bomo v eni uri dosegli 1 kWh, oziroma ogreli 30 litrov vode na 40 oC.
Odvzem toplote: Dnevna energijska potreba za 4 člansko družino v gospodinjstvu znaša pri 80 %

izkoristku, približno: 4 osebe x 1,2 kWh/osebo x dan : 0,8 = 6 kWh. To je količina toplote, ki jo mora zagotoviti toplotna črpalka. Pri predpostavljenem grelnem številu 2,5 znaša potrebna toplota 6 kWh : 2,5 = 2,4 kWh; preostanek potrebne toplote 3,6 kWh pa je odvisen od drugega ogrevalnega vira. Ostaja vprašanje: Kaj z odpadno toploto pri hladilniku in zamrzovalniku, kaj s toplotnimi izgubami ogrevalnega kotla ali zunanjega zraka. Transmisijske toplotne izgube skozi strope, zidove in tla ter drugih prostorov. Izračun za večje toplotne črpalke, za pripravo tople vode, mora vsekakor izdelati strokovnjak na podlagi znanih potreb po topli vodi in gradbeno ter ogrevalno tehničnih danosti.

Slika 4 – Potrebna energija za delovanje toplotne črpalke v kurilnici

Preglednica št. 1: Povprečne mere toplotne črpalke za pripravo tople vode (k sliki št. 5). Velikost zbiralnika Moč el. toka (okoli) Srednja grelna moč (okoli) Električno dodatno ogrevanje Širina Višina š (premer) v Globina g l W W W mm mm 200 350 1050 1500 650 600 300 450 1400 2000 650 650 1800 400 550 1850 2500 700 650 2000

mm 1550

36 Instalater

Junij 2009

Solarna tehnologija
Pozitivni razvoj solarnega trga se nadaljuje in se iz leta v leto vse bolj povečuje. Tudi neugodne gospodarske razmere in iz tega izhajajoča manjša kupna moč ne more prizadeti solarnega trga. Če pogledamo na skupne številke je jasno, da solarne naprave kljub pozitivnim rezultatom stojijo komaj na začetku prodora na širši trg.

Slika 2 - Približno določanje površine sončnih sprejemnikov na število sprejemnikov in oseb

Slika 1 – Velikost sončnih sprejemnikov in poraba tople vode

Trend pri opremljanju hiš gre vse bolj v smeri nizko energijskih hiš in s tem tudi v nizko temperaturne ogrevalne površine: poraba toplote se vse bolj manjša. Del skupne porabe energije za ogrevanje tople vode narašča procentualno. V enaki meri, kot upada poraba energije za ogrevanje, raste poraba energije za ogrevanje vode. Z intelegentnimi rešitvami lahko še bolj zmanjšamo porabo toplotne energije. V preglednici in sliki št. 1 je prikazan način za določanje števila sončnih sprejemnikov za uporabo pitne sanitarne vode. V žarišču nadaljnjih opazovanj stoji »normalna« priprava tople vode. Ta je najpogostejši vzrok za uporabo sončne energije. Sončne sprejemnike lahko namestimo praktično na vseh strehah, tudi

položnih, pomembna sta samo velikost in nagib strehe.

Določanje velikosti sončnih sprejemnikov za ogrevanje tople vode
V poletnih mesecih je možno s SSE pokriti praktično celotno potrebo po sanitarni vodi. V zimskem obdobju pa s termo solarnim sistemom vodo večinoma predgrevamo. Višjo temperaturo pa dosežemo s pomočjo ogrevalnega sistema oziroma lokalnega grelnika. Z dobro načrtovanim sistemom SSE lahko pokrijemo tudi do 80 % letnih potreb po sanitarni topli vodi.

Solarni trg ima prihodnost: dobra »slika« solarnih naprav, politična naklonjenost solarnim napravam in povečane aktivnosti instalaterjev in načrtovalcev so zagotovilo za uspeh solarne tehnologije. Če se bo pozitivni razvoj solarnih naprav nadaljeval (o čemer pričajo vsi tržni podatki), lahko brez pretiravanja govorimo o 20 do 30 % rasti površin sončnih sprejemni-

kov na leto. Izraženo v številkah to pomeni, da bo do konca leta 2010 samo za ogrevanje vode, instaliranih skupno preko 3 milijone kvadratnih metrov sprejemnikov sončne energije. Če v to številko vključimo še ogrevanja kopališč, dobimo več kot 3 milijone površin sončnih sprejemnikov.

Preglednica 1: Določanje površine sončnih sprejemnikov za ogrevanje tople sanitarne vode Regija (Kraj namestitve) Povprečno sevanje v kWh(m2 • a) Popravek (korektura) 1 1175 1,0 2 3 4 5 6 926 1,25

Pomembni kriteriji so:
) Način uporabe solarne naprave

1125 1075 1025 975 1,05 1,1 1,15 1,2

Preglednica št. 2: Približni izračun površine sončnih sprejemnikov za toplo sanitarno vodo Vrsta zgradbe Uporaba, udobje in lastnosti Topla voda v l/dan po osebi majhen 30 35 40 25 30 35 srednji 35 40 45 30 35 40 visok 40 45 60 35 45 50

Primer: 200 l/na dan, kraj namestitve, nagibni kot 25 °, odmik južne strani v smeri zahod 50 °, površina sprejemnikov 2,4 m2. Priporočeno: 5 m2 • 1,05 (Regija) • (slika št. 2) • 1,1 (slika št. 3) = 6.1 m2 ; število sončnih sprejemnikov: 6,1/2,4 = 2,5 (izbrano št. sprejemnikov 3) Popravek zaradi odstopanja od: • Kot naklona (nagib strehe) -> (slika in preglednica št. 2) • Južna stran (kot Azimuta) -> (slika št. 3) Topla voda – poraba tople sanitarne vode, ogrete s sončnimi sprejemniki, v litrih na osebo na dan, je prikazana v preglednici št. 2

Enodružinska preprost standard hiša in etažno srednji standard stanovanje visok standard Večdružinska hiša socialno stanovanje samogradnja visoko standardno

Bistveno vplivni pomen so poleg uporabnega profila še lokacija, nagibni kot sprejemnika, in oprema sončnih sprejemnikov

Junij 2009

Instalater

37

Slika 2a - pokaže vpliv nagibnega kota glede na dimenzijo sončnega sprejemnika

) Mesto za namestitev naprave (na primer na strehi) ) Postavitev sončnih zbiralnikov glede na strani neba ) Želen tip sončnih sprejemnikov. Za natančnejše dimenzioniranje sistemov se uporabljajo računalniška orodja in programi, ki določijo optimalno velikost solarnih sistemov glede na povprečno dnevno porabo tople vode. V preglednici št. 2 in sliki 2a je prikazano približno število sončnih sprejemnikov (površina) za pripravo tople sanitarne vode.

Vpliv nagibnega kota na dimenzijo sončnega sprejemnika – korekcijski faktor fN
Sprejemniki sončne energije naj bodo obrnjeni proti jugu in nagnjeni pod kotom 45° proti vodoravni ravnini. Odstopanje od južne smeri povzroča zmanjšanje vpadle sončne energije. Optimalni nagibni kot SSE je odvisen od časa koriščenja, ker se položaj Sonca preko leta spreminja. Za naše področje je najprimernejši nagib SSE med 35 in 45°, kar predstavlja kompromis med najvišjim položajem sonca poleti

Slika 4 – minimalni vrstni razmik

Razlaga k sliki št. 4: a 25o1) 30 55 40 50 55 L a e X LD n B
o o o

Razdalja L Navpično 4,74 5,18 5,58 5,94 6,26 6,52 6,74 Vodoravno 2,63 2,87
1)

B 1,84 1,75 1,68 1,58 1,48 1,48 1,48

3,09 3,29 3,46 3,61 3,73

45o
o o

1) Nastavitev: Krajši teleskopski podpornik Minimalni razmik med dvema zbiralnikoma (preglednica) Kot nagiba proti horizontali Lega Sonca proti horizontali brez zasenčenja (15-17o) Dolžina sprejemnika (tukaj 2070 mm) Globina sprejemnika (globina strehe) Razdalja od roba strehe Mere vrstnih sončnih sprejemnikov v m (prostor) je površina SSE pravokotna na vpadno sončno sevanje. Razen vgradnje SSE v smeri proti jugu je sprejemljiva še vgradnja v smereh JV in JZ z naklonom 20 do 65°. Odstopanja v smeri jug do 20° v poletnih mesecih nimajo velikega vpliva na izkoristek sončne

Preglednica št. 2a: Nagibni kot sončnega sprejemnika Uporabljen čas (≈ 50o severne š.) Januar do december, (celo leto) Aprila do sept. (samo v poletju) Maja do avgusta (skozi sezono) Oktobra do marca (kurilna sezona) Priporočljivo 40o – 50o 30o – 40o 25o – 30o 55o – 65o Začetek 30o – 60o 20o – 50o 15o – 45o 40o – 75o

Ugodnejši kot se določa po uporabi: Ogrevanje pitne tople vode ali za bazene od 30o – 45o Ogrevanje pitne tople vode + za ogrevanje od 45o – 55o 30o 30
o

Pri močnem sončnem sevanju v poletju (optimalni kot) Pri najnižji točki sonca v zimi (optimalni kot) Kompromis v poletnem obdobju

30o

(nagibni kot 30°) in najnižjim položajem sonca pozimi (nagib 60°). Preglednica in slika št. 2 prikazujeta različne možne kote nagiba sončnega sprejemnika. Maksimalno količino sončne energije, ki jo lahko sprejme absorber SSE dobimo v primeru, ko

Slika 3 – Nagibni kot sončnih sprejemnikov

Slika 5 - Na sliki št. 5 so prikazane tlačne izgube v ploščatih sončnih sprejemnikih

38 Instalater
Razlaga k sliki št 5: • Stalna temperatura (visoka in nizka temp.) • Zaščitna tekočina 50 % brez prekoračitve • Tlačne izgube (naprava) – dopustno do 7 m po m2 vključno z Glikolom. Pri 45 % Dp = 1,3 krat nasproti vode • Volumski tok v obtoku za sprejemnike 30…50 l/(m2 • h) – pri običajnih sprejemnikih • Solarna naprava regulirana s pretokom črpalke • Običajna črpalka za ogrevanje pogosto neprimerna (h) • Izklop črpalke pri ≈ 120 oC • Uporaba obstojne zaščitne tekočine Glikol • Črpalko načeloma vgradimo na povratni vod • Maksimalno zmanjšati dolga mirovanja naprave

Junij 2009

energije, saj glede na letno učinkovitost sončnega sevanja znaša razlika manj kot 2 odstotka. Velik vpliv za dobro delovanje solarnega sistema je odvisen tudi od nagibnega kota sončnih spre-

jemnikov, predvsem odstopanje od južne smeri.

Pri namestitvi sončnih sprejemnikov je dobro vedeti, da:
) Lahka strešna konstrukcija in
Slika 7 - Določanje števila sončnih sprejemnikov za pitno vodo

Preglednica 6: Tehnični podatki za raztezno posodo Št. sprejemnikov Volumen solarne naprave 2-4 18 4-6 25 6-8 32 Plinski predtlak (delovni) ≈ 2 bar Maksimalni delovni tlak ≈ 8 bar Varnostni ventil Sprejemnik m2 DN 50 15 100 20 200 25 350 32

posledično smer sprejemnikov na Z ali V povzročita, da sončni žarki ne sevajo optimalno na sončne sprejemnike ) Usmerjenost sprejemnikov čisto na jug z 10o, odstopanja proti Z je optimalno ) V poletju, če je mogoče, da se ne prekorači 55o in skozi zimo 35o (fSA = 1,1)

Primer:
1. Odstopanje od juga proti zahodu z 50o (b1) -> fSA = 1,1 2. Prav tako proti vzhodu 50o(b2) -> DfSA = 1,2 kar pomeni, da je potrebno vgraditi od 10 % do 20 % večjo površino sončnih sprejemnikov.

Obrazložitev preglednice št. 7: Krivulja potreb za toplo vodo (profil potreb) Poraba na dan: a. (a) majhna (< 40 litrov na osebo) b. (b) povprečna (50 litrov na osebo) c. (c) velika (65-75 litrov na osebo) Izjeme: Bivalentni večplastni hranilnik: 300 l na primer 400 l za več kot s tremi sprejemniki Smer strehe proti jugu (korekcijski faktor s slike 2) Nagib strehe 45o (korekcijski faktor s slike 1) Vroča voda – temperatura na iztoku maksimalno 45 oC Površina sprejemnika (neto) 2,23 m2 Priporočljiva streha ≈ 60 % (letno sevanje sonca ≈ 1600 ur Primer: 4 osebe, zelo velika poraba 70 • 4 = 280 l /dan. Po diagramu: 3 visokozmogljivi sprejemnik ali 4 standardni sončni sprejemniki (oboje – ploščati sprejemniki)

Slika 6 - Instalacijska shema solarne naprave po DIN 4757-11)

Razlaga k sliki št. 6:
1 - Sončni sprejemnik, 2 – Toplotni potrošnik, 3 – Obtočna črpalka, 4 – Odprta raztezna posoda, 5 – Odzračnik, 6 in 7 – Termometer, 8 – Manometer, 9 – Izpustna pipa, 10 – Izliv, 11 – Varnostni ventil, 12 – Membranska raztezna posoda, 13 – Povratni ventil, 14 – Napajalna črpalka, 15 – Zaporni ventil, 16 – Toplotni hranilnik.

Junij 2009

Instalater

39

lacija s pomočjo temperaturnih tipal meri temperaturno razliko med sprejemnikom sončne energije in toplotnim hranilnikom. Ko je temperatura izteka iz sončnega prejemnika večja od temperature v hranilniku tople vode, za najmanj 3 oC, regulacija vklopi črpalko. Enakomerno drseča diferenčna regulacija zagotavlja tako konstantno oskrbo s sončno energijo in enak temperaturni nivo v hranilniku. Kompletna postaja z integrirano solarno regulacijo za ogrevanje sanitarne tople vode in centralno ogrevanje z nizko temperaturnim ogrevalnim kotlom ali s kotlom na trda goriva je prikazana na sliki št. 8.

Slika 8: Ogrevanje tople vode na več načinov

Vpliv odstopanja nagibnega kota je prikazan na sliki št. 3.

Minimalni vrstni razmik med sončnimi sprejemniki (površina strehe ali nezazidane površine)
Minimalni vrstni razmik med dvema sončnima sprejemnikoma je odvisen od nagiba in lege Sonca proti horizontali brez zasenčenja (15-17o), dolžine sončnega sprejemnika (v prikazanem primeru je 2070 mm) ter globine sončnega sprejemnika. Odvisno je tudi od odmika roba strehe in od mere sončnih sprejemnikov (glej sliko št. 4).

V preglednici št. 5 so prikazane tlačne izgube ploščatih sončnih sprejemnikov, ki so odvisne predvsem od proizvajalca sončnih sprejemnikov. Tlačne izgube pa so odvisne tudi od izbire in vgrajene obtočne črpalke. Tudi vgradnja raztezne posode ima pomemben delež pri vgradnji solarnega sistema. Na trgu je dobavljivih več vrst razteznih posod. Najpogosteje se odločamo za vgradnjo membranske raztezne posode. Velikost in način delovanje je odvisen od proizvajalca raztezne posode, zato se je potrebno držati navodil proizvajalca. V preglednici št. 6 so prikazane veli-

kosti razteznih posod in velikosti glede na število sončnih sprejemnikov ter potrebna dimenzija varnostnega ventila.

Približno določanje števila sprejemnikov za pitno vodo
Pri načrtovanju sistema upoštevamo število oseb v gospodinjstvu in njihove navade. Kot osnovno vodilo pri načrtovanju lahko služijo naslednji podatki: dnevna poraba tople vode na osebo, površina sončnega sprejemnika, približno 1,5 m2/osebo in velikost hranilnika za toplo vodo. V sliki št. 7 je podanih nekaj podatkov za lažje določanje velikosti sončnih sprejemnikov.

Solarna kompaktna instalacija
Poleg solarnega sprejemnika, hranilnika tople vode, dodatnega centralnega ogrevanja in solarne regulacije, solarna kompaktna instalacija z ostalimi funkcijskimi deli zaokrožuje celotno ponudbo.

Določanje solarnih sprejemnikov za pitno sanitarno vodo (PSV) in za podporo ogrevalnim sistemom.
S pomočjo slike št 9 in z izračunom določimo odstotek energije, potrebne za ogrevanje PSV in hiše.

Kombinirani hranilnik za toplo pitno vodo v kombinaciji z ogrevalnim in solarnim sistemom
Solarna regulacija poskrbi za optimalno shranjevanje toplote v toplotnem solarnem hranilniku. Lahko jo uporabljamo istočasno na treh področjih. Na primer pri zaporednem vklapljanju dveh posod in istočasnem ogrevanju vode za bazen. Regu-

Primer:
Z dobljeno toploto 9 kW ki jo , dobimo pri solarnem ogrevanju pitne tople vode, lahko pokrijemo tudi potrebe za talno ogrevanje (nizko temperaturno ogrevanje), s čimer pokrijemo po prikazanem diagramu 25% potreb s 7 sprejemniki, za 20 % pokrivanje potreb

Slika 9 - Z izračunom se lahko določi odstotek energije, ki ga potrebujemo za ogrevanje vode in hiše

K sliki št. 9: Podatki za diagram: • Za eno ali dvodružinsko hišo • Kombinirani hranilnik 750 l (1000 l > 8 sprejemnikov • 4 družinska hiša potrebuje 200 l vode na dan • Smer strehe, na jug • Nagib strehe 45o • Nizka temperatura 40 oC / 30 oC

40 Instalater

Junij 2009 Preglednica št. 7: Solarno ogrevanje v prehodnem obdobju do Va = + 10 oC (volumen hranilnika in sprejemnikov)1 Sončni pogoji Klim. Cona I II II IV V VI VII
1)

Pridobljena energija 1) v kW/h/ sprejemnik 2,41 m2) 2,33 m2 4,85 5,55 6,25 6,90 7,60 8,30 9,00 3,90 4,45 5,00 5,50 6,00 6,60 7,20

Vsebina hranilnika v l//sprej. in dnevih 2,41 m2 130 145 160 170 185 200 215 2,33 m2 105 115 125 135 150 160 170

Sevanje sonca v urah < 1500 1500 - 1700 1700 - 1900 1900 - 2100 2100 - 2300 2300 - 2500 > 2500

Naprava 50 oC/40 oC; Smer sprejemnikov na jug; Kot postavitve 40o - 50o;

Primer: QN = 8 kW; Vamin = - 12 oC V1 = 20oC; Čas ogrevanja 10 ur/dan; površina sprejemnika 2,41 m2 Smer jug; nastavljeni kot 45o; Klimatska cona II; Ogrevanje – Kombinirani hranilnik Rešitev: DV1 = + 20 – (-12) = 32K; DV2 = +20-(+10 oC) Toplotne potrebe pri + 10 oC : (8 kW/32 K) • 10 K = 2,5 kW; Energijske potrebe na dan: 2,5 kW • 10 ur; Pridobljena energija/sprejemniki: 5,55 kWh; 25 kWh/5,5 kWh = 4,55; izberemo 5 sprejemnikov hranilnega volumna: 145 • 5 = 725 l pa potrebujemo samo 5 sončnih sprejemnikov. Določanje sončnih sprejemnikov za ogrevanje pitne sanitarne vode je prikazano na sliki št. 2 Pri nizkoenergijski hiši znaša potrebna letna toplota za ogrevanje 30 kWh/m2a in manj, zato lahko s solarnimi sistemi zagotovimo skoraj celotno letno potrebno energijo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. V tem primeru zadostuje dobro toplotno izoliran sezonski hranilnik toplote kapacitete 14 m3. Običajno se vgrajujejo solarni sistemi brez sezonskih hranilnikov toplote (večje sezonske hranilnike toplote vgrajujemo predvsem pri ogrevanju več družinskih hiš in solarnih sistemih za ogrevanje naselij). Legenda k sliki 11: 1. Sončni sprejemniki 2. Toplotni hranilnik 3. Topla voda – vmesni hranilnik 4. Toplovodni kotel 5. Toplotni menjalnik 6. Ogrevanje 7. Črpalka za ogrevanje 8. Solarni krog 9. Črpalka za ogrevanje vmesnega hranilnika

Slika 10 - Učinki solarnega ogrevanja

Razlaga k sliki št. 10: Št. 1 + 2: Toplotne potrebe (ogrevalni učinek) v slabo toplotno izolirani hiši Levo (začetek leta) je ogrevalni učinek večji kot desno Št. 2: Učinek ogrevanja v nizko energijski hiši (dobro izolirana) Št. 3: Toplotne potrebe za pitno toplo vodo (≈ konstantna poraba tople vode) Št. 4: Potek letnega sončnega ogrevanja, velja samo za ogrevanje pitne tople vode; popolnoma neučinkovito za ogrevanje; zelene površine kažejo: dodatne toplotne potrebe (ogrevanje z ogrevalnim kotlom). Št. 5: V nasprotju s 4 velikimi sprejemniki; Rdeče polje prikazuje solarno ogrevanje kot dodatno ogrevanje Št. 6: 6' Občasno poteka toplotna potreba za obe vrsti zgradb: Št. 7: krivulja 4 in 6 prikazujeta presežek sončne energije -> neuporabljena solarna energija je prikazana v rumenem polju, med aprilom in oktobrom (različno na letni čas).

Toplotne potrebe – solarna ponudba – pokrivne površine – solarni presežki
Solarni sistemi v povprečju letno proizvedejo od 350 do 400 kWh na vsak m2 sprejemnikov.

Slika 11 – Kompletni sistem solarnega ogrevanja

Junij 2009 Za nekaj dnevno shranjevanje toplote vgradimo hranilnik s prostornino do 130 litrov za vsak m2 sprejemnikov sončne energije. Pri tem je izvedba in tip SSE zaradi manjšega sončnega obsevanja in nižjih temperatur pozimi zelo pomembna (slika 10). Ukrepi za višje pokritje: znižanje toplotnih potreb; Nagib sprejemnikov od 45 - 55o (zajem Sonca v nižji legi), cevni sončni sprejemniki; Optimalno načrtovanje in delovanje. pletni sistem solarnega ogrevanja s toplotnim hranilnikom in s podporo ogrevalnemu sistemu. Da bi naš planet obvarovali pred nadaljnjim uničevanjem, je treba naš način pridobivanja energije prilagoditi naravnemu ritmu zemlje. Ena od rešitev je izkoriščanje

Instalater

41

sončne energije. Dejstvo je da v današnjih dneh pokurimo vse preveč fosilnih goriv, ki pa zelo slabo vplivajo na naše okolje. Vpliv tople grede, preveliko odvajanje emisij CO2, preveliko onesnaženje zraka in nastajanje ozonske luknje so posledice, ki jih ta goriva puščajo za seboj in jih občutimo že danes.

Toplotni hranilnik in podpora ogrevalnemu sistemu z bivalentnim toplotnim hranilnikom in toplotnim hranilnikom za ogrevanje
Na sliki št. 11 je prikazan kom-

Sončna energija iz vesolja
Pri podjetju Pacific Gas & Electric so se pred kratkim podali na novo razvojno pot do obnovljivih virov električne energije. Pred kratkim so že podpisali prvo pogodbo s podjetjem Solaren, kateri jim zagotavljajo 15 letno dobavo električne energije iz vesolja.
Imajo pa, od dvajset pa vse do 45 let izkušenj s področja vesoljske tehnologije, oziroma aviacije. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da je prednost njihovega programa tudi v tem, da je mogoče za plasiranje satelita v orbito uporabiti obstoječa prevozna sredstva. Z ozirom, da je celoten projekt šele v fazi načrtovanja, je poznanih zelo malo tehničnih podatkov. Omeniti velja, da podjetje Solaren ni edino, ki se ukvarja z izkoriščanjem sončne energije v vesolju. Z istim namenom je bila ustanovljena tudi ustanova Space Energy, ki kot že ime samo pove, obljublja prav tako energijo iz vesolja. Solarni sprejemniki pa bodo nameščeni na satelite. Oba projekta sta si zelo podobna. Zato imata tudi enake prednosti za koriščenje sončne energije na tleh. Sateliti nameščeni v geosinhroni orbiti, ki je oddaljena od planeta Zemlja okoli 36 tisoč kilometrov, lahko dobijo neoviran dostop do sončne energije. Na sprejem sončne energije ne vpliva vreme, letni časi, oblaki in podobni dejavniki, kar je izrazita prednost, saj lahko tako proizvedemo od šest do osemkrat več uporabne energije, kot na tleh. Žarek mikrovalov, po katerem se prenaša energija do Zemlje, je po dosedanjih testiranjih za človeka in živali neškodljiv ter nima negativnega vpliva na rastline, ki rastejo v neposredni bližine sprejemnih anten sprejemne postaje.

Sodni izvedenec in cenilec za področje obrti
V projektu je predvideno plasiranje solarne naprave v vesolje, ki bo sposobna pretvoriti sončno energijo v uporabno energijo, katero bodo brezžično pošiljali na naš planet - Zemlja. Podjetje Solaren, bo tako v vesolje poslalo satelit, opremljen s solarnimi sprejemnimi ploščami, ki bodo proizvajale električno energijo in jo istočasno pretvarjale v radiofrekvenčno energijo, ki jo bodo nato pošiljali na sprejemno postajo na Zemlji. Sprejemna postaja bo stala v Kaliforniji, njeni sprejemniki pa bodo prejeto radiofrekvenčno energijo pretvarjali nazaj v električno energijo ter jo nato pošiljali v električno omrežje. Podobnega sistema do sedaj ni zgradil še nihče, vendarle je tehnologija že preizkušena in primerna za uporabo. Komunikacijski sateliti v vesolju že preko 45 let zbirajo sončno energijo s sončnimi celicami in jo kot radiofrekvenčno energijo, v obliki sporočil, pošiljajo na Zemljo. Tako je sedaj čas, da se to izvede tudi v komercialne namene in se postavi prva solarna elektrarna te vrste. V podjetju je zaposlenih le okoli deset inženirjev in znanstvenikov. V strokovni reviji Instalater št. 3, smo predstavili slovenske sodne izvedence in cenilce za področje obrti. Žal smo pri g. Muršič Adiju zapisali napačno telefonsko številko. Za napako se opravičujemo in še enkrat objavljamo celoten naslov: Muršič Adolf Puhova ulica 31, 2000 MARIBOR Tel.: 041 / 235 291 e-mail: adi.mursic@amis.net

42 Instalater

Junij 2009

Pionirji sončne energije
V sedanjem času, ki ga imenujemo tudi atomsko obdobje, je moral človek pričeti velik boj z naravo, da ji dejansko odtrga čim večji delež energije. Z bojem za energijo je človek pričel že daleč nazaj. Najprej je koristil les za ogrevanje in razsvetljavo, nato premog, nafto in kasneje različne vrste kemičnih goriv.
bodo lahko koristile tudi bodoče generacije! Kljub vsem težavam, pa so številni strokovnjaki enotnega mnenja, da v naravi obstaja vir, ki nam ga že milijone let brezplačno pošilja Sonce. Tega smo se vseskozi premalo zavedali. Zato je prav, da se ozremo v zgodovino in hitro ugotovimo, da človek že kar nekaj časa vlaga trud in znanje v izrabo sončne energije. pridobljena količina energije zadostovala za celotne Združene države Amerike in to celo pri samo 10 odstotni pretvorbi sončne energije. V kolikor bi se samo 3 odstotki sončne energije, ki pade na desetino kopenske površine pretvorili v koristno energijo, bi se lahko oskrbelo dvakrat večje število takratnega prebivalstva.

Koriščenje sončne energije za dobrobit človeštva
Energijska moč Sonca znaša 378 kvadriljonov kilovatov. Večino te energije Sonce seva v hladno vesolje. Od tega 170 bilijonov kWh preide na Zemljo. Že samo del sončne energije, ki pade na naš planet skozi leto, na primer na površino Sahare, je tisočkrat večja, od svetovne proizvodnje premoga, je bilo zapisano že leta 1966. Kolikšen pomen bi lahko imela sončna energija, na primer: v kolikor bi pustinjo Nove Mehike, ki meri okoli 17 tisoč kvadratnih kilometrov prekrili s sončnimi sprejemniki (kolektorji), bi ta

Strokovnjaki - oziroma pionirji sončne energije
Velik strokovnjak Arhimed, ki je živel v času Antike (287 – 212 p.n.št.), je bil dober poznavalec moči Sonca. Za Arhimeda se trdi, da je leta 214 p.n.št., ko so Rimljani zavzeli Sirakuzo, s pomočjo ogledala in sončnih žarkov zažgal sovražnikovo ladjevje. O tem ni shranjenih nobenih podatkov, razen v zapisu Galena (leta 130-220) se najde opomba, o tej pomembni vojni prevari (»De temperamentis«). Kot sporoča Plutarh, so v času Nume Pompilija (714-671. p.n.št.) pripravljali ogenj z ovalnimi kovinskimi posodami, v katere so sevali sončni žarki. Vendar je kljub vsemu moralo miniti skoraj 1800 let od Arhimeda, ko se nobeden fizik ni odločil raziskav z zbirnim zrcalom. Potrebno pa je kljub vsemu omeniti, da se tudi sedanje metode za zbiranje sončne energije ne razlikujejo veliko, od časov Arhimeda. Stekleni sončni zbiralniki so najpogosteje uporabljen element za zajemanje sončnih žarkov. Šele Antanazije Kircher (16011680) je ponovno pričel z nadaljevanjem Arhimedovih poskusov. Seveda pa s poskusi ni nadaljeval tako, da bi hotel zažgati kakšno ladjevje. Florentinci, Averani in Targioni so leta 1694 nadaljevali s poskusi,

Slika 1 – Jorge Louis Leclerc Buffon je izračunal, da bi Arhimed sovražnikovo ladjevje lahko zažgal v razdalji od 30 do 42 metrov

V sedanjosti, ko so svetovne zaloge že skoraj pošle, pa se vse bolj širi boj z različnimi vrstami alternativnih virov energije. Kljub temu, da je imela Zemlja obilne zaloge premoga, nafte in nekatere vrste radioaktivnih kovin, je bila energetska kriza v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, neizbežna in v velik poduk. Toda, vse slabo, ima tudi nekaj pozitivnega.

Energetska kriza nas je streznila in pogled v našo prihodnost je postal povsem drugačen. Od energetske krize je preteklo že kar nekaj desetletij. Ostala so le številna vprašanja in na ta problem, je bilo potrebno poiskati primerne odgovore. Vidi se, da se človek trudi poiskati nov vir energije in to takšnega, ki ga

Slika 2 – Eneasova sončna naprava

Junij 2009 Steklene polovične kocke so bile postavljene na črno mizo, nad njimi pa je bil postavljen termometer, ki je sproti kazal spremembo temperature. Termometer je pokazal najvišjo doseženo temperaturo zraka okoli 87,5 oC. Ko je kasneje stekleno napravo s strani odkril in je bila izpostavljena direktno k soncu, se je temperatura dvignila od 110 pa vse do 160 oC. Kasneje so s to napravo bili izvedeni še številni poskusi za kuhanje hrane. Cassinijevo zbirno zrcalo, ki je imelo premer 110 cm, je bilo imenovano za kraljevsko zrcalo. To zrcalo je bilo podarjeno Ludviku XV Ta dogodek je razviden s . slike, ki jo hranijo v Pariški zvezdarni. S Cassinijevim zrcalom se je dosegla temperatura tudi do 1000 o C. Z njim se je, v samo 2 sekundah, lahko dosegla toplota, s katero je bilo mogoče taliti železo. Srebro pa se je ogrelo toliko, da, ko je padlo v vodo, je takoj dobilo podobo belega pajka. Sir Henry Bessemer je leta 1868 skonstruiral sončno peč. Konkavno zrcalo je bilo sestavljeno s stotimi posameznimi segmenti in s premerom treh metrov. V njegovem žarišču se je topil baker. Kositer pa se je spremenil v paro. Bessemer kljub vsemu, z

Instalater

43

doseženimi rezultati, ni bil zadovoljen in je zaustavil vse nadaljnje poskuse. V približno istem času je Francoz C.L.A. Callier napisal knjigo o izkoriščanju sončne energije. V njej so prikazani številni podatki o tedanjem poznavanju sončne energije, žal pa v njih ni opisanih nobenih tehničnih podatkov izvedenih eksperimentov. Angleški strokovnjak Harding je leta 1883 izdelal napravo za destilacijo vode, s pomočjo sončne energije v Čilu. Posode, ki so bile napolnjene z umazano vodo, je prekril s steklenimi ploščami, na katerih se je nabirala para, ki je kasneje kondenzirala. Tako dobljena čista voda se je nato odvajala v zbiralnik. S tem postopkom se je, v enem dnevu, pridobilo od enega litra do enega litra in pol čiste vode. Povprečna temperatura vode v posodah je znašala od 80 do 90 oC. Potrebno pa je omeniti številne in nenavadne poskuse Stocka in Heinemanna. Žarišče sončnega sevanja sta prestavila v stekleno posodo, kjer je bil visok vakuum. V njej se je nahajala substanca, ki jo je bilo potrebno ogreti in je bila položena v vrč iz magnezija. Na razpolago sta imela samo eno plankovekno stekleno lečo s premerom 80 cm z žariščno razdaljo 50 cm. S pomočjo vakuuma so se

Slika 3 – Naprava s koničnim reflektorjem

da bi z zbirnim zrcalom dosegli temperaturo, pri kateri bi diamant izhlapel. Nemški geometer W von Tschir. nhaus, član Francoske akademije znanosti je skonstruiral zbirna stekla s premerom 80 cm in z njihovo pomočjo opazoval taljenje keramične mase. Orleanski vojvoda je leta 1699 izdal ukaz, s katerim mu je Tschirnhaus iz Nemčije moral pripeljati takšno zbirno zrcalo. Nato je njegov telesni zdravnik Homber s tem zrcalom izvajal prve poskuse z zlatom in srebrom. Nekoliko let kasneje je Geoffroy nadaljeval s poskusi na železu, kositru, bakru in živem srebru. Francoski naravoslovec Jorge Louis Leclerc Buffon (leta 17071788) je leta 1747 izvedel poizkus z napravo, v katero je lahko vstavil do 360 ravnih zrcal. Z neko drugo napravo, ki je bila sestavljena z 168 ravnimi zrcali, vsako je bilo veliko 15 x 15 cm, je z njimi na kraljevskem vrtu zažgal kos debla v oddaljenosti 60 metrov. S to napravo je lahko talil svinec v razdalji 39 in živo srebro

na razdalji 18 metrov. Na osnovi njegovih poskusov je izračunal, da bi Arhimed sovražnikovo ladjevje lahko zažgal v razdalji od 30 do 42 metrov (slika 1). Kasneje je Louis XV imenoval Buffona za . grofa. Že omenjeni francoski učenjak Pouillet je izračunal, da je uporabna vrednost toplotne energije Sonca na kvadratni meter zemeljske površine med ekvatorjem in 43 stopinjami severne ali južne geografske širine okoli 1/6 toplotne enote v sekundi. To odgovarja moči 0,95 KM (konjska moč735,4988 W). Švicarski naravopisec De Saussure (Ženeva, 1740-1799) je prvi skonstruiral tako imenovani Sončni sprejemnik. Narejen je bil iz petih steklenih polkock, ki so bile razvrščene tako, da sta bila vedno dva sloja ravnih stekel odmaknjena ena od drugega, z vmesnim zračnim prostorom. De Saussure je odkril, da vmesni zračni prostor med dvema stekloma znatno poveča toploto in, da z večjim številom steklenih slojev, toplote ne povišamo.

Slika 4 – Začetek razvoja sodobnih sončnih sprejemnikov segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja

44 Instalater

Junij 2009 številni drugi učenjaki, točno poznal toplotno dinamiko, vendar o tem žal ni ničesar zapisal. Francoski učenjak Lavoisier, ustanovitelj znanstvene kemije in član francoske akademije, je v svoje raziskave vključil tudi Sončno energijo. Ob podpori tovarne stekla St. Gobain je uporabljal votlo lečo s premerom 1,30 m in 3,20 m žariščne razdalje. Leča je bila napolnjena z vinsko kislino. Z napravo je dosegel temperaturo, ki je bila potrebna za taljenje različnih kovin in so lahko naredile tekočo tudi platino (1773 oC). Da je lahko zmanjšal žarišče, je vstavil v napravo še drugo lečo s premerom 15 cm. S tem je Lavoisier izvajal poizkuse delno z vakuumom in ugotovil, da so naprave na sončno ogrevanje posebej primerne takrat, ko je potrebno imeti čist izvor toplote. V zvezi s tem je izjavil: »Ogenj običajnih peči je manj čist od ognja Sonca«. Francoska revolucija je storila konec njegovim naporom. Lavoisiser je končal na giljotini. Njegov sodnik je izjavil: »Republiki niso potrebni nobeni učenjaki«. William Adams je zgradil sončno peč za kuhanje, na kateri je uporabil ravno steklo na zrcalu, ki jih je razvrstil po obliki osemkratne piramide. Ta naprava je imela na širšem koncu premer 70 cm. Zrcala so sevala sončne žarke na cilindrični pribor za kuhanje, ki je bil nameščen v prozorni stekleni posodi. Adams je trdil, da je v Bombaju s to napravo kuhal meso in zelenjavo. Dr. C. G. Abbot je skonstruiral indirektno kuhalno napravo, v kateri je vročino, najprej prejemala tekočina in jo nato prenesla na pribor za kuhanje. Njegova kuhalna naprava je bila sestavljena z reflektorji, ki so imeli površino 30 kvadratnih metrov. Sprejemniki so sončne žarke prenašali na črno jekleno cev, ki je bila nameščena v žarišče sprejemnika. Cev je bila napolnjena s tekočino, ki se je ogrevala in se nato prenašala v zbirnik. Da bi se zmanjša-

Slika 5 - sončna peč s poliranim aluminijastim reflektorjem

majhne poskusne količine silicija raztopile, v samo eni sekundi. Baker in lito železo sta se raztalili v trenutku, medtem ko je mangan v trenutku izparel. Leta 1884 je strokovnjak Langley zgradil podobno toplotno napravo in izvedel ekspedicijo na Mount Whitney. Četudi je bilo to področje na veliki višini in prekrito s snegom, se je lahko naprava uspešno uporabila za kuhanje. Toplotne izgube naprave so nastale zaradi nizke temperature zraka. Te toplotne izgube so se izravnale s povišano intenzivnostjo sevanja Sonca, ki deluje v višinah. John Herschel je leta 1837 na rtu Dobre Nade napravil mali toplotni sprejemnik, iz mahagonija, ki ga je do zgornjega roba zakopal v pesek in ga tako toplotno zaščitil. S to napravo je lahko kuhal zelenjavo in meso. Kuhal je s temperaturo okoli 115 oC. Pionirji sončne energije, ki bodo omenjeni v nadaljevanju, so od toplotnih sprejemnikov svoje delo nadaljeval z reflektorji. Avguste Mouchot, profesor fizike

v Toursu, je začel leta 1860 delati tovrstne poizkuse in s podporo Francoske države z njimi nadaljeval še nadaljnjih 20 let. Pri kuhanju je toploto dovajal neposredno na hrano in pri tem opazil, da hrana prehaja v pusto vrenje. Okus teh jedi je bil nagnusen. Deli hrane, do koder ni prišel zrak so ostali nekuhani oziroma niso bili pečeni. Mouchot je kasneje, skupaj z Abelom Pifreom, skonstruiral napravo s koničnim jeklenim reflektorjem in z jeklenim cevnim kotlom, ki je bil v fokusu steklen in prozoren (slika 3). Ena od teh naprav, ki je bila priključena tudi na parni in tiskarski stroj, je bila leta 1882 predstavljena na razstavi v parku Tuileries v Parizu. Na tej napravi je Mouchot, s pomočjo sončne energije, tiskal časopis, »Le Soleil«. Reflektor te naprave je bil sestavljen iz posrebrenih pločevinastih plošč. Naprava je narejena po sistemu zglobov, da je lahko preko svoje osi sledila Soncu. Kotel s sončnim sprejemnikom velikosti 3,8 m2 obsevane površine, je lahko izkoriščal 87 % razpoložljive energije. V Alžiriji, kjer je bil stroj

nameščen, so lahko v zimskem obdobju, v samo eni uri, proizvedli 3,1 kg pare. S tem je parni stroj, ki ga je poganjal parni kotel, dosegel moč okoli 2 kW . Tako so bili izrabljeni samo trije odstotki sončne energije. Za tako slab izkoristek ni bil kriv način prenosa toplotne energije, temveč sestava parnega stroja. Kot je navedeno v aktih za patente, je Mouchot pridobil patent za »sončno črpalko«. Vse izkušnje z napravami, ki jih je skonstruiral Mouchot, je opisal v svojem zapisu »La chaleur solaire et ses applications industrialles«, ki je izšel v Parizu leta 1879. To je bil pravzaprav prvi zapis o gospodarskem izkoriščanju sončne energije in je na kasnejše raziskave imel velik vpliv. V Združenih državah Amerike je kapitan John Ericsson od leta 1868 do 1886 uporabljal cevni kotel, ki ga je z energijo napajalo konkavno zrcalo. S to napravo je Ericsson proizvajal paro, za pogon stroja moči okoli 3 kW in je bil večkrat predstavljen na številnih New Y orških industrijskih razstavah. Ericsson je, tako kot

Junij 2009 številko uporabljati z veliko rezervo. Italijanska raziskovalna ekipa na žalost ni bila kaj močno zastopana. Ravno pri Italijanih, ki jim pogosto rečemo, da je »država Sonca«, bi lahko pričakovali, da bo med prvimi na svetu pričela z izkoriščanjem sončne energije. Med prvimi lahko omenimo Romagnolija. Trudil se je, da bi sončno energijo uporabil za namakanje zemlje. Uporabil je kloretilski motor, ki ga je gnala predhodno ogreta voda s pomočjo Sonca. Sončna naprava je bila postavljena pod kotom 55 oC.
Slika 6 - sončna peč, ki jo je skonstruiral dr. Tarcici iz Bejruta

Instalater

45

Kljub vsemu so vse raziskave v Italiji ostale na začetni ravni in tudi v svetovnem merilu ta vrsta tehnologije, za uporabo sončne energije, vse do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ni zaznala kakšnega vidnejšega porasta. Z začetkom energetske krize v začetku sedemdesetih let, se je dobesedno stvar obrnila na glavo. In prav je tako. Iz zapisanega je razvidno, da so v preteklosti raziskave s sončno energijo potekale zgolj iskanju načina za kuhanje. Nekoliko kasneje pa proizvodnji pare, s katero so lahko poganjali parne stroje. Raziskave o sončni energiji se, od energetske krize v sedemdesetih letih, dalje nadaljujejo zelo intenzivno. Pričakujemo lahko, da bomo s sončno energijo že v kratkem času pokrivali večino človeških potreb. Energija Sonca je najbolj brezplačna in v neomejenih količinah. Zaradi teh ključnih razlogov, bo v prihodnosti imela večjo perspektivo, kot katerakoli druga vrsta energije. Čas, ko je človek gledal na Sonce kot mit božanstva, je že dolgo za nami. Hiter tehnološki razvoj in velike človekove potrebe po energiji so nas privedli do drugačnega razmišljanja in prav je tako.

le toplotne izgube na površini, je bila cev obdana z dvoslojno stekleno cevjo. Sprejemnik je bil nameščen na horizontalni podstavek, da je bilo omogočeno spremljanje Sonca, od severne do južne smeri. Tako je bilo mogoče spremljati Sonce v posameznih letnih obdobjih in istočasno z zahodno smerjo, da se je lahko spremljalo dnevno kroženje Sonca. Sončni sprejemnik so s tem lahko vedno obračali proti Soncu. Pribor za kuhanje je moral biti nameščen nad sprejemnikom, da se je omogočil prenos ogrete tekočine z naravnim obtokom, brez obtočne črpalke. Ta vrsta kuhalne naprave si še, vse do danes, ni zagotovila poti za njeno uporabo. Majhen in na duhovit način sončni sprejemnik si je izmislil A. G. Eneas. Prototip tega sončnega sprejemnika je bil nekaj časa v uporabi v vzgojišču nojev v Cawstonu pri Osadeni in drugi v Arizoni za črpanje vode. Zrcalo na teh napravah je bilo sestavljeno iz posrebrenih steklenih ploščic, ki so bile postavljene na površino notranje strani topega stožca. Strani topega stožca so postavljene pod kotom 45 . Premer večjega konusa je bil 10 x 12 metrov. Spodnji del stožca je odprt, saj se tako zmanjšuje pritisk, ki ga ustvarja veter in so toplotne izgube zaradi tega zanemarljive, oziroma brez večjega učinka. E.E. Willsie in J. Boyle (ZDA) sta

koncem 19. stoletja uporabljala prvo napravo, v kateri sta krožili dve topljivi tekočini. Sevanje je bilo zajeto v horizontalno postavljeno posodo, v kateri je bila voda in je bila pokrita s steklom. V ceveh se je nahajal tekoči amonijak, eter ali sumporni dioksid. Para ene od omenjenih tekočin je služila za pogon strojev. V končni konstrukciji je imela posoda skupno površino okoli 300 m2. Temperatura vode je znašala 100 oC. Toplota se je dovajala k tekočemu sumpornem dioksidu. Pridobljena para pa je služila za pogon strojev, ki je včasih dosegel tudi do 15 kW vendar je potrebno to ,

Profesor Amelio je priporočal uporabo Etilklorida v malih pogonskih turbinah. Z njegovim postopkom bi se izgube, ki so nastale zaradi trenja, načeloma znižale na najmanjšo možno mero, vendar bi se pritisk v izparilniku in kondenzatorju povečal nad atmosferskega. Profesor Amelio je svoje sončne motorje uporabil v Libiji. Načeloma je tudi Enzo Carlevari s podobno napravo v Ischiju povečal efektivno moč na približnih 5 kW Z napravo je lahko v le se. kundi zagrel 4 litre vode na 70 oC. Motor pa je dosegel osem tisoč obratov na minuto.

46 Instalater

Junij 2009

Kyocerini solarni moduli za novo Toyoto Prius
Kyocera je objavila, da za nov model hibridnega avtomobila Toyota Prius dobavlja solarne module, ki bodo poganjali sistem zračenja.
specializiranimi inženirji, ki zagotavljajo nadzor proizvodnje. Z dobavo solarnih modulov za vodilno ekološko vozilo na svetu Kyocera s ponosom nudi nov način uporabe njenih solarnih modulov. sestavljanja modulov. Integrirani proizvodni proces omogoča Kyoceri izboljšave v vseh korakih proizvodnje, vključno z obdelavo surovin, izboljševanjem skupne kakovosti in zmogljivosti ter zmanjševanjem stroškov.

Visoka kakovost zaradi popolnoma integrirane proizvodnje
Kyocera je leta 1982 začela s serijsko proizvodnjo silicijevih solarnih celic z metodo, ki se je uveljavila kot vodilna pri solarnih sistemih za proizvodnjo električne energije. Od takrat Kyocera znotraj podjetja izvaja celotno proizvodnjo, od nabave surovin do proizvodnje rezin in solarnih celic ter

Edinstvena tehnologija solarnih celic
Pri snovanju solarnih modulov, ki so nameščeni na novem modelu vozila Prius, so bili pomembni tudi estetski vidiki. Od leta 2002 Kyocera nudi visokozmogljive solarne celice, ki uporabljajo edinstveno tehnologijo Reactive Ion Etching (RIE). Ta se uporablja za ustvarjanje mikroskopskih brazd na površini celice. Te brazde omogočajo solarnim

Toyota Prius

Poseben sistem zračenja, ki je na voljo kot dodatna oprema, za hlajenje avtomobila uporablja elektriko, ki jo proizvajajo solarni moduli na strehi avtomobila. Deluje podnevi, in sicer takrat, ko je avtomobil parkiran, s čimer samodejno zniža temperaturo v vozilu tudi v poletnem času. Za ta izdelek je Kyocera uveljavila stroge kriterije nadzora kakovosti, ki so jih uporabili pri preverjanju odpornosti na vročino, vibracije in druge vidike. S tem je zagotovila, da kakovost ustreza standardom za komponente, vgrajene v novo vozilo Prius. Kyocera je za namene proizvodnje teh modulov vzpostavila namensko proizvodno linijo s

Novi Kyocerini solarni moduli vgrajeni na Toyoto Prius

O korporaciji Kyocera:

Kyocera, ki je na seznamu Fortune 500 na 365. mestu, je vodilni izdelovalec visoko tehnološke keramike, elektronskih komponent, solarnih celic in elektronske pisarniške opreme. Kyocerina dolgoročna strategija je usmerjena v poslovanje, ki podpira telekomunikacije in obdelavo informacij, zaščito okolja in kakovost življenja.

celicam boljšo absorpcijo sončne svetlobe ter s tem boljši izkoristek in učinkovitost konverzije. Hkrati ta tehnologija omogoča tudi uporabo enakomerne barve za privlačen videz solarnih modulov.

O podjetju Xenon forte:

Podjetje Xenon forte sodeluje s Kyocero že od leta 1989, status nacionalnega distributerja je pridobilo leta 1997, julija 2002 pa postalo njen direktni partner. Skupaj s podjetjema Xenon forte – Zagreb, d. o. o., in Xenon forte Sarajevo d.o.o. skrbi za marketing, tehnično podporo in distribucijo izdelkov Kyocera Mita v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Osnovna dejavnost podjetja je informacijski inženiring, kar zagotavlja odlično osnovo za tehnično podporo in razvoj aplikacij za podjetje Kyocera.

Specifikacije solarnih modulov za Toyoto Prius: ) Zmogljivost: v povprečju 56 vatov ) Učinkovitost pretvorbe: 16,5 odstotka.

Junij 2009

Instalater

47

Izbor Hidriin naj inštalater 2009
Sejem DOM marca je bil uvod v našo akcijo izbora Hidriinega naj inštalaterja 2009. Kriteriji po katerih bomo izbrali Hidriinega naj inštalaterja so sledeča:
najboljše inštalaterje in podelili privlačne nagrade. Akcija velja za obstoječe pogodbene partnerje in nove, ki se nam boste pridružili tekom leta.

) realizirani promet v obdobju od 1. januarja 2009 do 30. oktobra 2009 ) strokovnost, kakovost dela ) pohvale in kritike kupcev ) udeležba na Hidriinih izobraževanjih. Na zaključnem srečanju novembra 2009 bomo razglasili tri Izjava Inštalaterja:

Pripravili smo tudi akcijo, ki omogoča dodatne ugodnosti za pogodbene inštalaterje: za naročila v juniju in juliju nudimo poleg pogodbenega rabata še dodaten – vrednostni popust. Zagotovite si najugodnejšo ponudbo in sodelujte v akciji!

»Prve sončne kolektorje smo vgradili pred 25 leti. Na trgu sta bila dva glavna ponudnika, takratni IMP in hrvaški proizvajalec. Vgradilo se je veliko število kolektorjev, ki se jih sedaj – zadnje tri leta, intenzivno zamenjuje z novimi sistemi. Vmes pa je bilo zatišno obdobje, ki je trajalo kar eno desetletje. Ozaveščenost mladih se je močno dvignila in vsak graditelj individualne stanovanjske hiše si danes želi vgraditi sistem, ki bo pokrival tako ogrevanje bivalnih prostorov, kot pripravo tople sanitarne vode. Večina se odloča za talno ogrevanje v kombinaciji s hranilnikom toplote. Tako smo v zadnjih dveh letih, kar smo pooblaščeni Hidriin inštalater, vgradili največ kombiniranih sistemov za dogrevanje prostorov in pripravo tople vode. Naši uporabniki so s sistemi Hidria zadovoljni, mi pa, kot pooblaščeni servis tudi nimamo pripomb in dobro sodelujemo. Dodatno le ojačamo konstrukcijo pri postavitvi kolektorjev na strehi pod kotom 45°, ker tukaj piha močna burja in je to potrebno. Z veseljem sodelujem v akciji izbora Naj Hidriin inštalater 2009 in kot je razvidno iz povpraševanj investitorjev, je zanimanja po solarnih sistemih veliko.«
Dantes Trošt s.p., montaža ogrevalnih naprav, Ajdovščina

48 Instalater

Junij 2009

Dimniki, za nizkotemperaturne kotle
Na ogrevalni kotel in dimnik moramo gledati kot na sistem. Zato je potrebno, da gradbinci, pred pričetkom in med gradnjo dimnika, na gradbišču pridobijo vse pomembne informacije. Še posebej takrat, ko se izdelave dimnika odloči posameznik.

Slika 3 – Vgradnja prezračevalne rešetke in keramične dimne cevi

termični vzgon. Zato se lahko zgodi, da pride do kondenzacije vodne pare, vsebovane v dimnih plinih, kar vodi do navlažitve dimnika. Na sliki št. 1 je prikazan prerez sodobnega dimnika, za uporabo z nizkotemperaturnim

ogrevalnim kotlom. Sistemi za sanacijo dimnika omogočajo posodobitev neustreznih, ali dotrajanih dimnikov ter njihovo uskladitev za uporabo s sodobnimi kurilnimi napravami. Kako potekajo dela pri gradnji novega

Slika 1 - Prerez sodobnega sistema dimnika, kjer je šamotna cev opremljena s toplotno izolacijo v ovojnici, ki je pri prezračevanju zaščitena pred vlaženjem

Dimniki, v starih obstoječih hišah, so običajno grajeni z zelo velikim presekom. Takšni dimniki, običajno niso primerni za delovanje z visokimi temperaturami.

Sodobni kotli delujejo običajno z nizko temperaturo. Takšnim kotlom, ki delujejo z nizko izstopno temperaturo dimnih plinov, pa velikokrat primanjkuje potreben

Slika 2 - Osnovna dimniška plošča je položena v podlogo iz malte. S pomočjo vodne tehtnice dimniško ploščo nastavimo v ravnino in nato nadaljujemo s postavljanjem dimniških elementov.

Slika 4 – Vgradnja dimniških vratc

Junij 2009 dimnika, prikazujejo slike od št. 2 do 5. Zastareli ogrevalni kotli z visoko izstopno temperaturo dimnih plinov, v navezi z zastarelim dimnikom, delujejo usklajeno. V kolikor pri takšnem dimniku zamenjamo stari kotel z novim, za nizkotemperaturni kotel, zrušimo usklajen delujoč sistem. Pri takšni zamenjavi je vsekakor primerno, da v star dimnik vgradimo novo notranjo dimno cev, ki jo izdelamo iz nerjavnega jekla in z manjšim premerom cevi. To storimo tako, da z zgornje strani dimnika, cev vstavljamo v notranjost od zgoraj navzdol in pazimo, da je nastala votlina okoli nerjavne cevi dobro zapolnjena s toplotno izolacijskim materialom. Na sliki št. 3 je prikazan način vgradnje prezračevalne rešetke, skozi katere omogočamo vstop zraka v dimnik, z dvema vlekoma. V dimniški plošči še izvedemo odvod za kondenzat. Sodobni dimniški sistemi za nizkotemperaturne ogrevalne kotle, se večinoma vgrajujejo pri novogradnji. Dimnik je sestavljeni iz

Instalater

49

plašča, ki je izdelan iz lahkega betona, v katerega je vstavljena cev, izdelana iz visokokakovostne in ognjevarne tehnične keramike. Notranja cev je v celoti obdana z izolacijsko ploščo, ki zagotavlja zahtevane toplotno izolacijske lastnosti dimnika, v skladu s predpisanimi zahtevami. Oblika in dimenzije izolacijskih plošč so prilagojene notranji geometriji dimniških plaščev. Toplotna izolacija preprečuje izpušnim plinom, da se v dimniku ohladijo. Za čiščenje dimnika vgradimo dimna vratca. Za vgradnjo dimnih vratc predhodno vstavimo šamotni nastavek, prirejen za vgradnjo dimnih vratc. Nato paralelno, z zunanjim plaščem, vgrajujemo kos za kosom še ostale notranje dimne nastavke. Za izolacijo proti toplotnim izgubam uporabimo toplotne izolacijske plošče (slika št. 5), izdelane iz mineralne volne. Izolacijske plošče vstavimo med notranjim delom ohišja dimnika in med keramično cevjo. Tako je dimnik zaščiten proti vlaženju, oziroma kondenzaciji. Za priklop ogrevalnega kotla so izdelani posebni šamotni priključki.

Slika 5 – Izvedba toplotne izolacije okoli dimne cevi

Siemens - sedež Peking, Kitajska
V Stekleni stolp ali intelegentna zgradba, kot bi ji lahko rekli, stoji v Pekingu in je bila predana v svoj namen že leta 2007. V njej ima svoj sedež podjetje Siemens.
Ne samo lepo oblikovana zgradba, Siemensu je zagotovo lahko v dodaten ponos vrhunska tehnologija za proizvodnjo električne energije, ki je vgrajena v stolpnico. Poraba električne energije v zgradbi je za več kot eno tretjino nižja kot v primerljivih kitajskih poslovnih stavbah. Kot del energetskega programa je Siemens sklenil pogodbo za približno 6500 projektov. Izgradnja je zajamčena s prihranki v višini približno 1 milijarda Eurov. Seveda pa to ne pomeni samo prihranek energije, temveč je to pomemben delež za zmanjšanje emisij CO2 za približno 2,4 milijona ton.

50 Instalater

Junij 2009

Toplotni mostovi
Zgradbo je potrebno graditi točno tako, kot navaja veljavni pravilnik za gradnjo objektov. Vpliv toplotnih mostov na letno potrebo po toploti mora biti čim manjši, pri čemer se uporabijo vse znane tehnične in tehnološke možnosti. V praksi, se je žal še do nedavnega, na te zahteve malokdo oziral.

Slika 2 – Toplotni most v niši za radiator

Slika 1 – Najpogostejša mesta za nastanek toplotnega mostu

hen del celotnih toplotnih izgub, je negativen učinek toplotnih mostov še vedno izrazit zaradi znižanih notranjih površinskih temperatur. Na teh mestih obstaja nevarnost lokalne površinske kondenzacije vodne pare, kar lahko povzroči izrazite poškodbe materiala. Vse to ima vpliv na estetski videz in celo velik vpliv, zaradi razvoja plesni na zdravstvene težave, ki se ustvarja v prostoru. Toplotnih mostov zato ne smemo gledati le, skozi energijski strošek, temveč se moramo dobro zavedati vseh njegovih posledic. Na osnovi energetsko učinkovite sanacije lahko vsak posameznik izvede vsaj minimalne ukrepe za odpravo tega pojava. Največ klasičnih primerov termičnih mostov je najti zlasti v stavbah, ki so bile grajene med petdesetim in sedemdesetimi leti, prejšnjega stoletja. V teh zgradbah je najpogosteje najti toplotne mostove na območju izstopajočih hišnih balkonov. Tukaj se skozi neizolirano obrobo betonske plošče, toplota prenaša iz ogretega notranjega prostora, v hladne zunanje prostore. Isto velja, le v dvakratnem merilu pri balkonskih nišah.

Pri enem prehaja določen odstotek toplote skozi neizolirano stropno ploščo v hladen zunanji prostor in v drugem se, skozi ložo, še dodatno povečajo površine zunanjih zidov. Tudi veranda, balkonska niša ter zunanje površine stene, dodatno povečajo nastanek toplotnih mostov. Previsi nadstreškov, kot tudi vhodi pri stopnicah in podesti so odlično mesto za odliv toplote, oziroma predstavljajo velik problem. Zelo pogosto nastopajo toplotni mostovi tudi pri krožnih balkonih v območju kapi. Kot v predhodno opisanem, predstavljajo toplotni mostovi velik problem tudi v niši radiatorja. Toplotno neizolirana površina zidu pod strešno kritino ne povzroča samo toplotnih izgub, temveč skriva tudi nevarnost gradbenih poškodb. Z odtokom toplote nastaja v okolju med steno in strešno kritino področje z zelo nizko površinsko temperaturo. Pri napačni toplotni izolaciji zgornjega dela zidu je temperatura zgolj 9,8 oC. Na tako hladni površini se že pri 50 % relativni zračni vlažnosti v notranjosti prostora ustvarja vlaga. Z večjo toplotno izolacijo dvignemo površinsko temperaturo. Pri 4 cm toplotne izolacije je površinska temperatu-

Pri kakovostni zaščiti zgradbe ne zadostuje le ustrezna toplotna izolacija posameznih zunanjih elementov, kot so stene, streha, tla proti terenu itn. Dobra izved-

bi v praksi predstavljali toplotni most. Toplotni mostovi so lahko prisotni na kateri koli obstoječi zgradbi. Slika 1 prikazuje več tipičnih primerov za nastanek to-

Razlaga k sliki št. 1
1. Ležišče kletnih stopnic nad talno ploščo 2. Podnožje stopniščnega zidu nad dnom talne plošče 3. Stranska povezava stopnic na kletni zid 4. Povezava kletne stene s kletno ploščo in EG-delilne stene 5. Povezava kletne stene s kletno ploščo in EG-zunanji zid 6. Izstopajoča talna plošča 7. Izstopajoči vhodni podest 8. Okenski okvir in polica 9. Izstopajoči balkon z nadstreškom 10. Čelni napušč v zunanjosti 11. Obroba strešnega okna z zunanje strani 12. V hladnem podstrešju notranje pokončne stene ba posameznih podrobnosti, kot so razni preboji, odprtine, stiki, priključki itn., so prav tako pomembni, da preprečimo številne neprijetne posledice, ki so najpogosteje razlog za nastanek toplotnega mostu. Dolžnost vsakega projektanta je, da se že v osnovi izogiba načrtovanju detajlov, ki plotnega mostu. Na toplotnem mostu v zimskem času se toplotni tok, iz notranjega ogretega prostora, prenaša v zunanje okolje. Temperatura notranje površine ovoja stavbe je na takem mestu precej znižana. Čeprav je v določenih primerih delež toplotnih izgub skozi toplotne mostove maj-

Junij 2009 ra še prenizka, da bi lahko izključili ustvarjanje kondenza. Šele pri 8 cm debeli toplotni izolaciji je konstrukcija zaščitena pred nastankom gradbenih poškodb in varna pred ustvarjanjem plesni, ki jo ustvarja kondenz. Iskanje toplotnih mostov in vzrokov za njihov nastanek je načeloma zelo težko. S pomočjo termografske kamere je to delo precej olajšano. S kamero lahko toplotne mostove zelo precizno odkrijemo in spoznamo površinsko temperaturo gradbenih elementov. Dobro toplotno izolirani gradbeni deli so v zimskem času znotraj topli in zunaj hladni (to dosežemo s toplotno izolacijo). Razločni posnetek termografske kamere nam točno pokaže del z višjo temperaturo, kar je opozorilo na slabo izvedeno toplotno izolacijo. V primeru, da kateri od gradbenih delov posebej izstopa z visoko temperaturo, potem govorimo o toplotnem mostu.

Instalater

51

Način, da se izognemo toplotnim mostovom, je namestitev toplotne zaščite brez prekinitev, oziroma prebojev, na zunanji strani

ovoja stavbe. Tako zagotovimo popolno zrakotesnost spojev, da ne pride do konvekcijskih toplotnih mostov. Najcenejša je

zagotovo sanacija z namestitvijo dodatne toplotne zaščite na notranji oziroma na zunanji strani zgradbe.

Oblečimo svoj dom v volneno toplotno in zvočno izolacijo
Ovčjo volno smo vsi že več ali manj preizkusili na lastni koži. Vemo, da odlično uravnava temperaturo, saj nas pozimi greje in poleti varuje pred vročino. Povrhu še umirja, omogoča dober pretok zraka, odbija vonjave, prah, pršice, vlago. Vse te lastnosti ovčje volne cenimo pri oblačilih, odejah, zaščitah za ležišče, preprogah…
Vsaj tako dobro se obnese tudi kot izolacija, saj ustvari prijetno klimo in ugodno počutje v domu. Greje nas lahko tudi zavest, da tudi potem, ko bo odslužila svoje ne bo obremenjevala okolja. Povrhu pa je to edina toplotna izolacija, ki za svojo proizvodnjo ne potrebuje dodatnih energentov. Še več. Striženje volne ugodno vpliva na počutje ovac. Torej je ekološko zelo sprejemljiv material. V Sloveniji imamo sicer samo eno uradno registrirano podjetje, ki odkupuje in predeluje naravno slovensko ovčjo volno.To je Soven (Slovenska ,ovčja, Volna, Ekološka, Naravna) iz Selnici ob Dravi.. Njihova dejavnost zajema odkup volne, pripravo surovine, predenje, tkanje, pletenje, proizvodnjo naravne posteljnine,v želji, da premagajo tekstilno krizo, ki traja v Sloveniji že nekaj let, pa so razvili nov produkt - SOVEN BIOVOL toplotno in zvočno, volneno izolacijo. Bio volneno izolacijo priporočajo za vse naravne gradnje, za lesene hiše v celoti, za zapiranje strešnih konstrukcij in za izolacijo podov. Uporabna je tako pri novogradnjah kot pri adaptacijah. Za fasade pri zidanih stenah ni najbolj priporočljiva, zelo primerna pa je za notranjo izolacijo, kjer zapiramo s ploščami. Priporočljive debeline volnene izolacije so za notranjo fasado in vmesne stene 4 cm, za zunanje strope ali stene pa 12- 16 cm. Ovčja volna ima tudi odlično zvočno izolativnost – nekateri jo uporabljajo za izocijo glasbil. Način vgradnje v hiše, pa naj gre za bio volneno izolacijo v obliki plošč ali v razsutem stanju, je preprost. Zanj ne potrebujemo ne specialnega orodja niti osebnih zaščitnih sredstev. Tudi strah, kaj se bo zgodilo, če se bo bio volnena izolacija na primer zmočila, ni potreben, saj če se zmoči, se hitro posuši in ne gnije, prav tako ne izgubi svoje izolativne sposobnosti. Izpere se le zaščita proti zajedavcem. Sicer zajedavci volne sploh ne marajo, ker je v njej precej lanolina. Kljub temu jo proti zajedavcem in vnetljivosti dodatno zaščitijo.Volna je izredno težko vnetljiva in je samogasna. Preprečuje širjenje požara. BIOVOL TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA IZ SLOVENSKE OVČJE VOLNE

SOVEN D.O.O. SELNCIA OB DRAVI http://www.soven.si Email:soven@siol.net Tel. 040 860-165, marija srblin,dir.

52 Instalater

Junij 2009

Nam je sonce dovolj blizu?
Sončno energijo ljudje izkoriščamo od pradavnine, če ne drugega za sušenje oblačil, marsikateri rastlinjak je bil postavljen pred stoletji, s porastom cen energije danes pa je namenska uporaba sončne energije postala skoraj nuja. Največ se uporablja za pripravo tople vode, delno tudi kot podpora ogrevanju stavb, direktna pretvorba v električno energijo pa mora narediti še nekaj korakov.
teže dvigniti na streho z dvigalom, kar podraži vgradnjo. Drugi so modularni, kar pomeni, da lahko več posameznih kolektorjev sestavimo v celoto, na sami strehi. Pri teh, tovarniško izdelane obrobe zagotavljajo vodotesnost vgradnje. Ker so takšni kolektorji izdelani modularno se lahko med izdelave močno napredovala. Ves čas se dogajajo tudi izboljšave in izkoristki so zelo dobri. Vodilo pri izbiri vam je lahko tudi evropski Solar Keymark certifikat kakovosti, za solarne kolektorje. Pri ploščatih kolektorjih ste lahko brezskrbni, da ne boste naleteli na kakšne pomankljivosti, ki jih

Slika 3: Prednost ploščatih solarnih kolektorjev je izgled, saj so kolektorji vgrajeni v samo konstrukcijo strehe, priključki so skriti pod kritino in niso vidni. Kolektorji so praktično zliti s streho in so del nje. Slika 1: Primer modularnih ploščatih kolektorjev so VELUX kolektorji, opremljeni z močnim kaljenim steklom, ki ima tudi samočistilni nanos in s tem je tudi nujnost čiščenja precej zmanjšana.

Torej, najbolj pogosto s soncem segrevamo vodo, ki jo uporabljamo za tuširanje, pomivanje, tudi kuhanje in podobno. Ko se odločimo, da bomo uporabili solarne kolektorje v ta namen, se prične izbira kolektorjev, oz. celotnega sistema. Sistemi, kjer je bojler zunaj, nad kolektorji, ni primeren za uporabo v večini Slovenije, saj so zime prehladne in se tak sistem prehitro okvari, zaradi zmrzali. Za večji del Slovenije so najprimernejši kakovostni ploščati solarni kolektorji. Iz arhitekturnega stališča takšni, ki se vgradijo v streho, saj nam kolektorji, montirani na dodane konstrukcije, kvarijo izgled hiše.

Druga prednost je enostavna vgradnja. Kolektorji so pritrjeni na strešne letve in ne potrebujejo nobene dodatne konstrukcije. Prav tako je nepomembno tudi kje so nosilni špirovci. Tudi tukaj poznamo dve vrsti kolektorjev. Prvi so dobavljeni na objekt v celoti in jih je potrebno zaradi večje

seboj sestavljajo poljubno, seveda ob upoštevanju osnovnih principov povezave kolektorjev. Modularni kolektorji so relativno lahki, najtežji tehta manj kot 60 kg, in za vgradnjo ne potrebujemo dvigala za dvig kolektorjev na streho, kar poceni vgradnjo. Tretja prednost je kakovost. Ploščati kolektorji so v uporabi najdalj časa in tako je tehnologija

sicer lahko srečate pri novejših tehnologijah. Četrta prednost je enostavnost uporabe in vzdrževanja. Prej omenjeni modularni solarni kolektorji se odzračujejo preko odzračevalnika, ki pa je vgrajen v tokokrog, tik pred bojlerjem. Tako na sami strehi ni nobenega odzračevanja in s tem tudi vzdrževanja ne. Zanimivo je tudi, da pozimi sneg s takšnih kolektorjev zdrsne nahitreje, saj ni nobenih profilov ali oblik, kjer bi se sneg zadržal. S tem tudi v sončnih zimskih dneh uporabljamo solarno energijo. Največ kar potrebujejo ploščati modularni kolektorji je občasno čiščenje stekla.

Prednosti ploščatih solarnih kolektorjev vgrajenih v streho
Prva prednost je izgled, saj so kolektorji vgrajeni v samo konstrukcijo strehe, priključki so skriti pod kritino in niso vidni. Kolektorji so praktično zliti s streho in so del nje.

Kakšno površino kolektorjev uporabiti
Za prenos zbrane sončne toplote med kolektorji in bojlerjem skrbi mešanica vode in protizmrzovalnega sredstva, ki kroži v zaprtem tokokrogu med kolektorji in bojlerjem. To mešanico lahko imenujemo tudi prenosni medij. Pri solarnih kolektorjih se medij

Slika 2: Enostaven nasvet pravi, da naj sestavimo največ do 6 modularnih kolektorjev velikosti 2,5 m2, torej skupaj 15 m2. In tudi pri tem moramo paziti, da imamo res velik bojler oz. že hranilnik toplote, kar okoli 1000 l. V primeru, da želite uporabljati večje solarne površine, je priporočljivo narediti dva ali več solarnih tokokrogov.

Junij 2009 segreva v vsakem kolektorju, torej iz prvega kolektorja v drugega, pride medij že segret, iz drugega v tretjega še bolj in tako naprej. S takšnim potekom segrevanja pride nekje do uparitve medija. In od te točke dalje, nam dodatna površina kolektorjev ne pomaga več. Enostaven nasvet pravi, da naj sestavimo največ do 6 modularnih kolektorjev velikosti 2,5 m2, torej skupaj 15 m2. Tudi pri tem moramo paziti, da imamo res velik bojler, oziroma že hranilnik toplote, kar okoli 1000 l. V primeru, da želite uporabljati večje solarne površine, je priporočljivo narediti dva ali več solarnih tokokrogov. Praktičen nasvet: pri solarnih kolektorjih je največji izziv, kam z odvečno toploto, če je voda že dovolj segreta. Če imamo preveliko solarno površino, se medij večkrat na dan upari in s tem obremenjuje solarni sistem. Zato je priporočljivo vgraditi nekoliko manjšo površino. Tukaj ima prednost modularni sistem kolektorjev, saj lahko enostavno dodamo kolektor, če se izkaže, da je to smiselno. Sicer pa so nasveti, o velikosti solarnega sistema za segrevanje sanitarne vode za družinske hiše, bolj enostavni in, v veliki večini, tudi zadostujejo. Solarni kolektorji naj bodo vgrajeni v strehi z naklonom 30° – 60°, obrnjeni od jugovzhoda do jugozahoda. Izračunska potreba po topli vodi je 80 – 100 l na osebo. Toliko vode ne potrošimo dnevno, pač pa je tukaj tudi akumulacija toplote za oblačne dneve. Pod takšnimi pogoji potrebujete en kvadratni meter kolektorjev, na osebo 4 članska družina torej potrebuje 300 l bojler in 4 m2 solarne površine, kar zadovoljita dva kolektorja. V primeru, da je poraba vode večja ali orientiranost kolektorjev manj ugodna od opisane, dodajte en kolektor več.

Instalater

53

zorjev, potreben pretok medija, zahtevan pritisk medija in pravi odzračevalnik.

Kaj je še pomembno, da nam bo solarni sistem deloval
Tukaj ste pred odločitvijo ali izbrati celoten sistem enega proizvajalca ali lahko povežete elemente različnih proizvajalcev. Delovanje je najbolj zanesljivo, če imate vse od enega proizvajalca. Je pa povsem enostavno povezati elemente različnih proizvajalcev. Pri tem je pametno uporabiti kolektorje, obrobe in povezovalne cevi ter solarni temperaturni senzor enega proizvajalca, medtem, ko je lahko bojler, avtomatika in črpalka od drugega proizvajalca. Izvajalec mora pri tem upoštevati tehnične zahteve enega in drugega, ki pa se običajno ne izključujejo. Najpomembnejše zadeve so upornost temperaturnih sen-

Povzetek
Sončno energijo, zbrano preko solarnih koletorjev, danes največ uporabljamo za segrevanje sanitarne vode. Pri tem so v Sloveniji zelo primerni ploščati modularni kolektorji, ki se vgradijo v streho in se lahko nadgrajujejo. Da bi vam celoten sistem deloval, je potrebno upoštevati nekaj tehničnih zahtev, najzanesljivejši pa so sistemi od enega dobavitelja. Upam, da vam je ta članek prinesel odgovor na kakšno vprašanje. Lahko se jih pojavi seveda še več. Vsekakor pa je sonce dovolj blizu, da lahko uporabimo njegovo energijo in to brez, da bi dobivali mesečne račune. Želim vam čim več sončnih dni.
Vojko Golmajer

Nekaj o vetru
V državah z ravnimi obalami, kot sta na primer Danska in Nizozemska, dajejo vetrnice v morju 50 procentov več energije, kot tiste na obali. Cena vetrnice z močjo 1 megavata zgrajene v morju znaša okoli 2 milijona EU. Minimalna hitrost vetra potrebna za zagon vetrnice je 5/sek. In maksimalna 25 m/sek., to je tudi hitrost ko se vetrnica blokira.
Danska izvozi preko 75 procentov pridobljene vetrne energije in spada v tem momentu med največje izvoznike na svetu. Za razliko od Dancev proizvajajo Amerikanci relativno manjše vetrnice z močjo do 10 kilovatov, ki so pretežno namenjene za gospodinjstvo in to v krajih, ki so relativno daleč od javnega električnega omrežja. Relativno ugodna cene te vrste energije je pripravila okoli 80 procentov elektro gospodarskih podjetij, da se priključijo pridobivanju vetrne energije. Na ta način se je od leta 1995 povečevala stopnja za pridobivanje vetrne energije za cca. 28 procentov in že leta 1999 se je povečala na 36 procentov. To so relativno velike stopnje, ki so pritegnile veliko pozornost investitorjev. Zgodilo se je prvič, da neka tehnologija obnovljivih virov energije vstopa v multinacionalno globalizacijo z ramo ob rami s klasičnimi tehnologijami, ki so še cenejše, vendar so veliki onesnaževalci. Danci so zgradili tovarne v ZDA in Indiji, istočasno pa vstopajo v skupne projekte tudi v drugih dr-

žavah. V naslednjih letih se pripravljajo večji projekti v Egiptu,

Nikaragvi, Braziliji, Turčiji in na Filipinih.

54 Instalater

Junij 2009

Vse več se jih odloči za masivno gradnjo
Gradnja zgradbe z opeko velja za tradicijo s prihodnostjo. Masivni material, kot je opeka, se lahko odraža v različnih stilih, ki so tipični za različne podobe mest in vasic. Nove tehnologije, hitro rastoča zavest za naše okolje, kot tudi ugodna cena in številne druge možnosti, ki nam jih nudi opeka pri masivni gradnji, so zagotovo tehten argument odločitve za masivno gradnjo.

Investicija v gradnjo hiše je pomembna, kajti izbira nas spremlja vse življenje. Ob bogati izbiri zidakov na današnjem trgu je potrebno analizirati, ne samo material, temveč tudi pogoje, ki so dani. Ti pogoji pa zajemajo, glede na material, spreminjajoča Ime zidaka UNIPOR W 08 CORISO UNIPOR WS 10 CORISO UNIPOR W 08 CORISO

posvetovat z izvajalci, o dimenzijah, masi, vrste zidov ter preučit certifikat, ki potrjuje izpolnjevanje zakonskih predpisov v zvezi z kvaliteto. UNIPOR CORISO zajema, tako polnjene, kot votle zidake, ki pa temeljijo na ekoloških materialih. Tako opeko UNIlastnost Toplotna izolacija Toplotna in zvočna izolacija Toplotna in zvočna izolacija POR CORISO najdemo v treh izvedbah: Pri gladki opeki, z navpičnimi luknjami (WS12 CORISO in WS13 CORISO) so odprtine v celoti oblikovane v namen izboljšanja toplotne, kot zvokovne izolacije s sredstvom iz mineralnih, vulkanskih vlaken, označeno skladno z dovoljenjem o splošnem gradbenem nadzoru. Opeke z navpičnimi luknjami, ki

so označene kot WS14 in WS15 niso polnjene z izolacijskim sredstvom. Gladke opeke z navpičnimi luknjami imajo sledeče lastnosti:Za izdelavo zidovja se lahko v skladu s tem dovoljenjem o splošnem gradbenem nadzoru, uporablja izključno pokrivna kontaktna tankoslojna malta 900 D. Kontaktna tankoslojna malta se nanaša s posebnim, za to razvitim drsnikom za nanašanje malte »uniroll«, ki je sestavljen iz ele-

Preglednica št. 1: Vrste UNIPOR CORISO opeka oznaka W WS WS

se podnebja, ki pa so danes zelo pestra in nepredvidljiva. V ta namen se lahko zaščitimo z pravilno izbiro gradbenih materialov. V današnjem času so zelo aktualne pasivne gradnje oz. gradnje z ekološkimi materiali. V ta namen je bil osnovan opečni zidak, polnjen z mineralnim granulatom, blagovne znamke UNIPOR CORISO. Pred samo izvedbo gradnje se je potrebno

) Zidovje se ne sme uporabljati za izgradnjo dimnikov in za armirano zidovje. ) Zidovje se ne sme uporabljati za namene preizkusov uporabnosti, temveč izključno kot posebno. ) Zidovje za katerega je značilno, da je njegova tlačna trdnost odvisna izključno od vrste malte in skupine malte v razredu konsistence gradbenih elementov. Pravilna izvedba ter posvetovanje z izvajalci bodo omogočili para-

ktrično vodene in premične kovinske opornice ali z napravo za nanašanje malte »unimaxX«, ki se uporablja kot zaključni maltni oporek. Poraba materiala m
3

metre kvalitete in zahtev za trajnost, energetsko varčnih lastnosti ter izolacijo pred hrupom.

Preglednica št. 2: Tehnične lastnosti opeke Izdelek 36,5 Unipor WS 12 CORISO 36,5 Unipor WS 12 CORISO 30,0 Unipor WS 12 CORISO Kotna opeka DF 12 6 10 7,5 Mere v mm 247x365x249 128x365x249 247x300x249 182x300x249 m
3

Teža kg/kos 18,18 7,50 14,95 8,70

Za vse dodatne informacije se obrnite na: Tel.: Majda Filipan 031 398 117 Tamara Kozole 031 398 116
MAPS d.o.o. Tržaška cesta 39 2000 Maribor Tel.: 02 / 330 60 80 Fax: 02 / 330 60 90

16 32 16 22

44 88 53 73

Junij 2009

Instalater

55

Tehnologija obšla arhitekturo
Zavest, da je brezplačna energija najcenejša dokazujejo Turki, s številnimi sončnimi sprejemniki, ki jih kljub grdemu estetskemu videzu, namestijo na ostrešje bivalnega objekta.
sistemi, četudi dobro delujejo, so zgolj dobra ekonomska rešitev. Slej kot prej bodo Turki morali poiskati primerno rešitev. In to takšno, ki bo najmanj moteča za sam videz zgradbe in njenega okolja. Prepričan sem, da se jene s sprejemnikov, v katerem je s steklom prekriti črni absorber, ki pod določenim kotom zajema sončno energijo. Ne zahteva, razen toplotnega hranilnika, ki je nameščen nad sončnim sprejemnikom, nikakršne druge napra-

Številnim popotnikom in turistom se v sedanjem času zdi videno za nesprejemljivo, če ne smešno. Tehnologija je v Turčiji resnično obšla arhitekturo. Samo misel, da dobim toplo vodo, že dolgo več ne zadostuje. Pred vgradnjo solarnega sistema velja dobro premisliti o primerni vgradnji. Vgradnja sončnih sprejemnikov na doma izdelano železno konstrukcijo in na vrh vgraditi še vodni rezervoar za pripravo tople vode, zagotovo ne pripomore k lepemu videzu zgradbe. Samo misel, da nam iz pipe v kopalnici, kuhinji ali v kašnem drugem prostoru priteče topla voda, ki ne bo odvisna od premo-

ga, elektrike itn., je za sedanji čas neustrezna. Ustrezno tehnologijo je vsekakor potrebno uskladiti arhitekturi. Ob vsem videnem, je nemogoče govoriti o skladnosti enega ali drugega. Videni solarni

zastarelo tehnologijo, še iz časov petdesetih let prejšnjega stoletja, da lepo kombinirati z videzom zgradbe. Naprave, ki jih je razvil profesor Arijan Fabera iz Floride, so nare-

ve. Na trgu razvitega sveta je na razpolago še vedno veliko število takšnih in podobnih naprav. Vse pa so oblikovane z lepim dizajnom in so praktično nemoteče za okolje, če so vgrajene na podlagi arhitekturne zasnove. V Turčiji se letno zgradi tudi do tisoč novih hotelov in še veliko več stanovanjskih objektov. Nastopiti bo moral čas za razmislek. Le arhitekturna zasnova objektov ne bo dovolj. Iz slik je razvidno, da so sončni sprejemniki vidni že od daleč. To ni moteče, če so sončni sprejemniki in hranilnik za toplo vodo vgrajeni v primerno strešno konstrukcijo. Poiskati bodo morali primerno rešitev, ki ne bo slonela zgolj na poceni izvedbi.

56 Instalater

Junij 2009

Klima v prostoru
Počutje v našem bivalnem okolju nas lahko podpira ali zavira pri življenjskem uspehu, vpliva na naše slabo počutje in sproža bolezni. Za dobro počutje v prostoru je odločilna tudi temperatura zraka in zračna vlaga prostora, v katerem se nahajamo. Primerna temperatura prostora, za dobro počutje in za idealne življenjske pogoje je okoli 21 oC , ter 40 % zračna vlaga.
Če poleg človeškega dihanja, upoštevamo še sobne rastline, kopanje v kopalnici, kuhanje in pranje perila, ugotovimo, da je ob vsem tem veliko pogojev, ki imajo velik vpliv na vlažnost v prostoru. Velika zračna vlaga v prostoru lahko po daljšem časovnem obdobju, preko plesni, ki se ustvarja na zidovih na notranji strani, poškoduje gradbene materiale, oziroma vpliva negativno na naše zdravje. opisani primeri vpliva na občutek ugodja v bivalnem prostoru. Toplotno ugodje dosežemo z ravnovesjem, med toplotnimi dobitki in toplotno oddajo s tem, da vplivamo na stanje okolice (z ogrevanjem, prezračevanjem). Toplotno ravnovesje je doseženo pri različnih kombinacijah parametrov, vendar je toplotno ugodje določeno, pri določeni kombinaciji parametrov, ki zagotavlja najmanjšo obremenitev termoregulacijskega sistema. Pomembno je tudi, da sta zgradba in ogrevalni (prezračevalni) sistem tako zasnovana, da omogočata zagotovitev toplotnega ugodja, z minimalno rabo energije.

Na sliki št. 2 so opisana različna vplivna področja, ki imajo vpliv na človekovo počutje v prostoru.

Pogoji za bivalno ugodje v prostoru
V zimskem času so priporočeni naslednji pogoji za bivanje v prostoru, kjer človek sedi, na primer pri gledanju televizije ) priporočljiva temperatura zraka je okoli 22 °C oziroma ± 2 °C temperaturna razlika zraka na višini 0,1 metra in 1 meter nad tlemi, manj kot 3 °C

Toplotno ugodje v bivalnem prostoru
Toplotno ugodje v bivalnih in delovnih prostorih je doseženo s pomočjo ogrevalnega in prezračevalnega sistema. Na sliki in preglednici 1 so prikazani, oziroma

Parametri, ki vplivajo na toplotno ugodje so naslednji: ) aktivnost ) obleka ) temperatura zraka v prostoru ) hitrost zraka ) vlažnost zraka v prostoru ) srednja sevalna temperatura obodnih površin prostora

Preglednica št. 1: vpliv na občutek ugodja Termično udobje1) Kemijsko udobje Fizikalno udobje Optično udobje

• Temperatura zraka • Omejena površinska temperatura • Hitrost zraka • Zračna vlažnost Vpliv: • nima vpliva

• Vonjave in gnusni • materiali, CO2 • Prah, plini • Kemijske povezave in • mikrobiološke ter biološke snovi • vpliva skozi ogrevanje

• Motnje skozi zvočne • obremenitve

• Svetlobno okolje • Bleščanje • Barvna oprema • Umazanija • Razgled

• Elektrostatične obremenitve • Ionski koncentrati

• vpliva skozi prezračevanje

• vpliva skozi klimatizacijo

1) Termična udobnost je odločilna za toplotno – in hladno počutje

Junij 2009

Instalater

57

Preglednica št. 2: Oddaja toplote in pare po VDI 2078 Temperatura zraka (okolje) v oC Telesno neaktivno Senzibilna toplota 2) v W Latentna toplota 3) v W Skupna toplota 4) v W Vodne pare 5) v g/h Senzibilna toplota 2) v W Skupna toplota 4) v W 18 100 25 125 35 125 190 I: ≈ 15 20 95 25 120 35 115 190 22 90 30 120 40 105 190 23 85 35 24 75 40 25 75 40 26 75 40

Slika št. 2 – razna vplivna področja

) temperatura tal naj znaša približno od 19 °C do maksimalno 26 °C ) srednja hitrost gibanja zraka okoli 0,15 m/s ) asimetrija sevalne temperature okoli 10 °C.

Merjeno pri težkem delu

zviševanje sevalne temperature obodnih površin. To je povezano s temperaturo zraka v prostoru in temperaturo površine sten, stropa in oken, ki obdajajo prostor.

120 115 50 100 60 95

115 115 60 90 60 90

Toplota in oddajanje vodne pare človeka
Bivalni pogoji v prostoru so zadovoljivi, kadar znaša relativna vlažnost v prostoru od 40 ~ 70 %, temperatura zraka pa od 18 do 24 oC. Zelo važna je površinska temperatura sten prostora in temperatura sobnega zraka. Kolikšno je oddajanje toplote in vodne pare človeka po VDI 2078 je prikaza-

190 190 III: ≈ 30

190 190 IV: ≈ 40

V poletnem času so priporočeni naslednji pogoji:
) Temperatura zraka v prostoru od 23 do 26 °C ) temperaturna razlika 0,1 in 1,1 metra nad tlemi okoli 3 °C ) srednja hitrost gibanja zraka pod 0,25 m/s Zelo pomemben ukrep za izboljšanje bivalnega ugodja je

Odvajanje ogljikovega dioksida v l/h in v odvisnosti od stopnje aktivnosti

II: ≈ 23

no v preglednici 2.

Glavni vir vlage, oziroma vodne pare v zraku so:
) Osebe, ki bivajo v prostoru in oddajajo zrak z dihanjem in izhlapevanjem vlage s površine

kože, potenjem itd. ) Vlaga se sprošča pri kuhanju, kopanju, pranju in pomivanju posode itd. ) Vlaga, ki jo v prostor vnašajo okrasne rastline in cvetje. ) Zelo pomembna je vlaga v prostoru. Relativna vlaga pro-

Preglednica št. 3: oddajanje toplote po osebi, ki je odvisna od telesne dejavnosti. Skupno oddajanje toplote po osebi je odvisno dejavnosti (približne orientacijske vrednosti). Po dejavnosti se deli na štiri aktivnosti Statična dejavnost v sedečem (branje ali pisanje) položaj I Q [W] 120 Izraženo v odstotkih

Zelo lahka telesna aktivnost v stoječem ali sedečem položaju Lažja telesna aktivnost Srednjetežka do težke telesne aktivnosti

II III IV

150 190 > 270

1 met (enota metabolik) = Poraba energije za osebo v sedečem položaju = 58 W/m2 in s telesno površino okoli 1,7 m2
1) Oddajanje ni iz VDI 2078; 2) Tudi kot suh, označeno kot občutena toplota; 3) Označeno tudi kot vlažna toplota; 4) Domala odvisno od temperature zraka; 5) Latentna toplota, na primer pri 22 oC je m = 40 g/h -> (x / 1000) • r = (40 / 1000) • 700 = 28 W/ (≈ 30 W) • na primer – dvorana s 1000 osebami (pri 26 oC) -> m = 65 l/h

58 Instalater
storov naj bi bila v mejah od 35 do 80 %. ) Nizka vlaga pomeni »suh zrak«, ki lahko vsebuje tudi večjo količino prahu, kar povzroča obolenje dihal in prehladne bolezni.
Prevelika količina vlage pa pomeni »soparni zrak«, ki se lahko izloča na hladnih površinah notranjih zidov, kar ima za posledico nastanek kondenzata in tudi plesni v vogalih - stikališčih sten.Zadovoljivo udobje je takrat, kadar je temperatura sten v prostoru od 18 do 24, 25 oC, temperatura sobnega zraka, pa od 19,5 do 23, 24 oC. Preglednica št. 4 – Temperatura zraka v prostoru

Junij 2009

Preglednica št. 5: Oddaja toplote v delovnih prostorih

Skupna oddaja toplote človeka v odvisnosti od dejavnosti (orientacijske vrednosti)
Za življenje človek potrebuje zrak, hrano in vodo. Pri presnavljanju človek zaužito hrano, s pomočjo zraka, pretvarja v energijo. Tako lahko z energijo vzdržuje stalno temperaturo telesa, približno 37 °C in opravlja delo. Da ostane temperatura človeškega telesa približno konstantna, pri spremenljivih temperaturah okoliškega zraka in različnih telesnih aktivnostih, oddaja človeško telo toploto na različne načine, in sicer: s konvekcijo, sevanjem, dihanjem in z izparevanjem. V preglednici št. 3 je prikazano skupno oddajanje toplote po osebi, ki je odvisna od telesne dejavnosti.

Dovoljeno samo za kratkotrajno termično obremenitev
Samo pri slabem turbulentnem kroženju zraka v prostoru ) Dovoljeno za aktivnosti stopnje I in II ter z lažjim oziroma toplejšim oblačilom ) Pravilna temperatura je odvisna od V0, vlage r, kroženja zraka in različnih vplivov dotoka zraka. ) Odločilnega pomena je tudi od sloja plasti zraka (na primer 0,1 m od tal je lahko ≥ 21 oC ) Oddaja toplote v delovnih prostorih je odvisna od vrste dejavnosti in po preglednici št. 5 Preglednica 6: Priporočljiva temperatura zraka v prostoru in relativne vlage r Vrsta prostora Dnevni prostor Kopalnica Pisarna Gostišče Spalnica Delavnica V (oC) 20 – 21 24 20 20 18 – 20 14 - 18 (%) 40 – 60 50 – 80 50 – 60 50 – 60 ≈ 50 40 - 60 Vrsta prostora Telovadnica V (oC) 15 - 18 20 oC 21 C
o o o

r(%) 50 - 70 80 % 70 % 62 % 55 %

Normalna temperatura po DIN EN 12831 Delavnice: (po vrsti delovne Aktivnosti)

24 C 26 C

Opomba: V proizvodnih halah so pogosto ekstremne temperature, zato je potrebna zračna vlažnost, na primer: - v pekarni za naraščanje testa 4-8 oC, 60-70 %, - za skladiščenje gob 0-2 oC, 80-85 %, - za pripravo tobaka 22-26 oC, r = 78 - 80 % zraka v prostoru je odvisna od različnih dejavnikov (letni čas, dejavnosti v prostoru, časa zadrževanja v prostoru, od spola in starosti ljudi, ki so v prostoru itd). Za našo srednjeevropsko klimo tBrez obleke: 0 se, za normalno oblečene ljudi v sedečem položaju, brez fizičnih aktivnosti, predpostavlja najugodnejša temperatura zraka v prostoru, pozimi 20 °C - 21 °C, poleti pa 21 °C - 22 °C. Preglednica št. 4 prikazuje dovoljene temperature zraka v prostoru, ob različnih pogojih.Preglednica št. 5 prikazuje priporočljive temperature zraka in relativne vlage v različnih bivalnih, oziroma delovnih prostorih. Toplo oblačilo: 0,24

Priporočljiva temperatura zraka v prostoru
Temperatura zraka v prostoru je gotovo bistveni parameter bivalnega okolja. Meri se v coni bivanja, s termometrom, ki je zaščiten pred sevanjem, to je 1,8 m od tal in najmanj 0,5 m od stene ali okna. Optimalna temperatura

Preglednica 7: Toplotni prehod skozi obleko v m2 • K/W Lažje poletno oblačilo: 0,08 Srednje toplo oblačilo: 0,16
2

Nadaljnja vrednost za toplotni prehod = clo (oblačilo): 1 clo = 0,155 m • K/W 1 m2 • K/W = 6,45 clo ,

60 Instalater

Junij 2009

Energijska osveščenost Koroške
Jedro oziroma strateški cilj energijske osveščenosti Koroške, je gradnja s poudarkom na zračni nepropustnosti objektov. To je način gradnje, s katerim preprečimo neželeno zamenjavo zraka med zrakom v prostoru in zunanjim zrakom. Istočasno z zračno nepropustnostjo zmanjšamo izgubo toplote v prostoru in povečamo v prostoru dobro počutje in neposredno pripomoremo k dolgi življenjski dobi vgrajenih materialov.
2. Opis in način delovanja najvažnejših komponent
Slaba izolacija ovoja zgradbe je zaradi vlage najpogostejši vzrok številnih poškodb na zgradbi. Zaradi netesnosti preidejo velike količine toplega zraka iz notranjosti v ovoj zgradbe. Zrak se spotoma ohlaja in nastaja kondenzacija, ki zaradi vlage v materialu povzroči plesen. Tudi brez kondenzacije lahko nastane plesen, če relativna vlažnost znaša dalj časa preko 80 %. Nastanek vlage v gradbenem materialu zaradi razpok in rež na objektu povzročajo slabšo toplotno izolacijo. Zato pride do pogostejše zamenjave zraka, kar povzroča dodatno infiltracijsko izgubo toplote. streh ali pri zračnih fasadah v kombinaciji z izolacijskimi materiali, imajo med ostalim nalogo, da zadržujejo veter pred izolacijo in tako preprečijo tudi najmanjši pretok zraka skozi izolacijo. To je pomembno zato, ker zrak, ki se nahaja v sami izolaciji lahko upravlja svojo funkcijo. Veterne zapore so nameščene na zunanji strani. Svojo nalogo opravijo brezhibno. Pomembno je, da so veterne zapore iz difuzijskih materialov in niso samo parne zapore. Načeloma pri načrtovanju koncepta zračne zapore upoštevamo, da je objekt brez prekinitev popolnoma zračno zaprt. Zračni prehod je potrebno obvezno zmanjšati na minimum. Mesta, kjer so vgrajena okna in vrata imenujemo »rizična mesta«.

Zračna nepropustnost ovoja objekta je značilna za kvaliteto in aktualno stanje tehnike, ki ima številne prednosti:
) Majhne toplotne izgube pri prezračevanju ) dolga življenjska doba gradbenih materialov, ker ne prihaja do rosenja konstrukcije ) izboljšana kvaliteta zraka v prostoru, zaradi uporabe prezračevalne naprave ) ne prihaja do prepiha / izboljšani pogoji bivanja ) zagotavlja nemoteno in učinkovito delovanje prezračevalne naprave.

3 1 Blower - Door - Test
Blower - Door - meritev je standardiziran način, ki nam omogoča kvalitetno in kvantitetno meritev objekta. S to meritvijo ugotovimo kako pogosto se volumen zraka, pri določeni razliki tlaka, v eni uri v prostoru zamenja. Da pridemo do te razlike, namestimo v odprta vhodna ali balkonska vrata okvir na katerega je nameščena napeta plastična folija. V odprtino na foliji namestimo ventilator. Obrate ventilatorja uravnamo tako, da dobimo definiran tlak med zunanjim zrakom in zrakom v objektu. Da ohranimo tlak, mora ventilator delovati s tako velikim volumenskim pretokom, kot pri volumenskem pretoku pri netesnih delih na objektu. Priti moramo do karakteristične količine zračne zapore (n50), izmerjen volumski pretok delimo z volumnom objekta. Ko dobimo razliko tlaka (podtlak v objektu), z lahko ugotovimo kje so netesne točke. Piha iz vseh špranj, kar lahko ugotovimo enostavno z roko. Drug načini za ugotavljanje netesnih točk izvedemo s pomočjo dima, merilca hitrosti pretoka zraka in s termografijo.

Pred gradnjo objekta z zračno nepropustnostjo moramo predhodno izdelati tako imenovani prezračevalni koncept, s katerim predvidimo prezračevanje z večkratnim odpiranjem oken ali s pomočjo mehanske prezračevalne naprave z rekuperacijo zraka oziroma z vračanjem toplote. S tem dosežemo, da v stanovanju ne prihaja do nastanka vlage in da lahko odstranimo nastali CO2 in razne druge škodljive snovi. Da dosežemo vse zahtevane vrednosti zračne nepropustnosti, moramo predhodno izdelati dober načrt in poskrbeti za dobro izvedbo. Za preverjanje mejnih vrednosti zračne tesnosti opravimo z Blower – Door testom.

žemo tlačno razliko 20 pascalov, kar je primerljivo 5 mm vodnega stebra v Dower-Door-testu (test zračne nepropustnosti) in ga delimo s prostornino zgradbe. Manjše kot je število, boljša je tesnost objekta.

Ločimo tri stopnje tesnosti:
) Običajna zgradba / stanovanje s prezračevanjem skozi okna n50 < 3,0/h < 3,0 /h ) Nizkoenergijska hiša (NEH) s prezračevalnim sistemom n50 < 1,5/h ) Pasivna hiša s prezračevalnim sistemom n50 < 0,6/h Izmenjave zraka n v enoti (1/h) je podatek, s katerim določimo, koliko zraka moramo zamenjati v eni uri in ima pri prezračevanju zgradbe pomembno vlogo. Iz higienskih potreb in za odvod škodljivih snovi ter vlage v prostoru je potrebna zamenjava zraka, ki mora doseči najmanj vrednost 0,5 na uro, kar pomeni, da zrak v prostoru obnovimo vsaki dve uri.

3. Pojasnilo
Zračna nepropustnost je sloj, ki prepreči valovanje zraka skozi gradbene elemente. Sloj zračne nepropustnosti je s strani gradbeno fizikalnega stališča namenjen preprečevanju nastajanju vlage zaradi kondenzacije, ki je nameščen na topli strani objekta.

1. Pojem definicije
Stopnja izmenjave zraka v enoti n50 [1 / h], je merilo za zračno nepropustnost objekta. Ta podatek dobimo iz volumenskega zračnega pretoka na uro, če dose-

Pozor! Pojma »zračna nepropustnost« in »nepropustnost vetra« se razlikujeta.
Veterne zapore, ki jih ponavadi uporabljamo pri konstrukcijah

Junij 2009 vso odgovornost za pravilno zračno tesnitev objekta, kar prihrani številne nevšečnosti pri poznejši določitvi netesnih točk. Izvajalec mora upoštevati koncept zračne zatesnitve. Danes, še mogoče tak način ni povsem običajen, je pa nujno, da preprečimo zračno netesnost objekta. V primeru, da je na objektu več izvajalcev je nujno potrebno sodelovanje, da ne pride do nepotrebnih nevšečnosti.

Instalater

61

Vgrajen Blower - Door - sistem

6 Praktični nasveti
) Priporočljiva je generalno tehnično popolna zračna zatesnitev. Doseči je potrebno ) stopnjo zamenjave zraka n50 < = 1,5 / h. ) Ometana stena je zračno zatesnjena samo v primeru, da je neprekinjeno ometano od neobdelanih tal do neobdelanega stropa in neprekinjeno ometano za električnimi ali kakimi drugimi instalacijami. ) Uporabimo zračno tesne instalacijske doze ali napravimo posteljico za dozo iz malte ali mavca v premeru najmanj 2030 cm. ) Dimniki so ponavadi izdelani iz poroznega gradbenega materiala, ki niso zračno tesni, zato jih moramo predhodno ometati iz vseh strani, pred zidavo sten. ) Tesnitveno folijo na koncu namestimo in omečemo na zidovje. ) Pri izbiri materialov za zračno tesnitev je potrebo upoštevati

3.2 Blower - Door - Test in termografija
Termografija je odlično dopolnilo k Blower - Door - meritvam. Pri tem se ustvari podtlak v prostoru. Hladen zrak preko netesnih točk prehaja v objekt. Zračni tokovi na svoji poti ohlajajo objekt. Ohlajene točke in valovanje zraka so vidne s pomočjo termokamere. Dalj časa vzdržujemo podtlak, bolj so vidna netesna mesta.

izboljšanju zračne zatesnitve od n50 = 3,0/h (minimalna zahteva po smernicah 6 OIB), na 1,5 / h (minimalna zahteva pri gradnji stanovanjskih objektov na Koroškem) na približno 5,5 kWh / (m2BGFa). V pritličnih stanovanjih je potrebno upoštevati pri zračni zatesnitvi tudi tesnost do sosednjih stanovanj, s tem povečamo prihranek energije in na sosednja stanovanja ne prehajajo nepotrebne vonjave, kot je na primer cigaretni dim.

4 Pretvorba
Optimalna izvedba zračne zapore objekta je možna z nizkimi dodatnimi stroški, pogoj je dobro načrtovanje in izvedba. Uporabnik ima velike prednosti, kot so preprečevanje škod na objektu, boljša zvočna izolacija (netesnost je tudi vzrok za slabo zvočno izolacijo), velik prihranek pri porabi energije in udobnost bivanja. Tako se zmanjša HWB (zahteve pri gradnji objektov) pri

njihovo zračno propustnost. ) Okenske špalete pred vgradnjo oken omečemo. ) Meritve zračne tesnosti opravimo tudi pri lahkih gradnjah. Po opravljenem testu lahko ugotovimo kvaliteto gradnje. Tudi pri masivnih gradnjah je priporočljiva meritev zračne tesnosti. Večkrat se pojavijo netesne točke pri oknih in na podstrešju. Meritev zračne tesnosti je potrebno opraviti takrat, ko so stene ometane do stropa in je izdelana zračna zapora. Vsekakor pa pred zaključnim slojem, da ugotovimo netesne točke. Torej je potrebno pred položitvijo estriha opraviti test zračne tesnosti, da ugotovimo morebitne netesne točke, kot so stiki med stenami in podobno in to saniramo. To lahko opravimo s pomočjo termografije, ki nam pokaže infra rdečo sliko dela objekta ali z dimom ugotovimo prepih. Hrbtna stran dlani je tudi občutljiva na gibanje zraka. Ob koncu gradnje objekta je potrebno opraviti t.i. uporaben test, s katerim kontroliramo povzete mere zračne tesnosti.

5. Napravi sam - poišči strokovnjaka
Zaradi tveganja poškodb na objektu in nelagodnega bivanja, je bolje, da prepustimo to delo strokovnjakom. Napake, ki nastanejo pri nestrokovni izvedi so lahko povezane z velikimi stroški in včasih jih je nemogoče popraviti. Generalni zastopnik prevzame

8. Zahteva
Izvedba zračne tesnosti objekta je v okviru koroškega zakona o gradnji pri novogradnjah nagrajena z eno točko. Zamenjava zraka pri zračnem testu ne sme presegati razliko tlaka n50 1,5 / h, pri objektih s kontroliranim prezračevanjem.

Vrste brezposelnih – vsakdanja podoba
Nobeno znamenje ne kaže, da se bo končala svetovna gospodarska kriza, ki jo je sprožil tako imenovani črni petek na newyorški borzi (25.10.1929).
Nasprotno: število brezposelnih dosega povsod po svetu rekordno višino. V ZDA je ob koncu 1932 brez dela več kot 15 milijonov ljudi, v Nemčiji pa več kot 6; v Veliki Britaniji doseže brezposelnost mejo 4 milijonov. V vseh evropskih državah je 1932 med delavci izredno veliko brezposelnih: v Norveški 33,4 %, Danski 31,7 %, Nemčiji 30,1 %, Nizozemski 26,9 %, Belgiji 23,5 %, Veliki Britaniji 25,5 %, v Sloveniji 20,5 %. Vrste obupanih čakajočih brezposelnih pred uradi za zaposlovanje in časopisnimi uredništvi so značilna in vsakdanja podoba v ameriških in evropskih industrijskih mestih. Kriza zajame vse gospodarske panoge. Izvoz iz ZDA se zmanjša na tretjino obsega iz 1929, narodni dohodek ZDA pa skoraj za polovico. V Nemčiji objavi stečaj več kot 800 bank. Beda gmotno, duševno in moralno uničuje posameznike in družine. Državne podpore pogosto ne zadoščajo niti za ohranitev golega življenja. Kriminal in prostitucija naraščata. Ljudje si ne morejo pomagati, preveva jih občutek ogroženosti, želijo si kakršne koli korenite spremembe. Klici po »močnem možu« so vedno glasnejši.

62 Instalater

Junij 2009

Bioplin
Znano je, da nas v prihodnosti čaka večja raznolikost goriv, ki jih bomo uporabljali kot nadomestilo za naftne derivate in druga fosilna goriva. Med gorivi biološkega izvora obstaja več vrst goriv, ki so v razvoju ali pa se že uporabljajo. Ena izmed alternativ, ki jo že uporabljamo in jo bomo tudi v prihodnje je bioplin.
živilskopredelovalnih odpadkov ter odpadkov iz gozdarstva. Ti substrati nastajajo večinoma kot odpadni proizvod v kmetijstvu, industriji, komunali ter čistilnih napravah, zato je njihovo koriščenje z okoljskega ter ekonomskega vidika zelo upravičeno.

Anaerobna fermentacija
V splošnem je najbolj pogost način pridobivanja bioplina z biološko razgradnjo v obliki anaerobnega vretja (brez prisotnosti kisika). Pri tem načinu simuliramo predelavo organskega materiala, kot se na primer dogaja v trebuhu prežvekovalcev. Ena krava dnevno proizvede nekaj mleka, gnojila in ca. 1,5 m3 bioplina. Vendar pri živalih gre ta bioplin neizkoriščen v ozračje. V primeru postrojenja za pridelavo bioplina pa ta plin polovimo in nato uporabimo s procesom izgorevanja za pridobivanje električne energije ter toplote. Kemijski proces pridelave bioplina z biološko razgradnjo poteka po sledečem postopku. Biomasa (maščobe, ogljikovi hidrati, proteini) se v postopku hidrolize razgradijo v kisline (maščobne kisline, aminokisline, enostavni sladkorji). Nato sledi postopek acidifikacije, pri katerem se tvorijo kratko verižne organske kisline ter alkohol iz katerih nato nastane ocetna kislina, ki se pretvori v bioplin, torej metan in CO2. Ta kemični proces se vrši v bioreaktorju, ki je glavni sestavni del celotnega postrojenja za pridelavo bioplina. Sestava postrojenja je v glavnem odvisna od vrste surovine za bi-

Preglednica 4: Splošen pregled bioplinskega postrojenja

Preglednica 1: V normalnih pogojih je sestava bioplina pri pridelavi z biološko razgradnjo sledeča: Metan Ogljikov dioksid Vodik Dušik Kisik Vodna Para Vodikov Sulfid Amoniak Bioplin je ime za plinasto gorivo, ki ga pridobivamo z razgradnjo biološke razgradnje organskega materiala v odsotnosti kisika ter s toplotnim uplinjanjem (Les) Preglednica 2: Metan Ogljikov dioksid Ogljikov monoksid Vodik Dušik CH4 CO2 CO H2 N2 2 -3 vol % 9 -15 vol % 17-22 vol % 12-20 vol % 50-54 vol % CH4 CO2 H2 N2 O2 H2O H2S NH3 45 - 75 vol % 25 - 50 vol % 0 - 4 vol % 0 - 5 vol % 0 - 2 vol % 1 - 15 vol % 0 - 6000 ppm 0 - 500 ppm

Sestava plina
Sestava bioplina je odvisna predvsem od načina pridobivanja in pogojev pri katerih nastaja (preglednica 1). Če se plin prideluje s termičnim uplinjanjem lesa je njegova sestava malo drugačna (preglednica 2).

Preglednica 3: Primerjava bioplina in zemeljskega plina Enota Kalorična vrednost Gostota Vnetišče Največja hitrost v zraku za vžig kWh/m kg/ m3 °C m/s
3

oziroma pirolizo. Pri biološki razgradnji lahko pridobivamo plin iz trdnih komunalnih odpadkov, odpadnih vod, organskih odpadkov iz kmetijstva in kmetij,

Bioplin Zemeljski plin 4–7 1,2 700 0,25 9 – 11 0,7 650 0,39

Po energijski vrednosti je:
1 m3 bioplina 60 % CH4 in 40 % CO2 enak; 0.6 l Elko, 1.3 kg lesa, 5.9 kWh električne energije, 1 l alkohola, 0.7 kg premoga 0.6 m3 zemeljskega plina in 0.7 l bencina.

oplin. V splošnem pa imajo vsi sistemi sledeče komponente(Glej diagram): ) Shranjevalnik ali rezervoar za surovine, ki je lahko različne oblike. Najpogostejši so

Junij 2009 Ihan, Kamnik in Domžale).V letu 2007 so bile v Sloveniji 4 t.i. bioplinarne, ki predvsem iz živalskih odpadkov in drugih organskih odpadkov proizvajajo bioplin. Iz proizvedenega bioplina se soproizvaja električna in toplotna energija. Obstaja neizkoriščen potencial na manjših kmetijah. Skupni potencial manjših bioplinarn (manj kot 300 kW) je v

Instalater

63

Sloveniji ocenjen na okoli 3 MW . Prav tako bi bilo potrebno analizirati potencial pridelave bioplina iz bioloških komunalnih odpadkov. Posebej ob predvidenem povečanju takšnih odpadkov zaradi ločenega zbiranja. Črpalk s stisnjenim zemeljskim plinom (CNG – compressed natural gas) zaenkrat v Sloveniji še nimamo.

Slika 1 - Sestava postrojenja

veliki silosi, prosto stoječi ali vkopani in tudi v obliki vreč. Pomembno je, da se substrat čim prej prenese v reaktor, sicer se poslabša njegov izkoristek. Shranjevanje različnih vrst substratov je v glavnem odvisno od njihove oblike. Preden le ti pridejo v reaktor je potrebna še določena predelava, kot je mešanje z drugimi substrati, da dobimo boljši izkoristek, rezanje na manjše kose, predgrevanje in tudi termična obdelava zaradi sanitarnih ukrepov. ) Reaktor, kjer se vrši anaerobna fermentacija. Substrati se tukaj segrevajo in premešajo tako, da se omogoči potek procesa. V procesu dobimo dva produkta, in sicer bioplin ter predelan substrat, ki nam lahko služi kot gnojilo. Mešanje se izvaja periodično, saj je pomembna pravilna in enakomerna temperatura substratov ter pravilna mešanost za delovanje bakterij in preprečevanje nastajanja sedimentov. ) Rezervoar za skladiščenje trdnih odpadkov-gnojila. Tukaj

se skladišči odpadni material iz procesa fermentacije. ) Filter kondenzata, ki odstranjuje odvečno vlago iz plina. ) Kompresor za komprimiranje in transport plina. ) Plinohram, kjer se skladišči večja količina plina za kompenziranje nihanja porabe v omrežju. ) Sistem so-proizvodnje električne in toplotne energije (kogeneracija). ) Plinsko omrežje; sem lahko dovajamo bioplin, če ga ne porabljamo v generatorju. ) Električno omrežje je mesto, kamor dovajamo proizvedeno električno energijo. ) Porabniki toplote so na primer gospodinjstva in deloma sam sistem, ki porabljajo odpadno toploto sistema za so-proizvodnjo električne energije.

Bioplin v Sloveniji
Proizvodnja bioplina na prašičji farmi v Ihanu poteka že od leta 1993 (v sklopu centralne čistilne naprave prašičje farme ter občin

Iskanje nove energije
Zahodne industrijske države šele polagoma uvidijo, da se po naftnem šoku jeseni 1973 časi poceni surovin ne bodo več vrnili. Strah pred nadaljnjim porastom cen surove nafte in dolgotrajnimi težavami z oskrbo sili k razmišljanju o energetskem položaju. Delež nafte bi bilo treba omejiti v korist dragih energijskiih virov. Poleg premoga in zemeljskega plina spet stopi v ospredje jedrska energija. Porabo energije v zasebnih gospodinjstvih skušajo zmanjšati s prepričevanjem o nujnosti varčevanja in z ukrepi, ki naj bi ohranjali toploto. Porabo bencina naj bi zmanjšali z omejitvijo hitrosti in alternativnimi pogonskimi sredstvi (plin).

64 Instalater

Junij 2009

Letalski center Maribor bolje opremljen za boj proti toči
Letalski center Maribor bo moderniziral tehnično opremo svojega letala za boj proti toči s finančno pomočjo GRAWE zavarovalnice, ki letos praznuje 100 let zavarovanja proti posledicam toče.
zaščita ostaja kakovostno zavarovanje ob posledicah neurja in toče. GRAWE zavarovalnica je ponudila prvo zavarovanje proti posledicam toče že pred 100 leti. Akcijo posipavanja smo začeli, ko je nevihtni oblak pred Radljami prešel mejo. Posipavali smo prednji rob oblaka, ki so ga tvorile tri nevihtne celice. Dviganja so dosegla več kot 7 m/s. Uspelo nam je znižati potencial nevihtnih celic z več kot 17.000 m na ca. 8000 m. Kot običajno smo imeli pri frontalnem potencialu težave zaradi baze oblakov, ki je v Dravski dolini segala do tal, tako da letalo ni moglo direktno pod oblak. Spet smo se znašli v situaciji, ko bi nujno potrebovali še kakšno letalo ali dve za pokrivanje tako velikih neviht, ki so iz leta v leto večje in intenzivnejše.“ “Nekaj po prvi nevihti smo že drugič poleteli proti Dravski dolini. Posipavali smo dokaj razvit oblak, ki je prav tako imel bazo do tal. Kljub posipavanju in posledično zniževanju potenciala je iz tega oblaka padlo nekaj toče po celotnem območju. Večinoma je bila v velikosti lešnika, a se je hitro talila, ker je bila obdelana. Polovili smo nekaj zrn toče in v vodi našli sledi reagenta. Akcijo smo zaključili, ko je oblak dosegel rob branjenega območja nekaj pred mejo.“

Analiza Letalskega centra Maribor na primeru letalskega posredovanja v veliki nevihti 16. junija 2009 kaže, da sta se obseg in pojav toče ob letalskem posredovanju občutno zmanjšala. Dokaz za to je prisotnost reagentov v analiziranih zrncih toče, ki je manjša in se hitreje tali. Za večjo učinkovitost obrambe pred točo potrebuje severovzhodna Slovenija še vsaj eno letalo za boj proti toči. Na novinarski konferenci je Jernej Vaupotič, predsednik Letalskega centra Maribor, ob prejemu čeka, v vrednosti 10.000,00 EUR, iz rok mag. Boža Emeršiča, MBA, predsednika uprave GRAWE zavarovalnice, optimistično zrl v prihodnost: »Z denarjem, ki nam ga je poklonila GRAWE zavarovalnica, bomo lahko v Letalskem centru posodobili nujno potrebno opremo. Načrtujemo: ) zamenjavo elektronike v sistemu za razprševanje reagenta,

) obnovitev agregatov za razprševanje tekočega reagenta, ) nabavo dodatnih plamenic z vsebnostjo srebrovega jodida. Za Letalski center Maribor, ki z enim samim letalom pokriva 2900 km² veliko območje, je to zelo pomembno. Ocenjujemo, da bomo s temi tehničnimi pridobitvami lahko še uspešneje izvajali letalsko obrambo proti toči.«

Kot prva zavarovalnica na Slovenskem.« Letalsko posredovanje je uspešno, nujno potrebno vsaj še eno letalo Ključne ugotovitve analize posredovanja proti toči v veliki nevihti 16. junija letos: ) letalsko posredovanje proti toči zmanjšuje točenosni potencial oblakov, ) toča, ki kljub posredovanju pade, je zaradi obdelanosti z reagenti manjša in ) se hitreje tali, ) nujno je potrebno vsaj še eno, sodobnejše letalo, saj z obstoječim ni možno pokrivati tako velikega območja (2900 km²).

Zahvala GRAWE zavarovalnici in poziv družbenoodgovornim podjetjem
Letalski center Maribor se iskreno zahvaljuje GRAWE zavarovalnici, ki se je prva odzvala na klice na pomoč. Vsa finančna sredstva bomo, kot vedno, namenili za izboljšanje zmožnosti za obrambo pred točo. Načrtujemo tudi nakup drugega letala za tovrstno obrambo. Z njim bi lahko pomembno zmanjšali obseg toče in škode zaradi nje. Naprošamo še druga družbenoodgovorna podjetja, da po zgledu GRAWE zavarovalnice prispevajo k letalski obrambi proti toči, saj s tem pomagajo velikemu številu ljudi.

GRAWE zavarovalnica praznuje 100 let zavarovanja proti posledicam toče
Mag. Božo Emeršič, MBA, predsednik uprave GRAWE zavarovalnice, sporoča: »Kljub recesiji oz. še bolj zaradi nje smo se odločili finančno pomagati Letalskemu centru Maribor, saj tako pomagamo mnogim ljudem, da ne bodo utrpeli škode zaradi toče. Letalska obramba proti toči lahko prepreči velik delež neurij s točo, a vseh ne more. Edina popolna

Poročilo o letalski akciji obrambe proti toči z dne 16. junija
“Predfrontalna nevihtna gmota je z zahodnim prodorom prihajala od Celovca proti slovenski meji.

Junij 2009

Instalater

65

Avtoplinski sistemi za naknadno vgradnjo
Motorna vozila s pogonom na avtoplin, predvsem osebna vozila, postajajo zaradi svoje ekonomičnosti in ekološke sprejemljivosti vedno bolj uveljavljena pogonska tehnologija. Zaradi nihanj cen bencinskega goriva so temu primerna tudi povpraševanja po avtoplinskih sistemih. Avtoplin je trenutno najbolj razširjena alternativa klasičnim gorivom, uporablja ga že več kot 9 milijonov avtomobilov po vsem svetu. Določeni proizvajalci motornih vozil tudi že serijsko vgrajujejo avtoplinski sistem.
Navajamo nekaj proizvajalcev avtoplinskih sistemov za naknadno vgradnjo ((Reg OMVL, Zavoli, Mimgas, Tartarini, Prins, Landi Renzo, Landi, E-Gas, Romano, KME, BRC...). motorja se izvede z bencinom, preklop na plin pa se izvede samodejno. Ko ugasnemo motor, se samodejno zapre varnostni ventil plina, s tem je motor pripravljen na zagon z bencinom. Za preklop iz bencina na plin in obratno vozila ni potrebno ustavljati. Plinska napeljava ne zahteva posebnega vzdrževanja.

Vgradnja
Za predelavo vozila na plinsko instalacijo so primerni atmosfersko polnjeni bencinski motorji in tudi motorji s turbinskimi polnilniki. Manj pogoste in bolj kompleksne so predelave na dizelskih motorjih, pri katerih je potrebno zmanjšati še kompresijsko razmerje in dodati vžigalni sistem s svečico. Za uporabo avtoplina se v vozilo vgradi sistem, ki je sestavljen iz naslednjih komponent: rezervoar za plin, ventil za polnjenje, potrebne cevi, filteri, uparjalnik, varnostni ventili, krmilna enota ter stikalo z nadzorno ploščo. Vgradnja v vozilo traja od 4 do 8 ur.

Homologacija
Predelava vozila je srednje zahteven poseg, ki sicer zahteva usposobljen kader in ustrezno opremo, med katero sodi tudi diagnostika, ki omogoča odpravo napak pri morebitnem nepravilnem delovanju motorja z dodatno vgrajenim avtoplinskim sistemom. Po zakonu je potrebno vsako predelavo, ki se izvede na motornem vozilu homologirati. V primeru naknadne vgradnje avtoplinskega sistema, je za pridobitev homologacije potreben: certifikati za vse vgrajene komponente, potrdilo o vgradnji pooblaščenega servisa.

Da se avtoplin v preteklosti ni bolje uveljavil, gre pripisati krivdo težavam s skladiščenjem in transportom, saj rabimo za to tlačne posode. Napredek v razvoju avtoplinskih sistemov je osupljiv, zato se avtoplin v zadnjem času dokazuje v samem motošportu. Z vozili predalnimi na avtoplin pa se dosegajo tudi hitrostni rekordi. Avtoplin (UNP ang. LPG) je ute, kočinjen naftni plin, namenjen tudi pogonu motornih vozilih. LPG (Liquefied Petroleum Gas) je mednarodna oznaka za avtoplin. Uporaba avtoplina podaljša življenjsko dobo motorja. Učinkuje predvsem pri hladnem zagonu, saj plin ne spere motornega olja s sten cilindrov. Avtoplin ima oktansko vrednost 100, navaden bencin pa 95. Pri uporabi avtoplina je moč motorja zmanjšana za okoli 5%, pri najnovejših sistemih z direktnim vbrizgom plina pa le za 2%. Pri normalni vožnji se razlika ne zazna, če pa takoj potrebujemo ma-

ksimalno moč motorja, pa lahko med vožnjo s pritiskom na tipko preklopimo na bencin in nato spet nazaj na plin. Zadnji in s tem najnovejši avtoplinski sistemi pa pri zahtevani največji moči motorja ne zahtevajo več preklopa na bencin, temveč se v najvišjih vrtljajih omogoči dodaten vbrizg bencinskega goriva. V Sloveniji lahko vozniki napolnijo plinski rezervoar na približno 40-ih bencinskih servisih, prihodnje je plan 60 prodajnih mest.

Uporaba
Polnjenje dodatnega jeklenega rezervoarja (na voljo sta dva tipa) nameščenega v prtljažnem prostoru poteka preko dodatno vgrajenega polnilnega ventila, ki se vgradi na spodnjem delu zadnjega odbijača ali za vratci bencinskega polnjenja, v kolikor je tam dovolj prostora. Zagon

Avtoplinski sistemi:
) Sekvenčni sistem s katalizatrojem - za vozila, ki imajo večtočkovni vbrizg goriva. Ta sistem je najbolj primeren za vozni park v Sloveniji in se tudi v večini primerov vgrajuje. ) Monovbrizgalni sistem brez katalizatorja, za vozila, katera imajo na agregatu kovinski sesalni kolektor. ) Naprava za pogon vozil z navadnim uplinjačem- za vozila, ki nimajo direktnega vbrizga goriva

66 Instalater
na obroke. Tako uporabnik mesečno nameni za obrok prihranek zaradi avtoplina in investicija za avtoplinski sistem je tako 0 EUR!

Junij 2009 15% znižanje ogljikovega dioksida, 50 % znižanje ogljikovega monoksida, 30 %-40 % znižanje smoga. Ob napovedanem ekološkem davku bodo vozila z vgrajenim avtoplinskim pogonom obravnavana v razredu najmanjših onesnaževalcev.

Ekologija
Avtoplin je splošno sprejet kot zeleno gorivo, avtomobil z vgrajenim avtoplinskim sistemom pa se smatra tudi kot hibridno vozilo. Študije kažejo, da pri predelavi sodobnega vozila na avtoplin dosežemo naslednje rezultate: 34 % znižanje dušikovega oksida,

Varnost
V primeru prometne nesreči je plinski sistem zavarovan z večstopenjskim varovanjem s pomočjo elektroventilov in ojačanimi plinskimi rezervoarji, izdelanimi iz najkakovostnejših materialov. Vsak avtoplinski sistem vsebuje tudi aktivne varnostne elemente, kot so ventil za nadzor pritiska, ventil za regulacijo iztekanja goriva in ventil za avtomatično zaporo rezervoarja. Vsak avtoplinski sistem ima vgrajen ventil, ki ob prekinitvi elektrike takoj zapre dotok goriva.
Tadej Tasič, Jure Majc

Nato ustrezna organizacija izvede pregled in izda ustrezno potrdilo.

sticija, ki letno prevozi 20.000 km povrne prej kot v enem letu. V podjetju Plineks strankam nudijo plačilo avtoplinskega sistema

Ekonomska vrednost
Bistvena prednost avtoplina je 45 % - 55 % nižja cena goriva, obenem pa avtoplin s čistim izgorevanjem ugodno vpliva na manjšo obrabo mehanskih delov motorja, daljše trajanje motornega olja in daljšo življenjsko dobo izpušnega sistema. Predelava avtomobila srednjega razreda stane 900 - 1400 evrov, kar pomeni, da se vozniku inve-

Surfanje s pomočjo vetrne energije
Brez vetra ali morskih valov, ne bi poznali deskanja (surfanja) kot ga imenujemo Slovenci. Deskanje velja za enega od bolj priljubljenih športov, ki se iz leta v leto vse bolj širi, saj na dosegu rok, ni le bogatim.
Pojem deskanje na vodi (surfing) najpogosteje zamenjujemo za sorodni šport, ki ga imenujemo deskanje z vetrom (windsurfing). Pri slednjem se izkorišča energija vetra in se za to uporablja jadro velikosti od 4 do 8 m2. Pri deskanju na valovih, pa se uporablja deska brez jader. Surfanje oziroma deskanje na valovih naj bi bilo eden najstarejših športov. Vse skupaj naj bi se začelo pred okoli tri tisoč leti v Polineziji, ko naj bi bili ribiči jezdenje valov uporabljali kot možnost vrnitve na obalo. Vse se je bistveno spremenilo, ko so začeli loviti valove za razvedrilo. Najhitreje naj bi se bilo to razvijalo na Havajih, kjer je podnebje stalno, razmere pa skoraj ves čas ugodne. Šele v 20. stoletju se je s Havajev preselilo še v Kalifornijo in nato v Avstralijo, naposled še v Evropo, južno Ameriko in drugam po svetu. Vse hitreje pa se širi tudi surfanje z jadri, pri katerih namesto valov poganja desko veter, ki ga zajemamo v jadro. Vsekakor je priporočljivo, da večino svojega prostega časa, ki nam ga na dopustu res ne manjka, izkoristimo za športno-rekreativne dejavnosti. Jadranje na deski je zagotovo ena od teh aktivnost, ki nam lahko v veliki meri popestri brezskrbne dopustniške dni.

Deskanje z jadrom

V 70. Letih prejšnjega stoletja so se začela tekmovanja, kmalu pa si je v ta šport svojo pot utrla tudi industrija s proizvodnjo desk, jader, neoprenov in navsezadnje z oblačili za prost čas. Kljub spoju avtohtone deskarske kulture s sodobnim zaho-

dnim potrošniškim svetom, pa ta kultura v svojem bistvu ostaja čista. Raste in plemeniti se skozi množico predanih deskarjev po celem svetu, skozi športna tekmovanja in številnih dokumentarnih filmov, katerih umetniška vrednost pomembno vpliva na razvoj tega športa.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful