Želimo vam sončno in prijetno poletje!

NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 2
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Odličnjaki in uspešni učenci na sprejemu pri
županu
Župan Friderik Bračič je sprejel učence z najboljšim učnim uspehom in učence s posebnimi dosežki. Sprejema se je udeležila
tudi v. d. ravnateljice Helena Šegula. Letos je bilo odličnjakov kar trinajst, županove petice in knjižno darilo pa so prejeli:
1. ŽIGA MEDVED 6. EVA SEDLAŠEK 11. JANA PUKŠIČ
2. ANDREJA MURKO 7. TIMI KMETEC 12. JULIJA VILIČNJAK
3. JAKOB MURKO 8. KATJA ŽUNKOVIČ 13. BLAŽ ZEMLJAK
4. URŠKA OSTROŠKO 9. LAURA KOVAČEC
5. BARBARA RODOŠEK 10. ALEN KRAJNC
Priznanja za posebne dosež-
ke so prejeli:
1. DEJAN WEINGARTNER
- zlato priznanje na tekmovanju iz
nemščine – mentor Iztok Roškar
2. JAKOB MURKO
- zlato priznanje na tekmovanju iz fizi-
ke – mentor Robert Murko
3. NOGOMETNA EKIPA
- 5.–8. mesto na državnem prvenstvu v
nogometu – mentorja Gorazd Černila
in Jože Šoštar
4 . GLEDALI Š KA S KUPI NA
VIDEM
- 3. najboljša predstava na 7. Otroškem
festivalu gledaliških sanj v Ljubljani
– mentorica Biserka Selak
5. ROK FORSTNERIČ
- po mnenju žirije izbran med deset
obetavnih mladih igralcev na 7. Otro-
škem festivalu gledaliških sanj v Ljub-
ljani – mentorica Biserka Selak
6. TIMI KMETEC
- 2. mesto na področnem in 3. mesto
na državnem tekmovanju v skoku v
višino ter 1. mesto na področnem in
3. mesto na državnem tekmovanju v
štafeti 4 x 100 m
7. TOMI PETEK
- 1. mesto na področnem in 3. mesto
na državnem tekmovanju v štafeti 4 x
100 m
8. ALEKSANDER TREP
-1. mesto na področnem in 3. mesto
na državnem tekmovanju v štafeti 4 x
100 m ter 1. mesto na področnem in
10. mesto na državnem tekmovanju v
teku na 300 m
9. ALJAŽ BRLEK
- 1. mesto na področnem in 3. mesto
na državnem tekmovanju v štafeti 4 x
100 m ter 1. mesto na področnem in 6.
mesto na državnem tekmovanju v teku
na 60 m.
Vsem iskrene čestitke in veliko uspehov tudi v novem šolskem letu.
TM
Stran 3
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Glasilo izdaja ob~ina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-po{ta: info@videm.si. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. ^lani uredni{tva: Petra
Krajnc, Jo`e Junger, Nata{a Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec. Oblikovanje
in priprava za tisk: Vejica, Rado [krjanec s. p., Ul. Lackove ~ete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafis Ra~e. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje
RS {t.: 23/90-541/96-12 se za glasilo pla~uje 8,5 % davek. Glasilo NA[ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje,
pod zaporedno {tevilko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 356. Glasilo je brezpla~no in ga prejmejo
gospodinjstva v ob~ini Videm. Naklada 1900 kosov.
Župan Bračič novinarjem predstavil letošnje
investicije
Župan Friderik Bračič je 9. junija, le nekaj dni pred praz-
nikom občine in fare sv. Vida, na novinarski konferenci v
občinski hiši zelo natančno predstavil pregled investicij za
letošnje leto, ob tem pa predstavil tudi naložbe za prihodnost.
Poudaril je trenuten izjemen razvoj na domala vseh koncih
občine, saj vlagajo v vseh KS, izpostavil nekatere večje nalož-
be v komunalni infrastrukturi ter še mnoge druge pomembne
naloge, s katerimi se trenutno ukvarja videmska občinska eki-
pa. Občina naj bi se v tem obdobju morala zadolžiti za okrog
700.000 evrov, potem ko je skupna vrednost vseh za letos pla-
niranih investicij ocenjena na okrog 4.800.000 evrov.
Župan Bračič pa je kljub vsem
težavam, ki jih prinaša čas kri-
ze in recesije, zadovoljen, saj
je občina za izvedbo naložb
že uspela pridobiti pomem-
ben delež evropskih sredstev.
Pravi, da pa bo najbolj zado-
voljen, ko bodo načrtovane
investicije ob koncu leta tudi
uspešno zaključene, hkrati
pa je pohvalil tudi sodelav-
ce v občinski upravi, dobro
sodelovanje z občinskim sve-
tom, krajevnimi skupnost-
Župan Friderik Bračič je na novinarski konferenci predstavil
pomembnejše letošnje investicije videmske občine.
V naselju Pobrežje poteka izgradnja sekundarnega kanalizacijske-
ga sistema Videm faza I, z gradbenimi deli na tej trasi pa naj bi
zaključili do letošnjega novembra.
mi in nasploh občani. Sicer
pa v videmski občini v tem
času zaključujejo z razpisi na
področju gospodarstva, kme-
tijstva in turizma, zaključuje
se tudi razpis za izbiro naj-
ugodnejšega ponudnika šol-
skih prevozov, pri koncu pa
sta tudi razpisa za delovanje
kulturnih in športnih dru-
štev. Iz ministrstva za okolje
in prostor med drugim priča-
kujejo tudi sklep za parcelo,
kjer bo občina uredila obrt-
no cono, in sklep za gradnjo
doma starejših v Vidmu.
DO JESENI
2010 PRIMARNI
VODOVOD IN
PRIKLJUČKI V 130
GOSPODINJSTEV
Izgradnja vodovodnega siste-
ma, še zadnjega na območ-
ju občine Videm, je ena
od pomembnejših in pred-
nostnih investicijskih nalog
občine Videm, je že uvodo-
ma poudaril župan Bračič, k
temu pa dodal, da je to druga
faza projekta, ko bodo izgra-
dili 12.866 metrov primar-
nega vodovodnega sistema,
lokalno prečrpalno postajo,
vodohran Velika Varnica in
prečrpalnico v Mali Varni-
ci. Projekt je sofinanciran iz
sredstev EU, t. i. kohezijske-
ga sklada, občina pa mora pri
projektu zagotoviti 30 odstot-
kov svojih sredstev. Vrednost
gradbenih del po razpisu zna-
ša 1.400.299,62 €, vrednost
nadzora bo po prvih izraču-
nih 33.884 €, za obveščanje
in informiranje javnosti pa
bodo potrebovali 10.886 €.
Župan Bračič je napovedal,
da bodo z izgradnjo primar-
nega vodovoda začeli jeseni, z
deli pa naj bi zaključili v letu
2010, medtem ko so sekun-
darni vodovod, dela so velja-
la 1.200.000 €, že izgradili v
preteklem letu. Postopek za
izbiro izvajalca je že oprav-
ljen, v zadnjem delu so tudi
postopki v občini Majšperk,
s katero »peljejo« projekt
vodooskrbe.
S to zadnjo naložbo na podro-
čju vodooskrbe bo vodovod-
ni sistem speljan po celotni
videmski občini, je poudaril
Bračič, v tej zadnji fazi pa
bo vodo iz javnega vodovoda
pridobilo še vsaj 130 gospo-
dinjstev, ki pa morajo k težko
pričakovani pridobitvi sama
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 4
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
po odloku prispevati tisoč
evrov, kar pa je le manjši delež,
ki ga k investiciji morajo dati
občini. Vodovod v Halozah je
namreč precej draga naložba,
je razložil župan Bračič.
OBČINA TRENUTNO
VLAGA V
SEKUNDARNI
KANALIZACIJSKI
SISTEM NA
OBMOČJU
POBREŽJA, NA
SELIH POTEKA
PRENOVA
PODRUŽNIČNE
ŠOLSKE ZGRADBE
»Naslednja, zelo pomembna
investicija za našo občino je
izgradnja sekundarnega kana-
lizacijskega sistema v Vidmu
v I. fazi. Investicijo sofinanci-
ra evropski sklad za regionalni
razvoj v višini 85 % upravi-
čenih stroškov. Sofinanciranje
investicije je razdeljeno na
dve leti, dela pa bodo zaklju-
čena predvidoma novembra
letos. Pogodbena vrednost je
1.024.548,83 €, izgrajene pa
bo 3,3 kilometra sekundarne
kanalizacije in 4 črpališča.
Ta investicija se je začela v
Pobrežju in se sistem priključi
na ta videmski del kanalizaci-
je pri Borštu.
Med zelo pomembnimi letoš-
njimi investicijami je tudi
naložba v šolstvu, in sicer
Nekdaj zelo nevarno križišče na Selih bo po novem krožišče, ureje-
no z javno razsvetljavo. Kužno znamenje ostaja v krožišču …
Župan Friderik Bračič je v aprilu podpisal nove pogodbe z izvajal-
ci - podjetjem Nizke gradnje Ptuj in podjetjem GP Project ing.
rekonstrukcija in prezidava
podružnične šole Sela, kjer
dela že potekajo nekaj časa,
šola pa bo s prenovo prido-
bila še oddelek vrtca. Pogod-
bena vrednost gradbenih del
znaša 821.272,96 €, oprema
za šolo bo stala 50.000 €, za
ostale stroške, kot sta doku-
mentacija in nadzor, pa bomo
potrebovali dodatnih 58.72-
7,04 €, tako da končna vred-
nost investicije znaša dobrih
930.000 €. Do začetka novega
šolskega leta želimo z deli tudi
zaključiti, želim pa poudariti,
da je to investicija, ki jo v tem
trenutku v celoti mora pokriti
občina, saj na zadnjih razpisih
nismo bili uspešni, predvsem
je bila težava premajhno šte-
vilo otrok, a kljub vsemu smo
se odločili, da šolo ohranimo
in jo v celoti obnovimo. Pred
časom smo že obnovili ostreš-
je in zamenjali stavbno pohi-
štvo, takrat smo uspeli prido-
biti 60.000 € investicijskih
sredstev iz države, seveda pa
se bomo v občini tudi v pri-
hodnje prijavili na razpise in
poskušali iz državne blagajne
pridobiti sofinancerski delež.
Predvsem računamo na ta
sredstva tudi zato, ker bomo
v okviru šole odprli še odde-
lek vrtca, kar naj bi nam po
naših predvidevanjih prineslo
predvsem dodatne točke.
VIDEMSKI VRTEC
SONČEK BO IMEL PO
NOVEM 5 ODDELKOV
V vrtcu Sonček v Vidmu
bomo septembra odprli še
en oddelek vrtca, saj bomo
s spremembo v sami zgradbi
pridobili še en prostor in tako
jeseni začeli s petimi oddelki.
V vseh sedem oddelkov vrtca,
poleg Vidma zraven štejemo
še po en oddelek v Leskovcu
in po novem na Selih, pa bo
1. septembra vpisanih kar 127
otrok. Prepričan sem, da bo s
tem na nek način zapolnjena
potreba po številu mest v vrt-
cu v naši občini, kajti interes
je izredno velik, zato vrtec v
okviru sedanje zgradbe tudi
širimo.
VIDEMSKI BODOČI
ŠPORTNI PARK
PRIDOBIL IGRIŠČE
Z UMETNO TRAVO,
V NAČRTU TUDI
ATLETSKA STEZA
Omenil bi tudi investicijo
na velikem igrišču v Vid-
mu, kjer smo že zaključili z
deli in tako pridobili igrišče
z umetno travo. Pogodbena
vrednost del znaša 65.710,97
€, del investicije pa sofinan-
cira Ministrstvo za šolstvo
in šport v višini 23.000 €.
Ureditev spodnjega ustroja je
izvedlo gradbeno podjetje GP
Project Ing, postavitev igrišča
pa Šport projekt, d. o. o., iz
Celja. Za zunanjo ureditev pa
so poskrbeli delavci iz naše-
ga režijskega obrata. Želel bi
omeniti, da imamo v načrtu
Prenovljena, preko 50 let stara šolska zgradba na Selih bo jeseni,
ob pričetku novega šolskega leta, že sprejela učence in prvič tudi
malčke v oddelek vrtca.
Stran 5
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
še ureditev sodobne atletske
steze, potem pa bomo lahko
dejali, da smo investicijo na
tem področju zaključili.
NAJBOGATEJŠI
CESTNI PROGRAM,
ZA IZVEDBO CESTNE
INFRASTRUKTURE
NA 16,3 KM BO
POTREBNIH OKROG
2.000.000 €
V občini Videm pa je zelo
bogat cestni program, vanj
pa so vključene mnoge cest-
ne investicije. Občina Videm
je v letošnjem letu prijavila 4
projekte, uspešni pa smo bili
na razpisih iz t. i. 23. člena
Zakona o financiranju občin
(ZFO), saj smo uspeli pri-
dobiti 271.238 €. DDV, ki
je neupravičen strošek, pa
je zagotovila občina Videm,
kar pa skupaj za letos znaša
325.485 €, za leto 2010 pa je
teh sredstev dobrih 339.000
€. Občina Videm mora pri
tem zagotoviti še svoj lasten
delež v 20 odstotkih.
MODERNIZACIJA
CESTE PTUJ–
MARINJA VAS SE
NADALJUJE
Iz leta 2008 nadaljujemo z
investicijo modernizacije in
rekonstrukcije lokalne ceste
Ptuj–Marinja vas. V letošnjem
letu je predvideno dokončanje
vseh del, vključno z izgradnjo
krožišča na Selih in prepla-
stitev v dolžini 2.000 metrov
skozi hrib. Izvedena je že pre-
stavitev glavnega vodovoda
na Selih ob krožišču, kjer je
predvidena tudi izgradnja
javne razsvetljave, prestavljen
pa je tudi spomenik kužnega
znamenja. Rad bi poudaril, da
investicijo sofinancira Evrop-
ska unija, in sicer evropski
Cesta skozi Šturmovce bo do markovškega jezu širša in predvsem
bolj varna za kolesarje in pešce.
Igrišče z umetno travo v Vidmu je velika pridobitev za bodoči šport-
ni park.
sklad za regionalni razvoj v
višini 85 % upravičenih stro-
škov. Investicija je v celoti
vredna 720.000 €.
Omenil bi tudi modernizacijo
in rekonstrukcijo ceste Mala
Varnica–Gasilska trojka–Zg.
Gruškovje v dolžini 2.650
metrov. Tudi to nal ožbo
sofinancira evropski sklad za
regionalni razvoj, pogodbena
vrednost znaša 329.000 €.
Dela izvaja podjetje Gradnje
Žveplan, d. o. o., iz Celja. V
letošnjem letu so v naši občini
predvidena modernizacijska
dela še nekaterih drugih odse-
kov po krajevnih skupnostih v
višini 80.000 €, skupaj plani-
ranih cestnih del znaša okrog
2.000.000 €, delež občine je
blizu 500.000 €.
Predvidena je tudi prenova
regionalne ceste Videm–varej-
ski breg v skupni dolžini 2,6
kilometra. Naložba je vredna
1,6 mio €, sofinancerski delež
občine pri tej naložbi znaša
180.000 €, z modernizacijo
ceste v II. fazi pa naj bi zaklju-
čili v prihodnjem letu.
Občina Videm pa že dve leti
dela tudi na področju koma-
sacij, letos z deli nadaljujemo
tudi v Lancovi vasi, prejeli
smo tudi že odločbo Ministr-
stva za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano, letošnji znesek,
namenjen komasacijam, pa
znaša 288.000 €. Na področju
požarne varnosti pa je glavna
investicija nabava kombini-
ranega gasilskega vozila za
PGD Videm,« je na tiskov-
ni konferenci o investicijskih
podrobnostih povedal župan
Friderik Bračič.
TM
Foto: RŠ in TM
Letos bomo pričeli z deli na naslednjih odsekih: Videm–Markovci, do jeza v dolžini 1.125 metrov. Cesto bomo razši-
rili, uredili bomo tudi kolesarsko stezo in pešpot, bo pa to nadaljevanje dosedanjih del na tej cesti. Nadaljevali bomo z
modernizacijo ceste Žerak v Vareji v dolžini 750 metrov, ceste v Tržcu v smeri Skrbinška v dolžini 600 metrov in še ceste
Lancova vas–Rajh v dolžini 1.182 metrov. Na vseh odsekih cest je predvideno financiranje še v letu 2010, razen na cesti
Lancova vas–Rajh, kjer je financiranje predvideno še v letu 2011. Tudi to cesto želimo razširiti in ob njej pridobiti kole-
sarsko stezo.
Lahko tudi napovem, da bomo v prihodnjem letu iz naslova sredstev 23. člena iz ZFO pričeli izvajati še modernizacijo
ceste Belavšek–Kačekov breg in cesto v Pobrežju, oba odseka pa sta za sofinanciranje predvidena še v letu 2011. Poudaril
bi še, da bomo s sredstvi iz tega naslova, torej 23. člena, izgradili 3,7 km cest.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 6
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Videmski, podlehniški in hajdinski župan v pogovoru z mag.
Tomislavom Nemec, predsednikom uprave Darsa (Foto: Slavko
Podbrežnik, Večer)
Sedanja magistralka je vzela preveč življenj, v Jurovcih sta pred
kratkim v prometni nesreči umrla domačina, zakonca iz Lancove
vasi.
Avtocesto do meje v Gruškovju želijo čim prej
V občini Podlehnik sta tamkajšnji župan Marko Maučič in
župan sosednje občine Videm Friderik Bračič 20. maja sklicala
skupno novinarsko konferenco, na kateri sta skupaj s civilno
iniciativo javnosti želela sporočiti, da si občine ob bodoči trasi
AC od Dražencev do mednarodnega mejnega prehoda Gru-
škovje želijo, da je državni lokacijski načrt s popravki sprejet
do konca letošnjega leta. Čeprav je bil v Podlehniku še pred
tiskovno konferenco načrtovani posvet, žal v Podlehnik ni bilo
mnogih povabljenih; prometnega ministra dr. Patricka Vlači-
ča, okoljskega Karla Erjavca in prometne ministrice Katari-
ne Kresal, odzvala sta se le mag. Tomislav Nemec, predsednik
uprave Darsa, in dr. Peter Gašperšič, državni sekretar iz pro-
metnega ministrstva.
Župan Maučič je znova pou-
daril, da vztrajajo pri zahtevi,
da se v državni lokacijski načrt
vključi tudi vzporedna cesta,
predvsem pa, da se gradnja
na trasi do meje s Hrvaško
prične čim prej. Sicer pa bo
po julijskem odprtju avto-
cestnega odseka Pyhrnskega
koridorja med Slivnico in
Draženci (otvoritev je napo-
vedana za 15. julij), predvsem
pa na koncu avtoceste pri-
čakovati prometni zamašek,
kar pa predstavlja za ljudi ob
že tako zastareli, obremenje-
ni, zelo prometni in nevarni
magistralki, preko katere so
v dobrih 40 letih, odkar je
odprta, izgradili le dva nadvo-
za, resen problem, predvsem
na že tako nevarnih prečka-
njih čez magistralko. Varnost
občanov se bo še poslabšala,
sta prepričana Maučič in Bra-
čič, ampak v tej državi jim po
vseh teh letih morajo vendar-
le prisluhniti, tako v Vidmu
kot tudi v Podlehniku pa so
odločeni, da jim je zgolj čaka-
nja dovolj in kmalu bodo
tudi ukrepali. V Podlehniku
med drugim zahtevajo, da se
vzporedna magistralka izogne
središču Podlehnika, zato
izgradnjo obvoznice zahtevajo
še pred začetkom del na avto-
cesti. Če jim ne bodo prisluh-
nili so pripravljeni sedanjo
magistralko tudi zapreti in to
kmalu po odprtju avtocestne-
ga odseka do Dražencev.
ŽUPANI OB TRASI
AC DO GRUŠKOVJA
ŽE SEZNANJENI,
KOLIKO NJIHOVIH
PREDLOGOV
IN ZAHTEV JE
UPOŠTEVANIH
Kmalu po posvetu v Pod-
lehniku so bili župani občin
ob načrtovani trasi AC do
Gruškovja povabljeni v Ljub-
ljano, na sestanek z vsemi
sodelujočimi pri načrtovanju.
O tem, kaj so se uspeli dogo-
voriti, pa je župan Friderik
Bračič pojasnil: »Znano je že,
da smo se v občinah Videm,
Podlehnik in Žetale zavzeli
za ureditve vzporedne ceste.
V drugi razgrnitvi dopolnje-
nega državnega lokacijskega
načrta so bile naše pripombe
in pobude manj upoštevane,
po zadnjem sestanku z odgo-
vornimi pa lahko povem, da
so upoštevali skoraj vse naše
pripombe, ki smo jih vložili.
Po vsem tem v občinah ob
načrtovani trasi AC pričaku-
jemo skorajšnjo novo razgr-
nitev znova dopolnjenega in
popravljenega prostorskega
načrta, kjer se bomo o vsem
tem lahko še bolje prepričali,
zadovoljen pa sem, da smo v
občini Videm uspeli z našimi
predlogi in zahtevami. Oblju-
bili so nam, da bo vzporedna
cesta od Suhe veje do Tržca
pridobila vso potrebno infra-
strukturo, pri Majolki je načr-
tovano krožišče, od tam pa
naj bi se vzporedna cesta en
del nadaljevala ob avtocesti,
tak je bil tudi naš predlog.
Seveda pa se v naši občini
bojimo zastojev in povečanja
prometa na magistralki tudi
v času letošnje poletne turi-
stične sezone. Občanom bi
predlagal, da so v tem času še
bolj pozorni in strpni, pred-
vsem pa previdni ob prečka-
nju ceste, da ne bi prihajalo
do novih prometnih nesreč.«
TM
Stran 7
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Občina s kakovostjo storitev še bliže občanom
Občina Videm si je v slovenskem merilu med lokalnimi skup-
nostmi pridobila hvalevredno in kar pomembno priznanje
– nagrado za odličnost v komuniciranju. Da je šla nagrada v
prave roke, je seveda morala odločiti komisija, ki je naredila
ožji izbor med občinami kandidatkami. Visoke nagrade, za
katero so se morali zelo potruditi, pa so bili v vodstvu občine
seveda zelo veseli in jo želijo v prihodnje pri svojem delu kar
najbolj koristno uporabiti in nadgraditi.
Mag. Darinka Ratajc: »Bila
sem izredno presenečena in
vesela, ko je naša občina dobi-
la to priznanje. V njem je vlo-
ženega veliko truda občinske
uprave, na nek način pa je
to nagrada za vso opravljeno
delo, za vse, kar smo skupaj s
sodelavci delali in se v zadnjih
letih tudi zelo trudili. Izred-
no vesela sem, da so potrditev
dobili tudi moji sodelavci in
župan, kajti vedela sem, da
občina Videm na področju
produciranja kakovosti svojih
storitev izredno napreduje.
To priznanje pa je zdaj samo
še potrditev našega dela, dela
občinske uprave in seveda
župana. Mi se sistematično
trudimo, da bi naše storitve
izboljšali, da bi bile čim bolj
dostopne našim občanom in
da bi napredek na tem podro-
čju šel še višje, da bi imeli e-
politični sistem, e-občino in
pa e-občane. Želimo si, da
bi naši občani v prihodnje
lahko čim bolje participirali
svoje ideje, storitve, zato da bi
občinska uprava lahko na tem
področju boljše in kakovost-
nejše tudi delala.«
Kaj vse pa je bilo potrebno v
občinski upravi postoriti, še
preden ste dobili ta laskavi
naslov?
Mag. Darinka Ratajc: »Na
razpis se je bilo treba najprej
seveda prijaviti, potekal je taj-
no in nismo bili sploh sezna-
njeni s tem, kdaj in kako nas
kdo kontrolira. Ta razpis bi
lahko primerjali tudi z ISO
Mag. Darinka Ratajc, direktorica Občinske uprave Videm, je
ponosna na vse svoje sodelavce, ki so veliko naredili za to izjemno
slovensko priznanje.
standardi, kajti preverjali so
nas tudi na področju upra-
vnih postopkov, komunici-
ranja, organizacije prireditev,
udejstvovanja z občani …
Medijska hiša, ki nas je oce-
njevala, je na koncu odloči-
la, da si naša občina zasluži
mesto med tremi najboljšimi,
kar nam v tem trenutku veli-
ko pomeni. Postali smo obči-
na z najboljšim Q-komunici-
ranjem.«
Kako pa se boste na tej poti
še razvijali, kaj želi občina
Videm denimo še doseči in
čemu bolj približati?
Mag. Darinka Ratajc: »Načr-
ti so že zastavljeni, delamo pa
tudi že v tej smeri, da se pri-
javimo za leto 2010, delamo
na multipoint spletni pred-
stavitvi občine Videm. To je
projekt, ki je bil sofinanciran
iz Leader programa, tako da
se resnično trudimo, da uspe-
mo ta projekt izpeljati tako,
da bo nagrajen tudi v okviru
Slovenije.«
Besedilo in foto: TM
Spoštovane občanke in občani!
Verj amem, da mnogi že
komaj čakate tistih nekaj dni
dopusta, da si boste odpočili
ali vsaj za nekaj dni spreme-
nili svoje delovno okolje. Žal
so mnogi ostali brez zaposlit-
ve. Brezposelnost se iz dneva
v dan povečuje. Protikrizni
ukrepi Pahorjeve vlade pa »ne
primejo«, čeprav je to že tretji
paket protikriznih ukrepov.
Katera dva sta sploh bila prvi
in drugi?
Saj sem razmišljal, da vas ne
bi preveč obremenjeval s poli-
tiko. Žal pa ne bo šlo brez
politike, če pa je toliko stva-
ri odvisnih od nje. V sedanji
vladi nimamo naših predstav-
nikov, nobenega vidnejšega
vladnega predstavnika nima-
mo iz naših krajev. Večina jih
je iz Ljubljane ali iz obale,
bolj natančno iz Ljubljanske
univerze in Univerze na Pri-
morskem. Škoda. To ni nepo-
membno – še dobro, da smo
si bili enotni pri nedavnih
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 8
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
volitvah v Evropski parlament, kjer smo
od skupnega števila glasov za SDS, ki
znaša 122.251, kar 69.525 glasov name-
nili našemu rojaku, nosilcu liste, dr.
Milanu Zveru.
Kaj se dogaja v naših občinah, predvsem
tistih, kjer sem kot poslanec kandidi-
ral in s prepričljivo večino tudi zmagal
na državnozborskih volitvah septembra
2008? Za zaupanje se vam še enkrat
zahvaljujem. Večina haloških občin,
Zavrč, Cirkulane, Videm, Žetale, Pod-
lehnik in Majšperk, se bo ob zakonskih
pooblastilih države ukvarjala z zagotav-
ljanjem izgradnje osnovne infrastrukture
(gradnjo cest, kanalizacije, javnega vodo-
voda). Najmlajšim izboljšati pogoje v vrt-
cih in OŠ. Uresničujejo se torej projekti,
ki so bili začeti in se nadaljujejo še iz časa
Janševe vlade. V občini Kidričevo, ki je
ravninska občina, se prav tako uresničuje
projekt Zaščite podtalnice Ptujskega in
Dravskega polja, kjer se stvari, vsaj navi-
dezno, zapletajo glede zagotavljanja EU
sredstev.
Največji projekt, ki zadeva naše območ-
je, je zagotovo izgradnja AC Slivni-
ca–Draženci, katere otvoritev lahko pri-
čakujemo sredi poletja 2009. Vprašanje
pa je, ali bomo za nadaljevanje izgradnje
Pyrnske AC od Dražencev do Gruškovja
morali čakati do leta 2011. Ob dejstvu,
da bo sredi poletja odprt odsek AC Sliv-
nica–Draženci, je zaskrbljujoče dejstvo
statističnih podatkov še neizgrajenega
odseka, kjer je v teh letih umrlo 35 naših
ljudi. Žal je med žrtvami teh nesreč, v
Jurovcih, umrl tudi moj brat. Tej moriji
je potrebno narediti konec in nivojska
prečkanja urediti z nadvozi ali podvozi,
ljudem ob AC pa zagotoviti sredstva za
nadomestno gradnjo in postavitev pro-
tihrupnih ograj. Na javnih razgrnitvah,
ki so jih predstavniki ministrstev opravili
v občinah Žetale, Podlehnik in Videm,
so prebivalci ob bodoči AC podali svo-
je pripombe in predloge, ki jih mora
država brezpogojno upoštevati. Najpo-
membnejše pri tej gradnji odseka AC
Draženci–Gruškovje je izgradnja vzpo-
redne ceste Ptuj–Žetale in upoštevanje
vseh elementov varnosti (pločniki, javna
razsvetljava, avtobusna postajališča, kole-
sarske poti ...).
Ves interes občanov morajo predstavniki
občin zagovarjati pred vsemi državnimi
inštitucijami, tako v fazi načrtovanja kot
v fazi izgradnje. Tudi sam sem pri tem
že do sedaj aktivno sodeloval, kar bom
počel tudi v prihodnje.
Preživite poletje kar se da dobro. Čaka nas
vroča »politična« jesen.
Branko Marinič,
Vaš poslanec DZ RS
Venčeslav Trafela na čelu videmskega DeSUS-a
Na letni konferenci stranke DeSUS, občinski Odbor Videm,
ki je bila 13. marca v gostišču Pal v Vidmu, je stranka dobila
novo vodstvo. Od dosedanjega nadvse uspešnega predsednika
stranke Franca Kirbiša je krmilo prevzel Venčeslav Trafela. Za
sekretarja in blagajnika je bil izvoljen Franci Hliš, za pred-
sednika nadzornega odbora pa Milorad Pavlovič. Franc Kirbiš
je bil na letni konferenci potrjen kot častni predsednik naše
stranke.
NA 7. KONGRESU
STRANKE DeSUS V
LJUBLJANI
Tudi pod novim vodstvom je
stranka zelo aktivna in delo-
vna. Imela je dve redni seji,
bila pa je gostitelj razširje-
ne seje, ki je bila v prostorih
male dvorane občine Videm s
poudarkom na pripravo na 7.
kongres stranke DeSUS, ki je
bil 15. maja v Smelt palači v
Ljubljani.
Sklicatelj razširjene seje je
bil predsednik Pokrajinskega
odbora Spodnje Podravje Ptuj
- Ormož, Gorazd Žmavc.
Na sejo so bili vabljeni člani
Pokrajinskega odbora, delega-
ti za kongres z volilno pravi-
co in gosti kongresa. Stranka
DeSUS, OO Videm, je na
kongres poslala dva kandida-
ta z volilno pravico, in sicer
Francija Hliš, sekretarja stran-
ke DeSUS, OO Videm, in
Friderika Šimenka, podpred-
sednika stranke DeSUS, OO
Videm. Šimenko je bil zame-
njava za Venčeslava Trafelo,
ki je bil upravičeno odsoten.
Kot gost kongresa je bil vab-
ljen Franc Kirbiš, vendar se iz
upravičenih razlogov kongre-
»Videmski DeSUS« v družbi predsednika stranke Karla Erjavca
sa ni mogel udeležiti.
Na naši razširjeni seji smo
soglasno podprli dosedanje-
ga predsednika stranke Karla
Erjavca, za podpredsednico
pa Marijo Gjerkeš. Pooblasti-
li smo 3 kandidate, ki so na
kongresu podali naša mne-
nja in tudi naše pripombe.
Naša podpora se je izkazala
tudi na 7. kongresu, od 174
delegatov, ki so imeli volilno
pravico, je bil namreč s 104
glasovi izvoljen Karel Erjavec.
Njegov edini protikandidat je
bil Franc Žnidarič, ki je dobil
70 glasov. Za podpredsednike
stranke so bili izvoljeni Mari-
ja Gjerkeš, Ana Roza Hribar
in Valter Drozg.
Izvoljen je bil 40-članski svet
stranke, 10-članski izvršilni
odbor in 5-članski nadzorni
svet.
Stran 9
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Med gosti, ki so prinesli pozdrave 7.
kongresu, so bili tudi Zoran Jankovič,
župan MO Ljubljana, dr. Janez Stanov-
nik, predsednik Zveze združenj borcev
za vrednote NOB in še drugi, tudi iz
sosednjih držav. Vsi so staremu – nove-
mu predsedniku Karlu Erjavcu čestitali
z željo, da bi sklepi, ki so bili sprejeti na
tem kongresu, postali tudi resničnost.
Stari in tudi novi predsednik Karel Erja-
vec se je zahvalil delegatom in vabljenim
gostom za zaupanje, ob tem pa omenil:
»Pred štirimi leti so se eni nasmihali in
upali, da stranke kmalu ne bo več. Danes
smo na 4. mestu politične sile v državi.
Stranka ima 13.650 članic in članov, v
letu 2008 je na volitvah v Državni zbor
RS dobila 78.353 glasov (7,45 %) in 7
poslanskih mest. Stranka se letos prvič
samostojno predstavlja na Evropskih
volitvah. Smo upokojenska stranka, bra-
nili bomo pridobljene pravice upokojen-
cev, zavzemali se bomo za bolne in inva-
lide, posebno skrb pa moramo nameniti
tudi mladim, saj je njihova prihodnost
negotova. DeSUS je torej stranka za vse
generacije.«
Novi predsednik Karl Erjavec in proti-
kandidat ter poslanec Franc Žnidarič pa
sta si ob koncu podala roke, ob tem pa
sta si verjetno mislila: »Dela bo dovolj
za oba.« Mi pa to od njiju tudi priča-
kujemo.
Besedilo in foto: Franci Hliš,
sekretar DeSUS, OO Videm
Intervju z dr. Milanom Zverom, novoizvoljenim
evropskim poslancem
7. junija smo Slovenke in Slovenci volili svoje predstavnike
v Evropski parlament. Nosilec na listi Slovenske demokratske
stranke je bil nekdanji minister za šolstvo in šport dr. Milan
Zver. Skupaj s strankarsko kolegico ter dosedanjo evropsko
poslanko dr. Romano Jordan Cizelj sta bila na volitvah tudi
izvoljena. Pa pobližje spoznajmo dr. Milana Zvera, ki se je
rodil leta 1962 v Ljubljani, doktoriral je s področja obče poli-
tologije in je navdušen nogometaš in tenisač.
Kako bi se našim bralcem na
kratko predstavili, kdo je dr.
Milan Zver?
Dr. Zver: »Leta 1963 smo se
že preselili na Destrnik, kjer
sem odraščal in preživel svoje
otroštvo. Tam sem obisko-
val osnovno šolo in kasneje
gimnazijo na Ptuju. To so
bili najlepši časi mojega živ-
ljenja … najstniški časi. Kas-
neje sem šel v Ljubljano, kjer
sem na Fakulteti za družbene
vede doštudiral politologi-
jo in sociologijo. Vmes, že v
času študija, sem se poročil in
postal oče dveh hčera, Mance
in Urške, danes sem ponosen
dedek vnukinje Tarje in vnu-
ka Tristana.«
Kaj je tisto, kar vam je iz
odraščanja na Destrniku
ostalo v najlepšem spominu
in kaj ste kasneje v Ljublja-
ni najbolj pogrešali?
Dr. Zver: »Odraščal sem na
deželi, na mali kmetiji, oče
je bil redno zaposlen, mami
sezonsko. Tako da nismo
imeli visokega standarda. A je
bilo vseeno lepo. Ni boljšega,
kot prosto tekati po sadovnja-
ku, plezati po drevesih itd. Bil
sem zvedav in živahen otrok,
a imel sem kar strogo vzgojo.
Ko prideš iz dežele v mesto,
doživiš kulturni šok. Tudi jaz
sem ga. Pogrešaš vse, kar ti je
domače. No, potem se stvari
postavijo na svoje mesto in
domače ti postane kaj druge-
ga.«
Kakšne so vaše politične
izkušnje in kako vam bodo
prišle prav kot evropskemu
poslancu?
Dr. Zver: »Politične izkušnje
zagotovo imam. Kandidiral
sem že na različnih volit-
vah, tokrat pa prvič nepo-
sredno za evropske volitve.
Prav tako imam izkušnje z
Dr. Milan Zver
evropsko politiko, lani smo
namreč vodili Svet Evropske
unije, kjer sem vodil forma-
cijo Sveta za izobraževanje,
tj. šolstvo, mladino in šport.
Menim, da smo v Evropi
pustili dober vtis in da so bili
rezultati Slovenije in našega
predsedovanja več kot odlič-
ni. Te izkušnje bi rad prenesel
tudi v delovanje Evropskega
parlamenta, ki pa sem ga kar
dobro spoznal. Že predlani
sem kot bodoči predsedujoči
povabil vse člane Odbora za
šolstvo v Evropskem parla-
mentu na spoznavni večer,
kjer smo se seznanili z vsemi
dosjeji in skupnimi nalogami.
Od takrat naprej lahko rečem,
da sem zelo dobro seznanjen
tudi z delovanjem in funkcijo
Evropskega parlamenta.«
Volivke in volivci so vam v
nedeljo, 7. junija, dali svoj
glas in vam tako izkazali
zaupanje. Kako boste njihov
glas upravičili v Bruslju in
pa, ali menite, da ste ponu-
dili dobro listo?
Dr. Zver: »SDS je za evrop-
ske volitve oblikovala močno
listo kandidatk in kandidatov,
ki so se uveljavili doma in v
Evropi na različnih področjih
– v gospodarstvu, zdravstvu,
šolstvu, varnosti, okolju, zna-
nosti, na področju mladih in
športa. Posebno pomembno
se mi zdi tudi to, da je Slo-
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 10
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Volitve v Evropski parlament
Prvič smo poslanke in poslance za evrop-
ski parlament volili leta 2004. V petlet-
nem mandatu so nas v Bruslju zastopali
dr. Miha Brejc, Mojca Drčar Murko, dr.
Romana Jordan Cizelj, Aurelio Juri, ki
je nasledil Boruta Pahorja, Jelko Kacin,
Ljudmila Novak in Lojze Peterle.
Na letošnjih volitvah v Evropski parla-
ment so kandidirale politične stranke
SD, SDS, Zares, DeSUS, LDS, SLS,
SNS, N.Si, SMS, KSS, Združeni zeleni.
Te stranke so imele na listi po skupno
sedem kandidatk in kandidatov, med-
tem ko je imela Lista za pravice bolni-
kov skupno štiri kandidatke in kandida-
te. Zastopanost glede na spol je bila 52
% : 48 %, saj je bilo od 81 kandidatov
42 moških predstavnikov, 39 pa žensk.
Razdelitev poslanskih mest je tudi po
glasovnicah, prispelih iz tujine, nespre-
menjena, in sicer imata SDS in SD po
dva evropska poslanca, po enega pa N.Si,
LDS in Zares. Ponovni mandat so dobili
Romana Jordan Cizelj iz SDS, Lojze Pet-
erle iz N.Si in Jelko Kacin iz LDS, med-
tem ko so novoizvoljeni evropski poslan-
ci Milan Zver iz SDS, Zoran Thaler in
Tanja Fajon iz SD in Ivo Vajgl iz Zares.
Novoizvoljeni evropski poslanci se bodo
na svoji prvi seji sestali sredi julija v Stras-
bourgu, v poslanske klopi pa bo sedlo
736 poslancev – če bo v veljavo stopila
Lizbonska pogodba, se bo njihovo števi-
lo povečalo na 754.
Stanka Letonja
Zadnji podatki Državne volilne komisije (Vir: DVK)
1. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA – SDS 122.251 26,89 %
2. SOCIALNI DEMOKRATI 84.013 18,48 %
3. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 74.306 16,34 %
4. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 52.364 11,52 %
5. ZARES – nova politika 44.627 9,81 %
6. DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 32.686 7,19 %
7. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 16.361 3,60 %
8. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA – SNS 13.088 2,88 %
9. SMS – STRANKA MLADIH SLOVENIJE 8.637 1,90 %
10. ZDRUŽENI ZELENI 2.936 0,65 %
11. NEODVISNA LISTA ZA PRAVICE BOLNIKOV 1.980 0,44 %
12. KRŠČANSKI SOCIALISTI SLOVENIJE 1.465 0,32 %
Iz javne tribune na Ptuju, kjer so bili gostje dr. Milan Zver, Dragutin
Mate in mag. Anže Logar.
venija imela dobre kandidate
sedaj, v času, ko se cela Evro-
pa, ne le Slovenija, ukvarja z
izhodom iz krize. Zato smo,
kljub temu da trenutno ne
nosimo odgovornosti za vode-
nje države, pripravili obsežen
nabor ukrepov, ki bi olajša-
li posledice krize in obrnili
gospodarske trende navzgor.
V SDS si želimo tudi korek-
tnih odnosov s sosedi, zlasti s
Hrvaško. Dejstvo pa je tudi,
da bi morali aktivno član-
stvo v evropski instituciji, ne
samo v evropskem parlamen-
tu, izkoristiti za trajno uredi-
tev nekaterih odprtih vpra-
šanj. Nekoč smo se odločno
postavili za demokracijo, za
samostojno slovensko državo.
Nato smo preudarno vodili
Slovenijo in Evropsko unijo
ter dokazali, da znamo. In ni
razloga, da bi dvomili v svoje
sposobnosti tudi sedaj.«
Kaj bi želeli sporočiti našim
bralkam in bralcem, preden
odidete v Bruselj in sedete
na stol Evropskega parla-
menta? Kako boste ohranili
stik z našimi državljani in
prenesli njihove želje, pobu-
de v Bruselj?
Dr. Zver: »Preko poslanske
pisarne bom imel redne sti-
ke z volilnim telesom. Bomo
videli, kako bo. Ta hip še
nimam natančnega načrta,
kje bo pisarna. Nekaj pa lah-
ko obljubim – da bom storil
vse, kar bo v moji moči, da
bodo stiki pogosti, pristni in
učinkoviti.«
Ob dr. Milanu Zveru bo iz
vrst Slovenske demokratske
stranke v Bruselj odšla še dr.
Romana Jordan Cizelj, če bo
v veljavo stopila Lizbonska
pogodba, pa bi tretje mesto
iz Slovenije zasedla še Zofija
Mazej Kukovič.
Stanka Letonja
Foto: Stanka Letonja
in fotoarhiv stranke SDS
Stran 11
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Javni poziv vsem vpletenim v primeru prisilne
izselitve družine Duh iz Dravinjskega Vrha
Že nekaj časa spremljamo kalvarijo pet-
članske družine Duh iz Dravinjskega
Vrha, ki živi v občini Videm pri Ptuju.
Družini grozi prisilna izselitev, ki jim je
bila že večkrat napovedana, med drugim
tudi za torek, 9. junija 2009, a je bila
potem prestavljena. Dan pred tem sem
družino obiskal na njihovem domu in se
z zakoncema Julčko in Francem Duhom
pogovarjal o napovedani prisilni izselitvi.
Zakonca Duh sta me seznanila z vsemi
dejstvi in okoliščinami, v katerih se je
znašla družina in o katerih sta me sicer
prvič obvestila že pred dvema letoma.
Po mojih ugotovitvah v omenjenem pri-
meru ne gre za pravno sporne postopke.
Zagotovo pa lahko govorimo o moral-
nem in materialnem oškodovanju dru-
žine, ki je navedeno domačijo ohranila
pred propadom. Podobne stanovanjske
hiše v Halozah, ki so bile nenaseljene in
za katere nihče ni skrbel, so propadle,
ruševine pa so nato porasle z grmičevjem
ali pa so jih zasuli in zravnali z zemljo.
Vse vpletene zato pozivam, da odstopijo
od prisilne izselitve petčlanske družine,
ki bi v nasprotnem primeru lahko ostala
pod milim nebom. Z družino Duh pa
naj dosežejo njihovo strinjanje z mož-
nostjo preselitve. Kot možno rešitev
vidim v nadomestni stanovanjski hiši,
ki je le nekaj sto metrov oddaljena od
sedanje hiše. Verjamem pa tudi, da bi
se bila družina, za primerno materialno
odškodnino, pripravljena izseliti.
Branko Marinič, poslanec SDS
Videmski župan Friderik Bračič o primeru družine
Duh
»Denacionalizacija vsekakor prizadene
ljudi, ki se najdejo v podobnem prime-
ru, kot sta se našla naša občana, zakonca
Duh iz Dravinjskega Vrha. Kot župan
Občine Videm bom naredil vse, kar je
mogoče, da zakoncema Duh pomagam
pri rešitvi problema izselitve iz doseda-
nje hiše. S postopkom denacionalizacije
me zakonca Duh nista obveščala, kar se
mi zdi škoda, saj bi se med tem časom
lahko našle boljše rešitve v prid zakon-
cema Duh, kot pa sedaj, ko je postopek
končan. Verjamem, da bomo s skupnim
pristopom uspeli najti ugodno rešitev,«
je zapisal župan Občine Videm Friderik
Bračič.
CaTV Videm – posodobitve so realnost
Čeprav smo uspeli rešiti naj-
večjo nalogo, tj. stanje siste-
ma in mu omogočili razvoj,
se naše potrebe na tej točki ne
morejo ustaviti. Ker pa sistem
še ni dokončno zgrajen, pred
nami pa so že potrebe po
širitvi in razvoju, imata tudi
komisija in UPC Telemach
svoj plan.
Plan je bil, da se v maju izve-
de tehnični del povezave II.
Faze, tj. področje od Tržca
do Sel, ki še ni bilo posodo-
bljeno. Zaradi težav s soglasji
lastnikov zemljišč je prišlo do
preprojektiranja in s tem tudi
kasni tehnični del povezave.
Naj k temu podamo misel,
ki govori o človeški morali
in še čem, kajti če bi bili vsi
takšni, kot so posamezniki,
ki nekaj travnika ali njive ne
dajo za dobro drugih, kabel-
skega sistema ne bi bilo. Pa
še več, kabelsko si celo želijo
nekateri tisti, ki jo onemo-
gočajo drugim. Ko bi le bilo
kaj dobre volje in socialnega
čuta. Nikoli namreč ne vemo,
kdaj bomo to potrebovali mi.
Morda pa le ni vse v denarju
in človeških normah, čas je,
da se zamislimo, ker nismo
sami na tem svetu, ampak si
vse delimo z drugimi. Kljub
temu da še ta povezava ni rea-
lizirana, pa je v večini urejena
Občani, ki bi želeli digitalno TV, internet in telefonijo, se
naj obrnejo na telefonske številke UPC, kjer bodo naročili
pripravo pogodbe. Na UPC Telemach bodo lahko tudi izve-
deli odgovore na vsa vprašanja, povezana z vrsto paketa in
njegovo ceno.
Ti številki sta: 02 537 10 70 in 080 22 88.
V kolikor je slaba slika (slabša od drugih programov ali so
slabi drugi programi), pokličite operativo Telemach na šte-
vilko 041 626 689.
posodobitev primara v opre-
deljeni smeri.
Vsi uporabniki v II. Fazi,
tj. od Tržca do Sel, se lahko
priključujejo na vse ponud-
be UPC Telemach. Torej je
celotno obstoječe omrežje v
tem trenutku funkcionalno.
UPC Telemach je v zadnjem
času zraven posodobitev na
terenu opravil tudi vrsto dru-
gih sprememb. Spreminjala se
je tudi programska shema, pa
tudi cena za analogne progra-
me, kar je razburilo nekatere
uporabnike. UPC Telemach
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 12
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
je s tem prešel na enotno ceno
v Sloveniji. Žal je usoda ana-
lognih programov takšna, da
jih bo vedno manj, cena bo
pa poslej nespremenjena.
Občanom, ki ne želijo spre-
memb in ostanejo na ana-
lognem TV-programu, ni
potrebno storiti nič. Velja pa
ugotovitev, da za analogni
program plačajo 14,90 €, za
digitalni program v osnovnem
paketu pa 18,00 €, kar pome-
ni, da se v tem primeru bolj
splača imeti digitalni paket,
saj s tem dobijo dodatnih 25
programov.
Občani, ki še niso posredova-
li pogodb o prenosu svojega
deleža lastnine na UPC, lah-
ko to storijo do konca juni-
ja. UPC še za vračilo nima
sredstev, vendar komisija ape-
lira na predstavnika UPC (ne
glede na zaključene roke), da
damo občanom še en in to
zadnji rok.
Aktivnosti v III. fazi so pove-
zane z možnostmi širitve
sistema v področja, kjer tega
še ni. Sedaj imamo eviden-
tiranih nekaj možnih smeri.
Ugotoviti bo potrebno, kakš-
na bo vrednost investicije po
uporabniku, in se opredelili
do možnosti širitve. Možnost
širitve omrežja se predvideva
v letu 2010 oz. v naslednjih
letih, odvisno od cene in
interesa.
Do septembra bodo člani
komisije pripravili seznam
potreb za razširitev omrežja v
okolja, kjer tega še ni. Ob tej
priložnosti pozivamo zainter-
esirane uporabnike iz možnih
novih smeri, da svoj interes
posredujejo članom komisije
iz svoje KS. S tem se bo testi-
rala volja občanov, nato pa se
lahko prične oblikovanje pri-
oritet.
Kar nekaj razprave na zadnji
seji komisije je bilo v zvezi z
ceno priključnine tam, kjer
bo novo omrežje. Posebej je
izpostavljena možnost sode-
lovanja občanov – občine v
gradbenem delu in 60-odstot-
ni komercialni popust za t. i.
trojček. Kar pomeni, da bi
naročniki trojčka v marsikate-
rem okolju lahko imeli kabel-
sko tudi po ceni med 150 €
in 200 €.
Kljub temu pa naj ne bo
odveč ugotovitev, da je za širi-
tev omrežja potrebna priprav-
ljenost novih uporabnikov.
Tam, kjer ni interesa, se ne bo
zgodilo nič, tam, kjer je inter-
es močnejši, pa se bo zgodilo
prej. Torej je gonilo napredka
v volji novih možnih uporab-
nikov. Ker je to gonilo razvo-
ja in ne samo kritika drugih,
brez lastnih pozitivnih potez,
naj ugotovimo, da bo komisi-
ja tudi naprej delala zavzeto,
vsekakor pa nas spodbuja tudi
volja uporabnikov. S skupni-
mi potezami med Občino
Videm, UPC Telemach in
naročniki ter dobrim sodelo-
vanjem pa pridobijo največ
slednji.
Mag. Janez Merc,
predsednik Komisije CaTV
V spomin – p. Martin Vidovič
Pater Martin Vidovič se je
rodil 20. aprila 1929 v krščan-
ski družini v Lancovi vasi.
Osnovno šolo je obiskoval na
Selih, gimnazijo pa je obis-
koval v času druge svetovne
vojne na Ptuju. Že v gimna-
zijskih letih je v njem dozorel
klic po služenju Bogu, zato
je kmalu vstopil v semenišče.
Noviciat in teologijo je kon-
čal v Zagrebu, za duhovnika
pa je bil posvečen 28. junija
1953.
Služboval je v različnih mino-
ritskih samostanih po Slo-
veniji, bil je tudi prvi pro-
vincial Slovenske minoritske
province, kar 28 let pa je bil
gvardijan in župnik v župniji
Marija pomagaj v avstrijskem
Gradcu.
Vsi, ki smo p. Martina pozna-
li, vemo, da je bil zelo pono-
sen na svoje korenine, na svo-
jo rojstno vas, na njemu tako
ljubo faro sv. Vida, in nena-
zadnje, bil je ponosen Lanco-
vovaščan.
Vedno se je namreč rad vra-
čal nazaj domov, tudi v času
službovanja v Gradcu. Ko se
je vračal v rojstno vas, je rad
poklepetal s sovaščani, rekel
kakšno spodbudno besedo.
Prav gotovo ni bilo v Lanco-
vi vasi družabnega srečanja
ali dogodka, da ne bi nanj s
ponosom povabili tudi našega
rojaka. P. Martin se je našim
povabil om vedno z vese-
ljem odzval, skupaj z nami
se je iskreno veselil razvoja
in napredka vasi, še posebej,
ko smo pred leti blagoslovili
obnovljeno Čohovo kapelo.
Nazadnje nas je s svojim obis-
kom razveselil junija lani, ko
smo v Lancovi vasi organizi-
rali prvo srečanje krajanov.
Duhovniška pot ga je naza-
dnje pripeljala nazaj na Ptuj,
v samostan sv. Petra in Pavla,
kjer se je 20. februarja 2009
zaključila njegova »tuzemska«
življenjska pot.
Ponosni smo na našega roja-
ka, domačina iz Lancove vasi.
Ponosni na njegovo bogato
življenjsko pot. Ponosni na
ljubezen, ki jo je izkazoval
svoji vasi. Predvsem pa hva-
ležni za njegovo vdano služe-
nje Bogu.
PK
Pater Martin se je vedno rad vračal v rojstno vas, z veseljem se je
lani odzval povabilu ob prvem srečanju krajanov v Lancovi vasi.
Stran 13
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Slavnostna otvoritev društvenih prostorov in igrišča
Ob vsakem začetku gradnje ali obnove vsakdo pomisli na to,
kdaj bo končano in bo pričelo služiti svojemu namenu. Na
Poslančecevi domačiji v Varejah so Športno društvo »AS« in
Koranti Demoni 16. maja kronali delo pridnih rok z otvorit-
vijo društvenih prostorov in igrišča za mali nogomet. Čast pre-
reza vrvice je pripadla obema predsednikoma društev Bojanu
Mercu in Mirku Slatiču, donedavnemu predsedniku Demonov
Janku Bedraču, županu videmske občine Frideriku Bračiču,
poslancu v državnem zboru Branku Mariniču in predsedniku
Krajevne skupnosti Soviče-Vareja-Dravci Marjanu Jelnu.
Kratko, a pestro zgodovino
obeh društev sta predstavila
predsednika društev in pou-
darila, da imajo še veliko idej
in želja, kaj vse bi še lahko
postorili. »V društvih sodelu-
je veliko istih članov, kar je bil
»glavni razlog, da so združili
moči in vložili veliko prosto-
voljnih ur dela«, je med dru-
gim v svojem govoru povedal
Janko Bedrač. Župan Friderik
Bračič je zaželel, da bi prosto-
ri služili športnim in kultur-
nim prireditvam ter poudaril
dobro sodelovanje z občino
Videm. Zbrane je nagovo-
ril tudi poslanec v državnem
zboru Branko Marinič, ki je
pohvalil delovanje društev in
dodal, da rek »v slogi je moč«
pri obeh društvih še kako drži.
Predsednik Krajevne skupno-
sti Soviče-Vareja-Dravci Mar-
jan Jelen pa je izrazil željo,
da društvi tudi v prihodnje
dobro sodelujeta s krajevno
skupnostjo.
Po slavnostnih nagovorih so
podelili zahvali občini Videm
Častni prerez vrvice na otvoritvi društvenih prostorov in igrišča
in KS Soviče-Vareja-Dravci
in priznanja najzaslužnejšim
za to otvoritev. Priznanja so
prejeli: Milica Merc, Janko
Bedrač, Mirko Slatič in Bojan
Merc.
Slavnostno otvoritev, ki jo je
povezovala Mateja Tomašič, je
spremljal bogat kulturni pro-
gram, v katerem so nastopili
Veseli Jožeki, princ karnevala
2009 Vegan Turnški, koranti
Demoni, ki so s plesom in
zvonjenjem obudili pustni
čas, pevski zbor iz Tepanj,
plesalci folklornega društva
Vinko Korže iz Cirkovc in
upokojenski pevski zbor iz
Turnišč. Sledila je veselica z
ansamblom Štrk in bogatim
srečelovom.
Besedilo in foto:
Jože Kmetec
Delovna akcija v Trdobojcih kot neobičajna potreba
Z razvojem družbe se spreminjajo nekatere temeljne oblike
dela in življenja. Povezano s tem se spreminjajo tudi potrebe.
Nekatere gredo v pozabo, spet druge predstavljajo odsev novega
časa. Potrebe po ustreznih komunikacijah so neobhodne, spre-
menil pa se je odnos do njih. Nekoč so bile krajevne ceste, sedaj
javne poti, povsem odvisne od vzdrževanja uporabnikov, danes
je večini do ceste malo mar, mnogi kar kličejo občino in njene
službe. Še več, nekaterih niti ne moti, če na občinski cesti tudi
pred domačo hišo najdeš veliko lužo, kamenje ali kakšno drugo
oviro.
Naselje Trdobojci je eno šte-
vilnih naselij v KS Leskovec,
niso pa tako številni primeri,
ko bi se večji del krajanov
in vikendašev iz dela nase-
lja zbral na delovni akciji, ki
smo ji nekoč po domače rekli
kulok. Takšen način dela in
druženja v Trdobojcih traja že
vrsto let.
Letošnja delovna akcija je bila
v soboto, 16. 5. 2009. Pri-
jetno, ne preveč vroče vreme
je v tokratno akcijo pritegni-
lo kar 25 krajanov in drugih
uporabnikov ceste. Pomemb-
Delovna akcija na cesti v Trdobojcih je bila priložnost za druženje
krajanov.
ni cilj akcije je bila ureditev
ceste. Ta doživi v tistem delu,
ki je predmet akcije, pravo
generalko. Naj navedemo, da
sicer režijski obrat opravi del
čiščenja, vendar je prav, da
se vsaj enkrat na leto dobro
uredijo tudi okolica ceste,
mulde, kanali in vse, kar vpli-
va na prevoznost. Če k temu
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 14
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
dodamo odstranitev ostankov
zimskega vzdrževanja in tiste-
ga, kar s seboj prinesejo neu-
rja in prispeva okolica, velja
ugotovitev, da dela kar noče
zmanjkati. S takšnimi akcija-
mi vidno prispevamo k traj-
nosti in uporabnosti ceste, pri
čemer pa so tudi pričakovanja
krajanov, da se uredijo tudi
tiste zadeve, ki so povezane z
vzdrževanjem in popravilom
asfalta.
ŽELJA PO DELOVNI
AKCIJI IN DRUŽENJU
TUDI V PRIHODNJE
Iz nekdanje samo delovne
akcije pa se je sčasoma pove-
čevala želja po druženju, ki
se nadaljuje po vsaki končani
delovni akciji. Tako se vsako
leto dobimo pri drugi druži-
ni ali pa tudi v bližjih kleteh
in s tem krepimo tisto, česar
nam v sodobnem času vedno
bolj primanjkuje. Krepitev
nekaterih skupnih vrednot
pa je tisto, kar je vedno bolj
zaskrbljujoče, saj je druženj
krajanov vse manj, odnosi pa
so vse bolj prazni.
Letošnja akcija na cesti je
uspela in že so ideje in želje,
kako naj bo v naslednjih
letih.
Velja pa zahvala vsem, ki so
s svojo pripravljenostjo in
dobro voljo prispevali k jav-
nemu dobru in prijetni druž-
bi. Za tiste, ki pa se sramež-
ljivo izmaknejo, pa povabilo
k spremembam, kajti naše
početje je koristno za kraj
in posameznika. Tisti, ki to
zmorejo in znajo doživeti
Trdobojčani vsako leto znova poskrbijo, da bodo ceste še bolje
prevozne in urejene.
tak način, ga tudi vzamejo za
svojega. Beg od takšnih vred-
not pomeni beg od ljudi, beg
vase. Glede na število sodelu-
jočih se za delo in vrednote,
vsaj za prisotne, ni potrebno
bati. Tistim, ki pa jim tega
manjka, pa naj velja, da nikjer
na naših cestah in v okolju ne
manjka dela, v človeški duši
pa ne manjka potreb.
Mag. Janez Merc
Foto: Merc
Djočanova kmetija dobiva še novi gospodarski del
Obnova na Djočanovi kmetiji v Tržcu se uspešno nadaljuje
in potem ko je stanovanjski del zaključen, so v Etnografskem
društvu Tržec ob pomoči uspešno začeli z drugo fazo obnove.
Staro gospodarsko poslopje so že porušili in na tem mestu pri-
čeli z izgradnjo povsem nove zgradbe, v sklopu katere bo tudi
skedenj. V začetku junija, ko so na kmetiji že delali s polno
paro, so si po koncu napornega temeljenja privoščili še društve-
ni piknik. Do 5. oktobra načrtujejo dokončanje del, takrat pa
je napovedana tudi slavnostna otvoritev.
Mag. Ivan Božičko, predsed-
nik ED Tržec, je ob pričetku
II. faze obnove na Djočano-
vi kmetiji povedal: »Že ves
maj smo se pripravljali na to
akcijo, v okviru katere želimo
dokončati še drugo fazo obno-
ve. Temelje za skedenj smo v
prvih junijskih dneh že nare-
dili, kmetija bo s tem dobila
novo kolarnico z napuščem,
uredili bomo gnojišče, ob
njem pa še suho stranišče, kar
je tudi ena od posebnosti.
Že lani smo sodelovali na raz-
ličnih razpisih, tudi letos, ko
smo uspeli s kandidaturo na
evropskem skladu za razvoj
podeželja, smer Leader, dobili
smo dobrih 9.600 evrov. To
imamo na razpolago za nada-
ljevanje del, naredili smo tudi
druge razpise, predvsem zato,
da lahko zakonito uporabimo
Djočanova kmetija bo dobila še urejeno gospodarsko poslopje.
Domačini, predvsem pa pridni člani ED Tržec so že zavihali rokave.
Stran 15
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
ta sredstva. Dela so namreč
zelo draga, zato smo se v dru-
štvu odločili, da ta projekt čim
prej zaključimo. Zemeljska
in betonska dela bomo izve-
dli sami člani društva, ostalo
mojstri, predvidevamo pa,
da bomo morali sami izvesti
pokrivanje strehe, pa verjetno
še kaka druga dela. Dela nam
vsekakor ne bo zmanjkalo,
tako da so vsi člani dobro-
došli, da se nam še pridružijo,
vse, ki so se doslej že vključi-
li v obnovo, pa moram zelo
pohvaliti. Zavedamo pa se, da
vsak pomaga po svojih močeh,
vsaka pomoč krajanov, prija-
teljev pa je zelo dobrodošla,
veseli pa smo, da nam stojita
ob strani in pomagata tudi
občina Videm in KS Tržec.
Vsi živimo za ta projekt, kjer
bomo lahko ob koncu obnove
pokazali, da smo uspeli ohra-
niti tradicionalno hišo, ki je
bila nekoč značilna za ta pre-
del občine.«
Besedilo in foto: TM
Dela na Djočanovi kmetiji bodo potekala vse do jeseni …
Šturmovčani so se srečali četrtič
Kot smo obljubili na prvem srečanju Šturmovčanov, je naše
vsakoletno druženje prvo soboto v juniju postalo tradicional-
no. S ponosom lahko povemo, da je to letos potekalo že četrtič.
Srečanja se je udeležilo veli-
ko vaščanov in ostalih gostov,
katerim bo pot do Petrove
domačije odslej lažja, saj je
bila izvedena preplastitev dela
že dotrajane ceste. Pridružila
sta se nam tudi poslanec DZ
RS Branko Marinič in župan
občine Videm Friderik Bračič.
Gospod Marinič se je zahvalil
za vabilo in povedal, da se rad
udeležuje naših prireditev.
Hkrati pa je pohvalil sama
vabila, ki so bila izdelana zelo
osebno.
Pred kratkim smo v naši vasi
ustanovili Turistično društvo
Šturmača. To društvo bo
nadalje skrbelo za organizaci-
jo prireditev in ostalih dru-
žabnih dejavnosti v naši vasi.
Predsednico društva Sonjo
Predikaka smo presenetili s
petrolejko oz. šturmačo, kot
smo tej svetilki rekli v starih
časih, in je tudi simbol dru-
Šturmovčani so se srečali na svoji domačiji.
štva. Društvo je izrednega
pomena, saj se je že ob tem
srečanju pokazalo, da je orga-
nizacija dela potrebna. Sonja,
Junita in Lizika, ki so usta-
novne članice tega društva,
so izredno dobro poskrbele za
postrežbo in dobro voljo. Ob
tej priložnosti se zahvaljujemo
vsem gospodinjam, ki
so prinesle pecivo, saj
ga je bilo v izobilju,
prav tako češenj.
Na letošnjem srečanju
smo prvič organizirali
igre, in sicer tekmova-
nje v zabijanju žebljev.
Igra je bila zelo zani-
miva in je udeležence
srečanja tudi zelo pri-
tegnila. V enem krogu so tek-
movale tudi ženske, ki so se
v finalu zelo dobro odrezale.
Zmagovalec je bil Jože Milo-
šič, ki je svoje žeblje zabijal
kot Martin Krpan. Vendar pa
moramo reči, da so bili vsi, ki
so se udeležili te igre, izredno
težka konkurenca. Zmagova-
Jože Milošič (na desni) je bil zmagovalec v zabijanju žebljev. Ob
njem sta Andrej Rožman, predsednik KS Videm, in domačin Dušan
Hrga.
Predsednico novega TD Šturmača so pre-
senetili s petrolejko oz. šturmačo.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 16
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
lec te igre pa je tudi član skupine Veseli
Jožeki, ki je skrbela za dobro glasbo in
prijetno vzdušje. Tega smo zelo veseli,
saj so že več let naši stalni muzikantje.
Hkrati gre zahvala tudi Jožetu Topolovcu
za glasbo do jutranjih ur.
Nestrpno že čakamo naše naslednje,
5. srečanje. Čeprav verjamemo, da se
bomo vaščani na Petrovem srečevali še
bolj pogosto, kot smo se do sedaj, saj
bo tu tudi sedež našega društva. Vedno
je potrebno razmišljati o prihodnosti,
tako tudi v društvu razmišljamo o tem,
da bi se organizirale kmečke igre pa tudi
kakšen izlet v sklopu srečanja Šturmov-
čanov.
Laura Rožman
V Borštu drugič postavili svoje prvomajsko drevo
1. maj, ki je označen kot dan, ko se pri-
čne prebujati narava, ima za najpomemb-
nejše opravilo v čast temu dnevu postav-
ljanje prvomajskega drevesa, t. i. mlaja.
Krajani Boršta so se tudi letos odločili,
da bodo ohranjali tradicijo postavljanja
prvomajskega drevesa in ponovno posta-
vili svoje drevo.
Po starih običajih so najprej podrli dre-
vo, izkopali jamo, drevo okitili z vencem,
na vrh pripeli slovensko zastavo in nekaj
steklenic buteljčnega vina, nato pa ga
previdno postavili v zrak. Gospodinje so
nadebudno spremljale delo svojih bolj-
ših polovic, zraven pa skrbele, da je bilo
njihovo delo nagrajeno z dobro jedačo in
pijačo. Zbrani so se okrepčali s slastni-
mi jedmi iz kotla, pecivom. Manjkala pa
ni niti žlahtna kapljica. Tudi letos jim je
malce ponagajalo vreme, a vendar dobre
volje ni moglo ustaviti. Naslednje leto
torej tretjič?
Besedilo in foto:
Stanka Letonja
V Borštu ohranjajo tradicijo postavljanja prvomajskega drevesa. Krajani Boršta zbrani pri majskem drevesu
20. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Razstava je vsako leto znova pravi kulinarični praznik …
V minoritskem samostanu na Ptuju je bila v maju na ogled že
tradicionalna, letos jubilejna 20. državna razstava Dobrote
slovenskih kmetij. Na ogled je bilo blizu 1.000 dobrot, dvorišče
samostana je ponudilo bogato ponudbo in pristne kulinarične
užitke vsem obiskovalcem, ki so v dneh od 22. do 25. maja
obiskali to enkratno razstavo in Ptuj, ki se vsako leto znova
omenja tudi kot mesto stoterih dobrot.
Razstavo in praznik kulinarike na Ptuju je odprl minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik, ki
je v svojem nagovoru poudaril velik pomen bogate dediščine
kulinarične kulture na Slovenskem. »S svojim delom sloven-
ski gospodarji in gospodinje dvigujejo gospodarsko moč kmetij
in kakovost življenja ter hkrati nedvomno večajo prepoznav-
nost slovenskega podeželja, tako doma kot v tujini,« je še dejal
minister.
Stran 17
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
V Dravcih posadili prinčevo lipo
Na Korpičevi domačiji v Dravcih, pri etnografskem muzeju,
so že posadili lipo, ki jo je KTD Soviče-Dravci v znak zahva-
le podaril aktualni princ ptujskega karnevala Stanko Vegan.
Pri tem dejanju so bili zraven predstavniki društev, tudi TeDe
Korant kluba Turnišče-Draženci in Športnega društva AS, pa
tudi videmski podžupan Bojan Merc, predsednik KS Soviče-
Vareja-Dravci Marjan Jelen, princ Gašper, princ Urih s svojo
godbo in še mnogi domačini.
Kako so sadili prinčevo lipo …
In še preden je lipa pristala v
zemlji, so govorniki o njej in
njenem namenu povedali vse
najlepše, predvsem pa pou-
darili, da jih bo lipa – sim-
bol Slovenstva – zdaj še bolj
zbližala, da bodo pri njej pri-
pravljali srečanja in poskrbeli,
da bo novim rodovom dajala
pravšnjo senco. Ko pa je lipa
že bila v zemlji, je Zvonko
Korpič povedal, da so na nje-
govi domačiji še toliko bolj
veseli, da so po 53 letih spet
posadili mlado lipo, in oblju-
bil, da bodo zanjo lepo skrbe-
Posebne komisije so letos oce-
nile 1.078 izdelkov iz vseh slo-
venskih regij, tudi iz avstrijske
Koroške, osrednje mesto na
razstavi pa je imela Savinjska
s Koroško. Na razstavi, ki jo je
spremljal tudi bogat kulturni
program, pa so organizatorji –
tudi letos je bila to Kmetijsko
gozdarska zbornica Slovenije,
zavod Ptuj in ptujska sveto-
valna služba s partnerji – letos
podelili 871 priznanj, od tega
kar 56 znakov kakovosti, med
nagrajenci pa so tudi nekateri
naši občani. Za uspeh vsem
iskrena čestitka in naj ga tudi
dobro unovčijo.
TM
Foto: RŠ
NAŠI NAGRAJENCI
Marjan Kramer, vinar iz Lancove vasi, dobitnik znaka
kakovosti za vino laški rizling – izbor.
Kmetija Zavec iz Lancove vasi – zlato priznanje za vino
rumeni muškat, srebrno priznanje za vino chardonnay,
zlato priznanje za domači mešani kruh in zlato priznanje
za sadni kruh z manj kot 50 % sadja.
Edi Kozel, vinogradnik iz Majskega Vrha – zlato prizna-
nje za laški rizling – pozna trgatev.
Štefanija Vidovič iz Sp. Leskovca – bronasto priznanje za
domači kruh.
Marija Korpič iz Dravcev – zlato priznanje za mešani
domači kruh.
Jerica Žunkovič – kmetija Žunkovič iz Lancove vasi –
bronasto priznanje za mešani domači kruh.
Veliko zlatih priznanj je bilo podeljenih za izdelke iz žit, med naj-
višje ocenjenimi so tudi izdelki nekaterih naših občank.
Med letošnjimi dobitniki znaka kakovosti je tudi uspešen, večkrat
nagrajeni vinar Marjan Kramer. Znak kakovosti je prejel za 3-krat
osvojeno zlato priznanje za laški rizling – izbor.
li. Druženje pri Korpičevih je
bilo prijetno, veselo, gostite-
lji pa so poskrbeli za bogato
pogostitev in ponudili mnoge
domače dobrote.
Besedilo in foto: TM
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 18
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
»Prav lepa je Šentviška fara«
Morda res premalo poznamo zgodovino svojega kraja, tudi
župnije. Zato dovolite, da ob občinskem in župnijskem praz-
niku strnem le nekaj utrinkov iz kronike naše župnije.
Utrinki iz zgodovine
vidovske župnije
Kakor drugod po Štajerskem
je leta 1645 tudi pri sv. Vidu
hudo razsajala in morila kuga.
Polovica hiš je bila okuženih,
zaprtih in z velikim belim
križem zaznamovanih. Jedi,
pijačo in zdravila so jim dajali
skozi okno. Če je kdo umrl,
so ga domači na tihem navad-
no ponoči za hišo pokopali.
Kuga je razsajala tudi v letih
1672, 1680 in 1682. Tega leta
so Vidovčani z velikim zaupa-
njem do sv. Roka postavili
njemu v čast precej prostrano
kapelo tik ob farni cerkvi, ki
pa jo je dal Jožef II. leta 1786
spremeniti v šolo.
V tem času so postavljali
tudi kužna znamenja, kot je
pri nas v križišču na Selih.
Bila so opozorilo, do kod se
smejo ljudje svobodno giba-
ti, opozorilo, da so stopili na
»kontaminirano« področje.
To znamenje je bilo pred leti
porušeno ob prometni nesre-
či. Zdaj je spet porušeno zara-
di ureditve cestnega krožišča.
Obljubljeno je, da bodo zna-
menje postavili nazaj. Tako je
tudi prav, saj je to znamenje,
ki bo spomin tudi poznejšim
rodovom na težke čase našega
kraja.
Važnejši dogodki in
osebnosti iz vidovske
župnije
Leta 1741, 6. avgusta, na
predvečer sv. Donata, je bilo
pri cerkvi sv. Jurija pod Dona-
čko goro od strele ubitih 59
romarjev iz sv. Vida. Od teh
je bilo 28 trupel pokopanih
pri omenjeni cerkvi sv. Juri-
ja, 28 v Žetalah, 3 pa pri sv.
Vidu. V župnijski knjigi sv.
Vida so zapisana imena vseh
pokojnih.
Na reliefni podobi glavnih
cerkvenih vrat cerkve sv. Vida
bo upodobljen ta dogodek
v spomin na hudo naravno
nesrečo. Tudi nekoč so torej
bile hude naravne nesreče.
Leta 1914 je bil po nedolžnem
preganjan p. Peter Žirovnik,
kakor tudi mnogo drugih poš-
tenih Slovencev. Nemškutarji
in zagrizeni Nemci so uprizo-
rili proti njemu strašno gonjo.
Samo srečnemu slučaju se je
zahvaliti, da je ostal takrat pri
življenju. Kaj je zakrivil? Nič
drugega kot to, da je bil zvest
sin svojega naroda in vzoren
katoliški duhovnik in kot tak
trn v peti ptujskim in okoli-
škim verskim in narodnim
odpadnikom. Vklenjenega so
ga odpeljali na Ptuj. Bil je že
prej na Ptuju pobudnik prve-
ga narodnega odpora proti
Nemcem. Med potjo so ga
bili po glavi, tepli in zasramo-
vali s slovenskim psom ipd.
Nato je bil odveden v graške
zapore. Za posledicami muče-
nja je mlad umrl pri sv. Trojici
v Halozah, kjer je pokopan.
Kaj se dogaja danes
v naši župniji?
Na Vidovo nedeljo smo v
naši župnijski cerkvi blago-
slovili prizidek cerkve in pev-
ski kor. Pročelje cerkve pa bo
odslej krasil reliefni medaljon
sv. Vida, ki ga bo blagoslo-
vil minoritski provincial p.
Milan Kos.
Tako bo cerkev pripravljena
na sprejem orgel, ki bodo
postavljene morda že do boži-
ča. Tudi to so letnice, ki bodo
zapisane v kroniki naše župni-
je. Zapisana pa so tudi imena
vseh, ki ste že prispevali svoj
dar za cerkev in orgle. Tudi
podaljšanje cerkve gre pod
projekt orgle, saj smo cerkev
podaljšali zaradi njih.
V zlati knjigi »ORGLE« so
vpisana imena vseh daroval-
cev. Mnogih pa še ni, ker so
darovali samo obljube. Vendar
računamo tudi na njih, saj smo
prepričani, da se bodo omeh-
čali. Orgle so namreč nekaj,
kar spada med velike kultur-
ne pridobitve v našem kraju.
Če bi se vsi naši krajani dovolj
zavedali, da je v slogi moč, bi
naše orgle kmalu zapele. Vse
ljudi dobre volje prosimo, da
se po svojih močeh vključijo v
ta naš skupni projekt.
Posebna akcija za
orgle
Navada je, da je pri orglah
tudi botrstvo. Vsi botri bodo
dobi l i spomi nske pi ščal i
orgel:
- zlata piščal – pridobi jo,
kdor daruje 1.000,00 EUR,
- srebrna piščal – vredna je
750.00 EUR,
- bronasta piščal – vredna je
500,00 EUR.
Seveda lahko botri svoj dar
pri nesej o v več obroki h.
Poleg piščali bodo dobili tudi
zahvalno plaketo.
Krizni časi. To je beseda, ki jo
največkrat slišimo, ki je upra-
vičena za nekatere, za druge
pa ne. Če pogledamo malo v
preteklost, so že bili mnogo bolj
krizni časi. Nekateri smo jih
preživeli. Vedno je bilo tako, da
se je kriza stopnjevala, ko ljudje
z ničemer niso bili zadovoljni.
Pot iz krize nas vodi k spošto-
vanju matere zemlje, ki nam
daje dobre sadove, če jo pridno
obdelamo, spoštovanja vsakega
dela, najbolj pa so pomembni
spoštljivi medčloveški odnosi.
Vsega tega želim vsem občanom
in župljanom ob občinskem in
župnijskem prazniku.
p. Tarzicij Kolenko, žpk.
Stran 19
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Blaževa kapela vidna tudi ponoči
V Skorišnjaku so 23. maja na slovesnosti uradno predali svoje-
mu namenu zunanjo razsvetljavo kapele sv. Urbana oz. Bla-
ževe kapele, kot jo mnogi imenujejo. Program je vodil Brane
Orlač, blagoslov s sveto mašo pa je opravil farni župnik Edi
Vajda. Najbolj zaslužnim za izvedbo razsvetljave je Društvo
za napredek in razvoj Kocil podelilo zahvale. Prireditve se je
udeležilo veliko število ljudi, ki so se skupaj z domačini veselili
nove pridobitve.
Tako so v soboto slavili god
tamkajšnjega zavetnika sv.
Urbana in hkrati uradno pre-
dali svojemu namenu zuna-
njo razsvetljavo kapele. V ta
namen so pripravili program,
ki so ga s pesmijo pričeli ljud-
ski pevci Mejaši iz Repišč, ki
so s svojim petjem popestrili
samo prireditev. Vse zbra-
ne, še posebej pa goste, je v
nadaljevanju pozdravil Brane
Orlač in predstavil pot od
želje po zunanji razsvetljavi
do same izvedbe le-te. Pouda-
ril je, da je za izvedbo zuna-
nje razsvetljave kapele bilo
Župan Friderik Bračič, krajevni svetnik Janez Belšak in najmlajši pre-
bivalec Skorišnjaka Alen Orlač so slavnostno prerezali vrvico.
Kapela v Skorišnjaku je zdaj tudi osvetljena.
potrebno veliko dobre volje,
požrtvovalnosti in nenaza-
dnje tudi odrekanja tistih, ki
so pripomogli k uresničitvi
želje po zunanji razsvetljavi.
Čeprav je bilo potrebno kar
nekaj časa, iskanja kompro-
misov in pogajanj, jim je z
dobro voljo in prijazno bese-
do uspelo uresničiti željo po
zunanji razsvetljavi kapele, ki
jo je v nadaljevanju blagoslovil
farni župnik Edi Vajda. Nato
so župan občine Videm Fri-
derik Bračič, krajevni svetnik
iz Skorišnjaka Janez Belšak
in najmlajši prebivalec Sko-
rišnjaka Alen Orlač prerezali
vrvico in tako uradno predali
razsvetljavo svojemu namenu.
Sledila je sveta maša.
ZGODOVINA KAPELE
SEGA V DALJNO
LETO 1705
Brane Orlač je v nadaljevanju
predstavil zgodovino kapele,
ki se je začela že daljnega leta
1705, ko so prebivalci naselja
Skorišnjak začutili potrebo po
kapeli. V manj kot pol leta so
na eni najlepših točk v Skoriš-
njaku zgradili kapelo iz kam-
na in ilovice. V tistih časih so
material nosili na ramenih,
pomagali pa so si tudi z volov-
sko vprego. Ker je Skorišnjak
posejan z vinogradi, je tako
kapela dobila zavetnika vino-
gradov in vinogradnikov in se
od takrat imenuje kapela sv.
Urbana. Skozi desetletja svo-
jega obstoja je kapela kljubo-
vala številnim neprijetnostim,
kot so vremenske neprilike,
preživela pa je tudi dve sveto-
vni vojni. Pri kapeli je pred
leti potekal tudi blagoslov
velikonočnih jedi, kar je sča-
soma izumrlo. Leta 2001 pa
so to lepo navado v Skorišnja-
ku ponovno obudili.
Skozi stoletja so se menjavali
različni skrbniki kapele, zadnji
znani je, danes žal že pokoj-
ni, Jakob Emeršič, ki je svoje
poslanstvo opravljal vzorno
vse do svoje smrti. Danes nje-
govo delo skrbno nadaljuje
njegov sin Jože. Kapela je tudi
registrirana v zavodu za spo-
meniško varstvo Maribor, kjer
je evidentirana kot kulturni
spomenik z nazivom Blaževa
kapela. Čas je mineval, kar
se je začelo poznati tudi na
kapeli. Omet je začel odpa-
dati, okna so strohnela, stre-
ha je začela puščati. Na srečo
je to opazil Franc Emeršič in
leta 2000 je stekla temeljita
prenova kapele. Temeljito so
obnovili zunanji in notranji
del kapele, kasneje streho in
zvonik nato še okna in vrata,
sledila so temeljita pleskarska
dela. Večino dela so opravili
domači mojstri in točno pred
štirimi leti so v Skorišnjaku
slavili 300-letnico Blaževe
kapele v popolnoma prenov-
ljeni podobi. S tem pa se dela
niso končala, saj so že takrat
imeli zastavljen nov projekt,
in sicer ureditev zunanje raz-
svetljave kapele. S skupnimi
močmi jim je uspelo in danes
se ponosno ozirajo na kapelo,
ki sije v vsej svoji lepoti sedaj
tudi ponoči. Za domačine
pa kapela ni le kulturni spo-
menik, ampak del njihovega
načina življenja, je zaključil
Orlač.
ZAHVALE NAJBOLJ
ZASLUŽNIM ZA
PRIDOBITEV
Ob koncu uradnega dela
predaje zunanje razsvetljave
kapele svojemu namenu so
podelili zahvale ljudem, ki so
še posebej pripomogli k reali-
zaciji projekta. Tako so pode-
lili zahvalo Občini Videm za
finančno pomoč pri izgradnji
razsvetljave Blaževe kapele,
sprejel jo je župan občine
Videm Friderik Bračič, Anto-
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 20
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
nu Milošič za izvedbo elektroinstalacije,
Branku Krajncu za pomoč pri izvedbi
ter Iztoku Knapiču za izvedbo elektro-
instalacije. Prav tako je zahvalo prejel
Brane Orlač, in sicer za požrtvovalnost
in vso organizacijo izvedbe zunanje raz-
svetljave Blaževe kapele. Zahvalili pa so
se tudi vsem, ki so na kakršen koli način
pomagali pri sami izvedbi razsvetljave.
V Skorišnjaku so dokazali, da je z vztraj-
nostjo, požrtvovalnostjo in složnostjo mar-
sikaj mogoče. Želijo si, da bi jim kapela
bila dolgo v ponos ter da bi tudi naslednji
rodovi znali ohranjati ta biser.
Melita Turk
Foto: Brane Orlač
Na Selih dežni blagoslov traktorjev
V organizaciji Strojnega krožka Posestnik je v nedeljo, 6. juni-
ja, pri podružnični cerkvi sv. Družine na Selih potekal slovesen
blagoslov traktorjev in kmetijskih strojev, malo pred koncem pa
je slovesnost zmotil močan dežni naliv. A vseeno se je na koncu
vse srečno zaključilo.
Slovesno mašo in blagoslov je
opravil župnik Janko Frangež
iz Majšperka, poleg mnogih
domačinov, lastnikov kme-
tijskih strojev, pa sta se slo-
vesnosti udeležila tudi župan
Friderik Bračič in predsednik
odbora za gospodarstvo Franc
Stopajnik.
Anton Zemljak, predsednik
SK Posestnik, je na slavju
povedal, da je bila to pobuda
članov in patra Slavka Sterm-
ška, predvsem pa želijo s tem
povedati, kako močna je želja,
da bi jim »sodobni konji« slu-
žili pri vseh kmetijskih delih,
da bi bilo delo z njimi čim
bolj varno in brez nesreč.
V strojnem krožku pa so že
izrazili željo, da bi blagoslov
v prihodnje postal vsakolet-
ni tradicionalni dogodek za
lastnike traktorjev in drugih
kmetijskih strojev, predvsem
pa priložnost za skupna sreča-
nja in izmenjavo izkušenj.
TM
Foto: TM, Anton Horvat
Traktorji še v sončnem vremenu pred selsko cerkvijo …
… blagoslov pa je nato potekal kar v dežju. Opravil ga je majšper-
ški župnik Janko Frangež.
Blagoslovljen obnovljeni križ v Tržcu
V nedeljo, 4. maja, je bil v Tržcu blagoslov obnovljenega križa.
Blagoslov sta opravila p. Tarzicij Kolenko in brat Franc Svetli-
čič. Zapeli so ljudski pevci iz Lancove vasi. Nato je spregovoril
tudi župan Friderik Bračič, pohvalil zavzetost, da križ obna-
vljajo, saj ima ta poleg globoke vere tudi kulturno vrednost.
Križ stoji ob cesti v bližini kri-
žišča že več kot dvesto let in
je bil postavljen v 18. stolet-
ju. Družina Burgovih je ime-
la veliko kmetijo, prav tako
so imeli tudi mlin in žago.
V družini se je rodilo sedem
otrok, dva sinova in pet hčera.
Bili so zelo verna in poštena
družina. Vsakemu so radi pri-
skočili na pomoč. Vsak, ki je
pri hiši zaprosil za hrano, jo
je tudi dobil, saj je bil kruh
vedno pri hiši. Takrat ni bilo
pri vsaki hiši vsak dan kruha.
Sinova sta podedovala vsak
polovico posestva. Sin Josef
v vasi Tržec in sin Videk v
vasi Jurovci, bil je tudi župan.
Josef je tako dal postaviti na
koncu svojega posestva križ
za zahvalo in Bogu v čast. V
zakonu sta se mu rodila dva
otroka. Nato je moral v voj-
sko, od koder se ni nikoli
vrnil. Zapustil je ženo Tere-
zijo in dva majhna otroka.
Vnukinja Micika Vaupotič,
rojena Koletnik, še danda-
nes lepo skrbi za križ. Letos
Stran 21
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
je praznovala 85. rojstni dan in še sama
dela na vrtu ter skrbi za okolico hiše. Po
njeni smrti bo za križ skrbel Franček, ki
ji že sedaj pomaga pri sofinanciranju za
potrebe križa. V nedeljo popoldan se je
zbralo veliko število krajanov ob blago-
slovu križa. Ob koncu so se zadržali na
družabnem srečanju. Vsem, ki so pripo-
mogli s pogostitvijo, iskrena hvala, saj so
tako dokazali, da spoštujejo znamenja v
svojem kraju.
Besedilo in foto: Zdenka Golub
Slovesnega blagoslova se je udeležil tudi župan Friderik Bračič. Krajani so se po blagoslovu zbrali na veselem druženju.
Zlata poroka Stanislava in Katarine Mlakar iz Tržca
V soboto, 18. aprila, sta praznovala zlato poroko zakonca Sta-
nislav (rojen leta 1933) in Katarina (rojena leta 1937) Mlakar
iz Tržca. Sorodniki in prijatelji zlatoporočencev so se najprej
zbrali v poročni dvorani v Vidmu, kjer ju je ponovno poročil
župan Friderik Bračič, nato pa so se napotili v župnijsko cer-
kev, kjer je sveto mašo daroval župnik p. Tarzicij Kolenko ter
opravil obred ponovnih zaobljub.
Blagoslovil je svečo in jan-
ževec, v steklenici, ki sta jo
zakonca prejela pred petde-
setimi leti v poročni dar. Ob
lepih in vzpodbudnih bese-
dah domačega duhovnika sta
v cerkvi obred ovekovečila
glasbenika Zavec in citrarka
Petra Gabrovec.
Oba vajena trdega kmečkega
življenja sta ostala na kmetiji
moževih staršev in nadaljeva-
la delo. Stanislav, ki je izučen
kolar, je delo nadaljeval doma,
nato se je tudi zaposlil, da je
družini priskrbel lepše življe-
nje. Katarina je doma gospo-
dinjila, skrbela za družino
ter delala na polju. Pridelala
je veliko pridelkov, zato se je
na pobudo snahe odločila, da
domače izdelke ponudi na
tržnici in tako še danes rada
odnese pridelke na tržnico.
V zakonu sta se jima rodila
dva otroka, sin Slavko in hči
Zdenka. Razveseljujejo ju tri-
je vnuki Aleš, Anja in Dami-
jan. Njuna velika ljubezen je
morje, kamor rada hodita, če
jima le dopušča zdravje. Čas
si krajšata vsak po svoje: z
delom na vrtu, v delavnici, z
urejanjem okolice hiše, rada
bereta in gledata televizijo.
Rada pa hodita k maši in na
obiske k sorodnikom.
V krogu domače družine,
sorodnikov in prijateljev sta
prejela veliko lepih in ple-
menitih voščil, predvsem pa
so jima vsi zaželeli trdnega
zdravja in naj ju spremlja
milostno nebo. Oba sta se
bogu zahvalila za vse lepo na
skupni poti, bilo je tudi težko
in hudo, vendar sta vse to že
pozabila. Tistega davnega leta
1959 ju je poročil zlatoporo-
čenkin brat, duhovnik Franc
Tement. Na isti dan so se
poročili še štirje pari in vsi so
te dni slavili zlato poroko.
Dan so ovekovečili še ljudski
pevci iz Dolene, ljudske pev-
ke TD Podlehnik, citrarka in
ljudski godci Haloški veselja-
ki TD Podlehnik ter mladi
harmonikarji. Celoten dan pa
je popestril muzikant Dejan,
saj so vsi zaplesali, tudi zlato-
poročenca.
Zlatemu paru iskrene čestitke
tudi iz našega uredništva.
Besedilo in foto:
Zdenka Golub
Zlatoporočenca Mlakar iz Tržca
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 22
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Zlato poročno slavje Julijane in Martina Zajška
V krogu svoje družine in prijateljev sta zlati poročni jubilej
proslavila Julijana in Martin Zajšek iz Tržca. Poročno slavje
je bilo 4. aprila v občini Videm, tako kot pred natanko pet-
desetimi leti, ko sta se vsa mlada in polna življenjske energije
poročila in začela novo obdobje v življenju. V videmski poročni
dvorani je zlati par poročil župan Friderik Bračič in jima ob
tej priložnosti izročil tudi posebno darilo občine, v cerkvi sv.
Vida pa je zlati poročni obred vodil p. Cristian Balint.
Zlati ženin Martin Zajšek se je
rodil 26. oktobra 1932 v Haj-
došah, zlata nevesta Julijana,
z dekliškim priimkom Purg,
pa je bila rojena 27. decem-
bra 1938 v Jurovcih. Skupen
dom sta si Zajškova kmalu po
poroki uredila v Tržcu, tik ob
domačiji Zajškove družine,
tukaj pa jesen življenja pre-
življata še danes. V službo je
hodil le Martin, v mariborski
Koteks, kjer je dočakal tudi
upokojitev, žena Julijana pa
je bila doma, gospodinjila in
skrbela za družino. S skrom-
nostjo in pridnostjo sta Zaj-
škova veliko ustvarila, na kar
sta danes tudi zelo ponosna,
predvsem pa sta ponosna na
svojo družino, s katero sta tes-
no povezana. V zakonu sta se
jima rodila hčerka Sonja in sin
Milan, ponosna pa sta tudi na
svoji dve vnukinji in vnuka,
pravnuke pa, kot pravita, še z
veseljem pričakujeta. Kadar je
bilo še kaj prostega časa, sta se
posvetila svojim interesom, še
posebej Martin, ki je bil dolga
leta član folklornega društva v
Lancovi vasi, kjer je prepeval
Zlatoporočenca Julijana in Martin Zajšek v domači župnijski cerkvi
v Vidmu v družbi sina in hčerke
in igral na ljudske inštrumen-
te.
Vesele trenutke skupnega živ-
ljenja se Zajškova danes zelo
rada spominjata in pravita, da
kakšnega posebnega recepta
za tako dolgo življenje v zako-
nu nimata. Dolgih petdeset
let po njunem prinese veliko
lepega, kdaj tudi kaj slabe-
ga, predvsem pa je njima to
obdobje hitro minilo in zdaj
se veselita vsakega novega
dne, ki ga preživita skupaj.
Ob praznovanju zlate poroke
sta prejela mnogo dobrih želja
in čestitk, a so bile v ospredju
želje po zdravju in sreči.
Zlatemu paru iskrene čestitke
tudi iz našega uredništva.
TM
Foto: Langerholc
Zlata poroka zakoncev Topolovec iz Velike Varnice
V mesecu ljubezni sta se pred 50 leti v Varaždinu poročila Janez
in Marija Topolovec. 30. maja sta v videmski poročni dvorani
zakonsko obljubo ob navzočnosti svatov samo potrdila, za zla-
toporočenca pa ju je razglasil župan Friderik Bračič. Cerkveni
del zlate poroke pa je bil v župnijski cerkvi v Leskovcu.
Zlatoporočenca Topolovec s svojima pričama
Zlati ženin Janez Topolo-
vec se je rodil 22. decembra
1933 v Veliki Varnici, zlata
nevesta Marija pa je bila roje-
na 6. aprila 1934, prav tako
v Veliki Varnici. V rojstni
haloški vasici sta si zakon-
ca tudi uredila skupen dom,
kjer zdaj preživljata skupna
leta na jesen življenja. Zapo-
slena nista bila, ponavadi
sta opravljala le priložnostna
dela, delala na domači kme-
tiji in v vinogradu, ko pa se
je le ponudila priložnost, sta
dodaten vir zaslužka poiskala
v deželi hmelja, kamor so se
pred leti iz leskovškega konca
pogosto podajali domačini za
zaslužkom.
V zakonu imata Topolovčeva
tri sinove: Alojza, Antona in
Ignaca. Ponosna sta na svojih
pet vnukov in že na pravnu-
ka, ki dedka in babico pogo-
sto obiščejo. Z njima pa so se
vsi zelo veseli na zlati poroki,
ki bo marsikomu prav gotovo
ostala v lepem spominu.
Zlatoporočencema tudi naše
iskrene čestitke in dobre želje.
TM
Foto: iz družinskega albuma
Stran 23
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Šopek vrtnic za 80 let
Štiri sestre, dva brata, tri svakinje, trije svaki, šest nečakinj in
sedem nečakov poklanjamo naši Ivanki osem vrtnic za njenih
vedrih osemdeset. Čestitamo!
Vsaka vrtnica simbolizira njenih deset let.
PRVA VRTNICA za tvojih
deset let, ko si se rodila v
župniji sv. Vida, preživela kot
drobna in marljiva deklica pri
mami Nežki in očetu Ivanu,
začela si hoditi v domačo
osnovno šolo.
DRUGA VRTNICA za tvojih
drugih deset let, ko si doži-
vela strahoto druge svetovne
vojne, bila s starši, brati in
sestrami izgnana iz domovi-
ne v tujo neodvisno državo
Hrvaško, bila učenka v Dolja-
nah, gimnazijka v Slavon-
skem Daruvaru in po vrnitvi
na Ptuju. Začela si študij na
Veterinarski fakulteti v Zagre-
bu. Med tem so se v Brglezovi
družini rodile še štiri sestre in
dva brata.
TRETJA VRTNICA v obdo-
bju 1949–1959 za tvoje tret-
je desetletje, ko si doživela
kulminacijo življenjske ener-
gije in diplomirala ter se po
negotovo prihodnost vključi-
la v delo na novoustanovlje-
ni Veterinarski fakulteti Uni-
verze v Ljubljani. Doživljala
si notranje boje, doživetja in
življenjske odločitve.
ČETRTA VRTNICA od 1959
do 1969 za četrto desetletje
pomeni tvojo gospodarsko in
osebno osamosvojitev. Z mar-
ljivim znanstvenim delom si
dosegla najvišji akademski
naslov – doktorat.
PETA VRTNICA pomeni bli-
žanje k abrahamu in trdo delo
pri pedagoškem delu in vzgoji
veterinarskih kadrov.
ŠESTA VRTNICA te spet
tesneje povezuje z rojstnim
Vidmom, izgubila si starša,
s sestro Darinko in svakom
Francijem si začela ustvarjati
novi skupni dom, moralno in
finančno si pomagala doma-
čim in nekaterim župnijam.
SEDMA VRTNICA za čas
1989–1999, tik pred tretjim
tisočletjem, ko si doživela naj-
večjo zgodovinsko spremem-
bo Slovenije – njeno osamo-
Ivanka med svojimi najdražjimi
Gospe Ivanki Brglez, naši častni občanki, je ob njenem 80.
rojstnem dnevu posebej čestital tudi župan Friderik Bračič.
Vsem dobrim željam ob častitljivem jubileju se pridružuje-
mo tudi v uredništvu Naš glas.
Gospa Ivanka, od srca vam želimo še mnogo zdravih in
ustvarjalnih let.
svojitev. Izgubila si brata Mar-
jana.
OSMA VRTNICA te popelje
v današnji čas, ko si se poslo-
vila od profesure na veterini,
postala častna občanka občine
Videm. Končuješ in še vedno
pridno delaš na obsežnem
akademskem področju. Ob
izidu terminološkega slovar-
ja boš še letos doživela svojo
osebno srečo.
Osem vrtni c j e skromen
šopek, kot si bila skromna ti.
Pomeni naj naš iskren poklon
tvojemu delu in tvoji življenj-
ski vztrajnosti ter našo zahva-
lo za tvojo dobroto.
Želimo ti še mnogo zdravih
let.
Foto: Iz družinskega albuma
90 let Antonije Vaupotič
Antonija Vaupotič, z dekliškim pri-
imkom Kozel, je bila rojena 26. aprila
1919 v Tržcu, danes živi v Doleni, je svoj
90. rojstni dan praznovala med svojimi
najdražjimi. Ob tem visokem jubileju
so jo obiskali in ji čestitali njeni otroci
ter župan Friderik Bračič in Bernarda
Galun. Še posebej se je razveselila župa-
novega obiska, saj se je z njim prvič sre-
čala osebno.
Rodila je pet otrok, danes pa jo razvese-
ljuje tudi 10 vnukov in 13 pravnukov.
Zelo je bila vesela obiska hčerke, ki sicer
živi v tujini, in ostalih otrok, snah, vnu-
kov, pravnukov. Vdova je postala 1963.
leta. Od takrat sama živi v Doleni in še
vedno obdeluje zemljo ter skrbi za doma-
če živali. Kar lep čas smo se zadržali v
prijetnem pogovoru, saj gospa Antonija
še vedno rada pripoveduje svoje življenj-
ske zgodbe.
Slavljenki želimo veliko trdnega zdravja in
vedrega nasmeha na njenih licih.

Bernarda Galun
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 24
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Letošnje obhajilo in birma
V župniji sv. Vida je bila 24. maja slovesnost prvega sveta obhaji-
la. Prvič so bili skupaj prvoobhajanci iz Vidma in podružnice Sela.
Prvo sveto obhajilo je sprejelo 27 prvoobhajancev. Slovesno mašo
je vodil farni župnik p. Tarzicij Kolenko.
Slovesno je bilo tudi v župniji sv. Andraža v Leskovcu, kjer so imeli
letos 13 prvoobhajncev. Slovesno mašo je vodil domači župnik Edi
Vajda.
Fotografije: Foto Tone in Langerholc
10. maja je bila v župniji sv. Vid še slovesnost svete birme. Zakrament je 84. birmancem podelil pomožni mariborski škof dr. Peter Štumf.
4 leta mladi Ostijarejevci
Ob koncu aprila se je v telovadnici osnovne šole Videm odvijal
koncert »4 leta mladi«, ki ga je pripravil Mešani mladinski
pevski zbor Osti jarej ob svoji 4. obletnici delovanja.
Mlade pevke in pevci Meša-
nega mladinskega pevskega
zbora Osti jarej (MeMPZ
Osti jarej) so obiskovalcem
koncerta postregli s pestrim
programom. V prvem delu
so izvedli nekaj priredb slo-
venskih ljudskih pesmi, ki
so sestavljale program pro-
jekta Glasbene razglednice, s
katerim se je MeMPZ Osti
jarej predstavil 8. novembra
2008 v Slavnostni dvorani na
ptujskem gradu, nato pa še v
Žižkih v Prekmurju in febru-
arja letos tudi v Grand hotelu
Primus na Ptuju. V drugem
delu, kjer jih je na klavirju
spremljala Lidija Žgeč, pa
so se predstavili z zabavnimi
skladbami, ki jih pripravljajo
za projekt »Thank you for the
Music«.
V goste so tokrat povabili
zanimivo žensko vokalno sku-
pino Evterpe iz Žižkov, ki so
v marsičem podobne Ostija-
rejevcem. Evterpe, kar pome-
ni glasbene muze, sestavljajo
mlade pevke, ki izvajajo raz-
nolik program ter jih prav
tako druži ljubezen do petja
in glasbe, vodi pa jih Tjaša
Žalik, študentka Akademije
za glasbo v Ljubljani.
Ostijarejevci so se na koncer-
tu ob svoji 4. obletnici delo-
vanja spomnili tudi svojih
začetkov. Prva pevska vaja
MeMPZ Osti jarej je namreč
pred štirimi leti potekala prav
v osnovni šoli v Vidmu. V
Stran 25
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Glasbeni uspehi mladega saksofonista Tilna Zavca
Tilen Zavec je učenec Zasebne glasbene šole v samostanu sv.
Petra in Pavla na Ptuju. Že drugo leto obiskuje ure igranja
saksofona pri profesorju Danijelu Šeguli. Za saksofon se je
odločil sam, pred tem, že od leta 2004, je ljubiteljsko igral
diatonično harmoniko.
Že v prvem letu šolanja je
profesor opazil velik Tilnov
talent ter veselje do igranja
saksofona. S pomočjo ambi-
cioznega, nadarjenega pro-
fesorja ter ob spodbudi in
požrtvovalnosti staršev je že
prvo leto vidno napredoval in
nastopil na številnih šolskih
ter tudi drugih prireditvah.
času svojega delovanja se je
zbor, ki je začel delovati zaradi
želje peščice mladih iz Vidma
po druženju ob skupnem pet-
ju, tudi močno povečal, saj se
je število njegovih članov od
prvega koncerta, ko je štel 18
članov, po štirih letih delova-
nja podvojilo. Tako sedaj zbor
sestavlja 36 mladih pevk in
pevcev, katerih povprečna sta-
rost je 22 let. Pri delu jih bolj
kot tekmovalnost vodi želja,
da svojim poslušalcem pri-
bližajo tako slovenske ljudske
in umetne pesmi kot tudi tuje
pesmi ter pesmi iz sveta zabav-
ne glasbe. Vse od začetka je
njihov vodja Dejan Rihtarič,
študent Akademije za glasbo v
Ljubljani. Njihovo nemoteno
delovanje je ves ta čas omogo-
čala Občina Videm. MeMPZ
Osti jarej najdete tudi na sple-
tu, in sicer na naslovu www.
ostijarej.com.
V štirih letih svojega delovanja
so Ostijarejevci doživeli mar-
sikaj zanimivega. Na vajah, ki
potekajo predvsem ob koncu
tedna, je vedno sproščeno in
dobro vzdušje, pohvalijo se
lahko tudi z dobrodelnostjo,
saj so v tem času izvedli dva
dobrodelna koncerta, posebej
ponosni pa so še na nastopa
v Veliki dvorani Slovenske
filharmonije, kamor so bili
povabljeni na Revijo študent-
skih pevskih zborov, in na kar
nekaj uspešnih koncertov.
Ostijarejevci pa seveda nika-
kor ne mislijo počivati, saj že
pripravljajo projekt »Thank
you for the Music«, ki ga
bodo premierno izvedli 11.
julija v Amfiteatru ptujskih
Term, ko bodo obiskovalcem
postregli z glasbeno poslasti-
co zabavnih skladb različnih
glasbenih stilov ob spremljavi
projektnega orkestra, skratka,
to bo dogodek, ki ga ne smete
zamuditi.
Simeon Gönc
MeMPZ Osti jarej je zelo prepoznaven tudi po svojih zanimivih
oblekah, ki jih je kreirala priznana ptujska umetnica in koreografi-
nja Stanislava Vauda Benčevič.
Ostijarejevci so ponosno zarezali v torto za 4. rojstni dan zbora in
si zaželeli uspešnega glasbenega udejstvovanja tudi v bodoče.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 26
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Med drugim je nastopil na
zasebni glasbeni šoli v Gornji
Radgoni, s svojim igranjem
popestril program ob predsta-
Tilen je nadarjeni saksofonist. Pred njim je še obetavna glasbena
prihodnost.
vitvi monografije dr. Alojza
Remca v knjižnici Ivana Potr-
ča na Ptuju ter sodeloval na I.
reviji katoliških glasbenih šol
v Mariboru.
Veliko časa je Tilen namenil
pripravam na mednarodni
tekmovanji, ki se ju je v letoš-
njem letu udeležil v Srbiji. V
Beogradu je na tekmovanju
Davorina Jenka prejel zlato
priznanje za doseženih 99 od
možnih 100 točk. Obenem
je prejel LAUREAT, posebno
priznanje za najboljšo izvedbo
oziroma absolutnega zmago-
valca v svoji kategoriji. Prejel
je tudi pokal, na katerega je
zelo ponosen. Za potrditev
sposobnosti ga je profesor
prijavil še na mednarodno
tekmovanje v Požarevac. Tudi
na tem tekmovanju je pome-
tel s konkurenco in dosegel
izjemen rezultat. Za svojo
izvedbo je prejel zlato prizna-
nje za 98,16 doseženih točk
od možnih 100.
Obe zlati priznanji sta dokaz
velikega talenta, prepletene-
ga z ljubeznijo do glasbe ter
hkrati na široko odprta vrata
v uspešno glasbeno prihod-
nost.
AZ
Videmski tamburaši izdali svojo zgoščenko
23. maja zvečer je odzvenel tradicionalni koncert tamburaške-
ga orkestra KD Videm, ki ga vsako leto pripravijo ob zaključ-
ku sezone. Na začetku koncerta so se obiskovalcem predstavili
drugošolci šole Videm s Plesnim vlakom, s katerim so zbrane
pripravili na zahtevnejše potovanje s tamburaši. Pripravili sta
jih Darija Ostroško in Biserka Selak.
Koncert je potekal kot popo-
tovanje najprej po slovenski
deželi iz ene pokrajine v dru-
go (Primorska, Gorenjska,
Savinjska, Prlekija, Prekmur-
je), nato pa so se v glasbi poda-
li še preko meja na Hrvaško,
v Italijo, Francijo, na Škotsko,
Češko, v Nemčijo, Avstrijo,
Rusijo in na Madžarsko. Pri
skladbi Zrelo je žito se jim je
pridružila mlada violinistka
Špela Turk, učenka glasbene
šole Karola Pahorja Ptuj, pri
Barcaroli pa sta zapeli Metka
Otroško in Milena Gabrovec.
Popotovanje je spremljala
fotoprojekcija, ki jo je pripra-
vil Ervin Sedlašek. Prireditev
je povezovala Manja Vinko.
Letošnji koncert pa je bil še
posebej slovesen, saj so pred-
stavili svojo prvo zgoščenko
s 14 pesmimi. Večino teh
pesmi so jih tamburaši pod
vodstvom dirigenta Jožeta
Šmigoca predstavili na kon-
certu, dodanih pa je še nekaj
drugih. Pri treh pesmih jih
na harmoniki spremlja Rajko
Verbančič.
Sicer pa v tamburaškem orke-
stru trenutno igrajo: Uroš
Auer, Jože Topolovec, Vera
Sakelšek, Ančka Selak, Roma-
na Križanič, Biserka Selak,
Ervin Sedlašek, Alojz Ličen,
Danilo Krajnc, Danilo Sven-
šek, Rajko Verbančič in diri-
gent Jože Šmigoc.
Na prireditvi se je predsednik
tamburaškega orkestra Dani-
lo Svenšek zahvalil vsem, ki
so pripomogli k izidu težko
Ob spremljavi tamburašev sta zapeli Metka Ostroško in Milena
Gabrovec.
pričakovane zgoščenke. To so:
Foto Langerholc, ki je bil tudi
pokrovitelj koncerta, Romana
Križanič in Renato Perović, ki
je pomagal pri zvokovni obde-
lavi posnetkov za zgoščenko.
Zahvalili pa so se tudi nekda-
njemu dirigentu Maksu Vau-
potiču ter tamburašem, ki so
iz različnih razlogov prenehali
z »matranjem drota«: Alojzu
Čehu, Juretu Lamotu, Marini
Krajnc in Jožetu Šerugi. Sven-
šek upa, da bodo kdaj spet
našli čas in se vrnili k aktivne-
mu tamburanju.
Tamburašem iskrene čestitke ob
izidu prve zgoščenke!
Mag. Manja Vinko
Stran 27
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Uspešna sezona gledališke skupine KD Videm
Čaj za dve je črna komedija avtorja Toneta Partljiča, ki je pre-
segla vsa pričakovanja članov gledališke skupine KD Videm.
Po uspešnih predstavah v domači občini in na gostovanjih na
Hajdini ter v Cirkulanah so se prikupili tudi Mojci Redjko,
strokovni spremljevalki na območni reviji gledaliških skupin.
Po ogledu devetih predstav s
ptujskega, osmih s slovensko-
bistriškega in ene z lenarškega
območja je Redjkova odloči-
la, da se na regijsko Linharto-
vo srečanje gledaliških skupin
v tekmovalni del uvrsti KD
Slomšek iz Slovenske Bistrice
Člani videmske gledališke skupine s strokovno spremljevalko Mojco
Redjko na regijskem Linhartovem srečanju v Slovenski Bistrici
Biserka Selak, dobitnica nagra-
de za glavno žensko vlogo na
regijskem Linhartovem srečanju
s predstavo Kako so v Butalah
preimenovali ulice v režiji dr.
Janka Čara (ki je tudi napisal
tekst) in našo gledališko sku-
pino.
V svoji utemeljitvi je med
drugim zapisala: »Odlična
predstava, ki je s svojo živost-
jo in naravnostjo izvedbe lah-
ko amaterskim skupinam za
zgled, kako izvesti realistično
komedijo. Dogodek, med
katerim tudi enkrat ne pogle-
daš na uro.«
Čeprav smo nadaljnjo uvrsti-
tev kar malo pričakovali, nas
je kljub temu prijetno prese-
netila.
Regijsko srečanje se je odvijalo
30. maja v kulturnem domu
Slomšek v Slovenski Bistrici.
Tokrat je predstavi spremljala
strokovna spremljevalka Maja
Gal Štromar.
Tudi njo smo navdušili, še
posebej zato, ker je pred leti
v mariborski Drami sama
odigrala vlogo direktorice v
predstavi Čaj za dve. Z izjem-
no pozitivno kritiko na raz-
govoru smo prepričani, da bi
se lahko uvrstili na državno
Linhartovo srečanje. Želje ne
skrivamo, saj je naša gledali-
ška skupina doslej že trikrat
nastopila na regijskem sreča-
nju (s predstavami Čarobnice,
Samorastniki in Vaja zbora),
dlje pa nam še ni uspelo priti.
Morda pa bomo letos imeli to
srečo.
Da je veselje ob letošnjih dosež-
kih še večje, je z izjemno igro
v vlogi Angele Bračko poskr-
bela Biserka Selak, dolgoletna
članica gledališke skupine, ki
ji igralskih izkušenj ne manj-
ka. Biserka je namreč prejela
nagrado za glavno žensko vlo-
go. Ob podelitvi te nagrade so
povedali, da Biserka ni igrala
Angele Bračko, Biserka je na
odru bila Angela Bračko.
Biserka, iskrene čestitke!
Mag. Manja Vinko
Ljudski pevci Mejaši iz Repišč
Veselje do petja, skupnega druženja in razveseljevanja ljudi je
17. februarja skupaj združilo sedem Repiščanov. Beseda je dala
besedo in nastali so ljudski pevci iz Repišč. Skupino sestavljajo
Branko Merc, Marija Milošič, Martin Podhostnik, Rozalija
Belšak, Jože Merc, Elizabeta Stopajnik in Janez Belšak. Ker je
prav, da so pevci po nečem prepoznavni, so si nadeli zanimivo
ime »MEJAŠI«, saj vsi izvirajo iz Repišč in tako si je vsak iz
med njih z enim sosed in si tako mejijo eden drugemu. Pevci so
se registrirali pod Društvom za napredek in razvoj Kocil.
Ljudski pevci iz Repišč so z veseljem nastopili v Arboretumu Volčji
potok na prireditvi »Ko pesem srca vname«.
Ukvarjajo se samo z ljudskim
petjem in ohranjanjem ljud-
ske tradicije. V tem kratkem
času pa je za njimi že kar nekaj
nastopov v domačem kraju in
tudi drugam po Sloveniji jih
je že zanesla pot. Prvič so pred
občinstvo stopili 28. marca v
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 28
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
gasilskem domu Leskovec na
občnem zboru upokojencev.
Nastopali so tudi na kon-
certu ljudskih pevk iz Velike
Varnice. 1. maja so peli na
postavitvi majskega drevesa
v Skorišnjaku. 10. maja so
nastopali na prireditvi v gasil-
skem domu v Leskovcu – na
predstavitvi knjige o gospodu
Franju Kozelju. Peli so tudi
šmarnice v Skorišnjaku pri
kapeli svetega Urbana, pa tudi
na postavitvi in blagoslovu
obnovljenega križa. 24. maja
so nastopali na Dobrotah slo-
venskih kmetij na Ptuju, v
oddaji Marjana Nahbergerja
»Z ljudskimi pevci in godci«.
V nedeljo, 7. junija, so se z
veseljem odzvali povabilu in
nastopali v Arboretumu Volč-
ji potok na prireditvi »Ko
pesem srca vname«. Na vseh
teh nastopih so bili ljudem
zelo všeč in tako so prejeli
veliko novih povabil za nasto-
pe širom po Sloveniji, katerih
Če jih želite spoznati ali slišati, kako lepo pojejo, jim pišite
na e-naslov: ljudskipevci.mejasi@gmail.com.
se bodo z veseljem udeležili.
Ker jih druži prijateljstvo in
veselje do petja ter razvese-
ljevanja drugih ljudi, v vsem
tem uživajo in zato tudi vaje
jemljejo zelo resno, saj vadijo
najmanj enkrat na teden po
dve uri, pred nastopi pa tudi
več.
S petjem želijo nadaljevati
in radi se odzovejo vsakemu
povabilu. Glede na to, da se
glas o njih vedno bolj širi, bo
že držal rek, da dober glas seže
v deveto vas.
Damjana Stopajnik
Kot da smo se poznali že od nekdaj
Nekaj vtisov s koncerta Zreških kovačev v Zg. Leskovcu
Res je bilo čudovito in res tudi
tako, kot da se poznamo že od
nekdaj. No, nekateri smo se
že videli na proslavi v Zrečah
14. aprila, a le nekateri, saj so
se je udeležile le ljudske pevke
TD Klopotec Leskovec, Ana
Zavec, Stanko Topolovec z
ženo in svetnik občine Videm
Franc Stopajnik. Takrat smo
ob novi knjigi obujali spo-
mine na zadnjo vožnjo zre-
škega vlakca, ob zgoščenki in
knjigi pa tudi o zadnjem zre-
škem postajenačelniku Franju
Kozelju, ki je tistega davnega
leta 1962 moral z družino
oditi drugam, čeprav se je v
Zrečah izredno dobro poču-
til, ustvaril ansambel Zreški
kovači, zanje pisal pesmi in
melodije ter sanjal o koščku
zemlje, na kateri bi si z ženo
zgradila lepo hiško.
Zrečani so vrnili obisk veli-
ko bolj množično. Prišli so
kar z avtobusom. Seveda je
ansambel Zreški kovači štel
šest članov. Prišli so tudi ljud-
ski pevci iz Zreč, pa ljudske
pevke Mravljice, predstav-
nik Foto video sekcije KUD
Mladko Mohorič, ustvarjalca
programa Martin Mrzdovnik
in Zdravko Ivačič in povezo-
valka Andreja Blimen. Priso-
tna sta bila tudi dva moška
člana nekdanjega ansambla
Zreški kovači. Celo ljudskega
pesnika Jurija Vodovnika iz
Skomarja nad Zrečami so pri-
peljali s seboj, seveda v osebi
ljubiteljskega igralca Danijela
Oplotnika, da je stresal svoje
šale. Iz Ljubljane smo se med
domačine in Zrečane pome-
šali še trije člani moje družine
in pa vdova po pokojnem Fra-
nju in tudi sama članica ome-
njenega ansambla, in sicer
kot odlična pevka, gospa Vera
Kozelj, s svojo šoferko. Dvo-
Za to razmišljanje me je prosil Franc Stopajnik, svetnik občine
Videm, iztočnico zanj pa mi je dal Stanko Topolovec, nečak
pisatelja, pesnika in glasbenika Franja Kozelja, ko je na kon-
cu veselega nedeljskega druženja z Zrečani navdušeno vzklik-
nil: »Bilo je čudovito! Bilo je tako, kot da se poznamo že od
nekdaj!«
rana je bila nabito polna.
Kakor so marsikoga presene-
čali Franjevi zvoki in pesmi
ansambla Zreški kovači in
drugih nastopajočih Zreča-
nov, tako so nas razveseljevali
nastopi domačinov: odlične
Sandre Vidovič, ki je začela in
zaključila program, ljudskih
pevk TD Klopotec, ljudskih
pevcev Mejašev iz Repišč,
Cerkveno prosvetnega ženske-
ga pevskega zbora. Prisluhnili
smo lahko pripovedi člana
nekdanjega ansambla in gospe
Kozeljevi, ki sta nam obudila
nekaj spominov. Proti koncu
so nas vse pogrele pozdravne
besede predsednika KS Zreče
Draga Vrhovška, še bolj pa
videmskega župana Friderika
Bračiča, ki ni skrival ponosa,
da se je v njihovi občini rodil
tako nadarjen človek, kot
je to bil Franjo Kozelj. Med
drugim je tudi izrazil željo po
nadaljnjem sodelovanju med
obema občinama.
Ko sta si župana izmenjala
darila in smo posedli ob boga-
to obloženih mizah, sem se
skoraj malo ustrašil, zakaj sem
prej v svojem pozdravu pred-
lagal, da bi se med Pohorci in
Haložani spletale tudi kakšne
bolj intimne vezi, da bi kak-
šen Haložan našel prostor kje
na Zreškem, predvsem pa, da
bi čim več Haložank osrečilo
mlade pohorske gospodarje,
Stran 29
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Priporočamo v branje
Pred nami so topli počitniški dnevi, čas, ko bomo imeli več časa
zase, čas, ko bomo poležavali kje na soncu in si morda krajšali
dopustniške dni tudi z dobro knjigo v roki. Šolarji so se že
poslovili od napornih šolskih dni, zdaj jih čakata dva mese-
ca brezskrbnih počitnic. In ravno njim namenjamo tokratni
izbor – mnogim se namreč zgodi, da v teh dneh pozabijo na
šolo, s tem pa posledično tudi na knjige.
Slavko Pregl: Zakaj ima babica dve palici in Miha Matè: Bosopeta druščina
Sama pa sem vendarle prepri-
čana, da se najdejo tudi taki,
ki jim ostanejo knjige zveste
prijateljice tudi v »nešolskih«
dneh. Tokrat vam, dragi mlaj-
ši bralci, ponujamo v branje
kar dve odlični mladinski deli:
Preglovo Zakaj ima babica
dve palici (2008), Miha Matè
pa vas bo poskušal pritegni-
ti s svojo Bosopeto druščino
(1982).
ZAKAJ IMA BABICA
DVE PALICI
ki si tako težko najdejo pra-
ve gospodinje. Ustrašil sem
se zato, ker sem kmalu opa-
zil, da so se, gotovo tudi pod
vplivom odlične haloške kap-
ljice, nekateri poročeni Zre-
čani začeli skoraj malo preveč
vrteti okoli prav tako poroče-
nih Haložank. Sicer pa je bil
strah, da bi kdo pregloboko
pogledal v kozarec, povsem
odveč, saj je Franjev nečak
Stanko Topolovec med dru-
gim poskrbel tudi za tolstega
prašiča, pecivo in vino, veliko
pa sta prispevala tudi domače
kulturno društvo in pa obči-
na. In če se dobro je, se lahko
tudi nekoliko več pije. Poleg
tega se je pa do poznega več-
era glasilo gromoglasno petje,
kar dokazano prazni alkohol-
ne hlape iz glave. Pa še nečesa
ne smem pozabiti, kar tudi
pomaga k treznosti in resno-
sti: prisotnost kar treh župni-
kov – domačega Edija Vajde,
sosednjega iz cirkulanske fare
Emila Dreva in pa gostujoče-
ga Stanka Krajnca iz šentjun-
gerške fare nad Zrečami, sicer
odličnega haloškega rojaka.
Ta je bil še posebej prijetno
razpoložen, prav gotovo pred-
vsem tudi zaradi prečudovite
lepote rojstnih Haloz in topli-
ne domačih haloških ljudi.
O slednjem smo se lahko vsi
prepričali, saj je bil dan kot
naročen za »veseli popol -
dan«. Hribčki, ki se širijo na
vse strani, so zeleneli in peli
svojo večerno himno, svojo
nepozabno haloško pesem,
svojo predirno molitev, ko se
je začelo poslavljanje. Zrečani
se se odpravili s svojim avto-
busom, mi pa smo jim mahali
v pozdrav z željo, da se kdaj
še srečamo. Na vrsti so seveda
Zreče.
Kar pa se mene tiče, pa vsem
iskrene čestitke in hvala za
vse!
Anton Gričnik
Leskovške ljudske pevke proslavili 15-letnico
V času velikonočnih praznikov je TD Klopotec Leskovec v
Halozah pripravilo dobro obiskano prireditev, posvečeno
ljudskemu petju. Dvorana gasilskega doma je bila polna do
zadnjega kotička, Nastopilo je 12 pevskih skupin, med njimi
tudi skupina pevcev iz Cvetlina na Hrvaškem, saj v Leskovcu
vedno poudarijo, da pesem ne pozna meja.
Sicer pa je bilo pevsko dru-
ženje posvečeno 15-letnici
delovanja skupine ljudskih
pevk, ki so v vseh teh letih
velikokrat opozorile nase,
izdale zgoščenko, predvsem
pa veliko nastopale in se dru-
žile daleč naokrog. Pevkam so
se posebej zahvalili za njihov
trud in ohranjanje kulturnega
bogastva.
Na pr i r edi t vi j e zbr ane
pozdravila tudi predsednica
turističnega društva Ida Vin-
diš Belšak, med gosti pa je bil
tudi poslanec Branko Marinič
s soprogo. Naj nam ta dan
ostane v nepozabnem spomi-
nu, je dejala Ana Zavec.
TM
Utrinek s prijetnega pevskega druženja v Leskovcu. Ljudske pevke
so v prvi vrsti.
Foto: Zavec
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 30
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Ta mladinska povest izpod
peresa Slavka Pregla pripove-
duje o navihanem mestnem
fantiču Janku, ki so ga straši
zaradi šibkega srca vsako leto
poslali na poletne počitnice
k babici in dedku na dolenj-
sko podeželje. Tam se mestni
fant srečuje s tradicionalnim
življenjem na kmetiji, z vese-
ljem pomaga pri raznovrstnih
kmečkih opravilih (hranjenje
kokoši, pobiranje jajc, spra-
vilo sena …), predvsem pa se
naveže na svoje sorodnike, še
posebej na babico, ki jo ima
zelo rad. Pregl pa je v dogaja-
nje vpletel tudi svet odraslih
ljudi, ki je za malega Janka vse
prevečkrat poln nerazumeva-
nja, napetosti in prepirov. V
ozadju je slutiti tudi motiv
zamiranja kmečkega življenja,
saj se stric Janez odloči, da
ne bo več obdeloval zemlje,
ampak si raje kupi dirkalne-
ga konja, s katerim ima druge
načrte. Janko pa se ob tem ves
čas sprašuje, zakaj ima njego-
va babica kar dve palici, saj
imajo starejši ljudje ponavadi
le eno. Hitro ugotovi, da je
prva babičina palica posledica
let in težkega dela na kmetiji,
ob koncu zadnjih počitnic pa
ugotovi, da je druga babičina
palica pravzaprav … Poiščite
odgovor v knjigi.
BOSOPETA
DRUŠČINA
Miha Matè je v Bosopeto
druščino vpletel kar petindvaj-
set zgodb o navihanih dečkih
iz Brezovega gaja. Fantje, ki
se kličejo predvsem z vzdevki,
kot so Debelinko, Jazbec, Ječ-
menček, Možganček, Špiček,
Maček itd., preživljajo pole-
tne počitnice v zeleni pokraji-
ni ob reki in njenih tolmunih,
kjer se kopajo in »raubšicajo«,
v sadovnjakih »rabutajo« in si
s tem mnogokrat nakoplje-
jo bes jeznih gospodarjev, v
starem bunkerju, ki postane
nadomestni dom za Ceneta,
siroto brez staršev. Dečkov ne
druži le navihanost in želja
po pustolovščinah, ampak
tudi iskreno prijateljstvo,
predvsem pa dejstvo, da so
vsi »bosopeti«, saj prihajajo
iz spodnjega dela Brezovega
gaja, kjer so živeli bajtarji.
Matè je v tej mladinski pove-
sti na nek način izpostavil
predvsem toplino in idilo
nekdanjega življenja na vasi,
fantovske norčije in vragolije
pa nas popeljejo v svet, ki še
ni poznal televizije in raču-
nalnikov. Bosopeta druščina
vas vabi, da se z njo podate
novim pustolovščina naproti.
Petra Krajnc
Bernardka iz Gradišča je praznovala
Bernardka Merc je doma v Gradišču, tik ob meji s Hrvaško,
pogosto pa jo je srečati v zares idiličnem haloškem okolju v
Strmcu pri Leskovcu, kjer ima svojo zidanico. Do njenega
doma je že speljana asfaltna cesta, na kar je zelo ponosna,
še posebej pa hvaležna občini Videm in županu, ki so njej in
njenim krajanom pomagali do javnega vodovoda. Bernardka
pravi, da je življenje zanjo zdaj precej lažje.
Nazadnje smo se z Bernardko
veselili ob njenem 75. rojst-
nem dnevu. Na haloškem
griču, na njeni domačiji, so
jo obiskali mnogi prijate-
lji, sorodniki in ljudje, ki jo
imajo preprosto radi. Želje,
namenjene njej, so bile različ-
ne, od zdravja, sreče in veselja,
ki naj jo spremljajo še dolgo,
dolgo let.
Nj en smeh, nj ena dobra
volja, njene pesmi in poziti-
ven odnos do življenja pa so
nekaj tako enkratnega, kar je
mogoče srečati malokje. Ber-
nardko je veselje poznati, še
bolje pa je biti v njeni veseli
družbi.
Draga Bernardka, vso srečo ti
želim v imenu vseh prijateljev

TM
Slika desno: Vse najboljše, draga Bernardka …
Stran 31
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Aktivnosti TD Leskovec v Halozah
Praznična velikonočna razsta-
va pisank
V prelepih starih prostorih DU se vsako
leto potrudimo, da obudimo in ohrani-
mo čar velikonočnih praznikov. Gospo-
dinje spečejo potico in kruh, skupaj z
otroki pa barvajo pisanke. Da je razstava
tako čudovito uspela, pa so v veliki meri
prispevali otroci iz vrtca Mavrica in šole
Leskovec.
Delček čara praznikov pa so prispevale
seveda tudi gospodinje iz raznih društev
občine Videm. Kako lepo je opazovati in
biti sam del tega čudovitega praznika, ko
si vsi želimo vse lepo.
Presmeci v Leskovcu
Nekaj dni pred cvetno nedeljo smo si
ogledovali, kje bi kaj nabrali za presmece,
in ker smo Haložani zelo prijazni ljudje,
s tem tudi letos ni bilo težav. Zadolženi
za presmece so bili Anton Zagoranski,
Mirko Feguš in Martin Vidovič in še bi
lahko naštevala vse pridne moške, ki so
prišli pomagat delat presmece. Vsak je
naredil zase prelep presmec. Na cvetno
nedeljo smo se prebudili v prelep son-
čen dan. Moški so si nadeli predpasnike
in klobuke, ki so jih okrasili z nageljni.
Vsak je vzel svoj presmec in skupaj so
odšli v cerkev. Po končanem obredu je
vsak nesel svoj presmec domov.
Lepo je videti, kako se tudi v našem kra-
ju ohranja ta predvelikonočna tradicija.
Tekst in foto: KO in FB
Društvo upokojencev Videm od aprila do junija
Društvo upokojencev Videm nadaljuje svojo uspešno delo tudi
v drugem četrtletju leta 2009. V marcu smo uspešno izvedli
letno konferenco, na kateri je bilo prisotnih 224 članic in čla-
nov. Vodstvo društva je prikazalo delo in aktivnosti v preteklem
letu. Delo društva je bilo uspešno in želeno je, da bi bilo leto
2009 še bolj uspešno. V statistiki društva je bilo podano trenut-
no število članstva, prirast in umrljivost do letne konference, ki
je bila 25. marca.
Društvo trenutno šteje 524
članov in članic. Lansko leto
je umrlo 17 članov in članic,
društva pa ni zapustil noben
član. Upravni odbor društva
je imel 10 rednih sej. Izvedli
smo 5 izletov, organizirali 5
pohodov in kolesarjenj, prire-
dili pa smo tudi 5 družabnih
prireditev. Vzajemno zavaro-
vanja plačuje 424 članov in
članic.
Društvena aktivnost se je in se
nadaljuje tudi po letni konfe-
renci. V aprilu smo izvedli
prvi izlet v Lenti na Mad-
žarsko. Po uspešnem nakupu
smo se odpravili v Dobro-
vnik, v botanični vrt, kjer
smo si ogledali, kako vzgajajo
orhideje. V tem podjetju ozi-
roma vrtnariji vzgojijo okrog
2.000.000.00 prelepih orhi-
dej. Maja smo izvedli tudi
prvo kolesarjenje, spet smo
se podali okrog Ptujskega
jezera z vmesnimi postanki
in z zaključkom v ribogojnici
Videmski upokojenci s poslancem Brankom Mariničem pred sloven-
skim parlamentom
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 32
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Hrga v Šturmovcih.
Tudi vse ostale aktivnosti v društvu teče-
jo tekoče, tako kot je tudi delovni načrt
DU Videm.
V maju smo obiskali in simbolično
obdarili tudi tri zakonske pare, ki so pred
kratkim praznovali zlato poroko – 50
let skupnega življenja. Veselili smo se z
Julijano in Martinom Zajškom iz Tržca,
Katarino in Stanislavom Mlakarjem iz
Tržca in pa z Marico in Jožetom Burg,
prav tako iz Tržca. Vsem trem parom
želim v imenu društva še veliko lepih in
srečnih trenutkov skupnega življenja.
Udeležili smo se tudi športno-rekreativ-
nega srečanja sedmih društev upokojen-
cev v Doleni, kjer se nas je v soboto, 13.
junija, zbralo okrog 200. Ob lepem vre-
menu in dobrem športnem vzdušju smo
preživeli lepo soboto. Priznanja in pokale
za doseženo mesta sta podelila predsed-
nik PZDU Franc Koderman in predsed-
nik DU Dolena Anton Hliš. Prvo mesto
je osvojilo DU Turnišče drugo DU
Leskovec in tretje DU Podlehnik. Vod-
stvu DU Dolena pa izrekamo čestitke ob
zelo dobri organizaciji in izvedbi tekmo-
valnih iger. Prihodnje leto se dobimo na
igrah v DU Sela.
12. junija smo se odpravili še v Arbore-
tum, kjer smo si ogledali lepo urejeno
področje tega parka z veliko cvetja. Po
ogledu parka smo se odpeljali v Ljub-
ljano na ogled parlamenta, kjer so nas
V juniju so se na že tradicionalnem športno-družabnem srečanju dobili upokojenci sosed-
njih društev. Letošnje srečanje je bilo v DU Dolena.
prijazno sprejeli in nas tudi strokovno
vodili po parlamentarni zgradbi. Sprejel
in pozdravil nas pa je tudi naš poslanec
Branko Marinič, ki nas je v parlamen-
tarnih prostorih SDS pogostil in nam
predstavil njegovo delo. Po ogledu parla-
menta smo se nato podali na ljubljanski
grad ter si od tam ogledali Ljubljano. V
poznih popoldanskih urah smo se zado-
voljni podali proti domu, seveda smo se
med potjo še ustavili v Trojanah, kjer je
bilo veselo druženje za konec izleta .
V juliju načrtujemo izlet na Madžarsko,
na Blatno jezero. Med potjo si bomo
ogledali tudi vinsko klet, na koncu pa
bomo imeli še panoramsko vožnjo z lad-
jo po jezeru. Že sedaj vabimo, da se pol-
noštevilno udeležite izleta. V juliju bomo
znova kolesarili po ravninskem delu naše
občine. O datumih izleta in kolesarjenja
boste pravočasno obveščeni.
Aktivnosti in dela v našem društvu torej
ne zmanjka. Želja upravnega odbora pa
je, da bi se naši člani in članice ter tudi
ostali občani v čim večjem številu udele-
ževali vseh naših prireditev in aktivno-
sti.
Želim vam lepo in prijetno poletje.
Tekst in foto: Franc Koderman
Župani in gasilci podpisali pogodbe in anekse
Letos je bil svečani podpis pogodb in aneksov k pogodbam o
opravljanju javne gasilske službe za gasilce v Gasilski zvezi
Videm v prostorih gostišča pri Ribniku v Podlehniku, kjer so se
zbrali župani in gasilci iz treh občin. Podlehniškemu županu
Marku Maučiču sta se pri podpisu pridružila župana občin
Videm Friderik Bračič in župan Žetal Anton Butolen. V nago-
voru se jim je pridružil še predsednik Gasilske zveze Videm
mag. Janez Merc.
Letošnja vrednost podpisanih
pogodb znaša 135.000,00 €.
Zraven zagotavljanja sredstev
za delovanje gasilske zveze,
za materialne stroške gasil-
skih društev so tu še investi-
cije v gasilska vozila v PGD
Leskovec, PGD Videm, PGD
Podlehnik in PGD Žetale ter
obnova gasilskega doma v
PGD Sela.
(nadaljevanje na strani 41)
V občinah Videm, Podlehnik in Žetale se zavedajo odgovornosti
na področju gasilstva. Vsakoletni podpis pogodb in aneksov ima
poseben pomen.
Stran 33
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009


1
Na podlagi Zakona o prostorskem nacrtovaniu (ZPNacrt) (Ur. l. RS. st. 33/07). 29. clena Zakona o
lokalni samoupravi (Ur. l. RS. st. 72/93. 6/94 - odlocba US. 45/94 - odlocba US. 57/94. 14/95.20/95 -
odlocba US. 63/95. 73/95 - odlocba US. 9/ 96 - odlocba US. 39/96 - odlocba US. 44/96 - odlocba US.
29/97 - dopolnitev 70/97. 10/98. 68/98 - odlocba US. 74/98 in 59/99 - odlocba US 70/00). Uredbe
o vsebini programa opremliania stavbnih zemliisc (Ur. l. RS. st. 80/07). Pravilnika o merilih za
odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS. st. 95/07). 16. clena Statuta Obcine Videm (Uradno
glasilo slovenskih obcin 7/2007) ie Obcinski svet obcine Videm na 24. redni seii dne 26.05.2009
spreiel
ODLOK
o programu opremljanja stavbnih zemljisc in merilih za odmero komunalnega prispevka na obmocju
obcine Videm
I. SPLOSNE DOLOCBE
 
S tem odlokom se spreime Program opremliania stavbnih zemliisc za obmocie obcine Videm in merila za
odmero komunalnega prispevka na obmociu obcine Videm.
 
V odloku uporablieni izrazi pomeniio sledece:
 Program opremliania ie dokument. na podlagi katerega se izvaia opremlianie stavbnih zemliisc s
komunalno opremo in ie osnova za obracun komunalnega prispevka
 Komunalna oprema so:
 obiekti in omrezia inIrastrukture za izvaianie obveznih lokalnih gospodarskih iavnih sluzb varstva
okolia po predpisih. ki ureiaio varstvo okolia;
 obiekti in omrezia inIrastrukture za izvaianie izbirnih lokalnih gospodarskih iavnih sluzb po
predpisih. ki ureiaio energetiko. na obmociih. kier ie prikliucitev obvezna;
 obiekti graienega iavnega dobra. in sicer: obcinske ceste. iavna parkirisca in druge iavne povrsine.
 Komunalni prispevek ie placilo dela stroskov gradnie komunalne opreme. ki ga zavezanec placa obcini.
V visini komunalnega prispevka niso vkliuceni stroski vzdrzevania komunalne opreme
 Obracunski stroski komunalne opreme so tisti del skupnih stroskov komunalne opreme. ki se Iinanciraio
iz sredstev zbranih s placili komunalnih prispevkov in bremeniio dolocliive zavezance.
 Obracunsko obmocie posamezne vrste komunalne opreme ie obmocie. na katerem se zagotavlia
prikliucevanie na to vrsto komunalne opreme oziroma obmocie niene uporabe
 Neto tlorisna povrsina obiekta ie sestevek vseh tlorisnih povrsin obiekta in se izracuna po standardu
SIST ISO 9836.
 Parcela ie zemliiska parcela ali nien del. na kateri ie mozno graditi obiekt ali ie obiekt ze zgraien in za
katerega mora zavezanec placati komunalni prispevek. Za parcelo se steie tudi gradbena parcela iz
veliavnih prostorskih aktov

Program opremliania stavbnih zemliisc za obmocie obcine Videm ie izdelan v skladu z Uredbo o vsebini
programa opremliania stavbnih zemliisc (Ur. l. RS. st. 80/07) in vsebuie:
 prikaz obstoiece komunalne opreme na obmociu obcine Videm;
 prikaz predvidenih vlagani v gradnio komunalne opreme na obmociu obcine Videm;
 obracunska obmocia posameznih vrst obstoiece in predvidene komunalne opreme;
 obracunske stroske opremliania po posamezni vrsti komunalne opreme in po obracunskih obmociih;
 preracun obracunskih stroskov opremliania na povrsino parcele in na neto tlorisno povrsino obiekta
po posamezni vrsti komunalne opreme;
 podrobneisa merila za obracun komunalnega prispevka.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 34
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009


2
Program opremliania obravnava naslednio komunalno opremo v Obcini Videm:
 ceste (oznaka obracunskih obmocii C);
 kanalizaciia (oznaka obracunskih obmocii K);
 vodovod (oznaka obracunskih obmocii V);
 iavna razsvetliava (oznaka obracunskih obmocii JR);
 povrsine za ravnanie z odpadki (oznaka obracunskega obmocia PRO);
 iavne povrsine (oznaka obracunskih obmocii JP).
Obracunska obmocia posamezne komunalne opreme s prikazom komunalne opreme so podana v graIicnih
prilogah. ki so sestavni del programa opremliania.
4. clen
Zavezanec za placilo komunalnega prispevka ie tisti. ki:
 se prikliucuie na ali mu ie omogocena uporaba obstoiece komunalne opreme;
 se bo prikliucil na oziroma mu bo omogocena uporaba predvidene nove komunalne opreme. katere
gradnia ie predvidena v tekocem ali nasledniem letu;
 izvaia rekonstrukciio obiekta in s tem spreminia namembnost obiekta;
 izvaia rekonstrukciio obiekta in s tem povecuie neto tlorisno povrsino obiekta.
Zavezanec za placilo komunalnega prispevka ie tudi investitor nadomestnega obiekta. ce spreminia
namembnost obiekta ali ce povecuie neto tlorisno povrsino obiekta.
II. IZRACUN KOMUNALNEGA PRISPEVKA
5. clen
Visina komunalnega prispevka se doloci po naslednii Iormuli:
pri cemer ie:
KP
i
÷((A
p
 C pi  D
pi
) ¹ (K A
t
 C
ti
 D
ti
))
·
KPi ... komunalni prispevek za doloceno vrsto komunalne opreme
·
A
p
... povrsina parcele (m
2
)
·
At ... neto tlorisna povrsina obiekta (m2)
·
K ... faktor deiavnosti
·
Dpi ... delez parcele pri izracunu komunalnega prispevka
·
Dti ... delez neto tlorisne povrsine obiekta pri izracunu komunalnega prispevka
·
C
p
i ... indeksirani stroski opremliania kvadratnega metra parcele z doloceno komunalno
opremo na obracunskem obmociu
·
Cti ... indeksirani stroski opremliania kvadratnega metra neto tlorisne povrsine obiekta z
doloceno komunalno opremo na obracunskem obmociu
Celotni komunalni prispevek se izracuna na naslednii nacin:
KP ÷KP
i
 i
pri cemer ie:
·
KPi ... izracunani komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme. na katero se
obiekt prikliucuie
·
KP ... celotni izracunani komunalni prispevek
·
i ... indeks rasti cen v gradbenistvu
Povrsina parcele se za obiekte. za katere ie potrebno pridobiti gradbeno dovolienie. ugotovi iz proiekta za
pridobitev gradbenega dovolienia.
Kadar parcele obiekta ni mogoce izracunati na nacin. dolocen s preisniim odstavkom. oziroma parcela ni
dolocena. se le-ta doloci na podlagi deianskega stania oziroma na podlagi meril in pogoiev iz veliavnih
prostorsko izvedbenih aktov obcine.
Stran 35
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009


3
V kolikor parcele ni mogoce dolociti na nacin iz preisniega odstavka. se povrsina stavbisca obiekta pomnozi
s Iaktoriem 1.5.
Neto tlorisna povrsina obiekta se za obiekte. za katere ie potrebno pridobiti gradbeno dovolienie. izracuna po
standardu SIST ISO 9836. tako da se povzame iz proiekta za pridobitev gradbenega dovolienia.
Za obiekte. za katere se ne more izracunati oz. dolociti neto tlorisna povrsina obiekta. se komunalni
prispevek odmeri le od povrsine parcele. Tako doblieno vrednost se ob odmeri pomnozi s Iaktoriem 2.
6. clen
V primeru legalizaciie obstoiecega obiekta se komunalni prispevek zani obracuna na enak nacin. kot ie
prikazan v preisniem clenu.
V primeru nadzidave. dozidave. rekonstrukciie. gradnie na obstoieci gradbeni parceli in gradnie
nadomestnega obiekta se za izracun komunalnega prispevka uposteva le neto tlorisna povrsina obiekta. V
tem primeru se ne uporabliaio dolocbe tega odloka glede preracuna stroskov opremliania na parcelo. ampak
se uposteva zgoli del. vezan na neto tlorisno povrsino obiekta oziroma Iaktor deiavnosti.
Tako se neto tlorisna povrsina obiekta izracuna kot razlika med neto tlorisno povrsino novega obiekta in neto
tlorisno povrsino obstoiecega obiekta. Ce ie vrednost pozitivna se zanio komunalni prispevek obracuna. V
nasprotnem se komunalni prispevek ne obracuna.
Odmera komunalnega prispevka v takem primeru se izvede po naslednii Iormuli:
pri cemer ie:
KP
i
÷ ( A
t N
A
t O
)  C
t i
 D
t i
 K
·
KPi ... komunalni prispevek za doloceno vrsto komunalne opreme
·
AtO ... neto tlorisna povrsina obstoiecega obiekta (m
2
)
·
AtN ... neto tlorisna povrsina novega obiekta (m
2
)
·
K ... faktor deiavnosti
·
Dti ... delez neto tlorisne povrsine obiekta pri izracunu komunalnega prispevka
·
Cti ... stroski opremliania kvadratnega metra neto tlorisne povrsine obiekta z doloceno
komunalno opremo na obracunskem obmociu
V primeru spremembe namembnosti oz. vrste obstoiecega obiekta. kateremu se neto tlorisna povrsina ne
spreminia. se komunalni prispevek odmeri od spremembe Iaktoria deiavnosti. v skladu z 10. clenom tega
odloka.
Odmera komunalnega prispevka v takem primeru se izvede po naslednii Iormuli:
pri cemer ie:
KP
i
÷ (K
N
K
O
) C
t i
 D
t i
 A
t

·
KPi ... komunalni prispevek za doloceno vrsto komunalne opreme
·
At ... neto tlorisna povrsina stavbe (m2)
·
KN ... faktor deiavnosti novega obiekta
·
KO ... faktor deiavnosti obstoiecega obiekta
·
Dti ... delez neto tlorisne povrsine obiekta pri izracunu komunalnega prispevka
·
Cti ... stroski opremliania kvadratnega metra neto tlorisne povrsine obiekta z doloceno
komunalno opremo na obracunskem obmociu
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 36
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009


4
Dolocila tega odloka se uporabliaio za izracun komunalnega prispevka na celotnem obmociu obcine. Na
posameznih delih obcine. kier bodo spreieti posebni odloki o programu opremliania stavbnih zemliisc se na
podlagi tega odloka izracunaio stroski za obstoieco ze zgraieno komunalno opremo. Posebne programe ie
potrebno spreieti za obmocia. ki se bodo ureiala s podrobnimi izvedbenimi prostorskimi akti.
Na obmociih. ki se bodo s komunalno opremo na novo ureiala se komunalni prispevek zavezancem odmeri
na podlagi za to obmocie spreietega programa opremliania stavbnih zemliisc. ki prikaze in obracuna
predvidene stroske gradnie nove komunalne opreme na tem obmociu. Stroski za obstoieco ze zgraieno
komunalno opremo na tem obmociu se obracunaio na podlagi tega odloka po naslednii Iormuli:
C
piS
÷ C
piO
 0.5 ¹C
piN
oziroma C
tiS
÷ C
tiO
 0.5 ¹ C
tiN

pri cemer ie:

 C
piS
.......skupni

stroski opremliania kvadratnega metra parcele z doloceno komunalno opremo
na obracunskem obmociu. na katerem se na novo ureia komunalna oprema
 C
tiS
........skupni stroski opremliania kvadratnega metra neto tlorisne povrsine obiekta z doloceno
komunalno opremo na obracunskem obmociu. na katerem se na novo ureia komunalna oprema
 C
piN
.........stroski opremliania kvadratnega metra parcele z doloceno novo komunalno opremo na
obracunskem obmociu (obmocie. ki se opremlia z novo komunalno opremo)
 C
tiN
.........stroski opremliania kvadratnega metra neto tlorisne povrsine obiekta z doloceno komunalno
opremo na obracunskem obmociu (obmocie. ki se opremlia z novo komunalno opremo)
 C
piO
..........obstoieci stroski opremliania kvadratnega metra parcele z doloceno komunalno opremo na
obracunskem obmociu. doloceni s tem odlokom
 C
tiO
..........obstoieci stroski opremliania kvadratnega metra neto tlorisne povrsine obiekta z doloceno
Komunalno opremo na obracunskem obmociu. doloceni s tem odlokom

7. clen
Skupni stroski obstoiece in predvidene komunalne opreme so po visini enaki obracunskim stroskom in
znasaio:
Vrsta komunalne opreme Obracunsko obmocje
Vrednost
[f]
Ceste OBOC1 9.839.687.85
Kanalizaciia OBOK1 25.037.56
Vodovod OBOV1 7.270.240.27
Javna razsvetliava OBO JR1 394.701.44
Prostori za ravnanie z odpadki OBOPRO1 16.614.00
Javne povrsine OB O JP1 23.968.75
Obracunski stroski preracunani na mersko enoto kvadratnega metra parcele za doloceno komunalno opremo
na posameznem obracunskem obmociu so:
Vrsta opreme
Oznaka
obracunskega
obmocja
P P
[ m ]
V Erednost
[ UR]
Cena ne enoto
(Cpi)
[EUR/m
2
]
Ceste OBOC1 4.041.209.58 10.448.823.85 2.586
Kanalizaciia OBOK1 98.894.64 60.037.56 0.607
Vodovod OBOV1 2.835.426.68 7.270.240.27 2.564
Javna razsvetliava OBOJR1 1.838.190.99 394.701.44 0.215
Prostori za ravnanie z odpadki OBOPRO1 4.041.209.58 34.757.00 0.009
Javne povrsine OBO JP1 4.041.209.58 62.092.75 0.015
Stran 37
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009


5
Obracunski stroski preracunani na mersko enoto neto tlorisne povrsine obiekta za doloceno komunalno
opremo na posameznem obracunskem obmociu so:
Vrsta opreme
Oznaka
obracunskega
obmocja
NTPO
[m
2
]
Vrednost
[EUR]
Cena ne enoto
(Cti)
[EUR/m
2
]
Ceste OBOC1 828.743.88 10.448.823.85 12.608
Kanalizaciia OBOK1 20.140.99 60.037.56 2.981
Vodovod OBOV1 516.462.29 7.270.240.27 14.077
Javna razsvetliava OBOJR1 323.578.45 394.701.44 1.220
Prostori za ravnanie z odpadki OBOPRO1 828.743.88 34.757.00 0.042
Javne povrsine OBOJP1 828.743.88 62.092.75 0.075
 c
Komunalni prispevek. izracunan na nacin iz 5. clena tega odloka. se revalorizira z indeksom cen za
posamezno leto. ki ga obiavlia Zdruzenie za gradbenistvo v okviru Gospodarske zbornice Sloveniie. pod
»Gradbena dela ostala nizka gradnia«. glede na izhodiscne cene iz tega odloka.
 c
Razmerie med delezem stavbnih zemliisc

(D
pi
) in delezem neto tlorisne povrsine stavbe (D
ti
) pri izracunu
komunalnega prispevka ie Dpi : Dti÷ 0.6 : 0.4.
 c
Faktor deiavnosti (K) se opredeli glede na razdelitev. ki ie navedena v Uredbi o uvedbi in uporabi enotne
klasiIikaciie vrst obiektov in po dolocitvi obiektov drzavnega pomena (Ur. l. RS. st. 33/03. 78/05). Faktor
deiavnosti po tem odloku ie:
Klas. st. Klasifikacija Faktor K
1 1 100 Enostanovaniske stavbe 0.8
1 1210 Dvostanovaniske stavbe 1
1 1221 Tri- in vecstanovaniske stavbe 1.1
1 1300 Stanovaniske stavbe za posebne namene 0.8
121 Gostinske stavbe 1.2
122 Upravne in pisarniske stavbe 1.2
123 Trgovske in druge stavbe za storitvene deiavnosti 1.2
12303 Bencinski servisi 1.3
124 Stavbe za promet in stavbe za izvaianie elektronskih komunikacii 1.3
1242005 Gasilski dom 0.7
125 Industriiske stavbe in skladisca 1.3
126 Stavbe splosnega druzbenega pomena 0.7
12650 Sportne dvorane 0.8
127 Druge nestanovaniske stavbe 0.7
12712 Stavbe za reio zivali 0.8
12714 Druge ne stanovaniske kmetiiske stavbe 0.7
12721 Stavbe za opravlianie verskih obredov 0.7
241 10 Sportna igrisca 0.7
24122 Drugi gradbeni inzenirski obiekti za sport. rekreaciio in prosti cas 0.7
24201 Voiaski obiekti 1.3

Ce klasiIikaciia obiekta ni posebei navedena v zgornii tabeli. se Iaktor deiavnosti obiektu doloci glede na
skupino iz zgornie tabele v katero. se na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasiIikaciie vrst
obiektov in po dolocitvi obiektov drzavnega pomena (Ur. l. RS. st. 33/03. 78/05). obiekt razvrsti.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 38
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009



6
11.clen
V primeru. da se obiekt na obmociu ne more prikliuciti na doloceno vrsto inIrastrukture. se komunalni
prispevek ne obracuna v celoti. ampak se zmanisa za znesek inIrastrukture. ki ie na obmociu ni.
To velia le za individualno inIrastrukturo (vodovod. kanalizaciio. in iavno razsvetliavo); za iavno
inIrastrukturo (ceste. povrsine za ravnanie z odpadki in iavne povrsin) se komunalni prispevek vedno
obracuna.
III. ODLOCBA O ODMERI KOMUNALNEGA PRISPEVKA
12.clen
Komunalni prispevek odmeri pristoini organ obcinske uprave z odlocbo:
 na zahtevo zavezanca;
 ob preiemu obvestila s strani upravne enote v zavezancevem imenu. da ie vloga za izdaio gradbenega
dovolienia. katero ie vlozil zavezanec. popolna;
 po uradni dolznosti.
Rok za izdaio odlocbe iz prve in druge alineie prvega odstavka tega clena ie 15 dni. O izdani odlocbi obcina
obvesti tudi upravno enoto.
Po uradni dolznosti odmeri komunalni prispevek pristoini organ obcinske uprave v nasledniih primerih:
 ce ie zgraiena nova komunalna oprema. na katero se lahko prikliuciio ali io uporabliaio lastniki
obstoiecih obiektov;
 ce obcina ugotovi. da ie lastnik obstoiecega obiekta spremenil namembnost obiekta in ni sam vlozil
zahteve za novo odmero komunalnega prispevka.
Odmera komunalnega prispevka na podlagi prve alineie tretiega odstavka tega clena se izvede v roku 6
mesecev po pridobitvi uporabnega dovolienia za zgraieno novo komunalno opremo.
Odmera komunalnega prispevka na podlagi druge alineie tretiega odstavka tega clena se izvede v roku 6
mesecev potem. ko obcina ugotovi. da ie lastnik obiekta spremenil niegovo namembnost.
Zoper izdano odlocbo ie dovoliena pritozba v roku 15 dni. o kateri odloca zupan.
clen
Sredstva zbrana po tem odloku. so sredstva proracuna Obcine Videm.
Obcina Videm lahko sredstva zbrana po tem odloku porablia samo za namen opremliania stavbnih zemliisc v
skladu z nacrtom razvoinih programov obcinskega proracuna.
14.clen
Komunalni prispevek zavezanec placa v enkratnem znesku. lahko pa se zavezanec z Obcino Videm dogovori
tudi o placilu komunalnega prispevka po obrokih. V primeru. da se zavezanec z Obcino Videm dogovori o
placilu komunalnega prispevka po obrokih. ie dolzan placati pred izdaio gradbenega dovolienia poravnati
prvi obrok.
15.clen
Pri odmeri komunalnega prispevka obcina. na zahtevo zavezanca. uposteva morebitne ze placane prispevke
za gradnio posameznih komunalnih vodov (za vodovod. kanalizaciio in iavno razsvetliavo) na podlagi
predlozenih dokazil o placilu. Komunalni prispevek se zniza tako. da se za ze placano vrsto komunalne
opreme. komunalni prispevek ne obracuna. Dolocba velia le za placane prispevke za komunalne vode. v dobi
amortizaciie teh komunalnih vodov.
Stran 39
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009



7

16.clen
V primeru. da se obiekt prikliucuie na makadamsko cesto (cesta v gramozu). ki ie kategorizirana cesta v
skladu z veliavnim Odlokom o kategorizaciii obcinskih cest v Obcini Videm. se komunalni prispevek za
cestno omrezie ne zaracuna v celoti. ampak se pomnozi s Iaktoriem 0.7.«
17.clen
Ce se obcina in investitor dogovorita. da bo investitor sam. na lastne stroske. delno ali v celoti zgradil
komunalno opremo na neopremlienem ali delno opremlienem zemliiscu. se ta dogovor sklene s pogodbo o
opremlianiu. Pogodba o opremlianiu se sklene skladno z dolocili 78. clena Zakona o prostorskem
nacrtovaniu (Ur. l. RS. st. 33/07).
18.clen
Ob placilu komunalnega prispevka ima zavezanec pravico od obcine zahtevati sklenitev pogodbe o
medseboinih obveznostih v zvezi s prikliucevaniem obiekta na komunalno opremo.
S pogodbo iz preisniega odstavka se doloci rok za prikliucitev obiekta na komunalno opremo in druga
vprasania v zvezi s prikliucevaniem obiekta na komunalno opremo.
19. cl en
Za gradnio in posodobitev gospodarske iavne inIrastrukture se komunalni prispevek ne placa.
Placila komunalnega prispevka ie v skladu s spreietim sanaciiskim programom oproscen zavezanec za
obiekt. s katerim bo nadomestil obstoieci obiekt. unicen zaradi naravne nesrece. To velia le za obiekt z enako
neto tlorisno povrsino in namembnostio. kot ie bil preisnii.
V primeru. da ie zavezanec za placilo komunalnega prispevka od neke vrste komunalne opreme oddalien za
vec kot 50 m se ga oprosti placila komunalnega prispevka za to vrsto komunalne opreme. To velia le za
individualno inIrastrukturo (vodovod. kanalizaciio in iavno razsvetliavo); za iavno inIrastrukturo (ceste.
povrsine za ravnanie z odpadki in iavne povrsine) se komunalni prispevek vedno obracuna.
Za mlade druzine. kot iih doloca Zakon o nacionalni varcevalni shemi in subvenciiah mladim druzinam za
prvo resevanie stanovaniskega vprasania. se visina komunalnega prispevka zmanisa tako. da se uposteva
Iaktor olaisave. ki znasa 0.5. Za socialno ogrozene prebivalce obcine Videm se visina komunalnega
prispevka zmanisa tako. da se uposteva Iaktor olaisave. ki znasa 0.5. Za socialno ogrozene prebivalce steieio
zavezanci za placilo komunalnega prispevka. katerih skupni druzinski mesecni preiemki ne presegaio
zaiamcenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska. ki zagotavlia materialno in socialno varnost. Za
gradnio neproIitnih stanovani in oskrbovanih stanovani. v skladu s predpisi o enotni klasiIikaciii vrst
obiektov. katerih edini investitor ie Obcina Videm oz. stanovaniski sklad Obcine. se visina komunalnega
prispevka zmanisa tako. da se uposteva Iaktor olaisave. ki znasa 0.5. Za gradnio gasilskih domov (klas. st.
1242005). kulturnih obiektov. sportnih obiektov. otroskih vrtcev in sol (vsi klas. st. 126). katerih edini
investitor ie Obcina Videm se visina komunalnega prispevka zmanisa tako. da se uposteva Iaktor olaisave. ki
znasa 0.0. Olaisave se upostevaio na nacin. da se komunalni prispevek odmeri na nacin. kot ie to doloceno v
preisniih poglaviih. nato pa se doblieni znesek (KP) pomnozi z Iaktoriem olaisave kot to doloca spodnia
Iormula:
KP
o
÷ KP  F
o

pri cemer ie:
· KPo ... izracunani komunalni prispevek z upostevano olaisavo
· KP ... celotni izracunani komunalni prispevek
· Fo ... Iaktor olaisave
Na posameznih delih obcine. kier bodo spreieti posebni odloki o programu opremliania stavbnih zemliisc na
osnovi podrobnih izvedbenih prostorskih aktov. se pri izracunu stroskov za obstoieco ze zgraieno komunalno
opremo. v preisniem odstavku navedene olaisave. ne upostevaio.
O ostalih oprostitvah in olaisavah placila komunalnega prispevka odloca. po predlogu zupana. obcinski svet.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 40
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009


8
IV. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE
20. cl en
Odmera komunalnega prispevka se v nedokoncanih postopkih. v katerih do zacetka veliave tega odloka se
niso bile izdane odlocbe o odmeri komunalnega prispevka. dokonca po dosedaniih predpisih.
21. cl en
Program opremliania stavbnih zemliisc vkliucno s prilogami ie na vpogled na sedezu Obcine Videm.
22. cl en
Z dnem uveliavitve tega odloka preneha veliati Zacasni odlok o komunalnem prispevku v Obcini Videm
(Uradno glasilo slovenskih obcin st. 5. 29.02.2008).
23. cl en
Ta odlok zacne veliati trideseti dan po obiavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin.
OBCINA VIDEM
Stevilka: 35-1538/2009 Zupan
Videm. dne 26.05.2009 Friderik Bracic
Stran 41
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Župani so izrazili zahvalo za
delo, ki je bilo opravljeno v
lanskem letu, še posebej za
dobro opravljene zahtevne
naloge v času neurja. Ker so
gasilci v občinah podpisnicah
temeljna reševalna služba, ki
opravi zahtevne naloge skoraj
na vseh področjih človekove
ogroženosti, je zelo potrebno
Gasilske pogodbe in aneksi za leto 2009 so podpisani. Letošnja vrednost podpisanih pogodb znaša 135.000,00 €.
Tako videmski kot tudi podlehniški in žetalski župan so pohvalili
prostovoljno delo gasilcev ter se jim zahvalili za nesebično pomoč.
dobro medsebojno sodelo-
vanje. Materialna sredstva
za razliko od večine drugih
društev ne gredo v lastne dru-
štvene programe, ampak v
javni program, ki je v celoti
in še več, tudi z lastnimi viri,
namenjen občanom. Sredstva,
ki jih gasilci prejmejo, morajo
dopolniti z lastnimi viri, z viri
od občanov in lastnim delom,
da bi uslugo, tj. pomoč, lahko
ponudili ogroženim. In prav
tega bi se morali zavedati vsi,
da gasilci dajejo svoj čas, zna-
nje in sredstva v celoti za dobro
drugih. Zato k temu ne gre le
pogodba, ampak tudi potreba
po pozitivnem odnosu do te
dejavnosti s strani vseh, kajti
slaba energija pomeni manj
varnosti. Komu pa zvoni ali
bije, pa žal ne vemo.
Pogodbe in aneksi izraža-
jo zagotavljanje le osnovnih
pogojev za pripravljenost
in delovanje, medtem ko se
stroški, ki lahko nastanejo ob
kakšni večji intervenciji, ure-
jajo z dodatnimi aneksi.
Po ugodnem vzdušju ob pod-
pisu pogodb in aneksov pa
je možno zaključiti, da se vsi
zavedamo, kako odgovorne so
občine za varnost občanov in
kako pomembni so gasilci ne
le ob glasu sirene, ampak tudi
za miren vsakdan.
Mag. Janez Merc,
predsednik GZ Videm
Foto: TM
Gasilski veterani so se srečali v Žetalah
Letošnje srečanje gasilskih veteranov je bilo 29. maja v obči-
ni Žetale. Dobili smo se pri PGD Žetale, kjer so si veterani
ogledali organiziranost in pridobitve PGD Žetale. Navdušeni
so bili nad novim prizidkom gasilskega doma, kjer so prekras-
ni prostori za gasilska vozila, niso pa pozabili na prostore za
dejavnost gasilskega društva. Dobrega vzdušja ni pokvarilo
niti slabo vreme. Nadaljevanje srečanja je sledilo na turistični
kmetiji Vogrinec – Bedenik.
V nagovoru je vodja vete-
ranov pri GZ Videm Franc
Kirbiš poudaril pomen druže-
nja, predsednik GZ Videm in
podpredsednik GZ Slovenije
mag. Janez Merc pa ob pred-
stavitvi dela zveze nakazal
zasluge veteranov za vse, kar
gasilci imajo, saj so postavili
temelje, na katerih danes gra-
dimo zanesljivo gasilsko orga-
nizacijo. Tisti, ki preteklosti
ne ceni, ne more ustvarjati
prihodnosti. Za bogato pre-
teklost gre tako zahvala vete-
ranom, ki so z velikim samoo-
drekanjem v težkih trenutkih
ustvarjali materialne pogoje
gasilskega dela. Delo, ki so ga
opravili veterani, so čutili tako
gasilci kot občani, saj je gasil-
sko delo namenjeno pomoči
potrebnim občanom, ne pa le
lastnemu interesu. Odnos do
veteranov je odnos do vsega,
kar so ti ustvarili, je zahvala
za narejeno, je povabilo za
nadaljnje dobro sodelovanje,
saj so njihove izkušnje bližnji-
ca do marsikatere rešitve in so
zelo pomembni del gasilske
družine. Veteranom, ki so
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 42
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
nekoč našim občanom pripeljali pomoč
in življenje, se je zahvalil tudi župan
občine Žetale. Občina Žetale se namreč
zaveda težkih pogojev življenja in še več-
je potrebe za ohranitev le-tega, zato ceni
gasilsko delo in vanj vlaga to, kar gasilci
najbolj potrebujejo.
Zaključka ne moremo strniti brez pohva-
le in zahvale za vse narejeno in brez želje,
da to, kar so veterani prinašali občanom,
tj. mir in varnost, naj življenje povrne z
zdravjem in vsem dobrim, česar nikoli ni
preveč. Na koncu so si veterani zaželeli,
da se še mnogokrat dobijo skupaj, mi pa
jim želimo, da še dolgo uživajo plodove
svojega bogatega gasilskega dela.
Mag. Janez Merc,
predsednik GZ Videm
Pred gasilskim domom v Žetalah je nastala skupna fotografija
veterank, veteranov, vodstva GZ Videm, pridružil pa se jim je tudi
žetalski župan Anton Butolen.
Za skupno mizo je bilo druženje starejših gasilk in gasilcev zares
pristno.
Foto: TM
Florjanova nedelja v cerkvi svete Družine
Na Florjanovo nedeljo v maju je bilo praznično tudi v videm-
ski občini, saj so po gasilskih društvih v Gasilski zvezi Videm
pripravili več slovesnosti.
V vseh cerkvah v naši okolici
so se gasilke in gasilci pripo-
ročili sv. Florjanu, svojemu
zavetniku, prijetnosti in vese-
lje ob zdaj že tradicionalnem
dogodku pa je z gasilci delilo
tudi vodstvo GZ Videm.
Tako kot že nekaj zadnjih
let je bila Florjanova nedelja
praznično obarvana tudi v
PGD Sela in v podružnični
cerkvi sv. Družine, kjer je p.
Slavko Stermšek za vse gasil-
ce daroval mašo, v molitvi
pa so se skupaj priporočili sv.
Florjanu, ki naj jih tudi v pri-
hodnje obvaruje pred ognjem
in nesrečo. Po maši se je slav-
je nadaljevalo v gasilskem
domu, kjer so gasilci in sel-
ske žene pripravile še manjšo
pogostitev za vse, ki so ta dan
z njimi delili veselje in zado-
voljstvo.
TM
V selski cerkvi na Florjanovo nedeljo
Foto: TM
Selski gasilci so kipec sv. Florjana iz cerkve odnesli nazaj na staro
mesto, v gasilski dom.
Stran 43
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
140 let gasilstva na Slovenskem
5. in 6. junija se je v Metliki odvijala osrednja prireditev ob
140-letnici organiziranega gasilstva na Slovenskem. Pred 140
leti so namreč v Metliki ustanovili prvo gasilsko enoto v Slove-
niji, tej pa so kasneje sledile tudi druge enote, med njimi PGD
Ptuj, ki bo naslednje leto praznovalo to obletnico.
Na sami prireditvi so bili tudi
gasilci iz naše občine. Sodelo-
vali so v veličastni paradi, kjer
je bil ešalon Podravske regije
največji, in na zaključni slo-
vesnosti, kjer je bil slavnostni
govornik predsednik države
dr. Danilo Türk. Gasilci so v
140 letih preživeli vse sisteme,
prestali vse vojne in krepili
svojo organiziranost. Toda to
se ni dogajalo povsod in to
je največja specifika sloven-
skih gasilcev. Prav bi bilo, da
to specifiko krepimo tudi z
ustreznim statusom gasilca, ki
ustvarja s tem javno korist.
Vse to obljubljajo vsi, ko pa
so potrebna dejanja, pa osta-
nejo gasilci sami. Zelo tež-
ko bi bilo, če bi sami ostali
odgovorni, ali pa tudi ne,
ker njihove posledice najprej
čutijo nemočni občani. Teh v
dosedanjih obletnicah ni bilo
mnogo, kako bo pa naprej, je
odvisno od gasilcev pa tudi
od odgovornih. Častitljiva
starost pa gre novim oblet-
nicam nasproti, gasilci so si
zaželeli, da jih nič ne ustavi
na tej poti.
Mag. Janez Merc
Fotoarhiv GZS
V Metliki so pripravili množično gasilsko parado. Slavnostni govornik je bil predsednik države dr. Danilo Türk.
Dan gasilca in 60 let PGD Sela
Pred nami je največja letoš-
nja gasilska prireditev v GZ
Videm, tj. dan gasilca in 60.
obletnica PGD Sela, ki se bo
odvijala 25. in 26. julija na
Selih.
Dan gasilca je praznik vseh
gasilcev in priložnost, da širšo
javnost opozorimo na pomen
gasilske organizacije, saj pre-
mnogi gasilce uvrščajo med
vsa društva, s katerimi pa
imamo gasilci skupno le to,
da so prostovoljci. Naloge in
odgovornosti, ki jih gasilci
prevzamejo, pa pomenijo za
nekatere življenje, za druge
pa najmanj premoženje. Ta,
Gasilci na Selih delajo uspešno, kar dokazuje tudi veliko število mladih, ki dosegajo dobre rezultate
na tekmovalnem področju.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 44
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
ki odgovarja za to, pa ni le prostovoljec,
ampak izpostavlja sebe, tako možni ogro-
ženosti kot pravni odgovornosti. Gasilec
izpostavlja tudi družino in službo in to
zato, da pomaga drugim. Gasilstvo je
zato več kot le prostovoljnost premno-
gih, gasilstvo je vrednota, ki pomeni tudi
gospodarski subjekt, saj varuje vse, kar
imamo, in za to tudi vloži vse, kar ima:
vloži čas, sredstva, družino, pa tudi živ-
ljenje. Vse to počne zastonj! Kdo še to
počne?
60 let PGD Sela je praznik, pod kate-
rim so podpisani premnogi gasilci, vanj
so se zapisali vsi, ki so v tem času služili
gasilstvu. 60-letnica je naš današnji praz-
nik, zaslužili so si ga vsi, ki so vanj vložili
svoj čas in energijo. 60-letnica je tudi
čas, ko si postavljamo nove cilje, razlika
od drugih je, da so to le njihovi cilji, pri
gasilcih pa so to cilji občanov, njim pri-
našajo varen spanec pa tudi žarek upanja
ob nesreči. To je obletnica organizirane
varnosti krajanov in je namenjena slavju
tistih, ki se žrtvujejo za druge.
Čestitajmo vsem, ki bodo praznovali,
tako da se jim priključimo, da z njimi
čutimo to, kar oni čutijo z nami, in da
skupaj krepimo to, kar nas druži.
Mag. Janez Merc
Navdušila cvetoča Golica
Člani PD Naveza smo se 16.
maja ob 6. uri zbrali v Vid-
mu. Z avtobusom in nekaj
avtomobili se nas je kar 36
podalo v smer Planina pod
Golico, kjer je bila naša izho-
diščna točka pohoda. Zaradi
množičnega obiska Golice smo
se v spremstvu dveh vodičev
počasi pomikali proti vrhu.
Lepo vreme in prečudovi-
te narcise so nam polepša-
le pohod, velikokrat smo se
ustavili in spočili in seveda
Pohodniki na Golici
fotografirali. Med nami je
bilo nekaj najmlajših, ki so
nam polepšali in popestrili
pohod. Uspelo nam je priti
do koče na Golici, kjer smo
ujeli trenutke petja okteta in
godbe. Nekateri so se podali
na sam vrh, drugi smo ostali
pri koči, kjer smo še uživali
ob čudovitem petju.
Vrnitev v dolino je potekala
hitreje, videli smo tudi reševa-
nje planinke s helikopterjem,
ki se je poškodovala na sami
poti, ki jo je zasul plaz. Pri
vrnitvi domov smo razmišlja-
li, da je bilo lepo in da drugo
leto spet gremo.
Majda Forstnerič
Fotoarhiv PD
V Skorišnjaku od aprila do junija
Tradicionalni veliko-
nočni pohod
Društvo za napredek in raz-
voj Kocil iz Skorišnjaka vsako
leto organizira sedaj že tradi-
cionalni velikonočni pohod.
Letos so se izpred sedeža dru-
štva pod vodstvom Zalike in
Janeza Belšak na pot podali
v soboto, 25. aprila. Po Sko-
rišnjaku so pot nadaljevali v
Veliki Okič, do tako imeno-
vane Visine, kjer so si privoš-
čili kratko postojanko. Pot so
nadaljevali po Gradišču in se
v popoldanskih urah vračali
v Skorišnjak. Okrog 12 kilo-
metrov lepega in razgibane-
ga terena je prehodilo okrog
45 ljudi, kar priča temu, da
si ljudje radi vzamejo čas za
rekreacijo in druženje s prija-
telji, medtem ko občudujejo
naravo. Pohod so sklenili pri
Zaliki in Janezu Belšak, kjer
so se pohodniki okrepčali z
jedačo in pijačo. Prav tako so
degustirali 4 vrste vin. Zbrani
Pohodniki na poti po haloških gričih
Stran 45
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
so si obljubili, da se ponovno
srečajo na naslednjem poho-
du, prav tako že tradicional-
nem, jesenskem.
Praznovanje prvega
maja s kresovanjem
Tudi letos so v Skorišnjaku
organizirali postavljanje prvo-
majskega drevesa s kresova-
njem in to na sam praznik
dela, 1. maja. Kot že nekaj let
zapored, je tudi letos priredi-
tev potekala pri družini Orlač.
Kljub slabemu vremenu se je
na presenečenje organizator-
jev dogodka udeležilo čez 150
ljudi.
Moških vsekakor ni manj-
kalo, zato so, preden se je
stemnilo, zavihali rokave in
s skupnimi močmi postavili
prvomajsko drevo. Pomagal
jim je tudi videmski župan
Friderik Bračič. Ko je mlaj že
stal na svojem mestu, so se vsi
obiskovalci okrepčali z odlič-
nim golažem ter dobro sko-
rišnjaško kapljico. Zbrane je
s harmoniko presenetil Alen
Orlač, kasneje pa se mu je
pridružila še Anja Orlač s kla-
viaturami. Ko se je stemnilo,
so – kot veleva tradicija – pri-
žgali še kres. Skupaj so zapeli
ob harmoniki in se veselili še
dolgo v noč.
Potrebno je povedati, da so se
na sam dogodek v Skorišnja-
Obiskovalci kresovanja so se zbrali pri družini Orlač.
ku pripravljali kar nekaj časa,
saj je bilo potrebno pripraviti
tako kres kot tudi prvomaj-
sko drevo. Pri tem so združili
moči domačini iz Skorišnja-
ka, ki pravijo »nasvidenje pri-
hodnje leto«.
Melita Turk
Foto: Brane Orlač
Ob tednu gozdov
Človek je našel svoje prvo bivališče v gozdu, ne v votlini. Bil
je bolj gozdni človek, kakor jamski prebivalec. Seveda pa je les
sprhnel, kamen ostal in tako govorimo o kameni kulturi, ne pa
o leseni ali celo drevesni kulturi.
Iz knjige: A. Trstenjak, Za človeka gre
Slovenija je za Finsko in Šved-
sko tretja najbolj gozdnata
dežela v Evropi. Že več kot
130 let pa površina gozdov
v Sloveniji vztrajno narašča,
predvsem zaradi opuščanja
kmetijstva v težje dostopnih
predelih. Gozdnatost naše
države je bila v letu 2008
58,4-odstotna.
Lepota in ohranjenost sloven-
skih gozdov slonita na traj-
nostnem gospodarjenju naših
prednikov. Gozd je pomenil
za kmeta veliko več, kot to
pomeni danes, ni bil dnevni
kop lesa, ampak banka; ko
je bila kmetija v krizi, se je
poseglo v gozd po pomoč, za
odpravo finančnih težav.
V slovenskih gozdovih letno
priraste 3,7 m
3
lesa na prebi-
valca oziroma 6,6 m
3
/ha.
Priča smo velikim klimat-
skim spremembam na plane-
tu Zemlja, zlasti so te opazne
pri spreminjanju temperatur,
ki se hitreje dvigajo, kot so
napovedovali največji pesimi-
sti in so posledica prekomer-
nega sežiganja fosilnih ener-
gentov. Posledice tega početja
so zastrašujoče za planetarni
ekosistem in tudi za človeka.
Kako zmanjšati prekomer-
no segrevanje planeta? Kljub
sprejetju zavezujočih direktiv,
protokolov in sporazumov
na vseh ravneh človekovega
udejstvovanja so rezultati zelo
kilavi, vendar kljub temu ne
smemo prenehati z aktivnost-
mi, ki bodo zmanjšale izpuste
toplogrednih plinov in oblaži-
le posledice.
Gozd, najmogočnejši ekosi-
stem na kopnem, je edinstve-
na biološka združba, ki ima
usoden vpliv na obstoj živ-
ljenja na planetu Zemlja, ne
trdi se zaman, da fotosinteza
poganja svet. Med mnogimi
nalogami, ki jih pripisujemo
gozdu, je predelava in skla-
diščenje ogljikovega dioksida
(CO
2
) iz okolja v lesno bio-
maso.
Pomemben je podatek, da dre-
vo iz okolja povprečno izvza-
me 1100 kg CO
2
in vgradi/
inkorporira 900 kg CO
2
na
kubični meter lesni biomasi,
skupna bilanca tako izvzetega
in skladiščenega CO
2
je torej
2000 kg m-3 prirastne lesne
biomase ter ob procesu foto-
sinteze v okolje sprostimo
700 kg kisika (O
2
) ali druga-
če, gozdovi v letnem prirastku
lesne biomase na prebivalca
Slovenije akumulirajo 7400
kg CO
2
in ob tem sprostijo
2590 kg O
2
.
Na osnovi prikazanega lah-
ko zagotovo trdimo, da so
gozdovi/drevesa pomemben
dejavnik ogljikovega cikla v
okolju, saj ga porabljajo ter
enakomerno sproščajo nazaj
v okolje (gnitje) in tako po-
membno prispevajo k zni-
žanju toplogrednega plina v
okolju.
Združeni narodi si torej niso
zaman zastavili naloge (2007),
da do konca leta 2009 vsak
Zemljan posadi eno drevesno
sadiko. Akcija po vsem svetu
lepo napreduje in cilj prav
gotovo ne bo izostal.
Upam in želim, da bomo sle-
dili zgledu naših dedov in še
naprej skrbeli za trajnostni
razvoj gozda.
Mag. Ivan Božičko
Navadna breza (betula pendula)
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 46
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
5. junij – svetovni dan okolja
Letošnji svetovni dan okolja
poteka pod geslom »Planet
te potrebuje – združimo se v
boju proti podnebnim spre-
membam«.
Naravovarstveni ki vel i ko
pri čakuj emo od sestanka
državnikov sveta, ki bo letos
decembra v Köbenhavnu, kjer
bo sprejet ambiciozen global-
ni dogovor za nadaljnje ukre-
panje v boju proti podnebnim
spremembam. Dogovor naj bi
omejil dvig povprečne global-
ne temperature na dve stopi-
nji Celzija. Temeljiti mora na
načelu skupne, vendar razno-
like odgovornosti ter upošte-
vati pravico vsake države do
trajnostnega razvoja. Več na:
www.siol.net.
ib
Zaključek veteranske lige MNZ Ptuj
V petek, 5. junija, se je na
športnem igrišču v Vidmu
odvijal zaključek veteranske
lige MNZ Ptuj. Pomerile
so se ekipe Boča in Hajdi-
ne (veterani – zahod) ter
Stojncev in Vidma (veterani
– vzhod). V malem finalu sta
se za 3. mesto pomerili ekipi
Stojncev in Boča, priigrala pa
si ga je ekipa iz Stojncev s 4
: 2. Finale za naslov prvaka
veteranske lige pa sta odigra-
li ekipi Hajdine in domačini
iz Vidma. Kljub bučnemu
navijanju za domačo ekipo so
na koncu slavili Hajdinčani,
ki so sezono zaključili brez
poraza. Po tekmi je sledila še
podelitev pokalov in priznanj
za najboljše strelce. Te so pre-
jeli Maksim Mohorko, Ibra-
him Neskić in Stanko Glažar.
Besedilo in foto:
Stanka Letonja
Skupna fotografija po tekmi in zaključni podelitvi nagrad
Zmagovalna ekipa iz Hajdine
Stran 47
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Navijači iz Lancove vasi navijajo zanj na vseh tekmah …
Dnevno-nočni turnir Športnega društva »AS«
Tretjeuvrščena ekipa – Športno društvo »AS«
Športno društvo AS, ki zdru-
žuje preko 60 članov, je na
državni praznik, 27. 4. 2009,
organiziralo že tradicionalni
četrti turnir v malem nogo-
metu. Turnir, ki se je pretekla
leta odvijal v Vidmu, so letos
prvič izvedli na svojem novo-
zgrajenem igrišču v Varejah.
Dnevno-nočni turnir pa je
postregel še z eno novostjo,
za najboljšo ekipo so namreč
dodali prehodni pokal, kar
nakazuje, da se bo tradicija
malega nogometa v Varejah
še nadaljevala.
Na turnirju se je za najvišje
mesto borilo osem ekip, ki so
zaigrale v dveh skupinah. Prvi
dve ekipi iz vsake skupine sta
nadaljevali pot v polfinale.
Prvo mesto in hkrati prehod-
ni pokal Športnega društva
AS 2009 je osvojila ekipa
OKI TEAM, drugo mesto
so si priigrali nogometaši ŠD
GABERJE. Tretje mesto pa je
osvojila domača ekipa Šport-
no društvo AS.
Besedilo in foto:
Mateja Tomašič
Martin Skela med najboljšimi slovenskimi
motokrosisti
V občini Videm imamo veliko dobrih in uspešnih športnikov,
med zelo uspešne pa spada tudi motokrosist Martin Skela, TRK
Tajfun šport. Na vsaki tekmi zanj zelo glasno in dobro navijajo
prijatelji iz Lancove vasi.
Martin je do sredine junija
uspešno prevozil že 4 dirke
v novi sezoni, v pokalnem
prvenstvu Slovenije je uvr-
ščen na skupno 2. mesto, za
prvouvrščenim pa zaostaja le
za 12 točk. Na Madžarskem,
v Suzuki pokalu, pa je Martin
na skupnem 5. mestu. Udele-
žil se je tudi državne tekme,
ki je potekala v Slovenskih
Konjicah. Tekmoval je v naj-
močnejšem razredu R1 na
Slovenskem. Na tej dirki je
zmagal Sašo Kragelj, Skela si
je v hudi konkurenci priboril
12. mesto, kar je bil zanj zelo
dober rezultat.
»To je bila moja prva dirka
v državnem prvenstvu. 23.
avgusta bom nastopil v Slo-
venj Gradcu na 3. dirki za
pokalno prvenstvo Slovenije
in upam da se bom kmalu
uvrstil na boljšo stopničko.
Do konca letošnje sezone
bo v Sloveniji še 8 dirk – 5
pokalnih in 3 državne, rad bi
se udeležil vseh, če bodo le
finančne zmožnosti, kajti v
letošnji sezoni je donatorjev
vse manj. Trudil se bom in z
dobrim rezultatom poskusil s
svojimi sredstvi narediti čim
več. Hvala pa vsem dona-
torjem, ki so mi pomagali v
tej sezoni. Udeležil se bom še
dirk v Avstriji v razredu R2
open. Vem, da sem na dobri
poti, to sem že dokazal na
dirki, kjer sem dosegel skup-
no 2. mesto. Žal ni šlo brez
poškodb, ki sem jih utrpel pri
padcih, največ teh pa se zgodi
na treningih.«
TM, fotoarhiv Skela
Martin Skela se na motokros stezi dobro znajde.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 48
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Roparji na domu
Ker je pred nami čas dopustov in s tem povezana naša odso-
tnost z domov, vam dajemo nekaj napotkov, kako se zaščiti
pred morebitnim ropom, vlomom v našo hišo ali stanovanje.
V Sloveniji narašča število hiš-
nih ropov, ki so izvedeni na
nasilen in dobro pripravljen
način. Storilci žrtve vnaprej
izbirajo in objekte predhod-
no skrbno opazujejo. Napadi
so običajno izvedeni na nič
hudega sluteče ljudi v njihovih
hišah ali stanovanjih. Roparji
uporabljajo telesno silo, grož-
nje, razne nevarne predmete
in orožje ter tako žrtev prisi-
lijo, da pove, kje hrani goto-
vino in dragocenosti.
Pri hišnih ropih gre za hudo
nasilje, pri katerem storilci
delujejo v skupinah, so zama-
skirani in oboroženi, žrtev
zvežejo, ji grozijo z orožjem in
se nenavadno dolgo zadržuje-
jo v prostorih. Očitno je, da
poznajo razmere v objektih,
da v nekaterih primerih celo
vedo, kje so skriti prihranki,
da ropajo na domovih starej-
ših ljudi in žensk, ki se niso
sposobni braniti.
Svetujemo vam:
• Večjih vsot gotovine ni mod-
ro skrivati doma. Najbolj
zanesljiv naslov za hrambo
je banka.
• Če se kljub temu odločite,
da določeno vsoto goto-
vine hranite na »skritem«
mestu doma, tega nikomur
ne zaupajte. Krog tistih, ki
vedo za skrivališče, naj bo
čim manjši.
• Priporočljivo je, da si vgra-
dite zidni ali pohištveni tre-
zor.
• Če posojate gotovino pri-
jateljem in znancem, naj
za to ve čim manj ljudi.
Vhodna, stranska, kletna in
garažna vrata naj bodo ved-
no zaklenjena in opremlje-
na s kakovostno ključavni-
co ter varnostnim ščitom.
Pomembne so tudi dodatne
ključavnice.
• K varnosti prispevajo tudi
rolete in kakovostna oken-
ska zapirala, saj otežujejo in
zadržujejo dostop vlomilca
v vaš dom.
• Stranska, balkonska, kletna
vrata in vrata teras naj bodo
zaklenjena, ne puščajte jih
priprtih ali celo odprtih,
tudi ko ste le kratek čas
zdoma.
• Ključev ne puščajte v poš-
tnih nabiralnikih, pod pred-
pražnikom, v cvetličnih lon-
čkih, na okenskih policah
ali drugih »skrivališčih«.
• Pred vhodnimi vrati naj bo
vedno ustrezna razsvetljava,
da lahko vidite, kdo je pred
vrati. Zelo priporočljiva je
senzorska luč.
• Na notranji strani vrat imej-
te vgrajeno verižico. Vrata
odprite le ob zataknjeni
verižici.
• Preden odprete vrata, poglej-
te skozi kukalo ali pa se po
domofonu oziroma s pogle-
dom skozi okno prepričajte,
kdo je pred vrati.
• Če v bližini svojega doma
opazite neznane osebe, jih
vprašajte, koga iščejo oziro-
ma jim dajte vedeti, da ste
jih opazili.
• Alarmne naprave so pomem-
ben element varnosti pred
vlomilci, roparji in nasilneži,
zato jih policija priporoča.
• Policija posebej opozarja:
Ne poskušajte sami prijeti
vsiljivca, zlasti če ste tele-
sno šibkejši. Takoj pokličite
policijo!
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša
TUJA NESREČA – TUJA SKRB
Od vseh nesreč najlažje prenašamo tujo.
Naslednji ste na vrsti vi – ali pa tudi ne.
Ukrepajte pravočasno – zavarujte sebe in svoj dom.
Alkohol ubija, največkrat nedolžne
Napoved poostrenih nadzorov policije nad psihofizičnim stanjem voznikov
Alkoholiziranost udeležencev
in prevelika hitrost vožnje
sta žal še vedno najpogostej-
ša dejavnika pri prometnih
nesrečah z najhujšimi posle-
dicami. Zato bomo policisti v
letu 2009 po vsej državi poo-
streno nadzirali psihofizično
stanje voznikov.
Številni poostreni
nadzori tudi na lokal-
nih in regionalnih
cestah
Poleg skupnih akcij bomo
policisti na območjih posa-
meznih policijskih uprav izve-
dli številne poostrene nadzore
na lokalni ravni. Na različnih
cestnih relacijah (lokalnih in
regionalnih) bomo ugotavljali
vožnjo pod vplivom alkohola,
mamil in psihoaktivnih zdra-
vil, merili hitrost in ugotavlja-
li druge kršitve cestnopromet-
nih predpisov.
Preizkuse alkoholiziranosti
bomo odrejali tudi pri red-
nem opravljanju nalog, v vseh
postopkih s kršitelji v cestnem
prometu.
Na slovenskih cestah se je
Stran 49
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
v letu 2008 zgodilo 22.783
(31.001 v letu 2007) promet-
nih nesreč, kar je 27 % manj
kot leta 2007. V njih je 214
(294) oseb izgubilo življenje,
1.068 (1.305) je bilo hudo
in 11.341 (15.185) lahko
telesno poškodovanih. Števi-
lo prometnih nesreč s smrtjo
udeleženca se je v primerjavi
z letom 2007 zmanjšalo za 24
%, število nesreč s telesnimi
poškodbami se je zmanjšalo za
24 %, število nesreč z materi-
alno škodo pa se je zmanjšalo
za 28 %. V prometnih nesre-
čah je v primerjavi z letom
prej umrlo 80 oseb manj ali
27 %.
Od začetka leta 2009 do
1. maja 2009 se je zgodilo
6.111 prometnih nesreč, od
tega 46 prometnih nesreč s
smrtnim izidom, v katerih je
umrlo 55 oseb.
Na območju PP Podlehnik
so se v tem obdobju zgodile
3 prometne nesreče, v kate-
rih so umrli 4 udeleženci (1
motorist, 1 traktorist, v eni
prometni nesreči pa voznik
in sopotnik, v celotnem letu
2008 pa je na območju PP
Podlehnik za posledicami pro-
metne nesreče umrla 1 oseba.
Delež alkoholiziranih pov-
zročiteljev prometnih nesreč
se je v letu 2008 v primerja-
vi z letom prej zmanjšal za
24 %. Delež alkoholiziranih
povzročiteljev v skupnem šte-
vilu obravnavanih prometnih
nesreč se je v letu 2008 glede
na leto 2007 povečal za 0,5
%, in sicer iz 12,1 % na 12,6
%.
Vožnja pod vplivom
alkohola je smrtno
nevarna
Alkohol najprej oslabi sposo-
bnost normalnega miselnega
presojanja, temu pa sledijo
slabša sposobnost zaznava-
nja, napačne ocene razdalj,
počasne reakcije, motnje pri
ravnotežju, zožen zorni kot
itd. V organizmu ostane alko-
hol tudi do 12 ur ali več po
zaužitju, naslednje jutro po
uživanju alkoholnih pijač
še vedno nismo popolnoma
sposobni za varno vožnjo ozi-
roma je lahko pri preizkusu
alkoholiziranosti stopnja kon-
centracije alkohola še vedno
nad dovoljeno.
Nasveti udeležencem
v cestnem prometu
• Ne uživajte alkoholih pijač,
če vozite. Vozite le trezni!
• Če ste uživali alkohol, naj
vozi kdo, ki alkoholnih pijač
ni užival, ali uporabite javna
prevozna sredstva.
• Pešci, hodite po levi stra-
ni ceste! Kjer ni pločnikov,
ponoči in ob zmanjšani vid-
ljivosti pa bodite ustrezno
označeni (z odsevnimi tele-
si, baterijskimi svetilkami).
• Upoštevate tudi druga cest-
noprometna pravila, še zlasti
pravila o hitrosti, prednosti,
prehitevanju, uporabi var-
nostnih pasov in mobilnih
telefonov ter varnostni raz-
dalji.
Posebej opozarjamo vse last-
nike gostinskih lokalov in
organizatorje različnih prire-
ditev, kjer se prodajajo tudi
alkoholne pijače: Spoštujte
določbe Zakona o omeje-
vanju porabe alkohola. Ne
točite alkoholnih pijač tistim,
ki so že pod vplivom alkoho-
la, mladoletnim, še posebej
pa tistim, za katere veste, da
bodo zatem sedli v vozila.
Vsem želimo varno vožnjo!
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša
Varno na kolo
Kolo je eno najbolj priljubljenih pre-
voznih sredstev. Za otroke je tudi igralo,
odrasli pa ga čedalje pogosteje uporab-
ljamo ne le za prevoz, temveč tudi za
rekreacijo.
S kolesarjenjem kot zelo enostavnim in
ekološkim načinom gibanja in prevoza
prispevamo k čistejšemu okolju, spo-
mladi in poleti oz. v toplejših mesecih
pa je to tudi ena najprijetnejših športnih
aktivnosti na svežem zraku, s katero skr-
bimo za ohranjanje svojih telesnih spo-
sobnosti.
Kolesarjenje je torej zdravo, aktivno in
prijetno – naj bo tudi varno! Kolesarji
so namreč poleg pešcev najbolj ogrožena
in izpostavljena skupina prometnih ude-
ležencev.
Vozniki koles so v najhujših prometnih
nesrečah v več kot polovici primerov
povzročitelji nesreče. Kolesarji najpo-
gosteje povzročijo prometne nesreče
zaradi:
• nepravilne strani in smeri vožnje (vozijo
preblizu roba vozišča ali celo po naspro-
tni polovici), kar je pogosto povezano
tudi z vožnjo pod vplivom alkohola;
• vožnje pod vplivom alkohola;
• neupoštevanja pravil o prednosti (naj-
večkrat v križiščih, saj pozabljajo, da
tamkajšnji »stop« znak ali znak »križiš-
če s prednostno cesto« velja tudi zanje
in ne le za voznike motornih vozil;
• neprilagojene hitrosti glede na stanje in
lastnosti ceste, še posebej na posamez-
nih odsekih cest z večjim naklonom.
Kolesarji so tudi žrtve drugih udeležencev
v cestnem prometu, največkrat prehitrih
voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom
alkohola. Pogosto pa njihovo vožnjo
ovirajo nepravilno parkirana vozila.
Dejstvo je, da so kolesarji manj varni v
cestnem prometu kot drugi udeleženci
v cestnem prometu. Predvsem so slab-
še vidni, njihova vidnost pa je obratno
sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so,
slabše so opazni.
Zato, kolesarji, vozite previdno in skr-
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 50
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
bite za lastno varnost, pri
čemer upoštevajte naslednja
pravila in nasvete:
• Bodite pozorni na promet-
no signalizacijo (prometne
znake) in jih upoštevajte!
• Na mestih, kjer promet ure-
ja semafor, morate upošte-
vati svetlobne znake.
• Ne vozite pod vplivom alko-
hola!
• Pred spremembo smeri vož-
nje večkrat poglejte, kaj se
dogaja za vami, ter pravo-
časno in odločno nakažite
svoj namen.
• Upoštevajte pravila pred-
nosti, ki veljajo za kolesarje
v križiščih, še posebej tam,
kjer so označene kolesarske
steze.
• Vozite po kolesarski ste-
zi in kolesarskem pasu ali
poti. Vedno uporabljajte
le površino, ki je namenje-
na kolesarjem (označena s
prometnimi znaki in talni-
mi označbami). Po takšnih
površinah morate voziti po
desni kolesarski stezi glede
na dovoljeno smer vožnje,
na dvosmerni kolesarski ste-
zi pa po desni strani steze.
• Če ni kolesarske steze ali
pasu, vozite ob desnem
robu vozišča v smeri vožnje,
in sicer čim bližje robu (ne
več kot en meter od roba)
vozišča.
• Ponoči in ob zmanjšani vid-
ljivosti morate imeti na spre-
dnjem delu kolesa prižgano
belo luč za osvetljevanje
ceste, na zadnji strani kolesa
pa rdečo pozicijsko luč. Tu
mora biti nameščen še rdeč
odsevnik, na obeh straneh
pedalov morate imeti rume-
ne ali oranžne odsevnike, na
kolesih pa rumene ali oranž-
ne bočne odsevnike.
• Če vozite v skupini kolesar-
jev, vozite drug za drugim.
Izjemoma, če je pot dovolj
široka, lahko dva kolesarja
vozita vzporedno.
• Novela zakona o varnosti
cestnega prometa, ki je zače-
la veljati 30. aprila 2008, na
novo ureja treninge kole-
sarjev, ki zaradi specifično-
sti kolesarskega športa ne
morejo trenirati in hkrati
upoštevati vseh pravil, ki
sicer veljajo za kolesarje.
Kolesarjem, ki imajo licen-
co Kolesarske zveze Sloveni-
je, zakon omogoča vožnjo v
skupini, ki jo morajo sestav-
ljati najmanj štirje kolesarji.
Več o tej novosti si lahko
preberete na spletni strani
Ministrstva za promet.
• Promet skrbno opazujte,
predvidevajte ravnanje dru-
gih udeležencev.
• Še posebej pozorni bodite
na vozila, ki vas dohitevajo
in prehitevajo.
• V križiščih bodite še pose-
bej previdni, z roko odločno
nakažite smer in se prepri-
čajte, ali so vas opazili. Če je
situacija nejasna, raje sesto-
pite s kolesa in pojdite čez
križišče peš.
• Da vas bodo drugi udeležen-
ci v cestnem prometu, pešci
in vozniki, hitreje opazili,
uporabljajte zvonec.
• Ponoči poskrbite, da boste
še bolj vidni (obvezne so
luči, odsevniki, priporočlji-
va svetla oblačila).
• Prtljago vozite v za to name-
njeni košarici ali pritrjeno
na prtljažniku. Roke imejte
proste za vodenje krmila in
nakazovanje smeri.
• Nikoli ne smete: krmila
kolesa izpuščati iz rok, dvig-
niti nog s pedal, voditi, vle-
či ali potiskati drugih vozil,
pustiti se vleči ali potiskati,
prevažati predmetov, ki bi
vas ovirali pri vožnji, voziti
drugih oseb, razen če je z
zakonom določeno druga-
če.
• Če je potrebno, za svojo var-
nost raje ustavite in pustite
vozilo/-a mimo.
• Vaše kolo naj bo redno vzdr-
ževano in tehnično brezhib-
no.
• V obvezno opremo kolesa
sodijo zvonec, luč za osvet-
ljevanje ceste, zadnja rdeča
luč, zadnji rdeči odsevniki,
rumeni odsevniki v pedalih,
brezhibna zadnja in prednja
zavora, bočni odsevniki.
• Na kolesu je priporočljivo
imeti: distančnik z odse-
vom, ščitnik verige, blat-
nike, ustrezne pnevmatike,
ustrezen sedež, ogledalo.
• Čelada: kolesar, mlajši od
14 let, mora med vožnjo
nositi na glavi pripeto ate-
stirano zaščitno čelado, ena-
ko pa velja tudi za otroka, ki
se na kolesu vozi kot potnik.
Čelado pa priporočamo tudi
odraslim kolesarjem, čeprav
ni predpisana.
Da se bodo s kolesom var-
no vozili tudi otroci, veljajo
zanje še posebna pravila:
• Kolo sme samostojno v pro-
metu na cesti voziti otrok,
star najmanj osem let, ki
ima pri sebi veljavno kole-
sarsko izkaznico, in oseba,
ki je starejša od 14 let.
• Za vožnjo kolesa se otroci
usposobijo ter opravijo kole-
sarski izpit in dobijo kole-
sarsko izkaznico v osnovni
šoli, ki jo obiskujejo.
• Otrok do 14. leta, ki nima
opravljenega kolesarskega
izpita, sme voziti kolo v cest-
nem prometu le v spremstvu
polnoletne osebe, ki lahko
ob upoštevanju prometnih
razmer spremlja največ dva
otroka.
• Otrok do 6. leta sme vozi-
ti kolo le na pešpoti ali v
območju za pešce, v sprem-
stvu polnoletne osebe pa
tudi v območju umirjenega
prometa.
• Kolesar, mlajši od 14 let,
mora med vožnjo nositi
na glavi pripeto atestirano
zaščitno čelado, enako pa
velja tudi za otroka, ki se na
kolesu vozi kot potnik.
Prav tako so bolj kot drugi
udeleženci v cestnem prometu
ranljivi starejši kolesarji. Stati-
stični podatki namreč kažejo,
da so v prometnih nesrečah
najpogosteje udeleženi starejši
kolesarji, zlasti starejši od 65
let, saj so pogosto premalo
pozorni na vozila, ki jih pre-
hitevajo, slabše slišijo, vidijo
in počasneje ustrezno reagi-
rajo. Starostne spremembe
vključujejo tudi zmanjšano
sposobnost okrevanja po tež-
jih poškodbah. To seveda
nikakor ne pomeni, da starejši
ljudje ne smejo kolesariti.
Vendar pa svetujemo:
• Naj bodo odgovorni in naj
upoštevajo svoje sposobnosti
ter sedejo na kolo le takrat, ko
so prepričani, da so resnično
Stran 51
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
sposobni varne udeležbe v cestnem pro-
metu.
• Svetujemo jim, naj se izogibajo vož-
nji ponoči, ker se njihov vid počasneje
adaptira temi. Posamezne vožnje naj
bodo krajše. Izogibajo naj se tudi voženj
po cestah, kjer se razvijajo večje hitrosti.
Predvsem pa se naj izogibajo cest, kjer ni
kolesarskih stez.
• Če bomo torej kot kolesarji ravnali
tako, da bomo najprej sami poskrbeli
za lastno varnost in da se ne bomo sami
spravljali v nevarne in/ali kritične situ-
acije, potem bomo uživali v koristnem,
prijetnem in zelo zdravem načinu giba-
nja, ki ga predstavlja kolesarjenje.
Pri tem pa morajo biti na kolesarje
pozorni tudi vozniki drugih prevoznih
sredstev, kot so na primer osebni avto-
mobili:
• Če zavijajo na križišču desno, mora-
jo pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti
smeri po kolesarskem pasu ali kolesar-
ski stezi, ki jo prečkajo.
• Pri vsakem zavijanju na križišču, pri
katerem »sekajo« kolesarsko stezo,
morajo pustiti mimo vsa vozila, ki
vozijo po kolesarski stezi.
• Nikoli ne smejo parkirati na kolesarski
stezi ali pasu, saj s tem ovirajo ali ogro-
žajo promet kolesarjev.
• Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti
morajo uporabljati predpisane luči, pri
tem pa poskrbeti, da z njimi ne zasle-
pijo nasproti prihajajočih kolesarjev, še
posebej na mestih, kjer ni pločnikov,
prehodov za pešce ali pešpoti.
• Vedno naj se zavedajo, da bodo kdaj
tudi sami kolesarji.
Želimo vam varno vožnjo, naj bo kole-
sarjenje rekreacija – ne tragedija.
Miran Brumec,
vodja policijskega okoliša
Policisti za en dan uspešni ribiči
Tudi letošnje, zdaj že tradicionalno ribiško tekmovanje za poli-
ciste iz PU Maribor je potekalo v organizaciji Policijske postaje
Podlehnik, od koder je tudi glavni organizator tekmovanja,
policist Miran Brumec. Tekmovalni del so uspešno izpeljali ob
ribniku Podlehnik, kjer je bila tudi razglasitev rezultatov in
podelitev pokalov, domačini pa so imeli tudi letos srečno roko
pri ulovu.
Na podel i tvi pokal ov i n
nagrad so bili zraven direk-
torja PU Maribor Daniela
Lorbeka prisotni tudi župan
obči ne Podl ehni k Marko
Maučič, župan občine Videm
Friderik Bračič in komandir
PP Podlehnik Aleš Hanžeko-
vič. Ker je tudi letošnje tek-
movanje odlično uspelo, so
se gostitelji že odločili, da se
prihodnje leto spet srečajo in
pomerijo v lovu rib.
1. mesto: PP PODLEHNIK
(ekipa: Miran Brumec, Franc
Šalamun, Silvo Gabrovec) – v
trajno last osvojen prehodni
pokal
2. mesto: IPA ŠTAJERSKE
II.
3. mesto: IPA ŠTAJERSKE I.
4. mesto: PP Ptuj I.
5. mesto: PMP Središče ob
Dravi
POSAMEZNE UVRSTIT-
VE:
Najboljši med posamezniki
- Robert Mesiček (IPA Štajer-
ske) 10.000 gr
- Miran Brumec (PP Podleh-
nik) 8.600 gr
- Silvo Gabrovec (PP Podleh-
nik) 8.500 gr
- Emina Dobrijevič (PMP
Gruškovje) 7.600 gr
TM
Reportaža s potepanja po Kitajski
Kitajska me nikoli ni posebej zanimala.
Ko pa sem prebrala knjigo Zadnji Maov
plesalec, v kateri je doživeto opisano živ-
ljenje Kitajcev od začetka šestdesetih let
do danes, je odločitev padla. Kitajsko
moram videti in doživeti.
Desetdnevno potovanje po Kitajski me
je prepričalo, da imamo o tej državi
napačne predstave. Kitajcev je uradno
1,3 milijarde, neuradno pa kar 600 mili-
jonov več, saj niso nikjer uradno zabele-
ženi. Podeželje je obdelano do zadnjega
centimetra, podeželske vasice so res odraz
neizmerne revščine, mesta pa so popolno
nasprotje. Modernejša, kot sem si pred-
stavljala. Sploh pa se Kitajci ponašajo z
okrog 100 mesti, ki imajo več kot 2 mili-
jona prebivalcev – torej za sto Slovenij!
Še nekaj podatkov. Nacionalni simboli so
narcisa, ginko in panda. Njihov jezik je
mandarinščina. Za osnovno pisno spora-
zumevanje je potrebno poznati vsaj 2000
do 3000 pismenk, kolikor jih obvlada-
jo navadni ljudje, medtem ko univerzi-
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 52
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
tetni profesorji uporabljajo
okrog 6000 pismenk. To pa
je še vedno daleč od 45000
pismenk, kolikor jih obstaja.
Uradni podatki kažejo, da je
okrog 80 milijonov Kitajcev
še vedo povsem nepismenih.
Kitajščine se ni enostavno
naučiti, ker obstaja toliko
različnih naglasov za en zlog,
s čimer se spreminja tudi
pomen. Naučila sem se: Ni
hâo! (Dober dan! Pozdravlje-
ni!) in Xie Xie (Hvala!).
Otroci hodijo v vrtec od tret-
jega do šestega leta, ko vsto-
pijo v osnovno šolo. Ta traja
šest let. Učijo se šest predme-
tov, med njimi en tuji jezik,
in sicer lahko izbirajo med
angleščino in japonščino. Pri
12. letih opravljajo državni
izpit, nato pa lahko nadaljuje-
jo šolanje po sistemu 3 plus 3.
Od 12. do 15. leta opravljajo
nižjo srednjo šolo, od 15. do
18. leta pa višjo srednjo šolo.
Nato spet sledi državni izpit,
po katerem se lahko odločijo
za nadaljnji študij.
Ženske dobijo šest mesecev
porodnega dopusta, ki je pla-
čan 70-odstotno. Ljudje dela-
jo od ponedeljka do ponedelj-
ka po osem ur ali več. Kaj je to
prosta nedelja, tam ne vedo.
Dopustov skorajda nimajo.
Nekaj prostih dni imajo okrog
kitajskega novega leta. Ko sem
v eni od trgovin govorila s 26-
letno prodajalko, je povedala,
da dela celo od devetih zjutraj
do devetih zvečer, vmes pa
ima samo 15 minut časa za
malico. Sorodnike vidi samo
enkrat na leto.
Povprečna delavska meseč-
na plača znaša približno sto
evrov, od tega jim običajno še
uspe privarčevati skoraj šesti-
no tega zneska. Tako vsaj pravi
statistika. Sicer pa so osnovne
življenjske potrebščine dokaj
poceni. Kilogram riža stane 2
juana (20 centov). Liter ben-
cina stane 5 juanov (50 cen-
tov), kar je precej manj kot
pri nas.
V vseh desetih dneh nisem
imela občutka, da bi na Kitaj-
skem bil kdo brez dela. Tudi
uradni podatki pravijo, da
nezaposlenosti ni, neuradno
pa, da je minimalna. Verja-
mem. Zakaj? V mestih nisem
videla niti enega postopača.
Vsepovsod je na voljo ogrom-
no osebja, na vsakem parki-
rišču dela nekaj ljudi, ki »zla-
gajo« avtomobile in avtobuse
kot sardelice. Njihova parki-
rišča so zgled popolnega reda.
Na ulicah ni ene smeti, ker jih
sproti počistijo. Vsaka ulica
ima svojega pometača, ki cel
dan hodi kar med prometom
gor in dol in sproti pometa.
Tako kot poznamo ameriške
sanje, jih imajo tudi Kitajci,
a so mnogo skromnejše. Vsak
Kitajec naj bi enkrat v življe-
nju imel svoj radio, uro in
kolo. Res skromno.
Kar se tiče odnosov med ljud-
mi, so vsaj mlajše generacije
v zadnjih letih postale bolj
odprte in se tudi v javnosti
držijo za roke. V starejših pa
je močno zakoreninjen stro-
gi komunistični režim Mao
Ze Donga. Zato na primer
starejše ženske na straniščih
še vedno opravljajo potre-
be pri odprtih vratih, saj so
nekoč ljudi nadzorovali tudi
med tem »opravilom«, da jim
slučajno ne bi padla v glavo
kakšna ideja, nevarna in neu-
sklajena s pravili, zapisanimi
v Maovi rdeči knjižici, ki je
bila nekoč obvezna za vsakega
Kitajca.
Maove knjižice še vedno pro-
dajajo. Tudi sama sem kupila
eno. V njej so zapisani citati
voditelja Maa. Neverjetno,
kako so jim prali možgane,
kakšna nelogična, celo neum-
na pravila so omejevala ljudi.
Če pa pogledam z druge strani,
kako bi sicer obvladovali tako
ogromno populacijo? Tudi
zaradi tega še danes Kitajska
vztraja v komunizmu, čeprav
je življenje v mestih že pov-
sem demokratično in podo-
bno zahodnemu svetu. Vsaj
tako so mi razložili.
Kitajci so nosili tradicionalno
krojeno obleko. Na suknjiču
so bili štirje žepi. V zgornjem
levem je morala biti partijska
knjižica, v spodnjem levem
pa svinčnik. Kadar so imeli
kaj časa, so morali študirati
Maove citate, jih podčrtovati
Stran 53
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
ali zapisovati svoje misli.
Ženskam so nekoč povezovali
stopala, da so bila čim manjša,
saj je bila tako več vredna, za
moža pa je predstavljala manj-
ši strošek. Ženska z majhnimi
stopali je celo veljala za bolj
seksualno privlačno.
Poroke so bile dogovorjene
vnaprej; bile so neke vrste
posel, o ljubezni ni bilo niti
sledu. Moža so izbrali starši,
neredko že deklicam pri pet-
ih letih. Dekle je s poroko za
vedno odšlo od domače hiše
in poslej skrbelo za moževe
starše. V kulturni revoluciji, ki
je trajala od srede šestdesetih
let do 1976, so moški delali
v domačem kraju in skrbeli
za otroke, ženske pa so celo
morale delati v drugih krajih.
Poročali so se na deveti dan
v mesecu. Ženske so ohrani-
le svoj priimek, prstanov pa
zakonci niso nosili.
Ko se je rodil otrok, so poča-
kali en mesec, da so videli, če
bo preživel, šele nato so ga
poimenovali in prvič pokazali
sorodnikom in drugim.
Tudi pogreb j e bi l nekaj
posebnega. Ker so verjeli
v posmrtno življenje, so se
pogrebci oblekli v belo, si
nadeli papirnate kape, ki so
jih zažigali na grobu. Ljudi
so pokopali ob robu njive, ki
so jo imeli v lasti. Naredili so
gomilo, na katero so položili
hrano in pijačo ter papirnati
denar. To so ponovili vsake
toliko časa, obvezno pa ob
kitajskem novem letu. Veliko
takih grobov je še vedno na
podeželju.
Žalovanje je moralo trajati kar
27 mesecev, kar je veljalo zla-
sti za ovdovele ženske. Šele po
preteku tega časa so bile spet
»primerne« za novo zvezo.
Kitajska je nekaj posebnega
tudi zaradi njihovega načina
razmišljanja. Pred več tisoč
leti so osnovali horoskop in
različne veje medicine. Nji-
hove bolnišnice delujejo v
drugačnem duhu – namenje-
ne so predvsem preventivi;
so kot nekakšni sanatoriji ali
wellnes centri. Primarij neke
pekinške bolnišnice nam je
tako razložil: »Če je človek
bolan, je kriv zdravnik, ker
ni pravočasno poskrbel za
njegovo zdravje.« Ob tem
nam je na kratko odpredaval
povezanost čustev s posamez-
nimi deli telesa in boleznimi,
ki jih lahko prizadenejo, če
je v človeku preveč negativne
energije. V tej »bolnišnici« so
nam zmasirali noge za 2 evra
tako, da me vseh naslednjih
sedem dni niso bolele. Njihov
najstarejši zdravnik pa je ob
spremstvu medicinske sestre,
ki je prevajala v angleščino,
opravljal preventivne pregle-
de. Tudi sama sem se odločila,
da poskusim. Pogledal mi je
v oči, pokazala sem mu jezik,
ogledal si je kožo na obrazu
in rokah, nohte ter izmeril
srčni utrip na obeh rokah. In
potem je sledila povsem toč-
na diagnoza, katere bolezni in
zdravstvene težave me pestijo.
Neverjetno! Če ne bi doži-
vela, ne bi verjela. Predpisal
mi je dvojne zeliščne tablete,
majhne kroglice, ki dejansko
pomagajo. Oh, smo še daleč
za njimi!
Kitaj ci kl j ub napornemu
sedemdnevnemu delovne-
mu tednu najdejo čas za raz-
vedrilo in rekreacijo. Pravo
veselje je bilo opazovati, kako
se v mestih zvečer zberejo na
kakšnem manjšem trgu, kjer
igra zelo ritmična živa glasba,
ob kateri pleše staro in mla-
do. Ali pa sredi trga postavijo
zvočnik in podajo mikrofon
vsakemu, ki želi kaj zapeti.
Tudi naša skupina Slovencev
je pogumno odpela Tam dol
na ravnem polju in požela
bučen aplavz.
Vse stvari na Kitajskem ima-
jo neki red in smisel. Parki in
vrtovi so postavljeni v smeri
sever – jug, v njih bi naj bili
zajeti elementi zemlja, voda,
kamen. Upoštevajo tudi feng
šui, kar pomeni vodo in veter.
Peking naj bi glede na to imel
idealno pozicijo.
Velik poudarek dajejo števi-
lom. Devet je cesarsko število.
Zgradbe, namenjene cesarju,
so vedno imele strehe okra-
šene s kipci devetih živali.
Vse strehe z manj živalskimi
figuricami so bile namenjene
ljudem nižjih slojev. Število
osem je posebej srečno števi-
lo, zato so se olimpijske igre
v Pekingu začele prav 8. 8.
2008.
Vsi poznamo jin in jang. Jin
pomeni žensko, jang moške-
ga. V vsakem dobrem je nekaj
slabega in v vsakem slabem
je nekaj dobrega. Vse stvari
so krožno povezane, kot na
primer pet elementov: voda
gasi ogenj, ogenj tali kovino,
kovina podre les, les raste iz
zemlje, zemlja pa je spet pove-
zana z vodo. Naslednjih pet
elementov predstavljajo tudi
vse štiri smeri neba, ki jim je
dodano še središče.
Glavna vera na Kitajskem je
budizem. Kipe Bude je mogo-
če najti vsepovsod, izdelani
pa so iz različnih materialov.
Najdragocenejši so iz zlata,
žada in marmorja.
Materialnemu svetu ne daje-
jo toliko poudarka, čeprav je
tudi Kitajsko zajela zahod-
na potrošniška miselnost, a
to velja zgolj za mesta. Pravi
šok smo doživeli že po nekaj
minutah vožnje po njihovih
cestah. Sami dobri avtomobi-
li – mercedesi, audiji, opli in
druge drage znamke. Skoraj
vsi v črni barvi. V mestih kaj
drugega sploh ni videti. Celo
limuzine so nekaj običajnega.
Mesta Peking, Xi’an in Šang-
haj so polna trgovin prestiž-
nih zahodnih znamk. Na vsa-
kem vogalu vidiš McDonald’s,
KFC ali Starbucks restavracije
s hitro prehrano.
A propo – prehrana. Jedo vse,
kar leze in gre in leti. V vseh
desetih dneh sem videla psov
le za prste obeh rok, mačko
pa samo eno. Celo bube svi-
loprejke, ki jih izločijo iz svil-
natega kokona, uporabijo za
prehrano.
Še ena stvar, zaradi katere se
mi je Kitajska tako prikupi-
la. Čaj! Kitajci so iz pitja čaja
naredili pravi obred. Poznajo
ogromno vrst in okusov čaja,
vsak ima tudi posebno zdra-
vilno moč. To je bilo nekaj
zame, saj mi končno ni bilo
potrebno neprestano prositi
za čaj tako kot v mnogih drža-
vah. Tudi v Sloveniji se ob
vsaki priložnosti pije večino-
ma kava, »čajčkarji« pa smo
kar malo pozabljena vrsta.
Skratka – življenje na Kitaj-
skem je zelo drugačno od
našega. Negujejo stvari, ki so
pri nas že dolgo po nemarnem
pozabljene ali omalovaževa-
ne, kot so pristni medosebni
odnosi, poudarjanje duhov-
nega sveta, preprostost, zdra-
va prehrana, preventiva (in
ne kurativa) pri skoraj vseh
plasteh življenja. Resnično
si želim, da bi več Slovencev
pogledalo »čez planke« in uvi-
delo, da materialno bogastvo,
egoizem in sebičnost niso
vse.
Popotni pozdrav do nasled-
njič, ko bom podrobneje
predstavila pot po Kitajski.
Ni hâo!
Tekst in foto: Manja Vinko
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 54
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stojni krožek »Posestnik« v Romuniji
V drugem tednu meseca junija 2009 je odprava Strojnega krož-
ka »Posestnik«, pod vodstvom Antona Zemljaka, svoj kompas
obrnila na vzhod in obiskala najmlajšo članico EU, Romunijo.
Prvi vtis udeležencev ekskurzije (prisotni so bili tudi zdajšnji
in prejšnji župan občine Videm ter podžupan občine Kidriče-
vo) je bil neke vrste časovni zamik, potovanje nazaj po časovni
premici.
Temu pri merno se l ahko
opredelimo tudi do romun-
skega kmetijstva, saj je na
njivah pogosto mogoče videti
skupine ljudi, ki okopavajo
posevke, ogrebajo krompir še
s konjsko vprego ter nemalo-
krat transporte vršijo z vozo-
vi. Cela pobočja znajo kositi
ročno, seno pa zvečer ročno
spravijo v »plaste«, kot se je to
dogajalo pri nas pred davnimi
leti. Le na najbolj kmetijskih
predelih (Banat) se slika izbolj-
ša in pojavi se tudi kmetijska
mehanizacija in kombajni.
Prostrana kmetijska zemljiška
struktura deluje sicer dokaj
urejeno, toda kljub pravilo-
ma pravilnim oblikam gre za
precej ozke parcele, a na srečo
vsaj spodobno dolge. Živi-
noreja se odraža predvsem v
reji ovac in prašičev, veliko je
videti tudi propadlih kmetij-
skih in industrijskih obratov,
temu primerno je tudi stanje
infrastrukture, ki je praviloma
utrujena, stara, izčrpana, pre-
živeta.
Le urbana okolja po smrti
diktatorskega vodje Nicolaea
Ceausesca, ki so ga leta 1989
po uporu ljudstva obsodili in
usmrtili, kažejo gotov napre-
dek in vidno pričnejo sledi-
ti utripu in videzu drugih
evropskih prestolnic. Po drugi
strani pa v tej državi naletimo
na impozantno arhitekturno
dediščino, ki so jo v zadnjih
letih odprli tudi za obiskoval-
ce. Udeleženci ekskurzije so
tako doživeli in spoznali mesto
Člani SK Posestnik so v juniju obiskali Romunijo, ki je v EU vstopila leta 2007.
Sibiu (kulturna prestolnica
EU v letu 2007), Sigishoaro,
srednjeveško mesto, kjer se je
1431 rodil Vlad Tepeš, znan
pod imenom Drakula. Ta
se je s svojo vojsko uspešno
upiral turškim vpadom, med
svojim ljudstvom pa ni trpel
izdajalcev in lopovov, ki jih
po zgodovinskem izročilu v
njegovem času ni bilo zaradi
tega, ker jih je kruto pokončal
z natikanjem na kol, s tem pa
labilnim ljudem pognal smrt-
ni strah v kosti ter jih tako
Obiskali so tudi znameniti kraljevski dvorec Peleš.
držal proč od zarote in nezve-
stobe narodu. Iz 13. stoletja
datira znamenit, slikovit dvo-
rec Bran, v južnih Karpatih je
bilo mogoče videti samostan
Sinaia v istoimenskem mestu,
hkrati pa še kraljevski dvorec
Peleš, z originalnimi rekvizi-
ti in razstavnimi eksponati,
v neverjetni, dih jemajoči
notranjosti, mesti Brasov
in Craiova, katerih mnogi
objekti zgodovinske vredno-
sti in pomembnosti so pod
zaščito Unesca. Bukarešta je
upravičeno imenovana tudi
mali Pariz, saj nanj s svojimi
četrtmi zelo spominja, krasi
jo tudi »Triumfalna kapija«,
slavolok, kot ga poznamo v
Parizu. Romunija je zgodo-
vinsko zelo zanimiva, hkrati
pa je z novo družbeno uredit-
vijo zaznati veliko potenciala
in ugoden razvojni naboj na
vsakem koraku, seveda v ozki
odvisnosti od kapitala. Dala
je nekaj veljakov svetovnega
formata, tako v znanstvenem
kot športnem svetu. To deželo
bi bilo zanimivo spet obiskati
čez kako desetletje ali dve.
Besedilo in foto:
Jože Murko, KGZ Ptuj
Stran 55
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Osteoporoza
V Sloveniji zaradi osteoporoze trpi več kot 140.000 ljudi, med
njimi je 80 % žensk. Zaradi staranja prebivalstva je priča-
kovati, da bodo te številke še naraščale. Ženske so prizadete
pogosteje kot moški. Razlog za to je pešanje spolnih hormonov
v menopavzi. Osteoporoza je atrofija kosti. To pomeni, da kosti
ne morejo več prenašati vsakdanjih obremenitev.
Bolečine bolnikov po zlomu
vretenca so neznosne, pogo-
sto jih je mogoče primerjati
s tistimi pri srčnem infarktu.
Nujno bolnišnično zdravlje-
nje, invalidnost in potreba
po negi sodijo v začaran krog
zmanjšanja kakovosti obolelih
za osteoporozo. Vendar lahko
težave pravočasno prepre-
čimo, če nekoliko spremeni-
mo svoje življenjske navade.
Sem na prvem mestu sodi več
gibanja ter prehrana z veliko
kalcija in vitamina D. Vsak
človek mora ob obstoječih
dejavnikih tveganja najprej
sam, nato pa v pogovoru z
osebnim zdravnikom posku-
siti čim bolj pravočasno pre-
poznati osteoporozo, torej že
pred prvim zlomom kosti.
Tako lahko preprečimo bole-
če zlome kosti in dolgotrajno
zdravljenje. Prvi znaki osteo-
poroze se kažejo kot občut-
ki nemoči in »zlomljenosti«
hrbta, šele kasneje se pojavijo
bolečine v tem delu in okrogel
hrbet. Zaradi krajšega trupa
se nato na hrbtu pojavijo kož-
ne gube, ki segajo od sredine
hrbtenice do pasu ob sredini.
Telesna višina se zniža, zato je
smiselno od 45. leta starosti
dalje, enako kot v obdobju
rasti, redno nadzorovati tele-
sno višino in ob znižanju za
4 cm in več glede na najvišjo
telesno višino obiskati zdrav-
nika. Za preprečevanje oste-
oporoze je vse življenje nujen
zdrav življenjski slog. Pojavi
se lahko v vsakem starostnem
obdobju in pri obeh spolih.
Predvsem pa so ogrožene žen-
ske po menopavzi ter ženske
in moški v visoki starosti.
Poskrbeti moramo za pravil-
no prehranjevanje – kostem
prijazna prehrana kosti redno
in v zadostni meri oskrbuje s
kalcijem v pravilnem razmer-
ju do ostalih hranilnih snovi.
Dnevna potreba po kalciju
znaša od 1200 do 1500 mg.
Glavni viri kalcija:
- mleko in mlečni izdelki,
- zelena zelenjava, solata in
zelišča,
- mineralna voda z dodatnim
kalcijem,
- oreščki, mandlji, mak in
sezam,
- sardine v olju, prekajena
vahnja.
Preprečevanje osteoporoze
praviloma uspe z zadoščanjem
potreb po kalciju s polnovred-
no prehrano. Ob nagnjenju k
prenizki ali čezmerni telesni
teži, neprenašanju živil ali
odporu do njih so priporoč-
ljiva prehranska dopolnila.
Pri zdravljenju osteoporoze so
večinama neizogibna. Potreb-
no se je izogibati nikotinu in
alkoholu. Povečanje izločanja
kalcija pa povzročajo sol, pre-
več kofeina in preveč beljako-
vin. Zato moramo biti pozor-
ni tudi na ta živila. Za prepre-
čevanje osteoporoze pa je zelo
pomembno gibanje, veliko
gibanja. Katero vrsto športa
za povečanje trdnosti kosti
izbere posameznik, je odvisno
od njegove starosti, kondicije,
veselja ter pripravljenosti red-
nega izvajanja vaj. Posebno
pozornost je potrebno name-
niti mišicam hrbta, stegen, pa
tudi zadnjice. Za preprečeva-
nje in zdravljenje osteoporoze
so zanimivi naslednji treningi:
ples, tai chi, nordijska hoja.
Vse bolj razširjena je nordijska
hoja. Pri tej sodobni tehniki
sta dokazana izoblikovanje
mišic v vseh predelih in izbolj-
šana kondicija, med vadbo pa
je dodatna pozornost name-
njena tudi gležnjem. Sedaj
vam preostane samo še eno:
obujte si športne ali plesne
čevlje, palice v roke, pa ven v
naravo za krepke kosti!
Vir: Osteoporoza, 2009
Mednarodni dan medicinskih sester
12. maj je bil obeležen kot
mednarodni dan medicinskih
sester. Predsednica Zbornice
zdravstvene in babiške nege
– Zveze strokovnih društev
medicinskih sester, babic in
zdravstvenih tehnikov Slo-
venije Darinka Klemenc je v
najinem pogovoru povedala,
»da se poklic kot tak profe-
sionalizira v tem smislu, da
postaja znanstvena discipli-
na in da medicinske sestre
postajajo vedno bolj izob-
ražene«. Stanje v slovenskem
prostoru je po njenih besedah
dobro, ocenimo pa lahko, »da
ima slovenski pacient dobro
izobraženo medicinsko sestro
in slovenska ženska dobro
izobraženo babico«. Letošnji
mednarodni dan medicinskih
sester je potekal pod geslom
»Medicinske sestre zagotav-
ljamo kakovost in uvajamo
novosti«, dotikal pa se je ino-
vativnosti in kakovosti. Kle-
menčeva je ob tem poudarila,
»da je eno z drugim povezano,
pod kakovostjo je tudi var-
nost in tista človeška, humana
nota, ki jo medicinske sestre
želijo poudarjati v odnosu do
pacienta«.
MEDNARODNI DAN
BABIC
Mednarodni dan babic, ki
smo ga obeležili 5. maja, je
letos potekal pod geslom
»Svet potrebuje babice – zdaj
bolj kot kadarkoli«. V med-
narodni poslanici so Sveto-
vna babiška konfederacija in
babice sveta sporočile vsem,
kaj vse je treba nujno narediti,
da po vsem svetu zmanjšamo
umrljivost žensk zaradi noseč-
nosti in poroda ter da zmanj-
šamo umrljivost novorojen-
čkov. Za dosego milenijskih
razvojnih ciljev 4, 5 in 6, ki
jih je Organizacija združenih
narodov sprejela na začetku
tisočletja, bi morali po vsem
Logotip Zbornice zdravstvene in
babiške nege Slovenije
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 56
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
svetu in še posebej v manj
razvitih predelih sveta do leta
2015 povečati število babic za
350.000. V sporočilu, ki so ga
objavile Svetovna zdravstvena
organizacija, UNFPA, UNI-
CEF in Svetovna banka, so
zapisali, da je umrljivost zara-
di nosečnosti in poroda »naj-
večja zdravstvena neenakost
na svetu, saj kar 99 % žensk
umre v manj razvitem svetu«.
Predsednica Sekcije medi-
cinskih sester in babic Anita
Prelec nam je v našem pogo-
voru predstavila zastrašujoče
podatke, da 50–60 % žensk
še vedno rojeva brez strokov-
ne pomoči pri porodu, v Afri-
ki in manj razvitih državah
Azije pa umre od 600 do 700
žensk na 100.000 živorojenih
otrok, kar je grozljiv podatek.
Babice so ta dan počastile z že
tradicionalnim pohodom na
Šmarno goro.
TEDEN MULTIPLE
SKLEROZE
Združenje multiple sklero-
ze Slovenije je letos že tretjič
organiziralo teden multiple
skleroze, ki se je pričel 25. in
zaključil 31. maja. Teden je
bil namenjen predvsem osveš-
čanju javnosti o tej bolezni in
o problemih, ki jih povzroča
tako osebam z multiplo skle-
rozo, kakor tudi njihovim
svojcem ter tudi o možnih
načinih pomoči, ki jo lahko
nudijo osebam s to boleznijo.
Preko različnih aktivnosti so v
združenju predstavili življenje
oseb z multiplo sklerozo širši
javnosti, to je vsem tistim, ki
tega še ne poznajo. To je eden
izmed načinov, kako olajša-
ti življenje vsem tistim, ki že
imajo to diagnozo, kot tudi
vsem tistim, ki se bodo z njo
kdaj spopadli. Letos pa smo
prvič obeležili tudi Medna-
Zdravo in varno na soncu
Poletje je čas počitnic, brez-
skrbnosti, uživanja na soncu
in v morju. V tem času si
odpočije tudi naše telo. Veli-
kokrat v želji, da bi bili videti
čim bolj zagoreli, s sonče-
njem pretiravamo, celo tako,
da dobimo sončne opekline.
To niso običajne opekline.
UVB žarki v koži povzročijo
poškodbe, ki jih opazimo kot
rdečico, oteklino, bolečino in
pekoč občutek. Ta reakcija
nastane približno 30 min po
sončenju, najmočneje pa je
izražena šele po 12–24 urah
ali celo kasneje. Znaki vnetja
minejo v 4 do 7 dneh, ko se
kožne celice obnovijo. Koža
si zapomni vsako poškodbo,
zato dolgoletno pretiravanje s
sončenjem vodi v prezgodnje
staranje kože. Pri nekaterih se
lahko razvije alergija ali preob-
čutljivost na sonce, ki se kaže v
obliki rdečih pikic in srbečice.
Pred soncem se je zato dobro
primerno zaščititi, predvsem
se mu moramo izogibati med
11. in 16. uro. Poleg sence in
pokrival so varovalni priprav-
ki v obliki krem, losjonov ali
pršil nepogrešljivi. Vsebujejo
naj kombinacijo UV filtrov,
nanašajmo jih na suho kožo,
večkrat na dan. UV faktor
nam pove, koliko dlje smo
lahko na soncu v primerjavi
z nezaščiteno kožo. Zaščitni
faktor 30 zmanjša sevanje na
koži za 96,7 %, faktor 50 pa
za 98 %, torej med obema
ni velike razlike, zato je smi-
selno, da se odločimo kar za
faktor 30. Pozorni moramo
biti, da pripravki ne vsebuje-
jo preveč dišav, konzervansov,
organskih filtrov, ki dodatno
povečajo tveganje za alergijo.
Za kožo so dobri tudi anti-
oksidanti, kot sta vitamina C
in E.
Otroci imajo tanjšo in bolj
občutljivo kožo, ki jo lahko
sonce opeče tudi na obla-
čen dan. Otrok, mlajših od
6 mesecev, ne izpostavljaj-
te soncu, strokovnjaki tudi
odsvetujejo uporabo zaščitnih
pripravkov pri tej starosti.
Krema za otroke naj vsebuje
UVA in UVB filtre, več anor-
ganskih in čim manj organ-
skih filtrov. Zadnji skozi kožo
lažje prehajajo in jo bolj dra-
žijo. UV faktor naj bo vsaj 15.
Zanimivo je, da človek 50 %
do 80 % časa svoje izpostav-
ljenosti soncu doseže do 18.
leta, zato je ustrezna zaščita
pred sončnimi žarki pri otro-
cih izredno pomembna. Tisti,
ki jemljete kakšna zdravila,
pa morate vedeti, da nekatera
povzročajo preobčutljivost na
sonce, npr. določeni antibio-
tiki, diuretiki, antidepresivi,
hormoni … Zato preberite
navodilo za uporabo zdravila
ali povprašajte v lekarni ali pri
zdravniku.
Če nas sonce vseeno opeče,
bodimo v senci, kožo hladi-
mo s hladnimi obhladki, jo
namažimo npr. z aloe vero,
vzamemo lahko tudi kaj proti
bolečinam.
Sonce ima ogromno dobro-
rodni dan multiple skleroze,
zato so v Združenju multiple
skleroze v termah Topolšica
pripravili srečanje in izob-
raževanje, v okviru katerega
je potekala tudi akcija zbira-
nja sredstev med donatorji.
Teden multiple skleroze je
obeležila tudi ptujska pod-
ružnica Združenja multiple
skleroze, katere predsednica
je Jolanda Šoštarič, v naku-
povalnem centru Qlandia so
namreč pripravili svojo stojni-
co, kjer so delili propagandni
material, zloženke in knjižice
ter dogajanje popestrili s kul-
turnim programom.
Pripravila: Stanka Letonja
Stran 57
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Frizerski salon Visoki vrh v Zg. Leskovcu
V mesecu marcu je v Zgornjem Leskovcu pod imenom Visoki
vrh odprla novi frizerski salon Minka Feguš. Trenutno obratu-
je samo v popoldanskem času, od torka do petka, in sicer med
15. in 19. uro, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
V svoji ponudbi vam nudi
modne in klasične pričeske,
pričeske za posebne ali ekstra-
vagantne priložnosti ter liče-
nja za vse priložnosti. Spre-
memba vašega videza je zelo
blizu, zato se oglasite v fri-
zerskem salonu Visoki vrh ali
pokličite na telefon 051 615
792 ali 02 763 0047.
Minka se priporoča.
Besedilo in foto: AZ
Minka v svojem frizerskem salonu
SIP TV tudi TV Videm
Občina Videm ima med svo-
jimi obveznostmi tudi obvez-
nost, da o dogodkih in dejav-
nostih obvešča tudi občane.
Zraven glasila Naš glas je pri-
sotna televizijska oblika infor-
miranja javnosti.
Ker pa celotna občina še lep
čas ne bo pokrita s kabelsko
televizijo, smo v tem trenutku
v takšnem mediju, ki je možen
skoraj na celotnem območju,
torej v SIOL TV. Tako lah-
ko SIP TV gledalci gledajo
tako v kabelski televiziji UPC
Telemach kot v SIOL TV. V
kabelski programski shemi je
SIP TV na S6 kanalu, v SIOL
TV pa na 143. kanalu. Čas,
ko so na programu vsebine iz
občine Videm, je nedelja ob
11. uri in ponedeljek ob 18.
uri. Ponovitev pa je naslednji
ponedeljek ob 8. uri.
Zraven tega, da lahko občani
gledajo, kaj se dogaja v Obči-
ni Videm in pri sosedovih, pa
je tudi možnost, da se vsi, ki
organizirajo pomembne in
večje prireditve in akcije, za
katere bi lahko ocenili, da
sodijo širši javnosti, to spo-
ročijo na Občino Videm ge.
Nadi Golob ali na SIP TV
info@siptv.si.
Od vseh nas je odvisno, kaj
bomo videli. In še to: dogo-
dek, ki ni dokumentiran in
predstavljen čim širši javno-
sti, se ni zgodil. Naj se zgodi
SIP TV.
Mag. Janez Merc
dejnih vplivov. Je vir življenja in ima
tudi za človeški organizem številne dobre
učinke. Izboljša imunsko odpornost in
splošno počutje ter omogoča nastanek
vitamina D. Že 15 minut sonca dnev-
no zadošča za nastanek zadostne količine
vitamina D v koži. Dobra predpriprava
na sonce je jemanje kalcija, nekaj dni
pred morjem se priporočajo tudi tablete
proti alergiji, še zlasti pri tistih, ki so pre-
občutljivi na sonce. Veselimo se sonca,
spoštujmo njegovo moč, za dobro svoje
kože in zdravja nasploh pa se mu izogi-
bajmo v sredini dneva. Tako bodo naši
počitniški dnevi še bolj brezskrbni.
Marjetka Pal, mag. farm., Lekarne Ptuj
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 58
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Analogna kabelska televizija cena v €
Mesečna naročnina 14,90
Priključnina
- KTV v stavbi z 1 do 4 stanovanji 350,00
- KTV v stavbi s 5 in več stanovanji 150,00
Digitalna kabelska televizija cena v €
Mesečna naročnina
- Osnovni paket (65 programov) 18,00
- Razširjeni paket (102 programa) 22,00
- Filmski paket (104 programi) 28,00
Digitalna kabelska – dodatne storitve cena v €
Mesečna naročnina
- Dodatni osnovni digitalni sprejemnik 2,00
- Digitalni video snemalnik (DVR) 4,00
- Sprejemnik za gledanje programov v visoki
ločljivosti*
6,00
- Conax PCMCI modul (za TV-sprejem., ki
imajo vgrajeno dig. kabl. sprej.)
2,00
• ni možno v osnovnem paketu*
Kabelski internet cena v €
Mesečna naročnina
- XS (do 512/128 kbps) 15,00
- X (do 2 Mb/384 kbps) 20,00
- M (do 10 Mb/768 kbps) 30,00
- L (do 15 Mb/1536 kbps) + 10 MB prosto-
ra na spletu
40,00
- XL (do 25 Mb/2048 kbps) + 20 MB pros-
tora na spletu
50,00
Paket Trojček (vezava za 12 mes. – brez priključ.) cena v €
Mesečna naročnina
- Trojček S (KTV analogna + internet 256
Kbps/64 Kbps + telefonska naroč.)
22,00
- Trojček M (KTV analogna + internet 2
Mbps/384 Kbps + telefonska naroč.)
33,00
- Trojček L (KTV analogna + internet 12
Mbps/768 Kbps + telefonska
naročnina prosti čas)
44,00
- Trojček XL (KTV analogna + internet 24
Mbps/2 Mbps + telefonska naročnina prosti
čas plus)
55,00
Paket Digitalni Trojček (vezava za 12 mes. – brez priključ.)
Mesečna naročnina
- DTV Trojček S (DTV osnovni paket +
osnovni digitalni sprejemnik
+ internet 256 Kbps/64 Kbps
+ telefonska naročnina)
25,00
- DTV Trojček S+ (DTV razširjeni paket +
osnovni digitalni sprejemnik
+ internet 256 Kbps/64 Kbps
+ telefonska naročnina)
29,00
- DTV Trojček M (DTV osnovni paket +
osnovni digitalni sprejemnik + internet 2
Mbps/384 Kbps + telefonska naročnina)
35,00
- DTV Trojček M+ (DTV razširjeni paket
+ osnovni digitalni sprejemnik + internet 2
Mbps/384 Kbps + telefonska naročnina)
39,00
- DTV Trojček L (DTV razširjeni paket + digi-
talni video snemalnik
+ internet 12 Mbps/1 Mbps +
telefonska naročnina prosti čas)
50,00
- DTV Trojček XL (DTV filmski paket + digi-
talni video snemalnik
+ internet 24 Mbps/2 Mbps +
telefonska naročnina prosti čas) plus)
60,00
Dodatne storitve paketov Digitalni trojček cena v €
Mesečna naročnina
- HBO in HBO Comedy (samo za naročnike
DTV trojčkov)
6,00
- Dodatni osnovni digitalni sprejemnik
(STB)
2,00
- Digitalni video snemalnik (DVR) 4,00
- Sprejemnik za gledanje programov v visoki
ločljivosti (HD)*
6,00
- Conax PCMCIA modul 2,00
• ni možno v osnovnem paketu*
Za informacijo za ceno priključnine v primeru trojčkov pokli-
čite na brezplačno številko 080 22 88.
Cenik je informativen in velja do preklica. Vse cene vključu-
jejo DDV.
Cenik UPC Telemah
Stran 59
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Drugi rojstni dan vrtca Sonček
Kdor še ne ve, videmski vrtec je pred kratkim dobil tudi urad-
no ime – SONČEK. Prav ta Sonček pa je praznoval 2. rojstni
dan. 4. junija dopoldan se je iz vsake od štirih igralnic slišala
pesem Vse najboljše. Otroci so ob torti dan posvetili prazno-
vanju rojstnega dne vrtca.
Popoldan pa je zaznamovala
prireditev za starše in goste.
Povabilu sta se odzvala tudi
župan občine Videm Friderik
Bračič in poslanec DZ Bran-
ko Marinič. Navzoče je nago-
vorila tudi v. d. ravnateljice
Helena Šegula z željo, da si za
vrtec želi dovolj didaktičnih
pripomočkov, odprtja novega
oddelka in da bi bil vrtec še
naprej vrtec prijaznih ljudi in
širokih nasmehov.
Glede na veliko število vpi-
sanih otrok za šolsko leto
2009/2010 nas je vse razve-
selila novica o ureditvi petega
oddelka v doslej neizkorišče-
nih prostorih vrtca. Nato je
stekel kulturni program, ki so
ga vsak po svojih sposobno-
stih pod vodstvom strokovnih
delavk pripravili otroci. Toč-
ke so se prepletale ob vsebini
pravljice Zvezdica Zaspanka.
Ob njej smo uživali veliki in
mali. Tradicionalno smo se
tudi poslovili od otrok, ki
odhajajo v šolo in jim razdelili
priznanja in pohvale.
Druženje se je zaključilo s
pogostitvijo v avli vrtca. Pre-
pletal se je sproščen klepet
med otroki, starši, delavkami
vrtca in šole ter gosti.
Violeta Flajs,
vodja vrtca
Praznovali in zabavali so se mali in veliki. Ekipa videmskega vrtca Sonček
Vrtca Sonček in Mavrica
Bili smo na Medobčinskem krosu cicibanov na Ptuju. Dobro smo se uvrstili in se veselili.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 60
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
5. dan šole Leskovec
Konec maja so na šoli Leskovec praznovali že 5. rojstni dan,
odkar je bila šola prenovljena. Letošnja rdeča nit dogajanja
je bila »Ko bom velik, bom …«. Učenci so skupaj z učitelji
več mesecev ustvarjali na izbrano temo, ki pa so jo povezali s
krajem in dejavnostmi, ki bi pomagale ljudem v prihodnosti,
da bi raje ostajali v domačem kraju.
Tako so spoznavali sadjar-
stvo, živinorejo, vrtnarstvo,
čebelarstvo, turistično kme-
tijo, črno kuhinjo, rekreacijo
v Halozah, lesarstvo, poti po
Halozah, ekološko kmetova-
nje, bančništvo, pa tudi pesmi
o poklicih, kulturno dedišči-
no, dejavnosti nekoč, izvedli
pa so tudi kviz o poklicih.
Otroci iz leskovškega vrtca
pa so spoznavali kuharstvo.
Koordinatorici projekta sta
bili Marjana Notersberg in
Ksenija Širovnik.
Na proslavi, ki se je je udele-
žilo zares veliko število obis-
kovalcev in obiskovalk, smo
spremljali zgodbo Aljaža in
Barbare, ki se v obdobju rece-
sije in odpuščanja ter svojim
življenjem v majhnem stano-
vanju v mestu zamislita nad
prihodnostjo in ugotovita,
da bi se z vrnitvijo v rod-
ni Leskovec odprle številne
možnosti za življenje in delo,
če samo začneta pri obnovi
domačije, skrbi za sadovnjak
in vinograd, da ne govorimo
o čebelnjaku in nekaj glavah
živine. Morda pa celo uredita
turistično kmetijo. Seveda sta
se podučila tudi o najemu pri-
mernega kredita in na koncu
ugotovila, da se bosta iz mesta
čisto zares vrnila v prelepe
Haloze.
Na pri redi tvi so navzoče
nagovorili v. d. ravnateljice
zavoda OŠ Videm Helena
Šegula, vodja šole Leskovec
Travnički so že zeleni … pojd’mo le kosit …
Marjana Srdinšek in župan
občine Videm Friderik Bra-
čič. Slednji je učence in zapo-
slene na leskovški šoli razvese-
lil s posebnim darilom, novim
računalnikom.
Letos je pri projektu pomaga-
lo veliko zunanjih sodelavcev,
ki so se jim še posebej zahva-
lili z majhno pozornostjo.
Proslavo je spremljala foto-
projekcija dejavnosti učencev
pri nastajanju projekta. Ome-
niti je potrebno tudi bogato
in poučno razstavo. Modra pa
so komu dali kakšno dobro
idejo.
Obiskovalci pa so bili navdu-
šeni tudi nad pravo kmečko
pogostitvijo, ki je bila paša za
oči in brbončice, pripravile pa
so jo učiteljice šole Leskovec.
Ob tej priložnosti so izdali
tudi glasilo.
Mag. Manja Vinko
Srečanje s pisateljico Meo Valens
Še v zadnjem razredu osnov-
ne šole smo osvojili bralno
značko. Ob tej priložnosti so
k nam na šolo povabili pisa-
teljico Meo Valens. V učilnici
se je zbralo približno 60 učen-
cev tretje triade. Nestrpno
smo pričakovali mlado pisa-
teljico. Ko je prispela, se nam
je najprej predstavila. Preko
računalnika nam je pripravi-
la predstavitev o indijanskih
plemenih, ki so se ohranila
vse do danes. Pripovedovala
nam je o svojih doživetjih, saj
je tudi sama potovala po Sred-
nji in Južni Ameriki. Zapela
je tudi nekaj njihovih pesmi.
Med predstavitvijo sem zelo
uživala in z veseljem sem jo
poslušala. Mea je s seboj pri-
nesla tudi nakit, ki so ga roč-
no izdelali, ter školjko, ki jo je
našla sama. Napisala je že kar
nekaj uspešnih knjig. Prebrala
nam je nekaj odlomkov iz svo-
je knjige Uglašena. Zelo sem
vesela, da nas je Mea obiskala
na šoli ter z nami delila svoja
doživetja in misli.
Valentina Mušič,
9. b, OŠ Videm
Stran 61
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Zlati bralci in bralke – to so učenci in učenke 9. razreda, ki si zaradi ljubezni do branja zaslu-
žijo še posebno pohvalo, saj so bralno značko osvajali vsa leta od prvega do zadnjega razreda
– so v letošnjem šolskem letu: Tamara Duh, Nina Golob, Gregor Habjanič, Karolina Hor-
vat, Tamara Kelc, Laura Kovačec, Alen Krajnc, Tina Letič, Žiga Medved, Anita Mlakar,
Boštjan Mohorko, Andreja Murko, Jakob Murko, Valentina Mušič, Monika Ostroško,
Urška Ostroško, Jana Pukšič, Barbara Rodošek, Eva Sedlašek, Julija Viličnjak, Blaž Zem-
ljak, Dejan Zemljak in Katja Žunkovič.
Naj jim knjige ostanejo zveste prijateljice, ki nikoli ne razočarajo!
Zahvala
Sam nisem ravno ljubitelj velikih in mnogih
besed. Kratko in jedrnato je bilo že od nekdaj
moje geslo. A to, o čemer imam namen pisati,
je vredno besed.
Kako čas hiti! Kmalu bo minilo 9 let, odkar
smo prvič prestopili prag OŠ. Zdi se, kot da se
je to zgodilo včeraj, danes pa je pred nami le še
nekaj dni pouka. Za nami je 9 nepozabnih let,
o katerih bomo nekoč prav gotovo pripovedo-
vali otrokom in vnukom ter se z nasmehom na
obrazu spominjali, kako nam je bilo lepo …
Kot se za tako »obletnico« – zaključek osnov-
nošolskega izobraževanja spodobi – jo moramo
proslaviti. In ta prireditev mora biti slavnostna.
In pravimo ji valeta. A prav vse je povezano s
financami. Stroški so relativno visoki. A tudi v
današnjem času se najdejo ljudje, ki so dobre-
ga srca in radi pomagajo. To so naši sponzorji,
ki so nam zmanjšali stroške. Prav oni so tisti,
ki so namenili nekaj denarja za nas – za našo
valeto. In spodobi se, da se jim zahvalimo, ker
so se zavedali, kako močan problem je to, in
so nas finančno podprli. Beseda hvala je pre-
malo. Toda ne najdem drugih besed. Zato mi
ne preostane drugega, kot da vam v imenu
vseh devetošolcev z razredničarkama rečem
preprosto iskrena hvala.
Darovali so:
• NKBM, d. d., PE Videm
• MIRAL, Miran Krajnc, s. p.,Videm
• TEVE Ptuj, d. o. o.
• OBČINA VIDEM
• ESTETIKA, Maribor, Metka Amon Beber,
s. p.
• MONTPRO, d. o. o.
• AVTOPREVOZNIŠTVO Jus Ervin, s. p.
• URNI, d. o. o., Ljubljana
• KAAS AVTO, d. o. o., Ptuj
• ELEKTROTEHNIKA Iztok Milošič, s. p.,
Videm
• MIT, Aleš Horvat, s. p., Videm
• MOJ DOM Ptuj v Qlandiji, Adnan Han-
danovič, s. p.
• AH TERBUC, d. o. o., Ptuj
• BAR PALMA Ptuj, Tomanič Darko - Lidija,
s. p.
• GOSTIŠČE PRI TREH LIPAH, Pal Dra-
gica s. p.
• AVTOVLEKA GRIL, s. p.
• ZLATARSTVO Bedrač Srečko, s. p.
• AVTO OSENJAK Ptuj, Roman Osenjak, s.
p.
• ČISTILNICA IN PRALNICA Ptuj, Antolič
Marko, s. p.
Alen Krajnc, 9. b
GLOSA

Smisel svojega življenja
človek mora poiskati,
ako srečo če držati
in izkusit’ ne trpljenja.
Človek vsak drugače misli.
Včasih sploh se ne zaveda,
da trpljenje ga že gleda.
Vedno nekaj si izmisli,
v glavi si načrt osmisli,
da izogne se trpljenju
in se posveti življenju.
Išče, išče, se ne znajde;
išče, išče – pa ga najde,
smisel svojega življenja?

Mar želimo od usode,
da lepo se z nami spravi?
Ali da se stran odpravi?
Ali da ne zmanjka vode?
Pol življenja se nam bode
korenito spremenilo.
Nič ne bo več, kot je bílo.
Kaj pa naj sedaj dobimo?
To, kar vedno si želimo,
človek mora poiskati.
Vsi zašli smo v to skušnjavo:
kar želimo, to denar je –
svetu on postal vladar je.
Da ohranimo naravo,
moramo zbistriti glavo.
Prizanesimo naravi,
saj to so nasveti pravi.
Če jo hoče res rešiti,
človek mora to storiti,
ako srečo če držati.
Kam peljejo naša pota?
Kam hitijo naše reke,
gnane v večnost in na veke?
Mar nas sreča tamkaj čaka,
kjer zgubi slabost se vsaka?
Človek težko si predstavlja,
kaj usoda mu postavlja,
kdaj se od sveta poslavlja.
Srečnega želi življenja
in izkusit’ ne trpljenja.
Alen Krajnc, 9. b
GAZELA
Pride dan, ko ves nesrečen se nekdo zazre v nebo. Res je hudo.
In že vidi to belino, ki podnevi ga mori. Res je hudo.
Kmalu misli mu vzletijo preko hribov in dolin –
ne zaveda se resnice, prav tako ne bolečin. Res je hudo.
Prepusti se tej belini, ki ji konca videt ni,
in kmalu spet pozabi, da v resničnosti živi. Res je hudo.
Svet čarobni ga očara, pa ne misli več na vse;
zdaj za sebe se pogaja in mu spet gori srce. Res je hudo.
A naenkrat se premakne – pa belina izhlapi –
in nato v svet koraka poln vprašanj brez večnosti. Bilo je hudo.
Eva Sedlašek, 9. a
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 62
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Rešimo naš planet
Planet, na katerem živimo, v zadnjem času pustošijo številne
naravne katastrofe. Poleg teh se človeštvo sooča z onesnaže-
njem vode, zraka, zemlje …
Sedaj, ko smo spoznali, da s tem človeštvu škodimo, smo začeli
razmišljati o novih virih energije, predvsem čiste energije, ki
okolju ne povzroča škode. Razmišljati smo začeli tudi o tem,
da bi zapustili naš planet v primeru, če bi postala Zemlja še
bolj onesnažena. S to idejo o vesolju se ukvarja kar nekaj vodil-
nih svetovnih znanstvenikov. Še več znanstvenikov pa se ukvar-
ja z reševanjem samega planeta, od nesnage, ki se je nabrala v
vseh teh letih, desetletjih, stoletjih ... Ti raziskujejo nove nači-
ne poganjanja motornih sredstev, načine zmanjšanja strupenih
plinov, ki jih vsakodnevno spuščamo v atmosfero. Z mislijo
o ohranjanju narave sem se tudi jaz domislil nekaj pametnih
načinov varovanja narave.
Prva ideja temelji na dejstvu, da gre preveč energije v stano-
vanjih v nič, ker imamo prižgane luči, ko jih ne potrebujemo.
Zato sem se domislil sistema, ki s pomočjo več kamer določi,
kdaj se človek nahaja v prostoru. Takrat se žarnica vklopi in
razsvetli prostor. Ko pa človek zapusti prostor, se luč spet ugas-
ne, da ne gre električna energija v nič. Ta patent sem preizkusil
v stanovanju, kjer je stanovala petčlanska družina, ki je imela
račun za elektriko precej večji kot 50 evrov. Ko sem v stanova-
nje vgradil svoj izum, se je poraba elektrike v družini zmanjšala
za skoraj 50 odstotkov. Vsa družina je bila navdušena in se je
odločila sistem obdržati. To pa še ni bilo vse. Naslednji dan so
me klicali sosedje, ki so hoteli imeti ta sistem. S tem sistemom
sem zaslužil dovolj denarja, da sem začel eksperimentirati na
porabi plina pri kuhanju in ogrevanju.
Predvsem na ogrevanju bi z novimi, visokotehnološko razvitimi
pečmi naredili veliko dobrega za naše okolje. Te peči bi goriva,
kot sta plin in olje, izkoristili do te mere, da ne bi bilo nobe-
nih odpadnih plinov in drugih materialov. Posebno pozornost
bi usmeril na peči na trda goriva, saj se mi zdi, da so te velik
onesnaževalec našega zraka. V dimnike teh peči bi dal vgraditi
posebne filtre, ki bi očistili dim, ki nastaja pri gorenju. Tak
dim bi bil očiščen in kot tak neškodljiv za naše zdravje in našo
okolico. Škodljive snovi, ki bi ostale na filtru, bi po posebnem
kemijskem postopku spremenil v biognojila, ki bi lahko nado-
mestila celo humus, ki ga dandanes pogosto uporabljamo kot
gnojilo na vrtu. Biognojila, ki bi jih izdeloval, bi poskrbela
tudi za odpornost in zdravje rastlin na vrtu in na polju. Tako
ljudje ne bi potrebovali ne umetnih gnojil in ne zdravju zelo
škodljivih škropiv. Prepričan sem, da bi s temi ukrepi pozitivno
vplival tudi neposredno na zdravje ljudi, saj vsi poznamo vpliv
raznih škropiv na naše zdravje. Zmanjšana uporaba škropiv bi
pripomogla tudi k čistejši pitni vodi. Sploh se mi zdi, da bi
morala biti skrb za čisto vodo primarna v našem življenju, saj
vsi vemo, da brez vode življenje ne more obstajati.
Še bi lahko nizal nove in nove ideje. Naštete ideje pa prav-
zaprav niso čisto moje. O skrbi za bolj zdravo okolje lahko
danes beremo v vseh časopisih, poslušamo po radiu, gledamo
po televiziji … Vedno se nam zdi, da se to nas ne tiče, da se to
dogaja drugim ljudem. Redkokdaj se vprašamo, če nismo tudi
sami morda vsaj delno krivi za katastrofe, ki se dogajajo drugje
po svetu. In dokler je tako, se stvari ne bodo spremenile na
bolje. Zato je čas, da se zbudimo iz svoje otopelosti in začnemo
ukrepati tukaj in zdaj. Morda še ni prepozno!
Uroš Vaupotič, 8. b
Gledališke novice
V gledališki krožek se je jeseni vključilo
veliko učencev. Takoj je bilo vsem jasno,
da se bomo morali razdeliti v dve sku-
pini. V oktobru je z gledališkimi vajami
pričela skupina petošolcev. Odločili smo
se za igrico z naslovom Krtačka Zobač-
ka, ki je bila živahnim fantom pisana
na kožo. Zabavni dialogi, veliko akcije,
gusarskih dvobojev – skratka, na vajah
nam ni bilo dolgčas. Sami smo si izdelali
sceno in kostume ter v mesecu decem-
bru igrico premierno predstavili v Cuker
jami. Ponovili smo jo za učence 1. in 2.
triade naše šole. Dober odziv obiskoval-
cev nas je vzpodbudil, da smo se prijavili
na območno srečanje otroških gledaliških
skupin, ki je potekalo v Cirkulanah. Bili
smo veseli pohval gospe selektorice, prav
tako vseh strokovnih nasvetov, ki nam
jih je ponudila. V mesecu aprilu smo se
udeležili Festivala gledaliških sanj, ki je
potekal v Pionirskem domu v Ljublja-
ni. Igranje na pravem gledališkem odru
je bilo za nas veliko doživetje. Še sreč-
nejši smo bili, ko smo izvedeli, da smo
dosegli 3. mesto med predstavami 1. in
2. triade. Rok Forstnerič pa je bil med
600 nastopajočimi izbran med deset naj-
obetavnejših igralcev na srečanju. Rok,
iskrene čestitke! V soboto, 23. maja, je
bila skupina povabljena v radijsko odda-
jo Za velike in male, ki je potekala v živo
na radiu Ptuj. Zanimiva izkušnja!
Igrico Krtačka Zobačka bodo učenci
zaigrali na prireditvi ob zaključku šolske-
ga leta. Drugo skupino sestavljajo učenci
2. in 3. razreda. Z delom smo pričeli v
mesecu februarju. Izbrali smo si igrico z
ekološko tematiko z naslovom Nočemo
biti dinozavri. Pridno vadimo, premiero
pa napovedujemo v jeseni.
Mentorica Biserka Selak
Stran 63
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
KONCERTNI VEČER
OPZ in MPZ OŠ Videm sta tudi v letošnjem šolskem letu pridno vadila in uspešno predstavila šolo na obeh revijah. Ob
koncu meseca maja smo pripravili zaključni koncert obeh zborov, v goste pa smo povabili žensko vokalno skupino Fortuna
in harfistke ZGŠ sv. Petra in Pavla Ptuj. Prireditev smo zaključili s pesmijo Mama Mia (ABBA), ki smo jo zapeli skupaj
z žensko vokalno skupino in je požela ogromen aplavz. Ta pesem je dvignila na noge vse prisotne v dvorani in nam vsem
skupaj pognala kri po žilah. Sicer pa je bil to sploh čudovit umetniški večer.
Alen Krajnc, 9. b
Zanimiva šola v naravi – Peca
V ponedeljek, 1. 6. 2009,
smo se ob 8. uri zbrali pred
našo šolo. Do Pece smo se
vozili približno 2 uri. Ko smo
prispeli do Pece, so nas razpo-
redili po sobah ter nam dali
nekaj časa, da smo si zložili
oblačila iz kovčkov v omare.
Učitelji so nas razporedili v
dve skupini. Midve sva bili v
2. skupini, ki se je odpravila
k potoku. Ob 22. uri smo se
odpravili spat.
Zjutraj smo se dekleta zelo
težko zbudila. Imele smo malo
časa, da se uredimo, zato smo
malo zamudile k jutranji telo-
vadbi. Potem smo imeli pro-
sti čas, ki smo ga preživljali
na zanimive načine. Popoldne
je imela 2. skupina plezanje.
Vsem nam je šlo zelo dobro
od rok. Zvečer smo se ob 22.
uri zopet odpravili spat. Od
plezanja smo bili zelo utru-
jeni.
Tretji dan smo se zjutraj zopet
zelo težko zbudile in smo
zamudile jutranjo telovadbo.
Po zajtrku smo se peš odpravi-
li do rudnika svinca in cinka.
V rudniku je bilo zelo zani-
mivo. Takšnih jam si verjet-
no nihče ni predstavljal. Vse
zanimivosti pa so popestrili še
zvočni efekti. Popoldan smo
imeli lokostrelstvo. Šlo nam je
kar dobro od rok. Zvečer nis-
mo mogle hitro zaspati, zato
je v našo sobo večkrat prišel
učitelj.
Predzadnj i dan se ni smo
zbudile prepozno, zato smo
pravočasno prišle na jutranjo
telovadbo. Potem je imela 2.
skupina iskanje orientacijske
točke. Lina se je s svojo sku-
pino izgubila in s tem povzro-
čila skrbi učiteljem. Ampak
so vseeno našle pot do doma.
Zvečer smo imeli ples, ki je
bil najboljši. Zaspale smo ob
polnoči.
In tako je prišel zadnji dan.
Zopet smo zaspale in nato
prišle prepozno k jutranji
telovadbi. Potem smo si šli
pakirat obleke. Z avtobusom
smo se odpeljali za Dravo,
kjer smo imeli piknik. Tam
smo si pekli hrenovke ter se
vozili s kanuji. Bilo je zelo
zanimivo.
Šola v naravi nam je bila zelo
všeč. Tam so nekateri spoznali
nove ljubezni, prijatelje, nove
ljudi … Bilo je zares super.
Lina Skela in
Teja Jaković, 7. a
Obiskali smo rudnik svinca in cinka.
Pravo doživetje je bila vožnja s kanuji.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 64
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
NA POT PO STARI ŠOLSKI POTI
Zbrali smo se pred gasilskim domom. Odšli smo na pohod po
stari šolski poti do ribnika. Nosili smo dve zastavi, slovensko
in evropsko. Na začetku smo hodili po gozdu, nato po glavni
cesti in kmalu smo prišli do ribnika. Tam smo malo jedli in
gledali v ribnik, katere živali plavajo v njem. Ko smo se vračali,
je prišel gasilski avto, ki je nekatere pobral, bil sem med njimi.
Ko so se vrnili še drugi, smo igrali nogomet s starši. Igrali smo
3 : 1. Tudi jaz sem dal en gol.
Žan Plajnšek, 5. r., OŠ Sela
Na pot so vzeli tudi zastavo. Fotografije: TM
ŠPORT ŠPAS
Na športni dan so z mano prišli tudi starši in bratec. Najprej
smo šli na pohod. Hodili smo dve uri in pol. Prišli smo do
jezera. Ko pa smo se vračali proti šoli, sem videla kačo, ki ni
bila nevarna. Pri šoli smo dobili sendvič in sok. Potem smo
imeli športne igre, ki so jih pripravili gasilci. Potem so očetje in
učenci igrali nogomet. Ko je bilo vseh iger konec, smo dobili
sladoled.
Amadeja Butolen, 5. r., OŠ Sela
ŠPORT ŠPAS
Najbolj všeč mi je bilo, ko smo prispeli do jezera v Zg. Pristavi.
Tam smo se posedli za mize in se odžejali. Z mano so bili še
mamica, babica in sestrica. Nato smo otroci plezali po velikem
drevesu. To je bilo še posebej zabavno.
Urška Kojc, 5. r., OŠ Sela
NA POT PO STARI ŠOLSKI POTI
Zbrali smo se ob 9. uri za pohod. Bilo nas je veliko in bili smo
dobre volje. Hodili smo po stari šolski poti. Dva prva učenca
sta nosila zastavo. Hodili smo skozi gozd, po hribu in po rav-
nini. Na polovici poti smo si oddahnili in popili vodo. Med
potjo so nas srečali novinarji in so nas snemali. Ko smo prispeli
do ribnika, smo spili vodo, malicali in se nato vrnili. Nekatere,
ki so težko hodili, je odpeljal gasilski avto. Ko smo prispeli
nazaj do šole, smo spili sok in začele so se štafetne igre. Ta dan
je bil super in mislim, da bom prihodnje leto spet šel.
Nejc Potočnik, 5. r., OŠ Sela
Po stari šolski poti čez hrib … Pot ni bila naporna. Najmlajši so bili
navdušeni.
OŠ Sela - šport in špas
Stran 65
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Ob vrnitvi so se nekateri okrepčali in si oddahnili …
IGRE Z GASILSKO BRIZGALKO
Ko smo se vrnili iz pohoda, nas je že čakala malica. Potem
smo takoj stekli na igrišče. Tam so nas že čakale igre, ki so jih
pripravili gasilci. Pri igri gasilska brizgalka smo se razdelili v
skupine po trije. Ko je bila na vrsti moja ekipa, v njej sta bila
še Jaka in Žan, naši nasprotniki pa so bili ekipa iz 1. razreda,
smo seveda zmagali. Nato smo gledali še druge ekipe do konca.
Bilo je zabavno doživetje.
Tomaž Petrovič, 5. r., OŠ Sela
ŠPORT ŠPAS
Ko smo prišli na Sela, smo šli na pohod v Pristavo do ribnika.
Tam smo imeli kratek počitek. Nato smo šli nazaj do šole.
Dobili smo sendviče. Nato smo šli na igrišče, kjer smo imeli
različne igre. Na koncu smo dobili še sladoled in nekateri so
dobili priznanja. Moja babica je dobila priznanje, da je bila
najstarejša udeleženka. Potem smo šli domov.
Benjamin Sitar, 4. r., OŠ Sela
ŠPORT ŠPAS
Zjutraj sem se oblekla in odšla v šolo. Tam smo se vsi podpisali
in dobili broško. Nato smo šli po stari šolski poti. Vodil nas
je učitelj Boštjan. Hodili smo po gozdnih cestah. Ustavili in
počivali smo pri lepem jezeru. Učiteljica nas je slikala. Ko smo
se vrnili, nas je čakala malica. Potem smo na igrišču tekmovali.
Punce smo trikrat zmagale. Zelo smo bile vesele. Potem smo
gledali nogometno tekmo. Na koncu smo dobili sladoled. Jaz
sem si vzela čokoladnega. Nato smo odšli domov. Ta dan je bil
zelo vesel.
Nuša Voglar, 4. r., OŠ Sela
Potujemo z vlakom
Na peron je vlak prispel.
Koga zdaj bo s sabo vzel?
Vstopil ves bo 2. a
in užival, kar se da.
Ko v vagonu smo že vsi,
vlak zapiska, zagrmi.
Vsem pomahamo v slovo
in s perona speljemo.
Preko hribov meljemo,
se v Ljubljano peljemo.
Skoz predor zdrvimo,
vsi se veselimo.
Gremo v živalski vrt,
ki je ravnokar odprt.
Ko si ga ogledamo,
se domov odpeljemo.
Učenci 2. a
OŠ Videm
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 66
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Pogovor med zvezdami
Lili: Pozdravljena, Zaspanka, kako topla in lepa noč je.
Zaspanka: Prav imaš.
Zoja: Meni se zdi, da smo zvezdice najsrečnejše na tem
nebu.
Cvetka: Prav imate vse tri. Predlagam, da naredimo srečne
še ljudi, ki živijo na Zemlji.
Moni: No, prav, pa jih naredimo.
Tinka: Ker je lepa noč, bomo zapele uspavanke za otroke,
ki še ne spijo.
Manca: Jaz pa imam idejo, da zraven tudi zaplešemo.
Rebeka: No, pa dajmo, pridružite se vse zvezdice.
Lili: Zelo sem srečna, ker smo zapele veliko uspavank.
Rebeka: Jaz pa sem vesela, ker smo zraven tudi plesale.
Zaspanka: Upam, da so otroci na Zemlji sladko zaspali.
Manca: Želim si, da bi bila vsaka noč takšna, kot je bila ta.
Lea Šmigoc, 3. e
Zvezde
Micika: Kaj bi se igrale?
Angelina: Mogoče … Ne vem!
Barbara: Že vem, gremo se lovit.
Micika: Kako se to gre?
Angelina: Jaz vem, jaz vem!
Barbara: Jaz tudi.
Micika: Bosta že povedali?
Angelina: Jaz bom povedala. Ena bo lovila, drugi dve pa
bosta bežali. Ko katero ulovi, pa bosta tisti dve zamenjali
vlogi.
Barbara: Ja, tako se gre ta igra.
Micika: No, potem se pa igrajmo. Mislim, da sem najhitrej-
ša, saj imam dolg rep, s katerim skačem po nebu.
Barbara: Nehajta se prepirati, rajši se igrajmo.
Luka Lovenjak, 3. e
Moj brat
Mojemu bratu je ime Jakob. Ima modre oči. Nosi očala.
Hodi v gimnazijo. Star je 15 let. Zelo rad igra nogomet. Ima
svetlo rjave lase. Zelo dobro vozi kolo. Rad je čips in slado-
led. Je velik sladkosned. Rad pomaga mami. Zelo dobro
plava in borda. Ne mara se učiti. Namesto učenja se igra z
računalnikom. Neskončno ga imam rad. Preden kam odi-
demo za več dni, si pospravi sobo.
Primož Burg, 2. a,
OŠ Videm
NA ZAKLJUČNI EKSKURZIJI
Sreda zjutraj, nebo se je združilo z zemljo, naliv, mi pa smo se
odpravljali na pot. Vstopili smo na avtobus in si želeli, da bi
nehalo deževati. Najprej smo se odpravili v jamo Pekel. Vod-
nica nam je povedala, da v jami živijo netopirji, rakci in pajki.
Videli smo sladkovodnega raka. Videli smo tudi viseče in sto-
ječe kapnike v obliki storžev, jagod in spužve. Ko smo prišli
iz jame, smo imeli malico. Potem smo se vrnili na avtobus.
Naša druga postaja je bil največji slap v Sloveniji, ki meri 90
metrov. To je slap Rinka. Pred slapom smo se skupaj slikali.
Videli smo tudi zanimive rdeče kamne. Potem smo se odpeljali
v Celje, kjer smo si ogledali celjski grad. Iz gradu je bil lep
razgled na mesto. Naša zadnja postaja pa je bila trgovina. Ko
je avtobus odprl vrata, smo se pred avtobusom zbrali v koloni.
To je bilo kot blisk hitro. Ko je učiteljica vse razložila, smo se
kot mravlje zapodili v trgovino. Ko smo si vsak nekaj kupili,
smo se počakali pred vhodom. Ko smo bili vsi, smo odšli na
avtobus. Na poti domov smo si peli. Ko smo prispeli na Sela,
so nas starši že čakali. Imeli smo deževen dan, pa je bilo kljub
temu poučno in zabavno.
Evelin Ljubša, 5. r., OŠ Sela
Stran 67
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Izlet
Ta dan sem doživel veliko zanimivega. Ogledali smo si Babičev
mlin. Gospod nam je povedal, da mu je mlinsko kolo odneslo
že štirikrat. Bilo je polno komarjev. Ko smo se peljali, smo
videli štorklje. V Filovcih smo bili pri lončarju. Videl sem moj-
stra za izdelavo glinenih posodic. Bili smo tudi v dveh cerkvah.
Po Muri smo se peljali s splavom. Tam govorijo prekmursko.
Alen Irgl, 3. e
V Prekmurju
V petek, 22. 5. 2009, smo se odpeljali na izlet. Najprej smo
se ustavili v Stari Gori in si ogledali mlin na veter in muzejske
zbirke v stari šoli. Potem smo se odpeljali v Veržej, kjer smo si
ogledali mlin na reki Muri. Šli smo na Otok ljubezni. Peljali
smo se s splavom. Tam je bila trgovina. Kupili smo si spo-
minke. Šli smo v park in se igrali. V Bogojini smo si ogledali
Plečnikovo cerkev, v Murski Soboti pa evangeličansko cerkev.
Ko smo se vračali domov, nas je ujela nevihta.
Anja Vidovič, 3. e
Prekmurje
Šli smo na izlet v Prekmurje. Prvo smo šli v mlin na veter.
Nekateri so se bali, ker ti je lahko spodrsnilo, če si po stopnicah
tekel. Ogledali smo si tudi staro šolo. Najprej smo si ogledali
spalnico gospe ravnateljice, potem pa učilnice 1., 2., 3. in 4.
razreda. Šli smo k mlinu na Muri. Bili smo zelo lačni, zato
smo imeli malico. Tam smo videli tri muce. Šli smo v mlin.
Tam je bilo spolzko, ker so bila tla polna moke. Bili smo tudi
Potovanje po Prekmurju
V petek, 22. 5. 2009, smo šli v Prekmurje, najprej v Staro
Goro. Tam smo si ogledali mlin na veter in staro šolo. Potem
smo odšli v Veržej, kjer je bil mlin na Muri. Naslednja posta-
ja je bila v Ižakovcih. Tam smo se peljali s splavom čez reko
Muro. Po vožnji s splavom smo se šli igrat v bližnji park. Lahko
smo si kupili spominček. Ko smo se peljali v Filovce, smo vide-
li rokave Mure. V Filovcih smo bili pri lončarju. Znal je zelo
dobro izdelovati različne posode, kipce in druge predmete. Ni
bilo posode, ki bi bila enaka drugi. Jaz sem si kupil žvrgolečo
ptičko, majhno vazico in vrč.
Ko smo se peljali domov, so nas dobili črni oblaki, močan veter
in debele kaplje dežja. Veter je pihal tako močno, da se še dež
ni mogel umiriti. Ustavili smo se in čakali. Tam smo stali 5
do 10 minut. Končno je posijalo sonce. Živi in zdravi smo se
pripeljali domov.
Rene Jančič, 3. e
Tretješolci so se potepali po Prekmurju
v Ižakovcih na splavu. Peljali smo se po meji med Prekmurjem
in Prlekijo. Tam je bil park. Kupili smo si spominke. Šli smo
na kosilo. Jedli smo govejo juho, pomfri, dunajca in pecivo.
Zelo smo se najedli.
Videli smo evangeličansko in zelo veliko Plečnikovo cerkev.
Ogledali smo si tudi lončarstvo. Kupil sem si vrč in vazo. Nato
smo šli domov.
V Prekmurju je bilo lepo. Upam, da bomo šli še kdaj.
Luka Lovenjak, 3. e
Prekmurje, 22. 5. 2009
V petek smo šli v Prekmurje. Najprej smo šli v Staro Goro v
mlin na veter. Ogledali smo si staro šolo. Potem smo se pelja-
li čez reko Muro. Šli smo na Otok ljubezni. Sprehodili smo
se skozi mesto Murska Sobota. Bili smo v eni trgovini. Jaz si
nisem nič kupila. Pogledali smo si Babičev mlin na Muri. Šli
smo v Plečnikovo cerkev. V eni gostilni smo bili na kosilu. Na
koncu smo si še ogledali, kako delajo posode iz gline. Z avto-
busom smo se peljali skozi vasi.
To je bil moj najljubši dan.
Lea Šmigoc, 3. e
Prekmurje
Zjutraj smo odšli v Prekmurje. Najprej smo se odpeljali v Staro
Goro do mlina na veter. Ogledali smo si tudi mlin na Muri in
se peljali s splavom. Bili smo še v evangeličanski cerkvi in pri
lončarju v Filovcih.
Janja Kozel, 3. e
Potovanje v Prekmurje
V petek smo se peljali v Prekmurje. Najprej smo se ustavili v
Stari Gori pri mlinu na veter. Izvedeli smo veliko zanimivega.
Potem smo se odpeljali v Veržej in Ižakovce. Tam smo izvedeli
veliko zanimivosti o mlinu na reki Muri. V Ižakovcih smo se
peljali s splavom.
Blaž Krajnc, 3. e
Prekmurje
Bili smo na izletu v Prekmurju. V Stari Gori smo si ogledali
mlin na veter. V Ižakovcih smo si ogledali mlin na Muri. Na
Otoku ljubezni smo se peljali s splavom. V Murski Soboti smo
si ogledali evangeličansko cerkev in je drugačna od naše cerkve.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 68
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
V Bogojini smo si ogledali Plečnikovo cerkev. Večina cerkve
je okrogla. V Filovcih smo si ogledali lončarstvo. Kupil sem si
ptička. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se peljali s splavom.
Timotej Kmetec, 3. e
Reka Mura je zelo močna voda. Je hitra, velika in strašna. Po
njej smo se peljali s splavom. Pri lončarju smo si ogledali poso-
de iz gline.
HVALA, DA SMO BILI TUDI V MURSKI SOBOTI.
Alen Pernek, 3. e
Potovanje v Prekmurje
Bili smo v Prekmurju. Videli smo mlin na veter v Stari Gori in
mlin na Muri v Veržeju. Videli smo tudi reko Muro in evan-
geličansko cerkev v Murski Soboti. Nazadnje smo si ogledali
lončarstvo v Filovcih. Zadovoljni smo se vrnili domov. Vesel
sem, ker smo si na izletu ogledali toliko zanimivega.
Rok Stopajnik, 3. e
Bili smo v Prekmurju in Murski Soboti
Videla sem mlin na Muri in mlin na veter. Videla sem tudi
lončarja, ki izdeluje različne posode. Ogledali smo si še Plečni-
kovo cerkev in šolo – muzej, v katerem so imeli stare predmete.
Na koncu nas je med vožnjo obiskala nevihta.
Mateja Topolovec, 3. e
Pohod k pobreškemu kletarju
Na lepo, sončno pomladno soboto se je skupina pohodnikov
podala na pot k »pobreškemu kletarju«, ki je bil skupaj s
KS Pobrežje pobudnik in organizator pohoda. Če smo čisto
natančni, se jih je zbralo šestindvajset, pot pa jih je vodila iz
Pobrežja skozi Tržec, nato v Podlehnik in proti Gorci
Živahno, ne prenaporno in s
smehom prežeto pohajkova-
nje so pohodniki prekinjali s
krajšimi osvežilnimi postanki,
na postanku v Podlehniku
pa je iz nahrbtnikov tudi že
zadišalo. Malce so poklepeta-
li, se spočili, nato pa pohod
nadaljevali proti kletarjevemu
vikendu na Gorci. Da se je po
hribih razlegal zvok harmoni-
ke, je poskrbel g. Gabrovec
in končni cilj je bil ob dobri
glasbi kar nekoliko krajši. Ko
so prispeli na končno postajo,
sta jih tam pričakala »pobre-
ški kletar« Friderik Šimenko
in podkletar g. Geč, ki sta
skupaj s svojimi soprogami
poskrbela, da so se pohodni-
ki okrepčali s toplo malico,
kavo in domačim pecivom.
Ogledali so si tudi kletarjevo
klet in poskusili darove lan-
ske trgatve. V prijetni druž-
bi, sproščenem vzdušju in
Pohodniki na startni točki pred vaškim domom v Pobrežju
ob zvokih harmonike pa so
se pohodniki na vikendu kar
dolgo zadržali. Njihova želja
je, da bi, tako kot že nekaj
dogodkov v KS Pobrežje, tudi
ta kletarjev pohod postal stal-
nica in tradicija.
Besedilo in foto:
Stanka Letonja
Izlet
V petek, 22. 5. 2009, smo bili na izletu. Meni je bilo zelo lepo.
Lepo je bilo, ko smo se peljali s splavom in ko smo si ogledali
obe cerkvi ter mlin na Muri in muzej v stari šoli. Oblikovanje
posod iz gline v Filovcih pa je bilo najlepše. V Stari Gori smo
si ogledali mlin na veter. Tam smo lahko videli, kako se pre-
mika streha mlina. Jaz bi se rada zahvalila natakarjem, ki so
poskrbeli, da nismo bili lačni. Vrelcev mineralne vode na žalost
nismo videli. V Bogojini smo si ogledali cerkev, ki je grajena
na okroglo. V Murski Soboti smo videli grad na ravnini. Imeli
smo se »fajn«. Upam, da je bilo tako tudi učiteljicam.
HVALA, DA SMO LAHKO ŠLI NA IZLET.
Alice Šmigoc, 3. e
Prekmurje
Videli smo mlin na veter in mlin na Muri. Peljali smo se s spla-
vom. Ogledali smo si črno kuhinjo in stare predmete. Peljali
smo se k lončarju v Filovce. Ogledali smo si tudi evangeličan-
sko cerkev in Plečnikovo cerkev v Bogojini. Značilna žival za
Prekmurje je bela štorklja, rastlina pa črna jelša. Videli smo,
kako se mlin na veter obrača, lahko smo si ga ogledali od zno-
traj. Notranjost mlina in kako se dela moka smo si ogledali v
mlinu na Muri. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo šli domov, ker
je bila nevihta.
Alen Orlač, 3. e
Stran 69
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Šport špas – dan druženja treh generacij
V soboto, 9. maja, ko smo praznovali dan Evrope, se je po mno-
gih ekošolah po Sloveniji odvijala prireditev Dan druženja
treh generacij. V Leskovcu so šoli pri organizaciji tega nadvse
živahnega dne priskočila na pomoč številna krajevna društva.
Na leskovškem igrišču se je
zbralo preko dvesto otrok,
staršev, starih staršev ter dru-
gih sorodnikov. Po uvodnem
pozdravu vodje šole Marjane
Srdinšek je navzoče v imenu
občine Videm nagovoril Bra-
ne Orlač. Za dobro voljo sta
s skečem v domačem narečju
poskrbeli Natalija in Mateja.
Učitelj Gorazd Černila je še
demonstriral nordijsko hojo
in lahko smo se odpravili na
pohod.
Pohod je potekal skozi Belav-
šek in je trajal le dobro uro.
Kljub temu so pohodniki
bili veseli pogostitve, ki jih je
pričakala ob povratku. Nato
so reševali ekokviz, si merili
krvni pritisk ter tekmovali v
različnih igrah. Seveda je bilo
najpomembnejše, da smo se
vsi družili in zabavali v pre-
lepem sončnem dopoldnevu.
Med igrami se je pridružil še
Dolga vrsta pohodnikov na prireditvi Šport špas v Leskovcu
župan Friderik Bračič, ki je
pozdravil tovrstno druženje.
Ob koncu programa je sledi-
la podelitev nagrad. Kot naj-
mlajši udeleženec prireditve je
bil nagrajen šestmesečni Tinai
Marinič, najstarejši udeleže-
nec pa je bil s svojimi 80 leti
Vinko Krajnc. Nagrajena je
bila tudi najštevilčnejša druži-
na Milković, ki so jo sestavlja-
li člani kar štirih generacij.
Besedilo in foto:
mag. Manja Vinko
Srečanje starejših v KS Leskovec
Na prvi poletni dan, 21. junija je KS Leskovec v sodelovanju z
občino Videm organizirala srečanje starejših občanov. Po maši
v farni cerkvi se je srečanje preselilo v dvorano GD Leskovca,
kjer sta vse prisotne nagovorila predsednik KS Leskovec Franc
Kozel ter župan občine Videm Friderik Bračič. Vsem prisotnim
sta zaželela dobrodošlico ter obilo zdravja. Sledil je izjemno
pester in kvaliteten kulturni program pod okriljem Kulturnega
društva Leskovec in OŠ Leskovec.
Prvi se nam je z ubranim pet-
jem predstavil ženski pevski
zbor pod vodstvom Srečka
Zavca, nato pa so se predsta-
vili učenci OŠ Leskovec pod
mentorstvom učiteljic Ksenije
Širovnik, Marjane Notersberg
in Marije Šoštarič. Prisotni so
še posebej pozorno prisluh-
nili in se nasmejali razmiš-
ljanju otrok v spisu o njihovi
starosti in kaj bodo počenja-
li, ko bodo starejši. Matej in
Tadeja s Kulturnega društva
Leskovec sta se predstavila v
šaljivem skeču, program pa so
zaključili štirje mladi perspek-
tivni harmonikarji.
FRANC MLAKAR IN
TEREZIJA TOMAŽIČ
NAJSTAREJŠA NA
SREČANJU
Župan Friderik Bračič in
predsednik Franc Kozel sta
najstarejšima na prireditve
podelila darila. Najstarejši
moški med prisotnimi je bil
gospod Franc Mlakar, ki je
kljub svojim letom še vedno
aktiven, nasmejan in vesel. 27.
marca je napolnil 84 let. Tere-
zija Tomažič pa je bila najsta-
rejša prisotna med ženskami.
V svoj rodni kraj se je pred 37
leti vrnila s Koroške in letos
oktobra bo praznovala svoj
že 89 rojstni dan. Kot nam je
povedala, ji je tukaj zelo všeč
in kljub bolezni se je odločila,
da se udeleži prireditve in se
poveselili še z ostalimi krajani.
Tip pred pogostitvijo je vse
prisotne ponovno nagovoril
tudi gospod župnik Edi Vaj-
da in pričelo se je neformal-
no druženje, kramljanje ter
zabavni del z živo glasbo.
Sicer pa smo izvedeli, da je naj-
starejši krajan Blaž Topolovec
iz Velikega Okiča, rojen 29. 1.
1918, najstarejša krajanka pa
Julijana Turk iz Velike Varni-
ce, rojena 13. 2. 1908.
Tekst in foto:
Nataša Zagoranski
Starejši iz KS Leskovec na skupnem druženju z županom Friderikom
Bračičem.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Stran 70
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Člani OO SDS Videm in simpatizerji stranke na izletu
v Beogradu
Člani OO SDS Videm in simpatizerji stranke so se 19., 20.
in 21. junija podali na izlet v Srbijo. Tako so se »nagradili«
za trdo delo skozi leto, ko je za prijetna druženja skorajda
zmanjkalo časa.
V petkovih zgodnjih urah so
se odpravili proti Srbiji, prvi
dan pa jih je čakal obisk trga
Terazije in Skadarlije, ki je bila
nekoč dom številnih srbskih
in jugoslovanskih pesnikov,
pisateljev, slikarjev in igralcev,
danes pa se tu nahajajo neka-
tere od najboljših restavracij
v Beogradu, ki so znane po
ohranjanju boemske tradi-
cije iz zgodnjega XIX. veka.
Drugi dan izleta so si ogleda-
li Novi Beograd, ki se naha-
ja na levem bregu reke Save,
nato je sledil ogled Zemuna,
pristanišča Donava, dvorane
Arena ter ogled novega Mer-
catorjevega centra. V večernih
urah so si ogledali še Brčko in
žganjarno, naslednji dan pa
je, po obisku nakupovalnega
centra Arizona, sledil povra-
tek proti domu.
Besedilo in foto:
Stanka Letonja
Prva postojanka na poti v Beograd, ko se je enim prav prilegla veri-
ga pristne domače klobase.
Pred muzejem vojaške zgodovine
Pred “Hišo cvetja”
Katedrala Svetega Save
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Veseli Jožeki ostajajo pravi muzikanti
Skoraj bodo že štiri leta, odkar smo v občini Videm prvič slišali
za skupino Veseli Jožeki. S harmoniko se je najprej srečalo pet
Jožekov, potem so se jim pridružili še novi, tudi Jožeki, danes
pa imajo v skupini muzikante, ki pa vsi ne slišijo na to ime.
Jožek Hrga, vodja skupine, pravi, da je ime skupine ostalo in
se dobro prijelo, za muzikante pa, da je najpomembneje, da
znajo igrati in so predvsem veseljaki, potem o posameznih ime-
nih več nihče ne razmišlja. Delujejo v KD Franceta Prešerna
Videm, letos pa so še posebej ponosni na svojo prvo zgoščenko.
Hrga se prvih začetkov v sku-
pini rad spominja, pravi, da
jih je okolica takoj dobro spre-
jela, danes pa jih vabijo na vse
konce in kraje, nastopili pa so
že marsikje po Sloveniji, pravi
prijatelji pa so postali s kul-
turniki na Igu. V skupini so
člani različnih starosti, neka-
teri harmonikarji imajo tudi
glasbene šole, spet drugi so se
igranja na harmoniko naučili
pri nekaterih mojstrih igra-
nja. Posebni so tudi zato, ker
je med Veselimi Jožeki mogo-
če slišati vse tri tipe harmoni-
ke, a ženske s harmoniko pa
v skupino še niso uspeli pri-
vabiti. Hrga doda, da želja še
ostaja, če pa se jim pridruži
kaka Jožica, ki zna igrati na
harmoniko, potem bo še bolj
zanimivo.
Na prireditvi Veselo na Jože-
fovo, ki je potekala v sodelo-
vanju z družbo Radio-Ted-
nik Ptuj, pa so Veseli Jožeki
prvič javnosti predstavili svoj
glasbeni izdelek, na katerem
so želeli predstaviti mnoge
zanimive melodije iz zaklad-
nice slovenske ljudske glasbe
ter uspešnice nekaterih slo-
venskih narodnozabavnih
ansamblov. Vodja projekta je
bil Jožef Milošič z ekipo, ki je
pripravila material za snema-
nje, po tehnični in strokov-
ni plati pa so svoje dodali še
Jožek Milošič mlajši, Denis
Godec, Alojz Fras in Andrej
Grabrovec. In kot pravi Hrga,
so veseli, da jim je uspelo,
predvsem pa hvaležni vsem,
Veseli Jožeki so: Jožek Godec, Jožek Grabrovec, Jožek
Hrga, Jožek Milošič, Jožek Milošič ml., Jožek Topolo-
vec, Jožek Zavec, Aleš Belšak, Alojz Fras, Denis Godec,
Andrej Grabrovec, Izidor Hrga, Milan Koletnik, Blaž
Lesjak, Milan Senekovič, Rajko Urbančič, Boštjan Emer-
šič in Dušan Debeljak.
Stran 71
Veseli Jožeki so zaigrali na Vidovo nedeljo.
ki so jim pomagali in jih tudi
finančno podprli.
Tudi Veseli Jožeki radi poma-
gajo in darujejo v humanitar-
ne namene, zato ni preseneti-
la odločitev, da zbrani znesek
na prireditvi Veselo na Jožefo-
vo podarijo domači – videm-
ski župniji pri nabavi novih
orgel. Hrga je ponosen, da so
se tako dogovorili, čeprav je
ta njihov znesek povprečen, a
obstaja upanje, da bo morda
vzpodbudil še koga, da poma-
ga in daruje za nove orgle v
župniji sv. Vida
TM
»Z velikim veseljem pomagamo naši župniji,« je ob predaji vred-
nostnega čeka farnemu župniku Tarziciju Kolenku dejal Jožek
Hrga.
NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009 NA[ GLAS - OB^INA VIDEM - JUNIJ 2009
Praznična Vidova nedelja
Letošnja Vidova nedelja, praznik naše župnije, bo prav gotovo
ostala zapisana v kroniko župnije sv. Vida, kraja in občine.
Na Vidovo, 14. junija, je bilo v župniji nadvse slovesno, saj
so bila gradbena dela ureditve kora in podaljšanja cerkve že
uspešno zaključena. Nove pridobitve je blagoslovil minoritski
provincial p. Milan Kos, ki je tudi vodil praznično mašo, v pri-
digi pa župljanom zaželel, da naj bodo tudi v prihodnje veseli
in pogumni kristjani.
Farni župnik p. Tarzicij Ko-
lenko se je ob župnijskem
prazniku zahvalil vsem, ki so
kakor koli pomagali, posebej
pa arhitektu Matiji Suhadol-
cu, ki je po njegovih besedah
dal najboljšo idejo, do bo to
tudi zapisano v kroniko, Sil-
vi Knapič, ki je vodila nadzor
nad deli, gradbenemu podjet-
ju Zdenka Vinkoviča in seve-
da domači občini Videm za
dar, podporo in pomoč.
»Orgle so naše sanje, naša
skupna odločitev in obveza.
Pred sabo imamo zdaj naš
najvažnejši projekt, vse drugo
bo moralo počakati. Hvala
Stran 72
vsem, ki jih druži ljubezen do
domače cerkve. Če bodo slož-
ni, se bodo orgle oglasile že
ob božiču. To bo velika kul-
turna pridobitev v naših kra-
jih,« je med drugim povedal
farni župnik in ob tem pozval
vse, ki so obljubili, da bodo
darovali za orgle, da to tudi
storijo.
Besedilo in foto: TM
Domačini so na oltar prinesli posebne darove, med njimi hlebec
kruha, vino, cvetje, ...
Slovesno mašo na praznik svetega Vida je vodil minoritski provinci-
al p. Milan Kos.
Po maši je bil pred novim vhodom v župnijsko cerkev blagoslov
novih pridobitev. V imenu občine sta bila na slovesnem blagoslovu
tudi podžupan Bojan Merc in direktorica občinske uprave mag.
Darinka Ratajc.
Veseli Jožeki so za orgle darovali 400 evrov. Jože Hrga je župniku
Tarziciju Kolenku na Vidovo podaril še vrednostni ček.
V veselem, prazničnem vzdušju je izzvenel praznik videmske žup-
nije …