You are on page 1of 164

1

Predlog ljudske ustave


po predlogi vicarske in primerjava z Ustavo Republike Slovenije iz leta 1991

2 Ali pomeni Republika Slovenija enako kot slovenski narod? Ja in ne. Ja - zato, ker je slovenski narod ustanovitelj in legitimni oblastnik Republike Slovenije. Ne - zato, ker ima slovenski narod mnogo daljo zgodovino kot slovenska drava, ki je pravno utemeljena z ustavo RS iz leta 1991, v nadaljevanju URS-91. Poglejmo si drave na ozemlju dananje RS v zadnjih sto letih: - 1918 Avstroogrska

1919 1919

Drava Slovencev, Hrvatov in Srbov

1919 - 1941 1921 1931

Drava Srbov, Hrvatov in Slovencev / Kraljevina Jugoslavija Vidovdanska ustava Oktroirana ustava

1941 1943

Kraljevina Italija

1943 - 1945

Nemija

1945 1991 1946 1953 1963 1974

Federativna Ljudska Republika /Socialistina Federativna Republika Jugoslavija Ustava FLRJ Ustavni zakon FLRJ Ustava SFRJ Ustava SFRJ

19912004

Republika Slovenija Ustavne spremembe s preloitvijo dela suverenosti na mednarodne organizacije ( EU, NATO...)

3 Iz te razpredelnice je razvidno, da se drave navkljub svoji navidezni venosti lahko relativno hitro menjajo, ustave pa pravzaprav e bolj. Ob primerjavi s vico pa je razvidno, da ni povsod tako, da se pravzaprav na naih koncih drave menjajo e precej hitreje kot drugje. vica je namre svojo ustavo sprejela e sredi 19. stoletja, drava pa se vmes ni nikoli menjala. Pred tem pa je tudi vica imela burno zgodovino in njena preteklost je podobno pestra kot naa , v resnici nam je v marsiem tudi sorodna. Vzemimo torej za nai izhodini toki dejstvo spreminjanja drav in dejstvo, da je nae ozemlje sorazmerno e bolj obremenjeno z menjavanjem dravnih meja.

Veina dravnih sistemov po svetu danes deluje na temelju rimskega prava, rimsko pravo pa je bilo v svojem bistvu kompromis med imperialnim pravom absolutizmom diktaturo in med ljudovlado, imenovano demokracijo ali republiko. Tehtnica pa je bila v rimskih asih vedno mono nagnjena na imperialno stran kompromisa, saj je celotno rimsko cesarstvo temeljilo na diktaturi glavnega mesta, ki je izrpavalo province, in delilo dobiek od plenjenja in obdavevanja med razlino privilegirane sloje prebivalstva. Tudi province so imele hierarhino porazdeljene pravice, dolnosti in privilegije, kar je pogojevalo zapletanje odnosov med razlinimi provincami in s tem glavnemu mestu omogoalo ohranjanje monejega poloaja po naelu 'deli in vladaj'. Ker je tak imperialni sistem v temelju parazitski, nezdrav in neuravnoteen, je bilo potrebno krog privilegijev nenehno veati, saj le obljuba o napredku omogoa potrpeljivost ljudi, ki so zaradi drave tako ali drugae v neprijetnem poloaju, a upajo na neko 'boljo prihodnost'. Ker tak sistem temelji na porenosti, torej na eljah za privilegiji v primerjavi z drugimi in na raun neprivilegiranih, slej ko prej pride do prekucnjenja navideznega ravnoteja drube, ko potrebe privilegirancev prerastejo zmogljivosti celotnega imperija in sistem samodejno razpade. Manje in veje drave, ki so nastale po razpadu rimskega cesarstva pa so sprejele rimsko pravo, saj so se s tem pravno legitimirale. Tako frankovsko cesarstvo in po njemu e mnoge druge kraljevine ali republike. Macchiaveli, ki je v zaetku 14. stoletja posebej za papeevega sina Cezarja Borgio napisal prironik Vladar, je v prvih poglavjih omenil, da bo opisal vse najrazlineje sisteme vladanja razen republike, torej ljudovlade ali popularne demokracije. Jean Bodin, ki je konec istega stoletja napisal est knjig o republiki, pa je v opis najrazlinejih kombinacij med diktaturami in demokracijami, torej med trinotvom in ljudovlado, vpletel tudi primer najbolj iste ljudovlade, ki jo je zasledil, namre izroilo starih Karantancev, da svojim knezom pred ustolienjem zagrozijo z odstavitvijo, e se ne bi dral obljubljenega, katero je Bodin navedel kot enega izmed najisteje ohranjenih starodavnih pravnih sistemov, ki je izviral e iz predrimske, torej keltske ali delno celo iz predkeltske dobe.

Nicolo Macchiaveli

Jean Bodin

Za keltsko dobo v naih krajih je namre po izroilu starih piscev bilo znailno ustanavljanje kraljevin. S temi asi so povezane legende o kralju Matjau, pa tudi eka legenda o prvemu kralju Servijanov Muniku ali Muiku, o katerem je pisal bavarski zemljepisec iz 9. stoletja. O istem mitu poroa arabski potopisec Masudi, le da prebivalce v deeli kralja Munika imenuje Vinjane. Sorodne so tudi legende o kralju Arturju in podobne legende na vedskem. Obred ustolievanja kneza torej vsebuje pravna naela najstarejih keltskih kraljevin, ki so morale upotevati stareje pravo, torej isto ljudovlado.

Kovanec iz Norika, keltska doba

Podroje keltskih kovancev

6 Pred keltskim obdobjem je bilo torej obdobje naravne ljudovlade, kakrna je e jasno razvidna v slovenskem ljudskem izroilu o zborih pod vakimi lipami, o tem pa so pisali tudi stari pisci, recimo Prokopij iz 6. stoletja, ki je Slovanom pripisoval starodavno izroilo ljudovlade. Tudi bizantinski cesar Mavricij je zapisal, da so Slovani izrazito svobodoljubni in nikakor ne prenaajo tiranov. Enako je zapisal tudi cesar Leon.

Stareja politina obdobja v naih krajih: 1849 1816 1809 1781 955 905 828 819 788 658 623 536 455 452 35 p. n. . 4 stol. p. n.. Sveto Rimsko cesarstvo Madarsko kraljestvo Grofija Karantanija Vzhodna Bavarska krajina Spodnja Panonija Frankovsko cesarstvo Karantanija Samova zveza Vendov Ostrogotsko kraljestvo Gepidsko kraljestvo Drava Hunov Rimsko cesarstvo Noriko kraljestvo Avstro-Ogrsko cesarstvo in kraljestvo Ilirsko kraljestvo v sklopu avstrijskega cesarstva Ilirske province v sklopu Francoskega cesarstva

Leta 1456 je bil v zaroti umorjen Urh, zadnji iz Celjske rodbine, ki je bila verjetno povezana z rodbino Panonskega Kneza Braslava. Urh je zaradi pogodbe s Habsburani raunal na cesarski prestol. Leta 1461 je bila ustanovljena Ljubljanska nadkofija in s tem prevzela ostrejo skrb nad versko politiko ozemlja namesto starega svobodoljubnega verskega sredia Ogleja. Leta 1781 je Joef II. izdal 'Tlaanski patent', ki je pri nas ukinil tlaanstvo. Leta 1849 je cesar Franc Joef izdal cesarski patent, v katerem je doloil dravljanske pravice v skladu z zahtevami ljudskih gibanj v pomladi narodov.

Celjske posesti v 15. stoletju

Razliice jantarne poti v tretjem tisoletju pred naim tetjem.

Obmoje Slovenije lei na geostrateko pomembnem poloaju.

Geostrateki poloaj nam razloi, zakaj so e Rimljani hoteli to obmoje im prej obvladovati.

Rimska delitev naega ozemlja na razline province

Z namenom prepreevanja povezovanja prebivalstva v enoten nastop proti Rimu so Rimljani ozemlje razkosali na razline province in meje med prvincami stalno po malem spreminjali.

Podobno nas je delilo Frankovsko cesarstvo

10

Podobno nas je delilo Avstroogrsko cesarstvo

V to shemo ne sodi drava Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je leta 1919 trajala en sam mesec.

11 Enomesena drava SHS je temeljila na dednem pravu deel: Primorska, slovenski del Koroke, Kranjska, slovenski del tajerske in Ogrska Slovenska krajina, katerih dedne pravice so se navezovale na staro Karantanijo. V dravo so bile vkljuene tudi druge slovansko govoree deele bivega avstroogrskega cesarstva, namre Hrvaka, Bosna in Vojvodina. Vlada je bila razglaena v Zagrebu in Anton Koroec je bil izvoljen za predsednika drave. Mednarodni pritisk, predvsem iz Rima in angloamerikih zaveznikov, je to pravno utemeljeno dravo izbrisal iz zemljevida in ozemlja v okrnjeni obliki, brez dela Koroke in Primorske, prikljuil Kraljevini Srbiji, mladi dravi, katere vladajoi sloj je bil mono pod vplivom taistih mednarodnih sil, predvsem preko pritiska razlinih prostozidarskih lo in redov.

Rimske politine zahteve 1915

Koroki plebiscit 1920

12

Kraljevina Jugoslavija 1921-1941

Italijanska Slovenija 1941-1943

13

Koroka in tajerska v sklopu Nemke drave 1941-1943

Svobodno Trako ozemlje 1947-1954

14

Po drugi svetovni vojni je ozemlje pridobilo pravni poloaj Socialistine republike Slovenije v okviru Socijalistine federativne republike Jugoslavije 1943-1991

Razpad Jugoslavije po letu 1991

15

Meje Republike Slovenije ne temeljijo na zgodovinskih pokrajinah, ampak na mednarodnih pogodbah iz 20. stoletja.

16

Tranzitni koridorji danes e pogledamo geostrateki poloaj RS danes, opazimo oitne podobnosti s prazgodovinskimi trgovskimi potmi, imenovanimi jantarna pot, kar je razumljivo, saj se zemljepisna pokrajina ni menjala in je najbolj ugoden prehod iz Sredozemlja v srednjo, severno in vzhodno Evropo e vedno naraven, skozi Vipavsko dolino. Socijalistina federativna republika Jugoslavija je bila ena od mnogih zaasnih politinih tvorb, saj je prej ko v 50 letih razpadla z dravljansko vojno, ki je imela svoje simpatizerje v tujini. V asu trajanja Jugoslavije so se podpisale mednarodne pogodbe, ki so mesto Trst loile od ozemlja Slovenije. Podobno so se na zaetku trajanja kraljevine Jugoslavije podpisale mednarodne pogodbe, ki so omogoale odcepitev dela slovenske Koroke k avstrijski Koroki. Leta 1991 se je Republika Slovenija osamosvojila in razglasila svojo politino neodvisnost. e na ta dogodek pogledamo s irega zgodovinskega stalia, je bilo to nedvomno v trenutnem in zaasnem interesu doloenih mednarodnih sil. Dolgo nam res ni treba razmiljati, katere sile bi to lahko bile. Tiste namre, s katerimi smo se kasneje politino povezali, namre z evropsko unijo in atlantskim vojakim zaveznitvom, na katere je Republika Slovenija po 13 letih obstoja z ustavo prenesla del svojih pristojnosti in se zavezala, da bo upotevala sklepe, sprejete v mednarodnih organizacijah, tako kot bo to zapisano v teh sklepih, sprejetih v omenjenih mednarodnih organizacijah. To se je namre zgodilo leta 2003 z ustavnimi spremembami, ki so bile sprejete nekaj mesecev pred prikljuitivjo tem mednarodnim organizacijam. Iz irega zgodovinskega in zemljepisnega stalia, kjer najdemo ve navidezno samostojnih dravic v okviru in pod okriljem vejih mednarodnih partnerjev s svojimi posebnimi interesi, je povsem upravieno priakovati, da je tudi naa dananja dravica vpletena v razlina mednarodna dogajanja, ki presegajo nae interese. Potem seveda ni preseneenje, e fundacija Soro, ki s podporo banne dinastije Rothschild financira razline oranne in drugane revolucije po svetu, ter je povezana z razlinimi starodavnimi tajnimi loami in tudi z Rimom, e zlasti z Vatikanskimi bankami, tudi v Sloveniji plauje politoloki 'Mirovni intitut' in 'Delavsko pankersko univerzo', ki dajeta slutiti, da je tudi republika Slovenija miljena zgolj kot zaasna dravna oblika, saj nedvoumno razglaata

17 neprimernost slovenske dravnosti in v domnevno znanstvenem argonu ponujata razlage karantanskega grba panterja kot simbola skrajneev, uporabo slovenine kot uradnega jezika zaradi vkljuevanja trakega in korokega nareja kot ekspanzivno in skrajno nacionalistino, enako kot samo ime nae drave, ki s svojim bistvom oznauje tudi pripadnike slovenske narodnosti izven ozemlja republike Slovenije in bi naj bila zatorej naa celotna drava neka skrajno nacionalistina tvorba. Ni naj ta tvorba ne bi imela skupnega s Karantanijo, ki po njihovem 'strokovnem mnenju' spada v 'mitoloko obdobje' in naj bi govorila o nekih nedefiniranih 'Slovanih' in nikakor ne o Slovencih (povzeto po lanku Veronike Bajt iz Mirovnega intituta, z naslovom O nacionalizmu v Sloveniji'). Na spletni strani Mirovnega intuituta pie: V osmih letih delovanja je Open Society Institute Slovenia vsem tem dejavnostim namenil ve kot 25 milijonov amerikih dolarjev. Po letu 2000 podpora Georga Sorosa razvoju odprte drube v Sloveniji ni popolnoma prenehala: Open Society Institute jo e vedno namenja dejavnostim Mirovnega intituta in drugih organizacij in posameznikov. Za prispevek k razvoju civilne drube v Sloveniji je George Soros leta 2002 prejel dravno odlikovanje astni znak svobode Republike Slovenije. Na Wikipediji pa o Delavsko pankerski univerzi pie: Delavsko-punkerska univerza (DPU) je izobraevalni projekt Mirovnega intituta intituta za sodobne drubene in politine tudije, ki odpira monosti aktivnega izobraevanja (predavanja, tudijski bralni seminarji, okrogle mize, Prvomajske ole) o najsodobnejih teoretskih in politinih temah, ki jih po mnenju organizatorjev dravne izobraevalne intitucije ne obravnavajo oziroma jih ne obravnavajo na zadovoljivi ravni. Ker je parlamentarna politika v republiki Sloveniji popolnoma povezana s politiko Evropske Unije in Nata, je razumno priakovati, da bo torej tudi na notranje politinem podroju usklajena z mednarodnimi interesi. In res, v takni lui je laje razumetii nartno in sistematino krhanje vzvodov neposredne demokracije v RS v zadnjih dvajsetih letih, na kakrno opozarjata neodvisno politino zdruenje Prapor Svobode in domoljubno drutvo Hervardi: Leta 1994 je bil sprejet ZRLI (Zakon o referendumi in ljudski iniciativi). Od takrat do danes je bilo podanih ve kot 100 razlinih pobud volilk in volilcev, od tega je le dvema(!) pobudama uspelo zbrati dovolj podpisov tudi za referendumsko zahtevo (40.000). Ostale referendume sta zahtevala ali Dravni svet (dvakrat) ali 30 poslank in poslancev Dravnega zbora (estnajstkrat). Najprej je bilo za pobudo potrebno v sedmih dneh po sprejemu zakona zbrati 250 navadnih podpisov, nato pa so leta 2001 to zahtevano tevilo dvignili kar za tirikrat, na 1000. Leta 2006 so poslanke in poslanci Dravnega zbora na lastno pest poviali to tevilo na 2.500 navadnih podpisov. Obe spremembi sta omejili monost Ljudstva, da sproi pobudo oziroma zahtevo in obe spremembi sta bili izpeljani po tihem, brez javne razprave in brez vednosti Ljudstva. Druga tiha in uniujoa sprememba na podroju referenduma je bila odloba Ustavnega sodia leta 2005, s katero je kar samo Ustavno sodie poseglo v temelj politine moi Ljudstva in odpravilo predhodni referendum. Od takrat dalje nihe ne more zahtevati referenduma o zakonu pred konnim glasovanjem v Dravnem zboru, eprav je bilo to vse od leta 1994 popolnoma regularna zakonska monost.

18 Prosinca/januarja letos smo komaj prepreili t.i. Toninov predlog, da bi bilo potrebno za referendumsko pobudo zbrati kar 5.000 podpisov in to na Upravnih enotah. e od leta 2000 je popolnoma jasno, da je vsakrno zbiranje podpisov z obvezno overitvijo na Upravnih enotah ostanek totalitarnega reima, Ustavno sodie pa do danes ni bilo sposobno odgovoriti na to vpraanje demokratino, v korist ljudovlade in Ljudstva. Ve kot stokrat so volilke in volilci zbirali po 40.000 podpisov, uspeli so samo dvakrat!!! Lansko leto je bila podana e ena od tevilnih ustavnih pobud, da se odpravi to protiustavno ureditev (Zdruenje umetnikov Paviljon pobuda, Ustavno sodie odgovor). Dravna vladajoa klika se brani e z zadnjimi pravnimi sredstvi in praznimi izgovori, da preprei Ljudstvu zbiranje obiajnih podpisov in s tem ve referendumov oziroma vejo oblast Ljudstva. Zaradi vseh teh napol tajnih in uniujoih sprememb ZRLI dravljanke in dravljani nismo mogli glasovati ne o Evru, ne o Lizbonski pogodbi, ne o lanstvu Hrvake v NATO, ne o slabi banki, ne o lanstvu Hrvake v EU, ne o drugih pomembnih politinih vpraanjih, eprav nam poslanke in poslanci sproti laejo, da je potrebno referendume omejiti prav zato, da bi odloali le o pomembnih vpraanjih. In zdaj smo pred zakljunim obraunom glede spremembe 90. lena Ustave, te zadnje, najveje protiustavne akcije slovenskih politinih diktatorjev. Razprava o tej tektonski ustavni spremembi je bila doslej nartno blokirana, utiana in omejena. Redki poznavalci, ki spremljamo to podroje, smo le dobili kratko prilonost podati svoja mnenja, vendar niso nobenega od naih predlogov niti obravnavali, e manj upotevali, kar spet pomeni, da je celoten postopek do sedaj neustaven, saj je Ljudstvo ponovno popolnoma izloeno iz razprave.

Poglejmo tudi nao trenutno ustavo, ki je bila sprejeta leta 1991 brez olepevanja. Pisec nae sedanje ustave dr. France Buar je bil prijatelj gospoda Otto von Habsburga, potomca starih dednih sovranikov Celjskih knezov, pa tudi Franca Joefa I., ki je leta 1849 napisal cesarski patent.

. Grb Habsburanov

19 Cesarski Patent o temeljnih politinih pravicah, ki jih zagotavlja ustavno pravo drave (Patent o temeljnih pravicah) z dne 4. marca 1849 razveljavljen z dodatkom III. Cesarskega patenta z dne 31. decembra 1851 ("novoletni patent") RGBl. 3/1850

Mi, Franc Joef prvi, po milosti Boji Cesar Avstrije itd, itd, predpisujemo za naslednje kronske deele v avstrijskem cesarstvu, in sicer za: dedno vojvodino Avstrijo nad in pod reko Enns, vojvodino Solnograko, vojvodino tajersko, Kraljevino Ilirijo, ki jo sestavljajo vojvodina Koroka in Kranjska, pokneena grofija Gorika in Gradika, mejna grofija Istra in mesto Trst z okolico za pokneeno grofijo Tirolska in Vorarlberg, Kraljevino eko, mejno grofijo Moravsko, vojvodino Zgornjo in Spodnjo lezijo, kraljevino Galicija in Lodomeria z vojvodinami Auschwitz in Zator in z veliko kneevino Krakov, za vojvodino Bukovino, in konno, za Kraljevino Dalmacijo v priznanje in zaito prebivalcev teh deel po z nae strani sprejetem ustavnem pravu zagotovljene politine pravice, na zahtevo ministrskega sveta: 1 Polno versko svobodo in pravico do izvajanja domae vere in veroizpovedi, ki je zagotovljena vsem. Uivanje dravljanskih in politinih pravic ni odvisno od verskega preprianja, vendar verska izpoved ne opraviuje kritev dravljanskih dolnosti. 2 Vsaka zakonsko priznana cerkev in verska skupnost ima pravico do skupnega javnega izvajanja bogosluja, samostojnega vodenja in upravljanja svojih zadev, posesti in uivanja za svoje kultne, vzgojne in dobrodelne namene doloene ustanove, fundacije in fonde, vendar pa se zaradi verskega preprianja ne sme kriti dravljanskih dolnosti.. 3 Znanost in njeno pouevanje je brezplana. Do ustanavljanja vzgojnih in izobraevalnih ustanov ter pouevanje v njih je upravien vsak dravljan, ki je svojo tozadevno sposobnost dokazal v skladu z zakoni. Za pouevanje po domovih tak izkaz ni potreben. 4 Za splono javno izobraevanje je treba v javnih ustanovah na podrojih z meanim prebivalstvom poskrbeti tako, da prejme tudi manjinski narod potrebna sredstva za negovanje ter izpopolnjevanje svojega jezika. Verska vzgoja v osnovni oli se izvaja s strani tamkajnje cerkve ali verske skupnosti. Drava izvaja nad vzgojo in izobraevanjem nadzor. 5. Vsakdo ima pravico do svobodnega izraanja svojega mnenja z besedami, s pisanjem, tiskanjem ali slikovno predstavitvijo. Tiska ni dovoljeno cenzurirati. Proti zlorabi tiska se izda prepovedni zakon.. 6 Vsakdo ima pravico do peticije. Obe peticije lahko izhajajo le s strani uradov in zakonsko priznanih organov.

20 7 Avstrijski dravljani imajo pravico do zbiranja in oblikovanja zdruenj, e namen, sredstva ali nain zborovanja ali zdruevanja niso nezakoniti niti nevarni za dravo. Izvajanje te pravice, kot tudi pogoji za pridobitev ali izgubo drutvenih pravic, so doloeni z zakonom. 8 Osebna svoboda je zagotovljena. Aretacija osebe se, razen v primeru zalotitve pri samem dejanju, lahko izvaja samo na podlagi ukaza sodnika ali uradnika, zakonsko pooblaenega za izvajanje sodnike funkcije. Vsak tak ukaz za aretacijo je treba aretirani osebi pokazati takoj ali najkasneje v 24 urah. 9 Varnostni organ mora vsako aretirano osebo izpustiti na prosto v 48 urah ali pa jo predati sodiu. 10 Pravica do stanovanja je nedotakljiva. Preiskava stanovanja in papirjev ali zaseg slednjih je dovoljen le v z zakonom doloenih primerih in oblikah. 11 Tajnosti pisem se ne sme kriti, zaseg pisem se izvaja le v vojnem asu ali na podlagi sodnega naloga. 12 V primeru vojne ali notranjih neredov se lahko dolobe v lenih od 5 do vkljuno 11 zaasno ali lokalno razveljavijo. Zakon doloa podrobnosti. 13 Naemu ministrskemu svetu bo naloeno, da za izvedbo teh dolob do asa dokonnih celovitih zakonov sestavijo zaasne odloke in nam jih predloijo. Podano v naem kraljevskem glavnem mestu Olmec, marca 1849. Franc Joef. Nae sedanje ustave (URS-1991) pa ne bomo primerjali le s cesarskim patentom iz leta 1849, katerega je zaasno izdal cesar Franc Joef predvsem zaradi zahtev iz asa pomladi narodov v letu 1848, dedia francoske revolucije, ki je porodila Napoleona, strah in trepet starih vladarskih hi. Raje jo primerjajmo z ustavo, ki se dri temeljev ljudovlade, naega tradicionalnega pravnega reda. Boljega primera, kot je vicarska ustava, ne bomo nali. Vnasprotju s Slovenijo je bilo na ozemlju vice, skozi katero tee sicer tudi nekaj mednarodnih tranzitnih poti, politino stanje zadnjih 150 let sorazmerno umirjeno, kar je zelo verjetno povezano tudi z dejstvom, da ima v vici glede vseh pomembnih odloitev zadnjo besedo vicarsko ljudstvo.

21

vica je imela sredi 19. stoletja teave s sosedi, zato so obnovili starodavno vicarsko zaveznitvo in oklicali zvezno republiko, katero so sestavljale zgodovinske deele, imenovane Kantoni. Ker so v skladu z izroilom hoteli ostati zvesti ljudovladi, glede na mednarodne okoliine pa so morali sprejeti ustavo, so se odloili, da se bodo zgledovali pri ameriki ustavi in deklaraciji o neodvisnosti, katero je spisal Thomas Jefferson, v skladu z navdihom, ki ga je dobil po branju Bodinovih estih knjig o republiki. Bodin je v knjigi sicer opisoval razline stopnje kompromisov med tiranijo in ljudovlado, obenem pa je ugotavljal, da je pravni red naravno vezan na zemljepis pokrajine. Izroilo pravi, da Jefferson napisal svoje inicialke prav na strani v svojem izvodu estih knjig o republiki, na kateri je Bodin opisoval ustolievanje karantanskih knezov . V kasnejih izvodih in e posebej v anglekih prevodih, imenovanih Six books on Commonwealth, je omenjeni odstavek izpuen.

22

23 Primerjava sedanje ustave s predlogom nove ustave Ustava = politini sistem. Za na politini sistem, zapisan v Ustavi RS, je znailno, da imajo stranke veliko veje pravice kot civilna druba, in zato obvladujejo dravni zbor, ki je pristojen za doloanje pravic civilnim osebam, in vlado, ki je pristojna za odloanje o dravnih zadevah. Vlado po svoji vesti vodi in usmerja predsednik vlade. O ustavnih zadevah pri nas odloa ustavno sodie, o financah raunsko, dravo pa predstavlja neposredno voljeni predsednik drave. Poleg dravnega zbora obstaja e dravni svet, ki je manj obremenjen s strankami, ima pa tudi veliko manjo teo pri politinih odloitvah. Obstajajo sicer vzvodi neposredne demokracije, predvsem referendum in ljudska pobuda, a kot je bilo zgoraj omenjeno, je ta monost v resnici komaj uporabna. Za razliko od naega sistema v vici glede zakonov in ustavnih sprememb nima kljune besede parlament, temve ljudstvo samo, ki ima velike pravice in pristojnosti do odloanja o dravnih zadevah in ima z referendumi ter ljudskimi pobudami povsem resnien vpliv na dravne odloitve. Razen tega ima vica zvezni dravni zbor, ki je sestavljen iz narodnega in deelnega zbora, oba zbora pa sta si enakovredna. Za izvajanje dravne politike je zadolen izvrni svet, ki ga sestavlja sedem lanov, izmed katerih se vsako leto izvoli delovni predsednik, ki je tudi predsednik drave. Vsak izmed sedmih lanov izvrnega sveta je zadolen za svoje podroje in delovni predsednik na njih nima vpliva. Sedem oddelkov oziroma ministrstev je naslednjih:

Zunanje zadeve

-mirno soitje narodov, -varovanje lovekovih pravic, -podpiranje demokracije, -varovanje interesov vicarskega gospodarstva v tujini, -lajanje teav in revine po svetu, -ohranitev naravnih ivljenskih pogojev

Sodstvo in policija

soitje Slovencev in priseljencev, azilna vpraanja, notranja varnost boj proti kriminalu, dravljanske pravice, igre na sreo, mednarodno sodelovanje na podroju sodstva in policije

Obramba, varnost prebivalstva, port

24 Notranje zadeve zavarovanje, zdravila, raziskave in izobraevanje, kultura, druinska politika, enakopravnost ensk mokih in hendikepiranih, statistika, vremenoslovje, boj proti rasizmu

Okolje, promet, energija, komunikacije energija, komunikacije, razvoj prostora, ceste, okolje, promet, civilno letalstvo

Finance

Ljudsko gospodarstvo

gospodarstvo izobraevanje, raziskave, inovacije kmeko gospodarstvo gospodarska oskrba stanovanja

25 Kazalo Predloga nove ustave 1. Splone dolobe 2. Temeljne, lovekove in socialne pravice 3. Republika, deele in lokalne skupnosti 4. Ljudje in deele 5. Dravna ureditev 6. Revizija ustave in zaasne dolobe Ob primerjavi kazal obeh ustav je e nekoliko razvidna tudi razlika med politinima sistemoma. Prvi poglavji, splone dolobe, se naeloma pokrivata, tako v vicarski in v predlogu nove ustave (PNU), kot v sedanji ustavi RS (URS). Drugo poglavje PNU je v URS delno obravnavano v drugem, delno pa v tretjem poglavju skupaj z gospodarskimi razmerji, ki se sicer deloma pokriva s tretjim poglavjem PNU, s tem da pri URS manjkajo jasno doloene pristojnosti drave in deel, ki so sicer obravnavane v tretjem poglavju PNU z naslovom Republika, deele in lokalne skupnosti. Tretje poglavje PNU doloa razmerja med republiko in deelami ter zajema lene, ki so v URS delno obravnavani v 3. poglavju o gospodarskih razmerjih, delno v 5. poglavju URS o Samoupravi, ki doloa razmerja med dravo, obinami in lokalnimi skupnostmi, delno v 6. poglavju o financah in delno v 7. poglavju o ustavnosti in zakonitosti. etrto poglavje PNU doloa pravila o referendumih, ki je v URS zajeto v 90. lenu, ter v 9. poglavju URS, na splono pa obravnavano v tretjem lenu. Peto poglavje PNU se naeloma pokriva s etrtim poglavjem URS o Dravni ureditvi. esto poglavje PNU, o reviziji in zaasnih dolobah, je v URS obravnavano v 9. In 10. poglavju. Ker ustavnega sodia v vici ni, v PNU tudi ni poglavja o ustavnem sodiu, ki ga sicer obravnava v URS osmo poglavje. eprav imaj torej URS ve poglavij kot PNU, pa v URS manjka predvsem veliko tok iz tretjega poglavja PNU, ki doloa pristojnosti republike, deel in lokalnih skupnosti, razen tega pa je pomanjkljivo obravnavano vpraanje vzvodov neposredne demokracije, ki so v PNU obravnavani v etrtem poglavju, o Ljudeh in deelah, v URS pa zgolj pavalno v prvem poglavju, deloma v etrtem in deloma v devetem poglavju. Poglejmo si natanneje poglavja v kazalu URS in PNU: PNU

26 Kazalo sedanje Ustave URS

1.Splone dolobe, 2.lovekove pravice in temeljne svoboine, 3. Gospodarska in socialna razmerja, 4. Dravna ureditev, 5. Samouprava, 6. Javne finance, 7. Ustavnost in zakonitost, 8. Ustavno sodie, 9. Postopek za spremembo ustave, 10. Prehodne in konne dolobe I. SPLONE DOLOBE II.LOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOINE 14 III. GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA 66 IV. DRAVNA UREDITEV 80 a) Dravni zbor b) Dravni svet 96 c) Predsednik republike 102 ) Vlada 110 d) Uprava 120 e) Obramba drave 123 f) Sodstvo 125 g) Dravno toilstvo 135 h) Odvetnitvo in notariat 137 V. SAMOUPRAVA a) Lokalna samouprava 138 b) Druga samouprava 145 VI. JAVNE FINANCE 146 VII. USTAVNOST IN ZAKONITOST 153 VIII. USTAVNO SODIE 160 IX. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE 168 X. PREHODNE IN KONNE DOLOBE 172 /174

27 PNU 1 SPLONE DOLOBE 2 TEMELJNE, LOVEKOVE IN SOCIALNE PRAVICE Poglavje 1 Osnovne pravice 8 Poglavje 2 Dravljanstvo in politine pravice 39 Poglavje 3 Socialni cilji 43 3 REPUBLIKA, DEELE IN LOKALNE SKUPNOSTI Poglavje 1 Povezava med republiko in deelami 1.del - Naloge republike in deel 44 2.del - Sodelovanje med republiko in deelami 47 3.del - Lokalne skupnosti 53 4.del - Jamstva republike 54 Poglavje 2 Pristojnosti 1.del - Odnosi z drugimi dravami 56 2.del - Varnost, narodna in civilna obramba 59 3.del - Izobraevanje, raziskave in kultura 64 4. del - Okolje in prostorsko nartovanje 78 5. del - Javna dela in prevoz 87 6.del - Energija in komunikacije 95 7.del - Gospodarstvo 100 8.del - Stanovanja, delo, socialna varnost in zdravje 114 9.del - Stalno prebivalie in priseljevanje tujcev 133 10.del - Civilno in kazensko pravo, utei in mere 134 Poglavje 3 Finance 140 4 LJUDJE IN DEELE Poglavje 1 Splone dolobe 150 Poglavje 2 Ljudska pobuda in referendum 152

28 5 DRAVNA UREDITEV Poglavje 1 Splone dolobe 159 Poglavje 2 Dravni zbor 164 1.del - Organizacija 2.del - Postopki 172 3.del - Pristojnosti 179 Poglavje 3 Izvrni svet in dravna uprava 1.del - Organizacija in postopki 190 2.del - Pristojnosti in pooblastila 196 Poglavje 4 Vrhovno sodie in drugi pravosodni organi 204 6 REVIZIJA USTAVE IN PREHODNE DOLOBE Poglavje 1 Revizija ustave 211 Poglavje 2 Prehodne dolobe 215 Za razliko od kazala PNU ima URS v svojem kazalu najbolj natanno obdelano poglavje o dravni ureditvi, kar je v resnici povezano z dejstvom, da je v nai dravi najbolj pomembno obredje razlinih vejah oblasti. Zapletena pravila in tevilnost dolob s tem v zvezi pa ne pomeni samodejno tudi, da so ti odnosi med temi vejami oblasti opisani jasno ali celo nedvoumno. PNU

Preambula Preambula Izhajajo iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ter temeljnih lovekovih pravic in svoboin, temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodlobe, in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v vestoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo dravnost, sprejema Skupina Republike Slovenije ustavo: URS

29 Iz preambule URS je predvsem razbrati trajno pravico do samoodlobe in vestoletni boj za narodno osvoboditev. Zanimivo je, da je Veronika Bajt iz Mirovnega intituta v omenjenem lanku opozorila ravno na ti dve lastnosti preambule ter 3. lena URS in ju navedla kot neprimerni in etino vpraljivi. Ob primerjavi s preambulo PNU se nam omemba vestoletnega boja morda res ne zdi na mestu, saj PNU temelji na skupni odloitivi v sedanjem asu, torej v asu sprejemanja ustave (V vici torej pred 150 leti, ter vsakokrat, ko jo znova potrdi vicarsko ljudstvo, ne pa na nekih zgodovinskih vojnah, eprav so te obstajale tudi v vici). Doloba o trajni pravici ljudstva do samoodlobe pa pri njih morda ni potrebna kot nekaj posebej izpostavljenega predvsem zato, ker je ta pravica natanno opisana v ve povezanih ustavnih dolobah. Glavna razlika med preambulama pa je seveda na zakljuku, kjer je razvidno, da je URS sprejela skupina RS, PNU pa sprejema ljudstvo.

Preambula V imenu neminljivega duha! Ob zavedanju svoje odgovornosti do narave, z namenom jaanja svobode in ljudovlade, neodvisnosti in miru, v duhu solidarnosti in odprtosti do sveta,

PNU

zavedajo se skupnih zaslug za nae doseke in nae odgovornosti do prihodnjih rodov, enotni v odloitvi, da ivimo v medsebojnem spotovanju in ob upotevanju razlik in v preprianju, da je svoboden le tisti, ki svojo svobodo tudi izvaja in da se veliina naroda meri z blagostanjem najibkejih, prebivalci Republike Slovenije in njenih deel obnavljamo nae medsebojno zaveznitvo, in sprejemamo naslednjo Ustavo:

V vicarskem izvirniku je na zaetku napisano 'v imenu venega Boga', vendar je vica zelo kransko usmerjena, medtem ko Slovenci glede tega nismo tako ozkogledni, izraz 'duh' pa nam ustreza ravno zaradi svoje irine, ne gre namre za verski pojem, temve za obeloveki pojem, ki zajema tudi 'duh slovenstva', 'duh razsvetljenstva' ter s tem povezan 'duh solidarnosti in odprtosti do sveta', ki je omenjen kasneje v preambuli.

30 SPLONE DOLOBE 1 Slovenija je demokratina republika. 2. Slovenija je pravna in socialna drava. 3. Slovenija je drava vseh svojih dravljank in dravljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodlobe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Dravljanke in dravljani jo izvrujejo neposredno in z volitvami, po naelu delitve oblasti na zakonodajno, izvrilno in sodno. 4. Slovenija je ozemeljsko enotna in nedeljiva drava. 5. Drava na svojem ozemlju varuje lovekove pravice in temeljne svoboine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjine v sosednjih dravah, za slovenske izseljence in zdomce in pospeuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediine ter ustvarja monosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Slovenci brez slovenskega dravljanstva lahko uivajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti doloa zakon. 6. Grb Slovenije ima obliko ita. V sredini ita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri rti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate esterokrake zvezde. it je ob stranicah rdee obrobljen. Grb se oblikuje po doloenem geometrijskem in barvnem pravilu. Zastava Slovenije je belo-modro-rdea slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med irino in dolino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdea. Vsaka barva zavzema po irini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. Himna Slovenije je Preernova Zdravljica. Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon. 7. Drava in verske skupnosti so loene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno. 8. Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno. 9. V Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava. 10. Glavno mesto Slovenije je Ljubljana. 11. Uradni jezik v Sloveniji je slovenina. Na obmojih obin, v katerih ivita italijanska ali madarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanina ali madarina. URS

31 SPLONE DOLOBE len 1 Republika Slovenija Prebivalci Slovenije in deel Koroka, Kranjska, Primorska, tajerska in Prekmurje sestavljajo Republiko Slovenijo. len 2 Namen (1) Republika Slovenija varuje svobodo in pravice prebivalcev ter zagotavlja neodvisnost in varnost drave. (2) Spodbuja skupno blaginjo, trajnostni razvoj, notranja povezovanja ter kulturne raznolikosti v dravi. (3) Zagotavlja najvijo mono stopnjo enakih monosti za vse dravljane. (4) Prizadeva si za ohranitev dolgoronega ohranjanja naravnih virov in spodbuja pravien in miren mednarodni red. len 3 Deele Deele so suverene, kolikor njihova suverenost ni omejena z dravno ustavo, ter imajo vse pravice, ki niso prenesene na republiko. len 4 Uradni jezik Uradni jezik je slovenina. Na obmojih obin, v katerih ivita italijanska ali madarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanina ali madarina. len 5 Pravna drava (1) Ustava je podlaga za delovanje in omejevanje drave. (2) Dejavnost drave mora biti v javnem interesu in sorazmerna. (3) Dravne ustanove in zasebne organizacije morajo delovati v dobri veri. (4) Republika in deele spotujejo mednarodno pravo. len 6 Naelo subsidiarnosti Pri dodeljevanju in uresnievanju dravnih funkcij je treba upotevati naelo subsidiarnosti. len 7 Individualna in drubena odgovornost Vsak lovek je odgovoren sam zase in po svojih sposobnostih prispeva k dobrobiti drube. PNU

Splone dolobe URS se ukvarjajo bolj s simboli, ter s splonimi pravicami, medtem ko se PNU v njih bolj natanno opredeljuje z naeli, kot so trajnostni razvoj, omejevanje drave itd. V prvem lenu PNU so navedene zgodovinske deele.

32 Splone dolobe 12. Dravljanstvo Slovenije ureja zakon. 13. Tujci imajo v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene s to ustavo in z zakoni, razen tistih, ki jih imajo po ustavi ali po zakonu samo dravljani Slovenije. URS

14. len (enakost pred zakonom) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake lovekove pravice in temeljne svoboine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politino ali drugo preprianje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, drubeni poloaj ali katerokoli drugo osebno okoliino. Vsi so pred zakonom enaki.

34. len (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti) Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

35. len (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) Zagotovljena je nedotakljivost lovekove telesne in duevne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.

37. len (varstvo tajnosti pisem in drugih obil) Zagotovljena je tajnost pisem in drugih obil. Samo zakon lahko predpie, da se na podlagi odlobe sodia za doloen as ne upoteva varstvo tajnosti pisem in drugih obil in nedotakljivost lovekove zasebnosti, e je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost drave.

Kot lahko vidimo, ima PNU veliko bolj natanno doloeno, kaj se razume pod pravna in socialna drava, nateva naela, kot so ohranjanje naravnih virov, spodbujanje pravinega mednarodnega reda, poleg tega temelji na zgodovinskih deelah. URS pa poleg dokaj modernih dravnih simbolov ter mednarodnega prava omenja tudi posebej mednarodne pogodbe.

33 2. Temeljne, lovekove in socialne pravice PNU

Poglavje 1 Osnovne pravice

len 8 loveko dostojanstvo lovekovo dostojanstvo je treba spotovati in varovati.

len 9 Enakost (1) Vsi ljudje smo pred zakonom enaki. (2) Nikogar se ne sme diskriminirati, ne glede na njegovo raso, spol, starost, jezik, socialni poloaj, nain ivljenja, versko, filozofsko ali politino preprianje ali zaradi telesne ali duevne prizadetosti. (3) Moki in enske imajo enake pravice, zlasti v druini, v izobraevanju in na delovnem mestu. Moki in enske imajo pravico do enakega plaila za delo enake vrednosti. (4) Hendikepirane osebe imajo pravico do osebne asistence in enakovrednega vkljuevanja v drubo.

len 10 Zaita pred samovoljo in za ohranjanje dobre vere Vsakdo ima pravico, da z njim v dravnih institucijah ravnajo v dobri veri in brez samovolje.

Ob primerjavi dolob obeh ustav o enakosti pred zakonom ter o varstvu zasebnosti, moramo upotevati, da je doloba URS v neposrednem nasprotju z dolobami URS o imuniteti poslancev, sodnikov, dravnih svetnikov in predsednika drave v kasnejih poglavjih. Taknih protislovij v PNU ni.

34 15. len (uresnievanje in omejevanje pravic) lovekove pravice in temeljne svoboine se uresniujejo neposredno na podlagi ustave. Z zakonom je mogoe predpisati nain uresnievanja lovekovih pravic in temeljnih svoboin, kadar tako doloa ustava, ali e je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboine. lovekove pravice in temeljne svoboine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih doloa ta ustava. Zagotovljeni sta sodno varstvo lovekovih pravic in temeljnih svoboin ter pravica do odprave posledic njihove kritve. Nobene lovekove pravice ali temeljne svoboine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manji meri. URS

16. len (zaasna razveljavitev in omejitev pravic) S to ustavo doloene lovekove pravice in temeljne svoboine je izjemoma dopustno zaasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju. lovekove pravice in temeljne svoboine se smejo razveljaviti ali omejiti le za as trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva in tako, da sprejeti ukrepi ne povzroajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, politinem ali drugem preprianju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, drubenem poloaju ali katerikoli drugi osebni okoliini. Doloba prejnjega odstavka ne dopua nobenega zaasnega razveljavljanja ali omejevanja pravic, doloenih v 17., 18., 21., 27., 28., 29. in 41. lenu.

17. len (nedotakljivost lovekovega ivljenja) lovekovo ivljenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni.

18. len (prepoved muenja) Nihe ne sme biti podvren muenju, nelovekemu ali poniujoemu kaznovanju ali ravnanju. Na loveku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve.

35 len 11 Pravica do ivljenja in osebne svobode (1) Vsakdo ima pravico do ivljenja. Smrtna kazen je prepovedana. (2) Vsakdo ima pravico do osebne svobode, in sicer do telesne in duevne integritete in do svobode gibanja. (3) Prepovedano je muenje in druge oblike okrutnega, nelovekega ali ponievalnega ravnanja ali kaznovanja. PNU

Pri primerjavi lenov o pravicah je treba omeniti nedoslednost URS, ki je razvidna v primerih, kot je zakljuek 15. lena, v katerem pie: Nobene lovekove pravice ali temeljne svoboine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manji meri, takoj na zaetku 16. lena pa v popolnem nasprotju s tem pie, da je mogoe ustavne pravice zaradi izrednih razmer zaasno razveljaviti ali omejiti. Takno skakanje iz ene skrajnosti v drugo pomeni le, da je ustava dosledno nedosledna, oziroma, da je nedoslednost temeljna znailnost te ustave. Seveda je nujno poudariti, da je smisel ustave prav v tem, da doloa jasne in nedvoumne okvirje, znotraj katerih so zadeve bolj podrobno doloene v zakonih, kakor je tudi razumeti drugi odstavek 15. lena, ki sicer ni upotevan pri nobenem lenu, v katerem pie, da so vpraanja ali izjeme doloene z zakonom. Glede varovanja pred zlorabami znanstvenih raziskav pa nam 129 len PNU pojasni, kje tiijo luknje 18 lena URS, ki namre ne zahteva niti varnosti raziskave, niti ne doloa neodvisne skupine, ki bi sprejela odgovornost, da je raziskava resnino varna. 130. len se e posebej ukvarja z varovanjem loveka pred gensko tehnologijo, kjer je posebej navedenih 7 nael. len 129 Raziskave na ljudeh Republika upoteva naslednja naela v zvezi z biolokimi in medicinskimi raziskavami, ki vkljuujejo loveka: a. Pogoj za raziskovalne projekte je soglasje udeleenih. Zavrnitev je zavezujoa. b. Tveganja in stres za udeleence ne smeta biti nesorazmerna s koristmi raziskovalnega projekta. c. Neodvisna in nepristranska ocena raziskovalnega projekta mora ugotoviti, da je varnost udeleencev zagotovljena.

Kot bomo videli na naslednji strani, je po URS mogoe tudi z zakonom omejevati svobodo gibanja, z namenom 'varovanja javnega reda'.

36 32. len (svoboda gibanja) URS

Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivalie, da zapusti dravo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, e je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se prepreilo irjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali e to zahtevajo interesi obrambe drave. Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v dravo in as bivanja v njej

38. len (varstvo osebnih podatkov) Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov doloa zakon. Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanaajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.

53. len (zakonska zveza in druina) Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim dravnim organom. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v druini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Drava varuje druino, materinstvo, oetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.

54. len (pravice in dolnosti starev) Stari imajo pravico in dolnost vzdrevati, izobraevati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolnost se starem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi doloa zakon. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej.

56. len (pravice otrok) Otroci uivajo posebno varstvo in skrb. lovekove pravice in temeljne svoboine uivajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duevnim ali drugim izkorianjem in zlorabljanjem. Takno varstvo ureja zakon. Otroci in mladoletniki, za katere stari ne skrbijo, ki nimajo starev ali so brez ustrezne druinske oskrbe, uivajo posebno varstvo drave. Njihov poloaj ureja zakon.

37 len 12 Zaita otrok in mladoletnikov (1) Otroci in mladostniki imajo pravico do posebnega varstva osebne integritete in spodbujanja njihovega razvoja. (2) Svoje pravice izvajajo v skladu s svojo sposobnostjo razumevanja. PNU

len 13 Pravica do pomoi v stiski Kdor je v stiski in ne more zase skrbeti, ima pravico do pomoi in sredstev, nujnih za ivljenje in loveko dostojanstvo.

Ob primerjavi lenov o pravicah otrok je razvidno, da imajo v PNU otroci pravico do posebnega varstva in da imajo tako kot vsi ostali pravico do pomoi in sredstev za loveko dostojanstvo, v URS pa pie le, da so pravice doloene z zakonom, kar pomeni, da v parlamentu o teh pravicah lahko doloajo, kakor se zdi primerno politinim strankam. V URS je omenjena pravica drave, da se pod pogoji, zapisanimi v zakonih, starem lahko odvzame otroke. Velika znailnost URS je to stalno izraanje pristojnosti zakonov, da doloajo okvirje, izjeme in podrobnosti pravic in drugih ustavnih vpraanj, namesto da bi ustavni leni doloali okvirje, zakoni pa zgolj podrobnosti. Saj odloilnost zakonov pomeni, da parlament ne menja samo podrobnosti, ampak z menjavo zakonov mimogrede tudi kroji pravice in dolnosti prebivalcev! Glede na volilno zakonodajo, ki doloa velikansko prednost strankam pred civilnimi listami, je jasno, da v parlamentu nimajo glasu poslanci kot samostojne osebe, temve kot pripadniki strank, ki morajo biti uglaeni z vodstvom stranke. eprav sta torej v Splonih dolobah URS omenjena demokracija in oblast ljudstva, neposredna in posredna, to povsem zvodeni v primerjavi z vsemi dolobami, ki onemogoajo tako vzvode neposredne, kot pravzaprav tudi posredne demokracije, saj parlamentarne stranke ne predstavljajo legitimne volje ljudstva, ker so poveini le frakcije mednarodnih strankarskih zvez, ki nimajo legitimnosti pri nas, vplivajo pa s financami. 43. len Zakona o volitvah 2006 - Politina stranka lahko vloi listo kandidatov v vsaki volilni enoti, e njene liste kandidatov podprejo s podpisi najmanj trije poslanci dravnega zbora. Podpisi poslancev na predpisanih obrazcih se predloijo dravni volilni komisiji. Politina stranka lahko vloi listo kandidatov v posamezni volilni enoti, e listo kandidatov doloijo lani politine stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivalie v volilni enoti, in e listo kandidatov podpre s podpisi najmanj petdeset volivcev, ki imajo stalno prebivalie v volilni enoti. 44. len Zakona o volitvah 2006 - V posamezni volilni enoti lahko doloi listo kandidatov s podpisi skupina najmanj tiso volivcev, ki imajo stalno prebivalie v volilni enoti. Iz navedenih lenov Zakona o volitvah je razvidno, da imajo stranke v primerjavi s civilnimi listami volivcev dvestokratno prednost. En poslanec zalee za 333 volivcev. Zaradi doloenega praga pa so manje stranke popolnoma odrezane od financ. Leta 1992, ko je bil zakon spisan, je bilo za civilno listo potrebnih le 100 podpisov. Ta sprememba zakona je le en primer, kako lahko popolnoma v skladu z ustavo nek zakon dramatino vpliva na politine pravice, sicer na splono zagotovljene z ustavo.

38 36. len (nedotakljivost stanovanja) Stanovanje je nedotakljivo. Nihe ne sme brez odlobe sodia proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati. Pri preiskavi ima pravico biti navzo tisti, igar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov zastopnik. Preiskava se sme opraviti samo v navzonosti dveh pri. Pod pogoji, ki jih doloa zakon, sme uradna oseba brez odlobe sodia vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzonosti pri opraviti preiskavo, e je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoenje. URS

37. len (varstvo tajnosti pisem in drugih obil) Zagotovljena je tajnost pisem in drugih obil. Samo zakon lahko predpie, da se na podlagi odlobe sodia za doloen as ne upoteva varstvo tajnosti pisem in drugih obil in nedotakljivost lovekove zasebnosti, e je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost drave.

39 len 14 Zaita zasebnosti PNU

(1) Vsakdo ima pravico do spotovanja njegovega ali njenega zasebnega in druinskega ivljenja, doma ter tajnosti pote in telekomunikacij. (2) Vsakdo ima pravico do varstva pred zlorabami osebnih podatkov.

len 15 Pravica do zakonske zveze in druine Pravica do zakonske zveze in druine sta zagotovljeni.

V URS spet ustavne dolobe samo prelagajo doloanje izjem za pravice do zasebnosti na zakone, medtem, ko PNU zagotavlja varstvo pred zlorabo podatkov.

40 39. len (svoboda izraanja) URS

Zagotovljena je svoboda izraanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveanja in izraanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in iri vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega znaaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih doloa zakon.

40. len (pravica do popravka in odgovora) Zagotovljena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, in prav tako je zagotovljena pravica do odgovora na objavljeno informacijo.

41. len (svoboda vesti) Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem ivljenju je svobodno. Nihe se ni dolan opredeliti glede svojega verskega ali drugega preprianja. Stari imajo pravico, da v skladu s svojim preprianjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali preprianja.

46. len (pravica do ugovora vesti) Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih doloi zakon, e se s tem ne omejujejo pravice in svoboine drugih oseb.

61. len (izraanje narodne pripadnosti) Vsakdo ima pravico, da svobodno izraa pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraa svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.

62. len (pravica do uporabe svojega jezika in pisave) Vsakdo ima pravico, da pri uresnievanju svojih pravic in dolnosti ter v postopkih pred dravnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno slubo, uporablja svoj jezik in pisavo na nain, ki ga doloi zakon.

41 len 16 Svoboda vere in vesti (1) Svoboda vere in vesti je zagotovljena. (2) Vsakdo ima pravico do svobodne izbire svoje vere ali svojega osebnega preprianja in ga izpovedovati posamezno ali v skupnosti z drugimi. (3) Vsakdo ima pravico pridruiti se verski skupnosti in pravico do verske vzgoje. (4) Nikogar se ne sme prisiliti, da bi se pridruil verski skupnosti, izvajal verska dejanja ali sodeloval pri verski vzgoji. PNU

len 17 Svoboda mnenja in informacije (1) Zagotovljena je svoboda izraanja in obveanja. (2) Vsakdo ima pravico prosto oblikovati, izraziti in iriti svoje mnenje. (3) Vsakdo ima pravico do svobodnega prejemanja informacij, do njihovega zbiranja iz razpololjivih virov in do njihovega razirjanja.

len 18 Svoboda medijev (1) Zagotovljena je svoboda tiska, radia in televizije, kot tudi vse druge oblike javnega predvajanja, produkcije in informacij. (2) Cenzura je prepovedana. (3) Zagotovljena je tajnost urednitev.

len 19 Svoboda jezika Svoboda jezika je zagotovljena.

Po URS so svoboda izraanja, ugovor vesti in izpolnjevanje uradnih dokumentov v tujem jeziku odvisne od parlamentarnih dogovorov.

42 42. len (pravica do zbiranja in zdruevanja) Zagotovljena je pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj. Vsakdo ima pravico, da se svobodno zdruuje z drugimi. Zakonske omejitve teh pravic so dopustne, e to zahteva varnost drave ali javna varnost ter varstvo pred irjenjem nalezljivih bolezni. Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti lani politinih strank. URS

47. len (izroitev) Dravljana Slovenije ni dovoljeno izroiti tuji dravi. Tujca je dovoljeno izroiti samo v primerih, predvidenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.

48. len (pribealie) V mejah zakona je priznana pravica pribealia tujim dravljanom in osebam brez dravljanstva, ki so preganjane zaradi zavzemanja za lovekove pravice in temeljne svoboine.

59. len (svoboda znanosti in umetnosti) Zagotovljena je svoboda znanstvenega in umetnikega ustvarjanja.

V Republiki Sloveniji je danes po URS nemirno zbiranje in javno zborovanje lahko oznaeno kot protiustavno. Odloanje o tem, ali to vkljuuje plesanje, petje, skakanje, smejanje in kar je e vedenja, ki ni povsem povezano z izrazom mirno, je v pristojnosti parlamenta, oziroma parlamentarnih strank. Pravico do zbiranja in zborovanja se v URS lahko omeji. Svoboda znanstvenega raziskovanja se zdi bolj smiselna od znanstvenega ustvarjanja. Opazno je, da tudi pravice do azila v URS niso splone, temve so poleg e obiajne pristojnosti parlamentarnih strank, da doloajo okvirje politinim pravicam azilantom, omenjene e mednarodne pogodbe, katere je torej treba upotevati bolj, kot recimo deklaracijo o lovekovih pravicah, ki ni posebej omenjena v lenu kot merodajna odloanje o pravicah do pribealia, kljub monosti, da bi bila tuja oseba preganjana prav zaradi zavzemanja za lovekove pravice.

43 len 20 Pravica do osnovnega izobraevanja Pravica do zadostnega in brezplanega osnovnoolskega izobraevanja je zagotovljena. PNU

len 21 Svoboda znanosti Zagotovljena je svoboda znanstvenega raziskovanja in pouevanja.

len 22 Svoboda umetnosti Svoboda umetnosti je zagotovljena.

len 23 Svoboda zborovanja (1) Zagotavljena je svoboda zbiranja. (2) Vsakdo ima pravico do organiziranja shodov, sodelovati pri njih ali se jih vzdrati.

len 24 Svoboda zdruevanja (1) Zagotovljena je svoboda zdruevanja. (2) Vsakdo ima pravico do sodelovanja pri ustanavljanju zdruenja, pridruitve, lanstva in sodelovanja pri njegovih dejavnostih. (3) Nikogar se ne sme prisiliti k sodelovanju ali pripadanju zdruenju.

len 25 Svoboda stalnega prebivalia (1) Slovenski dravljani imajo pravico prijaviti stalno prebivalie kjerkoli v dravi. (2) Slovenski dravljani imajo pravico do potovanj po svetu in do vrnitve v Slovenijo.

len 26 Zaita pred izgonom, izroitvijo in odstranitvijo s silo (1) Slovenskega dravljana ali dravljanko ni mogoe izgnati iz drave, tujim organom pa jih je mogoe izroiti le z njihovim soglasjem. (2) Begunca ali begunko se ne sme izgnati s silo ali izroiti dravi, v kateri ga ali jo preganjajo. (3) Nikogar se ne sme s silo izgnati v dravo, v kateri so mu ali ji grozili z muenjem ali z drugim krutim in nelovekem ravnanjem ali kaznovanjem.

44 33. len (pravica do zasebne lastnine in dedovanja) Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja. URS

67. len (lastnina) Zakon doloa nain pridobivanja in uivanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekoloka funkcija. Zakon doloa nain in pogoje dedovanja.

69. len (razlastitev) Lastninska pravica na nepreminini se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odkodnini pod pogoji, ki jih doloa zakon.

74. len (podjetnitvo) Gospodarska pobuda je svoboda. Zakon doloa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.

75. len (soodloanje) Delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na nain in pod pogoji, ki jih doloa zakon.

76. len (sindikalna svoboda) Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter vlanjevanje vanje je svobodno.

77. len (pravica do stavke) Delavci imajo pravico do stavke. e to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upotevajo vrsto in naravo dejavnosti, z zakonom omeji.

45 len 27 Zagotovilo lastnine (1) Lastnina je zagotovljena. (2) Razlastitev in omejitev lastninske pravice enaka razlastitvi se v celoti nadomesti. PNU

len 28 Ekonomska svoboda (1) Zagotovljena je gospodarska svoboda. (2) Zlasti to vkljuuje svobodno izbiro poklica, kot tudi prost dostop in svobodo opravljanja zasebne gospodarske dejavnosti.

len 29 Svoboda sindikatov (1) Delavci, delodajalci in njihove organizacije imajo pravico do zdruevanja za zaito svojih interesov, tako da se organizirajo v sindikatih, se jim pridruijo, ali se jim ne pridruijo. (2) Spori se reujejo s pogajanji in mediacijo, kolikor je to mogoe. (3) Stavke in zaprtja so dovoljena, e zadevajo delovna razmerja in ne krijo obveznosti do ohranjanja miru pri delu ali dolnosti do dogovarjanja. (4) Stavka ne opraviuje prenehanja del, kot so reevanje ivljenj in tekoe reevanje nujnih zdravstvenih primerov.

Tudi lastninske, dedne, gospodarske in pravice do odkodnine v URS niso zagotovljene bolj natanno kot z zakoni. V URS je opazna tudi pravica parlamenta, da omejuje pravico do stavke, nasprotno pa je v PNU natanno doloeno, kakne stavke so dovoljene in kakne so omejitve.

46 23. len (pravica do sodnega varstva) Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolnostih ter o obtobah proti njemu brez nepotrebnega odlaanja odloa neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodie. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej doloenih z zakonom in s sodnim redom. URS

24. len (javnost sojenja) Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme doloa zakon.

25. len (pravica do pravnega sredstva) Vsakomur je zagotovljena pravica do pritobe ali drugega pravnega sredstva proti odlobam sodi in drugih dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odloajo o njegovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih.

26. len (pravica do povraila kode) Vsakdo ima pravico do povraila kode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem slube ali kakne druge dejavnosti dravnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako slubo ali dejavnost opravlja. Okodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povrailo tudi neposredno od tistega, ki mu je kodo povzroil.

27. len (domneva nedolnosti) Kdor je obdolen kaznivega ravnanja, velja za nedolnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomono sodbo.

30. len (pravica do rehabilitacije in odkodnine) Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve kode, in druge pravice po zakonu. 31. len (prepoved ponovnega sojenja o isti stvari) Nihe ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomono ustavljen ali je bila obtoba zoper njega pravnomono zavrnjena, ali je bil s pravnomono sodbo oproen ali obsojen.

47 len 30 Splona postopkovna jamstva PNU

(1) V sodnih in upravnih postopkih ima vsak lovek ima pravico do potene in enake obravnave ter do sojenja v razumnem roku. (2) Stranke imajo pravico do zaslianja. (3) Vsaka oseba, ki nima zadostnih sredstev, ima pravico do brezplane pravne pomoi. e gre za varovanje pravic, ima tudi pravico do pravnih nasvetov.

V URS se zdi na prvi pogled, da zagotovlja veliko pravic v zvezi s sodnimi postopki, vendar je vsa pristojnost v rokah sodnika, ki se ravna po zakonih. Podobno tudi prevelike pristojnosti vlade in parlamentarnih strank v URS povzroa veliko ve pogojev za korupcijo, kot jo omogoa PNU. Znailno je tudi, da je povrnitev kode celo v dveh lenih, 26 in 32, spet doloena samo z zakonom.

48 9. len (varstvo osebne svobode) Vsakdo ima pravico do osebne svobode. Nikomur se ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga doloa zakon. Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume, takoj obveen o razlogih za odvzem prostosti. V im krajem asu mu mora biti tudi pisno sporoeno, zakaj mu je bila prostost odvzeta. Takoj mora biti pouen o tem, da ni dolan niesar izjaviti, da ima pravico do takojnje pravne pomoi zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dolan o odvzemu prostosti obvestiti njegove blinje. URS

20. len (odreditev in trajanje pripora) Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti samo na podlagi odlobe sodia, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vroena pisna, obrazloena odloba. Proti tej odlobi ima priprti pravico do pritobe, o kateri mora sodie odloiti v 48 urah. Pripor sme trajati samb toliko asa, dokler so za to dani zakonski razlogi, vendar najve tri mesece od dneva odvzema prostosti. Vrhovno sodie sme pripor podaljati e za nadaljnje tri mesece. e do izteka teh rokov obtonica ni vloena, se obdolenec izpusti.

21. len (varstvo lovekove osebnosti in dostojanstva) Zagotovljeno je spotovanje lovekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in v vseh drugih pravdnih postopkih, in prav tako med odvzemom prostosti in izvrevanjem kazni. Prepovedano je vsakrno nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena, ter vsakrno izsiljevanje priznanj in izjav.

22. len (enako varstvo pravic) Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiem in pred drugimi dravnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odloajo o njegovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih.

49 len 31 Jamstva sodnih postopkov PNU

Vsakdo ima pravico da o njegovem ali njenem pravnem sporu odloi sodni organ, v kolikor so bila izkoriena vsa civilna sredstva za pobot.

len 32 Sodni postopki (1) Vsaka oseba, o katere primeru se odloa v sodnem postopku, ima pravico do sodia, ustanovljenega v skladu z ustavo, s pristojnostjo, neodvisnostjo in nepristranskostjo. (2) Vsaka oseba, izpostavljena civilni tobi, ima pravico, da zadevo razsodi sodie iz obmoja njegovega stalnega prebivalia. (3) Sodne obravnave in izjave sodb so javne. Izjeme so dopuene zaradi zaite mladoletnikov.

len 33 Habeas Corpus (1) Osebi je lahko odvzeta njegova prostost le v primerih, ki jih doloa ustava. (2) Vsaka oseba, kateri je odvzeta prostost, ima pravico biti takoj pouena v jeziku, ki ga razume, o razlogih za aretacijo in o njenih pravicah. Oseba mora imeti monost uveljavljanja svojih pravic. e posebej ima pravico do obveanja svojih blinjih o aretaciji. (3) Vsaka oseba, ki se jo pripre, ima pravico, da se jo privede pred sodnika brez odlaanja; sodnik odloi, ali se osebi pripor podalja, ali pa se osvobodi. Vsaka oseba v priporu je upraviena do sojenja v razumnem roku. (4) Vsak, komur je odvzeta prostost brez sojenja, ima pravico do dostopa do sodia ob katerem koli asu. Sodie odloa v najkrajem monem asu o zakonitosti pridranja.

len 34 Kazenski postopek (1) Vsakdo velja za nedolnega, dokler ni obsojen v skladu z zakonom. (2) Kdor je obdolen kaznivega dejanja, ima pravico, da je o tem takoj in izrpno obveen. Imeti mora tudi monost uveljavljanja svoje pravice do obrambe. (3) Vsaka obsojena oseba ima pravico zahtevati, da sodbo preveri vije sodie . Doloba o priporu Habeas Corpus je v URS podobna dolobi cesarskega patenta iz leta 1849. Pripor lahko traja dva dni, preden se priprti privede do sodnika. V PNU pa so po vicarskem zgledu zapisane besede 'takoj' in 'brez odlaanja'. e to je sama po sebi velika razlika, v URS pa je e zapisana monost dvakratnega podaljanja pripora za tri mesece.

50 32. len (svoboda gibanja) URS

Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivalie, da zapusti dravo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, e je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se prepreilo irjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali e to zahtevajo interesi obrambe drave. Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v dravo in as bivanja v njej.

36. len (nedotakljivost stanovanja) Stanovanje je nedotakljivo. Nihe ne sme brez odlobe sodia proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati. Pri preiskavi ima pravico biti navzo tisti, igar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov zastopnik. Preiskava se sme opraviti samo v navzonosti dveh pri. Pod pogoji, ki jih doloa zakon, sme uradna oseba brez odlobe sodia vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzonosti pri opraviti preiskavo, e je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoenje.

37. len (varstvo tajnosti pisem in drugih obil) Zagotovljena je tajnost pisem in drugih obil. Samo zakon lahko predpie, da se na podlagi odlobe sodia za doloen as ne upoteva varstvo tajnosti pisem in drugih obil in nedotakljivost lovekove zasebnosti, e je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost drave. 44. len (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev) Vsak dravljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.

45. len (pravica do peticije) Vsak dravljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splonega pomena.

51 len 35 Pravica do peticije PNU

(1) Vsakdo ima pravico nasloviti peticijo na oblasti, uporabe te pravice se ne sme kaznovati s poslabanjem poloaja ali okoliin uporabnika te pravice. (2) Ustanove in telesa morajo peticijo upotevati.

len 36 Politine pravice (1) Zagotovljene so politine pravice. (2) Zagotovilo politinih pravic varuje svobodno oblikovanje mnenja dravljanov in nespremenjeno izraanje svoje volje na glasovanjih.

len 37 Uresnievanje temeljnih pravic (1) Temeljne pravice se morajo izvajati v celotnem pravnem sistemu. (2) Kdor opravlja dravno funkcijo, je zavezan k temeljnim lovekovim pravicam ter mora prispevati k njihovemu izvajanju. (3) Organi skrbijo, da se temeljne pravice upotevajo tudi med zasebnimi strankami.

len 38 Omejitve temeljnih pravic (1) Omejitve temeljnih pravic so zaasno upraviene ob oitni nevarnosti, ki je ni mogoe prepreiti z drugimi sredstvi. (2) Omejitev temeljnih pravic mora biti upraviena z javnim interesom ali z varstvom temeljnih pravic drugih. (3) Omejitve se morajo skladati z naelom sorazmernosti. (4) Bistvo temeljnih pravic je nedotakljivo.

Ob vseh pravicah, ki so v URS povsem odvisne od zakonov, velja kot zanimivost omeniti tudi dejstvo, da v URS ne obstaja pravica do odgovora na peticijo, ki je v resnici bolj bistvena od same pravice do peticije, ki ne zavezuje k niemur. Pravici do nedotakljivosti pisem in stanovanja sta v URS ponovno prepueni volji parlamenta. V resnici v URS ni niti toliko pravic zagotovljenih, kot v cesarskem patentu iz leta 1849, saj tam niso kar povprek za doloanje vseh teh pravic pristojne trenutne parlamentarne stranke.

52 43. len (volilna pravica) URS

Volilna pravica je splona in enaka. Vsak dravljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Zakon lahko doloi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.

44. len (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev) Vsak dravljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev.

64. len (posebne pravice avtohtone italijanske in madarske narodne skupnosti v Sloveniji) Avtohtoni italijanski in madarski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narodne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na podroju javnega obveanja in zalonitva. V skladu z zakonom imata ti narodni skupnosti in njuni pripadniki pravico do vzgoje in izobraevanja v svojem jeziku ter do oblikovanja in razvijanja te vzgoje in izobraevanja. Zakon doloa obmoja, na katerih je dvojezino olstvo obvezno. Narodnima skupnostima in njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da gojijo odnose s svojima matinima narodoma in njunima dravama. Drava gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh pravic. Na obmojih, kjer ti skupnosti ivita, ustanovijo njuni pripadniki za uresnievanje svojih pravic svoje samoupravne skupnosti. Na njihov predlog lahko drava pooblasti samoupravne narodne skupnosti za opravljanje doloenih nalog iz dravne pristojnosti ter zagotavlja sredstva za njihovo uresnievanje. Narodni skupnosti sta neposredno zastopani v predstavnikih organih lokalne samouprave in v dravnem zboru. Zakon ureja poloaj in nain uresnievanja pravic italijanske oziroma madarske narodne skupnosti na obmojih, kjer ivita, obveznosti samoupravnih lokalnih skupnosti za uresnievanje teh pravic, ter tiste pravice, ki jih pripadniki teh narodnih skupnosti uresniujejo tudi zunaj teh obmoij. Pravice obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov so zagotovljene ne glede na tevilo pripadnikov teh skupnosti. Zakoni, drugi predpisi in sploni akti, ki zadevajo uresnievanje v ustavi doloenih pravic in poloaja zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodnih skupnosti.

65. len (poloaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji) Poloaj in posebne pravice romske skupnosti, ki ivi v Sloveniji, ureja zakon.

53 len 39 Dravljanstvo (1) Slovenski dravljan je vsak, ki ima dravljanstvo deele Republike Slovenije. (2) Nikogar se ne sme diskriminirati ali privilegirati zaradi njenih ali njegovih dravljanskih pravic. Izvzete so dolobe v zvezi s politinimi pravicami v vakih in krajevnih skupnostih ter deelni predpisi v zvezi z lastnino nepreminin. PNU

len 40 Pridobitev in izguba dravljanstva (1) Republika Slovenija ureja pridobitev in izgubo dravljanstva po rodu, poroki in posvojitvi. Poleg tega reuje izgubo slovenskega dravljanstva zaradi drugih razlogov, kot tudi obnovo dravljanstva. (2) Republika Slovenija doloa minimalne standarde za naturalizacijo tujcev s strani deel in izdaja dovoljenja za naturalizacijo. (3) Republika omogoa naturalizacijo oseb otrok brez dravljanstva.

len 41 Uveljavljanje politinih pravic (1) Republika Slovenija ureja uveljavljanje politinih pravic v dravnih zadevah, deele urejajo uresnievanje teh pravic v deelnih in obinskih zadevah. (2) Politine pravice se uveljavljajo v kraju stalnega prebivalia. Republika Slovenija in deele lahko predvidijo izjeme. (3) Nihe ne sme izvajati svojih politinih pravic v ve kot eni deeli. (4) Deele lahko doloijo, da novi prebivalci uveljavljajo svoje politine pravice v deelni in obinski zadevi ele po akalni dobi do treh mesecev po njihovi spremembi stalnega prebivalia.

len 42 Slovenski dravljani s stalnim prebivaliem v tujini (1) RS podpira odnose med slovenskimi dravljani s stalnim prebivaliem v tujini, kakor tudi njihove odnose s Slovenijo. RS lahko podpira organizacije, ki opravljajo ta cilj. (2) RS sprejme pravila o pravicah in dolnostih Slovenskih dravljanov v tujini, zlasti v zvezi z izvajanjem politinih pravic na dravni ravni, s sluenjem vojakega ali nadomestnega roka ter v zvezi z blaginjo in socialno varnostjo.

Pri 64. lenu URS je najbolj oitno videti, da bi lahko tudi ostali leni URS jasno doloali okvirje pravic in bi zakonom prepuali samo podrobnosti, kot je to zapisano v 15. lenu. 65. len URS pa v primerjavi s 64. enako jasno pokae, da so na 64. len oitno vplivale mednarodne pogodbe, medtem ko se pri Romih in obiajnih Slovencih ter drugih narodnosti niso prav zelo trudili glede pravic.

54 50. len (pravica do socialne varnosti) Dravljani imajo pod pogoji, doloenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Drava ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Vojnim veteranom in rtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom. URS

51. len (pravica do zdravstvenega varstva) Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih doloa zakon. Zakon doloa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Nikogar ni mogoe prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih doloa zakon.

52. len (pravice invalidov) Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo. Otroci z motnjami v telesnem ali duevnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraevanja in usposabljanja za dejavno ivljenje v drubi. Izobraevanje in usposabljanje iz prejnjega odstavka se financira iz javnih sredstev.

55. len (svobodno odloanje o rojstvih otrok) Odloanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Drava zagotavlja monosti za uresnievanje te svoboine in ustvarja razmere, ki omogoajo starem, da se odloajo za rojstva svojih otrok.

78. len (primerno stanovanje) Drava ustvarja monosti, da si dravljani lahko pridobijo primerno stanovanje.

55 3. Socialne pravice PNU

len 43 Splone dolobe (1) RS in njene deele poleg osebne odgovornosti in zasebne pobude, dejavno skrbijo za izvajanje naslednjih dogovorov: a. vsaka oseba je delena socialne varnosti; b. vsaka oseba prejema nujno nego za ohranjanje svojega zdravja; c. druine kot skupnosti odraslih in otrok so zaitene in podpirane; d. delavci se lahko preivijo z delom v ustreznih razmerah; e. ljudje brez stanovanja lahko najdejo zase in za svojo druino primerno stanovanje po sprejemljivih pogojih; f. otroci in mladostniki ter delovno sposobno prebivalstvo se lahko dodatno izobraujejo in usposabljajo v skladu s svojimi sposobnostmi; g. otroke in mladostnike se v njihovem razvoju spodbuja, da postanejo samostojne in drubeno odgovorne osebe in se jih podpira pri njihovi socialni, kulturni in politini integraciji. (2) RS in deele si prizadevajo, da je vsaka oseba zavarovana proti ekonomskim posledicam starosti, invalidnosti, bolezni, nesre, brezposelnosti, materinstva, sirotnosti in vdovstva. (3) RS in deele skuajo dosei drubene cilje v okvirju svojih ustavnih pristojnosti in s sredstvi, ki so jim na voljo. (4) Iz socialnih ciljev ni mogoe izvajati neposrednih terjatev do dravnih subvencij.

Spet vidimo, da so v URS celo socialne, zdravstvene in pravice invalidov povsem odvisne od strank in njihove politike v parlamentu, medtem, ko so v PNU jasno podane smernice, za kakne pravice gre.

56 153. len (usklajenost pravnih aktov) Zakoni, podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo. Zakoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral dravni zbor, podzakonski predpisi in drugi sploni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni. Posamini akti in dejanja dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. URS

154. len (veljavnost predpisov in njihovo objavljanje) Predpisi morajo biti objavljeni, preden zano veljati. Predpis zane veljati petnajsti dan po objavi, e ni v njem drugae doloeno. Dravni predpisi se objavljajo v dravnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same doloijo.

155. len (prepoved povratne veljave pravnih aktov) Zakoni, drugi predpisi in sploni akti ne morejo imeti uinka za nazaj. Samo zakon lahko doloi, da imajo posamezne njegove dolobe uinek za nazaj, e to zahteva javna korist in e se s tem ne posega v pridobljene pravice.

158. len (pravnomonost) Pravna razmerja, urejena s pravnomono odlobo dravnega organa, je mogoe odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, doloenih z zakonom.

e natanno primerjamo te lene v obeh ustavah, ugotovimo, da se mora po PNU Republika Slovenija ravnati po ustavi, odnosi med dravo in deelami pa so jasno doloeni, medtem ko so v URS razen ustave pomembne e mednarodne pogodbe. Podzakonski predpisi so po URS temelj aktov in dejanj dravnih organov, pogoj pa je, da so objavljeni v uradnem listu. Razveljavljanje zakonov se zdi poljubno. Ker URS dopua popolnoma odprt prostor zakonom, da doloajo pravice in dolnosti dravljanom, je jasno, da se podoben sistem nadaljuje tudi v podzakonskih aktih. e v zakonu poleg vseh omejitev v dolobi e dodatno pie, da podrobnosti ali izjeme doloajo podzakonski akti, je neoprijemljivost dolob popolna. In vsi podzakonski akti, ki temeljijo na takih zakonih in vsi zakoni, ki temeljijo na tako odprto zastavljenih ustavnih dolobah, so seveda 'usklajeni z ustavo', saj je v URS ta nedoreenost njena bistvena sestavina.

57

3 Republika, deele in lokalne skupnosti Poglavje 1 Povezava med republiko in deelami 1.del - Naloge republike in deel len 44 Naloge republike Republika Slovenija izpolnjuje naloge, dodeljene z ustavo.

PNU

len 45 Naloge deel Deele si zastavljajo cilje in doloajo naloge, ki jih opravljajo v okviru svojih pristojnosti.

len 46 Naela dodeljevanja in izpolnjevanja dravnih funkcij (1) Republika prevzema le naloge, katerih deele ne morejo opravljati ali ki zahtevajo enotno ureditev s strani republike. (2) Kolektivno telo, ki ima koristi od javne slube, nosi stroke sam. (3) Kolektivno telo, ki krije stroke javne slube odloa o naravi te storitve. (4) Dostop do osnovnih storitev mora biti na voljo vsem na primerljiv nain. (5) Dravne funkcije se morajo izpolnjevati uinkovito in v skladu z zahtevami.

2.del - Sodelovanje med republiko in deelami len 47 Naela (1) Republika in deele se medsebojno podpirajo in sodelujejo pri izpolnjevanju svojih obveznosti. (2) Republika in deele so se dolne medsebojno podpirati in pomagati. Pomagajo si na upravnem in sodnem podroju. (3) Spori med deelami ali med deelami in republiko se, kolikor je mogoe, reujejo s pogajanji ali mediacijo.

len 48 Sodelovanje pri odloitvah republike (1) Deele v skladu z ustavo sodelujejo pri odloanju republike, zlasti v zvezi z zakonodajo. (2) Republika pravoasno in izrpno obvea deele o svojih projektih in si pridobi njihovo mnenje, kadar gre za njihove interese.

58 138. len (uresnievanje lokalne samouprave) URS

Prebivalci Slovenije uresniujejo lokalno samoupravo v obinah in drugih lokalnih skupnostih.

139. len (obina) Obina je samoupravna lokalna skupnost. Obmoje obine obsega naselje ali ve naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Obina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na doloenem obmoju. Zakon tudi doloi obmoje obine.

140. len (delovno podroje samoupravnih lokalnih skupnosti) V pristojnost obine spadajo lokalne zadeve, ki jih obina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce obine. Po predhodnem soglasju obine ali ire samoupravne lokalne skupnosti lahko drava z zakonom prenese na obino ali iro samoupravno lokalno skupnost opravljanje posameznih nalog iz dravne pristojnosti, e za to zagotovi tudi sredstva. V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla drava, opravljajo dravni, organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

143. len (ire samoupravne lokalne skupnosti) Obine se samostojno odloajo o povezovanju v ire samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine, za urejanje in opravljanje lokalnih zadev irega pomena. V sporazumu z njimi prenese drava nanje doloene zadeve iz dravne pristojnosti v njihovo izvirno pristojnost in doloi udelebo teh skupnosti pri predlaganju ter izvrevanju nekaterih zadev iz dravne pristojnosti. Naela in merila za prenos pristojnosti iz prejnjega odstavka ureja zakon.

144. len (nadzor dravnih organov) Dravni organi nadzorujejo zakonitost dela organov lokalnih skupnosti.

145. len (samouprava na podroju drubenih dejavnosti) Dravljani se lahko za uveljavljanje svojih interesov samoupravno zdruujejo. Dravljanom se lahko z zakonom prepusti samoupravno urejanje posameznih zadev iz dravne pristojnosti.

59 len 49 Izvajanje dravnih zakonov (1) Deele izvajajo dravne zakone v skladu z ustavo in zakonodajo. (2) Republika in deele se lahko dogovorijo, da doloene programe v namene izvajanja dravnih zakonov finanno podpira republika. (3) Republika ne posega v pravice deel in upoteva njihove posebnosti. PNU

len 50 Neodvisnost deel (1) Republika ohrani samostojnost deel. (2) Republika prepua deelam samostojne funkcije in spotuje njihovo organizacijsko samostojnost. Deelam prepua dovolj finannih sredstev in prispeva k zagotavljanju finannih sredstev, potrebnih za izpolnjevanje njihovih nalog.

len 51 Pogodbe med deelami (1) Deele lahko sprejmejo pogodbe o medsebojnem sodelovanju in ustanavljajo skupne organizacije in ustanove. e zlasti je dobrodolo sodelovanje pri izpolnjevanju nalog regionalnega pomena. (2) Republika sodeluje z deelami v okviru svojih pristojnosti. (3) Pogodbe med deelami ne smejo biti v nasprotju z ustavo ali s pravicami v drugih deelah. Republika mora biti o pogodbah med deelami obveena. (4) Deele lahko s pogodbami imenujejo medkrajevna telesa za izvajanje pogodbe med deelami, vkljuno z izdajo predpisov: a. e je bila pogodba sprejeta v skladu z ustavo; b. e pogodba jasno doloa temeljne naloge telesa.

len 52 Prednost in spotovanje dravne zakonodaje (1) Deele sprejemajo predpise v skladu z ustavo in s sprejeto dravno zakonodajo. (2) Republika skrbi za spotovanje dravnih zakonov v deelah.

V URS so sicer dolobe, ki dopuajo monost, da parlament nekatere svoje pristojnosti prenese na obine, kaj veliko bolj natannega pa v tem smilsu ni doreenega in je vse odvisno od sprotnega razpoloenja parlamenta. V PNU so nasprotno temu odnosi med razlinimi oddelki drave in deel jasno in nedvoumno zapisani.

60 68. len (lastninska pravica tujcev) URS

Tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremininah pod pogoji, ki jih doloa zakon. Na zemljiih tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem ob pogoju, vzajemnosti.

79. len (v Sloveniji zaposleni tujci) V Sloveniji zaposleni tujci in lani njihovih druin imajo posebne pravice, doloene z zakonom.

141. len (mestna obina) Mesto lahko dobi po postopku in ob pogojih, ki jih doloa zakon, status mestne obine. Mestna obina opravlja kot svoje tudi z zakonom doloene naloge iz dravne pristojnosti, ki se nanaajo na razvoj mest.

142. len (dohodki obine) Obina se financira iz lastnih virov. Obinam, ki zaradi slabe gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, drava v skladu z zakonsko doloenimi naeli in merili zagotovi dodatna sredstva.

Odnos do tujine in tujcev v obeh ustavah se razlikuje. Medtem ko PNU upoteva interese deel in se zavzema za pomo ogroenim ter ohranjanje narave, URS jami monost, da tujcem v parlamentu doloajo posebne pravice ter pogoje za pridobitev lastninske pravice na nepremininah. Ker so narodne manjine Italijanov in Madarov e omenjene v posebnih lenih, to pomeni lahko samo tujce, ki niso ne Italijani, ne Madari. Glede na mednarodne okoliine torej verjetno prebivalce evropskih drav, oziroma natanneje reeno zaposlene pri mednarodnih organizacijah, na katere je Slovenija prenesla del svojih pristojnosti.

61 3.del - Lokalne skupnosti len 53 Splone dolobe (1) Avtonomija lokalnih skupnosti je zagotovljena in jo morajo pisci predpisov v deelah upotevati. (2) Republika mora pri svojih dejavnostih upotevati morebitne posledice za lokalne skupnosti. (3) Pri tem se upoteva poseben poloaj mest, strnjenih naselij in naravnih parkov. PNU

4.del - Jamstva republike len 54 Deelne ustave (1) Vsaka deela lahko sprejme svojo demokratino ustavo, ki jo potrdi veina prebivalcev, ter jo veina prebivalcev lahko tudi spremeni. (2) Republika mora spotovati in jamiti za deelne ustave, v kolikor niso v nasprotju z dravno ustavo.

len 55 Deele in njihova ozemlja (1) Republika varuje obstoj in ozemlja deel. (2) Za spreminjanje deel je potrebno soglasje prizadetega prebivalstva v prizadetih deelah. (3) Za spreminjanje ozemlja med deelami je potrebno soglasje prizadetega prebivalstva v prizadetih deelah kot tudi odobritev dravnega zbora v obliki dravnega odloka. (4) Popravki meja med deelami se lahko izvedejo s pogodbo med deelami, v kolikor je prizadeto lokalno prebivalstvo s tem soglasno.

len 56 Odnosi s tujino (1) Odnosi s tujino so v pristojnosti republike. (2) Republika se zavzema za neodvisnost Slovenije in njeno blagostanje; republika spodbuja pomo ogroenim in revnim ljudem ter manj razvitim deelam po svetu, spotovanje lovekovih in ivalskih pravic in podporo demokraciji, mirno soitje narodov, kakor tudi ohranjanje narave, naravnih virov in ljudskih izroil. (3) Republika upoteva pristojnosti deel in spotuje njihove interese.

62 3.a len URS

Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira dravni zbor z dvotretjinsko veino glasov vseh poslancev, prenese izvrevanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spotovanju lovekovih pravic in temeljnih svoboin, demokracije in nael pravne drave, ter vstopi v obrambno zvezo z dravami, ki temeljijo na spotovanju teh vrednot. Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prejnjega odstavka lahko dravni zbor razpie referendum. Predlog je na referendumu sprejet, e zanj glasuje veina volivcev, ki so veljavno glasovali. Dravni zbor je vezan na izid referenduma. e je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati. Pravni akti in odloitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrevanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odloitev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvrevanje dela suverenih pravic, vlada sproti obvea dravni zbor o predlogih takih aktov in odloitev ter o svoji dejavnosti. Dravni zbor lahko o tem sprejema stalia, vlada pa jih upoteva pri svojem delovanju. Razmerja med dravnim zborom in vlado iz tega odstavka podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvotretjinsko veino glasov navzoih poslancev.

92. len (vojno in izredno stanje) Izredno stanje se razglasi, kadar velika in splona nevarnost ogroa obstoj drave. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odloa na predlog vlade dravni zbor. Dravni zbor odloi o uporabi obrambnih sil. Kadar se dravni zbor ne more sestati, odloa o zadevah iz prvega in drugega odstavka predsednik republike. Odloitve mora dati v potrditev dravnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

109. len (odgovornost predsednika republike) e predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije kri ustavo ali huje kri zakon, ga dravni zbor lahko obtoi pred ustavnim sodiem. Le-to ugotovi utemeljenost obtobe ali obtoenega oprosti, z dvotretjinsko veino glasov vseh sodnikov pa lahko odloi o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodie dobi sklep dravnega zbora o obtobi, lahko odloi, da predsednik republike do odloitve o obtobi zaasno ne more opravljati svoje funkcije.

63 len 57 Sodelovanje deel pri odloanju o zunanji politiki PNU

(1) Deele sodelujejo pri pripravi odloitev zunanje politike, ki vplivajo na njihove pristojnosti ali njihovih bistvenih interesov. (2) Republika pravoasno in celovito obvea deele in jih prosi za njihovo mnenje. (3) Mnenja deel si zasluijo posebno pozornost republike, e so deele prizadete v svojih pristojnosti. V tem primeru deela ustrezno sodeluje v mednarodnih pogajanjih.

len 58 Odnosi med deelami in tujimi dravami (1) Deele sklepajo s tujimi dravami pogodbe v okvirju in ustrezno s svojimi pristojnostmi. (2) Te pogodbe ne smejo biti v nasprotju z zakonodajo in interesi republike niti s pravicami drugih deel. Pred sklenitvijo pogodbe mora deela o tem obvestiti republiko. (3) Deele lahko neposredno obujejo s podrejenimi tujimi organi, v drugih primerih vodi odnose deel s tujimi dravami republika.

2.del - Varnost, narodna in civilna obramba len 59 Varnost (1) Republika in deele zagotovljajo varnost drave in varujejo prebivalstvo v okvirju svojih pristojnosti. (2) Republika in deele medsebojno usklajujejo svoja prizadevanja na podroju notranje varnosti.

len 60 Vojska (1) Slovenija ima vojsko. Vojska je organizirana po naelih obvezne vojake slube in teritorialne obrambe. (2) Vojska slui za prepreevanje vojne in prispeva k ohranjanju miru, tako da brani dravo in njeno prebivalstvo. Pomaga civilnim ustanovam pri reevanju izrednih okoliin. Zakon lahko doloi dodatne naloge. (3) Uporaba vojske je v pristojnosti republike.

URS opisuje mednarodni protektorat, kjer so ustavne pravice le ohlapno doloene, ukazi mednarodnih organizacij pa se izvajajo preko diktature strank ali predsednika, PNU opisuje republiko, kjer so odnosi med prebivalci, lokalnimi skupnostmi, deelami in dravo jasno urejeni in medsebojno enakopravno usklajeni.

64 URS 63. len (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni) Protiustavno je vsakrno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovratva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakrno spodbujanje k nasilju in vojni.

108. len (uredbe z zakonsko mojo) Kadar se dravni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko mojo. Z uredbo z zakonsko mojo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svoboine, kakor to doloa 16. len te ustave. Predsednik republike mora uredbe z zakonsko mojo predloiti v potrditev dravnemu zboru takoj, ko se ta sestane.

123. len (dolnost sodelovanja pri obrambi drave) Obramba drave je za dravljane obvezna v mejah in na nain, ki ga doloa zakon. Dravljanom, ki zaradi svojih religioznih, filozofskih ali humanitarnih nazorov niso pripravljeni sodelovati pri opravljanju vojakih obveznosti, je treba omogoiti, da sodelujejo pri obrambi drave na drug nain.

124. len (obramba drave) Vrsto, obseg in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti dravnega ozemlja ureja zakon, ki ga sprejme dravni zbor z dvotretjinsko veino glasov navzoih poslancev. Izvajanje obrambe nadzoruje dravni zbor. Pri zagotavljanju varnosti izhaja drava predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja.

65 len 61 Sluenje vojakega ali nadomestnega roka (1) Vsak moki dravljan republike Slovenije mora odsluiti obvezni vojaki ali nadomestni rok. Nadomestni rok se odslui z drubeno koristnim delom, postopek se predpie z zakonom. (2) Za Slovenke je sluenje vojakega roka prostovoljno. (3) Republika sprejme pravila za pravino nadomestilo za izpad dohodka. (4) Osebe, ki odsluijo vojaki ali nadomestni rok in so pri tem utrpele zdravstveno okvaro ali izgubile ivljenje, imajo pravico, da zase ali za svoje sorodnike pridobijo ustrezno podporo s strani republike. PNU

len 62 Organizacija, navodila in oprema vojske (1) Zakonodaja za vojsko kot tudi za opremo, organizacijo in pouevanje vojske, je v pristojnosti republike. (2) Republika lahko prevzame vojake objekte in naprave v deelah proti ustrezni odkodnini.

len 63 Civilna zaita (1) Zakonodaja na podroju civilne zaite ljudi in blaga pred posledicami oboroenih spopadov je v pristojnosti republike. (2) Republika sprejme pravila o posredovanju civilne zaite v primeru katastrof in izrednih razmer. (3) Republika lahko mokim predpie obvezno sodelovanje s civilno zaito. enske sodelujejo prostovoljno. (4) Republika sprejme pravila za pravino nadomestilo za izpad dohodka. (5) Osebe, ki so v okvirju sodelovanja s civilno zaito utrpele zdravstveno okvaro ali izgubile svoje ivljenje, imajo pravico zase ali za svoje sorodnike pridobiti ustrezno podporo s strani republike.

124 in 63 len URS s sprejemom 3a lena leta 2003 nista bila upotevana, saj NATO ne velja za organizacijo, ki bi temeljila na spotovanju lovekovih pravic, eprav pogosto uporablja besedo 'demokracija'. V PNU je obrambni sistem organiziran podobno, kot v teritorialni obrambi socialistine republike Slovenije, ki se je izkazala kot uinkovita v desetdnevni vojni. Plaana vojska, kakrno je uvedla Slovenija po navodilu iz mednarodnih sil, na katere je prenesla del svojih pristojnosti, pa je zagotovo bolj primerna za osvajalne in imperialne vojne, ki so v nasprotju z duhom, s kakrnim se je osamosvojila Slovenija.

66 57. len (izobrazba in olanje) Izobraevanje je svobodno. Osnovnoolsko izobraevanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Drava ustvarja monosti, da si dravljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. URS

PNU ima veliko natanneje doloene pravice glede olanja in izobrazbe kot URS.

67 len 64 Slovenski izobraevalni prostor PNU

(1) Republika in deele, v okviru svojih pristojnosti, skupaj zagotovljajo visoko kakovost in dostopnost slovenskega izobraevalnega prostora. (2) Republika in deele usklajujejo svoja prizadevanja in zagotovljajo svoje sodelovanje s skupnimi upravnimi telesi in drugimi ukrepi. (3) Republika in deele pri izvajanju svojih nalog zagotavljajo, da sploni in poklicni izobraevalni programi doseejo enako priznanje v drubi.

len 65 Izobraevanje (1) olski sistem je v pristojnosti deel. (2) Deele zagotavljajo zadostno osnovno izobrazbo, odprto vsem otrokom. Obiskovanje pouka ni obvezno, v kolikor otrok redno opravlja izpite, okvirno doloene s strani republike. Izobraevanje v javnih olah je brezplano. (3) Deele zagotovijo ustrezno izobraevanje otrok s posebnimi potrebami vsem otrokom in mladim s posebnimi potrebami do dvajsetega leta starosti. (4) Republika sprejme smernice za usklajevanje olske izobrazbe na podroju olske vstopne starosti, trajanja in ciljev razlinih stopenj izobrazbe ter prehoda iz ene stopnje na drugo, kot tudi priznanja kvalifikacij. (5) Republika doloa zaetek olskega leta. (6) Deele sodelujejo pri pripravi zvezne zakonodaje o olskem izobraevanju, ki vpliva na deelne odgovornosti in njihovo mnenje je treba upotevati.

len 66 Strokovno izobraevanje (1) Republika sprejme smernice za strokovno izobraevanje. (2) Republika spodbuja zagotavljanje raznolike in dostopne palete programov poklicnega in strokovnega izobraevanja in usposabljanja.

68 58. len (avtonomnost univerze in drugih visokih ol) Dravne univerze in dravne visoke ole so avtonomne. Nain njihovega financiranja ureja zakon. URS

PNU ima veliko natanneje doloene pravice univerze v primerjavi z URS. Tudi je komaj verjetno, da dri, kar pie v URS, da so namre univerze avtonomne, e je nain njihovega financiranja odvisen od zakona, torej parlamenta.

69 len 67 Univerze PNU

(1) Republika vodi tehnine univerze. Lahko tudi ustanovi, upravlja, ali podpira druge univerze in visokoolske ustanove. (2) Republika podpira deelne univerze in lahko podpira tudi druge visokoolske ustanove. (3) Republika in deele so skupaj odgovorne za usklajevanje in zagotavljanja kakovosti v slovenskem visokem olstvu. Pri izpolnjevanju te odgovornosti se upoteva avtonomijo univerz in razlinih teles, odgovornih zanje in zagotovlja enako obravnavo ustanov z enakimi funkcijami. (4) Za bolj uinkovito izpolnjevanje svojih dolnosti sklenejo republika in deele sporazume in prenesejo nekatere pristojnosti na skupna upravna telesa. Zakon doloa naela, ki urejajo organizacijo in postopke za usklajevanje.

len 68 Raziskave Republika podpira raziskovanje in inovacije.

len 69 Nadaljnje izobraevanje in usposabljanje Republika spodbuja nadaljnje izobraevanje in usposabljanje.

len 70 Statistika (1) Republika zbira potrebne statistine podatke o stanju in razvoju prebivalstva, gospodarstva, drube, izobraevanja, raziskav, prostora in okolja v Sloveniji. (2) Republika sprejme pravila o usklajevanju in vodenju uradnih evidenc zaradi lajega zbiranja podatkov.

len 71 Podpora olstva (1) Republika sofinancira stroke deel za tipendije in drugo pomo pri usposabljanju. Lahko tudi spodbuja usklajevanje viine sredstev za pomo pri usposabljanju in doloi naela za izplailo nepovratnih sredstev za izobraevanje. (2) Poleg ukrepov deel in ob upotevanju avtonomije deel v olskih zadevah lahko republika izvaja svoje ukrepe za spodbujanje izobraevanja.

70 7. len URS

Drava in verske skupnosti so loene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.

60. len (pravice iz ustvarjalnosti) Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetnike, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti.

7. in 60. len URS sta bila navedena e prej, vendar drugih dolob, ki bi bile v URS primerljive z ustreznimi dolobami v PNU, ni. len 75 v PNU je enak lenu v URS, ki je oitno v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je neko podpisala Jugoslavija in je prelo na Slovenijo.

71 len 72 Izobraevanje otrok in mladostnikov PNU

(1) Pri opravljanju svojih nalog, republika in deele upotevajo posebne razvojne in varstvene potrebe otrok in mladostnikov. (2) Izvenolsko delo z otroki in mladimi.podpira poleg ukrepov deel tudi republika.

len 73 port Republika spodbuja port, e posebej portno vzgojo.

len 74 Kultura (1) Na podroju kulture so pristojne deele (2) Republika podpira prizadevanja nacionalnega interesa, predvsem obnavljanje slovenske literature in literature, povezane s Slovenijo, ter skrb za slovenska izroila, narodne obiaje, zgodovino, mitologijo, ljudsko umetnost in spodbujanje umetnosti, spotovanja narave ter narodnih obiajev in ljudskih izroil, e posebej na podroju izobraevanja. (3) Pri opravljanju svojih nalog republika upoteva kulturno in jezikovno-nareno pestrost drave.

len 75 Uradni jezik Uradni jezik v Sloveniji je slovenski. Na obmojih obin, v katerih ivita italijanska ali madarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanina ali madarina.

len 76 Film (1) Republika spodbuja slovensko filmsko produkcijo in filmsko kulturo. (2) Republika sprejme pravila, ki spodbujajo raznolikost in kakovost ponujenih kinematografskih del.

len 77 Verske skupnosti in drava Urejanje odnosov med verskimi skupnostmi in dravo je v pristojnosti deel.

72 72. len (zdravo ivljenjsko okolje) Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega ivljenjskega okolja. Drava skrbi za zdravo ivljenjsko okolje. V ta namen zakon doloa pogoje in naine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon doloa, ob katerih pogojih in v kaknem obsegu je povzroitelj kode v ivljenjskem okolju dolan poravnati kodo. Varstvo ivali pred muenjem ureja zakon. URS

Razvidno je, koliko bolj natanno doloene so v PNU zadeve, povezane z varstvom okolja, kot v URS. Seveda igrajo tudi v tem primeru pomembno vlogo e podzakonski predpisi. Zakon o varstvu okolja ima recimo dokaj zahtevne pogoje za gradnjo cest, e lahko tako reemo zahtevam za strokovno mnenje o hrupu, pranih delcih in splonem vplivu na okolje. Vendar pa je v zakonu tudi navedeno, da nekatere podrobnosti natanneje urejajo podzakonski akti. Med temi podzakonskimi akti pa je na primer tudi Pravilnik o gradnji cest, ki pravi, da ni treba opraviti nobene strokovne raziskave o vplivih na okolje, e gre za ceste, ki so kraje od 10 km. Nekje v 1990 letih je pisalo e 2 km, potem pa se je pravilnik spremenil. Tako in na ta nain delajo podzakonski akti velikanske luknje v zakone, ki e sami povsem v skladu z ustavo vedrijo in oblaijo glede razlinih pravic in dolnosti isto po mili volji.

73 4.del - Okolje in prostorsko nartovanje len 78 Trajnostni razvoj Republika in deele se ukvarjajo z vzpostavljanjem trajno uravnoteenega odnosa z naravo, s poudarkom na njeni zmogljivosti obnavljanja in med njeno uporabo s strani loveka. PNU

len 79 Varstvo okolja (1) Republika sprejme pravila za varovanje in zaito ljudi in njihovega naravnega okolje pred onesnaevanjem ter kodljivimi ali moteimi posledicami onesnaevanja. Po potrebi v te namene omeji uporabo luil in pralnih prakov, pesticidov, plastine embalae in podobnih izdelkov, snovi ali keminih sredstev z veliko intenzivnostjo obremenjevanja okolja. (2) Republika zagotavlja, da do takih kodljivih posledic v naravnem okolju ne pride. Stroke tovrstnega prepreevanja in odstranitev nosi povzroitelj. (3) Izvajanje predpisov je v pristojnosti deel, e zakone glede tega ne doloa drave.

len 80 Prostorsko nartovanje (1) Republika doloa naela za doloevanje poseljenih obmoij. Prostorsko nartovanje je v pristojnosti deel in slui za doseganje ustrezne in zmerne uporabe zemljia in njegove poselitve. (2) Republika dejavno podpira in usklajuje prizadevanja deel na tem podroju in z njimi sodeluje. (3) Republika in deele upotevajo potrebe prostorskega nartovanja med opravljanjem svojih nalog.

len 81 Zemljemerstvo (1) Dravno zemljemerstvo je v pristojnosti republike. (2) Republika izdaja predpise o uradnem zemljemerstvu. (3) Republika lahko izda predpise o usklajevanju uradnih podatkov, ki se nanaajo na zemljia.

74 70. len (javno dobro in naravna bogastva) URS

Na javnem dobru se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih doloa zakon. Zakon doloa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriati naravna bogastva. Zakon lahko doloi, da smejo naravna bogastva izkoriati tudi tuje osebe, in doloi pogoje za izkorianje.

71. len (varstvo zemlji) Zakon doloa zaradi smotrnega izkorianja posebne pogoje za uporabo zemlji. Zakon doloa posebno varstvo kmetijskih zemlji. Drava skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih obmojih.

Medtem ko URS skrbi za pravno pokritost tujcev, ki bi radi izkoriali naravna bogastva v Sloveniji, so v PNU jasno zapisane dolobe, ki varujejo pravico do vode, do trajnostnega razvoja in do zdrave narave.

75 len 82 Voda PNU

(1) Zmerna uporaba vode je pravica vseh prebivalcev Slovenije. Pravico do dostopa do vode imajo tudi druga iva bitja. Pri uporabi vodnih virov je osnovno naelo varovanje okolja pred kodljivimi vplivi. (2) Republika v okvirju svojih pristojnosti zagotavlja zmerno porabo in zaito vodnih virov, ter obrambo pred kodljivim delovanjem voda. (3) Republika doloa naela za ohranjanje in odpiranje vodnih virov in druge posege v vodni krog v skladu z naeli trajnostnega razvoja in varovanja okolja. (4) Republika sprejme pravila o varstvu voda, o zagotavljanju ustreznega zavarovanja odplak, o hidravlinih objektih, o varnosti jezov ter o ukrepih glede padavin. (5) Deele razpolagajo z vodnimi viri. Za uporabo vode lahko v okviru zvezne zakonodaje tudi zaraunajo dajatve, katere je mogoe nadomestiti z zaasnim prostovoljnim delom, katerega dolina ne sme ogroati osnovnega bivanja prostovoljnega delavca. Republika ima pravico do uporabe vode za prevoz svojih podjetij, za kar mora deeli plaati dajatve in odkodnine. (6) Glede pravic v zvezi z mednarodnimi vodnimi viri in z njimi povezanimi dajatvami se republika odloa po posvetovanju s prizadetimi deelami. (7) Pri izpolnjevanju svojih nalog mora republika upotevati mnenje deel, kjer voda izvira.

len 83 Gozdovi (1) Dostop do gozdov kot naravne dobrine je prost in zmerno nabiranje gozdnih sadeev in rastlin za osebno rabo se zaradi blagodejnih uinkov na zdravje spodbuja. (2) Republika zagotavlja izpolnjevanje varnostnih, gospodarskih in blagodejnih funkcij gozda. (3) Republika doloa naela za varstvo gozdov. (4) Republika sprejema ukrepe za ohranjanje gozda.

76 72. len (zdravo ivljenjsko okolje) Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega ivljenjskega okolja. Drava skrbi za zdravo ivljenjsko okolje. V ta namen zakon doloa pogoje in naine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon doloa, ob katerih pogojih in v kaknem obsegu je povzroitelj kode v ivljenjskem okolju dolan poravnati kodo. Varstvo ivali pred muenjem ureja zakon. URS

73. len (varovanje naravne in kulturne dediine) Vsakdo je dolan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Drava in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediine.

Medtem ko so smernice za ohranjanje naravne in kulturne dediine v PNU jasno in nedvoumno doloene, v URS niso zagotovljene niti osnovne pravice do zdravega okolja, saj so te pravice spet odvisne od zakonov. Podobno tudi pravice ivali doloa po URS zakon, medtem ko je v PNU zapisanih est ustavnih pravic ivali na obmoju Republike. Na naslednji strani se nadaljujejo dolobe PNU brez vzporednic iz URS, ker jih enostavno ni, oziroma bi lahko le ponavljali doloene iste lene. Omeniti velja 90. len PNU, ki govori o tranzitnem prometu, kjer je zapisana obveznost, da gre ves tovorni tranzit preko drave po eleznici, kar je nedvomno pravilen odnos do varovanja okolja. Omeniti velja tudi lene PNU o dajatvah na pogonska goriva, kjer je natanno zapisano, kako se te dajatve delijo. Omeniti velja tudi lene PNU, ki doloajo energetsko politiko, ki mora biti usklajena z naeli ohranjanja naravnega in zdravega okolja.

77 len 84 Narava in kulturna dediina (1) Varstvo narave in kulturne dediine sta v pristojnosti deel. (2) Republika pri izpolnjevanju svojih nalog preuuje zahteve za zavarovanje naravne in kulturne dediine. Republika varuje razglede, obmoja in kraje, zgodovinske, naravne in kulturne znamenitosti in jih ohranja nedotaknjene, e je to v javnem interesu. PNU

(3) Republika podpira prizadevanja za varstvo narave in kulturne dediine, in lahko s pogodbo ali z razlastitvijo, pridobi ali zavaruje objekte dravnega pomena. (4) Republika sprejme pravila o varstvu ivalskih in rastlinskih vrst ter za ohranitev njihovih habitatov v naravnem okolju. Republika iti ogroene vrste pred izumrtjem. (5) Mokria so zaitena zaradi posebne lepote in dravnega pomena. V njem ni dovoljeno graditi nobenih objektov, niti ni dovoljeno kakorkoli spreminjati tal. Izjeme so objekti, ki so namenjeni ohranjanju e od nekdaj obstojeega kmetijstva na obmoju mokri.

len 85 Ribolov in lov Republika doloa naela o ribolovu in lovu, zlasti za ohranitev raznolikosti vrst rib, divje iveih sesalcev in ptic. len 86 Zaita ivali (1) Tudi ivali imajo pravico do dostojnega ivljenja in zdravega okolja ter do dostopa do narave. (2) Muenje ivali je prepovedano. Tudi izvajanje poskusov na ivalih ni dovoljeno. (3) Za ivali je odgovoren njihov lastnik ali skrbnik, ki odloa o zdravstvenih ukrepih in postopkih, razen v primeru vzreje za prehrano ali v nujnih primerih, kjer gre za neposredno ogroenost. (4) Ubijanje ivali ne sme biti za njih bolee ali muno in je dopueno le iz medicinskih ali varnostnih razlogov ter v namene prehrane. (5) Republika sprejme pravila o zaiti ivali. Republika ureja zlasti: a. vodenje in skrb za ivali; b. uporabo ivali; c. uvoz ivali in ivalskih proizvodov; d. trgovino in primeren prevoz ivali; e. humano usmrtitev ivali v nujnih primerih ali zaradi prehrane. (6) Izvajanje predpisov je v pristojnosti deel, e zakon kot izvajalca ne doloa republike.

78 (Primerljivih lenov URS ne vsebuje) len 87 Javna dela PNU

Republika lahko v interesu celotne drave ali vejega dela drave oblikuje in izvaja javna dela ali podpira njihovo ustanovitev.

len 88 Cestni promet (1) Republika sprejme pravila o cestnem prometu. (2) Republika izvaja nadzor nad cestah dravnega pomena, lahko tudi doloi, katere tranzitne ceste morajo ostati odprte za promet. (3) Uporaba javnih cest je brezplana. Dravni zbor lahko dovoli zaasne izjeme.

len 89 Dravne avtoceste (1) Republika zagotavlja vzpostavitev mree nacionalnih avtocest in uporabe teh cest. (2) Republika gradi, vodi in vzdruje dravne ceste ter za vse to nosi stroke. To nalogo lahko delno prenese na javne ali zasebne ustanove.

len 90 Tranzitni promet (1) Republika varuje dravni prostor pred negativnimi vplivi tranzitnega prometa. Republika omejuje, ureja in preusmerja promet na nain, ki ni kodljiv za ljudi, ivali in rastline ter njihovo okolje. (2) Tovorni tranzit od meje do meje se prevaa po eleznici. Izvrni svet sprejme potrebne ukrepe. Izjeme so dopustne le, e so neizogibne. Prav tako morajo biti doloene z zakonom. (3) Zmogljivosti tranzitnih poti se ne sme poveevati. Izvzete iz te omejitve so obvozne poti, ki sproajo tranzitni promet.

len 91 Dajatve za promet tekih tovornih vozil (1) Republika lahko zarauna dajatev na teki tovorni promet, odvisno od moi motorja ali porabe, v kolikor gost promet povzroa javne stroke, ki niso zajeti v druge slube ali v drugih dajatvah. (2) isti prihodki od dajatev se uporabljajo za pokrivanje strokov v zvezi s cestnim prometom. (3) Deele imajo dele od istih prihodkov. Delei se izraunajo z upotevanjem posebnih uinkov dajatev na gorskih obmoij in na odronih podrojih.

79 (Primerljivih lenov URS ne vsebuje) len 92 Dajatve na porabo pogonskega goriva in druge prometne dajatve (1) Republika zarauna davek na porabo neekolokih motornih goriv. (2) Republika doloi dajatve za uporabo avtocest s strani motornih in priklopnih vozil, ki so dolna plaevati pristojbine za teka vozila, e za pogon uporabljajo neekoloka goriva. (3) Republika porabi polovico istih prihodkov od davka na porabo vseh pogonskih goriv, z izjemo letalskih goriv in iste prihodke od avtocestnih dajatev za naslednje naloge in stroke v zvezi s cestnim prometom: a. gradnja, vzdrevanje in upravljanje avtocest; b. ukrepi za izboljanje prometne infrastrukture v mestih in mestnih obmoij; c. stroki za glavne ceste; d. stroki zaitnih objektov za prepreevanje naravnih nesre in ukrepov za zaito okolja in podeelja pred uinki cestnega prometa; e. sploni stroki deel za ceste, odprte za motorna vozila; (4) Republika porabi polovico istih prihodkov od davka na porabo letalskih goriv za naslednje naloge in stroke v zvezi z zranim prometom: a. stroki za okoljevarstvene ukrepe, potrebne zaradi zranega prometa; b. stroki za ukrepe, ki zagotavljajo visoko strokovno raven varnosti v zranem prometu. (5) e ta sredstva ne zadoajo za izvajanje nalog in strokov v zvezi s cestnim in zranim prometom, lahko republika zvia dajatve na porabo neekolokih goriv. PNU

len 93 elezniki promet ter druga prometna sredstva Za elezniki promet, inice, navigacijo, letalstvo, ladijski promet in potovanja v vesolje je pristojna republika.

len 94 Pepoti in pohodnike poti (1) Republika doloa naela glede mre pepoti in pohodnikih poti. (2) Republika podpira in usklajuje ukrepe deel za vzpostavljanje in vzdrevanje mre pepoti. (3) Pri izpolnjevanju svojih nalog je republika pozorna na pepoti in pohodnike poti in nadomea poti ki jih je treba opustiti.

80 (Primerljivih lenov URS ne vsebuje) len 95 Energetska politika PNU

(1) V okvirju svojih pristojnosti si republika in deele prizadevajo za zadostno koliino, raznolikost in zanesljivost, varnost, gospodarnost in e posebej okoljsko neoporenost oskrbe z energijo ter gospodarno in racionalno rabo energije. (2) Republika podpira uporabo domaih in obnovljivih virov energije ter gospodarno in racionalno porabo energije. (3) Republika sprejme pravila o porabi energije za rastline, vozila in naprave. Republika spodbuja razvoj energetskih raziskav, zlasti na podroju varevanja z energijo in obnovljivih virov energije. (4) Ukrepi v zvezi s porabo energije v stavbah so v pristojnosti deel. (5) Pri svoji energetski politiki republika upoteva interese in cilje deel, lokalnih skupnosti in gospodarstva; preuuje razmere v posameznih obmojih in omejitve ekonomske sprejemljivosti. (6) Odplaevanje strokov za energijo je zasebnikom omogoeno s prostovoljnim delom pri energetskem javnem podjetju, katerega trajanje ne sme ogroati njegovega ali njenega poklicnega ivljenja.

len 96 Jedrska energija Republika je odgovorna za neoporeno delovanje jedrske elektrarne, dokler ta deluje, oziroma jo varno zapreti v predvidenem asu ali prej, e se za to odloijo prebivalci, pri emer je posebno pozornost treba posvetiti lokalnim prebivalcem. Nobenih drugih jedrskih blokov ni dovoljeno graditi, razen e gre za dokazano okoljsko neoporene programe, ki ne predstavljajo nikakrne radioaktivne nevarnosti in ne proizvajajo nobenih radioaktivnih odpadkov.

len 97 Prenos energije (1) Republika v dogovoru s deelami sprejme predpise o prenosu in oskrbi z elektrino energijo. (2) Zakonodaja o plinovodih za prevoz tekoih ali plinastih goriv je v pristojnosti republike.

len 98 Potne in telekomunikacijske storitve (1) Potne in telekomunikacijske storitve so v pristojnosti republike. (2) Republika zagotavlja zadostne in primerno ovrednotene osnovne potne in telekomunikacijske storitve v vseh obmojih drave. Cene so doloene v skladu z enotnimi naeli. (3) Odplaevanje strokov za telekomunikacijske storitve je zasebnikom omogoeno s prostovoljnim delom pri telekomunikacijskem javnem podjetju.

81 (Primerljivih lenov URS ne vsebuje) len 99 Radio in televizija PNU

(1) Radio in televizija, kot tudi druge oblike produkcije in razirjanja informacij na podroju javnih telekomunikacij so v pristojnosti drave. (2) Radio in televizija morata prispevati k izobraevanju in razvoju kulture, prostemu oblikovanju mnenja in zabavi. Upotevati morata posebnosti drave in potrebe deel. Dogodke morajo predstaviti nepristransko in poskrbeti za predstavitev raznolikosti mnenj. (3) Zagotovljena je neodvisnost radia in televizije ter samostojnost pri organizaciji programa. (4) Upotevati je treba okoliine in vlogo drugih medijev, zlasti tiska. (5) Pritobe glede programa se lahko predloijo neodvisnemu organu.

len 100 Naela gospodarskega reda (1) Republika in deele se ravnajo po naelu gospodarske svobode. (2) Republika in deele varujejo interese slovenskega dravnega gospodarstva in z zasebnim gospodarskim sektorjem prispevajo k blagostanju in h gospodarski varnosti prebivalstva. (3) V okvirju svojih pristojnosti republika in deele skrbijo za splono ugodne pogoje za zasebni sektor gospodarstva. (4) Odstopanja od naela ekonomske svobode, predvsem ukrepi za konkurenco, so dovoljena samo, e so v skladu z ustavo ali so sprejeta zaradi izkljunih pravic deel.

len 101 Zasebna gospodarska dejavnost (1) Republika sprejme pravila o opravljanju zasebne gospodarske dejavnosti. (2) Republika omogoi enotno slovensko gospodarsko obmoje. To zagotavlja, da lahko osebe, ki imajo znanstveno izobrazbo, dravno ali deelno sprievalo, opravljajo svoj poklic po vsej Sloveniji.

len 102 Politika konkurennosti (1) Republika sprejme pravila proti ekonomsko ali socialno kodljivim posledicam monopolov, kartelov in drugih omejitev konkurence. (2) Republika sprejme ukrepe: a. proti zlorabam cen s strani trno monih podjetij in organizacij zasebnega ali javnega prava; b. proti nelojalni konkurenci.

82 150. len (raunsko sodie) URS

Raunsko sodie je najviji organ kontrole dravnih raunov, dravnega prorauna in celotne javne porabe. Ureditev in pristojnosti raunskega sodia doloa zakon. Raunsko sodie je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon.

151. len (imenovanje lanov raunskega sodia) lane raunskega sodia imenuje dravni zbor.

152. len (centralna banka) Slovenija ima centralno banko. V svojem delovanju je ta banka samostojna in odgovarja neposredno dravnemu zboru. Centralna banka se ustanovi z zakonom. Guvernerja centralne banke imenuje dravni zbor

Glede financ: V 105. lenu PNU je dodana monost uvedbe lokalnih valut, ki so v kriznih asih lahko reilna bilka lokalnih ekonomij, vedno bolj pa se za takne reitve odloajo tudi nemke in francoske lokalne skupnosti. V URS pa pie o neki posebni ustanovi, ki e dodatno zaplete odnose med razlinimi dravnimi pisarnami.

83 len 103 Varstvo potronikov (1) Republika sprejema ukrepe za varstvo potronikov. (2) Republika odloa o pravnih sredstvih, ki so na voljo potronikim organizacijam. Na podroju dravne zakonodaje glede varstva proti nelojalni konkurenci morajo te organizacije uivati enake pravice kot strokovna in gospodarska zdruenja. (3) Deele doloijo spravni postopek ali preprost in hiter sodni postopek za primere pod doloeno vrednostjo predmeta spora. Republiki izvrni svet doloa omejitve vrednosti v sporu. PNU

len 104 Bannitvo in zavarovalnitvo (1) Republika sprejme pravila o bankah in delnikih borzah; pri tem mora upotevati posebne naloge in poloaj deelnih bank. (2) Republika podpira in omogoa ustanavljanje bank z brezobrestnimi posojili in brezgotovinskih zavarovalnic na podlagi dogovora o prostovoljnem delu. (3) Republika sprejme pravila o finannih storitvah na drugih podrojih. (4) Republika sprejme pravila o zasebnem zavarovanju.

len 105 Denarna politika (1) Dravni denar in valuta sta v pristojnosti republike, ki ima eksluzivno pravico tiskati dravne bankovce in kovance. (2) Banka Slovenije vodi kot neodvisna centralna banka valutno politiko, ki deluje v splonem interesu drave, upravljana je s sodelovanjem in pod nadzorom republike. (3) Banka Slovenije mora hraniti dovolj finannih rezerv iz svojega dobika, vsaj polovico teh rezerv je treba zagotoviti v zlatu, platini ali srebru. (4) Od istega dobika Banke Slovenije gresta vsaj dve tretjini k deelam. (5) Deele lahko tiskajo svoj vzporedni denar za lokalne potrebe v obliki bankovcev ali kovancev. Enako lahko v skladu z lokalnim interesom in potrebami naredijo tudi lokalne skupnosti. Menjalne teaje doloi ustanova, ki jih natiska, ureja pa jih svobodni trg. (6) V Sloveniji se lahko uporablja tudi tuj denar, izjemoma je to dopueno tudi dravnim ustanovam, v kolikor to ne ogroa finanne stabilnosti drave. Omejitve tujih valut zaradi posebnih okoliin so v pristojnosti republike.

84 66. len (varstvo dela) Drava ustvarja monosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. URS

66. len URS se zdi zelo skromen in nedoreen v primerjavi z dolobami PNU. Doloba sama zase nikakor ne vzbuja zaupanja.

85 len 106 Pravilnik o gospodarskem razvoju PNU

(1) Republika sprejme ukrepe za zagotovitev uravnoteenega gospodarskega razvoja, zlasti za prepreevanje in boj proti brezposelnosti in inflaciji. (2) Republika preuuje gospodarski razvoj posameznih dravnih obmoij. Sodeluje s deelami in z gospodarstvom. (3) V sistemu financiranja in kreditov v zunanji trgovini ter v javnih financah se mora republika drati naela gospodarske svobode, dopustne so izjeme zaradi posebnih razmer. (4) Republika, deele in lokalne skupnosti morajo pri svojih dohodkovni in odhodkovni politiki upotevati gospodarski poloaj. (5) Republika lahko zaradi stabilizacije gospodarstva zaasno zarauna dodatne dajatve na dravne dajatve ali odobri popust. Tako pridobljena sredstva se zadrijo; po sprostitvi se neposredne dajatve povrnejo individualno, posredne dajatve pa se uporabijo za dodelitev popustov ali za zagotavljanje delovnih mest. (6) Republika lahko zavee podjetja, naj si uredijo dolobe o zaposlitvenih rezervah, v te namene odobri davne ugodnosti in lahko k davnim ugodnostim zavee tudi deele. Po sprostitvi rezerv, korporacije svobodno odloajo o njihovi uporabi v okviru pravnega namena uporabe.

len 107 Zunanja trgovina (1) Republika varuje interese slovenskega gospodarstva v tujini. (2) V posebnih primerih lahko republika sprejme ukrepe za zaito domaega gospodarstva. e je potrebno, lahko odstopajo od naela gospodarske svobode.

len 108 Dobava osnovnih dobrin in storitev (1) Republika zagotavlja zalogo nujnega blaga in storitev v primeru energetske politike ali vojne gronje, ali v primeru obutnega pomanjkanje, ki ga gospodarstvo ne more samo po sebi prepreiti. Sprejme previdnostne ukrepe. (2) Republika, e je to potrebno, odstopi od naela gospodarske svobode.

len 109 Strukturna politika Republika lahko podpira gospodarsko ogroena obmoja, kot tudi spodbuja gospodarske panoge in poklice, e razumni ukrepi samopomoi ne zadoajo za zagotovitev njihovega obstoja. Republika lahko, e je to potrebno, odstopa od naela gospodarske svobode.

86 71. len (varstvo zemlji) URS

Zakon doloa zaradi smotrnega izkorianja posebne pogoje za uporabo zemlji. Zakon doloa posebno varstvo kmetijskih zemlji. Drava skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih obmojih.

Podobno kot na drugih mestih je tudi tu razvidno, da si z URS dravni uradniki pridrujejo pravico doloanja pravice civilnim osebam, v PNU pa se drava zavezuje, kako bo poskrbela za civilne osebe.

87 len 110 Kmetijstvo PNU

(1) Republika jami, da kmetijski pridelki prek trajne in trno usmerjene proizvodnje znatno prispevajo: a. k zagotavljanju preskrbe prebivalstva; b. k ohranjanju naravnih temeljev ivljenja in spodbujanja podeelja; c. k decentralizirani poselitvi drave. (2) Druinam ali posameznikom, ki nimajo zemljia za obdelovanje, ne sredstev za nakup ali najem zemljia, pa bi ga za lastne potrebe eleli obdelovati v skladu z naeli varovanja narave in trajnostne pridelave, je omogoen brezplaen najem ustreznega neobdelanega dravnega kmetijskega zemljia v bliini kraja bivanja ali po dogovoru. Dodeljevanje zemlji je v pristojnosti deel. (3) Poleg razumne kmetijske samopomoi in odstopanja od naela gospodarske svobode v izjemnih primerih republika spodbuja podeelne projekte upravljanja tal. (4) Republika usklajuje ukrepe na tak nain, da kmetijstvo lahko izpolnjuje svoje venamenske naloge. e zlasti ima naslednje pristojnosti in naloge: a. Dopolnjevanje podeelnih prihodkov z neposrednimi plaili, za namene doseganja primernega nadomestila za izkazane rezultate, pod pogojem da gre za ekoloko kmetijo; b. Spodbujanje naravi, okolju in ivalim prijaznih proizvodnih oblik z ekonomsko vrednimi spodbudami; c. Sprejemanje pravil glede izjav o poreklu, kakovosti, nainu proizvodnje in nainu predelave za proizvodnjo ivil; d. Varovanje okolja pred oslabitvami zaradi uporabe gnojil, kemikalij in drugih pomonih snovi; e. Spodbujanje kmetijskega razvoja, svetovanja in izobraevanja v smeri sonaravnega in trajnostno naravnanega kmetijstva, ter pomo pri investicijah; f. Sprejemanje pravil o konsolidaciji kmekih posestev. (5) Vlaganje zato namenjenih sredstev in splonih dravnih sredstev v kmetijstvo.

len 111 Alkohol Zakonodaja o proizvodnji, uvozu, rafiniranja in prodaje ganih tekoin je v pristojnosti drave. Republika mora upotevati tudi kodljive uinke uivanja alkohola.

88 78. len (primerno stanovanje) Drava ustvarja monosti, da si dravljani lahko pridobijo primerno stanovanje. URS

Podobna nedoreenost kot drugje po URS tudi v zvezi s stanovanjem.

89 len 112 Igre na sreo (1) Zakonodaja o igrah na sreo in loterij je v pristojnosti drave. (2) Igralnice in podjetja z igrami na sreo potrebujejo za svojo ustanovitev koncesijo s strani republike. Republika upoteva regionalne razmere in nevarnosti iger na sreo. (3) Republika predpie dajatve za igre na sreo, odvisno od donosa; dajatve ne smejo presegati 80 odstotkov bruto donosa iger na sreo iz podjetja igralnic. (4) Za licenco igralnih avtomatov z monostjo dobika so pristojne deele. PNU

len 113 Oroje in vojaki material (1) Republika sprejme pravila proti zlorabi oroja, pripomokov za oroje, opreme in streliva. (2) Sredstev za mnoino unievanje ni dovoljeno vnaati na ozemlje Slovenije. (3) Republika sprejema predpise za proizvodnjo, pridobivanje, distribucijo, uvoz, izvoz in tranzit vojakega materiala.

8.del - Stanovanja, delo, socialna varnost in zdravje len 114 Spodbujanje gradnje in lastnitva stanovanja (1) Republika spodbuja gradnjo stanovanjskih hi, pridobivanje stanovanja in hine lastnine za osebne potrebe zasebnih oseb, kakor tudi aktivnosti lastnikov zgradb in organizacij, ki se ukvarjajo z gradnjo javnih stanovanj. (2) Republika spodbuja predvsem oivljanje starih spomeniko zavarovanih stanovanjskih enot, propadajoih enot, enot v odronih krajih in enot v skladu s smernicami ustanove, pristojne za spomeniko varstvo. (3) Republika spodbuja racionalizacijo in zmanjanje cen gradnje stanovanj ter zmanjanje strokov stanovanja. (4) Republika lahko sprejme pravila za gradnjo stanovanj in racionalizacijo gradenj v namene gradnje stanovanj. (5) Republika pri tem upoteva predvsem interese druin in starejih, oseb v stiski in invalidnih oseb.

90 49. len (svoboda dela) URS

Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Prisilno delo je prepovedano

V PNU je zapisana pravica do univerzalnega temeljnega dohodka, za katero v vici prav zdaj zbirajo podpise.

91 len 115 Lastniki in najemniki PNU

(1) Republika sprejema pravila proti zlorabam pri oddaji in najemanju stanovanj, namre pred zlorabami najemnikih in zakupnih odnosov, najemnin, odpovednega roka in podaljevanja rokov. (2) Republika lahko sprejme pravila o splono zavezujoi izjavi o okvirnem najemnikem sporazumu. Da bi lahko bili razglaeni za splono veljavne, morajo ti sporazumi upotevati zakonite interese manjin in regionalnih znailnosti ter spotovati naelo enakosti pred zakonom.

len 116 Delo (1) Republika sprejme pravila: a. o varstvu delavcev; b. o razmerju med zaposlenimi in delodajalci, zlasti glede usklajevanja operativnih in poklicnih zadev. c. o slubi za zaposlovanje; d. o splono zavezujoem uinku kolektivne pogodbe (2) Kolektivne pogodbe se lahko razglasi za splono veljavne, e primerno predstavljajo legitimne manjinske delee in regionalne razlike ter upotevajo naelo enakosti pred zakonom in svobodo koalicije. (3) 1. maj je dravni praznik. V delovnem pravu je enak nedelji in je plaan.

len 117 Brezpogojni osnovni dohodek (1) Republika skrbi za vpeljavo brezpogojnega osnovnega dohodka (2) Osnovni dohodek mora celotnemu prebivalstvu omogoati loveka vredno bivanje in sodelovanje v javnem ivljenju. (3) Brezpogojni osnovni dohodek, e posebej financiranje in viino, ureja zakon.

92 50. len (pravica do socialne varnosti) Dravljani imajo pod pogoji, doloenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti. Drava ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Vojnim veteranom in rtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom. URS

51. len (pravica do zdravstvenega varstva) Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih doloa zakon. Zakon doloa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Nikogar ni mogoe prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih doloa zakon.

52. len (pravice invalidov) Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo. Otroci z motnjami v telesnem ali duevnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobraevanja in usposabljanja za dejavno ivljenje v drubi. Izobraevanje in usposabljanje iz prejnjega odstavka se financira iz javnih sredstev.

Tudi kar zadeva pravice do socialne varnosti in zdravstvenega varstva in tudi pravice invalidov, so te v URS prepuene razumevanju in odloitvam parlamenta oziroma zakonodajalca, v izrednih razmerah pa predsednika drave. Naslednjih nekaj strani bo ponovno prikazovalo samo dolobe iz PNU, saj primerljivih dolob URS ni. Gre namre za natanno doloene socialne in pokojninske programe. Najvija pokojnina na primer po ustavi znaa najve dvakrat toliko kot najnija pokojnina. Drugi del dolob doloa zaito dravljanov napodroju varovanja zdravja, med drugi zagotavlja pravico do samostojnega odloanja o lastnem zdravljenju, natanno doloa pravila glede presajanja tkiv in organov, zagotavlja varovanje pred sevanji itd.

93 len 118 Socialna varnost za stareje, ovdovele in hendikepirane osebe PNU

(1) Republika sprejme ukrepe za zadostno oskrbo starejih, ovdovelih in hendikepiranih. Ta sloni na treh temeljih, in sicer na dravnem zavarovanju za stareje, ovdovele in hendikepirane, na pokojninsken nartu zaposlenih in na osebni preventivi. (2) Republika zagotavlja, da lahko dravno zavarovanje za stareje, ovdovele in hendikepirane ter pokojninski narti zaposlenih neprekinjeno izpolnjujejo svoj namen. (3) Republika lahko naloi deelam, da zavarovanje za stareje, ovdovele in hendikepirane ter pokojninske narte zaposlenih oprosti dajatev, ter omogoi zavarovanim osebam in njihovim delodajalcem davno olajavo pri njihovih prispevkih in zahtevkih. (4) Republika v sodelovanju s deelami spodbuja zasebna zavarovanja in sicer z ukrepi na podrojih davne in lastninske politike.

len 119 Zavarovanja za stareje, ovdovele in hendikepirane (1) Republika sprejme pravila zavarovanju za stareje, ovdovele in hendikepirane (2) Republika se pri tem ravna po naslednjih naelih: a. Zavarovanje je obvezno. Zagotavlja denarne in nedenarne koristi. b. Pokojnine morajo ustrezno kriti osnovne ivljenjske stroke. c. Maksimalne pokojnine znaajo najve znesek v viini dveh minimalnih pokojnin. d. Pokojnine se morajo ustrezno prilagajati spreminjanju cen. (3) Zavarovanje se plauje: a. s prispevki zavarovancev, pri emer delodajalci plaajo polovico prispevkov za svoje zaposlene; b. s subvencijami republike. (4) Subvencije republike znaajo najve polovico izdatkov. (5) Subvencije republike se bodo v prvi vrsti financirale iz neto prihodkov od davka na tobak, davka na destilirane alkoholne pijae, in davka na prihodke iz poslovanja igralnic. (6) Republika in deele plaajo dodatna sredstva osebam, katerih osnovni ivljenjski stroki niso kriti z zavarovanjem za stareje, ovdovele in hendikepirane. (7) Obseg dodatnih sredstev ter naloge in odgovornosti republike in deel ureja zakon.

94 (NI primerljivih lenov v URS) len 120 Vkljuevanje hendikepiranih oseb v drubo (1) Republika z denarnimi in nedenarnimi sredstvi spodbuja enakopravno vkljuevanje v drubo oseb, ki imajo pravice do ugodnosti za hendikepirane. V te namene se lahko uporabijo sredstva iz zavarovanja za stareje, ovdovele in hendikepirane. PNU

len 121 Pomo za stareje in osebe s posebnimi potrebami (1) Deele zagotovijo pomo in oskrbo na domu za stareje ljudi ter osebno asistenco za ljudi s posebnimi potrebami. (2) Republika podpira prizadevanja v korist starejih in ljudi s posebnimi potrebami. V ta namen se lahko uporabijo sredstva iz zavarovanja za stareje, ovdovele in hendikepirane.

len 122 Pokojninski nart za zaposlene (1) Republika sprejme pravila o pokojninskih nartih za zaposlene. (2) Republika pri tem upoteva naslednja naela: a. Pokojninski nart za zaposlene skupaj z zavarovanjem za stareje, ovdovele in hendikepirane mora omogoati nadaljevanje prejnjega naina ivljenja; b. Pokojninski nart za zaposlene je obvezen za vse zaposlene. Zakon lahko doloi izjeme; c. Delodajalci pokojninsko zavarujejo svoje zaposlene; v kolikor je potrebno, jim drava in delodajalec omogoata zavarovanje pri dravni pokojninski zavarovalnici. d. Samozaposleni se lahko prostovoljno zavarujejo v pokojninski zavarovalnici; e. Za posebne skupine samozaposlenih oseb lahko republika razglasi pokojninske narte za zaposlene kot obvezne v splonem smislu ali pa samo glede na doloena tveganja. (3) Pokojninski narti zaposlenih se financirajo s prispevki zavarovancev, pri emer delodajalci plaujejo najmanj polovico prispevkov za svoje zaposlene. (4) Pokojninske zavarovalnice morajo izpolnjevati minimalne zahteve republike; republika lahko doloi ukrepe za reevanje doloenih obvez.

95 (Ni primerljivih lenov v URS) len 123 Zavarovanje za brezposelne (1) Republika sprejme pravila o zavarovanju za brezposelne. (2) Republika pri tem upoteva naslednja naela: a. Zavarovanje zagotavlja ustrezno nadomestilo za izgubljeni zasluek, in podpira ukrepe za prepreevanje in boj proti brezposelnosti; b. Prispevek je obvezen za zaposlene, zakon lahko doloi izjeme; c. Samozaposleni se lahko prostovoljno zavarujejo. (3) Zavarovanje za brezposelne se financira s prispevki zavarovancev, pri emer delodajalci plaajo polovico prispevkov za svoje zaposlene. (4) Republika in deele zagotovijo subvencije v izrednih okoliinah. (5) Republika sprejme pravila za lajanje brezposelnosti. PNU

len 124 Pomo osebam, potrebnim pomoi Osebam, potrebnim pomoi, nudi pomo in osebno asistenco njihova domaa deela. Republika ureja izjeme in pristojnosti.

len 125 Otroki dodatek in zavarovanje za materinstvo (1) Pri izpolnjevanju svojih nalog republika upoteva potrebe druine. V te namene lahko sprejme ukrepe za zaito druine. (2) Republika sprejme pravila o otrokih dodatkih in ustanovi dravni sklad za druinska nadomestila. (3) Republika ustanovi zavarovanje za materinstvo. Plaevanje prispevkov lahko razglasi kot obvezno tudi za osebe, ki ne morejo koristiti pravice do zavarovalnine. (4) Republika lahko prispevke v sklad za druinska nadomestila in materinsko zavarovanje razglasi kot obvezne na splono ali le za doloene kategorije oseb, lahko pa svoje subvencije navee na ustrezne prispevke deel.

len 126 Zdravstveno in nezgodno zavarovanje (1) Republika sprejme pravila za zdravstveno in nezgodno zavarovanje. (2) Republika lahko razglasi zdravstveno in nezgodno zavarovanje kot splono obvezno ali kot obvezno le za doloene kategorije oseb.

96 (Ni primerljivih lenov v URS) len 127 Varovanje zdravja (1) Vsakdo se sam odloa za nain varovanja in ohranjanja svojega zdravja ter imunskega sistema ter lahko v te namene goji in uporablja katera koli naravna zelia ali pripravke iz njih. Za zdravljenje in ohranjanje zdravja otrok so odgovorni njihovi stari oziroma skrbniki. (2) V okviru svojih pristojnosti republika sprejema ukrepe za zaito zdravja. (3) Nikogar se ne more prisiliti v noben zdravstven postopek proti njegovi volji ali volji njegovega skrbnika. (4) Republika sprejme smernice o: a. ivilih, zdravilih in zeliih, organizmih, kemikalijih in predmetih, ki predstavljajo doloeno zdravstveno tveganje in so namenjeni prodaji ter osebni uporabi; b. boju proti nalezljivih boleznih, razirjenih ali posebno nevarnih lovekih in ivalskih bolezni; c. zaiti pred ionizirajoim sevanjem. PNU

len 128 Zdravilstvo in alternativna medicina Republika in deele morajo v okvirju svojih pristojnosti zagotoviti, da se v skladu z eljami bolnika ali obravnavane osebe upoteva zdravilstvo in alternativna medicina.

len 129 Raziskave na ljudeh Republika upoteva naslednja naela v zvezi z biolokimi in medicinskimi raziskavami, ki vkljuujejo loveka: a. Pogoj za raziskovalne projekte je soglasje udeleenih. Zavrnitev je zavezujoa. b. Tveganja in stres za udeleence ne smeta biti nesorazmerna s koristmi raziskovalnega projekta. c. Neodvisna in nepristranska ocena raziskovalnega projekta mora ugotoviti, da je varnost udeleencev zagotovljena.

97 (Ni primerljivih lenov v URS) len 130 Genska tehnologija na podroju loveka (1) Ljudje so zaiteni pred zlorabami genskega ineniringa. (2) Republika lahko sprejme pravila o uporabi lovekega razmnoevanja in genskega materiala. S tem zagotavlja zaito lovekega dostojanstva, osebnosti in druine ter upoteva zlasti naslednja naela: a. Vse oblike kloniranja in genetskega posega v lovekove reproduktivne celice in zarodke so prepovedane; b. Ne-lovekega genskega materiala se ne sme vnaati v loveki reprodukcijski material ali ga z njim zdruiti. c. Nain medicinsko podprte oploditve se lahko uporablja le, e sterilnosti ali nevarnosti prenosa resne bolezni sicer ni mogoe odpraviti, ne pa zaradi spreminjanja doloenih lastnosti otroka ali zaradi raziskav; oploditev lovekih jajnih celic zunaj enskega telesa je dovoljena le pod pogoji, ki jih doloa zakon. Ne sme se razvijati vejega tevila lovekih celic, ki se jih lahko razvije v zarodke zunaj enskega telesa, kolikor jih je mono takoj vsaditi vanj. d. Trgovanje s lovekim reprodukcijskim materialom in izdelki, pridobljenimi iz zarodkov, ni dovoljeno; e. loveki genski material je mogoe analizirati le z dovoljenjem prizadete osebe ali na zahtevo sodia; f. Vsaka oseba ima dostop do podatkov, ki zadevajo njene prednike. PNU

len 131 Presajanje organov, tkiv in celic (1) Republika sprejema predpise na podroju presajanja organov, tkiv in celic z namenom zagotavljanja zaite lovekega dostojanstva, osebnosti in zdravja. (2) Republika doloa zlasti merila za pravino dodeljevanje organov. (3) Donacije lovekih organov, tkiv in celic, so proste dajatev. Trgovina s lovekimi organi je prepovedana. len 132 Genska tehnologija na nehumanem podroju (1) Ljudje, ivali in njihovo okolje so zaitene pred zlorabami genske tehnologije. (2) Uporaba reprodukcijskega in genskega materiala ivali, rastlin in drugih organizmov je dovoljena samo v laboratorijih, oziroma zaprtih in kontroliranih prostorih. Pri tem je treba upotevati dostojanstvo bitja in varnost loveka, ivali in okolja ter zaititi genske raznolikosti ivalskih in rastlinskih vrst. Republika lahko v te namene sprejme posebne predpise.

98 28. len (naelo zakonitosti v kazenskem pravu) URS

Nihe ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon doloil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, e preden je bilo dejanje storjeno. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen e je novi zakon za storilca mileji.

29. len (pravna jamstva v kazenskem postopku) Vsakomur, ki je obdolen kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravice: da ima primeren as in monosti za pripravo svoje obrambe; da se mu sodi v njegovi navzonosti in da se brani sam ali z zagovornikom; da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist; da ni dolan izpovedati zoper sebe ali svoje blinje, ali priznati krivdo.

79. len (v Sloveniji zaposleni tujci) V Sloveniji zaposleni tujci in lani njihovih druin imajo posebne pravice, doloene z zakonom.

128. len (udeleba, dravljanov pri izvajanju sodne oblasti) Zakon ureja primere in oblike neposredne udelebe dravljanov pri izvajanju sodne oblasti.

V URS pie o posebnih pravicah, ki jih lahko parlament ali predsednik podeli tujcem, zaposlenim pri nas. To se verjetno nanaa predvsem na zaposlene pri mednarodnih organizacijah, na katere je Slovenija prenesle del svojih pristojnosti, torej evropsko unijo in atlantski vojaki pakt. Morda tudi za visoke lane RKC, s katero je Slovenija 14. decembra 2001 v dveh izvirnikih, od katerih je vsak v slovenskem in italijanskem jeziku, podpisala poseben sporazum v Ljubljani, 'izhajajo iz vestoletne zgodovinske povezanosti med slovenskim ljudstvom in Katoliko cerkvijo', v katerem je zagotovljena popolna svoboda in neodvisnost RKC na vseh podrojih, v skladu s kanonskim pravom in s pravnim redom RS, zapisanem v URS, katero ravnokar analiziramo.

99 9.del - Stalno prebivalie in priseljevanje tujcev len 133 Splone dolobe Zakonodaja o priseljevanju, izseljevanju, stalnem prebivaliu in stalnem prebivaliu tujcev, ter o dodelitvi azila je v pristojnosti republike. PNU

10.del - Civilno in kazensko pravo, utei in mere len 134 Civilno pravo (1) Zakonodaja na podroju civilnega prava in civilnega postopka je v pristojnosti republike. (2) Organizacija sodstva in civilne pravice so v pristojnosti deel, razen e zakon ne doloa drugae.

len 135 Kazensko pravo (1) Zakonodaja na podroju kazenskega prava in kazenskega postopka je v pristojnosti republike. (2) Za organizacijo sodstva, kazenskega pravosodja in izvrevanja kazenskih sankcij in ukrepov so odgovorne deele, e zakon ne doloa drugae. (3) Republika izda predpise o izvajanju kazni in ukrepov. Lahko tudi odobri subvencije deelam za: a. gradnjo zavodov za prestajanje kazni; b. izboljave pri izvajanju kazni in ukrepov; c. ustanove, ki izvajajo vzgojne ukrepe v korist otrok, mladostnikov in mladih odraslih.

len 136 Vzgojni ukrepi za posebno nevarne zloince (1) e je storilec spolnega ali drugega nasilnega zloina po prievanju strokovnjakov oznaen za izredno nevarnega, brez monosti zdravljenja, se ga lahko doivljensko zapre zaradi visokega tveganja ponovitve kaznivega dejanja. Predasna izpustitev ali zaasna odsotnost iz zapora ni mogoa. (2) Novo strokovno prianje je dopustno, e nova dejstva dokazujejo, da lahko storilec uspeno prejme kazensko terapijo in ne predstavlja ve nevarnosti za javnost. V primeru izpusta zaradi taknega novega prievanja, je telo, odgovorno za izpustitev, odgovorno za ponovitve kaznivega dejanja. (3) Vsa strokovna prievanja o storilcih spolnih ali drugih nasilnih zloinov morata predstaviti najmanj dva neodvisna in izkuena strokovnjaka na podlagi vseh relevantnih dejstev.

100 VI. JAVNE FINANCE 147. len (davki) Drava z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih doloata ustava in zakon. URS

148. len (proraun) Vsi prihodki in izdatki drave in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v njihovih proraunih. e proraun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno zaeti izvrevati, se upravienci, ki se financirajo iz prorauna, zaasno financirajo po prejnjem proraunu. 149. len (krediti v breme drave) Krediti v breme drave in porotvo drave za kredite so dovoljeni le na podlagi zakona.

149. len (krediti v breme drave) Krediti v breme drave in porotvo drave za kredite so dovoljeni le na podlagi zakona.

150. len (raunsko sodie) Raunsko sodie je najviji organ kontrole dravnih raunov, dravnega prorauna in celotne javne porabe. Ureditev in pristojnosti raunskega sodia doloa zakon. Raunsko sodie je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon.

151. len (imenovanje lanov raunskega sodia) lane raunskega sodia imenuje dravni zbor.

V URS so dovoljeni krediti v breme drave na podlagi zakona, v PNU pa je doloeno, da morajo biti izdatki in prihodki uravnoveeni.

101 PNU len 137 Ni zastaranja pregona ali kaznovanja spolnih ali pornografskih kaznivih dejanj, ki vkljuujejo prednajstnike otroke Pravica do pregona spolnih ali pornografskih kritev, ki vkljuujejo prednajstnike otroke in kazni za taka dejanja ne morejo biti predmet zastaranja.

len 138 Pomo rtvam kaznivih dejanj Republika zagotovlja, da osebe, ki so bile prizadete v svoji fizini, psihini ali spolni integriteti, prejmejo pomo in ustrezno odkodnino, e utrpijo zaradi posledic kaznivega dejanja ekonomske teave.

len 139 Utei in mere Zakonodaja o teah in merah je v pristojnosti republike.

Poglavje 3 Finance len 140 Proraun (1) Republika mora svoje izdatke in prihodke na dolgi rok ohranjati v ravnovesju. (2) Najviji znesek v predvidenem proraunu skupnih odhodkov, ki se dodeli, je odvisen od gospodarskih razmer in od ocenjenih prihodkov. (3) V izredni finanni stiski se lahko najviji znesek iz odstavka (2) zgoraj ustrezno povea. Dravni zbor odloa o taknem povianju v skladu s lenom 175/3, c. (4) e odhodki v dravnem proraunu presegajo najviji znesek iz odstavkov (2) in (3) zgoraj, je treba preseek odhodkov nadomestiti v naslednjih letih. (5) Podrobnosti so doloene z zakonom.

len 141 Naela obdavevanja (1) Opredelitev davkov, namre doloitev zavezancev, predmet in oceno davka je treba v temeljih urediti z zakonom. (2) e narava davka to omogoa, je e posebej treba upotevati naela splonosti in sorazmernosti obdavitve, kakor tudi naelo obdavitve glede na gospodarske zmogljivosti. (3) Prepovedano je dvojna obdavitev. Republika sprejme potrebne ukrepe.

102 146. len (financiranje drave in lokalnih skupnosti) URS

Drava in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresnievanje svojih nalog z davki in z drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoenja. Drava in lokalne skupnosti izkazujejo vrednost svojega premoenja s premoenjskimi bilancami.

PNU natanno doloa in usklajuje davke, URS pa uporablja spet splone pojme. Zato so na nekaj naslednjih straneh spet samo dolobe PNU in brez primerljivih dolob URS, saj te ne obstajajo.

103 (Ni primerljivih lenov v URS) len 142 Neposredni davki (1) Republika lahko zarauna neposredne davke: a. najve 11,5 odstotka na dohodek fizinih oseb; b. najve 8,5 odstotka na isti prihodek pravnih oseb; (2) Republika pri postavljanju davne lestvice upoteva breme neposrednih davkov s strani deel in lokalnih skupnosti. (3) Z davkom na dohodek fizinih oseb se posledice hladnega napredovanja redno izenauje. (4) Davke odmerjajo in zbirajo deele. Najmanj 17 odstotkov donosa iz davkov se dodeli deelam. Ta dele se lahko zmanja na 15 odstotkov, e posledice finanne izravnave tako zahtevajo. PNU

len 143 Usklajevanje davkov (1) Republika doloa naela o usklajevanju neposrednih davkov republike, deel in lokalnih skupnosti; pri tem upoteva usklajevalna prizadevanja deel. (2) Usklajevanje velja tudi za davne obveznosti, za predmet in redno odmero davka, za procesno pravo in za pravo o javnofinannih kaznivih dejanjih. Iz usklajevanja so izvzete predvsem davne lestvice, davne stopnje in zneski, oproeni davka. (3) Republika sprejme predpise proti neupravienim davnim privilegijev.

len 144 Davek na dodano vrednost (1) Republika lahko na dobavo blaga in storitev, vkljuno z lastno uporabo, in na uvoz, zarauna davek na dodano vrednost z najvijo stopnjo 6,5 odstotka in zniano stopnjo vsaj 2 odstotka. (2) Z zakonom se lahko predvidi obdavitev nastanitvenih storitev po stopnji med zniano obrestno mero in standardno mero. (3) e zaradi demografskih sprememb financiranje zavarovanja za stareje, ovdovele in hendikepirane ni ve zagotovljeno, se lahko standardna mera povea z dravnim predpisom za najve 1 odstotno toko in zniane stopnje za najve 0,3 odstotne toke. (4) 5 odstotkov od nenamenskih prihodkov se mora porabiti za zmanjanje premij za zdravstveno zavarovanje za osebe z nizkimi dohodki, razen e je drugaen nain pomoi taknim osebam doloen z zakonom.

104 (Ni primerljivih lenov v URS) len 145 Posebni davki na potronjo (1) Republika zarauna posebne davke na potronjo: a. za tobak in tobane izdelke; b. za destilirane alkoholne pijae; c. za pivo; d. za vozila in rezervne dele; e. za surovo nafto, druga mineralna goriva, zemeljski plin, proizvode, pridobljene s preievanjem in za pogonska goriva. f. za neekoloke materiale in embalao. (2) Republika lahko zahteva dodatno dajatev na davek na potronjo za neekoloka motorna goriva. (3) Deele prejmejo 10 odstotkov istih prihodkov iz davkov na destilirane alkoholne pijae. Ta sredstva se uporabljajo za boj proti vzrokom in posledicam odvisnosti. PNU

len 146 Koleki in davni odtegljaji (1) Republika lahko izda koleke za vrednostne papirje, prihodke zavarovalnih premij, in druge dokumente poslovanja; izvzeti so dokumenti, ki se nanaajo na nepremininske in hipotene transakcije. (2) Republika lahko sprejme davne odtegljaje za dohodke iz preminih premoenjskih investicij, loterijskih dobitkov in zavarovalnih koristi. 10 odstotkov davnih prihodkov se dodeli deelam.

len 147 Carinske dajatve Zakonodaja na podroju carin in drugih dajatev v zvezi s ezmejnim tovornim prometom je v pristojnosti republike.

105 (Ni primerljivih lenov v URS) len 148 Izkljuitev deelnih in obinskih davkov Kar je z dravno zakonodajo doloeno za obdavevanje na dodano vrednost, na potronjo, za kolkovanje ali za davne odtegljaje, ali pa je z izjavo zagotovljeno, da je izvzeto iz teh dajatev, ne sme biti z davki enake vrste obdaveno s strani deel ali lokalnih skupnosti PNU

len 149 Izenaevanje finannih sredstev in obremenitev (1) Republika izdaja predpise o pravini izravnavi finannih sredstev in bremen med republiko in deelami, kot tudi med deelami. (2) Izravnava finannih sredstev in obremenitev je namenjena zlasti: a. zmanjanju razlik v finanni zmogljivosti deel; b. zagotovitvi minimalne ravni finannih sredstev deel; c. nadomestitvi prevelikih finannih bremen posameznih deel zaradi geo-topografskih ali socialnodemografskih dejavnikov; d. spodbujanju meddeelnega sodelovanja na podroju izravnave bremen; e. ohranitvi davne konkurennosti deel v dravnih in mednarodnih razmerjih. (3) Sredstva za izravnavo finannih sredstev priskrbijo deele z vejo viino sredstev ter republika. Vplaila deel z vejo viino sredstev znaajo najmanj dve tretjini in najve 80 odstotkov vplaila republike.

106 90. len (zakonodajni referendum) URS

Dravni zbor lahko o vpraanjih, ki se urejajo z zakonom, razpie referendum. Dravni zbor je vezan na izid referenduma. Dravni zbor lahko razpie referendum iz prejnjega odstavka na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, e to zahteva najmanj tretjina poslancev, dravni svet ali tirideset tiso volilcev. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi dravljani, ki imajo volilno pravico. Predlog je na referendumu sprejet, e zanj glasuje veina volilcev, ki so glasovali. Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme dravni zbor z dvotretjinsko veino glasov navzoih poslancev.

URS referendum obravnava le v enem samem lenu in e ta prepua urejanje referendumov zakonu. V zadnjem asu (2012-2013) pa so parlamentarne stranke dogovorile, da bodo te referendumske pravice e prikrtnile, in so vpeljale ve novih omejitev in tudi zaostrile nekaj dosedanjih pogojev. Na naslednjih nekaj strani bodo zato spet le dolobe PNU, saj v URS ni primerljivih lenov.

107 4 Ljudje in deele Poglavje 1 Splone dolobe len 150 Politine pravice (1) Politine pravice v dravnih zadevah imajo vsi slovenski dravljani od 16. leta starosti, ki niso pod skrbnitvom zaradi duevne bolezni ali motenj. Vsi imajo enake politine pravice in obveznosti. (2) Politine pravice zajemajo sodelovanje na volitvah za dravni zbor in glasovanje o dravnih zadevah, kot tudi sproanje in podpisovanje civilnih pobud in referendumov na dravnem nivoju. PNU

len 151 Politine stranke Politine stranke prispevajo k oblikovanju mnenj in volje ljudstva.

Poglavje 2 Ljudska pobuda in referendum len 152 Ljudska pobuda za spremembo ustave v celoti (1) 25.000 volilnih upraviencev lahko v 18 mesecih po uradni objavi svoje pobude zahteva popolno revizijo ustave. (2) Ta predlog mora biti potrjen na ljudskem referendumu.

len 153 Ljudska pobuda za delno revizijo ustave (1) 25.000 volilnih upraviencev lahko v 18 mesecih po uradni objavi svoje pobude zahteva delno revizijo ustave. (2) Ljudska pobuda za delno revizijo ustave je lahko podana v obliki splonega predloga ali kot natanno izdelan osnutek predlaganih dolob. (3) e pobuda kri naelo enotnosti oblike, naelo enotnosti predmeta ali obvezna pravila mednarodnega prava, jo dravni zbor lahko razglasi delno ali v celoti za nino. (4) e je dravni zbor soglasen s pobudo v obliki splonega predloga, oblikuje osnutek delne revizije na podlagi pobude in ga predloi v glasovanje ljudstvu in deelam. e dravni zbor zavrne pobudo, jo predloi v glasovanje ljudstvu in ljudstvo odloi, ali bo pobuda sprejeta ali ne. e se pobuda izglasuje, mora dravni zbor oblikovati ustrezen predpis. (5) Ljudska pobuda v obliki posebnega predloga se predloi v glasovanje ljudstvu in deelam. Dravni zbor predlaga sprejem ali zavrnitev pobude. Dravni zbor lahko oblikuje tudi ljudski pobudi nasproten predlog.

108 (Ni primerljivih lenov v URS) len 154 Postopek za ljudske pobude z nasprotnim predlogom (1) Volivci oddajo svoje glasove za pobudo in nasprotni predlog hkrati. (2) Volivci lahko glasujejo za oba predloga. Glede prednostnega vpraanja lahko izberejo, kateremu predlogu dajo prednost, e bi bila sprejeta oba. (3) e je prednostno vpraanje dobilo hkrati za en predlog ve glasov ljudi, drug predlog pa ve glasov deel, obvelja tisti predlog, ki ima najviji setevek vseh odstotokov glasov ljudskega in deelnega glasovanja. len 155 Obvezni referendum (1)Volivci in deele glasujejo o naslednjem: a. o reviziji ustave; b. o vstopu v organizacijo za kolektivno varnost ali v mednarodne skupnosti; c. o dravnih zakonih, razglaenih za nujne brez ustavne podlage in z veljavnostjo ve kot eno leto; takne dravne zakone je treba predloiti v glasovanje v roku enega leta po njihovem sprejetju v dravnem zboru. (2) Volivci glasujejo o naslednjem: a. o ljudskih pobudah za popolno revizijo ustave; b. o ljudskih pobudah za delno revizijo ustave v obliki splonega predloga, ki je bil zavrnjen v dravnem zboru; c. o vpraanju, ali se naj opravi celovito revizijo ustave, v kolikor zbornici nimata enotnega stalia. len 156 Neobvezni referendum (1) Na zahtevo najmanj 12.500 volivnih upraviencev ali najmanj ene tretjine vseh deel v 100 dneh po uradni objavi, se v glasovanje ljudstvu predloi naslednje: a. dravne zakone; b. dravne zakone, razglaene za nujne z veljavnostjo ve kot leto dni; c. dravne odloke kolikor jih doloata ustava ali zakon; d. Mednarodne pogodbe, ki: 1. so sklenjene za nedoloen as in se ne morejo zakljuiti; 2. zagotovljajo vstop v mednarodno organizacijo; 3. vkljuujejo pomembne zakonske dolobe ali zahtevajo sprejem dravnih zakonov. PNU

109 len 157 Izvajanje mednarodnih pogodb (1) e je odobritev mednarodne pogodbe predmet obveznega referenduma, lahko dravni zbor v odobritev vkljui vse spremembe ustave, potrebne za izvajanje pogodbe. (2) e je odobritev mednarodne pogodb predmet neobveznega referenduma, lahko dravni zbor v odobritev vkljui vse zakonske spremembe, potrebne za izvajanje pogodbe.

len 158 Obvezna veina (1) Predlogi, predloeni v glasovanje ljudstvu, so sprejeti, e jih je podprla veina glasujoih. (2) Predlogi, predloeni v glasovanje ljudstvu in deelam, so sprejeti, e jih je podprla veina glasujoih in veina deel. (3) Rezultat referenduma v deeli teje kot glas deele.

110 IV. DRAVNA UREDITEV a) Dravni zbor 81. len (mandatna doba dravnega zbora) Dravni zbor se voli za tiri leta. e bi se mandatna doba dravnega zbora iztekla med vojno ali v asu trajanja izrednega stanja, preneha njegov mandat est mesecev po prenehanju vojne ali izrednega stanja, lahko pa tudi prej, e sam tako sklene. Volitve v dravni zbor razpie predsednik republike. Nov dravni zbor se izvoli najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom tirih let od prve seje prejnjega dravnega zbora. e se dravni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po razpustu prejnjega. Mandatna doba prejnjega dravnega zbora se kona s prvo sejo novega dravnega zbora, ki jo sklie predsednik republike najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi. URS

82. len (poslanci) Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakrnakoli navodila. Zakon doloa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdruljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi. Dravni zbor potrdi poslanske mandate. Proti odloitvi dravnega zbora je v skladu z zakonom mogoa pritoba na ustavno sodie.

111 5 Dravna ureditev Poglavje 1 Splone dolobe len 159 Upravienost Vsi volilni upravienci so lahko izvoljeni v dravni zbor, izvrni svet ali na vrhovno sodie. PNU

len 160 Nezdruljivosti (1) lani narodnega zbora, deelnega zbora, izvrnega sveta in vrhovnega sodia, ne smejo biti hkrati tudi lani drugega telesa izmed omenjenih. (2) lani republikega izvrnega sveta in sodniki vrhovnega sodia s polnim delovnim asom ne smejo imeti hkrati druge dravne ali deelne funkcije, niti ne smejo izvajati druge pridobitne dejavnosti. (3) Zakon lahko predvidi tudi druge nezdruljivosti.

len 161 Mandatno obdobje lani dravnega zbora, izvrnega sveta ter predsednik ali predsednica republike so izvoljeni za dobo tirih let. Za sodnike vrhovnega sodia traja mandat est let.

len 162 Odgovornost drave Republika je odgovorna za kodo, ki je bila nezakonito povzroena s strani njenih teles pri opravljanju svojih uradnih dejavnosti.

len 163 Zaslianja in posvetovanja Deele, politine stranke in interesne skupine so zasliane v postopku priprave pomembnih odlokov in drugih projektov z znatnimi posledicami ter pomembnih mednarodnih pogodb.

V PNU je jasno in enostavno doloeno, da lani dravnih teles ne smejo biti lani drugih dravnih teles, v URS pa so tudi nezdruljivosti prepuene zakonom.

112 80. len (sestava in volitve) Dravni zbor sestavljajo poslanci dravljanov Slovenije in teje 90 poslancev. Poslanci se volijo s splonim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. V dravni zbor se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madarske narodne skupnosti. Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme dravni zbor z dvotretjinsko veino glasov vseh poslancev. URS

85. len (zasedanja dravnega zbora) Dravni zbor dela na rednih in izrednih sejah. Redne in izredne seje sklicuje predsednik dravnega zbora; izredno sejo mora sklicati, e to zahteva najmanj etrtina poslancev dravnega zbora ali predsednik republike.

87. len (zakonska pristojnost dravnega zbora) Pravice in obveznosti dravljanov ter drugih oseb lahko dravni zbor doloa samo z zakonom.

98. len (volitve) Volitve v dravni svet ureja zakon, ki ga sprejme dravni zbor z dvotretjinsko veino glasov vseh poslancev. lani dravnega sveta se volijo za dobo petih let.

V URS je doloeno, da lahko parlamentarne stranke z zakoni doloajo pravice in obveznosti dravljanov in drugih oseb, v PNU pa pie, da je oblast dravnega zbora omejena s pravicami ljudi in deel. To je bistvena razlika med tiranijo diktaturo in med ljudovlado republiko.

113 Poglavje 2 Dravni zbor 1.del - Organizacija len 164 Status (1) Dravni zbor izvaja najvijo oblast v republiki, omejeno s pravicami ljudi in deel. (2) Dravni zbor je sestavljen iz dveh zbornic, iz narodnega zbora in deelnega zbora, oba domova sta enakovredna. PNU

len 165 Sestava in volitve v narodni zbor (1) Narodni zbor je sestavljen iz 100 predstavnikov ljudstva. (2) Predstavniki so izvoljeni neposredno s strani ljudstva po naelu sorazmerja predstavnikov. Vsake tiri leta poteka celovita obnova. (3) Vsaka deela predstavlja eno volilno okroje. (4) Sedei se razdelijo med deelami v sorazmerju s tevilom prebivalstva. Vsaka deela ima vsaj en sede. (5) V dravni zbor se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madarske narodne skupnosti. (6) V dravnem zboru imajo po en zagotovljen sede tudi slovenske skupnosti v zamejstvu, namre v hrvaki Istri, na Trakem krasu, Beneiji, Reziji, na avstrijskem Korokem, v madarskem Pomurju in v hrvakem Zagorju, vse skupaj torej 7 sedeev. Poslance volijo pripadniki slovenskih skupnosti sami.

len 166 Sestava in volitve deelnega zbora (1) Deelni zbor sestavlja 46 poslancev deel. (2) Volitve v deelni zbor urejajo deele.

len 167 Zasedanja (1) Zbornici se redno sestajata na sejah. Zakon ureja sklic sej. (2) etrtina izmed lanov posamezne zbornice ali izvrnega sveta lahko zahteva sklic izredne seje.

114 84. len (predsednik dravnega zbora) URS

Dravni zbor ima predsednika, ki ga izvoli z veino glasov vseh poslancev.

89. len (zakonodajni postopek) Dravni zbor sprejema zakone v ve faznem postopku, e ni s poslovnikom drugae doloeno.

91. len (razglasitev zakona) Zakone razglaa predsednik republike najkasneje 8 dni po njihovem sprejemu. Dravni svet lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in e pred njegovo razglasitvijo zahteva, da dravni zbor o njem e enkrat odloa. Pri ponovnem odloanju mora za sprejem zakona glasovati veina vseh poslancev, razen e ustava za sprejem obravnavanega zakona predvideva veje tevilo glasov. Ponovna odloitev dravnega zbora je dokonna.

93. len (parlamentarna preiskava) Dravni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev dravnega zbora ali na zahtevo dravnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preuevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.

94. len (poslovnik dravnega zbora) Dravni zbor ima poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko veino glasov navzoih poslancev.

95. len (nagrajevanje poslancev) Poslanci dravnega zbora dobivajo plao ali nadomestilo, ki sta doloeni z zakonom.

V PNU je zapisano, da odloitve dravnega zbora potrebujeta soglasje obeh zbornic, ki o zadevah razpravljata loeno. V URS pa se o postopkih sprejema zakona odloa s poslovnikom dravnega zbora.

115 len 168 Predsedstvo PNU

Obe zbornici izvolita izmed svojih lanov predsednika ali predsednico za dobo enega leta, kot tudi prvega in drugega podpredsednika ali podpredsednico. Ponovna izvolitev naslednje leto ne pride v potev.

len 169 Dravnozborne komisije (1) Vsaka zbornica imenuje izmed svojih lanov lane komisij. (2) Zakon lahko predvidi skupne komisije. (3) Zakon lahko na komisije prenese doloene pristojnosti, ki niso zakonodajne narave. (4) Za izpolnjevanje svojih nalog imajo komisije pravico do obveenosti, pravico do vpogleda v dokumente in pravico do sproanja preiskav. Njihov obseg je urejen z zakonom.

len 170 Poslanske skupine lani dravnega zbora lahko tvorijo poslanske skupine.

len 171 Dravnozborne storitve Dravnemu zboru so na voljo dravnozborne storitve. Lahko se obrne na dravno upravo. Zakon ureja podrobnosti.

2.del Postopki len 172 Loene obravnave (1) Narodni in deelni zbor razpravljata loeno. (2) Odloitve dravnega zbora potrebujejo soglasje obeh zbornic. (3) Zakon doloa predpise za zagotovljanje odloanja kljub nesoglasju zbornic v zvezi z: a. veljavnostjo ali delno veljavnostjo ljudske pobude; b. izvajanjem splone ljudske pobude, ki jo je ljudstvo odobrilo; c. izvajanjem predloga dravnega zbora za spremembo ustave, ki ga je ljudstvo odobrilo; d. predlog prorauna ali spremembe prorauna.

116 82. len (poslanci) Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakrnakoli navodila. Zakon doloa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdruljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi. Dravni zbor potrdi poslanske mandate. Proti odloitvi dravnega zbora je v skladu z zakonom mogoa pritoba na ustavno sodie. URS

86. len (odloanje) Dravni zbor sklepa, e je na seji navzoa veina poslancev. Dravni zbor sprejema zakone in druge odloitve ter ratificira mednarodne pogodbe z veino opredeljenih glasov navzoih poslancev, kadar ni z ustavo ali z zakonom doloena drugana veina.

99. len (odloanje) Dravni svet sklepa, e je na seji navzoa veina lanov. Dravni svet odloa z veino opredeljenih glasov navzoih lanov. Zahtevo za razpis referenduma sprejme dravni svet z veino glasov vseh lanov.

88. len (zakonska iniciativa) Zakone lahko predlaga vlada ali vsak poslanec. Zakon lahko predloi tudi najmanj pet tiso volilcev.

len 88 URS navidezno enai enega poslanca s 5000 volilci, v resnici pa ima poslanec tiri leta asa za vlaganje neomejenega tevila zakonov, medtem ko morajo volilci zbrati 5000 podpisov v roku, trenutno v Zakonu o referendumu in ljudski inciiativi doloenem na 60 dni. Zakon to pravico e dodatno omejuje z zahtevo po podpisovanju podpore v 60-dnevnem roku na upravnih enotah, s imer se grobo kri ustavni len o enakih politinih pravicah in o enakosti pred zakonom.

117 len 173 Skupno odloanje PNU

(1) Narodni in deelni zbor razpravljata skupaj kot zdrueni dravni zbor na skupni seji pod vodstvom predsednika ali predsednice narodnega zbora, glede: a. volitev; b. odloanja o navzkriju pristojnosti med najvijimi dravnimi telesi; c. odloanja o vlogah za pomilostitev. (2) Zdrueni dravni zbor se na skupnem zasedanju zbere ob posebnih prilonostih, ter za posluh izjavam izvrnega sveta.

len 174 Javnost sej Seje zbornic so javne. Zakon lahko doloi izjeme.

len 175 Sklepnost in veina (1) Zbornici veljavno razpravljata, e je prisotna veina njunih lanov. (2) V obeh zbornicah in na skupnih sejah dravnega zbora se odloitve sprejemajo z veino oddanih glasov. (3) Odobritev veine lanov vsake zbornice pa je potrebna za: a. izjavo o nujnosti dravnih zakonov; b. predpise o dodelitvi subvencije, kot tudi o obveznih kreditih in plailnih okvirjih, ki povzroajo nove edinstvene izdatke v viini ve kot 10 milijonov evr ali nove ponavljajoe se izdatke v viini ve kot milijon evr; c. poveanje celotnih odhodkov v primeru izredne finanne nuje v skladu s lenom 140/3. (4) Dravni zbor lahko z odlokom zneske v skladu s lenom (3) b. prilagodi inflaciji.

len 176 Pravica do pobud in predlogov (1) Vsak lan zbornic, vsaka poslanska skupina, vsaka dravnozborna komisija in vsaka deela ima pravico predloiti pobudo dravnemu zboru. (2) lani dravnega zbora in izvrnega sveta imajo pravico predstaviti predloge v zvezi z zadevo v razpravi.

len 177 Prepoved navodil za glasovanje (1) lani dravnega zbora glasujejo brez navodil. (2) Svoje povezave z interesnimi skupinami so dolni razkriti.

118 83. len (poslanska imuniteta) URS

Poslanec dravnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah dravnega zbora ali njegovih delovnih teles. Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, e se sklicuje na imuniteto, ne sme zaeti kazenski postopek brez dovoljenja dravnega zbora, razen e je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Dravni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejnjega odstavka.

100. len (nezdruljivost funkcije in imuniteta) lan dravnega sveta ne sme biti hkrati poslanec v dravnem zboru. lani dravnega sveta uivajo enako imuniteto kakor poslanci. O imuniteti odloa dravni svet.

102. len (funkcija predsednika republike) Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil.

109. len (odgovornost predsednika republike) e predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije kri ustavo ali huje kri zakon, ga dravni zbor lahko obtoi pred ustavnim sodiem. Le-to ugotovi utemeljenost obtobe ali obtoenega oprosti, z dvotretjinsko veino glasov vseh sodnikov pa lahko odloi o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodie dobi sklep dravnega zbora o obtobi, lahko odloi, da predsednik republike do odloitve o obtobi zaasno ne more opravljati svoje funkcije.

134. len (imuniteta sodnika) Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoe klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odloanju v sodiu. Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja dravnega zbora zoper njega zaet kazenski postopek, e je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodnike funkcije.

119 len 178 Imuniteta PNU

(1) lanom dravnega zbora in izvrnega sveta, kot tudi predsedniku ali predsednici republike ni mogoe oitati pravne odgovornosti za izjave v zbornicah ali pred njihovimi telesi. (2) Zakon lahko doloi nadaljnje oblike imunitete in jih raziri e na druge osebe.

Primerjava lenov PNU in URS glede imunitete nas po vsem skupaj e vedno lahko preseneti. V PNU imuniteta poslancev, ministrov in predsednika drave zajema njihove izjave v zbornicah ali pred dravnimi telesi, v URS pa imuniteta poslancev, sodnikov in dravnih svetnikov zajema pravico do izvajanja kaznivih dejanj, za katere je zagroena zaporna kazen manj kot pet let. Poleg tega omogoa URS z ustavo usklajeno protiustavno obnaanje predsednika drave, ki lahko zaradi tega ob doloenih pogojih zaasno izgubi svoj poloaj. Seveda se to ne more zgoditi med izrednimi razmerami, ko ima predsednik drave popolno oblast nad zakoni in dravo. Za osebe, ki nartujejo kazniva dejanja, za katere je zagroena zaporna kazen manj kot pet let, je v RS danes najbolj primerno mesto v visoki politiki, kamor se pride preko strank, ki zaradi volilne zakonodaje popolnoma obvladujejo parlament in imajo veinoma svoje sponzorje v tujini. Zato se koruptivnosti v najvijih dravnih strukturah ni mogoe izogniti. Katera kazniva dejanja pa bi lahko prila v potev? Tisto e iz 106. lena kazenskega zakonika: (2) Kdor novai, uri ali financira urjenje vojakih najemnikov, se kaznuje z zaporno kaznijo do treh let. Ali 107. lena: Kdor s kritvijo pravil mednarodnega prava po konani vojni ali oboroenem spopadu ukae odloiti ali sam odloi repatriacijo vojnih ujetnikov ali civilnih oseb, se kaznuje z zaporom od estih mesecev do petih let. Ali 104. lena, ki govori o odgovornosti civilnega poveljnika skupine, ki je z njegovim vedenjem izvajala kazniva dejanja? Ali 105. lena: (2) Kdor postane lan hudodelske zdrube za izvrevanje agresije in vojnih hudodelstev, se kaznuje z zaporom od estih mesecev do petih let. (4) Kdor poziva ali uva k neposredni storitvi kaznivih dejanj iz 100. do 103. lena (agresija in vojna hudodelstva), se kaznuje z zaporom od estih mesecev do petih let. 112. lena: (2) Kdor prevaa osebe v suenjskem ali njemu podobnem razmerju iz ene drave v drugo, se kaznuje z zaporom od estih mesecev do petih let. 114: (3) Kdor opravlja genetske preiskave, ki so prepovedane po predpisih in po mednarodnem pravu, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. 118: Kdor povzroi smrt drugega iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom od estih mesecev do 5. let. 120: (4) Kdor surovo ali neloveko ravna s kom, ki mu je podrejen ali od njega odvisen in zaradi takega ravnanja stori samomor, se kaznuje z zaporom od estih mesecev do petih let. In iz naslednjih lenov, ki govorijo o povzroanju lajih in hujih telesnih pokodb, o uporabi oroja, o grozoviti prisili in trpinenju, o zlorabi uradnega poloaja, o gronjah, o preganjanju posameznikov in organizacij, ki se zavzemajo za enakopravnost, o neupravienem omejevanju gibanja itd. itd.

120 Dravni svet - 96. len (sestava) URS

Dravni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Dravni svet ima 40 lanov. Sestavljajo ga: tirje predstavniki delodajalcev; tirje predstavniki delojemalcev; tirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev; est predstavnikov negospodarskih dejavnosti; dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov. Organizacijo dravnega sveta ureja zakon.

97. len (pristojnosti dravnega sveta) Dravni svet lahko: predlaga dravnemu zboru sprejem zakonov; daje dravnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti; zahteva, da dravni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem e enkrat odloa; zahteva razpis referenduma iz drugega odstavka 90. lena; zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. lena. Na zahtevo dravnega zbora mora dravni svet izrei mnenje o posamezni zadevi.

100. len (nezdruljivost funkcije in imuniteta) lan dravnega sveta ne sme biti hkrati poslanec v dravnem zboru. lani dravnega sveta uivajo enako imuniteto kakor poslanci. O imuniteti odloa dravni svet.

121 3.del Pristojnosti len 179 Oblike zakonov in odlokov dravnega zbora (1) Dravni zbor sprejema zakonske dolobe v obliki dravnih zakonov ali predpisov. (2) Drugi akti so izdani v obliki dravnih odlokov, dravni odlok, ki ni predmet referenduma, se imenuje enostavni dravni odlok. PNU

len 180 Zakonodaja (1) Vse pomembne zakonodajne predpise je treba sprejeti v obliki dravnih zakonov, usklajenih z ustavo. Ti zakoni morajo vkljuevati zlasti temeljne dolobe o: a. izvrevanju politinih pravic; b. omejevanju ustavnih pravic; c. pravicah in obveznostih oseb; d. davnih zavezancih, predmetu in odmeri davkov; e. nalogah in storitvah republike; f. obveznostih deel pri uvajanju in izvajanju dravnih zakonov; g. organizaciju in postopku dravnih organov. (2) Zakonodajna pooblastila se dodeljujejo z dravnim zakonom, e so v skladu z ustavo.

V primerjavi z vlogo deelnega zbora, opisanega v PNU, ima dravni svet, opisan v URS, precej manje pristojnost. Dravni svetniki pa s poslanci sicer delijo nadstandardne privilegije, ki naravnost kliejo h korupciji.

122 89. len (zakonodajni postopek) Dravni zbor sprejema zakone v ve faznem postopku, e ni s poslovnikom drugae doloeno. URS

O dolnostih dravnega zbora je v URS zapisanega manj kot o proceduralnih podrobnostih in privilegijih.

123 len 181 Nujna zakonodaja PNU

(1) Dravni zakon, katerega veljava ne dopua odlaanja, se lahko razglasi za nujnega z veino lanov vseh zbornic in uveljavi takoj. asovno mora biti zakon omejen. (2) e se zahteva referendum proti nujno razglaenemu dravnemu zakonu, le-ta preneha veljati eno leto po njegovem sprejetju s strani dravnega zbora, razen e je med tem obdobjem odobren s strani ljudstva. (3) Zakon, razglaen za nujnega brez ustavne podlage, preneha veljati eno leto po njegovem sprejetju v dravnem zboru, razen, e je med tem obdobjem sprejet s strani ljudstva in deel. asovno mora biti omejen. (4) Zakona, razglaenega za nujnega, ki ni bil izglasovan s strani ljudstva, ni mogoe podaljati.

len 182 Zunanje zadeve in mednarodne pogodbe (1) Dravni zbor sodeluje pri oblikovanju zunanje politike in nadzoruje zunanje odnose. (2) Dravni zbor potrjuje mednarodne pogodbe, razen pogodb, katerih odgovornost za njihovo izvajanje je z zakonom ali mednarodno pogodbo dodeljena izvrnemu svetu.

len 183 Finance Dravni zbor odloa o porabi drave, sprejema predvidene proraune in odobri dravne raune.

len 184 Volitve (1) Dravni zbor izvoli predsednika ali predsednico republike, sodnike vrhovnega sodia in generala. (2) Zakon lahko pooblasti dravni zbor, da izvede nadaljnje volitve ali da potrdi imenovanja.

len 185 Nadzor (1) Dravni zbor izvaja nadzor nad izvrnim svetom, dravno upravo, dravnimi sodii in nad drugimi telesi, ki so jim zaupane dravne naloge. (2) Delegacije nadzornih komisij, kot jih doloa zakon, imajo prost dostop do vseh uradnih tajnosti.

len 186 Vrednotenje uinkovitosti Dravni zbor zagotavlja, da so ukrepi drave ovrednoteni glede uinkovitosti.

124 101. len (poslovnik dravnega sveta) Dravni svet ima poslovnik, ki ga sprejme z veino glasov vseh lanov. URS

107. len (pristojnosti predsednika republike) Predsednik republike: razpisuje volitve v dravni zbor; razglaa zakone; imenuje dravne funkcionarje, kadar je to doloeno z zakonom; postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov; izdaja listine o ratifikaciji; odloa o pomilostitvah; podeljuje odlikovanja in astne naslove; opravlja druge zadeve, doloene s to ustavo. Na zahtevo dravnega zbora mora predsednik republike izrei mnenje o posameznem vpraanju.

106. len (nadomeanje predsednika republike) V primeru trajnega zadrka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike zaasno opravlja predsednik dravnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejnjega. Predsednik dravnega zbora zaasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadranostjo predsednika republike.

Zanimivo, da predsednik drave v mirnem asu ne odloa o niemer drugem kot o pomilostitvah. Zanimivo iz stalia, da URS tudi v drugih lenih povezuje imuniteto pred kazensko odgovornostjo z visokimi dravnimi uradniki. Zanimivo je vpraanje, v igavem interesu bi lahko bilo, imeti tako ugodne pogoje za korupcijo zapisane v ustavi. Verjetno ne v interesu ljudstva, tembolj pa v interesu mednarodnih organizacij, e posebej tistih, na katere je RS prenesla del svojih pristojnosti ali pa je z njim podpisala poseben sporazum. Z mednarodnimi interesi pa se stikajo interesi raznih drubenih skupin in oseb s posebnimi etinimi znailnostmi.

125 len 187 Pooblastila izvrnega sveta PNU

Dravni zbor lahko prenese pooblastila na izvrni svet. Zakon ureja podrobnosti, predvsem glede vzvodov, s katerimi lahko dravni zbor vpliva na obseg pristojnosti izvrnega sveta.

len 188 Odnosi med republiko in deelami (1) Dravni zbor ohranja odnose med dravo in deelami. (2) Dravni zbor jami za ustave deel. (3) Dravni zbor potrdi pogodbe med deelami in pogodbe med deelami in tujimi dravami, e izvrni svet ali katera izmed deel ugovarja.

len 189 Dodatne naloge in pooblastila (1) Dravni zbor ima e naslednje naloge in pooblastila: a. Sprejema ukrepe za varovanje zunanje varnosti, neodvisnosti in nevtralnosti Slovenije; b. Sprejema ukrepe za varovanje notranje varnosti; c. e tako zahtevajo izredne okoliine, lahko izdaja predpise ali enostavne dravne odloke za izvajanje nalog v skladu s tokama a in b; d. Odreja aktivno vojako slubo, deloma ali v celoti mobilizira vojsko; e. Sprejema ukrepe za uveljavitev dravnih zakonov; f. Odloa o veljavnosti ljudskih pobud, ki izpolnjujejo formalne zahteve; g. Sodeluje pri nartovanju pomembnih dravnih dejavnosti; h. Odloa o posaminih aktih, e tako izrecno doloa dravni zakon; i. Odloa o sporih glede pristojnosti med najvijimi dravnimi telesi; j. Odloa o vlogah za pomilostitve in razglaa pomilostitve. (2) Dravni zbor se poleg tega ukvarja z zadevami, ki spadajo v pristojnosti drave in niso dodeljene nobenemu drugemu telesu. (3) Zakon lahko dodeli dravnemu zboru dodatne naloge.

126 110. len (sestava vlade) URS

Vlado sestavljajo predsednik in ministri. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni dravnemu zboru.

111. len (volitve predsednika vlade) Predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predloi dravnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Predsednika vlade voli dravni zbor z veino glasov vseh poslancev, e ni s to ustavo drugae doloeno. Glasovanje je tajno. e kandidat ne dobi potrebne veine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v tirinajstih dneh predloi drugega ali ponovno istega, kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. e je bilo v tem roku vloenih ve predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, e ta ni izvoljen, pa e o drugih kandidatih po vrstnem redu vloitve predlogov. e ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti dravni zbor in razpie nove volitve, razen e dravni zbor v osemintiridesetih urah z veino opredeljenih glasov navzoih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zadoa za izvolitev veina opredeljenih glasov navzoih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu tevila glasov, dobljenih pri prejnjih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vloenih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike. e tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne veine glasov, predsednik republike razpusti dravni zbor in razpie nove volitve.

112. len (imenovanje ministrov) Ministre imenuje in razreuje dravni zbor na predlog predsednika vlade. Predlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti pristojni komisiji dravnega zbora in odgovarjati na njena vpraanja.

113. len (prisega vlade) Predsednik vlade in ministri izreejo po izvolitvi oziroma po imenovanju pred dravnim zborom prisego, doloeno s 104. lenom.

114. len (organizacija vlade) Predsednik vlade skrbi za enotnost politine in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov. Ministri so skupno odgovorni za delo vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva. Sestavo in delovanje vlade, tevilo, pristojnosti in organizacijo ministrstev ureja zakon.

127 Poglavje 3 Izvrni svet in dravna uprava 1.del - Organizacija in postopki len 190 Izvrni svet Izvrni svet je najvije telo izvrilne veje drave. PNU

len 191 Sestava in volitve (1) Izvrni svet je sestavljen iz sedmih lanov. (2) lane izvrnega sveta izvoli ljudstvo ob vsaki polni obnovitvi narodnega zbora. (3) lane se voli izmed vseh slovenskih dravljank in dravljanov, upravienih do izvolitve v narodni zbor za dobo tirih let. (4) Posebno pozornost je treba nameniti ustrezni zastopanosti regij.

V URS je poudarek na obredu volitev predsednika vlade in na prisegi predsednika vlade, v PNU pa je zapisana pravica do neposrednih volitev sedmih lanov vlade izvrnega sveta, izmed katerih dravni zbor izvoli delovnega predsednika za eno leto. V URS opisan predsednik vlade po svoji vesti skrbi za enotnost politine in upravne usmeritve vlade, v PNU pa ima predsednik izvrnega sveta samo administrativno funkcijo, vodilo pa mu ni lastna vest, temve ustava.

128 103. len (volitve predsednika republike) Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splonih in tajnih volitvah. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z veino veljavnih glasov. Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar najve dvakrat zaporedoma. e se mandatna doba predsednika republike iztee med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha est mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja. Za predsednika republike je lahko izvoljen le dravljan Slovenije. Volitve za predsednika republike razpie predsednik dravnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prejnjega predsednika. URS

d) Uprava - 120. len (organizacija in delo uprave) Organizacijo uprave, njene pristojnosti in nain imenovanja njenih funkcionarjev ureja zakon. Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. Proti odloitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov dravljanov in organizacij.

121. len (naloge upravnih organov) Naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva. Z zakonom lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki dobijo javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij dravne uprave.

122. len (zaposlitev v upravnih slubah) Zaposlitev v upravnih slubah je mogoa samo na temelju javnega nateaja, razen v primerih, ki jih doloa zakon.

V URS so spet odprta vpraanja, ki so v reevanje prepuena zakonom, v PNU pa za uinkovito organizacijo in ciljno odelovanje dravne uprave skrbi Izvrni svet.

129 len 192 Predsedstvo (1) Predsednik ali predsednica republike vodi izvrni svet. (2) Predsednika ali predsednico in podpredsednika ali podpredsednico republike izvoli dravni zbor izmed lanov izvrnega sveta za dobo enega leta. (3) Ponovna izvolitev v naslednjem letu ni mogoa. Predsednik ali predsednica republike ne izpolnjuje pogojev za podpredsednika ali podpredsednico republike v naslednjem letu. PNU

len 193 Naelo kolektivnosti in razdeljenosti na oddelke (1) Izvrni svet sprejema odloitve kot kolektivno telo. (2) Za pripravo in izvajanje zadev si izvrni svet razdeli delo med lane z ozirom na oddelke. (3) Oddelkom ali njim podrejenim enotam dravne uprave so zadeve zaupane v neposredno reevanje in jim je treba zagotoviti pravno varstvo.

len 194 Dravna uprava

PNU

(1) Izvrni svet vodi dravno upravo in skrbi za uinkovito organizacijo in ciljno usmerjeno izpolnjevanje nalog. (2) Dravna uprava je razdeljena na oddelke, vsak oddelek vodi en lan izvrnega sveta. (3) Upravne naloge se lahko dodelijo organizacijam ali osebam javnega ali zasebnega prava izven dravne uprave. (4) Organizacije ali osebe javnega ali zasebnega prava, katerim so dodeljene upravne naloge, zaposlujejo po naelu rotacije delovnih mest med vsemi zainteresiranimi nezaposelnimi osebami v oji ali iri lokalni skupnosti. Delovna mesta zaokroijo med zainteresiranimi nezaposlenimi prebivalci enkrat letno s krajimi zaposlitvami. (5) Organizacije ali osebe lavnega ali zasebnega prava, katere izvajajo upravne naloge, dodeljene s strani drave, so zainteresiranim za zaposlitev pri njih dolne omogoiti strokovno izobraevanje. Sredstva za tovrstno izobraevanje priskrbi drava.

len 195 Dravna pisarna Dravna pisarna je sede izvrnega sveta. Vodi jo predsednik ali predsednica republike.

130 URS 104. len (prisega predsednika republike) Pred nastopom funkcije izree predsednik republike pred dravnim zborom naslednjo prisego: "Prisegam, da bom spotoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi momi deloval(a) za blaginjo Slovenije."

115. len (prenehanje funkcije predsednika in ministrov vlade) Funkcija predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov dravni zbor, funkcija ministrov pa tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika vlade ter z razreitvijo ali odstopom ministra, morajo pa opravljati tekoe posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov.2.Del - Pristojnosti in pooblastila

V URS je merodajna prisega dravnega uradnika, v PNU je merodajna ustava.

131 len 196 Vladna politika PNU

(1) Izvrni svet doloa cilje in sredstva za svojo vladno politiko. Nartuje in usklajuje aktivnosti drave. (2) Izvrni svet obvea javnost pravoasno in v celoti o svojih dejavnostih.

len 197 Pobude Izvrni svet vlaga dravnemu zboru osnutke svoje zakonodaje.

len 198 Zakonodaja in njeno izvajanje (1) Izvrni svet izdaja zakonske predpise v obliki odlokov, kolikor so v skladu z ustavo ter z zakoni v okviru ustave. (2) Izvrni svet skrbi za izvrevanje zakonodaje, odlokov dravnega zbora in sodb odlob sodnih oblasti v dravi.

len 199 Finance (1) Izvrni svet opredeljuje finanni nart, oblikuje predvideni proraun in vzpostavlja dravne banne raune. (2) Izvrni svet zagotavlja pravilno finanno upravljanje.

len 200 Mednarodni odnosi (1) Izvrni svet skrbi za zunanje zadeve ter pri tem omogoa sodelovanje dravnemu zboru; Slovenijo predstavlja v tujini. (2) Izvrni svet podpisuje sporazume in jih ratificira. Dravnemu zboru jih predloi v odobritev. (3) e varovanje interesov drave to terja, lahko Izvrni svet izda zaasne odloke. Odloki morajo biti nujno asovno omejeni.

132 116. len (nezaupnica vladi) URS

Dravni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z veino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji predsednik vlade razreen, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati tekoe posle do prisege nove vlade. Med vloitvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora potei najmanj osemintirideset ur, razen e dravni zbor z dvotretjinsko veino glasov vseh poslancev ne sklene drugae, ali e je drava v vojnem ali izrednem stanju. e je bil predsednik vlade izvoljen na temelju etrtega odstavka 111. lena, mu je izreena nezaupnica, e dravni zbor na predlog najmanj desetih poslancev izvoli novega predsednika vlade z veino opredeljenih glasov.

117. len (zaupnica vladi) Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. e vlada ne dobi podpore veine glasov vseh poslancev, mora dravni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti dravni zbor in razpie nove volitve. Predsednik vlade lahko vpraanje zaupnice vee tudi na sprejem zakona ali druge odloitve v dravnem zboru. e odloitev ni sprejeta, se teje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica. Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasovanjem mora potei najmanj osemintirideset ur.

118. len (interpelacija) Najmanj deset poslancev lahko sproi v dravnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. e po razpravi o interpelaciji veina vseh poslancev izree nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, dravni zbor vlado ali ministre razrei.

119. len (obtoba zoper predsednika vlade in ministre) Predsednika vlade ali ministre lahko dravni zbor pred ustavnim sodiem obtoi kritve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Ustavno sodie obravnava obtobo na nain, kakor je doloen v 109. lenu.

133 len 201 Zunanja in notranja varnost PNU

(1) Izvrni svet sprejema ukrepe za zagotavljanje zunanje varnosti, neodvisnosti in nevtralnosti Slovenije. (2) Izvrni svet sprejema ukrepe za varovanje notranje varnosti. (3) Izvrni svet lahko neposredno na podlagi tega lena izdaja zaasne predpise in odloke za prepreevanje zunanje ali notranje nevarnosti. (4) V nujnih primerih lahko Izvrni svet mobilizira vojake. e se mobilizira ve kot 4000 pripadnikov oboroenih sil za aktivno dolnost, ali e se priakuje, da bo naloga trajala ve kot tri tedne, je treba nemudoma sklicati dravni zbor.

len 202 Odnosi med republiko in deelami (1) Izvrni svet ohranja odnose med dravo in deelami ter z deelami sodeluje. (2) Izvrni svet potrjuje zakonodaje deel, e to zahteva dravni zakon. (3) Izvrni svet lahko izrazi pomisleke v zvezi s pogodbami med deelami ali med deelami in tujimi dravami. (4) Izvrni svet zagotavlja spotovanje dravne ustave in zakonodaje, deelnih ustav in pogodb med deelami ter sprejema potrebne ukrepe.

len 203 Dodatne naloge in pooblastila (1) Izvrni svet ima e naslednje naloge in pooblastila: Nadzoruje dravno upravo in druga telesa, katerim so zaupane naloge drave; Redno poroa dravnemu zboru o svojih dejavnostih in o stanju drave; Opravlja naloge, ki niso dodeljene nobenemu drugemu telesu; Odloa o pravnih sredstvih, e zakon tako doloa. (2) Zakon lahko dodeli izvrnemu svetu dodatne naloge in pooblastila v skladu z ustavo.

V PNU so doloeni odnosi med republiko in deelami, v URS pa so opisani zapleteni postopki parlamentarnih politinih obredov, interpelacije, zaupnice in nezaupnice.

134 127. len (Vrhovno sodie) URS

Vrhovno sodie je najvije sodie v dravi. Odloa o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter opravlja druge zadeve, ki jih doloa zakon.

136. len (nezdruljivost funkcije dravnega toilca) Funkcija dravnega toilca ni zdruljiva s funkcijami v drugih dravnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih politinih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to doloa zakon.

h) Odvetnitvo in notariat - 137. len (odvetnitvo in notariat) Odvetnitvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna sluba, ki jo ureja zakon. Notariat je javna sluba, ki jo ureja zakon.

153. len (usklajenost pravnih aktov) Zakoni, podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo. Zakoni morajo biti v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral dravni zbor, podzakonski predpisi in drugi sploni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni. Posamini akti in dejanja dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.

156. len (postopek za oceno ustavnosti) e sodie pri odloanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora postopek prekiniti in zaeti postopek pred ustavnim sodiem. Postopek pred sodiem se nadaljuje po odloitvi ustavnega sodia.

URS predvideva protiustavne zakone, o katerih odloa posebna ustanova, ustavno sodie. Poleg tega zahteva od zakonov, da so razen z mednarodnim pravom usklajeni tudi z mednarodnimi pogodbami, ki jih je podpisala RS.

135 Poglavje 4 Vrhovno sodie in drugi pravosodni organi len 204 Poloaj vrhovnega sodia (1) Vrhovno sodie je najviji sodni organ drave. (2) Zakon doloa organizacijo in postopke. (3) Sodie upravlja samo s sabo. PNU

len 205 Pristojnost vrhovnega sodia (1) Vrhovno sodie odloa o sporih glede: a. dravnih zakonov; b. mednarodnega javnega prava; c. meddeelnega prava; d. pokrajnskih ustavnih pravic; e. lokalne avtonomije in drugih jamstev s strani deel do javnih ustanov; f. dravnih in deelnih predpisov o politinih pravicah. (2) Sodie odloa o sporih med dravo in deelami ali med deelami. (3) Zakon lahko doloi dodatne pristojnosti vrhovnega sodia. (4) O aktih dravnega zbora in izvrnega sveta se ne razsoja pred vrhovnim sodiem. Izjeme so doloene z zakonom.

len 206 Merodajno pravo Vrhovno sodie in druga zakonodajna telesa se ravnajo po dravni ustavi in po mednarodnem pravu.

len 207 Dostop do Vrhovnega sodia (1) Zakon doloa dostop do vrhovnega sodia. (2) Glede sporov, ki ne zadevajo sodnih vpraanj kljunega pomena, lahko zakon doloi mejno vrednost.

136 VIII. USTAVNO SODIE - 160. len (pristojnosti ustavnega sodia) Ustavno sodie odloa: o skladnosti zakonov z ustavo; o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splonimi naeli mednarodnega prava; o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni; o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni; o skladnosti splonih aktov, izdanih za izvrevanje javnih pooblastil, z ustavo; zakoni in podzakonskimi predpisi; o ustavnih pritobah zaradi kritev lovekovih pravic in temeljnih svoboin s posaminimi akti; o sporih glede pristojnosti med dravo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi; o sporih glede pristojnosti med sodii in drugimi dravnimi organi; o sporih o pristojnostih med dravnim zborom, predsednikom republike in vlado; o protiustavnosti aktov in delovanja politinih strank; in o drugih zadevah, ki so mu naloene s to ustavo ali z zakoni. Na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev dravnega zbora izreka ustavno sodie v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. Dravni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodia. e zakon ne doloa drugae, odloa ustavno sodie o ustavni pritobi le, e je bilo izrpano pravno varstvo. O tem, ali ustavno sodie ustavno pritobo sprejme v obravnavo, odloi na podlagi meril in postopka, doloenih z zakonom. URS

161. len (razveljavitev zakona) e ustavno sodie ugotovi, da je zakon protiustaven, ga v celoti ali delno razveljavi. Razveljavitev uinkuje takoj ali v roku, ki ga doloi ustavno sodie. Ta rok ne sme biti dalji od enega leta. Druge protiustavne ali nezakonite predpise ali splone akte ustavno sodie odpravi ali razveljavi. Ustavno sodie lahko pod pogoji, ki jih doloa zakon, do konne odloitve v celoti ali delno zadri izvrevanje akta, katerega ustavnost ali zakonitost presoja. e ustavno sodie pri odloanju o ustavni pritobi ugotovi tudi protiustavnost predpisa ali splonega akta, ga lahko, v skladu z dolobami prvega odstavka, odpravi ali razveljavi. Pravne posledice odloitev ustavnega sodia ureja zakon.

137 len 208 Dodatne pravosodne pristojnosti dravnih teles PNU

(1) Drava vzpostavi kazensko sodie, ki razsoja na prvi stopnji kazenskih zadev, dodeljene z zakonom med pristojnosti drave. Zakon lahko doloi dodatne pristojnosti dravnega kazenskega sodia. (2) Drava imenuje pravosodne organe za odloanje o sporih glede javnega prava v pristojnosti zvezne administracije. (3) Zakon lahko doloi nadaljnje pristojnosti pravosodnih teles drave.

len 209 Pravosodna telesa deel (1) Deele ustanovijo pravosodna telesa za odloanje o civilnih in javnih zadevah, kot tudi o kazenskih zadevah. (2) Lahko ustanovijo skupna pravosodna telesa.

Ustavno sodie, opisano v URS predvideva tako velikansko odmaknjenost ustave od ljudstva, da mora biti za njeno tolmaenje zadolena posebna skupina najbolj eminentnih pravnikov v dravi. To je seveda zelo oddaljeno od PNU, kjer se ljudstvo kot skupina polnoletnih dravljanov, ki se zavedajo samih sebe in svojega poloaja v svetu, lahko samo odloa o sebi in o usmeritvah njihove skupne drave. URS je iz tega stalia bolj podobna pravilniku nekega internata, v katerem imajo interniranci samo delne lovekove pravice nekaknih oloobveznih mladoletnikov, nesposobnih odloanja o samih sebi in skoraj nepismenih.

138 162. len (postopek pred ustavnim sodiem) Postopek pred ustavnim sodiem ureja zakon. Predlagatelje zahteve za zaetek postopka pred ustavnim sodiem doloa zakon. Vsakdo lahko da pobudo za zaetek postopka, e izkae svoj pravni interes. Ustavno sodie odloa z veino glasov vseh sodnikov, e ustava ali zakon za posamezne primere ne doloata drugae. O tem, ali bo zaelo postopek na podlagi ustavne pritobe, lahko ustavno sodie odloa v oji sestavi, ki jo doloa zakon. URS

163. len (sestava in volitve) Ustavno sodie je sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli dravni zbor, na nain, ki ga doloa zakon. Sodniki se izvolijo izmed pravnih strokovnjakov. Predsednika ustavnega sodia izvolijo sodniki izmed sebe za dobo treh let.

164. len (predasna razreitev ustavnega sodnika) Sodnik ustavnega sodia je lahko predasno razreen na nain, ki ga doloa zakon, samo: e to sam zahteva, e je kaznovan za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti, ali zaradi trajne izgube delovne zmonosti za opravljanje svoje funkcije.

125. len (neodvisnost sodnikov) Sodniki so pri opravljanju sodnike funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon.

126. len (ureditev in pristojnosti sodi) Ureditev in pristojnosti sodi doloa zakon. Izrednih sodi ni dovoljeno ustanavljati, v mirnem asu pa tudi vojakih sodi ne.

139 len 210 Neodvisnost sodi PNU

V opravljanju svojih dejavnostih delujejo pravosodna telesa neodvisno in so podrejena samo ustavi in zakonodaji.

Oitno je, da so v URS najbolj natanno razdelani odnosi v dravnem vrhu in v sodstvu, kljub temu pa se dolobe tudi tam izdatno posluujejo izgovora, da je o zadevah merodajen zakon. Sodstvo in stranke v parlamentu sta torej dve nesorazmerno veliki sredii moi, s praktino diktatorskimi pooblastili. V URS je e nekaj lenov, posveenih sodnemu sistemu, namre: 129. len (trajnost sodnike funkcije) URS

Funkcija sodnika je trajna. Zakon doloa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev. Zakon doloa starostno mejo, pri kateri se sodnik upokoji. 130. len (izvolitev sodnikov) Sodnike voli dravni zbor na predlog sodnega sveta. 131. len (sodni svet) Sodni svet sestavlja enajst lanov. Pet lanov izvoli na predlog predsednika republike dravni zbor izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, est lanov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniko funkcijo. Predsednika izberejo lani sveta izmed sebe. 132. len (prenehanje in odvzem sodnike funkcije) Sodniku preneha sodnika funkcija, e nastopijo razlogi, ki jih doloa zakon. e sodnik pri opravljanju sodnike funkcije kri ustavo ali huje kri zakon, lahko dravni zbor na predlog sodnega sveta sodnika razrei. V primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije, ugotovljenega s pravnomono sodno odlobo, dravni zbor sodnika razrei. 133. len (nezdruljivost sodnike funkcije) Funkcija sodnika ni zdruljiva s funkcijami v drugih dravnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih politinih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to doloa zakon. g) Dravno toilstvo - 135. len (dravni toilec) Dravni toilec vlaga in zastopa kazenske obtobe in ima druge z zakonom doloene pristojnosti. Ureditev in pristojnosti dravnih toilstev doloa zakon.

140 IX. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE 168. len (predlog za zaetek postopka) Predlog za zaetek postopka za spremembo ustave lahko da dvajset poslancev dravnega zbora, vlada ali najmanj trideset tiso volilcev. O predlogu odloi dravni zbor z dvotretjinsko veino glasov navzoih poslancev. URS

169. len (akt o sprejemu ustave) Dravni zbor sprejme akt o spremembi ustave z dvotretjinsko veino glasov vseh poslancev.

170. len (potrditev spremembe ustave na referendumu) Dravni zbor mora predlagano spremembo ustave predloiti v sprejem volilcem na referendumu, e to zahteva najmanj trideset poslancev. Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, e zanjo glasuje veina volilcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udelei veina vseh volilcev.

171. len (razglasitev spremembe ustave) Sprememba ustave zane veljati z razglasitvijo v dravnem zboru:

X. PREHODNE IN KONNE DOLOBE - 172. len Ta ustava zane veljati z razglasitvijo.

173. len Dolobe te ustave se uporabljajo z dnem razglasitve, razen e v ustavnem zakonu za izvedbo te ustave ni drugae doloeno;

174. len Za izvedbo te ustave in za zagotovitev prehoda k uporabi dolob te ustave se sprejme ustavni zakon. Ustavni zakon se sprejme z dvotretjinsko veino glasov vseh poslancev v vseh zborih Skupine Republike Slovenije.

141 6 Revizija ustave in zaasne dolobe Poglavje 1 Revizija ustave len 211 Splono naelo (1) Dravna ustava se lahko kadarkoli spremeni delno ali v celoti. (2) e dravna ustava in izvajanje zakonodaje ne doloata drugae, sledi revizija zakonodajni postopek. PNU

len 212 Celovita revizija ustave (1) Revizijo ustave v celoti lahko predlaga ljudstvo ali ena od zbornic, ali jo razglasi dravni zbor. (2) e izvira pobuda za spremembo ustave v celoti s strani ljudstva ali e se zbornici ne strinjata, o reviziji odloi ljudstvo. (3) e ljudstvo odobri celovito revizijo, se izvrni svet in obe zbornici izvolijo na novo. (4) Obvezne dolobe mednarodnega prava ne smejo biti krene.

len 213 Delna revizija ustave (1), Delno revizijo ustave lahko zahteva ljudstvo ali ga odredi dravni zbor. (2) Delna revizija ustave mora ohraniti naelo enotnosti predmeta in ne sme kriti obveznih dolob mednarodnega javnega prava. (3) Ljudske pobude za delno revizijo morajo biti podane v skladu z naelom enotnosti oblike.

len 214 Zaetek veljavnosti Sprememba ustave v celoti ali delno zane veljati takrat, ko jo sprejme ljudstvo in deele.

Poglavje 2 Prehodne dolobe len 215 Zagotovitev prehoda k uporabi dolob te ustave Za zagotovitev prehoda k uporabi dolob te ustave se sprejme ustavni zakon.

Bistvena razlika med postopkom reviije v URS in v PNU je najprej resnina monost, da ljudstvo spremeni ustavo, saj se to v vici vseskozi po malem dogaja, drugi pa dejstvo, da mora po URS ustavo sprejeti skupina RS, po PNU pa jo mora sprejeti ljudstvo.

142

Na kratko bi lahko rekli, da se PNU dri nael in smisla dravnih ustav, doloa namre pravice prebivalstva in omejuje mo drave nad njimi, zakone v okvirju ustavnih dolob sprejema parlament, odobri pa jih ljudstvo, ki lahko tudi nenehno predlaga svoje ustavne spremembe in jih sprejema na referendumih, ki se v skladu z deelnimi zakoni prirejajo tirikrat letno. Za izvrevanje zakonov je zadolen izvrni svet, ki mora o svojem delu poroati dravnemu zboru. V primeru nejasnosti odloa ljudstvo. URS pa doloa pristojnosti in privilegije poslancem, dravnim svetnikom, sodnikom in predsednikom, predvsem jim podaja vso mo odloanja o dravnih in vseh pomembnih zadevah, pri katerem ima sodelovanje ljudstva zgolj simbolino vrednost. Zaradi volilne zakonodaje je vsa mo odloanja skoncentrirana v vrhovih strank, ki so v primeru parlamentarnih strank ve ali manj navezani na mednarodne strankarske povezave. Ob privilegijih odloanja o vseh pravicah, svoboinah in dolnostih posameznikov pa imajo poslanci, svetniki, sodniki in predsednik tudi e imuniteto za vsa kazniva dejanja, za katera je zagroena zaporna kazen manj kot pet let. Ob pogledu na kazenski zakonik postane jasno, da to vkljuuje veino kaznivih dejanj, praktino vseh, razen najhujih. V komentarju k ustavi Lovro turm sicer razlaga, da ne gre za privilegij trajne imunitete, temve samo za zaasno, dokler traja status poslanca, dravnega svetnika ali sodnika. Med kazniva dejanja, ki so zaasno dovoljena omenjenim dravnim funkcionarjem je veina kritev osebnostih pravic in ustavnih svoboin, kot so pravica do svobode gibanja, zdravega okolja, socialne in politine pravice, svoboda govora itn, ter poslancem, sodnikom, dravnim svetnikom in predsednikom posredno dovoljujejo ugrabitve, gronje, krenje spolne nedotakljivosti, posilstvo, prisilo, telesne pokodbe, trpinenje, uboj iz malomarnosti, zlorabo poloaja, lanstvo v zdrubi, ki izvaja vojna hudodelstva, odgovornost za skupino, ki izvaja kazniva dejanja, unievanje dokumentov, okorianje z avtorskim delom drugih, tatvine, poneverbe, osebne goljufije, izsiljevanja, izneverjanja, oderutvo, zlorabo izvrbe, nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, pokodovanja tujih stvari, napade na informacijski sistem, protipravno omejevanje konkurence, povzroitev steaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem (odvisno od 'velikosti' premoenjske kode), okodovanja upnikov, poslovne goljufije (spet odvisno od 'velikosti' premoenjske kode), goljufije na kodo Evropske unije (spet odvisno od 'velikosti' premoenjske kode), preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti, preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji, zlorabo informacijskega sistema, zlorabo notranje informacije, zlorabo trga finannih instrumentov, nedovoljeno sprejemanje ali dajanje daril, zlorabo poloaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (spet odvisno od 'velikosti' premoenjske kode), pranje denarja, uporabo ponarejenega negotovinskega plailnega sredstva, ponarejanje listin, overovitev lane vsebine, zloraba uradnega poloaja, nevestno delo v slubi, okodovanje javnih sredstev (spet odvisno od ocenjene 'velikosti' premoenjske kode), ponareditev ali unienje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva, izdaja tajnih podatkov, jemanje ali dajanje podkupnine, kritev lovekega dostojanstva z zlorabo uradnega poloaja ali uradnih pravic, krive izpovedbe, oviranje pravosodnih in drugih dravnih organov, protizakonito, pristransko in krivino sojenje, sodelovanje v hudodelski zdrubi, dogovarjanje za kazniva dejanja, nasilnitvo, javno spodbujanje sovratva, nasilja ali nestrpnosti itn.

143 Ker je v URS zapisan taken politien sistem, kjer je majhen krog ljudi izredno privilegiran v primerjavi z ostalimi prebivalci, tako v finannem smislu, kot v smislu tolerantnosti do kaznivih dejanj, je korupcija povsem priakovana. Ker realne moi nad parlamentom nima ljudstvo, temve mednarodne organizacije, ter stranke, odvisne od mednarodnih zaveznikov, se zdi, kot da ima lanstvo v EU smisel, saj EU navidezno varuje slovenske dravljane pred zloini parlamentarnih strank, vendar je v resnici tak sistem po godu mednarodnim organizacijam, saj tako najlaje obvladujejo poloaj v dravi, namre z diktaturo, za katero jim ni treba nikomur odgovarjati. e analiziramo dogajanja v letih 2012, 2013 in zadnje komentarje velikih dolgov Republike Slovenije v tujini, kjer nas opisujejo kot deelo madarskega golaa, avstrijskega jabolnega zavitka in italijanske riote, v lui irega zgodovinskega dogajanja, lahko razberemo tendence, da bi se Slovenija uniila, morda tudi razbila. V nasledstvenem smislu e od leta 1919 visijo nae deele v neki pravni praznini, saj se od takrat uradno nismo poistovetili z dedii prebivalcev deel Kranjska, Primorska, tajerska, Koroka in Prekmurska Slovenska krajina. e noemo znova pristati razkosani v razlinih dravah, bi morali sprejeti skupno ustavo, podobno, kot so to storili vicarji pred 150 leti, ko so prav s sprejemom zvezne ustave pravno zavarovali svoje ozemlje. Poti za menjavo ustave je ve. Glede na izreden privilegij poslancev se ni uditi, da lahko predlaga menjavo ustave e 20 poslancev, vlada ali 30.000 volivcev. A zakaj bi poslanci sploh predlagali sprejem PNU, ki jih izenauje z ostalimi dravljani? Oziroma, e smo natanni, jim ohranja finanne in drubene privilegije, izenai pa jih pred zakonom in sorazmerno omili razlike v politinih pravicah. A zakaj bi le bili poslanci za kaj takega? Prvi zato, ker je Slovenija v velikih politinih in gospodarskih teavah in je treba nujno spremeniti politina pravila, ki so privedla v ta poloaj. Sicer ni nemogo niti razpad drave. Po malem popravljati v danih okoliinah ni smiselno. Kot smo namre videli, v ustavi ni napanih samo nekaj podrobnosti, temve je celoten koncept URS zgreen. Drugi zato, ker morajo zaradi preobilja privilegijev in pravic do odloanja poslanci prenaati hkrati tudi veliko veji pritisk raznih domaih in tujih interesnih skupin, lobijev in organizacij. Tako velik pritisk, ki ga verjetno komaj prenaajo oziroma se pod pritiskom zlomijo in se uklonijo zainteresiranim organizacijam. Ko bi poslanci ne imeli ve tako velike moi odloanja pri nas, ampak bi je imeli le toliko, kot jo imajo poslanci v vici, bi ne imeli toliko skunjav glede kaznivih dejanj, in bi tudi pritisk mednarodnih in domaih interesnih zdrub in lobijev obutno uplahnel. Poslanci bi lahko v parlamentu razpravljali in glasovali veliko bolj odprto in veliko manj obremenjeno, kar je sicer osnovni pogoj za zdravo delovanje parlamenta. 30 poslancev lahko predlaga referendum o menjavi ustave. 60 poslancev lahko sprejme novo ustavo. Zaradi naela neodtuljive in trajne pravice do samoodlobe bi lahko tudi ne glede na parlamentarne postopke neko 'veliko' tevilo podpisanih volivcev zahtevalo menjavo ustave in dravni vrh bi se v duhu teh ustavnih dolob na tako izraeno eljo moral ustrezno odzvati. Pri menjavi ustave gre za ponovno opredelitev ali redefinicijo celotnega politinega sistema. Ta zajema celotno drubo in vse njene segmente, od olstva, zdravstva, sociale, kulture, porta, ekologije, dravne uprave industrije, kmetijstva, znanosti itd., kar pomeni, da bi bilo treba o vseh teh vpraanjih dosei drubeni konsenz.

144 Za kaj takega bi potrebovali lahko tudi petdeset let, e upotevamo hitrost, s katero so se nekatera podobna vpraanja poskuala reevati zadnjih dvajset let. Toliko asa pa Republika Slovenija in njeni prebivalci danes al nimamo, ker smo v veliki meri e dolgo prepueni mednarodnim vetrovom. To nam pove e dejstvo, da je ameriki predsednik George Bush stareji konec leta 1990 podpisal zakon, ki je prepovedoval dajanje novih kreditov Jugoslaviji kot federativni republiki, ter je kredite pogojeval s samostojnostjo republik. S politinim sistemom, kakren je zapisan v URS, je usoda Republike Slovenije zapeatena. Edino reitev predstavlja ljudstvo samo, ki se politino prebudi in konno ponovno zahteva svoje politine pravice do samoodlobe in se poenoteno odloi za menjavo ustave, katere osnovna znailnost je ta, da se lahko po njenem sprejemu tudi kadarkoli v prihodnosti e izrekamo o podrobnostih in jo spreminjamo, tako kot to delajo v vici, saj upotevanje volje celotnega ljudstva edino jami za stabilnost drube. Ne strokovnjakom, ne medijem in ne politikom ni mogoe povsem zaupati, saj Slovenija ni izolirana, ampak je vkleena med mednarodne sile, ki ne razmiljajo v letih in desetletjih, temve v stoletjih in celo tisoletjih. Kako na Republiko Slovenijo in na njene prebivalce gledajo takne mednarodne organizacije? 1. 2. 3. 4. Ozemlje lei na geostratekem pomembnem prehodu Prebivalci smo starokopitni in trmasti (mnenje tako v asu Rima kot Avstrije) Prebivalci smo razporejeni po razlinih dolinicah in imamo 38 razlinih nareij Kljub velikim razlikam med obiaji in nareji posameznih dolin govorimo (arhaino) obliko jezika ali jezikovne skupine ljudi, ki teje 450 milijonov prebivalcev, ki se imenujejo Slovani, Sloveni, Slavjani itd. 5. Ker smo Kranjci zgodovinsko gledano bili najbolj izpostavljeni na zahodu Rimu in Frankom, je naa pripadnost slovanskemu slovenskemu rodu e toliko bolj poudarjena, emur je pria tudi ime nae drave.

Rimski provinci Italija ter Ilirik med leti 315 in 379

145

Ilirske province v sklopu francoskega cesarstva 1809-1816

146

Ilirske province so bile osnova za doloanje meja Ilirskega kraljestva

Ilirsko kraljestvo med leti 1814-1815 in po letu 1816

147

Zemljovid slovenskih deel, Peter Kozler 1853

148 Dodatek ZGODOVINSKO OZADJE Vzemimo za izhodie leto 1848. Matija Majar Ziljski iz Gori v Ziljski dolini je tistega slavnega leta 1848 spisal program Zedinjene Slovenije. Program je napovedoval zdruitev vseh Slovencev v takratni Avstriji v eno samo dravno enoto, slovensko kraljevino v okviru avstrijskega cesarstva, kot enakovredno madarski in nemki kroni, ki sta si takrat delili politino mo drave, Slovenci pa so bili razdrobljeni med pet administrativnih enot. Malo manj znano je, da je Matija Majar Ziljski napisal tudi vzajemno vseslovansko slovnico, ki jo je izdal v Pragi. Zdruitev vseh Slovanov v Avstriji je namre v tistih asih veljala kot vmesna stopnja do dokonne zdruitve vseh Slovanov. Malo pred tem so sploh uvedli novi izraz Slovani, ki je loil ostale ali tuje Slovene od nas, domaih Slovenov na Kranjskem, tajerskem, Korokem, Hrvakem in v Istri (v avstrijskih deelah). To pomeni, da je predvsem naa politina neenotnost botrovala uvedbi novega izraza, ki je jezikoslovno dokonno loil Slovence od drugih Slovenov. V pridevnikih se namre besedi Sloven in Slovenec ujemata : 'slovensko, slovenska...'. Se pravi, e bi bili takrat nai torej predniki dananjih Slovencev zdrueni v enotni dravi, recimo Kranjski (pod katero so prej spadale tudi tajerska in Istra), ali Koroki, ki je e bila prestolna deela s starodavnim imenom Karantanija, v tem primeru bi danes morda sploh ne obstajala beseda Slovan, ampak bi bili vsi, ki govorimo slovenske jezike, Slovenci, Sloveni, tako Rusi, kot Poljaki, ehi, Srbi in mi kot Kranjci ali Karantanci, oziroma Noriani. Norik je namre antino ime za zvezno dravo dvanajstih plemen na ozemlju kasneje Karantanije, ki je e skoraj sto let po svoji preteno miroljubni prikljuitvi k Rimu ohranila status samostojnega kraljestva, predvsem zaradi starega zaveznitva norikega dvora z Julijem Cezarjem v vojni proti Pompeju, ko so prispevali 300 vitezov na konjih. Norik je imel bogata nahajalia zlate rude, noriko jeklo pa je bilo najbolj kakovostno v celem rimskem cesarstvu in nadvse cenjeno. Sicer je Norik izvaal v Rim tudi sivko, po latinsko saliuca. Eden najbolj kljunih skupnih imenovalcev vseh teh narodov se imenuje Staro-cerkveno-slovenski jezik. Da se slovenski jezik govori odtod do Japonske je zapisal e Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi kneevine Kranjske. Trubar je recimo pisal svoje knjige za vse Slovence na Kranjskem, Korokem, tajerskem, v Istri, pa tudi na Hrvakem. uman v svoji knjigi Slovenci iz leta 1880 o Trubarju pie: Do Carigrada bi naj prilo versko sporoilo saj ta ljudstva vendar vsa govorijo en in isti jezik, loen zgolj z nareji in pisavami. Kot vemo, so Trubarju izdatno pomagali deelni stanovi Kranjske, Koroke in tajerske, pred njimi pa e traki kof. Trubar je v Nemiji najel rezbarje iz Dalmacije, ki so bili strokovnjaki za cirilico in glagolico. Deelni stanovi treh knejih deel so takrat tudi sklenili podpreti Bohoria pri pisanju znanstveno utemeljene slovenske slovnice. Bohorievo delo je bilo izjemno in je po zahtevnosti dale prekaalo Trubarjeve knjige, ki so bile namenjene najirim slojem prebivalstva od Turije do Nemije. Njegov namen in predvsem namen treh deelnih stanov je bil ponoviti delo Cirila in Metoda, ki so ga pred sedemsto leti presekale nemko madarsko rimske pogodbe. Jezikoslovnoslovnino povezati slovensko govoree narode in s tem omogoiti vseslovensko jezikovno povezanost, ki naj bi prerasla tudi v bolje medsebojno razumevanje, sodelovanje in povezovanje na vseh ravneh.

149

Iz zgodovine vemo, kaj se je tedaj zgodilo. V Rimu so to teko prenaali in so vsemu naredili konec. Trubarja so izgnali in veino slovenskih knjig javno segali in s tem zavrli slovensko knjievnost za dvesto let. Malo manj znano pa je dejstvo, da je dvajset let po Bohorievi odlini slovnici Rim naroil jezuitu Bartulu Kaidu, rojenemu na dananjem Hrvakem, naj napravi posebno hrvako slovnico, veliko manj obseno od Bohorieve iz leta 1584, ki pa je bila nemudoma po nastanku leta 1604 razglaena za obvezno tivo na vseh tedanjih evropskih univerzah kot 'prva' slovnica kaknega slovenskega jezika. Jezuitska hrvaka slovnica je temeljila na tokavskem nareju. A e danes Hrvati v svojih najstarejih knjigah lahko itajo, kot se izraajo stari pisci sami, slovenske besede, temeljee na kajkavskem nareju. Zanimivo je, da so neko kajkavsko govorili tudi v dananji Slavoniji, vendar pa se jih je zaradi Turkov veliko izselilo, priselili pa so se tokavci iz vzhoda. Tudi v osrju Srbije, na severozahodu Kosova, obstaja Prizrensko Timoko nareje, kjer ne uporabljajo vpraalnic 'to, ta', znailnih sicer za vzhodnoslovanske jezike (ali nareja, odvisno do stalia), temve 'keo, kuo', ohranjen pa imajo tudi stari 'L', zato tam, tako kot mi, dananji Slovenci, izgovarjajo 'dolg', 'poln' in ne 'pun', 'dug', kot je v dananji uradnem srbskem jeziku. Srbska slovnica iz leta 1604 ima e izraze kot so 'oganj, besieda, lovek, kruh', ki danes veljajo za znailno slovenske. Srbi sicer svoj jezik oznaujejo kot srbski-slovenski. Po drugi strani pa imajo danes Rezijani e vedno ohranjen aorist, oziroma imperfekt:

............ 1. oseba 2. oseba 3. oseba Ednina Dvojina bhon be be;

bhova beta beta;

Mnoina bhomo bete bho; v pomenu, katerega danes opisujemo z: bil sem, bil si, bil je ... Rezijanom ga namre nihe ni prepovedoval kot preve junjakega, kot so ga nam nai jezikoslovci.

Rim je torej poleg tega, da je seigal slovenske knjige, obenem tudi plaal sestavo hrvake, se pravi druge, drugane in manj obsene 'prve' slovenske slovnice. Predvsem pa je temeljila na enem samem nareju, medtem ko je znailnost slovenskega jezika, da je zaradi vpliva mnogih nareij, od katerih so si nekatera e bolj razlina, kot so si nekateri slovanski jeziki razlini med seboj, v resnici e vedno v podobnem jezikoslovnem poloaju, kot je bila v asu razirjanja panonska cerkvena slovenina. Slovenina je tudi v svoji dananji obliki e zelo podobna izvirni cerkveni slovenini in ima zato e vedno vse znailnosti obmonega nadjezika oziroma vseslovenskega povezovalnega jezika. V loevanje slovenskih jezikov na Helmu po turko Balkanu pa je bil Rim vpleten tudi kasneje. Ko je Kopitar namre Karadidu pomagal ustvariti srbsko slovnico, je zagrebki nadkof vztrajal, naj bo to nujno tokavina in sicer v drugani izvedbi od hrvake namre v ekavskem nareju ter v dosledni izvedbi naela 'pii, kot govori', kar je komaj mogoe ali celo smiselno v popolnoma dosledni izvedbi, zato se danes Srbi e vedno ne morejo dogovoriti, ali se pie prav srbski ali srpski.

150

Leta 1848 je bil v Pragi vseslovenski kongres, ki je razglasil neveljavnost vseh despotskih drav, ki so zatirale in zasunjevale Slovene na vseh ozemljih, kjer le-ti bivajo od starih asov. Kongres je avstrijska oblast kmalu grobo zatrla, istoasno pa so zatrlitudi osvobodilno gibanje v severni Italiji. Avstrijskemu dvoru pa so strokovnjaki iz Rima svetovali kljuno podrobnost tega vojakega posega. Avstrijci so morali poslati svoje najbolje slovenske ete. Upor v Italiji je zatrl eh Radetzky, upor v Pragi pa Slovenec iz tajerske, Windischgraetz. S to odloilno podrobnostjo sta Rim in Dunaj moralno premagala ljudsko revolucijo leta 1848. Vseslovansko ali velikoslovensko gibanje je bilo mono prepleteno s socialnim vpraanjem in govorci na kongresu v Pragi leta 1848 so resno razpravljali o zdruitvi z Italjani in Madari v skupno federativno evropsko republiko. Tudi v Italiji, na Madarskem in Nemiji je namre takrat vrelo. Vendar pa v nasprotju z italijanskimi in madarskimi revolucionarji vodilni nemki komunisti ne le, da niso hoteli sodelovati z vseslovenskim gibanjem, temve so bili celo eni izmed njegovih najbolj vroih nasprotnikov. To je na videz dokaj nenavadna podrobnost. Nasprotje med nemkim in vseslovenskim revolucionarnim gibanjem lahko docela poosebimo in sicer z Bakuninom ter z njegovima velikima nasprotnikoma, Marxom in Engelsom. Bakunin je zaradi svoje preprianosti in iskrenosti deloval izjemno prepriljivo in je zato s svojim nastopom vedno znova napravil velik vtis na ljudi, Engels pa je bil sin industrijalca, kateremu so bili odprti svetovni asopisi, na uslugo pa mu je bil tudi Marx, morda sicer dokaj zamorjena osebnost, a pravi mojster pisanja dolgih stavkov, razumljivih predvsem zelo naitanim ljudem, vajenih goltanja debelih pehov (kakrnih med tovarnikimi delavci obiajno ni veliko). Zgodba o odnosu med njimi tremi pa je hkrati tudi zgodba o revoluciji in obenem zgodba o vseslovenskem gibanju. Poleg Matije Majarja Ziljskega ter vseslovenskega kongresa v Pragi je bil eden njenih najvejih upov namre prav Bakunin, sicer tudi govornik v Pragi in taisti, ki je predlagal sodelovanje z drugimi narodi, poleg slovanskih torej e z Italijani in Madari. Tega ni govoriil kar iz zraka, saj je bil prijatelj Garibaldija in Mazzinija, italijanskih revolucionarjev. Sploh je Bakunin prijateljeval z mnogimi vidnejimi osebami po Evropi, kot so Gustave Courbet, George Sand, Richard Wagner, Pierre-Joseph Proudhon, Lelewel Joachim in njegov krog, ki je elel Poljsko reiti jarma ruskega carja ipd. Bakunin je prav zato zastopal tudi proticarsko stalie oziroma, e smo povsem natanni, po aretaciji v Nemiji zaradi revolucionarnega preprianja in udejstvovanja je Bakunin pristal v zloglasni ruski carski jei 'Peter in Pavel', kjer je moral carju kot plemi svojemu duhovnemu oetu priznati svoje grehe, s imer je bilo priakovano, da bo izdal vse svoje somiljenike. Bakunin pa je v svojem priznanju zapisal, da je zaradi svobode ljudi elel izbrisati vse sledi drave in avtokratskega izkorianja mnoic, opeval je revolucijo in carja malodane vabil, naj stopi na pravino stran zgodovinskega gibanja. O svojih tovariih ni zapisal niti besede. Ruski car Bakunina sicer ni poslal pred rablja in ga je pustil pri ivljenju, prepriati pa se mu tudi ni dal, saj je kasneje na eljo Avstrije zatrl revolucijo na Madarskem in e sam, poleg Radetzkega in Windischgraetza, razoaral vse Slovene, kar je spet ustrezalo nasprotnikom ljudskih gibanj. Nekaj zatem je rusko carstvo propadlo, kar lahko dejansko razloimo tudi tako, da sta obe zgodovinski dejstvi vzrono nekoliko povezani.

151 Bakunin je podobno prodorno kot propad ruskega carstva napovedal tudi propad delavskega gibanja, v kolikor bi sledil materialistini filozofiji Marxa in Engelsa in se osredotoil na diktaturo proletariata. Spregledal je tudi Marxa in njegovo prijateljevanje z Rotschildom, saj za velike banke ni razlike, ali je drava monarhistina diktatura ali parlamentarna, glavno je, da ima centralno banko. Rotschildi, kot vemo, so dedna bankirska druina, ki je e najmanj od asa Napoleona naprej zakladnik Vatikana in jezuitskega reda. Obenem pa so Rothschildi meanski prostozidarji, ki so bili e od leta 1813 v tesnih stikih z grofom Metternichom, kar je e takrat zbujalo pozornost kot nenavadno prijateljstvo. Metternich je brate Rotschild zaposlil kot avstrijske veleposlanike, iz njihovih bank pa si je v imenu Avstrije sposodil ogromne koliine denarja. Tako je zadolil dravo in izginil iz zgodovine. Zdaj nam poasi postaja jasno, zakaj je potomec teh Rotschilodv tudi v dananjih asih velikega zadolevanja Slovenije svetovalec glavnih slovenskih bank. Jasneja nam postane tudi zgodba o Leninu, ki je z zlatimi palicami v zapeatenem vlaku pripotoval iz vice v Rusijo leta 1919 in s kupi denarja zael brez pravega tekmeca voditi revolucijo in v Rusiji vpeljal komunizem nemkega oziroma natanneje reeno Marxovega tipa mone centralizirane drave z diktaturo proletariata, namesto domaega anarhizma Bakuninovega tipa, v katerem bi v vseh ozirih odloale lokalne skupnosti in bi njihovo medsebojno sodelovanje moralo biti prepueno njim samim, brez vsakrnega centralnega vodenja ali nadrejenosti, kaj ele diktature ali trinotva. eprav tak pogled na zgodovino ni razirjen, mu daje legitimnost e samo dejstvo, da je bistvo zapisano e v knjigi Kdo so Sloveni? iz leta 1919, v kateri pisec Radosavljevid izrecno zapie, da mu je taken pogled na socializem in rusko revolucijo predstavil njegov prijatelj Nikola Tesla, eden najbistroumnejih Slovenov in ljudi vseh asov nasploh. Lenin je bil na primer velik obudovalec Ignaca Lojolskega, ustanovitelja jezuitskega reda in se je pansko nauil posebej zato, da ga je lahko prebiral v izvirniku, s imer se hvalijo sami jezuiti, ki so bili v Rusiji prisotni e od svojih zaetkov. Sicer obstajajo podatki, da so bili v boljevistino revolucijo vpleteni prostozidarji, ki so hoteli spodnesti ruskega carja, a naj nas to ne zmede, saj so vezi med jezuitskim redom in prostozidarskimi loami stare e vsaj dvesto let, eprav jih vedno znova skuajo demantirati, ker obe na pol tajni ustanovi igrata v javnosti ve ali manj vlogi nasprotnikov. Bakunin je v svojem pismu carju nakazal sicer tudi na monost, da bi ruski car vodil vse Slovene, a med vrsticami mu je postavil pogoj, da se mora najprej postaviti na pravino stran revolucije. Da je ruski car vsaj nekoliko razmiljal o tem, preden se je odloil drugae, lahko sklepamo po dejstvu, da je s tem dejansko neko grozil kraljevim dvorom na zahodu, o emer je pisal Engels, e da je to izvedel 'iz najbolj zanesljivih virov'. Friedrich Engels je o vseslovenskem vpraanju napisal ve strastnih lankov, med njimi Ponovna vzpostavitev reda Parlament in zbornica, ki je izel aprila leta 1852, in Nemija in panslavizem, ki je izel aprila 1855, istoasno na obeh straneh Atlantika, v nemkem in anglekem jeziku. Iz lankov je predvsem razviden Engelsov protislovenski pogled, ki spominja na Madisona, amerikega evgenika in vzornika Adollfa Hitlerja, ki je leta 1916 narisal zemljevide, ki bi naj kazali, kako bi naj germanska kultura v zadnjih 5000 letih osvajala in postopno 'kultivirala' alpske Slovene, ki jim poleg nam znanega ozemlja v najstareji pradavnini pripisuje tudi poseljevanje Francije. Engels cinino poskua razvrednotiti Bakuninov Poziv Slovenom ob revolucionarni pomladi narodov. Na splono posmehljivo kritizira Slovene in njihovo vlogo v revoluciji in e skoraj panino svari pred obo slovensko nevarnostjo. Pie o vseh slovenskih narodih, posebej pa omenja tudi karantanske Slovence.

152

Madisonovi zemljevidi o postopni germanizaciji Alpskih Slovenov

153 Engelsov nain pisanja lankov pa nam e posebej zaradi zgodovinske distance odpira pogled na marsikatero pomembno podrobnost. lanki obelodanijo povezavo med Karantanijo, med zaetki prve Jugoslavije, med rimskim razkosanjem dananje Slovenije in med razpadom nove Jugoslavije. Engels omenja avstrijske Slovene, se pravi ehe in Karantance kot 'alostne ostanke bive veliine', s imer seveda ne misli na Trubarjev as, ne na as Cirila in Metoda, temve vsaj na ase Samove drave, ki je obsegala tako ozemlje dananje eke, kot dananje Slovenije in seveda ozemlje med njima. Samova drava ni bila le neodvisna od Rima in Frankov, temve je predstavljala nepremostljivo oviro za irjenje tega dvojnega imperija, obenem pa se je asovno nadaljevala v Karantanijo, za katero vemo, da je imela svoje stare zakone po naelih ljudske vlade.

Karantanija 579

154

Frankovsko osvajanje 845 Tiste najbolj obiajno uporabljane lai za vojako osvajanje prinaanje civilizacije glede Karantanije Engels torej ni mogel kar tako odkrito uporabiti, saj je svoje simpatije do Rima prikrival in ni mogel neposredno zagovarjati kriarskih vojn proti Slovenom, kamor je Rim poiljal predvsem Franke, Franki pa Nemce. Tej bivi veliini Engels jasno in privoljivo postavi nasproti sedanje stanje alostnih ostankov in to utemelji z dejstvom, da so ehi razdeljeni med tiri administrativne enote, Karantanci pa kar med pet. Iz tega izpeljuje, da prav zaradi tega ne eni ne drugi sploh niso priznani kot narod. S to njegovo razlago nam postane jasno, da je takno stanje ehov in Karantancev najbolj zaeleno pri vseh, ki so nenaklonjeni nai 'veliini' samostojni ljudovladi, s tem pa je oitno, da je temu 'alostnemu' razkosanju nae domovine botrovala prav avstrijska krona s svojim monim rimskimi in madarskimi zavezniki, saj si je vendar jemala glede tega vso pravico odloanja. e ne drugae, z umorom zadnjega Celjskega grofa, kneza, ki je bil s svojimi rodovnimi povezavami po slovenskem Helmu, s svojimi posestmi na Kranjskem, tajerskem in v Slavoniji, s poloajem poveljnika panonske cesarske vojske, visokega lana Zmajevega reda, ki ga je predvsem zaradi slovenskega plemstva ustanovila Barbara Celjska, v tistem asu celo moni bodoi cesar, prvak celjske dinastije, ki je po vsej verjetnosti izvirala e iz rodbine panonskega kneza Braslava. V lankih je razvidno Engelsovo malodane smrtno sovratvo do narodnih izroil, predvsem iz njegovega zaniljivega odnosa do narodnega preporoda, do nae prvinske samozadostnosti, ko si ne elimo drugega, kot ljubega miru in stabilne drube, da lahko uivamo ivljenje na domai grudi. Narodno zavednost Slovenov enai Engels z najhujim nazadnjatvom v primerjavi z nemko, italijansko in madarsko 'civiliziranostjo' oziroma modernostjo, v pomenu dohajanja neke (s strani elite sugerirane) mode

155

Karantanija 880

Predvsem je iz Engelsovih lankov razviden strah pred velikanskim tevilom pripadnikov slovensko govoreih narodov. Pri vsemu ga najbolj motijo stara izroila, predvsem tista o politini samostojnosti, e posebej pa o politinem zdruevanju zunaj nemkih ali rimskih dravno pravnih sistemov. V tem pogledu se popolnoma strinja z rimskim imperialnim in kasneje cerkvenim vplivom. Trikrat v zgodovini je Rim nasilno vplival na nae verske obiaje in s tem seveda na politiko. V srednjem veku se je kranstvo v naih krajih izvajalo po arijanskih obiajih, ko pa je Rim arijanstvo razglasil za heretino in nas dodelil solnograkim bavarskim kofom, ki so namesto arijanizma, ki je sobival s starimi predkranskimi obiaji, uvajali rimokatoliko vero in latinino. Pred koncem prvega tisoletja sta iz Makedonije prila v Panonijo Ciril in Metod in razglaala kranstvo na pravoslavni nain v slovenskem jeziku. Rim je svoj zaasni blagoslov takoj po Metodovi smrti izniil z odpoklicem vseh njegovih uencev in s ponovno dodelitvijo deel solnograkim kofom, kar je zaustavilo slovensko pismenost in vpeljevalo nemko. Tudi v 16. stoletju, ko so se Slovenci navduili nad reformacijo, je Rim protestantizem razglasil za prekucnitvo in ga v naih krajih prepovedal, s tem pa istoasno zatrl tudi slovensko knjievnost. Knjievnost in jezik imata veliko politino teo. V slovenskem jeziku je vsebovan prastari slovenski pravni sistem. To je bil smisel opravljanja obreda ustolievanja karantanskega kneza v slovenskem jeziku. Navezava na staro slovensko ljudsko pravo. Ljudovlada demokracija republika, pomeni po Jeanu Bodinu skupino gospodinjstev, ki sklenejo dogovor o skupnih zadevah in skupni lastnini. Pravzaprav je to dogovor med svobodnimi ljudmi. Svoboda je temelj starega ljudskega prava. Na tem mestu pride do nasprotja z rimskim in veino drugih dravnih sistemov, v katerih temelj drave ni svoboden posameznik, temve so posamezniki zgolj lastnina drave in o njih odloajo doloeni uradni upravljalci.

156

Karantanija v 10. stoletju

157 To je torej jabolko spora, nasprotje med slovenskim naravnim pravom svobodnih posameznikov, ki se o pomembnih zadevah odloajo na skupnih zborovanjih in si volijo skupnega sodnika kneza, ki ga lahko tudi sami odstavijo, v primeru da bi se knez ne izkazal za potenega po eni strani, ter po drugi strani med rimskim imperialnim pravom, ki e skoraj dva tiso let nastopa skupaj z rimskim cerkvenim pravom, kjer je druba vodena s strani bogatih elit. Rimsko pravo je e v svojih republikanskih zaetkih uzakonilo razliko med elito in rajo in lane druine popolnoma podredilo oetom. Pater familiae je odloal o ivljenju in smrti svojih otrok in sunjev. Kasneje faze rimskega prava so vse bolj izpostavljale hierarhijo in centralizirano diktaturo. Rimsko cerkveno pravo se navezuje na cesarsko in ima glede svobode posameznikov in diktature sistema docela podobno stalie. Kot v cesarskem pravu obstaja z zakoni doloena elita, ki upravlja z ostalimi ljudmi kakor s svojimi podrejenimi dravljani in sunji, tako tudi cerkveno oziroma papeka bula Unam sanctam papea Bonifacija VIII. iz leta 1302 doloa papea kot hierarhino nadrejenega vsem ljudem z vsemi posvetnimi vladarji in oblastmi vred. Prazgodovinski oris Oglejmo si Evropo v globoki preteklosti, preden se je pojavil sodobni lovek, ko sta tukaj e obstajali dve kulturi, recimo jima neandertalski, severna in juna, poleg tretje, vzhodne kulture. Danes vemo, da ti tako imenovani neandertalci niso kar izginili, ampak da jih nekaj malega nosimo s seboj v svojih genih, torej so bile vse tri neandertalske kulture e osnova, ki zaradi kasneje eksplozije prebivalstva postaja manj opazna. Najveja novost novega rodu, ki je priel pred 45000 leti v Evropo ob otoplitvi z obal Indijskega oceana in vzrok njegove velike razmnoitve, je bila simbioza s psom, kar je zaradi vejega ulova in veje varnosti ljudem omogoilo obvladovanje veliko vejih pokrajin in iritev svojih naselij po svetu in seveda tudi po Evropi. To toplo obdobje je trajalo priblino petnajst tiso let, potem pa je priblino dvajset tiso let trajala ledena doba, ko so se prebivalci umaknili na jug Evrope, predvsem na Helm, po turko Balkan, vse od zahodnih francoskih Alp do Krima na rnem morju in v juno panijo. Poznamo dve naseljeni ali polnomadski ledenodobni kulturi, od katerih ima vzhodna, helmska, naziv Gravettienska kultura, tista zahodna, iberska, v paniji in Franciji, pa Solutreanska kultura. Med ledeno dobo je bilo morje sto metrov nije, kar pomeni, da je bilo ozemlje, ki je danes potopljeno s severnim Jadranskim morjem vred, kopna, topla in rodovitna ter najbolj primerna za ivljenje, vse do ibenika. Po koncu ledene dobe so se morali prebivalci umakniti pred napredujoim morjem in zaradi njihovega dosedanjega naina ivljenja jim je najbolj ustrezalo bivanje v predgorju, ki jim je nudilo zavetje tako pred vremenom kot pred napadalci. Tako so poselili Apenine, Dinarsko pogorje in okolico Alp. Kolie-mostie na Ljubljanskem barju je sicer najstareje, a mlajih, podobnih koli je okoli Alp e najmanj tiso. Tudi drugje se je dvigala morska gladina in tam, kjer je bilo prebivalstvo prej gosto naseljeno, kot je to bilo v Severnem Jadranu, so v bliini nastajala veja naselja. Zaradi otoplitve podnebja se je sploh odpirala cela Evropa, ki je bila prej pod venim ledom, tako da je prilo ponovno do iritve prebivalstva, povezane z govedorejo in obdelovanjem zemlje. Proti severu in zahodu so sreavali nomadske kulture, ki so bile praviloma manje in so se hitro asimilirale. Od Jadrana do Baltika (po starem: Venetsko morje) je vodil zahodni trak znane jantarne poti, vzhodni trak pa je potekal od Grije ez Trakijo zahodno od rnega morja vse do Latvije. Tudi proti vzhodu so sreevali nomadska ljudstva in stiki ter meanje kultur so se e pospeilo, ko so v nekem prazgodovinskem obdobju ljudje udomaili konje in s tem obutno poveali domet svojih potovanj.

158 Pred priblino sedem tiso leti je prilo do dramatinega potopa rnega morja, ki je bilo do tedaj sladkovodno jezero. Ta potop je povzroil nova preseljevanja in meanja prebivalcev, obenem pa so se med nomadskim ljudstvi, ki so bili bolj patriarhalne narave, zaenjale ideoloke razlage, ki so za potop okrivile ensko sveenitvo velike boginje matere Zemlje. To boginjo so astili e od pradavnine (Reja, Ona) na irem obmoju tudi v obliki ptice in kae, kar je e danes opazno na slikah Device Marije, na katerih jo spremljata golob in kaa, kar je med drugim tudi navezava preko bibline Eve ter drevesa spoznanja. Na spremenjeni in potopljeni jug Evrope so se po vzhodni jantarni poti priselila baltska polnomadska ljudstva in skupaj z domaini in s pomorskim ljudstvom Fenianov ustvarjala grko kulturo. Azijski nomadi, imenovani Skiti, so se pomeaho z venetsko kulturo starega Helma, kakor poroa Herodot, ki jo imenuje amazonska, zaradi njihovega starodavnega naina ivljenja, v katerem so imele v naseljih glavno besedo enske v nasprotju z nomadi, kjer je zaradi tejih okoliin ivljenja vladal patriarh. Plod tega meanja, pravi Herodot, je ljudstvo Sarmatov. Sarmati je bilo ime venetskega ljudstva, ki je sprejelo tevilne nomadske navade. Na juni obali rnega morja so ljudstva, sorodna Traanom in Venetom, ki jih Grki imenovaho Frigijci, zaenjala ustanavljati velike dravo Hati, nekaj kasneje je juno od njih nastalo mesto Ur, prvo znano velemesto, e ne tejemo Vine pri sotoju Save in Donave, ki je nekaj tiso let stareja. Sarmati so se predvsem kot nomadi selili po vzhodni Evropi in Evraziji, v zakljunem obdobju Rima pa so zaeli opuati nomadski nain ivljenja in se naseljevati med e naseljenimi Veneti in Traani. V 8. stoletju, kot poroa cesar Konstantin Porfirogenet, je bizantinski cesar iz Bele Hrvake (na ekem) in Bele Srbije (v Luicah) povabil Srbe in Hrvate v Dalmacijo in Mezijo (dananjo Srbijo), kjer so se naselili in sasoma vsrkali med (slovenske) staroselce. Njihova narodna imena so se ohranila e zaradi prestia imen bojevnikih, vitekih narodov, ki se je sasoma razirilo na vse prebivalstvo, podobno kot je v Franciji ime malotevilnih Frankov prekrilo ime Galov, podobno kot nosi danes deela Lombardija ime po Langobardih in tako naprej, kot ime tatarskih Bolgarov e vedno obstaja, eprav so se Bolgari oitno pomeali s (slovenskim) staroselskim prebivalstvom, saj govorijo dananji Bolgari neko razliico slovenskega jezika. Slovenski jezik je torej klju starega slovenskega prava, katerega dedii smo tudi Kranjci, Karantanci, Noriani, Slovenci ali Vindi, kot nas kliejo Avstrijci. Slovenski jezik je v jezikoslovnem smislu blinji sorodnik sanskrta in njegovega predhodnika, jezika svetih ved v Indiji. e recimo sama beseda veda je enaka z istim pomenom v obeh jezikih. Tudi spreganje glagolov kot bivam, biva ..., ivim, ivi ..., so v sanskrtu in slovenini zelo podobni. Zato zlahka razumemo sanskrtski glagol 'veneti' v pomenu slaviti, saj je navzo tudi v latinini kot Venerare, Venus, v slovenini pa imamo besede venec, venati, ovenati, ki so povezane s slavljenjem. Italijanski sodobni jezikoslovec Mario Allinei je ugotovil, da je slovenina predhodnica in osnova latinine. Ameriki sodobni zgodovinar je ugotovil, da se Slovani niso pojavili v 6. stoletju iz praznega nia in naenkrat poselili velikansko ozemlje, ki je bilo do tedaj poseljeno s staroselskimi ljudstvi, temve da so se ele v stiku z rimskim cesarstvom vsa ta sorodna ljudstva s svojimi razlinimi lokalnimi imeni zaela imenovati s povezovalnim imenom. Rimljani so astili cesarja, zato bi bilo razumljivo, da so se stari Sloveni imenovali slunce-venci, slunice je namre izpriano zelo star zapis besede sonce. Slovenci bi lahko torej pomenilo astilce sonca in koledarja, vremenskega kolesja, ki je tako vpeto v stare obiaje, ljudje, ki astijo naravo, slavijo, venajo sonce, soncoslavci, soncovenci.

159 Sklep Zdaj, ko smo se po tolikih stoletjih burne zgodovine znova znali v zgodovinskih asih, lahko torej ugotovimo, da smo z naega zornega kota majhen narod, stisnjen v hribe in na interesnem obmoju velikih cesarstev, z zornega kota velikih cesarstev pa smo majhen, a pomemben del velikanskega naroda, ki je zaradi starodavnega upotevanja svobode posameznika najbolj nevaren nasprotnik hierarhinemu rimsko cesarskemu politino pravnemu sistemu. Zato je naa notranja politika pod velikim pritiskom mednarodnih sil. Naa trenutna ustava, URS, je napisana na koo naslednikom starih cesarstev in njihovim strankarskim izpostavam pri nas, katerim se posebej omogoa nesankcionirano zlorabo vseh oseb in virov v dravi ter kazniva dejanja vseh vrst, razen tistih, za katere je zagroena kazen nad pet let zapora. Trenutno je drava do vratu zadolena in obeta se nam e uradno neka mednarodna vlada. Glede na skorajda e izniene ustavne pravice bi bilo primerno, ko bi se prebivalci Republike Slovenije s poslanci vred, vpraali, ali hoemo biti svobodni dravljani in odloati o samih sebi in soodloati o skupnih dravnih zadevah? Ali pa bi imeli raje, da nas mednarodne organizacije e vse bolj zasunjujejo? Zaenkrat je naa neodtuljiva in trajna pravica e zapisana v URS, ki sicer ne zagotovlja prav ni ve pravic kot cesarski patent iz leta 1849. Ali bomo zbrali voljo in srnost ter zamenjali trinotvo z ljudovlado? Ali se znamo jasno odloiti za lastno svobodo? Ali elimo reiti dravo? Samoodloba = odloanje o samemu sebi

160

Predlog ljudske ustave PNU je priredba in ne dobeseden prevod vicarske ustave. Zaradi kasneje dodanih podlenov v vicarski ustavi se tudi tevilo lenov s vicarsko ustavo ne ujema. Sprememb pa vendar ni veliko. Dodan je bil stavek o ivalskih pravicah, stavek o ekolokih pravicah, o svobodi odloanja, o pravici do vraanja dolgov s prostovoljnim delom, o ladijskem prometu, dodan je len o jezikovnih pravicah Madarov in Italijanov, vkljuena pa sta bila tudi dva lena, ki sta v vici ele v fazi obravnave, len, ki govori o neposrednih volitvah sedmih lanov izvrnega sveta vlade, in len, ki zagotavlja brezpogojni temeljni dohodek. Malo je spremenjena preambula.

161 leni urs 1-11 12,13,14,34,35, 37 15,16,17,18 32, 38,53,54,56 36, 37 39,40,41,46,61,62 42, 47,48,59 33, 67, 69, 74, 75, 76, 77 23 24 25 26 27 30 31 19, 20, 21,22 32, 36, 37, 44, 45, 43, 44, 64, 65 50, 51, 52, 55, 78 153, 154, 155, 158 138, 139, 140, 143, 144, 145 68, 79, 141, 142, 3a, 92, 109 63,108, 123, 124, 57 58 7, 60 72 70, 71 72, 73 74 76 leni pnu 1-7 8-10 11 12,13 14,15, 16,17,18,19 20-26 27-29 30 31-34 35-38 39-42 43 44-48 49-52 53-56 57-60 61-63 64-66 67-71 72-77 78-81 82, 83 84-86 87-91 92-94

162 95-98 99-102 150, 151, 152 66 71 78 49 50, 51, 52 103-105 106-109 110-111 112-114 115-117 118-119 120-122 123-126 127-129 130-131 28, 29, 79, 128 147, 148, 149, 150, 151 146 133-136 137-141 142-144 145-47 148-149 90 150-153 154-155 156-158 81, 82 80,85,87, 98 84, 89, 91, 93, 94, 95 82,86,88, 99 83, 100, 102, 109, 134 96, 97, 100 89 159 - 163 164-167 168-172 173-177 178 179-180 181-186

163 101, 106, 107 110, 111, 112, 113, 114 103 120 121 122 104, 115 116, 117, 118, 119 136, 127, 153, 156, 160, 161 125,126,129,130,131,132,133,162,163,164, 168-174 187 - 189 190-191 192- 195 196-200 201 - 203 204-207 208, 209 210 211 -215

164

Dio Kasij, guverner Spodnje Panonije, 3. stoletje Zgodovina Rima Knjiga XLIX, 36 Po unienju mesta Metul in pokoritvi Japodov je el cesar nad Panonce. Nad njimi se ni mogel pritoevati, saj mu na noben nain niso delali krivice, hotel pa je dati svojim vojakom prilonost za vajo in jih obenem plaevati na raun in na stroke tujega ljudstva. Na vsak izkaz moi nad ibkejim je namre gledal kot na pravino dejanje, e je koristilo tistemu, ki je bil bolje oboroen. Panonci prebivajo v Dalmaciji prav ob obalah Donave od Norika do Mezije in ivijo najbolj bedno ivljenje od vsega lovetva. Niti jim ni naklonjena zemlja, niti vreme. Ne gojijo oliv in ne pridelujejo vina, razen v manjih koliinah in e tisto trpkega okusa, saj imajo zelo hude zime, ki trajajo veji del leta, jejo in pijejo pa ajdo in jemen. Veljajo za najhrabreje ljudstvo, kar jih poznamo, saj so izjemno ponosni in neustrani, kot moje, ki nimajo niesar, kar bi dajalo vrednost dostojnemu bivanju.