You are on page 1of 74

PREDAVANJE 1 (7.10.

2010)
To sta predmeta, s katerima se vsakodnevno srečamo. Druţinsko pravo je domače pravo. Ko se rodiš stopiš v določena pravna razmerja. RAZVEZA= laično bi rekli ločitev, vendar ločitve kot pravnega instituta v Sloveniji ni! NEVZDRŢNOST= v Sloveniji poznamo samo en razvezni razlog in to je nevzdrţnost. Do nevzdrţnosti pa vodi več razlogov. V primeru razveze je 95% otrok dodeljenih materi. Leta 2008 je bil v Sloveniji sprejet zakon o preprečevanju nasilja v druţini. Danes se oblike nasilja spreminjajo. Poznamo več vrst nasilja:  FIZIČNO= npr. nekdo te pretepa.  EKONOMSKO= predvsem v razmerju otrok do staršev (ko je otrok starejši izsiljuje starša za denar).  SPOLNO= npr. nekdo te posili.  PSIHIČNO= ustrahovanje, poniţevanje, ţaljenje. Po našem zakonu so otroci dolţni skrbeti za starše. Npr. daš ga v dom za ostarele, daš mu dobrine v naravi (zelenjavo,…)… Samo starši so NOSILCI RODITELJSKE PRAVICE! Zakoniti zastopniki pa so starši in skrbniki. Roditeljske pravice ni moţno prenesti na nekoga drugega. Za otroka primarno skrbijo starši.

1. KAJ SPADA V DRUŢINSKO PRAVO:

 ZAKONSKA ZVEZA: praviloma se sklepa iz ljubezni, so pa tudi primeri, ko se sklepa zaradi dedovanja, drţavljanstva, pokojnine,… lahko da oba vesta, da je ne skleneta iz ljubezni, ali pa samo eden. V takem primeru se lahko zakonska zveza konča zelo tragično.  OTROCI: to so razmerja preţivnine, vzgoje, dokazovanja očetovstva,…  POSVOJITEV: nekateri pari se odločijo za posvojitev, ker ne morejo imeti otrok ali pa bi jih radi imeli še več.  DENAR: zakonca sta dolţna drug drugega preţivljati, ter skrbeti in preţivljati otroke. Praviloma se premoţenje ob razvezi deli na polovico, tam kjer pa ni soglasja pa se prepirajo tudi zaradi zelo banalnih stvari.  SVAŠTVENO RAZMERJE: slovenski zakon ne ureja svaštvenih razmerij. Npr. če je moj moţ dolţan preţivljati svojo mamo (mojo

1

taščo) jaz pa tega ne ţelim, gre denar vseeno iz skupnega premoţenja.  NADOMESTNO MATERINSTVO: surrogate motherhood. Ţenska nosi otroka za drugo ţensko. Pri nas to ni dovoljeno. Npr. v Ameriki je to dovoljeno: običajno ljudje iz višjih slojev najamejo mater iz niţjih slojev. To razmerje mora biti brezplačno, vendar pa ves denar skrijejo v uradne stroške. Primer v Ameriki: A in C sta moţ in ţena. Ţelita imeti otroka, vendar ne moreta. Najameta nadomestno mater B. A ne more dati svojih dednih celic, zato jih da njena sestra D. Te celice dajo nadomestni materi B. Čigav je otrok? V Ameriki je mati A. Samska ţenska pri nas nima pravice do umetne oploditve. Moški, ki je bil posiljen mora plačevati za otroka, ki se je rodil. Tudi ţenska, ki je posiljena je mati.  SKRBNIŠTVO: za osebo, ki ni sposobna skrbeti zase, je potrebno vzpostaviti skrbništvo. Npr. za starejše ljudi, ki so senilni, bolni,…  SVETOVALNI RAZGOVOR: to je pri razvezi. Ţelijo, da bi se vse stvari reševale sporazumno. PRIMER: Batista proti Batisti: Moţ je bil kirurg, ţena pa je zbolela in dobila raka na ledvici. Potrebovala je novo ledvico in primeren darovalec je bil njen moţ. Ta je daroval ledvico, in ko je okrevala se je zaljubila v svojega fizioterapevta. Ko je moţ to zvedel je hotel ledvico nazaj. Vse skupaj je šlo na sodišče. Moţ je dobil odškodnino. Vsa darila se lahko prekličejo zaradi nehvaleţnosti. TRANSVESTIT= moški, oblečen v ţensko. TRANSEKSUALCI= ljudje, ki so se podvrgli operaciji. Sprememba spola se vpiše v matični register. HERMAFRODIT= oseba, ki ima moške in ţenske spolne organe. ISTOSPOLNA RAZMERJA= homoseksualnost se je skozi zgodovino spreminjala. V stari Grčiji in Rimu je bilo to nekaj čaščenega, posebnega. Nato je krščanstvo to označilo kot nenaravno, ter vse homoseksualce zaţigalo na grmadi. Hitler je za homoseksualce označil samo moške (nositi so morali roza trikotnik), medtem ko je lezbične ţenske označil za asocialne (črni trikotnik). Homoseksualnost je včasih veljala za bolezen. Leta 2005 smo dobili zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti. MEDNARODNA RAZMERJA= razmerja z mednarodnimi elementi. Npr. Slovenec se poroči z Angleţinjo. Pri nas lahko zahtevo za razvezo zakonske skupnosti vloţi vsak, tudi tisti, ki je povzročil nevzdrţnost. V ZDA mora tisti, ki se ţeli razvezati dobiti podpis od svojega zakonca.

2

Zakonska zveza se v Sloveniji lahko sklene samo pred drţavnim organom (pred matičarjem). Če se poročiš samo v cerkvi nima to nobene pravne veljave. Evtanazija= medicinska pomoč pri umiranju ali medicinska pomoč pri samomoru. Evtanazija pomeni, da nekdo (ponavadi zdravnik) pomaga umreti nekomu drugemu s smrtonosno injekcijo, s strupom ali preprosto tako, da izklopi naprave, ki ohranjajo pri ţivljenju bolnika. Pri nas ni dovoljena. Pomembne so pacientove pravice, naprej ţe lahko izraziš svojo voljo. Naš zakon določa, da se lahko ţensko oplodi, ko je v primerni starosti za rojevanje. Pri nas je etična meja nekje pri 42 letih, ki pa ni zapisana.

2. POMOŢNI VIRI DRUŢINSKEGA PRAVA:

 ZOI= zakon o osebnem imenu. Običajno naj bi bilo ime sporazumno določeno. Ime naj ne bi bilo sramotilno, ţalilno za otroka. Drugačnih omejitev ni. (V Avstriji mora biti razviden spol iz imena otroka). V nekaterih pravnih redih ni dovoljeno dati negativna zgodovinska imena, visoka biblijska imena,… V treh dnevih po rojstvu mora otrok dobiti ime. Če se moški in ţenska ne dogovorita poseţe center za socialno delo, če še to ne uspe pa se gre na sodišče. o Imamo osebno ime, ki ga sestavlja:  IME: v Sloveniji imamo lahko več imen, v pravnem prometu pa lahko uporabljamo samo dva imena.  PRIIMEK: lahko imamo dva priimka oz. besedni celoti. o Obstaja več načinov določanja imena:  Ime določeno ob rojstvu.  Ime določeno pri posvojitvi. Posvojitelj lahko posvojencu priimek spremeni kadarkoli, ne glede na njegovo starost. Ime pa mu lahko spremeni do 4-ega leta. Od 4.- 9.-ega leta ne more spremeniti. Po devetem letu pa ga lahko spremeni samo s soglasjem otroka.  Ob priznanju očetovstva; ko oče prizna svojega otroka.  Pri sklenitvi zakonske zveze. Zakonca morata podati izjavo kateri bo njun priimek. Tu so štiri moţnosti. Npr. ţena se piše A, moţ pa B. Primeri:  Oba prevzameta priimek enega zakonca. Običajno ţena prevzame moţev priimek. (skupni priimek zakoncev bo priimek enega ali drugega zakonca)  Ostane tako kot je bilo, torej ne spremenita priimka. (obdrţita vsak svoj priimek) 3

Obdrţita svoj priimek in dodata zakončevega. (Npr. ţena: Maja A B).  Obdrţita zakončevega in dodata svojega. (Npr. ţena: Maja B A). Izbereta priimek zakonca in temu priimku dodata svoj priimek. o Če se razveţeta lahko vsak vzame nazaj svoj priimek, kot ga je imel pred sklenitvijo zakonske zveze. To lahko stori v 6 mesecih po pravnomočni odločbi o razvezi zakonske zveze (brez problemov). Če tega ne stori v šestih mesecih, je to še vseeno moţno storiti, vendar je precej draţje in zamudno (dokazati moramo tudi, da nismo v kazenskem postopku). Primer: A sklene zakonsko zvezo z B. Vzame njegov priimek. Razveţe se in sklene zakonsko zvezo z C. Tudi z C se razveţe. Nato ţeli nazaj svoj priimek. Vzame lahko samo B-jev priimek (saj je bil tak priimek pred sklenitvijo zakonske zveze), ne pa dekliškega!  ZMaTR= zakon o matičnem registru. Spremlja nas od rojstva pa do smrti.  ZNP= zakon o nepravdnem postopku. Tukaj so zadeve glede varstva, vzgoje, preţivnine, osebno ime.  ZSUP= zakon o splošnem upravnem postopku. Vedeti moramo, da je pritoţbeni organ centra za socialno delo je ministrstvo.  ZMZZP= zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku. Gre za pravo z mednarodnimi elementi.  ZD= zakon o dedovanju. Osnova je sorodstveno razmerje.  ZPND= zakon o preprečevanju nasilja v druţini.

3. VIRI DRUŢINSKEGA PRAVA:

 USTAVA: pomemben vir. Členi: o 14. člen (enakost pred zakonom) »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.« Ne glede na to ali so otroci rojeni v zakonski skupnosti ali zunajzakonski skupnosti, so enakopravni. Ţe 35 let imamo urejeno zunajzakonsko skupnost. Je pa teţava, če pride do spora, potem je v zunajzakonski skupnosti potrebno najprej dokazati njen obstoj. Če se otrok rodi v zunajzakonski skupnosti mora oče priznati otroka, če pa se rodi v zakonski skupnosti pa je avtomatsko oče. o 41. člen (svoboda vesti) »Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega 4

verskega ali drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja. » Starši imajo pravico, da usmerjajo svoje otroke. Ko je star 15 let lahko spremeni vero. Krst= simbolika, ni poseg v telo otroka. V Sloveniji je registriranih 43 verskih skupnosti. Npr. stara ţenska v bolnišnici umira, prosi medicinsko sestro naj ji pokliče duhovnika da se spove grehov. Ta ne sme zapustiti svojega delovnega mesta. Če ne ţelim, da me operirajo, lahko to odklonim. Imamo pa obvezno zdravljenje (kadar gre za širši interes, ko ogroţamo tudi druge):  Obvezno zdravljenje nalezljivih bolezni.  Ker smo nevarni (po zakonu o duševnem zdravju) Primer: HOFMAN proti AVSTRIJI: ţena je bila Jehova priča in z moţem sta se razvezala. (Moţ je bil neaktiven katolik). Imela sta otroka za katerega sta hotela skrbništvo. Jehove priče odklanjajo kri, zato je avstrijsko sodišče otroka dodelilo očetu (saj če bi otrok nujno potreboval kri, mu je mati ne bi dala). Zadeva je šla na ECHR, kjer so rekli, da gre za kršitev pravic. Šlo je za diskriminacijo glede vere. ECHR je reklo, da je avstrijsko sodišče kršilo človekove pravice. o 53. člen (zakonska zveza in druţina) »Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. » Zakonca sta enakopravna glede razmerij med seboj in v razmerju do otrok. Zakonska zveza se sklene pred pristojnim drţavnim organom, to je MATIČAR. Gre za upravni postopek. Prisotni morajo biti: matičar, načelnik (ali njegov namestnik), dve priči, dva zakonca. Zakonec lahko da tudi pooblastilo, da nekoga pooblasti, da se poroči namesto njega. (Npr. vojna je, ţelita se poročiti. Moški ne more priti, pooblasti svojega brata, ta podpiše). Imamo tudi predlog, da bi sklenili zakonsko zvezo brez prič. (včasih so priče bile zato, da so potrjevale kdo je kdo). o 54. člen (pravice in dolţnosti staršev) »Starši imajo pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dolžnost se staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi 5

določa zakon. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej. » Po novem druţinskem zakoniku je roditeljska pravica starševska skrb. o 55. člen (svobodno odločanje o rojstvih otrok) »Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok.» Če je ţenska noseča, je moški ne more iztoţiti naj otroka donosi, ali pa da naj splavi. Dokler je ţenska noseča, je vloga očeta sekundarna. Nerojenega otroka zastopa nosečnica na podlagi skrbništva (=ona je skrbnik nerojenega otroka). Ko se rodi postane mati, dobi roditeljsko pravico. Otrok je del matere, zato je devet mesecev oče v slabšem poloţaju. Ko se rodi imata ţenska in moški enak pravni poloţaj. Primer: EVANS proti ZDRUŢENEMU KRALJESTVU: gospa Evans in gospod Johnson sta ţelela imeti otroka. Gospa je imela raka na jajčniku (vsaj dve leti po zdravljenju ne bi mogla zanositi), zato so ji odvzeli jajčeca in jih oplodili z Johnsonovimi semenčicami. Dobili so zarodke, ki so jih dali zamrzniti. Ko je ozdravela sta se razšla in ona je ţelela, da ji vstavijo zarodke. Johnson tega ni ţelel. Zadeva je šla na ECHR, kjer so odločili proti njej, zarodke so uničili. Če gre za umetno oploditev, imata moški in ţenska pravico da jo prekličeta, vse dokler se ne vstavi v telo. o 56. člen (pravice otrok) »Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Takšno varstvo ureja zakon. Otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države. Njihov položaj ureja zakon.« Otrok ima vse človekove pravice, vendar vseh še ne more od vsega začetka uresničevati. Ima dvoje vrst pravic: splošne človekove pravice in otroške pravice. Če starši nočejo otroka, je moţnost anonimnega rojstva. Nosečnica pride v porodnišnico in noče dati podatkov. Če starši ne morejo skrbeti za otroka se ga lahko da v rejništvo. To je predvsem v primerih posilstva, mladosti, revščine,… Primer: TYRER proti ZDRUŢENEM KRALJESTVU: Tyrer je bil 16 letni fant, ki je ţivel v internatu na nekem angleškem otoku. Bil je poreden, zato ga je ravnatelj pred skupnostjo učencev natepel. Zadeva je šla na ECHR. Zdruţeno kraljestvo se je sklicevalo, da je 6

tak način na otoku odobren. ECHR je reklo, da tudi ta otok spada v Evropo, kjer pa je prepovedano mučenje in poniţevanje. Dovoljena je sila, da nekoga pokorimo. Ni pa dovoljeno, da jo prekoračimo.  MEDNARODNE KONVENCIJE: imamo jih več vrst: o BILATERALNE: skleneta jo dve stranki. o REGIONALNE: vezane so na regijo. Najpomembnejše so: Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic, Evropska konvencija o človekovih pravicah. o MULTILATERALNE: sklene jo več podpisnic. Uporabne so neposredno po ratifikaciji. (ustava 8. Člen: »Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.« ). To so: Konvencija ZN o otrokovih pravicah, Haaška konvencija o mednarodnih ugrabitvah, Haaška konvencija o mednarodnih posvojitvah. Konvencija ZN o otrokovih pravicah je najpomembnejša, samo dve drţavi je nista ratificirali (ZDA in Senegal).  ZAKONI o Ustava RS (33/1991: 41, 53-56. člen) o Zakon o zakonski zvezi in druţinskih razmerjih o Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (1. – 63. člen) o Zakon o registriranih istospolnih partnerskih skupnostih o Zakon o pravdnem postopku (406.- 423. člen) o Zakon o izvršbi in zavarovanju (238a. – 238g. člen) o Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (1.-18.; 22. – 37.; 41. – 42. člen); o Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok (11/1977: 1. – 30. člen)

4. RAZLIKE MED BESEDNIMI ZVEZAMI:
POROKA= obred. ZAKONSKA ZVEZA= institut druţinskega prava. LOČITEV= kot institut je mi ne poznamo. Ni ločitvenega časa. V nekaterih imajo ločitveni čas pol leta ali pa celo tri leta. RAZVELJAVITEV= vsaj eden izmed pogojev ni izpolnjen: nekdo je sklenil zakonsko zvezo pod prisilo, bil je v zmoti. Ti pogoji ne morejo ozdraveti. 7

RAZVEZA= kadar so vsi pogoji, ki so bili zahtevani izpolnjeni. Zakonska zveza konvalidira (=ozdravi). IZVENZAKONSKA SKUPNOST=ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST= preden smo postali samostojni leta 1991 smo uporabljali izraz izvenzakonska skupnost, danes uporabljamo izraz zunajzakonska skupnost. RODITELJSKA PRAVICA= to je po sedanjem zakonu. STARŠEVSKA SKRB, ODGOVORNOST= po novem zakonu. Otrok je zdaj v ospredju. ZAROKA= obljuba za bodočo sklenitev zakonske zveze. Kot institut je mi nimamo. Ne moremo iztoţiti sklenitev zakonske zveze. Če so nastale posledice, škoda, lahko zahtevamo povrnitev stroškov. Do leta 2001 so imeli v Nemčiji institut KRANZGELD. Fant in punca sta se zaročila, on jo je razdevičil, nato pa zapustil. Njena »trţna vrednost« je bila zato manjša, lahko je zahtevala odškodnino. ISTOSPOLNI PARTNERJI= pri nas ni moţna taka zakonska zveza. Lahko se samo registrirajo. Registrirajo partnerstvo. Na Nizozemskem, v Belgiji lahko sklepajo zakonsko zvezo. Na Hrvaškem je de facto ţivljenjska skupnost.

5. SORODSTVO:

 KRVNO= nastane po naravni poti, z rojstvom. Lahko je temelj ali pa ovira. Ni dovoljeno skleniti zakonske zveze v ravni vrsti in v stranski vrsti do četrtega kolena. Bratranec s sestrično ne more skleniti zakonske zveze, razen če dobi dovoljenje centra za socialno delo. Krvno sorodstvo ima prednost pri rejništvu, skrbništvu.  ADOPTIVNO= nastane po pravni poti (posvojitev).  SVAŠTVO= Zelo vezano na sorodstvo. Svaštvo ustvarja samo zakonska zveza. In ko zakonska zveza preneha, preneha tudi razmerje svaštva. Svaštvo je razmerje enega zakonca do sorodnikov drugega zakonca. Zakonca med seboj nista v svaštvu. Tudi pri svaštvu imamo ravno in stransko črto ter kolena.

ENDOGAMIJA=sklepanje zakonskih zvez preteţno znotraj neke skupnosti. Izhaja iz rodovno plemenske druţbe. Dokaj uveljavljen način sklepanja zvez med Slovenci. Razmnoţevali so se med sabo, prišlo je do deformacij. EKZOGAMIJA= sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etičnih, rasnih, verskih skupnosti. (npr. v času apartheida).

8

INCEST= pri nas je prepovedan. Imenujemo ga tudi krvoskrunstvo. Prepovedano je sklepanje zakonske zveze v ravni vrsti in v stranski do četrtega kolena. Prepovedano je imeti spolni odnos z najoţjimi sorodniki. Prepovedan je spolni odnos, z osebo mlajšo od 15 let.

6. DRUŢINA

 SKUPNOST V RODOVNO PLEMENSKI DRUŢBI= gre za zaprto druţbo. Vsi so bili v sorodu, vsi med seboj povezani. GERONTOCID=ubijanje starejših ljudi, ker so samo potrošniki. INFANTICID= otroke ubijejo, ker so potrošniki materiala. (ubijali so punčke, ne fantke, saj so njih učili za lovce).  VELIKA DRUŢINA= za druţino gre kadar je en otrok. Če v skupnosti ni otroka ne gre za druţino.  NUKLEARNA DRUŢINA= vsak ima ločeno gospodinjstvo.  NARAVNA DRUŢINA= rojstvo  POSVOJITVENA DRUŢINA= nastane na pravni način.  PRIMARNA= oba starša sta biološka  SEKUNDARNA= eden od staršev se menja. Npr. potem so v razmerju očim, mačeha, pastorek.  POPOLNA= sestavlja jo vsaj en otrok in oba starša.  NEPOPOLNA= sestavlja jo vsaj en otrok, manjka pa en starš.  RAZŠIRJENA= to je druţina v katero so vključeni tudi drugi sorodniki, najpogosteje stari starši. V istem gospodinjstvu ţivi več generacij.  ZAKONSKA ZVEZA= otrok, ki se rodi v zakonski zvez, s trenutkom rojstva dobi očeta in mati.  ZUNAJZAKONSKA ZVEZA= mati je znana, oče mora podati priznanje očetovstva ali pa se ga lahko toţi. (večkrat pa oče ni znan, kadar je otrok plod »ene noči«).  REJNIŠKA DRUŢINA= to je druţina med rejencem in rejnikom in osebami, ki ţivijo v istem gospodinjstvu.

Vsaka tretja zakonska zveza se razveţe. Povprečno trajanje zakonske zveze je 16 let. Ţenske se vedno kasneje odločajo za otroke. ZASTOPNIK= ker otrok ni sposoben vseh pravic uveljavljati, so starši zakoniti zastopniki do njihovega 18 leta. Roditeljska pravica pa lahko ţe prej preneha:  Ko otrok sklene zakonsko zvezo (star mora biti najmanj 15 let).  Ko otrok postane roditelj. Ne dobi še popolno poslovno sposobnost. (To odloči nepravdno sodišče). Roditeljska pravica se lahko tudi podaljša, ko je ţe otrok star več kot 18 let in sicer v primeru, ko otrok ni sposoben skrbeti zase (umsko prizadeti, nerazviti otroci). Starši imajo dolţnost, da preţivljajo otroke do 26 leta, ni pa 9

to njihova pravica. Če starši preţivljajo npr. študenta, imajo pravico, da od sodišča zahtevajo, da se pove ali otrok opravlja študijske dolţnosti. POOBLAŠČENEC= DOVOLJENJE= soglasje, za določen pravi posel, da ga sploh lahko opravimo. Npr. mama si lahko kupim motor. ODOBRITEV= pravni posel se lahko opravi, vendar se potrebuje še odobritev. Npr. kupim si motor velja? POPOLNA POSLOVNA NESPOSOBNOST= do 15 leta smo popolno poslovno nesposobni. DELNA POSLOVNA SPOSOBNOST= od 15 do 18 leta. Lahko opravljamo pravne posle, ki bistveno ne vplivajo na naše stanje. Pri 15 letih lahko: napišemo veljavno oporoko, sklenemo zakonsko zvezo, damo soglasje za medicinski poseg, za transplantacijo srca. Ne moremo si dati delati pirsinga brez soglasja staršev. POPOLNA POSLOVNA SPOSOBNOST= dobimo jo pri 18 letih. Lahko opravljamo vse pravne posle. SKUPNA LASTNINA= v času skupnosti sta deleţa nedoločena. Če ţelimo prodati nek del, moramo najprej zahtevati delitev premoţenja. SOLASTNINA= deleţa sta natančno določena. Svoj del lahko kadarkoli prodamo.

7. DRUŢINSKA RAZMERJA
Družinska razmerja

osebnopravna

premoženjskopravna

osebna

osebnopremoženjska

družinskopravna

civilnopravna

10

OSEBNOPRAVNA= nanašajo se na osebo. Delimo  Osebnopremoženjska= npr. preţivljanje ne ne deduje.  Osebna= Ko sklenemo zakonsko zvezo kot let) dobimo popolno poslovno sposobnost. razveţemo, jo še vseeno obdrţimo.

jih na: moremo prenesti, niti se mladoletnik (najmanj 15 Tudi, če se pri 17 letih

PREMOŢENJSKOPRAVNA= nanašajo se na premoţenje. Delimo jih na:  Družinskopravna= to je npr. skupno premoţenje zakoncev.  Civilnopravna= npr. darila.

PREDAVANJE 2 (14.10.2010)
8. SUBJEKTI DRUŢINSKEGA PRAVA:
Druţina ni subjekt druţinskega prava, saj ne more pridobivati pravic in dolţnosti. Subjekt druţinskega prava je član druţine. (Pes ni član, je stvar!). Fizične osebe so pravni subjekti, ker so nosilci pravic in dolţnosti. Imamo dve sposobnosti:  PRAVNA SPOSOBNOST= sposobnost, da smo nosilec pravic in dolţnosti. Pravo ne zanima kako bomo pravice dejansko pridobivali. Pravna sposobnost traja od rojstva pa do smrti. Pojavi se vprašanje kdaj smo rojeni? Otrok se mora roditi ţiv, naše pravo pa ne določa kdaj je ţiv. Ugotoviti moramo kdaj je sposoben za ţivljenje, saj npr. nedonošenček ni sposoben za ţivljenje, ne more sam dihati, ker nima razvitih pljuč. V preteklosti je bilo tako, da če se je otrok rodil s hibami (ki so danes povsem ozdravljive) so ga odstranili, ker so rekli da je plod hudiča. Druga teţava pa je kdaj smo mrtvi? Smrt nastopi takrat, ko zdravnik razglasi, da so moţgani prenehali delovati. Sodišče lahko v nepravdnem postopku izda sklep in pogrešano osebo razglasi za mrtvo. Razglasitev pogrešancev za mrtve (ZNP) 82. člen Sodišče razglasi za mrtvega: 1. pogrešanca, če o njem v zadnjih petih letih ni nobenega poročila, od njegovega rojstva pa je preteklo 70 let; 2. pogrešanca, če o njem v zadnjih petih letih ni nobenega poročila, pa je verjetno, da ni več živ; 3. pogrešanca, ki je izginil pri potopu ladje, prometni oziroma letalski nesreči, požaru, povodnji, potresu ali v kakšni drugi smrtni nevarnosti, pa o njem v šestih mesecih po prenehanju nevarnosti ni nobenega poročila;

11

4. pogrešanca, ki je izginil med vojno zaradi vojnih dogodkov, pa o njem ni nobenega poročila eno leto po prenehanju bojevanja. Roka iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se štejeta od dneva, ko je bil po zadnjih poročilih pogrešanec brez dvoma še živ; če pa se ta dan ne da natančno dognati, se štejeta roka od konca tistega meseca oziroma leta, v katerem je bil pogrešanec po zadnjih poročilih še živ. V ZDA se je včasih pravna sposobnost vzela osebam, ki so bili obsojeni na smrt, ali dosmrtni zapor. Take osebe niso imele nobenih pravic.  POSLOVNA SPOSOBNOST= deli se na tri dele: o Do 15 let= popolna poslovna nesposobnost (vendar se določene stvari tolerirajo). o Od 15 do 18 let= delna poslovna sposobnost. Določene pravne posle lahko sklepamo, za pomembnejše pa potrebujemo soglasje staršev. o Nad 18 let= popolna poslovna sposobnost. Vzpostavi se domneva popolne poslovne sposobnosti. Če se nekdo s tem ne strinja, lahko sproţi postopek pred sodiščem. Za osebe, ki ni niso poslovno sposobne se podaljša roditeljska pravica ali pa se postavi skrbništvo. Pravo pozna skrbnika samo za ţive osebe. o Popolno pravno sposobnost dobimo avtomatično s sklenitvijo zakonske zveze. Dobimo pa jo tudi ko postanemo roditelj, vendar ne avtomatično, na nepravdno sodišče moramo dati predlog. Človek umira postopoma. Poznamo KASKADO UMIRANJA:  MOŢGANSKA SMRT= človek preneha obstajati kot oseba, organi so še določen las uporabni (npr. za transplantacijo).  SMRT ORGANOV= treba jih je hitro uporabiti. Nekateri ljudje se odločijo za donacijo organov po smrti. Od trupla, ki mu vzamejo organe ne ostane skoraj nič, vse potrţejo,…  SMRT TKIV.  SMRT CELIC.  SMRT CELOTNEGA ORGANIZMA= popolna smrt. Ko se debatira ali naj se volja tistega, ki je neozdravljivo bolan odobri ali ne, sta se razvili dve teoriji: sveto ţivljenje in kakovostno ţivljenje. ANCEFALIJA= otrok se rodi brez moţganov, je otrok obsojen na smrt. Imajo zelo kratko ţivljenjsko dobo (pribliţno en teden). N e dojemajo okolja, vse funkcije so nagonske. KORTIKALNA SMRT= gre za trajno vegetativno stanje. Primer: otrok je hudo poškodovan, nikoli ne bi zaţivel. Ali se ga naj razglasi za mrtvega in

12

njegove organe da drugemu otroku, ki jih nujno potrebuje, da bi pre ţivel? To je velika dilema. EVTANAZIJA= medicinska pomoč pri umiranju ali medicinska pomoč pri samomoru. Evtanazija pomeni, da nekdo (ponavadi zdravnik) pomaga umreti nekomu drugemu s smrtonosno injekcijo, s strupom ali preprosto tako, da izklopi naprave, ki ohranjajo pri ţivljenju bolnika. Pri nas ni urejena, imamo pa vnaprej moţnost izraziti voljo. Evtanazijo imajo na Nizozemskem, v Belgiji, Švici. Problem je, ker naj bi se izvajala le kadar gre za nepovratno stanje, kadar gre za telesno bolezen, eni pa to drugače okoriščajo. Gre za zelo teţko odločitev, ko nekdo pride do točke, da njegovo ţivljenje ni več smiselno. Pri nas imajo pacienti le moţnost da se jim olajšajo bolečine (z morfijem).

9. OBJEKTI DRUŢINSKEGA PRAVA:
Vse zaradi česar se subjekti druţinskih razmerij nahajajo v pravnem razmerju, v katerem imajo pravice in dolţnosti. V določena razmerja smo prisiljeni ali pa vstopimo avtonomno. Poznamo:  AVTONOMNA RAZMERJA= v njih vstopimo prostovoljno.  KOGENTNA RAZMERJA= jih ne moremo spreminjati s pogodbo ali s sporazumom. Človeška ravnanja:  STORITVE (npr. sklenitev zakonske zveze). Dobimo določene pravice in dolţnosti. Določene dolţnosti so iztoţljivem ene pa ne.  OPUSTITVE (npr. neplačevanje preţivnine; iztoţljiva. Čeprav dobimo toţbo, včasih ne moremo nič vzeti).  DOPUSTITVE (npr. nasilje v druţini, osebni stiki). Drţava ima pravico, da poseţe v druţinsko razmerje. Popolnoma prepovedano je fizično nasilje nad otroki. Določena mera psihičnega nasilja se dopušča (skregaš svojega otroka). Če se preprečujejo osebni stiki, se lahko zahteva nasilna privedba (kar je za otroka zelo neugodno). Od leta 2004 se lahko zahteva predodelitev otroka). Stvari:  PREMIČNINE  NEPREMIČNINE Vse kar zakonca ustvarita v zakonski zvezi je skupno premoţenje. Če ne plačujemo obveznosti se nam lahko upniki vsedejo na premoţenje.

13

10. VSEBINA DRUŢINSKEGA PRAVA:

 Zakonsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, registrirana istospolna partnerska skupnost)  Otroško pravo (očetovstvo, materinstvo, roditeljska pravica)  Posvojitev  Rejništvo  Skrbništvo  Načrtovanje druţine  Nasilje v druţini

Druţinsko pravo je sistem pravnih pravil, s katerimi se urejajo osebna in premoţenjskopravna razmerja med člani druţine. Ta razmerja preteţno izhajajo iz zakonske zveze in sorodstva.

11. ZAKONSKA ZVEZA:

Razvili sta se dve teoriji:  POGODBENA= zakonska zveza je pogodba, saj se za njo lahko uporabljajo pravila obligacijskega prava. Za sklenitev, veljavnost, prenehanje in pravne posledice se uporabljajo ta pravila.  INSTITUCIONALNA= zakonska zveza je pogodba in institucija, varovana s pravom. Izpolnjeni morajo biti določeni pogoji. ZZZDR 3. člen (1) Zakonska zveza je z zakonom urejena ţivljenjska skupnost moţa in ţene. (2) Pomen zakonske zveze je v zasnovanju druţine. Zdaj bo sprejet nov druţinski zakonik, ki bo umaknil tradicionalno pojmovanje obeh spolov, saj se homoseksualci zdaj ne morejo poročati. Z novim druţinskim zakonikom se bo spremenil člen, reklo se bo, da je zakonska zveza ţivljenjska skupnost dveh oseb. Imamo tri skupnosti:  ZAKONSKA ZVEZA= ZZ  ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST= ZZS  REGISTRIRANA ISTOSPOLNA PARTNERSKA SKUPNOST= RIPS Definicijo ZZ najdemo samo v ZZZDR-ju. Za ZZS pa vsak zakon določa ali bo priznal posledice in kakšne posledice bo sprejel. Do leta 1991 je malo zakonov urejalo ZZS, danes jo skoraj vsi. ZZ in ZZS sta danes izenačeni (razen pri rojstvu otrok: pri ZZS je treba očetovstvo potrditi. Če ţelimo imeti od partnerja pokojnino, moramo skupaj ţiveti najmanj 3 leta).

14

12. NAČELA:

 1. NAČELO INSTITUCIONALNOSTI: o USTAVA (53. člen: 1. Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim drţavnim organom. 2. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v druţini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon). Zakonska zveza se mora skleniti pred drţavnim organom, gre za formo ad solemnitatem= če ni take oblike, gre za neveljavno ZZ. Izjema je na Hrvaškem, kjer lahko sklenejo ZZ v cerkvi, če ima cerkev dovoljenje oz. dogovor z drţavo. o ZZZDR= zakon o zakonski zvezi in druţinskih razmerjih (definicija, sklenitev, pogoji, posledice, prenehanje, posledice prenehanja). To je temeljni zakon, v bodoče bo druţinski zakonik. Ne določa nič glede RIPS. o MPDPP= mednarodni pakt o drţavljanskih in političnih pravicah (pravica do zakonske zveze, varstvo zasebnosti). Ureja človekove pravice prve generacije (=to so najstarejše pravice, ki so se pojavile). Pravice druge generacije je razvila Rusija (npr. pravica do dela, zdravstvenega zavarovanja). Pravice tretje generacije pa so moderne pravice (=npr. pravica do zdravega okolja).  2. NAČELO SVOBODNE SKLENITVE ZAKONSKE ZVEZE: o Zakonska zveza je sklenjena, ko je dano soglasje, volja mora biti svobodna. Veliko je kupljenih, dogovorjenih zakonskih zvez, kar pa je zelo teţko dokazati. o 16. Člen (ZZZDR) Za sklenitev zakonske zveze je potrebno, da dve osebi različnega spola izjavita pred pristojnim državnim organom na način, določen z zakonom, svoje soglasje, da skleneta zakonsko zvezo. Ta člen se nanaša na trenutek sklenitve zakonske zveze. V tistem trenutku jo ţelimo skleniti, ker ţelimo preprečiti zlo, čeprav naša volja ni takšna. o 17. Člen (ZZZDR) (1) Zakonska zveza ni veljavna brez svobodne privolitve bodočih zakoncev; svobodne privolitve ni, če je bila privolitev izsiljena ali dana v zmoti. (2) Privolitev je izsiljena, če je zakonec privolil v sklenitev zakonske zveze iz strahu, povzročenega z resno grožnjo. (3) Privolitev je dana v zmoti glede osebe zakonca, če je zakonec mislil, da sklepa zakonsko zvezo s pravo osebo, pa je sklenil zakonsko zvezo z drugo, ali je sklenil zakonsko zvezo z določeno osebo, ki pa ni tista, za katero se je izdajala. 15

(4) Privolitev je dana v zmoti o bistvenih lastnostih zakonca, če bi drugega zakonca odvrnile od sklenitve zakonske zveze, če bi bil zanje vedel, in ki delajo skupno življenje nevzdržno.  3. NAČELO LAICITETE: o 41. člen (svoboda vesti) (URS) Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja. o V Sloveniji je cerkev ločena od drţave. Za civilno zakonsko z vezo je obvezna obličnost.  4. NAČELO MONOGAMIJE:

partnerstvo

monogamija

poligamija

poliandrija

poliginija

o V Islamu je poligamija, ki se deli na:  POLIANDRIJA= ena ţenska ima več moških.  POLIGINIJA= en moški ima več ţensk. o NAČELO ABSOLUTNE MONOGAMIJE= v celotnem ţivljenju imamo samo enega partnerja. o SUKCESIVNOST= vedno lahko sklenemo samo eno zakonsko zvezo, pod pogojem da je prejšnja prenehala. (pri nas) o FORMALNA MONOGAMIJA= velja pri nas. Formalno imamo lahko samo enega partnerja. o DEJANSKA POLIGAMIJA= dejansko se dogaja da imajo več partnerjev (varajo,…). o Primer 1: A in B sta v zakonski zvezi. A prevara B-ja in se preseli k C-ju, kjer ţivita skupaj 6 let, nato pa jo C zapusti. Od koga bo A dobila preţivnino? Od B-ja ne, ker mora biti zakonska zveza 16

funkcionalna. Od C-ja tudi ne, ker zunajzakonska skupnost ni veljavna, saj je bila ves čas z B-jem v zakonski zvezi. Pri določanju preţivnine lahko sodišče presoja razloge, ki si privedli do nevzdrţnosti. o Primer 2: A in B sta v zakonski zvezi, A se preseli k C-ju, kjer skupaj dobita otroka. Kdo je oče? Oče je B, ker je moţ otrokove matere, čeprav dejansko vemo da je otrok od C-ja. To se lahko izpodbija.

 5. NAČELO ENAKOPRAVNOSTI: Ţe leta 1946 je bilo v ustavi zapisano to načelo. Sovjetska zveza je v socializmu določila enakopravnost zakoncev. Zahod je dolgo časa različno interpretiral ali je otrok rojen v ZZ ali v ZZS. 53. člen (zakonska zveza in druţina) (URS) Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. 14. člen (enakost pred zakonom) (URS) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki. 14. člen (ZZZDR) V zakonski zvezi sta zakonca enakopravna. Moţno je, da se upošteva drug razlog, ki je privedel do diskriminacije, ki pa ni napisan. Kar je bilo včasih prepovedano je danes diskriminacija. Zakonca sta pri vseh zadevah enakopravna, skupaj urejata premoţenje, delo, bivanje. Dejansko pa ni vedno tako. Tudi pri vzgoji in varstvu otrok sta partnerja enakopravna. Tako določa zakon, dejansko pa je večkrat drugače.  6. NAČELO POPOLNOSTI IN TRAJNOSTI: Popolnost ima nekaj elementov: o Moralno o Ekonomsko o Čustveno o Spolno

17

Če kateri od teh elementov odpade, to še ne pomeni da zakonska zveza ne velja. Razlogi, kdaj zakonska zveza ne velja so: kadar se sklepa ZZ zaradi dedovanja, drţavljanstva, pokojnine, green card. Nekateri tudi sklepajo ZZ zaradi teh razlogov, da npr. laţje pridejo v Slovenijo. ZZ je razveljavljena, če niso izpolnjeni vsi pogoji. ZZ naj bi bila razmeroma trajna. Elementi trajnosti so: o Ne sme biti pogojev in omejitev (=npr. v dveh letih mi moraš roditi otroka) o Pri nas ZZ preneha v primeru smrti, razglasitve pogrešanega za mrtvega, z razvezo. (Na Malti ne poznajo razveze, imajo ločitev). o Neveljavnost.  7. NAČELO RAZVEZNOSTI: ZZ se sklepa za trajno. Poznamo: o KRIVDNO NAČELO= lahko se razveţemo iz razlogov določenih v zakonu. Pri nas je ta razlog nevzdrţnost. o NAČELO OMAJANOSTI= pri nas lahko tudi zakonec, ki je povzročil nevzdrţnost, zahteva razvezo. Pri preţivljanju pa lahko sodišče upošteva razloge, ki so privedli do nevzdrţnosti. o Matrimonium Consumatum: v cerkvenem pravu je popolna ZZ, ko imata zakonca na poročno noč prvi spolni odnos. o Separatio quod mensam et torum= ločitev pri nas ni urejena.  8. POGOJI ZA SKLENITEV ZZ: o Dve osebi (moški + ţenska); Na Nizozemskem je lahko tudi isti spol. o Pristojni drţavni organ= matičar, načelnik upravne enote. ZZ se sklene v upravnem postopku. Na Hrvaškem se lahko ZZ sklene v cerkvi, če si ateist pa pred matičarjem. V Grčiji so včasih ZZ lahko sklenili le pred ortodoksno cerkvijo, danes to ni nujno. V drţavah z običajnim pravom (Afrika, Havaji,..) ljudje sklenejo ZZ tako, da se par zaveţe z vrvico okrog pasu (pri nas tako sklenjena ZZ ne velja). o Način, določen z zakonom= ZZ se sklepa v uradnih prostorih, lahko pa tudi izven, če so za to podani subjektivni ali objektivni razlogi. Subjektivni= ţelimo skleniti ZZ v naravi, stroške ki s tem nastanejo krijemo samo. Objektivni razlog pa je npr. hudo smo bolni, ne moremo iti na upravno enoto, ţelimo pa skleni ZZ. Te stroške krije drţava. ZZ se sklepa v upravnem postopku pred matičarjem. o Izjava soglasja= z izjavo soglasja je ZZ sklenjena.

18

 9. LISTINE:

Ko sklepamo ZZ so potrebne določene listine. ZZ lahko sklenemo v kateremkoli matičnem uradu. Izpisek iz matičnega registra potrebujemo, če sklepamo zakonsko zvezo s tujcem. Potrdilo o drţavljanstvu potrebujemo, ker se uporabljajo različni pravni redi, moramo izpolniti pogoje presoje po svojem nacionalnem pravu. Dovoljenje centra za socialno delo potrebujemo v treh primerih: o Če je en zakonec mladoleten, ali če sta oba mladoletna. (Pri RIPS morata biti polnoletna!) o Če ţelita ZZ skleniti sorodnika v četrtem kolenu (bratranec in sestrična). Pri istospolni skupnosti ni moţen vpis v register do četrtega kolena. o Če gre za razmerje skrbništva.

19

Če se ZZ sklepa na podlagi pooblastila, v primeru da je eden zakonec odsoten, je treba priloţiti še pooblastilo. Če si bil ţe prej v ZZ moraš dati: o Dokaz da je prejšnja ZZ prenehala. o V primeru razveze moramo prinesti sodbo sodišča (pravdno sodišče). o Če je bila ZZ razveljavljena moramo prinesti sodbo o razveljavitvi (pravdno sodišče). o Če je bil zakonec pogrešan in razglašen za mrtvega je treba prinesti sklep sodišča (odloča nepravdno sodišče). o Imamo pa še primer smrti.  10. OSEBE (ZA SKLENITEV ZZ):

Načelnika upravne enote lahko nadomešča tudi njegov pooblaščenec. Priči morata biti poslovno sposobni. Z novim druţinskim zakonikom ne bo moţna sklenitev ZZ po pooblaščencu, priče bodo ostale, le če jih ne bomo ţeleli. Pri sklenitvi ZZ potrebujemo priče, pri RIPS jih ne rabimo. Pri ZZ je točno določeno, da mora biti dvorana svečano oprem ljena, z drţavnimi simboli, kakšne roţe morajo biti,… Pri RIPS to ni določeno, le da so drţavni simboli. Pri ZZ je določeno, da mora biti tudi dostop za invalide, pri RIPS to ni določeno. Matičar, ki opravlja ZZ dobi na leto določeno vsoto denarja, z namenom da je urejen. Pri RIPS tega ni. Delajo se velike razlike. 20

 11. ABSOLUTNA IN RELATIVNA NEVELJAVNOST ZZ  ABSOLUTNA: o Teţja duševna prizadetost in nerazsodnost o Dvojna zakonska zveza o Krvno sorodstvo o Navzočnost obeh oz. enega in pooblaščenca drugega o Namen skupnega ţivljenja o Drţavni toţilec lahko vloţi toţbo za razveljavitev ZZ, CSD NIKOLI ne more vloţiti toţbe za razveljavitev!  RELATIVNA: o svobodna privolitev o Polnoletnost o Teţja duševna prizadetost in nerazsodnost  12. RELATIVNA NEVELJAVNOST:  POGOJI SVOBODNE PRIVOLITVE:  1. Strahovanje: o Fizično o Psihično= povzroča utemeljeni strah. Oseba, ki je ustrahovana drugače razmišlja, kot bi sicer. o Strah:  Subjektivno= vedno se strah presoja subjektivno. (presoja se zdravstveno stanje, individualne lastnosti, starost, značilnosti intelektualnega razvoja).  Objektivno= objektivno se presojajo okoliščine.  Resen= groţnja mora povzročati upravičen strah. Ustrahuje lahko tretja oseba ali bodoči zakonec. Strahovanje se lahko usmeri zoper tistega, ki sklepa ZZ, zoper njegove bliţnje ali dobrine.  Ne bi bilo zakonske zveze, če ne bi bilo strahovanja.  2. Zmota: o napačna predstava ali nepoznavanje dejstva. Je razlog, ki vpliva na svobodno sklenitev ZZ. o zmota v osebi:  zmota v fizični osebi (npr. pri dvojčkih)  zmota v civilni osebnosti (zavajam, dajem napačne podatke o sebi, izdajam se za nekoga drugega). o zmota v bistvenih lastnostih:  telesne  duševne  značilnosti:  bistvene značilnosti se presojajo za vsak primer posebej. Zmota mora biti bistvena. 21

neugodne lastnosti morajo obstajati ţe pred sklenitvijo ZZ.  Lastnosti niso bile znane  če bi vedel, ne bi sklenil zakonske zveze  delajo zakonsko zvezo nevzdrţno  1 leto= od takrat, ko zvemo za zmoto imamo eno leto časa, da reagiramo. Pri svobodni privolitvi smo vezani na rok eno leto. o Razveljavitev se nanaša na pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Primeri: nosečnost z drugim moškim, obsodba za KD, verska pripadnost, fetišizem,…  3. Polnoletnost: o Mladoletnik lahko sklene ZZ s privoljenjem CSD. Pod 15. letom je absolutno neveljavna ZZ. Od 15 do 18. leta je relativna neveljavnost ZZ. Starši ne odločajo ali lahko mladoletnik sklene zakonsko zvezo, o tem odloča CSD. Na CSD-ju povejo svoje mnenje, nato pa CSD izda mnenje. Izpolnjene pa morajo biti določene predpostavke:  Materialne:  Subjektivne= npr. zrelost.  Objektivne= npr. punca je noseča, v zdajšnji druţini je nasilje,…  Formalne= pridobita dovoljenje CSD. o Ko mladoletnik sklene ZZ dobi popolno poslovno sposobnost. Če se npr. pri 17 letih razveţe, je ne izgubi, tudi če je ZZ razveljavljena je ne izgubi. o Če se ZZ sklene brez dovoljenja CSD, lahko razveljavitev ZZ zahtevajo starši ali skrbniki, ne pa CSD. Mladoletnik ne more zahtevati razveljavitve ZZ. o Ko postane star 18 let, je ZZ veljavna (konvalidira= ozdravi), po tem ni več mogoče zahtevati razveljavitve, da ni bil izpolnjen pogoj starosti.  4. Teţja duševna prizadetost in nerazsodnost: o Nerazsodnost je defekt volje in defekt razuma. Defekt razuma= ne zavedamo se posledic dejanja. Defekt volje= zavedamo se posledic, reagiramo pa drugače, kot bi sicer. Nerazsodnost je lahko posledica bolezni ali pa alkohola. Lahko je:  TRAJNA= ko je prisotna duševna bolezen.  TRENUTNA= ko smo pod vplivom alkohola, mamil,…

22

o Teţja duševna prizadetost=oligofrenija (=manjrazvitost; gre za napake v moţganih). Takšne ljudi delimo na:  IDIOTI= ne zavedajo se, da ţivijo. Potrebujejo vsestransko pomoč. Njihov IQ=19.  IMBICILI= ne morejo v pravnem prometu sami funkcionirati, potrebujejo pomoč. Njihov IQ=20-49.  DEBILI= njihov IQ=50-69. o Lucidum intervallum= svetli trenutek. Izvedenci ugotavljajo ali je osebna sposobna razumeti kaj dela ali ne. Pri nerazsodnosti se ugotavlja, ali smo v tistem trenutku razumeli kaj delamo. Pri duševni prizadetosti pa to ni pomembno. o Gre za absolutno in relativno neveljavnost. Dokler traja je absolutna, ko preneha pa se spremeni v relativno.  13. ABSOLUTNA NEVELJAVNOST:  Absolutna neveljavnost je stroţja oblika neveljavnosti. Pojavljajo se osebe, ki imajo pravni interes: zakonca, drţavni toţilec. o 1. ZAKONSKA ZVEZA= ne moremo skleniti ZZ če smo v ZZ ali v RIPS, torej velja načelo monogamije. Dokler traja ZZ me moremo skleniti druge ZZ. Velja pa sukcesivnost. Če smo sklenili ZZ, pa smo vedeli da smo v drugi ZZ, je to KD (kaznuje se z zaporom ali z denarno kaznijo). Gre za absolutno neveljavnost. Drţavni toţilec lahko zahteva razveljavitev. o 2. KRVNO SORODSTVO= onemogočena je sklenitev ZZ. Ni moţno skleniti ZZ: med sorodniki v ravni vrsti in v stranski vrsti do četrtega kolena. Izjema je, da lahko v četrtem kolenu sklenemo ZZ, če dobimo dovoljenje CSD, ni pa moţno RIPS v četrtem kolenu. Posvojenec in posvojitelj ne moreta skleniti ZZ. Sorodniki v svaštvu lahko sklenejo ZZ (Rajko&Helena, Marko&Ivica). ASCENDENT= sorodnik v ravni črti nazaj (prednik). DESCENDENT= sorodnik v ravni črti naprej (potomec) o 3. SKRBNIŠTVO= skrbnik in varovanec ne moreta skleniti ZZ, dokler traja skrbništvo. Med rejnikom in rejencem ni moţno skleniti ZZ. Potrebno je dovoljenje CSD, ugotoviti se mora ali se zasleduje pravi namen. o 4. Navzočnost obeh ali enega in pooblaščenca drugega= pooblaščenec mora imeti pooblastilo, ki da dobi pri upravnem organu (ta ima diskrecijsko pravico). Pooblastilo velja tri mesece, gre za javno listino. Pooblastilo ima lahko le eden bodoči zakonec. o 5. NAMEN SKUPNEGA ŢIVLJENJA= če so podani upravičeni razlogi, lahko zakonca ţivita narazen, sicer ZZ ni smiselna. (Npr. 23

skleneta ZZ, moţ mora iti na sluţenje vojaškega roka). Če so podani neupravičeni razlogi (zasledovala sta drug namen, npr. da lahko ţena dobi pokojnino, drţavljanstvo,…). FIKTIVNA ZZ= oba zakonca sklepata ZZ z drugim namenom, oba vesta da ne sklepata ZZ z namenom skupnega ţivljenja. MISELNI PRIDRŢEK= eden sklepa ZZ z drugim namenom, eden pa z namenom skupnega ţivljenja, npr. zaradi drţavljanstva, pokojnine, denarja,… Konvalidacija= skleneta ZZ z drugim namenom (ne z namenom skupnega ţivljenja), nato pa se zaljubita in zaţivita skupaj; takšna ZZ je veljavna. Če ni podan namen skupnega ţivljenja je absolutna neveljavnost. o 6. OBLIKE SKLENITVE= za sklenitev ZZ je pristojen upravni organ, za razvezo pa sodni organ. Zakonca lahko skleneta ZZ med tednom in tudi v soboto, RIPS pa se lahko samo ob delovnih dnevih. Krajevna pristojnost= kjer se prijavljamo, ni striktna. Sklenitev ZZ se lahko zavrne iz utemeljenih razlogov. Matičar mora preveriti kdo smo= preveritev podatkov. Imeti moramo vse izpiske. Matičar da poziv vsem prisotnim, če se kdo ne strinja z ZZ.  14. PRAVNE POSLEDICE NEVELJAVNOSTI: o Pravnomočnost sodbe o Razveljavitev = razveza o Poslovna sposobnost mladoletnika o Preţivljanje o Status otroka o Vpisi v MR= matični register. o Prehod na dediče= če sem vloţila toţbo na razveljavitev ZZ, nato pa po naravni smrti umrem, preden je določeno, se šteje da je ZZ prenehala zaradi smrti. Kar pomeni, da moţ deduje. Dediči imajo pravico, da nadaljujejo ţe začeti postopek, ZZ ne bo razveljavljena, ampak bodo ugotovili upravičenost razveljavitve, moţ pa ne bo dedoval.

PREDAVANJE 3 (21.10.2010)
13. POSLEDICE VELJAVNO SKLENJENE ZAKONSKE ZVEZE:
Imamo več vrst posledic:  OSEBNOPRAVNE  PREMOŢENJSKE

24

1. OSEBNE POSLEDICE

 PRAVICE IN DOLŢNOSTI ZAKONCEV  OSTALO

V Sloveniji velja, da s samo sklenitvijo zakonske zveze ne dobimo avtomatično drţavljanstva. Je pa res, da zakonska zveza predstavlja laţjo pot do drţavljanstva. Ideja je, da bi vsak imel samo eno drţavljanstvo, dejansko pa ni tako. DRŢAVLJANSTVO= je razmerje, na podlagi katerega se opredeljuje pripadnost določene osebe določeni drţavi. Imamo drţavljanstvo:  IUS SOLI= drţavljanstvo po rojstvu. Tam kjer smo rojeni do bimo drţavljanstvo. To je v ZDA.  IUS SANGUINIS= drţavljanstvo po krvi. Takšno drţavljanstvo kot imajo starši, takšnega dobim jaz. Primer: če gre noseča Slovenka v ZDA in tam rodi otroka, bo otrok imel dva drţavljanstva: po materi slovensko, ter ameriško, ker se je rodil v ZDA. Ta otrok je bipatrid. Če Američanka rodi v Sloveniji je otrok brez drţavljanstva, je apatrid. Za sklenitev zakonske zveze se uporabi pravo drţavljanstva. Apatrid se presoja po pravu, kjer ima stalno prebivališče. V Sloveniji velja, da če imamo slovensko drţavljanstvo, bomo vedno obravnavani kot Slovenec. Pri nas je načelo izključne uporabe drţavljanstva RS. Poznamo:  APATRIDNOST= brez drţavljanstvo.  BIPATRIDNOST= nekdo ima dva drţavljanstva. Za sklenitev ZZ se uporabi pravo drţave, s katero si bolj povezan.  POLIPATRIDNOST=nekdo ima več drţavljanstev. Tisti, ki se bolje spozna na pravo, izbira pravo, ki je zanj ugodneje. Pri nas velja načelo ius sanguinis in načelo izključnosti. Tretji odstavek 12.člena ZDRS=Pristojni organ lahko, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v drţavljanstvo Republike Slovenije osebo, ki je izgubila drţavljanstvo Republike Slovenije na podlagi odpusta ali odreka drţavljanstvu v skladu z določbami tega zakona ali v skladu s predpisi, ki so urejali drţavljanstvo na območju Republike Slovenije pred sprejemom tega zakona, če oseba dejansko ţivi v Sloveniji neprekinjeno šest mesecev pred vloţitvijo prošnje, če ima urejen status tujca in če izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. Naš organ ima prost preudarek glede podelitve drţavljanstva. 25

10. člen (ZDRS) Pristojni organ lahko osebo, ki prosi za naturalizacijo, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije, če je to v skladu z nacionalnim interesom. Pri tem mora oseba izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je dopolnila 18 let; 2. da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije; 3. da dejansko živi v Sloveniji 10 let, od tega neprekinjeno zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje in ima urejen status tujca; 4. da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost; 5. da obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni; 6. da ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh mesecev, ali da ji ni bila izrečena pogojna obsodba na zaporno kazen s preizkusno dobo, daljšo od enega leta; 7. da ji ni bila izrečena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji; 8. da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države; 9. da ima poravnane davčne obveznosti; 10. da da prisego o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda, ki je utemeljen v Ustavi Republike Slovenije. Šteje se, da je pogoj iz 2. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če je oseba brez državljanstva, če dokaže, da ga po zakonu njene države izgubi s samo naturalizacijo ali če dokaže, da tuja država ne odloči o vlogi za prenehanje državljanstva v razumnem roku. Šteje se, da država ne odloči v razumnem roku, če je oseba vlogo za prenehanje državljanstva pri pristojnih organih vložila najpozneje v 60 dneh po izdaji zagotovila, in je v dveh letih od vročitve zagotovila storila vse potrebno za uspešno dokončanje postopka pri pristojnih organih matične države. Če dokaže, da njena država ne daje odpusta ali, da prostovoljno pridobitev tujega državljanstva šteje za nelojalno dejanje, ki je sankcionirano v njenih predpisih, zadošča izjava prosilca, da se odreka tujemu državljanstvu, če bo pridobil državljanstvo Republike Slovenije. Dokaza o izpolnjevanju 2. točke prvega odstavka tega člena ni treba predložiti državljanu države članice Evropske unije, če obstaja med državama vzajemnost. Obvezni preizkus znanja slovenskega jezika iz 5. točke prvega odstavka tega člena opravi oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo, pred strokovno komisijo, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije in ki določi tudi kriterije za pisni in ustni preizkus znanja slovenskega jezika. Šteje se, da je pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen: 1. če je oseba končala osnovno šolo v Republiki Sloveniji;

26

2. če je oseba uspešno dokončala javnoveljavni program srednješolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji; 3. če je oseba v Republiki Sloveniji pridobila izobrazbo na VI. ali VII. stopnji oziroma končala visokošolski ali univerzitetni študij po 25. 6. 1991; 4. če je oseba starejša od 60 let in dejansko živi v Sloveniji 15 let; 5. če je oseba končala osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Pogoj iz 5. točke prvega odstavka tega člena izpolnjuje tudi oseba, ki je nepismena, se pa govorno sporazumeva v slovenščini, kar dokaže s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenščini na osnovni ravni. Pogoja iz 5. točke prvega odstavka ni treba izpolnjevati osebi, ki zaradi okvar zdravja, ki onemogočajo vsakdanje sporazumevanje, ni sposobna opraviti izpita v zahtevani obliki. Dokaz o izpolnjevanju tega pogoja, ob zatrjevanem dejanskem stanju nezmožnosti opravljanja izpita, se izvede z izvedencem. Stroški, ki nastanejo zaradi izvedbe tega dokaza, so breme osebe. Če je uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje iz 6. točke prvega odstavka tega člena, organ, pristojen za odločanje o sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije, prekine postopek do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku. Šteje se, da je pogoj iz 6. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če so podani pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Šteje se, da oseba dejansko živi v Republiki Sloveniji, če je fizično prisotna na njenem ozemlju, in je tu središče njenih interesov, kar se presoja na podlagi njenih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo na to, da med osebo in Republiko Slovenijo obstajajo tesne in trajne povezave. Šteje se, da ima oseba zagotovljeno materialno in socialno varnost, če ima zagotovljena sredstva najmanj v višini osnovnega minimalnega dohodka, določenega s predpisi o socialnem varstvu. Sredstva v višini osnovnega minimalnega dohodka mora imeti zagotovljena tudi za vsako osebo, ki jo mora preživljati. Šteje se, da ima oseba urejen status tujca, če ima v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje, potrdilo o prijavi prebivanja za državljana Evropske unije ali, če tako določa drug zakon. Prisega o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda, ki je utemeljen v Ustavi Republike Slovenije, se glasi: Izrekam zvestobo moji novi domovini Republiki Sloveniji in se s prisego zavezujem, da bom spoštoval svobodni demokratični ustavni red Republike Slovenije, vrednote in načela svobode in demokracije in da bom kot državljan Republike Slovenije izpolnjeval svoje dolžnosti in obveznosti. Prisegam, da ne bom deloval in podpiral delovanja proti svobodnemu in demokratičnemu ustavnemu redu ali obstoju Republike Slovenije in da protipravno ne bom ogrožal organov Republike Slovenije ali predstavnikov teh organov. Prisegam, da ne bom 27

podpiral delovanja zoper interese Republike Slovenije z uporabo nasilja ali pripravljalnih dejanj k uporabi nasilja. Postopek in način slovesnega dejanja podaje prisege predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, v treh mesecih od začetka veljavnosti tega zakona. Prepoved bivanja se lahko izreče, če ima nekdo nalezljivo bolezen in jo širi (tudi ne vede). Razlog, da se drţavljanstvo zavrne je, da se nekomu osem krat izreče opomin, zaradi kršitve javnega reda in miru. Vse obveznosti do drţave morajo biti poravnane.

2. PRAVICE IN DOLŢNOSTI
Zakonca sta se dolţna vzajemno spoštovati. Bistvo teh pravic je, da so neiztoţljive, veljajo za oba, zakonca naj bi o vsem skupaj odločala. Ţena npr. ne more iztoţiti naj jo moţ ljubi. V preţivljanje se šteje tudi skrb za nekoga. Pravice in dolţnosti:  Zakonca sta se dolţna vzajemno spoštovati, si zaupati in si medsebojno pomagati.  Zakonca svobodno odločata o rojstvu otrok. Do otrok imata enake pravice in dolţnosti.  Vsak zakonec si prosto izbira poklic in delo.  Kraj skupnega bivališča določata zakonca sporazumno.  O skupnih zadevah odločata zakonca sporazumno.  Za preţivljanje druţine prispevata zakonca v sorazmerju s svojimi zmoţnostmi. PREŢIVLJANJE ZAKONCA= ko se sklene zakonska zveza nastopi dolţnost preţivljanja zakonca. Problemi so večji, ko pride do prenehanja ZZ. Dejansko je tako, da en zakonec »drţi roko« nad financ ami. Zakonec ima pravico do preţivljanja. Pogoji so kumulativni:  Nima sredstev za ţivljenje; to ne pomeni, da je brez vsega. Presoja se koliko je sredstev.  Brez svoje krivde ni zaposlen; nismo dolţni sprejeti vsako delo. Delo mora biti zdravstveno primerno, ustrezno, ne sme biti poniţujoče.  Če sta izpolnjena ta dva pogoja, ima zakonec pravico da ga drugi zakonec preţivlja, kolikor je to v njegovi moči. Ko imamo hierarhijo preţivljanja so na prvem mestu otroci, nato zakonec, nato starši. Pri nas velja, da smo upravičeni do preţivljanja zakonca do sklenitve nove zakonske zveze. Če izgubimo pravico do preţivljanja po svojem partnerju, ta ne oţivi nikoli več.

28

NA ŠVEDSKEM= zakonec je dolţan preţivljati drugega zakonca, tudi če ta sklene novo ZZ, če je ta pripomogel k njegovemu uspehu. (ţena pomaga moţu, ki je diplomat, zdaj pa sklene ZZ z povprečnim moškim). V AVSTRIJI= ko se sklene nova ZZ, preneha dolţnost preţivljanja, če preneha tudi nova ZZ, lahko oţivi odnos do prejšnjega zakonca (prvega moţa), če sem pripomogla k uspehu svojega moţa. Dejstvo je, da je 95% otrok dodeljenih materi. Dejansko se marsikaj dogaja, imamo tudi varno hišo za moške. PREMOŢENJSKI REŢIMI= poznamo več premoţenjskih reţimov:  PR ločenega premoţenja: vse kar sta imela pred sklenitvijo ZZ je njuno posebno premoţenje, vse kar nadalje pridobivata je ločeno. Ko pride do razveze ZZ se ugotavlja za koliko se je premoţenje povečalo. Nastanejo štiri premoţenjske mase. (Npr. Avstrija).  PR skupnega premoţenja: s sklenitvijo ZZ se vse kar se je pridobilo pred ZZ zdruţi v eno premoţenjsko maso. (Npr. Nizozemska).  PR odplačno pridobljenega premoţenja: vsak zakonec ima svoje posebno premoţenje, ko pride do sklenitve ZZ gre vse v skupno premoţenje. Kar ima zakonec pred sklenitvijo ZZ je posebno premoţenje. Skupno premoţenje zakonca ustvarita z delom, pridobljeno je odplačno. Vse kar je pridobljeno neodplačno in z dedovanjem spada v posebno premoţenje. Nastanejo tri premoţenjske mase. (Npr. Slovenija).  PR povečanega premoţenja z izravnavo prirastkov: po sklenitvi ZZ vsak zakonec polni svoje premoţenje. Ko se razveţeta se ugotavlja koliko sta premoţenje povečala, iz tega sledita dve moţnosti: ali se vsako povečanje deli na pol, ali pa se povečanje sešteje in nato da na pol. (Npr. Nemčija). S premoţenjem lahko razpolagamo, če sklenemo ţenitno pogodbo. Pri nas je nimamo. Nov druţinski zakonik jo bo določil. Premoţenje se deli na:  POSEBNO= zakonca sta ga imela pred sklenitvijo zakonske zveze in, ki ga pridobita v času trajne zakonske zveze neodplačno. Je last samo enega zakonca. Z njim zakonec samostojno upravlja in razpolaga.  SKUPNO= premoţenje med zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnostjo, pridobimo ga odplačno. Če ni dovolj skupnega premoţenja za poplačilo dolgov iz ţivljenjske skupnosti, lahko upnik poseţe tudi na posebno premoţenje. Z njim upravljata in razpolagata oba zakonca, lahko pa se dogovorita da bo eden. Na skupnem premoţenju sta idealna=nerazdelna deleţa do razdelitve. Ko nastopi delitev se vzpostavi enakost deleţa, če se ne strinjam z domnevo, jo lahko izpodbijam. Oba zakonca odgovarjata za obveznosti glede druţine, skupnega premoţenja. Vse kar je pridobljeno v času zakonske zveze 29

se šteje, da je skupno premoţenje. Teţava je pri igrah na srečo: če kupimo npr. srečko z denarjem od plače, potem je dobitek del skupnega premoţenja. Če pa sem npr. denar za srečko dobil od babice, pa je dobitek del posebnega premoţenja. Če so nepremičnine pridobljene v času ZZ, ne glede na to kaj piše v zemljiški knjigi, je to skupno premoţenje, razen če nepremičnino zakonec pridobi z dedovanjem.

PREMOŢENJE
POSEBNO SKUPNO

PRED ZZ

NEODPLAČNO

MED ZZ

DARILA

DEDOVANJE

DELITEV SKUPNEGA PREMOŢENJA: Deli se kadar nastopijo razlogi:  Prenehanje ZZ (smrt, razveza, razglasitev pogrešanega za mrtvega).  Razveljavitev ZZ.  Upniki.  Na zahtevo enega ali po sporazumu obeh. REALNA SUBROGACIJA= namesto odsvojenih daril, se ob razvezi ZZ vrne vrednost darila ali stvar prejete zanje. Ko zahtevamo delitev skupnega premoţenja, brez da bi ZZ prenehala ali bila razveljavljena, velja pravna domneva 50/50. Ko se skupno premoţenje deli, se deli celota in ne posamezen del. Nato imamo dve moţnosti:  Če se zakonca sporazumeta gresta notarju in podpišeta IZVRŠLJIVI NOTARSKI ZAPIS.  Če se ne sporazumeta gresta na sodišče, delitev skupnega premoţenja se opravlja v nepravdnem postopku. Vzpostavi se domneva o enakosti deleţev, ni pa nujno da se zakonca s tem strinjata. Če obstajajo utemeljene okoliščine, se lahko razmerje 50/50 spremeni, vendar so odkloni zelo majhni. Razlogi zakaj lahko pride do odklona: alkoholizem, zapravljanje,… Če se zakonca ne strinjata se pravno domnevo 50/50 sodišče prekine obravnavo in pošlje zadevo ne 30

pravdno sodišče. Ko pravdno sodišče odloči, napoti zadevo nazaj na nepravdno sodišče, to nadaljuje postopek in izda SKLEP O DELITVI SKUPNEGA PREMOŢENJA. Imamo pa nekaj posebnosti:  zakonca morata dokazovati kako sta prispevala v skupno premoţenje. Imamo MATERIALNO in NEMATERIALNO DELO (=ne da se ga ovrednotiti). Poznamo tudi GOSPODINJSKO DELO.  Lahko se zahteva FIZIČNA DELITEV (= vse stvari v trajanju ZZ se bi mogle deliti. Npr. eden zakonec izplača drugega) in CIVILNA DELITEV (= fizična delitev ni vedno moţna. Opravi se kadar se zakonca ne sporazumeta ali pa se ne moreta. Npr. hiša se ne bo razţagala na pol, ampak se da v prodajo, izkupiček pa se razdeli med zakonca).  Zakonec lahko opravlja obrt ali poklic, ki potrebuje sredstva za opravljanje. Če gre za predmete večje vrednosti bo stvar npr. dobil moţ, moral pa bo izplačati ţeno.

14. PRENEHANJE ZAKONSKE ZVEZE:
Zakonska zveza preneha:  1. S smrtjo  2. Z razglasitvijo pogrešanega zakonca za mrtvega.  3. Z razvezo.  4. Po novem tudi z razveljavitvijo.

1. SMRT:
Fizična oseba preneha obstajati, ni več pravne osebnosti. Fizična oseba je imela neke pravice, premoţenje,… Premoţenje ostane brez lastnika. Zakonska zveza preneha v trenutku smrti. Če smo vloţili toţbo na razvezo ZZ, pa se spor zavleče in umremo, se šteje da je ZZ prenehala zaradi smrti. Dediči lahko vstopijo in zahtevajo utemeljitev, ne morejo pa zahtevati razveze. Dediči ne morejo začeti samostojne pravde, ne morejo doseči razveze. Naš zakon ne pozna časa ţalovanja, ţe naslednji dan lahko sklenemo novo ZZ. Moţnost sklenitve nove ZZ= TEMPUS LUGANDI. Smrt potegne za sabo tudi DEDOVANJE. Imamo dva dedna naslova:  ZAKONITO (prvi in drugi red)  OPOROČNO  NUJNI DEDIČ

31

V tujini so dedne pogodbe, pri nas jih nimamo. Zakonec lahko deduje: ZAKONTO DEDOVANJE:  V PRVEM DEDNEM REDU= PER CAPITA= koliko glav toliko deleţev. Če je ZZ bila, je obstajalo skupno premoţenje. Skupno premoţenje se deli po smrti, vzpostavi se pravna domneva 50/50. Deleţ zakonca je variabilen, odvisno je koliko je otrok. Preţiveli zakonec dobi 50 enot, ostalih 50 enot od umrlega gre v dedovanje. (Npr. umrli ima 5 otrok. Koliko % dobi preţiveli zakonec? Ta ima svojih 50 enot in 8,5%. (50 enot se deli na 6). Delitev skupnega premoţenja (100%) PREŢIVELI ZAKONEC (50%) + 8,5% OTROK OTROK OTROK OTROK OTROK 1 2 3 4 5 (8,5%) (8,5%) (8,5%) (8,5%) (8,5%)

 V DRUGEM DEDNEM REDU= PER PARTES= če ni otrok ali potomcev zakonec ne deduje v prvem dednem redu, ampak v drugem. Deduje zakonec in starši. Zakonec dobi polovico, starša dobita skupaj polovico. Zakonec bo imel 75% (50% avtomatsko in še pol od polovice). Deleţ zakonca je fiksen. Če ni staršev nastopijo bratje in sestre, če še njih ni pa dobi zakonec 100%. Delitev skupnega premoţenja (100%)

PREŢIVELI ZAKONEC (50%) + 25%

STARŠI (25%)

MATI (12,5%)

OČE (12,5%)

 TRETJI DEDNI RED= stari starši. Prihajajo po dveh straneh (po očetu babica in dedek, ter po materi babica in dedek). Če še teh ni pa nastopijo potomci. OPOROČNO DEDOVANJE: pomeni svobodno voljo oporočitelja. Mora biti star vsaj 15 let in razsoden. Pri nas je predvidenih devet oblik oporoke. Oporoka se ohrani, če je to le moţno. Ni omejitve svobode testiranja. NUJNI DEDIČ: omejitev svobode testiranja. Nujni deleţ je rezerviran. 32

2. RAZGLASITEV POGREŠANEGA ZA MRTVEGA:
 Zadnjih 5 let ni sporočila, od rojstva pa je minilo 70 let.  Zadnjih 5 let ni sporočila, pa je verjetnost, da ni več ţiv.  Nesreča oziroma smrtna nevarnost pa o njem v 6 mesecih po prenehanju nevarnosti ni sporočila.  Izginil med vojno zaradi vojnih dogodkov, pa o njem ni sporočila 1 leto po prenehanju bojevanja. Predlagatelj je lahko zakonec, dediči, drţavni toţilec. Sodišče na oglasno desko nabije oglas, da naj se oglasijo vsi, ki vedo kaj o tem. Opravljajo se poizvedbe, zaslišuje se priče. Tej osebi za katero se opravlja poizvedba se postavi skrbnika (=nevtralna oseba). Ta oseba se lahko oglasi ali pa ne. Če se ne, sodišče v treh mesecih vzpostavi domnevo o smrti. To se vpiše v matični register z dnem, ko postane sklep pravnomočen. Če se oseba priglasi, v tistem trenutku vstopi v svoje pravice nazaj, ne šteje pa se da je v zakonski zvezi. OKLIC (Uradni list + Oglasna deska) SE NE OGLASI:  3 mesece  Domneva smrti  Nastop smrti  Zakonita fikcija  Vpis v MR  Predlog o spremembi SE OGLASI: - preverba - razveljavitev odločbe - vrnitev v prejšnje stanje - izjema zakonska zveza

DOKAZOVANJE SMRTI= ugotavljanje na podlagi dejanskih pozitivnih dokazov, oklic. (Npr. najdemo zoglenelo truplo, moramo dokazati kdo je to). To lahko sproţi drţavni toţilec. Oklicni postopek traja od 15 do 30 dni. Gre za sodno ugotavljanje smrti. RAZGLASITEV POGREŠANE OSEBE ZA MRTVO= potrditev domneve smrti zaradi pogrešanosti, oklic.

3. RAZVEZA:
Do nje pride, ko so izpolnjeni vsi pogoji, lahko da pride do konvalidacije. Razvila sta se dva principa zakaj pride do razveze.  KRIVDNI PRINCIP: prešuštvo, nasilje, zapustitev,… Prevara= prostovoljni spolni odnos z osebo, ki ni zakonec. Naše pravo ne pozna tega principa.  NAČELO OMAJANOSTI: nevzdrţnost. To načelo velja pri nas. Katerikoli razlog, ki povzroča nevzdrţnost. Sodišče lahko pri določanju preţivnine upošteva razlog, ki je privedel do nevzdrţnosti. 33

NAČINI RAZVEZE:  1. Sporazumna razveza  2. Razveza na podlagi toţbe enega od zakoncev. 1. Sporazumna razveza= zakonca se sporazumno razveţeta. Sporazumna razveza je draţja, ampak veliko bolj kompleksna, rešimo vse zadeve. Predlog vloţita na sodišču oba zakonca. Zakonca morata v postopku delovati kot eno. Dogovoriti se morata o varstvu, vzgoji, preţivljanju otrok ki so skupni in nad katerimi imata roditeljsko pravico (torej glede otrok, ki so nastali v ZZ (moj otrok iz prejšnje zveze tu ne šteje), in so stari do 18 let, razen izjem ko je podaljšana roditeljska pravica). Starša imata svobodo kako se dogovorita. Sodišče mora ta del sporazuma preveriti po uradni dolţnosti. Če gre za otroke, sodišče pošlje zakonca na CSD na sveto valni razgovor. Če sodišče ugotovi, da ni dovolj dobro poskrbljeno za otroke, sporazum zavrne. Glede teh sodišče preveri le obliko: Drugi del sporazuma je preţivljanje nepreskrbljenega zakonca. Ta del se izvede v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Lahko se dogovorita kakor ţelita. Za otroke se preţivnina daje vedno v denarju, za starše pa je lahko tudi v naravi (daš ga v dom, vzameš ga k sebi,…). Preţivljanje je lahko časovno omejeno. Če imata v najemu stanovanje, se dogovorita glede njega, saj nimata lastninske pravice. Če imata lastno nepremičnino, spada ta v skupno premoţenje. Pri sporazumni razvezi se morata zakonca dogovoriti glede:  Varstvo, vzgoja in preţivljanje otrok, ter stiki.  Delitev skupnega premoţenja.  Preţivljanje nepreskrbljenega zakonca.  Najem stanovanja. 2. Razveza na podlagi toţbe enega od zakoncev= je cenejša, ne reši vseh teţav, pristojno je okroţno sodišče, kjer ima toţenec stalno prebivališče. Zakonca se še vedno lahko dogovorita in predloţita sporazum. Če sodišče vidi, da ni v redu poskrbljeno za otroke, reče zakoncema naj popravita sporazum, če ga ne pa odloči sodišče samo. Toţbo na razvezo lahko vloţi tudi krivi zakonec (v krivdnem principu ne more). Toţba se vloţi na podlagi razlogov, ki so privedli do nevzdrţnosti. ZAČASNE ODREDBE: izdajo se, ko je npr. prisotno nasilje, ko se morajo določena razmerja hitro urediti. Oba starša imata roditeljsko pravico v zakonski zvezi. Primer: v času razveze postopka ţena vzame otroka in ga odpelje v Srbijo. Moţ ima strah, da ga ne bo nikoli več videl, zato lahko zahteva začasno odredbo, da se otrok dodeli očetu. Če imam začasno odredbo, parter pa vseeno odpelje otroka neznano kam, je v kaznivem dejanju.

34

Začasna odredba velja, dokler ni dokončno odločeno. Začasne odredbe so hitre in začasne, ni nujno da bo sodišče isto odločilo na koncu. Z njimi se lahko uredi:  Varstvo vzgoja, preţivljanje, začasna prepoved/omejitev stikov.  Zakonec lahko zahteva začasno preţivljanje, izselitev nasilnega zakonca. ZAČASNE ODREDBE

OTROCI VARSTVO IN VZGOJA PREŢIVLJANJE STIKI

ZAKONEC PREŢIVLJANJE IZSELITEV ZAKONCA

SVETOVALNI RAZGOVOR: pomemben je 416 člen zakona o pravdnem postopku: 416. člen Sodišče pošlje predlog za sporazumno razvezo oziroma tožbo za razvezo zakonske zveze, še preden jo vroči tožencu, organu, pristojnemu za socialne zadeve, da ta opravi svetovalni razgovor v skladu z zakonom, razen v naslednjih primerih: 1. če je eden od zakoncev duševno bolan ali nesposoben za razsojanje; 2. če živi en zakonec ali če živita oba zakonca v tujini; 3. če se zahteva razveza zakonske zveze zato, ker je en zakonec pogrešan; 4. če zakonca v družinski skupnosti nimata skupnih otrok, nad katerimi imata roditeljsko pravico. Če organ, pristojen za socialne zadeve, obvesti sodišče, da zakonec, ki je vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, oziroma oba zakonca, ki sta vložila predlog za sporazumno razvezo, ni prišel oziroma nista prišla na svetovalni razgovor, se šteje, da je tožba oziroma predlog umaknjen; sicer pa sodišče nadaljuje postopek, ko dobi poročilo organa, pristojnega za socialne zadeve, o svetovalnem razgovoru. Če je bila vloţena toţba ali predlog za svetovalni razgovor, prisotni pa so skupni otroci, sodišče najprej pošlje zakonca na center za socialno delo. Če gre za sporazumno razvezo morata priti oba zakonca, če ne prideta se šteje, 35

da sta umaknila predlog. Če gre za toţbo mora priti tisti, ki jo je vloţil, če ga ni se šteje, da je umaknil toţbo. Gre za svetovanje CSD. CSD pošlje mnenje sodišču, ki pa na njega ni vezano, lahko odloči drugače, v večini primerov pa ga upošteva. Svetovalni razgovor ni potrebno opraviti kadar:  Ni skupnih otrok.  Če je en zakonec pogrešan.  Če gre za TDPN= teţja duševna prizadetost in nerazsodnost.  Kadar je en zakonec ali pa oba v tujini. Prevladuje načelo racionalnosti, ekonomičnosti in varstvo otrokovih pravic. Zakonec mora na razgovor priti osebno, brez odvetnika. Svetovalni razgovor je obvezen, če so prisotni otroci, nad katerimi imata zakonca roditeljsko pravico. Gre za upravni postopek. Morata se ga udeleţiti oba. Pri razvezi na podlagi toţbe pa samo tisti, ki je vloţil toţbo.

PREDAVANJE 4 (11.11.2010)
15. POSLEDICE RAZVEZE

Predmet toţbe ni delitev premoţenja. Najprej se razveţemo, ko je odločitev pravnomočna pa preidemo na delitev. Ko preneha zakonska zveza, preneha dedna pravica. Posledice razveze:  Varstvo, vzgoja, preţivljanje ter stiki.  Delitev skupnega premoţenja.  Vračanje daril.  Preţivljanje nepreskrbljenega zakonca.  Prenehanje dedne pravice.  Najem stanovanja.  Priimek.

36

1. VARSTVO IN VZGOJA OTROK: Dolţnost staršev je, da se dogovorita kaj bo z otroki po razvezi zakonske zveze. Če se sama ne moreta dogovoriti, lahko pomaga mediator. Pri sporazumni razvezi mora biti ţe vse urejeno. Pri razvezi na podlagi toţbe pa je tako, da če se ne uspeta dogovoriti, lahko odloči sodišče. Pri sporazumni razvezi ne more sodišče odločiti, lahko samo preveri vsebino. Pri toţbi, če ni dobro dogovorjeno lahko sodišče samo odloči. Če je več otrok (bratov in sester) se gleda tako, da so skupaj, upošteva pa se v prvi vrsti njihovo mnenje. Obstaja več moţnosti:  SKUPNO STARŠEVSTVO: to je moţnost in ne pravilo! V okviru tega je več moţnosti: 1. Otrok je pri varstvu in vzgoji pri obeh, biva pri staršu A, drugi starš C pa ima pravico do osebnih stikov. To je najpogostejša opcija. 2. Lahko je otrok 4 dni pri enem staršu in 3 dni pri drugem. Taka opcija se dopusti samo, če sta starša relativno blizu doma. Otrok obiskuje eno šolo. Dogovorita se za enake časovne intervale. To ej zelo naporno za otroka, ker si gradi socialno okolje. 3. Gnezdenje: otroci so v enem stanovanju, starši pa se menjavajo. Če ni ničesar dvomljivega bo sodišče potrdilo tako moţnost.  EDEN: otroci se dajo v varstvo in vzgojo enemu. Sodišče mora presojati kateri starš je bolj primeren.  REJNIŠTVO: če sodišče oceni, da je bil otrok zanemarjen, zlorabljen,… se ga postavi pod skrbništvo. Rejnik ni zakoniti zastopnik otroka v svojstvu rejništva. Če je otrok odvzet staršev fizično, varstvo in vzgojo opravlja rejnik, starši imajo še vedno lahko roditeljsko pravico. (to pomeni, da so starši zakoniti zastopniki otroka). Rejnik skrbi za materialne zadeve, za pravne zadeve pa skrbnik.  SKRBNIŠTVO: lahko se eno in isto osebo postavi za skrbnika in rejnika. Skrbnik je zakoniti zastopnik otroka. Rejnik mora imeti otroka pri sebi, skrbnik pa ne. Center za socialno delo sklene rejniško pogodbo, skrbništvo pa sodišče.  POSVOJITEV  ZAVOD: v zavod se da otroka, če ima vedenjske teţave. 2. PREŢIVLJANJE OTROK: Preţivninski zavezanci za preţivnino otrok so samo starši. Upravičenci pa samo otroci. Preţivljanje traja praviloma tako dolgo, dokler traja roditeljska pravica. Izjeme so:  Preţivljanje preneha pred 18 letom (= v primeru, da mladoletnik, ki je star najmanj 15 let sklene zakonsko zvezo. Ali če postane roditelj in i pridobi popolno poslovno sposobnost s sklepom sodišča).  Preţivljanje traja nad 18 letom otroka (=starši so dolţni preţivljat otroke, če je podaljšana roditeljska pravica. Dolţni so preţivljat otr oke 37

dokler se šolajo, najdalj pa do 26 leta (to ni podaljšana roditeljska pravica. Samo preţivljanje se podaljša čez 18 let (starši pa niso več zakoniti zastopniki). Ni vaţno, če si redni ali izredni študent. Velja samo za dodiplomski študij in ne za magisterij itd. Starši so dolţni preţivljat otroka, kljub temu da je kot mladoleten sklenil zakonsko zvezo, če ga partner ne more preţivljati. Velja konkurenčnost glede plačevanja preţivnine: na prvem mestu so otroci, nato zakonec in na koncu starši. Najstroţja dolţnost je, da starši preţivljajo otroka. Ta najstroţja dolţnost velja do otrokovega 18 leta. Če se otrok zaposli (najmanj 15 let mora biti star), mora prispevati del dohodka. V primeru podaljšanja roditeljske pravice. Do 26 leta (če se šolamo), je dolţnost staršev, da nas preţivljajo, če starši nimajo denarja, ga ne moremo od njih izterjati. Mladoletni otroci so zajeti s toţbo o razvezi (mora biti odločeno o teh otrocih). Če je otrok polnoleten, se o varstvu in vzgoji ne bo odločalo v toţbi. Če je le moţno se naj izvede izvršljiv notarski zapis, na podlagi tega lahko zahtevamo izvršbo. V primeru, da se zakonca razveţeta in eden dobi novega partnerja: če naravni starš ni sposoben preţivljati otroka, ga je dolţan preţivljati novi starš (mačeha, očim), vse dokler traja ta zakonska zveza oz. zunajzakonska skupnost. Če preneha zakonska zveza preneha tudi dolţnost preţivljanja. Če pride so smrti pravega starša, je očim oz. mačeha še naprej dolţan preţivljati otroke (pastorke). Preţivnina se ne plačuje redno, zato je bil ustanovljen preţivninski sklad. Ne plača se preţivnina, ampak nadomestilo. Pogoji, da je nekdo upravičen do nadomestila za preţivnino:  Nastopilo je neplačevanje: 3 mesece zaporedoma ali pa je to neplačevanje neredno.  Moramo imeti naslov, da smo upravičeni do preţivnine (to je pravnomočna sodba, začasna odredba, soglasje pri centru za socialno delo).  Pravico ima drţavljan Republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji.  Pravico ima tujec, ki ima stalno prebivališče v Sloveniji, po d pogojem, da obstaja vzajemnost.  Nadomestilo se plačuje do otrokovega 15 leta. Ko je otrok star od 15 do 18 let, pa moramo vsako leto na novo vloţiti potrdilo o šolanju. To je socialni ukrep. Upravičenec mora biti v Sloveniji. Preţivnino za nazaj lahko iztoţimo samo za tri leta. Preţivninski obrok lahko zastara v treh letih. Če ţivijo v skupnem gospodinjstvu, ni upravičen do nadomestila. Tudi, če je otrok v rejništvu ni upravičen do nadomestila (saj gre za plačano funkcijo). Če je otrok v zavodu z brezplačno oskrbo ni pravice do nadomestila.

38

Nadomestilo je nizek znesek. Določene so starostne kategorije (koliko nadomestila se dobi pri določeni starosti):  Od 0 do 6 let= 62,80 €  Od 7 do 14 let= 69,08 €  Od 15 do 18 let= 81,63 € Če imamo niţjo preţivnino, dobimo nadomestilo toliko kolikor je določeno. Preţivnina se ne izplača, če je določena manj kot 8,35 evra. Dokler ni preţivnina 8,35 evra, ne moremo zahtevati nadomestila. 3. STIKI: Imamo več vrst stikov:  PRIMARNI STIKI: to so osebni stiki. Upravičenec in otrok se srečata, sta na dotiku.  SEKUNDARNI STIKI: če se ugotovi, da stiki niso v korist otroka, se uveljavijo sekundarni stiki. To so npr. stiki prek SMS, e-maila,…  TERCIARNI STIKI: če so tudi sekundarni v škodo otroka. Ti so posredovanje informacij v določenem intervalu. (Npr. mati, ki ima otroka, vsak mesec pošlje očetu sliko od otroka in napiše kako je z njim,…). Idealno je, da so vsi stiki zdruţeni. Pravico do stikov ima otrok in starši. Do leta 2004 je bilo določeno, da imajo starši pravico. Pri nas nimajo pravice do stikov stari starši, tete, strici,… Samo otrok ima pravice do stikov s temi tretjimi osebami. 119. člen (ZZZDR) Center za socialno delo je dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Tretje osebe so osebe, s katerimi je otrok sorodstveno povezan ali osebno navezan. Kako se stiki izvajajo se največkrat partnerja sama dogovorita. Npr. otrok je dodeljen materi, sodišče določi, da ima oče pravico imeti otroka med vikendi. To je lahko zelo slabo za otroka. Ko se določajo osebni stiki, je potrebno upoštevati veliko stvari. Predvideti je treba izjemne situacije (npr. če otrok zboli,…). Tudi glede počitnic se je treba dogovoriti, idealno je kolobarjenje (ene počitnice pri enem, drugo leto pri drugem). Nadzor vrši sodišče in center za socialno delo. Če otrok čuti odpor, če ne ţeli nas stike, je moţna posredna ali neposredna izvršba. Treba je ugotoviti ali ima otrok lastni odpor ali pa ga starš hujska. Če gre za upravičen odpor, se lahko stiki omejijo, določi se da je nekdo vedno zraven. Če gre za neutemeljen odpor, če se ugotovi, da je injiciran s strani starša, se ga lahko kaznuje z denarno kaznijo (=določi se taki znesek, ki bi naj vplival na starša, da bo omogočil stike. Ta znesek se plača drţavi). Če to ni uspešno pride policija in odpelje otroka na stike. Do leta 2004 je lahko prišlo do predodelitve otroka, če je en 39

starš namenoma onemogočal stike. Pod pogojem, da ga drugi starš ţeli in je sposoben skrbeti zanj. Dolţnost izvajanja stikov ima starš, pri katerem otrok ţivi. Ta mora otroka na stike pripraviti. Dolţnost izvajanja stikov ima tudi rejnik. Če je otrok v rejništvu, morajo biti omogočeni stiki s starši. Ni moţno izsiliti od tistega, ki ima določene stike, da gre na stike. Prisilimo lahko samo otroka da gre na stike, če je v njegovo korist. Največji poudarek je na dogovoru med partnerjema. 4. DELITEV SKUPNEGA PREMOŢENJA: Poznamo :  POSEBNO PREMOŢENJE= zakonca sta ga pridobila pred sklenitvijo zakonske zveze ali v zakonski zvezi neodplačno (npr. darila,…).  SKUPNO PREMOŢENJE= zakonca ga skupaj pridobita. Izpostavi se pravna domneva: do delitve sta deleţa idealna. Ob delitvi sta 50/50. Delitev se izvede: ob razvezi, ob prenehanju zakonske zveze, če to zahteva eden od zakoncev, če se sporazumno dogovorita, če delitev zahteva upnik. Če se kateri od zakoncev ne strinja z delitvijo 50/50, lahko to izpodbija. Pri delitvi je tudi pomembno, da je moţ imel ljubico in z njo otroka (denar iz skupnega premoţenja je zapravljal za njo). REALNA SUBROGACIJA= namesto odsvojenih daril, se ob razvezi ZZ vrne vrednost darila ali stvar prejete zanje. (Nekaj zamenjamo za drugo). Poznamo delitve:  FIZIČNA: razdelita si stvari ali pa izplačamo zakonca.  CIVILNA: proda se stvar in se razdeli in se razdeli izkupiček od prodaje Pridobijo se stvari, ki so namenjene osebni rabi (pripada tistemu zakoncu; npr. moţ je plešast, ţeni pripada fen za lase). Če gre za redno vrednost, se dobi povrh deleţa. Če gre pa za nekaj zelo dragega pa bo to všteto v deleţ. Skupno premoţenje se deli v nepravdnem postopku. Če se prepirata, ju sodišče napoti na pravdo. Lahko se izpodbijata deleţa. Ko se v pravdi rešijo stvari, se napoti nazaj na nepravdno sodišče. Tudi, če npr. ţenska doma gospodinji, se to gospodinjsko, nematerialno delo šteje enako kot materialno (kot moţevo delo, ki je hodil v sluţbo). 5. PREŢIVLJANJE NEPRESKRBLJENEGA ZAKONCA: Ta posledica je lahko del razvezne sodbe. Če gre za sporazumno razvezo, se morata dogovoriti, če pa gre za toţbo, pa mora zakonec, ki je upravičen do preţivljanja zapisati zahtevo v toţbi. Če ţeli zakonec prejemati preţivnino, mora izpolnjevati določene pogoje:  To mora zahtevati v toţbi.  Zahtevati mora v enem letu po pravnomočnosti sodbe o razvezi.

40

Izpolniti mora pogoje da nima sredstev za ţivljenje in, da ni po svoji krivdi brezposeln. (Lahko je nekdo zaradi bolezni brezposeln, nezaposljiv kader). Ne rabi sprejemati vsakega dela (npr. delo, ki je geografsko zelo oddaljeno, delo, ki ne ustreza izobrazbi,…).

Lahko se določi v enkratnem znesku, lahko se določi za določen čas, lahko je nedoločen čas (=ni določenega roka, če pa nastopijo okoliščine, ki pomenijo prenehanje (npr. sklenitev zakonske zveze, če se zaposlimo, če pridobimo sredstva-podedujemo), pa pravica do preţivnine ne oţivi nikoli več. Če v razvezni toţbi nismo uspeli zahtevati preţivnine, jo lahko v enem letu po pravnomočnosti, pod pogoji, ki morajo obstajati ob razvezi. Otrok je dodeljen enemu staršu, starš kateremu je otrok dodeljen se ne more odpovedati preţivnini. Lahko se odpove preţivnini zase, pod pogojem, da ni to v škodo za otroka. 6. VRAČANJE DARIL: Darila niso predmet razveznega postopka. Imamo dve vrsti daril:  OBIČAJNA DARILA: ta se ne vračajo. To so priloţnostna darila, darila za rojstni dan,… Niso velike vrednosti.  DRUGA DARILA: se vračajo, ampak je to treba zahtevati. Darila lahko zahtevajo tudi starši in vse osebe, ki so dale dar ilo. Vrednost se presoja po trenutku, ko je nastal razlog za razvezo. Tudi tukaj imamo realno subrogacijo (=eno stvar zamenjamo za drugo). Če je stvar odsvojena ali prodana je treba denar vrniti. 7. PRENEHANJE DEDNE PRAVICE: Če preneha zakonska zveza izgubi zakonec dedno pravico. Zakonec lahko deduje:  V prvem dednem redu: PER CAPITA  V drugem dednem redu: PER PARTES S prenehanjem zakonske zveze izgubi zakonec tudi pravico do nujnega deleţa. Izjema je oporoka (=pravni posel za primer smrti). Primer: po treh letih od razveze moţ umre, odprejo oporoko in vidijo, da je noter zakonec. V takem primeru lahko ta zakonec deduje, saj se upošteva poslednja zapustnikova (oporočiteljeva) volja. 8. PRIIMEK: V šestih mesecih od pravnomočnosti lahko po laţji poti vzamemo nazaj priimek, ki smo ga imeli pred sklenitvijo zakonske zveze.

41

16. ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST:
V Sloveniji imamo v zakonu tri urejene ţivljenjske partnerske skupnosti:  ZZS= zunajzakonska skupnost  ZZ= zakonska zveza  RIPS= registrirana istospolna partnerska skupnost. 1. ZAČETKI ZZS:  1922= zakon o zavarovanju delavcev (=ţeleli so zavarovati »koruzništvo«)  1944= odlok Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije.  Po drugi svetovni vojni je bila ZZS označena kot nemoralna, a ni bila prepovedana z zakonom.  1976= ZZZDR uredi zunajzakonsko skupnost. 2. PODLAGA: 2 odstavek 53. člena Ustave RS: zakonsko zvezo in pravna raz merja v njej, v družini in zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Leta 1991 je bila v ustavo sprejeta zunajzakonska skupnost, s tem je postala institucija. Število zakonov, ki urejajo razmerje med zunajzakonskimi partnerji je poraslo. (včasih je to urejal ZZZDR, zakon o dedovanju, ni pa ZZS urejal davčni zakon). 12. člen (ZZZDR) (1) Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa. (2) Če je odločitev o pravici ali dolžnosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prejšnjega odstavka, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali dolžnosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno. Pogoji za zunajzakonsko skupnost:  Dalj časa trajajoča ţivljenjska skupnost (ni določeno kaj je dalj časa. V praksi je to dve leti, če se otrok rodi pa se skrajša).  Mora biti ţivljenjska skupnost moškega in ţenske. (Istospolni partnerji ne morejo ţiveti v zunajzakonski skupnosti).  ZZS bo veljavna, če bi ta dva partnerja, če bi ţelela, lahko sklenila zakonsko zvezo.  Samo ZZZDR določa zunajzakonsko skupnost.

42

Razlogi za zunajzakonsko skupnost:  Ne ţelijo se podrediti drţavi.  »preizkusna doba«.  Slabe izkušnje.  Finančne ugodnosti.  »saj ni razlik« 3. POSLEDICE: So razlike med zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnostjo. Če smo v ZZS ne moremo uveljavljati po laţji poti drţavljanstva, ne moremo spremeniti osebnega imena. Če sklenemo zakonsko zvezo kot mladoletnik (15let) dobimo popolno poslovno sposobnost, s sklenitvijo zunajzakonske skupnosti pa ne dobimo poslovne sposobnosti. (v zakonski zvezi: drţavljanstvo lahko uveljavimo, če smo dve leti v zakonski zvezi s slovenskim drţavljanom. To za ZZS ne velja!). osebne pravice in dolţnosti, ter premoţenjske pr avice in dolţnosti so enake v ZZS koz v ZZ. Razlika pa je glede otrok: če se otrok rodi v zakonski zvezi ima ob rojstvu avtomatično mater in očeta. Pri zunajzakonski skupnosti pa pravne domneve ni, za očeta se prizna tistega, ki poda priznanje očetovstva, ali pa se le to ugotovi s sodno odločbo. 4. POSLEDICE GLEDE NA IZPOLNJEVANJE POGOJEV:  NESVOBODNE: obstaja ovira pri obeh. Ko ni ovire, tista ZZS je veljavna.  POLSVOBODNE  SVOBODNE 5. ZZS V DRUGIH ZAKONIH: Posamezni zakoni določajo časovno obdobje, kdaj je zunajzakonska skupnost veljavna.  ZD= zakon o dedovanju  ZSV= zakon o socialnem varstvu (1 leto)  Zpom= zakon o pomilostitvi  ZPIZ= zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (3 leta ali 1 leto+otrok)  OZ= obligacijski zakonik  ZKP= zakon o kazenskem postopku  ZDoh= zakon o dohodnini (1 leto)  ZZNPOB= zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo  ZDR= zakon o delovnem razmerju (2 leti) Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo pomeni odstop od ZZZDR-ja. Pri ZZNPOB se bo v ZZS partner štel

43

za očeta otroka, če je prišlo do umetne oploditve, če je oče dal privolitev v to. Pri umetni oploditvi:  Ni moţno ugotavljati očetovstva otroka, ker gre za anonimnega donorja.  Očetovstva ni mogoče izpodbijati, razen če moški sumi, da do otroka ni prišlo z umetno oploditvijo.  Materinstva ni mogoče izpodbijati, ker je dala mati privolitev. 6. RAZLIKE MED ZZ IN ZZS: ZZ
Začetek in konec Drţavni organ + priči + soglasje Na vsa področja Osebnopravne, osebne pravice in dolţnosti, premoţenjske Pravna domneva

ZZS
Neformalni

Učinek

Vsak področni zakon sam Osebne pravice in dolţnosti, premoţenjske Priznanje ali sodno ugotavljanje

Posledice

Otroci

Za veljavno sklenitev ZZ je potrebno soglasje obeh zakoncev. Pri ZZS je teţko določiti kdaj sta začela ţiveti skupaj, saj gre za neformalni začetek. Pri ZZS: ni drţavljanstva, poslovne sposobnosti.

44

17. REGISTRIRANA ISTOSPOLNA PARTENRSKA SKUPNOST:
V zadnjem času število zakonskih zvez upada, število otrok pa se dviga. 45% otrok je rojenih zunaj zakonske zveze. Leta 2005 je bil sprejet ZRIPS= zakon o registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predlog je bil ţe leta 1997. Do marca 2007 je bilo 11 registracij (znanih): 7 moških, 4 ţenske. 1. ZGODOVINSKI PREGLED: V zgodovini (antika) je bila homoseksualnost zelo zaţelena. Homoseksualnost med moškimi je bila osnova za druţbeno in vojaško solidarnost. To je predstavljalo čast za mladega Grka. (da ga je starejši homoseksualec sprejel je pomenil vstop v druţbo). V krščanstvu se to obrne na glavo, začeli so jih preganjat. V drugi svetovni vojni pa so bila koncentracijska taborišča (moški homoseksualci so morali nositi roza trikotnik, ţenske pa črnega). 2. RAZLIKE: ZZ lahko sklene oseba starejša od 15 let, ki ima soglasje centra za socialno delo. Registracija istospolne partnerske skupnosti ni moţna pred 18 letom, tu ni izjeme! Ne morejo se registrirati:  Krvni sorodniki v ravni črti.  Bratje, sestre, polbratje, polsestre.  Otroci bratov in sester, ter polbratov in polsester.  Stric in nečak, ter teta in nečakinja. Pri zakonski zvezi lahko center za socialno delo da dovoljenje bratrancu in sestrični, pri RIPS to ni moţno! Zakonsko zvezo lahko skleneta mladoletnika, če dobita predhodno dovoljenje CSD (=formalni pogoj), obstajajo materialni pogoji: subjektivni (psihična in duševna zrelost) in objektivni (nosečnost). Neobstoj zakonske zveze in druge registrirane istospolne partnerske skupnosti: ni moţna registracijam če sta osebi ţe v RIPS ali ZZ. Tudi ZZS ne bo veljavna, če smo v RIPS (enako velja tudi obratno). Da se lahko registrirata mora biti eden izmed partnerjev slovenski drţavljan.

45

3. RAZLIKA MED ZZ IN RIPS:
ZAKONSKA ZVEZA Načelnik upravne enote, matičar, dve priči, zakonca Uradni prostori+zunaj, sobota (od 9 do 19 ure) in vsaj en drug dan, pot za invalide Miza+stojalo za prstane in roţe, stoli za udeleţence, drţavni simboli, (slovesnost) RIPS Matičar, istospolna partnerja Uradni prostori, uradne ure Drţavni simboli (ni slovesne oblike)

Matičar, ki opravlja sklenitev zakonske zveze dobi na leto prispevek v denarju, da se lepo uredi. 4. PRENEHANJE RIPS: Registracija se opravlja pri upravnem organu, gre za upravni postopek. Pri zakonski zvezi: pri prenehanju gre za sodni postopek. Pri prenehanju RIPS: gre za upravni postopek. Na upravni enoti se doseţe samo prenehanje, če ţeli istospolni partner npr. darila, mora iti na sodišče (vendar šele po tem, ko ima pravnomočno odločbo prenehanja registrirane istospolne partnerske skupnosti). DVOTIRNOST

UPRAVNA OBLAST: Prenehanje partnerstva

SODIŠČE: preţivljanje, delitev skupnega premoţenja

5. DEDOVANJE: Istospolni partner se pojavlja pri dedovanju enako kot zakonec. Dedovanje pred odločbo US RS:  Skupno premoţenje: otroci (per capita), ni otrok (celotni deleţ SP deduje preţiveli partner)  Posebno premoţenje: ni dedovanja po zakonu, splošna pravila o dedovanju.

46

6. BISTVENE RAZLIKE: Če zapustnik nima otrok, deduje preţiveli istospolni partner celoten deleţ na skupnem premoţenju, medtem ko zakonec v drugem dednem redu de duje le polovico zapuščine, drugo polovico pa dedujejo zapustnikovi starši (ali na podlagi vstope pravice njuni potomci). Zakonec, če zapustnik nima otrok, deduje vso zapuščino le v primeru, da sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom in nista pustila nobenega potomca. Istospolni partner, drugače kot zakonec, ne more dedovati posebnega premoţenja svojega partnerja. Istospolni partner, drugače kot zakonec, ne spada v krog nujnih dedičev in ni upravičenec do zakonskega prelagata. 7. DISKRIMINACIJA: Drţava (na podlagi osebnih okoliščin) različno obravnava posameznike v enakih situacijah. Bistveno je torej, ali je z vidika, ki je pomemben za presojo izpodbijane ureditve (pravica do dedovanja po umrlem partnerju, 22 člen ZRIPS), poloţaj pobudnikov v svojih bistvenih dejanskih in pravnih prvinah primerljiv s poloţajem zakoncev. Ocena US RS:  RIPS je razmerje, ki je po vsebini podobno ZZ ali ZZS.  Bistvena značilnost je stabilna povezanost dveh oseb, ki sta si blizu, si medsebojno pomagata in se podpirata.  Dolţnost medsebojnega spoštovanja, zaupanja in medsebojne pomoči.  Določene medsebojne pravice in dolţnosti, varuje šibkejšega partnerja, ureja pravni poloţaj do tretjih oseb, drţave in socialnega okolja.  Premoţenjska razmerja.  Dolţnost preţivljanja partnerja, ki nima dovolj sredstev za preţivljanje.  Drugače dedovanje med partnerji registrirane skupnosti. 22. člen (ZRIPS) (dedovanje partnerjev) (1) V primeru smrti partnerja ima preţiveli partner pravico do dedovanja na deleţu skupnega premoţenja po tem zakonu. (2) Če ima zapustnik otroke, dedujejo premoţenje iz prejšnjega odstavka preţiveli partner in zapustnikovi otroci po enakih delih. (3) Če zapustnik nima otrok, deduje preţiveli partner celoten deleţ na skupnem premoţenju. (4) Posebno premoţenje zapustnika se deduje po splošnih predpisih o dedovanju. Splošni predpisi o dedovanju se uporabljajo tudi pri dedovanju na deleţu skupnega premoţenja zapustnika, če ta zakon ne določa drugače. (5) Za postopek dedovanja po tem zakonu je stvarno pristojno okrajno sodišče.

47

Razlikovanje v ureditvi dedovanja ne temelji na neki stvarni, neosebni razlikovalni okoliščini, temveč na spolni usmerjenosti. Spolna usmerjenost pa je, čeprav ni izrecno navedena, nedvomno ena izmed osebnih okolišči n iz prvega odstavka 14 člena URS. Gre namreč za osebno lastnost, ki pomembno opredeljuje posameznika, vpliva na njegovo ţivljenje in ga tako kot okoliščine, kot so npr. rasa, spol, rojstvo, spremlja vse ţivljenje. Spolno usmerjenost kot okoliščino, na podlagi katere je razlikovanje prepovedano, pojmuje tudi ESČP, čeprav ni med izrecno naštetimi okoliščinami v 14 členu EKČP. 8. DELITEV SKUPNEGA PREMOŢENJA: Sodišče, ko se izpodbija enakost deleţev, se ne upošteva skrb za otroke! Npr. ena skrbi za otroke, druga pa je v sluţbi. Deli se premoţenje, ki je pridobljeno z delom v RIPS. Gre za pravno domnevo enakih deleţev. 9. PREŢIVLJANJE: Morata iti na sodišče. Pri ZZ ali ZZS velja, da v času enega leta od pravnomočnosti sodbe lahko zahtevamo preţivljanje. Pri R IPS je rok 6 mesecev. Mora biti prisotnost razlogov ob prenehanju in v času vloţitve toţbe. Zaţelen je notarski zapis. 10. DRUGI ZAKONI: Širijo se zakoni, ki urejajo RIPS. Če je posilstvo v ZZ (=zastara v 3 mesecih, preganja se na zasebno toţbo). Če je posilstvo izven ZZ (= ne zastara, po uradni dolţnosti se preganja).  Zdoh= zakon o dohodnini (olajšava)  ZIZ= zakon o izvršbi in zavarovanju (povezana oseba)  ZDZdr= zakon o duševnem zdravju (najbliţja oseba)  ZPacP= zakon o pacientovih pravicah (bliţnja oseba)  ZDDD= zakon o davku na dediščine in darila (oprostitev davkov)  ZPND= zakon o preprečevanju nasilja v druţini (druţinski člani)  KZ-1= kazenski zakonik (kd posilstvo-predlog)

PREDAVANJE 5 (18.11.2010)
OTROŠKO PRAVO
Z njim se srečamo takoj, ko se rodimo. Spremlja nas do 18 leta. Biološka sorodstvena razmerja med starši in otroki ne prenehajo. Otroci imajo precej boljši poloţaj v druţbi kot nekoč. Včasih so bili otroci podrejeni v druţini.

48

Skozi zgodovino:  PATRIARHALNA DRUŢINA: o Patria potestas o Neenakopravnost staršev o Slab poloţaj otrok o Neenakopravnost otrok Danes je zagotovljeno načelo ENAKOPRAVNOSTI. Prevladujoči tip druţine je bila patriarhalna druţina: oče je bil glavni (odločal je kako bo otroku ime, kje se bo šolal, kakšen poklic bo imel,.. otroka je lahko tudi ubil in ni bil kaznovan, ali pa ga prodal). Starša sta bila neenakopravna. Danes se v 95% ob razvezi otrok dodeli materi. Otroci so imeli slab poloţaj. Včasih so morali delati z 8 leti. Slab poloţaj otrok pa ni bil vedno, če je otrok izhajal iz bogate druţine je bilo za njega zelo dobro poskrbljeno. Če je bil otrok rojen v ZZS, je bil ţe z rojstvom označen z negativnim predznakom (ni bilo pomembno, če je bila ţenska posiljena ali ne). Oče je imel včasih največjo moč (tudi danes jo še ima v islamskih drţavah). Pri nas sta oba starša enakopravna. NAČELA OTROŠKEGA PRAVA:  NE(DISKRIMINACIJA): prepovedana je diskriminacija otrok. V dejanskem ţivljenju pa se to dogaja. Mnogi otroci so glede na narodnostno poreklo potisnjeni ob rob. Danes so razredi v šoli homogeni (mešani). Predsodki so ţe v nas.  ENAKOST OTROK: vsi so izenačeni, ne glede na to ali so rojeni v zakonski zvezi ali ne.  ENAKOPRAVNOST STARŠEV: oba starša v Sloveniji sta enakopravna. Oba se odločata o vsem.  NAJVEČJA OTROKOVA KORIST: KOP= konvencija o otrokovih pravicah je namenjena samo otrokom. Sprejeta je bila leta 1989. To je katalog pravic posvečen zgolj otrokom. Je prilagojena specifičnim pravicam otrok (prepoved zlorabe, pravica do šolanja…). Imamo splošne konvencije (ki se nanašajo na vse ljudi) in konvencijo otrokovih pravic. Za uresničevanje teh pravic skrbi Odbor za otrokove pravice. Ni pomembno ali je v korist matere ali očeta, v ospre dju je vedno otrok.  SVOBODNO ODLOČANJE O ROJSTVU OTROK: spočetje ni vedno svobodno. Ko je ţenska noseča, so pravice moškega odmaknjene. Ko se otrok rodi sta ţenska in moški enakopravna.  VLOGA DRŢAVE IN NJENIH ORGANOV: morajo skrbeti, da se otrok ne izkorišča (npr. prostitucija, delo,…). Vsi organi so dolţni prioritetno skrbeti za otrokove koristi. Ti organi so: varuh človekovih pravic, CSD, sodišča, policija, SOS-telefoni).  NAŠA DOLŢNOST: je, da če opazimo nepravilnosti, da to prijavimo. Otroke moramo vzgajati po najboljših močeh v največjo korist. Starši 49

ţelijo od otrok najboljše, pozabijo pa na ţelje otroka. Ta ţelja staršev ne sme postati bolestna. Nekateri starši svoje neizpolnjene ţelje, ambicije projicirajo na otroke. RAZMERJE MED STARŠI IN OTROKI: Razmerje nastane:  Na naravni način: ko se otrok rodi  Na pravni način: ko gre za posvojitev, razmerje se ustvari na pravnem aktu. Roditeljsko pravico imajo samo starši (v tujini se jo lahko prenese). Če se otrok rodi v zakonski zvezi, se vzpostavi pravna domneva. Če se rodi v zunajzakonski skupnosti pa je treba očetovstvo dokazati. Do nastanka razmerja lahko pride po naravni poti (oba starša sta naravna starša) ali pri umetni oploditvi (vsaj eden mora biti naravni starš: obe celici ne moreta biti darovani). Če gre za umetno oploditev imamo izjemo, velja domneva. Če se otrok rodi v zakonski zvezi se vzpostavi pravna domneva, da je oče moţ otrokove matere. Če je otrok rojen v ZZS in je partner podpisal soglasje za umetno oploditev potem se šteje za očeta tega otroka. Pri posvojitvi se lahko zgodi, da noben ni naravni starš. Otroci rojeni v zakonski zvezi so bili včasih bili bolj zaţeleni kot »nezakonski otroci«. Za mati se šteje tista, ki je otroka rodila. Razmišlja se, da bi prišlo do umetnih maternic (otrok sploh ne bi bil v materi). Pri nadomestnem materinstvu raste otrok v neki ţenski, ki potem otroka da drugi ţenski (ta ga nima v sebi). Velja pravna domneva: mati je tista, ki otroka rodi. Oče je tisti, ki je moţ otrokove matere, če je otrok rojen v zakonski zvezi ali 300 dni po prenehanju. Gre za pravno domnevo, to ni nujno res! Ko se otrok rodi se vzpostavi KRVNO SORODSTVO. To lahko predstavlja prednost ali oviro. Zakonske zveze ne moremo skleniti s sorodniki v ravni črti in v stranski črti do četrtega kolena. Krvno sorodstvo je zaţeleno pri rejništvu, skrbništvu. Je osnova za dedovanje. Med sorodniki obstaja večja verjetnost, da bo prišlo do degeneracije (npr. oče in hči imata otroka, ta je lahko zelo prizadet). IZPODBIJANJE OČETOVSTVA: Pravna 300 dni se šteje od pravnomočnosti sodbe od razveze, pravnomočnosti sklepa da je pogrešana oseba mrtva, od smrti. Oče ima moţnost, da izpodbija očetovstvo, če se s tem ne strinja. DOMNEVNI OČE, je tisti oče, za katerega velja pravna domneva. Ta ima dva roka za izpodbijanje očetovstva:  SUBJEKTIVNI ROK: je eno leto od suma.  OBJEKTIVNI ROK: je 5 let od rojstva otroka. 50

Subjektivni rok je zajet v objektivnem. Ko je otrok star 5 let, domnevni oče izgubi pravico izpodbijati očetovstvo. Domnevni oče mora vloţiti toţbo zoper mati in otroka. Tudi mati lahko izpodbija očetovstvo, saj naj bi ta vedela kdo je oče. Njen rok je eno leto od rojstva otroka. Mati mora toţiti domnevnega očeta in otroka. Otrok do 18 leta ni poslovno sposoben, zastopa ga zakoniti zastopnik (=to so starši). Če se vloţi toţba v imenu otroka, se mu postavi KOLIZIJSKI SKRBNIK (=nevtralna oseba, ki zastopa otroka). Ta se postavi, če še otrok ni star 18 let. Ko je otrok star 18 let, lahko sam vloţi toţbo. Skrajni rok je ko je otrok star 23 let. Tudi tisti, ki misli da je oče lahko vloţi toţbo za izpodbijanje očetovstva in sicer eno leto po vpisu v matični register. Ta mora toţiti domnevnega očeta, mati in otroka.

AKTIVNA LEGITIMACIJA (koga se toži)

ROKI

PASIVNA LEGITIMACIJA (zoper koga se vlaga tožba)

DOMNEVNI OČE

Subjektivni rok= 1 leto od suma Objektivni rok= 5 let od rojstva

MATI + OTROK

MATI

1 leto od rojstva

DOMNEVNI OČE + OTROK

OTROK

Do 18 leta (postavi se mu kolizijski skrbnik) Od 18-23 leta

DOMNEVNI OČE + MATI

TISTI, KI MISLI… (da je oče)

1 leto od vpisa v matični register

DOMNEVNI OČE + MATI + OTROK

Dediči nimajo pravice, da nadaljujejo toţbo za izpodbijanje očetovstva, pravni interes je, da če pride do smrti, da se ohrani oče (da otrok ne ostane brez očeta). Pri umetni oploditvi je tako, da če je bila darovana moška spolna celica izpodbijanje očetovstva ni moţno, če da partner privolitev, razen če ima 51

moški sum, da otrok ni nastal z umetno oploditvijo. Porodni termin je 9 mesecev + 1 teden od zadnjega perila. Včasih so primerjali antropološke značilnosti (zgled otroka, roke,…). Danes se ugotavlja DNK. Dobi se 99,99% verjetnost. Pravne posledice izpodbijanja:  PRAVNO RAZBITJE RAZMERJA: če pride do izpodbijanja očetovstva in je dokazano, ko je pravnomočna sodba izdana, otrok izgubi očeta. Pride do pravnega razbitja razmerja.  STATUS BREZ OČETA: dobi otrok, ko je izpodbito očetovstvo. Če je otrok rojen v zunajzakonski skupnosti, je mati tista, ki ga rodi. (ima naravnega očeta). Ko se rodi je treba podati priznanje očetovstva, to lahko da moški, ki je razsoden in je star najmanj 15 let. Tudi moški, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost lahko poda priznanje očetovstva, če je razsoden. Naš ZZZDR ne ureja PRENATALNEGA PRIZNANJA= to je priznanje pred rojstvom. Polovica otrok je rojenih v ZZS. Dovoljuje pa se prenatalno priznanje. Za nespočetega otroka ni moţno podati priznanje očetovstva. Obstajajo štirje načini, kako priznamo otroka:  Priznanje pred CSD: to je najbolj običajno.  Priznanje v javni listini.  Priznanje pri matičarju.  Priznanje v oporoki. S priznanjem se mora strinjati mati otroka. Do otroka lahko pridemo, da gremo v neko drţavo, na črnem trgu najdemo nosečnico, moški prizna očetovstvo, ţenska pa ga posvoji. Če oče poda priznanje in se mati strinja, se očetovstvo vpiše v matični register. Če se mati ne strinja, potem priznanje ni uspelo, moški lahko vloţi toţbo za ugotavljanje očetovstva. Če ţenska molči je odprta pot za toţbo. Ko ţenska rodi pride nekdo v bolnici popisat podatke (ime, priimek otroka,…). Vpraša se kdo je oče. Če je otrok rojen v ZZS, mati ne rabi navesti očeta, če ga ne navede ne pomeni, da ima status samohranilke (ga nima!). Matere se ne more iztoţiti, če ne navede očeta. Če navede kdo je oče, CSD pokliče očeta in ga vpraša če se s tem strinja. Tu so tri moţnosti:  Če se strinja, se vpiše v matični register.  Če oče molči se šteje, da se ne strinja in se gre v ugotavljanje očetovstva.  Če se ne strinja se gre v toţbo. Tisti, ki prvi da soglasje, je oče. Če noben ne poda priznanja očetovstva (npr. ţenska je bila z več moškimi, je več kandidatov), ni moţna skupinska toţba. Treba je vloţiti toţbo zoper tistega, ki meni da je oče. Postopek stane 52

od 1500 do 2000 evrov. Ko ena toţba propade, se lahko gre toţiti naslednjega. SODNO UGOTAVLJANJE OČETOVSTVA: Se uporablja za otroke rojene v ZZS in otroke, kjer je očetovstvo izpodbito. Če ţelimo priti do očeta, je treba najprej izpodbiti očetovstvo (če je ţe), pozvati drugega očeta da poda soglasje, če ga ne poda, se gre v sodno ugotavljanje očetovstva. Za to je pristojno okroţno sodišče (oddelek za civilne zadeve). Dediči lahko vloţijo toţbo za ugotavljanje očetovstva v enem letu od smrti. Toţba za ugotavljanje očetovstva je zooţana. Pravico vloţiti to toţbo ima otrok do 18 leta po zakonitem zastopniku. Lahko ga zastopa mati (ker se ne pojavlja na pasivni strani). Mati lahko v otrokovem imenu vloţi toţbo. Otrok lahko vloţi toţbo do 23 leta, ta rok je prekluzivne narave. Tisti, ki misli da je oče ima eno leto časa od obvestila ali 5 let od rojstva otroka čas, da vloţi toţbo. Ta mora vloţiti toţbo zoper mati in otroka.

AKTIVNA LEGITIMACIJA

ROKI

PASIVNA LEGITIMACIJA

OTROK

Do 18 leta (zastopa ga lahko mati) Subjektivni rok= 1 leto od obvestila Objektivni rok= do 5 leta starosti

Tisti, za katerega misli…

TISTI, KI MISLI…

MATI + OTROK

Dolţnosti očeta:  Prispevati k stroškom nosečnosti.  Prispevati k stroškom poroda.  Preţivljanje matere pred porodom in po porodu, dokler se ne more zaposliti. Če ţelimo vzpostaviti očetovstvo moramo najprej izpodbijati, nato dobiti priznanje, če ga ne se gre v toţbo. Pravna domneva se razteza tudi na umetno oploditev.

53

RODITELJSKA PRAVICA: Otrok je oseba, ki še ni dopolnila 18 let, je vsako ţivo bitje do 18 leta. Obstajajo pa izjeme, če:  Mladoletnik sklene zakonsko zvezo (s sklenitvijo dobi popolno poslovno sposobnost).  Mladoletnik postane roditelj in pridobi popolno poslovno sposobnost (za popolno poslovno sposobnost je potrebno dati predlog na sodišče). Dolţnost staršev je korelat pravice otrok. Z 18 letom se vzpostavi pravna domneva, da je otrok poslovno sposoben. Dolţnost staršev po ZZZDR glede zdravja otrok:  Skrb za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitve za samostojno ţivljenje.  Z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok.  Starši so dolţni skrbeti za ţivljenje in zdravje otrok… Otroke lahko starši vzgajajo kakor ţelijo. Starši so dolţni da skrbijo z delom in vzgojo za otroke. Poslovna sposobnost:  DO 15 LETA= smo poslovno nesposobni. Pravno ne moremo nič (niti bonbona. Gre za nepomembne posle, zato se tolerirajo).  S 15 LETOM: dobimo delno poslovno sposobnost. Ti lahko sklepajo pravne posle, ki niso pomembni. S 15 letom lahko: sklenemo zakonsko zvezo (z dovoljenjem CSD), napišemo oporoko, sklenemo delovno razmerje, podamo priznanje očetovstva, damo soglasje k medicinskim posegom, izberemo versko usmerjenost.  Z 18 LETOM: nastopi zakonska emancipacija, pravno se ločimo od staršev. Starši niso več zakoniti zastopniki. Ostane pa jim dolţnost preţivljanja do 26 leta, če se redno šolamo. Z rojstvom se delno osamosvojimo. Roditeljsko pravico pridobijo starši s trenutkom rojstva:  V zakonski zvezi: jo takoj pridobita oče in mati.  V zunajzakonski skupnosti: mati jo pridobi takoj, oče pa ko poda priznanje ali ko se ugotovi očetovstvo.  Pri posvojitvi: roditeljska pravica se dobi s pravnomočnostjo posvojitve. Roditeljska pravica lahko vmes preneha, lahko se odvzame (začasno, trajno, za enega ali več otrok). Do prenehanja roditeljske pravice pride:  Mladoletnik sklene zakonsko zvezo (s sklenitvijo dobi popolno poslovno sposobnost).  Mladoletnik postane roditelj in pridobi popolno poslovno sposobnost (za popolno poslovno sposobnost je potrebno dati predlog na sodišče). 54

    

Polnoletnost. Trajni odvzem roditeljske pravice. Posvojitev. Smrt otroka. Smrt starša.

Roditeljska pravica pripada staršem, pomeni konkretno razmerje med staršem in otrokom (če ima nekdo deset otrok, ima 10 roditeljskih pr avic). Če otrok umre, roditeljska pravica ugasne. Roditeljska pravica zajema:  Varstvo= otroka se varuje pred slabim. Meje varstva: sila se lahko uporabi, če se s tem prepreči večje zlo. Nasilje pa ni dopustno.  Vzgoja= lahko vzgajamo na več načinov. Tudi skozi pasivna dejanja otroke učimo. Uči se ga vsak dan. Vzgoja lahko poteka zavestno in nezavestno.  Izobrazba= osnovna šola je obvezna. Starša se lahko kaznuje, če otrok ne obiskuje OŠ. Dolţnost staršev je, da zagotavlja da otrok obiskuje šolo. Srednja šola ni obvezna. (npr. če otrok v 4 letniku, ko je ţe star 18 let reče, da ne ţeli da starši vidijo oceno, mu učitelj ne sme pokazati. Izjema je če npr. oče preţivlja hčerko in ga zanima kako študira, da ne meče denarja stran, potem lahko to na sodišču zahteva).  Preţivljanje= starši so dolţni preţivljati otroka do 18 leta in do 26 leta, če se redno šola. Dolţni so ga preţivljati, le je podaljšana roditeljska pravica, če otrok sklene ZZ kot mladoletni in ga zakonec ne more preţivljati.  Zastopanje= zakoniti zastopniki so skrbniki in starši. Zastopajo na vseh področjih. Rejniki niso zakoniti zastopniki!  Zdravje= sama usmerjenost staršev ni razlog, da je v škodo otrokom (npr. če sta starša vegeterjanca).  Usposobitev za ţivljenje= to je danes odloţeno. Slovenski fantje se osamosvojijo s povprečno 31 letom.  Osebnostni razvoj= imamo ljudi ki so uravnovešeni, do leta 2020 naj bi bil vsak četrti Evropejec podvrţen duševni motnji. Današnje generacije ţivijo bolj stresno. Pri varstvu in vzgoji sta oba starša, če sta skupaj. Če se razveţeta se obseg enega zmanjša. Npr. otrok je bil ob razvezi dodeljen materi (varstvo in vzgoja), oče ima pravico do stikov. Mati umre. Ali otrok avtomatično preide k očetu? Ne, sodišče ponovno odloča ali je to res v otrokovo korist. Vedno, ko se dogovarja o teh stvareh je na prvem mestu dana moţnost, da se starša sama dogovorita. Ko pride do razveze se glede na iste stvari 55

drugače. Pri sporazumni razvezi se morata starša glede teh stvari sama dogovoriti. V ospredju morajo biti otrokove koristi. Ko sodišče dobi zadevo, se vključi CSD, kjer preverijo sporazum. Na to mnenje sodišče ni vezano, ga pa upošteva. LOČENO ŢIVLJENJE STARŠEV: To je takrat, ko se starša odločita da ne bosta več ţivela skupaj (fizično ne ţivita skupaj). Običajno se starša dogovorita, da ima varstvo in vzgojo en starš (=tisti, pri katerem otrok ţivi, ta odloča o dnevnih vprašanjih). O bistvenih vprašanjih se odločata starša skupaj (npr. izobrazba, medicinski posegi…). Če se starša o bistvenih vprašanjih ne moreta sporazumeti, jima lahko pomaga CSD (do leta 2001 je CSD določal veliko stvari, danes ima posvetovalno vlogo). Pravdno sodišče odloča za razvezo in o teh zadevah, če so v to vključene. Nepravdno sodišče je pristojno za odločanje o varstvu in vzgoji, če se o tem odloča kasneje. Nepravdno sodišče skuša dobiti mnenje otroka, otrok ustvari sliko h komu teţi. Otrok lahko izraţa mnenje sam po sebi ali po osebi, ki mu je blizu. Otrok mora biti sposoben razumeti in dovolj star, da poda mnenje. Nepravdno sodišče odloča o:  Spremembi osebnega imena (glede tega se morata strinjati oba starša, razen če je v škodo otroka).  Verski vzgoji.  Medicinskih posegih.  Gleda na mnenje otroka. PODALJŠANJE RODITELJSKE PRAVICE: Novi zakon ne pozna roditeljske pravice. Podaljšanje roditeljske pravice se da pred 18 letom na predlog staršev ali CSD. Predlog se da, ko otrok ne more skrbeti zase, za svoje koristi in pravice (telesna ali duševna prizadetost). Če npr. otrok nima noge, se lahko nauči skrbeti zase. Podaljšanje roditeljske pravice traja tako dolgo, dokler so podani razlogi. Lahko je trajna. Oseba nad katero je podaljšana roditeljska pravica ima status otroka pred 15 letom. Predlog za prenehanje lahko da CSD. Če je prišlo do podaljšanja roditeljske pravice, se to vpiše v matični regis ter, zemljiško knjigo in javne knjige. Pristojno je nepravdno sodišče. ODVZEM RODITELJSKE PRAVICE: Gre za najhujši poseg v ustavno varovano pravico. Pristojno je nepravdno sodišče, gre za nepravdni postopek. Odvzem roditeljske pravice je najbolj radikalen poseg, bistveno se zmanjšajo pravice do otroka. Da se odvzame je nekaj hudo narobe. Razlogi za odvzem roditeljske pravice:  Zloraba roditeljske pravice= nasilje, nadlegovanje, napeljevanje h KD, prostituciji,…  Zapustitev otroka.  Drugo hudo zanemarjanje dolţnosti staršev. 56

Predlog za odvzem roditeljske pravice lahko da:  STARŠI (npr. mati da predlog, da se očetu odvzame roditeljska pravica).  CSD.  OTROK (če je star 15 let).  DRŢAVNI TOŢILEC (če je prišlo do posilstva mladoletne osebe. Vodi se kazenski postopek, sproţi se postopek za odvzem roditeljske pravice. Razvezno sodišče po uradni dolţnosti sproţi postopek). Sodišče prosto odloča o kritju stroškov. Odvzem roditeljske pravice je lahko začasen, trajen, do vseh otrok, do enega otroka. Za vsakega otroka se da posebna odločba. Roditeljska pravice se ne vrne, če je bila odvzeta in je otrok prešel v posvojitev (posvojitelj je dobil roditeljsko pravico v razmerju do otroka). Pravice in dolţnosti se zoţijo. Če gre za začasen odvzem roditeljske pravice ostane dolţnost preţivljanja. Lahko se določijo stiki, če se ugotovi, da je to dobro za otroka. Če se odvzame roditeljska pravica, nisi več zakoniti zastopnik otroka. 119. člen (ZZZDR) Center za socialno delo je dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Ta člen je generalna klavzula, nikoli v ţivljenju ne moremo predvideti vseh situacij. Ogromno pristojnosti je prešlo iz CSD na sodišče. CSD lahko hitro reagira, na sodišču pa je potreben postopek. ODVZEM OTROKA: To pristojnost ima CSD. Razlogi so:  Zanemarjanje otrokove vzgoje in varstva.  Drugi pomembni razlogi za varstvo otrokove koristi. Postopajo po zakonu o upravnem postopku. CSD dobi obvestilo iz bolnišnice, da je zlorabljen, treba ga je fizično zaščiti. Postopek odvzem roditeljske pravice lahko traja pol leta, odvzamemo pa lahko otroka, da ga zavarujemo. Starši pa še imajo pravice v okviru roditeljske pravice. Ko CSD odvzame otroka (odvzame ga fizično), so starši še vedno zakoniti zastopniki, imajo roditeljsko pravico. Odvzem roditeljske pravice pomeni pravno ločitev. Otroka se da v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu. Ne prenehajo druge dolţnosti in pravice staršev do otroka. Otroka je treba po odvzemu nekam fizično dati:  V rejništvo. 57

  

V zavod. V posvojitev= če gre za odvzem otroka. V skrbništvo.

ODDAJA V ZAVOD: Če se za otroka ne najde druţina, se ga da v zavod (v Sloveniji ni sirotišnic). Imamo zavode, ki se nanašajo na otroke z vedenjskimi teţavami, telesnimi, zavode zaradi zdravstva (za slepe in gluhe otroke). Otroka se lahko odda v zavod na podlagi odločitve CSD, lahko pa se starši odločijo sami (npr. otrok a ne morejo več vzgajati, ker je nevzdrţen). Lahko se zgodi, da pride otrok sam na CSD, ţeli si da se ga izloči iz druţine. Če je otrok mladostnik in je prisotno nasilje, ne ţeli v rejništvo, ker ne verjame v institucijo druţine. Ukrep oddaje otroka v zavod lahko traja največ 3 leta, lahko se prosi za podaljšanje. Najdalj traja do 18 leta, razen če se ta otrok, ki je star 18 let strinja da ostane v zavodu (npr. se še šola, ne more skrbeti zase). Ta otrok lahko ostane od konca šolanja. Razlog za oddajo v zavod:  Osebnostna ali vedenjska motenost, ki bistveno ogroţa njegov zdrav osebnostni razvoj. Dajanje računa o otrokovem premoţenju: starši dajo račun kako razpolagajo z otrokovim premoţenjem, če obstaja sum da to zlorabljajo (npr. babica umre, bila je skregana s hčerko, zato vse premoţenje zapusti svojemu vnuku. V tem primeru npr. otrok deduje). Starši lahko uporabljajo otrokovo premoţenje za otrokovo preţivljanje. 15 letnik, ki se zaposli mora del prispevati staršem. Starš se lahko postavi v vlogo skrbnika (=mora dajati redna poročila. Skrbnik potrebuje dovoljenje CSD, če ţeli prodati premičnino večje vrednosti, nepremičnino). Starši so dolţni, da sodelujejo s CSD in da za določeno dejanje dobijo soglasje CSD. Dajanje računa se da na zahtevo CSD. CSD zahteva da starši dajo račun o upravljanju otrokovega premoţenja. Zahteva od sodišča, da za varstvo otrokovih premoţenjskih koristi dovoli zavarovanje na premoţenju staršev.

POSVOJITEV:
S posvojitvijo kot posebno obliko varstva mladoletnih otrok nastane med posvojiteljem in posvojencem enko razmerje kot je med starši in otroki. Uradno posvojitev ne sme biti odplačna. Je posebna oblika varstva otroka. V poštev pride kadar starši ne skrbijo za otroka. Tukaj gre za mladoletne osebe (v Nemčiji poznajo delno posvojitev= lahko se posvojijo polnoletne osebe). Ko je posvojitev pravnomočna vsa razmerja med starši in otroki veljajo tudi tukaj.

58

PASIVNA ADOPTIVNA SPOSOBNOST: gre za bodočega posvojenca. Pri nas ni na voljo otrok za posvojitev. Vsak si ţeli čim manjšega, zdravega, otroka ki rasno najbolj ustreza okolju. Slovenci hodijo po otroke največ v Rusijo in Makedonijo. V Rusiji so uradni stroški nad 15 000 evrov. Posvojitev ne sme biti plačljiva, stroški se skrijejo v uradne stroške. Ko otrok izve, da je posvojen ima do staršev, ki jih v resnici nikoli ni videl nek ideal. Starši niso dolţni povedati otroku, da je posvojen. Pri nas imamo ZAPRTO POSVOJITEV= ne izve se kdo je biološki starš. ODPRTA POSVOJITEV= biološka mati je kot tretja oseba prisotna v ţivljenju otroka. Več oseb ne more posvojiti otroka (izjema sta zakonca). Poznamo tudi ENOSTRANSKO POSVOJITEV= npr. imam otroka iz prejšnje zveze,, novi partner posvoji tega otroka, ker je njegov oče umrl. Dokler traja skrbništvo ni moţna posvojitev. Če je otrok star 10 let mora dati soglasje za posvojitev. Brate, sestre ni moţno posvojiti, bratrance pa je. Otroka se da za eno leto na preizkusno dobo v novo druţino. Sklene se rejniška pogodba z namenom bodoče posvojitve. Eno leto se lahko skrajša, če sta oba starša npr. mrtva, neznana. AKTIVNA ADOPTIVNA SPOSOBNOST: oseba, ki posvaja mora biti načeloma vsaj 18 let starejša od posvojenca. Mora pa biti polnoletna. Primarno se išče, da se slovenskemu otroku najde slovenskega posvojitelja. Tujec lahko posvoji slovenskega otroka, vendar mora ministrstvo za druţino in ministrstvo pristojno za upravo dati soglasje. Posvojitelj ne more biti oseba, ki mu je odvzeta roditeljska pravica, poslovna sposobnost (ker odvzem poslovne sposobnosti za sabo potegne odvzem roditeljske pravice), oseba ki je teţje duševno prizadeta, oseba za katero se utemeljeno meni, da bo otroka izkoriščala. Posvojitelj mora dati jamstvo, da bo otroka vzgojil dobro. (če se nekdo v preteklosti ukvarja s KD, prostitucijo,… otroka ne bo dobil). Polnoletni bratje/sestre so lahko svojemu bratu/sestri rejniki. POSLEDICE POSVOJITVE:  Roditeljska pravica= izgubijo jo starši, dobijo jo posvojitelji.  Dedovanje= gre za dedovanje med posvojiteljem in posvojencem. Oporočno lahko deduje pravi starš. Otrok deduje po posvojitelju, po naravnih starših ne deduje na podlagi zakona, lahko pa deduje oporočno.  Vpis v matični register= posvojitelji se vpišejo kot starši.  Osebno ime= priimek lahko vedno spremenijo. Do 4 leta lahko spremenijo ime, od 4 do 9 leta ne smejo, od 9 leta lahko spremenijo ime s soglasjem otroka.  Razmerje do naravnih staršev= pravno se naravni starš izloči.

59

Ne razveza!= posvojitev ni mogoče razvezati, lahko pa se razveljavi. Razveljavitev= kadar en ali več pogojev ni izpolnjenih (npr. oba starša morata dati privolitev v posvojitev). Razveza= vsi pogoji so izpolnjeni.

POSTOPEK: posvojitev se začne na predlog staršev ali po uradni dolţnosti (predlog da CSD). Zberejo se ustrezni dokumenti. Posvojitelj mora dokazati da ima stanovanje, potrdilo o nekaznovanju,… Posvojenec: CSD mora zbrati vse relevantne informacije, ker se skuša najti čim bolj primernega posvojitelja. Poskusna doba je eno letom mora biti v korist otroka. CSD da odločbo o posvojitvi.

PREDAVANJE 6 (25.11.2010)
REJNIŠTVO:
Je institut, ki je namenjen varstvu in vzgoji tujega otroka (njegovi starši ne morejo skrbeti za njega, ali nočejo ali pa ne smejo. Obstajajo razlogi:  KRIVDNI= npr. alkoholizem, droge,…  NEKRIVDNI= npr. bolezen. Ti otroci izhajajo iz teţkih druţinskih okolij. Poznamo NAVADNO REJNIŠTVO (=gre predvsem za sorodnike) in POKLICNO REJNIŠTVO (=ti rejniki se morajo usposobiti, npr. za gluhonemega otroka. Ti rejniki se morajo specializirati.). Otroci imajo posebne probleme, potrebujejo posebne ukrepe, ki jih ne obvlada vsak. V preteklosti so bili razlogi zakaj so se ljudje odločali za rejništvu drugačni (zaradi delovne sile). Danes v Sloveniji ni sirotišnic, kjer bi bili zapuščeni otroci (drugod po svetu so). Boljša je posvojitev kot sirotišnica. Nikjer pa ni garancije, da ta ki je posvojen ne bo trpel (da ga posvojitelj ne bo izkoriščal). Leta 1976 je bil sprejet ZZZDR (veljati je začel 1.1.1977). Leta 1991 je bila sprejeta Ustava RS= za otroke, ki ne morejo ţiveti pri svojih starših mora biti poskrbljeno. (npr. rejništvo). DOPOLNILNI VIRI:  Zakon o splošnem upravnem postopku= to izvaja CSD na podlagi upravnega postopka. Pritoţbeni organ CSD je ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve.  Zakon o socialnem varstvu.  Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi vzgojno izobraţevalnimi potrebami.

60

FAZE V RAZVOJU REJNIŠTVA:  NEFORMALNO REJNIŠTVO= starši so pošiljali otroke sluţiti ali v mesto. Prosto se je trgovalo z otroki.  FORMALNO REJNIŠTVO= imamo ga danes, potrebna je pravna podlaga.  DNEVNO VARSTVO= ko se je začela industrijska revolucija (tudi ţenske so začele delati), je bilo potrebno poskrbeti za najmlajše otroke.  DOLGOTRAJNA REJA= traja dalj časa, ne samo par dni.  ZAČASNA REJA= npr. gremo v tujino za 3 mesece, otroka pustimo pri babici. Sklene se rejniška pogodba.  PROFESIONALIZACIJA REJE= otroci imajo posebne potrebe, ki jih je treba znati spoštovati. Rejništvo je plačana funkcija. Imamo navadnega in poklicnega rejnika.  SPECIALIZACIJA REJNIŠTVA= rejniki se specializirajo za določene otroke (npr. za Rome). NAČELA REJNIŠTVA:  Načelo zaščite otrok, za katere ne skrbijo starši= to v celoti ni popolnoma pravilno, lahko se zgodi da starši ne morejo skrbeti za otroke. Gre za to, da starši ne skrbijo ali pa ne morejo.  Načelo prednosti naravne roditeljske sredine pred odprto zaščito= sirotišnic pri nas ni. Mi imamo več rejniških mest kakor rejniških otrok. 1300 otrok je v Sloveniji v rejništvu. Staršem se da še vedno ena moţnost.  Načelo prednosti druţinske zaščite pred institucionalno zaščito= druţina je tista, ki bi naj otroku vse nudila. Rejniška druţina je urejena v zakonu. Pri druţini je osrednji element otrok. Lahko da otrok ţivi pri drugi osebi, ki skrbi za njega (ga uči, hrani, preţivlja,…), torej ţivita v ţivljenjski skupnosti. Če skrbnik ţivi z varovancem je to ţivljenjska skupnost. Rejnik mora imeti otroka pri sebi, skrbnik pa ne.  Načelo individualizacije zaščite= za vsakega rejenca se naj najde rejnik. V ospredju so koristi otroka. Ko dobimo opis otroka se išče primernega rejnika.  Rejništvo kot predhodna faza posvojitve= 1 leto mora biti preizkusna doba, preden gre otrok v posvojitev. Moramo imeti pravno podlago, to je rejniška pogodba z namenom posvojitve. REJNIŠTVO: Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško druţino na podlagi zakona, ki ureja druţinska razmerja ali drugega zakona in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki druţini. Rejništvo naj ne bi bilo dolgotrajno. Pri nas so v rejništvu tudi po 10 let. Je posebna oblika, v poštev pride, ko starši odpovejo (ne morejo, ne smejo ali 61

nočejo skrbeti za otroke, npr. odvzem roditeljske pravice, smrt,…). V rejništvo se lahko namesti samo mladoletnega otroka. Do 2003 je bila 18 letna meja fiksna (zgodilo se je, da je otrok v četrtem letniki o stal na cesti). Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti je dobo podaljšal. Otrok lahko ostane v rejništvu do 26 leta, če da soglasje. Zastopanje ni funkcija rejništva. Naj bi bilo okolje čim bolj podobno okolju iz katerega otrok izhaja. Če je nasilje v druţini se ne pove staršem, kam se namesti otroka. Na podlagi zakona lahko otroka pustimo v rejništvu. Naj bi bilo to neko prehodno obdobje. Tudi posvojenega otroka se lahko da v rejništvo. REJNIŠKA DEJAVNOST: Je dejavnost rejniških druţin, ki izvajajo rejništvo. Lahko jo izvaja samo rejniška druţina. O rejništvu lahko govorimo samo ko se dejansko izvaja. Za rejništvo je potrebno pridobiti dovoljenje. Rejnik mora biti aktiven. REJNIŠKA DRUŢINA: Rejniška druţina je druţina, v kateri se izvaja rejniška dejavnost. Sestavljajo jo rejnik in vse osebe, ki ţivijo z rejnikom. REJNIŠKA POGODBA se sklene samo z rejnikom (ne z obema zakoncema). Nosilec je samo eden. Stranki rejniške pogodbe sta CSD in rejnik. Rejniško druţino tvorijo vse osebe (tudi moţ oz. zunajzakonski partner). REJENEC: Otrok, ki se ga namesti v rejniško druţino na podlagi odločbe oddaji otroka v rejništvo, ki jo izda CSD glede na otrokovo stalno ali začasno prebivališče. Imamo dve različni stvari:  ODLOČBA O ODDAJI OTROKA V REJNIŠTVO= otroka je treba odstraniti iz njegove druţine. Npr. starši ne morejo, nočejo, ne smejo imeti otroka. Ugotovi se potreba. Je krovno razmerje=rejništvo.  REJNIŠKA POGODBA= ta otrok potrebuje določeno oskrbo. Pomeni individualizacijo konkretnega razmerja. Sklene se med rejnikom in CSD. Rejniška pogodba se lahko razveţe (še vedno velja odločba o oddaji otroka v rejništvo). Zato najdemo drugega rejnika. Če preneha rejniška pogodba, ni nujno da preneha rejništvo (npr. če se rejenec in rejnik ne strinjata). Pristojen je CSD, presoja se glede na otrokovo stalno ali začasno prebivališče. POGOJI ZA REJNIŠKO DEJAVNOST: Ti pogoji veljajo za vse rejnike. Imamo dve vrsti pogojev: pozitivne predpostavke (te morajo biti izpolnjene) in negativne predpostavke (te ne smejo biti izpolnjene). 62

POZITIVNE PREDPOSTAVKE: (te morajo biti izpolnjene)  Stalno prebivališče v Republiki Sloveniji= ne zahteva se drţavljanstva. Otroku se skuša poiskati čim bolj podoben rejnik. Pri navadnem postopku za drţavljanstvo potrebujemo 10 let, zato se tukaj ne zahteva.  Poklicna ali strokovna izobrazba= večina je ţensk rejnic. Te ki na novo postanejo rejnice potrebujejo poklicno ali strokovno izobrazbo. Če gre za sorodnike in stare rejnike (so ţe dolgo časa rejniki), pa ni potrebna izobrazba. Ta pogoj se spregleda.  Polnoletnost= rejnik mora biti polnoleten. NEGATIVNE PREDPOSTAVKE: (ne smejo biti izpolnjene)  Odvzem roditeljske pravice= roditeljska pravica mora biti vedno.  Oseba, ki ţivi z osebo, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica= tudi oseba, ki ţivi z rejnikom mora imeti roditeljsko pravico. Npr. jaz sem mačeha, moţu vzamejo roditeljsko pravico, otroka se da drugam.  Odvzem poslovne sposobnosti= če se odvzame roditeljska pravica smo še vseeno poslovno sposobni, če se odvzame poslovna sposobnost pa se odvzame tudi roditeljska pravica. DOBRODOŠLE PREDPOSTAVKE: Dobro je, da otrok pozna rejnika. Tudi sorodnik (rejnik) mora biti polnoleten. Pri vsakem primeru se presoja otrokova korist. Veliko je okoliščin ki vplivajo na izbiro pravega rejnika. Rejniki so lahko otrokovi sorodniki: stara mati, stari oče, stric, teta, brat, sestra. IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI: Treba je dati vlogo na posebnem obrazcu na CSD. Treba je dati prilogo o opravljeni šoli, nekaznovanosti, treba je prikazati stanovanjske razmere, da imamo roditeljsko pravico. Preverijo se pozitivne in negativne predpostavke. CSD da oceno, ta gre na Komisijo za izbor kandidatov pri ministrstvu za delo, druţino in socialne zadeve. Pogleda se kdo so pravi kandidati, ti se morajo usposabljati. Ko so usposobljeni se vpišejo v evidenco. Sorodnik dobi status rejnika na podlagi ocene, ne rabi usposabljanja. PRENEHANJE DOVOLJENJA: Dovoljenje preneha kadar odjavimo rejniško dejavnost (ne ţelimo je več izvajati). Zahteva se AKTIVNI REJNIK. Če tri leta ne izvaja rejniške dejavnosti preneha dovoljenje. Dovoljenje preneha tudi s smrtjo rejnika. Če ţeli nekdo, ki mu je prenehalo dovoljenje spet biti rejnik, mora skozi celotne postopek.

63

ODVZEM DOVOLJENJA: Kadar se rejniška dejavnost izvaja v nasprotju z otrokovimi koristmi. Rejnik mora enkrat v petih letih na dodatno usposabljanje, če ne gre se mu odvzame dovoljenje. Odvzame se, če nastopijo negativne predpostavke. Vse to je veljalo za navadno rejništvo. REJNIŠKA DEJAVNOST KOT POKLIC: Od leta 2003 je v zakonu. Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic mora izpolnjevat pozitivne predpostavke in ne izpolnjevat negativnih predpostavk. Poleg tega mora izpolnjevati še dodatne pogoje:  Ne sme biti drugje zaposlen (navadni rejnik normalno hodi v sluţbo). Ne sme biti v delovnem razmerju.  Ne sme biti druţbenik zasebne druţbe ali zavoda v RS.  Ne sme biti poslovodna oseba ali v drugi dejavnosti kot edini ali glavni poklic. IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI KOT POKLICA: Vloga gre direktno na ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve (pri navadnem rejništvu gre vloga na CSD). Tukaj je preverjanje stroţje. Ko se ugotovi vse ostalo, se vpiše v register za izvajanje rejniške dejavnosti (pri navadni rejniški dejavnosti se vpiše v evidenco). IZBRIS IZ REGISTRA: Lahko pride do prenehanja dovoljenja (če ne ţeli več, umre). Do izbrisa pride, če se oseba zaposli, postane druţbenik, poslovodna oseba, če ne izpolnjuje normativov, če se dovoljenje odvzame. Vse o prenehanju in odvzemu velja tudi tukaj. NORMATIVI: REJNIK (navadni)= lahko ima pri sebi največ tri rejence. Izjema je več, če gre za sorojence (otroke istih staršev). Sorojence se da k istemu rejniku, če je to le moţno in smotrno. POKLICNI REJNIK= mora imeti 3 rejence ali več. Izjema je manj rejencev, kadar gre za izredno teţke rejence (npr. potrebuje ogromno oskrbe, skos ga mora imeti na očeh). DOLŢNOSTI REJNIKA: Vse za kar starši skrbijo, je tu na rejniku. Rejnik ne zastopa otroka. Rejnik mora skrbeti za to da pripravi svojo druţino na prihod in odhod rejenca. Rejnik je dolţan, da omogoča staršem stike z otrokom (razen če so bili stiki odvzeti). Ta, ki ne omogoča stikov se lahko denarno kaznuje, lahko se otroka odpelje, ali pa se otroka odvzame iz rejništva. Rejnik mora prilagoditi rejenca, mu nuditi nego, varovanje, vzgojo, prehrano, obleko,… Mora skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja, ga navaditi na odnos do učenja in dela, ga 64

poklicno usposabljati ali zaposliti, izoblikovati identiteto rejenca, sodelovati s CSD in starši, se dodatno usposabljati. VLOGA CSD: CSD, ki je krajevno pristojen po rejenčevem prebivališču (stalnem ali začasnem) je prisoten. Njihova naloga je, da izberejo najustreznejšega kandidata, izvajanje usposabljanja. Njihove naloge so še: vključevanje v javnost, izročitev obrazca in seznanitev, preveritev kandidata, najustreznejši rejnik, priprava otroka, rejnika, rejniške druţine in staršev, spremljanje razvoja otroka, spremljanje izpolnjevanja obveznosti, individualna projektna skupina, podaljšanje rejniške pogodbe. REJNIŠKA POGODBA: Zahteva se pisnost. Stranki te pogodbe sta CSD in rejnik. Starši dobijo odločbo o postavitvi otroka pod rejništvo. Primer: če je bilo meni kot staršu odvzeta roditeljska pravica, je bilo odločeno da se otroka da v rejništvo. Tega ne ţelim, vzamem otroka in z njim pobegnem. To je kaznivo dejanje. Ko me najdejo vzamejo otroka in ga odpeljejo. V tem primeru gre za izvršljivost odločbe o oddaji otroka v rejništvo. Za vsakega posameznega otroka se sklene nova rejniška pogodba. Vsak je individum. VSEBINA REJNIŠKE POGODBE: Rejnik ima dolţnosti, otrok in starši pa pravice in obveznosti. Kljub temu, da je bil otrok oddan v rejništvu so starši še vedno dolţni plačevati preţivnino za otroka. Rejniška pogodba se sklene do 18 leta. Lahko se tudi podaljša, vendar najdlje do 26 leta. Podaljša se, če otrok zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju ni sposoben za samostojno ţivljenje in če otrok ostane v rejniški druţini zaradi nadaljevanja šolanja, najdalj pa do dopolnjenega 26 leta starosti, če ta s tem soglaša. (po 18 letu mora rejenec sam dati soglasje. Če ne ţeli biti v rejništvu da ne moremo siliti). PRENEHANJE REJNIŠKE POGODBE: Rejniška pogodba preneha, če preneha rejništvo. Če otrok umre pride do prenehanja rejništva. Preneha tudi, če pride do izbrisa, poteka časa. Rejnik lahko odpove, lahko odpove tudi CSD. Če rejnik odpove, velja to za tri mesece naprej (rejništvo se še toliko časa izvaja, saj je treba najti novega rejnika). Rejniška pogodba preneha, če pride do smrti rejenca (potem preneha celotno rejništvo) ali če umre rejnik. REJNINA: OSKRBNINA + PLAČILO DELA + (prispevki socialne varnosti)= REJNINA Rejnina je plačana s strani drţave. Rejnina je sestavljena iz oskrbnine, plačila dela (121 evra) in prispevkov za socialno varnost. Rejništvo izvajajo predvsem ljudje iz srednjega sloja. Če rejnik enkrat udari rejenca, ga bo 65

izgubil. OSKRBNINA= sestavljena je iz materialnih stroškov (268 evra) in iz denarnega prejemka (112 evra). TEMELJNE ZNAČILNOSTI REJNIŠTVA: (negativne)  Ne nastane sorodstvo= otrok je na podlagi rejniške pogodbe nameščen v rejniško druţino. Tukaj ni zakonitega dedovanja.  Ne prekine se razmerje med rejencem in sorodniki.  Ne nastane na strogo formalen način= otrok dejansko ţivi pri drugem, teh podatkov nimamo.  Ne vpliva na osebne pravice= ni dedovanja, ni dolţnosti preţivljanja.  Ne prenese se roditeljska pravica  Ne nastane dedna pravica  Ni trajen odnos  Ni pravice do povrnitve stroškov do staršev= rejnik nima pravice do povrnitve stroškov od staršev. Rejnik ima stik samo s CSD. TEMELJNE ZNAČILNOSTI REJNIŠTVA: (pozitivne)  Druţinskopravna dejstva= rejnik ne zastopa otroka v svojstvu rejništva. Lahko se v isti osebi zdruţi oboje (rejnik+skrbnik), zato sta potrebni dve pravni podlagi. Vse poteka preko CSD (rejnik in starši komunicirajo preko CSD). Otroci so pri 1/3 pri sorodnikih. Rejnik mora skrbeti za osebo, za premoţenje, je odgovoren za škodo.  Socialnopravna dejstva= poklic, plačilo.

SKRBNIŠTVO:
Je del civilnega, druţinskega, statusnega, osebnega prava, je del socialne zaščite (lahko bi rekli, da gre za skrbniško pravo). SUBJEKTI so osebe, ki ne morejo skrbeti same zase (zaradi starosti, odvzema poslovne sposobnosti ali drugih okoliščin). PREDMET: tudi premoţenje se varuje. IMPERATIVNOST NORM: teh določb ni mogoče spreminjati. Tukaj ni avtonomije volje. Obstajajo pravne metode (zastopa v njegovem imenu in sklepa pravne posle v imenu varovanca) in nepravne metode (vzgoja, svetovanje,…). SKRBNIŠTVO= 9 člen ZZZDR: (1) Skrbništvo je posebna oblika varstva mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši, in polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.(2) Po določbah tega zakona drţava zagotavlja varstvo tudi drugim osebam, ki nimajo moţnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi. Ko za mladoletnika ne morejo, nočejo skrbeti, pride do skrbništva. Lahko gre tudi za polnoletne osebe, ki ne morejo skrbeti same zase zaradi posebnih 66

okoliščin. V zakonu nikoli ne morejo zajeti vseh okoliščin kdaj potrebujemo skrbnika. VRSTE SKRBNIŠTVA:  Skrbništvo nad mladoletnimi osebami.  Skrbništvo nad osebami, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost= oseba potrebuje, da se podaljša roditeljska pravica, nekdo jo mora zastopati. Če imamo podaljšano roditeljsko pravico smo dolţni preţivljati otroka.  Skrbništvo za posebne primere. KDO JE LAHKO SKRBNIK: Skrbnik je oseba, ki da privolitev. Gre za prostovoljno in častno funkcijo (ni plačljiva), otroka ne rabi imeti pri sebi. Zaţeleno je, da je skrbnik sorodnik (to je lahko tudi v škodo). Skrbnik mora imeti roditeljsko pravico, poslovno sposobnost, ne sme prihajati do navzkriţja interesov. Pomembne so osebn e lastnosti in sposobnosti (verjeti se mu mora, da bo varovanca dobro zastopal). Upošteva se ţelje varovanca in sorodnikov. Tudi pravna oseba je lahko skrbnik. Pravna oseba je ZAVODSKO SKRBNIŠTVO (otrok se nahaja v zavodu, postavi se delavca tega zavoda da ga zastopa). URADNO SKRBNIŠTVO= to je CSD in njegov delavec. (ne najdemo še skrbnika). POSTAVITEV SKRBNIKA: Skrbnika postavi CSD z odločbo. Pristojen je CSD na območju katerega ima varovanec stalno ali začasno prebivališče. Gre za upravni postopek. Pritoţbeni organ je ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve. Določijo se dolţnosti in pooblastila. SKRBNIKOVE DOLŢNOSTI IN POOBLASTILA:  VESTNOST= skrbnik ne sme biti malomaren.  OSEBNOST, PRAVICE IN KORISTI VAROVANCA= določi se kakšne so pravice varovanca (da se ga zastopa pred nekim organom).  SAMOSTOJNOST= skrbnik je samostojen, neprestano pa se mora dogovarjati s CSD (ta vrši nadzor).  V varovančevem imenu in na njegov račun.  POPIS VAROVANČEVEGA PREMOŢENJA= preden se začne skrbništvo se popiše varovančevo premoţenje.  ZASTOPANJE  ZAGOTOVITEV SREDSTEV= če je otrok v rejništvu so dolţni starši plačevati. Otrok ima v rejništvu lahko premoţenje, rejnik ne more z njim razpolagati (s tem denarjem lahko razpolaga skrbnik).  BRAZPLAČNO 67

    

NAGRADA STROŠKI ODGOVORNOST ZA ŠKODO POROČILO UGOVOR ZOPER DELO= lahko se vloţi s strani upravičenih oseb.

Skrbnik je pri svojem delu samostojen, ne more pa določenih dejanj sam opraviti: odtujitev ali obremenitev nepremičnine, odtujitev premičnine večje vrednosti ali večje premoţenjske pravice. Za ta dejanja potrebuje soglasje CSD. Skrbnik ne more odkloniti dediščine, volila, darila (potrebuje soglasje CSD). PRENEHANJE SKRBNIKOVIH FUNKCIJ: Skrbnikove funkcije= gre za individualno razmerje, te prenehajo, če skrbnik umre, izgubi poslovno sposobnost, roditeljsko pravico, če pride do navzkriţja, pomembne so osebne lastnosti in sposobnosti. Skrbništvo= krovna zadeva. Skrbnikove funkcije prenehajo, če ga razreši CSD ali če razrešitev zahteva skrbnik. Še vedno pa je varovanec, ki potrebuje, da se za njega skrbi. SREDSTVA: Skrbnik ni plačan ima pa pravico do povračila stroškov. Značilno za sredstva potrebna za izvajanje skrbništva, je hierarhija:  Varovančevi dohodki= najprej se zagotavljajo sredstva iz varovančevih dohodkov (npr. 16 letnica dela).  Osebe, ki so dolţne varovanca preţivljati= če varovanec nima dohodkov, morajo sredstva za mladoletnega otroka dajati starši.  Varovančevo premoţenje= če tudi staršev ni se zagotovijo sredstva iz varovančevega premoţenja.  Proračun RS= če tudi varovančevega premoţenja ni, pa pridejo sredstva iz proračuna RS. SKRBNIŠTVO NAD MLADOLETNIMI OSEBAMI: Da se otroka, ki nima staršev (odvzeta jim je poslovna sposobnost, roditeljska pravica, so mrtvi, neznani). Otrok potrebuje zastopnika tudi, če so starši neznani (v primeru najdenčkov). Odvzem roditeljske pravice je sodni nepravdni postopek (traja 6 mesecev). Če starši ne skrbijo so zadrţani. Zloraba otrok ni sami fizično in psihično nasilje, temveč tudi če otroku ne prisluhneš, ga ne spoštuješ, če mora otrok pretirano delati. Otrok mora doma delati kar je primerno njegovi starosti in njegovemu prostemu času (to je pravica otroka). Gre za uradno dolţnost, vsi ki opazimo zlorabo smo dolţni povedati (dolţnost obveščanja). Ti postopki so nujni. Skrbništvo je nadomestek roditeljske pravice (pa vendar ni povsem to najbolje, saj pri skrbništvu gre za pravno zastopanje). Tukaj je tudi dolţnost sodelovanja s 68

CSD. Skrbnik samostojno ne more odločati o nekaterih stvareh, za te potrebuje dovoljenje CSD. Te zadeve so:  Komu bo zaupal varovanca (zavod ali drugemu).  Šola in izobrazba= o prešolanju (otrok je bolan dolgo časa, skrbnik noče da izgubi eno leto zato ga prešola na laţjo šolo. To lahko stori samo z dovoljenjem CSD).  Poklic= ne more samostojno odločati o poklicu. Če je varovanec star 15 let, lahko o določenih zadevah sam odloča, če je sposoben (npr. sklenitev ZZ, oporoka, delovno razmerje, dovoljenje za medicinski poseg). Skrbnik in varovanec če ţelita skleniti med seboj pravni posel potrebujeta soglasje CSD. Skrbništvo preneha:  Ko otrok postane polnoleten.  Posvojitev= takrat ga zastopa posvojitelj.  Zakonska zveza= ko otrok sklene ZZ postane poslovno sposoben.  Roditelj= če otrok postane roditelj mora sodišče podeliti poslovno sposobnost.  Vrnitev roditeljske pravice ali poslovne sposobnosti= starši so spet poslovno sposobni.  Smrt mladoletnika. SKRBNIŠTVO NAD OSEBAMI, KI JIM JE ODVZETA POSLOVNA SPOSOBNOST: Ko postane otrok polnoleten se vzpostavi pravna domneva, da je poslovno sposoben. Ni pa to nujno res. Če oseba ni poslovno sposobna se jo da pod skrbništvo. Razlika je ali gre za delni ali popolni odvzem poslovne sposobnosti. Če gre za delni odvzem poslovne sposobnosti ima ta oseba poloţaj otroka med 15 in 18 letom. Če gre za popolni odvzem pa ima oseba poloţaj otroka pod 15 let (nič ne more sama). Poslovna sposobnost se odvzame v nepravdnem postopku. Lahko ga sproţi drţavni toţilec, lahko se sproţi po uradni dolţnosti, lahko ga zahteva oseba ki ima pravni interes ali sama oseba, ki naj ne bi bila poslovno sposobna. Odločba je SKLEP. Pri nepravdnem sodišču je vedno odločba sklep! Je konstitutivna. Ko vloţimo predlog za odvzem poslovne sposobnosti še ne vemo kaj je s to osebo. Tej osebi se postavi ZAČASNI SKRBNIK (zastopa interese te osebe zoper katero se vodi postopek, od začetka do konca). Običajno je začasni skrbnik delavec CSD. Nato se vključijo izvedenci (psihiatri,…opravijo se pregledi, razgovori…). Potem so moţnosti:  Sodišče ugotovi, da so podane okoliščine, da je potreben odvzem poslovne sposobnosti. V takem primeru se nato postavi STALNI SKRBNIK (ob tem pa funkcija začasnega skrbnika preneha).  Če se ugotovi, da ni potrebe za odvzem poslovne sposobnosti , se ta oseba naprej sama zastopa.

69

Do prenehanja skrbništva pride, če se nazaj dobi poslovna sposobnost ali če ta oseba umre. SKRBNIŠTVO ZA POSEBNE PRIMERE: Varuje se varstvo pravic in koristi. Te osebe bi se običajno lahko zastopale samo, a ne vemo kje so in kdo so. SKRBNIK ZA ODSOTNE OSEBE: gre za osebe, ki imajo neznano prebivališče. Šteje se, da pridobimo dediščino v trenutku smrti. Osebe so znane a ne vemo kje so. Nima zakonitega zastopnika. CSD ali drug organ pred katerim teče postopek lahko postavita skrbnika. SKRBNIK ZA NEZNANEGA LASTNIKA PREMOŢENJA: skrbi se za premoţenje, ki ga ţelimo izročiti osebi, ki pa je ne poznamo. Je premoţenje fiktivnega lastnika. V primeru dedovanja: če nobenega dediča ni, dobi to premoţenje drţava (najprej se gre po vseh treh dednih redih). Drţava se dediščini ne more odpovedati. KOLIZIJSKI SKRBNIK: Kadar prihaja do nasprotja interesov (oziroma kadar se vnaprej predvidevajo nasprotja interesov). To je v štirih primerih:  Med starši in otrokom= npr. otrok izpodbija očetovstvo. Mati je na pasivni strani zato ne more zastopati interesov otroka.  Med več otroki istih staršev= to je v primeru dedovanja. Npr. 5 bratov se med seboj skrega, starš ne more zastopati teh otrok.  Med skrbnikom in varovancem= v enem trenutku ima varovanec dva skrbnika: skrbnika, postavi pa se še kolizijski skrbnik. Varovanec ima še vedno skrbnika, ki ga na drugih področjih zastopa.  Med več varovanci= podobno kot v primeru, ko se skrega več otrok istih staršev… Ni nujno, da so res nasprotja, pomembno je, da lahko pride do tega (npr. brat je skrbnik sestre, v dedovanju se postavi v vsakem primeru kolizijski skrbnik). SKRBNIK ZA VARSTVO OSEBNOSTI, PRAVIC IN KORISTI TUJEGA DRŢAVLJANA: Gre za nujne neodloţljive primere. Naša drţava prevzema skrbništvo dokler ga ne prevzame tuja drţava. To je urejeno z mednarodnimi pogodbami. SKRBNIK V DRUGIH PRIMERIH: Primer je nerojen otrok. Kdo je njegov skrbnik? Zastopa ga mati v smislu skrbništva. Ko se rodi preneha razlog skrbništva, dalje ga zastopa kot mati.

70

NAČRTOVANJE DRUŢINE:
Viri so:  Ustava= določa, da je odločanje o otrocih svobodno.  Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih z biomedicinsko pomočjo= to je nov zakon. Slovenija določa, da se samske ţenske ne more oploditi.  Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok= ta je iz leta 1977, ureja prekinitev nosečnosti.  Oviedska konvencija. PREPREČEVANJE NOSEČNOSTI: Poznamo ZAČASNO (kontracepcija) in TRAJNO (sterilizacija) preprečevanje nosečnosti. Moški in ţenska imata pravico do sterilizacije. V veliki večini sterilizacijo opravijo ţenske. Nobenega ni dovoljeno sterilizirat proti njegovi volji, saj gre za zelo radikalen poseg. Ta, ki se odloči za sterilizacijo mora dati zahtevo, vloţi jo oseba sama, če pa oseba ne more skrbeti zase pa jo lahko vloţi tudi skrbnik. Če da zahtevo je treba tej osebi vse pojasniti (pojasnilna dolţnost), nato je šestmesečni moratorij. Po 6 mesecih se še enkrat opravi pojasnilna dolţnost, nato pa se opravi poseg. To lahko opravljajo samo določene institucije, splav je dovoljen. UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI: Gre samo za zahtevo nosečnice. Če gre za osebo mlajšo od 18 let in starejšo od 15 let, se apelira da se o tem obvesti starše (ni pa to nujno potrebno). Do 10 tedna je mogoče umetno prekiniti nosečnost, kasneje pa samo če obstajajo razlogi. O tem se odloča v Komisiji na prvi stopnji, če ne pa še na drugi stopnji. Postopek mora biti hiter. Izvaja se ga samo v zdravstveni organizaciji. Izven tega je kaznivo dejanje. Tudi tukaj je pojasnilna dolţnost. ZDRAVLJENJE NEPLODNOSTI IN OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOČJO: »prvo dete iz epruvete« je Louise Brown (25.7.1978). Načela:  Načelo svobode o odločanju otrok.  Načelo poenotenja in centralizacije= danes vidimo kje so celice za darovanje.  Načelo medicinske upravičenosti= vse ţe poskusimo, da bi po naravni poti zanosili, a ne gre. Zadnja faza je, ko se izvede umetna oploditev.  Načelo varstva osebnosti.  Načelo varovanja koristi bodočega otroka= pri umetni oploditvi bi se dalo vplivati na spol, vendar to ni dovoljeno! Na sploh se lahko vpliva samo, če je v druţini neka bolezen, ki se deduje samo po enem spolu.  Načelo neodplačnosti= za darovanje celic ne dobimo plačila. 71

ZDRAVLJENJE: Najprej se ugotavljajo vzroki neplodnosti ali zmanjšane plodnosti. Ti vzroki se najprej odpravljajo s SVETOVANJEM (določi se največja moţnost za oploditev), nato se poskušajo ZDRAVILA za vzpodbujanje hormonov. Če nič ne obrodi sadov se upravi kirurški poseg. Če še ta ne uspe pa lahko pride do umetne oploditve. POSTOPKI OBMP: Pri nas ni dovoljeno kloniranje, nadomestno materinstvo. OBMP= oploditev z biomedicinsko pomočjo. Imamo 4 različne postopke:  ZNOTRAJTELESNA OPLODITEV: o Vnos semenskih celic v spolne organe ţenske. o Vnos jajčnih celic skupaj s semenskimi celicami v spolne organe ţenske.  ZUNAJTELESNA OPLODITEV: o Zdruţitev jajčnih celic in semenskih celic zunaj telesa ţenske. o Vnos zgodnjih zarodkov v spolne organe ţenske. (zgodnji zarodek je zarodek, ki se razvija zunaj maternice manj kot 14 dni). UPRAVIČENCI: So tisti, ki izkaţejo namen rojstva do umetne oploditve. Morata biti moški in ţenska (ne istospolna partnerja!), ki morata biti v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti (v času vnosa). Upravičenci so, če ni prišlo do zanositve s spolnim odnosom, ostali postopki pa so bili neuspešni. Na spol se lahko vpliva le, če je v druţini huda dedna bolezen (ki se prenaša samo po npr. ţenskah). Ţenska in moški morata biti v primerni starosti za starševstvo (ţenska biološka ura je končana od 45 do 50 leta). Ta dva morata biti polnoletna, razsodna. Pred tem je potrebno iti na psihosocialno svetovanje. DAROVANJE SPOLNIH CELIC: Lahko se daruje ţenske in moške spolne celice. Vsaj ena celica mora biti od para, ena je lahko darovana (ne smeta biti obe celici darovani). Za darovanje ni dovoljeno dajati ali prejemati plačilo (razen povrnitev stroškov). Opravlja se na centrih, ki imajo za to dovoljenje. Ni dovoljeno darovati človeških zarodkov. Človeške in ţivalske celice se ne sme zdruţevati. Oseba, ki daruje spolne celice mora biti polnoletna, zdrava, razsodna. VARSTVO OTROKOVIH KORISTI: Gre za poklicno skrivnost kdo daruje. Če otrok ţeli vpogled mora biti star najmanj 15 let in razsoden. Da se poklicna skrivnost odpre lahko zahteva otrokov zakoniti zastopnik, otrokov zdravnik ali sodišče in upravni organ.

72

POSTOPEK OBMP: Potrebno je imeti pisno privolitev, zato morajo biti posebni obrazci. Treba je opraviti pojasnilno dolţnost (to lahko da samo zdravnik in ne medicinske sestre…). Hramba se opravlja največ 10 let. Preklic privolitve lahko podamo tako dolgo, dokler ni vneseno v telo. DAROVANJE: Darovalec nima nobenih pravnih obveznosti do otroka. Določeno je, da če darovalec umre je potrebno uničiti njegove celice. Tudi zarodek se uniči. Tudi tukaj je pojasnilna dolţnost. Določa se, da naj bi daroval za največ dve druţini. Poseg v dedno zasnovo spolnih celic ni dovoljen. SHRANJEVANJE: Največ 5 let, z dovoljenjem še dodatnih 5 let. Zarodkov in darovanih celic ne smemo prodajati, posredovati, trgovati z njimi. OČETOVSTVO IN MATERINSTVO: MATERINSTVO: mati je tista, ki otroka rodi. Mogla je dati privolitev. Izpodbijanje in ugotavljanje materinstva ni moţno. OČETOVSTVO: za očeta velja tudi zunajzakonski partner. Tudi on mora dati privolitev. Očetovstva se ne more izpodbijati, razen če ima moški da ni prišlo do umetne oploditve. Ugotavljanje očetovstva ni moţno.

Pri razvezi zakonske zveze se odloča o mladoletnih otrocih (varstvu, vzgoji, preţivljanju, stikih). Zahtevek postavi eden od zakoncev, da naj se zakonska zveza razveţe. Sodišče mora odločiti preko zahtevka glede otrok. Pri preţivnini in stikih sodišče ni vezano na postavljene zahtevke. Pri ugotavljanju očetovstva mora sodišče po uradni dolţnosti odločiti tudi o preţivnini. PRAVDNI POSTOPEK: odloča se s sodbo in sklepom, je civilni postopek, vedno se začne s toţbo. Toţba= procesno dejanje, ki nujno zahteva natančen toţbeni zahtevek. Imamo toţnika in toţenca. Tu je sodba o utemeljenosti zahtevka. NEPRAVDNI POSTOPEK: odloča se samo s sklepom, je civilni postopek. Je manj formalen, prične se na predlog (=ta se da bolj splošno, npr. postopek za določitev stikov, če so stiki sporni). Sodnik sam izoblikuje izrek, sklep postane pravnomočen, je izvršilni naslov. Gre za nesporni postopek. Izvršba se opravi v primeru nesodelovanja. Sodnik mora pomirjati stranke, teţi k poravnavi.

73

Velik pomen ima druţinska mediacija. CSD je pomočnik sodišča, pomagajo pa tudi staršem. Pri razvezi ZZ, kjer so otroci daje CSD tudi mnenje. Vse kar se tiče otrok se rešuje pred sodiščem (okroţnim). Okroţno sodišče je pristojno za druţinske zadeve. Pri okrajnem sodišču ostane prisilna hospitalizacija in odvzem poslovne sposobnosti. Pristojnosti CSD: odločajo o posvojitvi, postavitvi skrbnika, rejnika. Gre za potrebo po nadomestnem starševstvu. Odločbo o posvojitvi izda CSD, gre za upravni postopek. CSD ima pristojnost odločanja v določenih primerih. Skrbništvo je nekaj med izvajanjem starševske skrbi in rejništvom. Za poslovanje v imenu otroka je potreben skrbnik. Soglasje da CSD, ti so pod stalnim nadzorom. Tudi starši za večje pravne posle v imenu otroka potrebujejo dovoljenje CSD.

74