You are on page 1of 33

N a v i d e z n a

FAQ Obligacije 2013


1. Falsus procurator in posledice!
73. len OZ: (1) Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravieno zastopanega samo, e jo ta pozneje odobri. (2) Stranka, s katero je pogodba sklenjena, la ko za teva od neupravieno zastopanega, da se v primernem roku izree, ali odobrava pogodbo ali ne. (!) "e neupravieno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe, se teje, da pogodba splo ni bila sklenjena. (#) $ tem primeru la ko stranka, s katero je bila pogodba sklenjena, za teva povrnitev kode od tistega, ki jo je kot pooblaenec brez pooblastila sklenil, e ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dol%na vedeti, da ta ni imel pooblastila. &azlika med 'alsus procuratorjem in prekoraitvijo pooblastila je v tem, da v prvem primeru za kodo odgovarja samo zastopnik, pri prekoraitvi pooblastila pa solidarno odgovarjata zastopani in zastopnik.

2. Pravila vraanja pri kondikciji!


(dor kaj plaa, eprav ve, da ni dol%an, nima pravice za tevati nazaj, razen e si je pridr%al pravico za tevati nazaj ali e je plaal, da bi se izognil sili. (1)1. len *+) ,i mogoe za tevati nazaj tistega, kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakna naravna obveznost ali kakna moralna dol%nost. (1)2. len *+) (adar se vraa tisto, kar je bilo neupravieno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plaati zamudne obresti, in sicer, e je bil pridobitelj nepoten, od dneva pridobitve, drugae pa od dneva vlo%itve za tevka. (1)!. len *+) Pridobitelj ima pravico povraila potrebni in koristni strokov- e pa je bil nepoten, mu pripadajo koristni stroki samo do zneska, ki pomeni poveanje vrednosti ob vrnitvi. (1)#. len *+) ,i mogoe za tevati nazaj neutemeljeno plaani zneskov odkodnine zaradi telesne pokodbe, prizadetega zdravja ali smrti, e so bili plaani potenemu prejemniku. (.vtentina razlaga 1)/. lena *bligacijskega zakonika (0radni list &S, t. 1!231) 4

*&*+1)/ (0radni list &S, t. !223#), objavljena 2. #. 233#, doloa5 +a neutemeljeno plailo se teje tudi plailo na podlagi pravnomone sodne odlobe, ki je bila kasneje spremenjena ali odpravljena.) (1)/. len *+) "e je nekdo uporabil svojo ali tujo stvar v korist tretjega in ni pogojev za uporabo pravila o poslovodstvu brez naroila, je tretji dol%an vrniti stvar, e to ni mogoe, pa nadomestiti njeno vrednost. (1)6. len *+) (dor za drugega kaj potroi ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dol%an storiti, ima pravico za tevati od njega povrailo. (1)7. len *+) "e je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, la ko imetnik ne glede na pravico do odkodnine, in tudi e te pravice nima, za teva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. (1)1. len *+).

3. Klavzula Rebus sic stantibus, zahtevki in upravienja strank!


Predposta !e 112. len (1) "e nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliine, ki ote%ujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali e se zaradi nji ne da dosei namena pogodbe, v obe primeri pa v tolikni meri, da pogodba oitno ne ustreza ve priakovanjem pogodbeni strank in bi bilo po splonem mnenju nepravino o raniti jo v veljavi takno, kakrna je, la ko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti ote%ena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjeni okoliin ne more uresniiti namena pogodbe, za teva razvezo pogodbe. (2) &azveze pogodbe ni mogoe za tevati, e bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliine, ob sklenitvi pogodbe te okoliine upotevati ali e bi se jim bila la ko izognila oziroma, e bi nji ove posledice la ko odklonila. (!) Stranka, ki za teva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliine, ki so nastale po izteku roka, doloenega za izpolnitev njene obveznosti. (#) Pogodba se ne razve%e, e druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravino spremenijo. (/) "e sodie razve%e pogodbo zaradi spremenjeni okoliin, nalo%i na za tevo druge stranke stranki, ki je razvezo za tevala, da povrne drugi stranki pravien del kode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.

"ol#nost ob estit e 113. len Stranka, ki je zaradi spremenjeni okoliin upraviena za tevati razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava za tevati, obvestiti drugo stranko, br% ko zve, da so nastale takne okoliine. "e tega ni storila, odgovarja za kodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o za tevi ni pravoasno obvestila. O!oli$ine% po&e&bne 'a odlobo sodi$a 11(. len Pri odloanju o za tevi za razvezo oziroma za spremembo pogodbe zaradi spremenjeni okoliin upoteva sodie zlasti namen pogodbe, tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu obiajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnote%enost interesov obe pogodbeni strank. Odpo ed s!lice anj) na spre&enjene o!oli$ine 11*. len Stranki se la ko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na doloene spremenjene okoliine, razen e to nasprotuje naelu vestnosti in potenja.

. !"ortizacija vrednostnih papirjev!


#e sodna razveljavitev listine v nepravdnem postopku. Po"eni raz$lasitev listine za neveljavno. !"ortizirati je vsak vrednostni papir (sprememba v 237. lenu OZ, narobe po Cigoju). &azlog je izguba ali unienje listine. Pomen pa je sodna razglasitev, da je listina izgubila svojo veljavnost. 8ma tudi konstitutivni in kasatorien uinek, sodna odloba nadomesti listino.

%. &erzija na nepre"o'enjske" podroju! (predeli in pri"er!


9ed okorienjem in prikrajanjem mora obstajati vzrona zveza. Pri tem je mogoe, da utegne biti prikrajanje na nepremo%enjskem podroju, okorienje pa na premo%enjskem podroju in narobe, okorienje na nepremo%enjskem podroju in prikrajanje na premo%enjskem podroju. Prikrajanje je npr. osebno kot delo, korist pa je v poveanju premo%enja druge stranke. +dravnik, ki stranko neguje, uporablja stvar, zdravila in

druge pripomoke, korist pa je nepremo%enjska, vrnitev zdravja.

). (bjektivne teorije kavze!


(bjektivna teorija kavze* pole$ subjektivne kavze obstajajo +e okoli+ine, na katere stranke niti ne "islijo (so same po sebi umevne) in pomenijo tudi predpostavko za veljavnost pravnega posla.

,. Pri"erjava ekskulpacije pri poslovni od+kodninski od$ovornosti in objektivni od$ovornosti!


Poslovna odkodninska odgovornost je od$ovornost za +kodo, ki je posledica kr+itev pravne$a posla. 2(0. len OZ : dol%nik je prost odgovornosti za kodo, e doka%e, da ni "o$el izpolniti svoje obveznosti oz., da je za"udil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliin nastali po sklenitvi pogodbe, ki ji ni &ogel prepreiti% ne odpra iti in se ji& ne i'ogniti. ;orej upoteva razloge, ki so nastali po sklenitvi pravnega posla in so5 : nepriakovani : neizbe%ni : neodvrnljivi. ,e za teva se ravno zunanjost vzroka (npr. vija sila) ampak la ko ekskulpira odgovornosti tudi vzrok, ki pri aja iz notranjosti stvari (subjektivna, objektivna koncepcija). Objektivna odgovornost: +kodno dejanje in +kodo dokazuje o+kodovanec, vzrona zveza se do"neva, velja odgovornost po naelu vzronosti. <re za odgovornost ne glede na krivdo. *kodovanec dokazuje, da je obdol%enec storil kodo. +a objektivno odgovornost gre samo v ! primeri 5 nevarna stvar oz. dejavnost, odgovornost za drugega ter odgovornost po zakonu ali pogodbi. -kskulpacijski razlo$i pri objektivni od$ovornosti. (1) 4 vija sila (2) 4 dejanje tretjega (!) 4 dejanje okodovanca Pogoji za te razloge5 neodvrnljivost, neizogibnost, nepriakovanost.

/. Prejudiciran vrednostni papir!

&rednostni papir iz$ubi svojo vrednost s prejudice". 0e je za izvr+evanje pravice iz papirja predpisana doloena storitev, prene a ta pravica, e se dejanje ne opravi v prekluzivnem roku. $rednostni papir s tem i'g)bi s ojo sebino, je prejudiciran. "e ni prejudiciran veljajo za pravice iz vrednostnega papirja splona pravila zastaranja.

1. 2ondictio 3urtiva!
"e okorienec ni v dobri veri, ne gre za povrailni, marve za odkodninski za tevek. Po odkodninski pravili mora accipiens vrniti vse za kar se je ob prejemu obogatil, ter vse, za kar se je pozneje stvar poveala, pridobila plodov in koristi. "e stvari nima ve, mora plaati njeno vrednost tudi, e je bila uniena po nakljuju, kajti nedobroverni pridobitelj je s sprejemom ustvaril polo%aj, v katerem je mogla nastati nakljuna koda (meano nakljuje). $endar pa za vsako nakljuno kodo ne more biti odgovoren. .ccipiens ne odgovarja, e je koda nastala zaradi vije sile ali nakljuja ali zaradi drugega dogodka, ki ga okorienec ni mogel priakovati in ga tudi ne odvrniti, ko bi bila stvar uniena tudi tedaj, ko bi jo imel solvens v svoji roka . &avno tako ne bi bilo pravino, e bi moral plaati accipiens vrednost za stvar, ki je propadla zaradi svoji naravni lastnosti. (er accipiens ni v dobri veri, velja odkodninsko naelo. *dgovoren je za celotno kodo, za vrednost, ki bi jo stvar imela, ko bi jo okorienec ne bil pridobil. "e stvar proda, ne zadostuje, da plaa kupnino, marve mora vrniti vrednost, ki jo je stvar imela na dan, ko jo prikrajanec za teva. <lede potrokov za stvar ne velja za nedobrovernega prejemnika drugano pravilo kot za dobrovernega. 0pravien je za tevati vrnitev tisti izdatkov, ki so bili nujni in potrebni, odvzeti pa sme to, kar je dodal kot lepoto. $endar pa je razlika glede koristi, ki je ni ve. Pravico do povraila strokov ima samo, kolikor koristi e trajajo ali kolikor pomenijo poveanje vrednosti stvari ob vrnitvi. (=igoj, str. 26!)

14.

!leatorne po$odbe!

5ve$ane 6rizine7 ali aleatorne po$odbe so po$odbe o prevze"u rizika, njihova zaveza ali vsaj trajanje je odvisno od negotovega dejstva. ,e vsebujejo instituta ezmernega prikrajanja. ;o so5 1. pogodbe o negotovem izidu dogodkov in pogodbe o negotovi stvari 2. zavarovalna pogodba !. pogodbe o pre%ivljanju5 : izroilna (izroitev in razdelitev premo%enja za as %ivljenja) : pogodba o dosmrtnem pre%ivljanju (prenos lastninske pravice se odlo%i

za as po smrti) : preu%itkarska pogodba (u%itek na nepreminini za as trajanja %ivljenja) Pri vsaki od te pogodb gre za odsvojitev, zato bi ji la ko uvrstili k odsvojitvenim pogodbam, vendar vsebujejo elemente tveganja. ;veganje je odvisno od %ivljenjske dobe in viine premo%enja.

11.

Kvali3icirana z"ota 8 opredelitev in po"en!

(vali'icirana zmota je pre ara> (+. len (1) "e ena stranka povzroi zmoto pri drugi stranki ali jo dr%i v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, la ko druga stranka za teva razveljavitev pogodbe t)di ta!rat% !adar '&ota ni bist ena. (2) Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico za tevati povrnitev nastale kode. (!) Prevara, ki jo je storil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, e je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti. (#) ,eodplana pogodba se la ko razveljavi tudi, e je prevaro storil kdo tretji, ne glede na to, ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.

12.

(d$ovornost i"etnika 'ivali!


1*,. len

(1) +a kodo, ki jo povzroi nevarna %ival, je odgovoren njen imetnik. (2) +a kodo, ki jo povzroi domaa %ival, je odgovoren njen imetnik, razen e doka%e, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.

13.

2ondictio ob turpe" causa"!

Povrailni za tevek ni dopusten, e je neutemeljena izpolnitev obenem nedopustno ravnanje (condictio ob turpe" causa"7. $elja naelo, da se izpolnitev, ki je bila opravljena za nemoralen namen, ne sme za tevati nazaj. <re za nedopustno dejanje izpolnitve, pri katerem je nedopustnost na strani obe strank5 ??ne"o auditur propria"

turpitudine" alle$ans99. *+ tega instituta ne pozna, urejal ga je +*&.

1 .

Ko"utativna po$odba!

(omutativna pogodba je pogodba, pri kateri je predmet obveznosti jasen, vrednost koristi iz pogodbe pa je stranki znana ob sklenitvi pogodbe. (npr. posodbena pogodba)

1%.

Pravno relevantna z"ota 8 opredelitev in po"en!

+mota je pravno relevantna, e je bist ena in opraviljiva (urejeno v #6. in #7. lenu *+). +mota je bistvena, e se nanaa na5 bistvene lastnosti pred&eta na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo o!oli$ine, ki se po obiaji v prometu ali po namenu strank tejejo za odloilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila zmoto v nagib) 4 samo pri neodplani- pogodba Pomen pravno relevantne zmote je v tem, da se z njo povezujejo v zakonu doloene posledice, in sicer5 stranka, ki je v zmoti, la ko za teva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen e pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se za teva v prometu e je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga potena stranka pravico za tevati povrnitev kode, ki ji je zaradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva stranka, ki je v zmoti, se nanjo ne more sklicevati, e je druga stranka pripravljena pogodbo izpolniti tako, kot da zmote ni bilo

1).

:olobe (; o odobritvi pri sklepanju po$odb!


1+. len

(1) (adar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga ta la ko da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi kot odobritev, e ni z zakonom doloeno kaj drugega. (2) @ovoljenje oziroma odobritev morata biti dana v obliki, ki je predpisana za pogodbe, za katere se dajeta.

1,.

Pravice dol'nika pri 3acultas alternativa!

390. len OZ - Fakultativne obveznosti in terjatve 63acultas alternativa7 8 una res est in obligatione, duae aute in !a"ultas solutionis .nado&estna obligacija/: dol%nik je dol%an neko doloeno dajatev, namesto nje pa sme dati drugo dajatev, to mo%nost la ko izkoristi vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prislini izvrbi popolnoma ali delno predmet obveznosti. "e postane predmet obveznosti nemogo zaradi dogodka, za katerega dol%nik odgovarja, sme upnik za tevati le odkodnino, vendar se dol%nik la ko oprosti obveznosti s tem, da izroi predmet, ki ga je upravien izroiti namesto dolgovanega predmeta. 0pnik ne more za tevati drugi predmet, s katerim se dol%nik la ko rei obveznosti. Aakultativne terjatve5 e pogodba ali zakon doloa, da la ko upnik namesto dolgovanega predmeta za teva od dol%nika kaken drug predmet, mu je dol%nik, e upnik to za teva, dol%an izroiti ta predmet.

1/. Periculu" rei in periculu" obli$ationis pri "andatu!


#eri"ulu #eri"ulu rei < nevarnost unienja ali po+kodovanja stvari, obligationis B nevarnosti pri obligacija

Pri mandatu nosi breme periculu" rei in periculu" obli$ationis mandant (naronik posla). ;a odgovornost je doloena %e po zakonu, kajti mandat je pogodba, s katero se mandatar zave%e, da bo odplano ali neodplano opravil posel ali dejanje za raun (riziko) mandanta. ;ako mora mandant povrniti prevzemniku naroila celo v primeru, e se je njegov trud brez njegove krivde izjalovil, vse potrebne stroke, ki je imel z izpolnitvijo naroila, skupaj z obrestmi od dneva, ko ji je plaal. Prevzeti mora obveznosti, ki ji je mandatar prenesel nase, ko je v svojem imenu upravljal zaupane posle, ali pa ga kako drugae te obveznosti oprostiti. 9andant je dol%an povrniti mandatarju kodo, ki mu je bre' njegove krivde nastala pri izpopolnjevanju naroila. 9andatar dela v breme in korist mandanta.

11.
=plo+no

!ctio Pauliana!

8zpodbojna to%ba v steajnem postopku, kjer odkodovani upnik za teva razveljavitev dol%nikovi pravni dejanj v zadnjemu letu, kadar dol%nik nima dovolj sredstev, da bi plaal terjatve.

0123A45A 1O67A (po steajni pravili ) @ol%nik tik pred steajem nakloni posebne ugodnosti nekaterim upnikom in s tem okoduje ostale upnike, ker zmanja steajno maso. Pred#ostavke iz#odbijanja. 1. >?=(@&-?5?(=5 dol%nik je insolventen gre za pravno dejanje dol%nika, ki zmanjuje dol%nikovo premo%enje, zaradi esar so upniki la ko prikrajani pri plailu vzrona zveza med dejanjem dol%nika in prikrajanjem upnikov 2. R!&?!?#- :(@A?>K! 6"ora biti storjeno na pre"o'enjske" podroju7 z elementom vednosti (subjektivni element) >. na dol'nikovi strani 8 dol%nik ve, da s svojim ravnanjem koduje nekaterim upnikom (npr.5 'avoriziranje doloenega upnika) >>. na strani izpodbojne$a nasprotnika 4 izpodbojni nasprotnik ve za slabo premo%enjsko stanje dol%nika (varuje se dobra vera). $ednost na strani izpodbojnega nasprotnika se v doloeni primeri domneva. @omneva se, kadar gre za inkongruentno kritje (plailo v nenavadni obliki, na nenavaden nain...) ali kongruentno kritje (plailo tik pred steajem. brez elementa vednosti $sa dol%nikova neodplana razpolaganja so avtomatsko izpodbojna. @obra vera se ne varuje, ker izpodbojni nasprotnik (npr. obdarjenec) ni prikrajan, e se mu korist odvzame. ,eodplano razpolaganje je la ko tudi opustitev, zaradi katere nastane koda na dol%nikovem premo%enju. 3. PR>KR!#B!?#- CP?>K! 0pniki morajo biti prikrajani. *dsvojitev, ki upnikovega polo%aja ne poslaba, je dopustna. $tranki iz#odbojnega raz erja:

1.P!=>&?( @-D>5>E>R!?! =5R!?K! je upravienec iz izpodbijane$a pravne$a naslova, ter nje$ov univerzalni pravni naslednik. 2.!K5>&?( @-D>5>E>R!?! =5R!?K! je vsak upnik steajne$a dol'nika in steajni upravitelj. %inki iz#odbijanja:

9ed izpodbojnima strankama je treba opraviti restitucijo v naravi. 8zpodbijano pravno dejanje je brez pravnega uinka proti steajni masi. 8zpodbita stranka mora vrniti steajni masi vse premo%enjske koristi, ki ji je pridobila z izpodbojnim dejanjem. 8zpodbiti posel je veljaven, vendar ne nasproti steajni masi. ;retji la ko od prezadol%enega za teva, da posel izpolni, ko pridobi novo premo%enje. 89:9;5A 1O67A (po pravili *+ 2//. : 263.len) Splono5 $sak upnik, ki ima zapadlo terjatev, la ko ne glede na nastanek terjatve izpodbija pravno dejanje svojega dol%nika, storjeno v kodo upnikov. @ejanje je storjeno v kodo upnikov, e dol%nik zaradi dejanja nima dovolj sredstev za poplailo upnikove terjatve. Ca ko gre za opustitev, zaradi katere je5 dol%nik izgubil premo%enjsko pravico- ali je za dol%nika nastala premo%enjska obveznost Pogoji za iz#odbijanje: 1.(F#-K5>&?> P(D(# PR> ?-(:P@!0?>G R!;P(@!D!?#>G. Dteje se, da je dol%nik vedel, da z naklonitvijo neodplani razpolaganj koduje upnikom. +a izpodbijanje neodplani razpolaganj se ne za teva, da bi moralo biti tretjemu znano okodovanje upnikov. 9ed neodplana razpolaganja spada tudi odpoved dediini. 8zjema objektivnega pogoja je izkljuitev izpodbijanja remuneracijski daril 4 zaradi okodovanja upnikov ni mo%no izpodbijati5 obiajni prilo%nostni daril nagradni daril daril iz vale%nosti. &emuneracijska darila morajo biti sorazmerna premo%enjski zmo%nostim lastnika. ;o%bo zaradi izpodbijanja neodplani razpolaganj je treba vlo%iti v ! leti od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja. 2.=CF#-K5>&?> P(D(# PR> (:P@!0?>G R!;P(@!D!?#>G. na strani dol#ni!a se odplano razpolaganje la ko izpodbija, e je dol%nik edel ali bi &oral edeti, da z razpolaganjem koduje svojim upnikom na strani tretje osebe (slaba vera) se odplano razpolaganje la ko

izpodbija, e je bilo tretji osebi, v korist katere je bilo razpolaganje storjeno, 'nano ali ji bi &oralo biti 'nano, da dol%nik z razpolaganjem koduje svojim upnikom. Slaba vera tretje osebe se domneva, e je5 dol%nikov zakonec z dol%nikom v sorodstvu do #. kolena z dol%nikom v svatvu do #. kolena. ;o%bo zaradi izpodbijanja odplanega razpolaganja je treba vlo%iti v 1 letu od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja. $tranke iz#odbojnega raz erja:

1.!K5>&?( @-D>5>E>R!? je upnik, ki je bil prikrajan. 2.P!=>&?( @-D>5>E>R!?> so5 oseba, proti kateri je bilo storjeno izpodbojno pravno dejanje 4 izpodbojna to%ba se vlo%i zoper tretjega, v korist katerega je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje univerzalni pravni nasledniki slaboverni odplani singularni pravni nasledniki 4 e je tretji odtujil z izpodbijanim pravnim razpolaganjem pridobljeno korist z odplanim pravnim poslom, se la ko to%ba zoper pridobitelja vlo%i le, e je vedel za izpodbojnost pridobitve vsi neodplani singularni pravni nasledniki 4 e je tretji odtujil pridobljeno korist z neodplanim pravnim poslom, se la ko to%ba zoper pridobitelja vlo%i, etudi ni vedel za izpodbojnost pridobitve. &ain in uinki iz#odbijanja: 1.?!0>? >;P(:F>#!?#! 8 izpodbija se s to%bo ali ugovorom. ;o%enec se la ko izogne izpodbijanju, e izpolni dol%nikovo obveznost. 2.C0>?K> >;P(:F>#!?#! 8 neuinkovitost 4 e sodiu ugodi izpodbojnemu za tevku, izgubi dol%nikovo pravno dejanje uinek le proti to%niku, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovi terjatev.

24. >zroilna po$odba, po$odba o dos"rtne" pre'ivljanju!


8zroilno pogodbo ureja *+ (/#6. : //6. len).

Poje& *(<. len

+ izroilno pogodbo se izroitelj zave%e, da bo izroil in razdelil svoje premo%enje svojim poto"ce", posvojence" ter njihovi" poto"ce". Pogoji 'a elja nost *(7. len (1) Pogodba je veljavna le tedaj, e se z njo strinjajo vsi izroiteljevi potomci, posvojenci in nji ovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (potomci). (2) Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. (!) "e kaken potomec ni dal privolitve, jo la ko da pozneje v enaki obliki. (#) 8zroitev in razdelitev ostaneta veljavni, e potomec, ki se ni strinjal, umre pred izroiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, e se odpove dediini, e je razdedinjen ali e je dedno nevreden. Pred&et i'roit e in ra'delit e pre&o#enja *(,. len (1) + izroitvijo in razdelitvijo more biti zajeto samo sedanje izroiteljevo premo%enje, in sicer vse ali samo del. (2) ,eveljavno je doloilo o nainu razdelitve premo%enja, ki bo v izroiteljevi zapuini. Polo#aj i'roenega pre&o#enja *(+. len (1) (o prednik, ki je za %ivljenja izroil in razdelil svoje premo%enje, umre, je njegova zapuina samo tisto premo%enje, ki ni bilo zajeto z izroitvijo in razdelitvijo, in tisto premo%enje, ki ga je pridobil pozneje. (2) Premo%enje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izroitvijo in razdelitvijo, ne spada v njegovo zapuino in se ne upoteva pri ugotavljanju njene vrednosti. 0trinjanje poto&ce **0. len (1) "e se kaken potomec ni strinjal z izroitvijo in razdelitvijo, se tejejo tisti deli premo%enja, ki so bili izroeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki ji je prednik dal dediem. (2) Enako se ravna, e se izroitelju po izroitvi in razdelitvi, s katero

so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglaen za mrtvega. Pridr#anje pra ic ob i'roit i **1. len (1) *b izroitvi in razdelitvi la ko pridr%i izroitelj zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico u%itka vsega izroenega premo%enja ali dela premo%enja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno pre%ivljanje ali kakno drugo nadomestilo. (2) "e sta u%itek ali dosmrtna renta dogovorjena za izroitelja in njegovega zakonca skupaj, gre v primeru smrti enega od njiju u%itek oziroma renta v celoti drugemu do njegove smrti, e ni kaj drugega dogovorjeno ali e iz okoliin primera ne iz aja kaj drugega. Pra ica i'roitelje ega 'a!onca **2. len (1) 8zroitelj la ko pri izroitvi in razdelitvi upoteva tudi svojega zakonca- tedaj je potrebno, da se tudi ta s tem strinja. (2) "e zakonec ni upotevan, ostane njegova pravica do nujnega dele%a neokrnjena. (!) $ takem primeru ostane izroitev in razdelitev veljavna, pa pa se pri ugotavljanju vrednosti zapuine, po kateri se doloa nujni dele% pre%ivelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premo%enja, ki ji je izroil svojim potomcem, tejejo za darila. 9'roitelje i dolgo i **3. len (1) Potomci, med katere je izroitelj razdelil svoje premo%enje, niso odgovorni za njegove dolgove, e ni bilo ob izroitvi in razdelitvi doloeno kaj drugega. (2) 8zroiteljevi upniki la ko izpodbijajo izroitev in razdelitev ob pogoji , ki veljajo za izpodbijanje neodplani razpolaganj. 4a&enje **(. len *bveznost jamenja, ki nastane po delitvi med sodedii, nastane tudi med potomci po izroitvi in razdelitvi premo%enja, katero jim je izroil in razdelil nji ov prednik oziroma posvojitelj.

Pre!lic i'roit e ***. len (1) 8zroitelj la ko preklie pogodbo zaradi ude ne vale%nosti, e se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bli%njemu obnaa tako, da bi bilo po temeljni moralni naeli nepravino, da bi ta prejeto obdr%al. (2) Enako pravico ima izroitelj, e potomec ne daje njemu ali komu drugemu pre%ivnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izroitvi in razdelitvi in e ne poravna izroiteljevi dolgov, kateri poravnava mu je bila v tej pogodbi nalo%ena. (!) $ drugi primeri neizpolnitve bremen, prevzeti s pogodbo o izroitvi in razdelitvi, odloi sodie, upotevajo pomembnost bremen za izroitelja in druge okoliine primera, ali ima izroitelj pravico za tevati vrnitev danega premo%enja ali pa ima samo pravico za tevati prisilno izpolnitev bremen. Pra ice poto&ca% pos ojenca ali poto&ca pos ojenca po pre!lic) i'roit e **<. len (1) Potomec, ki je moral vrniti izroitelju to, kar je prejel ob izroitvi in razdelitvi, la ko za teva svoj nujni dele% po izroiteljevi smrti, e ni razdedinjen, ali nevreden, da bi dedoval po izroitelju, ali e se ni odpovedal dediini. (2) Pri izraunavanju njegovega nujnega dele%a se tejejo tisti deli premo%enja, ki ji je zapustnik za %ivljenja izroil in razdelil med druge svoje potomce, za darila.

PO=O"7A O "O0>?152> P?269:;4A54@ Poje& **7. len (1) S pogodbo o dosmrtnem pre%ivljanju se pogodbenik (pre%ivljalec) zave%e, da bo pre%ivljal drugega pogodbenika ali koga drugega (pre%ivljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapua vse premo%enje ali del premo%enja, ki obsega nepreminine in preminine, ki so namenjene za rabo in u%ivanje nepreminin, s tem da je nji ova izroitev odlo%ena do izroiteljeve smrti. (2) ;a pogodba la ko obsega tudi druge preminine pre%ivljanca, ki pa

morajo biti v pogodbi navedene. (!) +a pogodbe o dosmrtnem pre%ivljanju se tejejo tudi pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediine dogovori skupnost %ivljenja ali skupnost premo%enja, ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb, ali kaj drugega v istem namenu. Obli!a **,. len Pogodba o dosmrtnem pre%ivljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. Prepo ed ra'polaganja !orist pre#i ljalca

**+. len Pre%ivljanec se la ko v korist pre%ivljalca odpove razpolaganju s premo%enjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem pre%ivljanju. Odgo ornost 'a dolgo e *<0. len Pre%ivljalec po pre%ivljanevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove, pa pa se la ko doloi v pogodbi, da bo on odgovoren za njegove obstojee dolgove doloenim upnikom. ?a' e'a pogodbe *<1. len (1) Pogodbeni stranki la ko sporazumno razve%eta pogodbo dosmrtnem pre%ivljanju tudi potem, ko sta jo %e zaeli izpolnjevati. o

(2) "e %ivita po pogodbi o dosmrtnem pre%ivljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno %ivljenje neznosno, la ko vsaka stranka za teva od sodia, da se pogodba razve%e. (!) $saka stranka la ko za teva, da se pogodba razve%e, e druga stranka ne izpolnjuje svoji obveznosti. 0pre&enjene ra'&ere *<2. len (1) "e se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno ote%koena, uredi sodie na za tevo ene ali druge stranke znova njuno razmerje ali pa ga razve%e, upotevajo vse

okoliine. (2) Sodie la ko spremeni pre%ivljanevo pravico v dosmrtno denarno rento, e to ustreza eni in drugi stranki. Prene-anje pogodbe *<3. len (1) "e umre pre%ivljalec, preidejo njegove obveznosti na njegovega zakonca in na tiste potomce, posvojence ali nji ove potomce, ki so poklicani k dedovanju, e ti v to privolijo. (2) "e ti ne privolijo v nadaljevanje pogodbe o dosmrtnem pre%ivljanju, se pogodba razve%e in nimajo pravice za tevati odkodnine za prejnje pre%ivljanje. (!) "e zakonec, potomci, posvojenci ali potomci posvojenca ne morejo prevzeti pogodbeni obveznosti, imajo pravico za tevati odkodnino od pre%ivljanca. (#) Sodie doloi to odkodnino po prostem preudarku, upotevajo pri tem premo%enjske razmere pre%ivljanca in tisti , ki so bili upravieni do nadaljevanja pogodbe o dosmrtnem pre%ivljanju.

21.

Retencijska pravica!

0pnik zapadle terjatve, v igar roka je kakna dol%nikova stvar, jo ima pravico pridr%ati, dokler mu ni plaana terjatev. "e je postal dol%nik plailno nesposoben, ima upnik pravico stvar pridr%ati, eprav terjatev e ni zapadla. "e mu terjatev ni plaana, se sme po obvestilu poplaati kot zastavni upnik. 8zjeme5 : upnik nima retencije, e dol%nik za teva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni ve v njegovi posesti, ali je bila stvar dana v rambo ali na posodo : na dol%nikovi listina , pooblastilu, izkaznica , dopisi in drugi stvari, ki ji ni mogoe prodati

22.

Eonize", dualize"!

@anes so prevladujoa stalia, da narava pravni razmerij med trgovci oziroma gospodarskimi subjekti za teva posebno pravno ureditev sicer istovrstni pravni razmerij. *pozarja se torej na razlike med obligacijskim in gospodarskim pogodbenim pravom, seveda pa samostojnosti gospodarskega pogodbenega prava ni mogoe absolutizirati.

$ teoriji se z monizmom oznaujejo pravni redi, ki enotno urejajo obligacijska razmerja, torej ne glede na to, kdo so subjekti te razmerij, z dualizmom pa pravni redi, ki imajo za obligacijska razmerja gospodarski subjektov posebna pravila. (ot kriterij za razlikovanje med monizmom ali dualizmom obligacijskega in gospodarskega pogodbenega prava pogosto neutemeljeno slu%i enoten ali poseben zakon. Enoten ali poseben zakon je le nomote nina reitev. +ato je bolj kot ureditev v istem ali dve zakoni smiselno upotevati, ali in v kolikni meri so uveljavljene vsebinske razlike med splonim pogodbenim in gospodarskim pogodbenim pravom. Posebna pravila za gospodarske pogodbe so torej v *+ nomote nino uveljavljena na tri naine5 1. z izrecnimi druganimi pravili za gospodarske pogodbe 4 miljeni so primeri, ko *+ izrecno doloi, da je v primeru gospodarske pogodbe vsebina obveznosti drugana. 2. z vkljuitvijo posebni pravni virov 4 poleg postavljeni pravil doloajo vsebino potrebnega ravnanja tudi pravila, kateri vsebina se oblikuje v poslovni praksi. Poslovni obiaji in medsebojna praksa so sestavina posamezni konkretni pravil. 3. z drugano uporabo in razlago pravni standardov v gospodarski pogodba 4 pravni standardi se uporabijo in razlagajo drugae tudi takrat, ko doloajo ravnanje gospodarskega subjekta, eprav nasprotna stranka ni gospodarski subjekt in niso izpolnjeni pogoji 1!. lena *+. <ospodarski subjekti so pro'esionalne osebe in morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti vedno ravnati s posebno oziroma vejo skrbnostjo. ;orej tudi takrat, ko ne gre za gospodarske pogodbe (ko nasprotna stranka ni gospodarski subjekt) ali splo ne gre za pogodbeno razmerje, so gospodarski subjekti zavezani k druganemu ravnanju kot negospodarski subjekti. 12. len (; 8 v obli$acijskih raz"erjih $ospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih uinkov upo+tevajo poslovni obiaji, uzance in praksa, vzpostavljena "ed stranka"a. 13. len (; H dolobe te$a zakonika, ki se nana+ajo na po$odbe, se uporabljajo za vse vrste po$odb, razen, e ni za $ospodarske po$odbe izrecno dru$ae doloeno. Dospodarske po$odbe so po$odbe, ki jih sklepajo "ed seboj $ospodarski subjekti. ;a $ospodarske subjekte v s"islu te$a zakonika se +tejejo $ospodarske dru'be in dru$e pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter sa"ostojni podjetniki posa"ezniki. ;a $ospodarske subjekte v s"islu te$a zakonika se +tejejo tudi dru$e pravne osebe, kadar se v skladu s predpiso" obasno ali ob svoji prete'ni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, e $re za po$odbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.

23.

Predpisi za za"udne obresti!


Za&)dne obresti 37,. len

(1) "e je dol%nik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice e zamudne obresti. (2) *brestna mera zamudni zakon ne doloa drugae. obresti znaa 1F letno, e poseben

Pogodbeno dogo orjena obrestna &era 'a&)dni- obresti 37+. len 0pnik in dol%nik se la ko dogovorita, da je obrestna mera zamudni obresti ni%ja ali vija od obrestne mere zamudni obresti, doloene z zakonom. Pra ica do popolne od$!odnine 3,0. len (1) 0pnik ima pravico do zamudni obresti ne glede na to, ali mu je zaradi dol%nikove zamude nastala kakna koda. (2) $endar ima upnik v primeru, e je koda, ki mu je nastala zaradi dol%nikove zamude, veja od zneska, ki bi ga dobil na raun zamudni obresti, pravico za tevati razliko do popolne odkodnine. Procesne obresti 3,1. len *d neplaani obresti je mogoe za tevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodiu vlo%en za tevek za nji ovo plailo.

2 .

?inost, kdo so upravienciI

,8",*S; je absolutna neveljavnost- skrajna sankcija. ,a ninost pazi sodie po uradni dol%nosti in se la ko nanjo sklicuje vsaka zainteresirana oseba.

2%.

=ubjektivna od$ovornost 8 opredeli!

+ vidika osebe, ki stori protipravno dejanje, razlikujemo subjektivno (krivdno) odgovornost in objektivno odgovornost. Subjektivna odgovornost posameznika temelji na njegovi krivdi. ;ako la ko za kaznivo dejanje praviloma odgovarja le oseba, ki je to dejanje storila naklepno ali iz malomarnosti. +a naklepno storjeno kaznivo dejanje gre, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je otel storiti 4 direktni naklep (dolus directus) ali e se je storilec zavedal, da la ko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da takna posledica nastane 4 eventualni naklep (dolus eventualis). Po drugi strani pa se teje, da je kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, e se je storilec zavedal, da zaradi njegovega ravnanja la ko nastane prepovedana posledica, pa je la komiselno mislil, da jo bo la ko prepreil ali da ne bo nastala 4 zavestna malomarnost (luGuria), ali e se storilec ni zavedal, da la ko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliina in po svoji osebni lastnosti tega moral in mogel delikti , pri kritelj zavedati 4 nezavestna malomarnost (negligentia). ,a splono velja naelo krivdne odgovornosti tudi pri civilni emer pa civilno pravo v nekateri odgovornost. (rivda je v primeri pravu civilnem podana, dopua tudi objektivno kadar

(okodovalec) povzroi kodo namenoma (naklep) ali iz malomarnosti (1!/. len *+), pri emer so merila za navedene oblike krivde tu drugana od meril v kazenskem pravu. ;ako npr. malomarnost v civilnem pravu delimo na udo malomarnost 4 skrajno nepazljivost (culpa lata), ki pomeni, da kriteljevo ravnanje odstopa od ravnanja, ki se za teva od povprenega loveka, ter na la ko malomarnost 4 navadna nepazljivost (culpa levis), za katero gre, ko kritelj zanemari tisto pazljivost, ki se priakuje od posebej skrbnega loveka. *bjektivna odgovornost, to je odgovornost za posledico, ne glede na krivdo, pa je v civilnem pravu priznana predvsem v dve temeljni vidiki .

$ prvem primeru gre za objektivno odgovornost za kodo, ki nastane v zvezi z nevarno stvarjo oz. nevarno dejavnostjo, pri emer se v taknem primeru teje, da izvira koda iz te stvari oz. iz te dejavnosti, razen e se doka%e, da ta ni bila vzrok (1#). len *+). +a kodo v zvezi z nevarno stvarjo odgovarja njen imetnik, za kodo v zvezi z nevarno dejavnostjo pa tisti, ki s z njo ukvarja (1/3. len *+). $ drugem primeru pa gre za objektivno odgovornost za ravnanje drugi (npr. objektivna odgovornost delodajalca za kodo, ki jo pri delu povzroi delavec tretji osebi, ali pa objektivna odgovornost starev za kodo, ki jo povzroi nji ov otrok, ki e ni dopolnil sedmega leta starosti). Pravna odgovornost je pogojena tudi s starostjo. "e si tudi ta vidik pogledamo na primeru kazenskega in civilnega prava, vidimo, da so v kazenskem pravu za kazniva dejanja v celoti odgovorne polnoletne osebe. ,a drugi strani pa so otroci, ki ob storitvi kaznivega dejanja e niso stari 1# let, v celoti kazensko neodgovorni (71. len (+). 9lajim mladoletnikom (od 1# do 16 let) se smejo za kaznivo dejanje izrei le vzgojni ukrepi (npr. ukor, navodila in prepovedi, oddaja v vzgojni zavod), medtem ko se la ko starejim mladoletnikom (od 16 do 11 let) poleg vzgojni ukrepov izjemoma izreeta tudi denarna kazen ali mladoletniki zapor. Poleg tega pa se jim la ko izreejo tudi doloene stranske kazni in varnostni ukrepi (glej 72. len (+). ,a podroju civilnega deliktnega prava so otroci do sedmega leta povsem neodgovorni za kodo, ki jo povzroijo- v tem primeru zanje nosijo objektivno odgovornost nji ovi stari. Prav tako otrok od dopolnjenega sedmega do dopolnjenega tirinajstega leta starosti ne odgovarja za kodo, razen e se doka%e, da je bil pri povzroitvi kode zmo%en razsojati. @rugae kot v kazenskem pravu pa v civilnem pravu velja, da mladoletnik z dopolnjenimi tirinajstimi leti za povzroeno kodo %e v celoti odgovarja po sploni izenaen s polnoletnimi osebami. pravili (1!7. len *+), kar pomeni, da je od navedenega leta dalje mladoletnik v tem pogledu

2).

Ratihabicija!

'3. len OZ - !alsus #ro"urator ali zasto#stvo brez #ooblastitve. ne predstavlja vedno osebe, ki z na"i splo ni v stiku, ampak je la ko na zastopnik za doloen posel sklenil cisto drugi pravni posel, kot smo mu naroili. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravieno zastopanega samo, e jo ta pozneje odobri : rati-abicija.

2,.

Cltra !lteru" 5antu"!


Prepo ed obrestni- obresti 37*. len

(1) *d zapadli , pa ne plaani zakon ne doloa drugae.

obresti, ne teejo zamudne obresti, e neplaani obresti

(2) ,ino je pogodbeno doloilo, da od zapadli teejo obresti.

(!) $endar je la ko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera vija, e dol%nik ne bo pravoasno plaal zapadli obresti.

2/.

-kskulpacija objektivne od$ovornosti!

-kskulpacijski razlo$i pri objektivni od$ovornosti. (1) 4 vija sila (2) 4 dejanje tretjega (!) 4 dejanje okodovanca Po$oji za te razlo$e. neodvrnljivost, neizo$ibnost, nepriakovanost.

21.

>zje"e pobota, 2 na+tej in opi+i!

&zaje"nost po"eni, da "ora biti prava stranka upnik dru$e stranke, obene" pa dru$a stranka upnik prve stranke. "e bi otela stranka pobotati terjatev koga tretjega, vzajemnosti ni. *bstaja pa nekaj izjem5 H cess)s ima pravico proti cesionarju pobotati svojo protiterjatev zoper cedenta, ki jo je pridobil pred obvestilom o cesiji. =essus la ko uveljavlja pobotanje samo, e ima nasprotno terjatev proti cedentu ali zadnjemu cesionarju (vekratni odstop), ker protiterjatev iz aja iz identinosti prenesene terjatve. "e je cedirana terjatev vpisana v javno knjigo, je pobotanje terjatve

zoper cedenta proti cesionarju dopustna le, "e je tudi ta terjatev vpisana ali e je bil cesionar ob cesiji o njenem obstoju obveen. H 313. len OZ5 dol%nik ne more pobotati tistega kar dolguje upniku s tistim, kar upnik dolguje njegovemu poroku. $endar pa porok la ko pobota dol%nikovo obveznost nasproti upniku z dol%nikovo terjatvijo do upnika. H kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost la ko za teva od upnika, naj mu zastavljeno stvar vrne, e so izpolnjeni pogoji za prene anje te obveznosti s pobotom, kot tudi e upnik po svoji krivdi opusti pobot. ;orej izjeme5 : cessus proti cesionarju : dol%nikov porok : zastavnik za tujo stvar : tudi pri veosebnostni terjatva

34.

Flanko indosa"ent!

((). len OZ - indosa"ent je izjava na hrbtni strani &P, v kateri se sedanji upravienec izjavi, da &P prenaa. S tem se evidentirajo prenosi. Ilanco indosament vsebuje le podpis indosanta (prenosnika) 4 to je prazen indosament.

31. Razlika "ed 3alsus procurator in prekoraitvijo pooblastila!


Razlika "ed 3alsus procuratorje" in prekoraitvijo pooblastila je v te", da v prve" pri"eru za +kodo od$ovarja sa"o zastopnik, pri prekoraitvi pooblastila pa solidarno od$ovarjata zastopani in zastopnik.

32.

!lternativne obveznosti 8 zahtevki!


Pra ica i'bire 3,(. len

"e ima kakna obveznost dva ali ve predmetov, vendar mora dol%nik dati le enega, da bi bil prost obveznosti, potem ima, e ni dogovorjeno kaj drugega, pravico izbire dol%nik in obveznost prene a, ko izroi predmet, ki ga je izbral.

5epre!licanost in )ine! i'bire 3,*. len (1) 8zbira je opravljena in se ne more ve spremeniti, ko stranka, ki ima to pravico, obvesti drugo stranko o tem, kaj je izbrala. (2) *d izbire dalje se teje, da je bila obveznost od zaetka enostavna in da je bila njen predmet %e od zaetka izbrana stvar. 1rajanje pra ice 3,<. len (1) @ol%nik ima pravico izbire vse dotlej, dokler ni v prisilni izvrbi ena izmed dolgovani stvari popolnoma ali delno izroena upniku po njegovi izbiri. (2) "e ima pravico izbire upnik in se ta ne izree o njej v roku, ki je doloen za izpolnitev, la ko dol%nik za teva od njega, naj izbere, in mu za to doloi primeren rok- po izteku tega roka preide pravica izbire na dol%nika. 9'bira% 'a)pana tretje&) 3,7. len "e naj bi izbiro opravil nekdo tretji, ki pa tega ne stori, la ko vsaka stranka za teva, naj to stori sodie. O&ejite na preostali pred&et 3,,. len "e postane kaken predmet obveznosti nemogo zaradi kaknega dogodka, za katerega ni odgovorna nobena stranka, se obveznost omeji na preostali predmet. O&ejite pri&er) odgo ornosti ene stran!e 3,+. len (1) "e postane kaken predmet obveznosti nemogo zaradi dogodka, za katerega odgovarja dol%nik, in ima on pravico izbire, se obveznost omeji na preostali predmet- e ima pravico izbire upnik, pa la ko po svoji izbiri za teva preostali predmet ali odkodnino. (2) "e postane kaken predmet obveznosti nemogo zaradi dogodka, za katerega je odgovoren upnik, prene a dol%nikova obveznost, vendar la ko v primeru, e ima dol%nik pravico izbire, za teva odkodnino in izpolni svojo obveznost s preostalim predmetom- e pa ima pravico

izbire upnik, la ko da odkodnino in za teva preostali predmet.

33.

Re3leksna +koda!

*a nu e+tra re 6 )/.J3 len7 8 re3leksna +koda. Pole$ prej na+tetih +kod in neodvisno od njih odgovarja prodajalec kupcu tudi za kodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugi njegovi dobrina , in sicer po sploni pravili o odkodninski odgovornosti. 0veljavljanje re'leksne kode ni vezana na jamevalne roke, ampak gre po sploni pravili o odkodninski odgovornosti 4 sploni zastaralni roki 4 3 leta subjektivni rok, * let objektivni rok. (er se za povrnitev re'leksne kode uporabljajo splona pravila o poslovni odkodninski odgovornosti, za uveljavitev za tevka za povrnitev te kode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke prodajaleve odgovornosti za stvarne napake (pravoasno obvestilo o napaki- okoliina, da se napaka poka%e v jamevalnem roku- sodna uveljavitev v enoletnem prekluzivnem roku). 8zpolnjeni pa morata biti sploni predpostavki prodajaleve odgovornosti za stvarne napake (#612! *+) 4 st ar i&a napa!oA 'ro! 'a napa!o i' ira prodajale i sBeri. 8zpolnjeni morata biti tudi dodatni predpostavki poslovne odkodninske odgovornosti 4 $!oda v 'roni ' e'i z napako.

3 .

Prenehanje obveznosti ipso iure!

1. ;dru'itev 6con3usio7 < lastnost upnika in lastnost dol'nika se zdru'ita v eni osebi, zaradi cesar terjatev prene a, saj la ko terjatev obstoji le med dvema strankama. 2. Prene anje subjektov obveznosti B smrt oz. prene anje pravne osebe z likvidacijo. Praviloma la ko obligacijsko razmerje nadaljujejo dedii oz. tisti, ki je prevzel likvidnostno premo%enje pravne osebe, razen v primeru, : e gre za osebne lastnosti dol%nika ali upnika, : e je obveznost nastala glede na osebne sposobnosti dol%nika. !. Prene anje upnikovega interesa B e je namen obveznosti dose%en kako drugae in ne z izpolnitvijo.

3%. (bse$ +kode pri poslovni od+kodninski od$ovornosti!


2(3. len (1) 0pnik ima pravico do povraila navadne kode in izgubljenega dobika, ki bi ju dol%nik moral priakovati ob kritvi pogodbe kot mo%ni posledici kritve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana. (2) $ primeru prevare ali namerne neizpolnitve ter neizpolnitve iz ude malomarnosti ima upnik pravico za tevati od dol%nika povrnitev celotne kode, ki je nastala zaradi kritve pogodbe, ne glede na to, ali je dol%nik vedel za posebne okoliine, zaradi kateri je nastala. (!) "e je pri kritvi obveznosti nastala za upnika poleg kode tudi kakna korist, jo je treba pri odmeri odkodnine primerno upotevati. (#) Stranka, ki se sklicuje na kritev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjala koda, ki jo je ta kritev povzroila, sicer la ko druga stranka za teva zmanjanje odkodnine. (duty to mitigate!) (/) @olobe tega lena se smiselno uporabljajo tudi za neizpolnitev obveznosti, ki niso nastale iz pogodbe, e ni za posamezne izmed nji v tem zakoniku doloeno kaj drugega.

3).

>n 3raude" le$is !$ere 6poje", po"en!7!

Je obid zakona. Prepovedi, ki jo vsebuje kak zakon, se stranke vasi oejo izogniti tako, da obidejo zakon, pri emer izkoristijo zakonodajalevo pomanjkljivo izra%anje in po rki ne krijo njene prepovedi, v resnici pa skuajo dosei tisto, kar je zakonodajalec skual oz. otel prepovedati. ;orej ne gre za neposredno kritev zakonske norme, ampak za neko drugo ravnanje, ki ima namen kriti zakon (npr. simulirani pravni posli).

3,.

&enire contra 3actu" propriu" 6pri"er7!

,i e ne more priti v nasprotje s svojim prejnjim ravnanjem. ,emoralno je kasneje obnaanje, ki je v nasprotju s prejnjim, ko se v drugi stranki s prejnjim obnaanjem vzbudi kakno nezaupanje, tako da na primer druga stranka misli, da upravienec ne namerava za tevati izpolnitve. ,i e ni upravien zanikati pravni polo%aj, ki bi ga razumen lovek la ko

imel za obstojeega glede njegove besede ali obnaanja. Pri&er: Ena od strank za teva izpolnitev, eprav je iz njenega obnaanja iz ajalo, da do izpolnitve nima interesov.

3/.

Facultas alternativa!
Pra ica dol#ni!a pri Ba!)ltati ni ob e'nosti 3+0. len

@ol%nik, igar obveznost ima en predmet, ki pa mu je dopueno, da se oprosti svoje obveznosti s tem, da izroi kaken drug doloen predmet, la ko izkoristi to mo%nost vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prisilni izvrbi popolnoma ali delno predmet obveznosti. Pra ica )pni!a pri Ba!)ltati ni ob e'nosti 3+1. len (1) 0pnik sme pri 'akultativni obveznosti za tevati od dol%nika le predmet obveznosti, ne pa tudi drugi predmet, s katerim la ko dol%nik, e oe, prav tako izpolni svojo obveznost. (2) "e postane predmet obveznosti nemogo zaradi dogodka, za katerega dol%nik odgovarja, sme upnik za tevati le odkodnino, vendar se dol%nik la ko oprosti obveznosti s tem, da izroi predmet, ki ga je upravien izroiti namesto dolgovanega predmeta.

31. ?e"o contra se subro$asse censetur : obrazlo%i in primer.


Pri cesiji cedent zaradi odstopa terjatve ne more priti v slabi polo%aj glede zavarovanj in stranski pravic ( primer5 delna cesija). $elja pri delni cesiji pri delnem odstopu terjatev, varine ostanejo upniku.

4.

;astava in zastavne pravice pri cesiji!

#11. len *+ 4 s prenosom terjatve preidejo na prevzemnika tudi stranske pravice (akcesorije) kot so pravica do prednostnega poplaila, ipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, do pogodbene kazni. $endar pri zastavi velja izjema, in sicer sme odstopnik (cedent) izroiti zastavljeno stvar prevzemniku (cesionarju) le, e zastavitelj v to privoli 4 volenti non 'it iniuria (privolitev okodovanca)sicer ostane stvar pri cedentu, ki jo rani za cesionarja. =esionar ima

tako indirektno posest na zastavljeni stvari. +astavna pravica preide, zastava pa ostane cedentu.

1. Pristop k dol$u pri prevze"u pre"o'enjske celote!


;isti, na katerega preide po pogodbi kakna premo%enjska celota ali posamezen njen del, odgovarja poleg dotedanjega imetnika in solidarno z njim za dolgove, ki se nanaajo na to celoto oziroma na njen del, vendar le do vrednosti njeni aktiv. Pogodbeno doloilo, ki bi izkljuevalo ali omejevalo odgovornost iz prejnjega odstavka, nima pravnega uinka nasproti upnikom. +nailno za to vrsto prevzema dolga je5 naelo ultra vires. prevzemnik ni odgovoren za veji znesek dolgov, kot znaa vrednost premo%enja (pro viribus) naelo koneksnosti5 dolgovi morajo biti v zvezi s premo%enjem, ki ga prevzemnik dobi.

2.

Posebni pri"eri cesije!

). inkaso "esija ,odsto# v izterjavo - datio #ro solvendo.: dol'nik odstopi svoje"u upniku svojo terjatev samo v izterjavo. *dstopi mu zato, da upnik kasira namesto njega in ne zase. ;aka terjatev ugasne oz. Se zmanja ele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. @ol%nik odstopljene terjatve la ko izpolni svojo obveznost tudi odstopniku celo, e je bil obveen o odstopu. ;erjatev ne preide iz cedentovega premo%enja. 2. odstop na&esto i'polnit e: dol%nik odstopi upniku svojo terjatev ali njene del namesto izpolnitve svoje obveznosti. *bveznost kot taka ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, in sicer njegova obveznost do odstopljene terjatve. Iistvo tega odstopa je v spremembi izpolnitve (datio in solutu"). 0pnik se zadovolji s poplailom svoje terjatve proti dol%niku tako, da sprejme njegovo terjatev proti drugemu dol%niku. 3. odstop 'a aro anje .Bid)ciarna cesija/: terjatev je bila odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku in tako je prevzemnik dol%an kot dober gospodar oz. gospodarstvenik skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem, ko obdr%i zase, kolikor je potrebno za poplailo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izroi prese%ek. Prevzemnik ne more take terjatve realizirati takoj, pa pa ele, ko terjatev ob dospelosti ni bila plaana. "e cedent svoje dolgove poplaa je cesionar dol%an cedirati terjatev nazaj 4 3iducia cu" creditore contracta, v nasprotnem primeru se sme cesionar iz terjatve poplaati.

Fidu"ia "u "reditore "ontra"ta: ustanovljena je varina namesto zastavne pravice. Stvar obdr%i 'iduciant, ker jo potrebuje. Aiduciar ima varino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posestnim konstitutom. Fidu"ia "u a i"o "ontra"ta: lastnika 'iducija. ,ekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravienec, toda te stvari v resnici ne potrebuje trajno (npr. prenos $P v inkaso)

3.

?aela pri nepre"o'enjski +kodi!

@enarna odkodnina (ekvivalenca) pri nepremo%enjski kodi velja za denarne za tevke 'izini in pravni oseb. 17+. len OZ 4 za pretrpljene telesne boleine in duevne boleine, zaradi zmanjanja %ivljenjske aktivnosti, ska%enosti, raz%alitve dobrega imena in asti, okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bli%njega in za stra pripada okodovancu, e okoliine primera, zlasti pa stopnja bolein in stra u ter nji ovo trajanje to opraviujejo, pravina denarna odkodnina odvisna od povraila premo%enjske kode, pa e tudi premo%enjske kode ni. $iina odkodnine je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odkodnine, ne sme pa podpirati te%enj, ki niso zdru%ljive z nji ovo naravo in namenom. 1,0. len OZ 4 pravina denarna odkodnina za pretrpljene duevne boleine, zaradi smrti ali te%ke invalidnosti bli%njega, pripada tudi o%jim dru%inskim lanom : zakonec, otroci, stari, bratje in sestre, e je med njimi obstajala trajneja %ivljenjska skupnost. 1,1. len OZ : pravico do pravine denarne odkodnine zaradi pretrpljeni duevni bolein ima tudi oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakrnega razmerja podrejenosti, ali odvisnosti zapeljana kaznivem spolnem obevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo. 1,2. len OZ : sodie prisodi na za tevo okodovanca odkodnino tudi za bodoo nepremo%enjsko kodo, e je po obiajnem teku stvari gotovo, da bo koda trajala tudi v bodonosti.

!natocize"!

.,.;*=8+E9- je prepoved obrestovanja obresti (velja za pogodbene in zamudne obresti, ne pa za procesne 4 od neplaani obresti je mogoe za tevati zamudne obresti od dneva, ko je pri sodiu vlo%en za tevek za njegovo plailo).

%.

2essio le$is!

+akonita cesija. +akon doloa pre od terjatve. ,astane sama po zakonu, ne s pravnim poslom. <re za izpolnitev s subrogacijo, pravo personalno subrogacijo na upniki aktivni strani. 27/. len *+ : subrogacija po zakonu pomeni, e izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kaken pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami. ;ipini primer je solidarni porok 4 e namesto dol%nika plaa obveznost porok, stopi on na upnikovo mesto in je on novi upnik, dol%nik je dol%an njemu.

).

5retji kot solvens!

;retja oseba se s pogodbo zave%e, da bo izpolnila obveznost nekoga drugega. ,e gre za pogodbo v korist tretjega ampak je tretji zavezan kot izpolnitelj. Primeri5 1. zastopanje5 zastopnik sklene pogodbo z nekom tretjim. @eluje v imenu in za raun zastopanca (direktno) oz. v svojem imenu, za tuj raun (indirektno). ;ako zastopanec dobi neposredno oz. posredno pravice oz. obveznosti iz pogodbe o zastopanju. 2. prevzem dolga5 pogodba med dol%nikom in prevzemnikom, s katero se slednji zave%e, da bo izpolnil dol%nikovo obveznost, dol%nik pa bo s tem prost obveznosti, vendar pod pogojem, da v to privoli upnik. !. pristop k dolgu5 pogodba med upnikom in pristopnikom, s katero se le ta zave%e upniku, da bo izpolnil njegovo terjatev do dol%nika in tako ta vstopi v zavezo poleg dol%nika. #. prevzem izpolnitve5 pogodba med dol%nikom in prevzemnikom, s katero se ta zavezuje dol%niku, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku, kjer pa ni potrebno upnikovo soglasje. /. porotvo5 porok se zave%e upniku, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dol%nika, e ta tega ne bi storil. 6. asignacija (nakazilo)5 nakazovalec (asignant) pooblaa nakazanca (asignata), da na njegov raun izpolni nekaj doloeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblaa, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev. ;retji kot izpolnitelj nastopa kot5 zastopnik, prevzemnik dolga, prevzemnik izpolnitve, pristopnik k dolgu, porok, asignat. 0pnik je dol%an plailo tretjega prejeti, e5 ima ta pravni interes ali tretji ponudi izpolnitev v sporazumu z doloenim dol%nikom. 0pnik je vedno upravien sprejeti izpolnitev po tretjem in to tudi proti dol%nikovi volji. ;a la ko izpolnitev preprei le, e sam ponudi izpolnitev. Sploni pogoj pa

je, da dol%nikov dolg ni strogo oseben.

,.

2esija na"esto izpolnitveI

@ol%nik odstopi upniku svojo terjatev ali njene del namesto izpolnitve svoje obveznosti. *bveznost kot taka ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, in sicer njegova obveznost do odstopljene terjatve. Iistvo tega odstopa je v spremembi izpolnitve (datio in solutum). 0pnik se zadovolji s poplailom svoje terjatve proti dol%niku tako, da sprejme njegovo terjatev proti drugemu dol%niku.

/.

?ovacija in akcesorije!

!2!. len *+ 4 je novacija. *bveznost prene a, e se upnik in dol%nik sporazumeta, da bosta obstojeo obveznost nadomestila z novo in e ima nova obveznost drugaen predmet ali drugano pravno podlago. S prenovitvijo prene ajo akcesorne pravice prejnje pogodbe.

1.

Kvazikontrakti!

(vazikontrakti5 verzija, kondikcija, gestija Predpostavke5 : kodno dejanje (dejstvo) : koda : vzrona zveza : prikrajanje, obogatitev

%4.

2esija v zavarovanje!

Aiduciarna cesija : terjatev je bila odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku in tako je prevzemnik dol%an kot dober gospodar oz. gospodarstvenik skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem, ko obdr%i zase, kolikor je potrebno za poplailo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izroi prese%ek. Prevzemnik ne more take terjatve realizirati takoj, pa pa ele, ko terjatev ob dospelosti ni bila plaana. "e cedent svoje dolgove poplaa je cesionar dol%an cedirati terjatev nazaj 4 'iducia cum creditore contracta, v nasprotnem primeru se sme cesionar iz terjatve poplaati. Aiducia cum creditore contracta5 ustanovljena je varina namesto zastavne pravice. Stvar obdr%i 'iduciant, ker jo potrebuje. Aiduciar ima varino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posestnim konstitutom.

Aiducia cum amico contracta5 lastnika 'iducija. ,ekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravienec, toda te stvari v resnici ne potrebuje trajno (npr. prenos vrednostnega papirja v inkaso).

%1.

(deru+ke obresti!

"e je dogovorjena obrestna mera zamudni ali pogodbeni obresti za ve kot /3F vija od predpisane obrestne mere zamudni obresti, se taken dogovor teje za oderuko pogodbo, razen, e upnik doka%e, da ni izkoristil stiske ali te%kega gmotnega stanja dol%nika, njegove nezadostne izkuenosti, la komiselnosti ali odvisnosti ali da koristi, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v oitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. ;a domneva ne velja za gospodarske pogodbe. Predpisana obrestna mera zamudni obresti po +P*9+*:1 je 8,5F (od 1.7.2013). @omneva se, da e je dogovorjena obrestna mera pogodbeni ali zamudni obresti ve kot 12,7/F, gre za oderuke obresti. $ primeru, da %eli dol%nik dokazati ninost oderuke pogodbe (ninost doloa 11). len *+) mora dokazati subjektivni in objektivni element. *bjektivni element je obstoj nine nesorazmernosti med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo. Subjektivni element je okoliina, da je drugi pogodbenik izkoristil njegovo stisko ali te%ko gmotno stanje, nezadostno izkuenost, la komiselnost ali odvisnost. $endar pa je pri oderuki obresti dokazno breme prevaljeno na upnika in je tako olajan dokazni polo%aj dol%nika, ki je pogosto ekonomsko ibkeja stranka razmerja. "e upniku ne uspe izpodbiti domneve o oderuki obresti , je pogodbeno doloilo o viini obrestne mere zamudni ali pogodbeni obresti nino, vendar le v delu, v katerem presega obrestno mero predpisani obresti.

%2.

Kontrahirna dol'nost in odkupna pravica 6razlike7

Contra-irna dol#nost 17. OZ 1)"e mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, la ko zainteresirana oseba za teva, da se takna pogodba nemudoma sklene. 2)@olobe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti doloena vsebina pogodb, so sestavni del te pogodb in ji dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbeni doloil, ki niso v skladu z njimi. @ol%nost, ki je doloena v zakonu in nalaga doloeni osebi, da &ora s!leniti pogodbo ali da &ora s!leniti pogodbo ' doloeno sebino. Ob e'nost s!lenit e pogodbe: za izvajalce javni slu%b, zavarovalnitvo, odvetnitvoK : v primeru kritve le odkodninska sankcija 4 162. *+

Ob e'nost% da i&a pogodba doloeno sebino 5 e stranki krita predpise, ki doloajo obvezno vsebino, pogodba $ECJ.5: minimalni garancijski rok za brez ibno delovanje: odgovornost izvajalca za solidnost gradnje: predpisana cena za posamezno blago in storitve Od!)pna pra ica je na novo zakonsko urejena v SP+ in pomeni enostransko oblikovalno upravienje z uresniitvijo katerega je sklenjena pogodba med odkupnim upraviencem in zavezancem, ki je odkupno pravico podelil. *dkupni upravienec ima pravico doloiti, kdaj bo pogodba sklenjena 4 la ko se asovno omeji. (=igoj to je nazaj:kupna pravica- drugana de'inicija5 prodajalec la ko kupi stvar nazaj, od kupca za teva, naj mu stvar proda nazaj 4 takna ureditev je bila napana.) !1. len SP+ 4 odkupna pravica B lastnik se la ko s pravnim poslom zave%e, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno za tevo prodal doloeno stvar. Prava odkupna pravica ni prenosljiva, la ko se asovno omeji, uinkuje erga omnes z vpisom v +(, prene a s smrtjo2 prene anjem (pravne osebe) druge osebe. Poznana je tudi $ +,$P (zakonu o nematerializirani vrednostni papirji ) kot call opcija. $pie se v centralni register nematerializirani $P, vendar pri nas e ni vpisana nobena (se e ni uveljavilo).

%3.

!kcesorije pri transakciji!

13/3 len *+ : transakcija ali poravnava B osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kaknega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi, z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in doloijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. ,egotovost je podana tudi, kadar je negotova uveljavitev neke pravice. $zajemne popustitve5 : delna ali popolna pripoznava kaknega za tevka druge stranke : odpoved kaknemu svojemu za tevku : prevzem kakne obveznosti : zmanjanje obrestne mere : podaljanje roka : privolitev v delna odplaila : pravica do odstopnine Poravnave ni mogoe izpodbijati zaradi laesio enormis (ezmerno prikrajanje). 13/6. len *+ : poravnava ne vpliva na akcesorije, te se ne smejo poveati, razen e se zastavitelj in porok strinjata. "e je s poravnavo izvrena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, prene a pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in tretji, ki je zastavil svojo stvar, e nadalje v zavezinjuna odgovornost se s poravnavo la ko zmanja, ne pa tudi povea,

razen e se s poravnavo strinjata. "e dol%nik s poravnavo pripozna sporno terjatev, obdr%ita porok in zastavitelj pravico uveljavljati proti upniku ugovore, katerim se je dol%nik s poravnavo odpovedal.