You are on page 1of 21

Predmet: Nosilka

:

PEDAGOGIKA red. prof. dr. Majda Pšunder tel. št. v službi: 02 2293666 email: majda.psunder@uni-mb.si

Obveznost udeleženca izobraževanja: - seminarsko delo po izbrani tematiki in predstavitev v skupini - izpit Predlogi tem za seminarsko delo se vsakoletno spreminjajo. Izpit je pisni, datumsko dogovorjen z udeleženci izobraževanja. Priporočena literatura: Več avtorjev: Pedagogika I., II., DZS, Ljubljana, 1975 Več avtorjev: Poglavja iz pedagogike, DZS, Ljubljana, 1988 Giesecke Hermann: Uvod u pedagogiju, Educa, Zagreb, 1993 Gudjons Herbert: Pedagogija, temeljna znanja, Educa, Zagreb, 1994 Pediček Franc: Edukacija danes, ZO, Maribor, 1994 Bratanić Marija: Mikropedagogija, ŠK, Zagreb, 1999 Bratanić Marija: Paradoks odgoja, ŠK, Zagreb, 1998 Pšunder Mateja: Disciplina v sodobni šoli, ZŠ, Ljubljana, 2004 Pšunder Majda: Knjižica za učitelje in starše, ZO, Maribor, 1994 Pšunder Majda: Kaj bi učitelji in starši še lahko vedeli, ZŠ, Ljubljana, 1998 Sič Vilmoš: Historija pedagogije, FIP, Rijeka, 1970 Schmidt Vlado: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem I., II., III., DE, Ljubljana, 1988

Program delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

KAZALO VSEBINE – SKLOPI 1. 2. 3. 4. 5. 6. Osnovni pojmi Zgodovinski pregled razvoja pedagogike Dejavniki vzgoje: družina, predšolska vzgoja, šola, posebna vzgoja Značilnosti vzgoje: temeljne značilnosti, tendence vzgoje, smotri, načela Vzgojne metode, skupinska dinamika, analiza vzgoje Vrste vzgoje

Navodila za uporabo gradiva Gradivo je namenjeno udeležencem v procesu pridobivanja pedagoško andragoškega izobraževanja. Gradivo je napisano kot vodilo skozi vsebino predmeta pedagogika in bralca usmerja v razjasnjevanje nekaterih vsebin ob predpostavki, da bo priporočena literatura vendarle pomenila osnovne študijske vire. Vsebina je ponazorjena po sklopih. Med tekstom so s številkami označene možnosti vstopa z razlago posameznih pojmov. Ob koncu vsakega sklopa, lahko bralec preizkusi svoje znanje v testu znanja.

2

ko se otroka vzgaja in obdobje (šolsko. šolska pedagogika. drugič izobraževanju. v katerem sta vzgajanje in izobraževanje dialektično povezana in pojem. pedagoška metodologija … Osnova pedagoškega procesa sta vzgajanje in izobraževanje. metod. ker naj bi obstajalo obdobje (predšolsko). . odraslost). oblik. .teoretična in metodološka izhodišča. ki je varoval otroke (paidagogos. Vzgoja je najširši pedagoški proces. Friderik Herbart je bil prvi. ki je z besedo pedagogika označil znanost o vzgoji in ta izraz tudi uveljavil. ki nastajajo med družbo in vzgojo (vzgoja kot družbena dejavnost). .zgodovina pedagogike preučuje razvoj pedagoških idej in spoznanj ter razvoj vzgojne prakse v zgodovini. . . mladostnikov in odraslih za ustvarjalno dejavnost v prostem času. agein – voditi).predšolska pedagogika preučuje vzgojo predšolskih otrok v vrtcih in družinah. . v posameznih razvojnih obdobjih daje večji poudarek enkrat vzgajanju. logos – beseda).didaktika je veda o izobraževanju in pouku. Beseda pedagogika ima izvor v antični Grčiji.zakonitosti in odnose.pedagoške znanstvene discipline: domska pedagogika. pais – otrok. 3 . s katerimi realiziramo vzgojne smotre in cilje. Nekateri mislijo. Pedagoške discipline so: . pedagoška sociologija. vplivov. ki nastajajo v vzgojnem procesu (analiza vzgojnega procesa). kjer so imeli bogataši hišnega sužnja. Pedagoška teorija ugotavlja temeljne zakonitosti. ki zajema organizacijo vseh odnosov. zveze in načela pojavov in dejavnosti: . da vzgojno-izobraževalni (edukativni) proces poteka vse življenje. epistemologijo pedagogike (episteme – znanost. pedagoška psihologija. . ko se človek le izobražuje.pedagogika prostega časa raziskuje vzgojo otrok. . . da sta vzgajanje in izobraževanje ločljivo procesa.zakonitosti in odnose.obča pedagogika se ukvarja s temeljnimi in splošnimi zakonitostmi vzgoje in problemi pedagogike. Osnovni pojmi Pedagogika je znanost o vzgoji. Utemeljeno pa lahko povzamemo.specialne pedagogike se ukvarjajo z vzgojo različno motenih in prizadetih otrok.1.andragogika preučuje vzgojo in izobraževanje odraslih. sredstev. aktivnosti. vsebin.

z najrazličnejšimi vplivi. Prve šole palestre (troge. Sumerci: prve šole (duhovniške in pisarske) so bile privilegij sužnjelastnikov z osnovnim ciljem usposobiti človeka za poklic in stan. Antična Grčija: vzgojni ideal je bil harmonični razvoj telesnih in duhovnih sposobnosti kalogathia (kalos – lep. prvinska socialna skupina. v šolah za dečke vladajočega razreda je bila disciplina. Conditio sine qua non (pogoj. moralne norme. ter pedagogiumi (paidea. sprejemanje vrednot. sociologijo. posnemanje. psihologijo. Razvoj osebnosti je rezultat prepletanja in medsebojnega delovanja dednostnega prirojenega programa z vplivi okolja. oblikovanje lastnosti. totemizem. tabreizem. (1) Dednost je prenos možnosti za razvoj določenih lastnosti od staršev na otroke. kazen. kar človeka obdaja in čimer človek vzpostavlja odnose. delitev dela. agathos – dober). oblikovanje stališč. - 4 . brez katerega ni nič).Pedagogika se največkrat povezuje s filozofijo. Zgodovinski pregled razvoja pedagogike Vzgoja v praskupnosti. ki sprejema vplive selektivno ter se po svoje odziva na zunanje vplive. Dejavnost ima svoj pomen v filogenetskem razvoju. ki hkrati delujejo na razvoj osebe. medicino. Pomen pedagoškega znanja je v vlogi vzgojitelja in učitelja temelj poklicne usposobljenosti in izobraženosti. spartanski. Je življenjski prostor posameznika. do drugih ljudi. trofe (telesna vzgoja. inanguriranje (2) Vzgoja v sužnjelastniški družbi. Test 1. agoge). Enako okolje različno deluje na posameznika. Dejavnost človeka (aktivnost) je zavestno odzivanje človeka na okolje. aktivnostmi organizma in vzgoje. zgodovino. spolna vzgoja). Vzgoja je pomembna za razvoj sposobnosti. denar. Okolje je vse. telesna nega). ontogenetskem razvoju in v razvoju sposobnosti. Družina je primarno okolje. Vzgojne vsebine: agoge (disciplina. Kitajci: proizvodnja sviloprejke. agoge) in gimnaziumi. 2. paideja (vzgoja v duhu znanja in umetnosti). obvezno delo. Dva tipa vzgoje: atenski. trgovina. odnosa do dela. Vzgoja je namerna ali intencionalna dejavnost in nenamerna ali funkcionalna dejavnost.

Nagrada za poslušnost dečkov je bila poslušanje govorcev v forumu. intelektualni vidik pouka. ne le kot elementarne. Emil ali o vzgoji – knjiga o razvojnih in individualnih posebnostih otrok. retorika. Po osnovni šoli: poklicno usposabljanje. Za kmeta je veljalo: Delaj in moli! - Vzgoja v humanizmu in renesansi Smoter humanistov: izobražen človek usmerjen v tostranstvo in ne v onostransko življenje. branja. samostanske. - 5 . tkalstvo. estetsko znanje (umetnost). digniteta (vzvišenost.Antični Rim: Šole so obiskovali sinovi bogatih družin. množično osnovno izobraževanje. človek je po naravi dober. Protestanti so oblikovali zamisel ljudske ali osnovne šole (Trubar: tudi za dekleta). namenjene plemstvu in meščanom za stanovske poklice (cerkvene. obdelava kovin. prehrana. župnijske in stolne. državniške. Faktografski pouk. medicina. kvadrivij (aritmetika. realno znanje (matematika. Končni idel a vzgoje – pansofija (vse. astronomija. dostojanstvo). medicina. navigacija. Jan Jacques Rousseau (1712-1778): naravna vzgoja. več realne. gramatične šole. iskrenost). ali nadaljnje izobraževanje na univerzi.. Vzgojne vsebine: klasično znanje (študij antične kulture in jezikov). delo osnovne šole. Prve šole: ludus (pisanje. Friderik Herbaut (1776-1841): formalne stopnje. umetnosti. Francis Bacon (1561-1626) je klasificiral znanosti v »velika obnova znanosti« Vzgoja v meščanski družbi Svobodna in humana vzgoja. normalke za meščanske otroke. retorične šole. gledališka umetnost. Vzgojne vsebine: pieteta (spoštovanje bogov in umrlih). geografija). kvari ga družba s svojo vzgojo. naravoslovje. graviteta (privlačnost). Pri nas: trivialne in kmečke otroke. geometrija. Smeri študija: teologija. ampak splošno izobraževalne. Jan Amos Komensky (1592-1670): razvoj . Latinska šola je bila predhodnica gimnazije. glasba) Ločitev fizičnega in umskega dela Šole: cerkvene in mestne. fides (zvestoba. Sedem svobodnih umetnosti in znanosti (poljedelstvo. za proizvodnjo koristne izobrazbe. računanje). Vzgoja v fevdalni družbi Sholastika: usmerjena cerkvena filozofija: trivij (gramatika. dialektika). Vpliv grške filozofije. modrost). trgovske in obrtniške). pravo. ugled.

6 . osnovna šola. poklicne svetovalnice. stopenjski fakultetni študij. osemletna osnovna šola. Enoten sistem vzgoje: predšolska vzgoja. usmerjeno izobraževanje Anton Semjonovič Makarenko (1888-1939): Pedagoška pesnitev.- Vzgoja v socialistični družbi Etatizem Vzgojni smoter: vsestranski razvoj osebnosti. vzgoja in delo v kolonijo.

poglede. Dejavnik vzgoje 3. ko ni patoloških družinskih pojavov. da odrasli izkazujejo otrokom osebno ljubezen in pozornost. skupno življenje in stalen odnos do vzora.4 Posebna vzgoja 3. anarhični. ki temelji na zgledu. ki ga razumemo po dveh pomenih: sociološki pomen socializacije označuje včlenjanje posameznika v socialno okolje. Proces traja vse življenje. razumejo otrokove potrebe in težnje ter upoštevajo posebnosti otrokovega razvoja.Test 2. slepega podrejanja otrok zahteva. antropološki pomen socializacije označuje učlovečenje. je v družini več funkcionalne vzgoje.1 Družina 3. ki je pojmovana kot naravna pravica otrok. da je svojevrstna človeška skupina ali socialna skupnost. pa naj gre za biološkega otroka ali adoptivnega (3). V družini je primarna socializacija. kjer se primarno okolje prilagaja posamezniku (otroku). pokornosti. V družini začne proces socializacije. demokratični). saj namesto poslušnosti. 3.2 Predšolska vzgoja 3. zato lahko rečemo.3 Šola 3. V družini potekajo svojevrstni medosebni vzgojni odnosi (avtoritarni. Zgled staršev in drugih družinskih članov je učinkovito vzgojno sredstvo v družini. da posnema in se identificira. govorimo tudi o primarni socializaciji. da postane to del njegove osebnosti. Otroku omogoča. Učlovečenje omogoča družina takrat. čustva in moralna vrednotenja drugih tako močno. V demokratičnih družinskih odnosih ima otrok večje možnosti za osebnostni razvoj. obliki in sestavi. Čeprav sta obe vzgoji prepleteni. V družini poteka posnemanje kot najelementarnejša oblika vzgoje. vzgoja otrok temelji na starševski ljubezni. Za uspešno identifikacijo so pomembni: čustvena navezanost. V 7 . v kateri otrok pridobiva znanja. Otrok ni odrasli v malem. in postane družina šele z otrokom.1 Družina Družina je enota družbe. ki v našem kulturnem prostoru traja približno 20 let in je vezan na razum in zrelost. Družina temelji na heteroseksualnih zvezah. pri katerem gre za prevzemanje zunanjih vzorcev vedenja. Ko govorimo o zaželenem otroku. Vzgoja v družini je namerna (intencionalna) in nenamerna (funkcionalna). ki se razlikuje od drugih socialnih skupin po vsebini. - Pomemben družinski proces je identifikacija (istovetenje).

ker je tolikšna šolska obveznost.biološki deficit. .totalna afektivnost. Sporazumevanje je dvosmeren proces. da spoznajo proces dela v vrtcu. učinkuje dolgoročno in vpliva na poznejše delovanje človeka. .egocentričnost. Učitelj vzpostavlja interpersonalni odnos. da sprejmejo cilje in naloge organizirane predšolske vzgoje. Poslušanje je del sporazumevanja. aktivno poslušanje pa je za učitelja pomembno. namesto monologa prevladuje dialog. razvija individualnost in socialnost. Glas.čutnost.elastičnost. Učiteljevo delovanje je intencionalno in funkcionalno. da spoznavajo svojo vlogo v njej. da spremljajo delo v vrtcu in sodelujejo v raznih oblikah. tako je vzgoja intencionalna in funkcionalna 8 . ki vključuje učitelja in učenca. preden se vanj vključi. Neposredno dejavno sodelovanje staršev pri delčkih vzgojnega programa v vrtcu je učinkovito in koristno za otroka in za starše. kdaj posameznega otroka starši vključijo v vrtec. Šola socializira. Šola omogoča pridobivanje znanja. Ukaze in zahteve izpodriva dogovor in sporazumevanje med člani družine. 3. kar pomeni. Pomembno pa je. na mišljenje in čustveno doživljanje – sporazumevanje je izmenjava sporočil s simboličnimi ali signalnimi znaki. čustvene in socialne izkušnje. omogoča intelektualne.usmerjenost v igro. prepričevanje in usmerjanje otrokove dejavnosti. ki jih v ta namen organizira vrtec.2 Predšolska vzgoja Otroci lahko prehajajo iz družinskega kroga v predšolsko ustanovo – vrtec v različnih starostnih obdobjih. govor in način sporazumevanja so tista obeležja. . 3. lahko pa povzroča tudi stiske. . ki se vtisnejo v spomin in odločujoče vplivajo na vtis in podobo učitelja. . da starši otroka pripravijo na vrtec. V šoli preživi otrok (mladostnik) velik del svojega življenja. konformira. vsaj devet let. kultivira in humanizira.duševna ranljivost.3 Šola Šola je poleg družine najpomembnejši vzgojno socializacijski dejavnik in ima izjemen pomen na razvoj osebnosti.demokratičnih družinah se uveljavlja strpno pojasnjevanje. ki je mogoč le v demokratičnem vzgojnem stilu. da tudi otrok izraža svoje poglede in zamisli. Vzgojno pomembne značilnosti predšolskega otroka so: .sugestibilnost. odvisno od tega. . ki omogoča. . oblikuje formalne in neformalne skupine. usposablja za poklic. Prehod je za starše in otroka izredno čustveno doživetje. da morata oba znati poslušati.

govor in način sporazumevanja so tista obeležja. spoznava učinkovanje različnih činiteljev. dela tudi napake. v katerem poteka vzgojno-izobraževalni proces. ki vplivajo na vzdušje. Posledica tega so občasni izbruhi. Kdor dela. ki vključuje učitelja in učenca. s katerimi se krivda lahko prenese navzven. objektiven. sposobnost obvladovanja vsake situacije. mora biti vsak »neuspeh« tudi tisti. prepričljiv. Učiteljeve najpogostejše napake so: monotonost.dejavnost. na učenca. Ker je učenčev uspeh merilo za učiteljevo samopodobo. sprejet kot lasten neuspeh. Prevladujoča podoba dobrega učitelja vključuje mirnost. tako kot je vzgoja intencionalna in funkcionalna dejavnost. Sodobno izobraževanje učiteljev zajema široko splošno izobrazbo. da morata oba znati poslušati. ki bremeni samopodobo učitelja. Tako postanejo za učitelja poseben problem vsi učenci. preusmerjanje pozornosti. Kdor dela. Delo. ki je mogoč le v demokratičnem vzgojnem stilu. na mišljenje in čustveno doživljanje. Pri svojem delu mora biti učitelj zanesljiv. kar pomeni. Učitel jevo delovanje je intencionalno in funkcionalno. Sporazumevanje je dvosmeren proces. zahteva obrambne reakcije. obvladanost. ki se mu ne da izogniti. brez predsodkov. poštenost in doslednost ter enako naklonjenost do vseh otrok. saj jih zaradi omenjenih pričakovanj nujno doživlja kot svoj neuspeh. Med učitelji je izjemno trdno zasidrana predstava o idealu dobrega učitelja. razodevati pa mora tudi človeški optimizem. (4) 9 . to pa je v popolnem nasprotju s temeljnimi psihološkimi zakonitostmi človekovega vedenja. ki prinašajo občutke krivde. Po naravi svojega dela učitelj sodeluje v javnem življenju. ki iz kakršnegakoli razloga niso učno uspešni in vedenjsko primerni. če bi se hotel«.« Glas. Sporazumevanje je izmenjava sporočil s simboličnimi ali signalnimi znaki. ki ga učitelji opravljajo. predanost in žrtvovanje. dosleden. nepripravljenost. lahko jih samo potlačijo. Tak položaj. Učitelj: Učitelj ni več posebna socialna grupacija s stanovskimi značilnostmi. aktivno poslušanje pa je za učitelja pomembno. tudi nenadzorovani. Poslušanje je del sporazumevanja. katerega srž so: lastna popolnost kot potrebni vzgojni zgled. neprimerno izražanje. in na starše. solidno poznavanje specifičnega strokovnega področja in pedagoško-psihološka znanja. neprimerno izražanje. »ki se premalo brigajo za otroka. nepripravljenost. Učitelj vzpostavlja interpersonalni odnos. dela tudi napake. Idealizirana podoba kot posledica prevelikih pričakovanj preprosto prepoveduje vsa negativna čustva. Učiteljeve najpogostejše napake so: monotonost. je brez dvoma čustveno izjemno obremenjujoče in negativnim čustvom se v resnici nikakor ni mogoče izogniti. ki se vtisnejo v spomin in odločujoče vplivajo na vtis in podobo učitelja. spremlja proces razvoja okolja. preusmerjanje pozornosti. »ki bi se lahko učil.

dopolnjujoč odnos med obema enakopravnima partnerjema (učitelj.Paterrealistični odnos je odnos.dnevi odprtih vrat .individualni problemski sestanki . informativni) .pogovorne ure . posebno takšni. Po tem odnosu je treba učenca strogo voditi in ga nadzorovati. tako partnerski kot klientski. .Klientski odnos je nadomestni ali kompenzacijski.direktna prisotnost staršev pri pouku .4 Posebna vzgoja Specifična področja specialnih pedagoških disciplin: 10 . ki paterrealistični odnos doživljajo v družini. druga dominantna. starši).Vzgojni stili Anarhični Avtoritarni Demokratični Vloge Uslužbenec Strokovnjak Človek Kompetence Hierarhična Pedagoška Splošna Avtoriteta Pravna Dejanska Tradicionalne oblike sodelovanja učitelja s starši: . Tak odnos nekateri starši od učitelja pričakujejo. 3.delo v malih skupinah Sodelovanje učitelja s starši kot odnos: . Njihovo razmerje je komplementarno.roditeljski sestanek (formativni. v katerega se lahko sprevržeta oba odnosa.partnerski odnos je sodelujoč. v katerem je ena stran vedno podrejena. .

znanstvenost . motorično).ekonomičnost . Vzgojne smotre konkretiziramo po posameznih vzgojnih področjih in vrstah vzgoje (intelektualna. da človek z razvitimi individualnimi lastnostmi in zmožnostmi ustvarjalno deluje na vseh področjih družbenega in osebnega življenja. moralna.permanentnost Tendence vzgoje: . Značilnosti vzgoje Temeljne značilnosti vzgoje: .organiziranost . . Vzgojni smoter je splošna podoba človeka.filozofičnost . kot so: .obveznost osnovnega šolanja (pri nas devetletna) . pedagogika sociopatskih otrok (sanacija sociopatskih stanj). 11 . ki določa vsebino. oligofrenopedagogika (za umsko zaostale). Družbeni razvoj nakazuje težnjo.družbena dejavnost.intencionalnost in funkcionalnost . estetska …) pa tudi s psihološkega vidika področjih osebnosti (kognitivno.bogato osebno življenje. telesna. Test 3 4. .ustvarjalno delo in nenehno spopolnjevanje. ki je dobil z zunanjimi vplivi vse možnosti za maksimalen razvoj svojih notranjih pogojev.emokratičnost .razrednost .deetatizacija . metode in organizacijo vzgoje in izobraževanja. surdopedagogika (za gluhe in naglušne). logopedija (za otroke z govornimi napakami). medicinska pedagogika (za hospitalizirane osnovnošolske otroke).- tiflopedagogika (za slepe in slabovidne).enotnost vzgojno-izobraževalnega sistema . afektivno.osebnostno bistvo .vseživljenjsko izobraževanje Vzgojni smoter: Vzgojni smoter je temeljna pedagoška kategorija.

. .etatistično.načelo enotnosti. . načrtnost in organiziranost. 12 . vsebine. mora vzgoja temeljiti na: . Jasno postavljeni vzgojni smotri so pogoj vzgojne uspešnosti. metod.enakopravnosti subjektov Osnovna načela v vzgoji: .načelo ustvarjalnosti.načelo življenjske stvarnosti.marksistično. pri načrtovanju. . kot so smotrnost. .spoštovanju objektivne resnice. to se pravi.pedocentrično. .načelo ustreznosti. Da bi to zagotovili. . . sredstva in za organizacijo vzgoje. . Načela izhajajo iz zakonitosti odnosov med vzgojo in družbo in iz bistvenih značilnosti vzgoje. Vzgojna načela je treba upoštevati v vseh fazah vzgojnega procesa. . ki jih je mogoče uresničevati v vzgojni dejavnosti.načelo vgrajenosti posameznika in skupnosti. . Vzgojna načela Vzgojna načela ali principi so splošne smernice za uspešno vzgojno delo.agnostično.načelo skladnosti vzgojnih dejavnikov.humanosti medsebojnih odnosov. Človek je temeljna prvina in vir vzgojnega smotra.aktualnosti in sodobnosti vzgojnega dela. Pojmovanje vzgojnih smotrov: . . T e st 3 Najpomembnejše izhodišče načel je vzgojna praksa.sodobno. da nam dajo osnovo za izbor smotrov. izvajanju in preverjanju. .humanizaciji vzgojnega delovanja. .Vzgojni smoter predstavlja znanstveno ugotovljene posameznikove in družbene razvojne potrebe in možnosti.načelo osmislitve. .načelo vsebinske vsestranskosti.

kritika. kulturne. Sredstva metode preprečevanja: vzgojni nadzor. 5. strahovanju. higienske. . Načela metode spodbujanja: ekonomičnost. individualnost Sredstva metode spodbujanja: ugoden stik.ni sramotilna. ampak dejanje.Test 4 ž5. grožnja. Metoda navajanja vodi neposredno v dejavnost in omogoča posvečanje bistvenemu. Vrste navad: učne. daje voljo in moč za dosego ciljev ter krepi samozaupanje. nagrada. da te postanejo del zavesti in subjektovo prepričanje. 13 . . moralne… Metoda spodbujanja prispeva k motiviranosti. obljuba.ne prizadene osebnosti. pohvala. Vzgojne metode. 5. povzroča prijetno doživetje. . delovne.ni fizična. kaznovanju Metoda preprečevanja je uporabljiva takrat.da je vzgojna. analiza vzgoje Vzgojne metode so preizkušeni načini.ne odvzema življenjskih možnosti.1 Permisivne metode Temeljijo na poznavanju človekove osebnosti in prostovoljnosti subjektov. zdravstvene. Metoda povzroča odpor. samokritika. . Tekmovanje kot konkurenčni boj nima elementov spodbude. postopnost. Pri kaznovanju moramo upoštevati: . ko se pri posamezniku ali skupini kažejo namere za škodljivo dejavnost ali se ta že izvaja. opozorilo. ovira doseganja ciljev in sproža neugodno čustvovanje. stališč in spoznanj tako.2 Represivne metode Temeljijo na prisili. sredstva in postopki vzgojno-izobraževalne dejavnosti. kazen. Sredstva metode prepričevanja: zgled. Tekmovanje je lahko posebna oblika spodbujanja. ko omogoča pomerjanje posameznikov ali skupin med seboj in ko gre za sodelovanje. Metoda prepričevanja predvideva sproščenost in vodi k razvijanju sodb. sprememba motiva.

Okoljska vzgoja 14 . je pa pomembna za kakovost medsebojnih odnosov v realizaciji ciljev.Delovno tehnična vzgoja . 5..posrednost (indirektnost) (neposrednost(direktnost).Estetska vzgoja .ni strašilna. .3 Skupinska dinamika Ni prava vzgojna metoda. .tolerantnosti.vsebina.položaj učenca : subjekt.Vzgoja za združevanje narodov .Vzgoja za prosti čas .občutja pripadnosti. . .načina vodenja. Skupine so: formalne.Moralna vzgoja . Skupinska dinamika je odvisna od: .intencionalnost (funkcionalnost. 5.šolske klime.Vzgoja za mir . Test 5 6. . Vrste vzgoje . Neformalne skupine ugotavljamo s sociometrično metodo (5).Telesna vzgoja .Intelektualna vzgoja . . . . neformalne.ustvarjalnosti članov.4 Analiza vzgoje Vzgojo analiziramo iz naslednjih vidikov: . objekt. . .upoštevanja pravice do drugačnosti.individualnost.socialnost.odgovornosti. .

Medijska vzgoja Test 6 15 ..

Kaj je vzgoja? (a) proces oblikovanja in razvijanja osebnosti b) proces včlenjanja posameznika v družbo c) proces učlovečenja 2.Test 1 1. Kaj pomeni inauguriranje? (a) dokazovanje zrelosti b) totemizem. Vzgojne vsebine v antični Grčiji? a) kalokagathia (b) agoge. okolje b) dedne dispozicije in volja c) okolje Test 2 1. Kateri so temeljni poudarki Makarenkovega dela? a) svobodna vzgoja (b) vzgoja in delo c) meščanska vzgoja 16 . Kateri avtor je prvi klasificiral zrelosti? (a) Francis Bacon b) Jan Amos Komensky c) Jean Jacques Rousseau 4. tabuizem c) obvezno delo 2. paidea c) telesne in duševne sposobnosti 3. Kateri dejavniki oblikujejo osebnost? (a) dedne dispozicije. Kako členimo vzgojo? a) na aktivno in pasivno (b) na namerno in nenamerno c) na avtoritarno in permisivno 3. trofe. aktivnost.

Kako razumete obvezno devetletno šolanje? (a) devet let mora posameznik hoditi v šolo b) devetletko mora obvezno vsak zaključiti c) obvezen je izbor znotraj devetletne možnosti 2. Opredelite učiteljeve vloge! (a) uslužbenska. pedagoška. Ali vzgojne smotre konkretiziramo po posameznih vzgojnih področjih? (a) da b) ne 3. splošna c) pravna.Test 3 1. Kaj je socializacija? a) prevzemanje vzorcev vedenja b) nenamerno vzgojno delovanje (c) včlenjanje v okolje in učlovečenje 2. strokovna. Opredelite pomen totalne afektivnosti pri predšolskem otroku! a) je potreba po samouveljavljanju (b) je sposobnost prehoda iz ene čustvene skrajnosti v drugo c) je vključevanje otrok v organizirane oblike vzgoje 4. človeška b) hierarhična. S čem se ukvarja tiflopedagogika? a) z usposabljanjem otrok z govornimi napakami b) z usposabljanjem gluhih in naglušnih otrok (c) z usposabljanjem slepih in slabovidnih otrok Test 4 1. Kako razumete pedocentrično pojmovanje smotra? a) usmerjen je v vsestranski razvoj otroka b) poudarja individualnost 17 . dejanska 5. Kaj je identifikacija? (a) ponotranjenje vzorcev vedenja b) posnemanje c) čustveno navezanost 3.

(c) vzgojnih smotrov ne postavljamo. ampak jih prepuščamo stihiji 4. opazovanja in ustvarjanja lepega b) združevanja umetnosti in bontona c) ločevanja kič od nekiča 3. Estetska vzgoja je proces: (a) vrednotenja. S čem ugotavljamo neformalne skupine v razredu ali drugi skupini ljudi? a) s pogovorom (b) s sociometrično metodo c) s skupinsko dinamiko Test 6 1. da mora biti kazen vzgojna? (a) da posameznik spozna napako in jo lahko popravi b) da ignoriramo posameznikovo napako c) da z vzgojnim nadzorom preprečujemo možnost napak 4. Opredelite najučinkovitejše sredstvo metode preprečevanja! (a) zgled b) kritika c) samokritika 2. ko temelji na svobodni izbiri (a) da 18 . Vzgoja za prosti čas je uspešna takrat. Kaj pomeni načelo vgrajenosti posameznika in skupnosti? a) da poudarjamo individualnost (b) da poudarjamo socialnost in socialne odnose c) da poudarjamo tekmovalnost Test 5 1. Ali je tekmovanje posebna oblika metode spodbujanja? a) da b) ne (c) lahko je 3. Kaj prištevamo k moral ni vzgoji? a) vrednote in norme (b) spolno vzgojo in disciplino c) pravila in pravilnike 2. Kaj pomeni izraz.

Medijska vzgoja je proces.b) ne 4. s katerim spodbujamo uporabo tradicionalnih in sodobnih medijev (a) da b) ne 19 .

kaj je rezultat dednosti. zaupljiva narava moralno psihološkega ozračja.svojevrstni psihosocialni sistem povezanosti in spoznavanja znotraj družine. oči. Pomislite na barvo las. telesno težo. ljubosumnost. . Presodite. zadirčnost. Edina delitev je bila po spolu.poseben družbeni sestav z vlogami in položaji 4 Film 5 20 . Dokazovanje je potekalo ritualno. saj so morali vsi člani skupnosti opravljati potrebna dela za preživetje. vzgojnoizobraževalne. hojo. . zato so bile tudi razlike v vzgoji med dečki in deklicami. s tem zagotavlja.svojevrstna. 2 Usposabljanje otrok za delo in življenje ni izkazovalo razlik. dokaz zrelosti je inauguriranje. Zrelost so mladci dokazovali s suverenim obvladovanjem opravil. kaj je rezultat življenjskih razmer in okolja. socializacijske in druge naloge in s tem socialno psihološko reprodukcijo ljudi V družini deluje sklop tesno prepletenih dejavnikov. reševanje problemov. . znanje.na gospodarski ravni opravlja gospodarske naloge. znanju. prisrčna.na socialno psihološki ravni izpolnjuje družina socialno-varstvene. ki so bila določena za dečke in deklice.na biološki ravni uresničuje biološko reproduktivno nalogo in na ta način zagotavlja nadaljevanje človeškega rodu. v katerem živj o in kaj je rezultat njihove dejavnosti (aktivnosti).1 Načrtno opazujte ljudi v neposrednem okolju po zunanjosti. sposobnostih in lastnostih. . 3 Družina opravlja naloge na treh ravneh: . da se lahko uresničujejo materialne potrebe njenih članov. zavistnost. ljubeznivost. Glavni med njimi so: . ki dajejo družini vzgojno moč in prispevajo k razvoju in oblikovanju osebnosti. govor.

učenci pa na list papirja vpišejo tista sošolca. Učenci na list papirja napišejo svoje ime in priimek.Sociometrična metoda se lahko izvede v skupini. ki ju izbere v odgovoru na prvo oz. ki je večja od 10 in se člani med seboj poznajo. Lahko se izvede v ustni ali pisni obliki. Učitelj postavi dvoje nasprotujočih si vprašanj. Iz pobranih listov papirja učitelj izdela sociogram. drugo vprašanje. ki je približek možnih neformalnih skupin. za učitelja je lažja pisna oblika. 21 .