You are on page 1of 21

"UNIVERZITET SVETI KIRIL I METODIJ" SKOPJE PRAVEN FAKULTET "JUSTINIJAN PRVI"

NA

1. Poim i osnovni karaka !ris iki na "oka"na a samo#$rava1


1. Lokalnata samouprava kako oblik na upravuvawe vo lokalnite zaednici ima dolga istorija. Vo sovremenoto zna~ewe na ovoj poim taa se javuva kako rezultat na borbata na slobodnite srednovekovni gradovi i komuni za samoupravnost i za komunalni slobodi. No, kako politi~ka institucija vo moderna smisla, lokalnata samouprava se vospostavuva vo peridot na bur`oasko-demokratskite revolucii vo tekot na XVIII i XIX vek i vo ustavnoto ureduvawe i politi~kiot sistem to go izgraduva bur`oazijata po osvojuvaweto na vlasta i urnuvaweto na !eudalniot poredok i apsolutnata monar"ija. Vo ovie novi uslovi lokalnata samouprava stanuva institucija koja e tesno povrzana so osnovite na ustavnoto ureduvawe i politi~kiot sistem.

Vidi #stavno ureduvawe na $epublika %akedinija IX dopolneto i izmeneto izdanie& 'ro! d-r (avo )limovski, 'ro! d-r Vladimir %itkov, ass d-r $enata *reneska, +ss d-r *awa )atakami eva , (tr. 1-.

Lokalnata samouprava se razvivala, a i denes se razviva, vo soobraznost so op tite op testveni dvi`ewa i promeni vo ustavnoto ureduvawe i politi~kiot sistem vo koj e vospostavena. )ako rezultat na toa, lokalnata samouprava vo dosega niot isotoriski razvitok pominala niz pove/e zna~ajni promeni. *aa do`ivuva promeni i vo sovremeniot svet. 0rug osnoven uslov e gra1anite da imaat so ustavot zagarantirano pravo na lokalna samouprava. 'ravoto na lokalna samouprava podrazbira pravo na gra1anite neposredno ili preku pretstavni~ki tela i drugi organi na lokalnata samouprava, to samite gi izbiraat, da odlu~uvaat za potrebite i interesite od lokalno zna~ewe vo opredeleni oblasti na op testveniot `ivot vo lokalnata edinica. %nogu zna~aen element i uslov na lokalnata samouprava se pretstavni~kite tela i nivnite organi, kako organi na lokalnata samouprava, da imaat svoja materijalna i mesna nadle`nost, i da mo`at da odlu~uvaat za opredeleni raboti na lokalnata edinica. +ko organite na lokalnata samouprava nemaat jasno i precizno opredelena nadle`nost vo procesot na odlu~uvaweto, toga tie ne bi mo`ele da imaat nikakvo re ava~ko vlijanie vo upravuvaweto so lokalnata edinica i bi se pretvorile vo podra~ni organi na centralnite organi na vlasta. (o toa, vsu nost, bi is~eznala i lokalnata samouprava. Namesto nea bi se razvila obi~na lokalna uprava kako ekspozitura na centralnata vlast. Lokalnata samouprava podrazbira postoewe na organizaciona i personalna samostojnost na organite na lokalnata samouprava, no i normativni ramki na nejzinoto !unkcionirawe. 'ritoa, normativnoto ureduvawe na !unkcioniraweto na lokalnata samouprava mo`e da pridonese za nejzinata a!irmacija samo ako bide pridru`eno so obezbeduvawe a principot na ustavnost i zakonitost vo !unkcioniraweto na lokalnata samouprava i vo ureduvaweto na odnosite me1u lokalnata samouprava i centralnite organi na vlasta, kako i vo za tita na pravata na lokalnata samouprava. Najposle, lokalnata samouprava, za da bide vistinska samouprava, mora da bide element na demokratski politi~ki sistem i !aktor na demokratizmot na polti~kiot sistem. 2. 3a poimot, osobeno za polo`bata na lokalnata samouprava od zna~ewe e da se poznava i principot na t.n. dualizam vo organizacijata na vlasta i vo vrska so toa mestoto na lokalnata samouprava vo sistemot na vlasta. 0ualizmot vo organizacijata na vlasta se ogleda vo toa to toj izrazuva opredelena sprotivnost me1u lokalnata samouprava i dr`avata. Vo zemjite vo koi se primenuva ovoj princip vo organizacijata na vlasta, lokalnata samouprava na~elno i organizaciono se oddeluva od sistemot na dr`avata vlast. (oglasno na toa, svojstvo i ovlastuvawe na dr`avna vlast imaat samo centralnite organi ili nivnite podra~ni organi vo lokalnite edinici. Lokalnata samouprava pretstavuva poseben, pove/e ili pomalku, zaokru`en i izdvoen sistem na upravuvawe, lokalnata samouprava ima svoi prava i !unkcionira za sebe. 4rganite na lokalnata samouprava gi izvr uva e rabotite od delokrugot na lokalnata samouprava. 3a izvr uvawe na rabotite na centralnata vlast, odnosno za izvr uvawe na dr`avnite raboti, postoi vlada so svoite centralni ustanovi i organi na tie ustanovi vo samite lokalni edinici. 4vie organi mo`at da vr at i kontrola nad rabotata na lokalnata samouprava. Vo takvi uslovi na

dualizam, ili, kako to u te se narekuva, dvoen kolosek, na organizacijata na vlasta, lokalnata samouprava se smeta za poniska po svoeto zna~ewe i vrednost vo odnos na dr`avnata vlast. 5. 3a da se s!ati vistinskoto zna~ewe i su tinata na lokalnata samouprava od posebno zna~ewe e da se utvrdi odnosot me1u lokalnata samouprava i decentralizacijata. Vo teorijata, a u te pove/e vo praktikata, najte ko e lokalnata samouprava da se razgrani~i od decentralizacijata. 4snovnata pri~ina le`i vo toa to pod decentralizacija vo naj irokata smisla na zborot se podrazbira sekoj anticentralizam, odnosno postoewe na pove/e samostojni organizmi na odlu~uvawe koi imaat potesni ili po iroki samoupravni prava na opredelena teritorija. 'oradi toa, se smeta deka vo sekoja decetralizacija ima elementi na samouprava, kako to i vo sekoja samouprava mo`at da postojat belezi na decentralizacija. 6 pokraj ovie dopirni to~ki me1u lokalnata samouprava i decentralizacijata, sepak neosnovano e lokalnata samouprava da se tretira kako oblik na decentralizacijata. 4vie kategorii a organizacijata na modernata dr`ava, odnosno na politi~kiot sistem treba da se razlikuvaat i toa kako vo teorijata, taka i vo praktikata. 0ecentralizacijata, na~elo, pretstavuva takov sistem na odnosi me1u centralnite organi vo koi lokalnite organi imaat opredelena samostojnost. 7ranicite na ovaa samostojnost, po pravilo, gi opredeluva zakonot, no ponekoga toa mo`e da bide i samiot ustav. Vo ramkite na granicite opredeleni so zakonot, odnosno ustavot, lokalnite organi se samostojni vo dejstvuaweto. 8entralnite organi, po pravilo, imaat samo nadzor nad zakonitosta na rabotata na lokalnite organi. 0okolku lokalnite organi gi izbiraat samite gra1ani, takvata decentralizacija ne bi mo`ela poimno da se poistovetuva so samoupravata. 0ecentralizacijata kako poim vsu nost zna~i prenesuvawe na opredeleni !unkcii od centralnite organi na lokalnite organi, bez ogled na toa to lokalnite organi mo`at da bidat i izbrani pretstavni~ki tela. )ako takva, decentralizacijata, duri i koga e demokratska, e kreacija i sostaven del na dr`avnata organizacija koja se deli na centralni i lokalni organi. 6ako centralnite organi vr at samo nadzor nad zakonitosta na rabotata na lokalnite organi, a ne i nadzor nad celis"odnosta na nivnata rabota, sepak lokalnite organi, vo krajna linija, se nao1aat vo polo`ba na 99poniski99, odnosno 99maloletni99 organi, sprema koi centralnite organi imaat, pove/e ili pomalku, nadle`nost na tutor. 4ttuka, so pravo se veli deka decentralizacijata e prete`no administrativen poim i kategorija na administrativnoto pravo. Na vospostavuvaweto na decentralizacijata vlijaele razni !aktori: od te"ni~ki i tradicionalni, pa se do onie najkonkretni !aktori spored koi, vo dadenite uslovi, decentralizacijata se pojavuvala kako poprakti~en i politi~ki poprivle~en oblik na dr`aven centralizam. 'oradi toa, vo oddelni sovremeni dr`avi lokalnata samouprava e, pove/e ili pomalku, oblik na decentralizacija. No, toa ne zna~i deka vo edna decentralizacija nema, ili ne mo`e da ima, elementi na samouprava, ponekoga i pove/e otkolku vo !ormalnata lokalna samouprava. 3a razlika od decentralizacijata, lokalnata samouprava, na~elno gledano, e politi~ki poim i kako takva pretstavuva institucija vo koja se ostvaruva politi~koto pravo na gra1anite na lokalna samouprava. Vo soobraznost so toa, lokalnata samouprava

pretstavuva oblik na upravuvawe vo lokalnite edinici i ja odrazuva politi~kata struktura na tia edinici. *aa ozna~uva, vo krajna linija, bez ogled na stepenot na ostvaruvawe, streme` i barawe na lu1eto pove/e ili pomalku samostojno da upravuvaat so rabotite od lokalno zna~ewe, odnosno so rabotite to se od interes na lokalnata edinica. )aj lokalnata samouprava odnosite me1u organite na lokalnata samouprava i centralnite organi se li eni od t.n. administrativno staratelstvo. 'ravoto na nadzor na centralnite organi se sveduva isklu~ivo na nadzor nad zakonitosta na rabotata na organite na lokalnata samouprava. Najposle, lokalnata samouprava, za razlika od decentralizacijata, ima ustaven status i so ustavot zagarantirani samoupravni prava. 3atoa, taa e kategorija na ustavnoto ureduvawe i element na politi~kiot sistem. 4voj na~elen odnos me1u lokalnata samouprava i decentralizacija vo sovremenite uslovi se mani!estira vo dva protivre~ni procesa. Nekoga sozdavana kako originerna organizacija na vlasta &kako primer za to naj~esto se zema lokalnata samouprava vo +nglija koja se izgraduvala kako svojstvena i osnovna organizacija na vlast,, denes lokalnata samouprava, kako rezultat na procesite na ekonomskata i politi~kata centralizacija i sozdavaweto na edna pove/e ili pomalku centralizirana dr`avna organizacija, stanuva, i stvarno i pravno, sostaven del na edinstveniot dr`aven me"anizam, a so toa delumno i decentralizacija. Vo sovremenata dr`ava, spored toa, lokalnata samouprava ima pove/e ili pomalku elementi na decentralizacija. Nekade se tie elementi pravno, a nekade samo !akti~ki izrazeni. ;. Lokalnata samouprava tradicionalno se smeta za demokratska institucija &iako ima i niza primeri vo istrijata koga taa bila ponazadna ustanova od politi~kata organizacija na centarot, a so toa i od centralizmot,. 0emokratskiot karakter na lokalnata samouprava se ogleda vo toa to taa, kako najbliska politi~ka institucija do gra1anite, im ovozmo`uva neposredno i postvarno u~estvo na gra1anite vo vr eweto na vlasta. )ako takva, lokalnata samouprava, vo na~elo, e antibirokratska i anticentralisti~ka institucija. (amoto nejzino postoewe trgnuva od idejata da se spre~i ireweto i jakneweto na birokratijata vo centarot i da se ograni~at nejzinite metodi na "ierar"isko, centralizirano i birokratsko rakovodewe. 'oradi toa, ~esto se istaknuva deka lokalnata samouprava e kola na demokratijata i deka bez lokalna samouprava nema demokratija. 6 kako organizaciono-politi~ka !orma, lokalnata samouprava sodr`i vo sebe povolni uslovi za postoewe i razvitok na demokratijata vo lokalnite zaednici. *ie uslovi le`at vo nejzinata relativno mala golemina i vo nejzinata soodvetna sloboda na akcijata. )ako najbliska politi~ka institucija do gra1anite, lokalnata samouprava ovozmo`uva pobrzo i polesno usvojuvawe i posigurno odr`uvawe na demokratijata. *aa, isto taka, obezbeduva uslovi za to poneposredni odnosi me1u lu1eto vo procesot na rabotata i sekojdnevniot `ivot. *aka postavena lokalnata samouprava mo`e da se javi i kako osnova za demokratskata reorganizacija na op testvenoto vo celina i posebno na politi~kiot sistem, kako i na drugite op testveni preobrazbi, to mo`at da bidat osnova i za povisoki oblici na demokratija.3alagaweto za razvoj na lokalnata samouprava o~igledno treba da bide del na aktivnostite za demokratija i demokratski politi~ki sistem. <ez demokratija nema vistinska lokalna samouprava. No, i bez lokalna samouprava i pluralisti~ka lokalna demokratija nema vistinska pluralisti~ka demokratija vo op testvoto.

%. Us av!n kon&!$ na "oka"na a samo#$rava a


1. Lokalnata samouprava vo $epublika %akedonija e ustavna kategorija. *oa e prvata nejzina karakteristika. #stavot, lokalnata samouprava u te vo 4snovnite odredbi ja vbrojuva vo temelnite vrednosti na ustavniot poredok na $epublika %akedonija &~len .,, a potoa i posvetuva posebna glava &glava V,, vo koja gi utvrduva osnovnite principi vrz koi taa se zasnoovuva i !unkcionira. (pored toa, lokalnata samouprava ima ustavna polo`ba i so #stavot zagarantirana samostojnost i samoupravnost vo ustavnoto ureduvawe na $epublika %akedonija. 0ruga zna~ajna karakteristika na ustavniot koncept na lokalnata samouprava pretstavuva toa to so #stavot na gra1anite im se garantira pravoto na lokalna samouprava. 'ravoto na lokalna samouprava e nesomneno politi~ko pravo na gra1anite, koe im ovozmo`uva neposredno ili preku izbrani pretstavni~ki organi da odlu~uvaat za rabotite od lokalno zna~ewe vo edinicite na lokalnata samouprava. #stavnoto garantirawe na pravoto na gra1anite na lokalna samouprava o~igledno go potvrduva demokratskiot karakter na politi~kiot sistem. #stavot na $epublika %akedonija od 1==1 godina vostanovuva, vo osnova, ednostepena lokalna samouprava. *oe e treta i bitna karakteristika na lokalnata samouprava. >dinici na lokalnata samouprava se op tinite. Vistina, #stavot predviduva i edna speci!i~nost vo sistemot na lokalnata samouprava, koja se ogleda vo polo`bata na gradot (kopje kako posebna edinica na lokalnata samouprava, ~ija organizacija se ureduva so zakon. No, ovoj !akt bitno ne vlijae na ednostepenosta na lokalnata samouprava, zatoa to me1u op tinite, kako edinici na lokalnata samouprava, i gradot (kopje, kako posebna edinica na lokalnata samouprava, spored #stavot, ne postojat me1 usebni odnosi. Lokalnata samouprava ima i edna posebna &~etvrta, karakteristika. *aa se ogleda vo ustavnata odredba spored koja vo op tinite mo`at da se osnovaat oblici na mesna samouprava. *oa e samouprava od tipot na mesnite zaednici i drugi oblici na mesna samouprava. Najposle, ako lokalnata samouprava se ocenuva od gledna to~ka na u~estvoto na gra1anite vo procesot na odlu~uvawe vo edinicite na lokalnata samouprava, postoi kombinirana neposredna i pretstavni~ka lokalna samouprava, to pretstavuva petta karakteristika na lokalnata samouprava. *oa zna~i deka gra1anite go ostvaruvaat pravoto na lokalna samouprava neposredno &po pat na re!erendum i drugi oblici na neposredno odlu~uvawe, i preku demokratski izbrani pretstavnici vo organite na edinicite na lokalnata samouprava. 2. Vrz osnova na pret"odnoto izlagawe bi mo`elo da se zaklu~i deka #stavot na $epublika %akedonija od 1==1 godina vostanovuva klasi~na demokratska lokalna samouprava, koja pretstavuva poseben sistem na upravuvawe vo edinicite na lokalnata samouprava - op tinite i vo gradot (kopje, kako posebna edinica na lokalnata samouprava, vo koi glavno se ostvaruvaat raboti od lokalno zna~ewe, odnosno od

zna~ewe za tie edinici, so toa to $epublikata so zakon mo`e da im doveri vr ewe na opredeleni raboti na edinicite na lokalnata samouprava. ?unkciite na dr`avnata vlast gi vr at dr`avnite organi, odnosno organite na dr`avnata uprava koi, zaradi ostvaruvawe na svoite !unkcii, na podra~jata na edinicite na lokalnata samouprava, imaat svoi podra~ni edinici. 6stovremeno, $epublikata preku svoite organi vr i nadzor nad zakonitosta na rabotata na edincite na lokalnata samouprava.
1% ( ) @ @ @ , @ @ , , .
114

! " # . $ % & ' ( . , " . ' , , , " . 11' $ " , %, , , , ' , , , , , , & % ) , . % . 11( * .

Vidi 3akon za lokalna samouprava &(lu`ben vesnik na $epublika %akedonija A2B=A,

11) + . $ " , %, , , , ' , , , , , , . + ' ( . + % ) , . %

%.1O*"i&i na n!$osr!+no #,!s vo na -ra.ani ! vo o+"#,#va/! o a !+ini&i ! na "oka"na a samo#$rava a


Neposrednoto u~estvo na gra1anite vo odlu~uvaweto za pra awa od lokalno zna~ewe vo edinicite na lokalnata samouprava se ostvaruva preku tri osnovni oblika: gra1anska inicijativa, sobiri na gra1anite i re!erendum. 0ra.anska a ini&i1a iva se ogleda vo toa to gra1anite imaat pravo da mu predlo`at na sovetot na edinicata na lokalnata samouprava da donese odreden akt ili da re i odredeno pra awe od negova nadle`nost. 3a predlogot to go podnele gra1anite sovetot e dol`en da rasprava, ako go poddr`at najmalku 1CD od izbira~ite. 0okolku e ispolnet navedeniot uslov sovetot e dol`en raspravata vo predlogot da ja odr`i vo rok utvrden so statutot na edinicata na lokalnata samouprava, no najdocna vo rok od =C dena po dostaveniot predlog i da gi in!ormira gra1anite za svoite re enija. So*iri ! na -ra.ani ! kako oblik na neposredno u~estvo na gra1anite vo odlu~uvaweto za pra awa od lokalno zna~ewe vo edinicite na lokalnata samouprava se op ti sobiri na gra1anite. (obir na gra1ani mo`e da se svika za celata edinica na lokalnata samouprava ili za del od edinicata na lokalnata samouprava. (obirot na gra1anite go so~inuvaat site gra1ani koi se postojano nastaneti na podra~jeto za koe se odr`uva sobirot. Vo pogled na svikuvaweto na sobirot utvrdeno e deka sobirot na gra1anite go svikuva gradona~alnikot na edinicata na lokalnata samouprava, na svoja inicijativa ili na barawe od najmalku 1CD od izbira~ite vo edinicata na lokalnata samouprava ili od nejziniot del za koj se odnesuva opredeleno pra awe. Na sobirot na gra1anite izvestua gradona~alnikot na edinicata na lokalnata samouprava, a po potreba i drugi ovlasteni pretstavnici na organite na edinicata na lokalnata samouprava. Vrz osnova na raspravata na sobirot na gra1anite so mnozinstvo glasovi od prisutnite mo`at da se usvojat op ti nasoki za rabota na organite i telata na edinicata na lokalnata samouprava. 4d druga strana, organite i telata na sednicata na lokalnata samouprava se dol`i vo rok od =C dena da gi razgledaat op tite nasoki doneseni na sobirot

na gra1anite i da gi zemaat predvid pri donesuvaweto odluki i merki po pra awata za koi se odnesuvaat nasokite, kako i da gi in!ormiraat gra1anite za svoite re enija. R!2!r!n+#mo e verojatno najpogoden oblik na neposredno u~estvo na gra1anite vo odlu~uvaweto za pra awa od lokalno zna~ewe vo edinicite na lokalnata samouprava. 'o svojata su tina i na~inot na sproveduvaweto &so tajno glasawe,, re!erendumot e instrumet na slobodno izrazuvawe na misleweto na gra1anite za pra aweto za koe toj e raspi an. (o ovie svoi karakteristiki re!erendumot e neop"oden element na pluralisti~kata lokalna demokratija. R!2!r!n+#m mo3! +a ras$i4! sovetot na edinicata na lokalnata samouprava za pra awa od negova nadle`nost, po sopstvena inicijativa. No na barawe od najmalku 2CD od izbira~ite vo edinicata na lokalnata samouprava &na na~in utvrden so statutot, sovetot na edinicata na lokalnata samouprava e dol`en da raspi e re!erendum. Pravo na -"a"sa/! na re!erendumot imaat gra1anite koi imaat izbira~ko pravo. 4dlukata na re!erendumot e usvoena ako za nea glasalo mnozinstvoto od izbira~ite koi glasale, dokolku glasale pove/e od polovina od vkupniot broj izbira~i. 4dlukata donesena na re!erendumot e zadol`itelna za sovetot na edinicata na lokalnata samouprava &~l.2C-25 od 3akonot za lokalnata samouprava,.

5.Or-ani6a&i1a na or-ani ! na o$4 ina a


, -. & / 0

5.1 0ra+ona,a"nik na !+ini&a a na "oka"na a samo#$rava


1. 7radona~alnikot kako izvr en organ na edinicata na lokalnata samouprava ima mo ne naglasena uloga vo !unkcioniraweto na lokalnata samouprava. 'olo`bata na gradona~alnikot e posebno zajaknata so na~inot na negoviot izbor. 7radona~alikot, isto 9

taka, se izbira na op ti, neposredni i slobodni izbori so tajno glasawe vo soglasnost so zakon, pa na toj na~in i toj go dobiva mandatot neposredno od gra1anite, odnosno izbira~ite kako to toa e slu~aj i so ~lenovite na sovetot na edinicata na lokalnata samouprava. na toj na~in gradona~alnikot dobiva mo`nosti da se razvie vo glaven izvr itel na rabotite na edinicata na lokalnata samouprava. %andatot na gradona~alnikot trae ~etiri godini. 7radona~alnikot svojata !unkcija mo`e da ja izvr uva pro!esionalno. %e1utoa, dokolku gradona~alnikot go otka`e vr eweto na rabotite Vladata /e imenuva svoj poverenik za vr ewe na rabotite na gradona~alnik, so to /e se obezbedi !unkcionirawe na izvr niot organ na edinicata na lokalnata samouprava. %. U"o-a a i 6na,!/! o na -ra+ona,a"niko kako individualen izvr en organ na edinicata na lokalnata samouprava osobno se vidlivi od negovite nadle`nosti. 7radona~alnikot ima brojni !unkcii. 'red se, toj ja pretstavuva i zastapuva edinicata na lokalnata samouprava@ potoa gi proglasuva i objavuva aktite i odlukite na sovetot na edinicata na lokalnata samouprava vo slu`benoto glasilo na edinicata na lokalnata smouprava@ se gri`i i go obezbeduva izvr uvaweto na odlukite na sovetot@ se gri`i za izvr uvawe na rabotite to se zakon i se dovereni na edinicata na lokalnata samouprava@ rakovodi so upravnite i administrativnite organi i slu`bi, kako i vr i brojni drugi raboti. Kako i6vr4!n or-an -ra+ona,a"niko ima va`na preventivna uloga i vo za titata na ustavnosta i zakonitosta vo odnos na aktite na sovetot na edinicata na lokalnata samouprava. *akvata uloga na gradona~alnikot se ogleda vo negovata dol`nost na sovetot da mu uka`e na neustavnosta i nezakonitosta na aktot, odnosno odlukata doneseni vo samostojna nadle`nost, po to sovetot e dol`en aktot, odnosno odlukata, da gi razgleda u te edna &vo opredelen rok,. 0okolku sovetot go potvrdi aktot, odnosno odlukata, gradona~alnikot e dol`en da gi proglasi i objavi. No, ako aktot, odnosno odlukata ne se usoglasi so #stavot i zakonot i po povtornoto razgleduvawe od strana na sovetot ili ako sovetot ne go razgleda povtorno aktot vo predvideniot rok, gradona~alnikot e dol`en da ja izvesti Vladata na $epublika %akedonija za neustavnost i nezakonitosta na aktot. Ak i !, pak, so koi se ureduvaat rabotite od doverenata nadle`nost, gradona~alnikot e dol`en bez odlagawe, a najdocna do denot na objavuvaweto da gi dostavi do nadle`niot organ na dr`avnata uprava. 'o takov na~in, gradona~alnikot e vo mo`nost uspe no da ja ostvaruva svojata preventivna uloga vo za titata na ustavnosta i zakonitosta vo edinicata na lokalnata samouprava. 5. 0ra+ona,a"niko 6a svo1a a ra*o a o+-ovara $r!+ -ra.ani ! na edinicata na lokalnata samouprava. 0okolku gra1anite ne se zadovolni so rabotata na gradona~alnikot, mo`e, na predlog od najmalku 1BA od vkupniot broj izbira~i, da se pokrene pra aweto za doverba na gradona~alnikot. 4dlukata za nedoverba e donesena ako za nea glasale A1D od vkupnot broj glasa~i vo edinicata na lokalnata samouprava &apsolutno mnozinstvo,. #tvrdeni se i slu~aite vo koi na gradona~alnikot mu prestanuva mandatot po sila na zakon. *oa se: ako gradona~alnikot podnese ostavka, vo slu~aj na smrt, ako poradi boleduvawe podolgo od edna godina ne mo`e da ja izvr uva !unkcijata, kako i koga e osuden so pravosilna presuda za krivi~no delo na kazna zatvor nad est meseci. Na gradona~alnikot mu prestanuva mandatot poradi ispolnuvawe na eden od navedenite uslovi to Vladata na $epublika %akedonija bez rasprava go konstatira. Na -ra+ona,a"niko mo3! +a m# *i+! i o+6!m!n man+a o . %andatot

10

/e mu bide odzemen koga e osuden za krivi~no ili drugo delo to go pravi nedostoen za vr ewe na !unkcijata gradona~alnik, kako i za neopravdano otustvo podolgo od est meseci. 4dzemaweto na mandatot na gradona~alnikot poradi nastapuvawe na eden od navedenite uslovi go utvrduva Vladata na $epublika %akedonija. 3a prestanuvaweto, odnosno odzemaweto na mandatot na gradona~alnikot poradi nastapuvawe na eden od utvrdenite uslovi za prestanuvawe, odnosno odzemawe na negoviot mandat, Vladata na $epublika %akedonija go izvestuva (obranieto na $epublika %akedonija zaradi raspi uvawe na novi izbori na gradona~alnik. "0

3.2
32 3 (1) !"" # !$ %& (2) ' (! ") %) " ") !( *!+ #$ ,# # #& (3) (* ! # (2) ! " " "& (4) # (2) ! " -! ( ! & 33 (1) " - (* %+ !* (* !)& (2) .(* ! " " (& 34 / ! " " ( * $! % #$ * #! 9 " !# 33 !+ % 0
3

Vidi 3akon za lokalna samouprava &(lu`ben vesnik na $epublika %akedonija ECBCA,

11

5000 5001 10&000 10001 20000 20001 40000 40001 60000 60001 80000 80001 100000 1 100000

9 11 15 19 23 27 31 33

2! 35 (1) 2! (* ( # & (2) 2! " !"" "")& (3) 2! #$ * & 2! 36 !


1& 0

1& 2& 3&

3 " " % " 4 5" *"6 % % # %4 7 " " ( 8 ( ,) %+ # " (4 4& 9 !"$* # !$ % % ( *4 5& .#" ! " * !"$*+ 4 6& :" # ( * , ! ( ,) !"$*+ ! %4 7& 3 "" (% ( (%") *"6 % # %4 8& 9 !"" ( ) (! ( %) !! ()+ ! (4 9& 3 "" (% ( * % # !"$*+ ! %4 10& 9 !"" ( !) %4

12

11& 9 !"" ( %) , ! *"6 %+ ! (4 12& 3 (* !- - ; ( % * %+ ! (4 13& 3 (! " "" % (% ( *(* %+ " # ( % * *!4 14& ;$ !- - # ( % * *! *(* *(* *< 15& =% " * " (&

3" # $ (1) > - (* " ! 8 - 20 (%") (*& (2) ? (1) !+ ! # " ) ! " 10 (1) !& (3) ? - $ (2) ! < % (* ( ! + " (&

7. O*"i&i na "oka"na samo#$rava


1. Lokalnata samouprava ne e na ist na~in organizirana vo site zemji vo koi postoi. )ako institucija koja e tesno pvorzana so osnovite na ustavnoto ureduvawe i politi~kiot sistem, taa nu`no mora da se soobrazuva so principite na ustavnoto ureduvawe, odnosno politi~kiot sistem vrz osnova na koi tie se izgraduvaat vo opredelena !aza od razvitokot na edna zemja. 'oradi toa, postojat pove/e oblici na lokalna samouprava. Nekoi od niv, kako rezultat na vlijanieto to oddelni ustavni ureduvawa go vr at vrz drugite, se sretnuvaat vo pove/e zemji, no nekoi se navistina prava retkost i postojat samo vo oddelni zemji na svetot. Vakva sostojba na lokalnata samouprava nesomneno sozdava zna~ajni te kotii vo nejzinoto nau~no prou~uvawe. 3a da se namalat tie te kotii vo ustavno-pravnata nauka se vr at klasi!ikacii na lokalnata samouprava spored koi taa se izrazuva.

13

Vo zavisnost od kriteriumite od koi se trgnuva, se sretnuvaat pove/e klasi!ikacii na lokalnata samouprava. 3a ustavno-pravnata nauka od posebno zna~ewe se ~etiri klasi!ikacii na lokalnata samouprava. (pored prvata klasi!ikacija, koja trgnuva od polo`bata i op tite karakteristiki na organite to gi vr at samoupravnite !unkcii, lokalnata samouprava se deli na dva osnovni oblika: a, vistinska lokalna samouprava od tipot na lokalnata vlada, odnosno lokalnoto vladaeewe, i b, lokalna samouprava vo oblik na decentralizacija. Vistinska lokalna samouprava postoi vo onie zemji vo koi !unkciite na upravuvaweto se raspredeleni me1u dve, pove/e ili pomalku samostsojni i zaemno povrzani organizacii na vlasta: centralnata vlast i lokalnata samoupravna vlast. Vo lokalnite edinici ne postoi pretstavnik na centralnite organi na vlasta. 4rganite na lokalnata samouprava se samostojni vo ramkite na svoite prava i dol`nosti. 4voj oblik na lokalna samouprava postoi vo +nglija i (+0. Na ovoj oblik na lokalnata samouprava mu pripa1a e i lokalnata samouprava za vreme na ?rancuskata revolucija od 1-.= godina. Lokalnata samouprava vo oblik na decentralizacija postoi toga koga samoupravata e, pove/e ili pomalku, del na centralisti~kiot dr`aven sistem. Vo takvata lokalna samouprava organite na samoupravata se, vsu nost, i lokalni organi na centralnata vlast. *ipi~en primer na lokalna samouprava vo oblik na decentralizacija pretstavuva lokalnata samouprava vo ?rancija, kako i samoupravata vo niza drugi evropski zemji vo koi taa se razviva e pod vlijanieto na !rancuskata lokalna samouprava. Vo soobraznost so toa, vo ovoj oblik na lokalna samouprava odnosite me1u centralnite organi se zasnovaat vrz principot na administrativnoto staratelstvo. 'okraj ovie su tinski razliki, ovie dva oblika na lokalna samouprava imaat i nekoi zaedni~ki karakteristiki. 6 edniot i drugiot oblik na samouprava podrazbiraat pravo na gra1 anite da izbiraat pretstavni~ki tela vo lokalnite edinici &sobranija, soveti i slu~no,, potoa, postoewe na opredelen samostoen delokrug na organite na lokalnata samouprava koj gi op!a/a t.n. lokalni raboti, kako i minimalna !inansiska samostojnost na lokalnata samouprava. Vtorata klasi!ikacija na lokalnata samouprava trgnuva od stepenot na neposrednoto u~estvo na gra1anite vo lokalnata samouprava i vo strukturata na me"anizmot na upravuvaweto. (pored ovoj kriterium, lokalnata samouprava najnapred bi mo`ela da se podeli na dva osnovni oblika: a, neposredna lokalna samouprava i b, pretstavni~ka lokalna samouprava. 'od neposredna lokalna samouprava se podrazbira lokalna samouprava zasnovana vrz neposrednoto upravuvawe na gra1anite so rabotite na lokalnata edinica, a pod pretstavni~ka lokalna samouprava pretstavni~ki tela i drugi organi vo lokalnata edinica. 0enes vo niedna zemja ne postoi ~ist oblik na neposredna lokalna samouprava kako to pretstavni~kata lokalna samouprava ~esto se kombinira so opredeleni oblici na neposredna lokalna samouprava. (pored toa, i neposrednata i pretstavni~kata lokalna samouprava se sretnuvaat vo pove/e zemji vo koi postoi razviena lokalna samouprava.

14

'retstavni~kata lokalna samouprava ne e na ist na~in organizirana vo site zemji. 'oznati se tri osnovni sistemi na pretstavni~ka lokalna samouprava: a, pretstavni~kata lokalna smouprava zasnovata vrz principot na kabinetsko upravuvawe@ b, pretstavni~ka lokalna samouprava zasnovana vrz principot na pretsedatelsko, komisisko i menaFersko upravuvawe, i v, pretstavni~ka lokalna samouprava zasnovana vrz principot na komitetsko upravuvawe. Lokalnata samouprava bi mo`ela da se klasi!icira i spored brojot i vidot na lokalnite edinici, vo koi se organizira lokalnata samouprava, i odnosite me1u niv. *oa bi bilo treta klasi!ikacija na lokalnata samouprava. (pored ovoj kriterium, lokalnata samouprava mo`e da bide ednostepena koga postoi samo eden edinstven vid na edinici na lokalnata smouprava, dvostepena, koga postojat dva vida na edinici na lokalnata samouprava, od koi ednata e osnovna, dodeka drugata e edinica od vtor stepen, a pove/estepena, koga postojat tri i pove/e stepeni na edinici na lokalnata samouprava. 0enes lokalnata samoprava naj~esto e dvostepena. %e1utoa, vo nekoi dr`avi, kako, na primer, vo Gvajcarija i vo nekoi drugi zemji, postsoi ednostepena samouprava. 4d druga strana, vo +nglija se sretnuva i tristepena lokalna samouprava. )oga e vo pra awe pove/e stepena lokalna smouprava, toga stvarna samoupravna edinica e samo osnovnata, odnosno prvostepenata edinica. 4rganite na po irokite lokalni edinici pretstavuvaat, pove/e ili pomalku, oblici na dekoncentracija ili decentralizacija na centralnata vlast so izvesna samostojnost na oddelni podra~ja ili slu`bi. Na toj na~in, lokalnata samouprava dobiva pove/e ili pomalku belezi na izvr na institucija na centralnata dr`avna uprava. Najposle, lokalnata samouprava bi mo`ela da se klasi!icira vo opredeleni oblici i vo ramkite na edna ista dr`ava. Vo zavisnost od toa dali se ostvaruva vo urbanizirani sredini ili vo zemjodelski reoni i selski podra~ja, lokalnata samouprava mo`e da bide gradska i selska &ruralna, samouprava. 4d druga strana, vo ramkite na gradskata samouprava mo`e da postoi opredelena razlika vo polo`bata na glavniot grad, kako i vo polo`bata na golemite gradovi vo odnos na drugite gradovi. (pored toa, ~etvrtata klasi!ikacija na lokalnata samouprava osobeno e zna~ajna od gledna to~ka na polo`bata, !unkciite i organizacijata na gradskata, odnosno selskata samouprava vo edna opredelena zemja. 'okraj toa, taa mo`e korisno da poslu`i i pri komparacijata na lokalnata samouprava vo edna zemja so lokalnata samouprava vo druga zemja i so toa da pridonese za pojasno zabele`uvawe na sli~nostite i razlikite me1u sistemite na lokalnata samouprava vo oddelni zemji. 2. (ite ovie oblici, odnosno klasi!ikacii na lokalnata samouprava ne se rezultat na nekakvi apstraktni konstrukcii na ovie to se zanimavaat so problemite na lokalnata samouprava. *ie postojat vo praktikata i nie sosema nakuso /e se zapoznaeme so niv. *aka, vo +nglija neposredno lokalna samouprava postoi vo paro"iite &selskite op tini,, koi pretstavuvaat osnovni edinici na lokalnata samouprava na selskite podra~ja. Hist oblik na neposredna lokalna samouprava postoi samo vo paro"iite vo koi, kako edinstven organ na lokalnata samouprava se sretnuva paro"iskiot sobir. *oa se najmalite paro"ii po brojot na `itelite. Vo drugite paro"ii, pokraj paro"iskiot sobir, postoi i pretstavni~ko telo-

15

paro"iski sovet. Vo ovie paro"ii, zna~i postoi kombinacija na neposredna i pretstavni~ka lokalna samouprava. Gvajcarija e isto taka zemja vo koja postoi neposredna lokalna samouprava. Vo site komuni, koi pretstavuvaat edinstveni edinici na lokalnata samouprava, nositeli na najvisokata vlast se aktivnite gra1ani, odnosno izbira~ite. 'ritoa, vo pogolemiot broj komuni aktivnite gra1ani svojata volja ja izrazuvaat preku komunalnoto sobranie, kako oblik na neposredna lokalna samouprava. 'okraj komunalnoto sobranie, kako oblici na neposredna lokalna samouprava vo komunite vo Gvajcarija se javuvaat re!erendumot i narodnata inicijativa. Vo eden mal broj komuni vo Gvajcarija kako najvisok organ na komunata postoi komunalen sovet. )omunalniot sovet e pretstavni~ko telo izbran od strana na izbira~ite. Neposrednata lokalna smaouprava e poznata i vo (oedinetite +merikanski 0r`avi. *aa se sretnuva vo malite grat~iwa na Nova +nglija &vo severniot del na (+0,. 4snoven organ na samoupravata e sobirot na grat~eto. %e1utoa, kon krajot na XIX vek, a osobeno vo tekot na XX vek, vo pove/eto od ovie grat~iwa zapo~naa se pove/e da preovladuvaat oblici na pretstavni~kata lokalna samouprava. Vo ovoj sistem na pretstavni~ka lokalna samouprava spa1a i lokalnata samouprava vo )anada. 'retstavi~kata lokalna smouprava zasnovana vrz principot na komitetsko upravuvawe svojot naziv go dobila spored ulogata to vo nea ja imaat kolegijalnite izvr ni organi nare~eni komiteti. )omitetite, po pravilo, postojat vo site edinici na lokalnata samouprava i vo sekoja od niv se !ormiraat pove/e komiteti. 'retstavni~kite tela donesuvaat na~elni odluki za pra awa od delokrugot na lokalnata edinica, a komitetite gi izvr uvaat tie odluki i rakovodat so oddelni slu`bi ili dejnosti. 4svet toa, postoi mo`nost pretstavni~kite tela &sovetite, da im delegiraat opredeleni pra awa na komitetite. Vo takvi slu~ai komitetite, vsu nost, stanuvaat najva`ni organi vo procesot na odlu~uvawe i izvr uvawe na odlukite vo ovoj sistem na pretstavni~ka lokalna smouprava. Najstar i najpoznat tip pretstavni~ka lokalna smouprava, zasnovana vrz principot na komitetsko upravuvawe, e lokalnata samouprava vo +nglija odnosno Velika <ritanija. 4rgani na lokalnata samouprava vo site edinici &so isklu~ok na paro"ijata, se sovetot &pretstavni~ko telo,, merot, odnosno pretsedatelot, koj se nao1a na ~elo na sovetot, komitetite kako edinstveni izvr ni organi na sovetot i lokalnite organi na upravata.

'.Na+6or na+ or-ani ! na !+ini&a a na "oka"na a samo#$rava7


4rganite na edinicata na lokalnata samouprava podle`at na nadzor nad zakonitosta na nivnata rabota. Nadzorot nad zakonitosta na rabotata na organite na edinicata na
4

Vidi #stavno ureduvawe na $epublika %akedinija& 'ro! d-r (avo )limovski, 'ro! d-r Vladimir %itkov, (tr. 1=1

16

lokalnata samouprava go vr at Vladata na $epublika %akedonija i nadle`nite ministerstva. )oga e vo pra awe op t akt, donesen vo rabotite od izvornata nadle`nost na edinicata na lokalnata samouprava ili akt donesen zaedno so nadle`en organ na dr`avnata uprava. Vladata na $epublika %akedonija vo slu~aite vo koi e mo`no da nastane nenadomestliva teta, /e go zapre izvr uvaweto na op tiot akt, ako smeta deka ne e vo soglasnost so #stavot a zakonot i /e pokrene postapka pred #stavniot sud na $epublika %akedonija za ocena na ustavnosta i zakonitosta na istiot. 0okolku, pak, Vladata na $epublika %akedonija, vo navedenite slu~ai, nema da pokrene postapka pred #stavniot sud na $epublika %akedonija &vo rok od 1A dena od denot na zapiraweto na izvr uvaweto na op tiot akt,, zapreniot akt stanuva izvr en. Vladata na $epublika %akedonija na ist na~in /e postapi i vo odnos na op tite akti na edinicata na lokalnata samouprava doneseni vo rabotite od zaedni~kata nadle`nost. *oa zna~i deka Vladata, vo slu~aite vo koi e mo`no da nastane nenadomestliva teta, /e go zapre izvr uvaweto na op tiot akt vo rabotite od zaedni~kata nadle`nost, ako smeta deka ne e soglasen so dadenata soglasnost od strana na nadle`niot organ na dr`avnata uprava i /e pokrene postapka pred nadle`en sud. 0okolku Vladata vo takvite slu~ai nema da pokrene postapka pred nadle`en sud &vo rok od 1A dena,, zapreniot akt stanuva izvr en. )oga stanuva zbor za doverenite raboti na organite na edinicata na lokalnata samouprava od nadle`nost na organite na dr`avnata uprava, toga ministerstvata i drugite organi na dr`avnata uprava, vo odnos na tie &doverenite, raboti, vr at inspekciski nadzor i kontrola nad izvr uvaweto na upravnite akti i davaat instrukcii i upatstva za primena na zakonite i drugite op ti akti. 0okolku organite na edinicata na lokalnata samouprava nema da gi izvr uvaat doverenite raboti, toga nadle`noto ministerstvo ili drug nadle`en organ na dr`avnata uprava, so re enie /e go nalo`i izvr uvaweto vo opredelen rok, no ne podolg od EC dena. +ko organot na edinicata na lokalnata samouprava, soglasno so re enieto, nema da ja izvr i rabotata vo opredeleniot rok, nadle`niot organ na dr`avnata uprava neposredno /e ja izvr i ili na drug na~in /e go obezbedi izvr uvaweto na tro ok na edinicata na lokalnata samouprava. )oga e vo pra awe nadzorot nad materijalnoto i !inansiskoto rabotewe na doverenite raboti na organite na edinicite na lokalnata samouprava, utvrdeno e deka vakov nadzor vr i %inisterstvoto za !inansii &~l.E.--2 od 3akonot za lokalnata samouprava,.

(.Ras$#4 a/! na or-ani ! na !+ini&i ! na "oka"na a samo#$rava


(o raspu taweto prestanuva rabotata na raspu tenite organi na edinicata na lokalnata samouprava i se pristapuva kon izbor na novi organi. )oga sovetot na edinicata na lokalnata samouprava se raspu ta so akt na Vladata na $epublika %akedonija &vo vtoriot i tretiot slu~aj,, do izborot na nov sovet rabotite na sovetot /e gi vr i gradona~alnikot na edinicata na lokalnata samouprava. 0okolku gradona~alnikot go otka`e vr eweto na rabotite, Vladata na $epublika %akedonija /e imenuva svoj poverenik za vr ewe na rabotite na sovetot.

17

Vo si ! nav!+!ni s"#,ai na ras$#4 a/! na sov! o na !+ini&a a na "oka"na a samo#$rava8 6na,i i ko-a sov! o samio 9! o+"#,i +a s! ras$#4 i i ko-a s! ras$#4 a8 odnosno /e bide raspu ten so akt na Vladata na $epublika %akedonija, /e se odr`at novi izbori najdocna EC dena od raspu taweto na sovetot. Vo slu~aite koga sovetot na edinicata na lokalnata samouprava se raspu ta ako donese odluka so koja se zagrozuvaat suverenitetot i teritorijalniot integritet na $epublika %akedonija, /e se odr`at izbori i za nov gradona~alnik, dokolku gradona~alnikot ne se sprotivstavil na odlukite na sovetot i ne gi prezel potrebnite dejstvija vo smisla na preventivnata uloga vo za titata na ustavnosta i zakonitosta to ja ima vo odnos na aktite na sovetot. Na krajot, treba da se istakne deka do izborot na nov sovet, odnosno na nov gradona~alnik Vladata na $epublika %akedonija /e izbere poverenik koj /e gi vr i rabotite na sovetot, odnosno gradona~alnikot &~l. -5--- od 3akonot za lokalnata samourpava,.

). Za4 i a na "oka"na a samo#$rava


'ravoto na gra1anite na lokalna samouprava podrazbira i zakonska za tita na lokalnata samouprava. 4rganite na edinicite na lokalnata samouprava imaat pravo na pravni sredstva zaradi obezbeduvawe slobodno izvr uvawe na svoite prava i dol`nosti no i po~ituvawe na na~elata na lokalnata samouprava ustanoveni so ustavot ili so zakonite na zemjata na koja i pripa1aat. Vo ovo1 kon !ks Zakono 6a "oka"na a samo#$rava # vr+#va ri osnovni $ravni sr!+s va8 vrz osnova na koi se ostvaruva za titata na lokalnata samouprava vo $epublika %akedonija. *aka, sovetot na edinicata na lokalnata samouprava, kako i gradona~alnikot, mo`e pred #stavniot sud na $epublika %akedonija da podnesat barawe za ocena na ustavnosta na zakonite i ustavnosta i zakonitosta na op tite akti na ministerstvata i drugite organi na dr`avnata uprava, so koi se naru uva ustavnata polo`ba i pravata na edinicata na lokalnata samouprava, utvrdeni so #stavot i zakon. 4sven toa, na edinicite na lokalnata samouprava im se garantira sudska za tita pred nadle`nite sudovi vo odnos na aktite i na aktivnostite na organite na dr`avnata uprava i na Vladata na $epublika %akedonija, so koi im se popre~uva vr eweto na so #stav i zakon dadenite nadle`nosti na edinicite na lokalnata samouprava. Na krajot, (obranieto na $epublika %akedonija pred donesuvaweto na zakonite to se odnesuvaat na edincite na lokalnata samouprava /e pobara mislewe od niv, so to im se dava mo`nost na edinicite na lokalnata samouprava i preventivno da dejstvuvaat vo pravec na za titata na lokalnata samouprava.

18

:.Zak"#,ok
! , !- @; # ! #, $, * " . gra1anite imaat so ustavot zagarantirano pravo na lokalna samouprava. 'ravoto na lokalna samouprava podrazbira pravo na gra1anite neposredno ili preku pretstavni~ki tela i drugi organi na lokalnata samouprava, to samite gi izbiraat, da odlu~uvaat za potrebite i interesite od lokalno zna~ewe vo opredeleni oblasti na op testveniot `ivot vo lokalnata edinica. % # # % %. % % ! # ( a. Lokalnata samouprava tradicionalno se smeta za demokratska institucija &iako ima i niza primeri vo istrijata koga taa bila ponazadna ustanova od politi~kata organizacija na centarot, a so toa i od centralizmot,. )ako najbliska politi~ka institucija do gra1anite, lokalnata samouprava ovozmo`uva pobrzo i polesno usvojuvawe i posigurno odr`uvawe na demokratijata. *aa, isto taka, obezbeduva uslovi za to poneposredni odnosi me1u lu1eto vo procesot na rabotata i sekojdnevniot `ivot. *aka postavena lokalnata samouprava mo`e da se javi i kako osnova za demokratskata reorganizacija na op testvenoto vo celina i posebno na politi~kiot sistem, kako i na drugite op testveni preobrazbi, to mo`at da bidat osnova i za povisoki oblici na demokratija.

19

;.Koris !na "i !ra #ra


1. #stavno ureduvawe na $epublika %akedinija& 'ro! d-r (avo )limovski, 'ro! d-r Vladimir %itkov, 2& #stavno ureduvawe na $epublika %akedinija IX dopolneto i izmeneto izdanie& 'ro! d-r (avo )limovski, 'ro! d-r Vladimir %itkov, ass d-r $enata *reneska, +ss d-r *awa )atakami eva , 5. 3akon za lokalna samouprava &(lu`ben vesnik na $epublika %akedonija A2B=A, ;. 3akon za lokalna samouprava &(lu`ben vesnik na $epublika %akedonija ECBCA, A. 'odatoci od 6nternet

20

21