NEMATERIJALNI SREDSTVA - M S S 38 VOVED MSS 38 Nematerijalni sredstva go zamenuva prethodniot MSS 38 izdaden vo 1998 godina i treba da se primenuva: a) po steknuvaweto

na materijalni sredstva steknati vo delovno spojuvawe za koe e sklu~en dogovor po 31.03.2004 god. b) za drugite nematerijalni sredstva koi se evidentirani na den 31.03. 2004 god. Primenuvaweto na ovoj standard porano od 31.03.2004 god. se ohrabruva. PRIЧINI ZA PROMENATA NA MSS 38 od 1998 god. 1. Me|unarodniot odbor za smetkovodstveni standardi go donese ovoj promenet standard kako del od proektot povrzan so delovni spojuvawa. Cel na ovoj proekt e unapreduvaweto na kvalitetot i baraweto za me|unarodno pribli`uvawe na smetkovodstvata na delovnite spojuvawa i dopolnitelnoto kni`ewe na gudvilot i nematerijalnite sredstva steknati po delovnoto spojuvawe. 2. Proektot ima 2 fazi. Prvata faza e rezultat na naporedno izdavawe na MSFI 3 – Delovni spojuvawa i promenite vo MSS 38 Nematerijalni sredstva i MSS 36 Zaguba poradi o{tetuvawa (Namaluvaweto na imotot). Razmisluvaweto na Odborot vo tekot na prvata faza na proektot be{e naso~en na slednite problemi: (a) smetkovodstvenite metodi za delovni spojuvawa (b) po~etnoto steknuvawe na steknatite identifikuvani sredstva i obvrski i nepredvideni obvrski nastanati vo delovnoto spojuvawe (v) priznavawe na rezervaciite za prekinuvawe odnosno namaluvaweto na aktivnosta na steknatiot entitet (g) tretmanot na bilo kakov vi{ok na udeli na steknuva~ot, vo fer vrednosta na identifikuvanite neto sredstva steknati vo delovnoto spojuvawe nad tro{okot na spojuvawete (d) smetkovodstvoto na gudvilot i nematerijalnite sredstva steknati vo delovnoto spojuvawe. 3. Spored toa, namerite na Odborot vo tekot na razgleduvaweto na MSS 38 bea da se prika`at samo promenite povrzani so odlukata na Odborot od proektot na delovno spojuvawe, a ne da se dovedat vo pra{awe site barawa na MSS 38. Promenite koi se napraveni vo ovoj standard prvenstveno se naso~eni za objasnuvaweto na poimot „mo`nost za identifikuvawe” koi se odnesuva na nematerijalnite sredstva , korisniot vek na upotreba i amortizacijata na nematerijalnite sredstva i smetkovodstvoto na proektot za vnatre{niot proces na istra`uvawe i razvoj na steknatato delovno spojuvawe. REZIME NA GLAVNITE PROMENI

1. Vo prethodnoto izdanie na MSS 38 nematerijalnite sredstva bea definirani kako identifikuvano nepari~no sredstvo bez fizi~ki karakteristiki koi se koristat vo proizvodstvoto na dobra ili vr{ewe na uslugi, iznajmuvawe, ili se koristi vo administrativni celi. Uslovot da se koristi vo proizvodstvoto na dobra ili vr{ewe na uslugi, iznajmuvawe, ili se koristi vo administrativni celi, e eliminiran od definicijata na nematerijalno sredstvo vo sega{niot standard. 2. Prethodnoto izdanie na MSS ja definira{e „mo`nosta na identifikuvawe” no be{e navedeno deka nematerijalnoto sredstvo mo`e jasno da se razlikuva od gudvilot ako sredstvoto e odvoivo, no taa odvoivost ne be{e neophoden uslov za mo`nosta na identifikuvawe vo definicijata na nematerijalno sredstvo. Standardot sega bara, sredstvoto da go zadovoli kriteriumot „mo`nost za identifikacija vo definicijata na nematerijalno sredstvo” koga: (a) e odvoivo, odnosno koga e mo`no da se odvoi od entitetot i da se prodade, prenese ili licencira, iznajmi ili zameni, bilo poedina~no bilo zaedno so soodveten dogovor, sredstvo ili obvrska, ili (b) koga proizleguva od dogovorni ili zakonski prava, bez razlika dali tie prava se prenoslivi ili odvoivi od entititetot ili od drugite prava i obvrski KRITERIUM ZA PO^ETNO PRIZNAVAWE Prethodniot MSS 38 bara{e nematerijalnoto sredstvo da bide priznaeno ako i samo ako, e verojatno deka od nivno idno ekonomsko koristewe, }e se o~ekuva priliv na sredstva vo entitetot, a nivniot tro{ok }e mo`e verodostojno da se izmeri. Ovie kriteriumi na priznavawe bea vklu~eni vo standardot. No sega se davaat dopolnitelni upatstva so cel da se pojasni: (a) kriteriumot za priznavaweto na edno nematerijalno sredstvo treba sekoga{ da se smeta deka e zadovolen za nematerijalnite sredstva koi se steknuvaat eksterno ( posebno) ili vo delovnoto spojuvawe. (b) dali fer vrednosta na nematerijalnoto sredstvo steknato so delovno spojuvawe mo`e da se utvrdi so razumna verodostojost, so cel toa priznavawe da se odvoi od gudvilot. Ako nekoe nematerijalno sredstvo steknato so delovno spojuvawe ima ograni~en vek na upotreba , mo`e poge{no da se pretpostavi deka negovata fer vrednost mo`e verodostojno da se izmeri. DOPOLNITELNI TRO[OCI Vo prethodnoto izdanie na MSS 38 be{e nedovolno jasno prezentiran tretmanot na dopolnitelni tro{oci na vnatre{niot proces na istra`uvawe i razvoj steknat so delovno spojuvawe i priznato kako sredstvo nezavisno od gudvilot. Standardot bara takvite tro{oci da bidat: (a) priznaeni kako tro{ok vo momentot na nastanuvaweto ako se raboti za tro{oci za istra`uvawe (b) priznaeni kako tro{ok vo momentot na nastanuvaweto ako se raboti za tro{oci za razvoj koi ne gi zadovoluvaat kriteriumite za priznavawe nematerijalno sredstvo soglasno ovoj Standard (v) priznaeni kako nematerijalno sredstvo ako se raboti za tro{oci za razvoj koi gi zadovoluvaat kriteriumite od ovoj standard za priznavawe na takvi tro{oci kako nematerijalno sredstvo KORISEN VEK NA TRAEWE

1. Prethodnoto izdanie na MSS 38 se bazira{e na pretpostavka deka nematerijalnite sredstva imaat ograni~en korisen vek na traewe, i pogre{no se pretpostvuva{e deka korisniot vek na upotreba ne mo`e da bide podolg od dvaeset godini po~nuvaj}i od datumot koga sredstvoto e staveno vo upotreba. Ovaa pogre{na pretpostavka sega e ispravena. Standardot bara nematerijalnoto sredstvo treba sekoga{ da go tretirame kako da ima neograni~en vek na traewe i toa vo slu~aite koga ne mo`e to~no da se se opredeli periodot vo koe sredstvoto }e generira pari~ni prilivi. 2. Isto taka prethodnoto izdanie na MSS 38 bara{e da vo slu~aevite koga kontrolata nad idnite ekonomski koristi od nematerijalnoto sredstvo e postignata po pat na zakonski prava vo nekoj ograni~en iden period, korisniot vek na traewe na toa nematerijalno sredstvo nema da mo`e da go nadmine ovoj period determiniran so ovie zakonski prava, pa duri standardot dozvoluva i namaluvawe na ovoj period dokolku se o~ekuva deka sredstvoto }e se upotreba pred istekot na ovoj period. Isto taka, vo slu~ai koga e ostavena mo`nost rokot na koristewe na zakonskite prava da mo`e da se prodol`i, korisniot vek na nematerilnoto sredstvo ]e se prodol`i samo dokolku ova prodol`uvawe bide izvr{eno bez pogolemi tro{oci. NEMATERIJALNI SREDSTVA SO NEOGRANI^EN VEK NA TRAEWE Sega{niot standard bara: (a) nematarijalnoto sredstvo so neodreden vek na koristewe da ne se amortizira (b) na sekoj den na bilansot na sostojba da se ocenuva dali mo`ebi se promeneti okolnostite koi prethodno bile presudni da nematerijalnoto sredstvo se kvalifikuva kako sredstvo bez ograni~en vek na traewe. Ako se utvrdi deka ovie okolnostie se promeneti , promenata na tretmanot od neograni~en vo ograni~en vek na koristewe, treba da se protolkuva kako promena vo smetkovodstvenata politika. OBELODENUVAWE Kon barawata za obelodenuvawe od prethodnoto izdanie na MSS 38 sega se dodava i obvrskata za obelodenuvawe na smetkovodstveniot iznos na nematerijalnite sredstva so neograni~en vek na traewe, kako i pri~inata zo{to ovie sredstva se priznaeni so neograni~en vek na traewe

SMETKOVODSTVO ZA NEMATERIJALNI SREDSTVA 1. CEL NA ME\UNARODNIOT SMETKOVODSTVEN STANDARD 38 Standardot MSS 38 ima za cel da ja propi{e smetkovodstvenata postapka za nematerijalnite sredstva koja posebno ne e obrabotena so drug Me| unaroden smetkovodstven standard. Ovoj standard bara sekoj subjekt da priznae nekoe nematerijalno sredstvo ako se ispolneti kriteriumite za

priznavawe. Isto taka ovoj standard gi opredeluva kriteriumite za utvrduvawe na smetkovodstvenata vrednost na nematerijalnite sredstva kako i sodr`inata na obelodenuvawata za nematerijalnite sredstva. Nematerijalnite sredstva vo prethodniot period vo Makedonija mo`ebi ne bea tolku zastapeni. No smetame deka vo idniot period }e se zgolemi zna~ajnosta na nematerijalnite sredstva vo nekolku punkta:

1.

Dr`avata vo barawe na sve` kapital, se po~esto }e se opredeluva na dodeluvawe na koncesii i sli~ni prava vo nejzina nadle`nost, a toa spored site parametri pretstavua mo`nost za priznavawe na nematerijalni sredstva 2. Makedonija e potpisnik na razni konvencijii i me|unarodni dogovori za za{tita na intelektualnata i industriskata sopstvenost, zaradi {to vo sledniot period smetame deka }e se zajakne za{tita na pravata od vakov vid na sopstvenost, {to }e predizvika i potreba za otkup na ovie prava od na{ite kompanii, Ova, isto taka, pretstavuva mo`nost za priznavawe na nematerijalni sredstva. 3. Dodeka vo prethodniot period mnogu na{i doma{ni kompanii ne ni pomisluva vo svoite finansiski izve{tai da iska`uvaat pogolemi pozitivni rezultati, cenime deka ve}e e sozdadena atmosfera, menaxmentot na doma{nite komapnii da bara iska`uvawe na se podoobri finansiski rezultatit {to }e zna~i podobar bonitet od Centralniot registar na RM, {to ponatamu }e im koristi za u~estvo na tenderi, dobivawe evtini krediti i privlekuvawe na nadvore{ni investitori. Ova od svoja strana ]e predizvika barawe na~ini za odlo`uvawe na tro{ocite vo nekoi idni periodi, a toa me| u drugoto mo`e da se postigne i preku priznavawe na nematerijalnite sredstva . Vo prodol`enie }e se zadr`ime na izmenite koi se opfateni so ovoj standard, no za da istite se razberat, neophodno e da se potsetime na osnovnite karakteristiki na standardot. 2. DELOKRUG NA STANDARDOT Ovoj standard treba da go primenuvaat site subjekti vo smetkovodstvoto za nematerijalni sredstva so isklu~ok na: (a) nematerijalnite sredsta koi se opfateni so drug MSS (b) finansiskite sredstva koi se definirani so MSS 39 Finansiski instrumenti: priznavawe i vrednuvawe (v) izdatoci za istra`uvawe i za steknuvawe prava za eksploatacija na rudni bogatstva, kako i za razvojot i ekploatacijata na minerali, nafta, priroden gas i sli~ni resursi. 3.PRIZNAVAWE I MEREWE Za da edna stavka se priznae kako nematerijalno sredstvo, potrebno e subjektot argumentirano da doka`e deka stavkata ja zadovoluva: (a) definicijata na nematerijalno sredstvo (b) kriteriumot za priznavawe i

Ovie uslovi se vo vrska tro{ocite prvobitno nastanati pri steknuvaweto ili pri internoto sozdavawe na nematerijalnoto sredstvo i na onie tro{oci koi dopolnitelno nastanale pri negovoto dopolnuvawe, zamena na nekoj negov del ili pri servisiraweto.

3.1. Definicijata na nematerijalno sredstvo kako kriterium za priznavawe Vo prethodnoto izdanie na standardot nematerijalnite sredstva bea definirani kako „ nemonetarno sredstvo ,koe mo`e da se idnetifikuva i koe nema fizi~ka sodr`ina , {to se koristi za proizvodstvo ili nabavka na stoka ili uslugi ,za iznajmuvawe , ili za administrativni celi” Vo sega izmeniot standard nematerijalno sredstvo e definirano kako sredstvo koe mo`e da se identifikuva kako nepari~no sredstvo i koe nema fizi~ki karakteristiki. Vo ramkata na MSS samoto sredstvo e definirano kako: Sredstvoto e resurs: (a) koe e kontrolirano od subjektot kako rezultat na minati nastani (b) od koe se o~ekuvaat idni ekonomski koristi koi ]e bidat priliv vo subjektot.

Subjektot ima kontrola nad sredstvoto dokolku od istoto o~ekuva deka od upotrebata na sredstvoto ]e ima idni ekonomski koristi i e vo mo`nost da go ograni~uva pristapot na drugi subjekti kon ovie koristi. Naj~esto, kontrolata na edno sredstvo se ostvaruva so zakonski dobieni prava kako i od prava koi proizleguvaat od dogovor. Idnite ekonomski koristi, vooba~eno naj~esto se doveduvaat vo vrska so prihodot od proda`ba na stoki i uslugi, no isto taka kako ekonomska korist mo`e da se smeta i namaluvaweto na tro{ocite. Na primer nekoja inovacija na proizvodniot proces koja e priznaena kako nematerijalno sredsvo mo`e da gi namali idnite proizvodni tro{oci i so toa posredno da vlijae na zgolemuvawe na ekonomskite koristi.

Vo sega{niot standard za da edno sredstvo se identifikuva kako nematerijalno sredstvo, potrebno e da gi zadovoli eden od dvata sledni uslova: (a) sredstvoto da e odvoivo, odnosno koga e mo`no da se odvoi od entitetot i da se prodade, prenese ili licencira, iznajmi ili zameni, bilo poedina~no bilo zaedno so soodveten dogovor, sredstvo ili obvrska, ili (b) sredstvoto da proizleguva od dogovorni ili zakonski prava, bez razlika dali tie prava se prenoslivi ili odvoivi od entititetot ili od drugite prava i obvrski. 3.2.Kriterium za priznavawe na edno nematerijalno sredstvo

Nematerijalno sredstvo se priznava dokolku: (a) e verovatno deka idni ekonomski koristi koi mo`at da se pripi{at na toa sredstvo ]e bidat priliv vo subjektot (b) tro{okot na nabavka na toa sredstvo mo`e verodostvojno da se utvrdi. Pri prvoto priznavawe na nematerijalnoto sredstvo, negovoto vrdnuvawe treba da se utvrdi spored tro{okot na nabavka Zna~i da rezimirame, nematerijalno soglasno MSS 38 mo`e prvobitno treba da se priznae, dokolku se ispolnite site od dolunavedenite uslovi: • • • • sredstvoto da nema fizi~ki karakteristiki da se o~ekuvaat idni ekonomski koristi od upotrebata na ova sredstvo i tie da se pod kontrola na subjektot koj go steknal sredstvoto. sredstvoto da mo`e da se odvoi od drugite sredstva ili pak da e dobieno vrz osnova na dogovor ili zakonski akt za tro{ocite za nabavka na toa sredstvo da postoi soodvetna dokumentacija

Primer 1: Trgovska firma od Makedonija ima sklu~eno dogovor so stranska kompanija za otkup na pravata za proda`ba na patiki od marka ADIDAS za podra~jeto na Repubilka Makedonija za period od 5 godini. So dogovorot e regulirano deka trgovskata firmata od Makedonija ima eksluzivno pravo na proda`ba od ovoj brend, odnosno deka e edinstven uvoznik i distributer na ovie prozvodi za Makedonija Alternativa Dogovorot ne e so „eksluzivna klauzula” tuku stranskiot partner sklu~il vakvi dogovori i so 10 drugi trgovci od Makedonija. Vrz osnova na dogovorot, stranskiot dobavuva~ na 30,06,2007 god. ispostavil faktura vo iznos od 10.000 Eur za otkup na prava za distribucija na proizvodite ADIDAS vo Makedonija. Kni`ewe R.B . OPIS I. Alternativa Otkup na pravo za proda`ba 1 Obvrski sprema dobavuva~i Po faktura za otkup na prava Tro{ok za amortizacija 2 Akumulirana amortizacija Presmetka na amortizacija za 2007 II.Alternativa Tro{ok za otkup na pravo na proda`ba

Dol`i 614,700

Pobaruva

614,700 76,837 76,837

614,700

Obvrski sprema dobavuva~i Po faktura za otkup na prava Obrazlo`enie:

1

614,700

Vo prvata alternativa se ispolneti site uslovi za priznavawe na edno nematerijalno sredstvo i toa: zadovolena e definicijata za sredstvo, subjektot ima kontrola nad idnite ekonomski koristi {to mo`at da se pripi{at od upotrebata na nematerijalnoto sredstvo sredstvoto mo`e da se identifikuva, odnosno toa e steknato vrz osnova na dogovor tro{okot na nabavka mo`e verodostojno da se utvrdi a toa e fakturata za otkup na pravata vo iznos od 10.000 EUR

-

Vo vtorata alternativa se ispolneti skoro site uslovi za priznavawe na nematerijalno sredstvo, no eden biten uslov ne e ispolnet a toa e kontrolata nad idnite ekonomski koristi {to mo`at da se dobijat od upotrebata na nematerijalnoto sredstvo, odnosno subjektot ne e vo sosotojba „ da go ograni~uva pristapot na drugi subjekti kon ovie koristi”. Vidno e deka i drugi subjekti se zdobile so pravo na proda`ba na istite proizvodi od dogovorot, so {to ne mo`e so sigurnost da se utvrdi dali mo`e da se o~ekuvaat idni ekonomski koristi i kolku tie ]e iznesuvaat so pravoto koe proizleguva od dogovorot. Vo prodol`enie ]e se osvrnime na nekoi posebni vidovi steknuvawe na nematerijalni sredstva i nekoi posebni kni`ewa na steknuvaweto na ovie sredstva 4.POSEBNO STEKNUVAWE NA NEMATERIJALNO SREDSTVO Posebno e steknato ona nematerijalno sredstvo dokolku • se o~ekuvaat idni ekonomski koristi od upotrebata na toa sredstvo • ~ija {to nabavna vrednost mo`e verodostojno da se izmeri Nabavnata vrednost na sredstvoto koe e steknato posebno ja opfa]a -platenata fakturna vrednost (vklu~uvaj]i gi site uvozni dava~ki i nepovratni danoci) -sekoj izdatok koj direktno se pripi{uva na podgotvuvaweto na sredstvoto za negovata nameneta upotreba Tro{oci koi ne mo`at da se pripi{at na tro{okot na nabavka na nematerijalnoto sredstvo, tuku se priznavaat kako rashod na periodot se slednive: • • • tro{oci na voveduvawe na nov proizvod i vo vrska so toa, i site tro{oci okolu reklamiraweto i promocijata na proizvodot tro{oci za edukacija na vrabotenite pri otpo~nuvawe na nov proizvodstven proces na nova lokacija op{tite i administrativnite tro{oci

po~etni operativni zagubi za vreme na otpo~nuvawe na proizvodstvo povrzano so upotrebuvaweto na nematerijalno sredstvo

Primer 2 : Proizvodno pretprijatie kupuva patent za podobruvawe na procesot na proizvodstvo i pretprijatieto utvrduva deka ova podobruvawe na procesot na proizvodstvo mo`e da se primenuva vo slednite 5 godini. Za kupuvaweto na patentot e dobiena faktura od stranski dobavuva~ vo iznos od 50.000 Eur. Za instalirawe na noviot proces na rabota e dobiena faktura od Ma{inskiot faktultet vo Skopje vo iznos od 100.000 denari + 18 % DDV so vklu~en DDV, a za doedukacija na rabotnicite koi ]e rabotat vo noviot proizvoden proces dobiena e faktura vo iznos 50.000 denari + 18 % DDV

Kni`ewe: R.B . OPIS Nematerijalni sredstva vo podgotovka Obvrski sprema dobavuva~i vo 1 stranstvo Po faktura za kupen patent Nematerijalni sredstva vo podgotovka 2 Prethoden danok Obvrski sprema dobavuva~i Po faktura za instalirawe na patent Tro{oci za edukacija na vraboteni 3 Prethoden danok Obvrski sprema dobavuva~i Po faktura za edukacija na vraboteni Patenti Nematerijalni sredstva vo 4 podgotovka Aktivirawe na nematerijalnoto sredstvo Amortizacija na patent 5 Akumulirana amortizacija na patenti Presmetka na amortizacija za prvata godina

Dol`i 6,141,000

Pobaruva 6,141,000

100,000 18,000 118,000 50,000 9,000 59,000 6,241,000 6,241,000 1,248,200 1,248,200

Obrazlo`enie: Soglasno to~ka 27 od MSS 38 (revidiran) tro{okot za steknuvawe na edno posebno steknato nematerijalno sredstvo, vo ovoj primer, ]e pretstauva fakturnata vrednost (6.141.000 den.) i site tro{oci koi mo`at da se dovedat vo vrska so pripremata na sredstvoto za celta za koi {to e steknato, a toa se tro{ocite za instalacija na patentot od 100.000 den. Odnosno nabavnata vrednost na ova nematerijalno sredstvo ]e iznesuva 6.241.000 den. So toa godi{nata amortizacija ]e iznesuva 1.248.3200 den. (6.241.000 h 20% ili 6.241.000 : 5 g.) Soglasno to~kata 29b od revidiraniot MSS 38 tro{ocite za edukacija na vraboteni , vo vrska so stavaweto vo upotreba na nematerijalnoto sredstvo, ne se del od nabavnata vrednost (tro{ok na nabavkata) na edno posebno steknato nematerijalno sredstvo. 4.1.Tro{oci za finansirawe Spored to~kata 10 od revidiraniot MSS 23- Tro{oci za pozajmuvawa tro{ocite za finansirawe (kamati, kursni razliki) nastanati vo vrska nabavka na nekoe nematerijalno sredstvo se evidentiraat kako Rashod vo periodot. No sepak to~kata 11 od istiot standard dava mo`nost za kapitalizirawe na tro{ocite za finansirawe, dokolku istite, koi se napraveni za steknuvaweto na nematerijalnoto sredstvo , mo`at da se dovedat vo vrska so dobivawe na idni ekonomski koristi i istovremeno mo`at i verodstojno da se utvrdat. Tro{ocite za kamata ]e prestanat da se kapitaliziraat koga site aktivnosti okolu stavawe na sredstvoto vo upotreba ]e bidat zavr{eni. Primer 3 : Vo primerot 2 mo`e da dodademe: -deka obvrskata sprema dobavuva~ot od stranstvo e platena so kredit od delovna banka odobren na 01.07. so direktna doznaka na dobavuva~ot. -sredstvoto e staveno vo upotreba na 30.09. -spored amortizacioniot plan na otplata na kreditot, kamatata na kreditot za tekovnata godina iznesuva 300.000 den. Kni`ewe R.B . OPIS Nematerijalni sredstva vo podgotovka Obvrski sprema dobavuva~i vo 1 stranstvo Po faktura za kupen patent Nematerijalni sredstva vo podgotovka 2 Prethoden danok Obvrski sprema dobavuva~i Po faktura za instalirawe na patent Dobavuva~i vo stranstvo 3 Obvrski za kredit Za platena obvrska po odobren kredit

Dol`i 6,141,000

Pobaruva 6,141,000

100,000 18,000 118,000 6,141,000 6,141,000

4

5

6

7

8

Nematerijalni sredstva vo podgotovka Obvrski za kamata Za kamata pripi{ana na nematerijalno s-vo Tro{oci za edukacija na vraboteni Prethoden danok Obvrski sprema dobavuva~i Po faktura za edukacija na vraboteni Tro{oci za kamati Obvrski za kamata Za presmetana kamata za tekovnata godina Patenti Nematerijalni sredstva vo podgotovka Aktivirawe na nematerijalnoto sredstvo Amortizacija na patent Akumulirana amortizacija na patenti Presmetka na amortizacija za prvata godina

150,000 150,000 50,000 9,000 59,000 150,000 150,000 6,391,000 6,391,000 1,278,200 1,278,200

Obrazlo`enie Vkupnata kamata za tekovnata godina iznesuva 300.000 den. Spored usvoenata smetkovodstvena politika na subjektot tro{ocite za kamata pri steknuvaweto na nematerijalni sredstva se kapitaliziraat do denot na stavawe na nematerijalnoto sredstvo vo upotreba a vo slu~ajot mo`e da se kapitalizira samo kamatata presmetana do 30.09. a toa e 150.000

4.2 .Dopolnitelni tro{oci za nematerijalnite sredstva
Site dopolnitelni tro{oci soglasno revidiraniot kako i spored nerevidiraniot standard MSS 38 treba sekoga{ da se priznaat kako rashod na periodot. Ova e pred se zaradi samata priroda na nematerijalnite sredstva, kade {to zaradi nemaweto fizi~ki karatkeristiki, ne mo`e da slu~i zamena na delovi nitu pak drugi dopolnitelni tro{oci za odr`uvawe na sredstvoto. 5. STEKNUVAWE NA NEMATERIJALNO SREDSTVO PRI DELOVNO SPOJUVAWE Nematerijalno sredstvo se steknuva i pri delovno spojuvawe dokolku gi zadovoluva kriteriumite za priznavawe i dokolku toa sredstvo ne bilo priznaeno kako nematerijalno sredstvo vo steknatoto pretprijatie. Steknuvaweto na nematerijalnite sredstva pri delovno spojuvawe mo`e da se slu~i samo dokolku: • vrednosta na nematerijalnoto sredstvo mo`e da se oddeli od gudvilot • fer vrednosta na toa sredstvo mo`e verodostojno da se izmeri

Dokolku fer vrednosta na nematerijalnoto sredstvo ne mo`e verodostojno da se izmeri toa sredstvo ne se priznava kako nematerijalno sredstvo tuku se vklu~uva vo gudvilot. Vo nekoi slu~ai pri delovnoto spojuvawe nematerijalnite sredstva mo`e da bide nevozmo`no da se izdvojat od materijalnite sredstva. Na primer kupuvaweto na brendot „DOBRA VODA” ne mo`e da bide odvoeno od samiot izvor na voda i vo vakvi okolnosti se priznava fer vrednosta i na materijalnite i nematerijalni sredstva zaedno no bitno e izdvojuvaweto od gudvilot. Pri delovnite spojuvawa, steknuva~ot mo`e posebno da priznae edno nematerijalno sredstvo samo dokolku fer vrednosta na tie sredstva mo`e verodostojno da se utvrdi spored cenite na aktivniot pazar na nematerijalni sredstva. 5.STEKNUVAWE NA NEMATERIJALNO SREDSTVO SO DR@AVNA PODR[KA Nematerijalno sredstvo mo`e da se stekne i koga dr`avata, ili edinica na lokalna samouprava, prenesuva na subjektot prava kako {to se: avionski sletuvawa ,koncesii, uvozni dozvoli, kvoti , dozvoli za rabota na radio i TV stanici i sl. Podr{kata mo`e da bide celosna ili dr`avata da donira eden del od tro{okot za nabavkata na nematerijalnoto sredstvo. Vo vakvi slu~ai treba da se postapi soglasno MSS 20 – Smetkovodstvo za dr`avni podr{ki pri {to istite treba da se prika`at: • • kako nezaraboten (odlo`en) prihod, ili kako odbitna stavka na nematrijalnite sredstva

Primer 4 Pretprijatie kupuva koncesija za proizvodstvo na mineralna voda za period od 5 godini za {to dobiva faktura od dobavuva~ot za licenca vo iznos od 5.000.000 denari. Op{tinata na ~ija {to teritorija se nao|a izovorot na mineralna voda, donira sredstva vo iznos od 2.500.000 denari. Kni`ewe R.B. OPIS I. Alternativa- odlo`en prihod Vlo`uvawa vo koncesija 1 Obvrski sprema dobavuva~i Po faktura za otkup na licenca @iro smetka 2 Odlo`en prihod od dr`avna podr{ka Primena dr`avna podr{ka 3 Amortizacija na licenca Akumulirana amortizacija Dol`i 5,000,00 0 5,000,000 2,500,00 0 2,500,000 1,000,00 0 1,000,000 Pobaruva

Presmetana godi{na amortizacija Odlo`en prihod od dr`avna podr{ka 4 Prihod od dr`avna podr{ka Prihodi od dr`avni donacii II. Alternativa-namaluvawe na nematerijalni sredstva Vlo`uvawa vo koncesija 1 Obvrski sprema dobavuva~i Po faktura za otkup na licenca @iro smetka 2 Vlo`uvawa vo koncesija Primena dr`avna podr{ka Amortizacija na licenca 3 Akumulirana amortizacija Presmetana godi{na amortizacija Obrazlo`enie

500,000 500,000

5,000,00 0 5,000,000 2,500,00 0 2,500,000 500,000 500,000

Vo slu~aevite koga nematerijalnoto sredstvo se priznava kako odlo`en prihod, vo prihodite vo presmetkovniot period se iska`uva soodveten iznos na sistematska osnova vo tekot na korisniot vek na upotrebuvaweto na sredstvoto. Finansiskiot efekt e ist i po prvata i po vtorata alternativa. Vo prvata alternativa toj e negativen kako razlika me\u amortizacijata na licencata i odlo`eniot prihod (1.000.000-500.000= 500.000) a vo vtorata toa e samo za iznosot na amortizacijata od 500.000

6.INTERNO STEKNUVAWE NA NEMATERIJALNO SREDSTVO Obi~no ne se priznava kako nematerijlano sredstvo ako toa e sozdadeno vo sopstvena re`ija . Za da se proceni dali nematerijaloto sredstvo sozdadeno vo sopstvena re`ija gi zadovoluva kriteriumite za priznavawe potrebno e da se izvvr{i grupirwe na fazite na sozdavaweto na sredstvoto i toa: a) faza na istra`uvawe b) faza na razvoj 6.1.FAZA NA ISTRA@UVAWE: Ne treba da se priznae nikakvo nematerijalno sredstvo koe proizleguva od istra`uvawe. Izdatokot za istra`uvawe treba da se priznae kako rashod koga toj ]e nastane. Ova e od pri~ina {to preku istra`uvaweto na nekoj interniot proekt ne mo`e da se doka`e postoewe na bilo kakvo nematerijalno sredstvo koe ]e dava idni ekonomski koristi i koi istite mo`e da se predvidat i izmerat.

Primeri za istra`uva~ki aktivnosti: a) aktivnosti nameneti za zdobivawe novi znaewa b) ispituvawe na mo`nosta za primena na rezultatite od istra`uva~ki naodi ili drugi znaewa v) ispituvawe na alternativni proizvodi ,procesi ili materijali g) oblikuvawe i dizajnirawe na novite ili podobreni proizvodi ili alternativni procesi. 6.2.FAZA NA RAZVOJ Nematerijalno sredstvo koe proizgleguva od razvojot treba da se priznae dokolku , i samo dokolku se ispolnat site od slednive uslovi: a) da se doka`e tehni~kata izvodlivost na kompletiraweto na nematerijalnoto sredstvo ,odnosno toa da bide raspolo`ivo za upotreba ili proda`ba; b) da se doka`e namerata za kompletirawe nematerijalnoto sredstvo; v) da se doka`e sposobnosta za koristewe ili proda`ba na nematerijalnoto sredstvo g) da se doka`e kako nematerijalnoto sredstvo }e sozdava verojatni idni ekonomski koristi d) da se doka`e deka se raspolaga so tehni~kite ,finansiskite i drugi resursi za kompletirawe , za upotrebata ili proda`bata na nematerijalnoto sredstvo \) da se doka`e deka izdatokot koj mo`e da se prepi{e na nematerijalnoto sredstvo mo`e verodostojno da se izmeri. Fazata na razvojot na edno nematerijalno sredstvo e zna~itelno ponapredna od fazata na istra`uvawe i vo nea ve}e mo`e da se identifikuva nematarijalno sredstvo i mo`e da se o~ekuva deka toa }e nosi idni ekonomski koristi. Spored to~kata 61 od revidiraniot MSS 38 vo fazata na razvojot, subjektot treba da doka`e deka i obezbedil sredstva za zavr{uvawe, koristewe i dobivaweto ekonomski koristi od novot nematerijalnot sredstvo. Interno dobienite za{titni znaci, za{titeni imiwa i sli~ni sredstva ne terba da se priznaat kako nematerijalno sredstvo. Pri~ina za vakvo barawe na MSS 38 to~ka 63 e zaradi toa {to tro{ocite za steknuvawe na vakvi materijalni sredstva ne mo`at da se razlikuvaat od redovnite tro{oci na subjektot vo celina. 6.3. Tro{oci na interno sozdadeno nematerijalno sredstvo Tro{ocite na sozdadenoto nematerijalno sredstvo vo sopstvena re`ija pretstavuvaat suma na izdatoci sozdadeni od datumot koga nematerijalnoto sredstvo za prvat gi zadovolilo kriteriumite za priznavawe. Tro{ocite vklu~uvaat:

izdatoci za materijali i uslugi koristeni ili potro{eni pri sozdavaweto na sredstvoto; plati dnevnici i drugi tro{oci povrzani so vrabotuvawe na personalot anga`iran za sozdavaweto na sredstvoto; site izdatoci koi direktno mo`at da se prepi{iat vo sozdavaweto na sredstvoto (registracija i sl) op{ti tro{oci koi se neophodni za sozdavaweto na sredstvoto i koi mo`at da se raspredelat na konzistentna osnova na sredstvoto (amortizacija , premii ,kirii) Tro{oci koi se isklu~uvat od tro{ocite na sozdadenoto sredstvo: proda`ni, administrativni i drugi op{ti izdatoci koi ne mo`at da se dovedat vo direktno vo vrska so podgotvuvaweto na sredstvoto zagubi steknati pred sredstvoto da bide vo upotreba izdatoci za obuka na personalot Primer 5 Menaxmentot na edno pretprijatie odlu~uva da razvie nov proizvod i dava nalog na stru~nata tehni~ka slu`ba za po~nuvawe so istra`uva~ki aktivnosti. Finansiraweto na proektot e obezbedeno od sopstveni sredstva na pretprijatieto. 1. Nabaveni se pomo{ni materijali od nadvore{en dobavvuva~ vo iznos od 500.000 . 2. Anga`irani se nadvore{ni eksperti i isplateno im e 100.000 3. Napraveni se drugi tro{oci vo iznos od 300.000 4. Na 01.07. e napraven prototip na noviot proizvod i dostaven izve{taj do menaxmentot za zavr{uvawe na podgotvitelnite raboti za dobivawe na noviot proizvod. Menaxmentot utvrduva deka se ispolneti uslovite za priznavawe na nematerijalno sredstvo. 5. Nara~ana e fizibiliti studija za ekonomska opravdanost na noviot proizvod i na konsultantska firma e plateno 150.000 6. Vo zavodot za za za{tita na industriska sopstvenost noviot proizvod e za{titen i za toa e plateno 50.000 7. Na 31,12, proizvododot e pu{ten vo proizvodstvo

Kni`ewe R.B . OPIS Potro{ok na materijali 1 Obvrski sprema dobavuva~i Po faktura za nabaveni materijali Tro{oci po dogovor za delo @iro smetka Isplateno na eksperi Drugi tro{oci 3 @iro smetka Isplateni drugi tro{oci Nematerijalni sredstva vo podgotovka

Dol`i 500,000

Pobaruva 500,000

100,000 100,000 300,000 300,000 150,000

4

Obvrski sprema dobavuva~i Za fizibiliti studija Nematerijalni sredstva vo podgotovka 5 @iro smetka Za za{tita na noviot proizvod Nematerijalno sredstvo Nematerijalni sredstva vo 6 podgotovka Aktivirawe na nematerijalnoto sredstvo Obrazlo`enie

150,000 50,000 50,000 200,000 200,000

Soglasno barawata na MSS 38 tro{ocite vo fazata na istra`uvawe od bilo koe interno vlo`uvawe za steknuvawe na nematerijalno sredstvo, se priznavaat kako rashodi vo periodot vo koj se nastanati. Vo konkretniot primer se dodeka ne e dobieno soznanie deka za tehni~kiot opis na noviot proizvod (prototip) i mo`nosta za negovoto proizvodstvo, site nastanati tro{oci treba da se priznaat kako rashodi na periodot, {to e i logi~no bidej}i mo`na e i druga opcija, so ispituvaweto da se dojde do soznanie deka nema uslovi za sozdavawe na nov proizovod. 6,4, Interno dobieniot sredstvo goodwill ne treba da se prizanae kako

7.UTVRDUVAWE NA VREDNOSTA POЧETNOTO PRIZNAVAWE

NA

NEMATERIJALNITE

SREDSTVA

PO

Posle po~etnoto priznavawe, nematerijalnite sredstva se vodat vo delovnite knigi na eden od slednive dva na~ina, vo zavisnost od smetkovodstvenata politika na trgovskite dru{tva:


spored negovata nabavna vrednost namalena za akumuliranata amortizacija i site zagubi poradi o{tetuvawa spored revalorizacioniot iznos, odnosno spored negovata fer vrednost na denot na procenkata

Vo prethodnoto izdanie na na MSS 38 tro{koviot model be{e glaven za ponatamo{noto utvrduvawe na vrednosta na nematerijalnite sredstva po po~etnoto priznavawe, a metodot na revalorizacija be{e tretiran kako alternativen. So ogled deka prethodnite primeri bea raboteni spored metodot na nabavna vrednost, ]e se zadr`ime na metodot na revalorizacija so slednive zabele{ki: Fer (objektivnata) vrednost se utvrduva sprema vrednosta na aktivniot pazar, {to podrazbira zadovoluvawe na slednive kriteriumi: - stavkite so koi se trguva na pazarot se homogeni

- vo sekoe vreme mo`e da se najdat kupuva~i i prodava~i - cenite se dostapni na javnosta Vrednuvaweto na nematerijalnite sredstva za koi ne postoi aktiven pazar, treba da se vr{i spored tro{okot na nabavka namaleno za akumuliranata amorizacija i zagubite poradi o{tetuvawa. Postojat dva na~ina za revalorizacija : • Spored prviot na~in se revalorizira vo ramnomeren soodnos i bruto nabavnata vrednost i vkupnata akumulirana amortizacija , taka {to nivnata razlika ja dava revalorizacionata vrednost • Spored vtoriot na~in akumumiranata amortizacija se prebiva so nabavnata vrednost i se revalorizira samo neto knigovodstvenata vrednost. Primer 6 Dru{tvoto spored svojata smetkovodstvena politka gi revalorizira nematerijalnite sredstva. Spored podatocite od aktivniot pazar na nematerijalni sredstva utvrdile deka vrednosta na odredno pravo kako nematerijalno sredstvo ima vrednost od 300.000 a spored nivnata evidencija toa prav ima knigovodstvena vrednost od 200.000 kako razlika me\u nabavnata vrednost od 1.000.000 i akumulirana amortizacija 800.000. Na krajot od slednata godina sredstvoto e prodadeno za 250.000 Revaloricijata se vr{i na bruto princip. Kni`ewe R. B. OPIS Nematerijalno sredstvo (pravo) 1 Akumulirana amortizacija Revalorizacioni rezervi (analitika) Za izvr{ena revalorizacija Amortizacija 2 Akumulirana amortizacija Presmetka na amortizacija vo slednata godina Revalorizacioni rezervi 3 Akumulirana dobivka Prenos na rev. rezervi od upotreba na sredstvo Pobaruvawa od kupuva~i 4 Akumulirana amortizacija Nematerijalno sredstvo Kapitalna dobivka Prodadeno nematerijalno sredstvo Revalorizacioni rezervi 5 Akumulirana dobivka Prenos na rev. Rezervi od prodadeno

Dol`i 500,000

Pobaruva 400,000 100,000

150,000 150,000 50,000 50,000

250,000 1,350,000 1,500,000 100,000 50,000 50,000

sredstvo Smetkite od glavnata kniga od interes za revalorizacijata bi bile slednive Nematerijalno sredstvo s-do 1.000.000 1,500,000 500,000 S-do 0 Akumulirana amortizacija 1,350,0 s-do 800 00 000 S-do 0 400,000 150,000 Revalorizacioni rezervi 50,000 50,000 100,000 S-do 0

Amortizacija na nemat. S-va 150,000

Akumulirana dobivka 50,000 50,000

Kapitalni dobivki 100,000

Obrazlo`enie: Vo kni`eweto pod r.br. 1 e sprovedena tehnika na revalorizacija so ramnomerno zgolemuvawe i na nabavnata vrednost i na akumuliranata amortizacija, so {to se doveduva do vrednosta na nematerijalnoto sredstvo na aktivniot pazar. Spored MSS 38 to~ka 85- 87 efektite od revalorizacijata direktno se iska`uvaat vo smetkite od kapitalot , vo delot na revalorizacionite rezervi, so toa {to treba da se otvori posebna anlitika za sekoe sredstvo posebno, za da ponatamu se ima podatoci za ponatamo{nite vrednuvawa. Vo kni`eweto pod r.br. 2 e dadena amortizacijata za slednata godina koja e presmetana na novata (zgolemena) nabavna vrednost (1.500.000 h 10%= 150.000) , dodeka za razlikata pome\u amortizacijata koja bi se izvr{ila na nabavnata vrednost od pred revalorizacijata i novata amortizacija (150.000100.000=50.000) se vr{i prenos od revalorizacionite rezervi vo korist na akumuliranata dobivka (kni`ewe br. 3) Imeno vo to~kata 87 od MSS 38 se dozvoluva: ...„ nekoj vi{ok mo`e da bide realiziran otkako sredstvoto od strana na subjektot e upotrebeno. Vo toj slu~aj iznosot na realiziraniot vi{ok ja pretstavuva razlikata me|u amortizacijata zasnovana na revaloriziranata smetkovodstvena vrednost i amortizacijata koja bi bila priznaena vrz osnova na nabavnata vrednost na sredstvoto...” Proda`bata na nematerijalnoto e evidentirana na voobi~aen na~in, na neto princip, taka da ne se potrebni nekoi posebni objasnuvawa (r.br.4) Vo kni`eweto br. 5 soglasno citiranata to~ka od MSS 38 saldoto na revalorizacionata rezerva za konkretnoto sredstvo, posle proda`bata se prenesuva vo korist na akumuliranata dobivka. 9.OBELODENUVAWE

Obelodenuvawata se vsu{nost bele{kite kon finansiskite izve{tai i tie se del od vkupniot set na finansiski izve{tai. So ogled deka standardot bara vo bilansot na sostojba da se iska`e smetkovodstvenata vrednost na nematerijalnite sredstva vo neto iznos, vo bele{kite najprvo treba e da se dade vrednosta na sekoe posebno nemateriajlno sredstvo i toa: nabavnata vrednost, akumulirana amortizacija i smetkovodstvenata vrednost na po~etokot i na krajot na periodot, kako i korisniot vek na upotreba na sledniov na~in: NABAVNA VREDNOST
saldo Po~etno KORISEN VEK Otu|uvawa vo tek. godina Nabavki vo tek. godina VKUPNO TEKOVNA GODINA

OPIS
PATENTI KONCESII LICENCI ZA[TITEN ZNAK DRUGI PRAVA VKUPNO

AKUMULIRANA MORTIZACIJA
KORISEN VEK saldo Po~etno Ispravka vo tek godina S-do 31.12.

OPIS
PATENTI KONCESII LICENCI ZA[TITEN ZNAK DRUGI PRAVA VKUPNO

SMETKOVODSTVENA VREDNOST 31.12. VREDNOSTSEGA[NA AKUM. AMROTIZACIJA

OPIS
PATENTI KONCESII LICENCI ZA[TITEN ZNAK

NAB. VRED.

S-do 31.12.

DRUGI PRAVA VKUPNO

Drugi inforamcii koi treba da gi sodr`at bele{kite: -korisniot vek (ograni~en ili neograni~en) , amortizacionata metoda i stapka, -usoglasuvawe na smetkovodstveniot iznos na po~etokot i na krajot finasiskata godina -pri~ini za odreduvawe na korisniot vek vo neograni~eno traewe, -iznosot na na nematerijalnite sredstva staveni pod zalog -nematerijalnite sredstva steknati so dr`avna podr{ka, -smetkovodstvenata poltika za vrednuvawe na sredstvata po nivnoto po~etno priznavawe, -metodite na utvrduvawe na fer vrednosta na sredstvata, -iznosot na revalorizacionata rezerva na po~etokot i na krajot na finansiskata godina -zvirni informacii za tro{oci za istra`uvawe i razvoj priznaeni kako rashod na periodot. [TO TREBA DA SE ZNAE ZA NEMATERIJALNITE SREDSTVA • • • Pri prvoto priznavawe na nematerijalnoto sredstvo, negovoto vrednuvawe treba da se utvrdi spored tro{okot na nabavka Posle po~etnoto priznavawe nematerijalnite sredstva se vodat spored tro{koven model ili spored revalorizacioniot model Revalorizacioniot model se primenuva samo vo situacija na postoewe na aktiven pazar Izdatokot za istra`uvawe treba da se priznae kako rashod koga toj ]e nastane, Amortizacijata se primenuva samo na sredstva so ograni~en vek na koristewe, Namaluvaweto na vrednosta na nematerijalnite sredstva so neograni~en vek na koristewe, se vr{i so primena na MSS 36 Zaguba poradi o{tetuvawa Site dopolnitelni tro{oci treba sekoga{ da se priznaat kako rashod na periodot, Site materijalni sredstva se podlo`ni na preispituvawe na nivnata vrednost na krajot na sekoja godina, So prvata primena na ovoj standard subjektite nema da vr{at korekcii na smetkovodstvenata vrednost na nematerijalnite sredstva, tuku od denot koga ]e po~nat so primenata, povtorno ]e go opredelat korisniot vek na traewe


• • • • •

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful