Novo Rim Vprašanja

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja
Vpraanja so iz ljubljanskih in mariborskih izpitov. Na koncu so e nekateri

pomembni latinski reki, pretipkani iz knjige prof. Kranjca.
Voljena je raba na ovcah. V em je razlika med rabo in uitkom.
(Uitek in raba sta stvarni pravici na tuji stvari in sicer osebni slunosti. Uitkar ima
poleg uporabe sluee stvari na voljo neomejeno e njene plo!ove me!tem ko uzuar
nima neomejene pravice !o pri!obivanja plo!ov, temve zgolj za vssak!anjo uporabo
in ne za pro!ajo."
#e!tem ko uitkar lahko pri!obiva plo!ove (volno in mleko" neomejeno in jih lahko
tu!i pro!aja, uzuar lahko to !voje pri!obi zgolj v koliinah za vsak!anjo uporabo.
Diligentia quam in suis. Kaj je to? Primerjaj z vsebinsko enakimi pojmi Kje
naletimo na to?
$krbnost kot v lastnih za!evah.
#era za koliino skrbnosti s katero se presoja ali subjekt ravna skrbno kot v
sicernjih lastnih za!evah ali ne. V bistvu je o!govornost za skrbnost kot v lastnih
za!evah o!govornost za prevaro, tj. za naklep. $amo namenoma lahko namre
ravnam manj skrbno, kot sicer ravnam v lastnih za!evah.
%rimer& !rubena pogo!ba in nakljuna premoenjska skupnost ali koliina skrbnosti,
ki se zahteva o! !epozitarja, ko ne !a sam pobu!e za shranje
! kupi "karje in pove prodajalcu# da jih rabi pri anatomiji za seciranje.
Potem "karje rjavijo. Kaj lahko stori kupec? Prodajalec se izgovarja# da v
pogodbi ne pi"e da morajo bit "karje nerjavee in se na to sklicuje.
Kupljena stvar nme ustreza namenu, ki ga je izrazil kupec.'oi ga lahko s tobama
actio re!hibitoria za raz!or pogo!be, ali pa z actio (uanti minoris za zmajanje
kupnine.
! pi"e rimsko pravo in mu zataji pisalo. Prosi $%ja naj mu posodi drago
pisalo. Ker gre $ prej domov kot !# ! pisala ne vrne in prosi soseda &%ja naj
pisalo vrne !%ju. Vendar pa & pisalo izgubi. Kdo nosi odgovornost?
) * )
+ in , - poso!bena pogo!ba
+ in . - man!at
. kot man!atar nosi o!govornost za izgubo, saj o!govarja za vsako
kriv!o.
!%jev sin $ si sposodi denar od &%ja#da bi si odprl neko delavnico. & mu
posodi '(.(((# nakar mu jih $ ne vrne. Kaj lahko stori &? !li lahko denar
terja od )oeta* !?
. ne more terjati niesar o! oeta, saj je $. #ace!onianum prepove!al !enarna
posojila sinovom po! oetovsko oblastjo. /bveznost postane naturalna.
%osojilo bo lahko zahteval nazaj zgolj v primeru, !a je sklenitev pogo!be o!obril tisti,
po! igar oblastjo je bil posojilojemalec.
+akaj je toba conductio ,urtiva ugodnej"a od rei vindicatio?
0ara!i tega, ker se pri con!ictio furtiva postopek ne ustavi, e je toenec po
nakljuju izgubil posest stvari. 'at je bil ve!no v zamu!i.
Kaj je mentalna rezervacija? !li je pravno upo"tevana?

#iselni pri!rek ali mentalna rezervacija je oblika neresnine volje. Nastane ob
zave!nem neskla!ju volje z izjavo z namenom nekoga zavesti. Ni pravno upotevna.
Kaj je poravnava? Kak"no pravno sredstvo je na voljo?

%oravnava (transactio" je e!en izme! inominatnih kontraktov. $ poravnavo sta
stranki reili neko me!sebojno !vomljivo razmerje, tako !a je vsaka nekoliko
poustila. Njena bistvena elementa sta negotovost in vzajemno popuanje.
%ravno sre!stvo, ki je na voljo je actio praescriptis verbis.
) 1 )
! je kupil od $%ja - ukradenih sunjev. Pojavi se lastnik# ki sunje !%ju
evincira. +aradi zastoja dela na polju# ker ni imel sunjev# je utrpel veliko
"kodo. ).po"tevaj dobrovernost in zlovernost prodajalca*.
+ je upravien !o povrnitve v vre!nosti !vojne kupnine, e se nista !rugae
!ogovorila.
$rivec brije sunja na javnem kraju# prileti oga in brivec prereze vrat in
suenj umre.
a* Kdo odgovarja za nastalo situacijo?
0a nastalo situacijo o!govarja brivec.
b* /orebitna toba in kaj se z njo zahteva?
V potev pri!e toba actio legis a(uilae, s katero se zahteva o!ko!nina.
(povrnitev interesa"
! shrani pri $%ju 0( zlatnikov. Kasneje mu dovoli# da jih lahko porabi.
Preden jih $ porabi# so mu bili ukradeni. 1azloi razmerje in napi"i katero
tobo je imel ! nasproti $%ju in kaj je z njo terjal.
V zaetku gre za shranjevalno pogo!bo. $ sklenitvijo !ogovora, ki ,)ju !opua
uporabo !eponentovih zlatnikov postane to nepristna shranjevalna pogo!ba. + proti
,)ju lahko naperi tobo iz posojilne pogo!be (con!ictio (actio" certae cre!itae
pecuniae"
%o nave!bah rimskih pravnikov gre pri nepristni shranjevalni pogo!bi bolj za
posojilno kot pa za shranjevalno pogo!bo.
! obljubi $%ju23!li mi da" 0(# e mi ne izroi" sunja 4tiha do pred 0.0(?3
4uenj 4tih umre pred 0.0(. Katero tobo ima na voljo $ in kaj z njo terja?
'oba iz stipulacije con!ictio certae rei. 0 njo je uveljavljal svojo terjatev. 2re pa za
nepravo pogo!beno kazen.
Kaj je konvalescenca? Kateri so pogoji zanjo? 5api"i primer
) 3 )
Konvalescenca oziroma konvali!acija oziroma oz!ravitev izop!bojnega pravnega
posla pomeni, !a izpo!bojni pravni posel po preteku enega leta brez njegovega
izpo!bijanja postane neizpo!bojen.
! zaide v dolgove in steaj. 5a sreo pa je pred 6 meseci odsvojil zemlji"e#
ki je bilo glavni del njegovega premoenja. Komentiraj monosti upnikov za
poplailo.

Upniki lahko s pomojo actio %auliana izpo!bijajo vse posle s katerimi je preza!oleni
zmajal svoje premoenje in zmanjal monost poplaila upnikov, v primeru
nasprotna stranka za to ve!ela.
! kupi od $%ja zemlji"e s hi"o# na katerem & uveljavlja zastavno pravico.
Kak"ne zahtevke in monosti imajo med sabo?
analogna toba iz kupne pogo!be utilis ex empto kupec toi zastavitelja ,)ja, saj mu
je bilo zemljie evincirano.
! dolguje $%ju 0((# ki bi jih moral vrniti pred 0.'. $ pa si 0.7. sposodi od !
-(# ki jih mora vrniti do 0.8. Kaj lahko ! predlaga $%ju?
A lahko predlaga pobot terjatev. A bi potemtakem B-ju moral vrniti zgolj 50.
Pravni posel v korist tretje osebe.
%ravnim poslom v korist tretje osebe so v rimskem pravu naeloma nasprotovali.
4zjemoma pa se jih je lahko !osegalo z uveljavitvijo neprave pogo!bene kazni. Na
nek nain lahko o poslih v korist tretje osebe govorili v okviru a!jkticijske
o!govornosti za poslovne obveznosti oseb po! oblastjo.
9bligacijskopravni uinki pri nakljuni premoenjski skupnosti
) 5 )
/bligacijski zahtevki, ki so nastali me! solastniki so se nanaali na vz!revanje
skupne stvari, poraz!elitev koristi, ki so iz nje izvirale, povrailo ko!e, ki jo je na
skupni stvari povzroil e!en o! solastnikov.
6elitev so lahko zahtevali s splono !elitveno tobo actio communi !ivi!un!o.

0 !eliteveno tobo je nakljuna premoenjska skupnost prenehala. Ker je bila pri
!elitveni tobi vsaka stranka na nek nain tonik in toenec, saj je lahko priso!itev
ustvarjala obveznosti za toenca in tonika, so spa!ale !elitvene tobe me! !vojne
(actiones !uplices" oziroma meane tobe (actiones mi7tae"
8ustinjanovo pravo pa je uve!lo posebno analogno tobo s katero je bilo mogoe
zahtevati povraila strokov in ko!e, ne !a bi solastniska skupnost s tem prenehala.
1azloi2 e: nunc in e: tunc.
e7 nunc pomeni veljavo o! z!aj, o! tega trenutka naprej, e7 tunc pa pomeni veljavo
za nazaj
Posebni razlogi za prenehanje zastavne pravice.
$tvar zastavne pavice preneha obstajati. (uniena, izven pravnega prometa"
Ker je zastavna pravica akscesorna pravica, preneha zastavna pravica v primeru
prenehanja obstoja terjatve, v zavarovanje katere je bila sploh ustanovljena.
8e stvarna pravica na tuji stvari zato preneha prav tako, e se osebi zastavitelja in
zastavnega upnika z!ruita (confusione".
0astavni upnik lahko zastavitelju !ovoli !a pro!a zastavljeno stvar. 9e je to storil
neformalno je imel zastavitelj nasproti zastavnemu upniku na voljo e7ceptio !oli, e
bi ta kljub temu uveljavljal zastavno pravico.
0atavitelj je prav tako lahko priposestvoval prostost zastavljene stvari (po naelu
longi temporis praescriptio".
5ekdo zgradi v hi"o tuj tram. Kaj se zgodi?
) : )
2re za vgra!itev v stavbo (inae!ificatio". V 'isti igar je tram, lahko zahteva
povrnitev !vakratne vre!nosti trama s tobo actio !e tigno iuncto.
Ko se je tram osvobo!il je lahko lastnik zahteval nazaj najprej s pre!loitveno tobo
actio a! e7hiben!um, nato pa e z rei vin!icatio.
! in $ sta sklenila kupoprodajno pogodbo# $ hoe odstopiti in za to !%ju
ponudi dvojno kupnino# ali jo je ! dolan sprejeti;
+ lahko sprejme !vojno vre!nost kupnine, ni pa je !olen. %riti mora !o nasprotnega
soglasja., je prvenstveno !olen izpolniti obveznost.
9e pa je bila ob sklenitvi pogo!be sklenjena ara je + !olen sprejeti !vojno vre!nost
are kot obliko skesnine.
Pars quanta# pars quota % razloi praktine razlike
najemnik plauje najemnino v !enarju. 0akupnik plauje zakupnino v !enarju z
!oloeno koliino (pars (uanta" ali !oloenim !eleem pri!elkov (pars (uota" - !elni
zakup.
!li je lahko predmet shranjevalne pogodbe lahko potro"na stvar? .temelji
in pojasni razline situacije.
%re!met shranjevalne pogo!be je lahko katerakoli premina stvar. Ker shranjevalec
stvari ni smel uporabljati, je bilo popolnoma nepomembno, ali je bila !ana v hrambo
potrona ali nepotrona stvar. Ko je bil shranjevalcu izroena je postala species, in
!epoziarjeva obveznost je prenehala, ko jo je vrnil !eponentu.
5a em temelji dobra vera v stvarnem pravu? Praktini primer. 1azlika med
stvarnim in obim pravom glede dobre vere?
6obra vera v stvarnem pravu temelji na !ejanski zmoti.
%rimer& kupec ob nakupu tuje stvari upravieno misli, !a je osvojitelj tu!i lastnik
stvari. %omenim, !a je stvar kupil v !obri veri.
) < )
%o klasinem pravu lahko kupec tuje stvari, ki je bil v asu izroitve v !obri veri,
stvar priposestvuje, tu!i e je v asu priposestvovanja izve!el, !a o!vojitelj stvari ni
bil lastnik stvari - postane ne!obroverni posestnik. 'o izraa naelo mala fi!es
superveniens non nocet.
V obem pravu pa so bili po! vplivom kranskih i!ej mnenja, !a kasneja
ne!obrovernost ko!uje in !a mora biti pri!obitelj ez celotno priposestvovanje v
!obri veri.
'icij&=+li mi obljubi !ati :>>, e bo umrl;= #evij &=/bljubim.= K!aj in e bo lahko
'icij terjal #evija; Nave!i morebitne tobe.
+ pro!a in izroi !obrovernemu ,)ju vazo .)ja. %o enem mesecu + kot .)jev !e!i
postane lastnik vaze. +li lahko z reivin!ikacijo terja ,)ja; Utemelji e bo uspeen. 9e
+ o!vzame ,)ju vazo nazaj, katere tobe in e jih sploh ima na voljo ,;
Napii primer za !oloeno in za !ololjivo kupnino?
%raktini pomen naela ipso iure compensatur?
+ je na tleh nael prstan, ga !al v ep in ez as pozabil nanj. Ko je bil na sprejemu
pri egipanskem veleposlaniku, mu pa!e iz epa na tla. Veleposlanik ga prepozna za
) @ )
svojega in ga obtoi tatvine. +li bo uspel; Upotevaj razline monosti?
+ in , se !ogovorita, !a + spravi ,)jev fotoaparat v svoj sef. + mu aparat vrne, ko
mu na njegovo zahtevo !a , *>>. Kakna pravna sre!stva ima ,; #onosti? Kakno
je razmerje;
, je !olan +)ju !enar, ki mu ga je poso!il. 8avi se ., !a poravna !olg.
Kakna pravna sre!stva ima + in monosti;
+ eli pro!ati ,)ju neko stvar, , se ne strinja. %otem + pravi, !a naj kupi, !rugae
pokae njegovi eni pismo njegove ljubice, na katero je ena e ve!no ljubosumna. ,
se omeha in kupi. %otem si premisli. Kaj mu svetuje, !a naj stori;
+ je kupil stvar o! ,)ja, za katerega je zmotno mislil, !a ni lastnik pro!ane stvari. ,
mu je stvar izroil. +li je + postal lastnik pro!ane stvari;
+ je ,)ju hipotetino zastavil kmetijsko zemljie. %o zastavitvi ga je zael intenzivno
ob!elovati. %osa!il je trto in zgra!il klet, v kateri je imel so!e, stiskalnico in traktor s
kropilnico. 9ez as je , zahteval prepustitev zastavljene stvari. $ im lahko to stori;
Kaj bo lahko zahteval o! ,)ja;
) A )
Katera sta bila bistvena elementa poravnave; Nave!i konkreten primer?
+ je ,)ja prosil za !enarno posojilo. , ni imel !enarja, imel je pa terjatev v znesku
*>>> nasproti .)ju. Kako lahko prenese , to terjatev na +)ja; K!aj se teje, !a je
terjatev prela na +)ja;
V em je razlika me! pravo in nepravo hrambo;
'oenec pri rei vin!ikaciji, ki je tekla o lastninski pravici la!je, je le)to poslala na
morje. V viharju se je potopila. +li bo tonik lahko o! njega zahteval njeno vre!nost;
+ je pro!al ,)ju .)jevo stvar. 9ez as je postal + .)jev !e!i. $tvar je zahteval nazaj
o! ,)ja z rei vin!ikacijo. +li bo uspel; Utemelji?
+ je !al ,)ju v najem vinski so!. Ko je , vanj natoil vino, je to izteklo. +li lahko ,
zahteva o! +)ja povrailo ko!e in s katero tobo;
) B )
+ je e !olgo akal na gra!beno !ovoljenje. , mu je svetoval, !a naj !a referentu na
obini kuverto z !enarjem. + je to storil, ven!ar !ovoljenja kljub temu ni !obil.
Nek!o mu je !ejal, !a je mogoe zahtevati !enar, ki ga nek!o plaa brez razloga,
nazaj. +li bo + !enar lahko zahteval nazaj; Utemelji?
+ je ,)ju, ki je na loteriji za!el velik znesek, svetoval, !a naj !enar prepusti v
upravljanje .)ju, ki je bil znan strokovnjak za borzo. , je to storil, . pa je !enar
vloil v po!jetje ,luff !.o.o., ki pa je kmalu za tem propa!lo. $vetuj ,)ju. Kakna
razmerja so v tem primeru sploh nastala;
+ kupi tiri tramove, !rugi !an jih pri!e iskat, !a jih o!pelje. Ugotovi, !a so bili
ukra!eni. Komu; Utemelji?
+ poso!i ,)ju *>. , se zavee, !a vrne ** zara!i obresti. Komentiraj?
+ ima stanovanje v najemu, montira nova okna in vrata. %o koncu najemne pogo!be
jih lastnik o!vzame iz stanovanja. +li jih + sme terjati, s im;
+ prosi ,)ja naj mu poso!i tipkalni stroj, kasneje pa gle!e njega skleneta najemno
pogo!bo. Kakno je razmerje in kaj je s posestjo stvari;
) *> )
+ ima hi, ki se bo poroila z ,)jem. /e + noe !ati !ote, ker noe, !a bi se hi
poroila z ,)jem. +)jev sin pa vzame posojilo za sestro in ji !a !oto, !a ne bo
osramoena. Upniki imajo teak poloaj, svetuj jim kako lahko o! sina zahtevajo
vrnitev posojila.
+ je hotel postaviti hio. %re! njo je hotel postaviti !ragocen antini grki steber.
Upravljalec !vigala, ki je !vigoval steber, je prej zamenjal staro vrv z novo in
atestirano. Vrv se je strgala in steber se je prelomil. K!o o!govarja za ko!o; (1
stavka"
+ je kupil o! ,)ja avto ) pre!vsem zato, ker je imel avto nakna!no vgrajen
navigacijski sistem ) 2%$. /bljubiti si ga je !al s stipulacijo. , je pre! izroitvijo avta
o!stranil 2%$. $vetuj +)ju? (1 stavka"
Napii praktien primer konstituta. Kaj je njegova vsebina in bistvo; (1 stavka"
+ je e !rugi zalotil ,)jevo eno na svoji njivi. Najprej jo je krepko alil potem pa e
oklofutal. + in , gresta vsak !o svojega o!vetnika. Kaj se lahko iz tega izcimi; (1
stavka"
) ** )
Kaj je teorija zaupanja in na kaj se je nanaala; (1 stavka"
15 letni +, ki je !elal v oetovem po!jetju, je vzel kre!it in kupil avto s katerim je
obasno razvaal pice. %o 3 obrokih je ugotovil, !a ne bo mogel plaevati. Upnik ga
je toil, + pa se je skliceval na to !a so ivljenjski stroki previsoki. $vetuj upniku in
!olniku. (1 stavka"
+ je o! ,)ja vzel v zakup sobo o! junija !o oktobra. Ker se je , pripravljal na
!iplomo iz trobente je veliko va!il. + je bil sicer veino asa na faksu ven!ar je bil
alergien na zvok trobente. + je na koncu z ivci. Kaj lahko stori; (1 stavka"
+ se je z ,)jem !ogovarjal !a bi mu !al kre!it in se mu je s stipulacijo vnaprej
zavezal (pre!en je bilo posojilo izplaano", !a mu bo vrnil s :C obrestmi. %otem je
ugotovil, !a ne bo mogle plaevati. Kaj lahko stori, za kakne vrste stipulacijo gre in
k!aj velja; Komentiraj? (3 stavki"
+ se je uil za izpit rimsko pravo a je veino asa preivel za raunalnikom in
spremljal klepetalnico. $ostanovalec , je ve!el !a tako izpita ne bo nare!il in mu je
raunalnik skril in na to pozabil. $pomnil se je ele, ko ga je obiskal kriminalist. + je
izpit me! tem nare!il in je ,)ja toil zara!i tatvine. $vetuj ,)ju (pomagaj si z
rekom"? (* stavek"
) *1 )
+ je imel na goz!u rabo. Ko si je pripravljal !rva je mimo priel ,, ki so mu bila !rva
zelo ve in je ponu!il !a jih o!kupi na! trno ceno. + je privolil. Komentiraj? (1
stavka"
+ se je pripravljal na proslavo svojega 1:. rojstnega !ne, !o katerega mu je
manjkalo e !va te!na. Ker je hotel povabiti veliko prijateljev, je iskal ustrezno
!vorano. 6vorano mu je ponu!il ,, ki pa je !ejal, !a mu !vorano lahko !a v najem le
proti vnaprejnjem plailu *>>>, ker ima z lju!mi slabe izkunje. + je !vorano najel
in plaal *>>>. Ko so gostje prili je bila !vorana zase!ena. Dastnik !vorane . je
pove!al, !a , nima nobene pristojnosti, !a bi o!!ajal !vorano, saj ni lastnik in tu!i ni
pri njem v slubi. Nekateri o! povabljenih so bili besni. 0nesli so se na! okni in !ve
povsem uniili. $vetuj strankam? (3 stavki"
Kaj je bila popularna toba; Nave!i primer? (1 stavka"
+ je zaskrbljeno opazoval, kako se zi! sose!ove hie, ki je stala na strmem poboju
na! njegovo hio vse bolj nagiba in grozi, !a se bo zruil in poko!oval njegovo hio.
Kaj lahko stori; (3 stavki"
+ je sprejel v zastavo o! ,)ja, kateremu je bil poso!il *>>>, pet novih avtomobilskih
gum. , je moral na svojem avtu zamenjati gume. 0ato je vrnil +)ju A>> in ga prosil,
!a mu vrne 5 gume. +li bo uspel; Utemelji (z nave!bo ustreznega reka"? (1 stavka"
) *3 )
%ri +)ju se je oglasil , s pronjo, !a mu poso!i motorno ago, ki jo je vi!el v
njegovi garai. + je !ejal, !a ni njegova in !a jo je pri njem pozabil mojster ., ki mu
je popravljal ostreje. Ker je , vztrajal, !a jo nujno rabi, mu jo je + prepustil v
uporabo, ne !a bi za to zahteval plailo. 0a kaj gre; Nave!i morebitne zahtevke? (3
stavki"
+ je ,)ja hu!o razalil vprio ve lju!i. , ga je toil in zahteval o! njega visoko
o!ko!nino. #e! postopkom je + umrl. , z!aj zahteva plailo o! +)jevega !e!ia .)
ja. +li bo uspel; 0a kaj sploh gre; Utemelji? (1 stavka"
+ je pri ,)je ogle!al tramove in se !ogovoril za ceno. + o!i!e. 9ez no tramove
ukra!ejo. K!o trpi ko!o;
+ me! pre!avanji ukra!e uro in jo skrije v kotliek strania. %o pre!avanju + vzame
uro in o!i!e. Na poti ga ustavi policija in pri njem naj!e uro. +li gre za oitnega tatu;
K!aj je bil po rim. pravu tat oiten;
Kaj je ara in kje so jo v rimskem pravu uporabljali;
) *5 )
Nevesta se pripravlja na poroko. /bleko je e kupila, ampak ker se je tako zre!ila,
obleko nese h krojau, !a jo raziri - na obleki nastane ko!a. K!o trpi ko!o; Kako
je s krojaem;
+ je ,)ju poso!il raunalnik za iz!elavo seminarske naloge. Ker je to trajalo pre!olgo
asa, sta se zmenila, !a , +)ju plaa *>>> tolarjev na mesec. Kakno je bilo
razmerje prej in kakno po tem !ogovoru;
Kje se uporablja restitutorna klavzula; Kako se glasi;
+ je vi!el, !a so se zrahljali vijaki plahte, ki je pokrivala veran!o ,)jeve hie. Eel jih
je priviti nazaj. Ko je bil pri za!njem vijaku, mu je pa!el izvija na avto, parkiran po!
veran!o in razbil vetrobransko steklo. 0a kakno razmerje gre, k!o nosi o!govornost
za nastalo ko!o;
+ pro!a svoje kolo ,)ju. 6ogovorita se, !a ga bo , !vignil pri njemu !oma, ko se bo
vrnil s tekme. #e!tem pri!e k +)ju . in vi!i kolo ter ga hoe kupiti. + mu ga pro!a in
. ga o!pelje. Ko se , vrne prevzeti kolo, ne naj!e ne kolesa ne +)ja. 6rugi !an v
) *: )
mestu srea .)ja in vi!i, !a ima njegovo kolo ter sproi tobo. K!o bo zmagal v tobi
(kakne tobe it!.";
, kupi o! +)ja kolo, za katerega je preprian, !a ni +)jev temve, !a ga je ta
ukra!el. +li lahko , kolo priposestvuje;
+ gre na potovanje in hoe shraniti svoj raunalnik pri ,)ju. 'a za to zahteva *>>> na
mesec. #e! o!sotnostjo +)ja, je iz ,)jevega stanovanja raunalnik ukra!en. 0a
kakno razmerje gre in k!o o!govarja za ko!o;
Kaj je pravna zmota; %ojasni ignorantia iuris nocet. Nave!i primer.
+materski vinogra!nik + je v trgovini kupil rpalko za vino. %ri !rugem prerpavanju
je opazil, !a vino u!ne barve. 9rpalka je sprva sijajno !elala, po skrbnem pregle!u
pa je ugotovil, !a rpalka zarjavela zara!i vinske kisline. 0a kaj gre; Kaj lahko stori
+;
+ in , imela vsak enega konja in se !ogovorila, !a bosta oblikovala par, s katerim
bosta vsak enkrat ob!elovala polje. +)jev konj pogine, ko ima konja ,. Vrsta
) *< )
pogo!be; Kaj lahko stori +;
+ po elektronski poti naroi slaiarju porono torto, to!a zmoti se pri roku )
namesto *.okt napise *.nov. $laiar torto !ostavi !an po poroki, tj. 1.okt. Kaj
lahko stori +, ki je moral manje tortice kupiti pri konkurenni slaiarni, !a je
postregel goste;
+ in , sta sklenila, !a bosta z!ruila svoje ovce in pri!elovala ovji sir. Nekega !ne +
opazi poko!ovano ogra!o, kjer so ovce in o!loi se, !a jo bo popravil po ogle!u
tekme formule *. #e! tekmo nekaj ovc strmoglavi v prepa!. , o! +)ja zahteva
o!ko!nino. +li bo uspel; 0a kaj gre; Utemelji?
+ na ,)jevi hii opazi kripec, ki so ga pustili !elavci, ki so o!li na malico. Na kripcu
je bil navezan zaboj opek, na !rugi strani pa privezana samokolnica. 0a kakno
stanje gre in po! kaknimi pogoji; %osle!ice.
Kaj je replica(tio";
0apustnik ima !va otroka, rojena pre! njegovo smrtjo, tretji se ro!i po njegovi smrti,
ena pa umre pri poro!u. Kako bo!o !e!ovali, e ne napravi oporoke; 6o esa pri!e;
) *@ )
+ polje ,)ju pismo, pismo ne prispe. K!o trpi ko!o;
+ !a ,)ju na poso!o prenosni raunalnik. ,)ju ta pa!e na tla in se pokvari. Kako bi
obravnavali primer po klasinem pravu;
+ !vigne svojo stavbo za !ve na!stropji, s imer ,)jevi stavbi o!vzame svetlobo,
zara!i esar !va arhitekta, ki imata stanovanji v najemu, ,)ju o!povesta najem. Kaj
lahko stori ,;
+ najame ,)ja, !a mu izkoplje jarek za vo!ovo!. 'akoj, ko ga izkoplje, se jarek
zasuje. K!o trpi ko!o; 0a kaj gre;
+ je imel me!ve!a, ki ga je nauil plesati in je z njim !obro sluil. #e!ve! je bil v
kletki. #imo je priel ,, ki se mu je me!ve! zasmilil in ga je izpustil v goz!, !a ga ni
bilo mo ujeti. Kaj sle!i; Kaj pa, e me!ve!a kasneje ujame lastnik cirkusa in ga
vkljui v svojo pre!stavo;
) *A )
+ je ,)ju s stipulacijo obljubil *> zlatnikov. Ko mu jih nese, mu pa!ejo v potok, ki jih
o!nese za ve!no. Komentiraj?
+ je imel pri ,)ju shranjen raunalnik. Na obisku je bil ., ki mu je bil raunalnik ve
in je prosil +)ja, e mu ga poso!i. + mu je poso!il raunalnik. +li pogo!ba velja;
Komentiraj?
+ je poso!il ,)ju vazo. Ko jo je hotel nazaj, se mu je , zlagal, !a so mu jo ukra!li. ,
umre, njegov !e!i v zapuini naj!e vazo, ki jo kot volilo prepusti .)ju. 9ez tri leta
, o!krije vazo pri .)ju. Kaj mu svetuje; +li je mor!a ,)jev !e!i 6 o!govoren za
namerno poslabanje stvari (ki ga je zagreil ,";
+ si v ,)jevem skla!iu ogle!a tramove za ostreje in se z ,)jem !ogovori za ceno.
%onoi tramove ukra!ejo)komu so jih ukra!li;
+ me! pre!avanjem ukra!e ,)ju zlato uro in jo skrije na straniu v kotliek. 6rugi
!an gre po uro, ko je na poti !omov ga ustavi policija in naj!e ukra!eno uro. +li je +
oitni tat oz k!o po rimskem pravu je oitni tat;
) *B )
Nevesta se je zre!ila, zato ji porona obleka ni ve prav. /!nese jo k krojau. Kroja
kljub svojemu tru!u ne more raziriti obleke, poleg tega pa e unii ipko na obleki.
K!o nosi ko!o;
+ zastavi ,)ju kravo. Kako je z mlekom;
+ pro!a zemljie za A>. ez nekaj asa v asopisu prebere, !a so !an pre!
sklenitvijo pogo!be cene narasle. + ugotovi, !a bi lahko pro!al tu!i za 1>>. Kaj lahko
stori;
Napii primer za abstraktno, kavzalno, certam in incertam stipulacijo
#aturantka ima sposojeno ogrlico. $oolec jo opozori na monost izgube. %ri mizi
naroi enemu soolcu naj popazi vsake toliko na njeno jakno, v katerem epu je
ogrlica. /grlica me! plesom izgine. Fazmerja, k!o o!govarja, tobe;
+ zastavi ,)ju vola. 4zkae se !a je vol vre!en 5>>, !olg pa je *>>>. #onosti ,)ja.
) 1> )
+ je nepooblaeno o!svojil stvar o! ,)ja .)ju. Kasneje je . to izve!el in je elel
reiti stvari z ,)jem, ven!ar ga ni nael. Nek!o mu je rekel, !a lahko vseeno
priposestvuje, ven!ar je . preprian, !a ne more priposestvovati. Kako je s
priposestvovanjem;
, je pro!al res mancipi +)ju in mu jo tu!i izroil. Kasneje je + mancipiral stvar .)ju.
%otem pa je civilni lastnik , toil z rei vin!icatio .)ja, !a mu stvar vrne in tu!i
zmagal. +li bo lahko . zahteval o! +)ja o!ko!nino zara!i interesa; Katero pravno
sre!stvo je na voljo;
+ je pregnal ,)ja z zemljia. 9ez nekaj asa je , pregnal +)ja. Komu bo nu!il pretor
po klasinem pravu posestno varstvo;
+ je ,)ju zastavil tujo stvar. Fazloi obligacijskopravni in stvarnopravni vi!ik?
+ je obljubil ,)ju *>>. Ven!ar v stipulaciji nista tono nave!la, !a gre za !oto.
Kasneje se zaroenca razi!eta. Kaj lahko stori +, e ga je , toil na izpolnitev s
stipulacijo !olgovanega zneska; 0a kakno stipulacijo gre;
+ je s stipulacijo obljubil ,)ju *>>, po! pogojem, !a gre , nasle!nji te!en v Fim.
Kako uinkuje pogoj, ali bo , terjatev lahko iztoil; Nave!i morebitno tobo.
) 1* )
+li je lahko pre!met prave shranjevalne pogo!be potrona stvar; Utemelji?
+ o! ,)ja kupi bolnega vola, ki nato pogine. Ee prej pa okui ves hlev.Kaj lahko
zahteva +;
+ !vigne svojo stavbo za !ve na!stropji, s imer ,)jevi stavbi o!vzame svetlobo,
zara!i esar !va arhitekta, ki imata stanovanji v najemu, ,)ju o!povesta najem. Kaj
lahko stori ,;
+ !a ,)ju na poso!o prenosni raunalnik. ,)ju ta pa!e na tla in se pokvari. Kako bi
obravnavali primer po klasinem pravu;
=%ars pro in!iviso= Kaj pomeni ta izraz;
=#i obljubi !ati svojega sunja $tiha, e je 2la!iator veraj zmagal na igrah;=
=/bljubim.= 8e ta pravni posel veljaven;
) 11 )
+ obljubi ,)ju &=+li mi !a *>, e mi ne izroi sunja !o pre! *.*>.= $uenj umre
pre! *.*>. Katero tobo ima na voljo , in kaj z njo terja;
#izar nare!i postelje za +)ja in jih postavi na javen prostor. G!il jih z ukazom unii in
polomi. K!o trpi ko!o, komentiraj, tobe;
+ je sose!u elel pokriti streho zara!i bliajoe nevihte. %ri tem je ponesrei razbil
kip. Fazmerje, tobe, o!ko!nine;
+ s stipulacijo obljubi ,)ju sunja ali !enar !o !oloenega roka. $uenj umre pre!
iztekom roka. Kaj lahko terja ,;
+ shrani pri ,)ju *> zlatnikov. Kasneje mu !ovoli !a jih lahko porabi. %re!en jih ,
porabi, so mu bili ukra!eni. Fazmerje, katero tobo ima + nasproti ,)ju in kaj z njo
terja;
+ z vin!ikacijskim legatom v oporoki po!eli konja ,)ju. 6e!i konja ,)ju noe !ati.
Kakne monosti ima ,; Utemelji?
) 13 )
K!o je fiktivni posestnik;
6efinicija naloga; K!aj postane iztoljiv; 'oba;
Fazlika me! man!atum (ualificatum in starinarsko pogo!bo. K!o trpi nakljuno
unienje;
%rimer za pravo in nepravo pogo!beno globo.
Fazlike me! rabo in uitkom;
+ in , imata vsak svojega vola. 4z teh volov nare!ita par in vsak te!en ta par
uporablja e!en izme! njiju. %ojasni razmerje in nave!i mogoe tobe.
) 15 )
/pre!eli temeljni naeli obrestovanja;
+ obljubi ,)ju psa $ultana in Kazana, pre! iztekom roka pa $ultana pozoti avto. +, ki
ne more iveti brez psa se o!loi, !a bo ,)ju Kazana !al ele, ko mu . izroi !rugega
psa. 6an po preteku roka, v katerem bi psa moral izroiti ,)ju, Kazana ugrizne klop
in pes umre. K!o nosi ko!o, kaj je to in kaj lahko k!o zahteva;
+ prosi ,)ja naj !a .)ju posojilo. Kaj se zgo!i, e , to sprejme; Kaj lahko zahtevata
+ in .; Kaj lahko stori ,, e mu . noe plaati !olga;
+ kupi o! ,)ja les, mizar . pa mu iz njega napravi pogra!. %ogra! se zara!i slabe
kvalitete lesa po!re in unii starinsko mizico, ki je stala zraven. K!o lahko kaj
zahteva;
+ zastavi ,)ju raunalnik. Ker pa pie seminarsko, mu obljubi, !a ga bo izroil ele
ez * mesec. %re! koncem meseca pa + raunalnik pro!a .)ju. Kaj lahko napravi .;
+li je kupopro!ajna pogo!ba veljavna;
) 1: )
+ trenira v metanju !iska na nekem igriu, kjer je oskrbnik ,. + opazi, !a je v sicer
visoki ograji luknja, zato vekrat opozori ,)ja, !a naj luknjo popravi, !a ne bi !isk
zletel skozi. , obljubi, !a bo, pa tega ne stori. + e !alje trenira, ker se pripravlja na
olimpia!o, tako, !a nekega !ne !isk zleti skozi in ubije nekega psa. K!o o!govarja za
ko!o in na katerem temelju;
+ vi!i pri ,)ju kolo, ki ga je ve let vozil njegov pokojni oe. + ree ,)ju, !a je to
kolo o! njegovega oeta. , to zanika in ree, !a je on to kolo, !al njegovemu oetu
samo za ve let na poso!o. + mu ne verjame. +)ju sose! svetuje naj zoper ,)ja
naperi here!itatis petitio. +li jo lahko naperi in ali bo uspel;
+ in , se !ogovorita, !a bosta la tekmovat na konjsko !irko za tiri konje. Ker gojita
konje bo vsak prispeval !va. %re! !irko e!en konj pogine. K!o trpi ko!o. Kako
imenujemo to razmerje. Kako bi bilo, e bi nastala korist;
+ kupi v trgovini z rabljenimi oblaili obleko. Ko pri!e !omov pa opazi, !a ima obleka
luknje v epu in !a je znotraj oguljena. Kaj lahko stori; (3 stavki"
+ kupi konja o! ,)ja za :>>>. Ker gre za !osti !enarja se poleg +)ja z a!promisijo
kot porok zavee e 'icij. Konj pre! izroitvijo zara!i nakljuja pogine. , terja o!
poroka !enar. +li bo uspel; Utemelji? (3 stavki"
) 1< )
Fek&=0mota o imenu ne ko!uje.= Kaj pomeni; Nave!i primer.
/seba + prosi osebo ,, ki o!haja v +meriko, !a mu kupi fotoaparat. 'a ga kupi, a ga
ne eli izroit. Kakno razmerje, kaj lahko nare!i oseba ,;
/seba + zastavi traktor osebi ,, a ga e rabi za !elo na njivi zato ji ostane v posesti.
Ee pre! !okonanim !elom ga pro!a osebi .. Fazmerje, kaj lahko nare!i oseba ,;
/seba + ima njivo, ki je peena in slabo obro!i. Gnaka situacija je s sose!oma , in
.. /seba 9 pa ima na svoji zemlji potok. +li lahko oseba + ustanovi slunost ;
/seba + neve!e pro!a ukra!eno stvar osebi ,. %ojavi se !ejanski lastnik, ki stvar
zahteva nazaj. +li kupna pogo!ba velja, monosti ,)ja;
Kakna je razlika me! bona fi!ei v stvarnem pravu in obligacijskem pravu;
) 1@ )
+ po!ari ,)ju *>>>> in mu naroi, !a opravi *>> ur prostovoljnega !ela za
bolninico. , tega ne stori, hkrati + izve, !a ga , naokrog obrekuje, ali in smei. 0a
kaj gre in kaj lahko + nare!i;
+ in , skleneta kupno pogo!bo za !va psa, $ultana ali Kavkaza. %o sklenitvi pogo!be
najprej pogine $ultan. %re! izroitvijo pogine e Kavkaz. 0a kaj gre;
+ postavi pre! svojo gostilno svetilko. , vzame svetilko in stee. + ga e pravoasno
opazi in stee za njim. , napa!e +)ja z palico. + tako hu!o pretepe ,)ja, !a mu zlomi
roko. 0a kaj gre; 'obe;
+ prosi ,)ja, !a .)ju !a *>>>. Kakna so to razmerja; 'obe;
Nave!i primer za razpolagalni in obvezujoi pravni posel? Kakne so povezave me!
njima;
+ pro!a ,)ju zemljie, pre! vrati mu izroi kljue, , o!klene vrata in vstopi na
zemljie. Kako imenujemo to pri!obitev posesti; K!aj jo je , pri!obil; 4n k!aj je
pri!obil lastninsko pravico na zemljiu;
) 1A )
+ !a ,)ju v zakup zemljie. $ose! . pri!e na to zemljie in utrga jabolka poleg
tega e ukra!e zaboj jabolk. 0akaj sploh gre; K!o bo lahko kaj terjal o! koga;
+ pro!a ,)ju neko stvar. %oleg tega se je bilo sklenjeno, !a e ne bo plaana kupnina
!o *.3. !a bo veljalo, kot !a stvar ni pro!ana. Ker + res ni !obil kupnine !o takrat,
se je o!loil *:.3. stvar terjat nazaj. +li bo uspel, s kakno tobo in zakaj sploh gre;
+ gre na safari. , naj!e psa o! +)ja, ki je bil e precej v slabem stanju. /!loi se, !a
bo psa reil, gre !o veterinarja, in ga oskrbuje z z!ravili tono tako kot mu je
veterinar naroil. 9ez 9as pes umre. +li bo , lahko zahteval potroke o! +)ja;
Fazloi pojem litiskontestacija in kaken pomen ima v rimskem pravu; (3 stavki"
Dastnik !a svojo stvar v zakup. K!o je posestnik; Utemelji? (1 stavka"
#e! +)jem in ,)jem tee spor o lastninski pravici o la!ji. %osestnik + jo polje na
plovbo, kjer se la!ja potopi. K!o trpi ko!o; Utemelji? (1 stavka"
) 1B )
+ s stipulacijo obljubi ,)ju prenosni raunalnik. Ko ga izroi ,)ju ta zau!en opazi, !a
ni nobene programske opreme, zato jo zahteva o! +)ja. +li bo uspel; (1 stavka"
+ in , skleneta kupopro!ajno pogo!bo o zemljiu. , zamoli +)ju, !a bo sose!
kupljenega zemljia . s katerim je + e !olgo v sporu in nasploh nista v !obrih
o!nosih. Kaj lahko stori +;
+, ki nima !enarja, ki bi ga ra! poso!il ,)ju, naroi .)ju naj poso!i !enar ,)ju. %o
izteku roka je , vrnil .)ju ele polovico posojenega zneska. Kaj lahko stori .;
Kaj pomeni naelo ipso iure compensatur; (1 stavka"
Katero tobo ima zastavni upnik in kaj lahko z njo zahteva;
%ojasni pojma pars (uanta in pars (uota.
) 3> )
+ je ,)ju izroil 1> gla!iatorjev, tako !a sta se !ogovorila, !a mu !a za
vsakega, ki se vrne iv 1>, e pa umre *>>>. , noe plaati. Kakno razmerje je to;
$vetuj +)ju.
+ je zastavil svojo hio ,)ju. #e! trajanjem zastavne pravice hia pogori
in + pro!a zemljie .)ju, . pa tam zgra!i novo hio. Kaj je z zastavno
pravico. $vetuj ,)ju.
Kaj so nini in kaj izpo!bojni pravni posli;
+ in , skleneta kupopro!ajno pogo!bo gle!e konja. %ro!ajalec + obljubi tu!i, !a bo
,)ja nauil jahati. Kako lahko , iztoi ure jahanja, e ga + ne bo hotel pouevati;
+ in , sta solastnika sunja. + ga z manumisijo izpusti. Kakne posle!ice ima ta
pravni posel;
+ je v !obri veri kupil ovco. %ozneje je izve!el, !a pro!ajalec ni bil lastnik. +li jo bo
lahko priposestvoval; Kako je z volno in mla!ii;
) 3* )
+)jevo zemljie meji na ,)jevo zemljie in oba sta lastnika svojega zemljia. +
ima na svojem zemljiu kamnolom in !robci kamenja letijo na ,)jevo zemljie.
Katero tobo ima ,; +li jo bo sploh lahko naperil zoper +)ja;
$empronij je 'iciju prepustil v uitek !oloen !enarni znesek. Nasle!nji !an so mu ga
ukra!li. /pre!eli razmerje. K!o trpi ko!o; Utemelji morebitne tobe.
+ je ukra!el ovco in jo pro!al ,)ju, ki je postal !obroverni posestnik. , je ovco
ostrigel. 9igava je volna;
+ je pro!al hio z zemljiem ,)ju, . pa ima uitek na tem zemljiu. Katere tobe
izhajajo iz te situacije;
+ je zastavil svojo hio ,)ju. #e! trajanjem zastavne pravice hia pogori. + pro!a
zemljie .)ju, . pa tam zgra!i novo hio. Kaj je z zastavno pravico; $vetuj ,)ju?
a" +li obljubi !ati $tiha ali %amfila; /bljubim %amfila.
b" +li obljubi !ati *>> ali 1>>; /bljubim *>>.
Komentiraj?
) 31 )
+ !a ,)ju v shrambo *>> zlatnikov. Kasneje mu !ovoli, !a jih porabi. Ee pre!en jih ,
porabi, mu jih nek!o ukra!e. Kakno je razmerje me! +)jem in ,)jem; K!o trpi
nastalo ko!o;
+ pro!a stvar ,)ju, tako !a&
a" 'icij !oloi cenoH
b" mu , !a toliko, kolikor se mu z!iH
c" mu , !a toliko, kolikor ima v blagajni.
Komentiraj.
+&=+li mi obljubi *>>, e je veraj !eevalo;= ,&=/bljubim.= K!aj posel velja; K!aj
ne velja;
+ hoe poso!iti ,)ju *>> sestercev. 'a jih sprejme misle, !a so mu po!arjeni.
Komentiraj?
+ hoe kupiti o! ,)ja o!sotnega sunja $tiha, , pa sklene pro!ajno pogo!bo gle!e
%amfila.
) 33 )
+ obljubi ,)ju :> !enarnih enot, e mu ta !o *. v mesecu ne izroi sunja $tiha.
$uenj $tih pre! potekom roka umre. Kaj in k!aj bo , lahko terjal o! +)ja; Utemelji.
, si e !olgo eli fotoaparat. + ga vi!i po polovini ceni in ga kupi za ,)ja. Kakno je
razmerje me! njima; 'obe.
+ je izgubil neko stvar in ne ve kje je. +li jo je zato nehal pose!ovati;
, je s silo o!vzel stvar lastniku +)ju , ,)ju pa jo je s silo o!vzel .. +li bo , uspeno
naperil inter!ikt zoper .ja; Kateri o! inter!iktov bi lahko priel v potev; Kakno
pravno sre!stvo ima na voljo lastnik +, !a bo priel nazaj !o svoje stvari; %roti komu
ga lahko naperi;
+ je s silo pregnal z zemljia ,)ja. , je zbral soro!nike in na silo pri!obil zemljie
nazaj. Komu bo pretor nu!il varstvo in kakno pravno sre!stvo bo !al na voljo;
+ prepusti ,)ju sekiro v prekarij. Kako je s prekarijskim razmerjem;
) 35 )
+li postane !ivja ival, ki smo jo tako ranili, !a se !a ujeti, naa;
+ je na svojem zemljiu nastavil past, vanjo se je ujel !ivji prai. #imoi!oemu ,ju
se je zasmilil, zato ga je osvobo!il in prai je zbeal v blinji goz!. Fazmerje, tobe.
+ je pasel ovce. %rili so volkovi in mu jih o!vzeli. , je imel posebno trenirane
pastirske pse in je volkove zasle!oval ter jim meso tu!i o!vzel. K!o je lastnik tega
mesa; +li je to meso lahko pre!met okupacije;
Dastnik zemljia v svojo stavbo vgra!i tuje gra!ivo. Komentiraj kakne tobe ima
lastnik vzi!anega gra!iva;
+ je postavil hio na ,)jevem zemljiu. Kako je z lastninsko pravico hie;
+ v!ela ,)jev !iamant v svoj prstan. +li lahko , naperi zoper +)ja kakno tobo na
vrnitev !iamanta;
) 3: )
+ je postavil na ,)jevem zemljiu montano hiico. Kako je z lastninsko pravico na
njej;
+ je prebival v ,)jevi stavbi in je kot !obroverni posestnik vzi!al novo okno in vrata.
Ko je lastnik , pri!obil stavbo nazaj, je o!stranil okna in vrata. +li jih lahko tisti, ki
jih je vzi!al, zahteva zase;
+ pre!ela ,)jevo stvar. Katere tobe ima na voljo ,; Upotevaj razline monosti?
+ izroi ,)ju svojo stvar, ki je res mancipi, s tra!icijo. +li , lahko postane lastnik;
+ izroi umobolnemu ,)ju, ki pa je v tistem trenutku miren in ga ima za !uevno
z!ravega, posest. +li bo , pri!obil posest; +li jo je + izgubil;
#o po!ari eni briljanten prstan. +li bo tra!icija uspena;
) 3< )
+ je ,)ju pro!al sunja in ga o!svojil z mancipacijo, pri kateri ni bilo za!ostno tevilo
pri. %ojasni lastninsko pravico in kakno pravno varstvo ima ,.
+ je neko svojo res mancipi pro!al in jo samo izroil ,)ju. 'a jo je nato poso!il .)ju.
%o .)jevi smrti jo je .)jev !e!i I, ki jo je smatral za .)jevo stvar (mislil je, !a jo je
pose!oval", pro!al in jo tra!iral (ali mancipiral" 6)ju, ki jo je pri!obil v !obri veri in s
tem postal bonae fi!ei possessor. Kaj se zgo!i; K!o je lastnik;
'icij pro!a +)ju 'omaevo zemljie. Kasneje 'icij confusione postane lastnik
zemljia in ga kasneje pro!a ,)ju. + ga ne priposestvuje. Kaj toi +;
/! ne!oraslega sem kupil konja. +li ga lahko priposestvujem;
+ v !obri veri kupi zemljie o! nelastnika ,)ja, ki mu ga tu!i prepusti, nato pa
vzame isto zemljie o! lastnika .)ja v zakup. Kako je s posestvijo, kako z lastninsko
pravico na zemljiu;
/seba + je ukra!la osebi , vola in ga pro!ala osebi .. , je kmalu izve!el za to, o! .)
ja je vzel vola v zakup. Kako je s posestjo, kako z lastnino;
) 3@ )
6va nelastnika kupita isto stvar. K!o ima pre!nost; 'obe.
/seba + je kupila konja, ki ga po zakonu ne more priposestvovati. Utemelji.
+ kupi stvar o! ,)ja v preprianju, !a mu posebna pravna norma prepove!uje njeno
priposestvovanje. +li bo stvar kljub temu priposestvoval, e taka pravna norma v
resnici sploh ne eksistira; Utemelji.
+ je v !obri veri kupil ukra!enega sunja, ki je kmalu pobegnil. +li ga lahko +
priposestvuje; Nave!i vse pogoje za uspeno priposestvovanje.
+ je kupil stvar o! lastnika ,)ja v preprianju, !a je , ni lastnik. +li bo smel
priposestvovati ali ne;
+ ukra!e ,)jevega konja. Kako je z lastninsko pravico;
) 3A )
+ izroi #erijevega sunja 'icija. Ko #erij toi +)ja na vrnitev, pro!a + sunja .)ju, ki
pa ga ubije. %roti komu lahko naperi #erij reivin!ikacijsko tobo; Utemelji.
/seba + ukra!e osebi , zlat prstan. Ko izve, !a ga bo , toil, ga vre v 'ibero.
Fazleni.
+ je bil toen iz negatorne tobe. Kljub temu je spet posegel v ,)jevo pravico. $
katero obligacijsko tobo ga lahko toi ,;
Dastnik zemljia + ima stvarno pravico zajemanja vo!e na ,)jevem zemljiu. +li
lahko + nese .)ju vo!o; 'obe ,)ja.
+ zastavi ,)ju za potovanje, .)ju za popravilo hie in 6)ju za nakup sunja, svoje
zemljie. Kako se poplaajo;
+ mora ,)ju vrniti !enar. Namesto !enarja mu vrne uro. Komentiraj?
) 3B )
+ s stipulacijo obljubi ,)ju sunja ali !enar !o !oloenega roka. $uenj pre! iztekom
roka umre. Kaj lahko zahteva ,;
+ je stipulacijo obljubil ,)ju *>> po! pogojem, !a gre , nasle!nji te!en v Fim. Kako
uinkuje pogoj; +li bo , terjatev lahko iztoil; Nave!i morebitno tobo.
$tipulator si s stipulacijo !a o! !olnika obljubiti !enar, ki ga ima !olnik
spravljenega pri sebi v svoji blagajni. Nasle!nji !an je !enar iz blagajne ukra!en. Kaj
lahko stori stipulator; Gventuelne tobe.
+ je ,)ju plaal *>>> sestercev za osvobo!itev njegovega sunja. , ga ni osvobo!il.
%ojasni razmerje in pravne zahtevke.
Dastnik + shrani pri ,)ju svojo stvar, nakar mu isto stvar pro!a. Kako je s posestjo;
Kako je z lastninsko pravico pre! in po sklenitvi kupne pogo!be;
+ je ,)ju ukra!el konja in ga pro!al .ju. +li je kupopro!ajna pogo!ba veljavna;
Kakne tobe ima ., e mu , o!vzame konja;
) 5> )
+ ukra!e ,ju sunja in ga pro!a !obrovernemu kupcu .)ju. Kaj svetuje .)ju, e&
a" je e plaal kupnino;
b" e ni plaal kupnine;
+ je pro!al ,)ju sunja za katerega tr!i, !a zna zelo !obro kuhati. Kmalu se izkae,
!a suenj sploh ne zna kuhati. Kakno pravno sre!stvo ima na voljo , in kaj lahko z
njim zahteva;
+ naroi ,)ju, naj mu kupi stvar. , to tu!i stori. K!aj postane + lastnik stvari;
+ !a ,)ju prstan, !a ga po!ari .)ju. Kakno je razmerje me! njimi; Gventuelne
tobe;
Najemo!ajalec je prepove!al najemniku imeti ogenj v stanovanju. Ker je najemnika
zeblo, je previ!no zakuril ogenj, !a bi se ogrel. Nato se je ogenj po nakljuju raziril
in cela hia je zgorela. K!o nosi ko!o; #orebitne tobe.
+ prosi ,)ja, !a ga z vozom pelje v Fim. #e! potjo , konja tako priganja, !a konju
spo!rsne in si zlomi nogo. +li lahko , terja o! +)ja o!ko!nino za konja; Kako je s
plailom cestnine;
) 5* )
+ je !olan ,)ju *>>. , privoli, !a mu + namesto *>> !a vola. Kaken institut je to;
Nato +)ju tretji stvar evincira. $vetuj +ju.
+ je sreal starega znanca ,ja ter mu potoil, !a mu sose! ne vrne posojila. , je +)
ju zagotovil, !a mu bo plaal !olg v enem te!nu. Kakna razmerja nastanejo ter
kakne so morebitne tobe;
+ in , se !ogovorita, !a bo + izroil ,)ju *>> sestercev, , pa bo v zameno osvobo!il
sunja $tiha. , nato $tiha noe osvobo!iti. 0a kakno razmerje gre; +li lahko, in e,
s katero tobo + zahteva o! ,)ja, !a osvobo!i $tiha;
Da!ja vozi tovor petih trgovcev, ki ga imajo v solastnini. Da!jo ugrabijo skupaj z enim
trgovcem (solastnikom". 'a trgovec plaa ugrabiteljem *>>> sestercev o!kupnine, !a
rei sebe in tovor. Komentiraj.
+ je sose!u elel pokriti streho zara!i bliajoe nevihte. %ri tem je po nesrei razbil
kip. %ojasni nastalo razmerje, morebitne tobe, o!ko!nine.
) 51 )
+ je ,)ju ukra!el neko stvar. Ker ga je bilo strah, !a ga bo!o o!krili je stvar hranil pri
#eviju. K!o lahko o! #evija zahteva stvar in s katero tobo;
'icij je #eviju ukra!el konja. Kakne tobe ima na voljo #evij, !a bi !obil nazaj
posest na konju; Katera izme! njih je zanj bolj ugo!na in zakaj;
'icij ukra!e $eju konja. Katere tobe so na razpolago; Katera je najbolj primerna;
+ ukra!e ,)ju zlato vazo. Katere reipersekutorne tobe ima na voljo +; Na kaj bo ,
obtoen po klasinem pravu; 0a vsako tobo nave!i konkreten primer.
Ne!orasli je izgubil posest stvari. +li jo je v resnici nehal pose!ovati ali ne;
+, ki mu je pretor prepove!al o!svajati, pro!a stvar ,)ju. +li bo , stvar lahko
priposestvoval;
) 53 )
Dastnik zemljia + je s silo pregnal posestnika ,)ja. +li je zemljie prilo po! +)jevo
oblast;
+ je pregovoril ,)jeve sunje, !a opuste posest na ,)jevi stvari. +li je , izgubil
posest;
Jenska + je s pismom po!arila zemljie ,)ju, ki ni njen mo. %otem pa je isto
zemljie vzela o! ,ja v zakup. Kaj lahko stori ,;
+ je ob!eloval svoj panik in kmalu zara!i velikega !ela !uevno zboli. +li je + izgubil
svojo posest;
6olnik + je rono zastavljeno stvar upniku ,ju ukra!el in pro!al .ju. +li . lahko
stvar priposestvuje;
+ je kupil brez varuhove avtorizacije stvar o! ne!oraslega ,, za katerega je menil, !a
je !orasel. +li lahko priposestvuje;
) 55 )
+ je !al sunja ,)ju, !a mu slui v !obri veri. $uenj kupi stvar, bila pa mu je tu!i
izroena. 9igava je stvar; Utemelji.
, se je polastil stvari, ki mu jo je !al + v hrambo. +li je + stvar prenehal pose!ovati;
+ kupi stvar o! pro!ajalca ,)ja in potem, ko mu je bila izroena, stvar ukra!e .. K!o
trpi ko!o;
+ je o! varuha ne!oraslega ,ja kupil hio in vanjo pripeljal obrtnika .ja, !a bi jo
popravil. /brtnik je pri !elu nael !enar (zakla!". Komu pripa!a !enar;
+)jevo ovco je ukra!el , in jo ostrigel. +li , lahko volno priposestvuje; 4z ukra!ene
volne je , napravil oblailo. +li obleka postane ,)jeva;
+ je na svojem zemljiu gra!il hio z gra!ivom ,)ja. +li bo gra!ivo postalo +)jevo;
Kakno sre!stvo ima ,;
) 5: )
+ je stvar nala vrgel stran ne !a bi jo hotel zavrei. %ri!e , in si stvar vzame.
+li bo stvar postala ,)jeva;
0astavni upnik + je imel zastavno pravico na goz!u. 4z lesa nare!i la!jo. +li je la!ja
pre!met zastavne pravice;
6olnik + je zastavil upniku ,)ju pro!ajalno. + je blago iz pro!ajalne pro!al in kupil
!rugo ter ga spravil v to pro!ajalno. %otem je umrl. +li sme upnik , s hipotekarno
tobo zahtevati vse blago, ki se v tej pro!ajalni nahaja;
+ je zastavil svoje stvari ,)ju in .)ju v celoti, ampak zastavljene stvari imata 6 in G.
$ kakno tobo bosta , in . zahtevala prepustitev posesti; Kaj e pri!e !o spora
me! njima samima;
'icija je zastavila tuje zemljie 'iciju, zatem pa e #eriju. Ko je kasneje postala
lastnica te zastavljene stvari, jo je ocenjeno !ala mou za !oto. Kako je z #erijevo
zastavno pravico;
+ je kupil vino o! ,)ja, !obil pa je kis. +li kupna pogo!ba velja;
) 5< )
+ eli plaati svoj !olg upniku ,)ju, ki biva v blinjem mestu. 0ato naroi .)ju, ki
namerava iti na trni !an v mesto, naj zanj !olg plaa. Ker rauna na .)jevo
pozabljivost, isto naroi 6)ju. K!aj postane !rugo naroilo brez pre!meta; +li obstaja
pravna zveza;
%osojevalec + !a ,)ju posojilo na ta nain, !a naroi svojemu !olniku .)ju, !a
izplaa ,)ju !oloen !enarni znesek. +li je , postal !olnik; Kakno je to posojilo;
+ naroi ,)ju, !a plaa .)ju znesek, ki ga + !olguje .)ju. +li je + postal !olnik; 0a
kakno posojilo gre;
+, ki je zaprosil za posojilo ,)ja in .)ja, !obi posojilo o! 6)ja, ki ga ima za ,)levega
!olnika, me!tem ko je 6 v resnici .)Gv !olnik. +li velja posojilna pogo!ba; Kakno
pravno sre!stvo ima na voljo .;
Dastnik kamnoloma je !ovolil +)ju, !a sme tam kopati kamenje. %otem, ko je + imel
s pripravami veliko potrokov, mu lastnik prepove pri!obivanje kamenja. Kaj lahko
stori +;
%obegli suenj je poso!il !enar +)ju. +li lahko zahteva !enar sunjev gospodar?
) 5@ )
'icij&=+li mi obljubis !ati *>>> e ne ne !a sunja stiha !o *.5;= =/bljubim=. suenj
prej umre. kaj lahko 'icij zahteva, katreo tobo ima na voljo;
Kaj je utilitetno naelo in k!aj velja;
Kaj je to pasivna legitimacija in k!o je pasivno legitimiran pri rei vin!ikaciji;
+ !a v zakup ,)ju panik na katerm rastejo strupene zeli. Nekaj ,)eve ivine zboli
nekaj pa jo tu!i pogine. %ojasni razmerje in mogoe tobe ,)ja e obstajajo?
+ !a , stanovanje v najem za :>, , pa .)ju v po!najem za <>. Dastnik + .)ju
onemogoi bivanje v stanovanju. +li in k!o ima kakne zahtevke in kako jih uveljavi.
+ ,)ju v nulo spropagira konja, ki mu ga pro!aja, zamoli pa mu, !a ima konj
obasno napa!e na!uhe. 0a kaj o!govarja + in katero sre!stvo bo , imel proti
njemu.
) 5A )
Kako so Fimljani reevali nejasnosti pri stipulacijski pogo!bi; 0akaj;
+ je o! ,)ja kupil kup kamenja v njegovem kamnolomu, a ga kasneje ni priel iskati.
Kaj naj stori , s kupom kamenja, ki je v napoto;
+ najame so! vina o! ,)ja, ko v njega natoi vino ugotovi !a so! pua in vino se
izlije. +li bo lahko terjal povrnitev =strokov=;
+ ,)ju pro!a .)jevo stvar. Kasneje to stvar po!e!uje. +li bo lahko terjal stvar nazaj;
Najemnik v najeto stanovanje vzi!a nova okna in vrata. po koncu najemne pogo!be
jih (bivi" najemo!ajalec vzame ven. +li jih (bivi" najemnik lahko zahteva nazaj, s
im;
'rgovec + kupi o! ,)ja zaboj oliv in olje. + se !ogovori, !a e ga ne bo !oma, naj ,
pusti blago v vei.Ko pri!e , je vea zaklenjena in zato pusti pre! vrati. 9ez nekaj
asa pri!e k +)ju pleskar ., ki zahteva plailo za neko preteklo storitev. Ker +)ja ni
!oma vzame zaboj. 0ahtevki, razmerja;
) 5B )
, je vekrat ho!il preko +)jevega vrta na avtobusno postajo, ko mu je + rekel naj ne
ho!i ve, je reku , !a je to za!nji, ker se je zbu!il pozno in !rugae ne bi utegnil. +
zaloti ,)ja,ko tee preko njegovega vrta. Kaj lahko stori +; Kaj pa e je ,)ja lovil
sose!ov pes;
+ ju kupil zemljie, ki je bilo izre!no suho. $ose!a je vpraal za slunost vo!e,
ven!ar le ta tega ni hotel ker je bil +)jev neak nekaj !olan. $ose! zato ustanovi
slunost ,ki je v koristi samega +)ja. + umre in njegov !e!i (neak" tr!i, !a je
slunost priposestvoval. + to !ri; 0akaj;
Najemniku +)ju je puala streha, zato je o!el na streho in ko je popravljal streho
mu je opeka pa!la na ,)jev avto. Fazmerje. 0ahtevki;
+ se je zavezal kot porok, ker je mislil !a bo to samo pro forma. Kasneje pa se
izkae, !a je !olnik neplaevit. Kaj lahko stori, ker je mislil, !a bo porok samo pro
forma;
Kaj je !obroverna posest in k!o je !obroverni posestnik. 6o k!aj je posestnik
!obroveren z vi!ika pri!obivanja plo!ov;
) :> )
+ je zara!i politine nevarnosti in gronje zakopal !enar in zbeal. 9ez nekaj let se
vrne, a je pozabil kam je zakopal !enar. Kako je z posestjo in lastnino; +li se
naj!itelj lahko uspeno sklicuje na naj!bo zakla!a, e !enar naj!e;
*.*. + pro!a vazo ,)ju. + izroi vazo ,)ju, , pa +)ju kupnino. 9ez @ mesecev , izve,
!a je vaza .)jeva. Kaj lahko stori ,.
+ ukra!e kolo ,)ju. Nekaj mesecev se z njim vozi, nato pa ga nekega !ne zara!i
tega, ker ga , vi!i na kolesu pro!a .)ju. Kaj lahko stori ,;
+ je o! ,)ja sprejel *> konjev, !a jih prepelje z la!jo v +friko. #e! vonjo en konj
umre; K!o o!govarja; 0a kakno razmerje gre;
+ in , se !ogovorita, !a bo , +)ju napravil pisalno mizo, + pa mu bo to plaal. , je
e zael z !elom, ven!ar zara!i !rugih stvari !ela ne !okona. Kaj lahko stori + e&
a" je + !al ,)ju les za mizo
b" sta se !ogovorila, !a bo les za mizo priskrbel ,
0a kaj gre;
) :* )
+ je sreal svojega strica ,)ja in ga prosil za nekaj !enarja. , potegne iz epa
kuverto in mu jo !a. + ga vpraa k!aj mu mora znesek vrniti, ven!ar , pravi, !a se
bosta kasneje !ogovorila, ker se mu mu!i. , je el ez cesto in ga je povozil avto.
Kakno razmerje je nastalo me! njima. Dahko ,)jev !e!i o! +)ja zahteva !enar kot
svojega;
+ se je z ,)jem !ogovoril, !a bo kupil ves pri!elek, ki bo zrasel na njegovi njivi za
*>>>. Kakno razmerje nastane; K!o trpi riziko, e je letina slaba; K!o pa trpi riziko
v primeru, !a se + !ogovori z ,)jem, !a kupil ves njegov pri!elek po *> na kilogram;
, !a +)ju v zakup zemljie. %ojavi se ., ki vzame plo!ove ) tiste, ki so bile e na
!revesu in tiste, ki jih je + e obral in so bili e v zaboju". Kakna razmerja
nastanejo, kakni zahtevki se lahko uporabijo in k!o jih lahko uporabi;
K!aj je poleg pogo!bene globe mogoe zahtevati tu!i izpolnitev (primarne" obveznosti;
Nave!i praktien primer?
Vrste slunosti. Utemelji razliko? (najve 5 stavki"
Natej razlike me! pactum antihreticum in tiho antihrezo?
) :1 )
+ je hipoteno zastavil vazo trem upnikom, Najprej ,)ju za svoj !olg v viini *>>, nato .)
ju za 'icijev !olg v viini *1> in kot tretjemu e 6)ju za svoj !olg v viini 5>. 6 se je z ,)
jem !ogovoril, !a mu bo plaal njegovo terjatev ter !a bo potem on vazo pro!al. +li bo
uspel; 9e, zakaj; Kakna bo!o poplaila posameznik upnikov, e bo za vazo iztril 15>;
%ojasni?
+li so fi!uciarne pravne posle teli me! simulirane pravne posle; Utemelji.
+ v !obri veri kupi zemljie o! nelastnika ,)ja, ki mu ga tu!i prepusti, nato pa
vzame isto zemljie o! lastnika .)ja v zakup; Kako je s posestvijo in kako z
lastninsko pravico;
G!en izme! !rubenikov vesoljne !rube je raz!rl !rubo zara!i bogate !e!iine, ki
se mu je obetala o! strica. Kakne so posle!ice njegove o!pove!i;
+ zastavi ,)ju srebrno vazo. %otem jo + ,)ju ukra!e in jo pro!a .)ju. Kaj lahko
nare!i ,;
+ ima uitek na srajci. Ker ima svojih srajc !ovolj, jo !a v najem ,)ju. . pravi, !a
tega ne bi smel storiti. K!o ma prav in zakaj;
) :3 )
+ je sreal starega znanca ,)ja ter mu potoil, !a mu sose! ne vrne posojila. , je +)
ju zagotovil, !a mu bo (," plaal !olg v enem te!nu. 0a kaj gre; 'obe;
+li sta in k!aj sta suenj in sin po! oetovo oblastjo o!govarjala za pogo!bene
obveznosti; Kako oe o!govarja pri actio !e peculio;
Fazvoj instituta pactum !e ven!en!o pignore skozi rimsko pravo?
Kaj so to imisije; Katero pravno sre!stvo je na voljo;
/pre!eli razliko me! tempus utile in tempus continuum?
/pre!eli pojem usucapio e7 fi!uciae.
) :5 )
Kaj so konklu!entna !ejanja; Nave!i primer.
/pre!eli pojem successio in usucapionem.
VP1!;!5<! P1= +>9D9V=54K?/ .V9D.
5a"tej 7 temeljne razlike med rimskim pravom in sodobnim civilnim
pravom
*. Fimsko pravo je kazuistino - izviralo je iz posameznih primerov, torej naeloma
ni naklonjeno uzakonitvam. $o!obno civilno pravo je uzakonjeno.
1. Na zaetku velja rimsko pravo samo za rimske !ravljane - v tem ob!obju velja
pravo po personalnem naelu. 6anes veja pravo po teritorialnem naelu.
3. Fimsko pravo je zaprt sistem akcij - samo e je pre!vi!ena posebna toba (actio",
lahko upravienec uveljavlja svojo pravico. $o!obno civilno pravo pa je sistem pravic
) :: )
in pravnih dolnosti - tisti, ki ima neko pravico je samoumevno upravien, !a jo, e
je to potrebno, s tobo uveljavlja.
Kak"na je najvanej"a razlika med <ustinijanovo kodi,ikacijo in sodobnim
civilnim zakonikom?
V 8ustinijanovi ko!ifikaciji ne velja !erogacijska klavzula, sestavljena je iz teh !elov,
veinoma obsega mnenja starih klasikov in me! njimi prihaja vekrat !o antinomije.
$o!obni civilni zakonik upoteva !erogacijsko klavzulo, je enoten skup zakonov, me!
katerimi ni antinomije.
!li so imeli spisi klasinih pravnikov znaaj zakona? !rgumentiraj
Najprej pravniki spisi niso imeli znaaj zakona. Deta 31@ pa Konstantin %avlovim
$entencam pripozna obvezno mo (znaaj zakona". 6elno so !obili znaaj zakona
tu!i z zakonom o navajanju (51<". $ tem, ko je 8ustinijan uvrstil v svoje 6igeste
o!lomke iz pravnikih spisov, so v tej obliki v kateri so bili prevzeti postali
uzakonjeno pravo (!obili znaaj zakona".
Kaj je to &orpus =uris &ivilis?
V sre!njem veku je !obila 8ustinijanova ko!ifikacija skupaj z Novelami ime .orpus
4uris .ivilis.
9asovno opre!eli pretorsko pravo. Kaj je e!ictum tralaticum;
,azilike in njihova povezava z 8ustinijanovo ko!ifikacijo.
Kaj je glosa, interpolacija, le7 imperfecta;
) :< )
.esarsko pravo in kje se pojavlja.
Nekaj nael iz rimskega prava se !anes pojavlja v naem civilnem pravu. /! ko! in
kako so prila tja;
Kako so raz!eljene 2ajeve institucije in na kaj je vplivala njihova !elitev;
/pre!eli pojme& glosa, interpolacija, antinomija. (3 stavki"
9asovno in vsebinsko opre!eli pojem !ecemviralno pravo?
Vsebinsko in asovno opre!eli nasle!nje pojme& vulgarizacija, recepcija, kontinuiteta.
) :@ )
Kaj je corpus iuris civilis in kaj corpus iuris canonici? 9predeli asovno
obdobje.
V sre!njem veku je !obila 8ustinijanova ko!ifikacija skupaj z Novelami ime .orpus
4uris .ivilis.
.orpus iuris canonici se o! leta *:A> naprej ura!no imenuje celotno stareje, po
veini v sre!njem veku nastalo pravo katolike cerkve.
9asovno umesti in opre!eli honorarno pravo.
Kaj je, k!aj in kako se uporablja obe pravo;
Kaj je ius civile? V em se razlikuje s sedanjim pojmovanjem civilnega
prava?
4us civile je bilo pravo, ki je veljalo samo za Fimljane. Veljalo je po personalnem
naelu, !anes pa velja teritorialno naelo. 4us civile je obsegalo vse pravne panoge,
!anes pa je civilno pravo samo ena izme! pravnih panog.
Kaj je ius respon!en!i in v em je njegov pomen;
8e leto 5B> in ti si so!nik in mora razso!iti v skla!u s tistim asovnim ob!objem. %o
tvojem mnenju bi toenca oprostil. Dahko to napravi ali mora e kaj upotevati;
) :A )
Kdo so bili zakonodajalci v posameznih obdobjih in kako je bilo ime
zakonom?
*. civilna !oba& lju!ske skupine
1. honorarna !oba& lju!ske skupine
3. klasina !oba& senat - senatus consultum (senatov sklep"
5. postklasina !oba& cesar
%retorski e!ikt ) k!o je !al naroilo zanj in komu; %osle!ice;
Kako so se imenovali zakoni plebejskih zborov in za koga so bili obvezni;
Kdaj so delovali postglosatorji? )od % do* V em so se razlikovali od
glosatorjev )poleg tega da so komentirali glose*?
6elovali so o! leta **>> !o *1:>. $o mnogo bolj teili k povezavi s takratnim
pravom. Nava!no niso ve segali po 8ustinijanovih virih, ampak so gra!ili naprej na
!osekih glosatorjev ter so jih po svoje ob!elovali. $ tem svojim razirjenim
!elovanjem so utirali pot tu!i me!naro!nemu zasebnemu pravu. Najugle!neja
komentatorja sta bila& ,artolus in ,al!us.
Fazlika me! 8ustinijanovo ko!ifikacijo in so!obnim zakonom;
Kaj so responzi in kaj reskripti. K!o jih je lahko !ajal; (1 stavka"
) :B )
.ivilno pravu v rimskem pravu in !anes;
+akon o navajanju. Kaj je to? Kdaj je bil sprejet? 5a kaj kae? )7 stavki*
4z!ala sta ga cesarja 'eo!izij 44. in Valentinijan 444. leta 51B. 0 njim sta skuala
ure!iti uporabljanje mnenj klasinih pravnikov. %o tem zakonu se je so!nik moral
!rati mnenja, ki ga je soglasno zastopalo : klasikov& Papinijan, Pavel, Ulpijan, Gaj
in Modestin.
e me! njihovimi mnenji ni bilo soglasja za so!nika obvezno mnenje veine o!
njih
pri enakosti glasov za so!nika obvezno mnenje %apinijana
e se %apinijan ni izjavil so!nik o!loi po svoji presoji
'a zakon !okazuje, !a je bilo pravoznanstvo v tem asu na nizki stopnji.
Kaj je recepcija rimskega prava; Njen pre!met in rezultat?
Kaj je obiajno pravo, na em temelji in k!aj obiajno pravo preneha veljati.
%ojem in asovna uvrstitev kavtelarne jurispru!ence. Kaj jo je nasle!ilo;
) <> )
Fazlika me! ius cogens in ius !ispositivum;
P1=/?1= =+ D?D5?>! P1!V!
Kakno sre!stvo imajo na voljo upniki preza!olenega !e!ia;
Kako so omejena volila po zakonih. Napii imena zakonov in kratko vsebino.
6vojni pomen nujnega !e!ia?
+ napisal oporoko v kateri je za !e!ia postavi sina ,)ja. 9ez eno leto se mu ro!i sin
.. Ko ga z vozikom pelje na spreho!, si rani nogo, !obi okubo, pri!e !o sepse in v
hu!ih mukah umre. K!o !e!uje in na kaken nain;
Kaj je to fi!eikomisarina substitucija.
) <* )
/!govornost !e!ia in fi!eikomisarja za zapustnikove !olgove pri vesoljnem
fi!eikomisu.
a" + naj bo !e!i, e mi postavi nagrobni spomenik.
b" + naj bo !e!i in naj mi postavi nagrobni spomenik.
%ojasni, za kaj gre. K!aj bo !e!i lahko pri!obil !e!iino;
Kaj je namen materialnega in formalnega nujnega !e!ovanja;
+ se po!a na pot, za njim se izgubi vsaka sle!. 6e!ii zahtevajo naklonitev
njegovega premoenja. Kaj naj storijo in po! kaknimi pogoji; 0a kaj pravzaprav
gre;
/e in ne!orasli sin umreta skupaj v potopu, po komu bo !e!ovanje;
+ je pisal oporoko. $in , mu svetuje, !a naj v oporoko vkljui volilo za .)ja, ki mu je
pomagal zi!ati hio. Ker se + ne spomni, !a bi mu . pomagal zi!ati hio, prav tako
pa mu ne eli nare!iti krivice, napise&=, naj !obi volilo *>>>, e mi je pomagal
gra!iti hio.= Komentiraj? (1 stavka"
) <1 )
Na !e!iini je ustanovljen vesoljni fi!eikomis. Ko !e!i po nekem asu prepusti
fi!eikomisarju vse stvari, ga le)ta obtoi, !a ni !obro skrbel za !e!iinske stvari.
K!o ima prav;
+ je raz!e!inil svojega sina, ker mu je , pove!al, !a ga je hotel zastrupiti. , si je to
izmislil, ker mu je sin +)ja prevzel punco. Kaj lahko !osee sin; V em je problem;
%rijatelja zanima kaj je to transmisija. Fazloi mu kaj je to po slovensko in za kaj
gre. (1 stavka"
+ se zlae ,)ju !a ga hoe njegov sin zastrupiti, zato ga ta raz!e!ini. V resnici pa je
+ to rekel le zara!i maevanja ker mu je ,)jev sin prevzel punco. Kaj po
8ustinijanovem pravu lahko stori raz!e!injeni !e!i;
+ ) tu!ent prava ) je napisal holografno oporoko. Ko jo je spravil v pre!al, se mu je
polila vaza in vo!a je uniila oporoko, tako !a ni bilo vi!eti !atuma in po!pisa. +li
bo!o intestatni !e!ii uspeno izpo!bijali oporoko; Kaj je holografna oporoka;
) <3 )
+ umre, !oma ima sliko o! ,)ja. +)jev !e!i misli !a pripa!a slika zapuini in jo
obesi v svojo !nevno sobo. +li jo lahko priposestvuje; V em je problem;
Kaj je vstopna pravica;
+ je zelo bogat in ima veliko premoenje, ven!ar nobenih soro!nikov. Kaj bo njegovo
zapuino po smrti;
+ bo svoje premoenje zapustil otrokom, a bi ra! tu!i soprogi naklonil premoenje.
Ne bi pa elel, !a bi soproga, e bi se znova poroila, oko!ovala otroke. Kaj bi mu
svetovali naj nare!i;
+ nare!i holografno oporoko. V njej postavi za !e!injo kolegico ,. + je imel se 3
polnoletne sinove. + je slial, !a kolegica , ni bila ravno v najbolji o!nosih z +)jem,
kot je to on mislil, zato se o!loi razveljavit oporoko, ker pa tega !irektno ni mogle,
ker je bila oporoka shranjena pri .)ju, mu je poslal mail. 6rugi !an + v prometni
nesrei umre. K!o bo !e!oval; kaj je sploh holografna oporoka ;
=#oj !e!i bo!i +, e bo moj !e!i ,.= 0a kakno postavitev !e!ia gre in kaj bo z
njeno veljavnostjo;
) <5 )
/e je v oporoki brez razloga raz!e!inil e!inega sina. Kaj lahko nare!i sin po
8ustinjanovem pravu; Kaj mu pripa!a, e bo pravno sre!stvo uspeno;
#aterialno nujni !e!i ne !obi ni po oporoki. Kaj lahko zahteva; Nave!i pravno
sre!stvo.
6e!i je plaal !olg za katerega ni ve!el, !a ga je e plaal zapustnik. %ojasni ali je
tra!icija uspena. Katera pravna sre!stva pri!ejo v potev;
Kakno pravno sre!stvo ima na voljo sin, ki ga je oe neupravieno raz!e!inil; Kaj
bo s tem !obil;
='icij naj bo !e!i, e bo !e!i $ej.= %ojasni.
+li mi obljubi !ati *>>, e me ne bo napisal v oporoko; Kaj je to;
+ je bil izre!no nesramen !o sunjev ven!ar ko je umrl se jim je hotel o!!oliti za
storjeno zlo in je veliko sunjem z volili po!elil prostost.6e!iu to ni bilo ugo!no, ker
je poleg tega moral poplaati veliko +)jevih !olgov.Kaj lahko stori;
) <: )
+ je bil v!ovec. 0a!nja leta je zanj skrbela ,. + bi ra! zapustil svoje premoenje ,, a
se boji, !a bo!o !e!ii izpo!bijali oporoko. $vetuj +)ju.
+ ne eli, !a bi !e!oval k!o o! njegovih soro!nikov. Kaj lahko stori, !a ne !obijo niti
nujnih !eleev;
+)jev !e!i , je .)ju izroil 6)jevo stvar kot volilo.%o !veh letih pri!e 6 !o .)ja in
me! njima pri!e !o sporo zara!i stvari. Kako bo spor reen po rimskem pravu;
Nemo pro parte testatus, pro parte intestatus !ece!ere potest.
+ se po smrti ene znova poroi, a z !rugo eno nima otrok. Kaj lahko stori, !a bo
zagotovil, !a bo!o njegovi mla!oletni otroci !e!ovali, !a bo preskrbljena ena,
ven!ar !a le)ta ne bi z novo moitvijo oko!ovala !e!iev. Utemelji?
) << )
Kaj se zgo!i, e je + v oporoki zapisal&=Vse !e!uje moj prijatelj, e bo maeval
mojega sina. #oj !rugi sin bo raz!e!injen, ker noe maevati svojega brata.=
K!aj mora biti po rimskem pravu !e!i pasivno oporono sposoben;
Kakna je razlika me! vstopno pravico in transmisijo;
V em je problem postavitve !e!ia na !oloeno stvar;
0apustnik hoe !ati otrokom in eni premoenje, a se boji !a se bo ena vnovi
poroila. Kaj lahko nare!i;
) <@ )
%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
%%%%%%%%%%
Ka| |e poravnava? Kakno pravno sredstvo |e na vo|o?
Ka| |e konvaescenca? Kater so pogo| zan|o? Nap prmer
Katera sta ba bstvena eementa poravnave? Naved konkreten
prmer!
Nap prakten prmer konsttuta. Ka| |e n|egova vsebna n bstvo? (2
stavka)
K|e se uporab|a resttutorna kavzua? Kako se gas?
Denc|a naoga? Kda| postane ztoz|v? Tozba?
Razka med mandatum quacatum n starnarsko pogodbo. Kdo trp
nak|uno unen|e?
Prmer za pravo n nepravo pogodbeno gobo.
Razke med rabo n uztkom?
Oprede teme|n nae obrestovan|a?
Razoz po|em tskontestac|a n kaken pomen ma v rmskem pravu?
(3 stavk)
Ka| so nn n ka| zpodbo|n pravn pos?
Vrste suznost. Uteme| razko! (na|ve 4 stavk)
) <A )
Nate| razke med pactum anthretcum n tho anthrezo!
A so ducarne pravne pose te med smurane pravne pose?
Uteme|.
A sta n kda| sta suzen| n sn pod oetovo obast|o odgovar|aa za
pogodbene obveznost? Kako oe odgovar|a pr acto de pecuo?
Razvo| nsttuta pactum de vendendo pgnore skoz rmsko pravo!
Ka| so to ms|e? Katero pravno sredstvo |e na vo|o?
Oprede razko med tempus ute n tempus contnuum!
Oprede po|em usucapo ex ducae.
Ka| so konkudentna de|an|a? Naved prmer.
Oprede po|em successo n usucaponem.
1.Ka| |e stvarna pravca? Katere poznamo?
2.Uttetno naeo. Iz|eme od tega naea.
3.Fkc|e ezee zapune.
4.Katera |e tozba zastavne pravce? Iz k|e zha|a?(prbzno)
5.Negatorna tozba.
6.Napake pr kupn n proda|n pogodb.
7.Pogo| za tradc|o.
8.Ome|tev dedeve odgovornost za zapustnkove dogove.
9.us oherend et succedend

Ka| pomen stovrstnost ter|atve?
Predeava: Probem predeave: e predeovaec predea tu|o stvar. Kdo
postane astnk?
Iz esa nastane obgac|a?
Razka med kontrakt n pakt?
) <B )
Koko znaa nu|n deez?
Cemu v stvarnem pravu |e podobna ces|a? Tradc|
Porokova obveznost pr adproms|skem porotvu
Na ka| se nanaa aternatvnost pr obveznost? Na predmet.
Poravnava
Tu|ka
Prmer
Kam spada (med nomnatne kontrakte tpa faco, ut facas)
Tozba
Ka| |e kupna pogodba?
Ka| |e bago pr kupn pogodb?
Kakna mora bt kupnna?
Kda| se po|av prmernost, kot pogo| kupnne? V katerem asu se
po|av?
Ka| e cena odstopa od predpsane?
Materano nu|no dedovan|e
Mandatum quacatum
Od koga bo upnk prvo zahteva?
Doznost mandanta? Povrntev potrokov. Koko znaa|o? Toko kokor
n moge zter|at od doznka
Formano nu|no dedovan|e: pravca dooenh oseb, da so omen|en v
oporok. Ce |e sn, ga mora oment pomensko; here pa pomen, kot
vse ostae
Kda| se te|e, da |e ter|atev prea na prevzemnka?
a. Na emu ahko teme| odstop?
b. Cemu |e podobna ces|a?
Revndkac|a
c. Legtmac|a
d. Na ka| se gas obsodba
e. Kdo ocen stvar?
Dekt, kvazdekt
f. Na emu teme| odgovornost za dekte? Na protpravn posedc
n krvd. Upoteva se ob|ektvna odgovornost
Hoografna oporoka: mora bt astorono napsana n podpsana.
Zamuda:
g. Denc|a n posedce
h. Doznkova n upnkova
) @> )
. Kako |e z zamudo, e strank nsta doo roka? Ko ga opomn, ta
pa ne zpon.
Za katere obveznost ve|a nevarnost nak|unega unen|a? Za tste,
k|er |e predmet ndvduano dooena stvar
Uztek; neprav uztek (obgac|sko razmer|e)
Posovodstvo brez naroa
a. Kako skrbno mora ravnat posovod|a? Kot dober gospodar.
Iz|eme? Neposredno grozea sa.
b. Kda| more zahtevat povrntev potrokov? Kadar |e oprav|en
pose ustreza gospodar|ev resnn a vsa| domnevn vo| n |e b zan|
korstno zaet. Kda| ne more zahtevat? Ko |e oprav|a tu|e pose zoper
zreno gospodar|evo prepoved.
Posest
c. Kakne so pravne posedce?
d. Kdo se te|e za posestnka? Lastnk, neastnk.
e. Kakne nterdkte nud pretor?
f. Int. de v: kakne pogo|e mora zpont posestnk? Koko asa
mogoe naprert?
Excepto non admpet contractus:
a. Ugovor zarad nezpon|ene pogodbe
b. K|e se po|av|a? Pr snaagmatskh pogodbah
c. Katere so snaagmatske pogodbe? Tste, pr katerh sta obe
strank zavezan n upraven
d. Prmer snaagmatskh pogodb:
Obogattvene tozbe
e. Kam spada to razmer|e? Kvazkontrakt
f. Katere obogattvene tozbe poznamo?
Kakna sposobnost |e to, da napravmo oporoko?
Ka| |e to neve|avna oporoka?
g. Naknadno neve|avna oporoka?
h. Obke: unen|e naa a po nesre
Obke prdobtnh nanov astnnske pravce
. Razka med okupac|o n prdobtv|o zakada?
|. Kako prdob astnnsko pravco pr prdobtv zakada?
Kupna pogodba
k. Ka| |e ahko bago?
. Ka| |e posedca, e se skepa pogodba gede stvar, k |e n v
trenutku, ko se pogodba skepa? Neve|avnost. Kda| ahko z|emoma
kupna pogodba nastane, e stvar n? Podov. Obsta|a veka
ver|etnost, da bodo obsta|a
m. Kupnna
) @* )
. Kakna mora bt kupnna
. Kdo uvede pogo| prmernost cene? Dokecan; maksmran|e
cene; uradna cena
. Probem: ko konkretna cena odstopa od uradne: Izpodb|an|e
zarad nadpoovnega prkra|an|a
1. kokna |e toeranca?
2. ka| ahko stor kupec v takem prmeru?
n. Tozbe z kupne pogodbe
Voo
o. V breme koga
p. Tozbe
Katerh ter|atev n mogoe odstopt? Pactum de non cedendo
Posestno varstvo
q. Interdkt
r. Komu pretor odreka posestno varstvo? Vcoznemu posestnku
s. Kdo |e vcozn posestnk?
Pakt
t. Ka| se te|e za Pacta adecta?
u. V zvez s kaknm pogodbam so mozn dodatn dogovor?
v. V kakn zvez so t dodatn dogovor s kontrakt? V neposredn
asovn n vsebnsk povezav
w. Pretorsk pakt:
. Kater so de recepts?
Fdekoms; veso|n dekoms
2. Pobotan|e
a. K|e |e obvezno?
b. Kdo |e bonorum emptor?
3. Ka| sme sodoznk uve|av|at v pobot? Ter|atve, k |h ma|o drug
sodoznk, ker se sodoznk te|e|o za en sub|ekt
4. Prposestvovan|e prostost suzn|a
5. Prenehan|e zastavne pravce
a. Ha pogor. Obremen|ena |e z zastavno pravco. Nekdo |o obnov.
A zastavna pravca e vedno obsta|a? Da, ke |e zem|e
obremen|eno. Ka| ma na vo|o tst, k obnov ho?
6. Transms|a
7.
8. okupac|a:
a. ka| |e pogo|, da nastane astnnska pravca?
b. Razka med zavrzeno n odvrzeno stvar|o?
9. Druzbena pogodba?
a. Kako mora ravnat druzbenk? Kot v astnh zadevah. Od kod ta
de|a? Interes druzbe.
b. Konec druzbe
10. Lev|a druzba: e druzbenk trp samo kodo n pa upraven do
nobenh korst.
) @1 )
11. Hoografna oporoka: astorono napsana n podpsana.
a. Kda| se po|av? V cesarskem pravu
12. Imetnk
13. Pactum de non petendo
a. Razka med odpustom doga n pactum de non petendo
b. Posedca odpusta doga
c. Posedca pactum de non petendo: pactum de non petendo se
ahko spremen v pactum de petendo
14. Mancpac|ska oporoka n oporoka per aes et bram: Lstna
namesto ustne z|ave!
15. Prasttev
16. Depostum rreguare
a. Ka| se dogovorta? Da ahko stvar porab.
b. Cemu |e to podobno?
17. Ius oherend et succedend
18. Pakt:
a. Iztoz|vost paktov
19. Pacta adecta:
a. Kakna mora bt pogodba, da ahko dodamo pacta adecta?
Boma de
b. V kakn zvez mora bt pacta adecta s kontraktom?
20. Tradc|a: pogo|
21. Napake: vrste stvarnh napak
22. Substtuc|a
23. Iz esa nastane obgac|a?
24. Posovodstvo brez naroa |e podobno mandatu. Ka| |e e
podobno mandatu?
25. Kako skrbno mora ravnat druzbenk v druzben pogodb?
26. Neprav uztek:
a. s em s zagotovm vrntev? S stpuac|o n porok - cauto
usufructuara
27. Poravnava: 2 pogo|a
28. Ipso ure compensatur
29. Kako unku|e pobotna z|ava? Ex tunc - od takrat, ko b se prv
ahko pobotaa
30. Naea obrestovan|a
31. Pod|etnka pogodba
a. Za ka| gre pr pod|etnk pogodb?
b. Kakne vrste poznamo gede na predmet?
c. Ka| |e ahko predmet pod|etnke pogodbe?
d. V em sta s podobna zdeava zdeka n stortev?
e. V em |e razka?
f. Ka| |e obveznost pod|etnka? Konn uspeh
g. Ka| |e dozan naronk?
h. Ka| pomen prevzet? Pregedat n uve|av|at napake
. Ka| pa pr stortv?
) @3 )
|. Prmer stortve
32. Ustanovtev suznost po honorarnem pravu? Pactonbus et
stpuatonbus
33. sps kasnh pravnkov zven |ustn|anovh Dgest?
a. Kako |e razde|ena snov v Ga|evh nsttuc|ah?
34. Kako se gas postavtev deda za dooeno stvar?
35. Recepc|a rmskega prava?
a. Kako ve|a receprano rmsko pravo?
36. Napake stvar pr kupn pogodb?
a. Katere vrste napak poznamo?
b. Katere astnost mora met stvar?
c. Ce n zrecno dogovor|eno, kakne astnost mora met stvar? Po
oba|h v prometu
d. Ka| |e dozan kupec stort? Pregedat stvar. Kako? Skrbno
37. Kako ustanovmo suznost po cvnem pravu?
a. Katere suznost se ahko ustanov|o z mancpac|o?
38. Substtuc|a
a. ??? aktvna, pasvna vona pravca????
39. Varutvo za nedorase
a. Kakno obgac|skopravno razmer|e nastane? Kvazkontrakt.
b. Kako skrbno mora ravnat varuh? Kot v astnh zadevah.
c. Kakne moznost ma varuh, kakne varovanec?
d. Accusato suspect tutors
40. Katere so na|stare|e obke oporoke?
a. Razka med mancpac|sko oporoko n oporoko per aes et bram?
Oporoka per aes et bram e navdezna.
41. Poravnava
42. Ad|ektc|ske tozbe
a. V zvez s em |h sreamo?
b. Ad|ektc|ska odgovornost?
c. Kako |e zavezan sn, kako suzen|? Suzen| samo naturano, sn tud
cvno
d. Katere so tozbe?
43. Vstopna pravca
a. Pr katerem dedovan|u?
b. Pr katerh razmer|h prde do vstopne pravce?
44. Revndkac|a
a. Legtmac|a
b. Koga te|e rmsko pravo za posestnka?
c. Na ka| se gas obsodba?
d. Ce se odo stvar vrnt, kako |o mora vrnt? Stvar n podove
(tabea)
e. Katere potroke ahko zahteva?
45. Depostum
46. Depostum rreguare
) @5 )
a. Na teme|u esa prdob astnnsko pravco? Na teme|u zrecnega
dogovra.
b. Cemu |e podoben? Brezobrestnemu poso|u
47. Kda| bo pubc|ansk toznk uspeen zoper cvnega astnka?
48. Sodarna obveznost?
a. Ka| |e bstvo sodarne obveznost? Od vsakogar ahko zahteva
zpontev ceotne obveznost
b. Benecum dvsons
49. Voo snend modo
a. Kako skrbno mora ravnat ded? Kot dober gospodar
50. Po katerem naeu se dooa skrbnost v pogodbenh razmer|h?
Uttetno naeo.
51. Katere tozbe ma voo|emnk?
52. Iz esa nastane obgac|a?
53. V em se o|o konsenzuan kontrakt od ostah? Zadoa ze
sama vo|a.
54. Dekt
a. Vrste?
b. Okodovan|e upnkov; aenato n fraudem credtorum
55. Benecum nventar
a. V em |e probem deda n zaka| prde do te pravne dobrote?
b. Kako odgovar|a ded za zapustnkove dogove?
c. Za katere obveznost odgovar|a? Za vse
d. Ka| spremen ta pravna dobrota? Ome| se odgovornost
56. Porotvo
57. Deac|sk razog
58. Ka| ma prednost v rmskem pravu? Oporono a ntestatno
dedovan|e?
59. Kako preneha|o obveznot?
60. Ka| |e navdezna zpontev?
a. K|e v resnc sreamo navdezno zpontev?
b. S em navdezno zponmo stpuac|o? Z akceptac|o
c. Kako se to zgod?
d. Kako zgeda obnost pr stpuac|?
Ka| |e to posest? Kaksn pravn ucnk se navezu|e|o na posest? Kdo so
b posestnk? Ka| se zgod, ce n vo|e? Posedce posest?
Premozen|ska zvrzba prde v potev takrat kadar doznk ne paa
doga tud po tozb ne.. Odgovar|a vsem svo|m upnkom z vsem svo|m
premozen|em.
Iz|eme: Vash e sta doznk n upnk v tesnem osebnem odnosu
potem |e doznk obso|en na toko kokor zmore (benecum
competentae - pravna dobrota zv|en|skega mnmuma).
) @: )
A e poznamo kako drugo zvrbo - osebno - upnk |e ahko doznka
proda a ub.
Stvarno |amstvo pa |e pravzaprav |amstvo v stvar, kar pa |e zastavna
pravca
Vpraan|a na ustnem zptu!
Ka| |e to nagb? A ga |e rmsko pravo upotevao?
Ka| |e re vndcato? Na ka| se gas obsodba?
Ka| |e aternatvna obgac|a?
Ka| |e predmet shran|evane pogodbe?
Ka| |e poso|na pogodba? Predmet poso|ne pogodbe?
Ka| |e posest? Kako se prdobva? Kakne so posedce? Kakna |e
razka med posestnkom n metnkom?
Fkc|a ezee zapune!
Lkvdnost ter|atve!
Ka| |e mandatum quacatum? Ka| |e to v so? Kater nsttut s
tem nastane?
Ka| |e dooa nterdkt utrub?
Ka| |e naog? Razga med naogom n pogo|em?
Kdo ahko uve|av|a v pobot tu|o ter|atev?
Vcozna posest. Reatvno vcozna posest.
Ka| |e stvarna pravca?
Katere tozbe zvra|o z zastavne pravce?
Ka| |e kvazkontrakt?
Za ka| odgovar|a posovod|a brez naroa?
Ka| |e vstopna pravca?
Ka| |e rok?
Lastnnska pravca
Transms|a
Proda|na pogodba
Dooena a doo|va kupnna
Komodat
Pobot
Odgovornost pr dakth n kvazdekth...
Materano nu|no dedovan|e (za ka| se uporab|a, do cesa so
upravcen dedc, kaksen |e nu|n deez)
Tradc|o (pogo|e, ka| se prenese n na kak nacn, ka| |e usta
causa tradtons, ka| ce |e kavza napacna-prmer)
Sodarne obgac|e (sovensko me=nerazdene, kako se ahko
ukne|o-benecum dvsons, ka| ahko zahteva doznk od upnka (ben.
cedendarum actonem))
Materano n formano nu|no dedovan|e
) @< )
Ad|ektc|ske tozbe
Locato condcto
Kupna n proda|na pogodba
Lastnnske tozbe
Suznost
Lex anastazana
Sodarne obgac|e - n podvpraan|a
Pobotan|a n podvpraan|
Fdekoms (denc|a, kdo |e tst, k |e upraven n kdo tst, k |e
zavezan,....)
Ustanovtev suznost n podvpraan|a (eno so ba mena potnh
n panh gozdnh suznost v atnn)
Poravnava, n|en eement+prmer
Tradc|a, naeo, eement,+ podvpraan|a s tem v zvez
Vstopna pravca, transms|a, razka+prmer
Ces|a, stranke, zvrtev
Uztek? katera so 4 naea suznost? Katera |e suznostna tozba?
Voo, vrste vo
Na kaken nan se ustanov|o suznost? vrste suznost
Kda| |e oporoka neve|avna? ka| povzro nnost? kda| dedno
prevzame skus?
Predeava
Ces|a, katere so predstopn|e ces|e v rmskem pravu
Lastnnska pravca ( denc|a, katera so upraven|a, tozbe, ka|
|e bontarn astnk, pogo| za prposestvovan|e )
Pakt (osnovno ka| so, pacta adecta, pretorsk pakt, cesarsk
pakt, ka| |e konsttut, Ka| |e bstvo konsttuta (kn|ga str. 301)v em se
razku|e od navadnega porotva, razka med pretorskm n cesarskm
pakt, razsodnka pogodba v obeh obdob|h )
Substtuc|a (denc|a, katere so, vsaka poseba| - vugarna,

puparna, kvazpuparna, dekomsarna)
Kdo ne uzva posestnega varstva
Razka med uztkom n rabo
Ka| |e porotvo (Pravna dobrota vrstnega reda,s m se ustanov,
kda| do subsdarnost,kakna obveznost nastane, koga upnk ahko
ter|a)
Kakna |e odgovornost pr dekth
Ka| se prenese n na kaken nan (pr tradc|)
Ka| e |e kavza napana (prmer)
Ka| so n|e stvar
Denc|a pactm de non petendo
Ce b zpon cendentu potem, ko |e ces|a ze oprav|ena
Posedca esa |e zmota, prava gede de|anske n pravne zmote,
kda| de|anska zmota povzro nnost
Kda| okupac|a ne prpe|e do prdobtve
) @@ )
Kakne vrste pod|et. pogodb poznamo, ka| |e predmet v em sta
s podobna zdeava zdeka n stortev n razna,ka| pomen prevzet
pr stortv,
Kako se ustvar hpoteka, ka| se strank dogovorta, od koga
zahteva zastav|eno stvar n s katero tozbo
Katere obogattvene tozbe poznamo
Ko konkretna cena odstopa od uradne-kokna |e toeranca n ka|
ahko stor kupec v takem prmeru
Kda| bo pubc|ansk toznk uspeen zoper cvnega astnka
Znanost stvarnh pravc
Kako zgeda obnost pr stpuac|
Kdo |e bonorum emptor
Ka| |e to poso|na pogodba (kaken kontrakt |e to, kakne stvar
se da|o v poso|o, v kakno rabo se da|o)
Ka| |e to posest (kako se prdobva; ka| pomen corpore; a se
ahko prdob tud tako, da stvar ne vzame zno v obast n kako; 4
prmere sem moraa natet za prdobtev "ocus et ahectu"; kdo |e
posestnk; kdo |e metnk n ka| to pomen)
Fkc|e ezee zapune (ka| |e ezea zapuna, denc|a vsake
kc|e)
1.Shran|evana pogodba:
Stranke po sovensko:
Kakna stvar |e ahko predmet hrambe?
Koko asa mora hrant?
Kaken smse ma rok pr shran|evan pogodb?
A depoztar odgovar|a za vsako krvdo?*
Po katerem naeu odgovar|a za veko maomarnost?
Kako ve|a?
Kakna |e hramba, odpana a neodpana?
Depostum rreguare?
Razka depostum rreguare od poso|ne pogodbe?
Zastavna pravca.
Cemu obsta|a?
Kako menu|emo tako pravco?
Lahko sama obsta|a?
Katere vrste zastavne pravce poznamo?
Ka| pomen pgnus, hpoteka?
Kako se ustvar hpoteka?
Ka| se strank dogovorta?
Od koga zahteva zastav|eno stvar? S katero tozbo?
Ka| ahko nared dobrovern kupec, k |e kup obremen|eno stvar?
Ka| kupec uve|av|a zoper proda|aca? Pravno napako
Kda| ne more? Ce |e za to pravno napako vede
) @A )
Lex commssora?
Antchress tacta (tha anthreza)?
Od koga ahko zastavn upnk ter|a?
Vstopna pravca?
Kakne mora|o bt ter|atve, da |o ahko uve|av|amo v pobot?
Kdo ahko uve|av|a tu|o ter|atev (z|ema od medsebo|nost)? Ka| sme|o
uve|av|at v pobot?
Iz|eme?*
Substtuc|a?
Rok,pogo|?
Fkc|a? Pravna domneva?
Acto Pauana? Vse o n|e|!
Lex Anastasana!
razka med kontrakt n kvaz kontrakt' Ka| so?
Ka| |e obgac|a n z esa nastane?
Kokna |e toeranca pr zpodb|an|u zarad nadpoovnega
prkra|an|a? A vrne stvar v zameno za kupnno a dopaa do
resnne vrednost stvar.
a. 4- posest (ka| |e to?), kaksn pravn ucnk se navezu|e|o na
poses?(3), kdo so b posestnk? ka| se zgod, ce n vo|e? posedce
posest?
5- pobotan|e (n tu|ka)? stranke (atnsko n sovensko), kdo |e upnk n
kdo doznk? kaksna mora bt ter|atev? ka| pomen "enakovredna"
(razoz!), ka| |e predmet pobotan|a? IZ|EME od medsebo|nh ter|atev!!!
(ces|a, porotvo)
6- transms|a, ka| pomen podedovan|e dednega prpada?, ka| |e
deato?,
8- ces|a, stranke (sovensko n atnsko), kako prde do odstopa?, ka| |e
posedca ces|e?, kako nastane stpuac|a (stranke), naceo, prmer
9- porabnava (tu|ka), ka| strank sorazmerno doocta?, prmer, kaksna
|e posedca poravnave?, kaksna obveznost nastane, tozba
10- koac|a
11- ka| |e naog?
12- ka| |e astnnska pravca, vrste, ka| vsebu|e, tozbe, ka| se zahteva z
re vndcato? posestnk?, kdo |e pasvno egtmran?, kdo |e ktvn
poestnk?
13- komodat, ka| |e?, strank, kater kontrakt?, ka| postane komodatar?,
kako mora ravnat? a ahko drugace odgovar|a? - da, e |e komodat v
nteresu obeh strank, komodatar odgovar|a za skrbnost kot v astnh
zadevah. Katera so e razmer|a, k|er ahko tu|o stvar uporab|amo?
Raba, uztek, na|emna pogodba, zakupna pogodba
) @B )
14- benecum abstnend, katere so be se(3)?
15- usta causa tradtons
Zmota
a. Denc|a; NEZAVEDNO nesogas|e med vo|o n z|avo
b. Kdo se sme skcevat na zmoto? na pravno zmoto se stranka NE
more skcevat. Iz|eme:
1-vo|ak
2-zenske
3-nedoetn
4-nezobrazen (s podeze|a)
c. Katere obke de|anske zmote ahko povzro|o nnost? BISTVENA
ZMOTA (zmota o predmetu, o oseb, o narav, o snov) - nanaa se na
bstvene okone n ahko se zahteva razve|avtev PP, sa| |e ahko
obseg zmote token, da |e sogas|e e navdezno!
d. Zaka| to povzro nnost? ker |e ahko obseg zmote token, da |e
sogas|e e NAVIDEZNO
e. Posedca esa |e zmota? Pravo gede de|anske n pravne zmote?
Gre za nezavedno nesogas|e med VOL|O n IZ|AVO. Bstveno |e
nepoznavan|e nekega de|stva (okone).
pravo: IGNORANTIA FACTI NON NOCET! (nepoznavan|e de|anskh
okon ne kodu|e!)
pravo: IGNORANTIA IURIS NOCET! (nepoznavan|e prava kodu|e!)
___________________________________________________________
Pogo|
a. Ka| |e pogo|? |e bodoe ob|ektvno negotovo de|stvo od gar
uresnen|a a neuresnen|a |e odvsna unkovtost pravnega posa
b. Detev (vrste) ODLOZNI (suspenzvn)=odaga unke PP n
RAZVEZNI (resoutvn)=ukn|a unke PP
c. Prmer za ODLOZNI POGO|:
d. Prmer za RAZVEZNI POGO|:
e. Gede na PP |e pogo| ka|? sua|na SESTAVINA
f. Ce stranka skene pogo|n pravn pose n prepre n|egovo zpontev?
Fngra se kot, da |e pogo| zpon|en
g. Kako vpva pogo| na ter|atev? Obveznost obsta|a, ko se pogo|
zpon.
___________________________________________________________
Pravna sposobnost
) A> )
a. Denc|a: |e sposobnost bt sub|ekt pravc n doznost
b. Kdo |e pravno sposoben? PRAVNE n FIZICNE OSEBE
c. Od esa |e odvsna? Od 3 STATUSA:
-status LIBERTATIS (svobodn : suzn|)
-status CIVITATIS (rmsk drzav|an : tu|c)
-status FAMILIAE (svo|epravn : tu|epravn)
Posovna sposobnost
a. Denc|a: |e sposobnost ustvart ustrezno vo|o za ustanovtev PP.
b. Od esa |e odvsna? Ome|ena |e gede na (4)=starost, spo, duevna
boezen, zaprav|vost
c. Kdo n posovno sposoben? IMPUBERES, ZENSKE, UMOBOLNI,
ZAPRAVL|IVEC
d. Prekc: ndvduan pravn akt s katerm se nekomu odvzame
posovna sposobnost. To oprav Pretor
________________________________________________________________________
Stvarna pravca
a. Denc|a: |e pravca na stvar.
b. Lastnost stvarnh pravc? So ABSOLUTNE (metnk |o ahko naper
zoper vsakogar, k v n|o posega) n EKSKLUZIVNE (metnk pravce
ahko ostae zk|u od razpoagan|a)
c. Katere so stvarne pravce? Nate|.
LASTNINSKA PRAVICA + na tu| stvar: EMFITEVZA, SUPERFICIES,
ZASTAVNA PRAVICA IN SLUZNOSTI
d. Ka| |e stvar? |e samosto|na teesna re zunan|ega sveta doseg|va
oveku
________________________________________________________________________
Vrste nterdktov
1-nterdctum RETINENDAE POSSESSIONIS (za ohrantev posest)
-UTI POSIDETIS (za nepremnne)
-UTRUBI (za premnne)
2-nterdctum RECUPERANDAE POSSESSIONIS (za povrntev posest)
-DE VI
-DE PRECARIO
a. Cemu suz|o nterdkt?
-Za varstvo posest= ohran|an|e de|anskega stan|a, ko |e to moteno a
ponovna vzpostavtev posest, ko |e ta na so prekn|ena.
-Za varstvo astnne= astnku se omogo uve|av|an|e LASTNINSKE
PRAVICE
b. Komu pretor odreka posestno varstvo? VICIOZNEMU POSESTNIKU
c. kdo |e reatvno vcozn posestnk? reatvno vcozn posestnk |e
tst, k |e dob stvar od pravdnega nasprotnka na so, skrva| a na
prn|o do prekca
) A* )
________________________________________________________________________
Longa manu tradto? = zrotev na DOLGO roko
a. Denc|a; Dotedan| posestnk s kake razgedne toke pokaze
novemu posestnku zem|e n z|av, da m ga prepua v posest.
De|anske obast NI, a |e ba nakazana - ma ANIMUS.
b. Kater eement se poenostav|a? DE|ANSKA OBLAST
Posest NI bo treba prdobt CORPORE ET TACTU (teesno z dotkom),
zadoa ze, da |o prdob OCULIS ET AFFECTU (z om n vo|o).
Brev manu tradto = zrotev na KRATKO roko
a. Kakno pravo ve|a? NIHCE NE MORE SPREMENITI TEMEL|A POSESTI
b. Kater od 2 eementov se prdob? CORPUS |e me ze kot metnk,
prdob e ANIMUS
c. K|e se prdob samo posestna vo|a? POSESORICNI KONSTITUT
________________________________________________________________________
Lastnnska pravca
a. Denc|a; |e pravca na stvar.
b. Obke prdobtnh nanov IZVIRNO (orgnarna) n IZVEDENO
(dervatvno)
c. Kako se prdob astnnka pravca?
IZVRINO (orgnarno) - prasttev, prdobtev zakada, prdobtev
podov, zmean|e, pomean|e, predeava
IZVEDENO (dervatvno) -mancpac|a, n ure cesso, zrotev,
prsodtev, voo
d. Ka| vsebu|e? LASTNINSKA UPRAVICEN|A
e. Tozbe? A PUBLICIANA, REI VINDICATIO
________________________________________________________________________
Prposestvovan|e
a. Zaka|? Zarad varnost pravnega prometa - z n|m |e rmsko pravo
prznao kot pravno ve|avno to, kar |e DOLGO asa de|ansko obsta|ao.
b. Katere stvar so zvzete?
CIVILNO PRAVO
1-ukradene stvar
2-nasno prdob|ene
3-5 ev|ev roka me|a med sosed
4-res mancp (zena |h |e odsvo|a
brez dovo|en|a Patra Famas-a
KLASICNO PRAVO dodao e
1-skane
2-cesar|eve
3-stvar varovancev
4-stvar nedoetnh oseb (pod 25et)
|USTINI|ANOVO PRAVO
) A1 )
Ist pogo| n stvar
c. Kdo sme prposestvovat? DOBROVERNI POSESTNIK n BONITARNI
LASTNIK (Samo premozen|sko sposoben Rm|an (NE sn, NE zena n
manu, NE tu|ec!)
d. Kako prposestvu|e dobrovern posestnk? IZVIRNO
e. Kako prposestvu|e bontarn astnk? IZVEDENO
f. Pogo|
. Kda| mora bt v dobr ver? pr prposestvovan|u mora bt v dobr ver
samo na zaetku- pozne|e nastaa za vera ne kodu|e- maa des
supervenens non nocet
1-res habs
2-usus ttuus (pravn nasov, na podag katerega se redno prenaa
astnna a pa |e posestnk zvrno vze stvar v posest. Mora |e bt
RESNICEN, domnevn |e zadoa e z|emome)
3-bona des (prepran|e, da s prdobtv|o astnne na stvarn stor
nobene materane krvce. Zmota |e oprav|va e, e zvra z
de|anske zmote. Prposestvovaec |e mora bt v dobr ver VSO
prposestvovano dobo!)
4-possesso (prposestvovat |e mora e LASTNISKI POSESTNIK! Lastnk,
dobrovern, zovern)
5-tempus (zem|e 2 et, druge stvar 1 eto)
g. Razka med ustus ttuus n usta causa tradtons? Kater po|em |e
r? Iustus ttuus, ker obsega tud okupac|o.
IUSTUS TITULUS= vsebu|e tud IZVIRNE prdobtve (poeg IZVEDENIH).
Razka: IUSTA CAUSA TRADITIONIS : IUSTUS TITULUS
ICT =(teme|), na podag katerega se PRENASA astnnska pravca (s
tradc|o)
IT = PRAVNI NASLOV pr prposestvovan|u, na podag katerega se
PRIDOBI astnnska pravca
h. A |e ahko dedovan|e Iusta causa Tradtons? NE.
. Ka| ustvar|a vsaka pogodba? UPRAVICEN|E. Prmer ICT : kupoproda|na
pogodba
|. Katere pogodbe ahko te|emo za ustus ttuus? Pogodbe, k redno
zahteva|o prenos astnne
k. Kda| okupac|a ne prpe|e do prdobtve astnnske pravce?
Okupac|a |e DOMNEVNI nasov. Zane se prposestvovan|e, kadar
prposestvovaec prdob na|pre| samo zno obast (corpus), pozne|e
pa tud prdobtn nan - brev manu tradto)
________________________________________________________________________
Suznost
) A3 )
a. Denc|a; |e stvarna pravca na tu| stvar. Upravenec sme v
dooenem obsegu s tu|o pravco razpoagat n obremen|evat
astnkovo pravco.
b. Odpoved: formana, povzro KONEC suznost. Uztkar se |e
odpoveda uztku po kasnem pravu tako, da |e z n ure cesso
prepust stvar astnku. Po |ustn|anovem pavu pa se |e upravenec
odpoveda svo| pavc z brezobno pogodbo.
c. Suznostna tozba: KONFESORNA (aktvno egtmran |e upravenec -
dokaza |e, da ma suznostno pravco)
d. Kako ustanovmo suznost po cvnem pravu? Z MANCIPACI|O n IN
IURE CESSIO
e. Ustanovtev suznost po honorarnem pravu? PACTIONIBUS ET
STIPULATIONIBUS

f. Katere suznost se ahko ustanov|o z mancpac|o? POL|SKE
g. Naea suznost
1-NIHCE NE MORE IMETI SLUZNOSTI NA LASTNI STVARI
2-SLUZNOST NE MORE OBSTA|ATI NA SLUZNOSTI
3-SLUZNOST NE MORE OBSTA|ATI NA STORITVI
4-SLUZNOST |E TREBA IIZVRSEVATI OBZIRNO
h. Koko podov sme prdobt uztkar oz. katerh ne sme prdobt? Le
tste, k so Redn, IZREDNE mora predat LASTNIKU
. V kaknem obsegu ahko uporab|a stvar? Suzeo stvar stvar
uporab|at n prdobvat n|ene redne donose, NE da b sme sprement
n|eno gospodarsko obko!
|. Razka med uztkom n rabo?
1. razka: PLODOVI - pr rab sme stvar samo uporab|at, NE prdobvat
podov -pr uztku sme stvar uporab|at n prdobvat podove
Koko podov? REDNE
2. razka: uztkar |e sme zvrevan|e uztka prepustt drugemu
odpano a neodpano (v na|em, zakup, proda a zastav),
upravenec rabe pa n sme pravce a zvrevan|a prepustt nkomur)
k. Nate| kako vse se ahko ustanov suznost!? a ve kdo???
________________________________________________________________________
Tradc|a: IZROCITEV
) A5 )
a. Po|em |e RAZPOLAGALNI PP - sam ne more obsta|at, naravn
prdobtn nan. Odsvo|te| (TRADENT) |e prepust prdobte|u svo|o
stvar v posest tako, da b ga s tem naprav za astnka. Prdobte| pa |o
vze v posest z namenom, da prdob na n|e| astnnsko pravco.
b. Kaken nan prdobtve astnnske pravce |e tradc|a? IZVEDEN
c. V kaknem razmer|u sta razpoagan n obvezu|o PP? obvezu|o
ustvar|a obveznost, spremembe se ee prprav|a|o; z razpoaganm
pa se te spremembe tud uresn|o
d. Z vdka pogodbe |a tradc|a? NACIN IZPOLNITVE
e. Teme|no naeo:
NEMO PLUS IURIS AD ALIUM TRANSFERE POTEST OUAM IPSE HABET
(nhe ne more na drugega prenest ve pravc kot |h ma sam)
f. Pogo|
1-zrote| mora bt LASTNIK (tst, k zro)
2-prdobte| mora bt sposoben bt astnk
3-strank morata met NAMEN (ena odsvo|, druga prdob)
4-IUSTA CAUSA TRADITIONIS (zadosten pravn teme|)
5-zrote| mora prepustt stvar prdobte|u v posest
g. Iusta causa tradtons?
Tradc|a NE more bt abstraktna. Kavza tradc|e |e tore| vsako
pogodbeno razmer|em k zahteva prenos astnnske pravce
h. A ahko uspeno tradra stvar tud neastnk? navadno more s
tradc|o uspeno prenest astnnsko pravco e astnk stvar- z|eme:
us famas, suzen|, varuh nedorasega, skrbnk umobonega,
zastavn upnk, nekdo z mandatom, scus, cesar n cesarca
Pogo| za prenos astnnske pravce, kaksen nan prenosa astnnske
pravce?,
Naeo zvedenega pranosa, kaksen pravn pose |e tradc|a?
Ces|a
a. Stranke (sovenna)
b. Na teme|u esa ahko prde do ces|e? Pogodba, prsn odstop,
odstop po zakonu.
c. Ka| |e tsto kar tvor prsno ces|o? Indvduan pravn akt
d. Ka| |e treba stort, da bo ces|a nastaa (da bo obveznost prea
na novega upnka)?
e. Ka| |e posedca ces|e?
f. Ce zpon cedentu po zvren ces|? Ste|e se, da n zpon ->
doznkova obveznost ne preneha
g. Zaka| mandatum n rem suam n ces|a? Ker mandatar ne
zter|u|e astne ampak tu|o ter|atev
) A: )
@!A=54K= 1?K=
!ccesio cedit principali.
Dodatek pripade lavni stvari. $transka stvar sle!i pravni uso!i glavne stvari. $
trajno povezavo !veh stvari preneha lastninska pravica na manj pomembni stvari,
ker jo glavna stvar stvarnopravno absorbira. ,ivi lastnik stvari, ki je na ta nain
prenehala obstajati kot samostojna stvar ima zoper lastnika glavne stvari
obligacijskopravni zahtevek na povrailo vre!nosti svoje stvari.
!ccesio possessionis.
!tetje priposestvovalnea asa prednika v prid sinularnemu pravnemu nasledniku.
$ingularni pravni nasle!nik (npr. kupec, ki mu je bila stvar izroena", si je smel vteti
o!svojiteljev priposestvovalni as v svojo priposestvovalno !obo. Ker pa je singularni
pravni nasle!nik zael ob pri!obitvi posesti novo priposestvovanje, eprav si je smel
vteti priposestvovalni as svojega pre!nika, sta morala biti oba - pre!nik in
nasle!nik - v !obri veri, ko sta pri!obila posest. V tem primeru je e po rimskem
pravu veljalo naelo mala fi!es superveniens nocet.
!mbiguitas contra stipulatorem.
) A< )
"ejasnost pri stipulacijski pood#i je v kodo upnika $stipulatorja%. Ker je bila vloga
!olnika pri stipulaciji povsem pasivna, se je vsaka nejasnost pri interpretaciji
pogo!be razlagala v ko!o upnika. Upnik bi bil namre mogel pogo!bo formulirati
jasneje. 9e je ni, mora nostiti posle!ice.
&asum sentit dominus.
"akljuje trpi lastnik. Eko!o, ki nastane po nakljuju trpi lastnik, tj. tisti, v igar
premoenju je nastala. 4zjemoma je lahko nek!o prevzel o!govornost za nakljuno
ko!o, ne a tu!i za vijo silo.
&asus a nullo praestantur.
&a nakljuja nihe ne odovarja.
&aveat emptor.
'upec $je tisti( ki% naj pazi. 9e ni po sre!i pro!ajaleva prevara ali kaj po!obnega,
oziroma e ni izrecno !ogovorjeno kaj !rugega, potem nosi kupec nevarnost napak
pro!ane stvari, e jih pravoasno ne opazi in graja.
&ompensatio compensationis non datur.
Po#otanje po#ota ni dopustno. %ravilo, po katerem tonik ni smel izigrati
toenevega pobotanja s tem, !a bi repliciral pobot, tj. uveljavljal zoper toenevo
pobotanje novo terjatev, ki jo prvotno ni iztoeval.
&ompensatio est debiti et crediti inter se contributio.
Po#otanje je medse#ojno poraunanje $do#esedno) zdruitev% dola in terjatve.
%raviloma lahko pri!e !o pobotanja, e obstajata me! istima subjektoma v nasprotni
smeri hkrati vsaj !ve !ospeli, enakovrstni, likvi!ni in me!sebojni obveznosti.
&oncursus duarum causarum lucrativarum.
*tek dveh neodplanih pravnih temeljev. 9e upnik terja !oloeno stvar o! !olnika iz
nekega neo!planega (lukrativnega" pravnega posla (npr. volila", pa jo me!tem
pri!obi o! istega !olnika iz !rugega neo!planega pravnega posla (npr. kot !arilo",
ne more na po!lagi prvega pravnega posla terjati ne stvari, ne njene vre!nosti.
Damnum corpore corpori datum.
Pokod#o mora povzroiti neposredno storilevo delovanje na tujo stvar.
) A@ )
Dare in solutum est vendere.
Dati namesto plaila je $enako kot% prodati. 9e sprejme upnik namesto !olgovane
neko na!omestno izpolnitev, o!govarja !olnik za stvarne in pravne napake izroene
stvari enako kot pro!ajalec, tj. enako kot e bi upniku stvar pro!al. V rimskem pravu
je bilo to pomembno zlasti v zvezi z problemom evikcije stvari, ki je bila !ana
namesto plaila.
Diei adiectio pro reo.
Pristavitev roka je v korist dolnika. /bveznost nastane praviloma s sklenitvijo
pogo!be. $ tem pri!obi upnik pravico, !a terja o! !olnika izpolnitev. 9e je pogo!bi
pristavljen as, !o katerega je treba obveznost izpolniti, se s tem o!go!i upnikova
monost , !a terja pre! potekom !ogovorjenega roka. 0ato je pristavitev roka v pri!
!olniku, ki mu obveznosti ni treba izpolniti takoj. Upnik !olnika ne more prej
terjati, !olnik pa lahko upniku prej izpolni (izjema& !epositum".
Dies coeptus pro completo habetur.
&aetni dan se teje za e konanea. Ka!ar je lo za pri!obitev !oloene pravice, se
je v rimskem in v obem pravu telo, !a je rok potekel, ko je napoil njegov za!nji
!an. V ostalih primerih se je telo, !a se je rok konal z iztekom njegovega za!njega
!ne.
Dies interpellat pro homine.
Rok opominja za $tj+ namesto% loveka. 9e je za izpolnitev obveznosti !oloen rok,
potem pri!e !olnik v zamu!o, e obveznosti ne izpolni ob njegovem poteku, ne !a
bi ga moral upnik pre! tem opomniti. %otek roka prevzame vlogo upnikove zahteve,
naj !olnik izpolni in uinkuje kot neke vrste potencialni opomin.
Dolus semper praestatur.
&a naklep se vedno odovarja. /!govornosti za naklepno povzroeno ko!o se
stranka ne more vnaprej reiti niti z izrecnim !ogovorom. 'ak !ogovor bi bil nien.
Duae res sunt in obligatione# una est in solutione.
Dolovana sta dva predmeta( vendar je tre#a dati le enea.
Bines mandati diligenter studienti sunt.
Mej naroila se je tre#a skr#no drati.
Bur semper in mora.
) AA )
,at je vedno v zamudi. 'at je gle!e vrnitve ukra!ene stvari ve!no v zamu!i. %ravilo,
po katerem je s tatvino nastalo me! okra!enim in tatom obligacijsko razmerje. 'at je
moral ukra!eno stvar vrniti lastniku. %o!obno kot !olnik, ki je priel v zamu!o, je
nosil nevarnost njenega nakljunega unienja ali poslabanja. 9e je bila stvar
uniena, je moral plaati njeno vre!nost. %oleg tega je moral kot kazen plaati
okra!enemu tu!i vekratnik vre!nosti ukra!ene stvari.
Burtum sine a,,ectu ,urandi non committitur.
,atvine ni mooe zareiti #rez tatinskea namena. 9e je nek!o o!vzel !rugemu
stvar, je mogoe govoriti o tatvini le takrat, ka!ar je to storil s tatinskim namenom tj.
z namenom, !a si o!vzeto stvar protipravno prilasti. Favnati je moral naklepno.
=gnorantia ,acti non nocet.
"epoznavanje dejstev ne koduje. Nepoznavanje !ejanskih okoliin stranki ne
ko!uje. $tranka, ki je bila zara!i nepoznavanja !ejstev v zmoti, se lahko nanjo
sklicuje in zahteva razveljavitev pravnih uinkov, ki so nastali zara!i zmote.
=gnorantia iuris nocet.
"epoznavanje prava koduje. $tranka se praviloma ne more uspeno sklicevati na
nepoznavanje prava. %ravo namre lahko velja le v okviru fikcije, !a vsi subjekti
poznajo vsa pravna pravila, in !a so se torej !olni po njih ravnati. 'a fikcija
omogoa premostitev problema, ki bi se pojavil, ko bi pravni re! uveljavljal svoje
sankcije tu!i nasproti tistemu, ki !ejansko ni poznal vsebine konkretnega pre!pisa.
,rez take fikcije bi se namre takemu subjektu go!ila oitna krivica.
=mpossibilis condicio pro non scripta habetur.
"emoo pooj se teje za nezapisanea. $prva je veljalo to le za oporone o!re!be.
Kasneje se je splono uveljavilo naziranje, po katerem se nemogo razvezni pogoj
teje za neobstojeega, me!tem ko nemogo o!loni pogoj preprei nastanek
pravnih uinkov pravnega posla.
=mpossibilum nulla obligatio est.
"ina je o#veznost lede tistea( kar je nemooe.
=nvitus nemo rem cogitur de,endere.
"ikoar ni mooe siliti( da proti svoji volji #rani stvar. V lastninski prav!i se toenec
ni !olan spustiti v razpravljanje oziroma ni !olan braniti stvari. %re!met spora je
stvar, ki jo so!ie lahko priso!i toniku, e je toenec noe braniti. 'onik, ki mu je
stvar prisojena, ker je toenec ni branil, je s tem praviloma na istem, kot e bi mu
bila prisojena po izve!enem postopku.
) AB )
=pso iure compensatur.
Po#ota se po samem pravu. 6o pobota pri!e s pobotno izjavo, pri emer uinkuje
pobotanje o! trenutka, ko so se stekli pogoji zanj.
@e: posterior derogat legi priori.
Pozneji zakon razveljavlja prejnjea. 'a rek izhaja iz enega o! temeljnih nael
rimskega prava, po katerem ima nasprotno !ejanje (t.i. contrarius actus" za
posle!ico ukinitev pravnih uinkov, ki so nastali s prvim pravnim !ejanjem. %ravne
uinke je torej mogoe o!praviti po poti, po kateri so nastali. 'o naelo se ne nanaa
le na pogo!beno pravo, marve velja splono. 0ara!i tega ima iz!aja zakona za
posle!ico o!pravo vseh starejih pre!pisov, ki so v nasprotju z novim zakonom. 9as
iz!aje splonega pravnega akta pa je hkrati kriterij za uskla!itev pravnih aktov iste
stopnje, ker mlaji pre!pis razveljavlja starejega.
/ala ,ides superveniens )non* nocet.
"aknadna zla vera $ne% koduje. Fimsko pravo je jemalo kot izho!ie za presojanje
priposestvovaleve !obre vere zaetek priposestvovanja. 0ato je veljalo, !a se lahko
priposestvovanje uspeno kona, eprav je priposestvovaleva !obra vera prenehala
e pre! potekom priposestvovalne !obe, e je le obstajala na zaetku
priposestvovanja. /be pravo, ki je gle!alo na celotno za!evo (tu!i" z moralnega
vi!ika (nemoralno pa bi bilo, e bi stvar priposestvoval nek!o, ki bi ve!el, !a mu ne
pripa!a", je rimsko stalie revi!iralo tako, !a je moral biti poslej priposestvovalec
ves as priposestvovanja v !obri veri in mu je nakna!na zla vera ko!ovala.
5asciturus pro iam nato habetur# quotiens de commodis eius agitur.
'olikor re za njeove pravice( se zarodek teje za e rojenea. Namen pravila je, !a
se zavarujejo interesi e nerojenega otroka, e se kasneje ro!i iv. De)ti bi bili lahko
priza!eti, e bi upotevali resnino stanje stvari, tj. e bi upotevali, !a lahko fizina
oseba nastane ele z rojstvom. $ tem, !a pravo fingira rojstvo nerojenega otroka,
zavaruje zlasti njegove interese na po!roju !e!ovanja.
5e ultra alterum tantum.
-#restovanje se ustavi( ko o#resti doseejo viino lavnice.
5emini res sua servit.
"ihe ne more imeti slunosti na svoji stvari. Ker je slunost stvarna pravica na tuji
stvari, ne more imeti lastnik slunosti na svoji stvari. Ka!ar je slunostni upravienec
postal (npr. z !e!ovanjem" lastnik sluee stvari, ali pa e je lastnik slueega
zemljia postal tu!i lastnik gospo!ujoega zemljia, je slunost prenehala
confusione. 'o pravilo je veljalo za vse stvarne pravice na tuji stvari, ne samo za
slunosti.
) B> )
5emo alteri stipulari potest.
"ihe si ne more dati o#lju#iti za druea. %o tem pravilu niso bile veljavne pogo!be
v korist tretjim osebam. Fimsko pravo je poznalo le !ve izjemi& sin po! oetovo
oblastjo in suenj. V nobenem o! primerov pa niso imeli obutka, !a gre za
zastopanje, ker so teli sina in sunja za po!aljano roko oeta oziroma gospo!arja.
5emo plus iuris ad alium trans,erre potest# quam ipse habet.
"ihe ne more na druea prenesti ve pravic( kot jih ima sam. 'emeljno naelo
vseh izve!enih (!erivatnih" nainov pri!obitve lastninske in !rugih pravic. Ker ne gre
za nastanek nove, marve le za prenos obstojee pravice, lahko pri!obitelj !obi
najve toliko pravice, kolikor jo je o!svojitelj imel.
5emo sibi ipse causam possessionis mutare potest.
"ihe ne more sam pri se#i spremeniti $pravnea% temelja svoje posesti. %ravilo, po
katerem ni bilo brez ustreznega pravnega temelja mogoe postati iz !etentorja (tj.
tistega, ki ima stvar samo v svoji oblasti" posestnik (tj. tisti, ki ima poleg !ejanske
oblastni tu!i posestno voljo". K!or bi samovoljno postal posestnik (tj. k!or bi si stvar
prilastil", bi s tem zagreil !elikt, ker bi mu manjkal pravni temelj. %ravni temelj pa
je lahko nastal le iz nekega pravnega posla, ki je imel praviloma za posle!ico prenos
lastninske pravice.
5omina ipso iure divisa.
,erjatve so razdeljene po samem pravu. %ravilo, po katerem zapustnikovih terjatev
in obveznosti ni potrebno posebej !eliti me! !e!ie, marve se me!nje poraz!elijo
ipso iure in sorazmerno z njihovimi !e!nimi !elei.
5uda voluntas domini su,,icit ad rem trans,erendam.
*ama $ola% lastnikova volja zadoa za prenos stvari.
9mnis comdemnatio pecunaria est.
!saka o#sod#a je denarna.
Pactum de successione ,utura est illicitum.
Doovor o #odoi dediini je nedopusten. 6ogovor o bo!oi !e!iini, tj. o !e!iini
e ive osebe, je proti !obrim egam in nava!am (contra bonus mores".
Pars pro indiviso.
Miselni oziroma idealni dele. 8e !ele na fizino neraz!eljeni stvari. #oen je tako na
fizino !eljivi kot na ne!eljivi stvari. V tej obliki je na isti stvari lahko imelo ve oseb
) B* )
skupno lastninsko pravico, zastavno pravico ali uitek, ne pa zemljikih slunosti ali
rabe.
Pignoris causa indivisa.
Pravni poloaj zastave je nedeljiv. %ravilo, po katerem zastavni upnik kljub !elnemu
poplailu z zastavno pravico zavarovane terjatve, ni !olan vrniti nobene o! ve
zastavljenih stvari. Eteje se, !a so vse pre!met ene zastavne pravice, ki je ne!eljiva.
Periculum est emptoris per,ecta emptione.
"evarnost je kupeva( ko je kupna pood#a per.ektna. %ravilo, po katerem je
nevarnost nakljunega unienja stvari prela na kupca s trenutkom perfektnosti (tj.
!okonnosti" pogo!be. %erfektna je postala pogo!ba naeloma s sklenitvijo oziroma
ko je bilo znano kaj se pro!aja in za koliko se pro!aja oziroma s potekom roka ali z
izpolnitvijo pogoja, e je bila sklenjena z rokom ali pogojno.
Plus cautionis in re est quam in persona.
!e varine je v stvari kot v ose#i. 0a upnika je bolje, e je njegova terjatev
zavarovana z zastavno pravico, kot pa s porotvom. %re!nost zastavne pravice je v
monosti neposre!nega poplaila s pro!ajo zastavljene stvari, me!tem ko je treba o!
poroka ele terjati in se lahko zgo!i, !a ni plaevit. $laba stran zastavne pravice je
seve!a v monosti poslabanja ali unienja zastavljene stvari kot tu!i izgube
vre!nosti zara!i njene zastarelosti in nakljunega unienja.
Plus valere quod agitur quam quod simulate concipitur.
!e velja to( kar je hoteno( kakor tisto( kar je simulirano. Navi!ezni pravni posel zato
ne velja, ker ni hoten, prikriti pravni posel pa velja le toliko, kolikor sta stranki s
svojim navi!eznim pravnim poslom izpolnili vse, kar je potrebno, !a nastane prikriti
pravni posel (npr. !arilna pogo!ba je veljavna brez vseh oblinosti, e ne presega
zneska :>> soli!ov, za katerega je potrebna so!na insinuacija".
Praedia vicina esse debent.
&emljia morajo #iti sosednja. Naelo zemljikih slunosti, po katerem morata
gospo!ujoe in sluee zemljie mejiti !ruga na !rugo. 9e lei me! gospo!ujoim in
slueim zemljiem zemljie, ki ni obremenjeno s slunostjo, je to ovira za obstoj
slunosti.
Prior tempore# potior iure.
Prejnji po asu( moneji po pravici. Naelo pri poplailu iz stvari, ki je bila zapore!
zastavljena ve zastavnim upnikom. %ri tem je imel praviloma stareji zastavni upnik
pre!nost pre! poznejim.
) B1 )
Cui tacet# non utique ,atetur2 sed tamen verum est eum non negare.
'dor moli nikakor ne priznava( vendar pa je res( da ne zanika. #olk v rimskem
pravu za stranko ni mogel imeti posle!ic izjave poslovne volje. Kljub temu pa
stranka, ki je molala, ni mogla tr!iti, !a je nasprotovala tistemu, kar je vsebovala
izjava nasprotne stranke.
Cui tacet )ubi loqui debuit ac potuit* consentire videtur.
'dor moli( se zdi da pritrjuje $ko #i moral in moel ovoriti%. Fimskemu vre!notenju
molka je !o!alo obe pravo moralni pre!znak& na molk ni gle!alo z vi!ika njegovih
!ejanskih uinkov, tj. z vi!ika o!sotnosti izjave poslovne volje, temve z vi!ika
o!govornosti stranke, ki niesar ne ree, eprav bi to mogla in eprav bi to o! nje
priakovali. $tranka, ki je molala, nosi enake posle!ice, kot bi jih nosila, e bi se z
izjavo izrecno strinjala.
Cuid initio vitiosum est# non potest tractu temporis convalescere.
'ar je od samea zaetka nino( ne more konvalidirati s potekom asa. 9e je
o!pa!el razlog, ki je povzroil ninost pravnega posla, le)ta ne postane veljaven.
0lasti se to ne spremeni s potekom asa.
Cuod sine die debetur# statim debetur.
'ar je dolovano #rez roka( je dolovano takoj. Naelno zapa!e obveznost s svojim
nastankom. Upnik lahko takoj terja izpolnitev, !olnik pa pri!e v zamu!o, e
izpolnitve ne opravi, ko ga upnik opomni.
1es cum omni causa.
*tvar $kot predmet postopka% z vsem tistim( kar #i lastnik imel( e #i mu #ila stvar
vrnjena v asu litiskontestacije.
1es nullius primo occupanti.
"ikoarnja stvar $pripade% prvemu okupantu. $tvar, ki ni last nikogar postane last
tistega, ki jo vzame v posest z namenom, !a postane njen lastnik. Nikogarnja stvar
(res nullius" je lahko preminina, na kateri o! zaetka njenega obstoja e nihe ni
pri!obil lastninske pravice, oziroma preminina, na kateri je !ose!anji lastnik opustil
posest z namenom, !a se o!ree lastninski pravici (!erelinkvirana ali zapuena
stvar".
4emel heres# semper heres.
) B3 )
/nkrat dedi( vedno dedi. %ri tem pravilu se je telo, !a je pri!obitev !e!iine
ve!no !okonna. 0ara!i tega rimsko pravo pri postavitvi !e!ia tu!i ni !opualo
pristavitve razveznega (resolutivnega" pogoja. 6e!ia tu!i ni bilo mogoe postaviti
za !oloen as. Kljub temu pa so to pravilo lahko obli z vesoljnim fi!eikomisom.
4emper qui dolo ,ecit# quo minus haberet# pro eo habendus est# ac si
haberet.
!edno mora tisti( ki je nepoteno napravil( da stvari nima( veljati za takea( kakor
da #i jo imel.
4ervitus ,undo utilis esse debet.
*lunost mora #iti ospodujoemu zemljiu koristna. Naelo, po katerem je bilo
mogoe zemljiko slunost ustanoviti le v korist gospo!ujoega zemljia. Fimljani so
namre pojmovali zemljike slunosti kot razmerje me! !vema zemljiema, pri
emer ima eno (t.i. gospo!ujoe" zemljie korist o! tega, !a njegov vsakokratni
lastnik posega na !rugo (t.i. sluee zemljie" in s tem omejuje lastninsko pravico
njegovega lastnika.
4ervitus in ,aciendo consistere nequit.
*lunost ne more o#stajati v $pozitivni% dajatvi ali storitvi. ,istvo rimske slunosti je
v monosti slunostnega upravienca, !a posega po sluei stvari ter omejuje
lastninsko pravico njenega lastnika. 0ara!i tega se njen lastnik temu ni smel upirati
in je moral izvrevanje slunosti trpeti. $lunostni upravienec pa o! njega ni mogel
zahtevati nobene storitve. 4zjema je bila servitus oneris feren!i. 2ospo!ujoe
poslopje je slonelo na slueem sose!ovem zi!u ali stebru. Dastnik slueega
zemljia je moral sluei zi! primerno popravljati in vz!revati v takem stanju, !a je
bilo mogoe izvrevanje slunosti.
4ervitus servitutes esse non potest.
*lunosti na slunosti ni. 9e je ustanovljena neka slunost, se na njej ne more
ustanoviti nove slunosti. $ tem bi namre !o!atno posegali v lastninsko pravico
lastnika sluee stvari (na kar pa lastnik ne bi imel vpliva". Npr.& slunostni
upravienec ne more na svoji slunosti pepoti nikomur ustanoviti uitka ali rabe.
4ervitus civilter utendum est.
*lunost je tre#a izvrevati o#zirno. 9eprav obstaja slunost na celotnem zemljiu,
vsebuje tiho omejitev. $lunostni upravienec pri slunosti pepoti npr. ne sme ho!iti
kjerkoli (npr. skozi hio, ki stoji na zemljiu, skozi vinogra!, ko bi mogel iti !rugje",
marve se mora !rati ustaljene poti, tako !a bo lastniku slueega zemljia im
manj ko!e. 9eprav ima torej slunostni upravienec pravico v polni meri izvrevati
svojo pravico, mora to poeti obzirno in ne sme lastniku sluee stvari povzroati
nepotrebne ko!e.
) B5 )
4ocii mei socius meus socius non est.
Dru#enik mojea dru#enika ni moj dru#enik. 6rubeno razmerje nastane le me!
sopogo!beniki !rubene pogo!be. 9e je e!en o! !rubenikov hkrati !rubenik neke
!ruge !rube, potem se to tie samo njegaH na !rubenike !rubene pogo!be, ki jo
sklepa, se pravni uinki !rubenih pogo!b, ki jih je e sklenil, ne raztezajo.
4pecies perit ei cui debetur# genus perire non censetur.
0ndividualno doloena stvar $species% propade tistemu( komur je dolovana( medtem
ko se teje( da po vrsti doloena stvar sploh ne more propasti. ,istvo species je, !a
obstaja v enem samem primerku, !a je torej nena!omestna. 9e je taka stvar
pre!met obveznosti in je po nakljuju uniena, potem obveznost zara!i nemonosti
izpolnitve preneha.
4ubstitutus substituto# substitutus instituto.
'dor je postavljen kot nadomestni dedi nadomestnemu dediu( je postavljen kot
nadomestni dedi $prvopostavljenem% dediu. %o tem pravilu je vsak o! ve
substitutov upravien !o !e!ovanja, e ne !e!uje prvopostavljeni !e!i, in e so
pre! njim postavljeni substituti o!pa!li. %ravilo ni veljalo pri fi!eikomisarini
substituciji.
4uccesio in usucapionem.
Dedi podeduje tudi potek priposestvovanja. 9e je priposestvovalec umrl, se je
priposestvovanje na!aljevalo najprej v pri! leei zapuini, nato pa v pri! !e!iu.
Ker je !e!i samo na!aljeval in !okonal zapustnikovo priposestvovanje, je bilo
!ovolj, !a je zapustnik zael stvar priposestvovati v !obri veri - e ni, !e!i ni mogel
priposestvovanja ne na!aljevati ne sam zaeti.
4uper,icies solo cedit.
'ar je z zemljiem trdno spojeno( pripada zemljiu. Naelo po katerem lastninska
pravica na stvari, ki je z zemljiem tr!no spojena, prei!e v lastninsko pravico na
zemljiu. Datnik zemljia postane s tem tu!i lastnik te stvari.
Aempus utile ratione initii et cursus.
'oristen as lede zaetka in konca.
Aot gradus quot generationis.
,oliko stopenj sorodstva( kolikor rojstev. %ravilo, po katerem so se po rimskem pravu
raunale stopnje soro!stva. 9e gre za soro!stvo v navpini liniji, potem sta soro!nika
) B: )
v tisti stopnji (kolenu" soro!stva, kolikor je me! njima rojstev. 9e pa sta v soro!u v
stranski liniji, sta soro!nika v tisti stopnji (kolenu" soro!stva, kolikor je bilo rojstev
me! vsakim o! njiju in skupnim pre!nikom.
.na res est in obligatione# duae sunt in solutione.
Dolnik doluje neko doloeno terjatev( namesto nje pa sme dati neko druo
terjatev.
.sus,ructus alienari non potest.
$*lunosti% uitka ni mooe odsvojiti. %ravica uitka spa!a me! osebne slunosti.
Uitkar sme slueo stvar uporabljati in pri!obivati vse njene re!ne !onose, ne sme
pa posegati v substanco stvari. Kot strogo osebna pravica je slunost uitka vezana
na osebo uitkarja in z njegovo smrtjo preneha. 9eprav je smel uitkar po rimskem
pravu prenesti na !rugega izvrevanje uitka, ni mogel prenesti nanj tu!i same
pravice.
Vim vi repellere licet.
*ila se sme zavrniti s silo. Fek je nastal v zvezi z pretorskimi posestnimi inter!ikti.
Etelo se je, !a se sme posestnik s silo upreti poskusu nasilne spremembe trenutnega
posestnega stanja, ne !a bi bilo zara!i tega mogoe zoper njega naperiti inter!ikt !e
vi (zara!i sile".
Voluntas testatoris ambulatoria est usque ad vitae supremum e:itum.
!olja oporoitelja je spremenljiva vse do poslednjea trenutka $do#esedno) konca%
ivljenja. /poroitelj lahko vse !o za!njega trenutka svojega ivljenja spremeni ali
napravi (novo" oporoko. 6okler ne umre, ni mogoe zatr!no rei, k!o bo njegov
!e!i, ker se lahko e za!nji trenutek premisli. V tem pogle!u je njegova volja vse
!o za!njega spremenljiva.
) B< )

Novo Rim Vprašanja

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Novo Rim Vprašanja

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Rimsko pravo stara izpitna vpraanja

Vpraanja so iz ljubljanskih in mariborskih izpitov. Na koncu so e nekateri

Substtuc|a (denc|a, katere so, vsaka poseba| - vugarna,

You might also like