You are on page 1of 52

UVOD V CIVILNO PRAVO

I. ZNAČILNOSTI CIVILNOPRAVNIH RAZMERIJ
- značilna je avtonomija volje – volja je tista, ki vzpostavlja civilnopravna razmerja
- avtonomija volje je omejena s kogentnimi predpisi javnega prava, ki določajo okvir
svobodnega delovanja strank v civilnopravnih razmerjih – ta omejitev vzpostavlja
ravnotežje med voljo in pravnim redom
- značilna so tudi dispozitivna pravna pravila – to pomeni, da so pravila subsidiarna,
zavezujejo le, če se stranke ne dogovorijo drugače, ne omejujejo volje strank, ampak
jo dopolnjujejo in nadomeščajo
- velja načelo enakopravnosti strank – subjekti vstopajo v razmerje z enakimi
možnostmi za porazdelitev pravic
- pravni red omogoča varstvo civilnopravnih razmerij – posameznik, ki je nosilec
pravice, lahko uveljavlja svojo pravico, če zato izrazi ustrezno voljo (primer: z
odškodninskim zahtevkom)

II. DELITEV CIVILNEGA PRAVA
- delitev civilnega prava v Gajevih Institucijah: stvarno pravo, dedno pravo,
obligacijsko pravo in rodbinsko pravo
- do danes sej marsikatera od teh pravnih panog osamosvojila in postala samostojna
pravna panoga civilnega prava
- danes se civilno pravo deli na dve skupini: na civilno materialno pravo in civilno
procesno pravo
CIVILNO MATERIALNO PRAVO
SPLOŠNI DEL CIVILNEGA PRAVA
- skupni imenovalec vseh vej civilnega materialnega prava
- vsebuje visoko abstraktne pravne norme s katerimi opredeljuje: pravno razmerje,
pravico, pravne posle, subjekte kot nosilce pravic, objekti pravnih razmerij in temeljna
načela, ki veljajo za posamezna področja
STVARNO PRAVO
- ureja odnos med subjekti, ki nastopajo kot nosilci pravic in dolžnosti v
razmerju do stvari
- ureja oblast nad stvarjo v odnosu do drugih posameznikov
- ureja način pridobitve, prenehanje in varstvo stvarnih pravic v času njihovega
obstajanja
- stvarne pravice so:
- lastninska pravica: je dominantna stvarna pravica, imetniku pravice zagotavlja
izvrševati oblast nad stvarjo, ta pravica je danes precej omejena z predpisi
javnopravne narave, omejuje se jo javnem interesu
- stvarne pravice: na tuji stvari: služnost, zastavna pravica, stavbna pravica,
zemljiški dolg
- institut posesti: poseben institut, ki ni pravica, to je dejansko stanje, ki mu pravni
red zagotavlja varstvo
OBLIGACIJSKO PRAVO
- ureja pravna razmerja med subjekti, kjer se vzpostavljajo pravice in dolžnosti
subjektov
- ureja predvsem pogodbene pravne posle in iz njih izhajajoče pravne posle med dvema
posameznikoma
- delitev obligacijskega prava:
- pogodbeno pravo: kontrakti in pogodbe; dolžnik se zaveže k nekemu ravnanju v
korist upnika; pogodbe imajo ponavadi tudi stvarnopravne učinke (prenos stvarne
pravice)
- odškodninska razmerja: ob kršitvi pravil civilnega prava nastane škoda,
oškodovanca ima proti povzročitelju škode odškodninski zahtevek, kot osnovno
oblika varstva v civilnem pravu; pogoj za uveljavitev odškodninskega zahtevka je,
da škoda nastane; odgovornost za škodo je lahko subjektivna ali objektivna

- povračilne oz. reparacijske obveznosti: do povračilne obveznosti pride, če ima nek
pravni posel na začetku pravno podlago, kasneje pa jo izgubi
- enostranski pravni posli: ko je volja ene stranke dovolj za nastanek pravnih učinkov
DEDNO PRAVO
- ureja način prehoda premoženja po smrti zapustnika na njegove dediče
- dedič stopi v celo vrsto zapustnikovih pravic in dolžnosti
- deduje se lahko samo po fizični osebi, podeduje pa lahko fizična ali pravna oseba
RODBINSKO, DRUŽINSKO PRAVO
- družinsko pravo ureja razmerja med zakonci, zunajzakonskimi partnerji, odnos
med starši in otroki...
- vprašanje je ali družinsko pravo še spada v področje civilnega pravo, je že na meji z
javnim pravom, ker država posega v družinskopravna razmerja z javnimi, kogentnimi
predpisi
GOSPODARSKO PRAVO
- ureja položaj gospodarskih subjektov, gospodarske posle, vrednostne papirje
in pravno ureditev trga
- pri urejanju položaja gospodarskih subjektov se posebej ukvarja s statusom
gospodarskih družb, ki imajo izoblikovana avtonomna pravila in ne spadajo več med
subjekte v splošnem delu civilnega prava
OSEBNOSTNO PRAVO
- varuje temeljne človekove pravice in svoboščine iz ustave v odnosu do države
in do drugih posameznikov
DELOVNO PRAVO
- ureja odnose med delavci in delodajalci
- danes se ta razmerja urejajo klasično, s pogodbo, ki ima elemente obligacijskega
prava
- delovno pravo se zaradi omejevanja svobode volje in posega javnih interesov
oddaljuje od civilnega prava
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
- v pravu intelektualne lastnine je predmet pravic oblast nad intelektualno
stvaritvijo
- za gospodarski razvoj so nujno potrebni novi postopki, novi izumi in patenti, ki so plod
človekovega duhovnega razvoja, človekovega intelektualna stvaritev – čeprav nimajo
lastnosti stvari jih je treba pravno zaščititi
- avtorske in druge sorodne pravice : pravice izvajalcev, urednikov, glasbenih
producentov...
- pravice industrijske lastnine
CIVILNO PROCESNO PRAVO
CIVILNI PRAVDNI POSTOPEK
- pravdni postopek je skupek pravnih norm, ki urejajo sodno uveljavljanje pravic, ki
posamezniku pripadajo
- v pravdnem postopku se rešuje spor med dvema strankama zaradi nasprotja
interesov in varujejo pravice civilnopravnega razmerja s pomočjo sodnega postopka
- subjekti postopka so tožnik in toženec, med katerima poteka pravda in sodnik, ki
kot avtoriteta odloči o sporu
CIVILNI NEPRAVDNI POSTOPEK
- v nepravdnem postopku ne gre za nasprotje interesov strank, ampak za ureditev
razmerja med strankama (to so ponavadi postopki za delitev solastnine, zapuščina,
zadeve v zvezi z zemljiško knjigo, izguba poslovne sposobnosti...)
IZVRŠILNI POSTOPEK
- izvršilni postopek, ki zagotavlja izvršbo ostalih postopkov
- gre za realizacijo odločb, zagotavlja pravno varstvo, če ena od strank ne izpolni
svoje obveznosti prostovoljno

III. ZNAČILNOSTI CIVILNOPRAVNEGA VARSTVA
- pravni red daje posamezniku, ki je nosilec pravice, možnost da uveljavlja in varuje
svojo pravico

- varstvo pravic je odvisno od avtonomne volje posameznika – varstvo se uveljavlja
če oškodovanec izrazi voljo, sicer pa ne, ker civilno pravo deluje samo v zasebnem
interesu ne po uradni dolžnosti
SODNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO
SODNO PRAVDNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO
- država ima sodni aparat, na katerega se lahko obrne posameznik, če želi zavarovati
svoje pravice
- glavne značilnosti sodnega civilnopravnega varstva:
- velja načelo dispozitivnosti – tožnik se sam odloči ali bo vložil tožbo ali ne
- velja načelo kontradiktornosti – tožnik in toženec lahko povesta svoje poglede na
dejstva in na tožbo
- krajevna pristojnost sodišča načeloma se ravna po prebivališču toženca (lahko se
izjemoma dogovorita drugače)
- funkcionalna pristojnost sodišča – sodišče mora odločiti o zahtevku, če je pristojno
(sicer zahtevek zavrže)
- sodišče je vezano na tožbeni zahtevek – lahko odloči samo v mejah postavljenega
zahtevka
- sodišče lahko sodi tudi v odsotnosti toženca
- subjekti pravdnega postopka so tožnik, toženec in sodišče
- tožnik sproži pravdo s tožbo, v kateri je postavljen zahtevek, o katerem naj sodišče
odloči
- toženec od sodišča prejme tožbo, na katero mora odgovoriti in se izjaviti o tožbi in
zahtevku tožnika
- sodišče zagotavlja sodno varstvo v pravdi, reši spor, tako da avtoritativno odloči o
utemeljenosti zahtevka – izda obsodilno (utemeljen zahtevek) ali zavrnilno sodbo
(neutemeljen zahtevek)
- tožbe:
- dajatvena tožba: tožnik od toženca zahteva dajatev, storitev ali opustitev
- ugotovitvena tožba: tožnik zahteva, da se ugotovi neka pravica ali pravno
razmerje, izkazan mora biti pravni interes za ugotovitev (ugotovitev očetovstva)
- oblikovalna tožba: sodišče na zahtevo tožnika vzpostavi, preoblikuje ali ukine
pravno razmerje
- sodna poravnava:
- tekom postopka se lahko stranki sporazumno dogovorita, da bosta rešili spor z
vzajemnim popuščanjem
- stranki v postopku skleneta pogodbo, s katero na novo uredita razmerje
- s tem se stranki izogneta dolgotrajnosti postopka, nejasnosti, ki jo prinaša
odločitev sodišča in stroškom
- sodna poravnava ima značaj pravnomočne odločbe, zoper poravnavo ni rednih
pravnih sredstev
SODNO NEPRAVDNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO
- pri nepravdnem varstvu ne gre za spor, ampak stranki želita urediti pravno
razmerje v korist obeh
- nepravdno varstvo se uveljavlja, kadar zakon to izrecno določa ali kadar je glede na
naravo postopka primerno
- v nepravdnem postopku se urejajo osebna stanja (odvzem poslovne sposobnosti) in
družinska razmerja (odvzem roditeljske pravice, pridržanje v psihiatrični bolnišnici)
SPECIALNI POSTOPKI SODNEGA CIVILNOPRAVNEGA VARSTVA
- postopki, ki urejajo predvsem premoženjska razmerja: vpis v zemljiško knjigo,
registrski postopek, dedni postopek, postopek prisilne poravnave in stečaja, postopek
izvršbe...
- izvršilni postopek: oblika nepravdnega varstva, v katerem država s prisilnimi
sredstvi omogoči, da je pravnomočna sodba izvršena, nanaša se na pravnomočne
dajatvene sodbe – če zavezanec v določenem roku prostovoljno ne izpolni, kar mu je
bilo naloženo v sodbi, se poslužimo izvršilnega postopka

IZVENSODNO CIVILNOPRAVNO VARSTVO
ARBITRAŽA
- stranki se lahko dogovorita, da njun spora razreši arbitraža in ne sodišče
- arbitraža je poseben organ, sestavljen iz 3 arbitrov, ni državni organ
- za arbitražo mora vedno obstajati soglasje strank
- z arbitražo se lahko urejajo samo razmerja oz. pravice s katerimi stranki prosto
razpolagata (premoženjske pravice)
- prednosti arbitraže: hitrejši postopek, bolj strokoven, odločajo tisti, ki so strokovno
usposobljeni za določeno področje, odločitev je dokončna, pritožbe ni

IV. PRAVNI VIRI CIVILNEGA PRAVA
RAZVOJ CIVILNEGA PRAVA
- zgodovinska osnova civilnega prava so Gajeve Institucije, v katerih se rimsko civilno
pravo deli na 4 temeljne skupine: stvarno pravo, dedno pravo, obligacijsko pravo
in rodbinsko pravo
- konec srednjega veka so začela nastajati nova, vedno bolj zapletena razmerja, vendar
srednjeveško pravo ni bilo dovolj kvalitetno, zato so začeli ponovno uporabljati rimsko
pravo – recepcija rimskega prava
- prišlo je do potreb po kodifikaciji prava, zato so začetek 17. stoletna začele so nastajati
velike civilne kodifikacije
UREDITEV CIVILNEGA PRAVA PRI NAS
- tri nosilna področja civilnega prava, ki predstavljajo skelet civilnega prava, urejajo
trije zakoni:
- stvarno pravo, ki ga ureja SPZ
- obligacijsko pravo, ki ga ureja OZ
- dedno pravo, ki ga ureja ZD
- pri nas še vedno ni enotne kodifikacije civilnega prava, zato je splošni del civilnega
prava urejen v vsaki panogi poseben, zato imajo vsi trije zakoni splošni in posebni del
OBČI DRŽAVLJANSKI ZAKONIK – ODZ, 1811
- ODZ je po vsebini tako kot večina kodicikacij civilnega prava sledil klasifikaciji
Gajevih Institucij
- za tiste čase je bil ODZ zelo moderen in napreden zakonik, v Avstriji z manjšimi
popravki velja še danes
- pri nas se je ODZ neposredno uporabljal do 1918
- leta 1945 je bil izdan zakon o razveljavitvi vseh predpisov, ki so nastali pred in med
okupacijo in ki so nasprotovali novi ureditvi, ker pa ni bilo drugih pravil so se določbe
ODZ uporabljale kot pravna pravila
SPLOŠNE UZANCE ZA BLAGOVNI PROMET – SUBP, 1954
- ne gre za pravo zakonodajnega organa, ampak za zbirko običajev, sprejete v okviru
gospodarske zbornice
- SUBP veljajo samo, če se stranki tako dogovorita, vendar je veljala domneva, da
se stranki vnaprej podvržeta predpisom SUBP, razen če jih nista izrecno izključili s
pogodbo
- SUBP so bile zelo kvalitetne, so zbirka modernih gospodarskih pravil, veliko rešitev iz
modernih zakonodaj
ZAKON O OBLIGACIJSKIH RAZMERJIH – ZOR, 1978
- prvi pomembnejši predpis, ki je celovito uredil področje civilnega prava pri nas
- za ZOR je značilen monistični pristop, ker je celotno področje obligacijskega prava
urejeno enotno ne glede na to, ali je subjekt razmerja gospodarski ali negospodarski
subjekt
- v ZOR je sicer 11 določb, ki veljajo samo za gospodarske pogodbe, vendar to se ne
pomeni dualizma
- ZOR ureja pravne poslovne obveznosti, odškodninske in repraracijske obveznosti, ne
ureja pa nekaterih klasičnih pogodb (darilne pogodbe, dedne pogodbe, posodbene
pogodbe...), za to se je še naprej uporabljal ODZ
- po osamosvojitvi ni bilo potrebe po hitrem nadomeščanju ZOR, zato je veljal do
uveljavitve OZ leta 2002

OBLIGACIJSKI ZAKONIK – OZ, 2002
- v celoti nadomešča ZOR
- OZ sledi tradiciji na jugoslovanskem teritoriju, v njem je prevzet koncept ZOR, ki je
bil izredno moderen in kvaliteten, poleg tega pa smo prevzeli še izkušnje iz tujih
zakonodaj
- razen manjkajočih pogodb in sklepanja pravnih poslov v njem praktično ni nobenih
razlik v primerjavi z ZOR
ZAKON O TEMELJNIH LASTNINSKIH RAZMERJIH – ZTLR, 1980
- ureja stvarnopravno področje civilnega prava
- v njem so urejena temeljna lastninska razmerja, več klasičnih razmerij pa je
ostalo neurejenih
- v celoti odgovarja modernim konceptom stvarnega prava, le posamezni instituti
niso izpeljani do konca
STVARNOPRAVNI ZAKONIK – SPZ, 2003
- po osamosvojitvi ni bilo potrebe po spreminjanju ZLTR, tako da se je nov SPZ
uveljavil šele z letom 2003
ZAKON O DEDOVANJU – ZD, 1976
- ureja dedno področje civilnega prava
- ker je bil to v celoti republiški predpis, ga uporabljamo še danes, razen nekaterih
zastarelih določb
- dedovanje je delno urejeno še v Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev
- posebno obravnavanje kmetij je značilnost alpskih držav, ker je kmetija nosilec
gospodarske obveznosti

V. PRAVNE NORME CIVILNEGA PRAVA
KOGENTNE NORME
- kogentne norme prepovedujejo in zapovedujejo kako naj se pravni subjekti vedejo
in ravnajo
- kogentne norme določajo okvir v katerem se lahko subjekti civilnega prava
gibljejo
- kogentne določbe so različno močne na različnih področjih civilnega prava,
najmočnejše so na področju stvarnega prava, pri izključujočih pravicah, ki učinkujejo
proti vsem
TEMELJNA NAČELA
- temeljna načela: dispozitivna narava zakonskih določb, prosto urejanje razmerij,
enakopravnost udeležencev, načelo vestnosti in poštenja, ravnanje v skladu z dobrimi
poslovnimi običaji, skrbnost, prepoved zlorabe pravic, načelo enake vrednosti dajatev,
prepoved povzročanja škode, mirno reševanje sporov...
- temeljna načela so pravni standardi, navedeni v OZ, ampak niso konkretizirani,
vsebino jim da sodišče
- odločbe in sodbe vrhovnega sodišča, ki konkretizirajo temeljna načela so zelo
pomemben pravni vir
DISPOZITIVNE NORME
- dispozitivne norme so pravna pravila, za katera se dogovorijo subjekti, so
popustljiva in subsidiarna
- zaradi načela pacta sund servanda so dogovori, ki jih stranki skleneta obvezni in
učinkujejo kot če bi bili kogentno določeni z zakonom
ZAKONSKE DOLOČBE
- zakonske določbe se uporabijo samo, če stranki ne izrabita možnosti
samostojnega dogovora
SODNA PRAKSA
- obstajajo nekatera razmerja, ki sploh niso urejena, pravne praznine
- sodišča po analogiji poiščejo pravna pravila, ki ustrezajo takemu razmerju in
zapolnijo pravne praznine
- sodna praksa ima na civilnopravnem področju velik pomen

tipične veje javnega prava so ustavno pravo. meja med civilnim in javnim pravom je pogosto zabrisana . ko država nastopa kot nosilka oblasti TEORIJA PRAVNEGA VARSTVA . prisile . izgubi atribut oblasti . kot nosilko oblasti in posameznikom. kazensko pravo. upravni ali kazenski postopek pa je razmerje javnopravne narave . ki steče odvisno od oškodovančeve volje. civilno pravo ureja razmerja med posamezniki. ki prepovedujejo in zapovedujejo kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo. v civilnem pravu se odloča po civilnopravnih postopkih. javnopravne so vse tiste zadeve. v civilnopravnem razmerju nobena od strank nima oblastnega položaja . v civilnopravnem razmerju je država gestionis. za javno pravo pa re samo takrat. da tudi država lahko nastopa v civilnopravnih zadevah kot posameznik. ODNOS MED CIVILNIM IN JAVNIM PRAVOM . ampak kot posameznik. pravo intelektualne lastnine. rodbinsko pravo. kritika te teorije je. ampak jo dopolnjujejo in nadomeščajo . po interesni teoriji javno pravo ureja interes države. javno pravo vedno bolj predpisuje in določa mehanizme civilnega prava . če gre za pravdni. nosilka oblasti. večina nadaljnjih teorij temelji na nadgradnji te teorije SUBJEKTIVNA TEORIJA . če se stranke tako dogovorijo. teorija pravnega varstva razmejuje civilno in javno pravo glede na postopek varstva določene pravice . v javnem pravu veljajo kogentna pravna pravila. DELITEV PRAVNEGA REDA NA JAVNO IN ZASEBNO PRAVO JAVNO PRAVO ... če pa gre za javni. stečajni ali izvršilni postopek je razmerje civilnopravne narave . v javnem pravu se odloča v javnopravem postopku. civilno pravo je lahko tudi v javnem interesu . dedno pravo. po subjektivni teoriji razmejuje civilno in javno pravo glede na udeležence v pravnih razmerjih . . . ki ga predvidevajo dispozitivna pravna pravila zavezujejo le. je enakopravna posamezniku. gospodarno pravo . obligacijsko pravo. ki so popustljiva in subsidiarna. kjer je stranka država. javno pravo ureja razmerja med državo. ta pravila ne omejujejo volje strank. teh pravil ni mogoče spreminjati in omejujejo avtonomijo strank . JAVNO IN ZASEBNO PRAVO I. zasebno pravo pa interes državljanov . v zvezi s tem so se razvile 4 teorijo o odnosu med civilnim in javnim pravom INTERESNA TEORIJA . nepravdni. kritika te teorije je. saj civilno pravo deluje v zasebnem interesu II. da dejansko ne daje odgovora na vprašanje. saj javno pravo deluje v javnem interesu CIVILNO (ZASEBNO) PRAVO . oblast izvršuje preko aparata represije. osebnostno pravo. v civilnem pravu veljajo dispozitivna pravna pravila. vedenje in ravnanje. tipične veje civilnega prava so stvarno pravo. delovno pravo. kaj spada v določeno sfero . v javnopravnem razmerju ima država oblastni položaj nad posameznikom . . v javnopravnem razmerju je država imperium. ne nastopa kot nosilka oblasti. civilnopravne pa so zadeve med posamezniki . upravno pravo. ki steče neodvisno od oškodovančeve volje.

primer bremena je notifikacija napake – kupec nosi breme grajanja napak. ELEMENTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA ODNOS MED DVEMA SUBJEKTOMA . v obeh primerih je zagotovljeno sodno varstvo (izjema je. v vsakem civilnopravnem razmerju obstaja vsaj ena pravica in njej odgovarjajoča dolžnost . da jih graja. pristojnost pove. povezuje vse teorije CIVILNOPRAVNO RAZMERJE I. pri civilnopravnem razmerju je bistveno. velja kot zakon . tudi pristojnost spada med manj bistvene elemente civilnopravnega razmerja . subjekti civilnopravnega razmerja so stranke. da gre za razmerje med dvema subjektoma . ta teorija je integralna. ali pa je zato določena pooblaščena oseba (primer: pri pogodbenih obveznostih je treba veljavno . lahko so fizične ali pravne osebe . prodajalec za napake ne odgovarja in kupec izgubi ugodnejši položaj PRISTOJNOST . subjekte. zakon stranki. kdo je pristojen. pri tem upošteva tako interes. dogovor med strankama ima zaradi avtonomije volje v civilnem pravu pomembno veljavo. čeprav je pogosto le formalna II. civilnopravno razmerje urejajo civilnopravni predpisi . da opravi določeno dejanje . opustitev ali neizpolnitev bremena za posledico nima protipravnega položaja. gre za hipotetično dolžnost. teorija vsebine razmerja analizira vsebino posameznega razmerja in ga opredeli kot javnopravno ali kot civilnopravno . v razmerju lahko nastopajo fizične ali pravne osebe. civilnopravni predpisi so kogentni ali dispozitivni predpisi . nosilec bremena se lahko odloči ali bo naloženo breme izpolnil ali ne . če imajo poslovno oziroma pravno sposobnost PRAVICA IN DOLŽNOST . pravica je osrednji element vsakega civilnopravnega razmerja . vendar če jih ne. ki ji omogoča ali zagotavlja določen pravni položaj ali določeno ravnanje . za dolžnost nižje kategorije . pristojnost opraviti določeno dejanje ima lahko stranka sama. kot tudi pravno varstvo v posameznem primeru . posledica je samo to. ki ima pravico nalaga tudi breme kot določeno ravnanje v korist drugega subjekta . za današnje civilno pravo je značilna prepletenost številnih pravic in dolžnosti med dvema subjektoma – stranki sta medsebojno zavezani in upravičeni BREME . druga stranka pa nosilka dolžnosti. kar pomeni ima dolžnost zagotoviti uresničenje pravice prve stranke . nihče ga ne more prisiliti v to. breme ni tako bistven element civilnopravnega razmerja. če je obveznost naturalna in sodnega varstva ni) STRANKE . ena stranka je nosilka pravice. v civilnopravnem razmerju velja enakopravnost strank.TEORIJA VSEBINE RAZMERJA . da nosilec bremena izgubi svoj dosedanji ugodnejši pravni položaj . SPLOŠNO O CIVILNOPRAVNIH RAZMERJIH PRAVNA UREJENOST .

ki učinkujejo nasproti enemu ali več subjektov . značilna so za obligacijska razmerja – ko se izpolnita obe obveznosti. upnik lahko terja tako ravnanje samo od dolžnika in od nikogar drugega . relativizacija erga omnes razmerja: razmerje erga omnes preraste v razmerje inter partes. storitev. upnik lahko od dolžnika terja neko individualno ravnanje – dajatev. inter partes so razmerja. pravicam. imajo svoj časovni začetek in časovni konec . ker ima nosilec izključujoče pravice možnost. časovni obstoj je le pot za dosego namena TRAJAJOČA RAZMERJA . če neupravičeni subjekt v razmerju erga omnes poseže v izključujočo pravico drugega subjekta. potem učinkuje erga omnes IV. ti pogoji se izpolnijo v določenem časovnem trenutku. ki jih določa pravni red. ki ga takšna pravica zagotavlja – dolžnost pasivnega ravnanja INTER PARTES RAZMERJA . pravicam. v razmerjih inter partes je zelo pomembno načelo pacta sund servanda VMESNI POLOŽAJI . objektivizacija inter partes razmerja: razmerja inter partes dobijo značilnosti razmerij erga omnes. ki pomeni poseg v njegovo pravico erga omnes . trajajoča razmerja so časovno neomejena razmerja . ki je nastalo s pogodbo ugasne . za udeležence inter partes razmerij je značilna medsebojna upravičenost in zavezanost . ki izhajajo iz takšnega razmerja pravimo relativne pravice . za kar je pristojen upnik. pravna razmerja obstajajo v času. da je dovoljeno vse. pravno razmerje nastane ob pogojih. da izključi ostale subjekte od poseganja v svojo pravico . izpolnitveni zahtevek: temeljni zahtevek za varstvo pravic iz inter partes razmerij. cilj trenutnega razmerja je izpolnitev. značilna so za izključujoče pravice. kar ni prepovedano z zakonom . nato pravno razmerje traja in na koncu ugasne TRENUTNA RAZMERJA . da spoštujejo upravičenje. vendar pa je varstvo te pravice odvisno od nosilca pravice . vpiše v zemljiško knjigo. ki učinkujejo nasproti nedoločenemu krogu subjektov . ampak upnik lahko pooblasti nekoga drugega za sprejem izpolnitve dolžnosti) III. ki obstajajo do tistega trenutka. nosilec pravice zahteva opustitev ravnanja. navadno gre za razmerje med dvema točno določenima osebama – razmerje med upnikom in dolžnikom . trenutna razmerja so razmerja. za razmerja inter partes velja. TIPI CIVILNOPRAVNIH RAZMERIJ ERGA OMNES RAZMERJA . ki izhajajo iz takšnega razmerja pravimo izključujoče pravice. zahtevek je glavna oblika pravnega varstva civilnopravnih razmerij . ko ugasnejo za nosilca pravice . razmerje. če se na primer najemna pogodba. postane to razmerje inter partes . nosilec pravice zahteva določeno ravnanje V. opustitveni zahtevek: temeljni zahtevek za varstvo pravic iz erga omnes razmerij. opustitev ali dopustitev . ki hitro nastajajo in ugašajo . odškodninski zahtevek: če zaradi poseganja v pravico nastane škoda . iz vsake pravice izvira določen zahtevek. dolžnost vseh je. ki učinkuje inter partes. VARSTVO CIVILNOPRAVNIH RAZMERIJ . sprejeti izpolnitev dolžnosti. erga omnes so razmerja. ČASOVNA KOMPONENTA .

ne gre za dosego cilja TRAJNA RAZMERJA .kritika te teorije je. ki izvira iz vsake civilnopravne pravice je tožbeno upravičenje. nastajajo izpolnitvene dolžnosti vedno na novo . ta teorija opozarja na socialno funkcijo pravice . da pravico priznavamo tudi nekaterim subjektom. v vsakem razmerju imamo pravico in njej pripadajočo dolžnost POSKUS OPREDELITVE PRAVICE . usmerjena je k varovanju interesa . da našteva njena upravičenja.definicija pravice je pomembna zaradi sistematike civilnega prava. da je presplošna saj vsaka pravica varuje nek interes.kritika te teorije je. so trajno prenosljive . vendar pa je meja med pravico in upravičenjem včasih težko določljiva PRAVICE IN UPRAVIČENJA . ali bo pravico uporabljal ali ne . lahko pa prenehajo tudi na temelju medsebojnega ali enostranskega ravnanja PRAVICA I.temeljno upravičenje.sodobna teorija skuša pravico opredeliti tako. ki je usmerjena k določeni dobrini ali interesu .. da pod določenimi pogoji doseže prisilno vzpostavitev pravice TEMELJNI POGLEDI NA OPREDELITEV POJMA PRAVICE VOLJNA TEORIJA – Windscheid . do plodov in do uničenja stvari) .pravica je pravno priznana in pravno zavarovana moč volje.pravica je socialni pojem. dokler obstaja pravno razmerje. ki bi bila upoštevana v pravu (primer: pravice nerojenega otroka) INTERESNA TEORIJA – Jhering . ius fruendi in ius abutendi – lastnik je upravičen do rabe. ne samo pravica – pravno varstvo interesov ne more biti temeljni element pravice INTEGRALNA ALI VOLJNO-INTERESNA TEORIJA – Jellinek . pravica je element vsakega civilnopravnega razmerja .pravica je povezana z voljo subjekta – subjekt lahko na podlagi pravice z voljo oblikuje določen položaj . vendar se ni prijela KOLEKTIVISTIČNA TEORIJA – Duguit . že ob ustanovitvi so mišljena zgolj za določen čas in prenehajo s potekom tega časa . vendar so tudi lahko predmet pravnega prometa.ta teorija skuša združiti pozitivna spoznanja interesne in voljne teorije.pravica je izraz volje posameznika in tej moči volje se morajo podrediti vsi.pravica je sestavljena iz različnih kategorij upravičenj (primer: lastninska pravica je sestavljena iz ius utendi. trajna razmerja ne prinašajo le enkratne izpolnitve. vendar so definicije zaradi mnogih pojavnih oblik pravice preveč abstraktne . so le začasno prenosljiva . ki niso sposobni oblikovati volje. v praksi pa si z njo ne moremo dosti pomagati .teorija skuša opredeliti pojem pravice. ki so s to pravico zavezani . ampak se ta izpolnitev ponavlja v času .volja je pomembna tudi pri uresničevanju pravnega razmerja – subjekt sam odloči.posameznik mora izvrševanju pravice upoštevati druge . namen pravice se izpolnjuje z obstojem v času.pravice imajo možnost samostojnega obstoja in samostojnega pravnega prenašanja.pravica je pravno zaščiten interes. PRAVICA V CIVILNEM PRAVU . poleg tega pa pravne interese ščitijo tudi drugi instituti. ki imetniku omogoča. vendar so tudi trajna razmerja postavljena glede na določen konec .upravičenja so ožja od pravice.

absolutne ali izključujoče pravice: učinkujejo v razmerjih erga omnes – oblastne pravice. OSNOVNA DELITEV PRAVIC .nepremičnine: publiciteta je vezana na vpis v zemljiško knjigo. ki je vpisan v zemljiško knjigo PRAVICA NA TUJI STVARI .lastnik lahko izvršuje oblast nad stvarjo samo v kolikor ga ne omejuje zakon zaradi javnega interesa (gozd!) . oblikovalne pravice: učinkujejo v razmerjih erga omnes ali inter partes. razmerja erga omnes lahko prerastejo v terjatve inter partes. lahko pa so tudi osebnostni pravice.stvarne pravice na tuji stvari so omejene oblastvene pravice . osebnostne pravice in pravice intelektualne lastnine . plodov in uničenja) .lastninsko pravico imamo lahko na premičninah ali nepremičninah . ius fruendi. pravice na pravici III. pomenijo omejitve lastninske pravice . kar pomeni. ampak je relativizirana.predmet lastninske pravice kot oblastvene pravice je lahko samo stvar . če pride do kršitve razmerja erga omnes OBLASTNE PRAVICE . nosilec pravice lahko izključi ostale subjekte od poseganja v pravico. zato je nemogoč njihov register .sem sodijo predvsem pravice stvarnega prava . ius abutendi (pravica do rabe. te pravice učinkujejo nasproti nedoločenemu krogu subjektov . izključujoče pravico so praviloma premoženjske narave in so prenosljive .zastavna pravica: . ki so nepremoženjske narave in niso prenosljive . ABSOLUTNE ALI IZKLJUČUJOČE PRAVICE .oblastvene pravice so izključujoče pravice. da morajo biti spoznavne navzven .pravice na tuji stvari so pravice. lahko pa obstaja solastnina . izključujoče pravice so statične narave. pričakovalne pravice. ker se omejujejo le na del lastnine. imajo dolžnost pasivnega ravnanja . vendar je v tem delu njihov položaj močnejši od lastninske pravice . ki urejajo oblast nad stvarjo . število premičnin je neomejeno.po načelu specialnosti ne moreta obstajati dva izključna lastnika na isti stvari. absolutne ali izključujoče pravice so pravice. omejena s predpisi javnega prava . lastnik je tisti. relativne pravice: učinkujejo v razmerjih inter partes – pravice iz osebnega in dednega prava . velja načelo numerus clausus – poznamo samo toliko izključujočih pravic.poznamo dve temeljni vrsti oblastvenih pravic: lastninsko pravica in pravica na tuji stvari LASTNINSKA PRAVICA .ne dosegajo obsega lastninske pravice.to je najosnovnejša premoženjska pravica . so pravice enostranskega oblikovanja volje. ki jih je imel imetnik lastninske pravice na stvari: ius utendi.zastavna pravica je prednostna poplačilna pravica .II. ker določajo neko stanje in ga varujejo pred nedopustnimi posegi .premičnine: izraz publicitete je posest. ki omejujejo lastnika pri oblasti. ki nastajajo v erga omnes razmerjih .lastninska pravica lastniku zagotavlja oblast nad stvarjo in zagotavlja uporabo stvari proti vsakomur .oblastvene pravice imajo publicitetni učinek. ki jih mora druga stranka sprejeti v breme – sodelovalne pravice.včasih so iz lastninske pravice izhajala 3 osnovna upravičenja. kolikor jih pozna zakon .danes lastninska pravica ni več tako absolutna.

glede osebnostnih pravic govorimo v okviru civilnega prava predvsem o varstvu osebnostnih pravic – v civilnem pravu je mogoče zahtevati odškodnino za nastale posledice (v kazenskem pravu to ni mogoče) . ki je zastavljena .po svoji naravi so osebnostne pravice izključujoče pravice. ker so vezane na osebo . kršitelj mora prenehati z dejanjem sicer mora plačati odškodnino) . privolitev . da odredi prenehanje dejanja.. pred tem so bili mnenja.škoda: ni dovolj da škoda grozi. stoletje. nepremoženjske. neprenosljive in nepodedljive .temeljni elementi odškodninskega zahtevka oz. če dolžnik ne plača dolga. s katerim se krši kakšna osebnostna pravica.posebne osebnostne pravice so se razvile v okviru splošne osebnostne pravice . lastnik ima samo še golo lastninsko pravico . služnost: .osebnostne pravice pripadajo tako fizičnim kot pravnim osebam . da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice..osebne služnosti: so ustanovljene v korist določeni oseb.splošne osebnostne pravice: nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti.stavbna pravica pomeni upravičenje postaviti objekt na tujem zemljišču OSEBNOSTNE PRAVICE .so najmlajše pravice. da je bistveno varovanje teh pravic tudi na civilnem področju (poleg kazenskega področja) ODŠKODNINSKO VARSTVO OSEBNOSTNIH PRAVIC .osebnostne pravice učinkujejo proti državi in proti posamezniku .stvarne služnosti: so ustanovljene v korist določenemu zemljišču in so prenosljive skupaj z zemljiščem . . pomeni drugačen način izvršitve poplačila .zastavna pravica je prenosljiva skupaj s stvarjo.. členu Ustave .temelj za odškodninsko varstvo osebnostnih pravic je 134 OZ – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic (vsak ima pravico zahtevati od sodišča. ampak mora že nastati .dokler obstaja služnost na stvari je lastninska pravica omejena. stavbna pravica . samopomoč. pri katerem pride do prehoda iz razmerja erga omnes v inter partes . niso prenosljive. ko je se začel boj za človekove pravice in svoboščine. samo ponekod je dovolj že objektivna odgovornost . predpostavke za odškodninsko odgovornost so: .osebnostne pravice spadajo med temeljne človekove pravice. lahko zastavni upnik zahteva prodajo zastavljene stvari ali razpolaga s stvarjo .zastavna pravica omejuje lastnika v njegovem razpolaganju s stvarjo .krivda: potrebna je subjektivna odgovornost. pojavile so se na prehodu iz 19.osebnostne pravice pomenijo zavarovanje nedotakljivosti osebnostne sfere in pravico do svobodnega razvoja posameznikove osebnosti – te pravice varujejo eksistencialne dobrine . zemljiški dolg .vzročna zveza med ravnanjem in škodo : protipravno ravnanje mora povzročiti škodo . njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.lastnik služečega zemljišča mora trpeti izvrševanje služnosti na svojem zemljišču . .posebne osebnostne pravice: nedotakljivost človekovega življenja.zemljiški dolg je posebna oblika zastavne pravice.najpogostejše je odškodninsko varstvo.nato pa so ugotovili. uveljavljene so v 35. da človekova osebnost ne more biti predmet pravic . skrajno silo.protipravnost ravnanja: protipravnost je izključena če gre za silobran. v 20. ne moremo pa trditi obratno . telesna in osebnostna integriteta.

OBLIKE PRAVNO PRIZNANE ŠKODE . za kompenzacija neprijetnega občutka. oškodovanec ima lahko pravico do subjektivne ocene vrednosti stvari (primer: vaza dejansko ni nič vredna. lastnik lahko zunanjost zgradbe spreminja le s soglasjem arhitekta pod določenimi pogoji) . predmet pravice intelektualne lastnine je imaterialna dobrina. ki se kaže v tem. ali moralna (opravičilo oškodovanca). imajo dvojno naravo. stvaritev človekovega duha.premoženjska škoda: škoda. ker na imaterialna dobrina ni stvar na kateri bi bilo omogočeno izvrševanje oblasti. sodišče lahko prisodi pravni osebi odškodnino. ki jo izum ustvarja) . zaradi kršitve spolne nedotakljivosti. da si prilastijo vrednost. zaradi razžalitve dobrega imena in časti.premoženjska ali materialna upravičenja : avtor je kot ustvarjalec varovan ne glede na to. kar je . zaradi skaženosti. pravni red mora avtorju omogočati prilaščanje gospodarske vrednosti. kljub temu pa avtor potrebuje oblast nad izkoriščanjem svoje imaterialne dobrine . da so sestavljene so iz osebnih ali moralnih upravičenj in iz premoženjskih ali materialnih upravičenj .nepremoženjska škoda: škoda. če spozna. zaradi okrnitve svobode ali osebnostne pravice.strah: strah pred posledicami. ki izhaja iz njegovega duhovnega ustvarjanja (izumi imajo veliko gospodarsko vrednost. pravo intelektualne lastnine skuša varovati interese avtorja. hipotetična škoda (lucrum cessans) . vendar ima oškodovanec nanjo vezane spomine na umrlo mater) . ker ima človekovo duhovno ustvarjanje velike gospodarske vrednosti .okrnitev ugleda pravne osebe: nova določba.nepremoženjska škoda: je neizmerljiva.) . temveč za objavo sodbe . kdo njegov produkt premoženjsko izkorišča (varovanje je časovno omejeno. izumiteljem je treba omogočiti. satisfakcija je lahko denarna (večinoma se za nepremoženjsko škodo izplačujejo premoženjska nadomestila).premoženjska škoda: se nadomesti v obsegu. zaradi smrti bližnjega. sodišče mora v vsakem konkretnem primeru ugotavljati stopnjo prizadetosti PRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINE . ko avtor in lastnik stvari nista ista oseba (primer: ponavadi lastnik zgradbe in arhitekt nista ista oseba.duševne bolečine: dogodki. ustvarjalca imaterialne dobrine . ki nastane na premoženjskih dobrinah: . pri pravnih osebah večinoma ne gre za odškodnino.. tudi če materialno komponento prenese na koga drugega (založnika) moralno upravičenje še vedno ostane njemu (avtor dela je slaven.preprečitev povečanja premoženja: izgubljeni dobiček. pravice intelektualne lastnine predstavljajo nekakšen most med premoženjskimi in osebnostnimi pravicami . avtorja oz. pri čemer so možna rahla odstopanja zaradi upoštevanja premoženjskih razmer oškodovanca. ustvarjalca je treba varovati. tudi če premoženjske škode ni. ki lahko nastanejo in strah zaradi samega škodnega dogodka . problem nastane.zmanjšanje premoženja: dejanska škoda (damnum emergens) . zaradi kršitve dostojanstva. problem je. duhovna stvaritev .telesne bolečine: posledice posegov v človekovo telesno integriteto . ki je rezultat posega v posameznikovo osebnost ali v ugled pravne osebe: . pri njej gre za satisfakcijo. ne založnik) . da okoliščine primera to opravičujejo. tudi imaterialnim dobrinam je treba zagotoviti pravno varstvo .osebna ali moralna upravičenja: avtor je moralni nosilec produkta.razlika med premoženjsko in nepremoženjsko škodo se kaže v nadomestilu . kolikor znaša.. ki povzročijo neprijetne psihične občutke in psihično trpljenje (duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.

avtorske pravice in avtorskim sorodne pravice .avtor je oseba.ureja jih Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah.pravice intelektualne lastnine lahko razdelimo na dve kategoriji: . . pri nas ni potrebna formalnost.avtorsko delo je individualna intelektualna stvaritev.pravice intelektualne lastnine imajo omejeno prenosljivost.osnovna oblika varstva pravic intelektualne lastnine je opustitveni zahtevek (zahteva se prenehanje kršitve) .sorodne pravice so: pravice izvajalcev avtorskih del.. ima pravico do priznavanja in navajanja avtorstva.odprt ostaja problem dokazovanja avtorskega dela .. kdaj je avtorsko delo dokončano.tudi pri avtorski pravici se kaže njena dvojnost narave v materialnih in moralnih upravičenjih MORALNA ALI OSEBNA UPRAVIČENJA AVTORSKE PRAVICE . avdiovizualne podobe.materialna upravičenja varujejo premoženjske pravice avtorja . v nadaljevanju pa eksemplifikativno našteva tipične primere avtorskih del .materialnih upravičenj je več. do prevoda. odvisno od narave dela: pravica do reproduciranja. idejo je treba preliti v neko materialno stvar.avtor se sam odloči na kakšen način se bo delo uporabilo in za kaj . do distribuiranja. pravice RTV organizacij.ne govoriti o duhovnem ustvarjanju. da je zaščitena . vendar je tu bolj kot moralna poudarjena premoženjska komponenta . do spoštovanja avtorskega dela. zaščiten pa je način. v ZDA dodajo ©) . da avtor odloča o prvi objavi. moralno upravičenje avtorske pravice pomeni. moralna upravičenja niso prenosljiva. ko je avtorsko delo dokončano (vprašanje. do predelave. ki ustvari avtorsko delo. lahko je le fizična oseba (pravna oseba je lahko le nosilec materialnih upravičenj) . komu gredo materialna upravičenja MATERIALNA ALI PREMOŽENJSKA UPRAVIČENJA AVTORSKE PRAVICE . ki mora biti na nek način izražena navzven. da avtorske pravice zaživijo .. avtorska upravičenja trajajo še 70 let po smrti avtorja . pa še takrat je ni možno zaščititi absolutno. ostanejo avtorju ne glede na to. da avtor postane nosilec avtorske pravice v trenutku. obremeni AVTORSKIM SORODNE PRAVICE . pravice proizvajalcev fonogramov. pravico do prepovedi uporabe dela.ideja kot taka nima možnosti zaščite. varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih sfer ... pravice založnikov. avtor z njimi razpolaga. na katerega je ideja izražena . kar je tipično za razmerja inter partes . prenaša. pravice filmskih producentov. moralna upravičenja so vezana na osebo avtorja. jih spreminja.sorodne pravice pomenijo duhovne stvaritve.pravice industrijske lastnine AVTORSKE PRAVICE . do skesanja.pravice so intelektualne lastnine časovno omejene (značilno za premoženjske pravice) – po določenem času postanejo pravice intelektualne lastnine public domain. pravica do javnega izvajanja. kljub temu pa imajo te pravice lahko zelo veliko vrednost v proizvodnji .podobne avtorskim pravicam.. PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE .pridobitev avtorskih pravic: velja domneva. ki so blizu avtorskim in pomagajo.materialna upravičenja so prenosljiva delno ali v celoti.poleg tega poznamo še odškodninsko varstvo (povrnitev škode avtorju). delno so prenosljive le z avtorsko pogodbo .. . ki v generalni klavzuli podaja opredelitev avtorskega dela.

meje avtonomije strank postavlja zakon .. relativni pravici odgovarja dolžnost aktivnega ravnanja – upnik terja od dolžnika neko ravnanje. slike.. kraški teran. ki služi prepoznavi blaga . med upnikom in dolžnikom . ki je podlaga za prepoznavnost izdelka (steklenica Coca-cole) PRAVICA BLAGOVNE ZNAMKE . in sicer: . ne smejo povzročati zmede na trgu. se šteje. ki je namenjen razlikovanju iste ali podobne vrste produkta . varuje zunanji videz produkta. nimajo pa učinka proti tretjim osebam . RELATIVNE PRAVICE . čas trajanja patenta je 20 let. to pomeni da večinoma ne gre za trajna razmerja .. doseči ga je treba z ustvarjalnim delom (ne po naključju).opustitev ali dopustitev (dolžnik je pasivno zavezan) . cigarete) . risbe.) . pogoji za izum: izum mora biti nekaj novega (ni mogoče zaščititi nečesa. pravni temelj na podlagi katerega nastajajo relativne pravice je pravni posel. relativne pravice učinkujejo nasproti enemu ali več subjektov. to pa je lahko pravna ali fizična oseba PRAVICA PATENTA . po tem času večina izumov zastari in postanejo dostopni vsem PRAVICA VZORCA IN MODELA . ampak je potrebna registracija na Uradu za industrijsko lastnino – pravica pripade vložniku zahteve po registraciji. da je prvi izumil določeno stvar) . sankcije: kršitelj mora opustiti proizvodnjo. biti mora industrijsko uporabljiv . praksa je zelo kreativna . določena blagovna znamka se pridobi za določen razred produktov (Boss za konfekcijo. pomeni zaščito novega modela. ki se uporablja v industrijski proizvodnji . nekatere pogodbe sploh niso določene in jih stranki ustvarita z dogovorom. relativne pravice izhajajo iz razmerij inter partes . prepovedana je zaščita svetovno znanih znakov (Mercedes) ali znaka. zoper kršitelja se uveljavi odškodninski zahtevek III. kar je v tujini že zaščiteno). znaki morajo biti dovolj različni od ostalih. ko se obveznost izpolni . ki generično predstavlja produkt (miza) . ne smejo biti nemoralni . relativne pravice so dinamične narave. blago je lahko prepoznavno po tem. da prihaja iz določenega področja (kraški pršut. relativne pravice je mogoče oblikovati voljno. uničiti produkte. pravica blagovne znamke traja 10 let z možnostjo podaljševanja PRAVICA DO GEOGRAFSKEGA POREKLA . zato zanje ne velja načelo numerus clausus . predvsem pogodba . je pa sorodna tem pravicam in potrebuje pravno varstvo . vsebina razmerij inter partes je zelo široka in neobvladljiva. za pridobitev pravice industrijske lastnine ne zadošča dokončanje. ponavadi gre za razmerje med dvema točno določenima strankama. razmerje inter partes in z njim relativna pravica ugasne. pravica blagovne znamke varuje znak. ni klasična pravica industrijske lastnine. patent se pridobi na podlagi patentne prijave (kdor prvi prijavi patent. šampanjec. blagovna znamka je kombinacija znakov.dajatev ali storitev (dolžnik je aktivno zavezan) . patent varuje izum kot rezultat človekovega ustvarjanja . parfume.

relativne pravice se vpisuje le. ima veljavo pravnega vira . prodajalec zahteva izločitev stvari iz stečajne mase. samo določene terjatve niso podedljive ali prenosljive – terjatve glede osebnostnih pravic in terjatve za premoženjsko škodo .razmerje med stečajnim upraviteljem in upniki je razmerje inter partes. relativne pravice se v določenih primerih absolutizirajo.stečaj nastopi ko premoženje pravne osebe ne zadošča za poplačilo njenih obveznosti . odkupna pravica. terjatev je tipična premoženjska pravica in jo je mogoče prenašati . s pobotanjem. terjatve pa pasivo . na temelju katere zahteva upravičenec od zavezanca izpolnitev terjatve . ko se relativna pravice vpiše v javni register (na primer v zemljiško knjigo) .. terjatev je pravica proti točno določeni osebi. RAZLIKA MED ABSOLUTNIMI IN RELATIVNIMI PRAVICAMI . najeto stanovanje pa ne spada v stečajno maso. ki učinkuje erga omnes .izločitvena pravica: podlaga za izločitveno pravico je lastninska pravica. če ima kateri od upnikov privilegirano terjatev (ločitveno ali izločitveno pravico) .razmerje deluje inter partes.prodajalec proda stečajnemu dolžniku stvar s pridržkom lastninske pravice. z nezmožnostjo izpolnitve IV. lahko pa deluje tudi erga omnes KDAJ RAZMERJE DELUJE INTER PARTES . glede te terjatve je najemodajalec poplačan enakomerno iz stečajne mase. da terjatev izključi vse tretje osebe iz upnikovega razmerja do dolžnika . ker ima še lastninsko pravico na stvari .stečajni dolžnik je sklenil najemno pogodbo. če tako določa zakon (najem. to pomeni. storitev) ali negativno ravnanje (dopustitev. terjatev lahko zajema pozitivno (dajatev. relativna narava terjatve se kaže v tem. če glede plačila terjatev upnikov velja načelo sorazmernosti plačila . kolikor to dopušča premoženjska masa dolžnika . da kupec postane lastnik šele ko je kupnina plačana.stečajni upravitelj ugotovi kolikšno je premoženje stečajnega dolžnika na dan uvedbe stečaja (stečajna masa) .najlepše se razlika med izključujočimi in relativnimi pravicami pokažejo pri stečajnem postopku pravne osebe . da upnik lahko terja izpolnitev samo od dolžnika in nikogar drugega . opustitev) . za izpolnitev terjatve odgovarja dolžnik z vsem svojim premoženjem . izključna narava terjatve se kaže v tem.vsi upniki prijavijo svoje terjatve . zato je zelo pomembno načelo pacta sund servanda – dogovor med strankama. terjatev ugasne z izpolnitvijo. terjatev je temeljni model relativne pravice . najemnina je terjatev.razmerje deluje erga omnes. vsi zahtevki iz terjatve se izpolnijo le toliko. pravni temelj za nastanek terjatve je pravni posel ali zakon . kupnina zapade v plačilo in stečajni dolžnik pride v stečaj. prepoved razpolaganja) TERJATEV . dobijo učinek erga omnes – to se zgodi v primeru.stečajna masa predstavlja aktivo. s pologom stvari pri sodišču. predkupna pravica. ki spada v stečajno maso.primer: vsak upnik dobi enak delež iz stečajne mase glede na svojo terjatev (vsak dobi poplačanih 10% svoje terjatve) KDAJ RAZMERJE DELUJE ERGA OMNES . ker ima najemodajalec na stanovanju lastninsko pravico in zahteva da se stanovanje izloči iz stečajne mase . je zaveza dolžnika.

nepremičnina se loči od stečajne mase.. pravni temelj oblikovalnih pravic je v zakonu ali v pravnem poslu . ena stranka z enostranskim ravnanjem (izrecno ali konkludentno) ustvari posledice. da učinke oblikovalne pravice sprejme. ki so usmerjene v nastanek novega pravnega razmerja imenujemo tudi opcije . oblikovalne pravice oblikujejo pravna razmerja.opcije so oblikovalne pravice s katerimi je mogoče samostojno razpolagati .ena stranka z enostransko izjavo volje ustvari posledice. KI IZHAJAJO IZ RAZMERIJ NASTANEK NOVEGA PRAVNEGA RAZMERJA . prodajne opcije (put opcije).. z enostransko izjavo volje spremeni predkupno pravico v kupoprodajno pogodbo. tako pogodbo lahko ena stranka kadarkoli odpove z določenim odpovednim rokom. ki učinkuje erga omnes .najpogostejše so oblikovalne pravice. to so: . oblikovalne pravice prenehajo s svojo uveljavitvijo ali s potekom časa . .oblikovalne pravice posegajo v materialno pogodbeno načelo. predkupna pravica. sicer bi vnašale negotovost v pravno razmerje .opcije se nanašajo na vzpostavitev novega pravnega razmerja med imetnikom opcije in zavezancem. futuresi. ki zavezujejo drugo stranko DELITEV OBLIKOVALNIH PRAVIC PO POSLEDICAH. oblikovalne pravice delimo glede na način njihovega uveljavljanja: . vzpostavitev dvostranskega razmerja je prepuščena izjavi samo ene stranke .primer: kdor ima predkupno pravico. oblikovalne pravice imajo tri osnovne značilnosti . ki bo zavezovalo obe stranki. ki zavezuje tudi lastnika PRENEHANJE OBSTOJEČEGA PRAVNEGA RAZMERJA ..odpoved razmerja: velja za trajna razmerja inter partes. ampak zaradi zastavne pravice lahko zahteva ločeno poplačilo svoje terjatve. nakupne opcije (pol opcije). ostanek pa gre v stečajno maso V.tožbene oblikovalne pravice: za njihovo uveljavljanje je potrebno vložiti tožbo . ki zahteva soglasje med strankama (ni soglasja) . lahko takrat ko se stvar prodaja. OBLIKOVALNE PRAVICE . oblikovalne pravice so časovno omejene. ki velja za erga omnes pravice . oblikovalne pravice delujejo v razmerjih inter pactes. oblikovalne pravice so samostojno prenosljive. za njihovo uveljavljanje zadošča enostranska izjava oblikovalnega upravičenca. druga stranka pa mora sprejeti odpoved (najemna pogodba) . upnik ni lastnik nepremičnine in po stečaju ne more zahtevati izločitev nepremičnine iz stečajne mase.tipične opcije: ponudba.druga stranka ima dolžnost. ki so usmerjene v prenehanje obstoječega pravnega razmerja. če obstaja interes za to . med oblikovalnim upravičencev in oblikovalnim udeležencem že od prej obstaja pravni odnos (najemna pogodba) . ker vplivajo na premoženjsko razmerje na katerega so vezane . ki zavezujejo drugo stranko (razdor najemne pogodbe) . preoblikovanega razmerja ne more zavrniti . ločitvena pravica: podlaga za ločitveno pravico je zastavna pravice.pravice. se proda in z izkupičkom se poplača zastavni upnik.stečajni dolžnik si sposodi pri upniku denar. vendar imajo lastnost. so premoženjske pravice.prave oblikovalne pravice. upnik svojo terjatev zavaruje z nepremičnino stečajnega upnika. lahko jih imenujemo tudi pravotvorna upravičenja .

da se pogodba razdre.primer: jamčevanje za napako. samostojno ali pa s korporacijsko pravico (delnica) . izgubi ugodnejši položaj OHRANITEV OBSTOJEČEGA PRAVNEGA RAZMERJA . največkrat gre za vzpostavitev lastninske pravice s prilastitveno pravico . te pravice dajejo možnost subjektu. ki so sicer v lasti države SODELOVALNE PRAVICE . ki jih je potrebno vzeti v posest z namenom.nosilec oblikovalne pravice z enostransko izjavo volje spremeni vsebino pravnega razmerja . do odstopa lahko pride tudi zaradi kršitve pogodbe ene stranke . prilastitvene pravice so posebna oblika oblikovalnih pravic. da z enostranskim ravnanjem vzpostavi erga omnes razmerje . ničija stvar je stvar. da se ohrani pravno razmerje. če prodajalec ne dostavi smrečic do 22.odstop od pogodbe: kupec ima določen čas po sklenitvi pogodbe pravico od nje odstopiti.izpodbijanje pogodbe: pomeni odpravo posledic voljne izjave za preteklost SPREMEMBA OBSTOJEČEGA PRAVNEGA RAZMERJA . v katerih razdor pogodbe nastopi po zakonu .kupec mora takoj po poteku roka sporoči prodajalcu. nad katero lastnik po svoji volji odpove oblast (kosovni odvoz) . lahko pa kupec sporoči prodajalcu. ki notificira napako. da kasneje dobava ne bo imela več nobenega smisla.obstoječa. po naših predpisih so vse prosto živeče živali last Republike Slovenije. ima pravico.) . če ni izpolnjena pravočasno. jasno je.stranki se z aneksom sporazumeta. se pogodba po zakonu razdre. njihovo prilaščanje s strani posameznikov omogočajo privilegirani prilastitveni položaji. gre za oblikovanje neke splošne volje . dobavil 100 smrekic. ki so usmerjene v ohranitev obstoječega pravnega razmerja. da od prodajalca zahteva: odpravo napake ali zmanjšanje kupnine ali odstopi od pogodbe.. da bo prodajalec do 22. da pogodba še vedno velja. plačati pa mora skesnino.oblikovalne pravice. da bi smrečice prodal naprej PRILASTITVENE PRAVICE . nosilcem sodelovalnih pravic je omogočeno sodelovanje pri oblikovanju volje pravne osebe in udeležbo pri delovanju pravne osebe (sodelovanje pri upravljanju družbe.gre za pogodbe. pri katerih je čas bistvena sestavina pravnega posla in je dogovorjen med strankama .. že izoblikovana pravna razmerja se spreminjajo z aneksi .včasih pa ima izpolnitev kljub prekoračenemu roku še vedno pomen za kupca – kupec dobi oblikovalno pravico. da pogodba še vedno velja . prilastitev divjadi in rib je privilegirana prilastitvena pravica. če mu prodajalec dostavi smrečice naslednji dan.. če je to v njegovem interesu . to so dovolilnice s katerimi lovci in ribiči smejo pridobiti divjad in ribe. pri kupoprodajni pogodbo prodajalec jamči za napake stvari. srečamo jih v gospodarskem pravu . s katero lahko zahteva. da se na njih pridobi lastninska pravica . za tak razdor ni potreba izjava druge stranke .primer: kupec in prodajalec se dogovorita.12. ne da bi navedel razlog za to. pri vodenju poslov. pri odločanju – glasovanje. prodajalec ne more preprečiti notifikacije in njenih posledic.zakon določa.12. so tipične za primere. da bo prišlo do spremembe vsebine obstoječega pravnega razmerja . kupec. notifikacija je breme kupca. izgubljena stvar se ne šteje za ničijo. so prenosljive. na primer zaradi pomanjkljive izpolnitve ali kršitve pogodbe . ker se lastnih ni odpovedal oblasti nad stvarjo po svoji voljo . čas je tu bistvena sestavina. ki imajo učinek erga omnes .razdor pogodbe: pogodba preneha z razlogom. prilastitev ničije stvari je pri nas možna le na premičninah. ker ima interes.

v civilnopravnih razmerjih mora vsakdo ravnati v skladu s temi načeli NAČELA. sodišče ugovora ne upošteva po uradni dolžnosti. imenujemo jih ugovori – nosilec protipravice lahko proti drugemu nosilcu pravice nastopi s svojim ugovorom . da se zoperstavi pravici. pravo daje varstvo določenemu pričakovanju . ki bi skušal preprečiti kasnejši učinek pričakovalne pravice . izpolnjeni so vsi bistveni elementi za nastanek določene pravice. pravica se konkretizira šele s pravnim poslom AVTONOMIJA VOLJE PRI IZVRŠEVANJU PRAVIC . ki drugemu povzroča škodo .pri izvrševanju pravic morajo udeleženci spoštovati načelo vestnosti in poštenja. tak primer je zastavna pravica. protipravice dajejo imetniku možnost. danes je poleg stvari mogoče zastaviti tudi pravico. udeleženci morajo v pravnem prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji (5. ki je sicer sklenjen.PRIČAKOVALNE PRAVICE . ampak le ga vloži upravičenec VI. niso pa še izpolnjeni čisto vsi pogoji .pri izključujočih pravicah z zakonom: vsebina je natančno določena v zakonu . če ena stranka postavi zahtevek. ki določajo meje izvrševanja pravic . ki stopa v civilnopravno razmerje . vendar njegov učinek nastopi šele z izpolnitvijo pogoja . ki jo uveljavlja nek drug subjekt . IZVRŠEVANJE PRAVIC VSEBINA IN MEJE PRAVIC . da omejuje tistega. člen) .pri relativnih pravicah s pravnim poslom: v zakonu navedena samo temeljna načela. iz njih ne moremo razbrati natančne vsebine pravice.načelo vestnosti in poštenja se dostikrat prekriva z moralnimi in prisilnimi predpisi . vsebina in meje pravic sta določeni: . ker so preveč abstraktna.takšno ravnanje se pričakuje od vsakogar.na načelo vestnosti in poštenja se je možno sklicevati tudi pri izvrševanju pravic in pri pravnih poslih . pričakovalca pravo varuje tako. avtonomija volje pomeni. pričakovanje je mogoče prenesti na drugega . ugovor je treba uveljavljati.zaradi načela vestnosti in poštenja je pravico nedopustno izvrševati na način. KI VELJAJO ZA IZVRŠEVANJE PRAVIC NAČELO VESTNOSTI IN POŠTENJA . ki jo določita stranki po svoji avtonomni volji . primer je pogojni pravni posel. ugovor je lahko trajen ali začasen . pričakovanje pravice v nastajanju . na temelju svoje volje . lahko nasprotna stran ukrepa z ugovorom . tipična pričakovalna pravica je dedna pravica PRAVICE NA PRAVICAH . danes pa obstajajo nekatere pravice na pravicah . pri pričakovalnih pravicah gre za pričakovanje določene pravice. vse pravice je treba izvrševati v skladu z njihovo vsebino. da subjekti svobodno vstopajo v civilnopravna razmerja. če je prenosljiva in ima premoženjsko vrednost (mogoče je zastaviti terjatev) PROTIPRAVICE ALI UGOVORI . v začetku je bila ideja o pravici na pravici zavrnjena. vendar je avtonomna volja omejena s splošnimi načeli. z ugovorom se popolnoma ali deloma odvzame učinek uveljavljani pravici .

pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih . da pridobitelj pravice vzame nikogaršnjo stvar v posest z namenom prilastitve PRIPOSESTVOVANJE . ki je grozila) pa je odškodninska odgovornost ODVRNITEV ŠKODE OD DRUGEGA . NASTANEK. če je takšna zaščita nujna in če tak način odvračanja kršitve ustreza okoliščinam. s katerim bi bila otežena izpolnitev obveznosti drugih udeležencev . ampak ima izrazito nepošteno vsebino ali če je vsebina pogodbe v nasprotju z moralnimi in prisilnimi predpisi PREPOVED ZLORABE PRAVIC .samopomoč je začasno zavarovanje zahtevka VII. za katerega je bila pravica ustanovljena ali priznana . na predelani stvari nastane solastnina v sorazmerju vrednosti materiala lastnika in vrednosti vloženega dela predelovalca .izvirni način pridobitve lastninske pravice na nikogaršnjih stvareh .samopomoč je pravica vsakogar. da bo onemogočena izvršitev zahtevka .za navidezno izvrševanje pravice gre. ki je odgovoren za nastanek nevarnosti ali od tistega od katerega je bila škoda odvrnjena SAMOPOMOČ .pravice je treba izvrševati v skladu s temeljnimi načeli OZ in z njihovim namenom . če njen nosilec ravna z očitnim namenom.pri izvirnem načinu pridobitelj pridobi pravico ne glede na voljo predhodnika OKUPACIJA .pri prekoračenem silobranu (ni sorazmerja med povzročeno škodo in škodo.udeleženci v obligacijskih razmerjih se morajo pri izvrševanju svojih pravic vzdržati ravnanja. gre za predelavo . ni njegova . kateri se je smotrno izpostavil STISKA .če se izdela nova stvar iz tujega materiala. v katerih nastaja nevarnost (139/2) . ali je posest zakonita ali ne) IZDELAVA NOVE STVARI .izvede se tako.dolžina priposestvovalnega roka je od 3 do 20 let (odvisno ali gre za premičnino ali nepremičnino. ki je ni povzročil sam.sodišče lahko zaradi kršenja načela vestnosti in poštenja razveljavi pogodbo. potem je lastnik predelane stvari lastnik materiala .če je oseba ki je v silobranu povzročila škodo ne odgovarja zanjo . . ko grozi neposredna nevarnost. ki ne ve in ne more vedeti. da je material njegov. KI IZKLJUČUJEJO PROTIPRAVNOST IZVRŠEVANJA PRAVIC SILOBRAN . OKOLIŠČINE.pogoj za uporabo samopomoči je. da grozi neposredna nevarnost. ima pravico zahtevati od njega povrnitev škode. ki jo ima v posesti.če posameznik povzroči škodo v nevarnosti.oškodovanec lahko zahteva odškodnino od tistega. da stvar.prepovedano je izvrševanje pravic v nasprotju z namenom. da stvar ni njegova. ki je trajala daljše časovno obdobje .če je predelovalec v dobri veri. da drugemu škoduje. PRENOS IN PRENEHANJE PRAVIC NASTANEK PRAVIC – IZVIRNI NAČIN PRIDOBITVE PRAVIC . ki je pravilno sestavljena.če predelovalec ve.komur nastane škoda pri tem. ko odvrača od drugega škodno nevarnost. ne odgovarja za škodo .pridobitev lastninske pravice je pravna posledica dobroverne posesti. da odvrne kršitev pravice.dobroverni posestnik je posestnik.najbolj pogosto se izdela nova stvar iz posameznikove lastne stvari .

če se stvar pridobi od nelastnika.en upnik prenese terjatev na drugega upnika cesijo. pravica lahko preneha absolutno ali relativno . kadar je odsvojitelj imetnik pravice – bistveno je soglasje volje med odsvojiteljem in pridobiteljem .če je nekdo pomešal stvari nedobroverno.če je delo predelovalca občutno več vredno kot material.vesoljne ali univerzalne: predmet pridobitve je cel kompleks pravic (dedovanje) PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE .pri izročitvi gre lahko za nadomestno izročitev. ki pomeni označitev prenosa stvari (izročitev avtomobilskih ključev) . če se lastnik gradnji ne upre .po ločitvi plodov od matične stvari na plodovih izvirno pridobita lastninsko pravico užitkar in zakupnik PRENOS PRAVIC – IZVEDENI NAČIN PRIDOBITVE PRAVICE . da ni lastnik .sicer pa graditelj ne postane lastnik stavbe zaradi načela superficies solo cedit PRIDOBITEV NARAVNIH PLODOV . z nemožnostjo izpolnitve . postane pridobitelj lastnik samo če je stvar kupljena na dražbi.če pomešanih stvari ni možno ločiti brez znatnih stroškov. to lahko stori brez soglasja dolžnika. lahko ostali njihovi lastniki zahtevajo pomešano stvar zase ali pa mu jo prepustijo. ki je v posesti nekoga drugega.absolutno: pravica ugasne in ne obstaja za nikogar več . nastane na njih solastnina . pravica lahko preneha tudi z odpovedjo . po obvestilu lahko dolžnik dolg veljavno izpolni le novemu upniku PRENEHANJE PRAVICE . stari upnik mora le obvestiti dolžnika o novem upniku. če nelastnik stvar proda na podlagi pravnega posla. z izpolnitvijo. če nelastnik stvar proda na podlagi svoje dejavnosti.bodoči kupec ima lahko stvar že v posesti. če so pravice vezane na osebo. s konfuzijo.. če lastnik zemljišča za ve gradnjo.plodovi pripadajo lastniku matične stvari .pri izvedenem načinu pridobitelj izvaja pravico od druge osebe in postane nosilec pravice le. terjatev preneha z odpustom dolga. pomeševalec pa mora povrniti škodo GRADNJA NA TUJEM ZEMLJIŠČU .pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini kot izključujoče pravice je vpis v zemljiško knjigo .posamične ali singularne: predmet pridobitve je posamezna pravica (kupoprodajna pogodba) . pri izključujočih pravicah je odpoved lahko enostranska. ZMEŠANJE IN POMEŠANJE .za pridobitev lastninske pravice na premičnini je potrebno soglasje in izročitev (traditio) . kot jih ima sam (nemo plus iuris ad alium transferre potest quam ipse haberet) . vendar mora lastniku materiala povrniti nastalo škodo SPOJITEV.če nekdo želi prodati stvar. zato izročitev ni potrebna – izročitev na kratko roko (brevi manu traditio) .stvar je potrebno pridobiti od lastnika. prenehajo z njeno smrtjo .nihče ne more prenesti na drugega več pravic.relativno: pravica preneha le v sferi enega subjekta s tem ko preide v sfero drugega subjekta .po obsegu so derivativne pridobitve: . lastninska pravica na stvari nastane s pravnim poslom CESIJA .graditelj postane lastnik stavbe če gradi v dobri veri. pri čemer pridobitelj ne ve. pri relativnih pravicah pa je potrebno soglasje stranke . predelana stvar pripade predelovalcu.

nadomestitev škode. terjatvi.z zahtevkom nosilec pravice zahteva opustitev ravnanja.uveljavlja ga lastnik nasproti posestniku (actio rei vindicatio) OPUSTITVENI ALI NEGATORNI ZAHTEVEK . in naslovnikom zahtevka (ne moremo tožiti imaginarno) .isto dejansko stanje se lahko odraža v več zakonskih določbah . oblikovalne pravice prenehajo z izpolnitvijo ali po preteku določenega časa ZAHTEVEK IN UGOVOR I. ko iz istega dejanskega stanja izhaja več zahtevkov . z zastaranjem ugasne možnost učinkovitega sodnega uveljavljanja zahtevka VRSTE ZAHTEVKOV VRNITVENI ALI VINDIKACIJSKI ZAHTEVEK .ta zahtevek se nanaša na vrnitev točno določene stvari . za zahtevek veljajo splošna obligacijska pravila o zastaranju – zahtevek s potekom časa spremeni svojo vsebino.značilen je za izključujoče pravice (actio negatoria) IZPOLNITVENI ALI INSTITUCIJSKI ZAHTEVEK .ko med istima strankama. oblastvene pravice lahko prenehajo z uničenjem stvari . za katero se je dolžnik zavezal (primer: prodajalec zahteva kupnino) ODŠKODNINSKI ZAHTEVEK . je ni možno pobotati . ampak to se v civilnem pravu dogaja redko (primer: škodo se praviloma povrne enkratno.če nekomu iz istega dejanskega stana pripada več zahtevkov z različno vsebino. terjatev je možno pobotati. zahteva lahko samo eno od teh stvari. ne pa vseh treh) . če je terjatev zastarala. pri pobotu morajo biti stvari istovrstne in iste kvalitete.. ki izvira iz pravice – uresničitev tega položaja je mogoče sodno uveljavljati . da specialnejši zahtevek stopi na mesto splošnejšega zahtevka – velja enako kot z zakoni.konkurenca zahtevkov nastane. ki je nastala s kršitvijo pravice OBOGATITVENI ALI REPARACIJSKI ZAHTEVEK . preden so stekli pogoji za pobot. zahtevek pomeni pravico zahtevati od koga drugega storitev ali opustitev . dopolnitev ali znižanje kupnine. kupec lahko zahteva odpravo napake.z zahtevkom se zahteva povrnitev. če pa gre za poseg v avtorsko pravico se povrne dvakratno – zaradi specialnosti velja drugo pravilo) ALTERNATIVNA KONKURENCA ZAHTEVKOV . zahtevek je materialnopravno upravičenje za varstvo položaja.v takih primerih velja načelo. ki se pobotata. ki posega v njegovo pravico . morata biti zapadli (dospeli). zahtevek vedno obstaja proti točno določeni osebi – gre za razmerje inter partes med tistim. ki ga ta pravica vsebuje . lahko njihov imetnik alternativno izbira med njimi – ko se uveljavi en zahtevek. na račun katere je bil nekdo neupravičeno obogaten (kondikcije) KONKURENCA ZAHTEVKOV .z zahtevkom se zahteva vrnitev stvari. ostali ugasnejo (primer: če ima stvar napako.mogoča je tudi preventivna prepoved bodočih istovrstnih ravnanj . ZAHTEVEK POJEM ZAHTEVKA . v istem razmerju obstaja več zahtevkov. zahtevek je namenjen uveljavljanju pravice in doseganju pravnega položaja. zahtevek je konkretizacija terjatve – vsaka terjatev je zahtevek ampak ni vsak zahtevek terjatev . pravimo si konkurira več zahtevkov NORMATIVNA ALI ZAKONSKA KONKURENCA ZAHTEVKOV . ki zahtevek postavi.z zahtevkom upnik terja od dolžnika ravnanje.

lahko so predmet lastninske pravice .živali so zaščitene s posebnimi zakoni. kategorije . enovite po naravi (kamen). so objekti samo v civilnopravnih razmerjih . da je na individualni stvari več terjatev. kategorije so objekti oblastvenih pravic. ugovori. se ne more zahtevati uveljavitve zahtevka še iz druge pravne podlage (primer: lastnik lahko zahteva najete vrnitev stvarni pa podlagi lastninske pravico ali pa na podlagi najemne pogodbe) KONKURENCA POSAMEZNIH TERJATEV . ki ji zakon daje to možnost . hkrati s temeljnim zahtevkom) KONKURENCA NORMATIVNEGA IZPODRIVANJA ZAHTEVKOV .isto dejansko stanje ima različne pravne podlage za uveljavljanje zahtevka . ki trajno izključujejo zahtevek. jih lahko uveljavlja hkrati (primer: odškodninski zahtevek se lahko uveljavlja kumulativno.enostavne stvari so enotne. trajni ugovori: ugovori. ki omejijo zahtevek: ugovori. potior iure) . kategorije so stvari. takih stvari je danes vedno manj . ravnanja in imaterialne dobrine 1.pri konkurenci terjatev na zastavljeni nepremičnini ima prednost zastavni upnik.žival imajo pri nas lastnost stvari. dokler za njih obstajajo pogoji. če takih zakonov ni. prvi vpisan v zemljiško knjigo II.stvari so predmet oblastvenih stvarnopravnih pravic . predmeti I. terjatev pa se lahko izpolni samo enkrat . ugovor lahko daje oseba.prednost ima izvršitveno ravnanje – prva izpolnjena terjatev . ki veljajo za stvari . je sinonim za protipravico . ugovor je obrambno sredstvo proti zahtevku – ugovor se pod določenimi pogoji lahko uveljavlja zoper neko pravico. močnejši po pravici (prior tempore. STVARI . ki je lahko obvladljiv s človekovimi ravnanji .iz istega dejanskega stanja izhaja več zahtevkov. se smiselno uporabljajo določbe.stvar je telesni del narave.stvar je osnovna oblika objekta I.če pride do konkurence terjatev velja načelo prejšnji po času.za stvari štejejo tudi energije in valovanja. ki odlagajo pravno moč zahtevka (primer: ugovor neizpolnjene pogodbe. ki so usmerjeni v isto posledico . začasni ugovori: obstajajo. temveč vedno le na zahtevo njegovega nosilca VRSTE UGOVOROV .KUMULATIVNA KONKURENCA ZAHTEVKOV . nato ugasnejo (primer: ugovor predkupne pravice) . ki sicer nimajo telesnosti. ne upošteva se po uradni dolžnosti.klasifikacija stvari: ENOSTAVNE IN SESTAVLJENE STVARI . na izpolnitev se lahko toži le. če je druga stran pravilno poravnala svoj del obveznosti) OBJEKTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA I. ki se uveljavlja z zahtevkom . ugovor ima lastnost pravice. ko tipične lastnosti stvari . PREDMETI PRVE KATEGORIJE .konkurenca terjatev pomeni. predmeti I. UGOVOR POJEM UGOVORA .če nekomu iz istega dejanskega stana pripada več zahtevkov. zanikajo obstoj zahtevka (primer: ugovor zastaranja) .stranki pripada samo en zahtevek. in če se izpolni zahtevek iz ene pravne podlage.

na katerem so . dolžnost ne preneha. ki zavzemajo prostor. zdaj pa je predmet lastninske pravice le sestavljena stvar. prirast glavne stvari . z uničenjem stvari dolžnost preneha.pritikline so stvari. njeni deli pa ne.če je predmet dajatve genus. če ni določeno drugače TELESNE IN NETELESNE STVARI . zemljiške parcele.nenadomestne stvari so individualno določene stvari.potrošne stvari se z enkratno rabo porabijo. naravno (hrana..po načelu superficies solo cedit je vse.nepremičnine so odmerjeni deli zemeljske površine. postane akcesija. izgubijo pravno samostojnost . tudi ladje in letala se štejejo za nepremičnine . ki je ni mogoče nadomestiti . posamezni deli zgradbe (etaže). ki lahko brez škode za svoje bistvo spreminjajo kraj. solastnik ima na stvari miselni ali idealni delež (pars pro indiviso) .če je predmet dajatve species. kar je trdno in trajno spojeno z zemljiščem sestavni del zemljišča. lahko jih med seboj zamenjujemo določamo jih s štetjem. je ni možno uveljavljati. par čevljev). gospodarsko bolj važne stvari – s tem stranska stvar izgubi pravno samostojnost. species . parcelnimi številkami in vpisana v zemljiško knjigo .zemljišča so označena z mejami.nadomestne stvari so generične stvari. samo kot celota so lahko predmet lastninske pravice PRITIKLINE . v gospodarskem življenju pojavljajo v večjih količinah. ki so manj pomembne in sestavljajo z bolj pomembno stvarjo trajno zvezo. dokler del ne postane samostojen ZBIRNE STVARI .zbirne stvari imajo obče priznane lastnosti stvari samo kot celota (set kart.če obstaja tuja lastninska pravica na delu.s spojitvijo v sestavljeno stvar nastopijo določene pravne posledice – deli sestavljene stvari so bili pred spojitvijo samostojni. terjatve.nenadomestne stvari so določene kot enkratna stvar. služijo doseganju gospodarskega namena glavne stvari . priraste k glavni stvari. če se stvar uniči.pritiklina deli usodo glavne stvari.nadomestne stvari so določene po vrsti. ker dajatev postane nemogoča POTROŠNE IN NEPOTROŠNE STVARI .netelesne stvari so stvari. pijača) ali pravno (denar) .za pritikline velja načelo accessio cedit principali: stranska gospodarsko manj važna stvar postane sestavina glavne. ki se z uporabo ne iztrošijo .nedeljive stvari je možno deliti le miselno – stvar pripada več osebam kot solastnikom.glede potrošnih stvari se sklepajo posojilne pogodbe posojilojemalec mora vrniti posojilodajalcu enako količino istovrstnih stvari enake kvalitete (tantumdem eiusdem generis et qualitatis) . ne da bi pri tem trpelo njihovo bistvo in vrednost.sestavljene stvari je več enovitih stvari.telesne stvari so stvari. dejansko ne moremo biti lastniki hiše. lahko smo samo lastniki zemljišča .nepotrošne stvari so stvari. ker se generične stvari ne izčrpajo . delitev stvari je lahko realna ali fizična . pravice) PREMIČNINE IN NEPREMIČNINE .premičnine so stvari. vse tisto kar lahko primemo . merjenjem in tehtanje .deljive stvari je možno razdeliti na enakovredne dele. ki ne zavzemajo prostora (dediščina. povezanih.k zemljišču spada zračni prostor nad njim in zemlja pod njim . prirast zemljišča pripade zemljišču. genus .glede nepotrošnih stvari se sklepajo najemne in posodbene pogodbe DELJIVE IN NEDELJIVE STVARI . spojenih skupaj v novo enotno stvar .odstop od tega načela je etažna lastnina v večnadstropnih stavbah NADOMESTNE IN NENADOMESTNE STVARI .

za predmete II. opustitve: dolžnik v korist upnika opušča nekaj. zastavna pravica. kar bi bilo sicer prepovedano II. razen pri univerzalnem pravnem nasledstvu . ki so lahko objekt drugih pravic in pravnih razmerij . kategorije FIZIČNA OSEBA I. tipičen primer predmeta II. premoženje kot celota ni predmet pravic in pravnih razmerij. kategorije so pravice in pravna razmerja. fizična oseba je vsak posameznik. da so lahko predmet razpolagalnih pravnih poslov. PRAVICE IN PRAVNA RAZMERJA . premoženje je pomembno zaradi premoženjske odgovornosti. anorganski donosi rudninskega sveta) ali pravni (denarne koristi. to je predvsem intelektualna lastnina.pravna sposobnost: splošna in posebna .. dajatve: dolžnost nekaj dati v korist upnika . premoženje pomeni celoto vseh pravic in pravnih razmerij. storitve: dolžnost nekaj storiti v korist upnika. stvar se ne prenese kot objekt I. človek. sem sodijo le pravice. dopustitve: dolžnik upniku dopusti nekaj. PREDMETI DRUGE KATEGORIJE .plodovi so naravni (sadeži. OPREDELITEV FIZIČNE OSEBE . imaterialne dobrine so vsi ostali objekti izključujočih pravic. vendar se ne sme poseči v celotno premoženje (v preživninskih terjatvah se poseže v 1/2 premoženja. ki se v procesnem pravu imenuje stranka . RAZLIKA MED PREDMETI PRVE IN DRUGE KATEGORIJE . kategorije je značilno. ravnanje je tipičen objekt obligacijskega razmerja . predmeti II. ravnanje zajema zelo širok spekter . ki niso stvari .PLODOVI . saj subjekt za svoje obveznosti odgovarja s celotnim premoženjem . fizično ali umsko delo . ki imajo neko vrednost in jih lahko izrazimo v obliki denarnih enot . živalski mladiči. kategorije je premoženje . ki izvirajo iz premoženja – lastninska pravica..voljna sposobnost: poslovna in deliktna . kategorije. ki jo varujejo pravice intelektualne lastnine človekova osebnost. ampak se prenese lastninska pravica kot objekt II. v ostalih terjatvah pa v 1/3 premoženja) . ki jo varujejo osebnostne pravice RAVNANJE . III. predmet pravic in pravnih razmerij so ponavadi posamezne pravice. ki je iste vrste kot neposredna matična stvar . se spremeni ali ugasne 1. osebna sposobnost fizične osebe je sestavljena iz: . kar mu je sicer dovoljeno . ki pripadajo določenemu pravnemu subjektu . ki jih dobiva upravičenec od stvari na podlagi obligacije) IMATERIALNE DOBRINE . če subjekt noče prostovoljno izpolniti obveznosti se lahko prisilno poseže v premoženje z izvršilnim postopkom . mleko. razliko je mogoče prikazati na primeru lastninske pravice: ko lastnik proda stvar kupcu predmet kupoprodajne pogodbe ni stvar ampak lastninska pravica. s katerimi pravica nastane.od matične stvari se organsko loči nova samostojna stvar.

da je sposoben za življenje . ni samostojno bitje s pravicami in svoboščinami . kako in ali bo subjekt pridobil določene pravice in dolžnosti.življenje nasciturusa je varovano posredno preko življenja njegove matere. kadar gre za njegove pravice. ustava sicer zagotavlja nedotakljivost življenja. da izvršuje pravice določene s Konvencijo o otrokovih pravicah: vezana je na določeno starost. pravna sposobnost človeka preneha s smrtjo (pravno relevantna je možganska ali cerebralna smrt) .pravice nasciturusa: . pri pravni sposobnosti je bistveno vprašanje pridobitve posameznih pravic in dolžnosti . sposobnost otroka. da bi po njem dedoval . če je dedno nevreden. ni potrebno..pravna sposobnost se pridobi z rojstvom – tu se postavi vprašanje koga smatramo za že rojenega .pravica do povračila škode. jo spremeniti ali uničiti.po našem pravu nasciturus nima pravne sposobnosti.otrok mora ob rojstvu kazati znake življenja (pogoj za življenje je. oseba mora izpolnjevati določene pogoje. ki je bila povzročena s škodnim ravnanjem v času. pomeni zmožnost subjekta. dedna sposobnost: sposobnost dediča.nima absolutne pravice do življenja. primerna za rojevanje. osebi ni treba izpolnjevati nikakršnega pogoja. sicer te pravice odpadejo.tudi se nasciturusu prizna določeno pravno varstvo. da bi lahko postala nosilec nekaterih pravic in dolžnosti POSEBNA PRAVNA SPOSOBNOST . je odvisno od njegove poslovne sposobnosti .dedna pravica: nasciturus lahko deduje . ker s svojim zavržnim ravnanjem do zapustnika zapravil možnost. drugi posebni pogoji pa so vprašljivi (zdravje. quotiens de commodis eius agitur) . oporočna sposobnost: sposobnost napraviti oporoko. PRIDOBITEV PRAVNE SPOSOBNOSTI .II. starost oporočnika mora biti nad 15 let. pravno sposobnost ima vsak (vsak je sposoben biti nosilec pravic in dolžnosti. ima tudi pravno sposobnost SPLOŠNA PRAVNA SPOSOBNOST . starost. starost ali duševno stanje) . otrok ki ni poslovno sposoben . da ima katerekoli pravice in dolžnosti.. kakor da ne bi nikoli nastale (rimsko pravilo: nasciturus pro iam nato habetur. leta starosti oz. da je bil otrok živ rojen VARSTVO ZARODKA. biti mora razsoden. da vsak. volje zapustnika ne more nihče nadomestiti. da stopi v položaj zapustnika.nasciturus šteje za že rojenega. da otrok diha).po naši zakonodaji pravno sposobnost priznavamo samo živorojenemu otroku . ki ima voljno sposobnost. a to ne velja za nasciturus . zato da bi lahko postala nosilec nekaterih pravic in dolžnosti . vendar je hkrati odvisno od njene volje . pravna sposobnost je sposobnost postati in biti subjekt pravic in dolžnosti . kadar gre za njegove pravice in koristi. PRAVNA SPOSOBNOST FIZIČNIH OSEB . ko je bil še nasciturus PRENEHANJE PRAVNE SPOSOBNOSTI . psihične in moralne lastnosti) . čekovna sposobnost. avtorska pravna sposobnost. danes se predvideva. NASCITURUSA .dvomu velja pravna domneva. sposobnost za uresničevanje z ustavo določene pravice o svobodi odločanja glede rojstev otrok: zahteva se razsodnost. ne glede na spol. ne pa ko gre dolžnosti . ki so pravno dovoljene . zastopanje tu ni mogoče . za otroka se šteje človek do 18. načeloma je dedič lahko vsak razen. vendar se mora roditi živ.

ki jih sklene oseba o odvzeto poslovno sposobnostjo. ko umreta 2 osebi v istem trenutku in se ne da natančno določiti. pa o njem 1 leto ni glasu . če: . taki pravni posli so nični. katera je umrla prej – kdor zaradi uveljavljanja koristi trdi. da človek je sposoben presoditi pomen in posledice dejanj in zanje prevzeti odgovornost POPOLNA POSLOVNA SPOSOBNOST . razuma in značaja . leta starosti . ker ne more izjaviti pravno relevantne volje . ta domneva je izpodbojna – če se pogrešani vrne. ampak smatramo. ki se zahteva za sklepanje pravnih poslov . ugasnejo vse pravice. potopu ladje. ki je bila v trenutku sklenitve pravnega posla razsodna. če obstajajo pomembni razlogi za pridobitev poslovne sposobnosti (spregled mladoletnosti. da ni več živ .sklepati pravne posle . da je ena oseba preživela drugo. mora to dokazati III. edino zakonska zveza z vrnitvijo pogrešanega ne oživi . vezane na umrlo osebo .veljavni so pravni posli.pridobivati pravice .vsak posel. venia aetatis) POSLOVNA NESPOSOBNOST .otrok je popolnoma nesposoben. ki jim je bila poslovna sposobnost v celoti odvzeta.je izginil v požaru. zaradi: . za svoje pravice in koristi. v tem primeru se vzpostavi domneva smrti z vsemi pravnimi posledicami .poslovna sposobnost pomeni zavest in voljo pravnega subjekta . leta .poslovna sposobnost je sposobnost subjekta. sodišče lahko v nepravdnem postopku pogrešano osebo spozna za mrtvo. kdor ima voljno sposobnost.prevzemati obveznosti . ne morejo sklepati pravnih poslov. voljna sposobnost je sestavljena iz deliktne in poslovne sposobnosti POSLOVNA SPOSOBNOST . ki ni sposobna skrbeti zase. hude telesne prizadetosti. da sam ustvari voljo. vprašanje komorience se postavi v primeru.se zavezovati na podlagi teh poslov . pa o njem več kot 6 mesecev ni glasu . večina pravic se lahko z dedovanjem prenese na dediče .duševnih bolezni ali duševne zaostalosti .poslovna sposobnost se v celoti odvzame osebi.o njem zadnjih 5 let ni nobenega poročila in je njegovega rojstva poteklo 70 let ter je verjetno.popolno poslovno sposobnost se praviloma pridobi s polnoletnostjo . ki ni nujno poslovno sposoben . da je otrok sel.. so v enakem položaju kot otroci do 15. ki veljata za smrt .odvzem lahko predlagajo: .napake volje.popolnoma poslovno nesposoben je otrok do 15.izjemoma se lahko pridobi že prej s sklenitvijo zakonske zveze ali rojstvom potomca. je imela svetel trenutek (lucidum intervallum) .trajnega uživanja alkohola ali mamil. s smrtjo prenehajo. določi dan in uro.je pogrešan v vojni. VOLJNA SPOSOBNOST FIZIČNIH OSEB . pretirane zapravljivosti ali kverulantstva . voljna sposobnost pomeni sposobnost za zavestno in preudarno tvorjenje lastne volje . ki ga sklene otrok. sodišče pogrešanega razglasi za mrtvega. je ničen – kljub temu pa včasih takšnih pravnih poslov ne štejemo za nične (otrok kupi malico).tisti. mora sodišče vzpostaviti prejšnje stanje ter mu vrniti vse pravice in dolžnosti.preteči mora nekaj časa. letalski nesreči ali drugi katastrofi. ima tudi pravno sposobnost .

se šteje.državni tožilec . če ni avtoriziran .sopogodbenik mladoletnika.pridobivanje pravice in ne prevzemanje dolžnosti . ki ji je bila poslovna sposobnost delno odvzeta (s podaljšanjem roditeljske pravice ali z odvzemom poslovne sposobnosti v nepravdnem postopku) . do 18.neavtoriziran pravni posel zavezuje le sopogodbenika omejeno poslovno sposobne osebe.sopogodbenik ima pravico zahtevati od mladoletnikovih staršev. ki še ni dopolnil 15 let) . zato se za take posle uporablja naziv šepavi pravni posel (negotium claudicans) .zakonski partner . sodišče o odvzemu poslovne sposobnosti odloči v nepravdnem postopku na podlagi dokazov . kot da bi bil veljaven že od dneva sklenitve . naj se izjavijo. ki je vedel za da je mladoletna oseba omejeno poslovno nesposobna. za katere je potrebna avtorizacija (odobritev) staršev ali skrbnika .pomembnejši pravni posel.CSD . razen pomembnejših pravnih poslov. lahko odstopi od pogodbe.poslovno omejeno sposobna oseba sme brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pravne posle. najbolj upošteva mnenje izvedenca sodnopsihiatrične stroke DELNA ALI OMEJENA POSLOVNA SPOSOBNOST . ali odobravajo pogodbo ali ne.sklepa pravne posle glede zaslužka in razpolaga s svojim zaslužkom . leta. ko sopogodbenik zve za poslovno omejeno sposobnost druge stranke oziroma za to. da nima dovoljenja zakonitega zastopnika .če starši ali skrbnih odobrijo pogodbo preden se izteče ta rok.razpolaga z osebnimi pravicami .prizadeta oseba sama v obdobju svetlega trenutka . če se v 30 dneh od tega poziva ne izrečejo.sopogodbenik mladoletnika.pravica odstopiti od pogodbe ugasne v 30 dneh potem. ki je pod roditeljsko ali skrbniško pravico . češ da ima dovoljenje od njenega zakonitega skrbnika lahko odstopi od pogodbe . .omejeno poslovno sposobna oseba lahko praktično sklepa vse posle. ki vplivajo na življenje mladoletnika v prihodnosti .dokler niso avtorizirani so pomembnejši pravni posli izpodbojni – izpodbija ga lahko mladoletnik . ali bodo posel avtorizirali ali ne. sopogodbenik ne more odstopiti od pogodbe . ki ga sklene omejeno poslovno sposobna oseba ne velja.kot pomembnejši pravni posli se štejejo tisti pravni posli.po avtorizaciji pa pravni posel velja.sklene delovno razmerje in pogodbo o delu .prosto razpolaganje s štipendijo . pa ga je ta prevarala.omejeno poslovno sposobna je tudi oseba.bližnji sorodniki .umetna prekinitev nosečnosti (velja le za razsodne mladoletnice) . da so odobritev zavrnili . ki ni vedel za njegovo omejeno poslovno nesposobnost.razpolaga z avtorskimi in iznajditeljskimi pravicami . katere ji dovoljuje sklepati zakon – to so pravni posli: .omejeno poslovno sposobnost ima mladoletnik od 15. ki jo je sklenil z njo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika .opravlja v vsakdanjem življenju običajen pravni promet (velja tudi za otroka.

starši odgovarjajo subsidiarno. poročna in mrliška matična knjiga) . s katerim bo nastopala v pravnem prometu .krivdna odgovornost . ne glede na krivdo. dokazno breme je na strani staršev. razen če se dokaže. odgovarjajo starši. kdor je v stanju prehodne nerazsodnosti.razlikovanje in ohranjanju reda v družbi (priimki dajejo podobo o medsebojni povezanosti) . sposobnost za škodno ravnanje in odškodninsko odgovornost . da ni po svoji kri-vdi prišel v tako stanje. če se dokaže. pomen osebnega imena: . da v celoti ali deloma povrnejo škodo. razen če dokažejo. sprememba državljanstva OSEBNO IME . ki ga sestavljata ime in priimek . vsak človek ima osebno ime. da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati. v rojstno matično knjigo se vpiše rojstvo in tudi druge okoliščine: priznanje očetovstva in materinstva. kdor je nerazsoden zaradi ne odgovarja za škodo. razen če so podani razlogi za izključitev odgovornosti . CSD jim lahko dovoli opravljati nekatere pravne posle pri tem pa mora upoštevati vzrok. leta : ne odgovarja za škodo. ki jo povzroči. odgovarja za škodo tisti.povezanost osebe z določenim geografskim okoljem . si mora zaradi varnosti pravnega prometa. osebno stanje ali osebni status je celota človekovih lastnosti. so objektivno odgovorni. ki ga je v tako stanje spravil .mladoletnik od dopolnjenega 7. dejstvo posvojitve. osebno ime je edini reprezentativni znak fizične osebe. izbrati ime. razsodnost je pogoj za krivdno odgovornost v civilnopravnem pomenu (= prištevnost v kazenskem pravu) . leta . če je škodo povzročil za razsojanje zmožen mladoletnik. čeprav zanjo ne odgovarjajo V. leta do dopolnjenega 14. odškodninska odgovornost ima obrnjeno dokazno breme – toženec mora dokazati da ni ravnal škodno ..nastanek prepovedane posledice . naložiti staršem. vsak človek ima svojo osebnost.status personae: osebni položaj . je nosilec 3 statusov: . po imenu se posamezna fizična oseba loči od ostalih . da je bil otrok ob povzročitvi škodljive posledice razsoden. ki jo povzroči drugemu . zaradi katerega jim je bila omejena poslovna sposobnost DELIKTNA SPOSOBNOST . OSEBNO STANJE (STATUS) IN EVIDENCA OSEBNEGA STANJA . do 18. lastnosti človeka so prirojene ali pridobljene . če je prišel v tako stanje po tuji krivdi. sme sodišče. odgovarja poleg solidarno staršev .vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo . leta : ne odgovarja za škodo. deliktna odgovornost mladoletnika: .status civitatis: pripadnost državi . leti: odgovarja po splošnih pravilih odgovornosti za škodo. starši odgovarjajo za škodo. deliktna sposobnost je sposobnost prevzeti odgovornost za posledice prepovedanega dejanja . v civilnem pravu je delikna sposobnost.status familiae: pripadnost družini . odgovarja za škodo. evidenca osebnega stanja se vodi v matičnih knjigah (rojstna.nedopustno škodno ravnanje . dovoljeno je imeti največ 2 imeni in 2 priimka – če ima oseba več imen.mladoletnik do dopolnjenega 7. po kateri se loči od drugih.mladoletnik z dopolnjenimi 14. razen če dokaže. skrbništvo. ki pa je ne more povrniti. da je škoda nastala brez njihove krivde. take osebe imajo enak položaj. na katere pravo veže določene posledice . ki jo povzroči. kot mladoletniki od 15. spremembe osebnega imena. za odškodninsko odgovornost so potrebni 4 pogoji: .

za časa življenja se varuje: življenje. zahteva se povračilo škode zaradi materialne izgube in duševnih bolečin . vendar mora biti znan in se ga mora uporabljati . ki izhajajo iz domnevne volje umrlega .ugotovitveni zahtevek: ugotavlja se pravica osebnega imena in pravni interes POSMRTNA ZAŠČITA OSEBNOSTI .pri transplantaciji je možna uporaba organov umrle osebe. pridobitev osebnega imena: . s sklenitvijo zakonske zveze. razen če je umrli temu izrecno nasprotoval ali temu izrecno nasprotujejo svojci. psevdonim uživa enako pravno varstvo kot osebno ime. s pravnimi akti ustvarjeni pravni subjekti . da ni nevarnosti ponovitve . .odškodninski zahtevek: uporablja se po povzročitvi duševnih bolečin. zato ga je treba posebej varovati . velja obveznostna pravica glede osebnega imena –oseba je dolžna uporabljati svoje ime v pravnem prometu . varuje pa se človekovo dostojanstvo .v primeru spora mora sodnik pretehtati interes javnosti in hkrati varovati pieteto umrlega POSEBNO DRUŽBENO VARSTVO OTROKA . pravne osebe so umetno.ustrezna zaščita osebe traja. najdenec dobi očetov priimek PRAVNA OSEBA I. ne sme vsebovati nižjega izraza aki imeti žaljive vsebine PRAVNO VARSTVO OSEBNEGA STANJA ZAHTEVKI . če imata starša sklenjeno zakonsko zvezo.svojci dajejo soglasje za objavo fotografije še 10 let .po smrti se ne varujejo osebne pravice posameznika. s posvojitvijo . po našem pravu ni nujno prevzeti očetovega priimka .kaže na spol posameznika . ker prenehajo.opustitveni zahtevek: uporabi se. življenjska podoba. zdravje. čast in dobro ime. dokler je še živ spomin na pokojnika (lahko tudi 100 in več let) . UVOD . kadar pride do neupravičene uporabe osebnega imena. slogovno zaznamovano. če je ime neprimerno. ga ne vpiše v matično knjigo – iz tega lahko izhaja spor . razen če tako dovoljuje zakon ali s privolitvijo prizadete osebe . ki ga že ima določena znana oseba (nedopustna korist) . .prepoved diskriminacije: gre za vprašanje dolžnosti sprejema priimka očeta pri izbiri osebnega imena otroku.ob rojstvu .odstranitveni zahtevek: poseg mora biti izvršen in dokončan. primernost imena presoja matičar. ime ne sme biti vulgarno. da imata 2 osebi enako osebno ime.če oče pripozna očetovstvo. ime mora biti primerno .zahtevo za zaščito dajo svojci . starši niso upravičeni dati otroku kakršnegakoli imena.otrok ne more povedati.s spremembo: na zahtevo. ker je prepovedano.po smrti se varuje: dostojanstvo. ne sme se uporabljati psevdonima. svoboda gibanja . da so njegove pravice kršene.najdencu da ime CSD .

ki jo družbenik iz družbe pridobiva . ki izvirajo iz zunanje sfere . vendar ni vsaka tvorba posameznikov. da lahko ugotovimo. pravice in dolžnosti družbeniki sprejemajo posamezno ali skupno. pravni red priznava tej tvorbi lastnost pravne osebe in jo s tem dvigne na enak nivo kot fizične osebe . družbeniki solidarno odgovarjajo za obveznosti. s katero: .korist. obstajajo posebni registri IV. pravna oseba v resnici sploh ne obstaja . bi ga dosegli zelo težko .vložek vsakega družbenika v družbo . ni sposobna biti nosilec pravic in dolžnosti. tvorba. združevanje je možno na več načinov: societas in pravna oseba II. societas je združevanje oseb za doseganje skupnih ciljev na podlagi družbena pogodba . gre za umetno tvorbo. societas ni sposobna biti nosilec pravic in dolžnosti .samostojno nastopanje: vsak posameznik pridobiva pravice in prevzema obveznosti. societas je ustanovljena z namenom doseganja določenega premoženjskega cilja. s potekom časa ali z izpolnitvijo cilja . zaradi razvoja gospodarstva se pojavi težnja po močnejši povezanosti – začnejo se oblikovati pravne osebe . pravna oseba je umetna tvorba . posledica družbene pogodbe je povezanost in združevanje med družbeniki kot strankami . primer societas: trije kmetje skupaj kupijo stroj. vendar jih je nato dolžan prenesti na ostale člane družbe . pri tem ne nastane pravna oseba. družbena pogodba temelji na solastnini . TEORIJE O NARAVI PRAVNE OSEBE TEORIJA FIKCIJE – von Savigny . na področju pravnih oseb obstajajo stroga kogentna pravila . saj preneha s smrtjo enega družbenika. če pravna oseba sploh obstaja. z družbeno pogodbo ne nastane pravna oseba.zahteva vplačilo prispevkov. združevanje v societas je šibko. odgovornost za obveznosti lahko uveljavlja vsak družbenik z actio pro socio.. tipični primerih družbenih pogodb danes so glasbene skupine III.skupno nastopanje: vsi skupaj pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti . ki so se združili za doseganje skupnih ciljev in zato da lažje skupno nastopajo v pravnem prometu – pravni red jim podeli lastnost pravne osebe . odvisno od notranjega razmerja . ki na podlagi pravnega reda uživa pravno subjektiviteto . PRAVNA OSEBA UVOD . za družbeno pogodbo je značilna avtonomija strank – družbeniki avtonomno uredijo medsebojna razmerja . ki nastane. način nastopanja . v pravnem prometu v razmerju do tretjih oseb.uveljavlja obveznosti iz družbene pogodbe nasproti ostalim družbenikom . družbena pogodba ureja: .terja povrnitev stroškov in plačilo škode . SOCIETAS – PREDSTOPNJA PRAVNE OSEBE . še naprej nastopa vsak kmet zase. pravna oseba je skupek fizičnih oseb. ki ga družbeniki kot posamezniki ne bi mogli doseči oz. ki je ustvarjena za doseganje nekih ciljev tudi pravna oseba . dobička in izgube . družbena pogodba samo ureja njihova notranja razmerja glede uporabe stroja in prispevka k nakupu .

pri društvih in ustanovah pa upravni . obstajata 2 vrsti pravnih oseb zasebnega prava: . priznava se ki lastnost pravne osebe in jo po sposobnosti izenačujemo s fizično osebo PRAGMATIČNA TEORIJA . pravna oseba ne more biti nosilec določenih pravic. pridobitev lastnosti pravne osebe: .d.pravne osebe civilnega prava: društva in ustanove . pravna oseba je le lupina. da jih imajo lahko le fizične osebe (primer: osebne pravice.pravne osebe gospodarskega prava: gospodarske družbe (d... pravne osebe zasebnega prava se financirajo iz zasebnih virov VI. k. pravne osebe zasebnega nastanejo na podlagi pravnega posla – enostranskega ali pogodbe . bistveni namen pravne osebe je osamosvojitev premoženja TEORIJA O REALNOSTI PRAVNIH OSEB – Otto von Gürke . za katerega je ustanovljena oz.pravne osebe javnega prava postanejo pravne osebe z dnem. pa še celo nekatere osebnostne pravice priznavamo tudi pravnim osebam. postopek registracije je pri gospodarskih družbah sodni. z izjemo telesne integritete) .n. pravne osebe obstajajo le kot pravna abstrakcija.d. k. kar določi zakonodajalec. na pravno osebo moramo gledati kot na poslovno nesposobno fizično osebo. ki jih sklene pravna oseba preko meja svojih dejavnosti – to načelo je omejeno tako. ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje.) . je socialni organizem . če stranka ni vedela za prekoračitev .. DELITEV PRAVNIH OSEB PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA .o. pravna sposobnost pravih oseb je enaka pravni sposobnosti fizičnih osebah . ki jih je ustanovil . ko začne veljati akt. bistvo pravne osebe pa so njeni člani . ki so vezane na namen. pravne osebe javnega prava so ustanovljene z oblastvenim aktom – Republika Slovenija pravna oseba (ustava) . da ostane pravni posel v veljavi. država.d. ki pravne posle sklepa po zastopniku – resnični nosilci pravic in dolžnosti so lahko samo ljudje TEORIJA ZANIKANJA PRAVNE OSEBNOSTI – Jhering . pravna oseba ima svojo voljo in položaj v pravnem prometu kot samostojen nosilec pravic in dolžnosti .. pravne osebe javnega prava lahko nastopajo tudi kot subjekti civilnega prava PRAVNE OSEBE ZASEBNEGA PRAVA . pravne osebe zasebnega prava imajo posebno pravno sposobnost . presojajo se le formalni pogoji. d. d. register društev. pri nas velja normativni registracijski sistem – registracijski organ mora v register vpisati osebo. pravna oseba je resnična. po ultra vires teoriji so neveljavni pravni posli.. t. ima splošno pravno sposobnost . V. kot pravna oseba javnega prava.d. vsebinski ne (sicer bi šlo za koncesijski sistem) . pravna oseba je to.o. ki na zunaj nastopa ko pravni subjekt . SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB PRAVNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB .pravne osebe zasebnega prava nastanejo v trenutku vpisa v ustrezen register (sodni register.d. ni namišljena.o. ki so po naravi takšne. take pravne osebe se financirajo iz proračuna . pravna sposobnost pravne osebe je funkcionalno opredeljena – pravna oseba lahko pridobiva pravice in prevzema obveznosti.. področje njenega delovanja . ustanov) .

premoženje društva je premoženje pravne osebe in ne njenih članov . DRUŠTVO . . lastnost pravne osebe pa pridobi z vpisom v register . ki so pooblaščeni za zastopanje in upravljanje pravne osebe . ampak nima gospodarskega značaja . ima sposobnost nastopanja v pravnem prometu .poslovodenje: se nanaša na medsebojna razmerja med pravno osebo in 3. za ustanovitev društva ni potreben ustanovitveni kapital . to je najbolj očitno ob prenehanju društva – ob likvidaciji društva se preostalo premoženje prenese na društvo. ni nujno da je individualno članstvo . korporacije danes prevladujejo – d. društvo ima omejeno pravno sposobnost – ne sme opravljati gospodarskih dejavnosti .d.za obveznosti odgovarja primarno pravna oseba z vsem svojim premoženjem . lahko sicer opravlja nekatere dejavnosti z znaki gospodarske dejavnosti. za korporacijo je značilno članstvo . medtem ko d. in se ne razdeli med člane . vendar mora biti takšna dejavnost v skladu z interesi društva (primer: športno društvo lahko prodaja članom športno opremo. članstvo v korporaciji je lahko abstraktno. deluje v interesu članov .za svoje delovanje potrebuje družba poslovodstvo in upravljanje .zato mora imeti vsaka pravna oseba zakonitega zastopnika. korporacija je združenje članov z namenom doseganja skupnega cilja . velja popolna ločenost premoženja društva in premoženja članov . velja načelo numerus clausus načinov ustanovitve pravnih oseb – pravne osebe se lahko ustanovijo le na načine. ki jih posamezniki opravijo. društvo lahko nastopa kot delodajalec (primer: športno društvo ima zaposlene športnike) . KORPORACIJE . ki so vezane na delovanje korporacije .o.upravljanje: se nanaša na medsebojna razmerja med pravno osebo in pooblaščenimi za upravljanje . društvo mora imeti svoje organe . društvo nastane s sprejemom ustanovitvenega akta.pravna oseba odgovarja za ravnanja.sta čisti korporaciji. je oblikovanje volje vezano na posameznika . ki opravlja podobno dejavnost. ko ravnajo za pravno osebo ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI . ni čista korporacija VIII.to so skupščina ali občni zbor članov društva .pri določenih pravnih osebah je določena tudi odgovornost njenih članov VII. osebami DELIKTNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB . člani odločajo o zadevah. velja prepoved delitve premoženja društva med njegovimi člani .o. in d.poslovna sposobnost pravne osebe je sposobnost voljnega oblikovanja za doseganje pravnih učinkov .večja društva imajo tudi upravni odbor – v tem primeru društvo predstavlja predsednik upravnega odbora .n. društvo je korporacija.poslovna sposobnost pravne osebe se presoja po poslovni sposobnosti posameznikov.. ki so določeni v zakonu VOLJNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB POSLOVNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB .o.pravna oseba ima popolno deliktno sposobnost .ker pravna oseba ni sposobna oblikovati volje. v ureditvi društva se prepletajo civilnopravni in upravnopravni elementi . ne sme pa odpreti okrepčevalnice) . društvo je interno združevanje za doseganje ciljev na posameznih področjih .

da gre za razmerja med prirejenimi subjekti. pristojen za ustanove. UVOD .uprava skrbi za izvajanje namena ustanove. pogodbeno pravo skuša doseči. ki mu jo kogentne norme še dopuščajo . prihodki ustanove se ustvarjajo z gospodarjenjem. namen ustanove mora biti splošno koristen ali dobrodelen in razmeroma trajen . zdravstva.dobrodelen: če je ustanova ustanovljena z namenom pomagati osebam. pravni posel je voljno dejanje z namenom ustvariti ali ukiniti pravno razmerje . vendar v specifičnih oblikah (oporoka.če premoženje ne zadošča za nadaljnja izpolnjevanja namena ustanove . s prihodki od opravljanja dejavnosti .) . ustanova se vpiše v evidenco ustanov .če organ. popolno poslovno sposobne . člane prve uprave .splošno koristen: če je ustanova ustanovljena za namene na področjih znanosti.. pogodba. ki svojo voljo lahko usklajujejo . ki opravljajo nadzor nad ustanovo . otroškega. pojavlja se v vseh civilnopravnim panogah. da ni pogojev za nadaljnji obstoj ustanove PRAVNI POSLI I. da pravni posel nastane na podlagi avtonomne volje strank – z avtonomnim voljnim ravnanjem lahko posameznik oblikuje svoj pravni položaj do tiste meje.IX. vzgoje in izobraževanja. ki so pomoči potrebne . da bi stranke upoštevale tudi interese drugih strank pri uveljavljanju svoje volje . zastopa ustanovo in opravlja druge naloge . kulture. namen ustanove. lahko se ustanovi s pravnim poslom med živimi ali pravnim poslom za primer smrti . bistvo civilnopravnih razmerij je. navedbo ustanovitvenega premoženja. predsednik predstavlja in zastopa ustanovo . na vseh področjih povsod pa se veljajo neka splošna določila o pravnem poslu . pogodbe pri nas ureja Obligacijski zakonik . določbe o pogodbah se smiselno uporabljajo za druge pravne posle . izda soglasje k aktu o ustanovitvi (v 30 dneh od prejema) . ustanova je na določen namen vezano premoženje. ustanovo lahko ustanovi domača ali tuja fizična ali pravna oseba .upravo sestavljajo najmanj 3 člani .osebe. ko organ.zaposleni v ustanovi . ustanovo upravlja uprava . ki niso polnoletne oz. ugotovi. glavna značilnost je.osebe. za zmanjšanje premoženja in razpolaganje z nepremičninami je potrebno soglasje organa. prihodki ustanove se uporabljajo le za izvajanje namena ustanove in za poslovanje ustanove .. pristojen za ustanove. invalidskega in socialnega varstva . z darili.če namen postane nemogoč ali je izpolnjen . USTANOVA . člani upravi ne morejo biti: . akt o ustanovitvi mora vsebovati: ime in sedež/ prebivališče ustanovitelja.uprava ima predsednika uprave. pristojnega za ustanove ustanova preneha: . pravna oseba postane. akt o ustanovitvi kot pravni posel med živimi se sestavi v obliki notarskega zapisa . športa. ime in sedež ustanove. pravni posel je osnovni pojem splošnega dela civilnega prava . premoženje odrejeno za poseben namen . ki ga izvolijo člani izmed sebe. način in postopek imenovanja članov uprave. z donacijami.

kot najbolj pogost pravni posel . preko sodne prakse. s katero je prišlo do decentralizacije. s katerim so razveljavili vse predpise. potem pa se je začelo uzakonjati v sistemskih kodifikacijah kot so ODZ. do katerega veljajo stari zakoni . temelji na federalnih predpisih . saj so se zavedali. sprejeli so zakon. ki so na območju Jugoslavije veljali pred letom 1941. danes civilno pravo urejajo SPZ.) . volja. pogodba je sklenjena ko se stranki sporazumeta o bistvenih sestavinah (sposobnost. ki niso temeljne. ki temelji na ZOR in ureja večino vprašanj splošnega dela civilnega prava . kar sta kritizirali teorija in praksa. naravne sestavine – naturalia negotii: sestavine. če sta bila izpolnjena 2 pogoja: . svetovni vojni je nastala Jugoslavija. ponavadi jih določa kar pravni red. najprej se je civilno pravo razvijalo kot običajno pravo. tako da je velik del zadev. v času Avstro-ogrske monarhije je na območju Slovenije veljal ODZ . posvojili smo Jugoslovansko zakonodajo in določili datum. ki bi urejal vprašanja splošnega dela civilnega prava III.. kompromis med germansko in romansko tradicijo. leta 2003 je bil prejet SPZ. zato smo obdržali osnovo ZOR in spremenili tiso. vendar so druga področja prišla prej na vrsto . ki niso bila urejena z zakonodajo nove države. v Jugoslaviji pa je kljub temu ostala ambicija zgraditi svojo civilnopravno zakonodajo . predpostavke pravnega posla. s tem so razveljavili tudi ODZ . delovna skupina za civilno pravo je sprejela načelno izhodišče. tako je bila 1971 začel veljati Zakon o zadružnem delu . nimamo pa enotnega civilnega zakonika. po 1. poudarili so načelo pravne kontinuitete. ostala področja pa so bila bolj mešana . ker so norme v družbi vsajene. leta 2001 je bil sprejet OZ. po osamosvojitvi Slovenije je bil sprejet predpis.. ni pa urejal družbene in darilne pogodbe – glede teh pravnih poslov se je pri nas še do leta 2001 uporabljal ODZ . obligacijsko in stvarno pravo je še vedno urejala federacija.. izjava. ZGODOVINSKI RAZVOJ CIVILNEGA PRAVA . tako smo na federalni ravni leta 1978 dobili ZOR in ZTLR .. dodali so kar je manjkalo . ker je bil to dober zakon.če predpis ni bil v nasprotju z novo ureditvijo v Jugoslaviji . . ZOR pa je urejal temelje. ki jih pravni posel določene vrste redno vsebuje. svetovni vojni smo v državo SHS prenesli avstrijski ODZ. vendar pa zakonu dopuščal uporabo ODZ kot pravnih pravil. . pa tudi nekatere materije. ni bil ideološko obarvan ... ki je dovoljeval uporaba starih pravnih norm . ki je vzpostavila načelo diskontinuitete. SESTAVINE PRAVNIH POSLOV . bistvene sestavine – essentialia negotii: sestavine brez katerih pravni posel ne more nastati. ki seje uporabljal do leta 1941 – obstajale so sicer težnje po lastni civilni zakonodaji. leta 1974 je začela veljati nova Ustava.če materija ni bila urejena z novimi zakoni . tradicionalne in ker se pravo počasi razvija. BGB.II. za vprašanja. po 2. ki je obsežnejši od ZTLR in ima več sprememb . stranki pa jih lahko izključita (jamčevanje za napake) . prijel se je v praksi. so se uporabljali stari republiški predpisi . OZ in stari predpisi družinskega in dednega prava . ki sta bolj vezana na nacionalno identiteto in kulturo. da bo sledila tradiciji ZOR. ZOR je urejal tudi splošni del civilnega prava. med drugim tudi pogodbo. da družbi ni mogoče vsiliti novih pravnih norm. ki jih je prej urejala federacija prešel v zakonodajno pristojnost republik – to velja predvsem za družinsko in dedno pravo. CC.

odstopno upravičenje pri kršitvah obveznosti. ki se izpodbijajo s tožbo) . ne veljajo na splošno in ne smejo nasprotovati bistvenim sestavinam. ki naj nastopijo šele po smrti stranke .v dednem pravu: oporoka .titulus: pravni naslov (veljavna pogodba) . slučajne sestavine – accidentalia negotii: sestavine.izjavi se morata pokrivati – potrebno je soglasje. za kar sta potrebna dva pogoja: . kot jih pozna zakon (izjema so volila) STVARNOPRAVNI . prilastitev .odločilno je koliko izjav volj je potrebno.oporoka je veljavna že za časa življenja. tradicija sama po sebi ni razlog za prenos lastninske pravice .za nastanek in učinkovanje pravnega posla sta potrebni izjavi volj dveh strank .dednopravni so pravni posli urejajo prehod premoženja po zapustnikovi smrti (razpolaganja za primer smrti) . dokler stranke živijo .pravni posli inter vivos ustvarjajo pravne učinke. avtonomija namreč daje strankam pravico.kupec postane lastnik. pogoj. najenostavnejša oblika je lastnoročna oporoka DVOSTRANSKI IN VEČSTRANSKI PRAVNI POSLI .dvostranske pravne posle imenujemo pogodbe GLEDE NA ČAS IN UČINKE PRAVNI POSLI INTER VIVOS .možna so le takšna razpolaganja za primer smrti. za nastanek pravnega posla zadošča izjava volje ene same stranke . DELITEV PRAVNIH POSLOV GLEDE NA ŠTEVILO UDELEŽENIH STRANK .v stvarnem pravu: derelikcija (nekdo zavrže stvar). da bi nastal pravni posel ENOSTRANSKI PRAVNI POSLI . prenos ali prenehanje stvarne pravice . da se sporazumeta o slučajnih sestavinah pravnega posla (ara pri prodajni pogodbi.pravni posli mortis causa hočejo zagotoviti pravne učinke. izpodbojno upravičenje (napake pri pravnih poslih. konsenz .v obligacijskem pravu: javna obljuba (obljuba nagrade).enostranski dednopravni posel je oporoka. ki naj se uresničijo.primeri enostranskih pravnih poslov so: .določeni pravni posli inter vivos imajo lahko pravne posledice tudi za dediče PRAVNI POSLI MORTIS CAUSA .oporoko: sestavljena mora biti v eni izmed predpisanih oblik.. ustrezen pridobitveni način . večstranski dednopravni posel pa so dednopravne pogodbe . vendar učinkuje šele po smrti GLEDE NA PODROČJE UVELJAVLJANJA DEDNOPRAVNI .stvarnopravni so pravni posli ki se nanašajo na ustanovitev. spremembo.stroga obličnost je določena za: . velja četudi ni nobenega razloga . ki veljajo za konkretni pravni posel.pri enostranskih pravnih poslih.tradicija ni samostojen pravni posel. rok) IV.pri enostranskih pravnih poslih je zelo pomembno vprašanje obličnosti .animus acquirendi: volja za pridobitev lastninske pravice.tipičen stvarnopravni posel je tradicija ali izročitev . za katerega so dogovorjene.volja je lahko izjavljena tudi konkludentno . ker je bila nanj prenešena lastninska pravica.menico: menična zaveza je abstraktna. vendar velja kot pogoj za pridobitev lastninske pravice.stvarnopravna razmerja so absolutna razmerja .vse oblike dednopravnih poslov so nujno oblične .

če je pravni posel neveljaven) GLEDE NA OBLIKO OBLIČNI ALI FORMALNI PRAVNI POSLI . .ni jih možno sklepati pod pogojem in pogosto celo ne po zastopniku.obličnost je lahko pogoj za veljavnost pravnega posla (forma ad valorem.obličnost je potrebna zaradi svečanosti pravnega posla (forma ad solemnitatem) – svečana oblika je lahko predpisana zaradi varstva stranke pred nepremišljenostjo ali zaradi javnega interesa (primer: država ima interes za kontrolo pravnega prometa nepremičnin.sklenitev zakonske zveze je tipičen družinskopravni posel . ki se lahko sklenejo le v določeni predpisani obliki . da se njegov namen ni uresničil – uresničitev namena je brez pomena .najbolj tipični obligacijskopravni posli so pogodbe . ki niso vezani na nobeno obliko . da se njegov namen ni uresničil .družinskopravni posli so osebnostni pravni posli..obligacijskopravna razmerja so relativna razmerja . če tako določa zakon ali če se stranki posebej dogovorita .ugovore glede podlage je potrebno upoštevati (primer: prodajalec ne sme zahtevati kupnine.zelo pomembno je upoštevati načelo enakopravnosti GLEDE NA PODLAGO ABSTRAKTNI PRAVNI POSLI .pogodbe morajo biti oblične.funkcije obličnosti .večina pravnih poslov je brezobličnih . prenos ali prenehanje pogodbenega razmerja .ob morebitni neuspešnosti abstraktnega pravnega posla se ni možno sklicevati na to.oblikovanje družinskopravnih poslov ni predmet dispozitivnosti strank . nima lastnik menice nobenega ugovora KAVZALNI PRAVNI POSLI .zakon lahko določa pisno obliko ali celo obliko notarskega zapisa .oblični so pravni posli. sklenitev zakonske zveze.učinkujejo samo med dvema strankama.obličnost je potrebna za lažje dokazovanje veljavnosti pravnega posla (forma ad probationem) – v tem primeru pravni posel ni neveljaven.abstraktni so pravni posli.obligacijskopravni so pravni posli. menica. če je sklenjen v brezoblični obliki . če je sklenjen v brezoblični obliki.kavzalni so pravni posli.brezoblični so pravni posli. ki se nanašajo na spremembo družinskega položaja .to je strogo obličen pravni posel – obličnost ima pri funkcijo varovanja javnih interesov in funkcijo varovanja ljudi pred nepremišljeno sklenitvijo zakonske zveze .primer abstraktnega pravnega posla je menica – vsaka oseba je lahko menični upravičenec. forma ad substantia) – v tem primeru je pravni posel neveljaven. spremembo. iz katerih ni razviden njihov namen .primeri strogo obličnih pravnih poslov so: oporoka. iz katerih je razviden njihov namen . med upnikom in dolžnikom – upnik je samo od dolžnika upravičen zahtevati izpolnitev pogodbe DRUŽINSKOPRAVNI . ki so usmerjeni na ustanovitev. samo težje ga je dokazati ..OBLIGACIJSKOPRAVNI . zato je brezoblična prodajna pogodba glede nepremičnine nična) BREZOBLIČNI ALI NEFORMALNI PRAVNI POSLI .ponavadi je pogoj za veljavnost pogodb konsenzualnost.pri kavzalnih pravnih poslih je podlaga pravnega posla pravno relevantna . soglasje volj in ne obličnost . če menica pride v roke tretji osebe. ker so ponavadi strogo osebno posli .pri morebitni neuspešnosti pravnega posla se je možno sklicevati na to.

pogodbe so načeloma brezoblične. psihološki pojav. pravno spoznavno in upoštevno . da bi pravni posel nastal. IZJAVA VOLJE . druga stranka pa ima neko terjatev . da bosta pri sicer brezoblični pogodbi izjavili svojo voljo oblično.z zavezovalnim pravnim poslom se stranka zaveže za določeno ravnanje . zanje je potreba razpolagalna moč. razen če zakon določa drugače ali če se stranki posebej dogovorita . da bo določeno stvar prepustil kupcu. ne sme imeti napak . zavezo.pri nekaterih pravnih poslih je druga stranka upravičena pričakovati protidajatev NEODPLAČNI ALI LUKRATIVNI PRAVNI POSLI .terjatev je pravica. s katerim upravičenec razpolaga (primer: nanaša se na lastninsko pravico. kadar pa izjava volje ni enopomenska. podlaga za sklenitev pravnega posla je izjava volje. lahko pride do neskladja med izjavo in voljo . če se stranki dogovorita. ki pomeni razpolaganje s stvarjo) .razpolagalni pravni posli se nanašajo na neko že obstoječo pravico ali razmerje. poleg tega pa prodajalec. mora biti izjava volje učinkovita. če pride do nesporazuma med strankama – pogodba ni sklenjena (16) RAZLAGA IZJAVE VOLJE . če je razlaga enopomenska.ena stranka prevzame neko obveznost. je pogodba veljavna samo če je sklenjena v dogovorjeni obliki (zaradi načela pacta sund servanda) GLEDE NA VSEBINO IN PREDMET ZAVEZOVALNI PRAVNI POSLI . glede razlage volje velja načelo: v jasnih primerih razlaga ni potrebna. ki razpolaga s stvarjo izroči kupcu stvar v razpolaganje (razpolagalni pravni posel) GLEDE NA ODPLAČNOST ODPLAČNI ALI ONEROZNI PRAVNI POLSI . ki je lahko enostranska ali dvostranska. neskladje se presoja po kriteriju dobre vere in poštenja . volja je notranji. vrednotiti .volja za sklenitev pogodbe se lahko izjavi z besedami. kjer lahko stranka za svoje ravnanje po splošnem pojmovanju pričakuje povračilno dajatev druge stranke . definicija izjave volje: . kot da je ne bi bilo (zaradi napak volje je pravni posel izpodbojen) .pravni posel je lahko neodplačen in kljub temu dvostransko zavezujoč V.izjava volje mora biti svobodna in resna (18/2) . izjava volje je sredstvo s katerim naredimo svojo voljo navzven razvidno.razpolagalni pravni posli učinkujejo absolutno..zavezujoči pravni posli se realizirajo z razpolagalnimi: pri prodajni pogodbi se prodajalec zaveže. pri katerih stranka za svoje ravnanje ne more pričakovati povračilne dajatve . odplačna ali neodplačna RAZPOLAGALNI PRAVNI POSLI . običajnimi znaki ali s konkludentnimi dejanji (18/1) . ki učinkuje šele. vsako izjavo volje je potrebno razlagati. učinkujejo med strankama in značilni za obligacijsko pravo . potem ni potrebna (in claris non fit interpretatio) . ki temelji na avtonomiji strank . kupec pa s tem pridobi terjatev (zavezovalni pravni posel).neodplačni so pravni posli. ko je izjavljena navzven . izjava volje je neučinkovita tudi. naloga civilnega prava je izravnati ta neskladja. če je izjava volje neučinkovita se šteje.terjatev ima za posledico nasprotno obveznost.zavezovalni pravni posli so relativne narave. ki se na novo ustvari z zavezovalnim pravnim poslom . oblast .odplačni so pravni posli.

ampak mora poskusiti ugotoviti.določene rizike pripišemo eni od strank: nekatere stranke nosijo riziko. tak pomen. česar noče (mentalna rezervacija) TEORIJA IZJAVE . ki zavestno izjavi nekaj.komu je bila izjava namenjena: ali je izjava naslovljena na eno ali več oseb. kaj je stranka izjavila . je treba izjavi volje dati nek objektivni pomen. kakšen je besedni pomen . mora to dokazati . do nesporazuma lahko pride..volja je sicer bistvena za nastanek pravnega posla. kar izjavitelj izjavi .volja gibalo pravnega posla. na določen ali nedoločen krog oseb . izjava ne ustvarja nameravanega učinka . ker stranki prihajata iz strokovnih krogov . čeprav so bile skrbne (nekdo zamenja jedilne liste v gostilni. da izjava ni izraz resnične volje.če iz vseh navedenih kriterijev izjavi ne moremo pripisati pomena. da izjava ni izraz resnične volje.načelo skrbnosti ter dobre vere in poštenja: prejemnik se ne sme zanesti samo na besedni pomen izjave. da jo razume povprečen človek.kako bi izjavo razumel povprečen prejemnik : izjava mora biti takšna.pri objektivizacij razlage moramo upoštevati . ki veljajo na določenem pravnem področju .treba je upoštevati samo tisto.neskladnosti med izjavo in voljo se rešujejo na naslednje načine: TEORIJA VOLJE . kot je izjavil – treba je varovati tudi interes prejemnika. gostilničar nosi riziko čeprav ni bil ne skrben) . ki je sprejel izjavo izjavitelja.načelo enakopravnosti: če je pogodba sklenjena pod splošnimi pogoji poslovanja je treba nejasne določbe razlagati v korist šibkejše stranke . misleč. ki jih nasprotna stranka sprejme ali bi jih lahko sprejela za izraz resnične volje. čeprav morda v resnici ne izražajo resnične volje OBJEKTIVIZACIJA RAZLAGE (NORMATIVNA RAZLAGA) .za oblične pravne posle velja teorija izjave TEORIJA ZAUPANJA .izraz resnične volje so tiste strankine izjave. cene so občutno nižje. mahanje prijatelju na dražbi pa ne) .če je izjaviteljevo in prejemnikovo razumevanje izjave volje različno.splošni jezikovni pomen: kaj pomeni izjava po jezikovni razlagi.treba je upoštevati kaj je izjavil izjavitelj. tudi izjavitelj se mora vprašati kako bi prejemnik razumel njegovo izjavo – neskrbnost stranke povzroči odškodninsko odgovornost . vendar je relevantna samo takrat kadar je izjavljena . kaj je razumel prejemnik in kakšna je objektivna razlaga . nejasna določila o odplačnih poslih so v korist upnika . da izjavitelj v resnici hoče kaj drugega. pravni posel ne nastane .okoliščine v katerih je bila izjava dana : v določenih okoliščinah imajo nekatere izjave poseben pomen (mahanje na dražbi pomeni izjavo volje. kot ga ima običajno.za kakšno vrsto pravnega posla je bila dana izjava : v različnih pravnih poslih imajo izjave različne pomene . zato je samo volja relevantna ne glede na to. kaj je izjavitelj želel izjaviti.poslovni in prometni običaji : izjava mora biti v skladu z običaji. normalno . ki trdi.tisti. da gre za resnično voljo .ni mogoče upoštevati.na to načelo se ne more sklicevati stranka.če je dokazano.načelo ekvivalence: nejasna določila o neodplačnih poslih so v korist dolžnika.

pri konkludentnih dejanjih je treba ravnati v dobri veri in poštenju NEDOLOČNA IZJAVA VOLJE . na katere stranki ne mislita in morajo biti urejena NEZAVESTNA IZJAVA VOLJE . da so naročeni tudi na neDelo. o tem da je volja svobodna in resna (bankomat – izjava volje za dvig denarja) .v rimskem pravu je obstajalo pravilo: kdor molči.če naslovnik molči.izpodbojne pogodbe: . ubi loqui potuit et debuit. da naj se v določenem proku izjavi. običajnimi znaki in konkludentnimi dejanji DOPOLNJUJOČA RAZLAGA .če tisti. postavlja se ali je nezavestna izjava volje upoštevna . da pritrjuje (qui tacet. če ponudbe ne zavrnejo – zaradi stalne poslovne zveze naročništva) . da lahko drugi njegovo ravnanje razume kot izjavo volje (v tem primeru ima izjavitelj možnost izpodbijanja zaradi zmote) MOLK KOT IZJAVA VOLJE . ko bi mogel in moral govoriti. to ne pomeni. da sprejema ponudbo (lahko celo pomeni. ki se nanaša na takšno blago. pri nezavestni izjavi volje se stranka ne zaveda da izjavlja voljo.to je zakonska razlaga nekaterih vprašanj. ki je upravičen izpodbijati v določene roku ne izjavi o izpodbijanju. niti ni imela namena izjaviti volje . da se v posebnih okoliščinah volja izraža drugače (razstavljanje blaga z označitvijo cene se šteje za ponudbo) . ali bo izpodbijal ali ne – ker izpodbojnost pomeni negotovost za nasprotno stranko .zakon določa. izrazi z besedami. včasih se zgodi. consentire videtur) – to načelo danes ne velja več .od tistega.vprašanje je ali na molk kot izjavo volje interpretirano kot strinjanje ali kot nestrinjanje? .o materialni razlagi govorimo.pri konkludentnih dejanjih ni izjave volje. če prejemnik razume izjaviteljevo ravnanje kot njemu namenjena izjavo .vprašanje molka je urejeno tudi OZ: .MATERIALNA RAZLAGA . je pogodba razveljavljena . da z nobeno od razlag ne moremo pripisati nikakršnega pomena izjavi . izjavitelju se pripisuje zavestnost ravnanja.molk torej sam po sebi ni konsenz in ne šteje za soglasje.molk naslovnika ali kakšna njegova druga opustitev ne more veljati za sprejem ponudbe (če dobimo na dom ponudbo in nanjo ne odgovorimo. šteje da je sprejel ponudbo. če je ni takoj ali v danem roku zavrnil (naročniki dela so prejeli obvestilo.včasih zakon določa kako se razume izjava volje . kadar bi ob zadostni skrbnosti mogel spoznati. se zdi. praviloma se mora izjavitelj zavedati smisla in pomena svojega ravnanja .izjema: če je naslovnik glede določenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom. da je mogoče iz njega zanesljivo sklepati o izjavi volje. da se ne strinja) .izjava volje mora biti svobodna in resna. vendar pa pravna posledica nastopi tudi.konkludentna dejanja: . kadar pomen izjave volje določa pravni red . razen v izjemnih okoliščinah in pogojih KDAJ MOLK ŠTEJEMO ZA KONSENZ . ponudnik ne more uveljavljati molka kot sprejem ponudbe – obstajajo pa izjeme) .v takem primeru se konkludentnim dejanjem pripiše izjava volje (čeprav dejansko ni bila izjavljena) . ki je upravičen izpodbijati pogodbo se lahko zahteva. če molči. ampak je ravnanje takšno.

lahko sklepajo katerekoli pogodbe (41/1) . da je pravno relevantna in izpodbojna samo tista zmota. ki je v zmoti lahko zahteva razveljavitev pogodbe (izpodbojnost) . zmota postane pravno relevantna. pa ne ustreza resničnosti . posledica pa je. če so sklenjene brez dovoljenja zakonitega zastopnika. ki je bistvena in opravičjiva . ker ni soglasja med strankama VI. podlaga. morajo biti izpolnjene nekatere predpostavke . ki lahko kadarkoli reče. poslovno nesposobni pa so otroci pod 15 let. zaradi te napačne predstave. poslovna sposobnost pomeni sposobnost biti subjekt v pravnem prometu in sklepati pravne posle . zaradi zmote stranka izjavi nekaj. ostale pogodbe pa so izpodbojne. volja. pri pouku postavljeni primeri. sodna praksa pa določa. igri. stranka sklene pravni posel (sicer ga ne bi) . pravni posli. vsebine – taka izjava volje nima pravnih učinkov.bistvene lastnosti predmeta – zmota v objektu .nezavestno nesoglasje: zmota. popolno poslovno sposobni so vsi. izjavi v šali. kaj je bilo izjavljeno (OZ bolj sprejema to teorijo) . ko stranka uveljavi svojo voljo na podlagi napačne predstave . da pravni posel ne nastane. ki jih opravlja otrok v običajnem poslovnem prometu (gre v trgovino) – v takih primerih otroka štejemo kot sla. ki mora biti svobodna in resna (18/2) . zmota je napačna predstava o določeni okoliščini. za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost. vendar pa lahko ostanejo v veljavi. da je pogodba veljavna. simulirani pravni posli NEZAVESTNO NESOGLASJE IZJAVE IN VOLJE ZMOTA . PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNOST PRAVNIH POSLOV .zavestno nesoglasje: mentalna rezervacija.pri izjavljanju volje lahko pride do napak volje: . ki jih sklenejo so nični – kljub temu bi bilo neživljensko razveljavljati nekatere pravne posle. zmota je tipičen primer napake volje . česar noče . OZ določa. teorija izjave ščiti drugo stranko. stranka. če se nanaša na: . zmota o identiteti osebe. ki se zahteva za sklenitev pogodbe . katere ji dovoljuje sklepati zakon pogodbe. omejena poslovno sposobni so stari od 15 do 18 let. zmota je bistvena. ki prenaša voljo svojih staršev SVOBODNA IN RESNA VOLJA . na gledališčem odru. zmota o lastnostih osebe . če hočemo. s katero se sklepa pogodba – zmota v osebi.. strah.za veljavnost pravnega posla mora biti izjavljena ustrezna volja. da je bil v zmoti in pravni posel razveljavi (to vnaša negotovost) . predmet. vse predpostavke nimajo enakega pomena ali teže – to se kaže v sankcijah (ali pogodba postane nična ali izpodbojna) .osebo. predpostavke veljavnosti pravnih poslov: poslovna sposobnost. da poslovno nesposobni ne morejo sklepati pravnih poslov. prevara . taka izjava je nedoločna izjava volje in ji ne pripisujemo nikakršnega pomena. ki jo ima stranka. če jih ta pozneje odobri . obličnost POSLOVNA SPOSOBNOST STRANK . ki so stari 18 let ali več. ki se lahko zanese samo na tisto. glede tega je v zakonu pravna praznina. teorija volje ščiti izjavitelja. brez dovoljenja zakonitega zastopnika smejo sklepati samo tiste pogodbe. sila ali grožnja.

ki jo stori tretja oseba vpliva na pogodbo samo. na kakšen način je bilo zagroženo. ki je v zmoti. povprečnega človeka) . da ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom. da hočeta skleniti pravni posel. OZ tega ne ureja . če bi stranka morala ali mogla vedeti. ki se zahteva v pravnem prometu (skrbnost je ravnanje. molk) . kriterij (ne)opravičljivosti zmote . zmota o pravnih posledicah ni bistvena in ni pravno relevantna . če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo. kot da zmote ni bilo – težimo k tem. da s svojima izjavama ne izražata resnične volje . če je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi morala vedeti . nedopustna je grožnja. zmota o podlagi pravnega posla . ki je v zmoti.. vendar je treba upoštevati konkretno situacijo (komu je zagroženo. grožnja mora biti protipravna. ki je v zmoti. če je le mogoče (favor contracti) SILA ALI GROŽNJA (vis ac metus) . če stranka pod vplivom sile oblikuje svojo voljo in jo izrazi – v tem primeru gre za napako volje (volja ni svobodna) – to OZ ureja v 45.stranka. za svojo zmoto ni kriva – s tem določilom se uveljavlja objektivna odškodninska odgovornost . ima pravico zahtevati povrnitev nastale škode . telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega – merilo za utemeljen strah je objektivno. ne glede na to. da stranka. ne glede na to.prevara. ki sklene pogodbo pod vplivom sile ali grožnje.če druga stranka zaradi prevare sklene pravni posel. vendar v resnici tega pravnega posla nočeta skleniti . ki povzroči strah . lahko zahteva razveljavitev pogodbe (izpodbojnost) . ker sicer stranka.) . ima druga stranka pravico zahtevati povrnitev škode. okoliščine. da je v zmoti . če je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako. če grozi resna nevarnost življenju. obe stranki izjavita. obe stranki se zavedata. ki ga je povzročil sopogodbenik ali tretja oseba s silo ali grožnjo . stranka sklene pravni posel zaradi strahu.neodplačna pogodba se lahko razveljavi tudi.prevara je aktivno (povzročitev zmote) ali pasivno ravnanje (držanje v zmoti.zmota je neopravičljiva. ki ji je zaradi razveljavitve nastala. da je zmota bistvena . problem nastane. ki ga pričakujemo od normalnega. se ne more nanjo sklicevati. izjema od pravila bistvene zmote je zmota o nagibu – pri neodplačni pogodbi se šteje zmota o nagibu šteje za bistveno zmoto. kot sredstvo prisile. trdni ali šibki osebi. ima pravico zahtevati razveljavitev pogodbe (izpodbojnost) . strah je utemeljen. stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati (ena stranka drugi s silo vodi roko pri podpisu pogodbe) – v takšnem primeru je pravni posel ničen. stranka.stranka. da pravni posel ostane v veljavi. stranka.. ki je v prevari sklenila pogodbo. ki so usmerjene v pravnoposlovne situacije ali v uveljavitev neke pravice so dopustne (grožnja s tožbo) PREVARA . take pogodbe ne bi sklenila – zmota o okoliščinah. da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe – ni nujno.prevara pomeni. če je prevaro storil kdo tretji. ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne. nedopustno je grožnjo uporabiti kot sredstvo za sklenitev pravnega posla. ki je bila v zmoti. ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti ZAVESTNO NESOGLASJE IZJAVE IN VOLJE SIMULIRANI ALI NAVIDEZNI PRAVNI POSLI . . če gre za uporabo absolutne sile. členu . grožnje. če je pogodba zaradi zmote razveljavljena. ne more zahtevati razveljavitve pogodbe. če je bil nagib odločilen za prevzem obveznosti . ker volje sploh ni bilo. sama grožnja kot taka ni nedopustna.

prikrit pravni posel. mentalna rezervacija ne more biti pravno upoštevna (stvar mora vrniti) . stranka bi morala ali mogla spoznati.pogodba je nična.causa je razlog.zaradi varnosti pravnega prometa se nagib ne upošteva in ne vpliva na nastanek pravnega posla – izjema je.temeljno pravilo glede možnosti je.pogodba nična če cause ni ali nedopustna . ponavadi se pod simuliranim pravnim poslom se skriva drug. NA GLEDALIŠKEM ODRU TER PRI POUKU POSTAVLJENI PRIMERI .causo je včasih težko ločiti od nagiba (razlika je v tem. mora pogodba mora vsebovati podatke s katerimi ha je mogoče določiti .domneva se. če je nemogoče da bi predmet ali podlaga postala naknadno možna . da nekdo nekaj da. s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli . če je nemožnost trajna. da taka izjava ni bila resno mišljena. izpolnitveni fazi .dopustna: v skladu z ustavo. ki je izjavo prejela. saj je to splošno znano . pri pouku ne ustvarja rednih pravnih učinkov . upošteva se izjava. ki je izjavo podala MOŽNOST IN DOPUSTNOST PREDMETA IN PODLAGE PREDMET .določen ali določljiv: če ni določen.pri causi se moramo vprašati zakaj se je stranka zavezala (po ekonomski teoriji je razlog za zavezo je nasprotna zaveza) causa nam pomaga razumeti pogodbo v končni. zaradi katerega se je stranka odločila za pravni posel – pogodbeni temelj .predmet mora biti . ki je nastala zaradi neizpolnitve pogodbe . da se zavezuje za nekaj. če je predmet obveznosti nemogoč. kar je nemogoče izpolniti? . zahteva odškodnino od stranke.predmet obveznosti je v tem. da je causa pravno upoštevna nagib pa ne. saj proti njej ni mogoče uveljavljati ničnosti simulirane pogodbe MENTALNA REZERVACIJA ALI MISELNI PRIDRŽEK .causa mora biti . stori. vendar zanj ne izjavita potrebne poslovne volje . nedoločen ali nedoločljiv PODLAGA ALI CAUSA .pogodba je nična. da ima obveznost causo. ki ve. vendar lahko stranka. stranka zavestno izjavi nekaj drugega.mogoč: lahko je na začetku nemogoč in kasneje postane mogoč .takšna stranka odškodninsko odgovarja drugi stranki za škodo. kot da rezervacije sploh ne bi bilo IZJAVE V ŠALI. nedopusten. če je nagib postavljen kot pogoj. kot zares hoče. pravni posel kljub temu ne velja. prisilnimi predpisi in moralnimi načeli . razen izjemoma) . da nemogoč pravni posel ne ustvarja nobenih učinkov (impossibilium nulla obligatio) – posledica nemožnosti je ničnost ..kako sankcionirati stranko.nemožen je lahko predmet ali causta . simulirani pravni posli nimajo pravnega učinka med strankama – so nični .mogoča: mora obstajati . ne da bi to povedala drugi stranki (nekdo izjavi: stvar ti bom vrnil – zraven pa si misli: ob svetem nikoli) . potem je pravni posel sklenjen pod določenim nagibom MOŽNOST PREDMETA IN PODLAGE . take izjave je treba razlagati v kontekstu celote in dejanskega stanja . zakon ščiti dobroverno tretjo osebo. velja ta pogodba. opusti ali trpi . čeprav ta ni izražena . če simulirana pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo. ki ga stranki hočeta skleniti. v igri na gledališkem odru. V IGRI.ko stranki sklepata pogodbo morata poznati causo .dopusten: v skladu z ustavi. volj izjavljena v šali. če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost . če stranka brez svoje krivde ne spozna šale.

tudi za tretje osebe. izhaja iz avtonomije strank.pojmovanje morale se v času in prostoru spreminja. je obveznost vseeno dolžna izpolniti .civilno pravo v veliki meri dispozitivno. v takem primeru pogodba mora biti sklenjena v dogovorjeni ali predpisani obliki.morala in pravo se v veliki meri prekrivata – kar je moralno je pravno oz. ker ima ničnost vedno negativne učinke. posebna oblika je ponavadi namenjena samo lažjemu dokazovanju (forma ad probationem) – če obličnosti pri posameznih pravnih poslih ni. kogentnimi predpisi ali moralnimi načeli .nedopustno je tisto.če pogodbena stranka povzroči nemožnost predmeta ali podlage. zato se ne zahteva obličnosti) . kar vpliva tudi na pravo . ampak je nedopustno tudi ravnanje.pogodba ostane v veljavi in se plača denarno nadomestilo . ko je v nasprotju s kogentnimi predpisi. kar je izrecno prepovedano. če je nemožnost absolutna. oblike za sklepanje posameznih pravnih poslov .posledice kršitve morale so neveljavnost in druge sankcije OBLIČNOST . je stranka dolžna povrniti škodo – glede tega sta 2 možnosti: .po klasični teoriji je pravni posel neveljaven takoj. ki nasprotuje javnemu redu. ampak to je neživljenjsko. ki ji ustreza DOPUSTNOST PREDMETA IN PODLAGE .pogodba je nična.pogodba ne ostane v veljavi. da pravni posli načeloma učinkujejo s konsenzom. po kateri je treba storiti vse. vendar odsotnost oblike ne vpliva na veljavnost . ničnost naj bo samo skrajno sredstvo za pravne posle. povrne se nastala škoda ..dogovorna oblika: pogodba je sklenjena v taki obliki.pravni posli v nasprotju s kogentnimi predpisi . pravnemu redu ali morali . ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (to pomeni.če obveznosti ni možno izpolniti. da bi pogodba ostala v veljavi.če tako določa zakon . in namenu kršenega predpisa prilagoditi sankcijo . ker obveznosti ne more izpolniti samo stranka. kar je v nasprotju z ustavo. ki jo omejujejo kogentni predpisi . kakšen je namen kršenega predpisa. da obveznosti ne more izpolniti nihče. po kateri je treba s teleološko interpretacijo ugotoviti. kot se dogovorita pogodbeni stranki .pogodba je nična.morala je sistem vrednot. lahko izbere tisto možnost. OZ poudarja načelo konsenzualnosti – pogodba je sklenjena. ki so v nasprotju s kogentnimi predpisi . ki se je zanjo zavezala . kar je nemoralno je protipravno .pravo lahko vpliva na moralna pojmovanja ljudi. naknadna nemožnost ne šteje kot razlog za neobstoj pogodbe (primer: veljavna je oporoka. je dokazovanje težje.če ima prizadeta stranka interes. da pogodba ostane v veljavi. katere predmet dedovanja postane naknadno nemogoč – hiša se podre zaradi naravne nesreče) .nedopusten je lahko predmet ali causa .v civilno pravo nedopustnost pojmuje širše kot ostale panoge – nedopustno ni samo tisto.če se stranki tako dogovorita – dogovor je enako zavezujoč kot zakon .pravni posli v nasprotju z moralo . ki jih vzpostavi neka družba in jih člani sprejemajo . ker so kogentni predpisi lahko bolj ali manj pomembni . to pomeni. če je nemožnost začetna. obličnost je predpostavka pravnega posla samo izjemoma . sicer je pravni posel ničen .kasneje se je razvila teorija o stopnjevanju sankcij. ne more pa vsiliti morale članom družbe . če je nemožnost relativna pogodba ni nična.v skladu z načelom varnosti pravnega prometa se je razvila teorija o afirmaciji pogodb.

najprej so uporabljali ODZ. ki kršijo obličnostna pravila – niso sklenjeni v predpisani obliki – naturalno veljavni (to pomeni da takega pravnega posla ni mogoče iztožiti) . če sta pogodbeni stranki v celoti ali pretežno izpolnili obveznosti. tudi v našem zakonu se pojavljajo razlike v formulaciji zakonskega besedila – pojavljajo se različni izrazi (ničnost. členu OZ: pogodba. po določenem času je prodajalec tožil kupca – kupec je moral vrniti nepremičnino. pogodba o ari. člena.nični pravni posli .pri kavzalnih pravnih poslih imamo podlago. izpodbojnost.ščiti interes strank: v tem primeru sankcija za kršitev obličnosti ni posebej določena. za katerega je bila pisna oblika predpisana. obličnost je zagotovljena v obliki notarskega zapisa . za katero se zahteva pisna oblika je veljavna. zato ne potrebujemo dodatnih varovalk TEORIJA REALIZACIJE . kadar je nična pogodba že realizirana .neobstoječi pravni posli . očitno ne izhaja kaj drugega . razen če iz namena.realna pogodba: posel je sklenjena. zato so začelo razmišljali.pisna pogodba: pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.primer: prodajalec je s kupcem sklenil pogodbo o prodaji nepremičnine. sankcijo ugotavljamo z analizo primera – sankcia je izpodbojnost . nastanejo z izpolnitvijo (darilna pogodba.pri uporabi obličnosti je pomembno razlikovanje med abstraktnimi in kavzalnimi pravnimi posli: . ki pravi. v teoriji se pojavlja zahteva o trodelbi pravnih poslov: .ta določba korigira togost določbe 55. .notarska pogodba: pri sklepanju pogodbe sodeluje notar. neobstoječi so pravni posli.pri abstraktnih pravnih poslih se zavezanec ne more sklicevati na nobeno podlago. ex lege – sankcija je ničnost . ki so iz nje nastale.ničnost: sankcija za varstvo javnih interesov . da poznamo dve vrsti sankcij za neveljavne pravne posle . da so pravni posli. ki je določal. to pomeni. zato pravni posel ne nastane . da toge norme lahko pripeljejo do nepravičnosti . ko vsaj ena stranka izpolni svojo obveznost. če je to izrecno določeno zaradi lažjega dokazovanja . čeprav ni bila sklenjena v tej obliki.teorija realizacije pravi. velja pravilo.potem so se začeli sklicevati na načela dobre vere in poštenja in razvila se je teorija realizacije VII.koga ščiti obličnost in kakšna je sankcija .izpodbojnost: sankcija za varstvo interesov strank . prodajalec pa kupnino – problem je bil.ta teorija je zajeta v 58. pri nas je uzakonjena dihotomija sankcij za neveljavne pravne posle . ker se je to dogajalo v času velike inflacije in je kupnina bistveno izgubila na vrednosti. neobstoj).izpodbojni pravni posli . da naj bo sankcija. ki je bila nična. NEVELJAVNI PRAVNI POSLI (CIVILNOPRAVNE SANKCIJE) . da se stranki ne moreta sklicevati na ničnost. pri katerih ne pride do pravno relevantne izjave volje.ščiti javni interes: v tem primeru sankcija za kršitev obličnosti izhaja iz zakona. kako ta trend preprečiti . ampak večinoma gre za nedoslednost zakonodajalca – neobstoj dejansko pomeni ničnost . da je pogodba nična če ni sklenjena v predpisani ali dogovorjeni obliki – ugotovili so. zato je obličnost predpisana kot dodatna varovalka (primer: vrednostni papir pri menici) . ki povzroči neveljavnost pravnih poslov ultima ratio (skrajno sredstvo) VPRAŠANJE NEOBSTOJEČIH PRAVNIH POSLOV . nadomestna pogodba – takih pogodb je vedno manj) . zato so ljudje začeli to izrabljati – sodišče je po zakonu moralo ugoditi zahtevkom.

kaj se zgodi. je neobsoječ . ki je sledilo teoriji – pravni posel. da bi pogodba ostala v veljavi (favor contracti). če poslovno nesposobna oseba sklene pogodbo – gre za hudo napako pravnega posla . ampak je neobstoječ.razvila se je tudi teorija o afirmaciji pogodb.. da je v nasprotju s kogentnimi predpiti – OZ se odmika od klasične teorije. ki ga sklene poslovno nesposobna oseba. predvsem pri poslovno nesposobnih osebah. da ne gre za ničnost. tudi za tretje osebe in vpliva na varnost pravnega prometa.na ničnost se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba . problem pa je pri razlikovanju neobstoječih in izpodbojnih pravnih poslov .ničnost je mrtvotvoren pravni posel. ugotovili so da prihaja do prelivanja in prehajanja. ampak to je neživljenjsko. ni bistvenih razlik med neobstoječimi in ničnimi pravnimi posli . ker ni potrebe . mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse. ki je podlaga za nastanek pravnega posla – soglasja ni. da je pogodba nična . zato mora ničnost ugotoviti sodišče po uradni dolžnosti . non potest tractu temporis convalescere) . zato je treba vsak primer vrednotiti posebej – razvile so se teorije in načela glede uporabe civilnopravnih sankcij . .ničnost učinkuje ex lege. ki jih sklene poslovno nesposobna oseba se je ukvarjalo Vrhovno sodišče. po samem pravu.pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne. z nekaterimi izjemami .razvoj nas je pripeljal do odstopanja od ničnosti .razvila se je teorija o stopnjevanju sankcij.nična pogodba ne postane veljavna.razvoj je začel zanikati tak avtomatizem. zato je počasi tudi praksa začela priznavati neobstoječe pravne posle. ker ima ničnost vedno negativne učinke.teorija pa pravi.praksa pravi da gre v tem primeru za ničnost . ko kateri je treba storiti vse. ker ni soglasja. če nasprotuje ustavi.tudi ničnim pravnim poslom so začeli priznavati določene posledice (glej izjeme glede ničnosti) . ker poslovno nesposobna oseba ni sposobna izraziti ustrezne.če je pogodba nična. ko je sodišče ugotovilo. ničnost naj bo samo skrajno sredstvo za pravne posle. pri presoji neobstoječih pogodb je odločilno dejansko stanje NIČNOST TEORIJE GLEDE UPORABE NIČNOSTI . ampak da gre za neobsoječ pravni posel .pogodba je nična. če namen kršenega pravila ne odkazuje na drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega . sploh ne nastane.sodišče izda ugotovitveno sodbo s katero ugotovi. kar je prejela na podlagi take pogodbe . čeprav formalno neobstoječi pravni posli niso nikjer opredeljeni .klasična teorija je glede ničnosti zagovarja avtomatizem – pravni posel je bil neveljaven takoj. glede ničnosti ni prekluzije . naša zakonodaja ne obravnava neobstoječih pravnih poslov. pravni posel ni ničen niti izpodbojen. ko je v nasprotju s kogentnimi predpisi. po kateri je treba s teleološko interpretacijo ugotoviti kakšen je namen kršene norme in potem glede na namen kršenega predpisa presoditi katera sankcija naj se uporabi. ker so kogentni predpisi lahko bolj ali manj pomembni . pravno relevantne volje . prisilnim predpisom ali moralnim načelom.po klasični teoriji je pravni posel neveljaven takoj.ničen pravni posel nima nobenih učinkov . z vprašanjem pravnih poslov. ki so v nasprotju s kogentnimi predpisi ZNAČILNOSTI NIČNIH PRAVNIH POSLOV . negacija pravne eksistence pravnega posla . če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha – nična pogodba ne more konvalidirati (quid ab initio vitiosum est.

če zakon določa. izreče ali bo izpodbijala pogodbo ali ne – če se ne izjavi.IZJEME GLEDE NIČNOSTI . izjemoma lahko zahteva razveljavitev pogodbe tudi tretja oseba. stranki. izpodbojnost je blažja sankcija.konverzija: kadar nična pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe.če je pravni posel sklenila stranka. ki je omejeno poslovno sposobna . izpodbijanje je časovno omejeno. izpodbojnost je pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe . če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti .pri nas ni potrebna sodna intervencija (čeprav bi bila morda potrebna) . če je bil s pogodbo prizadet njen interes . če sta izpolnjena 2 pogoja: . naj se stranka v določenem roku. ki je kriv za sklenitev nične pogodbe. ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti oz. za manj intenzivne napake . pri nas pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom 1 leta od dneva.odškodninska odgovornost: pogodbenik. kar je prejela na podlagi pogodbe. da je pravni posel izpodbojen . da je pogodba razveljavljena . katere interese ščitimo.če so bile pri sklenitvi pravnega posla napake glede volje strank .naknadna konvalidacija v primeru prepovedi manjšega pomena: če prepoved manjšega pomena kasneje preneha in če je pogodba že izpolnjena. ki mu nastane zaradi ničnosti. da bi bil cel ničen . je razveljavljena. pogodbenik. v katere interesu je določena izpodbojnost . pravni posel živi.delna ničnost: zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba. ko pogodba še vedno velja. se šteje. pravni posel je izpodbojen v primerih: . velja med sopogodbenikoma ta druga pogodba. pogodba zaživi polno pravno življenje. ki ima za posledico razveljavitev . ko bi bila vedela za ničnost svoje pogodbe . če v določenem roku ni izpodbijana . moramo dopustiti. odgovarja svojemu sopogodbeniku za škodo. če pogodba ni izpodbijana konvalidira v celoti. da se sama odloči ali bo pogodba obveljala ali ne . 1 leta od prenehanja sile . pri katerem je vzrok izpodbojnosti. v vsakem primeru preneha s pretekom 3 let od dneva. mora dati ustrezno denarno nadomestilo . se ničnosti ne more uveljavljati – prepoved manjšega pomena je pravni standard. nato je pogodba razveljavljena s sodno odločbo .če je to v skladu z namenom. zato ne bi bilo smiselno. kakor da ni bila nikoli obremenjena z napakami . da bi bila sklenila to pogodbo. ko je bila pogodba sklenjena (99/2) . da bo postala neveljavna .v francoskem in italijanskem sistemu je potrebna sodna intervencija – najprej je potrebno tožiti na razveljavitev. vendar obstaja nevarnost.če se lahko šteje. odgovarja za škodo .v nemškem in švicarskem sistemu je dovolj enostranska izjava. dokler in če ni izpodbit . izpodbojnosti je stanje. pogodba se razveljavi. če tako zahteva stranka. kako izvršujemo izpodbojnost . okoliščine primera in celotnega konteksta IZPODBOJNOST . druga stranka lahko zahteva. zaradi katerega je bila pogodba sklenjena – pri delni ničnosti je "okužen" le del pravnega posla. če lahko obstaja tudi brez ničnega določila in to določilo ni bilo pogodbeni pogoj ali odločilen nagib. če je pogodba izpodbijana. ki sta ga sopogodbenika imela pred očmi ob sklenitvi pogodbe . če to ni mogoče. ki ne sme biti krajši kot 30 dni. ki se nanaša na vsebino ravnanja strank. vsaka pogodbena stranka mora drugi vrniti vse.

pogoj. vendar ima nekatere posledice . ki odlaga učinek pravnega posla. v kateri je postavljen odložni ali razvezni pogoj. da je pogoj uresničen.pogoj je lahko dejanje ali dogodek VRSTE POGOJEV .pravni posel. če je njena uveljavitev v nevarnosti – zavarovanje pogojne pravice RAZVEZNI ALI RESOLUTIVNI POGOJ .če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem. prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli NEMOGOČI POGOJ .šteje se.od pogoja. da se pogoj ne bo izpolnil.nična je pogodba.negativni ali nikalni pogoj: pogoj. prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli .mešan pogoj: pogoj.pozitivni ali trdilni pogoj: pogoj. sklenjen pod nemogočim razveznim pogojem je neobstoječ . kot da bi pravni posel nikoli ne bil sklenjen . čigar uresničenje je popolnoma odvisno od strankine volje . če se pogoj izpolni . v katere korist je bil določen .šteje se. preden se pogoj izpolni. objektivno. postavljenega kot pogoj. učinkuje pogodba od trenutka sklenitve (razen če ni določeno drugače) . pri katerem je pravni posel odvisen od uresničenja dejstva. čigar izpolnitev je od strankine volje delno odvisna SUSPENZIVNI ALI ODLOŽNI POGOJ . v katere breme je bil določen .pogodba je sklenjena pod pogojem. če njegovo uresničitev prepreči stranka. jo lahko zahteva nazaj . če njegovo uresničitev povzroči stranka.potestativni pogoj: je pogoj. ki se sploh ne more izpolniti . ki je objektivno negotovo dejstvo.zadošča.če se odložni pogoj izpolni. ko se pogoj izpolni NEDOPUSTNI POGOJ . ki je v nasprotju z ustavo. od čigar uresničenja ali neuresničenja je po strankini volji odvisna veljavnost pravnega posla .pogoj je bodoče. če sta njen nastanek in prenehanje odvisna od negotovega dejstva .pogoj. čigar pravica je pogojena. je nična ROK POJEM ROKA . postavljeno kot pogoj . neha veljati. v tem trenutku poslovno sposobna . pri katerem je pravni posel odvisen od neuresničenja dejstva.kazualni pogoj: pogoj. gre za neko spremembo . ki je v nasprotju z ustavo. MODALITETE PRAVNIH POSLOV (POGOJ.stranke lahko časovno omejujejo veljavnost pravnih poslov – z roki .dokler odložni pogoj visi. nastopi pravno stanje. ki je od strankine volje popolnoma neodvisen .VIII. da zanesljivo nastopi . da postane veljavni pravni posel neuspešen. da se uresniči dejstvo.pogoj ki povzroči. preden se pogoj izpolni . postavljenega kot pogoj.ko postane gotovo. gre za ohranitev prejšnjega stanja . da je stranka.pogodba.pravnemu poslu ne škoduje. negotovo dejstvo. ki pogojni pravni posel sklene. se rok razlikuje tako.pogoj. ROK) POGOJ POJEM POGOJA . ko se uresniči kot pogoj postavljeno dejstvo . če stranka izgubi sposobnost. pravni posel ne velja. da pogoj ni uresničen.če je pogodba sklenjena pod razveznim pogojem.kdor izpolni obveznost. sklenjena pod nemogočim odložnim pogojem.trenutek sklenitve pravnega posla je odločilen za presojo veljavnosti pravnega posla. sme upnik. zahtevati ustrezno zavarovanje te pravice.

ali bo trenutek sploh nastopil (ko se boš poročil). statutarno zastopanje: zastopanje temelji na aktu pristojnega organa. lahko je: . tako podlago za zastopanje imajo zastopniki gospodarskih družb. tretja oseba ve. pravno-poslovno zastopanje: zastopanje temelji na pooblastilu zastopanega . določen (11. je kljub časovni obliki taka omejitev pogoj . zastopnik mora prenesti učinke pravnega posla na zastopanega VRSTE ZASTOPANJA GLEDE NA PODLAGO .ZGD – zakoniti zastopniki so določeni za vsako družbo posebej . zakoni. zastopnik pa izjavlja voljo za drugega.. v tem primeru stranki omogočimo. kadar se učinek pogodbe začenja od določenega časa. končni rok je rok.ZD – zakoniti zastopniki so izvršitelj oporoke. zastopnika je treba ločiti od predstavnika – predstavnik opravlja dejanska opravila. čas nastopa roka je lahko nedoločen (ko bo prvič deževalo).aktivno zastopanje: dajanje izjav .. kadar je negotovo. septembra) ali določljiv (zgodaj spomladi) .) . če so določeni v družbeni pogodbi ali statutu . se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju ZASTOPANJE I. POJEM ZASTOPANJA . vendar včasih stranka sploh ne more izjaviti volje (popolnoma poslovno nesposobna oseba. pred katerim se ne uveljavljajo pravni učinki (ustreza odložnemu pogoju) . na kateri temelji zastopanje . zastopanje pomeni nastopanje v pravnem prometu za drugega. sklene ga zastopnik v svojem imenu in na račun zastopanega. pričetni rok je rok. upravitelj zapuščine. zakonito zastopanje: zastopanje temelji na zakonu. bolna. vrste neposrednega zastopanja se ločijo glede na podlago.Pomorski zakonik – zakoniti zastopnik ladje je kapitan . direktno zastopanje: pravni posel velja neposredno med zastopanim in tretjo osebo. zastopanje na podlagi odločbe državnega organa: gospodarsko družbo v postopku stečaja zastopa stečajni upravitelj. ki ga imenuje sodišče . se smiselno uporabljajo pravila o odložnem pogoju .ZZZDR – zakoniti zastopniki otrok so starši . za sla ni potrebna poslovna sposobnost. ki zagotavlja. zastopnika je treba ločiti od sla – sel le prenaša voljo drugega. načeloma stranke same voljo izjavljajo v civilnopravnih razmerjih .pasivno zastopanje: sprejemanje izjav . da sklepa pravni posel z zastopanim . sklene ga zastopnik v imenu zastopanega in na račun zastopanega. da izjavi svojo voljo preko zastopnika . začasni oskrbnik zapuščine . kadar pa pogodba neha veljati po izteku določenega roka.. da trajajo pravni učinki do določenega trenutka (ustreza razveznemu pogoju) . ki določajo zakonite zastopnike so: . zato gre lahko 7-letni otrok kupit v trgovino kruh za starše . pravna oseba) ali je ne more izraziti zaradi določenih okoliščin (je zadržana.. VRSTE ZASTOPANJA VRSTE ZASTOPANJA GLEDE NA UČINKE . zastopnik pa pravna . zastopnika je treba ločiti od posrednika – posrednik stranki spravlja v stik in si prizadeva da bi sklenili pogodbo II. indirektno zastopanje: pravni posel velja med zastopnikom in tretjo osebo.

ali odobrava pogodbo ali ne . zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko.III. pravni posel. če ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil FALSUS PROCURATOR – POGODBA. da on nastopa kot zastopnik . nato pa pravne učinke s takojšnjo cesijo prenese na zastopanega . ker ne vključuje zakonitega zastopanja. teorija je pomanjkljiva. zastopnik izjavlja svojo voljo. če druga stranka ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil. če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni mogla vedeti. s katero je bil pravni posel sklenjen. teorija je pomanjkljiva. KI JO SKLENE NEUPRAVIČENA OSEBA . da zastopnik ne nastopa v svoji volji: zastopnik mora obvestiti drugo stranko. sklenjenega po zastopniku: izpolnjene morajo biti predpostavke kot pri navadnem pravnem poslu. POGOJI ZA UČINKOVITO ZASTOPANJE . stranka. v tem primeru lahko stranka. ker je ne more TEORIJA VOLJE . če neupravičeno zastopani v danem roku ne odobri pravnega posla. če zastopnik prekorači pooblastilo. zastopnik mora biti poslovno sposoben. če je druga stranka vedela ali bi po okoliščinah lahko sklepala. zastopnikova volja mora biti usmerjena v ravnanje za drugega: pogodba. pogodba ima pravni učinek tudi. izjemoma sme to storiti. v primeru napačne izjave volje nastane zmota pri zastopniku IV. da naj opravlja zanj posle v določenem obsegu . je zastopani zavezan le. da pravni posel sploh ni bil sklenjen . ker se nanaša le na posredno zastopanje TEORIJA REPREZENTACIJE . da je odobritev zavrnil . PREKORAČITEV POOBLASTIL IN FALSUS PROCURATOR PREKORAČITEV POOBLASTIL . če odobri prekoračitev . če mu okoliščine onemogočajo opraviti posel osebno. zahteva povrnitev škode od neupravičenega pooblaščenca. zastopnik izjavlja svojo lastno voljo. prenos pooblastil: zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega. za zastopnika ne nastanejo pravne posledice . izjavi. kadar zastopnik tega ne stori. sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za škodo. zastopani pa ne nujno . interesi zastopanega pa terjajo. ki jo pridobi z zakonom ali pa mu jo podeli zastopani z enostransko izjavo volje. se šteje. s katero je pravni posel sklenjen. da se v primernem roku izreče. zastopnik mora biti pooblaščen: imeti mora pravno moč. da se pravni posel nemudoma opravi V. pri čemer nadomešča zastopančevo voljo . pri katerem zastopani ne izjavlja volje. lahko takoj. Zastopnik le prenaša zastopančevo voljo . ki ga sklene pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila. pravni učinki nastajajo direktno za zastopanega . ko zve za prekoračitev pooblastil. zavezuje neupravičeno zastopanega samo. da se ne čuti zavezana s pogodbo . če zastopani noče odobriti pogodbe. ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil. če zastopani ne odobri prekoračitve v običajnem roku. razen če mu to dovoljuje zakon ali pogodba. TEORIJE ZASTOPANJA TEORIJA FIKCIJE . lahko zahteva od neupravičeno zastopanega. da ni imel pooblastila . se šteje. predpostavke za veljavnost pravnega posla. da nastopa v imenu zastopanega. jasno mora biti. če ga pozneje odobri . ki jo je imela druga stranka.

ki pooblašča zastopnika za zastopanja – pooblastitev se najlažje izvede z mandatno pogodbo. če je pooblastitev navzven izjavljena. zastaranje začne teči prvi dan po dnevu. začne teči prvi dan po dogodku od katerega se računa. pooblaščencu so dovoljeni samo tisti pravni posli. mesecih ali letih. skleniti arbitražni sporazum. velja tudi za pooblastilo . se spustiti v spor. ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka. ZASTARANJE IN PREKLUZIJA I. sredino meseca petnajsti.VI. če je s preklicem ali zožitvijo pooblastila kršena druga pogodba. četudi se je s pogodbo tej pravici odpovedal . ŠTETJE ČASA . pooblastilo je upravičenost za zastopanje. ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti . posamezno pooblastilo je pooblastilo za sklenitev posameznega pravnega posla OMEJITVE OBSEGA POOBLASTILA . zastaranje nastopi. ko poteče zadnji dan z zakonom določenega časa . oblika. to ne pomeni. pooblaščenec ne sme brez posameznega pooblastila: prevzeti menične obveznosti. odtujiti ali obremeniti nepremičnine. skleniti poroštva. za preklic in zožitev pooblastila ni potrebna nobena posebna oblika . da obveznost preneha. pooblastitelj lahko po svoji volji zoži ali prekliče pooblastilo. za katere je pooblaščen . posebno pooblastilo je pooblastilo za sklepanje le določenih pravnih poslov . gre za pooblastilo OBLIKA POOBLASTILA . zastaranje nastopi. ki spadajo v redno poslovanje . ki ima splošno pooblastilo. pooblaščenec je lahko tudi pravna oseba POOBLASTITEV . če takšnega dneva v mesecu ni. se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik . z zastaranjem se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno. ki je z zakonom predpisana za določeno pogodbo ali kakšen drug pravni posel. POOBLASTILO . pooblastitev je enostranski akt. se odpovedati pravici brez povračila PREKLIC IN ZOŽITEV POOBLASTILA . samo spremeni se njena pravna narava – ni je več mogoče iztožiti . v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti . splošno pooblastilo je pooblastilo za sklepanje vseh vrst pravnih poslov . rok. ko preteče z zakonom določen čas. pooblaščencu. vendar potem postane zastopnik tudi zavezan . če ne izhaja kaj drugega iz namena strank. ki je bilo zanj podlaga . ko se po zakonu ne dela. pa se konča zadnji dan tega meseca . skleniti poravnave. z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti . rok. ima pooblaščenec pravico do povrnitve škode ŠTETJE ČASA. določen v tednih. se konča tistega dne. začetek meseca označuje prvi dan v mesecu. konča se z iztekom zadnjega dne . če zadnji dan roka sovpada z dnem. ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu . konec meseca pa zadnji dan v mesecu. določen v dnevih. od katerega začne teči. abstraktnost pooblastila: obstoj in obseg pooblastila nista odvisna od pravnega razmerja. so dovoljeni samo pravni posli. ZASTARANJE ZASTARANJE PO OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU . iz narave pogodbenega razmerja ali iz običajev II.

pošta. razlogi za zadržanje zastaranja so: . torej ko je oškodovanec star 33 let) . zadržanje zastaranje pomeni. če 3. pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih. voda. ki je potekel v prid dolžnikovim prednikom (vštevanje časa prednikov) . ki je potreben za zastaranje. v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje. oseba dokaže. izrednim ali vojnim stanjem ter za terjatve oseb v vojaški službi . ki živita v zunajzakonski skupnosti . s pravnim poslom ni mogoče določiti daljšega ali krajšega zastaranja. dolžnik se ne more zastaranju odpovedati prej. ker bi bila sicer pravica izgubljena ZASTARALNI ROKI ZA TERJATVE . v zastaranje se všteje tudi čas.zastaranje ne teče med starši in otroki. internet. čas. da je obveznost zastarana . da za smrt zavarovanca ni vedela) . naročnina na časopise in revije. Telekom. sodišče se ne sme ozirati na zastaranje. anuitete za odplačevanje glavnice . če se dolžnik nanj ne sklicuje – zastaranje je tipična vrsta ugovora . da ni vedel.zastaranje ne teče med mobilizacijo. 10 let: terjatve. dokler traja skrbništvo in dokler niso dani računi . ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom . ki dospevajo letno ali v krajših časovnih presledkih. v vsakem primeru pa v 5 letih. ko je v zakonu določen rok. nikoli: pravica do preživljanja . pogojuje pomembnost posameznih vrst obveznosti . kabelska televizija. dokler traja roditeljska pravica . snaga.terjatve do določenih oseb: . kar je dal. 5 let oziroma 10 let: terjatve 3. oseb iz zavarovalnih pogodb za življenjska zavarovanja (v 5 letih od upoštevne smrti zavarovanca. neposredno vojno nevarnostjo. zastara tudi stranska terjatev . nima pravice terjati nazaj tistega. 15 let: odškodninske terjatve. odkar je škoda nastala). odškodnina za škodo. če je dolžnik izpolni zastarano obveznost. 1 leto: elektrika.osebna vez med upnikom in dolžnikom: .zastaranje ne teče med osebama. ki jo je povzročil. v 5 letih če zavarovanec dokaže.. povzročene z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe (zastarajo v 15 letih po polnoletnosti oškodovanca. odkar je bilo dejanje korupcije storjeno) . povzročeno s kaznivim dejanjem zastarajo v roku za zastaranje kazenskega pregona ZADRŽANJE ZASTARANJA . 3 leta: občasne terjatve. RTV. 5 let oziroma 15 let: odškodninske terjatve zaradi korupcije (zastarajo v 5 letih. plin. ko zastara glavna terjatev. 3 leta oziroma 5 let: odškodninske terjatve (v 3 letih. splošni zastaralni rok za terjatve: 5 let. če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok. v 10 letih. kakor poteče zanj določen čas . niti ni mogoče določiti da zastaranje nekaj časa ne bo teklo (prepoved spremembe zastaralnega roka) . da zastaranje v določenem času ne teče zaradi zakonsko predvidenih dogodkov . odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega. upravljanje večstanovanjskih hiš . da je zavarovalni primer nastopil) .zastaranje ne teče med zakoncema . tudi če je vedel. kot je določeno v zakonu. odkar je oškodovanec zaradi korupcije zvedel za škodo. terjatve iz zavarovalnih pogodb za neživljenjska zavarovanja (v 3 letih od nastopa zavarovalnega primera.zastaranje ne teče med varovancem in skrbnikom. v vsakem primeru v 15 letih. terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v 3 letih .

ki ga je zadržal. če ga zakon izrecno določi z besedami "pravica ugasne" .s pripoznavo dolga: zastaranje se pretrga. . začne teči takrat. da bi se ugotovila. zastaranja pa ne pretrga če: . ki živijo skupaj z njim. temveč tudi posredno.je bila vložena tožba namenjena le kot grožnja III.nepremagljive ovire . da se zastaralni roki začnejo šteti znova .z vložitvijo tožbe: zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe ali vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. zastaranje ne teče za terjatve. ko dolžnik pripozna dolg. prekluzijo sodišče upošteva po uradni dolžnosti . ki ga določa zakon PRETRGANJE ZASTARANJA . zavarovala ali izterjala terjatev. pretrganje zastaranja pomeni. v dvomu gre za zastaralni rok . zastaranje se pretrga: . če zastaranje ni moglo začeti teči zaradi kakšnega zakonitega razlogov.zastaranje ne teče tisti čas. če je zastaranje začelo teči. čas. ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti . ko ta razlog preneha . se nadaljuje. tipičen primer prekludivnega roka: rok za uveljavljanje izpodbojnosti pravnega posla .je bila vložena tožba zavržena ali zavrnjena tožba . vse dokler traja to delovno razmerje . ki je pretekel pred zadržanjem pa se všteje v zastaralni rok. po preteku prekluzivnega roka ugasnejo same pravice . določene pravice s potekom časa ugasnejo ali prekludirajo . ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njegovim družinskim članom. prekluzivni rok pride v poštev le. da plača obresti ali da zavarovanje . preden je nastal vzrok. ko ta vzrok preneha. PREKLUZIJA – UGASNITEV PRAVICE . recimo da kaj plača na račun. dolg lahko pripozna dolžnik ne le z upniku dano izjavo.