Dragi Mihajlovski MOJOT SKENDERBEJ

Дигиталната верзија на оваа книга е објавена според условите на лиценцата на Криејтив комонс Наведи извор-Некомерцијално-Без адаптирани дела. 2.5 Македонија Можете: • да споделите – да умножувате, дистрибуирате, јавно да го прикажувате или јавно дигитално да го прикажувате делото Под следните услови: • Наведи извор. Морате да го наведете изворот на ист начин како што тоа го направил авторот или давателот на лиценцата (но не на начин кој би сугерирал дека тие ве поддржуваат вас или вашето дело). • Некомерцијално. Не смеете да го користите ова дело за комерцијални цели. • Без адаптирани дела. Не смеете да го промените, трансформирате или да го адаптирате ова дело. • Во случај на понатамошно користење или дистрибуција морате на другите јасно да им ги дадете до знаење условите под кои е лиценцирано ова дело. Најдобар начин за да го направите тоа е да поставите врска до оваа вебстраница. http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk • Секој од горенаведените услови може да биде поништен ако добиете дозвола од носителот на авторските права. • Ништо во оваа лиценца не ги нарушува или ограничува моралните права на авторот.

Drugi knigi proza od Dragi Mihajlovski Re~no uli{te (1981), raskazi \on (1990), raskazi Neraspnati bogovi (1991), esei i prevodi Skok so stap (1994), raskazi Vol{ebnoto kotle i drugi bajki (1995), kniga za deca Tripolskata kapija (1999), raskazi Siromaviot i ~u~urligata (2000), kniga za deca Prorokot od Diskantrija (2001), roman Smrtta na dijakot (2002), roman Pod Vavilon: zada~ata na preveduva~ot (2002), teorija i praktika na preveduvawe Raskazi od {esti kat (2003), raskazi

Izdanieto e finansirano od Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija

Dragi Mihajlovski MOJOT SKENDERBEJ

Trinaeset sovremeni narativni napa|awa na ovaa mo{ne maltretirana tema od gledna to~ka na edno nepristrasno makedonsko pero so odbrana bibliogafija i zaklu~ok

KAPRIKORNUS
2006

CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 821.163.3-31 MIHAJLOVSKI, Dragi Mojot Skenderbej / Dragi Mihajlovski. - Skopje : Kaprikornus, 2006. - 313 str. ; 20 sm ISBN 9989 - 715 - 19 - H

Na \or|i \or|ievski koj{to beskrajno }e se raduva{e na izleguvaweto na ovaa kniga

Bor
Duri sega se ubediv, a ubeden sum deka i vie {to ne ste }e se ubedite po slu~ajov {to }e vi go iznesam, {to zna~elo koga nekoj, obi~no poiskusen, }e vi re~e ‘Me pogodi kako grom od vedro nebo’. Demek prevedeno, vedroto nebo, znaete, bi bilo s# vi e O.K. ili, preku edna bibliska metafora, site ovci vi se na broj, arno ama, neo~ekuvano, }e vi se slu~i ne{to (gromot) {to najmalku ste go o~ekuvale, koe sosema }e ve razmente{i, }e ve izmesti od |onija (od prav agol: ~udna sporedba za ramnote`a kaj bitol~ani!) i nepristojno }e vi go naobla~i privatnoto, privremeno vedro nebo so te{ki, tu~ni, temni obla~i{ta. Ba{ mene ova mi se slu~i edno zapurni~avo junsko popladne vo 2001-ta koga dojdovme so `ena mi vo na{ata ku}a vo Bitola da sobereme malku du{a, da se skoncentrirame, da se obideme da sfatime {to ni se slu~uva vo dr`avata, kakva e taa divizija ‘Skenderbej’ {to ni gi napa|a vojnicite i policajcite. Gi otvorivme drvenite panyuri temno prilepeni do prozorcite i vratite, izlegovme na balkonot, 9

nabrzina isturivme nekolku kofi voda na plo~kite, svarivme dve kafiwa, iznesovme dve fotelji nadvor i, ko istu{eni gumi, klapnavme vo niv. Gospode, ama imalo spas! No ba{ toga{ - tras! Od dvorot vedna{ do na{iot, na odvaj tri-~etiri metra od balkonot na koj{to sedevme, dolu od me|u leite piperki, domati, krastavici i drugi razno-razni emi{i, nikna glavata na kom{ijata Sime, golema, bela, so pogled malku na strana, znak deka ni{to dobro nema da mu izleze od usta, i, bez nikakov voved, mi re~e: ‘Ajde {o ~eka{! Ka~vaj se i se~i! Ne ti ka`a brat ti?’ Go gledav ozgora, malku nakoso, mi ide{e da go tresnam so saksijata {to mi be{e na dofat od rakata, onaka krvni~ki, bez ronka gri`a na sovest oti vo toj mig vo nego vidov zatapen smok {to ja izmolknal glavata od sigurnoto zasolni{te i bez nikakov povod si go bara skon~anieto. Arno ama bev preumoren da mrdnam a kamoli da prezemam nekakov poseriozen zafat {to }e me spasi od natrapnikot. Obi~no umorot e i pri~inata za mnogu na{i nevolji, za mnogu nesakani zavrzlami vo koi, nemo}ni vo migot da se branime, navidum mnogu naivno i glupavo zaglavuvame a potoa, koga }e se odmorime i svestime, pritesneti od kulturata i obzirite, ne mo`eme nikako da se odglavime. Taka i jas. Mesto da mavnam i vedna{ da se oslobodam od ide~kata belja, ne sakaj}i vlegov vo igrata koja, veruvale ili ne, trae do den-deneska. ‘Kaj da se ka~am? [o zbora{’ rekov i ‘si go papav bruto’ kako {to se veli vo Bitola. ‘Na boro!’ re~e Sime odozdola i xelatski 10

pogledna vo kutroto drvo koe, nesvesno za muabetot {to se vode{e tuka pod negovata vita stava {to se izvi{uva{e nagore do samoti ~atija od na{ata dvokatna ku}a, si ja odrabotuva{e popladnevnata siesta. ‘]e se ka~i{ i }e gi se~i{ site granki {o mi se nad dvoro. Godini ne mom da se kurtulam od kukuli~ki!’ ‘Poleka ~i~ko Sime,’ mu rekov, ‘ostaj me da zemam du{a. Posle }e vidime!’ ‘Nema {o da se vidi,’ mi re~e navreknato, ‘na brat ti mu velam godini i toj mi veli ostaj }e vidime, da dojdi brato a brato godini idi. Sea te na~ekav dojden i sea ima da se ka~i{!’ ‘[o ti e ~i~ko Sime? Ne glea{ oti vojna se vodi? [o si zapnal za boro? Ako rekol gospo i nemu }e mu doj redo! Ama ostaj deneska `iti videlceto! Nikoj ne umira od kukuli~ki!’ ‘More ne tuku mi matkaj, tuku ka~vaj se da ne te ka~am jas. Umo mi e buri~kajnci od takvi kako tebe! Ili mo`i go svrti zboro na skopski pa po}e ne ~aktisva{ {o e kukuli~ka. [i{arka, da t’ibam {i{arkite, da t’ibam!’ I taka navaluva{e, mole{e, kolne{e, pcue{e Sime dolu od zad negoviot plot, liceto iskriveno od gnev i lutina, retkata bela kosa krenata i nakostre{ena ko spulaven e`, mo`ebi edno ~as i polovina ili tuka nekade vika{e, se dere{e duri ne mu se odra grloto i ne mu zaripna glasot i duri, prese~en od moeto studenilo i flegmati~nost i mojata ulava nezainteresiranost i tvrda nemo} da se pomrdnam od udobnata fotelja, ne is~ezna iscrpen niz leite kon negoviot stan, desetina metri podaleku od ogradata. 11

‘I sega?’ & rekov na `ena mi so nepotrebnata, glupava, ve}e temna nasmevka na liceto. ‘Sega ni{to!’ re~e taa. ‘Ostaj go! Ne glea{ deka ne{to mu go svrtilo umo? Opu{ti se i u`ivaj! Ako bara{ da mu gi razberi{ lunkite na lu|eto kaj }e ti bidi krajo! Ne si ti Isus? U`ivaj ko ti velam!’ Ama gromot ve}e me ima{e pogodeno. Kolku pocini~no mi stanuva{e liceto, tolku podlaboko toj mi buri~ka{e vo gradite, mi rie{e, me vie{e, me para{e, me kine{e. [to mu stana na ~i~ko Sime? I po~nav, sosema nepotrebno, se razbira, da si ja ‘tupam’ glavata, ova }e da e, ona }e da e ama ni{to umno, logi~ko, zdravorazumno ne mi pa|a{e na pamet {to mo`ev da go prifatam kako pri~ina za vakvoto nepredvidlivo odnesuvawe na prviot kom{ija. A se znaeme godini. Bea prijateli u{te so moite, mnogu se po~ituvaa, sekoga{ od balkonite oddale~eni eden od drug desetina metri ‘dobro utro’, ‘dobar den’ si vikaa, nekoga{ duri vistinski razgovor zapodenuvaa preku neviniot plot od li~na zelenika, s# ubavi raboti si velea; ‘sino doktor }e mi stani’ }e re~e{e Sime, ‘ako, ako {o bilo’ }e re~e{e majka mi, ‘i mojo e pri kraj’, ‘samo da se zdravi i `ivi’ }e dodade{e Simevica, ‘to e najva`no,’ }e zaklu~e{e tatko mi i taka. A sega naedna{, po godini ti{ina od {vrknato vreme vo koe is~eznaa mnogumina {to gi sakav me|u koi i tie {to me donesoa na svet, vakva edna grubost, precizna i zatoa bolna. I zo{to borot? Zo{to se nafr~il ba{ na nego, na drvoto zasadeno od tatko mi u{te pred ~etirieset godini, u{te vo vremeto koga sproti nas ne postoe{e ni zgradata vo koja sega, na najdolniot kat se nao|a stanot na Simeta, 12

ni negoviot dvor za da mo`at vo nego da pa|aat tie prokleti kukuli~ki? Kako mo`e{e, si mislev, da mu pre~i sirototo su{testvo onaka devstveno ispraveno vo mojot dvor so edinstvena, bo`ja zada~a da {iri ~ista ubavina i sve`est vo naselbata seriozno zagrozena od bliskite dumani ~ad na bitolskite termoelektrani? Edinstvenata mo`na pri~ina za vakvoto negovo odnesuvawe {to najposle ja izmozgav i mi se stori duri prifatliva, mo`ebi be{e i s# u{te e edno moe uspe{no no mo{ne navredlivo za Simeta (dokolku, se razbira, stignalo do negovite u{i) objasnuvawe na poimot ‘sinegdoha’ {to morav pred edna godina da go napravam za vnuka mi tokmu na ovoj ist balkon. Zanesen vo objasnuvaweto, demek sinegdohata e figura koga eden del ja zamenuva celinata, pars pro toto kako {to, pomnam toga{ nepotrebno se ispeder~iv, a soo~en so tapiot pogled od ubavoto glav~e sproti mene, prejdov toa slikovito da go doobjasnam preku konkreten primer. ‘Go znae{ ~i~ko Sime od kar{ija?’ & rekov. ‘Go znam,’ mi re~e. ‘Po {o izlegva toj stalno na balkon?’ ‘Po majca,’ mi odgovori taa ko od top. ‘Ako sega ti re~am dali go znaj{ ~i~ko Majca, na koj prv }e si pomisli{?’ ‘Na ~i~ko Sime,’ re~e taa i {iroko se nasmevna. ‘Po koj del, zna~i, go prepoznavame ~i~ko Sime?’ rekov. ‘Po majcata,’ se zakikoti taa i gi poka`a dvata razni{ani mle~ni zabi. ‘Toa ti e sinegdoha,’ viknav presre}en ko u~itel {to vika koga }e sfati deka u~enikot go sfatil i u{te voodu{eveno }e vikav da ne go zabele`ev Simeta otsprotiva kako pletka ne{to okolu cve}iwata pedantno naredeni vo {areni saksii po rabovite od sogradeniot balkon. Gospode, 13

dali me ~u toga{ i potajno mi se naluti ili pak lutinata mu prejde vo navredenost koga nabrgu po taa moja nevnimatelnost na balkonot, inteligentnata vnuka go ra{irila vtoriot del od moeto objasnuvawe niz kom{ilukot pa site Simeta go zavikaa i s# u{te go vikaat Majcata? Bez ogled dali ova be{e ili ne be{e pri~inata, prikaznata so borot po~na da si te~e natamu i nikoj `iv ne mo`e{e da ja zapre. Od toa junsko popladne, a }e izlezev na balkanot a samo tamu sakav da izleguvam, bilo sam, bilo so `ena mi, bilo so nekoj prijatel ili rodnina, vedna{, ko po nekoja dale~na komanda, od leite dolu se pojavuva{e glavata na Simeta i bezmislosno, re~isi ramnodu{no nebare samo toa be{e va`no vo na{iot podgrizan, rasklaten svet, si ja tera{e svojata: ‘U{te ne si ka~en? Da ne treba policija da ti vikam, a?’ Se razbira, navidum ‘ne go klavav na maslat’, se pravev ‘nebare tene}e tropnalo’ a, vsu{nost, toa dlaboko me potresuva{e. Dewe, izlezen na balkon, se pravev na udren kako ni{to da ne se slu~uva, no no}e, piknat pod belite ~ar{afi, samo za toa razmisluvav. Duri edno vreme po~nav da se ubeduvam deka Sime e vo pravo, deka, spored site zakoni, grankite od ne~ie drvo pa i od moeto ne smeat da preminuvaat ni~ij plot, a deka, navistina, mojot bor so {i{arkite ja preminuvaa dozvolenata me|a, mu ja zagrozuva privatnata teritorija na Simeta, negoviot kilav integritet, {to bi se reklo, i taka natamu. No ne{to dlaboko odvnatre ne mi dava{e da popu{tam. Si velev, cela dr`ava ni ja ru{at, ubivaat lu|e, nezakonski se bogatat, ne pla}aat danoci, krium~arat droga i ni{to ne gi frka a vamu jas treba da go se~am 14

borot za{to dve-tri ne`ni gran~iwa vozdu{no pre{le nad, verojatno nezakonski prisvoenoto parcel~e na Simeta piknato kriminalno do samoti ubavata grani~na zelenika. [to ne se pomrdne toj ponatamu? Zarem ba{ tuka najde da ni sadi pod balkonot? Zarem tolkav dvor ne go sobira? I re{iv da mu se sprotivstavam. Nekade vo avgust koga iskrivenata glava na Simeta izleze od zelenikata i odozdola gi is’ska ve}e zdodevnite ‘Ka~vaj se be pezevenk da ne te ka~am!’ neo~ekuvano za nego go prekinav molkot i spokojno mu rekov ‘A {o ne ja pomesti{ ti ku}ata malce potamu, a?’ I vidi ~udo! Dojde spasot! Edna glupa, nelogi~ka kontra i toj padna. Me gleda{e, mislam, potoa u{te dolgo od pod zelenikata, so oxagareni o~i mi se kokore{e, vidov zborot mu se zatna v grlo, ne znae{e {to da mi ka`e, vo te{kata nedoumica mu se iskrivi br~kosanoto lice i taka izbezumeno mu is~ezna niz leite. Tokmu tamu i ba{ taka zavr{i na{ata zborovna komunikacija. No onaa drugata, so mimiki i gestovi trae do den deneska. Ne znam zo{to i kako no trae. A }e dojdam vo Bitola i }e izlezam na balkonot i vedna{ {tom od zelenikata izleze glavata na Simeta sega zasilena so desniot pokazalec koj{to zakanuva~ki }e se zani{a kon borot sakaj}i da me pra{a ‘]e go se~e{ be nikakov ili ne?’ jas podgotveno i, re~isi, non{alantno ‘go otka~uvam’ so pomestuvawe na obete race napred, gest {to bi trebalo da zna~i ‘A prvin da ja turne{e malku ku}ata potamu, a?’ po {to toj vedna{ is~eznuva so site ~udenki na facata po nevidlivoto pat~e do stanot. Ubava komunikacija, zarem ne? Pa kom{ii sme, da mu se snevidi. Za lo{o 15

za arno treba da si se najdeme, ne?

16

Panyur
Nikol~e Knokov so nasledstvoto {to go dobi i mu go dade `ena mu Evdokija Taku Knokova, uspea najposle da ja kupi i da si ja vrati porane{nata semejna ku}a vo Bitola na samo dve-tri stotini metri pogore od porane{niot ‘kamen mos’, od porane{nata desna strana na porane{nata reki~ka Kurderes. Velam najposle za{to imaa pominato to~no ~etirieset i devet godini, edinaeet meseci i petnaeset dena od onaa grda, dekemvriska no} koga tatko mu, Mende Nikola Knokov, poznat bitolski trgovec i u{te popoznat komarxija, bez kapka rakija vo sebe no so samo par xandari v raka, vo luda~ki kockarski zanes, na blef, vo partija poker, ja stavi vo igra i ja zagubi. I bidej}i nesre}ata nikoga{ ne doa|a sama, samo po tri dena, ve~erta sproti sveti Nikola, dolgo~ekanata semejna slava, Gospod si go zede damlosaniot od nastanot kockar, a necela nedela podocna i svisnata od taga ‘Mendejca’ osuduvaj}i go nivnoto edinstveno, toga{ sedumgodi{no dete, vo vremeto {to bezmilosno doa|a{e, na ne mnogu prijatnata vavilonska bezdomnost. Mnogu, mnogu godini podocna, koga rabotite se vratija vo nekakva 17

normala, dali od nedozakopanata bolka vo sebe ili od vrodenata nabo`nost i zanesenost, edinstveno samo u{te Nikol~e, nebare nekakov moderen Jov, vo ova, za nego kobno sobitie, gleda{e bo`ji znak. “Fala ti,’ & re~e toj na Evdokija kraj tulumbata vo dvorot, pod duwata, zad peralnata, blizu do crnicata vo toj studen no svetol zimski den od, inaku, ramnomerno sivoto popladne na nivnite `ivoti. ‘Gospo edna vrata zatvora, druga otvora!’ Ja gu{na i s# taka ja gu{ka{e i pritiska{e do sebe za taa da ja seti toplinata na blagodarnosta {to toj ja iska`uva{e za vrateniot mitski prostor, vratenoto gnezdo na negovite ~edni soni{ta, legloto na negovoto ~isto detstvo iako pogledot mu lunya{e nekade daleku, ugore ili udolu seedno. ‘Vidi,’ & govore{e toj zaneseno, ‘ovde zime tatko mi ni prae{e lizgajnca od sneg do dva metri visoka za da se pu{tame so sanki. So detski zanes ja prae{e. ]e stane{e posabajle i sam, samo so lopatata i plukajncite v race, }e rine{e, }e frla{e, a potoa ozgora }e poture{e desetina kofi voda od bunaro za da se smrzne povr{inata. A znaj{ kolku brzo s# ovde smrznuva vo januari. Onde, vo ona zarasnato |eriv~e, majka mi, sekoj den ja istura{e vanglata so valkana voda. Od ovde, zatskrien ba{ zad ova }o{e, ubeden deka sum partizan, frlav kam~iwa preku avlijata vo dvoro na Germaneco. Mislev deka kom{ijata e Germanec a ~oeko, zamisli, samo se vika{e German. Bo`e kolku toga{, desetina godini po vojnata, gi mrazevme Germancite… Od ovde, ba{ od ona penxere’ & re~e potoa koga niz tesniot hodnik se vratija vo ku}ata, se iska~ija po drvenite skali i niz otvorenata drvena vrata vlegoa vo golemata 18

dnevna soba na vtoriot kat, ‘padna bra~eda mi pravo dolu na ulicata. Be{e dojdena na posedok od Skopje. Pred moi o~i padna, a jas upla{en i zbunet gledav kako niz letniot pr`ol pa|a so ra{ireno fustan~e, preslabo padobran~e za da ja zabavi vo smrdlivio od otvorenite |erizi vozduh i da mu go ubla`i udaro vo togaj, za sre}a, zemjenata uli~ka kraj rekata. Potoa vidov kako ozdola, niz golemata drvena porta, ko veter izleta majka mi so raspu{teni kosi i kako so bez`ivotnoto telo v race go mina `eleznio mos i se str~a kon bolnicata vri{tej}i do nebo duri edno ~udo kom{ii naizlezeni po penxeriwata se krstea i se molea na Gospoda da ne go zema predvreme du{i~eto na omlitavenoto ~up~e…’ ‘Dobro, dobro…’ go prekina Evdokija, o~igledno nesklona kon sentimentalnosti od podale~noto ili od pobliskoto minato. ‘Poarno ka`i mi ti mene {o sea?’ ‘Sea se znaj!’ re~e Nikol~e avtomatski iako umot ne mu be{e tuka za da go zabele`i ironi~niot ton vo nejzinite zborovi. ‘]e ja vratam vo `ivot! ]e ja doteram kako dvoreco na Skenderbej vo Kruja. A koa }e ja zatvoram i }e svetne, Pelister }e mo`e vo nea da se ogleduva!’ I ne ostana na zborovi. Osobeno sega koga po poka`nata bo`ja izda{nost, cvrsto se ubedi deka nekoga{noto odzemawe na domot, bilo samo voobi~aeno isku{enie za eden od izbranite, na~in da se potvrdi negovata verba vo nepredvidlivostite na `ivotot, vo neramninite na ustrojstvoto od svetot, vo nerazbirlivosta na postapkite bo`ji. Nekoja nova sila {to mu nadojde od samoti ‘rvenik na du{ata go tera{e so lesnina da gi vr{i rabotite i voop{to da 19

ne se {tedi iako zdravjeto odamna mu be{e, kako {to velat bitol~ani, xarnato. Sekoj den tr~a{e od du}an na du}an, pazare{e, kupuva{e, najmuva{e majstori za ova, majstori za ona. I sekoga{ koga Evdokija }e go opomene{e da olabavi malku, da ne si ja bara beljata, kako {to mu govore{e, toj samo lakonski }e & re~e{e. ‘I~ ne beri gajle. Barem ne sea koga zemenoto mi se vrati. Znak e toa. Samo pu{ti me na mir da si ja brkam rabotata. Nema{ pojma kolku me podmladuva, kolku mnogu me dobli`uva do Boga.’ ‘Ostaj go ti bog na mir, `iti gospo!’ mu vele{e Evdokija. ‘Rano e da mu se dobli`va{. A i od kaj znaj{ oti te saka?’ ‘Ne znam ama ~uvstvuvam. Samo onoj {o znaj da se odlepi i da se vnesi vo ona {o go raboti moj da se nadeva na sredba so nego! Drugite se samo studeni, arogantni, presmetlivi, mrtvi pufala! Mo`e navidum dobro stojat na ovoj svet ama tamu ima da gi setat kanxite na ve~nata temnica i krckaweto so zabi!’ ‘Ne pretervaj! Ne ti li~i na godinite da glumi{ prorok!’ ‘Ne glumam!’ se brane{e Nikol~e pove}e rutinski odo{to so iskrenost za{to novozapaleniot plamen vo o~ite mu gore{e samo za edinstvenata zada~a vo koja mu be{e umot a za koja veruva{e deka mu e zadadena od boga– obnovata na ku}ata.

‘Sea u{e da ja zatvoram i gotovo!’ & re~e toj na Evdokija edna godina podocna, povtorno vo eden studen no svetol dekemvriski den dodeka sedea vo golemata odaja gore, pieja ~aj i gi sveduvaa smetkite 20

za ve}e potro{enoto. ‘Ne gleam oti e otvorena!’ re~e Evdokija malku voznemirena {to re~isi celo edno malo bogatstvo im otide na popravkite na ova nezasitno ~udovi{te od ku}a. ‘Da stavime u{te roletni i kraj!’ ‘Roletni?’ naedna{ pobudale Nikol~e, skokna od stolot i so nogata go isturi ~ajot po lakiranoto du{eme. ‘Zarem tolku godini ~ekav,’ vika{e toj so glavata krenata kon visokiot tavan, ‘za sea, koa si ja vrativ, da ja zatvoram so onie odvratni, prosta~ki napravi {to slu`at za uni{tuvawe na miro i nervite? Zarem saka{ i nie da staneme kako kom{iive koi bez ~uvstvo, sekoe sabajle i sekoja ve~er so odvratna grgotnica gi spu{taat i gi krevaat kako da se sami na sveto?’ Evdokija stana, ne`no go fati za raka i proba, ko malo dete, da go sedne vo stolot do sebe. ‘Ne vikaj tolku!’ mu re~e. ‘Saka{ site da ne razberat?’ Ama toj zauten vo nekoja svoja zabegana svetlina ili mrak, seedno, voop{to ne ja ~u razumnata zabele{ka, tuku u{te posilno, nebare nekomu se zakanuva, se razvika: ‘Panyuri! Panyuri }e klam! Pravi, gradski, aristokratski panyuri kakvi {to nekoga{, pamtam, majka mi so gordos i dostoinstvo gi otvora{e rano na sabajle za da pro{eta po visokite yidoj i tavani rumeniloto na izgrejsonceto. Bog da pro{eta! Ba{ takvi isti }e klam! So nebesen kroj, po bo`ja merka!’ Evdokija brgu vide kolku e ~asot. Predobro go znae{e za sega da mu protivre~i. Koga vaka }e go navjasaa zanesot, odlepenosta, fiksot, ludiot sjaj 21

vo krupnite, crni o~i, koga vaka naedna{ }e vleze{e vo za nea ve}e poznatiot film, najdobro be{e da go ostavi da se izduva vo nedostapnite za nikogo predeli od negovata nepredvidliva, eksplozivna voobrazba. Inaku efektot }e be{e obraten. Dovolni bea samo dva-tri nakrivo ka`ani zborovi i Nikol~e mo`e{e sosem da se odlepi, da izleze od sopstvenata ko`a i pred da se vrati vo nea, so saati da povtoruva edno te isto nebare |avolot mu vleguva{e v glava, mu zadava{e nekakva tajna zada~a {to mora{e da ja ispolni vo vilaetite na mrakot pred da mu dozvoli da se smiri. A i s# u{te go saka{e. Zatoa samo gi krena ramenicite, zede bri{ka i legen, ja izbri{a poturenata te~nost od podot i bez zbor, iako & doa|a{e da go tresne so najbliskoto stol~e po glava, da mu ja zatne muckata i pod itno da go spu{ti na zemja, prodol`i da si go pie ~ajot.

Potoa so nedeli Nikol~e {eta{e niz gradot vo potraga po stolarot {to }e mu gi napravi sakanite panyuri. Bukvalno so nedeli. Koga }e si zavrte{e ne{to vo umot, a ovojpat dobro si ima{e zavrteno, nema{e `iv ~ovek na svetot {to mo`e{e so {to bilo, koga bilo i kade bilo da go odvrati od namerata. Taka sega si gi zamisli panyurite onakvi kakvi {to ve}e gi ima{e oblikuvano i izraboteno negovata voobrazba od rasplamtenata taga na negovoto ~isto pametewe i re{i tokmu takvi da gi napravi. ‘Panyuri, panyuri sakam,’ im govore{e na site kaj{to se raspra{uva{e so denovi, ‘panyuri {o ne }e ja ispu{taat toplinata na domo, sre}ata na semejstvoto, magijata na nade`ta, panyuri niz koi samo bog }e mo`i da vlegva i izlegva. 22

Panyuri po moja merka. Prekrasni, drveni panyuri od qubov, pametewe, verba i ~ednos.’ ‘Ovoj ti e kako sveti Toma!’ velea lu|eto i skri{um mu se potsmevaa. ‘Saka da napraj saraj od vozduh!’ se kikotea ama Nikol~e voop{to ne gi zau{uva{e. Odamna ima{e raskrsteno so malogra|anskata potreba da se {titi od sramot, toj vrhoven policaec vgraden vo glavata, od nekakvi so vekovi yidani barikadi za umot, brani za mislata, podli endeci vo koi gine i gnie veli~enstvenosta na zanesot. ‘Ne}am takvi,’ im objasnuva{e toj so neviden `ar na majstorite niz Bitola, ‘Ne}am panyuri od ~am, od buka, od dab, od bor. Tie se za va{ite selski mozoci!’ besede{e duri navredlivo, doveduvaj}i se vo opasnost ovie iskusni majstori da zaboravat na ~ar{iskiot moral deka mu{terijata e svetiwa i da go prese~at so vklu~enite strugovi bez strav deka nekoj }e gi osudi. Za{to da gi navredi{ niv koi po ume{nosta i ve{tinata, bea kadarni, ako treba, da go stegnat svetot vo men|eme i da go prepolovat, be{e ramno na najcrno bogohulstvo. No bidej}i nikoj ne si dozvoli da ja premine granicata, Nikol~e i natamu im vleguva{e po du}anite i im vele{e ‘Sakam panzuri od kedar. Ste ~ule za kedar?’ im vika{e, im glagole{e, se obiduva{e da im go smeni zatapeniot na~in na razmisluvawe i rabota. Majstorite krevaa ramenici, se ~udea zo{to bara ba{ od kedar, nekoi mu objasnuvaa kolku dolgo treba kedarot da se su{i, kolkav garamet e da se napravi samo eden edinstven panyur a kamoli edinaeset kolku {to toj bara{e. ‘^etiri iljadi del~iwa treba da se sostavat za eden panyur!’ go ubeduvaa, ‘a za takvi kakvi {o bara{ }e trebaat meseci a i mnogu poskapo }e ~ini!’ ‘Ne mi e 23

gajle za parite i za vremeto,’ im vele{e toj, ‘samo sakam da se od kedar! Edinstveno kedaro ja zadr`va vistinskata toplina, toplinata na ogni{teto, klokoto na qubovta, dalgite na boga. Samo kedaro ima blaga, le~bena du{a. Ne xabe vo sibirskite tajgi lu|eto se~at par~iwa kedar, gi su{at i, zavitkani ko amajlii, gi nosat na gradi. Kedaro e semkata {o }e go so~uva sveto!’ Govore{e taka Nikol~e niz bitolskata ~ar{ija, zboruva{e, besede{e, glagole{e kako nekoj povampiren Zartustra a lu|eto go gledaa malku ~udno i, po provereniot obi~aj, malku upla{eni od neobi~niot sjaj vo o~ite, go odbegnuvaa.

Najposle, po meseci tr~awe, govorewe i ubeduvawe, se slu~i ~udo. ‘Kaj si dosega!’ mu re~e visokiot, suv stolar so dolga crna brada koga ovoj, razo~aran i zbesnat, vleta vo neugledniot du}an stutkan na krajot od ~ar{ijata. ‘Kako se stvori ovde?’ re~e Nikol~e. ‘Kaj mi bea o~ite? So meseci vrvam tuka a ne sum go zabele`al!’ ‘Nikoga{ ne e docna,’ re~e majstorot i go pogledna pravo v o~i. Nikol~e mu go vrati pogledot i vide deka najposle, po tolku zagubeno vreme, nekoj go razbira. ‘Od kedar }e ti gi napram be, brat,’ prodol`i smireno stolarot u{te pred Nikol~e da otvori usta i da ka`e {to saka. ‘I da znaj{ oti samo jas mom da ti gi napram kako {o gi saka{ i nikoj drug! Ama }e treba vreme. Prvin da go nara~am, poslem da se isu{i, poslem da zemam merka, poslem…’ ‘Mi trebaat edinaeset,’ mu naglasi Nikol~e vozbudeno i mu gi dade dimenziite. ‘Koga da dom?’ 24

‘Po edno sedum-osum meseci!’ ‘Sedum ili osum?’ ‘Osum!’ re~e majstorot i so strugot prodol`i da si ja se~e debelata talpa stegnata vo men|emeto so takov `ar nebare vri{tej}i ostriloto mu vrve{e po grbata na ekvatorot i ja prepolovuva{e upla{enata, nakostre{ena zemja.

Vo po~etokot na septemvri navistina bea gotovi. Koga Nikol~e gi vide onaka ubavo slo`eni, lakirani, li~ni od merata nadvor, srceto mu potskokna od radost. Se ~uvstvuva{e kako dete. Gi potfa}a{e, gi gale{e, gi baknuva{e. ‘Fala ti majstore!’ mu re~e na stolarot i saka{e da go gu{ne no ovoj, nesklon kon intimnosti iako blag kon zbujatenata nevroti~nost na mu{terijata, samo spokojno go pra{a: ‘Koga da |i namestime?’ ‘Moj deneska?’ re~e Nikol~e. ‘Utre!’ re~e majstorot smerno i si ja prodol`i rabotata.

Utredenta u{te rano-rano, so dve arabaxiski koli pristignaa panyurite. [est vo ednata, pet vo drugata za{to bea mo{ne te{ki. Majstorot dojde sam. Visok, malku podnavednat, so pogledot vzemi. Vedna{ gi ispravi drvenite skali i eden po eden po~na da gi mesti. Najprvin od site strani dolu: dva napred od stranata na porane{nata reki~ka, po eden na strani~nite yidovi i dva nazad na golemite prozorci svrteni kon dvorot. Potoa gore: dva nazad, 25

po eden na strani~nite yidovi i samo eden napred za{to na vremeto koga tatkoto na Nikol~e dozna za padot na vnukata od Skopje, vo nalet na bolka, taga, nemo} i privremeno ludilo, od potrebata da se isturi vrz nekogo ili ne{to, za samo eden den, so tuli i malter go soyida leviot goren prozorec so kletva nikoj pove}e nikoga{ da ne go otvori. No, go soyida pogre{niot! A Nikol~e, stol~en i zamaen vo kusoto zaedni~ko vreme {to im ostana pred ovoj da zamine na onoj svet, voop{to ne stigna da mu ka`e za gre{kata! Zatoa sega koga majstorot po~na da go mesti toj posleden, edinstven preden, goren panyur, Nikol~e, malku podzastana, nekakov maten, rastegliv mrak mu mina niz glavata, temno nekakvo se}avawe od dale~ni, te{ko prepoznatlivi par~iwa sliki piknati vo vertikalata na negovoto kuso postoewe. Po dolgo vreme, za kratko izlezen od sopstveniot zanes, pogledna naokolu vo re~isi nestvarniot, fantomski, prikve~eren pejza` na esenski smurtenata Bitola i seti ne{to kako strav, grda nesigurnost, podla potreba od blizina na `ena. Mig potoa, tivko, so nesvojstvena za nego predupreda vo glasot nebare povtorno se vratil me|u obi~nite, upla{eni smrtnici, se slu{na kako mu govori na ispentereniot stolar ‘Pazi, majstore! Ne brzaj! Ovoj ne e obi~en xam. Ova e xam so svoe minato! Toj govori za onoj {o moj da go slu{ni! Zato zaka~i go panyuro najarno {o moj{! Da brani od nadvor{tini, vetro{tini, navi, xinoj! Da ne mu moat ni{to pelisterskite vetri{ta, kajmak~alanskite luwi i viulici, crnite sopki vgradeni vo ~oe~kite sudbini!’ Majstorot ne mu obrati nikakvo vnimanie tuku, 26

kako da ne go ~u prodol`i sigurno i besprekorno da si ja vr{i rabotata. Nabrgu panyurot be{e propisno zaka~en i li~en zableska na mlakata svetlina od prvozapalenite uli~ni svetilki. ‘Sea samo }e treba od vreme na vreme da |i vadi{ malku od mente{iwa i pak da gi klava{ za ubo da legnat. Eve vaka!’ re~e majstorot i so za~uduva~ka lesnina go podizvadi panyurot i pak go vrati vo le`i{teto. ‘Tolku od mene!’ zavr{i toj, si ja sobra skalata, le`erno ja prefrli preku ramo nebare be{e obi~na pra~ka i, leko, odvaj gazej}i po zemjata, kako dojde taka si zamina od `ivotite na tivkata Evdokija i nemirniot Nikol~e.

Za `al, vo esenskite meseci {to sledea dodeka maliot svet od pokraj porane{nata reki~ka se smiruva{e i se podgotvuva{e za vlez vo debeliot, zimski son, od nigde nikade, vo Nikol~eta se krena nova janya koja po~na da go grize, da go razjaduva. Sega koga ku}ata be{e gotova i koga toj i Evdokija treba{e najposle da gi setat blagodetite od vlo`enoto, vo glavata mu vlegoa novi mu{i~ki. Nikoj ne znae od kade i zo{to se pojavija ama mo`no e da se izroija od zborovite na majstorot pred da si zamine, koi s# posilno po~naa da mu bu~at vo glavata i da ne mu davaat mir: ‘Od vreme na vreme da |i vadi{ malku od mente{iwa i pak da gi klava{ za ubo da legnat.’ I po~na ko po nekoja dale~na zapoved, ova bukvalno da go pravi. Barem na dva dena, do krajot na septemvri, gi vade{e i gi stava{e, vnimatelno, precizno iako ova voop{to ne be{e lesno za{to drvenite ubavci, barem za nego, bea neverojatno te{ki, pa operacijata 27

na vadewe i stavawe mu zadava{e te{ka maka i go tera{e na stra{no potewe. Evdokija go slede{e, go dr`e{e, go bri{e{e i koga }e sete{e deka e na arnite }e mu re~e{e: ‘Dobro e Nikol~e, dosta se ma~i{.’ A toj }e & vrate{e: ‘Go ~u majstoro, ne? Treba ubo da legnat inaku ni{to ne sne naprajle! Saka{ da ni |i odnesi vetro koa }e stegni studo? Klaj mi ~aj!’ I obi~no tuka zavr{uva{e muabetot. Ve}e vo oktomvri Nikol~e go isfrli prilogot za vreme ‘od vreme na vreme’ od zborovite na stolarot i po~na sekojdnevno da gi vadi i da gi stava panyurite. Edna{ sabajle, edna{ na ru~ek, edna{ pred da se sno}i samo toa prave{e: vadi, stavaj, vadi, stavaj, vadi stavaj. Vo noemvri prodol`i so istata rutina samo {to sega obra}a{e posebno vnimanie na gorniot, preden, panyur pa tamu dozata na vadewe i stavawe ja zgolemi dvojno. Evdokija se krste{e niz doma i go mole{e: ‘Slezi be, ~oeku! Saka{ studo da te izej?’A toj zabludan, ispoten, vlezen sosem vo vadistavi rutinata, so pogledot vtren~en vo zamastenite mente{iwa samo }e & re~e{e: ‘Neka pomini zimata! Dotoga{ }e ja jadam te`inava!’

Kon polovinata na dekemvri koga osamna prviot studen no svetol den, Nikol~e nebare skornat od nekoj ufunet, skokna od postela. Vo o~ite mu gore{e nesekojdneven plamen. Ja preskokna zaspanata Evdokija i u{te nedorasonet vedna{ se ispenteri kaj svojot omilen goren, preden panyur. Od Pelister duva{e studen veter. Vo migot koga go izvadi i go krena, dali pod naletot na strueweto odnadvor ili povle~en od nekoj vnatre{en vrtlog, 28

nikoj toa nikoga{ ne go dozna, Nikol~e odedna{ se zani{a, brgu ja zagubi podlogata pod sebe i so panyurot v race, po samo tri-~etiri sekundi slobodno pa|awe, nezadr`livo tresna dolu vrz podmrznatiot asfalt. Koga gi otvori o~ite ve}e stoe{e pred sveti Petar, podgrbaven pod nepodnoslivata te`ina na lakiraniot panyur. ‘Vlezi si,’ mu re~e svetecot, ‘ja seti Toj tvojata maka i sleze da ti go poka`e patot. Samo frli go toa ~udo od sebe! Vo rajot ne ni trebaat panyuri!’ Malku zasramen, malku s# u{te zamelu{en od te{kiot pad {to go donese ovde gore, Nikol~e poslu{no go simna nepotrebniot tovar od sebe. Seti neimoverna lesnina. Vdi{a dlaboko i, kako nikoga{ smiren na du{a, stapna vo svetlinata.

29

30

Vernik
Si ode{e taka pe{ od centarot na gradot doma Miha Tamila koga naedna{ seti deka pove}e nema tlo pod nozete i deka ja fatil nebesnata pateka. Malku ja razmrda glavata, gi protri o~ite, no toa ne ja promeni novonastanatata stvarnost. Ubavo gleda{e deka nema zemja pod sebe i deka toj gazi vo vozduhot zad podgrbaveniot angel koj{to na isukaniot no` so les mu ja nose{e taze izvadenata du{a. Go zastanaa u{te na prvata nebesna ba`darnica, mu ja odzedoa debelata ~anta, mu gi isturija dolu vo beskrajot nagnetenite zdodevni knigi {to mora{e da gi ~ita kako ~len na `irito od ~ij tret sostanok, skapan i preumoren, se vra}a{e vo docnite popladnevni ~asovi koga nenadejnava promena mu se slu~i, i go pu{tija da si go prodol`i patot zad slugata bo`ji. ‘Zna~i umrev?’ mu re~e Tamila na angelot. ‘Gluposti!’ mu re~e angelot bez da se svrti. ‘Samo premina od eden `ivot vo drug. Koga }e stigneme }e ti ka`at dali ovoj }e ti bide pote`ok ili polesen!’ ‘Zna~i postojat rajot i pekolot?’ ‘Se razbira,’ re~e angelot, ‘zo{to inaku 31

ne{to da se imenuva ako ne postoi? S# {to ima ime postoi!’ ‘A ne mo`e{e malku da po~eka{, da najavi{, da se podgotvam?’ re~e Tamila podispla{eno. ‘Taka pravev so filozof~iwata pred tebe, pa si nalepiv,’ re~e angelot podnaluteno. ‘A }e im ka`ev deka sum do{ol da im ja zemam du{ata, vedna{ mi se rascmizdruvaa, mi se raspekmezuvaa, mi pa|aa na kolena da gi prostam u{te malku a jas, za{to du{ata mi e blaga, so premol~an dopust na mojot dobar gospodar, se razbira, im davav po nekoja godina muvlet. A tie kako mi vra}aa? Se raspi{uvaa ko netokmu, stanuvaa so sila nabo`ni, pijani~i{ta edni, toga{ im teknuva{e deka ima umira~ka, pa se obiduvaa nabrzina da go pokrijat nepokrivlivoto more od sramna duhovnost i razvrat nakalemeni vrz nivnite neprokopsani du{i. A najmnogu se nervirav koga }e po~nea, iako krajno neuki, da mudruvaat za smrtta, za stravot od smrtta, kako toj bil postra{en od samata smrt i sli~ni drn-dup~ewa. Toa i be{e direktniot povod da pobaram dozvola od Boga da se ukinat ovie privilegii pa pove}e da ne vi ka`uvam ni{to tuku, na Negov znak, {to e mo`no ponezabele`livo, bez najava, bez golem mete` i vreva, da ve kutnuvam kade {to }e ve najdam: po kafeanite, po javnite ku}i, ili kako tebe, po pati{tata i da ve pretstavam pred Nego. Mnogu bev posre}en koga rabotev so prostiot narod. Odev, gi udirav a tie tvrdo rodeni, tvrdo rasteni, tvrdo `iveani, tvrdo i si umiraa. Brzi, tvrdi, neraspekmezeni smrti! Toa bea vremiwa! A ne ovie sega! S# samo pla~ko do pla~ko! Kosata da ti se kreni!’ Tuka angelot podzastana nebare naedna{ sfati deka malku preteral so emociite, povtorno se 32

podgrbavi, se stutka, i, pod itno, se vrati na sebe so standardnoto kli{e. ‘No se znae koj e gospodarot i koj zapoveda so svetot i so sudbinite na so~inenijata vo nego! Negovata volja e prva i posledna i druga volja za mene ne postoi!’ Tamila zamol~i i nivniot pat po nebesata nabrgu zavr{i koga odedna{ izlegoa pred edno prostrano pole, dolgo i {iroko krajot da ne mo`e{ da mu go vidi{. Poodea u{te malku i Miha vide deka srede poleto ima edna sindilija, edno doli{te ~ija dlabo~ina, ni so site nepotro{eni rezervi na voobrazbata, ne mo`e{e da si ja zamisli. Preku bezdnata vise{e eden tesen most ~ii krai{ta bea zaka~eni kojznae kade vo telesijata na vselenata, vo yidi{tata na vremeto ako vreme ovde voop{to postoe{e ili vo samite bo`ji skuti, mo`ebi. Od ambisot izleguva{e edna smrdea, mnogu lo{a be{e da ne mo`e{ da istrae{ od bazde`ot, tolku mirisa{e i korne{e. Slu{a{e kako da pla~at lu|e, ama kako od pod zemja glasot da im ide{e. Se navedna i vide kako se jazat ugore po bregot crni mravi ama bidej}i mnogu pravo i strmno be{e ugore, ne uspevaa da se iska~at tuku povtorno se strkaluvaa i pa|aa udolu vo sindilijata. Od ednata strana poleto be{e seto porasnato so trwe i glo|e i pokrieno so magla nebare zime koga se spu{ta neproyiren siwak a od drugata kako li~no leto, da ti e milo da gleda{, s# ubava detelina, izbav~iwa, |ulbav~iwa, trendafili, xunxuliwa, ovo{tarnici so zreli ovo{ki niz koi letkaa jata pilci i si peeja kako koga da psalat. Nekade na sredinata od mostot, angelot se krena ugore vo nejasninata i is~ezna. Tamila se najde sosem sam vo tesninata od mostot, ispraven 33

ko klimastar, prikle{eten vo men|emeto od stud od levo i toplina od desno i prvpat, vo ova neobi~no patuvawe, seti strav {to mu ja naru{i stabilnosta i mu gi strese kolenata. Toga{ se otvori prostorot nad nego i od zad silnata svetlina slu{na gromoglasen glas vo koj nema{e ni blagost ni lutina: ‘A sega da ti ja ~ujam prikaznata, pa da ti presudam!’ ‘Gospodi, ako si ti,’ re~e Tamila prepla{en, ‘znam to~no koj mi e grevot. Izneveriv za da bidam veren! Ako si tolku golem i velikodu{en kako {to velat, sigurno }e me sfati{ i }e mi prosti{!’ ‘Ka`uvaj!’ re~e glasot i mala nervoza se po~uvstvuva vo tonot kako da doa|a{e od nekoj {to ima rabota preku glava no sepak, od ater, odvoil malku vreme da go ~ue jadnikov vaka bedno nacuculen srede vise~kiot most. Tamila sfati kolku e saatot, ja seti seta bespomo{nost na sopstvenata polo`ba, nabrzina ja presmeta grdata zdodevnost na ona {to treba{e da go ka`e, no vide-nevide, ugore visoko, udolu dlaboko, ja po~na ispovedta. ‘U{te kako mlad, za{to takva mi e prirodata, lesno zaqubliva, se zacapav do u{i vo edna ubava Ermenka. Od kade se najde Ermenka kaj nas vo Makedonijata ne znam, mo`ebi od carot Samuil potomka, kako {to taa samata podocna mi ka`a, ama qubovta ne znae za narodnost, rod, rasa, pa taka, poodevme godina-dve i se zedovme. ‘Sakam v crkva!’ mi re~e crnata ubavica so bledo lice i toga{ prvpat, onaka komunisti~ki neuk, nau~iv deka Ermencite bile pravoslavni kako nas. ‘V crkva neka 34

bidi,’ & rekov iako doma ne im be{e milo za{to za niv crkvata be{e nadminata rabota, crno petno vrz ~istoto lice na novoto vreme. No ja sakav. Gospode kolku ja sakav. I nikoj, ni komunisti~ki ispranite roditeli, ni marksisti~kite tvrdini krenati vo umot od poletnata, proleterska dr`ava ne mo`ea da me zaprat vo namerata da gi prekr{am site zabrani na patot do qubovta! I taka, iako padnat vo nemilost i oskudica zaradi, kako {to mi rekoa, ‘versko projavenite ~uvstva’, deset preubavi godini pominav so nea vo devstvena, bogovska siroma{tija! Godini vo koi nikoj nikogo ni{to ne pra{uva i vo koi nikoj za ni{to ne se gri`i i ne se somneva! Koga qubovta e vistinska, siroma{tijata ne samo {to ne ja zabele`uva{, tuku ti stanuva eden vid skrovi{te, bla`ena senica vo koja nepre~eno gi `ivee{ naj~istite soni{ta, tvoite broeni dni od nekoga{ vetenata besmrtnost. No na edinaesettata ne{to trgna nadolu. [to be{e, kako be{e ne znam. Dali samiot Zerzevul od nigde nikade mi pozavide i me dupna pa naedna{ stvarnosta me tresna po timba i me otrezni za da ja vidam jasno bedata okolu sebe vo koja `iveev ili ne{to drugo se otkina vo mene, ne sum siguren. Samo pomnam deka odedna{ setiv kako na{iot mikrokosmos graden cela decenija so ~edna, iskonski naivna nesvesnost, mi se raspa|a. Sfativ deka pove}e ne mo`am da vlo`uvam podednakva koli~ina naivnost vo temelite na na{iot mal svet kako {to vlo`uva{e i ponatamu taa. A {tom se naru{i ramnote`ata vo vlogot i privatnoto sonce, bunarot na vistinskata qubov, prestanuva da gree i zaminuva vo nekoj drug, od sve`a naivnot izgraden mikrosvet! 35

U{te tri godini izdr`av glumej}i deka rabotite si se isti kakvi {to si bea, dovolno vreme da se dorasklatat i dournat site yidi{ta {to ni go krepea nevinoto ermensko-makedonsko carstvo! Mi ja snema qubovta, mi se iskrade od pazuvi, mi se iscedi niz prsti i mi zamina! Bez nea odedna{ ja vidov seta svoja bedost i golotija, gi setiv korenite na zloto razgraneti niz prokolnatoto telo, siot pekol na ~ovekovata kaznetost, tagata po edna{ imaniot pa zaguben raj! I se upla{iv! Stra{no se upla{iv! A stravot me turna vo brza, nepromislena potraga po zagubenoto kako {to sekoga{ biduva koga ~ovek gubi ne{to skapoceno pa `elen vedna{ da go vrati, vletuva vo u{te pote{ki zagubi. Prviot obid be{e i najglupav. Go napraviv na rabota. Bev urednik vo edno dr`avno izdava~ko pretprijatie. Imav kancelarija pogolema od stanot vo koj `iveev so dvojni tapacirani vrati kako {to se pravea na vremeto nebare sekoj od nas treba{e da se pla{i da ne pobegne niz klu~alkata nekoja tajna informcija va`na za firmata, za dr`avata, za nacijata, kojznae. Platen bev da ~itam. Koga si vquben s# ti e ubavo pa duri i najglupavata rabota na svetot i se zaguduva{ vo nea nebare ni{to drugo okolu tebe ne postoi. No mojata, za sre}a, {to be{e retkost, voop{to ne be{e glupa. Zatoa se zaguduvav so najgolemo zadovolstvo! [to s# ne ispro~itav! Od toa more jazi~ki zavrzlami mo`am da iznaredam knigi za s# i se{to na svetot {to gi goltav ko bo`ji bonboni; od pisanija za na~inite na uspe{en razvoj na poledelstvoto i sviwogojstvoto vo Makedonija, istorii na nekoga{ni i sega{ni carstva, preku biografii na poznati lu|e, dokumenti za Otomanskoto 36

vladeewe na Balkanot, do romani, drami, pesni za albanskiot junak Skenderbej… Ne, nikako ne mo`am da se po`alam. Samo velam deka trinaeset godini ne krenav glava da vidam so kogo rabotam. No najposle, odquben, ja krenav i prvo {to mi padna v o~i be{e zgodniot zadnik {to mi se klate{e pred nos i se oddale~uva{e kon izlezot so golem poslu`avnik na koj go nose{e filxanot od moeto prvo ispieno utrinsko kafe. ‘^ekaj…te!’ rekov i po malku, koga se svrte, vidov deka nad zadnikot ima ubavo telo a nad teloto simpati~na glava od koja simpati~no mi se nasmevnuva{e beloto lice. ‘Kolu godini si ovde?’ pra{av zagledan vo nea i re~isi, po avtomatizam, ja piknav rakata pod nejzinoto tenko, kuso fustan~e. ‘Pet!’ re~e taa bez da mi se sprotivstavi. ‘Qubov!’ si rekov siot vozbuden koga stanav da ja zaklu~am dvojnata vrata. I koga taa mi se prepu{ti na sogolenoto biro, so {upelkava od glava na sebe, pomisliv deka navistina qubovta ne me zaboravila i deka ba{ vaka, neo~ekuvano, preku ovaa prekrasna, mlada `ena, zavodlivo mi se vra}a. Prvite pet meseci rabotite te~ea sjajno osven doma, se razbira. Sum pravel mnogu gluposti vo `ivotot ama najte{ko i najstra{no mi bilo koga sum moral da la`am. Nema ni{to pote{ko od lagata i licemerieto, od onaa grda dvoobraznost {to go odroduva ~ovekot i go pravi izrod. A jas toa go pravev od u~tivost i od po~it kon onaa so koja tolku godini sre}no `iveev a ne od gri`a na sovest deka ja izneveruvam. Nejze navistina, vo o~ite na malogra|anskiot svet, ja izneveruvav, no, filozofski gledano, ona {to se esape{e i {to spored mene, zna~e{e svetla vodilka vo ~ove~koto 37

postoewe, qubovta, ne ja izneveruvav! Va`no be{e nejze da & se ostane veren a ne na subjektite niz koi taa kratkotrajno se poka`uva! Qubovta me|u mene i Ermenkata umre. Ova mi be{e jasno a i nejze po~nuva{e da & stanuva jasno. Sega be{e odletala na drugo mesto a jas bev trgnal po nea ko zauten vo o~ajni~ki obid da & ostanam veren. I s# pove}e bev ubeden deka so ona moe prvo krevawe glava povtorno sum ja stasal. Zatoa se gadev od sebesi koga no}e & se kolnev na Ermenkata deka ja sakam a umot mi be{e vo nasmeanata sekretarka i nejzinoto zgodno telo {to sekoe utro, otkako }e ja zaklu~evme tapaciranata vrata, tolku strastveno mi ja polne{e du{ata so toplina i radost. Nabrgu go prekinav cirkusot. Vo dva kufera si gi sobrav rabotite (za sre}a, deca nemavme!) i, zasekoga{ is~eznav od `ivotot na Ermenkata. Malogra|anski ka`ano, se razvedovme a filozofski gledano, & dadov mo`nost i taa da ja po~ne potragata po ona {to edna{ zaedni~ki go imavme. I rekov: ‘Gospod e golem. I zema i dava. Samo toj znae u{te kolku ti ima za davawe! A barem so qubov ne bi trebalo da e siroma{en’ I zaminav. Vo iznajmeniot stan `iveev malku kako skot, nesreden, rasfrlan, nenajaden, poln so suva hrana i grdi sendvi~i {to nabrgu mi go zafrknaa stomakot i mi izrodija gaden ~ir koj{to osobeno se bude{e i me grize{e vo preodnite periodi. No seto toa go podnesuvav so les za{to veruvav deka povtorno sum sre}en i deka povtorno javam na diviot vranec od qubovta! Bo`e kakva zabluda! Treba{e samo da mi se vidi suratot toa sivo pretpladne od oktomvri 38

pomnam, koga taa, sekretarkata, mrtva ladna, vleze kaj mene vo kancelarijata so eden mlad baba~ko do sebe, me {tipna za obraz nebare bev malo dete, i mi re~e: ‘^ao, otidov za Nov Zeland!’ Ku~ka! Vikav vo dvojnata vrata {to mi ja zatvori pred nos! Izrod! Orospija! Ama ni{to ne pomaga{e! Ko nekoj da me prese~e precizno i brzo so nekakva nevidliva katana tokmu na polovina pa ne mo`ev pove}e da mrdam tuku ko skapana mr{a se omacuriv i klapnav na podot vedna{ do vratata. Edinstveno pomnam deka po nekoe vreme, po cel eden `ivot, mo`ebi, od matninata v glava odedna{ mi se stvori likot na prekrasnata Ermenka, nejzinoto belo lice, crnite gajtan ve|i, zrelata usta! Duri toga{, mi se ~ini, sfativ {to zagubiv i kolku zagubenoto mi nedostiga! No vra}awe nema{e. Ova go znaev sigurno i zatoa ne mi treba{e mnogu za povtorno da zastanam na noze za{to edinstvenoto {to sekoga{ sum go mrazel, osobeno kaj ma`ite, bilo sentimentalnoto cmizdrewe i ligavewe po zagubenoto. Postojano si povtoruvav ko nekoe nedokvakano prva~e deka mora da & ostanam veren na qubovta, mora. ]e ja baram da ja stignam pa makar celiot `ivot da go potro{am! I go potro{iv za{to do denot koga me sobra od ulica tvojot angel ja imav pobarano i si mislev deka sum ja stasal kaj cel eden mal harem od `eni {to gi zapoznavav i gi qubev niz godinite kako da se tie vistinskite! Bolno e {to site bea la`ni! No jas sum ~ist! Bev iskren vo pristapot za{to znaev to~no {to sakam! Da qubam i da me qubat! Izneveriv `ena, `eni ama nikoga{ ne i qubovta! Nejze i sega koga bi imal mo`nost bi & bil veren!’ Tuka zavr{i Miha Tamila i, umoren od 39

govoreweto, ja spu{ti glavata. Toga{ mu re~e glasot od oblacite: ‘Da bidam iskren, malku si mi ~uden slu~aj! Izgleda si od onie {to sum gi pravel poru~ek, vo malku nam}oresta sostojba, otkako sum sfatil deka dremkata predolgo mi traela, a rabotata }e moram nabrzina da si ja dovr{am, pa mesto so svoi race, sum te pravel od kalap. Zatoa si mi vaka konfuzen i komplikuvan. Tuku aj ti posedi si edno iljada godini vo ve~na, pa posle, kolaj rabota, mo`e da podslezam i da ti prostam!’ Potoa, pred da is~ezne vo svetlinata, samo blago duvna i go turna levo dolu vo sindilijata. I ene go sirotiot Miha Tamila kako si sedi stutkan vo ve~na i si krcka so zabi ne tolku razo~aran kolku lut {to Bog, za razlika od lu|eto, ima tolku poinakvo sfa}awe na poimot vreme.

40

Plukajnca
Aleksandra ima{e nepolni ~etirieset i pet godini koga po gledaweto na filmot za angliskata kralica Elizabeta Prva, edna topla julska no} od 2001-ta godina vo Bitola, sedna gore na balkonot od dvokatnata ku}a i re{i pove}e da ne mrdne ottamu. Zo{to i kako nikomu nikoga{ ne objasni. Ednostavno klapna na platnenata fotelja na rasklopuvawe smestena vo agolot od balkonot i se nurna vo nekoj, za drugite, sosema tu|, nepoznat svet. Drugite, vo toj mig, dvajcata dobro skr{nati vo godinite roditeli kako i dvajcata bra}a i dvete sestri so semejstvata, sobrani vo golemata roditelska ku}a taa nedela od site krai{ta na svetot zaradi sobirot vo Magarevo za bliskiot Ilinden, nikako ne mo`ea da sfatat vo {to e rabotata. Tie bea prizemni, prakti~ni lu|e {to lebot si go pe~alea so naporna rabota po fabrikite vo Avstralija i Kanada, pa vakvite, za niv, neprakti~ni otklonenija na nekoj {to ostanal vo stariot kraj, ‘{to klati vrata i zema plata’ kako {to velea tie, im go ‘me{a{e umot’ i im go rasipuva{e cela godina planiraniot godi{en odmor. 41

Ne deka ne ja sakaa ili ne se obiduvaa da ja osvestat sestrata. Tokmu zaradi taa, dodu{a, tvrda, balkanska qubov, so saati naizmeni~no ja molea da vleze, da prekine so inaetot (taka tie, kolku {to im se~e{e umot, se razbira, najposle ja krstija postapkava), da se najade, da si legne v postela kako ~ovek, da se iznaspie, da se odmori za potoa s# ona {to se izmestilo, izmente{ilo od nekoja temna, nepoznata sopka vo vremeto, da si legne, da si dojde na mesto i `ivotot da si prodol`i ponatamu kako nikoga{ ni{to da ne se slu~ilo. Nekolkupati grupno pa|aa na kolena pred nea, izveduvaa nekakvi kerefeki, nozete & gi qubea, upla{eni da ne ne{to & zgre{ile vo svoeto bla`eno neznaewe nadevaj}i se deka Aleksandra, duri i da im e luta zaradi ne{to vaka brgu }e se raspolo`i, }e se odluti, }e go trgne toj zabegan, mra~en vomjaz od prekrasnoto, srednovekovno lice i }e im se vrati. No ni{to ne pale{e. Aleksandra voop{to ne poka`uva{e znaci deka gi zabele`uva. Piknata vo svoeto bla`eno }o{e, so nozete vovle~eni vo platneniot stol, dolgata, pro{arana kosa zaskitana po saksiite so prelestni sardeli naredeni na simsot od vrata-prozorecot na balkonot, pogledot zatalkan nad kambanarijata od bliskata crkva, samo, od vreme na vreme, }e go zeme{e prinesenoto kafe, bez slast }e go ispie{e zaedno so mineralnata voda i pak }e si se vrate{e vo svojot novootkrien svet. Tretiot den, rodninite se setija da viknat lekar. ‘Ne jaj, ne pie ni{to, doktore. Ne spie, ne ni praj muabet. Ko da ne ne poznava!’ mu rekoa tie na lekarot, edno kuso, }elavo ~ove~e koe vnimatelno nebare gi minuva me|ite na nekoj drug, temen, nepoznat vilaet, 42

stapna na balkonot, ubavo ja pogledna, napravi bele{ka za nejziniot op{t izgled, so stetoskopot & go islu{a srceto, & go izmeri pritisokot i se vrati nazad vo golemata, dnevna soba. ‘Fizi~ki e sosema zdrava!’ re~e toj dodeka go {liba{e `e{koto kafe, ‘ama mislam deka ima nekoja tajna bolka {to ja jade.’ ‘Kakva tajna bolka, doktore?’ go pra{aa analfabetite na~i~kani okolu nego kako p~eli od nekoe odamna rastureno pa povtorno sobrano uli{te. ‘To ne znam! To nikoj ne go znaj! Mo`i samo eden gospo znaj!’ ‘I ~are?’ navaluvaa nasobranite. ‘^are nema. ^are vremeto. Neka gi pie ovie ap~iwa {to }e mu gi dam i }e ~ekame. Ako po~ni da spie mo`i }e se re{i problemo!’ ‘[o doktor e ova?’ re~e najstariot brat otkako lekarot si gi pikna istrumentite vo ~antata, se zablagodari za kafeto i si zamina. ‘S# na ako zbora. Ako bidi ova }e bidi ona. Mi`i da ti bajam. Tuku aj trknete i vikajte go popo. Mo`i toj da pomo`i!’ Popot, eden visok, krupen ma`, me{avina od lo{ bogomolec i nepopravliv hedonist (toa vedna{ se gleda{e po neposlu{niot mev {to mu ja babre{e mantijata i pohotniot pogled {to itro pregleda s# `ensko niz ku}ata), dojde na balkonot, ja iskadi Aleksandra so petrafilot, napravi nekolku metanii, ka`a dve-tri molitvi i pred da zamine so kola~iwata v usta i bak{i{ot v xeb, re~e: ’Ne{to ja ma~i. Ne{to ostro i bolno. Ne{to od koe bega. Ama Gospo e golem! Ako mu e po volja, }e ja vrati! Nema ma`?’ Duri toga{, po zaminuvaweto na sve{tenikot koj{to so pra{aweto gi razmrda i gi razbudi od nekakov neobjasniv zamaj, na site kako da im tekna deka Aleksandra ima ma`. ‘Stvarno, kaj e Krste?’ 43

pra{a postarata sestra seta vcrvena i zasramena od tolku ednostavnoto pra{awe {to mo`ea site da si go postavat u{te pred sedum dena koga nivnata mila dadi~ka re{i da se povle~e i da se zaklu~i vo svojot tajnovit svet. ‘Mislam nekade vo Albanija!’ re~e drugata sestra, ‘bara nekakvi materijali za toj negov pust doktorat. Biografija, mislam, re~e, ili taka ne{to za nekoj si beg, Skender, ili taka nekako, ne go zau{iv nogu.’ ‘Skenderbeg?’ re~e postariot brat i tresna so raka po masata. ‘Za nego najde da pi{i? Ovie negojte ni gi gorat decata po planinite a zeto moj roden ba{ vo Skenderbeg se zapna? Da ne oslepe, da mu ebam plemeto, pa ne gleda od koj narod e izlezen? Ami ne moj so u~enosta {o ja ima za Krali Marko da pi{i, za Kuzman Kapidan, za Bolen Doj~in, za kralo Alesandro? Ami zare malce junaci rodila Ma}edonija za koi vredi da si go poma~i umo i gazo? [o se zapna za toj ka~ak, koqa~, aramija? O t koga sne stanale nie Turci, a?’ Vika{e taka postariot brat, udira{e po masata so debelite ra~i{ta, mavta{e zakanuva~ki kako da ubiva{e glutnica |avoli {to se zapnale da mu go stemnat `ivotot na videlce. ‘Posle }e n# udira gospo ja vaka!’ re~e najposle siot gneven i poka`a nadvor kon balkonot kade, zad proyirnite perdiwa, sede{e skukulenata figura na zautenata Aleksandra. ‘Najdete go odma, idioto! Pod nurum barajte go i najdete go! Neka ostaj glupostite i neka idi kako znaj i umej oti ako jas odam i go najdam `iv ne go vra}am!’ Pomladiot brat, o~igledno posmiren i ponevozbuden, na menito od mobilniot go najde brojot od mobilkata na Krsteta i mu zavrte. ‘Zo{to vedna{ ne mi ka`avte?’ go ~u Krsteta kako vika od drugata 44

strana na slu{alkata, ‘da ne ne{to ne ste normalni, trupovi edni truposani? Dove~er sum doma!’ Ve~erta od avtomobilot {to zastana dolu pred golemata, drvena porta so starovremski ~ukala na dvete poli, izleze slabiot, visok, ispraven nebare goltnal sukalo, Krste. Nekoga{ isklu~itelno nadaren nau~nik, zaradi pipajca-karakterot {to go ima{e, zaradi ponekoga{ nepotrebnoto zabeguvawe vo literaturata {to ja prou~uva{e, a najmnogu zaradi predolgite i zamorni terenski istra`uvawa i so pedeset i tri godini s# u{te ja nema{e napraveno doktorskata disertacija pa sledstveno i mestoto i platata vo Institutot vo koj rabote{e mu bea pove}e od bedni. Za sebe vele{e deka e istori~ar i toa ne od onie {to, nekadarni za samostojna rabota i razmisluvawe, prepi{uvaat i preraska`uvaat tu|i dostigawa, tuku vistinski, talentiran istori~arpisatel, ne{to kako Herodot ili Fon Hamer, ili Juxin Borza na primer, lu|e koi ne samo {to so upornost gi sobiraat najsitnite detali od nastanite {to sakaat da gi opi{at, tuku i znaat ume{no, so ednostaven jazik no so stroga misla seto toa da go prenesat i dobli`at do ~itatelot. No takvoto negovo razbirawe na rabotite, pred s# poradi kusosta na `ivotot, si ima{e svoja cena koja mora{e, porano ili podocna, da se plati. Koga se ka~i gore, so samo edno studeno ‘dobro ve~er’ pomina pokraj voznemirenoto semejstvo, dojde do prozor-vratata od balkonot, ja trgna zavesata od vlezot no taman saka{e da stapne na betonskata podloga, odedna{ ja ~u Aleksandra kako voznemirena do beskraj, krikna od agolot: ‘Stoj!’ Ne veruvaj}i na ona {to go ~u a u{te pomalku 45

na ona {to go gleda{e pred sebe, iscrpenata, so temni podo~nici i so zabegan pogled Aleksandra, Krste napravi nagonski, re~isi inerten ~ekor napred, no vaka strogo predupreden, naedna{ nogata mu ostana da visi vo vozduh. Po minuta, dve izgleda se svesti, si ja sobra i ja vrati nazad na drveniot prag i ostana tamu smramoren nebare nekoj odedna{ mu zakoval te`ok, dolg brut vo ‘rbetot pa ne mo`e da mrdne. ‘Stoj tamu!’ svika Aleksandra bez da se pomrdne od odamna fatenoto mesto vo agolot. ‘Misli{ deka u{te mo`e{ koga saka{ i kako saka{ da vleguva{ i da izleguva{ od mojot svet? Tie vremiwa pominaa. Sega tuka, ba{ kaj toj prag na koj stoi{, postaviv granica, me|a me|u dve vremiwa, te{ka zavesa me|u dve dimenzii i pove}e nikoj ne }e mo`e da me voznemiruva!’ ‘Ama toa sum jas, Aleksandra, tvojot Krste!’ re~e Krste zbunet i upla{en. ‘Se vrativ od Albanija {tom mi ka`aa! [to se slu~uva, ti se molam? Mene mo`e{ da mi ka`e{! Znae{ deka te sakam!’ ‘Me navredi, ete {to se slu~uva!’ re~e Aleksandra, ‘mnogu, mnogu me povredi. Odamna me povreduva{ ama sega mnogu, mnogu me zdobole!’ Krste ne veruva{e {to slu{a. Nemo}no gi ra{iri racete, so glavata udri vo drvenata ramka od prozor-vratata vo obid da proveri dali mo`ebi sonuva, no koga vide deka nedvosmisleno e vo stvarnosta i deka kako potvrda mu raste ogromna xumka na glavata, samo klekna na mesto i so dlankite si gi stegna slepoo~nicite. ‘Kade, koga?’ re~e siot zamelu{en, ‘i zo{to bi te povredil? Ti si edinstvenoto ne{to {to go imam i zaradi koe rabotam! Bez tebe s# gubi smisla!’ 46

‘Docna e sega da me mafta{!’ re~e Aleksandra. ‘Ja zatvoriv portata i za tebe i pove}e ne mislam da ja otvoram!’ ‘Da ne misli{ deka sum bil so druga `ena?’ trgna Krste od najprizemnoto. ‘Kamo da e toa!’ re~e Aleksandra, ‘toga{ sigurno }e ti prostev! Ama vo pra{awe e drugo! Ti mi go urna sonot, `ivotot! Ti me plukna kako {to onoj budala Nikol~e, ne znam od koj sobran zer, sekoe sabajle pluka pred portata na svojot kom{ija. A tvojata plukajnca, iako bez {lajmot i pelinot na negovata, mnogu posilno me pogodi i mi se zalepi. Pravo ovde na du{a mi se zalepi i me boli, me stega, son i kurtul nemam od nea!’ “Aleksandra!’ re~e Krste, ‘Aleksandra!’ vika{e Krste faten vo nevidlivata primka na ide~kiot o~aj. ‘Vidi me, te molam. Neli zaedno sme vo ova? Za kogo seto ova go rabotev ako ne za tebe? Za prva da pro~ita{, da vidi{ {to sum nau~il i napi{al? Zarem toa ne ti pravi pove}e zadovolstvo? Zarem ne me natera ti da odam vo Albanija za da si ja zavr{am rabotata kako {o treba? I ja zavr{iv, da znae{. Otkriv deka Skenderbej, vsu{nost, barem po nadimeto ti bil imewak. ^ovekot se vikal \or|i Kastrioti. Kral na Epir i Makedonija. Najverojatno pravoslaven. A ona {to pravi site da mislat deka bil musliman mu e samo prekarot Skenderbej {to zna~i Aleksandar Veliki. Nadimeto mu go dal li~no sultanot Murat Vtori za kogo, po edni, ovoj se borel vo mladosta otkako, zemen na detska vozrast kako zalo`nik od dvorot na tatko mu Jovan Kastrioti, se borel uspe{no za nego vo Azija ili, po drugi, {to e poverojatno, po bitkata na Debarskoto pole vo 47

1444 godina, koga se voodu{evil od negovata voena taktika nau~ena od negovite epirotski pretci, Filip i Aleksandar, iako na bojnoto pole mu ostanale pove}e od 30.000 mrtvi vojnici. A i majka mu bila na{a. Voislava od s.Gradec, Tetovsko. Eve ovde s# mi e zapi{ano. Dveste stranici ispi{av!’ ‘Mi smrdi sekoja hartija!’ re~e Aleksandra, ‘Mi bazdi tvojot Skenderbej od sekoja napi{ana stranica i me tera na povra}awe. Ne mo`am pove}e ni{to ~ove~ko da podnesam. Me boli plukajncata! Mnogu me boli! Mi se odi nekade kaj{to nikogo od vas nema da gledam! Nekade uxum!’ I toga{, tokmu sedmoto denono}ie od begstvoto na Aleksandra vo }o{ot od balkonot na roditelskata ku}a, re~isi polovina od denovite {to prostum gi probdea kralicata Elizabeta Prva pred da legne i da si naredi da umre, nekoja nepoznata, mnogu mo}na sila odedna{, na o~igled na zbunetiot i peplosan Krste i na drugite {to prosta~ki yirkaa od zad negoviot ve}e ne tolku ispraven grb, go zdrma balkonot sose Aleksandra stutkana vo agolot, ko so nevidliva pila mu ja prese~e vrskata so beliot, preden yid od ku}ata i za~uduva~ki lesno nebare e tvrdo, ribarsko kaj~e go turna da plovi niz temninata od zbunetata no}. ‘Sega najadi se!’ & re~e na Aleksandra beliot angel {to & donese na srebrena tafta bogat doru~ek dodeka ovaa se ~ude{e kako tolku brzo i lesno se najde na preubavite nebesni ~ardaci vo koi se ima{e pretvoreno nejziniot mal, skromen, zemski balkon. ‘Ve}e ne me boli ni{to!’ re~e Aleksandra. ‘Ja snema plukajncata! Se ~uvstvuvam tolku ~isto! Ba{ kako koga bev dete! Neverojatno e niz {to s# minuvame 48

za da se vratime tamu od kaj{to sme do{le!’ ‘Samo jadi si,’ & povtori angelot. ‘Mora da si ja vrati{ silata!’ ‘Ah tie ma`i!’ u{te re~e Aleksandra. ‘Kakva izmama! Gi ~ekame da dojdat kako bogovi na beli kowi a koga }e dojdat – ni{to! Brgu od princovi se pretvoraat vo plukanici i te bolat!’ ‘Jadi,’ & re~e angelot, ‘ovde nema ma`i!’ Duri toga{ Aleksandra poveruva deka navistina e vo rajot. Se smiri, se podnamesti vo udobnata fotelja od alabaster i spokojno po~na da go jade svojot prv nezemski doru~ek.

49

50

^ita~o
Koga bi se raspi{al konkurs za najgolem qubitel na kni`evnosta vo Makedonija na site vremiwa sigurno deka bitol~anecot Ilija Klape bi vlegol vo najtesniot krug. Vo prvite petmina bi se na{ol i koga bi se napravilo istra`uvawe koj ja imal najgolemata privatna biblioteka vo zemjata za{to negovata ima{e to~no 14.535 knigi glavno na makedonski, srpski i angliski, jazici {to odli~no gi poznava{e. Mo`e nema da veruvate ama vo svojot trieset i osum godi{en ~ita~ki sta`, site do edna gi ima{e pro~itano od a do { osven, sosema prirodno, trista pedeset i ~etirite re~nici, enciklopedii, leksikoni, razgovornici i prigodni antologii koi, glavno, gi konsultira{e povremeno i toa na konkretni stranici, so konkreten povod i osumdeset i {este knigi na jazicite {to dovolno ne gi razbira{e: gr~ki, francuski, italijanski i flamanski. Osobeno se gordee{e so dve zaglavni edinici koi gi ~uva{e vo posebni zastakleni {kaf~iwa vo salonot: edno izdanie od ‘Hamlet’ na angliski od 1932 godina {to mu go dade eden negov prijatel u{te na vremeto koga kako mladi diplomirani profesori po kni`evnost 51

privremeno se vrabotija vo zgradata na bitolskata op{tina na mestoto referenti za narodna odbrana no zaglavija trajno i zavr{ija kako penzionirani vi{i samostojni referenti na istite mesta i vo istata zgrada; i so eden rakopis od makedonskiot prevod na edna angliska drama od osumnaesettiot vek Qubov ili sloboda za albanskiot junak Skenderbej od Tomas Vinkop {to eden den, kako studenti, go pronajdoa me|u kupot spisanija i rakopisi vo vizbata od barakata na eden negov mnogu dobar skopski prijatel ~ij tatko godini nanazad rabote{e kako re`iser vo Teatarot na narodnostite vo Skopje. ]e re~ete od kade tolkav interes za knigata kaj ovoj sin na pazari{en inspektor i rabotni~ka vo bitolskata fabrika za keksi, vafli i ~okoladi? Mo`ebi od ra|awe, {to se veli, deteto si be{e po knigata, no posigurno }e da e zaradi bolkata po Fakultetot {to so qubov go studira{e i na vreme go zavr{i no nikoga{ ne dobi mo`nost nau~enoto da go primeni vo praksa. Ottuka, ve}e po tretata godina od rabotata vo odvratnata referentska kancelarija so ve~no skr{en xam od koja, precizno i bezmilosno, vo slednite triesetina godini, isprati iljadnici mladi bitol~ani da slu`at vojska {irum toga{nata Jugoslavija, po~na da si ja zadovoluva neostvarenata `elba so kupuvawe knigi. Nabrzo, vo starata roditelska ku}a pokraj Kurderes, vo golemiot salon na dolniot kat {to ume{no go pretvori vo biblioteka, po~na da gi polni drvenite polici so najrazli~na literatura. ]e zeme{e plata, }e skokne{e do Skopje, }e si iznakupe{e knigi i celiot toj mesec }e si gi ~ita{e. Sledniot mesec isto. Se razbira, vo me|uvreme, osobeno na rabotnoto 52

mesto, gi lista{e katalozite od site toga{ni jugoslovenski izdava~ki ku}i, vnimatelno izbir{e, prave{e pora~ki i strplivo ~eka{e pora~anoto da mu stigne. Taka so vreme bibliotekata i pro~itanoto mu stignaa do granicite koi ve}e vi gi ka`av i toj so pravo, od prijatelite go dobi i so gordost go nose{e prekarot ^ita~o. Ilija Klape ^ita~o. Od sabajle do tri ~asot popladne Ilija Klape Referento a od tri poru~ek do docna vo no}ta Ilija Klape ^ita~o. I mo`ebi s# }e si be{e vo red kako {to si be{e i nema{e voop{to da ja pi{uvam prikaskava za ovoj legendaren bitolski intelektualec, ako eden den, tri godini pred penzioniraweto, ve}e vo samostojna Makedonija, ne posaka Ilija da ja poka`e po{iroko svojata na~itanost. Prvin po~na, mo{ne neobi~no za negovata introvertna priroda, da gi sledi site kni`evni nastani vo gradot koi, raka na srce, se slu~uvaa, kako {to veli narodot, od novina na pogibel, no sepak se slu~uvaa. Nema{e promocija, tribina, kni`evna sredba na koja nema{e da se pojavi. ]e sedne{e vo prviot red, vnimatelno }e go is~eka{e krajot na nastanot i zadol`itelno }e postave{e pra{awe. Prisutnite, glavno dojdeni od snobovski pri~ini, vo skapa obleka no so boso znaewe, normalno ~udno go gledaa. Verojatno se pra{uvaa {to mu e na ~ovekot {to vaka zabeguva vo dlabo~inite na kni`evnosta koga toa nikoj ne go bara ni od nego ni od dojdenite. No Ilija ne se voznemiruva{e. Koga }e go postave{e pra{aweto i koga }e vide{e deka nikoj, nitu promoviraniot pisatel nitu promotorite a najmalku prisutnite voop{to ne go razbiraat odnosno ne mo`at da mu se fatat ni za maloto prste po odnos na znaeweto 53

i intelektualnata zrelost, spokojno si zaminuva{e zadovolen {to im poka`al na ‘mo~kovcite’ i ‘pi~lemiwata’ kako {to, vo nalet na nekoj neobjasniv gnev, gi vika{e gradskite snop~iwa. Penzioniraweto mu donese dve, za nego, zna~ajni promeni. Kako prvo tolku posakuvanata, so godini sonuvana sloboda od zadu{liviot referentski kafez iako, koga dojde, mu trebaa ramno tri meseci i dvanaeset dena da sfati deka ne zabegal vo nekoja neovde{na dimenzija; i kako vtoro mo`nosta i pretpladniwata da gi posveti na ~itaweto i pro{iruvaweto na znaeweto. Treba{e da se vidi kako Ilija Klape Referento is~eznuva i poleka no sigurno se pretopuva vo noviot, kompleten i samo eden Ilija Klape ^ita~o! Taka tera{e to~no edna godina. Stani, kasni ne{to, ~itaj, izlezi na ve~er ako ima kade, postavi pra{awe, vrati se, ~itaj! No po godinata, novoto, zabrzano usvojuvawe znaewa mu ja nametna potrebata da go prekine malogra|anskoto iz`ivuvawe so lokalnite neznaja~i. Vide kako nemaweto smisla vo ona {to go pravi go vodi vo celosna besmisla. Zatoa dva meseci is~ezna od kulturniot `ivot na gradot. Na po~etokot od tretiot, edna docna noemvriska no}, prvpat vo `ivotot seti `e{ka grutka na gradi {to bara{e brzo i itno otstranuvawe. Go stega{e, go vrte{e, mu rie{e, nebare go mole{e da & dozvoli da mu gi raspara gradite i da izleze. ‘Gospode!’ si re~e siot ispoten i raspameten. ‘Izgleda premnogu primav niz godinite bez da davam. Znaeweto e dobles ama sobrano samo vo tebe e najsiguren pat do pekolo!’ Re{i od utredenta da po~ne da u~estvuva vo kulturnite nastani na glavniot grad. ‘Zo{to?’ si 54

re~e. ‘[o me dr`i da ne mu poka`am na Skopjani {o znam? Sigurno i tamu ima qu|e kako mene. Ako ni{to drugo belki }e nam nekoj {o }e me razberi, so koj }e si napram muabet, }e mi olesni!’ Od toj den cela godina ~ovek mo`e{e da go vidi ve}e obeleniot, podgrbaven Ilija Klape kako nekoga{ dvapati, nekoga{ tripati nedelno se ka~uva na sabajle{niot voz za Skopje i se vra}a na ve~er so istiot voz doma, vo golemata prazna ku}a vo koja, osven otvorenata kniga go ~eka{e u{te debeliot, mrzliv crn ma~or {to edna{, pred mnogu godini, na vra}awe od rabota, vo nalet na neobjasniva slabost, go sobra od ulica i, za sre}a na bezdomnikot, mo{ne udobno go vdomi. Se razbira, ne ode{e Skopje kuturica. Prvin vnimatelno se podgotvuva{e. Pojdovna to~ka mu bea vesnicite. [tom vide{e najava vo Dnevnik, Utrinski ili Vest (ovie dnevni vesnici gi golta{e za nula vreme kako utrinsko zagrevawe pred glavnite, naj~esto, celodnevni i docnono}ni ~ita~ki seansi) za nekakov kulturen nastan, promocija na kniga, kni`evna ve~er i sli~no vo Skopje, vedna{ gi prave{e potrebnite aran`mani za da stigne tamu na vreme, da gi postavi svoite pra{awa i, isto taka, da se vrati doma na vreme. Ne deka go ~ekaa kojznae kakvi obvrski tuku ednostavno, naviknat na svojot {irok, drven krevet vo koj, navalen na pernicata, na svetloto od stolnata lampa ja golta{e svojata nepresu{na lektira, ne mo`e{e ni da zamisli da si go smeni legloto. Nikoj od tie {to go poznavaa ^ita~o ne pameti deka nekoga{ ostanal vo Skopje na spiewe! Nikoj! No odeweto vo Skopje samo mu go zgolemi razo~aruvaweto. Ovde navistina promociite bea 55

mnogu poglamurozni, mnogu pove}e publika doa|a{e i go zgolemuva{e zna~eweto na nastanot, mnogu pove}e mirisi od skapi parfemi go zamelu{uvaa promoviraniot pisatel koj naj~esto, sednat kako misir, so glavata krenata v nebo nebare gospod go fatil za brada, zna~ajno slu{a{e kako zadi{anite promotori so odbrani zborovi go falea, go veli~ea, go krevaa do nebo i se zaboravaa da go spu{tat. No razlikata ne be{e kojznae kakva. [tom ^ita~o, sednat vo prvata klupa, strplivo }e do~eka{e da zavr{i ceremonijata i }e go postave{e svoeto vnimatelno sro~eno pra{awe, vedna{ nastanuva{e nekakvo ~udno me{kolewe me|u prisutnite, pisatelot i promotorite se poglednuvaa pod oko kako da se pra{uvaa ‘Koj e ovoj?’ i ‘Od kaj padna? Koj go pokanil?’ po {to, ako nekoj mu odgovore{e, naj~esto toa be{e prazno lomotewe, tresewe gluposti, ~isto zadovoluvawe na formata. ^ita~o sepak, iako svesen za nesoodvetnosta na odgovorot, za proyirnoto skvernavewe na ona {to za nego be{e svetost – kni`evnosta, qubezno }e se zablagodare{e i, u{te pove}e podgrbaven }e zamine{e kon `elezni~kata stanica. No ova ne mo`e{e da trae vo nedogled. Nabrgu i ovoj zanes deka vo glavniot grad }e najde olesnenie za svojata potreba da se isprazni, da go ~ujat, da go sfatat seriozno, da mu oddadat priznanie, mu pomina. Sednat vo starovremskata fotelja koja zaedno so klavirot u{te pradedo mu gi ima{e kupeno vo Solun i doneseno na obi~na arabaxiska kola po patot Via Ignacija do Bitola, razmisluva{e {to da napravi. Da ode{e vo stranstvo, mu se vide, nekako, predocna. Si re~e: ‘Cel `ivot se podgotvuvav za ovde. Ako ovde 56

ne me razberat {o ima da me razbiraat jabanxiite? Mo`i ovde sveto e neuk ama ne e bez du{a. Mo`i jas treba poinaku da si go re{am problemo? Drugo ~are da si najdam?’ I go re{i. Si najde ~are. Po sedum neprospani no}i vo koi si ja tol~ka{e glavata {to da napravi so nasobranata grutka pelin v gradi, re{i da stane pisatel. ‘Bo`e, kolku bil blizu lekot, ama trebalo da go vidi{!’ si re~e sre}en i obodren po tolku vreme i vedna{ se frli na rabota. Si re~e: ‘]e mu poka`am jas niv {o znam i {o mom. Ne sum vo cuto na mladosta, znam, ama, zarem malkumina po~nale na moj godini i stanale slavni? Ne be{e taka so Selimovi}, so Konrad? Ne gi napi{a Tolstoj najubajte dela posle {eesettata? Ili Andri}? Za dobrite dela treba iskustvo, akumulirano znaewe a ne `oltoklunstvo, tresewe od mal mozok, od prazna tikva. so siroma{en um!’ I navistina, nabrgu se pretvori vo vistinska pi{uva~ka ma{ina. Onaka kus, piknat vo dolgiot, aristokratski {lafrok, sednat na rabotnata masa od te`ok, lakiran orev, so svetlina od stolnata lampa {to pa|a{e vrz nea pod agol od 47.5 stepeni, re~isi dewe-no}e ne se oddeluva{e od kompjuterot koj{to nesmasno str~e{e vo golemata prostorija so visoki tavani nesoodveten na stariot, stopedesetgodi{en mebel dovle~kan duri od Stambol, na te{kite persiski kilimi poslani na du{emeto od {iroki, lakirani {tici u{te od denot koga pred mnogu godini, potpijanetite svatovi, mladi i veseli, so pesna go vnele vo ku}ava ~eizot na babata po tatko na Ilija, Andromahi, na dolgite vienski draperii doneseni i podareni od kumot koga ovoj zavr{il medicina 57

vo glavniot avstro-ungarski grad i se vratil da gi le~i ne mnogu bole`livite bitol~ani, na ra~no pletenite miliwa po masiwata i na prekriva~ite pedantno izvezeni so srmeni gajtani od drugata baba na Ilija, Krstana, i sprostreni preku trite kreveti vo ku}ata. U{te vo prvata godina od svojata pisatelska rabota Ilija uspea da napi{e dve knigi. Edna zbirka raskazi i eden roman. Poezija ne podnesuva{e. A i smeta{e deka e nedoli~no, na negovi godini, da se zanimava so nea. Mu se gade{e koga }e vide{e kako lu|e od negova vrst, ubavo skr{nati vo godinite, odat po festivali i ~itaat nekakvi qubovni, polu-romanti~ni, polu-pateti~ni stihovi nebare se sredno{kolci {to nesre}no se zaqubile pa niz neve{to propelte~enite redovi probale da si ja olesnat bolkata! Mo`e da pretpostavite po ona {to dosega vi go ka`av za nego, deka koga stanuva zbor za na~inot na pi{uvawe, be{e vistinski intertekstualec! Od edna strana relativno dolgoto `ivotno iskustvo mu ovozmo`uva{e da go razviva tekstot redej}i nastani po horizontala, sinhroniski, kako {to se veli, a od druga da go zbogatuva istiot po vertikala, dijahroniski, ostavaj}i, svesno ili nesvesno, delovi od bogatoto ~ita~ko iskustvo sobrani od literaturnata tradicija, svojata i svetskata, otkako }e minat niz nego i se natopat so negova mentalna boja, da go zbogatuvaat i oblikuvaat kni`evnoto tkivo so krajna cel da se predizvika qubopitnosta na ~itatelot i da se zadr`i negovoto vnimanie. Seto ova toj fantasti~no dobro go znae{e. Ima{e pro~itano eden kup teoriski knigi za toa 58

kako se pi{uva raskaz, drama ili roman. Osobeno gi prou~i t.n. teoriski knigi vrzani za li~noto pi{uva~ko iskustvo na golemite svetski majstori na prozata kako Xejms Xojs, Virxinija Vulf, Anton Pavlovi~ ^ehov, Fjodor Dostoevski, Ivo Andri}, Milan Kundera, Toni Morison, Danilo Ki{… Nau~i s# {to treba i kako treba za da stigne do dobro delo. Nema{e, veruvajte mi caka {to ne ja znae{e. Edinstveno {to nema{e i {to nikoga{ ne stigna da go ima za{to za toa treba{e malku da se rodi{, be{e pile! Ednostavno ~ovekot nema{e darba seto svoe znaewe, seto svoe iskustvo da go splete vo zborovi koi }e zra~at so privle~nost, so re~enici koi }e go zgrap~at ~itatelot u{te na samiot po~etok i nema da go ispu{tat do ona mesto {to, ^ita~o odli~no znae{e, se vika epifanija ili otkrovenie, onoj veli~estven vrv vo tekstot na koj se doznava zo{to ste bile vle~eni, {to sakal avtorot da vi ka`e, koja mu e poentata i taka natamu. E ova, i pokraj seta svoja u~enost, i pokraj seta svoja qubov za kni`evnosta, i pokraj siot svoj nesporen uset za ubavoto vo nea, ^ita~o go nema{e. Zatoa mu bea takvi i dvete knigi. Ne{to kako koga gradite ku}a. Celiot materijal vi e tuka, kvalitetot mu e prvoklasen ama pri gradeweto ne{to ne e vrzano kako {to treba pa gledate kako gradbata, pred va{i o~i, ko nekoja prokolnata vavilonska kula, postojano vi se uriva, vi pa|a i nikako da ja dogradite za da krepi. ^ita~o, siguren sum, nesvesen za ovoj svoj vgraden pisatelski defekt, vedna{ gi prati obete knigi na site pova`ni konkursi za kni`evni nagradi {to postoeja vo Makedonija: za Racinovoto priznanie vo Veles, za Stale Popov na Dru{tvoto na pisatelite 59

za ~ie ~lenstvo ve}e ima{e podneseno barawe i za roman na godinata na Utrinski vesnik. Verojatno pretpostavuvate deka o~ekuva{e pobeda na barem eden od navedenite. Koga ne go dobi Racinovoto, be{e siguren deka ne mu bega Stale Popov, a koga i ovaa ja zagubi, znae{e deka Utrinski mu e sudena. Ne se naluti mnogu koga i ovaa ne ja dobi. Samo si re~e: ‘Treba vreme da me sfatat! [o znaj `irito? [o pro~itale da gi pra{am, a? Tuku }e se naj edna{ nekoj i }e me razberi. Togaj nagrada ne mi |ini!’ I, kako ni{to da ne bilo, prodol`i da pi{uva. Slednata godina objavi nov, debel roman, {estotini stranici gust tekst bez prored! Planina od zborovi! Povtorno konkurira{e i povtorno ne dobi ni{to! Dve godini potoa ne se pojavi so nova kniga, a tretata, nekade sred leto, pomnam, koga nikoj ne objavuva, izleze so edna glomazna trilogija, ne{to kako istoriski roman vo tri dela, eden galamatijas od delovi od istorijata, makedonska, albanska, vla{ka, svetska, par~iwa nedodelkano `ivotno iskustvo, obid za vrzuvawe na nekakva qubovna prikazna vo ~ija podloga se nayira{e nedokvakan triler, bezbroj zdodevni, nepotrebni opisi, reki porojni do`dovi {to treba{e da go simboliziraat zamisleniot ama jazi~ki neostvaren afrodizijak i kupi{ta prazni, neenergizirani, bosi zborovi. S# na s# iljada osumstotini trieset i {est stranici! Kosata da ti se krene! No ba{ ovaa trilogija mi ovozmo`i poblisku da se zapoznam so ^ita~o za da vi go ka`am precizno, ednostavno i bez dodavawa ona {to go nau~iv za nego. Rabotata stana vaka. Lanskata godina stanav ~len na `irito za nagradata Stale Popov. I mo`ete 60

da pretpostavite. Me|u dvaeset i trite prozni knigi se najde i pred malku spomenatata trilogija na avtorot Ilija Klape. Be{e docna esen, vreme koga vo Skopje fa}aat maglite pa na ~ovek nad pedesettata najpametno mu e da si sedi doma. A sedeweto najdobro se olesnuva so ~itawe. ^itav {to ~itav i stignav do trilogijava. Da vidime, rekov, ama iznapi{al ~ovekov! Probav edna{, gledam ne odi! Drugiot den probav pak, }e trgne malku pa }e zapre a koga }e zapre ima{ ~uvstvo deka v grlo ti zastanala debela koska pa nikako ne mo`e{ da ja izvadi{ i sfa}a{ vo pani~en o~aj deka daveweto, vo nikoj slu~aj, ne ti gine. Se ma~ev nekako do pedesettata stranica i rekov:’Dosta e! [to ne odi ne odi! Ili ~ovekov e genie pa ne mo`am da go sfatam ili e nepopravliv skriboman!’ I veruvajte mi, sigurno nikoga{ nema{e da go do~itam knigi{tevo da ne mi dojde{e edno pismo li~no od ^ita~o vo koe toj, pokraj rabotite {to ve}e vi gi navedov, ne pobara, na mnogu u~tiv na~in, se razbira, da se sretneme. A jas, bidej}i aterxija i slab na u~tivost na pismoto mu vrativ so pismo vo koe so soglasiv na sredba vo Skopje. ‘Videte!’ mi re~e ^ita~o koga sednavme ‘Kaj Jole’ i nedogovoreni obajcata pora~avme ~aj so mleko. ‘Malku bev nametliv, priznavam, ama eden gospo znaj oti ne sum takov. Ama po{to ste i vie od Bitola, si pozvoliv da vi se javam i nogu sum blagodaren {o }e me soslu{ate. Eve za {o se raboti!’ I vo slednite dva ~asa za razlika od ona malkuto napi{ano {to go pro~itav, mnogu te~no i re~ito mi ka`a {to sakal i {to napi{al vo svojata obemna trilogija. Mi re~e, pomnam, deka sega bile vo moda istoriskite 61

romani pa zatoa i toj re{il eden takov da napi{e. Prvin sakal za Marko Krale da pi{uva, ama nemalo dovolno podatoci, pa zatoa se fatil za Skenderbej, po primerot na Prli~ev. ‘Qu|eto nogu gre{no go imat sfateno ~oeko. Nie Ma}edoncite’, re~e, ‘od umo {o ne ni e kako {o treba, u{te vo devetnajsti vek `ivejme pa samo risjanite gi priznavame za na{i. Zato tolku ni se skusi narodo. Albancite, od druga strana, najmalku od tri veri se ama pred s# i nad s# se Albanci a posle muslimani, pravoslavni, katolici! So Skenderbej rabotata e {o qu|eto od neznaewe, samo oti nadimoko mu zvu~i turski, mu se pla{at samo od imeto koga }e mu go ~ujat. S# mislat eve idat ka~acite da ne zakolat! Ama vie barem treba da znajte oti ne e taka. Eden golem junak od petnajsetio vek {o se borel za slobodata na svojo narod, albanskio, toga{ celio risjanski, no i za odbrana na hristijanska Evropa, a {o pod svoja kumanda sobiral i nogu Ma}idonci posebno od Debar i Debarsko, go istisnavne od istoriskoto pomnewe samo zaradi obi~na zabluda!’ Potoa, kako potvrda na ova, mi re~e deka vo samo dve pesni od Zbornikot na Miladinovci se spomenuva Skenderbej dodeka, za razlika od nas, Srbite, Hrvatite, Italijancite, Francuzite, Angli~anite, Amerikancite napi{ale mnogu pesni, poemi, drami, romani za nego, duri celi operi mu ispeale! U{te mnogu drugi raboti mi iznaka`a vo taa tri~asovna sredba a jas sedev, si go piev ~ajot i spokojno go slu{av do krajot koga Ilija stana, se zablagodari, mi ja stisna rakata i pred da is~ezne niz tesniot hodnik {to po samo nekolku naka~eni skali izleguva na ‘Maksim Gorki’, mi re~e: ‘Ve molam pro~itajte ja! Sakam da znam deka nekoj vo 62

ovaa zemja ne{to ~ita! I da ne bidam la`no skromen! Sakam nagrada!’ Otidov doma i sednav da ja do~itam trilogijata. Za razlika od na~inot na koj usno mi prika`uva{e ^ita~o, negovoto pi{uvawe be{e o~ajno. Tolku dobar materijal a tolku lo{ tanc na intelektot me|u zborovite! No izdr`av i za tri, prete`no magloviti i vrne`livi dena, ja pro~itav! Ve}e na prviot sostanok na `irito trilogijava, i pokraj moeto ne`no zalagawe, otpadna od ponatamo{na konkurencija. Ni{to ne mo`e{e da se stori. Be{e jasno deka drugite dvajca u{te po prvite deset stranici sfatile so kogo i so {to si imaat rabota, ja frlile na strana i se zafatile da gi ~itaat drugite knigi. I tuka morav da se soglasam. Najgolemiot argument {to mi go tutnaa kolegite pred nos be{e ne~itlivosta. ‘Ova brat ni Gospod ne mo`e da go pro~ita i razbere!’ re~e eden od niv po {to zamol~iv, ja navednav glavata i za`aliv {to vaka nedovetno se izglupirav. Ama ete, i pokraj o~iglednata bezdarnost, ima{e ne{to vo toa bitolsko ~ove~e {to mi se dopadna, ne{to ~udno, posebno, ne{to blagorodno, aristokratsko {to go odvojuva{e od drugite, od celiot drug svet {to go znaev. Kamo nikoga{ da ne go zapoznaev! Doma sednav i so odbrani zborovi mu napi{av dolgo pismo vo koe odokolu mu objasniv deka rabotite stojat kako {to stojat, deka ima mnogu silna konkurencija, deka, za `al, nagradata nema da ja dobie, deka ima ne podobri prikazni od negovata tuku ,ednostavno, pomoderno napi{ani, ‘a deneska’ pederski poentirav, ‘na~inot na pi{uvawe najmnogu se ceni. Ne samata prikazna tuku kako e 63

ka`ana i napi{ana, kolku e ~itliva, dali ima igra so naratorot!’ Bo`e kolku gluposti iznapi{av iako toa od mene nikoj ne go bara{e! Po sedum dena dobiv pismo od nego. Generalno deluva{e razo~arano no sepak ima{e najdeno sili mo{ne u~tivo da mi uka`e deka {to ne dobil nagrada ne dobil ama deka so nekoi moi stavovi ne se soglasuva osobeno so onoj {to mu go navedov a za koj ni samiot ne bev ba{ ubeden deka e taka:’Mo`i e va`en na~ino,’ mi pi{uva{e ve}e prejden na ‘ti’, ‘ama ne mi ka`vaj deka se mo`i bez prikazna. Prvin prikaznata, velam, posle na~ino!’ Potoa mi ka`uva{e deka ima nova ideja koja, {tom zavr{at konkursite, }e po~ne da ja pi{uva, deka vremeto vo Bitola epten se spobudalelo, deka stegnal golem stud za na krajot da poentira so jasno poka`uvawe na svojata o~igledno golema, tu~na, neimoverna bolka: ‘A {o misli{ za Utrinski? ]e imam tamu konkurencija? Moj onie mo~kovci i tamu da me pobedat? Ne e tamu `irito poasolno? Da ne se i tie kupeni, a?’ Sfativ kolku e ~asot no ne{to odvnatre me tera{e da bidam u~tiv do kraj. Mu napi{av u{te edno pismo, posledno, za `al. Vo nego samo mu rekov deka mu posakuvam uspeh vo rabotata, uspeh na konkursot na Utrinski i tolku. Ne mi odgovori. Ottoga{ do deneska, eve ima re~isi polovina godina, nemam ni{to ~ueno od nego. Izgleda vo me|uvreme, a najverojatno vo izminatava sibirska, bitolska zima, go na~ekal arhangelot onaka svitkan nad kompjuterot vo dolgiot aristokratski {lafrok i vo mig na telesna slabost, so ve{t, izve`ban poteg, brzo mu ja zel du{ata. Inaku zo{to, od vreme na vreme, taman }e mi dojde nekoj ubav son vo koj so neviden 64

les se krevam gore do nebesa, pred da vlezam vo rajot, naedna{ se otvoraat portite i od niv, gneven i rastrevo`en, izletuva Ilija Klape ^ita~o i velej}i mi ‘Mar{ dolu, pezevenk! Ovde jas sum `iri i nikoj od vas, pisatel~iwata, ne zaslu`uva da vleze ni vo potesen izbor!’ bezmilosno me turka nazad dolu vo temnicata.

65

66

Uzuno
U{te kako mom~iwa od petnaesettina godina vo sredinata na {eesettite od dvaesettiot vek, nikoj od nas vo dru{tvoto, a n# ima{e sedummina, ne veruva{e vo gospod osven Uzuno. Mo`ebi toa se dol`e{e na negovoto mija~ko poteklo, ili na ‘selskoto’ {to si ima{e ostanato i kaj niv doma a i kaj nego, iako u{te po vojnata, negovite imaa dojdeno od bliskoto Smilevo, edinstvenoto mija~ko selo vo jugozapadna Makedonija, i se imaa naseleno vo dvokatnata ku}a {to sami ja izgradija, re~isi najgore, na poznatiot bitolski bair. Pomnam duri i deneska, ~etiriesetina godini podocna, kolku mi be{e ma~no naka~uvaweto po strmniot rid kon crkvi~kata Krkrda{ koga }e osamne{e prviot proleten den oti takov e obi~ajot vo Bitola a pukne proletta vedna{ da se odi tamu, i kako potoa, otkako }e se izme{avme niz narodot i otkako samo Uzuno }e zapale{e sve}a i }e se prekrste{e pred nekoj od svetcite, }e fatevme popreku i za pet minuti }e se nacrtavme kaj nego doma. Tamu majka mu, edna krupni~ka, niska `ena so grubo lice, redovno oble~ena vo narodna nosija so zadol`itelnata zabradena {amija, naviknata na 67

lu|e za{to i samata ima{e iznarodeno sedum deca, vedna{ }e izvade{e po nekoja leblebija so suvo grozje, po nekoj le{nik ostanat u{te od esenta koga ma` &,, edno suvo, viso~ko ~ove~e, po zavr{enata yidarska sezona, malku od navikata da pravi ne{to a pove}e od nostalgijata po rodnoto selo, pe{ }e otide{e do sakanata Bigla i nekade kaj ‘Altaninata livada’ }e gi napolne{e torbite i sakuliwata so vkusni plodovi od zabelot so leski. ‘Kasnete si, deca!’ }e re~e{e i }e si se pikne{e vnatre vo kujnata da go gotvi ru~ekot za mnogubrojnoto semejstvo. I }e si kasnevme so toa {to, pak naglasuvam, samo Uzuno prvin }e se prekrste{e pa }e stave{e ne{to v usta a site nie drugite, ve}e naviknati na negovata nabo`nost, bez zadr{ka, navaluvavme na poslu`enoto. Da vi ka`am, za da nema nedorazbirawe, ne deka nie drugite bevme kojzae kolku ‘gradski’ ili bezbo`ni kako {to na prv pogled izgleda{e, tuku ednostavno takvi ni bea roditelite. Pove}eto od niv, za razlika od onie na Uzuno, vraboteni vo op{tinata ili vo dr`avnite pretprijatija, ednostavno, od strav za sopstveniot opstanok, se naviknaa da gi po~ituvaat zabranite na re`imot za iska`uvawe ‘{tetni verski ~uvstva’, pa toa, sakale ili ne im go prenesoa i na svoite deca. Ne deka prirodnata vrska so crkvata sosema se prekina za{to toa vo Makedonija apsolutno be{e nevozmo`no – crkvata, narodnosta, opstanokot bea edno isto so vekovi – tuku, edonstavno, od prakti~ni pri~ini lu|eto se trudea barem javno ‘da ne si ja baraat beljata’, kako {to re~e edna{ pokojniot mi tatko, bog da go prosti. Inaku majka mi, isto bog da ja prosti, podocna mi ka`a deka tajno, navodno bez znaewe na tatko mi, n# 68

krstila vo Sveta Nedela, mene i brat mi, pod te{ka kletva na tetka & od bliskoto Bukovo. Veruvam deka isto bilo i so drugite prijateli od dru{tvoto odnosno i kaj niv tajniot, zabranet ~in go napravile majkite a tatkovcite se pravele na udreni, bo`em ne znaele pa vo slu~aj da gi fatat ili nekoj da gi potka`e si imale adut da ne si ja zagubat rabotata. Ne znaele i to~ka. Koj mo`el da im turi v glava na prostite `eni deka kr{tevaweto v crkva se kosi so na~elata na noviot poredok? Stvarno, neverojatni se na~inite na koi Makedon~eto pre`ivuvalo niz vekovite! Neverojatni i ta`ni! Dostaga da ti padne! No da se vratam na Uzuno oti prikaznava e za nego i za edna negova podocne`na postapka {to }e me raspameti, }e me voodu{evi i }e mi urni mnogu predrasudi natalo`eni vo `ivotot ne samo za nego tuku i za svetot, voop{to! Kako rastevme i se dru`evme, taka i gledav kako pokraj mene se formira edna li~nost koja ne mi e mnogu po kef! Osven {to si ostana najve{t i najizverziran vo nabo`nosta, vo s# drugo be{e – gospod da te ~uva i brani! Za fudbal epten be{e trup, od ko{arka aber si nema{e, a da ne govoram za nekoi posofisticirani sportovi kako tenisot ili ping-pongot, na primer, {to toga{ po~nuvaa da se igraat me|u mladite bitol~ani. Skijaweto i planinareweto bea posebna prikazna! Od celo moe nekolkugodi{no dru`ewe so ~ovekov pametam samo edno zaedni~ko spu{tawe so skii i edno ka~uvawe do golemoto ezero gore na Pelister. I dvete bea katastrofa. Koga nekako uspeavme da go ubedime Uzuno da dojdi so nas na skijawe nad Ni`opole (site sedummina imavme samo edno ralo skii!) i koga najposle, so trista molbi i metanii go 69

ka~ivme na skiite, mu gi stegnavme zimskite ~evli so vezovite i go turnavme po belata, blaga udolnica, toj, po samo nekolku pominati metri, tolku silno se zani{a, so racete tolku mnogu se razmafta niz vozduhot, {to zagubi ramnote`a, so vrvovite se zari vo prvata dlapka i, so {tekite rasfrlani nalevo nadesno, ko nekoj trup, gaz preku glava akna vo prvoto drvo {to mu se ispre~i vo letot! No za ~udo, a toa mo`e{e i da se o~ekuva od nabo`en tip kako Uzuno, kako ni{to da ne bilo, si stana, si go istrese snegot od sebe i otide da si turi ~aj od termosot! Ete, {to velat, koga gospod te ~uva, ni{to ovozemsko ne te bodi! Samo znam deka ottoga{ pove}e ne dojde so nas na skijawe a nitu nekomu od nas mu padna na pamet povtorno da go vikne. Ednostavno ~ovekot za s# {to ima{e vrska so ‘modernite’ tipovi od na{iot grad, ne be{e stvoren ili da ka`am poprecizno, be{e roden antitalent! Za planinareweto mo`e da pretpostavite! Sekoj {to barem edna{ se ka~il na Golemo Ezero znae mnogu dobro kolku e naporna taa ugornica od Ni`opole do sedloto na okolu 2.300 metri vo koe e smesteno ova ledni~ko ezero {to za dvaesetina minuti normalno odewe mo`e da se zaobikoli a, velat, dostiga dlabo~ina do 18 metri. Ako trgne{ pe{ od Bitola, a toga{ drugi varijanti i nema{e, ti trebaa edno pet-{est saati, iscrpen i zadi{an da stigne{ do planinarskiot dom, bla`eniot hram {to iscuculen na ezerskiot breg, go zdogleduva{ taman }e pomisli{ deka ka~uvaweto nema smisla, za da ti ja vrati nade`ta i da ti dade sili da izdr`i{ do kraj. A Uzuno, veruvajte mi, go napravi svoeto 70

prvo i, normalno, posledno ka~uvawe do gore na naj~udniot na~in {to go pametam. Onaka kusi~ok, nabien, so edno desetina kila vi{ok na sebe i so, re~isi, neskriena omraza vo o~ite {to sme go isterale od toplata postela u{te sabajle~ki, se ka~uva{e po grbata od neprijatnata planina na najnevozmo`niot i najte{kiot na~in {to go znam. Mesto kontinuirano, kako {to n# u~ea postarite, odokolu po sviocite, bez silewe kako {to obi~no se vele{e ili, ako dobro ja pomnam frazata ‘bez maxarewe’ poleka, ~ekor po ~ekor, so samo kusi pauzi, postepeno da gi sovladuva rastojanijata od eden do drug orientir, Uzuno, sprotivno od site nas, ode{e pravo nagore preku-trupa. ]e se zaleta{e ko netokmu, }e sovlada{e edna delnica i potoa }e se plasne{e na trevata, }e podi{e{e ko zdev, }e poofka{e, pa }e se isprave{e i pet do deset minuti }e se krste{e i }e se mole{e. Potoa istoto. Pak }e se zdurne{e ugore, }e zastane{e, }e se bapne{e na zemjata, }e poja~e{e ko raneta yverka i pak }e stane{e da se krsti i moli. Nebare samo toj, na odredeni to~ki od planinata, gleda{e raboti {to nie drugite ne mo`evme da gi vidime, nekoi, mo`ebi, tajni, skri{ni samo nemu poznati crkvi~iwata krenati tuka od nekoi nepoznati, pobudaleni pretci {to ovde, vo skutot na planinata, pobegnale od svetot za vo spokoj da ja setat blagodatta od ~istata misla! Go gledavme i ne znaevme {to da pravime. Dali da se smeeme ili da pla~eme, dali da mu se voodu{evuvame ili da go `alime. Vo sekoj slu~aj, iako zadi{an, ispoten, iscrpen i lut, sepak stigna nekako na celta! I, {to be{e naj~udno od s#, vedna{ go frli ranecot, gi izvadi ali{tata, normalno 71

se prekrsti i, na o~igled i neveruvawe na site, vedna{ zagazi vo ledenata voda! Stra{no! A bevme predupredeni da ne vleguvame vo ezeroto ni pod razno za{to temperaturata na vodata i vo najtoplite letni denovi ne se ka~uva nikoga{ nad pettiot stepen celziusov. No Uzuno ni pet pari ne dade za povicite, tuku spokojno si se pikna vo vodata, ispliva nekolku metri zaja~ki (so teloto i glavata pod voda a samo racete sploteni edna so druga vo piramida nadvor) i, mrtov laden, si izleze nadvor. ‘Dobro e za nervite,’ samo re~e i pove}e nikoga{ ne stapna, barem so nas, na niedna planina! Od toa vreme, znam u{te nekolku raboti za Uzuno {to sakam ovde da vi gi spomnam za da vidite podocna, kolku malku znaeme za lu|eto okolu sebe, kolku rabotite gi zemame zdravo za gotovo, so kolku tvrdoglavi i ednonaso~ni gledi{ta si formirame mislewa i potoa samo eventualni ~uda {to, re~isi, nikoga{ ne se slu~uvaat, mo`at da n# nateraat da si go smenime misleweto. Uzuno, pametam, be{e ~ovek so kogo ne smee{ za ni{to da se dogovori{. Osobeno ne za saatot. Ako dogovorevme izlet na Krstorski manastir, na primer, edno neverojatno ubavo mesto vo pazuvite na Baba Planina, ne mo`evme nikako da trgneme vo {est sabajle na dogovorot za{to {estminata dojdeni na vreme na zbornoto mesto moraa da go ~ekaat Uzuno najmalku dva saati! Koga premol~eno, nie {estemina, se dogovorivme za idnite izleti da mu ka`uvame samo na Uzuno deka trgnuvaweto e vo ~etiri sabajle iako be{e vo {est za eventualno da stigne na vreme, toj, iako ni se kolne{e deka ako treba nema da spie cela no} za da stane na vreme (od kade go znae{e [ekspir, pojma 72

nemam!) povtorno }e si docne{e, kako i sekoga{ bez nikakva gri`a na sovest deka nekoj so saati, bez ogled na godi{noto vreme, go ~eka vo sekoga{ studenite bitolski utra. Ednostavno be{e navien, da bide to~en samo vo docneweto! Rekordot vo docnewe no i vo blaga zabeganost, ubavo pametam, go postavi pri edno na{e odewe na Caparskiot manastir koga, otkako go izna~ekavme do ru~ek i vidovme deka ovojpat ja preteral i deka ne doa|a, razo~arani i bezvolni se razotidovme sekoj po doma re{eni pove}e nikade da ne go vikame, tolku mu bevme luti! No moravme da mu se odlutime za{to utredenta, dobro slu{nete go ova, duri utredenta okolu osum, ete ti go Uzuno mrtov laden, so ranecot na grb kako n# budi od ku}a na ku}a so zborovite: ‘Kaj ste be, pi~ka vi materin’? Mene najdovte da me zaebavate? Ne treba{e vo {es da ojme na Caparski, a? Skapav na do`do, da v’ibam!’ [to da se dodade na ova, vi se molam? I kako mo`e posle ova da mu se lutite? Potoa da ne zaboravam da vi ka`am deka tokmu na primerot na Uzuno, najmnogu se razo~arav vo `enskiot rod ili, pokonkretno vo ubavite bitol~anki {to sekoja ve~er, bez ogled na vremenskite priliki, doa|aa od site agli na gradot i go formiraa poznatoto korzo na [irok sokak: edna kolona kon parkot, druga od kaj parkot kon teatarot a tretata najdesno, gore na trotoarot, {to ja vikavme VP[ (va{a posledna {ansa.) Toga{ ve}e sredno{kolec, Uzuno, bez konkurencija od site sedummina najtup, najkus, najnabien, najrus, so bitls frizura iako poroden abdal za muzika od nego nema{e, so dolgi, nesredeni bakembardi na zaoblenoto belo lice srede koe mi`urkaa sinite yvi`dal o~i, ‘prav selski xilko{’ kako {to velevme, 73

sepak edinstveno samo toj i nikoj drug, ‘im prave{e pajton’ na najubavite ‘~upiwa’ od korzoto. Kako mo`ea tolku ubavi, tolku gradski, vaka grdo da se zacapaat vo edna, blago re~ena, od estetski aspekt, napadno selska nadvore{nost, nikoga{ ne mi stana jasno. Sam eden bog, kako {to se veli me|u narodot, gi znae pati{tata na lu|eto i koga, kade i kako da gi spojuva! Najstra{no ne be{e {to tie se zaqubuvaa tolku beznade`no vo nego tuku {to toj be{e ramnodu{en kon site. Prav Kazanova! Va`no i vozbudlivo mu be{e zaveduvaweto a koga toa, redovno uspe{no }e zavr{e{e, brgu go gube{e interesot vo osvoenata i pogledot tapo mu zabeguva{e vo slednata! Duri i koga se o`eni, godini podocna so edna mnogu bogata bitol~anka, vrodenata flegmati~nost nikako ne go napu{ti, tuku po inercija prodol`i da postapuva na istiot na~in so `enite koi i ponatamu, i pokraj toa {to znaeja deka e `enet ‘poluduvaa’ po nego i mu dozvoluvaa da gi vrti okolu maloto prste kako saka i koga saka! Potoa na Fakultet vo Skopje, pomnam, bevme duri edno vreme cimeri, nikako ne mi vleguva{e v glava kako mo`e ~ovekot voop{to da studira! Od knigi ne ja ima{e pro~itano ni ‘Biber~e’ {to se veli, a kamoli debelite prira~nici {to mu bea potrebni da go zavr{i Grade`niot! No go zavr{i! Kako, nikomu ne mu be{e jasno duri ni mene iako li~no mu imav polo`eno dva ispita, edniot po germanski drugiot po makedonski, za{to bea pismeni a profesorite stari pa zamenata voop{to ne ja ni zabele`aa! Ama sepak, kako uspea da zavr{i Fakultet ~ovekot {to od dvaeset i ~etiri mo`ni ~asa spie{e, {to se veli, dvaeset i pet, nikako ne mi vleguva v glava! 74

Edinstveno e dobro i korisno za dr`avata {to nikoga{, kolku {to znam, ne poraboti vo ‘strukata’! No verojatno diplomata mu ovozmo`i, godini podocna, da ja otvori, verojatno prvata privatna grade`na firma vo Bitola vo vremeto na Markovi}. Mislam ‘Bratstvo i edinstvo’ ili ‘Preporod’ se vika{e, ne mi teknuva ba{ najdobro. Ne deka toj ne{to stru~no prave{e, tuku ednostavno od yidarskata tradicija vo semejstvoto, ja ima{e nasledeno samsarskata `i~ka od tatko mu, pa sobiraj}i triesetina o~ajni rabotnici od seriozno razni{anite glomazni dr`avni grade`ni firmi, ednostavno im nao|a{e rabota, gi tera{e da ‘rmbaat ko robovi i im go sobira{e kajmakot! Ili barem mene taka mi se ~ine{e! U{te edna{ velam deka ova {to go govoram e sobrano od nadvore{ni podatoci, od par~iwata `ivot na Uzuno {to gi imav videno a ne od celinata, a najmalku od ona {to mu be{e vnatre, v du{a! Potoa pati{tata sosem ni se razidoa. Duri po nekoja godina, sosema slu~ajno na parkingot pred teatarot vo Bitola go vidov Uzuno kako nervozno ja otvora vratata od golemata, crna kola, mercedes li be{e, bemve be{e, ne znam. Zastanav zagledan pravo vo nego da vidam dali }e me zabele`i. Koga nagonski ja krena glavata i pogledite ni se sretnaa, naedna{ me prepozna i onaka podostaren, podgrbaven, podzdebelen ama vidno bled i voznemiren, bez nikakov voved, mi re~e: ‘Blaze si ti {o ne mora{ od nikogo da bega{! Blaze si ti mirno {o si spie{!’ So levata raka mi ja stegna mojata, cela minuta mi ja stega{e, mi ja gme~e{e, so drugata napravi obid da me gu{ne ama vo posleden mig se predomisli, samo me pomina raseano po desnata, od ramoto do {akata me 75

pomina, a potoa, za da ne mu gi vidam solzite v o~i, brgu se svrte i vleze vo avtomobilot. ‘]e razberi{ {o e!’ u{te mi re~e i, so ~kripewe na debelite trkala od koli{teto, mi is~ezna od pred o~i. Duri podocna razbrav {to bila rabotata. Ne mnogu ~esen, uspeal vo poslednata godina od samsareweto, da zaglavi nekolku direktori na osnovni i sredni u~ili{ta i da gi ostavi gladni de~iwata na kutrite majstori {to rabotele za nego. Na direktorite im vetuval deka najeftino i najbrgu }e im gi napravi fasadite, }e im gi varosa u~ilnicite, }e im ja smeni dogramata na {to ovie vedna{ mu davale kapar a ovoj samo }e gi rasporedel rabotnicite da ~epkaat nasekade po ne{to, }e krenele po nekoe skapano skele kolku da mislat nara~atelite deka vetenoto go ispolnuva, a so nasobranite pari udril na piewe i lumpuvawe so qubovnicite niz Bitolata i niz Grcijata. Ko da mu se zavrtelo vo umot deka idi krajot na svetot pa trgnal da zemi {to pove}e pred da go snema! Ama bidej}i svetot si ostanal tamu kade {to si e, brgu do{lo vreme cehot da se plati pa direktorite, koga videle kolku e saatot a osobeno rabotnicite na koi nikoga{ ni denar ne im isplatil, pu{tile glas deka ako ne im gi vrati parite, odnosno ako ne im plati za trudot }e go obesat javno na plo{tad! A Uzuno, ubavo olesnet od razvratot, ne ~ekal da vidi dali zakanata }e se ispolni, tuku u{te utredenta koga slu~ajno go sretnav pred teatarot, so prvata qubovnica a ne so `ena mu, se ka~il na avion vo Solun i zbri{al za Avstralija! I eve sega, nekade desetina godini po na{ata posledna sredba na plo{tadot pred teatarot, po edna 76

dekada molk i nekomunikacija, naedna{ dobivam poraka na kompjuter od Uzuno vo koja, bez nikakvo objasnuvawe mi veli deka na prviot proleten den od ovaa 2006 godina me ~eka mene i bitolskite drugari gore na Krkrda{! Tipi~no uzunovski! Kako ni{to da ne bilo, kako tene}e da tropnalo, kako da sme zaka`ale nekoga{ sostanok na koj eve samo toj, najodgovorno, iako so deset godini zadocnuvawe, doa|a a nas, ne znae od koi pri~ini ne nema, pa se javil da n# iskara! No ~ovekot e takov, otsekoga{, barem mi se ~ini, takov bil, ne mo`e{ da mu se naluti{ duri i da saka{! Zatoa eve me stojam pred crkvata kaj Krkrda{, najgore na bairot. Prv proleten den e, malku vrne`liv, u{te e sabajle no narodot poleka se vle~ka ugore pokraj bairskoto u~ili{te, pa pravo po ugornicata do kamenite skali {to viugavo vodat do obnovenata crkva od ~ie dvori{te puka pogled na cela Bitola. Mladenci e! Se slavat ~etiriesette ma~enici, mislam rimski vojnici {to umrele za hristovata vera vo ranite godini od vostoli~uvaweto na hristijanskata crkva. Ottuka verojatno i turskiot naziv krkarda{ za mestovo {to bukvalno zna~i ~etirieset bra}a i mnoguto legendi vrzani za nego koi prili~no, po narodniot obi~aj na pravewe mitovi, otklonuvaat od vistinata iako nikoga{ celosno ne ja zatemnuvaat. Eden po eden, iako ve}e skr{nati vo godinite, doa|aat drugarite. Debelio, Doktoro, Toqata, Niku~o, Tomaso. Zastanuvame na strana i po obi~aj go ~ekame Uzuno! I, kako nekoga{ vo dobrite stari vremiwa, to~no dva ~asa po zaka`anoto vreme, se pojavuva Uzuno. Vo bel kostum, bela palarija, crni rejbanki, 77

obelena, dolga brada. ‘Kaj ste be, da v’ibam!’ vika u{te nedojden do nas i se gu{nuva srde~no so sekoj poedine~no. Potoa ni deli nekakvi fotografii, gi objasnuva likovite na niv, veli sega e ‘fotografa’, demek se zanimava so umetni~ka fotografija, deka dobro mu odi, deka ja ‘ostajl’ qubovnicata i deka si ja zel `enata vo Avstralija. ‘@ena si e `ena!’ veli, ‘koj videl air od qubovnica?’ I s# taka ni prika`uva, denot pominuva, narodot, otako pali po edna sve}a vo crkvata, se prekrstuva i poleka zaminuva od mestoto. Najposle, docna e poru~ek, re~isi sme sami na sredinata od {irinkata. Stoime vo krug okolu Uzuno a toj, bez najava kako i sekoga{, naedna{ se vrti kon mene i, na moe golemo iznenaduvawe mi veli: ‘Gotov si so Skenderbej?’ ‘[o?’ velam zbunet i stapisan. ‘Ne pi{i{ kniga za Skenderbej? Te pra{av dali si gotov?’ Od kade znae, si pomisluvam a mu velam: ‘Pi{am, pi{am. U{e malku i }e bidi!’ Po desetina godini povtorno ni se sretnuvaat pogledite. Vo negoviot sega ima nekoj nov, neobi~en sjaj, nekoj zra~ec {to odr`uva vrska so nekoj za mene taen, nepoznat svet. Mi veli: ‘Znaj{ deka muslimanite go ne}at?’ Ni{am so glavata, ne znam {to da ka`am, mnogu sum zbunet. ‘Saka{ da proveram kaj e i da ti ka`am?’ ‘Kako?’ velam i ne mi se veruva deka vodime vakov eden muabet. ‘Ra{irete se malku!’ veli Uzuno a nie ko zauteni go {irime krugot srede {irinkata od dvorot na crkvata kaj Krkrda{. ‘Sea glejte!’ veli i naedna{, od mesto, letnuva pravo ugore, se pravi to~ka i po minuta-dve se gubi niz oblacite kojznae kade gore na nebesata! Stoime taka vxa{eni, popareni, gi trieme o~ite, ~ekame. 78

Po polovina ~as, eden ~as najmnogu, ete ti go Uzuno nazad od neboto. Aterira to~no na mestoto od koe se lansira necel ~as prethodno. S# u{te stoime okolu nego vo neverica. ‘Proveriv,’ mi veli, ‘Go nema ni vo xenetot ni vo xenemot, tuku ene ti go kaj si sedi kaj nas vo rajo, desno od Hrista!’ Duri toga{ se sepnavme, kleknavme, dlaboko se poklonivme i poveruvavme deka Uzuno vo toa gluvo me|uvreme, dodeka sme spiele vo bla`eno neznaewe, kojznae kako i kojznae za koi zaslugi, stanal svetec!

79

80

Pomiruvawe
\or|ija Krpa~, kaj najbliskite poznat i od niv vikan Krpa~o, mo`e{e da se pofali deka e eden od retkite `ivi bitol~ani koj{to i vo svojata {eeset i petta godina spie kako top. Ne znae{e a ne mu be{e ni gajle da znae komu za ova treba da mu zablagodari: dali na vrodenata, re~isi nevidliva, naivnost koja ne mu dava{e podlaboko da gleda vo rabotite pa da im ja se}ava bolkata i da pobudaluva ili na cvrstiot karakter {to sekoga{ go tera{e da gleda napred vo idninata, da gazi po `ivi i mrtvi, so glavata i snagata ispraveni ‘ko da goltnal sukalo’nebare svetot i vekot }e mu gi dadat da gi gazi i da si caruva so niv za navek. Iako `ivotot, nebare zareknat od prezimeto, odvaj nekako uspeva{e ‘da go krpi’, lu|eto, osobeno kolegite od u~ili{teto za retardirani deca vo koe s# u{te rabote{e, go smetaa, od samo nim poznati pri~ini, za ‘dobro skrpen i nafatiran’, za ‘dignat’, kako {to velea, ‘~oek na kogo noso da mu padni nema da se navedi da go zemi’, tip od ‘golemoto dobroutro’ i sli~ni frazi {to so minuvaweto na godinite mu gi lepea osobeno onie {to mu zaviduvaa, a mu fa}aa kusur na s#: zo{to e sekoga{ izbri~an ‘dva 81

milimetri pod ko`a’; zo{to postojano e besprekorno oble~en, pedanten, sreden i ~ist; kako toa jakata od ko{ulata mu e tolku bela ‘pobela od belka na jajce’ kako {to cini~no dofrlaa; zo{to `ivee najblisku do u~ili{teto; zo{to ne pie kafe so niv na golemiot odmor tuku {tom yvoni, onaka ispraven, ne obrnuvaj}i im nikakvo vnimanie, vedna{ tr~a doma, tamu si go pie kafeto so ‘`enata mu’ i se vra}a to~no na vreme za sledniot ~as i taka natamu, da ne redam, sigurno i sami pogoduvate {to s# mo`e da izmisli zlobata na ~ovekot otkako ovoj, kojznae koga vo vremeto, mo`ebi i bez da saka, prvin mentalno ja koncipiral vo svesta, potoa sosredoto~eno ja poglednal, pa go izgovoril slovoto i ja stvoril kako protivna na dobrosta za da imaat, glavno nerabotnicite, so {to da si pravat bajram so umot vo svojata tapa zdodevnost i kreativna nerodnost. Zna~i, kako {to vi ka`av, mu zaviduvaa na s#: na ku}ata, na `enata, na decata, na profesionalnosta, dostoinstvoto, na klimentovata nagrada {to najposle moraa da mu ja dadat kako na prv {koluvan makedonski defektolog, na zdravjeto za{to nikoga{ ne go vidoa ni lete a osobeno ne zime da se razboli, da legne, da ne odr`i ~as ili ako e razbolen a dojden, da {mrka, da kiva, vo kupi{ta {amiv~iwa da se useknuva i da grgori; na livantoto so koe se ma~ka{e sabajle~ki i {to ostava{e mirisni tragi zad nego, mu zaviduvaa, na vozduhot {to go di{e{e, neprokopsanicite, mu zameruvaa, ama najmnogu od s# gi vade{e od pamet negovata naspanost. Nikoga{, bukvalno nikoga{, vo dvaeset i pette godini negova rabota vo ova specijalno u~ili{te, ne go imaa videno da dojde na ~as razbu{aven, poduen, so ven~ila pod 82

o~i, {a{ardisan, ‘od nomo nadvor’ kako {to se veli, mamuren po nekoja ulavo pominata no}, tuku sekoga{ se pojavuva{e naspan, stegnat, ispraven, so besprekorno ~ista ko{ula i precizno stegnata ma{na koja, sigurno pogoduvate, sekoga{ mu be{e vo sklad so bojata na kostumot, gri`livo izbranite ~orapi, svetnatite ~evli. So tri zbora ‘`iva naspana pedanterija’ kako {to velea nezadovolni {to ima nekoj vo u~ili{teto koj{to, namerno ili nenamerno, seedno, postavuva tolku visoki kriteriumi za prete`no, niskata kultura na `iveewe vo povoenata Bitola napolneta so ‘razno-razni opin~ari i kopuci’, ‘partizanski, vo ve~erni u~ili{ta priu~eni seqa~i{ta’, ‘pijanduri, komarxiii i kurvari’, ‘xgan’, ‘bagra’ kako {to znae{e da ka`e \or|ija koga, ponekoga{ doma, iako mnogu retko, }e mu dojde{e s# preku nosot, }e mu pukne{e filmot i }e se istu{e{e pred `enata koja, znaej}i mu go odli~no tabietot, go ostava{e ‘da se iznavika’, ‘da se isprazni’, ‘da se olesni’, frazi {to vo svojata nasledena mudrost i tvrdokorna tradicija gi upotrebuva{e za da go iska`e svoeto razbirawe na ma`ot, na ma{kata potreba od vreme na vreme da se osloboduva ‘od uroci, ‘od lo{i o~i’, od vi{okot energija, od buicata nadojdena i zovriena krv, onaa od koja `enite se praznat po priroden pat, koga }e im ‘dojde tetka Menka’, ili ‘koga ne im e arno’ ili ‘koga se ne~isti’ kako {to obi~no, metafori~no, se razbira, velat {tom se vo ciklus, odnosno imaat menstruacija. No ona {to so godini ne mu se ima{e slu~eno pod vlijanie na ‘uroklivata mo}’ na zlobnicite od negovoto opkru`uvawe koi svesno ili nesvesno postojano gi prizivaa kumirite, da bocnat, da 83

voznemirat, da rasturat, pakost da napravat i kaj{to treba i kaj{to ne treba, mu se slu~i brzo i nepredvideno vo edna grda martovska no} od 1983ta, na samo tri meseci od penzioniraweto. Bez najava i bez povod. Si legna da si spie (pretpostavuvam ve}e pretpostavuvate) od ~ist po~ist, so glavata vrz od ~istata po~ista pernica, pod od ~istite po~isti ~ar{afi, na od ~istata po~ista postela i taman gi zatvori o~ite, mesto vo bla`eniot svet na cvrsto zaspanite, naedna{ se vide sebesi ugul gol, so lavovska ko`a preku sebe i so dolga lastegarka vo levata raka kako gazi niz edna peso~na pustina, dolga, {iroka, nedoodna. Nozete ozdola mu bea nababreni, plikosani, a ozgora, od srede v`arenoto nebo, pravo vo tilot, go udira{e nepodnoslivo zovrienoto, pobudaleno sonce. ‘Samo teraj napred!’ mu re~e ~ovekot pred nego oble~en vo {iroka bela sakma, beli ~ak{iri i so bela zavitkana ~alma okolu glava. ‘Koj si ti?’ pra{a \or|ija. ‘^ovek kako tebe!’ mu odgovori ~ovekot. ‘A zo{to toga{ jas sum gol a ti oble~en?’ ‘Za{to ti s# u{te vo zadovolitelen stepen ne ja ima{ sovladano smrtta pa zatoa se krenav vo nevidlivoto za da ti pomognam da ja sfati{ i da ja nadmine{!’ ‘Da ne sum umrel, ej?’ svika \or|ija prepla{en. ‘Vo ograni~ena smisla na zborot – da. No po{iroko gledano- sekako ne!’ ‘Ne tuku me matkaj!’ krikna \or|ija i gi okokori o~ite vo ~adlivata zgura pod sebe vo koja sega se imaa pretvoreno zrnata tvrd pesok od pustelijata. 84

‘Znam zo{to se pla{i{,’ re~e ~ovekot otkako zastana i se svrte kon \or|ija. ‘Za{to nikoga{ prethodno vo svojot zemski `ivot ne si razmisluval za smrtta ili, ako si razmisluval, si ja sfa}al kako golema, neproyirna, nedopirliva tajna!’ \or|ija go gleda{e ~ovekot pred sebe, pusto{ot okolu sebe, pr`olot nad sebe, nikako ne mo`e{e da sfati {to mu se slu~uva. ‘Zad smrtta,’ prodol`i ~ovekot spokojno, ‘ne stoi nikakva tajna. Edinstvenata tajna e sozdadena od ~ove~koto sfa}awe za nea! Nadmini go ~ove~koto i ograni~uvawata {to odat so nego i ete te krenat nad nea!’ ‘Molam?’ ‘Nadmini go! Zatoa te izbrav! U~i so mene! Jas }e ti bidam u~itel vo vremeto pred tebe! Taka vikaj me!’ ‘A toa {to me bolat nozete, {to me ubiva sonceto, {to mi e matno vo umot, {to mi te`at godinite?’ ‘Gluposti! Cela vistina e vo sostojbata na svesta, vo neboto koe lu|eto od neznaewe geografski go premestile nadvor od sebe! A toa, `iveali{teto na bog, e dlaboko vo niv! Toa e svesta! Mislite na strav, mislite na bolka i mislite na gri`a ja predizvikuvaat grdosta {to ja vikame starost! Mislite na veselost, mislite na qubov i mislite na ideali ja sozdavaat ubavinata {to ja vikame mladost. Starosta e samo korupka vo koja le`i biljurot na stvarnosta, biserot na mladosta! Zatoa ve`baj vo sebe da ja odr`i{ svesta na detstvoto! Toga{ }e bide{ kadaren da go otstrani{ nastanot nare~en smrt!’ 85

‘I {to da pravam?’ pra{a zbunetiot \or|ija, s# u{te nesvesen kade se nao|a, so kogo razgovara, kako da postapuva ponatamu. ‘Samo sledi me!’ mu re~e u~itelot. ‘]e ti pomognam da ja ispolni{ zada~ata na sekoja du{a a toa e da go izdigne{ li~niot stav do ona nivo na svesta na koe taa }e stane edno so S#, so Apsolutot. Za`ivean vo taa svest ve}e nema da bide{ podlo`en na nikakvi ograni~uvawa!’ I odedna{, bez najava, se krena vo nevidlivoto i is~ezna. ‘^ekaj! Stoj!’ svika \or|ija i o~ajni~ki se str~a po zgurata. I tr~a{e, tr~a{e, silna pot go obli po ~eloto, liceto, teloto… ‘]e bide vo red!’ re~e `ena mu koja so upla{en pogled postojano mu ja bri{e{e potta. ‘Ne{to lo{o sonuva{e. Celo vreme blada{e i se prevrtuva{e v krevet. Tu,tu,tu! Skraja da e lo{oto!’ ‘Ama jas nikoga{ ne sonuvam!’ re~e \or|ija i voznemiren i sre}en {to glavata s# u{te mu e tuka, na ovoj svet, na, navistina, izvodenetata, no sepak ~ista pernica a teloto na mekata, kibarna postela. Duri podocna }e sfati deka po toj negov prv, tu~en, ko{maren son, denovite na mirno, spokojno spiewe mu se nepovratno odbrojani i ne~ujno preseleni vo nekoe sega ve}e za nego tu|o, dale~no, sosema nestvarno minato. * * * * * Drugiot den, zlobnicite od rabota prvpat ja setija nenaspanosta kaj \or|ija iako sosema ne mo`ea da ja vidat za{to ve{to ja ima{e zamaskirano so sabajle{noto tu{irawe, dlabokoto bri~ewe, 86

ma~kaweto so pomadata kaj ~eloto, obrazite, vratot i so livantoto zad u{ite, pod nosot, kaj bradata. No i pokraj seta ‘svetnatost’ i ‘upicanetost’ mo`e{e da mu se zabele`i blagiot umor osobeno vo odot i vo pogledot koj{to, iako ima{e pridobieno nekakov nov, ~uden, temnikav sjaj, poinakov sosem od dotoga{ nepodnoslivo ednoli~niot glazur vo o~nite dupki, sepak uka`uva{e deka banalnata sve`ina pove}e ja nema, deka nekakva druga, vozbudliva sila mu na{la nekakov neza{titen procep vo teloto, mu se piknala niz ceputkata pravo vo damarite i go razdrmala, go raspametila. ‘[o mu stana naedna{?’ sega komentiraa obratno kolegite ko odedna{ da im stana krivo {to \ or|ija se menuva, im izleguva od {ema, od vidokrugot niven cini~en im bega. Ve~erta, taman si legna umoren kako nikoga{ porano, ete mu go vedna{ u~itelot mu se istopori pred nego i onaka ugul gol, so lavovskata ko`a preku ramo i lastegarkata v raka povtorno go potera po v`arenata pustina koja poleka se pretvora{e vo te{ka ugornica po koja sega vide deka obajcata se naka~uvaat. U~itelot ode{e napred, lek vo ~ekorot, tenok, bez nikakov napor a \or|i zad nego ofka{e, zbiva{e, du{a zbira{e, reki pot mu te~ea po snagata. ‘Poleka }e gi nau~i{ ve{tinite na majstorot Isus,’ mu re~e u~itelot ‘i }e stane{ kako nego. Toj mo`e{e da se krene vo nevidlivoto i da gi pravi, gledano od ograni~en ~ove~ki aspekt, site onie ~uda {to gi napravi.’ ‘Kako mo`am jas da stanam kako nego?’ ‘Treba samo da dozvoli{ bog da dejstvuva niz tebe. Toga{ }e vidi{ deka i bog i Isus ne se razli~ni 87

od tebe. Toga{ }e soznae{ deka si sozdaden da go pravi{ istoto {to go pravat i tie. Samo treba da si ja kreva{ svesta za da progleda{, da razbere{ i da dejstvuva{.’ ‘Ama jas otsekoga{ sum `iveel ~isto, besprekorno, pedantno. Nikoga{ ne sum la`el, ne sum kradel, ne sum imal qubovnica, ne sum gi isku{uval najniskite ~ove~ki poroci i strasti. [to pove}e se bara od edno obi~no smrtno su{testvo za da do`ivee ~ista, spokojna, mirna, lesna smrt?’ ‘Tokmu vo toa e rabotata. @ivee{ pre~isto, prepedantno, prekibarno no ne po svoja volja, se razbira. Toa gi nervira lu|eto okolu tebe no tie ne znaat deka bog namerno te ~uva{e ~ist za koga }e dojde vreme, a eve dojde, ‘da se izvalka{‘ so edno drugo, poinakvo i povisoko znaewe koe }e ti ovozmo`i da vidi{ raboti koi obi~nite smrtnici, zaradi vrodenite ograni~uvawa, nikoga{ nema da gi vidat!’ ‘Misli{ izbran sum,’ re~e \or|ija malku uspokoen, ‘da nau~am kako Isus da odam po voda, da gi hranam gladnite vo pustinite, isu{enite drvca da gi o`ivuvam, da stanuvam mrtvi od grobovite, vodata da ja pretvoram vo vino, solzite vo rosa, da gi le~am leproznite, ulogavite, slepite da gi progleduvam, nemite da mi prozboruvaat, gluvite da mi proslu{uvaat?’ ‘Tokmu taka,’ re~e u~itelot. ‘A kako mu uspea toa na Isus?’ ‘Ne mnogu lesno. Toj celiot svoj ne mnogu dolg `ivot go posveti u~ej}i kako da si ja krene svesta, kako da se vivne vo nevidlivoto, da go dosegne neboto vo sebe i da mu dozvoli na gospodarot na toa 88

nebo da misli, da koncipira, da govori niz nego i da sozdava. Raspnuvaweto ne be{e ni{to drugo tuku posleden, re~isi o~ajni~ki obid na majstorot da im ja doka`e na nevernicite ispravnosta na svoeto u~ewe. Duri toga{, koga materijalniot Isus umre za da go otstapi mestoto na duhovniot, nevidliv Hrist, mnozina poveruvaa i trgnaa da go sledat!’ ‘I sega?’ pra{a \or|ija, papsan od `e{tinata, umorot i bolkite {to nepodnoslivo mu klukaa vo poduenite, babuwosani, podgoreni, bosi stapala. ‘Sega u{te malku pa stigame na vrvot! Tamu }e ti ka`am se!’ I povtorno mu se krena vo nevidlivoto. \or|ija gleda{e vo ugornicata pred sebe, vide deka e na krajot od silite, saka{e da se zavrti i ednostavno da se pu{ti nadolu po udolnicata prepu{taj}i se celosno na nafakata, ama ne{to vnatre, nekoja nevidliva sila nad papokot, vo srceto mo`ebi, ne mu dava{e da se vra}a tuku naedna{ go podzede, go turna i nabrzo se najde iska~en najgore, na samoti vrv od pr`olnoto, golo, peso~no brdo kaj{to, ne~ekaj}i, se bapna na tloto i so ustata lakomo po~na da ja pie studenata voda {to izvira{e tuka, kaj samata cucka od ridot i te~e{e udolu po drugata, u{te postrmna strana. ‘Fala ti gospode!’ vika{e me|u dve goltki i se prska{e po vratot, po snagata, po nozete. ‘]e bide dobro!’ ja ~u i ja vide `ena si kako so zagri`eno lice no so ve{t fat mu ja bri{e potta, mu prinesuva studena voda do ustata i go ladi so sve`i oblogi po ~eloto i snagata. ‘Mora da bide!’ re~e taa i toa bea poslednite zborovi vo taa, za \or|ija vtora ma~na, neprospana no}.

89

* * * * * ^udno kako za samo edna nedela \or|ija celosno se smeni. Ne samo vo fizi~kiot izgled tuku i psihi~ki. Po sedmata neprospana no} zali~i na star~e so omacureni, zbr~kani obrazi, so crni podo~nici pod iskosenite, zamateni o~i, so podgrbavena, zgugurena snaga i glava {to gleda vzemi. No toa be{e samo dewe. Za{to no}e poleka stanuva{e sve`, silen, sna`en mladi~ so nova mo} {to ja crpe{e od u~eweto {to nenajaveno mu dojde preku, od boga mo`ebi, isprateniot u~itel. Zatoa po~na da ja pretpo~ita no}ta pred denot. Sosema go zagubi interesot za denskiot, nadvore{en svet, sekojdnevnite zbidnuvawa, u~ili{noto ustrojstvo, li~nata ~istota i pedanterija, denskata svetlina, detskiot xagor. Sfati deka seto toa e laga, izmama, fatamorgana, privid za izmamenite, tenka skrama pod koja, dosti`na, se krie su{tinata. Re{i da u~i vo no}ta za{to razbra deka vo negovata svest se krie nekoj drug, poubav, povistinski svet do koj treba da se krene i vo koj treba da za`ivee poinaku, postvarno, posu{testveno. Prestana da gi zabele`uva lu|eto okolu sebe, nivnite sitni intrigi i zavrzlami, nivnite bedni igri i presmetlivosti, kolegite koi, iako pove}eto ~lenovi na komunisti~kata partija, se krsteja koga }e go videa, pa duri i `enata koja sepak, vo svojata nemenliva nabo`nost, veruva{e deka koga toga{ }e se svesti i }e & se vrati. No rabotite si zedoa drug tek {to pove}e nikoj ne mo`e{e da go smeni. \or|ija Krpa~ vikan Krpa~o, re~isi za nula vreme, od tipi~no smiren zaqubenik vo denot, stana vozbuden ~eka~ na no}ta. Ne deka ja saka{e temnicata pove}e od svetlinata, tuku zatoa {to ovaa nova, 90

voznemirena temnica na no}ta, mu vetuva{e druga, poinakva, postvarna, posvetla svetlina koja, so seta re{enost odlu~i da ja stigne. Od osmata no} natamu, vo slednite tri meseci, postojano se gleda{e sebesi na vrvot od onoj ist rid na koj upla{en sede{e prvite sedum no}i, no sega ve}e bez strav i sram od sopstvenata golotija, sopstvenata krevkost i ranlivost. U~itelot redovno sleguva{e od nevidlivoto i so prstot od desnata raka poka`uva{e napred kon maglivite {iro~ini {to se tegnea pred niv i postepeno formiraa ~udni oblici i nastani. ‘Go napravi prviot ~ekor. Go pobedi stravot,’ mu re~e u~itelot vo edna od tie prvi no}i koga sedna do nego. ‘Sega }e mo`e{ da vidi{ raboti {to nikoga{ ne si ni pomislil deka mo`e{ da gi vidi{!’ Od levo duvka{e nekakvo sve`o vetre i na \or|ija prijatno mu go lade{e liceto. @e{tinata {to i natamu vladee{e so prostorot ve}e ne mu izgleda{e nepodnosliva. Ne se pote{e tuku sednat do u~itelot go priviknuva{e vidot na prikazite vo dale~inata {to mu se redea pred o~i so, re~isi, filmska brzina. Mnogu li~ea na isteraniot od rajot Adam i na od Boga isprateniot angel Gavril Mihail koj{to, od visinata na Edemskiot rid, niz videnieto mu gi poka`uva{e na Adama posledicite od storeniot grev vo vekovite {to doa|aa a Adam samo tufka{e, se jade{e, se prokolnuva{e za ludata nepromislenost koga od site ponudeni mo`nosti, a gi ima{e nekolku, ja izbra najlo{ata: ja poslu{a plotta, pohotnosta na teloto, strasta kon Eva a ne razumot. No ovde videnieto ima{e sosema druga cel: ne da go upla{i od posledicite na nekakov si storen 91

grev za{to grevot kaj \or|ija, ako go ima{e, si be{e ~isto genetski nasleden, tuku da mu pomogne da si ja krene svesta i da progleda. ‘Gledaj,’ mu re~e u~itelot, ‘}e vidime dve dolgi odewa po makite, na dvajca tvoi imewaci koi, ne od nekoi natprirodni sili, tuku zaradi soznanieto deka bog e vo niv, vo nivnite vnatre{ni neba, svesta, se sprotivstavija, izdr`aa i, preminuvaj}i od vidlivoto vo nevidlivoto, gi pobedija ne samo, navidum mnogu posilnite protivnici, tuku i vremeto. Inaku deneska, tolku vekovi podocna nikoj ne bi znael za niv. Tie, re~isi, vo s#, se izramnija so majstorot Isus osven vo prvosta, se razbira. Vidi gi ~udata {to gi napravija, u~i i progleduvaj!’ * * * * * Naedna{ pred niv se sozdade rimskiot forum. Golemata carska palata bleska{e na toploto, mediteransko sonce. Mnogubroen narod vo beli togi se ima{e nasobrano pred dvorecot. Lu|eto razgovaraa me|u sebe, potoa poglednuvaa kon velelepnoto zdanie so visoki pilasteri, pa pak se vra}aa kon muabetot. ‘Ova e tristotata godina po Hrista,’ mu re~e u~itelot na \or|ija. ‘Majstorot \or|ija, od lu|eto deneska vikan svetija, ve}e e dojden vo Rim kaj carot Diokletijan da mu ja krene svesta za ovoj da ja sfati edinstvenata vistina i da prestane da gi izma~uva, ubiva i tormozi site {to, preku Hrista, se vo obid da stignat do svojot bog.’ Potoa pred niv, ko so nekoe vol{ebno stap~e se stvorija vnatre{nite odai na carskoto `iveali{te. Na visokiot stol, udobno navalen 92

sede{e mo}niot vladetel a pred nego, na samo nekolku ~ekori, kleknatiot \or|ija. ‘Koj si ti?’ go pra{a Diokletijan. ‘\or|ija od Kapadokija, mo}en caru. Imam dvaeset godini i od bogato semejstvo i blagoroden rod sum no po zapoved na onoj {to go po~ituvam i slu{am, rasprodadov s# i razdadov po siromasi i dojdov ovde kaj tebe sproti `elbata na mojot car koj e nad site carevi, da ti uka`am na gre{kite {to gi pravi{ so narodot {to go saka i se nadeva edinstveno vo mojot car, za da se popravi{ i da se spasi{. Za{to koga }e zamine{ od ovoj svet, a ma~itelite, tiranite, sekoga{ brzo i surovo zaminuvaat, na ve~ni maki }e se najde{. Zatoa ti velam popravaj se sega duri si vo svetlina da ne mora{ da go pravi{ istoto vo ve~na temnica i na ve~ni maki!’ Carot Diokletijan malku se podmesti vo sedalnikot, ne mo`e{e da veruva vo drskosta na ovoj siroma{ec a ne mu be{e ni dokraj jasno {to bara od nego. Zad sjajot na sekoj vladar se krie bedata na stvarnosta pa za da ja sfati, iako nikoj toa posebno ne go bara{e od nego, carot sosema mirno ja primi zakanata. ‘A po {to e poseben toj tvoj car?’ pra{a. ‘Samo toj mo`e da te donese pred liceto na boga. Samo toj gi znae pati{tata za tvoeto izbavuvawe, iskupuvawe, pokajuvawe i vra}awe vo pregratkite na onoj od koj site poteknuvame. Tvoite idoli, tvoite jadni kumiri od kapi{teto ne mo`at nikoga{ da ja ispolnat vakvata zada~a. Zatoa se prazni i la`ni. Ostavaj gi {to pobrgu mo`e{ i prikloni se kon vistinskiot!’ ‘Stra{no bezumie ti vleglo vo glavata!’ 93

mu re~e carot na \or|ija koga najposle go izgubi trpenieto otkako mu go zabele`a ~udniot sjaj vo krupnite, crni o~i. ‘Ajde ostavi go milum i pokloni se na na{ite bogovi koi so vekovi nanazad ni go krasat, krepat i {irat carstvoto da ne moram silum da ti go doteruvam umot!’ ‘Vo toa e razlikata, ~estiti care!’ re~e \or|ija mirno, ‘nie govorime za dve razli~ni carstva. Kumirite ti go {irat, krepat, zemskoto, minlivo carstvo a mojot car ti go poka`uva patot kon nebesnoto, ve~no carstvo koe ne e nadvor od tebe tuku se nao|a vnatre vo tebe, vo tvojata svest koja tokmu zaradi zemskata slava i sueta, ti e zatemneta. Vidi ja razlikata! Ona {to e nadvor od tebe a koe ti go nudat tvoite la`ni bogovi e minlivo a samo ona {to e vnatre vo tebe, a do koe mo`e da te odvede samo mojot bog, e ve~no! Zarem ne e izborot o~igleden?’ ‘Frlete go vo zandana!’ svika razluteniot car i stana od tronot. ‘Petnaeset dena dr`ete go samo na voda pa da vidam {to }e stori negoviot bog za nego!’ I Magnentie, blizok carski sovetnik {to sekoga{ sede{e desno od imperatorot, dade znak i nekolku stra`ari vo polna vojni~ka oprema i so stra{ni helebardi go poteraa smireniot \or|ija kon carskite zatvori i go frlija vo najtemnata }elija. * * * * * ‘I posle?’ go pra{a voznemireniot \or|ija u~itelot koga vide deka forumot, narodot vo togi, poplo~enite uli~ki, carskiot dvorec is~eznaa vo maglinata pred niv i povtorno samo nekakvi senki im pominuvaa pred o~i. ‘Bidi trpeliv i }e vidi{!’ re~e u~itelot so 94

vtren~en pogled vo dale~inite nagneteni so sobitija, tradicii, nedooblikuvani konturi i razdvi`ena materija. * * * * * Po malku scenata pred niv povtorno se ras~isti. Nekolku stra`ari go dovedoa \or|ija nazad pred carot Diokletijan koj{to, kako i obi~no, si sede{e, vo bogato izrezbaniot i nakiten prestol. ‘I?’ go pra{a carot \or|ija, ‘ti go vrati gladta umot? ]e se pokloni{ sega na na{ite bogovi pa da te pu{tam da si odi{ so prigodni podaroci tamu od kade {to si dojden ili saka{ sosila da si go vidi{ boga?’ ‘Mene ne mi trebaat tvoite podaroci,’ re~e \or|ija vidno sve` i bodar nebare petnaeset dena voop{to ne gladuval. ‘A i gladta {to misli{ mi ja prati e samo privid {to se dol`i na tvojata ograni~enost i slepilo. Nie, sledbenicite na golemiot majstor Isus, na bogot moj Hrist, nikoga{ ne barame drug da n# hrani. Za{to kako {to Isus, so par~e leb nahrani mnoguiljaden narod vo pustinata, taka i nie, sami se snabduvame so hrana i drugi potreb{tini. Dovolno e samo da se sosredoto~ime na golemata, nepotro{liva, univerzalna supstanca okolu nas, mentalno da go koncipirame sakanoto, da go izgovorime slovoto i baranoto vedna{ }e se stvori. Zatoa maltretirawata od tvoja strana vo taa nasoka za mene se besmisleni, naivni, ograni~eni i, prosti mi {to }e ti ka`am, sme{ni. Zatoa priimaj go mojot bog {to pobrgu za da se spasi{!’ Carot ne re~e ni{to edno pet minuti, tuku samo po~na da gi menuva boite na liceto, od bleda, 95

kon crvena, pa zelena. A koga progovori, odedna{ scenata se razlea, se rastegnaa i likovite se pretopija i se zagubija vo bezli~nata siva masa {to se pojavi pred dvajcata gleda~i. ‘I sega?’ pra{a qubopitniot \or|ija nestrpliv da go vidi krajot na pokazanieto no u~itelot koj{to o~igledno rakovode{e so vle~eweto na nevidlivite konci koi, na negova zapoved, se prepletuvaa, se zavrzuvaa i im davaa oblik na nastanite, si sede{e spokojno i voop{to ne poka`uva{e znaci deka ja zabele`uva vidnata vozbuda kaj detski razne`netiot u~enik. ‘Sega }e otideme edinaeset i pol veka potamu vo vremeto, da gi vidi{ i nau~i{ majstoriite na eden drug golem vernik koj{to, iako vo ~ove~ki oblik i so ~ove~ki slabosti i mani, uspea, pu{taj}i go bog da dejstvuva niz nego, da gi pobedi, zasrami i poni`i najgolemite osmanliski sultani Murat Vtori i sin mu Mehmed Vtori, zemskiot osvojuva~ na dekadentniot, od boga ve}e otpi{an zaradi gomorsko-sodomskiot razvrat, Carigrad.’ ‘Za kogo mi zboruva{?’ pra{a \or|ija silno zasramen od sopstvenoto neznaewe. ‘Za Georgija Kastriot, princot a podocna kralot na Epir i Makedonija, na seta Kutmi~evica so bo`jo sedi{te vo Devol, kaj{to ~etiri veka prethodno `iveel svetecot Kliment i go {irel slovoto bo`jo i go poka`uval preku Hrista patot do boga sednat na sedmoto nebo ili, poto~no, vo svesta na tamo{nite arvanitski `iveja~i!’ * * * * *

96

Potoa povtorno se otvori neboto pred niv i od vorteksot, vitelot od elementi i energii {to kru`ea okolu zamislenata oska i privlekuvaa elementi od haosot okolu nea, se voobli~i preubavata arvanitska zemja, deneska vikana Albanija i dvorecot na velmo`ata Ivan Jovan Kastriot krenat visoko nad utvrdenata Kroja majstorski vyidana vo cvrstata karpa nad Trnavskata dolina. Sega kon katedralnata crkva sveta Bogorodica izgradena pred nekoj vek od ve{tite race na arvanitskite yidari i zografisana od sjajniot talant na mija~kite freskoslikari, vo dolga, sjajna povorka, se dvi`e{e mesnoto duhovenstvo na Krojskata i Dra~kata eparhija na ~elo so veli~enstveniot episkot Georgija Pelin i blagosloveniot patrijarh ohridski Dorotej so grupa visoki crkovni dostoinstvenici, ~lenovi na patrijar{iskiot Sinod. Koga stignaa do vlezot na prekrasnata gradba gi pre~eka masa produhoveni Epiroti, koi voshiteno izvikuvaa ‘Da `ivee Georgija, da `ivee na{iot iden knez!’ Potoa ohridskiot poglavar, otkako gi izvr{i site potrebni slu`enija, se svrte kon mladiot, silen, preubavo graden ma` pred sebe i re~e: ‘Se sobravme deneska, 2 juni od 1443-to leto gospodovo, samo tri meseci po nenadejnoto pretstavuvawe pred gospoda na slavniot knez, mudar strateg i dr`avnik Ivan Kastriot, da go proglasime vo imeto na vselenskiot patrijarh, za nov knez na li~noto i mo}no Epirsko Kne`evstvo, negoviot najmlad sin, doblesniot Georgija Kastriot…’ Potoa scenata se zatemni i pred sosema da se trgne mrakot, zababote mo}niot {um od ~etirieset iljadnata vojska na Ali beg, sinot na Evrenos, koja 97

nabrzo, po neuspe{niot obid da go zavzeme dobro branetiot dreven duhoven centar, Svetigrad, se upati kon Debarskoto pole. Treba{e, po sekoja cena da se pokori i umiri arvanitskata zemja, po zapoved na mo}niot sultan Murat Vtori. Be{e 29 juni 1444 godina, den isklu~itelno `e`ok i sparen, po ispotenite lica na umornite voini se poznava{e, po zamaeniot topot na polulipsanite kowi. Pred vojnicite naedna{ se poka`a mestoto Oraovnik a zad nego {irokata trevna visoramnina obgradena so {umi. I taman generalot saka{e da dade zapoved za zalogoruvawe i odmor, od najbliskiot ~estak se pojavi sjajniot voin Georgija Kastriot srede li~nata garda i grstot kowanici i se istopori pred nego kako planina od prkos i dostoinstvo. Zad grupata na Georgija bea rasporedeni strelci-pe{adijci koi, mirno ~ekaa zapoved od knezot. Na generalot,iskusniot voin od golemite bitki vo Azija od koi sekoga{ izleguval kako pobednik, mu se vidoa tolku malubrojni nebare se postroeni tuka pred nego za voobi~aena vojni~ka smotra a ne da bidat napadnati. Ponesen od gletkata brgu se olabavi i raspolo`i i duhot mu `ivna. Vedna{ naredi napad, no koga trgnaa voinite, s# pove}e epirotski kowanici po~naa da izleguvaat od {umite strani~no i pozadi, taka {to naizgled neviniot grst lu|e na ~elo so sjajniot Georgija postroen tuka da bide zaklan kako `rtveno jagne odedna{ se pretvori vo sna`en obra~ cvrsto stegnat okolu otomanskite sili za{to mudriot knez, po vojni~kata taktika i strategija, izu~ena vo dolgite neprospani no}i od knigite za golemiot negov predok i idol, Aleksandar Makedonski, gi zatvori site proodni mesta a izleznite pati{ta gi popre~i so neproodni bedemi. 98

Toga{ po~na bitkata neposredno pred zalezot na zasramenoto sonce. Tri ~asa se bieja voinite. 12 000 na stranata na Georgija i 40 000 na stranata na Ali beg. Nabrgu odmornite, ve{ti, mnogu iskusni Epirotski voini gi nadvladaa umornite, zbuneti, Otomanci prepla{eni od stra{niot izgled na tu|ata zemja i samouvereniot nastap na nejziniot bogolik voda~. I po~na stravotniot kole`. Vo sekoja minuta se se~ea po ne{to pove}e od 600 ~ove~ki glavi koi, so posmrtna zbunetost se trkalaa po trevnata ramnica i ja rasta`uvaa sve`o dojdenata kve~erina. Reki krv te~ea po brazdite, iljadnici raneti vri{tea do nebo, ofkaa, lelekaa, Oreovec zali~i na avetsko mesto, `alen zamok, seni{no ostrovce srede crvenoto more od sve`a, mlade{ka, nedoiska`ana ~ove~ka krv. Pred sosema da se sno}i, na toa neprokopsano pole, ostanaa da le`at mrtvi 31 680 ~ove~ki su{testva, deca bo`ji, 30 000 od stranata na zbunetiot, jadosan, i vo porazot nepomirliv Ali beg a 1 680 od stranata na Georgija Kastriot. ‘I zo{to sevo ova?’ pra{a \or|ija Krpa~ zgrozen od gletkata {to mu pomina pred o~i, ‘koj e tolku golem krvopiec pa mu e potreben siot ovoj okean od crvena, `ivotodavna te~nost za da ja zadovoli svojata nezgasliva `ed? Ne o~ekuvaj da se voodu{evuvam od pobednikot za{to negovata pobeda za mene e zlostor!” ‘Ne razbira{!’ mu re~e u~itelot, ‘ne stanuva zbor za nikakva pobeda za{to me|u pobedata i porazot razlikata e mnogu mala, a bolkata sekoga{ ista. Misli{ na Georgija mu bilo seedno {to pobedil a zagubil tolku svoi verni podanici koi prethodno voodu{eveno go pozdravuvale, {iroko 99

mu se nasmevnuvale, dlaboko vo sebe go obo`uvale? Veruvaj deka srceto mu se kinelo dodeka ve{ta~ki se smeel i im otpozdravuval na voodu{evenite sogra|ani od Kroja koga triumfalno se vratil tamu po pobedata na Debarskoto pole. Za{to toj, so visoko krenata svest za postoeweto na boga vo sebe, znael deka sekoja, vo o~ite na lu|eto okolu nego, pobeda, za nego e poraz, del od makite nameneti za negovoto telo i du{a pred kone~no da se krene nad niv i da se spoi so Otecot.’ ‘A {to e so drugata strana?’ pra{a \or|ija nezadovolen od odgovorot i s# u{te nakostre{en od mnogute smrtti {to gi vide so svoi o~i. ‘Zarem tie nemaat svoj bog vo sebe {to }e koncipira, }e izgovara i }e sozdava niz niv? Zarem kaj niv nema nade` za krevawe na svesta?’ ‘Gluposti!’ re~e u~itelot. ‘Ova ne ti go poka`uvam za da potcenam ne~ija vera.Treba da znae{ deka bog e ist za site i vo site a razli~nite veri se samo razli~ni pati{ta za stigawe do toj eden ist bog vo site nas. Jas se obiduvam da ti go poka`am patot preku Hrista za{to toj, mi se ~ini, iako najte`ok i najtrnovit od site drugi, prav ód po makite, sepak, koga edna{ }e te donese do celta, navistina si donesen i pove}e nema{ ni najmala `elba za vra}awe nazad!’ ‘Dobro,’ re~e \or|ija, ‘prosti za netrpelivosta. No ~ove~kata svirepost iska`ana vo ovaa krvava bitka navistina me rastrevo`i.’ ‘]e se razo~arav da be{e obratno,’ re~e u~itelot i povtorno go naso~i pogledot vo dale~inata pred niv. \or|ija, nema{e {to drugo, tuku samo malku se podnamesti na vrvot, proba da gi smiri mornicite 100

namonateni po goloto telo i go vperi pogledot tamu kaj{to pred malku go naso~i svojot, u~itelot do nego. * * * * * Sega pred niv povtorno se stvorija konturite na velelepniot Rim. Poleka se otvori podzemnata zandana od carskata palata. Sna`nite vojnici, surovi i poslu{ni, go vle~ea vrzaniot \or|ija Kapadokiski niz dolgite, temni, studeni katakombi kako da teraa pred sebe stoka za klawe a ne ~ovek od boga stvoren i za boga svesen. Pritoa, sekoga{ koga }e im padne{e na um, go udiraa so ostrite kam{ici po goloto telo, go bodea so no`evi vo slabinite, go bockaa so kopja vo ple}ite. Koga stignaa vo ma~ili{teto, edna golema, mra~na prostorija {to bazde{e na }u}ur, zasirena krv i nasilni smrtti, go vrzaa na golemoto, drveno trkalo, na ~ekrkot {to na~i~kan so ostro bru}e cvrsto stoe{e na masivniot stalak i al~no ja ~eka{e svojata nesudena `rtva. Potoa koga go pridvi`ija kolceto i koga svetot od temnica, smrdea, pot i pod od valkani plo~i, mu se zavrte pred o~i i mu go zamati vidot, u~itelot i \or|ija Krpa~ naedna{ vidoa kako od smirenoto, umrtveno telo {to, za o~ite na ograni~enite ma~iteli se vrte{e na trkaloto, krcka{e i blika{e so sve`a mlade{ka krv, izleta eden bel, preubav gulab i si zastana na kamenite skali {to vodea nekade nagore i so ubavoto glav~e si se zagleda vo grdata gletka. Koga po edno vreme se pojavi samiot car Diokletijan da go vidi ishodot od svirepoto nasilstvo, teloto na Kapadokiecot so svisnata glava i okokorenite temni o~i s# u{te se vrte{e na zazbiftanioto kolce a ma~itelite, ve}e umorni od zdodevnoto ~kripewe na trkaloto, bea 101

isposednale naokolu koj kade stignal vo o~ekuvawe seta ovaa dolgotrajna i ve}e besmislena postapka da zapre za da izlezat i so mnogu vino da ja izle~at ma~ninata od groznata gletka na koja bea tolku dolgo izlo`eni. ‘Dali e u{te `iv?’ pra{a carot. ‘Ne veruvam,’ re~e zapovednikot. ‘Ako ne me la`at o~ite koi videle sekakvi smrtti, ovoj, bez nikakov glas, {to e malku ~udno, si umre u{te pri prviot krug na trkaloto!’ ‘Simenete go!’ re~e carot. Vojnicite vedna{ ja poslu{aa naredbata. Vo slednata minuta sprostrenoto, obezdu{eno telo, le`e{e izbodeno, obezli~eno, ispokr{eno, na kameniot pod. No taman carot saka{e da si zamine, gulabot {to dotoga{ mirno si sede{e na skalite, naedna{ mrdna so glav~eto nebare se sepna i izleze od nekoj dlabok, velelepen son i brzo-brzo se vrati vo teloto a ova, na o~igled na zbunetiot car i upla{enite vojnici, lesno se krena, se ispravi, ranite nevidlivo se iscelija, krvta ja snema, koskite se zacvrstija, a bodriot \or|ija mu re~e na carot: ‘Se uveri vo mo}ta na mojot bog? Da ne misle{e deka }e dopu{ti tvoite xelati da me ubijat?’ Carot posede u{te malku, ni{to ne mu be{e jasno no ne saka{e da ispadne slabak pred svoite vojnici, zatoa naredi da go okovaat vo te{ki prangi, da go ostavat vo }elijata dodeka ne re{i {to da pravi so nego i lut od merata nadvor, zamina od zandanata. ‘Go vide pileto?’ go pra{a u~itelot \or|ija. ‘Go vidov,’ re~e ovoj. ‘Samo jas i ti go vidovme no ne i carot ili 102

negovite vojnici.’ ‘[to se slu~i?’ pra{a \or|ija. ‘Edno majstorstvo {to \or|ija go ima nau~eno od prviot majstor Isus. Koga go stavija na trkaloto, toj si ja krena svesta, go umrtvi teloto i vlezen vo nevidlivoto za obi~nite smrtnici, izleze so du{ata od nego i po~eka cirkusot da zavr{i. Potoa spokojno se vrati nazad i sosema gi zbuni navodnite ma~iteli zaedno so neverniot car. Inaku edna sosema obi~na, da ne re~am, po~etni~ka meditacija, koja treba{e, pred s# tebe da ti poka`e deka postojat raboti otade o~iglednoto. Vo migot koga poveruva, mu ja vide du{ata pretvorena vo gulab kako mu izleguva i potoa mu se vra}a vo teloto. Sosema dobro za po~etok!’ ‘Blagodaram!’ re~e \or|ija Krpa~ i ~eka{e novi sobitija da se voobli~at od temnicata pred niv. * * * * * Sega od mrakot nikna prekrasnata Kroja od ~ii ulici i crkvi prepolni so narod se slu{aa piskotnici i lelek. O~igleden strav pred neizvesnata sudbina gi ima{e ispolneto srcata na voznemirenite starci, `eni, deca. Duri i na iskusnite epirotski voini ne im be{e seedno za{to znaeja deka po nekolkute te{ki porazi {to gi do`iveeja turskite generali, sultanot nema da sedi so skrsteni race, tuku }e trgne da ja odmazdi smrtta na iljadnicite negovi verni voini. Osobeno bolni bea katastrofite na Firuz pa{a koj{to so petnaesetiljadna vojska nenadejno trgna od Skopje vo 1445 godina sakaj}i nezabele`an da izleze direktno pred Kroja i da ja napadne no, knezot Georgija, informiran od svite dou{nici, go 103

na~ekal kaj eden od tesnite premini blizu Prizren i celosno go uni{til; i onie dve na Mustafa pa{a: prvata koga no}ta na 27 septemvri 1446 godina, izmamen od ve{tite manevri na Arvanitskiot knez koj{to navidum izigruval pla{livec koj{to pobegnal so voinite i naselenieto pred navalata na mo}niot asker, se opu{til, pa Epirotite, pod zakrilata na temnicata, mu upadnale vo logorot i gi ubile site {to ne uspeale da se izvle~at; i vtorata koga preku Ohrid i dolinata na Crni Drim so petnaesetiljadna vojska na 14 avgust 1448 godina stignal kaj Oraovnik blizu Debar kade{to nenadejno bil napadnat od 4000 vojnici pod rakovodstvo na verniot na Georgija, ve{t vojskovodec Vrana Konti. Iznenadeni i vo panika, Turcite ostavile 5000 mrtvi na bojnoto pole a 3.200 zaedno so samiot pa{a bile zarobeni pa sultanot moral za nego na knezot Georgija da mu plati otkup od 25.000 dukati vo zlato. No sega se ra{irija glasovi deka stra{niot, mo}en sultan doa|a li~no da se presmeta so Epirskiot suveren. Nema{e ku}a, ulica, }o{ vo gradot, kaj{to lu|eto ne ja oplakuvaa pretstoe~kata neizbe`na sudbina. Crkvite bea polni so ma`i i `eni {to se molea za pomo{. @enite si gi kubea kosite, si gi {tipea obrazite i se udiraa po gradi vo obid da gi viknat na pomo{ starite, podzaboraveni kumiri. Sve{tenicite se obiduvaa da go krenat moralot na vojskata i na narodot ka`uvaj}i im gi nebesnite videnija {to gi imale a vo koi knezot Georgija, vo site slu~ai, ja ubiva golemata, silna, mnoguglava, neverni~ka lamja. Od nekade se pojavi i samiot knez, visok, stroen, li~en i, na nasobranite i ohrabrenite od negovata pojava, im go ka`a sopstvenoto videnie 104

vo koe sveti \or|i, hristijanskiot voin i svetec za{titnik na Epir i na celata Arvanitska zemja, li~no go daruval so ognen me~ za da gi uni{ti neprijatelite {to im se zakanuvaat na nivnata vera i zemja. Potoa osamna 5 april 1450 godina. Na granicata od Epirskoto kne`evstvo se pojavi prethodnicata na ogromnata turska armija trgnata od Odrin na ~elo so dostoinstveniot Evrenos-beg. Kroja treba{e da ja brani grofot Vrana Konti so 4.000 vojnici. Georgija Kastriot so 8.000 elitni vojnici, otkako gi izdade potrebnite zapovedi a neaktivnoto naselenie - `eni, deca i starci gi odvede na Venecijanska teritorija vo krajbre`nite gradovi i sela za da gi izbegne nepotrebnite civilni `rtvi, se povle~e visoko na 2.300 metri vo planinata Valmor kade{to go postavi svojot logor. Vo gradot se gledaa prisebnite vojnici kako gi smestuvaat rezervite so hrana i oru`je dovolni da izdr`at opsada do 30 meseci i gi postavuvaat triesette mali topovi na utvrdenite mesta od tvrdinata, a po poliwata zemjodelcite kako go sobiraat siot zrel rod i gi uni{tuvaat posevite za da nemaat mo`nost turskite okupatorski vojski da gi koristat za ishrana. Nabrgu od vrtlo`nata temnica pred u~itelot i vidno vozbudeniot \or|ija Krpa~, se pojavi i li~no mudriot padi{ah, velikiot sultan Murat Vtori, nekade vo maj istata godina, tokmu koga p~enkata {to treba{e da mu ja hrani vojskata po~na da niknuva, koga snegovite se istopija i od pod niv izleze sve`oto zeleno od trevata vo ~istite planinski kotlini i dolini. So sebe vode{e nedobrojna vojska, preku 160.000 vojnici, od koi 90.000 kowanici i 105

70.000 pe{adinci so jatagani i {titovi me|u koi novoorganiziranite trupi jani~ari, golema komora, trgovci, zanaet~ii pa duri i tri iljadi dol`nici i bankrotirani koi bile zemeni vo vojska za da si ja otkupat slobodata ako imaat sre}a da pre`iveat. Ka~en na velelepniot kow, sjajniot sultan ja vode{e ovaa nedogledna masa od Dolni Debar, predelot Matka kon Kroja. Tolku mnogu ma`i ima{e sultanot {to na eden kowanik za da stigne od edno do drugo krilo na vojskata mu trebaa dve nedeli javawe. Ramnicite niz koi vrveja zali~uvaa na more od ~elik. Kow do kow, ma` do ma`. Kopjata formiraa gusta {uma. Bajracite go zatemnuvaa majskoto sonce a me|u niv nema{e ni igla mesto za da padne obi~na kapka voda. Nastapuvaa taka vo bleskav red zad sjajniot padi{ah nebare edna{ nebesnite vojski na rajskiot Sotona koga ovoj, vozgord i nepromislen vo svojata zabluda deka e posilen od najsilniot, krena bunt protiv Semo}niot po {to padna i potemne i be{e nasilno turnat od rajot zaedno so negovite vojski vo nabrzina izgradeniot za niv v`e{ten ad, klokotnata voda {to neprekinato gore{e na ve~nogorliv }u}ur. Nabrgu glomaznata masa go ispolni so vojska i {atori Trnavskoto pole od kade se pru`a{e veli~enstvena gletka kon silno utvrdenata Kroja koja, kako orlovsko gnezdo, srede {umovitite predeli na planinata Valmor, & prkose{e na dojdencite. Sultanot za da gi zapla{i branitelite poka`uvaj}i im ja veli~inata na negovata armija, celi dva dena defilira{e pred yidinite na koi od vreme na vreme se pojavuvaa branitelite, im se krivea, im dofrluvaa sakaj}i da im poka`at deka ne se pla{at ni od niv, ni od koja i da e druga ~ove~ka 106

sila {to naumila da im ja zeme slobodata, verata i mirot. Potoa se slu{na silna grmotevica od aktiviraweto na dvata topa od po 400 litri i osumte topa od po 200 litri so zada~a da ja razorat tvrdinata a pred s#, gradskata porta. Nekolku dena grmea, bieja topovite vo yidinite i bedemite no pregolemata dale~ina zna~ajno im ja smaluva{e efikasnosta. Konfigurcijata na terenot be{e takva {to artilerijata ne mo`e{e da se postavi poblisku tuku, v`e{tenite cevki bieja od Trnavskoto Pole, preku vozvi{enieto Zelen Kamen. Cela nedela se trese{e zemjata, tatnea ridovite i planinskite vrvovi, gorea krasnozdanijata. Duri po istekot na {estiot den se napravi eden mal krater so tesen otvor vo yidinite {to pobudi nade` kaj sultanot deka so masoven juri{ mo`e da se navleze vo tvrdinata. No taman na 12 juni 1450 godina, vojskata trgna napred ne samo {to gi pre~eka isprateniot od utvrduvaweto temen oblak od gusto na~i~kani streli {to gi zatemnija sjajot i ~istinata na majskoto sonce, tuku istovremeno, od gustite zabeli na planinata se pojavi Georgija Katriot so osumiljadnata vojska, go razori voeniot kamp i izvr{i neviden masakr nad Osmanliite. Na bojnoto pole ostanaa da le`at nad 9000 mrtvi vojnici. Nenadejniot napad vo du{ata na golemata vojska go prekina napadot i go frli padi{ahot vo te{ka depresija. Duri na 12 septemvri trgna sledniot silen juri{ kon na~natite yidini na gradot otkako sultanot, vraten od li~niot mrak, gi sobra generalite i im se zakani deka, ako treba, niv li~no }e gi pikne vo topovskite cevki i so niv }e ja osvoi Kroja. No ni toa ne pomogna za{to vojskite bea 107

razbivani u{te vo startot ne samo od silniot ogan frlan vrz niv od vnatre{nosta na tvrdinata tuku i od postojanite, denono}ni napadi od iskusnite voini na Skenderbej koi, del po del, sistematski ja uni{tuvaa glomaznata, te{ko podvi`na sultanska vojska. Posledniot, o~ajni~ki obid na padi{ahot Murat Vtori koj{to so sebe go nose{e i svojot sinnaslednik, silniot i sjaen Mehmet, da go zavzeme centarot na Epirskoto kralstvo, zavr{i neslavno na 26 oktomvri 1450 godina. Taman se vr{ea poslednite podgotovki za navleguvawe vo gradot preku mnogubrojnite otvori napraveni od silnite artileriski udari, nastapi mnogu studeno i do`dlivo vreme, neobi~no za toj del od godinata, pa sultanot zaedno so izmrznatite voini se povle~e od Matija prvin vo Gorni Debar pa ottuka vo Odrin neslavno zavr{uvaj}i ja {estmese~nata opsada. Potoa u~itelot i Krpa~o u{te go vidoa triumfalniot do~ek na Georgija Kastriot vo presre}nata Kroja i smrtta na Murat Vtori od apopleksija na 5 fevruari 1451 godina po pijankata vo ~est na `enidbata na sin mu Mehmet. ‘Dali zabele`a?’ mu re~e u~itelot na \or|ija dodeka ovoj se me{kole{e na vrvot od peso~niot rid. ‘[to da zabele`am?’ ‘Kolkava be{e tagata na Georgija po pobedata. Za{to ni radosta od triumfot po zaminuvaweto na Turcite, koja trae{e tri dena i tri no}i vo Kroja, ni golemite pofalbi doma, ni ~estitkite od evropskite dr`avnici i od papata Nikola Petti li~no koj{to mu dodeli orden sveti Petar vo znak na priznanie za zaslugite napraveni na hristijanskata crkva vo 108

odbranata od nevernicite, ne mo`ea da ja sotrat tagata po zagubenite voini, ~uvstvoto na neizbe`no ma~eni{tvo nametnato vrz nego, vrz negovata blagorodna, dlaboko ~ovekoqubiva, mironakloneta priroda.’ Na krajot od ovoj prikaz u~itelot gi povle~e koncite na temninata, ~udno gi ispreplete za u{te da go vidat umorniot knez kako so golemi br~ki na lice i dlaboki brazdi na srce, plasnat vrz {irokiot krevet pokrien so svileni prekriva~i izvezani i opto~eni so sjajna srma, pla~e sam vrz svojata neprokopsana sudbina: da pobeduva a da gubi! * * * * * Sega pred niv povtorno se stvori velesjajniot Rim po ~ii ulici, nekolku vojnici vo crveni nametki na sebe i so te{ki mazdraci v race go teraa pred sebe vrzaniot Kapadokiec. Im be{e naredeno, na golemiot plo{tad, pred mno{tvo narod, da go probodat so mazdracite i da mu go zemat `ivotot. Koga nasilno go pritesnaa do yidot, iako za ova nema{e nikakva potreba za{to majstorot na duhovnosta so ni{to ne se opira{e, vojnicite eden po drug probaa da mu go probodat razgolenoto telo. No Kapadokiecot ve}e gi ima{e sni`eno vibraciite pa teloto mu se ima{e pretvoreno vo te{ko olovo. Bodea vojnicite, navaluvaa kako netokmu, no nikakov ishod nema{e. Kopjata samo se odbivaa od tvrdoto telo, vrvovite im se tapea, postoe{e opasnost da nastradaat samite navaluva~i. Site nasobrani go gledaa ~udoto, prvin ne im veruvaa na sopstvenite o~i a potoa koga vidoa deka ona {to se slu~uva pred niv e stvarno, poveruvaa vo bogot na Kapadokiecot, vo patot negov 109

kon golemiot Otec smesten na neboto vo negovata svest. A i toj be{e zadovolen i sre}en za{to izlezen od teloto, dodeka gleda{e kako vojnicite se ma~at bezuspe{no da go probodat i da ja izvr{at zapovedta na bezverniot car, vide mnogumina {to mu poveruvaa i so potkrenata svest, trgnaa da go sledat negoviot pat. Me|u niv bea i vojnicite odredeni da go skusat i onaka kusiot negov prestoj na zemjata. ‘I {to stana potoa?’ pra{a Krpa~o. ‘Ni{to,’ re~e u~itelot. ‘Lutiot car, s# u{te neveruvaj}i vo ona {to mu go ka`aa, dojde li~no so najgolemiot mazdrak vo car{tinata i proba da go probodi \or|ija kaj srceto.’ ‘I?’ re~e Krpa~o. ‘I, normalno, se posramoti. A za da ne bide rezilot u{te pogolem za{to s# se slu~uva{e na otvoreno, na golemiot plo{tad, pred s# pogolemo mno{tvo qubopiten narod, zapoveda brgu da go vratat Kapadokiecot vo zandanata do slednoto negovo re{enie.’ * * * * * Sega naedna{ se pojavija silni java~i pod vodstvo na sjajniot [eremet-beg. Poneseni od mlade{kata `ar, bodri od noviot, sve`, mo}en za{titni~ki duh na mladiot i silen padi{ah Mehmet Vtori, javaa tie, ezdea niz makedonskata zemja duri tamu nekade kaj bolskotniot, misti~en Ohrid ne gi pre~eka, nebare padnat od nebo silniot Skenderbej. Be{e ~etirinaesetti avgust 1464 godina, preubav den za slava na `ivotot no, nastapi stra{na smrt, golemo klawe. Pa|aa voinite eden po eden ko klasje pred naostreniot srp od iskusniot `etvar. Padna i 110

samiot [eremet-beg, gordosta li~na na padi{ahot, perjanicata na golemata otomanska car{tina. Ve~erta, koga bog se smiluva nad pre`iveanite i ja smiri krvta na raz`estenite Epiroti, kralot Georgija go proslavi golemiot nastan so obilna ve~era od sve`o izvadena i ispe~ena letnica, nadaleku pro~uenata ohridska pastrmka, endemski vid riba, tolku visoko ceneta {to sekoja nedela be{e ispra}ana vo mraz vo Konstantinopol za peto~nite ve~eri na vizantiskiot imperator. No vedna{ potoa, kako kazna za nedoli~nata proslava na tolku smrtti, zajava mo}niot Balabanpa{a so mnoguiljadna vojska podelena vo dve grupi: ednata trgna od Skopje a drugata od Bitola so namera da se sretnat nekade na sredpat i da trgnat na Kroja. Kralot Kastriot ne ~eka{e ova da se slu~i, tuku vo april 1465, nebare teran od nekoja ve~no `edna a`daja vo sebe, trgna vedna{ protiv ju`noto krilo vodeno od samiot Balaban i go razbi kaj Struga blizu Ohrid. No pobedata be{e bolna, pokatastrofalna za pobednikot odo{to za porazeniot. Za{to po `estokata bitka vo racete na Turcite padnaa nekolku verni voini na kralot: prv Mojso Golemi Debraninot, verojatno negoviot najdobar general, potoa Vladan Murica, pa Gino Muzak, pa Jon Perlat, pa Nikola Eris, pa Georgi Kuka, Gino Maner{… Site osummina istaknati blagorodnici bea isprateni vo Istambul. Iako kralot Georgija bara{e da plati otkup za niv, sultanot Mehmet Vtori odbi za{to ve}e ima{e ras~isteno so sfa}aweto na srednovekovnite vojni kako elegantni, vite{ki bitki me|u vladarite tuku vo niv gleda{e sredstvo za nametnuvawe na svojata volja vrz neprijatelite. 111

Prvin na osumminata plenici im be{e ponudeno da stanat muslimani i da & se priklu~at na turskata vojska. Koga po dve nedeli razmisluvawe, tie odbija, bea `ivi ras~ere~eni a telata im gi frlija na ulica da gi jadat ku~iwata. Seta Arvanija se zavi vo crno. @enite gi zalelekaa pogrebnite ta`alenki. Ma`ite prestanaa da se bri~at. So denovi bieja kambanite od ta`nite kambanarii na velelepnite crkvi. I pred da se rasturi gletkata, crnata ~uma nadvisnata nad jadosanoto Epirsko kralstvo, u~itelot i Krpa~o, s# u{te sednati na visokiot vrv od pustinskoto tumbe, go vidoa kralot Georgija, kako piknat vo najtemniot agol od sjajniot svoj dvorec, sednat na te{kata masa od alabaster, dlaboko potresen od tu~nata zaguba, pi{uva pismo do eden svoj Mle~ki prijatel vo koe po kojznae kojpat ja prokolnuva svojata sudbina:’Ako e to~no ona {to mi go velat istori~arite, toga{ nie sme Epiroti, a eden od nas bil i onoj na koj{to najmnogu li~am, kralot Pir. S# kaj mene e pirovo, a najmnogu pobedite!’ * * * * * Sega povtorno go izvadija Kapadokiecot na toploto, letno sonce koe udira{e bezmilosno po s# `ivo i divo {to se dvi`e{e po rimskite ulici. Samo zdivot na povremenoto vetre, ~uvstvoto od blizinata na studenoto more, gi dr`e{e lu|eto da ne se izbezumat, da ne si izmislat krilja i da ne si letnat ugore nekade vo potraga po poprijatni predeli vo beskrajniot kosmos. No \or|ija ode{e pred vojnicite, raskrvaven, izvalkan, navidum ispien na lice, a, vsu{nost edinstven od site vo mnoguqudniot Rim {to ne ja ~uvstvuva{e `e{tinata. Koga stignaa 112

do edna kova~nica, naedna{ go zgrap~ija silnite ra~i{ta na dvajca vojnici i ne mu dadoda da pretne ni levo ni desno. Toga{ krupniot, surov kova~, bez gri`a na sovest, ili barem taka izgleda{e, grubo mu gi pikna bosite noze vo podgotvenite ~izmi so v`areni {ajki. Carot Diokletijan koj{to ka~en na nosilkata pokriena so belo, otporno na son~evite zraci, platno, ja slede{e gletkata, samo kuso naredi:’Sega so kam{ici terajte go da napravi tri kruga niz na{iot velelepen grad. Da vidime kako }e mu pomogne sega negoviot bog!’ I go poteraa po zagreanite plo~ki. So sekoj ~ekor prska{e sve`a, mlade{ka krv, puka{e ko`ata, gore{e otvorenoto meso. No toj ode{e. So {iroka, otvorena nasmevka na temnoto lice toj ode{e. I kade i da pomine{e, lu|eto qubopitno yirkaa od debelite senki, se podbucnuvaa, so pogledite si pravea i{areti, mnogu, mnogu se ~udea, nikako ne im vleguva{e vo neprosvetlenite glavi deka seto ova se slu~uva pred nivnite o~i: polugol, polumrtov, polu`iv ~ovek so ~izmi so v`areni {ajki na noze i so {iroka nasmevka na lice, gazi cvrsto pred niv pod pekolnoto sonce so namera, ako treba, da go pomine vaka celiot poznat i nepoznat svet. I mnozina poveruvaa ako vo ni{to drugo toga{ barem vo mo`nosta deka neskr{liviov mladi~ poznava nekoj bog, ima nekakva vrska so nekoja vonvremenska sila koja nim im e daleka i nedosti`na. I silno posakaa da ja zapoznaat. Koga najposle zavr{ija trite zapovedani kruga i koga malata pridru`ba zaedno so \or|ija stigna povtorno pred carot, ovoj, otkako zapoveda da mu gi izvadat ~izmite i otkako, siot zbunet, vide 113

deka Kapadokiecot e pove}e od `iv i deka pekolniot ód ne mu napravil nikakov zijan na nozete, tuku tie mu izgledaa pocvrsti, pozdravi od porano, zapoveda da go sednat kar{i nego. ‘Ka`i {to se slu~i!’ svika carot naluteno za{to odvaj se vozdr`uva{e da ne go tresne so me~ot i da ne mu ja prese~e tvrdokornata glava. ‘S# {to napraviv go napraviv so snagata na svoeto mislewe. Niz mo}ta ili niz procesot na mislewe, golem caru, koga vo sebe }e ja priznaeme Hristovata svest, nie mo`eme na{eto telo, nadvore{nite `ivotni okolnosti i na{ata okolina da gi menuvame i da gi razvivame za nikoga{ da ne morame da mineme niz smrtta ili niz promenata {to ja vikame smrt. Prvin mora da znaeme vo sebe da ja otkrieme i da ja razbudime verbata deka Hrist prebiva vo nas, za potoa da go sfatime vistinskoto zna~ewe na Hristovata nauka; da go pu{time na{eto telo da stane edno so bog spored negovata slika i prilika, po koi toa e sozdadeno, potoa da pu{time toa telo da se stopi so sovr{enoto bo`jo telo, da staneme bo`estveni, za toj, bog, da n# vidi. Toga{ imame sovr{eno, bo`jo telo, idealizirano, za~nato i na svet doneseno. Toga{ navistina sme povtorno rodeni od i vo kralstvoto bo`jo. Tokmu ova go napraviv, golem caru. Zatoa tvoite ograni~eni, zemski nameri, ne mo`ea ni{to da mi na{tetat. Kolku pove}e go ni{ti{ moeto vidlivo telo tolku od nevidlivoto, bo`joto, jas zemam i povtorno go obnovuvam!’ ‘Vrzete go!’ svika pobudaleniot Diokletijan i zapoveda da mu go viknat ma|osnikot Atanasie, poznat rimski ve{ter i vol{ebnik vo kogo ja polo`i 114

poslednata nade` deka }e ja otkrie tajnata na neuni{tliviot Kapadokiec. * * * * * Pred u~itelot i pred Krpa~o sega povtorno zajavaa mo}ni voini. Dvaeset iljadi na broj predvodeni od silniot Jonuz-pa{a. Vedar i samouveren, roden brat na u{te posjajniot Balabanpa{a koj{to vo toa vreme so ogromna vojska se ima{e potorno zalogoreno pred krojskite porti so namera edna{ da gi probie, da vleze vnatre i da gi sotre du{manite na padi{ahot a osobeno kralot Georgija li~no. Java{e toj neumorno od gradot Kowuh so cel da zalogori kaj Mala Trnava i da mu pomogne na brata si. No odedna{ 6.000 voini na kralot Georgija go pre~ekaa kaj tesnata klisura na rekata Arzen, vo reonot na Golem Preslap. Zapo~na napad od site strani i nastana neviden kole`. Pa|aa glavi, se presvitkuvaa tela, letaa ekstremiteti, pobudaleni kowi ‘r`eeja i se frlaa vo temnosinite vodi. So tu~ni sozli pla~e{e sonceto so krupnoto, nevino, {iroko lice nadvisnato nad tesnecot. Golem lelek se krena, piskotnici ne~ueni od ranetite, vri{tewa grozni od nedoumrenite. Planinite na obete strani od rekata se zani{aa u`aleni i zasrameni od klaweto. Toga{ hrabriot Jonuz-pa{a sleden od vitkiot negov sin Eder-pa{a, so krenati sabji trgnaa pravo kon kralot Georgija so nade` deka }e go kutnat i ubijat i taka }e ja re{at bitkata vo svoja korist. No Georgija im ja vide namerata i taman mu se dobli`ija, zamavna so te{kata sabja i mu ja otse~e desnata raka na Jonuz-pa{a fa}aj}i go istovremeno sin mu, Ederpa{a za kosi i nedavaj}i mu da go upotrebi jataganot. 115

Mladi~ot, upla{en od ve{tiot poteg na kralot no i zgrozen od gletkata vo koja negoviot sakan tatko bezuspe{no se obiduva{e da ja zapre neposlu{nata krv {to mu {ika{e od prese~enata raka, klekna na kolena i go pomoli Georgija da go prosti tatko mu a nego da go ubie. Toga{ blagorodniot Epirot, razne`en na srce, sleze od kowot, so lenena tkaenina mu ja povi ranata na Jonuz-pa{a, go spre~i istekuvaweto na krvta od teloto i na voshitenite voini im re~e: ‘@ivejte! Jas sum hrabar ama ne i svirep! Jas sum Kastriot, kral na Epir, Makedonija i cela Arvanija! Raduvajte se!’ Potoa stivna bitkata a po karpite, trevjeto, golinite, nasekade po bojnoto pole ostanaaa 6.700 mrtvi turski vojnici, s# delija do delija, radost nedorascutena na `ivotot, `al te{ka za majkite, sestrite, bra}ata, tatkovcite, `enite ako gi imaa. Potoa pred o~ite na u~itelot i Krpa~o se stvorija yidinite na Kroja koi {est meseci od taa 1466 godina gi napa|a{e so silen artileriski ogan mo}niot Balaban-pa{a, gi podjaduva{e, gi cepe{e, gi podgotvuva{e za zavr{en udar. No toga{ stigna vesta za stra{niot poraz na brat mu Jonuz-pa{a vo `ednata klisura na rekata Arzen. Likot na pa{ata se izobli~i, bezumie mu zavladea na `eleznoto lice. Nikoj ne znae zo{to, dali od strav, dali od gnev, dali od `elba za sekavi~na krvnina, svirepa vendeta za{to i samiot be{e potur~en Epirot, odedna{ pred o~ite na v~udovidenite vojnici, toj sam, ka~en na kow, trgna kon tvrdinata. Koga dojde pred visokite, gradski porti, svika na siot glas: ‘Predajte se, gadovi ili pepel }e ve storam!’ Potoa ti{inata {to nastana samo ja naglasi bezumnosta 116

na nepromisleniot pa{in poteg. Stoe{e toj taka, so krenati race, so pogled svrten kon od ognot pocrvenetoto Krojsko nebo, nebare saka{e so ovaa drska metanija da mu se dobli`i na gospoda za ovoj brgu da stori ne{to i da mu ja isceli bolkata. Toga{ nad tvrdinata se pojavi eden od branitelite po ime \or|e Aleksov koj{to nabrgu potoa }e vleze vo legenda, i, bez nikakvo razbirawe za pa{inata ukma, ladnokrvno, so eden precizen istrel go pogodi pravo vo vratot. Potoa, pred da se zatvori i ovaa epizoda od prikazanijata na u~itelot, u{te go vidoa Balaban-pa{a kako odjava nazad do pred svojot {ator kaj{to padna mrtov, begstvoto na obezglavenata i ispani~ena vojska koja ostavi zad sebe pove}e od 35.000 mrtvi i kiseloto zadovolstvo na liceto od Georgija koj{to, izlezen na yidinite od neosvoivata tvrdina, smrtta na pa{ata ja primi pomalku kako triumf nad neprijatelot a mnogu pove}e kako neizbe`en del od sopstveniot poraz. * * * * * Sega povtorno se poka`a bolskotniot Rim plivnat vo sjajot na pladnevnoto sonce. Zadi{ani, ispoteni, {a{ardisani od nepodnoslivata `e{ina, dvaesetina vojnici so kazmi i lopati kopaa golema dupka vo gradinata pred carskiot dvorec. [tom telata i glavite im is~eznaa vo iskopinata, na znak od zdrveniot centurion, izlegoa nadvor i po brazdite navratija voda od gradskiot vodovod. Koga po ~as-dva se napolni dupkata, nekolku vojnici na obi~ni drveni tezgeriwa donesoa nekolku kupovi kamena var i vnimatelno gi isturija vo vodata. Varta brgu za~r~ka, zaklokoti i bezmislosno ja 117

poka`a svojata grda `ed po brzo, efikasno gasewe. Po nekolku ~asa varnicata be{e podgotvena, navidum bezopasna a vsu{nost smrtonosna za s# `ivo i divo {to, naj~esto od nevnimanie, }e se zaleta i bezglavo }e padne vo nea. Mnozina Rimjani, Rimjanki vaka go imaa zagubeno `ivotot a najmnogu Rimjan~iwata koi vo `arot na igrata, koja i da bila, zaboravaa na opasnostite {to gi demnea osobeno od iskopanite varnici so gasena var vo koi, ako edna{ padnea, alarmiranite i nesre}ni roditeli, so pomo{ na rodninite i sosedite, so te{ki maki gi vadea nivnite piftijosani i izobli~eni telca za, uplakani i izbezumeni, pristojno da gi pogrebaat vo nenasitnite grobnici. Sega poleka po~na da se nasobira qubopiten narod. Od sekade doa|aa plebejcite a i nekoi patricii. Od domovite, od kr~mite, od bawite: od le`ernite ni{alki se simnuvaa, od prepolnite masi so izobilna hrana stanuvaa, od pod prijatnite mlazevi na mlakata voda se istavaa. Site odea vo ist pravec. Kon varnicata. Potoa od carskata zandana, re~isi ugol gol osven tenkata tkaenina preku plodilata, go donesoa \or|ija. Vrzan, izboden, okokoren. ‘]e se premisli{ sega ili ne?’ go pra{a carot Diokletijan koj{to trgnat malku ponastrana, sede{e pod debelata senka od stoletniot ~inar. ‘Ha!’ samo re~e ispieniot \or|ija {to be{e dovolno, razgneveniot car da im dade znak na vojnicite a ovie poslu{no i bezmislosno da go piknat Kapadokiecot vo belata varnica ostavaj}i mu ja samo glavata nadvor. Nastapi mrtva ti{ina vo koja samo se 118

slu{a{e klokotot od toplata, bela masa {to lakomo si go priimuva{e spu{tenoto telo. Vrz golata glava ostavena nad belata klokotnica bezmilosno udri da pe~e v`arenoto sonce. S# be{e protiv Kapadokiecot. I zemjata vo koja vaka nasilni~ki i nesoodvetno go piknaa i carot {to plamte{e vo neviden bes i vra~ot Atanasie {to podmolno mu go dade ovoj sovet i nasobraniot narod {to go fa}a{e strav pri pomislata deka ma~enikov bi mo`el po nekoe ~udo da se spasi i da im gi uni{ti site na~ela na nivnoto ograni~eno `iveewe i yvezdite {to no}e guveeja na ~istoto nebo i veterot {to nautro }e zaduva{e kolku da ja krene pravta od sporednite uli~ki i da mu gi zapra{i o~ite. Tri dena i tri no}i go ostavija taka \or|ija vo surovata varnica. Na ~etvrtiot zapoveda carot Diokletijan na slugite: ‘Otvorete go \or|ija i donesete mi edna koska od nego!’ Otidoa slugite, go izvadija od varnicata i site padnaa vo ~udo i gi fati silen strav za{to ~ovekot be{e sosem zdrav a liceto mu svete{e kako sonce. Carot Dikletijan ja ~u vesta i zapoveda da mu go donesat Kapadokiecot pred nego. Mu re~e: ‘[to stori sega pa vaka neverojatno go pre`ivea smrtonosniot klokot na varnicata?’ \or|ija go gleda{e so `alewe no be{e re{en dokraj da gi izvede svoite majstorii za da go ubedi carot i da go preobrati na vistinskiot pat. ‘Vidi, ~estiti care,’ re~e \or|ija, ‘pred nekoj den ti govorev deka so spoznaena Hristova svest mo`e da se menuva sopstvenoto telo za da ne mine niz nastanot nare~en smrt. Koga tvoite slugi me piknaa vo zovrienata var jas vedna{ go isprativ teloto gore, kon univerzalnata razumska supstanca 119

od koja toa i nastana, a koga me izvadija povtorno si go zedov ili povtorno go sozdadov vo negovata sovr{ena nadvore{na forma. Vo me|uvreme, dodeka site vie se xarevte vo varnicata veruvaj}i deka taa brgu }e mi gi sekne `ivotnite tokovi, jas cvrsto go dr`ev teloto vo negovata ~ista, duhovna, sovr{ena sostojba a vibraciite maksimalno mu gi sni`iv. Na ovoj na~in mo`eme ne samo teloto, tuku sekoja pogre{na vera, sekoj zastaren `ivoten uslov, sekoj grev, siot na{ minat `ivot, bez ogled kakov bil, dobar ili navidum lo{, da gi obrabotime. Nebitno e {to si sozdal, ili drugi okolu tebe, cel kup nepravilni `ivotni stavovi ili somne`i, zaradi nedoverba ili od strav – na s# toa, nebare si piknat vo varnica, mo`e{ da mu re~e{: ‘Sega te vra}am vo golemiot okean na univerzalnata razumska supstanca od koja site stvari proizleguvaat i kaj{to s# e sovr{eno i od koja i ti si stvoren za povtorno da se rastvori{ vo elementite od koi si sostaven. Ottamu, koga mi e po volja, te vra}am nazad vo druga, podnovena, sve`a, sovr{ena forma. Taka storiv so teloto, ~estiti care, i sega si go vrativ poprefineto, sovr{eno vo radosta i ubavo vo sopstvenata sloboda. Ili, kako {to velime nie, toa e so Hrist vo bog povtorno da se rodi{!’ Carot ne znae{e {to da ka`e na ova. Samo luto gi kokore{e o~ite, se yvere{e de vo nemo}niot i obesna`en Atanasie de vo caricata Aleksandra koja, u{te od denta koga dojde \or|ija kaj niv, vnimatelno gi slede{e site negovi postapki, site negovi misli i postoe{e realna opasnost da poveruva vo negoviot bog a so toa da ja preobrati barem polovinata car{tina. Vo nalet na silna qubomora, otkako naredi povtorno 120

da go frlat Kapadokiecot vo zandana, Diokletijan celi no}i nespan, babuwosan, kru`e{e niz dobro provetrenite carski odai obzemen od edinstvenata misla kako da go sotre ovoj partalav, bezobrazen, neverni~ki natrapnik. * * * * * Ogromna turska vojska na ~elo so sultanot Mehmet Vtori nikna od temnicata pred u~itelot i Krpa~o. Be{e prolet, april mesec od 1467-ta godina vo Makedonija niz koja sega minuvaa sjajnite voini. Sultanot, lut na vesta za smrtta na slavniot Balabanpa{a brza{e da ja zadovoli povredenata sueta, da ras~isti edna{ zasekoga{ so nepobedliviot Epirot. I u{te ima{e namera, vo ód, {to se veli, da go obnovi i da go vrati vo upotreba xadeto koe do propasta na vizantiskata vlast, be{e glavna me|unarodna mar{ruta ve}e dve iljadi godini. Od Dra~ do Solun, trgovskiot pat postoe{e vo Makedonija barem od pettiot vek pred Isus, od vremeto na makedonskite Argeadski kralevi Aminta Prvi i Alketa ili, porano, od vremeto na Ajrop Prvi, Filip Prvi i Argaj ili, mo`ebi, u{te porano od vremeto na samiot Perdika Prvi a Rimjanite, po sre}nata pobeda nad posledniot makedonski kral Persej vo golemata bitka kaj Pidna vo 168-ta godina pred na{ata era, go popravija, go poplo~ija i mu go dadoa imeto Via Ignacija. Sega noviot, velik i bleskav osvojuva~ ~ija potajna `elba be{e da go obnovi Rimskoto carstvo i sam da zastane na negovo ~elo, treba{e da mu ja otstrani zapu{tenosta i da mu go vrati stariot sjaj. Kaj Ohrid, blizu do Arvanitskata granica, sultanot gi vide vo dale~inata, temnite, 121

negostoqubivi planini krenati do nebo kako gigantski angeli-~uvari. Desno od nego, zemji{teto poleka raste{e i se izdiga{e do dale~nite, visoki pasi{ta kaj Gali~nik, zeleno-beli od varovni~kite karpi niknati me|u rasjeto vo koi se slu{a{e samo bleeweto na stadata ovci. Nad nego, vo ~istiot vozduh visea bistrooki sokliwa. Levo be{e Ohridskoto ezero, triesetina kilometri srma i sinilo, ~isto i proyirno do stotina metri dlabo~ina zaradi podzemnite izvori {to nepresu{no go snabduvaa so voda. Na ezeroto se lelkaa primitivnite ~unovi na ribarite {to li~ea na izdlabeni stebla so grubi krmi zaka~eni na niv so obi~ni {ajki. Na bregot dro~ea vo spokojot ve}e ostarenite vizantiski crkvi a sekade naokolu se {areneeja ovo{tarnici, lozja i bav~i, beli volovi i bivoli i jata `eravi. Sultanot go svrte grbot na ovoj zemski raj i & naredi na lesnata pe{adija da go napadne preminot ]afasan. Potoa im naredi na drvose~a~ite i na del od pe{adijcite da gi se~at drvjata, da gi ras~istuvaat grmu{kite i ~estacite i neproyirnite zabeli, da gi ramnat i popravaat neramnite, neproodni pati{ta, da gi pro{iruvaat i maznat za da pomine celata armija od kowanici, pe{adijci, tovarni `ivotni, koli, komori. Potoa, po celi denovi viugavewe po zastra{uva~kite pati{ta na rabot od pomamni provalii i bezdni, me|u gustite {umi od staro dabje i buka zarasteni na grbot od karpestite planini koi nalikuvaa na skameneti dalgi od nekoe nebesno more, vojskata po~na poleka da se spu{ta kon ve}e vidlivata purpurna dolina na rekata [kumba. Nabrgu sinite vodi na rekata stanaa crveni koga razgneveniot sultan zapoveda kole`, ubivawe i 122

uni{tuvawe na s# `ivo i divo {to }e im se ispre~i na pat. Ima{e namera, u{te na samiot po~etok, da ja skr{i sekoja volja za otpor. Siot region po dolinata sosema go opqa~ka i opusto{i, a potoa prodol`i natamu. Go pale{e `itoto ili go sobira{e za svoi potrebi, ubiva{e, uni{tuva{e. Koga gi opusto{i dolinite, ja podgotvi vojskata i trgna kon planinite, kon preslapite i dervenite, presekite i prelezite, kon utvrduvawata vo ridovite kaj{to nesre}nite Epiroti imaa pobegnato zaedno so `enite, decata, stokata, oru`jeto. Sultanot naredi silen napad so site raspolo`livi sredstva. Fiuknaa strelite, zabobotija lesnite topovi. Begaa Epirotite a vojnicite gi prestignuvaa, gi fa}aa i gi ubivaa. Mnozina zarobija a mnozina, vo strav i panika pred bezmislosnata sila sami se frlaa vo sindiliite, vo nivnite neprokopsani izgini{ta. Cela vojska se vdade po begalcite a koga se vrati nazad vo logorot, nebroen be{e plenot od ma`i, `eni, deca, stoka, nakit. Mnogu Epiroti gi zagubija `ivotite, nekoi vo borba, nekoi po zapoved na sultanot otkako bea zarobeni. A bea fateni po planinite preku 20.000 `eni, deca, ma`i. Potoa, so izmama i po pat na predavstvo, padna Hidna, utvrduvawe na Crni Drim, reka isklu~itelno va`na za mobilnosta na Epirotskite vojski. Site vo tvrdinata, starci, `eni, deca, vojnici na lice mesto gi masakriraa. Potoa mo}niot sultan ja naredi obnovata na drevniot, razru{en grad, od Slovenite vikan Kowuh vo ~ija blizina se nao|a{e velelepniot manastir posveten na Jovan Vladimir. Koga go izgradi i go utvrdi i go nare~e Elbasan, vo nego postavi silen garnizon sposoben vo sekoe vreme ne samo 123

da go brani gradot tuku i postojano da ja napa|a i torturira opkolenata Kroja. Otkako zazede i uni{ti i nekoi pomali tvrdini preku koi kralot Georgija se snabduva{e so hrana i oru`je, otkako go zapla{i Dra~ i jasno im pora~a na Mle~anite do kade im e atarot, iako, bez da ja osvoi Kroja, sepak zadovolen od storenoto, a prisilen od vremenskite priliki, se vrati nazad vo Konstantinopol. Pred da se zatvori gletkata, u~itelot i \or|ija Krpa~ot od visinite na svojata peso~na opservatorija, vo taa ta`na, ste`nata esen od 1467ta godina, go vidoa u{te umorniot, prosed, skr{en od taga i nespokoj kral Georgija Kastriot, kako rastrgnat od bolkata po mrtvite i nerazbiraweto od `ivite, raspnat na nevidliviot krst nad s# u{te neosvoenata Kroja, so krupni solzi pla~e vrz sudbinata na svojata preubava no opusto{ena zemja. * * * * * \or|ija Kapadokiecot nikna naedna{ od neproyirnata, vozdu{na tkaenina {to u~itelot, so nevidlivite konci, ve{to ja veze{e pred o~ite na Krpa~o. Iako o~igledno tormozen, torturiran, toj zastana pred lutiot Diokletijan, gord, dostoinstven, smiren. ‘[to da pravam so tebe?’ re~e pove}e za sebe, vo o~ajni~ki monolog, carot. ‘Najdi si go patot preku Hrista,’ re~e \or|ija, ‘ne sum jas biten tuku ti i narodot {to go ubiva{! Ostavi gi sirotite da stignat do sebe za{to ima mnogu pati{ta ama celta e edna –bog vo nas!’ Carot vide kako od zad zavesite izleze ubavata carica Aleksandra, klekna pred nego i mu 124

re~e: ‘Poslu{aj go! Zarem ne gleda{ deka ~ovekov e svetec?’ Diokletijan ne mo`e{e pove}e da izdr`i. ‘Zarem i ti?’ & re~e gnevno, ‘zarem i ti gi ostava{ na{ite svetli, neimoverni bogovi i saka{ da trgne{ po patot na ovoj crnorizec, ovoj zatemnuva~ na presvetloto sonce?’ I vo neviden bes, ja zede sabjata {to vise{e na yidot vedna{ tuka do prestolot, zamavna i so toj eden ve{t i iskusen poteg precizno mu ja otse~e glavata na spokojniot \or|ija. Caricata krikna i se frli vrz trupot {to ostaven bez glava, poleka se zani{a, zagubi ramnote`a i nekontrolirano tresna vrz poplo~eniot pod. Carot u{te pove}e razgneven, bez razmisluvawe za{to lutinata mu gi ima{e zatemneto site }elii na razumnosta, re~isi rutinski ja spu{ti povtorno zamavnatata sabja vrz vratot na nesre}nata carica. Koga po edno vreme se osvesti od neprirodnata sostojba vo koja se nao|a{e, se vide deka ja sfati seta svirepost na ~inot {to vo svojata neograni~ena zemska vlast neodgovorno go stori. Preblede, se smali, se stutka i so s# u{te dokraj nezagubenata ~ove~nost, zalipa nad pokojnicite. I naedna{, kako bo`ji odgovor na carskoto pokajanie, od telata i glavite na ubienite po~na da te~e dro~no miro, blagoprijatna, gusta, bezbojna te~nost. Te~e{e toa nepresu{no nebare vo tie dve obezdu{eni snagi se skriva{e nekakov nevidliv ’rvenik {to grga, klokoti, brzga, {ika i ima namera da go preplavi ne samo dvorecot, ne samo carskite palati i imoti, ne samo ulicite i ku}ite na ve~niot grad, tuku i celata, ogromna, nedoodna, prostrana 125

car{tina. Carot, nebare {ilnat od nekakva novoprobudena sila vo sebe, se dobra do potokot {to se zasiluva{e, se izmi i se nama~ka. Vedna{ seti neimoverna lesnina na du{a, olesnenie kakvo {to nikoga{ ne po~uvstvuval vo siot svoj naporen, imperatorski `ivot. Mu ide{e da letne od sre}a i radost, tolku podmladen i is~isten se ose}a{e. Vo novoprojavenata nesebi~nost, zapoveda site negovi podanici da se naredat i eden po eden da pominat i da se izmijat vo le~benite vodi na s# posilniot potok. I grgna narod otsekade. Redici plebejci i patricii zastanati na `e{koto sonce, uporno, so saati ~ekaa da dojde nivniot red. A koga }e dojde{e, }e pominea pokraj dvete svetli tela, }e podzastanea, }e se poklonea, }e se nama~kaa od miroto i so nova `ar vo o~ite, }e izlezea nadvor. I site {to poveruvaa vo ~udesnite mo}i na miroto se izle~ija. Mnozina vlegoa sakati a izlegoa zdravi i pravi. Mnozina so tri ili ~etiri prsti na racete, po mieweto izleguvaa so pet. Mnozina ulogavi, alipni, kostobolni, fateni, bez zadr{ka proodea. Edno ~udo gluvi proslu{aa, prst i pleva slepi progledaa. S# bolno vo Rim ozdrave, s# nam}oro se nasmea, se nemturno progovori. Rim preku Hrista go najde patot svoj do boga, i se prerodi. * * * * * Rastrevo`en i lut {to ne uspea dokraj da go zapre yverskoto pusto{ewe i kole`ite na raznebiteniot sultan, podgrbaveniot, zabraden, vidno voznemiren kral Georgija, java{e sega nadolu po padinite na strmnata Valmor Planina dlaboko potresen od poslednite nastani. Be{e 16 januari od 126

1468-to leto gospodovo, luto sredzime koga retko koj se osmeluva{e da krstari niz pokrienite so debel sneg planini. No toj mora{e da java. Napred i nadolu kon primorskite nizini, kon gradot Leska na vtoriot Sobir na Kne`evskiot sojuz formiran tamu pred dvaeset i ~etiri godini za da se zajakne otporot kon mo}niot osvojuva~. No sega o~ekuvawata i nade`ite ne bea tolku visoki. Ne deka im nedostiga{e hrabrost, ne deka narodot potklekna pred nasilstvata, grabe`ite i pusto{ewata, tuku zaradi nastapuva~kata ekonomska beda i nerazbiraweto na Evropejcite za golemata ihtiza po pomo{ {to ja ima{e Epirskoto kralstvo po dolgogodi{noto bavno, no sigurno iskrvaruvawe. Java~ot iako stabilen na cvrstoto sedlo, sepak izgleda{e ispien i zdravstveno na~nat od mnogute godini iscrpuva~ki `ivot, osobeno od poslednite tri prepolni so op{ti i li~ni porazi no i so pobedi koi, isto taka, za nego bea katastrofalni. Dodeka ezde{e kon preubavoto grat~e edinstveno {to go prave{e da se ~uvstvuva sre}en be{e pomislata na sigurnoto zasolni{te {to vo slu~aj na nepredvidena katastrofa, so svoite prethodni zaslugi, go osiguri kaj Neapolskiot kral Ferante za svoeto preostanato semejstvo po smrtta na dvata sina; `ena mu, preubavata kralica Marija Andronika Komnen i sin mu, mladiot Jovan Kastriot. No kusata sre}a vedna{ mu ja zatemnuvaa mnogute likovi na negovite bliski prijateli, podanici, voini koi sega, nasilno piknati vo smrtta, mu doa|aa pred o~i, mu ofkaa, mu se `alea za nepodnoslivite uslovi na posle`ivotot vo koj, ne po nivna volja, bea turnati. Rastrgnat od bolka i umoren od dolgoto javawe 127

najposle stigna vo Leska i, ne obra}aj}i premnogu vnimanie na nasobraniot narod koj{to freneti~no go pozdravuva{e, brgu se pikna vo kne`evskiot dvorec. I dodeka knezovite se pra{uvaa {to stanuva so nivniot voda~, toj legnat na {irokiot krevet odvaj i da se sprotivstavuva{e na buniloto {to mu nadojde i mu go gore{e bespomo{noto, omrclaveno telo. Verojatno zarazen od malarija ~ij bacil bezmilosno mu se pikna vo snagata pri preminuvaweto na bliskite, primorski mo~uri{ta, kralot Georgija koj{to, vo dvaesetina `estoki bitki ne se zdobi ni so obi~na grebnatinka, sega napadnat od obi~nata no opasna bolest, stenka{e bespomo{no na postelata vo {irokata odaja na kne`evskata palata vo Leska. Nekade pred zori, na 17 januari 1468 godina, po~ina. Taman napolni 63 godini. Koga nabrgu nastapi sneveselenata, hmurna mugra i koga se obznani vesta za tragi~niot nastan, cela Leska se zavi vo taga i `al. Na op{tiot pla~ {to se slu{a{e od sekoja ku}a, od sekoj rid, od sekoja padina, temelite od krasnozdanijata se treseja. Vojnicite, `enite, decata, starcite, novite siraci na `alnoto Epirsko kralstvo se udiraa po ~elata i si gi kubea kosite dodeka kambanite od okolnite crkvi neprestajno bieja objavuvaj}i go iska~uvaweto na nebo na Golemiot Skenderbej. Desetina godini podocna koga Turcite go osvoija gradot Leska, na zapoved od nivniot voda~ provalija vo katedralnata crkva sveti Nikola vo koja bea pogrebani posmrtnite ostanki na kralot Georgija Kastriot. Treba{e da se vidi so kolkava `ar, so kakva turkanica, okokorenite voini go otkopaa grobot i gi izvadija negovite koski na {irokiot prostor vo 128

dvorot od crkvata. Koskite bea beli, sjajni i {irea zaslepuva~ka svetlina vo crkvata, vo gradot, nad moreto, nad visokite vrvovi od gordite planini s# u{te ta`ni po svojot neprikosnoven gospodar. Nabrgu zapliva vo nivniot sjaj celiot Epir, celata Arvanija, celata Makedonija. O{umoglavenite i zaslepeni vojnici brzo-brzo si zedoa po par~e od bolskotnite koski i ko amajlii si gi obesija na gu{ite za da bidat hrabri i silni kako nivniot sopstvenik. A koga ovie izlegoa, od dvorot na crkvata sveti Nikola denovi potoa se slu{a{e xagorot od nadojdeniot narod, od nasobranite Epiroti koi, vo dolgi redici, pominuvaj}i pokraj otvoreniot grob, so racete se dopiraa do mestoto na koe do pred malku le`ea svetite mo{ti i mignovno izle~eni od sobraniot v gradi strav pred nepoznatata sudbina {to gi ~eka{e pod jaremot na novite gospodari, so nov sjaj vo o~ite, se vra}aa nazad vo svoite skromni `iveali{ta. * * * * * Sega sosema se zatemni scenata pred dvajcata gleda~i koi s# u{te sedeja gore na vrvot od peso~niot rid. Vetreto se zasili, `e{tinata tivna. ‘Ova bea dvete odewa po makite spored primerot na Isus,’ re~e u~itelot, ’po koi ne slede{e smrt, kako {to im izgleda{e i im izgleda na onie ograni~eni od ~ove~koto, tuku samo izve`ban premin na vidlivoto vo nevidlivo. Dali sega veruva{?’ ‘Jasno mi e deka ova e vozmo`no,’ re~e \or|ija Krpa~ot. ‘Treba samo da se krene svesta, da se stigne do bog vo nas i da se stane edno so nego. Toga{ mo`e da se menuva, spored na{a `elba, minatoto. Vo migot, mislam, koga }e se postigne pomiruvawe, spojuvawe, 129

stanuvawe edno so bog.’ ‘Taka e,’ re~e u~itelot. ‘Vidov {to stori Kapadokiecot i vidov {to stori Georgija Kastriot,’ re~e povtorno \or|ija. ‘I sosema se soglasuvam deka preminite vo nevidlivo bea neizbe`ni.’ ‘Ne bea samo neizbe`ni,’ re~e u~itelot, ‘tuku posledni, o~ajni~ki obidi na bog, preku ovie dvajca, kako edna{ niz raspetieto na Isus, da gi ubedi lu|eto deka treba da se stremat kon nego. [to e pravo, treba da se ka`e deka ne e Isus edinstveniot pat do Nego no jas go pretpo~itam Isus i negovite majstorstva.’ ‘I ka`i mi u{te,’ pra{a \or|ija,’kako i zo{to se izveduvaat site onie trajni isceluvawa?’ ‘Tie se najposledni dokazi za iznao|awe na patot,’ re~e u~itelot. ‘Preminati vo nevidlivost, i edniot i drugiot \or|ija znaeja deka bolestite i stravot se, isto taka, samo malo del~e od boga ili od na{eto vistinsko Jas kako {to se gabite del od bilkite na koi im se zaka~ile. Tie se bolni izrastoci na na{eto telo {to sme gi dobile kako rezultat na kotkaweto pogre{no mislewe. Mislata na bolest i strav i samata bolest i samiot strav ne se ni{to drugo tuku pri~ina i posledica. Izbri{ete ja pri~inata i posledicite }e gi snema. Ugasnete go lo{oto sfa}awe i bolesta i stravot }e gi snema. Taka le~e{e Isus i vidliv i nevidliv. Taka le~e{e od bolesti Kapadokiecot preminat vo nevidlivoto. Taka le~e{e od strav Georgija Kastriot isto preminat vo nevidlivoto.’ ‘Mo`e malku pokonkretno?’ re~e Krpa~o. ‘Obajcata, iako vidlivi za narodot samo niz miroto ili svetlite mo{ti, prvin ja gasea lo{ata 130

slika vo svesta na onoj na kogo mu pomagaa. Potoa gi povi{uvaa vibraciite na svoite tela i svoite misli gi povrzuvaa so mislite na bo`jata du{a i gi zacrtuvaa vo apsoluten sklad so mislite za ~ove~koto sovr{enstvo koi, kako takvi, postojat vo bo`joto na~elo. Taka vibraciite na nivnite tela stanuvaa ednakvi so vibraciite vo mislovnoto bo`jo na~elo. Koga vibraciite na svoite tela, blagodarenie na postojanata pomisla na bo`joto sovr{enstvo, }e gi povi{ea, bea vo sostojba telata na lu|eto so isu{ena raka na primer, ili prepolni strav, da gi krenat do to~ka na koja mo`at mislovnata slika na isu{ena raka ili na telo prepolno strav, da gi izbri{at od nivnata svest. Zna~i {tom celosno }e ja izbri{ea mislovnata slika na nesovr{enstvo, vedna{ postignuvaa ozdravuvawe odnosno im ovozmo`uvaa na bolnite i upla{enite da stanat edno so bog i negovoto sovr{enstvo.’ ‘Taka se ~uvstvuvam i jas,’ re~e \or|ija, ‘o~isten, pri~inite za nesonicata otstraneti, lesen, krenat vo svesta, spoen so bog.’ ‘Samo se pla{e{e od nastanot nare~en penzija a mo`ebi i od smrtta. Sega stravot go nema pa zatoa zbogum!’ mu re~e u~itelot i prejde vo nevidlivoto. Pred da mu is~ezne siot ovoj, drug, poinakov svet od pred o~i, \or|ija u{te go vide noviot, ugul gol ~ovek, so lavovska ko`a i so lastegarka v raka kako bavno i te{ko ja naka~uva pekolnata ugornica od ridot kon mestoto na vrvot na koe do skoro sede{e samiot toj pokraj golemiot majstor na ~udata. Koga se razbudi i koga `ena mu, po dolgo vreme, go bakna pravo v usta ~estitaj}i mu ja penzijata, ne mu treba{e mnogu za da sfati deka go 131

prebrodil ko{marot i deka se vratil vo stvarnosta. I vo godinite {to sledea, a mu bea najubavite dotoga{ vo `ivotot, ovoj nov \or|ija Krpa~ po ni{to ne se razlikuva{e od stariot osven po edna sitnica: sekoga{ koga lu|eto okolu nego, posredno ili neposredno, }e ja spomenea smrtta, na naspanoto lice redovno mu zaigruva{e ~udna, tainstvena nasmevka. I samo malkumina, specijalno izbrani od nego, vo denovite na pouka, imaa ~est i privilegija, da ja odgatnat.

132

Podzemen teatar
Kako deneska poru~ek, go zedoa roditelite osumgodi{niot Metodija Bogoev od skopskoto u~ili{te ‘Cvetan Dimov’vo ^air a ve}e dva dena podocna od taa hmurna 1966 godina, zbunet i zamelu{en, go tutnaa vo svetlata u~ilnica od edno ‘Grema skul’ vo prili~no temniot Melburn, Avstralija ostavaj}i go, kako znae i umee, da si go najde mestoto me|u novite drugar~iwa. Ova sekavi~no, mnogu iljadi kilometarsko premestuvawe, ne po negova volja, se razbira, mu se slu~i zatoa {to, na tatko mu, diplomiraniot lekar Bogoja Bogoev, odedna{ mu se svrte v glava deka Jugoslavija e ‘odvratna komunisti~ka tvrdina’, rakovodena od ‘golemiot diktator Tito’, deka ‘kolku i da raboti{ i kolku da si dobar odvaj kraj so kraj mo`e{ da sostavi{’, ‘deka za pravite Makedonci tuka nema leb osobeno ne za vmrovcite kako nego’ pa zatoa treba pod itno, koga ve}e gi ima dobieno site potrebni iseleni~ki dokumenti za sebe i za svoeto semejstvo, zna~i `ena mu i maliot Metodija, da ‘bri{i od pekolov’. I preselbava, za ~udo, be{e mnogu uspe{na.

133

So pomo{ na rodninite koi tamu gi ima{e pove}e odo{to vo rodnata Makedonija, desettata godina od prestojot vo novata tatkovina, ve}e mo`e{e da se pofali deka e uspe{en i dobro nafatiran lekar, so ubava ku}a vo negova sopstvenost, so vrabotena `ena, Paraskeva Bogoeva, koja kako diplomiran pedagog, po sovladuvaweto na angliskiot jazik, brgu doturka do sovetnik za malcinski pra{awa vo lokalnata vlada i so u{te eden ~len na semejstvoto, malata Magdalina {to vo redok nalet na nostalgija po makedonskite koreni ja krstija kako simbol-spojka od imiwata na dvete nejzini babi – Magda, majkata na Bogoja i Lina, majkata na Paraskeva. Edinstvenata falinka vo nivniot napredok i procut, edinstvenata janya {to gi jade{e i povremeno im ja temne{e rozevosta na noviot avstraliski `ivot be{e sinot Metodija. Nikako ne im vleguva{e v glava kako samo toj, od kogo najlesno se o~ekuva{e da se prisposobi na novata sredina, ne mo`e da ja prifati promenata i da ja zgrap~i mo`nosta {to vaka velikodu{no im ja dade gospod. Ne deka ‘maliot’ kako {to go vikaa, ne poka`a rezultati na u~ili{te. Mo`ebi ne bea onakvi kakvi {to o~ekuvaa od najsilniot u~enik vo ‘Cvetan Dimov’, no deteto sovladuva{e nov jazik pa zatoa imaa razbirawe ama nikako ne mo`ea da gi razberat ~udnite pra{awa {to ovoj im gi postavuva{e sekoga{ koga }e si dojde{e doma i, so neskrotliv gnev, }e ja tresne{e ~antata kade }e stigne. ‘Kakva e ovaa zemja?’ gi pra{uva{e. ‘Po cel den vrne, pticite se selat na sever, na letovawe nikoj ne odi na jug, site vozat levo mesto desno.’ ‘]e se navikne{!’ mu velea Paraskeva i Bogoja, ‘na site ni e malku te{ko ama pominuva!’ No 134

maliot, na nivno golemo razo~aruvawe a i strav }e im re~e{e: ‘Ne znam. S# mi e nekako isprevrteno. S# mi e naopaku. Kako mo`e na sever da e toplo a na jug studeno? Sakam doma!’ ‘Doma si!’ mu velea tie i go galea po rusite prameni {to neposlu{no mu pa|aa nad zelenite o~i. ‘Doma sum ama ne sum doma! Sakam vo na{ata doma! Tamu kaj{to s# mi e na mesto! Kaj{to kompasot ne mi e izmesten! Si gi sakam drugarite, Gazibaba, ~airskata kal. Ovde e tolku nepodnoslivo ~isto!’ I so pla~ewe }e pobegne{e vo svojata soba vo koja znae{e da se zaklu~i, pome{e~ki da se plasne na krevetot i so ~asovi da ne izleguva nadvor. Kako pominuvaa godinite, nadvore{noto nezadovolstvo {to otvoreno go poka`uva{e postepeno po~na da se povlekuva. Ne deka se prisposobi pa ova sosema mu is~ezna, tuku, pred mnogubrojnite obvrski {to dojdoa so zapi{uvaweto vo ‘haj skul’ toa ednostavno se povle~e i lukavo se pritai vo nekoe skri{no agle od du{ata na Metodija. A pritaenoto nezadovolstvo, ova odli~no go znae{e lekarot Bogoja Bogoev, vodi vo poti{tenost, isto~nikot na sekoja taga koja e pak bliska rodnina na neute{liviot o~aj kogo pak verno go sledat bolestite, koi, vo pogodni okolnosti, ja poka`uvaat seta svoja du{manska raspolo`ba kon `ivotot… Paraskeva i Bogoja pravea nat~ove~ki napori da go vratat ‘isprevrteniot’ sin na noze koj{to, spored niv, i po tolku godini vo Avstralija, s# u{te im ode{e na glava. Ama pomo{ nema{e. Metodija, navistina, mnogu dobro si gi zavr{uva{e u~ili{nite obvrski za{to be{e inteligenten od merata nadvor, no socijalniot `ivot mu be{e katastrofa. Voop{to ne se dru`e{e so u~enicite od klasot, sportot, 135

osobeno avstraliskoto ragbi so za nego sme{nata jaj~esta topka, ne go podnesuva{e, pred devojkite be{e srame`liv i nesiguren, dovolno pokazateli za revnosniot Bogoja da go odnese kaj eden svoj kolega, isto uspe{en Makedonec, isto ^air~anec koj{to ima{e dojdeno vo Melburn u{te prvata godina po golemiot zemjotres od 1963-ta godina. ‘Deteto ima kapacitet da `ivee do sto i edna i nazad,’ re~e lekarot otkako detalno go pregleda, samo treba da se najde ~are za tagata {to mu e na du{a. Ako e ona {to go veli{, jas bi go pratil nazad vo Makedonija. Tvoite, fala bogu, se `ivi i zdravi, pa {tom zavr{i sredno, zapi{i go tamu na angliski. Neka proba. Mo`e toa }e go vrati na normala!’ I, ete ti go Metodija Bogoev, vo esenta 1976ta godina, deset godini po, za nego, ma~niot prestoj vo Avstralija, vraten vo rodniot ^air, sega kako ubavo, osumnaesetgodi{no mom~e so indeks v raka od dve godini pred toa oddeleniot od Filosofskiot, Filolo{ki fakultet vo Skopje, grupa za angliski jazik i kni`evnost. Za{emetenosta od sudirot so novata-stara ~airska sredina po mnogugodi{noto otsustvo brgu mu ja snema po sredbata so nekoga{nite drugari, po prvoto palewe sve}a vo preubavata crkva ‘Sveti \orgi’, po prvata pro{etka po zelenata Gazibaba, prviot izigran ‘normalen’ fudbal i po prvoto sednuvawe vo predavalnite od Fakultetot izgraden blisku do negoviot ^air, malku podolu od vavilonski xagorliviot, xojsovski Trst, Bit pazar. Iako nekoga{noto maalo mu se vide neverojatno smaleno, vo sporedba so {irokite melburnski kvartovi, sme{no stutkano i tesno, sepak, po samo nekolku dena, povtorno po~na da se smee. I dedo 136

mu Metodija i baba mu Magda, osameni penzioneri vo dvokatnata ku}a sproti parkot, kako da se preporodija so doa|aweto na vnukot pa i tie, poneseni od mlade{kata vreva {to ja pravea Metodija i prijatelite sednati do docna vo no}ta vo dvorot pod vturenata so grozje loznica vo s# u{te prijatnite oktomvriski no}i, re{ija da si go ‘izluftiraat’ `ivotot so edno ranoesensko varosuvawe na ku}ata, provetruvawe na seop{tata za~maenost so du{mansko udirawe po naizvadenite diftici, jambolii, batanii, velenca, }ebiwa, }ilimi, ~erxiwa… ‘Deteto e kako novo!’ mu re~e stariot Metodija na sinot Bogoja koga ovoj se javi po telefon da pra{a kako se snao|a sinot. ‘Na Fakultet odi redovno, se dru`i so fini mladi lu|e, se smee!’ I navistina mladiot Metodija se smee{e, mnogu, mnogu se smee{e iako, povremeno, a toa samo toj samiot go znae{e, od nekade mu nadoa|a{e i mu za~kripuva{e vo smeata nekakva temna ni{ka, nekakov mra~en strak podzemna muzika {to vedna{ go vra}a{e nazad vo frustrira~kite denovi na negovoto predolgo prebivawe vo tu|ina. Toga{, naj~esto skrien vo sobata na gorniot kat od dedovata ku}a, navistina se smra~uva{e, liceto mu se izdol`uva{e, pred o~i mu izleguvaa likovite na majka mu, tatko mu, sestri~kata Magdalina i, bez da saka, solzi mu potekuvaa po obrazite. Dali e mo`no deka sega ~uvstvuva{e taga po Avstralija? Zbunet, so saati znae{e taka da sedi na penxereto i da se xari vo razgolenite vrvovi na Skopska Crna. Dali navistina, se pra{uva{e, izmestenosta mu e trajna i nepopravliva? Dali ona {to mu se svrte naopaku vo Avstralija i svetot mu go postavi na glava, sega po 137

vra}aweto vo Makedonija, mu se vrati na noze no sepak so nekakva temna janya, nekakov potaen nespokoj {to po~na, od vreme na vreme, da go podjaduva so zakana nikoga{ pove}e da ne se po~uvstvuva svoj, na cvrsto tlo, osloboden od mra~nite sili {to postojano go trgaa na druga strana bez ogled na koj kraj od svetot da se nao|a? Fakultetot, za sre}a, mnogu mu pomogna, ako ne vo uni{tuvaweto, toga{ barem vo namaluvaweto na ovie neprijatni, somne`ni periodi {to mu ja razmiruvaa mladosta i ne mu davaa da se smiri ili, kako {to samiot vele{e, da se zdobie trajno so ~uvstvo za pripadnost. Bo`e kolku im zaviduva{e na kolegite od Fakultetot koi, nikoga{ neizmesteni, iako mnogu posiroma{ni i mnogu ‘ponena{etani’ od nego, go imaa ona, mo`ebi za niv nesvesno bogatstvo, ~uvstvoto na pripadnost, na nerastrgnatost, na ednost {to gi prave{e smireni pa makar i vo nesvesnata beda vo koja `iveeja. Tokmu vo taa, veruva{e Metodija, bla`ena nesvesnost {to se dol`i na sigurnoto ~uvstvo na pripadnost, na neoskvernetite sinori na sopstveniot mitski prostor, sigurno le`i vistinskata sre}a: da nema{ potreba od dvi`ewe, od bolen poriv naluni~avo da skoka{ po meridijanite nebare, ako ne go pravi{ toa, dodeka se nao|a{ na edna strana od svetot, }e se slu~i ne{to va`no na drugata {to ti }e go ispu{ti{! Kakva zabluda! Metodija, so godinite, samiot nau~i deka rabotite vo svetot si se slu~uvaat po svoj redosled i po svoja zakonitost i deka koga se slu~uvaat nikoj nitu go bara nitu go posakuva na{eto prisustvo! No toj tokmu taa potreba ja ~uvstvuva{e vo sebe. Potrebata da tr~a, da skoka, po mo`nost istovremeno da bide na obete strani 138

od svetot: i vo rodnata Makedonija i kaj svoite vo Avstralija, potrebata da ne bide rastrgnat, da bide eden, cel, obedinet na edno mesto me|u site svoi! Kako {to vi rekov, vo studiite pobara i najde olesnuvawe, dodu{a privremeno, za ovaa svoja bolka bidej}i duri podocna, otkako precizno }e ja utvrdi i definira, }e se obide trajno da ja isceli. Sega za sega go prave{e ona {to be{e vo granicite na negovite mo`nosti. Bidej}i angliskiot mo{ne dobro go ima{e sovladano, seta energija ja frli na prou~uvawe na angliskata kni`evnost. ^ita{e kako lud. Iako u{te od Avstralija naizust znae{e delovi od celi pesni na Xon Dan, na Marvel, na Kiic, [eli, Brauning, Tenison, sepak smeta{e deka toa ne e dovolno, deka so nevidenoto pametewe {to go ima{e, }e bide golema {teta da ne gi progolta, na primer, sonetite na [ekspir, ili epot Beoful, ili Zagubeniot raj, ili… Rabote{e vaka na angliskata kni`evnost, ja sovladuva{e vo detali, u`iva{e i, bez zadr{ka, ja slave{e veli~inata na anglo-saksonskite umovi niz vekovite! No eden den, tokmu na po~etokot od vtorata godina na studiite, po trimese~niot prestoj vo Avstralija {to za kratko mu go smiri a potoa mu go prodlabo~i ~uvstvoto na rastrgnatost, na najomilenite predavawa na Metodija od oblasta na angliskata kni`evnost, se slu~i presvrt! Noviot profesor, golem erudita i poznava~ ne samo na angliskata i amerikanskata kni`evnost, so samo nekolku precizni misli ja smeni kaj Metodija celata ideja za u~eweto na stranskite kni`evnosti, kulturi i civilizacii! ‘Znaete {to,’ im re~e toj, ‘stranskiot jazik i stranskata kni`evnost, vo na{iot slu~aj 139

angliskiot jazik i angliskata kni`evnost ne gi u~ime za da im poka`eme na Angli~anite {to znaeme i kolku znaeme nie za niv, tuku za da ja podigneme na{ata svest za sopstveniot jazik, sopstvenata kultura, sopstvenata istorija, sopstvenite civilizaciski tekovi. Zatoa vi prepora~uvam izu~uvawe na staroslovenskiot jazik. Za da vidite, da sporedite i koga }e otkriete, otkrienoto da go cenite i proslavite!’ I potoa prodol`i so predavaweto za angliskite metafizi~ki poeti kako ni{to drugo va`no da ne ka`al. No ona ka`anoto za podigaweto na svesta za sopstvenata kni`evnost, kultura i jazik vleze vo glavata na Metodija, mu stigna do du{ata i, kako biserno otkrovenie, mu ostana tamu, sigurna sum, zasekoga{! Nabrgu potoa, bistriot Metodija, otkako za nula vreme go sovlada staroslovenskiot, ja naso~i svojata ~ita~ka energija kon prodlabo~eno prou~uvawe na makedonskiot jazik, makedonskata kni`evnost, makedonskata kultura. Osobeno posveti vnimanie na takanare~enite ‘temni’ periodi, zna~i srednovekovieto do pojavata na Pej~inovi} i Kr~ovski, devetnaesettiot vek i po~etokot na dvaesettiot. Po edna godina intenzivna rabota ne mo`e{e da se izna~udi kolku mnogu podatoci, kolku mnogu avtori, preveduva~i, svesno ili nesvesno bile sokrivani od javnosta, nevklu~uvani vo obrazovniot proces, samo za da se poka`e, povtorno svesno ili nesvesno, deka makedonskiot jazik e posiroma{en od drugite, kni`evnosta makedonska posiroma{na so avtori niz vekovite, kulturata i mentalitetot makedonski inferiorni po odnos na drugite. Osobeno do srce go zdobole koga pro~ita 140

eden tekst od eden srpski etnolog od po~etokot na dvaesettiot vek koj{to govorej}i za makedonskiot narod ima{e bukvalno napi{ano deka ‘na jugu Srbije (~itaj Makedonija) `ivi `ivaq mawe obdaren…’ Pla~e{e od bolka! Tolku golema napi{ana nepravda i navreda i nikomu ni{to! A u{te pote{ko mu pa|a{e {to predrasudnata inferiornost kon svoeto, neposredno ja gleda{e kaj svoite kolegi koi, naj~esto, svoite prvi stihovi ili prozni obidi gi pravea na srpskohrvatski ili na angliski jazik ama nikako i na makedonski! Demek, gopodata, ne mo`ele najdobro da se iska`at na maj~iniot jazik za{to ne bil dovolno bogat so zborovi! Bo`e kolku, zaradi ova, ponekoga{ mu ide{e da gi istepa so najdolgata lastegarka od dedoviot dvor! Sepak svesen deka poedinecot treba da ja sledi svojata sudbina bez ogled kakva taa i da e, se prave{e malku na udren nebare ne gleda {to se slu~uva okolu sebe a za uteha go ima{e soznanieto deka niz zasilenoto prou~uvawe na sopstvenata istorija i kultura, paralelno so tekovnite oficijalni studii po anglistika, uspea da doznae stotici imiwa na srednovekovni avtori i preveduva~i koi, vo svojata nesporedliva smernost, ponekoga{, no samo ponekoga{, vo nalet, mo`ebi, na nedozauzden gnev ili sueta, na marginite od svoite neprocenlivo va`ni rakopisi, izvestuvale za svojata rabota, za uslovite vo koi `iveele, pa duri gi zapi{uvale svoite imiwa osobeno koga, vo duhot na toga{nata {ema, barale pro{ka od boga {to se drznale da pi{uvaat, da prepi{uvaat, da preveduvaat naj~esto od starogr~ki na staroslovenki a potoa po pojavata na Damaskin Studit i od novogr~ki na 141

naroden slovenski. Mnogu be{e gord Metodija koga pred krajot od svoite studii mo`e{e da se pofali kako retko koj od negovite kolegi deka vo svojata nasledna no i svesno zbogatena narodnonosna svest gi ima vgradeno i imiwata i delata na tolkav broj svoi inteligentni pretci koi, piknati vo studenite }elii od Slep~enskiot, Lesnovskiot, Markoviot, Bukovskiot, Zrzevskiot, Treskave~kiot, Polo{kiot, Bigorskiot manastir, so vekovi, terani od talentot pi{uvale, ma~eni od samotijata pla~ele, po retka slu~ajnost qubele, vo nalet na gnev ubivale, zadovolni od rabotata sakale, grizeni od ambiciite i zavista mrazele, vo nalet na pohota i potisnata strast se raspopuvale, poluduvale… Ili, kuso ka`ano, bile lu|e! Seto ova, se razbira, mnogu mu pomogna da ja potisne sopstvenata bolka, sopstvenata taga, ~uvstvoto na nepripadnost zaedno so kolku tolku, le~benite redovni trimese~ni letni prestoi vo Avstralija. Vsu{nost, ~etirite godini od svoite studii gi pomina glavno vo studeno vreme za{to na leto koga }e skokne{e kaj svoite vo Avstralija, tamu be{e zima iako ne takva kakva {to ja znaeme ovde na Balkanot. No sepak be{e zima! Koga diplomira, vo juni 1980 godina, vedna{, zna~i u{te esenta, so visokiot prosek {to go ima{e, se zapi{a na poslediplomski studii od makedonska kni`evnost i mnogu brgu }e gi zavr{e{e da ne se slu~e{e, {est meseci podocna, brzata, so ni{to nenajavena proletna smrt na dedo mu Metodija a nekolku nedeli podocna i na baba mu Magda. Duri koga gi snema sfati kolku gi saka{e ovie dvajca nenametlivi, spokojni, dobrodu{ni ~air~ani i kolku 142

mnogu tie pridonesuvaa, na svojot nezabele`itelen na~in, za negovata kakva-takva stabilnost, za negovoto iznao|awe na sopstveniot pat vo `ivotot, za negovoto obrazovanie, za negoviot uspeh. Skr{en od ovaa nova, poinakva i nenadomestliva bolka nanesena od surovoto, semo}no, bezmilosno vreme, u{te vedna{ po vtoriot pogreb, bez da se pozdravi so prijatelite, go fati prviot let i raznebiten zamina vo Avstralija. Nikoj potoa, celi sedumnaeset godini, ne go vide Metodija Bogoev! Barem nikoj vo Makedonija! Duri na osumnaesettata, esenta 1998-ta, vedna{ po izborite, kako ~etirieset godi{en zrel ~ovek, se slu~i, kojznae po koj pat, da vleze vo bibliotekata na Katedrata za makedonska kni`evnost i ju`noslovenski kni`evnosti a prvpat vo mojot ne tolku rasklaten trieset i petgodi{en `ivot i da ostavi vo nego neizbri{livi tragi! A da! Prostete {to vedna{ ne vi se pretstaviv kako {to e red, tuku luda~ki navaliv da vi ja ka`am prikaznata za mojot Metodija Bogoev, ~ovekot so kogo pominav celi tri nezaboravni godini ovde vo Skopje, Makedonija kaj{to i sega prestojuvam i predavam angliski vo edno privatno u~ili{te. Se vikam Long, Xil Long, rodena Angli~anka sum, a na denot od mojata sredba so Metodija, samo nekolku dena po moeto doa|awe vo Makedonija kako u~esnik na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura, bev dojdena po nekakvi knigi vo ka`anata biblioteka za{to sakav podlaboko da se zapoznam so kulturata na narodot me|u koj, ete dade gospod, s# u{te `iveam. Inaku, u{te da vi ka`am, deka dojdov od Kanada kade na Univerzitetot vo Toronto diplomirav anglistika 143

i slavistika, a edna moja prijatelka, Makedonka po poteklo, po moeto devetgodi{no u~itelstvuvawe kako nastavni~ka po angliski vo Toronto, otkako vide deka talentot za nau~na rabota ne mi e za frlawe, me naso~i kon makedonistikata kako na najmalku izu~uvana slavisti~ka granka a potoa i mi izdejstvuva stipendija za da dojdam vo Skopje i Ohrid na ve}e spomenatiot seminar. Zna~i vlegov jas vo Biblitekata za makedonska kni`evnost i ju`noslovenski kni`evnosti gore, na vtoriot kat od nesekojdnevnoto fakultetsko zdanie toa esensko pladne od oktomvri. Bev nova, taze dojdena kako {to vi rekov, malku zbuneta od {irokiot prostor na ~italnata {to treba{e da go minam za da dojdam do bibliotekarkata koja sede{e vo samiot }o{ a sproti nea toj – Metodija. Toga{ prvpat sfativ {to zna~i da govori{ na stranski jazik vo stranska zemja bez ogled kolku prethodno da si go izu~uvala jazikot. Mi se zaglavi zborot vo ustata, me oblea pot, mislite mi bea nesredeni, nikako ne mo`ev da go izglagolam toa {to go sakav. Ona {to izleze od mene, podocna mi ka`a Metodija, bilo nekakvo panslovensko pelte~ewe so tvrd angliski akcent od koe i bibliotekarkata i toj edinstveno sfatile deka stanuva zbor za tu|inka koja od qubeznost saka da ka`e po nekoj makedonski zbor. ‘Can I help you?’ ja ~uv spasonosnata fraza i verojatno za prv pat vo `ivotot se uveriv kolku zna~i zborot, onoj {to go razbira{, se razbira, kolku e toj mo}en, neimoveren, blizok, `ivotvoren. Koga potoa razvrzavme muabet vidov deka }e se vrzam za ovoj ubav, ~etiriesetgodi{en ma`, ne samo zaradi zborot tuku i zaradi mnogu drugi raboti me|u koi i ~udno 144

srame`livite no stra{no privle~ni zeleni o~i. Po mesec dena, da ne dol`am mnogu, ve}e bev vselena vo ~airskata ku}a kaj Metodija i ve}e dobar del od negovata prikazna mi be{e poznat za{to toj, vo svoeto, ponekoga{ neobi~no nostalgi~no nastroenie, znae{e so saati da mi prika`uva raboti od istorijata na negoviot narod, da me voveduva vo avtori so ~udni imiwa za mene, vo nekoi civilizacii samo nemu poznati, no i da mi ja raska`uva sopstvenata prikazna, bolkata {to ja ~uvstvuva od ve}e re~isi genetski vgradenata rastrgnatost, tagata po ednosta. @iva enciklopedija be{e, ‘a sleeping dictionary’ kako {to, figurativno & ka`av za vrskava na mojata prijatelka od Kanada vo edno od pismata {to & gi pi{av. I mnogu go zasakav. Mislam deka i toj istoto go ~uvstvuva{e za mene. Pomnam koga edna{, dve godini po na{iot zaedni~ki `ivot vo ^air, mi re~e: ‘Znae{ zo{to mi si pri srce? Za{to prvpat sretnav Angli~anka {to ne li~i na Angli~ankite od raskazite na Gi De Mopasan; glupo izmesteni, vo totalen nesklad so okolinata, oble~eni bez oset vo kostumi za kapewe na pustite pla`i vo docna esen srede kupi{tata |ubre od prazni konzervi, {i{iwa, kutii od cigari!’ Se napraviv kako da ne go ~uv, ne mi be{e ba{ prijaten komplimentov ama nemav namera da mu fa}am kusur i da si ja rasipam, po dolgo, dolgo vreme odli~nata vrska. Duri tretata godina od na{iot zaedni~ki `ivot mi otkri zo{to povtorno se vratil vo Makedonija. ‘Od dve pri~ini’ mi re~e. ‘Prvata za{to najposle sfativ deka bolkata na rastrgnatost ne treba da ja le~am po horizontala, vo prostorot, tuku po vertikala, vo vremeto!’ ‘A vtorata?’ go pra{av za{to 145

prvata ne mi be{e mnogu jasna. ‘Za{to od le~eweto sakam da proizleze mojot doktorat {to rabotno go krstiv ‘Marko Krale i \er| Kastrioti Skenderbej – dve razli~ni ili edna ista li~nost’. ‘Sum ~ula za obajcata,’ mu rekov, ‘no zo{to \er|?’ ‘Za{to Albancite taka si go vikaat. Za nas e, se razbira, \or|i, za Srbite \or|e, za Hrvatite Juraj ili Jure, za vas Angli~anite Xorx, za Francuzite… A {to e va`no? S# se toa varijanti na imeto od istiot hristijanski svetec od Kapadokija. Ne znam zo{to lu|eto se raspravaat i za toa!’ ‘Siguren si deka mo`e{ da gi donese{ vo vrska Marko Krale i Skenderbej?’ rekov. ‘Ne znam. Znam samo deka, istoriski, neposredno po smrtta na prviot, se ra|a vtoriot. Prviot e pove}e mitska li~nost, a vtoriot mnogu pove}e stvarna, iako obajcata mi se urneci za sjajni srednovekovni vitezi. A kojznae, mo`ebi lu|eto pred naletot na zaedni~kata opasnost od ide~kiot islam, gi kontaminirale vo edna li~nost, za da se ohrabrat vo borbata protiv zaedni~kiot neprijatel? Mitot i stvarnosta vo edno, {to veli{? Ima od toa ne{to posilno?’ Interesna tema, nema {to, duri i samata, da imav mo`nost i znaewe bi ja rabotela. Se razbira deka vedna{ go podr`av osobeno {to ode{e maksimalno vo prilog na novoproklamiranata politika od taa 2000-ta godina za ‘relaksirani me|uetni~ki odnosni’ od koi, vo najgolema merka, zavise{e goliot opstanok na s# u{te krevkata dr`ava. A mnogu mi se dopa|a{e kaj Metodija i negovata, imav pe~atok, vrodena kosmopolitnost, neprerasudnosta kon kogo bilo a osobeno kon Albancite koi, vo toa vreme, isto kako i deneska, ne bea mnogu omileni kaj Makedoncite. No Metodija ednostavno, vo sekoj poedinec bara{e 146

~ovek a {to toj ~ovek neguva{e vo svojata intimna opredelba kako narodnost, vera itn, voop{to ne go interesira{e. Duri pomnam edna{, dodeka sedevme edna zima doma kaj edni kom{ii, na slava, sveti Atanasie mislam be{e, zna~i krajot na januari, koga se zapodena razgovor za Albancite i Makedoncite i koga, po obi~aj, a i pod dejstvo na alkohol, se razbira, lu|eto se raz`estija protiv ‘[iptarite’ kako {to gi vikaa, ‘deka se `iva napast za Makedoncite’, ‘deka se kotat ko skotovi’ i ‘deka brgu }e n# sotrat ako ne gi sotreme’, ‘ku~iwa edni {iptarski’ itn., da ne redam, mi se gadi od samite zborovi, Metodija, rizikuvaj}i da bide prezren i napadnat od drugite, smireno re~e: ‘Nemojte taka, lu|e! [to znaeme nie, vsu{nost za niv? Znaete deka i dedo mi vodi poteklo od Albanija? Od slavnoto Moskopole, pred dva veka najgolemiot grad vo toj del na Balkanot? I zo{to gi vikate [iptari ako tie ne sakaat taka da gi vikame bez ogled na etimologijata na zborot? Znaete deka i tie za nas imaat pogrdni zborovi, ‘{kiwi’ mislam ili taka ne{to? I do kade }e stigneme ako prodol`ime vaka?’ Ete i za ova go sakav, zatoa {to lu|eto gi gleda{e kako poedinci i pokraj svojata dlaboko razviena svest za kolektivitetot na koj pripa|a{e, za narodot svoj makedonski kogo {tom edna{ vistinski go otkri, re{i bezrezervno da go saka i podr`uva, da pridonese za rasvetluvaweto na ‘temnite’ delovi od negovata istorija i kultura, istovremeno {iroko otvoren i poln po~it, {to mene posebno mi se dopa|a{e, za site onie ‘drugi’ {to se opredeluvaa deka pripa|aat na drug narod, druga kultura, druga civilizacija. Vo taa na{a treta i posledna zaedni~ka 147

godina na `iveewe, so ve}e zad nas mnogu prekrasni, bliski, ~ove~ki topli, denovi i no}i, prvpat mi ja otkri i ‘filosofijata’ na ona negovoto ‘}e baram po vertikala a ne po horizontala’ koe duri podocna, koga dobro mi go obrazlo`i, mi stana jasno. ‘Vidi, Xil’ mi re~e eden ranoesenski den od 2000-ta, koga po vodeweto qubov na kau~ot od gorniot kat, zapalivme po edna i, barem fizi~ki zadovolni, se zagledavme nadvor vo do`dot {to poleka, ko nesakan kradec, se cede{e niz ve}e razret~enite lisja od mnogugodi{nite ~inari vo parkot. ‘Prvin trgnav od krstot, onoj ist krst {to na{ite Bogomili ne go priznavale i go smetale za obi~no drvo na koe bil raspnat nivniot omilen svetec Hrist.’ Potoa, otkako se trgna od prozorecot i legna na ple}i na krevetot, ve}e zabegan vo svojot drug, te{ko dostapen svet, prodol`i da mi govori deka krstot ne bil otsekoga{ hristijanski simbol, deka mnogu, mnogu vekovi pred Isus toj slu`el kako simbol za orientacija, deka horizontalata, vsu{nost, e oskata na prostorot, oznakata na na{eto fizi~ko prisutvo vo svetot dodeka, vertikalata e oskata na vremeto, simbolot na na{ata vrska so boga, na na{iot streme` da se vratime kaj nego, vo sopstvenoto poteklo. ‘Na horizontalata e zloto,’ prodol`i, ‘a samo vertikalata go dr`i iscedeno dobroto niz vekovite. Ne slu~ajno, na{ata potraga e naso~ena tamu, po nejziniot boj, kon nejziniot vrv, kade {to najgore stoi bog i n# ~eka!’ Potoa, pomnam, pred da mi go dade malku ~udniot predlog po koj se slu~i nastanot so koj sakam da go zavr{am ka`uvaweto za ovoj del od mojot `ivot, u{te mi re~e: ‘Samo kopaj}i po vertikalata go nao|am tolku potrebniot 148

spokoj, ~uvstvoto za ednost, potpolnost. Dolgo mi treba{e da sfatam deka mojata civilizacija odamna ja prepu{tila horizontalata na drugi, varvarski ‘kulturi’ i deka cela preminala vo vremeto. Saka{ da ti poka`am?’ Koga kimnav so glavata iako ne mi be{e ni{to jasno, toj brgu ja stavi ventijagata na sebe, mi pomogna i mene da se sredam i, fateni za raka, pe{ki, za dvaesetina minuti stignavme do Fakultetot. Be{e nekade okolu pladne, verojatno sabota za{to aulata be{e pusta a do`dot, niz lo{o popraveniot plasti~en pokriv, pa|a{e dolu na poplo~eniot pod taka {to imavme ~uvstvo deka s# u{te sme nadvor. ‘Gledaj kolku e grozna zgradava bez site onie ubavi, mladi lu|e.’ ‘Kako kaj Blejk,’ rekov, ‘sirota e prirodata bez ~ovekot ili taka ne{to’. ‘Kaj{to ne e ~ovekot, s# e pusto!’ me popravi ili i samiot improvizira{e, ne znam, a ne e ni va`no, glavno znam deka obajcata se potrudivme da ka`eme ne{to od slavnata Blejkova ‘Ven~avka na rajot i pekolot’. ‘A znae{ kako be{e ovde `ivo na vremeto koga dojdov da studiram?’ re~e so ~uden sjaj vo o~ite. ‘Ovde, ba{ ovde,’ prodol`i i poka`a na centralniot del od aulata {to po nekolkute skali se izdignuva{e nad osnovniot pod, ‘sekoja sreda to~no na pladne se igraa prekrasni pretstavi od profesionalni i amaterski grupi, a studentite nasednati nasekade po skalite, onie {to od obete strani vodat nagore kon amfiteatrite, ili gore na klupite, ili na stol~iwata specijalno namesteni za tie priliki dolu kaj glavniot vlez vo Fakultetot, ma|epsani gledaa, reagiraa, u`ivaa, dolgo rakopleskaa…’Zelenata guska’, ‘Natemago na Filozofskiot fakultet’, ‘Pofalba na ludosta’, ‘Car 149

Edip’, ‘Prufrok’… Vistinski migovi na ekstaza. S# ova sega e premesteno vo vertikalata! S# ova sega samo u{te tamu se prika`uva za nekoja druga, odbrana, poseriozna publika! ]e dojde{ da ti poka`am?’ Odev po nego kako zautena, {to mo`ev drugo da storam, vi se molam? Metodija so vozbuda na malo dete me povede nakaj vratata me|u oglasnata tabla pred studentski pra{awa levo i odvaj zabele`liviot lift desno. Koga vlegovme vo hodni~eto ni treba{e malku vreme da se prisposobime na temnicata. Metodija trgna levo. Nagore vodea slo`ni skali no toj zastana tuka, na poplo~enoto {irin~e vo podno`jeto i so pokazalecot od desnata raka mi poka`a kon skalite {to viugavea nadolu vo, navistina, gustata temnica. ‘Gledaj, ubavo,’ mi re~e, ‘napregni go pogledot. Gleda{ ne{to?’ ‘Gledam,’ rekov otkako o~ite mi se naviknaa na mrakot, ‘ama nema ni{to posebno. Nova poplo~ena {irinka so nekakvi rasfrlani rekviziti, maski, pribor za {minkawe, ne znam…’ ‘Tuka po~nuva!’ re~e toj vozbudeno. ‘Pa ima u{te skali nadolu, pa eden dolg tesen hodnik, edna vrata i gotovo!’ Me povle~e do sebe, me pregrna i, kroce po kroce, trgnavme nadolu, malku po tavmin, pove}e sledej}i gi orientirite od negovoto se}avawe. Potoa od nekade izvadi sve}a, ~krapna so zipoto i ja zapali. ‘Tuka sme!’ re~e. Pod slabata svetlina od razgoreniot fitil, vidov deka sme vlegle vo mnogu {iroka prostorija. Povremeno se slu{aa nekakvi ~udni zvuci, od zaskitani staorci mo`ebi, ne znam, nad nas visea dolgi sagi i paja`ini, mirisa{e na vlaga i zastaenost. ‘Vidi Xil,’ mi re~e Metodija, ‘ovde 1977-ta, ba{ vo ovaa prostorija se igraa ‘Sre}ni denovi’ od Beket. Toga{ prvpat nau~iv 150

{to zna~i teatarot na apsurdot. Vo edna mre`a spu{tena od tavanot visea dvajca glumci i glasno gi ka`uvaa svoite golemi soni{ta, {to s# sakaat da napravat, kade s# sakaat da odat no znam deka, fateni vo kanxite na vremeto, nikade ne mrdnaa. Ili taka ne{to, ne pomnam najdobro no znam deka ovde be{e prepolno narod, odvaj se di{e{e, lu|eto slu{aa, se voodu{evuvaa a na krajot, grmoglasen aplauz gi strese temelite na Fakultetot!’ Mi stanuva{e neprijatno, mi se stori grdi nagazi{ta n# demnat od nevidlivite agli, seni{ni vetro{tini, temni navi. No Metodija u{te posilno mi ja stisna rakata i mi re~e: ‘Sega }e te vnesam vo vistinskata vertikala. Ova be{e samo voved. Me saka{, ne?’ Sekako deka go sakav toa ~udno su{testvo so dupka vo du{ata, so tetovirana Makedonija na gradi, so neverojatni zeleni o~i {to ko ma~or me {etaa niz tajniot vilaet od negoviot vol{eben atar. ‘A sega ovde desno,’ re~e, se navedna i krena eden te`ok kapak {to nekoj go ima{e postaveno ovde da dr`i, da krepi, da ne dava da se otkrie tajnata {to, sigurna bev, potisnata klokote{e dolu pod nas za koga toga{ da brzgne, da {ikne, da izleze i da obznani deka postoi, bitisuva, prebiva tuka vo dlabo~inite. Odedna{ niz otvorot bolsna zrak svetlina od mo}en reflektor i slu{nav xagor od ~ove~ki glasovi. ‘Da slezeme,’ mi re~e Metodija mrtov laden i me povede po skalite so ubavo izrezbani drveni parmaci nadolu kon golemata sala. Stotici ma`i vo crni odela, dami vo dolgi fustani so {areni pafkala vo racete doa|aa od nekolkute vlezovi i sednuvaa na sedi{tata dolu na parterot, na balkonot 151

od vtoriot kat sproti scenata ili vo lo`ite {to dvokatno se {irea vo polukrug od edniot do drugiot kraj na binata. Sednavme vo prviot red od parterot, fateni za raka kako deca i ~ekavme. Odedna{ se ugasnaa svetlata i samo po nekolku sekundi ubavo ~uvme kako se krenaa zavesite i na silniot snop svetlina se pojavi eden akter i na, malku neobi~en no, za mene a i za Metodija, se razbira, lesno razbirliv angliski jazik ja najavi pretstavata: ‘Dobrove~er, dami i gospoda i dobrodojdovte vo na{iot velelepen teatar Druri Lejn. Posebna ~est mi e da vi posakam da si ja pominete ubavo ovaa studena januarska ve~er od ova 1735-to leto gospodovo so ve~era{nava piesa od na{iot isklu~itelno ploden dramski pisatel Xorx Lilo, negovata tristota, jubilejna drama nare~ena Hristijanskiot junak napi{ana za slavniot epirski kolos, golemiot hristijanski xin od Kruja, Skenderbej, kralot na Makedonija, Epir, Ilirija, Albanija i Dalmacija. Piesava }e poka`e deka na{iot golem dramati~ar nemal nikakva potreba da ja krade prikaznava od pokojniot gospodin glumec Tomas Vinkop kako {to vo predgovorot kon negovata drama za Skenderbej napi{a eden gospodin, tuku istata se zasnova vrz napi{anoto na 38 stranici od merodavni avtori i specijalno za ovaa prilika nape~ateno kaj pe~atarot Xon Grej vo London ‘Kratko `itie na \or|i Kastrioti, kral na Epir i Albanija, popoznat kako Skenderbej’ {to ve}e vi e podeleno za so zdobienite informcii da mo`ete, po gledaweto na pretstavava, pokompetetno da sudite ne samo za nejzinite kni`evni vrednosti tuku i poblisku da se zapoznaete so `ivotot i li~nosta na ovoj doblesen 152

princ!’ Stoev zanemena, ja stegav rakata na Metodija, nikako ne mi se veruva{e vo ona {to go gledaa o~ite – glumi{teto, publikata, scenata, akterot {to se pokloni i izleze, temnocrvenite zavesi {to se spu{tija po nego pa povtorno se otvorija za potoa da ja vidime prekrasnata Elena, }erkata na sultanot Murat Vtori kako srede skrkite, pod yidinite na Kruja koja e opkolena od tatko & , ja otkriva qubovta kon Skenderbej na pridru`ni~kata Kleora koja, od svoja strana, ja te{i za nevozvratenata qubov za{to Skenderbej e veren na prvata izbrani~ka Altea. Potoa se pojavuva gnevniot sultan koj{to saka da mu se odmazdi na Skenderbej zatoa {to go izdal i se odmetnal od nego. Za taa cel go najmuva otpadnikot od hristijanstvoto, Amasij komu, za vozvrat na vernosta, mu ja vetuva }erkata Elena iako taa voop{to ne go saka predavnikot. Potoa, so izmama, zarobeni se Altea, sakanata na Skenderbej i tatko & , Arantis. Sultanot se zakanuva deka }e gi ubie ako ne mu pomognat da ja osvoi Kruja. I se spu{ti zavesata {to treba{e da bide kraj na prviot ~in. Metodija se svrte kon mene i so prodornite zeleni o~i samo me pra{a: ‘I kako ti se ~ini, Xil? Gleda{ {to ima na mojata vertikala?’ No pred da odgovoram zavesata povtorno se krena i prodol`ija vrtoglavo da se redat nastanite pod Kruja. Na bojnoto pole hristijanite stojat nasproti Osmanliite. Sultanot doa|a li~no i go navreduva Skenderbej velej}i mu deka s# {to steknal bilo po pat na lagi i izmami. Skenderbej gi ka`uva pri~inite za svojata postapka kaj Ni{. Sultanot mu gi nudi site evropski teritorii od Adrianopole do yidinite na Budim ako 153

se otka`e od hristijanskata vera i mu ja predade Kruja. Mu gi poka`uva zarobenite Altea i Arantis. Skenderbej ima tri dena da razmisli. Potoa povtorno zavesa pa kus muabet so Metodija vo koj toj, otkako ja prekori naglasenata patetika, sepak mi objasni deka avtorot glavno gi sledi istoriskite nastani i deka e dobar poet i istori~ar. Od tretiot ~in do krajot na pettiot pove}e ne postavuvav nikakvi pra{awa. Ednostavno se prepu{tiv na nafakata, pa gi prifativ kako stvarni, misti~nite su{testva {to so tolkava strast i energija ja igraa ovaa piesa pred za{emetenata publika koja povremeno, po nekoj dobar monolog naj~esto, gi nagraduva{e so aplauz zaedno so zadol`itelniot {to doa|a{e redovno po krajot na sekoj od ~inovite. Vo tretiot ~in glavno ni gi prika`aa isku{enijata na koi e izlo`uvan Skenderbej od strana na sultanot, vo ~etvrtiot nenamernata smrt na ubavata Elena koja e ubiena pri obidot da prebega vo taborot na Skenderbej, a vo pettiot razre{nicata na piesata vo koja Skenderbej go zarobuva Amasij, ja spasuva Altea zaedno so tatko & , a sultanot padnat vo racete na junakot, od `al po zagubenata }erka, umira. Otkako se spu{ti zavesata, otkako site stanati na noze, so dolgotrajno rakopleskawe gi pozdravivme nekolkupati akterite i otkako publikata popoleka i vo dostoinstven red ja napu{ti salata, odedna{ se spu{ti mrtva ti{ina. Gledav vo Metodija i toj gleda{e vo mene. Potoa se gu{navme, silno, silno se gu{navme, ne telata tuku du{ite, mislam, ni se gu{kaa. Potoa Metodija me dovede do skalite niz koi se spu{tivme, a koga se iska~ivme 154

najgore me turna gore na poplo~enata {iro~inka na koja pred dva-tri ~asa ili kojznae pred kolku vreme srede sagite i paja`inite mi ka`uva{e za Beket i nekoga{nata pretstava ‘Sre}ni denovi’. Pred da go zatvori kapakot zad mene i milata glava, verojatno zasekoga{, da mu is~ezne od pred mojot zbunet pogled niz ne mnogu {irokiot otvor, samo mi re~e: ‘Vrati se na tvojata horizontala, Xil. Tamu e tvojot svet. Materijalen e ama tvoj. Tamu pripa|a{ a samo tamu kaj{to pripa|a{ mo`e{ da bide{ sre}na.’ ‘A ti?’ go pra{av seta namonatena od {umovite {to mi doa|a od zad grb. ‘Jas pripa|am ovde. Ve}e sum spoen so svojata vertikala, le`am na duhovnata oska {to me vrzuva so bog. Mi treba{e vreme ama bev uporen i stignav. I samo tuka sum spokoen, ispolnet, nerastrgnat, neraspar~en, nepodelen, cel. A mo`e edna{ }e doka`am deka i Marko Krale i \or|i Kastrioti Skenderbej otsekoga{ bile edno – otsekoga{ bile jas!’ Otttoga{, od toa ~udno popladne pominato vo tajnite, podzemni odai na Filolo{kiot fakultet, ima nekolku godini kako se obiduvam, otkako }e se mu{nam niz vratata me|u oglasnata tabla od pred studentski pra{awa levo i liftot desno i otkako iskusno }e se spu{tam po skalite dolu do {irokata prostorija so paja`ini i sagi, so ~asovi da go baram kapakot niz koj sega sakam, svesno, re{itelno i bez ~udewe da vlezam i zasekoga{ da ostanam vo svetot na mojot nezaboraven Metodija. Ama nikako da go najdam. Nikako.

155

156

Rodoslov
Zaharija Muzak sede{e na krevetot vo golemata odaja na vtoriot kat od sinata ku}a pokraj bitolskiot Kurderes i pla~e{e vrz sopstvenata sudbina. ‘Kubani, kubani!’ mrmore{e, zborovi {to nikoj vo ku}ata ne gi razbira{e: ni sinot, ni snaata, ni dvete vnu~iwa. Ima{e preku osumdeset, nikoj to~no ne znae{e kolku gi ima ‘na~ukano’ kako {to pogrdno vele{e snaata, za{to vo {eesettite od dvaesettiot vek, taa spa|a{e vo onie rodeni vo ‘pusto tursko’, pa `iveani vo ‘srpsko’ pa za vreme na Prvata svetska vojna, za kuso, vo ‘bugarsko’, pa pak vo’srpsko’ vo kralstvoto SHS, podocna Jugoslavija, pa, za vreme na Vtorata Svetska Vojna, pak, za kuso, ‘vo bugarsko’ i, najposle, po vojnata, vo sega{nata FNRJ ‘vo na{e’ ili kako {to velea nekoi ‘vo makedonsko’. S# okolu nea be{e drveno. Krevetot na koj spie{e koga ima{e son, du{emeto na koe gaze{e koga ponekoga{ }e se isprave{e malku da poodi, zaka~alkata {to & vise{e nad glava i na koja, koga }e & be{e poarno posakuva{e da se obesi, kredenecot od koj, koga }e & se dade{e mo`nost, potkradnuva{e od {e}erot iako strogo & bea zabranile pa duri 157

i {poretot koj{to be{e na drva i koj{to taa krade{kum, nadvor od predvidenoto, go polne{e, osobeno koga, kako sega, }e stegne{e suva zima i }e go vko~ane{e maaloto okolu `elezniot most, ku}ite stutkani ko srame`livi strojnici na obete strani od reki~kata nadvor, drveniot, rasklaten i raskrckan svet vnatre. I nikoj mnogu ne ja ba{mare{e. Ni vnu~iwata koi odvaj da razbiraa po nekoj zbor od {turoto {to, ponekoga{ go govore{e, ni sinot koj{to rastrgnat me|u vakvata ‘te{ka’ majka i semejstvoto, normalno se prikloni kon vtorive, pa samo formalno, od vreme na vreme, naj~esto koga nikoj ne go gleda{e, }e vrze{e po nekoj zbor so nea, a najmalku snaata koja, ‘pobudalena’ od siroma{tijata, sitnite deca, strogiot balkanski ma`, ova ‘staro ~udovi{te’ vo ku}ata, kako {to vele{e, go sfa}a{e kako vrv na ironi~nata sudbina {to & ja be{e namenil sevi{niot. A osobeno & se naluti i nikoga{ ne & se odluti edno popladne od pred nekoja godina, koga ja ~u kako na {totuku vrateniot od rabota ma`, mu ka`uva ne{to za nea koe, podocna, otkako izede debel }otek, sfati deka ima nekakva vrska so nejzinata ~esnost, moralot nejzin. So denovi razmisluva{e {to mo`elo da bide toa {to go ka`a starata i tolku go rasrdi ma` & za da stigne da krene raka na nea, duri ne & tekna deka toa mo`ela da bide kusata, neizbe`na razmena na zborovi so inkasantot za struja i za voda na koj izleze da mu plati koga ovoj svika i zatropa na te{kata drvena porta. I mnogu, mnogu ja namrazi. A koga noviov omraz & go razgori stariot gnev {to & go ‘bere{e’ so godini zaradi zborot ‘vulgara!’ so koj{to, vo povtorena forma ‘vulgara, vulgara!’ starata 158

sekoga{ gi zavr{uva{e raznoraznite kleveti protiv nea, a {to taa samata, po naset, si go preveduva{e kako ‘prosta~ka, prosta~ka!’ ili taka ne{to, re{i, od toj den, sosema da ‘gi zamrzne’ odnosite so Zaharija Muzak i da ja prepu{ti ‘na nafakata’. Ma`ot, koga vide kolku e saatot, proba da ja ispravi rabotata, da go vrati mirot doma, ama koga sfati deka e glupavo i nedugavo da izigruva nedokvakan Sizif, krena race od naumov i, kako sekoja kukavica, ostavi rabotite da si se re{at sami od sebe. A tie i si se re{avaa. Zaharija Muzak popoleka sosem zabega, stana tivka kako riba, ne~ujno vleze vo nekoja druga dimenzija, vo nekoj nov svet {to ja vikna, ja primi i ja prisposobi na sopstvenata {ema. Pove}e so nikogo ne razgovara{e. Prebegana vo nekoj svoj duhoven vilaet, za site be{e ve}e otpi{ana. Doma{nite pominuvaa, zaminuvaa kraj nejziniot krevet, ponekoga{ poglednuvaa vo nejzinoto bledo, avetsko lice so sin krst na ~eloto, zavitkano vo izmrsenata crna {amija, ponekoga{ ja naslu{uvaa dali di{e i tolku. I ova stana sekojdnevie, vreme predbo`ikno zadbo`ikno vo ~ija temnica se ~eka{e migot koga sosem }e ja snema, koga du{ata }e & se vpregne vo ognenata kolesnica na zazbiftaniot angel i voznesena detinski, }e se vrati tamu od kade {to i do{la – kaj Sevi{niot. Edinstveno po {to se poznava{e deka s# u{te e `iva bea odvaj ~ujnite zborovi, od doma{nite sfateni kako nerazumni i pretsmrtni, koi, od vreme na vreme, nebare vratena od nekakva hmurna, tu~na agonija, vo nalet na nekakov odmazdni~ki gnev srede tie studeni, kotkosani bitolski denovi, gi izglagoluva{e niz suvata, stutkana, bezzaba usta: ’Ne znaete vie koja sum jas. Jas 159

ne sum prosta~ka kako vas. Jas sum od carsko koleno. Kralevi i kralici mi {etale niz potekloto! Kavaja! Divjak! Muzakija!’ Za potoa povtorno da potone vo nova, dolga, smrznata, kolebliva ti{ina. I nabrgu stigna kolesnicata. Od samoto nisko bitolsko nebo sleze pustinata, ili od xigerite na temnata no} izleze no va`no ~ezata pred sinata ku}a kraj Kurdeles zastana, dvata li~ni kowi, beli, beli kako januarski pelisterski sneg vpregnati vo srmenata zaprega stoeja spokojno na kaldrmata, inteligentnite o~i im miruvaa vo nemirnite glavi. Zaharija, lesna kako bukova voda, bez nikoj da ja do{ika, se iskrade od ‘drveniot’ dom, se ka~i i sedna do preubavata moma vo fustan od muslin {to vedna{ gi zbodna vrancite i, brzo, kako hunski streli, niz temnicata is~eznaa preku `elezniot most. ‘Kade sme sega?’ pra{a Zaharija Muzak so pogledot napred vo {irokoto xade koe minuva{e srede bo`estveniot predel od zelenilo, rascuteni vi{ni, visoki topoli i srede mirisot od ambrozija i miskojna. Seto mesto nalikuva{e na krepost, utvrden kastel za odbrana od nekoj minat ili iden napa|a~ {to nemirniot duh }e go pottikne da go napu{ti spokojniot dom za, ponesen od mlade{ka vozbuda, da trgne vo pohod na pusto{ewe, pqa~kosuvawe, la`no i privremeno menuvawe na likot od delata bo`ji. ‘Ova e seloto Simona,’ re~e mladata devojka, ‘severno od gradot Kroja, dene{na Albanija. Tuka, vo trinaesettiot vek, ba{ vo onoj preubav dvorec, se naselil predokot Joan Konstantin, podocna nare~en Kanina, otkako prethodno, po sovet na tatko mu Brane Konstantin, go kupil crkovniot pirg so hramot sv. Apostol Pavle kaj selo [pal, vo predlot Debrani, 160

ju`no od rekata Drim.’ ‘Kako znae{?’ pra{a Zaharija za{to qubopitnosta & porasna i `enski usetuva{e deka poleka }e & se razjasnat onie zborovi {to vo posledno vreme, dodeka le`e{e na neudobniot drven krevet pokraj Kurdeles, postojano & doa|aa na um i & ka`uvaa deka taa ne e obi~na bitolska alapa~a, ‘prosta, neizdelkana selanka’, ‘utka’ i ‘mifka’ {to sakaat da ja ‘fuknat’ po timba, kako {to ~esto & vikaa doma, tuku ne{to posebno, `ena blagorodna niz koja te~e ~ista, sina, kralska krv. ‘Od zapisot napi{an na staroslovenski vo 1278 godina,’ re~e devojkata, ‘ i toa od rakata na igumenot na manastirot sv.Bogorodica na Martine{ka gora, dene{na Severna Albanija, Nikifor Tomo, koga ovoj predok, pred da go kupi spomenatiot vakavski imot, do{ol vo obitelot so drugarite ka~eni na osedlani kowi, kleknal pred ikonata na presveta Bogorodica, ja baknal i ostavil mnogu pari.’ ‘A od kade do{ol?’ ‘Od grad~eto Kanina, jugoisto~no od Valona, dene{na Ju`na Albanija.’ ‘I kade e sega?’ pra{a pove}e retori~ki Zaharija Muzak so neskriena radost vo glasot. ‘Vnatre,’ re~e devojkata. ‘Mo`e da go vidam? ‘Koga }e zavr{i patuvaweto. Nikako pred toa.’ ‘Ima u{te?’ ‘Ovde e samo po~etokot,’ re~e devojkata teraj}i gi atovite napred dodeka zad niv, vide Zaharija Muzak, brzo i nenajaveno ko esenska magla, se spu{ta{e i se zatvora{e neproyirniot mrak, 161

‘doprva }e vidi{!’ Potoa pred niv, na istoto xade, za{to drugo o~igledno nema{e, se otvori nov predel, isto zelen, so visoki javori, platani, srede koi, naredeni eden kraj drug, bolskaa svetlite bedemi od velelepnite zamoci izvi{eni ugore kon beskrajnoto sino nebo. ‘Ova se domovite, sedum na broj, od decata na Joan,’ re~e devojkata i veselo plesna so racete nebare brka{e nekoe zaskitano slavej~e od patot da ne bi da mu go pregazi krevkoto telce so trkalata. ‘Prvive se od trojcata sinovi Branko, Konstantin i Nikola a slednite ~etiri od }erkite Dunava, doma vikana Dunda, Borislava nagaleno narekuvana Borka, Roksana od milo imenuvana Roksa i najstarata Mara.’ ‘A imaat semejstva?’ pra{a Zaharija Muzak. ‘Borislava e ma`ena za \ino Tanu{, pro~ut vlastelin, sojuznik na Venecijancite, upravitel so predelot Debrani pome|u gradot Leska i rekata Fanica, Roksana za sevastokratot Tanu{ Bu{a so golemi imoti vo Gorna Malesija, najstarata Mara za Evgenij Gropa ili Gropola Vojvoda upravitel vo Matija so predelot Reka, Severna Arvanija, Dunava…’ ‘Bo`e kolku znae{,’ vikna Zaharija Muzak i ko nekoe zaneseno devoj~e so pletenkite prefrleni preku ramenca, voshiteno se xare{e vo sinozeleniot krajolik. ‘Ka`uvaj mi u{te! U{te!’ ‘Najuspe{en od site sinovi na Joan e Konstantin, sredniot sin, so titula vojvoda. Mnogu sposoben stopanstvenik. Osven so Matka, toj gospodari i so plodnite oblasti Lura i Munela, ju`no od rekata Drim. Vo reonot na Rodonskiot 162

zaliv kaj gradot Leska ima izgradeno solani {to ja davaat ekonomskata mo} na celiot negov rod, a nego go pravat interesen partner i za Venecijancite i za Dubrov~anite. Pogledaj onde! Ene go kako gi ragleduva prerabotenite drva, kastreni i doteruvani od mnozina ve{ti majstori od negoviot rod. Zatoa trgovcite od Venecija i Dubrovnik go vikaat Kastriot, ime koe po nego }e go nosat site negovi naslednici!’ ‘A {to e po vera, `iti gospod?’ ‘Pravoslaven hristijanin, iako lesno mo`e da go prifati katoli~anstvoto za{to pritisokot na papata od Rim e re~isi neizdr`liv. Za mene, da bidam iskrena, e nesfatlivo kako mo`e so pari, so potkup, so uceni, so zakani, vatikanskite opati i emisari da go menuvaat patot do boga. Za{to najmalku e va`no po koj pat }e se stigne do Nego. Va`no e da se stigne! A site veri, iako razli~ni, na krajot se spojuvaat vo istoto xade {to vodi do Nego!’ ‘No sepak nemu mu e va`no pravoslavieto, ne?’ ‘Da, za{to s# drugo mu e tu|o. A od tu|oto, nepoznatoto, sekoga{ se pla{ime. Malkumina na svetot se podgotveni da se otvorat pred nepoznatoto. Zatoa samo nim, porano ili podocna, im pripa|a slavata.’ ‘[to drugo ima{ da mi ka`e{ za ovoj vojvoda?’ re~e Zaharija Muzak i samata nesvesna za zborovite {to gi govore{e devojkata. Odgovorot stigna malku podocna koga kraj {irokoto xade, od mrakot nikna nov, sjaen dvorec so yidini, {to ree{e nad ledinata i gore se spojuva{e so nadvisnatoto nebo. 163

‘Ova e dvorecot na tretiot sin na Konstantin, knezot Branimir, poznat kako Branila ili Branislav,’ re~e devojkata. ‘Toj ima trojca bra}a: Georgija, Kristo i Stefan i ~etiri sestri: Angelina, Jovana, Katerina vikana Kata i Hristina, od mila vikana Rista. Mnogu dr`i do crkvata, isto kako tatko mu, pa bra}ata Kristo i Stefan, otkako gi is{koluva na univerzitetot vo Padova, Italija kade zavr{ija bogoslovski nauki, gi napravi episkopi na Kroja, i Kuku{ na ustieto od Beli i Crni Drim. Vo tesna vrska e so Ohridskata patrijar{ija. ^esto patuva vo Ohrid no i vo Svetigrad, vtoriot Hilendar na Balkanot. Zaradi duhovnata posvetenost, Sinodot na Ohridskata crkva na ~elo so patrijarhot Grigorij II tokmu vo vremeto na bitkata kaj Marica vo 1371 godina, go imenuva za magistrator na Epir i na Arvanija.’ ‘Ima u{te ne{to za nego?’ pra{a Zaharija Muzak, ve}e nestrpliva da ~ue za sopstvenata vrska so ovie ubavi, blagorodni lu|e kraj ~ii velelepni zdanija, ka~eni na sedi{tata od vol{ebnata ko~ija, sega pominuvaa so ovaa mila, preli~na i tolku u~ena devojka dol` {irokata ulica {to srame`livo im se otkriva{e pred niv kako {to se soblekuva devstvenica pred prvata bra~na no} ili kako {to kroce-kroce blesnuva zeleniot tepih na nekoja mirizliva livada so koleblivoto izleguvawe na sonceto od zad temnite oblaci. ‘Knezot Branila preku bra}ata Kristo i Stefan odr`uva diplomatski i trgovski odnosi so pove}e evropski dr`avi, a oru`je nabavuva od Dubrovnik i Venecija za svojata garda od 300 vooru`eni lu|e koja sepak ne }e go spasi od grozomornata smrt {to }e go 164

na~eka na edno patuvawe vo Janina. No pred toa, po primerot na avstriskite perperi, srpskite dinari, venecijanskite dukati ili francuskite franci, zaedno so Karlo Topija i Andrej Gropa, vo Skadar, vo ne mnogu uglednata manufakturna learnica, }e kova pari so slovenski natpisi.’ ‘A dali se `enel?’ pra{a Zaharija Muzak. ‘Mnogu mlad, na osumnaeset godini, so Angelina, }erka na slavniot arhont i vojvoda Vladislav Jone, `upan na Dukqa i na Primorska Arvanija. Gospod im dade {est sinovi: Antonio, Dimitar, Metodij, Georgija, Pavle i Mateja kako i dve }erki: Dafina i Krstana. No edinstveno Pavle od sinovite gi pre`iveja bolestite i ~umata, pa celiot tovar padna na negovite ple}i. Ene mu go zamokot!’ zavr{i devojkata i gi zbodna vrancite dol` pra{livoto xade kon novoto zdanie {to poleka se izmolknuva{e od temnicata. Zaharija Muzak ve}e ni{to ne pra{uva{e. Bo`e, kakva promena, si vele{e. Koj mi ~krtnal vo sudbinata da do~ekam vakvo edno patuvawe, daleku od o~ite na zlobnicite, blisku do pazuvite bo`ji, do prebivali{teto negovo, mo`ebi? Jas, sitnoto, neugledno, podgrbaveno, od site potturnuvano ‘babi{te’ vaka dostoinstveno ka~ena na bolskotnata kolesnica na sedi{teto kraj preubavata, umna vodi~ka, zaitana po {irokiot, prav pat, po mnogu godini ‘klaena na maslat’, celiot svet okolu mene, nad mene, zad mene, staven vo sostojba na postojana menlivost samo za mene da mi se ugodi? Se podmesti od urok vo sedi{teto, dozvoli lekoto vetre da & se podigruva so krkmite prepu{teni do krstot nad o~ite. Po dolgo vreme, po cel eden vek, mo`ebi, 165

po~uvstvuva kako & pa|a tu~niot kamen od srce, seti neimoverna lesnina na du{a, duri & dojde da zapee, da ispsali ko pile {to psali, edna pesna {to na vremeto koga be{e sitno, kno~ko devoj~e sednato na kolenoto od strogiot, mustaklest tatko, ovoj ne`no & ja pee{e vo potpelisterskoto Magarevo, grat~eto vo koe slu~ajno se najdoa i vo koe edno vreme, pred da slezat vo Bitola, ostanaa po zatvoraweto na granicata me|u dvete novi dr`avi:Albanija i Kralstvoto SHS. Noviot dvorec pred niv izgleda{e veli~enstveno nebare nekoj, so nad~ove~ka mo}, go prenel na race ili na zaprega vle~ena od iljadnici sna`ni kowi, veli~enstveniot saraj na golemiot Kublaj Kan od Zanadu, ili palatata na nekoj kineski mandarin od Nanking, ili bo`estveniot kastel na posledniot bagdadski kalif pred ovoj da da se pretstavi pred svojot bog. ‘Pavle upravuva so imotite vo reonot na primorskite sela Siwa i Gajda kade {to e glavniot basen za proizvodstvo na sol. Izgradi nekolku novi solani no se zanimava i so ribarstvo. Ima flota od nekolku ribarski brodovi izraboteni od ve{tite race na dubrovni~kite majstori, so koi vr{i transport na razni stoki po okolnite pristani{ta. Po vakviot brz podem imotot mu e ra{iren niz cela Arvanija, s# e negovo isto~no i ju`no od gradot Drivast, do Kroja, Belgrad i Kowuh, na jug i Dolni Debar, na jugoistok. Go oslovuvaat so titulata grof no po~esto so titulata knez. O`enet e so Jovanka ili Joana, sestra na sevastokratot Dejan Joanovi~. Imaat ~etiri sina: Nikola, Konstantin, Aleksandar i Ivan kako i {est }erki: Jana, Anka, Viktorija 166

vikana Vita, Teodora, Budimka vikana Buda i Bo`ana ili Bo`a. Za `al, vekot svetoven mu be{e kratok.’ Ko~ijata spokojno gi odminuva{e site ovie zdanija, site ovie velelepni gradbi na grade`ni~kiot genij na mija~kite majstori. Gleda{e Zaharija Muzak vtren~eno, se xare{e, zjapa{e, se yvere{e, te{ko, mnogu te{ko & be{e da im poveruva na sopstvenite o~i, a devojkata do nea, ko nekoj nepresu{en Pajoniski izvor, {ika{e podatoci, imiwa, kne`estva. ‘Najstariot sin na Pavle, Nikola, isto ko tatko mu vikan grof i knez, e ugleden proizvoditel i trgovec so sol, sto~arski proizvodi, vino, maslinki, svilena buba, dudinki, med. Ima 38.000 uli{ta so p~eli vo seloto @eravina kade {to ima i topilnica za proizvodstvo na sve}i i na drugi predmeti od vosok. Otvoreno ima i nekolku rudnici za zlato i srebro vo okolinata na gradot Leska i vo predelot Dukqa. [koluvan e vo Venecija i odr`uva tesni vrski so nea. Ima izgradeno mnogu crkvi i manastiri me|u koi i crkvata sveti Marko, na osum kilometri severno od Dra~ blizu granicata so Venecijanskata Republika. Pokraj rekata Semena ima krenato odbranben pojas za da go spre~i napreduvaweto na mo}nite osmanliski vojski koi, predvodeni od silniot Timurta{, po osvojuvaweto na makedonskite gradovi, ita kon zemjata na Arvanitite i Epirotite. O`enet e so Stojka, }erka na crnogorskiot vlastelin Bal{i III Stra{imirovi~.’ Temnicata kraj pravoto xade privremeno se zatvori za nabrgu povtorno da se otvori i od nea da nikne nova grdba, isto velika i isto sjajna ko prethodnite. ‘Onoj {to sedi pod rasko{niot {adrvan e 167

pomladiot brat na Nikola, Konstantin. Vidi kolku e ubav, visok, stroen. Eden od najli~nite ma`i vo cela Arvanija. O`enet e so Elena, }erka na knezot \or|e Topija, ~ija majka e sestra na Vuk Brankovi}. Kako edinstvena ro`ba na \or|e Topija, taa go nasledi celiot negov imot, Matskiot predel zaedno so gradovite Kroja i Dra~ i seto toa mu go dade kako pri}e na Konstantin Kastriot koj{to e eden od najkrupnite feudalci vo cela Arvanija so visok ugled kaj Epirotite i Arvanitite. Ima diplomirano vo Brisel kaj{to edno vreme rabote{e vo edna voena institucija.Ve{t e vo voenite raboti, voenata taktika i strategija. Odli~en diplomat koj{to si ja obezbedi teritorijata pred turskite zakani preku tesnata sorabotka so Mle~anite pod ~ija za{tita se stavi. [teta {to nema da ja do`ivee ni pedesettata.’ Zaharija Muzak gleda{e zanemena. Crniloto na nea vo koe be{e zavitkana od smrtta na ma`ot svoj pred trieset i tri godini, kako go prodol`uvaa patuvaweto niz veli~enstvenite predeli pod zemja ili nad zemja, niz vremeto ili prostorot, seedno, pojma nema{e sirotata, postepeno blednee{e i oblekata na nea pridobiva{e svetli, crveni aristokratski boi. Br~kite na liceto & se ispravuvaa, peglaa, is~eznuvaa, snagata & se isprava{e, bradata isto taka. Ispolneta so nekakva nova, mo}na energija {to & ja vbrzgnuva{e so nevidima igla samiot gospod bog, ili sinot negov, ili nekoj negov apostol, mo`ebi, celata se pretvora{e vo preli~na moma nalik na onaa do nea {to s# u{te gleda{e napred pred sebe vo {irokoto xade, gi bodiwa{e vrancite, se obiduva{e, ohrabruvana kojznae od kogo i kojznae zo{to, da & go 168

pojasni do najsiten detaq s# ona {to, na odredeno rastojanie, niknuva{e od temnicata kraj patot i im go zaslepuva{e vidot. ‘Ova e slavniot knez Ivan Kastriot, ~etvrtiot, najmal sin na knezot Pavle, koj{to }e go nasledi kne`estvoto po preranoto zaminuvawe na postarite bra}a Nikola vo 1409, Konstantin vo 1402 i Aleksandar vo 1403 godina. Isklu~itelen ma`, {koluvan vo Venecija kaj{to steknal visoko obrzovanie. Pokraj maj~iniot, mija~ki govor, odli~no gi znae italijanskiot, francuskiot i {panskiot jazik. Vladee so cela Ematija, prostorot od gornoto te~enie na rekata Drim, na sever, do pod Tesalija, na jug, zna~i cela Arvanija i Moreja, so prestolnina vo gradot ‘ni na nebo ni na zemja’, Kroja.’ ‘A sega kade sme?’ pra{a najposle Zaharija Muzak nesvesna za mladosta {to & se vra}a{e. ‘Ti samo obrni vnimanie,’ re~e devojkata i poka`a kon velelepnite palati i crkvi {to izleguvaa edna po druga kraj xadeto. ‘Dobro otvori gi o~ite i u{ite! Gledaj, slu{aj i zaklu~uvaj!’ ‘Gi otvoriv,’ re~e nestrplivo Zaharija Muzak. ‘Gledam, slu{am, }e zaklu~uvam!’ ‘Knezov Ivan Kastriot e o`enet so princezata Voislava, }erka na slovenskiot vlastelin Gerasim od selo Gradec, Tetovsko. Imaat osum deca. ^etvorica sinovi: Repo{ ili Renosin, Stani{a ili Stanislav, Konstantin i Georgija, kako i ~etiri }erki: Marija, Angelina, Elena i Mamica. S# ova {to se pojavuva e nivno.’ I po~naa, navistina, da se pojavuvaat edno ~udo dvorci, manastiri, rudnici na zlato i srebro, solani, u~ili{ta… 169

‘Ova se u~ili{tata sv. Barbara, sv.Marko i sv.Krst. Pokraj ~itawe, pi{uvawe i smetawe ovde se izu~uvaat mnogu zanaeti: {titarskiot, kopjarskiot, krznarskiot, samarxiskiot, sedlarskiot, kolarskiot, zlatarskiot… Ova se slovenskite kancelarii vo koi se vodi korespondencija na staroslovenski jazik so kirilsko pismo za{to toj e oficijalen jazik na kne`estvoto. Mnogu {koluvani preveduva~i rabotat na preveduvawe pisma i poslanija od slovenski na latinski, italijanski, francuski, {panski i obratno za odr`uvwe na vrskite so Dubrovnik, Venecija, Neapolskoto kralstvo, Vatikan, Avstrija, [panija, Francija… … Ova e crkvata sveti \or|i, vo manastirskiot kompleks na Sveta Gora, Hilendar, {to knezot Ivan Kastriot ja kupi so siot imot od obrabotliva zemja, lozja i maslinovi nasadi. Tuka, vo ovoj i deneska vikan Arvanitski pirg, vo koj{to }erka mu Marija e proglasena za samarjanka, knezot doa|a na sekoj pogolem crkoven praznik zaedno so celoto semejstvo. Od golema qubov kon mestovo, so povelba od 1425/26 godina, napi{ana na pergament so kirilsko pismo, mu go prilo`uva na ovoj dreven duhoven centar seloto Rostu{a so crkvata sv.Bogorodica i metohot vo selo Trebi{te. Eve gledaj: …Jas gre{en i nedostoen rob na Hristos Bog…Ivan Kastriot so sinovite moi Stani{a, Repo{, Kostantin i Georgija…gi prilo`uvam na svetiot manastir seloto Radostu{e so crkvata sveta Pre~ista Bogorodica i so seloto Trebi{te… …Ova e periodot na turskoto vazalstvo {to knezot moral da go prifati zaradi neprijatno golemata mo} na osmanliskata imperija. Mala e 170

verojatnosta za verodostojnosta na prikaznata na biografot na najmaliot sin na knezot Ivan, Georgija Kastriot, Marino Barleti, deka moral da gi dade site sinovi vo zalo`ni{tvo po {to prvite trojca bile otrueni a najmaliot Georgija potur~en i pretvoren vo eden od najsilnite vojskovodci na sultanot Murat II. Posigurno e, a za toa ima pi{ani dokazi deka Repo{ i Stani{a dolgi godini bile monasi vo Hilendar, Sveta Gora, a postariot Konstantin magistrat na Ohridskata patrijar{ija, Prva Justinijana, nadle`en za eparhiite vo Arvanija, Epir i Tesalija. Sedi{teto mu bilo vo Skadar od kade, kako venecijanski diplomec, vr{el razni diplomatski misii za tatkovoto kralstvo… … Ene go najmaliot brat Georgija, vo orlovskata Kroja koj{to so soglasnost na postarite bra}a Stani{a i Konstantin, go nasledi tatko mu Ivan na prestolot i go vozdigna kralstvoto do nebesni viso~ini donesuvaj}i mu nevidena slava vo cela toga{na Evropa zaradi negovite uspesi protiv najmo}nite turski sultani Murat II i sinot negov Mehmet II. Georgija, roden na 18 noemvri 1405 godina, so nevidena nadvore{na privle~nost, dinarska krv i ubavina, na 41 godina se o`eni so prekrasnata boljarka Marija Andronika, }erka na knezot Arijant Komnen, vo koja se zaqubi na edno patuvawe so tatko mu Ivan vo Janina, Moreja. Tie imaat tri sina: Ivan, Nikola i Samoil. Nikola i Samoil gi pokosi ~uma u{te kako mali a Ivan }e izrasne vo silen i ubav ma` koj{to, ene go, gledaj, vo Italija, kaj{to se `eni so Irina po begstvoto so majka mu kaj Neapolskiot kral Ferante. A natamu…’ govore{e devojkata poka`uvaj}i kon novite dvorci {to se pojavuvaa, ‘od Ivan se rodi 171

Joan, od Joan Georgija, od Georgija Nikola, od Nikola Dimko…’ Devojkata vo muslin tuka podzastana, malku kako da se podzanese vo redeweto na imiwata i nastanite, ni{a{e so ubavata glava kako da podzaboravila ne{to da ka`e, ne{to va`no i precizno {to ima{e vrska so Zaharija Muzak, so seto ova patuvawe. ‘A, da,’ re~e ubavicata i odedna{ ja zategna zapregata srede {irokoto xade koe prodol`uva{e natamu vo mrakot. Kowite, iznenadeni od naglata bolka kaj vratovite, malku se potkrenaa, za’r`aa no ni{to pove}e ne storija tuku pokorno zastanaa i se vkopaa vo pravta. ‘Izvini {to malku se podzanesov koga stignav da golemiot tvoj predok, kralot na Epir i Makedonija, Georgija Kastriot.’ ‘A po {to mi e toj predok?’ pra{a Zaharija Muzak i se zagleda pravo vo ubavicata. ‘Vidi,’ re~e devojkata vo muslin, ‘neli ti rekov deka tatkoto na Georgija, Ivan, pokraj sinovite ima i ~etiri }erki?’ ‘Da, mi re~e,’ potvrdi Zaharija Muzak malku nervozno. ‘E, pa,’ prodol`i devojkata, ‘ prvata Marija e ma`ena za Stevan Crnoevi}, gospodar na Crna Gora, vtorata Angelina za Vladan Arijant-Komnen, tretata Elena za boljarot Stepan Jurevi~ od semejstvoto Bal{i~i, a ~etvrtata Mamica…’ podzastana ubavicata i poka`a na veli~estveniot dvorec pred niv, ‘~etvrtata Mamica za vlastelinot Karlo Muzak, upravitel so oblasta Muzakija, ju`na Arvanija vo koja podocna e vklu~en i gradot Dra~.’ ‘Zna~i?’ svetnaa o~ite na boljarkata Zaharija 172

Muzak koja vo dolgiot, crven fustan, se ~uvstvuva{e s# pomlada i posilna. ‘Zna~i ti si od kolenoto na Mamica, najmalata i najsakana sestra na kralot Georgija Kastriot poznat kako vtor Aleksandar. Po negovata takanare~ena od vas smrt, tvoite pretci koi `iveeja vo grat~eto Divjak kaj Kavaja blizu Dra~, se preselija prvin vo Moskopole, a ottamu, po propasta na ovoj velelepen grad, vo Magarevo za najposle da se skrasat vo ubavata Bitola.’ ‘Dali mo`e da go vidam?’ zamoli Zaharija Muzak. ‘U{te malku,’ re~e devojkata koja ve}e sosema li~e{e na mladata Zaharija do sebe. ‘Prvin da go zavr{ime patuvaweto.’ ‘[to treba da pravam?’ ‘Podgotvi se za ona {to vie tamu go vikate umirawe.’ ‘Kako?’ ‘Vrati se sega vo tvojot drven svet pokraj reki~kata Kurdeles. No ve}e nemoj da bide{ upla{ena i zabegana. Koga }e si legne{ ve~erva vo krckaviot krevet, zamisli si deka zadlabo~eno gleda{ vo zalezot na sonceto. Gledaj, gledaj, dodeka ne se poistoveti{ so nego i dodeka ne sfati{ so kolkavo spokojstvo toa zao|a. Toga{ pomisli si deka ti ne si razli~na, deka si ista kako nego i zapra{aj se zo{to e spokojno a e na zalez?’ ‘Zo{to?’ pra{a Zaharija Muzak malku voznemirena koga vide deka s# u{te sedi na sedi{teto od preubavata kolesnica zastanata na {irokoto xade a istovremeno pred sebe ja gleda sinata bitolska ku}a pokraj Kurdeles. 173

‘Za{to znae deka utre povtorno }e izgree so u{te pogolema mo} i sila!’ re~e ubavicata. ‘Taka i ti ve~erva legni si spokojno so sigurna misla deka utre }e se razbudi{ vo onoj preubav dvorec na krajot od ulicava vo koj }e te ~ekam jas, Mamica Muzak, tvojata sestra-blizna~ka, krstena po na{ata dale~na prababa!’ ‘A na koja ulica }e `iveeme?’ pra{a Zaharija pred da otide da ja prespie poslednata no} vo svojot ‘drven, krckav svet’ od siroma{niot bitolski dom. ‘Na ulicata po koja dosega vrvevme. Ulicata Skenderbej!’

174

Vajar
Sefko Asimov go znam u{te od prvo. Sedevme vo ista klupa celi osum godini do polumaturata {to zaedno ja zavr{ivme vo osnovnoto u~ili{te ‘Goce Del~ev’ od Bitola. Toga{, iako site dobro znaevme deka se vika Sejfedin, za{to taka mu pi{uva{e vo dnevnikot, taka go vika{e u~itelkata Zora, taka mu se obra}a{e tatko mu, eden kus, nabien ‘drugar’ {to, pametam, rabote{e kako {ef na oddelenie vo fabrikata za keksi ‘Progres’ kaj dulieto na izlezot od Bitola kon Grcija, sepak, potajno, zad grb, go vikavme [iptaro. Site osven mene. Za mene toj be{e, ostana za i pred nego i za zad nego, Sefko. Ne deka nema{e i jas taka da go vikam no koga edna{ vidov kako pocrvene i pobudale koga nekoj vo klasot, mislam [iklata be{e ili Dumbalo oti obajcata sedea vo klupata zad nas, od nevnimanie, mu dofrli na onoj do sebe:’Pra{aj go [iptaro, toj e po crtaweto!’ si ostanav pri svoeto da si go vikam Sejfedin ili ponekoga{ nagaleno, Sefko oti najdobar mi be{e drugar i nikako ne sakav da go zagubam zaradi nekakva glupost {to ni samiot ne ja razbirav. Zo{to drugite go vikaa [iptaro ne mi be{e jasno za{to vo toa 175

vreme od po~etokot na {eesettite od dvaesettiot vek, nikoj ne prave{e razliki me|u lu|eto, dali bil od ovaa narodnost ili od onaa vera, dali vaka se vikal ili onaka ili barem mene taka mi se ~ine{e. Ednostavno site bevme isti, ednakvi vo s# a osobeno vo siroma{tijata. Dolgo mislev deka prekarot mu e daden zaradi karakterot. Obi~no lu|eto {to bea ‘tvrdi’, ‘sert’ vo tabietot, ‘k’niwa’ kako {to gi vikavme, mo`ea mnogu lesno da si go zaka~at toj nadimok. Koj genijalec gi dava{e prekarite ne znam ama koga nekomu }e mu se nadenea, a nema{e `iv bitol~anec bez prekar, tie taka im legnuvaa {to celiot karakter, ili siot fizi~ki izgled mo`e{e da mu se sobere vo toj vol{ebno seopfaten zbor. Duri i koga nekoj }e umre{e, na pra{aweto ‘Koj umre?’ od po~inatiot se spomenuv{e samo prekarot: ‘Cufata, Petleto, Debelio, Krivio, @oltio itn.’ i site znaeja kogo go prostil gospod. Ottuka na nekrolozite zaka~eni po banderite se gledaa samo sliki~kite no nikoga{ ne se ~itaa imiwata i prezimiwata za{to Krste Petreski ili Risto Dogramaxievski ili Petre Vrklevski apsolutno nemaa nikakvo zna~ewe za bitol~ani. [to se odnesuva do Sejfedin, rabotata be{e malku poinakva. Ne deka tabietot ne mu odgovara{e na prekarot, tuku nadimokot, {to be{e malku ~udno mu doa|a{e od narodnosta iako sosema pogre{no razbrana barem kako {to mi ka`a samiot toj mnogu godini podocna koga mu dojdov na edna izlo`ba vo Jeni xamijata sproti saatot vo Bitola. Sednati na kameniot del od {adrvanot od koj koleblivo, od vreme na vreme brzgnuva{e po nekoj mlaz voda, mi re~e: ‘Gluposti. Mojte stvarno bea dojdeni od 176

Albanija ama i majka mi i tatko mi bea Ma}edonci samo so islamska veroispoved. Ama taka be{e togaj. Bevne ednakvi ama, kako kaj Orvel, nekoi bea poednakvi od dru|ite. Pod navidum {irokio kosmopolitizam se skriva{e na sila potisnatio {ovinizam pa duri i arievstvo. Pamti{ kako surovo, bezmilosno se potcenva{e s# nema}edonsko i s# so nekakva fizi~ka ili mentalna mana? Pamti{ kako grdo zvu~e{e koga }e re~ea: ‘Ostaj go nego. Toj u~i kaj [iptarite!’ ili ‘Begaj od nea, ‘ taa u~i kaj defeknite!’ ili koga pogrdno se vika{e po onie {to se ka`vaa za Vlasi ‘Vla{e da mi go jaj{ so gra{e!’ A znaj{ kolku |i ima niz Bitolata. Pamti{?’ Pametev kako ne pametev ama rabotite duri toga{ mi stanaa pojasni. Inaku vo vremeto za koe po~nav da vi ka`uvam, zna~i koga u~evme vo osnovno to~no znam zo{to ba{ so Sefko sedev vo ista klupa, zo{to ba{ so Sefko sakav da bidam na ista strana koga }e se podelevme za fudbal, zo{to ba{ so Sefko izleguvav od u~ili{te. Zatoa {to pod navidum nam}orestiot izgled, nemturestoto raspolo`enie, se krie{e topla, nadarena, meka, kosmi~ka du{a. Nikoj ne mu be{e ramen vo talentiranosta. So dolgite, tenki prsti i ostriot vid u{te od prvoto sednuvawe vo klupite ja {a{ardisa u~itelkata Zora so crte`ot {to & go poka`a a na koj, so neverojatna ve{tina be{e nacrtan so moliv pejza` od vla{koto maalo vo Bitola. ‘Da ne ti go crtal nekoj doma?’ go pra{a taa a ovoj samo izvadi nov list hartija i za pet minuti & go poka`a noviot pejza` so motivi od `elezniot most preku rekata ‘Kurdeles’. U~itelkata go zede crte`ot i ne samo {to mu go poka`a na celiot klas tuku, na golemiot odmor, im go tutna pod nos na site 177

svoi kolegi osobeno na onie {to predavaa likovno. ‘Neverojatno!’ se ~ude{e Crta~o (taka go vikavme nastavnikot po likovno {to po~na da ni predava ~etiri godini podocna vo petto oddelenie), moram da go vidam deteto!’ A koga go vide ne go ostavi na mir tuku do krajot na osmoto oddelenie, dodeka nas, drugite, n# matka{e ne{to okolu crtaweto, nego, Sejfedina, go stava{e na strana, da crta, da boi, da portretira. ‘Nemu ne mu trebaat ovie gluposti!’ vele{e, ‘deteto treba samo da sozdava!’ Zna~i a }e se spomne{e umetnost, crtawe, slikawe, maketirawe itn. Sefko be{e sinonimot. Site prvin }e re~ea:’Daj da vi’me {o napraj Sefko!’ ako be{e tuka ili ona mnogu pospontanoto: ‘Daj da vi’me {o napraj [iptaro!’ ako ne be{e tuka ili ne mo`e{e da ~ue pa duri potoa srame`livo gi vadevme svoite ‘dela’. Edna{ pametam, imavme za zada~a za edna nedela da napravime maketa na brod. Sefko me vikna so nego da mi ka`e {to naumil da napravi. Mi re~e:’]e treba do Ni`opole da se oj. Znam mesto kaj{o sum bil so tatko mi kaj{o mo`i da se naj suv orev. Ela ako saka{. I ti za tebe }e si zemi{!’ Mora da sme bile pogolemi, nekade petto ili {esto oddelenie {tom sme se drznale sami pe{ki da otideme ‘pravo po Dragoro’, ‘pokraj Crn mos’ do ‘nad kapejncite Slavija, Kita{, Topla Voda’ pa od ‘Bilbilkamen’ levo nagore do koko{arnicite kaj Diovo pa pak levo niz seloto u{te polovina ~as odewe po ugorni~aviot i viugav, selski pat do Ni`opole. Nekade kaj crkvata Sefko sedna na edno legnato steblo i mi re~e: ‘Od ova }e se~ime dve par~iwa za trupoj na brodojte. Nema drvo {o poarno se dlabi od oreo. Vo site crkvi ikonostasite se od orev, znaj{?’ Pojma nemav, se 178

razbira, ama brzo u~ev, fala bogu, ‘mi fa}a{e crpkata’ kako {to ~esto znae{e da me pofali Sefko. Koga nekako uspeavme so no`eto {to go ima{e Sefko da gi prese~eme ne mnogu malite par~iwa, vedna{ gi piknavme vo zelenite ran~iwa i, po kusiot odmor, se vrativme Bitola za{to navistina, kako {to ka`a i samiot Sefko, bea mnogu lesni i ne im ja ~uvstvuvame te`inata vrz slabite, detski ple}i. No ~udoto se slu~i posle. Po pet dena site gi donesovme ‘brodovite’ na u~ili{te. Otkako po voobi~aenoto retorsko promrmoreno ‘Da vi’me prvin {o naprajl [ip…Sefko!’ Sefko, so neskrien gnev za ona [ip… ja otkri pokrienata so pla{tanica maketa. Zanemevme pred gletkata. Site. I nie u~enicite i nastavnikot po geografija, Sarandi mislam se vika{e, edno sitno, kuso ~ove~e koe, vo voshitot, u{te pove}e se skusi ko da saka{e taka smalen da se ka~i na predivnata gemija i da zamine na tolku posakuvaniot, so godini sonuvan a nikoga{ na jave ostvaren pat po svetot. Veruvajte mi, vo racete na ovoj genijalec stoe{e nebare vo sekoj mig }e ja spu{tat vo voda i }e zaplovi, najubavata karavela na svetot! Trupot izdlaben do najsiten detaq i pominat prvin so firnajz pa so mrsna kafeava boja, na trite jarboli precizno krenati od podot nagore kon Boga, biserno beli edra opto~eni so srma, po stranite fantasti~no izvajani topovi so cevkite vpereni vo mo`niot neprijatel, na palubata mornari ‘skameneti’ od maestroto vo migot na vozbuda pred isplovuvawe, a pogore, na komandniot most, kormilarot i kapetanot so strogo, zapovedni~ko lice. Vi velam, vistinsko ~udo! Ne e ni ~udo {to vxa{eni pred gletkata, smramoreni pred neverojatnata mo} na 179

umetnosta, premol~eno gi piknavme na{ite ‘brodovi’ vo ran~iwata, po mo`nost vo najtemnoto agle od niv da ne bi nekoj, a posebno nastavnikot, slu~ajno ni go vidi ‘rezilo’! Potoa slu~ajot so geografkite karti. U~ili{teto kubure{e so karti, nie pari za atlasi nemavme, a koga spomenatiot Sarandi i pokraj seta svoja kusost, }e uspee{e nekako da ja zaka~i donesenata golema karta na FNRJ ili NRM vrz gorniot rab od tablata, gletkata be{e ta`na, za{to iskinaticite i praznite mesta neve{to zamaskirani so raznorazni lepenki jasno govorea kolku istite od postojanata upotreba se izlitile, izbledele, se iskinale i kolku mole`livo ‘pla~at’ za zamena. Zatoa, od vreme na vreme, ili poto~no od generacija na generacija, glavno od pedago{ki pri~ini, se razbira, n# teraa sami da si crtame karti, poretko na po{irokata (FNRJ) i potesnata (NRM) tatkovina, a naj~esto na okolijata (toga{ republikata be{e podelena vo regioni {to gi vikavme okolii) {to, vo na{iot slu~aj, zna~e{e bitolskata. I eden den, koga dobivme zada~a po izbor da napravime mapa na edna od trite temi {to vi gi ka`av, povtorno se slu~i ~udo. Trite golemi karti {to gi donese Sefko, ne samo {to bea najdobri od site vo klasot (kolku nedoli~na sporedba) tuku odu{eveniot nastavnik, otkako go svika direktorot i celiot nastavni~ki sovet, odr`a govor ~ija poenta, kolku {to pametam, be{e deka ottoga{ tolku detalno i precizno izrabotenite karti na genijalecot Sejfedin na koi vrz fantasti~nata reljefna osnova stoeja zabele`ani site pogolemi naseleni mesta, sekoja reka, planina, ezero oboeni spored standardnite boi na kartografskata nauka, 180

}e gi zamenat starite i }e stanat gordost na na{eto u~ili{te! Pametam u{te deka direktorot, eden relativno slab, visok, pro}elav ~ovek, otkako go pofali Sejfedina, sve~eno izjavi pred site deka za nagrada, celiot nareden mesec Sejfedin }e dobiva dvojna tura od besplatniot, zadol`itelen doru~ek: mleko vo prav i `olto amerikansko sirewe! U{te da ne zaboravam da ka`am za skulpturata na Goce Del~ev! Verojatno ve}e ne treba da vi spomenuvam deka za eden patronen praznik od ~ist kamen ja izdelka fenomenalniot umetnik Sefko! ‘Stvarno [iptaro ja napraj?’ pra{uvaa u~enicite vo neverica koga ja postavija vedna{ na vlezot levo vnatre vo glavnata od trite zgradi na u~ili{teto vo koja, pokraj u~ilnicite, bea sobata na direktorot, golemata kancelarija na nastavnicite i u~ili{noto yvono. ‘Toj ami koj drug!’ sami si odgovaraa svesni deka samo ova ~udo od dete e vo sostojba so tolku preciznost, so tolku vkus, so tolku, za niv, nesfatlivo tainstvena nasmevka na liceto nad musta}ite da go napravi Goceta Del~ev kako `iv, kako da ba{ sega, vo svojata upla{enost za setenata kobna idnina na sakanata Makedonija, }e trgne kon orlovskoto Kru{evo da gi oladi zagreanite glavi na mladite i netakti~ni revolucioneri. Pametam, kako v~era da be{e, koga voodu{eveniot direktor, otkako ubavo go ispofali Sejfedina, faten vo nebrano {to zaradi op{tata skudnost nema{e so {to da go nagradi vol{ebnikot, mu go prodol`i rokot na udvoeniot doru~ek do krajot na osmoto oddelenie! ‘I zaradi ova, drugarki i drugari, nareduvam na u~enikot Sejfedin Asimov od sedmo ‘g’…’ I deneska, so mal napor, mo`am so les da go vratam zvukot 181

od zborovite na direktorot ist onakov kakov {to odeknuva{e vo toj ~etvrtomajski den od 1962 –ta ili 1963-ta godina niz prepolniot hol od glavnata zgrada na toga{ najdobroto i najpresti`no bitolsko osnovno u~ili{te! Potoa naedna{, koga se zapi{av vo gornata gimnazija, Sefko go snema od mojot `ivot. Kako ‘vzemi da protona’ {to bi rekla majka mi, bog da ja prosti. Nikade go nema{e. Nitu vo edno od nekolkute sredni u~ili{ta vo Bitola, nitu vo umetni~koto vo Skopje kade o~ekuvano treba{e da se najde, nitu vo tro{nata dvokatna ku}a vo ‘arnautmale’ kaj{to `ivee{e so mnogubrojnoto semejstvo, u{te dva brata i tri sestri pokraj roditelite i podgrbavenata baba od tatko. Koga zagri`en otidov da go pobaram nad ‘voeni bav~i’ kaj{to ~estopati si igravme pokraj stoletnite ~inari i ‘oblasta’ vo koja, ogradeni so bodlikava `ica, `iveeja Egejcite koi nikoj posebno ne gi saka{e, mi rekoa deka site se iselile vo Turcija! ‘Vo Turcija?’ razo~arano ja primiv vesta i si tufkav do doma nesfa}aj}i {to ima nekoj da se seli vo zemjata na ‘kletite’ Turci pod ~ie ropstvo, n# u~ea, celi pet veka sme stenkale! Objasnenieto dojde mnogu godini podocna, celi trieset i tri, ako dobro izbroiv, koga mu otidov na izlo`bata vo na{ata, bitolska umetni~ka galerija smestena vo Jeni xamijata, kako {to ve}e vi ka`av. Sedevme zna~i na {adrvanot i nakuso si gi ka`avme nepoznatite delovi od `ivotite. Sefko zavr{il umetni~ka akademija vo Istambul, ne mi ka`a od skromnost, se razbira, ama razbrav deka e eden od najistaknatite slikari i vajari na sovremena Turcija so mnogubrojni izlo`bi zad sebe, ne be{e `enet, od 182

semejstvoto mu bea `ivi bra}ata i sestrite. ‘Mojte ja iskoristija {ansata {o mu se dade,’ mi re~e trudej}i se da se priseti na rodniot govor, ‘pa pod izgovor deka sme Turci, dobivne iseleni~ki vizi i taka se najdov kaj Bosforo…Mi be{e te{ko, ama barem tamu nikoj ne me vika{e [iptar. Ne znaj{ kolku to boli! Da si dete, da praj{ s# najarno {o moj{ a pak da ne si prifaten!’ ‘Odamna be{e,’ mu rekov, ‘zaboraj i tolku. Sea, ti veqam, za `al, e beter! O~ite da mojme }e si |i iskopame! [o |aol n# dupi ne znam!’ Potoa mu ka`av deka po gimnazijata, vo Skopje zavr{iv istorija na umetnost, ‘mo`i pod tvoe vlijanie, ne znam,’ mu rekov i po dolgo vreme, verojatno raspekmezen od blizinata na prijatelot, {iroko se nasmeav. ‘Eve ima skoro trieset godini kako rabotam vo bibliotekata, sredvam katalozi, spremam izlo`bi, ~krabnuvam po nekoj napis vo spisanijata, glavno za qu|e kako Van Gog, Kandinski, ^emerski. Mo`i i za tebe, ako mi dozvoli{ i ako to ne{to ti zna~i!’ ‘E, Ri~ard, Ri~ard,’ mi re~e i mi ja stavi levata raka na ramo. ‘Jadi{ ti ne{to ili ne, a?’ dodade verojatno za~uden od mojata, za godinite, neverojatna tenkost. ‘A da te odnesam na eden taskebap otkar{ija kaj Kuburo, a?’ mi re~e i brgu go dokr{i privremeniot mraz me|u nas. ‘Va`i,’ rekov sre}en {to mi se potvrdi tezata deka ako prijatelstvoto e iskreno, godinite, kolku i da navaluvaat, ni{to ne mu mo`at. A na{eto o~igledno be{e takvo, od iskreno poiskreno! Potoa povtorno go vidov vo dekemvri 2004ta. ‘Sefko!’ svikav po podgrbaveniot ~ovek vo dolgo, crno palto od star {ajak. ‘Kaj si be ~oek?’ Mnogu, mnogu ostaren mi se vide. Kako, vo me|uvreme da go zela nekoja viulica od sred pat, go krenala i go viela, go 183

viela kojznae kade niz vselenata i ne go spu{tila s# duri ne pobelel vo kosata, ve|ite, bradata. Se gu{navme kako {to dolikuva na stari prijateli i se piknavme kaj ‘Kuburo’ pokraj Dragorot naterani od studot {to ja najavuva{e dolgata, te{ka, bitolska zima. ‘Vo 2001-ta mi ja zapalija ku}ata, dvata du}ani na ~i~ko mi i trite slatkarnici na vujko mi. Samo zaradi prokletio prekar!’ Sedev taka i ne znaev {to da ka`am. Pojma nemav {to da izglagolam, se setiv na toa grdo bitolsko leto vo koe po pogrebot na ubienite policajci i vojnici kaj Vejce neboto nad Bitola is~ezna pod dumanite ~ad i zamirisa na te`ok sram, bolka i gare`. Gi pcuev vo sebe u~kite za site belji {to gi napravija, za site nesre}i {to gi predizvikaa, ja pcuev lo{ata politika, zovrienata krv, crvot vo tradicijata, crnite naviki, tvrdoglavosta, grdiot Balkan. Po edno pet minuti, otkako dobro se stoplivme, otkako isrkavme po edna ~kembe ~orba, na liceto od Sefko, dolgnavesto, ispieno, izbr~kano, omacureno, se pojavi nekoj ~uden zra~ec, svetlina nekakva koja, {tom celosno go opfati, naedna{, ko so nevidliva raka mu go ispegla liceto, mu gi svetna o~ite, mu go ispravi teloto. ‘Znaj{ zo{to sum dojden?’ Odmavnav so glavata. ‘]e go pram spomeniko na Skenderbej,’ mi re~e, ‘nogu sum sre}en {o re{iv da go pram!’ ‘Onoj pred stokovata Ilinden vo Skopje, ne?’ rekov sre}en zaradi sre}ata na prijatelot. ‘Mo`i da e i toj!’ mi re~e. “Najmalku toa e va`no. Mene mi e va`no niz taa skulptura na \or|i Kastriot da poka`am {o mo`i da napraj eden pogre{no razbran prekar, a dali negde }e ja namestat to si e drugo pra{awe! Mo`i treba tuka vo Bitola da ja klat, tuka kaj {adrvano!’ ‘Kako?’ 184

rekov oti te{ko mu go sledev monologot. ‘Taka,’ mi re~e, ‘kolku pakosti se napraja vo negovo ime, da znaj ~oeko v grob }e se prevrtva! Tuka ja gledam mojata sli~nos so nego! I toj, bez da saka, si dobi prekar Skenderbej od sultano Murat Vtori kojznae od koi pri~ini, dali od priznanie, dali od zloba za deneska po nego da go smetaat za ne{to drugo od ona {o e, ili mo`i od podbiv, demek se zanesval deka e vtorio Aleksandar, a mo`i i od ne{to ~etvrto. I vidi sega {o se slu~va. Nacionalistite od albanska strana mu go koristat prekaro kako pla{ilo protiv hristijanite, kako Atila na islamot iako ~oeko, ne od omraza, tuku od maka, tokmu protiv ide~kio islam se borel, da go odbrani hristijanstvoto. A Ma}edoncite deneska, samo koga }e mu go ~ujat prekaro, kosata mu se kreva bez da znat deka barem polojna bil Ma}edonec, deka mnogu nivni pretci pod negov bajrak se borele, deka mo`i duri nivni kral bil i nivnoto pismo staroslovensko go koristel. Tolku nogu mistika, tolkava pra{ina i krv zaradi eden prekar! S# ova sakam da mi e jasno pred da po~nam da go klesam!’ ‘Ne znaev deka i kaj vas vajarite imalo tolku dilemi!’ rekov i brgu si go goltnav ka`anoto koga vidov deka od kar{ija me prese~e temniot pogled na prijatelot. ‘Vo bronza }e go izlie{?’ pra{av bez vrska kolku da go popravam vpe~atokot. ‘Nikako!’ me prese~e. ‘Sekoj lik izlien vo bronza si ja gubi du{ata. Mu ostanva natre ko vo zape~aten klajnec. Vo kamen }e go klesam! Kameno ja dr`i du{ata oti ima pori niz koi taa mo`i da di{i, sfa}a{?’ ‘Kaj si smesten?’ go pra{av. ‘Vo Epinal,’ mi re~e, ‘ama rabotam na drugo mesto. ]e ti ka`am!’ Potoa dvapati mi se javi po telefon vo 185

bibliotekata. ‘Znaj{ {o Ri~ard?’ mi re~e prviot pat, nekade vedna{ po Nova Godina. ‘Generalno ti ka`av {o sakam da postignam, ama okolu detalite imam problem. ‘Kolku po}e ~itam i ~epkam, s# ponejasno mi stanva, kolku po}e mislam tolku po}e liko mi bega i mi se {iri. Nogu magla, Ri~ard, nogu!’ ‘[o ne ti e jasno?’ rekov nebare mene mi be{e jasno pa s# }e mu razjasnev. ‘Pa ete, ne znam dali sultano go zel zalo`nik na devet godini so trojcata bra}a pa niv gi otrul a nego go naprajl glaven na askero svoj {o se tepal vo Azija do deno koga kaj Ni{, naedna{ osvestenio \or|i, `eden za odmazda, pod prisilba, izdejstvuval pe~at od sultano, o{ol so drugarite vo Kruja, mirno ja zel i ja po~nal borbata protiv Osmanliite ili, ednostavno, ova nikoga{ ne se slu~ilo, tuku tatko mu, u~enio i umen aristokrat, Jovan Kastriot, sogleduvaj}i ja bistrinata i sposobnosta na mladio \or|i go pratil na studii vo Venecija pa ottamu se vratil ne samo kako mlad, nao~it ~ovek so uve`bni vojni~ki ve{tini tuku i kako mnogu obrazovan intelektualec i nadaren pisatel. [o veli{ za ova, a?’ Mol~ev, {to mo`ev da ka`am, pojma nemav od kade Sefko gi crpe{e ovie podatoci, koi knigi gi ~ita{e, na koj jazik, za{to, ako ni{to drugo, barem znaev, deka za \or|i Kastriot napi{anata literatura e ogromna i deka re~isi nema evropski i turski istori~ar od 16-ti vek navamu {to ne mu posvetuva zavidno mesto i vnimanie koga stanuva zbor za vremeto na vladeeweto na najgolemite turski sultani, Murat Vtori i negoviot sin Mehmed Vtori, osvojuva~ot na Carigrad. Vtoriot pat koga mi se javi, po~etokot na fevruari, zimata go ima{e dostignato svojot 186

neslaven bitolski standard – minus trieset no}e, minus petnaeset dewe. Nosot i u{ite da ti padnat ako ne gi pokrie{. ‘Ri~ard!’ go ~uv od drugata strana na slu{alkata, glasot mu be{e zaripnat, malku ~uden i tu| ko da mi ide{e mnogu oddaleku, ‘ova ti bila |aolska rabota, da mu se snevidi. Ne znam {o da fatam, koja vozbuda da ja skamenam za da svedo~i vo vremeto idno. Dali slikata koga \or|i, vo svojata velikodu{nos, vernos, so re~isi naivno donkihotovsko ~ustvo za ~es, ojden da mu pomo`i na svojo star prijatel, kralo na Neapol vo Italija, soo~en so xuxestio protivni~ki general Pi~inino koj{o, sklon kon spletki, dogovoril sredba so protivniko za da go izmami, no koga pred nego se istoporil visokio, stamen rival, so bela brada i stra{en {lem nebare e od rodo na nekoi praiskonski voini, se stapisal, se vxa{il i samo go gledal ko netuka dodeka ovoj, vo svojata blaga dobrodu{nost, ne go krenal i ne go baknal vo znak na pozdrav i ne go spu{til vnimatelno povtorno na zemja; ili scenata koga na 12-ti dekemvri 1466-ta godina, so mala pridru`ba kowanici, vlegol vo Rim na liko kako starec, oble~en kako obi~en ~oek, bez oznaki za rango ko da sakal pred papata da ja naglasi nevoljata vo koja se na{ol; ili scenata {o ja prika`uva eden o~evidec vo koja veli deka toj den \or|i Kastriot do{ol kako siromav ~ovek no bil do~ekan od siot crkoven kler i masa narod se sobrala okolu ku}ata vo koja prestojuval, vedna{ pod Kvirinale, samo za da go vidat, i site si mislele deka e postar od {o stvarno bil oti borbite go imale predvreme ostareno a taman ja imal napolneto {eesettata, i ko prav patrijarh im li~el, a po portretot {o s# u{te 187

se nao|a na vleznata porta od prestojuvali{teto, vo nego videle ~oek so dolga bela brada, orlovski nos i bistro oko, ~oek so neskr{liva, `elezna volja na kogo sepak mu se bli`el krajo!’ Mol~ev so slu{alkata v raka i ~ekav {to u{te }e mi ka`e Sefko. ‘Dojdi utre da vidi{ {o rabotam!’ mi re~e. ‘Koga utre i kade?’ rekov. ‘Kaj starata ku}a vo Arnautmale okolu ru~ek!’ mi re~e. ‘Ami ne ti ja zapalija?’ rekov. ‘Ti samo dojdi,’ mi re~e. ‘Vo dvanajse sum na rabota!’ rekov. ‘Izlezi edna{ od ta bibliotekata, da t’ibam!’ mi re~e, ‘ne si `enet so nea, ebate belja!’ dodade. Drugiot den, stude{e od merata nadvor, okolu edinaset i pol, kri{um se {mugnav od bibliotekata i poleka trgnav udolu po zamrznata ulica. Kaj ‘Komiteto’ skr{nav desno i pravo po ‘Kliment Ohridski’ izlegov na ‘Solunska’ {to sega sosema ja pokriva{e nekoga{nata reki~ka Kurderes. Svrtiv desno i po dve-tri stotini metri levo. Brgu ja pominav nekoga{nata ‘Oblast’, sproti koja se ~ip~ea na studot grdite zgradi podignati vo nekoga{nite ‘voeni bav~i’ i se najdov vo tesnite soka~iwa na Arnautmale. Zastanav pred starata, `elezna porta vgradena vo visokata avlija od plitari i kal vo koja nekoga{ `ivee{e mojot prijatel Sejfedin Asimov so mnogubrojnoto semejstvo. Nad mene i samoto smrznato, vise{e nate`nato hmurnoto i tu~no bitolsko nebo. S# naokolu be{e tivko, zanemeno. Ako ima{e lu|e sigurno bea napikani vo sop~iwata pokraj razbabotenite ‘sobi’ svitkani vo o~ajni~ki napor da ja so~uvaat {turata toplina {to so poluzgrut~enata krv odvaj im se protiwa{e niz sko~anetite damari. Sakav ama ne mo`ev da mrdnam. Naedna{ celo more 188

spomeni, cel eden dolgometra`en film od kusi, vpe~atlivi nastani mi se odmota pred o~i. Stoev so okokoren pogled a prikaznata za mene i za Sefko, za na{ata fina detska naivnost, za na{eto toplo, pominato vreme mi minuva{e niz glavata. Nebare nekoj smeren, bezimen srednovekoven pisatel, dodeka nie sme `iveele vo sopstvenata bezna~ajnost, si ja sobiral, si ja razvival, si ja pi{uval, pa sega, iako izlo`en na studot, polusmrznat, me zaprel ba{ tuka pred starata poznata avlija, da mi ja ka`e, da me iznenadi, da me stopli. A jas i natamu zastanat prostum, se xarev, zjapav vo portata pred sebe, vo o~ekuvawe deka ba{ vo sledniot mig, taa }e se otvori, na nea }e svetne nasmeanoto lice na mojot prijatel i, kako nekoga{, }e me fati za raka, }e mi ja ubie pod itno srame`livosta i }e me vnese vnatre. No ni{to ne se slu~uva{e. I avlijata i portata, spokojni od merata nadvor, nesvesni za prisustvoto na potsvitkaniot, neverojatno slab ~ovek pred niv i za negoviot vxa{en pogled vperen pravo vo niv, samo mirno si dro~ea ko nekakvi spokojni zimski pleni~ki fateni i stegnati vo udobnite kanxi na za niv prijatniot stud. Naedna{ dali od studot ili od {to mi be{e dojdeno vremeto, ne znam, ne{to me {trekna levo vo gradite. Malku se potsvitkav od bolka, me oblea studena pot, mi se stemna pred o~i, kolenata mi se stresoa, zagubiv ramnote`a, tresnav dolu vo smrznatiot sneg i tolku. Koga povtorno gi otvoriv o~ite, neobi~no sve`, lesen i silen nebare vo svojata prva mladost, bez kolebawe i strav ja turnav podotvorenata porta pred sebe i se zagledav vnatre. Ku}a nigde nema{e. 189

Samo gola {irina na koja, veruvale ili ne, iljadnici Sefkovci, naredeni nebare krstini seno na pole, mladi, nasmeani i ispraveni, so sini beretki na glavite i so `elezni dleta i ~ekan~iwa vo racete gi klesaa, gi delkaa, gi vajaa, gi doteruvaa, sekoj na svoj na~in, ~udesnite detali od likot na pred niv ispraveniot, od kamen no poln du{a, Skenderbej.

190

Blagoslov
Ohri|anecot Danail Avram~e i pokraj silnite usilbi ne uspea da go zavr{i Medicinskiot fakultet vo Skopje ne za{to be{e glup tuku zatoa {to ostana bez nervi. Barem toj taka veruva{e otkako, po tri zagubeni godini, so stariot turski kufer se vrati vo rodniot Ohrid, ja otklu~i starata, za’r|ana porta od tro{nata ku}a na ridot pod Samoilovata tvrdina, legna na {irokiot, bra~en krevet i od gluvotijata na golemata dnevna odaja so saati, niz pottrgnatoto perde od penxereto, zjapa{e dolu vo sinata nemirnost na voznemirenoto od veterot ezero. I kolku pove}e se xare{e tolku pogolema mu stanuva{e prazninata na du{a. ‘Ja izneveriv majka!’ si re~e, ‘neprokopsan sum jas, ete {to sum! ^ovek bez blagoslov! Varvarin! Ku~e!’ i si ja udira{e glavata od nebojadisaniot yid, od drvenite krila na krevetot, od samata vselena bi si ja udiral da mo`e{e. A do pred edna godina, do samo pred edno, edinstveno leto, do pred edna kusa vozdi{ka na vozgordoto vreme, rabotite mu odea kako podma~kani. Iako `ivee{e od bedno pobedno, 191

piknat vo edinstvenoto, memlivo sop~e od niskoto, tro{no ku}are pod saat kulata sproti Bit Pazar vo Skopje kaj{to sonceto re~isi nikoga{ ne frla{e pogled, sepak Fakultetot go zema{e redovno, godina za godina. Ne deka be{e kojznae kolku zaquben vo medicinata – naprotiv ja mraze{e od du{a i gi `ale{e site {to ja izu~uvaa – tuku zatoa {to toa be{e `elba na sirotatata negova majka koja, po smrtta na ma`ot u{te koga Danail be{e v peleni, si dade zbor vo bliskata crkva sveta Sofija, deka }e ‘rmba kako kow samo edinstveniot nejzin sin da ‘izu~i za doktor’ i da gi spre~i bezumnite umirawa kakvo {to be{e ona na nejziniot sakan Dim~e od obi~na kila edno majsko utro dodeka go vade{e ~amecot na bregot a malkute ohridski doktori, od mnoguto rabota, ne mo`ea na vreme da mu priteknat na pomo{. No lani, na po~etokot od juni, tokmu koga zatvoren vo sparninata i zadu{livosta na bitpazarskoto sop~e, go podgotvuva{e ispitot od mikrobiologija, najte{kiot vo studiite kako {to site veleja, odedna{ na vratata mu zatropa gazdaricata, edna podgrbavena, bezzaba starica so bela, raspu{tena, neofarbana kosa nebare olicetvorenie na samata crna sudbina i mu re~e: ‘Danaile, ostavaj knigite i fa}aj go avtobusot za Ohrid. Majka ti e na umirawe!’ Ne ~eka{e dvapati da mu se ka`e. Nebare so godini podgotvuvan za ova, onaka po kusi pantaloni i po maica, celiot crven od vozbuda, istr~a do avtobuska i go fati prviot ‘rejs’ na ‘Galeb’. Ako od ne{to se pla{e{e dodeka studira{e vo Skopje, se pla{e{e tokmu od ova. Da ne se slu~i ne{to so majka mu vo negovo otsustvo ili, ne daj bo`e, da ne im izgori ku}ata. Ete, se slu~i 192

prvoto. Mesto ne go dr`e{e vo avtobusot. Da mo`e{e Ikar da se stori, }e letne{e i za ~as }e be{e tamu. Za{to nikako ne smee{e da mu umre bez da ja ~ue. Bez da mu ka`e ne{to, da mu {epne, da go ute{i, blagoslov da mu dade. Edna{, kako pelena~e, ne po svoja vina, se razbira, ja ispu{ti smrtta na tatka si, zborovite na uteha od nego, ama sega, kako vozrasen, ne smee{e da si dozvoli vtor takov luksuz. Otide do {oferot, go mole{e, go kolne{e, cela mre`a letnici mu vetuva{e, samo da pobrza, da pritisne na ‘papu~ata’, {to pobrzo da stignat. O~ajni~ki mu treba{e maj~iniot blagoslov. Ama pusto stignuvawe! Koga vleze doma, sirotata majka ne be{e dodr`ala, tuku so ispu{tena du{a ve}e be{e izmiena, presle~ena, piknata i sprostrena so skrsteni race vo }iurot srede golemata dnevna soba na katot kaj{to se imaa sobrano desetina `eni vo crno od kom{ilukot i tvrdo i surovo gledaa vo deloto na neprikosnovenata smrt. Danail se frli pred nepodvi`nata majka, proba ne{to da izglagoli no ni{to ne mu izleze od usta. Ni glas ni zbor. Gospode, kolku bila tvrda i itra umira~kata! Danail se zagleda vo spru`enata snaga na majka si. Tolku mnogu qubov, gri`i, sre}i, nesre}i, tagi, radosti, razo~aruvawa, nade`i, smramoreni, zaklu~eni i zaminati za navek so `enskoto du{i~e {to izleglo nabrzina od ova sitno vko~neto telce a sepak na lik mu be{e kako `iva! So istite dlaboki br~ki, so usta zaprena vo namerata ne{to da ka`e, so tragi nad nea od grubiot obid da gi iskubi musta}ite kako {to prave{e sekoga{ koga se podgotvuva{e da go do~eka so presen zelnik, mek vitkalnik, maznik so zeqe, ili sirewe, ili tikva 193

stambolka, koga znae{e deka nabli`uva krajot na sesijata i deka toj, Danail, }e si dojdi doma, }e & ja razveseli ku}ata, }e & prika`uva za ova, za ona, }e & do{epne po ne{to za sakanata Despina, za aurata nejzina kosmi~ka, no glavno }e & vrevi za svetot skopski, za sobitijata nadvor od nivniot preubav, dreven, no sepak, za `ena vdovi~ica kako nejze, mo{ne neprijaten i zatvoren grad. No rabotite, ete, si zedoa drug tek. Taa si zamina bez da go do~eka. Ednostavno, kojznae kako i kojznae so kolkav napor si se sobra vo sebe, si gi zatvori o~ite, si go ispu{ti zdivot i bez pozdrav ja snema! Ko nikoga{ da ne bila! Potonat vo o~aj, ostaren preku no}, zbunet od merata nadvor, skinat na du{a, zgrgulen nebare zabegan vo nekoj drug, netuka{en vilaet, vo ma~noto, tu~no ohridsko popladne {to sleduva{e, dozvoli nemo i bespomo{no da go vle~kaat navamu natamu dodeka se izvr{uvaa zadol`itelnite dolgi, beskone~ni, pogrebni ceremonii. Ne postoe{e vo toj mig ~ovek na svetot pozaguben i poosamen od nego! Duri koga po tri dena se vrati vo Skopje, vo nepodnosliviot miris na tesnoto podsaatkulsko sop~e sfati {to go snajde. Ja zagubi majka si! Ja zagubi bez da ja ~ue! Bez da mu gi ka`e tolku potrebnite zborovi {to }e go krepat vo ulaviot svet od surovi sobitija vo koj{to, eve, ne po svoja volja, ostanuva sam! Treba{e da go vidite kako naedna{ site sliki so mikrobi zaka~eni po yidovite za polesno da gi nau~i i pomni mu o`iveaja, mu se isprevrteja, mu se izme{aa, a sitnite bacili, vaka naglo vrateni vo `ivot, kako se naredija vo tu~na kolona i vo voinstven mar{, so nevidena zakana kon idnite, nepoznati `rtvi, izlegoa nadvor niz puknatinite od 194

stariot prozorec! [to }e pravam sega? si re~e Danail. Proba da se sosredoto~i na ispitot. No, kako {to vi rekov, s# mu se vide ispretumbano. ^ita{e, ~ita{e, ama ni{to v glava ne mu vleguva{e. Se obide na glas ko nekoja te{ka bubalica, ama pak ni{to. Izgovorenoto niz edno uvo mu vleguva{e od drugoto mu izleguva{e. Katastrofa! A ispitot vrtoglavo se nabli`uva{e! Treba{e toj li~no, Danail Avram~e, i nikoj drug, so voznemirenite misli vtren~en vo taze po~inatata majka i nejzinoto nenadejno, so ni{to nenajaveno zaminuvawe, smireno i stalo`eno da sedne pred arogantniot profa, edna perverzna kombinacija od skopsko snob~e i stra{no, nadueno mno`estvo od gnasni, zarazni, mikrobi, i samouvereno da redi imiwa, mimiwa za{to sekoe prokleto, gadno, sitno stvor~e, si ima{e svoe prokleto, gadno, sitno imence zapi{ano tenko i precizno vo debeloto knigi{te sostaveno od nekoj bezmilosen, bezdu{en medicinski manijak za da gi ma~i prepu{tenite na nafakata studenti! A ispitite se takvi, sli~ni na najosnovnite na~ela na edna `ivea~ka. Kako {to mora{ sam da se rodi{, sam da mo~a{, sam da sere{, sam da umre{, taka mora{ i sam da polaga{! Nikoj ne mo`e da te zameni: da se rodi mesto tebe, da mo~a, da sere, da umre mesto tebe pa sledstveno i da polaga mesto tebe! Vo o~aj, stegnat kako i sekoga{ od merata nadvor, zagri`en beskrajno za sopstvenata idnina, materijalna no i duhovna, Danail zagubi cela edna godina vo neupe{niot obid da se sredi, da se smiri, da po~ne povtorno da go pomni ona {to go ~ita, za da izleze pred profesorot i ‘da ja skine od vratot’ 195

odvratnata mikrobiologija. No edinstvenata korist od siot toj ednogodi{en ‘od po makite’, od taa pekolna golgota, be{e toa {to najposle uspea da sfati deka definitivno gi zagubil nervite i deka medicinata za nego e zavr{ena rabota. Isto sfati deka za da se zavr{i koj i da e Fakultet, ne samo negoviot ‘zaeban’ medicinski, ne e najva`na inteligencijata i rabotata, tuku, pokraj prose~nosta, spletot na okolnostite i imaweto nervi! Koga najposle dojde do ovoj zaklu~ok, kako malku da mu olesna pa dobi minimalni sili da dejstvuva. Tokmu vo edna takva dejstvena praznina me|u dve nedejstveni moriwa od grdi misli i tu~ni voobra`enija, si gi sobra partalite, mu re~e zbogum na zadu{livoto stan~e, go fati prviot avtobus i se vrati Ohrid. No doma, kako {to vi ka`av, povtorno go fati ona ~uvstvo na ~ovek gubitnik koj{to ne uspeal vo `ivotot! ‘Denot od sabajle se poznava!’ si govore{e s# u{te legnat na {irokiot krevet so grst crni vlakna v race iskubani vo nalet na zer od ostrata, ~etkabrada za{to od kosata na glavata nema{e ve}e {to da vadi otkako, edna ve~er, vo nalet na vangogovsko ludilo, sedna pred ogledalo i so nepodma~kanata ma{ina, ne obrnuvaj}i vnimanie na sirotite u{i koi pod lo{o kontroliranite zamavi, krvareja ko trtki grubo otse~ni so oster bri~, sam se is{i{a luster. ‘Se vide kolku e saatot u{te koga prifativ da pravam ne{to {to ne go sakam! Da go sakav dovolno intenzivno ona {to go pravev, ni smrtta na majka, ni smrtta na samiot gospod bog, ne }e me spre~ea da si ja zavr{am rabotata kako {to treba! A vaka {to stanav? Obi~en gubitnik! Mlad budala {to ne ja razo~ara samo pokojnata majka tuku i sebesi! Otvori 196

se zemjo, goltni me! Koj e ponesre}en na svetot od mene?’ Taka kuka{e Danail Avram~e edno sedum dena vo belata, sti{na, dvokatna ku}a so tipi~na ohridska arhitektura, ~udno krenata na ridot pred dva-tri veka od ve{tite race na nekoja odamna-zaminata-dagradi vo-rajot tajfa vev~anski majstori, za da krepi i da svedo~i vo vremiwata idni kolku nenadminliva bila nivnata grade`ni~ka mo}. Duri osmiot den dojde presvrtot! Mo`e{e da go donese i Despina, ubavata ohri|anka {to ja spomnav koja iskreno go saka{e Danaila a i toj ne be{e ramnodu{en kon nea, no, nekoj drug, mnogu, mnogu povisok i od nego i od nea, saka{e da se slu~i ne{to drugo! Nekoe sosema ~udno, neverojatno, za zatnat ~ove~ki um nezamislivo sobitie koe na krajot, otkako }e go natera da mine niz makite proizlezeni od ograni~enata misla na ~ove~kite su{testva, }e mu poka`e na Danaila Avram~e deka koga edna{ }e se minat ve{ta~ki nametntite me|i na umot, deka otade iskustvata nare~eni, bolka, bolest, smrt, nasekade okolu nas, zad nas, pred nas postoel, postoi i }e postoi samo edno - `ivotot! Ne se vra}a pravot vo prav nitu pepelot vo pepel tuku nasekade e ve~niot, ~ist `ivot! Samo treba da se bide uporen. Kako Ilija koj{to uporno go dr`e{e peharot krenat dodeka ne se napolni! I da se veruva! Kako Isus {to veruva{e koga stapna na vodata pa pogledot ne mu otide vo dlabo~inata, vo materijalnoto, tuku vo ku}ata bo`ja koja ja nadminuva mo}ta na sekoja dlabo~ina za duri toga{, vo migot koga stana svesen za ova, vodata da stane cvrsta kako karpa i toj sigurno da za~ekori po nea! Zna~i {to se slu~i? Dodeka sedum dena i sedum 197

no}i Danail Avram~e taka bespo{tedno se kine{e sebesi na sitni, zovrieni, katmerosani par~iwa neopitna du{a, osmiot den odedna{, od nekoj agol na upla{enata ku}a ili dolu od zapu{teniot dvor ili, mo`ebi, od samoto sino nebo legnato letno nad {irokoto, prelestno ezero, se za~u prediven `enski alt koj{to tivko, precizno, so bo`estvena krevkost vo kvintnoto trkalo ne`no zapsali: ‘Son sonila Voislava kralica, son sonila, ot son se ispla{ila, mi rodila bela luta zmija, so kriljata Epir pokrivala, so glavata Carigrad dopirala, kako zmija glava mi vrtela, take `ivi Turci mi g’ltala…’ ‘Slu{a{?’ progovori sitnoto, slabo ~ove~e so strog, re~isi, zapovedni~ki, glas, {to se otkorna od primrakot na letniot den. ‘Koj si ti?’ re~isi vrisna Danail. ‘Ovde jas pra{uvam!’ re~e ~ove~eto. ‘Ela poblisku da te vidam!’ ‘[to ima da me gleda{?’ re~e Avram~e avtomatski iako ne veruva{e deka ova mu se slu~uva. ‘Oddaleku se gleda deka sum gubitnik!’ ‘Gluposti!’ re~e ~ove~eto i trgna malku napred. ‘Kusogled sum i vo `ivotot, ba{ zaradi kusogledosta gi gubev prijatelite. Site {to me znaeja i ovde i vo Solun i vo Tirana i vo Bitola i vo Prilep, mislea deka se pravam va`en {to ne im vikam dobar den a jas, vsu{nost, si imav golema maka-ne gi raspoznavav!’ Na Danail Avram~e duri sega mu tekna deka razgovara so nepoznat ovde vo negovata ku}a. 198

Dali mu se pri~inuva{e ili ova be{e jave? Se ispravi na krevetot, se {tipna za obrazite kako {to se {tipnuva{e sekoga{ koga rabotite bea za neveruvawe, no pesnata i natamu si te~e{e, celata odaja ja ispolnuva{e so milozvu~ie i ne`na naslada a ~ove~eto, od vistinsko povistinsko, so nekakva ~udna svetlina okolu glava, mu dojde blisku do krevetot. ‘Ne boj se!’ mu re~e. ‘Jas sum Grigor Prli~e. Vtoriot Omir. Ti `ivee{ vo ku}ata koja dedo mi, na umirawe, & ja ostavi na majka mi. Vaka & re~e: Daj mi kletva oti }e go pra{~a{ nipjevo na u~ili{te, i poka`a na mene. Tako mi `albi tako mi t’gi, }e go pra{~am! mu se zakolna taa. Koga e taka, re~e toj, ku}ava moja, poku}ninata moja, lozjata moi se va{i! I pred okolu polno} da ispu{ti du{a, & vra~i edna krpa vo koja, pokraj malkuto pari be{e i huxetot, dokumentot so koj n# ostavi kako edinstveni naslednici na negoviot imot!’ ‘A pesnava?’ se osmeli da pra{a Avram~e iako s# u{te nakostre{en od nenadejnava smena na rabotite. ‘E nea prvpat ja ~uv koga, kako osumnaesetgodi{nik, u~itelstvuvav vo Tirana vo 1848 godina. ^esto akav po okolnite sela naseleni prete`no so hristijani. Taka eden zimski den vlegov vo edna ku}a da pobaram topol ~aj oti be{e ladno od merata nadvor. Koga ~uja deka sum ohri|anec, vedna{ me sednaja pokraj ogni{teto, doma}inot stopli na ogan luta komova a doma}inkata ba{ ovaa pesna mi ja zapea. Mi se stori za cel `ivot mi ja pikna v koski, tolku milno i gordo ja pee{e. Vtorpat ja ~uv koga celi dve godini za plata od 3.000 gro{a bev 199

daskal vo preubavata Dolna Belica. Mislam deka ovaa bo`estvena pesna, angelski ispeana od starata, osumdeset i petgodi{na Krstana ^olan~evska kako i ~udesnata priroda, me nasr~ija da stanam poet. Zarem mo`e{e ramnodu{no da se gleda vo siwiot podlesk koj{to so opojnata mirizba go prave{e vozduhot balsam, vo bogatite konopi{ta obraboteni od neumornite doma}inki, vo silnata rastitelnost pokraj potokot kaj{to svetkaa bezbroj svetulki, vo visokite jabolknici navednati pod te`inata na neimoverno golemite i vkusni jabolka, a da ne ti dojde poriv da zapee{? Tokmu pesnava mi pomogna da si go najdam i junakot {to go barav za moeto najambiciozno delo, epot Skenderbej!’ Avram~e stana od krevetot, mu prijde na ~ove~eto, pesnata vo pozadinata stivna. ‘Sigurno ti si Prli~e?’ re~e. ‘Prli~e sum ami koj. [to si se sobral vaka ko list vo esen a u{te ni na pragot od `ivotot ne si stapnal? Da ne te pla{ele i tebe ko dete deka ako ne slu{a{ na son }e ti dojde `elka, }e te vjavne i }e te ma~i, a? Ne znam za tebe, ama znam deka mene, toa pla{ewe so `elki ma~itelki od {to bev nervik po ra|awe me napravi u{te porazdraznitelen i mi nametna edna misla koja, do krajot na `ivotot, mi ostana carica na site moi misli!’ ‘Koja misla?’ ‘Kako }e se `ivej?’ re~e Prli~e. ‘Kako }e se opstojuva vo ovoj svet vo koj pokraj tolkute maki ima u{te i `elki {to te ma~at na sone?’ ‘Dobra misla!’povtori po Prli~eva Avram~e, ‘kako }e se `ivej! Ba{ toa i jas se pra{uvam. Go zapustiv fakultetot, gi zagubiv nervite, mi umre 200

majka. Dali voop{to vredi da se `ivej?’ Prli~e mu prijde u{te malku, so crnite o~i go ispita od glava do petici, mu ja stavi rakata na ramo i mu re~e: ‘Zatoa i dojdov. Da ti ka`am delovi od mojot ne mnogu dolg `ivot za da vidi{ deka vredi da se `ivee. Ako jas, po tolku moriwa nesre}i, `alovi, uni`uvawa, navredi, ma~ewa, stignav vo Solun koga ja pi{uvav Avtobiografijata, da napi{am pri krajot deka vo taa 1885 godina, kako i prethodnite dve, u~itelstvuvam so radost, se nasladuvam so dobro zdravje i so spomenot za svoite stradawa, ne znam zo{to ti, u{te pili{tarec neispilen, treba da go odne}i{ `ivotot.’ ‘Zatoa {to mi e pekol!’ re~e Avram~e, ‘haos vo koj se gubam i zdivot mi se zema!’ ‘Gluposti!’ re~e Prli~e. ‘Pekolot postoi samo vo mislata na smrtnikot. \avolot e obdaren samo so onaa sila {to ti }e mu ja dade{. Ja rastresi ja malku glavata, ubij ja kusogledosta, progledaj za da sfati{! @ivotot }e ti bide onakov kakov {to }e si go uredi{ vo mislite! ]e dojdi{ so mene?’ ‘Kade?’ pra{a Avram~e nebare faten na spawe, nedorasonet i so maten um od nekoja ~udna magla koja go be{e dofatila so svoite `ilavi pipki i go be{e svalkala i pritegnala do samoti gazer `ivoten. ‘Ti samo idi!’ re~e Prli~e, ‘sakam da ti poka`am deka i pokraj s#, vredi da bide{ `iv a samo `iv mo`e{ da bide{ od korist za tatkovinata. Taa, vistina, vo seta svoja veli~enstvenost, znae prekumerno da naka`uva no, veruvaj mi, umee i prekumerno da qubi! Vidi go mojot primer pa }e sfati{ dali sum vo pravo koga ti velam da izleze{ 201

od bespa}evo i da nau~i{ da bide{ ma`.’ Potoa go fati za raka, go sleze dolu i zaedno izlegoa od drvenata porta. Vo kve~erinata, za nekolku minuti ja projdoa u`asnata strmnina me|u ku}ata na Avram~e i onaa na Tan~evi. Se xare{e Avram~e vkopan vo zemjata vo maliot Prli~e koj{to naedna{, prestoren vo bosonogo, mrsulavo dete, svika po ~orbaxivkata {to izleze na balkonot. ‘Kaj e majka?’ ‘Saka{ leb?’ go pra{a ovaa. ‘Kaj e majka?’ vika{e Prli~e a glasot, edinstvenoto silno na nego, go voznemiruva{e cel rid, se zakanuva{e da go raspara i da ja produp~i samata negova utroba. ‘Na ezero. Pere!’ re~e spokojno ~orbaxivkata i si vleze doma. Prli~e ko strela se str~a po strmnata nizina. Pred da go dostigne agolot od Pisinovskata ulica, se za~uja izdi{ki od `enata {to so mokar boljarski kilim na glava ma~no se naka~uva{e po ugornicata. Deteto se stapisa od jad. Koga go vide, `enata gi zapre ofkawata. ‘Zo{to si tuka, sin~e?’ go pra{a. No deteto samo pla~e{e, te{ki solzi mu te~ea niz liceto. ‘Zo{to pla~e{, a?’ re~e taa. ‘Eda vaka, majko, }e robuvame!’ pla~e{e maliot Prli~e. ‘Nemoj, ne pla~i!’ mu re~e `enata i go pogali po mrsulavoto lice. ‘Ti u~i{ i dobro gi znae{ nebesnite raboti, ama zemnite ne gi znae{. Tuka, na zemjata, sekoj e rob. Blaze si mu na onoj {to so trud se izvi{uva sebesi. Gorko na onoj {to so dembelstvo se uni`uva sebesi!’ Taka taa mu vele{e na maliot a, ednovremeno, od ~etirite strani na kilimot krupni kapki pa|aa na zemjata. Dreite & bea odamna sosema izmokreni. Potoa so novi sili, nebare saka{e da mu ka`e na maliot deka kilimot ne e te`ok i deka ne e umorna, so tvrdi, tupotni ~ekori trgna prugore 202

po vozvi{enieto. Potoa, so ogromen pe{nik v race, Prli~e brgu se pretvori vo vozrasen ma` i zaedno so Danaila Avram~e, od podno`jeto ja gledaa gramadnata `ena kako tu~no no gordo is~eznuva gore nekade zad sviokot. ‘Ova mnogu povlijaa na mene!’ mu re~e Prli~e na Danaila, ‘i najbuen i najstrasten ~len stanav na opozicijata protiv aristokratijata. Kako da bev izbran za op{t odmazditel na bednite, sekoga{, kade i da u~itelstvuvav, gi mrazev, gi gonev i gi tepav decata na bogatite, na ~orbaxiite. Do denot koga mi zgasna pekolot vo mislite i koga re{iv da mislam samo na bog i na `ivotot besmrten {to toj go pretstavuva.’ ‘Sega {to?’ pra{a Avram~e siot babuwosan i nenaspan, oxvrlen vo o~ite nebare nekoj buf ka~en na drveniot pokriv od nekoj ~ardak ni na nebo ni na zemja i nateran onaka prika~en i neva`en, samo da potpra{uva i da se ~udi vo seta svoja okokorenost. ‘Sega odime vo Atina,’ re~e Prli~e, ‘gradot vo koj se vozvi{iv i padnav! Nema da mi veruva{ ako ti ka`am vo kolkava zabluda bev koga vo avgust, 1848 godina, so 1500 gro{a ja pominav tursko-gr~kata granica kaj Domoko, ja projdov Larisa i koga, opien od prvoto viduvawe na veli~enstveniot Partenon, so proro~ko vdahnovenie napi{av nekolku elinski stihovi. Duri i sega, dodeka ti go ka`uvam ova, iako mo{ne slabo, mi se budi ~uvstvo na gadewe!’ ‘Gadewe od {to?’ ‘Od s# nametnato, nena{e, gr~ko kako i od smrdeniot le{ izlo`en vo univerzitetskiot amfiteatar za ve`bite po anatomija od koi redovno begav za{to ne samo {to samiot ne jadev meso tuku i 203

drug da videv kaj{to jade ne mo`ev da trpam. Obi~no toga{, mesto na predavawa odev po hodnicite od Fakultetot i na crnite tabli gi izlo`uvav svoite prethodno smisleni stihovi a potoa tajno gi slu{av pofalbite. Ne slu~ajno, u{te na po~etokot od godinata, profesorot po hirurgija, Olimpios, mi re~e deka e podobro da se zapi{am na filologija.’ Potoa Avram~e i Prli~e se {etaa niz dobro uredenite univerzitetski park~iwa. Re~isi isti po rast, isti po slabina, isti vo odot. ‘Ne gi sakav sou~enicite,’ re~e Prli~e koga sednaa na prvata drvena klupa sproti starata pravoslavna crkva {to se nadovrzuva{e na univerzitetkiiot kompleks. ‘Gi ne}ev {to ja preziraa bedosta na moite drei no osobeno gi zane}iv edna ve~er koga gi ~uv kako za kosturskite majstori, tie umetnici na skladnosta me|u rakata i umot, samo zatoa {to, vrvej}i onde pokraj univerzitetot, si govorea po na{ki, po makedonski, prezrivo rekoa: Ene gi, vrvat volovite. Zamisli, ni pomalku ni pove}e tuku volovi. Genijalnite graditeli volovi! Srceto mi se kine{e. Tleev od gnev {to ne mo`ev da go izleam. Mnogu, mnogu razmisluvav za ovaa moja bolka, za poni`uvaweto na mojot rod, na mojot narod. ^esto vo studentskata soba, legnat na slamenata postela i pokrien preku glava so debeliot lo`nik, mislev kolku i samite pridonesuvame za toa. Si velev: [to narod sme nie? Zarem, tolku rugani i prezreni od drugite narodnosti, ne e vreme da se opametime? Zo{to duri i vo na{ite preubavi narodni pesni sekoja ubavica e Grkinka pa sekoj mo`e da zaklu~i deka kletiot samoprezir e pe~at na makedon{tinata? Zo{to s# {to e na{e e i tu|o a s# {to e tu|o e samo 204

tu|o? Zarem ne e vreme da se poka`eme lu|e me|u lu|eto? Makedonskata trudoqubivost retko se nao|a vo drugite narodi. Kakva prednina mo`at da imaat drugite narodi pred nas? Slu{aj}i gi seop{tite rugawa nad makedon{tinata, mi se ~ini, celiot `ivot go pominav so mislata deka ne ~inam ni{to. Ovaa misla me otstranuva{e od najvisokite krugovi na op{testvoto bez koi nikoj ne biduva znamenit gra|anin ili pisatel. Verno e deka gordeliviot nikoga{ ne prokopsuva no vistina e i deka koj{to se prezira sebesi e samoubiec. Zatoa i sednav i go napi{av mojot Serdar. Na preubav elinski go napi{av no so na{i imiwa za da im poka`am na mediokritetite i {ovinistite {to mo`e eden sonarodnik na onie isti kosturski majstori po koi tie plukaa i so koi se podbivaa!’ Vo prepolnata sala na Otonoviot Univerzitet vo Atina vo koja, normalno nema stol~e za do puknuvawe napnatiot i vozbuden Prli~e, sega mnoguu~eniot gospodin A.Rangavis go ~ita{e referatot za pristignatite poemi na Poetskiot konkurs. Otkako ka`a po nekoj zbor za sekoja od pristignatite poetski tvorbi a osobeno za dvete {to imaa vlezeno vo potesniot izbor, najsetne se zadr`a na pobedni~kata Armatolos ili Serdarot. Vaka e~eja negovite zborovi polni voshit a Avram~e vide kako triesegodi{niot Prli~e srede prostumxiite, so a`dajska `ed, go golta{e sekoj negov plamte~ki zbor {to mu se lepe{e pravo na du{a i mu ja hrane{e so bo`estvena sila: ‘Se slu~ilo li nekoga{ vo nekoj od pomalku poznatite muzei vo Evropa, pome|u zdrvenite i bez`ivotni kolosi od Egipet, pome|u monstruoznite kipovi od Indija, pome|u delata na 205

rimskata dekadencija, voluminozni, pretenciozni i neproporcionalni,’ govore{e Rangavis, ‘se slu~ilo li da sretne nekoj nekakov fragment od ati~ka umetni~ka izrabotka? Kamenot e male~ok, mal e i brojot na izvajanite formi na nego, no kolkava preciznost vo nivnite crti, kolkava srazmernost, kolkav uset za ubavina i kolku `ivot mu vrezalo na ovoj ednostaven proizvod ~udotvornoto dleto, {to da zatreperi srceto pred ova delo, dodeka site drugi go ostavaat studeno? So vakvoto dostojno delo na drevnata umetnost mo`e da se sporedi poslednava poetska tvorba. Naizgled bez sodr`ina, vnatre jarko se objavuva karakterot na ne`nata i hrabra albanska majka, dlabokite, kako da istekuvaat od samoto srce ta`ovni pesni, vozdr`aniot, vistinit opis na svr{enicata! Vo poemava nema ni{to besmisleno, zamagleno ili nejasno,tuku sekoj stih svetka kako ~ist biser postaven na vistinskoto mesto vo skapoceniot nakit!’ ‘Zo{to albanska majka?’ pra{a Avram~e od malkuto {to se se}ava{e od poemata {to ja u~ea na u~ili{te. ‘Neli se vika{e Neda, neli be{e Makedonka od Reka?’ ‘Takvi bea vremiwata. Nikoj nas Makedoncite ne n# vika{e Makedonci tuku bevme pokrivani pod razni politi~ki imiwa: Srbi, Bugari, Albanci hristijani… Vo prvoto pe~ateno izdanie na mojot Armatolos na gr~ki jazik jas dadov tri pojasnenija koi do den dene{en mnogu ne gi ba{marat. Vo prvoto bukvalno stoi: Pod imeto Reka se razbiraat okolu 20 sela na severoistok od Debar, naseleni so gordi Albanci, koi{to re~isi edinstveni ja so~uvale ~ista i negibnata isto~no-pravoslavnata vera, nasledena 206

od dedovci. Obikoleni otsekade od Turci, kako ovci srede volci, tie `iveat stradalni~ki `ivot i stenkaat postojano pod nasilstvata na Gegite od Debar i negovite okolnosti… Ili vo vtoroto: Mnozina Albanci koga e za danoci, se javuvaat kako Turci, a koga e za voena slu`ba kako krsteni hristijani. Kaj mnozina drugi sopstvenite imiwa se otomanski a tatkovskite (prekarite) hristijanski, a svedo~at za ona vreme koga nivnite dedovci se odmetnale. A treti, neoti poitri, tajno se ~isti hristijani, a javno ~isti Turci. Tie imaat i dvojni imiwa: ednoto se dava na rul~eto od imamot so tr`estvo i parada i so nego si slu`at vo op{testveniot `ivot, a drugoto – od popot, koj{to bez bavewe se povikuva vtorata ve~er da go izvr{i preoble~en kr{etlnoto tainstveno skritno. Ova ime slu`i za vo doma{niot `ivot. Ovaa vavilonija caruva i pri drugi obredi… No, vo novata, makedonskata verzija na Serdarot od 1870 godina, {to ja podgotviv za |akova~kiot biskup [trosmajer, glavnite heroi gi preimenuvav vo krotki Bugari, odnosno nazivot {to toga{ se koriste{e za Makedoncite. Stra{no! I deneska me boli glavata koga }e mi tekne na seta ovaa papazijada, na zabludite na koi, ne po svoja vina, dolgo, mnogu dolgo im robuvav s# do moite solunski godini koga po prevodot na Ilijadata {to mislev deka sum go napravil na bugarski, me napadna onoj `oltoklunec Bon~ev i navreduvaj}i me deka ne znam bugarski, vsu{nost, i bez da saka, mi poka`a koj e mojot vistinski jazik i koja e mojata vistinska narodnost! Za ova mu blagodaram iako s# u{te mu se lutam za napadot deka ne go znam dobro gr~kiot i deka go kratam originalot iako pred toa, celo vreme 207

vo novinite, na cel glas vikav deka Omir ponekoga{ mi spie pa zatoa }e go kratam a negovite te{ki heksametri }e gi zamenam so na{ naroden deseterec. No ~ovekot ednostavno nema{e u{i! Si be{e naumil da me uni`i i uspea! Navistina jas {to na mladost peev na elinski kako lebed, na starost mu utev na lo{ bugarski ko buf!’ Sega nadvor od prepolnata sala od koja dolgo odeknuva{e silen aplauz, Prli~ev i Avram~e se {etaa po atinskiite ulici, od vreme na vreme osve`uvani od vetrot {to duva{e od stranata na sinozelenoto more. ‘Ne, ne sakav iako mnogu lesno mo`ev po pobedata,’ prodol`i Prli~e, ‘da se otka`am od sopstvenata narodnost i da stanam bogat, priznat i cenet poet. Za{to samo toa im pre~e{e na moite atinski mentori na koi, vo moite dela, pred s# vo Serdarot no malku podocna i vo mnogu pogolemiot ep Skenderbej, imiwata ne im mirisaa na elinski. Vo 1861 godina duri go otka`aa proglasuvaweto na pobednik samo za da ne mi ja dadat povtorno nagradata za mojot Skenderbej. Ova mi be{e jasno pa gnevot mi be{e porasnal do nevideni granici. Zatoa dostoinstveno, so prezir {to mo`e da go ima samo eden bespri~inski prezren ~ovek, ja odbiv danajskata ponuda za studirwe vo Oksford ili Berlin i, u{te u`alen na vesta za smrtta na bra}ata Miladinovci vo Stambol, poitav nazad vo Ohrid, so tvrdo re{enie da ginam ili da odmazdam za niv!’ ‘A {to e so Skenderbej?’ pra{a Avram~e, ‘kolku {to pomnam od u~ili{te, sekoga{ falen ti be{e Serdarot a Skenderbej nekako potfrlan, potcenuvan, samo beglo spomenuvan. Zarem tolku e 208

lo{?’ Sega povtorno bea vo ohridskata ~ar{ija zaskitani pokraj du}anite na nalanxiite, sarafite, abaxiite, stolarite, petli~arite, prodavnicite so tezgi polni presna ezerska pastrmka. Prli~e se svrte kon Danaila Avram~e i mu re~e: ‘Vidi. Skenderbej e dolga prikazna. Za ova }e treba da sedneme na edno crno kafe za da ti objasnam oti sudbinata, gledana strogo i surovo, ne mi be{e voop{to nakloneta, tuku crna kako napivkava {to ti ja baram.’ Koga sednaa i koga se zavalija vo belite pleteni sandalii, Prli~e progovori: ‘Koga vo juni 1862 godina Ivan Sapunxiev mi go prati vo Ohrid Skenderbej bez da mi pi{i {to se slu~ilo na konkursot, malku ~udno za mene, no vesta ja primiv mo{ne spokojno. Tolku bev zafaten so narodnite idei {to pisanijata i s# vrzano za niv mi li~ea na nekakov dale~en, odamna otsonuvan i zaboraven son. Go dr`ev rakopisot v raka, go listav, go pot~itnuvav i ne mi se veruva{e deka jas, Grigor Prli~e, ponesen od uspehot na Serdarot, za edna godina, svitkan nad praznata hartija go napi{av toa ~udesno pevanie od re~isi 4000 stihovi.’ ‘A zo{to pak izbra Albanec za glaven junak?’ re~e Avram~e. ‘Od istite pri~ini kako i za Serdarot. Mi treba{e junak, borec za sloboda, hristijanin {to vo podvizite }e bide ramen so omiroviot Ahil. Vo taa smisla popogoden od Georgija Kastriot nare~en Skenderbej ne mo`ev da najdam. Ne xabe vo tretoto pojasnenie kon Serdarot napi{av: Site `ivea~i na Albanija, po misli, izgled, obleka, naravi i obi~ai 209

li~at jasno deka ne se ni{to drugo osven Elini; voop{to site se obdareni so golema velikodu{nost, ostroumnost i blagorodstvo. Gostoprimlivi se i verni kako nikoj drug narod. Za sve{tena kletva ja imaat tu|ata sol; ~esni se, krajno slobodoqubivi i bestra{ni vo bitkite; ako ne se zeme pod vnimanie varvarstvoto i bezzakonieto, istata karakteristika ja imaat i Turcite, koi{to vpro~em ne se ni{to drugo osven hristijani {to se odmetnale pod gnetot na tiranijata…Po`elno e znalcite na albanskiot jazik da se pozanimavaat so temelnoto filolo{ko pra{awe za rodstvoto na albanskiot so staroelinskiot, za da se poka`e i na toj na~in bratstvoto na Albancite so Elinite…’ ‘A vo toa vreme vo Grcija, Skenderbej i se smeta{e za elinski junak. Za negoviot `ivotopis ima{e pisanija na gr~ki {to mi bea dostapni no jas, bidej}i osven gr~kiot, italijanskiot, francuskiot, ruskiot i crkovnoslovenskiot go znaev dobro i latinskiot jazik, ja ~itav originalnata, latinska biografija napi{ana od skadraninot Marin Barleti. Toa mi be{e dobar izvor iako se re{iv da opi{am samo edna negova bitka pod Kroja so slavniot Balaban pa{a pod vlijanie na u{te edna narodna pesna koja ja imav ~ueno i vo Albanija i vo Dolna Belica.’ ‘Da ne e onaa Son sonila Voislava kralica {to ja ~uv kaj mene doma?’ re~e Avram~e ve}e vidno smiren i ve}e za`ivean so ~udesnata prikazna {to so neverojatna lesnina i brzina, se otpletkuva{e tuka, pred negovite ve}e dobro otvoreni o~i. ‘Ne, ne taa. Se razbira od nea nau~iv za ra|aweto na golemiot Skenderbej no druga edna be{e osnova za mojot ep. Vaka ode{e: 210

S’lceto zajde, mese~inata izleze, mlado Tur~e vo Carigrad dojde, bez dolama, kapa i zoban~e, golo, boso, bez crni kal~ini. Mi otide vo carevi dvori, bacuva{e caru roci i kolena, bacuva{e i s’lzi si rone{e… …Koga Memed mom~e si islu{a, udri s roci silno po kolena, pa mi vikna pa{a Balabana… Zatoa mi bea mnogu sme{ni pisanijata na mnogu nau~nici {to se zanimavaa so moite dela deka navodno sum koristel za Skenderbej nekakvi drami od Sterija Popovi} ili pesni od Ka~i}-Mio{i}. Zarem jas {to bev na samiot izvor treba{e da pijam voda od netuka{en ‘rvenik?’ Potoa pred niv se smeni slikata i Avram~e go vide mladiot Prli~ev kako sedi na kafe vo ku}ata na Josif Kavaj vo Struga. ‘Gledaj u{te edna moja maka. U{te edna velika ukma {to mi legna na srce i mi ostana do krajot na mojot beden `ivot. Ja gleda{ onaa prekrasna moma {to na srebrena tabaka mi prinesuva kafe? Se vika Despina. Zaradi pustata sevda po nea, so saati znaev da visam vo ku}ata na ovoj stru{ki ~orbaxija. Mnogu ja zamiluvav a i taa mene. Ama ne mi ja dadoa. A znae{ zo{to? Sum imal mozol~iwa na lice. Zamisli kakva banalna glupost. Zaradi mozol~iwata na moeto lice {to govorele deka kojznae kakva bolest sum zaka~il, moravme da se razdelime. Jas podocna, iako ne so golem }ef, se o`eniv so }erkata na Hristo Uzunov, Anastasija, no taa, Despina Kavaeva, zamisli, tolku 211

me sakala {to re{ila da ne odi za drug, tuku se zakalu|erila kako sestra Kasijana vo Sveti Jovan Kaneo kade mi ostanala verna do krajot na svojot zapusten `ivot! Najdi mi ma`, da te vidam, sposoben za vakov podvig!’ ‘Kade sme sega?’ pra{a Danail Avram~e koga se vide ka~en na edna te{ka ko~ija {to poleka se tracka{e po pra{livoto xade. ‘Vleguvame vo Debar,’ re~e Prli~e. ‘Nakodo{en od vladikata Meletija koj{to se protive{e na voveduvaweto na makedonskiot jazik vo u~ili{tata, me nosat vo debarskiot zatvor. Gledaj go gradov so zbogateni od grabe`i `iteli. So oholniot niven `ivot prilega na oaza srede Saharskata pustina. Ovaa oaza go vpila vo sebe siot sok od okolijata. Tuka e natrupano seto bogatstvo na hristijanskite gradovi i sela, bli`ni i dale~ni. Tuka Arnautkata le`i na meko, perduvesto leglo obikoleno otsekade so zlato`iti pernici, dodeka ~esniot Slovenin se li{uva od nasu{niot lebec, dodeka toj so potta na svoeto lice go proizveduva za graba~ot!’ ‘Kolku ostanuva{ tuka?’ ‘Dovolno dolgo da ja setam ma~ninata zatvoreni~ka, tagata po slobodicata, `edta po sve`, ~ist vozduh, surovata potreba od blizina na `ena. Mnogu pari se dadoa za da se izbavam, mnogu. No i deneska, koga }e mi nadojdat zvucite od edna arnautska pesna {to ~esto ja slu{av vo vla`nata zandana, mi se nae`uva teloto, odvratno mi e, me fa}a tu~en u`as.’ ‘A sega kade sme?’ povtorno zapra{a Avram~e pri naglata promena na prizorot. Go vide ~etireset i tri godi{niot Prli~e kako sednat na rabotnata 212

masa, so perodr{kata maka vo mastilinicata i potoa pi{uva ne{to na hartijata pred sebe. ‘Vo Ohrid. Treba da dojde prviot bugarski mitropolit Natanail Ku~evi{ki. Ba{ sega go zavr{uvam sonetot {to vo negova ~est go napi{av. Slu{aj, te molam: Boga vi{wago da slavim i ~estitago Carja, I s’s radost da posre{tnem dobrago ni pastirja… Kako pre`de Bogom praten Moisej za Izrael Taka sega Carem praten pastir na{ Natanail…’ ‘No verojatno ne treba da ti ka`uvam,’ re~e Prli~e koga povtorno se najdoa vo domot na Danail Avram~e i sednaa na trkaleznata masa kar{i-kar{i, ‘kako toj mi vrati i kako morav, po kojzane koj pat, da begam od rodniot grad, prvin vo Struga, pa vo Sofija, pa vo Gabrovo, pa vo Bitola, pa vo Solun, pa pak vo Bugarija kaj{to se penzionirav i najposle zasekoga{ se vrativ i ostanav vo rodniot Ohrid. Duri tuka, tokmu vo ti{inata na ovaa ku}a i vo dolgite pro{etki pokraj bla`enoto ezero najposle se pronajdov sebesi i se smiriv. Vistinskiot mir mo`e da se postigne i srede luwa no vistinskata ti{ina se nao|a dlaboko vo srceto na onoj koj{to se prona{ol sam sebe. Nekoj mo`e da bide na najosamenoto mesto na svetot, sam srede zalezot vo dlabokata ti{ina na prirodata, a sepak da go frlaat luwite na strasta na site strani. Taka i ti, mom~e, mesto da sedi{ ovde i da si ja kubi{ bradata, stani, odi kaj tvojata Despina i probaj da stori{ ne{to od svojot `ivot. Samo taka }e bide{ polezen za tatkovinata. A {to ima poblagorodno od slu`ba za svojata zemja? Li~nite maki brgu se 213

zaboravaat a makite na tatkovinata ostavaat luzni vrz pokolenijata!’ re~e Prli~e i stana. ‘Samo sakam da imam sre}a roditelite da mi umrat u{te edna{!’ re~e Danail Avram~e, ‘ni{to drugo ne sakam. Da mi umrat a jas da bidam tuka, da im zemam blagoslov!’ ‘Gluposti!’ re~e Prli~e, ‘zarem misli{ jas slu~ajno dojdov? Jas sum tvojot blagoslov. Ti velam `ivej go `ivotot korisno. Pomini gi, kako mene, bolkata, bolesta, umira~kata, iskustvata {to ja pravat la`nata ograda me|u smrtta i `ivotot. Koga taa }e se urne, toga{ }e sfati{ deka ni{to drugo nema osven ~ist `ivot. A ~istiot `ivot e misla, najgolemata i edinstvena sila vo vselenata, Bog vo svojata samotija! Kon nego stremi se!’ zavr{i Prli~e, mavna so rakata i niz dobro poznatiot izlez is~ezna vo svetlinata.

214

Marlo
Antonio Durak, privaten izdava~ od Skopje, sprotivno na zna~eweto skrieno vo negovoto rusko prezime, be{e isklu~itelno inteligenten i bister um sozrean tokmu na vreme, vo nekolkuto godini od ‘makedonskata prolet’ po 1990-ta godina, za da pomogne vo osamostojuvaweto na makedonskata izdava~ka dejnost po {okantniot prekin na papo~nata vrska so drugite jugoslovenski republiki, {to logi~no nastapi po nelogi~niot, brutalen raspad na golemata zaednica. Dotoga{, od mnogute izdava~i vo Makedonija, edinstveno samo toj, kako magister po angliska kni`evnost so nekolkugodi{en prestoj vo SAD i Obedinetoto Kralstvo na Velika Britanija i Severna Irska kaj{to se zdobi so fantasti~ni znaewa od nau~nata oblast {to go interesira{e, ima{e svoja nezavisna izdava~ka politika razli~na od programite na drugite izdava~i koi, bez isklu~ok, ko nekoi bezmozo~nici, vo s# gi kopiraa srpskite, hrvatskite i bosanskite ‘bra}a’, taka {to, otpe~atenoto na makedonski, prethodno be{e zadol`itelno izbrano, prevedeno i {tampano kaj

215

drugite jugoslovenski izdava~i. No, dojde 1991-ta godina, po~na vojnata, granicite se zatvorija, isto i pazarite, seknaa ideite, gi snema kontaktite, pa mora{e, spored prilikite, silum da se gradi nova, samostojna izdava~ka politika. Tokmu tie pet minuti, mo`ebi nesvesno, so godini gi ~eka{e u~eniot Durak i najposle, iako vo sklopot na edno mra~no scenario, gi do~eka. Dodeka drugite izdava~i {to gi znae{e, site do eden dr`avni, po~naa da lelekaat deka im do{ol krajot, deka ova e potopot {to se navestuva{e no nikoj vistinski ne go o~ekuva{e, Antonio Durak be{e spokoen od merata nadvor. Znae{e deka ova e ispitot na zrelost i samostojnost {to Makedonija, ako saka da opstane, }e mora da go polo`i vo site oblasti pa i vo izdava~kata. Vele{e: ‘E, sega }e mora site da mislime so svoja glava. Pove}e nema da mo`e drug da ni ja vodi izdava~kata politika a nie samo na gotovo da si ja sproveduvame. Pove}e ne }e mo`e da se preveduva posredno, od srpsko-hrvatski kako dosega, pa prevodite da gi pravi koj }e stigne, tuku }e mora da im se dade {ansa, kako {to treba{e odamna da se stori, na avtenti~no obrazovanite anglisti, romanisti, germanisti koi Filolo{kiot fakultet redovno, sekoja godina, gi proizveduva pove}e od dve decenii nanazad!’ Taka i se slu~i. Vo panika, iako bezvolno, drugite urednici naedna{ se setija deka, vo nivna neposredna blizina, kako slamka za davenici, postoi ovoj dotoga{ za niv mal, neva`en, za nekoi ‘ekscentri~en’, za nekoi duri, ‘nacionalisti~ki’ nastroen izdava~, Antonio Durak. Od po~etok srame`livo, odokolu i so usul a potoa, drsko i 216

otvoreno go pra{uvaa {to e novo vo svetot na kni`evnosta, {to treba da preveduvaat, koj mo`e da preveduva i taka natamu, raboti sosema normalni vo normalnite dr`avi. No ‘nenormalnosta’ na polunezavisnata makedonska dr`ava duri toga{, kako vo izdava~kata taka i vo site drugi oblasti na op{testveno-ekonomskoto `iveewe, izleze na videlo. Se vide {to zna~i nesvesno da cica{ od tu|a majka, ko slepec komotno da si se {eta{ so netvoe stap~e! Edna{ sigurno, porano ili podocna, a toa so Makedonija stana vo 1990-ta godina, }e ti ja trgnat cickata, }e ti go zemat stap~eto i bezmilosno, pod stra{en stres, }e sfati{ deka dotoga{ te doela ma}ea a ottoga{ }e si slepec {to, kako muva bez glava, }e mora sam da si go xbara patot pred sebe vo temnicata. ‘Po~nete od nobelovcite!’ im re~e Antonio Durak nesebi~no za{to voop{to ne be{e nam}or i lo{ ~ovek koj{to sega }e im se siti na drugite vo nevoljata {to gi snajde tuku, naprotiv, so golema radost, entuzijazam i {tedrost po~na, bez `alewe, da im go deli nebare kesi~ka ‘kra{‘ bonbon~iwa te{ko spe~alenoto znaewe kako doma, po s# pomalku posetuvanite biblioteki, taka i vo tu|ina, vo predavalnite i kni`nicite na poznatite univerziteti. A be{e i sosema svesen deka so nivnoto osamostojuvawe, so razburi~kuvaweto na nivnite zatapeni, omaeni glavi, ne samo {to se ra|a nade` i spas za makedonskiot identitet, tuku i nade` i spas za sopstveniot intelektualen napredok koj{to mo{ne go ima{e zapostaveno na smetka na op{tiot interes. Znae{e deka sega, so olku mnogu umovi povtorno vpregnati vo zaglavenata makedonska intelektualna 217

kolesnica, ne }e mora da se gri`i koj }e ja odglavi, pustinata, od kalta, pa }e mo`e da si dozvoli pove}e vreme za sebe i za rabotata vrz odamna zapo~natiot proekt za kreativniot opus na angliskiot poet od {esnaesettiot vek, Kristofer Marlo. Da, tokmu ovoj ~udak, ovoj izvonreden intelektualec, diplomec od Kembrix, negovite velelepni, vo mnogu ne{ta, brilijantni dramski tekstovi napi{ani vo, re~isi, sovr{en jampski deseterec, mu bea nekolku godini cel na negovoto pedantno, detalno istra`uvawe. No poznatite pri~ini go spre~ija i mu gi odvlekoa vnimanieto i kreativnata energija kon drugi, spored nego, pova`ni, ‘vi{i’ interesi. Pottikot za vra}awe kon ve}e podzaboraveniot proekt go dobi mnogu neo~ekuvano, re~isi od nikade, mo`ebi od samoto nisko, smra~eno, noemvrisko nebo mu padna vo taa skopska 1994-ta godina na promocijata na prevedeniot na makedonski roman Tivkiot krik od nobelovecot Kenzaburo Oe. Negov potfat i na u{te dva-trojca entuzijasti. Treba{e da se vidi za~udenoto lice na kosookata japonska pretstavni~ka koja, na ~etvrtiot kat od golemata zgrada na Nova Makedonija kaj{to vrie{e od poznati kni`evni faci, na lo{ srpski postojano se raspra{uva{e kako Makedoncite, tie, za nea, s# u{te nejasni tipovi, uspeale, pred site vo zafatenata od vojna Jugoslavija, da ja prevedat nivnata kni`evna legenda. Lu|eto ne mo`ea ni samite da si objasnat a kamoli na neo~ekuvanata `olta gostinka me|u nivnite beli, iako potemneti lica. Fateni vo nebrano se spasuvaa od neprijatnosta, nafrluvaj}i se na pijalokot i na hranata {to ko na fabri~ka lenta postojano se doturaa na masite postaveni 218

srede prostorijata. [to se veli kolku e poblisku vojnata, tolku e pobogata trpezata. Neimoverno ve{ti vo pieweto i jadeweto, gi praznea edno po edno {i{iwata burbon, {eri brendi, lokaa skopsko, topea `olta, gi lapaa vkusno podgotvenite mezaloci, gi zbri{uvaa ordeverite, gi gnetea kiflicite, gi grickaa solenkite, gi tamanea sendvi~ite, gi krkaa lisnaticite, gi zobaa le{nicite, f’stacite, leblebiite, bademite, s# pred sebe mav pravea. No za pottikot! Na Antonio koj{to po obi~aj zbunet i upla{en od vakvite sobiri stoe{e vo agolot do garderobata prenatrupana zimski palta, naedna{ mu prijde eden nepoznat ~ovek, mu ~estita za uspe{no zavr{enata rabota i go pra{a: ‘Izvinete, ako ne e tajna, {to }e rabotite sledno?’ Antonio go pogledna, saka{e da go premol~i odgovorot, {to ima da zboruva so nepoznati za svoite idni planovi, no ne{to dlaboko vnatre, nekoe {esto ~ulo go natera da progovori. ‘]e go prevedam i objavam celiot Marlo,’ re~e, ‘bukvalno od a do {!’ ‘Kristofer Marlo?’ go pra{a ~ovekot. ‘Da, ba{ toj,’ re~e Antonio i saka{e da se svrti, da se probie niz masata lu|e i da izleze vo hodnikot na posve` vozuh. No ~ovekot, malku neo~ekuvano, pove}e nekulturno, go fati za rakavot od edinstvenoto sako {to go ima{e Antonio i go povle~e kon sebe. ‘A dali }e ja prevedete i dramata za Skenderbej?’ go pra{a. ‘Molam?’ re~e Antonio. ‘Dramata za albanskiot junak Skenderbej,’ 219

re~e ~ovekot i mu se zagleda pravo v lice. ‘Pet godini rabotam na ovoj proekt i tuka i vo stranstvo,’ re~e Antonio Durak cini~no, ‘i vi tvrdam deka takva drama Kristofer Marlo nema napi{ano. Da ne go me{ate so nekoj drug Marlo?’ ‘Gluposti!’ re~e ~ovekot, ‘jas sum albanski intelektualec od Makedonija a ne tikvar padnat od nebo. Vi govoram za dramata Vistinskata istorija na \er| Kastrioti Skenderbej igrana vo London na 3ti juli 1601 godina. Podatokot go najdov vo statijata na Skender Luarasi ‘Scanderbeg in English Language’ a go ima i vo knigata na Vladeta Popovi} Kroz englesku kwi`evnost.’ Antonio Durak, prvpat vo `ivotot navistina se po~uvstvuva kako durak, kako zaguben, zbunet, {a{ardisan budala, odedna{ faten i svle~en od visokiot intelektulen tron na koj si misle{e deka dotoga{ stoi cvrsto i neprikosnoveno. Spu{ten dolu sega gi ~uvstvuva{e vrz sirotata glava udarite od ovaa nova, opasna lekcija koja, podocna, da ima{e vreme vo `ivotot, se razbira, a nema{e, edna{ nau~ena, pove}e nikoga{ nema da mu dozvoli da izleze od me|ite na vrodenata skromnost. Za{to od toj den, da mu be{e dopu{teno a, kako {to rekov, ne mu be{e, sekoga{ koga bi mu do{la `elba da se istakne, da si pomisli, makar i za mig, deka e nad drugite, pokraj mislata od Talmudot na Rabi Levitas od Javne deka ~ovekot mora da bide mo{ne, mo{ne skromen za{to nade`ta negova e crvot, bi mu doa|ala i slikata od ovoj ~ovek {to vaka neo~ekuvano go simna od nebo i otreznuva~ki go tresna od zemja. ‘Sigurni ste?’ pra{a otsutno vo potraga po vreme da se sredi, nikako ne mo`e{e da poveruva vo 220

ona {to go slu{na. ‘Proverete. Dramata e igrana no kojznae dali e pe~atena. Se smeta deka e zagubena. Ako imate mo`nost, a o~igledno imate, obidete se da otidete vo Anglija i da proverite na lice mesto. Vie barem mo`ete. Nie Albancite sme drugo. Te{ko izleguvame od zemjava!’ Antonio Durak brzo se sredi. Popoleka sfati deka privremeno povredenata sueta e ni{to vo sporedba so dragoceniot podatok {to vaka neo~ekuvano go dobi. Mu se zablagodari na ~ovekot, se pozdravi so organizatorot i so malku podzami`ani o~i od ispienite dve-tri ~a{ki viski, najbrzo {to mo`e{e, se vrati vo svojot stan vo ^air, vo koj{to `ivee{e sam iako ve}e ja tera{e ~etiriesettata. Duri i da ne e ~ovekot vo pravo, si re~e Durak vidno vozbuden, koga go soble~e paltoto, go frli na krevetot i poita kon sop~eto so kompjuterot, barem }e me natera da se vratam da go rabotam ona {to najmnogu go sakam. Vedna{ sedna na rabotnata masa, go vklu~i novokupeniot kompjuter 386, go otvori dokumentot nasloven Marlo i treskavi~no po~na da go ~ita materijalot. Ne, ne misle{e, iako sobranoto i zapi{anoto be{e mnogu pogoden korpus za toa, da pi{uva nekakva studija za nego, ne{to {to bi mo`elo, na primer, da stane negov doktorat ili trud {to }e mu donese mesto na Univerzitetot, za{to takvite ambicii odamna mu bea zgasnati, tuku, ednostavno, saka{e, ovoj, spored negovite soznanija, isklu~itelen angliski pisatel, na momenti, vo nalet na ~isto, iskonsko vdahnovenie, posvetol duri od genijalnata yvezda na maestralniot [ekspir, celosno da go priop{ti na makedonskata kultura 221

za{to smeta{e deka, kaj nas, avtori so takvi idei, silno }e go razgorat kreativniot plamen kaj mnozina mladi, talentirani tvorci i zna~ajno }e go pro{irat tematskiot opseg na zazbiftana a `edna za novi predizvici, makedonska kni`evnost. Pod naslovot rabotno zaveden kako Marlo:`ivot i delo, gi pro~ita zapi{anite osnovni podatoci za kusiot i tragi~en `ivot na pisatelot, onie skudni i bezmilosni fakti {to mo`ea da se najdat po bibliotekite vo svetot: roden koga i [ekspir vo 1564 godina, poto~no dva meseca pred nego vo fevruari vo gradot- cel na angliskite odo~asnici po ma~eni~kata smrt vo dvanaesettiot vek na svetijata Tomas Beket, Kenterberi. Sin na Xon Marlo, ~evlar i klisar na crkvata sveta Bogorodica. Po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie vo rodniot grad, zaminal vo Kembrix kaj{to se steknal so diploma vo 1587 godina. Ateist po ubeduvawe, boem i liberal, kako i negovite prijateli i sovremenici Grin, Ne{ i Pil, se govori deka edno vreme u~estvuval vo vojnata protiv Holandija od kade e deportiran zaradi kovawe la`ni zlatni pari. Sigurno e samo deka vo 1587 godina ve}e e vo London kade pred edinaeset godini e izgraden prviot postojan teatar so {to se zgolemila potrebata ‘univerzitetskite umovi’ kako nego, Lili i drugi, da pi{uvaat drami za novite glumi{ta. Stanal klu~en dramski pisatel na teatarskata dru`ina na Lordot Admiral ~ij glaven akter bil proslaveniot Edvard Olejn smetan za toga{en najkompleten tolkuva~ na tragi~ni ulogi. Mo`no e deka vo teatarot Kerten igral pomali ulogi kako i [ekspir, i deka na edna pretstava si ja skr{il nogata. Vo London vodel mo{ne razuzdan, 222

raskala{en i spored mnogumina, bogohulski `ivot. Postoi duri i pi{an dokument vo koj, nekojsi Ri~ard Bejm go obvinuva za bezbo`ni{tvo. Vo juni, 1593 godina ubien e vo Deptford vo kafeanska kavga. Tolku. Ova bea poznatite fakti za negoviot `ivot. [to mo`e{e drugo da se dodade? Site `ivoti, podolgi ili pokusi, seedno, znae{e dobro Durak, mo`at da se svedat na pet prosto-pro{ireni re~enici. Potoa, pod podatocive, gi pro~ita nekolkute iska`uvawa od sovremenicite napi{ani po povod negovata smrt. [ekspir go spomenuva vo Kako {to miluvate kako ‘mrtviot pastir’, Hejvud kako ‘redok intelektualec i umetnik’, Ben Xonson go veli~a negoviot ‘mo}en stih’, a najpoznati se stihovite na Drajton: ‘Potoa Marlo, potopen vo tragi~arski vodi, znae{e smelo otademese~inski da brodi, ko na{ite prvi poeti: vdahnovenijata mu bea krasni ognovi i plamen, pa zatoa stihovite mnogu jasni; za{to finata ludost sosema go pleni, taa vrela prebivalka vo sekoj poetski genij.’ Ponatamu, pod ovie zapiski, pedantno gi ima{e zapi{ano Durak site dela na Marlo, podredeni spored godinata na sozdavawe. Delov be{e nasloven: tvore~ka dejnost. Toj po~na treskavi~no da go ~ita. Drami: Tamerlan Veliki, prv del, 1587; Tamerlan Veliki, vtor del, 1587; Tragi~nata istorija na doktor Faust, 1588; ^ifutinot od Malta, 1590; Edvard Vtori, 1590; Pariskiot masakr, 1593; 223

Tragedijata na Didona, kralicata na Kartagina, 1594 (Zaedno so Tomas Ne{). Poezija: Hero i Leandar, 1593 (poema zaokru`ena od dramati~arot ^epman); Zaqubeniot ov~ar na sakanata (prvpat pe~atena vo 1599). Prevodi od latinski: Elegii od Ovidij, raboteni vo studentskite denovi; Farsalija ili za gra|anskite vojni: kniga prva od Lukan, 1593 godina. Potoa u{te eden epitaf po povod smrtta na ser Roxer Menvud, edno latinsko poslanie do Meri, kontesata od Pembruk i tolku. Nikade ne stoe{e nikakva drama za Skenderbej. Koga bi na{ol i najmal znak, najmala navest za postoewe na nekakva zagubena drama sigurno bi se obidel, ako ni{to drugo, barem da ispita vo {to e rabotata. Vaka be{e ubeden deka po tolkugodi{noto istra`uvawe, po pregleduvaweto na site pe~ateni sobrani dela na Kristofer Marlo, ne e mo`no deka ne{to ispu{til. I toa ba{ drama za balkanskiot junak Skenderbej. No sepak, si misle{e Durak i vozbuda go obzede siot negov mentalen sklop, kojznae. Ba{ Skenderbej bi bil li~nost {to odli~no bi mu odgovarala na Marlo. A i zo{to ~ovekot bi mu spomenuval so tolkava sigurnost i so konkretni podatoci ako tekstov ne postoel? Kako mo`el da napravi vakov previd? Zarem e mo`no Angli~anite, tie pedantni istra`uva~i i ceniteli na sopstvenoto kulturno nasledstvo da ispu{tat vakov eden podatok ili da zaboravat cel eden tekst na ovoj, za niv, isklu~itelen avtor? Se razmisluva{e vaka Antonio Durak zazjapan vo trepetliviot monitor od noviot kompjuter, ni{a{e so polu}elavata glava, od vreme na vreme studena pot go obleva{e kaj tilot, mu ide{e da pobudali od 224

sopstvenata nemo} sega i vedna{ da go re{i problemot. Potoa go fati telefonot i, bez ogled na cenata, se javi kaj petmina svoi kolegi-prijateli vo Anglija od koi eden, Xejms Pendri, predava~ od Univerzitetot vo Bristol, be{e ureduva~ na najnovoto anglisko izdanie na kompletnite dela na Kristofer Marlo. ‘Molam?’ zazvu~i, re~isi, cini~no, inaku prijatniot i qubezen Angli~anec koga slu{na {to mu ka`uva Durak. ‘Nema {ansi!’ re~e, ‘nema nikakvi {ansi!’ povtori i ne mu dade mo`nost ponatamu da ja abi temata. Ova malku go potsmiri razmireniot Antonio. Ako Xejms ne znae koj bi mo`el da znae? Zarem toj, re~isi sovr{en simbol za municiozen istra`uva~, bi go zaokru`il opusot na Marlo bez prethodno da gi pogleda site mo`ni katalozi na igrani i objaveni drami od toj period? Ne veruvam, si re~e Durak, ne veruvam. Potoa stana, si napravi jako kafe, yirna nadvor vo nemirnata kve~erina {to se spu{ta{e nad ~airskite krovovi i gazibabskoto vozvi{enie, i pak sedna pred kompjuterot. Ama sepak, si re~e. Zarem ne se i Angli~anite samo lu|e? Zarem ne mo`at i tie da zgre{at? Lu|eto gre{at, ne? si povtoruva{e i mu ide{e da poludi od nezadr`liviot nagon za povtoruvawe na ona gre{at. Go zajade nekoja dotoga{ nesetena janya. Nekakov vrte`, nekakva od nigdenikade nadojdena imela mu go zamati umot, mu zakluka vo zglobovite, go zagriza vo muskulite. Saka{e da znae, da bide siguren. Zo{to sme tolku ograni~eni? Gospode! Svika na glas vo o~aj za{to malku treba{e glavata da mu pukne od napor. ‘Zo{to site go barate gospod koga toj ne saka da ve ~ue?’ re~e slabiot visok ~ovek so crna brada 225

{to naedna{ se pojavi od primrakot i sedna na stol~eto sproti o~ajniot Antonio. ‘Koj ste vie?’ re~e Antonio avtomatski za{to glavata mu be{e tolku prebukirana {to ne mo`e{e voop{to razumno da misli. Ve}e se be{e stemnilo. Nadvor, vnatre, vo nego. ‘Mefisto,’ re~e ~ovekot, potstana i blago se pokloni. ‘Velam, zo{to sekoga{ koga sakate pove}e da znaete go barate gospod a poznato e deka toj go zabranil znaeweto kako najgolem grev? Za znaewe treba da me barate mene!’ ‘A koj ve vikna vas?’ re~e Antonio. ‘Sam se viknav,’ re~e Mefisto, ‘go vidov i go sfativ va{iot o~aj za znaewe, pa dojdov da vi pomognam!’ ‘[to nudite?’ re~e Antonio vo polumrakot s# u{te zaxaren vo kompjuterot. ‘S# {to sakate da doznaete!’ re~e Mefisto. ‘A za vozvrat barate?’ pra{a Atonio. ‘Va{ata du{a,’ re~e spokojno Mefisto, ‘vie ste barem u~en ~ovek i jasni vi se uslovite za pogodbata. Nema da bidete ni prv ni posleden. Setete se samo na Adam, va{iot prv predok i }e vi bide polesno!’ Antonio Durak se seti na prikaznata za Adam, kako ovoj koga Bog go isteral od rajot oti{ol da ja ora zemjata, pa kako mu izlegol |avolot i mu rekol deka ne smee da ora tamu bez negova dozvola za{to zemjata bila negova, pa kako Adam oti{ol potamu da ora, pa kako pak mu izlegol |avolot i mu rekol deka cela zemja e negova i deka ne smee da ora bez da potpi{at dogovor spored koj decata Adamovi na `ivot da bidat negovi a po smrtta na |avolot, po {to, videl nevidel Adam, se potpi{al za da 226

mo`e da ora i da si go prehrani semejstvoto. Toj ne be{e na vakov zort, no sepak. Zagledan i natamu vo kompjuterot nebare tamu se krie{e nekoja vonzemska tajna, vaka si razmisluva{e: [to mo`am da zagubam? Imam ~etirieset godini, nemam semejstvo, nemam prijateli. Komu }e mu bide gajle ako, vo edna vakva, nemirna ~airska no} odedna{ me snema i zaminam vo nekoj drug, poinakov vilaet, vilaet na znaeweto, potemen mo`ebi, pekol mo`ebi vikan, ama sepak vilaet vo koj znaeweto ne e grev? Sakam da znam, sakam za mene da nema tajni, ograni~uvawa. A {to mi dal tolku dobro ovoj bo`ji svet? [to mi dal Bog? Svest za sebeograni~uvawe, frustriranost, nemo} da znam najobi~ni raboti kako, na primer, dali Marlo napi{al drama za Skenderbej? Gluposti! Gluposti! povtoruva{e. ‘[to treba da storam?’ pra{a glasno. ‘[to sakate da vi ovozmo`am?’ re~e Mefisto. ‘Da bidam sedum godini Marlo!’ re~e Antonio. ‘Neka bide taka,’ re~e Mefisto. ‘Bidete Marlo od 1587 do 1593 godina, a potoa ste moj!’ re~e Mefisto, stana, se rakuva so Antonio i is~ezna vo mrakot. Naedna{ Antonio seti deka e ve}e nekoj drug. Kosata mu pocrne i celosno mu se vrati, teloto mu se podispravi i mu olesna, o~ite mu poprimija drug, potemen, zol sjaj. Na kolkot mu podigruva{e srmena kanija vo koja, po izrezbanata ra~ka se poznava{e, nemirno miruva{e nevidlivot me~. Vo kafeanata za~adena od re~isi ednovekovniot obi~aj nekontrolirano da se pu{i tutun, po masite sedea te{ki pijanici i lesni dami. Site pieja ko nevideni, 227

flertuvaa, vikaa po kelnerkite koi, ubavi, preubavi, tr~aa od masa do masa da gi zadovolat lapa~kopija~kite potrebi na nenasitnite gosti. Naedna{ na Durak mu prijde eden tip, se vide kamen pijan be{e za{to odvaj stoe{e na noze, siot se klate{e nebare klatno na Notr Dam, i so izvaden me~ mu re~e: ‘Bori se bezbo`niku!’ Antonio se zbuni, go znae{e gospodinot, Vilijam Bredli se vika{e, lokalna pijanica i poznat beljaxija no sepak, vedna{ ve{to go izvadi me~ot i zastana da se brani. Od stranata naedna{ vtr~a poetot Tomas Votson a Bredli, bez predupreda go napadna. So samo eden ve{t udar Votson koj be{e podobar me~uvalec od poet, gi probi gradite na galamxijata, a koga go istrgna me~ot grgna vrelata, polualkoholizirana krv od nestabilnoto telo koe nabrgu, skuseno za `ivotodavnata te~nost, tresna vrz podot i & ovozmo`i na izma~enata du{a brgu da si letne na nebesa. Policaecot {to stoe{e na {ankot vedna{ gi privede Votson i Durak vo Kulata pod obvinenie deka izvr{ile ubistvo. Duri ovde, frlen vo temnicata na zloglasnata londonska zandana od kade duri po dvanaeset dena }e bide pu{ten so kaucija od 40 funti a duri na prvi oktomvri od taa 1589 godina osloboden od obvinenieto, Antonio Durak kone~no }e sfati deka dogovorot so Mefisto po~nal da se ostvaruva. Potoa, sednat na trono`noto stol~e, vo dobro provetrenata soba {to ja dele{e so pisatelot Tomas Kid, vo toplite letni denovi od 1590 godina, pedantno go podgotvuva{e rakopisot od Tamerlan za pe~at. U`iva{e vo rabotata za{to znae{e deka tekstot e vreden i deka }e ostane za pokolenijata. Sega ve}e ima{e ime. Kristofer Marlo. Ne be{e 228

ve}e lo{iot sin na dobriot kenterberiski ~evlar, tuku Kristofer Marlo, idol na mladite dramati~ari od negovoto vreme. Najmnogu go zasaka i najmnogu mu pomaga{e na fantasti~no nadarenoto selan~e od Stratford, Vilijam [ekspir. Iako neuko, odvaj znae{e malku latinski a u{te pomalku gr~ki, toa mom~e, negov vrsnik, poka`uva{e kvaliteti koi gi nadminuvaa najzrelite dostreli na negovite u~eni kolegi od Kembrix i Oksford. Ne slu~ajno se re{i da mu pomogne vo pi{uvaweto na trite dela od istorijata na Kralot Henri [esti. Duri se ~ude{e, kolkav sjaj na negovite prethodno napi{ani bleskavi deseterci vo dramite Prviot del od borbata me|u slavnite domovi na Jork i Lankester i Vistinskata tragedija na Ri~ard vojvodata od Jork, mu dodava ovoj negov sledbenik. Nasekade go fale{e, so radost i bez zavist mu gi ~ita{e dramite, sonetite, pesnite, znae{e deka toj, mo`ebi, }e bide najsjajnata yvezda od nivnoto elizabetansko soyvezdie. No zlobnicite, osobeno u~enite pisatel~iwa postojano rabotea protiv nego. Ne protiv [ekspir za{to vo nego ne ja gledaa pravata konkurencija, tuku protiv Antonio Durak alias Kristofer Marlo. [to s# ne mu izmisluvaa. Kakvi li bogohulija ne mu podmetnuvaa. [to e pravo, Kristofer voop{to ne be{e bo`ji ~ovek, no s# {to govore{e, a govore{e ~esto, pove}e be{e bunt na silnata individua protiv gnetot na op{testvoto ~esto potkrepen od neprikosnoveniot bo`ji zbor, borba na iskrata svetlina da najde svoe mesto i da opstane vo moreto nekreativna temnica, a ne bespri~insko skvernavewe. Taka eden den i go odr`a svojot plamen govor za osloboduvawe od stegite na prose~nosta, 229

od prangite na malogra|an{tinata, za potrebata od trgnuvawe vo novi znaewa, osvojuvawe novi vidici, yirkawe vo zaumnoto, vo otade vidlivoto. Govorancijata be{e vo teatarot Kerten vo prisustvo na pove}e pisateli i glumci no i na nekojsi Ri~ard Bejns koj{to seto toa iskriveno }e go sfati i u{te poiskriveno }e go zapi{e i objavi samo na den po zakopot na genijalniot govornik. Toga{ Kistofer Marlo, zastanat prostum na scenata, pred prepolnoto gledali{te, ka`a edno a vo iskrivenata klevetni~ka verzija na Bejns se veli sosema drugo: deka navodno rekol oti za Adama se znae deka `iveel samo pred {est iljadi godini, dodeka Indijancite i mnogu drugi drevni pisateli pi{uvale najmalku deset iljadi godini pred nego; deka Mojsej ne pravel nikakvi ~uda, tuku dobro upaten vo ve{tinite na `iveeweto od premudrite Egipjani, gi povel grubite, neuki Evrei niz pustinata ne za da gi dovede do vetenata zemja za pomalku od edna godina kolku {to objektivno bilo potrebno, tuku po celi ~etirieset godini izma~uvawe so cel da izumrat site onie {to barem malku bile upateni vo negovite tajni; deka religijata e izmislena samo za da gi dr`i lu|eto vo stravopo~it; deka Isus bil kopile, deka ne bil za~nat od nikakov svet duh tuku deka majka mu ednostavno bila ne~esna; deka Isus bil sin na stolar i deka ako Evreite me|u koi bil roden re{ile da go raspnat, tie najdobro znaele zo{to i od kade poteknuval; deka Evreite dobro izbrale pome|u Isus i Varava i deka prviot zaslu`il da umre a vtoriot ne iako bil kradec i ubiec; deka site protestanti se licemerni gluperdi; deka Noviot Zavet vrie od valkanici; deka `enata od Samarija 230

i nejzinata sestra bile kurvi i deka Isus spiel so niv; deka sveti Jovan Evangelistot isto spiel so Isus kako gre{nicite od Sodom; deka sekoj {to ne saka tutun i mom~iwa e budala; deka site apostoli bile podli ribari bez um osven Pavle koj{to sepak, protiv sopstvenata sovest, gi zapla{uval lu|eto da stanat poslu{nici i taka natamu. S# laga do laga. No zapi{anoto sekoga{ e posilno od nezapi{anoto. Potoa Antonio go dozna ona zaradi koe najmnogu go sklu~i dogovorot so Mefisto. Ve}e nagolemo kako Marlo, eden den dojde vo teatarot Kerten kaj{to se dava{e negoviot Tamerlan a [ekspir igra{e edna pomala uloga. Koga zavr{i pretstavata, dvajcata sednaa vo bliskata kr~ma kako {to be{e obi~aj po sekoe zavr{no spu{tawe na zavesata. Pora~aa jadewe i vino. Toga{ [ekspir ja zabele`a knigata {to Durak alias Marlo ja donese i ja ostavi na masata pred sebe. ‘[to ti e ova?’ pra{a [ekspir, ‘nekoja nova inspiracija?’ ‘Mo`ebi,’ odgovori Durak. ‘Interesna kniga za `ivotot i slavnite podvizi na epirskiot kral Xorx Kastriot nare~en Skenderbej napi{ana na ubav latinski od skadarskiot sve{tenik Marin Barleti.’ ‘]e dobieme u{te edna mo}na istoriska drama!’ re~e [ekspir, ‘`al mi e {to ne mo`am kako tebe dobro da gi ~itam latinskite biografii.’ ‘Ako saka{ }e ti ja dadam!’ re~e Marlo. ‘Ima odli~en materijal za drama, ama ve}e interesot mi e svrten kon drugi temi! Ovoj ~ovek mi e premnogu vrzan za boga, premnogu mi e hristijanin vo vistinska smisla na zborot! Nema tuka nikakvo yirnuvawe vo 231

zaumnoto a ne sakam da interveniram za{to znam deka duri i nejzinoto veli~estvo, na{ata mo}na kralica Elizabeta, go ima zapi{ano vo svojot molitvenik denot na negovata smrt pa sekoja godina se moli za pokoj na negovata du{a! Zamisli avtorski da se vme{am za da go postignam ona {to sega mi e preokupacija, {to s# mo`e da mi se slu~i! I samiot znae{ kolku sum napa|an za bezbo`ni{tvo, bogohulie! Sakam na mir da rabotam! Eve zemi napi{i ja ti ako saka{!’ ‘Ne, blagodaram!’ re~e [ekspir, ‘pred samo edna godina so radost bi se nafatil no i samiot popoleka izleguvam od istoriskite vodi i se naso~uvam kon dobra, zdrava komedija ili kon tragedii {to }e n# pro~istat od sopstvenata emocionalna kal!’ ‘Vo pravo si!’ re~e Marlo, ‘najdobro e ovie egzoti~ni prikazni da gi razrabotuvaat nekoi pomali avtori od nas. Nie treba da se upatime otade poznatoto i {ematiziranoto! Eve, te molam, daj mu ja knigava od Barleti na nekoj {to }e mo`e sepak da napravi pristojna drama! A i golem }ef }e & napravi na nejzinoto Veli~estvo!’ Ete kaj le`el zajakot, re~e povtorno o}elaveniot, podgrbaven Antonio Durak koga za mig, zadovolen od otkritieto za koe se spogodi so Mefisto, se vrati vo ~airskata stvarnost pokraj otvoreniot kompjuter. S# u{te be{e taa ista no} po promocijata na Kenzaburo Oe, samo {to nadvor be{e nebi~no temno, nikade yvezda ni mese~ina, samo crna, gluva no} od koja bea otsutni site prirodni i ve{ta~ki svetila. Sega mo`am da go raskinam dogovorot, re~e nebare razbuden od nekoj stogodi{en 232

son, stanav Marlo i doznav {to sakav da znam. ‘A, ne mo`e taka,’ re~e Mefisto koj{to nenajaven, kako i obi~no, se stvori od mrakot pred Antonio. ‘Dogovor si e dogovor! Bara{e sedum godini i mora do kraj da gi istera{! Zarem ne saka{ da ja vidi{ ubavata Elena onaka kako {to ja vide i se odu{evi golemiot Marlo?’ Antonio ne mo`e{e ni{to da stori. Mora{e da se prepu{ti na nafakata koja brgu povtorno mu ja vrati kosata, go ispravi i go odnese na teatarskata scena kaj{to toj, pretvoren vo Marlo im govore{e na [ekspir i na nekolku drugi dramati~ari za izleguvaweto na scena na ubavata Elinka. ‘Prijateli,’ im re~e, ‘zatoa {to ve sakam i {to tolku `edno i strastveno ~ekavte da go vidite toj dragocen biser na Elada, li~nata Elena, `enata na kralot Menelaj, }erkata na Tindar i Leda, sestrata na Kastor i Poluks, koja be{e najubavata `ena vo cela Grcija, }e vi ja donesam pred vas li~no so istata stava i vo istata obleka vo koja ode{e koga be{e vo cutot na mladosta. Samo ve molam, ve prekolnuvam, ni zbor da ne gugnete vo nejzino prisustvo nitu da mrdnete od mesto dodeka e tuka!’ Vedna{ potoa se pojavi ubavata i li~na Elena, ~ija ubavina be{e takva {to site prisutni se zdrvija od voshit smetaj}i ja za nebesko a ne za zemsko su{testvo. Damata se dvi`e{e pred niv vo najrasko{en fustan od purpurno kadife, luksuzno navezeno. Kosata & be{e raspletena i pu{tena nadolu, li~na kako obraboteno zlato, a dolga do samoti kolkovi. O~ite crni, zanesni. Ima{e milo, privle~no, trkalezno lice so usni crveni ko ~ere{ni. Obrazite rumeni trendafili, ustata mala, 233

vratot bel kako lebed, visoka i tenka na snaga. Na kuso, nema{e niedna falinka, sovr{ena vo s# gi gleda{e so bister, zavodliv pogled i im gi pale{e srcata na prisutnite so neskrotliv ogan. Koga zapre, Marlo klekna pred nea i so rastreperen glas, vo manir na golem akter progovori: ‘Ova li e liceto {to nedobrojno korabje krena i do temel gi spali nebesnite bedemi na Troja? Eleno li~na, so bakne` besmrtnost daj mi. So usnite du{ata mi ja cica – ene mi ja leta! Nemoj Eleno, nemoj, du{ata vrati mi ja. Tuka }e svijam gnezdo, za{to na usnive nejzini e rajot i s# {to ne e Elena nema nikakva vrednost. Jas }e bidam Paris i od qubov kon tebe mesto Troja Vitenberg }e bide urnat, i na kar{ilak }e izlezam so stariot Menelaj i boite }e ti gi nosam na perduvite od {lemot. Da, v petica }e go ranam samiot Ahil pa }e se vratam kaj Elena po bakne`. O ti si poubava od ve~ernoto nebo promeneta vo prelesta od iljadnici yvezdi posjajna si ti od ogneniot Jupiter koga & prijde na nesre}nata Semela, poli~na duri od nebesniot vladar vo lazurniot zagrab na bludnata Aretuza i nikogo osven tebe ne sakam da qubam!’ Gromoglasniot aplauz 234 {to odekna od

odu{evenite gleda~i samo go najavi zaminuvaweto na ubavicata i promenata na ambientot. Se najde sega Marlo vo edna kr~ma vo Deptford blizu London. Be{e ve~er, 30 maj 1593 godina, no} koga to~no na polno} istekuva{e sedumgodi{niot dogovor me|u Antonio Durak i Mefisto. Marlo sede{e na masata so trojca poznanici, Ingram Frajzer, Robert Poli i Nikolas Skirz. Jadeja i pieja kako nevideni. Ova li se |avolite {to }e mi ja zemat du{ata, si misle{e Marlo ispla{en od merata nadvor ili se samo bedni pomo{nici {to treba da ja zavr{at valkanata rabota? Vo pogledite im vide licemerie, la`no prijatelstvo, temnica. Na eden ~as pred polno} koga ubavata kelnerka pobara da go platat cehot, site trojca poglednaa strogo vo Marlo. Ovoj odmavna so glavata na {to Ingram Frajzer ve{to go izvadi me~ot i bez mnogu dvoumewe go zabi vo gradite na stapisaniot Marlo. Siot krvav, ovoj padna na podot. So okokoreni, vxa{eni o~i polni strav i u`as ostana taka da le`i ne davaj}i nikoj da go dopre. Samo so usnite mrda{e i ka`uva{e ne{to. Nikoj od nasobranite ne go razbira{e osven vo nego piknatiot, ranet Antonio. Vaka govore{e Marlo: ‘Ah Marlo, sega ti ostanuva samo u{te eden beden ~as `ivot, a potoa }e bide{ proklet za navek! Zaprete, ne mrdajte o vie ve~no podvi`ni sferi nebesni, za i vremeto da zapre a polno}ta nikoga{ da ne dojde; oko li~no na prirodata, izgrej, izgrej pak i stori 235

denot da e ve~en; ili dozvoli ~asov da bide samo godina, mesec, nedela, den priroden za Marlo da se pokae i du{ata da si ja spasi! O }e se krenam do Boga! Koj me vle~e dolu? Videte, videte! Krvta Hristova te~e niz nebesata! Edna kapka du{ata }e mi ja spasi, polovina kapka, o Hriste moj! Planini, ridi{ta, dojdete, dojdete, padnete vrz mene, i skrijte me od te{kiot gnev Bo`ji! Zemjo otvori se! O, nemoj, ne saka{ da me goltne{! Ah, bie! U{te polovina ~as mina! O Bo`e! Ako nema{ milost za mojata kutra du{a, sepak, za ater na Isus, ~ija krv me otkupi, smisli nekakov kraj za mojata beskone~na bolka; neka `ivee Marlo v pekol iljada leta, sto iljadi, bo`e, samo na krajot da se spasi! O nema me|a krajnica za kolnatite du{i! O pak bie, polno} e! Telo stori se vozduh, ili Mefisto brgu }e te odvede v pekol! O du{o, pretvori se vo sitni vodeni kapki pa padni v okean za nikoj da ne te najde! Bo`e moj, bo`e moj, ne bidi tolku strog so mene! Zmii, luti li{ki, ostavete da podi{am u{te malku! Pekolu grd, ne otvoraj se! Ne doa|aj Mefisto! ]e gi spalam knigite! – Ahhhh, 236

Mefistoooooo!

Godini potoa sosedite raska`uvaa {to se slu~ilo na polno} vo taa crna, bezyvezdena ~airska no} od 1994-ta godina. Razbudeni od stra{nite krici {to doa|ale od stanot na sosedot, na krajot ~ule samo u{te nekakvo triewe, prigu{eno {u{kawe od nekakva otkornata, ligava masa koja teteravo se iskradnala niz otvoreniot prozorec i zasekoga{ is~eznala vo mrakot. Do den dene{en celiot ^air veruva deka toa bila na |avolot vetenata du{a od prviot makedonski privaten izdava~, Antonio Durak.

237

238

Magistrant
Metodija Bimbilovski, vi{ bibliotekar vo gradskata biblioteka ‘Bra}a Miladinovci’ od Skopje, re{i da magistrira. I toa tokmu na svojot rodenden. Stana utroto na 7 juni od taa, izborna 2006 godina, rutinski gi napravi voobi~aenite sabajle{ni operaciii na bri~ewe, miewe zabi, oblekuvawe i, taman da se isprska so mirisot i da zamine na rabota, pogledot mu skr{na kon obeseniot kalendar vedna{ pokraj ogledaloto od bawata vo koja se doteruva{e i sfati: deneska mu be{e rodenden, denot koga negovata pokojna majka, Paraskeva Bimbilovska go donese na svet vo gradskata bolnica pred…pred kolku godini? Podzastana Metodija, se podzamisli malku i, potoa nabrzina gi izbroja. Pedeset. Gospode, zarem e mo`no? Zarem izminale pedeset leta od toj, kako {to podocna mu ka`uva{e pokojnata negova donositelka na svet, pekolno `e`ok junski den, koga negovoto tenko no prodorno glas~e so glasen kikot, mesto so pla~, kako {to & se pri~inilo na smrtno umornata i iscrpena majka, zaratustrovski go pozdravilo svetot? ‘]e bide posebno!’ podocna mu 239

ka`uvala Paraskeva na isto ve}e pokojniot nejzin ma`, Atanas Bimbilovski, pisar vo Op{tinskiot sud, za nivnoto vtora~e, ‘Mu ja vidov yvezdata na ~elo, mu svete{e silno kako jasno sonce! ]e bide mnogu u~eno i }e n# prosvetli nas Makedoncite! Zatoa }e go krstime Metodija!’ Metodija izleze od bawata, saka{e brzobrzo da zbri{e od doma, da vleze vo ‘jugoto’ i niz, voobi~aeniot mete`, po odamna utvrdenata mar{ruta, vo posleden moment, siot vcrven i zadi{an, da stigne i da se potpi{e vo debelata kniga za redovnost koja odamna be{e stanata edinstvena utrinska cel vo `ivotite na iljadnicite vraboteni vo makedonskata dr`avna administracija. Glavno be{e, kako znae{ i umee{, na vrat na nos, {to se veli, da stigne{ to~no na rabota a potoa, {tom ja pomine{ taa kerberovska stanica nare~ena ‘kniga za potpisi’, mo`e{ spokojno da si go ispie{ prvoto ‘rabotno’ kafe, pa do krajot na ‘rabotniot’ den, da se {lae{ od dosada, za koga }e se priberi{ doma docna poru~ekta da se `ali{, ako ima{ na kogo, deka si skapan umoren, deka preku glava ti e od s#, deka do nosot ti ima dojdeno ‘rabotata’, deka da mo`e{, u{te utre }e go fati{ prviot avion za Avstralija… Ama glavno s# zavr{uva{e na rutinskoto, re~isi, besmisleno kukawe. Nikoj nikade nitu ode{e nitu zaminuva{e. No}ta, po navika, privremeno gi smiruva{e ‘vozbudenite’ strasti, a utredenta s# si prodol`uva{e po staro. No ovojpat, Metodija re{i da izleze od {ema. Nema da odi na rabota. Deneska }e se ~esti eden neraboten den za svojot rodenden. Gi ima{e na pretek. Bidej}i samec, so godini nema{e koristeno godi{en odmor, pa ima{e zaboraveno {to se slobodni denovi. 240

Zatoa sega, neverojatno se vozbudi od ovaa svoja ideja. Si napravi kafe, sedna na masata vo kujnata i, smireno, kako mudrec od Istok, si go srka{e goltka po goltka. U{te od kredenecot si izvadi od lokumite i, zasladen od nivniot kru{evski vkus, zaskita so mislite vo svojot polovina vek `ivot. Navistina, kako {to predvide majka mu, be{e ‘genijalec’ vo osnovno. U~itelkata, voodu{evena od negovite sjajni sostavi, ne znej}i {to pove}e da stori mu pi{uva{e ocenki od tipot 5+ ili, ponekoga{ koga epten }e se {ekne{e od pro~itanoto, 5++ ili petka so tri plusa i sli~no. No posebnoto kaj nego be{e {to osven po maj~in, be{e sjaen i po smetawe. Vistinsko ~udo od dete. Retko mo`e{e da se najde nekoj {to e dobar i po maj~in i po smetawe. Go falea niz celoto u~ili{te i, site do eden, mu predviduvaa bleskava idnina. I gimnaziijata ja zavr{i kako najdobar. Saka{e da se zapi{e na novinarstvo vo Belgrad ili na politi~ki nauki vo Qubqana ama bidej}i negovite nemaa pari za ova, se zapi{a na jugoslovenska kni`evnost vo Skopje. Fakultetot go zavr{i vo rekordno vreme kako najdobar vo generacijata so prosek 10. Vedna{ zapi{a angliski so germanski i, povtorno, vo rekordno vreme, diplomira, povtorno, so prosek 10. U{te esenta, bez ~ekawe, se zapi{a na poslediplomski po kni`evnost. Saka{e da stane univerzitetski profesor. I, se ~ine{e, nikoj i ni{to ne mo`e{e da go spre~i ovoj genijalen um vo namerata! Osven sudbinata, se razbira. Taa sekoga{, pod navidum besprekorniot red na rabotite, krie nekoja nevidliva pre~ka koja vo daden mig, obi~no koga najmalku o~ekuvame, se pojavuva od kaj{to demnela, izleguva na povr{ina i sosema go menuva 241

tekot na nastanite! Taka se slu~i i so `ivotot na Metodija Bimbilovski! Naedna{, od nigde nikade, ni bolna ni nearna, umre majka mu! Bez vrska! Edno martovsko utro, taman se podgotvuva{e Metodija za na Fakultet, taa, Paraskeva Bimbilovska, nema{e ni pedeset, naedna{ se zani{a, se fati za gradite, proba da se zadr`i za kujnskata masa, no ne uspea tuku sosema zagubi ramnote`a, se strupoli na du{emeto i ispu{ti du{a! Metodija, naviknat na uspesi i na ubavi raboti vo `ivotot, ne mo`e{e da sfati! Ja gleda{e smrtta pred sebe, vlezena i odoma}ineta vo snagata na sopstvenata majka kako cini~no & ja skameni bespomo{nata nasmevka na liceto, gr~ot pretsmrten od neuspe{niot obid da go ka`e posledniot zbor, da go posovetuva svoeto genijalno edin~e, mo`ebi, da go zamoli da se `eni, nekakov amanet da mu ostavi ili taka ne{to. I }e go prebole{e Metodija nenadejniot gubitok na majkata da ne mu padne{e vo te{ka depresija tatkoto Atanas. A taa pustata, ba{ kako vo narodnite pesni, go dr`e{e ramno tri godini. ^ovekot duhovno sosema se zagubi a fizi~ki se stopi. Od ~etvoren ma` stana odvaj podvi`en kup od ko`a i koski, sose krevet, {to se veli, nema{e pove}e od {eeset kila. A so svoite pedeset i pet godini treba{e da bide na vrvot od svojata fizi~ka i intelektualna mo}! Od vreme na vreme, vo tie trieset i {est, za Metodija, pekolni meseci, }e dojde{e na sebe, }e ja pobara{e svojata Pare, kako {to si ja vika{e sakanata, i koga }e vide{e deka ne mu doa|a, }e si se vrate{e vo svojot novosozdaden svet. Taka i si umre, na po~etokot od ~etvrtata 242

godina od svoeto vdove{tvo, sosema nesvesen za sudbinata {to go snajde ostavaj}i go Metodija sam na svetot, sirak i bez majka i bez tatko, a ima{e neceli trieset godini, doba prelomna za vozrasen ma`. Toga{ umre genijalecot! Mo`ebi ne mora{e ba{ taka da se slu~i ama se slu~i. Se frli i potona vo moreto nesetena taga ~udoto od dete vo migot koga nastanite koi emocionalno dlaboko go potresoa, go nateraa prvpat da si gi postavi iskonskite pra{awa: Zo{to rabotam? Za kogo? ^umu celiov trud ako tie {to treba{e najmnogu da se izraduvaat na rezultatite pove}e gi nema? Kakov e ovoj svet? Koj go ureduva vaka tragikomi~no? Komu mu sum u{te potreben? Komu mu e gajle za moite streme`i? Za mojot napor da napravam podvig za tatkovinata? Kakva voop{to smisla ima konceptot tatkovina ako gi nema tie od koi samiot poim poteknuva? Re{i da gi prekine magisterskite studii. A treba{e u{te da ja odbrani magisterskata teza i da se zdobie so nau~nata titula {to }e mu ovozmo`i asistentsko mesto na Katedrata za komparativna kni`evnost koja ba{ toga{ se otvora{e na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Ne be{e ni svesen kogo saka da kaznuva so bezumnava postapka: dali sebesi, dali tatkovinata, dali boga ili samo taka saka{e da si go isturi nasobraniot gnev od razo~aranosta koga sfati kolku mali i bezna~ajni sme vo svetot {to drug go sozdal da funkcionira po nekoi za nas tajni, nepoznati no, naj~esto, mnogu bolni, pravila. Toga{ i se vraboti vo gradskata biblioteka kade, po petnesetgodi{niot sta`, go unapredija vo vi{ biblitekar, zvawe vo koe rabote{e ve}e petta godina. Ne deka be{e nezadovolen od 243

bibliotekarskata rabota. Tuka stekna znaewa koi te{ko mo`e{e da gi dobie na koj i da e Fakultet. Osloboden od karieisti~kiot pritisok na koj be{e nesvesno podveden, ~ita{e kako lud. Za dvaeset godini, mo`e{e da se pofali deka navistina stanal genie. Re~isi nema{e kniga na raftovite {to ne ja pro~ital ili barem ne ja pregledal za da bide barem informiran za nejzinoto postoewe. No sepak ne{to mu fale{e, ne{to koe duri sega, kako pedesetgodi{nik, povtorno mu ~epna v du{a, mu gi razbudi starite ambicii i go natera da go preispita siot svoj `ivot. ‘Ubavo e da sobira{, da znae{,’ si vele{e dodeka si go srka{e vkusnoto kafe, ‘ama znaeweto mo`e da bide opasno ako go zatvori{ vo sebe. Kako zatnata sterna e {to postojano rie, klokoti, ludo posakuva da grgne, da {ikne, da brzgne i da pote~e niz udolnicite na `ivotot. A jas ba{ taka se ~uvstvuvam. Kako zatnat kladenec, zape~aten izvor bez mo`nost da ja poka`am bistrinata na nasobranata voda. So godini sobirav i sega sakam da dadam!’ Taka si vele{e Metodija Bimbilovski, taka si duma{e, sednat na golemata masa vo kujnata vo koja, do pred dvaeset i kusur godini, ve{to i pedantno caruva{e Paraskeva Bimbilovska, negovata pokojna majka. I mu tekna. ‘]e magistriram!’ re~e. ‘Nikoga{ ne e docna! So magistraturata i so dvata fakulteti {to gi imam, pokraj ogromnoto iskustvo vo ~itaweto, mo`am da bidam dobar predava~! Do penzionirawe imam u{te petnaeset godini! Ne e toa malku! Sum nau~il od golemi umovi deka predavawata na Fakultet ne treba da bidat plukni-zalepi ~asovi kakvi {to naj~esto gi imav dodeka studirav, tuku umetni~ki 244

nastapi od koi }e blikaat znaewe, energija, {arm. A za toa se potrebni iskusni intelektualci, lu|e posveteni na rabotata, lu|e – misle~ki xinovi, svetii vo potekloto, majstori vo zanaetot, umetnici vo zborot!’ Naedna{ go oblea vrela pot. Stana, se presoble~e i, so nevidena vozbuda, po~na da buri~ka niz fiokite od rabotnata masa smestena vo dnevnata. Dvaeset godini ne gi ima{e otvoreno! Najposle, od me|u rakopisite naredeni vo najdolnata fioka, izvle~e edna, ne mnogu debela, vo mek povez vkori~ena kniga, A-4 format. So krp~e, mo{ne vnimatelno ja pomina od pra{inata. Potoa, so rastrepereni race nebare ja otvora portata od nekoj tainstven, vol{eben svet, ja otvori prvata stranica na koja, so ma{ina za ~ukawe, vo sredinata najgore, so golemi bukvi stoe{e napi{ano negovoto ime: Metodija Bimbilovski. Pod imeto, edno ~etiri reda podolu, so golemi, podvle~eni bukvi pi{uva{e: Kni`evniot lik na Skenderbej kaj Prli~ev i vo delata na angliski jazik – magisterski trud. U{te podolu be{e napi{ano imeto na mentorot a najdolu standardnoto: Skopje, Univerzitet ‘Kiril i Metodij’, 1986 godina. Silno vozbuden, nebare taze razbuden od nekoj dolg, ve{terski son, sedna na rabotnata masa i dodeka nadvor si te~e{e `ivotot po ustalenata pateka, glasno, iako nema{e nikoj vo ku}ata, ~ita{e vaka: ‘Voved: Za \or|i Kastrioti-Skenderbej1, najpoznatiot albanski i balkanski junak vo borbite protiv turskite zavojuva~i od XV vek, postoi ogromna istioriska i kni`evna produkcija osobeno vo zemjite 245

na Zapadna i Ju`na Evropa. Negovata popularnost {to se pro{irila do zemjite na Severna Amerika i Azija (imame najnov podatok deka kni`evno delo za Skenderbej e napi{ano i na Filipinite) se dol`i, pred s#, na uspe{nite vojni protiv najmo}nite osmanski vladeteli Murat II i Mehmet II (osvojuva~ na Konstantinopol), no i na negovata li~nost koja e skoro sovr{en spoj od najblagorodnite osobini na eden srednovekoven vitez {to bespo{tedno se bori i za slobodata na svojot, albanski narod, i za spasot na hristijanska Evropa. Ottuka, prirodno e {to deneska vo Albanija, Skenderbej e izdignat do ramni{teto na nacionalen simbol i legenda. I za nas, Makedoncite, Skenderbej pretstavuva va`na istoriska li~nost za{to pod negovoto zname, a ~estopati i na makedonska zemja, zaedno so Albancite se borele i na{ite pretci osobeno onie od debarskata oblast pottiknati pred s# od opasnosta {to doa|ala od mo}nite turski osvojuva~i. Zatoa voop{to ne e slu~ajno {to nekoi toponimi od pograni~nite podra~ja so Albanija asociraat na Skenderbej i negovata borba, {to legendata za nego e za~uvana i vo usnata tradicija na Makedoncite od Zapadna Makedonija i {to najposle, eden Grigor Prli~ev, verojatno najgolemiot makedonski poet, napi{al cel eden ep za nego. Trgnuvaj}i tokmu od ovie premisi, smetavme deka izrabotkata na eden trud za Skenderbej mo`e da pridonese vo pribli`uvaweto na ovoj srednovekoven junak do na{iot ~ovek a istovremeno da ja prodol`i tradicijata zapo~ata od Prli~ev i od mnogu drugi nepoznati avtori pred nego {to zboruva za doblesta na Makedonecot, vo svojata gordost, da ne zaboravi 246

da gi ceni i vrednostite i stojnostite kaj drugite narodi, osobeno balkanskite, so koi, vo golema mera, go svrzuva zaedni~kata, vekovna borba za opstanok. Vo tezava, konkretno, }e se sosredoto~ime samo na analizata na kni`evniot lik na Skenderbej ostvaren vo delata na angliski jazik (SAD i Anglija) i vo epot na Grigor Prli~ev. Pritoa }e se obideme da gi navedeme mo`nite izvori za site ovie dela, }e ja raska`eme nivnata kratka sodr`ina i }e gi izneseme eventualnite kriti~ki osvrti za niv napi{ani vo anglo-amerikanskata, jugoslovenskata i makedonskata kritika. Na krajot, vo zaklu~okot, }e napravime obid da go sporedime kni`evniot lik na Skenderbej ostvaren kaj Prli~ev so kni`evniot lik na Skenderbej ostvaren vo drugite dela od angloamerikanskoto jazi~ko podra~je, sakaj}i na toj na~in, da poka`eme deka vrednosta na umetni~kite dostreli na eden avtor kakov {to e Prli~ev najdobro }e se sogleda ako negovoto delo se stavi vo po{irokiot kontekst na evropskata i svetskata kni`evnost. Bele{ki:
1

Za `ivotot i deloto na \or|i Kastrioti Skenderbej (1403-1468),

napi{ani se mnogu knigi. Nie ovde posebno bi gi poso~ile: a) Hadri, Ali: \er| Kastrioti Skenderbeg. Skopje, 1968; b) Von Hamer, Jozef: Historija turskog (osmanskog) carstva (vo tri toma). Zagreb, 1979 i v) George Kastriot – Scanderbeg and the AlbanianTurkish War of the XVth Century. Tirana, 1967

Razdel I: Prodorot na likot na Skenderbej vo angliskoto jazi~no podra~je: Nema somnenie deka za popularizacijata na Skenderbej vo svetot najgolema zasluga ima skadarskiot sve{tenik Marin Barleti (Marin Barletius). Toj e avtor na 247

prvata avtenti~na biografija za Skenderbej iako Petrovi}2 kako prva pe~atena biografija ja naveduva Istorijata na Skenderbej (Historia Scanderbegi) pod vlijanie na kalu|erot Biemi (Biemmi)3 Knigata na Barleti go nosi to~niot naslov

Historia de Vita et Gestis Scanderbegi Epirotarum Principis, cum privilegio (Impresum Rome per B.V.:)4 Ima
159 numerirni i 8 nenumerirani stranici so slika na Skenderbej pod koja pi{uva Signor Scanderbego. Na naslovnata stranica, kako {to e voobi~aeno, ne e nazna~eno imeto na avtorot, ni mestoto na izdavaweto, ni godinata ni imeto na izdava~ot. Avtorovoto ime e zabele`ano na po~etokot od predgovorot, na listot broj 1, a na poslednata stranica pi{uva Impressum Rome per B.V. Nekoi nau~nici od ova zaklu~ija deka inicijalite B.V. zna~at Bernardinus Venetus de Vitalibus, pe~atar koj{to u{te vo 1508 godina se naselil vo Rim. Toj vo 1504 godina, go objavi vo Venecija trudot na Barleti De Obsedione Scondrensi anno 1477. Vo pogled na datiraweto na knigata na Barleti, Petrovi}, na primer, e mo{ne vnimatelen i taa godina ja ostava otvorena no gi naveduva imiwata na site nau~nici {to ja datirale: 1506, 1508 i 1510 godina. Potoa Petrovi} gi dava ocenkite na nekoi nau~nici za ovoj trud i gi naveduva bibliotekite vo Pariz, London, Minhen i Augzburg vo koi se nao|a ovaa kniga i {to e osobeno za nas va`no, uka`uva deka eden primerok od knigata na Barleti e objavena na latinski jazik i vo Zagreb vo 1743 godina. Vo trinaesette knigi {to go so~inuvaat ova delo prika`ani se `ivotot i juna~kite podvizi na albanskiot heroj \or|i Kastrioti. Iako ima 248

panegiri~en karakter i sodr`i nekoi neto~nosti, osobeno vo hronologijata, sepak ova delo i po svoite umetni~ki kvaliteti a i poradi podatocite {to gi dava e mo{ne interesna lektira od koja re~isi polovina milenium crpele inspiracija plejada poeti, prozaisti, istori~ari. Albanskite nau~nici nabrojuvaat pove}e od iljada naslovi (tuka mo{ne zna~aen e pridonesot na srpskiot intelektualec \or|e T. Petrovi}) za koi deneska, skoro so sigurnost mo`e da se tvrdi deka vo osnovata go imaat tokmu deloto na Barleti. Inaku knigata e napi{ana na latinski jazik no naskoro, {to e siguren znak za nejzinata popularnost i aktuelnost, se pojavile prevodi na italijanski, francuski i angliski jazik. Opi{uvaj}i go `ivotniit pat i borbata za nezavisnost i sloboda na Skenderbej od negovoto ra|awe do smrtta, Barleti dava izobilstvo podatoci za bitkite {to toj gi biel, za vojskovodcite {to se borele protiv nego, za vremeto i mestata kade {to se odvivale tie bitki. Koga ve}e zboruvame za prevodite na knigata na Barleti, toga{ treba da naglasime deka od osoben interes za temava {to se obrabotuva e prvin francuskiot prevod od @ak de Lavarden a potoa i angliskiot napraven od ovoj. Ve}e spomenatiot Petrovi} go naveduva prevodot na Lavarden kako najzna~aen za popularizacijata na likot na Skenderbej vo Evropa. Na prvo mesto toj uka`uva deka knigata na de Lavarden e prevod na deloto na Barleti. Prviot prevod e objaven vo Pariz vo 1576 godina pod naslov: Histoire de Georges Castriot,

surnomme Scanderbeg, roy d’Albanie. Contenant ses illustres faicts d’armes et memorables victoires alencontre
249

des Turks, pour la foy de Jesus Christ. Le tout en douze livres. Pa Jaques Delavardin, seigneur du Plessi-Bourot. A Paris, chez Guillaume chaudiere, rue St Jaques, MDLXXVI. Avec privilege du roy. (Istorija na \or|i Kastrioti,
nare~en Skenderbej, kral na Albanija i negovite juna~ki podvizi i slavni pobedi nad Turcite, za verata na Isus Hrist. Sodr`i dvanaeset knigi. Napi{al @ak Delavarden, segner od Plesi-Buro. Vo Pariz pe~atel so kralska dozvola pe~atarot Gijom [odier vo 1576 godina vo ulicata Sen @ak.) Vo predgovorot se izlo`eni podatocite za pisatelot i materijalot so koj{to se slu`el, osobeno za Barleti. Potoa e pe~aten celiot tekst od kralskoto odobrenie za objavuvawe, eden Ronsarov sonet (Ova e posebno va`no koga podocna }e zboruvame za angliskiot prevod) posveten na Delavarden i slika na Kastrioti. Pod nea pi{uva:

Pourtraict de Georges Castriot, dit Scanderbeg, tire du Musee du Sr Andre Theuti Cosmographe du Roy, apporte de Bouthole, ville d’Albanie (Slika na \or|i Kastrioti
nare~en Skenderbej, zemena od muzejot na gospodinot Andre Tej, kralski kosmograf, donesena od Bitola, albanski grad.) So nekoi drugi bele{ki, Petrovi} veli deka ovoj portret se nao|a i vo vtoroto izdanie na De Lavardenoviot prevod no malku namalen a na krajot za samiot pisatel veli: ‘@ak De Lavarden, blagorodnik od Vandom, francuski pisatel od 16 vek. Pokraj prevodot na knigata na Barleti napi{al u{te edna istorija na Turcite koja, se ~ini, nikoga{ ne bila objavena. Umrel okolu 1584 godina.’ De Lavardenovata kniga bila mnogu popularna vo Evropa i do`iveala nekolku izdanija. Od ovoj prevod napraven e i angliskiot prevod od 250

1596 godina iako i pred toa na angliski jazik se imaa pojaveno nekoi trudovi vo koi se spomenuva Skenderbej5. To~niot naslov na prvata celosna kniga za Skederbej na angliski jazik glasi: The Historie of

George Castriot, surnamed Scanderbeg, King of Albanie; containing his Famous Actes, his Noble Deedes of Armes and Memorable Victories against the Turkes for the Faith of Christ; comprised in twelve bookes. – Translated out of French into English by Z.J. Gentleman. London 1596. William Ponsenly. (Istorijata na \or|i Kastrioti,
nare~en Skenderbej, kral na Albanija; gi sodr`i negovite slavni dela, blagorodni voeni podvizi i nezaboravni pobedi protiv Turcite za verata Hristova; prevedena od francuski na angliski od Z.X. blagorodnik, vo London 1596, Vilijam Ponsli. Imeto na preveduva~ot {to se krie pod inicijalite Z.X. go soop{tuva Skender Luarasi vo svojata statija ‘Skenderbej na angliski jazik’6 a toa glasi Zahari Xons (Zachary Jones). Ponatamu Petrovi} izvestuva deka deloto mu e posveteno na Ser Xorx Keri (Sir George Carey), deka nekoi mislat oti e direkten prevod od originalot na Barleti a drugi deka e prevod od francuskiot prevod na Lavarden. Deneska nema dilemi okolu izvornikot. Lavardenoviot prevod ne samo {to poslu`il kako original za angliskata verzija na `ivotot i delata na Skenderbej tuku toj poslu`il i kako urnek za krajniot izgled na prevodot na Zahari Xons. Ova posebno treba da se naglasi za{to tokmu od potrebata da se sledi verno originalot na Lavarden so koj bil objaven i eden sonet na Ronsar, proizlegla i pora~kata za sostavuvawe na prvata kni`evna tvorba za Skenderbej na angliski jazik. 251

Bele{ki:
2

\or|e T. Petrovi} vo 1881 godina na francuski jazik vo Pariz

vo kolekcijata Petite collection bibliographique objavi bibliografija na trudovi za Skenderbej pod naslov: Scanderbeg /Georges Castriota/. Essai de bibliographie raisonnee. Ouvra ges sur Scanderbeg en langues francaise, anglaise, allemande, latine, italienne, espagnole, portugaise, seudeise et grecaque et publies depuis l’imprimerie jusqu’a nos jours par Georges T. Petrovitch, architecte, ancien eleve de l’ Ecole Polytechnique de Zurich et Munich. Pod op{irniot podnaslov {to ~esto se sre}ava i kaj drugite pisateli od ovoj period, stoi kako moto Geteovata misla prvin na germanski a potoa na francuski jazik: Pareil travail n’est fini pour ainsi dire, jamais. On doit le considerer comme acheve, si le temps et les circonstances out permis de faire son possible. Izdava~ot Ernest Leru (Ernest Leroux) ja objavi bibliografijava mo{ne solidno na cvrsta hartija. Taa sodr`i, pokraj vovednikot paginiran so rimski broevi od VII do XXIX, 187 stranici. Kako potvrda za golemata vrednost na knigata na Petrovi} e izdavaweto na nejzinoto vtoro, neizmeneto izdanie vo Minhen, 1967 godina. (Eden primerok od bibliografijata na Petrovi} od 1881 godina, se ~uva vo Bibliotekata pri Katedrata za istorija na Filozofskoistoriskiot fakultet vo Skopje pod broj 4659).
3

Spored Petrovi}, prvata kniga za Skenderbej e objavena vo

1480 godina pod naslov Istorija na Skenderbej. Petrovi} naglasuva deka prvpat doznal za ova delo od Harless Chfr. Die Literatur der Ersten 100 Jahre nach Erfindung der Thopographie. Leipzig, 1840 godina. Harlis go opi{uva kako poluromanti~no i smeta deka poradi toa mo`elo da ima na vremeto mnogu ~itateli. Spored nego, originalot bil verojatno napi{an na gr~ki i toa od o~evidec. Ponatmu veli deka na{ol nekoi podrobnosti kaj Biemi koj poseduval eden primerok i go koristel za svojata Istorija na \or|i Kastrioti nare~en Skenderbej (Istoria di G. Castrioto, detto Scander-Begh. – Brescia MDCCXLII, in 8). Izgleda deka samo Biemi se slu`el so nego. Otkko }e zaklu~i deka ova e prvata

252

pe~atena biografija za Skenderbej, Petrovi} sepak sovesno }e soop{ti deka ne uspeal da pronajde nitu eden primerok od ovaa ‘prva’ kniga. Toa navistina i ne mu bilo vozmo`no bidej}i site prikazni za nea se poka`aa kako obi~ni izmislici na kalu|erot Biemi koj{to vo 1742 godina, vo trudot Istoria di Giorgio Castrioto Scandebegh veli deka ovaa istorija e italijanski prevod na edna stara biografija za Skenderbej napi{ana na latinski jazik i objavena vo 1480 godina. Podocna e utvrdeno deka ova bil najobi~en falsifikat.
4

Vo Strazbur, 1537 godina, se pojavi prvoto germansko izdanie

koe se smeta za najpotpolno a e zaglaveno: De Vita moribus ac rebus praecipue adversus Turcas, gestis, Georgii Castrioti, clarissimi Epirotarum principis, qui propter celeberrima facinora, Scanderbegus, hoc est, Alexander Magnus, cognominatas fuit libri Trodecim per Marinum Barletium conscripti, ac nunc primum in Germania castigaatissimo aediti, Argentorati apud Cratonem Mylium mansc Octobrim anno MDXXXVII. Vo 1578 godina vo Frankfurt na Majna se pojavi i vtoroto germansko izdanie.
5

Vo 1546 godina se pojavuva angliskiot prevod na komentarite

naJovius za Turcite, so~inet spored latinskiot prevod od Nigro (A Short Treatise upon the Turke’s Chronicles compyled by Paulus Jovius, Byshop of Nucerne, and dedicated to Charles the V Emperour. Drawen out of the Italyen tong into Latyne, by Franciscus Niger Bassiantes and translated out of Latyne by Peter Ashton. Lond. Printed by Whitechurch). Vo 1560 godina, se pojavuvaat Orations of Arsanes agaynst Philip; of the Ambassadors of Venise against the Prince that under crafty league with Scanderbeg layd snares for Christendom and of Scanderbeg prayeng ayde of Christian Princes agaynst periurous murderyng Mahmmet, and agaynst the old false Christian Duke Mahmmet’s confederate, with a notable example of God’s vengeance uppon faithlesse Kyng, Quene, and her children/: A notable example of God’s Vengeance upon a murdering King written in Latine by Martiin Cromer & truly translated according to the Latine. Vo 1562 godina vo London se objaveni Two very notable Commentaries; the one of the original of the Turcs and Empire of the House of Ottomanno,

253

written by Andrew Cambine; and the other of the Warres of the Turke against George Scanderbeg, Prince of Epiro, and of the great victories obteyned by the seyd George, as well as against the Emperour of Turkie as other princes, and of his other rare force and vertues worthye of memorye; translated out of Italian into English. London, Rouland Hall for Humphrey Toye.
6

Skender Luarasi : ‘Skenderbeg in English Language’. Studia Albanica, 2

1967, Tirana p.p. 230

Razdel II: Kni`evnite dela za Skenderbej vo Anglija 1. Sonetot na Spenser Avtor na prvata kni`evna tvorba za Skenderbej na angliski jazik e poetot Edmund Spenser (Edmund Spencer, 1552-1599)7

Whereforth doth vaine antiquitie so vaunt Her ancient monuments of mightie peeres, And old heroes, which their world did daunt With their great deeds, and fild their childrens cares? Who rapt with wonder of their famous praise, Admire their statues, their Colossoes great, Their rich triumphal arcks which they did raise, Their huge Pyramids, which do heauen threat. Lo one, whom later age hath brought to life, Matchable to the gratest of those great; Great both by name, and great in power and might, And meriting meere triumphant seate.
254

The scourge of Turkes, and plague of infidels, Thy acts, o Scanderbeg, this volume tels.
(Zo{to suetnata antika tolku gi fali drevnite spomenici na voinite mo}ni, i starite junaci, {to svetot im go pla{ea, nali, so veliki dela, decata so mori no}ni? Koj gi ispolni so ~udo i dostojna slava so voshit kipovite, kolos do kolos bogat; slavolacite rasko{ni krenati vo vertikala, nedoglednite piramidi zakana za boga? Samo eden, {to za podocna sudbinata mu bila, merliv so najgolemite od golemite yvezdi; velik po ime, velik po mo} i sila {to zaslu`eno na pobedni~kiot tron se vgnezdi. Poguba za Turcite, za nevernicite ~uma, delata tvoi, o Skenderbej, ovde gi dumam.) Ovoj tipi~no angliski sonet (tri katrena i zavr{en distih) napi{an vo jampski deseterec i rimuvan po voobi~aenata {ema abab, vgvg, d|d|, ee, 255

o~igledno pi{uvan namenski i so teza {to sigurno mu odzema od umetni~kiot kvalitet, sepak ja nosi sve`ata vdahnovenost od pro~itot na deloto na Barleti i ja prenesuva glavnata poraka: Skenderbej, junakot {to ja vrati starata slava na anti~kite vremiwa i go zaslu`i pobedni~kiot tron, e voin za verata na Isus Hrist protiv inovercite. Vakviot odnos voop{to ne e neobi~en za{to i ponatamu }e vidime deka kni`evnite dela za Skenderbej vo evropskata kni`evnost niknat kako pe~urki po do`d sekoga{ {tom nad Evropa se nadvisne opasnosta od nekoj Otomanski nasilnik. Toga{ ({to e tipi~no za itriot, kukavi~ki Zapad) se vozobnovuva spomenot za slavnite junaci od minatoto me|u koi, sekako, najvidno mesto ima Skenderbej, so cel da se odbrani Evropa (poto~no drugi da ja odbranat) od aziskata naezda. Gledana od dene{en aspekt, angliskata kritika re~isi voop{to ne go spomenuva sonetov na Spenser, smetaj}i go, sekako, za neva`en vo neguvaweto na negoviot imix, kako eden od najgolemite poeti na angliskiot 16-ti vek. 2. Dramata na Marlo Skender Luarasi n# izvestuva vo svojot trud deka Kristofer Marlo (Christopher Marlowe, 15641593), eden od najgolemite sovremenici na [ekspir na poleto na dramskata poezija, e avtor na dramata Vistinskata istorija na \or|i Kastrioti (The True History of George Scanderbeg) igrana vo londonskiot teatar na 3 juli 1601 godina. I Vladeta Popovi} go potvrduva ovoj fakt vo negovata kni{ka Kroz englesku kwi`evnost (Beograd, 1929 str.7) iako kako vreme na nastanuvaweto na dramata ja zema poslednata ~etvrtina od 16 vek. Za `al, deneska 256

dramata ne postoi i nikoj ne e vo sostojba da potvrdi dali avtorot e Marlo ili ne, potoa so kakvi umetni~ki kvaliteti raspolaga i sli~no. Knigata Complete Plays and Poems (Sobrani drami i pesni) od Kristofer Marlo izdadena vo London, 1976 godina, e potvrda deka taa drama ili e zagubena ili ne e izlezena od peroto na Marlo za{to nikade ne se spomenuva. Od dene{na perspektiva, imaj}i gi predvid postoe~kite fakti, mo`eme da napravime nekolku pretpostavki: kako prvo, spored samiot naslov i izborot na glavniot junak, a imaj}i ja na um umetni~kata opredelba na Marlo da izbira likovi za svoite drami kako Tamerlan Veliki, Doktor Faust, Edvard Vtori, niz koi }e go razraboti natprirodnoto, diaboli~noto, mo`eme da poveruvame deka Marlo bil avtor na deloto za Skenderbej. Duri mo`e da zamislime kolkav bi bil pridonesot vo literaturata za Skenderbej koga bi dobile edno kni`evno pretstavuvawe na junakot so marlovski dimenzii {to bi zna~elo negovo izdignuvawe do natprirodnoto, nat~ove~koto, no so cel da se iznajde, da se dojde do vistinskoto ~ove~ko {to sekako se krie zad temnata zavesa na slavata. No sega se postavuva pra{aweto od kade mo`el Marlo da go koristi materijalot za svojata drama koga znaeme deka knigata na Barleti se javuva vo angliski prevod duri tri godini po negovata smrt, a samata drama e igrana duri osum godini po smrtta na avtorot. Mo`e da se odgovori deka Marlo go koristel latinskiot original ili originalniot, francuski prevod na Lavarden ili pak nekoj drug za nas nepoznat izvor. Mo`e, isto taka, da se ka`e deka Marlo samo ~ul za Skenderbej 257

({to bilo sosema normalno ako se znae, na primer, deka duri i kralicata Elizabeta Prva go imala zapi{ano vo svojot molitvenik denot na smrtta na slavniot Skenderbej) a negovata bujna fantazija i plodotvorna voobrazba ponatamu go storile svoeto. No sepak, stojat kako mnogu validni i re{ava~ki faktite deka Marlo ne mo`el da go znae angliskiot prevod na Barleti za{to zagina tri godini pred negovoto objavuvawe (osven, se razbira, ako ne si ja odzememe pregolemata sloboda da voobrzuvame pa da pretpostavime deka ba{ preveduva~ot Zahari Xons, vo tekot na rabotata vrz prevodot, {to, da re~eme, deka traela pove}e godini, pobaral sovet za negoviot kvalitet tokmu od mo{ne poznatiot i cenet ‘univerzitetski um’ Kristofer Marlo a ovoj, ponesen od podvizite na albanskiot junak, napi{al drama za nego) i deka samata drama, od kojznae koi pri~ini e igrana duri osum godini po smrtta na avtorot. Ottuka, pove}e veruvame deka dramata Vistinskata istorija na \or|i Kastrioti Skenderbej bila, verojatno, napi{ana od nekoj pomal po va`nost avtor, ~ovek {to ja imal na uvid angliskata verzija na Lavardenoviot prevod na Barleti i {to taa no} vo 1601 godina vo `ivo ja gledal izvedbata na svojot, mo`ebi, prvenec, koj{to poradi slabiot kvalitet, na primer, ne uspeal nitu da najde izdava~ nitu da go izdr`i strogiot sud na vremeto. 3. Dramite za Skenderbej vo 18 vek Vo prvata polovina na na 18 vek kaj Angli~anite, za relativno kratko vreme se pojavuvaat tri drami za Skenderbej. Toa e vreme koga vo Anglija sozdavaat takvi kni`evni velikani kako {to se Aleksandar Poup (Alexander Pope, 1688-1744), Xonatan 258

Svift (Johnatan Swift, 1667-1745), Daniel Defo (Daniel Defoe, 1660-1731) i drugi. Od druga strana pak, avtorite {to gi napi{aa dramite za Skenderbej samo ja potvrduvaat tezata na Vladeta Popovi} deka ‘dramatiziraweto na turskite, srpskite, albanskite i gr~kite predmeti glavno bilo prepu{teno na malite pisateli, ~ii dela obi~no pa|ale vo zaborav po prvata pretstava.’8 Inaku vo ovoj period preovladuva t.n. psevdoklasicisti~ko dvi`ewe a glavni pretstavnici vo dramata se Xon Denis (John Dennis), Xozef Edison (Joseph Addison) i ^arlz Gildon (Charles Gildon). Klasi~nata tragedija do`ivuva vistinski triumf. Kriti~arite re~isi ednoglasno se izjasnuvaa za Aristotelovite pravila. Malkumina se drznea da se sprotivstavat na ra{irenoto veruvawe za nepovredlivosta na edinstvoto na vremeto, mestoto i dejstvoto. Treba da se istakne deka kako vid mo{ne bila ra{irena herojskata drama so elementi na Drajdenovata tragedija i tragi-komedija. A.Nikol istaknuva deka ‘herojskata ni{ka be{e oslabnuvana so voveduvawe pateti~ni situacii i psevdoklasicisti~ki dijalog, iako do kraj ja zadr`uva{e svojata sila.’9 Vo edna vakva situacija i kni`evna atmosfera sozdadeni se trite drami za Skenderbej: prvata spored godinite na pe~ateweto od Vilijam Hejvord Skenderbej (William Havard. Scanderbeg, 1733); vtorata od Xorx Lilo Hristijanskiot junak (Gorge Lillo. The Christian Hero, 1734); i tretata od Tomas Vinkop Skenderbej: qubov ili sloboda

(Thomas Whincop. Scanderbeg: Love or Liberty, 1747).
Pred da premineme na poedine~no razgleduvawe 259

na sekoja od navedenite drami, treba da istakneme deka vo periodot do nivnoto pojavuvawe vo Anglija, e mo{ne popularen romanot na [evro Irben Skenderbej (Chevreau Urbain, Scanderbeg). Deloto na ovoj francuski kni`evnik (1613-1701) napi{ano vo 1644 godina e prevedeno na angliski od nepoznat preveduva~ i objaveno od R.Bentli (R.Bentley) vo London, 1690 godina.10 Skenderbej Veliki ima u{te dve izdanija, edno od 1721 a drugo od 1729 godina.11 Spomnuvaweto na ovoj roman e povrzano so eventualnoto negovo tretirawe kako eden od izvorite za pojavuvaweto na dramite za Skenderbej. 4. Dramata Skenderbej od Vilijam Hejvord Kako {to soop{tuva Nikol12 Vilijam Hejvord se dr`i do herojskata ni{ka vo dve tragedii, Skenderbej igrana vo Gudmen Fildz teatarot i toa dvapati vo 1733 godina i Regulus, vo 1743 godina. Prvata, kako {to veli ponatamu Nikol, do`iveala celosen neuspeh za{to publikata se posomnevalia deka prikaznata za dramata avtorot ja ukral od prethodno igranata pretstava za Skenderbej od Tomas Vinkop. Ponatamu, Nikol ka`uva deka za ova doznal od Predgovorot kon dramata na Tomas Vinkop Skenderbej: qubov ili sloboda. Imaj}i go Predgovorot pred nas mo`eme da go citirame delot {to se odnesuva na Hejvordovata tvorba: ‘Glavniot junak vo prvata od ovie drami (Skenderbej od Hejvord; zab. M.B.) napi{ana od eden glumec, ne poka`uva so ni{to, osven so imeto, deka e Skenderbej. Negovoto drugo i vistinsko ime Kastrioti ne se spomenuva nitu edna{ vo celata drama; ni{to ne se ka`uva za negoviot rod, nitu za nesre}nata sudbina na negovite 260

bra}a; ne e dadena ni pri~inata poradi koja toj se nao|a kaj Sultanot; ni{to ne se ka`uva za velikodu{nosta na Sultanot kon nego; nitu zo{to Skenderbej stanuva so oru`je protiv nego koga ovoj tolku velikodu{no postapuva{e so nego; ne se spomenuva ni{to od istorijata, go nema imeto na negovoto kralstvo, nitu glavniot grad opkolen od Turcite a pod ~ii yidini se zboruva deka po~inal samiot Amurat: koga s# }e se zeme predvid, proizleguva deka herojov mo`e{e da se vika kako bilo a ne samo Skenderbej. Avtorot tolku malku znae za turskata istorija kako i za istorijata na glavniot junak {to si dozvoluva da go postavi dejstvoto blizu do Carigrad, koj{to ne be{e zazemen od Turcite ni osumdeset godini po smrtta na Skenderbej.’ Ima, se razbira, mnogu neto~nosti vo ovoj napad vrz Hejvord iako mnogu od zabele{kite se to~ni. Neto~no e ili, vo najmala raka neprecizno, tvrdeweto deka ne se spomenuva imeto na negovoto kralstvo za{to u{te vo prvata scena od prviot ~in Orkan, eden od likovite vo dramata, objasnuvaj}i gi pri~inite za odmetnuvaweto na Skenderbej od Sultanot, veli deka Skenderbej saka da go vrati Epir (to regain Epirus); neto~no e, isto taka, tvrdeweto deka Turcite go zazele Carigrad odnosno Konstantinopol 80 godini po smrtta na Skenderbej (Skenderbej umira vo 1468 godina a Carigrad pa|a pod Turcite vo 1453 godina). Od druga strana, to~no e tvrdeweto deka dramata nema istoriska podloga, osobeno {to se znae (ako mo`e da mu veruvame na Barleti) deka Skenderbej se odmetnal od Sultanot po bitkata kaj Ni{, a ne kaj Konstantinopol kako {to naveduva Hejvord. 261

Od samata drama mo`e da se zaklu~i deka Hejvord ne koristel nekoj poseriozen istoriski izvor za `ivotot i delata na \or|i Kastrioti. Zatoa likovite mu se nekako postojano vo vozduh, pove}e opsednati so sopstvenata pateti~nost i plitka filozofija, zapletot mu e evtin i proyiren, a raspletot sme{no ta`en ili, prosto re~eno, za `alewe. Edna navistina lo{a drama, nepotrebno pla~liva i zdodevna, vo koja herojskiot lik na Skenderbej nedostoinstveno str~i me|u nedoizgradenite likovi na lo{ite dezdemoni, jagovci i sli~nite na niv. Ottuka opravdana e ne samo lo{ata ocenka iska`ana vo Predgovorot za kvalitetot na dramata tuku i somne`ot za kni`evata kra`ba. Spored na{ite sogleduvawa, osven dramata na Vinkop {to bila izvedena pred tvorbata na Hejvord, avtorot eventulno mo`el da go znae sonetot na Spenser za{to re~isi celata negova sodr`ina i ideja ubavo se gledaat vo replikite {to gi ka`uva Abdula u{te vo prviot ~in, prvata scena: ‘slavnite, mo}ni Mrtovci {to ja krasea antikata, junacite i polu-bogovite gi zagubija obo`avatelite; o~ite svrteni se sega vamu i svetot go zaborava minatoto zaradi sega{novo ~udo.’’ Metodija Bimbilovski ovde malku podzastana, ja krena glavata, si gi podnamesti o~ilata, so levata raka se po~e{a kaj tilot, nekako nevolno ja pro~ita posvetata na grofot Portmor, a potoa nabrzina preleta preku raska`anata sodr`ina na dramata kako da se srame{e {to dobri tri stranici potro{il na vakva edna banalna, pateti~na prikazna. Bidej}i kafeto odamna mu be{e ispieno a ima{e potreba od nekakva te~nost {to postojano }e ja sliva v usta, 262

stana i {ablonski, vo golemiot turski ~ajnik kupen od Bit pazar si napravi angliski ~aj. Potoa, malku raskoleban vo napi{anoto za{to mu izgleda{e u`asno zdodevno, povtorno sedna na masata so topliot napitok pri raka i prodol`i da go ~ita tekstot: ‘5. Dramata Hristijanskiot junak od Xorx Lilo Za razlika od site drugi {to pi{uvale za Skenderbej na angliski jazik, Xorx Lilo ima zna~ewe vo razvojot na angliskata a i na drugata evropska drama za {to potvrda nao|ame kaj Didro vo Francija i Lesing vo Germanija.13 Sin na londonski zlatar, Lilo stanuva glaven pretstavnik na takanare~enata doma{na gra|anska trgedija a negovo najupe{no delo e dramata Trgovecot od London. ‘Ovaa piesa,’ kako {to istaknuva Vord vo predgovorot kon dve drami na Lilo ‘e dovolna da mu go za~uva glasot za{to e verna na genijot na angliskata drama. Taka, dodeka na{ata sopstvena scena, vo vremeto na celosna izve{ta~enost, mu ostana dol`na zaradi jakneweto na vrskite so stvarniot `ivot, - negovoto obnovuvawe na tragedijata od doma{niot `ivot, posredno i neposredno, go zabrza op{tiot tek na dramskata kni`evnost, go pro{iri nejziniot izbor na temi i go navesti ovoj na~in na obrabotka koj{to e najmnogu ona {to e koga e najblisku do jazikot na srceto.’ Aristotel vo Poetikata uka`uva deka dramskiot junak treba da bide li~nost od izvesen ugled i slava vo `ivotot; za{to nivnoto gubewe odnosno pa|aweto vo provalijata od dostignatite visini e tragi~no i efektno. Zatoa podolgo vreme vo modernata drama glavni likovi bile kralevi i 263

blagorodnici. Isto taka, re~isi bilo dol`nost, dramata-tragedija da se pi{uva vo stih. Xorx Lilo, iako ne be{e prviot {to obraboti edna slu~ka od sekojdnevniot `ivot na obi~nite lu|e, bez somnenie napravi najmnogu ovie dve praznoverici da se razbijat. Imaj}i go ova predvid, ne e ~udo {to Frederik Boas so pravo istaknuva deka ‘vistinsko iznenaduvawe e {to po uspehot na Trgovecot od London, Lilo, namesto da prodol`i po istiot pat, se svrtuva kon eden sosema drug dramski vid i po stil i po tema. Lilo go pretstavi albanskiot voda~ protiv Turcite od 15 vek vo teatarot Druri Lejn vo januari 1735 godina kako Hristijanskiot junak.’14 Vo ve}e spomenatiot Predgovor kon dramata za Skenderbej od Tomas Vinkop, avtorot go obvinuva Lilo (isto kako vo slu~ajot so Hejvord) deka prikaznata ja ukral od pokojniot Vinkop. No eve go tekstot: ‘[to se odnesuva do drugata drama (Hristijanskiot junak, zab.M.B.) napi{ana od gospodinot Lilo, mora da se priznae deka se dr`el poblisku do prikaznata i poka`al pove}e kvalitet kako poet i istori~ar; no deka toj go posakal genijot na avtorot na ova delo, svedo~at negovite sopstveni zborovi koga mu bila poka`ana dramata onakva kakva {to ja ostavil pokojniot gospodin a toj pobaral od negovata vdovica dozvola da dopolni nekoja praznina ostavena od avtorot i toga{ priznal deka negovata dikcija ne e dostojna na avtorovata i deka samo }e mu na{teti na ostatokot od dramata. Ova izgledalo kako ~in na golema skromnost: me|utoa, ovoj mo{ne skromen gospodin, otkako go vide tekstot pred site 264

nas, a znaej}i deka avtorovata vdovica vo mnogu e zavisna od nego, naskoro se pojavi so sopstvena tragedija zasnovana na istata prikazna i ja nare~e Hristijanskiot junak.’ Me|utoa, so pe~atenata verzija na Hristijanskiot junak od 1735 godina (kaj pe~atarot Xon Grej vo London), objaven e i tekstot Kratko `itie na \or|i Kastrioti, kral na Epir i Albanija, popoznat kako Skenderbej15 namenet za gleda~ite na Hristijanskiot junak. Ova `itie od 38 stranici spored Petrovi} a i spored na{e sogleduvawe e pe~ateno kaj X.Roberts vo London, 1735 godina iako kaj Nikol, na stranica 84 vo bele{kata broj 2, stoi deka vo Edinburg, vo 1735 godina, e objaven @ivotot na \or|i Kastrioti, kral na Epir i na Albanija, popoznat kako Skenderbej16, tekst vrz koj se zasnova Hristijanskiot junak. Po sporedbata {to ja izvr{ivme, neizbe`en e zaklu~okot deka vtoriov tekst kako pokratok (ima 17 stranici) e prezemen od `itieto objaveno vo London, koe, nesomneno, ja pravi (i po nadvore{ni i po vnatre{ni podatoci) osnovata za dramata na Xorx Lilo.’ Potoa povtorno na red dojdoa tri stranici raska`ana prikazna na dramata po ~inovi, niz koi Metodija samo preleta za{to sodr`inata mu be{e pove}e od jasna i, bez zadr{ka, prejde na zaklu~okot: ‘Za razlika od dramata na Hejvord, piesata na Lilo e mnogu pozrela, istoriski zasnovana, so pomalku patetika i so poplasti~ni likovi. Osobeno e trogatelna scenata koga, po gre{ka, zaginuva Elena, }erkata na Sultanot koja {to, pokraj 265

Skenderbej, e edinstveniot lik {to e pozaokru`en vo odnos na drugite. Lilo ubavo ja fa}a nejzinata tragi~nost i uverlivo ja prenesuva na scenata. Inaku dramata ne e li{ena od voobi~aenite slabosti na piesite od toa vreme, pogolemata doza pateti~nost, sporost vo razvojot na dejstvieto, nedoizgradenost na likovite koi bi tebalo da bidat protivnici na glavniot junak (vo slu~ajov Amasij e bled i neuverliv, ednodimenzionalen i necelosen pa duri i nedovolno motiviran), pregolemo filozofirawe i prizivawe odo{to vistinska akcija na scenata i.t.n.. Sepak stojat zabele{kite na Boas, na primer, ‘deka Hristijanskiot junak ima interesni crti no deka neo~ekuvanoto svrtuvawe od prozniot diskurs na Trgovecot od London kon konvencionalniot blankvers vo tragedijata za Albancite i Turcite be{e premnogu za publikata vo teatarot, pa taka pretstavata ne naide na uspeh’17 ili na Nikol deka ‘edinstveno tragedijata na Xorx Lilo Hristijanskiot junak bara posebno vnimanie.’18 Sporeduvaj}i ja piesata so normite na dramata od Restavracijata, Nikol istaknuva ‘deka edinstvenata razlika le`i vo voveduvaweto dodatno koli~estvo patos {to ja pravi dramata samo malku porazli~na od Drajden i Setl.’19 Ostanuva konstatacijata deka Lilo najmnogu pridonesuva za razvojot na dramata voop{to so svoeto najdobro delo Trgovecot od London dodeka Hristijanskiot junak, za uteha, stoi kako najizdr`ana i najizgradena me|u, inaku, slabite drami vo angliskata kni`evnost napi{ani za \or|i Kastrioti Skenderbej.

266

6. Dramata Skenderbej:qubov ili 20 sloboda Poslednata drama po godinata na izdavawe a prva po nastanuvawe e Skenderbej: qubov ili sloboda od Tomas Vinkop. Skender Luarasi vo ve}e spomenatata statija za Skenderbej na angliski jazik, ispravno zabele`uva deka Vinkop verojatno umrel mnogu mlad, negde vo 1730 godina i ostanuva nezabele`an vo niedna istorija na angliskata kni`evnost iako deneska vo Albanija e popoznat od negoviot prijatel, golemiot poet Aleksandar Poup. Edinstvenite podatoci za Vinkop mo`at da se najdat vo onoj ve}e tolku pati spomenuvan Predgovor kon negovoto edinstveno delo, a Nikol i Boas, poa|aj}i tokmu od nego, go spomenuvaat eventualnoto plagijatorstvo za koe se obvineti, kako {to ve}e iznesovme, i Hejvord i Lilo. Boas u{te go citira urednikot na Biographica Dramatica koj{to se somneva vo avtenti~nosta na ova obvinenie a samiot veli deka po izvr{enata sporedba na dvete drami (na Lilo i na Vinkop) mo`e da dade mnogu mala poddr{ka na vakvoto tvrdewe. Toj veli deka nikade Lilo ne zel primer od dijalogot na Vinkop i deka, osven Skenderbej i sultanot Amurat, site drugi likovi se poinakvi i nosat razli~ni imiwa. Ista e, razbirlivo, zadninata na silnoto neprijatelstvo pome|u hristijanite i Turcite, no dejstvieto vo mnogu va`ni to~ki e razli~no. Vinkop ka`uva pove}e za prvobitnoto prijatelstvo pome|u Amurat i Skenderbej koga kako mom~e bil ispraten zalo`nik kaj Turcite. Vo dramata na Lilo, ka`uva ponatamu Boas, Selimana, `enata na sultanot, se zaqubuva vo hristijanskiot zarobenik dodeka kaj Lilo, Elena, 267

negovata }erka. Ako ve}e se soglasivme deka Skenderbej na Vinkop e najrano napi{anata drama (spored podatokot na Luarasi za smrtta na avtorot zna~i pred 1730 godina) toga{ e razbirlivo pra{aweto za nejzinite izvori. Kako {to vidovme pred 1735 godinam go imame na angliski jazik prevodot na Barleti, sonetot na Spenser i edna drama {to mo`ebi bila napi{ana od Marlo. Ne treba nikako da se zaboravi i mnogu interesnata Op{ta istorija na Turcite od Ri~ard Noliz, za prvpat pe~atena vo 1610 godina koja do`iveala u{te mnogu preizdavawa. Knigata, kako {to soop{tuva Vladeta Popovi}, e od golem format kako na{ite stari evangelija, broi preku iljada stranici, bukvite se ~itki, krupni i mnogu prijatni za o~ite. Istorijata na Noliz bila mnogu omilena lektira i se poka`ala kako bogat izvor od koj{to crpele gra|a mnogu dramati~ari. Mnogu bila ceneta od doktor Semjuel Xonson, osobeno nejziniot stil, a Bajron veli deka taa bila edna od prvite knigi {to mu pru`ile zadovolstvo vo detstvoto i {to mu ja potsilile `elbta da go poseti Levantot. Vo sekoj slu~aj, onie {to vo Predgovorot gi klevetat Hejvord i Lilo za plagijatorstvo i (ova se odnesuva na Hejvord) neistori~nost, ne naveduvaat ni{to za izvorite {to gi koristel Vinkop za svoeto delo. Ne deluva ubeditelno ni Kratkoto `itie na Skenderbej {to e pe~ateno vedna{ po Predgovorot za{to toa, kako {to ve}e navedovme, bilo nape~ateno vo 1735 godina {to e barem pet godini podocna od smrtta na avtorot. Ottuka proizleguvaat mnogu nejasnotii okolu avtenti~nosta i na Predgovorot a i na nekoi drugi podatoci povrzani so `ivotot 268

i smrtta na Vinkop {to, od svoja strana, vodat kon pretpostavkata za neavtenti~nosta na samata drama na Vinkop, odnosno za najobi~na mistifikacija vo korist na vdovicata na po~inatiot. Verojatno ~uvstvuvaj}i ja opasnosta od edno vakvo mislewe, samite avtori na Predgovorot se obidele da objasnat zo{to dramava se pe~ati bez prethodno da bide postavena na scenata. Nivnoto objasnuvawe glavno se sveduva na toa deka upravnicite na teatrite kaj{to trebalo da se igra piesata nemale izedna~eno mislewe za nejziniot kvalitet, odnosno dosta nekompetentno se odnesuvale kon procenuvaweto na nejzinite vrednosti. No kako {to velat ponatamu ‘blagodarenie na misleweto na gospodinot Poup (Aleksandar Poup, zab. M.B.) i na u{te {est-sedum gospoda ~ie mislewe nikoga{ ne bilo dovedeno pod somnenie, taa (vdovicata na pokojniot avtor, zab. M.B.) re{ila da ja nape~ati…itn.’. Vo 1747 godina, dramata e nape~atena vo London za izdava~ot Edvard Mils (Edward Mills) so posveta na grofot od Midlseks, napi{ana od vdovicata na po~inatiot avtor, M.Vinkop. Vo posvetata taa naglasuva deka dramata minala dolg pat do objavuvaweto no deka, najposle, za toa se zazele mo{ne ceneti lu|e itn….’ Metodija Bimbilovski povtorno stana od masata. Sekoga{ mu ide{e da vri{ti koga }e stigne{e do delovite vo koi bea raska`ani sodr`inite na delata pa, stanuvaj}i se obiduva{e da ostane vo normala. Nabrgu se sredi i se vrati na tekstot. Iako so zna~itelno smalena `elba sepak se ubeduva{e deka ~itaweto treba da go istera do kraj za da vidi, od qubopitstvo ve}e ako ne od ni{to drugo, 269

dali trudov, po tolku godini, s# u{te ima vrednost i kvaliteti na edna magisterska teza. Otkako gi preskokna stranicite so preraska`niot plot na dramata, prodol`i ponatamu: ‘Ve}e rekovme deka osven nekoi positni spomnuvawa, glavno povrzani so famoznoto plagijatorstvo, nema drugi odnoski vo toga{nata angliska kritika za dramata na Vinkop. Edinstveno, vo posledniot del od Predgovorot nape~ateno e edno pismo potpi{ano so inicijalite S.K. upateno do vdovicata na Tomas Vinkop vo koe, vo stilot na toga{nite konvencionalni kriti~ki osvrti e dadena ocenka za samata drama: ‘bidej}i prikaznata e dobro izbrana; bidej}i e za~uvano edinstvoto na vremeto, mestoto i dejstvieto; bidej}i nema ni{to {to bi se poka`alo kako neprakti~no za postavuvawe na scena; bidej}i nema ni{to te{ko {to ne bi mo`ele da go sovladaat glumcite; ili da e nisko i nepristojno, ili da ne e dostojno i za najdobrite akteri koi, vo mnogu delovi, veruvam, bi bile prekinuvani so aplauzi. ^uvstvenosta e moralna, {irokograda, heroi~na. Dikcijata podvi`na, so du{a, emotivna, skladna. Strastite silni i pateti~ni. Stradawata golemi i prirodni. Nastanite raznovidni i iznenaduva~ki. Celata piesa e dobro vodena, mnogu raboti se slu~uvaat i toa takvi {to go privlekuvaat vnimanieto. I likovite se takvi {to nikako ne mo`at da bidat nedostojni za na scena, tuku se pogodni za garderoba i za glumewe. Zna~i ubavo razmislena vo sekoj svoj del, ako ovaa drama ne e pogodna za na scena toga{ ne znam koja voop{to e prikladna.’ Od vnatre{nite podatoci, odnosno od tekstovite na site tri dosega navedeni drami, mo`e 270

da se izvle~e op{t zaklu~ok deka site tri piesi se napi{ani vo duhot na toga{nite tendencii vo angliskata drama, zna~i, tragi~no-herojski so mnogu patetika, dosledni na klasicisti~koto pravilo za edinstvo na mestoto, vremeto i dejstvieto; vo site tri preovladuva edinstvenata tema qubovta i slobodata, a mestoto na dejstvoto e Kruja, odnosno obraboten e eden nastan od `ivotot na golemiot albanski junak Skenderbej. (Edinstveno kaj Hejvord se zabele`uva silna neistori~nost, me{awe na mestoto na bitkata bez nikakva istoriska podloga za toa pa ottuka so pravo mo`e da se tvrdi deka negovoto delo e plagijat i toa bilo od dramata na Lilo ili od dramata na Vinkop). Glavno se raboti, od dene{en agol gledano, za neinteresni i zdodevni drami, koi{to koga bi gi sporeduvale, verojatno po kvalitet se na nivoto na dene{nite amerikanski sapunski operi (Ovde Metodija cini~no se nasmea od sekavi~nata asocijacija na {panskite sapunici {to sega caruvaa na televiziite!) Drugo e {to tie imaat istorisko zna~ewe za popularizacijata na likot na Skenderbej vo evropskata kni`evnost. 7. Raskazot Vostanieto na Skenderbej Poslednoto delo napi{ano vo angliskata kni`evost koe se odnesuva na \or|i Kastrioti e istoriskiot raskaz Vostanieto na Skenderbej

(Rise of Iskander). Za `al, i pokraj site napori
deloto ne uspeavme da go dobieme vo original (‘Gluposti! Gluposti!’ vika{e Metodija Bimbilovski i poluduva{e od bes. ‘Kolku beden izgovor! I pokraj site napori…Vaka se pravi magistratura?’) ‘Znaeme

271

deka avtor e’, prodol`uva{e tekstot {to Metodija sepak re{i da go is~ista i pokraj ufunetot {to mu ide{e i mu se zakanuva{e da go pretvori vo razgorena furna,’poznatiot angliski pisatel i dr`avnik Benxamin Dizraeli (1804-1881) no vo raspolo`ivite kriti~ki osvrti vrz negovoto delo nikade ne se spomenuva kako ne{o zna~ajno vo negoviot kni`even opus. Vo, na primer, The Oxford Companion to English Literature, me|u drugite dela na Dizraeli samo e nabroeno i ova delo bez nikakov komentar. No od statijata na d-r Ignacij Voje21 doznavame deka ba{ ovoj raskaz nasloven Vstaja [kenderbegova e pe~aten vo slovene~ki prevod 1910 godina vo Qubqana za izdav~ot Katoli{ka bukvarna. Prevodot e na slovene~kiot publicist i preveduva~ Ivan Mula~ek. Komentiraj}i go raskazot na Dizraeli, d-r Ignacij Voje naveduva deka toa e naivna prikazna vo koja glaven motiv e osloboduvaweto na Hunadievata }erka Iluna od tursko zarobeni{tvo i qubovniot triagolnik me|u Iluna, Skenderbej i atinskiot knez Nikej. Znaej}i gi {irokite poznavawa na Dizraeli i kako pisatel i kako dr`avnik, osobeno negoviot posebno poka`an interes kon problemite vo Jugoisto~na Evropa, ne e te{ko da se pretpostavi deka nemu, kako zaqubenik vo istoriskite romani, mu bile dostapni site mo`ni izvori za `ivotot i delata na albanskiot junak Skenderbej kako na angliski taka i na drugite evropski jazici na koi bila dottoga{ pe~atena literatura za Kastrioti (francuski, italijanski i dr.)

272

Bele{ki:
7

Po primerot na Ronsar koj{to objavil sonet so izleguvaweto

na Lavardenoviot prevod na Barleti, Spenser go napi{al ovoj sonet po povod izleguvaweto na angliskata verzija na biografijata na Skenderbej od Barleti.
8

D-r Vladeta Popovi}: Kroz englesku kwi`evnost. Beograd,

1929 str.6
9

Allardyce Nicoll: A History of English Drama:1660-1900, vol.II, Cambridge,

1955 pp.84-85
10 11

The Great Scanderbeg, a novel dont out of French. London 1690, R.Bentley Scanderbeg the Great translated from the French (of U.Chevreau) London

1721; Scanderbeg the Great translated from the French (of U.Chevreau), Second edition, London 1729
12 13

Nicoll…p.83 Dramata na Lilo Trgovecot od London(The London

Merchant,1731) be{e prevedena na francuski vo 1748 godina i taka mu stana poznata na Didro. Vo Germnija, Lesing vo svojata rana drama G-|icata Sara Sampson e dol`nik na eksperimentot na Lilo.
14

Frederick S.Boas. Introduction to Eighteenth Century Drama, 1700-1789,

Oxford, 1953 pp. 244-345
15

A Brief Account of the Life and Character of George Castriot King of Epirus

and Albania, commonly called Scanderbeg (inscribed to the spectators of the Christian Hero, London Printed for J.Roberts, 1735 (Price six Pence)
16

The Life of George Castriot, King of Epirus and Albania, commnly called

Scanderbeg, Edinbourg 1735
17 18 19 20

Boas…p.248 Nicoll…p.84 Na isto mesto

Za mene be{e golemo iznenaduvawe koga dramskiot pisatel

Goran Stefanovski, koj{to ~esto doa|a{e vo bibliotekata kaj mene pa znaevme ponekoga{ da si vrzeme po nekoj ubav muabet, mi ja dade dramava vo makedonski prevod. Dramava ja

273

na{ol me|u rakopisite na negoviot pokoen tatko, re`iserot Mirko Stefanovski. Prevodot e pi{uvan na raka od nepoznat preveduva~ koj{to go napi{al i Predgovorot. Vo nego se dadeni ve}e poznatite podatoci izvle~eni od Predgovorot kon pe~atenata verzija na dramata na Vinkop od 1747 godina. Inaku jazikot e mo{ne arhai~en so gre{ki {to uka`uvaat deka najverojatno preveduva~ot e Albanec. Tekstot e mnogu veren na originalot {to navestuva deka albanskiot prevod (pretpostavuvame deka makedonskata verzija e rabotena od ovoj me|uoriginal) e mo{ne dobro i precizno napraven. Ovoj makedonski prevod na dramata na Vinkop, po pro~itot i ekscerpiraweto na najneophodnoto za na{iov trud, go predadov vo Bibliotekata za albanski jazik i kni`evnost na Filolo{kiot fakultet vo Skopje kaj{to smetav deka mu e mestoto.
21

Dr Ignacij Voje: ‘Jurij Skenderbeg i wegova epoha u slovena~koj

istoriografiji i kwi`evnosti’, Simpozium o Skenderbegu (9-12 maj 1968 god.), Pri{tina, 1969

Razdel III: Kni`evnite dela za Skenderbej vo SAD Vo amerikanskata kni`evnost dosega se poznati dve dela za Skenderbej napi{ani i objaveni vo 19-ot vek. Prvoto e narativnata poema Skenderbej objavena vo Prikaznite od Vejsajd In, 1983 godina od mnogu poznatiot amerikanski poet Henri Longfelou22 i romanot Kapetanot na jani~arite od Xejms Ladlou vo 1887 godina.23 1. Poemata Skenderbej od Henri V. Longfelou Skender Luarasi spomenuva deka Longfelou ja napi{al narativnata poema Skenderbej otkako gi pro~ital Turskite hroniki od evrejskiot avtor Xo{ua Ben Xo{ua Ben Meiri i tuka nema {to da se 274

prigovori za{to istoto go ka`uva i samiot avtor na krajot od poemata. Sepak, na{e e da uka`eme, deka pred Longfelou da po~ne da gi pi{uva Prikaznite od Vejsajd In, na amerikansko tlo, kako {to n# izvestuva Petrovi}, vo 1850 godina vo Wujork, kaj izdava~ot D.Eplton se pojavuva `itieto na Skenderbej nasloveno \or|i Kastrioti nare~en Skenderbej, kral na Albanija od Mur Klem,C.24 Ova, se razbira, voop{to ne gi ograni~uva izvorite za ovaa poema za{to, imaj}i ja na um evropskata erudicija na mnogu amerikanski avtori od 19-ot vek (Edgar Alan Po, na primer) ne treba voop{to da se somnevame deka, pokraj ovie dva navedeni izvori, Longfelou gi znael i site drugi postoe~ki izvori za Skenderbej na angliski i ne samo na angliski jazik.25 Kako {to ve}e spomnavme, poemata Skenderbej e pe~atena vo edno od glavnite narativni dela na Longfelou Prikaznite od Vejsajd In. Deloto e ovjavuvano tri pati vo period od 11 godini. Samata forma vedna{ potsetuva na Kanterberiskite prikazni na Xefri ^oser iako, kako {to priznava i samiot avtor, daleku e od toa vrednosno da se sporeduva so ^oserovoto delo. Mestoto kade {to se raska`uvaat prikaznite e kr~mata Vejsajd vo Sadberi, Masa~uec, gostilnica dobro poznata na Longfelou i negovite prijateli. Raska`uva~ite se od najrazli~ni profesii, nacionalnosti i rasi, a svoite prototipovi gi imaat vo najrazli~nite prijateli na Longfelou. Taka, na primer, {to e od va`nost za na{ava poema, {panskiot Evrein {to vo svojata vtora prikazna raska`uva za Skenderbej, e prijatelot na Longfelou, g-dinot 275

[eherb, koj, svoevremeno, mu go predo~il i Talmudot kako izvor za kni`evni ostvaruvawa. Celata tvorba na Longfelou e podelena na tri dela, a poemata za Skenderbej, kako vtora prikazna na {panskiot Evrein, e smestena vo tretiot del (str. 239-245). Deloto ima i kratka vovedna bele{ka vo koja glavno se objasnuvaat onovnite podatoci svrzani so rabotata vrz nego i negovoto objavuvawe, mestoto na raska`uvawe kako i samite raska`uva~i. Pod samiot naslov na poemata – Skenderbej, stoi deka e napi{ana na 4 fevruari 1873 godina. Poemata e podelena na {esnaeset neramnomerni strofi so razli~en broj stihovi (od 8 do 14. Vkupno ima 173 stihovi rimuvani glavno kapletski (nedosledni tetrametarski kapleti), a temata e begstvoto na Skenderbej po zagubenata bitka kaj Ni{ i negovoto doa|awe vo Kruja.’ Potoa Metodija, po obi~aj, so ve}e ne tolku golema nervoza, za{to ovaa poema i toga{ i sega mo{ne mu se dopa|a{e, go preskokna delot vo koj e raska`an nastanot, i prejde na zaklu~okot. ‘Avtorot zaklu~uva deka vaka Skenderbej se vrati vo svojta rodna zemja, a deka prikaznata ja ~ul od Ben Xo{ua Ben Meir. Po zavr{uvaweto na poemata sledi pauza vo koja kako zaklu~ok, Poetot gi ka`uva mo`ebi najubavite redovi za Skenderbej: ‘Poetot re~e: ‘sega go sfa}am tvojot junak crnomurest Skenderbej so rakavici na race, mamuzi na noze, na sekoja voena ve{tina vi~en, kako ezdi niz zemjite albanski, sledej}i ja povolnata yvezda 276

{to sveti za nego nad Ak-Hisar.’ Potoa avtorot gi dava komentarite na drugite slu{a~i. Teologot, na primer, ja pofaluva prikaznata velej}i deka taka se rodil junakot {to }e go ispravi gre{noto iako ima zabele{ka na malata izmama vo odnos na gramatikot koja ne mu slu`i na ~est na Skenderbej. Studentot zabele`uva deka e prijatno ~ovek da slu{a za starite vremiwa no deka osobeno mu se dopadnale rimite {to se poklopuvale so zvukot od kowskite kopita, no deka prikaznava brzo zavr{ila a toj bi sakal u{te da ~ue od stariot hroni~ar Ben Meir i kade mo`e da se najde negovata kniga. Sicilijanecot pak naveduva deka Evreinot sam ja ispredil prikaznava od zlatniot konec so koj ja splel i prethodnata prikazna za Kambalu. Poemava e edna fina, epska naracija, {to po malku potsetuva na onie na{i ubavi narodni epski pesni za Krale Marko ili Dete Golome{e, na primer, i za razlika od pla~livite drami za Skenderbej napi{ani vo Anglija, najposle n# vra}a vo vistinskiot svet na umetnosta. Mo{ne uspe{no e izgraden poetskiot prevez okolu celiot nastan {to osobeno bleska vo migovite koga gi gledame vernite yvezdi (povolnata yvezda nad Ak-Hisar, utrinskata nad Kruja) kako go sledat sekoj ~ekor na junakot branej}i go od temnite bocki na kobot i vremeto. Impresivna e i scenata so is~eznuvaweto na gramatikot, koja ja vle~ka poemava vo vilaetite na fantastikata. Neizbe`no vpe~atlivo e i uskladuvaweto na poetskiot zvuk so kasot na kowot i ~itatelot ima ~uvstvo nebare zaedno so svojot junak java na no}niot Bukefal kon krajnata cel na sekoe 277

patuvawe: slobodata i dostoinstvoto. Mo{ne sigurnata istoriska podloga, ve{to izgradenata poetska atmosfera koja slu`i za {to pojasno problesnuvawe na celta na naracijata, zvukovnata poistovetenost na ritamot i rimata so semanti~kite ni{ki, i silnite, neosporni poetski sliki i neprenaglaseni stilski figuri, ja smestuvaat poemata Skenderbej od amerikanskiot poet Henri V. Longfelou vo samiot vrv na kni`evnite dela napi{ani, voop{to, za ovoj albanski junak. 2. Romanot Kapetanot na jani~arite od Xejms Ladlou Kapetanot na jani~arite e vtoriot roman od vkupno trite dela {to se objaveni vo ovoj `anr na angliski jazik.26 Avtorot Ladlou za kogo najdovme {turi podatoci vo nekoi amerikanski, glavno enciklopediski, publikacii, o~igledno mo{ne dobro istoriski potkovan, se nafa}a da ja raska`e prikaznata za Skenderbej a lesniot stil i avtenti~niot izraz mu ovozmo`ija da go vidi svoeto delo pove}epati preizdadeno. (Nie, na primer, go imame pred nas edinaesettoto izdanie izdadeno vo Wujork i London, 1902 godina kaj poznatiot izdava~ Harper i bra}ata (Harper & Brothers Publishers). Za izvorite so koi se slu`el avtorot dobivame precizno objasnenie vo maliot predgovor vo koj Ladlou n# izvestuva deka ‘iako prikaznava e vo forma na romansa taa e pove}e od zasnovana na fakti. Detalite se crpeni od istoriski zapisi, kako {to se hronikite na kalu|erot Barleti – sovremenik na Skenderbej, iako se ~ini, obo`uva~ so predrasudi – podocne`nite vizantiski spisi, obi~aite na 278

Albancite i scenite zapazeni za vreme na moite patuvawa na Istok.’ Romanot nosi podnaslov Prikazna za vremeto na Skenderbej i padot na Konstantinopol a vedna{ na slednata strana stoi godinata na prvoto izdanie, 1886, i imeto na prviot izdava~, Dod, Mid i ko (Dodd, Mead & Co). Na tretata stranica e daden izvadok od poemata na Longfelou Skenderbej poto~no daden e delot {to vo pauzata go ka`uva eden od prika`uva~ite, Poetot, a {to ve}e go navedovme koga govorevme za poemata na Longfelou. Vo predgovorot, pokaj izvorite {to ni se dadeni na uvid, avtorot spomenuva deka e ~udno {to lu|eto ve}e po~nale da go zaboravaat \or|i Kastrioti ~ija kariera bila i romanti~na i mnogu va`na vo istorijata na Isto~niot Mediteran. Uka`uvaj}i, na primer, deka Gibon mu posvetuva samo nekolku kusi strani~ki a Krisi vo svojata istorija na Turcite, necela strani~ka, toj potsetuva deka Skenderbej uspeal da mu se sprotivstavi na najmo}nite sultani na Otomanskoto carstvo, Murat i negoviot naslednik Mehmet. Zatoa, veli Ladlou, prikaznata za Kapetanot na jani~arite ne proizleze od `elbata na avtorot da napi{e kniga, tuku od negoviot vistinski interes za vremiwata i li~nostite za koi zboruva.’ Otkako Metodija gi preskokna ~etirite stranici so prikaznata na romanot, si doturi ~aj od ~ajnikot vo golemiot filxan na masata i, brzo prodol`i: ‘Kako {to vidovme romanot-romansa na Xejms Ladlou, Kapetanot na jani~arite ima najsolidna istoriska podloga vo odnos na site drugi dela za Skenderbej na angliski jazik. Impresivna e 279

informiranosta na avtorot kako vo odnos na istoriskite izvori (hronikite na Barleti, istorijata na Noliz, onaa na Gibon), taka i za obi~aite kaj narodite {to se zastapeni. [to se odnesuva do kompozicijata na deloto, iako malku preambiciozna, sepak mo`e da se ka`e deka e uspe{na. Niz sudbinata na edno semejstvo opfateni se najzna~ajnite nastani vo eden period od istorijata {to e presuden za natamo{niot razvoj na nastanite vo ovoj del na Evropa. Slikovito se prika`ani padot na Svetigrad i padot na Konstantinopol koj{to, pokraj otkrivaweto na Amerika, e najgolemiot nastan vo petnaesettiot i ne samo toj vek. Uspe{no e prika`ana nesre}nata sudbina na dvajcata bra}a, osudeni da pripa|aat na dva razli~ni tabora i qubovta me|u Morsinija i Konstantin. Avtorot ume{no vmetnuva i poetski elementi glavno povrzani so avtenti~nite obi~ai na zavojuvanite narodi. Ubavi se scenite so prizivaweto na do`dot, so pojavata na vilite i drugite sueverija {iroko rasprostraneti me|u Balkancite. Gledano od dene{en aspekt, deloto izgleda korisno zaradi prodlabo~enoto prika`uvawe na istoriskite nastani vrzani so vremeto na Skenderbej i negovata borba za sloboda na Albanija kako i padot na Konstantinopol i na vizantiskoto carstvo. Pritoa dobro e protkaena zadninata vo koja e prika`ana borbata me|u dvete najmo}ni religii na ovoj prostor koja provejuva niz site nastani. Duri i likovite naj~esto se ednodimenzionalni, slu`ej}i im slepo na namerite na avtorot da gi otelotvori sprotivstavenite idei, sfa}awa i ambicii. Op{to gledano, deloto na Ladlou Kapetanot na jani~arite iako bez nekoi pozna~ajni umetni~ki kvaliteti, 280

zafa}a zna~ajno mesto me|u delata napi{ani na angliski jazik za Skenderbej, osobeno zaradi visokata informiranost na avtorot i negoviot napor, vo edna semejna prikazna da gi smesti mnogu zna~ajnite istoriski nastani od 15-ot vek: religiozniot sudir me|u dvata mo}ni no razli~ni sveta, borbata na Skenderbej za sloboda na Albanija i po{iroko, padot na kreposta na hritijanstvoto i Vizantija – Konstantinopol. Bele{ki:
22 23 24

Henry W. Longfellow:’Scanderbeg’ in Tales of Wayside Inn, 1873 James Ludlow: Captain of the Janizaries, 1887 Moore, Clem.C., Georg Castriot surnamed Scanderbeg, king of Albania, Longfelou, odnosno negovata poetska zadnina, cvrsto e

New York, 1850 D.Appleton
25

gradena vrz osnovnite pridobivki na evropskata kni`evna tradicija. Negoviot trigodi{en prestoj vo Francija, [panija, Italija i Germanija, u{te pove}e ja razgorija negovata romanti~arska voobrazba koja kreativno gi bude{e zaspanite bajki, prikaznite za sekoja planina, sekoj pametnik, vo koi le`e{e sokriena, nemerliva poetska ubavina. Longfelou mo{ne dobro be{e verziran vo romanskite jazici i kni`evnosti. Ottuka negovata osnovna kni`evna preokoupacija da pomogne vo sozdavaweto na nacionalnata kni`evnost vo Amerika, {to nema da po~nuva od po~etok kako {to baraa t.n. mladi amerikanski avtori, tuku }e se zasnova vrz me{aweto na amerikanskata kultura so prenesenoto bogato evropsko nasledstvo. Za taa cel, toj }e napi{e niza esei, }e odr`i bezbroj predavawa, }e napravi mnogu prevodi od drugi literaturi. Na toj plan, golem e negoviot pridones vo zacvrstuvaweto na vrskite pome|u amerikanskata i evropskata kni`evnost.
26

Prviot roman e prevoden {to ve}e go spomnavme (od

281

frnacuskiot kni`evnik [evro Ibren), a tretiot e romanot Skenderbej od kanadskiot kni`evnik ^arls Juvert (Charles Ewert), objaven vo Ontario od T.H. Best Printing Company, vo 1981 godina i toa na angliski jazik. (Osvrt za ova delo ima vo Rilindja od 25.01.1986 godina a avtor e Avni Spahiu). Za `al, od objektivni pri~ini, ne stignavme da go vklu~ime vo na{iot korpus.

Razdel IV: Prodorot na likot na Skenderbej vo Jugoslavija Petrovi} vo svojata bibliografija za Skenderbej uka`uva deka biografijata na Skenderbej od Barleti e izdadena i vo Zagreb vo 1743 godina i toa na latinski jazik.27 Nema somnenie deka ova izdanie najmnogu pridoneslo za {ireweto na istoriskiot i kni`even lik na Skenderbej vo na{ata zemja.28 Samiot Andrija Ka~i} Mio{i}, vo Razgovor ugodni naroda slovinskoga29 (vovedot kon Pisma od Jure Kastrioti}a, pridivkom Skenderbega, i wegove majke Vojsave, veli: ‘Tio sam u ove kni`ice metnuti `ivot i juna{tva Jure Kastrioti}a, sina kraqa Ivana od Epira oliti od Albanije, koga otac posla u tutiju k caru Muratu i od koga Latini mnogo ~udesa pi{u i {tampaju (podvle~eno M.B.)30 Osobeno vo vtoroto izdanie od 1759 godina, Mio{i} na albanskiot heroj mu dava centralno mesto pe~atej}i cel ciklus na prozni i poetski sostavi za negoviot lik i negovite podvizi. Na ovoj na~in, deloto na Barleti posredno vlijae vrz razvojot na kni`evnosta za Skenderbej na na{a po~va za{to kako {to doznavame od Predgovorot na Tomo Mati} kon izdanieto na Jugoslovenska Akademija znanosti i umjetnosti, Stari pisci hrvatski, kniga 27, Djela Andrije 282

Ka~i}a Mio{i}a, Zagreb, 1964, Razgovorot zaklu~no so 1964 godina do`ivuva 44 izdanija od koi duri 31-no na tloto na jugoslovenskite zemji. Mnogu od pesnite i proznite zapisi na Ka~i} Mio{i}, vlezeni se vo narodnoto tvore{tvo na mnogu na{i narodi i ~estopati se zapi{uvani vo razni zbornici na narodni pesni na {to posebno }e uka`eme koga }e govorime za izvorite na Skenderbej od Prli~ev. Miodrag Maticki vo statijata ‘Kwi`evno istoriski kontekst speva Skenderbej Grigora Prli~eva’31 uka`uva deka naj~itanata kniga po Biblijata vo 19ot vek vo na{ite krai{ta e tokmu Ka~i}evoto delo i naglasuva deka ‘gotovo zbunuju podaci o tome u kojoj se meri ova kwiga, ~ak i duboko u XIX veku {irila po svim krajevima sada{we na{e zemqe; u kojoj je meri delotvorno uticala na na{e pisce, folkloriste i svest obi~nih ~italaca, u kojoj su se meri pesme iz Razgovora vra}ale u narod i, kasnije, bile bele`ane kao narodne pesme. Ka~i}evo delo jeste u osnovi pesmovana istorija Ju`nih Slovena; u woj nalazimo i zametke budu~ih spevova o pojedinim li~nostima.’ Vo 1828 godina, poznatiot srpski komediograf Jovan Sterija Popovi} vo Budim go objavuva deloto @ivot i vite{ka vojevawa slavnog kneza epirskoga \or|a Kastriota Skenderbega opisana Joanom S. Popovi}em, mudroqubqa slu{ateqem. Predgovorot na Sterija e, vsu{nost, `itie na Skenderbej sostaveno spored porane{nite opisi na `ivotot na Kastrioti, a pred s# vrz osnova na op{irnata hronika na Barleti. Za ova izvestuva samiot Sterija Popovi} istaknuvaj}i za Barleti deka e ‘najve}e vere dostojan, budu}i je u mnogima samovidac bio, ili od samovidaca dela Kastriotovih 283

izve{tavao se. Po wegovim je dakle izvestijama kwi`ica ova spisana’. Sterija ni ostava i podatok zo{to vo negovo vreme Skenderbegovite podvizi naiduvale na op{to odu{evuvawe vo Evropa: ‘Svi se spisateqi u tom saglasuju da je Kastriot svoga veka najve}i vitez bio i da je prezime nepobedivog borca i novog Aleksandra pravedno zaslu`io budu}i je kadar bio u ono opasno vreme, kada je sila turska i daqnim ~ak krajevima Evrope grozila, sa {akom svojih podlo`nika dva u`asna sultana odbiti i zemqu od wihovih krvopijstva osloboditi.’ Na krajot, Sterija soop{tuva deka dodal i nekolku pesni od Ka~i} Mio{i} znaej}i ja nivnata popularnost me|u mladite. Pokraj drugite istoriski drami {to gi napi{a, Sterija, trgnuvaj}i od edna vakva osnova {to ja ima{e so objavuvaweto na prethodnoto delo, ja objavi i dramata Skenderbeg vo 1842 godina vo koja centralno mesto mu posveti na opsadata na Kruja od strana na zloglasniot Balaban-pa{a. Stevan Sremac, na desetina strani, go napi{a raskazot \urad Kastrioti} Skender-beg, Srpski junak XV veka,32 trgnuvaj}i od istite izvori kako Sterija Popovi}, a Branislav Nu{i} vo istoriskata drama Knegiwa od Tribala zema motiv od `ivotot na Skenderbej.33 Vo 1892 godina, Nikola Vuli} ja objavi raspravata \urad Kastriotovi} Skenderbeg a vo 1895 godina, na slovene~ki jazik publicistot i pisatel Igo Ka{ vo Ilustrovanom Narodnom Koledarju go objavi romanti~arsko-poetskiot spis Skenderbeg Jure Kastriot34 Kako {to samiot ka`uva vo vovedot, deloto go pi{uval spored Andrija Ka~i} 284

Mio{i} a i nekoi drugi izvori {to ne gi naveduva. So golemi simpatii go opi{uva `ivotot na \or|i Kastrioti od ra|aweto do smrtta. Prozniot tekst mu e isprepleten so stihovi od tvorbata na Ka~i} Mio{i}. Va`en pridones vo razvojot na pi{anata re~ za Skenderbej dava i Ilarion Ruvarc so svojot trud \urad Vukovi}, despot srpski i \or|i Kastriot Skenderbeg, vo| Arbanaski, godine 1444, objaven vo Novi Sad 1902 godina. Ve}e go spomnavme prevodot na slovene~ki na istoriskiot raskaz na angliskiot avtor B.Dizraeli, objaven 1910 godina pod naslov Vstaja [kenderbegova a na krajot od ovoj neceloen pregled na delata na Skenderbej (istoriski i kni`evni) na tloto na Jugoslavija, go naveduvame najzna~ajniot trud na ovaa tema so prilo`ena izvorna dokumentacija od Jovan Radowi} nasloven \urad Kastriot Skenderbeg i Albanija u XV veku izdaden vo Belgrad od Srpskiata akademija na naukite vo 1942 godina. Bele{ki:
27

To~niot naslov na izdanieto (inaku ~etvrto) glasi: Vito et res

praeclare gestae, Christi Athletae, Georgii Castrioti, epiratorum principis, qui propter heroicam virtutem anam a Turcis Scanderbeg, id est Alexander Magnus, cognominatus est libris XIII. A Marino Barletio. Scondrensi sacerdote coscripta, denuo cum licentia uperoirum reimpressa Zagrebiae, typis Joannis Baptistae Witz, Juclyti Regai Croatia. Typographi, Anno 1743. Prethodno vo Strazbur se pojavi prvoto germansko izdanie koe se smeta za najpotpolno.
28

D-r Ignacij Voje uka`uva deka eden primerok od zagrebskoto

izdanie na Barleti se ~uva vo Narodnata i Univerzitetska biblioteka vo Qubqana. Kako poseben raritet go smeta

285

postoeweto vo navedenata Biblioteka na originalnoto, prvo izdanie na Barleti. Toj naglasuva deka deloto na Barleti ne se ~uva samostojno tuku povrzano zaedno so u{te tri razli~ni dela na rimski pisateli.
29

Andrija Ka~i} Mio{i}. Razgovor ugodni naroda slovinskoga,

u komu se ukazuje po~etak i svrha krala slovinski, koji puno godi{ta vlada{e svim slovinskim dr`avam, s razli~itim pismam od kraqa, bara i slovinski vite(zov)a, izva|en iz razli~iti kniga talijanski i slo`en u jezik slovinski, u Mleci na MDCCLVI
30

So jasna asocijacija na latinskite (originalni) izdanija

na Barleti no mo`ebi i italijanskite prevodi i mnogute originalni dela za Skenderbej (Vidi Petrovi}).
31

Objavena vo @ivotot i deloto na Grigor S.Prli~ev, Zbornik Stevan Sremac. \urad Kastrioti} Skender-beg. Srpski junak Sabrana delaBranislava Nu{i}a, kwiga 16. Izradwe Ilustrovani Narodni Koledar (1895, leto VII, Ceqe, str.

na trudovi, Skopje, 1986
32

XV veka. Iz kwiga starostavnih. Celokupna dela 7, str. 413-426
33

‘Prosvete’, Beograd 1968
34

111-145. Urednik i izdava~ Dragotin Hribar

Razdel V: Epot na Prli~ev Po golemiot uspeh na Serdarot,35 Prli~ev so u{te pogolemi ambicii trgnal vo sozdavaweto na svoeto vtoro, mnogu poobemno delo, epot Skenderbej. Deneska e sigurno utvrdeno deka konkursot ne se odr`al na 25.mart 1861 godina, ami vo slednata 1862 godina kako {to utvrdi Dorotea Kadah (vo svojata statija ‘Grigor S.Prlicevs Teilnahme an dem

Athener Dichterwettbewerb 1860 und 1862’ vo Zeitschrift fur Balkanologie, Jahrgang VI, Heft 1, Wiesbaden 1968).
Spored komentarot na Mihail D. Petru{evski36 286

Kadah e vo pravo koga tvrdi deka rakopisot na Skenderbej oti{ol na konkurs so najgolemiot del od popravkite dodeka pomalite ispravki i dopolnuvawa se napraveni otkako rakopisot mu bil vraten na Prli~ev vo mesec juni ili juli 1862 godina. Poemata ostanala nepoznata na po{irokata javnost celi sto godini. Duri vo 1950 godina kako {to soop{tuva Georgi Stalev37 sofiskata narodna biblioteka Vasil Kolarov go dobi pronajdeniot rakopis na gr~kiot tekst, na ~ija za{titna obvivka pi{uvalo: ‘Skenderbej – poema na grcki od Grigor Prli~ev, predadena na Dr`avnata biblioteka Vasil Kolarov na 6.juni 1950 godina. Od prepisot na ovoj rakopis {to go izvr{i pisatelot Stale Popov a potoa od prozniot prevod od starogr~kiot original {to go izvr{i Mitre Damjanovski, objaven e prviot makedonski prepev vo 1961 godina. To~niot naslov glasi: Grigor Prli~ev. Skenderbeg – poema – Prepeal Georgi Stalev, Ko~o Racin Skopje 1961. Od ovoj prv makedonski prepev ima i vtoro, ne{to popraveno i so osumdesetina stihovi dopolneto izdanie. Petru{evski naglasuva deka i ova ne e celosno za{to nedostigaat 170-180 stihovi i go nema krajot na poemata. Vtoroto izdanie e zaglaveno: Grigor Prli~ev. Serdarot i Skenderbeg (prepev na poemite od Georgi Stalev), Skopje, Misla 1971 godina. So poemite pe~aten e i podolg voved od Georgi Stalev nasloven ‘Prli~ev vo svoeto vreme i nadvor od nego.’ Vo 1967 godina, izleze eden prozen prevod na bugarski jazik od Hristo Kodov (zad tekstot na gr~kiot original)38, prviot integralen prepev od Spiro ^omora vo Tirana preizdaden slednata godina 287

i vo Skopje39, eden bugarski prepev od Aleksandar Milev (1970) i prepevot na Mihail D.Petru{evski nasloven: Grigor S. Prli~ev Skenderbej (od gr~kiiot original prepeal Mihail D.Petru{evski) Skopje, Makedonskia kniga, 1974. Poslednovo izdanie {to }e go koristime vo ponatamo{nata obrabotka na epot na Prli~ev zaradi ubavinata na prepevot40 e mo{ne pogodno za koristewe bidej}i e dvojazi~no i e snabdeno so neophodnata nau~na aparatura. Deneska, re~isi, nema studija za Skenderbej koja ne se zanimava so problemot na nejzinite izvori i so pra{aweto zo{to Prli~ev go odbral tokmu albanskiot junak od 15-ot vek za glaven lik vo svojot ep. Zatoa i nie }e se zadr`ime na ovie dve pra{awa i }e se obideme da pridoneseme vo nivnoto rasvetluvawe. Smetame deka izvorite za epot Skenderbej na Prli~ev treba da se podelat vo tri grupi: vo prvta bi bile hronikata na Marin Barleti i skratenite nejzini verzii izdavani na razli~ni evropski jazici a prvenstveno na gr~ki; vo vtorata kirilskite verzii od Ka~i}eviot Razgovor, odnosno pesnite za Skenderbej zapi{ani vo zbornicite na narodni pesni od 19-ot vek a vo tretata, legendite i predanijata za Skenderbej za~uvani vo Makedonija i Albanija a {to se povrzani so razni toponimi vo oblastite kaj{to vojuval slavniot vojskovodec. Ve}e go sogledavme vlijanieto na Barleti vrz re~isi site kni`evni dela napi{ani na angliski jazik za Skenderbej a deka toj se nao|a vo osnovata i na epot na Prli~ev, poka`a na{ata nau~ni~ka Olivera Ja{ar-Nasteva vo statijata

“Die Verserzalung Skenderbeg von Grigor Prlicev.41
288

Istoto go misli i Haralampie Polenakovi} koj{to istaknuva deka ‘verojatno od nekoe izdanie na knigata na Marin Barleci42 Grigor Prli~ev se zapoznal so grandioznata figura na Skenderbeg i …43. Xevad Gega, vo ve}e spomenatata statija za ‘Izvorite…’ govorej}i za ovoj problem gi naveduva dvete, mo`ebi klu~ni knigi, {to bile direkten izvor za epot. Ednata e Kratkata istorija na \or|i Kastrioti, nare~en Skenderbej, kral na Albanija izdadena vo Moskva 1812 godina {to e prevod od francuski na gr~ki napraven od Joanis Bailas a za koja izvorni podatoci, kako za francuskiot original taka za gr~kiot prevod dava Petrovi}, a drugata Istorija na Skenderbej izdadena na gr~ki jazik vo Atina, 1848 godina. Nema somnenie deka obete se izvedeni od Biografijata za Skenderbej na Barleti. Najo~igleden e primerot na prvata, Kratkata istorija na… Kako {to ve}e rekovme, taa e prevedena na gr~ki od francuski, a francuskiot original {to go naveduva Petrovi} ne e ni{to drugo tuku skratena verzija na Lavardenoviot francuski prevod na latinskiot original od Barleti. Po ovoj zaobikolen pat, Prli~ev najverojatno stignal do istoriskiot izvor za svojot ep iako ne e isklu~eno toj da imal uvid kako vo italijanskite verzii {to gi naveduva Petrovi} taka i vo prevodot na Lavarden (Znaeme deka Prli~ev preveduval pokraj od gr~ki, i od italijanski a znael i francuski). Haralampije Polenakovi} vo statijata ‘Ka~i~eve pesme u Makedoniji’, Zbornik za narodni `ivot i obi~aje kw. 38 JAZU, str.261-273, koristej}i gi zabele`uvawata na Br{qanski44 za prepisite na Ka~i}evite pesni vo Zbornikot na Draganov45, 289

poka`a deka i zbornikot od 15 narodni pesni na V.Li~enoski46 sodr`i 11 prepisi na pesni za Skenderbej od Razgovorot na Ka~i} Mio{i} i deka 7 od niv se nao|aat i kaj Draganov. Na krajot, zaklu~uva deka Ka~i} do{ol vo Makedonija preku kirilskite verzii na Razgovorot, koi, u{te vo samiot po~etok, go napu{taat originalniot naslov: prvin vo Budim 1807 godina Razgovorot e objaven kako Razli~ite pesne, potoa 1818 godina, isto taka vo Budim kako Pesnoslovka, iliti povest o narodu Slovenskom. Tretoto nepotpolno izdanie od 1828 godina, kako {to ve}e vidovme, e @ivot i vite{ka vojevawa slavnog kneza epirskoga \or|a Kastriota Skenderbega od Jovan Sterija Popovi}. Potoa sledat najrazli~ni pesnarki za Skenderbej koi se skrateni izdanija na Ka~i}eviot Razgovor: \or|e Kastrioti} Skenderbeg u pesmama, Beograd 1849; \or|e Kastrioti}-Skenderbeg. Velika narodna pevanija u 16 pesama, popularno izdanie od {eesettite godini na XIX vek koe e pridodadeno i na razni kalendari. Vo Zbornikot na [apkarev47 vlezena e pesnata ‘Skenderbej i moma bitolska’ {to sigurno ja znael Prli~ev 48 a vo Zbornikot na Miladinovci pesnata ‘Skender-beg’49. Ako se slo`ime deka narodnite pesni za Skenderbej {to postoele vo usnata tradicija na makedonskiot narod pred da bidat zapi{ani vo nekoi zbornici na na{ite prerodbenici, se preraboteni varijanti na Ka~i}evite pesni od Razgovorot {to stignale vo Makedonija preku negovite kirilski verzii a imaj}i gi na um izvorite za samiot Razgovor mo`eme da ka`eme deka i ovaa vtora grupa mo`ni izvori za epot Skenderbej na Prli~ev posredno proizleguva 290

od starite hroniki na Barleti. Vo tretata grupa izvori, kako {to ve}e navedovme, spa|aat legendite i predanijata za Skenderbej a {to se svrzani so nekoj toponim vo oblastite na Makedonija i Albanija kaj{to vojuval. [apkarev vo Zbornikot ima zapi{ano edna legenda vo koja se ka`uva deka narodot ne znae koga i od kogo Turcite go prezele Ohrid, no deka postoi predanie spored koe po smrtta na Skenderbej, mesnoto naselenie izbegalo vo Venecija, koja bila pokrovitelka na albanskiot voda~. Kaj [apkarev ima i edno predanie za golemite grobi{ta {to se nao|ale blizu gradot. Se smeta deka vo niv bile zakopani turskite vojnici {to na ~elo so Balabanpa{a, zaginale vo borbata so Skenderbej. Vo turbeto bil zakopan samiot Balaban. Spored soop{tenieto na Galaba Palikru{eva i Aleksandar Stojanovski ‘Debarska oblast u {ezdesetim godinama XV veka (na osnovu jednog turskog izvora’ vo Simpozium o Skenderbegu, Pri{tina 1969, vo Debarskiot kraj postoi predanie za lokalitetot Kale spored koe toa pripa|alo na Skenderbej i Krale Marko. Postoi i predanie povrzano so ovoj lokalitet deka vo vremeto na Skenderbej so ~unci go spu{tale mlekoto od Golema Niva vo Kale. Potoa se prika`uva deka Skenderbej se skaral so \uro od sosednoto selo Lukovo taka {to pri napadot na Kale edna baba go posovetuvala neprijatelot kako da go osvoi gradot, so presekuvawe na dovodot na voda. Taka Skenderbej go zagubil gradot no pred toa uspeal da go sokrie svoeto bogatstvo vo Bigor kraj Piskup{tina. Osven predanijata postojat i dosta toponimi svrzni so imeto na albanskiot voda~ i negovata borba. Vo 291

samiot Modri~, kaj mestoto Gradi{te, edna ramninka pod bregot se vika Svetena {to mo`e da se dovede vo vrska so Svetigrad i negoviot pad za koj ubedlivo raska`uva Barleti. Tuka postoi i toponimot Sveti \ or|i. Vo seloto Lukovo ima i vakvi toponimi: Latinsko Dobje Oreovo i Skenderbegov grad ili ^engene Kala. Mo`eme da zaklu~ime deka kaj makedonskiot i kaj albanskiot narod osobeno od Debarskata oblast ostanale spomenite vrzani za borbite na Skenderbej {to mu bile lesno dostapni i na Prli~ev.’ Tuka Metodija Bimbilovski povtorno stana poln so impresii od pro~itanoto. Sega, osobeno po ~itaweto na ovoj zbien, na~i~kan del sfati so kolava qubopitna pedanterija go sobira{e i zapi{uva{e seto ova. Mo`ebi za nekoj drug, koga bi dobil mo`nost da go ~ita, bi bilo zdodevno no za nego ne be{e. Za nego be{e dokaz deka detalizmot e osnova za koj i da e zaklu~ok i deka najgolemi {teti vo naukata, pa i vo kni`evnata, pravat trka~ite po zvawa, tipovite {to zgora-preku }e stutkaat ne{to nalik na teza, }e najdat nekoj `eden za jadewe i piewe recenzent i brgu }e si ja zavr{at rabotata. No toj be{e poinakov. Dokaz za ova, bea negovite pedeset godini i odvratnoto, temno bibliotekarsko zvawe. Potoa se vrati na ~itaweto. Znae{e deka ima u{te malku do krajot. ‘Po odnos na pra{aweto kako do{lo do toa Prli~ev da napi{e tolkav ep za albanskiot junak od XV vek treba da se istaknat sogleduvawata na Olivera Ja{ar-Nasteva50 koi ni se ~inat najbliski: deka Prli~ev e roden vo zapadniot del na Makedonija kaj{to bil `iv spomenot na golemiot voin; deka Prli~ev poznaval mnogu u~enici od Albanija {to 292

doa|ale vo Ohrid; deka edna godina u~itelstvuval vo Tirana i deka likot na Skenderbej dobro mu se vklopil na Prli~eva vo barawata {to bile postavuvani na Atinskite konkursi za kni`evno delo, glavnite junaci da bidat istovremeno i narodni junaci i istoriski li~nosti. Nie ovde bi se zadr`ale samo na dva punkta. Smetame deka Prli~ev vo vremeto koga ja izbiral temata i herojot na svoeto najambiciozno delo, ve}e bil dlaboko navlezen vo romanti~arskite vodi: toa zna~i deka, od edna strana, sakal da ja pottikne borbata na svojot makedonski narod za osloboduvawe a od druga, go zasilil interesot kon kulturnoto nasledstvo na svojot narod {to e vo sklad so op{tite opredelbi na re~isi site evropski romanti~ari od toa vreme. Potoa, nau~en od sopstvenata klasi~na naobrazba, osobeno od primerot na Homer, za toa kakov treba da bide glavniot junak51, trgnal vo potraga po takov, soodveten heroj, odnosno lik {to istovremeno }e ja pottikne borbata na negoviot narod za sloboda }e bide nerazdelno vtkaen vo negovata tradicija, kulturna, kni`evna itn.. Imaj}i go sve`iot primer na tuku{to oslobodenata Grcija kaj{to Skenderbej bil mo{ne popularen preku preveduvaweto na Barletievite hroniki na gr~ki jazik, osobeno vo vremeto na osloboditelnata borba protiv Turcite ili na Srbija kaj{to, isto taka, popularnosta na Skenderbej mnogu porasnala osobeno po vostanijata od po~etokot na XIX vek, Prli~ev re{il da napi{e poema za ovoj balkanski junak koj{to mo`el da ja odigra nametnatata uloga posebno vo Makedonija vo koja nacionalnoto budewe bilo nagolemo vo tek a `iviot spomen na Skenderbej se ~uval me|u narodot. 293

Vtoriot punkt na koj sakame da uka`eme vo odnos na ovoj problem e pra{aweto za identifikacija, odnosno poistovetuvaweto na avtorot so glavniot heroj na svoeto delo. Kreativno gledano, eden {iroko obrazovan i nesomneno nadaren pisatel kako Prli~ev, pri izborot na temata i likovite nikako ne bi gi zaboravil sopstvenite gledi{ta, li~nite afiniteti, svojata vpienost vo ona {to saka da se stavi na hartija. Tokmu od toj stepen na vpienost, poistovetenost so temata i, naj~esto, glavniot lik na deloto zavisi i vdahnovenosta koja e mnogu zna~ajna za kvalitetot na krajnite kni`evni rezultati. Imame pri~ini da veruvame deka Prli~ev vo mnogu ne{ta mo`el da ja poistoveti borbata na Skenderbej so svojata li~na borba kako za sloboda na svojot narod, taka i za negovoto li~no osloboduvawe i sebeiznao|awe. Opkolenosta na Skenderbej od silnite vojski na sultanite, mo`e da se poistoveti so ~uvstvoto na gluva opkolenost i surovo nedorazbirawe na koe postojano naiduval Prli~ev kako vo Atina taka i vo svojot roden Ohrid pa i po{iroko, vo, re~isi, site mesta, od Bitola do Sofija i Solun, kade u~itelstvuval. Borbata na Skenderbej so vojskite na osvojuva~ite i so doma{nite predavnici, mo`e da se sporedi so Prli~eviot ideal: borbata za svetovnoto i duhovno osloboduvawe na Makedoncite no i so negovata borba protiv najgolemiot doma{en neprijatel – neznaeweto i duhovnata zaostanatost na negovite sonarodnici. Trgnuvaj}i tokmu od ovoj stepen na poistovetenost na avtorot so temata i glavniot junak na svoeto delo, mo`eme da ja podvle~eme glavnata, kvalitetna razlika pome|u delata za Skenderbej 294

pi{uvani na Zapad i delata za Skenderbej pi{uvani na avtohtonoto, balkansko tlo. Jasno e deka avtorite {to pi{uvale na Zapad za Skenderbej toa go pravele od ~isto pomodarstvo, odnosno od potrebata za voskresnuvawe na eden junak {to }e gi zadovoli dnevnite potrebi na vremeto a toa naj~esto se sveduvalo na pottiknuvawe na borbeniot moral pred otomanskite naezdi, dodeka na{ite avtori, pokraj vakvite potrebi, bile s# u{te vo ognot, odnosno imale golem stepen na poistovetenost so nastanite {to sakale da gi opi{uvaat nao|aj}i se da `iveat vo porobeni zemji. Ottuka, mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka kaj golemite (mnogubrojni) slobodni narodi na Zapad, za Skenderbej pi{uvale mali avtori dodeka kaj malite (malubrojni) narodi na Balkanot, golemi (po kvalitet) avtori. Me|u niv, najvisokoto mesto, sekako, mu pripa|a na Prli~ev.’ Potoa, otkako pro~ita deka poemata ima 3793 stiha, Metodija, po obi~aj, gi preskokna stranicite so detalnite preraska`uvawa na homerovskite nastani pred, za vreme na i po golemata bitka pod yidinite na Kruja me|u Skenderbej i Balaban-pa{a, i prodol`i da go ~ita delot vo koj sledea kriti~kite osvrti na samoto delo koi gi ima{e pedantno sobrano od dostapnata literatura na jazicite {to gi znae{e: angliski, srpski i makedonski: ‘U{te vo 1862 godina, kako {to izvestuva Mihail Petru{evski vo Uvodot kon negoviot prepev na Skenderbej, kritikata se izjasnila za vrednostite i nedostatocite na ovoj ep. Vo statijata-recenzija (‘Poetskiot konkurs na g-din I. Vucinas vo 1862 godina’) objavena vo atinskoto spisanie Pandora, tom XIII, ~ist broj 294 od 15 juni 1862 godina na 295

str. 121-132, eden od ~lenovite na Komisijata za ocenka na pristignatite tvorbi, A.R.Rangavis, gi iznesuva svoite zabele{ki vo odnos na Skenderbej od Prli~ev. Toj istaknuva deka epot Skenderbej e najzna~ajnoto delo po forma i golemina od tvorbite {to pristignale na konkursot, deka ima dol`ina sedum pati pogolema od onaa {to se barala, deka jazikot e ~ist, ‘heleniziran’, precizen, jasen, besprekorno doteran, {to otkriva u~eno pero i izostren uset za ubavo, deka stihotvorstvoto, so isklu~ok na nekolku neprijatni elizii i hijati, op{to zemeno, mu e pravilno i retki se stihovite so pogre{en ritam. Rangavis gi istaknuva, po negovo mislewe, i nedostatocite na epot. Toj smeta deka Prli~ev postapil lo{o koga go usvoil jampskiot tetrametar, obi~niot petnaeseterec bez rima, deka pogre{il koga se nafatil na samo edna i toa, spored Rangavis, neva`na epizoda od `ivotot na Skenderbej, deka go degradira pripi{uvaj}i mu strasti nedostojni duri ni za obi~en ~ovek, deka upotrebata na epiteti pri opisite ~estopati stanuva zloupotreba, deka nekoi sceni (nabivaweto na Dinko na kol) gi nadminuvaat pozvolenite granici na u`asot vo umetnosta i stigaat do gre{noto. No deka Rangavis visko gi cenel poetskite mo`nosti na Prli~ev, najdobro se gleda od mestoto {to mu go dal vo razvojot na gr~kata epska poezija vo svojata Literarna istorija na sovremena Grcija od 1877 godina za {to pi{uva Petru{evski vo statijata ‘A.R.Rangavis za poezijata na G.S. Prli~ev i negovoto mesto vo literaturata’ objavena vo Besedi za Prli~ev, Skopje 1980 godina. Pi{uvaj}i za Prli~eva, Rangavis naglasuva deka ovoj napi{al dve poemi, ne 296

tolku dolgi, so glavni heroi, Skenderbej vo ednata, a vo drugata eden Serdar, vo ‘beli aleksandrinci’. Toj istaknuva deka negovata versifikacija e ubava, negoviot jazik zdrav i poetski, a negovite epizodi mo{ne interesni i predadeni so ve{tina. Po ocenka na Rangavis, Serdarot, osobeno poradi inventivnosta, e podobra poema od Skenderbej. Po izlo`enoto, izleguva deka, spored Rangavis, Prli~ev e najgolemiot epski poet na Grcija vo XIX vek. Bidej}i epov ostanuva neobjaven s# do 1961 godina, prirodno e {to kriti~arite koga pi{uvaa za Prli~eva, osobeno po Vtorata Svetska Vojna, glavno go razgleduvaa i falea Serdarot iako, kako {to soop{tuva Gane Todorovski, Prli~ev stanuva vedna{ po smrtta ~itan i prou~uvan avtor, pred s#, vo redovite na brojnata makedonska emigracija vo Bugarija.52 Vo Predgovorot kon Prli~evata poema Skenderbeg vo izdanieto od 1961 godina, avtorot, Georgi Stalev, vo op{irniot tekst (str. 5-17), za prvpat go svrtuva vnimanieto na makedoskata kritika kon ova vtoro, mnogu zna~ajno delo na Prli~ev. Otkako gi naveduva poznatite podatoci za epot i toa spored Skopakov, Stalev soop{tuva kako se stignalo do rakopisot od koj{to e napraven makedonskiot prepev, najavuva deka postojat mo`nosti da se vidi od kade poetot koristel materijali za samata prikazna a potoa dava kus pregled na `ivotot i podvizite na \or|i Kastrioti. Stalev go istaknuva Homerovskoto kaj Prli~eva, im zabele`uva na Rangavis (ovde Rangabe) i Sanders {to vo svojata Istorija nepravi~no mu zabele`uvaat 297

na Prli~eva vo odnos na nekoi postapki vo epot iako i samiot istaknuva deka epot ima slabi strani od koi, spored misleweto na Stalev, treba da se izdvoi ‘epskoto preraska`uvawe na sodr`inata so opasnost kohezijata na edinstvoto da se po~uvstvuva razlabavena; dijalozite i monolozite se predolgi, na mesta sosema nefunkcionalni.’53 Na krajot, Stalev go preraska`uva epot, se zadr`uva na glavnite likovi i go istaknuva majstortvoto vo preminuvaweto od slika vo slika. Vo vtoroto izdanie od 1971 godina, Georgi Stalev, pred samite tekstovi na Serdarot i Skenderbeg objavuva Predgovor nasloven ‘Prli~ev vo svoeto vreme i nadvor od nego’ vo koj, glavno gi povtoruva istite ocenki za epot od prvoto izdanie. Tuka e novo {to vo fusnota soop{tuva za prvoto bugarsko izdanie na Skenderbej vo redakcija na Hr. Kodov, za negatorskiot stav na avtorot kon makedonskoto izdanie, za odzemaweto na sekakva vrednost na makedonskiot prepev a vo odbrana pravi sporedba na nekolku sekvenci od svojot prepev so prozniot bugarski prevod na Kodov. Vo prilepskoto spisanie Streme`, be.4-5, 1971, 313-322, Haralampie Polenakovi} }e ja objavi statijata ‘Crnogorcite vo Skenderbeg od Grigor Prli~ev’, vo koja, otkako }e se zadr`i na izvorite {to gi koristel Prli~ev uka`uvaj}i deka verojatniot izvor e nekoe izdanie na knigata od Marin Barleci, }e se zadr`i na rasvetluvawe na problemot okolu u~estvoto na Stefan Crnoevi} i na Crnogorcite vo odbranata na Kruja vo 1467 godina. Po analizata, zaklu~uva deka seto toa e rezultat na poetovata bogata voobrazba za{to vo vremeto na odbranata 298

na Kruja za koja govori Prli~ev, Stefan Crnoevi} e ve}e mrtov. Polenakovi} pokraj na ovoj anahronizam uka`uva na u{te dva: pretstavuvaweto na sinot na Skenderbej kako doen~e iako za vreme na bitkata toj bil vozrasen ~ovek, i pojavata na pu{ewe vo vreme koga vo Evropa s# u{te ne bil poznat tutunot. Vo Uvodot kon izdanieto od 1974 godina, Mihail D.Petru{evski kogo ve}e nekolkupati go citiravme, ja donesuva vo prevod recenzijata {to Rangavis ja napi{a za Skendebej vo spisanieto Pandora od 1862 godina, potoa gi naveduva izdanijata na Skenderbej kaj nas, vo Bugarija i vo Albanija i se zadr`uva na tekstovite na razli~nite izdanija osobeno ona na Kodov. Na krajot zboruvaj}i za ritamot na originalot istaknuva ‘deka ne e dosta da se ka`e deka stihot na poemata e petnaesterec, za{to nego ne go opredeluva samo brojot na slogovite, ami, isto taka, i pred s#, ritamot koj e vo svojata osnova jampski.’ Ili ponatamu deka e ‘katalekti~en jampski tetrametar sostaven od dva dela: eden akatalekti~en i eden katalekti~en jampski dimetar {to gi oddeluva cezura.’ Du{ko Nanevski vo statijata ‘Eposot na Prli~ev Skenderbej’ objavena vo spisanieto Sovremenost, 4-5/1976, poln e komplimenti za ‘vtoriot Omir’ i za helenistot Mihail D. Petru{evski koj{to ‘ni ovozmo`i denes da go do`iveeme eposot kako golemo poetsko otkritie’. Nanevski uka`uva na homerovskiot pristap i stil na epot, se obiduva da go odgatne pra{aweto za izborot na Skenderbej kako glaven lik vo deloto pri {to istaknuva deka Prli~ev vo primerot na Skenderbej ja otkriva mo`nosta kako i mala zemja mo`e da pobedi golema imperija, gi 299

pojasnuva dvata sprotivstaveni likovi, Skenderbej i Balaban, obrnuva vnimanie na scenata so nabivaweto na Dinko na kolec {to e napi{ana mnogu porano od sli~nata scena kaj Andri}, gi pojasnuva tragi~nite sudbini na nekoi drugi likovi vo epot, go zabele`uva majstorstvoto na Prli~ev pri slikaweto na opisite, tekot na samata bitka, mnogubrojnite ubistva. Vo zavr{niot del, Nanevski ja istaknuva ‘vdahnovenata kompozicija na poetskite simboli, metafori i sliki, no zakonita tvore~ka logika, genijalniot sklad na site elementi i detali, me|u koi ne se ~uvstvuva otsustvoto na nekoi epizodi’, i zaklu~uva deka eposot Skenderbej ja menuva na{ata pretstava za Prli~ev, deka toj e ‘najgolemiot makedonski poet, ne samo na 19-ot vek,’ i deka, po sporedbata so Osman na Gunduli}, Smrtta na Smail-aga ^engi} od Ma`urani} i Gorski venec od Wego{, mo`e da se ka`e deka ‘Prli~ev e eden od najgolemite poeti {to voop{to gi rodile jugoslovenskite narodi’. Radomir Ivanovi}’ ~ita{e ponatamu Metodija Bimbilovski so vrodenata upornost, ne zabele`uvaj}i deka ve}e bli`e{e ru~ek vreme, a toj u{te so ~ajot vo levata raka ‘visi’ nad masata v kujna, ‘vo knigata Portreti na makedonski pisateli (Skopje, Misla 1979), vo statijata ‘Istoriski ep: za Skenderbeg od Grigor S. Prli~ev, istaknuva deka ~isto teoriski, epot na Prli~ev bi go smestil vo istoriski poemi. Otkako vr{i detalna analiza na deloto, a po uka`uvaweto na svojata statija ‘Skenderbeg-literaturna inspiracija na ju`noslovenskite tvorbi’54 vo koja gi razgledal i drugite dela za Skenderbej napi{ani na ju`noslovensko tlo, Ivanovi} zaklu~uva deka epot 300

Skenderbej na Prli~ev e najuspe{no od site dela za Skenderbej napi{ani vo ovoj del na Evropa. Vo Besedi za Grigor Prli~ev (Skopje, 1980) na trieset stranici objavena e studijata na Atanas Vangelov ‘Kon problemot na prirodata na Prli~evoto peewe’, prva {to od stilisti~ki aspekt, gi razgleduva dvete najzna~ajni tvorbi na Prli~ev Serdarot i Skenderbej. Otkako }e ja zavr{i analizata na Serdarot, Vangelov vo delot III: Skenderbej:teza i ‘antiteza’, istaknuva deka prirodata na Prli~eviot ep Skenderbej nudi povolni materijali da se doveduva vo mo{ne bliska vrska so tradicijata na anti~koto peewe, pokonkretno, so poetikata na Homera. Ponatamu, {to e mo{ne va`no, Vangelov go pro{iruva stanovi{teto na Gane Todorovski iska`ano za Serdarot55 i za Skenderbej a so koe poezijata na Prli~ev stilski se locira pome|u klasicisti~kata i romanti~arskata poezija. Potoa istaknati se dvata sprotivstaveni likovi, Skenderbej i Balaban i naglasena e nivnata tragi~nost odnosno, kako {to veli Vangelov, ‘~ovekot vo sebesi ja nosi svojata tragi~na situacija – toa e osnovnata ideja na Prli~eviot poetski i ~ove~ki anga`man’. Vo posledniot del, Vangelov go razgleduva mestoto i specifi~noto nivo na upotreba na slovenskata antiteza i zaklu~uva deka vo Skenderbej antitezata e dinami~ko-dramaturgiski element kako protivte`a na epskata zabavnetost i {iro~ina. Svetozar Brki} najprvin na albanski (1982) a potoa na makedonski vo svojata kniga Makedonski temi i drugi esei56 go objavuva trudot ‘Grigor Prli~ev: Skenderbeg:problemite vo i 301

okolu deloto’. Otkako so {iroka informiranost }e gi razgleda problemite okolu izdavaweto, izborot na glavniot junak i izvorite za epot, Brki} gi podvlekuva razlikite pome|u Skenderbej i Ilijadata naglasuvaj}i ja razli~nosta vo stepenot na materijalnata civilizacija {to najdobro se gleda vo jazikot, razli~nosta na duhot prisuten pod Kruja i pod Troja, a potoa majstorski pravi suptilna sporedba na epot Skenderbej so anglosaksonskiot paganski (so hristijanski elementi) ep Beovulf i so srpskata narodna pesna ‘Kne`evata ve~era’ stavaj}i go, na ovoj na~in, Prli~eva, vo kontekstot na evropskata kni`evnost. S# pozasilenite komparativni prou~uvawa na Prli~ev a osobeno na negoviot ep Skenderbej dobivaat golem pottik so Simpoziumot posveten na `ivotot i deloto na Grigor Prli~ev odr`an na 10-11 maj 1985 godina na Filolo{kiot fakultet vo Skopje. Me|u pove}eto trudovi, ima nekolku {to se zanimavaat so epot Skenderbej. Miodrag Maticki vo referatot ‘Kwi`evnoistoriski kontekst speva Skenderbeg Grigora Prli~eva’ smeta deka vo ponatamo{nite komparativni analizi na epot Skenderbej treba da se ima na um deloto na Sterija Popovi}, no pred s# pesnite od Ka~i}eviot Razgovor a osobeno pesnite ‘Rat Jure Kastrioti}a s Turcima 1464’ i ‘Opsada Kroje’ koi mo`ele da vlezat vo osnovata na ovoj, kako {to naglasuva Maticki, umetni~ki vreden i zna~aen ep za romantizmot na site na{i narodi i na koj, neopravdano, mu se posvetuva nedovolno vnimanie mo`ebi zatoa i {to docna vlegol vo na{ata kni`evnost ne ostavaj}i podlaboka traga 302

vo recepcijata na jugoslovenskite kni`evnosti i vlijanieto vrz drugite pisateli na romantizmot. Ante Stama} vo trudot ‘Proniknatost na kompleksot Homer-Prli~ev’ go podvlekuva homerovskoto kaj Prli~ev a Katica ]ulavkova vo ‘Modeli na poetizacijata vo deloto na Grigor Prli~ev’ naglasuva deka deloto na Prli~ev ne se objasnuva samo so ugleduvawata na Homerovite epovi, na usnata narodna tradicija i klasicisti~kite modeli tuku i vo kriti~kio-kreativniot odnos kon niv. Zna~ajno e i nejzinoto uka`uvawe deka i Serdarot i Skenderbej na Prli~ev go vklopuvaat negovoto delo pred s#, vo kontekstot na romanti~arskite i modernite tendencii a ne vo senkata na ugleduvaweto na prethodnite normi. Zna~aen e i prilogot na Xevat Gega ‘Za izvorite na poetskata inspiracija na Prli~ev za poemata Skenderbej i za prepevot i kriti~kata misla na albanski jazik’ pred s#, zaradi prikazot na kriti~kata misla za deloto na Prli~ev na albanski jazik. Tokmu ovde ja najdovme zna~ajnata ocenka na epot Skenderbej izre~ena od albanskiot nau~nik Androkli Kostelari: ‘Napi{ana za glavniot heroj i za negovite soborci, koi Prli~ev gi narekuva ‘xinovski sinovi’ dostojni za homerovski stihovi, ovaa poema e edno originalno delo {to so svojot dlabok realizam, prepleten so romanti~arski izlivi, so ~isti i plameni ~ove~ki ~uvstva, so silni osloboditelni i demokratski idei, so svojot bogat i temperamenten jazik, bez somnenie mu pripa|a na najdobriot fond od umetni~kata literatura na balkanskite narodi.’57’ Potoa slede{e eden opse`en, mo{ne stru~en razdel so detalna analiza na kni`evniot lik na 303

Skenderbej vo sekoe delo na angliski jazik i epot na Prli~ev poedine~no, {to Metodija go pro~ita za sebe i vedna{ prejde na zaklu~okot. Od s# izlo`eno tamu, koe glavno be{e pro{ireno povtoruvawe na vovedniot del, Metodija ja pro~ita glasno samo poslednata, ishodna re~enica: ‘Ottuka, imaj}i gi predvid rezultatite od istra`uvawata na jugoslovenskite i albanskite nau~nici koi go ocenija epot na Prli~ev kako najuspe{en od site drugi dela za Skenderbej napi{ani na ju`noslovensko tlo, a vrz analizata na kni`evniot lik na Skenderbej vo delata na angliski jazik i kaj na{iot Prli~ev, mo`eme da go pro{irime ova gledi{te i da zaklu~ime deka Skenderbej na Prli~ev e umetni~ki najuspe{noto delo i vo kontekstot na razgleduvanite dela vo na{iov trud.’ Bele{ki:
35

Za `ivotot i deloto na Grigor S. Prli~ev, pokraj negovata

Avtobiografija prepora~livo e da se pro~ita trudot na Gane Todorovski ‘Golemiot podvig na Grigor Prli~ev’ objaven vo Podalku od zanesot poblizu do bolot, Skopje 1983
36 37

Mihail D.Petru{evski. Uvod vo Skenderbej, Skopje, 1972 Predgovor kon Prli~evata poema Skenderbeg vo Grigor Ova izdanie, kako {to naveduva Petru{evski e Editio princeps

Prli~ev:Skenderbeg, Skopje, Ko~o Racin 1961
38

i nosi naslov Grigor Prli~ev. Skenderbej. Uvod, tekst, prevod i objasnitelni bele`ki, stokmil Hr.Kodov, Sofija 1967, Izdatelstvo na Balgarskata akademija na naukite. (Vtoroto izdanie izleze vo 1969 godina)
39

Falej}i go prepevot na ^omora, na{iot albanolog, Xevat Gega,

vo statijata ‘Za izvorite na poetskata inspiracija na Prli~ev za poemata Skenderbej i za prepevot i kriti~kata misla na albanski jazik’ vo Zbornikot @ivotot i deloto na Grigor

304

S.Prli~ev, Skopje, 1986, istaknuva deka prepejuva~ot, poa|aj}i od albanskata poetska tradicija, ne go respektira ritamot na originalot, tuku sozdava edinaesterci so ritmi~ki akcenti na parnite slogovi kako podominantni, odnosno sozdava stihovi dominantni vo albanskata umetni~kaa poezija.
40

^estopati poradi necelosnosta na prvoto i vtoroto izdanie

na Skenderbej od Georgi Stalev, nepravi~no se prenebregnuvaat stojnostite postignati vo makedonskiot prepev od ovoj navistina isklu~itelen majstor na stihot i versifikacijata.
41

Statijata e objavena vo Zeitschrift fur Balkanologie, Jahrgang V. Heft Nie go koristime izgovorot daden od Q.Basotova vo statijata

1, 34-51
42

‘Na{ite krai{ta i lu|e vo biografijata na Skenderbeg od Marin Barleti’ vo spisanieto Istorija, god. X Skopje 1974, broj 1. Zna~i Barleti a ne Barleci. Od druga strana prifativme izgovorot na imeto na na{iot junak da bide Skenderbej kako {to go dava i Petru{evski objasnuvaj}i deka toa e poblisku i do turskiot i do gr~kiot izgovor.
43

H.Polenakovi}. ‘Crnogorcite vo Skenderbeg od Grigor Br{qanski. Ka~i}eve pesme u Makedoniji (Nova Revija vjeri Draganov, P. Makedonsko-slavjanski sbornik s Rakopisna pesnarka od V.Li~enoski koja Jovan Haxi-Vasilevi}

Prli~ev vo Besedi za Grigor Prli~ev, Skopje 1980
44

i nauci II, Dubrovnik 1923
45

prilo`eniem slovarja. Peterburg 1894
46

ja smestuva vo sredinata na XIX vek a se ~uva vo Narodnata biblioteka vo Belgrad.
47

[apkarev, Kuzman. Zbornik ot balgarski narodni Vo odgovorot na kritikata od N.Bon~ev za prevodot na

umotvorenija kn.III-VI, Sofija, 1891 i VIII-IX 1892, 1894
48

Ilijadata, Prli~ev go citira prviot stih od pesnata ‘Poplenil mi Skend: ov~e pole bitolsko’.
49

Balgarski narodni pesni sobrani od bratja Miladinovci

305

Dimitri i Konstantina, Zagreb 1861
50

O.J. Nasteva. ‘Za Skenderbeg kaj Grigor Prli~ev’ vo Simpozium Gane Todorovski vo statijata ‘Za potrebata od edno novo

o Skenderbegu, Pri{tina 1969
51

~itawe na Prli~evata poema Serdarot objavena vo Zbornikot na trudovi @ivotot i deloto na Grigor Pli~ev, Skopje, 1986 godina, gi donesuva vo makedonski prevod trite Bele{ki na Prli~ev kon prvoto, gr~ko izdanie na Serdarot. Trgnuvaj}i tokmu od tretata bele{ka vo koja e iska`no gledi{teto deka ‘site `ivea~i na Albanija, po misli, izgled, obleka, naravi i obi~ai li~at jasno deka ne se ni{to drugo osven Elini’, pretpostavuvame deka Prli~ev go izbral za junak na svojot ep po ugled na Homera tokmu, za nego, najelinskiot heroj, Skenderbej, za kogo, znaej}i gi i istoriski potkrepenite podvizi i herojskata dimenzija vo narodnata usna tradicija, bil siguren deka }e mu bide dostoen na junacite od Homerovite epovi.
52

G.Todorovski. ‘Za potrebata od edno novo ~itawe na

Prli~evata poema Serdarot vo @ivotot i deloto na Grigor S.Prli~ev, Skopje 1986, str.21
53

Predgovor kon Grigor Prli~ev. Skenderbeg, Skopje, 1961 Statijata e objavena vo spisanieto na Filozofskiot fakultet G.Todorovski. ‘Prli~ev-Wego{-Ma`urani}’ vo ‘Predavawa na V

str.12
54

vo Pri{tina Gjurmine albanologjike, kn.III, 1965-1966, str. 167-204
55

Seminar za makedonski jazik, literatura i kultura’, Skopje 1972, str.108
56 57

S.Brki}. Makedonski temi i drugi esei, Skopje 1989 Citirano spored Xevat Gega, ‘Za izvorite na poetskata

inspiracija…’ str.165. Inaku ovoj trud na Kostelari pokraj na albanski jazik objaven e i na bugarski i nosi naslov: ‘Obraz’jot na Skenderbeg v svetovnata literatura’, Georgi Kastrioti Skenderbeg, B’lgarskata akademija na naukite, Sofija, 1970’

306

Na krajot slede{e Bibliografija, prvin kirili~na, potoa latini~na, del-tesna specijalnost na Metodija Bimbilovski koja po~na poleka i so u`ivawe da ja ~ita: ‘Kirili~na: 1. Basotova, Q. ‘Na{ite krai{ta i lu|e vo Biografijata na Skenderbeg od Marin Barleti’ vo Istorija: spisanie na sojuzot na istoriskite dru{tva na SR Makedonija, Godina X, broj 1, 1974 2. Besedi za Grigor Prli~ev. Skopje, Odbor za proslava na 150 godi{ninata od ra|aweto na Grigor Prli~ev, 1980 3. Brki}, Svetozar. Makedonski temi i drugi esei. Skopje, Kultura, 1989 4. @ivotot i deloto na Grigor S. Prli~ev: zbornik na trudovi. Skopje, Institut za literatura pri Filolo{kiot fakultet, 1986 5. Ivanovi}, Radomir. Portreti na makedonski pisateli. Skopje, Misla, 1979 6. Koneski, Bla`e. Za literaturata i kulturata. Skopje, Zdru`eni izdava~i, 1981 7. Konstantinovi}, Zoran. Uvod u uporedno prou~avawe kwi`evnosti. Beograd, srpska kwi`evna zadruga, 1984 8. Mitevski, Vitomir. Homer i Prli~ev: doktorska disertacija. Skopje, Filozofski fakultet, 1989 9. Nanevski, Du{ko. Makedonskata poetska 307

10.

11. 12.

13.

14. 15. 16.

17.

18. 19. 20. 21.

umetnost. Skopje, Kultura, 1990 Polenakovi}, Haralampie. Stranici od makedonskata kni`evnost. Skopje, Makedonska kniga, 1969 Polenakovi}, d-r Haralampie. Vo ekot na narodnoto budewe. Skopje, Misla, 1973 Popovi}, d-r Vladeta. Kroz englesku kwi`evnost. Beograd, Izdava~ka kwi`arnica Rajkovi}a i \ukovi}a, 1929 Prli~ev, Grigor St.. Skederbei:uvod, tekst, prevod i objasnitelni bele`ki. (St’kmil Hr.Kodov). Sofija, Izdatelstvo na B’lgarskata akademija na naukite, 1967 Prli~ev, Grigor. Serdarot i Skenderbeg. Skopje, Misla, 1971 Prli~ev, Grigor. Skenderbeg. Skopje, Ko~o Racin, 1961 Prli~ev, Grigor S.. Skenderbej. (Od gr~kiot original prepeal Mihail D. Petru{evski). Skopje, Makedonska kniga, 1974 Stalev, Georgi. Pregled na makedonskata literatura od XIX vek. Skopje, Kultura, 1963 Timofejev, prof.Leonid I.. Teorija kwi`evnosti. Beograd, Prosveta, 1950 Todorovski, Gane. Traktati na soncequbivite. Skopje, Kultura, 1974 Todorovski, Gane. Ma|epsan megdan. Skopje, Kultura, 1979 Todorovski, Gane. Podaleku od zanesot poblizu do bolot. Skopje, Misla, 1983 308

]ulavkova, Katica. Figurativniot govor i makedonskata poezija. Skopje, Na{a kniga, 1984 23. Hadri, Ali. Pregled na albanskoto osloboditelno dvi`ewe vo epohata na \er| Kastrioti Skenderbeg (1443-1468). Skopje, NIP Nova Makedonija, 1968’ 22. Potoa ‘latini~na:

1. A Brief Account of the Life and Character of George Castriot, King of Epirus and Albania, commonly called Scanderbeg. London, J.Roberts, 1735 2. Boas, Frederick S.. Introduction to Eighteen Century Drama: 1700-1780. Oxford, At the Clarendon Press, 1953 3. Cohen, Bernard B.. Writing about Literature. Glenview, Scott, Foresman and Company, 1963 4. George Kastriot-Scanderbeg and the Albanian-Turkish War of the XVth Century. Tirana, The State University, 1967 5. Hammer, Joseph von. Historija Turskog (Osmanskog) Carstva:1-3. Zagreb, Nerkez Smailagic, 1979 6. Havard, William. Scanderbeg. London, J.Watts, 1733 7. Jasar-Nasteva, Olivera. Scanderbeg nella letteratura Macedone. Palermo, l’Universita di Palermo, 1969 8. Hirsh, Edward. Henry Wadsworth Longfellow. Minneapolis, University of Minnesota Press, 1964
309

9. Kramaric, Zlatko. Uvod u naratologiju: zbornik tekstova. Osijek, Izdavacki centar ‘Revija’, 1989 10. Laing, R.D. The Divided Self: An Existential Study in Sanity and Madness. London, Penguin, 1960 11. Lillo, George. The Christian Hero. London, John Gray, 1735 12. Lotman, Jurij. Struktura umentickog teksta. Beograd, Nolit, 1976 13. Ludlow, James M.. The Captain of the Janizaries. New York and London, Harper & Brothers Publishers, 1902 14. Marlowe, Christopher. Complete Plays and Poems. London, Dent, 1976 15. Matic, Tomo. Djela Andrije Kacica Miosica. Zagreb, Jugoslovenska akademija znanosti i umjetnosti, 1964 16. Nicoll, Allardyce. A History of English Drama: 1660-1900. Cambridge, At the University Press, 1955 17. Petrovitch, Georges T.. Scanderbeg (Georges Castriota): Essai de bibliographie raisonnee. Paris, Ernest Leroux, 1881 18. Pichois, Cl/Rousseau, A.M.. Komparativna knjizevnost. Zagreb, Matica Hrvatsla, 1973 19. Raban, Jonathan. The Technique of Modern Fiction: essays in practical criticism. Notre Dame, University of Notre Dame Press, 1968 20. Roberts, Edgar V..Writing Themes about Literature. Englewood Cliffs, N.J., Prentice Hall, Inc., 1964 21. Simpoziumi per Skenderbeun: Simpozium
310

22. 23. 24.

25.

o Skenderbegu (9-12 maj 1968). Pristina, Instituti Albanologjik, 1969 Solar, Milivoj. Moderna teorija romana. Beograd, Nolit, 1979 Studia Albanica: 2. Tirana, Institut D’Histoire et de linguistique, 1967 The Cambridge History of English Literature: volume X: the Age of Johnson. Cambridge, At the University Press, 1913 Whincop, Thomas. Scanderbeg: or, Love and Liberty. London, Edward Mills, 1747’

I tolku. Prvoto zadovolstvo {to go ispolni Metodija Bimbilovski po pro~itot i konsumacijata na celiot podzaboraven tekst nabrzo mu se pretvori vo silen strav koga sfati kolkava naivnost, nepreciznost, drskost pa duri i neznaewe se krijat vo ovie nedokvakani stranici. Go obli studena pot pri pomislata kolku e mo}na i bezobrazna mladosta, so kolku pove}e energija a pomalku um vleguva vo potfatite, literaturni, `ivotni, seedno. Si re~e, bo`e u{te kolku raboti falat. Zarem smeam so ovoj tekst da izlezam pred nekakva mra~na Komisija i na nivnite vkrsteni pra{awa da odgovaram ko malo dete? Nikako. Dovolno e nekoj da se seti, a }e se seti da me pra{a dali znam gr~ki i albanski. [to }e ka`am? Normalno, ne znam. A kako ste mo`ele, kolega, da pi{uvate za albanski junak za kogo glavnoto delo {to go obrabotuvate, epot na Prli~ev, e napi{an na gr~ki? Tuka vedna{ se pa|a. A {to e so bibliografijata? U{te kolku nezabele`ani klu~ni trudovi za Skenderbej se objaveni a {to toj ovde ne gi ima vklu~eno? Vredi li sega povtorno 311

da po~ne od po~etok so seta nova literatura {to ja ima{e pro~itano? Na primer, knigata na Fan Noli, albanskiot preveduva~ na [ekspir, za Skenderbej, edna prodlabo~ena, romantizirana biografija napi{ana na lesen, ~itliv stil {to Metodija ja pro~ita na angliski. Ili, da re~eme, knigata na angliskiot istori~ar Heri Hoxkinson Skenderbeg, prvpat objavena vo 1999 godina, vo koja i pokraj site usilbi da se napi{e Herodotovska istorija so postuden, poangliski pristap kon `ivotot i deloto na Georgi Kastriot, sepak, nedostigot od Herodotovskiot talent za raska`uvawe na rabotite, ~esto povr{inskoto tretirawe na problemite {to se dol`i na, re~isi, slepoto sledewe na podatocite od Barleti i, verojatno, albanskata nauka, ja pravi i knigata {tura i nedore~ena. Ili, mo{ne vramnote`enata studija za Skenderbej od akademicite Ali Aliu i Gane Todorovski vo koja mnogu se misli na perspektivata na idnoto zaedni~ko `iveewe na Balkanot, ili, malku ekscentri~nata, ogromna, promakedonska verzija na prikaznata na Skenderbej od d-r Petar Popovski Georgija Kastriot-Iskender:kral na Epir i Makedonija i vtor Aleksandar Makedonski, objavena vo 2005 godina, ili… Mnogu, mnogu raboti nedostigaa {to zadol`itelno bi trebale da vlezat vo edna teza za Skenderbej. I toga{ povtorno go opfati malodu{nosta, onaa temna sopka skriena vo sudbinata na Metodija Bimbilovski {to, od vreme na vreme, mu izleguva{e pred o~i i ne mu dava{e da ispliva od banaliziranata {ema na udobnoto bibliotekarsko `iveewe. Si re~e: }e si ostanam bibliotekar. Zarem doprva, na ovie 312

godini, nepotrebno da si go baram so borin~e? Zo{to da magistriram? Zarem za podbiv na fakultetskite ‘seirxii’? Dovolno e {to imav privilegija da ~epnam vo edna interesna istorija na eden poseben ~ovek i {to mnogu raboti mi stanaa pojasni. [to treba ~ovek da bara pove}e? Dostoen na odlukata, stana od masata, napravi nekolku krugovi niz sobata, potoa se vrati nazad, zapre, go sobra rakopisot i, surovo, nebare nedozvoleno {i{e rakija, go pikna nazad vo fiokata. Mu olesna. Legna na krevetot i slednite minuti vaka si razmisluva{e. Barem imav mo`nost da razmisluvam i da pi{uvam za eden zna~aen Evropeec pred u{te da se rodi idejata za samoto evropejstvo. Nau~iv deka bil pravoslaven Sloven po poteklo, deka mo`ebi bil daden zalo`nik kaj Sultanot kade go primil muhamedanstvoto, a deka najgolemi po~esti dobil od papata i katoli~anstvoto. Dali bil Albanec? Sekako, za{to se rodil, vojuval i kralstvuval na teritorijata {to deneska se vika Albanija. Drugo e pra{aweto {to se postavuva vo pogled na etnogenezata na Albancite. No, od sekoj aspekt gledano, moralen, demokratski, politi~ki, za potekloto na eden narod najmerodavni se gledi{tata {to samiot toj gi ima prifateno. S# drugo e agresivno, nemoralno, {ovinisti~ko, imperijalisti~ko… No pra{aweto za ~ovekot e najinteresno, si prodol`uva{e da si razmisluva Metodija sega ve}e sosema osloboden od tovarot na privremenata, detski naivna i glupava ideja da stane magister. Skenderbejovata yvezda blesna na hmurnoto balkansko nebo vo vremeto koe, po mnogu ne{ta go potsetuva{e Metodija na periodot od propasta na 313

Zapadnoto Rimsko carstvo koga, po dvorovite na Teodosij Veliki vo Konstantinopol i Valentinijan vo Rim, isto~nata i zapadnata crkva `ol~no raspravaa dali Hrist imal dvojna priroda, ~ove~ka i bo`estvena ili samo ~ove~ka, a Muhamed, noviot pretendent za tolkuvawe na bo`jata vistina, s# u{te se nema{e pojaveno. Tokmu na Skenderbej mu be{e sudeno, kako na troen prorok, deset veka po site niv, bez predrasudi, da gi izodi trite pati{ta istovremeno i da doka`e deka site, so bezna~ajnite razliki {to, mnogu ~esto, gi frlaat vo vojni, vodat do istata cel – do Boga, bez ogled kako toj se vika. Ottuka, zaklu~i Matodija so golema radost od iznajdenata sporedba, Skenderbej e golem kako [ekspir. Kako {to [ekspir mo`e{ da go pika{ kolku saka{ vo romanti~ari, realisti, simbolisti, modernisti, postmodernisti, pa sekade }e go zbira ama nikade celiot i do kraj za{to toj e nad sekoe ograni~uvawe, taka i Skenderbej mo`e{ da go pika{ kolku saka{ samo vo pravoslavni, ili samo vo muslimani ili samo vo katolici, ili samo vo Albanci, ili samo vo Makedonci, Srbi, Vlasi, Grci, pa sekade }e go sobira ama nikade poedine~no nema da bide celosen. Za{to toj e site zaedno i nad site zaedno. Gord sin na pravoslavieto, atlet na katoli~anstvoto, qubimec na muhamedanstvoto. Yvezda {to bolsna na temnoto balkansko nebo i osvoi maksimum od prostorot na mo`noto. A sega zbogum Georgija, re~e Metodija, zbogum Kastriot, zbogum Skenderbej, povtori mnogu pore{itelno, stana, malku se dotera i izleze nadvor da go smiri krkorot na voznemirenite od nerabota creva. Potoa utredenta, vraten na sebe, po 314

momentniot izblik na suetnata ambicija koja, za malku, }e go odvede{e vo rajot na budalite, piknat le`erno vo debelata senka zad raftovite so pra{livi knigi, vi{iot bibliotekar Metodija Bimbilovski povtorno ja pu{ti mislata slobodno, nebare ne ja napolnil pedesettata, da mu lunya niz vilaetite na ona {to, po primerot na golemiot Skenderbej, mo`ebi, mo`el no, ako mu e pi{ano, s# u{te mo`e da e. Ova be{e i u{te dolgo, se nadeva{e, }e mu ostane edinstvenata kno~ka no cvrsta ni{ka koja stabilno }e go dr`i vrzan za gravitacijata od ovoj malku ~uknat, mnogu vrte~ki, podlo sklopen, bespapo~en svet.

315

316

Dragi Mihajlovski Mojot Skenderbej Izdava~ KAPRIKORNUS www.kaprikornus.com.mk Za izdava~ot Brankica Mihajlovska Kompjuterska obrabotka i korektura Gorjana Mihajlovska-Lapon Grafi~ki dizajn i korica Alen Lapon Lektura Jana Mihajlovska Pe~ati MagnaSken, Skopje

317

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful