You are on page 1of 16

KOMlSIJJi,ZA

PREPRECEVANJE
KORUPCIJE

številka:

0603·10/2012·112

Datum:

26/11/2015

02023

ZAKUUČNE UGOTOVIlVE O KONKRETNEM PRIMERU
NADZOR NAD PREMOŽENJSKIM STANJEM ZAVEZANCA ZORANA JANKOVICA
Na podlagi prvega odstavka

11.

člena in petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju

korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 -uradno prečiščeno besedilo 2, v nadaljevanju: ZlntPK) senat Komisije
za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: senat komisije) sprejema naslednje
UGOTOVIlVE O KONKRETNEM PRIMERU

Zoran Jankovic (v nadaljevanju: zavezanec) Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) ni
prijavil ali ni prijavil v zakonskem roku naslednjega premoženja oziroma sprememb premož.enjskega stanja:
v zakonskem roku ni prijavil lastništva dela nepremičnin, ki jih je imel v lasti že leta 2.006 in bi jih
zato moral po 37. členu Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 02/04- uradno
prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZPKor) prijaviti komisiji že s prvim obrazcem za poročanje, ki
ga je oddal leta 2006 te nepremičnine je zavezanec prijavil šele v predvolilnem obdobju leta 2011;

v zakonskem roku ni prijavil lastništva vrednostnih papirjev, in sicer delnic Luke Koper, ki bi jih
moral po 37. členu ZPKor prijaviti najpozneje v 30 dneh po prejemu dohodninske odločbe za leto
2007- te vrednostne papirje je zavezanec prijavil šele v predvolilnem obdobju leta 2011;

ni prijavil lastništva in poslovanja z vrednostnimi papirji KRKE v obdobju od leta 2007 do leta 2009,
katerih vrednosti so presegale mejno vrednost za poročanje o spremembah premoženjskega stanja
skladno z drugim odstavkom 37. člena ZPKor;

ni prijavil razpolaganja z gotovino, položeno na transakcijski račun pri bankah v višini 29.500 EUR v
letu

2.007,

kar je bil zavezanec, skladno

sporočiti najpozneje v 30

KPK. Dunajska <»Sta 56, 1000 ljubljana
let: Ol 4005710 lfax:01 47S 84 72
aoti.korupcija@lqlk-rs.si 1 www.kpk·11i.$l
1116

drugim odstavkom 37. člena ZPKor, komisiji dolžan
dneh po prejemu dohodninske odločbe za leto 2007;
z

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,
VlADAVINA PRAVA

ni prijavil razpolaganja/pridobitev denarnih sredstev, ki po ugotovitvah komisije izhajajo iz nakazil
različnih pravnih oseb kot poplačilo dolga, kar je bil po ZPKor in od dne S. 6. 2010 po ZlntPK dolžan
storiti:
o

v letu 2007 ni poročal sprememb denarnih' sredstev v višini cca 167.000 EUR za preteklo
koledarsko leto (preračunano iz SIT);

o

v letu 2008 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini cca 631.000 EUR za preteklo

o

v letu 2009 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini cca 304.000 EUR za preteklo

koledarsko leto;
koledarsko leto;
o

v letu 2010 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini cca 361.000 EUR za preteklo

o

v letu 2011 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini cca 273.000 EUR za preteklo

koledarsko leto;
koledarsko leto.
Zavezanec naj bi še pred nastopom funkcije župana sklenil, po njegovih navedbah posojilni pogodbi �
terjatev do ELECTA HOLDING v višini 1.884.300.000 SIT, terjatev do ELECTA INŽENIRING v višini
1.526.323.873 SIT, kar je sporočil na svojem prvem obrazcu za poročanje podatkov o premoženjskem stanju
komisiji. Nadalje je v času opravljanja funkcije župana in poslanca v nadzorovanem obdobju med 17. 11.
2006 in 24. 5. 2012 prejel na svoje bančne račune, ki jih ima odprte pri bankah v Sloveniji, skupno cca
2.990.000 EUR, od tega za cca 2.400.000 EUR nakazil, ki niso povezana z rednim osebnim dohodkom
oziroma drugimi običajnimi prilivi, o katerih ni potrebno posebej poročati (npr. vračila dohodnine, avtorski
honorarji ipd.). Od tega je v štirih mesecih leta 2011 zavezanec kot končni prejemnik na svoj TRR prejel
skupno 208.000 EUR iz zaporednega oz. verižnega prenakazovanja med računi gospodarskih subjektov v
vplivnem krogu družine Jankovic, pri čemer je začetek denarne verige pri podjetju, ki posluje z Mestno
občino ljubljana, v kateri opravlja zavezanec javno funkcijo poklicnega župana. Omenjene transakcije so
zaradi načina, okoliščin, dinamike in zneskov obremenjene z izrazitimi korupCijskimi tveganji, tveganj!,
povezanimi z nedopustnim lobiranjem, in s tveganji za nasprotje interesov.

A. UVODNO POJASNILO

Senat komisije je na podlagi pridobljenih podatkov iz 41., 42., 43.,

44.

in 45. člena ter na podlagi 75. člena

ZlntPK na seji senata komisije dne 19. l. 2012 sprejel sklep o izvedbi nadzora nad premoženjskim stanjem
takratnih predsednikov parlamentarnih strank. Nadalje je senat komisije dne 23. 7. 2015 sprejel sklep, da
bo komisija z vidika svojih pristojnosti postopek nadaljevala in pri tem sledila ugotovitvam Vrhovnega
sodišča, glede na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. 1 Up 308/2014 z dne 29. 5. 2015, s katero je bilo
razsojeno, da se dokument komisije - Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem
predsednikov parlamentarnih strank št. 06259-1/2013

z

dne 7. 1. 2013, v delu, kl se nanaša na Zorana

Jankovita (tožnika), odpravi.
V okviru nadaljevanja postopka nadzora je komisija sprejela Osnutek ugotovitev o konkretnem primeru v
skladu s sedmim odstavkom 13. člena ZlntPK in 52. členom Poslovnika Komisije za preprečevanje korupcije

KPK. Dunajska cesla 56. 1000 Ljubljana
tel.: 01 400 5710 /fax:. 01478 84 72
anfi.korupcija@kpk·rs.si 1 www.kpk·rs.si
2/16

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,
VLADAVINA PRAVA

in jih posredovala v izjasnitev zavezancu dne 18. 9. 2015. Zavezanec je v tem postopku pooblastil
odvetniška družbo in se preko nje izjavil o ugotovitvah komisije, ter posredoval tudi dokumentacijo. Izjava
in dokumentacija, ki jo je komisija prejela s strani zavezanca, na drugačno odločitev komisije ne vplivata, se
je pa komisija opredelila do tistih zavezančevih navedb in dokumentacije, ki terjajo dodatna pojasnila
komisije, kot je razvidno v nadaljevanju. Izjava zavezanca je objavljena skupaj s predmetnimi ugotovitvami.

8.

DEJANSKO STANJE

Komisija je v postopku nadzora nad premoženjskim stanjem zavezanca naprej primerjala in preverila
podatke, ki jih je zavezanec sporočil na svojih obrazcih za poročanje podatkov o premoženjskem stanju, s
podatki iz uradnih evidenc (nepremičnine, premičnine, vrednostni papirji, dohodninske odločbe Ipd.). Pri
pregledu podatkov, ki jih je zavezanec sporočil na svojih obrazcih za poročanje podatkov o premoženjskem
stanju in podatkov, ki so izhajali iz uradnih evidenc je prišlo do razhajanj oziroma odstopanj, zato se je
nadzor nadaljeval z osredotočenim ugotavljanjem načina pridobivanja premoženja, ki je obsegal tudi
podroben pregled finančnega stanja skozi nadzorovano obdobje (prihodkov in odhodkov, pridobivanja in
odtujitve nepremičnin, premičnin, vrednostnih papirjev, življenjskih stroškov ipd.), ki ga je komisija v okviru
svojih pooblastil po ZlntPK ugotavljala prek pridobivanja ln analize podatkov, pridobljenih od bank,
finančnih institucij, zavarovalnic in drugih pravnih in fizičnih oseb, ki bi lahko posedovale relevantne
podatke.
Glede na navedeno je komisija zavezanca pisno pozvala k dodatnim pojasnilom in z njim opravila tudi
razgovor, na katerem ga je seznanila z vsemi nejasnostmi ter ga ponovno prosila za dodatna pojasnila in
dokazila. Senat komisije je na podlagi navedenega in druge dokumentacije, ki jo je pridobil dne 7.

L

2013,

na seji že sprejel Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih
strank, ki je vključeval tudi nadzor nad premoženjskim stanjem zavezanca. Zaključno poročilo o nadzoru
nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank je senat komisije objavil na spletni strani
komisije. Upoštevajoč sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št 1 Up 308/2014 z dne 29. 5. 2015 je senat
komisije dne 23. 7. 2015 sprejel sklep, da bo komisija z vidika svojih pristojnosti postopek nadzora nad
premoženjskim stanjem zavezanca nadaljevala in pri tem sledila ugotovitvam Vrhovnega sodišča RS, zato je
nadzor nad premoženjskim stanjem zavezanca nadaljevala v delu, ki je bilo predmet nadzora nad
premoženjskim stanjem že v zaključnem poročilu

z

dne 7. 1. 2013. Zavezanec je komisiji dne 17. 7. 2015

posredoval tudi dodatna pojasnila, in sicer po prejemu sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. 1 Up 308/2014 z
dne 29. S. 2015. Komisija je v okviru nadaljevanja postopka pripravila Osnutek ugotovitev o konkretnem
primeru v skladu s sedmim odstavkom 13. člena ZlntPK in 52. členom Poslovnika Komisije za preprečevanje
korupcije (Uradni list RS, št 24/12) in ga posredovala v izjasnitev zavezancu dne 18. 9. 2015.
Tako je komisija tekom nadzornega postopka dala zavezancu več možnosti, da ustno in/ali pisno pojasni
odprta vprašanja glede njegovega premoženjskega stanja, predvsem razlike med ugotovljenim dejanskim in
prijavljenim premoženjem, in izvora tega premoženja, ter ga tudi izrecno opozorila, da je dokazno breme,
da morebitna neskladja celovito in razumljivo pojasni komisiji, po zakonu na njem.
Po prejemu sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. 1 Up 308/2014 z dne 29. 5. 2015 je komisija dne 17. 7. 2015
prejela dodatna pojasnila zavezanca, v katerih navaja, da je dne 7. 7. 2015 prejel sodbo Vrhovnega sodišča

KPK Ounajsi:a cesta :x;, 1000 Ljubljana
\ei.:01400 5710 lfax:.D1478 84 72
antltorupcija@Y.pk·rssi i WWW'.kpk-rs.si
3116

lNTEGRITETA, ODGOVORNOST,
VLADAVINA PRAVA

RS, ki je odpravilo Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih
strank v delu, ki se nanaša nanj. Zavezanec v dopisu navaja svoja dodatna pojasnila, ki pa ne vplivajo na
ugotovitve komisije. ln sicer je zavezanec pojasnil:
>�leta 2006, ko je nastopil funkcijo župana, je prijavil svoje premoženje in navedel dana posojila
družbama Electa Inženiring in Electa Holding v višini 14 mio evrov«;
>>DURS pri pregledu poslovanja družb Electa Inženiring in Electa Holding ni ugotovil nepravilnosti v
primerih vračil posojil njemu osebno«;

>>19. 8. 2011 je MOL za izvedena dela plačala GREP-u (zasebnemu partnerju v projektu Stožice)

račun v višini S, 3 mio evrov, ki sta go potrdila tako nadzor kot super nadzor. Ko je GREP prejel
navedeni znesek, je na svojem računu že imel sredstva v višini 62 7.486,93 evra, kar pomeni, da ni
potreboval sredstev MOL za posojilo 500.000 evrov Bazi Dante na podlagi posojilne pogodbe. Baza
Dante je posojilo skupaj s pripadajočimi obrestmi vrnila GREP-u, taka tudi teoretično ni možno, da bi
kakšna sredstva pristala na njegovem osebnem računu. Posojilo sta mu družbi Electa Inženiring in
Electa Holding vračali bodisi neposredno bodisi prek asignacijske oz. druge pogodbe, ki je zakonit
instrument poslovanja, in na tak način še naprej prejema vračila posojila, s katerim odplačuje
obveznosti do Banke Kaper, kjer ima že ves čas osebni račun in je edini, prek katerega posluje. V
primeru obeh posojil je bila vrnjena delno glavnica brez obresti, tako da nikakor se ne more govoriti
o povečanju premoženja, temveč le o spremembi oblike premoženja, kot je tudi ugotovila KPK. Iz
zakona KPK in prejšnjih obrazcev pa ni jasno, ali je bilo potrebno tako spremembo oblike
premoženja prijaviti«;

»KPK je v prejšnji sestavi ugotavila, da je bilo izmed 50.000 računov in zahtevkov za izplačila
njihovih javnih zavodov, ki jih MOL letno prejme, 5 podizvajalcev, ki so poslovali s podjetji njegovih
sinov. Podizvajalci pa so dobili posel prek izvajalcev, ki so bili kat najugodnejši ponudniki
transparentno izbrani na javnih razpisih MOL in njihovih javnih zavodov. V letih njegovega
županovanja je bilo izvedenih več kot 1.400 javnih naročil, ki sa po Zakonu o pravnem varstvu v
postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) podvržena revi;ziji, za 43 naročil so prejeli revizijski zahtevek,
ugodeno je bilo le 1,1% zahtevkov. Ob tem poudarja, da podjetja njegovih sinov v vseh osmih letih
in pol, kolikor je župan, niso opravila nobenega paslo ne z MOL, ne z njihovimi javnimi podjetji oli
zavodi«.

Nadalje zavezanec v svoji izjavi o ugotovitvah komisije predlaga, da se postopek ustavi. Izpostavlja, da je o
predmetni zadevi že odločilo Vrhovno sodišče RS s sodbo, opr. št. 1 Up 308/2014. Zavezanec pri tem
opozarja na tč. 11 sodbe Vrhovnega sodišča RS, ki se glasi: Pravilno je stališče sodišča prve stopnje v
izpodbijani sodbi, da Zaključno poročilo ni akt iz 2. člena ZUS-1. O tem vprašanju je svoje stališče Vrhovno
sodišče že sprejelo v svojem sklepu 1 Up 200/2013 z dne 9. S. 2014, ki je pravnomočen, in pri tem stališču
vztraja. Gre torej za akt iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1. Iz navedenega izhaja, da Zaključno poročilo ni
upravni akt v smislu določb 2/2 ZUS-1 temveč gre za akt iz 4/1 člena ZUS-1. V konkretnem primeru torej
uporaba določila 64/3 člena ZUS-1 ni uporabna ter vodenje ponovljenega postopka v predmetni zadevi ni
dopustno.

KPK, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana
teL 01 400 5710 1 fax:. 01 478 84 72
ani.korupcija@kpk-rs.si 1 www.kpk·rs.si

4/16

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,
VLADAVINA PRAVA

Nadalje zavezanec navaja, da od 20. 3. 2013 dalje ni več predsednik parlamentarne stranke, v posledici
česar je potrebno postopek zoper njega ustaviti. V konkretnem primeru je namreč naslovni organ na seji
senata dne 19. 1. 2012 sprejel sklep o izvedbi nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov
parlamentarnih strank. Iz navedenega tako sledi, da je naslovni organ zoper njega vodil postopek v svojstvu
predsednika parlamentarne stranke. V podobni zadevi sta Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici ter tudi
izdala pravni mnenji, ki potrjujeta njegova pravna naziranja.
Zavezanec nadalje opozarja, da nadzor nad premoženjskim stanjem urejajo določila 41. do 47. člena ZlntPK.
V

okviru navedenega se izpostavlja prvi odstavek 41. člena ZlntPK, zavezanec pa hkrati pravi, da iz

navedenega jasno sledi, da zavezanec nekoč v svojstvu predsednika parlamentarne stranke Pozitivne
Slovenije ni zavezanec za prijavo premoženja ter v tem svojstvu kršitev, kot izhajajo iz poročila, niti ni mogel
zagrešiti. Iz navedenega sledi, da je komisija pri sprejemu ln objavi izpodbijanega poročila presegla svoje
pristojnosti in sicer v delu, ko zavezanca obravnava kot predsednika parlamentarne stranke.
Zavezanec navaja, da komisija upoštevajoč 45. člen ZlntPK, pri sprejemu izpodbijanega poročila ni
ugotavljala, ali se je njegovo premoženje od zadnje prijave nesorazmerno povečalo niti tega, ali vrednost
njegovega dejanskega premoženja, ki je osnova za odmero davčnih obveznosti, znatno presega prijavljeno
vrednost premoženjskega stanja. Ravno nasprotno, komisija je v konkretnem primeru od njega zahtevala
dokazovanje izvora njegovega premoženja od prve in ne od zadnje prijave dalje, in sicer po načelu
obrnjenega dokaznega bremena.
Zavezanec navaja, da je bilo izpodbijano zaključno poročilo sprejeto na podlagi 3. točke 2 . člena in 23.
alineje 12. člena ZlntPK ter ob upoštevanju določb 32.- 37. člena ZPKor za čas do 5.6. 2010 oziroma določb
41. - 45. člena ZlntPK. Glede na dejstvo, da je bil postopek nadzora v konkretnem primeru pričet po
uveljavitvi ZlntPK, je tako potrebno v konkretnem primeru v celoti uporabiti njegove procesnopravne kot
tudi materialnopravne norme. Iz prehodnih in končnih določb ZlntPK namreč ne izhaja, da bi imela komisija
še pravico uporabljati določila ZPKor, saj se postopek nadzora ni začel že pred uveljavitvijo ZlntPK (84. člen
ZlntPK). Iz navedenega torej sledi, da je bilo v konkretnem primeru materialno pravo zmotno uporabljeno.
Zavezanec nadalje navaja, da so v konkretnem primeru v celoti zmotne in pravno zgrešene navedbe
komisije, da je zavezanec od leta 2006 sistematično opuščal svojo zakonsko dolžnost celovite in pravočasne
prijave premoženjskega stanja oziroma sprememb. Skladno z določili ZPKor (člen 39.) je bila namreč
komisija dolžna zavezanca pozvati na dopolnitev prijave premoženja, v kolikor bi ocenila, da je bila prijava
premoženjskega stanja kakorkoli pomanjkljiva. Izpostavlja, da ZlntPK v svojih prekrškovnih določilih ne­
prijavo ali nepravočasno prijavo opredeljuje kot prekršek, nikakor pa komisije ne upravičuje za izdelavo
poročila o ugotovitvah kršitev dolžnostnega ravnanja. Iz navedenega sledi, da je komisija pri izdelavi
poročila v zvezi s tem grobo prekršila zakonsko podeljene pristojnosti.
Zavezanec opozarja na problematiko dokaznih standardov. Resen sum, kot to navaja komisija, prav gotovo
ne nakazuje višine dokaznega standarda gotovosti. Komisija se v zvezi z navedenim sklicuje na pravilo o
obrnjenem dokaznem pravilu, ki naj bi veljalo tudi v davčnem postopku. Nadalje zavezanec navaja, da je v
zvezi

s

tem potrebno opozoriti na prispevek: Primerjala pravni pregled na aktualna vprašanja davčnega

ugotovitvenega postopka (Aleš Kobal, Aleksander Pevec, Podjetje in delo 2012). Po navedbah zavezanca

KPK. Dooll)ska cesia 56, 1000 Ljubljana
tel.: Ot 400 57101 fax Ot 478 84 72
.

anti.k�.kpk-rs.si /VNJW.kpk-rs,si

5116

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,
VLADAVINA PRAVA

avtorja utemeljeno opozarjata, da če se torej od zavezanca zahteva višji dokazni standard, bi tudi za davčni
organ moralo veljati, da natančno ugotovi nepojasnjeno potrošnjo oziroma prirast premoženja V
nasprotnem primeru se lahko celo zgodi, da davčni organ ugotovi dejstvo nepojasnjene potrošnje ali
prirasta premoženja z nižjim standardom, sam pa nato od zavezanca dosledno zahteva višji standard, s
čimer za slednjega dokazovanje postane probatio diabolica.
Zavezanec sklepno navaja, da nadaljevanje postopka ni več dopustno zaradi učinka »res iudicata« sodbe
Vrhovnega sodišča RS z opr. št. 1 Up 308/2014, ki je dokončno odpravilo Zaključno poročilo o nadzoru nad
premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank ter po drugi strani zaradi dejstva, da
zavezanec od 20. 3. 2013 dalje ni več predsednik parlamentarne stranke. lzpodbijano Zaključno poročilo je v
celoti neutemeljeno tudi po vsebini, saj pri njemu ni podan očitani sum korupcijskih tveganj, kot izhaja iz
pojasnil in predloženih dokazil.
Komisija je vpogledala v dokazila, ki jih je predložil zavezanec, pri čemer le-ta, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju, na drugačno odločitev komisije, kot je bila navedena/ugotovljena v osnutku ugotovitev o
konkretnem primeru, ne vplivajo. Komisija v zvezi s pravnim mnenjem Evropske pravne fakultete z dne 22.

11. 2010 in pravnim mnenje� z dne 21. 11. 2010 pojasnjuje, da ne gre za mnenji, ki bi ju
bilo moč analogno uporabiti v predmetni zadevi. V navedenih mnenjih sta se avtorja opredelila glede
vprašanja, ali za posameznika, ki ni več zaposlen v javnem sektorju, še vedno velja obveznost iz sedmega
odstavka takrat veljavnega 16. člena ZlntPK, v predmetnem postopku pa ni sporno, da je zavezanec poklicni
funkcionar, ki je dolžan komisiji sporočiti premoženjsko stanje, kajti zavezanec ni dolžan poročati
premoženjskega stanja zato, ker je (bil) predsednik parlamentarne stranke, ampak zato, ker je poklicni
župan in ker je bil določeno časovno obdobje tudi poslanec Državnega zbora RS. Zato dejstvo, da od dne 20.
3. 2013 ni več predsednik parlamentarne stranke, v ničemer ne vpliva na njegovo obveznost glede
poročanja premoženjskega stanja. Komisija nadalje pojasnjuje, da predloženo strokovno mnenje, ki ga je
pripravil subjekt KPMG poslovno svetovanje, d.o.o., dne 29. 9. 2015, ne vpliva na drugačno ugotovitev
komisije.
C.

RELEVANTNO PRAVO

Uvodoma je potrebno ugotoviti, da iz določb Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 ln
109/12, v nadaljevanju: ZUS-1) v primerih, ko sodišče odpravi akt, ki ni upravni akt, in ko državni organ torej
ni odločal o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, ni mogoče razbrati, da državni organ ne bi
smel izdati novega posamičnega akta, potem ko je bil le-ta odpravljen. Razlaga zavezanca je po mnenju
komisije pravno nevzdržna, saj bi to pomenilo, da državni organ, ki je zavezan voditi nek postopek, le-tega
sploh ne more zaključiti v primeru/potem, ko je bil njegov akt odpravljen.
Dolžnost prijave premoženjskega stanja neodvisni nadzorni instituciji s pristojnostmi nadzora nad
premoženjem funkcionarjev in določenih drugih kategorij zavezancev tudi po mednarodnih pravnih in
etičnih standardih predstavlja pomemben institut omejevanja korupcije (v preventivnem in represivnem
smislu) ter krepitve integritete, transparentnosti in zaupanja v pošteno, kvalificirano in odgovorno
opravljanje javne funkcije. V različnih oi:Jiikah ln obsegu tako ta institut poznajo in ga uporabljajo v večini
evropskih in drugih demokratičnih državah. Republika Slovenija (RS) je bila ena prvih tranzicijskih držav, ki
je ta institut uvedla že leta 1992, najprej za poslance Državnega zbora RS, nato pa celoviteje s sprejemom

KPK. Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana

INTEGRITET A, ODGOVORNOST,

anti.korupdja@kpk·ts.si 1 www.kpk·rn.si

VLADAVINA PRAVA

tel: 01400 5710 /fax:. 01 478 84 72

6/16

ZPKor leta 2004 za vse funkcionarje na državni in lokalni ravni, ko je nadzorni organ za nadzor nad
premoženjskim stanjem postala komisija. Z uveljavitvijo ZlntPK leta 2010 je bil sistem nadzora nad
premoženjskim stanjem javnih funkcionarjev dopolnjen, vendar je v osnovi ostal enak. Do leta 2012, ko je
komisija uvedla sistem prijave premoženjskega stanja preko elektronskega obrazca ter elektronsko
izmenjavo podatkov s takratno Davčno upravo Republike Slovenije (DURS), sta bila poročanje in nadzor v
celoti "papirnata". Odkar RS na normativni ravni pozna institut nadzora nad premoženjskim stanjem
funkcionarjev, je bilo zaznano izjemno malo kršitev, saj je bil nadzor- zaradi različnih razlogov- relativno
neučinkovit. Kot takega so ga ocenile tudi različne mednarodne organizacije (Svet Evrope, OECD, Svetovna
banka). Tudi pričujoči nadzori in nadzori, izpeljani v preteklosti, so pokazali na vrsto slabosti zakonskega in
institucionalnega okvirja, ki to področje ureja, na kar je komisija večkrat tudi javno opozorila.
Cilj nadzora nad premoženjskim stanjem po ZlntPK in prej po ZPKor je spremljanje in preverjanje, ali je
zavezanec pravilno in celovito prijavil svoje premoženjsko stanje in njegove spremembe v skladu s svojimi
zakonskimi dolžnostmi ter s tem tudi ugotavljanje morebitnega nesorazmernega ali nepojasnjenega
povečanja premoženja oziroma morebitne razlike med dejanskim in prijavljenim premoženjem. ZlntPK v 2.
odstavku 45. člena izrecno določa, da je v primeru suma nesorazmernega povečanja ali nepojasnjenih razlik
v premoženju dokazno breme oziroma dolžnost pojasnjevanja izvora premoženja na zavezancu.
ZlntPK glede nadzora nad premoženjskim stanjem ureja in določa dve vrsti postopkov, ki sta med seboj
povezana:
preverjanje resničnosti, točnosti in popolnosti podatkov ter navedb zavezancev na obrazcih za
poročanje podatkov o premoženjskem stanju in
ugotavljanje skladnosti vrednosti dejanskega premoženja, ki je osnova za odmero davčnih obveznosti,
ter vrednosti prijavljenega premoženja in ugotavljanje nesorazmernega povečanja premoženja glede
na njegove dohodke iz opravljanja funkcije ali dovoljene dejavnosti v času od zadnje prijave
premoženja. Pri tem časovni termin »od zadnje prijave« iz prvega odstavka 45. člena ZlntPK ne
pomeni, da se nanaša na vsakokratno zadnjo posredovano prijavo, saj bi lahko zavezanec na ta način s
prijavo premoženjskega stanja komisiji dejansko »legaliziral« tudi neprijavljeno nesorazmerno
povečano premoženje oziroma premoženje, ki ne izhaja iz njegovih legalno pridobljenih in prijavljenih
prihodkov v času trajanja funkcije. To bi bilo v popolnem nasprotju z namenom instituta nadzora nad
premoženjskim stanjem, ki se po izrecni določbi 3. točke 2. člena ZlntPK izvaja zaradi vzpodbujanja in
krepitve transparentnosti v procesih in postopkih izvrševanja javne oblasti, pri opravljanju javnih
funkcij in pri upravljanju javnih zadev. V času, ko je posameznik zavezanec za poročanje o svojem
premoženjskem stanju in vmesno oziroma dopolnilno poroča komisiji, gre torej za dopolnitve prijave
premoženjskega stanja oz.

sporočanje

sprememb v premoženjskem stanju.

Nadzor nad

premoženjskim stanjem je smiseln, učinkovit in upravičen in legitimen le, če zajame celoten čas, odkar
je zavezanec na javni funkciji oziroma odkar protikorupcijska zakonodaja ta nadzor omogoča, zato
komisija tudi v tem poročilu uporablja datumsko padajoči vrstni red prijav premoženjskega stanja in
kot zadnjo v vrsti šteje prijavo, ki jo je zavezanec podal ob nastopu funkcije.
Komisija nadalje pojasnjuje, da branje prvega odstavka 45. člena ZlntPK na način, da se lahko preverja le
nesorazmerno povečanje premoženja od datumsko najkasnejše prijave premoženja, ni smiselno oziroma ne
odraža namena zakonodajalca, ki ga je ta izkazal z umestitvijo določb o nesorazmerno povečanem
premoženju in njegovih posledicah v ZlntPK. Ob takem branju zakona bi zavezanec z vsakokratno prijavo

KPK, Duna�lol cesta 56. 1000 ljubljana

teL01400 5710 llax:. 0147884 72
antLkorupciJa:@kpk-tS.si ! www.kpk·rs,si

7116

INTEGRITET!\, ODGOVORNOST,
VI.ADAVINA PRAVA

premoženjskega stanja dejansko, vsaj glede postopkov pred komisijo, legaliziral vse poprej pridobljeno
premoženje, četudi je bilo pridobljeno iz neznanih virov in/ali nezakonito. V tem delu je potrebno uporabiti
tudi teleološko (namensko) metodo razlage, ki določa pomen posameznih izrazov v pravnem določilu glede
na namen, ki ga to določilo ima, saj se da le na ta način razložiti in uporabiti besedilo prvega odstavka 45.
člena ZlntPK kot v sebi sklepčna logično enoto. Komisija se je torej glede časovnega okvira nadzora v delu,
ko se je preverjal sum nesorazmerno povečanega premoženja, držala okvirjev, določenih v prvem odstavku
45. člena ZlntPK, s tem, da je uporabila padajoči vrstni red prijav premoženjskega stanja (in sicer do časa, ko
je zavezanec prvič pridobil status poklicnega funkcionarja). Za zbiranje podatkov pa je komisija v tem delu
uporabila pooblastila iz 16. člena ZlntPK, ki se nanaša na celoten spekter njenih zakonskih nalog (kamor sodi
tudi nadzor nad premoženjskim stanjem).
Z vidika materialnopravnih podlag je komisija ravnanje glede prijave premoženjskega stanja presojala po
zakonu, ki je veljal v času nastanka posamezne obveznosti v zvezi s prijavo premoženjskega stanja. Za čas
od dne 30. 1. 2004 do dne S. 6. 2010 je kot relevanten materialnopravni predpis upoštevan takrat veljavni
ZPKor, ki je to materijo urejal v členih 32. - 39., v času od dne s. 6. 2010 dalje pa veljavni ZlntPK, ki to
materijo ureja v členih 41. - 46. Procesnopravno je komisija nadzor izvedla po določbah ZlntPK (vključno z
uporabo pooblastil iz 16. člena tega zakona), saj je bil postopek nadzora pričet po uveljavitvi tega zakona.
Postopek nadzora nad premoženjskim stanjem zavezanca je bil del postopka nadzora nad premoženjskim
stanjem predsednikov vseh parlamentarnih strank, ki se je pričel po sklepu senata komisije o izvedbi
nadzora nad premoženjskim stanjem takratnih predsednikov parlamentarnih strank, ki je bil sprejet na seji
komisije dne 19. 1. 2012. Ob sprejetju navedenega sklepa so bili vsi takratni predsedniki parlamentarnih
strank tudi poklichi funkcionarji, ki so na različnih najvišjih državnih in/ali lokalnih funkcijah že dlje časa,
zato ne more biti dvoma, da so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, posledično pa tudi subjekti za
nadzor nad premoženjskim stanjem, ki je v pristojnosti komisije. Nadzor je bil za vsakega zavezanca posebej
izveden le za obdobje, v katerem (nepretrgoma) opravlja javne funkcije, na podlagi katerih je zavezanec za
prijavo premoženjskega stanja skladno z določbami ZlntPK (oziroma prej veljavnega ZPKor). Ob tem
komisija dodaja, da je zavezanec te argumente izpostavljal že v sodnem postopku, v katerem je izpodbijal
Zaključno poročilo komisije, vendar sodišče ni ugotovilo, da bi bilo to lahko karkoli sporno, dejstvo namreč
je, da je zavezanec poklicni funckionar in s tem zavezanec za prijavo premoženjskega stanja.
Navedbe zavezanca, da je bila komisija skladno z določili ZPKor (člen 39) dolžna pozvati zavezanca na
dopolnitev prijave premoženja, v kolikor bi ocenila, da je bila prijava premoženskega stanja kakorkoli
pomanjkljiva, komisija pojasnjuje, da tako ZPKor kot ZlntPK komisije ne zavezujeta, da sprotno za
zavezance, ki ji jih je več tisoč, preverja, ali so dosledno izpolnili obrazec in jih poziva k dopolnitvi. Na to
mora vsak zavezanec paziti sam, komisija pa v okviru nadzorov nad premoženjskim stanjem ugotavlja, ali so
podatki

na

obrazcih za poročanje podatkov o premoženjskim stanjem, ki so jih sporočil sami zavezanci,

usklajeni s podatki iz uradnih evidenc, kot seveda tudi, ali je zavezanec izpolnil svojo obveznost poročanja.
Kar zadeva navedbe zavezanca, da bi morala komisija zaradi domnevnih kršitev sprožiti le prekrškovni
postopek, komisija pojasnjuje, da lahko poleg postopkov, ki jih opredeljuje ZlntPK, vodi tudi postopke o
prekršku, če je seveda kršitev materialne določbe predvidena kot prekršek. Iz ZlntPK nesporno izhaja, da je
prekrškovni postopek zgolj del celovitega nadzora nad premoženjskim stanjem (poleg ugotavljanja
morebitnega nesorazmernega povečanja premoženja). Komisija je bila ne samo upravičena, ampak tudi
dolžna izvesti svoje nadzorstvene pristojnosti nad premoženjskim stanjem, nadalje pa je upravičena
oziroma dolžna uvesti tudi postopek o prekršku po uradni dolžnosti, in sicer na podlagi dejstev,

KPK. Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana
lel.: 01400 5710/fax:. 0147$ 64 72
anti.korupcija@kpk·rs.si 1 www.kpk·rs.si
8/16

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,
VLADAVINA PRAVA

ugotovljenih v predmetnem postopku (nepopolni podatki o premoženjskem stanju, opustitve prijave
premoženjskega stanja in sprememb premoženjskega stanja).

V postopku preverjanja suma nesorazmerno povečanega premoženja, skladno s prvim odstavkom 45. člena
ZlntPK, velja obrnjene dokazno breme, kar pomeni, da je iniciativa dokazovanja virov oziroma izvora
premoženja na zavezancu, ki mora komisiji predložiti verodostojna, razumljiva, preverljiva ter korektna
(resnična) pojasnila in dokumentacijo v zvezi s svojim premoženjskim stanjem oziroma viri premoženja, ki
niso razvidni iz komisiji dostopnih evidenc in podatkov. Zavezanec je bil tekom postopka večkrat pozvan k
temu, da pojasni/razjasni odprta vprašanja v zvezi s svojim premoženjskim stanjem, kar pomeni, da mu je
bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah v zvezi s tem.

D. MNENJE V KONKRETNEM PRIMERU
Komisija je ugotovila, da je zavezanec v času med

17. 11. 2006 in 24. S. 2012 večkrat kršil ZPKor in od S. 6.

2010 dalje tudi določbe ZlntPK o obveznosti sporočanja podatkov o svojem premoženjskem stanju.
Na podlagi primerjave dejanskega premoženjskega stanja zavezanca, ki ga je v nadzoru ugotovila komisija,
in premoženjskega stanja, kot izhaja iz njegovih prijav komisiji, je komisija nesporno ugotovila, da je
zavezanec v času opravljanja svoje funkcije od leta

2006

sistematično opuščal svojo zakonsko dolžnost

celovite in pravočasne prijave premoženjskega stanja oziroma sprememb skladno z zakonom.

Zavezanec tako komisiji ni prijavil ali ni prijavil v zakonskem roku naslednjega premoženja oziroma
sprememb
premoženjskega stanja:

v zakonskem roku ni prijavil lastništva dela nepremičnin, ki jih je imel v lasti že leta
zato moral po

2006 in bi jih

37. členu ZPKor prijaviti komisiji že s prvim obrazcem za poročanje, ki ga je oddal leta

2006 ·te nepremičnine je zavezanec prijavil šele v predvolilnem obdobju leta 2011;

v zakonskem roku ni prijavil lastništva vrednostnih papirjev, in sicer delnic Luke Koper, ki bi jih
moral po

37. členu ZPKor prijaviti najpozneje v 30 dneh po prejemu dohodninske odločbe za leto

2007- te vrednostne papirje je zavezanec prijavil šele v predvolilnem obdobju leta 2011;

ni prijavil lastništva in poslovanja z vrednostnimi papirji KRKE v obdobju od leta

2007 do leta 2009,

katerih vrednosti so presegale mejno vrednost za poročanje o spremembah premoženjskega stanja
skladno z drugim odstavkom 37. člena ZPKor;

ni prijavil razpolaganja z gotovino, položeno na transakcijski račun pri bankah v višini 29.500 EUR v
letu

2007,

kar je bil zavezanec, skladno z drugim odstavkom

sporočiti najpozneje v

KPK, Dunajska casta 50, 1000 Ljubljana
wl.: 01 400 5710 /fax:. Of 47884 72
ani.k!JNpCl]a@kpi.Hs.si 1 www.kpk·n.si
9il6

37.

člena ZPKor, komisiji dolžan

30 dneh po prejemu dohodninske odločbe za leto 2007;

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,
VLADAVINA PRAVA

ni prijavil razpolaganja/pridobitev denarnih sredstev, ki po ugotovitvah komisije izhajajo iz nakazil
različnih pravnih oseb kot poplačilo dolga, kar je bil po ZPKor in od dne 5. 6. 2010 po ZlntPK dolžan
storiti:
o

v letu 2007 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini cca 167.000 EUR za preteklo

o

v letu 2008 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini cca 631.000 EUR za preteklo

koledarsko leto (preračunano iz SIT);
koledarsko leto;
o

v letu 2009 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini cca 304.000 EUR za preteklo
koledarsko leto;

o

v letu 2010 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini cca 361.000 EUR za preteklo
koledarsko leto;

o

v letu 2011 ni poročal sprememb denarnih sredstev v višini cca 273.000 EUR za preteklo
koledarsko leto.

Zavezanec bl se kot javni funkcionar mogel in moral zavedati, da z opustitvijo dolžnega sporočanja
podatkov o premoženjskem krši določbe prej veljavnega ZPKor in pozneje ZlntPK. Tako ravnanje predstavlja
neposredno kršitev zakona s področja prijave premoženjskega stanja, hkrati pa gre tudi za ravnanje v
nasprotju z dolžno integriteto javnega funkcionarja, ki ni zgolj abstraktna-etični pojem in stvar morale
posameznika, ampak gre za enega temeljnih etičnih standardov v javnem življenju, od leta 2010 pa
integriteto izrecno opredeljuje in zahteva tudi ZlntPK.
Soočen s to ugotovitvijo je na razgovoru pred komisijo zavezanec zgolj pojasnil, da ni vedel, da mora te
spremembe sporočati komisiji, ter obenem izrazil mnenje, da se njegovo premoženje glede na prijavo iz leta
2006 ni povečalo.
Zavezanec je v svoji izjavi navedel, da ob prvi prijavi svojega premoženjskega stanja res ni navedel lastništva
vseh nepremičnin in delnic Luke Koper, vendar v zvezi s tem izpostavlja, da je z dopisom z dne 29. 11. 2011
komisijo obvestil, da je pri prvi prijavi premoženja naredil napako ter pomotoma ni navedel vseh zemljišč, ki
se nahajajo okoli njegove hiše. Z istim dopisom je komisijo tudi obvestil o lastništvu vrednostnih papirjev
KRKG Krka (20 delnic) ter LKPG Luka Koper (980 delnic). Nadalje pojasnjuje, da je glede vrednostnih papirjev
Krke potrebno pojasniti, da je bila vrednost KRKG Krka na dan 20. 1. 2012 (datum prijave premoženjskega
stanja) po podatkih Ljubljanske borze 48,80 EUR. Glede na dejstvo, da ima v lasti 20 delnic, to pomeni, da je
njihova skupna vrednost znašala 976 EUR. Vrednost delnic LKPG Luka Koper je na dan 20. 1. 2012 znašala
7,39 EUR. Glede na dejstvo, da ima v lasti 980 delnic Luke Koper, je njihova skupna vrednost znašala
7.242,10 EUR. Zavezanec navaja, da je pri tem potrebno pojasniti tudi to, da iz elektronskega obrazca za
prijavo premoženjskega stanja (tč. 13) izhaja, da je bil dolžan prijaviti le podatke o vrstah in vrednosti
vrednostnih papirjev, če njihova skupna vrednost, v času prijave premoženjskega stanja, presega vrednost
10.000 EUR. Glede na dejstvo, da v konkretnem primeru citirani pogoj ni bil izpolnjen, so očitki v tej smeri
povsem neutemeljeni.
Komisija kot neutemeljene izpostavlja navedbe zavezanca o lastništvu vrednostnih papirjev KRKG Krka (20
delnic) ter LKPG luka Koper (980 delnic), in sicer da je bila vrednost navedenih delnic na dan 20. 1. 2012
{datum prijave premoženjskega stanja) po podatkih Ljubljanske borze 976 EUR (KRKG Krka) oziroma
7.242,10 EUR (LKPG Luka Koper). Zavezanec si napačno razlaga okoliščine, povezane s prijavo

KPK, Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana
t•l.: 01 400 57101 fax:. 01478 84 72
anti.korupcija@kpk-rs.si 1 www.kpk·rs.si
10116

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,
VLADAVINA PRAVA

premoženjskega stanja, saj je potrebno ugotavljati vrednost določenega premoženja, ki ga je glede na
vrednost potrebno prijaviti komisiji, v obdobju, ko je to dejstvo nastopilo - konkretno v letih
vrednostne papirje LKPG Luka Koper) oziroma

2007 (za

2007 do 2009 (za vrednostne papirje KRKG Krka). Takrat je

namreč premoženje zavezanca v zvezi z vrednostnimi papirji preseglo zakonsko vrednost, določeno za
obvezno poročanje sprememb o premoženjskem stanju po ZPKor. Ob tem je potrebno še pojasniti, da bi
moral zavezanec v skladu z

31. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZlntPK·B prijaviti tako vse

lastniške vrednostne papirje, ne glede na njihovo vrednost (g!.

8. alinejo prvega odstavka 42. člena ZlntPK),

katerih lastnik je bil na dan poročanja podatkov o premoženjskem stanju, to je na dan

20. 1. 2 012, ostale

vrednostne papirje pa je treba prijaviti le, če njihova skupna vrednost (v to vrednost je treba všteti tudi
delnice, ki morajo biti sicer prijavljene ločeno) presega vrednost

10.000 EUR (gi. 14. alinejo prvega odstavka

42. člena ZlntPK). Navedbe zavezanca glede razumevanja njegovih zakonskih obveznosti zato po mnenju
komisije niso samo neutemeljene in neprepričljive, ampak tudi zavajajoče, saj je težko sprejeti dejstvo, da
univerzitetni diplomirani ekonomist, kar je zavezanec po izobrazbi, ne loči med lastniškim! in drugimi
vrstami vrednostnih papirjev.

Zavezanec je v nadzorovanem obdobju med
cca

17. 11. 2006 in 24. S. 2012 pridobil dohodke v skupni vrednosti

2.990.000 EUR. Kot izhaja iz finančne analize odhodkov in prihodkov zavezanca, tekoča poraba

zavezanca bistveno presega višino njegove plače oziroma dohodkov, ki jih prejema kot župan Mestne
občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL). Npr. v letu

2009 je zavezanec prejel cca 32.000 EUR neto plače, v

istem letu pa je (glede na odlive iz TRR) porabil cca

370.000 EUR, kar pomeni, da je za financiranje svojih

življenjskih stroškov porabil mnogo več, kot je znašala njegova funkcionarska plača. To samo po sebi ni
sporno, če ni obremenjeno s korupcijskimi tveganji in ima funkcionar neodvisen in transparenten dodaten
vir premoženja. V tem primeru po ugotovitvah komisije ni tako. ln to ne samo zaradi ne poročanja teh
sprememb komisiji. Glavni vir premoženja in prihodkov zavezanca predstavlja prav vračanje dolga
zavezancu na podlagi posojilne pogodbe med družinskim podjetjem Electa in zavezancem (terjatev do
ELECTA HOLDING v višini

1.884.300.000 SIT, terjatev do ELECTA INŽENIRING v višini 1.526.323.873 SIT).

Dodatno je ugotovljeno, da posredni ati neposredni vir poplačil dolga zavezanca v določenem delu
predstavlja tudi podjetje, ki veliko posluje z MOL. Po ugotovitvah komisije je zavezanec v nadzorovanem
obdobju največji del sredstev prejel od pravnih oseb (Electa, d. o.o., Electa naložbe, d.o.o. in KLM, d.d.), ki so
lastniško in osebno povezane z družino zavezanca. Od tega cca

1.500.000 EUR od podjetja Electa, d.o.o., cca

580.000 EUR od Electa naložbe, d.o.o. in cca 280.000 EUR od KLM, d.d. {oziroma potem d.o.o.). Večino
omenjenih sredstev je zavezanec torej prejel neposredno ati posredno od podjetja Electa, d.o.o. v družinski
tasti.

Zavezanec v svoj izjavi navaja, da denarna sredstva, ki jih kot sporna označuje komisija, izvirajo iz naslova
poplačila posojila družbi ELECTA INŽENIRING, d.o.o, Navaja, da je terjatev do c!tirane gospodarske družbe
prijavil že ob prvi prijavi premoženjskega stanja, kar v konkretnem primeru niti ni sporno. S poplačilom
terjatve, ki je bila mimogrede tudi neobrestovana, na noben način ni prišlo do spremembe v njegovem
premoženjskem stanju. Tako izhaja tudi iz strokovnega mnenja KPMG. Vračilo posojila tudi na noben način
ni imelo vpliva na osnovo za odmero njegovih davčnih obveznosti, saj je bilo le·to podano brezobrestno, kar
je razvidno iz same posojilne pogodbe. V tej zvezi je v celoti zgrešeno pravno razlagovanje, da terjatve ni
mogoče enačiti z denarnimi sredstvi na transakcijskem računu. Pojem premoženja namreč ne obsega samo
stvari (lastninske pravice na stvareh), temveč tudi druge (torej vse) premoženjske pravice, katerih imetnik je
lahko posameznik.

KPK Ounajskll cesta 56. 1000 ljubljsoa
tel:01400 57101 !l!x:. 01478 8472
anti.k0l'Uf)Cfj-3:@kpk·rs.si 1 WMV.kpk-rs.sl
11i16

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,
VlADAVINA PRAVA

Komisija v zvezi z navedenim pojasnjuje, da se je tekom postopka ukvarjala z vprašanjem, ali je zavezanec
prijavil spremembe premoženjskega stanja oziroma komisija zavezancu ni očitala neprijave povečanja
premoženja, ampak opustitev dolžne prijave oziroma neprijavo spremembe denarnih sredstev. Dejstvo je,
da vračilo posojila pomeni spremembo premoženjskega stanja v smislu določb ZPKor in ZlntPK. Z vidika
korupcijskih tveganj in pričakovane Integritete zavezancev ZlntPK je pomembno tudi dejstvo, da nakazila
oziroma prejeta sredstva na transakcijski račun zavezanca, za katere trdi, da gre za vračilo posojila, nakazuje
tudi gospodarski subjekt, ki je sicer v lasti dolžnika, a v resnici ni pogodbeni posojilojemalec-dolžnik
zavezanca.
Morebitno nepoznavanje zakonskih obveznosti in dolžnosti ne more biti opravičljiv razlog za kršitev zakona.
če bi zavezanec katero od prejetih nakazil pozabil ali iz katerega drugega razloga o njem ne bi poročal
oziroma bi poročal z zamudo, bi komisija njegovo pojasnilo z razumevanjem sprejela v proučitev. Ker tega ni
bilo, komisija navedbe zavezanca v tem delu utemeljeno ocenjuje kot nezadostne in kot sistematičen
pristop k izogibanju prijavljanja sprememb v premoženjskem stanju. V nasprotju z njegovimi trditvami je
komisija ocenila, da se je zavezanec svojih zakonskih dolžnosti poročanja zavedal že takrat, ko je leta 2006
prvič oddal prijavo premoženjskega stanja, naslednjič je to sicer storil (spet nepopolno) šele v predvolilnem
času leta 2011, ko je postalo vprašanje premoženja kandidatov ena osrednjih predvolilnih tem, oboje pa
dokazuje, da se je zakonske dolžnosti pri nadzoru premoženja zelo dobro zavedal. Pri tem je komisija
dodatno upoštevala, da je zavezanec po izobrazbi ekonomist ln je bil dolga leta vodilni menedžer v velikih
gospodarskih subjektih, kjer je upravljal ali nadzoroval upravljanje s finančnimi sredstvi, tako da so mu
standardi transparentnega, odgovornega in poštenega finančnega poslovanja tudi iz tega obdobja zelo
dobro znani oziroma bi mu morali biti znani. Komisija prav tako ne dvomi, da se zavezanec zaveda in pozna
kvalitativno ter vsebinsko razliko med terjatvijo (dolgom) na eni strani in njenim poplačilom, ki privede do
realne spremembe v premoženju, na drugi strani.
Oseba z vsemi temi lastnostmi in znanjem se po mnenju komisije ne more verodostojno sklicevati na to,
kako je mislila oziroma verjela, da večje zneske, ki jih je poleg plače skupaj prejela na svoje bančne račune v
času opravljanja funkcije, ni sprememba premoženja, katere je kot javni funkcionar dolžna prijaviti komisiji,
ki je po zakonu zadolžena za nadzor nad premoženjskim stanjem javnih funkcionarjev.
Spričo ugotovljenih kršitev zakonske dolžnosti poročanja pridobivanja/sprememb denarnih sredstev, je
zavezanec sam vzpostavil utemeljen dvom v zakonitost in transparentnost svojega premoženja,
pridobljenega v času opravljanja javne funkcije. V zvezi s tem komisija ugotavlja, da je zavezanec ravnal v
nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo - integriteto javnega funkcionarja in uradne osebe
pri preprečevanju ter odpravljanju tovrstnih tveganj, ki ogrožajo integriteto javne funkcije in zaupanje
javnosti v institucijo, v kateri to funkcijo opravlja (ZintPK, člen 4, točka 3).
Opustitve dolžnega poročanja s strani zavezanca predstavljajo tveganje za korupcijo, nasprotje Interesov ter
druga nezakonita ali neetična ravnanja.
Komisija je med nadzornim postopkom tudi ugotovila ponavljajoč vzorec, po katerem je zavezanec v letih
2010 in 2011 večkrat dosegel oz. se približal odobrenemu limitu negativnega stanja na osebnem TRR in je
bil torej pred tem, da njegov osebni TRR postane nelikviden. V takšnih primerih je zavezanec vedno prejel

KPK. Dunajska costa 56, 1000 ljubljana
tet: 01 400 5710 1 fax:. 01 478 64 72
anti.kornpclja@kpk·r.;.si lwv.w.kpk·rs.si
12116

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,
VLADAVINA PRAVA

večje nakazilo od družbe Electa, d.o.o. ali KlM, d.o.o. Komisija je pri tem v dveh primerih ugotovila tesno
časovno povezanost med doseganjem limita na TRR zavezanca, odhodki podjetja Grep, d.o.o., ki posluje z
MOl, in prihodki na osebni TRR zavezanca. Z vidika ocenjevanja korupcijskih tveganj, integritete javne
funkcije in institucije ter tveganja za nasprotje interesov je pri tem pomemben podatek, da je MOl od leta

2.010 do leta 2012 s

podjetjem Grep, d.o.o. poslovala v skupni vrednosti cca

16.180.000 EUR.

Preverjeni podatki in dejstva potrjujejo, da je zavezanec v štirih mesecih leta
prejel več nakazi! v skupnem znesku

208.000

2011

kot končni prejemnik

EUR iz zaporednega oz. verižnega prenakazovanja

(kolobarjenja) finančnih sredstev med računi gospodarskih subjektov, pri čemer se je denarni tok pričel pri
podjetju Grep, d.o.o., ki posluje z MOL Ker so v bili v verigo vpleteni gospodarski subjekti v vplivnem
poslovnem krogu podjetja Electa, ki je v lasti družinskih članov zavezanca, so tveganja za korupcijo,
nasprotje interesov ter druga nezakonita in neetična ravnanja v danem primeru očitna ter izrazita. Komisija
ugotavlja, da je v letu

2011 v sistemu

Electa zmanjkalo likvidnih sredstev, hkrati pa je (skoraj) nelikviden na

svojem osebnem računu postal zavezanec.

V

tem primeru je likvidna sredstva, ki so delno končala na

osebnem TRR zavezanca, zagotovilo podjetje Grep, d.o.o.

V postopku nadzora je komisija ugotovila dva primera, ko je v istem dnevu po nakazilu, ki ga je izvršil Grep,
d.o.o., večja vsota denarja po verižnih transakcijah prek drugih podjetij končala na osebnem računu
zavezanca. Prvi je primer z dne

15. 4. 2011, ko je prek veriženja (Grep-Baza Dante-KlM·Zoran Jankovič) isti

40.000

dan zavezanec na TRR prejel

EUR. Drugi je primer z dne

26. 8. 2011,

ko je prek iste verige isti dan

zavezanec na TRR prejellOO.OOO EUR.

Skupno je bilo v obdobju od

15. 4. 2011 do 26. 8. 2011

-

torej v obdobju štirih mesecev- po opisani verigi

transakcij na račun podjetja KLM, d.o.o. nakazanih cca
zavezanec na svoj osebni račun od KLM, d.o.o. prejel

570.000

208.000

EUR.

V

istem časovnem obdobju je

EUR. Pri večini omenjenih nakazil je bila

rubrika >>namen« prazna, pri nekaterih je zabeleženo »asignacija electa - vračilo kredita<<. Podjetje KLM,
d.o.o. v tem času ni razpolagala z drugimi omembe vrednimi likvidnimi sredstvi oziroma so ostali prilivi
zanemarljivi v primerjavi s prilivom, ki izvira iz podjetja Grep, d.o.o. Z vidika korupcijskih tveganj in tveganj
za nastanek nasprotja interesov je relevanten podatek, da je do teh transakcij prišlo običajno neposredno
za tem, ko je zavezancu zmanjkalo denarja na njegovem osebnem TRR in ni bil sposoben plačati niti
osnovnih življenjskih stroškov (elektrika, komunala, R1V naročnina ipd.); slednje je po ugotovitvah komisije
poravnal takoj po prejemu denarja iz omenjenih virov.

Komisija na podlagi pridobljenih podatkov ugotavlja, da je družba Baza Dante, d.o.o. družbi Grep, d.o.o. dne

24. 1. 2012 nakazala 1.000.000 EUR kot vračilo posojila in istega dne še 41.700 EUR kot plačilo obresti.

Baza

Dante, d.o.o. je omenjena sredstva prejela istega dne od podjetja E-gradnja, d.o.o. iz Zagreba, katerega
Komisija v okviru svojih pristojnosti ni ugotavljala načina, kako je podjetje E­
gradnje, d.o.o. prišlo do omenjenih sredstev za vračilo.

Soočen z omenjenimi dejstvi, je zavezanec na razgovoru na komisiji pojasnil, da ga ne zanima in da ne ve,
od kje in na kakšen način podjetja, povezana s sinom, dobijo denar za poplačilo dolga, kadar ga potrebuje.
Da pa je prepričan, da je vse zakonito, da za vse obstajajo pravne podlage, posojilne pogodbe, asignacije
ipd.; predvsem pa, da vse postopke na MOL vodijo zakonito in transparentno. Komisija tovrstnega
pavšalnega zagovora ne more sprejeti. Tak zagovor je morebiti razumljiv v kazenskem postopku z vidika

KPK. Dunajska cesta W. 1000 Ljubljana
t•l.: 01 400 57101fax:. 01 478 84 72
anti.<orupci)a@kpk-ro.si 1 VAW�.kpk·n.si
13/Hi

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,
VLADAVINA PRAVA

posameznega obdolženca, ne pa od javnega funkcionarja v postopku nadzora nad premoženjskim stanjem
pred komisijo in katerega ravnanja so neločljivo povezana z integriteto in javnim zaupanjem v institucijo, ki
jo vodi ter predstavlja.
V pisnem pojasnilu, ki ga je zavezanec posredoval

pojasnilo - podjetja Electa, d.o.o.,

po opravljenem razgovoru, je priložil tudi
ki pravi, da je »družba Electa, d.o.o. drulbi

Baza Dante, d.o.o. izstavi/o za 2.222.514,92 EUR faktur (prodaja nepremičnin) in del plačil teh faktur je bil
na podlagi asignacije izveden na TRR druibe KLM, d.o.a.. Prav tako je druiba Electa, d.o.o. večkrat odobrila
posojilo družbi Baza Dante, d. o. o. in večji del vračil posojil je bil na podlagi asignocije izveden na TRR družbe
KLM, d. o. o.« Priloženo pojasnilo Damijana Jankovica še pravi: »Dejstvo je, da se je v obdobju od 29. 3. 2010
do 20. 1. 2012 velik del plačilnega prometa družbe Electa, d.o.o. na podlagi osignacij izvajal preko družbe
KLM, d. o. o., toko, do je tudi zavezanec Zoran Jankovič del vrnjenih posojil s strani drulbe Electa, d. o. o. prejel
iz računa KLM, d.o.o. Poudarjam, do Zoran Jankovi(; s strani druibe KLM, d.o.a. ni prejel nikakršnih
prihodkov ali posojil, še več, do družbe KLM, d.o.o. na dan 31. 12. 2011 iz nos/ovo danih posojil izkazuje
terjatev v višini 1 . 292.373,84 EUR. Ta sredstvo so bila družbi KLM, d.o.o. na podlagi asignocij izplačana
direktno s strani družbe Electa, d. o. o.«. Iz navedenega pojasnila izhaja, da je nakazila zavezancu od podjetja

KLM, d.o.o. mogoče smiselno enačiti z nakazili od podjetja Electa, d.o.o.
Komisija na podlagi vseh omenjenih dejstev in okoliščin ugotavlja ponavljajoč! se vzorec, da podjetja v
vplivnem krogu družinskega podjetja Electa, d.o.o. na osebni TRR zavezanca po naročilu zavezanca v obliki
delnega poplačila dolga izvajajo denarne transakcije, kadar je zavezančev osebni račun blizu nelikvidnosti.
Kot pojasnjeno že zgoraj, je zavezanec na razgovoru pred senatom komisije povedal, da kadar potrebuje
denar, pokliče sina, pri čemer ga ne zanima, kako podjetja iz skupine Electa, d.o.o. pridobijo sredstva, da m u
jih nakažejo. Komisija resničnosti te navedbe n e more n e potrditi, n e ovreči, saj nima pooblastil (zaslišanja,
prikriti preiskovalni ukrepi ipd.), s katerimi bi lahko ugotavljala oziroma dokazovala, da je zavezanec v
naprej seznanjen z izvorom sredstev, iz katerih dobiva poplačilo dolga, ali da morda celo izrablja svojo
funkcijo oziroma vpliv za pridobivanje teh sredstev oziroma to počne kdo od članov njegove družine.
Takšnim dejanjem oz. situacijam so se javni funkcionarji i n uradne osebe dolžni ne le izogibati, ampak jih
morajo v skladu s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo preprečevati ter odpravljati, tako kot izhaja iz

3. točke 4. člena ZlntPK, ki v skladu z namenom zakonodajalca določa, kaj pri krepitvi pravne države in
transparentnosti ter preprečevanju korupcije in nasprotja interesov pomeni in kaj zahteva načelo
integritete. Nenazadnje, zavezanec je kot poklicni župan in odgovorna oseba občine odgovoren za
preprečevanje ter obvladovanje oz. upravljanje tovrstnih tveganj tudi po določbah ZlntPK o načrtu
integritete. Zavezanec bi se zato po oceni komisije takšnim ravnanjem bil dolžan izogniti in na ta način
preprečiti nastanek upravičenega dvoma javnosti

v

lastno integriteto kot tudi integriteto javne funkcije

župana, ki jo opravlja v MOL Namen (ratio) zakonskih določb o integriteti in načrtu Integritete je namreč
tudi v tem, da zavezanci s spoštovanjem zakona in ukrepov nadzora tveganja ter očitke korupcije, nasprotja
interesov in drugih nezakonitih ali neetičnih ravnanj pri spremembah njihovega premoženja preprečujejo,
odvračajo ter jih tako učinkovito obvladujejo. V danem primeru zavezanec temu ni sledil, zakonsko dolžnost
sporočanja vseh sprememb premoženja je opustil, čeprav se je zavedal ali bi se mogel in moral zavedati, da
s tem krši zakon ln slabi zaupanje v pošteno ter odgovorno opravljanje javne funkcije oziroma nedopustno
krepi dvom v zakonito, pošteno in smotrno/gospodarno delovanje in poslovanje občine.

KPK. Dunajska costa 56, 1000 Ljubijana
tat: 01 400 5710/fax:. 01 478 84 72

anU.korupcija@kpk-rs.si / www.kpk-rs.si
14i16

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,
VLADAVINA PRAVA

Zavezanec je bil na razgovoru pred senatom komisije prav tako vprašan po izvoru gotovine, ki jo j e polagal
na svoj TRR pri Banki Koper, d.d., pri čemer je povedal, da se ne spomni točno, iz katerega vira j e v letih
2007, 2010 in 2011 prejemal gotovinska sredstva v skupni vrednosti cca 36.000 EUR, ki jih je v tem obdobju
večkrat zaporedoma polagal na svoj transakcijski račun { omenil je možnost, da je šlo za vračila posojil,
danih v ožjem družinskem krogu, vendar nadaljnjih izkazov ali dokazil ni predložil).
Nadalje je zavezanec v svoji izjavi še pojasnil, da je v letu 2007 opravil večje število gotovinskih dvigov, pri
čemer polaganje presežkov nazaj na transakcijski račun ne more biti sporno, niti ni nenavadno. Navaja, da
izključno posluje preko svojega transakcijskega računa ter ne hrani gotovine doma, v sefu itd. Navedeno
med drugim izhaja tudi iz prijav premoženjskega stanja, ko navaja, da ne razpolaga z gotovino, ki bi
presegala vrednost 10.000 EUR.
V konkretnem primeru komisija pojasnil zavezanca ne more šteti kot utemeljenih, kajti zavezanec se na

razgovoru pred senatom komisije ni spomnil, da gre v konkretnih primerih za dvige gotovine, to je pojasnil
šele v svoji pisni izjavi, ki jo je posredoval komisiji dne 29. 9. 2015. Razgovor pa je bil opravljen v letu 2012.
Glede na časovno oddaljenost dogodkov bi komisija lahko razumela pojasnila zavezanca o dvigih gotovine,
če bi ta pojasnila podal že na razgovoru pred senatom komisije v letu 2012 in ne šele v letu 2015.
Komisija nazadnje poudarja, da se pričujoče ugotovitve nanašajo le na premoženje zavezanca v Republiki
Sloveniji, saj zaradi zakonskih omejitev ni mogla preveriti morebitnega premoženja v tujini, kar bi bilo tudi v
javnem interesu transparentnega delovanja in nadzora osebnega premoženja javnega funkcionarja.
Komisija prav tako ni imela pravne podlage za pregled premoženjskega stanja družinskih članov zavezanca,
da bi lahko odpravila dvome v zakonitost virov njihovega premoženja v povezavi z izvorom premoženja
zavezanca. Bi p a bilo to v konkretnem primeru po oceni komisije vsekakor potrebno, glede na to, da je
komisija v postopku nadzora nesporno ugotovila, da se prihodki in odhodki zavezanca močno prepletajo s
premoženjem ostalih družinskih članov. S tem je bilo delo komisije v danem primeru bistveno omejeno, saj
je na podlagi ugotovljenih dejstev in tudi javno dostopnih podatkov očitno, da premoženja (prihodkov in
odhodkov) zavezanca ni mogoče v celoti obravnavati ločeno od premoženja njegove ožje in širše družine,
ker se to tesno prepleta.

Komisija je ugotovila, da takšno poslovanje javnega funkcionarja predstavlja izrazito sistemsko korupcijsko
tveganje i n resen sum kršitve 37. člena ZlntPK (»uradna oseba svoje funkcije al/ sluibe ne sme uporabiti
zato, da bl sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes«},

obenem pa opozarja, da

ravnanje (potrebna skrbnost javnega funkcionarja za zakonitost izvora prejetega denarja) močno odstopa
od standardov integritete, kot jih določa ZlntPK in ki se pričakuje od javnih funkcionarjev.

KPK. Dunajska ceslil 56. 1000 Ljubljana
tel.: 01 4005710 lfax:. Ol 478 84 72

antlirorupcija@l<pl<-rs.sl l ww...l<pk·rs.si
15116

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,
VLADAVINA PRAVA

r

***

Senat komisije je na 27. seji dne 26. 11. 2015 sprejel Zaključne ugotovitve o konkretnem primeru št. 060310/2012, ter odločil, da se objavijo skupaj z odgovorom obravnavane osebe, upoštevaje določbe zakona, ki
ureja varstvo osebnih podatkov, na spletni strani komisije (www.kpk-rs.si).
Senat komisije je odločal v sestavi: Boris štefanec (predsednik) in dr. Igor Lamberger (namestnik
predsednika). Odločitev je bila sprejeta SOGLASNO.

Boris š efanec
PR D EDN

Vložiti:
-

zbirka dok. gradiva.

KPK. Dunajska cesta 56, 1000 Ljubljana
tel.: 01 400 57101 fax:. 01 478 84 72
anti.korupdja@kpk4S sli www.kpk·rul
16116

INTEGRITETA, ODGOVORNOST,
VlADAVINA PRAVA