Kronologija reševanja vprašanja slovensko-hrvaške meje 1991 - 2010

Slovenija in Hrvaška sta letos s podpisom arbitražnega sporazuma po več kot 18 letih od osamosvojitve začrtali pot za dokončno rešitev vprašanja meje. Sledi kronologija nekaterih pomembnejših dogodkov, povezanih s vprašanjem meje. 25. junij 1991 - Slovenija je sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki določa, da so mednarodno priznane državne meje tudi meje nekdanjih republik SFRJ. 11. januar 1992 - Arbitražna komisija Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji, t.i. Badinterjeva komisija, je v mnenju ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije. 15. februar 1994 - Prvi sestanek slovensko-hrvaške diplomatske komisije za mejo, ki je bila pristojna za ugotovitev in označitev meje. Njeno delo je bilo podlaga za sporazum Drnovšek-Račan iz leta 2001. 18. maj 1994 - Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek prejme uradno pismo predsednika vlade Republike Hrvaške Nikice Valentića. V njem Valentić zatrjuje, da gre glede postavitve montažnih objektov na začasnem mejnem prehodu Sečovlje/Plovanja za nujno, a enostransko ter začasno dejanje Hrvaške, ki s tem v ničemer ne prejudicira določitev meje med državama na tem območju. Kot še zapiše Valentić v pismu Drnovšku, lahko Hrvaška objekte v roku 5 dni, vse to pa postavljajo zaradi turistične sezone. 5. oktober 1994 - Hrvaški sabor je sprejel deklaracijo, v kateri je vladi naložil, naj stori vse za zaščito hrvaške ozemeljske celovitosti južno od kanala Svetega Odorika. 28. april 1997 - Slovenija in Hrvaška sta podpisali sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops); hrvaški sabor ga je ratificiral še istega leta. Sporazum poleg lažjega režima prehajanja meje za obmejno prebivalstvo določa, da obmejno območje na kopnem obsega vse občine in naselja v širini desetih kilometrov v notranjost vsake države. 2. april 1999 - Hrvaški sabor je sprejel deklaracijo o stanju odnosov med Slovenijo in Hrvaško, v kateri je, izhajajoč iz stanja na 25. junij 1991, zavezal vlado, da mora zastopati stališče, da meja v Piranskem zalivu poteka po sredini. 29. april 1999 - Slovenska in hrvaška vlada sta nekdanjega

ameriškega obrambnega ministra Williama Perryja prosili za posredovanje pri iskanju rešitve za vprašanja meje na morju. To se je istega leta končalo brez uspeha. 27. januar 2000 - Skupina 30 poslancev iz LDS, DeSUS, ZLSD ter narodne skupnosti je vložila Sops v ustavno presojo na ustavno sodišče. To je 19. aprila 2001 ugotovilo, da je Sops v skladu z ustavo, saj ne prejudicira državne meje s Hrvaško in ni v nasprotju s temeljno ustanovno listino. 19. julij 2001 - DZ je ratificiral Sops. 19. julij 2001 - Slovenska in hrvaška vlada sta potrdili osnutek sporazuma o meji, t.i. sporazum Drnovšek-Račan, ki sta ga 20. julija 2001 tudi parafirali. V Sloveniji ga je potrdil še odbor DZ za zunanjo politiko. S sporazumom sta državi prvič določili mejo na morju, Slovenija pa je z njim ohranila status pomorske države s prostim dostopom do mednarodnih voda. Izhodišče za določitev meje na kopnem je bil ustavni zakon iz leta 1991. Meja je bila določena na Dragonji in Muri, na Trdinovem vrhu pa po polovici. Na morju je Sloveniji pripadlo kakih 80 odstotkov Piranskega zaliva, suveren dostop do odprtega morja pa je imela prek t.i. dimnika s statusom mednarodnih voda. 5. september 2001 - Sops je stopil v veljavo, v celoti pa so ga začeli izvajati 18. marca 2002. 1. oktober 2001 - Hrvaški premier Ivica Račan je zaradi nezadostne podpore sporazumu o meji v saboru, predvsem zaradi meje na morju, napovedal, da bo od sabora zahteval, naj se za rešitev vprašanja meje odloči za arbitražo. 4. september 2002 - Hrvaška je s pismom premiera Ivice Račana dokončno odstopila od sporazuma o meji, češ da je "brez pravnih učinkov" in da ne more biti podlaga za rešitev problema meje. 10. september 2002 - Slovenski in hrvaški premier Janez Drnovšek in Ivica Račan sta dosegla dogovor o vzpostavitvi začasnega režima gospodarskega ribolova v okviru Sops. Ta je začel v veljati 23. septembra 2002 in je veljal do 4. januarja 2004. 3. oktober 2003 - Hrvaški sabor je kljub protestom Ljubljane in Rima sprejel odločitev o razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) čez leto dni. 19. december 2003 - DZ je sprejel zakon o dopolnitvah pomorskega zakonika, ki je vzpostavil notranjepravno podlago za slovensko razglasitev morskih pasov. 26. november 2003 - Hrvaška je na konferenci o trajnostnem razvoju Sredozemlja v Benetkah potrdila pripravljenost na pogovore

z Italijo, Slovenijo in drugimi državami Sredozemlja o zaščitnih ukrepih na morju. 3. oktober 2004 - Hrvaški ERC je začel veljati, razen za članice EU. 10. junij 2005 - Na prvem skupnem srečanju slovenske in hrvaške vlade na Brionih je bila podpisana brionska izjava o izogibanju incidentom, v kateri sta se strani zavezali spoštovanju stanja na dan 25. junija 1991. 10. junij 2005 - V Pulju se je prvič sešla mešana zgodovinska komisija, ki sta jo vodila dr. Janko Prunk in dr. Petar Strčič. Poročili o odnosih med Slovenci in Hrvati od leta 1848 do osamosvojitve Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991 sta končali 8. junija 2007. 3. oktobra 2005 - Hrvaška je z Komisijo EU, ki je zastopala članice EU (torej tudi Slovenijo) sklenila "Pogajalski okvir" o pogajanjih za vstop v EU. okvir v 13. točki predvideva razrešitev mejnih vprašanj Hrvaške s sosednjimi državami na osnovi dobro sosedskih odnosov ter Listine OZN, vključno z napotitivijo na Mednarodno sodišče v Haagu. "Pogajalski okvir" je kot članica potrdila v imenu Slovenije tudi vlada Janeza Janše. 4. oktober 2005 - DZ je sprejel zakon o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnem pasu v Jadranu, ki je začel veljati 22. oktobra 2005. Vprašanje razmejitve cone je treba še dvostransko dogovoriti. 4. oktober 2005 - Hrvaška zunanja ministrica Kolinda GrabarKitarovič je slovenskemu kolegu Dimitriju Ruplu uradno posredovala predlog hrvaške vlade, da se vprašanje razmejitve na morju med državama prenese na mednarodno sodno telo. 15. december 2005 - V veljavo je stopil hrvaški pravilnik o ribolovnem območju, s katerim so ribolovnemu območju hrvaškega morja uradno priključili ERC, torej območje do sredine Piranskega zaliva. 5. januar 2006 - Slovenija je sprejela uredbo o določitvi slovenskega ribolovnega območja, ki obsega ves Piranski zaliv. 12. februar 2006 - Slovenski predsednik Janez Drnovšek je predlagal sklenitev začasnega sporazuma o meji, če ne bo dogovora o arbitraži ali pogajanjih. Temeljil bi na sporazumu Drnovšek-Račan, le teritorialnega dostopa na odprto morje ne bi določal. 19. junij 2006 - Slovensko zunanje ministrstvo je objavilo belo knjigo o meji med državama, ki vsebuje dokumente, ki utemeljujejo slovenska stališča. 29. junij 2006 - Predsednika Slovenije in Hrvaške Janez Drnovšek in Stipe Mesić sta na srečanju napovedala lastno pobudo o meji, če je

ne bosta oblikovali vladi. 10. julij 2006 - SLS je ob podpori SNS in poslanke madžarske narodne skupnosti Marie Pozsonec v obravnavo v DZ vložila resolucijo o meji s Hrvaško. Ker ni bila obravnavana v DZ, jo je znova vložila leta 2007, po imenovanju nove vlade pa še 29. oktobra 2008. september 2006 - Zaradi incidenta na območju Hotize na levem bregu Mure, ko je hrvaška začela graditi nasipa Kot-Hotiza in cesto do slovenskega naselja Mirišče, je Slovenija na mejo poslala posebne enote policije. 15. december 2006 - Hrvaški sabor je sprejel predlog vlade o spremembi odločbe o širitvi jurisdikcije Hrvaške na Jadranu, ki določa polno uveljavitev ERC tudi za članice EU najpozneje do 1. januarja 2008. 23. januar 2007 - Slovenija je protestirala pri Hrvaški, ker je 5. januarja v okviru podaljšanja koncesije podjetju Ina dala koncesijo za raziskave do sredine Piranskega zaliva, kjer meja še ni določena. 2. februar 2007 - Hrvaška je pripravila modro knjigo o meji s Slovenijo, ki jo je Zagreb napovedal po objavi slovenske bele knjige o meji. 2. marec 2007 - Razširjeni strateški svet za zunanjo politiko na MZZ se je dogovoril za pripravo seznama vseh sprememb, ki so se zgodile enostransko na meji med državama od 25. junija 1991. 2. april 2007 - SNS je v DZ vložil predlog resolucije o meji. 21. maj 2007 - Hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo je v uradnem listu objavilo zemljevid školjčišča, na katerem meja v Piranskem zalivu poteka po sredinski črti. Slovenija je protestirala. julij 2007 - Slovenska vlada je hrvaški vladi poslala zaupen predlog za ureditev odprtih vprašanj. O meji je predlagala posredovanje tretjega, za posrednika pa sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo. Hrvaška je v odgovoru 8. avgusta zavrnila predlagano in podprla Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, ki za Slovenijo ni sprejemljivo. 17. avgust 2007 - Predsedniki slovenskih parlamentarnih strank so na srečanju s premierom Janezom Janšo obravnavali odgovor Hrvaške in podprli posredovanje tretjega. Hrvaške parlamentarne stranke pa so na pogovorih s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem 24. avgusta podprle hrvaška stališča. 26. avgust 2007 - Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo

Sanader sta na Bledu dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. V ta namen sta se dogovorila za oblikovanje mešane komisije strokovnjakov za mejo in mednarodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi določili pravni okvir, ki bo za obe državi sprejemljiv. Komisiji sta bili ustanovljeni septembra oziroma oktobra. V okviru komisije pravnikov so ustanovili podskupino zgodovinarjev, ki naj bi pripravila poročilo o zgodovinskih okoliščinah na dan 25. junija 1991. 27. avgust 2007 - Premiera Janez Janša in Ivo Sanader sta z dogovorom na Bledu vsak v svoji državi seznanila predsednike parlamentarnih strank. Hrvaške stranke so dogovor podprle, slovenske pa ne vse. Nasprotovale so mu opozicijska LDS in SNS ter vladna SLS. 17. september 2007 - Premier Janez Janša in predsedniki parlamentarnih strank so se na sestanku dogovorili, da bo vlada pred nadaljnjimi koraki glede reševanja vprašanja meje s Hrvaško počakala na strokovna mnenja na Bledu dogovorjenih komisij. 21. december 2007 - Slovenija je z vstopom v schengenski prostor spremenila režim prehoda meje na maloobmejnem območju in zaprla 115 točk za prehod meje oz. postavila ustrezne zapore. Določila Sopsa so ostala v veljavi za prebivalce obmejnega območja. 1. januar 2008 - Hrvaška je kljub dogovoru iz leta 2004 uvedla ERC tudi za članice EU. Po vztrajnih pozivih Bruslja, pa tudi Slovenije in Italije, je 15. marca zamrznila izvajanje. 29. februar 2008 - Slovenija je pri Zagrebu z noto protestirala zaradi nezakonite prodaje ali oddaje v najem slovenskih zemljišč na levem bregu Dragonje, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zagreb je trdil, da gre za hrvaško območje. Premier Janša je 5. marca zagrozil z zamrznitvijo blejskega dogovora, OZP pa je protestiral 21. marca. Sklad je sporočil, da gre za nične dogovore. 17. april 2008 - OZP je na nujni seji potrdil izhodišča vlade za pogajanja za sklenitev posebnega sporazuma o reševanju vprašanja meje pred tretjim. To so stanje na meji na dan 25. junija 1991, odločanje o celotni meji oz. o vseh spornih točkah na meji ter v primeru predložitve vprašanja Meddržavnemu sodišču v Haagu načelo pravičnosti. 22. april 2008 - Prvo srečanje mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov. Sestala se je še 11. junija in 30. septembra 2008 ter 28. januarja 2009. Slovenska vlada je 5. marca 2009 sprejela odločitev o končanju dela slovenskega dela komisije. 26. april 2008 - Hrvaška policija je udeležencem shoda, ki ga je organiziral Zavod 25. junij, na Sečovljah preprečila odstranitev

cvetličnih korit, ki so zapirala pot do domačije Joška Jorasa na levem bregu Dragonje. Joras je zato začel gladovno stavko 30. aprila in jo po dogovoru notranjih ministrov o postavitvi zapornice končal 23. maja. Zapornico je dobil 7. junija. 13. oktober 2008 - Zunanji minister Dimitrij Rupel je Hrvaško opozoril, naj iz pristopnih dokumentov z EU umakne tista, ki prejudicirajo mejo. Zagreb je to zanikal in 11. decembra izrazil pripravljenost podpisati dvostransko izjavo, da dokumenti ne prejudicirajo meje. Ko je Slovenija hotela, da bi bila dana v okviru EU, je to zavrnil. 17. december 2008 - Predsedniki parlamentarnih strank so se na sestanku s premierom Borutom Pahorjem dogovorili, da bo vlada pripravila predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj s Hrvaško glede meje in ga predložila DZ. 19. december 2008 - Slovenija je na hrvaški pristopni konferenci zaradi prejudica meje dala zadržke na enajst poglavij. 21. januar 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v Ljubljani in nato 22. januarja v Zagrebu predstavil prvi predlog za rešitev vprašanja meje in zastoja hrvaških pogajanj z EU. Predlagal je mediacijo, oblikovanje mediacijske skupine pod vodstvom Nobelovca Marttija Ahtisaarija. Državi sta jo načelno podprli (slovenska vlada 26. februarja; hrvaška 9. marca), a nista bili enotnega mnenja o njenem mandatu. Hrvaška jo je podprla samo kot način oblikovanja predloga sporazuma o prenosu vprašanja meje pred Meddržavno sodišče v Haagu. 18. februar 2009 - DZ je sprejel sklep za zaščito slovenskih interesov ob vstopanju Hrvaške v Nato, s katerim je želel preprečiti razpis referenduma o tem vprašanju. V sklepu je zavrnil poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije ter spreminjanje stanja na dan 25. 6. 1991, "ko so slovenski organi izvajali pristojnosti v zaselkih na levem bregu Dragonje, na levem bregu Mure pri Hotizi, ter ko je Slovenija imela teritorialni stik z odprtim morjem in je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom". Izvenparlamentarna Stranka slovenskega naroda je kljub temu skušala zbrati podpise za referendum, a jih ni uspela zbrati dovolj. 24. februar 2009 - Premiera Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Ivo Sanader na prvem srečanju na Mokricah nista zbližala stališč glede reševanja vprašanja meje. 5. marec 2009 - Slovenska vlada je odločila, da slovenski del mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov o meji preneha z delovanjem. Komisija je namreč od štirih ključnih vprašanj dosegla dogovor le o izhodiščnem datumu - da bi moral morebitni forum razsojati o stanju na dan 25. junij 1991 - in da so kasnejša

enostranska ravnanja ali dokumenti brezpredmetni. 25. marec 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je na srečanju s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem predstavil nov kompromisni predlog o reševanju vprašanja meje, ki naj bi prvič vseboval ad hoc arbitražo. 22. april 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v Bruslju na srečanju s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem predstavil dopolnjen predlog, ki je predvideval oblikovanje petčlanskega arbitražnega sodišča. Hrvaška je 5. maja predlog sprejela (tudi v saboru 8. maja), Slovenija pa je v odgovoru 19. maja predlagala več dopolnil. 27. april 2009 - Zunanji ministri EU so prvič formalno razpravljali o zastoju Hrvaške na poti v EU zaradi vprašanja meje s Slovenijo. 4. junij 2009 - Predsednika Slovenije in Hrvaške Danilo Türk in Stipe Mesić sta se ob robu vrha predsednikov JVE na Cetinju zavzela za zmanjšanje napetosti v odnosih med državama. 15. junij 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je Sloveniji in Hrvaški predstavil nov, t.i. drugi Rehnov predlog, s slovenskimi predlogi deloma dopolnjen aprilski predlog, glede katerega je Slovenija dejala, da bi bil sprejemljiv. 18. junij 2009 - Hrvaška je zavrnila drugi Rehnov predlog, češ da je bil njegov aprilski "vzemi ali pusti". S tem je izstopila iz procesa pogajanj z Evropsko komisijo, kar sicer Zagreb zanika. Hrvaški premier Ivo Sanader je predlagal, naj parlamenta držav sprejmeta skupno izjavo, da noben dokument po letu 1991 ne prejudicira meje ali pa naj pravniki Evropske komisije in Sveta EU ugotovijo, ali hrvaški dokumenti res prejudicirajo mejo. 23. junij 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je dejal, da je po šestih mesecih intenzivnih prizadevanj Evropske komisije in po tem, ko so izčrpali tudi čas "podaljškov", sedaj čas, da državi sami najdeta rešitev. 23. junij 2009 - Slovenija je izrazila zadržke zaradi prejudica še pri enem poglavju v pogajanjih Hrvaške z EU - za statistiko. 30. junij 2009 - Švedski zunanji minister Carl Bildt je v imenu švedskega predsedstvo EU državi pozval k premisleku in naj se vzdržita javnih izjav. 1. julij 2009 - Hrvaški premier Ivo Sanader je odstopil s položaja predsednika vlade in vladajoče stranke HDZ. Kot enega izmed razlogov je navedel neuspeh pri napredovanju Hrvaške na poti v EU zaradi slovenske blokade.

7. julij 2009 - Na dan nastopa nove hrvaške premierke Jadranke Kosor je slovensko zunanje ministrstvo povabilo Zagreb, naj se vrne k pogajanjem na podlagi drugega Rehnovega predloga. Nadaljevanje pogajanj so slovenske parlamentarne stranke podprle na srečanju s Pahorjem 23. junija. 24. julij 2009 - Slovenija je zaradi prejudica izrazila zadržke še pri enem poglavju v hrvaških pogajanjih z EU - o prostem pretoku delavcev. 31. julij 2009 - Prvo srečanje premiera Boruta Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor v Trakošćanu na Hrvaškem. Dogovorila sta se o okviru, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanj, ki obremenjujejo državi - nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in rešitve vprašanja meje. Dogovorila sta se, da bodo podrobnosti dogovorili s tiho diplomacijo. 30. avgust 2009 - Premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar sta se ob robu Strateškega foruma Bled sestala s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem. 1. september 2009 - Premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor sta se sestala v Gdansku ob robu slovesnosti ob 70. obletnici začetka druge svetovne vojne. 5. september 2009 - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Samuel Žbogar in Gordan Jandroković, sta se v Stockholmu sestala ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU. Žbogar je dejal, da je švedskega kolega Carla Bildta prvič podrobneje seznanil s predlaganimi rešitvami, ker naj bi bilo v neki fazi vključeno tudi švedsko predsedstvo EU. 11. september 2009 - Premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, sta se na srečanju v Ljubljani dogovorila o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU in o rešitvi spora o meji s posredovanjem EU na arbitražnem sodišču ali z dvostransko pogodbo. Pogajanja o meji bosta državi nadaljevali na podlagi Rehnovega predloga iz 15. junija. Kosorjeva je poslala švedskemu predsedstvu EU izjavo, da noben dokument v pristopnem procesu Hrvaške ne prejudicira meje. Zunanji minister Samuel Žbogar je pred in po srečanju o pogovorih seznanil odbora DZ za zunanjo politiko in zadeve EU. 15. september 2009 - Hrvaško zunanje ministrstvo je potrdilo, da sta se premiera 11. septembra 2009 dogovorila za nadaljevanje pogajanj o reševanju vprašanja meje s pomočjo EU "na podlagi predloga iz 15. junija 2009," torej drugega Rehnovega predloga. 15. september 2009 - Odbora DZ za zunanjo politiko in zadeve EU sta na skupni seji podprla stališče vlade, da Slovenija odpravi zadržke na hrvaška pogajalska poglavja in da lahko švedsko

predsedstvo EU skliče medvladno konferenco za nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU. Vladi sta predlagala, da se hkrati nadaljujejo pogajanja o meji. Vlada je nato Stockholmu sporočila, da so hrvaške garancije zadostne za umik slovenskih zadržkov. 15. september 2009 - Švedsko predsedstvo EU je v odgovoru na pismo hrvaški premierki Jadranki Kosor in na podlagi mnenja Slovenije sporočilo, da bo medvladna konferenca o nadaljevanju pristopnih pogajanj Hrvaške z EU 2. oktobra in da se bodo na isti dan s pomočjo predsedstva EU nadaljevala pogajanja Hrvaške in Slovenije o meji. Dodalo je, da tako pismo predsedstva kot pismo Kosorjeve predstavljata del pristopnih dokumentov medvladne konference o vstopu Hrvaške v EU. 16. september 2009 - Zaradi nadaljevanja pogajanj o meji na podlagi drugega Rehnovega predloga je hrvaški akademik Davorin Rudolf odstopil s položaja predsednika hrvaškega dela mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za mejo in svetovalca hrvaškega zunanjega ministra. 19. september 2009 - SLS je zaradi nestrinjanja s potezami vlade začel zbirati podporo za naknadni zakonodajni referendum o Hrvaški. Do konca meseca so zbrali 6000 podpisov podpore, novembra pa so sporočili, da imajo zagotovljene podpise vseh 38 opozicijskih poslancev. 21. september 2009 - Premier Borut Pahor je izrazil naklonjenost morebitnemu razpisu referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, da bi sporazum dobil kar največjo legitimnost. 28. september 2009 - Odbor DZ za zadeve EU je podprl stališča Slovenije k skupnim stališčem EU za odprtje oziroma zaprtje 11 poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU. O stališču vlade je na izredni seji, ki so jo sklicali na zahtevo SDS, SNS in SLS, razpravljal tudi DZ, ki je vlado pozval, naj do 2.10. predloži DZ v potrditev pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma. Premier Borut Pahor pa je predsednike parlamentarnih strank seznanil z osnutkom arbitražnega sporazuma. 29. september 2009 - Slovenska vlada je na seji sprejela pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško. 30. september 2009 - Odbor DZ za zunanjo politiko je podprl pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Zunanji minister Samuel Žbogar je povedal, da ima vlada sedaj vsa pooblastila, da sporazum podpiše, če bo na pogajanjih s Hrvaško ostal nespremenjen. SLS je napovedal, da bo zaradi dogodkov v zvezi s Hrvaško pripravil interpelacijo proti Žbogarju. 2. oktober 2009 - Hrvaška je po letu dni zastojev na pristopni konferenci odprla šest in začasno zaprla pet poglavij v pristopnih

pogajanjih z EU. Hkrati so se nadaljevala pogajanja o slovenskohrvaški meji ob posredovanju švedskega predsedstva EU na podlagi drugega Rehnovega predloga. Ker je imel predlog spremenjeno časovnico, sta nato državi na tehničnem sestanku uskladili sporazum tudi glede tega. 12. oktober 2009 - Starosta slovenske politike France Bučar se je izrazil proti arbitražnemu sporazumu, ker naj bi se Slovenija v njem zaradi določanja meje zgolj na podlagi mednarodnega prava odrekla celovitosti Piranskega zaliva. Do sporazuma sta bila med drugim kritična tudi pravnik Miro Cerar in nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj. 26. oktober 2009 - Ob robu slovensko-hrvaške poslovne konference sta se v Zagrebu sešla premiera Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor. Pričakovane parafe sporazuma ni bilo, saj Hrvaška še ni začela postopkov za podpis. 28. oktober 2009 - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je na predstavnikom parlamentarnih strank predstavila arbitražni sporazum. Opoziciji, ki ga ni podprla, ga je predstavila prvič. Hrvaški predsednik Stipe Mesić je podpis sporazuma podprl 29.10. 29. oktober 2009 - Vodja največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je napovedal, da bo SDS v DZ glasoval proti arbitražnemu sporazumu. 29. oktober 2009 - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je v Bruslju prvič napovedala, da bo hrvaška vlada pred ratifikacijo arbitražnega sporazuma objavila enostransko izjavo o neprejudiciranju. Priči izjave naj bi bila predsedstvo Svetu EU in ZDA. 30. oktober 2009 - Premier Borut Pahor je od švedskega predsedstva EU zahteval, da ni priča pri enostranski izjavi Hrvaške o neprejudiciranju. Če bo, je opozoril, da sporazuma ne bom podpisal. 31. oktober 2009 - Komisija pravičnost in mir pri Hrvaški škofovski konferenci je pozvala vlado v Zagrebu, naj arbitražnega sporazuma ne podpiše. Predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, mariborski nadškof Anton Stres je v pismu predsedniku hrvaške komisije zapisal, da reševanje meje ni v njeni pristojnosti. 2. november 2009 - Hrvaški sabor je z večino 80 glasov dal soglasje vladi za podpis sporazuma o arbitraži in za objavo enostranske izjave o neprejudiciranju. Vzdržanih je bilo 45 poslancev, osem pa proti. Sabor je ob tem objavil besedilo sporazuma v hrvaškem in angleškem jeziku. 3. november 2009 - Slovenska vlada je potrdila usklajeno besedilo arbitražnega sporazuma in sprejela enostransko izjavo, katere

napotitev v DZ je napovedala, če bo Hrvaška objavila enostransko izjavo. Ta je nato to storila 9.11., slovenska vlada pa je svojo, nekoliko spremenjeno, vložila v DZ 17.11. 3. november 2009 - Odbor DZ za zunanjo politiko je na nujni odprti seji potrdil poročilo vlade o pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma ter nova stališča in besedilo usklajenega sporazuma. Glasovanje je opozicija (SDS, SLS, SNS) obstruirala. Premier Borut Pahor je napovedal, da bo vladi predlagal, naj da sporazum v presojo ustavnemu sodišču, ki naj bi o njegovi skladnosti z ustavo presodilo pred ratifikacijo sporazuma v DZ. 4. november 2009 - Premiera Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor sta v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum, s katerim sta se državi dogovorili, da bo vprašanje meje reševalo ad hoc arbitražno sodišče, ki bo z delom začelo potem, ko bo Hrvaška z EU podpisala pristopno pogodbo. 9. november 2009 - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je podpisala enostransko izjavo o neprejudiciranju, v kateri vlada v Zagrebu poudarja, da se nič v arbitražnem sporazumu ne bo razumelo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem. Z njo je seznanila švedsko predsedstvo EU in ZDA. 9. november 2009 - Poslanske skupine koalicijskih SD, LDS, Desus in Zares so v DZ vložile predlog za razpis predhodnega posvetovalnega referenduma o arbitražnem sporazumu. Vlada je 19.11. predlog podprla, ob tem pa predlagala preoblikovanje referendumskega vprašanja - volivce bi vprašali, ali se strinjajo, da se sporazum uveljavi. 17. november 2009 - Vlada je sprejela predlog zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma in ga poslala v DZ, ob tem pa ga zaradi pomislekov v javnosti poslala v mnenje ustavnemu sodišču. Sodišče je vprašala, ali je točka 3a sporazuma, ki arbitražnemu sodišču nalaga določitev meje na kopnem in morju na zavezujoč način in kot dokončno rešitev spora, v skladu s 4. členom ustave in v povezavi z določbo drugega razdelka temeljne ustavne listine. 17. november 2009 - V odgovor na hrvaško enostransko izjavo o neprejudiciranju je slovenska vlada sprejela enostransko izjavo in jo poslala v DZ. V njej je zapisala, da se s hrvaško izjavo niti z njeno vsebino ne strinja in da nima učinka na vsebino sporazuma. Izjavila je še, da je naloga arbitražnega sodišča določiti "ozemeljski stik teritorialnega morja" Slovenije z odprtim morjem, torej ohranitev pravice Slovenije do stika z odprtim morjem, ki ga je imela 25. junija 1991. 17. november 2009 - Poslanska skupina SLS je v parlamentarni postopek vložila predlog zakona, po katerem bi moral državni zbor o

arbitražnem sporazumu odločati z dvotretjinsko večino. 19. november 2009 - Ustavno sodišče je odločilo, da bo vprašanje vlade o arbitražnem sporazumu obravnavalo absolutno prednostno. Nato je 30.11. od vlade zahtevalo dopolnitev predloga z vsebino zadržkov oziroma pomisleki strokovne ali druge javnost ter priložitev pripravljalnih in drugih gradiv, ki so povezana s pripravo, podpisom ali ratifikacijo sporazuma. Vlada je sodišču zahtevano posredovala 8.12. 20. november 2009 - Hrvaški sabor je z dvotretjinsko večino sprejel arbitražni sporazum. Za je glasovalo 129, proti pa šest poslancev. 20. november 2009 - Slovensko zunanje ministrstvo je posredovalo enostransko izjavo slovenske vlade hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani. 14. december 2009 - Predsednik SDS Janez Janša je zatrdil, da SDS arbitražnega sporazuma ne bo nikoli podprla in pozval k njegovi odpovedi. 18. december 2009 - Premier Borut Pahor se je ob robu podnebne konference v Koebenhavnu srečal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem. 20. december 2009 - Anketa TV Slovenija o arbitražnem sporazumu je pokazala zelo visoko podporo med vprašanimi dobila ratifikacija arbitražnega sporazuma o reševanju meje s Hrvaško - 58-odstotno, medtem ko je tistih, ki so proti, ena tretjina. Dogovor o urejanju meje nadpovprečno podpirajo mladi, zelo proti pa so v savinjski regiji in še posebej na jugovzhodu države, ki meji na Hrvaško, je še pokazala anketa. 12. januar 2010 - Večina članov komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je sprejela mnenje, da ni potrebe, da državni zbor zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško sprejme z dvotretjinsko večino, so sporočili iz DS. Komisija je danes sprejemala mnenje o predlogu zakona o potrebni večini za ratifikacijo arbitražnega sporazuma, ki ga je DZ v obravnavo in odločanje predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS). Predlog zakona določa dvotretjinsko večino za ratifikacijo arbitražnega sporazuma, predlagatelji pa so se pri tem sklicevali na 86. člen ustave. A po mnenju večine članov komisije DS arbitražnega sporazuma v DZ ni potrebno ratificirati z dvotretjinsko večino. 13. januar 2010 - Premiera Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Jadranka Kosor, sta se na delovnem srečanju v Kranjski Gori dogovorila za oblikovanje mešane komisije, ki bo pregledala odprta vprašanja med državama in predlagala rešitve. Vladi bosta skušali tudi rešiti vprašanja, zaradi katerih ima Slovenija zadržke pri treh

hrvaških pogajalskih poglavjih. Premiera sta tudi sporočila, da sta se odločila, da bosta vladi skupaj dali pobudo za pripravo konference o perspektivah in pomenu Zahodnega Balkana za mir in varnost v Evropi ter o članstvu teh držav v EU. Konferenco je Kosorjeva označila kot eno od dejavnosti, ki jih bosta skupaj organizirali državi. Ocenila je še, da bo konferenca odprla novo stran v sodelovanju med državama, kot tudi z državami Jugovzhodne Evrope ter ponovila, da je bila sklenitev arbitražnega sporazuma "sporočilo upanja" ne samo za Hrvaško, ki si želi v EU, ampak tudi za celo JV Evropo. Pahor je še pojasnil, da bodo na konferenco povabili predstavnike Sveta EU in Evropske komisije ter predsednike vlad in držav Zahodnega Balkana, ki želijo vstopiti v EU. 14. januar 2010 - Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) bo danes popoldne obravnaval predlog zakona poslanske skupine SLS, ki bi določil, da bi moral DZ arbitražni sporazum s Hrvaško potrditi z dvotretjinsko večino. Predlog je trenutno v drugem branju, malo pa je možnosti, da bi naletel na podporo članov OZP. Mnenje določenih pravnikov je, da za ratifikacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško dvotretjinska večina v DZ ni potrebna, saj gre za dvostranski mednarodni sporazum, za katere je za ratifikacijo zadostna že navadna večina prisotnih poslancev. Po drugi strani pa se mnenja pravnikov krešejo, ker naj bi arbitražni sporazum vplival na suverenost in določanje meje Slovenije, zaradi česar pa naj bi bila zahtevana dvotretjinska večina. Svoje mnenje na to vprašanje je v torek že sprejela komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, ki je ocenila, da ni potrebe, da DZ arbitražni sporazum ratificira z dvotretjinsko večino. Ključni odgovor na to vprašanje naj bi sicer dalo tudi ustavno sodišče, ki presoja ustavnost sporazuma. Svoje stališče naj bi danes podala tudi vlada. Na današnji seji naj bi namreč obravnavala predlog mnenja o predlogu zakona o potrebni večini za ratifikacijo arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je danes sprejel sklep, da predlog zakona o potrebni dvotretjinski večini za ratifikacijo arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagatelj zakona, poslanska skupina SLS, ter poslanci SDS in SNS, so bili proti sklepu, podprli pa so ga poslanci koalicije z 9 proti 6. 15. januar 2010 - Predsednika Slovenije in Hrvaške, Danilo Türk in Stipe Mesić, sta v Zagrebu poudarila, da bosta državi hitro reševali medsebojna odprta vprašanja, potem ko sta s podpisom arbitražnega sporazuma uredili najtežje vprašanje, ugotavlja Novi list. Vjesnik pa ocenjuje, da sta državi po dveh srečanjih na vrhu naredili nov korak naprej v medsebojnih odnosih.

2. februar 2010 - Poslanske skupine koalicijskih strank so danes v predstavitvi mnenj napovedale, da ne bodo podprle predloga zakona, po katerem bi DZ arbitražni sporazum s Hrvaško potrdil z dvotretjinsko večino. Opozicija s predlagatelji iz vrst SLS pa je mnenja, da je sprejem zakona nujen, saj gre za spremembo meje in Temeljne ustavne listine. Poslanci so danes z 47 glasovi za in 31 glasovi proti zavrnili predlog zakona, po katerem bi za ratifikacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško v DZ bila potrebna dvotretjinska večina. Proti so glasovali poslanci koalicijskih SD, LDS, Zares in Desusa. Za pa ob predlagateljih zakona, poslancih SLS, še opozicijski SDS in SNS. 10. februar 2010 - Novi evropski komisar za širitev Štefan Füle, špansko predsedstvo in evropski poslanci so danes v Strasbourgu v razpravi o napredku Hrvaške, Makedonije in Turčije na poti v EU večinoma izrazili upanje, da bo Zagreb še letos končal pristopna pogajanja z EU. Številni so se strinjali, da je Hrvaški nov zagon v pogajanjih dal tudi arbitražni sporazum s Slovenijo. 18. februar 2010 - Novi hrvaški predsednik Ivo Josipović je v današnjem pogovoru za Hrvaško televizijo (HTV) dejal, da bo spoštoval odločitev arbitražnega sodišča tudi v primeru neugodnega izida za Hrvaško. Kot poslanec socialdemokratov je bil Josipović eden redkih, ki v hrvaškem saboru ni podprl ratifikacije arbitražnega sporazuma s Slovenijo. 1. marec 2010 - Premier Borut Pahor je danes v državnem zboru na poslansko vprašanje znova branil arbitražni sporazum s Hrvaško in poudaril, da je bil podpis tega sporazuma za Slovenijo velkik uspeh. Ponovil je prepričanje, da sporazum varuje slovenske nacionalne interese, Slovenija pa je z njim "izkoristila majhno odprto okno priložnosti". 5. marec 2010 - Implementacija arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško je za EU zelo pomembna, saj bo za vso regijo ustvarila model, kako je dvostranska vprašanja mogoče rešiti v evropskem duhu, je danes v Bruslju poudaril predsednik EU Herman Van Rompuy po srečanju s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem. Minister Žbogar sicer Van Rompuyeve besede razume tako, da vidi predsednik EU podpis arbitražnega sporazuma kot vzorec reševanja drugih problemov glede meja na Balkanu ter da pozdravlja to, da se je problem meje med Slovenijo in Hrvaško rešil pred vstopom nove članice v EU. 13. marec 2010 - Papež Benedikt XVI. je danes na zasebni avdienci sprejel predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor. Slednja je po pogovoru povedala, da ji je papež zagotovil odločno podporo pri vključevanju njene države v Evropsko unijo in znova pohvalil arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško.

23. marec 2010 - Ustavno sodišče je ugotovilo, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v nasprotju s slovensko ustavo in temeljno ustavno listino, je na ustni razglasitvi mnenja objavilo sodišče. Sporazum ne določa poteka meje med državama, temveč vzpostavlja mehanizem za mirno rešitev spora o meji, je pojasnil predsednik sodišča Jože Tratnik. Sodišče je mnenje sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Odklonilno ločeno mnenje je podal sodnik Miroslav Mozetič. Premier Borut Pahor je izrazil veliko zadovoljstvo nad mnenjem ustavnega sodišča. Kot izjemo pomembno je pri tem ocenil stališče sodišča, "da sporazum ne določa meje, ampak način, kako bo po mirni poti ta meja dokončno določena". Obenem je izrazil naklonjenost temu, da sporazuma pred ratifikacijo ne bi dali na predhodni posvetovalni referendum. "Po današnji odločitvi ustavnega sodišča, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v nasprotju z ustavo, bo o nadaljnji usodi sporazuma odločal državni zbor oz. najprej odbor DZ za zunanjo politiko (OZP). To bi se lahko zgodilo že aprila," je za STA povedala predsednica OZP Janja Klasinc (SD). 26. marec 2010 - Premier Borut Pahor se je danes ob robu svetovnega foruma v Bruslju na kratko sestal s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovićem. Hrvaški predsednik je ob srečanju dejal, da so odnosi s Slovenijo vse boljši, premier Pahor pa je na vprašanje, kakšen je bil sestanek, odgovoril, da je bil "izvrsten". Odnosi med Hrvaško in Slovenijo so po Josipovićevih besedah vse boljši, ne samo zato, ker zadeve v povezavi z arbitražnim sporazumom dobro napredujejo, ampak tudi zaradi vseh srečanj in skupnih pobud. 1. april 2010 - Govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic je danes za STA potrdil, da se je slovensko-hrvaška komisija za odprta vprašanja sestala in začela z delom, o vsebini pogovorov ali doseženem pa ni želel govoriti. Kot je pojasnil, sta se strani dogovorili, da o delu komisije javnost obveščata premiera, Borut Pahor in Jadranka Kosor. Premier Borut Pahor po današnji seji vlade ni želel povedati podrobnosti o doseženem v pogovorih s Hrvaško, ki so privedli do odločitve Slovenije, da umakne zadržke na 31 poglavje v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU. Kot je ponovil, so bili dosežki prvega sestanka mešane komisije za odprta vprašanja tako dobri, da ni več razloga za zadržke. 8. april 2010 - V sklopu ankete FUDŠ so spraševali tudi o verjetnosti udeležbe na morebitnem naknadnem referendumu o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. Kot opozarja Makarovič, je iz preteklih izkušenj pokazatelj dokaj zanesljive udeležbe le odgovor, da se bodo vprašani referenduma najverjetneje udeležili. Takih odgovorov je bilo 37,3 odstotka. Med tistimi, ki so napovedali zelo verjetno udeležbo, pa je podpornikov sporazuma več kot nasprotnikov (v razmerju 44 - 35 odstotkov).

9. april 2010 - Kolegij predsednika DZ je odločil, da bo državni zbor na rednem zasedanju, ki se bo začelo 19. aprila, obravnaval tudi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško. Poslanci bodo o ratifikaciji novembra lani podpisanega sporazuma lahko glasovali, potem ko je ustavno sodišče 23. marca v mnenju presodilo, da je sporazum v skladu z ustavo in temeljno ustavno listino. Poslanci naj bi glasovali z navadno večino, tako da se sporazumu glede na podporo v koaliciji verjetno obeta ratifikacija. Pred obravnavo na zasedanju DZ bo sporazum prihodnjo sredo obravnaval parlamentarni odbor za zunanjo politiko. 13. april 2010 - Hrvaški veleposlanik Svjetlan Berković je ob obisku na hrvaškem konzulatu v Kopru izpostavil dobro gospodarsko sodelovanje med državama. "Lahko rečem, da se je vse spremenilo. V pozitivnem ozračju ni težko uresničiti konkretnih projektov," je o spremembah, ki jih je prinesel podpis arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, dejal Berković. 14. april 2010 - Parlamentarni odbor za zunanjo politiko bo pred obravnavo na aprilskem zasedanju državnega zbora na današnji redni seji obravnaval zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško. Člani odbora bodo obravnavali tudi predlog smernic o delovanju Slovenije do Zahodnega Balkana do leta 2020. O zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma bo odbor razpravljal potem, ko je ustavno sodišče konec marca presodilo, da je novembra lani podpisani sporazum v skladu z ustavo. DZ bo o ratifikaciji glasoval na aprilski seji, po neuradnih podatkih že prvi dan seje 19. aprila. S sporazumom naj bi o meji med Slovenijo in Hrvaško dokončno odločilo arbitražno sodišče. Po ratifikaciji v DZ naj bi se o sporazumu izrekli še volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki bi lahko bil 6. junija. Odbor za zunanjo politiko je danes z glasovi koalicije z deset proti sedem podprl zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško in DZ predlagal, da zakon podpre. Zunanji minister Samuel Žbogar je pred tem v nastopu na odboru DZ pozval k ratifikaciji sporazuma, ki je po njegovih besedah dober, v skladu z ustavo in v interesu Slovenije. 19. april 2010 - Državni zbor se danes pri odločanju o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško odloča "za izboljšanje odnosov s Hrvaško", je v uvodu razprave poudaril premier Borut Pahor. Arbitražni sporazum ponuja doslej najboljše orodje Sloveniji za rešitev vprašanja meje in uresničitev nacionalnih interesov, je poudaril. "Alternativa ratifikaciji arbitražnemu sporazumu bi bilo samo zaostrovanje odnosov s sosednjo Hrvaško, podobno kot je bilo junija lani, ko so bili odnosi na najnižji ravni doslej in je grozilo, da bo politični problem odnosov s Hrvaško prerasel v varnostni problem," je še poudaril Pahor. Da je sporazum za Slovenijo dober, pa dokazuje tudi dejstvo, da ga je Hrvaška sprejela, potem ko je ugotovila, da je njen vitalni interes vključitev v Evropsko unijo; sicer

ga zagotovo ne bi podprla, je dejal Pahor. Po njegovih besedah arbitražni sporazum omogoča, da bo Slovenija dobila pravično določitev meje in stik z odprtim morjem. Haaško Meddržavno sodišče tega zagotovo ne bi prineslo, je še poudaril predsednik vlade ob uvodu v razpravo o ratifikacijo arbitražnega sporazuma in pozval poslance, naj sporazum podprejo. Zatem pa bodo o sporazumu na referendumu odločali še volivci, je še dodal. Poslanske skupine opozicijskih SDS, SLS in SNS so na današnji seji DZ napovedale obstrukcijo obravnave zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Vladna večina je namreč po njihovi oceni preprečila običajno parlamentarno razpravo, ker jim ni dala dovolj časa zanjo. 19. april 2010 - Državni zbor je danes ratificiral arbitražni sporazum o meji s Hrvaško. Za ratifikacijo je ob obstrukciji opozicijskih poslancev SDS, SLS in SNS glasovalo vseh 48 navzočih poslancev vladne koalicije ter poslanca narodnih skupnosti. Ne glede na to pa se na nasprotnih bregovih že pripravljajo na naknadni referendum o sporazumu, ki zdaj čaka državljane. 20. april 2010 - Pristojni odbor hrvaškega sabora je danes sklenil parlamentu predlagati ustavne spremembe v manjšem obsegu, kot je bilo sprva načrtovano, kar je v ponedeljek napovedala hrvaška premierka Jadranka Kosor. Spremembe bodo namreč vezane na sklenitev pogajanj z EU, predvidevajo pa tudi vrnitev slovenske in bošnjaške manjšine v hrvaško ustavo. 22. april 2010 - Podpisi poslancev pod zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu se zbirajo, zahteva pa bo v državni zbor predvidoma vložena v ponedeljek, je za STA povedal poslanec SD Miran Potrč. Čeprav je podpisov koalicijskih poslancev že dovolj, čakajo še na obljubljene podpise opozicije. Pod vprašajem so le poslanci SNS. 23. april 2010 - Pod zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu se je podpisalo 86 poslancev, v državni zbor pa jo bodo vložili v ponedeljek, so za STA danes povedali v poslanski skupini SD. Poslanec SD Miran Potrč je že v četrtek povedal, da so zbrali dovolj podpisov poslancev, so pa čakali še na obljubljene podpise opozicije. Pod vprašajem so bili le poslanci SNS, a so se tudi ti odločili za podpis pod zahtevo. Podpise so zbirali od srede zvečer. 25. april 2010 - Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar pripravlja sestanek svetovalne skupine za pripravo slovenske argumentacije za arbitražo o meji s Hrvaško. Ta bo potekal v petek,

7. maja, je za STA danes potrdil uradni govorec zunanjega ministrstva Milan Balažic. 26. april 2010 - Poslanci državnega zbora so v ponedeljek formalno vložili zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je DZ ratificiral prejšnji ponedeljek. Pod zahtevo se je podpisalo 86 poslancev iz vseh poslanskih skupin. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?" 26. april 2010 - Zunanji minister Samuel Žbogar je danes v Luksemburgu pojasnil namen vzpostavitve svetovalne skupine, ki bo pripravila vse elemente memoranduma za arbitražo o meji s Hrvaško in se bo prvič sestala 7. maja. "Sodelovati želimo z vsemi, ki nam lahko pomagajo, da bi prišlo do odločitve, ki si jo želimo," je poudaril. "Ta skupina bo tesno sodelovala s slovenskimi in mednarodnimi pravniki, ki bodo nosilci našega zagovora pred arbitražnim sodiščem," je dejal. Obenem pa želijo na zunanjem ministrstvu po njegovih besedah sodelovati s številnimi ljudmi, ki veliko vedo o zgodovini slovensko-hrvaških odnosov in imajo morda kakšno dokazno gradivo ali poznajo dejstva iz preteklosti, ki lahko koristijo v tem sporu. V tej skupini zunanjih sodelavcev bodo tudi ljudje, ki so v preteklosti izražali kritična mnenja. 29. april 2010 - SDS je na svoji spletni strani objavil enajst argumentov za glasovanje proti uveljavitvi arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki bo predvidoma 6. junija. Kot enega glavnih razlogov navaja, da bi s potrditvijo sporazuma Sloveniji "za vedno zaprli teritorialni dostop do odprtega morja". Največja opozicijska stranka v argumentih ponavlja, da bo arbitražni sporazum v najboljšem primeru Sloveniji omogočil "služnost" oziroma "neškodljiv prehod" iz razdeljenega Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda. 3. maj 2010 - Če bi bil referendum o potrditvi arbitražnega sporazuma s Hrvaško to nedeljo, bi zanj glasovalo 46 odstotkov vprašanih, 38 odstotkov pa bi jih bilo proti, je pokazala danes objavljena anketa časnika Delo. Z ne vem je odgovorilo 16 odstotkov vprašanih. Anketa je še pokazala, da javnost ne zaupa notranji ministrici Katarini Kresal, dodaja Delo. 3. maj 2010 - Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) je danes pred izredno sejo DZ podprl razpis referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, ki naj bi potekal 6. junija. Poslanci so sicer na seji odbora že tako rekoč začeli

predreferendumsko kampanjo; poslanci koalicijskih sporazum branili, poslanci opozicijskih pa napadali.

strank

so

3. maj 2010 - Zavrnitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško bi bila katastrofalna napaka, je na seji DZ pred odločanjem o razpisu referenduma o sporazumu poudaril premier Borut Pahor. S potrditvijo tega "kapitalnega političnega vprašanja" pa bi po njegovem mnenju zaščitili vitalne interese Slovenije, izboljšali odnose s Hrvaško ter okrepili vpliv in ugled države. Največja napaka, ki jo Slovenija lahko stori, je, da zavrne dober sporazum, tvega politične konflikte in okrni ugled države, je poslance nagovoril Pahor. Kot pravi, bi bila glavna napaka, če bi ostali pri sedanjem stanju. Po 19 letih od osamosvojitve obeh držav pa imamo po njegovih besedah sporazum, ki bo zaščitil vitalne interese države ter odpravil najtežje vprašanje, ki je ostalo med državama. Zavrnitev sporazuma bi bila po njegovih besedah katastrofalna napaka. V tem primeru se Hrvati ne bodo veliko pritoževali, meni premier, ki je prepričan, da ga Hrvaška nikoli ne bi podpisala, "če ne bi gorela rdeča luč pred vstopom v EU". Če sporazum ne bo potrjen, bo Hrvaška rešena skrbi, ko je morala pristati na določilo, da bo Slovenija dobila stik z odprtim morjem, še poudarja Pahor. 3. maj 2010 - Poslanci so z 78 glasovi za in nobenim proti sprejeli odlok o razpisu referenduma o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Referendum so razpisali za 6. junij, kampanja pa se bo začela ta petek. Kot je pokazala tudi današnja razprava, bo koalicija volivce nagovarjala k podpori sporazumu, v opoziciji pa bodo državljane pozivali, naj glasujejo proti. Na današnji izredni seji jih je od 82 navzočih poslancev 78 glasovalo za, proti ni bil nihče, vzdržani pa so bili štirje poslanci - Anton Anderlič (LDS), Roberto Battelli (italijanska narodnost) ter Zmago Jelinčič in Miran Györek (oba SNS). 4. maj 2010 - Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško danes dejal, da v Cerkvi svoje temeljno poslanstvo vidijo v skrbi za to, da se bosta slovenski in hrvaški narod še naprej dobro razumela, da bo meja pravična, ne takšna, ki bi nas razdvajala ali vzbudila kakršna koli čustva prizadetosti, ogoljufanosti ali zamere. "To je naše temeljno poslanstvo. Mi se ne bomo spuščali v razprave o tem, katera meja je prava ali katera metoda je prava. Za to so drugi ljudje, ki so usposobljeni, ki imajo vse kompetence in ki imajo tudi pristojnosti za to," je na novinarski konferenci v Ljubljani ob predstavitvi bližnjega slovenskega evharističnega kongresa v Celju poudaril Stres. 4. maj 2010 - Predsednik republike Danilo Türk je danes v izjavi za javnost ponovil, da je arbitražni sporazum "dober dokument, ki nudi primeren pravni okvir za pravično rešitev mejnega vprašanja s Hrvaško in zagotavlja uveljavitev nacionalnih interesov Slovenije". Zato bi ga morali državljani Slovenije na referendumu potrditi, meni predsednik. Vprašanje ureditve vprašanja meje med Slovenijo in

Hrvaško je tako pomembno, da presega dnevnopolitične interese političnih strank, poudarja predsednik Türk. Prepričan pa je, da se tega zavedajo tudi slovenski državljani in da bodo "pokazali racionalnost in dokončno potrdili ratifikacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško". Türk tudi ocenjuje, da ima Slovenija "veliko pravnih, zgodovinskih in političnih argumentov, ki jih bo lahko uspešno predstavila v arbitražnem postopku". Bo pa potrebno kakovostno pripraviti slovenski memorandum za arbitražno sodišče, še opozarja predsednik republike. 5. maj 2010 - Danes začenjajo teči roki za izvedbo referenduma o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško, ki ga je državni zbor v ponedeljek določil za 6. junij. Rokovnik referendumskih opravil bo danes pripravila Državna volilna komisija, že v petek pa se bo uradno začela referendumska kampanja. 5. maj 2010 - Predsednik Danilo Türk se je danes zavzel, da bi bila razprava pred referendumom o arbitražnem sporazumu "odgovorna in resna", preko meja strankarske politike, in da bi prispevala k rešitvam. Sicer pa, kot je dejal, verjame v racionalnost slovenskih volivcev, da bodo sporazum na referendumu podprli. 6. maj 2010 - Predsednik DZ Pavel Gantar kot nerealno zavrača trditev predsednika SDS Janeza Janše, da je vrnitev k sporazumu o meji Drnovšek-Račan alternativa v primeru zavrnitve arbitražnega sporazuma na referendumu. Kot je zapisal v prispevku, objavljenem na spletni strani Zaresa, je bila ta možnost "dokončno pokopana" na Bledu leta 2007. Pokopana je bila, ko je avgusta 2007 na Bledu takratni hrvaški premier Ivo Sanader vpričo takratnega premiera Janše izjavil, da bo Meddržavno sodišče v Haagu rešilo spor o meji med državama. Janša na to niti takrat na kraju samem niti pozneje ni javno reagiral. Danes se brani, da ni podpisal skupne izjave, kar je po oceni Gantarja malo vredno dejstvo, saj prav zato ni bila nikoli objavljena. 7. maj 2010 - V okviru priprave slovenske argumentacije za arbitražno sodišče, ki naj bi razsodilo o slovensko-hrvaški meji, se bo danes prvič sešla posvetovalna skupina. Sestanek skupine je sklical zunanji minister Samuel Žbogar, vanjo pa povabil 20 uglednih osebnosti, pravnikov in predstavnikov civilne družbe, ki so se v minulih letih oglašali glede meje. Minister se je odločil oblikovati to neformalno skupino, čeprav usoda ratificiranega arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško, ki za reševanje vprašanja meje določa petčlansko arbitražno sodišče, do referenduma 6. junija ne bo znana. Namen skupine je, da bi bil memorandum, ki ga mora Slovenija v okviru postopka predložiti arbitrom, čimbolje pripravljen in da bi vseboval kar največ dokaznega gradiva. Med povabljenimi so tudi Miro Cerar, Mirjam Škrk, Janez Čebulj, Marko Pavliha, France Bučar, Spomenka Hribar, Danijel Starman in

Marjan Podobnik. Udeležbo je potrdila velika večina povabljenih. Gre za podpornike in nasprotnike arbitražnemu sporazumu, a njihova stališče do sporazuma za delo skupine ne bodo pomembna. Sodelovali bodo namreč s svojimi strokovnimi znanji. Skupina ni zaključena in se torej lahko "manjša ali širi". Želijo pa si, da bi postala trajna in da bi delovala do rešitve vprašanja meje. Na prvem sestanku naj bi se dogovorili o načinu dela. 7. maj 2010 - Danes se uradno začenja kampanja pred referendumom o arbitražnem sporazumu s Hrvaško, ki bo 6. junija. Čeprav se je kampanja vsebinsko začela že pred več meseci, pa bodo stranke in ostali, ki se bodo vključili v kampanjo, od danes naprej lahko konkretno nagovarjali volivce, da podprejo njihov prav. Časa bodo imeli do 4. junija opolnoči.