You are on page 1of 16

ГЛОБАЛИЗАЦИЈА ВО РЕПУБЛИКА

МАКЕДОНИЈА

SODR@INA

 VOVED

 POLITI^KIOT I EKONOMSKIOT RAZVOJ NA


REPUBLIKA MAKEDONJA

 NEKOI AKTUELNOSTI NA STOPANSTVOTO


NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

 IZLO@ENOST NA GLOBALIZACIJA

 KORISTENA LITERATURA
Globalizmot stana klu~en zbor za da se objasnat
prirodata i brzinata na promenite. Toj se razbira kako
proces {to gi pridvi`uva pazarnite i proizvodnite mo`nosti
na dr`avite za da stanat raste~ko me|uzavisni {to e
rezultat na novata dinamika na me|unarodnata trgovija na
stoki i uslugi i na tekovite na kapitalot i tehnologijata.

Globalizacijata vo osnova ne pretstavuva samo


proda`ba na stoki i uslugi vo pove}e dr`avi, taa e odlika
na primenet proces. Toj vo su{tina e {irewe na
proizvodnite procesi na proizvoditelite od razni strani na
svetot, otvorawe na mnogu aktivnosti {to go sledat
proizvodstvoto, kako {to se finansiite, investiciite,
kapitalot, istra`uvaweto, obrazovanieto, naukata i
nau~nite institucii, servisite, marketing i konsalting,
kanalite na distribucija na proizvodite {to poblisku do
potro{uva~ite. Vrz osnova na vakviot pristap. Vo osnova
na vakviot pristap globalizmot gi povrzuva op{testvata, a
vo niv i dr`avite.

Globalizacijata na svetskata ekonomija , potprena na


tehnolo{kiot dinamizam e samo patokaz za celosnoto
otvorawe na svetot kon novite karakteristiki za
informaciskoto op{testvo. Preskoknuvaweto na vremeto a

2
so toa i na prostorot , so pomo{ na telekomunikaciskite
tehnologii preku brzite i ednostavno preneseni informacii
vo pi{anite i elektronskite mediumi, ja otvara vizijata koja
preto~ena vo strategija za povrzuvawe na svetot vo
globalni ramki, go pravi procesot na globalizacijata lesno
primenliv i ostvarliv.

Globalizacijata kako proces predizvikuva mnogu


protivre~nosti i seriozni problemi vo mnogu nacionalni
politiki, me|utoa vo najnovo vreme i naj~esto, se
procesuira i se potvrduva kako pozitiven ekonomski
fenomen. Osnovnite pretpostvki, a so toa i osnovnite
pri~ini, se vo raste~ka svetska integracija na
proizvodstvoto, na svetskite pazari na stoka, uslugi,
kapital, tehnologii i rabotna sila. Vakviot pristap na site
globalizaciski ostvaruva kvalitetni efekti vrz porastot na
ekonomskite zakonitosti vo se pogolem broj na dr`avi od
site kontinenti. Raste~kite karakteristiki {to gi ostvaruva
globalizacijata se potvrduvaat i na upravuva~kite sistemi,
strategii od mikroekonomski i makroekonomski politiki vo
op{testvata koi gi sproveduvaat barawata na globalnata
ekonomija.

Integracijata ja poka`uva goleminata na globalniot


pazar i negovata potreba od povrzuvawe na razli~ni
subjekti, institucii, sektori, dejnosti, a nejzina cel e da
odgovori na zgolemente potrebi na globalniot pazar i na
tendenciite za globalizacija na promenite vo op{testvata.

3
Vakvata povrzanost so raste~kite potrebi i tendencii
na globalizacijata sozdava me|uzavist i upatnost na eden
proizvodstven sektor so drug, na eden pazar so drug. So
vakov pristap se zgolemuva efikasnosta vo razvojot na
edna dr`ava, koja stanuva zavisna od efikasnosta na
mre`ata na koja pripa|a i vrskite {to gi gradi so drugite
dr`avi.

POLITI^KIOT I EKONOMSKIOT RAZVOJ


NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Procesot na globalizacija ne zavisi od voljata na


dr`avite. Planetarniot proces na globalizacija kontinuirano
napreduva, so krupni ~ekori vo osvojuvawe novi prostori i
multiplicirawe na akterite.
Malite i srednite dr`avi, vo koi spa|a i Republika
Makedonija, moraat so celosno vnimanie i razbirawe na
su{tinata na globalizacijata, da se opredelat za strategiite
- ili }e bidat vnatre vo toj proces i vo nego }e ja
ostvaruvat najgolemata mo`na korist, spored sopstvenata
polo`ba i karakteristikite, ili }e ostanat nadvor od
procesot, osudeni na izolacija, avtarki~nost i dolgoro~no
pre`ivuvawe na marginite na razvojot. Vnatre, vo procesot
na globalizacijata, ima mesto samo za sposobnite i
kvalitetnite u~esnici, podgotveni da se borat na me|
unarodniot svetski pazar.

4
Trendovite na globalizacijata se o~igledno prisutni i
vo Makedonija, a toj proces se odviva i bezrezervno se
prifa}a. ^lenstvoto na Republika Makedonija vo EU i NATO
e proces na globalizacija, se pogolemata `elba za
privlekuvawe stranski investicii i u~estvo na svetskiot
pazar, isto taka, e proces na globalizacija.
Republika Makedonija pove}e 15 godini, od denot na
osamostojuvaweto vo 1991 godia, se nao|a vo procesot na
tranzicija od koj nikako da izbega. Celiot proces se
odviva{e vo mnogu te{ki uslovi i pod mnogu te{ki
okolnosti, kako politi~ki, taka i ekonomski. Politi~kite
problemi, koi opstojuvaa se do 2001 godina, mnogu
pove}e na me|unarodnata scena, otkolku vnatre{no, imaa
dalekuse`ni implikacii za razvojot na Makedonija.
Kako prvo procesot na priznavawe ne se odviva{e na
na~in na koj sekoja dr`ava go ima spored va`e~koto me|
unarodno pravo. Vtorata politi~ka pri~ina koja e tesno
povrzana so prvata, se odnesuva na problemot koj
opstojuva do den-denes, a se odnesuva na priemot na
Republika Makedonija vo ON vo maj 1992 godina pod
privremenata referenca "Porane{na jugoslovenska
republika Makedonija" kako zasluga na Grcija. Kako treta
politi~ka pri~ina mo`e da se navede embargoto na ON
kon na{iot severen sosed vo periodot od 1992 do 1995
godina, za vreme na gra|anskata vojna na prostorite na
porane{na Jugoslavija. Kako ~etvrta i posledna politi~ka
pri~ina mo`e da se navede begalskata kriza od Kosovo vo
1999 godina, kako i {est mese~niot vnatre{en konflikt za

5
vreme na 2001 godina, {to seriozno ja naru{i i zagrozi
vnatre{nata stabilnost na RM.
[to se odnesuva do ekonomskite pri~ini,
makroekonomskite uslovi, nasledeni po raspadot na
Jugoslavija, za Makedonija bea isklu~itelno nepovolni.
Kako prvo, postoe{e negativna stapka na porast na BDP,
visoka stapka na inflacija, visoka stapka na nevrabotenost
i relativno golem vnatre{en i nadvore{en dolg.
No, i pokraj nepovolnite uslovi na makedonskata
ekonomija vo periodot na tranzicijata, sepak prezemeni se
reformi vo nekoi segmenti, {to davaat mo`nost za
natamo{en porast.
Vtoro, stabilnosta na cenite i nepromenliviot odnos so
stranskite valuti se pozitivni pove}e od 10 godini, {to ne e
slu~aj so porastot na vkupnoto proizvodstvo (BDP), koj se
odviva osobeno bavno, dodeka nevrabotenosta ostanuva
visoka.
Treto, RM od periodot na osamostojuvawe sozdade
funkcionalni institucii koi na gra|anite im gi dava
potrebnite uslugi, za ~ija zasluga EU denes gleda vo RM
kandidat za ~lenstvo, dodeluvaj}i go statusot vo dekemvri
2005 godina, {to se dol`i na kapacitetot za sproveduvawe
reformski politiki.
Spored toa, niskata globaliziranost go ograni~uva
nivoto na konkurencija na doma{niot pazar. Pri~inite za
vakvite posledici mo`eme da barame vo:
• Monopoliziranosta na doma{niot pazar;
• Ograni~enata aktivnost vo izvozot;

6
• Naso~uvaweto so nadvore{nite barieri.

NEKOI AKTUELNOSTI NA
STOPANSTVOTO NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA

Nadvore{nata trgovija i globalizacijata

Premalata globaliziranost {to se zabele`uva vo


niskiot odnos me|u BDP i nadvore{nata trgovija, maliot
obem na SDI i niskoto nivo na integriranost vo svetskiot
pazar, pretstavuva pre~ka za ponatamo{niot ekonoski
razvoj na RM. Niskoto nivo na nadvore{nata trgovija
pridonesuva za nedovolna konkurentnost na
makedonskite proizvodi, pasivnost na firmite i na~inot na
nivno upravuvawe, nedovolnata podgotvenost na firmite
za borba na svetskiot pazar. Kako pri~ina za vakviot
odnos me|u globalizacijata na makedonskata ekonomija i
nejzinite rezultati, mo`e da gi navedeme:
• Monopoliranosta na doma{niot pazar koj
doveduva do neprofitabilnost na izvozot, poradi
otsustvo na pritisok od doma{nite konkurenti;
• Poseduvaweto izvozni kapaciteti za koi
konkurencijata na svetskiot pazar e ogromna
(tekstil, ~evli itn);

7
• Naso~uvaweto so golemite nadvore{ni barieri -
EU obezbeduva preferencijalen pristap do
nejziniot pazar, a RM ima sklu~eno dogovori za
slobodna trgovija (DST) so golem broj sosedni
dr`avi. Stapuvaweto vo sila na ovie dogovori ne
predizvika osobena reakcija od strana na
pazarot.
Poradi toa, potrebno e unapreduvawe na
globaliziranosta preku namaluvawe na pre~kite za
trgovija, vklu~uvaj}i gi carinskite i administrativnite
pre~ki, kakoi pre~kite od nedovolna informiranost, so
{to }e se zajakne mikroekonomskata globalna
konkurentnost na RM.

Liberalizacija na nadvore{no-trgovskata
razmena

Dinamkata na liberalizacijata ne be{e soodvetna so


dinamikata na podgotvenosta na makedonskite subjekti
da bidat konkurentni so proizvodite na dr`avite so koi se
potpi{aa dogovori za slobodna trgovija. Taa disproporcija
dovede do gubewe, ne samo na regionalniot pazar, tuku i
na doma{niot pazar. Soo~eni so daleku povisokiot stepen
na konkurencija i vo otsustvo na investicii za razvoj,
ekonomskata politika i poddr{ka, izminatite godini bea
godini na opstojuvawe i zakrepnuvawe.
So ogled na posledicite od globalizacijata se nalo`uva
potrebata preku celosen pristap da se utvrdi mestoto na

8
RM vo globalnata ekonomija, kako i utvrduvawe na paket
reformi vo ekonomskiot i politi~kiot sistem so cel jaknewe
na konkurentskata sposobnost. Vtor prioritet e poaktivna
borba protiv korupcijata i namaluvawe na sivata
ekonomija, koi se dlaboko navlezeni vo op{testvoto na
RM. Tretiot prioritet se odnesuva na reformite na
dano~nata politika i izmeni vo buxetot, po osnova na
vkupnite prihodi i rashodi. ^etvrtiot prioritet e
iskoristuvawe na pridobivkite od ~lenstvoto vo CEFTA, {to
ja zgolemuvaat liberalizacijata na pazarot, kako i
izedna~uvawe na uslovite za proizvodstvo. Pokraj
intenzitetot na harmonizacija na doma{nto
zakonodavstvo, so ona na EU, pettiot prioritet nalo`uva
primena na zakonskite odredbi, kako i usvojuvawe na
zakonski i podzakonski akti i sozdavawe institucii za
soodvetna implementacija.

Stranskite investicii i globalizacijata

Nema podobar i poefikasen na~in za vklu~uvawe na


RM vo svetskata trgovija od na~inot na privlekuvawe na
stranski investicii, koi garantiraa dinami~en ekonomski
porast. Vo momentov, RM e edna od dr`avite {to imaat
najniski prilivi na stranski vlo`uvawa vo konkurencija na
tranziciskite ekonomii.
Rm gi ima kapacitetite za privlekuvawe na interesot
na stranskite firmi, no rabotata {to pretstoi se odnesuva
na kreirawe politiki i institucii za da se zabele`i

9
makedonskiot pazar. Kako osbeno interesni oblasti za
stranskite investiori, koi se od osobeno zna~ewe za
makedonskata ekonomija, novo momentov se soo~uvaat
so pogolemi te{kotii, se proizvodstvoto na tutun i vino,
bankarstvto i drugite finansiski uslugi, `elezoto i ~elikot,
hemiskite proizvodi, oboenite metali, tekstilot i oblekata.
Ne pomalku va`no,e toa {to stranskite investitori
imaat potreba od biznis klima, zasnovana na
transparentnost, vladeewe na pravoto i izvr{uvawe na
dogovorite. O~igledna pre~ka za vlez na investicii ve}e
podolg period e percepijata na visoko nivo na korupcija
{to sozdava nepovolna biznis klima. Reformite vo delot na
privatizacijata i korporativnoto upravuvawe treba da bidat
dizajnirani vo nasoka na iznao|awe stranski investitori.

Dvi`eweto na kapitalot i globalizacijata

Makedonija pretstavuva dr`ava {to ne e celosno


liberalizirana vo odnos na dvi`eweto na kapitalot, poradi
nemo`nosta od postignuvawe ekonomski porast vrz
osnova na vnatre{nite za{tedi i akumulacija na kapital i vo
narednite godini (po mo`nost od 3 do 5 godini) e potrebna
celosna liberalizacija na kapitalot. Nedovolnata
zastapenost na stranski banki vo RM e pri~ina za
nerazvienost na bankarskiot sektor, koj se u{te odr`uva
visoki kamati, {to nemo`e da se smeta za neotvorenost na
doma{niot pazar za stranskite konkurenti.

10
Vo narednite godini, so pravo mo`eme da se
nadevame deka RM se pove}e }e se integrira vo
svetskata ekonomija i se pove}e }e se izlo`uva na
globalizacija i liberalizacija. Vrz osnova na perspektivite za
~lenstvo vo EU i `elbata za ekonomski porast na nivo na
drugite dr`avi od centralna i isto~na Evropa, koi se vo EU
od 2004 godina, potrebno e namaluvawe na najnizok
mo`en stepen na nadvore{no trgovskite barieri i
radikalno otvarawe na doma{nata ekonomija i na pazarite.
Za taa cel, bi bilo pogre{no dokolku se voveduvaat
distorzivni carini, a ne treba nitu da se koristat necarinski
barierii treba da se odr`at vo kontinuitet niskite i osobeno
ramnite carinski stapki. Intenziviraweto na RM vo
svetskata ekonomija e od osobena va`nost za
postignuvawe na ekonomski porast, a so ogled na
zna~eweto {to se pridava na ~lenstvo vo EU, toa
pretstavuva i stolb na idnite nade`i.

IZLO@ENOST NA GLOBALIZACIJA

Podobruvawe na trgovskata integracija

Celosno iskoristuvawe na mo`nostite za izvoz preku


dogovorite za slobodna trgovija:
 Dogovorawe za namluvawe na carinskite
barieri, nametnati od strana na regionalnite
trgovski partneri, preku pogolema liberalizacija

11
ne samo na trgovijata so stoki tuku i na
trgovijata so uslugi. Zakonskite i
podzakonskite akti mo`at pozitivno da
pridonesat za da ne se odvra}aat doma{nite
formi od vospostavuvawe strategiski sojuzi;
 Propi{uvawe na kumilativnite pravila za
poteklo na stokite, so cel da se izbegne
prenaso~uvawe na trgovijata poradi razli~no
nivo na nadvore{na za{tita. Potrebno e da se
obezbedat pravila za kumulacija na potekloto,
kontrola na kvalitetot, akreditacija, kako i
podobruvawe na inspekciskite slu`bi;
 Dopolnuvawe na Dogovorite za slobodna
trgovija za liberalizacija na trgovijata so uslugi
{to se odnesuvaat na sposobnosta na
doma{nite banki za konkurentnost preku priliv
na stranski firmi, zajaknuvawe i podobruvawe
na turizmot i turisti~kite kapaciteti,
ekspanzija i raspolagawe na visoko kvalitetni
medicinski uslugi za strancite, biznis uslugi za
koi e potreben izbor na obrazoven kadar, koj
zboruva stranski jazici, transportni uslugi
preku olesnuvawe na pregovorite za pristap do
zaedni~kiot pazar, razvoj na revizorskite
uslugi so koj }e se zgolemi kredibilitetot na
doma{nite firmi;
 Sozdavawe na efektivni mehanizmi za
re{avawe na trgovskite sporovi preku

12
revidirawe ili izmena na postoe~kite regulativi,
dokolku e potrebno. Alternativno re{enie za
re{avawe na sporovite e ednostavno, bidej}i e
vo ramkite na STO, ~ii ~lenki se i dr`avite-
~lenki na DTS.
Zgolemeno kreditirawe na izvozot, promovirawe na
osiguruvawe na izvozot, namaluvawe na administrativnite
pre~ki za nadvore{na trgovija, namaluvawe na carinskite
proceduri i pobrzo zavr{uvawe na formalnostite za firmite
{to se zanimavaat so nadvore{na trgovija.
Vlo`uvawe vo fizi~kata infrastruktura za me|
unaroden transport za nejzina funkcionalnost i efikasnost.
Garantirawe na perdvidlivo, transparentno i brzo
preminuvawe na granicite, so {to nema da se
zgolemuvaat i taka golemite tro{oci, na koi mo`at da se
dodadat i odlo`enite grani~ni premini, skapi
administrativni proceduri
Zajaknuvawe na komercijalnata diplomatija -
promocija na trgovijata i na stranskite direktni investicii
kako najdobar na~in za u~estvo na RM na globalnite
finansiski pazari.

Zgolemuvawe na mobilnosta na kapitalot

Brza liberalizacija na kapitalnata smetka na bilansot


na pla}awa na sreden rok:
• pottiknuvawe na stranska konkurencija vo
bankarskiot sektor, preku pottiknuvawe na vlez

13
na stranski banki, {to }e dovede do pogolema
raznovidnost na bankarski uslugi i pogolema
konkurencija. Pazarot za stranski banki treba da
bide pod mnogu liberalni uslovi, {to }e
ovozmo`i vlez na golemi i sredni banki od EU,
SAD i OECD;
• Pogolema prepoznatlivost na Makedonija na
globalnite pazari, preku zgolemuvawe na imixot
i uspe{niot marketing na stranskite finansiski
pazari, so {to }e se zgolemi konkurentnosta i }e
pridonese do privlekuvawe kapital i priliv na
stranski direktni investicii;
• Postepeno ubla`uvawe na ograni~uvawata za
dolgoro~ni portfolio investicii vo stranstvo, kako
i kratkoro~ni i visoko{pekulativni portfolio
investicii.

Prenos na znaewa

Zgolemuvawe na mobilnosta na studentite, vo


soglasnost so Bolowskiot proces, kade {to RM e ~lenka od
2003 godina. Seto toa }e se postigne dokolku postoi
osiguruvawe na kvalitetot, akreditacija i priznavawe na
diplomite, revizija na sertifikacijata i priznavawe na
stranskite diplomi i krediti. So cel da se odgovori na
predizvikot na globalizacija, vo obrazovanieto e potrebno i
zajaknuvawe na sorabotkata me|u visokoobrazovnite

14
institucii, uspe{no zavr{uvawe na evropskiot kredit
transfer sistem, kako i voveduvawe na faklutativni kursevi
Zgolemuvawe na u~estvoto na akademskata
zaednica vo me|unarodni istra`uva~ki mre`i, preku
finansiski srestva za istra`uva~ka dejnost, unapreduvawe
na opremata, {to }e dovede do originalni istra`uvawa.

KORISTENA LITERATURA

 Globalizacija, Prof. D-r. Mirko Tripunoski.


Skopje 2007

 Me|unarodno javno pravo, Prof.d-r. Qubomir


Fr~kovski, Skopje 1995

15
 The Global Technology Revolution, Anton S. Fhilip

16