You are on page 1of 62

HIDRAVLIKA IN HIDRAVLINO

DVIGALO

Toma uka

Srednje strokovno izobraevanje: GOZDARSKI TEHNIK, GOZDAR


Naslov: HIDRAVLIKA IN HIDRAVLINO DVIGALO
Avtor: Toma uka
Strokovni/-a recenzent/-ka: Sebastijan Bajc, uni. dipl. ing. gozdarstva
Lektor/-ica: Irena Margon, prof. slovenine in angleine

Postojna, 2012
Avtorske pravice ima Ministrstvo za olstvo in port Republike Slovenije.
Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Biotehnika podroja, ole za ivljenje in razvoj (2008-2012).
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port.
Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja lovekih virov za obdobje 2007 2013, razvojne
prioritete: Razvoj lovekih virov in vseivljenjskega uenja, prednostna usmeritev Izboljanje kakovosti in
uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.
Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraa mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino
dokumenta nosi avtor.

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Srednje izobraevanje
Smer - gozdarstvo

HIDRAVLIKA IN
HIDRAVLINO DVIGALO

Toma uka, in. gozd.

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

KAZALO VSEBINE
1 UVOD ..................................................................................................................................... 5
2 OSNOVE PRENOSA TLANIH TEKOIN ........................................................................ 6
2.1 FLUIDNA TEHNIKA SPLONI POJMI ..................................................................... 6
2.1.1 Hidravline naprave in komponente ......................................................................... 6
2.1.2 Prednosti in uporabnost hidravlike ............................................................................ 7
2.2 FIZIKALNE VELIINE IN ENOTE HIDRAVLIKE..................................................... 8
2.2.1 Enote za maso in silo ................................................................................................. 8
2.2.2 Enota za tlak .............................................................................................................. 9
2.3 FIZIKALNE OSNOVE HIDRAVLIKE ........................................................................ 10
2.3.1 Hidrostatika ............................................................................................................. 10
2.3.1 Hidrodinamika ......................................................................................................... 12
3 SESTAVNI DELI HIDRAVLINEGA SISTEMA ............................................................. 15
3.1. OSNOVNI SESTAVNI DELI HIDRAVLINEGA SISTEMA .................................. 15
3. 2 REZERVOAR ZA OLJE .............................................................................................. 16
3. 3 HIDRAVLINA RPALKA ....................................................................................... 17
3.3.1 Vrste hidravlinih sistemov in hidravlinih rpalk ................................................. 17
3.4 Sistemski tlak in razline velikosti tlaka ........................................................................ 21
3.5 Manometri ...................................................................................................................... 22
3.6 HIDRAVLINI VENTILI ............................................................................................. 23
3.6.1 Komandni ventili ..................................................................................................... 24
3.6.2 Varnostni ventili ...................................................................................................... 25
3.6.3 Pomoni ventili ....................................................................................................... 26
3.7 HIDRAVLINI CILINDRI ........................................................................................... 28
3.8 CEVOVODI ................................................................................................................... 29
3.9 HIDRAVLINI ISTILCI - FILTRI OLJA .................................................................. 29
3.10 HIDRAVLINO OLJE ................................................................................................ 31
4 SESTAVNI DELI IN DELOVANJE GOZDARSKEGA HIDRAVLINEGA DVIGALA
.................................................................................................................................................. 35
4.1. SESTAVNI DELI HIDRAVLINEGA DVIGALA .................................................... 35
4.2 OSTALA DODATNA OPREMA DVIGALA .............................................................. 37
4.3 UPRAVLJANJE DVIGALA ......................................................................................... 41
4.4 NOSILNOST DVIGALA .............................................................................................. 42
4.5 VZDREVANJE HIDRAVLINEGA DVIGALA ...................................................... 43
4.5.1 Osnovni posegi pri vzdrevanju hidravlinega nakladalnika .................................. 43
4.5.2 Najpogosteje okvare na hidravlinem dvigalu ...................................................... 46
5 TEHNIKA DELA S HIDRAVLINIM DVIGALOM ......................................................... 48
5.1 SPLONA VARNOSTNA PRAVILA .......................................................................... 48
5.2 SPLONA PRAVILA PRI DELU S HIDRAVLINIM NAKLADALNIKOM .......... 48
5.5 PRAVILA PRI NAKLADANJU IN RAZKLADANJU ................................................ 52
5.6 PRAVILA PRI TRANSPORTU .................................................................................... 58
6 VIRI ....................................................................................................................................... 62

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

1 UVOD
Gozdarstvo kot stroka se e vrsto let ukvarja z izkorianjem gozdnih proizvodov. Po letu 1950 se je
zaradi pojava mehanizacije v gozdnem prostoru zaela razvijati tudi gozdna mehanizacija. Od asov
furmanstva pa do danes se je prevoz gozdno lesnih sortimentov zelo spremenil.
Danes se les vozi iz gozda do uporabnika s pomojo GTK (gozdarsko transportna kompozicija).
V zadnjih desetletjih se je spremenil tudi razvoj gozdarskih hidravlinih dvigal, s tem pa se je tudi
spremenil nain prenosa hidravlinega olja, sestavni deli dvigala in sama tehnika dela s hidravlinim
nakladalnikom.
V ubeniku sem predstavil osnove prenosa tlanih tekoin, ki bo uencem kot pomo pri razumevanju
une snovi. V nadaljevanju se sreamo s sestavnimi deli hidravlinega sistema in sestavnimi deli
gozdarskega hidravlinega dvigala ter njegovim vzdrevanjem.
Zelo pomemben faktor je tudi zadnje poglavje, ki govori o tehniki dela s hidravlinim dvigalom, saj je
prenaanje, nakladanje in razkladanje bremena zelo nevarno delo. Najpogosteje nesree in pokodbe
pri delu so posledica slabo vzdrevanih in opremljenih strojev, nepoznavanje stroja, neupotevanje
navodil in povrnosti pri delu. Vseh dejavnikov, ki vplivajo na varno delo, ni mogoe upotevati v teh
navodilih, ker se moramo pri delu vedno prilagajati razlinim okoliinam, ki jih zahteva delo s
hidravlinim dvigalom.
Ubenik je primeren tako za dijake, ki obravnavajo tematiko v okviru rednega izobraevalnega
programa, kot za odrasle, ki opravljajo razline oblike formalnega ali neformalnega izobraevanja.

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

2 OSNOVE PRENOSA TLANIH TEKOIN


2.1 FLUIDNA TEHNIKA SPLONI POJMI
Danes se v svetu za prenos energije (olje, voda, zrak) vse bolj uporablja beseda fluidna tehnika (lat.
Fluidus = teko, v smislu prenosa energije).
Za fluidno tehniko lahko reemo, da je to podroje, ki po definiciji obravnava prenos energije in
informacije s pomojo tekoin (fluidov), to je kapljevin in plinov- predvsem v hladnem stanju.
Fluidno tehniko delimo na dve veji skupini: hidravliko in pnevmatiko.
Beseda hidravlika prihaja iz grke besede hidor = voda in aulos = cev, kar nam da besedo hidraulikos.
V skladu z definicijo torej pomeni prenos energije in informacije s pomojo tekoine. Obiajno je to v
industrijski rabi mineralno ali sintetino olje.
Beseda pnevmatika izhaja iz grke besede pneuma, ki pomeni zrak. Prenos energije s pomojo zraka.
V nadaljevanju se bomo posvetili podroju hidravlike, odnosno hidravlinim napravam in
komponentam. Teoretine osnove hidravlike nam daje podroje hidromehanike (mehanika tekoin), ki
ga delimo na dve podroji:
-

hidrostatika, to je nauk o ravnotenih stanjih tekoin (prenos sile v hidravliki), ki jo bomo


podrobneje spoznali v nadaljevanju,

hidrodinamika, to je nauk o tokovnih stanjih tekoin. Kot primer nam lahko slui
pretvarjanje energije toka vode v turbinah hidroelektrarn.

2.1.1 Hidravline naprave in komponente


Hidravline naprave definiramo kot skupek zlogov, komponent in delov, ki so medsebojno povezani
tako, da tvorijo delovne enote, ki zdruujejo vso hidravlino opremo nekega stroja. Naloge, ki jih
takne enote opravljajo, so predvsem naslednje:
-

pretvarjanje primarne energije (pogonskega stroja) v energijo tlanega medija (hidravlino


energijo),

prenos energije tlanega medija od primarnega pretvornika (generatorja) do sekundarnega


pretvornika energije (motorja),

krmiljenje toka energije po smeri in vrednosti,

pretvarjanje energije tlanega medija v mehansko delo (v delovnem stroju).

Pogonski stroj je pri hidravlinih napravah obiajno elektromotor ali motor z notranjim izgorevanjem.
Pretvorbo v energijo tlanega pritiska izvajamo s hidravlino rpalko. Obiajno je tlani pritisk kot
nosilec energije olje, ki ga vodimo po cevovodih.
Krmiljenje smeri in velikosti toka ter tlanega nivoja hidravlinega olja nam omogoajo krmilniki
poti, toka in tlaka.

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Sekundarni pretvornik energije je lahko hidravlini cilinder (valj) ali hidravlini motor (hidromotor).
Da bi hidravlina naprava lahko delovala, mora biti opremljena e z rezervoarjem olja in cevovodom,
ki omogoa kroenje hidravlinega olja iz rezervoarja preko primarnega pretvornika energije (rpalke)
in krmilja v sekundarni pretvornik energije (cilinder ali motor) in krmilja in nazaj preko krmilja v
rezervoar.
Prikaz pretvorbe in prenosa energije imamo na blokovni shemi slika1.
Slika 1

MOTOR

RPALKA

KRMILJE

VALJ

REZERVOAR

Komponenta ali sestavina je skupek delov, mehanino povezanih v delovno enoto, za opravljanje
osnovnih nalog.

2.1.2 Prednosti in uporabnost hidravlike


Hidravlika ima naslednje prednosti:
-

zelo dobro krmilnost, kar pomeni, da se osnovni hidravlini tekoini (tlak in tok) s preprostimi
komponentami lahko enostavno krmilita. Monost upravljanja iz enega mesta, monost
enakomernega dela s hidravlino napravo, monost upravljanja ve funkcij istoasno,

visoka gostota energije, to omogoa premagovanje velikih bremen in vrtilnih momentov,

odline dinamine lastnosti, to pomeni doseganje izjemnih pospekov in pojemkov,

sorazmerno enostaven odvod toplote, ki nastaja zaradi trenja,

enostavna pretvorba vrtenja v premortno gibanje,

enostavno in ceneno nadzorovanje in varovanje naprave,

poenostavljena gradnja strojev.

Poleg tega ima hidravlika tudi nekaj slabosti:


-

nevarnost pri poruitvi in netesnosti naprave,


onesnaevanje okolja,
emisija zvoka,
obutljivost na umazanijo, zrak in spremembe temperature,
stisljivost olja in s tem povezani problemi natannosti,
zahtevno vzdrevanje.

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Zaradi svojih prednosti in v povezavi s pnevmatiko, mehaniko in elektrotehniko nam hidravlika


omogoa uspene reitve tehninih problemov, ki nastanejo pri gradnji:
-

obdelovalnih strojev,
transportnih naprav, vozil in plovil,
letal in raket,
gradbenih, poljedelskih in gozdarskih strojev.

2.2 FIZIKALNE VELIINE IN ENOTE HIDRAVLIKE


Za razumevanje hidravlike moramo najprej spoznati posamezne fizikalne veliine.
Osnovne fizikalne veliine in enote za hidravliko so:
-

- dolina

v metrih (m)

- masa

v kilogramih (kg)

- as

v sekundah (s)

- temperatura

v Kelvinih (K) ali stopinjah Celzija (C)

Iz teh veliin lahko izpeljemo tudi ostale, za hidravliko pomembne veliine, kot so npr.: tok, tlak, sila,
ploina, prostornina, hitrost, itd.
Pomni:
Fizikalna veliina je doloena z mersko enoto in merskim tevilom. Npr.: dolina 38 mm pomeni, da
je mersko tevilo 38 in merska enota milimeter, ki je decimalna merska enota osnovne enote meter.

2.2.1 Enote za maso in silo


Podrobneje si poglejmo enoto za maso, to je kilogram.
Doloena je bila na osnovi prakilograma, ki je priblino 1 dm3 vode (1 liter vode pri 4C).
Enota za silo izhaja iz Newtonovega zakona, da je sila enaka zmnoku mase in pospeka.
m (kg)
a (m/s2)

F= ma
F (N)
Iz enabe sledi tudi soodvisna enota za silo:

Ta enota sile, imenovana Newton, je sila, ki daje masi 1 kg pospeek 1 m/s2.

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

2.2.2 Enota za tlak


Tlak definiramo tako, da z njim povemo, kolikna sila deluje pravokotno na enoto ploine.
F
p = ------A

F (N)
A (m2)
p (Pa ali bar)

Iz tega je tudi izpeljana soodvisna enota tlak, ki jo imenujemo Pascal in jo oznaujemo s Pa.
N
Pa = -------m2
V praksi pogosto naletimo e na eno enoto.
1 bar = 105 Pa = 0,1 MPa = 10 N/cm2
V oljni hidravliki delimo pritisk na :
-

nizek
srednji
visok
super

do 50 barov
50 100 barov
100 300 barov
nad 300 barov

Primer t. 1
Na ploino velikosti 10 cm2 deluje tlak 60 bar. Kako veliko silo povzroa?
F=Ap

sledi 10 cm2 60 bar

10 cm2 600 N/cm2

6000 N

Primer t. 2
Na stiskalnici potrebujemo silo 300 kN. Bat hidravlinega cilindra ima ploino 100 cm2. Kako velik
tlak potrebujemo, da bomo dobili potrebno silo?
F
P = ------

300.000 N
----------------

= 300 bar

100 cm2

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

2.3 FIZIKALNE OSNOVE HIDRAVLIKE


V tem poglavju bomo obravnavali osnovne pojme hidravlike, ki nam bodo omogoali razumevanje
delovanja hidravlinih naprav. Osnova delovanja hidravlinih naprav je naelo delovanja stisnjenih
tekoin. Hidravline naprave pa so tiste, ki delujejo in jih poganja stisnjena tekoina (olje).

2.3.1 Hidrostatika
Hidrostatini tlak
Hidrostatini tlak p je tlak, ki ga v tekoini povzroa njena tea. Odvisen je od viine nivoja tekoine,
od gostote in zemeljskega pospeka g (g = 9,81 m/s2).
p=hQg

h (m)
Q (kg/m3)
G (9,81 m/s2)
p (Pa)

Na sliki t. 2 imamo prikazani dve razlini posodi: na dnu obeh posod je enak hidrostatini tlak,
eprav sta si ploini dna razlini. Vano je, da je viina tekoinskega stolpa h enaka.
Slika t. 2

Hidrostatini tlak ustvarja na dno posode doloen pritisk odnosno silo, ki pritiska na dno in ga eli
odpreti. Na sliki t. 3 imamo prikazane tri razline oblike posod, ki imajo enako velikost ploin dna in
so napolnjene z enako tekoino do iste viine.
Slika t. 3

10

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Hidrostatini tlak je v vseh treh posodah enak in ni odvisen od oblike posod. To se imenuje
hidrostatini paradoks.

Tlak zaradi delovanja zunanjih sil.


e na tekoino, zaprto v posodo slika t. 4, deluje sila F na batu brez trenja, bo v tekoini nastal tlak p.
Ta tlak imenujemo tudi statini tlak in deluje soasno in enako v vse smeri. Vpliv hidrostatinega tlaka
zanemarjamo. To zakonitost poznamo kot Pascalov zakon.
Slika t. 4

Kot primer vzemimo kroglasto posodo, ki ima po obodu obe in vgrajen cilinder. e posodo
napolnimo s tekoino in pritisnemo bat v cilinder, bo tekoina enakomerno brizgala v vse smeri in iz
vseh ob.

Hidravlini prenos in pretvarjanje sil naelo hidravline stiskalnice


Zamislimo si posodo po sliki t. 5, kjer sta v odprtini vgrajena dva bata razlinih premerov z
monostjo gibanja. Na batu z manjo ploino deluje sila, ki povzroi v posodi nadtlak. Ker se
povrina iri enakomerno na vse strani, deluje tudi na ploino vejega bata.
Slika t. 5

Poveanje tlaka v F 1 v zaprtem sistemu povzroi dvig


Poveanje tlaka v F1 v zaprtem prostoru povzroi dvig bata
vejega bata F2 na desni strani v ustreznem razmerju.

F2 v ustreznem razmerju
F1
S1

1:4

Dvig
bata

S2

F2
p

11

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Iz tega sledi, da sta poti gibanja batov obratno sorazmerna s silo oziroma ploino batov. Podobne
zakonitosti so znailne za mehanski vzvod. Prikaz hidravlinega prenosa predstavlja naelo
hidravlinega vzvoda.
Na teh spoznanjih temelji delovanje hidravline stiskalnice. Za doseganje vejih delovnih gibov so v
sistem vgrajeni ustrezni ventili, ki omogoajo vekratne gibe pogonskega cilindra. Potrebno koliino
hidravlinega olja odvzamemo in shranjujemo v rezervoar. Osnova delovanja je v medsebojni
povezanosti dveh cilindrov. S sorazmerno majhno silo na pogonskem cilindru proizvedemo veliko silo
na delovnem cilindru, ki nam preoblikuje obdelovanec.
Primer t. 3
Pogonski cilinder ima ploino bata 2 cm2 in nanj deluje sila 40 N.
F
p = -------- =
A

40 N
----------2 cm 2

= 40 N/cm2 = 2 bar

Iz izrauna je razvidno, da imamo na pogonskem cilindru na razpolago do tudi 100 X vejo delovno
silo, kot je bila pogonska sila. Ob tem pa velja, da je tudi delavni gib do 100 X manji od pogonskega.

2.3.1 Hidrodinamika
Prenos hidravline tekoine
Hidravlina tekoina se prenaa od pogonskega agregata do sekundarnega porabnika energije
(cilinder) po cevovodih. Naeloma velja, da je hitrost na sredini nekoliko veja kot ob steni. Zato
vedno govorimo o srednji hitrosti gibanja tekoine.
Enaba za izraun pretone koliine Q:
V
Q = ---------T

V (m3)
t (s)
Q (m3/s)

Zaradi praktinih razlogov se enota za prostorninski tok ali pretono koliino izraa tudi kot (l / min).
S spreminjanjem premera cevi se hitrost pretoka olja pri manjem prerezu povea in hkrati ob veanju
prereza cevi zmanja.
Pri samem prenosu olja po cevovodih se pri gibanju teles zaradi trenja ustvarja doloen upor. Ob
stenah cevi in tudi v tekoini sami nastaja trenje, ki ustvarja toploto. Ob tem se hidravlina energija
spremeni v toplotno energijo.

Hidravlini tok
V osnovi poznamo dva naina gibanja hidravlinega toka:
-

laminarni tok, pri katerem se delci gibljejo v neskonno tankih plasteh, ki drse ena ob drugo
v smeri gibanja brez medsebojnega meanja,

12

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

turbulentni tok, pri katerem se delci gibljejo nepravilno v vseh smereh. Zaradi notranjega
trenja se hidravlini pritiski poveajo in se teh tokov izogibamo.

Slika t. 6, Prikaz gibanja hidravlinega olja po cevi

Laminarni tok

Turbulentni tok

Viskoznost olja
V tekoini se pojavlja med delci tekoine trenje in temu pravimo, da je tekoina viskozna (bolj ali
manj tekoa). Hidravlina olja dobimo obiajno od 3 do 300 mm2/s, najvekrat pa se uporablja olja, ki
imajo viskoznost med 10 in 100 mm2/s. Na sliki t. 7 je podano odstopanje viskoznosti olja pri 40 0 C.
Tabela t. 1, Odstopanje viskoznosti hidravlinih olj
ISO OZNAKA
ISO VG 10
ISO VG 15
ISO VG 22
ISO VG 32
ISO VG 46
ISO VG 68
ISO VG 100

srednja
10,0
15,0
22,0
32,0
46,0
68,0
100,0

VIZKOZNOST mm2/s pr 40
najmanja
9,0
13,5
19,8
28,8
41,4
61,2
90,0

najveja
11,0
16,5
24,2
35,2
50,6
74,8
119,0

Potrebno je vedeti, da se viskoznost zelo spreminja v odvisnosti od temperature olja. Vije temperature
zmanjujejo viskoznost in obratno. Nasprotno pa veja gostota tekoine poveuje viskoznost.
Obiajna delovna temperatura olja v hidravlinih napravah se giblje okrog 60C.

13

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

PONOVIMO!
Kaj razume pod pojmom hidravlika in hidrostatika?
Natej prednosti in slabosti oljne hidravlike!
Kako izraunamo tlak in natej enoti za tlak, ki jih uporabljamo v praksi!
Opii naelo hidravline stiskalnice!
V kaknih enotah izraamo pretono koliino in katera dva hidravlina toka pozna?
Kaj razume pod pojmom viskoznost?
Zakaj gumijaste cevi ob menjavi ne smejo biti zasukane?

14

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

3 SESTAVNI DELI HIDRAVLINEGA SISTEMA


3.1. OSNOVNI SESTAVNI DELI HIDRAVLINEGA SISTEMA

Rezervoar za olje
rpalka
Vodi
Ventili
Hidravlini valji

Slika t. 7 prikazuje okvirno shemo hidravlinega sistema

komandni ventili
Tlani vod
varnostni ventil
Hidravlini
cilinder
rpalka

Povratni
filter

Sesalni vod

rezervoar

Hidravlini sistem je zaprta komponenta, znotraj katere se premika olje in prenaa energijo do
delovnega cilindra.
Postopek kroenja olja (osnovno):
-

s pomojo pogonskega agregata sesa rpalka olje iz rezervoarja,


olje nato pod pritiskom potuje do varnostnega ventila,
v primeru preobremenitve viek tlaka oz. olja se vrne po povratnem vodu nazaj v rezervoar,
ostalo olje pa potuje do komandnih ventilov.

V primeru, da ne aktiviramo nobene komandne roice, se olje vrne po povratnem vodu v


rezervoar.
V primeru aktiviranja komandne roice potuje olje do delovnega cilindra, kateri opravlja
delovno funkcijo,
iz nasprotne strani delovnega valja pa se olje po povratnem vodu vraa nazaj v rezervoar.

15

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Kot pogonski agregat se pri gozdarskih strojih najvekrat uporablja motor z notranjim izgorevanjem,
na stacionarnih dvigalih pa se lahko uporablja tudi mo elektromotorja.

3. 2 REZERVOAR ZA OLJE
Osnovni namen rezervoarja je, da hrani delovno tekoino - olje. Onemogoati mora prodor umazaniji
(prahu, trdim delcem) v sistem in odvajati toploto iz hidravline naprave.
Sliki t. 8 in 9 prikazujeta shemo osnovne sestave hidravlinega rezervoarja.
Shemazgradbe
zgradbe
rezervuarja
Shema
rezervoarja
za za
oljeolje
Sesalni vod
s filtrom

Nalivanje olja

Povratni vod s filtrom


Merilnik
Za viino olja

prekati

Izpust olja

Velikost rezervoarja je zelo pomembna:


-

Hidravlina dvigala, ki delajo ve ur skupaj, morajo imeti vsaj 3 krat vejo koliino
hidravlinega olja, kot je kapaciteta rpalke.

Hidravlina dvigala, ki delajo samo obasno (nakladajo in razkladajo na tovorni prostor) pa


vsaj 1,5 krat veji rezervoar, kot je kapaciteta rpalke (priporoena 2 - 3 krat veja od pretone
koliine rpalke).

Rezervoar naj bi bil nameen im blie rpalki in kolikor mogoe nad njo.
Rezervoar mora biti obvezno opremljen:
-

z nalivnoodzraevalnim grlom s filtrom in nalivno mreico,


s povratnim filtrom in kazalom nivoja olja,
s prekati, ki prepreujejo neposredni tok toplega in delno spenjenega olja v sesalni vod,

16

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

lahko tudi s termometri, grelcem za olje, nivojskim stikalom, komoro za zbiranje kondenzata.

Hladilnik olja
Hidravlino olje se lahko zaradi duenja v ventilih in cevovodih segreva in njegova temperatura poasi
naraa. Ker vsebuje mobilno hidravlino dvigalo razmeroma malo olja, se le-to ob daljih asih
nakladanja, ko se olje segreva in ob kratkih asih vonje, ko se hladi, lahko tudi segreje.
Temperatura hladilnega olja v delovnem ciklu ne sme presei 80 C.
Pri dvigalih, s katerimi se dela nepretrgoma, je potrebno predvideti hladilnik olja in po monosti veji
rezervoar za olje. S hladilnikom se dosee manje nihanje temperature olja, s tem pa tudi daljo
ivljenjsko dobo olja, manjo obrabo in nije obratovalne stroke.

Vodi
Naloga vodov skupaj z ostalimi cevovodi je, da prenaajo olje med posameznimi glavnimi
komponentami hidravlinega sistema (zaokroujejo tokokrog).
V hidravlinem sistemu imamo tri glavne vode :
-

sesalni vod (povezuje rezervoar s rpalko),


tlani vod (povezuje rpalko z delavnimi cilindri),
povratni vod (povezuje varnostne ventile in cilindre z rezervoarjem).

3. 3 HIDRAVLINA RPALKA

3.3.1 Vrste hidravlinih sistemov in hidravlinih rpalk


Za pogon hidravlinega nakladalnika slui hidravlino olje, ki ga z ustreznim pretokom in tlakom v
tokokrog poilja hidravlina rpalka. Velikost pretoka je odvisna od velikosti rpalke in od tevila
vrtljajev pogonskega motorja.
Hidravlina rpalka je praviloma aksialno-batna in ima lahko konstantno ali spremenljivo pretonost.
Pri rpalki s konstantnim pretokom je pretok olja pri danem tevilu obratov nespremenljiv, pri rpalki
s spremenljivo pretonostjo pa se prilagaja koliina olja trenutnim potrebam. To se imenuje t.i. loadsensing (zaznavalni) nain delovanja, ki se ga uporablja pri sodobnih dvigalih.
Sesalna cev, ki povezuje rezervoar s rpalko, ne sme imeti notranji premer manji kot 40 mm za
enotono rpalko in ne manji od 50 mm za dvotono rpalko.

Poznamo dve vrsti hidravlinih sistemov:


-

Enotoni hidravlini sistem

Pri enotonem hidravlinem sistemu ena rpalka napaja vse hidravline cilindre. Ventili so paralelno
povezani tako, da lahko vsi cilindri delujejo istoasno.

17

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Slika t. 10, Shema enotonega hidravlinega sistema

Dvotoni hidravlini sistem

Pri dvotonem sistemu ena rpalka (ali en tokokrog dvotone rpalke) napaja levi upravljalni ventil
(levi komandni blok), druga pa desnega. Levi ventil krmili obraanje, nihajno roko in grabe, desni pa
teleskopsko, dvigalno roko in rotator. Razpored funkcij je lahko tudi drugaen. Delo z dvotonim
sistemom je laje in hitreje.
Slika t 11, Shema dvotonega hidravlinega sistema

18

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Glavne lastnosti hidravlinih rpalk:


-

pretona koliina
maksimalni tlak
smer obraanja
tevilo obratov
tea, velikost, cena

l/min
MPa ali bar
levo, desno
min

Vrste hidravlinih rpalk:


-

zobnike rpalke
krilne rpalke
batne rpalke

Zobnike rpalke
So najenostavneje, cenovno ugodne in dokaj preproste konstrukcije. Je enostavna za vzdrevanje in
ni preve obutljiva na neisto olje.
Najvekrat se jo uporablja kot pogon manjih dvigal (do 7 tm) v gozdarstvu, predvsem za gozdarske
prikolice s hidravlinimi nakladalnimi napravami. Zobnik A dobiva pogon od zunaj in poganja zobnik
B, da se protismerno vrtita. Iz sesalnega voda se rpa olje zaradi podtlaka in kroi po obodu zobnikov.
Slika t. 11, Shema zobnike rpalke
Izhod olja
Delovni tlak
Pretona koliina
tevilo obratov

Zobniki oljne
rpalke

100-200 bar
3-1000 l/min
500-3000 obr/min

Smer obraanja je pomembna.

Tokokrog olja
Vhod olja

Krilna rpalka
V krilni rpalki so elementi za ustvarjanje tlaka v obliki krilc. Tlak se ustvarja ravno med krilci na
lego rotorja in statorja. Posebnost te rpalke je v izredno majhni jakosti hrupa. ivljenjska doba krilne
rpalke je dalja od zobnike rpalke (od 5000 do 20000 strojnih ur).
Znailnosti:
Delavni tlak
do 150 bar
Pretona koliina
do 250 l/min
tevilo obratov
okrog 1000 obr/min
Pomembna je smer obraanja.

19

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Aksialne batne rpalke


Pri vejih hidravlinih napravah je najbolj uporabna vrsta rpalke. Na pogon so lahko vezane s
kardanom ali brez. Pri tej rpalki prihaja zaradi nagnjenosti in obraanja rotorja ter razvodne ploe,
do sesanja olja iz rezervoarja, zbijanja v rpalki in potiskanja olja v tlani vod in od tu k porabnikom.
Slika t. 12, Aksialna batna rpalka

Delovni tlak
do 400 bar
Pretona koliina 120 l/min
tevilo obratov
800- 1200 obr/min
Smer obraanja ni pomembna

Slika t. 13, Osnovni sestavni deli aksialne batne rpalke

V veini primerov je rpalka pritrjena neposredno na pomoni odgon menjalnika tovornjaka


(neposredno v utorno spojko ali v utorni zobnik odgona) ali v manjih primerih na nosilni okvir vozila,
kjer je gnana s kardansko gredjo.
Za pogon veine gozdarskih nakladalnih dvigal je potrebno uporabljati izkljuno aksialne batne
rpalke. So robustne, zanesljive in z njimi zlahka dosegamo delovne tlake do 300 bar.
Kot izhodie za izbiro rpalke uporabimo podatek o priporoenem pretoku olja. V primeru
premajhnega pretoka olja bodo gibi dvigala poasneji. Prevelik pretok olja pa lahko povzroi zaradi
prevelikih hitrosti gibov velike dinamine obremenitve, ki zmanjajo ivljenjsko dobo dvigala in vejo
delovno temperaturo olja.

20

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Primer t. 4
Na razpolago je elektromotor z mojo 22 kW in s tevilom vrtljajev 1450 min-1. Doloiti je potrebno
dopustno velikost rpalke, ki bo delovala pri tlaku 200 bar?

Q=

p 600
-------------P

22 600 0,9
---------------200

59,4 l/min

Q pretok (l/min)
p tlak (bar)
mo motorja (kW)
P izkoristek rpalke (0,9)

tevilo vrtljajev pogonskega motorja z notranjim izgorevanjem naj ne bo manji od 800 obr/min.

3.4 Sistemski tlak in razline velikosti tlaka


Sistemski tlak v hidravlinem sistemu je omejen z varnostnim ventilom regulacije tlaka (tlani ventil),
ki je lahko samostojen, najvekrat pa je vgrajen v vhodnem podroju glavnega komandnega ventila.
Praviloma se nastavitve tega ventila ne sme nastavljati ali spreminjati.
Sistemski tlak znaa pri gozdarskih dvigalih med 240 in 260 bar.
e posebej so omejeni tlaki posameznih gibov hidravlinega nakladalnika. V ta namen je v vsakem
gibu prirejen dodaten varnostni ventil v komandnem ventilu.
Pomni!
V vsakem delavnem cilindru je drugaen tlak, zato imamo ve razlinih varnostnih ventilov za tlak.
Tabela t. 2, Prikaz tlaka v hidravlinem sistemu (Liv L 11.86 P)

SISTEMSKI TLAK
Obraanje
Dvigalna roka
Nihajna roka
Teleskopska roka
Rotator
Grabe
Oporni most
Stabilizator

levo
desno
gor
dol
gor
dol
ven
noter
levo
desno
odpir.
zapir.
ven
noter
dol
gor

Tlak
/bar/
260
175
175
250
175
230
175
125
250
190
190
230
230
160
160
160
160

21

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

3.5 Manometri
Najvekrat se na hidravlinem dvigala nahajata dva manometra; manometer za tlak v sistemu in
manometer kot prikazovalnik dvigalnega momenta.
Manometer za tlak nam prikazuje sistemski tlak v hidravlinem sistemu.
Pri sodobnih dvigalih imamo kot prikazovalnik dvigalnega momenta manometer, ki je nameen na
vidnem polju upravljavca dvigala in ima skalo s tremi razlinimi polji, ki oznaujejo podroja
obremenitve dvigala.
Slika t. 14, Slika prikazovalnika momenta

V manometru se nahajajo tri razlina polja:


-

Zeleno polje predstavlja varno podroje dela.

Rumeno polje oznauje 90 % dovoljene obremenitve dvigala. Ko se kazalec priblia temu


poloaju, pomeni, da se pribliuje najveji nosilnosti dvigala.

Rdee polje pomeni 100 % obremenitev dvigala. V primeru veanja obremenitve bo roini
mehanizem popustil in zaslii se piskajo um, ker bo olje teklo preko varnostnega ventila. Z
ustreznim gibom krmilne roice premakne breme blie k stebru in tako zmanjamo moment
gibanja.

Manometer prikazovalnik momenta je prikljuen neposredno na batno stran dvigalnega cilindra ali
na hidravlini vod, ki je s to stranjo cilindra neposredno povezan. Kot merilo za velikost momenta
bremena slui tlak v tem cilindru.
Kazalec manometra pri pravilnem delu ne sme nikoli zaiti v rdee podroje razen za trenutek ob
kratkih tlanih sunkih zaradi nihanja bremena ali podobno. e moment bremena presee nazivno
vrednost zaradi nepravilnega giba katerekoli roke, bo roini mehanizem popustil in breme se bo
spualo, dokler se moment bremena ne zmanja na spremenljivo raven.

22

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

3.6 HIDRAVLINI VENTILI


Za premikanje mehanizma dvigala sluijo hidravlini cilindri, ki jih krmilijo komandni (zasledi se jih
tudi pod imenom upravljalni ali potni) ventili. Le-ti so lahko upravljani mehansko (rono ali nono),
lahko pa tudi daljinsko. V osnovi imajo nekateri ventili nalogo usmerjati olje, drugi ventili pa
nadzorujejo (varen pretok olja v hidravlinem sistemu) in omogoajo varno delo s hidravlinim
nakladalnikom.
Slika t.15, Dvotoni hidravlini sistem s komandnim blokom in komandnimi roicami

V osnovi delimo ventile na:


-

komandne ventil,

varnostne ventile,

pomone ventile.

V veini primerov se komandni ventili in varnostni ventili nahajajo na komandnem bloku, razen
varnostni ventil za sistemski tlak in pomoni ventili.
Slika t. 16, Komandni blok s komandnimi ventili in varnostnimi ventili

23

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

3.6.1 Komandni ventili


Osnovne karakteristike komandnih ventilov so:
-

tevilo delovnih poloajev,


tevilo prikljukov na komandnem bloku,
funkcija delovnega poloaja,
nain aktiviranja.

Mehansko upravljani komandni ventili imajo tako imenovan odprti srednji poloaj. To pomeni, da v
neaktiviranem stanju ventila oz. komandne roice olje tee skozi ventilov kanal za prosti obtok skoraj
brez upora v rezervoar za olje. S premikanjem komandne roice aktiviramo komandni ventil, ki se
postopoma odpira in odpre povezavo enega ventilskega izhoda s tlanim vodom, s tem pa se doloen
gib dvigala premakne. Istoasno je ventil povezan z drugim vodom, ki je spojen z rezervoarjem za
olje. Z ustreznim premikanjem ventilovega drsnika lahko poiljamo k cilindru ve ali manj olja in s
tem spreminjamo njegovo hitrost.
Slika t. 17, Komandni blok s komandno mehansko roico

Posebna vrsta komandnih ventilov, ki se uporablja predvsem skupaj s rpalkami s spremenljivo


pretonostjo, so load-sensing ali zaznavalni komandni ventili. Glavna lastnost je v tem, da komandni
ventil poilja v hidravlini sistem samo toliko olja, kot ga potrebujejo uporabniki (cilinder z
dvigovanjem bremena) in to s tlakom, ki je trenutno potreben za izvajanje posamezne funkcije ne
glede na velikost bremena.
Daljinsko upravljanje je praviloma elektrino preko potenciometrov v upravljalnih roicah (v tem
primeru mora biti kabel med roico in komandnim ventilom) ali pa radijsko daljinsko.
Pomni!
Hitrost dvigala je odvisna od pretone zmogljivosti rpalke in od odprtosti ali prehodnosti olja skozi
posamezni komandni ventil.

24

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

3.6.2 Varnostni ventili


Poznamo:
varnostni ventil za omejitev tlaka
za sistemski tlak
za tlak posamezne funkcije
-

varnostni ventil za enakomerni pretok

Ventile za omejitev tlaka uporabljamo za nastavitev, omejitev in hidravlino zaito tlaka


hidravlinega sistema, kot smo e ugotovili v prejnjem poglavju.
Princip delovanja teh ventilov temelji na delovanju sile Pascalovega tlaka z ene strani in sile vzmeti z
druge strani.
e tlak na vhodu ventila naraste preko doloene vrednosti, se ta odpre in omogoi pretok delovne
tekoine v povratni vod (rezervoar). Ventil je odprt toliko asa, dokler tlak tekoine ne pade na
nastavljeno vrednost. Zaradi funkcije delovanja imenujemo ta ventil varnostni ventil.
Delovanje varnostnega ventila za tlak je predstavljen na sliki t. 19.
Z ventili za omejitev tlaka reguliramo tlak, ki ga spustimo v tlani vod, s tem pa reguliramo tudi
pretonost olja.
Slika t. 18, Varnostni ventil za omejitev sistemskega tlaka

Na sliki t. 18 je prikazan varnostni ventil za tlak, ki je povezan s tlanim stikalom, ta pa je povezan z


manometrom, ki prikazuje pritisk v tlanem vodu pri varnostnem ventilu za tlak. V primeru prevelike
obremenitve se varnostni ventil aktivira in signal se polje upravljavcu dvigala.
Slika t. 19, Shema stareje oblike varnostnih ventilov za sistemski tlak (s kroglico)

Nosilec kroglice

25

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Vzmet

Povratni vod
Kroglica

Iz rpalke

V komandni blok

Danes se v varnostnih ventilih namesto kroglice uporablja bat, njihova velikost pa je tudi do nekajkrat
manja.

3.6.3 Pomoni ventili


Odvisno od zahtevnosti potronika in namena rabe dvigala poznamo ve pomonih ventilov.
Duilni ventil (ventil za enakomerni pretok) zmanja hitrost olja na izhodu ventila glede na vhod.
Z duilnimi ventili reguliramo hitrost hidravlinega olja v hidravlinem sistemu - hitrost gibanja.
Praktino to pomeni, e isto breme dvigujemo z neko hitrostjo, se to ne sme spuati z enako ali vejo
hitrostjo, ker bi prilo do prehitrega giba funkcije (breme se zane spuati prehitro in s tem poveamo
monost okvare na hidravlinem dvigalu).

Zavorni ventil ali blok ventil


Zavorni ventil slui za dranje bremena v primeru poka cevi. Naloga ventila je, da v primeru poene
cevi preprei iztok olja iz hidravlinega valja in preprei morebitno prevrnitev gozdarske prikolice
(poi cev na stabilizatorju) ali okvaro na katerem delu hidravlinega dvigala ali prikolice (v primeru,
e imamo breme dvignjeno od tal).
Nahaja se na vstopu hidravlinega olja v hidravlini valj.
Obiajno je nameen na valjih:
-

stabilizatorja,
dvigalne roke,
nihajne rok,
teleskopske roke,
obraalnih cilindrih.

Naloga ventila na dvigalni in nihajni roki je, da preprei hiter padec roke na tla. Velikokrat so zavorni
ventili skupaj v kombinaciji z omejevalom momenta.
26

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Slika t. 20, Zavorni ventil na stabilizatorju

Slika t. 21, Zavorni ventil na vigalni roki

Slika t. 21 in 22, Omejevalo momenta


elektrino (dvigalo L 110Z)
Poznamo dve vrsti omejevala momenta:
-

hidravlino omejevalo momenta,


elektrino omejevalo momenta.

Oba sistema imata enako funkcijo. V primeru, ko je


prekoraen moment bremena, mora omejevalo
momenta ustaviti tiste gibe, ki ta moment poveujejo.

Slika t. 23, Varni gibi, ki zmanjujejo moment bremena


1. Uvlaenje teleskopske roke.
2. Ko je lega nihajne roke nad horizontalo,
dviganje nihajne ali dvigalne roke zmanja
moment bremena.
3. Ko je lega nihajne roke pod horizontalo, njeno
spuanje zmanjuje moment bremena.
4. Ko je poloaj bremena pod to rto, s
spuanjem dvigalne ali nihajne roke
zmanjujemo moment gibanja.

27

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

3.7 HIDRAVLINI CILINDRI


Naloga hidravlinih delovnih cilindrov je, da pretvarjajo energijo potiska v mehansko delo s
premortnim ali kronim gibanjem.
Po nainu delovanja poznamo:
-

enostransko delujoe,
dvostransko delujoe dvosmerni,
teleskopske enosmerni in dvosmerni,
rotatorji konni ali neskonni,
hidromotorji.

Notranjost plaa cilindra je zelo precizno obdelana (fino struena in gladilno valjana). S tem se dobi
boljo tekalno povrino, veji procent nosilnosti in daljo ivljenjsko dobo tesnil.
Slika t. 24, Shema zgradbe dvostranskega hidravlinega valja

bat
bat

batnica

ohije ohije

batnica

pokrov

pokrov

tesnila

tesnila
polje 1

polje 2

Pri enostranski in dvostransko delujoih valjih mora vedno biti polje 1 namenjeno za veje
obremenitve (ima vejo povrino, zato je lahko tudi manji tlak z nasprotne smeri).
Slika t. 25, Hidravlini cilindri (nihajni) tik pred fino obdelavo (tovarna Liv)

28

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Delovanje dvostranskih hidravlinih cilindrov.


Iz komandnega ventila poljemo preko komandnih roic olje do hidravlinega valja. Olje vstopi v
polje t. 1, s tem pa se olje umika v polju t. 2. Zaradi velikega tlaka in pretoka olja se s tem opravlja
doloen gib dvigala - dviganje (odvisno od namena cilindra). V primeru vstopa olja v polje t. 2 se
opravlja obratna funkcija spuanje.

3.8 CEVOVODI
Naloga cevovodov je, da prenaajo olje iz ene hidravline komponente v drugo.
Poznamo dve vrsti hidravlinih cevi:
-

kovinske cevi (narejene iz jekla),


gibke cevi (guma).

V veini primerov so kovinske cevi montirane na dvigalni in nihajni roki, drugje pa se uporablja gibke
cevi. Sestava gibke cevi je odvisna od pritiska in pretoka cevi. V osnovi je narejena iz ve plasti gume,
vmes pa je vstavljena tekstilna in metalna mrea. Na mestih hidravlinega dvigala, kjer obstaja veja
monost, da pride do pokodb na cevi, se cevi e dodatno zaiti (plastini ali tekstilni pla).
Slika t. 26, Gibljiva hidravlina cev

Pomni!
Pri nabavi nove cevi je potrebno upotevati naslednje podatke:
-

dolina cevi,
vrsta prikljuka,
najveji dovoljeni tlak,
notranji premer,
zunanji premer.

3.9 HIDRAVLINI ISTILCI - FILTRI OLJA


V hidravlini sistem vstopajo razline neistoe in umazanije. V stik s hidravlinim oljem pride prah,
saje, metalni delci Zaradi natetih virov mora imeti hidravlini sistem istilec olja.

29

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

istilec hidravlinega voda je lahko v:


-

sesalnem vodu,
tlanem vodu,
povratnem vodu.

istilec v sesalnem vodu je zelo grob in zadruje delce velikosti 0,5 2 mm.
istilec v tlanem vodu (mikrofilter) prenaa visoke pritiske in zadruje delce velikosti nad 5
mikronov.
istilec v povratnem vodu se uporablja najbolj pogosto. Lahko se ga montira v povratni vod ali v
rezervoar za gorivo.
Pri gozdarskih hidravlinih dvigalih sta najbolj pogosta istilec v tlanem in sesalnem vodu.
Slika t 27, Tlani istilec

Slika t. 28, Povratni filter

30

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Slika t. 29, Kritina mesta na rpalki in delovnem valju zaradi neistoe v hidravlinem
sistemu

Zobnika
rpalka

Hidravlini
cilinder

Batna
rpalka

3.10 HIDRAVLINO OLJE


Hidravlino olje omogoa prenos hidravline
energije.
Vasih se je uporabljalo mineralna olja, danes pa
se v hidravliki uporablja sintetina olja in
emulzije. Mineralna olja pridobivamo z
destilacijo iz surovega zemeljskega olja (nafte).
Lahko jim dodamo e aditive, ki so namenjeni za
izboljanje mazanja, viskoznosti, prepreevanje
oksidacije, penjenja, itd.
Vedeti je potrebno, da se ti dodatki sasoma
iztroijo in ne delujejo ve, zato jih je potrebno
po proizvajalevih navodilih tudi zamenjati.

Osnovne naloge tlanih tekoin so :


-

Prenos moi uinkovit prenos moi zagotovimo z uporabo dobre tekoe, nestisljive
tekoine.

Mazanje hidravlini sistemi so izdelani zelo natanno, zato se morajo gibljivi deli ustrezno
mazati, da se na ta nain zmanja trenje in s tem obraba.

Hlajenje pomembno, da dobro odvajajo toploto, ki nastaja znotraj hidravlinega sistema.

Zaita zagotoviti je potrebno zaito kovinskih delov pred korozijo.

Tesnjenje hidravlina tekoina mora biti dovolj viskozna, da zagotavlja dobro tesnjenje med
gibljivimi deli v rpalkah, ventilih in hidravlinih motorjih.

31

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Filtrirnost hidravlina tekoina mora biti termino in oksidacijsko zelo stabilna, odporna na
degradacijo in nastajanje usedlin. Olje mora biti tudi enostavno za filtracijo tako, da se lahko
vse mone nerazgradljive, kompaktne neistoe odstranijo s filtriranjem.

Glavne lastnosti hidravlinega olja:


-

Viskoznost (uporabnost v irokem temp. obmoju).

Majhna stisljivost (natanen prenos tlaka, kratek odzivni as).

Dobre mazalne lastnosti (predpogoj za dosego sprejemljive ivljenjske dobe komponent v


sodobnih visokotlanih hidravlinih sistemih).

Zdruljivost z materiali v sistemu (tesnila, rpalke).

Hitro izloanje zraka in vode iz olja ter sprejemljivost za okolje.

Dobra toplotna prevodnost (hitra porazdelitev toplote, nastale zaradi trenja v ventilih).

Poznamo dve vrsti hidravlinih olj:


-

mineralna olja,
bioloko razgradljiva ali sintetina olja.

Mineralna olja naj se uporabljajo z dovolj velikim indeksom viskoznosti (manj spreminjajo gostoto s
spremembo temperature). Olja slabe kvalitete imajo posledico veje obrabe dvigala.
Tabela t. 3, Razlini proizvajalci hidravlinih olj
Proizvajalec
AGIP
ARAL
BP
CASTROL
DEA
ESSO
MOBIL
OMV
SHEEL
PETROL
INA

Tip
Arnica 46
Vitam HF 46
Bartran HV 46
AWH 46
Arcis HLPD 46
Univis 46
DTE 15 M
Hidrolub SVG 46
Tellus T 46
Hidrolubric VGS 46
Hidraol HDS 46

Za celoletno obratovanje se v veini primerov uporablja olje z razredom viskoznosti ISO VG 46.
Za zimsko obratovanje in pri nijih temperaturah se uporablja olje razreda ISO VG 32
Bioloka olja so v naravi deloma razgradljiva. Najvekrat priporoajo olja iz sintetinih estrov (primer
olje Panilin HLP Synth 46), manj pa se uporablja rastlinska olja.
V primeru menjave olj iz mineralnih v sintetina moramo paziti, da se ti dve vrsti olj ne meata med
seboj. Ta olja se tudi meajo z mineralnimi olji, vendar se jim s tem zmanjajo njihove lastnosti.
Praviloma v sistemu ne bi ostalo ve kot 2 % mineralnega olja!

32

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Pomni!
Zaradi visokih pritiskov, vsebnosti zraka in slabe kvalitete olja lahko prihaja do t.im. Diesel pojava.
Ko se v ustrezni koliini naberejo prej navedene snovi, lahko pride do samoviga oljnih par v
hidravlinem cilindru, kar ustvarja saje. Saje na steni hidravline cevi povzroajo spremembo
tokokroga olja, s tem pa se povea monost, da na tistem mestu poi cev. Zaradi saj lahko prihaja tudi
do napak na hidravlini rpalki ali na hidravlinem cilindru.
Tabela t. 4, Razlini proizvajalci masti za mazanje dvigala
Proizvajalec
AGIP
BP
CASTROL
ESSO
MOBIL
OMV
INA

Tip
GRMU/EP2
Energrease LC 2
LZV EP
Beacon EP2
Mobilux EP2
EPL2
LIS EP2

Pri hidravlinih erjavih potrebujemo e olje v podstavku dvigala. Tu uporabljamo olje SAE 80W90, ki mae obraalni mehanizem (zobate letve) v podstavku dvigala.
Za mazanje dvigala se najvekrat uporablja litijevo mast gostote 2 po NLGI.

33

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

PONOVIMO!
Natej glavne sestavne dele hidravlinega sistema!
Kako se imenuje sredstvo, ki prenaa mo od motorja na hidravlino dvigalo?
Katere vode imamo v hidravlinem sistemu?
Pojasni razliko med enotonim in dvotonim hidravlinim sistemom!
Katere so najpomembneje lastnosti, ki jih moramo upotevati pri hidravlini rpalki?
Natej vrste hidravlinih rpalk in njihove osnovne lastnosti!
S katero enoto izraamo pretono koliino hidr. rpalk in koliko znaa pri hidr.
dvigalu?
S katero enoto izraamo tlak olja v hidr. sistemu in koliko znaa?
Kaj se dogaja s hidr. dvigalom, e ima rpalka premajhno pretono koliino?
Katere ventile pozna na hidravlinem dvigalu in opii njihove funkcije?
Kdo sme regulirati in zamenjati varnostne ventile?
Kako je sestavljen hidravlini cilinder?
Ali je v vseh hidravlinih cilindrih isti pritisk in zakaj?
Ali je mono hidravlino dvigalo preobremeniti?
Na kaj je potrebno paziti pri nabavi nove gumijaste cevi?
Opii funkcijo hidravlinih istilcev in kje se nahajajo?
Katere lastnosti mora imeti hidravlino olje?

34

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

4 SESTAVNI DELI IN DELOVANJE GOZDARSKEGA


HIDRAVLINEGA DVIGALA
4.1. SESTAVNI DELI HIDRAVLINEGA DVIGALA
Slika t. 29, Sestavni deli hidravlinega dvigala

Podstavek z vgrajenim stabilizacijskim mostom s hidravlinim iztegom.

Dvojni obraalni sistem v podstavku. Obraalni sistem in spodnji leaj stebra teeta v oljni
kopeli.

Slika t. 30, Podstavek z obraalnim sistemom

35

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Vrtljiv steber z zobnikom; obraata ga dva hidravlina cilindra preko zobatih letev.

Slika t. 31, Vrtljiv steber z zobnikom

Dvigalna roka, ki jo premika dvosmerno delujoi hidravlini cilinder.

Nihajna roka, ki jo premikata dvosmerno delujoa cilindra.

Teleskopska roka je nameena v notranjosti nihajne roke. Vodena je v plastinih


vodilih, premikata jo dvosmerni hidravlini cilinder v njeni notranjosti, lahko pa je vodena
tudi s pomojo verige, kot na sliki t. 32.

Slika t. 32, Verini pogon teleskopske roke

Komandni ventili za delovne gibe dvigala na stebru pred voznikom ali ob sedeu.

Dve krini upravljalni roici in dve stopalki ter tri roice za upravljanje
stabilizatorjev ( roice so rdee barve).

36

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Slika t. 33, Upravljalni blok z roicami in ventili

Rotator z neomejenim kotom sukanja.

Grabe; odpiranje in zapiranje z dvosmerno delujoim hidravlinim cilindrom.

Slika t. 34, Rotator z grabeem

4.2 OSTALA DODATNA OPREMA DVIGALA


-

Prikazovalnik in omejevalo momenta (opisano pod poglavjem 3.4.3.)

Komandna omarica

37

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Slika t. 35, Komandna omarica s stikalom STOP

Ob upravljalnem mestu dvigala je v dosegu roke komandna omarica s stikalom STOP za izklop v sili.
Stikalo prepoznamo po rdei gobasti obliki. Aktiviramo ga tako, da na tipko pritisnemo. Stikalo STOP
prekine napajanje elektromagnetnega obtonega ventila (nameen na tlanem filtru), ki preusmeri
hidravlino olje, ki prihaja od rpalke nazaj v rezervoar.
Slika t. 36, Obtoni ventil

V komandni omarici je lahko poleg stikala STOP nameeno e ve preklopnih stikal za dodatne
funkcije, kot na primer: premikanje stabilizatorjev, stikalo arometov, stikalo grelne blazine na sedeu,
sprostitev indikatorja stabilnosti, itd.

Signalizacija

Indikator vodoravnosti dovoljuje nagib nosilnega okvira vozila za doloen nastavljen kot. Ta znaa
najve 5 v smeri preno na smer vonje in najve 17 v smeri vonje. e se nosilni okvir zaradi
prevelike obremenitve dvigala nagne za veji kot, krmilje dvigala reagira tako, kot da bi bilo stisnjeno
stikalo STOP.

38

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Slika t. 37, Indikator vodoravnosti

Libela slui za grobo izravnavo poloaja vozila z dvigalom. Dovoljeni nagib vozila v vseh smereh
znaa med delom najve 8.
Slika t. 38, Libela

39

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Kabina za upravljavca dvigala

Slika t. 39, Kabina

Kabino se najvekrat uporablja na statinih dvigalih, kjer je upravljavec stalno pod vplivom zunanjim
vremenskim vplivom. Ta kabina je tudi opremljena s klimatsko napravo. V veini primerov se za
upravljanje teh dvigal uporablja servo krmilne roice.
Slika t. 40, Dvigalo pripravljeno za montao na vozilo (Z tip dvigala)

40

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

4.3 UPRAVLJANJE DVIGALA


Upravljanje dvigala je v veini primerov mehansko, lahko pa je tudi daljinsko (radijsko).
Slika t. 41, Razvrstitev roic in funkcija posamezne roice (stareja oblika komand)

Leva roka
A
B
K
L

Desna roka

Obraanje dvigala levo


Obraanje dvigala desno
Odpiranje grabea
Zapiranje grabea

I
J
E
F

Leva noga
D
C

Obraanje rotatorja v levo


Obraanje rotatorja desno
Dviganje nihajne roke
Krenje nihajne roke

Desna noga

Spuanje dvigalne roke


Dviganje dvigalne roke

G
H

Iztegovanje teleskopa
Krenje teleskopa

Slika t. 42 Razvrstitev roic in funkcija posamezne roice (Euro komande)

Leva roka
A
B
E
F

Desna roka

Obraanje dvigala levo


Obraanje dvigala desno
Dviganje nihajne roke
Krenje nihajne roke

I
J
D
C

Leva noga
K
L

Obraanje rotatorja v levo


Obraanje rotatorja desno
Spuanje dvigalne roke
Dviganje dvigalne roke

Desna noga

Odpiranje grabea
Zapiranje grabea

G
H

41

Iztegovanje teleskopa
Krenje teleskopa

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

4.4 NOSILNOST DVIGALA


Slika t. 43, Prikaz Dvine sile na dvigalu L 110Z. 96

Obrazloitev oznak:
L
110
Z
9.6

pomeni proizvajalec (LH Postojna)


zmogljivost dvigala (dvina sila 11 tm)
nain zlaganja dvigala (v obliki rke Z)
doseg dvigala (9.6 m)

Dvina sila dvigala je podana z enoto tm (ton meter). To pomeni, da dvigalo, ki ima dvino silo 11 tm
ali 11.000 kg/m, dvigne na enem metru doline 11 ton.
Z daljanjem roice dvigala se dvina mo dvigala manja. Podatki, ki so dani v katalogih dvigal,
prikazujejo bruto ali neto zmogljivost dvigala na razlinih metrih doline dvigala.
Primer t. 5: Praktini izraun dvine sile dvigala (ni toni izraun)
Izraunaj dvino silo dvigala, ki ima moment dviganja 12.000 kg/m, na razlinih dolinah?
Dolina (m)
3
6
10

dvina sila
4
2
1,2

Moment
12 t
Dvina sila = ---------------- = ------------ = 4 t
Dolina
3 m

42

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

4.5 VZDREVANJE HIDRAVLINEGA DVIGALA

4.5.1 Osnovni posegi pri vzdrevanju hidravlinega nakladalnika


Hidravlino dvigalo je zelo zmogljiva naprava, njegova ivljenjska doba pa je odvisna od naina
uporabe in od vzdrevanja.
Redno in pravilno vzdrevanje pripomore k dalji in varneji rabi dvigala.
Osnovna navodila glede uporabe dvigal:
-

Prepreiti je potrebno nabiranje umazanije na batnicah cilindrov, ker povzroa obrabo tesnil.

e se erjava dlje asa ne uporablja, ga je potrebno zloiti tako, da bodo cilindri zaprti. e to
ni mogoe, je potrebno namastiti dele batnice, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom.

Kontrolirati je potrebno nivo olja v rezervoarju za olje in v podstavku. Nivo olja je potrebno
kontrolirati pri zloenem dvigalu in izkljueni rpalki.

Redno je potrebno mazati dvigalo.

Kovinski cevovodi ne smejo biti sploeni. To povzroa segrevanje in staranje olja ter slabe
delovanje ventilov.

Posebno pozornost je potrebno posveati gibkim cevem. Pokodovane cevi je potrebno nujno
zamenjati.

Kontrolirati je potrebno tesnost spojev.

Vzdrevanje je potrebno opravljati v sklopih, ki jih predpie proizvajalec dvigal (omejeni so s


asovnim intervalom).
Slika t. 44, Shema vzdrevanja hidravlinega dvigala

43

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Dnevno vzdrevanje hidravlinega dvigala (na 10 obratovalnih ur ali pred prietkom dela):
-

preveriti nivo olja v podstavku dvigala in v rezervoarju za olje,


preveriti ali je dvigalo dovolj namazano mazanje (glej sliko t. 44),
preveriti stanje cevi, spojev, sornikov, varoval in matic,
odstraniti morebiten nakopien material na gibljivih delih,
kontrola tlaka v kolesih vozila,
odzraevanje hidravlinega sistema (e dvigala nismo uporabljali dlje asa).

Slika t. 45, Nain prezraevanja hidravlinega dvigala

Hidravlini sistem je potrebno odzraevati po menjavi hidravlinega olja, popravilu hidravlinega


sistema ali daljem mirovanju. Z odzraevanjem sprostimo zrak iz sistema. To storimo tako, da z
zmanjano hitrostjo opravi opisane gibe (slika t. 45). To storimo tako, da z zmanjano hitrostjo
opravimo predpisane gibe najmanj dvakrat iz ene skrajne lege v drugo. V skrajni legi zadrimo ventil,
aktiviran nekaj sekund.
Slika t. 46, Nivo olja v podstavku

Olje v podstavku mora biti do oznake, ki je narisana v okroglem okencu.


Pred mazanjem mazalnih mest z mazalko je potrebno ta mesta oistiti. Z mazalko pritiskamo mast
skozi nastavek toliko asa, dokler mast ne izstopi na mazalnih mestih.

44

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Opis postopka del, ki jih je potrebno opraviti na 50 obratovalnih ur:


pregledati stanje osi, osnih varoval (sornikov) in leajev,
pregledati stisnjenost cevnih prikljukov,
mazanje gibljivih spojev (glej sliko t. 44),
menjava hidravlinega olja in hidravlinih istilcev.

Olje je priporoljivo menjati pred zimo pozno jeseni in v naslednjih intervalih:


prvi po 50 obratovalnih urah,
nato se menjava olje na 1000 obratovalnih ur ali enkrat letno.
Ob prvi menjavi hidravlinega olja je potrebno tudi menjati vloek na tlanem in sesalnem istilcu.
ivljenjska doba mineralnega olja se lahko iz enega leta podalja na dve leti, e olje vzdrujemo to
pomeni enkrat letno filtriranje olja in odstranjevanje vode iz sistema.
ivljenjska doba bioloko razgradljivega olja lahko znaa ob ustreznem vzdrevanju do 5 let.
Opis postopka, ki ga je potrebno opraviti na 200 obratovalnih ur:
-

ienje in pregled nosilne konstrukcije,


preveriti zategnjenost pritrdilnih vijanih spon,
pregledati pokrove hidravlinih cilindrov in jih po potrebi priviti,
pregledati stanje drsnih vodil,
preveriti sistem za omejevanje momenta bremena.

Opis postopka, ki ga je potrebno opraviti na 500 obratovalnih ur


-

pregledati stanje elektrine instalacije dvigala,


menjava vloka tlanega istilca.

Opis postopka, ki ga je potrebno opraviti na 1000 obratovalnih ur


-

preveriti dvigalno zmogljivost po tablici nosilnosti,


menjava hidravlinega olja v sistemu in olja v podstavku.

Tabela t. 5, Moment zategovanja vijanih spon glede na njeno velikost


Navoj
M 20x2
M 24x2
M 27x2
M 30x2

Moment /Nm/
500
840
1240
1650

45

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

4.5.2 Najpogosteje okvare na hidravlinem dvigalu


Tabela t. 5, Glavne napake in ukrepi za popravilo napak

PROBLEM

NAPAKA

UKREP

1. Hidravlino dvigalo ne
dvigne predpisanega
bremena

Nezadostna koliina olja v sistemu.


Prenizek tlak rpalke.
Umazanija v varnostnih ventilih za
tlak.
Notranja ali zunanja netesnost
cilindrov.
Zunanje ali notranje puanje v
cilindrih.
Puanje olja na cevnih spojkah.

Doliti olje.
Preveriti z manometrom tlake.
Zamenjati pokodovana tesnila.

2. Roini mehanizem ne
obdri bremena v
dvignjenem poloaju

3. Gibanje mehanizma je
sunkovito
4. Hitrost pada, motor se
hitro vrti

V hidravlinem sistemu je zrak.

5. Poasni gibi

Nezadostna koliina olja v


hidravlinem sistemu.
Nezadostna kapaciteta rpalke.
Leaji pue niso namazani.
Pokodovana pua v enem od
roinih zglobov.
Zgornji drsni leaj ni namazan.
Pomanjkanje olja v podstavku.
Pokodovan spodnji leaj.
Izrabljena zobata letev.
Okvara na rpalki.
Ventil za prosti obtok se ne
odpre/stisnjeno stikalo STOP.
Premajhna koliina olja.
Notranja netesnenost v razvodnem
bloku.
Premajhna zmogljivost rpalke.
Pokodovan sede varnostnega
ventila za tlak.
Mehanski deli so obrabljeni.
Vzrok: slabo vzdrevanje, slabo
mazanje, preobremenitev.
Sekvenni tlani ventil je nastavljen
na prenizek tlak.

6. Neznani umi v
roinem mehanizmu
7. Neznani umi v leajih
podstavka in stebra

8. Premik komandne
roice je normalen,
uinka pa ni

9. Oljni tlak ne ustreza


predvideni vrednosti
10. Med gibanjem je
sliati udarne ume
11. Hidravlino
omejevalo momenta
prekmalu odklopi
gibanja, ki poveajo
moment bremena

Pokodovana rpalka.
Sesalni istilec zamaen.

46

Zamenjati pokodovana tesnila


in preveriti, ali ni morda cev v
cilindru pokodovana.
Zategniti, zamenjati oljne
cevovode.
Odzraiti hidravlini sistem.
Doliti olje.
Popraviti ali zamenjati rpalko.
Sesalni istilec oistiti ali
zamenjati.
Preveriti nivo olja.
Preveriti pretok olja in preveriti
tlak.
Namazati ali zamenjati puo.

Namazati z mastjo.
Pregledati olje v podstavku.
Zamenjati zobato letev.
Preveriti tlak in olje v sistemu.
Preveriti tlake v razvodnem
bloku.

Preveriti tlak.
Popraviti sede vloka.
Servis.

Nastaviti tlak.
Servis.

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

PONOVIMO!
Natej sestavne dele hidravlinega dvigala!
Opii dodatno opremo na dvigalu in funkcijo posameznega elementa na dvigalu!
Opii razvrstitev upravljalnih roic in funkcijo posamezne roice po EURO komandah!
Kako izrauna dvino silo dvigala?
Kaj zajema dnevni pregled hidravlinega dvigala in kdaj ga opravimo?
Kaj razume pod pojmom odzraevanje sistema in kako ga izvede?
Kdaj zamenjamo hidravlino olje in istilce olja v hidravlinem dvigalu?
Kako se imenuje olje v hidravlinem dvigalu in katero viskoznost uporabljamo za
hidravlina dvigala?
Kakno olje je potrebno nalivati v podstavek dvigala?
Kaj je lahko vzrok, e dvigalo ne dvigne predpisane tee bremena?
Kaj je lahko vzrok, e roini mehanizem ne obdri bremena v dvignjenem poloaju?
Kaj je lahko vzrok, e zasliimo ume v leajih podstavka ali stebra?

47

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

5 TEHNIKA DELA S HIDRAVLINIM DVIGALOM


5.1 SPLONA VARNOSTNA PRAVILA
Usposobljenost upravljavca dvigala
Za upravljanje dvigala je potrebno imeti doloena znanja, spretnosti in izkunje.
Upravljavci morajo biti:
-

ustrezno usposobljeni in imeti ustrezne kvalifikacije,


psihino in fizino zanesljivi,
usposobljeni in samostojni pri vzdrevanju,
stari najmanj 18 let.

Osebna varovalna oprema upravljavca:


-

osebna varovalna elada,


ustrezen kombinezon ali delovna obleka,
ustrezni delovni evlji,
rokavice.

5.2 SPLONA PRAVILA PRI DELU S HIDRAVLINIM NAKLADALNIKOM


Pred prietkom dela je potrebno upotevati naslednja navodila:
-

Pred zagonom dvigala je potrebno opraviti dnevni pregled na dvigalu.

Postopek pri zagonu hidravlinega dvigala


-

Vozilo naj bo postavljeno im bolj na ravnem terenu in vklopljena rona zavora.


Vkljuiti je potrebno pomoni odgon vozila (menjalnik je potrebno prestaviti v prosti
tek), da se vklopi hidravlina rpalka.
Z otipanjem tlanega in povratnega voda se preveri delovanje rpalke.
Pregledati je potrebno, ali vsi hidravlini vodi dobro tesnijo.
Izvlei zaklep na stabilizatorjih in ju popustiti, da prosto visita.

Slika t. 47, Postopek blokiranja in deblokiranja stabilizacijskih rok

48

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Pri iztegovanju stabilizacijskih rok in spuanju cilindrov morajo biti gibajoi deli ves as v
vidnem polju. Paziti je potrebno, da ne zadenejo ob oviro.

Slika t. 48, Stabilizatorji morajo biti med izvlaevanjem v vidnem polju

Pomni!
-

Prepovedano je uporabljati dvigalo brez uporabe stabilizatorjev!

Sprostiti je potrebno zaklep obeh stabilizacijskih rok in ju s hidravliko izvleemo viden mora
biti rumeni pas na stabilizacijski roki.

Slika t. 49, Rumeni pas na stabilizacijski roki

49

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Spustiti je potrebno oba stabilizacijska cilindra tik do tal. Prepriati se je potrebno, ali je
podlaga pod kronikoma stabilizacijskih cilindrov dovolj trdna, v nasprotnem primeru je
potrebno poveati naleno povrino (lesena podlaga - 5 cm debela).

Pri vzpenjanju na dvigalo je potrebno paziti, da ne aktiviramo komandne roice.

Razstavljanje oziroma zlaganje dvigala.

50

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Pomni!
Dvigalo razstavljamo in zlagamo vedno tik nad tlemi ali na tleh.
Slika t. 50, Postopek razstavljanja dvigala

Postopek razstavljanja je slede:


1. Izvleci teleskopsko roko priblino 20 cm in dvigni roko in grabe iz leia.
2. Dvigni dvigalno roko iz leia. Po potrebi premakni dvigalo v poloaj, kjer se lahko stegne
dvigalna in nihajna roka.

Odpiraj nihajno roko tako, da grabe sede na tla.


Dviguj dvigalno roko in spuaj nihajno roko, dokler nista obe roki v iztegnjenem poloaju.
Z nadaljnjim dviganjem dvigalne roke nihajna roka zaradi lastne tee zaniha preko mrtve toke
navzdol.

3.
4.
5.

Pred delom se je potrebno prepriati, da se v delokrogu dvigala ne nahaja nobena oseba (20
metrov).

Poloaj sedea si je potrebno prilagoditi tako, da sedi varno in ima upravljalne roice in
pedala v udobnem dosegu.

51

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Z dvigalom opravi nekaj gibov brez obremenitve (lahko tudi odzraevanje) iz ene skrajne lege
v drugo, da se olje dobro premea in primerno segreje.

Zagon pri nizkih temperaturah


Ko je temperatura okolice nija od 0C, je potrebno prieti upravljati z dvigalom na naslednji nain:
-

Vkljui pomoni odgon in s tem rpalko pri najnijem tevilu vrtljajev motorja. e je
temperatura okolice zelo nizka, naj se rpalko po 10 do 15 sekundah izkljui in postopek
nekajkrat ponovi, preden se jo pusti stalno tei (postopen start).
Olje naj v prostem obtoku tee 5 do 10 minut, nato je potrebno razstaviti dvigalo in iztegniti
teleskop v skrajni zunanji poloaj. Ventil teleskopa dri s komandno roico do polovice
aktiviran priblino 2 minuti. Olje bo teklo preko tlanega varnostnega ventila in se bo segrelo
na delovno temperaturo.

e temperatura olja vekrat dosee 80 C, je potrebno poiskati pomo pri ustrezni pooblaeni
delavnici.

5.5 PRAVILA PRI NAKLADANJU IN RAZKLADANJU


1. Osnovna varnostna zahteva nakladanja in razkladanja je, da se pod dvigalom in tovorom oziroma
20 metrov v njegovem dosegu ne nahaja nobena oseba!
Slika t. 51, Napaen poloaj manipulanta pri delu s hidravlinim nakladalnikom

2. Grabe uporabljamo izkljuno za dviganje in premikanje bremen!


3. Zavedaj se, da pri pravilnem delu in pravilno naravnanih ventilih za tlak dvigala ne more
preobremeniti!
4. Prepovedano je dvigovati bremena, katerih ocenjena tea je veja od dopustne!
5. Breme najprej dvigni za nekaj centimetrov od tal, da ugotovi ali je vozilo dovolj stabilno!
6. Breme premikaj tako, da med dviganjem in premikanjem ne bo nihalo. Izogibaj se poloajem, kjer
bi eventualni padec bremena lahko povzroil nesreo ali kodo!
7.

Prepovedano je med vrtenjem in premikanjem bremena z njim udarjati v kakrnekoli ovire!

52

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

8. Prepovedano je premikati vozilo z dvignjenim tovorom!


9. Prepovedano je zapustiti upravljalno mesto, medtem ko breme visi na grabeu!
10. eljusti grabea morajo vedno objeti breme!
Slika t. 52, Pravilno objeto breme

11. Prepovedano je ipati hlode s eljustmi grabea!


Slika t. 53, ipanje bremena pri nakladanju

12. V primeru vejih premerov bremena mora biti najmanj 2/3 premera bremena oprijetega s
kleami!

53

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Slika t. 54, Klee objemajo 2/3 premera bremena

13. Pri prenaanju ve bremen hkrati morajo biti notranji kosi vrsto vpeti!
Slika t. 55, Bremena morajo biti uravnoteena pred dvigovanjem

14. Nikoli ne dviguj bremena z iztegnjenim teleskopom (pri velikih bremenih in majhnih nosilnostih
dvigala)!
Slika t. 56, Izogibamo se dvigovanja tejih bremen s teleskopsko roko

54

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

15. Breme vedno primemo v teiu bremena!


Slika t. 57, Uravnoteeno breme pri nakladanju lesa

16. Nikoli ne dviguj bremena nad svojo glavo!


Slika t. 58. Breme je nad upravljavsko glavo (izredno nevarno!)

17. Vedno zani nakladati les s strani kupa ali iz prikolice pri razkladanju
Slika t. 59, Nikoli ne vlai les izpod kupa ali iz sredine kupa!

55

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

18. e je breme od dosega toliko oddaljeno, da ga ne moremo prijeti v teiu, ga moramo pribliati
in nato prijeti v teiu!
Slika t. 60, Les je preve rampan v dolino (dvigalo ne more dosei bremena)

19. Ko je prikolica prazna, ne zani nakladati najdebeleja bremena!


Slika t. 61, Vedno prinemo nakladati tanja bremena na prazno prikolico

20. Ko odlaga les, zani odpirati eljusti, preden se breme nasloni na ostali tovor. S tem se bremena
lepe poravnajo in usedejo!
21. V vzdolni smeri kamionske prikolice je potrebno les pri nakladanju kriati (bolja stabilnost
tovora)!
Slika t. 62, Pravilno odlaganje in krianje lesa

56

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

22. Vedno bodi pazljiv na kakni zemljini je naslonjen stabilizator nakladalnika!


Slika t. 63, Na slabi zemljini ali asfaltni cesti je potrebno povrino stabilizatorjev poveati

23. Pri nakladanju zmrznjenega lesa bodi bolj pozoren. Monost zdrsa bremena iz eljusti ali pri
vonji zdrsa tovora iz prikolice!
24. V primeru, ko je klanec na kamionski cesti veji od 7 %, je potrebno pod kamionska kolesa
postaviti podstavke in pomonik ali manipulant mora sedeti na voznikovem sedeu.
25. e se le da, vedno pobiramo po cesti (na klancu) za navzdol. Kamion laje spelje z mesta.
Delo v bliini elektrinih vodov
Med delom v bliini elektrinih vodov je potrebno upotevati minimalno razdaljo med vodom in
dvigalom z vozilom. e to ni mogoe, je potrebno vode odklopiti, ali pa delovno obmoje mehansko
omejiti.
Pri premajhni razdalji med vodom in dvigalom, e posebej od dotiku vode, pride lahko do preskoka
toka na dvigalo. To pomeni ivljenjsko nevarnost za upravljavca dvigala ali osebe v okolici.
Kako ukrepati v primeru nesre z elektriko!
e dvigalo zaradi neprevidnosti pride v stik z elektrinim vodom, je potrebno storiti naslednje:
-

Miruj! Ohrani mirno kri!


Ne zapuaj upravljalnega poloaja in ne dotikaj se kovinskih delov!
Opozori ljudi v bliini, naj se ne pribliujejo dvigalu ali bremenu in naj pokliejo ustrezno
pomo!

Pomni!
Vozilo je ozemljeno preko stabilizatorjev.
Nevarnost nastopi ob istoasnem dotiku vozila, dvigala ali tovora in ozemljenega predmeta tal, hie
ali stebra daljnovoda.

57

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Slika t. 64, Minimalna varnostna razdalja do golih elektrinih vodov

5.6 PRAVILA PRI TRANSPORTU


Dvigalo je potrebno zloiti v transportni poloaj. Do 500 m razdalje med lesom na gozdni cesti se
upoteva vonja z gozdarskim kamionom kot premik, nad 500 m pa kot prevoz. Razdalja je lahko tudi
manja; odvisno od konfiguracije ceste, voznih razmer, koliine lesa na prikolici V primeru
prevoza lesa do uporabnika ali za dalji premik po gozdni cesti je potrebno les vezati na dveh mestih.
Slika t. 65, Dvigalo, pripravljeno za prevoz

Naloen tovor mora ustrezati predpisom v javnem prometu (osna obremenitev, dolina, viina, skupna
nosilnost). Danes si v ta namen pomagamo s t.i. dlanniki, ki sprotno beleijo koliino naloenega
tovora na kamionsko prikolico.

58

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

Slika t. 66, Dlannik

Skupna koliina lesa

Slika t. 67, Les je potrebno 2 krat


vezati

Slika t. 68, Dvigalo je lahko zloeno tudi tako pri prazni vonji (kraje relacije)

V veini primerov se uporablja v gozdarstvu za prevoz lesa iz gozda polprikolico ali prikolico.
Za prevoz daljega lesa se uporablja polprikolico ali t.i. Biling prikolico, ki se ponavadi pojavlja samo
za prevoz lesa, ki je bil izkorien pri klasini senji. Na polprikolicah se vozi les do doline 10
metrov. Tu je dvigalo v veini primerov montirano tik za voznikovo kabino.
Gozdarsko prikolico se lahko uporablja za prevoz tako krajih sortimentov kot daljih (glej sliko t.
68). Na prvi nakladalni prostor (na kamionu) se nalaga les do doline 5 metrov, na drugi prikolica pa
59

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

do doline 8 metrov in nadmera. Ta nain prevoza sortimentov je tudi primeren za prevoz lesa, ki je
bil izkorien pri strojni senji. Problem teh prikolic je, da na slovenskih cestah ne moremo voziti z
vozili, katerih skupna masa presega 40 ton. Na oba nakladalna prostora pa se lahko naloi do 40 m3
lesa, kar presega skupno maso - lahko tudi za 20 ton (v Nemiji je to dopustno). Dvigalo je v veini
primerov montirano na zadnjem delu tovornega vozila.

60

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

PONOVIMO!
Natej osebno varovalno opremo upravljavca dvigala!
Zakaj je potrebno razstavljati dvigalo tik nad tlemi ali na tleh?
Opii postopek zaganjanja dvigala pri nizkih zunanjih temperaturah!
Katere napake je prepovedano delati pri nakladanju lesa?
Opii funkcijo dlannika!
Koliko metrov lahko presega tovor priklopno ali polpriklopno vozilo?

61

Toma uka, Hidravlika in hidravlino dvigalo

6 VIRI
Liv Hidravlika in kolesa; Hidravlini erjav L110Z(96); Navodila za montao, varno delo,
vzdrevanje in preizkuanje Interno gradivo
Liv, Hidravlika in kolesa; Hidravlini erjav; Delavniki prironik Interno gradivo
Slavoljub Jovanovi; Tehnina knjiga Beograd; Uljna hidraulika
Anton Beovi; Didaktini uni komplet ; Hidravlika
GG Postojna; Interno gradivo; Pisni preizkus znanja iz varstva pri delu za upravljavce dvigal,
SGL Postojna, Interno gradivo

Sestavljanje tabel, primerov, slik in fotografij:


Primere je sestavil Toma uka.
Tabele je naredil Toma uka po vzorcu Delavniki prironik podjetja Liv Interno
gradivo.
Avtor fotografij tevilka: 12, 14, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 25, 26, 27, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 37,
38, 39, 40, 46, 51, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 65, 66, 67, 68 je Toma uka.
Ostale slike so kopirane iz Delavniki prironik in Navodila za montao podjetja Liv
Interno gradivo.

62