MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

NASTAVNA PROGRAMA PO

ISTORIJA
za I godina
GIMNAZISKO OBRAZOVANIE

Skopje, dekemvri 2005

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI
1.1. Naziv na nastavniot predmet: ISTORIJA
1.2. Vid na srednoto obrazovanie: reformirano gimnazisko obrazovanie
1.3. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet: prva
1.4. Broj na ~asovi na nastavniot predmet:

Broj na ~asovi nedelno: 2 ~asa

Broj na ~asovi godi{no: 72 ~asa

1.5. Status na nastavniot predmet: zadol`itelen

2. KARAKTERISTIKI NA PROGRAMATA
Pri izgotvuvaweto na programata po istorija se imaa predvid slednite nasoki:
- usoglasenost so programata po istorija za osnovnoto obrazovanie;
- logi~ka i hronolo{ka povrzanost na sodr`inite, pred s#, od aspekt na istoriskiot razvoj;
- logi~na povrzanost sekade kade toa e mo`no, t.e. istoriskite sodr`ini da se povrzat so sodr`inite od drugite nastavni
predmeti vo koi istorijata ima zna~ajna primena;
- zastapenost na istoriski sodr`ini koi im ovozmo`uvaat na u~enicite istoriski znaewa preku koi }e go osoznaat svojot
identitet i }e pridonesat za budewe na istoriskata svest;
- soodvetna hronolo{ka povrzanost (tematska povrzanost po godini, obem i barawa - so izbornite predmeti).
Programata opfa}a pro{ireni istoriski znaewa {to davaat {iroki mo`nosti i dobra osnova u~enicite da se osposobat
da go prodol`at obrazovanieto, da razvivaat sposobnosti i drugi osobini koi im se potrebni za ponatamo{niot uspeh vo
profesijata i `ivotot.
Temite i sodr`inite za ovaa vozrast se prodlabo~eni, pro{ireni i sitematizirani i gi odrazuvaat barawata na
sovremenoto vospitanie i obrazovanie, soobrazeni so dene{noto vreme i so op{tite civilizaciski dostignuvawa.
Programata se temeli na istoriski nastani, procesi i pojavi od op{tata, svetskata i nacionalnata istorija, koi
pretstavuvaat osnovni vrednosti za razbirawe na kulturniot i civilizaciskiot razvoj na ~ove{tvoto.
Programata im ovozmo`uva na u~enicite da gi osoznaat osnovnite karakteristiki na sekoj istoriski period, socijalnite,
kulturnite, religioznite i etni~kite specifi~nosti, vrz osnova na nau~no fundirani sodr`ini, primeneti na adekvatna nau~no
zasnovana periodizacija i terminologija.
Programata e edinstvena za site u~enici i na site nastavni jazici i taa pokraj obrazovnata ima i vospitna funkcija vo
izgraduvaweto na humanisti~kite, moralnite i estetskite vrednosti na li~nosta i podgotvuvawe na mladite za podocne`niot
`ivot i rabota vo duhot na mirot, sorabotkata, me|unarodnoto po~ituvawe i razbirawe.
Programata e fleksibilna i razvojna i go obvrzuva nastavnikot kako prakti~ar da go napu{ti tradicionalniot priod na
rabota i namesto takviot didakti~ki pristap da koristi poefikasni nastavni formi, metodi i postapki i preku aktivna rabota
da ovozmo`i osovremenuvawe na nastavniot proces.
Nastavnikot preku o~ekuvanite izlezni celi i celosnata sopstvena kreativnost podgotvuva svoe avtenti~no godi{no i
tematsko planirawe za realizacija na ovaa nastavna programa.
Na krajot od ovaa nastavna programa za sekoja tema oddelno dadeni se konkretni izlezni celi so {to u~enicite treba da
postignat odreden kvantum na znaewa - istorijata od stariot i raniot sreden vek.
Nastavnata programa celosno e vo funkcija na podgotovka na u~enicite za polagawe na dr`avnata i na u~ili{nata matura.

3. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET

Celi na nastavata po istorija vo gimnaziskoto obrazovanie e u~enicite da usvojat su{tinski, sistematizirani, trajni i
nau~no potvrdeni znaewa za minatoto i sega{nosta, da pridonese za neguvawe na kriti~koto mislewe i budewe na istoriska
svest, izgraduvawe na vrednosen sistem na odnesuvawe sprema svojot narod i dr`ava, sprema drugite narodi i dr`avi i ona {to
pretstavuva civilizacisko dostignuvawe vo svetot, kako i da go prodlabo~i interesot za ponatamo{no izu~uvawe na istoriskite
nastani i procesi.
3.1. Op{ti celi na predmetot
U~enikot:
- da usvoi znaewa za zna~ajnite pojavi, nastani i procesi od op{tata i nacionalnata istorija;
- da razviva sposobnosti za kriti~ko mislewe za svetskite i evropskite nastani i da gi povrzuva so makedonskata
istorija;
- da razviva ~uvstvo, po~it i lojalnost za pripadnost kon Republika Makedonija;
- da razviva svest za makedonskiot nacionalen identitet;
- da pravi sinteza na kulturniot i duhovniot razvitok vo site periodi od op{testveniot razvitok;
- da se zapoznae vo kontinuitet so ekonomskiot, politi~kiot, duhovniot i kulturniot razvitok vo svetot, Evropa i
Makedonija;
- da vsaduva qubov i po~it kon kulturata i kulturnoto nasledstvo;
- da pridonesuva za me|uetni~koto razbirawe vo Republika Makedonija, po~it me|u makedonskiot narod, nacionalnostite
i drugite narodi vo svetot.
3.2. Operativni celi na predmetot
U~enikot:
- da go spoznava razvojot, op{testvenite pojavi i procesi vo me|unarodnite odnosi, da go po~ituva nacionalniot
integritet i suverenitet na sekoja dr`ava;
- da gradi sopstven stav i ubeduvawe;

- da razviva istoriska svest i da se vospituva za mir i demokratija;

- da razviva sposobnost za razbirawe i po~ituvawe na razli~nite kulturi vo svetot i vo dr`avata;
- da gi otkriva pri~insko-posledi~nite odnosi i da gi razlikuva povodot i posledicite;
- da razviva kriti~ko mislewe;
- da razviva sposobnost za logi~ko razbirawe, povrzuvawe, analiza i sinteza na istorodnite i razli~nite istoriski
dvi`ewa;
- da se osposobuva za upotreba na istoriski tekst, koristewe na karta;
- da se osposobuva za komunikacija i mislovno izrazuvawe.
4. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA
Za uspe{no sledewe i sovladuvawe na sodr`inite po istorija, odnosno postignuvawe na postavenite celi, potrebni se
predznaewa od nastavniot predmet istorija od osnovnoto obrazovanie.

5. OBRAZOVEN PROCES
5.1. Strukturirawe na sodr`inite za u~ewe
Tema I: VOVED VO ISTORIJATA
Sodr`ina

1. Istorijata - u~itelka
na `ivotot

Broj
na
~asovi

Konkretni celi
U~enikot:
- da razbira {to prou~uva istorijata i kakvo e
nejzinoto zna~ewe;
- da objasnuva {to se istoriski izvori i kolku
vida na istoriski izvori razlikuvame;
- da go pojasnuva presmetuvaweto na vremeto kaj
razli~nite narodi;
- da objasnuva za istoriskiot razvitok na ~ove~koto op{testvo i podelbata na istoriski
periodi.

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u
tematskite celini
i me|u predmetite

- Pravilno upotrebuva i koristi istoriska terminologija;

- znae da se snajde vo prostorot
i vremeto;
- doka`uva deka istorijata go
objasnuva minatoto na lu|eto
od najrano vreme do denes;
- analizira i umee da gi koristi istoriskite izvori,
materijalni, pi{ani, usni;
- znae kako starite narodi go
presmetuvale vremeto;
- umee da dade opis na istoriskite periodi.

Sredstva:
- istoriski atlas;
- istoriska
~itanka;
- lenta na vremeto;
- sliki, crte`i.
Aktivnosti:
- ve`ba na lentata
na vremeto;
- ~ita i analizira
ilustrativen materijal;
- pravi tabela na
razli~noto smetawe na vremeto kaj
starite narodi;
- {ematski se prika`uva razvojot na
istorijata na
~ove~koto op{testvo i podelbata na

istoriskite
periodi;
- primenuva igrovni aktivnosti i
asocijacii.
Korelacija:
geografija, maj~in
jazik.

Tema II: PRAISTORIJA

Sodr`ina
1. Praistorija

Broj
na
~asovi

Konkretni celi
- da objasnuva za postanokot na ~ovekot;
- da gi osoznava i da gi sporeduva glavnite
pridobivki na ~ovekot vo kamenoto vreme;
- da opi{uva za ~ove~kite zaednici vo kameno
vreme i da ja objasnuva podelbata na trudot;
- da otkriva za pri~insko-posledi~nite vrski za
pojava na prvite veruvawa i kulturata na
~ovekot.

Didakti~ki nasoki
- Znae da gi zabele`i
razli~nite tolkuvawa za
postanokot na ~ovekot
spored religijata i naukata;
- umee da gi pretstavi i
pojasni glavnite otkritija
na ~ovekot - govorot, ognot,
prvite `iveali{ta,
praveweto na orudija i
oru`je;
- go razlikuva `ivotot na
lu|eto vo ordata, rodot,
plemeto, bratstvoto,
organizacionata uloga na
ma`ot i `enata;
- ja razbira materijalnata i
duhovnata kultura na
~ovekot, gi izdvojuva
pri~inite za prvite
veruvawa.

Korelacija me|u
tematskite celini i
me|u predmetite
Sredstva:
- istoriski atlas;
- istoriska ~itanka;
- sliki, crte`i;
- lenta na vremeto;
- karta: Balkanski
Poluostrov,
Makedonija
- element film kameno vreme
- CD - Makedonski
drevnosti
- grafofolii.
Aktivnosti:
- pravi maketa na
prvobitno `iveali{te;
- izrabotuva nema
karta na koja gi vnesuva nao|ali{tata od
praistorijata.

2. Makedonija vo
praistorijata

- Da objasnuva za prirodnite uslovi i da gi

opredeluva prirodno-geografskite odliki;
- da opi{uva za najranite tragi na `ivot vo
kamenoto metalno vreme i da gi poso~uva materijalnite ostatoci (arheolo{ki lokaliteti);
- da objasnuva za ostatocite od karpestata umetnost vo Makedonija.

- Znae za geografskiot prostor

na Makedonija vo
praistorijata i koi bile
geomorfolo{kite uslovi za
`ivot;
- doka`uva so {to se zanimavale ~ove~kite zaednici vo
Makedonija vo kameno i
metalno vreme.

- Organizira trkalezna masa na tema:

Razlikite me|u
dene{niot ~ovek i
~ovekot vo
praistorijata;
- posetuva
arheolo{ki
lokalitet, muzej i
sl.
Korelacija:
- geografija;
- maj~in jazik;
- likovna umetnost.

10

Tema III: STAR VEK - STAR ISTOK

Sodr`ina

Broj
na
~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

1. Narodite i dr`avite
vo Mesopotamija

- Da gi analizira najstarite civilizacii vo

svetot vo Mesopotamija;
- da objasni za pridobivkite na mesopotamiskata
civilizacija i kultura na najstarite `iteli
Sumercite i Akadcite i drugite narodi vo
Mesopotamija.

2. Egipetska dr`ava

- da objasnuva za po~etocite na ranite civilizacii, prirodnite uslovi i da gi sporeduva osnovnite karakteristiki na op{testvenoto i
dr`avnoto ureduvawe vo prvite dr`avi;
- da opi{uva za prirodnite uslovi i procesot na
sozdavawe na egipetskata dr`ava;
- da znae za dr`avnoto i op{testvenoto
ureduvawe na egipetskata dr`ava;
- da rezimira za razvojot i sorabotkata na
starata egipetska dr`ava i da go objasnuva
nejzinoto propa|awe.

- Znae kade se sozdadeni prvite

civilizacii i zo{to vo podra~jata na plodnite dolini:
- da razlo`uva koi se osnovnite karakteristiki na op{testvenoto i dr`avnoto ureduvawe na dr`avite od stariot
Istok;
- znae kakvi se prirodnite
uslovi i {to zna~i Nil za
Egipet;
- gi otkriva pri~inskoposledi~nite vrski za
sozdavaweto na dr`avata;
- ja pretstavuva piramidata na
op{testvenoto i dr`avnoto
ureduvawe.

Korelacija me|u
tematskite celini
i me|u predmetite
Sredstva:
- istoriski atlas;
- istoriska
~itanka;
- sliki, crte`i;
- element film Egipet;
- karta na svet;
- CD - istorija na
svet;
- grafofolii;
- dijafilm op{testvoto vo
dr`avite na star
Istok.

11

3. Fenikija,
Palestina i Persija

- Da opi{uva za prirodnite uslovi na Fenikija,

razvojot na zanaet~istvoto i trgovijata;
- objasnuva za zna~eweto na fenikiskite kolonii: gradovi-dr`avi~ki;
- da istaknuva za zna~eweto na azbukata;
- da opi{uva za prirodnite uslovi na Palestina,
hebrejskite plemiwa - obedinuvawe;
- da znae za preselbite, pojava na judizmot,
izdignuvawe i propa|awe na dr`avata;
- da ja pretstavuva kulturata, religijata,
literaturata.

- Znae za prirodnite uslovi i

razvojot na zanaet~istvoto i
trgovijata na Fenikija;
- znae za pismoto kako
najgolema pridobivka na
Fenikijcite;
- znae kade se prostira
Palestina i so {to
zanimavalo naselenieto;
- opi{uva za procesot na
navleguvawe na evrejskite
plemiwa, promenite koi
nastanuvaat vo rodovskoplemenskiot na~in na `ivot;
- opi{uva za procesot na
sozdavawe i raspa|awe na
evrejskata dr`ava, carstvoto
na Izraelcite i Judejcite;
- znae za kulturata i nejzinite
dostreli.

Aktivnosti:
- pravi hronolo{ka tablica i go
opredeluva prostorot na prvite
civilizacii;
- pravi piramida na
organizacija na
egipetskoto
op{testvo;
- analizira i pravi
{ema na
razli~nosta na
pismenosta na
stariot Istok;
- koristi tekst metoda preku
razrabotka na
~etivata:
Tajnata na
egipetskoto pismo
i Kako bila gradena Keopsovata
piramida.

12

4. @ivotot i kulturnite dostignuvawa

na Stariot Istok

- Da opi{uva za veruvawata (religijata) kaj

starite isto~ni narodi;
- da objasnuva za vidovite pismo kaj starite
isto~ni narodi i nivnite osnovni
karakteristiki;
- da objasnuva koi se najzna~ajnite gradbi,
dostignuvawa vo likovnata umetnost, kni`evnosta, naukata.

- Znae kakvo e zna~eweto na

pismoto, koi vidovi pisma
postoele;
- znae pooddelno koi nauki se
razvile;
- znae za dostignuvawata vo
literaturata;
- znae za dostignuvawata vo
arhitekturata, slikarstvoto,
vajarstvoto.

Korelacija:
- geografija;
- maj~in jazik;
- likovna
umetnost.

13

Tema IV: BALKANOT VO STARIOT VEK

Broj
Sodr`ina
na
Konkretni celi
~asovi
- Da znae za najstarata kultura na teritorijata
1. Kritsko na Grcija, nejzinite dostignuvawa i procut;
mikenskiot svet
- da objasni za kulturata nastanata vo vremeto na
Ahajcite vo gradot Mikena - mikenska kultura;
- da prou~i za ,,Ilijada i ,,Odiseja na Homer
kako osnoven izvor za prou~uvawe na gr~koto
op{testvo od 1200 godina do 800 god. pr.n.e.;
- da objasnuva za Homerovoto vreme i periodot
na raspa|aweto na rodovsko - plemenskoto
ureduvawe i razvojot na op{testvenoto
ureduvawe i razvojot na stopanstvoto.
2. Sparta i Atina
- gradovi dr`avi

- Da opi{uva za prirodnite uslovi na Sparta,

naselenieto, dr`avnoto ureduvawe i Spartanskoto vostanie;
- da opi{uva za prirodnite uslovi na Atina,
naselenieto, reformite na Solon, zlatnoto
vreme na Perikle;
- da objasnuva za sudirite me|u polisite,
sozdavaweto na sojuzi koi{to se ~ekor kon
sozdavawe na dr`ava.

Didakti~ki nasoki
- Znae kade se prostira Sparta
i Atina, koe naselenie `ivee;
- analizira i pravi razlika na
op{testvenite ureduvawa i
dr`avnite upravuvawa vo
Sparta i Atina;
- od izvadoci na pi{ani izvori
gi opi{uva reformite na
Solon;
- znae za pri~inite na voenite
sudiri me|u polisite.

Korelacija me|u
tematski celini i
predmeti
Aktivnosti:
- gi obele`uva
teritoriite
naseleni so
kolonizacija;
- pravi {ematski
prikaz na
op{testvenite i
dr`avnite
ureduvawa na Sparta
i Atina;
- izrabotuva re~nik
so nepoznati polisi;
- primenuva igrovni
elementi i
asocijacii.

14

3. @ivotot i kulturata
na Helada

- Da opi{uva za veruvawata i mitologijata kaj

Helenite;
- da gi objasnuva olimpiskite igri;
- da opi{uva za dostignuvawata vo kni`evnosta,
arhitekturata, skulpturata, slikarstvoto.

4. Iliri - teritorija i
naselenie

- Da se zapoznae so geografskoto prostranstvo i

potekloto na Ilirite;
- da znae za ilirskite plemiwa i nivniot plemenski `ivot.

5. Ilirski dr`avi

- Da znaea za osnovaweto na obedinetite ilirski

dr`avi.

6. Dr`avata na
Molosite i Dardanskoto kralstvo

- Da se zapoznae so osnovaweto na dr`avata na

Molosite i Dardanskoto kralstvo.

7. Ilirsko-rimskite
vojni

- Da znae za pri~inite na Ilirsko-rimskite

vojni, za Prvata, Vtorata i Tretata.

8. Kulturata kaj
Ilirite
9. Trakijci

- Da znae za jazikot na Ilirite, za sozdavaweto i

razvojot na ilirskite gradovi, za religijata i dr.
- Da go opi{uva procesot na sozdavawe na trakijskoto kralstvo i potpa|aweto na Trakija pod
rimska vlast.

-Znae {to e animizam, totemizam, politeizam;

- ja opredeluva celta na olimpiskite igri i znae od koga
po~nale da se odr`uvaat;
- prepoznava koi se dostignuvawata vo kni`evnosta, znae
{to e komedija, {to e tragedija, koi se filozofi materijalisti, koi se idealisti,
vidovite na stilovite vo
arhitekturata, koi se
najubavite gradbi;
- opi{uva za sudirite na
Rimjanite so kralicata Teuta,
porazot na Ilirite i
pla}aweto na danokot;
- ja opi{uva dr`avata na
Trakijcite i pri~inite za
vojnite koi gi vodele vo ova
vreme.

- Pravi pregled
(tabelar) na gr~kite
bogovi;
- koristi istoriski
tekst:
- ,,Ilijada i
,,Odiseja
- Olimpiski igri
- Teatarot vo
Atina.
Korelacija:
- geografija;
- maj~in jazik;
- likovna umetnost.

15

Tema V: MAKEDONIJA VO STARIOT VEK

Sodr`ina

Broj
na
~asovi

Konkretni celi

1. Makedonija - teritorija i naselenie

- Da ja opredeluva teritorijata;
- da go objasnuva poimot Makedonija;
- da go opi{uva najstaroto naselenie
(Brigi i Pajonci);
- da gi opi{uva na~inot na `ivot i
zanimaweto;
- da objasnuva za op{testvenoto ureduvawe;
- da go definira procesot na formirawe
na dr`avata - Perdika.

2. Makedonskata dr`ava do Filip II

- da gi prosleduva najzna~ajnite vladeteli

i go objasnuva na procesot na jaknewe na
dr`avata;
- da ja soznava su{tinata na dinasti~kite
borbi.

3. Makedonskata
dr`ava vo vremeto na
Filip II

- Da go pretstavuva golemiot podem na

makedonskata dr`ava vo vremeto na Filip
II;
- da objasnuva za reformite - voena i
finansiska;
- da opi{uva kako Filip II uspeal da ja
nametne svojata vlast nad helenskite
polisi.

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u
tematskite celini i
me|u predmetite
- Znae kade se prostira anti~ka
Sredstva:
Makedonija;
- istoriski atlas;
- na karta ja prepoznava geograf- - istoriska ~itanka;
skata polo`ba, reljefot i
- sliki: Pela, Alekkonfiguracijata i znae za tesandar, Filip II;
ritorijalnata podelba na an- mozaik: Bitkata kaj
ti~ka Makedonija;
IS - makedonsko
- analizira i objasnuva kakvi se
sonce;
`ivotnite uslovi i so {to se
- CD - Makedonsko
zanimavale anti~kite Makesonce;
donci;
- karta: Balkanski
- opi{uva kakvo e op{testvePoluostrov,
noto ureduvawe kaj anti~kite
makedonskata dr`ava
Makedonci i go sporeduva so
vo IV vek pr.n.e.;
Homerovoto vreme;
- film
- znae za procesot na obedinuva- A. Makedonski;
we na anti~kite plemiwa,
- audio i videosozdavaweto na dr`avata na
kaseti.
anti~kite Makedonci za vreme
Aktivnosti:
na kralot Perdika (729-678 g.
- na nema karta gi
pr.n.e.).
odbele`uva
teritoriite na stara
- Sfa}a i razbira koi se pri~iMakedonija (Gorna i
nite za dinasti~kite borbi;
Dolna Makedonija);
- objasnuva vo {to se sostoi
- pravi hronolo{ka
sposobnosta na Filip II za
tablica na poznati

16

4. Makedonskata dr`ava vo vremeto na

Aleksandar III
Makedonski

5. @ivotot i kulturata
na Anti~kite Makedonci

6.Raspa|awe na dr`avata na Aleksandar

Makedonski

jaknewe na dr`avata;
- gi prepoznava helenisti~kite
centri i za sekoj od niv gi
opi{uva karakteristikite;
- istaknuva i dava opis za
presudnata uloga na helenizmot
vo protkajuvaweto na evropskata
i isto~nata kultura;
- potencira kakvo e zna~eweto
na voenata reforma - makedonskata falanga kako osnovna
voena edinica;
- znae za zna~eweto na voveduva- Da naveduva koi veruvawa postoele kaj
weto na zlatnata makedonska
Anti~kite Makedonci;
moneta - STATER i pri~inite
- da objasnuva za posebnosta na makedonskiot narod, so poseben jazik, svoi obi~ai, za razvoj na trgovijata i
sto~arstvoto;
na~in na `iveewe;
- znae za prevlasta na Makedo- da voo~uva za postoeweto na olimpiski
nija nad helenskite polisi i
igri;
priznavaweto na vlasta;
- da poso~uva materijalni ostatoci od
- znae deka Aleksandar III se
kulturata na Anti~kite Makedonci.
odlikuval so golemi sposobnos- Da gi analizira pri~inite na
ti, toj imal solidno obrazovaraspa|aweto na dr`avata na Aleksandar
nie, bil hrabar, dostoinstven,
III;
re{itelen ....;
- da gi opi{uva borbite za nasledstvo na
- zabele`uva koi se pri~inite
prestolot na Aleksandar III;
{to pridonele za uspeh na nego- da go objasnuva sozdavaweto na helenis- vite voeni pohodi, koi zemji gi
osvoil;
ti~kite dr`avi.
- kako i na koj na~in Aleksandar III go postignal vo vnatre{-

- Da istaknuva koi se osnovnite karakteristiki i osobenosti na Aleksandar III

Makedonski;
- da opi{uva za {ireweto na
makedonskata dr`ava kon Istok;
- da formira kriti~ki pogled na
dr`avnoto ureduvawe;
- da opi{uva za ulogata i zna~eweto na
makedonskata dr`ava.

makedonski kralevi;
- izrabotuva proekt Makedonija vo
vremeto na Filip II i
vo vremeto na
Aleksandar III;
- pravi hronolo{ka
tablica na voenite pohodi na Aleksandar III;
- gi odbele`uva
mestata koi
pretstavuvaat
arheolo{ki
nao|ali{ta i poso~uva
arheolo{ki
lokaliteti ili muzej;
- ~ita i analizira
istoriski tekstovi:
- Bitkata kaj IS
- Bitkata kaj
Gavgamela;
- preku grozd tehnika
gi pretstavuva
osnovnite
karakteristiki na
likot na Aleksandar
III;
- ja sporeduva
kulturata na
Makedoncite,
Helenite so kulturata

17

7. Helinisti~ka
kultura

- Da go tolkuva poimot helenizam;

- da opi{uva kako se {irela helenisti~kata kultura i koi se centrite na taa kultura;
- da go prepoznava zna~eweto na helenisti~kata nauka, tehnika, umetnost;
- znae za najva`nite pretstavnici na helenisti~kata nauka, kultura i umetnost.

noto edinstvo vo svojata ogromna i mnogu naselena dr`ava;

- so {to se karakterizira dr`avnoto ureduvawe i upravuvawe i kakva bila nadvore{nata
politika na Aleksandar III;
- analizira koi se poznatite
anti~ki simboli, makedonskata
yvezda, lavot;
- znae deka anti~kite Makedonci
imale svoi bogovi, svoj kalendar, prinesuvale `rtvi, gradele
hramovi;
- gi sporeduva Helenskite olimpiski igri so olimpiski igri
vo DION;
- poso~uva deka od jazikot se
so~uvani 104 glasa;
- imenuva i dava opis na arheolo{kite ostatoci {to se za~uvani;
- go analizira helenisti~kiot
period i znae na koi prostori se
{iri;
- gi prepoznava helenisti~kite
centri i za sekoj od niv gi opi{uva karakteristikite;
- istaknuva i dava opis za presudnata uloga na helenizmot vo
protkajuvaweto na evropskata i
isto~nata kultura.

na isto~nite narodi.
Korelacija
- geografija;
- maj~in jazik;
- likovna umetnost.

18

Tema VI: STAR RIM

Sodr`ina
1. Sozdavawe i {irewe
na Rimskata dr`ava

2. Vnatre{ni sudiri vo
Rimskata dr`ava

Broj na
~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

- Da pravi opis na prirodnite uslovi i

naselenieto na Apeninskiot
Poluostrov;
- da pravi opis na legendata i vistinata
za nastanuvawe na gradot Rim;
- da objasnuva za dr`avnoto i op{testvenoto ureduvawe vo Rimskata dr`ava;
- go opi{uva razvitokot na Rimskata
dr`ava (kralstvo, republika, carstvo);
- da istaknuva za osvojuvawata vo
Afrika, Evropa, Azija.

- Umee da gi opi{e prirodnite

uslovi i znae koi plemiwa
`iveele i gi istaknuva razlikite vo jazikot i kulturata;
- pravi razlika pome|u legendata i vistinata za nastanokot
na gradot Rim;
- preku grafikon go pretstavuva dr`avnoto i op{testvenoto ureduvawe;
- otkriva koi se pri~inite i
pravcite na {irewe na rimskata republika;
- umee da gi istakne pri~inskoposledi~nite odnosi,
sprotivnostite vo Rimskata
dr`ava - pojava na latifundi,
reformi;
- ja pretstavuva polo`bata na
rimskite robovi;
- umee da opi{e vo {to veruvale starite Rimjani, koi se
nivnite bogovi;
- znae koe se rimski komediografi, poeti;

- Da objasnuva za op{testveno-ekonomskite promeni vo rimskata dr`ava po

osvojuvawata, polo`bata na robovite Spartakovo vostanie;
- da opi{uva za gra|anskite sudiri,
sozdavaweto na prviot i vtoriot
triumfirat, vremeto na Oktavijan
Avgust;
- da ja istaknuva pojavata na kolonatot;
- da objasnuva za pri~inite za podelba i
propa|awe na Rimskata imperija.

Korelacija me|u
tematskite celini i
me|u predmetite
Sredstva:
- istoriski atlas;
- istoriska ~itanka;
- sliki, portreti;
- dijafilm: Star Rim;
- dolgometra`en
film: Anti~ki Rim;
- CD - istorija na
svetot;
- grafofolii;
- karta: Apeninski
Poluostrov; Rimski
osvojuvawa;
- izvadoci od Svetoto
pismo.
Aktivnosti:
- pravi grafikon na
op{testvenoto i
dr`avnoto ureduvawe;
- na lenta na vremeto
pravi hronologija od
osnovaweto na Rim do
propa|aweto na Rimskata imperija;
- upotrebuva igrovni
elementi - asocijacii;

19

3. @ivotot i kulturata
na Rimjanite

- Znae kakva bila religijata kaj

Rimjanite i da ja istaknuva ulogata na
bogovite;
- da gi pretstavuva dostignuvawata vo
kni`evnosta, go potencira razvojot na
naukata;
- da pravi pregled na postignuvawata vo
arhitekturata, vajarstvoto, slikar-stvoto.

4. Pojava i {irewe na
hristijanstvoto

- Da otkriva koi bile pri~inite za

pojava i {irewe na hristijanstvoto;
- da go istaknuva zna~eweto na hristijanskoto u~ewe, Svetoto pismo i
apostolite;
- da go pretstavuva odnosot na hristijanstvoto so dr`avata i negovoto
proglasuvawe za dr`avna religija.

- poso~uva koi se poznati istori~ari, geografi, filozofi;

- nabrojuva koi se najpoznatite
gradbi koi se za~uvani od
oblasta na arhitekturata,
vajarstvoto, slikarstvoto;
- znae za socio-verskata su{tina na istorijata na hristijanstvoto;
- potencira {to propoveda
hristijanskoto u~ewe, koja e
ulogata na Svetoto pismo i
apostolite;
- go pretstavuva odnosot na
hristijanstvoto so dr`avata i
negovoto proglasuvawe za
dr`avna religija.

- pravi {ema na
razvojot na Rimskata
Imperija;
- pravi sporedba na
arhitekturata vo
Helada i Rim;
- pravi tabela za
postignuvawata na
helenskata,
helenisti~kata i
rimskata civilizacija
(sporedbi);
- koristi tekst
metoda: Legendata za
osniovaweto na gradot
Rim, Gospodarot i
Kolonatot, Priznavaweto na
hristijanstvoto.
Korelacija:
- geografija, maj~in
jazik, umetnost.

20

Tema VII: BALKANOT I MAKEDONIJA POD RIMSKA VLAST

Broj
Sodr`ina
na
Konkretni celi
~asovi
1. Potpa|awe na
Makedonija pod
rimska vlast

- Da gi otkriva pri~inite i da gi opi{uva

makedon-sko-rimskite sudiri;
- da objasnuva kako Rimjanite ja nametnale
vlasta vo osvoenite provincii, promenite vo
na~inot na `ivotot.

2. Ilirite pod rimska

vlast

- Da se zapoznae so rimskata vlast i administrativnata podelba na Ilirija;

- da znae za ilirskite vostanija protiv rimskata
vlast.

3. @ivotot i kulturata
vo Makedonija za
vreme na rimskoto
vladeewe

- Da ja identifikuva posebnosta na makedonskiot

jazik, obi~ai, na~in na `iveewe, oblekuvawe,
veruvawa i religija;
- da gi znae posledicite od rimskata kolonizacija i go objasnuva poimot romanizacija
- da gi locira ostatocite od materijalnata
kultura na ovoj period vo Makedonija.

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u
tematskite celini
i me|u predmetite
- Objasnuva koi rimski provin- Sredstva:
- istoriski atlas;
cii postoele na Balkanot, go
opi{uva sudirot so Make- istoriska
~itanka;
donija;
- ja poso~uva organizacijata na - sliki, crte`i,
ilustracii.
rimskata uprava vo osvoenite
CD - ,,Makedonski
provincii, koi promeni gi
nametna vo na~inot na `idrevnosti.
veewe;
- opi{uva za ostatocite na
Aktivnosti:
materijalnata kultura na
- so marker vo boja
Balkanot i Makedonija.
se obele`uva
teritorijata na
balkanskite
narodi;
- obele`uvawe na
patot VIA
IGNACIJA;
- poseta na
arheolo{ki
lokaliteti: Stobi
i Herakleja;

21

4. [irewe na hristijanstvoto vo
Makedonija

- Da opi{uva za patuvaweto na apostol Pavle vo

Makedonija;
- da go objasnuva formiraweto na op{tini;
- da opi{uva za poslanijata na Apostol Pavle vo
Makedonija.

- Znae deka Apostol Pavle

svoeto prvo patuvawe go
zapo~nal vo 51 godina;
- opi{uva za blagovesni~koto
patuvawe i organizacijata na
novi hristijanski op{tini.

- ~itawe i analiza
na anti~ki tekst
Anti~kiot grad
Stobi.
Korelacija:
- geografija,
- maj~in jazik;
- likovna umetnost.

22

Tema VIII: RAN SREDEN VEK

Sodr`ina
1. Kraj na anti~kiot
svet - Golemata
preselba na narodite

2. Dr`avata na
Frankite

Broj
na
~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

- Da gi pojasnuva pri~inite za golemite

preselbi na narodite;
- da locira koi bile pravcite na preseluvaweto
na Hunite, Slovenite, Germanite, Avarite;
- da gi poso~uva novite dr`avi {to se formirale
so preselbite.

- Analizira zo{to narodite od

Azija se preseluvaat vo
Evropa;
- pojasnuva za soo~uvawata i
prepletuvawata na razli~nite
sloevi, kulturi, religii;
- naveduva koi novi dr`avi se
formiraat so preselbite.

- Da osoznava za procesot na naseluvawe na

Frankite vo Galija i sozdavaweto na Franskata
dr`ava;
- da pojasnuva za op{testvenoto i dr`avnoto ureduvawe;
- da ja istaknuva ulogata na hristijanstvoto,
{ireweto na dr`avata vo vremeto na Karlo
Veliki;
- da objasnuva za pri~inite za raspa|aweto na
dr`avata.

- Analizira i pojasnuva za
op{testveniot razvoj na Frankite po naseluvaweto vo
Galija;
- gi pojasnuva promenite koi
nastanuvaat vo za~etocite na
novoto op{testvo;
- da go opi{uva osnovnoto zna~ewe na hristijanskoto u~ewe;
- da nabrojuva koi se novite evropski dr`avi so raspa|aweto
na Franskata dr`ava.

Korelacija me|u
tematskite celini
i me|u predmetite
Sredstva:
- istoriski atlas;
- istoriska
~itanka;
- sliki, crte`i;
- element film:
Razvoj na
srednovekoven
grad;
- portret na Krlo
Veliki; Meka:
- karta: Franska
dr`ava, Evropa,
Vizantija vo VI
vek; Arabiski
Poluostrov.
Aktivnosti:
- pravi aplikacii i
na karta gi pretstavuva pravcite na
dvi`eweto na
narodite;

23

3. Pojava i {irewe na
islamot

4. Isto~no Rimsko
Carstvo - Vizantija

- Da locira na koja teritorija i koe neselenie

`ivee vo Arapskata dr`ava;
- da pojasnuva za pojavata i ulogata na islamot;
- da istaknuva za obedinuvaweto i
pro{iruvaweto na arapskiot narod, vremeto na
kalifatot i negovoto raspa|awe;
- da ja pretstavuva arapskata duhovna kultura,
dostignuvawata vo kulturata.

- Da ja opredeluva teritorijata i naselenieto;

- da objasnuva za odnosot na Vizantija so varvarskite plemiwa;
- da pojasnuva za periodot na Justinijan i negovoto vladeewe;
- da objasnuva za sudirite na Vizantija so
Slovenite i Arabjanite i opa|aweto na vizantiskata imperija;
- da go pojasnuva procesot na razdeluvaweto na
Hristijanskata crkva;
- da obrazlo`uva za ulogata i zna~eweto na vizantiskata kultura.

- Znae kade se prostira arapskata dr`ava, koe naselenie

`ivee i {to e glaven izvor na
`ivot;
- obrazlo`uva kako Muhamed go
propovedal islamot, vo {to se
sostoi toa u~ewe, kade go ima
izlo`eni ova u~ewe;
- pojasnuva koi se naslednicite
na Muhamed i {ireweto na
kalifatot;
- objasnuva za arapskata
duhovna kultura i dostrelite
{to gi ima postignato vo
kulturata.
- Znae deka Vizantija prerasnala vo svetska velesila koja
se protega na tri kontinenti;
- objasnuva za op{testvenoto i
dr`avnoto ureduvawe;
- opi{uva {to e zna~ajno za
vremeto na Justinijan;
- naveduva koi se glavnite karakteristiki na vizantiskata
kultura.

- pravi {ema na
sloevite na feudalnoto op{testvo;
- primenuva istoriski tekst i pravi
analiza na ,,Iljada
i edna no}.
Korelacija:
- geografija;
- maj~in jazik;
- likovna umetnost.

24

5. Kievska Rusija

- Da go objasnuva procesot na formirawe i podem

na Kievska Rusija;
- da go opi{uva dr`avnoto ureduvawe;
- go opi{uva pokrstuvaweto na Rusite (primaweto na hristijanstvoto);
- da gi objasnuva kulturata i na~inot na `ivot.

6. @ivotot i kulturata
vo raniot sreden vek

- Da osoznae za specifi~nostite na sekojdnevniot `ivot na lu|eto, obi~aite, oblekuvaweto i

sl.;
- da gi voo~i specifi~nostite na vizantiskata,
arapskata i kulturata na latinska Evropa;
- da osoznae za razvojot na naukata, umetnosta,
grade`ni{tvoto i drugite kulturni dostignuvawa vo ovoj period.

25

Tema IX: BALKANOT VO RANIOT SREDEN VEK

Sodr`ina

Broj
na
~asovi

Konkretni celi

1. Navleguvawe na
varvarskite plemiwa
od V do VII vek

- Da gi pojasni pri~inite za golemite preselbi

na narodite;
- da gi opredeluva pravcite na raseluvaweto na
Slovenite, Hunite, Germanite i Avarite;
- da gi poso~uva novite varvarski kralstva {to
se formirale so preselbite.

2. Sozdavawe na Dukqa,
Ra{ka i Bugarija

- Da objasni za procesot na naseluvawe na

srpskite plemiwa i sozdavaweto na prvite
srpski dr`ava Dukqa i Ra{ka;
- da go razbere potekloto na Bugarite i sozdavaweto i razvojot na bugarskata dr`ava Bugarsko carstvo i primaweto na hristijanstvoto.

Didakti~ki nasoki
- Znae na koja teritorija se doselile slovenskite plemiwa
vo Bugarija i za poznatiot
Sojuz na sedumte plemiwa;
- analizira za sozdavaweto na
bugarskata dr`ava, naveduva za
primaweto na hristijanstvoto
i pretvoraweto na Bugarija vo
carstvo;
- pojasnuva za formiraweto na
prvite srpski dr`avi - Ra{ka
i Dukqa.

Korelacija me|u
tematskite celini
i me|u predmetite
Sredstva:
- istoriski atlas;
- istoriska ~itanka;
- dijafilm - naseluvawe na Slovenite
na Balkanot;
- element film preselba na Slovenite na jug;
- sliki, crte`i;
- karta: Balkanski
Poluostrov;
- golemite
preselbi na
narodite.
Aktivnosti:
- pravi aplikacii i
izrabotuva {emi
na koi e pretstaveno kade `iveele
Slovenite.

26

3. Albanija vo raniot
sreden vek

- Da se zapoznae so mestopolo`bata, naselenieto, da znae za Arberija kako vizantiska

provincija.

4. @ivotot i kulturata
na Albancite vo raniot sreden vek

- Da znae za {ireweto na hristijanstvoto; razvojot na komanskata kultura i na~inot na

`iveewe.

- izrabotuva
maketa:
- slovenski naselbi, splav ~un;
- koristi tekst
metoda: na~inot na
vojuvawe na
starite Sloveni.
Korelacija:
- geografija,
- maj~in jazik;
- umetnost.

27

Tema X: MAKEDONIJA VO RANIOT SREDEN VEK

Sodr`ina
1. Slovenite vo
Makedonija

2. Slovenskata
pismenost vo
Makedonija

3. Dejnosta na sv.
Kliment i sv. Naum

Broj
na
~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u
tematskite celini
i me|u predmetite
Sredstva:
- Da go soznava procesot na naseluvawe na sloven- - Utvrduva vo koe vreme i pod
- istoriski atlas;
skite plemiwa vo Makedonija;
koi uslovi se vr{i naseluva- istoriska
- da znae koi slovenski plemiwa se naselile;
weto na slovenskite plemiwa
~itanka;
- da pravi opis na slovenskite napadi na Solun;
vo Makedonija;
- sliki: Napadite
- da go istaknuva procesot na simbioza na
- imenuva koi se slovenskite
na Solun, Ohrid;
staroto naselenie so Slovenite i sozdavawe na
plemiwa i ja utvrduva teritoza{titen klu~ od H
sklavinii;
rijata na koja se naselile;
vek;
- da potencira koi se pri~inite za potpa|aweto
- opi{uva koi se pri~insko- Crkvata Sv.
na Makedonija pod vizantiska i bugarska vlast.
posledi~nite odnosi za napaKliment;
dite na Solun;
- Da go zapoznava procesot na hristijanizacija na - opi{uva za rodovsko-plemen- - stari makedonski
gradovi;
Slovenite;
skiot `ivot, simbiozata, za
- da ja istaknuva ulogata, rabotata, zna~eweto, a
formiraweto na makedonskite - karta: Makedonija, Samuilovo carpred s#, blagodarnoto i humanoto delo na sv.
sklavinii;
stvo, Ohridska
Kiril i sv. Metodij za sozdavaweto na sloven- kakvi obvrski bile prinudearhiepiskopija;
skata pismenost i kultura.
ni da primaat makedonskite
- CD - Makedonski
Sloveni koi potpadnale pod
drevnosti.
vizantiska i bugarska vlast.
Aktivnosti:
- Da go opredeluva mestoto i zna~eweto na u~enicite na sv. Kiril i sv. Metodij;
- Umee da go istakne duhovnoto, - koristi istoriska ~itanka i `i- da ja istaknuva kulturno-prosvetnata dejnost na politi~koto i ekonomskoto
tieto na sv.
sv. Kliment i sv. Naum;
po~ituvawe na Slovenite
Kliment;
- da go opredeluva zna~eweto na sv. Kliment i sv. sprema hristijanskata reliNaum koi{to gi postavile temelite na slovengija;
- odbrani tekstovi
skata kni`evnost.
- znae zo{to rimskiot papa i
od Quben Lape;
Carigradskiot patrijarh se

28

4. Sozdavawe na
Makedonskata dr`ava
- Samuilovo carstvo

5. Izdignuvawe i
{irewe na
Samuilovata dr`ava

6. Slabeewe i
propa|awe na
Samuilovata dr`ava

7. Ohridska
arhiepiskopija

- Da objasnuva za vostanijata na ~etvoricata

komitopuli protiv bugarskata i vizantiskata
vlast (tetrarhija);
- da objasnuva za procesot na sozdavawe na Makedonskata dr`ava, vostanieto protiv vizantiskata vlast i voveduvawe na monarhija.

- Da objasnuva za vojnite so Vizantija i osvojuvaweto na novi teritorii;

- da go naveduva proglasuvaweto na carstvoto i
pretvoraweto na carstvoto vo balkanska sila.
- Da opi{uva za sudirot na makedonskata vojska
so Vizantija - Bitkata kaj Belasica;
- da ja objasnuva borbata za prevlast vo Makedonija po smrtta na Samuil;
- da objasnuva za potpa|aweto na Makedonija pod
vizantiska vlast.
- Borbata na crkvata so srpskite u~ili{ta;
- da objasnuva za sozdavaweto na prvata slovenska
arhiepiskopija;
- da ja razbira organizacijata na Ohridskata
arhiepiskopija;
- da ja sfa}a ulogata i zna~eweto na Ohridskata
arhiepiskopija.

- izrabotuva
maketa za napadot
na Solun;
- koristi gipseni
skulpturi na sv.
Kiril i sv.
Metodij;
sv.Kliment i
sv.Naum;
- grafi~ki prikaz
- prvobitna
- Znae {to se so u~enicite na
forma na glagolisv. Kiril i sv. Metodij, za
cata;
otvoraweto na novi kulturni
- organizira
centri kako `ari{ta na slotehniki na rabota
venskata pismenost;
- znae za literaturnata dejnost koi pridonesuvaat
za pove}e
na sv. Kliment i sv. Naum,
aktivnosti;
sozdavawe na novata azbuka - primenuva
kirilica;
igrovni
- ja istaknuva blagorodnata
aktivnosti,
uloga na sv. Kliment i sv.
asocijacii,
Naum i pomo{ta {to mu ja nukrstozbor.
dele na narodot, za Ohridskata kni`evna {kola kako
Korelacija:
centar na slovenskata pisme- geografija,
nost i kultura;
- maj~in jazik,
- umee da gi ozna~i i pretstavi - likovna umetnost.
povolnite uslovi za osloboditelno vostanie protiv
bugarskata vlast;
- go objasnuva procesot na sozsoglasile hristijanskata religija da se propoveda na slovenski jazik;
- objasnuva so kakva cel bila
sozdadena slovenskata azbuka;
- kade i zo{to dejstvuvale
slovenskite prosvetiteli sv.
Kiril i sv.Metodij;

29

8. Vostanijata vo
Makedonija vo XI vek

9. @ivotot i kulturata
vo Makedonija vo
raniot sreden vek

- Da objasnuva za pri~inite za vostanieto na

Petar Deljan;
- da ja opredeluva teritorijata, tekot na vostanieto i da go istaknuva u~estvoto na drugite
balkanski narodi vo vostanieto;
- da opi{uva koi se pri~inite za vostanieto na
\or|i Vojteh, tekot i posledicite.

- Da opi{uva za osnovnite karakteristiki na

kulturata, literaturata, umetnosta, grade`ni{tvoto i materijalnite ostatoci povrzani so
hristijanstvoto;
- da go osoznae na~inot na `iveewe i obi~aite na
lu|eto vo Makedonija.

davawe na Makedonskata dr`ava.

- Gi odbele`uva na karta teritoriite na koi se prostirala
makedonskata srednovekovna
dr`ava.
- Pravi opis na bitkata na
Belasica i gi znae posledicite;
- ja pretstavuva sudbinata na
Makedonskata dr`ava po
pretvoraweto vo vizantiska
provincija.
- Pojasnuva deka osnovopolo`nicite na Hristijanskata
crkva se Kliment i Naum, a
sozdavaweto na Ohridskata
arhiepiskopija e vo neposredna vrska so makedonskata srednovekovna dr`ava;
- obrazlo`uva za strukturata i
hierarhijata vo organizacijata
na Ohridskata arhiepiskopija
i preku grafikon ja
pretstavuva organizacijata;
- na karta gi odbele`uva teritoriite {to bile pod juris-

30

dikcija na arhiepiskopijata.
- Analizira zo{to makedonskiot narod se kreva na vostanie;
- dava opis na tekot na
vostanieto, go istaknuva
antifeudalniot i
osloboditelen karakter, go
potencira u~estvoto na
drugite balkanski narodi;
- ja istaknuva sorabotkata i
zaemnata pomo{ so drugite
balkanski narodi za vreme na
vostanieto na \or|i Vojteh i
dava sud za dvete vooru`eni
vostanija.
OD PRILO@ENITE 50 NASTAVNI SODR@INI, PROFESORITE VO SVOETO GODI[NO I TEMATSKO
PLANIRAWE ZADOL@ITELNO TREBA DA REALIZIRAAT 38 SODR@INI.

31

5.2. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe

Nastavnikot mo`e da gi primenuva site verificirani metodi i tehniki na u~ewe vo soglasnost so definiranite
celi. Mu se prepora~uva zasiluvawe na problemsko-tvore~kiot metodski sistem, analiti~ko-interpretativniot i, po
mo`nost, korelacisko-integrativniot. Nastavnikot treba da inicira kompletno samostojna aktivnost na u~enicite, da gi
vodi kon smislovno receptivno i smislovno aktivno u~ewe i postojano treba da gi korigira mehani~ko receptivnoto i
mehani~ko aktivnoto u~ewe.
Aktivnosti na nastavnikot
Nastavnikot e odgovoren za organizacijata i realizacijata na nastavniot proces. Toj e zadol`en da ja isplanira
nastavata globalno, tematski i operativno (fondot na ~asovite i nivnata raspredelba dozvoluva kreativnost i elasti~nost
na nastavnikot vo realizacijata na celite). Vo nastavniot proces nastavnikot treba da bide: organizator, koordinator,
inicijator, voda~ i naso~uva~ za razmena na iskustva i sl.
Aktivnosti na u~enikot
U~enikot treba da bide pottiknat na kontinuirano aktivno sledewe na nastavata so aktivno slu{awe koe
podrazbira negova reakcija so soodvetno postaveni pra{awa, odgovori i komentari vo vrska so nastavnite sodr`ini.
U~enikot treba so prethodna podgotovka da ja sledi nastavata. Nastavnikot go pottiknuva, odnosno motivira znaeweto kako
osnovna aktivnost za usvojuvawe novi sodr`ini, no i preku kriti~ko u~ewe i razmisluvawe pri koe u~enikot }e se obiduva
svojot li~en stav da go izrazi, da go argumentira i da go brani so pomo{ na usvoenite znaewa i predznaewa. U~enikot preku
najrazli~ni aktivnosti da usvojuva opredeleni znaewa, umeewa i sposobnosti, temelni za negoviot ideen `ivot.
5.3. Organizacija i realizacija na nastavata
Predmetot istorija podrazbira podelba na ~asovi za usvojuvawe na novi nastavni sodr`ini i obrabotuva na 11 temi
od najnovata istorija na makedonskiot narod, balkanskite narodi i evropskata i svetskata istorija na HH vek i
realizirawe na funkcionalnite celi na site podra~ja so akcent vrz pogolema samostojna rabota na u~enicite (koi gi
podrazbiraat znaewata, umeewata i sposobnostite, definirani vo op{tite, funkcionalnite i vo oddelnite celi na
podra~jata).

32

5.4. Nastavni sredstva i pomagala

Nastavnikot }e koristi nastavni sredstva i pomagala {to se opredeleni so Normativot za nagledni sredstva po
istorija.
Nastavni sredstva
U~ebnici i u~ebni pomagala za u~enicite:
- u~ebnik po istorija;
- prilozi za nastavata po istorija vo osnovnoto i srednoto obrazovanie - 1992 godina;
- odbrani tekstovi od ,,Istorijata na makedonskiot narod - Quben Lape.
U~ebnici i u~ebni pomagala za u~enikot
Dopolnitelna literatura za nastavnikot:
- ,,Istorija na makedonskiot narod - IV tom - Institut za nacionalna istorija - Skopje, 2001 godina;
- ,, Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i nacionalna dr`ava - II tom, Skopje, 1981 godina.
6. O^EKUVANI POSTIGAWA NA U^ENIKOT
Na~inot na proveruvawe i ocenuvawe sekoga{ treba da ima stimulativen karakter, da motivira i da se temeli na
kontinuirana i sistematska rabota. Proveruvaweto na znaewata na u~enicite treba da se vr{i vo site fazi na nastavniot
proces (pri realizacijata na nova sodr`ina, povtoruvawe, proveruvawe, sistematizirawe, ve`bawe, istra`uvawe).
Preku razli~ni tehniki za rabota so istoriskite tekstovi i ilustrativen materijal od periodot na stariot i raniot
sreden vek, da pravi samostojna analiza na istoriskite tekstovi i istoriski ilustracii; da tolkuva istoriski dokumenti i da gi
vrednuva razli~nite interpretacii.
Vo ramkite na sledeweto i ocenuvaweto }e se primenuvaat razli~ni postapki (usno i pismeno proveruvawe, testovi na
znaewa, izrabotka na seminarski trudovi, referati, kako i aktivnosti koi u~enikot gi poka`uva vo tekot na ~asot).

33

Tema I: Voved, i
Tema II: Praistorija

U~enikot da go objasnuva presmetuvaweto na vremeto, podelbata na

istoriskite periodi kaj starite narodi; da znae za poznatite
praistoriski nao|ali{ta i za po~etocite na karpestata umetnost
vo na{ata zemja zaradi pravilno definirawe na kulturnoto nasledstvo.

Tema III: Star vek

Da gi opi{e po~etocite na ranite civilizacii, prirodnite uslovi

i da gi sporeduva osnovnite karakteristiki na op{testvenoto i
dr`avnoto ureduvawe za prvite dr`avi na stariot Istok; da go
razbira zna~eweto na istoriskoto vreme i istoriskiot prostor
kako glavni odrednici na istoriskite nastani, pojavi, procesi i
pri~ini; da gi osoznae posledi~nite vrski vo pojavata, razvojot i
propa|aweto na dr`avite (civilizaciite) na stariot Istok; da gi
vrednuva kulturnite i civilizaciskite pridobivki za ~ove{tvoto
od narodite i dr`avite na stariot Istok.

Tema IV:

Balkanot vo stariot vek

Da gi opi{uva prirodnite uslovi i tekot na sozdavaweto na starite
dr`avi na Balkanskiot Poluostrov; da znae za kritsko-mikenskata
kultura i za Homerovoto vreme; da gi objasnuva i da gi sporeduva
karakteristikite na ureduvaweto na gr~kite polisi Sparta i
Atina; da ja opfa}a su{tinata na atinskata demokratija i
reformite na nejzinite najva`ni pretstavnici; da gi procenuva
zna~eweto i vrednostite na kulturnite dostreli na Helada; da ja
opi{uva teritorijata na ilirskite plemiwa, i nivniot specifi~en
na~in na `ivot i obi~ai; da go objasnuva procesot na sozdavawe na
Ilirskoto carstvo i da znae za kulturata na Ilirite; da go opi{uva
procesot na sozdavawe na Trakiskoto carstvo; da znae za
potpa|aweto na Ilirite i Trakijcite pod rimska vlast.

34

Tema V: Makedonija vo stariot vek

Da gi objasnuva specifi~nostite i karakteristikite za
sozdavaweto na starata makedonska dr`ava; da go analizira podemot
na Makedonskata dr`ava vo vremeto na Filip II i negovoto
zavladuvawe so helenskiot svet; da go objasnuva prerasnuvaweto na
Makedonija vo svetska sila; da ja vrednuva li~nosta na Aleksandar
III Makedonski i negovoto mesto vo svetskata istorija; da go
objasnuva helinisti~iot period vo istorijata na stariot vek; da
znae za religijata i kulturata na anti~kite Makedonci.
Tema VI: Star Rim
Da znae za sozdavaweto na Rimskata dr`ava i teritoriite za
nastanokot na Rim; grafi~ki da go pretstavuva dr`avnoto i
op{testvenoto ureduvawe na Rimskata dr`ava i nejziniot razvoj
(kralstvo, republika, carstvo); da gi znae pri~inite za propa|aweto
Rimskoto carstvo; da gi objasnuva po~etocite i {ireweto na
hristijanskoto u~ewe; da go analizira odnosot na dr`avata kon
hristijanstvoto i negovoto proglasuvawe za dr`avna religija.
Tema VII: Balkanot i Makedonija pod rimska vlast
Da gi objasnuva pri~inite i tekot na Makedonsko-rimskite vojni; da
ja opi{uva rimskata kultura vo Makedonija; da znae za po~etokot na
{ireweto na hristijanstvoto vo Makedonija, za formiraweto na
hristijanskite op{tini i ulogata na apostol Pavle; da se zapoznae
Rimsko-ilirskite vojni; za Ilirija pod rimska uprava, ilirskite
vostanija i pojavata i {ireweto na hristijanstvoto.

35

Tema VIII: Sreden vek

Da gi objasni pri~inite, tekot i posledicite na golemite preselbi
na narodite; da go objasnuva sozdavaweto na dr`avata na Frankite,
nejziniot razvoj i raspa|awe; da znae za teritorijata i naselenieto
na Arapskata dr`ava, da go opi{uva sozdavaweto na islamot,
ulogata na Muhamed; da ja objasnuva kulturata na Arabjanite i
nivnoto vlijanie vrz evropskata nauka i kultura; da znae za razvojot
na Vizantija i nejziniot odnos so varvarskite plemiwa; da gi
objasnuva sudirite so Slovenite i Arabjanite; da go tolkuva
procesot na raspa|aweto na hristijanskata crkva; da gi vrednuva
glavnite karakteristiki na vizantiskata kultura.
Tema IX: Balkanot vo raniot sreden vek
Da ja opi{uva teritorijata, na~inot na `ivot, obi~aite i pravcite
na preselba na Slovenite; da gi analizira promenite kon nastanite
na Balkanot so prodorot na slovenskite plemiwa; da go objasni
sozdavaweto na novite srednovekovni dr`avi na Balkanot: Dupqa,
Ra{ka, Zeta i Bugarija; da znae kakva bila Albanija vo raniot
sreden vek, na~inot na `ivot i kulturnoto `iveewe na Albancite.
Tema X: Makedonija vo raniot sreden vek
Da go analizira procesot na naseluvawe na Slovenite vo
Makedonija, procesot na simbioza so starosedelcite i nivnoto
potpa|awe pod vizantiska vlast; da ja vrednuva pojavata i zna~eweto
na slovenskata pismenost i kultura i deloto na svetite Kiril,
Metodi, Kliment i Naum; da go objasnuva sozdavaweto na
Samoilovata dr`ava, da go analizira nejzinoto vnatre{no
ureduvawe, podem i propa|awe; da go analizira procesot na
sozdavawe i opstojuvawe na Ohridskata arhiepiskopija; da znae
za vnatre{nata crkovna organizacija na Ohridskata arhiepiskopija; da ja vrednuva ulogata na crkvata vo srednovekovnata istorija

36

na makedonskiot narod; da gi analizira pri~inite, tekot i krajot na

vostanijata na Petar Deljan i \or|i Vojteh; go prepoznava `ivotot
i kulturata vo Makedonija vo raniot sreden vek.
7. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA

7.1. Osnovni karakteristiki na nastavata

Pokraj uslovite propi{ani so Zakonot za sredno obrazovanie nastavnikot kako:
- predava~: soop{tuva informacii, formulira problemi, definira, soop{tuva, objasnuva, demonstrira, pravi
vrski me|u poimite, go potencira va`noto i univerzalnoto;
- organizator na nastavata: planira aktivnosti, postapki, formulira pra{awa, go opredeluva vremetraeweto na
aktivnostite i dr.;
- partner vo pedago{kata komunikacija: dava mislewe, inicira dijalog, motivira, pottiknuva, pofaluva, naso~uva
diskusija, pravi korelacija so znaewata od oblasta na drugite predmeti;
- ocenuva~: objektivno gi evalvira aktivnostite na u~enikot vo oblasta na znaeweto, kako i na odnesuvaweto na
u~enikot.
7.2. Standard za nastaven kadar
Nastavnicite vo gimnaziskoto obrazovanie treba da imaat zavr{eno soodvetno visoko obrazovanie, zavr{eni studii
po istorija na Filozofskiot fakultet - Institut za istorija.
7.3. Standard za prostor i oprema
Za uspe{na realizacija na nastavnata programa, nastavnikot mo`e da koristi:
- istoriski kabinet;
- specijalizirana u~ilnica;
- klasi~na u~ilnica.

37

8. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA

8.1. Datum na izrabotka: dekemvri 2005 godina
8.2. Po~etok na primena na nastavnata programa: _______________________
9. PROFIL NA NASTAVEN KADAR:
Filozofski fakultet - Institut po istorija.
10. SOSTAV NA RABOTNATA GRUPA:
1. @ivko Stepanoski - Biro za razvoj na obrazovanieto, rakovoditel
2. prof. d-r Kosta Axieski - Filozofski fakultet, Institut za istorija - Skopje
3. prof. d-r Todor ^epreganov - Institut za nacionalna istorija - Skopje
4. prof. d-r Metodija Manojlovski - Filozofski fakultet - Institut za istorija - Skopje
5. prof. d-r Ramiz Abduli - Institut za nacionalna istorija - Skopje
6. d-r Sefedin Elezi - Ministerstvo za obrazovanie i nauka - Skopje
7. d-r Nebi Dervi{i - Dr`aven univerzitet vo Tetovo - Tetovo
8. d-r Halim Purelku - Dr`aven univerzitet vo Tetovo - Tetovo
9. Elena Lakinska - Gimnazija Orce Nikolov - Skopje
10. Isamedin Zejadin - Gimnazija Josip Broz - Tito - Skopje
11. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA
Nastavnata programa po istorija za I godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie ja odobri (donese)
_________________________________________________________ so re{enie br. ____________ od ______________ godina.

38