You are on page 1of 73

OPTICNE KOMUNIKACIJE

1.) Razlozite pojme: casovna in prostorska koherenca. Zakaj je koherenca
pomembna, kaksna je povezava med koherenco in spektralno sirino vira?
(str. 119)
Kaj je sploh koherenca: (povprecno trajanje)
Koherenca je lastnost opticnega polja, ki pove kako je opticno polje korelirano s samim
seboj. Obstajata dva posebna primera opisa koherence:
• Casovna in
• Prostorska koherenca.
Casovna (vzdolzna) koherenca:
Je lastnost svetlobnega polja, ki pove verjetnost, s katero lahko dolocimo fazo svetlobnega
polja v trnutku t 2 , ce poznamo fazo polja v trenutku t1 , pri tem pa je t 2 − t1 = τ . Casovna
koherenca je dolocena s casovno avtokorelacijo svetlobnega polja. Pojem casovna
koherenca je tesno povezan s pasovno sirino vira svetlobe.

Svetloba, ki jo opazujemo, je s pomocjo zarkovnega delilnika razdeljena v dva zarka.
Eden od zarkov se odbije od pritrjenega ogledala, drugi od ogledala, ki ga lahko
premikamo. Odbita zarka se ponovno delita v delilniku, pri tem pa se del zarka od vsakega
ogledala razsiri proti zaslonu. Z opisano napravo originalni zarek razdelimo na dva zarka
(polji posameznih zarkov znasata E1 in E 2 ). Enega izmed njih zakasnimotako, da mu
povecamo opticno pot ter ju nato ponovno zdruzimo. Zarka med seboj interfeirata, pri tem
pa je interferenca, ki jo opazujemo na zaslonu odvisna od koherencnih lastnosti vira.
Na zaslonu se sestevata valovanji E1 in E 2 . Polje E1 doseze zaslon preko pritrjenega
ogledala in polje E 2 preko premicnega ogledala. Na zaslonu se pojavi interferencni
vzorec. V primeru, da zarkovni delillnik razdeli valovanje v razmerje 1:1 ( E1 = E 2 ) lahko
zapisemo:
E 2 (t ) = E1 (t + τ ) ali E1 (t ) = E 2 (t − τ )
τ je casova zakasnitev polja E 2 glede na polje E1 , ki nastopi zaradi dodatne opticne
poti 2d , ki jo opravi valovanje E 2 .

1

Casovno zakasniten τ lahko v odvisnoti od premaknitve ogeldala zpisemo kot:
2d
τ=
c

-

koherencna dolzina ( lC ). Koherencna razdalja nam pove kako dalec bomo dolocili
fazo tiste tocke.
laser si lahko predstaljamo kot izvor valovanja.
Dobri laserji imajo koherencno razdaljo 10cm – 1m

Prostorska (precna) koherenca:
Je lastnost svetlobnega polja, ki pove verjetnost, s katero lahko dolocimo fazo svetlobnega
polja v tocki prostora Q2 , pri tem pa sta tocki oddaljeni za L . Prostorska koherenca je
dolocena s prostorsko avtokorelacijo svetlobnega polja. Pojem prostorska koherenca je
tesno povezan s velikostjo predela vira, ki seva koherentno.
-

je razdalja na kateri lahko dolocimo fazo v poljubni tocki.
je pomembna, ko opticni signal lahko preoblikujemo
vpliva na uklon

Zakaj je koherenca pomembna:
Koherenca je pomembna za gradnjo interferometrov (to je senzor oz. detektor) s katerimi
opazujemo interferencne pojave.
Kaksna je povezava med koherenco in spektralno sirino vira:
Pojem casovne koherence je tesno povezan s pasovno sirino vira svetlobe!

2

2.) ZARKOVNI MODEL OPTICNEGA VLAKNA: Razlozite pojem ROD. Opisite
in razlozite zarkovni model opticnega vlakna (zakaj pride do nastanka rodov v
opticnem vlaknu, razlozite s pomocjo zarkovnega modela)? + kateri pojmi
morajo biti izpolnjeni da se lahko siri valovanje po vlaknu, po cem se razlikujejo
posamezni rodovi?

Pojem ROD:
Rod je neodvisen nacin, po katerem se lahko siri svetloba!!!
Po vlaknu se lahko sirin koncno mnogo rodov!

Zunanji plasti imata manjsi lomni kolicnik od notranje plasti, s cimer dobimo valovodno
strukturo. Zunanji plasti tvorita oblogo, notranja pa jedro. Svetlobni zarek znotraj taksne
strukture se siri po cik-cak poti, saj pride na meji dielektrikov do popolnega odboja, ce je
le kot θ dovol velik.
Ceprav smo na sliki narisali samo en zarrek je v resnici zarkov neskoncno mnogo. Zarki
so med seboj rahlo premakjeni in se sirijo vzdolz valovodne strukture.

Zarek je namisljena daljica, pravokotna na valovno fronto ravninskega vala. Vse tocke
imajo vzdolz valovne fronte enako fazo. Zato morajo imeti enako fazo tocke A, C, E, F ali
tocke G, H, I. Ce pogoj enakih faz, vzdolz valovne fronte oz. ravnine pravokotne na
zarekni izpolnjen, ranvniski val oz. valovna fronta razpade (Definicija: valovna fronta je
ploskev, na kateri ima elektromagnetni val enako fazo; valovna fronta ravninskega vala
pa je ravnina).
Ce se faza v tocki A in C (ali npr. G in I) razlikuje za kot, ki je razlicen od m2π ,
ravninski val ne interferira konstruktivno s samim seboj ampak se unici. V kolker je fazni
kot valovanja med tockama A in C (ali npr. G in I) enak m2π , val konstruktivno
interferira s samim seboj in se ojaci. Nacinom (tj. skupinam enakih zarkov), na katere se
lahko razsirja svetloba vzdolz valovoda, pravimo RODOVI.

3

. roda v valovodu: (4.. ce je izpolnjen pogoj. Zarki ki se sirijo pod enakimi koti tvorijo rod..v tem je 2 − ka ker ima dva odboja 2π λ Φ.... Iz trikotnika BDC lahko dolocimo BC ⋅ cosθ = d in vsoto AB + BC zapisemo v obliko AB + BC = 2 ⋅ d ⋅ cosθ ..... na katere lahko vzbudimo valovod in jim pravimo rodovi je koncno. fazna razlika Prvi clen izraza predstavlja spremembo faze na poti ( AB + BC ) . je pravokotnica na valovno dolzino. rpi tem pa je k1 valovno stevilo znotraj jedra in λ valovna dolzina svetlobe v praznem prostoru. da je fazna razlika med tocko A in C m2π . ki se pojavlja pri popolnem notranjem odboju..13) 4 ⋅ π ⋅ n1 ⋅ d ⋅ cosθ − 2Φ = 2πm λ ali 2 ⋅ π ⋅ n1 ⋅ d ⋅ cosθ λ − Φ = πm . Stevilo (neodvisnih) nacinov. Spremembo faze med tockama A in C lahko zapisemo kot ( AB + BC ) ⋅ k1 − 2 ⋅ Φ ali ( AB + BC ) ⋅ 2πn1 − 2 ⋅ Φ 2πn1 λ k1 = λ . (mπ + Φ )λ 2 ⋅ π ⋅ d ⋅ n1 4 .ta enacba doloca... Prisli smo do pomembne ugotovitve: zarek se lahko siri vzdolz valovoda le.. enakost AB + BC = 2 ⋅ d ⋅ cosθ ter dejstvo.. Ce upostevamo zgornji izraz.. zato lahko zapisemo AB + BC = BC ⋅ (cos(2θ ) + 1) = 2 BC ⋅ cos 2 θ . vzbudi valovod na svojevrsten nacin (vzbudi dolocen rod). dobimo pogoj za obstoj zarka oz. saj ga eksplicitno ne moremo izraziti zaradi odvisnosi Φ (θ m ) . Vsak vstopni zarek. Za trikotnik ABC velja AB = BC ⋅ cos(2θ ) .. saj je θ m omejen na vrednosti θ K ≤ θ m ≤ cosθ m = π 2 .. θ m lahko izracunamo le po numericni poti.. da se lahko svetloba siri po opticnem vlaknu samo po diskretiziranimi (dolocenimi ) koti.Zarek je samo matematicni pripomocek. drugi clen je sprememba faze. ki izpolnjuje zgornjo enacbo. Svetloba se vzdolz valovoda siri le pod tocno dolocenimi diskretnimi koti.. pri tem je m celo stevilo.

..... vstopni zarki pa oklepajo vedno vecjio kot glede na os valovoda..Iz enacbe vidimo.... da zavzame kot θ m velike vrednosti (blizu π )..........valovna dolzina d .............. kadar je m majhen 2 (vstopni zarki so skoraj vzporedni z osjo valovoda)...... Z zvecanjem stevila m se kot θ m zmanjsuje. velja 1 sθ m > n2 .. Zgornji izraz   n1     preoblikujemo v: m≤ 2 ⋅ d ⋅ n1 ⋅ cosθ m λ − Φ π = n  2 ⋅ d ⋅ n1 ⋅ 1 −  2   n1  λ 2 − Φ π = 2 ⋅V λ − Φ π 2  n2    ................... pri katerih je izpolnjen pogoj za popolni odboj.13) izrazimo m in dobimo: m= 2 ⋅ π ⋅ d ⋅ cosθ Φ − λ ⋅π π Ker nas zanima le kot θ m .. ki se lahko razsirjajo vzdolz valovoda.............kolicniki λ... Ocenitev stevila rodov.... Iz enacbe (4...razlika kolicnikov  n1  d ... premer 5 ............ kar lahko zapisemo v obliki n1   n 2  2 cosθ m < 1 −  2   .normirana frekvenca n12 − n22 ...debelina Pri tem smo vpeljali novo oznako: V =π ⋅ d λ ⋅ n12 − n22 V ..........

delez lomljene pa se ustrezno zmanjsuje. Pri dolocenem kotu je delez lomljene svetlobe enak nic. se lomi vpadni zarek proc od vpadnega pravokotnice. ki oklepajo s stenami vlakna dovol majhen kot (izpolnjujejo pogoj za popolni odboj).valovne dolzine Lomni zakon se glasi: sin α n 2 = sin β n1 Del vpadnega valovanja se lomi in preide v sredstvo z lomnim kolicnikom n2.debelina strukture . Zarek ki vstopi v jedro vlakna in izpolnjuje pogoj za popolni odboj.faznih kolicnikov . S povecanjem vpadnega kota delez odbite svetlobe narasca. vlakno ne vodi vseh vpadnih zarkov. Dolocen z: n sin α K = 2 mejni kot n1 Opticno vlakno je zgrajeno iz opticno gostejsega jedra in opticno redkejse obloge (n jedra > nob log e ) in tako tvori valovodno strukturo. imenujemo mejni kot in ga oznacimo z α K . Kadar prehaja svetloba iz opticno gostejsega medija v opticno redkejsi medij. Bocnih zarkov je bistveno vec kakor srediscnih zarkov. Ker precka os vlakna ga imenujemo osni ali srediscni zarek. del pa se odbije nazaj v sredstvo z lomnim kolicnikom n1. Sprejemni kot in numericna odprtost vlakna: Ker se skozi vlakno razsirjajo le tisti zarki. ki nikoli ne preckajo osi jedra. Razsirjajo se po spiralnih poteh. ostane ujet v jedru vlakna. Kot pri katerem se odbije vse valovanje. vsa vpadna svetloba se torej odbije. 6 .Rodovi so odvisni: . Poleg srediscnih zarkov se skozi vlakno razsirjajo tudi bocni zarki.

Zarek y vstopa v vlakno tako. da vpada na mejo jedra in obloge pod mejnim kotom. zato tak zarek brez tezav nadaljuje pot vzdolz vlakna. tvorijo stozec. ugotovimo: π • θ= −β 2 Z uporabo prve in druge dobimo: • n0 ⋅ sin α = n1 ⋅ cosθ = n1 ⋅ 1 − sin 2 ⋅ θ Z uporabo tri in stiri dobimo: • n0 ⋅ sin α = n1 ⋅ cosθ = n1 ⋅ 1 − sin 2 θ Upostevajmo se mejni primer pri katerem vlakno se vodi zarek ( sin θ K = • n0 ⋅ sin α S = n12 − n22 n2 ) in dobimo: n1 numericna odprtost ( je odvisna od lomnih kolicnikov n2 in n1 ) 7 . na katerega vpada zarek pot kotom α . zato se zarek x izgubi skozi oblogo. ki izstopajo na koncu vlakna. Kot med osjo vlakna in krakom stozca α S imenujemo sprejemni kot vlakna. zato ne meji med jedrom in oblogo ni izpolnjen pogoj za popolni odboj. Zarek y je mejni zarek. ki oklepa z osjo vlakna sprejemni kot α S . Zarek se na meji zraka in jedra lomi in velja: • n0 ⋅ sin α = n1 ⋅ sin β Z upostevanjem razmerja kotov v pravokotnem trikotnimu. ki ga vlakno se lahko vodi. Kot α naj bo manjsi od sprejemnega kota α S . vlakno ne vodi in se izgubijo v oblogo. Zarek z vpada v vlakno tako. Vlakno torej ne more sprejeti svetlobe pod poljubnim kotom. Numericna odprtost: Pravokotno odrezan konec vlakna. da je vpadni kot na meji jedra in obloge precej vecji od mejnega kota. Podobno lahko ugotovimo tudi za zarke.Zarek x vstopa po »prevelikim« kotom. Zarki ki jih vlakno vodi. kot je sprejemni kot. Taksen zarek vlakno ne more voditi. Iztopni zarki tvorijo stozec. Vse zarke ki vpadajo na vlakno pod vecjim kotom.

izpeljite osnovni izraz za kromatsko disperzijo)? Vrste: (odvisna od valovne dolzine) Vzroke za odvisnost fazne konstante od frekvence β (ω ) lahko razdelimo v: . a. Numericna odprtost pove. frekvence valovanja . . 3.snovna disperzija. od cesa je odvisna. Z n(ω ) je frekvencno odvisna tudi fazna konstanta β . kaj jo povzroca. Numericna odprtost vlakna je definirana z izrazom: • NO = n0 ⋅ sin α S = n12 − n22 vlakno torej vodi vse srediscne zarke. Numericno odprtost podajamo pogosto z relativno razliko lomnih kolicnikov med jedrom in oblogo ∆ . ki vpadajo pod kotom med 0 in α S .valovodne lastnosti – odvisnost β (V ) in se tem β (ω ) . .valovodno-snovne lastnosti – odvisnost ∆n od ω in s tem β (ω ) profilna disperzija. kako je vlakno zmozno sprejeti vpadno svetlobo in je zato izjemno pomemben parameter opticnega vlakna. d 2β pa je razlicen od dω 2 Ce zelimo dolociti disperzijski parameter D(λ ) moramo dolociti zapisemo na sledeci nacin: d 2β d 2β . Lomni kolicniki vseh dielektrikov so frekvencno odvisni. Ce je medij v okolici vlakan zraka ( n0 = 1 ).n(λ ) oz.odvisnost lomnega kolicnika od frekvence n(ω ) . lahko dω 2 dω 2 8 . drugi odvod nic. ∆ je definirana z • ∆= n12 − n22 n1 − n2 ≅ n1 n12 za ∆ << 1 Ce upostevamo zadnjo in predzadnjo enacbo dobimo: • NO = n1 ⋅ 2∆ Numericna odprtost vlakna je neodvisna od premera jedra.valovna disperzija.) Snovna disperzija: Je posledica odvisnosti lomnega kolicnika snovi od valovne dolzine oz. n(ω ) . je povezava med NO in sprejemnim kotom preprosto NO = sin α S .Zgornja enacba povezje sprejemni kot ter lomnega kolicnika jedra in obloge.) Kromatska disperzija (vrste.

∂β ∂ (n(ω )k ) ∂λ ∂ (n(ω )k ) = = ⋅ ∂λ ∂ω ∂ω ∂ω k= Upostevamo λ = 2πc ω ⇒ c f λ= ω c 2π dλ dk λ 2πc =− 2 =− in k = ⇒ = −2πλ2 dobimo: λ dω 2πc dλ ω 2 dβ c lahko zapisemo vS = . Sellmeirjeva enacba se glasi: 9 . Stevilu N pravimo tudi skupinski lomni dω N kolicnik. koeficient A in λi pa dolocimo po eksperimentalni poti. Nadaljujemo in zgornji izraz ponovno 2πc 2πc : odvajamo ter upostevamo ω = = 2 λ ⋅ dω λ ⋅ dλ Ker velja vS = S pomocjo zgornjega izraza in izraza za disperzijski parameter dolocimo snovni disperzijski parameter DS (λ ) : d 2n izracunamo obicajno s pomocjo Sellmeirjeve enacbe. Do Sellmeirjeve Odvod dλ2 enacbe lahko pridemo po analiticni poti. saj doloca skupinsko hitrost v snovi.

b.km) pri λ = 1. λi so resonancne valovne dolzine snovi Ai pa so Sellmeierjevi koeficienti. da se valovanje z krajsimi valovnimi dolzinami siri pocasneje od valovanja z daljsimi valovnimi dolzinami.i=m n2 = 1+ ∑ i =1 Ai λ2 λ2 − λi2 Pri tem je m stevilo resonancnih frekvenc snovi. Za silicijevo steklo se uporablja naslednji izraz: n 2 − 1 = A1 λ2 λ2 − λ12 + A2 λ2 λ2 − λ22 + A3 λ2 λ2 − λ32 Disperzijski parameter lahko zavzema tudi negativno vrednsot. Ker je valovodna disperzija vezana na snovne lastnosti vlakna. Tipicna vrednost valovodnega disperzijskega parametra D je manjsa od 10ps/(nm.55µm . jo je prakticno nemogoce obravnavati popolnoma loceno od snovne disperzije (valovodna disperzija je mocno odvisna od razlike lomnih kolicnikov jedra in obloge). ki vpliva na opazovano frekvencno obmocje. kar pomeni.) Valovodna disperzija: Valovodna disperzija je odvisna od geometrijsko-snovnih lastnosti vlakna. 10 .

jedro in obloga sta iz tazlicnih materialov Kaj jo povzroca: Kromatska disperzija je posledica odvisnosti skupinske hitrosti od frekvence oz. c. valovne dolzine. kjer ni medrodovne disperzije. od valovne dolzine.163): (5. Kromatska disperzija prevladuje v enorodovnih vlaknih.) Profilna disperzija: Vzrok za nastanek proilne disperzije je odvisnost razlike lomnih kolicnikov ∆n od frekvence oz. Od cesa je odvisna: Kromatska disperzija je zato odvisna od snovnih lastnosti n(ω ) . valovodnih lastnsoti β (ω ) ter od pasovne sirine valovanja.10) v s = dz = dω dt dk 1 vS ≡ − − − − → sup inska hitrost dk dω  1 1  dβ  dβ  − = L • ∆t = L ω2 − ω1   dω   dω  v S ω 2 v S ω1  dβ Izraz razvijemo v Taylorjevo vrsto v okolici tocke ω1 in dobimo: dω 11 . Izpeljava osnovnega izraza: Casovna zakasnitev med komponento z najnizjo in najvisjo frekvenco znasa (glej 5.DV (λ ) = − n2 d 2 (bV ) N 22 d 2 (bV ) ∆ ≈ − ∆ V V cλ n2 cλ dV 2 dV 2 pri tem je b normirana fazna konstanta. ki je dolocena s pasovno sirino vira (npr.10).163) ∆t = L − L v S 2 v S1 •  1 1  ∆t = L −   v S ω 2 v S ω1  Ce upostevamo izraz za skupinsko hitrost (5. zato je le bezno omenjena. N 2 skupinski lomni kolivcnik obloge. laserske diode) in modulacijsko frekvenco. Profilna disperzija je po velikosti najmanjsa kromatska disperzija. Dolocimo jo lahko iz izraza: DP ≈ n 2 d∆  d 2 (bV ) d (bV )  ⋅ ⋅  ⋅V + − b  2 c dλ  dV dV  Pride zaradi razlicne disperzije obeh materialov. dobi zgornja enacba obliko: (5.

dβ ω 2 . ki opisuje kromatsko disperzijo. ce ima vir pasovnos sirino ∆λ . Ugotovimo lahko da ima silicijevo vlakno tri obmocja z majhnim slabljenjem (850. 12 . itd.) Primerjate telekomunikacijske valovne dolzine (850. 1300 in 1550nm).? V podrocju od 800 do 1700nm prevpladajo izgube zaradi necistoc predvsem zaradi OHionov. S posebnimi prijemi lahko zmanjsamo disperzijo na minimalno vrednost tudi pri 1550nm. zato si ga oglejmo podrobneje. Zgornji izraz zapisemo nekoliko drugace in uvedemo novo oznako D:  1 d 2β   = ∆λ ⋅ L ⋅ D  ∆t ≅ ∆λ ⋅ L ⋅  − 2πc ⋅ 2 ⋅ 2  λ ω d   β  d  1 d β λ k D = −2πc ⋅ 2 ⋅ ali D=− ⋅  2 2 c dλ λ dω Parametru D pravimo disperzijski parameter in nam pove za koliko se razprsi opticni signal na razdalji L.. 2 4. za koliko ps se razprsi signal na razdalji L kilometrov pri pasovni sirini vira ∆λ .. Zato prejsnji izraz zapisemo v obliki:    d 2β  1  2πc 2πc  d 2 β 1 ⋅   ⋅ • ∆t = L L π c 2 = ⋅ ⋅ − − λ 2  dω 2  λ − ∆λ λ + ∆λ  dω 2  λ1   2 2   Izraz uredimo v obliko in upostevamo ∆λ << λ : d 2β ∆λ d 2 β ∆λ ⋅ ≅ −2πc ⋅ L ⋅ 2 ⋅ ∆t = L ⋅ 2πc ⋅ 2 2 λ dω 2  ∆λ  dω 2 λ −   2  Prisli smo do pomembnega izraza. Clen • dβ se krajsata in dobimo: dω  1 1  d 2β d 2β ( ) ∆t = L − = ⋅ − ⋅ = ⋅ ∆ ⋅ L ω L ω ω 2 1  dω 2 dω 2  v S ω 2 v S ω1  V optiki namesto frekvence uporabljamo valovno dolzino. Pri 1300nm je minimalna tudi snovna disperzija silicijevega vlakna. 1300 in 1550nm). Kromatska disperzija je torej neposredno odvisna od skupne sirine spektra valovanja ∆λ . Upostevali bomo le prva dva clena: dω dβ d 2β dβ d 2β ( ) ≈ + − ⋅ = + ∆ ⋅ ω ω ω ω1 2 1 ω1 ω1 ω1 dω dω dω 2 dω 2 S pomocjo zgornjega izraza izracunamo • dβ dω ω2 Zgornji izraz uvrstimo v nas po vrstnem redu drugi izraz. Prednosti in slabosti posameznih podrocij.• dβ dβ = dω dω ω1 + (ω − ω1 ) ⋅ d 2 β 1! dω 2 ω1 + . Parameter D podajamo obicajno v ps / (nm km ) in pove. slabljenje..

Minimalno slabljenje silicijevega vlakna lahko dosezemo pri 1550nm. Pri 1300nm: Pri 1550nm: Slabljenje: (str. Pri 850nm: - to je telekomunikacijsko okno (v njem je zelo izrazito Reylighjevo sipanje in pa ultravijolicna absorbcija. priprava vlakna. Snovna absorbcija: Je izgubni mehanizem ki je vezan na sestavo materiala. med tem ko je ultravijolicna absorbcija zelo majhna.notranjo in . pri tem pa lahko ugotovimo. da se del opticne moci v vlaknu pretvori v toploto. Notranja absorbcija: 13 . Vlakno te vrste uporabljamo za enorodovne povezave. P α dB L = 10 ⋅ log10 i P0 Slabljenje znotraj vlakna je odvisno od velikega stevila parametrov. cistoca in struktura vlakna. da nadaljnje zmanjsevanje izgub v silicijevem steklu ni mozno. Posledica te je. kot so sestava materiala.362) Slabljenje v opticnih vlaknih izrazamo ponavadi v logaritmicnih enotah (dB) P Razmerje (dB ) = 10 ⋅ log10 i P0 Kadar obravnavamo lastnosti opticnih vlaken podajamo slabljenje ponavadi v DB na enoto dolzine. To okno je tudi zelo siroko) - Reylighjevo sipanje je veliko manjse a se vedno veliko. Poznamo dva tipa: . - je tretje telekomunikacijsko okno (je najbolj pomembno ker je slabljenje najnizje).zunanjo absorbcijo.

Visoko kvalitetno opticno vlakno mora biti dobro ocisceno (koncentracija necistoc mora biti manjsa od 10-10). Absorbcija v steklu je mocno odvisna od necistoc. 14 . nato pa jo nemudoma izseva v obliki valovanja imenujemo sipanje. iz njega sveti v vse smeri.Je posledica absorbcije materiala. Zunanja absorbcija: Pri opticnih vlaknih je eden izmed glavnih vzrokov izgub zunanja absorbcija. Sipanje: Pojav v katerem snov prevzame del energije vpadnega vala. Tipicen primer je sladkor: ce posvetimo v njega. Skupaj s kovinskimi necistocami so glavni absorbcijski elementi hidroksidni ioni (OH ioni). ki je posledica necistoc v steklu. Vlakno ima absorbcijska maximuma v ultravijolicnem in infrardecem podrocju. ki sestavlja vlakno. zlasti od kovinskih ionov. Koncentracija kovinskih ionov v velikostnem razredu 10-9 lahko drasticno poveca izgube opticnega vlakna.

Krajse valovne dolzine se bolj sipajo kot daljse valovne dolzine. Miejevo sipanje: Miejevo sipanje v opticnem vlaknu je posledica nepravilnosti. pri tem pa izpolnjuje pogoj za popolni odboj.Linearno sipanje: (slika 366/6. zato vecinoma sipanega valovanja vide iz jedra. Oddani foton se lahko giblje v smeri. ki je drugacna od smeri vzbujalnega fotona. Atom se zato nemudoma povrne v osnovno stanje in odda foton s frekvenco. naj bo vecja od hv . Vmesno energijsko stanje imenujemo navidezni energijski nivo. Sprejemni kot opticnega vlakna je mali. ki sipajo valovnje. razdelimo valovanje na Raylighjevo in Miejevo. Pojav opazimo kot sipanje in del opticne moci se prenasa iz vlakna v okolico. ki ustreza energiji fotona. Pojav imenujemo povratno sipanje. Izgube v opticnem vlaknu nastajajo zaradi mikro ukrivljenosti in makro ukrivljenosti samega opticnega vlakna. ki je enaka frekvenci fotona vzbujanja. ki je gleda na Rayleighovo formulo sorazmerno z 1 / λ4 . na katero vpada valovanje s frekvenco v . Opazujemo snov. vendar pa ne more zavzeti energijskega stanja.4) Vpadni val se sipa enakomerno v vse smeri. ki tvorijo snov. ter doloca teoreticni minimum slabljenja vlakna. Glede na velikost delcev. Nepravilnosti so posledica nepravilne cilindricne 15 . ki je nasprotna prvotnemu valu. Prvo vzbujejo stanje atomov oziroma molekul. Rayleighjevo sipanje: Je dominanten izgubni mehanizem v podrocju komunikacijskih valovnih dolzin. ki so v velikostnem razredu valovne dolzine uporabljene svetlobe. Atom absorbira vpadli foton. Nihanje se odraza v zmanjsanju opticne moci v vlaknu. Mali del sipanega valovanja se sipa v smeri.

foton s frekvenco ν povzroci prehod molekule v navidezno vmesno stanje. Nd:YAG)? Sestavni deli laserja: Laser je sestavljen iz opticnega resonatorja (to je povratna vezava sestavljena iz dveh ogledal med katerima se lahko spostavi stojno valovanje). da lahko snov ojaci opticno valovanje – izraz za ojacanje dvonivojskega atomskega sistema). nihanja razliki lomnega kolicnika jedra in obloge vzdolz vlakna. sistem za napajanje aktivnega medija (skrbi zato da lahko aktivni mediji opravijo ojacanje). Spontano Romanovo sipanje: Pojav v katerem je amplituda vpadnega polja vecja od sipanega pravimo spontano Romanovo sipanje. Molekula v navideznem stanju ne more obstat zato se povrne v prvotno stanje. Kadar je velikost nepravilnosti vecja kot λ / 10 . Ce molekula preide na nizjo energijsko stanje od prvotnega bo energija in frekvenca izsevanega fotona vecja. 16 . Takrat ima oddani foton enako energijo in frekvenco kot vpadni foton (Rayleighjevo sipanje). ki se pojavi v dolgih enorodovnih vlaknih pri opticnih moceh (100 mW)..) LASERJI: Na kratko opisite osnovne sestavne dele laserja. Stimulirano Ramanovo sipanje: Kadar molekulo zadeneta dva fotona. nihanja premera. foton s frekvenco ν S pa molekulo nenadoma stimulira. 15W/m2). Prehod imenujemo Stokesov prehod. (je zmeraj izredno sibko). lahko jakost sipane svetlobe mocno naraste. Foton vzbudi mulekulo in ta preide v vmesno stanje. Za stimulirane prehode je znacilno da ima nastali foton enako fazo. eden s frekvenco ν in drugi s ν S . npr.. Razlozite fizikalne osnove opticnega ojacanja (kaj je nujno potreben pogoj. Nelinearno sipanje: Oblike sipanja so Romanovo in Brillouniovo. ji je povzrocil stimuliran prehod. frekvecno. ki ustreza energiji Stokesovega prehoda.: ce j vhodni svetlobni tok 1W/m2 je iztopni svetlobni tok iz tega medija npr. polarizacijo in smer kot foton. Miejevo sipanje zmanjsamo s skrbno optimizaijo proizvodnega procesa vlakna in s povecanjem numericne odprtosti (povecanje razlike lomnih kolicnikov in obloge). 5. Kaksne je podobnost med opticnim vlakenskim ojacevalnikom in trdnim laserjem (npr. nepravilnosti med spojem jedra in obloge. Kadar se molekula ne povrne v prvotno stanje in preide na visji energijski nivo ima izsevani foton manjso energijo in frekvenco.strukture vlakna. aktivnega medija ali ojacevlanika (to je medij v katerem se svetloba ojaci. To je Anti-Stokesov prehod. mehurckov .

Stimulirano sevanje je po frekvenci. da na tanko plast opazovane snovi z debelino ∆z vpada polarizirano elektromagnetno valovanje z gostoto svetlobnega toka I V . ki ga oddajo atomi v stanju 2 spontano v smeri sprejemnika in znotraj frekvencnega pasa ∆v (izstopno valovanje se poveca na racun spontane emisije. ki odstopa iz opazovane plasti in vpada na detektor. Stimulirana emisija je delez sevanj. ki mu pravimo crpanje. Z ustreznim postopkom dosezemo zeleno naseljenost stanj N 1 in N 2 . ki ga stimulira vpadno valovanje. Pred detektorjem se nahaja ozkopasovni filter. Valovanje precka plast snovi in vpada na detektor. Absorbcija je del vpadnega valovanja.Laser bo zacel nihati le takrat ko bodo vse izgube manjse od skupnega ojacanja. Medsebojni vplive valovanja in snovi opisemo z dobro znanimi procesi: 1. fazi in smeri razsirjeno enako vpadnemu valovanju (izstopno valovanje se poveca na racun stimulirane emisije). G (1 − L2 ) ⋅ R2 (1 − L2 ) ⋅ G (1 − L1 ) ⋅ R1 (1 − L1 ) ≥ 1 Fizikalne osnove opticnega ojacevalnika: Naseljenost posameznih nivojev v laserju ustvarjamo na »umeten« nacin. vendar je povecanje neurejeno in ucinkuje kot sum). ki iz vpadnega toka odstrani valovne dolzine. (slika 8.34) 17 . Spontana emisija je delez sevanja. je vidno. ki se razlikujejo od valovne dolzine vpadnega valovanja. 2. Se pravi ko bo zadoscen pragovni pogoj. Na sliki. se spremeni zaradi medsebojnega delovanja snovi in elektromagnetnega valovanja. ki ga absorbirajo atomi v stanju 1. Valovanje. (izstopno valovanje se zmanjsa na racun absorbcije) 3.

Zato velja ∆I V / ∆z → dI / dz in dobimo: dI ∆I V  hv  → V =  ⋅ (b21 ⋅ N 2 − B12 ⋅ N 1 ) ⋅ g (v ) ⋅ I V dz  c ∆z   1  dΩ  spon tan a emisija + ⋅ hv ⋅ A21 ⋅ N 2 ⋅ g (v ) ⋅ ∆v ⋅ → jo v nadaljnem primeru zanemarimo 4π   2  Koeficient.gostota polja Skupno stevilo vseh atomskih prehodov v snovi na razdalji ∆z je torej enako produktu iz zgornje enacbe in razdalje ∆z .. da je da je kos opazovanega medija sestavljen iz neskoncnega stevila neskoncno tankih plasti ∆z . da gre skozi 2 polarizator le polovica skupnega svetlobnega toka nepolarizirane spontane emisije. Dobili smo enacbo. Predstavljamo si.Zgornji proces analiticno: dN 2 dN = − 1 absorbcije = N 1 ⋅ B12 ⋅ g (v ) ⋅ ρ V − A21 ⋅ g (v ) ⋅ ∆v ⋅ N 2 dt dt stimulirane emisije spon tan e emisije dN 2 ... ki predstavlja spontano emisijo. Clen opisuje delez spontano 4π 1 izsevane energije.... Da dobimo pravilen rezultat... dΩ moramo dopolniti clen...... saj je neodvisen od vzbujanja I V ....absorbcija ρV . ki opisuje spremembo gostote svetlobnega toka pri prehodu skozi tanko plast snovi: I I 1 dΩ   ∆I V = hv ⋅  B21 ⋅ V ⋅ g (v ) ⋅ N 2 − V ⋅ B12 ⋅ g (v ) ⋅ N 1 + A21 ⋅ ∆v ⋅ g (v ) ⋅ ⋅ ⋅ N 2  ⋅ ∆z c c 2 4π   Iz enacbe izrazimo ∆I V / ∆z .sprememba zasedenosti po casu dt B12 .... Zato 18 .. zato zgornjo enacbo pomnozimo se z hv .... ki predstavlja spontano emisijo........... Vsak prehod prispeva (ali odvzame) skupnemu valovanju energijo hv ... S faktorjem upostevamo. je majhen v primerjavi z ostalima koeficientoma in ga obravnavamo kot sum.. ki vpada na detektor.

. ce je vpadni svetlobni tok dovol majhen. da stimulirani prehodi bistveno ne vplivajo na naseljenost stanj N 1 in N 2 ...zanemarimo spontano emisijo (spontana emisija igra pomembno vlogo pri zacetnem prozenju laserja. Resitev enacbe se glasi: } I V ( z ) = I V (0 ) ⋅ e γ 0 (v )⋅ z = G (v ) ⋅ I V (0 ) eksponentna funkcija G (v ) = e γ 0 (v )⋅d } mocnostno ojacanje Nd:YAG: Pomembno skupino danes siroko uporabljenih materialov dobimo z dopiranjem redkih zemelj (npr. Tipicna gostitelja sta npr.. funkcija spektra ln e crte Koeficientu γ 0 pravimo koeficient ojacanja (enota: m-1)... frekvencna odvisnost g (v ). ionizirani atomi Nd 3+ .... steklo in itrij aluminij garnet (Y3 Al5 O12 ) ali YAG .. V obeh primerih so aktivni atomi... ki tvorijo energijske nivoje. neodima) v razlicne gostitelje. ki pricnejo proziti stimulirane prehode).. kot kaze slika (a in b ) .. Tocen polozaj je energijskih nivojev je odvisen od sestave in vrste gostitelja. Zgornja enacba je veljavna. saj prispeva »prve« fronte. 19 . npr. Ce upostevamo se B12 / B21 = g 2 / g1 in A21 / B21 = 8πhv 3 / c 3 ( A21 / B21 einstenov koeficient ) dobi zgornja enacba obliko:  dI V  g  λ2 =  A21 ⋅ ⋅ g (v ) ⋅  N 2 − N 1 ⋅ 2  ⋅ I V ≡ γ 0 (v ) ⋅ I V g1  dz  8π  γ 0 (v ).

Inverzno naseljenje lahko ustvarimo ze z relativno sibkim crpanjem. zato je vgnezdenje Nd atomov tocno doloceno. Posledica tako velikega stevila energijskih stanj je nehomogeno razprsena spektralna crta (celo v YAG). Zato potrebujemo bistveno sibkejse crpanje.Na sliki so prikazani le nekatri najnizji oziroma najpomembnejsi nivoji v skupini. vendar pa sta obe spektralni crti nesimetricni. ki je sestavljen iz sestih nivojev. ki ima dobro definirano kristalno zgradbo. rubinov laser. Eden od pomembnih problemov je uskladitev spektra elektronske bliskavke z absorbcijskim spektrom aktivne snovi. Nivo 4 I 9 / 2 je naprimer sestavljen iz petih stanj.06 µm ) je bistveno manjsa kot v steklu (∆λYAG ≅ 0. velja tudi za Nd sistem. ki velja za rubinov laser. ∆λsteklo ≅ 30nm ) . Vecina ugotovitev. ker je pomanjkljivost Nd sistemov. Sirina spektralne crte pri YAG (1. vendar pa je Nd -sistem stiri nivojski. Steklo je amorfna snov. 20 . ki so zelo blizu. energijskih nivojev je mnogo. kar se odraza v ozji spektralni crti. da dosezemo inverzno naseljenost. zato se Nd atomi vgnezdijo nakljucno. Velika razlika med posameznima spektralnima crtama izhaja iz lastnosti gostitelja.7nm. Zato je matematicni opis flourescencnih spektralnih crt v ustrezni obliki neizvedljiv. Nd -sistem nima tako sirokega absorbcijskega podrocja kot npr. Nasprotje je YAG . Podobno velja za 4 I 11 / 2 .

ki deluje na osnovi redkih zemelj. kar omogoca izdelavo laserjev in ojacevalnikov za telekomunikacijske valovne dolzine. Ce namesto opticne frekvence ν M uporabimo valovno dolzino λ M . c νM = m ⋅ 2nd Pri tem je m celostevilcni veckratnik. Taksen laser (ali ojacevalnik) crpamo s koherentnim virom pri 980 nm. 6. Sledi: ∆λ = λ2M 2nd + λ M ≈ λ2M 2nd → manjsi kot je spekter . (str. ( ) izjemno pomembna skupina laserjev in ojacevalnikov. dobimo izraz 2nd λM = m ⋅ c Razlika med sosednnjima resonancnima valovnima dolzinama FP-resonatorja je tako dolocena z: ∆λ = λ M − λ M +1 Iz formule izracunamo m in ga vnesemo. primer na zgornji sliki.Ker je sirina spektralne crte v steklu bistveno vecja. Razmik med resonancnima valovnima dolzinama za naslednji prakticni primer FPaserske diode: n=4 λ = 850 nm d = 300 µm 21 . so vlakenski laserji in ojacevalniki. 581) • Slabosti Fabry-Perotovega (FP) resonatorja: Resonancne frekvence ν M FP-resonatorja so dolocene z dolzino resonatorja. zlasti z erbijem. V steklo odpirani erbijevi ioni tvorijo energijske nivoje. Pri vlakenskem ojacevalniku odpiramo opticno vlakno z redkimi zemljani.) Katere vrste enofrekvencnih laserskih diod poznate? Opisite jih. moramo steklo crpati intenzivneje. n lomni kolicnik kristala. c svetlobna hitrost v praznem prostoru in d dolzina resonatorja. Vecina laserjev. ki deluje v trajnem nacinu obratovanja CW 20 je vrste YAG . manjsa je razlika spektra ln ima crtama. ki omogocajo ojacanje pri valovnih dolzinah okoli 1550 nm.

pri katerem znasa ∆λ = 30 nm 1  λ2   ≈ 3 µm ⋅ 2n  ∆λ  Laserja s tako majhnimi dimenzijami ni mozno izdelati. ce bo razmik med resonancnimi valovnimi dolzinami FP-resonatorja vecji ali enak spektralni sirini krivulje ojacanja (okoli 30 nm). Prolem je mogoce odpraviti z uporabo dolge periodicne dielektricne strukture. da doseze zadostno opticno ojacanje. o Kvaliteta resonatorja je v krajsem resonatorj manjsa itd.37) Razlika med sosednjama longitudialnima rodovoma ∆λ pri povpracni LD je v velikostnem razredu 0. Razmik ∆λ je majhen v primerjavi s spektralno sirino krivulje ojacanja (okoli 30 nm). Dioda s FP-resonatorjem bo zagotovo enorodovna. l= • Laserji z Braggovo resetko (DFB): Kratek resonator ima vrsto pomanjkljivosti. Ocena dolzine resonatorja. se zaradi relativno sirokega frekvencnega obmocja ojacanja in majhne razdalje med resonancnimi frekvencami resonatorja vzbudijo poleg osrednje longitudinalnega roda tudi stranski rdovi. Vzrokov za to je vec: o Ojacanje je odvisno od dolzine. o Laserski resonator mora biti dovol dolg. o Tehnoloske tezave. 22 .3 nm. Kljub temu da polprevodnik tezi k homogeni razprsitvi spektralne crte.(slika 9.

kratkih FPresonatorjev. V polprevodniskem kristalu ustvarimo polprepustno zrcalo tako. ki ima lastnosti kratkega FP-resonatorja in je hkrati fizicno ustrezno velika. nizko odbojnih ogledal. Bragovo resetko si lahko predstavljamo kot mnozico zaporednih. kar zagotavlja brezpogojno enrodovno nihanje diode. ki se nahajajo na majhnih medsebojnih razdaljah. kar je znacilno za diodo z FP-resonatorjem. Frekvenca laserja z Braggovo resetko je dolocena z razdaljo (periodo) med posameznimi ogledali in ne vec s krivuljo ojacanja polprevodnika. ker je lahko razdalja med posameznimi ogledali majhna (primerljiva z valovno dolzino svetlobe).Braggova resetka je struktura. 23 . je razdalja med posameznimi resonancnimi frekvencami (∆λ ) relativno velika. Braggovo resetko sestavlja mnozico zaporednih. da zagotovimo periodicno spreminjanje lomnega kolcnika.

. kadar velja: 2⋅ ΛM λM = m ali z valovnim vektorjem oz.Ce je perioda strukture (razdalja med posameznimi ogledali) enaka Λ. (slika 9. kjer sta namesto ravnih zrcal namesceni Braggoi zrcali. Distributed Bragg Reflector). ki mu pravimo red strukture in n lomni kolicnik kristala. Pri valovni dolzini λ M .40) 24 . Distributed Feed Back). kar je pogoj za brezpogojni enorodovni nacin delovanja laserske diode. o Laser z porazdeljenim Braggovim zrcalom ali DBR (angl. V praksi srecujemo dve izvedbi Braggovih laserjev: o Laser z porazdeljeno povratno zvezo ali DFB (angl. bo tako odboj valovanja od Braggove strukture najmocnejsi. s fazno konstanto (β = 2π / λ ) : β = πM Λ Pri tem je m celostevilcni mnogokratnik. kjer je Braggova struktura razporejen vzdolz celotnega resonatorja. Z majhnim m zagotovimo veliko razdaljo med posameznimi resonancnimi frekvencami (velik ∆λ ) . ki se odbije od posameznih ogledal v fazi. bodo delezi valovanja.

• Laserji z zunajim resonatorjem: Laser z zunanjim resonatorjem je sestavljen iz vec FP-resonatorjev. Problem je mozno odpraviti z uporabo razlicnih materialov. Zaradi razlicnih dolzin resonatorja je razmik med posameznimi resonancnimi frekvencami posmeznih resonatorjev razlicen. ki so sicer razlicno dolgi in imajo zato razlicne resonancne frekvence. kar zagotavlja dodatno frekvencno selektivnost in izboljsa enoodovno obratovanje. kadar bodo vsi delni FP-resonatorji v resonanci. zato se po frekvenci med seboj ujemajo le nekateri rodovi. bo absorbcija valovanja v Braggovi strukturi zelo velika (enaka energijski rezi). Za Braggov laser je znacilen nizek pragovni tok in popolnoma enorodovni nacin delovanja pri visokih modulacijskih hitrostih. Dodatna rodovna selektivnost sestavljenega resonatorja je posledica frekvencnega sovpadanja posameznih longitudinalnih rodov v posameznih resonatorjih. Dodatne tezave povzroci tudi odboj na meji resonatorja in Braggove strukture. kar je tehnolosko zahtevneje. laser sestavljen iz dveh razlicno dolgih resonatorjev. Tako dosezemo zadostno locitev resonancnih frekvenc sestavljenega resonatorja. pri katerih sta oba resonatorja v resonanci.DFB-laser je trenutno zaradi preprostejse realizacije bolj dodelan. Pomanjkljivost DBR-laserja s tehnoloskega zornega kota je naslednja: ce je ativna plast resonatorja sestavljena iz enakga mateiala kakor Braggova resetka. Sestavljen resonator bo imel najbolj izrazito resonanco.43a) 25 . V DFB-laserju se nahaja Braggova struktura v neposredni blizini aktivne plasti (in ne v sami plasti) in je z valovanjem v aktivni plasti sklopljena preko evanescentnega polja. kar omogoca popolnoma enorodovno delovanje diode tudi pod ekstremnimi pogoji. Laser s tremi zrcali (dvema resonatorjema) prikazuje slika: (slika 9. Dobra lastnost DBR strukture je popolna locitev plasti in zracala. se lasersko nihanje vzpostavi le pri valovnih dolzinah. Ce je npr.

GRIN-leca je prevlecena z reflekcijsko oblogo, kar poveca odbojnost na meji stekla in
zrcala.
Drugi primer taksnega laserja ponazarja slika:
(slika 9.43b)

Pravimu mu laser z odsekano sklopljenim resonatorjem ali C 3 (angl. CleavedCoupled-Cavity). Laser je sestavljen iz stirih ogledal, ki tvorijo tri resonatorje.
Znacilnost C 3 -laserja je relativno majhna razdalja med obema kristaloma (velikostni
razred valovne dolzine svetlobe). S C 3 -laserjem dosegamo dobro dusenje stranskih
longitudinalnih rodov. Pomembna lastnost C 3 -laserjev je moznost nastavitve valovne
dolzine svetlobe. Valovno dolzino nastavljamo tako, da spreminjamo tok skozi enega
od segmentov ter tako spreminjamo pragovne pogoje za posamezne rodove
sklopljenega resonatorja: izhodno valovno dolzino lahko tako nastavljamo v diskretnih
korakih. Znacilno obmocje, v katerih lahko nastavimo valovno dolzino, je siroko od 15
do 25 nm (odvisno od vrste uporabljenih polprevodnikov) s katerimi pa priblizno 2
nm.
Izredno ozko spektralno crto laserskega sistema zagotavlja hkratna uporaba dolgega
zunanjega resonatorja in frekvencno selektivnega elementa (uklonske resetke). Taksen
sistem je na sliki:

26

Taksnim laserjem pravimo laser z dolgim zunanjim resonatorjem ali LEC (angl. Long
External Cavity). Pri uporabi dolgega zunanjega resonatorja je njuna uporaba
frekvencno selektivnega elementa, saj je frekvencna razlika med posameznimi
longitudinalnimi rodovi v dolgem resonatorju izjemno majhna. Na sliki je prikazan
primer LEC-laserja, ki odbija le zelo ozko obmocje valovnih dolzin. Tako z naklonom
uklonske resekte nastavljamo frekvenco laserja v »grobem«, s spreminjanjem dolzine
resonatorja pa v »finem«. Z LEC-laserjem lahko dosezemo izjemno ozke spektre do 10
KHz! Obmocje v katerem lahko nastavljamo valovno dolzino svetlobe, je odvisno od
izvedbe sistema in vrste laserske diode ter se giblje med 50 in 90 nm. LEC-izveedb je
vec vrst.
7.) Opisite prehodni pojav pri vklopu laserske diode?
Opis:
(str.595-598)
Dinamicne lastnosti polprevodniskih laserjev so izjemno pomemben dejavnik, ki
Omejuje uporabo laserske diode v visoko zmogljivih sistemih opticnih komunikacij.
Kadar vklapljamo in izklapljamo lasersko diodo z visokimi frekvencami, postanejo
prehodni pojavi izraziti. Prehodni pojavi se odrazajo kot zakasnjeno in duseno
prenihavanje izhodne moci LD. Vzporedno z prenihavanjem izhodne moci se generira
tudi izhodni spekter diode. Prehodni pojavi v laserski diodi so posledica medsebojnega
delovanja opticnega (elektromagnetnega) polja in injektivnih (manjsinskih) nosilcev
naboja.
Izhodna moc pri vklopu in modulaciji LD
Na sliki je ponazorjen znacilen odziv laserske diode na stopnicno vzbujanje.
(slika 9.48)

27

Po vklopu diode pretece zakasnilni cas τ Z , nato se izhodna moc naglo poveca ter
duseno niha, dokler se ne vzpostavijo ravnovesne razmere.
1. faza:
Kadar je tok skozi lasersko diodo manjsi od pragovnega toka (Ι Z ) , ni
izpolnjen pogoj za lasersko nihanje. Izhodna moc je odvisna od stevila
spontanih rekombinacij, izhodni spekter pa je priblizno taksen kot pri LED.
Koncentracija manjsinjskih nosilcev v aktivni plasti je enaka n 2 . Izhodna
opticna moc diode se odziva na spremembe toka z zakasnitvijo, ki ustreza
zivljenjskemu casu injektiranih (manjsinjskih) nosilcev naboja.
2. faza:
S stopnicnim povecanjem toka skozi diodo se poveca koncentracija
nosilcev naboja n v aktivni plasti. Ker zavzema aktivna plast koncno
prostornino, koncentracija n ne naraste hipoma, ampak narasca zvezno s
28

Lasersko nihanje se pricne vzpostavljati in stevilo stimuliranih prehodov se s casom eksponentno povecuje. gravitacijsko polje in masa (nihalo). med katerima se oscilatorno preteka energija. faza: Mocno opticno polje mocno stimulira razpolozljive nosilce naboja v aktivni plasti. saj je stevilo injektiranih nosilcev naboja na enoto casa v aktivnem obmocju zmeraj koncno in doloceno s tokom skozi diodo. Eksponentno narasca tudi izhodna opticna moc. itd. lahko dolocimo lastno frekvenco povezanega sistema: 1 1 = f = τ 1 ⋅τ 2 τ RES ⋅ τ E Pri tem je τ RES zivljenjski cas fotona in τ E zivljenjski cas injektiranih nosilcev naboja. faza: Opticno ojacanje postane negativno (polprevodnik zacne absorbirati valovanje). se narascanje koncentracije nosilcev naboja nadaljuje tudi nad pragovno koncentracijo n PRAG . kar povzroci upadanje jakosti opticnega polja. je opticno ojacanje zadostno za pricetek laserskega nihanja. vse dokler se ne vzpostavi ravnovesno stanje. 4. 3. ki je potreben. faza: Proces se ponovi nekajkrat. 5. npr. ki je potrebno za kritje izgub v resonatorju. Proces vzpostavitve laserskega nihanja traja koncen cas. kondenzator in tuljava. kjer povzroci povecanje ojacanja nad ravnovesno (pragovno) ojacanje.. Ce poznamo casovno konstanto posameznih sistemov. V naravi srecamo mnozico podobnih pojavov. Cas zakasnitve τ Z je cas. Prehodni pojav je torej posledica vzajemnega delovanja med opticnim poljem in injektiranimi nosilci naboja. To pomeni da je lastna frekvenca LD v velikostnem razredu 10 GHz. ker je sprva opticno polje majhno (majhno stevilo spontanih prehodov). da se poveca koncentracija nosilcev naboja iz zacetne koncentracije n Z na pragovno koncentracijo n PRAG . Z upadanjem opticnega polja. Stevilo stimuliranih prehodov je v tej fazi bistveno vecje od stevila injektiranih nosilcev naboja. da koncentracija nosilcev upade pod pragovno koncentracijo n PRAG . 29 . Opticna moc diode se v tej fazi naglo povecuje. 6. se zmanjsuje stevilo stimuliranih prehodov in koncentracija nosilcev naboja pricne ponovno narascati. faza: Ko doseze koncentracija nosilcev naboja pragovno vrednost n PRAG . Sorazmerno z n narasca tudi opticno ojacanje narascanjem koncentracije polprevodniskega sistema. masa in vzmet. Upadanje koncentracije n se zaradi relativno mocnega opticnega polja nadaljuje tako.casom. Oba fizikalna sistema (opticno polje in injektirani nosilci naboja) predstavljata energijski posodi. Za zmogljivo lasersko diodo znasa prvi cas nekaj ps . drugi pa nekaj ns . zato pricne koncentracija nosilcev naboja naglo upadati.

Med uklonom in interferenco ni bistvene razlike. in uklon. Prostorska porazdelitev gostote svetlobnega toka.20 2π (rad / m ) → valovno stevilo k≡ λ Valovna dolzina. krozna frekvenca. ki pravi. V dolocenem trenutku je oblika valovne fronte enaka ovojnici sekundarnih valovanj. torej okoli 100 ps ali manj. da je vsaka (nemotena) tocka valovne fronte vir sekundarnega krogelnega valovanja-Huygensovega valovanja (enake frekvence kot primarno valovanje). ki se razsirjajo mimo ovire. kadar zastremo del valovanja. (slika 2. med seboj interferirajo. Ce se v prostoru skozi katerega se siri valovanje nahaja ovira (prozorna ali ne).Iz slike je razvidno. Tedaj je zakasnilni cas (τ A ) v velikostnem razredu lastnih oscilacij diode. vendar uporabljamo izraz interferenca kadar govorimo o superpoziciji valovanja. da se cas zakasnitve mocno zmanjsa. valovno stevilo opisuje ponavljajoce valovanje v prostoru in casu. 8. Zaradi tega v visoko zmogljivem opticnem sistemu laserske diode nikoli ne ugasnemo (taka ne zmanjsamo pod Ι PRAG ). perioda.21) 30 . Uklon: Str. se spremeni amplituda oziroma faza dolocenega podrocja valovne fronte: pride do pojava uklon. Vsaka tocka za oviro je vsota vseh teh valovanj (z upostevnjem njihovih amplitud in relativnih faz). frekvenca. Razlicni deli valovne fronte. kar povzroci prostorsko porazdelitev energije oziroma gostote svetlobnega toka. da je zakasnilni cas odvisen tudi od velikosti toka. uklon.91 Pojav je splosna valovna karakteristika. krajsi je zakasnilni cas. koherenca? Valovno stevilo: Str. Kot osnovni nacin uklona je Huygens-Fresnelev princip. ko obravnavamo odklon posameznega valovanja. ki jo opazimo. zato obratujejo diode v sistemih opticnih komunikacij pri cem vecjih tokovih (dalec nad pragom).) Razlozi pojme: valovno stevilo. ki je posledica uklona imenujemo uklonski vzorec. Vecji kot je modulacijski tok. vendar periodicnih valovanjih. Natancna analiza pokaze. Princip je uporaben tudi na neharmonicnih. ce diode ne izklopimo popolnoma (toka ne zmanjsamo pod pragovno vrednost).

Uklon je pomemben pojav. Huygens-Fresnelev integral pa kot konvolucija med vpadnim valovanjem in impulznim odzivom praznega prostora. ogledala. kadar imamo opaviti z instrumenti. Novo valovanje je skoraj ravninsko in skoraj identicno z originalnim valovanjem. Obstajata dva posebna primera opisa koherence: • Casovna in • Prostorska koherenca. ki se razsirja skozi odprtino. reze. s katero lahko dolocimo fazo svetlobnega polja v trnutku t 2 . itd. Casovna (vzdolzna) koherenca: Je lastnost svetlobnega polja. Koherenca je pomembna za gradnjo interferometrov (to je senzor oz. ki vsebujejo lece. Eden od zarkov se odbije od pritrjenega ogledala. Huygensovo valovanje je predstaljeno kot impulzni odziv praznega prostora. je s pomocjo zarkovnega delilnika razdeljena v dva zarka.Valovna fronta je v tem primeru del revnanskega valovanja. Nadaljnje valovne fronte postajajo bolj in bolj krogelne: govorimo o daljnem valovanju. njegova sodobna predstavitev pa izkorisca terminologijo teorije sistemov. ki ga je potrebno upostevati. ki se siri stran od osi. Do razike prihaja na robovih. pri tem pa se del zarka od vsakega 31 . detektor) s katerimi opazujemo interferencne pojave. Koherenca: (povprecno trajanje) Koherenca je lastnost opticnega polja. Svetloba. Odbita zarka se ponovno delita v delilniku. pri tem pa je t 2 − t1 = τ .. drugi od ogledala. vpadno valovanje pa predstavlja vhod v linearni sistem. uklon doloca koncno locljivost instrumenta. Casovna koherenca je dolocena s casovno avtokorelacijo svetlobnega polja. ki jo opazujemo. Ta integral predstavlja vsoto posameznih sekundarnih valovanj. ki pove kako je opticno polje korelirano s samim seboj. ki ga lahko premikamo. Uporaba omenjenega principa za obravnavo uklona nas privede do Huygens-Fresnelevega integrala. Pojem casovna koherenca je tesno povezan s pasovno sirino vira svetlobe. ki pove verjetnost. ce poznamo fazo polja v trenutku t1 . Prazen prostor se v sodobni teoriji sistemov obravnava kot linearni sistem. kjer se pojavi valovanje. Tudi ce smo odpravili vse napake.

Enega izmed njih zakasnimotako. ki jo opravi valovanje E 2 .ogledala razsiri proti zaslonu. Na zaslonu se pojavi interferencni vzorec. Polje E1 doseze zaslon preko pritrjenega ogledala in polje E 2 preko premicnega ogledala. Z opisano napravo originalni zarek razdelimo na dva zarka (polji posameznih zarkov znasata E1 in E 2 ). Koherencna razdalja nam pove kako dalec bomo dolocili fazo tiste tocke. Prostorska koherenca je dolocena s prostorsko avtokorelacijo svetlobnega polja. Zarka med seboj interfeirata. Na zaslonu se sestevata valovanji E1 in E 2 . laser si lahko predstaljamo kot izvor valovanja. Dobri laserji imajo koherencno razdaljo 10cm – 1m Prostorska (precna) koherenca: Je lastnost svetlobnega polja. je pomembna. pri tem pa je interferenca. - je razdalja na kateri lahko dolocimo fazo v poljubni tocki. ko opticni signal lahko preoblikujemo vpliva na uklon 32 . da mu povecamo opticno pot ter ju nato ponovno zdruzimo. Casovno zakasniten τ lahko v odvisnoti od premaknitve ogeldala zpisemo kot: 2d τ= c - koherencna dolzina ( lC ). Pojem prostorska koherenca je tesno povezan s velikostjo predela vira. s katero lahko dolocimo fazo svetlobnega polja v tocki prostora Q2 . V primeru. ki pove verjetnost. ki jo opazujemo na zaslonu odvisna od koherencnih lastnosti vira. da zarkovni delillnik razdeli valovanje v razmerje 1:1 ( E1 = E 2 ) lahko zapisemo: E 2 (t ) = E1 (t + τ ) ali E1 (t ) = E 2 (t − τ ) τ je casova zakasnitev polja E 2 glede na polje E1 . ki seva koherentno. pri tem pa sta tocki oddaljeni za L . ki nastopi zaradi dodatne opticne poti 2d .

kadar je verjetnost da povzroci foton stimuliran prehod vecja od verjetnosti...... ki vidimo na sliki: 33 .. kadar je verjetnost.... ki je vecja od energijske reze E R ..verjetnost stimuliranega prehoda rABS ... Polprevodnik ojaci vpadno valovanje.... ce velja: rSTIM > rABS rSTIM .. da povzroci foton hν opticnega valovanja prehod elektrona iz prevodnega v valencni pas (stimulirana emisija). da enak foton povzroci prehod elektrona iz valencnega v prehodni pas (absorbcija)..razlika fermijevih nivojev v verzeli in prevodnika mora biti vecje od reze.. vecja od verjetnosti....) Razlozite princip delovanja opticnega ojacevalnika? Pogoj za opticno ojacanje valovanja s frekvenco ν = E 21 / h lahko zapisemo preprosto v obliki: Polprevodniski sistem ojaci opticno valovanje.... da se foton absorbira. ALI Polprevodniski sistem ojaci opticno valovanje tedaj in le tedaj.......verjetnost absorbcijskega prehoda Pogoj zapisemo: f 2 ⋅ (1 − f1 ) > f1 (1 − f 2 ) φ E −φV e k ⋅T >e E 2 − E1 k ⋅T oziroma φ E − φV > E 2 − E1 = E 21 ≥ E R E 21 ≥ E R .. kadar se kvazi Fermijeva nivoja locita za vrednost.....9. Sistem torej ojaci valovanje..

. Razprsitev spektralne crte g (v ) je v primerjavi z ρ (E 21 ) zanemarljiva.) Dioda s porazdeljeno povratno vezavo (DFB in DBR)? Laserji z Braggovo resetko (DFB): Kratek resonator ima vrsto pomanjkljivosti.. fermijevi λ2 .. nizko odbojnih ogledal.. Braggovo resetko sestavlja mnozico zaporednih. pri katerih se nahaja (vsaj eden) Fermijev nivo v valencnem (P-polprevodnik) oz. 34 . E FN − E FP ≥ φ E − φV > E 21 ≥ E R Pogoj E FN − E FP > E R narekuje uporabo degeneriranih polprevodnikov. da zagotovimo periodicno spreminjanje lomnega kolcnika. ki se nahajajo na majhnih medsebojnih razdaljah.. Prolem je mogoce odpraviti z uporabo dolge periodicne dielektricne strukture. Braggova resetka je struktura. ki ima lastnosti kratkega FP-resonatorja in je hkrati fizicno ustrezno velika.. V blizini prevodno polariziranega PN-spoja se zaradi injekcije nosilcev locita kvazi Fermijeva nivoja. Oblika enacbe za polprevodniski sistem: γ 0 (v ) = A21 ⋅ λ2 ⋅ ρ S ⋅ [ f 2 − f1 ] 8 ⋅π [ f 2 − f1 ]. V polprevodniskem kristalu ustvarimo polprepustno zrcalo tako. Prostorski potek in razdalja med kvazi Fermijevima nivojema je PN-spoj odvisno od ravnovesnih Fermijevih nivojev ( E FN in E FP ).. prevodnem pasu (N-polprevodnik)...gostota 8 ⋅π 10...Taksno stanje mocno odstopa od termicnega ravnovesja (v termicnem ravnovesju velja E F = φ E = φV ).. saj so v polprevodniku energijski nivoji razprseni v energijske pasovne in g (v ) ni potrebno upostevati...

Bragovo resetko si lahko predstavljamo kot mnozico zaporednih. Frekvenca laserja z Braggovo resetko je dolocena z razdaljo (periodo) med posameznimi ogledali in ne vec s krivuljo ojacanja polprevodnika. je razdalja med posameznimi resonancnimi frekvencami (∆λ ) relativno velika. kar je znacilno za diodo z FP-resonatorjem. kar zagotavlja brezpogojno enrodovno nihanje diode. 35 . ker je lahko razdalja med posameznimi ogledali majhna (primerljiva z valovno dolzino svetlobe). kratkih FPresonatorjev.

. s fazno konstanto (β = 2π / λ ) : β = πM Λ Pri tem je m celostevilcni mnogokratnik.Ce je perioda strukture (razdalja med posameznimi ogledali) enaka Λ. kjer sta namesto ravnih zrcal namesceni Braggoi zrcali. kadar velja: 2⋅ ΛM λM = m ali z valovnim vektorjem oz. kjer je Braggova struktura razporejen vzdolz celotnega resonatorja. kar je pogoj za brezpogojni enorodovni nacin delovanja laserske diode. o Laser z porazdeljenim Braggovim zrcalom ali DBR (angl. Distributed Bragg Reflector). Pri valovni dolzini λ M . V praksi srecujemo dve izvedbi Braggovih laserjev: o Laser z porazdeljeno povratno zvezo ali DFB (angl. Z majhnim m zagotovimo veliko razdaljo med posameznimi resonancnimi frekvencami (velik ∆λ ) . bodo delezi valovanja. (slika 9. Distributed Feed Back). ki mu pravimo red strukture in n lomni kolicnik kristala. bo tako odboj valovanja od Braggove strukture najmocnejsi. ki se odbije od posameznih ogledal v fazi.40) 36 .

Vhodni pulz se razporedi med posamezne rodove. Posledica je casovna razprsitev impulza na izhodni strani vlakna. vsak rod ima specificno fazno konstanto β in se zato siri s svojo hitrostjo. ki je usmerjena vzdolz valovoda. V DFB-laserju se nahaja Braggova struktura v neposredni blizini aktivne plasti (in ne v sami plasti) in je z valovanjem v aktivni plasti sklopljena preko evanescentnega polja. kako izboljsamo pasovno sirino mnogorodovnega vlakna? Kako lahko dosezemo gigabitne prenosne hitrosti z mnogorodovnim vlaknom? (str. Dobra lastnost DBR strukture je popolna locitev plasti in zracala. 37 . kar je tehnolosko zahtevneje. Medrodovna disperzija je dalec najmocnejsa disperzija in je osredni vzrok za nizko pasovno sirino mnogorodovnih vlaken. Problem je mozno odpraviti z uporabo razlicnih materialov.) Medrodovna disperzija (opisite s skico in enacbami). Pomanjkljivost DBR-laserja s tehnoloskega zornega kota je naslednja: ce je ativna plast resonatorja sestavljena iz enakga mateiala kakor Braggova resetka. vzporedna z valovnim vektorjem ravninskega vala. Valovni vektor k1 zato razcepimo na komponento.DFB-laser je trenutno zaradi preprostejse realizacije bolj dodelan. Za Braggov laser je znacilen nizek pragovni tok in popolnoma enorodovni nacin delovanja pri visokih modulacijskih hitrostih. ki je usmerjena precno na valovod. Dodatne tezave povzroci tudi odboj na meji resonatorja in Braggove strukture. Pod zarkovnim modelom(mnogorodovna vlakna)) Do medrodovne disperzije pride zaradi razlicnih hitrosti posameznih rodov. Vzdolzna komponenta je oznacena z β Z ali kar β . torej v smeri sirjenja valovanja in komponento. precna komponenta pa z β Y . 11. Zarek je namisljena daljica. bo absorbcija valovanja v Braggovi strukturi zelo velika (enaka energijski rezi).

da je β Z in s tem hitrost valovanja v valovodu odvisna od toka θ. bodo razlicni rodovi prepotovali valovod razlicno hitro. da prepotuje vlakno dolzine L. pod katerim se razsirja valovanje. oznacimo z TMIN in ga dolocimo kot L ⋅ n1 pot L = = nizji rod krajsa pot vendar pocasneje hitrost (c / n1 ) c kjer je n1 lomni kolicnik jedra in c hitrost svetlobe v vakuumu. TMIN = Cas. Pojavi pravimo medrodovna disperzija in je poglavitni dejavnik. Cas. zato je izhodniimpulz razprsen. Ce valovod enakomerno osvetlimo. da je n sin Θ K = 2 n1 pri tem je n 2 lomni kolicnik obloge in n1 lomni kolicnik jedra. Vstopni svetlobni impulz se razporedi med posamezne rodove. le ti prepotujejo vlakno v razlicnih casih. oznacimo z TMAX in je dolocen z L ⋅ n1 pot L visji rod daljsa pot vendar hitrejsa TMAX = = = c c ⋅ sin Θ K hitrost n1 ⋅ sin Θ K Zakon o popolnem notranjem odboju na mejni plasti jedra in obloge pravi. ki ga potrebuje zarek z najdaljso potjo. ki ga potrebuje centralni (najhitrejsi) zarek. ki omejuje pasovno sirino mnogorodovnega vlakna. Ce izraz za sin Θ K vstavimo v enacbo za TMAX dobimo 38 .Na sliki se vidi.

53) 39 .134.)? (str. Taksnemu vlaknu pravimo enorodovno vlakno. Pri dovol majhnem premeru jedra vodi vlakno le en sam rod. Disperzijo dodatno zmanjsa mehanizem. Ker dolzine med dvema komunikacijskima tockama ne moremo zmanjsati. Elektricno polje linearno polarizirane svetlobe ima stalno usmerjenost. polarizatorji itd. Medrodovna disperzija enorodovnega vlakna je enaka nic. ki jih lahko vodi valovod. (slika 2. Razprsitev ali disperzija je odvisna od dolzine vlakna in numericne odprtosti. ki mu pravimo rodovno sklapljanje. med najhitrejsim in najpocasnejsim zarkom je dolocena z razliko med enacbama z TMIN in TMAX TMAX = δTS = TMAX − TMIN L ⋅ n12 L ⋅ n1 L ⋅ n12 = − = c ⋅ n2 c c ⋅ n2  n − n2   ⋅  1  n1  oziroma L ⋅ n12 ⋅ ∆ δTS ≅ . 155. da poleg medrodovne disperzije obstajajo tudi druge disperzije. saj je v vlaknu z majhnio NO tezko spraviti svetlobo. Zaradi tega ima enorodovno vlakno bistveno vecjo pasovno sirino. Sklapljanje rodov povzroca prenos energije iz pocasnejsih v hitrejse rodove in obratno. polarizator(171..L ⋅ n12 c ⋅ n2 Casovna razlika δTS . kadar je ∆ << 1 na osnovi definicije relativnega lomnega kolicnika uporabimo aproksimacijo n − n2 ∆≅ 1 n2 Ce vkljucimo izraz za numericno odprtost lahko izraz zapisemo tudi kot 2 L ⋅ ( NO ) δTS ≅ 2 ⋅ n1 ⋅ c Medrodovna disperzija je torej neodvisna od premera mnogorodovnega vlakna.) Vse kar veste o polarizaciji (oblike.. hkrati pa je taksno vlakno obcutljivejse za ukrivljenost.172). ki pa so v primerjavi z njo bistveno manjse. 157.. lahko medrodovno disperzijo omejimo le tako. kar omogoca doseganje velikih prenosnih hitrosti na velike razdalje. dvolomnost. Z zmanjsanjem jedra se znizuje stevilo rodov. 12. pri tem pa ne pozabimo. ∆ << 1 c ⋅ n2 in je ∆ relativna razlika lomnih kolicnikov. amplituda in predznak pa se spreminjata s casom. kar pa dodatno zaplete konstrukcijo oddajnika. 173-176) Svetlovod lahko obravnavamo kot transverzalno elektromagnetno valovanje. da zmanjsamo NO.

Elektricno polje oz.. Predstavljamo si dva linearno polarizirana. je rezultirajoci val lahko ali pa tudi ne linearno polariziran. harmonicna svetlobna vala enake frekvence. t ) = ˆj ⋅ EOY ⋅ cos(kz − ω ⋅ t + φ ) pri tem je φ relativna fazna razlika med valoma. ki se premikata skozi prostor v isti smeri. ki se gibljeta v z-smeri. torej vektor elektricnega polja in valovni vektor. lahko predstavimo v obliki: E X ( z . Ravnina nihanja vsebuje vektorje E in k. ± 2. opticni val zato ves cas niha v ranini. Primer ko je fazni kot 0 lih celostevilcni veckratnik stevila π . t ) = iˆ ⋅ EOX ⋅ cos(kz − ω ⋅ t ) EY ( z . t ) = iˆ ⋅ EOX − ˆj ⋅ EOY ⋅ cos(kz − ω ⋅ t ) Taksen val je ponovno polariziran (stalen amplitudni vektor). . Ce sta vektorja elektricnih polj vzporedna. ± 1. ki se premikata skozi prostor v isti smeri.. ki kaze v smeri razsirjanja vala. Linearna polarizacija Dva linearno polarizirana harmonicna svetlobna vala enake frekvence. ( ) Krozna polarizacija Posebej zanimiv primer dobimo. ki ji pravimo ravnina nihanja. ko sta amplituda obeh linearno polariziranih valovanj enaki (EOX = EOY = EO ) fazna razlika med komponentami pa je: φ = −π / 2 + 2mπ za m = 0. Linearno polarizirani komponenti lahko zapisemo kot: 40 . je rezultirajoci val spet linearno polariziran (rezultirajoci vektor elektricnega polja lezi v isti ravnini kot vektor posameznih polj). vendar je ravnina nihanja obrnjena (vendar ne nujano za 90° ). Kadar sta vektorja elektricnih polj med seboj pravokotna. Takrat pravimo da sta valja protifazna in velja: r E ( z .

torej je φ = ±π / 2. ki oklepa kot α s koordinatnim sistemom (E X . t ) = E 0 iˆ ⋅ cos(kz − ω ⋅ t ) + ˆj ⋅ sin (kz − ω ⋅ t ) in prikazana na sliki: [ ] Elipticna polarizacija Matematicno gledano sta krozna in linearno polarizirana svetloba le posebna primera elektricno polarizirane svetlobe ali na kratko elipticne svetlobe. t ) = iˆ ⋅ EOX ⋅ cos(kz − ω ⋅ t )  premaknjeni za π / 2 EY ( z . V taksnem primeru vrh vektorja E opisuje elipso v ravnini. ki je pravokotna na vektro k. ce zapisemo izraze za krivujo. EY ) : 2 ⋅ EOX ⋅ EOY ⋅ cos φ tan 2α = E 2 OX − E 2 OY Splosno znana enacba elipse v primeru. E X ( z ... po kateri potuje vrh vektorja: E X ( z . 41 . ce so glave osi elipse vzporedne z osmi koordinatnega sistema (α = 0 ) . Vektor E se lahko vrti in hkrati spreminja amplitudo. ± 3π / 2. t ) = ˆj ⋅ EOY ⋅ sin (kz − ω ⋅ t + φ )  Rezultirajoc val dobi obliko: r E ( z . t ) = EOY ⋅ cos(kz − ω ⋅ t + φ ) Enacba elipse. t ) = EOX ⋅ cos(kz − ω ⋅ t ) EY ( z . Da je res tako vidimo. ± 5π / 2 .

2  EY   E X   +   E 0Y   E 0 X (slika 2. da nimajo enakih opticnih lastnosti v vseh smereh kristala. so vecinoma vendar ne zmeraj. Dikronicni kristali so v bistvu le ena posebna podskupina dvolomnih snovi. le-ti pa ponovno izsevajo sekundarne valove. ki se rekombinirajo v val. Nesimetricna razporeditev atomov v kristalni mrezi je vzrok za neizotropne vezalne sile. Hitrost vala in s tem lomni kolicnik je odvisen od razlike med frekvenco E-polja. da je frekvenca vpadne svetlobe v blizini ω B (slika 2. Ce je kristal taksen. Zato so dikronicne snovi le podskupina dvolomnih snovi. ki absorbira eno od pravokotnih P-stanj in prepusca drugo. izotropne. Snovem. da vzbuja elektrone v mediju. Svetloba se siri skozi sredstvo tako. Neizotropnost v vezalnih silah elektronov se odraza v neizotropnosti lomnega kolicnika snovi. 42 .59) 2   = 1  Dvolomnost Mnoge kristalne snovi (trdne snovi. zato je lomni kolicnik v neizotropni snovi odvisen od orientacije vpadnega svetlobnega polja. plastika. ki imajo atome razporejene v dolocenem pravilnem zaporedju) so opticno neizotropne. Elektrone pozene vpadno E-polje. pravimo dvolomne snovi.63) bo kristal mocno absorbiral eno polarizacijsko smer ( y ) ter dobro prepuscal drugo (x ) . je dikronicna. Dvolomna snov. kar pomeni. steklo. kot npr. Lomni kolicnik je odvisen od resonancne frekvence atomskih oscilatorjev snovi. Amorfne snovi. ki imajo dva lomna kolicnika.

ki je vzporedna na palico v mrezi in x . Tako se energija iz elektricnega polja prenese v mrezo. ki povzroci segrevanje palic in s tem joulove izgube. ce zelimo na tak nacin polarizirati vidno svetlobo.komponento. zato so joulove izgube zanemarljive. Tako x -komponenta polja neovirano prodre skozi mrezo in nadaljuje pot. Elementa delujeta popolnoma neodvisno.stanju. Zaporedje ustrezno orientiranega linearnega polarizatorja in 90° zakasnilnega elementa tvori torej krozni polarizator. odvisno s katere smeri vpada svetloba. Mrezni polarizator je preprost za mikrovalovno podrocje. Elektricni tok. zato je lahko vsak zase poljubnega tipa (dvolomen odbojen). Stvar pa ni niti najmanj preprosta. Krozni polarizator Linearno polarizirana svetloba se pretvori v krozno. Ce postavimo linearni polarizator med dve cetrtvalni plosci tako.ali R. kjer lahko palice uporabimo kar obicajne elektricne zice.komponento. Komponenta. ki lahko generira svetlobo v L. Elektroni se v x -smeri zaradi majhnega premera palic ne morejo premakniti »dalec«. pozene vzdolz palic el. seva elektromagnetno valovanje v prostor (naprej in nazaj) in dodatno iznici vpadni val. da je kot med smerjo E. Sevanje nazaj pa si lahko predstavljamo kot obicajen odboj. ce upada na cetrtvalno plosco tako.polja svetlobe in glavno osjo plosce 45° . dobimo univerzalni krozni polarizator. ki je vzporedna palicam. Prav nasprotno pa velja za x -smer. 43 . tok. ki se ustvari v palicah. Elektricno polje lahko razstavimo na dve komponenti: y . da znasata kota med glavnima osema plosc in prepustno osjo polarizatorja + 45° ¸in − 45° . ki je pravokotna na palico v mrezi.Mrezni polarizator Najenostavnejsi polarizator na osnovi selektivne absorbcije je zagotovo polarizator iz vzporednih prevodnih palic ki mu pravimo tudi mrezni polarizator. Tako mreza izredno sibko ali pa sploh ne prepusca polja v y -smeri.

Taksni snovi pravimo levo sucna ali l-sucna. torpetin. pri tem pa se ravnina nihanja zavrti v smeri urinega kazalca pravimo. vinska kislina. ki je eden od odlocilnih dejavnikov prostorske porazdelitve elektromagnetnega polja je pri teh dimenzijah zanemarljiv. ki je nujna sicer iz resonatorja ne bi dobili koristnega snopa. lastnosti). Zakaj je pomembna heterostruktura? (Str. ki so opticno aktivne tudi v obliki raztopin ali tekocin. je orientacija svetlobe enaka kot orientacija polarizatorja.Pravilo: Ce osvetlimo levo (desno) orientiran krozni polarizator z zadnje strani z levo (desno) orientirano krozno svetlobo. princip delovanja. je ocitna lastnost posameznih molekul. Opticno aktivne snovi lahko razvrstimo v dve podskupini: v levo in desno sucne. sladkor. Sicer je nasprotna. ampak absorbirajo tudi del svetlobe. Ce gledamo v smeri izvora.) Kako deluje običajna FP dioda (zgradba. ne vemo pa kako. na katerega svetloba reagira s snovjo. nam laho poda ogromno informacij o molekularni sestavi snovi. Sposobnost rotacije. potrebujemo le krozni polarizator z znano orientacijo. Struktura je prikazana na sliki: 44 .582-584) Fabry-Perotov resonator sestavljata dve ravni delno prepustni zrcali. ki vpade na odprto podrocje. bo polarizator svetlobo prevajal. ki je nasprotna smeri urinega kazalca. Osvetlimo ga z zadnje strani in ce svetlobo prepusca. pravimo opticno aktivna snov. Ce naletimo na svetlobo. ki zavrti ravnino v kateri niha E-polje linearnega vala. absorbcija zaslonke pa predstavlja delno prepustno ogledalo. Nasprotno velja. Koncna dimenzija zaslonke predstavlja koncno veliko ogledalo. Vse prozorne enantiomorfne snovi so opticno aktivne. Fabry-Perotov resonator se lahko predstavljamo ko neskoncno zaporedje zrcalnih slik zaslonk. Ce osvetlimo levo (desno) orientiran krozni polarizator z desno (levo) orientirano svetlobo z zadnje strani pa polarizator svetlobo ne bo prepuscal. D-sucna in L-sucna kremena je odvisna od kristalografske strukture. ki niso popolnoma prepustne. 13. ce se zavrti ranina nihanja v smeri. da je snov desno sucna ali d-sucna. Uklon. ki je krozno polarizirana. Snov. Opticna aktivnost Nacin. Vrsta naravnih snovi npr. Znacilni plinski laser s Fabry-Perotovim resonatorjem je sestavljen iz dveh ravnih ogledal s tipicnim premerom 2 cm in medsebojno razdaljo 1 m.

c svetlobna hitrost v praznem prostoru in d dolzina resonatorja. Ocitno se ravninski val pri prehodu skozi zaslonke deformira tako. da se mu spremeni faza in amplituda. saj imajo podobne lastnosti kakor odprti FP-resonator. Resitev je vec (matematicno neskoncno mnogo). c νM = m ⋅ 2nd Pri tem je m celostevilcni veckratnik. Slabosti Resonancne frekvence ν M FP-resonatorja so dolocene z dolzino resonatorja. Taksni obliki polja pravimo samoponovljiv rod.Med Fabry-Perotove resonatorje stejemo tudi nekatere resonatorje. n lomni kolicnik kristala. pri tem pa je vpliv vsake naslednje zaslonke manjsi. Ce namesto opticne frekvence ν M uporabimo valovno dolzino λ M . ki vsebujejo valovodno strukturo. je heterostrukturna laserska dioda. kar lahko ugotovimo z rigorozno obravnavo uklonskega preoblikovanja vala. dobimo izraz 45 . Simetricna razporeditev polja ni edina mozna resitev samoponovljivega roda. Po dovol velikem stevilu prehodov zavzame polje obliko. ki ni predvsem odprt. ki jo zaslonka vec ne preoblikuje. Znacilen primer FPresonatorja.

2nd c Razlika med sosednnjima resonancnima valovnima dolzinama FP-resonatorja je tako dolocena z: ∆λ = λ M − λ M +1 Iz formule izracunamo m in ga vnesemo. se zaradi relativno sirokega frekvencnega obmocja ojacanja in majhne razdalje med resonancnimi frekvencami resonatorja vzbudijo poleg osrednje longitudinalnega roda tudi stranski rdovi. Sledi: λM = m ⋅ ∆λ = λ2M ≈ λ2M → manjsi kot je spekter . Kljub temu da polprevodnik tezi k homogeni razprsitvi spektralne crte. manjsa je razlika spektra ln ima crtama. Razmik ∆λ je majhen v primerjavi s spektralno sirino krivulje ojacanja (okoli 30 nm). 46 . 2nd + λ M 2nd Razmik med resonancnima valovnima dolzinama za naslednji prakticni primer FP-laserske diode: n=4 λ = 850 nm d = 300 µm (slika 9.3 nm.37) Razlika med sosednjama longitudialnima rodovoma ∆λ pri povpracni LD je v velikostnem razredu 0.

je da zmanjsamo aktivno polje) Obicajen PN-spoj ima dve veliki pomanjkljivosti: • Aktivno obmocje. • PN-spoj nima strukture. kjer so izgube v snovi velike. v katerem potekajo rekombinacije. ki je sestavljen iz: n-plasti Ga Al As. Pragovni tok je sorazmeren debelini aktivnega obmocja d. znaten delez laserskega rodu sega izven aktivnega obmocja. Ce omejimo le velikost aktivnega obmocja d.Dioda s FP-resonatorjem bo zagotovo enorodovna. • Tehnoloske tezave. ki bi vodila elektromagnetno valovanje. ki omeje debelino d. potrebujemo strukturo. Zgornji pomanjkljivosti sta poglavitna vzroka za visok pragovni tok homostrukture laserske diode. pri katerem znasa ∆λ = 30 nm 1  λ2   ≈ 3 µm ⋅ 2n  ∆λ  Laserja s tako majhnimi dimenzijami ni mozno izdelati. l= Heterostruktura: (ce hocemo da pri enakem toku povecamo ojacanje. Vzrokov za to je vec: • Ojacanje je odvisno od dolzine. p-plasti Ga As in p-plast GA AL As (slika 9. Znacilen primer potencialne plasti je »sendvic«. Ocena dolzine resonatorja. Opisane tezave so uspesno premagali z uvedbo heterostrukture. Tako je zmanjsanje razdalje d ucinkovito le. kar povzroca dodatne absorbcijske izgube (in s temzvisanje pragovnega toka). V heterostrukturi skrcimo aktivno obmocje d tako. ce hkrati zagotovimo tudi vodenje valovanja znotraj aktivnega obmocja. ce bo razmik med resonancnimi valovnimi dolzinami FP-resonatorja vecji ali enak spektralni sirini krivulje ojacanja (okoli 30 nm). da doseze zadostno opticno ojacanje. • Kvaliteta resonatorja je v krajsem resonatorj manjsa itd. Ce zelimo zmanjsati pragovni tok. Pri majhnih dimenzijah aktivnega obmocja (d < λ ) je nujno potrebna valovodna struktura. • Laserski resonator mora biti dovol dolg. se zmanjsa delez roda. je relativno veliko (nekaj µm) in znasa d ≈ LN + LP (pri tem sta LP in LN difuzijski razdallji elektronov in verzeli). ki se siri v aktivne obmocju. da ujamemo nosilec naboja v »potencialno past«.15) 47 .

3 do 0. GaAs ima namrec nekoliko visji lomni kolicnik od GaAlAs.Gibanje nosilcev naboja (elektronov in verzeli) skozi taksno strukturo ni poljubno.V heterostrukturi dolocimo velikost aktivnega obmocja v procesu izdelave. ki je vgrajena med polprevodnika z vecjo energijsko rezo. Izjemno pomembna lastnost heterostrukture je valovodna struktura. (str. 578-581) Heterostrukturni laser je sestavljen iz aktivne plasti. 14. Omejitve se odrazajo v kvantizaciji razpolozljivih energijskih nivojev 48 . GaAlAs in GaAs tvorita valovodno strukturo.1 µm. v navadni PNdiodi pa je velikost aktivnega obmocja prepuscena difuzijski razdalji. pri kateri znasa debelina aktivne plasti manj kakor 10 nm.) Laserska dioda s kvantno jamo. V zadnjem casu je mozno izdelati heterostrukturo. Znacilna debelina aktivne plasti v obicajni diodi je okoli 0. katere delovnje je enako kot delovanje opticnega vlakna.

znotraj aktivne plasti. kar se odraza v povecanju pragovnega toka. je sestavljena iz mnozic tankih plasti z vecjo in manjso energijsko rezo. Strukturo na sliki imenujemo laser z enojno kvantno jamo ali SQW. (slika 9. Problem je bil odpravljen s konstrukcijo laseja z veckratno kvantno jamo (MQW). da lahko zavzame delec prakticno poljubne energije.34) Kvantna narava energijskih nivojev v potencialni jami (aktivni plasti) je izrazita. so kvantna stanja izjemno pogosta. Stevilo moznih prehodov med velicinami in prevodnim pasom je tako omejeno. saj je omejeno stevilo energijskih stanj. MQW-struktura je ponazorjena sliki. ki se nahajajo v jami. Laser s tanko aktivno plastjo imenujemo lasr s kvantno jamo (QW). med katerimi lahko potekajo prehodi. Kadar so dimenzije kvantne jame dosti vecje od deBroglieve valovne dolzine delca. Tako zagotovimo hkrati vodenje valovanja ter ucinek kvantne jame. kar je posledica majhnih dimenzij aktivnega obmocja. (slika 9.35) 49 . struktura slabo vodi valovanje (saj je d << λ ) . Aktivna plast MQW-laseja. Aktivno obmocje je namrec potencialni jami podobna struktura. Dovol tanka aktivna plast tako emitira ali absorbira le fotone z diskretnimi energijskimi vrednostmi. Ker je debelina aktivne plasti v SQW majhna. ce so dimenzije aktivnega obmocja (kvantne jame) dovol majhne oziroma primerljive z deBroglievo valovno dolzino (λ = h / G ) delcev. ki ustrezajo eni od razlik energijskih nivojev valencnega in prevodnega pasa.

je obicajno med 10 in 50.36a) Od navadne MQW-strukture se razlikuje po vecji energijski rezi zunanje plasti (nizji lomni kolicnik). ki zagotavlja dodatno vodenje valovanja.Stevilo plasti.36b) 50 . Slika ponazarja modificirano veckratno strukturo s kvantno jamo. ki sestavljajo MQW-laser. (slika 9. Vodenje valovanja lahko zagotovimo tudi z zveznim prehodom med plastjo z manjso in s plastmi z vecjo energijsko rezo. (slika 9.

Zmanjsanja stevila kvantni stanj.Tako ustvarimo gradientnemu vlaknu podoben valovod. kar se odraza z znizanjem pragovnega toka. 51 . heterostruktura pa se nahaja na p-strani in preprecuje difuzijo elektronov. Strukturi pravimo GRIN-SQW in se odlikuje z nizkim pragovnim tokom (tja do 2. Da zagotovimo ustrezno razliko v lomnih kolicnikih med p in n plastjo enakega polprevodnika. V rpimerjavi z homospojno diodo zagotavlja enojna heterostruktura valovodno strukturo. ki jo sestavljata pn-spoj in polprevodnik z vecjo energijsko rezo. kar prispeva k zmanjsanju stevila longitudinalnih rodov ter k ozji spektralni crti pri enorodovnih laserjih. pripomore k povecanju naseljenosti razpolozljivih kvantnih stanj znotraj jame. povecanju kvantne ucinkovitosti in zmanjsanju temperaturne odvisnoti. Opisite jih. moramo n stran izredno mocno dopirati. PN-spoj je sestavljen podobno kot v homospojni diodi.) Katere vrste enorodovnih laserskih diod poznate. v povecanju modulacijske hitrosti. Ker so energijska stanja v potencialni jami odvisna od dimenzije jame.18) Na eno stran je dodan polprevodnik z vecjo energijsko rezo. 15. Krivulja ojacanja je frekvencno selektivna. Laserji s kvantno jamo imajo zaradi diskretizacije energijskih nivojev v aktivni plasti vrsto prednosti pred obicajnimi heterostrukturnimi laserji. lahko s spreminjanjem debeline plasti (d) vplivamo na obliko krivulje ojacanja.5 mA). med katerimi potekajo prehodi. Enojna heterostruktura (se danes ne uporablja tako): (slika 563/9. ki je bistveno vecji od aktivne plasti.

Pogoj za nastanek laserskega nihanja v heterostrukturi je tako izpolnjen ze pri bistveno nizjih tokih kkakor v navadni pn diodi. Dvojna heterostruktura: (slika 564/9.Enojna heterostruktura ima slabsi izkoristek kot dvojna heterostruktura. Vrzeli iz p-GaAlAs nemoteno prehajajo v p-plast GaAs. Uporabna je za izdelavo pulznih laserjev velikih moci. v n-plasti pa koncentracija skokovito upade. Elektroni. Kljub mocni prevodni polarizaciji prehajanje vrzeli iz p-plasti v n-plast zaradi potencialne bariere ni mogoce. 52 . Tako tvorita GaAs in GaAlAs valovodno strukturo. ki je sestavljen iz: (slika 61) n-plasti: GaAlAs. saj gre za prehod vecinskih nosilcev naboja med enakima tipoma polprevodnikov. katere delovanje je enako kot delovanje opticnega vlakna. Znacilen primer potencialne pasti je »sendvic«. p-plasti: GaAs in p-plasti: GaAlAs Srce strukture je plast p-GaAs. Koncentracija vrzeli je visoka v p-plasti GaAlAs in p-plasti GaAs. Vsi injektirani elektroni se zaradi potencialne bariere kopicijo v tonski plasti GaAs.20) V njej skrcimo aktivno polje d tako. Tok pn-spoja je omejen le na tok elektronov (pri navadni pn diodi je tok skozi pn-spoj sestavljen iz toka elektronov in vrzeli). Pragovni tok je priblizno 5-10 krat manjsi od pragovnega toka v homospojni diodi. se zaradi difuzije gibljejo proc od pn-spoja. GaAs ima visji lomni kolicnik od GaAlAs. (vecja koncentracija nosilcev naboja v aktivni plasti pomeni vecje ojacanje). Velikost aktivnega obmocja d je 20 krat manjsa v primerjavi z homostrikturo pn diode. ki se injektirajo iz n-plasti GaalAs v p-plast GaAs. vendar jo je preprosteje izdelati. ki je vgrajena med polprevodnik z vecjo energijsko rezo (GaAlAs). da ujamemo nosilce naboja v »potencialno past«. Izjemno pomembna lastnost heterostrukture je valovodna struktura.

26) usmerjanje zagotovimo na razlicne nacine. PN-spoje). 53 . ki nastopijo. Aktivna plast se mocno zozi. ki omejujejo gibanje nosilcev naboja v premicni smeri (izolacijska obmocja. Nacin z izolacijsko plastjo. Pojavi. Delimo jih na: Tu je zagotavljen nadzor nad sirino aktivnega obmocja s strukturo.25) za izdelavo laserske diode s kvalitetni opticnim izhodom in nizkim pragovnim tokom moramo omejiti sirino aktivnega obmocja. Neposredna povezava med ojacanjem in lomnim kolicnikom (z opticnim ojacanjem upada lomni kolicnik snovi).Pasovni laser – dvodimenzionalna heterostruktura: (slika 568/9. ker se stikata polprevodnik in kovinski kontakt le vzdolz dolgeg in ozkega obmocja pasu imenujemo pasovni laser. potencialne bariere. (slika 569/9. Izdelujemo jih tako da v kristal vgradimo (dvodimenzionalne) valovodne strukture. kadar je ojacanje omejeno na ozek prostorski pas. Podrocja z visjo koncentracijo naboja nosilcev imajo nekoliko nizji lomni kolicnik od ostalih podrocij v kristalu. Izkaze se da ima podrocje z visokim ojacanjem podobne lastnosti kakor dielektricni valovod. i. ki omeji elektricni tok na ozko obmocje heterostrukture. Za to sta odgovorna naslednja pojava: 1) Lomni kolicnik kristala je odvisen od koncentracije injektiranih nosilcev naboja.

Rebrastim laserjem pravimo sibkolomni vodeni laserji. Nasprotno velja za zarke visjih rodov. Sprememba v debelini plasti ima enak ucinek kakor povecanje lomnega kolicnika. Ce je aktivna plast debeline 0. Pojav imenujemo samofokusiranje. kar omogoca popolen nadzor nad velikostjo.33) 54 . (popolnoma enorodovne LD) Delimo jih na: 1) Rebrasta struktura: (slika 576/9. Samofokusiranje je pojav pri katerem deluje laserski zarek na medij tako. (I PRAG = 15 mA) 2) Zakopana heterostruktura: (slika 577/9.31) Prostorsko vodenje valovanja omogoca z lokalno odebelitvijo aktivne in pasivne plasti heterostrukture.ii. ki podpira visje transverzalne rodove. Vecja odebelitev vstavi prevec izrazito valovodno strukturo. Lomno vodena laserska dioda: Je opremljena z dielektricno valovodno strukturo. v katerem se siri svtloba. ki potujejo pod vecjim kotom ϕ in se se sibekeje ojacijo. da si ustvari lasten valovod. zato stimulirajo vec fotonov in se mocneje ojacijo. 2) Zarki. ki se odbijajo med ogledaloma resonatorja pod majhnimi koti ϕ in pripadajo nizjim transverzalnim rodovom in prepotujejo vecji del poti v obmocju z visokim ojacanjem. Drug pojav je plazmonski pojav in je posledica medsebojnega vpliva prostih elektronov in opticnega polja. Omejitev dimenzij aktivnega dela se odraza z mocnejsim vzbujanjem nizjih in v primerjavi z obicajno heterostrukturo LD ima tokovno vodena LD nizji pragovni tok. Predel aktivnega obmocja ima vecji lomni kolicnik.05 µm.5 µm je enorodovni nacin delovanja odebeljeni del debelejsi za 0. Posledica povecanja je nastanek valovodne strukture. Tako ne izpolnjujejo pragovnega pogoja za lasersko nihanje.

Imenujemo jih mocno lomno vodeni laserji. Razlika lomnih kolicnikov je relativno velika. (valovodna struktura).Aktivna plast je zakopana globoko v notranjost kristala tako. da jo obkrozajo predeli z vecjo energijsko rezo in nizjim lomnim kolicnikom. Problem resimo z uvedbo dodatnih izolacijskih plasti.7) Polprevodniske fotodiode brez notranje ojacitve generirajo za vsak absorbiran foton najvec en par elektrona in vrzeli. S porazdelitvijo plasti v strukturi ustvarimo vrsto PN spojev. 55 .) PN – fotodioda (slika 618/10. (I PRAG = 10 mA) Modulacijsko hitrost omejujejo parazitne kapacitivnosti. ki vodijo celoten tok v ozko obmocje aktivne plasti. ki so posledica negativno polariziranih pn-spojev. 16.

ki prispevajo k toku skozi diodo se tvorijo tudi v ozkem obmocju ob zaporni plasti.) PIN – fotodioda (to je polprevodnik brez primesi) Pri PN-fotodiodi je za hiter odziv polprevodnega detektorja potrebno siroko zaporno podrocje. moramo doseci cim vecje zaporno podrocje. Takrat se v zaporni plasti absorbira le manjsi delez vpadnega svetlobnega toka in odzivnst diode je nizka. prezivi v tem podrocju zivljenski cas in sele nato precka zaporno plast. Sirina zapornega podrocja je odvisna od koncentracije dopiranja in zaporne polarizacije. 56 . saj se dimenzije zapornega podrocja v obicajni pn-fotodiodi manjse kot valovna dolzina svetlobe. Elektricno polje ima v okolici zapornega podrocja minimalno vrednost. Ce je cas. ki jo zelimo zaznavati. Nosilci naboja. da doseze zaporno plast krajsi od zivljenskega casa vrzeli. Velikost neposredne okolice je dolocena z zivljenjskim casom elektronov oz. se vrzel v nplasti ne rekombinira. Dodaten problem predstavlja absorpcija svetlobe z daljso valovno dolzino. Fotoobcutljivo podrocje je sestavljeno iz zapornega podrocja in njegove neposredne okolice. ki jih fotoni generirajo v zapornem podrocju. saj povprecni nosilec. ki se generirajo v difuzijskem podrocju. Nosilce. polje v zapornem podrocju mocno pospesi. Ce zelimo zagotoviti hiter odziv diode. Pod vplivom mocnega polja v zaporni plasti se prenese v p-plast in tako prispevala k skupnemu toku skozi diodo. ki povzroci gibanje fotogeneriranega elektrona proti n-plasti in vrzeli proti p-plasti. ki se generira v difuzijskem podrocju. z vgradnjo dodatne plasti cistega polprevodnika (i-plast). ki prispeva k fototoku in ni del zapornega obmocja imenujemo tudi difuzijsko podrocje.Slika prikazuje zaporno polarizirano pn-fotodiodo z zapornim in difuzijskim podrocjem. Zato je odziv diode hiter. Nasprotno velja za nosilce. To dosezemo s povecanjem zaporne napetosti oz. Znacilen odziv obicajne pn-diode na svetloben pulz kaze slika. Zaporno podrocje sestavljajo nemobilni pozitivno nabiti donorski atomi v n-tipu polprevodnika in nemobilni negativno nabiti akceptorski atomi v p-tipu polprevodnika.8) 17. (slika 619/10. vrzeli. Sibko polje v okolici zaporne plasti pricne premikati vrzeli proti zaporni plasti. ki mocno razsiri podrocje brez prostih nosilcev naboja. ampak vzstopi v zaporno obmocje z mocnim poljem. ki ga potrebuje vrzel. Podrocje.

je verjetnost.Zaporno plast v obicajni pn-fotodiodi lahko povecamo tko. Detektorji. da je v primerjavi s pn-fotodiodo hitrejsa in ucinkovitejsa. zato se na njej pojavi celoten padec napetosti. (slika 621/10. ki jih uporabljamo v komunikacijskih in senzorkih aplikacijah. delujejo zmeraj v fotoprevodnem nacinu. ce med p in n-plast vgradimo plast iz cistega (nedopiranega) polprevodnika (i-plasti). deluje v tako imenovanem fotoprevodnem nacinu. Zgradbo pin-fotodiode prikazuje slika: (slika 621/10. Opisan nacin delovanja omogoca pin-fotodiodi. povzroci svetloba nastanek pozitivne napetosti in govorimo o fotonapetostnem nacinu delovanja. Elektricne sile znotraj vmesne plasti so zelo velike. ki jih potrebujemo za delovanje detektorja. Kadar zaporna polarizacija ni prisotna. da se na njej absorbira foton v primerjavi s p oz. Visoke zaporne napetosti otezujejo in zapletejo izdelavo podpornih vezij. vendar pa je maksimalna zaporna polarizacija omejena s prebojno napetostjo diode. n-plastjo zelo velika. da jo mocno zaporno polariziramo. Ko je fotodioda zaporno polarizirana. Zaporno podrocje lahko mocno razsirimo. Ker je vmesna i-plast zelo siroka. ki je osnova za delovanje fotocelice. S povecanjem zaporne polarizacije povecujemo elektricno poljsko jakost v i-podrocju.11) 57 .10) Vmesna plast nima prostih nosilcev naboja (velika upornost).

Pri krajsih valovnih dolzinah sta dominantna vzroka za izgube Rayleighovo sipanje in absorbcija. kjer moci ne presegajo 100 mW. predvsem OH ionov. (slika 377/6. zato zanemarimo Romanovo sipanje.2 dB/km) Izgube zaradi ukrivljenosti: Zaradi ukrivljenosti seva valovod del valovodnega valovanja v prostor.13 se manjka) 58 .38 dB/km) 3 – okno je pri 1550 nm (0. Sevnje je odvisno od valovodnih parametrov: valovne dolzine (λ ) in radija ukrivljenosti (rB ) . Pri daljsih valovnih dolzinah zaradi resonance molekul stekla v IR podrocju prevladuje snovna absorbcija. V podrocju med 800 in 1700 nm prevladujejo izgube zaradi necistoc. 1 – okno je pri 850 nm (slabljenje veliko 2 dB/km) 2 – okno je pri 1310 nm (0.) Mehanizmi slabljenja v opticnem vlaknu? (nastejte in opisite) Odgovorjeno ze v vprasanju 4 (kjer je vse skupaj bolj na siroko)!!! Skupne izgube: Slika prikazuje skupne izgube v opticnem vlaknu.18.

ki sta enaki primarnemu valovanju. Zato se morajo na zunanji strani vlakna zmanjsati fazna konstanta (hitrost valovanja se mora povecati). Sklop med rodovi je lahko dober ali slab. tlaka. V vlaknu se deformirajo pod vplivom sprememb temperature. Valovna fronzta je povrsina. Mikro ukrivljenost: Izgube zaradi mikro ukrivljenosti so posledica mikro-deformacij vlakna. neidealnosti pri izdelavi.Visji rodovi so obcutljivejsi na ukrivljenost in se lazje izgubijo iz vlakna. na kateri ima opticno valovanje konstantno fazo. . Sekundarna valovanja se razsirjajo s hitrostjo in fazo.Vecja kot ne numericna odprtost. Da dobimo najvecji prenos moci med rodovi jih moramo sklopiti takrat ko so v fazi. potem mora za poljubno tocko r veljati: r β (r ) = B ⋅ β (rB ) r . Rodovi s podobnimi faznimi konstantami se sklopijo. evenescentno polje in njegov pomen v OK). Izgube zaradi mikro-ukrivljenosti lahko razlozimo z mehanizmom sklapljanja rodov.) Odboj in popolni odboj (polarizacijske lastnosti pri odboju. odboj pri pravokotnem prehodu in njegov pomen v OK? Odboj: Huygensovo nacelo: Vsaka tocka primarnega valovanja je izvor krogelnega sekundarnega valovanja. akusticnega valovanja oz. bolj je vlakno neobcutljivo na ukrivljenost. Ce poznamo fazno konstanto β v tocki (rB ) . 59 . Radij (r) valovne fronte bo po casu t enak (r + CV ⋅ t ) . Pri odbitju zarka se mu spremeni kot.za obstoj v ukrivljenem vlaknu mora obstajati stabilna valovna fronta. na notranji strani pa ze mora fazna konstanta povecati (hitrost se mora zmanjsati). 19. pri tem pa je primarno valovanje ovojnica sekundarnih valovanj.

Snellov odbojni zakon: V – vpadni P – prenosni (slika 63/2. ki ne lezijo v smeri valovanja).4) O – odbiti 60 .fazna hitrost valovanja (slika 61/2. Posledica je nastanek valovanja okoli vsakega delcva. Vsak od teh ustvarja novo navzven razsirjajoce polje.2) Vsak delec snovi prenasa svojo gibanje tudi na sosednje delce (v smeri valovanja in na tiste.CV . V vsaki tocki praznega prostora obstaja casovno se spreminjajoce E in H polje.

B pa vzporedeno: (slika 72/2.nam povedo koliksen del svetlobe se odbije in koliksen del se prenese v v drugo snov. Enacbi sta splosni in uporabni v kateremkoli linearnem. homogenem mediju.Pri tangencialnem prehodu se ohranijo tangencialne komponente E . nV n ⋅ cos ϕ V − P ⋅ cos ϕ P  EO  µ µP O⊥ =  0  = V  EO  nV n  V ⊥ ⋅ cos ϕ V + P ⋅ cos ϕ P µV  EO P⊥ =  0  EO  V µP nV ⋅ cos ϕ V  µV  =  nV n ⊥ ⋅ cos ϕ V + P ⋅ cos ϕ P 2⋅ µV µP Kadar so dielektricnosti dielektrikov priblizno enake µ V ≈ µ P ≈ µ 0 61 . izotropnem. . da je E pravokotno na vpadno ravnino.9) Z znakom ⊥ oznacimo. kjer je CV / C P = n P / nV nV ⋅ sin ϕ V = n P ⋅ sin ϕ P ⇒ enacba se imenuje LOMNI ZAKON Fresnelove enacbe: . Poznamo dva primera: 1) E je pravokoten na vpadno ravnino.Valovanje se razsirja z hitrostjo: vpadni medij : CV = C / nV   zaradi n P > nV je C P < CV prenosnimedij : C P = C / n P  sin ϕ V sin ϕ O sin ϕ P = = CV CO CP sin ϕ V CV = sin ϕ P C P ziroma.

16a) 2) E je vzporeden z vpadno ravnino: (slika 75/2. lahko zapisemo: n ⋅ cos ϕ P − nV ⋅ cos ϕ V O|| = P nV ⋅ cos ϕ P + n P ⋅ cos ϕ V 62 . da je µ V = µ P = 1 .10) nP ⋅ cos ϕ P − nV  EO O|| =  0  EO  V ⋅ cos ϕ V  µ µ V P  =  nV n ⊥ ⋅ cos ϕ P + P ⋅ cos ϕ V  EO P|| =  0  EO  V ⋅ cos ϕ V  µ V  =  nV n ⊥ ⋅ cos ϕ P + P ⋅ cos ϕ V µV µP 2⋅ nV µV µP Kadar velja. EO  n ⋅ cos ϕ V − n P ⋅ cos ϕ P O⊥ =  0  = V  EO   V  ⊥ nV ⋅ cos ϕ V + n P ⋅ cos ϕ P  EO  2 ⋅ nV ⋅ cos ϕ V P⊥ =  0  =  EO   V  ⊥ nV ⋅ cos ϕ V + n P ⋅ cos ϕ P (slika 84/2.

vdira evanescentni val preko reze v medij z visjim lomnim kolicnikom in energija lahko tece preko reze.17) nP ⋅ sin ϕ P nV je vpadni kot ϕ V pri cemer je ϕ P = 90° . ki je eksponentno slabljeno v z-smeri (vendar ni tranzverzalno saj ima komponento polja.2 ⋅ nV ⋅ cos ϕ V nV ⋅ cos ϕ P + n P ⋅ cos ϕ V (slika 84/2. Kadar imamo izpolnjen pogoj za popolni notranji odboj. Zaradi evanescentnega polja so razmere nekoliko drugacne.18) 63 . Odboj ni vec popoln. da se vse valovanje odbije od mejne plasti. mora biti plast z nizjim lomnim kolicnikom dovol debela. ceprav je izpolnjen pogoj za popolni odboj. ki je zporedna z k). Utesnjeno je tik ob povrsini mejne plasti. OPNO – onemogocen popolni notranji odboj (slika 89/2. je valovanje. Amplituda v smeri z postane zanemarljivo ze nekaj valovnih dolzin globoko v mediju. Za nV > n P je ϕ P > ϕ V saj je sin ϕ V = Mejni kot ϕ K Evanescentno polje: Evanescentno (pojemajoce) ali nehomogeno ravninsko valovanje.16b) P|| = Popolni odboj: (slika 86/2. V primeru da je vmesna plast (reza) z nizjim lomnim kolicnikom dovolj tanka. Pojav imenujemo OPNO. bi pricakovali. Da dobimo popolni notranji odboj.

valovna fronta in zarek Valovna funkcija: Enodimenzionalna parcialna enacba: 1 ∂ 2ψ ∂ 2ψ = ⋅ ∂x 2 c 2 ∂t 2 Splosna resitev enacbe dobimo po metodib separacije spremenljivk in se glasi: ψ = C1 f ( x − ct ) + C 2 g ( x + ct ) C1 in C 2 .........) Opisite pojme: valovna funkcija... Je konstantna po vsej valovni fronti le.. Valovna fronta: Valovna fronta je povrsina. Slika prikazuje del krogelne valovne fronte Σ. vendar periodicnih valovanjih.....negativna smer (x + ct ).. ki se v homogenem mediju razsirja iz monokromatskega tockovnega izvora S.v pozitivni smeri se siri motnja Funkciji oblike f ( x ± ct ) pravimo enodimenzionalna valovna funkcija. (slika 60/2. Valovno stevilo: 2π (rad / m ) k= λ Valovno stevilo opisuje ponavljajoce valovanje v prostoru in casu.. ki je odvisna od casa in polozaja v prostoru.1) 64 ..20. ki se siri skozi prostor v smeri X s konstantno hitrostjo c. In opisuje premikajoci se val... Princip je uporaben tudi na neharmonicnih. ce je amplituda stalna v vsaki tocki valovne fronte....... poljubni dvakrat odvedljivi funkciji (x − ct ). valovno stevilo.kons tan ta f in g. na kateri ima opticno valovanje konstantno fazo...

da je vsaka tocka primarnega valovanja izvor krogelnega sekundarnega valovanja. je sibko magnetnih. opisite odvisnost) in zakaj je pomembna za opticne komunikacije? Razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v vakuumu in snovi pravimo lomni kolicnik n in je podan z: c µε n= = cV µ 0ε 0 Lomni kolicnik lahko zapisemo tudi z relativno permeabilnostjo in relativno dielektricno konstanto: n = µrε r Vecina materialov. da je µ r = 1 . ki sta enaki kot pri primarnem valovanju. Popolnoma nemagnetni materiali ne obstajajo. V taksnem mediju je zarek vzporeden z valovnim vektorjem k. Sekundarna valovanja se razsirjajo s hitrostjo in fazo. Zarek: Zarek je premica v prostoru. Zakaj je pomembna za opticne komunikacije: Pomembna je ker skupaj z dolzino vlakna doloca najvecjo prenosno hitrost. µ r je v vecini primerov zelo blizu 1. Huygensovo nacelo pravi. Iz tega lahko zapisemo tako imenovano Maxwellovo povezavo: n = µr pri tem je ε r . Za vse snovi velja. z izjemo feromagnetnih. 21. oziroma pasovno sirino prenosnega kanala.Radij prikazane valovne fronte r bo po casu t enak (r + cV t ) . To ne velja za neizotropne medije. 65 . zato lahko predpostavimo.) Zakaj je lomni kolicnik snovi odvisen od valovne dolzine (razlozite. Odvisnost lomnega kolicnika n od valovne dolzine (barve) imenujemo disperzija. Zarek je matematicen pripomocek in ne fizikalni pojem (pravokotnica na valovno dolzino). dielektricna konstanta. Predstavljamo si ga lahko kot got nedosegljiv ozek snop. pri tem pa je primarno valovanje ovojnica sekundarnih valovanj. Casovna razlika med tockama na poljubnih dveh zaporednih valovnih frontah je enaka. pri cemer je cV fazna hitrost valovanja. ki predstavlja smer energijskega toka. da je ε r in s tem n frekvencno odvisen. Zarki v izotropnih snoveh (enake lastnosti v vseh smereh) so pravokotni na valovne fronte. razlika je obicajno opazna sele na cetrti ali peti decimalki. z drugimi besedami so poltraki normalni na valovno fronto v vsaki tocki.

ki jo potrebujeta najhitrejsi in najpocasnejsi del valovnega paketa. ce je le kot θ dovol velik. 66 . s cimer dobimo valovodno strukturo. Najvecja bitna hitrost BBIT . Disperzijo opredelimo s pomocjo razlike casov. Zunanji plasti tvorita oblogo.) Razlozite zarkovni model opticnega vlakna na primeru tri-plastne dielektricne strukture (zelo podrobno: kaj je rod opticnega vlakna?) +izpelite enacbe?) + zakaj pride do sestevka rodov Pojem ROD: Rod je neodvisen nacin. Svetlobni zarek znotraj taksne strukture se siri po cik-cak poti. ki jo lahko dosezemo vzdolz vlakna je odvisna od nacina digitalnega kodiranja. Ceprav smo na sliki narisali samo en zarek je v resnici zarkov neskoncno mnogo. Torej: 1 B BIT ≤ B = τ Stevilo B pravimo pasovna sirina in ga izrazamo v Hz . po katerem se lahko siri svetloba!!! Po vlaknu se lahko sirin koncno mnogo rodov! Zunanji plasti imata manjsi lomni kolicnik od notranje plasti.Do prekrivanja svetlobnih pulzov na koncu valovoda ne pride. saj pride na meji dielektrikov do popolnega odboja. notranja pa jedro. Zarki so med seboj rahlo premakjeni in se sirijo vzdolz valovodne strukture. ob ustreznem kodiranju znasa B BIT max = B . da prepotujeta razdaljo L : L L ∆t = − v S 2 v S1 22. ko je hitrost prenosa BBIT mnajsa od reciprocne vrednosti razprsitve pulza τ .

. rpi tem pa je k1 valovno stevilo znotraj jedra in λ valovna dolzina svetlobe v praznem prostoru.v tem je 2 − ka ker ima dva odboja 2π λ Φ. na kateri ima elektromagnetni val enako fazo. val konstruktivno interferira s samim seboj in se ojaci. ki se pojavlja pri popolnem notranjem odboju.. ravninski val ne interferira konstruktivno s samim seboj ampak se unici.. ravnine pravokotne na zarekni izpolnjen. pravimo RODOVI. G in I) enak m2π . Spremembo faze med tockama A in C lahko zapisemo kot ( AB + BC ) ⋅ k1 − 2 ⋅ Φ ali ( AB + BC ) ⋅ 2πn1 − 2 ⋅ Φ 2πn1 λ k1 = λ .. E... V kolker je fazni kot valovanja med tockama A in C (ali npr. skupinam enakih zarkov). je pravokotnica na valovno dolzino. ranvniski val oz. Ce pogoj enakih faz.... pravokotna na valovno fronto ravninskega vala. F ali tocke G. Nacinom (tj... na katere se lahko razsirja svetloba vzdolz valovoda. Vse tocke imajo vzdolz valovne fronte enako fazo. C.. vzdolz valovne fronte oz. drugi clen je sprememba faze.. valovna fronta ravninskega vala pa je ravnina). G in I) razlikuje za kot. fazna razlika Prvi clen izraza predstavlja spremembo faze na poti ( AB + BC ) . Zarek je samo matematicni pripomocek.Zarek je namisljena daljica. 67 . ki je razlicen od m2π .. H. Ce se faza v tocki A in C (ali npr. valovna fronta razpade (Definicija: valovna fronta je ploskev. Zato morajo imeti enako fazo tocke A. I.

. Ocenitev stevila rodov. da je fazna razlika med tocko A in C m2π . Vsak vstopni zarek. da se lahko svetloba siri po opticnem vlaknu samo po diskretiziranimi (dolocenimi ) koti.. saj ga eksplicitno ne moremo izraziti zaradi odvisnosi Φ (θ m ) . (mπ + Φ )λ 2 ⋅ π ⋅ d ⋅ n1 Iz enacbe vidimo.. Iz enacbe (4. Prisli smo do pomembne ugotovitve: zarek se lahko siri vzdolz valovoda le.. dobimo pogoj za obstoj zarka oz.. Stevilo (neodvisnih) nacinov. Z zvecanjem stevila m se kot θ m zmanjsuje.ta enacba doloca. vzbudi valovod na svojevrsten nacin (vzbudi dolocen rod).Za trikotnik ABC velja AB = BC ⋅ cos(2θ ) . ce je izpolnjen pogoj. vstopni zarki pa oklepajo vedno vecjio kot glede na os valovoda. θ m lahko izracunamo le po numericni poti.. Ce upostevamo zgornji izraz. enakost AB + BC = 2 ⋅ d ⋅ cosθ ter dejstvo. ki se lahko razsirjajo vzdolz valovoda. kadar je m majhen 2 (vstopni zarki so skoraj vzporedni z osjo valovoda). ki izpolnjuje zgornjo enacbo. Zarki ki se sirijo pod enakimi koti tvorijo rod. Iz trikotnika BDC lahko dolocimo BC ⋅ cosθ = d in vsoto AB + BC zapisemo v obliko AB + BC = 2 ⋅ d ⋅ cosθ . da zavzame kot θ m velike vrednosti (blizu π ).13) 4 ⋅ π ⋅ n1 ⋅ d ⋅ cosθ − 2Φ = 2πm λ ali 2 ⋅ π ⋅ n1 ⋅ d ⋅ cosθ λ − Φ = πm . roda v valovodu: (4. na katere lahko vzbudimo valovod in jim pravimo rodovi je koncno. saj je θ m omejen na vrednosti θ K ≤ θ m ≤ cosθ m = π 2 . Svetloba se vzdolz valovoda siri le pod tocno dolocenimi diskretnimi koti.13) izrazimo m in dobimo: 68 . zato lahko zapisemo 2 AB + BC = BC ⋅ (cos(2θ ) + 1) = 2 BC ⋅ cos θ . pri tem je m celo stevilo.

: enorodovna vlakna z ohranjanjem polarizacije......... vlakna z dvojnim jedrom......... 69 . Posebna enorodovna vlakna.... pri katerih je izpolnjen pogoj za popolni odboj... kako deluje.....razlika kolicnikov  n1  d ...m= 2 ⋅ π ⋅ d ⋅ cosθ Φ − λ ⋅π π Ker nas zanima le kot θ m ........faznih kolicnikov ............. b.. Mnogorodovna vlakna s stopnicastim lomnim likom.. premer Rodovi so odvisni: .debelina strukture .... kaksne vrste vlaken poznamo? Vrste vlaken: 1) Mnogorodovna vlakna: a. polarizirajoca enorodovna vlakna.) Disperzno spremenjena vlakna: lomni lik............. Standardna enorodovna vlakna (so namenjena opticnim komunikacijam pri valovnih dolzinah 1300 nm ali 1550 nm).normirana frekvenca n12 − n22 ..kolicniki λ. b................ Zgornji izraz   n1     preoblikujemo v: m≤ 2 ⋅ d ⋅ n1 ⋅ cosθ m λ − Φ π = n  2 ⋅ d ⋅ n1 ⋅ 1 −  2   n1  λ 2 − Φ π = 2 ⋅V λ − Φ π 2  n2    .. velja 1 sθ m > n2 ......valovne dolzine 23...........debelina Pri tem smo vpeljali novo oznako: V =π ⋅ d λ ⋅ n12 − n22 V .. Mnogorodovna vlakna s gradientnim lomnim likom 2) Enorodovna vlakna: a..valovna dolzina d .. kar lahko zapisemo v obliki n1   n 2  2 cosθ m < 1 −  2   .. npr. itd.

je potrebno roda med seboj zadostno lociti. V obicajnem enorodovnem vlaknu se svetloba zaradi neidealnosti v izdelavi. Tipicna (standardna) dimenzija enorodovnega vlakna je npr. Disperzija svetlobnega pulza je v enorodovnem vlaknu bistveno manjsa. moramo mocno zmanjsati premer jedra vlakna. ki se razsirjajo v gradientnem vlaknu bistveno manjsa kot v podobnem vlaknu s stopnicastim lomnim likom. To dosezemo ce je vlakno nesimetricno (elipticno jedro). obloga 125µm). Ker se vzdolz mnogorodovnega vlakna razsirja vsak rod na svojstven nacin. Taksno vlakno podpira enorodovni nacin pri valovnih dolzinah 1300 in 1550 nm. . Lomni kolicnik se lahko med jedrom in oblogo spremeni skokovito ali zvezno (gradientno). je disperzija v vecrodovnem vlaknu odvisna od razlike hitrosti med najhitrejsim in najpocasnejsim rodom.. Najvecja razlika v hitrosti rodov. V taksnem jedru je hitrost razsirjanja 70 . ukrivljenosti. Da zagotovimo enorodoven nacin razsirjanja svetlobe skozi vlakno. V prvem primeru govorimo o vlaknu s stopnicastim lomnim likom. s svojo hitrostjo. stopnja polarizacije pa bo nakljucna. Zaradi tega se danes v komunikacijski tehniki uporabljajo gradientna mnogorodovna vlakna. Pravimo da je osnovni rod dvakrat izrojen.Mnogorodovna vlakna: Premer jedra je precej vecji od valovne dolzine vodene svetlobe. kar povzroca polarizacijski sum. Mnogorodovna uporabljamo le za krajse in manj zahtevne (lokalne povezave). se staljen je iz dveh linearno polarizirnih rodov (drugace povedano: po doloceni razdalji se vzbudi se drugi rod).2) Enorodovno vlakno: Podpira le en sam nacin razsirjanja svetlobe po vlaknu. Skozi vecrodovno vlakno se torej siri svetloba na vec neodvisnih nacinov (neodvisen nacin pomeni: s svojo hitrostjo in znacilno razporedtvijo polja v precni smeri). v drugem pa o gradientnem vlaknu. saj ni prisotna medrodovna disperzija. Jedro in obloga se razlikujeto po lomnih kolicnikih. So osnova za gradnjo visoko zmogljivih opticnih povezav. Tipicni (standardni) premeri mnogorodovnih vlaken so npr. Ena od najpomembnejsih valovodnih lastnosti je disperzija. Izhodna svetloba bo le delno polarizirana. 100/140 (pri tem predstavlja prvo stevilo premer jedra drugo pa premer obloge v µm). Da bi preprecili vzbuditev drugega roda. 9/125 (jedro 9 µm.zmeraj depolarizira.. ki sta tudi standardni telekomunikacijski valovni dolzini.: 50/125. (slika 261/4.5/125. 62.

da ne pride do prehajanja energije med rodovi in vlakno ohranja prvotno polarizacijo vpadne svetlobe. je hitrost razsirjanja drugacna. 71 . vendar periodicnih valovanjih. imenujemo mejni kot in ga oznacimo z α K . valovno stevilo opisuje ponavljajoce valovanje v prostoru in casu. perioda. Tako ustvarimo zadostno locitev hitrosti. (slika 263/4. Dolocen z: n sin α K = 2 mejni kot n1 Opticno vlakno je zgrajeno iz opticno gostejsega jedra in opticno redkejse obloge (n jedra > nob log e ) in tako tvori valovodno strukturo.20 2π (rad / m ) → valovno stevilo k≡ λ Valovna dolzina. Lomni zakon se glasi: sin α n 2 = sin β n1 Del vpadnega valovanja se lomi in preide v sredstvo z lomnim kolicnikom n2. Zarek ki vstopi v jedro vlakna in izpolnjuje pogoj za popolni odboj. kot ce je svetloba polarizirana v smeri krajse osi elipticnega jedra.odvisna od polarizacije svetlobe. vsa vpadna svetloba se torej odbije. da je vektor ali polje v smeri daljse osi elipticnega jedra. delez lomljene pa se ustrezno zmanjsuje. Pri dolocenem kotu je delez lomljene svetlobe enak nic. ostane ujet v jedru vlakna. Kot pri katerem se odbije vse valovanje. del pa se odbije nazaj v sredstvo z lomnim kolicnikom n1. krozna frekvenca. Kadar prehaja svetloba iz opticno gostejsega medija v opticno redkejsi medij. Princip je uporaben tudi na neharmonicnih. S povecanjem vpadnega kota delez odbite svetlobe narasca. frekvenca. se lomi vpadni zarek proc od vpadnega pravokotnice.4) 24) Razlozite pojme valovno stevilo in lom Valovno stevilo: Str. Ce je vpadna svetloba polarizirana tako.

ki nikoli ne preckajo osi jedra. Razsirjajo se po spiralnih poteh. Zakaj ne uporabljamo vlaken z nično disperzijo in kje lahko taksna vlakna se uporabljamo. Poleg srediscnih zarkov se skozi vlakno razsirjajo tudi bocni zarki. 72 . Bocnih zarkov je bistveno vec kakor srediscnih zarkov.Ker precka os vlakna ga imenujemo osni ali srediscni zarek. 25) Disprezijsko premaknjena vlakna.

73 .