You are on page 1of 12

»Nekatere naše najboljše ideje so

se porodile, ker smo svoje inženirje
pustili, da se potepajo tam, kjer se
še angeli bojijo hoditi.«
Henry Ford
Interni časopis družbe Savaprojekt d.d., Krško, številka 32, december 2015
Ob zaključku leta so izvršni direktorji Savaprojekta opisali razmere, ki vladajo na
področju okolja in prostora ter gradnje
objektov. Andrej Špiler, izvršni direktor za
inženiring, je opisal stanje naše dejavnosti
v Sloveniji; Aleš Janžovnik, izvršni direktor
urbanizma, je podal oceno na oddane
projekte, predstavil aktivnosti vezane na
varstvo okolja in ekoremediacije; mag.
Vinko Volčanjk, izvršni direktor projektive,
pa je komentiral nove predloge zakonov:
Zakon o urejenju prostora, Zakon o graditvi
objektov, Zakon o pooblaščenih arhitektih
in inženirjih ter Zakon o javnem naročanju,
ki bodo v primeru uveljavitve močno vplivali na bodoče projektantsko delo.
Že nekaj let, ob zaključku leta, se kljub
vedrim namenom
tema obrne tudi h
gospodarski krizi, ki
se iz leta v leto poglablja. Ko gledam
današnjo situacijo,
Andrej Špiler
dobivam vtis, da se
tej krizi pridružuje oziroma postaja še bolj
aktualna tudi globalna kriza, ki je vse bolj
vidna in odpira vprašanja o prihodnosti.
V drugi polovici letošnjega leta smo bili soočeni z dogajanji, ki smo jih do sedaj samo
od daleč opazovali preko medijev. Preko
Slovenije je stekla pot stotisoče beguncev,
ki pretežno zaradi vojne ogroženosti ali revščine ali obojega, iščejo novo življenjsko
okolje. Glede na razmere na kriznih območjih o katerih nam poročajo, je to šele
začetek, tako da je pričakovati milijone
ljudi, ki bodo v bližnji prihodnosti želeli priti
v Evropo.
Borba svetovnih sil za drugačna razmerja
moči in nadaljevanje njihovega načina
razumevanja funkcioniranja sveta bo povzročila še nova dodatna krizna žarišča.
Posledično se krepijo neracionalne sile, ki
vodijo svojo vojno in v obliki terorističnih dejanj ogrožajo ves svet.
Vse skupaj je začinjeno še z napovedanimi
podnebnimi spremembami, ki, če se uresničijo, vodijo v nov svetovni konflikt oziroma selitve prebivalstva še v veliko večjem
obsegu zaradi iskanja novega življenjskeNadaljevanje na str. 2

Srečno in uspešno 2016
“Sodelavcem in poslovnim partnerjem čestitam za
vse doseženo in vam želim obilo veselja in zdravja
v novem letu. Vašim domačim pa sreče tudi v letu
2016”.

Peter Žigante,
glavni direktor

V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE ...
str.

2

Dogodki

str.

5

Kaj delamo in
kdo smo

str.

6

Kaj delamo in
kdo smo

str.

12

Aktualno

DOGODKI

ga prostora. Skratka, na globalnem
nivoju se nam obetajo verjetno že
v bližnji prihodnosti precejšnje spremembe.
Slovenija pa se še vedno ukvarja
sama s sabo, s svojo preteklostjo in
razdelitvijo tistega, kar še ni propadlo
ali na srečo dobilo pravega lastnika.
Slovenske politične elite so še vedno
plenilsko usmerjene, prepotrebnega
angažiranja v razvoj, v strategijo za
prihodnost pa še vedno ni in ni na
vidiku. Državo nam brez pravega
koncepta vodijo birokrati, ki bolj kot
za korist države skrbijo zase. Mogoče
tudi niso sami krivi, saj politika nima
nobenih strategij, še manj pa usklajenih usmeritev za njihovo delovanje, ki bi bilo v nacionalnem interesu.
To se odraža skoraj na vseh področjih delovanja države in posledično
njeni učinkovitosti. Tipično je že nastajanje novih predpisov, ki se producirajo nekje na izoliranih mestih,
daleč stran od realnosti in uporabnikov. Če samo pogledamo predpise, ki regulirajo naše področje dela,
ugotavljamo, da je vsaka sprememba v zadnjih dvajsetih letih, prinesla
poslabšanje stanja in manj pregledne postopke. Hkrati se obseg dela
uradnikov povečuje, brez pravih koristi oziroma učinkov. Vzroki za to pa
so nekje v Evropi, oziroma usklajevanjih z evropskimi predpisi, kljub temu
da to počnemo sami?
Zelo očitna je orientacija naših uradnikov direktno na evropske urade,
mimo naše vladajoče politike oziroma bolje rečeno interesov države
kot celote. To se kaže v kopici odločitev, ki niso v korist Slovenije, bodisi da gre za razne zaščite, ki nam
povzročajo omejitve in težave pri realizaciji razvojnih projektov ali za vračanje težko pridobljenih evropskih
sredstev, zaradi takšnih in drugačnih
napak, ki si jih najdemo sami v naših
birokratskih postopkih.
Iz tega se vidi, da nimamo enotnega celovitega sistema, hierarhije
in reda, imamo pa demokracijo, ki
nam prinaša vse večji kaos v delovanju države. Priča smo vsakoletnemu zmanjševanju investicij, tako na
privatnem področju, kot tudi same
države. Prvemu je razlog nezaupanje v državo, neugodni pogoji za
investitorje na vseh področjih, drugi
Nadaljevanje na str. 3

2

december ‘15

Zaključek operacije »Poslovni objekt Odseka
znanosti o okolju - O2 na Reaktorskem centru
v Podgorici«
Konec septembra 2015 smo uspešno
zaključili investicijo izgradnje novega
poslovnega objekta Odseka znanosti
o okolju O2 s povezovalnim hodnikom in rekonstrukcije objekta Kemija
na Reaktorskem centru v Podgorici,
katere naročnik je Institut »Jožef Stefan«.
Gre za investicijo, ki je bila sofinancirana s strani Evropske unije, Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru Operativnega programa krepitve
regionalnih razvojnih potencialov v
obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: »Gospodarsko-razvojna infrastruktura«, prednostne usmeritve: »Izobraževalno-raziskovalna infrastruktura«.
Vrednost investicije je bila ca. 7 mio
EUR.

investicijo, ki je obsegal izvedbo pripravljalnih del, izdelavo investicijske
dokumentacije, pripravo vloge za
pridobitev sofinanciranja operacije,
pripravo razpisov za izbor projektanta, izvajalca GOI del ter dobavitelja
pohištvene opreme vključno z analizo prejetih ponudb, aktivnosti za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja, vodenje inženiringa
s strokovnim nadzorom in nadzorom
koordinatorja za varnost in zdravje pri
delu tekom gradnje, izdelavo elaborata za vpis objekta v kataster stavb,
tehnično svetovanje in vodenje investicije v skladu z navodili sofinancerja,
vključno s pripravo zahtevkov za sofinanciranje in poročanjem sofinan-

Sofinancirani so bili upravičeni stroški
priprave in izdelave investicijske in
projektne dokumentacije, gradnje,
nakupa nove pohištvene, laboratorijske in raziskovalne opreme, stroški
inženiringa z nadzorom nad gradnjo,
dela projektne pisarne in stroški vezani na obveščanje javnosti.
Celotna operacija je trajala od leta
2011, ko so se začele aktivnosti vezane na izdelavo investicijske in projektne dokumentacije in pridobitve
gradbenega dovoljenja, pa vse do
septembra 2015, ko se je zaključila gradnja in vgradila vsa oprema.
Otvoritev novozgrajenih in rekonstruiranih prostorov je bila 23. novembra
2015.

cerju.
Z navedeno investicijo je naročnik/
upravičenec pridobil ca. 800 m2 novih poslovnih prostorov (pisarne in
kabineti, predavalnica, strojnica in
tehnični prostori) ter preuredil in opremil ca. 1100 m2 obstoječih prostorov
v objektu Kemija, v katerih so nastali
laboratoriji za izvajanje raziskovalnih
dejavnosti.

Naše podjetje je pri navedeni investiciji sodelovalo od vsega začetka,
saj smo izvajali celoten inženiring nad

S tem je naročnik uresničil primarni
namen, ki je združitev potrebnih znanj
za razvoj in izvedbo projektov za reševanje okoljske problematike, doseči
kritično maso znanja za uspešno izvedbo raziskovalnih projektov in doseči sinergijske učinke z združevanjem
partnerjev in njihovih usposobljenosti.
Tatjana Vresk, spec.za menedž.

Zaključuje se
še eno, za urbanizem
in
prostorsko načrtovanje ne
preveč dobro
leto, saj je bilo
tudi v letu 2015
Aleš Janžovnik
na našem področju le malo javnih
naročil. Kljub vsemu ne smemo
biti sklonjenih glav, saj smo v letu,
ki se poslavljanja več kot uspešno
pripeljali do konca številne prostorske akte. Še zlasti smo ponosni, da
samo v tem letu uspešno zaključili
še dva občinska prostorska načrta (OPN Krško in OPN Mozirje) in s
Nadaljevanje na str. 4

Odprtje Cvetličarne Lilija
V petek, 27. 11. 2015 smo se udeležili otvoritve novega objekta Cvetličarne Lilija v Leskovcu pri Krškem. Za
objekt smo izdelali IDZ, PGD, PZI ter
PID dokumentacijo. Izvajali smo tudi
strokovni nadzor za strojne in elektro
instalacije.
Naša naloga je bila čim kvalitetnejše
povezati obstoječe rastlinjake v povezano celoto, ki tvori volumen skozi
celotno linijo obstoječih objektov ter
jim ustvari novo celostno podobo.
Nov objekt je bil zasnovan z namenom, da bo investitorju služil še dolgo
v prihodnosti, saj so bile upoštevane vse njegove želje, ki jih načrtuje.
Objekt zajema vse prostore, ki so potrebni za nemoteno delovanje cvetličarske dejavnosti. Prostori so umešče-

DOGODKI

pa je logična posledica prihodkov
in porabe države. Dokler se ne bo
ustvarilo ugodnih pogojev za razvoj
novih dejavnosti z dodano vrednostjo in se bodo nove investicije realizirale, se bo ta trend nadaljeval.
Vse to se odraža tudi v stanju naše
dejavnosti, kjer naj bi bile spremembe na bolje najprej vidne, saj se
nov razvojni cikel začne z načrtovanjem. Kljub nekaterim optimističnim statističnim kazalcem, ki nam
jih predstavljajo in naj bi pomenili
novo gospodarsko rast, tega v naši
branži še ni čutiti. Število investicij
in s tem povezana količina dela v
naši dejavnosti se še naprej manjša.
Tudi država varčuje predvsem na
področju investicij. Borba za delo
tako postaja vse bolj neusmiljena,
saj postaja prioriteta preživetje.
Posledica tega je tudi padanje
cen pod vse razumne meje, temu
primerna pa postaja tudi kvaliteta
izdelkov, kar se bo odražalo tudi v
izgrajenih objektih. Kupovanje po
najnižjih cenah postaja problem, ki
ga bo potrebno sistemsko rešiti, saj
prosti trg tega ne bo rešil v korist slovenskega gospodarstva. Vprašanje je kdaj bo za politike in uradnike
to postal problem, ali šele takrat,
če malo pretiravam, ko se bodo
začeli rušiti objekti?
Očitno nas čakajo še burni časi,
zato si v prihajajočih praznikih naberimo moči, da se bomo uspeli ustrezno odzvati na izzive prihodnost. Naj zaključim klasično:
»SREČNO 2016«.

ni v objekt tako, da so poti zaposlenih
čim krajše ter njihovo delo kar se da
učinkovito.
Objekt je umeščen med sosednje
objekte tako, da na diskreten način
poudari svojo namembnost ter z obliko vhoda vabi mimoidoče. Hkrati pa
je oblikovno in gabaritno skladen z
okoliškimi objekti ter tudi višinsko ne
izstopa.
Gre za primer, kako se lahko z upoštevanjem starejše tipologije ustvari sodoben objekt, brez da bi trpela funkcionalnost ter sodoben način dela.
Investitor je poskrbel za odlično vzdušje ter pogostitev vseh obiskovalcev
na otvoritvi.

Darjan Pernar, univ.dipl.inž.arh.

26. Mišičev vodarski dan
Že tradicionalni strokovni posvet vodarjev, Mišičev vodarski dan, se je
odvijal 9. decembra 2015, v veliki
dvorani Narodnega doma v Mariboru. Srečanje je namenjeno vsem
strokovnjakom vodnogospodarskih,
projektantskih, raziskovalnih in načrtovalskih organizacij, javnih in upravnih
služb, vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo
z upravljanjem, urejanjem in varovanjem voda oziroma jih ta dejavnost
zanima. Organizatorja posveta sta
bila Vodnogospodarski biro Maribor
d.o.o. in Drava Vodnogospodarsko
podjetje Ptuj d.d., v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Agen-

cijo RS za okolje.
Posvet je bil razdeljen v tri sklope: Organiziranost upravljanja z vodami v
Republiki Sloveniji, Strategija upravljanja z vodami – NUV II (Načrt upravljanja voda 2015 – 2021) in aktualni projekti s področja upravljanja z vodami
in urejanje voda. V prvem sklopu so
bile predstavljene organizacijske
spremembe na področju upravljanja
z vodami. Z ustanovitvijo Direkcije za
vode RS, bo vodarstvo dobilo organiziranost, ki bo z združitvijo inštitucij,
ki se ukvarjajo z upravljanje z vodami, omogočila večjo učinkovitost pri
izvajanju aktivnosti varstva voda in
december ‘15

3

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

tem število uspešno zaključenih OPN
povečali na pet. Poleg omenjenih
občinskih prostorskih načrtov smo v
tekočem letu uspešno pripeljali do
sprejema tudi Spremembe in dopolnitve OPN Zagorje ob Savi tik pred
sprejemom pa je tudi OPN Rečica
ob Savinji.
Na urbanizmu smo v letošnjem letu
obrnili nov list, saj smo iz spanca ponovno prebudili področje varstva
okolja, kjer smo v preteklosti že delovali. Na področju varstva okolja smo
z lastnimi strokovnjaki zaključili več
predhodnih PVO postopkov, izdelali Poročilo o stanju okolja v občini
Sevnica, ki je predstavljal strokovno
podlago za Občinski program varstva okolja Občine Sevnica. Poleg
omenjene strokovne podlage smo
izdelali še 5 strokovnih podlag za izdelavo Poročila o vplivih na okolje
za HE Mokrice ter Identifikacijo virov
onesnaževanja s pripravo smernic in
ukrepov za reševanje obremenitev
območja s poudarkom na pilotnih
lokacijah pri projektu trajnostnega
upravljanja z vodami med Muro in
Dravo. Posebej ponosni smo na izdelano Poročila o vplivih na okolje
za 2. pomol Luke Koper (pridobiva se okoljevarstveno soglasje) ter
Nadzor pri izvedbi naravovarstvenih
ureditev pri gradnji HE Brežice. Omenjene naravovarstvene ureditve pri
gradnji HE Brežice, katerih izhodišča
so podana v državnem prostorskem
načrtu za omenjeno hidroelektrarno
in so v celoti projektirane v družbi
Savaprojekt d.d., so zaradi svojega
obsega in kompleksnosti novost v
slovenskem prostoru, zato njihova
ureditev zahteva posebno pozornost in uskladitev s številnimi strokovnjaki iz različnih področij biologije,
zoologije, botanike, ekologije in inženirske biologije (ekoremediacij).
Prav na slednjem področju je pred
kratkim doktorirala tudi naša kolegica, krajinska arhitektka Polonca
Ojsteršek Zorčič, katere znanje bo
pomembno tudi za naše nadaljnje
delo na področju urejanja prostora
in varstva okolja. Z njenim znanjem s
področja urejanja zalednih voda in
vodotokov ter s tem povezanim znanjem o zmanjševanju vplivov poplav
pa se odpirajo tudi nove poslovne
Nadaljevanje na str. 5

4

december ‘15

varstva pred škodljivim delovanjem
voda. Pozitivne spremembe so napovedane na področju oblikovanja
baze podatkov in strokovnih podlag,
večja transparentnost pri črpanju
evropskih sredstev za izvedbo preventivnih ukrepov za omilitev hidroloških ekstremov, kar bi omogočilo velik premik na izvedbenem področju
povezanem z varstvom in urejanjem
voda. K temu bo veliko pripomogla
tudi nova spletna stran eVode in
Atlas voda.
V drugem sklopu so bile predstavljene izkušnje pri uporabi obstoječega
Načrta upravljanja z vodami (NUV) in
predstavitev novega NUV 2015 – 2021
ter načrti zmanjševanja ogroženosti
od poplav in vključevanje drugih sek-

torskih načrtov vezanih na rabo vode
(kmetijstvo, vodooskrba s pitno vodo,
varstvo narave, energetika…).
V zadnjem sklopu je dr. Polonca Ojsteršek Zorčič iz Savaprojekta z doc.
dr. Matjažem Glavanom iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani,
pripravila prispevek »Dotok suspendiranih snovi v akumulacijo Ledavsko
jezero«. Namen prispevka je bil predstaviti modeliranje dotoka suspendiranih snovi z vodozbirnega območja
v akumulacijo, s pomočjo numeričnega modela Soil and water assessment tool (SWAT) in izračun »razpolovne dobe« v Ledavsko jezero.
dr. Polonca Ojsteršek Zorčič,
univ.dipl.inž,kraj.arh.

Udeležba na siBIM strokovni konferenci
V novembru se je tudi naše podjetje
udeležilo siBIM strokovne konference,
ki se je odvijala 19.11.2015 v Lendavi,
pod organizacijo društva siBIM. Namen konference je bil pregled stanja
informacijskega (BIM) projektiranja v
Sloveniji, ki postaja standard tako v
svetu, kot pri nas. Predstavljen je bil
pilotni projekt spremljanja gradnje v
BIM na primeru stolpa Vinarium v Lendavi, predstavilo se je nekaj domačih
in tujih podjetij, ki se že ukvarjajo s takšnim načinom projektiranja, potekal
je tudi razgovor o implementaciji zahtev za projektiranje v BIM v državnih
razpisih, ki ga z letom 2016 spodbuja
evropska direktiva. Predstavljeni so
bili nekateri projekti, način dela in
možnosti, ki jih prinaša takšen način
dela. Prednosti se v fazi projektiranja
kažejo na odpravljanju napak in kolizij
v času, ko je objekt še v obliki virtualnega modela in ne na gradbišču, ko
je strošek sprememb bistveno dražji.

Tovrstno projektiranje omogoča bolj
natančno terminsko in stroškovno
planiranje gradnje objekta, kar se
kot koristno kaže tudi v nadzoru nad
gradnjo, kjer je vsak gradnik objekta
točno definiran. S tem lahko točno
primerjamo izvedeno stanje z virtualnim modelom, v katerem so zbrani
vsi podatki o planu gradnje, s čimer
imamo večji nadzor nad skladnostjo
poteka gradnje s terminskim planom.
Glavno vodilo razvoja informacijskega projektiranja je ravno povečanje
stabilnosti investicije z natančnejšim
časovnim in stroškovnim planiranjem,
ki ga izdelava virtualnega modela
tudi omogoča.
Član združenja siBIM je z letošnjim
letom postalo tudi naše podjetje, v
katerem že izvajamo izobraževanje
in usposabljanje kadrov za informacijsko projektiranje, saj se zavedamo,
da to predstavlja prihodnost dela na
našem področju.

Blaž Šalamon, mag.arh.

Aktivnosti hčerinskega podjetja E-GRUS
V marcu 2015 je z delom pričelo tudi
na novo ustanovljeno hčerinsko podjetje E-GRUS d.o.o. s sedežem na Tržaški 132 v Ljubljani. Podjetje, ki ga je
ustanovila družba Savaprojekt d.d. se
ukvarja z razvojem projektov za domači in tuji trg. Podjetje se trenutno
ukvarja s petimi razvojnimi projekti:

Omenjeni projekti se izdelujejo na znanih lokacijah za trenutno še neznane,
predvsem neznane naročnike. Našteti projekti so že bili predstavljeni
potencialnim ruskim investiranjem na
nepremičninskem sejmu v Moskvi ter
kitajskim investitorjem na Investicijski
konferenci v Mariboru. Odzivi na iz-

Vlada zopet eksperimentira,
a imamo rešitev za vsak problem
Pa smo dočakali. Ob vseh
skrbeh, kako
priti do novih
naročil in kako
izvršiti naročila
ob čim manjši
porabi časa,
mag. Vinko Volčanjk
sočasno
pa
ohraniti kvaliteto, nam vlada podarja še darilo ob zaključku koledarskega leta. Ministrstvo za okolje
in prostor je namreč dalo v javno
razpravo tri nove zakone: Zakon o
urejanju prostora, Gradbeni zakon
in Zakon o pooblaščenih arhitektih
in inženirjih. Gre za zakone, ki so za
našo dejavnost krovnega pomena
in bodo v primeru uveljavitve močno vplivali na naše delo.
Žal ob temu ugotavljam, da so ob
vseh opozorilih in predlogih stroke
sestavljalci novih zakonov enostavno gluhi. Osebno sem sodeloval
na sestankih, ko je pripravljalec
zakonov predstavil koncept Gradbenega zakona Inženirski zbornici
Slovenije, zbornica pa je podala
nič koliko opozoril in pobud za spremembe in dopolnitve, saj je zakon
sam po sebi izjemno pomanjkljiv,
koncept pa nedodelan in z mnogimi vprašanji. In kot smo že navajeni,
nihče ne sliši stroke. V bistvu nam,
inženirjem, pravniki krojijo usodo,
Nadaljevanje na str. 6

Zasnova Letališča Edvarda Rusjana Maribor

- Razvoj Letališča Edvarda Rusjana
Maribor z logistično platformo,
- Umestitev hangarja za popravilo velikih letal na Letališče Cerklje ob Krki,
- Kostanjevica na Krki kot turistična
destinacija,
- SPA center Repena v Gornjem Gradu,
- Razvoj naselij za mlade družine oziroma starejše občane (2 lokaciji v
SLO, 3 lokacije na Hrvaškem).

delane projekte so trenutno pozitivni,
kar nenazadnje priča tudi dejstvo, da
smo na račun pripravljenih razvojnih
projektov v letošnjem letu že popisali
in hkrati že tudi zaključi Idejni projekt z
oceno investicije za gradnjo hangarja za popravilo letal na Letališču Edvarda Rusjana Maribor. V naslednjem
letu si želimo uspešno nadaljevanje
začetega dela in vsaj eno realizacijo
celotnega projekta.
Aleš Janžovnik, univ.dipl.inž.kraj.arh.

Tloris naselja za mlade družine na Jeprci

Fasada hangerja za popravilo letal na letališču
Edvarda Rusjana Maribor

3D prikaz SPA Centra Repena v

Prostorski prikaz bivalne enote v Termalni vasi v

Gornjem Gradu

Kostanjevici na Krki

december ‘15

5

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

priložnosti. Iz zgodovinskega podpisa Podnebnega sporazuma, ki je
bil v tem mesecu podpisan v Parizu
je jasno, da je okolje v katerem živimo eden ključnih dejavnikov našega obstoja in nadaljnjega razvoja,
zato je pomembno, da se vsi posegi v prostor umeščajo na način,
ki bo zagotavljal trajnosti razvoj in
ohranjal kakovostno okolje tudi našim zanamcem. Ker pri nas znamo
odgovorno ravnati s prostorom in
se hkrati zavedamo pomena varstva okolja, želimo tudi v prihodnje
aktivno soustvarjati okolju in naravi
prijazen bivalni prostor. Zaradi našega znanja ter interdisciplinarnega pristopa k delu zato optimistično
zremo v prihodnost.

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

oni nam predpisujejo, kako bomo
delali, strokovnjaki pri temu nimamo
možnosti odločanja. Včasih imam
občutek, da se uspešnost javne
uprave (op: vsaj nekaterih posameznikov in ministrov) meri po številu
sprejetih predpisov in zakonov, ne
pa po kakovosti in pozitivnem učinku.
Žalostno je, da tudi na tehničnem
področju predpise sestavljajo pravniki, ki nimajo stika s prakso in tehniko. Pri temu vsi pozabljajo, da se
ekonomski uspeh neke družbe meri
le po materialni in ne birokratski produktivnosti. Seveda, da je to mogoče, smo bili inženirji sčasoma praktično izrinjeni iz vseh funkcij odločanja,
funkcije odločanja danes prevzemajo nezadostno kompetentni posamezniki. Zato sta tudi vloga in veljava inženirja v naši družbi na najnižji
stopnji, kar pomnim.
K temu močno pripomore tudi dejstvo, da ceno inženirske ure določa
vsakdo, le inženir ne. Vzemimo za
primer le področje javnega naročanja, kjer o pridobitvi posla odloča le
nizka cena in ne kakovost in zanesljivost ponudnika. Po eni strani ministrstvo za javno upravo le priznava, da
cena ne more biti edino merilo za
izbor ponudnika, po drugi strani pa
država istočasno objavi razpis, kjer
bo posel podeljen po večkratnem
krogu pogajanj, s tem, da se v vsakem krogu en (najdražji) ponudnik
izloči (če ponazorim, ponudniki smo
postavljeni v položaj gladiatorja, z
bojem do zadnjega moža). Sprašujem se, kakšen bo izdelek finančno
izčrpanega zmagovalca...
Sicer je res, da je vlada sprejela novi
Zakon o javnem naročanju. A ta zakon ne rešuje bistvenega problema
t.j. nizkih cen (področje naročanja
intelektualnih storitev - izvzete so odvetniška in pravne storitve ... kaj sem
že prej omenil? ... kdo piše zakone?).
In ta zakon ne bo odpravil anomalij javnega naročanja, saj še zmeraj
»iznajdljivemu« naročniku omogoča
naročanje po sistemu najnižje cene.
In v tem pravnem labirintu, polnem
nejasnih predpisov, se moramo projektanti znajti in zase poiskati svoje
mesto pod soncem. A ker smo inženirji naučeni in sposobni, da vedno in v vsakem okolju najdemo
nekaj novega, da se znajdemo in

6

december ‘15

izkoristimo vsako priložnost, bom
vseeno gledal z optimizmom na
prihodnost. Sploh, ker verjamem,
da bosta prej ali slej vseeno znanje
in sposobnost pomenila več kot
danes. In ker vem, da Savaprojekt
razpolaga z usposobljenimi in iznajdljivimi sodelavci, z izkušnjami, zna-

njem. In zato, bolj, ko se bo država
trudila zagreniti življenje stroki, bolj
bo v veljavo prišlo to, kar lahko poleg nas nudi le malokdo: »rešitev za
vsak problem«. Srečno v 2016!

Prenovljen trg pred Weinbergerjevo hišo v
Zagorju ob Savi
V mesecu novembru je v Zagorju potekala otvoritev prenovljenega trga,
za katerega smo v podjetju Savaprojekt izdelali celotno projektno dokumentacijo od IDZ do PZI. Občina se
je s projektom leta 2014 prijavila na
razpis, kjer si je zagotovila sofinanciranje s pomočjo evropskih sredstev.
V marcu 2015 smo uspešno oddali
izvedbeni projekt, po katerem so se
v poletnih mesecih začela izvajati
gradbena dela.
Trg je bil prvotno razdeljen na dve s
stopnicami ločenimi ploščadi, ki sta
sedaj združeni v enotno površino brez
vmesnih višinskih ovir. Prenovljen prostor omogoča organizacijo večjih prireditev v središču mesta. Ob krožišču
stoji spomenik revoluciji, posodobljen
s prenovljenim vodnim motivom, ki
nadomešča prvotni podstavek. Po
robovih je ob klančinah za gibalno
ovirane osebe postavljena nova urbana oprema, zasnovana po modernih oblikovalskih smernicah. Celotna
površina trga je na novo tlakovana
z avtohtonim pohorskim tonalitom.
Med trgom in zdravstvenim domom
je prenovljeno parkirišče, kjer so v neposredni bližini dostopnih klančin na

novo urejena parkirna mesta za invalide. Prenovljena je tudi razsvetljava,
ki poleg osnovne funkcije osvetljevanja in zagotavljanja varnosti, ustvarja
še doživljajsko zanimive ambiente.
Glavna atrakcija na trgu je fontana,
sestavljena iz devetdesetih vodnih
šob z zvočnimi in svetlobnimi efekti.
Občina Zagorje ob Savi je s prenovo
trga pridobila fleksibilno zasnovan

prostor, ki prebivalcem Zagorja omogoča najrazličnejše oblike druženja in
lepo sovpada s celovito prenovo mestnega središča.
Primož Kovač, univ.dipl.inž.arh.

Od izida prejšnje številke se je zvrstilo
nekaj novih nalog ...
Naročnik: Občina Krško
Objekt: Ureditev odvodnjavanja za
zaščito stanovanjskih hiš pred zalednimi
meteornimi vodami v naselju Dolenja vas
Vsebina: PZI
Vodja tima: Tomaž Koretič

Naročnik: Orodjarstvo Maks Pečnik s.p.
Objekt: Poslovno proizvodni objekt v
Koprivnici
Vsebina: Idejna zasnova, OPPN
Vodja tima: Petra Žarn

Objekt: Dozidava k prostorom za tehnične preglede vozil za objekt Avto
Krka v Krškem
Vsebina: PGD
Vodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: Občina Tolmin
Objekt: Stanovanjska zazidava Šentviška Gora (ŠG 01)
Vsebina: OPPN
Vodja tima: Silvija Umek

Naročnik: Acroni d.o.o., Jesenice
Objekt: Premestitev žlindre in ureditev
začasne rešitve, priprava temeljev in
nosilcev voza za jeklo« v podjetju Acroni v Jesenicah
Vsebina: PZI
Vodja tima: Goran Šalamon

Naročnik: Infra d.o.o.
Objekt: Naravovarstvene ureditve pri
gradnji akumulacijskega bazena z visokovodnim razbremenilnikom za HE
Brežice
Vsebina: Naravovarstveni nadzor
Vodja tima: Nuša Vanič

Naročnik: Hidroelektratne na Spodnji
Savi d.o.o., Brežice
Objekt: Ureditev razsvetljave zunanjih
površin objektov: HE Krško, HE Arto Blanca in HE Boštanj
Vsebina: PZI
Vodja tima: Damjan Mežič

Naročnik: Občina Sevnica
Objekt: Ureditev povezovalne poti ob
R3-679/1192 Šentjur-Breg, od km 4+765
do km 5+512
Vsebina: Recenzija PZI
Vodja tima: Tomaž Koterič

Naročnik: STRABAG d.o.o., Ljubljana
Objekt: Celovita sanacija OŠ Jurija Dalmatina Krško - II. sklop celovite obnove
Vsebina: PID
Vodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: Občina Krško
Objekt: Dodatne ureditve ob izvajanju
protipoplavnih ukrepov starega mestnega jedra Krško
Vsebina: IDZ, PGD, PZI
Vodja tima: Luka Gramc
Naročnik: Občina Brežice
Objekt: Rekonstrukcija vinske ceste na
Bizeljskem
Vsebina: PZI-novelacija
Vodja tima: Tatjana Zupančič
Naročnik: Ministrstvo za infrastrukturo,
DRSI
Objekt: Gradnja mostu čez Črni potok
pri Orehovem na R3-679/3909 Breg Sevnica - Brestanica
Vsebina: Pridobivanje dokazil o pravici
graditi
Vodja tima: Darja Podlipnik
Naročnik: KRKA, tovarna zdravil, d.d.
Objekt: Dodatne fasadne obloge regalnega skladišča Krkinega obrata v
Ljutomeru
Vsebina: PZI
Vodja tima: Blaž Šalamon
Naročnik: Občina Brežice
Objekt: Razširitev pokopališča Brežice
Vsebina: IDP, PGD, PZI
Vodja tima: Tatjana Zupančič

Naročnik: Belimed d.o.o., Grosuplje
Objekt: Predelava pisarniških prostorov
v »open workspace« v podjetju Belimed v Grosupljem
Vsebina: PZI
Vodja tima: Damjan Mežič
Naročnik: Acroni d.o.o., Jesenice
Objekt: Novi AB tunel in kanal za potrebe investicije »Linija za toplotno obdelavo debele pločevine«
Vsebina: PZI
Vodja tima: Goran Šalamon
Naročnik: OMV Slovenija d.o.o.
Objekt: Prenova interiera trgovine VIVA
na OMV bencinskem servisu Postojna
Titova Ravbarkomanda vzhod
Vsebina: Strokovni nadzor, PID
Vodja tima: Andraž Hribar
Naročnik: Občina Brežice
Objekt: Ureditev prometa pri Osnovni
šoli v Brežicah
Vsebina: PGD, PZI
Vodja tima: Tomaž Koretič
Naročnik: Občina Krško

Objekt: Ureditev obstoječih parkirnih
prostorov ob Bohoričevi cesti pri občinski stavbi Občine Krško
Vsebina: PGD - novelacija
Vodja tima: Tatjana Zupančič
Naročnik: AVTO KRKA d.o.o., Ljubljana

Naročnik: OMV Slovenija d.o.o.
Objekt: Prenova interiera trgovine
VIVA na OMV bencinskem servisu Postojna Titova
Vsebina: PZI, strokovni nadzor
Vodja tima: Andraž Hribar
Naročnik: Občina Trebnje
Objekt: Industrijska cona Trebnje
Vsebina: Sprememba in dopolnitev
OPPN
Vodja tima: Blaž Špiler
Naročnik: CGP d.d., Novo mesto
Objekt: Kamnolom v Premagovcah
Vsebina: OPPN
Vodja tima: Petra Žarn
Naročnik: Hidroelektrarne na Spodnji
Savi d.o.o., Brežice
Objekt: Redundantna optična povezava od HE Brežice do RTP Krško
400/110 kV
Vsebina: PGD, PZI, PID, RD, NOV
Vodja tima: Damjan Mežič
Naročnik: Občina Brežice
Objekt: Grad Brežice - montaža nove
priključne in merilne omare za NN inštalacije
Vsebina: Projektantsko sodelovanje in
nadzor
Vodja tima: Vinko Volčanjk
Naročnik: Ministrstvo za infrastrukturo,
DRSI
Objekt: Rekonstruirani odseki državnih
cest na območju Severne Slovenije
Vsebina: Postopki dokončne PP in ZK
ureditve
Vodja tima: Tatjana Vresk
Naročnik: Občina Brežice
Objekt: OŠ Cerklje ob Krki
Vsebina: Strokovni nadzor
Vodja tima: Goran Šalamon

december ‘15

7

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

Aktualne naloge

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

Naročnik: Žaga-Tiples d.o.o., Rečica
ob Savinji
Objekt: Športno letališče Pobrežje
Vsebina: Strokovna podlaga
Vodja tima: Blaž Špiler
Naročnik: Energoles Bohor d.o.o.
Objekt: Toplovodno omrežje v
Šentjurju
Vsebina: IDZ, PGD, PZI
Vodja tima: Manica Kuselj
Naročnik: Občina Vodice
Objekt: Komunalna ureditev občinskih
cest v naseljih Bukovica in Utik

Vsebina: IDZ, PGD, PZI, inženiring
Vodja tima: Tomaž Koretič

Vsebina: PZI, PID
Vodja tima: Damjan Mežič

Naročnik: Občina Krško
Objekt: Rušitev stanovanjskih objektov
Zasavska cesta 4 in 6 v Brestanici
Vsebina: PGD
Vodja tima: Luka Gramc

Naročnik: Rudar Senovo d.o.o.
Objekt: Del območja EUP KRŠ 031
Vsebina: Strokovna podlaga, OPPN
Vodja tima: Petra Žarn

Naročnik: Aerodrom Ljubljana d.d.
Objekt: Ureditev prostora rezervne
strežniške lokacije in predelava sistema gašenja v glavnem računalniškem
centru« za potrebe Aerodroma Ljubljana na lokaciji letališča Jožeta Pučnika

Naročnik: Občina Kostanjevica na Krki
Objekt: Obrtna cona v Kostanjevici na
Krki.
Vsebina: Spremembe in dopolnitve ZN
Vodja tima: Petra Žarn

Izvajanje naravovarstvenega nadzora pri gradnji akumulacijskega
bazena s krajinskimi in naravovarstvenimi ureditvami za HE Brežice
HE Brežice je predzadnja v verigi savskih hidroelektrarn na reki Savi, pred
mejo z republiko Hrvaško in je prva, ki
se nahaja na ravninskem delu reke
v slovenskem prostoru. Sledi ji še HE
Mokrice, nato pa reka prestopi mejo
s Hrvaško. Posebnost reke v tem nižinskem delu je predvsem upočasnitev
toka in širša struga, ki je v letih svojega preoblikovanja ustvarila posebne
življenjske pogoje za številne rastlinske
in živalske vrste.

Z državnima prostorskima načrtoma
za HE Brežice in HE Mokrice so bili določeni številni naravovarstveni ukrepi, ki bodo prispevali k ohranjanju
biotske pestrosti ob in v reki Savi. Savaprojekt d.d. sodeluje s podjetjem
Infra d.o.o. pri pregledu in nadzoru
nad načrtovanjem HE Brežice ter pri
izvedbi naravovarstvenih ukrepov in
nadomestnih habitatov.
Izvedbe naravovarstvenih ukrepov
takih razsežnosti kot se jih načrtuje ob
gradnji HE Brežice v slovenskem prostoru še ni bilo, zato projekt zahteva
veliko medsebojnega usklajevanja in
kreativnega razmišljanja tako projektantov, strokovnjakov kot investitorjev

8

december ‘15

in ostalih deležnikov v prostoru.
V času gradnje je bil uveden naravovarstveni nadzor pri katerem sodelujejo tudi naši strokovnjaki.

vonastali habitat bo po vzpostavitvi
učni primer, ki bo opremljen z učno
potjo, opazovalnicami za ptiče in informativnimi tablami.

Krajinske naravovarstvene ureditve, ki
jih načrtujemo v Savaprojektu bodo
imele širši pomen za posavski in slovenski prostor. Načrtujejo se: na levem bregu nadomestna gramoznica
Stari Grad, nadomestni suhi travniki,
nadomestna mokrišča, nadomestni
habitat za želvo sklednico, na desnem bregu Save nadomestna gramoznica in drenažni kanal v funkciji
habitata za reofilne vrste rib ter številne ureditve na ostalih drenažnih
kanalih, na potoku Močnik in potoku
Struga, na bregovih akumulacijskega
bazena in v sami akumulaciji ter v bližnjih gozdovih.

Suhi travniki
Vzpostavitev suhih travnikov na levem bregu Save je prav tako pilotni
projekt, ki v Sloveniji še ni bil izveden.
Zaradi uničenja dela suhih travišč na
desnem bregu, je treba izgubljene
površine nadomestiti na levem bregu v velikosti 3 ha. Zagotoviti je treba
pedološke pogoje, značilne za suhe
travnike; torej s hranili osiromašeno
zemljino in hitro površinsko ali globinsko odtekanje vode. Gradbena
dela nadomestnega travnika so bila
izvedena letos jeseni. Na dveh poljih znotraj načrtovanega območja
habitata so bili z zamenjavo zemlje
in izvedbe drenažnega sloja za hitro
odtekanje vode vzpostavljeni pogoji
za prenos travne ruše suhih travnikov
iz območja na desnem bregu Save,
kjer bodo suhi travniki zaradi gradnje
nasipov uničeni. Ob prenosu travne
ruše je bil izveden še raztros travniških
semen pridobljenih iz obstoječih suhih
travnikov. Sledi redno vzdrževanje
travnika in nadzor napredka razrasta določenih vrst rastlin, značilnih za
suhe travnike v Posavju.
Naravovarstvene ureditve v sklopu
HE Brežice so torej v veliki meri pilotni
projekti, ki bodo predvidoma precej
spremenile pristop k prostorskem načrtovanju večjih infrastrukturnih ureditev.

Gramoznica Spodnji Stari Grad
Gramoznica Stari Grad je obstoječa
gramoznica, kateri se bo po projektih
skladnih z DPN površina povečala za
štiri krat. Gramoznica se hkrati ureja
kot nadomestni habitat in kot ureditev, ki služi poplavni varnosti. Zahodni
del gramoznice je namreč vezan na
prelivno polje visokovodnega razbremenilnika, ki omogoča prelivanje
savske vode ob visokih vodah najprej
v gramoznico in nato na retenzijske
površine v zaledju. V gramoznico se
umešča gnezdilne stene za breguljke, čebelarje in potencialno za par
ali dva vodomcev, otok za čigre in
želve, dostop za želve ter zaraščene
plitvine za razne obvodne živali. No-

Nuša Vanič, univ.dipl.ekol.

Notranja presoja
V začetku novembra je bila izvedena
notranja presoja sistema kakovosti,
ki je tako kot do sedaj sledila
procesnemu pristopu in je obsegala
vsa področja, procese ter vse točke
standarda ISO 9001:2008. Uspešno
je bila zaključena s ciljem, da
moramo še naprej težiti k popolnosti
izvrševanja sistema kakovosti.
Analiza zadovoljstva naročnikov
S ciljem po pridobitvi povratnih
informacij o kakovosti našega dela
– storitev inženirja, smo v oktobru
našim naročnikom poslali Vprašalnik
za analizo zadovoljstva naročnikov.
Prejeli
smo
30% izpolnjenih
vprašalnikov.

Podane oceno nam povedo
sledeče:
- 22,22% zelo zadovoljnih naročnikov
(povpr. ocena nad 3,5),
- 77,78% zadovoljnih naročnikov
(povpr. ocena od 2,00 do 3,49),
- 0% nezadovoljnih naročnikov
(povpr. ocena od 1 do 1,9).
Tim kakovosti
30. sestanek tima kakovosti je
potekal 21. oktobra 2015. Tim
kakovosti je pregledal in obravnaval
analize kakovosti za obdobje od
01.07.2014 do 31.12.2014 in od
01.01.2015 do 30.06.2015 (analize
reklamacij
naročnikov,
analize
kakovosti v procesu storitve, analize
kakovosti v procesu prodaje, analize

zadovoljstva naročnikov), se seznanil
z datumom in potekom letošnje
notranje presoje v novembru.
31. sestanek tima kakovosti je potekal
6. novembra 2015. Tim kakovosti
je pregledal poročilo z notranje
presoje in sprejel ustrezne korektivne
ukrepe ter pripravil predlog letnega
program kakovosti za leto 2016.
Vodstveni pregled
V ponedeljek 09. novembra 2015 je
potekal 11. vodstveni pregled, kjer
je vodstvo pregledalo vse vhodne
podatke za obdobje zadnjega
leta in sprejelo ustrezne ukrepe
za izboljšanje sistema kakovosti.
Vodstvo je sprejelo in potrdilo Letni
program kakovosti za leto 2016,
katerega predlog je pripravil tim
kakovosti.
Vodstvo ugotavlja, da glede na
ukrepe vlade RS investicijski ciklus
še nadalje pada. Tako, da je naša
ugotovitev, da je situacija slabša,
kot lani. Pričakovali smo sicer rahel
vzpon, a po pričakovanjih vlade RS
se to ne bo zgodilo niti v letu 2016,
zato smo prisiljeni ostati na mestu in
se truditi preživeti.
V podjetju izvajamo, vzdržujemo
in nenehno izboljšujemo sistem
vodenja kakovosti ustrezno zahtevam
standarda ISO 9001:2008.
Tamara Močnik

december ‘15

9

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

Aktivnosti na področju našega sistema vodenja kakovosti po
standardu ISO 9001:2008 v zadnji četrtini leta 2015

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

Doktorska disertacija Polonce Ojsteršek Zorčič »Izbira in umeščanje
ekoremediacijskih ukrepov v vodozbirno območje akumulacijskih
jezer«
V prispevku je na kratko podana vsebina doktorske naloge, ki sta jo finančno podprla Javna agencija RS za
spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT)
in podjetje Savaprojekt d.d. Naloga
obravnava razvoj orodja za izbiro in
umeščanje ekoremediacijskih ukrepov za zmanjšanje dotoka suspendiranih snovi z vodozbirnega območja
v akumulacijsko jezero, katerega namen je podpirati odločitve, povezane
z izbiro učinkovitih ukrepov glede na
definiran problem in njihovega umeščanja v vodozbirno območje površinskih voda za izboljšanje in ohranjanje
njihove kakovosti.
Problem akumulacijskih jezer je tesno
povezan z dotokom suspendiranih
snovi, ki je posledica erozije tal in brežin vodotokov v vodozbrinem obmo-

čju. Z odlaganjem suspendiranih snovi
se kopičijo onesnaževala, zmanjšuje
koristna prostornina, spreminjajo hidro-morfološke lastnosti in z njimi povezani
biokemijski procesi. Posledično večina
akumulacij ne dosega dobrega ekološkega potenciala kot to predvideva
Vodna direktiva (2000/60/EC). Hkrati
je z zmanjševanjem koristne prostornine močno oviran osnovni namen
izgradnje akumulacije (varstvo pred
poplavami, hidroenergija, oskrba s
pitno vodo, namakanje idr.). Za omilitev posledic erozijskih procesov, razpršenega onesnaževanja in dotoka
suspendiranih snovi se širom po svetu
izvajajo preventivni ukrepi, za katere se v Sloveniji uveljavlja izraz ekoremediacijski (ERM) ukrepi. To so ukrepi,
ki temeljijo na varovanju in obnovi
(remediaciji) okolja in narave z uporabo ekološkega inženiringa (eko).
Obsegajo gradbene (tj. bio-inženirske
metode, terasiranje idr.) in negradbene ukrepe (tj. ukrepe, ki spodbujajo k
ohranitveni obdelavi tal, ekološkemu

10

december ‘15

kmetovanju, pokritosti kmetijskih zemljišč z vegetacijo, zmanjšani porabi
gnojil in sredstev za varstvo rastlin idr.).

Številne raziskave v preteklih desetletjih
so potrdile učinkovitost tovrstnih ukrepov.
A ker je njihov vpliv na zmanjšanje obremenitev odvisen od vrste dejavnikov kot
so vir obremenitve, topografija, lastnosti
tal, raba zemljišč, pridelovalna praksa in
podnebne razmere, smo želeli raziskati,
katere ukrepe moramo izbrati, kam in v
kakšnem obsegu jih moramo umestiti,
da bomo dosegli največjo učinkovitost
ob čim manjši porabi zemljišč.
Zato smo razvili Orodje za izbiro in umeščanje ukrepov v vodozbirno območje
(OrIU), ki podpira odločitve povezane z
izbiro in umeščanjem ukrepov v vodozbirno območje za izboljšanje kakovosti
voda. Orodje smo zaradi boljše preglednosti prikazali v shematski obliki. Deli se
v dve fazi.
Prva faza predstavlja strokovno podlago za drugo fazo. S prvo fazo natančno določimo problem vodnega telesa,
prispevamo k razumevanju razmer v vodozbirnem območju, določimo kritična
območja virov obremenitev in merila za
umeščanje ukrepov v prostor. V tej fazi
oblikujemo seznam ukrepov in določimo
najbolj učinkovite za določeno obremenitev. S tem omogočimo učinkovito
usklajevanje s ključnimi deležniki in zainteresirano javnostjo, med razvojnimi možnostmi v prostoru ter varstvom narave
in okolja, kar je eden izmed temeljev za
celostno urejanje voda kot ga predvideva Vodna direktiva.
V drugi fazi orodja OrIU je predvidena umestitev oziroma izvedba izbranih
ukrepov na kritičnih območjih. Za to je
potrebno najprej oblikovati načrt umeščanja ukrepov v skladu z zakonodajo, ki
se nanaša na urejanje prostora, gradnjo
objektov, voda, kmetijskih zemljišč, okolja in narave. Cilj je dosežen, ko je načrt
umeščanja ukrepov sprejet in predlagani ukrepi izvedeni.
Delovanje OrIU smo preverili na akumulaciji Ledavsko jezero, ki se nahaja v zahodnem delu Krajinskega parka Goričko
na SV delu Slovenije. Zadrževalnik je uvrščen med močno preoblikovana vodna
telesa površinskih voda (MPVT) s precej

spremenjenimi hidrološkimi in morfološkimi značilnostmi in ne dosega dobrega
ekološkega stanja. Prispevno območje
obsega 105,25 km2, od tega dobra tretjina leži v Avstriji. Dobro tretjino gričevnatega območja, prekrivajo kmetijska
zemljišča na težkih glinastih in ilovnatih
tleh. Za podrobnejšo analizo kakovosti
vode v akumulaciji in na reki Ledavi, smo
opravljali zvezne meritve dvakrat tedensko v obdobju enega leta (2013 – 2014)
in ugotovili, da sta reka in akumulacija
obremenjena s suspendiranimi snovmi in

fosforjem. Za določanje kritičnih območij
in za potrebe modeliranja učinkovitosti
ukrepov, smo v OrIU integrirali numerični model Soil and water assessment tool
(SWAT). Prvi nabor ukrepov, s katerimi je
možno omiliti erozijske procese in dotok
suspendiranih snovi s kmetijskih površin,
smo oblikovali na podlagi 43 virov literature in obstoječih ukrepov kmetijsko-okoljske in vodne politike. Na podlagi
meril, ki smo jih določili s pomočjo kritičnih
območij, dejanske rabe zemljišč, in obstoječih ukrepov na obravnavanem območju, smo izbrali 5 ukrepov in oblikovali
scenarije na kmetijskih zemljiščih, s katerimi smo preverili njihovo učinkovitost.
Ugotovili smo, da znaša obseg zemljišč,
na katerih je potrebno izvajati ukrepe,
le 12,2 % vodozbirnega območja in da
lahko z določenimi ukrepi povprečni letni dotok suspendiranih snovi v akumulacijo zmanjšamo za 30,5 %, premeščanje
suspendiranih snovi s prispevnih površin

Zunanja presoja vodenja kakovosti
V četrtek 10. decembra 2015 je bila izvedena redna presoja našega sistema
vodenja kakovosti s strani certifikacijske
hiše SIQ. Presojevalec mag. Dušan Zorc
je preveril upoštevanje našega sistema vodenja kakovosti s standardom
ISO 9001:2008 na naslednjih področjih:
vodstveni pregled, politika in cilji ka-

kovosti, priprava letnega programa
kakovosti, zadovoljstvo odjemalcev,
korektivni in preventivni ukrepi, procesi, analize kakovosti in izboljšave, sistem
vodenja kakovosti, obvladovanje dokumentov, notranja presoja, korektivni
in preventivni ukrepi, človeški viri in infrastruktura, proces prodaje in nabave,
proces izvajanja storitve. Presojevalec je
bil zadovoljen z našim
sistemom vodenja kakovosti in organizacijo
ter ni ugotovil nobenih
neskladnosti s standardom ISO 9001:2008.
Ugotovil je, da podjetje Savaprojekt d.d.
svoj sistem vodenja
kakovosti uspešno izvaja, vzdržuje in razvija.
Tamara Močnik

Ker za dojemanje izraza zamujanje nisem dovolj inteligenten, sem
pri uresničitvi naslednje faze »pisanje predstavitve« moral kompenzirati zaostanek. Faza je bila izvedena
učinkovito in v rezultatu faze zato ni
nepotrebnih besed. Orodje: moja
neumnostim naklonjena osebnost.
Faze so bile zadane in izvedene v redosledu zgornjega opisa.

Večino svojega življenja sem imel
rad zeleno barvo. Moj največji dosežek je, da sem preživel 13. leto
starosti. Rad imam hitra prevozna
sredstva, ker mi razširijo delovno
območje. Moja najljubša pijača je
voda, zato ob tekili vedno naročim
tudi kozarec vode. Rad imam učinkovitost, zato čas vedno zabijam sila
učinkovito. Včasih rad jem, včasih
rad ne jem, včasih pozabim jesti,
če je prilika pa rad pojem preveč.
Strašno imam rad štruklje, zato meni
najljubšo osebo kličem štrukeljček.
Rad imam ljudi, čeprav mi tega nihče ne verjame. Rad imam Slovenijo,
ker je lepa. Slovenci me zabavajo,
ker so prepričani, kako nezabavni
so. Ne maram artičoke. Meni najbolj
prisrčna beseda je čmrlj. Telo vzdržujem v formi, ker je to edini način,
da dohaja moj raztresen um. Razumljivo je, da verjamem v reklo »kdor
nima v glavi ima v nogah«. Zato
tečem, bodisi v teniskah, bodisi v
copatih, bodisi v čevljih. Ne maram
monotonosti, je pa uniformiranost
učinkovita strategija. Prepričan sem,
da je večina pomembnejša od posameznika. Temu načelu sledim v
svojem življenju in vedno znova sem
razočaran, ko vidim, da ljudje ne mislijo (oziroma ne ravnajo) podobno.

dr. Polonca Ojsteršek Zorčič,
uni.dipl.inž.kraj.arh.

Hitrost je njegova
vrlina
Andraž Hribar, u.d.i.v.k.i.
Kmalu bom 5 let v podjetju in neizogibno me je doletelo: moram se
predstaviti. K izpolnjevanju naloge
sem pristopil nemudoma in strukturirano:
S pozivom je bil zadan cilj – spisan
članek.
V pozivu je bil izdan namen – obogatiti bralce.
Izbira sredstev je ostala nedorečena, a brez besed se razume, da
bom edino sredstvo jaz sam, moji
dve glavi in dve roki.
Kot projektni vodja sem se zavedal,
da je naslednji korak strukturiranje
faz izvedbe, orodij za posamezno
fazo in časovna opredelitev faz.
Za fazo »izbira ustrezne fotografije«
sem izbral orodje »iskanje po arhivu«.
Na večini fotografij sem zapakiran
v dres in v blatni izvedbi, skladno z
naravo mojega športa. Ker pogoj
(slika me mora predstaviti, obogatiti
bralce in dvigniti vrednost glasila) ni
pustil veliko maneverskega prostora,
je iskanje primerne slike, se pravi realizacija faze, prekoračila časovnico.

december ‘15

11

KAJ DELAMO IN KDO SMO?

za 56,1 % in podaljšamo »razpolovno
dobo« akumulacije za dobrih 44%. Med
najbolj učinkovitimi so se izkazali ukrepi,
kot so izvedba teras na naklonih od 11
do 24% in kombinacija vegetacijskih varovalnih pasov ob vznožju njiv. Hkrati smo
pokazali, da bi s prenehanjem izvajanja
ukrepa prezimne zasaditve, dotok snovi
povečali za skoraj 25%.
Nedvomno je pri tem določanje kritičnih
območij virov obremenitev bistvenega
pomena tako iz vidika načrtovanja, kot
tudi izbire in učinkovitosti ukrepov. S sistematičnim pristopom, kot je orodje OrIU,
smo izboljšali izbiro in umeščanje ukrepov, s katerimi zmanjšamo erozijske procese in ohranjamo rodovitna tla v skladu
s Kmetijsko-okoljsko politiko in sočasno
prispevamo k izboljšanju kakovosti voda
in ohranjanju koristne prostornine akumulacij v skladu z Vodno direktivo.

AKTUALNO

Usposabljanje iz varstva pri delu in požarnega varstva
Delodajalec mora zagotavljati varnost in
zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti
z oceno tveganja, med drugim tudi
tako, da usposablja delavce za varno in
zdravo delo. Vsak delavec mora opraviti
usposabljanje iz varstva pri delu in iz varstva
pred požarom, ter opraviti preizkus znanja.
V izjavi o varnosti je določen rok, v katerem
je potrebno opraviti usposabljanje.
V naši izjavi o varnosti je predpisan
rok 3 leta, zato je bilo potrebno izvesti
usposabljanje s preizkusom znanja, za
kar smo k sodelovanju povabili zunanjo
strokovno službo iz Šentjerneja.
Usposabljanje se izvaja po programu
in mora biti prilagojeno posebnostim
delovnega mesta.
Zaradi narave dela in števila zaposlenih,

smo usposabljanje izvedli v dveh
terminih, in sicer 10.11.2015 in
12.11.2015 v konferenčni sobi na
sedežu družbe. Usposabljanja so se
udeležili vsi zaposleni.
Pri
teoretičnem
usposabljanju
smo se dotaknili Zakona o varstvu

Polonca Ojsteršek Zorčič
pridobila doktorski naziv

Kostanjev piknik

Gledališka predstava

V zidanici Andraževega dedka
smo se na predmartinov dan
zbrali sodelavci, da bi skupaj
popazili na mošt. Če nam je
uspelo? Ni, bomo poskusili
ponovno drugo leto v še večjem
številu. Smo pa preživeli čudovit
večer v prijetni družbi, ob dobri
hrani in pokušini vin sodelavcev vinogradnikov. Tatjana pa nam je
dokazala, da se na »pizza ponvi«
kostanj odlično speče.

Ob iztekajočem se letu, smo se
sodelavci ponovno družili in si ogledali
gledališko predstavo Ikarus, večer
pa nadaljevali ob skupni večerji.
Udeležba sodelavk in sodelavcev je
bila zelo dobra. Pohvalno!

Dr. Polonca Ojsteršek Zorčič je uspešno
zaključila doktorski študij in pridobila
doktorat iz krajinske arhitekture. Svojo
doktorsko disertacijo z naslovom »Izbira in
umeščanje ekoremediacijskih ukrepov v
vodozbirno območje akumulacijskih jezer«
je predstavila sodelavcem 4. decembra,
kjer smo ji čestitali za velik dosežek.
V zahvalo in pomoč sodelavcev pri izdelavi
doktorata, je nova doktorica znanosti, vsem
zaposlenim pripravila pogostitev.

in zdravju pri delu, zdravstvenem
varstvu in prve pomoči ter
požarnega varstva. Po tem pa
smo pisali preizkus znanja, ki smo
ga vsi uspešno opravili in pridobili
potrdilo o opravljenem teoretičnem
in praktičnem usposabljanju in
preizkusu usposobljenosti za
varnost in zdravje pri delu
in potrdilo o opravljenem
teoretičnem in praktičnem
usposabljanju in preizkusu
usposobljenosti za varstvo
pred požarom.
S tem smo obnovili znanje iz
varstva pri delu in požarnega
varstva, kar je pri vsakdanjem
delu še kako pomembno.

Okrasitev pisarn in odpiranje daril

Naraščaj
Oktobra je Dušan Ružić
postal očka sinu Tiborju.
Za očetovsko vlogo mu
čestitamo!

Praznično
vzdušje
smo
si
zaposleni pričarali z
okrasitvijo delovnih prostorov.
V prenovljenem in razširjenem
sprejemnem prostoru smo
postavili božično jelko pod
katero so se zbirala darila. Z
odpiranjem daril in skupno
pogostitvijo smo v dobrem
vzdušju zaključili delovno leto
in si zaželeli
srečno
in
uspehov
polno 2016.

Julija na
obisku pri Juliji

je časopis
družbe Savaprojekt, d. d.
Izdajatelj: Savaprojekt, d. d.,
CKŽ 59, 8270 Krško
Uredniški odbor: Darja Podlipnik, Andrej
Trošt, Blaž Šalamon, Tamara Močnik,
Blažka Ključevšek, Mateja Božič, Tatjana
Zupančič
Naklada: 250 izvodov
Tisk: Forma Brežice, d.o.o.
Naslednja številka izide: marec 2016

12

december ‘15