Posebni primeri na rtovanja in hidravli nega

dimenzioniranja premostitev in prepustov

mag. Rok Fazarinc, univ.dipl.in.grad.
Matja Udov , univ.dipl.in.grad.
Ineniring za vode d.o.o., Ljubljana
Miha Zidari , univ.dipl.in.grad.
VODNIS vodni ineniring So a d.o.o., Tolmin

Povzetek
Prepletenost cestnega in hidrografskega omreja v Sloveniji je zelo velika. Ceste in vodotoki pogosto potekajo po omejenem prostoru ozkih dolin ali v prostorsko omejenih koridorjih,
ceste pre ijo vodotoke, potekajo po poplavnih obmo jih ali pobo jih, kjer preusmerjajo povrinske vode iz njihovih naravnih koridorjev. Vpliv cest na prostorsko in asovno razporeditev teko e
vode v prostoru lahko kratko opiemo kot vpliv na vodni reim, ki zajema vpliv cestnega omreja na zmanjevanje poplavnih povrin, na povzro itev poplav, na preusmerjanje izvirnih in
povrinskih voda, na pove anje odtokov in zmanjanje preto nega prereza vodotokov. Te vplive
je potrebno prepoznati, dolo ati in obvladovati. V prispevku bodo predstavljeni nekateri posebni
in zanimivi primeri na rtovanja in hidravli nega dimenzioniranja premostitev in prepustov v
procesih prostorskega ume anja in na rtovanja cest, vodnogospodarskih ureditev ter obvladovanja in sanacij plazov. Predstavljena bo uporaba dvo-dimenzijskega hidravli nega modeliranja
na obmo jih june obvoznice Ljubljane z Dolgim mostom, MMP Dragonja, pre kanja na rtovane
ceste Gorinica Ormo preko odvodnega kanala HE Formin, za asnega mostu ob snemanju
filma Zgodbe iz Narnije, plazov Kose in Log pod Mangartom.

Summary
Roads and watercoursse often share the same limeted space of narrow valleys or spacially
limited corridors. Roads often cross watercourses, they pass inundation areas (floodlands) or
they run on slopes and hillsides, rerouting surface water from their natural corridors. Roads
have impact on spatially and timely distribution of running water and we shortly describe this as
"IMPACT ON WATER REGIME". It includes reducing of flood areas, increasing of water level
and floods, redirecting source waters, enlargement of outflows, reducing of cross-section. These
influences must be recognized, determinated and restrained. Some special and interesting cases
of planning and hydraulic determing of dimensions for bridges and culverts within trials of
spacial planning of roads, water management planning and restraining and rehabilitations of
landslide are introduced in following article.Use of two-dimensional hydraulic modeling is
introduced on ranges of southern highway of Ljubljana and Dolgi most, international border
crossing Dragonja, crossing of planned road Gorinica-Ormo over diversion channel from
hydro power plant Formin, of temporary bridge over So a river near Bovec - made for filming a
movie The Chronicles of Narnia, Prince Casprian - and of landslides Kose and Log pod Mangartom.

Fazarinc, R., Udov , M., Zidari , M.: Special cases in planning and hydraulic designing of bridging structures and culverts

Fazarinc, R., Udov , M., Zidari , M.:

Posebni primeri na rtovanja in hidravli nega dimenzioniranja premostitev in prepustov

Uvod
Prepletenost cestnega omreja in hidrografske mree je zaradi reliefa in gostote
povrinskih vodotokov v Sloveniji zelo velika. Ceste pre kajo vodotoka ali potekajo po
ozkih dolinah vzporedno z vodotoki, pre kajo
poplavna obmo ja in povirna obmo ja na
pobo jih. Kadar cestno telo ali premostitev
posega v preto ni prerez ali povirno obmo je
vodotoka, lahko vpliva na prostorsko ali
asovno razporeditve teko e vode v prostoru,
kar opredeljujemo, kot vpliv na vodni
reim. Cesta s telesom lahko zmanja poplavne povrine, nasipi in premostitve povzro ajo dodatne zajezitve in posledi no poplave,
preusmerjajo izvirne in povrinske vode in
zaradi spremembe pokrovnosti pove ujejo
povrinske odtoke.
Za prepoznavanje in objektivno oceno
vplivov so klju ne izkunje, razumevanje in
poznavanje naravnih pojavov zbiranja in
odtoka voda (naravne dinamike povrinskih
vod). Z razvojem informacijskih tehnologij,
matemati nega modeliranja in dostopnosti
strojne in programske opreme je opisane
pojave mono natan neje in hitreje ovrednotiti. Vendar so tudi pri vrednotenju potrebni
merjeni podatki iz narave, na podlagi katerih
se umerja modele in pridobi izkunje. Negativne vplive posegov obvladujemo z varovalnimi ali izravnalnimi ukrepi. Varovalni ukrepi
so posegi, ki zmanjajo ogroenost subjektov
v vplivnem obmo ju spremembe, izravnalni
pa izni ijo negativni vpliv posega. V kolikor
ima izravnalni ukrep iri pozitiven vpliv, je
opredeljen kot celovit izravnalni ukrep.
V prispevku predstavljamo nekaj prime-

rov, ki zaradi celovitosti vplivov, nevsakdanjosti pojavov ali posebnih pogojev izstopajo
iz vsakdanje hidrotehni ne prakse. Predstavljamo naslednje projekte:
Problematika poplavne varnosti JZ dela
Ljubljane in dolo itev vpliva june
obvoznice,
Hidrotehni no poro ilo za izgradnjo
obvozne ceste Dragonja G1-11,
Hidravli na analiza mostu na cesti
Gorinica-Ormo preko kanala HE
Formin,
Hidravli na analiza za asnega mostu
na So i pri Bovcu za potrebe snemanja
filma Zgodbe in Narnije, Princ Kaspijan
Dimenzioniranje mostu ez Predelico v
Gorenjem Logu in
Dimenzioniranje in na rtovanju struge
Brusnika in mostu v vasi Kose na
vplivnem obmo ju plazu Strug v ob ini
Kobarid.

1 Problematika poplavne
varnosti JZ dela Ljubljane
Obmo je Vi a v mestni ob ini Ljubljana
je razvr eno v poplavno bolj ogroena
obmo ja v Republiki Sloveniji. Ta del Ljubljane ogroa predvsem reka Grada ica,
katere pore je se nahaja na irem obmo ju
Polhograjskih dolomitov zahodno od Ljubljane. Na krianju z zahodno ljubljansko obvoznico, kjer Grada ica prehaja na urbano
obmo je mesta Ljubljane, so hidroloko
dolo ene naslednje vodne koli ine:

Preglednica 1: Visoke vode Grada ice v prerezu zahodne obvoznice

Dej.VV

Q100
m3/s
243

Q50
m3/s
214

Struga Malega grabna je bila ve inoma

regulirana v 70-ih in 80-ih letih prejnjega
stoletja. Na rtovana preto nost je bila 167
m3/s. Dananja dejanska preto nost struge je
zaradi zara enosti in preoptimisti nega
hidravli nega dimenzioniranja le e med 90 in
110 m3/s. Na obmo ju Malega grabna zaradi
tega beleimo pogoste poplave (povpre no na
2 do 3 leta). Zaradi poddimenzioniranosti

Q20
m3/s
163

Q10
m3/s
139

Q5
m3/s
108

struge se razlita voda ne vra a v strugo Malega grabna, temve odteka v ostale odvodnike
(mestna meteorna kanalizacija, jarki, Mestna
Grada ica in Curnovec). Pri pretokih s 100letno povratno dobo bi poplavne vode na
obmo ju Vrhovcev, osrednjega dela Vi a in
irem obmo ju ob juni obvoznici povzro ile
ogromno materialno in ekoloko kodo.

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010

Fazarinc, R., Udov , M., Zidari , M.:

Posebni primeri na rtovanja in hidravli nega dimenzioniranja premostitev in prepustov

Slika 1: Poplavnost jugozahodnega dela Ljubljane pri pretoku Grada ica Q100 = 243 m3/s

V preteklosti (pred izgradnjo june

obvoznice) so se poplavne vode Grada ice
oziroma Malega grabna, pretakale na Barje
proti Ljubljanici. Z izgradnjo june obvoznice, ki predstavlja glede na tok poplavnih vod
prepreko, je bil ta poplavni tok prekinjen.
Zaradi tega so na severni (delno urbanizirani)
strani june obvoznice poplave obseneje,
predvsem pa globine poplavne vode ve je. Na
juni strani, kjer se razprostira naravno
poplavno obmo je Barja pa poplav zaradi
visokih vod Grada ice oziroma Malega
grabna ni.
Prvotne izra une smo izdelovali s takrat
dostopnimi eno-dimenzijskimi hidravli nimi
modeli (1D modeli) za izra un toka v strugi.
Z uporabo teh modelov je bilo mono razporeditve poplav in posledi no ogroenosti le
oceniti na podlagi izkuenj in ocen. Noveji
modeli, ki omogo ajo modeliranje nestalnih
dvodimenzijskih tokov (2D modeli, potovanje
poplavnih valov po povrini), pa so ti rezultati
bistveno bolj natan ni. e primerjamo dananje rezultate z ocenami iz preteklosti ugotovimo, da je bil doseg poplav pri analizah pred
15-imi leti sorazmerno natan no dolo en,
manj natan no pa so bile dolo ene globine
poplavne vode na obmo jih, ki so bolj oddaljena od re nih strug.
Na podlagi novih analiz je ugotovljeno,
da je vpliv june obvoznice sorazmerno velik
in da bo potrebno pri na rtovani iritvi avtoceste predvideti dodatne koridorje za razbremenjevanje poplavnih vod Malega grabna

proti jugu.
Poleg urbanizacije Vi a in izgradnje june obvoznice so razmere bistvo poslabali
posegi na pore ju Grada ice in Horjulke. Ti
posegi so regulacije, melioracije celotne
Horjulske doline in spreminjanje pokrovnosti
obmo ja zaradi novogradenj in izgradnje cest.
Zaradi velike ogroenosti JZ dela Ljubljane Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja dravni prostorski na rt (DPN), po katerem bi naj bili izvedeni ukrepi, ki bi pove ali
varnost obmo ja Vi a na obmo ju MOL,
Polhovega Gradca in Dobrove na obmo ju
ob ine Dobrova Polhov Gradec. V DPN-ju
so na rtovani naslednji ukrepi:
izgradnja zadrevalnika visokih vod na
poplavnih povrinah Grada ice vzhodno od Dobrove oziroma Razorov za
znianje visokovodne konice z 243
m3/s na 200 m3/s,
pove anje preto nosti struge Malega
grabna na projektirano preto nost 160
m3/s,
kontrolirano razbremenjevanje dela
visokih vod (do 40 m3/s) na Barje in
ureditev hudournikega zaledja Grada ice.
Opisano problematiko smo obdelali po
naro ilu Ministrstva za okolje in prostor,
Direktorata za okolje v okviru izdelave strokovnih podlog za DPN in kart poplavne
nevarnosti ter po naro ilu Mestne ob ine
Ljubljana v okviru hidroloko-hidravli ne
tudije za obmo je Sibirije in Rakove jele.

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010

Fazarinc, R., Udov , M., Zidari , M.:

Posebni primeri na rtovanja in hidravli nega dimenzioniranja premostitev in prepustov

Slika 2: Poplave Sibirije zaradi poddimenzionirane struge Malega grabna in vpliva june obvoznice

2 Problematika izgradnje
obvozne caste Dragonja
G1-11
Pri Stenah, JV od vasi Dragonja, se dolina reke Dragonje raziri. Celoten izlivni
odsek reke Dragonje od iznad krianja z
glavno cesto Koper-Dragonja-Katel do izliva
v morje je reguliran in obdana z nasipi. Regulacija poteka ob junem robu ravnice. Vodotok Drnica, ki odvodnjava severno obrobje
doline Dragonje, pri vasi Dragonja zavije
proti zahodu in obteka obravnavano ravnico s
severne strani. Teren med Dragonjo in Drnico
pada proti severozahodu (stran od struge
Dragonje). Zato se poplavne vode Dragonje
ne vra ajo v regulirano strugo, temve te ejo
proti SZ, proti vasi Dragonja oziroma po
polju (odvodnih jarkih) vzporedno s cesto
Dragonja Se ovlje proti Se ovljam.
Cestni nasip med vasjo Dragonja in
dravno mejo predstavlja za poplavne vode
dolinsko prepreko. Poplavne vode so v preteklosti cesto prelile, delno pa odtekale skozi
poddimenzionirane prepuste.
Z izgradnjo novega mednarodnega mejnega prehoda, ki je izveden na viji, poplavno
varni koti in bistveno ve ji povrini, kot

prvotni mejni prehod, se je prepreka poplavnim vodam Dragonje pove ala. Z izgradnjo
obvoznice naselja Dragonja in priklju ka na
plato mejnega prehoda bi se razmere bistveno
poslabale.
Za dolo itev negativnih vplivov na rtovane (in delno e izvedene) gradnje smo
uporabili 2D hidravli ni model. Modelirali
smo tok poplavnih vod Dragonje na celotni
ravnici med reko in vasjo Dragonja. Prevodnost struge Dragonje smo dolo ili in model
umerili na podlagi podatkov o preteklih
visokih vodah. Pomemben podatek je bila
tudi visoka voda februarja 2007 med fazo
tehni nega pregleda MMP, ki je potrdila
predvidevanja o poplavnosti tega obmo ja.
Hidravli ni model je bil sorazmerno enostaven. Izbrali smo celice dimenzij 5*5 m .
Model smo umerili na zabeleene podatke o
visokih vodah v blinji preteklosti. Iz analiz je
bilo ugotovljeno, da bi z izvedbo nasipa
obvoznice vasi Dragonja in priklju ne ceste
na MMP bistveno poslabali razmere na
obmo ju JV dela vasi. Kot izravnalni ukrep je
bila predvidena ve ja inunadacijska premostitve (most z razponom b=18 m) med platojem
mejnega prehoda in vasjo, ki omogo a odtok
poplavnih vod z obmo ja vasi proti zahodu.
Analizo smo izdelali po naro ilu DARS-a.

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010

Fazarinc, R., Udov , M., Zidari , M.:

Posebni primeri na rtovanja in hidravli nega dimenzioniranja premostitev in prepustov

Nov most

Reka Dragonja
Slika 3: Poplavno obmo je med vasjo Dragonja in mejno reko Dragonja

Brez mostu

nov most

Sliki 4 in 5: Primerjava gladin poplavnih vod Dragonje z vplivom novega MMP in dovozne ceste brez
inundacijskega mostu (levo) in z mostom (desno). V primeru brez mostu so gladine poplavnih vod vije in
poplavijo cesto Dragonja dravna meja ter del naselja Dragonja.

3 Hidravli na analiza
mostu na cesti Gorinica Ormo preko kanala HE Formin
Na rtovana cesta Gorinica Ormo
pre ka odto ni kanal, ki povezuje HE Formin
in strugo reke Drave. Doto ni in odto ni

kanali pri derivacijskih hidroelektrarnah

(elektrarne na obto nih strugah) so zasnovani
s im manjo hrapavostjo in posledi no im
manjimi hidravli nimi izgubami. Dodatne
izgube bi zmanjevale razpololjivo viinsko
razliko med zgornjo in spodnjo vodo na
hidroelektrarni, kar zmanjuje proizvodnjo
elektri ne energije. Zato je bilo potrebno
dolo iti dodatne izgube na obmo ju na rtovane premostitve ceste Gorinica-Ormo.

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010

Fazarinc, R., Udov , M., Zidari , M.:

Posebni primeri na rtovanja in hidravli nega dimenzioniranja premostitev in prepustov

Slika 6 : 3D model odto nega kanala HE Formin s stebri na rtovane premostitve in gladino pri Qi.

Most ez kanal je zasnovan z dvema

podpornima stebroma. Ker je kot krianja
med osema ceste in kanala majhen (40), sta
stebra zamaknjena glede na tok vode po
kanalu. Ker posamezni steber povzro a
motnjo toka v pre ni in vzdolni smeri glede
na re ni tok, je bilo potrebno ugotoviti povrino vplivnega obmo ja posameznega stebra.
Po literaturi klasi ne hidravlike je mono
dolo iti izgube mostnih opornikov na podlagi
ena b, ki so dobljene iz modelnih raziskav.
Rezultati so ve inoma lokalne izgube v
vzdolni smeri. S pomo jo 2D hidravli nega
modela pa smo dolo ili vpliv stebrov v pre ni
in vzdolni smeri. Vpliv smo dolo ali z
upotevanjem instaliranega pretoka skozi HE
Formin in dveh gladin Drave na soto ju

kanala in Drave pri Ormou. Velikost celic

0,9/0,9 m smo izbrali glede na velikost stebrov. Pri tem smo modelirali 2 premera stebrov
in sicer 3,6 m v asu obratovanja in 9 m v
asu gradnje. V obeh primerih je ugotovljeno,
da je vpliv stebrov zaradi relativno nizkih
hitrosti re enega toka prostorsko omejen.
Vpliv smo dolo ili s primerjavo gladin v
kanalu brez stebrov in s stebri. V asu rednega obratovanja je bil izra unan vpliv do 4
mm, v asu med gradnjo pa 9 mm (vpliv
irih stebrov). V pre ni smeri je vpliv dosegel razdaljo 20 m, v vzdolni pa 50 m. Razlike gladin smo kontrolirali v 15 izbranih
to kah. Analizo smo izvedli po naro ilu
DARS d.d.

Slika 7: Primerjava gladin pri Qes (ekoloko sprejemljiv pretok) v Dravi za fazo obratovanja in med
gradnjo mostu.
10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010

Fazarinc, R., Udov , M., Zidari , M.:

Posebni primeri na rtovanja in hidravli nega dimenzioniranja premostitev in prepustov

Podobno analizo uporabe 2D modela

smo izvedli za premostitve Save in Savinje
pri na rtovani gradnji glavne ceste HrastnikZidani Most, ter za premostitev Savinje pri
Polzeli na bodo i hitri cesti med entrupertom in Velenjem. Izra unani vpliv na rtovane
mostne konstrukcije v teh primerih je bistveno ve ji, kot pri opisanem primeru pre kanja
odto nega kanala HE Formin.

4 Hidravli na analiza
za asnega mostu na
So i pri Bovcu ob snemanju filma Zgodbe iz
Narnije
Julija 2007 so avtorji filmov iz studiev
Walt Disney Pictures in Walden Media snemali zaklju ne prizore filma Zgodbe iz Narni-

je, Princ Kaspijan. Snemanje se je odvijalo na

prodi ih So e med Bovcem in ago (slika
8). Na obmo ju razirjenega dela So e, kjer
reka meandrira po prodni ravnici, je bilo
potrebno postaviti za asni most iz lesenih
brun ez re ni rokav, ki je le del struge reke
So e ob nizkih in srednjih pretokih. Ker je
bilo potrebno upotevati predvsem vidne
pogoje za as snemanja (razmerje med gladino in mostno konstrukcijo), je bilo potrebno
strugo So e, ki je tekla pod mostom, dimenzionirati le na srednje in poviane pretoke.
Med snemanjem je bilo potrebno ohraniti
prodi a na levem in desnem bregu. Ta prodi a so med normalnimi visokimi vodami s
povratno dobo nad 1 letom poplavljena.
Zasnovo za asne ureditve struge So e na
obmo ju mostu in mostno odprtino smo
dimenzionirali na pretoke od 5 do 80 m3/s.
Pretok Q100 na tem obmo ju je 900 m3/s.

most

Slika 8: Odsek So e z na rtovano lokacijo mostu pod izlivom Gljuna

Na podlagi hidrolokih analiz in merjenih pretokov So e na VP Log ezsoki je

ugotovljeno, da je zelo velika verjetnost, da bi
vsaj enkrat v obdobju od meseca maja do
julija, kolikor je trajala postavitev mostu in
snemanje, pretok presegel zgornjo mejo, na
katero je bil most dimenzioniran. Zato je bil
za as postavitve mostu predviden e obtok,
ki bi omogo al pretok dela visokih vod nad

pretokom Q = 80 m3/s.
Z 2D modelom smo v fazi projektiranja
dolo ili hitrosti in globine pri posameznih
pretokih za 6 faz in sicer med izvedbo za asnega obtoka, med gradnjo mostu, ko je So a
tekla po za asnem obtoku, med snemanjem
filma in fazo z delno odstranitvijo mostu in po
kon anih ureditvah. Vse faze smo primerjali z
naravnim stanjem.

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010

Fazarinc, R., Udov , M., Zidari , M.:

Posebni primeri na rtovanja in hidravli nega dimenzioniranja premostitev in prepustov

Sliki 9 in 10: Prikaz globin pri povianem pretoku Q=100 m3/s in zasnova ureditve struge So e med
snemanjem

Vsi izra uni so se potrdili z dogajanjem

v naravi. Med samim snemanjem je bil zve er
4. julija doseen kriti ni pretok 98 m3/s, ki pa

ni povzro il nikakrne kode in ni bilo potrebno aktivirati obtoka.

Slika 11: Za asni most tik pred snemanjem filma.

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010

Fazarinc, R., Udov , M., Zidari , M.:

Posebni primeri na rtovanja in hidravli nega dimenzioniranja premostitev in prepustov

5 Premostitev Predelice v
Gorenjem Logu
Plaz, ki se je 15. oziroma 17. novembra
2000 sproil na pobo ju Stoe nad Logom
pod Mangartom in se je preoblikoval v dobirski tok, je povzro il smrt 7 prebivalcev Loga
pod Mangartom in poleg 22 objektov poruil
tudi mostova ez Mangartski potok pri Mlinu pod Predelom in most ez Predelico v
Gorenjem Logu. Pozimi 2000/2001 je bil
dograjen za asni montani most, ki je omogo il i enje in oblikovanje struge Predelice

in Koritnice na obmo ju Loga pod Mangartom. Z vzpodbujenimi procesi erozije je v 5

letih po plazu voda Predelice in Kortinice
odplavila ve kot 50% odloene plazine. Plaz
je odloil na obmo ju Loga priblino 700.000
m3 dobirja, voda pa je odplavila priblino
380.000 m3. Po letu 2005 ozirom po dograditvi razbija a drobirskih tokov v soteski Predelice je bilo mono za eti z dokon nim oblikovanjem struge Predelice in Koritnice na
obmo ju Loga pod Mangartom. Prav tako je
bilo mono zgraditi novi most ez Predelico,
ki je bil dograjen konec leta 2006.

Slika 12: Odloen drobirski tok na obmo ju Gorenjega Loga (avto dr. Matja Miko)

Zaradi verjetnosti nastanka novega plazu

na pobo jih Pod Stoami in posledi no novega drobirskega toka, je bilo potrebno strugo
Predelice in most na obmo ju Gorenjega
Loga dimenzionirati na drobirske tokove.
Drobirski tok je meanica vode, gline,
drobirja in zraka. Glede na fizikalne lastnosti
je nenewtonska teko ina. Drobirski tok ima 3
izpostavljene lastnosti, ki ga lo ujejo od
navadnih teko in in sicer sorazmerno veliko
dinami no viskoznost, mejno strino trdnost
in disperzivnost. Prvi dve lastnosti sta odvisni
od delea vode in gline, tretja pa od delea,
oblike in velikosti trdnih delcev.
Potovanje drobirskega toka je mono
ra unati podobno kot nestalni in neenakomerni tok vode z osnovnimi ena bami hidromehanike (dinami na in kontinuitetna ena ba), le
da je potrebno v dodatnem lenu upotevati
navedene reoloke parametre (mejna strina
trdnost, dinami na visokoznost, disperzivnost). Zaradi tega so ra uni bistveno bolj
zahtevni in kompleksni.

Obravnavani primer dimenzioniranja

struge Predelice in Koritnice na drobirski tok
predstavlja zna ilni 2D problem. S pomo jo
izra unov z modelom PCFLOW2D, ki je bil
razvit na FGG, Katedra za mehaniko teko in,
je bilo preverjenih ve kot 110 ra unskih
primerov. Vzporedno so se izvajali tudi
ra uni s komercialnim programom FLO-2D,
ki prav tako omogo a modeliranje reolokih
teko in. Po umerjanju modela na dogodek 17.
novembra 2000, ko je bil zabeleen maksimalni pretok drobirja 5700 m3/s v prerezu
most (pretok Predelice pri Q100 = 77 m3/s), se
je v naslednji fazi pristopilo k optimizaciji
geometrije ureditve Predelice in geometrije z
ra uni na pretok 7090 m3/s (ponovitev
dogodka novembra 2000 brez odlaganja
vzdol Predelice). Nato se je z izra uni optimizirano geometrijo preverjalo na razli ne
vrednosti reolokih parametrov (suh ali
moker tok). V kon ni fazi se je z modelom
preverilo obliko na rtovanega mostu.

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010

Fazarinc, R., Udov , M., Zidari , M.:

Posebni primeri na rtovanja in hidravli nega dimenzioniranja premostitev in prepustov

Slika 13: Izsek iz animacije matemati nega modela drobirskega toka

Slika 14: Na rtovani most z vrisanimi dosegi drobirskih tokov

Slika 15: Izvedeni most pozimi 2009

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010

Fazarinc, R., Udov , M., Zidari , M.:

Posebni primeri na rtovanja in hidravli nega dimenzioniranja premostitev in prepustov

Projekt mostu je po naro ilu Ministrstva

za promet, Direkcije Republike Slovenije za
ceste izdelalo podjetje ISB d.o.o. iz Maribora.
Ker ni bilo mono izvesti mostu, ki bi bil
dovolj visok za suh drobirsk tok (drobirski
tok z manjo vsebnostjo vode), je most zasnovan iz treh delov in sicer dveh vpetih lei
in osrednjega dela, ki bi ga elo drobirskega
lahko odplavilo.
Pri analizah in na rtovanju ukrepov na
vplivnem obmo ju plazu Stoe so pod vodstvom Strokovnega odbora za velike plazove
na MOP sodelovali Katedra za mehaniko
teko in ter Katedra za mehaniko tal na FGG,
Vodnogospodarski biro d.o.o. iz Maribora in
Ineniring za vode d.o.o. iz Ljubljane.

6 Dimenzioniranje in
na rtovanje struge
Brusnika in mostu v
vasi Kose na vplivnem
obmo ju plazu Strug v
ob ini Kobarid
Vas Kose lei ob hudournikem potoku
Brusnik na JZ pobo jih Krna. Na pobo ju
Strug nad vasjo se je v povirnem delu hudournika pozimi 2001 sproil plaz, ki se je
zaustavil na irem obmo ju izvira potoka.
Zaradi geolokih zna ilnosti obmo ja je po

oceni stroke obstajal velika verjetnost nastanka drobirskih tokov, ki pa jih hudournika
struga Brusnika nad vasjo in skozi vas ni bila
mona prevajati. Zato je marca 2002 Strokovni odbor za velike plazove pri MOP naro il
izdelavo projektne dokumentacije ureditve
struge Brusnika skozi vas in zamenjavo
poddimenzioniranega prepusta irine 2m in
viine 1 m z novim mostom.
Ureditve Brusnika v novo za asno premostitvijo je bila zasnovana z upotevanjem
klju nih lastnosti drobirskega toka in razpololjivega prostora med stanovanjskimi objekti
v vasi Kose . Preto ni prerez je bil zasnovan
v paraboli ni obliki, ki od izvedljivih oblik
pre nega prereza zagotavlja najbolj enakomerne razporeditve hitrosti ne glede na globino drobirskega toka. Prevodnost struge v tej
fazi zaradi nujnosti izvedbe e ni bila preverjena. Hidravli ne analize (ra uni drobirskega
toka) so se izvedli po zaklju eni ureditvi.
Ureditev je bila izvedena aprila 2002, most pa
prve dni maja 2002. Takoj po zaklju ku del
so se po pri akovanjih pojavili prvi drobirski
tokovi. Do julija 2002 se je na obmo ju plazu
sproilo 20 drobirskih tokov razli nih prostornin in reolokih lastnosti, ki so potovali
skozi vas Kose brez posledic. Televizijska
ekipa je enega od teh tokov posnela junija
2002. Podatki o zabeleenih drobirskih tokovih so bili izhodi e za na rtovanje dokon ne
ureditve vplivnega obmo ja tega plazu in
ukrepov na vplivnem obmo ju plazu Stoe.

Slika 16: Drobirski tok pod za asnim mostom v vasi Kose junija 2002

Za celovito sanacijo plazu Strug je bil

pripravljen lokacijski na rt. Ta na rt je vseboval ureditve na obmo ju vznoja plazu,
dokon no ureditve Brusnika z novim ve jim

trajnim mostom v Kose u (razpon 18 m,

viina odprtine 6 m), izvedbo razlivnega
obmo ja pod vasjo Kose pred vtokom v
sotesko Brusnika, ki se izliva v hudournik

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010

Fazarinc, R., Udov , M., Zidari , M.:

Posebni primeri na rtovanja in hidravli nega dimenzioniranja premostitev in prepustov

Ro ica, izvedbo dveh zadrevalnikov plavin

na Ro ici nad vasjo Ladra in dodatno varovanje vasi Ladra z nasipi in zidovi. V fazi
na rtovanja dokon nih ureditve so bile izde-

lane hidravli ne analize z enako programsko

opremo, kot pri drobirskem toku v Logu pod
Mangartom.

Slika 17: Vsa predvidena dela v sklopu lokacijskega na rta na obmo ju vasi Kose so bila spomladi 2010
zaklju ena. V ozadju je vidno plazi e Strug nad vasjo Kose

Sklep
Pri navedenih primerih so zaradi posebnosti naravnih pojavov uporabljeni razli ni
pristopi analize in reevanja problematike.
Analize pojavov in zasnove ureditev so bile
izdelane na podlagi izkuenj, ocen in dogovora razli nih strok. Pri tem smo uporabili
razpololjiva matemati na orodja in podali
prikaze, ki jih omogo a ra unalnika tehnologija. Ve ina analiz in predvidevanj je potrjena
s pojavi v naravi.

Viri
IZVO d.o.o.: Strokovne podloge za DPN Zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane,
naro nik MOP, Dunajska 48, 1000 Ljubljana,
november 2009
IZVO d.o.o.: Hidrotehni no poro ilo za izgradnjo
obvozne ceste Dragonja G1-11, odsek 1062,
maj 2007, naro nik DARS d.d., Ulica
XIV.divizije 4, 3000, Celje,
IZVO d.o.o.: Poro ilo o pregledu tudije Hidravlina tudija vpliva mostu na cesti GorinicaOrmo preko odvodnega kanala HE Formin,

naro nik DARS d.d., Ulica XIV.divizije 4,

3000, Celje, januar 2010
IZVO d.o.o.: Ureditev So e na obmo ju za asnega mostu Beruna, april 2007, naro nik Stillking films s.r.o., Barrandov film studios, Krizeneckeho namesti 322, 15253 Praga, eka,
FGG (2001a)., Enodimenzijski in dvodimenzijski
model murastega toka s plazu Stoe pod Mangartom do Loga pod Mangartom in ocena
ogroenosti naselja Log pod Mangartom, t.
94-KMTe/d-56,d-57, UL FGG, Katedra za
mehaniko teko in z laboratorijem, avgust 2001
FGG (2001b)., Enodimenzijski in dvodimenzijski
model murastega toka s plazu Stoe pod Mangartom do Loga pod Mangartom in ocena
ogroenosti naselja Log pod Mangartom,
Dodatni dvodimenzijski in enodimenzijski
ra uni murastega toka zaradi optimizacije potrebnega izkopa v Logu pod Mangartom ,t. 94KMTe/d-56,d-57, UL FGG, Katedra za mehaniko teko in z laboratorijem, december 2001
R. Fazarinc: Matemati no modeliranje drobirskega toka v Logu pod Mangartom, magistrska
naloga, julij 2002
IZVO d.o.o. Celovita vodnogospodarska ureditev
vplivnega obmo ja plazu Strug v ob ini Kobarid, naro nik MOP-ARSO, Vojkova 1b, 1000
Ljubljana, januar 2007

10. SLOVENSKI KONGRES O CESTAH IN PROMETU, Portoro, 20. 22. oktobra 2010