You are on page 1of 58

FORMAT

13,6 cm X 20 cm

1
CIP - Kataloni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
398.22(7=822.22)
VSTAJENJE : najstareja legenda ljudstva Hopi iz Arizone prevod
B. K. Meko ; ilustrirala Irena Gaperi. - 1. izd. - Ljubljana : Amalietti
& Amalietti, 2013
ISBN 978-961-6934-08-4
266849536

2
Vstajenje
Najstareja legenda ljudstva Hopi iz Arizone

Prevod B. K. Meko
Ilustrirala Irena Gaperi

3
4
KAZAL0

Predgovor 7
Tokpela prvi svet 19
Predica in dvojka 29
Stvarjenje ljudi 39
Narava ljudi 47
Tokpa drugi svet 59
Dvig v drugi svet 67
Dvig v tretji svet 77
Kuskurza tretji svet 81
Tuakai etrti svet 93

5
6
Predgovor

Hopi je ime staroselskega indijanskega ljudstva v se-


verozahodni Arizoni. Njihov rezervat na treh planotah
(mezah), ki zajema dvanajst vasi, imenovanih 'pue-
blo' zgrajenih iz kamna in blata delno obsega Co-
conino Country in obmoje rezervata ljudstva Nava-
ho. Od pradavnine je ljudstvo Hopijev ivelo v deeli
'Hopituskva', varovalo svoje zaveznitvo z Masauom,
starodavnim varuhom zemlje, se preivljajo s kmetij-
stvom ter spotovalo Zemljo in njene darove. Dolga
stoletja je preivelo kot ljudstvo in kljub vplivom zu-
nanjega sveta do dananjega dne ohranilo svojo kul-
turo, jezik in verovanja.
Hopiji sami sebe imenujejo "Hopituh Sinom", "lju-
dje Hopi". Hopi ali "Hopituh i-nu-mu" pomeni "Mi-
roljubni ljudje" ali "Mali miroljubnei". Hopi je po-
jem, ki je globoko vsajen v njihovo kulturo, duhov-
nost, moralo in etiko. Biti Hopi, pomeni stremeti k
temu pojmu, ki pa ga v popolnosti ni mogoe dosei
za asa ivljenja. Hopi pomeni stanje popolne preda-
nosti in spotovanja vsega vesolja, pomirjenosti z vse-
mi stvarmi v vesolju in bivanja v skladu z nauki Ma-
saua.

7
Predniki Hopijev so v svojo deelo prihajali iz raz-
linih smeri s severa, vzhoda in juga in to v dalj-
ih obdobjih. Eni izmed prednikov so se imenovali
Anasazi, ki so v sorodu z mehikimi Azteki, in so ver-
jetno tja prili pred 510.000 leti. Razvili so natanen
obredni koledar, ki jim je pomagal preiveti v okolju
z malo vode.
Hopiji so v sorodu z ljudstvi v 'pueblih' na vzhodu.
Zaradi izrazite samostojnosti se niso nikoli povezali v
narod. Z Zuniji in drugimi Pueblo Indijanci si delijo
osnovno kulturo in pojme o svetem, govorijo pa njim
lasten uto-azteki jezik. Jezik Hopijev sestavljajo raz-
lini elementi, na splono pa pripada skupini oon-
skih jezikov, ki so jih govorila ljudstva okoli velike
kotline med gorovjema Rocky Mountains in Sierra
Nevada, v jugozahodnem Oregonu in juni Kaliforniji
vse do otoka Santa Katalina. Hopije obdajajo jeziki
drugih jezikovnih skupin.
Hopiji se druijo in opravljajo verske obrede v po-
sebnih podzemnih prostorih (kivah), ki jih uporabljajo
tudi po sto let. V srediu prostora je na tleh ognjie.
Na junem delu prostora je klop za goste, od koder
vodi lestev v gornje prostore. Stene hi so zgrajene iz
kamnov in povezane z blatom. Ploske strehe so nare-
jene iz tramov, nasajenih na zidove, iz kolov, grmie-
vja in trave, malte in suhe zemlje. Veina hi ima ve

8
nadstropij, nekatere tudi po tiri. Zgornji prostori so
od zunaj dosegljivi po lestvah. Pueblo Oraibi na tretji
planoti je najveja naselbina Hopijev in datira v 11.
stoletje.
Hopiji so na klane razdeljeni po materini liniji. Ko
se mladeni oeni, postanejo njegovi otroci lani e-
ninega klana. Medvedov klan je eden izmed bolj spo-
tovanih klanov. enske imajo posebne naloge in dol-
nosti. So lastnice zemlje in hie. Tudi kuhajo in ple-
tejo koare. Moje sejejo in anjejo, izdelujejo lone-
vino, tkejo preproge in oblaila ter izvajajo obrede.
Predniki Hopijev so lovili mamute, dokler so le-ti
obstajali, pozneje so lovili bizone in gojili koruzo.
Koruza je najpomembneje ivilo ljudstva Hopi in z
njo je povezano njihovo preivetje. Hopijski vra vsa-
ko leto izvede obredni ples s sedmimi koruznimi stor-
i iz sedmih polj vseh sedmih klanov, da zagotovi
uspeno letino. Iz koruze pripravljajo tanek koruzni
kruh, ki ga uporabljajo tudi pri obredih. Poznajo 24
razlinih vrst koruze, gojijo pa tudi fiol, grah, bue,
dinje in sadje.
Ob rojstvu dobijo otroci posebno odejo in popoln
koruzni stor. Na dvajseti dan ivljenja odnesejo otro-
ka do roba planote in ga dvignejo proti vzhajajoemu
soncu. Ko sonce vzide, dobi otrok ime.
Hopijska nevesta tri dni melje koruzo pri hii

9
bodoega moa, da pokae svoje enske spretnosti.
enin in njegovi moki sorodniki tkejo porone oble-
ke. Ko konajo, odide bodoa nevesta obleena v eni
izmed poronih oblek, drugo pa nese s seboj. enske
tudi pokopavajo v poronih oblekah, da so ob srea-
nju z duhovi primerno obleene. Hopijski enin na
poroni dan nosi ve ogrlic.
Izroilo Hopijev pozna tudi zdravilno kolo, ki je
del njihove prerokbe in predstavlja tiri narode sveta.
Smer sever pomeni telo, rastline in ivali, otrotvo in
rojstvo, belo barvo in ljudi svetle koe. Vzhod pred-
stavlja um, zrak, rumeno barvo, mladostnitvo in ljudi
rumene koe. Jug predstavlja srce, ogenj, rdeo bar-
vo, odraslost in ljudi rdee koe.
Zahod predstavlja duha, vodo, modro ali rno bar-
vo, starost in ljudi rne koe. Zahod predstavlja tudi
zadnjo stopnjo na kolesu, ko starci posredujejo svoje
znanje naprej novi generaciji, da se lahko kolesje zno-
va zavrti v nov krog. Pri nekaterih plemenih pomeni
sever odraslost (beli bivol), jug otrotvo (kaa), zahod
mladost (medved) in vzhod smrt in ponovno rojstvo
(orel).
Ameriki domorodci ohranjajo tudi svoje 'zvezdno
znanje'. Onkraj deele, kjer ivijo, je nebo. Onkraj ne-
ba so prehodi ali nebesne luknje. Onkraj tega je ocean
letenja, od koder je k njim vzla lepota nonega neba

10
in ozvezdij. Onkraj tistega so meje vesolja. Ob teh
mejah ivijo tiri vesoljske civilizacije. Ozvezdje Go-
stosevcev (Plejad) Hopiji imenujejo uhukon, s po-
menom 'oni, ki tiijo skupaj', sebe pa imajo za potom-
ce Gostosevanov. Ljudstvo Navaho je Gostosevce
imenovalo 'Svetlea sonca', Irokezi pa so k njim mo-
lili za sreo. Tudi ljudstvo Kri naj bi po legendah iz-
viralo iz ozvezdja Plejad. Plejade vzhajajo s soncem v
mesecu maju. Hopiji verjamejo, da se dua po smrti
vrne proti jugu k sedmim zvezdnim sestram.
Hopi poznajo tudi izroilo o plesu ka, ko sveenik
plee s kaami v ustih. Kot pomonik mu stoji ob
strani sveenik, obleen v srnjaka. Po plesu kae iz-
pustijo, da molitve plesalcev odnesejo bogovom.
Ljudstvo Apai in drugi Pueblo Indijanci kot so
Zuni in Hopi imajo ohranjene legende o svojih pred-
nikih, ki so nekaj asa iveli v podzemlju in tako pre-
iveli pradavno katastrofo. Tam so jim pomagali lju-
dje mravlje.
Duhovnost je za ljudstvo Hopi ivljenje in pomeni
naravno vez vseh lanov vasi (puebla) v celovito skup-
nost. Na svetem vrhu bajeslovne gore so zbrana vsa
duhovna bitja, ki jih Hopiji astijo v svojih obredih,
veina obredov pa je povezanih s klicanjem deja. Po
izroilu iz pradavnine jim duhovi sporoajo: ''Prihaja-
mo kot oblaki v blagoslov Hopijev.'' Na bajeslovni

11
sveti gori je tudi dom Kain. Kaine ali kacine, kate-
rih je vsaj 350, so angeli varuhi, ki pridejo na Zemljo
ob nastopu zimskega solsticija in ostanejo med ljudmi
do poletnega solsticija. Kaina je izraz, ki pomeni du-
hovnega oeta in ivljenje. Predstavljajo duhove bo-
gov, ki poosebljajo naravo oblake, nebo, nevihte,
drevesa ... Kaine so nadnaravni duhovi, varuhi, ki
lahko ljudem pomagajo in svetujejo pri obdelovanju
polj ali pri pravinem vladanju, e jih ljudje le znajo
pravilno zaprositi. Predstavljajo tudi duhove dobrih
oseb, ki so se po smrti spremenili v oblake, da zdaj
prinaajo prepotrebni de. Njihova naloga je tudi za-
bava in vzgoja otrok. Kaine skrbijo za loveke za-
deve, sluijo kot sli med ljudmi in bogovi ter tako pri-
naajo sreo, plodnost, mo in dolgo ivljenje. Znane
hopijske prerokbe govorijo o vrnitvi modrega Kaine,
ki bo oznanil peto dobo lovetva.
Med verskimi plesi nosijo moje maske Kain, s
plesom kae na vrhuncu obreda. Prerokba pravi: ko
bo Kaina Saskuasohuh (Modra Zvezda) snel svojo
masko pred neposveenimi, takrat se bodo konali vsi
hopijski obredi in konala se bo tudi vera. Obnovitev
se bo zgodila v Oraibiju, kjer se bo za ljudstvo Hopi
zael nov krog ivljenja.
Nekateri verjamejo, da je bila Modra Zvezda Hale
Boppov komet. Hopijski obred Vuvuim vsebuje

12
pesem o tem dogodku zapeta je bila leta 1914, pred
prvo svetovno vojno, leta 1940, tik pred drugo sve-
tovno vojno in ponovno leta 1961. Po izroilu Hopi-
jev se je dvig v peti svet e zael. Z devetimi svetovi
je povezanih devet prerokb. tiri izmed njih so se iz-
polnile s prejnjimi tremi svetovi in s sedanjim sve-
tom. Peti svet se pravkar uresniuje. Prerokbe o pri-
hodnosti govorijo o prihodnjih svetovih, o svetu Stvar-
nika Taioue in Stvarnikovega neaka Sotuknanga.

C. C. Abbott je e v 19. stoletju predstavil teorijo, da


so Ameriko prvi poselili kamenodobni Evropejci. Ta
zamisel je padla v pozabo vse do devetdesetih let 20.
stoletja, ko sta Bradley in Stanford objavila svojo te-
orijo o zadnji ledeni dobi, po kateri naj bi se pred 25
15.000 leti na Iberskem polotoku pojavile tundre in
stepe, kar je Solutreansko prebivalstvo prisililo, da so
se premikali proti obali. Obmorski lovci in nabiralci
so se odpravili proti severu ob meji venega ledu, ki
je takrat z ledenim mostom povezoval Evropo in
Ameriko. V taknih ledenih pokrajinah je bilo veliko
ivljenja, ki je med selitvijo zagotavljalo obilo hrane.
V jezikovnem pogledu je zanimivo dejstvo, da je
jezik ljudstva Hopi oznaen sicer za oonskega, a je
jezik njihovih sosedov, ljudstva Zuni, e najbolj po-
doben jeziku Berberov iz Libije v severni Afriki.

13
Berberi pa imajo nekaj skupnih lastnosti z Baski, ki
so najverjetneje potomci Solutreancev. Iz tega stali-
a so zanimive vzporednice med izroili ljudstva
Hopi ter sredozemskimi in evropskimi pa tudi s
slovenskim izroilom.
Podobno kot Kaine so z duhovi narave in kulti
rodovitnosti povezani tudi Kurenti, oboji pa so pra-
davni maskirani plesalci. Kurenti s hrupom preganja-
jo zimo, da lahko mlado sonce zraste v leto in se ozre-
li v jesen. S tem spominjajo na kretske Kurete (tudi
Koribanti), ki skrivajo mladega boga Zeusa pred oe-
tom Kronosom (asom). Kurent ima rogove, kljun,
dlako in palico, s tem pa nosi simbole goveda, ptice,
zveri in loveka, kar so tudi hebrejski arhangeli, u-
vaji rajskega vrta, kjer je bil spoet lovek po hebrej-
skem verskem izroilu.
Kaine si pri obredih pomagajo z ropotuljami, na
katerih so narisane oble svastike, ki simbolizirajo ne-
beko-asovno kolesje, e posebej Veliki in Mali voz,
ki vsako leto obkroita zvezdo Severnico.
V Babilonu je bilo glavno svetie posveeno bo-
ginji Itar. Osrednja bajeslovna zgodba jo opisuje, ka-
ko obie svojo sestro dvojico Erekigal v podzem-
lje. Na tej poti gre skozi sedem vrat in ob vsakih vra-
tih odda del svojega nakitja: krono, ezlo, ogrlico, pr-
sne dragulje, briljantni pas, rone in none zapestnice

14
ter konno e bleeo obleko. Ta nakit predstavlja
sedem telesnih energetskih sredi, ki jih danes obi-
ajno oznaujemo z indijskim izrazom akre (ob hrb-
tenici navzgor so sredia v viini trtice, kria, son-
nega pletea, srca, grla, earike in temena), Itar pa
je bila po tem, ko je oddala ves nakit, v kraljestvu
smrti ugrabljena in jo je reil ele oe Enki, ki ji je
poslal na pomo duha vode ivljenja in duha hrane
ivljenja, naj jo obudita, da je lahko pri vratih pobrala
svoj nakit in zbeala v prostost, v prihodnosti pa si bo
morala svojega ljubega deliti s svojo sestro in sicer si
ga bosta izmenjevali vsakega pol leta. To je torej pri-
poved o lovekem telesu in duhu ter o njegovi po-
vezavi z vesoljem, podobno, kakor so tudi pri nas let-
ni asi dobivali svoja imena, znaaje in zgodbe, ki so
povezovali loveko duo in duha narave.
Izroilo o telesnih srediih je danes najbolj izrp-
no in natanno ohranjeno v indijskem izroilu o jogi,
kjer so sredia imenovana akre. Telesna sredia
nastopajo tudi v pravljicah arizonskega ljudstva Hopi.
Hopiji sicer ne omenjajo spodnjih dveh aker, a je
treba razumeti, da je bilo to izroilo namenjeno naj-
mlajim in so bile z 'manjkajoimi' akrami povezane
kasneje posvetitve (iniciacije) ob nastopu odraslosti.
V zgodbi je opisano stvarjenje ljudi, kjer se razlaga
hrbtenica kot telesna os, na kateri so nihajna sredia,

15
ki odmevajo vesoljni zvok ivljenja skozi vse vesolje,
ali opozarjajo, e nekaj s telesnimi sredii ni v redu.
V primerih bolezni so amani v zamaknjenju gledali
telesna sredia obolelih skozi barvne kristale in na
tak nain ugotovili vzrok bolezni.
Najvije sredie, vrh temena, je bilo po izroilu
Hopijev namenjeno neposrednemu pogovoru s 'Predi-
co (ivljenja)', kadar so ljudje potrebovali duhovnih
nasvetov. Drugo sredie, earika, je bilo namenjeno
mislim, tretje sredie, v grlu, je bilo namenjeno glasu
in petju, etrto sredie, v srcu, je bilo namenjeno za-
znavi dobrega. V petem srediu, v popku, je bil se-
de samega Stvarnika. Ta je sprva lebdel v elementih,
potem pa si je izmislil 'neaka' Sotuknanga, ki je po
njegovih navodilih iz elementov ustvaril devet dimen-
zij (eno za Stvarnika, eno zase in sedem za ivljenje,
ki naj bi nastalo) in 'Predico', ki je na svetu ustvarila
ivljenje in naravo.
Zanimivo je dejstvo, da so boginjo ivljenja kot
'predico ivljenjske niti' astili tudi v predrimskem
Sredozemlju; v Dalmaciji pod imenom Tana, Fenia-
ni pod imenom Tenit, na Kreti pod imenom Tenuit,
verjetno pa iz nje izhaja e marsikatero ime starove-
kih boanstev: Diana (rimska boginja meseca in lo-
va), Turan (etruanska boginja), Daanan (staroirska
boginja), Daena (staroperzijska boginja prehoda v

16
onostranstvo), Aditi (indijska mati bogov), Atena (gr-
ka boginja modrosti), Tiona (Dionizova mati), Nut
(Uzirjeva mati), pa tudi Tanatosa (grki bog smrti),
Atona (egipanskega sonnega boga, ki ga je popula-
riziral Ehnaton), Tinia (etruanski bog), Titanov (gr-
kih najstarejih bogov). Da se v nemini ree jelki
kot svetemu drevesu Tannenbaum drevo Tane, tudi
ni sluaj. Pomen preje in simbolike niti se kae tudi v
slovenskem izroilu in sicer v povezavi z enskimi
bajeslovnimi bitji kot so Pehtra, Torka in Zlata baba.
Z njimi so povezane tudi sojenice in rojenice, tri vile,
ki pridejo ob rojstvu otroka napovedati njegovo pri-
hodnost, vzporednica pa obstaja tudi z grko mitolo-
gijo, kjer tri boginje odmerijo nit ivljenja vsakega
posameznika.

Hopijsko izroilo ni le samosvoja razlaga vesolja in


ivljenja, ampak je povezana z razlinimi duhovnimi
in bajeslovnimi sistemi po svetu, e posebej s pradav-
nim sredozemskim izroilom o koledarju, Predici iv-
ljenja, o pleoih maskah-duhovih, povezave pa so tu-
di z izroilom o telesnih srediih (akrah), ki je da-
nes najbolj ohranjeno v Indiji. Vsa ta izroila so bila
pozneje povezana in prekrita z novejimi miti in raz-
lagami, na kar so vplivale razline drubeno-politine
razmere v Evraziji.

17
Izroilo ljudstva Hopi je torej prilonost, da spo-
znamo izroilo svojih davnih prednikov veliko bolj
isto in zvesto izvirniku, kot nam to omogoa tudij
prazgodovinskih verstev, oziroma nam je ele v lui
obojega lahko jasna povezava med razlinimi simboli
in njihovo spreminjanje v asu, ki mu reemo sodob-
nost.
V tem pogledu je zlasti zanimiv simbol kronega
labirinta ali blodnjaka, ki ga Hopiji nariejo popolno-
ma enako, kot so ga prebivalci na stari Kreti.

18
Tokpela prvi svet

19
20
Prvi svet je bil Tokpela, neskonni prostor.

Prvi svet

21
A najprej, pravijo, je bil Taioua (Stvarnik) sam. Vse
drugo je bil neskonni prostor. Ni bilo ne zaetka ne
konca, ne asa, ne oblike, ne ivljenja. Samo neizmer-
na praznina, ki je imela zaetek in konec, as, obliko
in ivljenje v duhu Taioue, Stvarnika.

Taioua (Stvarnik)

22
Potem si je, Neskonni, izmislil konnost. Najprej je
ustvaril Sotuknanga, da bi mu razodel nart in mu
rekel:
''Ustvaril sem te, prvo mo in prvi instrument, kot
osebo, da izvri moj nart ivljenja v neskonnem
prostoru. Tvoj ujec sem in ti si moj neak. Pojdi zdaj
in razpostavi svetove v pravih razmerjih medseboj-
nega harmoninega delovanja, po mojem nartu.''

Sotuknang

23
Sotuknang je napravil, kot mu je bilo veljeno. Iz
neskonnega prostora je zbral vse, kar se je moralo
razodeti kot trdna snov in to oblikoval in uredil v
devet vseobsenih svetov: enega za Taoiuo, Stvarni-
ka, enega zase in sedem svetov za ivljenje, ki naj bi
nastalo. Ko je to izpolnil, je el Sotuknang k Taioui in
ga vpraal:

24
''Je to po tvojem nartu?''
''Zelo dobro je,'' je rekel Taioua, ''zdaj elim, da na-
pravi enako z vodami. Razdeli vode med vse te sve-
tove in jo enakomerno razlij po njihovi povrini.''

25
Sotuknang je zbral vse iz neskonnega prostora,
kar bi se naj razodelo kot voda, in to enakomerno raz-
delil, da je imel vsak svet pol vodne povrine in pol
kopne zemlje. el je k Taioui in mu rekel:
''elim, da pogleda moje delo in pove, e ti je
ve.''
''Zelo dobro je,'' je rekel Taioua. ''kot naslednje raz-
postavi zdaj sile zraka okoli vsega sveta v mirno giba-
nje.''

26
To vse je Sotuknang naredil. Iz neskonnega pro-
stora je zbral vse, kar bi se naj razodelo kot zrak, na-
pravil iz tega velike sile in jih podal v neno in ure-
jeno gibanje okoli vsakega sveta.
Taioua je bil sreen. ''Veliko delo si opravil, v skla-
du z mojim nartom, neak moj. Ustvaril si svetove in
jim dopustil, da se razodenejo s trdno snovjo, vodami
in vetrovi, na pravih mestih. A tvoje delo e ni kon-
ano. Zdaj mora ustvariti ivo gibanje, da izpolni
tiri dele mojega vseobsenega narta (Tuakai).''

27
28
Predica in dvojka

29
30
S otuknang je el k svetu, kjer je bilo tisto, kar bi
naj postalo Tokpela, prvi svet, in iz tega ustvaril
njo, ki bi naj ostala na Zemlji kot njena pomonica.
Ime ji je bilo Kokjanguti, Predica. Ko se je prebudila
v ivljenje in je prejela svoje ime, je vpraala:
''Zakaj sem tu?''

''Poglej okoli sebe,'' je rekel Sotuknang. ''Tukaj je


Zemlja, ki smo jo ustvarili. Ima obliko in snovnost,
smer in as, zaetek in konec. A na njej ni nobenega
ivljenja. Na njej ne vidimo nobenega veselega giba-
nja. Ne sliimo nobenega vedrega zvoka. Kaj je

31
ivljenje brez zvoka in gibanja? Zato ti je dana mo,
da nam pomaga ustvariti to ivljenje. Dano ti je zna-
nje, modrost in ljubezen, da s tem blagoslovi vsa bit-
ja, ki jih ustvari. Zato si tu.''
Po njegovih navodilih je Predica vzela nekaj prsti,
jo zmeala z malo sline in iz tega ustvarila dve bitji.
Potem jih je pokrila s pregrinjalom iz bele snovi, ki je
bila sama Stvarnikova modrost, in nad njima zapela
pesem stvarjenja. Ko je obe bitji odkrila, sta se dvoj-
ka dvignila v sed in vpraala: ''Kdo sva? Zakaj sva
tu?''

32
Desnemu je rekla Predica: ''Ti si Pokanhoj, poma-
gal bo drati svet v ravnovesju, ko bo na njem iv-
ljenje. Pojdi zdaj po vsem svetu in poloi svoje dlani
na tla, da se prst popolnoma strdi. To je tvoja naloga.''

33
Potem je levemu dvojku rekla: ''Ti si Palonhoj,
pomagal bo drati svet v ravnovesju, ko bo na njem
ivljenje. Tvoja naloga je, da gre po vsem svetu in
spua glas, da se bo slial po vsej deeli. Ko se bo
glas slial, se bo imenoval tudi 'Odmev', ker so vsi
zvoki odmevi Stvarnika.''

34
Pokanhoj je prepotoval vso Zemljo in je gornje de-
le zgostil v gore, nije dele Zemlje pa je utrdil, a kljub
temu pustil dovolj mehke, da so Zemljo bitja, ki bi naj
na njej ivela, lahko uporabljala in jo klicala 'mama'.
Palonhoj je prepotoval cel svet in se je oglaal, kot
mu je bilo naroeno. Zven njegovega klica so odme-
vala vsa nihajna sredia od enega pola do drugega
pola po vsej zemeljski osi; vsa Zemlja se je tresla, ve-
solje je nihalo v sozvoju. Tako je iz celega sveta na-
pravil glasbilo, iz zvokov sredstvo prenaanja sporo-
il, iz katerih je odmevala hvala Stvarniku vsega.
''To je tvoj glas, ujec,'' je rekel Sotuknang Taioui,
''vse je uglaeno na tvoj zven.''
''Zelo dobro je,'' je rekel Taioua.
Ko sta izpolnila svoji nalogi, je Pokanhoj poslal na
Severni pol zemeljske osi, Palonhoja pa na Junega,
obema pa je naroil, naj od tam drita svet v pravem
nihanju. Pokanhoju je bila dana mo, da ohranja Zem-
ljo v trdni obliki, Palonhoju pa mo, da vzdruje ne-
no urejeno gibanje zraka, bilo pa mu je tudi naroe-
no, da svoj klic veselja ali svarila poilja skozi nihaj-
na sredia Zemlje.
''To so vajine prihodnje dolnosti,'' je rekla Predica.
Potem je iz prsti ustvarila drevesa, grmovje, cvetlice,
rastline vseh vrst semen in orekov, da je oblekla
Zemljo in vsemu je dala ivljenje in lastno ime. Na

35
enak nain je ustvarila vse vrste ptic in ivali, izobli-
kovala jih je iz prsti, prekrila s pregrinjalom iz njene
bele snovi in nad njimi pela. Nekatere je postavila na
svojo desno in na svojo levo, druge pred seboj in za
seboj, da bi jim pokazala, naj se razirijo v vse smeri
sveta in tam ivijo.

Sotuknang je bil sreen, ko je videl, kako lepo je


vse bilo deela, rastline, ptice in ivali in sila, ki je
delovala v njih. Sreen je rekel Taioui: ''Pridi in po-
glej, kako izgleda na svet!''

36
''Zelo dober je,'' je rekel Taioua, ''zdaj je pripravljen
za loveko ivljenje, zadnji korak, ki dopolni moj
nart.''

37
38
Stvarjenje ljudi

39
40
P redica je zbrala prst tirih barv rumeno, rdeo,
belo in rno in jo zmeala s svojo slino. Prst je
izoblikovala in prekrila s svojim ogrinjalom iz bele
snovi, ki je bila sama modrost Stvarnika. Kot prej je
zapela pesem stvarjenja in ko je odkrila bitja, so bili
to ljudje po vzoru Sotuknanga. Potem je izoblikovala
tiri bitja po lastni obliki. To so bile Wuti, enske so-
potnice za tiri moka bitja.

41
Ko jih je Predica odkrila, so bitja oivela. To je bil
as bledo modre lui, Kojanguptu, prvi del zore stvar-
jenja, ki je prva razkrila skrivnost ljudskega stvarje-
nja.

42
Kmalu so se bitja zbudila in se zaela premikati, a
njihovo elo je bilo e vlano, vrh glave pa jim je bil
e mehak. To je bil as rumene lui, Sikangnuka, dru-
gi del zore stvarjenja, ko je dih ivljenja priel v lo-
veka.
Po kratkem asu se je nad obzorjem pojavilo son-
ce, jim posuilo mokra ela in utrdilo mehak del gla-
ve. To je bil as rdee lui, Talaua, tretji del zore stvar-
jenja, ko je lovek, popolnoma izoblikovan in trden,
ponosno stopil naproti svojemu Stvarniku.
''To je sonce,'' je rekla Predica, ''svojega oeta,
Stvarnika, sreujete prvi. Tri dele vaega stvarjenja
morate vedno hraniti v spominu in spotovanju. as
treh lui, bledo modre, rumene in rdee razkrivajo po
vrsti skrivnost, dih ivljenja in toploto ljubezni. Vse-
bujejo Stvarnikov nart za vae ivljenje, kot vam je
bila zapeta pesem stvarjenja:

Temna, bledo modra lu vzhaja na severu,


rumena lu se dviga na vzhodu.
Potem pridemo iz zemeljskih cvetic,
da prejmemo dolgo in sreno ivljenje.
Imenujemo se Metuljice.

43
Vsi, tako moki kot enske, molimo proti
vzhodu,
Spotljivo se premikamo pred soncem, na-
im Stvarnikom.
Zvonovi v zraku jasno zvenijo,
oglaajo se polno po vsej deeli,
veselo odmevajo od vsepovsod.

Ponino prosim svojega oeta,


Popolnega, Taiouo, naega oeta,
Popolnega, ki je ustvaril to lepo ivljenje,
ki se nam kae v rumeni lui,
in nam da popolno svetlobo v asu rdee
lui.

Popolni je ustvaril popoln nart,


Dal nam je dolgo ivljenje
In ustvaril pesem, da bi nam v nae ivlje-
nje vsadil veselje.
Na tej poti sree izpolnjujemo, me Metulj-
ice,
njegove elje, s tem, ko pozdravljamo nae-
ga oeta, Sonce.

Pesem preerno odmeva nazaj od naega


Stvarnika,
in mi na Zemlji jo ponavljamo pred naim

44
Stvarnikom.
S pojavom rumene lui
se vedno znova ponavlja veseli odmev,
glas in odmev prihodnjih asov.

Prvi ljudje prvega sveta ji niso odgovorili, saj niso


znali govoriti. Nekaj je bilo treba storiti. Ker je Pre-
dica dobila svojo mo od Sotuknanga, ga je morala
poklicati in vpraati, kaj naj stori. Zato je poklicala
Palonhoja in mu rekla: ''Poklii svojega ujca. Nujno
ga potrebujemo.''
Palonhoj, dvojek odmeva, je svoj klic poslal skozi
svetovno os do zemeljskih nihajnih sredi, ki so nje-
gov glas poslala skozi vse vesolje. ''Sotuknang, ujec,
pridi takoj! Potrebujemo te!''
In takoj, z zvokom mogonega vetra, se je pred nji-
mi prikazal Sotuknang. ''Tukaj sem. Zakaj me tako
nujno potrebujete?'' Predica mu je razloila: ''Kot si
mi naroil, sem ustvarila prve ljudi. Narejeni in trdni
so. Pravilno so obarvani; ivljenje imajo in gibanje. A
ne morejo govoriti. To je tista stvar, ki jim e manjka.
Zato elim, da jim da govor, pa tudi modrost in mo
za razmnoevanje, da bodo lahko uivali ivljenje in
se zahvaljevali Stvarniku.''

45
46
Narava ljudi

47
48
S prvinsko modrostjo, ki jim je bila dana, so ra-
zumeli, da je Zemlja ivo bitje, kakor so tudi sa-
mi. Bila je njihova mati; iz njenega mesa so nastali;
pili so iz njenih prsi. Saj je bilo njihovo mleko trava,
ki so jo pasle vse ivali, in koruza, ki je bila ustvarje-
na kot posebna hrana za ljudi.

49
A tudi koruza je bila ivo bitje s telesom, ki je bilo
v mnogoem podobno lovekemu in iz njenega mesa
so ljudje ustvarjali svoje lastno meso. Zato je bila tudi
koruza njihova mati.
Tako so spoznali svojo mater v dveh pojavnih obli-
kah, ki sta bili pogosto povezani mati Zemljo in ma-
ti Koruzo.

50
V svoji modrosti so tudi spoznali svojega oeta v
dveh pojavnih oblikah. Bil je Sonce, sonni bog nji-
hovega vesolja. Do asa, ko se jim je prikazal v rdei
lui, v uri Talaua, niso bili e isto trdni in izobliko-
vani. A sonce je bilo le obraz, skozi katerega je gledal
Taioua, njihov Stvarnik.
Te vseobsene osebnosti so bili njihovi pravi stari,
loveki stari so bili le orodje, preko katerega so ure-
snievali svoje sile. Do dananjega dne se njihovi po-
tomci tega spominjajo.
Ko se je rodil otrok, so obenj poloili njegovo ma-
ter koruzo. Otrok in mati koruza sta ostala dvajset dni
v temnem prostoru, saj, eprav je novorojeno telo e
pripadalo temu svetu, je otrok e vedno ostajal pod
zaito svojih vseobsenih starev. e je bil otrok ro-
jen ponoi, so zgodaj zjutraj na vse tiri stene in na
strop prostora narisali rte iz koruzne moke. e je bil
rojen podnevi, so rte narisali naslednji dan. Te rte
so pomenile, da je za otroke na Zemlji pripravljena
tako posvetna kot tudi duhovna domovina.
Prvega dne so otroka skopali v vodi, v kateri so se
kuhale cedrove veje. Potem su mu utrli v prah zmleto
koruzo in ga tako pustili cel dan. Naslednji dan so
otroka oistili s cedrovim pepelom, s katerim so mu
odstranili sluzi in dlake. To so ponavljali tri dni. Od
petega do dvajsetega dne so otroka po en dan skopali

51
in natrli s koruzo, naslednje tiri dni pa mazali s ce-
drovim pepelom. Med tem asom je mati vsak dan
popila epec cedrovega pepela.
Peti dan so umili lase otroka in matere in izbrisali
eno rto z vsake stene in stropa. Odstranjeno koruzno
moko so odnesli na posveeno mesto, na katerem so
hranili tudi popkovino.
Vsak peti dan so odstranili nove rte s sten in stro-
pa in odstranjeno moko odnesli na posveeno mesto.
Devetnajst dni je bila hia v temi, da otrok ni videl
nobene svetlobe. Zgodaj zjutraj dvajsetega dne, e v
temi, so prile vse tete otroka k hii, vsaka z eno 'ko-
ruzno mamo' v desnici in vsaka je hotela postati otro-
kova botra. Najprej so otroka skopali, nato je mati
otroka prijela z levico, v desnico pa vzela 'koruzno
mamo', ki je leala ob otroku, in z njo tirikrat zao-
kroila nad njim, od popka do glave.
Prvikrat mu je dala ime, drugikrat mu je elela
dolgo ivljenje in tretjikrat zdravo ivljenje. e je bil
otrok fant, mu je etrtikrat elela plodno delo, e je
bila punka, ji je elela, da bo dobra ena in mati.
Vsaka izmed tet je storila isto in otroku izbrala
ime, naj bo materine druine ali oeta tete. Potem so
otroka vrnili materi. Rumena lu se je zdaj zaela ka-
zati na vzhodu. Mati, z otrokom v levici in 'koruzno
mamo' v desnici je zapustila hio in v spremstvu svoje

52
mame tekla proti vzhodu. Potem sta se ustavili, proti
vzhodu tiho molili in pri tem metali koruzno moko
proti vzhajajoemu soncu.
Ko se je sonce loilo od obzorja, je stopila mati
naprej, podrala otroka proti soncu in rekla:
''Oe sonce, to je tvoj otrok.'' Besede je ponovila,
zaokroila s 'koruzno mamo' nad otrokom, kot prej,
ko mu je dala ime, in mu zaelela, naj se dovolj po-
stara, da bo potreboval palico za oporo, kot dokaz za
to, da je poslual Stvarnikove zakone. Ko je mati to
53
konala, je stara mati storila isto. Potem sta obe opi-
sali pot tega novega ivljenja tako, da sta metali koru-
zno moko proti soncu.
Otrok je zdaj pripadal svoji druini in Zemlji. Mati
in stara mati sta ga nesli nazaj domov, kjer so jih a-
kale tete. Vaki glasnik je razglasil otrokovo rojstvo
in v njegovo ast so priredili slavje. Ve let so otroka
klicali z razlinimi imeni, ki jih je dobil. Ime, ki je
prevladalo vsa druga, je obstalo, in teta, ki mu je dala
to ime, je postala otrokova botra. Koruzna mati pa je
ostala otrokova duhovna mama.
Sedem ali osem let je ivel otrok navadno otroko
ivljenje. Potem je priel na vrsto prvi vstop v obred-
no zvezo in otrok se je zael uiti, da, eprav ima lo-
veke stare, so bili njegovi pravi stari vseobsena
bitja, ki so go ustvarila preko njegovih lovekih star-
ev njegova mati Zemlja, iz katere mesa so vsi roje-
ni, in njegov oe Sonce, sonni bog, ki daje vsemu
vesolju svojo lu. Otrok se je nauil, da ima njegovo
ivljenje dva obraza. Bil je lan zemeljske druine in
svojega plemena, bil pa je tudi prebivalec velikega
vesolja, kateremu je dolgoval zvestobo, ki je z raz-
vojem njegovega uma le naraala.
Prvi ljudje so torej razumeli skrivnost svojega star-
evstva. V svoji prvinski modrosti so razumeli tudi
svojo lastno loveko naravo. iva telesa ljudi in
54
Zemlje so bila enaka. Vsi imamo svojo os. Os love-
ka je njegova hrbtenica, ki je vzpostavljala ravnovesje
pri lovekem gibanju. Na tej osi so bila nihajna sre-
dia, ki so vesoljni zvok ivljenja odmevala po vsem
vesolju ali opozarjala, e nekaj ni lo, kot bi moralo.
Prvo sredie je bilo pri loveku na temenu. Tu je
bila pri njegovem stvarjenju mehka toka, 'kopavi',
'odprta vrata', skozi katera je prejel ivljenje in kjer je
imel zvezo s Stvarnikom. Z vsakim dihom je mehka
toka utripala v nenem nihanju, zdruena s Stvarni-
kom. V asu rdee lui, Talaue, zadnjega dela stvar-
jenja, se je toka utrdila in vrata so se zaprla. Zaprta
so ostala vse do smrti, ko so se odprla, da je ivljenje
lahko odlo, kot je tudi prilo.
Tik pod temenom je bilo drugo sredie, organ, s
katerim se je lovek isto sam nauil misliti, mogani.
Njegova zemeljska sposobnost je omogoila loveku,
da je o svojem delovanju in opravilih na Zemlji lahko
razmiljal. In bolj ko je razumeval, naj bo njegovo
ravnanje in delo prilagojeno Stvarnikovemu nartu,
toliko bolj je razumel pravi smisel tega miselnega or-
gana: pomagal bi naj dovriti Stvarstvo.
Tretje sredie je bilo v grlu, kjer so se stikale od-
prtine nosa in ust, skozi katere je lovek prejel dih
ivljenja. Tam so bili nihajni organi, ki so mu omo-
goali, da se je dih vraal kot glas. Ta prazvok je bil

55
tako kot zven zemeljskih nihajnih sredi v harmoniji
z vseobsenim nihanjem celotnega Stvarstva. Drugi
smisel teh nihajnih organov je bil, da proizvaja isto
nove, razline zvoke. Tako so imeli zemeljski ljudje
svoj jezik in svoje pesmi. Ko so dojeli izvorni namen
teh nihajnih sredi, so jih uporabljali, da so Stvarni-
ku izraali in peli hvalo.
etrto sredie je bilo srce. Tudi to je bil nihajni
organ, v ritmu nihanja samega ivljenja. S srcem so
ljudje utili dobroto, najgloblji smisel ivljenja. Imeli
so 'eno' srce. A nekaterim, ki so notri spustili slaba
ustva, so rekli, da imajo 'dva srca'.
Zadnje izmed pomembnih sredi lovekega tele-
sa je bilo nad popkom, organ, ki mu nekateri pravijo
sonni plete. Kot nakazuje to ime, je tu sede same-
ga Stvarnika v loveku. Od tu usmerja vse njegovo
delovanje.
Prvi ljudje niso poznali bolezni. Nihe ni imel bol-
nega telesa ali glave, dokler ni v svet vstopilo zlo.
Zdravnik aman je takrat s preverjanjem teh nihaj-
nih sredi ugotovil, kaj ni v redu s lovekom. Naj-
prej je nanje poloil svoje dlani. Na teme, nad oi, na
grlo, na prsi in na trebuh. Roke amana so bile orodje
jasnovidca. utile so nihanje vsakega sredia in lo-
ile, katero sredie je polno ivljenja, oziroma katero
je najbolj ibko nihalo. Zveine je bila teava le v
56
trebunih boleinah zaradi nekuhane hrane ali v pre-
hladu glave, a vasih so teave prile tudi od zunaj,
privlekle so jih lastne slabe misli ali kdo z 'dvema
srcema'. V tem primeru je vzel zdravnik aman mali
kristal, ga podral proti soncu, da ga je aktiviral in
skozenj potem pregledal vsa telesna sredia. Na ta
nain je lahko videl vzrok bolezni, pogosto pa celo
obraz 'dvosrnea', ki je povzroil bolezen. Ni arob-
nega ni na kristalu, so vedno zagotavljali amani. Na-
vaden lovek ni videl niesar, e je pogledal skozenj.
Kristal je le prestavil vizijo vsakega sredia navzven,
kar je vodilo amanov pogled, ki ga je razvil v te na-
mene.

57
Tako so razmiljali prvi ljudje in to je bil prvi svet,
v katerem so iveli. Ime sveta je bilo Tokpela, ne-
skonni prostor. Smer prvega sveta je bila zahod, bar-
va je bila 'sikjanpu', rumena, mineral 'sikjasavu', zla-
to. Poglavarji so bili kaa z veliko glavo, 'katoja', pti
'visoko', in 'muha', mala tirilistna rastlina. Prvi ljudje
so bili isti in sreni.

58