Uvod
Ta knjiga je bila spisana v asu, ko se stigmatizacija in prohibicija konoplje bliata
svojemu nezadrnemu koncu. V resnici pa prohibicije e ni konec, zato naj v
uvodu omenim tudi nekaj podrobnosti o tem.
Konopljo sem prvi kadil pred ve kot tridesetimi leti, pri svojih petnajstih. To ni
bila prva psihotropna snov, ki sem jo poskusil, saj sem se e za svoj tirinajsti
rojstni dan prvi napil. Uinek alkohola mi je bil ve, saj me je sprostil in sem
lahko pozabil na srednjeolske strese, ki so bili, e gledam danes nazaj, v
pretenem delu ena sama komaj kaj koristna travma. Imel pa je alkohol nekaj
zelo slabih lastnosti. Poleg glavobola in slabosti v naslednjem dnevu je povzroal
tudi upad umskih sposobnosti, saj so mi le poasi prihajale v spomin podrobnosti
o precejnjih neumnostih, ki sem jih govoril in poel v vinjenem stanju.
Po konani akademiji sem nameraval oditi po svetu, pa je moje dekle, sedaj ena,
ravno zanosilo. Ker mi je to mealo takratne raune, sem bil sprva ves zapien v
misel, da je edina smiselna reitev splav, saj nisem imel ne stalnih dohodkov niti
se e nisem util pripravljenega biti oe. In sploh se mi je zdel splav takrat nekaj
dokaj vsakdanjega, saj sem o njem poslual e v srednji oli, ko so se soolke iz
njih skorajda norevale, kot bi lo v resnici za malo vejo menstruacijo. Potem pa
sem po nekem nakljuju naletel na majhno rastlino konoplje, ki je oitno po
nakljuju zrasla na nekem parkiriu. Ko sem jo zveer iz nestrpnosti kar na hitro
posuil v peici in takoj pokadil, se mi je naenkrat razjasnilo, da sem se po svoji
avtomatski pameti oziroma nespameti spet zacementiral v neke splone in
uteene vzorce neaktivnega razmiljanja in da je rojstvo otroka v resnici
pravzaprav eno izmed najvejih daril, kar jih lahko prejme ivo bitje, starevstvo
pa dejansko viji smisel obstoja sploh, tisti moji prejnji narti pa so bili v resnici
precej otroje sanjarije.
Hvala bogu za konopljo, si reem pogosto, kaj vse bi zgreil brez nje...
Ko sem pral plenice in vstajal ponoi ter zibal herkico, da se je lahko ena
naspala, mi je bila konoplja zvesta pomonica. Teko me je kaj spravilo iz
ravnovesja, etudi sem bil veino asa utrujen in ni bilo asa za poitek. Ker se je
dalo hitreje in bolje zasluiti s prevajanjem kot slikanjem, sem moral pogosto tudi
po tirinajst dni cele noi prevajati. Nisem bil namre zaposlen, temve vedno
svobodnjak, e zaradi moje vzgoje in preprianja, in to je seveda zahtevalo
kampanjsko delo. Brez konoplje bi komaj vzdral, kajti besedila, ki jih dobi
prevajalec v delo za denar, so po veini neivljenjsko dolgoasna in komaj
prebavljivo birokratska ali tehnina in obiajnega loveka zamorijo do
onemoglosti oziroma ga ne spravi takih dolgoveznosti niti prebrati, kaj ele po
cele ure valjati v glavi in natanno razmiljati hkrati o smiselnosti posameznih
stavkov in vsebini celote besedila. Ugotovil sem tudi, da se zaradi uporabe
konoplje ne nalezem tako zlahka vseh tistih virusov, ki jih je herka pritegnila od
raznih otrokih obiskov.
Prvo drubeno akcijo v zvezi s konopljo, v kateri sem sodeloval, smo organizirali z
Zdruenjem umetnikov Paviljon leta 2008, ko smo na Metelkovi v okviru
enotedenske prireditve Presliani pogledi predstavili film Ricka Simpsona Run
from the cure. Potem me je Elena Peari, ki nam je omogoila prireditev na
Metelkovi, prosila, e ji lahko spiem neko temeljno izhodie za legalizacijo, ki bi
ga lahko uporabila njena takrat ustanovljena Stranka enakih monosti. Pearieva
je pozneje organizirala tudi okroglo mizo s to tematiko. Tam so se v glavnem
sliale trditve, da javno mnenje nikakor ne podpira legalizacije in da ni mogoe
niesar storiti, temve je treba pa 'realistino' poakati e nekaj desetletij,
preden se bodo zadeve globalno uredile. Veina obiskovalcev okrogle mize je le
tarnala, da legalizacije na ta nain ne bodo nikoli doakali, izstopal pa je
predstavnik Slovenskega konopljinega socialnega kluba SKSK, ki je poudarjal, da
konopljo potrebuje za svoje zdravljenje sladkorne bolezni. Preostali so svojo
uporabo konoplje sicer povezovali z boljim poutjem, a niso e ugotovili, da gre
pravzaprav tudi pri njih za vpraanje zdravja saj je dobro poutje vendar temelj
zdravja.
Takrat je postalo jasno, da je nujno spisati neki zakon o konoplji, saj ga sicer
preprosto nihe od pristojnih ne bo spisal. Odloil sem se spisati ta zakon po
vzoru Zakona o zdravilih, ki bi ga dopolnil s leni, kakrne so zahtevale
mednarodne konvencije. Ob preuevanju zakonodaje in konvencij pa sem
ugotovil, da je prohibicija konoplje povezana s kritvami ve razlinih lovekovih
pravic, zato sem se odloil spisati e tri predloge zakonov, namre o
samozdravljenju, o osnovnem bivanju in o referendumu, ki so skupaj s predlogom
zakona o konoplji zajemali neke osnovne lovekove pravice, ki so nam resnino
kratene zaradi nae zakonodaje: ta v resnici sploh ni usklajena z mednarodnimi
konvencijami, temve je preganjanje konoplje pri nas bolj povezano s
poslunostjo naih politikov mednarodnim koorporacijam.
Vzpostavil sem stik s SKSK in jih vpraal, e bi mi bili pripravljeni pomagati pri
promociji predlogov zakonov oziroma pri zbiranju podpisov. Zbiranje podpisov za
predloge zakonov je bilo namre hkrati tudi najbolja prilonost za ozaveanje in
informiranje ljudi o resnici o konoplji in kritvah lovekovih pravic. To bi lahko
ugodno vplivalo na javno mnenje, s katerim so sicer mediji stalno manipulirali v
smeri vere o strani kodljivosti konoplje. Uspelo se mi je dogovoriti z Jako
Bitencem, predsednikom SKSK, ki sem ga poznal z okrogle mize. Dogovorila sva
se tudi za predavanja o konoplji po Sloveniji in prvo predavanje je v Ajdovini
organiziral Matej Uaj, ustanovitelj drutva za samozdravljenje in zdravljenje z
naravnimi metodami in rastlinami Belica, ki si je s konopljo pozdravil spondilitis.
Na predavanje v Ajdovini je prilo okoli tristo ljudi. Nasploh je bilo za
predavanja o konoplji veliko zanimanje, predvsem med starejimi, ki so se
spominjali, da je konoplja neko rasla vsepovsod, zaradi dolgotrajnega izgnanstva
rastline pa njenega delovanja niso ve dobro poznali. Spominjali so se le dejstva,
da je bila zelo cenjena in spotovana rastlina s tevilnimi uporabnimi lastnostmi,
predvsem zdravilnostjo. Naslednja predavanja je veinoma organizirala Tanja
Cvetrenik, ki je pozneje skupaj z Leo Kluar ustanovila drutvo ozdravljenih s
konopljo Hopla konoplja.
Jeseni leta 2012 je Zdruenje umetnikov Paviljon, drutvo, katerega glavni tajnik
sem bil od ustanovitve leta 2007, vloilo tiri predloge zakonov v dravni zbor in
zaelo zbirati podpise. Z Jako Bitencem in Luko Podgornikom smo medtem li na
Krk, kjer smo z Rickom Simpsonom in Jindrihom Bayerjem posneli informativni
video z naslovom Cannabis manifesto, ki je bil decembra 2012 objavljen na
YouTubu ( https://www.youtube.com/watch?v=1DEKHRSb9aw ). Transkripcijo tega
razgovora je mogoe prebrati v prvem delu te knjige.
Podpisov smo zbrali komaj nekaj ve kot sedemsto, a e zaradi samega zbiranja
podpisov ter predavanj, ki smo jih imeli po Sloveniji, pa tudi zaradi pomoi
nekaterih naklonjenih medijev, se je naslednjo jesen, leta 2013, pri ponovnem
zbiranju, ki ga je takrat uradno organiziral SKSK, zbralo ve kot 11.000 podpisov
podpore za predlog zakona o konoplji in skoraj 30.000 podpisov za vse tri
predloge zakonov skupaj. etrtega predloga zakona, o referendumu, namre pri
drugem zbiranju podpisov ni bilo mogoe predlagati, kajti medtem je dravni zbor
na hitro sprejel neke hudo sporne ustavne spremembe, ki so e dodatno
zmanjale nae politine pravice, in to ravno v zvezi z referendumi. Kot se je
pozneje izkazalo, je to protiustavno unienje referendumov v nekakni 'zasebni
poti' slovenskemu dravnemu vrhu menda zapovedala takratna amerika
dravna sekretarka in sedanja predsednika kandidatka Hillary Clinton. A tevilke
podpore predlogom zakonov so bile ve kot vzpodbudne in nedvomno dokazujejo,
da javnost destigmatizacijo konoplje in demokratizacijo nae trenutne diktatorske
lane demokracije zelo podpira.
Kot reeno, pri razpravi so se nai uradni 'strokovnjaki' osmeili s svojim irokim
in temeljitim nepoznavanjem konoplje. Kot e leta dotlej so konopljo obsojali tako,
da so ji pripisovali lastnosti drugih snovi, posebno alkohola, tobaka in opiatov. Za
lana matinega odbora, ki se je v imenu vlade udeleeval sej v dravnem zboru
in delovnih telesih na temo predlaganih predlogov zakonov, za katere so bili
uspeno zbrani podpisi, je bil s strani vlade doloen g. Joe Hren, ki je e pred
nekaj leti skual dosei prepoved same podobe konopljinega lista, da ne bi kdo
sluajno mislil, da je konoplja zdravilna, kot se je sam izrazil.
Ko se lovek, ki kadi konopljo ali uiva RS-olje, enkrat navadi na uinke, njegove
motorine spretnosti niso prizadete. Sam sem leta vozil motor pod vplivom te
snovi. Iskreno povem, da sem edino takrat vozil razumno, kajti sicer sem bil
vedno eden tistih cepcev, ki preve pritiskajo na plin. Rad sem hitel. Spomnim se,
ko sem svoje ase pogosto jedel hai. Vzel sem majhen koek haia in si ga
vtaknil pod zobe. Po priblino tri etrt ure sem vonjo upoasnil in na mojem
obrazu se je zarisal nasmeh. Pod vplivom te snovi sem prevozil na desettisoe
kilometrov in nikoli nisem imel teav in nikoli nobene prometne nezgode. Pojdi in
spij nekaj piv ali pa pogoltni nekaj farmacevtskih tablet ter poskusi voziti motor!
Te snovi namre resnino prizadenejo motorine sposobnosti. In to se najhitreje
vidi pri vonji motorja. Vse to, kar govorijo in delajo, ko zaradi uporabe konoplje
jemljejo ljudem voznika dovoljenja, je le bolno norevanje iz javnosti. Ne bi se
udil, e bi ravno tisti, ki jemljejo voznika dovoljenja, sami sicer veselo goltali
sredstva proti boleinam, policaji namre. Njihova glava je tista, ki ne deluje tako,
kot bi morala.
Jindrich Bayer:
Rick Simpson:
Trdno sem preprian, da bi vsi ljudje morali uivati konopljeno smolo. Ko nanese
beseda na mladoletne ali duevno motene, lahko povem, da smo pozdravili veliko
ljudi z duevnimi boleznimi. Kajenje konoplje resnino ne predstavlja nobene
nevarnosti niti za mladoletne.
Tudi shizofrenijo sem pozdravil. Konoplja pripelje ljudi nazaj k sebi. Pri vseh teh
bedastih duevnih tegobah, kot so Alzheimerjeva bolezen, shizofrenija in tako
naprej ...
Zaetnikom, ki imajo zadnji stadij raka, povem, naj zanejo z malimi koliinami po
trikrat na dan. Zjutraj, zgodaj popoldne in zveer pred spanjem. In e ima tista
mala koliina premoan uinek, nekateri ljudje imajo pa nizko toleranco do tega,
svetujem, naj to koliino na zaetku prepolovijo. A vsake tiri dni je treba koliino
poveati. In ko to ponemo dlje asa, torej ko poveujemo koliino olja, se nae
telo navadi in razvijemo toleranco do tega. Glavni stranski uinek tega zdravila je
spanec. Je zelo uspavalno. Tudi slona bi uspavalo. A ne povzroa nobene kode.
Zaetniki bodo torej najprej opazili, da bolje spijo, in ko bodo zjutraj pojedli tisto
malo koliino olja, bodo ez kakno uro postali zaspani. Ljudem vedno povem, naj
se ne borijo proti uinkom tega zdravila. Zaupaj mu in se mu prepusti. Potem ni
nobenih teav. Nekateri ljudje pa postanejo ivni, ker mislijo, da ne bi smeli biti
zaspani, in se zanejo boriti proti zaspanosti, toda spanec je pomemben sestavni
del procesa zdravljenja. Zato vsakega spodbujam, da uporablja to snov, ki nima,
kot sem rekel, nekih nevarnih tveganj in jo lahko uporabljajo ljudje vseh starosti,
ker jim ne bo kodila. Tako da le zakaj olja ne bi smeli uporabljati?
Spoznal sem veliko ljudi, ki olja niso hoteli poskusiti zgolj zato, ker je
prepovedano. Verjamejo, da ne smejo kriti zakonov in da ne smejo nasprotovati
svojim vladam. Dokler se bomo tako obnaali, nas bodo e naprej pobijali. Ne
prodajajo pravih zdravil in to jim je popolnoma jasno. Saj so to taisti bedaki, ki so
sploh postavili take zakone in nam dali to udovito alopatsko medicino, torej
kemikalije in strupe, ki naj bi nas ozdravili. Oitno postaja, da se obnaajo kot
popolni norci. Vasih so nam govorili stari, da je zdravila za vse vrste bolezni
mogoe najti v naravi. In imeli so prav. In vse tiste stare male modrosti, ki pravijo,
recimoSi, kar je. Ti pregovori niso iz trte zviti, kajti v resnici smo to, kar jemo.
Kdor se prehranjuje s smetmi, seveda ne more biti preve zdrav. Treba je tudi
paziti na stopnjo pH v telesu. e pH zane padati in postajamo bolj zakisani,
postajamo hkrati tudi idealno gojie raka. Smiselno je torej obvladovati svoj pH
in ga zadrevati na taki stopnji, da obstoj raka sploh ni mogo. To so te male
stvari, o katerih bi nam morali zdravniki govoriti, vendar le-ti noejo govoriti o
prehrani in podobnih zadevah, pomembnih zadevah, ki resnino zadevajo nae
zdravje in lahko prepreijo bolezni. O tem ne govorijo, kajti gre jim le za njihov
posel.
Videl sem tudi vrste industrijske konoplje, iz katerih je mogoe narediti dobro
zdravilo, veina industrijskih vrst pa je v resnici dobra res zgolj za industrijske
namene, saj ne vsebujejo dovolj eterinih olj oziroma kanabinoidov za res
uinkovito zdravilo. Je pa res, da sem sam videl tudi rastline slabe kvalitete, iz
katerih se je naredilo dobro olje. Ravno lani mi je nekdo dal priblino 400 gramov
taknih rastlin. Ko mi je to re pokazal, sem se zasmejal in ga vpraal, e res
hoe, da iz te revine naredim olje. Povedal mi je, da je to vse, kar ima, tako da
ni bilo kaj razmiljati. Iz tiristo gramov suhih delov rastline sva dobila samo 12
gramov olja, a bilo je tako mono, da bi podrlo slona. Zelo sem bil preseneen,
kako mono je bilo tisto olje!
Obstaja na tisoe razlinih podvrst konoplje, vse imajo svojo zdravilno vrednost, a
sam se zanimam za mone medicinske podvrste, kajti te nam nudijo najbolje
zdravilo. Rad bi imel to svobodo, da bi na tem podroju lahko delal raziskave. Da
bi naprej razvil takne in podobne podvrste, jih med seboj krial ter te nove
podvrste potem stabiliziral. Nato bi s preprosto metodo eliminacije ugotovil,
katere podvrste delujejo najbolje in v kaknih pogojih. Zanima me tudi raziskati,
katere meanice razlinih olj delujejo najbolje. Kajti ta snov je tako varna in bi
lahko e v zelo kratkem asu s tem zaeli zdraviti mnoice ter medtem
nadaljevali raziskave.
Jindrich Bayer:
Jindrich Bayer:
Rick Simpson:
e neesa se morajo ljudje zavedati. Naj kot primer navedem nas same. Mi smo
pravkar pokadili nekaj konoplje, je tako? Tako so torej videti obiajni, razumni
ljudje, ko pokadijo konopljo. Ali dajemo vtis, kot da bi za koga predstavljali kakno
nevarnost? Ali si lahko predstavljate, da bi imeli ta sestanek in bi vsi tukaj sedeli
pijani? Ali ko bi bili vsi zadeti od farmacevtskih sredstev? Ali si sploh lahko
predstavljate, kaken bi bil potemtakem videti ta sestanek? To je neprimerljivo!
Zdrava pamet nam to pove in resnica nam skae v obraz, da takni ljudje ne
predstavljamo prav nikakrne nevarnosti za nikogar. Ali bi lahko vozil avto v
stanju, v kakrnem sem trenutno? Prav gotovo!
Sam konopljo e leta uporabljam prav iz tega razloga. K meni je prilo veliko ljudi,
ki so umirali od raka in jim je zdravnik predpisal sredstva proti boleinam, kot so
hidromorfini ali kakno podobno grozljivo snov. Nekateri so jemali te snovi tudi po
cele mesece. Takim povem, naj im prej zanejo jemati zdravilno olje. Najbolje
vsakih osem ur. Povem jim tudi, naj zmanjajo koliino sredstev proti boleinam
za polovico. A veina e v enem tednu povsem preneha s temi sintetinimi
farmacevtskimi sredstvi, tistih stranih simptomov odvajanja od teh snovi pa ne
utijo, ki bi jih sicer brez jemanja olja trpinili. Olje torej olaja procese odvajanja
od zasvojenosti s taknimi snovmi. Leta so nam govorili, da je konoplja vstopna
droga. Vstopna e, vendar ne tako, kot nam to govorijo oni, temve je vstopna
snov za povratek v zdravo stanje iz vseh teh bolezni, ki so nam jih podarili
zdravniki sami! Je vstopno zdravilo za vse nas!
Jindrich Bayer:
Gre za dve stvari. Prva je dejstvo, da konoplja zdravi odvisnost, druga pa dejstvo,
da konoplja ne povzroa odvisnosti. Ko bi bilo tako, potem bi mi, ki smo pojedli e
toliko olja v ivljenju, trpeli, kadar tega olja ne bi imeli. Vendar ni tako. ivljenje
tee dalje. Resda pomislimo, da bi bilo bolje, ko bi imeli olje, sonce bi bilo
svetleje, a tudi brez olja nimamo nobenih teav. Nihe se ne trese ali kaj
podobnega, kot je to znailno za zasvojence.
Pred estimi leti sem imel prijateljico, ki je bila teka odvisnica od heroina.
Vbrizgavala si je dva do tri grame na dan. Ko je prenehala s heroinom, je imela
zgolj olje iz industrijske konoplje. A e to ji je zelo pomagalo proti krem in
sklepnim boleinam. Z oljem se je mazala po boleih mestih in e samo zaradi
tega mazanja je bilo odvajanje veliko znosneje. Koliko bolj bi ji pomagalo, ko bi
ga imela dovolj, da bi ga tudi oralno uivala!
Rick Simpson:
To olje je eno najmonejih sredstev proti boleinam, kar jih poznamo. Ublai tudi
take boleine, ki jim e najhuji opiati ne pridejo do ivega. To sem doivel pri
pacientih s kostnim rakom, ki res hudo trpijo. Takim dajejo v bolninicah
hidromorfine po kapljicah neposredno v kri. Pa jim to ni moglo ublaiti bolein. Ko
sem jim dal olje, je boleina po nekaj urah dobesedno izginila.
Jindrich Bayer:
Kanada je tiranija
Rick Simpson:
Jindrich Bayer:
Rick Simpson:
Velika teava pri tem olju je dejstvo, da ljudje ne morejo dojeti, da je to v resnici
zdravilo. Sam e leta razlagam vsepovsod, da je ta snov zdravilo za vse bolezni,
ki jih poznam. A kljub temu me ljudje e vedno kliejo in spraujejo, e pomaga
tudi za to ali ono. In jim povem, da ja, seveda, kaj pa naj bi beseda zdravilo
pomenila drugega, kot to, da ta snov zdravi? Namre uravnovea celoten telesni
ustroj, zato je isto vseeno, kakne zdravstvene teave ima neki lovek, v
vsakem primeru mu bo to olje pomagalo.
Rick Simpson:
Ne, ne, morajo regulirati, morajo obstajati neki standardi, kot za hrano in zdravila,
ki se prodajajo v trgovinah in lekarnah ...
Rick Simpson:
Jindrich Bayer:
Rick Simpson:
Jindrich Bayer:
Tono, tako kot tudi nikogar ne briga, kakno korenje mi je zraslo na vrtu!
Jindrich Bayer:
Rick Simpson:
Jindrich Bayer:
Mislim, da bi morali raziskati tistih deset ali dvajset bolezni, za katere ni povsem
jasno, ali oziroma kako pomagajo. Ne vemo na primer, ali olje pozdravi steklino.
Domnevamo, da jo pozdravi. Visoke doze olja bi jo najverjetneje pozdravile, a
tega danes e ne vemo zagotovo. Tega ni e nihe poskusil. Sami nimamo
stekline, tako da tega niti ne moremo preveriti. Naj torej delajo raziskave tam,
kjer stvari e niso jasne, pri tistih desetih ali dvajsetih boleznih, vendar naj ne
delajo teav pri preostalih deset tisoih in ve zdravstvenih teavah, pri katerih
olje zanesljivo pomaga. Recimo v primeru kakrnega koli vnetja ...
Rick Simpson:
Seveda, saj je to olje v resnici najbolje sredstvo proti vnetju na vsem svetu!
Jindrich Bayer:
... ali v primeru bolein, takrat bo olje pomagalo. V redu, torej pomaga proti
vnetju in proti boleinam! Kaj bi e radi? Kaj to ni dovolj?
Jindrich Bayer:
Velebogatai, ki imajo vse niti v rokah, povedo vladam, kaj naj delajo. Kajti oni, ti
velebogatai, so tudi lastniki farmacevtskih drub in medijskih hi. Vlade potem
samo igrajo po pravilih, ki jim jih doloijo njihovi gospodarji. Zato sploh obstaja
rni trg. Seveda ne bi smelo biti nobenega rnega trga in tako bi tudi bilo, ko bi
lahko ljudje sami zase gojili to rastlino. Ko pa bi se tega lotili na iroko, bi
praktino zastonj lahko pozdravili vse lovetvo. Saj v resnici ni ni teje gojiti
konopljo kot koruzo. In e je lahko toliko njiv posejanih s koruzo, zakaj ne bi bilo
e toliko njiv posejanih s konopljo? Je vir hrane, vir energije, vir udovitega
zdravila. Pri tako velikem tevilu monih uporab te rastline, od semen do stebel in
cvetov, ter pri taknem neskonnem tevilu monih izdelkov, ki jih je mogoe iz
konoplje narediti, je popolnoma noro, da se ta rastlina ne goji bolj mnoino.
Njihovi izgovori so povsem nesmiselni. Pravijo, da se ne sme gojiti konoplja za
energetiko na njivah, ker bi to zasedlo vse kmetijske povrine. Toda to je
neumnost, saj je konoplja vendar tudi odlien vir prvovrstne hrane. Hkrati s
pridelavo hrane pa bi si pridelali e energijo za svoje avtomobile, ogrevanje hi in
tako dalje. En sam hektar lahko pomeni 7200 litrov etanola, postopek izdelave
sem videl na lastne oi. Z enim hektarjem konoplje torej lahko vozite avto,
ogrevate svoj dom in e vam ostane nekaj sto litrov etanola za druge energetske
potrebe. Toda to bi nas naredilo energetsko samozadostne, tega pa noejo. Oni
hoejo, da smo odvisni od njihove milosti. Vedno je lo zgolj za to, saj taki ljudje
niso drugega kot obsedenci, so namre obsedeni z nadzorovanjem drugih.
Jindrich Bayer:
Rick Simpson:
Res je.
Jindrich Bayer:
Jaka Bitenc:
Tako je.
Jindrich Bayer:
A mi dajemo milijardo evrov vsako leto za take stvari. In ta milijarda evrov zapusti
eko in gre nekam drugam ter se nikoli ne vrne. In to samo za sladkorno
bolezen! Kaj pa gorivo, kot je omenil Rick? Dobro, mogoe ne bi vseh avtomobilov
poganjali s tem in vseh strojev, a potrebe po dodatnih energentih bi se lahko
zmanjale za polovico. Zakaj ne bi traktorji vozili na konopljeno gorivo? To bi
pocenilo tudi hrano, saj bi se zaradi tega mono zniali stroki transporta. Danes
ljudje nimajo ve dovolj denarja in drava bi morala poskrbeti, da ljudje jedo in
preivijo, ne pa, da poskrbi, da ljudje pomrejo.
Rick Simpson:
Ali bi ljudje raje jedli meso ivali, ki so jih krmili s udnimi in neznanimi snovmi ter
jim vbrizgavali antibiotike, ali pa bi raje jedli meso praiev, ki so jih krmili s
konopljo in niso potrebovali vnosa nobenih antibiotikov? Ali bi raje jedli piance,
ki so jih krmili s semeni konoplje in nimajo nobene izmed zdravstvenih teav,
kakrne imajo pianci v pianjih farmah, kjer jih krmijo z umetnimi krmili, ali
pa raje jedli industrijske proizvode? Ali bi raje jedli krape, krmljene s konopljenimi
semeni, in ki bi zato imeli velike koliine omega-3 maobnih kislin, ali pa bi raje
jedli ribe, ki so jih krmili z industrijskimi ostanki? Ali bi raje jedli meso zdravih ali
meso bolnih ivali? Tako preprosto je to. ista ekonomija. Plaujemo veliko
preve, denar pa zapua dravo. Kaj ne bi bilo bolje obdrati tega denarja doma?
e denarja ne zapravljamo, nam ga ni treba toliko zasluiti.
Rick Simpson:
Zveni razumno!
e pred sedemdesetimi leti je bila konoplja temelj vsake ekonomije pri veini
poljedelskih narodov sveta, za vrvi in tkanino in vse preostalo, in tako je bilo e
od vedno, od starega Egipta naprej.
Rick Simpson:
Jindrich Bayer:
Rick Simpson:
Rekli so mu tudi monik. Pri nas smo rekli monik. Pojej svoj monik! se
spominjam, so govorili, hahaha! In ta monik je bil skuhan iz konopljenih semen.
Najbolj zdrava hrana, kar jih je.
Jindrich Bayer:
Zdaj nam ele doloene stvari postajajo jasne. Tudi olje za svetilke je bilo v starih
asih konopljeno. Razumljivo je tudi, zakaj. Poleg tega, da odlino gori, je bilo tudi
vonjanje tega dima zdravo. Nasprotno pa pozneje uvedeni petrolej in nafta
nimata tako zelo zdravega dima. Konoplja se je e od vedno uporabljala v
mnogotere namene. Na ekem so vasih tuberkulozo zdravili z dieto s kao iz
konopljenih semen. Kaj bi najraje dali pacientu, ki trpi za tuberkulozo in lei v
bolniki postelji? Nekaj lahko prebavljivega, ki vsebuje vse potrebne hranljive
snovi, ali pa nekaj, s imer bo imel na primer teave e pri poiranju?
Rick Simpson:
lovek dejansko uti, kako mu konoplja pomaga. Poskusite vsak dan pojesti pest
konopljenih semen in mi ez tri dni povejte, ali utite spremembe ali ne! Energija
vam bo porasla, brez dvoma. To se obuti.
Jindrich Bayer:
Rick Simpson:
Jindrich Bayer:
Obstaja neka nejasnost glede gojenja znotraj v nadzorovanem okolju ali zunaj na
prostem, pod milim nebom. Gojitelji v notranjih prostorih so pogosto prepriani,
da znajo le oni sami vzgojiti najmoneje vrste konoplje. Sam sem gojil na oba
naina, tako zunaj kot znotraj, in oboje je bilo zelo uspeno. Kupil sem tudi na
stotine, e ne na tisoe kilogramov konoplje in testiral vzorce z vsega sveta.
Dale najmoneja konoplja, kar sem jih sploh kdaj videl v svojem ivljenju, je
zrasla na prostem. e imate dobro leto in z vami sodeluje sonce in pade dovolj
deja, je lahko vaa letina zelo uspena. Jasno je, da ve truda, kot kdo vloi v
rastlino, bolji bodo rezultati. Konoplja ljubi vodo, recimo. Kdor malo ve asa
posveti rastlini, bo opazil obutno razliko. Iz svoje izkunje lahko reem, da zrase
najbolja konoplja na prostem pod soncem. A seveda so tudi konoplje, gojene v
notranjih prostorih, uporabne za zdravljenje bolezni. Sam pa vedno iem
najmoneje vrste in po dosedanjih izkunjah so to konoplje, gojene na prostem.
Jindrich Bayer:
Poglejte, zdaj sedimo tukaj na hrvaki obali. Zunaj sije sonce. Od kaknega
gojenja bi priakovali bolje rezultate, od gojenja znotraj ali zunaj? Jasno, da od
gojenja zunaj! Oboje je mogoe uporabiti za izdelavo olja. Na ekem smo nekaj
asa olje delali zgolj iz znotraj gojene konoplje, kajti takrat je bila veliko bolje
kakovosti kot tista, ki so jo pri nas gojili na prostem. A v idealnih okoliinah je
nedvomno gojenje na prostem veliko bolje. Opazi se e po tem, da je zunaj
gojeno konopljo prijetneje kaditi kot konopljo, gojeno znotraj. e je konoplja
prijetneja za kajenje, je tudi olje, izdelano iz nje, zdravilneje. V rastlini se
namre nabira zdravilna energija sonca. Tega e ne razumemo povsem, toda ta
energija se nabira v rastlinah in razliko je mogoe obutiti. Prej si vpraal glede
sintetine konoplje. Proizvajalci se hvalijo, da gre za enake molekule. Ali pa gre
tudi za enake atome, pripojene k tem molekulam? Dvomim, da so medsebojni
odnosi teh atomov v istih razmerjih. Poleg tega je 99.9999 % atoma en sam
prazen ni, tega ni mogoe niti izmeriti in o tem niti ne vemo kaj dosti. Kar vemo,
je dejstvo, da so naravne snovi za nas bolj zdrave kot sintetine. Kaj ve pa nam
o tem tudi ni treba vedeti.
Rick Simpson:
Jindrich Bayer:
Pred kratkim nam je neki mladeni povedal o svojem sinku, starem leto in pol, ki
je padel v ognjie. Oka ga je dvignil in odpeljal v bolninico, kjer so ga oistili in
mu presadili nekaj koe. Medtem ga je oe mazal s konopljenim oljem in pozneje
so se vsi udili, kako hitro in uspeno so se fantku opekline in rane zacelile. Oeta
pa sem vendarle vpraal, zakaj ni sinka e takoj namazal z oljem. In predstavljajte
si, da bi imeli celo kad tega olja. Pogreli bi ga na primerno temperaturo in bi fanta
lahko celega namoili v oljno kopel! Tri, tiri minute bi bilo povsem dovolj, in
nobeno presajanje koe ne bi bilo potrebno.
Rick Simpson:
Jindrich Bayer:
... in vse boleine izginejo. Vsak lahko tudi sam opravi preizkus, e je malo
mazohista in ima res dobro olje. Lahko se polije po obeh rokah s kozarcem vroe
vode in opeklino na eni roki takoj namae z oljem. Lahko pa to vsak na manj
skrajen nain preveri z uporabo po izpostavljanju soncu. In ko se lovek enkrat
sam prepria, kako uinkovito je to zdravilo, bi si ga res elel imeti polne kozarce,
kaj kozarce, polne sode!
Rick Simpson:
In tudi vse, kar je rekel Jindrich glede opeklin, dri. Leta 1999 sem imel tako hude
opekline, da lahko reem, da je bilo tri etrt moje desne dlani kar dobro ocvrte.
Meso je kar viselo. Po enajstih dneh je bila dlan popolnoma zaceljena. In niti ene
brazgotine nimam! e lahko to olje naredi to z mojo roko, si mislim, da bi lahko
podobno pomagalo tudi otrokom z opeklinami. Vzemimo primer otroka, ki je bil
rtev hinega poara in ima hude opekline obraza. e nanesete to olje na njegov
obraz, se pravi naravni antibiotik in naravni anestetik, ki odpravi boleine, imam
obutek, da bi se otroku verjetno lahko zacelil njegov obraz. Popolnoma zacelil,
tako kot se je popolnoma zacelila moja dlan. Zakaj, za vraga, torej tega ne
uporabljamo v bolninicah na oddelkih za opekline?
Jindrich Bayer:
Rick Simpson:
Pomembno se mi zdi, da javnost ve, da je vsako olje lahko drugano. Olja imajo
razlino medicinsko vrednost, razline lastnosti in razlino uinkujejo na
razpoloenje. Ljudi, posebno tiste, ki kadijo konopljo, pogosto vpraam, e imajo
radi mono in uspavalno konopljo. Ko mi pritrdijo, jim povem, da bi jim bil potem
verjetno ve tudi uinek haievega olja. Vse skupaj je zelo osebno. Uinek
nekega olja je lahko meni osebno recimo zelo ve, vam pa morda to olje ne bi
bilo ve. Kajti vsi smo si med seboj razlini. Podobno je z dananjimi zdravniki in
to je prava grozljivka. e bi ti in jaz imela isto bolezen in bi la k istemu
zdravniku, bi nama dal obema isti recept. Toda ali bosta ta dva recepta imela
enak uinek na naju, ki sva oba edinstvena? Saj zdravnik tega ne ve!
Obravnavajo nas kot poskusne kunce. Aha, reejo, e ste imeli slabo reakcijo,
pozabite na dosedanje zdravilo, vam bom raje predpisal nekaj drugega. Pa e to,
ko sem bil mlad, si el k zdravniku, ki ti je predpisal zdravilo, ki si ga jemal en
mesec, in to je bilo to. Danes pa gre k zdravniku in si za vedno priklenjen na
recepte. In ko opazi stranke uinke, kakrne imajo seveda bolj ali manj vse
tablete, dobi e dodatne tablete, ki odpravljajo stranske uinke prvih tablet. In
tako naprej brez konca. Preden se dobro zave, si e na desetih tabletah in niti
sam dobro ne ve, zakaj! Misli, da si bolan, in seveda si bolan, kaj bi drugega
tudi bil, e pa golta toliko kemikalij?!
Jindrich Bayer:
Rick Simpson:
To je poudarjeno in zelo oitno pri zdravnikih, politikih in osebah, ki delajo v
pravnem sistemu. Resnino gre za to, da ti ljudje ne razmiljajo razumno, in po
mojem mnenju je njihova teava prav v pomanjkanju kanabinoidov. e bi imeli
ve kanabinoidov v sistemu, sem preprian, da bi s svojimi glavami mislili veliko
bolj jasno.
Jindrich Bayer:
Ja, vsekakor, konoplja razirja zavest, saj se lovek zane spraevati o doloenih
zadevah, jih raziskovati in si o njih pridobivati svoje lastno mnenje. Gotovo
razirja um, in to na pozitiven in nekodljiv nain.
Jindrich Bayer:
Kot sem e prej povedal, sem poskusil tisto mono olje iz konoplje in v petnajstih
minutah me je prevzel obutek blaenosti, nirvane, ki je zajemal vse tisto, o
emer sem bral v knjigah o jogi o najvijih duhovnih stanjih. Je to razirilo mojo
zavest? Tako je. Vem, kako se pride do tega stanja. Najti moram samo tisto pravo
snov in tako se lahko skoraj kadarkoli v to stanje tudi spravim. V tem stanju se
poutim bolje kot v katerem koli drugem stanju. V tem stanju ni tekmovalnosti in
smo vsi eno. 'Jaz sam', na primer, sem samo e en 'ti' na neki drugi prostorski
toki. Tako stanje je za loveka dobrodejno in si eli, da bi ga doiveli tudi vsi
drugi. Saj e bi vsi lahko doiveli to stanje, bi se najverjetneje na svetu ne pobijali
toliko med seboj in bi se povsem drugae obnaali. Ko bodo torej konopljeno
smolo uporabljali e otroci proti prehladom, izpuajem in podobno, bo to znak,
da se je druba spremenila. Tako konoplja spreminja drubo.
Rick Simpson:
Konoplja drubo e spreminja na bolje. e pogledamo dananje stanje na svetu,
nam je jasno, da ivimo v civilizaciji, zasvojeni z drogami. Kamorkoli greste,
povsod ljudje na veliko goltajo tablete. Mogoe imajo recept, a te droge so
nevarne in povzroajo zasvojenost. In vsi so na teh drogah. Potem obstajajo e
tisti revei, ki se trpinijo s snovmi, kot so metamfetamini in crack kokain. A
realno gledano smrti zaradi prepovedanih drog predstavljajo le manjino vseh
smrti zaradi drog, saj jih ve kot osemdeset odstotkov umre zaradi drog, ki so jih
dobili na recept, ne pa od crack kokaina. Sam mislim, da bi lahko s pravilno
uporabo konoplje in zdravilne smole iz konoplje vse te teave z razlinimi
odvisnostmi od teh kodljivih snovi odpravili. Teh snovi v resnici sploh ne
potrebujemo. V dananjih asih me oznaujejo kot voditelja konopljarskega
gibanja. Nekateri pravijo, naj legaliziramo vse droge. Sam nisem tega mnenja.
Dejansko bi veliko raje videl, da veine teh grozljivih farmacevtskih sredstev
sploh ne bi ve proizvajali. Danes jih lahko praktino vsak poskusi, sam pa kot
oe ne bi rad videl, da imajo moji otroci do tega sploh monost dostopati. Naj
bodo zaradi mene izpostavljeni konoplji, za to vsaj vem, da jim ne bo kodilo. Ko
pa pride do teh kemikalij in strupov, reem samo 'ne, hvala'. Mislim, da bi na to
vpraanje morali vsi gledati na ta nain.
Jindrich Bayer:
Mene osebno naravne snovi ne motijo. Seveda, visoki koncentrati iz opija ali
listov koke naj ne bi bili ravno propagirani. Je namre tako, da se devetdeset
odstotkov ljudi, ki poskusijo liste koke, sploh ne zanima za kokain. Podobno se
tudi uporabniki opija, ki je soroden kanabinoidom, ne zanimajo za heroin. e bi
bilo javnosti dostopno haievo olje oziroma konopljena smola, kaj mislite, koliko
izmed njih bi se sploh e zanimalo za kaj drugega in zakaj bi tudi se? Seveda, da
bi e vedno kuhal aje iz listov koke na visokih nadmorskih viinah, namre
njegovo pitje prepreuje tovrstno slabost. To se je v visokih Andih v Juni Ameriki
poelo e od nekdaj. Tudi sam bi pil aj iz listov koke, ko bi imel astmo, saj jo
kokin aj zdravi. In zakaj junoameriki kmetje ne bi smeli gojiti rastline, ki so jo
njihovi predniki gojili e tisoe let? Tudi to nima smisla. In e se povrnemo na
vpraanje regulacije: s konopljeno smolo oziroma haievim oljem ne dobimo
nobenih teav, temve pridobimo zdravilo za vse vrste zasvojenosti. Tudi e kdo
jemlje kaj kodljivega, bi lahko zauil nekaj olja pred spanjem in njegovo telo bi se
med spanjem veliko bolj regeneriralo, kot bi se sicer. Olje bi pomagalo tudi
intravenoznim uivalcem mamil, saj bi lahko z nanosom male koliine olja na
mesto vboda uinkovito prepreevali okube z iglo. Dejstvo je, da nobena
regulacija drog ni smiselna brez legalizacije konoplje. Pustite ljudem konopljo,
tiste policaje, ki sedaj preganjajo uivalce in gojitelje konoplje, pa poljite nad
farmacevtske tovarne in naj poskrbijo, da farmacevtska industrija ne bo ve
prodajala snovi, ki lahko kodijo zdravju. Prosim, naredite to! To bi bilo res nujno!
Rick Simpson:
V toliko letih svojih tovrstnih aktivnosti sem dejansko naletel na nekaj ljudi, ki so
se utili zasvojene s konopljo. Ko sem jih vpraal, kako to, da so odvisni od
konoplje, so mi odgovorili, da pa so. Rekel sem jim, da to nima smisla, saj ni
mogoe biti zasvojen s snovjo, ki zasvojenosti ne povzroa. Res je, da obstajajo
ljudje, ki uivajo preve konoplje, brez dvoma, a to so isti ljudje, ki spijejo preve
kave ali popijejo preve piva. To je psiholoka zasvojenost, ne fizina, telesna.
Fizino zasvojenost od opiatov ali farmacevtskih zdravil je mogoe videti na slikah
moganov. Konoplja ne povzroa tovrstnih sprememb moganov, kot jih
povzroajo snovi, ki loveka fizino zasvojijo. Tako da gre za povsem razline
zadeve.
Jindrich Bayer:
Rick Simpson:
Me res zanima, kaj bodo ti ljudje, ki zdaj prepreujejo gojenje in uporabo konoplje
drugim, storili, ko se bodo njihovi otroci ali lani njihovih druin znali z boleznijo,
kakrno zdravi prav to olje? Vsi ti policisti, zdravniki, sodniki, pravniki in politiki o
tem sploh e niso zaeli razumno razmiljati. Njihove lastne druine potrebujejo
to zdravilo. To zanesljivo vem, ker sem sam v Kanadi pozdravil veliko druinskih
lanov policistov. Potem ko so se prepriali, kako ta snov deluje, niso imeli ve
nobenih predsodkov do njene uporabe niti elje, da bi njeno gojenje ali uporabo
prepovedovali. Danes sploh ne ivimo v resninosti, saj nas obvladujejo lai.
Znova moramo obuditi resnico in si povrniti svobodo. Povrniti si moramo nao
svobodo do gojenja te rastline. Ker jo potrebujemo. Zdaj! Nujno! e tega ne
storimo v desetih, dvajsetih letih, obstaja znatna monost, da loveka vrsta
preprosto izumre in izgine. Kopiijo se strupi, ljudje razvijamo nove in nove
alergije, zdravstvene teave vseh vrst, perspektive so zelo slabe. A mi vemo,
kako zadeve popraviti!
Jindrich Bayer:
Kaj pa lahko priakujemo? Veina nas zdaj tukaj je starih okoli trideset, tirideset
let. Kaj lahko, razumno gledano, priakujemo v prihodnosti v zvezi s svojim
zdravjem v naslednjih dvajsetih letih? Teave! Same teave! In e obstaja nain,
ki nam pomaga pri vsakovrstnih boleinah in pri vsakovrstnih vnetjih, e se
osredotoimo samo na ti dve zdravilni lastnosti konoplje, bi ga uporabili?
Rick Simpson:
Jindrich Bayer:
Kot sem e prej povedal, brez konoplje sploh ni mogoe voditi razumne
ekonomske politike.
Rick Simpson:
Rick Simpson:
Jindrich Bayer:
Poloaj v Sloveniji je nekoliko poseben. Nas je samo dva milijona, imamo pa veliko
lobijev, ki se veliko bolj zanimajo za denar kot pa za zdravje kogarkoli. To je
glavna teava.
Rick Simpson:
Neizogibno je dejstvo, da bodo ljudje slej ko prej zaeli spraevati svoje vlade,
zakaj, za vraga, so sploh postavile takne zakone. Na primer na Hrvakem, v
Sloveniji in tako naprej ... Zakaj je tu konoplja sploh prepovedana? Ali so vae
vlade sploh kdaj naredile kakno raziskavo glede tega? Ne! Naredile so zgolj to,
kar so jim naroili pri Zdruenih narodih, tisti zloinci. To ni najbolji nain
vladanja neki dravi in tudi ni najodgovorneji nain za predstavljanje svojih
dravljanov. Stvari so ve kot oitne in mislim, da mi glede tega ni treba ve
veliko razlagati.
Jindrich Bayer:
Teh ljudi res ne razumem. Dovolj je iti v bolninico na oddelek rakavih bolnikov in
videti tiste uboge otroke, isto majhne, nedolne, ki umirajo popolnoma brez
potrebe, zdravniki pa jih polnijo s strupi in jih obsevajo s hudo kodljivimi arki.
Pravijo, da je definicija blaznosti, ko nekdo, ki nekaj pone in dobi vedno isti
rezultat, priakuje, da bo neko rezultat povsem drugaen. Koliko ljudi mora e
umreti zaradi kemikalij in obsevanj, da bodo konno dojeli, da to za ljudi res ni
zdravo? Saj v resnici ni dobro za nikogar in za ni. Taken je ta svet. Z leti sem
spoznal, da lahko od tistih, ki se opirijo s svojo visoko izobrazbo, brez
nadaljnjega priakujemo, da so pravi tepci. Taka je namre veina.
Neko sem bil v kongresni stavbi neke evropske drave in tam na odru je neki
moak nekaj govoril o konoplji. Izjavil je, da je neka raziskava pokazala, da
kajenje konoplje koduje otrokom. Ko sem dobil prilonost, sem ga vpraal, e mi
lahko razloi to kodo. Poskual se je izmazati ter je samo odmahnil z roko, e da
je bila raziskava pa opravljena in da tu ni ve kaj. Pozneje, ko je bilo govora
konec, pa sem ga ujel in mu e enkrat postavil isto vpraanje. Najprej se je spet
poskusil izogniti odgovoru in me je vpraal, e sploh vem, kdo da on je, jaz pa
sem mu rekel, da mi naj samo odgovori na vpraanje. Potem pa je rekel: Aja, vi
ste iz Kanade! Vpraal sem ga, kakno zvezo ima to z vpraanjem, in mi je
odgovoril, da je vsem znano, da v Kanadi ljudje kadijo konopljo brez tobaka, tukaj
v Evropi pa jo kadilci meajo s tobakom. In da je tisti tobak kodljiv. To lahko
razumem, sem mu rekel, a zakaj ni tega povedal na odru? Gre torej po veini za
dezinformacije, kaljenje vode, puanje javnosti v nevednosti ... to je tisto, kar
ponejo ti ljudje. Od takih rei mi postane slabo. e se ima nekdo za strokovnjaka
za to rastlino, naj javnosti vsaj govori resnico. A celo strokovnjaki laejo na
debelo! Zakaj mora priti nekdo, kot sem jaz, elektrini inenir s pokodbo
moganov, da pove javnosti resnico o konoplji? Kje so vsi tisti raziskovalci, vsi tisti
udoviti zdravstveni strokovnjaki? Vsi so podkupljeni, od prvega do zadnjega!
Veino izmed njih bi prav z lahkoto razkrinkali kot duevne bolnike. To, kar
ponejo, je namre znailno za psihopate, namre ta njihova obsedenost z
nadzorovanjem, manipuliranjem in pokodovanjem drugih. Prav te stvari namre
ponejo nai zdravniki, politiki in dravni uradniki nam! Torej niso drugega kot
tolpa duevnih bolnikov! In mi jim dopuamo, da vodijo celoten planet! Kako
sijajna zamisel! e to ni sranje, pa res ne vem, kaj je! In to se kar ne neha! Ko
sem pred desetimi leti zael obveati javnost o zdravilnosti konoplje, sem mislil,
da bo trajalo pol leta in bodo e vsi uporabljali to olje, saj sem bil preprian, da
bodo vlade to vedenje o zdravilnosti konoplje hvaleno sprejele. A kaken ok
sem doivel, kamorkoli sem odel, najsibo do kanadske zveze rakavih bolnikov,
do Zdruenih narodov, do kanadske vlade, do vseh parlamentarnih strank, do
novinarjev in do tistih, ki se vrtijo pri informativnih oddajah. Prav vsi se izogibajo
konoplje kot hudi kria. Kaj je z njimi narobe? Kot bi si zapiili v glavo, da je
konoplja pa preprosto 'hudobna'!
V resnici sploh ni konca boleznim, ki jih to zdravilo lahko pozdravi, a dokler bomo
samo sedeli na svojih ritih in pustili tem tepcem, da vodijo na planet in nas ob
tem ubijajo, se ne bo kaj dosti premaknilo. Resnino, kaj je narobe z nami? Kje so
lovekove pravice? Neko sem mislil, da smo ljudje veliko pametneji, kot smo v
resnici. Da dopuamo to, kar se dogaja, je popolna blaznost.
2. Psihotropika
O psihotropnih snoveh
Prepoved konoplje je bila utemeljena na dejstvu, da ima konoplja na loveka
psihoaktiven oziroma bolje reeno psihotropen uinek.
Tudi Oetzi, slavni 5300 let star praprebivalec Alp, ki so ga leta 1991 nali v
ledeniku na Junem Tirolskem ob italijansko-avstrijski meji, je bil po vsej
verjetnosti aman, saj so v njegovi usnjeni torbi poleg osebnih stvari nali zavitek
psihotropnih gobic.
Stari Egipani so loevali sedem lovekih du. Telo kot shrambo vseh preostalih
teles so imenovali Sahu. Srce kot sede ustev so imenovali Jb. lovekovo ime,
osebnost, so imenovali Rn. Sanjsko telo so imenovali Ka. Del due, zadolen za
obiskovanje sveanosti, so imenovali senca, wt. Celoto, skupek vseh du, so
imenovali Ba, razsvetljena dua v onstranstvu pa se je imenovala Ahu. Egipani
so najvejo pomembnost pripisovali srcu, ki so ga na posmrtni sodbi bogovi
tehtali na nebeki tehtnici, od esar je bilo odvisno nadaljnje bivanje pokojnika v
onstranstvu. Tehtanje due se je lahko opravljalo tudi za asa ivljenja kot obred
oievanja. Pri tem so zelo verjetno uporabljali psihotropne rastline,
najverjetneje rni zobnik ali blen. Osrednji del obredja, ki vkljuuje videnja bogov,
se namre imenuje sokar, kar je tudi beseda za blen ali rni zobnik v nekaterih
semitskih jezikih. Listi blena so bili tudi upodobljeni na zlatih kronah hebrejskih
visokih sveenikov, hebrejski sveeniki pa so del svojega obredja pobrali tudi od
Egipanov. Egipanski sveeniki so kot pomagalo za doseganje meditativnega
stanja uporabljali tudi modri lotos, ki ima blag uspavalen in evforien uinek.
Stari Egipani so poznali tudi zgradbo moganov, saj obstaja papirus, imenovan
po najditelju Edwinu Smithu, kjer so opisani mogani, vkljuno z mogansko
ovojnico (meningo) in mogansko tekoino. Papirus Edwina Smitha je star ve kot
4500 let in naj bi bil prepis besedila, ki je e tisoletje in pol stareje. Besedilo
nekateri pripisujejo Imhotepu, slavnemu arhitektu, visokemu sveeniku in
zdravniku iz obdobja starega kraljestva (30002500 pr. n. t.).
Indija
Podobno so tudi stari Indijci v skladu z naukom o sedmih svetovih (sanskrtsko:
loka, povezano z besedo lu) oziroma sedmih dimenzijah vesolja loevali tudi
sedem dimenzij zavesti oziroma sedem teles, ki jih imamo ivi ljudje. Najnija
dimenzija je snovnost (bhuloka), ki ji ustrezata na snovni svet in nae bioloko
telo, vsa preostala vesolja in telesa pa so iz bolj prefinjene snovi, in sicer snovno
vesolje nadgrajujejo oziroma dopolnjujejo elektrino (bhuvarloka), magnetno
(svarloka) in atomsko (maharloka) vesolje, ki sestavljajo vmesni svet ali svet
polbogov (antarloka), ter vesolje modrecev (analoka), nedostopno (taparloka) in
vesolje stvarnika (satjaloka), ki sestavljajo svet bogov. Teh sedem svetov pa je
tudi v povezavi s sedmimi telesnimi sredii ali akrami (krogi), in sicer ustreza
snovnost najniji telesni akri (muladhara) na dnu hrbtenice, elektrino vesolje
ustreza akri, ki je malenkost pod popkom (svadhishthana), magnetno vesolje
ustreza akri v sonnem pleteu (manipura), atomsko vesolje ustreza akri v
podroju srca (anahata), vesolje modrecev ustreza akri v grlu (viudha),
nedostopno ustreza akri v eariki (adna) in vesolje stvarnika ustreza kronski
akri na temenu (sahasrara).
Kot Egipani so imeli tudi stari Indijci zavidljivo zdravniko znanje. V ajurvedskem
spisu Charaka Samhita so med drugimi boleznimi v poglavju Vata vjadhi natanno
opisane tudi nevroloke motnje ter zanje primerne terapije.
2. transfer simptomov,
Aristotel in Plato sta verjela v loenost due od telesa. Aristotel je bil podobno kot
Egipani preprian, da je sede due kot skupna celota vseh zaznav (koine
aesthesis) v srcu, mogani pa imajo zgolj nalogo nekaknega hladilnika telesa.
Platon pa se je podobneje Indijcem dral nauka o trodelni dui, od katerih biva
razumska dua v glavi, duhovna dua v srcu in dua nagonov v jetrih.
Podobno kot Platon je tudi Galen iz Pergamona, grki zdravnik na rimskem
carskem dvoru v 2. stol. n. ., zagovarjal stalie, da je skupnost zaznav (koine
aesthesis) v glavi. Galen je bil mnenja, da se zauita hrana v jetrih oblikuje v
naravnega duha, od tam potuje v levi srni prekat in se tam razvije v
ivljenjskega duha, iz srca gre po ilah do dna lobanje in se tam s pomojo
nadihanega zraka razvije v ivalskega duha, ki se nato hrani v moganskih
prekatih. ivalski duh naj bi bil po Galenu bistvo ivljenja in umskih sposobnosti,
zmes zraka in tekoine, ki se giblje po votlih ivcih v lovekem telesu. Galen je
zagovarjal tudi Hipokratov nauk o tirih telesnih tekoinah, katerih medsebojna
razmerja naj bi doloala znaaj in osebnost ljudi. Kdor ima ve krvi, je sangvinik,
je odprt in druaben. Kdor ima ve rumenega ola, je kolerik in je energien,
strasten in karizmatien. Kdor ima ve rnega ola, je melanholik in je
ustvarjalen, prijazen in obziren. Kdor ima ve sluzi, je flegmatik in je zanesljiv,
prijazen in naklonjen.
Galen je bil med drugim tudi osebni zdravnik cesarja Marka Avrelija, ki ga pogosto
imenujejo za 'edinega filozofa med rimskimi cesarji'. Avreliju je med njegovim
dolgoletnim vojskovanjem s trgovskimi ljudstvi ob Donavi, ki Rimu niso hotela
plaevati carine, Galen predpisoval zdravilno meanico theriak ('zverinsko'), ki je
vsebovala opij. Po zapisih zgodovinarja Dio Kasija lahko sklepamo, da je bil Avrelij
opijski odvisnik. O theriaku je Galen napisal celo samostojno knjigo Theriake.
Osnova za theriak je prila v Rim iz Armenije. Tamkajnji kralj Mitridat Eupator IV.
iz 1. stol. pr. n. t. je svojemu kraljestvu prikljuil celotno Malo Azijo in polotok
Krim. V tistih burnih asih pa je bilo zastrupljanje politinih nasprotnikov dokaj
obiajno, zato se je Mitridat posvetil iskanju univerzalnega protistrupa, pri emer
mu je pomagala skupina skitskih sveenikov, ki so ga vedno in povsod spremljali.
Kot je sam trdil, mu je iznajdba univerzalnega protistrupa uspela, in sicer iz
meanice opija, ingverja, cimeta, mire, afranike, ricinusa, baldrijana, sivke,
entjanevke, popra, mukatnega oreka, olibanuma ali svetega kadila
(Boswellia sacra) in drugih smol, brina, rabarbare, janea, vrtnice, ilirske
perunike, travnikega kukmaka, medu in drugih zeli in snovi. Meanico so
kasneje poimenovali mithridatium. Recepturo za mithridatium naj bi v Rim
prinesel e Pompej, saj je pontsko cesarstvo e pred zaetkom tetja padlo v
rimske roke in delno samostojna je ostala le Armenija.
Leta 1484 sta dominikanski menih Jakob Sprenger in Heinrich Kramer, glavni
inkvizitor za Solnograko, Tirolsko, eko in Moravsko, prav tako dominikanec,
spisala Malleus Maleficarum, kjer sta obsodila nabiranje zdravilnih zeli kot
znailno obnaanje arovnic pod vplivom hudia. Katolika cerkev se je spis sprva
sicer obotavljala sprejeti, pozneje, e posebej v 16. in 17. stoletju, pa ga je na
veliko uporabljala pri svojih mnoinih preganjanjih in pobojih zeliarjev in
predvsem zeliaric.
Leta 1543 je Andrej Vesalij izdal knjigo O delovanju lovekega telesa, v kateri je
zapisal svoja dognanja, da sede due ne more biti v glavi. Ugotovil je namre, da
imajo ivali enake oziroma zelo podobne mogane kot ljudje, po dogmi kranske
Cerkve pa ivali naj ne bi imele due. Sklep o nepovezanosti due in moganov se
mu je zdel torej povsem na dlani.
ez dvesto let je filozof David Hume v svojem spisu O razumu ivali na podlagi
analize telesne govorice ivali sklepal, da so poleg ljudi tudi vse preostale ivali
obdarjene z zavestjo. Tudi preostale ivali se namre obnaajo podobno, kot se
obnaajo ljudje, kadar je njihovo obnaanje posledica povezovanja razlinih
zamisli oziroma duevnih pojmov. ez nadaljnjih sto let pa se s Humom ni strinjal
Darwin, ki je izhajal s stalia, da je zardevanje od vseh naih lastnosti najbolj
loveka, saj z izjemo opic, ki zardevajo zaradi jeze, ne zardeva nobena druga
ival, opice pa ne zardevajo iz istih razlogov kot ljudje, namre iz sramu. Iz tega je
hrabro, a ne povsem prepriljivo izpeljeval svoj antropocentrini sklep, da je
zavest izkljuno loveka lastnost. Ta debata se je vsaj zaasno zakljuila ele
pred kratkim, leta 2012 so namre nevrologi na mednarodnem kongresu v
Cambridgeu z naslovom Zavest lovekih in nelovekih ivali sprejeli Deklaracijo
o zavesti nelovekih ivali, kjer so zapisali, da imajo neloveke ivali, etudi
brez moganske skorje, vse organe, ki so potrebni za razlina stanja zavesti,
vkljuno s sposobnostjo namenskega obnaanja, tako iz nevroanatomskega kot
nevrokeminega in nevrofiziolokega vidika. To ne velja le za sesalce in ptie,
temve tudi za mnoge druge ivali, vkljuno s hobotnico.
V zadnji tretjini 17. stol. sta Angle Thomas Willis in Danec Nicolaus Steno izdala
vsak svojo knjigo o anatomiji, kjer sta zavrgla zamisel o sedeu due. Njuni knjigi
sta vpeljali nove pojme, kot so nevrologija, hemisfera, corpus striatum itd. Leta
1808 pa je Franz Joseph Gall zagovarjal teorijo frenologije: mogane naj bi
sestavljalo 31 neodvisnih enot s tono doloenim mestom v moganih in tono
doloenimi znaajskimi lastnosti. Po opazovanju bul in izboklin na lobanji naj bi
bilo mogoe doloiti tudi znaaje ljudi. Njegove teorije so bile v javnosti odlino
sprejete in tevilni so hoteli njegova spoznanja vnesti v zakonodajo, na primer kot
prepoved ukvarjanja s politiko osebam z 'neprimernimi' lobanjskimi izboklinami.
e 1811 pa je kotski kirurg Charles Bell dokazal in opisal neposredne ivne
povezave med naimi petimi utili in mogani.
Empirika
Na podlagi tega primera je francoski nevrolog dr. Paul Broca seciral ve svojih
bivih pacientov, ki so imeli v asu ivljenja teave z govorom. Na ta nain je
lahko doloil mesto v moganih, odgovorno za govor. Ta del moganov se e
danes imenuje po njem. Do danes pa e ni razloeno, zakaj ima veina (94 %)
desniarjev povean Brocov del moganov samo na levi strani, ne pa tudi na
desni, 70 odstotkov leviarjev ima Brocovo podroje poveano samo na desni
strani, 17 odstotkov leviarjev pa ima poveana Brocova dela v obeh polovicah
moganov. Pri raziskovanju moganov impanzov in pri njihovi primerjavi s
lovekimi so ugotovili, da imamo ljudje Brocov del moganov veliko veji kot
impanzi, med ljudmi pa ni velikih odstopanj, medtem ko so med impanzi velika
odstopanja v velikosti Brocovega dela, in sicer ima priblino polovica impanzov
Brocov del povean, polovica impanzov pa ne. Pri slikanju moganov ivih
impanzov so ugotovili, da se tudi v impanzjih moganih aktivira Brocovo
podroje, kadar s svojim glasom komunicirajo z drugimi impanzi. Niso pa opazili
nobene povezave med levinostjo oziroma desninostjo impanzov in
asimetrinim poveanjem Brocovega podroja moganov samo v eni polovici
moganov.
Po Freudu gremo namre ljudje v otrotvu skozi pet razlinih faz, v katerih smo
pozorni na razline erogene cone na svojem telesu. Freud je kot prvo tel oralno
fazo, ki traja od rojstva do enega leta, ko se dojimo in si najve izkuenj
pridobivamo z usti ter tako razvijamo svoje zaupanje do blinjih in okolice. e ta
faza ne poteka pravilno, smo lahko pozneje v ivljenju nezaupljivi ali agresivni.
Kot drugo je Freud tel analno fazo, za katero je znailno nae postopno
obvladovanje opravljanja velike potrebe. Obiajno je ta faza povezana z razvojem
samostojnosti, odgovornosti in ustvarjalnosti, v primeru negativnih izkuenj pa
lahko pozneje v ivljenju razvijemo destruktivno osebnost. Kot tretjo je Freud tel
falino fazo, v kateri naj bi otrok nekje med tretjim in estim letom spoznal razliko
med mokimi in enskami ter se zaenjal istovetiti s starem istega spola. Kot
etrto je Freud tel latentno fazo, nekako od estega leta do pubertete, ko naj bi
otrok svojo erotino energijo preusmeril v druga podroja, predvsem v
komunikacijo z vrstniki, ter intelektualna podroja. Zadnja, peta faza
psihoseksualnega razvoja po Freudu sledi fazi pubertete, v njej pa sedaj odrasla
oseba razvije mono eljo po spolnih odnosih z nasprotnim spolom.
Poleg tega je Freud loveko duevnost loeval na tri sestavne dele: id, ego in
superego. Id predstavlja neurejene nagone, superego ima nalogo cenzorja, kritika
in moralizatorja, ego pa je realistini del, organizator in posrednik med eljami ida
in superega.
Freud je imel tevilne uence, najbolj znani med njim so tirje, ki so vsak zase
zaetniki svojih lastnih psiholokih ol, to so Alfred Adler, Erich Fromm, Wilhelm
Reich in Carl Gustav Jung. Adler je zagovarjal stalie, da je samopomembnost
najbolj temeljni loveki obutek, Fromm je prisegal na ljubezen, Reich se je vrgel
v raziskovanje in merjenje spolne energije, Jung pa se je ukvarjal z mistiko in je
uvedel pojem kolektivnega nezavednega, ki naj bi bilo nekakna knjinica vsega
znanja, izkuenj in spominov vseh ljudi vseh asov, podobno pomenu pojma, ki
ga je uvedla teozofinja Helena Blavatsky v zadnji etrtini 19. stoletja, to je akaa
kronika. Podobno mnenje je priblino ob istem asu kot Jung izrazil tudi slavni fizik
Nikola Tesla: Moji mogani so le sprejemnik. V vesolju obstaja jedro, iz katerega
vsi mi dobivamo znanje, mo in navdih. Nisem prodrl v skrivnosti tega jedra, a
vem, da obstaja. Prebivalce tega kolektivnega nezavednega, duhove, ki sicer ne
obstajajo v stvarnem svetu, a so v kolektivnem nezavednem samostojni in
neodvisno dostopni vsem, je Jung imenoval arhetipi.
Freudov naslednik je bil njegov neak Edward Barneys, ki je leta 1929 preprial
sufraetke, da so na javni paradi prigale cigarete Lucky strike in s tem ez no
podvojile dobike tobane industrije. Napisal je tudi knjigo Propaganda in v njej
zagovarjal stalie, da je mnoice veliko laje voditi na podzavestni ravni kot
spraevati za njihovo mnenje in akati na njihov pristanek. Barneysa so vzljubili
predvsem veleindustrialci, ki so z obema rokama sprejeli njegove nauke in jih
zaeli takoj uporabljati v praksi.
V 50-ih letih 20. stol. je ameriki zdravnik Paul MacLean predstavil svoje mnenje,
da so loveki mogani sestavljeni iz treh moganov, namre kuarskih,
sesalskih (limbini sistem) in moganske skorje (neokorteks). S tem je na neki
nain potrdil staroindijsko in Platonovo predstavo o trodelni dui, Galenov nauk o
prekatih, pa tudi Freudov nauk o treh delih loveke duevnosti, kljub temu da je
Freud duevnost delil zgolj v strogo strukturalnem smislu in nikakor ne v
nevroloko-biolokem, vsaj ne zavestno.
Biomagnetizem in moganska valovanja
Richard Carton je med svojimi raziskavami moganov zajcev in opic leta 1875
priel do podobnih ugotovitev. Tudi Wilhelm Reich, prej omenjeni uenec
Sigmunda Freuda, je v 30-ih letih 20. stol. predstavil svojo teorijo o posebni
orgonski ali bionski energiji, za katero je trdil, da je temelj ivljenja in da jo lahko
s posebnimi napravami tudi meri. Z upotevanjem orgonske teorije je Reich tudi
res pozdravil veliko tevilo duevnih motenj. V ZDA, kamor se je preselil iz
Evrope, pa so mu prepovedali delovanje in mu zaplenili vso opremo in vse zapise.
Alfa valovi imajo frekvenco od 7 do 14 Hz. Tako se imenujejo zato, ker jih je
Berger opazil kot prve. Oddajamo jih odrasli iz zadnjega dela moganov, ko
zapremo oi in se pomirimo. Otroki alfa valovi so nekaj poasneji (pod 7 Hz).
Obstajajo tudi delni alfa valovi ali valovi mu, ki jih oddajamo, ko smo sicer budni,
a imamo popolnoma sproene roke in telo. Valove mu oddajamo iz moganskega
centra za gibanje, in sicer med 7 in pol ter 12 in pol Hz. Prenehamo jih oddajati,
ko zanemo premikati svoje roke ali telo, ali tudi ko samo pomislimo na
premikanje telesa, ali tudi ko zgolj opazujemo nekoga, ki se premika ali nekaj
dela.
Gama valovi imajo frekvenco med 30 in 100 Hz. Oddajajo jih povezane skupine
nevronov, ko opravljamo neko doloeno miselno ali gibalno nalogo.
Leta 1953 sta Nathaniel Kleitman in Eugene Aserinsky pri opazovanju vzorcev
spanja pri otrocih ugotovila, da obstajajo razline faze spanja, med njimi tudi tako
imenovana faza REM (rapid eye movement), ko se oi med spanjem hitro
premikajo sem in tja. Ugotovila sta, da poleg cirkadnega (vsakodnevnega
izmenjevanja budnosti in spanja) obstaja tudi ultradni ritem spanja, ki se ponavlja
vsakih 90 minut, kadar spimo. Zane se s 1. fazo Ne-REM, ko se telo umiri in
mogani zanejo oddajati alfa valove. ez nekaj minut se zane 2. faza Ne-REM,
ko valove alfa poasi zamenjajo valovi theta, v 3. fazi Ne-REM valove theta
zamenjajo valovi delta (ta faza se imenuje tudi faza globokega spanca), njej pa
sledi faza REM, ko nai mogani spet oddajajo valove z visokimi frekvencami,
podobno kot v stanju budnosti. Zaradi tega dejstva se ta faza imenuje tudi faza
paradoksnega spanca, saj je speega v tej fazi kljub visoki frekvenci oddajanih
moganskih valovanj teje prebuditi kot v fazah, ko oddaja valove z nijo
frekvenco. Faza REM je faza, v kateri sanjamo. Na zaetku spanja je kraja, bolj ko
se bliamo jutru oziroma dlje, ko spimo, dlje tudi traja faza REM. Mimogrede,
sodobna znanost nima enotne razlage za pojav sanj. eprav naj bi bila zahodna
znanost vzor natannosti, obstaja vsaj deset znanstvenih teorij o smislu sanj, ki
se med seboj bolj ali manj izkljuujejo, bolj ali manj pa se razen Junga, ki se je
navezoval na starodobno miljenje, da gre za vstopanje v druge, duhovne
dimenzije, vsi sodobni znanstveni razlagalci sanj strinjajo, da gre zgolj za
kemino-psiholoke procese. Nekateri vidijo v sanjah nakljune slike, drugi
psiholoki odpadni material, tretji nain reevanja problemov, etrti izpolnjevanje
podzavestnih elja, peti izloanje stresnih energij, esti nadomeanje travm s
simboli, sedmi simulacijo mogoih scenarijev prihodnosti, osmi treniranje odzivov
na nevarne situacije, deveti evolucijski ostanek iz dobe, ko smo se ljudje
podobno, kot to ponejo e danes abe in manji sesalci, delali mrtve, deseti
utrjevanje nauenega itd. itd. Podobno slepcem, ki jim je biblijski kralj Salomon
vsakemu z njegove strani dal potipati slona, potem pa jih pozval, naj ga opiejo.
Prvi ga je dral za rilec in ga je temu primerno tudi opisal. Drugi ga je dral za
rep, tretji za nogo ...
Camillo Golgi je konec 19. stol. razvil tehniko z uporabo srebrove soli, s katero je
lahko fotografsko slikal nevrone. Golgijevo tehniko je uporabljal tudi Ramn y
Cajal, ki velja za oeta nevrologije, saj je postavil nevronsko teorijo, ki je
delovanje moganov in ivevja videla kot zapleten kemini mehanizem, za
razliko od do tedaj veljavne miselnosti, da gre pri ivcih in moganih bolj za
elektrine impulze. Farmacevtski podjetniki so bili veliko bolj zainteresirani za
kemine povezave.
DOPAMIN je poseben ivni prenaalec, saj je lahko tako drailen kot tudi
zaviralen. Dopamin pomaga pri depresiji kot tudi pri usmerjanju pozornosti, kar je
opisano v nadaljevanju.
GLUTAMAT je bolj znan kot kratica MSG, in sicer v obliki ojaevalca okusa, ki se
dodaja razni pakirani in konzervirani hrani. Glutamat je v visokih ravneh prisoten
v moganskih celicah in deluje kot glavni ivni prenaalec. Morda je ravno zaradi
njegove vseprisotnosti raven glutamata zelo pomembna, saj imajo lahko e
manja odstopanja tako navzdol kot navzgor od vzornih, uravnoveenih
vrednosti dramatine uinke.
Doloena hrana spodbuja v naih telesih notranje izloanje dopamina, kar na nas
deluje poivljajoe. To je predvsem proteinsko bogata hrana, kot npr. meso in
jajca, ki dvigne dopaminsko raven e v 30 minutah. Stronice in zelenjava ter
mleko in skuta delujejo podobno. Sonnino ali buno seme tudi. Enako tudi
ginseng, kopriva, regrat in meta.
Druga hrana spodbuja v naih telesih notranje izloanje serotonina, kar na nas
deluje pomirjevalno. To je predvsem hrana, ki vsebuje ogljikove hidrate, vse vrste
itaric, vkljuno z ajdo, koruzo, riem in ovsom, svea zelenjava in svee sadje ter
med.
Kemizacija psihiatrije
Soasno z omenjenimi nevrolokimi odkritji je prilo do pravega razcveta
industrije sintetinih psihotropikov, ki je sledil odkritju sintetikov oziroma
sintetizaciji morfija (Friedrich Wilhelm Sertrner, 1804), kokaina (Friedrich
Gaedecke, 1855), barbituratov (Adolf von Baeyer, 1864) in benzena (Avgust
Kekule, 1864). Ta razcvet sintetinih psihofarmakov, predvsem tistih na bazi
benzena, pa je v resnici plod irih dogajanj v daljih obdobjih in je povezan s
trgovino, monopoli, politiko in seveda s prohibicijo naravnih psihotropnih zeli,
predvsem konoplje. A o tem v naslednjem poglavju.
Alkohol
Barbiturno kislino je prvi sintetiziral nemki kemik Adolf von Baeyer leta 1864, ko
je v laboratoriju svojega ekega kolega Avgusta Kekula v Heidelbergu raziskoval
lastnosti sene kisline. Barbiturno kislino je spojil iz dietil malonata (ester,
pridobljen iz jabolne kisline) ter kravjega urina.
Njegova uenca Fischer in von Mering pa sta iz nje ele leta 1902 pridobila prvi
derivat z uspavalnimi lastnostmi, ki sta ga imenovala Veronal in je postal velika
uspenica, saj naj ne bi imel stranskih uinkov, smrtna doza pa je bila nekajkrat
veja od doze, ki je bila potrebna za uinkovanje. Barbiturate so uporabljali tudi v
medicini, in sicer kot anestetike, razvili pa so ve sto razlinih tipov barbituratov,
ki so se med seboj razlikovali po asu, potrebnem za uinkovanje, in po trajanju
uspavalnega uinka. Barbiturati delujejo na centralni ivni sistem, ki ga
upoasnijo, saj oteijo komunikacijo med nevroni. Zaradi monega sproanja so
pozneje ugotovili, da barbiturati pomagajo pri nekaterih duevnih motnjah,
posebno pri vase zaprtih osebah, s katerimi je bilo potem mogoe spet
komunicirati. Zato se je barbituratov prijel vzdevek 'tablete resnice'. Barbiturati
ugodno vplivajo tudi pri epilepsiji, saj prispevajo k manjanju tevila napadov.
Glede na vse te dobre lastnosti so barbiturati prav zvezdniko zasloveli, ko pa je
postalo jasno, da smrtna doza vendarle obstaja in da se jo z alkoholom lahko
dosee presenetljivo hitro, so nekoliko padli iz mode. Barbiturati aktivirajo
receptorje GABA ivnih prenaalcev in povzroijo oddajanje beta moganskih
valov, najprej iz elnega dela moganov, potem pa se oddajanje beta valov raziri
na vso mogansko skorjo. Redno uivanje barbituratov povzroi telesno
odvisnost.
Derivati benzena
Beseda benzen izhaja iz arabskega izraza lubn daui, s pomenom 'kadilo z Jave'.
Kadilo se je pridobivalo iz dreves vrste bosvelija iz jugovzhodne Azije, uporabljalo
pa se je za izdelavo diav. V Evropo je prilo v 15. stoletju, kjer so ga imenovali
benzo (latinsko), olibanum, benjamin, benjui ali benzoin. Snov, ki so jo dobili iz
smole s sublimacijo, so imenovali benzoinski cvet ali benzojeva kislina,
ogljikovodik, ki so ga dobili iz smole z destilacijo, pa so imenovali benzin, benzol
ali benzen.
Benzen je leta 1825 izoliral in identificiral Michael Faraday iz oljnatih ostankov pri
proizvodnji svetilnega plina. Leta 1833 je Eilhard Mitscherlich pridobil benzen z
destilacijo zmesi benzojeve kisline in apna in ga imenoval benzin. Leta 1836 pa je
francoski kemik Auguste Laurent isto snov poimenoval phne in ime je postalo
osnova izpeljank fenol- za skupino C6H5-OH (hidroksibenzen) in fenil- za skupino
C6H5 (radikal benzena brez enega vodikovega atoma). Istega leta je Charles
Mansfield izoliral benzen iz premogovega katrana in ga ez tiri leta zael
proizvajati na industrijski nain.
Benzen ima sladek vonj in je zelo strupen. Povzroa slabokrvnost in po daljem
asu zaradi pokodb DNK tudi levkemijo. Vdihavanje benzena povzroi
vrtoglavico, hitreje bitje srca, glavobole, tresenje, zmedenost, nezavest in smrt.
Uivanje hrane z visokim deleem benzena povzroa slabost, bruhanje,
vrtoglavico, kre, hitro bitje srca in smrt. Benzen se veinoma uporablja kot topilo
pri proizvodnji plastike, umetnih smol, najlona in umetnih vlaken, gum, mazil,
barvil, detergentov, pesticidov, eksplozivov in zdravil. Benzen najdemo tudi v
naravi, in sicer v vulkanskih izbruhih, gozdnih poarih, pa tudi v nafti in
cigaretnem dimu. Proizvodnja lepil iz benzena je prepovedana po veini drav po
svetu zaradi visokega tevila neposredno obolelih.
Antidepresivi
SSRI selektivni inhibitorji ponovnega prevzema serotonina
Leta 1957 je vicar Roland Kuhn odkril tricikline (s tremi benzenskimi obroi)
antidepresive, ko je poskual izboljati delovanje klorpromazina iz skupine
fenotiazinov. Klorpromazin so e od tridesetih let dalje razvijali kemiki pri
farmacevtskem podjetju Laboratoires Rhne-Poulenc, ko so iskali nove
antihistamine (snovi, ki prepreujejo imunske reakcije) in po nakljuju odkrili, da
ima spojina prometazina in petidina anestetine lastnosti. Leta 1952 so ugotovili,
da klorpromazin povzroa popolno ravnodunost, zato so videli prilonost za
zdravilo proti prestraenosti in nemiru ter zdravila, pridobljena na bazi
klorpromazina poimenovali za nevroleptike, pozneje pa antipsihotike.
Leta 2013 je v ZDA kar 16 milijonov ljudi redno jemalo antidepresive, kar jih
postavlja na mesto najbolj prodajanih zdravil. Njihova prodaja se je najbolj
poveala po nastopu finanne krize. Antidepresive e vedno prodajajo v lekarnah,
eprav je bilo e ugotovljeno, da njihovo dolgotrajno jemanje poslaba simptome,
saj pacienti, ki si z njimi dlje asa lajajo depresijo, postanejo pogosto celo
suicidalni.
Leta 1931 je postal direktor velike zvezne amerike pisarne za narkotike bivi
prohibicijski komisar Harry Anslinger. Toda ez dve leti je bila prohibicija oziroma
prepoved alkohola e ukinjena. Pisarni za narkotike je grozil konec. Toda
Anslingerju je uspelo e leta 1935 s pomojo 'dokaznega gradiva', se pravi
Hearstovih propagandnih lankov, predstaviti v amerikem kongresu konopljo kot
'najbolj nevarno drogo na svetu'. Temu je sicer nasprotovala medicinska stroka, a
se o tem takrat uradno ni smela izjasniti, saj so Anslingerja poleg Hearsta
podpirali tudi mogotci amerike petrokemine industrije iz druin Rockefeller,
Morgan, Mellon in Dupont, skratka najbogateji Ameriani. Podprli pa so ga zato,
ker so se ustraili Henryja Forda.
Henry Ford je namre izumil svoj trajnosti avtomobil, v celoti izdelan iz konoplje.
Konopljena karoserija je bila ceneja, laja in moneja kot ploevinasta, pa tudi
motor je poganjalo gorivo iz konoplje, kar je pomenilo, da ni bilo nobenih
kodljivih izpuhov in onesnaevanja zraka. To ameriki naftno-kemini industriji
nikakor ni ustrezalo in do leta 1937 jim je skupaj uspelo prepriati politike v
Washingtonu, da so pristali na prepoved konoplje. To ni bilo posebno teko, saj je
bil eden najvejih donatorjev predsednika Roosevelta prav J. D. Rockefeller. Istega
leta je Dupont patentiral tkanino najlon (narejeno iz nafte), ki ji je bila konoplja
seveda prav tako prevelika konkurenca.
V 60-ih letih 20. stoletja so amerike tajne slube razirjale uporabo drog med
mladimi zaradi diskreditacije oziroma ornjenja mirovnikega gibanja, ki je
nasprotovalo vojni v Vietnamu. Vojaka uporaba psihotropnih substanc je e stara
zadeva, ena izmed najstarejih takih substanc, ki se je uporabljala v vojake
namene, je bila seveda alkohol. V obeh svetovnih vojnah so vojakom dajali
amfetamine, v drugi svetovni vojni so preizkuali tudi z meta-amfetamini (danes
znanimi kot ecstasy). Vojake raziskave psihotropnih substanc pa so poasi zajele
tudi civilno prebivalstvo. V 50-ih letih 20. stoletja so na primer neko vas v Franciji
v raziskovalne namene pokropili z LSD, seveda brez vednosti poskusnih kuncev,
od katerih jih je kar nekaj pristalo v psihiatrinih bolninicah.
Vojake raziskave konoplje so bile v 50-ih letih 20. stoletja motivirane predvsem z
iskanjem 'seruma resnice' ter primernega sredstva za 'pranje moganov' oziroma
psiholoko manipuliranje razlinih delov prebivalstva. Konoplja se je sicer pri
iskanju seruma resnice in sredstva za pranje moganov ter manipulacijo izkazala
za neuinkovito, toliko bolj pa je bila uinkovita v projektu irjenja prepovedanih
drog med mladino, saj se je hipijevsko mirovniko gibanje 'flower power', ki je
povezovalo zavzemanje za mir s svobodo do uivanja psihotropnih snovi in je bilo
prvotno z zlemi nameni tajnih slub podtaknjeno za diskreditacijo in
marginalizacijo protestnikov, povsem proti prvotnemu namenu amerike tajne
slube veliko preve razirilo in populariziralo med mladimi po vsem zahodnem
svetu. Mladi so predvsem konopljo hvaleno sprejeli kot duhovni dar, ki je
uivalcem omogoal spreminjanje fokusa njihove zavesti, avtopsihoterapijo,
sredstvo za ienje due, vrata v vije dimenzije, zdravilo za prekinitev starih in
nepotrebnih vzorcev, sprostitev napetosti, uravnoveanje razpoloenja, vir
navdiha, splono boljanje poutja, krepitev imunskega sistema itn. Masovna
uporaba konoplje, ki sama na sebi ni imela nobenih opaznih ali dokazljivih
negativnih socialnih posledic, je povzroila, da so konopljo ob koncu estdesetih
let zaeli tolerirati na Nizozemskem, pozneje tudi v paniji in vici.
Od leta 1993 je vodila 'vojno proti drogam' Bela hia, in sicer iz Dravne pisarne
za nadzor nad nacionalno politiko do drog. Statistika vojne proti drogam se je e
kmalu izkazala za ne le katastrofalno neuinkovito, temve predvsem uniujoo,
saj je zahtevala ogromno denarja, pozitivni rezultati pa so bili zanemarljivi, tevilo
uporabnikov se je namre dejansko obutno povealo. Zaradi dobika na rnem
trgu so se vmeale razline kriminalne zdrube, tako da je tudi ta 'vojna' kmalu
zaela zahtevati loveke rtve. Zaradi prepovedi so se napolnili ameriki zapori
in oigosali velik del prebivalstva. Iz protesta proti tej 'vojni proti drogam' se je v
ZDA leta 2002 ustanovila Zveza policistov proti prepovedi uporabe drog LEAP
(Law enforcement against prohibition). Drugega junija leta 2011 pa je 19-lanska
komisija, ki so jo med drugimi sestavljali bivi generalni sekretar ZN Kofi Anan,
bivi predsednik Mehike Ernesto Zedillo, bivi predsednik Brazilije Fernando
Henrique, bivi predsednik Kolumbije Cesar Gaviria, bivi zunanji minister EU
Javier Solana, bivi zunanji minister ZDA George Schultz, bivi grki premier
Papandreu in drugi, pozvala k zakljuku 'vojne proti drogam', saj je ugotovila, da
je bila ta vojna popolnoma zgreena. Ta njihov sklep je razumljiv, e si ogledamo
e drobec statistike:
leta 2009 je bilo v ZDA zaradi vojne proti drogam aretiranih ve kot milijon in
pol ljudi, kar pomeni priblino eno aretacijo na vsakih 20 sekund;
leta 2009 je bilo zaradi pregona konoplje v ZDA aretiranih skoraj 900 000 ljudi,
kar pomeni eno aretacijo zaradi konoplje vsake pol minute;
leta 2008 je bilo v ZDA zaradi vojne proti drogam milijon in pol aretacij, od tega
je pol milijona ljudi pristalo v zaporih;
zaradi pregona konoplje v ZDA vsako leto aretirajo in sodno obravnavajo okoli
800 000 ljudi, kar ameriko dravo stane okoli 7 milijard dolarjev.
Zelia
Pomirjevalna zelia
Baldrijan (Valeriana officinalis)
Sivka okrepi delovanje ivnih prenaalcev GABA. Njene uinkovine se veejo tudi
na glutamat. Povea tudi moganski valovanji alfa in theta. Od starih asov
naprej se uporablja proti boleinam, bojenosti, nespenosti, krem, vnetjem in
glivicam. Sivka je tudi antioksidant in deluje antikancerogeno.
Vrtnica (Rosa)
Romarin sproa in pomirja ter blai depresijo, povia pozornost in krepi spomin.
Uinkovine romarina zavirajo ponovni prevzem acetilholina in zato poveujejo
njegovo koncentracijo v organizmu. Romarin tudi zmanja alfa in beta
moganski valovanji.
Meto so e stari Kitajci uporabljali kot sredstvo proti boleinam, prehladu, krem,
menstrualnim in prebavnim teavam. Sodobne raziskave so pokazale, da je
poprova meta antioksidant in nevroprotektant, pomaga pa tudi pri kroninem
stresu, in sicer tako, da uravnovea notranje izloanje noradrenalina in
serotonina. Poprova meta nekoliko zmanjuje beta mogansko valovanje.
Modri lotos (Nymphaea caerulea)
Modri lotos vsebuje nuciferin in aporfin. Oba alkaloida sta uspavali in blokirata
dopaminske receptorje. Modri lotos so uporabljali sveeniki v starem Egiptu kot
pomagalo pri meditaciji in izvajanju obredov. A tudi obiajni Egipani so modri
lotos uporabljali v vsakdanjem ivljenju, na primer v kozmetiki, kot diavo ali
afrodiziak.
Ginko v mogane pripelje kri, izbolja razpoloenje in olaja socialne stike, via
pozornost in bistrino, izbolja prostorsko predstavo, sproa napetosti in
strahove. Uporablja se kot zdravilo proti demenci Alzheimerjevega tipa. V
moganih povia koncentracijo triptamina, prekurzorja triptofana, ki je prekurzor
serotonina.
Ginseng (Panax)
Kakav podobno kot kava in tobak vsebuje okoli 300 razlinih spojin in
antioksidantov. Med njimi teobromin, ki je hkrati poivilo in pomirjevalo, kemino
podobno kofeinu in teinu. Poleg tega kakav vzpodbuja notranje izloanje
endorfinov, telesu lastnih morfinov, ki so odgovorni za evforine obutke ob
okuanju okolade. Vsebuje tudi aminokislino triptofan; ta sproa notranje
izloanje serotonina, naravnega antidepresiva, ki povzroi, da e okuanje
okolade sproa obutke sree. V kakavu najdemo tudi feniletilamin, ki je
nevromodulator in stimulant in prispeva k evforinim obutkom. Pravijo mu tudi
'okoladni amfetamin'. Najzanimiveje pa je, da kakav vsebuje tudi anandamid; ta
je zelo podoben THC, ki ga sicer najdemo le v konoplji. Kakav zelo ugodno vpliva
na krvni obtok in na celotno telo. Vsebuje tudi veliko vitaminov. Stari Maji so ga
uporabljali kot kadilo in so kakavova zrna v svojih obredih darovali bogovom,
dodali pa so jih tudi obredni pijai iz psihotropnih gob vrste psilociba, ki so jo pili z
namenom zdruitve z bogovi. Latinsko ime Theobromina pomeni 'hrana bogov'.
Obstaja tudi monost zastrupitve zaradi prevelike koliine, kar lahko pripelje tudi
do smrti, v manjih koliinah pa je kava zelo zdravilna, saj vsebuje antioksidante,
mangan, magnezij, selen, uporabljali pa so jo kot zaito proti koleri, malariji,
astmi, kronini grii, oslovskemu kalju, histeriji in deliriju. Zmerno uivanje kave
iti jetra, krepi krvni obtok in zmanjuje tveganje za Parkinsonovo, Alzheimerjevo
in sladkorno bolezen.
Rastlina koka ima podobno poivljajo uinek kot tobak in kava, v Juni Ameriki so
jo uporabljali kot sredstvo proti viinski bolezni in kot poivilo pri vsakdanjih
opravilih, pa tudi kot zdravilo proti revmatizmu. Uporabljali pa so jo tudi pri
porodih, zdravljenju ran in kot anestetik. Sintetizirana v kokain ima veliko
moneji uinek, mono pa se povea tudi monost telesne zasvojenosti. Kokain
povia raven dopamina v telesu ter povea moganski valovanji alfa in beta.
Dolgotrajno uivanje pokoduje dopaminski sistem, zmanja delta mogansko
valovanje in upoasni valovanje alfa.
Gobe
Med gobami jih je veliko psihotropnih. Veina uitnih gob pomirja, nekatere
spodbujajo sanje, doloene pa so prav mono halucinogene. Psihoaktivne gobe so
se e od nekdaj uporabljale v duhovne, verske ali zdravilne namene, o emer e
danes priajo ponarodele umetne rdee munice. Danes se psihoaktivne gobe
veinoma uporabljajo predvsem v raziskovalne in duhovne namene. Med leti
1960 in 1962 sta psihologa dr. Timothy Leary in dr. Richard Alpert z gobami iz
rodov gologlavke (Psilocyba) in strninice (Stropharia) eksperimentirala tudi na
ameriki univerzi v Harvardu, in sicer s prostovoljci zaporniki. Rezultati so bili
presenetljivo pozitivni, saj so zaporniki prostovoljci, ki so dobili psihotropne gobe,
imeli obutno ugodnejo statistiko povratnitva ter obutno zmanjano
nagnjenost k agresiji v primerjavi s kontrolno skupino prostovoljcev, ki gob ni
dobila. Poskusi so bili pozneje al ustavljeni, verjetno zaradi farmacevtskega
pritiska na preostale profesorje na Harvardu, ki so od Learyja in Alperta zahtevali,
da poskuse prenehata.
Reni roiek je vrsta plesni, ki raste na ri. Ta plesen vsebuje mnoge alkaloide,
med njimi je najbolj znan dietalamid lizergine kisline ali LSD. Leta 1938 ga je
sintetiziral Albert Hoffman za vicarsko farmacevtsko podjetje Sandoz (danes
Novartis), ko je iskal nove analeptike, stimulante centralnega ivnega sistema, ki
bi bili uporabni kot vzpodbujevalci hitrejega dihanja in prebujanja po narkozi. Da
ima LSD lastnosti monega halucinogenika, je Hoffman odkril ele leta 1943, ko
se ga je v svojem laboratoriju po nakljuju dotaknil s prsti. Po tem odkritju se je
zaelo obdobje tevilnih klininih preizkuanj LSD, psihiatri po vsem svetu so bili
nad njim namre navdueni in so tudi imeli doloene uspehe, na primer pri
zdravljenju alkoholizma ter anksioznosti. Psihiatri pa so v LSD videli e veliko
veje potenciale, preizkuali so ga namre sami, in tevilni so bili navdueni nad
svojimi pozitivnimi in duhovnimi izkunjami. Veliko testov so opravili tudi na
razlinih umetnikih, ker je psihiatre zanimal vpliv LSD na ustvarjalnost. Po letu
1966 so se raziskave zaele ustavljati zaradi posredovanja amerike vlade, e da
prihaja do velikega tevila zlorab, v resnici pa so z LSD e od zaetka petdesetih
let dalje na veliko eksperimentirale amerike tajne slube v operaciji MK-ULTRA.
Operacija je bila namenjena raziskovanju monosti farmacevtske kontrole uma.
Tisoerim osebam so poskusno dali LSD, veinoma brez njihovega vedenja,
pogosto je bilo vpleteno tudi psiholoko muenje. Za poskuse so dali velike vsote
denarja, a na koncu oziroma sredi estdesetih let so ugotovili, da so uinki LSD
premalo predvidljivi, da bi bil ta uporaben za psiho-kemino vojskovanje, zato so
raziskave zaeli ustavljati in LSD prepovedali. V resnici je bil torej LSD
prepovedan zato, ker ga amerike tajne slube niso mogle dovolj uinkovito
zlorabljati. LSD se vee in aktivira predvsem na serotoninske receptorje. Zmanja
tudi alfa mogansko valovanje in povea valovanje beta. V primeru poasnih
valovanj pa se povea alfa valovanje. Medtem ko isti LSD ni nevaren za zdravje,
pa LSD, kupljen na rnem trgu, pogosto vsebuje strihnin, alkaloid rastline
Strychnos, ki je kemino nekoliko podoben triptaminu, v moganih pa deluje kot
antagonist ivnih prenaalcev acetilholina in glicina, zato ima stimulativni
uinek. Uinkuje predvsem na motorine ivce v hrbtenjai, ki obvladujejo
gibanje. Uporabljali so ga tudi portniki, vendar je za zdravje zelo tvegan, saj je v
bistvu ivni strup in tudi smrtno nevaren.
Kaktusi
Kaktusa pejotl ali boanski kaktus (Lophophora williamsi) in san pedro ali
omamni stebriar (Trichocereus pachanoi) imata v Srednji in Juni Ameriki e od
vekomaj status darila bogov in arobnega sredstva za zaznavo vijih dimenzij,
svetov duhov in za komunikacijo z vijimi bitji in duhovi preminulih, podobno
statusu rdee munice v Evraziji. Oba kaktusa vsebujeta meskalin, halucinogen,
kemino soroden LSD. Kaktuse so uporabljali tudi v medicini, in sicer proti visoki
vroini, pri zdravljenju hepatitisa, vnetja mehurja in kot zdravilo za ledvice. Tako
kot psilocibin in LSD vpliva tudi meskalin predvsem na serotoninske receptorje. O
svoji meskalinski izkunji je pisatelj Aldous Huxley leta 1954 napisal knjigo Vrata
zaznave. Antropolog Carlos Castaneda pa je napisal ve knjig (prvo leta 1960), v
katerih je v okviru svojega uenja pri nekem mehikem amanu opisal svoje
izkunje z boanskim kaktusom pejotlom, z gobami iz rodov gologlavke in
strninice ter s kristavcem.
Iboga
Olilikui
Tobak (Nicotiana tabacum) sicer botanino spada med razhudnike tako kot tudi
jajevec, krompir in paradinik. Ne spada pa med tradicionalne evropske
razhudnike, saj je domoroden v Ameriki in je priel v Evropo ele s panci v 16.
stoletju. Tudi po svojem delovanju ni halucinogen, temve spada med poivilna
zelia, ki pa v visokih odmerkih deluje uspavalno. Vsebuje ve kot 4000 razlinih
uinkovin, najbolj znana pa je nikotin, ki je bil odkrit leta 1828. Nikotin via krvni
pritisk in je e v manjih koliinah lahko smrten. Tudi zasvoji posebno hitro, saj
dejansko e v trenutku, ko kadilec ugasne tobano smotko, v njegovih moganih
nikotin zane sproati krizne signale. Nikotin se vee na receptorje ivnega
prenaalca acetilholina in kmalu po vdihu preame celotno telo. Na moganska
valovanja uinkuje podobno kot kofein. V zelo majhnih koliinah deluje na telo
stimulativno, poivljajoe, v vejih pa deluje kot depresant, uspavalo. Industrijsko
gojeni tobak ima ve tiso umetnih, veinoma kodljivih dodatkov in obutno
manj zdravilnih uinkov. Pred leti so tobak kropili celo z arzenikom, kar je bilo
povezano z velikim tevilom rakavih obolenj med kadilci. Indijanci v
predkolumbijski Ameriki so ga uporabljali kot anestetik, kot zdravilo za rane,
opekline in kot zdravilo proti irom, glavobolu, prehladu in boleinam. Nizozemci
so tobak zanesli v Azijo, kjer so ga uporabljali za meanje z opijem, kot e reeno
v enem izmed prejnjih poglavij. Pozneje se je uporabljal in se e danes uporablja
za meanje s konopljo.
Konoplja, sveta zel
Botanika
Konoplja (Cannabis) je enoletna rastlina z monimi stebelnimi vlakni in
pahljaasto razporejenimi, nazobanimi suliastimi listi. Je enospolna, kar pomeni,
da obstajata enska in moka razliica. Ker je konoplja izjemno prilagodljiva,
lahko po potrebi tudi spremeni spol. Raste po vseh celinah ter v vseh mogoih
razmerah, razen v venem ledu. Ima drobna semena, ki so izredno bogata s
proteini, saj so z njimi bolj nasiena ko zrna soje. Nekateri delijo konopljo na tako
imenovano navadno konopljo, namenjeno industriji, ter zdravilno, namenjeno
terapiji. Razlika med njima pa je bolj v lovekovem namenu njene uporabe. Vse
konoplje so namre zdravilne na tak ali drugaen nain in vse so tudi industrijsko
uporabne.
Drugi delijo konopljo na tri podvrste, namre Cannabis sativo, indico in ruderalis.
Ruderalis je verjetno najstareja ter je nekaj manja od obeh preostalih, zaradi
severnejega rastia (Sibirija) pa s svojim cvetenjem ni vezana na dolino dneva
oziroma na koledar, temve se dri trimesenega ciklusa. Sativa in indica rasteta
bolj na jugu in imata obdobji rasti ter cvetenja vezani na poletni obrat sonca
oziroma dolino dneva. Med seboj se razlikujeta predvsem po razmerju med
eterinimi olji.
Konoplja vsebuje vsaj 48 naravnih antibiotikov ter vsaj med 110 in 140 razlinih
kanabinoidov (ocene in tevilke raziskovalcev se med seboj razlikujejo),
predvsem kanabidiol (CBD) in delta-9 tetrahidrokanabinol (THC), ki ju ne proizvaja
nobena druga rastlina, sicer pa spadata med temeljne sestavine
endokanabinoidnega (EK) sistema lez z notranjim izloanjem tako pri
vretenarjih kot pri nevretenarjih. Med najdenimi in nekoliko raziskanimi
kanabinoidi v konoplji so e tetrahidrokanabivarin (THCV, THV), ki zavira
delovanje THC, nato kanabihromen (CBC), ki ima pomirjujo uinek ter podpira
delovanje THC, nato kanabigerol (CBG) z rahlo pomirjujoim uinkom, ter
kanabinol (CBN), ki ima antiepileptini uinek ter manja pritisk v oesu. Zadnjih
sedem, ki so jih odkrili, so:
8-alfa-hidroksi-delta 9-tetrahidrokanabinol,
8-beta-hidroksi-delta 9-tetrahidrokanabinol,
10-alfa-hidroksi-delta 8-tetrahidrokanabinol,
10-beta-hidroksi-delta 8-tetrahidrokanabinol,
10-alfa-hidroksi-delta 9,11-heksahidrokanabinol,
9-beta, 10 beta-epoksiheksahidrokanabinol,
Sativa ima ve THC kot indica, ki ima nekaj ve CBD. Ker je konoplja ena najbolj
prilagodljivih rastlin, obstaja zelo veliko tevilo podvrst in hibridov, ki se med
sabo bistveno ne razlikujejo, zgolj v razmerjih med razlinimi uinkovinami. THC
zavira notranje izloanje ivnih prenaalcev GABA in zato povea koliino
dopamina v organizmu. CBD aktivira receptorje serotonina in adenozina. Vpliv
konoplje na mogane se kae tudi v oddajanju alfa moganskih valov.
Zgodovina
Konoplja je ena izmed najstarejih kulturnih rastlin, saj so jo uporabljali e v
kameni dobi. Najstareji dokaz o njeni uporabi je star 24.000 let, in sicer gre za
koek gane gline, najden na ekem, z odtisom vrvi iz konoplje. Bila je ena
izmed prvih rastlin, iz katerih so bile narejene obleke. Zaradi monih vlaken in
hitre rasti so jo uporabljali za vse vrste blaga in e posebej mone vrvi, ki so
omogoile udomaevanje konj in govedi, ter za olnarstvo in ladjarstvo. Zaradi
izredne moi in vzdrljivosti je bila konoplja pri ladjedelnitvu donedavna
nezamenljiva in zato vedno zelo cenjena rastlina, tako da je na primer Marija
Terezija pri nas uveljavila zakone, ki so zahtevali od vsakega kmeta, da z njo
poseje doloen del svoje zemlje. Podoben zakon je e v 30-ih letih 20. stoletja
veljal tudi v Zdruenih dravah Amerike.
Konopljo najdemo tudi v starih kitajskih medicinskih zapisih. Leta 2737 pr. n. . je
cesar en Nung, ki je bil tudi navduen zeliar, spisal knjigo o zdravljenju, kjer je
omenil njene zdravilne lastnosti. Leta 1 n. . pa je bila spisana enciklopedija o
zdravilih Pen Cao ing, kjer se konoplja priporoa pri ve kot sto boleznih,
vkljuno z golavostjo, revmatizmom, malarijo in raztresenostjo. Nekaj stoletij
mlaje kitajsko besedilo opisuje uporabo konoplje proti bruhanju, parazitskim
infekcijam, krvavitvam pa tudi kot anestetik. Leta 2008 je v asopisu za
eksperimentalno botaniko (Journal of Experimental Botany) izel lanek, ki govori
o najdbi celega kilograma konoplje, ki so ga nali v 2700 let starem grobu nekega
petintiridesetletnega amana evropskega porekla v grobovih Janghai blizu mesta
Turpan v puavi Gobi. lo je za vrike konoplje, ki so bili spravljeni v leseni
posodi v usnjeni katli. Pri analizi so ugotovili, da so bili vriki mono psihotropni,
saj je bila vsebnost THC tudi za dananje razmere zelo visoka. Vriki konoplje so
bili oieni vseh delov, ki so bili manj psihotropni. To je podrlo vse teorije, da so
konopljo neko uporabljali zgolj za vrvi in obleke, ne pa tudi zaradi njenih
psihotropnih lastnosti.
Arheologi so v okoli 3000 let starih grobovih odkrili uporabo konoplje tudi pri
Skitih, druini polnomadskih ljudstev, ki so v starem veku obvladovala prostor
med Evropo in Indijo, za njihove potomce pa se tejejo tako Rusi kot Turki. Skitski
plemii in plemkinje v srednji Aziji so za vdihavanje konopljenega dima izumili
posebne male oglavne otore za inhalacijo. Najdbe skitske bojne in jahalne
opreme tudi na tajerskem niso neobiajne. O podobni uporabi konoplje v
psihoaktivne namene pri Skitih s severa rnega morja je podrobno pisal Herodot.
V otore so prinesli razarjene kamne in nanje poloili konopljo, da je dim zavzel
ves otor. Herodot je zapisal, da so Skiti v teh otorih kriali od navduenja. Stari
Grki so sicer uporabljali konopljo predvsem za zdravljenje kolike pri konjih, pri
ljudeh pa proti krvavitvam iz nosu, parazitom, vnetjem in pri boleini v uesih.
Ker lahko zaetniki brez izkuenj s konopljo po zauitju ali kajenju konoplje
postanejo nekoliko zmedeni, se jim vonja z avtom ali uporaba nevarnih strojev
seveda odsvetuje. Pozneje, ko se oseba privadi na delovanje konoplje, ji njena
uporaba celo pomaga pri koncentraciji, zato vonja izkuenih oseb pod vplivom
konoplje ne vpliva negativno na prometno varnost; v resnici je znailnost
uporabnikov konoplje, da vozijo poasneje in previdneje, kot bi sicer. Ker
kanabinoidi ne vplivajo na male mogane, ki uravnavajo dihanje in srni utrip,
predoziranje s smrtnim izidom ni mogoe.
Rick Simpson za zdravljenje raka in drugih hujih bolezni, pa tudi kot preventivno
terapijo priporoa vsakodnevno uivanje haievega olja, pridobljenega iz
konoplje, v obdobju treh mesecev, in sicer vsega skupaj 60 mililitrov (ali gramov).
Zaradi poasnega privajanja telesa na haievo olje oziroma konopljo svetuje Rick
v prvem mesecu zauiti 10 ml, v drugem 20 ml in v tretjem mesecu 30 ml.
Najpreprosteje je zaeti jemati haievo olje v koliini kapljice v velikosti
rievega zrna zveer, nekaj pred spanjem. Osebam z izrazito nizkim pritiskom
pa za zaetek svetuje e manjo dozo, a raje zjutraj, saj lahko sicer zaradi nizkega
pritiska pride do jutranje utrujenosti, e jemljejo olje pred spanjem. V prvem
mesecu terapije se olje vzame enkrat na dan, v drugem dvakrat (zveer in
zjutraj), v tretjem mesecu trikrat (zjutraj, ez dan in zveer). e se nam uinek
zdi premoan, zanemo raje z manjimi dozami, da se telo privadi poasi.
Privajanje telesa pa spet ni tako poasno, saj lahko vsake tri, tiri dni mirno
podvojimo odmerek. To je posebno pomembno pri hudih in tekih boleznih, kjer je
bolje im hitreje im bolj poveati odmerjanje, da pride najhitreje do okrevanja. V
najhujih primerih, zadnjih stadijih raka in drugih najhujih bolezni, tudi haievo
olje ne more vedno pomagati, saj je lahko organizem e preve izrpan, da bi
zbral dovolj moi za okrevanje.
Placebo se od 60-ih let 20. stoletja dalje, ko ga je znanost vendarle priznala kot
obstojeega, uporablja predvsem pri testiranju zdravil. Nova zdravila naj bi la v
promet ele v primeru, ko imajo bolniki, ki so jih jemali, vsaj nekoliko viji
odstotek ozdravitev kot bolniki, ki so jemali placebo. Obiajno zadoa e
minimalen, statistino zanemarljiv preseek zdravilnosti placeba za 'opravljen
preizkus' novega zdravila.
Dokazano je, da ima placebo lahko moan uinek pri zdravljenju depresije,
gibalnih motenj in boleine. Dokazano je tudi, da igrajo veliko vlogo pri
zdravljenju razpoloenje bolnika, nakljune okoliine, odnos bolnika do zdravnika
in obnaanje zdravnika. Placebo ima doloene podobnosti s hipnozo, obe metodi
zdravljenja sta najuspeneji na podobnih podrojih (depresija, boleina,
motorika), s tem da je uspeh pri hipnozi zanesljiveji in predvidljiveji, pri placebu
pa manj. Razlika je tudi v delovanju placeba in hipnoze na mogane, saj gre za
razlina stanja zavesti. Medtem ko placebo deluje na obiajni ravni zavesti, deluje
hipnoza predvsem na podzavestni ravni. Razlika je tudi v tem, da gre pri placebu
za doloeno zavajanje bolnikov, medtem ko gre pri hipnozi za povsem odkrit
odnos, saj brez iskrenega zaupanja hipnoze praktino ni mogoe dosei.
Hipnoterapija se danes uporablja predvsem pri psihoterapevtski obravnavi raznih
strahov, nespenosti, depresije, stresa, posttravmatine anksioznosti, pa tudi pri
odvajanju od kajenja in pri hujanju.
Nae telo, pravi Weil, se zna pozdraviti samo. Spontano zdravljenje ni ude,
temve bioloko dejstvo rezultat naravnega sistema zdravljenja, s katerim se je
rodil vsak izmed nas.
Endokanabinoidni sistem
Dr. osteopatologije John M. McPartland je leta 2007 objavil raziskavo, v kateri je s
pomojo obilice znanstvenih podatkov razloil povezave med konopljo in
lovekim telesom. Konoplja je namre edini zunanji vir kanabinoidov. Ti hormoni
so bistveni za pravilno delovanje naega telesa in v njem tvorijo izredno zapleten
mehanizem, imenovan endokanabinoidni sistem (EKS), ki se je vzpostavil e pred
najmanj 600 milijoni leti. EKS igra kljuno vlogo pri embrionalnem razvoju
moganov, tvorjenju moganskih celic in sinaps. Tvorjenje novih moganskih celic
pri odraslih pa je kljunega pomena pri vseh procesih zdravljenja.
EK-sistem ima nekoliko drugano nalogo pri vretenarjih kot pri nevretenarjih. A
raziskave dvoivk in ptiev so pokazale, da signalizacija EKS deluje kot nekakno
behavioristino stikalo, ki dopua preusmerjanje od manj smiselnih proti
nujnejim vedenjskim vzorcem v primeru nujnega prilagajanja ob geoklimatskih
spremembah. Raziskave so tudi pokazale, da kanabinoidi vplivajo na agresivnost,
bruhanje, prehranjevanje, premikanje, spolno vedenje, glasovno sporazumevanje,
utno zaznavo in reakcijo na stres (Soderstrom, Brody, New Carolina University,
ZDA).
Medtem ko lahko zelo visoki odmerki istega THC pri osebah, nagnjenih k
shizofreniji, le-to razkrijejo, pa je kanabidiol obetajo antipsihotik, ki to delovanje
v naravni rastlini nevtralizira. THC in endokanabinoidi zmanjujejo
parasimpatino delovanje in imajo antiemetien uinek (proti slabosti in
bruhanju). Kanabinoidi imajo na ljudi antihipertenzien uinek (zmanjujejo visok
krvni tlak) in varujejo srce. Krepitev endokanabinoidnega sistema pomeni krepiti
sistem krvnega obtoka.
e leta 1896 so trije znanstveniki iz Bostona, namre Wood, Spivey in Easterfield,
iz indijske konoplje izolirali kanabinol (CBN).
Candace Pert in Solomon H. Snyder sta na univerzi v Stanfordu leta 1971 odkrila
endogene opiate in receptorje za endogene opiate, kar je vzpodbudilo iskanje
receptorjev za druge snovi v naem telesu. Tako sta leta 1988 Allyn Howlett and
William Devane odkrila receptorje za kanabinoide v moganih. Miles Herkenham
pa je leta 1990 objavil razlago o receptorjih za kanabinoide, in sicer je razloil
delovanje CB1, receptorja za THC, ter receptorja CB2 za CBD. Receptorji CB1 so
prisotni v centralnem ivnem sistemu, receptorji CB2 pa v perifernem.
V laboratorijih jeruzalemske univerze sta dr. William Devane in dr. Lumir Ondej
Hanu pod vodstvom dr. Raphaela Mechoulama leta 1992 izolirala prvi endogeni
kanabinoid, in sicer endogeno razliico THC, ki so jo poimenovali 'anandamid', po
sanskrtski besedi za blaenost (ananda).
V raziskavi pod vodstvom dr. Umberta Pagotta so leta 2006 ugotovili, da je EK-
sistem bistven del centralnega in perifernega ivnega sistema. Receptorji CB2
so veinoma prisotni v imunskem sistemu, receptorji CB1 pa v moganih,
posebno v hipotalamusu in eariki, njihovo delovanje pa vpliva na vse povezave
hipotalamusa s sistemom lez z notranjim izloanjem. Ugotovili so tudi, da je EKS
kljuen za prehranjevalni mehanizem, spolno vedenje in plodnost ter za
ohranjanje metabolinega ravnovesja.
Na oddelku za behavioristine znanosti v Izraelu so ugotovili, da so konopljene
uinkovine bistven element mehanizma sesanja pri novorojencih in so povezane z
refleksom prebavnega teka.
Raziskovalna ekipa dr. Chia Shan Wuja je leta 2011 ugotovila, da je EK-sistem
bistven element oblikovanja koritkotalaminega sinaptinega krogotoka pri
zarodkih.
Ekipa pod vodstvom dr. Yan Gang Suna je leta 2011 v svoji raziskavi ugotovila, da
EK-sistem nadzoruje elektrino frekvenco earike (talamusa), kar je bistveno za
ohranjanje delujoega organizma, saj motnje v elektrinem delovanju earike
povzroijo epileptini kr.
V raziskavi pod vodstvom dr. Vincenta van Vaesa so leta 2012 ugotovili, da je EK-
sistem kljuen pri oblikovanju sinaptinih povezav med mogansko skorjo in
gangliji, ki so odgovorni za ciljno usmerjeno vedenje in smiselno obnaanje,
motnje teh povezav pa so tudi vzrok tevilnih duevnih motenj.
Biofotonski sistem
Obstajajo podobnosti med endokanabinoidnim in biofotonskim sistemom.
Biofotonski sistem je nae elektromagnetno polje, ki sestoji iz fotonov, ibkih
delcev/valovanj vidnega spektra. Po teoriji energije so fotoni osnovne gradbene
enote vesolja in so obstajali e pred atomi in elementi. Fotoni so sposobni
povezovanja in tvorjenja frekvennih mre. Komunicirajo hipno, ne glede na
razdalje. Posebnost fotonov, povezana z njihovo sposobnostjo povezovanja in
tvorjenja energijskih polj je njihova sposobnost shranjevanja spominov. Velike
koliine fotonov je mogoe shraniti v kristalih za nedoloen as in pozneje
aktivirati ali preobraziti v isto energijo, isto svetlobo.
2. fotonska terapija ima sicer ibkeji, a zelo podoben antidepresivni uinek kot
terapija s konopljo;
Dr. Melanie Dreher je leta 1994 objavila svojo raziskavo o posledicah uivanja
konoplje nosenic in dojeih mater na Jamajki na njihove otroke, ki jo je zaela e
kot tudentka v 60-ih letih 20. stoletja po naroilu medicinske fakultete. Rezultati
so proti priakovanjem pokazali, da so bili otroci mater, ki so vsakodnevno uivale
konopljo v zmernih ali velikih koliinah, v resnici bolj zdravi kot otroci mater, ki
med nosenostjo niso uivale konoplje, saj so na testih dosegali bolje rezultate.
Dr. Batkai je leta 2004 objavil raziskavo, s katero je dokazal, da uivanje konoplje
prispeva k ohranitvi uravnoveenega krvnega pritiska.
Konoplja zdravi ADHD
Ekipa dr. Roberta Blaira je leta 2006 ugotovila perspektivnost konoplje pri
zdravljenju epilepsije.
Dr. Manuel Guzman iz Madrida je leta 2006 objavil izsledke raziskave, s katero so
bili ugotovljeni antitumorni uinki kanabinoidov.
Dr. Wai Man Liu iz Londona je v svoji raziskavi leta 2006 ugotovil, da uporaba
konoplje uniuje rakaste celice.
Ekipa dr. Mare Salazar iz Madrida je leta 2009 v svoji raziskavi ugotovila, da
konopljene uinkovine pospeujejo avtofagijo rakavih celic in s tem uspeno
zdravijo raka.
Motnje v EKS lahko povzroijo pokodbe moganov
Ekipa dr. Clementine van Rijn je v raziskavi leta 2009 ugotovila, da motnje v
kanabinoidnem sistemu lahko povzroijo pokodbe moganov, identine
epileptinim moganskim deformacijam.
Dr. Henry J. McQuay je leta 2012 v svojem povzetku osmih raziskav ugotovil, da
konvencionalni naini lajanja kroninih nevropatinih bolein niso uinkoviti,
medtem ko konoplja deluje zelo uspeno.
Dr. Gary Wenk je leta 2012 ugotovil, da konoplja pomaga ohranjati spomin ter
prepreuje razvoj Alzheimerjeve bolezni.
Konoplja zdravi shizofrenijo
Raziskovalci univerze v Koellnu so pod vodstvom dr. Markusa Lewekeja leta 2012
ugotovili, da uporaba konoplje nia stopnjo umrljivosti pri shizofreniji in drugih
duevnih motnjah ter da zdravi shizofrenijo uinkoviteje od konvencionalnih
zdravil, in to celo brez stranskih uinkov.
V Kanadi sta raziskovalca Singh in Bali leta 2013 s svojo raziskavo dokazala, da
kanabinoidi zdravijo akutno limfoblastino levkemijo.
Pod vodstvom dr. Xiana in Parka so v raziskavi leta 2013 ugotovili, da kanabinoidi
uniujejo celice raka elodca.
Pod vodstvom dr. Vara so na univerzi v Madridu leta 2013 opravili raziskavo, ki je
potrdila dejstvo, da kanabinoidi zdravijo raka jeter.
Konoplja zdravi raka lez slinavk
Na univerzi v Veroni so pod vodstvom dr. Dando opravili leta 2013 raziskavo, v
kateri so ugotovili, da konopljene uinkovine zavirajo in zdravijo raka na lezi
slinavki.
Na univerzi v Pisi so pod vodstvom dr. Adinolfija leta 2013 opravili raziskavo, v
kateri so ugotovili, da kanabinoidi zdravijo konega raka.
Na univerzi v Rostocku so v raziskavi pod vodstvom dr. Marie Haustein leta 2014
dokazali, da kanabinoidi ubijajo celice pljunega raka.
Na univerzi v Teksasu so pod vodstvom dr. Sine Aslan leta 2014 dokonali tudijo
o dolgotrajnih uinkih konoplje na mogane, ki so jo zaeli izvajati leta 2007.
Ugotovili so, da uivanje konoplje vpliva na manjanje orbitofrontalnega korteksa
in hkrati izboljuje medsebojno povezanost nevronov v moganih.
Med uporabo konoplje v mladosti in med poznejimi zdravstvenimi in
duevnimi teavami ni povezave
V Marseillu so letos (2015) pod vodstvom dr. Carierrija opravili raziskavo, v kateri
so ugotovili, da uporaba konoplje zmanjuje tveganje za sladkorno bolezen pri
bolnikih z virusom HIV.
Yankel Gabet z univerze v Tel Avivu in Itai Bab z univerze v Jeruzalemu sta letos
(2015) ugotovila, da CBD ne le pomaga in pospeuje celjenje zlomov in pokodb
kosti, temve uinkuje tudi tako, da je kost v prihodnosti moneja in se teje
zlomi.
KAZALO
UVOD
Kanada je tiranija
eka dela drobcene korake
2. PSIHOTROPIKA
O psihotropnih snoveh
amanizem
Egipt
Indija
Humanizem
Empirika
Kemizacija psihiatrije
Zelia
Pomirjevalna zelia
Poivilna zelia
Botanika
Zgodovina
Uporaba
Endokanabinoidni sistem
Biofotonski sistem
opek raziskav
ILUSTRACIJE
24. Boginja Seat s konopljo, stari Egipt, foto Werner Forman, Art
resources, New York