You are on page 1of 132

Konoplja, zavest in zdravje

"Konoplje so namre svete in hudoba nima do njih oblasti, ker se je v


njih skril sam Jezus pred sovraniki. Zato je tudi na vsaki konoplji
znamenje montrance."

Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitolokim uvodom,


Celje 1930

e se Ziljanke moijo, imajo okoli pasu pod obleko ovito konopljeno


prejo ali pa konopljeno seme, varne so potem, da bi jih kdo mogel
zagovoriti ali zaarati. Seme rabijo na Zili tudi kot zdravilo proti
skrvnini.

Ljudska medicina med korokimi Slovenci, Koir P. Mderndorf,

asopis za zgodovino in narodopisje, letnik XXII, 1927

Uvod
Ta knjiga je bila spisana v asu, ko se stigmatizacija in prohibicija konoplje bliata
svojemu nezadrnemu koncu. V resnici pa prohibicije e ni konec, zato naj v
uvodu omenim tudi nekaj podrobnosti o tem.

Konopljo sem prvi kadil pred ve kot tridesetimi leti, pri svojih petnajstih. To ni
bila prva psihotropna snov, ki sem jo poskusil, saj sem se e za svoj tirinajsti
rojstni dan prvi napil. Uinek alkohola mi je bil ve, saj me je sprostil in sem
lahko pozabil na srednjeolske strese, ki so bili, e gledam danes nazaj, v
pretenem delu ena sama komaj kaj koristna travma. Imel pa je alkohol nekaj
zelo slabih lastnosti. Poleg glavobola in slabosti v naslednjem dnevu je povzroal
tudi upad umskih sposobnosti, saj so mi le poasi prihajale v spomin podrobnosti
o precejnjih neumnostih, ki sem jih govoril in poel v vinjenem stanju.

V srednjeolskih asih so nas alkoholne pijae redno spremljale. Po konanem


pouku smo se soolci, ki se nam tisti dan ni ravno mudilo domov ali na kak
kroek, usedli v enega izmed tevilnih bifejev v bliini ole in si naroili pivo ali
kozarec vina, vasih pa tudi kaj ganega, da smo se laje odpoili od vseh olskih
napetosti. In e se je to zavleklo, smo seveda postali pijani. Znano je, da je
slovenska kultura pitja v samem svetovnem vrhu in pijanevanje tako reko na
narodni ponos, ki smo ga vklesali v dravno himno: Prijatlji! obrodile so trte
vince nam sladk ... Ne le na najveji pesnik, tudi vrli blaeni Slomek je vinu
spisal hvalnico: En hribek bom kupil, bom trto sadil, prijat'le bom vabil, e sam
ga bom pil.

Ko sem poskusil konopljo, je bil uinek pravzaprav nasproten. Glava mi ni otopela,


temve se je zaelo v njej bliskati od najrazlinejih misli, naslednji dan pa nisem
util nikakrnega glavobola. Resda sem prvih nekajkrat to komaj dohajal in sem
pogosto iznenada prasnil v smeh zaradi neobiajnih domislic, ki so mi rojile po
lobanji, kasneje, ko sem pri sedemnajstih letih vzgojil svojo prvo rastlino konoplje,
pa sem ugotovil, da lahko po pokajeni smotki konoplje hitreje berem knjige in jih
jasneje in intenzivneje doivljam. e sem natanneji, sem jih moral brati hitreje,
saj e sem jih bral obiajno poasi, se mi je medtem v glavi porodilo toliko
miselnih zvez, da sem zlahka pozabil glavno misel. e pa sem bral dovolj hitro, so
se mi besede in stavki udovito sestavljali v enotno besedilo, v katero sem se
zlahka potopil, hkrati pa tudi nepristransko ocenjeval celoto besedila. V resnici so
se mi pospeili in razirili miselni procesi in ugotovil sem, da je bila tista prva
zmeda zgolj posledica moje nezmonosti dohajanja in razumevanja dogajanja.
Kmalu sem dojel, da mi konoplja v resnici via prisebnost, in ko sem poasi svojo
prvo rastlino porabil, sem si elel novih prilonosti, saj sem pod vplivom konoplje
laje sprejemal odloitve, lahko sem namre trezneje in razumneje razmiljal in
bil manj prepuen menjanju razpoloenja iz razlinih vzrokov ali uteenim
tirnicam raznih predsodkov in samodejnih miselnih vzorcev.

Ko sem hodil na akademijo, sem zveer pogosto doma slikal, po konanem


slikanju pa sem prigal smotko konoplje in opazoval naslikano. To mi je vedno
koristilo, saj je pri ustvarjanju nujno, da znamo pogledati na svoje delo im bolj
nepristransko, kar mi je konoplja tudi omogoala: videti ire in globlje, z ve
razlinih stali hkrati in s tem tudi z vijega stalia, tako reko iz vije
dimenzije. Ko sem prvi poskusil slikati pod vplivom konoplje, ni bilo preprosto.
Tega se takrat niti ne bi sam domislil, vendar me je k temu v resnici nagovoril moj
takratni profesor Janez Bernik na konnem izletu na Malem Loinju. Z Bernikom si
sicer nisva bila preve blizu in se nisva nikoli pogovarjala ve, kot je bilo nujno.
Takrat na Loinju pa sva po nakljuju sedela skupaj in sva vendarle izmenjala
nekaj besed. Med drugim sem mu opisal svoje izkunje s konopljo, kar se mu je
zdelo zanimivo. Takrat mi je namignil, da bi moral pravzaprav kaditi konopljo pred
slikanjem in ne po njem, e mislim resno s taknim eksperimentiranjem. Ne glede
na njegov motiv za takno izjavo sem izziv sprejel. Kot reeno, to je zahtevalo
nekaj vaje, saj sem bil sprva podobno zmeden kot pri prvih izkunjah z branjem
knjig pod vplivom konoplje, a za ta nasvet sem mu e danes hvaleen. Tudi pri
slikanju sem se privadil na hitreje razmiljanje in sem se nehal izgubljati v
neskonnih miselnih vesoljih, v katera lahko popelje konoplja, pa pa sem zael
obvladovati slikanje na viji ravni; postal sem tudi natanneji in sem lahko slike
sproti gledal objektivneje ter jih zato laje izpeljal do nekega zakljuka, da ne
reem ravno popolnosti.

Po konani akademiji sem nameraval oditi po svetu, pa je moje dekle, sedaj ena,
ravno zanosilo. Ker mi je to mealo takratne raune, sem bil sprva ves zapien v
misel, da je edina smiselna reitev splav, saj nisem imel ne stalnih dohodkov niti
se e nisem util pripravljenega biti oe. In sploh se mi je zdel splav takrat nekaj
dokaj vsakdanjega, saj sem o njem poslual e v srednji oli, ko so se soolke iz
njih skorajda norevale, kot bi lo v resnici za malo vejo menstruacijo. Potem pa
sem po nekem nakljuju naletel na majhno rastlino konoplje, ki je oitno po
nakljuju zrasla na nekem parkiriu. Ko sem jo zveer iz nestrpnosti kar na hitro
posuil v peici in takoj pokadil, se mi je naenkrat razjasnilo, da sem se po svoji
avtomatski pameti oziroma nespameti spet zacementiral v neke splone in
uteene vzorce neaktivnega razmiljanja in da je rojstvo otroka v resnici
pravzaprav eno izmed najvejih daril, kar jih lahko prejme ivo bitje, starevstvo
pa dejansko viji smisel obstoja sploh, tisti moji prejnji narti pa so bili v resnici
precej otroje sanjarije.

Hvala bogu za konopljo, si reem pogosto, kaj vse bi zgreil brez nje...

Ko sem pral plenice in vstajal ponoi ter zibal herkico, da se je lahko ena
naspala, mi je bila konoplja zvesta pomonica. Teko me je kaj spravilo iz
ravnovesja, etudi sem bil veino asa utrujen in ni bilo asa za poitek. Ker se je
dalo hitreje in bolje zasluiti s prevajanjem kot slikanjem, sem moral pogosto tudi
po tirinajst dni cele noi prevajati. Nisem bil namre zaposlen, temve vedno
svobodnjak, e zaradi moje vzgoje in preprianja, in to je seveda zahtevalo
kampanjsko delo. Brez konoplje bi komaj vzdral, kajti besedila, ki jih dobi
prevajalec v delo za denar, so po veini neivljenjsko dolgoasna in komaj
prebavljivo birokratska ali tehnina in obiajnega loveka zamorijo do
onemoglosti oziroma ga ne spravi takih dolgoveznosti niti prebrati, kaj ele po
cele ure valjati v glavi in natanno razmiljati hkrati o smiselnosti posameznih
stavkov in vsebini celote besedila. Ugotovil sem tudi, da se zaradi uporabe
konoplje ne nalezem tako zlahka vseh tistih virusov, ki jih je herka pritegnila od
raznih otrokih obiskov.

Po rojstvu druge herke smo se preselili na deelo. Pisalo se je leto 1996.


Konoplja je bila sicer e leta prepovedana, a o njeni legalizaciji se je resno
govorilo e vsa leta od zaetka osamosvajanja Slovenije na koncu osemdesetih
let. To je bila dejansko tudi ena izmed takratnih parol, ki je popolnoma
enakovredno vlekla voz ljudske volje v smeri osamosvojitve in takrat opevanih
svoboin, enako kot recimo demilitarizacija, po osamosvojitvi pa je konopljo
pogosto omenjal tudi takratni notranji minister Bavar. In tako sem precej
sproeno vrgel nekaj semen na njivo, a glej ga zlomka, neki sosed me je prijavil,
prila je policija in populila rastline, mene pa so ez dve leti poklicali v Koper na
sodie. Naj omenim, da so se mi tisti policisti takrat opravievali, da njih to sicer
ni ne briga, toda zakon da je zakon. V Kopru sem sodnici razloil, da mi konoplja
pomaga pri slikanju, prevajanju, starevstvu in ohranjanju imunske odpornosti ter
da me druina pri tem podpira, saj so opazili, da bolje funkcioniram na vseh
podrojih, ko kadim. Ko me je odvetnik vpraal, e bom zaradi sodnega procesa
vendarle opustil gojenje in uporabo konoplje, sem povedal, da nikakor, saj mi
uporaba konoplje koristi in ne vidim pravega vzroka, da bi nehal. Toilec je takrat
odstopil od pregona, saj naj bi bil glavni namen sodnih kazni vzgojnost, torej neki
vpliv na nadaljnje obnaanje. Ker pa moje gojenje in uivanje konoplje ni
povzroalo ne takne ne drugane kode in ni obstajala nobena rtev in ker niti
svojega obnaanja nisem imel namena spreminjati, neka sodna kazen ni imela
prav nobenega pravnega smisla. Rastlin mi niso vrnili in v naslednjem letu so me
policisti sedemkrat ustavili ter mi s protiustavnimi namiljenimi prekrki spraznili
banni raun oziroma pobrali zasluek mojega prvega resnega slikarskega
naroila.

Prvo drubeno akcijo v zvezi s konopljo, v kateri sem sodeloval, smo organizirali z
Zdruenjem umetnikov Paviljon leta 2008, ko smo na Metelkovi v okviru
enotedenske prireditve Presliani pogledi predstavili film Ricka Simpsona Run
from the cure. Potem me je Elena Peari, ki nam je omogoila prireditev na
Metelkovi, prosila, e ji lahko spiem neko temeljno izhodie za legalizacijo, ki bi
ga lahko uporabila njena takrat ustanovljena Stranka enakih monosti. Pearieva
je pozneje organizirala tudi okroglo mizo s to tematiko. Tam so se v glavnem
sliale trditve, da javno mnenje nikakor ne podpira legalizacije in da ni mogoe
niesar storiti, temve je treba pa 'realistino' poakati e nekaj desetletij,
preden se bodo zadeve globalno uredile. Veina obiskovalcev okrogle mize je le
tarnala, da legalizacije na ta nain ne bodo nikoli doakali, izstopal pa je
predstavnik Slovenskega konopljinega socialnega kluba SKSK, ki je poudarjal, da
konopljo potrebuje za svoje zdravljenje sladkorne bolezni. Preostali so svojo
uporabo konoplje sicer povezovali z boljim poutjem, a niso e ugotovili, da gre
pravzaprav tudi pri njih za vpraanje zdravja saj je dobro poutje vendar temelj
zdravja.

Takrat je postalo jasno, da je nujno spisati neki zakon o konoplji, saj ga sicer
preprosto nihe od pristojnih ne bo spisal. Odloil sem se spisati ta zakon po
vzoru Zakona o zdravilih, ki bi ga dopolnil s leni, kakrne so zahtevale
mednarodne konvencije. Ob preuevanju zakonodaje in konvencij pa sem
ugotovil, da je prohibicija konoplje povezana s kritvami ve razlinih lovekovih
pravic, zato sem se odloil spisati e tri predloge zakonov, namre o
samozdravljenju, o osnovnem bivanju in o referendumu, ki so skupaj s predlogom
zakona o konoplji zajemali neke osnovne lovekove pravice, ki so nam resnino
kratene zaradi nae zakonodaje: ta v resnici sploh ni usklajena z mednarodnimi
konvencijami, temve je preganjanje konoplje pri nas bolj povezano s
poslunostjo naih politikov mednarodnim koorporacijam.

Vzpostavil sem stik s SKSK in jih vpraal, e bi mi bili pripravljeni pomagati pri
promociji predlogov zakonov oziroma pri zbiranju podpisov. Zbiranje podpisov za
predloge zakonov je bilo namre hkrati tudi najbolja prilonost za ozaveanje in
informiranje ljudi o resnici o konoplji in kritvah lovekovih pravic. To bi lahko
ugodno vplivalo na javno mnenje, s katerim so sicer mediji stalno manipulirali v
smeri vere o strani kodljivosti konoplje. Uspelo se mi je dogovoriti z Jako
Bitencem, predsednikom SKSK, ki sem ga poznal z okrogle mize. Dogovorila sva
se tudi za predavanja o konoplji po Sloveniji in prvo predavanje je v Ajdovini
organiziral Matej Uaj, ustanovitelj drutva za samozdravljenje in zdravljenje z
naravnimi metodami in rastlinami Belica, ki si je s konopljo pozdravil spondilitis.
Na predavanje v Ajdovini je prilo okoli tristo ljudi. Nasploh je bilo za
predavanja o konoplji veliko zanimanje, predvsem med starejimi, ki so se
spominjali, da je konoplja neko rasla vsepovsod, zaradi dolgotrajnega izgnanstva
rastline pa njenega delovanja niso ve dobro poznali. Spominjali so se le dejstva,
da je bila zelo cenjena in spotovana rastlina s tevilnimi uporabnimi lastnostmi,
predvsem zdravilnostjo. Naslednja predavanja je veinoma organizirala Tanja
Cvetrenik, ki je pozneje skupaj z Leo Kluar ustanovila drutvo ozdravljenih s
konopljo Hopla konoplja.

Jeseni leta 2012 je Zdruenje umetnikov Paviljon, drutvo, katerega glavni tajnik
sem bil od ustanovitve leta 2007, vloilo tiri predloge zakonov v dravni zbor in
zaelo zbirati podpise. Z Jako Bitencem in Luko Podgornikom smo medtem li na
Krk, kjer smo z Rickom Simpsonom in Jindrihom Bayerjem posneli informativni
video z naslovom Cannabis manifesto, ki je bil decembra 2012 objavljen na
YouTubu ( https://www.youtube.com/watch?v=1DEKHRSb9aw ). Transkripcijo tega
razgovora je mogoe prebrati v prvem delu te knjige.

Podpisov smo zbrali komaj nekaj ve kot sedemsto, a e zaradi samega zbiranja
podpisov ter predavanj, ki smo jih imeli po Sloveniji, pa tudi zaradi pomoi
nekaterih naklonjenih medijev, se je naslednjo jesen, leta 2013, pri ponovnem
zbiranju, ki ga je takrat uradno organiziral SKSK, zbralo ve kot 11.000 podpisov
podpore za predlog zakona o konoplji in skoraj 30.000 podpisov za vse tri
predloge zakonov skupaj. etrtega predloga zakona, o referendumu, namre pri
drugem zbiranju podpisov ni bilo mogoe predlagati, kajti medtem je dravni zbor
na hitro sprejel neke hudo sporne ustavne spremembe, ki so e dodatno
zmanjale nae politine pravice, in to ravno v zvezi z referendumi. Kot se je
pozneje izkazalo, je to protiustavno unienje referendumov v nekakni 'zasebni
poti' slovenskemu dravnemu vrhu menda zapovedala takratna amerika
dravna sekretarka in sedanja predsednika kandidatka Hillary Clinton. A tevilke
podpore predlogom zakonov so bile ve kot vzpodbudne in nedvomno dokazujejo,
da javnost destigmatizacijo konoplje in demokratizacijo nae trenutne diktatorske
lane demokracije zelo podpira.

Uspenemu zbiranju podpisov leta 2013 je sledila javna razprava v dravnem


zboru, kjer pa se je izkazalo, da so dravni strokovnjaki na tem podroju reci in
pii sto let za kaami in da na tem podroju nikakor ne dohajajo niti ravni
razgledanosti povprenega pripadnika zainteresirane civilne drube. Predloge
zakonov pa so gladko zavrnile tudi vse parlamentarne stranke s standardnimi
politino korektnimi in pokroviteljskimi obrazloitvami, po domae povedano, s
praznimi izgovori. Njihovi izgovori so temeljili na pripombah vladne pravne
slube, ki je predlagala nekaj bolj ali manj kozmetinih popravkov predlogov treh
zakonov.

Kot reeno, pri razpravi so se nai uradni 'strokovnjaki' osmeili s svojim irokim
in temeljitim nepoznavanjem konoplje. Kot e leta dotlej so konopljo obsojali tako,
da so ji pripisovali lastnosti drugih snovi, posebno alkohola, tobaka in opiatov. Za
lana matinega odbora, ki se je v imenu vlade udeleeval sej v dravnem zboru
in delovnih telesih na temo predlaganih predlogov zakonov, za katere so bili
uspeno zbrani podpisi, je bil s strani vlade doloen g. Joe Hren, ki je e pred
nekaj leti skual dosei prepoved same podobe konopljinega lista, da ne bi kdo
sluajno mislil, da je konoplja zdravilna, kot se je sam izrazil.

Sistem oziroma konkretni uradniki, ki ga predstavljajo, se vedno znova igrajo


slepe mii z navadnimi dravljani. O konoplji, na primer, bi po trenutno veljavnem
Zakonu o prometu s prepovedanimi drogami moral odloati minister za zdravje v
dogovoru z ministroma za kmetijstvo in notranje zadeve, vendar sta se do sedaj
tako odloanje kot tudi javna debata izogibala policijskemu ministru in na videz
vse prepuala ministru za zdravje in le delno ministru za kmetijstvo. Toda
minister za zdravje gleda na konopljo zgolj s stalia uradnega zdravila,
samooskrba ga ne zanima. Podobno selektivno in izolirano gleda na konopljo tudi
minister za kmetijstvo, ki se ukvarja bolj s subvencijami iz Bruslja kot zasebnimi
vrtovi. A ravno v zasebnih vrtikih tii tisto najhuje jabolko spora civilne drube z
dravo. Seveda imajo trenutno velike teave tudi kmetje, ki jih drava popolnoma
brez smisla terorizira in morajo do doloenega datuma v letu spisati pronje, e
hoejo sejati konopljo, in e potem lahko sadijo zgolj nekih deset sorazmerno
manj donosnih sort, pa e to samo na evidentiranih njivah, ki so veje od 10 arov.
Velike teave imajo trenutno tudi pacienti, ki sicer lahko dobijo 'beli recept' za
sintetine kanabinoide, a morajo po zdravila v Avstrijo in zanje plaati desetkrat
ve, kot bi plaali na rnem trgu pri nas, poleg tega pa so koliine uinkovin v
tabletah premajhne za dovolj zdravilen uinek, temve zadoajo zgolj za
blaenje simptomov.

Naeloma najbolj mnoine in enako docela neutemeljene teave imajo zaradi


konoplje trenutno e vedno zasebni vrtikarji, saj jih namre policija preganja kot
kriminalce, jim zapleni letino in brez slabe vesti kaznuje za prekrek ali celo
kaznivo dejanje, odvisno od koliine, e bolj pa od lokalne sodno-policijske prakse.

Najveja teava glede konoplje je trenutno torej dravna represija, utemeljena s


prohibicijo, to pa je stvar policijskega ministra in ne zdravja ali kmetijstva. Za
mak namre, za katerega veljajo trenutno v nai zakonodaji popolnoma enaki
pogoji in omejitve kot za konopljo, policija ne izvaja takne represije kot za
konopljo. Semena za vrtni mak, ki je v prvi skupini prepovedanih drog, je mogoe
kupiti v uradnih semenarnah po Sloveniji. V resnici je to v skladu z Enotno
konvencijo o drogah iz leta 1961, policijska represivna politika do rastlin konoplje
na zasebnih vrtovih pa s konvencijo ni usklajena. Konvencija namre izrecno
dovoljuje hortikulturno gojenje konoplje, torej vrtikarstvo. Vendar se je tovrstnih
tem in sploh dvogovora civilne drube s policijo sistem za zdaj izogibal kot hudi
kria, saj ima prav policija najve podatkov o uporabnikih konoplje. Ti podatki bi
seveda razkrili, da uporabniki konoplje niso nikakrni zloinci ali asocialne osebe,
temve so popolnoma obiajni in povpreni dravljani, ki so povsem brez razloga
in po krivici preganjani zaradi svojega vrtikarstva in zeliarstva. Toda sistem
trenutno e vedno raje zavaja in se dela, kot da gre za vpraanja, o katerih
morajo odloati zdravniki, in kot da gre pri veini gojiteljev konoplje za okorele
kriminalce in podobne mafijske mree, priblino tako kot v amerikih kriminalkah.

Eden izmed vzrokov takne zaslepljenosti strokovnjakov je tudi njihov latentni


oziroma pasivni alkoholizem. Dejstvo je namre, da v deelah, kjer obstaja
naklonjenost do pitja alkohola, postanejo ljudje, ne glede na sicernjo duevno
uravnoveenost, mnoino odvisni od alkohola (Bunc, 2004). In se tega seveda
ne zavedajo. Miselnost pa je nalezljiva. Temu se poenostavljeno ree mentaliteta
nekega naroda. In znailnost alkoholine miselnosti je ravno netoleranca do
drugane miselnosti. Sploh ni treba, da je lovek v resnici pijanec, pa lahko ima
miselnost alkoholika, e je odraal in ivel v taknem okolju in se ne zna pred
tem ubraniti, na primer s kaknim zdravilnim, pomirjevalnim ajem.

Dokaz, da je naa, slovenska druba tako globoko alkoholina, da to presega


samo vpraanje osebnega uivanja alkohola, je priporoilo Izobraevalnega
raziskovalnega intituta iz Ljubljane, ki sodeluje z ustanovami, kot sta Zavod za
zdravstveno varstvo Maribor ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije:
Koliko popitega alkohola sodi v obmoje varnega pitja? Po sodobnih prehranskih
smernicah pomeni zmerno uivanje alkohola za ensko 1 enota alkohola na dan,
za moke pa 2 enoti alkohola na dan (enota alkohola je: 2,5 dl piva ali 1 dl vina ali
0,3 dl gane pijae). Vse, kar presega to mero, je ezmerno uivanje alkohola.

Kljub vsemu temu pa je jasno, da je prohibiciji konoplje odzvonilo. Kakor drugje po


svetu vstopamo tudi v Sloveniji v novo obdobje, v dobo konoplje, zdravilne za
naravo, telo in duo.

1. Konopljin manifest (Krk, 2012)


Uradna medicina se boji konoplje
Rick Simpson:

To je razumljivo. Ponudili so mi lastno bolninico na Tajvanu in tudi doktorat.


Povedal sem jim, naj si ga nekam vtaknejo. Take osebe, ki imajo na tem podroju
doktorate in visoke poloaje, zelo moti, da se od nekod pojavi neki lovek brez
medicinske izobrazbe, kot sem to sam, ter ree: Hej, tukaj je zdravilo. Tega ne
marajo. A zdaj je e prepozno, to sem e storil in vse, kar sem s tem v zvezi
povedal v javnosti, je zanesljivo resnino. Tako da od teh zdravnikov niti ni kaj
priakovati, da bodo kaj rekli. Ne marajo mene in tega, kar predstavljam, a Jack
Herrer je haievo olje e poimenoval RSO, torej Rick Simpson oil, in ime se je
prijelo. Zato je zdaj po svetu vsem, ki o tem sploh kaj vedo, tudi jasno, za kaj gre.
Kar pa me pri tem skrbi, je dejstvo, da se pojavlja tako veliko tevilo ljudi, ki
govorijo o CBD-olju oziroma olju z visoko koncentracijo CBD-ja ter podobne
neumnosti. Ne mislim rei, da to ni vredno raziskav, kar prav gotovo je, prav vse
kanabinoide je treba raziskati, brez dvoma, a e povem po pravici, sam v Kanadi
nisem iskal CBD-olja. Iskal sem najmoneje in najbolj uspavalne vrste Cannabis
indice ali meanke s poudarjenimi znailnostmi indice v primerjavi s sativo.
Takne vrste, ki se pokadi isto malo, pa loveka e ima, da bi se kar ulegel. To je
namre zdravilo. Glede na to, da CBD nima opaznega uinka, vsekakor nisem
iskal olj z visoko koliino CBD. Moja olja so delovala udovito, in kot sem rekel, naj
se izvajajo raziskave preostalih kanabinoidov; a moti me, da se pojavljajo ljudje,
ki tako prostoduno izjavljajo, da je olje s CBD uinkovitje kot olje s THC, ker
hoejo zgolj prodajati svoje izdelke. To zdaj opaam vsepovsod. Zdaj je e na
tisoe ljudi, ki proizvajajo svoje olje in vsi ga imenujejo RSO. Ves as dobivamo
maile z vsega sveta, v katerih nam ljudje piejo, da so bili pri dilerju ali v specialni
trgovini, kjer so kupili olje, vendar da ne deluje tako, kot sem opisal, in podobno.
In potem imam to neprijetno dolnost, da jim moram povedati, da so jih ogoljufali
in da s temi ljudmi nimam nobene zveze ter da samo zlorabljajo moje ime. Take
stvari me seveda nikakor ne osreujejo. im prej je treba postaviti standarde in
vzpostaviti kontrolne mehanizme, da bodo ljudje vedeli, kaj dobijo. Tega zdaj ni, in
to je zelo narobe. Ravno pred nekaj dnevi je prila k meni mlada enska, ker ima
njen oe zadnji stadij raka. Nekje je kupila nekaj RS-olja. Prinesla ga je s seboj in
ga dala na mizo. Takoj sem ji povedal, da to ni pravo olje. Preseneena me je
vpraala, kako vem, e pa si olja e sploh nisem dobro ogledal. Povedal sem ji, da
vem e po barvi. Na sreo sem imel tudi sam s seboj nekaj olja, tako da sem
lahko oboje olj namazal na cigaretni papirek. Naredil sem tri rte s svojim oljem,
nato pa sem zraven potegnil e dve rtici z njenim oljem. Jindrich je vse skupaj
posnel na kamero. Ko sem papirek dvignil proti svetlobi in smo pogledali olje, je
bilo takoj videti tri zlatorjave rtice in dve katranasto rni rtici. Bog ve, kaj je bilo
tam notri. A to se zdaj dogaja povsod. Veliko teh ljudi je bilo prej v preteklosti
preprodajalcev mamil, in ko se je ponudila takna prilonost, da naredijo olje iz
odpadkov in vseeno zasluijo veliko denarja, se jih veliko ni prav dolgo obotavljalo
to storiti. To je alostno in teko to razumem. Ko pride nekdo taken k tebi, ki
umira od raka, ti dobesedno poloi svoje ivljenje v roke: Rei me! Kako lahko
potem nekdo naredi slabo olje in ga imenu po meni, vedo, da tisto olje verjetno
ne bo pomagalo in da bo pacient po vsej verjetnosti umrl? Taki zgolj ropajo te
uboge ljudi. Rad bi videl, da se to kona. Pri zdravilih ne bi smelo iti za denar,
temve za zdravilnost in nadzor nad kakovostjo. Sam poskuam peljati zadeve v
takno smer.
Ni rizine skupine glede uporabe konoplje
Rick Simpson:

Ko se lovek, ki kadi konopljo ali uiva RS-olje, enkrat navadi na uinke, njegove
motorine spretnosti niso prizadete. Sam sem leta vozil motor pod vplivom te
snovi. Iskreno povem, da sem edino takrat vozil razumno, kajti sicer sem bil
vedno eden tistih cepcev, ki preve pritiskajo na plin. Rad sem hitel. Spomnim se,
ko sem svoje ase pogosto jedel hai. Vzel sem majhen koek haia in si ga
vtaknil pod zobe. Po priblino tri etrt ure sem vonjo upoasnil in na mojem
obrazu se je zarisal nasmeh. Pod vplivom te snovi sem prevozil na desettisoe
kilometrov in nikoli nisem imel teav in nikoli nobene prometne nezgode. Pojdi in
spij nekaj piv ali pa pogoltni nekaj farmacevtskih tablet ter poskusi voziti motor!
Te snovi namre resnino prizadenejo motorine sposobnosti. In to se najhitreje
vidi pri vonji motorja. Vse to, kar govorijo in delajo, ko zaradi uporabe konoplje
jemljejo ljudem voznika dovoljenja, je le bolno norevanje iz javnosti. Ne bi se
udil, e bi ravno tisti, ki jemljejo voznika dovoljenja, sami sicer veselo goltali
sredstva proti boleinam, policaji namre. Njihova glava je tista, ki ne deluje tako,
kot bi morala.

Jindrich Bayer:

Tudi je velika razlika med kajenjem konoplje in oralnim uivanjem konopljene


smole haievega olja. e poje olje, ki dejansko povzroa ponovno rast
moganskih celic, je razumljivo, da tvoje mentalne sposobnosti niso prizadete.
Pred kratkim sva z Rickom izvedela za primer enske s esto stopnjo
Alzheimerjeve bolezni, kar pomeni, da zanjo ni bilo ve nobene prihodnosti.
Potem so ji redno zaeli dajati po dva grama haievega olja na dan, v enem
mesecu torej estdeset gramov, in gospa je resnino zaela prihajati k sebi. Njene
kognitivne sposobnosti so se zaele izboljevati. Zaela je prepoznavati svoje
blinje in celo duhoviiti. e torej ta snov zdravi in e ta snov prepreuje
propadanje moganov, je ve kot oitno, da tudi duevnih sposobnosti ne more
prizadeti.

Rick Simpson:

e ko sem bil majhen, sem vseskozi poslual: Potrebujemo preventivno


medicino! Nujno potrebujemo pravo preventivno medicino! Tu jo imamo prav
pred nosom, zakaj je torej ne uporabljamo? Mar zato, ker bi to vplivalo na
statistiko prodaje farmacevtskih drub? Ojej, to bi bilo pa res hudo!

Trdno sem preprian, da bi vsi ljudje morali uivati konopljeno smolo. Ko nanese
beseda na mladoletne ali duevno motene, lahko povem, da smo pozdravili veliko
ljudi z duevnimi boleznimi. Kajenje konoplje resnino ne predstavlja nobene
nevarnosti niti za mladoletne.
Tudi shizofrenijo sem pozdravil. Konoplja pripelje ljudi nazaj k sebi. Pri vseh teh
bedastih duevnih tegobah, kot so Alzheimerjeva bolezen, shizofrenija in tako
naprej ...

Nekateri se bojijo, da jih bo konoplja spravila v paranojo in da se bo zato pojavila


ali povrnila shizofrenija. A to ni res. Ko nekdo zauije konopljeno smolo, torej
haievo olje, pridejo v njegov krvni obtok kanabinoidi in gredo po vsem telesu,
vse do leze earike sredi moganov. Tam to lezo razapnijo oziroma jo oistijo
kalcija, kar bi v jeziku joge pomenilo, da se v nas prebudi tretje oko. Potem zane
nae telo proizvajati tisokrat ve melatonina, kot ga je proizvajalo prej. In lovek
zane odlino spati. leza earika obvladuje nae dojemanje resninosti. e je
naa earika nezdrava, lahko postanemo tudi shizofrenini. Ko pozdravimo svojo
eariko, se povrnemo v obiajno, zdravo stanje.

Stranski uinki konoplje: zdravje in zadovoljstvo


Rick Simpson:

Zaetnikom, ki imajo zadnji stadij raka, povem, naj zanejo z malimi koliinami po
trikrat na dan. Zjutraj, zgodaj popoldne in zveer pred spanjem. In e ima tista
mala koliina premoan uinek, nekateri ljudje imajo pa nizko toleranco do tega,
svetujem, naj to koliino na zaetku prepolovijo. A vsake tiri dni je treba koliino
poveati. In ko to ponemo dlje asa, torej ko poveujemo koliino olja, se nae
telo navadi in razvijemo toleranco do tega. Glavni stranski uinek tega zdravila je
spanec. Je zelo uspavalno. Tudi slona bi uspavalo. A ne povzroa nobene kode.
Zaetniki bodo torej najprej opazili, da bolje spijo, in ko bodo zjutraj pojedli tisto
malo koliino olja, bodo ez kakno uro postali zaspani. Ljudem vedno povem, naj
se ne borijo proti uinkom tega zdravila. Zaupaj mu in se mu prepusti. Potem ni
nobenih teav. Nekateri ljudje pa postanejo ivni, ker mislijo, da ne bi smeli biti
zaspani, in se zanejo boriti proti zaspanosti, toda spanec je pomemben sestavni
del procesa zdravljenja. Zato vsakega spodbujam, da uporablja to snov, ki nima,
kot sem rekel, nekih nevarnih tveganj in jo lahko uporabljajo ljudje vseh starosti,
ker jim ne bo kodila. Tako da le zakaj olja ne bi smeli uporabljati?

Prepoved uporabe konoplje je zloin proti lovetvu


Rick Simpson:

Spoznal sem veliko ljudi, ki olja niso hoteli poskusiti zgolj zato, ker je
prepovedano. Verjamejo, da ne smejo kriti zakonov in da ne smejo nasprotovati
svojim vladam. Dokler se bomo tako obnaali, nas bodo e naprej pobijali. Ne
prodajajo pravih zdravil in to jim je popolnoma jasno. Saj so to taisti bedaki, ki so
sploh postavili take zakone in nam dali to udovito alopatsko medicino, torej
kemikalije in strupe, ki naj bi nas ozdravili. Oitno postaja, da se obnaajo kot
popolni norci. Vasih so nam govorili stari, da je zdravila za vse vrste bolezni
mogoe najti v naravi. In imeli so prav. In vse tiste stare male modrosti, ki pravijo,
recimoSi, kar je. Ti pregovori niso iz trte zviti, kajti v resnici smo to, kar jemo.
Kdor se prehranjuje s smetmi, seveda ne more biti preve zdrav. Treba je tudi
paziti na stopnjo pH v telesu. e pH zane padati in postajamo bolj zakisani,
postajamo hkrati tudi idealno gojie raka. Smiselno je torej obvladovati svoj pH
in ga zadrevati na taki stopnji, da obstoj raka sploh ni mogo. To so te male
stvari, o katerih bi nam morali zdravniki govoriti, vendar le-ti noejo govoriti o
prehrani in podobnih zadevah, pomembnih zadevah, ki resnino zadevajo nae
zdravje in lahko prepreijo bolezni. O tem ne govorijo, kajti gre jim le za njihov
posel.

Konoplja je ena rastlina z mnogo podvrstami


Rick Simpson:

Videl sem tudi vrste industrijske konoplje, iz katerih je mogoe narediti dobro
zdravilo, veina industrijskih vrst pa je v resnici dobra res zgolj za industrijske
namene, saj ne vsebujejo dovolj eterinih olj oziroma kanabinoidov za res
uinkovito zdravilo. Je pa res, da sem sam videl tudi rastline slabe kvalitete, iz
katerih se je naredilo dobro olje. Ravno lani mi je nekdo dal priblino 400 gramov
taknih rastlin. Ko mi je to re pokazal, sem se zasmejal in ga vpraal, e res
hoe, da iz te revine naredim olje. Povedal mi je, da je to vse, kar ima, tako da
ni bilo kaj razmiljati. Iz tiristo gramov suhih delov rastline sva dobila samo 12
gramov olja, a bilo je tako mono, da bi podrlo slona. Zelo sem bil preseneen,
kako mono je bilo tisto olje!

Obstaja na tisoe razlinih podvrst konoplje, vse imajo svojo zdravilno vrednost, a
sam se zanimam za mone medicinske podvrste, kajti te nam nudijo najbolje
zdravilo. Rad bi imel to svobodo, da bi na tem podroju lahko delal raziskave. Da
bi naprej razvil takne in podobne podvrste, jih med seboj krial ter te nove
podvrste potem stabiliziral. Nato bi s preprosto metodo eliminacije ugotovil,
katere podvrste delujejo najbolje in v kaknih pogojih. Zanima me tudi raziskati,
katere meanice razlinih olj delujejo najbolje. Kajti ta snov je tako varna in bi
lahko e v zelo kratkem asu s tem zaeli zdraviti mnoice ter medtem
nadaljevali raziskave.

Jindrich Bayer:

Olja, narejena iz industrijske konoplje, lahko zelo uinkovito pozdravijo razne


kone teave. Vemo pa, da olje, ki je narejeno po Rickovi metodi in vsebuje okoli
20 odstotkov THC, deluje odlino. Ali nam je zdaj res treba dokazovati, da olje
slabe kakovosti tudi lahko morda vasih deluje? Sploh ne. Vse, kar nam je treba
vedeti, je, da res deluje. e imate samo olje iz industrijske konoplje, ga uporabite
za kone teave ali kozmetiko. e nimate drugega, ga boste seveda poskusili
jesti, a vedno je treba iskati najboljo mogoo kakovost.
Rick Simpson:

Saj ni treba biti modrec, da ti je to jasno. Ko va blinji umira za rakom, mu


menda ne boste dajali olja iz nekvalitetnih rastlin, ki imajo lahko tudi nekaj
zdravilnih lastnosti, vendar njihova mo ne zadoa, ali pa boste svojemu
blinjemu privoili olje iz najmonejih in najbolj uspavalnih rastlin, ki ima
najvejo medicinsko vrednost. Seveda boste hoteli najbolje mogoe zdravilo,
kajti to je tisto, kar taki ljudje potrebujejo. In e se bo konno dovolilo gojenje v
vejih koliinah, bi to zdravilo lahko izdelovali tako reko zastonj. In to je tono
tisto, kar bi morale vlade po svetu narediti za svoje prebivalstvo. Brcniti
farmacevtska podjetja v rit ter vrniti ljudem pravico, da svobodno gojijo konopljo,
kakorkoli jo elijo, in zdravilne lastnosti te rastline bi povzroile val ozdravljenja,
kakrnega svet e ni videl. In ravno zdaj prav nujno potrebujemo taken val
zdravljenja, kajti smo sredi epidemije raka in vseh teh drugih bolezni, kot so na
primer Alzheimerjeva, Crohnova, Parkinsonova Toliko bolezni obstaja danes, za
katere vasih e nismo niti sliali. Dajmo jih vendar ustaviti! Vsa sredstva imamo
na razpolago, vse, kar moramo storiti, je vstati in zaeti migati v tej smeri.

Sintetini THC je prvorazredno sranje


Rick Simpson:

Medicinska fakulteta v Virginiji je z neko raziskavo hotela dokazati, da konoplja


povzroa raka, toda dokazali so ravno nasprotno. Raziskavo so potem zaprli za
javnost. Amerika vlada, mislim, da pod predsednikom Geraldom Fordom, je
zaplenila vse raziskave v zvezi s konopljo, potem pa so vse pravice do raziskav
predali farmacevtski industriji. Farmacevtska industrija pa je potem seveda zaela
sanjati o tem, da bi konoplji odvzela tisti 'high', obutek tako imenovane
'zadetosti'. Takrat so zaeli svetiti s temi nesmiselnimi sintetinimi preparati,
marinol, gravinol in z vsemi temi smetmi. Oitno jim nikoli ni uspelo odstraniti
tega 'high' obutka iz niesar na tak nain, da bi to delovalo. Sintetini THC
dokazano lahko pomaga zgolj okoli 13 odstotkom ljudi in ima mone stranske
uinke. Izgovor farmacevtske industrije, da hoejo iz konoplje odstraniti ta 'high'
obutek, je popolna bedarija. Poglejte druge snovi, ki jih prodajajo. Poglejte
oxicodon in vse te opiate. kodljiv uinek, zasvojenost ali 'zadetost', ki jih
povzroajo in predstavljajo te snovi, jih sploh ne moti. To jih ne briga. Ko pa
nanese beseda na konopljo, pa je treba naenkrat to 'zadetost' odstraniti. Stvar je
preprosta. Hoejo sintetine kanabinoide, ker jih lahko patentirajo, samo za to
gre. In seveda noejo, da bi javnost imela dostop do tega zdravila in bi se ljudje
pozdravili sami. A vsi imamo to pravico. To rastlino nam je dal Bog in vsi na tem
planetu jo imamo pravico gojiti in jo uporabljati, kakorkoli jo elimo.

Psihini uinki konoplje so del zdravljenja


Rick Simpson:
Obstajajo nove vrste konoplje, ki ne povzroajo obutka vznesenosti ali tako
imenovane 'zadetosti'. Namesto njih bi lahko jedli tudi travo ali drevesne liste. Ta
zadetost, ta 'high' je del procesa zdravljenja. Ta 'zadetost' te uspava. 'Zadetost'
zdravi mogane. Zame lahko samo norec fantazira o tem, da bi iz tega zdravila
odstranil ta obutek, kajti s tem bi ji zgolj odvzel njen zdravilni uinek in zdravilo
bi postalo neuinkovito.

Jindrich Bayer:

Na uinke zdravila se je preprosto treba navaditi. V razumnem svetu bi se na te


uinke navadili e kot dojenki, kajti nae matere bi uivale olje, ko bi nas dojile.
Pozneje pa bi dobivali olje kot zdravilo prvega izbora za praktino vse
zdravstvene teave. Ko ima kdo na primer teave s hrbtenico ali pa ko imajo
otroci izpuaje, je razumljivo, da bomo raje segli po naravnem sredstvu kot po
kortizolu. In e olje nanesemo na koo, bodo snovi iz olja vstopile v na bioloki
sistem. In prav to tudi hoemo: napolniti svoje telo s temi snovmi, ki nato
aktivirajo na endokanabinoidni sistem; ta poskrbi za uravnoveanje telesnih
procesov v smeri ozdravitve. V taknem okolju bi bili vsi navajeni na uinke
konoplje, saj bi jo vseskozi uporabljali za zdravljenje vseh vrst teav, kot so
prehladi, kalji in tako dalje. Res je, da je uinek uspavalen, a kaj nam ree
mama, ko zbolimo? Pojdi v posteljo!, kajti telo se najbolj zdravi medtem, ko
spimo, zato potrebujemo ta uspavalni uinek.

Rick Simpson:

e neesa se morajo ljudje zavedati. Naj kot primer navedem nas same. Mi smo
pravkar pokadili nekaj konoplje, je tako? Tako so torej videti obiajni, razumni
ljudje, ko pokadijo konopljo. Ali dajemo vtis, kot da bi za koga predstavljali kakno
nevarnost? Ali si lahko predstavljate, da bi imeli ta sestanek in bi vsi tukaj sedeli
pijani? Ali ko bi bili vsi zadeti od farmacevtskih sredstev? Ali si sploh lahko
predstavljate, kaken bi bil potemtakem videti ta sestanek? To je neprimerljivo!
Zdrava pamet nam to pove in resnica nam skae v obraz, da takni ljudje ne
predstavljamo prav nikakrne nevarnosti za nikogar. Ali bi lahko vozil avto v
stanju, v kakrnem sem trenutno? Prav gotovo!

Konoplja zdravi odvisnost


Rick Simpson:

Sam konopljo e leta uporabljam prav iz tega razloga. K meni je prilo veliko ljudi,
ki so umirali od raka in jim je zdravnik predpisal sredstva proti boleinam, kot so
hidromorfini ali kakno podobno grozljivo snov. Nekateri so jemali te snovi tudi po
cele mesece. Takim povem, naj im prej zanejo jemati zdravilno olje. Najbolje
vsakih osem ur. Povem jim tudi, naj zmanjajo koliino sredstev proti boleinam
za polovico. A veina e v enem tednu povsem preneha s temi sintetinimi
farmacevtskimi sredstvi, tistih stranih simptomov odvajanja od teh snovi pa ne
utijo, ki bi jih sicer brez jemanja olja trpinili. Olje torej olaja procese odvajanja
od zasvojenosti s taknimi snovmi. Leta so nam govorili, da je konoplja vstopna
droga. Vstopna e, vendar ne tako, kot nam to govorijo oni, temve je vstopna
snov za povratek v zdravo stanje iz vseh teh bolezni, ki so nam jih podarili
zdravniki sami! Je vstopno zdravilo za vse nas!

Jindrich Bayer:

Gre za dve stvari. Prva je dejstvo, da konoplja zdravi odvisnost, druga pa dejstvo,
da konoplja ne povzroa odvisnosti. Ko bi bilo tako, potem bi mi, ki smo pojedli e
toliko olja v ivljenju, trpeli, kadar tega olja ne bi imeli. Vendar ni tako. ivljenje
tee dalje. Resda pomislimo, da bi bilo bolje, ko bi imeli olje, sonce bi bilo
svetleje, a tudi brez olja nimamo nobenih teav. Nihe se ne trese ali kaj
podobnega, kot je to znailno za zasvojence.

Pred estimi leti sem imel prijateljico, ki je bila teka odvisnica od heroina.
Vbrizgavala si je dva do tri grame na dan. Ko je prenehala s heroinom, je imela
zgolj olje iz industrijske konoplje. A e to ji je zelo pomagalo proti krem in
sklepnim boleinam. Z oljem se je mazala po boleih mestih in e samo zaradi
tega mazanja je bilo odvajanje veliko znosneje. Koliko bolj bi ji pomagalo, ko bi
ga imela dovolj, da bi ga tudi oralno uivala!

Rick Simpson:

To olje je eno najmonejih sredstev proti boleinam, kar jih poznamo. Ublai tudi
take boleine, ki jim e najhuji opiati ne pridejo do ivega. To sem doivel pri
pacientih s kostnim rakom, ki res hudo trpijo. Takim dajejo v bolninicah
hidromorfine po kapljicah neposredno v kri. Pa jim to ni moglo ublaiti bolein. Ko
sem jim dal olje, je boleina po nekaj urah dobesedno izginila.

Jindrich Bayer:

e nekaj bi pripomnil. Ko nekdo enkrat poskusi najbolje haievo olje, ki se


imenuje olje nirvana ali nekaj temu podobnega, pride v doloeno stanje, do
katerega z drugimi drogami ne more priti. In zato izgubijo interes za slednjimi.
Zakaj bi moral spiti pol litra nekega ganja, e vem, da bom imel drug dan hude
glavobole? Ko pa vzamem olje, grem sicer spat, a drug dan se ne poutim prav
ni povoenega. Podobno je s snovmi, kot so metamfetamini, heroin in tako
naprej, kjer ljudje slej ko prej dobijo prav hude izkunje. e bi vedeli, da obstaja
varna alternativa in da lahko olja poje, kolikor hoe, in se lahko 'zadeva',
kolikor hoe, in hkrati zdravi svoje telo, zakaj bi se sploh dotikali heroina in
podobnih strupov?
Rick Simpson:

In zakaj bi se sploh dotikali farmacevtskih sredstev, hahaha?!

Kanada je tiranija
Rick Simpson:

e v Kanadi ulovijo nekoga, da goji konopljo, ga samodejno kaznujejo s pol leta


zapora. e koga ulovijo, da dela iz konoplje olje, gre samodejno za celo leto v
zapor. Danes Kanadi vlada trinog Stephen Harper. Trenutno je predsednik vlade,
toda v resnici je popolnoma vseeno, katera politina stranka bi bila na oblasti, ker
so vse podkupljene. Ljudje hodijo na volitve, volijo za tega ali onega in mislijo, da
bo to kaj spremenilo. A te ljudi e od nekdaj obvladujejo velebogatai. Politiki
sploh ne delajo za ljudi, temve za svoje bogate prijatelje. Zato je isto vseeno,
kdo zmaga na volitvah. Trenutno so zadeve v Kanadi precej mrane. e ez mejo,
v zvezni dravi Michigan, pa tudi po drugih amerikih zveznih dravah, so se
organizirale tevilne mone skupine, ki na ves glas kriijo o teh krivicah in
usmerjajo zakonodaje v teh dravah k legalizaciji. Kanada ge v nasprotno smer.
Veste, ko razmiljam o stvareh, ki jih je delala kanadska vlada, sem priel sem do
toke ... Morate vedeti, da ljubim svojo domovino Kanado, a vasih me je skoraj
sram povedati, da sem Kanadan, zgolj zaradi stvari, ki jih pone naa vlada. Kajti
po resnici povedano, v zvezi z vsem tem sem bil pri njih e leta 2003, priblino
pred desetimi leti. Koliko ljudi je med tem asom umrlo od raka, multiple skleroze
ali katere od teh tevilnih grozljivih bolezni moderne dobe po vsem svetu? Lahko
bi jih ozdravili in odreili, e bi jim bilo na razpolago to olje. Kanadska vlada
javnosti o tem ni iskreno govorila in je zato odgovorna. Ne pravim, da bi lahko
reili isto vse, od prvega do zadnjega, lahko pa bi reili velik del, in to pomeni
ogromno tevilo ljudi. Kdo je za to odgovoren? Brez dvoma je to kanadska vlada.
A naj ne opraviujem drugih vlad, ki bi lahko storile isto. Pomislite, kako dolgo e
vedo, da obstaja uinkovita terapija za raka! Za to vedo zagotovo e vsaj od
sedemdesetih let naprej, ko je bila opravljena raziskava na medicinski fakulteti v
Virginiji! Amerika vlada torej ve za dejstva o tem zdravilu e tirideset let! In kaj
so naredili? Raziskavo so skrili! In potem so leta 2003 patentirali nekaj nainov
medicinske uporabe te rastline. Amerika vlada! Ampak seveda, oni so nai
predstavniki in nam e zdale ne bi hoteli storiti ni alega, kajneda?!

Jindrich Bayer:

Govorili smo zgolj o raku, a ne pozabimo drugih bolezni in zdravstvenih teav. Na


primer opekline. Za zdravljenje opeklin ni boljega, kot je haievo olje, ki
uinkovito pozdravi tudi opekline tretje stopnje. Sam sem imel strane opekline
po rokah, in ko sem se namazal z oljem, me je v hipu nehalo boleti. ez dva
tedna sem bil popolnoma ozdravljen in opaziti ni bilo nobenih brazgotin. In e
pomislimo, koliko ljudi ima sonne opekline in bi si lahko pomagali z oljem, ki
seveda uinkovito pomaga tudi v teh primerih. Ko bi uporabljali to olje, bi lahko
ostali veliko dlje na soncu brez tveganja za konega raka. A kot sem rekel, ne gre
le za raka, olje pomaga pri boleinah v kriu, premaknjenih vretencih, utrujenih
miicah, portnih pokodbah. Sam sem imel sindrom zapestnega prehoda ali
karpalnega kanala zaradi uporabe raunalnika. Nimam ga ve. Pokaite mi eno
metodo, ki jo uporablja uradna medicina in ki to uspeno pozdravi. Je ni. Bi torej
radi imeli zdrava zapestja ali ne?

Rick Simpson:

Velika teava pri tem olju je dejstvo, da ljudje ne morejo dojeti, da je to v resnici
zdravilo. Sam e leta razlagam vsepovsod, da je ta snov zdravilo za vse bolezni,
ki jih poznam. A kljub temu me ljudje e vedno kliejo in spraujejo, e pomaga
tudi za to ali ono. In jim povem, da ja, seveda, kaj pa naj bi beseda zdravilo
pomenila drugega, kot to, da ta snov zdravi? Namre uravnovea celoten telesni
ustroj, zato je isto vseeno, kakne zdravstvene teave ima neki lovek, v
vsakem primeru mu bo to olje pomagalo.

eka dela drobcene korake


Jindrich Bayer:

Do sedaj (november 2012, op. p.) se ni e ni posebnega zgodilo, toda v kratkem


naj bi sprejeli zakon. Ta zakon je e v obravnavi in e ni sprejet, dovoljeval naj bi
uporabo konoplje pri doloenih medicinskih diagnozah, dovoljeval pa naj bi tudi
doloene raziskave. Toda v naslednjih dveh letih po vsej verjetnosti lastno gojenje
na ekem e ne bo dovoljeno. Za medicinsko uporabo bo treba torej konopljo
uvaati iz tujine, morda iz Nizozemske, namre za gojenje na ekem bi bilo treba
dodatno spremeniti zakone. Toda po mojem mnenju so se lotili zadev z
napanega konca, ker so se bali, da zakon ne bi bil sprejet. Zato so se odloili za
neko brezzobo razliico zakona, za katero je bilo zanesljiveje, da bo v
parlamentu tudi sprejeta. Torej medicinska uporaba pod strogim nadzorom v
bolninicah. Lahko kdo to zavrne? Seveda ne. In tako so torej to izvedli. Naslednji
korak pa je zagotovitev monosti, da lahko vsak sam goji to rastlino za svoje
potrebe. Vendar tega za zdaj seveda noejo in govorijo o petih, estih rastlinah, s
tem da si hoejo e dodatno zagotoviti pravico, da po mili volji hodijo k ljudem
domov na vrtove nadzorovat njihove konoplje. A tega seveda nihe razen njih
samih noe. Jaz e noem tega, nikakor! Konopljo bi bilo treba regulirati podobno
kot aj.

Rick Simpson:

Sploh nimajo esa regulirati!


Jindrich Bayer:

Ne, ne, morajo regulirati, morajo obstajati neki standardi, kot za hrano in zdravila,
ki se prodajajo v trgovinah in lekarnah ...

Rick Simpson:

Aja, za prodajo si mislil!

Jindrich Bayer:

Seveda, da je poskrbljeno za to, da rastline nimajo nobenih plesni ali sledi


pesticidov ...

Rick Simpson:

To je seveda nekaj drugega, razumljivo, da je za prodajo treba imeti doloene


standarde, a gojiteljev doma na vrtu za lastne potrebe nimajo kaj nadlegovati!

Jindrich Bayer:

Tono, tako kot tudi nikogar ne briga, kakno korenje mi je zraslo na vrtu!

Skratka, treba je urediti oboje. Seveda je treba vpeljati porabo v bolninicah in


poskrbeti za najboljo kvaliteto, najboljo metodologijo in tako naprej. Hkrati pa
se ne smejo omejevati raziskave. Kako naj kdo ve, da na primer Jaka ne bo
proizvedel najboljega olja za zdravljenje sladkorne bolezni? Kako naj ve, da Rick
ne bo razvil najboljih rastlin za zdravljenje raka? Kako naj ve, da jaz ne bom
razvil najbolje konoplje za zdravljenje oesnega pritiska? Kako naj to vemo? Zato
bi potrebovali veliko vrtikarjev, ki bi to raziskovali in bi medsebojno lahko
prijateljsko tekmovali na obinskih prireditvah, kot se to dogaja danes na primer z
jabolki. Drava pa bi morala vzorce takih rastlin analizirati in rezultate testov
takoj objaviti oziroma sporoiti gojiteljem. To bi bila prava zdravstvena
preventiva! Kdor bi hotel svoje olje prodajati, bi seveda moral upotevati vse
postavljene standarde. Zelo preprosto.

Uporaba konoplje je lovekova pravica, izpustite vse


zapornike!
Rick Simpson:
Lani sem bil v Sloveniji na svetovnem kongresu konoplje in v enem tednu sem
govoril z dvema politikoma iz razlinih parlamentarnih strank. Oba sta mi
zagotovila, da bosta njuni stranki podprli legalizacijo konoplje. Nedolgo po
zakljuku kongresa pa sem slial za aretacijo aktivista Boidarja zaradi petih ali
estih rastlin konoplje. Bil sem zgroen nad to aretacijo, Boidar pa je se odloil
za gladovno stavko. e bo umrl, bo krivec slovenska vlada in bo morala za to
odgovarjati. Ena od tistih dveh strank, s katerih predstavnikoma sem govoril v
Lendavi, je sedaj na oblasti. Naj se torej drijo svojih obljub in podprejo
legalizacijo konoplje ter izpustijo Boidarja iz zapora.

Jindrich Bayer:

Ko smo bili na svetovnem kongresu konoplje v Sloveniji, je navezalo z mano stik


nekih trideset, tirideset ljudi, ki bi nemudoma potrebovali to zdravilo. Tudi
Slovenija ima takne bolnike in zdravilo deluje za vse ljudi ne glede na starost,
spol ali narodnost. Torej seveda, tudi Slovenci potrebujete to zdravilo. To je zelo
preprosto. Prej ko bo Slovenija oziroma slovenska vlada spoznala to dejstvo, bolje
bo. Naj delajo e dodatne raziskave, jasno, a e deluje pri opeklinah, pri vnetih
sklepih, izpuajih in tako naprej, ni razloga, da se uporaba konoplje ne bi
dovolila. Nimajo razumnega razloga, zakaj bi konopljo prepovedovali, zato gre v
najboljem primeru za zloin iz nemarnosti, za kar bodo ob svojem asu morali
odgovarjati. Tako preprosto je to. Nismo maevalni, a oprostite, povedali smo
jim, in oni niso reagirali, tako da so v zvezi s tem zadeve zelo jasne.

Rick Simpson:

Treba je opraviti dodatne raziskave, a te raziskave morajo opravljati osebe, ki


bodo javnosti poteno in iskreno poroale o svojih dognanjih. Do sedaj opravljene
raziskave so skrili in raziskovalci tiijo z oblastniki pod isto plahto. Kako bi takim
ljudem sploh e lahko zaupali? Raziskave bi morali opravljati ljudje, kot sem sam,
ki v javnosti govorijo iskreno. Lai in manipulacije namre ne peljejo nikamor.

Jindrich Bayer:

Mislim, da bi morali raziskati tistih deset ali dvajset bolezni, za katere ni povsem
jasno, ali oziroma kako pomagajo. Ne vemo na primer, ali olje pozdravi steklino.
Domnevamo, da jo pozdravi. Visoke doze olja bi jo najverjetneje pozdravile, a
tega danes e ne vemo zagotovo. Tega ni e nihe poskusil. Sami nimamo
stekline, tako da tega niti ne moremo preveriti. Naj torej delajo raziskave tam,
kjer stvari e niso jasne, pri tistih desetih ali dvajsetih boleznih, vendar naj ne
delajo teav pri preostalih deset tisoih in ve zdravstvenih teavah, pri katerih
olje zanesljivo pomaga. Recimo v primeru kakrnega koli vnetja ...
Rick Simpson:

Seveda, saj je to olje v resnici najbolje sredstvo proti vnetju na vsem svetu!

Jindrich Bayer:

... ali v primeru bolein, takrat bo olje pomagalo. V redu, torej pomaga proti
vnetju in proti boleinam! Kaj bi e radi? Kaj to ni dovolj?

Konoplja ni droga, ampak je zdravilo


Rick Simpson:

e lovek ivi v dravi, kot je Kanada, in bi rad dobil kakovostno konopljo za


izdelavo zdravilnega olja, jo mora iti kupit na rni trg ali pa jo vzgojiti sam. Vlada
sicer po Programu o dostopu do marihuane medicinsko upravienim uporabnikom
ponuja svojo konopljo, a kar ponudi, je izredno slabe kakovosti. e k temu
dodamo e veliko previsoko ceno, ki jo je vlada postavila, raunajo namre 150 $
za 30 gramov, na kar dodajo e davek, torej 175 $ za 30 gramov. To znese 2760 $
za funt (malo manj kot pol kilograma) konoplje, in to zelo slabe kakovosti, z zelo
malo THC. In e vem, da lahko pri preprodajalcu na rnem trgu dobim funt
konoplje najbolje kakovosti za 2400 $, se bom za izdelavo olja seveda raje
odloil kupiti konopljo pri preprodajalcu kot pri vladnih prodajalcih. Kar dela
kanadska vlada s tem programom, je pravzaprav navadna goljufija. To je zgolj
kulisa, ki javnosti in medijem ti so seveda vsi podkupljeni od politikov in
bogataev kaejo lepo sliko, v resnici pa gre za kup lai in v resnici nikomur ne
pomagajo. Kdor hoe torej v Kanadi poiskati preprodajalce drog, naj ne ie
drugje kot pri kanadski vladi. Prodajajo droge slabe kakovosti za visoko ceno.
Javnosti pa moram povedati e nekaj. Mislim, da je napano imenovati konopljo
droga. Je namre zdravilo. Droge uporabljajo v bolninicah (angleko drug = 1.
zdravilo, 2. = mamilo), a droge uporabljajo tudi na ulicah za omamljanje in
zadevanje. In tiste snovi so lahko kodljive in nevarne! Konoplja pa ni ne kodljiva
ne nevarna! Zakaj ji torej reemo droga? Ali ne bi bilo pravilneje, e bi jo
imenovali zdravilo (angleko: medicine)? Kajti to je v resnici konoplja!

Jindrich Bayer:

In potem se spremeni celotna perspektiva. Veina civilnih iniciativ po svetu,


recimo v Koloradu ali Washingtonu, se zavzema za svobodno uporabo konoplje po
21. letu. A kaj narediti v primeru, ko ima recimo neki estnajstletnik sladkorno
bolezen? Je ne sme uporabljati? Ali ko ima pol leta star dojenek moganski
tumor? Mu ne smemo dati olja? Kaj takega ni sprejemljivo! Torej je treba doumeti,
da je ta snov zdravilo, do katerega ima lahko vsak dostop in ki ga lahko vsak
uporablja v neomejenih koliinah. To olje bi moralo biti na razpolago povsod, saj
nikoli ne vemo, kaj vse se lahko zgodi, in je bolje biti pripravljen za vse primere.
Recimo pri prometni nesrei lahko pride do pokodb glave. V takem primeru je
treba v roku tirih ur v telo dodati kanabinoide. Bolje prej, a nujno vsaj pred
potekom tirih ur. e ima nekdo v epu olje, se mu z njim lahko takoj namaejo
dlesni, etudi je oseba nezavestna. e tega olja ni v bliini, postane dragocena
vsaka minuta. Pravijo, da pride reilni avto na mesto nesree v etrt ure. Toda ni
vedno tako in pri pokodbah moganov teje vsaka minuta. e zaradi tega bi
morali imeti tako olje v vsakem avtu za vsak primer.

V Izraelu uporabljajo konopljo pri paliativni medicini. e ni drugega ne deluje,


dajo bolnikom nekaj konoplje, ki jo kadijo z uparjevalnikom. Olja ne dobijo. Sicer
vedo za olje vsaj od leta 2009, ko sva bila z Rickom tam in sva jim vse v zvezi s
tem lepo razloila. No in ele zdaj, po toliko letih, so se konno odloili, da bodo
delali tudi raziskave z oljem. Vendar je tudi njihov program, ki se zdi na prvi
pogled zelo napreden, saj se radi pohvalijo, da uporabljajo konopljo v medicinske
namene, silno omejen. To sploh ne bi smelo biti tako urejeno. Vsi, vsak posebej
potrebujemo to zdravilo. Potrebujemo ga vedno in povsod, e ne drugega, za
vsak primer, kot prva pomo. Nezgode se vedno dogajajo. Recimo, da pade
nekdo po stopnicah in si izvije gleenj. Ali bi raje akal na reilca ali pa bi si raje
sam brez odlaanja na bolee mesto namazal olje? Mislim, da to v resnici sploh ni
resno vpraanje.

Prihodnost pripada konoplji


Rick Simpson:

Velebogatai, ki imajo vse niti v rokah, povedo vladam, kaj naj delajo. Kajti oni, ti
velebogatai, so tudi lastniki farmacevtskih drub in medijskih hi. Vlade potem
samo igrajo po pravilih, ki jim jih doloijo njihovi gospodarji. Zato sploh obstaja
rni trg. Seveda ne bi smelo biti nobenega rnega trga in tako bi tudi bilo, ko bi
lahko ljudje sami zase gojili to rastlino. Ko pa bi se tega lotili na iroko, bi
praktino zastonj lahko pozdravili vse lovetvo. Saj v resnici ni ni teje gojiti
konopljo kot koruzo. In e je lahko toliko njiv posejanih s koruzo, zakaj ne bi bilo
e toliko njiv posejanih s konopljo? Je vir hrane, vir energije, vir udovitega
zdravila. Pri tako velikem tevilu monih uporab te rastline, od semen do stebel in
cvetov, ter pri taknem neskonnem tevilu monih izdelkov, ki jih je mogoe iz
konoplje narediti, je popolnoma noro, da se ta rastlina ne goji bolj mnoino.
Njihovi izgovori so povsem nesmiselni. Pravijo, da se ne sme gojiti konoplja za
energetiko na njivah, ker bi to zasedlo vse kmetijske povrine. Toda to je
neumnost, saj je konoplja vendar tudi odlien vir prvovrstne hrane. Hkrati s
pridelavo hrane pa bi si pridelali e energijo za svoje avtomobile, ogrevanje hi in
tako dalje. En sam hektar lahko pomeni 7200 litrov etanola, postopek izdelave
sem videl na lastne oi. Z enim hektarjem konoplje torej lahko vozite avto,
ogrevate svoj dom in e vam ostane nekaj sto litrov etanola za druge energetske
potrebe. Toda to bi nas naredilo energetsko samozadostne, tega pa noejo. Oni
hoejo, da smo odvisni od njihove milosti. Vedno je lo zgolj za to, saj taki ljudje
niso drugega kot obsedenci, so namre obsedeni z nadzorovanjem drugih.
Jindrich Bayer:

Brez konoplje sploh ni mogoe voditi razumne ekonomske politike.

Rick Simpson:

Res je.

Jindrich Bayer:

To je preprosto neizvedljivo. Vzemimo samo primer medicine. eka republika


daje letno milijardo evrov samo za zdravila proti sladkorni bolezni. Takih bolnikov
je osemsto tiso. Jaka to problematiko dobro pozna. e bi lahko pojedel zgolj tiri
grame olja na dan, ne bi potreboval nobenega dodatnega zdravila, kot je inzulin,
je res tako, Jaka?

Jaka Bitenc:

Tako je.

Jindrich Bayer:

A mi dajemo milijardo evrov vsako leto za take stvari. In ta milijarda evrov zapusti
eko in gre nekam drugam ter se nikoli ne vrne. In to samo za sladkorno
bolezen! Kaj pa gorivo, kot je omenil Rick? Dobro, mogoe ne bi vseh avtomobilov
poganjali s tem in vseh strojev, a potrebe po dodatnih energentih bi se lahko
zmanjale za polovico. Zakaj ne bi traktorji vozili na konopljeno gorivo? To bi
pocenilo tudi hrano, saj bi se zaradi tega mono zniali stroki transporta. Danes
ljudje nimajo ve dovolj denarja in drava bi morala poskrbeti, da ljudje jedo in
preivijo, ne pa, da poskrbi, da ljudje pomrejo.

Rick Simpson:

Ne le to. Kmetom je treba vrniti pravico, da svobodno gojijo to rastlino, kakor je


bilo e nekdaj. V celotni zgodovini je bila konoplja znana kot odlien vir hrane.
Potem ko se iz semen iztisne olje, je z ostanki mogoe krmiti ivali, saj je to ena
najboljih ivalskih krm, kar jih poznamo. Konoplja torej hkrati daje hrano, krmo in
zdravila. Kot je prej omenil Jindrich, je ni drave, ki bi se lahko pri zdravi pameti
prostovoljno odpovedala emu takemu. In ne pustiti kmetom, da izvajajo svoj
poklic pravilno, torej z uporabo konoplje kot temelja poljedelske ekonomije, je
ista norost. Samo svobodo gojenja je treba dopustiti, ni drugega!
Jindrich Bayer:

Ali bi ljudje raje jedli meso ivali, ki so jih krmili s udnimi in neznanimi snovmi ter
jim vbrizgavali antibiotike, ali pa bi raje jedli meso praiev, ki so jih krmili s
konopljo in niso potrebovali vnosa nobenih antibiotikov? Ali bi raje jedli piance,
ki so jih krmili s semeni konoplje in nimajo nobene izmed zdravstvenih teav,
kakrne imajo pianci v pianjih farmah, kjer jih krmijo z umetnimi krmili, ali
pa raje jedli industrijske proizvode? Ali bi raje jedli krape, krmljene s konopljenimi
semeni, in ki bi zato imeli velike koliine omega-3 maobnih kislin, ali pa bi raje
jedli ribe, ki so jih krmili z industrijskimi ostanki? Ali bi raje jedli meso zdravih ali
meso bolnih ivali? Tako preprosto je to. ista ekonomija. Plaujemo veliko
preve, denar pa zapua dravo. Kaj ne bi bilo bolje obdrati tega denarja doma?
e denarja ne zapravljamo, nam ga ni treba toliko zasluiti.

Rick Simpson:

Zveni razumno!

Do prepovedi je bila konoplja temelj ekonomije


Jindrich Bayer:

e pred sedemdesetimi leti je bila konoplja temelj vsake ekonomije pri veini
poljedelskih narodov sveta, za vrvi in tkanino in vse preostalo, in tako je bilo e
od vedno, od starega Egipta naprej.

Rick Simpson:

Vasih so s konopljo plaevali davke. Kmetje v Zdruenih dravah so neko


plaevali davke s konopljo.

Jindrich Bayer:

Kaa iz konopljenih semen je bila tradicionalna jed. e pred stopetdesetimi leti je


veina ljudi jedla kao, ki pa je bila narejena iz konopljenih semen.

Rick Simpson:

Rekli so mu tudi monik. Pri nas smo rekli monik. Pojej svoj monik! se
spominjam, so govorili, hahaha! In ta monik je bil skuhan iz konopljenih semen.
Najbolj zdrava hrana, kar jih je.
Jindrich Bayer:

Zdaj nam ele doloene stvari postajajo jasne. Tudi olje za svetilke je bilo v starih
asih konopljeno. Razumljivo je tudi, zakaj. Poleg tega, da odlino gori, je bilo tudi
vonjanje tega dima zdravo. Nasprotno pa pozneje uvedeni petrolej in nafta
nimata tako zelo zdravega dima. Konoplja se je e od vedno uporabljala v
mnogotere namene. Na ekem so vasih tuberkulozo zdravili z dieto s kao iz
konopljenih semen. Kaj bi najraje dali pacientu, ki trpi za tuberkulozo in lei v
bolniki postelji? Nekaj lahko prebavljivega, ki vsebuje vse potrebne hranljive
snovi, ali pa nekaj, s imer bo imel na primer teave e pri poiranju?

Rick Simpson:

lovek dejansko uti, kako mu konoplja pomaga. Poskusite vsak dan pojesti pest
konopljenih semen in mi ez tri dni povejte, ali utite spremembe ali ne! Energija
vam bo porasla, brez dvoma. To se obuti.

Jindrich Bayer:

Kanabinoidi uravnoveajo vae telo in konoplja uravnovea vao kmetijo. Tako je


to. Na Madarskem so vasih na njivah sadili po eno vrsto konoplje med vsako
vrsto krompirja, ker potem ni bilo treba uporabljati herbicidov ali pesticidov.
Dobro je tudi vedeti, ko delamo olje, da je rastlina tako pametna, da v svoje
eterino olje ne spusti pesticidov, ne herbicidov, ne tekih kovin in nobene plesni.
Tako da z etri, tehninim bencinom ali 99-odstotnim izopropilnim alkoholom, ki ne
topi rastlinskih snovi, v svoje olje tudi ne izvleemo herbicidov, pesticidov in tako
naprej, ki so v rastlinskih delih, ne pa v eterinem olju oziroma rastlinski smoli.

Rick Simpson:

Ja, vse toksine stvari ostanejo v rastlinskih delih.

Jindrich Bayer:

Tako da lahko za izdelavo olja dejansko uporabimo marsikateri material. In poleg


tega obstajajo e naini za dodatno preievanje olja. e imate neko koliino olja
neznanega izvora, vedno lahko greste h kemiku, da vam olje e dodatno preisti.
Tako to delamo mi. In potem vam ni treba gojiti konoplje v toplih gredah in
nadzorovanih razmerah, temve jo lahko gojite zunaj na polju. Za kajenje
konoplje je seveda bolje, da jo gojite pod streho zaradi deja oziroma vsega, kar
lahko ta de s seboj prinese. A zakaj ne bi raje kadili olja? Saj je bolje. En dim iz
uparjevalnika je vse, kar potrebuje pacient. Zakaj torej ne?
Rick Simpson:

Obstaja neka nejasnost glede gojenja znotraj v nadzorovanem okolju ali zunaj na
prostem, pod milim nebom. Gojitelji v notranjih prostorih so pogosto prepriani,
da znajo le oni sami vzgojiti najmoneje vrste konoplje. Sam sem gojil na oba
naina, tako zunaj kot znotraj, in oboje je bilo zelo uspeno. Kupil sem tudi na
stotine, e ne na tisoe kilogramov konoplje in testiral vzorce z vsega sveta.
Dale najmoneja konoplja, kar sem jih sploh kdaj videl v svojem ivljenju, je
zrasla na prostem. e imate dobro leto in z vami sodeluje sonce in pade dovolj
deja, je lahko vaa letina zelo uspena. Jasno je, da ve truda, kot kdo vloi v
rastlino, bolji bodo rezultati. Konoplja ljubi vodo, recimo. Kdor malo ve asa
posveti rastlini, bo opazil obutno razliko. Iz svoje izkunje lahko reem, da zrase
najbolja konoplja na prostem pod soncem. A seveda so tudi konoplje, gojene v
notranjih prostorih, uporabne za zdravljenje bolezni. Sam pa vedno iem
najmoneje vrste in po dosedanjih izkunjah so to konoplje, gojene na prostem.

Jindrich Bayer:

Poglejte, zdaj sedimo tukaj na hrvaki obali. Zunaj sije sonce. Od kaknega
gojenja bi priakovali bolje rezultate, od gojenja znotraj ali zunaj? Jasno, da od
gojenja zunaj! Oboje je mogoe uporabiti za izdelavo olja. Na ekem smo nekaj
asa olje delali zgolj iz znotraj gojene konoplje, kajti takrat je bila veliko bolje
kakovosti kot tista, ki so jo pri nas gojili na prostem. A v idealnih okoliinah je
nedvomno gojenje na prostem veliko bolje. Opazi se e po tem, da je zunaj
gojeno konopljo prijetneje kaditi kot konopljo, gojeno znotraj. e je konoplja
prijetneja za kajenje, je tudi olje, izdelano iz nje, zdravilneje. V rastlini se
namre nabira zdravilna energija sonca. Tega e ne razumemo povsem, toda ta
energija se nabira v rastlinah in razliko je mogoe obutiti. Prej si vpraal glede
sintetine konoplje. Proizvajalci se hvalijo, da gre za enake molekule. Ali pa gre
tudi za enake atome, pripojene k tem molekulam? Dvomim, da so medsebojni
odnosi teh atomov v istih razmerjih. Poleg tega je 99.9999 % atoma en sam
prazen ni, tega ni mogoe niti izmeriti in o tem niti ne vemo kaj dosti. Kar vemo,
je dejstvo, da so naravne snovi za nas bolj zdrave kot sintetine. Kaj ve pa nam
o tem tudi ni treba vedeti.

Rick Simpson:

O reguliranju mislim, da konoplja sploh ne bi smela biti ni regulirana. Mislim, da


bi vsi morali imeti monost iti v trgovino in tam kupiti kozarec haievega olja, e
bi to eleli, in to povsem poceni. Dejstvo je, da noben zdravnik ne more povedati,
kakna je toleranca nekoga drugega. In v resnici je tudi dejstvo, da ve, kot tega
poje, hitreje ozdravi oziroma obvlada svojo zdravstveno teavo. Zato naj bo
odloanje o tem prepueno bolnikom samim. Nekateri ljudje so recimo izjemno
tolerantni do te snovi. Spoznal sem rakave bolnike, ki so 60 g haievega olja,
kolikor je potrebno za celotno terapijo raka pojesti v treh mesecih, pojedli v enem
samem mesecu. In so ozdravili raka v zadnjem stadiju! Potrebe za zdravniki
praktino izginjajo. Saj zdravnik sploh ne pomaga kaj dosti. Kakno vlogo pa naj
zdravnik sploh igra? Vse, kar povejo, je: Pojejte te in te tablete trikrat na dan,
in podobno, kar nima nobenega smisla. Gre za zdravljenje in ni drugega. Kot je
Jindrich prej dejal, bi moralo imeti vsako gospodinjstvo spravljen velik kozarec
tega olja za vsak primer, e se kdo pokoduje. Otroci, recimo, se hudo ranijo in je
hitra pomo nujna. Ta snov je naravni antibiotik in naravni anestetik. Nanese se
na bolee ali ranjeno mesto in nemudoma se uti olajanje, do vnetja pa ne pride.
Uporaba tega olja je ve kot smiselna, saj sta njegova uinkovitost in hitrost
ozdravljenja res neverjetni. Zato bi moralo biti na razpolago v vseh
gospodinjstvih.

Jindrich Bayer:

Pred kratkim nam je neki mladeni povedal o svojem sinku, starem leto in pol, ki
je padel v ognjie. Oka ga je dvignil in odpeljal v bolninico, kjer so ga oistili in
mu presadili nekaj koe. Medtem ga je oe mazal s konopljenim oljem in pozneje
so se vsi udili, kako hitro in uspeno so se fantku opekline in rane zacelile. Oeta
pa sem vendarle vpraal, zakaj ni sinka e takoj namazal z oljem. In predstavljajte
si, da bi imeli celo kad tega olja. Pogreli bi ga na primerno temperaturo in bi fanta
lahko celega namoili v oljno kopel! Tri, tiri minute bi bilo povsem dovolj, in
nobeno presajanje koe ne bi bilo potrebno.

Rick Simpson:

Tudi ni nobenih brazgotin!

Jindrich Bayer:

... in vse boleine izginejo. Vsak lahko tudi sam opravi preizkus, e je malo
mazohista in ima res dobro olje. Lahko se polije po obeh rokah s kozarcem vroe
vode in opeklino na eni roki takoj namae z oljem. Lahko pa to vsak na manj
skrajen nain preveri z uporabo po izpostavljanju soncu. In ko se lovek enkrat
sam prepria, kako uinkovito je to zdravilo, bi si ga res elel imeti polne kozarce,
kaj kozarce, polne sode!

Rick Simpson:

Olje bi se lahko uporabljalo kot krema za sonenje in ljudje bi lahko spet li na


sonce. Mogoih uporab tega olja je veliko. Tudi na primer v kozmetiki. enske bi si
lahko iz tega olja meale lastne kreme za obraz. Uporabljeno na ta nain lahko
haievo olje na koo uinkuje prav osupljivo pomlajevalno. Zbrie namre vse
gubice in podobne motnje. e povem poteno, bi bilo to olje e jutri zjutraj
legalno, e bi vsi na svetu res vedeli e zgolj to, kako pomlajevalno uinkuje na
koo mazanje s haievim oljem!

Podobno je z ljudmi, ki bi radi shujali in hodijo na tako imenovane farme


debeluhov, kjer morajo biti na nekih norih shujevalnih dietah, kar jim v veini
primerov sploh ne koristi. e elite dosei za svoje zdravje najidealnejo telesno
teo, je najbolje, da zanete uivati haievo olje. To je najbolj zdrava dieta, kar
jih poznam. Niti ni dieta, saj lahko lovek poje, kar hoe, to olje razstrupi telo in
lovek pride do svoje idealne tee. Tako je treba hujati! Z glavo!

In tudi vse, kar je rekel Jindrich glede opeklin, dri. Leta 1999 sem imel tako hude
opekline, da lahko reem, da je bilo tri etrt moje desne dlani kar dobro ocvrte.
Meso je kar viselo. Po enajstih dneh je bila dlan popolnoma zaceljena. In niti ene
brazgotine nimam! e lahko to olje naredi to z mojo roko, si mislim, da bi lahko
podobno pomagalo tudi otrokom z opeklinami. Vzemimo primer otroka, ki je bil
rtev hinega poara in ima hude opekline obraza. e nanesete to olje na njegov
obraz, se pravi naravni antibiotik in naravni anestetik, ki odpravi boleine, imam
obutek, da bi se otroku verjetno lahko zacelil njegov obraz. Popolnoma zacelil,
tako kot se je popolnoma zacelila moja dlan. Zakaj, za vraga, torej tega ne
uporabljamo v bolninicah na oddelkih za opekline?

Jindrich Bayer:

Ali pa vzemimo primer premaknjenih vretenc. Koliko olja bi si raje namazali na


bolee mesto, en gram, kolikor bi dovolila vlada? Ali raje pol kilograma oziroma
toliko, da bi zanesljivo pomagalo? Ali pri odpovedi ledvic ali pri napadu ledvinih
kamnov? Koliko olja bi pojedli? Toliko, kot bi ga imeli na razpolago.

Rick Simpson:

Pomembno se mi zdi, da javnost ve, da je vsako olje lahko drugano. Olja imajo
razlino medicinsko vrednost, razline lastnosti in razlino uinkujejo na
razpoloenje. Ljudi, posebno tiste, ki kadijo konopljo, pogosto vpraam, e imajo
radi mono in uspavalno konopljo. Ko mi pritrdijo, jim povem, da bi jim bil potem
verjetno ve tudi uinek haievega olja. Vse skupaj je zelo osebno. Uinek
nekega olja je lahko meni osebno recimo zelo ve, vam pa morda to olje ne bi
bilo ve. Kajti vsi smo si med seboj razlini. Podobno je z dananjimi zdravniki in
to je prava grozljivka. e bi ti in jaz imela isto bolezen in bi la k istemu
zdravniku, bi nama dal obema isti recept. Toda ali bosta ta dva recepta imela
enak uinek na naju, ki sva oba edinstvena? Saj zdravnik tega ne ve!
Obravnavajo nas kot poskusne kunce. Aha, reejo, e ste imeli slabo reakcijo,
pozabite na dosedanje zdravilo, vam bom raje predpisal nekaj drugega. Pa e to,
ko sem bil mlad, si el k zdravniku, ki ti je predpisal zdravilo, ki si ga jemal en
mesec, in to je bilo to. Danes pa gre k zdravniku in si za vedno priklenjen na
recepte. In ko opazi stranke uinke, kakrne imajo seveda bolj ali manj vse
tablete, dobi e dodatne tablete, ki odpravljajo stranske uinke prvih tablet. In
tako naprej brez konca. Preden se dobro zave, si e na desetih tabletah in niti
sam dobro ne ve, zakaj! Misli, da si bolan, in seveda si bolan, kaj bi drugega
tudi bil, e pa golta toliko kemikalij?!

Jindrich Bayer:

Vedno se moram smejati, ko vidim kje napisano, da je konoplja 'alternativna


medicina'. Sploh ni tako. Uporaba konoplje je tradicionalna medicina. Kar ponejo
v uradnih bolninicah, pa je v resnici alternativna medicina in e popolnoma
eksperimentalna povrhu. Saj sploh ne poznajo snovi, s katerimi se ukvarjajo. e
je neka snov na triu pet let, je mogoe sploh kaj vedeti o njej? Prav niesar ne
morete vedeti. Ko je zdravilo na triu deset let, veste, da jih je nekaj pomrlo,
nekaj pa jih je preivelo, in to je tudi priblino vse, kar veste. Konopljena smola pa
je kljuna snov najstareje in najvarneje medicine. Deluje v vseh oblikah. Zdravo
je tako pitje aja iz konoplje kot prehranjevanje s konopljenimi semeni, zdravo je
kajenje vrikov, zdravo je uivanje olja iz semen, zdravo je pitje sokov iz
konopljenih listov in najuinkoviteje zdravilo je seveda smola vrikov. To smolo
je treba dekarbonizirati, da lahko brez ogljikove skupine snov preide skozi krvno-
mogansko bariero, in z dekarbonizacijo postane ta smola zdravilo, ki regulira na
endokanabinoidni sistem. Endokanabinoidni sistem, kot zdaj vemo, regulira na
imunski sistem in s tem praktino vse telesne procese. Spremembe v
endokanabinoidnem sistemu so namre opazili pri vseh boleznih, ki jih lovek
pozna. Ko to vemo, nam ni teko ugotoviti, na kaken nain uravnovesimo
endokanabinoidni sistem oziroma ga spravimo v stanje zdravega delovanja. Z
uivanjem dodatnih kanabinoidov, torej konopljene smole. e vemo, da je
konopljena smola najuinkoviteje zdravilo za ta sistem lez z notranjim
izloanjem, potem je razumno, da si seveda elim dobiti prav to zdravilo. Ali naj
dokazujem, da tudi druga zdravila vasih lahko delujejo? Sploh ne, hoem pa
najbolje zdravilo. Tudi vse raziskave bi morale biti usmerjene v iskanje najboljih
monosti. Potem ko bo za to poskrbljeno, pa se naj, kdor se hoe, ukvarja z
raziskavami CBD-ja in preostalih kanabinoidov, a najprej je treba pacientom
omogoiti uivanje konopljene smole haievega olja.

Pomanjkanje kanabinoidov povzroa bolezni in


duevno neravnovesje
Jindrich Bayer:

Pomanjkanje kanabinoidov je v resnici temeljni vzrok za praktino vsa bolezenska


stanja. Kdor ima v sebi dovolj olja, ima malo monosti, da bi za im zbolel.

Rick Simpson:
To je poudarjeno in zelo oitno pri zdravnikih, politikih in osebah, ki delajo v
pravnem sistemu. Resnino gre za to, da ti ljudje ne razmiljajo razumno, in po
mojem mnenju je njihova teava prav v pomanjkanju kanabinoidov. e bi imeli
ve kanabinoidov v sistemu, sem preprian, da bi s svojimi glavami mislili veliko
bolj jasno.

Jindrich Bayer:

To je res. Ko lovek dobi izkunje s konopljo, ugotovi, da se ljudje, ki v sebi nimajo


dovolj kanabinoidov, vedejo nerazumno. e se torej od vseh, ki so na poloajih
javnega zaupanja, z zakonom zahteva, da v sebi nimajo kanabinoidov, tiste snovi,
s katero jih je dojila njihova mati, ko so bili e dojenki, se zdi razumljivo, da ne
zmorejo svojih dolnosti izvajati tako dobro, kot bi jih lahko v primeru, ko bi imeli
v sebi ve kanabinoidov, ki jih namre lovek potrebuje za vzorno delovanje
svojega telesa.

Konoplja pomaga raziriti zavest


Rick Simpson:

Ja, vsekakor, konoplja razirja zavest, saj se lovek zane spraevati o doloenih
zadevah, jih raziskovati in si o njih pridobivati svoje lastno mnenje. Gotovo
razirja um, in to na pozitiven in nekodljiv nain.

Jindrich Bayer:

Kot sem e prej povedal, sem poskusil tisto mono olje iz konoplje in v petnajstih
minutah me je prevzel obutek blaenosti, nirvane, ki je zajemal vse tisto, o
emer sem bral v knjigah o jogi o najvijih duhovnih stanjih. Je to razirilo mojo
zavest? Tako je. Vem, kako se pride do tega stanja. Najti moram samo tisto pravo
snov in tako se lahko skoraj kadarkoli v to stanje tudi spravim. V tem stanju se
poutim bolje kot v katerem koli drugem stanju. V tem stanju ni tekmovalnosti in
smo vsi eno. 'Jaz sam', na primer, sem samo e en 'ti' na neki drugi prostorski
toki. Tako stanje je za loveka dobrodejno in si eli, da bi ga doiveli tudi vsi
drugi. Saj e bi vsi lahko doiveli to stanje, bi se najverjetneje na svetu ne pobijali
toliko med seboj in bi se povsem drugae obnaali. Ko bodo torej konopljeno
smolo uporabljali e otroci proti prehladom, izpuajem in podobno, bo to znak,
da se je druba spremenila. Tako konoplja spreminja drubo.

Rick Simpson:
Konoplja drubo e spreminja na bolje. e pogledamo dananje stanje na svetu,
nam je jasno, da ivimo v civilizaciji, zasvojeni z drogami. Kamorkoli greste,
povsod ljudje na veliko goltajo tablete. Mogoe imajo recept, a te droge so
nevarne in povzroajo zasvojenost. In vsi so na teh drogah. Potem obstajajo e
tisti revei, ki se trpinijo s snovmi, kot so metamfetamini in crack kokain. A
realno gledano smrti zaradi prepovedanih drog predstavljajo le manjino vseh
smrti zaradi drog, saj jih ve kot osemdeset odstotkov umre zaradi drog, ki so jih
dobili na recept, ne pa od crack kokaina. Sam mislim, da bi lahko s pravilno
uporabo konoplje in zdravilne smole iz konoplje vse te teave z razlinimi
odvisnostmi od teh kodljivih snovi odpravili. Teh snovi v resnici sploh ne
potrebujemo. V dananjih asih me oznaujejo kot voditelja konopljarskega
gibanja. Nekateri pravijo, naj legaliziramo vse droge. Sam nisem tega mnenja.
Dejansko bi veliko raje videl, da veine teh grozljivih farmacevtskih sredstev
sploh ne bi ve proizvajali. Danes jih lahko praktino vsak poskusi, sam pa kot
oe ne bi rad videl, da imajo moji otroci do tega sploh monost dostopati. Naj
bodo zaradi mene izpostavljeni konoplji, za to vsaj vem, da jim ne bo kodilo. Ko
pa pride do teh kemikalij in strupov, reem samo 'ne, hvala'. Mislim, da bi na to
vpraanje morali vsi gledati na ta nain.

Jindrich Bayer:

Mene osebno naravne snovi ne motijo. Seveda, visoki koncentrati iz opija ali
listov koke naj ne bi bili ravno propagirani. Je namre tako, da se devetdeset
odstotkov ljudi, ki poskusijo liste koke, sploh ne zanima za kokain. Podobno se
tudi uporabniki opija, ki je soroden kanabinoidom, ne zanimajo za heroin. e bi
bilo javnosti dostopno haievo olje oziroma konopljena smola, kaj mislite, koliko
izmed njih bi se sploh e zanimalo za kaj drugega in zakaj bi tudi se? Seveda, da
bi e vedno kuhal aje iz listov koke na visokih nadmorskih viinah, namre
njegovo pitje prepreuje tovrstno slabost. To se je v visokih Andih v Juni Ameriki
poelo e od nekdaj. Tudi sam bi pil aj iz listov koke, ko bi imel astmo, saj jo
kokin aj zdravi. In zakaj junoameriki kmetje ne bi smeli gojiti rastline, ki so jo
njihovi predniki gojili e tisoe let? Tudi to nima smisla. In e se povrnemo na
vpraanje regulacije: s konopljeno smolo oziroma haievim oljem ne dobimo
nobenih teav, temve pridobimo zdravilo za vse vrste zasvojenosti. Tudi e kdo
jemlje kaj kodljivega, bi lahko zauil nekaj olja pred spanjem in njegovo telo bi se
med spanjem veliko bolj regeneriralo, kot bi se sicer. Olje bi pomagalo tudi
intravenoznim uivalcem mamil, saj bi lahko z nanosom male koliine olja na
mesto vboda uinkovito prepreevali okube z iglo. Dejstvo je, da nobena
regulacija drog ni smiselna brez legalizacije konoplje. Pustite ljudem konopljo,
tiste policaje, ki sedaj preganjajo uivalce in gojitelje konoplje, pa poljite nad
farmacevtske tovarne in naj poskrbijo, da farmacevtska industrija ne bo ve
prodajala snovi, ki lahko kodijo zdravju. Prosim, naredite to! To bi bilo res nujno!

Rick Simpson:
V toliko letih svojih tovrstnih aktivnosti sem dejansko naletel na nekaj ljudi, ki so
se utili zasvojene s konopljo. Ko sem jih vpraal, kako to, da so odvisni od
konoplje, so mi odgovorili, da pa so. Rekel sem jim, da to nima smisla, saj ni
mogoe biti zasvojen s snovjo, ki zasvojenosti ne povzroa. Res je, da obstajajo
ljudje, ki uivajo preve konoplje, brez dvoma, a to so isti ljudje, ki spijejo preve
kave ali popijejo preve piva. To je psiholoka zasvojenost, ne fizina, telesna.
Fizino zasvojenost od opiatov ali farmacevtskih zdravil je mogoe videti na slikah
moganov. Konoplja ne povzroa tovrstnih sprememb moganov, kot jih
povzroajo snovi, ki loveka fizino zasvojijo. Tako da gre za povsem razline
zadeve.

Jindrich Bayer:

lovek je lahko fizino odvisen od kajenja. A to ne predstavlja neke resne teave.


Mi smo imeli na primer velike kozarce haievega olja. Dvomim, da bi odvisniki od
heroina ali kokaina tako mirno hodili mimo kozarcev, polnih heroina ali kokaina,
kot smo mi hodili mimo teh kozarcev, polnih konopljene smole. Zjutraj smo
pojedli tisto majhno koliino, ki smo jo potrebovali, a nihe izmed nas ni util
nobene elje, da bi to koliino stalno poveeval, saj konoplja ne povzroa
zasvojenosti tako kot opiati, kokain ali farmacevtske snovi. Oziroma v primerih, ko
se pojavlja elja za poveevanjem koliine uite konoplje, gre po navadi za
zdravstvene razloge. Na ta nain vam telo pove, da je treba nekaj v vaem telesu
pozdraviti. Zelo malo nas je stoodstotno zdravih. Bral sem o taknih ljudeh, toda
videl nisem e nobenega. Vsi mi, ki nismo stoodstotno zdravi, bi morali imeti
monost dostopa do snovi, ki bi nas lahko v takno stanje pripeljala. Ali naj raje
akamo, da se v nas razvije neka bolezen?

Rick Simpson:

Me res zanima, kaj bodo ti ljudje, ki zdaj prepreujejo gojenje in uporabo konoplje
drugim, storili, ko se bodo njihovi otroci ali lani njihovih druin znali z boleznijo,
kakrno zdravi prav to olje? Vsi ti policisti, zdravniki, sodniki, pravniki in politiki o
tem sploh e niso zaeli razumno razmiljati. Njihove lastne druine potrebujejo
to zdravilo. To zanesljivo vem, ker sem sam v Kanadi pozdravil veliko druinskih
lanov policistov. Potem ko so se prepriali, kako ta snov deluje, niso imeli ve
nobenih predsodkov do njene uporabe niti elje, da bi njeno gojenje ali uporabo
prepovedovali. Danes sploh ne ivimo v resninosti, saj nas obvladujejo lai.
Znova moramo obuditi resnico in si povrniti svobodo. Povrniti si moramo nao
svobodo do gojenja te rastline. Ker jo potrebujemo. Zdaj! Nujno! e tega ne
storimo v desetih, dvajsetih letih, obstaja znatna monost, da loveka vrsta
preprosto izumre in izgine. Kopiijo se strupi, ljudje razvijamo nove in nove
alergije, zdravstvene teave vseh vrst, perspektive so zelo slabe. A mi vemo,
kako zadeve popraviti!
Jindrich Bayer:

Kaj pa lahko priakujemo? Veina nas zdaj tukaj je starih okoli trideset, tirideset
let. Kaj lahko, razumno gledano, priakujemo v prihodnosti v zvezi s svojim
zdravjem v naslednjih dvajsetih letih? Teave! Same teave! In e obstaja nain,
ki nam pomaga pri vsakovrstnih boleinah in pri vsakovrstnih vnetjih, e se
osredotoimo samo na ti dve zdravilni lastnosti konoplje, bi ga uporabili?

Rick Simpson:

Obstajajo ljudje, posebno med zdravimi so taki, ki si mislijo, da se njim kaj


'takega' ne more nikoli zgoditi, da bi namre zboleli. Mislijo, da bodo doakali sto
let, umrli v spanju v svoji postelji in bili zdravi kot dren vse svoje ive dni. Imam
novice za njih! ivljenje tee popolnoma drugae! In priel bo dan, ko bodo tudi
oni nujno potrebovali to zdravilo. Naj se torej spametujejo in znova legalizirajo
konopljo!

Svet potrebuje ekonomijo, ki bo temeljila na konoplji


Rick Simpson:

Mislim, da ne obstaja na planetu nobena rastlina, ki bi se po zdravilnosti sploh


lahko primerjala s konopljo. In to v vseh pogledih. Konoplja namre lahko
razstrupi celoten planet, kar je e samo po sebi udovito. e pomislimo, da
obstaja 50.000 razlinih nainov uporabe konoplje, da lahko s konopljo gradimo
hie in tako naprej ... Ne, mislim, da na svetu ne obstaja ni, kar bi se lahko vsaj
od dale primerjalo s konopljo. S pomojo konoplje tudi raj na zemlji ni nekaj
nemogoega.

Jindrich Bayer:

Kot sem e prej povedal, brez konoplje sploh ni mogoe voditi razumne
ekonomske politike.

Rick Simpson:

Potrebujemo ekonomijo, ki bo temeljila na konoplji. Dananja ekonomija temelji


na nafti in na blaznosti. e bi lahko gojili konopljo v velikih koliinah in zagnali vse
te industrijske monosti s konopljo, bi spravili ljudi nazaj k zemlji in kmalu bi nae
gospodarstvo temeljilo na konoplji, kar pomeni, da bi bilo popolnoma trajnostno
naravnano.
Jindrich Bayer:

Takno gospodarstvo za obratovanje ne bi potrebovalo dosti finannih sredstev in


ljudje bi glede prehrane postali samozadostni. etudi bi bila dobava omejena, bi
e vedno lahko ostale zaloge konopljenih semen. In tudi ljudje, ki uivajo
konopljeno smolo, morajo jesti veliko manj, kot so jedli prej, celo do dve tretjini
manj! e bi vsi ljudje uivali konopljeno smolo, bi drave potrebovale komaj kaj
ve od tretjine hrane, kolikor je potrebujejo danes. Naenkrat ne bi bili ve
potrebni zapleteni postopki glede hrane. Eno tretjino dananje koliine hrane bi
lokalne skupnosti prav zlahka pridelale. Potem nam ne bi bilo treba gojiti goveda
v Argentini in poiljati mesa v predelavo na Kitajsko, da bi ga nato prodali na
eko. Denar bi ostal pri lokalnih kmetih in tako bi se izgradilo zdravo
gospodarstvo. In ne da se polovica denarja investira za farmacevtska sredstva,
etrtina za mobilne telefone, osmina za elektriko, in ko ves ta denar zapusti
dravo, ostane samo nekaj ve kot deset odstotkov prvotnega zneska. Kaj ne bi
bilo bolje, ko bi politiki znali zadrati denar doma?

Rick Simpson:

Obstajajo stvari, s katerimi bi se dananji politiki morali ukvarjati, pa se ne. Na


primer onesnaevanje z mikrovalovi. Teava je predvsem v tem, da tega sploh ne
zaznavamo, ampak ti mikrovalovi prehajajo skozi naa telesa ob vsakem asu,
tudi zdaj, ko tu sedimo. Nad tem nimamo nobene moi ob nobenem asu, a ti
mikrovalovi resnino kodujejo naim telesom. Ne ubijejo sicer v enem mesecu,
saj potem bi jih prepovedali. Njihov kodljivi uinek postane oiten v dvajsetih,
tridesetih letih. Zakaj dopuamo, da nas bombardirajo s takimi zadevami? Vem,
da so mobilni telefoni zelo praktini, a hkrati so tudi izredno nezdravi. al velja to
tudi za nae raunalnike. Obstajajo sicer naini, da se pred temi arenji nekako
zaitimo. O nainih take zaite danes veliko razmiljajo. A e pogledamo ivali
oziroma ivljenje na zemlji, je jasno, da smo s temi mikrovalovi napadeni vsi,
celotno lovetvo. Po mojem mnenju bi morali uporabo teh kodljivih stvari
popolnoma prenehati.

Jindrich Bayer:

al je le malo verjetno, da bodo res prenehali. Najverjetneje se ne bomo kar tako


zlahka znebili vse tehnologije, ki deluje kodljivo na nae zdravje. Vemo pa, da
lahko marsikatero bolezen prepreimo sami, e uivamo haievo olje. Tako je
bolje pojesti nekaj haievega olja, preden se usedemo za raunalnik. Brez tega
je delo za raunalnikom veliko nevarneje. Z oljem pa lahko veino zdravstvenih
teav prepreimo in hkrati regeneriramo moganske celice ter svoje miije.
Rick Simpson:

Podobno je s policisti in vojaki, ki morajo imeti na uniformi radio sprejemnike in


oddajnike. Njihove vlade vedo, da to povzroa raka. Mislim, da takno tehnologijo
danes uporablja e 37 drav. In kaj ponejo vlade? Naroili so izredno dolgorone
in dolgotrajne raziskave, ki bodo trajale celo venost. Veste, tega ne bi smelo biti.
Nihe naj ne bi nikomur kodil. Vse te vlade pa se povigajo na svoje policiste in
vojake. Ukazali so jim, da morajo nositi naprave, za katere vedo, da povzroajo
raka, in sedaj sedijo prekrianih rok in opazujejo, kaj se bo dogajalo. In seveda,
kdor zavrne radio oddajnik, je takoj odpuen.

Slovenijo vodijo lobiji


Jaka Bitenc:

Poloaj v Sloveniji je nekoliko poseben. Nas je samo dva milijona, imamo pa veliko
lobijev, ki se veliko bolj zanimajo za denar kot pa za zdravje kogarkoli. To je
glavna teava.

Rick Simpson:

Neizogibno je dejstvo, da bodo ljudje slej ko prej zaeli spraevati svoje vlade,
zakaj, za vraga, so sploh postavile takne zakone. Na primer na Hrvakem, v
Sloveniji in tako naprej ... Zakaj je tu konoplja sploh prepovedana? Ali so vae
vlade sploh kdaj naredile kakno raziskavo glede tega? Ne! Naredile so zgolj to,
kar so jim naroili pri Zdruenih narodih, tisti zloinci. To ni najbolji nain
vladanja neki dravi in tudi ni najodgovorneji nain za predstavljanje svojih
dravljanov. Stvari so ve kot oitne in mislim, da mi glede tega ni treba ve
veliko razlagati.

Jindrich Bayer:

Danes je na voljo ve kot dovolj zanesljivih podatkov, da se ta rastlina lahko takoj


legalizira. Nekateri se delajo zaskrbljene, e da je treba opraviti e neteto
raziskav. Naj kar delajo raziskave, a popolnoma jasno je, da konopljena smola
zanesljivo in uinkovito reuje probleme z vnetji in probleme z boleinami.
Uporabljajo jo lahko ljudje vseh starosti in tudi ivali. Ali moramo vedeti e kaj?

Poloaj konoplje danes razkriva duevno motene


politike
Rick Simpson:
e kdo misli, da lahko mojim otrokom vzame ivljenje, lahko prav tako tudi sam
vzamem ivljenje njemu. Ko pride do tega, nisem ve pacifist. e ubije kdo
mojega otroka, obstaja velika verjetnost, da se bo podobno zgodilo tudi njemu. A
zdravniki to ponejo vsakodnevno. Ljudi ubijajo, kamor se obrnejo. In potem
reejo, da delajo vse, kar je v njihovi moi, in da postopajo po medicinskih
smernicah. In te smernice so prav peklenske. Saj niti ne izvajajo prave medicine.
Naj si preberejo Hipokratovo prisego! To je medicina! Saj oni sploh resno ne
izvajajo svojega poklica, temve nas zgolj polnijo s kemikalijami in strupi! In to
naj bi bila medicina? Naj si preberejo Hipokratovo prisego, kot sem rekel! Prav na
zaetku pie, da ne sme zdravnik nikomur koditi! Malo pozneje pa pie, da
zdravnik ne sme dati pacientu strupa. Pa poglejte, kaj delajo ti pobalini, ki sami
sebi pravijo zdravniki! e so oni zdravniki, sem jaz astronavt! Stvari postajajo e
grozljive in komaj predstavljive!

Pred dvanajstimi leti so priznali, da konoplja ne povzroa zasvojenosti. Pa tudi e


pogledamo celotno zgodovino, je bilo vedno znano, da konoplja ne povzroa
odvisnosti. In vendar je hrvaka zdravstvena ministrica javno izjavila, da je THC
nekoga ubil. Ko sem jo vpraal, e mi lahko pove kaj bolj natannega o tem, se je
zdrznila in povedala, da je lo za sintetine kanabinoide. Seveda, sem ji rekel,
sintetini kanabinoidi lahko ubijejo loveka. A pokaite mi primer, ko je nekdo
umrl zaradi naravnih kanabinoidov v konoplji! Takrat je priznala, da takih
primerov ni in zaela nekaj pleteniiti, kako bi rada pomagala, a ji razne smernice
in uredbe tega ne dovoljujejo. Pa sem jo vpraal, e se ne zaveda, da sama sebi
kodi s tem, kar poenja. Vpraala me je, kaj mislim s tem, in sem jo vpraal
nazaj, kaj misli, kaj se bo zgodilo, ko bo javnost izvedela, kaj dela ona in njej
podobni. Rekel sem ji: Ljudje po vsej Hrvaki umirajo od raka, in vi imate
zdravilo, a sedite na svoji leni riti in ne mignete s prstom! Ali mislite, da bo
javnost vesela, ko bodo ljudje to izvedeli? Takrat je onemela.

Teh ljudi res ne razumem. Dovolj je iti v bolninico na oddelek rakavih bolnikov in
videti tiste uboge otroke, isto majhne, nedolne, ki umirajo popolnoma brez
potrebe, zdravniki pa jih polnijo s strupi in jih obsevajo s hudo kodljivimi arki.
Pravijo, da je definicija blaznosti, ko nekdo, ki nekaj pone in dobi vedno isti
rezultat, priakuje, da bo neko rezultat povsem drugaen. Koliko ljudi mora e
umreti zaradi kemikalij in obsevanj, da bodo konno dojeli, da to za ljudi res ni
zdravo? Saj v resnici ni dobro za nikogar in za ni. Taken je ta svet. Z leti sem
spoznal, da lahko od tistih, ki se opirijo s svojo visoko izobrazbo, brez
nadaljnjega priakujemo, da so pravi tepci. Taka je namre veina.

Neko sem bil v kongresni stavbi neke evropske drave in tam na odru je neki
moak nekaj govoril o konoplji. Izjavil je, da je neka raziskava pokazala, da
kajenje konoplje koduje otrokom. Ko sem dobil prilonost, sem ga vpraal, e mi
lahko razloi to kodo. Poskual se je izmazati ter je samo odmahnil z roko, e da
je bila raziskava pa opravljena in da tu ni ve kaj. Pozneje, ko je bilo govora
konec, pa sem ga ujel in mu e enkrat postavil isto vpraanje. Najprej se je spet
poskusil izogniti odgovoru in me je vpraal, e sploh vem, kdo da on je, jaz pa
sem mu rekel, da mi naj samo odgovori na vpraanje. Potem pa je rekel: Aja, vi
ste iz Kanade! Vpraal sem ga, kakno zvezo ima to z vpraanjem, in mi je
odgovoril, da je vsem znano, da v Kanadi ljudje kadijo konopljo brez tobaka, tukaj
v Evropi pa jo kadilci meajo s tobakom. In da je tisti tobak kodljiv. To lahko
razumem, sem mu rekel, a zakaj ni tega povedal na odru? Gre torej po veini za
dezinformacije, kaljenje vode, puanje javnosti v nevednosti ... to je tisto, kar
ponejo ti ljudje. Od takih rei mi postane slabo. e se ima nekdo za strokovnjaka
za to rastlino, naj javnosti vsaj govori resnico. A celo strokovnjaki laejo na
debelo! Zakaj mora priti nekdo, kot sem jaz, elektrini inenir s pokodbo
moganov, da pove javnosti resnico o konoplji? Kje so vsi tisti raziskovalci, vsi tisti
udoviti zdravstveni strokovnjaki? Vsi so podkupljeni, od prvega do zadnjega!
Veino izmed njih bi prav z lahkoto razkrinkali kot duevne bolnike. To, kar
ponejo, je namre znailno za psihopate, namre ta njihova obsedenost z
nadzorovanjem, manipuliranjem in pokodovanjem drugih. Prav te stvari namre
ponejo nai zdravniki, politiki in dravni uradniki nam! Torej niso drugega kot
tolpa duevnih bolnikov! In mi jim dopuamo, da vodijo celoten planet! Kako
sijajna zamisel! e to ni sranje, pa res ne vem, kaj je! In to se kar ne neha! Ko
sem pred desetimi leti zael obveati javnost o zdravilnosti konoplje, sem mislil,
da bo trajalo pol leta in bodo e vsi uporabljali to olje, saj sem bil preprian, da
bodo vlade to vedenje o zdravilnosti konoplje hvaleno sprejele. A kaken ok
sem doivel, kamorkoli sem odel, najsibo do kanadske zveze rakavih bolnikov,
do Zdruenih narodov, do kanadske vlade, do vseh parlamentarnih strank, do
novinarjev in do tistih, ki se vrtijo pri informativnih oddajah. Prav vsi se izogibajo
konoplje kot hudi kria. Kaj je z njimi narobe? Kot bi si zapiili v glavo, da je
konoplja pa preprosto 'hudobna'!

V resnici sploh ni konca boleznim, ki jih to zdravilo lahko pozdravi, a dokler bomo
samo sedeli na svojih ritih in pustili tem tepcem, da vodijo na planet in nas ob
tem ubijajo, se ne bo kaj dosti premaknilo. Resnino, kaj je narobe z nami? Kje so
lovekove pravice? Neko sem mislil, da smo ljudje veliko pametneji, kot smo v
resnici. Da dopuamo to, kar se dogaja, je popolna blaznost.
2. Psihotropika
O psihotropnih snoveh
Prepoved konoplje je bila utemeljena na dejstvu, da ima konoplja na loveka
psihoaktiven oziroma bolje reeno psihotropen uinek.

Izraz psihotropno prihaja iz stare grine, namre iz besede tropos, ki pomeni


spreminjanje, preusmerjanje, ukrivljanje, zavijanje, ter besede psyche, ki pomeni
um, duo. Psihotropno pomeni torej nekaj, kar spreminja duevno stanje. e smo
poteni, je treba priznati, da se naa duevnost vseskozi spreminja, ne le iz
trenutka v trenutek, ko razmiljamo o razlinih stvareh, tudi nae razpoloenje
niha iz ure v uro, iz dneva v dan, iz meseca v mesec, nae dojemanje sveta se
spreminja z leti, in kakor je miselnost ljudi drugana na eni ali drugi strani hriba,
doline, reke ali morja, tako se tudi razlikuje miselnost ljudi v razlinih obdobjih.
Kdor danes verjame, kot so vasih stari Egipani, da je svet magien, da je nastal
ob masturbaciji sonnega boga in da se lahko pogovarja z duhovi in bogovi, ga
lahko kaj hitro pospravijo v umobolnico. In obratno, e bi se obiajni dananji
lovek znael v starem Egiptu, bi ga zaradi njegove vere v znanost in drubeni
napredek nedvomno imeli za umsko zaostalega brezbonika. Kdor danes slii
glasove, dobi diagnozo duevne bolezni, namre shizofrenije, in mu takoj
predpiejo antipsihotike, ki te glasove utiajo. V amanskih drubah pa na tako
duevno krizo gledajo kot na amansko iniciacijo, ki pomeni, da so duhovi tega
loveka izbrali za zdravilca in da ga duhovi peljejo po poti duhovnih preizkuenj.
Na nao duevnost vseskozi vplivajo nae okolje ljudje okoli nas, glasba, ki jo
sliimo, dogodek, ki ga vidimo, ali zgodba, ki jo sliimo ali preberemo, film, ki ga
gledamo, in hrana, ki jo pojemo. Celotno vesolje je psihotropno. Psihotropnost je
bistvo ivljenja in duevnosti nasploh. Toda ko govorimo o psihotropnih snoveh,
imamo v mislih oje podroje.

Psihotropne snovi zaasno spremenijo obiajno delovanje centralnega ivnega


sistema in s tem vplivajo na razpoloenje, dojemanje in zaznavo loveka oziroma
ivali. Zaimbe, aji, kava, tobak, okolada, konoplja, alkohol, opij in koka so
psihotropne snovi, ki se danes najpogosteje uporabljajo zaradi izboljanja
razpoloenja in poutja, v terapevtske oziroma samoozdravitvene namene.
Uradna ideologija danes to raje imenuje 'rekreativna uporaba' in jo tako tudi z
besedo strogo loi od njihove uporabe v uradni medicini. Sicer e sama beseda
rekreacija nosi pomen 'koristnosti za zdravje', vendar se to obiajno v tem
kontekstu raje zamoli.

Mimogrede naj omenimo, da latinski izraz droga pomeni zdrobljeno posueno


zdravilno zelie, povezan pa je s sanskrtsko besedo roga (zdravilo), pa tudi s
slovensko besedo rog. Rogovi so bili namre e od nekdaj pomembni pri urokih,
aranju in zdravljenju, saj so zdravilcem arovnikom omogoali pomo ivalskih
duhov in njihovih moi. Beseda lek je povezana z lizanjem, izraz mamilo pa
pomeni pomirjevalo.

Pomirjevala so psihotropne snovi, ki upoasnijo delovanje ivevja. Pomirjevalo in


uspavalo, kot je opij, otopi obutek za boleino. Morfij in heroin sta opiata,
sintetizirana iz opija. Soroden pomen imajo izrazi sedativ, hipnotik in anestetik,
namre uspavalo. Po delovanju so sorodni analgetiki, sredstva proti boleinam.
Alkohol je primer obiajno uporabljanega pomirjevala, eprav lahko v majhnih
koliinah deluje najprej tudi kot poivilo.

Poivila, od kofeina do kokaina, pospeijo delovanje ivevja. Izraz psihoaktivna


snov, ki se pogosto uporablja za psihotropne snovi, v resnici pomeni snov, ki
aktivira, poivi duevno stanje, zato bi ji bolj ustrezal pomen, kot je poivilo ali
tudi halucinogenika ...

Halucinogeniki, psihedeliki ali enteogeniki, kot so LSD, psilocibin ali meskalin, na


razline naine spreminjajo zaznavo in povzroajo tudi halucinacije, torej privide
ali prisluhe oziroma zaznave drugih, duhovnih dimenzij in nesnovnih bitij, odvisno
od svetovnega nazora loveka.

Afrodiziaki, kot ginko, ginseng, poper, cimet in feferoni, so sredstva za


vzpodbujanje spolne sle. Pelin ima nasproten uinek in je anafrodiziak. Zelie
damiana ima afrodizini uinek samo na enske.

Antipiretiki so sredstva proti vroini, antihistamini sredstva za zatiranje


imunskega odziva.
amanizem
Uporaba psihotropnih rastlin je bila razirjena e v prazgodovini. Psihoaktivne
rastline so poznali v vseh starih kulturah in jih opisovali v svojih medicinskih
spisih in enciklopedijah tako Egipani kot Kitajci, Indijci, Sumerci in drugi. amani
prvinskih drub po vsem svetu so jih e od nekdaj uporabljali in jih e danes
uporabljajo za zdravljenje tejih bolezni in pokodb, za komunikacijo s predniki in
drugimi nesnovnimi duhovi ter za potovanja v duhovne svetove.

Tudi Oetzi, slavni 5300 let star praprebivalec Alp, ki so ga leta 1991 nali v
ledeniku na Junem Tirolskem ob italijansko-avstrijski meji, je bil po vsej
verjetnosti aman, saj so v njegovi usnjeni torbi poleg osebnih stvari nali zavitek
psihotropnih gobic.

Iniciacija ali posvetitev amanov je vkljuevala duhovno smrt in preporod, kar se


je lahko zgodilo na razline naine. tevilni amani so bili posveeni v sanjah, kjer
so sanjali svojo smrt in ponovno rojstvo. Nekateri so bili posveeni v blodnjah, ki
so jih doiveli zaradi hudih telesnih bolezni ali pokodb. Neko v zgodovini pa se
je ustalila navada, da so bodoi amani svojo posvetitev priklicali z uivanjem
psihotropnih rastlin. Mnoge psihotropne rastline namre povzroijo zelo drugano
dojemanje sveta okoli sebe, minevanja asa, svojega lastnega telesa in svoje
lastne osebnosti, kar je zelo blizu simboline smrti svoje donedavne osebnosti in
simbolinega rojstva nove, bolj ozaveene osebnosti. Po konani posvetitvi je
novopeenim amanom obiajno ostal neki dar iz ire dimenzije, v kateri so
ravnokar bili, neka nova sposobnost, ki je pred posvetitvijo niso imeli. Veinoma
je lo za sposobnosti zdravljenja doloenih bolezni, praviloma tistih, ki so imele
neko skupno toko z izkunjami amana med njegovo posvetitvijo.

Zaradi spreminjanja razpoloenja, zaznave in dojemanja so psihotropne rastline


amani uporabljali pri zdravljenju najhujih bolezni. Zavedali so se namre
pomembnosti duevnega stanja bolnikov. Veliko bolezni se zdi neozdravljivih zato,
ker bolnik ni sposoben spremeniti svojega pogleda na bolezensko stanje. Uporaba
psihotropnih rastlin je bila e od vekomaj povezana s samozdravljenjem, saj je
omogoala premagati bolezen ali pozdraviti telesne pokodbe z mojo duha.

amanska znanja so se skozi zgodovino v kulturnih srediih razrasla v razlina


verska obredja, ki so praviloma vkljuevala tudi tradicionalno uporabo
psihotropnih rastlin. Ko se je medicina kot veda osamosvajala od amanizma, je
znanje o uporabi psihotropnih rastlin privzela kot eno svojih bistvenih disciplin,
odpovedala se je le mitolokemu in religioznemu okviru. Z nastopom kranstva
so ravno zaradi navezanosti medicine na stare verske obrede zaeli preganjati
zeliarsko znanje in so zeliarje pozneje mnoino gali na grmadah. Najbolj so
preganjali uporabo psihotropnih rastlin, saj so ponujale drugano razlago
stvarstva od tiste v Bibliji. Njihovo poznavanje je bilo od takrat naprej preganjano
in zato vedno redkeje in vedno bolj skrito.
Egipt

Stari Egipani so loevali sedem lovekih du. Telo kot shrambo vseh preostalih
teles so imenovali Sahu. Srce kot sede ustev so imenovali Jb. lovekovo ime,
osebnost, so imenovali Rn. Sanjsko telo so imenovali Ka. Del due, zadolen za
obiskovanje sveanosti, so imenovali senca, wt. Celoto, skupek vseh du, so
imenovali Ba, razsvetljena dua v onstranstvu pa se je imenovala Ahu. Egipani
so najvejo pomembnost pripisovali srcu, ki so ga na posmrtni sodbi bogovi
tehtali na nebeki tehtnici, od esar je bilo odvisno nadaljnje bivanje pokojnika v
onstranstvu. Tehtanje due se je lahko opravljalo tudi za asa ivljenja kot obred
oievanja. Pri tem so zelo verjetno uporabljali psihotropne rastline,
najverjetneje rni zobnik ali blen. Osrednji del obredja, ki vkljuuje videnja bogov,
se namre imenuje sokar, kar je tudi beseda za blen ali rni zobnik v nekaterih
semitskih jezikih. Listi blena so bili tudi upodobljeni na zlatih kronah hebrejskih
visokih sveenikov, hebrejski sveeniki pa so del svojega obredja pobrali tudi od
Egipanov. Egipanski sveeniki so kot pomagalo za doseganje meditativnega
stanja uporabljali tudi modri lotos, ki ima blag uspavalen in evforien uinek.

Pri mumificiranjih so mogane izsesali iz lobanje in jih zavrgli, notranje organe pa


so shranili v tiri posode, ki so jih uvali tirje boji sinovi. Pavijanoglavi bog Hapi
je predstavljal sever, v njegovi posodi pa so bila shranjena pljua. akaljeglavi
bog Duamutef je predstavljal vzhod, v njegovi posodi pa je bil shranjen elodec.
lovekoglavi bog Imseti je predstavljal jug, v njegovi posodi pa so bila spravljena
jetra. Sokoljeglavi bog Kebehsenuef je predstavljal zahod, v njegovi posodi pa je
bilo shranjeno drobovje pokojnika.

Stari Egipani so poznali tudi zgradbo moganov, saj obstaja papirus, imenovan
po najditelju Edwinu Smithu, kjer so opisani mogani, vkljuno z mogansko
ovojnico (meningo) in mogansko tekoino. Papirus Edwina Smitha je star ve kot
4500 let in naj bi bil prepis besedila, ki je e tisoletje in pol stareje. Besedilo
nekateri pripisujejo Imhotepu, slavnemu arhitektu, visokemu sveeniku in
zdravniku iz obdobja starega kraljestva (30002500 pr. n. t.).
Indija
Podobno so tudi stari Indijci v skladu z naukom o sedmih svetovih (sanskrtsko:
loka, povezano z besedo lu) oziroma sedmih dimenzijah vesolja loevali tudi
sedem dimenzij zavesti oziroma sedem teles, ki jih imamo ivi ljudje. Najnija
dimenzija je snovnost (bhuloka), ki ji ustrezata na snovni svet in nae bioloko
telo, vsa preostala vesolja in telesa pa so iz bolj prefinjene snovi, in sicer snovno
vesolje nadgrajujejo oziroma dopolnjujejo elektrino (bhuvarloka), magnetno
(svarloka) in atomsko (maharloka) vesolje, ki sestavljajo vmesni svet ali svet
polbogov (antarloka), ter vesolje modrecev (analoka), nedostopno (taparloka) in
vesolje stvarnika (satjaloka), ki sestavljajo svet bogov. Teh sedem svetov pa je
tudi v povezavi s sedmimi telesnimi sredii ali akrami (krogi), in sicer ustreza
snovnost najniji telesni akri (muladhara) na dnu hrbtenice, elektrino vesolje
ustreza akri, ki je malenkost pod popkom (svadhishthana), magnetno vesolje
ustreza akri v sonnem pleteu (manipura), atomsko vesolje ustreza akri v
podroju srca (anahata), vesolje modrecev ustreza akri v grlu (viudha),
nedostopno ustreza akri v eariki (adna) in vesolje stvarnika ustreza kronski
akri na temenu (sahasrara).

Tudi stari Indijci so za svoja potovanja po vesoljnih svetovih uporabljali


psihotropne rastline, ki so jih povezovali z razlinimi bogov, oziroma so vsaj eno
izmed njih pod imenom Soma astili kot samostojno boanstvo. Enako so kot
boansko astili stari Perzijci psihotropno snov haoma. Dolgo asa se je ugibalo,
katera rastlina bi lahko ta soma pravzaprav bila. Etnobotanik Gordon Wasson je
ob primerjavi opisov some v Vedah in obstojeih amanistinih obredov s
psihotropnimi rastlinami priel do ugotovitve, da je najverjetneji kandidat za
somo rdea munica. Tam je namre soma opisana kot belo-ognjene barve.
Orientalist Alain Danielou pa se zaradi opisov perzijske haome nagiba k mnenju,
da je lo za konopljo, saj so iz haome tudi ivali amulete, v Indiji pa konopljo e
danes vsakodnevno uporabljajo astilci ive, ob prazniku holi celo tudi preostali
Indijci. Nekateri menijo, da je izraz soma/haoma zaobjemal ve razlinih
psihotropnih rastlin, v slovenini je na primer z obema izrazoma verjetno
povezana beseda hmelj. Mit o somi pa je po vsej verjetnosti povezan tudi z
biblijskim mitom o drevesu spoznanja.

Kot Egipani so imeli tudi stari Indijci zavidljivo zdravniko znanje. V ajurvedskem
spisu Charaka Samhita so med drugimi boleznimi v poglavju Vata vjadhi natanno
opisane tudi nevroloke motnje ter zanje primerne terapije.

Ajurveda, indijski starodavni zdravstveni sistem, je opisana v Atharva Vedi in v


njenih komentarjih od araka, Susruta in Vagbhatta, s podrobnostmi iz etiologije,
simptomatike, diagnostike in terapevtike, namenjene bolnim ljudem in ivalim.
Veda o duevnih motnjah (bhut-vidja) obirno opisuje duevna stanja, od blage
jeze in pohlepnosti do hudih psihoz. V skladu z vedskimi spoznanji je dua
osnovno gibalo stvarstva, osebnost pa je sestavljena iz treh enot (gune): satva
(vrline), radas (ustva in elje), tamas (niji nagoni). Duevne in telesne
neskladnosti izhajajo iz neravnovesja teh treh delov oziroma zaradi preve
radasa ali tamasa v primerjavi s satvo. Glavne terapije so:

1. sugestija, avtosugestija, hipnoza, pogovor in obredna terapija,

2. transfer simptomov,

3. spoved, pokora in darovanje,

4. uporaba naravnih elementov,

5. zdravila in endokrine terapije,

6. tantrine in jogijske vaje.

Antine in srednjeveke teorije


Homer je verjel v dve dui, namre v psyche in thymos. Psyche je nesmrtna dua
in je v glavi. Thymos je vezana na dihanje in je v prsnem kou. V loveko telo
pride ob rojstvu in odide ob smrti. V Homerju ne manjka psihotropnih rastlin. V
Odiseji so omenjeni jedci lotosa ob Nilu, preostale rastline pa niso imenovane.
Helena je svojemu soprogu Menelaju v pijao vsipala neznano uspavalo, da bi se
nemoteno pomenila z Odisejem. Najveja strokovnjakinja za arobna zelia je
bila v Odiseji nedvomno arovnica Kirka. V mitu o argonavtih pa je bila glavna
zeliarica in arovnica Medeja. Psihotropne rastline so uporabljali stari Grki tudi
pri obredju, posebno v sklopu elevzinskih misterijev.

Aristotel in Plato sta verjela v loenost due od telesa. Aristotel je bil podobno kot
Egipani preprian, da je sede due kot skupna celota vseh zaznav (koine
aesthesis) v srcu, mogani pa imajo zgolj nalogo nekaknega hladilnika telesa.
Platon pa se je podobneje Indijcem dral nauka o trodelni dui, od katerih biva
razumska dua v glavi, duhovna dua v srcu in dua nagonov v jetrih.
Podobno kot Platon je tudi Galen iz Pergamona, grki zdravnik na rimskem
carskem dvoru v 2. stol. n. ., zagovarjal stalie, da je skupnost zaznav (koine
aesthesis) v glavi. Galen je bil mnenja, da se zauita hrana v jetrih oblikuje v
naravnega duha, od tam potuje v levi srni prekat in se tam razvije v
ivljenjskega duha, iz srca gre po ilah do dna lobanje in se tam s pomojo
nadihanega zraka razvije v ivalskega duha, ki se nato hrani v moganskih
prekatih. ivalski duh naj bi bil po Galenu bistvo ivljenja in umskih sposobnosti,
zmes zraka in tekoine, ki se giblje po votlih ivcih v lovekem telesu. Galen je
zagovarjal tudi Hipokratov nauk o tirih telesnih tekoinah, katerih medsebojna
razmerja naj bi doloala znaaj in osebnost ljudi. Kdor ima ve krvi, je sangvinik,
je odprt in druaben. Kdor ima ve rumenega ola, je kolerik in je energien,
strasten in karizmatien. Kdor ima ve rnega ola, je melanholik in je
ustvarjalen, prijazen in obziren. Kdor ima ve sluzi, je flegmatik in je zanesljiv,
prijazen in naklonjen.

Galen je bil med drugim tudi osebni zdravnik cesarja Marka Avrelija, ki ga pogosto
imenujejo za 'edinega filozofa med rimskimi cesarji'. Avreliju je med njegovim
dolgoletnim vojskovanjem s trgovskimi ljudstvi ob Donavi, ki Rimu niso hotela
plaevati carine, Galen predpisoval zdravilno meanico theriak ('zverinsko'), ki je
vsebovala opij. Po zapisih zgodovinarja Dio Kasija lahko sklepamo, da je bil Avrelij
opijski odvisnik. O theriaku je Galen napisal celo samostojno knjigo Theriake.
Osnova za theriak je prila v Rim iz Armenije. Tamkajnji kralj Mitridat Eupator IV.
iz 1. stol. pr. n. t. je svojemu kraljestvu prikljuil celotno Malo Azijo in polotok
Krim. V tistih burnih asih pa je bilo zastrupljanje politinih nasprotnikov dokaj
obiajno, zato se je Mitridat posvetil iskanju univerzalnega protistrupa, pri emer
mu je pomagala skupina skitskih sveenikov, ki so ga vedno in povsod spremljali.
Kot je sam trdil, mu je iznajdba univerzalnega protistrupa uspela, in sicer iz
meanice opija, ingverja, cimeta, mire, afranike, ricinusa, baldrijana, sivke,
entjanevke, popra, mukatnega oreka, olibanuma ali svetega kadila
(Boswellia sacra) in drugih smol, brina, rabarbare, janea, vrtnice, ilirske
perunike, travnikega kukmaka, medu in drugih zeli in snovi. Meanico so
kasneje poimenovali mithridatium. Recepturo za mithridatium naj bi v Rim
prinesel e Pompej, saj je pontsko cesarstvo e pred zaetkom tetja padlo v
rimske roke in delno samostojna je ostala le Armenija.

Po sto letih pa je prilo glede Armenije do zapletov Rima s Perzijci. Da bi ohranil


mir, se je Mitridatov naslednik Tiridat, kralj Armenije perzijskega rodu, priel v
Rim poklonit cesarju Neronu. Po spektakularnem in sveanem cesarskem obisku,
ki je zaradi mirovne pogodbe s Perzijci sluil takrat kot dokaz Neronove uspene
vladavine, se je po Rimu raziril kult mitraizma. Tiridat pa je takrat s seboj
prinesel oitno tudi slavni protistrup svojega prednika, saj stari spisi priajo, da je
Neronov osebni zdravnik Andromah mithridatiumu dodal e nekaj drugih snovi
(med drugim tudi kaje meso), da je tevilo vseh sestavin doseglo 64, novo
meanico pa je poimenoval theriac. Theriac andromachi so uporabljali e dolgo, v
7. stol. so ga prinesli Bizantinci vse do kitajskega dvora. V 14. stol. so ga
priporoali kot sredstvo proti kugi. Pozneje so si skrivnost recepture lastili
Beneani in ele leta 1669 je francoski lekarnar Moyse Charas zlomil beneki
monopol in objavil recepturo theriaka, ki so ga takrat e bolj poznali pod imenom
beneke kapljice. Tudi Slovenci smo poznali univerzalno zdravilo 'terjak', katerega
pa so nai predniki kuhali iz bezgovih jagod in medu.

Na medicinski akademiji v Aleksandriji je e v 1. stoletju n. . Rufus iz Efeza odkril


trdo in mehko snov v moganih (dura mater in pia mater), okoli leta 300 pa sta
Herofil in Arazistrat pri seciranju moganov in src razlinih ivali odkrila centralni
ivni sistem. Zagovarjala sta stalie, da je sede razuma v glavi. Herofil je sicer
tudi znan po izjavi: Zelia so roke bogov.

V srednjem veku so se nekateri zdravniki drali Aristotla in njegovega pojmovanja


srca kot sedea lovekega uma (cardiocentristi), drugi pa Galena in nauka o
prekatih v moganih (cerebrocentristi). Okoli leta 390 ga je natanneje dopolnil
Nemezij, kof iz Emeza v Siriji. Trdil je, da sicer ne more pokazati mesta, kjer je
dua v moganih, da pa lahko natanno pokae naloge posameznih delov
moganov. Celovitost zaznav (koine aesthesis) je postavil v elni prekat
moganov, kjer je mesto analiziranja informacij, ki smo jih prejeli prek zaznav. V
srednji prekat moganov je postavil razum, razmiljanje in modrost, v zadnji
prekat moganov pa spomin. Filozof Pozidonij iz 4. st. n. . je v elni prekat
moganov postavil domiljijo. e natanneje je sistem moganskih prekatov
opisal Avicena v 10. in 11. st. n. . V drugi polovici srednjega veka se je pojavilo
e ve razlinih natannih razlag in skic nauka o moganskih prekatih, Mondino
de' Liuzzi je recimo v 14. stol. postavil koine aesthesis (po latinsko sensus
commmunis) v srednji moganski prekat. Sede due kot sensus communis ali po
nae 'zdrave kmeke pameti' je iskal tudi Leonardo da Vinci.

Leta 1484 sta dominikanski menih Jakob Sprenger in Heinrich Kramer, glavni
inkvizitor za Solnograko, Tirolsko, eko in Moravsko, prav tako dominikanec,
spisala Malleus Maleficarum, kjer sta obsodila nabiranje zdravilnih zeli kot
znailno obnaanje arovnic pod vplivom hudia. Katolika cerkev se je spis sprva
sicer obotavljala sprejeti, pozneje, e posebej v 16. in 17. stoletju, pa ga je na
veliko uporabljala pri svojih mnoinih preganjanjih in pobojih zeliarjev in
predvsem zeliaric.

V zgodnjem 16. stoletju se je Philippus Aureolus Theophrastus Bombastus von


Hohenheim in Avstrije, bolj znan kot Paracelsus, hvalil, da pozna meanico
zdravil, ki pozdravi vse bolezni, tako imenovani laudanum. Laudanum je med
drugim vseboval tudi mak in blen. Zdravniki so ga uporabljali e nekaj stoletij.
Paracelsusova misel, vredna ponovitve, pravi: Vse snovi so strupene, ni je ene,
ki ne bi bila. Edina razlika med zdravilom in strupom je odmerek pravi .
Humanizem

Leta 1543 je Andrej Vesalij izdal knjigo O delovanju lovekega telesa, v kateri je
zapisal svoja dognanja, da sede due ne more biti v glavi. Ugotovil je namre, da
imajo ivali enake oziroma zelo podobne mogane kot ljudje, po dogmi kranske
Cerkve pa ivali naj ne bi imele due. Sklep o nepovezanosti due in moganov se
mu je zdel torej povsem na dlani.

ez dvesto let je filozof David Hume v svojem spisu O razumu ivali na podlagi
analize telesne govorice ivali sklepal, da so poleg ljudi tudi vse preostale ivali
obdarjene z zavestjo. Tudi preostale ivali se namre obnaajo podobno, kot se
obnaajo ljudje, kadar je njihovo obnaanje posledica povezovanja razlinih
zamisli oziroma duevnih pojmov. ez nadaljnjih sto let pa se s Humom ni strinjal
Darwin, ki je izhajal s stalia, da je zardevanje od vseh naih lastnosti najbolj
loveka, saj z izjemo opic, ki zardevajo zaradi jeze, ne zardeva nobena druga
ival, opice pa ne zardevajo iz istih razlogov kot ljudje, namre iz sramu. Iz tega je
hrabro, a ne povsem prepriljivo izpeljeval svoj antropocentrini sklep, da je
zavest izkljuno loveka lastnost. Ta debata se je vsaj zaasno zakljuila ele
pred kratkim, leta 2012 so namre nevrologi na mednarodnem kongresu v
Cambridgeu z naslovom Zavest lovekih in nelovekih ivali sprejeli Deklaracijo
o zavesti nelovekih ivali, kjer so zapisali, da imajo neloveke ivali, etudi
brez moganske skorje, vse organe, ki so potrebni za razlina stanja zavesti,
vkljuno s sposobnostjo namenskega obnaanja, tako iz nevroanatomskega kot
nevrokeminega in nevrofiziolokega vidika. To ne velja le za sesalce in ptie,
temve tudi za mnoge druge ivali, vkljuno s hobotnico.

Kot eden zadnjih zagovornikov nauka o moganskih prekatih je v 17. stol. n. .


Rene Descartes v ve razpravah silno natanno razloil delovanje uma in
moganov, in sicer je opisal pretakanje ivalskih duhov skozi votle ivce iz
razlinih delov telesa v mogane, ki po njem zgolj delujejo kot stroj. ivalski
duhovi se premikajo po votlih ivcih s pomojo razlinih ventilov in zaklopk, od
katerih je najpomembneja leza earika sredi glave; v njej je Descartes videl
pravi sede due. Nae razmiljanje, odloanje in vedenje so bili po njem odvisni
od tega, koliko in kateri duhovi pridejo po ivcih v eariko.

Descartesa je v svoji Monadologiji iz leta 1714 kritiziral filozof Wilhelm Gottried


Labienicz, luiki Vend, bolj znan kot Leibnitz:

Treba pa je priznati, da zaznava in kar je odvisno od nje, ni razloljiva z


mehanskimi vzroki, se pravi s predmeti in gibanji. In etudi bi si predstavljali, da
bi bilo mogoe sestaviti tak stroj, ki misli, uti in zaznava, in bi lahko vanj vstopili,
kot vstopimo v mlin, bi tam nali zgolj sestavne dele mlina, ki se drgnejo drug ob
drugega, a ni, kar bi nam lahko obrazloilo neko zaznavo. Razlago zaznave je
torej treba iskati v prvinski snovi in ne v sestavih in strojih.

Labienicz je tudi zagovarjal mnenje, da dua ni enotna, temve je sestavljena iz


monad, duevnih enot, s tem pa je nekako vendarle potrdil Descartesovo misel o
vejem tevilu ivalskih animalinih duhov.

V zadnji tretjini 17. stol. sta Angle Thomas Willis in Danec Nicolaus Steno izdala
vsak svojo knjigo o anatomiji, kjer sta zavrgla zamisel o sedeu due. Njuni knjigi
sta vpeljali nove pojme, kot so nevrologija, hemisfera, corpus striatum itd. Leta
1808 pa je Franz Joseph Gall zagovarjal teorijo frenologije: mogane naj bi
sestavljalo 31 neodvisnih enot s tono doloenim mestom v moganih in tono
doloenimi znaajskimi lastnosti. Po opazovanju bul in izboklin na lobanji naj bi
bilo mogoe doloiti tudi znaaje ljudi. Njegove teorije so bile v javnosti odlino
sprejete in tevilni so hoteli njegova spoznanja vnesti v zakonodajo, na primer kot
prepoved ukvarjanja s politiko osebam z 'neprimernimi' lobanjskimi izboklinami.
e 1811 pa je kotski kirurg Charles Bell dokazal in opisal neposredne ivne
povezave med naimi petimi utili in mogani.

Empirika

Leta 1848 se je pripetil nakljuni dogodek, ki je zaznamoval raziskovanje


moganov za vsaj sto let. Na Severnoameriki eleznici je namre prilo do
eksplozije, ob kateri je delavcu z imenom Phineas Gage priletel kos eleza v
glavo. Gage je imel hudo pokodovan elni del lobanje, toda eksplozijo je
preivel. Pozornost raziskovalcev moganov pa je veljala predvsem oitni
spremembi njegove osebnosti. Pred eksplozijo je bil namre Phineas tih, miren in
marljiv delavec, po eksploziji pa je postal agresiven in ga zaradi njegove
prepirljivosti niso hoteli sprejeti v nobeno slubo. Dogodek je dal sklepati, da so
pomembni deli naega znaaja in osebnosti v elnem delu lobanje.

Na podlagi tega primera je francoski nevrolog dr. Paul Broca seciral ve svojih
bivih pacientov, ki so imeli v asu ivljenja teave z govorom. Na ta nain je
lahko doloil mesto v moganih, odgovorno za govor. Ta del moganov se e
danes imenuje po njem. Do danes pa e ni razloeno, zakaj ima veina (94 %)
desniarjev povean Brocov del moganov samo na levi strani, ne pa tudi na
desni, 70 odstotkov leviarjev ima Brocovo podroje poveano samo na desni
strani, 17 odstotkov leviarjev pa ima poveana Brocova dela v obeh polovicah
moganov. Pri raziskovanju moganov impanzov in pri njihovi primerjavi s
lovekimi so ugotovili, da imamo ljudje Brocov del moganov veliko veji kot
impanzi, med ljudmi pa ni velikih odstopanj, medtem ko so med impanzi velika
odstopanja v velikosti Brocovega dela, in sicer ima priblino polovica impanzov
Brocov del povean, polovica impanzov pa ne. Pri slikanju moganov ivih
impanzov so ugotovili, da se tudi v impanzjih moganih aktivira Brocovo
podroje, kadar s svojim glasom komunicirajo z drugimi impanzi. Niso pa opazili
nobene povezave med levinostjo oziroma desninostjo impanzov in
asimetrinim poveanjem Brocovega podroja moganov samo v eni polovici
moganov.

Tudi vicarski zdravnik Gottlieb Burkhardt je v osemdesetih letih 19. stol. na


podlagi primera Phineasa Gagea svojim pacientom s shizofrenijo izrezal del
moganske skorje, kar naj bi jim zmanjalo teave s prividi. Toda nekaj pacientov
je tudi umrlo oziroma naredilo samomor. Metodo je razvil naprej portugalski
nevrolog Antnio Egas Moniz, ki je leta 1935 dobil Nobelovo nagrado za
lobotomijo. Naslednje leto, leta 1936, sta Ameriana Walter Freeman in James
Watts opravila prvo tovrstno operacijo na pacientu. Pri lobotomiji se preree in
prekine povezava med prefrontalnim korteksom in preostalimi deli moganov. Do
leta 1951 so v ZDA opravili okoli 20 000 lobotomij, a po odkritju antipsihotikov je
poseg poasi utonil v pozabo. e je namre poseg nekaterim pacientom resnino
pomagal, da so se znebili doloenih duevnih teav, pa so hkrati pridobili nove
teave, tevilnim pacientom pa se je stanje celo poslabalo.

S podobno metodologijo je na podroju raziskav moganov nadaljeval Karl


Spencer Lashley, ki je v zaetku 50-ih let sistematino izrezoval dele moganov
podganam ter nato opazoval vpliv posameznih posegov na obnaanje podgan v
labirintu. Ugotovil je, da je ne glede na mesto izreza dela moganov dosledno
prihajalo do postopnega slabanja spomina. Iz tega je sklepal, da v moganih ni
enega samega mesta, kjer bi bil umeen spomin, temve gre za celovito
delovanje vseh delov moganov skupaj. To njegovo mnenje podpirajo tudi
sodobne ugotovitve o neverjetni prilagodljivosti mladih moganov. V primeru
neke mone moganske pokodbe v mladosti lahko namre druga moganska
sredia prevzamejo funkcije pokodovanih delov. Prvi pogoj je mladost
moganov oziroma poasnost moganskih sprememb. To naelo najizraziteje in
najoitneje dokazujejo primeri oseb, ki imajo sindrom vodenoglavosti
(hidrokefalus). Roger Lewin je leta 1980 v ameriki znanstveni reviji Science
poroal o tudentu matematike, ki je dosegal odline ocene, na testu IQ pa je
dobil rezultat 126. In to kljub dejstvu, da je imel dobesedno prazno glavo, saj je
bila njegova moganska skorja zaradi vodenoglavosti debela komaj milimeter in
pol. In to ni niti priblino edini vodenoglavec, ki se mu zaradi pritiska moganske
tekoine na mogane zanejo mogani manjati, kognitivne sposobnosti pa se ne
poslabajo. To dejstvo govori tudi v prid teoriji, da lovek uporablja samo 10
odstotkov svojih moganov.

Nekaj za Paulom Brocom je podobno mesto v moganih odkril nemki nevrolog


Carl Wernicke, ko je seciral svoje paciente, ki so imeli za asa ivljenja teave z
razumevanjem tujega govora. Tudi ta del moganov je dobil ime po svojem
odkritelju.

Spolna teorija in njeno potomstvo


Povsem drugaen pristop je imel Sigmund Freud. V knjigi Razlaga sanj, ki je izla
leta 1899 na Dunaju, je predstavil svoje ugotovitve o loveki zavesti, ki si jih je
pridobil na podlagi pogovorov z duevnimi bolniki in duevno motenimi osebami,
pa tudi na podlagi sistematinega in analitinega raziskovanja lastne duevnosti.
Preprian je bil, da veina lovekega vedenja izvira iz podzavesti, navkljub
dejstvu, da civilizirana druba vseskozi poudarja pomembnost premagovanja
svojih lastnih nagonov z razumom in moralnimi naeli. Prav nasprotje med
zatrtimi osebnimi eljami in od loveka priakovanim obnaanjem v drubi
pogosto povzroa ustvene napetosti in duevne teave. Freud je uil, da se te
napetosti lahko sproajo v sanjah. Loil je med oitno in skrito vsebino sanj.
Skrita vsebina je razvidna iz simbolov, ki jih predstavljajo oitni elementi sanj.
Velik del duevnih motenj se lahko razrei tudi z analizo svojih sanj, saj skrita
vsebina sanj izvira iz ustvenih izkuenj v otrotvu.

Po Freudu gremo namre ljudje v otrotvu skozi pet razlinih faz, v katerih smo
pozorni na razline erogene cone na svojem telesu. Freud je kot prvo tel oralno
fazo, ki traja od rojstva do enega leta, ko se dojimo in si najve izkuenj
pridobivamo z usti ter tako razvijamo svoje zaupanje do blinjih in okolice. e ta
faza ne poteka pravilno, smo lahko pozneje v ivljenju nezaupljivi ali agresivni.
Kot drugo je Freud tel analno fazo, za katero je znailno nae postopno
obvladovanje opravljanja velike potrebe. Obiajno je ta faza povezana z razvojem
samostojnosti, odgovornosti in ustvarjalnosti, v primeru negativnih izkuenj pa
lahko pozneje v ivljenju razvijemo destruktivno osebnost. Kot tretjo je Freud tel
falino fazo, v kateri naj bi otrok nekje med tretjim in estim letom spoznal razliko
med mokimi in enskami ter se zaenjal istovetiti s starem istega spola. Kot
etrto je Freud tel latentno fazo, nekako od estega leta do pubertete, ko naj bi
otrok svojo erotino energijo preusmeril v druga podroja, predvsem v
komunikacijo z vrstniki, ter intelektualna podroja. Zadnja, peta faza
psihoseksualnega razvoja po Freudu sledi fazi pubertete, v njej pa sedaj odrasla
oseba razvije mono eljo po spolnih odnosih z nasprotnim spolom.

Poleg tega je Freud loveko duevnost loeval na tri sestavne dele: id, ego in
superego. Id predstavlja neurejene nagone, superego ima nalogo cenzorja, kritika
in moralizatorja, ego pa je realistini del, organizator in posrednik med eljami ida
in superega.

Freud je imel tevilne uence, najbolj znani med njim so tirje, ki so vsak zase
zaetniki svojih lastnih psiholokih ol, to so Alfred Adler, Erich Fromm, Wilhelm
Reich in Carl Gustav Jung. Adler je zagovarjal stalie, da je samopomembnost
najbolj temeljni loveki obutek, Fromm je prisegal na ljubezen, Reich se je vrgel
v raziskovanje in merjenje spolne energije, Jung pa se je ukvarjal z mistiko in je
uvedel pojem kolektivnega nezavednega, ki naj bi bilo nekakna knjinica vsega
znanja, izkuenj in spominov vseh ljudi vseh asov, podobno pomenu pojma, ki
ga je uvedla teozofinja Helena Blavatsky v zadnji etrtini 19. stoletja, to je akaa
kronika. Podobno mnenje je priblino ob istem asu kot Jung izrazil tudi slavni fizik
Nikola Tesla: Moji mogani so le sprejemnik. V vesolju obstaja jedro, iz katerega
vsi mi dobivamo znanje, mo in navdih. Nisem prodrl v skrivnosti tega jedra, a
vem, da obstaja. Prebivalce tega kolektivnega nezavednega, duhove, ki sicer ne
obstajajo v stvarnem svetu, a so v kolektivnem nezavednem samostojni in
neodvisno dostopni vsem, je Jung imenoval arhetipi.

Freudov naslednik je bil njegov neak Edward Barneys, ki je leta 1929 preprial
sufraetke, da so na javni paradi prigale cigarete Lucky strike in s tem ez no
podvojile dobike tobane industrije. Napisal je tudi knjigo Propaganda in v njej
zagovarjal stalie, da je mnoice veliko laje voditi na podzavestni ravni kot
spraevati za njihovo mnenje in akati na njihov pristanek. Barneysa so vzljubili
predvsem veleindustrialci, ki so z obema rokama sprejeli njegove nauke in jih
zaeli takoj uporabljati v praksi.

V 50-ih letih 20. stol. je ameriki zdravnik Paul MacLean predstavil svoje mnenje,
da so loveki mogani sestavljeni iz treh moganov, namre kuarskih,
sesalskih (limbini sistem) in moganske skorje (neokorteks). S tem je na neki
nain potrdil staroindijsko in Platonovo predstavo o trodelni dui, Galenov nauk o
prekatih, pa tudi Freudov nauk o treh delih loveke duevnosti, kljub temu da je
Freud duevnost delil zgolj v strogo strukturalnem smislu in nikakor ne v
nevroloko-biolokem, vsaj ne zavestno.
Biomagnetizem in moganska valovanja

Da je delovanje ivcev povezano z elektriko, je e sredi 18. stoletja opazil Luigi


Galvani. Tudi Franz Mesmer, nekaj mlaji dunajski zdravnik, je dokazoval obstoj
biomagnetizma. Po njegovi teoriji je bilo zdravje odvisno od prostega pretoka
magnetne bioenergije skozi loveko telo, vozli, ki so nastajali v tem pretoku in ga
zaustavljali, pa so bili vzrok razlinim boleznim, tako telesnim kot duevnim.
Zdravje se je po njegovem lahko povrnilo z biomagnetno terapijo, ki je znova
preistila pretok. Podobno mnenje so imeli tudi stari Kitajci in Indijci, le da so to
energijo imenovali i oziroma prana.

Richard Carton je med svojimi raziskavami moganov zajcev in opic leta 1875
priel do podobnih ugotovitev. Tudi Wilhelm Reich, prej omenjeni uenec
Sigmunda Freuda, je v 30-ih letih 20. stol. predstavil svojo teorijo o posebni
orgonski ali bionski energiji, za katero je trdil, da je temelj ivljenja in da jo lahko
s posebnimi napravami tudi meri. Z upotevanjem orgonske teorije je Reich tudi
res pozdravil veliko tevilo duevnih motenj. V ZDA, kamor se je preselil iz
Evrope, pa so mu prepovedali delovanje in mu zaplenili vso opremo in vse zapise.

e leta 1929 pa je Hans Berger izumil encefalograf, ki meri elektrino energijo v


moganih in se e danes uporablja pri moganski diagnostiki. Do danes so odkrili
ve tipov moganskih valovanj:

Delta valovi imajo frekvenco do 4Hz. Imajo najvijo amplitudo, a so


najpoasneji. Oddajajo jih odrasli v fazi globokega spanja. Oddajajo jih tudi
dojenki. Pri odraslih je valovanje bolj prisotno v elnem delu moganov, pri
otrocih bolj v zadnjem.

Theta valovi imajo frekvenco od 4 do 7 Hz. Te valove po navadi oddajajo otroci.


Stareji otroci in odrasli oddajajo theta valove samo, kadar so omotini, vzburjeni,
ko ustvarjajo ali ko meditirajo.

Alfa valovi imajo frekvenco od 7 do 14 Hz. Tako se imenujejo zato, ker jih je
Berger opazil kot prve. Oddajamo jih odrasli iz zadnjega dela moganov, ko
zapremo oi in se pomirimo. Otroki alfa valovi so nekaj poasneji (pod 7 Hz).
Obstajajo tudi delni alfa valovi ali valovi mu, ki jih oddajamo, ko smo sicer budni,
a imamo popolnoma sproene roke in telo. Valove mu oddajamo iz moganskega
centra za gibanje, in sicer med 7 in pol ter 12 in pol Hz. Prenehamo jih oddajati,
ko zanemo premikati svoje roke ali telo, ali tudi ko samo pomislimo na
premikanje telesa, ali tudi ko zgolj opazujemo nekoga, ki se premika ali nekaj
dela.

Beta valovi imajo frekvenco od 15 do 30 Hz. Oddajamo jih med telesnim


gibanjem, predvsem iz sprednjega dela moganov. Nizke beta valove oddajamo
tudi, ko aktivno razmiljamo in se koncentriramo. Beta valovanje je glavno
valovanje moganov budnih oseb.

Gama valovi imajo frekvenco med 30 in 100 Hz. Oddajajo jih povezane skupine
nevronov, ko opravljamo neko doloeno miselno ali gibalno nalogo.

Leta 1953 sta Nathaniel Kleitman in Eugene Aserinsky pri opazovanju vzorcev
spanja pri otrocih ugotovila, da obstajajo razline faze spanja, med njimi tudi tako
imenovana faza REM (rapid eye movement), ko se oi med spanjem hitro
premikajo sem in tja. Ugotovila sta, da poleg cirkadnega (vsakodnevnega
izmenjevanja budnosti in spanja) obstaja tudi ultradni ritem spanja, ki se ponavlja
vsakih 90 minut, kadar spimo. Zane se s 1. fazo Ne-REM, ko se telo umiri in
mogani zanejo oddajati alfa valove. ez nekaj minut se zane 2. faza Ne-REM,
ko valove alfa poasi zamenjajo valovi theta, v 3. fazi Ne-REM valove theta
zamenjajo valovi delta (ta faza se imenuje tudi faza globokega spanca), njej pa
sledi faza REM, ko nai mogani spet oddajajo valove z visokimi frekvencami,
podobno kot v stanju budnosti. Zaradi tega dejstva se ta faza imenuje tudi faza
paradoksnega spanca, saj je speega v tej fazi kljub visoki frekvenci oddajanih
moganskih valovanj teje prebuditi kot v fazah, ko oddaja valove z nijo
frekvenco. Faza REM je faza, v kateri sanjamo. Na zaetku spanja je kraja, bolj ko
se bliamo jutru oziroma dlje, ko spimo, dlje tudi traja faza REM. Mimogrede,
sodobna znanost nima enotne razlage za pojav sanj. eprav naj bi bila zahodna
znanost vzor natannosti, obstaja vsaj deset znanstvenih teorij o smislu sanj, ki
se med seboj bolj ali manj izkljuujejo, bolj ali manj pa se razen Junga, ki se je
navezoval na starodobno miljenje, da gre za vstopanje v druge, duhovne
dimenzije, vsi sodobni znanstveni razlagalci sanj strinjajo, da gre zgolj za
kemino-psiholoke procese. Nekateri vidijo v sanjah nakljune slike, drugi
psiholoki odpadni material, tretji nain reevanja problemov, etrti izpolnjevanje
podzavestnih elja, peti izloanje stresnih energij, esti nadomeanje travm s
simboli, sedmi simulacijo mogoih scenarijev prihodnosti, osmi treniranje odzivov
na nevarne situacije, deveti evolucijski ostanek iz dobe, ko smo se ljudje
podobno, kot to ponejo e danes abe in manji sesalci, delali mrtve, deseti
utrjevanje nauenega itd. itd. Podobno slepcem, ki jim je biblijski kralj Salomon
vsakemu z njegove strani dal potipati slona, potem pa jih pozval, naj ga opiejo.
Prvi ga je dral za rilec in ga je temu primerno tudi opisal. Drugi ga je dral za
rep, tretji za nogo ...

ivni prenaalci nevrotransmiterji

Camillo Golgi je konec 19. stol. razvil tehniko z uporabo srebrove soli, s katero je
lahko fotografsko slikal nevrone. Golgijevo tehniko je uporabljal tudi Ramn y
Cajal, ki velja za oeta nevrologije, saj je postavil nevronsko teorijo, ki je
delovanje moganov in ivevja videla kot zapleten kemini mehanizem, za
razliko od do tedaj veljavne miselnosti, da gre pri ivcih in moganih bolj za
elektrine impulze. Farmacevtski podjetniki so bili veliko bolj zainteresirani za
kemine povezave.

Cajal je odkril kemine spremembe v sinapsah, nevronskih povezavah, s tem pa


je odprl pot keminim raziskavam ivevja in moganov. Kemino komunikacijo
med nevroni je leta 1921 potrdil nemki farmakolog Otto Loewi s svojimi poskusi.
Loewi je v solno raztopino potopil eno abje srce z vagusnim ivcem, drugo pa
brez vagusnega ivca. Ko je vzdrail vagusni ivec, sta zaeli biti obe srci. Loewi
je sklepal, da vzdraeni vagusni ivec izloa neko tekoino. Tako je odkril prve
nevrotransmiterje, prenaalce kemino-ivnega impulza, namre acetilholin in
noradrenalin. Acetilholin je glavni ivni prenaalec v ganglijih, deluje pa tudi kot
zaviralni ivni prenaalec v srnem tkivu in upoasnjuje srni ritem. V
nevromuskulatornih vozliih in v kostnih miicah deluje nasprotno, kot drailni
ivni prenaalec. Acetilholinski receptorji se delijo na nikotinske in muskarinske,
po uinkovinah tobaka oziroma rdee munice, ki najbolj vzdraijo omenjene
receptorje. Izloanje acetilholina se zmanja v fazah spanja Ne REM, v fazah REM
pa se znova povea, tako kot v budnosti.

Da so loveka ustva vsaj do neke mere povezana z biokeminimi procesi, je


leta 1974 e dodatno dokazala dr. Candace Pert, ko je odkrila obstoj moganskih
receptorjev za endogene opiate endorfine.

Do danes so odkrili ve kot petdeset razlinih nevrotransmiterjev, ivnih


prenaalcev, med njimi je sedem posebno pogostih v moganih.
Nevrotransmiterji so spojine v moganih, ki posredujejo podatke v moganih in po
vsem telesu. Signale posredujejo med ivnimi celicami, imenovanimi nevroni.
Mogani z ivnimi prenaalci naroijo naemu srcu, naj bije, pljuem, naj dihajo,
in elodcu, naj prebavlja. Prav tako lahko vplivajo tudi na razpoloenje, spanje,
koncentracijo in telesno teo, ko pa niso v ravnovesju, lahko povzroijo neelene
simptome. Raven ivnih prenaalcev lahko upade na razline naine. Pravzaprav
se ocenjuje, da ima kar 86 % Amerianov nezadostno raven ivnih prenaalcev.
Takno stanje lahko povzroijo stres, slaba prehrana, ivni strupi (nevrotoksini),
genska nagnjenost, zdravila, alkohol in kofein.

ivne prenaalce delijo na prave nevrotransmiterje, na nevromodulatorje in


nevropeptide ter na nevrohormone. Nevrotransmiterji naj bi uinkovali
neposredno na nekaj sosednjih sinaps, medtem ko naj bi nevromodulatorji
delovali na bolj oddaljena in veja podroja moganov. A tudi nekateri
nevrotransmiterji pogosto delujejo kot nevromodulatorji.

Drugi delijo ivne prenaalce na dve vrsti, zaviralne (inhibitorne) in drailne


(ekscitatorske). Drailni ivni prenaalci draijo, spodbujajo, stimulirajo
mogane. Tiste, ki pomirjajo mogane in pomagajo ustvariti ravnovesje,
imenujejo zaviralni. Zaviralni ivni prenaalci uravnoveajo razpoloenje in se
dokaj zlahka izrpajo, e so drailni ivni prenaalci preve aktivni.

Zaviralni ivni prenaalci (inhibitorni nevrotransmiterji)


SEROTONIN je zaviralni ivni prenaalec, kar pomeni, da naj ne bi drail,
stimuliral moganov. Ustrezne koliine serotonina so potrebne za stabilno
razpoloenje in uravnoveanje vsakrne pretirane dejavnosti drailnih ivnih
prenaalcev v moganih. e uporabljamo stimulativna, poivilna zdravila ali
kofein, lahko to na dolge proge izrpa serotonin. Serotonin ureja tudi tevilne
druge procese, kot so recimo elja za ogljikovimi hidrati, ritem spanja, nadzor
boleine in ustrezna prebava. Nizka raven serotonina je povezana tudi z
zmanjanim delovanjem imunskega sistema. Serotonin se v temi spreminja v
melatonin, ki uravnava cirkadni ritem (spanja in budnosti) ter skrbi za nao
plodnost.

GABA (gama amino butirina - maslena kislina) je zaviralni ivni prenaalec, ki


se pogosto omenja kot naravni valium. Ko GABA ni v ravnovesju (ko ima visoke ali
nizke vrednosti izloanja), je verjetno, da je neki drailni ivni prenaalec v
moganih preve aktiven. Mogani poskuajo z ivnim prenaalcem GABA
uravnoteiti preveliko dejavnost drailnih ivnih prenaalcev.

ADENOZIN deluje v moganih kot zaviralni ivni prenaalec. Deluje kot


depresant centralnega ivnega sistema. Spodbuja spanje in zatira draljaje. Ko
smo budni, se v naih moganih vsako uro povia raven adenozina. V srcu sproa
adenozin irjenje srnih il, kar izbolja dotok krvi v srce. Adenozin iri ile tudi v
oddaljenih organih.

DOPAMIN je poseben ivni prenaalec, saj je lahko tako drailen kot tudi
zaviralen. Dopamin pomaga pri depresiji kot tudi pri usmerjanju pozornosti, kar je
opisano v nadaljevanju.

Drailni ivni prenaalci (ekscitatorni nevrotransmiterji)

DOPAMIN je glavni ivni prenaalec za spodbujanje pozornosti. Ko je dopamin


previsok ali prenizek, imamo lahko teave s spominom in recimo pozabimo, kam
smo dali kljue, kateri odstavek smo pravkar prebrali, ali pa preprosto sanjarimo
in se ne moremo zbrati za neko nalogo. Dopamin je odgovoren za nae nagone,
elje in motivacijo, da bi naredili doloene stvari. Poivila, stimulansi, kot so
zdravila za ADHD, kofein ipd., potisnejo dopamin v sinapse, da bi se poveala
pozornost. al pa lahko spodbujanje dopamina na dolgi rok povzroi njegovo
izrpanje.

NORADRENALIN (tudi norepinefrin) je drailni ivni prenaalec, ki je odgovoren


za spodbujevalne procese v telesu. Noradrenalin pomaga proizvajati tudi
adrenalin. V visokih ravneh izloanja lahko noradrenalin povzroi slabo
razpoloenje, v previsokih pa tudi anksioznost. Nizka raven noradrenalina se
povezuje z nizko ravnijo energije, slabanjem sposobnosti usmerjanja pozornosti
in s teavami z ritmom spanja.

ADRENALIN (tudi epinefrin) je drailen ivni prenaalec in pokazatelj stresa.


Vrednosti adrenalina so poviane, kadar smo raztreseni. Dolgotrajni stres ali
nespenost lahko povzroita izrpanje ravni epinefrina. Epinefrin ureja tudi srni
utrip in krvni tlak.

GLUTAMAT je bolj znan kot kratica MSG, in sicer v obliki ojaevalca okusa, ki se
dodaja razni pakirani in konzervirani hrani. Glutamat je v visokih ravneh prisoten
v moganskih celicah in deluje kot glavni ivni prenaalec. Morda je ravno zaradi
njegove vseprisotnosti raven glutamata zelo pomembna, saj imajo lahko e
manja odstopanja tako navzdol kot navzgor od vzornih, uravnoveenih
vrednosti dramatine uinke.

Nekatere snovi posnemajo naravne ivne posrednike oziroma delujejo podobno


kot le-ti in se veejo na njihove receptorje. Morfin, na primer, se vee na
receptorje za endorfin (endogeni, telesu lasten "morfin", ki ga proizvajajo
mogani), medtem ko se nikotin vee na receptorje za acetilholin.

Druge snovi poveajo izloanje naravnih ivnih prenaalcev. Kokain, na primer, v


glavnem poveuje koliino dopamina v sinapsah, medtem ko ekstazi predvsem
povia raven serotonina.

Tretje snovi blokirajo naravne ivne prenaalce ali posrednike. Alkohol, na


primer, blokira receptorje NMDA, na katere se sicer vee endogeni ivni
prenaalec glutamat.

Doloena hrana spodbuja v naih telesih notranje izloanje dopamina, kar na nas
deluje poivljajoe. To je predvsem proteinsko bogata hrana, kot npr. meso in
jajca, ki dvigne dopaminsko raven e v 30 minutah. Stronice in zelenjava ter
mleko in skuta delujejo podobno. Sonnino ali buno seme tudi. Enako tudi
ginseng, kopriva, regrat in meta.

Druga hrana spodbuja v naih telesih notranje izloanje serotonina, kar na nas
deluje pomirjevalno. To je predvsem hrana, ki vsebuje ogljikove hidrate, vse vrste
itaric, vkljuno z ajdo, koruzo, riem in ovsom, svea zelenjava in svee sadje ter
med.

Ribe so poglavje zase. Psihoaktivno delujejo njihove dolge omega-3


maobnokislinske molekule in s tem blaijo depresijo, agresijo in jezo ter boljajo
splono poutje in razpoloenje.

Sol je naravni hipnotik in uravnava spanje, saj ohranja serotonin in melatonin v


naem sistemu.

Sladkor podobno kot kakav vsebuje aminokislino triptofan, ki vzpodbuja notranje


izloanje serotonina. Sladkor poleg tega vsebuje tudi tirozin s podobnim uinkom
kot triptofan.

Kemizacija psihiatrije
Soasno z omenjenimi nevrolokimi odkritji je prilo do pravega razcveta
industrije sintetinih psihotropikov, ki je sledil odkritju sintetikov oziroma
sintetizaciji morfija (Friedrich Wilhelm Sertrner, 1804), kokaina (Friedrich
Gaedecke, 1855), barbituratov (Adolf von Baeyer, 1864) in benzena (Avgust
Kekule, 1864). Ta razcvet sintetinih psihofarmakov, predvsem tistih na bazi
benzena, pa je v resnici plod irih dogajanj v daljih obdobjih in je povezan s
trgovino, monopoli, politiko in seveda s prohibicijo naravnih psihotropnih zeli,
predvsem konoplje. A o tem v naslednjem poglavju.

Naeloma se psihotropna sintetina zdravila uporabljajo v podobne namene, kot


so se neko oziroma so se e do pred kratkim psihotropna zdravilna zelia, s tem
da je njihovo delovanje moneje, saj gre za koncentrirane snovi, kar pomeni, da
imajo mnoge mogoe neelene stranske uinke, e posebno pri dalji uporabi.
Veina jih je tudi nevarnih zaradi zastrupitve in smrtne doze. Veina jih tudi
povzroa telesno odvisnost. Veina psihotropnih sintetinih zdravil zmanja
prisebnost in zato negativno vpliva na zmonost udelebe v prometu. Posebno
nevarna so medsebojna delovanja razlinih zdravil, sploh v kombinaciji z
alkoholom, ki njihovo delovanje mono potencira, kar je lahko usodno za srno-
ilni sistem. Veina psihotropnih sintetinih zdravil deluje tako, da blokira doloen
del ali zavira doloene procese v moganih. Veina psihotropnih sintetinih
zdravil ima kratkorono gledano sorazmerno velik uspeh pri zdravljenju,
dolgorono gledano pa se zdravstveno stanje veinoma celo bistveno poslaba
glede na stanje pred jemanjem zdravil. Predstavljajo pa sintetina zdravila
velikanski zasluek, zaradi stalnosti primerljiv z dobikom Anglije s prodajo opija
Kitajcem ter z dobikom amerikih priseljencev s prodajo alkohola domorodcem.
Tudi njihov drubeni uinek je primerljiv.

Alkohol

Alkohol je sicer e nekoliko stareji, saj je alkoholno vrenje ena najstarejih


biotehnologij, ki so jih uporabljali nai predniki, je pa vendarle predhodnik
sintetikov, saj je nekaken polsintetik in je bil zaradi svoje sestave kot zmes
konzervatorja ter neke napol razpadle organske snovi svoje ase navdih za
raziskovanje in odkritje barbituratov, pozneje pa psihofarmakov na bazi benzena.

Na Kitajskem so v nekih izkopanih posodah nali usedline, ki priajo, da je


uporaba alkoholnih pija stara e vsaj 9000 let. Prvo ganje so skuhali ele
alkimisti v Salernu v 12. stoletju. isti etanol je leta 1796 prvi destiliral Johann
Tobias Lowitz. Alkohol je po svetu in v Sloveniji dale najbolj razirjena in hkrati
najnevarneja in najbolj problematina psihoaktivna snov. Alkoholne pijae se v
Sloveniji uporabljajo tradicionalno, neka legenda celo navaja, da je Kurent, bog
starih Slovenov, po vesoljnem potopu s trto reil prvega Slovenca, zaradi esar je
bila trta pozneje pri Slovencih sveta. Vzporednica obstaja v Stari zavezi Svetega
pisma, kjer je bil Noe, ki je preivel vesoljni potop, prvi, ki je gojil trto in se
omamljal z vinom. Te legende postavljajo raziritev alkoholnih pija asovno na
konec ledene dobe.

Alkohol zavira drailni ivni prenaalec glutamat in povea izloanje zaviralnega


ivnega prenaalca GABA. Alkohol nekoliko povea alfa valove in nekoliko
pomanja delta valove med spanjem, alkoholni odvisniki pa imajo manj alfa valov
in ve beta valov ter tudi nekaj theta valov. Tudi otroci alkoholnih odvisnikov
imajo ve beta valov kot obiajni ljudje oziroma otroci nealkoholikov.

Alkoholne pijae so se v preteklosti uporabljale za izboljanje razpoloenja, proti


zamorjenosti in bojenosti, slabe lastnosti pa so izguba razsodnosti, pri dalji
uporabi zasvojljivost, pokodbe jeter in prebavil, duevne motnje in razpad
osebnosti. Tudi zastrupitve s smrtnim izidom niso redke. isti alkohol se uporablja
kot antiseptik, pa tudi kot sredstvo za redenje ali v homeopatiji za potenciranje
zdravilnih snovi. Zaradi zmanjanja prisebnosti so alkoholne pijae resnino
najnevarneja in hkrati najpogosteja vstopna droga za vse vrste omamnih
sredstev in poivil. Ker alkohol mono potencira delovanje drugih zdravil, so
vsakrne kombinacije alkohola z drugimi psihotropnimi snovmi zdravstveno
tvegane.
Barbiturati

Barbiturno kislino je prvi sintetiziral nemki kemik Adolf von Baeyer leta 1864, ko
je v laboratoriju svojega ekega kolega Avgusta Kekula v Heidelbergu raziskoval
lastnosti sene kisline. Barbiturno kislino je spojil iz dietil malonata (ester,
pridobljen iz jabolne kisline) ter kravjega urina.

Njegova uenca Fischer in von Mering pa sta iz nje ele leta 1902 pridobila prvi
derivat z uspavalnimi lastnostmi, ki sta ga imenovala Veronal in je postal velika
uspenica, saj naj ne bi imel stranskih uinkov, smrtna doza pa je bila nekajkrat
veja od doze, ki je bila potrebna za uinkovanje. Barbiturate so uporabljali tudi v
medicini, in sicer kot anestetike, razvili pa so ve sto razlinih tipov barbituratov,
ki so se med seboj razlikovali po asu, potrebnem za uinkovanje, in po trajanju
uspavalnega uinka. Barbiturati delujejo na centralni ivni sistem, ki ga
upoasnijo, saj oteijo komunikacijo med nevroni. Zaradi monega sproanja so
pozneje ugotovili, da barbiturati pomagajo pri nekaterih duevnih motnjah,
posebno pri vase zaprtih osebah, s katerimi je bilo potem mogoe spet
komunicirati. Zato se je barbituratov prijel vzdevek 'tablete resnice'. Barbiturati
ugodno vplivajo tudi pri epilepsiji, saj prispevajo k manjanju tevila napadov.
Glede na vse te dobre lastnosti so barbiturati prav zvezdniko zasloveli, ko pa je
postalo jasno, da smrtna doza vendarle obstaja in da se jo z alkoholom lahko
dosee presenetljivo hitro, so nekoliko padli iz mode. Barbiturati aktivirajo
receptorje GABA ivnih prenaalcev in povzroijo oddajanje beta moganskih
valov, najprej iz elnega dela moganov, potem pa se oddajanje beta valov raziri
na vso mogansko skorjo. Redno uivanje barbituratov povzroi telesno
odvisnost.

Derivati benzena

Avgust Kekule je leta 1865 objavil teorijo kemijske strukture, ki jo je utemeljil na


spoznanjih o zgradbi benzena.

Beseda benzen izhaja iz arabskega izraza lubn daui, s pomenom 'kadilo z Jave'.
Kadilo se je pridobivalo iz dreves vrste bosvelija iz jugovzhodne Azije, uporabljalo
pa se je za izdelavo diav. V Evropo je prilo v 15. stoletju, kjer so ga imenovali
benzo (latinsko), olibanum, benjamin, benjui ali benzoin. Snov, ki so jo dobili iz
smole s sublimacijo, so imenovali benzoinski cvet ali benzojeva kislina,
ogljikovodik, ki so ga dobili iz smole z destilacijo, pa so imenovali benzin, benzol
ali benzen.

Benzen je leta 1825 izoliral in identificiral Michael Faraday iz oljnatih ostankov pri
proizvodnji svetilnega plina. Leta 1833 je Eilhard Mitscherlich pridobil benzen z
destilacijo zmesi benzojeve kisline in apna in ga imenoval benzin. Leta 1836 pa je
francoski kemik Auguste Laurent isto snov poimenoval phne in ime je postalo
osnova izpeljank fenol- za skupino C6H5-OH (hidroksibenzen) in fenil- za skupino
C6H5 (radikal benzena brez enega vodikovega atoma). Istega leta je Charles
Mansfield izoliral benzen iz premogovega katrana in ga ez tiri leta zael
proizvajati na industrijski nain.
Benzen ima sladek vonj in je zelo strupen. Povzroa slabokrvnost in po daljem
asu zaradi pokodb DNK tudi levkemijo. Vdihavanje benzena povzroi
vrtoglavico, hitreje bitje srca, glavobole, tresenje, zmedenost, nezavest in smrt.
Uivanje hrane z visokim deleem benzena povzroa slabost, bruhanje,
vrtoglavico, kre, hitro bitje srca in smrt. Benzen se veinoma uporablja kot topilo
pri proizvodnji plastike, umetnih smol, najlona in umetnih vlaken, gum, mazil,
barvil, detergentov, pesticidov, eksplozivov in zdravil. Benzen najdemo tudi v
naravi, in sicer v vulkanskih izbruhih, gozdnih poarih, pa tudi v nafti in
cigaretnem dimu. Proizvodnja lepil iz benzena je prepovedana po veini drav po
svetu zaradi visokega tevila neposredno obolelih.

Derivati benzena vkljuujejo: fluorbenzen, klorbenzen, bromobenzen, jodobenzen,


toulen, kumen, etilbenzen, stiren, ortoksilen, metaksilen, paraksilen, fenol,
benzojsko kislino, benzaldehid, acetofenon, metilbenzoat, anisol, anilin,
nitrobenzen, benzonitril, benzamid, benzen-sulfonsko kislino, naftalen, antracen
itd.

Benzen in njegovi derivati so prisotni v tevilnih popularnih sredstvih proti


boleinam, zdravilom proti prehladu in debelosti. Dokazane so tudi njegove
kancerogene lastnosti in elektromagnetni naboj, ki lahko pokoduje DNK.

Dekongestivi so sredstva proti nahodu donedavna je bil v sredstvih proti


nahodu fenilpropanolamin, ki vsebuje benzen; ta zouje ile in zaasno zmanja
apetit.

Analgetiki. Neko se je kot glavni analgetik uporabljal vrtni mak oziroma


opij, danes pa tevilna sredstva proti boleinam vsebujejo benzen ali njegove
derivate, ki so pridobljeni tako, da se vodikov atom v benzenu zamenja z drugim
atomom oziroma molekulo. Najbolj znani benzenski analgetiki so: aspirin (proti
vroini, vnetjem in manjim boleinam, proti strjevanju krvi), naproksen (proti
boleinam, vroini, vnetjem, togosti zaradi artritisa, pokodb ali menstrualnih
bolein), ibuprofen (proti glavobolu, boleinam zaradi pokodb, gripe ali
operativnih posegov), paracetamol ali acetaminofen (proti vroini, glavobolu in
drugim manjim boleinam, tudi proti prehladu) mimogrede, pri paracetamolu
pride lahko zelo hitro do predoziranja, kar lahko zaradi hudih pokodb jeter kmalu
povzroi tudi smrt. Kelekoksib, rofekoksib in valdekoksib so zelo moni analgetiki,
mono pa poveujejo tudi monosti za srni infarkt. Tramal (fenilpiperidin) je
sintetini opioid, ki zavira prevzem noradrenalina.

Amfetamini. Amfetamine je prvi sintetiziral v Nemiji ivei romunski


kemik Lazr Edeleanu leta 1887 in jih takrat imenoval za fenil-izopropil-amine.
Njihova lastnost kot poivilo se je odkrila ele leta 1927, ko jih je neodvisno od
Edeleana sintetiziral Gordon Alles. Leta 1934 so jih pod imenom Benzendrin zaeli
prodajati v lekarnah kot sredstvo proti prehladu in vnetju grla. V drugi svetovni
vojni so jih kot poivilo uporabljali tako vojaki sil osi kot vojaki zaveznike vojske.
Amfetamini aktivirajo aminske receptorje v nevronih in zato pospeujejo
delovanje moganov, kar po dalji uporabi povzroi odvisnost in moganske
pokodbe. Amfetamini so manj nevarni od barbituratov, a tudi pri njih
predoziranje s smrtnim izidom ni nemogoe. Iz keminega vidika so amfetamini
sintetizirani iz fenilacetona derivata benzena, etanola, amonijaka, aluminijevega
prahu in ivosrebrnega klorida. Amfetamini poveajo izloanje dopamina,
serotonina in noradrenalina ter zavirajo njihov ponovni prevzem. Tudi zmanjajo
alfa mogansko valovanje in poveajo valovanje beta.

Metamfetamini. Metamfetaminski hidroklorid je prvi sintetiziral japonski


kemik Nagai Nagayoshi leta 1893 iz efedrina. Leta 1919 pa jih je iz rdeega
fosforja in joda sintetiziral njegov rojak Akira Ogata. Farmacevtsko podjetje
Temmler jih je med drugo svetovno vojno na veliko proizvajalo za uporabo kot
poivilo, namenjeno nemkim vojakom na fronti. Prijelo se jih je ime 'tablete
Hermana Goeringa'. V petdesetih in estdesetih letih so jih pod imenom Obetrol
prodajali v ZDA kot sredstvo proti debelosti. Ko je postalo znano, da
metamfetamini povzroajo odvisnost, moganske pokodbe in tudi smrt, so li
nekoliko iz mode. V sedemdesetih letih 20. stoletja so metamfetamine, tako kot
amfetamine, vpisali na listo prepovedanih drog, v osemdesetih in devetdesetih
pa je spet postala modna doloena vrsta metamfetaminov, namre
metilendioksimetamfetamini, bolj znani kot MDMA ali ekstazi, ki ga je sicer prvi e
leta 1912 sintetiziral Anton Kllisch, kemik, zaposlen pri farmacevtski drubi
Merck, ko je iskal sredstvo proti strjevanju krvi. Metilendioksimetamfetamini
poviujejo raven serotonina v moganih. S keminega vidika so metamfetamini
(ali metilamfetamini, tudi dezoksiefedrini) derivati benzena, imenovani metil-
fenil-propan-amini. Podobno kot amfetamini tudi metamfetamini poveujejo
izloanje dopamina, serotonina in noradrenalina ter zavirajo njihov ponovni
prevzem, s tem da obutno bolj poveajo izloanje serotonina. Hkrati pa
zmanjujejo dejavnost moganov, e posebno alfa valovanja, nekoliko pa se
povea theta valovanje. Po prekinitvi dolgotrajne uporabe se poveata valovanji
delta in theta v zadnjem delu glave. Dolgotrajna uporaba metamfetaminov trajno
pokoduje mogane.

Benzodiazepini. Prvi benzodiazepin, namre klordiazepoksid, je leta 1955


sintetiziral Leo Sternbach, ko je za farmacevtsko drubo Hoffmann-La Roche
razvijal nova uspavala. Z rezultati ni bil zadovoljen in je raziskave prenehal. ez
dve leti pa je njegov sodelavec Earl Reader pri ponovitvi njegovih poskusov odkril
usedlino belega prahu, ki se je po testiranjih izkazal za izredno mono uspavalo,
sredstvo proti krem (antikonvulzant) in sredstvo za sproanje miic (miini
relaksant). Pod imenom Librium so ga zaeli na veliko prodajati leta 1960. ez tri
leta je taista farmacevtska druba dala na trie sorodni diazepam pod imenom
Valium, ki je kmalu v popularnosti presegel barbiturate in jih poasi popolnoma
izrinil s tria. ele konec sedemdesetih let je postalo jasno, da tudi
benzodiazepini povzroajo hudo odvisnost, ko jo je komaj mogoe presei, ter da
dolgotrajno jemanje povzroa mone neelene stranske uinke, kot sta na primer
klinina depresija ter razpad osebnosti. Tudi predoziranje s smrtnim izidom ni
nemogoe, e posebej v kombinaciji z alkoholom. Kemino sestojijo
benzodiazepini iz benzena ter diazepina, farmakoloko aktivirajo predvsem
receptorje GABA ivnih prenaalcev. Benzodiazepini zmanjajo alfa mogansko
valovanje in poveajo valovanje beta.

Antidepresivi
SSRI selektivni inhibitorji ponovnega prevzema serotonina

SNRI inhibitorji prevzema serotonin-noraepinefrina

TCA triciklini antidepresivi

MAOI inhibitorji monoaminske oksidaze

rMAO-A inhibitorji inhibitorji reverzibilne monoaminske oksidaze A

TeCA tetraciklini antidepresivi

NaSSA noradrenergini in specifini serotonergini antidepresivi

Tradicionalno so proti depresiji zdravniki predpisovali entjanevko in opij. Do


petdesetih let 20. stoletja pa amfetamine in metamfetamine. Leta 1951 sta Irving
Selikoff in Edward Robitzek zaela klinino preizkuanje dveh zdravil proti
tuberkulozi, ki ju je razvilo farmacevtsko podjetje Hoffman-LaRoche, namre
izoniazida in iproniazida. Kmalu se je ugotovilo, da obe snovi izboljujeta
razpoloenje, najverjetneje zato, ker prepreujeta oksidazo diamina, vsaj pri
iproniazidu naj bi bilo tako, glede uinka izoniazida na mogane pa si e danes
niso na jasnem. Roche je iproniazid e naslednje leto zael na veliko prodajati in
propagirati kot 'psihini energetik'. Prodajo so prenehali leta 1961, nedolgo
zatem, ko je bilo ugotovljeno, da je snov smrtno nevarna, saj mono uniuje jetra.

Leta 1957 je vicar Roland Kuhn odkril tricikline (s tremi benzenskimi obroi)
antidepresive, ko je poskual izboljati delovanje klorpromazina iz skupine
fenotiazinov. Klorpromazin so e od tridesetih let dalje razvijali kemiki pri
farmacevtskem podjetju Laboratoires Rhne-Poulenc, ko so iskali nove
antihistamine (snovi, ki prepreujejo imunske reakcije) in po nakljuju odkrili, da
ima spojina prometazina in petidina anestetine lastnosti. Leta 1952 so ugotovili,
da klorpromazin povzroa popolno ravnodunost, zato so videli prilonost za
zdravilo proti prestraenosti in nemiru ter zdravila, pridobljena na bazi
klorpromazina poimenovali za nevroleptike, pozneje pa antipsihotike.

Kuhn je svojo na novo pridobljeno snov poimenoval G 22355 oziroma imipramin


ter ga nasproti nevroleptikom (zadrevalci ivcev) oznail za thymoleptik
(zadrevalec ustev).

e v petdesetih letih so antidepresive zaeli prodajati v lekarnah, toda njihova


prodaja e zdale ni dosegala prodaje pomirjeval. Iz imipramina so razvili
inhibitorje oksidaze monoamina (MAOI), pozneje e v reverzibilni obliki, kar je
nekoliko prispevalo k njihovi varnosti.

V 60-ih letih so bili zdravniki prepriani, da tricikliki zavirajo pretok noradrenalina,


leta 1969 pa so vedski zdravniki predlagali razlago, da tricikliki zavirajo pretok
serotonina. Kmalu so iz antihistaminov razvili SSRI in SNRI ter jih e v zaetku
sedemdesetih zaeli prodajati kot 'nove antidepresive'. Antidepresivi povzroajo
zmanjanje alfa moganskega valovanja in poveanje beta valov.
Irving Kirsch je leta 2012 dokazoval, da zdravila SSRI nimajo uinka, kakrnega
zatrjujejo farmacevti, da naj bi ga imela, ter da so uspehi zdravljenja manji, kot
pri bolnikih, ki jemljejo placebo, s tem da SSRI nekaj vendarle povzroijo, namre
neelene stranske uinke.

Leta 2013 je v ZDA kar 16 milijonov ljudi redno jemalo antidepresive, kar jih
postavlja na mesto najbolj prodajanih zdravil. Njihova prodaja se je najbolj
poveala po nastopu finanne krize. Antidepresive e vedno prodajajo v lekarnah,
eprav je bilo e ugotovljeno, da njihovo dolgotrajno jemanje poslaba simptome,
saj pacienti, ki si z njimi dlje asa lajajo depresijo, postanejo pogosto celo
suicidalni.

Antipsihotiki. Antipsihotike so razvili iz klorpromazina in so jih sprva


imenovali za nevroleptike. Obiajno se jih deli na tipine antipsihotike oziroma
'prvo generacijo antipsihotikov' ter na atipine antipsihotike oziroma 'drugo
generacijo antipsihotikov'. Razlika naj bi bila predvsem v tem, da naj bi tipini
antipsihotiki povzroali simptome Parkinsonove bolezni (tresenje in
nekontrolirane gibe), ki ne prenehajo niti po prenehanju jemanja antipsihotikov.
Druga generacija atipinih antipsihotikov naj tega ne bi povzroala oziroma le v
manji meri. Noveje raziskave pa so pokazale, da atipini antipsihotiki nove
generacije niso kaj bistveno manj kodljivi kot tipini antipsihotiki prve
generacije. Antipsihotiki zmanjajo mogansko valovanje beta in poveajo
valovanje theta. Farmakoloka naloga antipsihotikov je zaviranje pretoka
dopamina v moganih. Neelena stranska posledica je zmanjanje striatuma v
moganih.

Kot pa smo e omenili na koncu prejnjega poglavja, je razvoj sintetinih zdravil


na bazi benzena, pridelanega iz nafte, v tesni povezavi s prohibicijo naravnih in
sintetiziranih drog v 20. stoletju.

Monopoli, pekulacije, prohibicije ...


Zelia, torej zaimbe, zdravilne in psihoaktivne (svete, boanske) rastline, so
povezana z nastankom najstarejih trgovskih poti, ki so povezovale razline
oddaljene konce sveta med seboj, kot recimo rimsko in kitajsko cesarstvo, ki sicer
nista imela uradnih diplomatskih odnosov. Prinaale so tudi nemajhen dobiek.
Kava, na primer, ki se je sprva iz Arabije ez Turijo in Benetke razirila po Evropi,
je pozneje omogoila osamosvajanje junoamerikih drav od evropskih politinih
gospodarjev. aj, ki ga je portugalska princesa prinesla v Anglijo, je njenemu
soprogu, anglekemu kralju Karlu II., predstavljal prilonost, da odplaa dolgove,
ki si jih je angleka vlada nabrala med Cromwellovo vladavino. Teave pa so mu
povzroali Kitajci, ki so v zameno za aj zahtevali plailo v srebru. Vendar te
teave niso trajale dolgo, saj so medtem Holandci odkrili, kako lahek in stalen je
zasluek z opijem, meanim s tobakom in kajenim v indijanskih pipah, prinesenih
iz Amerike. Anglei so to prilonost takoj po svoji odloilni vojaki zmagi v Indiji
zagrabili z obema rokama in zaeli uporabo opija razirjati po Kitajski, kot plailo
pa so tudi oni od svojih kitajskih strank zahtevali srebro. Kmalu so zaeli s
preprodajo opija bogateti, saj Kitajski niso plaevali nobenih davkov, namre na
Kitajskem je bila prodaja opija uradno prepovedana.

Opij je na Kitajsko priel v 9. stoletju iz Arabije in je bil prvotno uporabljan kot


uspavalo in sredstvo proti boleinam. Skratka kot zdravilo, pridobljeno iz vrtnega
maka, zelia, ki je na blinjem in daljnem vzhodu vasih raslo na vsakem malo
bolje urejenem vrtu, v samostanih in zdraviliih pa sploh ni smelo manjkati.
Uporabljali so ga po potrebi, odvisniki pa so bili redki ali neopazni, dokler niso
Anglei zaeli izkoriati tega holandskega patenta in ga zaeli mnoino
razirjati na Kitajsko ter mu navijati ceno.

Anglei omejitev in prepovedi, ki jih je postavljal kitajski cesar, niso le prezrli,


temve so prodajo opija v nekaj desetletjih poveali za nekaj deset tisokrat.
Zaradi teh sporov sta pozneje v 19. stoletju izbruhnili dve opijski vojni. Kitajska je
bila v obeh vojnah poraena in je morala sprejeti angleke pogoje, zaradi obsene
trgovine z opijem pa se je njegova uporaba poasi razirila tudi v Evropo,
predvsem v Anglijo, zato so konec 19. stoletja njegovo uporabo v Angliji omejili
na Kitajce in Indijce.

Opij je Kitajsko tako uniil, da imenujejo danes zgodovinsko obdobje, ki je sledilo


opijskim vojnam, 'stoletje ponianj'. Podobno vlogo je v istem asu odigral tudi
alkohol v kulturah amerikih staroselcev. Odkar so sredi 17. stoletja Francozi na
Karibih odkrili destilacijo sladkornega trsa, se je rum enako dramatino in
uniujoe raziril med amerikimi domaini, kot se je opij na Kitajskem. Benjamin
Franklin je celo javno izjavil, da bo rum tisti, ki bo najbolj pripomogel k
izkoreninjenju nazadnjakih amerikih staroselcev. In e danes je alkoholizem
ena vejih teav amerikih staroselcev, pa tudi drugih staroselcev in starih
narodov po svetu. Slovenci s tega vidika nismo izjeme.

V Ameriko pa je priel tudi opij, saj so obuboani Kitajci trumoma prihajali v


'obljubljeno deelo'. Opij so v Zdruenih dravah omejili na kitajske etrti, vendar
je zaradi velikega tevila kitajskih priseljencev, ki so opravljali teka dela za
obutno manj denarja, kar je delno prispevalo k brezposelnosti prebivalcev,
zaelo prihajati do rasnih nestrpnosti.

Te okoliine je medijski mogotec Randolph Hearst e dodatno podpihoval z


zgodbami o kitajskih 'poastih', ki naj bi z opijem omamljale in osvajale bele
Amerianke. Hkrati so takrat znanstveniki iz opija v laboratorijih uspeli
sintetizirati morfij, kmalu zatem e heroin, ki so ga zdravniki takrat silno hvalili,
tako da se je uporaba opiatov nekoliko poveala. Ker Amerika od trgovine z
opijem takrat ni imela dobika, je Hearstovo podpihovanje privedlo do prepovedi
opija v Ameriki leta 1905. Uvoz opija v ZDA je bil prepovedan leta 1906, hkrati ko
je bil konno tudi podpisan sporazum med Anglijo in Kitajsko glede prometa z
opijem, leta 1909 pa je bila na ameriko pobudo sklicana mednarodna opijska
komisija v anghaju, kjer je proti temu 'zlu' ostro nastopil neki ameriki kof. Leta
1909 je bila Anglija prisiljena ustaviti svojo prodajo opija na Kitajsko. Leta 1914 je
v ZDA stopil v veljavo Harrisonov ukrep za obdavitev narkotikov, ki je prodajo
opija in kokaina v ZDA strogo omejeval na medicinsko uporabo, leta 1923 pa so jo
v celoti prepovedali. Tri leta prej, leta 1920, se je v ZDA zaela tudi znana
alkoholna prohibicija, ki so se jo trudili uresniiti prezbiterijanski in baptistini
duhovniki e vse od leta 1840. Prohibicija alkohola je trajala le 13 let, do leta
1933. Vodila jo je amerika zvezna pisarna za narkotike, ki je v kratkem asu
razrasla v eno monejih amerikih dravnih agencij.

Leta 1925 je bila v enevi mednarodna konvencija o kontroli narkotikov, ki jo je


organizirala Liga narodov. Na njej so tik pred zakljukom na pobudo turke in
egipanske delegacije k narkotikom, ki jih je treba omejevati, brez posebne
obravnave prvi uvrstili tudi konopljo. Egipt in Turija sta namre takrat postali
sekularni dravi in sta hoteli dokazati svojo 'naprednost' s priblievanjem
zahodnjakemu razmiljanju. Egipanska komisija je takrat trdila, da konoplja
povzroa norost, to pa je razlagala z navedbo statistik, ki so govorile, da je bilo v
Egiptu takrat med nore pritetih trikrat ve mokih kot ensk. Ker so moki, kot je
znano, kadili hai, ki se prideluje iz konoplje, naj bi to dokazovalo povezanost
konoplje in norosti. Rekreativna in eksperimentalna uporaba konoplje v
psihotropne namene je bila v Evropi sicer neproblematina. Morda so ravno zato,
ker o njej niso nikoli veliko razmiljale, tudi evropske drave podprle takno
klasifikacijo. Tako je bila konoplja prvi postavljena na rno listo rastlin, eprav je
Indija temu takrat ostro nasprotovala, saj so imeli tam s konopljo e vetisoletne
pozitivne izkunje.

V devetdesetih letih 19. stoletja so Anglei v Indiji izvedli obseno raziskavo o


uporabi konoplje in haia, v kateri je sodelovalo ve anglekih in indijskih
zdravnikov, ki so pregledali in izpraali ve kot tiso uporabnikov konoplje.
Anglei so se namre zaradi obsenega uivanja konoplje v Indiji zbali, da bi
utegnilo to negativno vplivati na duevnost prebivalstva in povzroati neelene
psihoze. Verjetno so se Anglei bali, da bi Indijci pod vplivom konoplje v svoji
'nerazumnosti' lahko zaeli postavljati pod vpraaj celo samo nujnost britanskega
gospodarjenja z Indijo. A poroilo, imenovano Indian Hemp Drugs Commission
Report, ki je izlo leta 1894, je kot glavno ugotovitev navedlo mnenje, da bi bila
kakrna koli prepoved konoplje popolnoma neupraviena, saj njena uporaba ne
povzroa nikakrne zdravstvene, psiholoke ali socialne kode.

V zgodnjih tridesetih letih 20. stoletja so Zdruene drave Amerike obutile


masovno priseljevanje mehikih pomonih delavcev, kar je ponovno vznemirilo
prebivalstvo, in rasna nestrpnost se je spet poveala. William Randolph Hearst je
bil takrat lastnik velike povrine gozdov in velik monopolist za prodajo lesa,
proizvodnja konoplje pa je bila temu nevarna konkurenca, predvsem zaradi njene
izjemne primernosti za izdelavo papirja. Ko je po svojem starem receptu
navezave rasizma in demonizacije neke psihotropne rastline ponovil svoj medijski
napad, le da tokrat ni uporabil navezanosti Kitajcev na opij, temve navezanost
Mehianov na konopljo, je zanjo v Ameriki celo vpeljal mehiki izraz marihuana,
tako da se Ameriani niso niti zavedali, da gre za rastlino, ki jo e dolgo poznajo
in raste vsepovsod okoli njih. Hearst je konopljo povsem neutemeljeno povezoval
z izgubo razsodnosti, umori, posilstvi in homoseksualnostjo.

Leta 1931 je postal direktor velike zvezne amerike pisarne za narkotike bivi
prohibicijski komisar Harry Anslinger. Toda ez dve leti je bila prohibicija oziroma
prepoved alkohola e ukinjena. Pisarni za narkotike je grozil konec. Toda
Anslingerju je uspelo e leta 1935 s pomojo 'dokaznega gradiva', se pravi
Hearstovih propagandnih lankov, predstaviti v amerikem kongresu konopljo kot
'najbolj nevarno drogo na svetu'. Temu je sicer nasprotovala medicinska stroka, a
se o tem takrat uradno ni smela izjasniti, saj so Anslingerja poleg Hearsta
podpirali tudi mogotci amerike petrokemine industrije iz druin Rockefeller,
Morgan, Mellon in Dupont, skratka najbogateji Ameriani. Podprli pa so ga zato,
ker so se ustraili Henryja Forda.

Henry Ford je namre izumil svoj trajnosti avtomobil, v celoti izdelan iz konoplje.
Konopljena karoserija je bila ceneja, laja in moneja kot ploevinasta, pa tudi
motor je poganjalo gorivo iz konoplje, kar je pomenilo, da ni bilo nobenih
kodljivih izpuhov in onesnaevanja zraka. To ameriki naftno-kemini industriji
nikakor ni ustrezalo in do leta 1937 jim je skupaj uspelo prepriati politike v
Washingtonu, da so pristali na prepoved konoplje. To ni bilo posebno teko, saj je
bil eden najvejih donatorjev predsednika Roosevelta prav J. D. Rockefeller. Istega
leta je Dupont patentiral tkanino najlon (narejeno iz nafte), ki ji je bila konoplja
seveda prav tako prevelika konkurenca.

Anslinger je nadaljeval svoj kriarski pohod proti konoplji e v naslednjih letih in


ga raziril na svetovno prizorie. Leta 1961 mu je uspelo prepriati Zdruene
narode na njihovi Konvenciji o narkotikih, da so konopljo uvrstili v isto skupino
najnevarnejih drog, kot sta heroin in kokain. Po nasvetu Anslingerja je Svetovna
zdravstvena organizacija neutemeljeno sklepala, da konoplja ljudi hudo zasvoji in
da je brez kakrnega koli zdravilnega uinka.

V 60-ih letih 20. stoletja so amerike tajne slube razirjale uporabo drog med
mladimi zaradi diskreditacije oziroma ornjenja mirovnikega gibanja, ki je
nasprotovalo vojni v Vietnamu. Vojaka uporaba psihotropnih substanc je e stara
zadeva, ena izmed najstarejih takih substanc, ki se je uporabljala v vojake
namene, je bila seveda alkohol. V obeh svetovnih vojnah so vojakom dajali
amfetamine, v drugi svetovni vojni so preizkuali tudi z meta-amfetamini (danes
znanimi kot ecstasy). Vojake raziskave psihotropnih substanc pa so poasi zajele
tudi civilno prebivalstvo. V 50-ih letih 20. stoletja so na primer neko vas v Franciji
v raziskovalne namene pokropili z LSD, seveda brez vednosti poskusnih kuncev,
od katerih jih je kar nekaj pristalo v psihiatrinih bolninicah.

Vojake raziskave konoplje so bile v 50-ih letih 20. stoletja motivirane predvsem z
iskanjem 'seruma resnice' ter primernega sredstva za 'pranje moganov' oziroma
psiholoko manipuliranje razlinih delov prebivalstva. Konoplja se je sicer pri
iskanju seruma resnice in sredstva za pranje moganov ter manipulacijo izkazala
za neuinkovito, toliko bolj pa je bila uinkovita v projektu irjenja prepovedanih
drog med mladino, saj se je hipijevsko mirovniko gibanje 'flower power', ki je
povezovalo zavzemanje za mir s svobodo do uivanja psihotropnih snovi in je bilo
prvotno z zlemi nameni tajnih slub podtaknjeno za diskreditacijo in
marginalizacijo protestnikov, povsem proti prvotnemu namenu amerike tajne
slube veliko preve razirilo in populariziralo med mladimi po vsem zahodnem
svetu. Mladi so predvsem konopljo hvaleno sprejeli kot duhovni dar, ki je
uivalcem omogoal spreminjanje fokusa njihove zavesti, avtopsihoterapijo,
sredstvo za ienje due, vrata v vije dimenzije, zdravilo za prekinitev starih in
nepotrebnih vzorcev, sprostitev napetosti, uravnoveanje razpoloenja, vir
navdiha, splono boljanje poutja, krepitev imunskega sistema itn. Masovna
uporaba konoplje, ki sama na sebi ni imela nobenih opaznih ali dokazljivih
negativnih socialnih posledic, je povzroila, da so konopljo ob koncu estdesetih
let zaeli tolerirati na Nizozemskem, pozneje tudi v paniji in vici.

V zgodnjih sedemdesetih letih je bilo mirovniko gibanje v ZDA najmoneje


oziroma najbolj razirjeno med mladino, povezano s tako imenovano hipijevsko
ideologijo, ki je bila zelo dojemljiva za transcendentalna doivetja in duhovna
raziskovanja s pomojo psihotropne konoplje, pa tudi gob, meskalina in LSD
(derivata renega roika). Takrat pa se je naenkrat pojavila tihotapska pot, ki je
dobavljala velike koliine zelo istega in poceni heroina iz Mehike. Javnost je bila
takrat o heroinu zelo skopo informirana, zato je mnogo naivnih mladostnikov
padlo v past in postalo odvisnih od opiatov, kar je posledino pomenilo njihov
socialni padec, izgubo zanimanja za olanje, slubo, celo higieno, sploh pa
politiko. Tako je bil namen amerikih oblasti doseen. Idealistino in ustvarjalno
hipijevsko gibanje je zamrlo, namesto njega pa se je pojavil nihilistini pank. Tisti,
ki niso padli v past odvisnosti od heroina, so padli v drugano past. rnim
panterjem, ki so se borili za pravice Afroamerianov, je amerika tajna sluba
nastavila agenta, ki je meetaril s heroinom, kar se je konalo tako, da so zaprli
ve kot trideset lanov rnih panterjev.

Leta 1968 se je namre v ZDA iz treh oddelkov, ki so se na razlinih ministrstvih


ukvarjali s podobnimi vpraanji (na pravosodnem, vzgojno-izobraevalnem ter
finannem ministrstvu) izoblikovala Pisarna za narkotike in nevarne droge (ki si je
s cariniki, ki so se ukvarjali z drogami leta 1973 zdruila novo organizacijo znotraj
ministrstva za pravosodje, v zloglasno DEA Drug Enforcement Association). Leta
1970 je takratni predsednik Nixon podpisal 'Razumljiv ukrep za prepreevanje in
kontrolo zlorabe drog', ki se ga je po razkritju, da je med 10 in 15 odstotki
amerikih vojakov odvisnih od heroina, prijel izraz 'vojna proti drogam'. Tej so se
po amerikem pozivu pridruile e nekatere druge drave, predvsem v Latinski
Ameriki. Leta 1982 je takratni ameriki podpredsednik Bush stareji uspel za to
'vojno' pridobiti ameriko tajno slubo CIA in ameriko vojsko.

Od leta 1993 je vodila 'vojno proti drogam' Bela hia, in sicer iz Dravne pisarne
za nadzor nad nacionalno politiko do drog. Statistika vojne proti drogam se je e
kmalu izkazala za ne le katastrofalno neuinkovito, temve predvsem uniujoo,
saj je zahtevala ogromno denarja, pozitivni rezultati pa so bili zanemarljivi, tevilo
uporabnikov se je namre dejansko obutno povealo. Zaradi dobika na rnem
trgu so se vmeale razline kriminalne zdrube, tako da je tudi ta 'vojna' kmalu
zaela zahtevati loveke rtve. Zaradi prepovedi so se napolnili ameriki zapori
in oigosali velik del prebivalstva. Iz protesta proti tej 'vojni proti drogam' se je v
ZDA leta 2002 ustanovila Zveza policistov proti prepovedi uporabe drog LEAP
(Law enforcement against prohibition). Drugega junija leta 2011 pa je 19-lanska
komisija, ki so jo med drugimi sestavljali bivi generalni sekretar ZN Kofi Anan,
bivi predsednik Mehike Ernesto Zedillo, bivi predsednik Brazilije Fernando
Henrique, bivi predsednik Kolumbije Cesar Gaviria, bivi zunanji minister EU
Javier Solana, bivi zunanji minister ZDA George Schultz, bivi grki premier
Papandreu in drugi, pozvala k zakljuku 'vojne proti drogam', saj je ugotovila, da
je bila ta vojna popolnoma zgreena. Ta njihov sklep je razumljiv, e si ogledamo
e drobec statistike:

amerika vlada je samo v letu 2010 za to 'vojno' zapravila 15 milijard dolarjev,


kar pomeni priblino 500 dolarjev na sekundo;

leta 2009 je bilo v ZDA zaradi vojne proti drogam aretiranih ve kot milijon in
pol ljudi, kar pomeni priblino eno aretacijo na vsakih 20 sekund;

leta 2009 je bilo zaradi pregona konoplje v ZDA aretiranih skoraj 900 000 ljudi,
kar pomeni eno aretacijo zaradi konoplje vsake pol minute;

leta 2008 je bilo v ZDA zaradi vojne proti drogam milijon in pol aretacij, od tega
je pol milijona ljudi pristalo v zaporih;

zaradi pregona konoplje v ZDA vsako leto aretirajo in sodno obravnavajo okoli
800 000 ljudi, kar ameriko dravo stane okoli 7 milijard dolarjev.

Naj omenimo e dejstvo, da so se v zadnjih letih odkrili tevilni kandali, ko so se


kot tihotapci najvejih koliin kokaina iz June Amerike in heroina iz Afganistana
izkazali ravno tisti, ki bi morali to tihotapstvo zatirati, namre amerika vojska in
CIA, ki vojne proti drogam ne vodita zgolj na domaem terenu, v ZDA, temve
tudi v Latinski Ameriki, kjer je doma kokain, ter v Afganistanu, kjer rase 90 %
svetovne zaloge opija, iz katerega pridelujejo heroin. Resni novinarji in
raziskovalci so namre e kmalu ugotovili, da velikih tihotapskih poti brez
sodelovanja najmoneje tajne slube na svetu, namre amerike, sploh ne bi
bilo.

V letonjem letu (2015) pa se je amerika agencija za boj proti prepovedanim


drogam DEA pod pritiskom javnosti odloila, da se s konopljo ne bo ve ukvarjala.
Razlog (poleg nekega kandala s prostitutkami, zaradi katerega je odletela iz
svojega poloaja direktorica DEA, ga. Leonhardt) je predvsem dejstvo, da se je
konoplja v zadnjih nekaj letih legalizirala v ve amerikih zveznih dravah,
njihove izkunje pa so ve kot vzpodbudne. V zvezni dravi Kolorado recimo. En
mesec po ukinitvi prepovedi prodaje konoplje polnoletnim osebam so zabeleili
naslednjo statistiko: 1. turizem: rekordno tevilo rezervacij v smuarskih
srediih; 2. nezaposlenost: odstotek nezaposlenih je padel pod ameriko
povpreje; 3. promet: tevilo prekrkov zaradi vonje pod vplivom prepovedanih
snovi je upadlo; 4. izobraevanje: tevilo proenj za vpis na univerzo je naraslo za
33 %; 5. proraun: Kolorado je z davkom na prodajo konoplje v enem mesecu
zasluil dovolj za poravnavo celoletnih strokov svoje dravne vlade. V naslednjih
mesecih se je ugotovila e ena pozitivna lastnost odprave prohibicije konoplje:
nasilni kriminal je dosegel rekordno nizko stopnjo.
Amerike izkunje z legalizacijo konoplje bodo nedvomno pozitivno vplivale na
sproanje zakonodaj po vsem svetu. Tudi pri nas je legalizacija konoplje
neizogibna. Ker pa drijo tudi nao dravo v ahu razne mednarodne korporacije
in organizacije, ki so v tesni navezi s petrokeminim vojako-industrijskim
kompleksom itd., bodo pristojni s tem najverjetneje zavlaevali, dokler se bo dalo
oziroma dokler jim bo civilna javnost njihova zavajanja dopuala.

Tudi tobana in farmacevtska industrija se bojita sprostitve zakonodaje na


podroju konoplje, saj bosta z njo obe izgubili velik del svojega sedanjega trga.
Medsebojno sta si glede konoplje sicer konkurenni tekmici, a hkrati jima je
obema v interesu ohraniti njeno prepoved, saj jima legalizacija obeta zgolj upad
prodaje proizvodov.

Konoplja recimo sploh ni vezana na meanje s tobakom niti na kajenje,


najstareja uporaba je bila pravzaprav njena kuha v mleku. Tako so jo pripravljali
indijski brahmani, ki so jo uporabljali za izostritev duha in komunikacijo z bogovi.
Tobak je tudi mono toksikomanogen, torej pogosto povzroa zasvojenost,
medtem ko ima konoplja izrazito nizek potencial zasvojljivosti oziroma se celo
uporablja za zdravljenje odvisnosti tako od tobaka kot od alkohola, pa tudi od
opiatov in drugih toksikomanogenih zdravil na rnem trgu ali na recept. Tudi dim
tobaka se razlikuje od dima konoplje. Dim konoplje se namre v resnici priporoa
pri pljunem raku, saj se ne lepi na pljune meike tako kot tobani dim, temve
iz njih celo odstranjuje ostanke tobanega dima, same konopljene uinkovine pa
so celo e pomagale bolnikom iz plju izpljuniti velike tumorje.

Aktivisti za konopljo so vpletanju tobane industrije v konopljo praviloma izrazito


nenaklonjeni. Naj omenimo tudi dejstvo, da si veina kadilcev konoplje lahko brez
vejih teav posadi in vzgoji uporabno konopljo, medtem ko zahteva suenje
tobaka bolj zapleten postopek. e vse to povzamemo, je jasno, da se tobana
industrija prav ni ne veseli legalizacije konoplje, saj uporabniki konoplje sploh
niso vezani na kajenje, niti ne na meanje konoplje s tobakom, niti ne potrebujejo
za uporabo konoplje neke posebne industrije, prav nasprotno, potrebujejo le
seme in malo zemlje, da pa je mera polna, konoplja celo odvaja od odvisnosti od
tobaka. Morda je tobana industrija tudi zato svojo zadnjo raziskavo o konoplji
opravila e daljnega leta 1992.

Kako pa je s farmacijo? Farmacevtski poskusi, da bi si ustvarili dobiek s konopljo,


so precej bolj svei kot raziskave tobane industrije. Farmacevtska industrija je v
resnici e dala na trg ve izdelkov iz izoliranih naravnih ali sintetinih
kanabinoidov. A tudi oni so naleteli na teave. Kakor se konoplja ne ulee na
pravo posteljo pri tobani industriji, naleti na podobno prokrustovsko teavo tudi
pri farmacevtski. Izolirani kanabinoidi, sploh pa sintetizirani kanabinoidi, niso
enako uspeni pri zdravljenju kot konoplja v naravni obliki, e ve, imajo lahko
celo nevarne stranske uinke, ki pri uporabi naravne konoplje niso znani, saj pri
njej delujejo vsi kanabinoidi medsebojno usklajeno. Kanabinoidov pa je tako v
naih telesih kot v konoplji nekaj sto in njihovo delovanje nam je znano komaj pri
dveh, treh.
Farmacevtska industrija se torej izgube monopola nad zdravili ne veseli kaj dosti.
Podobno kot tobana je tudi farmacevtska industrija velikemu delu uporabnikov
konoplje nepotrebna, saj si jo brez teav lahko vzgojijo sami, na popoln monopol
nad konopljo pa farmacija lahko kar pozabi, saj je konoplja vse preve uporabna
tudi na drugih podrojih, ne le v zdravstvu, temve tudi v prehrani, tekstilni in
papirni industriji, gradbenitvu, industriji plastinih mas itd. Spet podobno kot pri
tobaku zaradi potenciala konoplje, da ozdravi zasvojenost od toksikomanogenih
snovi, lahko pri farmacevtski industriji priakujejo zgolj upad prodaje
farmacevtskih izdelkov, kot recimo sintetinih opiatov, in e tevilnih drugih
sintetinih lanih zdravil na bazi benzena. Kot uporabno zdravilo proti raku bo
konoplja slej ko prej odpravila tudi kemoterapijo, ki ima v primerjavi s konopljo
vse preve zdravju kodljivih stranskih uinkov. Kemoterapija pa je koklja, ki
farmacevtski industriji nese zlata jajca.

e s tega stalia pogledamo na prohibicijo psihotropnih snovi, v resnici ne gre za


kaj drugega kot za monopol. Dejansko ne Enotna konvencija o mamilih iz leta
1961 ne Konvencija o psihotropnih snoveh iz leta 1971 ne prepovedujeta konoplje
in preostalih snovi kar tako, na splono, temve prepovedujeta to zgolj vsem
nedravnim organizacijam in s tem preprosto prepuata monopol nad prodajo
tako imenovanih 'prepovedanih drog' dravam. Tudi tako imenovane
'prepovedane droge' torej niso v resnici prepovedane, temve so zgolj
monopolizirane. Dejansko sta si med seboj razdelili monopole petrokemino-
farmacevtska industrija v obliki Svetovne zdravstvene organizacije in e nekaj
njenih satelitov ter politina 'industrija' v obliki Zdruenih narodov, na kodo
malih ljudi oziroma donedavna svobodnih posameznikov. e se spomnimo na
zgodovinski potek prepovedi, nam je jasno, da gre pri vsem skupaj predvsem za
petrokemino-farmacevtsko-ekonomsko-politino zaroto.

Danes postaja edalje vejim mnoicam ljudi jasno, da takni in podobni


monopoli in prohibicije zdravilnih zeli niso kaj dosti drugega kot brezvestno
zavajanje javnosti in predrzno krenje lovekovih pravic, vsaj tistih do odloanja o
lastnem telesu, do zdravja in zdravega okolja, lastnega preprianja in pravne
sposobnosti, do intimnosti stanovanja in druinskega ivljenja, do lastnine,
posledino pa tudi do same svobode gibanja.

Glavni vzrok svetovne pomilostitve konoplje je vsekakor odkritje


endokanabinoidnega sistema in njegove kljune vloge pri ohranjanju duevnega
in telesnega zdravja ljudi, pa tudi vseh preostalih ivih bitij.

Zelia
Pomirjevalna zelia
Baldrijan (Valeriana officinalis)

Baldrijan pomirja in deluje uspavalno. e od starih asov naprej se uporablja proti


nespenosti, glavobolu, tresenju, nervozi, prebavnim krem, proti epileptinim
napadom ter proti razbijanju srca. Baldrijan spodbuja notranje izloanje ivnih
prenaalcev GABA in zavira njihov ponovni prevzem.

entjanevka (Hypericum perforatum)


entjanevko so imeli e v pradavnini za zaitnico pred hudimi duhovi.
Uporabljali so jo kot sredstvo proti vnetjem, nespenosti, boleinam, malariji,
moenju postelje, depresiji in histeriji, prebavnim teavam, kajim pikom, za
celjenje ran in irov, zdravljenje hemoroidov, opeklin, revmatizma, ivnih
bolezni, depresije in histerije, nemira, anksioznosti, driske ter kot diuretik.
entjanevka zavira ponovni prevzem serotonina. Raziskave delovanja
entjanevke so bile temelj za raziskovanje in razvoj sintetinih antidepresivov.

Sivka (Lavandula angustifolia)

Sivka okrepi delovanje ivnih prenaalcev GABA. Njene uinkovine se veejo tudi
na glutamat. Povea tudi moganski valovanji alfa in theta. Od starih asov
naprej se uporablja proti boleinam, bojenosti, nespenosti, krem, vnetjem in
glivicam. Sivka je tudi antioksidant in deluje antikancerogeno.

Kamilica (Matricaria chamomilla)

Kamilica redi kri in deluje protivnetno in antimikrobno, uporabljali so jo tudi proti


krem in driski, predvsem pa kot sredstvo proti nespenosti in nemiru. Njene
uinkovine se veejo na ivne prenaalce GABA.

Vrtnica (Rosa)

Vrtnica pomirja, odpira ustva in osredotoa. Uporablja se tudi pri prebavnih


teavah, njeno delovanje na ivne prenaalce pa e ni raziskano.

Romarin (Rosmarinus officinalis)

Romarin sproa in pomirja ter blai depresijo, povia pozornost in krepi spomin.
Uinkovine romarina zavirajo ponovni prevzem acetilholina in zato poveujejo
njegovo koncentracijo v organizmu. Romarin tudi zmanja alfa in beta
moganski valovanji.

Poprova meta (Mentha piperita)

Meto so e stari Kitajci uporabljali kot sredstvo proti boleinam, prehladu, krem,
menstrualnim in prebavnim teavam. Sodobne raziskave so pokazale, da je
poprova meta antioksidant in nevroprotektant, pomaga pa tudi pri kroninem
stresu, in sicer tako, da uravnovea notranje izloanje noradrenalina in
serotonina. Poprova meta nekoliko zmanjuje beta mogansko valovanje.
Modri lotos (Nymphaea caerulea)

Modri lotos vsebuje nuciferin in aporfin. Oba alkaloida sta uspavali in blokirata
dopaminske receptorje. Modri lotos so uporabljali sveeniki v starem Egiptu kot
pomagalo pri meditaciji in izvajanju obredov. A tudi obiajni Egipani so modri
lotos uporabljali v vsakdanjem ivljenju, na primer v kozmetiki, kot diavo ali
afrodiziak.

Mak (Papaver somniferum)

Mleek nezrelih glavic vrtnega maka se posui v opij, ki je mono pomirjevalo,


uspavalo in uinkovito sredstvo proti boleinam, ki se je e od nekdaj uporabljalo
v medicinske namene. e stari Sumerci so si z njim pomagali pri zdravljenju, saj o
tem pria neki klinopis na glineni tablici, kjer je zapisan recept za medicinsko
uporabo maka oziroma opija. Snovi, sintetizirane iz opija, se imenujejo opiati.
Leta 1804 je Friedrich Wilhelm Sertrner iz opija sintetiziral morfij, leta 1875 pa
Charles Romley Alder Wright iz morfija heroin. Njihov uinek je veliko moneji od
uinka opija. Opijati ne pokodujejo celic in tkiva, njihova slaba stran pa je, da
dokaj hitro povzroijo telesno odvisnost, poleg tega pa je zaradi vplivanja na male
mogane mogoe tudi predoziranje s smrtnim izidom. loveko telo tudi samo
proizvaja sebi lastne morfine, imenovane endorfini. Fitoopiati, torej opiati,
pridobljeni iz rastlin, se veejo na endorfinske oziroma opioidne receptorje. Opiati
zavirajo izloanje ivnih prenaalcev GABA, ki zavirajo izloanje dopamina, zato
se raven dopamina mono povea. Poveajo tudi alfa mogansko valovanje, ki pa
se po vrhuncu uinka zane upoasnjevati.
Poivilna zelia

ajbelj (Salvia officinalis)

ajbelj velja e od pradavnine za odlino sredstvo proti vnetjem in infekcijam.


Uporabljali so ga kot sredstvo proti prebavnim teavam in motnjam krvnega
obtoka, za zdravljenje bronhitisa, kalja, astme, angine in vnetja v grlu in ustih,
proti depresiji, potenju, pri konih, ivnih in tevilnih drugih boleznih. Uporabljali
pa so ga tudi kot moganski tonik za izboljanje spomina. Verjetno je to povezano
z njegovim zaviralnim delovanjem na ponovni prevzem acetilholina, kar povzroi
veje koncentracije acetilholina v organizmu.

esen (Allium sativum)

esen spodbuja notranje izloanje triptofana, prekurzorja serotonina. Uporablja


se ga kot antibiotik, pa tudi kot poivilo za mogane in vianje pozornosti.
Ginko (Ginkgo biloba)

Ginko v mogane pripelje kri, izbolja razpoloenje in olaja socialne stike, via
pozornost in bistrino, izbolja prostorsko predstavo, sproa napetosti in
strahove. Uporablja se kot zdravilo proti demenci Alzheimerjevega tipa. V
moganih povia koncentracijo triptamina, prekurzorja triptofana, ki je prekurzor
serotonina.

Ginseng (Panax)

Ginseng pomlajuje, daje energijo, izbolja spomin, spodbuja jasno razmiljanje in


via mo koncentracije. V moganih zavira ponovni prevzem ivnih prenaalcev
GABA, nekaj manj ponovni prevzem glutamata, e malo manj zavira ponovni
prevzem dopamina, e manj noradrenalina, malenkost pa zavira tudi ponovni
prevzem serotonina.

Angelika (Angelica archangelica)

Angelika se uporablja pri pomanjkanju apetita, blajih elodnih ali revesnih


krih, napihnjenosti in vetrovih. Ima protibakterijske lastnosti in spodbuja
izloanje elodnega soka in soka trebune slinavke. Uporabljala se je tudi pri
nespenosti, revmatizmu in nevralgijah. Angelika povea pretok krvi v moganih
in pri moni demenci zmanjuje blodnje in privide ter izboljuje spomin.

Kakav (Theobroma cacao)

Kakav podobno kot kava in tobak vsebuje okoli 300 razlinih spojin in
antioksidantov. Med njimi teobromin, ki je hkrati poivilo in pomirjevalo, kemino
podobno kofeinu in teinu. Poleg tega kakav vzpodbuja notranje izloanje
endorfinov, telesu lastnih morfinov, ki so odgovorni za evforine obutke ob
okuanju okolade. Vsebuje tudi aminokislino triptofan; ta sproa notranje
izloanje serotonina, naravnega antidepresiva, ki povzroi, da e okuanje
okolade sproa obutke sree. V kakavu najdemo tudi feniletilamin, ki je
nevromodulator in stimulant in prispeva k evforinim obutkom. Pravijo mu tudi
'okoladni amfetamin'. Najzanimiveje pa je, da kakav vsebuje tudi anandamid; ta
je zelo podoben THC, ki ga sicer najdemo le v konoplji. Kakav zelo ugodno vpliva
na krvni obtok in na celotno telo. Vsebuje tudi veliko vitaminov. Stari Maji so ga
uporabljali kot kadilo in so kakavova zrna v svojih obredih darovali bogovom,
dodali pa so jih tudi obredni pijai iz psihotropnih gob vrste psilociba, ki so jo pili z
namenom zdruitve z bogovi. Latinsko ime Theobromina pomeni 'hrana bogov'.

aj, pravi (Camellia sinensis)


Pravi aj ima podoben uinek kot kava, saj je ajna uinkovina tein zelo podoben
kofeinu. V kitajski tradicionalni medicini se je uporabljal kot zdravilo proti astmi,
angini pektoris in proti ilnim obolenjem. Posebej zdravilen je nepraen zeleni aj.
aj mono povia raven serotonina v moganih.

Kava (Coffea arabica)

Kofein, uinkovina kave, in nikotin, uinkovina tobaka, spadata med


najobiajneje in iroko razirjene psihoaktivne snovi, delujeta pa poivljajoe in
pospeita krvni obtok ter okrepita utrip srca, zato nista povsem nenevarna.
Tradicionalno so ju uporabljali zaradi vianja pozornosti. Zaradi vplivanja na
moganski center, povezan z odvisnostjo, dokaj hitro tudi telesno zasvojita.
Kofein zavira notranje izloanje adenozina, vpliva pa tudi na izloanje serotonina,
dopamina, acetilholina, v visokih odmerkih vpliva tudi na izloanje noradrenalina.
Kofein povzroa poveanje alfa moganskih valovanj. Po prekinitvi dolgotrajne
uporabe se zaasno povea theta mogansko valovanje.

Obstaja tudi monost zastrupitve zaradi prevelike koliine, kar lahko pripelje tudi
do smrti, v manjih koliinah pa je kava zelo zdravilna, saj vsebuje antioksidante,
mangan, magnezij, selen, uporabljali pa so jo kot zaito proti koleri, malariji,
astmi, kronini grii, oslovskemu kalju, histeriji in deliriju. Zmerno uivanje kave
iti jetra, krepi krvni obtok in zmanjuje tveganje za Parkinsonovo, Alzheimerjevo
in sladkorno bolezen.

Koka (Erythroxylum coca)

Rastlina koka ima podobno poivljajo uinek kot tobak in kava, v Juni Ameriki so
jo uporabljali kot sredstvo proti viinski bolezni in kot poivilo pri vsakdanjih
opravilih, pa tudi kot zdravilo proti revmatizmu. Uporabljali pa so jo tudi pri
porodih, zdravljenju ran in kot anestetik. Sintetizirana v kokain ima veliko
moneji uinek, mono pa se povea tudi monost telesne zasvojenosti. Kokain
povia raven dopamina v telesu ter povea moganski valovanji alfa in beta.
Dolgotrajno uivanje pokoduje dopaminski sistem, zmanja delta mogansko
valovanje in upoasni valovanje alfa.

Zaradi procesa predelovanja koke v kokain, namre z namakanjem v kislinah,


obstajajo tudi dodatna zdravstvena tveganja. Najbolj znan navduenec in
zagovornik uporabe kokaina, pa tudi kokainski odvisnik, je bil dr. Sigmund Freud,
ki je z njim zdravil predvsem odvisnost od opiatov ter ele po dolgih letih spoznal,
da je na ta nain eno odvisnost zgolj zamenjal z drugo. Freud sam pa je najbolj
uival, ko se je pod vplivom kokaina lahko sprehajal po svojih zgodnjih, e skoraj
pozabljenih spominih, kar mu je omogoilo izoblikovati njegovo teorijo
psihoanalize.
Enteogeniki, halucinogeniki, psihedeliki
Entheos : starogrko navdihnjen, poln boga

Genesthai: starogrko postati, narediti

Psyche: starogrko dua, um

Delein: starogrko pokazati se

Hallucination: latinsko privid, blodnja

Mukatni oreek (Myristica fragrans)

V mukatnem oreku, domorodnem na Cejlonu in Indoneziji, sta glavni


uinkovini miristicin in elimicin, ki sta delno podobni halucinogenom, delno pa
pomirjevalom. Mukatnemu oreku se pripisujejo afrodizine lastnosti, kar
pomeni, da naj bi poveeval spolno slo, uinkuje pa tudi blago evforino.
Mukatni oreek se drobi v prah, ki pouit v vejih koliinah povzroi privide. e
nekaj mukatnih orekov lahko povzroi celo smrt. Miristicin je tudi v peterilju in
korenju, a v precej manjih koliinah. Uinkovine, podobne miristicinu, so tudi v
zaimbah, kot so: afranika, cimet, jane, koper in koroma, vendar v manjih
koliinah.
Mukatni oreek se je v tradicionalnem zdravilstvu uporabljal kot stimulant za
ivni sistem, kot antidepresiv, zdravilo proti paralizi in dihalnim boleznim, za
izboljanje krvnega obtoka, poveanje spolne moi, pa tudi kot insekticid.
Miristicin spodbuja notranje izloanje ivnih prenaalcev GABA, zavira izloanje
serotonina in ponovni prevzem adrenalina. Zavira tudi monoaminsko oksidazo.

Gobe

Gologlavke in strninice (Psilocyba in Stropharia)

Med gobami jih je veliko psihotropnih. Veina uitnih gob pomirja, nekatere
spodbujajo sanje, doloene pa so prav mono halucinogene. Psihoaktivne gobe so
se e od nekdaj uporabljale v duhovne, verske ali zdravilne namene, o emer e
danes priajo ponarodele umetne rdee munice. Danes se psihoaktivne gobe
veinoma uporabljajo predvsem v raziskovalne in duhovne namene. Med leti
1960 in 1962 sta psihologa dr. Timothy Leary in dr. Richard Alpert z gobami iz
rodov gologlavke (Psilocyba) in strninice (Stropharia) eksperimentirala tudi na
ameriki univerzi v Harvardu, in sicer s prostovoljci zaporniki. Rezultati so bili
presenetljivo pozitivni, saj so zaporniki prostovoljci, ki so dobili psihotropne gobe,
imeli obutno ugodnejo statistiko povratnitva ter obutno zmanjano
nagnjenost k agresiji v primerjavi s kontrolno skupino prostovoljcev, ki gob ni
dobila. Poskusi so bili pozneje al ustavljeni, verjetno zaradi farmacevtskega
pritiska na preostale profesorje na Harvardu, ki so od Learyja in Alperta zahtevali,
da poskuse prenehata.

Timothy Leary je pozneje postal velik zagovornik psihedelinih snovi, predvsem


LSD, in je kot psiholog svetoval raziskovalcem, naj si za psihedelino izkunjo
vzamejo tri dni asa. Prvi dan se naj na to izkunjo pripravijo v prijetnem in
mirnem okolju ter meditaciji, drugi dan se na prijetnem in mirnem mestu, v
prisotnosti oseb, ki jim popolnoma zaupajo in imajo e doloene izkunje s
psihedelinimi poskusi, izvede psihedelini poskus, tretji dan pa naj si znova
vzamejo as in v taistem mirnem in prijetnem okolju predelajo svoje izkunje iz
prejnjega dne in se o njih pogovorijo s svojimi blinjimi oziroma osebami, ki jim
zaupajo.

O psihotropnih gobah je veliko predaval tudi Terence McKenna, ameriki filozof,


pisatelj, predavatelj, etnolog, psihonavt in botanik, ki je zagovarjal stalie, da je
celotna loveka civilizacija s svojo kulturo, umetnostjo, znanostjo in duhovnostjo
plod naih prazgodovinskih izkuenj s psihotropnimi rastlinami. lovek naj bi se
od drugih ivalskih vrst razlikoval predvsem v svoji intenzivni navezanosti na
psihotropne rastline in je v bistvu nekakna 'transcendentalna opica'.

S psihoaktivnimi gobami pa je nekoliko podobno kot s konopljo, saj farmacevtska


industrija od njihove sposobnosti zdravljenja duevnih bolezni ali popravljanja
drubene kode z zmanjevanjem povratnitva pri prestopnikih ter
zmanjevanjem agresije nima finanne koristi. Sicer pa je eksperimentiranje s
psihoaktivnimi gobami marsikje dopueno. Zaradi njihovega obiajno monega
uinka, je zanesljivo, da psihoaktivne gobe niso zanimive za vsakdanjo uporabo.
Predoziranja s smrtnim izidom niso znana. V zadnjih letih so opravili tudi ve
znanstvenih raziskav, kjer so ugotovili, da bi lahko bile psihotropne gobe iz rodov
gologlavke in strninice perspektivne pri zdravljenju duevnih bolezni, posebno
shizofrenije. Aktivna uinkovina v teh gobah je psilocibin, ki se v telesu pretvori v
psilocin. Psilocin je skoraj enak ivnemu prenaalcu serotoninu.

Rdea munica (Amanita muscaria)

Zanimivo je dejstvo, da ima muskarin, uinkovina rdee munice, podobno


kemino sestavo kot THC, ima pa veliko moneji psihotropni uinek, zato so pri
nekaterih znanstvenih poskusih na ivalih, s katerimi so eleli ugotoviti delovanje
najvijih mogoih koncentracij THC, ki je sicer prisoten le v konoplji, uporabili
muskarin namesto THC. Muskarin sicer povzroa oddajanje theta moganskih
valovanj, nekoliko povia frekvenca beta valov, pojavijo pa se lahko tudi gama
valovi. Vee se na receptorje za acetilholin. To se povezuje z dejstvom, da je
rdea munica bolj povezana s sanjskim kot z budnim svetom. Pri sibirskih
amanih, ki so jo najverjetneje uporabljali prvi, velja za sredstvo za vstopanje v
sanjski svet. Izmed vseh enteogenov je najbolj povezana s sanjami. Posledice
uivanja rdee munice imajo tri faze. V prvi fazi utimo slabost, v drugi
postanemo zaspani in v tretji fazi, v sanjah, doivljamo tako resnine sanje, kot e
stvarnost sama ni resnina. Sibirski amani tudi pravijo, da se te sanje uresniijo
oziroma da je z obvladovanjem sanjanja mogoe arati prihodnost. Obredi z
rdeo munico se ponavljajo vsako leto, ko pride aman v vas in ponudi svojo
pomo vaanom. Bolni, ranjeni ali osebe s kaknimi drugimi teavami se
udeleijo amanske seanse, kjer se mojster aman zamakne v vije duevno
stanje in odgovarja na vpraanja vaanov s pomojo duhov, ki jih srea v viji
dimenziji. Muskarin, uinkovina rdee munice, je antagonist atropinu. Tako rdea
munica kot gobe iz rodov strninice in gologlavke, rastejo tudi pri nas v
Sloveniji.

Reni roiek (Clavices purpurea), LSD

Reni roiek je vrsta plesni, ki raste na ri. Ta plesen vsebuje mnoge alkaloide,
med njimi je najbolj znan dietalamid lizergine kisline ali LSD. Leta 1938 ga je
sintetiziral Albert Hoffman za vicarsko farmacevtsko podjetje Sandoz (danes
Novartis), ko je iskal nove analeptike, stimulante centralnega ivnega sistema, ki
bi bili uporabni kot vzpodbujevalci hitrejega dihanja in prebujanja po narkozi. Da
ima LSD lastnosti monega halucinogenika, je Hoffman odkril ele leta 1943, ko
se ga je v svojem laboratoriju po nakljuju dotaknil s prsti. Po tem odkritju se je
zaelo obdobje tevilnih klininih preizkuanj LSD, psihiatri po vsem svetu so bili
nad njim namre navdueni in so tudi imeli doloene uspehe, na primer pri
zdravljenju alkoholizma ter anksioznosti. Psihiatri pa so v LSD videli e veliko
veje potenciale, preizkuali so ga namre sami, in tevilni so bili navdueni nad
svojimi pozitivnimi in duhovnimi izkunjami. Veliko testov so opravili tudi na
razlinih umetnikih, ker je psihiatre zanimal vpliv LSD na ustvarjalnost. Po letu
1966 so se raziskave zaele ustavljati zaradi posredovanja amerike vlade, e da
prihaja do velikega tevila zlorab, v resnici pa so z LSD e od zaetka petdesetih
let dalje na veliko eksperimentirale amerike tajne slube v operaciji MK-ULTRA.
Operacija je bila namenjena raziskovanju monosti farmacevtske kontrole uma.
Tisoerim osebam so poskusno dali LSD, veinoma brez njihovega vedenja,
pogosto je bilo vpleteno tudi psiholoko muenje. Za poskuse so dali velike vsote
denarja, a na koncu oziroma sredi estdesetih let so ugotovili, da so uinki LSD
premalo predvidljivi, da bi bil ta uporaben za psiho-kemino vojskovanje, zato so
raziskave zaeli ustavljati in LSD prepovedali. V resnici je bil torej LSD
prepovedan zato, ker ga amerike tajne slube niso mogle dovolj uinkovito
zlorabljati. LSD se vee in aktivira predvsem na serotoninske receptorje. Zmanja
tudi alfa mogansko valovanje in povea valovanje beta. V primeru poasnih
valovanj pa se povea alfa valovanje. Medtem ko isti LSD ni nevaren za zdravje,
pa LSD, kupljen na rnem trgu, pogosto vsebuje strihnin, alkaloid rastline
Strychnos, ki je kemino nekoliko podoben triptaminu, v moganih pa deluje kot
antagonist ivnih prenaalcev acetilholina in glicina, zato ima stimulativni
uinek. Uinkuje predvsem na motorine ivce v hrbtenjai, ki obvladujejo
gibanje. Uporabljali so ga tudi portniki, vendar je za zdravje zelo tvegan, saj je v
bistvu ivni strup in tudi smrtno nevaren.

Kaktusi

Kaktusa pejotl ali boanski kaktus (Lophophora williamsi) in san pedro ali
omamni stebriar (Trichocereus pachanoi) imata v Srednji in Juni Ameriki e od
vekomaj status darila bogov in arobnega sredstva za zaznavo vijih dimenzij,
svetov duhov in za komunikacijo z vijimi bitji in duhovi preminulih, podobno
statusu rdee munice v Evraziji. Oba kaktusa vsebujeta meskalin, halucinogen,
kemino soroden LSD. Kaktuse so uporabljali tudi v medicini, in sicer proti visoki
vroini, pri zdravljenju hepatitisa, vnetja mehurja in kot zdravilo za ledvice. Tako
kot psilocibin in LSD vpliva tudi meskalin predvsem na serotoninske receptorje. O
svoji meskalinski izkunji je pisatelj Aldous Huxley leta 1954 napisal knjigo Vrata
zaznave. Antropolog Carlos Castaneda pa je napisal ve knjig (prvo leta 1960), v
katerih je v okviru svojega uenja pri nekem mehikem amanu opisal svoje
izkunje z boanskim kaktusom pejotlom, z gobami iz rodov gologlavke in
strninice ter s kristavcem.

Iboga

Afrika psihotropna rastlina, ki vsebuje moan halucinogen ibogain. Ibogo so


uporabljali afriki amani pri svojih obredih, v novejem asu pa so z ibogo
uspeno zdravili odvisnosti od opiatov in drugih trdih drog (predvsem sintetikov).
V majhnih dozah deluje iboga kot stimulant in pomaga ohranjati budnost.
Ugotovili so, da ibogain, aktivna uinkovina, pridobljena iz rastline iboga, zavira
prevzem serotonina in dopamina.
Ajahuaska

Ajahuaska (Banisteriopsis caapi) je plezalka iz June Amerike, ki se je zaradi


vsebnosti halucinogenov harmin in harmalin uporabljala v amanskih obredjih in
obrednih zdravljenjih. Tudi v novejem asu se podobno kot kaktusi, ki vsebujejo
meskalin, in podobno kot psihotropne gobe, uiva v raziskovalne in duhovno
oievalne namene. Aktivna uinkovina ajahuaske je DMT (dimetiltriptamin), ki
je po strukturi podoben serotoninu. Ajahuaska mono povea alfa in teta
moganska valovanja.

Olilikui

Olilikui (Turbina corymbosa) je slak, ki raste v Srednji Ameriki in vsebuje


halucinogeno uinkovino, podobno LSD, a za razliko od LSD, ki vsebuje dietalamid
lizergine kisline, vsebuje ta slak zgolj enojni amid lizergine kisline in je zato
njegov uinek veliko manji. Doziranje dietalamida lizergine kisline (LSD kar se
meri v mikrolitrih) za eno osebo je tako ve kot tisokrat manje kot doziranje
amida lizergine kisline (ki se meri v mililitrih).
Razhudniki

Razhudniki so v starih asih veljali za boanske rastline, pozneje, v dobi


kranstva, pa za arobne oziroma arovnike rastline. Njihove meanice so
uporabljali za transcendentalna in duhovna doivetja e od pradavnine e
globoko v srednji vek, o arovnikih maah in plesih z gozdnimi duhovi je pisal
tudi Valvazor.
Po starem zeliarskem nazoru je veljalo, da zelia zdravijo tiste bolezni, ki
povzroajo iste znake, kot jih povzroi zelie v vejih koliinah zdravemu
loveku. Nevarne rastline so potemtakem vsebovale najmoneja zdravila. Zato
jih je bilo treba uivati v majhnih odmerkih oziroma meati z drugimi zelii v
mazila in olja ali alkoholne tinkture.

Razhudniki vsebujejo alkaloide, se pravi uinkovine, ki vplivajo na fizioloke


procese ivali in s tem tudi loveka. Med razhudnike spadajo tudi paradinik,
jajevec in krompir, a tu se bomo osredotoili predvsem na voljo enjo, rni
zobnik ali blen, kristavec ali bulnik, pikasti mijak, tobak in pasjo zel. Vse
navedene rastline razen tobaka, ki je prinesen konec srednjega veka iz Amerike,
so pri nas domorodne. V isto skupino in s podobnim delovanjem kot rni zobnik,
kristavec, pikasti mijak in volja enja spada tudi mandragora (Mandragora
officinarum), ki so jo uporabljali v stari dobi v Sredozemlju kot afrodiziak, pri nas
pa ni domorodna. Razen pasje zeli, ki vsebuje solanin, vse preostale rastline
vsebujejo atropin, skopolamin in hiosciamin, in sicer v razlinih razmerjih. Atropin
povzroa zmedenost, spolno vzburjenost in privide, v manjih dozah pa se v
medicini uporablja na razlinih podrojih: kot sredstvo proti slinjenju, potenju in
izloanju urina, za stabiliziranje srnega utripa, pri obravnavi oi ter kot
protisredstvo proti ivnim strupom, kot so sarin, tabun, soman in VX.

Atropin je antagonist muskarina, uinkovine rdee munice. To pomeni, da se


njuna uinka izniujeta, oziroma pomeni, da atropin zavira delovanje acetilholina.
Atropin povzroi oddajanje delta moganskih valov.

Tudi skopolamin v vijih odmerkih povzroa zmedenost, spolno vzburjenost in


privide, v manjih pa je v medicini uporaben proti slabosti in prebavnim krem,
vnetju oi, znojenju in slinjenju. Tudi hiosciamin povzroa zmedenost, spolno
vzburjenost in privide, medicina pa ga uporablja pri prebavnih teavah in
obravnavi srca, pomaga pa tudi pri Parkinsonovi bolezni. Tudi skopolamin je
podobno kot atropin antagonist ivnega prenaalca acetilholina.

Solanin je naravni fungicid in pesticid, prisoten pa je tudi v zelenem krompirju in


v paradinikovih listih. Je soroden nikotinu.

Vse omenjene uinkovine so tudi smrtno nevarne. Naeloma velja, da lahko


dvojni odmerek, ki je sicer potreben za zdravljenje, povzroi privide, trojni taken
odmerek pa smrt.

Razhudnike so poznali e v pradavnini in so kot medicinske rastline opisani v


starih medicinskih zapisih Kitajske, Indije, Egipta in stare Grije.

Pasjo zel (Solanum nigrum) so e v pradavnini uporabljali kot zdravilo proti


tevilnim boleznim, kot so astma, prebavne teave, iri, kone bolezni in otekline.
Uporabljala se je tudi kot pomirjevalo, uspavalo in sredstvo proti boleinam.
Ostanke pasje zeli so nali tudi v grobovih stari mostiarjev z Ljubljanskega
barja.

Pikasti mijak (Conium maculatum) so e v starih asih uporabljali v zdravilne


namene pri teavah z dihanjem, kot so oslovski kaelj, astma in bronhitis,
uporaben pa je bil tudi kot sredstvo proti boleinam, krem, vnetju seil,
bojenosti in nerazsodnosti, tumorjem, konim vnetjem, epilepsiji in Parkinsonovi
bolezni.

Kristavec (Datura stramonium) so uporabljali kot antibiotik, uspavalo, sredstvo


proti boleinam, vnetjem, revmi, astmi, artritisu, revmatizmu, prebavnim
teavam, irom, hemoroidom, opeklinam, oteklinam, glavobolom, krem, kajim
pikom, tumorjem, pleavosti in tudi proti mresu. V manjih koliinah deluje kot
pomirjevalo, v vejih kot stimulant oziroma halucinogen in se je e vsaj pred 4000
leti v staroamerikih kulturah uporabljal kot sredstvo za komunikacijo z duhovi.

Voljo enjo (Atropa belladonna) so uporabljali kot zdravilo proti astmi in


oslovskemu kalju, prehladu in senenemu nahodu, Parkinsonovi bolezni, morski
bolezni, uporabljali so jo tudi kot sredstvo proti boleinam, revmatizmu, pri
teavah s hrbtenico, vnetjih ivcev in proti vsem vrstam vnetij, proti iru,
hemoroidom, astmi, menstrualnim teavam, duevnim motnjam in slinjenju
oziroma pretiranemu potenju. Liste volje enje so po srednjevekih zapisih
kuhali v vinu, kar je spolno vzburjalo in povzroalo vizije. Videnja, ki so jih
doivljale predvsem enske zeliarice, so bila temelj pripovedk o arovnikih
orgijah z duhovi.

rni zobnik ali blen (Hyoscyamus niger) so v zdravilstvu uporabljali predvsem


kot sredstvo proti prebavnim krem, ter kot sredstvo za celjenje brazgotin. e
vonjanje cvetov lahko povzroi vrtoglavico. rni zobnik (arni zobnik) je bil
obvezna sestavina arovnikih mazil za letenje. Do leta 1516 so ga meali tudi v
pivo, predvsem v Plznu na ekem, ki je po blenu tudi dobil ime (Plzen se ree po
nemko Bilsen, Bilsenkraut pa po nemko pomeni blen zel iz Plzna).

Tobak (Nicotiana tabacum) sicer botanino spada med razhudnike tako kot tudi
jajevec, krompir in paradinik. Ne spada pa med tradicionalne evropske
razhudnike, saj je domoroden v Ameriki in je priel v Evropo ele s panci v 16.
stoletju. Tudi po svojem delovanju ni halucinogen, temve spada med poivilna
zelia, ki pa v visokih odmerkih deluje uspavalno. Vsebuje ve kot 4000 razlinih
uinkovin, najbolj znana pa je nikotin, ki je bil odkrit leta 1828. Nikotin via krvni
pritisk in je e v manjih koliinah lahko smrten. Tudi zasvoji posebno hitro, saj
dejansko e v trenutku, ko kadilec ugasne tobano smotko, v njegovih moganih
nikotin zane sproati krizne signale. Nikotin se vee na receptorje ivnega
prenaalca acetilholina in kmalu po vdihu preame celotno telo. Na moganska
valovanja uinkuje podobno kot kofein. V zelo majhnih koliinah deluje na telo
stimulativno, poivljajoe, v vejih pa deluje kot depresant, uspavalo. Industrijsko
gojeni tobak ima ve tiso umetnih, veinoma kodljivih dodatkov in obutno
manj zdravilnih uinkov. Pred leti so tobak kropili celo z arzenikom, kar je bilo
povezano z velikim tevilom rakavih obolenj med kadilci. Indijanci v
predkolumbijski Ameriki so ga uporabljali kot anestetik, kot zdravilo za rane,
opekline in kot zdravilo proti irom, glavobolu, prehladu in boleinam. Nizozemci
so tobak zanesli v Azijo, kjer so ga uporabljali za meanje z opijem, kot e reeno
v enem izmed prejnjih poglavij. Pozneje se je uporabljal in se e danes uporablja
za meanje s konopljo.
Konoplja, sveta zel
Botanika
Konoplja (Cannabis) je enoletna rastlina z monimi stebelnimi vlakni in
pahljaasto razporejenimi, nazobanimi suliastimi listi. Je enospolna, kar pomeni,
da obstajata enska in moka razliica. Ker je konoplja izjemno prilagodljiva,
lahko po potrebi tudi spremeni spol. Raste po vseh celinah ter v vseh mogoih
razmerah, razen v venem ledu. Ima drobna semena, ki so izredno bogata s
proteini, saj so z njimi bolj nasiena ko zrna soje. Nekateri delijo konopljo na tako
imenovano navadno konopljo, namenjeno industriji, ter zdravilno, namenjeno
terapiji. Razlika med njima pa je bolj v lovekovem namenu njene uporabe. Vse
konoplje so namre zdravilne na tak ali drugaen nain in vse so tudi industrijsko
uporabne.

Drugi delijo konopljo na tri podvrste, namre Cannabis sativo, indico in ruderalis.
Ruderalis je verjetno najstareja ter je nekaj manja od obeh preostalih, zaradi
severnejega rastia (Sibirija) pa s svojim cvetenjem ni vezana na dolino dneva
oziroma na koledar, temve se dri trimesenega ciklusa. Sativa in indica rasteta
bolj na jugu in imata obdobji rasti ter cvetenja vezani na poletni obrat sonca
oziroma dolino dneva. Med seboj se razlikujeta predvsem po razmerju med
eterinimi olji.

Konoplja vsebuje vsaj 48 naravnih antibiotikov ter vsaj med 110 in 140 razlinih
kanabinoidov (ocene in tevilke raziskovalcev se med seboj razlikujejo),
predvsem kanabidiol (CBD) in delta-9 tetrahidrokanabinol (THC), ki ju ne proizvaja
nobena druga rastlina, sicer pa spadata med temeljne sestavine
endokanabinoidnega (EK) sistema lez z notranjim izloanjem tako pri
vretenarjih kot pri nevretenarjih. Med najdenimi in nekoliko raziskanimi
kanabinoidi v konoplji so e tetrahidrokanabivarin (THCV, THV), ki zavira
delovanje THC, nato kanabihromen (CBC), ki ima pomirjujo uinek ter podpira
delovanje THC, nato kanabigerol (CBG) z rahlo pomirjujoim uinkom, ter
kanabinol (CBN), ki ima antiepileptini uinek ter manja pritisk v oesu. Zadnjih
sedem, ki so jih odkrili, so:

8-alfa-hidroksi-delta 9-tetrahidrokanabinol,

8-beta-hidroksi-delta 9-tetrahidrokanabinol,

10-alfa-hidroksi-delta 8-tetrahidrokanabinol,

10-beta-hidroksi-delta 8-tetrahidrokanabinol,

10-alfa-hidroksi-delta 9,11-heksahidrokanabinol,

9-beta, 10 beta-epoksiheksahidrokanabinol,

11-acetoksi- delta 9-tetrahidrokannabinolina kislina A.

Sativa ima ve THC kot indica, ki ima nekaj ve CBD. Ker je konoplja ena najbolj
prilagodljivih rastlin, obstaja zelo veliko tevilo podvrst in hibridov, ki se med
sabo bistveno ne razlikujejo, zgolj v razmerjih med razlinimi uinkovinami. THC
zavira notranje izloanje ivnih prenaalcev GABA in zato povea koliino
dopamina v organizmu. CBD aktivira receptorje serotonina in adenozina. Vpliv
konoplje na mogane se kae tudi v oddajanju alfa moganskih valov.

V enski razliici lahko CBD in THC v plodovnih ovojnicah konoplje dosegata


takne koliine in medsebojna razmerja, da je uinek psihoaktiven ter hkrati
izjemno zdravilen. Z zorenjem rastline se THC spreminja v CBD, tako da so
medsebojna razmerja kanabinoidov v konoplji odvisna tudi od asa etve. Tako
imenovana navadna konoplja skorajda nima psihoaktivnega uinka, je pa e
vedno ena od najuporabnejih rastlin v papirni, tekstilni, gradbeni, kozmetini in
ivilski industriji, e neizkorieni pa so njeni veliki potenciali tudi v industriji
umetnih mas ter v energetiki. e neizkorieni predvsem zaradi prepovedi
konoplje, ki se je zaela leta 1937 in se na sreo konuje v dananji dobi.

Zgodovina
Konoplja je ena izmed najstarejih kulturnih rastlin, saj so jo uporabljali e v
kameni dobi. Najstareji dokaz o njeni uporabi je star 24.000 let, in sicer gre za
koek gane gline, najden na ekem, z odtisom vrvi iz konoplje. Bila je ena
izmed prvih rastlin, iz katerih so bile narejene obleke. Zaradi monih vlaken in
hitre rasti so jo uporabljali za vse vrste blaga in e posebej mone vrvi, ki so
omogoile udomaevanje konj in govedi, ter za olnarstvo in ladjarstvo. Zaradi
izredne moi in vzdrljivosti je bila konoplja pri ladjedelnitvu donedavna
nezamenljiva in zato vedno zelo cenjena rastlina, tako da je na primer Marija
Terezija pri nas uveljavila zakone, ki so zahtevali od vsakega kmeta, da z njo
poseje doloen del svoje zemlje. Podoben zakon je e v 30-ih letih 20. stoletja
veljal tudi v Zdruenih dravah Amerike.

Zaradi zdravilnih in psihoaktivnih uinkov so jo uporabljali sveeniki in zdravilci


po vsej Aziji od Atlantika do Pacifika. V staroegipanskih spisih je omenjana vsaj
od 18 st. pr. n. . naprej. Natanno je opisana na papirusu Eber (1550 pr. n. .),
papirusu Ramesseum III (1700 pr. n. .), v Berlinskem papirusu (1300 pr. n. .) in
medicinskem papirusu Chester Beatty (1300 pr. n. .). Uporabljali so jo proti
vnetjem oi, hemoroidom itd.

Konopljo najdemo tudi v starih kitajskih medicinskih zapisih. Leta 2737 pr. n. . je
cesar en Nung, ki je bil tudi navduen zeliar, spisal knjigo o zdravljenju, kjer je
omenil njene zdravilne lastnosti. Leta 1 n. . pa je bila spisana enciklopedija o
zdravilih Pen Cao ing, kjer se konoplja priporoa pri ve kot sto boleznih,
vkljuno z golavostjo, revmatizmom, malarijo in raztresenostjo. Nekaj stoletij
mlaje kitajsko besedilo opisuje uporabo konoplje proti bruhanju, parazitskim
infekcijam, krvavitvam pa tudi kot anestetik. Leta 2008 je v asopisu za
eksperimentalno botaniko (Journal of Experimental Botany) izel lanek, ki govori
o najdbi celega kilograma konoplje, ki so ga nali v 2700 let starem grobu nekega
petintiridesetletnega amana evropskega porekla v grobovih Janghai blizu mesta
Turpan v puavi Gobi. lo je za vrike konoplje, ki so bili spravljeni v leseni
posodi v usnjeni katli. Pri analizi so ugotovili, da so bili vriki mono psihotropni,
saj je bila vsebnost THC tudi za dananje razmere zelo visoka. Vriki konoplje so
bili oieni vseh delov, ki so bili manj psihotropni. To je podrlo vse teorije, da so
konopljo neko uporabljali zgolj za vrvi in obleke, ne pa tudi zaradi njenih
psihotropnih lastnosti.

V indijskih Vedah, spisanih med 2000 in 1400 pr. n. ., je konoplja vseprisotna.


Skladno z naukom Ved je bhang (konoplja) ena izmed petih svetih rastlin in v
njenih listih naj bi ivel angel varuh. V Vedah nosi konoplja nazive 'vir sree',
'prinaalec veselja in radosti', 'osvoboditelj pred strahom' ipd. Povezovali so jo z
vremenskim bogom Indro pa tudi z bogom stvarnikom ivljenja ivo. Po legendi
se je iva neko sprl s lani svoje druine in po prepiru ves jezen odel v svet. Ko
ga je vroe sonce utrudilo, se je ulegel pod neko rastlino z gostimi listi in zaspal.
Potem ko se je prebudil, si je iz radovednosti natrgal nekaj listov te rastline. Ker
ga je to hipoma pomladilo, se je odloil, da bo rastlino redno uival. Iz tega
razloga so boga ivo imenovali tudi za gospoda Bhanga. Bhang se je v starih
asih po zgledu ive pil kuhan v mleku. Njegovi astilci pa konopljo e danes
vsakodnevno uporabljajo za dvig svoje zavesti. Indijska drava se je celo
zavezala, da posebej zanje goji konopljo na dravnih poljih.

Tudi v staroperzijski sveti knjigi zoroastrizma Zend Avesti je banga (konoplja)


vekrat omenjena, in sicer kot abortificient (sredstvo za sproanje spontanega
splava) ter kot sredstvo za doseganje duhovnega razsvetljenja.

Arheologi so v okoli 3000 let starih grobovih odkrili uporabo konoplje tudi pri
Skitih, druini polnomadskih ljudstev, ki so v starem veku obvladovala prostor
med Evropo in Indijo, za njihove potomce pa se tejejo tako Rusi kot Turki. Skitski
plemii in plemkinje v srednji Aziji so za vdihavanje konopljenega dima izumili
posebne male oglavne otore za inhalacijo. Najdbe skitske bojne in jahalne
opreme tudi na tajerskem niso neobiajne. O podobni uporabi konoplje v
psihoaktivne namene pri Skitih s severa rnega morja je podrobno pisal Herodot.
V otore so prinesli razarjene kamne in nanje poloili konopljo, da je dim zavzel
ves otor. Herodot je zapisal, da so Skiti v teh otorih kriali od navduenja. Stari
Grki so sicer uporabljali konopljo predvsem za zdravljenje kolike pri konjih, pri
ljudeh pa proti krvavitvam iz nosu, parazitom, vnetjem in pri boleini v uesih.

Asirski kralj Esarhadon se je dal upodobiti na kamnitem reliefu s svojim otorom,


ki ga je uporabljal kot kadilnico. V nekem pismu kraljevi materi je na njeno
vpraanje, kaj se kadi v kraljevem otoru, visoki sveenik Neralarani odgovoril,
da gre za meanico zeli, in sicer za olje, vodo, med, diavnice in 'kunubu',
konopljo. Tudi v Bibliji je 'kaneh bosm' (konoplja) omenjen vsaj petkrat kot ena
glavnih sestavin svetega mazilnega olja. Ni dale misel, da je konoplja povezana
tudi z mitom o drevesu-rastlini spoznanja, saj naj bi iz njenih listov Eva seila prvo
obleko. Listi so se imenovali tudi 'figovi', figa pa ima na zelo podoben nain
razcepljene liste kot konoplja. Konoplja je tudi veliko primerneja za ivanje kot
figa. Sploh pa je konoplja veliko bolj kot figa povezana s spoznanjem.

Za arobno in zdravilno rastlino je konoplja veljala tudi pri Slovencih, saj jo


ljudska izroila omenjajo kot rastlino, ki nosi Kristusovo znamenje montrance.
Jezus naj bi se namre neko, kot pravi slovensko izroilo, pred zasledovalci skril v
nasad konoplje in je zatorej pri nas veljala kot uinkovito sredstvo za zaito pred
hudiem. Konoplja se je zaradi tega uporabljala tudi v vsakoletnih arnih obrednih
prehodih ivine skozi hlevska vrata. Slovenska imena vkljuujejo tudi ime belica,
kar spominja tudi na stari imeni za rni zobnik in za kristavec, namre blen in
bulnik, obe rastlini sta mono psihoaktivni in celo halucinogeni, kar nakazuje na
povezavo s starim sonnim bogom Belinom, ki je bil aen tu e pred rimskimi
asi. Belin je bil v starem veku doma predvsem v naih krajih, bil je med drugim
zavetnik mesta Oglej. Pod imenom Apollo Vindonnus so ga astili tudi v svetiu
pri mestu Essarois blizu Chtillon-sur-Seine v Franciji, kamor so romali bolniki v
elji za ozdravitvijo. Pod imenom Belenus so ga kot sonno boanstvo svetlobe in
zdravljenja keltskih sveenikov druidov astili tudi v Britaniji. Posveeni so mu bili
konji, njegov simbol pa je bilo kolo. Tudi v stari galini je izraz za blen soroden,
namre 'Belein', priajo stari viri, je dobil ime po bogu Belenosu.
Uporaba
Klasifikacija konoplje kot psihoaktivne rastline se je v zgodovini e spreminjala,
ker ima povezave z vsemi skupinami, tako s pomirjevali kot s poivili in v zelo
visokih dozah celo s halucinogeni, toda od nobene skupine ne poseduje tudi tistih
znailnosti, ki so blije negativnim in neelenim stranskim uinkom. eprav
namre konoplja umirja in blai boleine, sama po sebi ne uspava. eprav
konoplja lahko tudi stimulira, redko razburja in sama nikoli ne vodi v agresijo.
eprav spreminja zaznavo, sama po sebi ne prinaa blodenj, prividov ali
prisluhov. Ta njena razvrevalna gibkost je seveda povezana z
endokanabinoidnim sistemom, ki je v resnici odgovoren prav za to, da v telesu
dri ravnovesje med vsemi razlinimi telesnimi procesi in stanji zavesti, ter za
gladek in stabilen tek celotnega organizma.

Za psihotropni uinek konoplje je treba uinkovino THC dekarbonizirati, ji odvzeti


ogljik, kar se zgodi s segrevanjem. e smo e natanneji je treba pravzaprav
uinkovino THC a, ki je naravno v konoplji, dekarbonizirati v THC. Najvije
razmerje THC se pridobi po 60 minutah segrevanja pri 140 stopinjah C. Podobno
je treba dekarbonizirati tudi CBD a v CBD, in sicer se najviji dele CBD dobi po
40 minutah segrevanja pri 160 stopinjah C.

Pri kajenju se dekarbonizacija zgodi samodejno med gorenjem zvitka oziroma


konoplje v pipi. Pri oralnem uivanju pa je treba konopljo prej dekarbonizirati, zato
so jo stari Indijci nekaj ur kuhali v mleku. Pri kuhi s konopljo se je uveljavila
metoda kuhanja v vodi z maslom, saj se konopljene uinkovine primejo na maslo,
ga obarvajo, voda pa se preprosto odcedi. e se maslo hrani v zamrzovalniku, se
THC in CBD ponovno karbonizirata v THC a in CBD a in ju je treba spet
dekarbonizirati, obiajno s peko v pikote ipd. Konopljo je mogoe kuhati tudi v
oljnem ali kaknem drugem olju, kar se nato lahko uiva po kapljicah ali pa se
nanaa na koo na obolela mesta. V zadnjih letih se je za zdravljenje najbolj
uveljavila metoda pridobivanja haievega olja, ki je najbolj koncentrirana oblika
konoplje in se zato lahko uinkovito uporablja tudi pri najhujih boleznih, kot je
rak. Haievo olje se pridobi z namakanjem konoplje v nekem topilu, emur sledi
postopek izparevanja topila. V monih topilih, kot so etanol, izopropil ali
medicinski bencin, se konoplja namoi le nekaj sekund, dlje pa traja postopek
izparevanja topila. Pri tem je treba biti zelo pazljiv, saj je treba raztopino
segrevati, omenjena topila pa niso le hitro hlapljiva, temve tudi vnetljiva. Zato je
to treba vedno z vso previdnostjo izvajati v odprtih prostorih. Topilo je treba v
popolnosti odstraniti, saj je zdravju zelo kodljivo. To doseemo tako, da raztopini
pred koncem dodamo nekaj vode, ki izhlapi pozneje kot topila. Ko torej voda
izhlapi, je izhlapelo tudi topilo. Haievo olje je temen, smolnato lepljiv ostanek
raztopine, ki se obiajno segreva v posodi za kuhanje ria, da se izognemo
previsoki temperaturi in s tem unienju zdravilnega olja.

Psihoaktivni uinki konoplje se zanejo v nekaj sekundah ali minutah po kajenju


zvitka, doseejo vrh po 1530 minutah in po dveh do treh urah izzvenijo. Po
oralnem uivanju se psihoaktivne posledice zanejo po 3090 minutah, doseejo
vrh po dveh do treh urah in izzvenijo po 412 urah, odvisno od doziranja in
okoliin. Psihoaktivni uinki konoplje se veinoma opisujejo kot izboljanje
poutja in sprostitev z moneje izraenimi obiajnimi zaznavnimi obutki.

Psihoaktivni uinki konoplje so neloljivi od zdravilnih uinkov. Ko pouijemo


romarin, vpliva to na nae razpoloenje, namre pomirjevalno, in to je ena izmed
lastnosti romarina, da psihoaktivno pomirja. Med vsemi psihoaktivnimi
zdravilnimi zelii ni enega, ki bi mu lahko odvzeli njegovo psihoaktivnost, ne da
bi mu odvzeli tudi njegovo mo zdravljenja ali lajanja duevnih motenj. Konoplja
je psihoaktivna in vpliva na uporabnika tako, da mu izbolja razpoloenje, zato pa
se tudi uporablja za zdravljenje depresije. In ravno ta antidepresivni uinek
konoplje ni drugega, kot nevrogeneza, torej tvorba novih nevronov. Tvorba novih
nevronov pa je osnova vsakega zdravilnega procesa. Psihoaktivni uinki konoplje
so torej obutki doivljanja nevrogeneze, ki je neloljivo povezana z zdravljenjem.
Psihoaktivni uinki konoplje e zdale torej niso nekaj zavrnega, kakor bi
nekateri radi prikazali, temve so spremljajo pojav procesa telesnega
samozdravljenja oziroma vzpostavljanja metabolinega ravnovesja.

Ker lahko zaetniki brez izkuenj s konopljo po zauitju ali kajenju konoplje
postanejo nekoliko zmedeni, se jim vonja z avtom ali uporaba nevarnih strojev
seveda odsvetuje. Pozneje, ko se oseba privadi na delovanje konoplje, ji njena
uporaba celo pomaga pri koncentraciji, zato vonja izkuenih oseb pod vplivom
konoplje ne vpliva negativno na prometno varnost; v resnici je znailnost
uporabnikov konoplje, da vozijo poasneje in previdneje, kot bi sicer. Ker
kanabinoidi ne vplivajo na male mogane, ki uravnavajo dihanje in srni utrip,
predoziranje s smrtnim izidom ni mogoe.

Negativni stranski uinki zaradi predoziranja so lahko prestraenost in napadi


panike, glede na psihosomatsko sliko pa povean utrip in spremembe v krvnem
tlaku. Visoke doze konoplje lahko povzroijo tudi mono zaspanost, upoasnjene
reflekse in tudi kratkotrajno paralizo, posebej pri osebah z nizkim krvnim tlakom.

Predoziranje se najpogosteje zgodi pri oralnem jemanju, saj je uinek zapoznel in


je teje odmeriti pravo koliino. Pri kajenju je uinek sproten in je zato preprosto
prenehati, e se nam zdi uinek premoan. Ker konoplja pospeuje presnovo in
tudi povea delovanje drugih vnesenih snovi, zeli ali zdravil, je treba biti
previden pri njihovem kombiniranju s konopljo. Smiselno bi bilo pri kombiniranju z
drugimi zdravili ali zelii nekoliko zmanjati odmerek zdravila ali zelia, kadar
hkrati uporabljamo konopljo. e v 19. stoletju so v velik dele zdravil dodajali
konopljo, saj je poveala njihovo delovanje.

Znailnost uinka konoplje je poviana pozornost na detajle, pa tudi ozaveanje


informacij, shranjenih v podzavesti, zato lahko pri nekaterih osebah, ki imajo
mnogo potlaenih skrbi ali travmatinih spominov pride do nekoliko dramatinih
misli, ki pa se praviloma umirijo hkrati s pojenjanjem uinka konoplje, v prej
omenjenem smislu usmerjanja v uravnoveenost telesnih ritmov.

Po drugi strani pa ima ta lastnost konoplje za posledico tudi dejstvo, da so


uporabniki konoplje manj dojemljivi za subliminalno manipulacijo, ki uporablja
psiholoka dejstva pri vplivanju na podzavest zaradi taknih ali druganih
propagandnih ciljev. Uinki konoplje namre zaradi poveane pozornosti na
detajle poveajo vlogo svojega notranjega cenzorja, kar se kae v malenkost
daljem reakcijskemu asu. Lahko bi rekli, da pod vplivom konoplje napravijo
refleksi malenkost daljo pot, saj jih vmes preveri notranji cenzor. Temu
notranjemu cenzorju bi lahko rekli tudi vest ali tudi notranji glas, ki se v skrajni
obliki lahko priblia prisluhom. V resnici gre le za poveano pozornost kot docela
obiajen psiholoki pojav. Tudi obiajni samogovori pogosto potekajo v obliki
fiktivnih dvogovorov, pa to nikogar ne skrbi. A konoplja spreminja zaznavo, odpira
podzavest, kar lahko v doloenih okoliinah povzroi tudi prestraenost. V takih
primerih seveda ni pravilna reakcija diagnoza shizofrenije in hitra hospitalizacija
ter terapija z antipsihotiki, temve je pravilna terapija kozarec sadnega soka,
najraje z veliko vitamina C, ter sprehod po sveem zraku. Narava sama oziroma
sedenje ali gibanje v naravi obiajno znatno pripomore k zdravilni uinkovitosti
konoplje.

Uporaba konoplje povzroa, da se v naem spanju zmanja dele faze REM. To je


verjetno povezano z izloanjem ivnih prenaalcev, nevrotransmiterjev, ter z
oddajanjem moganskih valovanj. Ko spimo oziroma ko sanjamo v REM-fazi
spanja, nai mogani obilno izloajo acetilholin, skoraj ni pa ne izloajo
histamina, ne serotonina, niti noradrenalina. Moganska valovanja pa so na
frekvenci beta valov. THC pa povea izloanje dopamina, medtem ko CBD aktivira
receptorje serotonina in adenozina. Konoplja tudi premakne mogansko valovanje
iz frekvence beta valov proti frekvenci alfa valov v elnem predelu moganov.

Prekinitev redne uporabe konoplje lahko povzroi kratkotrajno blago nelagodje, ki


izzveni najpozneje v dveh, treh dneh. Po tem obdobju se po navadi mono povea
dele REM-faze spanja in veliko in ivo sanjamo.

Rick Simpson za zdravljenje raka in drugih hujih bolezni, pa tudi kot preventivno
terapijo priporoa vsakodnevno uivanje haievega olja, pridobljenega iz
konoplje, v obdobju treh mesecev, in sicer vsega skupaj 60 mililitrov (ali gramov).
Zaradi poasnega privajanja telesa na haievo olje oziroma konopljo svetuje Rick
v prvem mesecu zauiti 10 ml, v drugem 20 ml in v tretjem mesecu 30 ml.
Najpreprosteje je zaeti jemati haievo olje v koliini kapljice v velikosti
rievega zrna zveer, nekaj pred spanjem. Osebam z izrazito nizkim pritiskom
pa za zaetek svetuje e manjo dozo, a raje zjutraj, saj lahko sicer zaradi nizkega
pritiska pride do jutranje utrujenosti, e jemljejo olje pred spanjem. V prvem
mesecu terapije se olje vzame enkrat na dan, v drugem dvakrat (zveer in
zjutraj), v tretjem mesecu trikrat (zjutraj, ez dan in zveer). e se nam uinek
zdi premoan, zanemo raje z manjimi dozami, da se telo privadi poasi.
Privajanje telesa pa spet ni tako poasno, saj lahko vsake tri, tiri dni mirno
podvojimo odmerek. To je posebno pomembno pri hudih in tekih boleznih, kjer je
bolje im hitreje im bolj poveati odmerjanje, da pride najhitreje do okrevanja. V
najhujih primerih, zadnjih stadijih raka in drugih najhujih bolezni, tudi haievo
olje ne more vedno pomagati, saj je lahko organizem e preve izrpan, da bi
zbral dovolj moi za okrevanje.

e hoemo zmanjati psihoaktiven uinek haievega olja, a vendar ohraniti


njegovo zdravilnost, premeamo segreto, raztopljeno haievo olje s kakavovim
ali podobnim maslom v razmerju 1 : 1 in ga ohladimo v kalupu za sveko za
analno uporabo. Analne sveke uporabimo pri vseh boleznih prebavil, kadar
noemo obremenjevati jeter, pri moganskem tumorju, ali kot reeno, kadar
hoemo zminimalizirati psihotropne uinke, na primer pri zadnjem stadiju raka
ipd. Pri enskih ginekolokih teavah in pri raku na dojkah uporabimo vaginalne
sveke.
Aktivni placebo in samozdravljenje

Eden prvih, ki se je v novejih asih na zahodu ukvarjal s pomembnostjo vpliva


stanja duha na telesno zdravje, je bil zdravnik John Haygarth iz 18. stoletja. Znan
je postal po tem, da je razkrinkal nesmiselnost neke takrat moderne lai-zdravilne
naprave, imenovane Perkinsove klee, kovinskih palic, ki naj bi vlekle iz bolnikov
razline bolezni. Haygarth je z lesenimi kleami, ki naj teh zdravilnih lastnosti po
takratni razlagi ne bi imele, dokazal, da ljudje ozdravijo zaradi svojega lastnega
preprianja in ne zaradi kovinskih kle. Haygarth je bil preprian, da imajo zaradi
tega pojava bolnikove lastne vere v ozdravitev slavni zdravniki ve uspeha pri
zdravljenju kot neznani. Trdil je, da je veina ozdravitev plod placebo uinka.
Latinski izraz placebo se je sicer takrat uporabljal za blaila.
Na koncu 19. stoletja pa je francoski lekarnar mile Cou povsem prepriano
zagovarjal pomembnost placeba v zdravstvu. Pred koncem svojega ivljenja, leta
1920, je o tem napisal knjigo z naslovom Samoobvladovanje s pomojo zavestne
avtosugestije. Farmacevtski industriji seveda ni bila posebno ve, zato se o njej
ni kaj dosti smelo govoriti.

Placebo se od 60-ih let 20. stoletja dalje, ko ga je znanost vendarle priznala kot
obstojeega, uporablja predvsem pri testiranju zdravil. Nova zdravila naj bi la v
promet ele v primeru, ko imajo bolniki, ki so jih jemali, vsaj nekoliko viji
odstotek ozdravitev kot bolniki, ki so jemali placebo. Obiajno zadoa e
minimalen, statistino zanemarljiv preseek zdravilnosti placeba za 'opravljen
preizkus' novega zdravila.

Dokazano je, da ima placebo lahko moan uinek pri zdravljenju depresije,
gibalnih motenj in boleine. Dokazano je tudi, da igrajo veliko vlogo pri
zdravljenju razpoloenje bolnika, nakljune okoliine, odnos bolnika do zdravnika
in obnaanje zdravnika. Placebo ima doloene podobnosti s hipnozo, obe metodi
zdravljenja sta najuspeneji na podobnih podrojih (depresija, boleina,
motorika), s tem da je uspeh pri hipnozi zanesljiveji in predvidljiveji, pri placebu
pa manj. Razlika je tudi v delovanju placeba in hipnoze na mogane, saj gre za
razlina stanja zavesti. Medtem ko placebo deluje na obiajni ravni zavesti, deluje
hipnoza predvsem na podzavestni ravni. Razlika je tudi v tem, da gre pri placebu
za doloeno zavajanje bolnikov, medtem ko gre pri hipnozi za povsem odkrit
odnos, saj brez iskrenega zaupanja hipnoze praktino ni mogoe dosei.
Hipnoterapija se danes uporablja predvsem pri psihoterapevtski obravnavi raznih
strahov, nespenosti, depresije, stresa, posttravmatine anksioznosti, pa tudi pri
odvajanju od kajenja in pri hujanju.

Dr. Andrew Weil, ki se je specializiral na samozdravljenje oziroma, kot sam pravi,


'spontano zdravljenje', je preprian, da so vse psihotropne snovi v svoji osnovi
'aktivni placebo'. Leta 1968 je opravil raziskavo uinkov kajenja konoplje na 17
prostovoljcih, od tega osmih kroninih kadilcih konoplje in devetih osebah brez
izkuenj s konopljo. Vse poskusne osebe so bile zdrave in stare med 21 in 25 let.
To je bila ele etrta uradna amerika raziskava uinkov konoplje na ljudeh.
Prejnje tri, na zapornikih in vojakih, pa niso bile strokovno opravljene, saj ni bilo
kontroliranega okolja, ne kontrolne skupine, niti niso opravili potrebnih kontrolnih
meritev, tako da so bile z znanstvenega vidika brez vrednosti. Weil pa je v svoji
raziskavi ugotovil, da osebe, ki so bile prvi izpostavljene konoplji, niso doivele
tipinih znakov uivanja niti ni prilo do vejih fiziolokih sprememb. Tak pojav,
kjer prvo uivanje ne prinese nobenega uinka, pri konoplji ni redek, temve
skoraj bolj pravilo kot izjema. Weil je ponudil dve razlagi, fizioloko in psiholoko.
Po fizioloki razlagi se mora telo privaditi na malenkostne spremembe, ki jih
povzroa uivanje konoplje, po psiholoki razlagi pa je bistveno, da osebo v svet
uinkov konoplje vpeljejo druge osebe, ki jo na to prej psiholoko pripravijo. Weil
se je nagibal k psiholoki razlagi, eprav tudi monosti soasnega obstoja
fizioloke razlage ni zanikal.

Po mojem mnenju je najbolji izraz za konopljo 'aktivni placebo' to pomeni


snov, katere domnevni psiholoki uinki so dejansko placebo uinki, ki se odzivajo
pravzaprav na minimalno fizioloko delovanje. Farmakologi vasih uporabljajo
aktivni placebo (v nasprotju s neaktivnim placebom, kot so tablete s sladkorjem)
pri preizkuanju zdravil. Nikotinsko kislino na primer, ki povzroa obutek toplote
in izbolja prekrvavitev koe, so v nekaterih laboratorijskih poskusih primerjali s
halucinogeni. Farmakologi pa ne razumejo, da so vse psihoaktivne droge v resnici
aktivni placebo, saj psihini uinki izhajajo iz zavesti, sproijo pa se zaradi okolja
in okoliin kot odziv na fizioloke smernice.

Nae telo, pravi Weil, se zna pozdraviti samo. Spontano zdravljenje ni ude,
temve bioloko dejstvo rezultat naravnega sistema zdravljenja, s katerim se je
rodil vsak izmed nas.

Trajalo je e tri leta, da so odkrili endogene opiate, in celih dvajset, preden so


odkrili prve endokanabinoidne receptorje in s tem endokanabinoidni sistem, ki pa
je s pojavom placeba in hipnoze morda res zelo povezan. V endokanabinoidnem
sistemu se namre zdruujeta naa biokemija in naa zavest.

Endokanabinoidni sistem
Dr. osteopatologije John M. McPartland je leta 2007 objavil raziskavo, v kateri je s
pomojo obilice znanstvenih podatkov razloil povezave med konopljo in
lovekim telesom. Konoplja je namre edini zunanji vir kanabinoidov. Ti hormoni
so bistveni za pravilno delovanje naega telesa in v njem tvorijo izredno zapleten
mehanizem, imenovan endokanabinoidni sistem (EKS), ki se je vzpostavil e pred
najmanj 600 milijoni leti. EKS igra kljuno vlogo pri embrionalnem razvoju
moganov, tvorjenju moganskih celic in sinaps. Tvorjenje novih moganskih celic
pri odraslih pa je kljunega pomena pri vseh procesih zdravljenja.

Vzdraenje kanabinoidnih receptorjev zatira izloanje norepinefedrina in s tem


blai simpatetino povzroene boleine. Kanabinoidni sistem blai izloanje
hormonov pri psiholokem stresu, kanabinodi pa so tudi imunomodulatorji.
Zavirajo namre izloanje citokinov, kot je interlevkin, imunski interferon in
tumorno nekrozni faktor alfa. Limfociti, kot so celice B, ter naravne celice
ubijalke, potrebujejo za svoje delovanje endokanabinoide. Konoplja spada med
rastline, ki stimulirajo odpornost do infekcij in utrujenosti, ker imajo adaptogene
lastnosti, delujejo namre naravno osteopatino z boljanjem zdravja in ne z
bojem proti bolezni. Kanabinoidi blaijo revmatini artritis in varujejo pred
Crohnovo boleznijo. Endokanabinoidni sistem je tudi bistven za ohranjanje kostne
mase. Kanabinoidi spodbujajo apoptozo in s tem zavirajo rast tumorjev na dojkah
in prostati ter pljunih karcinomov, kot tudi gliomov, melanomov, limfomov in
drugih oblik raka. Kanabinoidi spodbujajo celino preivetje in delujejo kot
nevroprotektanti (itijo nevrone), zavirajo tudi tumorno angiogenezo.

EK-sistem sestoji iz kanabinoidnih receptorjev, iz endokanabinoidov ter vseh


dejavnikov, ki sodelujejo pri sintezi in razgradnji endokanabinoidov. Vzpostavil se
je kot pomemben signalni mehanizem ivnega sistema, ki obvladuje tevilne
fizioloke procese, vkljuno s sinaptinim prenosom, uenjem, spominom,
nagrajevanjem, prehranjevanjem, razvojem in varovanjem ivcev. Motnje v EK-
sistemu se odraajo kot razline ivne bolezni (Krisztina Monory, Beat Lutz,
Mainz, Nemija).

EK-sistem ima nekoliko drugano nalogo pri vretenarjih kot pri nevretenarjih. A
raziskave dvoivk in ptiev so pokazale, da signalizacija EKS deluje kot nekakno
behavioristino stikalo, ki dopua preusmerjanje od manj smiselnih proti
nujnejim vedenjskim vzorcem v primeru nujnega prilagajanja ob geoklimatskih
spremembah. Raziskave so tudi pokazale, da kanabinoidi vplivajo na agresivnost,
bruhanje, prehranjevanje, premikanje, spolno vedenje, glasovno sporazumevanje,
utno zaznavo in reakcijo na stres (Soderstrom, Brody, New Carolina University,
ZDA).

Endokanabinoidni sistem je bistveno povezan s srnim ritmom, ritmom dihanja,


prebavnim in cirkadnim ritmom. Motnje v endokanabinoidnem sistemu se
odraajo kot razline ivne bolezni (Krisztina Monory, Beat Lutz, Mainz, Nemija).

Endokanabinoidni sistem je v naih telesih odgovoren za hormonske odzive pri


boleini in trpljenju, ima pa tudi nalogo brisanja travmatinih spominov.

Bistveno vpliva tudi na delovanje hipokampusa, odgovornega za zavestni spomin;


striatalnega tkiva, odgovornega za dojemanje asa; cerebeluma, odgovornega za
obnaanje; suprakiazmatinega jedra, odgovornega za cirkadni ritem; earike, ki
izloa melatonin v cirkadnem ritmu.

Endokanabinoidni sistem je tako vpleten v delovanje celotnega telesa, da


pomanjkljivo delovanje kanabinoidov lahko povzroi posttravmatini stres,
kronino anksioznost, migreno, sindrom Parkinsonove bolezni, sindrom
obutljivega revesa ter fibromialgijo.

Partland razlaga EKS kot pomemben regulator psiho-nevro-imunolokih funkcij.

Raziskave dr. McPartlanda so pokazale, da je EKS bistveno prispeval k razvoju


ivih bitij, saj se je zael razvijati hkrati s prvimi ivimi bitji, njegov razvoj pa je
zelo razvejan ter prepleten z razlinimi ivalskimi in rastlinskimi vrstami.

Antiinflamatorne (protivnetne), antioksidantske (proti kodljivim uinkom prostih


radikalov) in antispazmodine (proti krem) lastnosti THC in kanabidiola v konoplji
zmanjujejo simptome in zavirajo napredovanje multiple skleroze. Te lastnosti
koristijo tudi pacientom s Huntingtonovo boleznijo ter amiotrofino lateralno
sklerozo. Nevtraliziranje eksitotoksinosti glutamata prepreuje epileptine
napade in omejuje infarkt po napadu. Z blokiranjem mikroglialne aktivnosti in
nalaganja amiloida prepreujejo uinkovine konoplje tudi Alzheimerjevo bolezen.
Prepreujejo tudi simptome Parkinsonove bolezni z uravnoveenjem dejavnosti
striatuma.

Medtem ko lahko zelo visoki odmerki istega THC pri osebah, nagnjenih k
shizofreniji, le-to razkrijejo, pa je kanabidiol obetajo antipsihotik, ki to delovanje
v naravni rastlini nevtralizira. THC in endokanabinoidi zmanjujejo
parasimpatino delovanje in imajo antiemetien uinek (proti slabosti in
bruhanju). Kanabinoidi imajo na ljudi antihipertenzien uinek (zmanjujejo visok
krvni tlak) in varujejo srce. Krepitev endokanabinoidnega sistema pomeni krepiti
sistem krvnega obtoka.
e leta 1896 so trije znanstveniki iz Bostona, namre Wood, Spivey in Easterfield,
iz indijske konoplje izolirali kanabinol (CBN).

Washingtonska pisarna za narkotike je leta 1939 zadolila vodilnega amerikega


kemika dr. Rogerja Adamsa, da razie kemino sestavo konoplje. e naslednje
leto je izoliral kanabidiol (CBD). Do sedemdesetih let so ugotovili njegove
lastnosti kot anksiolitik in antipsihotik, antioksidant in nevroprotektant, opazili pa
so tudi, da koristi pri motorinih boleznih, vnetjih, Parkinsonovi in Alzheimerjevi
bolezni, diabetesu, artritisu, slabosti in raku.

Na jeruzalemski univerzi je Raphael Mechoulam, kemik bolgarskega rodu, leta


1964 izoliral tetrahidrokanabinol (THC), ki je odgovoren za psihotropne uinke
konoplje.

Candace Pert in Solomon H. Snyder sta na univerzi v Stanfordu leta 1971 odkrila
endogene opiate in receptorje za endogene opiate, kar je vzpodbudilo iskanje
receptorjev za druge snovi v naem telesu. Tako sta leta 1988 Allyn Howlett and
William Devane odkrila receptorje za kanabinoide v moganih. Miles Herkenham
pa je leta 1990 objavil razlago o receptorjih za kanabinoide, in sicer je razloil
delovanje CB1, receptorja za THC, ter receptorja CB2 za CBD. Receptorji CB1 so
prisotni v centralnem ivnem sistemu, receptorji CB2 pa v perifernem.

V laboratorijih jeruzalemske univerze sta dr. William Devane in dr. Lumir Ondej
Hanu pod vodstvom dr. Raphaela Mechoulama leta 1992 izolirala prvi endogeni
kanabinoid, in sicer endogeno razliico THC, ki so jo poimenovali 'anandamid', po
sanskrtski besedi za blaenost (ananda).

Raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Marsicana na Intitutu Max Planck v


nemkem Monakovem je leta 2003 ugotovila, da je ena izmed nalog
endokanabinoidnega sistema obramba nevronov pred eksitotoksinostjo.
Ekscitotoksinost je oziroma je verjetno vpletena v razlina patoloka stanja, med
drugim v pokodbe hrbtenjae, travmatine pokodbe moganov, mogansko
kap, izgubo sluha (zaradi prevelike izpostavljenosti hrupu ali ototoksinosti),
epilepsijo, hipoglikemijo ter v tevilne nevrodegenerativne bolezni osrednjega
ivevja, kot so multipla skleroza, Alzheimerjeva bolezen, amiotrofina lateralna
skleroza, Parkinsonova bolezen, alkoholizem in z njim povezan odtegnitveni
sindrom ter Huntingtonova bolezen.

Uporaba konoplje spodbuja nevrogenezo, tvorbo in rast novih moganskih celic v


hipokampusu, kar je povezano z antianksioznim in antidepresivnim uinkom ter
obutkom vznesenosti, je leta 2005 s svojo raziskavo ugotovil profesor
nevrologije Xia Zhang na univerzi v Saskatchewanu.

V raziskavi pod vodstvom dr. Umberta Pagotta so leta 2006 ugotovili, da je EK-
sistem bistven del centralnega in perifernega ivnega sistema. Receptorji CB2
so veinoma prisotni v imunskem sistemu, receptorji CB1 pa v moganih,
posebno v hipotalamusu in eariki, njihovo delovanje pa vpliva na vse povezave
hipotalamusa s sistemom lez z notranjim izloanjem. Ugotovili so tudi, da je EKS
kljuen za prehranjevalni mehanizem, spolno vedenje in plodnost ter za
ohranjanje metabolinega ravnovesja.
Na oddelku za behavioristine znanosti v Izraelu so ugotovili, da so konopljene
uinkovine bistven element mehanizma sesanja pri novorojencih in so povezane z
refleksom prebavnega teka.

Na novozelandski medicinski fakulteti so opravili raziskavo, v kateri so ugotovili,


da so kanabinoidni receptorji po celotnih moganih in hrbtenjai, najve jih je v
hipokampusu in amigdali ter v moganski skorji in eariki, posebno v okvirju
kortikotalaminega sinaptinega krogotoka, odgovornega za zavest.

Raziskovalna ekipa dr. Chia Shan Wuja je leta 2011 ugotovila, da je EK-sistem
bistven element oblikovanja koritkotalaminega sinaptinega krogotoka pri
zarodkih.

Ekipa pod vodstvom dr. Yan Gang Suna je leta 2011 v svoji raziskavi ugotovila, da
EK-sistem nadzoruje elektrino frekvenco earike (talamusa), kar je bistveno za
ohranjanje delujoega organizma, saj motnje v elektrinem delovanju earike
povzroijo epileptini kr.

Ekipa dr. da Silve je leta 2012 v paniji ugotovila, da so kanabinoidi odgovorni za


prenos vidnih draljajev od earike do moganske skorje ter da imajo tudi
pomembno vlogo pri prepoznavanju slike.

V raziskavi pod vodstvom dr. Vincenta van Vaesa so leta 2012 ugotovili, da je EK-
sistem kljuen pri oblikovanju sinaptinih povezav med mogansko skorjo in
gangliji, ki so odgovorni za ciljno usmerjeno vedenje in smiselno obnaanje,
motnje teh povezav pa so tudi vzrok tevilnih duevnih motenj.

Biofotonski sistem
Obstajajo podobnosti med endokanabinoidnim in biofotonskim sistemom.
Biofotonski sistem je nae elektromagnetno polje, ki sestoji iz fotonov, ibkih
delcev/valovanj vidnega spektra. Po teoriji energije so fotoni osnovne gradbene
enote vesolja in so obstajali e pred atomi in elementi. Fotoni so sposobni
povezovanja in tvorjenja frekvennih mre. Komunicirajo hipno, ne glede na
razdalje. Posebnost fotonov, povezana z njihovo sposobnostjo povezovanja in
tvorjenja energijskih polj je njihova sposobnost shranjevanja spominov. Velike
koliine fotonov je mogoe shraniti v kristalih za nedoloen as in pozneje
aktivirati ali preobraziti v isto energijo, isto svetlobo.

Obstajajo tri glavne povezave biofotonskega sistema z endokanabinoidnim


sistemom:

1. oba sistema sta najmoneje izraena v moganih in hrbtenici, posebno v


moganski skorji in eariki;

2. fotonska terapija ima sicer ibkeji, a zelo podoben antidepresivni uinek kot
terapija s konopljo;

3. endokanabinoidni sistem je odgovoren za kratkotrajni spomin, biofotonski


sistem pa za dolgotrajni spomin.

Verjetno ni nakljuje, da so THC, CBD, CNB in preostalih sto in ve kanabinoidov


koncentriranih v konopljenih kristalih, saj se v kristalih lahko shranjuje fotonska
energija. V tem smislu je uporabo konoplje mogoe gledati kot na prenos energije
iz subatomske do molekularne ravni.
opek raziskav

Uporaba konoplje nima negativnih posledic

Medicinsko antropoloka tudija kronine uporabe konoplje na Jamajki, objavljena


leta 1975, avtorjev Vere Rubin in Lambrosa Comitasa se zakljui s sklepom:
Kljub nezakonitosti je uporaba gande vseprisotna, dolgotrajna in pogosta; kadi
se dalj asa, v vejih koliinah in moneje vrste, z ve THC kot v ZDA, brez
kakrnih koli socialnih ali zdravstvenih neelenih posledic.
Otroci mater, ki vsakodnevno uporabljajo konopljo, so bolj zdravi kot
preostali otroci

Dr. Melanie Dreher je leta 1994 objavila svojo raziskavo o posledicah uivanja
konoplje nosenic in dojeih mater na Jamajki na njihove otroke, ki jo je zaela e
kot tudentka v 60-ih letih 20. stoletja po naroilu medicinske fakultete. Rezultati
so proti priakovanjem pokazali, da so bili otroci mater, ki so vsakodnevno uivale
konopljo v zmernih ali velikih koliinah, v resnici bolj zdravi kot otroci mater, ki
med nosenostjo niso uivale konoplje, saj so na testih dosegali bolje rezultate.

Konoplja prepreuje nastanek ira na elodcu

Na farmakobiolokem intitutu je dr. Gut v svoji tudiji Kanabinoidi in prebavni


trakt leta 2001 ugotovil, da konopljene uinkovine prepreujejo nastanek ira na
elodcu.

Zmerno uivanje konoplje izboljuje kognitivne sposobnosti

Na psiholokem oddelku Univerze v Ottawi (Kanada) so leta 2002 pod vodstvom


Petra Frieda in Barbare Watkinson preverjali povezanost uporabe konoplje in
inteligennega kvocienta. Ugotovili so, da imajo zmerni uivalci konoplje
izboljane kognitivne sposobnosti in dosegajo bolje rezultate pri inteligennih
testih kot osebe, ki konoplje nikoli ne uivajo. Osebe, ki so dolgotrajno uivale
velike koliine konoplje, pa so dosegle spet nekoliko slabe rezultate.

Konoplja blai napade astme

Na oddelku za farmakologijo in toksikologijo na michiganski univerzi so leta v


raziskavi pod vodstvom dr. Jana leta 2003 ugotovili, da konopljene uinkovine
blaijo vnetja pri astmi. S tem so potrdili raziskave, ki jih je dr. Hartley opravil v
letih 1976 in 1978, ko je ugotovil, da kajenje konoplje blai astmatine napade.

Konoplja pomaga pri inkontinenci

Na oksfordskem centru za usposabljanje so leta 2003 ugotovili, da uivanje


konoplje pomaga pri ponovni pridobitvi kontrole nad seili pri inkontinenci.

Konoplja prispeva k ohranitvi uravnoveenega krvnega tlaka

Dr. Batkai je leta 2004 objavil raziskavo, s katero je dokazal, da uivanje konoplje
prispeva k ohranitvi uravnoveenega krvnega pritiska.
Konoplja zdravi ADHD

Pediatrinja dr. Claudia Jensen iz Kalifornije e od leta 2004 zagovarja stalie, da


se konoplja veliko bolje obnese pri zdravljenju mladostnikov z ADD/ADHD kot
ritalin (amfetamin), saj konoplja nima kodljivih stranskih uinkov.

Konoplja pomaga ohranjati delovanje moganov pri shizofreniji

Ekipa raziskovalcev na psiholokem oddelku univerze v Manchestru je leta 2004


ugotovila, da pomaga uporaba konoplje ohranjati delovanje moganov pri
shizofreniji.

Konoplja zdravi glavkom in izboljuje noni vid

tevilne raziskave e od leta 1964 dalje potrjujejo zdravilnost konoplje pri


glavkomu. Poleg tega pa je ekipa po vodstvom dr. Russa leta 2004 v svojih
raziskavah v Maroku ugotovila, da konoplja izboljuje noni vid. Afriki ribii e
tisoletja med drugim uporabljajo konopljo prav v namene izboljanja nonega
vida.

Konoplja zdravi osteoporozo

Na univerzi v Wisconsinu so leta 2005 ugotovili, da konopljene uinkovine


zdravijo osteoporozo.

Konoplja blai depresijo

Uporaba konoplje blai depresijo. Raziskava dr. Thomasa Densona z univerze v


Kaliforniji je bila objavljena v asopisu Addictive behaviour leta 2005.

Konoplja blai motnjo bipolarnosti

Dr. psihiatrije Charles Ashton z univerze v Newcastlu ob Tyni v Veliki Britaniji je


ugotovil, da uporaba konoplje zaradi svojega antidepresivnega in
antipsihotinega uinka blai motnjo bipolarnosti. Raziskava je bila objavljena leta
2005 na Pubmedu.

Konoplja blai boleine pri revmatinem artritisu


Professor David Blake z univerze v Bathu je v asopisu Rheumatology journal leta
2005 objavil raziskavo, s katero je ugotovil, da konoplja zaradi svojih analgetinih
in protivnetnih uinkov blai boleine pri revmatinem artritisu.

Konoplja spodbuja nevrogenezo

Ekipa psihiatrov v Kanadi je leta 2006 ugotovila, da konoplja spodbuja


nevrogenezo, tvorbo novih nevronov, in blai stres ter depresijo.

Konoplja je obetajoe zdravilo za epilepsijo

Ekipa dr. Roberta Blaira je leta 2006 ugotovila perspektivnost konoplje pri
zdravljenju epilepsije.

Konoplja zdravi tumorje

Dr. Manuel Guzman iz Madrida je leta 2006 objavil izsledke raziskave, s katero so
bili ugotovljeni antitumorni uinki kanabinoidov.

Konoplja zdravi Alzheimerjevo bolezen

Dr. Eubanks iz Kalifornije je leta 2006 ugotovil, da konoplja prepreuje in zdravi


Alzheimerjevo bolezen.

Konoplja uniuje rakaste celice

Dr. Wai Man Liu iz Londona je v svoji raziskavi leta 2006 ugotovil, da uporaba
konoplje uniuje rakaste celice.

Konoplja zdravi revmatini artritis

Raziskovalci Britanske dravne kraljeve bolninice za revmatina obolenja so leta


2006 potrdili uspenost zdravljenja revmatinega artritisa po pet tednov trajajoi
terapiji s konopljo.

Konoplja blai depresijo

Konoplja v resnici blai depresijo bolje od konvencionalnih zdravil in z manj


tveganji za kodljive stranske uinke. Konoplja spodbuja tvorbo serotonina in
deluje antidepresivno. Raziskava dr. nevropsihologije Gabrielle Gobbi z univerze
McGill v Montrealu je bila objavljena v Journal for neuroscience leta 2007.

Konoplja zdravi kronine migrene

Na nevroloki kliniki v Peruggi so leta 2007 ugotovili, da so konopljene uinkovine


perspektivne pri zdravljenju kronine migrene.

Konoplja uravnava motnje centralnega ivnega sistema

Dr. Diego Centonze z univerzitetne nevroloke klinike v Rimu je v raziskavi leta


2007 ugotovil, da konoplja uravnava motnje centralnega ivnega sistema, kot
sta multipla skleroza ter amiotrifina lateralna skleroza.

Konoplja zdravi Alzheimerjevo bolezen

Dr. Campbell je na fiziolokem oddelku nevroloke univerze v Dublinu v svoji


raziskavi leta 2007 potrdil, da konoplja zdravi Alzheimerjevo bolezen.

Konoplja je perspektivna pri zdravljenju odvisnosti od alkohola

Dr. Fernando Roriguez de Fonseca z univerze v Malagi je v svoji raziskavi o


endokanabinoidih iz leta 2008 ugotovil, da ima konoplja velik potencial pri
zdravljenju odvisnosti od alkohola.

Konoplja varuje pred bakterijami MRSA in malarije

Na univerzi v vzhodnem Piemontu v Italiji ter na univerzi v Londonu so leta 2008


ugotovili, da konoplja varuje pred bakterijami MRSA in malarije.

Konoplja zdravi pljunega raka

Na medicinski fakulteti v Harvardu so leta 2008 ugotovili, da konopljena


uinkovina THC zavira rast pljunega raka in ga tudi zdravi.

Konoplja zdravi raka

Ekipa dr. Mare Salazar iz Madrida je leta 2009 v svoji raziskavi ugotovila, da
konopljene uinkovine pospeujejo avtofagijo rakavih celic in s tem uspeno
zdravijo raka.
Motnje v EKS lahko povzroijo pokodbe moganov

Ekipa dr. Clementine van Rijn je v raziskavi leta 2009 ugotovila, da motnje v
kanabinoidnem sistemu lahko povzroijo pokodbe moganov, identine
epileptinim moganskim deformacijam.

Konoplja blai simptome shizofrenije, depresije in anksioznosti

Dr. Franjo Grotenhermen je v svoji raziskavi v Nemiji leta 2009 ugotovil, da


uporaba konoplje blai simptome shizofrenije, depresije in anksioznosti.

Konoplja izboljuje kognitivne sposobnosti pri bipolarnosti

Na psihiatrinem intitutu v Oslu so leta 2009 ugotovili, da uporaba konoplje


bolja kognitivne sposobnosti pri bipolarnosti.

Konoplja izboljuje kognitivne sposobnosti pri shizofreniji

Ekipa raziskovalcev v Avstraliji je leta 2010 ugotovila, da konoplja zdravi in bolja


kognitivne sposobnosti pri shizofreniji.

Konoplja zdravi diabetes in kardiovaskularne motnje

Ameriki intitut za alkoholizem v Marylandu je leta 2010 opravil raziskavo, v


kateri je bilo ugotovljeno, da konoplja zdravi diabetes in kardiovaskularne motnje.

Konoplja varuje mogane

Na intitutu za molekularno psihiatrijo v Bonnu so leta 2011 ugotovili, da konoplja


varuje mogane pred staranjem.

Konoplja zdravi moganske pokodbe in pokodbe jeter, Alzheimerjevo


in Parkinsonovo bolezen ter blai simptome posttravmatinega
sindroma

Na jeruzalemski medicinski fakulteti je bila leta 2011 opravljena raziskava, s


katero je bilo ugotovljeno, da konoplja zdravi moganske pokodbe in pokodbe
jeter. Dr. Raphael Mechoulam je tudi ugotovil, da konopljene uinkovine lajajo in
zdravijo Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen ter druga nevropsihiatrina
obolenja. Izraelska raziskava je tudi ugotovila, da je konoplja zelo primerna za
lajanje travmatinih spominov in posttravmatinega sindroma.

Konoplja blai pokodbe ivevja po infarktu

Raziskovalna ekipa pod vodstvom Luciana Cappetinija je leta 2012 ugotovila, da


konopljene uinkovine blaijo pokodbe ivevja po infarktu.

Konoplja zdravi diabetes

Na amerikem intitutu za alkoholizem v Bethesdi so leta 2012 ugotovili, da


konoplja zdravi diabetes.

Konoplja zdravi kardiovaskularna obolenja

V raziskavi na kardiolokem oddelku v enevi so leta 2012 ugotovili, da


konopljene uinkovine zdravijo kardiovaskularna obolenja.

Konoplja laja boleine pri multipli sklerozi

Dr. Jody Corey-Bloom iz Kanadske medicinske zveze (Canadian medical


association) je ugotovila, da kajenje konoplje laja boleine pri miinih krih
multiple skleroze. Raziskava je bila objavljena v maju 2012.

Konoplja laja boleine pri kroninem vnetju ivcev

Dr. Henry J. McQuay je leta 2012 v svojem povzetku osmih raziskav ugotovil, da
konvencionalni naini lajanja kroninih nevropatinih bolein niso uinkoviti,
medtem ko konoplja deluje zelo uspeno.

Konoplja zdravi tumorna obolenja

Dr. Velasco je na biokeminem intitutu v paniji leta 2012 ugotovil, da konoplja


zdravi tumorje.

Konoplja prepreuje razvoj Alzheimerjeve bolezni

Dr. Gary Wenk je leta 2012 ugotovil, da konoplja pomaga ohranjati spomin ter
prepreuje razvoj Alzheimerjeve bolezni.
Konoplja zdravi shizofrenijo

Raziskovalci univerze v Koellnu so pod vodstvom dr. Markusa Lewekeja leta 2012
ugotovili, da uporaba konoplje nia stopnjo umrljivosti pri shizofreniji in drugih
duevnih motnjah ter da zdravi shizofrenijo uinkoviteje od konvencionalnih
zdravil, in to celo brez stranskih uinkov.

CBD zavira razirjanje tumorjev

Raziskovalna ekipa pod vodstvom Marte Solinas je na univerzi v Insubriji v Italiji


leta 2013 ugotovila, da CBD zavira razirjanje tumorskih glioma celic. lanek je
bil objavljen v asopisu Public Library of Science.

THC in CBD zavirata rast tumorjev

Na univerzi v Oklahomi so pod vodstvom Maxa Lorenteja in Dolores Hernn Prez


de la Ossa leta 2013 izvedli raziskavo, ki je potrdila, da nanaanje kanabinoidov
(THC in CBD) na obolela mesta zavira rast tumorjev.

Konoplja zdravi akutno limfoblastino levkemijo

V Kanadi sta raziskovalca Singh in Bali leta 2013 s svojo raziskavo dokazala, da
kanabinoidi zdravijo akutno limfoblastino levkemijo.

Konoplja zdravi raka elodca

Pod vodstvom dr. Xiana in Parka so v raziskavi leta 2013 ugotovili, da kanabinoidi
uniujejo celice raka elodca.

Konoplja zdravi raka prostate

Na intitutu za kemino medicino v Madridu so leta 2013 pod vodstvom dr.


Moralesa izvedli raziskavo s kanabinoidi in ugotovili, da zdravijo raka prostate.

Konoplja zdravi raka jeter

Pod vodstvom dr. Vara so na univerzi v Madridu leta 2013 opravili raziskavo, ki je
potrdila dejstvo, da kanabinoidi zdravijo raka jeter.
Konoplja zdravi raka lez slinavk

Na univerzi v Veroni so pod vodstvom dr. Dando opravili leta 2013 raziskavo, v
kateri so ugotovili, da konopljene uinkovine zavirajo in zdravijo raka na lezi
slinavki.

Konoplja zdravi konega raka

Na univerzi v Pisi so pod vodstvom dr. Adinolfija leta 2013 opravili raziskavo, v
kateri so ugotovili, da kanabinoidi zdravijo konega raka.

Uporaba konoplje manja tveganja za sladkorno bolezen

Raziskovalci harvardske zdravstvene ole in zdravstvenega centra Beth Israel


Deaconess v Bostonu so leta 2013 opravili raziskavo, s katero so ugotovili, da
imajo uporabniki konoplje obutno manje tveganje za sladkorno bolezen kot
osebe, ki konoplje ne uporabljajo.

Konoplja zmanjuje tveganje za raka seil

Na intitutu za zdravje mokih v Kaliforniji so leta 2014 opravili raziskavo, ki je


pokazala, da uporaba konoplje zmanjuje tveganje za raka seil.

Konoplja zavira rast raka revesja

Pod vodstvom dr. Borellija so na univerzi v Neaplju leta 2014 ugotovili, da


kanabinoid CBG (kanabigerol) zavira rast raka revesja.

Konoplja ubija celice pljunega raka

Na univerzi v Rostocku so v raziskavi pod vodstvom dr. Marie Haustein leta 2014
dokazali, da kanabinoidi ubijajo celice pljunega raka.

Uivanje konoplje izboljuje medsebojno povezanost nevronov

Na univerzi v Teksasu so pod vodstvom dr. Sine Aslan leta 2014 dokonali tudijo
o dolgotrajnih uinkih konoplje na mogane, ki so jo zaeli izvajati leta 2007.
Ugotovili so, da uivanje konoplje vpliva na manjanje orbitofrontalnega korteksa
in hkrati izboljuje medsebojno povezanost nevronov v moganih.
Med uporabo konoplje v mladosti in med poznejimi zdravstvenimi in
duevnimi teavami ni povezave

Zdravstveni center univerze v Pittsburghu in Univerza Rutgers sta letos (2015)


pod vodstvom dr. Bechtolda dokonala raziskavo o uporabi in posledicah uporabe
konoplje med mladoletniki, ki so jo zaeli e v zgodnjih 80-ih letih. Ugotovili so,
da ni nobene povezave med uporabo konoplje v mladosti in med zdravstvenimi in
duevnimi teavami v odraslosti.

CBD zdravi raka dojk

Na dravni univerzi v Ohiu so letos (2015) opravili raziskavo, ki je pokazala, da


CBD zdravi tudi agresivne oblike raka dojk.

Uporaba konoplje zmanjuje tveganje za sladkorno bolezen pri bolnikih z


virusom HIV

V Marseillu so letos (2015) pod vodstvom dr. Carierrija opravili raziskavo, v kateri
so ugotovili, da uporaba konoplje zmanjuje tveganje za sladkorno bolezen pri
bolnikih z virusom HIV.

Kajenje konoplje skupaj s tobakom lahko koristi spominu

Na univerzi v Teksasu so letos (2015) opravili raziskavo, ki je pokazala, da imajo


osebe, ki uivajo konopljo skupaj s tobakom, nekoliko bolji spomin kot osebe, ki
kadijo samo tobak ali samo konopljo. Zaznali so tudi neznatno pomanjanje
hipokampusa.

Konopljo uporabljajo portniki zaradi bolje koncentracije

Fakulteta za portne znanosti iz Marseilla je letos (2015) opravila raziskavo o


povezanosti uporabe konoplje in porta. Ugotovili so, da ima konoplja lahko
stimulativne uinke in da jo portniki pogosto uporabljajo za izboljanje
pozornosti in doseganje boljih rezultatov na tekmovanjih. Posebno pogosto jo v
stimulativne namene uporabljajo drsalni porti, kot so smuanje, deskanje na
snegu in vodi, jadranje, sankanje ipd.

Konoplja pomaga pri celjenju kosti

Yankel Gabet z univerze v Tel Avivu in Itai Bab z univerze v Jeruzalemu sta letos
(2015) ugotovila, da CBD ne le pomaga in pospeuje celjenje zlomov in pokodb
kosti, temve uinkuje tudi tako, da je kost v prihodnosti moneja in se teje
zlomi.

KAZALO

UVOD

1. KONOPLJIN MANIFEST ( KRK, 2012)

Uradna medicina se boji konoplje

Ni rizine skupine glede uporabe konoplje

Stranski uinki konoplje: zdravje in zadovoljstvo

Prepoved uporabe konoplje je zloin proti lovetvu

Konoplja je ena rastlina z mnogo podvrstami

Sintetini THC je prvorazredno sranje

Psihini uinki konoplje so del zdravljenja

Konoplja zdravi odvisnost

Kanada je tiranija
eka dela drobcene korake

Uporaba konoplje je lovekova pravica, izpustite vse zapornike!

Konoplja ni droga, ampak je zdravilo

Prihodnost pripada konoplji

Do prepovedi je bila konoplja temelj ekonomije

Pomanjkanje kanabinoidov povzroa bolezni in duevno neravnovesje

Konoplja pomaga raziriti zavest

Svet potrebuje ekonomijo, ki bo temeljila na konoplji

Slovenijo vodijo lobiji

Poloaj konoplje danes razkriva duevno motene politike

2. PSIHOTROPIKA

O psihotropnih snoveh

amanizem

Egipt

Indija

Antine in srednjeveke teorije

Humanizem

Empirika

Spolna teorija in njeno potomstvo

Biomagnetizem in moganska valovanja

ivni prenaalci nevrotransmiterji

Kemizacija psihiatrije

Monopoli, politika, prohibicija

Zelia

Pomirjevalna zelia

Poivilna zelia

Enteogeniki, psihedeliki, halucinogeniki


Razhudniki

Konoplja, sveta zel

Botanika

Zgodovina

Uporaba

Aktivni placebo in samozdravljenje

Endokanabinoidni sistem

Biofotonski sistem

opek raziskav

ILUSTRACIJE

1. Konoplja, iz knjige De Historia Stirpium, Leonhart Fuchs, 1542

2. Konoplja, moka in enska rastlina, neznan ameriki avtor, 19. stoletje

3. Demetra poklanja tri makove glavice Perzefoni, zlati peatni prstan,


Kreta, 1500 pr. n. t.

4. Blem, mitoloko bitje, lesorez, srednji vek, neznan avtor

5. Jamska slika, Chauvet, Francija, 17 000 pr. n. t.

6. Sveenik Nebsini z modrim lotosom, stari Egipt

7. Parvati prinese soprogu ivi bhang, psihotropni napitek iz konoplje,


neznan avtor

8. Moganski prekati, Leonardo da Vinci

9. Um in telo, Rene Descartes

10. Kraniometer Paula Broca, Mathieu

11. Ljubimca, lesorez, srednji vek, neznan avtor

12. ivalski magnetizem, neznan avtor

13. Alkimistini simbol, srednji vek, neznan avtor

14. Nevron in sinapsa, univerza v Carolini, William B. King

15. Iz knjige Sledi magnetizma, Jaques Cambry, 1784

16. Skunjave sv. Antona, Martina Schoengauer


17. Nauk o tirih telesnih tekoinah, neznan avtor

18. Dioniz s krono iz makovih glavic, grka vaza, 450 pr. n. t.

19. Indijanci kuhajo kakav, panska risba, neznan avtor

20. Munica kot drevo spoznanja, Plaincourault, Francija, 1291

21. Mandragora, lesorez, neznan avtor

22. Vrste konoplje, neznan avtor

23. Atlas des plantes de France, Amde Masclef, 1891

24. Boginja Seat s konopljo, stari Egipt, foto Werner Forman, Art
resources, New York

25. iva Pananana, Kalkuta, Indija, 1890

26. Rebis, Theoriae Philosophiae hermiticae, 1617

27. Kopija slike aker iz 16. stoletja, Indija

28. Mogani, Mc Kenzie Illustrations

29. Sestava moganov, Encyclopaedia Britannica

30. Vadra, Buda varuh

31. Modri lotos, Amarna, stari Egipt

32. Belin, jugovzhodne Alpe, bronasta doba