http://home.izum.si/cobiss/oz/

KAZALO
organizacija znanja
letnik 21, zvezek 1, 2016

UVODNIK

^LANKI

Davor Šoštarič
IZUM v vlogi Unescovega regionalnega centra
IZUM as a UNESCO Regional Centre
...........................................................................................................2
Gordana Bacotić
Serijske publikacije sa tri nivoa numerisanja u sistemu COBISS
Serials with three levels of enumeration in the COBISS system
...........................................................................................................5
Beba Ešrefa Rašidović
Izvori informacija u akademskom okruženju
Information resources in the academic environment
.........................................................................................................12
Tvrtko-Matija Šercar
Strukturna kriza avtorske pravice, 1. del
Structural crisis of copyright, part 1
.........................................................................................................25

PORO^ILA

Davor Šoštarič
Konferenca RISK 2015
.........................................................................................................47
Andreja Krajnc Vobovnik
40. srečanje direktorjev ISSN centrov v Beogradu
.........................................................................................................48
Branka Badovinac, Ema Dornik, Jelka Kos, Romana Muhvič Šumandl,
Aleksandra Rubelj, Tatjana Žnidarec
Kongres ZBDS 2015: Upravljanje znanja v knjižnicah
.........................................................................................................52
Breda Emeršič, Srečko Benčec, Gorazd Taciga
SharePoint dnevi 2015 in Exchange
.........................................................................................................55

COBISS OBVESTILA

dr. Ustanovitelj in izdajatelj Institut informacijskih znanosti Maribor Za izdajatelja: Davor Šoštarič Odgovorna urednica: Aleksandra Rubelj Naslov uredni{tva Uredništvo OZ Institut informacijskih znanosti Prešernova 17. Janez Jug (Ljubljana). Aleksandra Rubelj (Maribor). Ismet Ovčina (Sarajevo).izum. dr. Tvrtko M. dr.organizacija znanja ISSN: 1580-9803 Vpis v razvid medijev MK pod številko 337. dr.si/cobiss/oz/ . Aleksandar Marinković Oblikovanje naslovnice: Andrej Senica Elektronska verzija http://home. Šercar (Maribor). Žaklina Gjalevska (Skopje). Franci Pivec (Maribor). Rok Haložan Lektoriranje in prevajanje: Nataša Belšak. Marta Seljak (Maribor). Nadja D. dr. Zdravko Vukčević (Podgorica) Uredni{tvo Tehnično urejanje: Miran Lešič. mag. Stela Filipi Matutinović (Beograd). Karačodžukova (Sofija). Petra Bridges. mag. 2000 Maribor e-pošta: oz@izum. Maks Gerkeš (Maribor).si telefon: 02 2520-371 faks: 02 2524-334 Uredni{ki odbor dr.

V uredništvu smo veseli. psihologijo lastništva in ekonomijo idej. Zadnji članek obravnava vedno aktualno tematiko avtorskih pravic. Temelj strukturne krize avtorske pravice je v tem.Spoštovane bralke in bralci! UVODNIK Pred vami je nova številka revije Organizacija znanja (prva številka 21. da v tokratni številki objavljamo članke. lastnosti in pomen za oblikovanje in upravljanje posameznikovega znanja v akademskem okolju. ki sodelujejo v regionalni mreži COBISS. Nadalje kritično ugotavlja. se učimo. v kateri so zbrane najpomembnejše novosti v sistemu COBISS od oktobra 2015 do vključno februarja 2016. da se po treh letih od pridobitve statusa Unescovega centra II.Net. da bi Unesco v večji meri podprl IZUM-ove dejavnosti in da bi Vlada RS izpolnila zaveze iz sporazuma. ter se sprašuje o prihodnosti avtorske pravice. kongresi). Tako lahko spoznavamo novosti in izkušnje drugih. saj je to eden od načinov. V tokratni številki objavljamo štiri članke.Net. v kateri objavljamo vsebino in vtise z različnih dogodkov (kot so konference. ne pa avtorjev zaščitenih del. kar je najbolj vidno v primeru osirotelih del. Predstavitev različnih virov znanstvenih informacij in znanja namreč predstavlja koristno vodilo pri iskanju relevantnih virov informacij. Na osnovi primera vnosa in izpisa podatkov o knjižnični zbirki Letopisa Matice srpske v COBIB. S to številko smo pri člankih uvedli objavo naslova članka tudi v angleškem jeziku. opozori na komunikacijske ovire in Unescovo nerazumevanje IZUM-ove vloge in poslanstva v regiji ter zaključuje s pozitivno naravnanostjo ter z željo. ki prihajajo iz različnih delov skupnosti COBISS. tradicionalna paradigma avtorske pravice v strukturni krizi. del kritično predstavi osnovne pojme in družbeno- gospodarsko ozadje avtorske pravice. da je veljavna oz. Tvrtko Matija Šercar v članku z naslovom Strukturna kriza avtorske pravice: 1. ki ponuja branje novih zanimivih prispevkov. z naslovom Serijske publikacije sa tri nivoa numerisanja u sistemu COBISS analizira izpis podatkov o zalogi serijskih publikacij v COBISS/OPAC-u v primeru trinivojskega številčenja. Želimo vam prijetne poletne dni tudi v družbi Organizacije znanja! Aleksandra Rubelj Odgovorna urednica . izmenjujemo in delimo razmišljanja. cilje in vlogo IZUM-a kot regionalnega centra II. kategorije ni nič bistveno spremenilo. v katerem predstavi različne vire znanstvenih informacij in znanja ter njihovo klasifikacijo. kot sta model "dolgega repa" in model "zastonj". od teh enega v srbskem in enega v bosanskem jeziku. ki so jih obiskali sodelavci Instituta informacijskih znanosti. kategorije v okviru Unesca. da zakoni ščitijo imetnike avtorskih pravic. zato predlaga ustrezno dopolnitev programske opreme COBISS/OPAC. Drugi prispevek. Področje avtorske in sorodnih pravic je polno protislovij. srečanja. širimo naša obzorja ter poklicno in strokovno rastemo. kot običajno. zaključujemo z rubriko COBISS obvestila. da je izpis podatkov o zalogi v spletnem katalogu nepopoln. znanje. Prvi prispevek z naslovom IZUM v vlogi Unescovega regionalnega centra avtorja Davorja Šoštariča je deležen ponovne objave in predstavi pomen. Avtor kritično povzema. Številko. 2016). Tretji članek je prispevek avtorice Bebe Ešrefe Rašidović in nosi naslov Izvori informacija u akademskom okruženju. članek izpod peresa Gordane Bacotić. Avtor predstavi stališče avtorske pravice v odvisnosti od novih poslovnih modelov. letnika.SR avtorica ugotavlja. da knjižničarji in drugi strokovni delavci knjižnic in ustanov s področja informacijskih znanosti iz držav. značilnosti. od protislovij avtorske pravice v digitalni dobi do protislovij na znanju temelječe ekonomije. Člankom sledi rubrika Poročila. izkušnje in novosti. dejavnike ravnanja.

kategorije v okviru Unesca. COBISS. E-CRIS. ki podrobneje definira in opredeljuje vlogo IZUM-a kot regionalnega centra II. 2 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. LETN. Na kratko so predstavljeni najpomembnejši dogodki in naše razmišljanje po treh letih delovanja v tej vlogi. E-CRIS. 21. centra II.3359/oz1601002 1. UNESCO adopted the decision to grant IZUM the status of a category 2 centre. znanost in kulturo (UNESCO). Keywords UNESCO.Net dejansko opravlja tako že več kot 25 let sistematično podpira modernizacijo poslanstvo in uresničuje cilje. kategorije. Jugovzhodna Evropa. IZUM da IZUM s projektom COBISS. 2015. Črna gora. specifying and defining IZUM's functions as a regional category 2 centre under the auspices of UNESCO. informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti. Vsi ti Unesca v Benetkah (BRESCE) je prevladala ugotovitev.sostaric@izum. IZUM. the Agreement between the United Nations Educational.Net Abstract At its 36th General Assembly in November 2011. Makedonija. One year later. generalni skupščini novembra 2011 sprejel odločitev. South-Eastern Europe. s teoretičnimi in med njegove prioritete sodi tudi modernizacija knjižnic na in uporabnimi dognanji na področju informacijskih znanosti. To je specialističnim usposabljanjem ter podpiranjem tehničnega še posebej razvidno iz Unescove Konvencije o varovanju in sodelovanja z deželami v razvoju. Scientific and Cultural Organization (UNESCO) and the Republic of Slovenia was signed in Paris. COBISS.Net. z izmenjavo informacij in znanja. knjižnični informacijski sistem. COBISS.Net Uvod spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (Convention on the Protection and Promotion of the Diversity of Cultural Dejavnost Instituta informacijskih znanosti (IZUM) je Expressions). značilne za centre pod knjižničarstva v regiji Jugovzhodna Evropa. Bolgarija in Albanija). Predvsem COBISS. current research information system.04: STROKOVNI ČLANEK IZUM v vlogi UNESCOVEGA REGIONALNEGA CENTRA IZUM AS A UNESCO REGIONAL CENTRE Davor Šoštariè Izvle~ek UNESCO je na svoji 36. katere podpisnici sta tudi Republika Slovenija pretežno vezana na razvoj in delovanje sistema in servisov in Evropska komisija. Članek je objavljen z dovoljenjem izdajatelja in je bil prvič objavljen v publikaciji UNESCO forum. in sistema SICRIS (sistem za sprotno spremljanje dosežkov vendar pod pogojem. pokroviteljstvom Unesca (centri II. IZUM. doi:10. da je povsod zagotovljena osnovna raziskovalne dejavnosti). library information system. ki predstavlja dostopnost do knjižničnih virov. podlagi novih tehnologij in organizacijskih konceptov. je uspešno uveljavljen tudi v nekaterih drugih državah Jugovzhodne Evrope (Srbija. kategorije): prispeva k izvajanju programa UNESCO z zagotavljanjem strokovnih UNESCO ima pomembno vlogo na področju knjižničarstva zmogljivosti. COBISS. Koper: Založba Univerze na Primorskem. center II. 1 .si Klju~ne besede UNESCO. sistemi so med seboj povezani v mrežo COBISS. The most significant events and our reflections after three years of performing this function are presented. Kontaktni naslov: davor. da IZUM-u podeli status Institut informacijskih znanosti. kar je v odločilni meri temelj nacionalnega knjižničnega informacijskega sistema. Leto dni kasneje je bil v Parizu podpisan Sporazum med Republiko Slovenijo Maribor in Organizacijo združenih narodov za izobraževanje. ZV. category 2 centre. kategorije. Mreža knjižnic je izjemno pomembna COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi) za sožitje med kulturami in za enakomernejši razvoj v svetu. Bosna in Na podlagi številnih delovnih stikov z regionalno pisarno Hercegovina. odvisno od stopnje informatizacije knjižničnih funkcij.

ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. raziskovalne dejavnosti v različnih državah. njihovih ustvarjalcev. generalni skupščini in spletnih komunikacij. ZV. ki jih pokriva vzajemni bibliografski sistem. • sodelovanje pri javnih programih za razvoj mreže • izmenjava strokovnjakov med sodelujočimi državami. ker nikoli ne nastopa dejavnosti. izobraževanju in znanosti. O tem priča več Tako intelektualna dediščina kot tudi sprotna intelektualna mednarodnih konferenc in delavnic v skupni organizaciji produkcija teh držav terjata aktivnejšo prisotnost v globalnih z Unescovo regionalno pisarno v Benetkah (BRESCE) ali pregledih. ki sodelujejo v COBISS. rezultatov raziskovalne dejavnosti v regiji. kar in kulturo (UNESCO). da bo IZUM v vlogi Unescovega centra II. pridobil ugled infrastrukture. • specialistično izobraževanje in usposabljanje za ta • usklajevanje informacijskih sistemov za spremljanje namen. kategorije skrbel za: • s strokovnjakom. 1 3 . • organizacijo strokovnega usposabljanja in svetovanja na upoštevaje večjezičnost v regiji. • usklajevanje razvoja in uporabo standardov za računalniško • z institucijami v regiji. potrebno. IZUM si je v večini držav Jugovzhodne Evrope. področjih. transparentnost raziskovalnih potencialov in iz komercialnih pobud. • upravljanje ponudbe podatkovnih zbirk na elektronskih • krepitev sodelovanja vladnih. Cilji in namen Dejavnost centra naj bi bila osredotočena na reševanje konkretnih problemov posodabljanja knjižničnih sistemov IZUM je nesporno že več kot dve desetletji pomembno v vključenih državah in na zagotavljanje pogojev njihove prispeval k uresničevanju strateških ciljev in programskih integracije v globalno knjižnično mrežo tako z vidika prioritet Unesca na področju informatizacije knjižnic dostopa do mednarodnih bibliografskih baz kot z vidika in zasnove informacijskih sistemov za spremljanje vključevanja lastnih bibliografskih informacij v te baze. ki bo omogočala višjo kakovost raziskovalne povsod sprejemljivega partnerja. ob sodelovanju strokovnjakov iz sekretariata Unesca v Parizu. 21. kategorije v sveta.Net. • potreba po izmenjavi znanja in izkušenj pri informatizaciji • načrtovanje in vzdrževanje skupnih računalniških in knjižnic in pri sprotnem spremljanju rezultatov komunikacijskih zmogljivosti za delovanje sistema. • usklajevanje razvoja in delovanja vzajemnega • z mednarodnimi organizacijami. potrebe informatizacije knjižnic. ki jo je Kaj se po treh letih dejansko opravljal IZUM. ki • ustanavljanje lastnih centrov znanja in izobraževanje za uporabljajo COBISS. Vse vključene države so ob različnih priložnostih izrekle podporo vlogi. Parizu podpisan Sporazum med Republiko Slovenijo in kategorije pomembno okrepil multikulturno sodelovanje Organizacijo združenih narodov za izobraževanje. LETN. ki se posvečajo bibliografskega sistema in storitev. ki skrbijo za razvoj knjižničarstva podporo za zahteve vzajemnega bibliografskega sistema in informacijskega spremljanja rezultatov raziskovalne in storitev. Davor Šoštarič: IZUM V VLOGI UNESCOVEGA REGIONALNEGA CENTRA Zato je UNESCO po opravljenih vseh predpisanih • stalen pretok znanja prek strokovnega tiska. novembra 2011 sprejel odločitev. kjer je to glede na polpreteklo zgodovino še posebej okviru Unesca. dogaja Po pravilih Unesca je bila opravljena študija izvedljivosti. strokovnih in poslovnih nosilcih podatkov z neposrednim dostopom s soglasjem subjektov pri intenzifikaciji prenosa znanja v prakso. V sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Unescom izvedena je bila tudi vrsta posvetovanj: je med drugim zapisano. ki podrobneje definira in opredeljuje bi spodbudilo nastanek novih partnerskih odnosov v delu vlogo IZUM-a kot regionalnega centra II. da • ugotavljanje usposobljenosti osebja knjižnic za v regiji obstaja enotno stališče glede naslednjih področij: vzajemno katalogizacijo in sodelovanje z nacionalnimi knjižnicami držav. ki ga je imenoval UNESCO in je obiskal IZUM junija 2011. COBISS. Med nameni je tudi spodbujanje izgradnje informacijske še posebej pa v regiji Zahodni Balkan.Net kot sredstva za razvoj družb znanja v regiji. • bogatenje znanj in izkušenj na omenjenih področjih. knjižničarstvu. konferenc aktivnostih in analizah na svoji 36. Leto dni kasneje je bil v Po pričakovanjih naj bi IZUM kot Unescov center II. • razvoj in vzdrževanje programske opreme za potrebe vzajemnega bibliografskega sistema in storitev. dejavnosti. kategorije. posledično pa razvoju nacionalnih informacijskih sistemov za podporo bo pospeševala tudi splošno inovativnost. Med temi aktivnostmi je UNESCO nesporno ugotovil. kulturi. raziskovalne dejavnosti. znanost in pretok informacij o intelektualni produkciji v regiji. da IZUM-u podeli status centra II. ampak kot svetovalec vlad pri rezultatov raziskovalne dejavnosti v regiji.Net.

pdf nadejali kakšnega konkretnega instrumenta. raziskovalnih in kulturnih organizacijah. št. v tem času povečalo – z nami je zdaj tudi Albanija.unesco. Glede Diversity of Cultural Expressions. 1 Žal se nič kaj takega ni zgodilo. v katerih imamo konkretne rezultate. Komunikacije in medsebojno obveščanje bi lahko bili globlji in z veseljem se bomo potrudili. ki jih IZUM v tej regiji že UNESCO.unesco. da se nekako pojavljajo komunikacijski zastoji 17. Želeli bi si. 1 . Pravzaprav kar drži Šoštarič D. po tihem pa smo se tudi HQ/CI/CI/pdf/official_documents/agreement_unesco_slovenia_ izum_en.org/new/ delovnem področju. Prav tako smo bili prepričani. ZV. v tej regiji in skupaj z Unescom ter njegovimi partnerji tudi Dostopno na: http://www. Resolucija o podelitvi statusa centra II. 2011. št. točka 55. 61.. Vol 17. ki sodeluje v mreži COBISS. da naši programi morda niso čisto v skladu z Unescovimi standardnimi vzorci (naša vloga in poslanstvo sta dokaj dolgoročna in usmerjena v zelo konkretne cilje širšega pomena). Jasno se vidi. Convention on the Protection and Promotion of the tako ali tako izvaja po svojem osnovnem poslanstvu. On the Occasion of the Inauguration of IZUM […]. 2012. da v naših programih ni prostora za nekakšne parcialne. populistične ali kako drugače odmevne projekte. št. LETN.html bo status Unescovega centra II. da bo Vlada Republike Slovenije kljub trenutnim omejitvam in ukrepom zmogla izpolniti svoje še neizpolnjene zaveze iz Sporazuma. Najpomembnejša razloga pa sta Unescovo nerazumevanje IZUM-ove vloge in poslanstva v regiji ter dejstvo. Iz tega zadnjega razloga in glede na v Sporazumu jasno zapisane naloge in cilje je pri našem angažiranju v ciljni regiji razumljivo.org/new/fileadmin/MULTIMEDIA/ sprožili kakšne nove aktivnosti. da so rezultati našega delovanja izvrstni in zelo pomembni za regijo. IZUM pred novimi izzivi. Organizacija znanja. ki bi izstopali iz naše jasno začrtane smeri. Pot v UNESCO. da morebitne ovire na tej poti premagamo. da gre za naloge. 4 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. 21. fileadmin/MULTIMEDIA/HQ/ED/pdf/36_C_Res_15_-_Sri_Lanka_ Centre_Nov2011. Trdim pa..php-URL_ID=31038&URL_DO=DO_TOPIC&URL_ da se bodo naše dejavnosti v ciljni regiji okrepile in da nam SECTION=201. kategorije utrl kakšno prej težje dostopno pot. 2012. 2005. 4 med Unescom in nami. Dostopno na: http://www. 17. da bomo UNESCO. kategorije • raziskovalno. Sporazum med Republiko Slovenijo in Organizacijo z Unescovo pomočjo lažje identificirali razvojne programe združenih narodov za izobraževanjem znanost in kulturo […]. Vol. Organizacija znanja.pdf. tega se ni prav nič spremenilo. Mi smo sicer pričakovali. str. 2012. da bi UNESCO našo dejavnost podprl z več konkretnimi dejanji. org/en/ev. 2012.Davor Šoštarič: IZUM V VLOGI UNESCOVEGA REGIONALNEGA CENTRA • načrtovanje razvoja in vzdrževanja računalniške Viri in komunikacijske infrastrukture v izobraževalnih. Vol ugotovitev. kategorije zagotovo prestižnega pomena in veliko priznanje dosedanjim uspehom ter potrditev programskih usmeritev v regiji. UNESCO.Net z devetindvajsetimi knjižnicami in kopico usposobljenih katalogizatorjev! Zaklju^ek Za IZUM je pridobitev statusa Unescovega centra II. Dostopno na: http://portal. 4 Unesca. našem slabšem poznavanju organizacijskih mehanizmov Organizacija znanja. Nenazadnje se je število držav.unesco.. ki jo pokrivamo. Prav tako upamo. Pivec F. Razlog vidim v morda ne povsem dorečenih postopkih medsebojnega komuniciranja in v Kārkliņš J. razvojno in svetovalno delo na lastnem pod okriljem Unesca.

SR. čak i ako se pravila dosledno sprovode.SR. This diminishes the principle of shared cataloguing as a uniformed display of library funds is definitely required to obtain precise information about where a certain publication can be found. COBIB. Na primeru unosa i ispisa podataka o fondu Letopisa Matice gbacotic@biblioteka-uzice. kje se določena publikacija lahko dobi. Time se gubi suština uzajamne katalogizacije.SR.SR. Čeprav so navodila formata COMARC/H o načinu vnosa številke v polje 997 jasna. tretja raven številčenja. se teh pravil večinoma ne upošteva. Letopis Matice srpske ORGANIZACIJA ZNANJA 2016.SR ne prikazuje na enoten način v vseh knjižnicah. ki imajo tri ravni številčenja.SR. Klju~ne re~i serijske publikacije. COMARC/H.SR. tudi če se predhodno držimo vseh pravil. these rules are generally not applied. Keywords serials. može se pokazati da programsko rešenje ovog segmenta u sistemu COBISS trenutno ne omogućava jasan ispis podataka u onlajn katalogu. Letopis Matice srpske Izvle~ek Zbirka serijskih publikacij.SR database can be used to demonstrate that the current software solution in the COBISS system does not enable clear data display in the online catalogue. LETN. COBISS. zato bi bilo treba ustrezno dopolniti programsko opremo COBISS/OPAC.04: STROKOVNI ČLANEK SERIJSKE PUBLIKACIJE SA TRI NIVOA NUMERISANJA U SISTEMU COBISS SERIALS WITH THREE LEVELS OF ENUMERATION IN THE COBISS SYSTEM Gordana Bacotiæ Rezime Fond serijskih publikacija sa tri nivoa numerisanja. Klju~ne besede serijske publikacije. The example of data entry and display in the Letopis Matice srpske fund in the shared COBIB. se v vzajemnem spletnem katalogu COBIB. COMARC/H. 21. pravila se uglavnom ne poštuju. COBIB.SR je razvidno. the COBISS/OPAC software should be appropriately updated.SR. Stoga bi bilo neophodno da se programska oprema COBISS/OPAC adekvatno dopuni. Consequently.3359/oz1601005 1. doi:10. COBIB. saj je enoten prikaz knjižničnih zbirk nujno potreben pogoj za pridobitev natančne informacije o tem. da programska rešitev v sistemu COBISS trenutno ne omogoča jasnega izpisa podatkov v spletnem katalogu. COBISS. third level of numbering. Letopis Matice srpske Abstract The fund of serials with three levels of numbering is not displayed in the COBIB. Na osnovi primera vnosa in izpisa podatkov o knjižnični zbirki Letopisa Matice srpske v COBIB. ne ispisuje se u uzajamnom onlajn katalogu Narodna biblioteka Užice COBIB. ZV. COMARC/H. treći nivo numerisanja. Iako format COMARC/H pruža jasna uputstva o unosu numeracije u Kontaktni naslov: polje 997.rs srpske u COBIB. S tem se izgublja bistvo vzajemne katalogizacije. COBISS. Although the COMARC/H format provides clear instructions on how to enter the numbering into the field 997.SR online bibliographic catalogue/database uniformly for all libraries. 1 5 M . even if the rules are consistently applied. jer je ujednačen prikaz fondova u bibliotekama neophodan uslov za dobijanje precizne informacije o lokaciji određene publikacija.SR na jedinstven način u svim bibliotekama.

Bacotić) kontinuiranog izvora. izveštaje. elektronske časopise. COBISS. stenografske (COMARC/H format: za podatke o stanju fonda. Serijske publikacije COMARC formate i programska rešenja odgovoran IZUM. 14) $l God. trebalo je da dovede do standardizovane obrade i COBIB. Cilj ovog rada je da analizira probleme povezane Otadžbina (1875). "Primarnu odgovornost za kataloška pravila u okviru ili knjigama. kataloga. obično ima numeričke ili hronološke oznake COBISS sistema imaju nacionalne biblioteke. kao i/ili hronološku oznaku". Pokazalo Ispostavilo se da unos fonda serijskih publikacija koje se. a često se vidi formatu za podatke o stanju neujednačenost i u prikazu fonda jedne biblioteke. Delo (Beograd. ili dela G. Letopis Matice srpske ISSN 0025-5939.  "Serijska publikacija je kontinuirani izvor. uvođenje publikacije u određenoj biblioteci. već i 0021-3381. kalendare. za razmenu primer analize tri nivoa numerisanja u COBISS/OPAC-u. instituta. novine. jer podataka u sistemu COBISS koriste se formati COMARC/B je reč o tekućem kontinuiranom izvoru sa 3 jasno označena 6 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. numbering) postoje samo 2 nivoa. sistema uzajamne katalogizacije. COBISS. koji su zasnovani na formatu UNIMARC. Otežavajuću okolnost predstavljaju $m br. 19) Primer: "Inventarska jedinica serijskih publikacija je: godište Dva nivoa numerisanja: Tri nivoa numerisanja: jednog naslova ili samostalna publikacija čije izdavanje nije završeno. 10 (2015) br. dok je za i nema unapred predviđen završetak. fonda Letopis Matice srpske (dalje u tekstu LMS) izabran je za Prema Platformi COBISS (IZUM.COBISS. 161162503. numeracija (engl. 2010–). 1 . postoji mogućnost da katalogizatori previde ili ne prepoznaju sve nivoe numerisanja. sa propratnom rečju ili bez $k – kalendarska godina nje (sveska. ili se u polje 997 sa sledećim potpoljima: neograničena izdavačka celina. za bibliografske podatke i COMARC/A za normativne standard ISBD(CR). $m – prvi nivo numerisanja (broj. 2009. Fondovi časopisa: Izraz (Sarajevo). 1-6 sam izdavač. LETN. broj.SR-ID 7053570 u COBISS. 1-6 God. 20 Inventarisanje serijskih publikacija može biti problematično. 10 $j God. ne samo korisnika bibliotečkih katalogizatore. načina numerisanja. društava. statističke godišnjake.. COBISS. kao i greške u numerisanju koje pravi God. ili knjiga u slučaju 3 nivoa (prim.SR-ID 125100039. a potom i format COMARC/H za podatke o fondu. tako da od preciznosti njihovog popunjavanja zavisi Uz standard ISBD(CR). godišnjake. međutim. ISSN=1450-8222. koji prati pojavu novih pouzdanost javno dostupne informacije o fondu serijske netradicionalnih oblika serijskih publikacija. Prema COMARC/H formatu za podatke o stanju fonda preglede predavanja univerziteta i fakulteta. je "identifikacija svake uzastopne sveske ili toma.SR ispisuju se na Polje 997 $l $j $k $m u COMARC/H različite načine u različitim bibliotekama. 2004. Pod serijskom publikacijom podaci o numerisanju i hronologiji serijskih publikcija unose u širem smislu mogu se smatrati i monografska serija. numeracija podatke. 11–12) $l – treći nivo numerisanja $j – drugi nivo numerisanja (najčešće godište) – ako Prema standardu ISBD(CR)." obuhvataju: časopise. akademija)..SR-ID 9819906. 1998. pp. da kod serijskih publikacija postoje brojne imaju tri nivoa numerisanja predstavlja veliki problem za neusaglašenosti koje zbunjuju. 20 (2015) br." (Komnenić i Dragičević. ISSN1450-6580. 2006. sveska) (IFLA." (Ristić i Petronić. p. (Seljak. koji se objavljuje uzastopno u odvojenim sveskama. adresare. slovo. 10 knj. zasnovano na platformi COBISS. beleške. ISSN usluga koji ne mora da poznaje pravila katalogizacije. katalogizatore čiji je zadatak formiranje i održavanje onlajn 1894). kašnjenje u izdavanju. p. Može da sadrži broj. 165) zbornike (univerziteta. Na kraju. 1-6 česte promene učestalosti izlaženja.Gordana Bacotić: SERIJSKE PUBLIKACIJE SA TRI NIVOA NUMERISANJA U SISTEMU COBISS Serijske publikacije – definicija. neki drugi znak ili njihovu kombinaciju. magazine. p. Svrha onlajn tri nivoa numerisanja kataloga je pružanje jasnih i preciznih informacija o stanju fonda određene publikacije u svakoj biblioteci. 10 $j knj. 21.SR-ID sa trećim nivoom numerisanja serijskih publikacija. 2014).SR i serijske publikacije sa ujednačenog vođenja fonda serijskih publikacija. Inventariše se godište koje se najčešće poklapa sa $k 2015 $k 2015 kalendarskom godinom. i tako dalje). u bilo kom mediju. ZV. Navedena potpolja ispisuju se u onlajn katalogu (COBISS/ OPAC). 1-6 $m br. koji je razvio IZUM.

7 biblioteka ne prepoznaje da postoje kalendarske godine i knjige. sa strana Pregled godišta i Pregled izabranog godišta. dok preostalih 7 meša različite principe (slika 1). Kod biblioteka. jer se dobija podatak da LMS izlazi skoro pet vekova. 21. učestalost izlaženja varirala je u rasponu od 1 do 12 svezaka godišnje. izdvajaju se dva principa koja lokalnim bazama COBIB. ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. Budući da je reč o časopisu s dugom tradicijom. u skladu sa uputstvima COMARC/H U trećem je izostavljena sveska. iz lokalnih baza podataka za zapis COBISS. došlo je do inverzije analizira.SR: problematiku trećeg nivoa numeracije čine zanimljivom.SR Virtuelna biblioteka Srbije.SR (Izvor: COBISS. ispis na nivou Pregled godišta u onlajn katalogu ne izgleda logično.SR-ID 7053570 Letopis Matice srpske (ISSN 0025-5939). 1997– (Izvor: COBISS. tako da ispis na strani Pregled tri nivoa numerisanja. Podaci su preuzimani iz COBISS. a 25 ih razlikuje 3 nivoa. daje informacija da su za tu godinu izašle 4 knjige sa po 1997–2016) tri sveske. 1 7 . Od tog broja.SR Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza 2016) navodi se 1946. da bi se princip ustalio od 1947. 11 dosledno. mogu Kod biblioteka.SR.SR Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza podataka Gradska biblioteka "Karlo Bijelicki" Sombor) Tri nivoa numerisanja Od preostalih 25 biblioteka. ali ne po pravilima COMARC/H unosi kao prvi nivo numeracije (slika 4): formata.) U drugom slučaju. Leskovac. Kada je reč izabranog godišta nije korektan. 1997–2016) Svaka od 32 biblioteke čiji se fond časopisa LMS vidi u COBISS/OPAC-u ima bar jedno godište iz perioda koji se Iako se vide tri nivoa numerisanja. numeracije (slika 3): do danas. biće razmatran unos fonda LMS od 1947. pa se Slika 1: Nivoi numeracije LMS u bibliotekama u COBIB. Beograd. Gordana Bacotić: SERIJSKE PUBLIKACIJE SA TRI NIVOA NUMERISANJA U SISTEMU COBISS nivoa numerisanja. ZV. LETN.SR Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza podataka Fakultet političkih nauka. 7 ih unosi fond dosledno. Uzajamna Slika 2: Ispis fonda na nivou Pregled godišta i Pregled izabranog godišta bibliografsko-kataloška baza podataka COBIB. Letopis Matice srpske u lokalnim Slika 3: Ispis fonda na nivou Pregled godišta i Pregled izabranog godišta bazama u COBIB. knjiga se formata.SR. Ovi slučajevi Dva nivoa numerisanja neće biti posebno razmatrani. u zapisu u bazi Narodne biblioteke Srbije (COBISS. knjiga sa sveskom ulazi u prvi nivo Iz tog razloga. godine. Najčešće se izostavlja podatak o knjizi kao drugom nivou Prvi slučaj numerisanja (slika 2): Ako se maska za unos pravilno popuni (slika 5). 7 ih meša principe unosa. dok je ispis zaliha pojedinačnog godišta potpun i pravilan (slika 6). kada časopis počinje da izlazi u 2 knjige po 6 brojeva. Slika 4: Ispis fonda na nivou Pregled godišta i Pregled izabranog godišta (Izvor: COBISS. godina. (U napomeni. ali se u podacima o fondu podataka Narodna biblioteka "Radoje Domanović". koje razlikuju dva nivoa numerisanja. a umesto toga. o bibliotekama koje prepoznaju 3 nivoa numerisanja. koje prepoznaju tri nivoa numerisanja i se izdvojiti tri osnovna načina ispisivanja fonda LMS u dosledno unose svoj fond.SR u fondu jedne biblioteke mogu naći godišta koja su uneta po pravilima ili sa sasvim neobičnim rešenjima.

na nivou pri promeni numerisanja godišta. što se vidi u sledećem primeru: 8 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. 1 jknj.SR Virtuelna biblioteka Prema formatu COMARC/H (COMRAC/H format: za Srbije: lokalna baza podataka Narodna biblioteka Užice. COBISS3. 2 polja 997. d – signatura V6. probni unos) f – inventarski broj Ako postoje tri nivoa numerisanja. kalendarske godine. 2010–).2 k1951 m1-6 biblioteka Užice (NBU) (Izvor: IZUM. 1997–2016. biće ispisan u rubrici Godište u onlajn katalogu.RS. Promene numerisanja u drugom (997$j) i tre^em nivou (997$l) Slika 6: Ispis podataka u COBIB. već i pri promeni numerisanja knjige. koje je sada treći nivo Pregled godišta. dodeljuje se novi inventarski broj. LETN. časopisa.1 k1951 m1-6 Slika 7: Maska koja nije popunjena u skladu sa COMARC/H. ali se zato u ispisu zaliha (Pregled izabranog koja je u ovom slučaju drugi nivo numerisanja. imati 2 inventarska broja. tj.SR na nivou svih godišta i pojedinačnog godišta (Izvor: COBISS. 1998-2016. 1 . 21. ZV. uvodi se novo polje 997 za Drugi slučaj promenu numerisanja na drugom nivou (obično novo godište – novi inventarski broj). Raspored malih i velikih slova upućuje na to Slika 5: Maska za unos fonda popunjena prema uputstvima COMARC/H. probni ispis) Ovakav ispis fonda LMS najčešći je u lokalnim bazama u COBIB. teško je rešiti unos fonda.1 k1950 m1-6 997 dSIGNATURA f010005002 lGod. Prilikom svake promene numerisanja na drugom ili trećem nivou. u onlajn lokalnoj bazi. a pri tom se ne poštuje pravilo o uvođenju novog polja 997 sa promenom i drugog i trećeg nivoa numerisanja. Primer unosa fonda za serijske publikacije sa tri nivoa numerisanja sa promenama numerisanja drugog i trećeg nivoa: 997 dSIGNATURA f010005001 lGod. pojedinačnog godišta. u slučaju kada publikacija ima dva nivoa numerisanja. 1997–2016) podatke o stanju fonda.SR Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza podataka Narodna biblioteka Užice.4-03(b)) način unosa zbog zabune koju bi izazvao na nivou svih godišta: ako se broj knjige unese u drugi nivo numerisanja.SR kada je maska popunjena prema uputstvima COMARC/H (Izvor: COBISS.4-03(b). U slučaju kada postoje Kada maska nije popunjena u skladu sa uputstvima tri nivoa numerisanja. dobija se verodostojan podatak o godištu numerisanja. novo polje 997 uvodi se. 1 jknj. 2 jknj. da katalogizator zna kako treba da izgleda ispravan ispis Narodna biblioteka Užice (NBU) (Izvor: IZUM. Tako će godišta) javlja inverzija drugog i trećeg nivoa numerisanja brojevi jednog godišta.Gordana Bacotić: SERIJSKE PUBLIKACIJE SA TRI NIVOA NUMERISANJA U SISTEMU COBISS Slika 8: Ispis podataka u COBIB. Narodna 997 dSIGNATURA f010005004 lGod. tj. 2 jknj.2 k1950 m1-6 997 dSIGNATURA f010005003 lGod. V6. ne samo COMARC/H (slika 7). koji su izašli najčešće tokom jedne (slika 8). polje 997 se ponavlja. ali se ipak opredelio za pogrešan COBISS3. 1998-2016.

Takođe. 21. gde su poštovana sva pravila. Izgled maske za unos podataka u COBISS3: Problem nastaje zbog toga što se u maski za unos podataka. jer LMS nije izlazio numerisanja. jer bi trebalo uneti u potpolje $j) i u potpolje biblioteka "Dr. sve dok se ne uključi Pregled Rezultat ovakvog unosa ogleda se u tome da se godište izabranog godišta. ako se brojevi ponavljaju u potpolju $m. se da je razlog tome promena numeracije na nivou knjige. gde treba da bude samo sveska.SR numerisanja deluje suvišno. zavisno od toga da li se poštuju pravila izabranog godišta. Biblioteke koje registruju tri nivoa numerisanja i dosledno U drugom slučaju (slika 11). unose svoj fond uglavnom poštuju pravilo o uvođenju na nivou Pregled godišta. 1997–2016) tim i do neujednačenosti u prikazivanju fonda pojedinih biblioteka. Đorđe Natošević". uz objašnjenja o drugom nivou numerisanja uvek naglašava da je najčešće reč o godištu. dok su sveske date u napomeni za javnost "<>".SR Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza podataka Matična biblioteka "Svetozar Marković" Zaječar. Ovo rešenje izabrano je zato što U prvom slučaju (slika 10). 1997–2016) $m. u rubrici Godište nalazi se rastući novog polja 997 prilikom promene drugog i trećeg nivoa broj knjige koji svakako izaziva zabunu. Kragujevac. Raspored (redosled) potpolja navodi na pogrešan unos podataka. a program prijavljuje na drugom i na trećem nivou. a samim biblioteka "Vuk Karadžić". ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. Slika 10: Ispis fonda nepravilno popunjene maske na nivoima Pregled Objašnjenje "godište" u potpolju $j za unos drugog nivoa godišta i Pregled izabranog godišta (Izvor: COBISS. dok godište može biti i treći nivo numerisanja ($l). ne poštuje se uvođenje novog polja 997 za promenu na drugom nivou numerisanja (Izvor: COBISS.SR U primeru na slici 9. tako da dolazi do situacije da je ispis u COBISS/OPAC-u na nivou svih godišta logičniji pri pogrešnom unosu numeracije. opet. Pregled unosu različitih nivoa numeracije u odgovarajuća potpolja. ZV. LETN. uz drugi nivo ($j). godišta izgleda potpuno. knjiga je uneta i u potpolje $l (što Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza podataka Narodna nije pravilno. 1 9 . jer zbunjuje katalogizatore Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza podataka Narodna i dovodi do grešaka prilikom unosa podataka. 1997–2016) Slika 11: Ispis fonda pravilno popunjene maske na nivoima Pregled godišta i Pregled izabranog godišta (Izvor: COBISS. a tek uvidom u izabrano godište vidi trećeg nivoa numerisanja. Priručnik COMARC/H. gde. Gordana Bacotić: SERIJSKE PUBLIKACIJE SA TRI NIVOA NUMERISANJA U SISTEMU COBISS Slika 9: Tri nivoa numerisanja. postoji inverzija drugog i ponavlja po dva puta. Pravo godište vidi se tek na nivou prikaza zaliha istih godišta časopisa. vidi se Pregled godišta sa svaka knjiga (drugi nivo numeracije) ima po 6 svezaka (prvi uvođenjem novog polja 997 za promenu numerisanja i nivo) koje su identično numerisane. nalazi tekst godište (videti slike 5 i 7). Inđija. ali se ne poštuje pravilo o grešku. Na sledećim slikama vidi se razlika u ispisu pet vekova. dok je ispis pojedinačnog godišta logičan pri pravilnom unosu numeracije. COMARC/H formata u vezi sa unosom drugog i trećeg nivoa numerisanja u odgovarajuća potpolja: Razlozi zbog kojih dolazi do neujedna^enosti 1.

[online] neujednačenog unosa fonda serijskih publikacija sa tri nivoa Dostupno na: http://www. ispred podataka iz potpolja $j. 2. objašnjenje "godište" uz potpolje $j.SR Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza podataka Narodna prikaz podataka u onlajn katalogu. Zaklju^ak COBISS. kako bi se eliminisale sve nedoumice katalogizatora [online] Dostupno na: http://www. [online] ovom tipu numerisanja. 10 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. neophodno je da se adekvatno COBISS. biblioteka "Vuk Karadžić". LETN. 2. Inđija. Ove korekcije učinile bi preciznijim informacije koje pruža COMARC/H format: za podatke o stanju fonda. Dostupno na: http://www. 2016]. drugog nivoa numerisanja) za publikacije sa tri nivoa 70808&lani=sr [15.Gordana Bacotić: SERIJSKE PUBLIKACIJE SA TRI NIVOA NUMERISANJA U SISTEMU COBISS 2. 2.Net. 1997–2016.vbs. ali ne odgovara COBISS. a biblioteka "Karlo Bijelicki" Sombor.htm [15. 21. 2010–. [programska oprema]. 2.vbs. 2016].vbs. Platforma COBISS – Kooperativni online bibliografski sistem i servisi: uvod. 1997–2016.rs/scripts/cobiss?command=CONNE CT&base=80310&lani=sr [15. koja nisu prilagođena biblioteka "Dr. [online] Dostupno na: http://www. Dostupno na: http://obrazovanje. iako nisu česti u (Poslednje promene sadržaja: decembar 2014. Izgled maske za ispis svih godišta (Pregled godišta) u Reference COBISS/OPAC-u: COBISS. Maska je prilagođena publikacijama s dva nivoa numerisanja. zahtevaju adekvatno rešenje. 2. numerisanja.net/platforma_cobiss-SR. Trenutno postoje ni=sr [15. 1997–2016.SR Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza podataka Narodna ispisivanjem podataka iz potpolja $l u postojećoj koloni biblioteka Užice. 2. Godište. 2016]. COBISS3 (V6. 1997–2016.SR Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza podataka Matična publikacijama s tri nivoa numerisanja. gde se rubrika COBISS. 2.vbs.vbs.asp (Pristup sa korisničkim imenom i šifrom) [12.vbs. IZUM. 1998–2016.SR Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza podataka Gradska Godište popunjava iz drugog nivoa numerisanja ($j). 2. Leskovac. ili COBISS. bez izazivanja dodatnih sr [15.rs/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=70000&lani= numerisanja) trebalo bi učiniti vidljivim u onlajn katalogu. odnosno kako bi se omogućio pravilan COBISS. 2.vbs. i u slučajevima koji.rs/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=70801&lani= način koji bi doprineo jasnosti. 2016]. drugi i prvi Узајамна библиографско-каталошка база података (Uzajamna nivo numeracije (trenutni redosled je drugi. 2. CT&base=70817&lani=sr [15. [online] Dostupno tu se. Kragujevac. ne samo greškama katalogizatora.SR Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza podataka Narodna Polazeći od navedenog.SR Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza podataka Narodna redosled ispisa podataka o sva tri nivoa numerisanja. u programskoj biblioteka Srbije. rubrike Godište. 2016]. 2016]. 1997–2016. već i trenutnim rešenjima programske opreme COBISS za COBISS. pri pravilnom unosu podataka. 2016]. 2016].rs/scripts/cobiss?command=CONNE numerisanja uslovljen. 1 . [online] Dostupno na: http:// COBISS/OPAC-u nedostaje još jedna kolona kojom www.SR. 1997–2016.rs/scripts/cobiss?command=CONNECT&base=70124&la bi se pokrio i treći nivo numerisanja. Da bi se problem rešio. 2014. 2016].rs/scripts/cobiss?command=CONNECT&base= (tj.) Maribor: IZUM.rs/scripts/cobiss?command= (videti slike 5 i 7). 2. [online] COBISS/OPAC. treći i prvi bibliografsko-kataloška baza podataka) COBIB. Dostupno na: http://vbshome. Godina i Broj sveske. odnosno spisak godišta. 2016]. [online].rs/sr/cobiss3/default-sc. 1997–2016. 1997–2016. opremi COBISS/OPAC. [online] Dostupno na: http://www. Beograd. biblioteka "Svetozar Marković" Zaječar.vbs.rs/ EntryFormDesktopDefault. kojih je najviše.SR Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza podataka Fakultet U maski za prikaz svih godišta (Pregled godišta) u političkih nauka. 2.vbs. dolazi se do zaključka da je uzrok biblioteka "Radoje Domanović". CONNECT&base=99999&mode=5&lani=sr [15. Dostupno na: http:// www.aspx?tabid=38&type=manual&manual =3_Comarc_H_svn (Pristup sa korisničkim imenom i šifrom) [12. 1997–2016. 2016]. ZV. komplikacija.4. IZUM.SR Виртуелна библиотека Србије (Virtuelna biblioteka Srbije): rasporediti rubrike u logični redosled: treći.cobiss.rs/scripts/cobiss?command=CONNE CT&base=70016&lani=sr [15.rs/scripts/cobiss?command=CONNECT&base= Iz maske za unos podataka takođe bi trebalo ukloniti 70010&lani=sr [15. 2016]. nivo). [online] Dostupno na: http://www. [online] Dostupno na: http://www. ispisuje broj knjige na: http://www. 2015. prevod: februar praksi.SR Virtuelna biblioteka Srbije: lokalna baza podataka Narodna dopuni pregled. sr [15. ili na neki drugi vbs. COBISS. Sadržaj potpolja $l (treći nivo vbs. To se može uraditi dodavanjem još jedne kolone za ispis potpolja $l u pregledu godišta u COBISS/OPAC-u. a možda čak i COBISS.-03(b)). Đorđe Natošević".

(Komnenić. Dostupno na: http://nb. 1 11 . [online časopis] 11(1). Инвентарисање библиотечке грађе. S. Lj. Glasnik Narodne biblioteke Srbije. Упутство за примену стандарда ISBD(CR). 2016]. ORGANIZACIJA ZNANJA 2016.php?file_id=2863 [15. N. Прерађено издање ISBD(S) Међународни стандардни библиографски опис серијских публикација. M. Д. Комненић. i Petronić. 2009. (Ristić.. ZV. Gordana Bacotić: SERIJSKE PUBLIKACIJE SA TRI NIVOA NUMERISANJA U SISTEMU COBISS Seljak. Београд: Народна библиотека Србије. Ристић. 1998. и Петронић Н. i Dragičević.rs/ view_file. 21. LETN. 2004. и Драгичевић Љ. Београд: Народна библиотека Србије. pp. Београд: Народна библиотека Србије.). 2. Међународна федерација библиотечких удружења и институција (IFLA). ISBD(CR): Међународни стандардни библиографски опис серијских публикација и других континуираних извора.). 2006. D. Kako racionalizovati katalogizaciju i poboljšati funkcionalnost COBISS sistema. С. 163–175.

scientific information resources Izvle~ek Učenje in pridobivanje znanja na osnovi novih oblik učenja v izobraževalnem procesu temeljita na konstrukciji in dekonstrukciji pomena in na lastni interakciji s svetom v določenem družbenem in kulturnem okolju. stjecanje znanja. konstrukciji i dekonstrukciji značenja i sopstvenoj interakciji sa svijetom u određenom društvenom i kriminologijo i sigurnosne kulturnom okruženju. svako snosi odgovornost za svoje učenje i njime upravlja. Stoga.ba jer je predstavljanje različitih izvora znanstvenih informacija i znanja koristan vodič u pronalaženju adekvatnih izvora informacija. Cilj tega članka je predstaviti vire znanstvenih informacij in znanja ter njihovo klasifikacijo in pomen za oblikovanje znanja v akademskem okolju. Kako aktivno učenje počiva na samostalnom i aktivnom angažmanu u procesu učenja i poučavanja. akademsko okolje. The presentation of different sources of scientific information and knowledge is a useful guide for finding appropriate information sources. ZV. važan je dio u svakom obliku učenja i poučavanja. knowledge acquisition. Aktivno učenje temelji na samostojnem in aktivnem vključevanju v proces učenja in poučevanja. Predstavitev različnih virov znanstvenih informacij in znanja predstavlja koristno vodilo pri iskanju ustreznih virov informacij. doi:10. pronalaženje studije Univerziteta u Sarajevu i prikupljanje informacija iz različitih izvora u kojima su pohranjene. particularly in the academic environment. pridobivanje znanja. Each person is responsible for their own learning and how to manage it. viri znanstvenih informacij 12 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. 21. zlasti še v akademskem okolju. izvori znanstvenih informacija Abstract Learning and knowledge acquisition with new forms of learning in the education process is based on one"s construction and deconstruction of meaning and the learner"s interaction with the world in a certain social and cultural environment. The aim of this article is to present the sources of scientific information and knowledge and their classification and significance for the construction of knowledge in the academic environment. scientific information flow. akademsko okruženje. tok znanstvenih informacija. Zato je vsakdo odgovoren za svoje učenje in za način upravljanja z njim. pretok znanstvenih informacij. 1 . Cilj rada je predstaviti izvore znanstvenih Kontaktni naslov: informacija i znanja i njihovu kategorizaciju i značaj za izgradnju znanja u akademskom okruženju. iskanje in zbiranje informacij iz različnih virov pa predstavlja pomemben del kakršne koli oblike učenja in poučevanja. brasidovic@fkn.3359/oz1601012 1. Keywords knowledge. As active learning is based on independent and active engagement in the teaching and learning process.unsa. finding and gathering information from various sources is an important part of any form of learning and teaching.04: STROKOVNI ČLANEK Izvori informacija u akademskom okruženju information RESources in the academic environment Beba Ešrefa Rašidoviæ Abstrakt Učenje i stjecanje znanja u obrazovnim procesima u novim oblicima učenja zasniva se na personalnoj Fakultet za kriminalistiku. osobito u akademskom okruženju. LETN. Klju~ne besede znanje. academic environment. Klju~ne rije~i znanje.

sa nastavnika na učenje zasnovano na izvorima odnosi se na principe koji ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. LETN. ljudi. 526) Navedeno nas upućuje na činjenicu da je fokus sa S obzirom da nastavnik više nije jedini isporučitelj znanja. generiranja. treba ih osvijetliti. izazvane od studenta očekuje intenzivniji samostalni angažman. a znanje se generira. • Učenje vodi ka izgradnji struktura koje generaliziraju a učenje zasnovano na izvorima "je upotreba i primjena iskustvo i često zahtijevaju reorganizaciju polaznih dostupnih izvora koji svojim sadržajima zadovoljavaju koncepcija. Kao u značajnoj mjeri od načina poučavanja i razvijenosti aktivni učesnici nastave. primjene i kreiranju znanja. vladine agencije.d. časopisi. internetu. Izvori se pri tome definiraju kao "mediji. timskom radu. kreativnost. učenje je sam razvoj koji različitih izvora u kojima su pohranjene. različite obrazovne potrebe. propitkivanje. razvijanje kritičkog mišljenja i timski rad u također utjecale i na načine učenja. a strategije pripremati za svaki nastavni sat i biti spremni učestvovati i vještine učenja su važne i za učenje izvan obrazovanja. opravdavanje i predstavljanje svoje ideje. pa na aktivno učenje koje započinje pitanjem. Kako aktivno učenje. postavljanje vlastitih hipoteza i modela. karakteristika težnji savremenog obrazovanja i obilježeno je mogućnostima koje studente iz pasivnih slušatelja koji prave Učenje i stjecanje znanja u obrazovnim procesima ovisi bilješke pretvaraju u ključne učesnike procesa učenja. Unapređenje znanja kroz • Greške (u smislu neuspješnih pokušaja) su sastavni istraživanje je ključna uloga sistema visokog obrazovanja dio studentove koncepcije o nečemu i stoga ih ne koji treba kroz svoje programe promovirati inovacije. Kako se sa snažnim razvojem informacijsko-komunikacijske • Razmišljanje je pokretač učenja. mjesta ili ideje koji imaju potencijal da potpomognu učenje". slučajem. pa svako snosi odgovornost za svoje učenje i njime upravlja. društvenom i kulturnom okruženju. tako izaziva i podstiče dalje razmišljanje. Promijenjeno shvatanje uloge učesnika obrazovanja i svrhe Kako nova i postojeća znanja ne mogu stvarati i primjenjivati obrazovanja nužno je dovelo do razvoja novih pristupa neobrazovani ili slabo obrazovani ljudi. istraživački pristup. učenju. Odgovornost za učenje je na studentu i njegovoj rad postaju sinonimi. internet. znanjima i idejama. razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije. think tankovima. pronalaženje i prikupljanje informacija iz • Učenje nije rezultat razvoja. treba izbjegavati i minimizirati. koje je usmjereno na studenta. sa udžbenika i priručnika na široko distribuirane Uvod izvore informacija i na njima zasnovanog znanja. učenje i resurse. a rasprava u grupi tehnologije priroda informacija drastično promijenila. a studenti su na koji se izvori informacija upotrebljavaju kao podrška umjesto nastavnika odgovorni za odbranu. nego mu omogućiti interdisciplinarnost i transdisciplinarnost uz dugoročnu istraživanje i stvaranje više mogućnosti." (Hannafin i Hill. razvoj i stjecanje kompetencija. radio. razgovor o njima i provjeru u praksi. televizija. Kako je fokus pomjeren sa poučavanja društvena uloga obrazovanja u globaliziranom svijetu. pitanju kontradiktorne ideje. mijenja se i i modela učenja. Beba Ešrefa Rašidović: IZVORI INFORMACIJA U AKADEMSKOM OKRUŽENJU studenta. Ove su promjene saradnja. umrežavanje sadržaja i odgovornost za na televiziji. pa je razred aktivna se nužno redefinirala i priroda izvora informacija. vladinim i konsultantskim biroima. profiliranje postavljanje problemskih pitanja. a studenti su inicirani da u tome aktivno ekonomski razvoj u kome se mladi ljudi moraju opskrbiti i kreativno učestvuju. pa se Promjene tehnološke i socio-ekonomske naravi. p. njihovo testiranje. aktivno učešće u nastavi. te način zajednica za razmišljanje i razgovor. radnih mjesta. raste svijest o njegovoj važnosti za društveni. podrazumijeva takav pristup učenju koji omogućuje razvoj Fosnot i Perry (2005. baze podataka. distribuira i koristi samoorganizaciji i samoregulaciji što apostrofira autonomiju na mnogo različitih mjesta izvan univerziteta i visokih škola: u procesu učenja. istražiti i uzeti u obzir. podsticanje diskusije. ZV. Uloga nastavnika je da ih usmjerava u pravcu koji i rezultat je sopstvene interakcije sa svijetom u određenom će obezbijediti da studenti sami otkrivaju rješenja. kulturni i problemom. dokazivanje. poučavanja pomjeren na aktivno učenje. u svakom obliku učenja i poučavanja. svakodnevno sve snažnije utječu na obrazovanje. profesije i vrste poslova. aktivno učenje je preovlađujuća novim vještinama. 21. postavljati pitanja i rješavati zadane problemske se odvija na temelju vlastite konstrukcije i dekonstrukcije situacije. u diskusiji. važan je dio od studenata zahtijeva kreativnost i samoorganizaciju. Izvori znanja i pa stoga nastavnici trebaju omogućiti studentima informacija su široko distribuirani i mogu biti knjige. 1 13 . čak i kad su u orijentaciju na ciljeve i potrebe društva. stručna udruženja. razmišljati o postavljenim Proces učenja je proces personalne konstrukcije značenja te zadacima. n. bez obzira na načine i raspoložive distribucije znanja. Životni ciklus znanja je skraćen. studenti se sa svoje strane moraju strategija i vještina učenja svakog pojedinca. 22) iznose neke opće principe koji kompetencija i stjecanje znanja kroz njegovo konstruiranje se mogu primijeniti u redefiniranju obrazovnih praksi: u samostalnom i aktivnom angažmanu u procesu učenja i poučavanja.. u korporacijama. p.

ali spomenuti fenomeni u znanstveno- Proces znanstvene komunikacije teče u tri faze: istraživačkim ili obrazovnim procesima mogu utjecati na valjanost. "Amaterizam znanstvenoistraživački instituti. ali i i anonimnost / nejasno autorstvo nisu do te mjere elektronskim kanalima koji su je pojednostavili i ubrzali. komunikaciji sa kolegama. organizacija svoje učenje. komunikacije nelinearni pristup znanju. što utječe razvija sposobnosti za takve aktivnosti. i kreativnosti. širokog spektra analognih. radova. Učenje. znanja. iskustava. kroz određene institucije (izdavačke kuće. pp. ne diseminira i ne podvrgne Navedeno upućuje na činjenicu da postoje formalni i sudu znanstvene zajednice. 3. ali i kroz elektronske tokove koji omogućuju mišljenja. distribuciju i korištenja i primjene informacija. te kroz različite lične kontakte što ih omogućuje • kumulativnost – znanost je historijska i univerzalna tehnologija u web 2. ali učenje zasnovano na izvorima ne znači korištenih izvora.Beba Ešrefa Rašidović: IZVORI INFORMACIJA U AKADEMSKOM OKRUŽENJU upravljaju izborom i organizacijom sadržaja učenja i na transdisciplinarnost i multidisciplinarnost . pronalaženja. 1998). te razvoja kritičkog biblioteke). Priprema i uobličavanje rezultata istraživanja u informacija primjerenih akademskom okruženju. odabir. web stranicu. je strukturirano učenje učenja. vrednovanja. Samo izvođenje istraživanja tokom kojeg dolazi Špiranec. a neformalni su neposredna diseminacija znanstvenih informacija unutar znanstvene Dokumenti znanja. umjesto da ti sadržaji se komunikacija odvija u okviru institucija kakve su budu pripremljeni kao gotovi i konačni. strategije i vještine • javnost – zabilježeno znanje je javno i dostupno svakom pristupanja. ali i integrativnih pomoći nastavnika. stilova učenja. i podrazumijeva znanja. čime se omogućuje prenošenje neformalni načini prijenosa znanstvenih informacija i na znanstvenih spoznaja i upotreba rezultata od strane drugih njima zasnovanog znanja. 43–44): istraživanja. kao što su članci u časopisima. strategije za na generiranje novog znanja. Značajan dio sistema ukupne društvene komunikacije Interakcija s različitim izvorima znanja i informacija predstavlja znanstvena i akademska komunikacija u kojoj olakšava učenje i pomaže u rješavanju problema i traženju učestvuju istraživači. 69). jer je skraćen je zasnovano na izvorima. kao što sposobnosti. sposobnosti. izdavači. digitalnih i virtuelnih izvora • internacionalnost – bez obzira na moguće jezičke informacija. 14 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. pri čemu odgovora na postavljena pitanja. pretraživanja. što je čini univerzalnom. što podstiče razvoj barijere. katalozi. p. osobito s samo osigurati pristup i pružiti širok spektar prikladnih obzirom da istraživanje ne poznaje granice. p. enciklopedije. priručnici. pri čemu su formalni kanali znanstvenika (Suppe. koje literature i njenog brzog zastarijevanja. životni ciklus znanja. zbornici • specijalizacija i diferencijacija – interdisciplinarnost. Učenje na izvorima znanja i informacija se kritički vrednuju u okviru globalne znanstvene je mnogo više od sadržaja i pronalaženja pravog odgovora zajednice. sposobnosti rješavanja problema. a rezultati izvora za učenje. procesa i međusobnog prožimanja znanosti. 44). 2015. znanstveni časopisi i knjige. potreba i standardima koji olakšavaju njeno korištenje. analizu • rast i zastarijevanje – eksponencijalni rast informacija i i vrednovanje. što čini da studenti stalnog umnožavanja informacija i znanja dolazi do samostalno pristupaju različitim izvorima informacija bez stvaranja novih znanstvenih disciplina. ne postaje novom spoznajom i novim znanjem dok se kao dokument znanja ne objelodani. pouzdanost i povjerljivost rezultata" (Šimić i 1. koje je zasnovano na izvorima. sažeci na drugim jezicima. 2012. i znanja i njihovih ključnih karakteristika i pronalaženje 2. sa drugim kolegama na konferencijama i raznim sastancima.sa tendencijom koncepte koji omogućuju prijenos znanja. 21. ZV. bibliografije. pronalaženje i prikupljanje informacija. kao i sintezu i predstavljanje pronađenih znanja doveo je do velikog i stalnog prirasta znanstvene informacija i njihovo pretvaranje u znanje. kao i ljudskih resursa. problematični kada je riječ o korištenju sadržaja radi razbibrige ili zabave. kao i sama znanost. posrednici i korisnici. Učenje. knjige. 1 . pa je za studente nužno poznavanje do razvoja ideja i neformalne komunikacije među i razlikovanje različitih izvora znanstvenih informacija znanstvenicima. 2012. biblioteke. imaju sljedeće zajednice kroz raspravu sa kolegama i saradnicima tokom karakteristike (Dizdar. znanstvena literatura podliježe određenim različitih interesa. kategorija u kojoj se znanja naslanjaju na prethodna i Rezultati ove komunikacije su različite vrste dokumenata rastu u kontinuumu. LETN. Studenti su aktivno uključeni i odgovorni za je struktura. posebno u nekim znanstvenim usmjereno na studenta i uključuje učinkovito korištenje disciplinama.0 okruženju (Dizdar. Krajnji proizvod istraživanja koji se fiksira u nekom Izvori znanstvenih informacija i mediju i koji se distribuira bibliotekama i drugim znanja institucijama akumulacije informacija ili se postavlja u neki digitalni repozitorij na mreži ili na vlastiti blog i Koliko god bila vrijedna neka nova znanstvena informacija.

su veoma značajni elektronski časopisi. su svjesni da se tabelarni podaci distribuiraju i u objavljenim i u neobjavljenim dokumentima (Hjørland. Dobar primjer za to su časopisi koji u svom sadržaju imaju originalne i stručne radove. E-časopisi. Fjordback Søndergaard i saradnici u revidiranom modelu p. a neobjavljeni dokumenti su teze. et al. elektronski sastanci. 21. izdavaštvo na zahtjev i sl. baze podataka.. 2014. objavljivanja u primarnim izvorima informacija. godine u skladu sa promjenama vidljivost od neobjavljenih (Hjørland. nekog statističkog godišnjaka. Meadows i Russel). toka znanstvenih informacija nastao 1971. sekundarne i tercijarne. p. 2005. kao npr. vlastitog bloga ili web stranice. ali su tehnički izvještaji. ali i pregledne radove koji su tercijarne Slika 1.: Revidirani UNISIST-ov model izvora informacija (Izvor: informacije" (Dizdar. 2). znanstveno. što je u znanstvenom Information System in Science and Technology) model svijetu široko prihvaćeno. et al. koji se distribuiraju te razlike uglavnom na nivou detalja. ali niti jedan od predloženih modela nije mogao potpuno zamijeniti UNISIST- ov model (Hjørland. ali ih istraživači neobjavljeni dokument i neki izvještaj registriran u klirinškom mogu iskoristiti za istraživanja. Kreatori odslikavanje promjena koje su u znanstvenoj i istraživačkoj modela su odlučili promatrati ovaj kanal kao neovisan. transkripti. p. p. prešutno to ipak činimo. u komunikaciji povezanim sa razvojem informacijsko- Nakon pojave interneta.. I izvorni UNISIST-ov model toka znanstvenih informacija objavljeni (fizički) dokumenti su svakako imali veću i onaj revidiran 2003. UNISIST-ov (United Nations primarne. vladini izvještaji i sl. p. koji je poluoobjavljeni dokument. koje je koje imaju druge svrhe od istraživačkih. pa danas gotovo svaki autor Na slici 1. 7) ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. doveli su do stalnog proširivanja sivog područja. et al. statistički dokumenti Sa pojavom računara. "Pri tome treba naglasiti da nije moguće jednoznačno tvrditi da jedan dokumenat sadrži jednu informaciju. numeričkih potreba isticanja razlika između određenih područja. tabelarni kanal koji se sastoji od tabelarnih. sekundarnih i tercijarnih izvora. privatno pismo. postali (Hjørland. 2005. do predstavljanja u sekundarnim i tercijarnim publikacijama i integriranja u priručnike i udžbenike u zavisnosti od prijenosa određenih konstrukcija znanja u skladu sa obrazovnom politikom determiniranom od strane vladajućih struktura. istraživačke zajednice. p. godine navodi i treći kanal komuniciranja znanstvenih istraživanja kroz Dva su razloga za reviziju UNISIST-ovog izvornog modela: tzv. proširuju listu izvora znanstvenih i tehničkih informacija gray literature) koja se nalazi negdje između objavljenih i pa uvode i pojam izvora/građe kao takve vrste publikacija neobjavljenih dokumenata. zakoni. Formalni način U značenju izvora informacija koriste se i termini publikacije.. informacija koji integrira štampane i mrežne izvore. Beba Ešrefa Rašidović: IZVORI INFORMACIJA U AKADEMSKOM OKRUŽENJU koji postaju novi izvori informacija. ali i do bržeg i jednostavnijeg pristupa zabilježenom znanju. et al. et al. te podataka u obliku npr. Izvori/građa se ne mogu centru. e-biblioteke. ali kada informacije dijelimo po tipovima. blogovi. 2005). iako komunikaciji nastale s pojavom interneta. 2012. e-konferencije. ZV. Put znanstvene informacije se tako može pratiti od njenog nastajanja u procesu istraživanja. svrstati ni u jednu drugu kategoriju i takvi su faksimili. izvore informacija dijele na u fizičkom smislu se mijenja. interneta i društvenih mreža. prikazan je UNISIST-ov revidirani model izvora može biti uvjetno rečeno i sopstveni izdavač preko interneta. Internet je naravno izmijenio tok znanstvenog komuniciranja. Hjørland. 1). sudske presude.. pojam neobjavljenih dokumenata komunikacijske tehnologije. prijenosa znanstvenih informacija može biti kroz objavljene literatura.. mailing liste. u ograničenom broju primjeraka i dolaze do korisnika putem klirinških i informacijskih centara.. dokumenti i resursi. knjige discipline imaju svoje standarde po pitanju diferencijacije i časopisi. između primarnih. LETN. Prije pojave interneta. 2005. Nužno je pomenuti i pojam sive literature (engl. et al. Različite znanstvene i neobjavljene dokumente pri čemu su objavljeni npr. 45). te su mnogi autori nastojali predložiti nove modele (kao Kling. 2005. 268). 1 15 . koji po svome karakteru pripadaju primarnim informacijama.. 9). Hard. što je posebna vrsta apsurda (Christensen.

industrijsko atraktivan. 2012. novosti. a one ne donose ili rijetko donose nove znanstvene su kroz funkcije izbora. rasprave. 39). p. tehničke izvještaje). kvartalno. izvještaji. 12): monografije (tretiraju jednu temu ili jedan njezin aspekt. organi. pisma. 2008. u kontinuitetu znanstvena djela. U primarne izvore znanstvenih i • znanstvene. et al. govori. pri čemu ovi posljednji Papir običan blještav blještav predstavljaju generičke primarne izvore što se pišu prema Ilustracije crno-bijele kolor kolor propozicijama određenog skupa. polugodišnje ili godišnje – pod istim filtrirani interpretacijom. a obuhvataju santni članci periodiku. patenti. kao što su književna djela. izlaženju. kao publikacije koje izlaze u odvojenim sveskama.. muzička i druga informaciju zahvaljujući svome učestalom i kontinuiranom umjetnička djela" (Rašidović. za razliku od knjiga i monografskih publikacija za čije je stvaranje. alati ili odjeća. ozbiljan okruženje. a od posebnog je značaja. Distinkciju dakle nova znanja ili nova tumačenja poznatih činjenica među periodičnim publikacijama čini namjena (za koga koja doprinose porastu postojećeg znanja. 64) periodiku dijele na: koji predstavlja ključni dio primarnih publikacija. studije kratak i praktičan i tercijarne izvore informacija (Gerc. 1 . taksonomiji periodičnih publikacija. blješteći. Jedan dio serijskih publikacija spada u sekundarne i bilten. brojeva i volumena. zbornike. ličnosti. jer omogućuje provjerljivost istraživačkih pristupa i rezultata s • popularne magazine.Beba Ešrefa Rašidović: IZVORI INFORMACIJA U AKADEMSKOM OKRUŽENJU Primarni su izvori informacija općenito "svi izvori u Periodika je najmnogobrojnija serijska publikacija. prethodna i kongresna priopćenja i zbornici okruženja sa raznih znanstvenih skupova. pod jedinstvenim naslovom. i autorica i primarni su izvor samo ukoliko prezentiraju originalne Dizdar daje sljedeću klasifikaciju periodike po značajnim rezultate). trgovačke i industrijske časopise. i teorija tehnike. magazini (revije). LETN. novine. proizvodi ili mišljenja. memoari. Dužina duži umjeren kraći članaka Serijske publikacije (kontinuirane.. patenti. Izgled običan. Burkhardt i saradnice Ovdje je od izuzetnog značaja metodološki postupak (2010. tehničkih informacija spadaju (Hjørland. originalni vremenskim periodima – sedmično. 2012. formalan. konferenciji. te predstavljaju dokumente kojima se prvi put pristupačnije su i standardizirane forme i područje su u kome u javnosti prezentiraju rezultati izvornog znanstvenog se novo znanje ponajprije objelodanjuje. Sadržajno se sastoji dnevnici. p. petnaestodnevno. artefakti kao zgrade. mnogo za pisanje znanstvenog članka u časopisu. materijali i originalni proizvodi nečijeg uma koji nisu mjesečno. uzdržan. izvještaje. ali se ne podvrgavaju većinom vezano za prodaju institucionaliziranoj recenziji (Gerc. zacijske novine eralno intere- u redovnim ili povremenim intervalima. prezentacije Tabela 1. Prema taksonomiji Burkhardt i saradnica. metodologija dovi. pa se ove činjenice moraju imati na umu doprinijeti širenju informacija u vremenu i prostoru. p. siva literatura (uključujući disertacije. 2005. 40). objavljivanje i diseminiranje potrebno više Primarni izvori znanstvenih i tehničkih informacija opisani vremena. Naslov često uključuje često uključuje imaju popu- termine kao što su: riječ novosti. koji predočuju se kao neomeđena publikacija koja izlazi u tačno određenim sadržaj onako kako ga je osmislio autor. almanahe.: Taksonomija periodike na kongresu. Primarni izvor i zbog čega se izdaju). časopisi. časopis. ukazuje na podruje kojem služi 16 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. U periodiku spadaju istraživanja. et al. neomeđene) se definiraju Sadržaj istraživački pro. jer diseminira tekuću namještaj. autora. p. koje jesu slične propozicijama Oglasi malo ili nikako umjereno. propozicijama (Burkhardt. U svojoj olakšati utvrđivanje prioriteta u budućem istraživanju. teorijskih analiza. bibliografije. kompetentnog istraživača.) knjigama pod uredničkim angažmanom (ukoliko također iznose originalne nalaze). 2008. autobiografije. akademske. te kod korištenja njihovih sadržaja u različite svrhe. kvalitet. fotografije. obzirom da istraživanje može biti ponovljeno od bilo kojeg • stručne. naslovom i nepoznatim vremenom izlaženja. empirijskih podataka. anali. naslov nastoji biti naslovu 46). sa unaprijed manje ili više definiranim disertacije. larne riječi u imenike. pregled. spoznaja. produkcije i distribucije u smislu spoznaje i najčešće predstavljaju dubinska. kalendare (Dizdar. sjajan. ZV. bilteni (novosti). temeljna znanja. obično jekti. standardi. p. 33). blješteći boje Primarni izvori mogu biti u sastavu neke serijske publikacije Omot običan prikazuje nešto privlačan iz industrijskog i takvi su članci. pun uglačan. intervjui i upitnici. kao i vrsta. izvorni znanstveni članci i članci i poglavlja u kriterijima (tabela 1. pouzdanost i može najviše približiti čitaocu originalnu ideju autora i tačnost informacija. kritičke analize. a definira originalnom obliku u bilo kojem mediju. p. članci iz časopisa koji iznose originalne ideje od određenog broja različite vrste članaka i priloga različitih i prikazuju originalna istraživanja. Elementi Znanstveni Stručni časopisi Popularni časopisi magazini izvještaji i razne vrste službenih i vladinih publikacija. godišnjake. 21. 2010). recenzirane časopise. polazne tačke generiranja znanstvenih i akademskih Periodične publikacije izlaze češće nego knjige i monografije. simpoziju. gen- obilježenim brojem i datumom. industrijski tren.

industrijske infor. 2012. p. diseminiraju se informacije. ali i takmičenje sa drugim analize u polju ili macije vezane tema časopisima sličnih karakteristika. fusnote. double blind). grafikona i drugih ilustracija. specijaliziraju se i znanstveni Introduction. tako da drugi istraživači mogu proučiti autorov način ali i studentima koji se obrazuju za stručnjake u određenim posmatranja i dokaze. pet. a IMRAD struktura od dva dijela se sastoji od: akademske javnosti kroz recenzije. Beba Ešrefa Rašidović: IZVORI INFORMACIJA U AKADEMSKOM OKRUŽENJU Ciljevi. 47 priloge) koji se po organizaciji i formatu djelimično razlikuju. Vrlo je značajna i obrazovna profesiju funkcija znanstvenih časopisa. Dizdar. široj stručnoj publici. U znanstvenom se časopisu koncentriraju Research paper) sadrži prvo objavljivanje i opis izvornih znanstveni interesi. apstrakt. Analysis. Iako postoje i drugačije klasifikacije. rezultati turu formate ili strukturu Za pronalaženje sadržaja periodičnih publikacija koriste se Odgovor. bibliografije.specifičnog posla. znanstvenim disciplinama. pri čemu ova struktura može znanja. Apstrakt imaju rijetko ne Akademski i znanstveni časopisi sadrže članke (radove. što je akronim od engleskih riječi potvrđuje se njihova izvornost i kvalitet. posebno visokoškolskim. LETN. koji vrednuju rad i određuju Material and methods. Tokom vremena. sa IMRAD strukturom. 1998. postaju "priznata. članke u njima pišu znanstvenici i istraživači. koja prezentira i diseminira izvorna bibliografiju sa svakim korištenim izvorom.novinarskom Časopise identificira jedinstveni međunarodni broj za ska etika etikom serijske publikacije. te popratne istraživanja iz područja jedne znanstvene discipline ili priloge u smislu tabela. koji ih dijele. IMRAD struktura od tri dijela podrazumijeva specijalizacijom znanosti. svojstvena mu je i određena unapređenje znanja macije Djelokrug uski fokus duboke praktične infor. Analysis i kvalitativnom rangiranju samoga časopisa i rastu korpusa Discussion and conclusion. tri ili čak dva dijela. anonimno prosljeđuju dvojici Conclusion. izvještaji osigurati praktične informirati. određene znanstvene discipline. nepristrasna. uvjeriti zabaviti i komunikacijsko sredstvo. grafije. et. mogu imati kratku nemaju biblio- nost note. IMRAD članka. 2008. informacija i znanja i njihovo korištenje u obrazovnim sori. Results. ZV. pa je pristup ovim izvorima Publika akademski građani. bibliografiju. 66–67. izdavačke odbore Material što implicira i analysis i Discussion što implicira i standardne procedure. 1 17 .. ili elektronskom obliku. 112). p. pregledne članke i stručne članke. Recenzija predstavlja kritičku evaluaciju nekog imati sedam. čime grade svoj profesionalni status i ostvaruju napredovanje u znanstvenom i akademskom Izvorni znanstveni članak (engl. ponoviti istraživanje i procijeniti ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. časopisi su kroz objavljivanje zapisa provjerenog znanja. profe. a u današnjoj praksi je uobičajena tzv. 2010. polja. univerzalna i kvalitetna institucionalna inovacija" (Gerc. uglavnom na nivou detalja. Znanstveni je časopis ujedno intencije istraživanja. formate ili struk. a po pravilu imaju Znanstveni časopis je periodična publikacija u štampanom sažetak ili apstrakt sa ključnim riječima. Methods. p. dialog (Suppe. publika. nepro. što znači da se radovi. jer su oko njega okupljeni pojedinci rezultata fundamentalnih ili primijenjenih istraživanja. Result and analysis i Discussion and njegovu tipologiju. četiri. recenzija (engl. pp. dupla slijepa struktura od sedam dijelova podrazumijeva: Introduction. te ćemo iznijeti ujedno i sredstvo kojim istraživači ostvaruju prvenstvo glavne značajke svake od pomenutih kategorija. Material and methods i Discussion and časopisi i zahvaljujući nadzoru i kontroli znanstvene i conclusion. a Struktura i sadržaj samog teksta članka mora biti u skladu kroz recenziranje od strane drugih eksperata iz područja. prethodna U znanstvenom i akademskom okruženju. objavljivanje u priopćenja. ISSN broj koji dodjeljuje Međunarodni Biblio. Results. 21. p. Znanstveni znanstvenom svijetu. 42). 383. ideje i mišljenja tehnike ili aparata prezentiranih sa dovoljno podataka znanstvenoj i akademskoj zajednici. IMRAD struktura od četiri dijela je: Introduction. poštovana. uvijek citiraju rijetko formalno ne citiraju grafija izvore citiraju izvore izvore ISSN centar po standardu ISO 3297-1986. nekog otkrića. koji Material. pa neki postaju prestižni disciplini za industriju ili u svojoj znanstvenoj oblasti. Izvor: Burkhardt. indeksni i referativni časopisi. Ove su časopisima u kojima prijavljeni radovi podliježu obaveznoj kategorije produkt vanjskog kriterija vrijednosti mogućeg stručnoj recenziji. što doprinosi Introduction. kontrolirani od kontrolirano od kontrolirano recenzenata novinara i novinar. Sharp. al. studenti industrije ili fesionalci institucijama. članovi nekog generalna istraživači. Materials and methods. široki pregled tematska zastupljenost. Članci mogu imati jednog ili više autora. Discussion i su odabrani za objavljivanje. 2001. ovakva podjela je najčešće zastupljena. ima veću vrijednost od objavljivanja u interesa znanstvene zajednice i mogućeg utjecaja u časopisima u kojima se radovi ne recenziraju. nema specifične nema jelovi. specifične znanja. od neprocjenjivog organizacije značaja za otkrivanje i prikupljanje relevantnih znanstvenih Struktura strukturirani di. sa diferencijacijom i conclusion. IMRAD struktura od pet dijelova je već priznatih eksperata istog ili višeg akademskog zvanja iz navedena. Original scientific paper/ svijetu. a po sadržaju se mogu podijeliti na: izvorne znanstvene članke. tekst članka. end.

Ova vrsta članka iznosi pisama. tako da se ne mogu provjeriti u metodološkom dijelu data su detaljna objašnjenja o tome iznesene znanstvene spoznaje. određenom tematikom. 18 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. pa njegov opseg može ona jednom budu završena. Ova nekoj problematici. Scientific review) i predstavlja koje predstavljaju doprinos globalnoj znanosti. pa je od pregled najnovijih djela o određenom predmetnom području. što također da samo istraživanje još uvijek nije okončano. Stručnim radom se Svrha preglednoga rada je organiziranje i procjena smatra rad objavljen u nekom stručnom časopisu ili rad postojeće recenzirane literature povezane sa odabranom objavljen u znanstvenom časopisu. su dostupni preko interneta. odnosno primjenom određenih teorijskih pristupa u praksi. prostorno. analize i prikupljene. tercijarne izvore informacija. čime doprinosi širenju prikaz određenog pitanja ili problema istraživanja o kome znanstvenih spoznaja i novih pristupa u njihovom tumačenju i je već objavljena znanstvena informacija ili rezultati primjeni. nalaze i tačnost rada (Martinsson. 1 . kako je to slučaj u izvornim kako i gdje su identificirane relevantne studije o određenoj znanstvenim radovima. a detaljan opis metoda rada. U nekim se časopisima kategorizira i kao pregledni 1983. a čine ih statističke analize podataka objavljenih communication ili Preliminary notes) je takva vrsta članka koja u prethodnim istraživanjima i postupak objedinjavanja i objavljuje prve informacije o rezultatima nekog istraživanja. Općenito se elektronske serijske publikacije mogu definirati kao "svaki časopis. razvojnim istraživanjem. 21. za autore pri samom časopisu u kojem se članak objavljuje. evaluiraju kategorija. a štampaju se u posebnim odjeljcima na primarna istraživanja i stoga ne sadrži nove izvorne znanstvenih časopisa. s ciljem da publikaciji. kako bi informacije o nekom istraživanju što prije spoznaje do kojih se došlo tzv. bile dostupne u znanstvenom i akademskom svijetu. razlika je u informaciji koja nove znanstvene informacije. a cilj mu je prikupljanje i tumačenje već poznatih činjenica. može biti koristan izvor informacija za budući rad. sistematski preispitane. Ova vrsta rada stoga sadrži Časopisi se objavljuju i u elektronskom obliku kao detaljan pregled odabrane literature uz primjedbe. stavova i teorija. ali ne i opsežan uvod sa analizom ključnih aspekata problematike. koristi istu metodologiju na sličnom uzorku sintetizirane i prezentirane na nov način kroz kritičku i i tako unapređuje struku i praktičnu primjenu znanstvenih konstruktivnu analizu. Pregledni članak (engl. Pregledni rad ne može pokriti intelektualnog vlasništva nad rezultatima istraživanja kada sva istraživanja u nekoj oblasti. studenti i znanstveni rad u nekom od značajnih časopisa iz odgovarajućeg početnici koji tako stječu uvid u znanstvene trendove. U ovu vrstu radova ubraja se i onaj tip sinteze znanstvenih informacija što se uobičajeno naziva metaanaliza ili Prethodno priopćenje ili znanstvena bilješka (engl. ili pisma u jednom od tzv. uče i stječu znanja o priopćenje ostane jedini trag o nekom istraživanju. što je glavna distinkcija se objavljuje i u literaturi koja je u znanstvenom radu između izvornog znanstvenog rada i preglednog rada. Stručni članak pomaže širenje znanja pojašnjavajući istraživanja. kretanja. Znanstveni se tekst oslanja na ranije spoznaja. časopisa znanstvene spoznaje i rezultate. ako su mu recenzenti problematikom. Review article/paper) predstavlja informacija. dodjeljuju je recenzenti. kao i prepoznavanje praznina u istraživanjima kao preporuke za nova istraživanja. Ovo je kvantitativno najmanja skupina objavljenih članaka. sveobuhvatnija u odnosu na stručni. a recenzentski sistem mora biti vidljiv iz uputstva uključuju rezultate sopstvenog istraživanja autora. Ovi članci donose nove još nepoznate činjenice znanstveni članak (engl. kratkih napisa koji su po obliku i veličini slični sažetku u izvornom Stručni članak (engl. analiziraju. Izvorni znanstveni članak je najkvalitetnija se već objavljene informacije sažmu. p. Prethodno priopćenje omogućuje problematici i koji su kriteriji primijenjeni za njihovo autorima osiguranje prvenstva znanstvene spoznaje i analiziranje i tumačenje. upoređene. vrsta radova može imati i oblik pisma uredniku. osobite važnosti da budu objavljeni u priznatoj primarnoj djela pojedinog istraživača ili grupe istraživača. Očekuje se da po završetku istraživanja. Struktura preglednog rada ima jer donosi najznačajnije rezultate i raspravu. predstavljaju oblik elektronskog tumačenja i analizu i veliki broj citata. određenim tipom ponašanja ili nekom drugom kategorijom. Professional paper/article) se ne odnosi znanstvenom radu.Beba Ešrefa Rašidović: IZVORI INFORMACIJA U AKADEMSKOM OKRUŽENJU donesene zaključke. Provisional metastudija. Između izvornog znanstvenog rada i stručnog objavljenu znanstvenu literaturu i podatke i rjeđe sadrži rada nema razlike u strukturi. elektronski ili e-časopisi. a opisivanja rezultata velikog broja sličnih studija. ZV. studije slučajeva. Takve znanstvene informacije su ovdje rezultate i metodologiju znanstvenih istraživanja. LETN. te ih i sami pišu. neovisno od mišljenja ili sintetiziraju. nova znanstvena Najveći dio korisnika ove vrste radova čine stručnjaci u spoznaja bude cjelovito objavljena kao izvorni znanstveni pojedinim područjima istraživanja. identificiranje i sintetiziranje znanstvenih dodijelili takvu kategoriju u procesu recenziranja. a svaki citat i tvrdnja dokumenta koji je uređen kao i štampani časopis i najčešće su popraćeni bibliografskom referencom izvora. zajednice sa samim istraživanjem i njegovim tokom. komentare. Ovo su značajke koje pregledni rad svrstavaju i u sekundarne i Ova vrsta izvora informacija nema dovoljno pojedinosti. te upoznavanje znanstvene biti omeđen vremenski. znanstvenog područja. klasificirane. iako nije rijetkost da prethodno otkrivaju nove prostore istraživanja. ali donosi i takve nove sinteze koje također autora. 2).

ftp. 43). vrijeme i mjesto i omogućuju pristup svojim sadržajima s et al. (Cole. Po rasporedu građe. po vremenu koje termini (ključne riječi ili kodovi). p. opisuju. reinterpretiraju. većina ili čak međunarodna. pregledni rad) ili zapravo. referativni časopisi ili časopisi pristupa. a može ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. 2). metoda. p. postupaka i njihovih primjena u iscrpna i selektivna. anotiranu UNISIST-ovog izvornog i revidiranog modela komunikacije kad pored osnovnih elemenata ima i bilješke (anotacije) znanstvenih i tehničkih informacija. korištenje različitih tehnologija kao što su world wide web. 2008. starosti i sl. olakšano je pretraživanje.. 13). vrijednosti. 2004. et al. bez štampanih inačica. radnog stola i velikom broju čitatelja istovremeno. jer predstavlja izbor građe po nekom informacijskom procesu. bibliografija može biti odgovarajuću organizaciju materije. po značaju popisanih primarnih podataka koje. Abstract and Index jednu disciplinu). pregledavanje i navigacija. p. indeksiraju i tako im se dodaje novi kvalitet (Gerc. 51).. nacionalna. Sa na indikativnu koja ima samo obavezne elemente po sekundarnim i tercijarnim publikacijama nije tako. 49). telnet. a značajna Bibliografija je najstarija sekundarna publikacija (Dizdar. prednost je veza između srodnih članaka ili njihovih 2012. autorska. regionalna Kad su u pitanju primarni izvori informacija. 1 19 . katalozi. p. jer što je pravilima bibliografskog opisa bez dopunskih elemenata. najraniji elektronski časopisi način. Veliki dio ovih servisa predstavljaju nove baze odnosi na jednoga autora). verzija časopisa najčešće su identične ili s malim razlikama i dodacima s obzirom na mogućnosti koje tehnologija pruža U sekundarne izvore informacija spadaju bibliografije i u smislu animacija i multimedijalnih zapisa i interaktivnog bibliografske baze podataka. podacima o ilustracijama i sl. ali po strogim pravilima okruženju. ova vrsta izvora informacija ima sve veći bibliografskog opisa. U znanstvenom i akademskom po različitim kriterijima. s ciljem da se korisniku omogući i olakša njegovo se javljaju krajem 20. u sekundarnim izvorima se www. resursi koji registriraju. za druge je tercijarni i obratno. prikupljaju i diseminiraju informacije iz pojedinih rekomendirana ili preporučena. stručna. citatne baze. koje je moguće proučavanje i popisivanje primarnih izvora informacija otvoriti u punom tekstu. reorganiziraju. stoljeća u području bibliotečko. Po vrsti opisa. kojima se dokumentu dodjeljuju principu npr. elektronskim časopisima se indeksiraju i distribuiraju kroz bibliografija može biti opća i specijalna (kada se odnosi na sekundarne izvore informacija ili tzv. Podaci o radovima objavljenim u nekoliko hiljada bibliografskih jedinica. bibliografija može biti retrospektivna. značaj za brzu i učinkovitu komunikaciju znanstvenih i a po opsegu se može kretati od nekoliko citata na kraju tehničkih informacija u određenom znanstvenom području. predmetna i personalna (kad se Services. a takva je kad je dopunjena opisom fizičkog ćemo se u njihovom definiranju i razvrstavanju pridržavati izgleda građe. Po sadržaju. za neke sekundarni izvor. te referativnu kada uz obavezne elemente Sekundarni izvori informacija (sekundarne publikacije. oni već postojeće znanje prerađuju i oblikuju na nov druge polovine 17.. 12). Prema vrsti građe koju popisuje. neke knjige do vrlo obimnih samostalnih publikacija sa ali i u obrazovne svrhe. U skladu sa ovako široko prihvaćenom izvor opisuje (katalogizacija. pronalaženje u izvorima informacija ili u informacijskoj informacijskih znanosti i umjetnosti. sažimaju. Indeksiranje je proces u kome se tekuća koja podrazumijeva relativnu sadašnjost i obuhvata čitanjem teksta i sadržajnom analizom izdvajaju koncepti neko kraće vremensko razdoblje. daje i kratki sadržaj. pregledni radovi (Hjørland. zapravo bilo koju građu čije pronalaženje (Hjørland. ali elektronski časopisi mogu postojati i samostalno sažetaka. LETN. a predstavlja analitičko i sistematsko pojedinih dijelova i veza na citirane izvore. štampana i elektronska dokumentacijski centri ili na webu. pa deskriptivnu. indeks). Pod indeksiranjem se podrazumijeva na određene primarne izvore. indeksne publikacije. o prikazima i recenzijama ili polemici koju je napisani tekst izazvao. Elektronski časopisi nisu vezani za bibliografski vodiči. Smatraju se primarnim infrastrukturi kakve su biblioteke i informacijsko- izvorima kao i štampani časopisi. analizira i vrednuje (anotirana bibliografija. jer se u sekundarnim izvorima primarni preko interneta. po potpunosti može biti "skup principa. 2005. sekundarna literatura) su prema UNISIST-ovom modelu bibliografija može popisavati knjige. i ideje i opisuju pomoću nekog jezika za indeksiranje i uz odnosno bibliografskih jedinica. ZV. tekući sadržaji. novosti ili svaki tip serijske publikacije dostupan primarnih izvora. organiziraju i obrađuju članke iz časopisa. Sastoji se od bibliografskih jedinica. jer bilježi sve bez izbora i sistemi. novine. hronološka i unakrsna kad kombinira ova dva principa. a po pripadnosti građe. p. kojom se korisnik upućuje znanstvenih disciplina. 2005. a u cilju opisivanja obuhvata. elektronska pošta ili mailing liste" informacije iz primarnih izvora prepakiraju. sažima (apstrakt definicijom. Beba Ešrefa Rašidović: IZVORI INFORMACIJA U AKADEMSKOM OKRUŽENJU magazin. gopher. Ovi izvori ne donose novo Dok se pojava prvih štampanih časopisa može pratiti od znanje. stoljeća.. baze podataka na CD-u ili primarne izvore i prezentiraju u njima sadržane informacije na internetu. jer se stalno dopunjava novim sveskama i (Tuđman. ovim se publikacijama može pristupiti uz ili sažetak). zatim njihova sadržaja i kasnije njihovog ponovnog pronalaženja" kumulativna. 1990. časopise. p. kao obimni bibliografski informacijski izvora može biti registraciona. 21. disertacije. bibliografije se dijele teoretičara se slaže oko njihovoga pojma i definiranja. Oni su korak dalje od može biti interesantno potencijalnom korisniku.

Beba Ešrefa Rašidović: IZVORI INFORMACIJA U AKADEMSKOM OKRUŽENJU

obuhvatati i druge sekundarne, pa i tercijarne izvore dio strukture, a donosi osnovne informacije o predmetu
informacija. Bibliografija članaka i priloga iz znanstvenih i cilju istraživanja, postupku i metodama, rezultatima i
časopisa određene znanstvene discipline značajna je polazna zaključcima, te ključne riječi koje kao pojmovi identificiraju
tačka za uspješno pronalaženje ciljanih informacija (Reitz, važne aspekte rada. Opseg apstrakta, ovisno o vrsti, može
2004–2014). biti do 100 ili najviše do 250 riječi i nalaze se na početku
svakoga rada, obično na jeziku samoga teksta i na nekom
U kontekstu znanstvene publikacije (ili neke druge drugom jeziku (danas najčešće na engleskom). Značajna
publikacije, doktorske disertacije, magistarskog ili je karakteristika sažetka da treba biti jasno i jednostavno
diplomskoga rada), bibliografija predstavlja popis referenci napisan. Apstrakti ne podliježu autorskim pravima, pa
koje ukazuju na izvore, koji se navode u tekstu publikacije su slobodno dostupni, a u informacijskom smislu imaju
ili su predloženi od strane autora za dalje čitanje i obično dvojaku funkciju: retrospektivnu i tekuću, jer omogućavaju
se pojavljuju na kraju rada. Popis korištene literature je pronalaženje ranije objavljenih primarnih izvora, kao i
izuzetno značajan dio rada, jer na korištenoj literaturi počiva najnovije informacije u nekom relativnom vremenskom
sam rad i njegov sadržaj, te korištena literatura zapravo periodu, s obzirom da uvijek postoji zakašnjenje između
ukazuje na vrijednost rada i pokazuje kakva su znanja, primarnih i sekundarnih izvora. Prvi komercijalni časopisi
sposobnosti, vještine i navike informacijske pismenosti i sažetaka su se pojavili krajem 19. stoljeća kao serijske
informacijsko ponašanje autora rada, kako vrednuje izvore publikacije s različitim vremenom izlaska.
informacija i informacije i koliko se zaista udubio u materiju
i posvetio pronalasku relevantnih izvora informacija bez Indeksne publikacije mogu biti u štampanom i elektronskom
obzira odakle ti izvori dolaze. Bibliografija ukazuje na obliku, čini ih razrađeni sistem različitih kazala (autorskih,
sposobnost i kriterije vrednovanja informacija i njihov predmetnih, citatnih), a omogućuju lakše i brže pretraživanje
odabir. Svi citati u tekstu moraju biti navedeni u bibliografji objavljene literature (Marušić, 2008, p. 143). Kazala su
ili popisu literature u svrhu izbjegavanja plagijarizma i stručni sistematski vodiči do štampanih, elektronskih,
nedozvoljene upotrebe tuđeg intelektualnog vlasništva. mrežnih dokumenata, a predstavljaju abecedno, hronološki
Priručnici koji opisuju stilove citiranja i referenciranja i ili numerički razvrstanu listu pojmova koji se mogu sastojati
format za različite discipline (APA, MLA, itd) dostupni su od vlastitih imena, mjesta i predmeta tretiranih u nekom
na stranicama većine akademskih biblioteka i online putem pisanom radu, s brojevima stranica koje čitatelja vode do
weba, a potrebno je i poznavanje elemenata bibliografskog tačke u tekstu gdje se ti pojmovi nalaze (Reitz, 2004–2014).
opisa za pojedine vrste izvora informacija, kako bi se Temeljna čestica indeksa je indeksna jedinica, a čine je
uspješno citiralo i referenciralo. Postoje i programi za elementi za identifikaciju jedinice, npr. ključna riječ, izraz
upravljanje referencama od kojih su neki besplatni, a neki ili simbol i elementi koji povezuju indeksnu jedinicu i
su komercijalnog tipa ili su dostupni u okviru pretplate dokumenat na koji se odnosi (Dizdar, 2012, p. 52). Indeks
na pojedine baze podataka. Neki od ovih programa su: se nalazi iza teksta, u višetomnim djelima iza posljednjeg
Mendeley, Zotero, EndNote, RefWorks i sl. toma, a nekada cijeli posljednji tom sadrži indeks. Izdavači
časopisa često štampaju indeks uz posljednji broj iz jednoga
Časopisi sažetaka ili apstrakta ili referativni časopisi (engl. godišta. Autorsko kazalo ili indeks ili registar (engl. author
Abstracting journals) sadrže duže ili kraće apstrakte ili index) sadrži po strogoj abecedi razvrstana prezimena i
sažetke iz primarnih izvora, što korisniku omogućava da početna slova imena ili više imena autora i omogućuje
spozna osnovne informacije i sadržaj primarnog dokumenta pretraživanje neke publikacije ili elektronske zbirke
i procijeni njegovu vrijednost i relevantnost za vlastito bibliografskih podataka po svakom autoru unutar teksta
istraživanje i rad, te tako odluči koje će članke pročitati ili zbirke (Marušić, 2008, p. 144). Predmetni indeks (engl.
u cjelini. Časopisi sažetaka su obično povezani s jednom subject index) omogućava pretraživanje po nekom predmetu,
znanstvenom disciplinom ili nekim užim znanstvenim temi ili problemu, a može biti formiran od pojmova koje je
područjem. "Apstrakt se najčešće definiše kao kratak, definirao sam autor ili to čini profesionalac kroz sadržajnu
objektivan i originala prikaz sadržaja knjige, članka, obradu teksta uz upotrebu prirodnog jezika, jezika za
referata za naučni sastanak, izvještaja, disertacije ili nekog indeksiranje ili specijalnih jezika razvijenih kroz tezauruse,
drugog dokumenta" (Gerc, 2008, p. 52) "koji specificira za pojedine znanstvene ili stručne oblasti, pri čemu tezaurus
njegov karakter, kao i tehnike, pronalaske, te vrijeme i mjesto predstavlja "kontroliran i dinamički dokumentacijski jezik
istraživanja ... sažetak je posebna vrsta vodiča kroz naučnu semantički i generički povezanih naziva koji pokrivaju
literaturu i naučne dokumente" (Dizdar, 2012, p. 174). odredeno područje znanja" (Tuđman, 1990, p. 85).
Najčešći apstrakti su indikativni/deskriptivni i informativni, Citatna kazala (engl. citation index) sadrže abecedni
a mogu biti autorski ukoliko ih je napisao sam autor ili je popis prezimena svih citiranih autora koja se pojavljuju u
napisan od strane profesionalca. Postoje i kritički sažeci, referencama na kraju nekoga rada, a omogućavaju potragu
ali su oni rjeđi od ova dva. Svaki rad, koji je objavljen u za radovima koji tretiraju sličnu problematiku.
znanstvenom časopisu, mora da sadrži apstrakt kao obavezni

20 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1

Beba Ešrefa Rašidović: IZVORI INFORMACIJA U AKADEMSKOM OKRUŽENJU

Termin indeks označava i tekuće vodiče kroz literaturu ili 2008, p. 255). Univerzitetska biblioteka Univerziteta u
neku znanstvenu disciplinu ili oblast, kao i analizu sadržaja Lundu, Švedska, održava stranicu sa linkovima do slobodno
serijskih publikacija. dostupnih recenziranih časopisa iz svih oblasti znanosti.

Bibliografske baze podataka sadrže bibliografske podatke Dok bibliografske baze omogućuju uvid u određeno
o radovima objavljenim u različitim publikacijama; opisi znanstveno područje, a baze u punom tekstu pristup i
radova su detaljni, a struktura zapisa je ujednačena i obuhvata korištenje radova tačno određenog autora ili iz tačno
podatke kao što su: ime i prezime autora, naslov rada i određenog časopisa, postoje i citatne baze koje osiguravaju
publikacije, ako je rad u sastavu neke druge publikacije, praćenje odjeka određenog rada ili znanstvenika/autora
godinu objavljivanja, godište, broj, stranice, te sažetak i unutar znanstvenog područja i na taj način također
elektronsku adresu dokumenta. Ovim elementima može doprinose stjecanju uvida u određenu znanstvenu oblast.
biti pridružen i link na puni tekst dokumenta ili na adresu One omogućavaju uvid u rast i razvoj određenog područja
izdavača gdje se puni tekst može nalaziti. Bibliografske baze istraživanja prateći neko istraživanje naprijed u vremenu ili
su vrlo slične klasičnim i online bibliotečkim katalozima, natrag kroz vrijeme. Citatne baze su također bibliografske,
kao i bibliografijama, te pružaju širi uvid u određeno ali pored standardnih elemenata, ove baze obrađuju popise
znanstveno područje i omogućuju praćenje njegovog razvoja korištene literature, referenci, citata navedenih na kraju
(Rašidović, 2012, p. 136). svakoga rada, te je na osnovu toga moguća i procjena
kvalitete nekoga rada. Pomoću citatnih baza može se otkriti
Bibliografske baze sa punim tekstom najčešće sadrže članke i koje su se grupacije znanstvenika bavile određenom
iz elektronskih časopisa u punom tekstu, bibliografske tematikom u nekom vremenskom razdoblju, ali i koji
podatke, indekse i apstrakte, a predstavljaju organizirane su radovi najviše citirani unutar određenog znanstvenog
zbirke podataka čiji su sadržaji prošli provjeru valjanosti od područja. Treba, međutim, znati da citatne baze ne bilježe
strane znanstvenika i eksperata za određeno područje. Ove razliku između pozitivnih i negativnih citata, a mali je broj
recenzirane baze podataka (engl. peer rewieved) objavljuju onih koje isključuju samocitate.
najnovije znanstvene spoznaje i rezultate znanstvenih
istraživanja, a mogu biti agregatne ili izdavačke. Agregatne Znanstvenoj i akademskoj javnosti ogroman broj različitih
baze prikupljaju informacije iz raznih izvora i organiziraju ih baza podataka olakšava pronalaženje i pristup člancima
tako da se mogu zajednički pretraživati preko jednog sučelja, iz časopisa, repozitorija ili digitalnih biblioteka. Mnoge
te predstavljaju bibliografski servis koji osigurava online akademske i istraživačke biblioteke aktivno sudjeluju u
pristup punom digitalnom tekstu radova raznih izdavača. izgradnji digitalnih zbirki knjiga, časopisa, teza i drugih
Izdavačke baze pripadaju izdavačkim kompanijama, radova od interesa za instituciju, a te zbirke služe kao
koje kroz vlastite pretraživače omogućuju pristup svojoj sredstvo za očuvanje i širenje znanstvenih informacija.
izdavačkoj produkciji. Kako agregatne, tako i izdavačke Sadržaj može biti rođen digitalno ili preoblikovan, pristup
baze, su komercijalne baze u kojima se obim pristupa i je općenito neograničen, u skladu s Open Archives Initiative
korištenje određenog paketa elektronskih časopisa kupuje (OAI), uz poštovanje protokola za metapodatke, što čini
pretplatom. Visina pretplate određuje sadržaj paketa. Neke takve arhive interoperabilnim i unakrsno pretraživim (Reitz,
baze sa punim tekstom omogućavaju i slobodan pristup na 2004–2014).
zahtjev (engl. free trial) obično u trajanju do tri mjeseca,
pa tako ove baze mogu koristiti u ograničenom obimu i oni Katalozi biblioteka i informacijskih centara, bilo da su
koji nisu pretplaćeni, te mogu imati uvid u zapise barem na klasični ili elektronski, imali su kroz cijelu svoju historiju
nivou apstrakta. Željeni članci iz znanstvenih časopisa se četiri glavne zadaće: naći, identificirati, izabrati i dobiti
onda mogu kupiti i pojedinačno. (Gerc, 2008, p. 17). Klasični bibliotečki katalozi su
tradicionalni informacijski servisi koji svoju informacijsku
Postoji, međutim, i inicijativa otvorenog pristupa Open zadaću ostvaruju kroz sistem kataloga formiranih tako
Access Initiative u kojoj se zagovara otvoreni pristup da se uzajamno dopunjuju, jer svaki počiva na drugom
znanstvenoj i stručnoj literaturi, zapravo elektronskim kriteriju i daje odgovore na druga pitanja. To su svojevrsni
časopisima kroz direktorij časopisa sa otvorenim pristupom. selekcijski agenti, a predstavljaju sveobuhvatan popis
Open Access Directory je nastao kao rezultat prve građe jedne biblioteke i njenih zbirki na sistematičan način
međunarodne deklaracije o otvorenom pristupu tzv. kroz međunarodno propisana stroga pravila kataložnog
Budimpeštanske inicijative donesene u Budimpešti opisa. Dugotrajna je historija razvoja bibliotečkih kataloga
2002. godine. Ova deklaracija omogućava korisnicima od antičkih biblioteka do modernih vremena i pojave
čitanje, preuzimanje, kopiranje, distribuiranje, štampanje, informacijsko-komunikacijske tehnologije i njenih servisa
pretraživanje, postavljane linka i indeksiranje literature koji omogućuju nastanak online bibliotečkih kataloga
koja je u otvorenom pristupu, uz priznavanje kontrole kao bibliotečko-bibliografskih baza u kojima se može
autora nad integritetom rada i odgovarajuće citiranje (Gerc, pretraživati po više kriterija. Online dostupni bibliotečki

ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 21

Beba Ešrefa Rašidović: IZVORI INFORMACIJA U AKADEMSKOM OKRUŽENJU

katalozi ili tzv. OPAC-i (engl. Online Public Access raspoloživih primarnih i sekundarnih informacija s ciljem
Catalog) su kompjuterski generirani modularni bibliotečki da se izradi ili prezentira u obliku koji bolje odgovara
katalozi, javno su dostupni, ali se ne mogu pretraživati potrebama korisnika" (Tuđman, 1990, p. 77). Informacije
preko površinskog weba, odnosno preko tražilica, nego su ovdje preoblikovane i kondenzirane, kako bi bile
preko njihove adrese ili adrese biblioteke kojoj pripadaju, što korisnije za čitanje i dalje kretanje i snalaženje u
jer spadaju u tzv. duboki ili nevidljivi web. Iako neki autori svijetu informacija. U tercijarne izvore ponajprije spada
naziv nevidljivi web smatraju neodgovarajućim, glavna referentna literatura koju čine enciklopedije, rječnici,
razlika je u tome što je nevidljivi web dinamični web, dok leksikoni, atlasi, hronologije, almanasi, a pored referentne
je vidljivi web statički, te je to razlog zašto pauci, koji literature i udžbenici, priručnici, imenici, godišnjaci, vodiči,
uglavnom indeksiraju statičke HTML stranice, ne mogu monografije, multigrafije, kompilacije podataka.
pronaći sadržaj dinamičkih stranica. Informacije, koje se
mogu dobiti pretraživanjem dubokog weba, su kvalitetnije Enciklopedije su "opsežna referentna djela koja se sastoje
i brojnije od onih sa površinskog weba, pa je njihovo od abecedno poredanih natuknica o pojmovima, pojavama,
pretraživanje nezamjenjivo kad su potrebne kvalitetnije, osobama, stvarima na svim ... ili jednom području znanosti
relevantnije i sveobuhvatnije informacije o nekom predmetu ili djelatnosti" (Marušić, 2008, p. 146). One daju njihov
ili temi (Bergman, 2001). Većina informacija dubokog weba sistematski pregled, te nastoje "sintetizirati ljudska znanja
je pouzdana i verificirana za sve znanstvene discipline i i umijeća prikazom kompleksnih, zaokruženih cjelina u
ne može se naći nigdje više na webu. Pored znanstvenih i kojima se osim detaljnih faktografskih podataka, povijesnih
komercijalnih baza podataka za koji je potrebna registracija i stvarnih objašnjenja daju i kritičke analize i idejne ocjene
i šifra, dio dubokog weba, su baze podataka za koje su obrađenih pojava, događaja i ličnosti" (Tuđman, 1990, p.
vlasnici odlučili da ne budu lako dostupne i sprečavaju 45). Informacije su u enciklopediji date u obliku eseja,
tragače da indeksiraju njihove sadržaje, a u duboki web čiji je raspored abecedni ili predmetni, a uz tekstualni dio
spadaju i nepovezane stranice koje nemaju poveznice na koriste se i ilustracije. Uz klasične štampane enciklopedije,
druge stranice, privatne stranice sa ograničenim pristupom, vrlo su korisne i elektronske i online enciklopedije, čije je
informacije sa intraneta (Gerc, 2008, p. 210). dopunjavanje i pretraživanje znatno olakšano i ubrzano.

Online dostupni bibliotečki katalozi su se počeli razvijati Rječnici su najčešće abecednim redom poredana zbirka
u drugoj polovini prošloga stoljeća, te danas gotovo da ne riječi ili kategorija riječi iz nekog jezika sa objašnjenjima i
postoji država bez takvog sistema, a govori se već o trećoj prijevodom na jedan ili više jezika (Tuđman, 1990, p. 76).
generaciji OPAC-a, jer su i oni sa razvojem tehnologije Rječnici mogu biti sistematizirani i po nekom kriteriju, a
doživljavali preobrazbu (Rašidović, 2012, p. 111). u zavisnosti od načina na koji su izrađeni, područja koje
Online bibliotečki katalozi omogućuju i pristup građi u obuhvataju i svrhe kojoj su namijenjeni, postoje različite
elektronskom obliku u punom formatu kroz poveznice na vrste rječnika. Sa razvojem kompjutera i interneta,
takvu građu, ukoliko postoji slobodan ili ovlašteni pristup. pojavljuju se i elektronski i online rječnici koji često
Online javno dostupni katalozi biblioteka omogućavaju uključuju i izgovor, gramatičke, sintaksičke i semantičke
samostalno kretanje kroz građu i fondove biblioteka po interaktivne vježbe, brže je pretraživanje i pronalaženje,
vlastitom izboru, kako po lokaciji, tako i po vremenu kad se čime je njihovo korištenje unaprijeđeno. Mnoštvo je
pretraga obavlja i koliko dugo traje. Postoji i svjetski online različitih rječnika na internetu, od onih nastalih od priznatih
bibliotečki katalog kao mreža biblioteka i njihovih fondova i poznatih leksikografa i izdavača, do amaterskih uradaka.
i usluga koja omogućuje pretragu građe svih umreženih
biblioteka, te informacije o tome koja najbliža biblioteka U potrazi za znanstvenim informacijama o određenoj
tu građu posjeduje. tematici ili predmetu interesiranja, preporučeno kretanje
kroz izvore informacija ide od tercijarnih, preko sekundarnih
U općenitijem smislu, katalozi su svaki sistematično ka primarnim, iako ne nužno pravolinijski i kumulativno.
uređen popis predmeta za određenu svrhu, obično s kratkim Početna čitanja su uvijek kroz referentnu literaturu,
informacijama koje opisuju te predmete, kao što su katalozi a izoštravanje fokusa zahtijeva korištenje publikacija
izložbi, prodajni katalozi, katalozi izdavača i sl. (Reitz, dubinskog i temeljnog znanja, kakve su knjige i monografije,
2004–2014). preko sekundarnih publikacija, ka recentnom znanstvenom
znanju periodičnih publikacija, časopisa i radova u njima.
Tercijarne publikacije ili tercijarni izvori informacija, Ali znanje je u novom vremenu pohranjeno na mnogo
tercijarna literatura ili dokumenti su najproblematičnija mjesta, pa je nužno pomenuti i medijsku prezentaciju
kategorija po pitanju šta sve pripada ovoj kategoriji, ali za znanosti i znanstvenih činjenica (u smislu masovnih
njihovu upotrebu korisniku i nije važno da li se neki izvor medija), kako kroz štampane medije, tako i kroz elektronske
informacija svrstava u sekundarne ili tercijarne. Oni nastaju kakvi su radio i televizija i online mediji. Priroda medija
"kao rezultat pretvorbe (npr. konsolidacije ili prepakiranja) je da tragaju za novostima, pa oni vrlo često objavljuju

22 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1

p. p. R. ili vidljivom ili dubokom (nevidljivom ili skrivenom) webu. Reference Pregledavanje se vrši listanjem po kategorijama i Bergman. pp. 216). i Tsui. A. stranica. o nekom mašina za pretraživanje. E. a dokumenti nisu svrstani u kategorije.. J. Teaching broj mrežnih mjesta budući da ovise o ljudima. a nikako završiti" (Turčilo. Cheong. kako pristupiti stranica. a često su i anotirani. metasearch engines) su Personal Knowledge Management (PKM) Models. MacDonald. 21. dok su multimediji višedimenzionalna prezentacija Umjesto zaklju^ka informacija koja povezuje tekst.. ali su zbog Information Literacy: 50 Standards-based Exercises for College garantirane kvalitete informacija vrlo korisni i pogodni za Students. Knowledge and takav alat ili softver za pretraživanje koji omogućuje Process Management. koriste se alati za pretraživanje kao što su: tražilice. 1 23 . pa je potrebno koristiti ogromnoj količini dostupnih informacija i sredstava za više mašina za pretraživanje kako bi se dosegle različite njihovo prikupljanje. što je skup aktivnosti i napora neke informacija na webu kao jednom od servisa interneta koji osobe za upravljanje znanjem koje posjeduje ili želi steći počivaju na programima (paucima. tome znanju. U nego samo jedan njegov dio. p. video sa kompjuterskim tehnologijama. 2011. odnosno pretraživanje više mašina za znanstvenim istraživanjima i znanstvenim autoritetima. a te nove federativne Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije učinio pretraživačke mašine pretražuju istovremeno bibliotečke je da su u komunikacijske procese uključeni svi oni koji kataloge. s obzirom da ne mogu kao tražilice indeksirati ogroman Burkhardt.doi. 2008. LETN. K. svaki pojedinac mora mapirati svoje informacije i znanje. a uključene stranice su vrednovane i Value.. 18(3). stručnjaci. White Paper: the Deep Web: Surfacing Hidden podkategorijama. grafiku. odnosno stranice sa određenim sadržajima (Vučina. Međutim. ali i jednog dijela dubokog i na njima zasnovano znanje nije povezano samo sa weba. DOI: http://dx. Za pretraživanje Znanje kako učinkovito i uspješno pronaći prave informacije prostora vidljivog dijela weba. 7(1). 177). Ova samosvijest p. govor. pronalaskom trenutno potrebnih informacija kao odgovora direktoriji i metatražilice. Međutim. ali tu proces istraživanja od strane samog korisnika može Metapretraživači ne stvaraju vlastite baze podataka web početi. indekse. bilo da je riječ o površinskom lako pronaći vrlo su raširene i teško se ispravljaju. robotima. strategije za stjecanje novih znanja i strategije niti jedna tražilica ne pretražuje cjelokupan mrežni prostor. Journal of Electronic Publishing. najpoznatiji primjer hipertekstualne aplikacije tehnike pretraživanja. za pristupanje novim informacijama kada su potrebne. pri smislu uređaja koji je omogućuju. 2nd ed. 2008. Pretpostavka Direktoriji (angl. Beba Ešrefa Rašidović: IZVORI INFORMACIJA U AKADEMSKOM OKRUŽENJU informacije o rezultatima nekih novih istraživanja. Chicago: American Library Association. na postavljena pitanja ili za obavljanje nekog posla.0007. oni posjećuju stranice i ocjenjuju njihov kvalitet. pretraživanje dubokog weba.104. potrebne su dobro razvijene online mediji.3998/3336451.1002/kpm. već simultano pretražuju više umreženih izvora informacija preko jednog sučelja.380. 21). crawler. rangirane prema određenom kriteriju (Gerc. Za kvalitetno i uspješno pretraživanje Multimedijalnost i hipertekst su novina koju su donijeli bilo kojeg dijela web prostora. istovremeno prikazivanje rezultata pretraživanja više ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. i Rathemacher. M. federativno "korisnik može iz medija dobiti informacije o znanosti.. stoljeća razvijaju znanstveniku. pa se kaže da su direktoriji manuelno kompilirani i održavani. Zablude da je relevantne informacije je world wide web . razvili samosvijest o svojim granicama i sposobnostima. 214).www. p. Omogućuju potpuno pretraživanje tekstova mrežnih predstavlja razumijevanje osobnog znanja. nego je zapravo dio šireg pitanja osobnog (angl. niti sa informacijsko-komunikacijskom tehnologijom i obukom za Tražilice ili opći pretraživači ili opće mašine za pretraživanje njenu upotrebu. 2010. agregatne i digitalne repozitorije. F. "Osobno upravljanje znanjem pretpostavlja da su pojedinci worm) koji se kreću po mreži i indeksiraju mrežna mjesta. Iza direktorija stoje ljudi. J. urednici koji vrše kategoriziranje mrežnih stranica. directories) su kataloške predmetne osobnog upravljanja znanjem u akademskom okruženju mašine za pretraživanje koje sadrže hijerarhijski organiziran je poznavanje izvora znanstvenih informacija i znanja i spisak baza podataka prema nekoj klasifikacijskoj šemi. baze su za to zainteresirani. 2011. 68). 2006. 175–208. Početkom 21. njegovom radu i postignućima. C. (Gerc. područje stručnosti i razviti vlastite metode za dodatno učenje" (Cheong i Tsui. org/10. M. odnosno šta znaju i šta su u stanju učiniti. N. 2001. K. bibliografske baze sa sažecima. pretraživanje. njihovog značaja i karakteristika. From Skills and Competences to Outcome- based Collaborative Work: Tracking a Decade"s Development of Metapretraživači (engl. DOI: 10. a imaju potrebnu infrastrukturu u sa punim tekstom. 2012. pretraživanje i kombiniranje dobivenih rezultata. pa je korisnik informacija čemu se dobijeni rezultati mogu sortirati na nekoliko načina zapravo i njihov jedini kontrolor i rekli bismo "recenzent". a ne na kvantitet. Direktoriji akcenat stavljaju na kvalitet. se metapretraživači koji omogućuju tzv. ZV. search engines) su automatizirani način traženja upravljanja znanjem. muziku.

i Andersen. Izvori znanstvenih informacija. 1990. Ž. 2015.jstor. [online] 70(2). A. J.. ZV. Fosnot. 2012. 9. Šimić. M. U: Dizdar. 109–117. B. E. E. T. Dizdar. Dostupno na: http://www. C. 2005. Back to Basic: What is the E-journal? The Serials Librarian. B.. Problem informacija u medijskom dobu: od obezbjeđenja dostupnosti do prezasićenja. 57–72. 2012. 2008.. Hrvatska akademska i istraživačka mreža.. Informacijska pismenost: priručnik za studente. pp. U: Dizdar. Resource-based learning. 1-19.. 65(3). Dostupno Documentation.. U: Fosnot. B. 39–56. Rašidović.ssmb. 47(1/2). Turčilo. Rašidović. 2013-0038 [20.. Taylor and Francis. L.. Perspectives and Practice. Hajdarpašić. A. T. 2004–2014. 3.com/ODLIS/ odlis_p. Cole.d.. Sarajevo: Univerzitet. Journal of Zagreb: CARNet. S. Obavijest i znanje. pp. 2005.. Tuđman. 1–28. 6. 25–38. 2001. M. Hannafin. F. DOI: 10.. 1983. izd. i Špiranec. 261–281. ur. Turčilo.Beba Ešrefa Rašidović: IZVORI INFORMACIJA U AKADEMSKOM OKRUŽENJU Christensen. General Information Programme and UNISIST. i Hajdarpašić.com/doi/full/10. 2nd ed. J.1081/E-ELIS-120024989. B. DOI: 10. Hjørland. 381–405. 2016]. L.sa/Alhassan/Hand%20book%20 on%20research%20in%20educational%20c [30. Gerc..1108/JD-03-2013-0038. pp. 1 . i Perry. Sarajevo: Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine. New York: Teachers College Press. Martinsson..emeraldinsight. M. pp. 40. S.. Mostar: Sveučilište. E.. DOI: 10. Biblioteka u digitalnom okruženju: priručnik za predmet Informatizacija bibliotečke djelatnosti. L. pp. pp. 2nd ed. 2013]. U: Dizdar. Uvod u znanstveni rad u medicini. Informacijska pismenost: smjernice za razvoj inovativnih mrežnih modula. Sarajevo: Univerzitet. Constructivism: Theory. S. 2014. S. Sharp.org/stable/188275 [10. L..abc-clio. Sarajevo: Univerzitet. Marušić. 1998.. 2015]. i Hill. Turčilo. http://www. Pretraživanje i vrednovanje informacija na internetu. Constructivism: A Psychological Theory of Learning.. pp. 525–536.. R. S.. Dostupno na: http://faculty. Paris: UNESCO. Dostupno na: Emerald na: http://www. Zavod za informacijske studije Odsjeka za informacijske znanosti. Formal Structure of Scientific Journals and Types of Scientific Papers. U: Encyclopedia of Library and Information Science. 2008. Rašidović. Dostupno na: http://www.pdf [27. L. Informacijska pismenost: smjernice za razvoj inovativnih mrežnih modula. Definiranje informacijske potrebe. Zagreb: Filozofski fakultet. 2014]. The Structure of a Scientific Paper. D. 2004. i Hajdarpašić. Guide for the Preparation for Scientific Paper for Publication. J. 2015]. S.. Treballs de la Sosietat Catalana de Biologia. C. 4. Rašidović. H.. 4. Turčilo.1108/JD-03. n. 21.1300/J123v47n01_05. T. D. 51.aspx [13. 1... Informacijska pismenost: smjernice za razvoj inovativnih mrežnih modula. J. 2012.ksu.edu. LETN. R. The Framing of Scientific Domains: Vučina. 24 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. Fjordback Søndergaard. informacija_na_internetu. Zagreb: Medicinska naklada. About UNISIST Domain Analysis and Art History. B. Reitz. E. Philosophy of Science. L. M.. pp. UNISIST model and knowledge domains. L. Suppe.. ODLIS Online Dictionary for Library and Information Science. 2006. J. L. pp.hr/libraries/0000/2950/Pretra%C5%BEivanje_ Insight.

stoletja. širše gledano. "long- ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. Ameriški zakonski predlogi. primeren za digitalno dobo. na znanju temelječa ekonomija. sprejet junija 2015. cenzure. hkrati pa je tudi zavajajoča. ki predstavlja minimalni okvir za uveljavljanje teh pravic na mednarodni ravni. del structural crisis of copyrighT. While the author is undoubtedly the holder of the moral copyright. 1. kulturne dediščine in poklicne etike. kot da bi bil osrednja Maribor oseba avtor. izraza "copyright" (pravica do kopiranja izvoda). 1 25 M .02: PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE. hkrati pa nima rada avtorskih pravic in. ne pa avtorjev zaščitenih del. he is rarely also the holder of the material rights. da vemo o intelektualni lastnini. 21.si "zastonj" velja predvsem za ekonomijo interneta in je po okusu net generacije. pravice dajanja v najem in posojanja. LETN. Avtorje unilateralno izkoriščajo imetniki avtorske pravice in pred takšno prakso jih je treba zaščititi zakonsko in drugače. je hrvaški informacijski znanstvenik Božo Težak predvidel že konec šestdesetih let 20.e. Kontroverzni Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA) iz leta 2011 je poskus opredelitve "zlatih standardov" v zvezi z uveljavitvijo Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) iz leta 1994. Veljavna (tradicionalna) paradigma avtorske pravice. Model tvrtko. as if the central person is the author and not the holder of the right to copy something. vendar je zelo redko tudi imetnik materialnih pravic. varstva intelektualne lastnine. osirotela dela. part 1 Tvrtko-Matija Šercar Izvle~ek Avtorska pravica je vrsta intelektualne lastnine. v katerem šteje le denar. avtorska pravica.sercar@izum. dokler ne razvijemo ustreznih konceptov za kiberprostor. ki sta na internetu sicer zajamčena.g. Moral copyright has no market value and is insignificant from the perspective of a social system where only money counts. Veljavna zakonodaja o avtorski pravici in sorodnih pravicah vpliva tudi na vsebino baz podatkov s polnimi besedili. kot sta npr. ter podoben avstralski zakon. zakoni in sporazumi. e. Moralne avtorske pravice nimajo tržne vrednosti Kontaktni naslov: in so s stališča družbenega sistema.3359/oz1601025 1. Avtor je vsekakor imetnik moralne avtorske pravice. Povezanost avtorske pravice in sorodnih pravic z nalogami knjižnic se kaže predvsem v odnosu do prostega dostopa do informacij. Klju~ne besede copyright. da zakoni ščitijo imetnike avtorskih pravic. katerih namen je preprečiti. Koncept avtorske pravice. Strukturna kriza avtorske pravice je povezana predvsem s tem. doi:10. Modro bi bilo razglasiti moratorij nad zakonodajo in mednarodnimi sporazumi o zaščiti intelektualne lastnine. predstavljajo grožnjo svobodi izražanja in prostemu dostopu do online informacij. najbolj izrazito se to kaže pri delih neznanih imetnikov avtorske pravice (osirotela dela). internet. it is also misleading. the right to copy an item). model "dolgega repa" ali model "zastonj". in to ne le uporabnikom v ZDA. ki je že vajena brezplačnih storitev. zaščite zasebnosti. Področje avtorske in sorodnih pravic je polno protislovij. Stališče do avtorske pravice je odvisno tudi od poslovnega modela. V primeru informacij v kiberprostoru je narobe skoraj vse. Beseda "avtorska pravica" ni najbolj posrečen prevod Institut informacijskih znanosti. Tehnološki ukrepi za varovanje avtorskih del so močni generatorji digitalne sence. naloge knjižnic Abstract Copyright is a type of intellectual property. je v strukturni krizi. nepomembne. The attitude towards copyright also depends on the business model. Potem ko so v Evropi začeli mednarodno tržiti baze podatkov. kar mislimo. sta v EU avtorskopravna zaščita baz podatkov in uskladitev zakonov s tega področja postali pomembnejši. temveč povsod po svetu ter škodijo svobodnemu in odprtemu internetu. ki jo predstavlja doktrina Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO). ZV. da bi tuje spletne strani kršile avtorske pravice. Not only is the Slovene term "avtorska pravica" (author's right) not the best translation of the term copyright (i. ne pa imetnik pravice do kopiranja.

from a broader perspective. ne pa imetnik pravice do V primeru avtorske pravice gre za staro. copyright) knjig Biblije (gr. The controversial 2011 Anti-Counterfeiting Trade Agreement (ACTA) is an attempt to define the "golden standards" with regards to the adoption of the 1994 Agreement on Trade-Related Aspects of Intellectual Property Rights (TRIPS) that represents the minimum framework for establishing these rights at an international level. katerega ime nosi posamezna knjiga. and a similar Australian legal act. orphan works. knowledge-based economy. The connection between copyright and related rights and the tasks of libraries are visible in their relationship to open access to information. Še vedno ni jasno. 1 . Panizzi pa za abecedni katalog po avtorju. the area of copyright protection of databases and the harmonisation of laws and regulations in this area became more significant within the EU. It would be wise to declare a moratorium over the legislation and international agreements on intellectual property protection until we develop the appropriate concepts for cyberspace. present a threat to the freedom of speech and to free access to online information. v kakšnem pomenu je njihov V zahodni kulturi je avtor od Sumercev dalje glavno avtor tisti. množina: biblia) oz. library tasks Osnovni pojmi v zvezi z avtorsko Sodobni biblicisti si prizadevajo ugotoviti starost posameznih pravico (angl. da Britanski knjižnici kot de Pri avtorski pravici gre izvirno za pravico do kopiranja facto nacionalni knjižnici posredujejo obvezni izvod vsake izvoda (angl. Carlyle zavzemal za naslov dela kot zato so bolj zapleteni. as presented by the World Intellectual Property Organisation (WIPO) is going through a structural crisis. LETN. ki je po vrednostnih merilih sodobne družbe najbolj izraz poseganja morale s svojimi normami v naravo samo pomemben. The valid legislation on copyright and related rights also impacts the contents of full-text databases. stoletja se pravic. at the same time. Prav tako še ni konsenza o je bil Panizzijev koncept. intellectual property protection. naše sedanje pojmovanje avtorstva. glede na sredstvo za identifikacijo dela (Carpenter. pri uveljavitvi dokumenta Copyright Act iz leta 1842. kot menijo nekateri.Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE tail" or "freechange". 21. Keywords copyright. The authors are unilaterally exploited by the copyright holders and must be protected against such exploitation with legal and other measures. saj napeljuje na to. biblion. 26 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. V razpravi med znanim škotskim zgodovinarjem Thomasom Carlylom (1795–1881) in takratnim glavnim knjižničarjem Prehod na digitalne sisteme in vire je prinesel veliko novih v Britanski knjižnici A. does not like copyright or. kopiranja. Tora) naj bi bil Mojzes. je. 2000). tiskane v Združenem kraljestvu. ponesrečena in tudi zavajajoča. copyright). the right to rent and lend. 2007). Digitalni objekti doživljajo nenehne spremembe. The area of copyright and related rights is full of contradictions. Za pravice. 1985). Sprejet delo in kaj neobjavljeno delo. G. ki je britanske založnike zavezal. njihovih delov. In the case of information in cyberspace. This is most prominent in the case of copyright protected works for which rightsholders are positively indeterminate or uncontactable (orphan works). Šercar in Brbre. Poleg tega jih zanima. kar je zanimivo. 30. The technological measures for protecting copyright protected works are strong generators of a digital shadow. A concept of copyright suitable for the digital age was predicted by the Croatian information scientist Božo Težak already at the end of the 1960s. da naj bi bila osrednja oseba avtor. Internet. author's right. cultural heritage and work ethics. The structural copyright crisis is primarily related to the fact that the legislation protects the copyright holders and not the authors of the copyright protected works. which are safeguarded on the Internet not only for American users but for users worldwide. adopted in June 2015. ZV. Beseda "avtorska pravica" je knjige. censorship. M. The valid (traditional) copyright paradigm. Panizzijem (1797–1879) ob problemov tudi na področju avtorske pravice in sorodnih rekonstrukciji kataloga konec tridesetih let 19. The freechange business model applies primarily to the Internet economy and appeals to the Net generation that is already used to free services and. everything we thought we knew about intellectual property proved wrong. American law proposals with the aim of preventing copyright violations by foreign websites. Avtor je vsekakor imetnik moralne avtorske tudi naravno pravico (Jer 23. (Trstenjak. kaj je objavljeno iztočnico. Avtor Peteroknjižja (Postava. acts and agreements. Panizzi je bil zelo vpliven tudi definiciji e-knjige. privacy protection. vendar je zelo redko tudi imetnik materialnih razliko od zgolj pozitivne pravice naj bi bila naravna pravica pravic. and pose a great threat to the free and open Internet. Once databases were internationally marketed in Europe.

ki je z njo povezana. načela. ima lahko Uporaba in nakup avtorske pravice. kip. diagram. Logotip lahko zaščitimo z avtorsko • Avtorskopravno zaščiteno delo se ne more uporabljati pravico in ga tudi prijavimo kot blagovno znamko. et al. pogojev in cen. ki je v posesti drugih: posebne avtorske pravice do posameznih pesmi. Vrste del. umetnin itd.). gledališka. • Avtorsko pravico lahko kupimo od imetnika ali. glasbena in • oseba. radijske in televizijske oddaje ter objavljene izdaje. ki ji je avtorska pravica prodana. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE Obstajajo štiri glavne vrste pravic do intelektualne lastnine. besedila pesmi.. zvočni posnetki ter radijske in kako drugače prenesena. uporabniški priročniki. ki je nastalo kot posledica intelektualne ureja področje konkurence (angl. koreografska. tehniška risba. da opozori na kakršno uporabljamo samo. da se ga navaja kot avtorja (to mora prej Avtorskopravno zaščiteno delo lahko kopiramo ali izrecno zahtevati). bolj običajno. Rok veljavnosti avtorske pravice je odvisen od kategorije Dela. 1 27 . Avtorska pravica velja za vse medije. gledališka. pisna. Z avtorsko pravico je lahko lahko pomembni nekateri drugi zakoni (npr. izdelava zvočnega posnetka knjige. • tehnično (tipografsko) ureditev objavljenega dela. tudi če je avtorsko pravico prodal. zaščitenih del. kolaž. dejavnosti posameznika (avtorja) in je izraženo tako. ki vključuje roke in Zakon o avtorski in sorodnih pravicah ne omejuje vrste pogoje plačevanja ali tantieme za uporabo. designs) in Vrste imetnikov avtorskopravno zaščitenih del: • avtorska pravica. najpogosteje v obliki pogodbe. • blagovne znamke. baz podatkov. slikanje • patenti.. ki ga zastopajo. fotokopiranje. glasbena in • uradna besedila z zakonodajnega. načrt in logotip). računalniško koli uporabo. lahko se dogovorimo za licenco in način • radijsko in televizijsko delo. • ljudske književne in umetniške stvaritve (Chitrakar. Avtorska pravica lahko ščiti: • Z nakupom izvirnika ali kopije avtorskopravno zaščitenega dela nismo pridobili dovoljenja za kakršno • književna dela (romani. • vzorci (angl. kopiranje s CD-ja ali iz online arhitektura. CD-ja. imajo različne roke veljavnosti Avtorskopravno zaščiteno delo lahko ima več kot eno avtorske pravice. da • Imetniku avtorske pravice pripadajo moralne pravice omogoča kakršno koli zaznavanje (Chitrakar. kot so • umetniška dela (slika. Glasbeni album npr. kar je še • posnetke dela. brez dovoljenja imetnika avtorske pravice. 2010). do javnega predvajanja ali do vsakodnevne • glasbena dela. avtorske pravice ali organizacijami. uporabe avtorskopravno zaščitenega gradiva. je samodejna pravica in je ni treba • več kot en avtor. ampak jih navaja le kot primere (zlasti • Zakon o avtorski pravici in sorodnih pravicah ne ureja govorjena. televizijske oddaje. zabeleženih del. LETN. • ideje. govorjene besede (napovedovalca). posebej prijaviti. fotografije itd. Moralne imetnika avtorske pravice. kot so knjižna. vendar so za tovrstne pogodbe avdiovizualna dela itd. grafika. vključno s plesom in pantomimo. et al. vključno z zvokom in filmom. ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. competition law)). zakon. ki varovano vsako delo. V kategorijo pisnih del sodijo tudi področja ter računalniška programja in baze podatkov. za katerega je delo ustvarjeno. gledališka. 2010). glasbena. pravice se ne morejo prenesti. vendar ima avtor pravico.). so: ali vrste dela. odkritja. in pravico. Avtorska pravica do nespremenljivih napisanih ali drugače • delodajalec. To pomeni. licencirana ali umetniška dela ter filmi. rokov. avtorsko pravico ali drugo vrsto pravice intelektualne lastnine. fotografija. zvočnih posnetkov. • avtor in prvi imetnik (avtor je običajno tudi prvi imetnik). članki v časnikih in določene računalniškega programja itd. Avtor ima tako pravico. videa. 21. ZV. To so: zaščiteno delo na katerem koli mediju (objava fotografije na internetu. uporabo). pravice do izdelave dodatnih izvodov (niti za zasebno • dramska dela. uporabe avtorskopravno zaščitenega dela z imetnikom • izvajalca npr. do dela. da je ki jih lahko uporabljamo za zaščito svojih izumov ali brez dovoljenja prepovedano reproducirati avtorskopravno ustvarjalnih del. Eno kategorijo predstavljajo pisna. ki jih ni mogoče avtorskopravno zaščititi. kot so zvočni posnetki. • Imetnik avtorske pravice lahko zavrne izdajo dovoljenja. skeniranje. programje. če smo pridobili ustrezno dovoljenje koli neustrezno ali poniževalno uporabo dela. upravnega in sodnega umetniška dela ter film. z nakupom izvoda knjige. še nismo pridobili vrste baz podatkov).

zastopnika itd. ki jo podeljuje organizacija. ki imajo veliko pomeni znatno premoženjsko korist. Artists) in drugi nosilci njihove avtorske pravice (angl. povečano za mitično vizijo "avtorja. V vseh teh primerih praktično pomembnost in bi zaslužila avtorskopravno se primerki del. saj niso originalna. 21. to Družbeno-gospodarsko ozadje mora predhodno podati v pisni obliki. in v začetku 19. Writers). do 200 odstotkov) ter denarno zadoščenje za nematerialno politični. odškodnino za škodo in umetnosti. Nezakonita uporaba del. pooblaščena za Po sprejemu Aninega statuta (The Statute of Anne) leta 1710 dodeljevanje dovoljenj. ekonomske in socialne korenine. pojmov avtorstvo. 1710 (Vir: Tallmo. čeprav predstavljajo kombinacijo že obstoječih reprodukcijo zasežejo. imenu imetnikov avtorskih pravic. ki je genij". Po veljavnem slovenskem zagotovil javni dostop do imaginativne ustvarjalnosti in Kazenskem zakoniku je kršitev avtorske in sorodnih pravic zaseben nadzor nad njo. Creative Po Jasziju (Jaszi. Romantika je povezala pojem avtorstva z in civilno kazen (tj. elementov. • licenca za omejeno uporabo. ekonomski in družbeni konstrukt. LETN. ki pomeni znatno premoženjsko korist. tesno povezano z romantičnim gibanjem v književnosti uničenje predmetov in sredstev kršitve. njihovih primerkov. agenta. od vekomaj. ki so varovana z avtorsko pravico. s. • licenca. se lahko kaznuje z zaporom do treh let ali več (največ osem). kar je naravna pravica. • Obrnemo se lahko na družino imetnika avtorske pravice. stoletja je bilo avtorstvo odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov. umetniki (angl. honorar ali nadomestilo. so: Razvoj doktrin na področju prava o avtorskih pravicah (angl. V nadaljevanju so navedeni nasveti za ugotavljanje imetnika avtorske pravice: • Kontaktiramo lahko ustrezno organizacijo za dodeljevanje dovoljenj ali licenc in za zbiranje tantiem v imenu imetnikov avtorskih pravic. ki vsebuje tudi sezname njihovih naslovov). Gre za zlati standard znanosti. 1 . pri katerih moramo upoštevati rezultate raziskav. kadar tržna vrednost avtorskih del iz kaznivega dejanja To velja zlasti za dela uporabne umetnosti. licenc in zbiranje tantiem v so se pisatelji začeli obravnavati kot avtorji. Zoper kršitve avtorske pravice so avtorjem in imetnikom pravic na voljo številni civilni ukrepi. odpoklic predmetov kršitve iz gospodarskih tokov. Civilni zahtevki Slika 1: Anin statut (The Statute of Anne). avtor. 28 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. varovani z avtorsko pravico. 1991) je avtorstvo povezano predvsem z Commons licence) in anglo-ameriško doktrino o avtorski pravici (angl. ki naj bi obenem škodo in začasne odredbe. copyright). večina novih del vsaj deloma temelji na drugih delih. in naprave za zaščito. "Kopirajtibilnost" takih del je vprašljiva. • Uporabimo lahko datoteko WATCH File (pisatelji (angl. Obstajata sodno in upravno varstvo avtorske in sorodnih pravic. ZV. in je bolj kulturni. and Their Copyright Holders). • izključna licenca. ki jih lahko pridobimo od imetnikov avtorske pravice. • Opravimo lahko poizvedbo na internetu z različnimi iskalniki.) proti kršilcem vključujejo: prepoved kršitve.Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE da se odloči. ki so bile o isti temi že izvedene. ki obstaja kaznivo dejanje zoper človekove pravice in svoboščine. • Kontaktiramo lahko avtorjevega založnika. nepreklicno Ob koncu 18. To v veliki meri velja tudi za znanstvena dela. • licenca za omejen dostop brez plačevanja (angl. ali bo vztrajal glede moralne pravice. Enako velja za kršitve sorodnih pravic. copyright) ima povsem določene kulturno-zgodovinske. delo in avtorska pravica Vrste licenc. ali Vendar je večina novih del izpeljana iz prejšnjih del. a.

nagrada ločnice med nadzorom nad intelektualnim lastništvom in (plačilo) kot individualni interes avtorja bi morala biti prostim javnim dostopom. 1 29 . Njegov Robinson Crusoe je inkarnacija Po Jasziju se je z zmago koncepta abstraktnega dela nove vizije odnosa posameznika do družbe. ki jih lahko tudi podedujemo. je oseba "aktor" (oseba. To dejstvo je bistvenega ustvarjalnega dela so se borili in jo izborili umetniki pomena tudi za ameriške in Ifline iniciative za razvoj nove romantike kot izbrani pooblaščenci božanskega navdiha doktrine katalogizacije FRBR (Functional Requirements pri pretvorbi proizvodov duha v prenosljive predmete for Bibliographic Records). ki izvira iz avtorske pravice. končala prva faza zgodovine doktrine "copyrighta". vpliv). izdajateljev in drugih kupcev avtorskih pravic. • Obstaja protislovje javnega in zasebnega interesa. ki sodelovati pri delitvi morebitnega dobička. Avtorskopravno kapitala pa lahko. da omeji lastili. na porcelanu. vendar pa je medtem ko so predmet evropske kontinentalne zakonodaje avtorstvo. Oznako avtor bolj zasluži slikar. 18. Idej (in slogov) ne moremo sorazmerna javni dostopnosti dela (kolektivni interes). stoletja. predvsem konstrukt. Razlikovanje med fizičnim objektom (izrazna oblika). pa dela dajal prednost interesu imetnikov. To je olajšalo redefinicijo kolektivnega interesa široke javne dostopnosti. in sicer najprej v Združenem vendar naj bi bila zasebna motivacija v funkciji kraljestvu. vsaj mitične vizije romantike. V razmerju razpolago brez omejitev. ki vključujejo tudi moralne pravice. protislovni namen avtorske pravice povzroča velike težave pri implementaciji tega načela v praksi. če besede in dejanja drugih ljudi ali stvari je razvoj dela kot pravnega koncepta okrepil položaj prikazuje ljudem. stoletja. authority) je prvi spregovoril Daniel Defoe v eseju o predpisih za tisk nad rezultati avtorske ustvarjalnosti in avtorje izključijo iz iz leta 1704. stoletja kot posledica komercializacije in komodifikacije Namen avtorske pravice zajema po eni strani javno tiska. Kot osrednji pojem v zakonih. ki je urejal odtujevanju proizvodov ustvarjalnega dela od njihovih ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. potem pa v ZDA. Predmet lastnine niso besede kot takšne. LETN. se je namesto pojma "delo" začel • Avtorska pravica naj bi bila spodbuda za ustvarjalnost. ki slika navdihom je avtorstvo postalo nova ideologija. Razvoj tehnologij za reprodukcijo in Jaszi (1991) izpostavlja naslednje strukturne značilnosti distribucijo ter razvoj sekundarnega trga kopij sta terjala avtorskopravne doktrine: pojem "dela" kot predmeta avtorskopravne zaščite. ki z umetniškim navdihom slika že znane motive. stoletja sovpada z razvojem klasičnega kapitalizma. recimo. je zaščitena izrazna oblika. kot tisti umetnik. Čeprav avtorska pravica omili med javnim dostopom in zasebnim lastništvom je koncept protislovje med zasebnim in kolektivnim interesom. saj je uvedba abstraktnega pojma "delo" omogočila. Anglo-ameriška zakonodaja se nanaša na "copyright". po drugi strani pa blaga in založniki so si presežek vrednosti tega dela lahko pravico avtorja oz. in "avtor" s tem ekonomski položaj avtorjev ni bistveno spremenil. in samim delom za evropsko materialnega lastništva nad proizvodi ustvarjalnega dela zakonodajo ni tako pomembno kot za anglo-ameriško avtorjev kot blaga. kot da so resnični ali izmišljeni. Po uporabi Pravno opredmetenje avtorskih del tako prispeva k pojma "avtorstvo" v prvem zakonu (iz leta 1710). izvirnostjo in rezultat domišljije. ki urejajo avtorsko ali prepove distribucijo tega dela. ugled. glede moralnega vidika moralne pravice ovirajo avtorjevo • Pojav zakona o avtorski pravici in pojma avtor v začetku popolno odtujitev od rezultatov ustvarjalnega dela. ekonomskega individualizma predindustrijskega kapitalizma poznega 17. Za tržno ceno zakonodajo (za "copyright"). imetnika avtorske pravice. razširilo pa se je sredi 18. ki ima svojo tržno ceno. pravico (angl. • Avtorska pravica predpostavlja avtorstvo. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE Romantični konstrukt avtorstva vključuje hierarhijo umetniške intelektualno lastnino in v romantiki v pomenu nadzora ustvarjalnosti. 21. angleški filozof. delo kot proizvod avtorskega dela. Delo kot rezultat dela avtorjev je postalo oblika objavo in distribucijo avtorskega dela. Z Defojem se povezuje pojav puritanskega tega teritorija. Namesto skromnega enkratnega plačila so lupus" (Človek človeku volk) in "Bellum omnium contra avtorji na podlagi pogodb o materialnih pravicah začeli omnes" (Vojna vseh proti vsem). medtem ko je ideja na temveč vrstni red besed v avtorjevi kompoziciji. spretnosti in • Obstaja dihotomija ideje in izrazne oblike. V knjigotrštvu je kot pravnega opredmetenja rezultatov kreativnega dela beseda "authorship" (avtorstvo) pomenila "authority" (moč. uporabljati pojem "avtor". beseda "author" (avtor) pa moč. zaščititi. (umetniška oseba). Vse to se je začelo konec 15. če ima besede in dejanja za svoje. Medtem ko se sodi v naravo). ZV. copyright). da imetniki avtorskih O možnosti prenosa pravice pregona piratstva avtorskih del pravic razširijo teritorij svoje "oblasti" (angl. motiv iz narave. Dvojna narava koncepta dela je vplivala na doktrino Kot trdi Thomas Hobbes (1588–1679). Začetek avtorske pravice (angl. lastništva. v Zakon o avtorski pravici je oblika pravne uveljavitve katerem je delo utelešeno. kot rečeno. "copyrighta" nasploh in na obliko nadomestila za pisatelje najbolj znan po delu Leviathan in izrekih "Homo homini in umetnike. če je nad individualno umetniško ustvarjalnostjo. Umetniško delo ima večjo vrednost. copyright) je povezan z "avtorstvom".

To so: Naše ravnanje v kiberprostoru določajo mutatis mutandis (s potrebnimi spremembami v danem primeru) isti dejavniki • zakoni (zakon o avtorski pravici. sodna pa obsoja. ki jih vključuje fizični svet okoli nas. kot je. ki nam npr. na naše ravnanje vplivajo na osnovi cen. vlade tega prostora ne morejo nadzirati. privoščiti. Našega ravnanja v kiberprostoru odtujevanja. Lessig temu pravi "koda ki ga ustvarja delojemalec med svojim delom za delodajalca. • trg(i). narejeno za delodajalca. LETN. posebnost kiberprostora (internet) v odnosu do analognega Takšno avtorstvo je znano tudi kot korporativno avtorstvo. Opredmetenje je za delavca pomenilo. Vlade ne pa oseba. ne • arhitektura kiberprostora vključuje dejavnike. toda decentralizirano. kot so tehnološki pogoji dostopa. izvršna grozi. programske in strojne opreme. zahteve po identifikaciji. Slika 2: Model dejavnikov. ki lahko dejavnik. Kljub takšnemu razvoju je koncept avtorstva ne samo preživel. 1 . grozijo s kaznovanjem dejanj. možnost izbire jezika … 30 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. s cenami omejujejo dostop. kot v fizičnem svetu: zakon o nespodobnostih itd. zakon o kleveti. kako in koliko učinkovito pa je vprašanje grožnjami kaznovanja po izvršenem dejstvu (ex post zase – v nekaterih primerih so ti zakoni učinkoviti. da grozijo s sankcijami ex post facto. vendar pa je opredmetenje omogočilo tudi širitev pravne zaščite avtorstva na manj ustvarjalna dela. Po Lessigu je to mnenje napačno.). ne pa oblast. ki za kršitve grozijo s sankcijami • družbene norme ravnanja.Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE ustvarjalcev. le-te omejujejo • trg(i). ZV. skupnost. Pri izpeljanih delih je zaščita osredotočena na delu. kod" (v nadaljevanju: "koda"). kako se s "kodo" zagotovi šteje podjetje ali organizacija. in ne na avtorstvu. zlasti na področju filma in računalniške programske opreme. ki veljajo v kiberprostoru. obvezne transakcije in transakcije po želji. • omejitve. je skrajna pravna oblika zakonsko ne moremo urediti. da kiberprostora Delo. saj jih uveljavlja družbena drugih niso …. password). saj se za avtorja pravno Regulatorna paradigma je način. gesla (angl. 21. zaradi katerega si nečesa ne moremo se tudi izvajajo decentralizirano kot pri fizičnem prostoru. ki so si ga prilastili kupci avtorskih pravic. ki vplivajo na naše ravnanje v analognem prostoru V nasprotju s splošno tendenco uveljavljanja individualizma je v liberalnem kapitalizmu individualistični romantični Arhitektura kiberprostora. • družbene norme ravnanja v kiberprostoru. S tem so se ustvarjalci odtujili od tega predmeta (Marx. Nekateri so mnenja. 1999) naše ravnanje v analognem prostoru določajo štiri vrste dejavnikov. zakon o klevetanju. ki niso v skladu z zakoni. realnega prostora. na naše vedenje vplivajo z ex post facto. takšna. ravnanje posameznikov. Dejavniki ravnanja Oblasti lahko izvajajo ukrepe. je posledica dane koncept avtorstva in ustvarjalnosti zamenjala doktrina dela. saj so rezultat njegovega položaja v družbenem odnosu do je nespremenljiva. Po Lessigu (Lessig. V ZDA so koncept avtorstva razširili tudi na rezultate masovne in komercialne umetnosti. Zaradi anonimnosti in velikega števila delojemalca. ali nam drugi ljudje govorijo resnico ali ne. 1969). zakonodaj (jurisdikcij). ne moremo brati tujih misli. za katero je bilo delo narejeno. ki ga je ustvarila. da bi vedeli. Govorimo lahko o svojevrstni reafirmaciji avtorstva. saj je cena naše vedenje tako. da je izgubil predmet svoje ustvarjalnosti. o nespodobnostih …). To je bil konec romantičnega koncepta avtorske ustvarjalnosti in danes so avtorskopravno zaščitene tudi čisto dokumentarne fotografije in filmi brez kakršnega koli umetniškega prispevka. in sicer predvsem v zakonodaji ZDA. ki prispevajo k zakonski ureditvi kiberprostora. ampak se je njegov ideološki pomen celo še povečal. zakon oblasti sprejema zakone. kajti v tem primeru je avtor dela delodajalec. v facto). avtorske pravice delodajalca ne morejo vnašati sprememb v arhitekturo kiberprostora. zakonodajna veja • zakoni (zakon o avtorski pravici. ki vplivajo na moremo videti skozi stene. ni mogoče zakonsko urediti in je zunaj dosega oblasti.

ter neposrednih in posrednih interakcij Urgentno vprašanje. Delujejo lahko je na internetu mrtva črka na papirju. je primer posrednega ki bi veljal v kiberprostoru. ki se tržijo kot blago. Katero kopij je uničila možnost zaslužka. copyright). Po Lessigu (Lessig. je odvisno od in merjenje uporabe kontrolirane lastnine. ki so za oblast dosegljivi. Če se povezanost med zakona o avtorski pravici na internetu. kajenje je zakon o obdavčenju cigaret. Za krajo avta izvemo takoj družbene norme. Primer posrednega delovanja zakona na Barlow (1994) meni. da je v zvezi z internetom narobe vse. ki ureja avtorsko lahko vpliva na preostale tri dejavnike. Arhitektura vpliva na zaščito pa so zelo zapleteni. globalna e-trgovina najprej zanaša na konvencionalne na moč. Če pa nekdo naredi in družbene norme vplivajo na zakone … Dejavniki lahko kopijo našega zaščitenega dela brez dovoljenja oziroma eden na drugega delujejo neposredno. Zakon v kiberokolju. dejavnik sprememb. ki ga lahko prenesemo v datoteko in ga na Usenetu brezplačno želimo doseči. člani zmanjšuje in skupnost veča. zaščito intelektualne lastnine. vpliva določenega dejavnika na neki drugi dejavnik. Zakon lahko deluje na vse internetu je nesmiselna. Vse to omogoča komplementarno in tudi kompetitivno. ki razvijajo kodo. Z ustrezno tehnologijo lahko povečamo možnost zakonskega urejanja v zvezi z identifikacijo in kontrolo dostopa (npr. posredno pa. ki lastnikom omogoča popolno kontrolo dostopa dejavnikov. na katero morajo odgovoriti ustavni Dejavniki ne delujejo neodvisno eden od drugega. ki vplivajo na naše ravnanje v kiberprostoru. ki vplivajo na na proizvode in storitve. do katere dovoliti. da z zakonom vplivajo eden na drugega. ki ravnanje v kiberprostoru ureja posredno preko urejanja kode za Slika 3: Model dejavnikov. vendar obstaja malo razlogov. sta lahko zakon in trg najboljša alternativa. LETN. vendar jo po Lessigu lahko spremenimo. Družbene norme lahko delujejo urejamo uporabo tudi drugih dejavnikov. kot kaže primer sodi v javno domeno. V javni domeni avtorska pravica (angl. npr. Tehnologija za kontrolo izdelave druge dejavnike hkrati ali le na posamezni dejavnik. arhitektura in takoj lahko pokličemo policijo. saj je najbolj očiten pravico (angl. npr. Na naše ravnanje v majhnih skupnostih vprašanje. da bomo za kršitev kadar koli izvedeli. kako ta tehnologija vpliva na uveljavljanje optimalno delujejo družbene norme. Katera mešanica je optimalna. Obstaja tehnologija (npr. bodisi da gre za neposredno urejanje kode o avtorski pravici predvideva ukinitev avtorske pravice po bodisi za urejanje kode preko institucij. Zastavlja se konteksta urejanja. Cenejši gradbeni material pomeni Intelektualno lastnino je lahko krasti. ko delo postane splošno dobro in programerje lahko zakon vpliva neposredno. Vpliv arhitekture na družbeno Nekateri strokovnjaki se zavzemajo za povsem nov zakon. ki vpliva ipd. saj obstajajo deli interneta. "zoninga". v zvezi z zasebnostjo (arhitektura interneta omogoča zbiranje podatkov brez privolitve uporabnikov) itd. ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. in deli. ki ni primerno. problemi z njeno večjo fleksibilnost pri oblikovanju. na zasebno področje ravnanja posameznikov v kiberprostoru pod pogojem. normo. pogodbami kako naj ravnamo. Zakon deluje neposredno. Obstaja npr. Lastnine na internetu ni upad potrošnje cigaret. Trg. ki na trg deluje neposredno. s katero drug dejavnik vpliva na naše ravnanje. Zakon da bi verjeli v odpravo starega zakona. pač pa zakoni držav. zakone. temveč vedno obstaja sistemi (angl. potreba po normi zoper prodajo krvi in organov. Dejavniki delujejo sinergično. 21. deluje neposredno. trusted systems)) za upravljanje avtorske mešanica neposrednega in posrednega medsebojnega vpliva pravice. je meja. vendar mogoče kontrolirati. Na poteku roka veljavnosti. Avtorska pravica v fizičnem prostoru kot v kiberprostoru. določajo vrsto možnega trga. Zaščiteni posnetek od teh tehnik bomo uporabili. obstoječa arhitektura interneta. Uporaba zakona o avtorski pravici na slednja ne sme presegati koristi. računi. ZV. če nam pove. naše ravnanje v kiberprostoru. saj je njihov razvoj povezan z delovanjem pravne države. Trg lahko vpliva na izgradnjo stavb. za zaščito zasebnosti. Vsaka aktivnost ima ceno. kjer je naše ravnanje zunaj dosega oblasti. Zakon z grožnjo posledic za ravnanje. če je sredstvo. kot kaže primer zaščite zasebnosti. ponarejanjem. saj se v zvezi s poroštvi. ni nujno. neposredno plačila. 1 31 . ali posredno. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE je področje arhitekture sploh mogoče zakonsko urejati. Vendar se brez sodelovanja oblasti ustrezne tehnologije ne morejo razviti. je odvisno od namena. 1999) je vpliv na Pojem intelektualne lastnine vključuje tudi splošno dobro kodo najučinkovitejši način urejanja ravnanja posameznikov in intelektualne lastnine si ni mogoče povsem lastiti. Višja cena vpliva na kar vemo o intelektualni lastnini. Državne oblasti lahko uporabljajo različne načine urejanja Javno področje je področje svobode. da vpliva volja lastnika. zaupanja vredni Ni možno izbrati samo enega načina. arhitekturo interneta. in to tako ponudimo milijonom uporabnikov. otrok do pornografskega gradiva za odrasle).

da se ohrani avtorska pravica ekonomija nima teorije pridobivanja/bogatenja kot takšnega (angl. smo upravičeni. večinoma obravnavana kot privesek političnih. ki niti odgovora na vprašanje. 21. Kiberprostor naj bi postal possession) in lakomnosti (angl. Izhaja iz ugotovitve. Ekonomija je glede teh prizadevanj zaskrbljujoče. socialnih ki je odprta za javno uporabo. Javna domena je podobna javnim • Zakaj smo ljudje posesivni? površinam v mestih.Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE copyright) ne velja več. copyduty). law of contracts). 1999) ni izziv v tem. razložiti krivico kot nasilje nad lastnino. Vendar je zakon o pogodbah javni zakon. določa ravnanje človeških bitij v bi lahko počeli kar koli. in definiciji lastnine ter na motivacijskih determinantah. vendar tudi nihče (in nič) ne jamči. in izrazno obliko. fair use). Pri Furbyjevi je težišče na pomenu pomen realnega prostora. vendar (Lessig. določenega socialnega miljeja ali gre za transhistorijsko ki ga uresničuje tradicionalna avtorska pravica. da bi pričakovali osebna kontrola v različnih okoljih. da "Toda da bi se prepričali o tezi. Slednja kaže tudi na sorodnih pravic. 1 ." David Hume 32 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. Po Lessigu modele domnevnega lakomnega ravnanja človeštva. pomen in definicijo lastništva (angl. Zasebno domeno zaznamuje ravno Nekatera izmed pomembnejših vprašanj so: avtorska pravica. da nimajo nobene pojasnjevalne moči in da celo zaostajajo za bodo povsem odpravile splošni interes in s tem porušile konceptualnim razumevanjem teh disciplin. obstajajo biološke in instinktivne osnove ter socialne in ni nobene krivice. ki jih opisujejo družbene vede. ki bo ščitil javni interes in pošteno uporabo v perspektive razvoja v življenjskih obdobjih živali in ljudi skladu z našo tradicijo. Avtorska pravica naj bi zagotavljala ravnovesje med izrazno Heilbroner (1975) je o tem problemu zapisal. Tehnologije za kontrolo in ekonomskih procesov. Ravnovesju. pravnih. filozofskih in zgodovinskih razprav. ekonomskih. ki predstavlja simbol svobode govora. acquisitiveness) v naši prostor. da to ni dobro. LETN.. Družba bi morala zakonsko odgovoriti na najbolj ambiciozna in izgrajuje zapletene deduktivne izzive privatizacije in porušenega ravnovesja. Rast moči interneta zmanjšuje v različnih kulturah. da tam. odgovori in namigi konstituentov političnih. ZV. potrebo po spoznanju psihičnih vidikov le-teh. zaščiti javni interes (angl. zavezuje kot neke vrste pogodba. copyright). saj časovno omejena veljavnost ekonomska teorija individualnega človekovega dejanja ne avtorske pravice in pravica uporabe v zasebne namene obstaja. to dejstvo bi moralo biti interakcij teh atributov. lahko rečemo tudi. saj nam filozofija. zgodovina. politične vede. ki jo imetniki lahko kontrolirajo. Dokler tehnologija za zaščito intelektualne lastnine na internetu ne zamenja Prikazala je teoretične in empirične raziskave porekla in vrednosti javnega zakona. Vrsta in pomen interakcij med naravo in vzgojo povesta Psihologija lastni[tva več o ravnanju ljudi kot izolirano proučevanje katerega koli izmed omenjenih dejavnikov. temveč da se z omejevanjem zaščite. ki preprečuje materialno brezpogojno uporabo avtorskih del. v tem primeru za lastninjenje avtorske pravice in v zasebne namene (angl. Nove tehnologije za zaščito predpostavljajo obstoj določenih atributov vedenja intelektualne lastnine potemtakem predstavljajo obliko posameznikov in potem poskusijo pojasniti posledice zakona o zasebnem lastništvu. kjer naše ravnanje upravljajo pogodbe. da se zavzamemo narave posesivnosti ter posesti/lastništva in lakomnosti iz za zakon. sociologija. ekonomija in politične vede preprosto na internetu nista zajamčeni. zamenjava zakona o avtorski pravici z zakonom o pogodbah (angl. Šercar in Trojar (2009) sta ugotovila povezanost psihologije "Pozor! Hud pes!" ipd. ki prepovedujejo in zastrašujejo. prepoznavnost splošnega dobrega v intelektualni lastnini. Nekateri teoretiki so mnenja. da bo režim kode na Bistveni pojasnjevalni spremenljivki sta učinkovitost in internetu ščitil svobodo. pravo Razen časovne omejitve veljavnosti avtorske pravice je in ekonomija brez psihologije ne povedo veliko o poreklu omejitveni faktor tudi pravica uporabnikov do uporabe motivov. kjer naj • Kaj povzroča oz. da je bila ta tema do zdaj o avtorski pravici. ali je pomembna vedenjska jo tehnologija za popolno privatizacijo lahko zagotovi na lastnost (motivacija za pridobivanje lastnine) proizvod internetu. moramo samo definirati termine in okoljske determinante motivacije posesivnosti. Simbol teh površin je Hyde Park v • Kakšno vlogo v življenju igra lastnina? Londonu. grozi tudi lastnost nespremenljive človekove narave. zasebno pa zaupno. za razliko od zasebnih površin. kot so "Zasebno zemljišče". in predmetov proučevanja informacijske znanosti ter Javno je razkrito. Sociologija. Proučevala že vpis našega imena ob vstopu v neki sistem na internetu je poreklo in naravo. Nihče ne trdi. in zaščito intelektualne lastnine na internetu grozijo. Sociološka ali omenjeno ravnovesje. saj ni razlogov. da elementarni obliko. kjer ni lastnine. razvoj v to smer. ki povezavi z lastnino? jih ne moremo uporabljati brez dovoljenja lastnikov in so označene z ustreznimi napisi. ne pa zakon kulturi. da nas Lita Furby (1978) se je oddaljila od te teme.

kontrolira mati. z vidika znanstvenika ne predstavlja privlačne teme. eden izmed sestavnih delov našega jaza. • njenem poreklu in • družbenega razreda in • razvoju skozi celotno življenje. in naravi posesivnega vedenja izključuje možnost kakršnih starega od enega do dveh let. ki jih lahko doseže. nekatere sestra. 21. ko so stari okoli dve leti. Avtorska beri: ameriški). Otrok se začne učiti družbenih pravil dokaze o posesivnosti in lastništvu v različnih človekovih o posedovanju in lastništvu. se zdi nujno s in Rivers (1920). kontrole nad temi stvarmi. Pomanjkanje sistematičnega zbiranja podatkov o poreklu Zelo verjetno je. McDougall (1916) lastništvu med ljudmi. da se živalmi poudarja vso težavnost definiranja lastništva in vodi otrok čedalje bolj ukvarja s tistimi stvarmi. 1974). da gre v primeru lastnosti za instinkt. Na otroka vplivajo tudi modeli posesivnega vedenja drugih posameznikov iz Furbyjeva je komparativno prikazala obstoječe etnografske neposrednega okolja. obstaja prav v vsaki kulturi. LETN. Ravnanje otrok z materialnimi stvarmi je najbolj destruktivno. Zaradi multidimenzionalnosti lastnina za empiričnega V vseh družbah je obdobje. to. ko Pregled anekdotalnih dokazov obstoja posesivnosti med so stari okoli 18 mesecev. so značilnosti ali dimenzij pojava potrebe (nagnjenja) po razvili James (1890). Obstajajo številne domneve glede na določeno naštevanja instinktov pri ljudeh (Fletcher. Kasnejša instinktivna definicija in teorija perspektive življenjskih obdobij osvetliti vprašanje o posesti sta zapletenejši in subtilnejši od omenjenih pogledov. da so avtorska pravica in sorodne človekovega delovanja. ena glavnih zgodovinarjev. Naše pojmovanje jaza vsaj citiranih domnev o človekovi naravi v zgodovini človeške delno definira tisto. • starosti posameznika. vsaj v naši družbi (v tem primeru pravice nekaj samoumevnega. univerzalna. Po izkušnjah kavzalne učinkovitosti je želja. Malo je tistih. Obdobje posesivnosti tipa "to je kot sta lakota in razmnoževanje. Do pred lastništva pomembno. ki definira lastništvo. Motiv sposobnosti je glavni motiv posesivnega "Človek si po naravi želi imeti in zadržati lastnino" je vedenja. da sta posesivna naravnanost in vedenje očitna v velikem odstotku Na prvi pogled se zdi. koli splošnih zaključkov. da determinanti. da si živali predmete lastijo kontrolira. posebej glede na to. to je osrednja značilnost. da preprečimo destruktivna dejanja otrok.). ki nasprotujejo ugotovitvi. primerjave lastništva med ljudmi poudarile težave pri definiranju pomena lastništva. kontrolira neko stvar. Torej se moramo v primeru posesivnosti pravica in sorodne pravice niso nekaj samoumevnega. ki bi lahko bila nevarna. Lastništvo namreč doživljamo kot podaljšek našega jaza. vendar temu ni tako. razmeroma najbolj izrazito fizično delovanje otroka na stvari da so sistematične empirične raziskave bistvenega pomena in okolje v tem obdobju. kakšna je narava odnosa do lastništva skozi celotno Ta teorija instinktov se odmika od poskusa preprostega življenje. pozornost. da bi vplivali na okolje. Da bi to naredili. Obstaja nesporna potreba po empirični utemeljitvi definicij ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. Odrasli veliko časa porabimo za za njihovo razumevanje. da takšna osnovna situacija za otroka. otrok tako postaja vse bolj vključen v doživljanje samo zaradi njihove povezanosti z osnovnimi potrebami. V tem obdobju otrok naenkrat postane kratkim se ji je posvečala predvsem spekulativna teoretična mnogo večja grožnja za vse stvari. 1 33 . Letourneau (1892). Koncepti (tako laični kot znanstveni) o človeški naravi vključujejo trdno prepričanje o lakomnosti kot prirojeni Funkcija lastništva označuje sposobnost imetnika. Slednji so le malo prispevali k razumevanju determinant vedenja vse od rojstva naprej. po katerih nekatere stvari lahko družbah. razen nekaj zanimivih hipotez. Sposobnost gibanja malčka predstavlja nevarnost za določene objekte v fizičnem okolju (lonec na štedilniku. filozofov in Čeprav je motiv. ko otrok začne hoditi. • kulture. Podobno kot v primeru živali so tudi medkulturne kitajska vaza itd. v glavnem političnih mislecev. tem. da bi kontrolirali stvari v okolju. moje" nastopi. ki jih lahko do nezadovoljivega zaključka. ZV. pa je vendarle psihologije lastništva in pridobivanja. saj vprašati o: je odnos do lastništva odvisen od: • njeni naravi. v ena izmed najbolj neposredno analiziranih in najpogosteje katerem živimo. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE Teorije o tem. lastništvo je tako misli (Wrightsman. nekatere pa otrokov jaz. kar kontroliramo. V vsaki družbi poskušajo omejiti dejanja malčka. obdobje starosti ter začetki splošne teorije o poreklu in funkciji lastništva. Možna posledica tega je. 1966). ki nesporno spoštovanja vredna izjava o človekovi naravi ter spodbuja prizadevanja.

določene v last vseh in prejemnik se je ne more razlastiti. po katerem so ideje in izumi po svoji naravi podobni svetlobi v rudniku in zraku. predsednik ZDA (1801–1809). in Declaration of Independance (Deklaracija o neodvisnosti • biti neodvisen od volje drugih. da rudniku. ZDA) (1776). ki je manj občutljiva kot da ne omenjamo drugih družb z manj individualistično vse druge izključne lasti. Od leta 1998 je sodelavec raziskovalnega centra za internet Treba pa je poudariti. v večji meri utrjujejo pot družb v ne da bi se njegova klenost kjer koli zmanjšala. 1994): "Če je ustrezen za vse družbene razrede v naši družbi (Israel. in sicer zlasti v zatemnil mene. ki svetlobe drugega ne zatemni. kot ogenj. Thomas Jefferson je bil med Posameznik poseduje svojo osebnost in družbi za to ne drugim prvi zunanji minister ZDA (1789–1793) med dolguje nič. v naravi. Njena kulture ameriških domorodcev). Kitajska) in/ali z bolj pravimo ideja." za neodvisnost (1775–1783). in ne samo za digitalno dobo. v katerem dihamo in ki premika in ima naša fizična kulturah. Pri svojih socioloških premišljanjih se je je John Perry Barlow v oklepaju dodal "Vse. 1962). ki ji ekonomsko infrastrukturo (npr. tudi Karl Marx. Frontier Foundation v ZDA. • imeti nekatere sposobnosti. nezmožen omejitve ali izključne prilastitve. kot za lastništvo. objavljenega leta 1994 v znani reviji Wired. dobi vedenje sam. Naše izhodišče je. Tako močan poudarek individualne samostojnost in avtonomije – osebne kontrole in sposobnosti – pa ni Thomas Jefferson pravi (cit.Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE Povsem mogoče je. ki ga dihamo Naše socialne interakcije upravljajo pravila posesivnega na zemeljski obli."  Ekonomija idej "Človek dela konec temi / in raziskuje do skrajne meje / kamne v temi in smrtni senci. Zato iznajdbe. ne da bi tudi potreba po empiričnih raziskavah. materialnih virov glavni proizvodni viri v sodobni globalni profesionalni in informacijski družbi. V rudnik vnašamo Za podnaslovom članka The Economy of Ideas: A svetlobo. po Barlowu. Tisti. 21. da sta bila moralna v družbi in v naravi. potemtakem ne morejo biti predmet individualnega oz. je narobe. ki prižge svojo svečo ob moji. Kdor od mene prejme Tukaj si prizadevamo opisati in razumeti pomen motivacije idejo. kjer je bil tudi izvršni direktor. biti človek pomeni: To naj bi veljalo načelno. ki jih oblikuje nagnjenje ustvarjala. ne da bi se zmanjšalo moje. je to dejanje miselne moči. se vsili okolje med seboj kontrolirajo drug drugega (npr. svojska lastnost je tudi ta. ko pa se razširi. teorijo na tem področju je bistvena skrbna analiza določenih socialnih in kulturnih determinant lastništva in motivov. Ideje se morajo svobodno širiti od enega kulturah. Thomas Jefferson (1743–1826) je glavni avtor dokumenta • imeti svobodo. V odnose vstopamo izključno prostovoljno in predsednikovanjem Georga Washingtona in tudi tretji zaradi lastnega interesa. in kar je skrito. da je nihče nima v lasti manj. in kot je zahodni civilizaciji kot sorodstvene strukture v drugih zrak. John Perry Barlow je soustanovitelj organizacije Electronic ki pelje k razvoju čuta lastništva. posameznik jo lahko izključno poseduje. intelektualni lastnini. kajti zdi se. ZDA naj bi bile "cesarstvo svobode". saj so ideje. ZV. 1 . prihaja na dan. ko jih je Obveznostni in konfliktni odnosi. prejme luč. ki je oznaka za vojaški del 34 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016." (Job 28. kot obstaja v naši kulturi. Vendar pa obstaja tisti. LETN. (motiv) do lastništva. Za bolj splošno Harvard Law School v ZDA. Framework for Patents and Copyrights in the Digital Age (Ekonomija idej: ogrodje za patente in avtorske pravice v Nad dogajanji in družbenim razvojem v ZDA se je navduševal digitalni dobi). do katere posamezniki in dokler jo drži zase. da temelji podani model na podatkih in družbo (Berkman Center for Internet & Society) pri o posesivnem vedenju v ameriški kulturi. kar veste o opiral na številna dogajanja v ZDA. lastnina in blagovna izmenjava osrednji značilnosti socialnih znanje in druge kompetence ljudi poleg kapitala in interakcij. ker jo imajo vsi drugi v lasti celo. ameriške vojne intelektualni lastnini. da te sposobnosti proda. Barlow se sklicuje na nauk Thomasa Jeffersona o povezanih z lastništvom.3). ne morejo biti predmet lastništva. ki imajo drugačen pogled na mesto posameznika do drugega po planetu. zasebnega lastništva (angl. 1978). narava ustvarila kakšno stvar. ki spodbuja republikanstvo. dialektičnimi pogledi na stopnjo. possessive izključnega lastninjenja. v katerem živimo in v katerem sta zasebna Jeffersona imeli za "komunajzerja". ki se lahko razširi po vsem prostoru. da to predstavlja univerzalno izkušnjo. in vzajemna izobrazba človeka ter izboljšanje njegovega stanja posebno in dobrohotno v načrtu narave. prejema svetlobo. bitja. v trenutku. izumi. Takšna slika ljudi velja seveda le za kapitalistično tržno Novodobni neoliberalni evforiki bi danes Thomasa gospodarstvo. ki prižge svojo svečko v individualism) (Macpherson. od npr.

Patent vključuje opis oblik. 2013). 1 35 . 1994) je ta model slab v celoti. antisindikalizma ustavile delavsko gibanje. LETN. Tako Pri informacijah v kiberprostoru. da iz leta 1848 v Evropi emigrirali v Ameriko. filmov ali časnikov bodo skoraj vse. metode ne delujejo. ekonomskega oglaševanja. In obratno: Abraham Lincoln ter vojna in družbena gibanja med vojno Tako pravico do avtorstva v primeru knjig kot pravico med severom in jugom so bili pod neposrednim vplivom do izuma v primeru patentov pripisujemo aktivnostim v Marxovih privržencev. nadomestiti vsa prejšnja skladišča informacij z eno samo metasteklenico (angl. Obnova ZDA snovi. misli ali informaciji. ki je narejen RTV in posredno v obliki državne subvencije iz denarja bolj "iz glagolov" kot "iz samostalnikov". ne da bi knjigo kupili. • Pri zaščiti. Tako npr. S prihodom digitalizacije je možno revolucionarnih gibanjih v tedanji Evropi (Štefančič. tako vlade kot oglaševalci in donatorji vplivajo na to. do ameriške državljanske vojne Unije severnih držav proti sužnjelastniški ideologiji in družbenemu redu Konverzija mentalnega v fizično je še bolj značilna za Konfederacije ameriških (južnih) držav (1861–1865). temveč na članek ali knjigo kot fizični program čedalje slabši. npr. temveč sposobnost. misli. • Ob odsotnosti običajnih nosilcev in starih vsebnikov je tudi Šercar. se bomo veliko bolj zanašali na etiko in tehnologije kot na pravo. gledanje slike. in politično nadrejeno kapitalu. med Združenim kraljestvom in ZDA izdajateljska). tudi edini medij za prenos informacij (gl. "steklenice" je radio. Branje knjige. Nihče ne plača ideje. Vsebine knjig. da bi jih imeli nekateri bomo vse računalnike priklopili na globalno omrežje? skorajda za neumne: Pričakujemo lahko. skladateljem skozi ustrezne organizacije. na severu pa so sile mogoče patentirati. ne bi bilo. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE ameriške revolucije. Razen tega vsebina v na gospodarstvo ZDA. da so avtorska pravica in sorodne pravice (npr. in opis postopka za pridobivanje želenega proizvoda po koncu državljanske vojne je doživela dvojni poraz. vendar za avtorskopravno zaščito • V prihodnjih letih bo izmenjava med ljudmi povečini radijskih informacijskih vsebin nismo naredili ničesar. bo stalna in neprekinjena. kot so diski. Bodo izginile tudi fizične/digitalne intelektualne lastnine je Barlow (1994) povzel v petih "steklenice". ZV. obstajale bodisi kot čiste ideje. 21. in sicer dvakrat: neposredno v obliki prispevka bodo odvijale v zelo dinamičnem svetu. encryption) bo strokovna podlaga zahtevajo fizično podlago. le izpopolnil že obstoječo tehnologijo metod za spremljanje predvajanja skladb in podobnih vsebin tiskanja knjig). in ne bo iz gmotne snovi. v katere je treba spraviti bi prinesla emancipacijo delavskega razreda. ne pa v ideji. da informacije tudi v kiberprostoru • Šifriranje (angl. za katere je prepričan. delom in mu poveljevati. Naše dejavnosti se potrošniki. in ne na Edina stara oblika medija za prenos informacij brez imetju. ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. Lincoln je nekaj spravimo v realnost. sredstva dobijo še od oglaševalcev in morebitnih različnih donatorjev. republikanstvo in se je uresničila emancipacija srednjega je moramo reproducirati. E-trženje preko interneta in druge objekt. ki ustvarja presežek vrednosti. ki naj patent. ki deluje. Vrednost je v možnosti prenosa v svojih govorih poudarjal. da vemo o intelektualni lastnini. je narediti knjigo zahtevno delo in bi ni. s tega stališča upravičene. ki vključujejo prepoved izdelave novih zaradi nezadovoljstva s kolonialno politiko. sloja. CD-ji in drugi paketi bitov. Morali se bomo marsičesa naučiti. in točkah. Vendar pa dobrih resnici na ljubo. pristnem domu duha. ki jih plača Kljub izumu. ki jo bomo razvili. je bil Komunistični manifest bolj vpliven v Ameriki kot v "steklenic" ni več.) • Ekonomija prihodnosti bo temeljila na odnosu. 1997). razlogov mora biti na voljo širšemu krogu. Na v fizični obliki. ki za uporabnike niso vidne. Po Barlowu (Barlow. lahko rekli. davkoplačevalcev. (Iz številnih vendar so to "steklenice". ki so po revolucionarnih procesih fizičnem svetu. kar je zelo podobno mislim. Z avtorsko pravico ščitimo "steklenico". da bo kmalu internet glavni in. informacije. kar je zelo verjetno. RTV uporablja drugačno obliko plačila za virtualne proizvode. Lahko ugovarjamo. pač pa mora biti delo družbeno ki jo prenašamo. kar mislimo. ne pa "vina". saj ne držijo vode. iz katere je nastalo ameriško knjigi zamrzne in če jo hočemo imeti. saj je kapital sad dela in ga brez dela. iz katere so sanje. da je ki jih vir vsebuje. za večino zaščite intelektualne lastnine. steklenic iz svile ni jugu se je začela segregacija črncev. Ni natančnih števcev. Morali bomo nekaj. ki je vplivala izvodov. misli. trde diske in strežnike. kajti Avtorska pravica se nikoli ne nanaša na ideje (= informacije). in sicer tantieme. virtualna namesto fizična. informacije bodisi kot narobe. RTV praviloma financirajo ampak iz snovi. mrežo s hitrostjo električnega toka. da kapital ne sme biti nad ideje. ki ga pripisujemo Gutenbergu (čeprav je ta. kipa ali stavbe in oblike neposrednega trženja postopoma uničujejo model poslušanje glasbe niso predmet avtorskopravne zaščite. ki se prenašajo skozi gledati na informacije drugače kot prej. niti zakonsko niti tehnološko. metabottle) – z zapletenimi in Svoje videnje problematike avtorskih pravic in zaščite fluidnimi vzorci bitov.

na si želimo posedovati informacije. ki jih ni mogoče novim državam članstvo pogojujejo s sistemom zaščite omejiti. spore z etičnimi koncepti. Pojmi lastnine. Tako preprosto ne vemo. so začeli običajno pravo zapisovati v zakone Nikoli ni dvignilo rok več kot 10 % poslušalcev. GATT) njihovo delo pri ustvarjanju idej. Le moratorij nad zakonodajo in mednarodnimi sporazumi o malo ljudi se zaveda pomena tehnološkega premika. ki so bili predmet izmenjave in vir objektih (npr. namesto katerega se širi kiberprostor brez zakonov? je postala članica organizacije World Trade Organization V kiberprostoru ni ne nacionalnih in ne lokalnih metod (WTO) konec leta 2001. Če bomo še vnaprej mnenja. ki se tega zavedajo. 1994) bi bilo modro razglasiti ploščicah do pojava globalnih računalniških mrež.). Te ideje. ki se je začela v drugi polovici kot da te razlike ni. so tako brezplačno dostopne za javnost. odvetniki. 21. kadar je imel govor o tej temi. ne pa na "vino" (intelektualno je glavni vir nove vrednosti. intelektualne lastnine v skladu s Sporazumom o trgovinskih kakšna naj bi bila vloga knjižnic. Bojevnike z mečem so zamenjali ukvarjajo z avtorskopravno zaščito. naraščajoče težave izvajanja zakonov o avtorski pravici in patentih že resno ogrožajo najpomembnejši vir intelektualne Danes pa je mogoče prenašati ideje brez "steklenic". uslužbencev. saj ni jasnega koncepta. lahko le ublaži razlike med zahodno Zgodovina odnosa do lastnine se giblje od meča (nekoč) do in azijsko kulturo ter nerešena vprašanja glede intelektualne sodne odredbe za bite (danes). angleški na svojih računalnikih nimajo neavtoriziranih programov. na strankarsko pripadnost. v kateri obstaja globok prepad med zakonom in delitev lastnine predmet krvavih vojn. V temnejših časih človekove zgodovine sta bili lastnina Družba. 1 . družbeno skupino ali razred.Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE Stare metode v digitalni dobi ne ustrezajo več. Na kar so v ZDA posebej občutljivi že od nastanka države. bodo zakoni v nasprotju z naravo blaginje. Tisti. Težko je oceniti tudi lokalne razmere na vzhodu na področju digitalnih vsebin. materialni avtorski pravici in patentih. ki so se. Nešteto transakcij. Kajti lastnina je bila lokalna. Agreement). da vsebino). Razsvetljeni srednjeveški vladarji. vrednosti in blaginje se niso bistveno spremenili od časa Sumercev in prvega zapisa na glinenih Po Barlowu (Barlow. Prva industrijska revolucija. stoletja. ne pa dobiček. dokler ne razvijemo ustreznih predstavlja internet. ko ni fizičnih "steklenic" za intelektualno lastnino in ko Kitajski je bil odvzet status najbolj privilegirane države.. kaj kulturi. ki pripelje ideje v knjižnice z nakupom knjig in podpisnice Splošnega sporazuma o carinah in trgovini drugega knjižničnega gradiva in tako nagrajujejo avtorje za (General Agreement on Tariffs and Trade. ki se zavedajo pomembnosti sprememb. v pisni obliki. lastnine. kot da ideje nastajajo v popolni izolaciji od drugih. da 18. in ne več "steklenic". informacij. digitalna tehnologija izničuje zakonsko ureditev fizičnega dokler ni sprejela avtorskopravnih načel GATT-a (Kitajska sveta. bi morali imeti odgovore za Zakoni praviloma le potrjujejo že dosežene družbene zmoto. zato so tudi zakoni veljali lokalno. katerih izvirajo. Toda. ZDA in druge gonilo. kako zagotoviti zanesljivo plačilo za intelektualno delo. da obliki. Trgovci in nižje podeželsko plemstvo na programske opreme so neučinkoviti in se ne upoštevajo. je bil zagotoviti prosto Kaj početi? Neoliberalci. Glavni namen ameriškega pristopa k intelektualni lastnini. poleg tega niso več uporabna niti v državah. iz sploh je kaznivo dejanje. LETN. si širjenje idej (informacij). da je. dvoumen do te mere. prej obstoječih informacij in znanja. ki v večini držav velja od 1. januarja 1996. zato lastnine – svobodo izmenjave idej in svobodo govora. Zakoni o piratstvu bilo poljedelstvo. tako da se preprosto ne more ščititi. kot to velja pri fizičnih istovrstnih izvodov. če ni knjig in njihove vidikih pravic intelektualne lastnine (GATT TRIPs brezplačne uporabe? Kako bo družba plačala širjenje idej. je prinesla masovno proizvodnjo množice vrednost temelji na pomanjkanju. Intelektualna lastnina v kiberprostoru se zelo razlikuje od fizične lastnine. ki jo povzroča zaščita novih oblik intelektualne konsenze. koliko jih lahko javno izjavi. Najbolj zaskrbljujoče pa je. ki se intenzivno imajo močnejšo "vojsko". vrednost informacij se velikokrat povečuje prav 36 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. V določenih področjih je koncept pravic do lastništva ostal prihodnosti največje grožnje svobodi ne predstavlja država. ZV. ki posnemajo legaliste. da se lastnina priznava tistim. ki nanašali na "vinske sode". kralj Henrik II. ki se danes dogajajo med zahodom in vzhodom. še manj pa je odvetnikov in državnih konceptov za kiberprostor. ki temveč oddelki za pravne zadeve korporacij. zlato). prehodu prvega tisočletja našega štetja so reševali lastniške Barlow pravi. Dobiček je lahko prizadevajo globalno razširiti svojo moč. novih Veliko zahodnih držav je sprejelo zakone o moralni in uspešnih modelov pa nismo razvili. Načela GATT-a pa so tuja kitajski sankcioniranja kaznivih dejanj. kot rečeno. ne more biti dober zgled. Vir blaginje je in prakso. Pred zakonom naj bi bili vsi enakopravni ne glede lastnine s starimi metodami. ki ga je oblikoval Thomas Jefferson. ki delujejo. kot npr. ki ga zaščiti intelektualne lastnine. ki v začetku niso bili v pisni poslušalce vedno vprašal.

Pokazalo se je namreč. pa ustvarjajo novo družbo. ki ne izključuje piratov in piratstva. tudi ne preroki. komunitarianizem v znanosti. Tisto. ga je leto prej (tj. Ljudje pa morajo poslovati. možno mero – na priznanje in samozavest. tehnologiji. tehnološko mogoče povsem preprečiti kopiranje. ki so nastale pred našimi. saj se zakoni božje besede resnica. Gre za božje besede. se veliko bolj zanašamo na univerzalizem. Universalism. 21. sporazume in zakone ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. LETN. 1 37 . ki jo razvijamo." sorodnih pravic z ustreznim zakonom in s psevdo-. in si vsaj zakoni in sodišči. nekateri Kiberprostor je prinesel paradoks. da se po propadu obstoječega sistema netehniškem in razširjenem občutku skupnega lastništva zakonov o intelektualni lastnini na njegovem mestu ne bo je drugi sestavni del znanstvenega etosa. 1942. Pogosto ne vemo. Družba posameznega znanstvenika močno omejen. "Komunizem" v Barlow je napovedal. se lastniki prostovoljno odpovedo igram moči. para. Oppenheim (2000) je pokazal.in metazakoni (Jaszi. Prav tako naše "izvirne" ideje ne bi bile možne brez mnoštva ki imajo probleme. Judje so se začudeni spraševali: "Kako ta pozna spise. se. Barlow je mnenja. moramo najprej plačati. V analognem postavil tudi britanski biolog Alfred Russel Wallace. gledali in poslušali brez kakršnega zvezi s periodnim sistemom elementov običajno citiramo koli plačevanja in drugih omejitev. Po Mertonu etos znanosti temelji na štirih stebrih. 1998) ter tehnološkimi ukrepi. družbenih odnosov na področju avtorske pravice in ki drug drugemu kradejo moje besede. da bi v digitalnem svetu kiberprostora brali. To so: "komunizem". 30) obsoja preroke. da sodi avtorska pravica med naravne pravice. če hočemo preprečiti brezplačno uporabo in Teorijo evolucije najpogosteje pripisujemo izključno kopiranje. Božje proizvode s hitrostjo. ki so sposobni praktično reševati spoznanj na področju znanstvene resnice ne moremo lastiti. začenši s protislovji družbenega porekla in poslanstva uporabljajo njegove besede. da temveč tistega. tisti. Velika podjetja so počasna. v kateri je intelektualni kapital vključuje metode za varovanje ustvarjalnih pravic. povezanim z lastništvom. ki temeljijo na čisti digitalni učil?" Jezus pa jim je odgovoril in rekel: "Moj nauk ni moj. čeprav je podobno teorijo sočasno gledali in poslušali. Charlesu Darwinu. ki pripada verujočim. Šele sredi praznika je prišel Jezus v tempelj in učil. ideje prišel še kdo drug. proizvode na trg. nihče lastiti in krasti drug drugemu. da ukrepi tehnološke zaščite intelektualne lastnine in cenzura v vlogi zaščite ne preprečijo Protislovja avtorske pravice v svobodne izmenjave informacij vključno s svobodo govora digitalni dobi ter s tem tudi procesa širjenja informacij in znanja. svoje izdelke in storitve ščitijo na osnovi strahu pred zakonom. Vsebinske razvila nova zakonska struktura. Znanstvena brez zakonov vedno razvija lastna nepisana pravila. To božjo ugotovitev Vsekakor je formalno najbolj legitimna pozicija legalistov. V svetu smo lahko brali. Organized Skepticism). 1988) gre za komunalizem oz. Dobesedno sledenje zakonom predvsem teh je. ne more krasti. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE z razpečevanjem. Manjše organizacije in podjetja ščitijo svoje Tudi naše najbolj izvirne ideje niso naše. Oppenheim (2000) to navedbo tolmači kot dokaz. saj zakon o avtorski ruskega kemika Dimitrija Ivanoviča Mendelejeva. gledanje in poslušanje. zakoni vedno zamujajo glede na hiter razvoj tehnologij in na hitre spremembe v okolju. Področje avtorske pravice in sorodnih pravic je polno Bog (Jer 23. dobre etika reducira lastninske pravice v znanosti na najmanjšo prakse in etične sisteme. neprizadetost in organiziran skepticizem etiko in tehnologijo kot na pravo. ne znamo njegovega jezika. Šercar. Disinterestedness. Namen ki upoštevajo veljavne konvencije. da je treba tehnološko preprečiti celo branje. probleme. ugotovitve znanosti so proizvod družbenega sodelovanja Tehnološki razvoj razveljavlja stare zakone in hkrati in so skupna dediščina. ker npr. saj se ni Obetavna gospodarstva. da temu ni tako. leta 1869) razvil tudi nemški kemik Julius Lothar Meyer. Zmeraj pa moramo poskrbeti. kot da so izvirno psihološke osnove zasebne lastnine ter pravne ureditve njihove: "Zato. s katero so sposobna plasirati svoje je tudi poreklo navdiha. da pri izvajanju svojega protislovij. "Communism". se rojevajo v stanju paralize ali pa vztrajajo.16). čeprav pravici prepoveduje le kopiranje. Pri zaščiti. ampak božje. ki me je poslal. glej. Tisti. je treba razumeti ravno obratno. Po Mertonu (Merton. ZV. saj so IZUM) ne predstavlja učinkovite strategije. da je (CUDOS. si prizadevajo. da bi se zavarovali z idej drugih avtorjev. pojdem nad preroke. vseh." (Jn 7. kot rečeno. da si jih vsi delimo na enak način in si jih ne more za tehnološko napredne družbe in ustanove (kot je npr. pa spoznanje drugega preprosto ignorirajo. govori GOSPOD. ali je do istega spoznanja oz. kar je last dejanskemu stanju prilagajajo zelo počasi in postopoma.

z izjemo zakona o avtorski pravici za naložbe denarja kot kapitala (Šercar. ZV. sredinske in različne koalicijske globlji motiv za ukvarjanje z ustvarjalnimi in športnimi vlade programsko kompatibilnih. ki s prepovedjo kopiranja in grožnjo zakonskih sankcij ščiti Uporaba tehnoloških ukrepov z namenom zaščite pravic v materialne interese. ljudmi istega spola pokazati drugemu spolu. desne. zdravju. preprečiti. gledanjem in poslušanjem ki ne ogrožajo osnovnega vladajočega kapitalističnega se povečujejo tudi priznanje. Avtor. Pogosto ne razlikujemo zakonov o avtorski pravici od različnih sporazumov in pogodb o licencah in cenah ter Mednarodne konvencije naj bi zagotavljale univerzalni drugih pogojev uporabe avtorskopravno zaščitenih del. njegove ideologije do lastnine. 2001). nacionalni tudi kapitalist le eden izmed poklicev. storjene kjer koli po svetu. povezano z razvojem potrebe po identiteti. copyright law) ZDA. S tega vidika Moralna in materialna pravica se razlikujeta po roku je strokovno in brez kakršnega koli problematiziranja veljavnosti. Metacopyright je razširjanje zaščite z kapitalizmu. Na naše ravnanje vplivajo motivi. imetnik materialne pravice pa si sporazumih. Moralna pravica do avtorstva je večna. zmagi. ki naj bi veljal tudi za kršitve. 21. V državah Evropske unije je poleg teh skupnih zakonsko in tehnološko (v kiberprostoru) prizadeva osnov treba upoštevati tudi relevantne smernice in direktive. gledajo ali poslušajo. Vendar smo bolj del narave (biološka bitja). znanje in veščine) posamezne države. dolgoročnejši. razvija se vladavina prava. Click-on Licence). Po demokratičnem postopku se in lepši od drugih (Goldberg. ki ni imetnik materialne pravice in ima interes le Pseudocopyright je zaščita baz podatkov z zakonom o do zaščite svojega avtorstva oziroma moralne avtorske pravici do baze podatkov in drugimi ureditvami. Pravna ureditev družbe z zakoni je izraz razvoja vladavine V mladih letih se ukvarjamo z ustvarjalnostjo in športom prava v državi ter predvsem odnosa razreda na oblasti in najbrž zaradi motivov. tolmačenja in načini uveljavitve. ki naj bi poleg denarja zakoni namreč veljajo na področju sodne pristojnosti imel tudi ustrezne kompetence (stališča. kiberprostoru zasluži posebno pozornost.Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE o avtorski pravici in sorodnih pravicah. S čim bolj množičnim branjem. minimum kompatibilnosti nacionalnih zakonov in proizvodov in storitev z novimi pravicami do baz podatkov recipročno veljavnost zakonov različnih držav. slavi in drugih oblikah nagrade. 2005). nam bližji in globlji oz. ki Od položaja v osnovnem družbenem odnosu in interesa onkraj nezadržno nastaja kot edina realna humanistična in pravična tega položaja je odvisno tudi stališče do avtorske pravice. Paracopyright je zaščita z elektronskimi in zadosti velika dela čim več berejo. sklicuje na zakon o avtorski pravici in sorodnih pravicah. ugleda in slovesa v materialni Nacionalni zakoni o avtorski pravici niso usklajeni z ekvivalent v obliki napredovanja. V profesionalni družbi bo mednarodnimi konvencijami in sporazumi. Družbeni odnosi v sodobni profesionalni družbi. da bi uporabniki nepooblaščeno kopirali dela in da bi jih drugi založniki na novo izdajali. da se njegova ustvarjalna. Zasebna lastnina je psihološko pridobljeno (in ne prirojeno) doživetje. ki je motiviran izključno z zaslužkom. LETN. 38 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. ki jim je le do oblasti – izvršilne. menjujejo in sprejemajo zakoni. saj si prizadevamo v tekmi z klientelističnih strank. Copyright Management materialne avtorske pravice v sodobnem korporativnem Information (CMI)). vključno z denarjem. pa tudi nekompatibilnih. (angl. zaslužka in dobička v prid kapitalistov. ki družbenega odnosa delodajalcev in delavcev pri delitvi temeljijo na njegovi moralni avtorski pravici. Po širši evolucijski teoriji naj bi bil menjujejo leve. Bahor (2002) za potrebe slovenskih knjižničarjev prikazal materialna pa se prej ko slej izteče ne glede na zakonsko mednarodne in slovenske zakone o avtorski pravici in možnost podaljševanja. sorodnih pravicah. Motivi za ustvarjalno delo so priznanje. da smo boljši zakonodajne in sodne. Poleg tega se ti zakoni med sabo V takšnih razmerah je avtor kot imetnik moralne pravice razlikujejo. čeprav zakoni zainteresiran za čim večje kopiranje svojih del in temeljijo na mednarodnih in svetovnih konvencijah in povečevanje ugleda. kot si mislimo V sodobnih demokratičnih družbah zahodnega sveta se in kot se zavedamo. pa se uporabo licence na klik (angl. ugled in sloves. dejavnostmi v naši spolnosti. kot je predstava o užitku. vendar v mejah. 1 . alternativa neoliberalni (post)kapitalistični družbi. omogočajo preoblikovanje priznanja. je zainteresiran. včasih so te razlike zelo velike. ki niso pravice. vred. Založnik kot najbolj pogost imetnik upravljanje avtorske pravice (angl. sistemi za upravljanje avtorske pravice (angl. izvirna avtorskopravne. ki so zelo različni in so lahko neposredni. ugled in sloves avtorja. Electronic domnevno naj ne bi imel nič proti kopiranju čim večjega Copyright Management System (ECMS)) in informacijami za števila izvodov.

avtorskopravno so deli in baza podatkov praksi pa na sodišču konča zanemarljiv del storjenih kršitev. pa tudi dejanja ni baze podatkov. ki tudi kot vključijo v pravice do baz podatkov (nove avtorske pravice). povzroča dokaz v prid potrebe po enotnem svetovnem zakonu za zmedo. Lastnik avtorskopravno zaščiteni. 1 39 . odobril. ne pa z eno ali drugo pravico. ki niso avtorskopravno kritiki proti uporabi avtorske pravice na internetu. zaščiteni. vendar takšno zbirko ščiti pravica do baze podatkov. 2000) je pomembnost vendar to ni nujno. kot je to v primeru vzajemne računalnika v Savdski Arabiji ne more ničesar vedeti o baze podatkov COBIB. S tem v zvezi obstaja analogija z internetom. da v tem pogledu v EU ni usklajenosti. vendar pa je v primeru znatne sredstvi. EUCD) glede baz podatkov zelo omejuje izjemo uporabe Direktiva EU o bazah podatkov je z uvedbo merila kopiranja za zasebne potrebe. saj baze podatkov brez zakona o avtorski pravici na internetu: intelektualne ustvarjalnosti zakon. Predpostavimo. vendar kot celota vključuje ustvarjalnost. ne pa ameriški. primeri za to vrsto so poslovni imeniki in direktoriji Problema harmonizacije ni rešila niti Direktiva EU o bazah (rumene strani). dober primer je tudi vzajemna baza podatkov (The European Union Database Directive) iz podatkov COBIB. prirejenega na sistematičen in metodičen način. kopiranje za zasebne potrebe (evropsko). Zakon je v teoriji jasen. kateri zakon velja v tem primeru. uporabljajo • zbirka. Rezultat je. da veliko kršitev ostane nekaznovanih. kje je zaščiteno delo ustvarjeno. • zbirka. zaščiteni kot celota s pravico do baze podatkov. da je to kršitev avtorske avtorskopravno zaščito vsebine (angl. v (letna poročila). večina • zbirka. ne more ščititi. da je ključnega čitljivi in tiskani obliki. Prenos zaščiteni. zakon. 21. internet. To so: • izjeme so "fair use" (ameriško). Ta vidik mednarodnih zakonov je znan kot dvojno. Direktiva EU o avtorski pravici (EU Copyright Directive. Dejstvo. časnik v celoti pa s pravico nelegalno dejanje. 2004). pomena. Direktiva bazo podatkov intelektualne kreativnosti z novo pravico do baze podatkov definira kot zbirko neodvisnih delov. ZV. Obstajata dve možnosti zaščite: Oppenheim poda naslednji primer: Nekdo v Združenem kraljestvu je poslal ukaze računalniku v ZDA za kopiranje • Zaščita baze podatkov lahko vključuje zaščito pravice velike količine strojno čitljivih podatkov preko računalnika do baze podatkov kot nove pravice in tradicionalno v Savdski Arabiji. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE Po Oppeheimu (Oppenheim. ki ureja avtorsko pravico. sestavljena iz avtorskopravno zaščitenih delov kopiranja na internetu ne sodi v to kategorijo in v (časniki). copyright). Dejstvo. do baze podatkov. in sicer z novo pravico do baze podatkov in z konflikt zakonov. podatkov in drugega in z uvedbo možnosti časovno neomejene zaščite zelo gradiva. Če nekdo opravi prenos Niti britanski zakon ne razlikuje med elektronskimi in podatkov v Združenem kraljestvu. Primer se pogosto uporablja kot očitni avtorsko pravico. imajo veliko svobode pri odločanju o izjemah. Ti spremenila zakon o avtorski pravici. O tem. Podobno tehnično osnovo ima kibernadlegovanje (Šercar. Pravica do baze podatki so individualno dostopni z elektronskimi in drugimi podatkov se izteče v 14 letih. Raven zaščite baz podatkov po Direktivi EU je odvisna Oppenheim (2000) našteje naslednje kršitve in izjeme tudi od merila ustvarjalnosti. • Če je baza podatkov sestavljena iz delov. sestavljena iz delov. če so pravice po britanskem in ameriškem zakonu. če se kopira znaten del dela. Zakon o avtorski pravici ni ustrezno zakonsko sredstvo vendar zbiranje in priprava ne vključujeta ustvarjalnosti za kontrolo uporabe interneta. LETN. je Oppeheim (2000) naštel štiri vrste baz podatkov. celota ne vključuje ustvarjalnosti (telefonski imenik). tovrstna zbirka je zaščitena dvojno: članki so primeru kopiranja na internetu gre velikokrat za očitno zaščiteni z avtorsko pravico. jo lahko zaščitimo s pravico do ukazih za prenos podatkov na računalnik. podatkov ni sprožen niti zaključen v Združenem kraljestvu. ki jih lahko • zbirka avtorskopravno nezaščitenih delov. takšna zbirka kot celota je po kriteriju leta 1996. ki niso Iz Združenega kraljestva je prišel le ukaz. saj so podrobnosti implementacije na nacionalni ustvarjalnosti zaščitena dvojno: avtorskopravno in tudi ravni diskrecijska pravica držav članic. Definicija vključuje gradivo v strojno mednarodnih konvencij tudi v tem. vendar pa sestavni deli baze podatkov individualno avtorskopravno ni kaznivo dejanje po zakonu Savdske Arabije. Sleherni del je lahko avtorskopravno zaščiten. "fair dealing" (angleško) oz. naložbe v izdelavo rok veljavnosti te pravice mogoče ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. Vendar se ta scenarij podre v bolj zapleteni situaciji v mednarodnem omrežnem okolju. Države članice s pravico do baze podatkov. Glede na merilo intelektualne ustvarjalnosti • za kršitev gre. se uporablja britanski tiskanimi mediji. sestavljena iz avtorskopravno zaščitenih delov. če je za izdelavo potrebna znatna naložba. da so baze podatkov v večini primerov zaščitene ni konsenza.

V tržnem gospodarstvu oz. vendar ne vabi k fotokopiranju te zaloge. npr. Poleg avtorjev in uporabnikov gospodarskih dejavnosti. ne sme pa fiktivno blago. ki so za avtorsko pravico na internetu. prav tako ne sme ničesar dodati. denar in sistem. fair use). podatkov.Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE podaljševati praktično v nedogled. ki so oz. stoletja. s Enostavno povezovanje naj ne bi predstavljalo kršitve tega stališča je kritiziral prevladujočo tendenco v tedanji avtorske pravice. ki jih na Usenetu. ki so za avtorsko pravico. LETN. ljudje pa niso na prodaj. 21. razmeroma najmanj tudi najpomembnejša kompetenca. Znanje naj bi bilo ki niso tudi imetniki avtorske pravice. Sicer pa vključuje pravica denar za merilo vrednosti. 1976) nastaja ekonomska vrednost iz konkretnih. ki so hkrati tudi Prav znanje je najpomembnejši dejavnik proizvodnje in imetniki avtorske pravice. v katerem denar kroži. kjer so naravni viri redki. ki vključuje pravico do ni ustvarjeno z izrecnim namenom. so ljudje. ZV. V skladu z enim od temeljnih konceptov ekonomije znanja URL-naslovi. delovna sila in ki vključuje podatke o zalogi knjižničnega gradiva v kapital imanentne in večne lastnosti stvari. ki niso odvisne od naravnih so najaktivnejši v uporabi avtorske pravice ponudniki virov (npr. ki Informacije in znanje se razlikujejo tudi od zemljišča in zmanjšuje ugled avtorja. družba pa je na znanju temelječa ekonomija skupini: tiste. Po Marxu (Marx. so avtorskopravno zaščiteni. V dobi industrijskega in finančnega kapitalizma je prevladovalo mnenje. 2008a. ne delujeta izključno zaradi dobička. Čeprav ga namene je kršitev omenjenih pravic. Delo je le drugo ime za človeka. da je med avtorji. primer je uporaba knjižničnega kataloga. lahko razdelimo v dve kapitalizem oz. ki je pravzaprav zgolj informacija. Pravica do kopiranja v celoti izključuje pravico do kopiranja Zemljišče. 1 . delovne sile. Knowledge-Based Economy – KBE). ki so lahko zaščitene bodisi z avtorsko pravico (Evropska komisija. čeprav so bistveni deli tržnega gospodarstva. delo in denar so tudi po Polanyiju (Polanyi. Najbolj zanimivi primeri v zvezi z uporabo avtorske pravice na internetu so primeri neželenih povezav na spletne strani. ki ga ustvari zaposleni 2007). ključ do ekonomske konkurenčnosti. ekonomska vrednost vsakega proizvoda. 2008b) hkrati. izhajajo iz prodaje na trgu. proti njej. Zemljišče je brezplačno darilo narave. Protislovja na znanju temelje^e ekonomije Internet je vsekakor eden izmed najpomembnejših dogodkov s konca 20. zemlje in mineralov). kot so strokovna znanja in spretnosti. delovna sila delavec. zasebne namene ne predvideva. resnično na internetu je moralna pravica. Zbirke "človeški kapital") obravnavata kot tržno blago oziroma kot URL-naslovov in e-naslovov ter indeksi. da se ga proda (Jessop. Znanje ima zapleten ekonomski status: je fiktivno blago – Kopiranje spletne strani in potem dodajanje vsebin za lastne podobno kot zemljišče. delovna sila ali denar. namenjenih za trženje. To naj bi veljalo tudi za avtorje. to so namreč baze ima seveda večji pomen v regijah. objaviti dela pesmi. družba (angl. e-naslovi in podobno se lahko kopirajo. ki jih ustvarjajo izobraževalni in intelektualni proizvodi in storitve. Kot rečeno. intelektualnih virih. saj se navidezno ne razlikujejo Avtorska pravica predvideva uporabo za zasebne namene od proizvodov. Drugi vidik kopiranja je mogoče kupiti in prodati kot druge proizvode. delo 40 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. Ekonomija znanja Questions). z izjemo gradiva. identitete avtorja. Sodobni informacijski seznanjeni z avtorsko pravico. ekonomski misli. Kljub očitni neučinkovitosti je uporaba avtorske pravice Izraz "gospodarstvo znanja" se običajno uporablja za opis na internetu dejstvo. zgodovinsko pogojenih družbenih odnosov. Yahoo in zbirke FAQ (Frequently Asked je mogoče izvažati z visokim donosom. pač pa tudi za zemljišče. Tržni mehanizmi veljajo ne samo za blago. vsi prihodki pa pravica. iz katerih izvira knjižnici. po kateri so zemljišče. se lahko znanje in izobrazba (za kar se uporablja tudi izraz saj se na te podatke avtorska pravica ne nanaša. Urednik lahko objavi celotno pesem. temveč temeljijo na internetnih storitev. pričakovati je. jih imenujemo fiktivno blago. delovna sila in kapital Uporabnike. ki pa lahko obstaja le v tržni družbi. saj jih uporaba ne obrablja in so glede tega podobni denarju. da so zemljišče. in tiste. gmotni položaj in ugled slehernega posameznika v družbi. in imajo svojo tržno (angl. 1957) delov. ki so na tekočem z razvojem interneta in osnovni dejavniki proizvodnje. od katere sta odvisna tistih. Avtor naj bi imel pravico do pritožbe in prijave škode na sodišču tudi v primeru podcenjevalne obravnave. družbi do baze podatkov manj prepovedanih dejanj kot avtorska je proizvodnja namenjena za prodajo na trgu. vključno s storitvami. Pravica do baze podatkov uporabe za ceno. zemljišče za naravo. Commission of the European bodisi s pravico do baze podatkov ali pa z obema pravicama Communities.

preden ne le izjemoma. plačuje pa se predvsem na osnovi nazivov. V kapitalističnem svetu se trajno povpraševanje po intelektualnem blagu in storitvah. Brez tržne vrednosti se blago kontroli. LETN. pravice gojiteljev rastlin. z državnim in zasebnim sponzorstvom. V kapitalističnih družbenih odnosih pa intelektualne ustvarjalnosti. proizvedenega blaga na trgu in stroški proizvodnje. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE in denar. npr. Patentno pravo se je splošnega dobrega in znanja kot intelektualne lastnine. so cene blaga in storitev. znanja. znanja in zaradi dobička. informacije in znanje pa morajo imeti ceno zaradi intelektualne lastnine kot fiktivnega kapitala za dodeljevanje zagotavljanja ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. delovne začetno niso podrejene tekmovalnemu imperativu tržnih sil sile in denarja naj bi pravice do intelektualne lastnine za dosego racionalizacije proizvodnje in za krajšanje časa znanstvenikom in drugim informacijskim delavcem vrnitve naloženega kapitala. ki ga ne ustvarjamo osnove za nagrajevanje dobaviteljev informacij. saj jih je mogoče tudi kupiti ali prodati. Stroški ki ustvarjajo informacije in znanje. vzorci. niso informacijski delavci (angl. ki ga izposodijo). temelječe gospodarstvo (angl. in ne po ekonomski uspešnosti. delovno silo ali ekološko osveščene države naravo. knowledge workers). To pa je v nasprotju s pomembnostjo pravic do intelektualne lastnine kot prave Znanje je. zemljišča renta (cena uporabe zemljišča sodi v proizvodnje in potrošnje v tržni ekonomiji informacijskega prihodek tistih. Drugače Del prihodka. se lahko kakovostno zagotovita ne samo tržno. ne pa glede na svetost – posvetnost. Skozi komodifikacijo in vključevanje nematerialnih tržno posredovano denarno vrednost blaga za prodajalca. temveč tudi avtorski honorarji in druge oblike denarnega nadomestila pa drugače. Čeprav so tržna cena uporabe informacij in znanja kot kvaziblaga ima znanje v informacijskem gospodarstvu oz. skozi tržne mehanizme. denarja obresti (cena kapitalizma. ZV. po katerem superdobički. bi morali pridobiti vsaj povprečni odstotek dobička. je razlika med ceno ni mogoče zagotoviti motiviranosti informacijskih delavcev. kot rečeno. pravice do predvajanja. Intelektualno delo se zgodovinsko izvaja na univerzah Znanje ni naraven vir. zaščita topografije tako je le malo držav. je očitno. Obstajajo različne zakonske oblike družbi. Prav kot so pravice do baz podatkov. lastniških pravic do idealnih nematerialnih in neotipljivih objektov ter odgovarjajočih prihodkovnih prilivov. 21. Tržna cena Intelektualni viri (informacije in znanje) so ključni dejavniki dela je plača. ne more proizvajati za prodajo. vendar ga neposredni dobavitelji dobijo Vendar informacije in znanje nimajo vrednosti. V primeru znanja se Poleg komodifikacije znanja grozita tudi komodifikacija to protislovje izraža v obliki znanja kot intelektualnega življenja in biopiratstvo za dobiček. ki ga dajejo v najem). rezultat tega dela Kapitalizem temelji na protislovju med uporabno in pa pripada delodajalcu. zaščitene znamke. ki ga imenujemo dobiček. posredovani logiki ekonomske konkurenčnosti. Knowledge-Based Economy. temveč je darilo človekove nematerialnega blaga in storitev posebna funkcija znotraj narave oziroma bistven vidik človeka. če je uporaba znanja za proizvodnjo ceno. Proces ustvarjanja znanja je intelektualno delo za plačo. Kljub temu le malo držav uspešno pravica (angl. poslovne skrivnosti. čeprav vnaprej nastaja na univerzah. fiktivno blago. Tržna vrednost se nanaša na dela. ki ščiti znanje podobno kot sodobne socialne države ščitijo vključujejo druge posebne vire informacijske ekonomije. inteligentnih bitij. podobno kot rezultati fizičnega tržno vrednostjo blaga. vrednost njihove uporabe ocenjuje glede na dobičkonosnost pripadajo imetnikom intelektualne lastnine. če pa nima uporabne vrednosti. avtorska ki ga uporaba obrablja. To toliko razširilo. tržno geografskega porekla. institutih in podobnih ustanovah. blaga nihče ne bo kupil. potrebnih za proizvodnjo. copyright)) obstajajo tudi novejše oblike. renta tržna cena Znanje je tudi fiktivno blago. informacijski delavci kot ustvarjalci znanja pa uporabe denarja sodi v prihodek tistih. V kapitalizmu gre za zakonsko zajamčen pridobijo oblike fiktivnega blaga med družbenim procesom monopol. zaščita oznak znanja kot kolektivnega vira dobičkonosno orientirani. temveč je rezultat zmogljivosti in institutih. družbi oziroma realnega blaga. Poleg Kot kaže. ki praviloma – nedobičkonosnost. da danes lahko patentiramo DNK in tako protislovje je bistvenega pomena predvsem za na znanju monopoliziramo žive organizme. da obstajajo meje komodifikacije tradicionalnih pravic do intelektualne lastnine (patenti. ki se upirajo kapitalistični podreditvi polprevodnikov. Ustvarjanje in kroženje znanja uporabe zemljišča in obresti tržna cena uporabe kapitala. ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. se ne ustvarja za prodajo. zagotavljale povprečni odstotek dobička za nematerialno blago in storitve. rezultatov intelektualnega dela v omrežene digitalne procese uporabna vrednost pa na fizično in/ali simbolično proizvodnje – potrošnje je znanje podrejeno kapitalistični uporabnost blaga za kupca. pridobi obliko kapitalističnega blaga. saj znanje ni navadno potrošniško blago ali blago. ki Za razliko od lastniških pravic do zemljišča. "Informacijsko družbene delitve dela in če so vse takšne funkcije poplačane gospodarstvo" lahko obstane le v tržnem gospodarstvu oz. 1 41 . ki jih zagotavlja preoblikovanja v kapitalizmu. Plače so tržna cena uporabe delovne sile. resničnost – lažnost ali zdravje – bolezen.

ZV. s posledično erozijo javnega dobrega. Če podjetja v informacijskem gospodarstvu ohranijo stopnjo "Šele takrat. razvitega sektorja pod povprečjem. Protislovja v zvezi z vlogo informacijske tehnologije pri V vsakem primeru se države morajo spoprijeti s protislovji nadzoru. Države se razlikujejo tudi (pametni stroji. saj ga ne pravicah do intelektualne lastnine. 1996). saj KBE temelji na refleksivni uporabi znanja pri enakomernem razvoju. Uporaba v KBE. drži celo. Jessop (2007) navaja primer Microsofta. ko bo ujeta zadnja riba. probleme v zvezi s povpraševanjem po proizvodih Protislovje se kaže na različne načine. da se Jessop (2007) je v zvezi z intelektualno lastnino v KBE ZDA zavzemajo za Sporazum o trgovinskih vidikih pravic navedel pet skupin protislovij: intelektualne lastnine (Agreement on Trade-related Aspects of Intellectual Property Rights. če je to le možno. Protislovja v zvezi s prvotno akumulacijo intelektualnega za svoje interese na področju pravic do intelektualne kapitala skozi zasebno lastninjenje kolektivnega lastnine. Podobno tudi velja." gonil globalizacije in teženj po neenaki izmenjavi in 42 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. ločevanjem dela proizvajalcev znanja od povezani predvsem usposabljanje informacijskih delavcev kontrole nad proizvajalnimi sredstvi. nedokumentiranega in neurejenega znanja. ko bo zastrupljena zadnja reka. ki ga izvajajo kapitalisti nad fizičnim delom. ki ga je mogoče tržiti (Castells. To je očitno predvsem iz tega. Mrežne splošno dobro ter spodbujajo razvoj informacijske družbe ekonomije celo povečujejo uporabno vrednost informacij in socialnega kapitala. Med sabo se razlikujejo predvsem glede naložb v za nova znanja ter tehnologije in opredelitev družbeno informacijsko infrastrukturo. To je eno izmed šele takrat boste spoznali. če ni v uporabi. ekspertni sistemi). ker izpodriva prevlado kapitalistov v družbenih vrednosti in dobičku zaradi mrežnih ekonomij bolj zapleten. Bolj socialne države ščitijo intelektualno lastnino kot da denar nima nobene vrednosti. mrežne oblike upravljanja pa izpodrivajo zasebno kontrolo. 2. Marx in Polanyi sta pisala v dobi industrijskega oziroma finančnega kapitalizma in sta v svoji kritiki politične Neoliberalne kapitalistične države spodbujajo prvobitno ekonomije več pozornosti posvetila glavnim dejavnikom akumulacijo intelektualne lastnine. ta akumulacija znanja je Razlike med državami se kažejo tudi v odnosu do potekala z lastninjenjem delov plemenske kulture in komodifikacije znanja ter do uvajanja znanja in njihovim preoblikovanjem v komodificirano znanje brez intelektualnega dela v proizvodnjo. da znanja brez razkrivanja ni. tehnološki in industrijski parki. privatizacijo javnega proizvodnje kot protislovjem informacijskega kapitalizma znanja in komodifikacijo vseh oblik znanja.Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE KBE). zavzemajo za neoliberalne oblike revolucije znanja v globalnih razmerah. V ponazoritev tega problema struktur. licenc in partnerstev ter glede razvoja metavladnih intelektualno lastnino. obrablja. da bi se tehnološke šele takrat. proizvodov. Razvoj družbenih mrež ni v prid in znanja. čeprav se pojavlja težnja. da bi zagotovili tesnejše 4. da denarja ni mogoče jesti. najemnine odpravile. prenaša pa se brez kakršne koli izgube in omejitve. odnosih. ko bomo posekali zadnje drevo. potrebnih za razvoj informacijskih lastnine skozi izločitev dejavnosti v novo podjetje (angl. saj znanje ni navadno informacijskega gospodarstva na svetovni ravni. Razlikujejo se tudi ki se. obenem pa si prizadeva povečati svojo spin-off). Protislovja v zvezi s kapitalom v informacijski industriji. 1 . Protislovja v zvezi z dinamiko tehnoloških najemnin blaga. razvoja socialnih sistemov potrebnega časa za ustvarjanje tega znanja – problem inovacij in socialnega kapitala ter reorganiziranja javnih zaplete refleksivna uporaba znanja za ustvarjanje znanja. Zaradi svojskosti informacij je tržno Posebna skupina protislovij je povezana z vlogo države vrednost komodificiranega znanja težko določiti. kot so znanstveni. sodelovanje s podjetniškim sektorjem. Jessop (2007) uporabil naslednje modre besede. S tem vprašanjem sta nadomestila. bi bil dobiček tehnološko manj šele takrat. ki so jih razvili in vseživljenjsko izobraževanje. z uporabo avtorske glede strategije do tehnoloških najemnin za novo znanje pravice v zvezi z drugimi oblikami intelektualne lastnine in tehnologije. raziskovalnih zavodov in univerz. dobička. hkrati pa je izračun prispevka znanja k presežni kapitalu. izogiba plačilu informacijskih glede spodbujanja menedžmenta in uporabe informacijske prispevkov. TRIPs) in da si prizadevajo 1. saj ima ključno vlogo pri sprejemanju zakonov o znanja ne zmanjšuje njegove uporabne vrednosti. ki je v tržni tekmi z Linuxom uporabil hekerje za beta testiranje Za čim bolj plastičen opis meja komodifikacije znanja je svoje komercialne programske opreme. ki so ga ustvarile prejšnje generacije. blago. ZDA se oziroma KBE in znanja kot blaga. Znanje je fiktivno blago in kot takšno je temelj fiktivnega kapitala. LETN. Dolgoročno naj bi to povzročilo ustvarjanju znanja. ki so jih 5. KBE ima posledice v zvezi z družbeno enakostjo napačno pripisali Indijancem plemena Cree: in polarizacijo nacionalnih družb. 21. na področju intelektualne lastnine in znanja kot fiktivnega 3.

specialne). WBS). zna pogosto biti tudi zelo neprosojna. proizvodov in storitev. da bodo v specialnih knjižnicah bolj upoštevali pravic lahko povzroči številne zaplete in težave. v "glavo" (angl. Treba bo narediti premik od KBE v smeri proti na znanju Strategiji tradicionalne in digitalne knjižnice sta si zelo temelječi družbi (angl. se stališča avtorjev oz. ustvarjalna dela. imetnikov avtorskih poreklo. od baze podatkov z vsebino. tako da sleherni Če je razlog ustvarjanja ta. kot sta omejena hitrost omrežja ekonomije pa razširili s politično ekologijo in novo moralno in majhnost zaslonske slike. head) krivulje. Novi poslovni modeli in avtorska IZUM) pa so uporabnikom prisiljeni zaračunavati licenčnino pravica za pravico do dostopa in uporabe proizvodov in storitev. KBS) in različni. se bomo potrošnik v obstoječi preobilici raznolikosti lahko pride do sklicevali na avtorsko pravico. poslušalstvo bolj dobičkonosnem poslovanju in s tem povezana zaščita ali druge dobičkonosne ponudbe vseh vrst. pa sodijo v ustvarjanja oz. napredovanje. ki je povezano z vsebine iz več virov in je vodilna hiša za njihovo distribucijo. da bi si pridobili ugled. založnikov. S tem so proizvodi in ali motiva ustvarjanja. ko pravic. strategija temelji na astronomskih vsotah v oglaševanju in trgovini. kot so zaposlitev. Razlikujejo se tudi stališča knjižnic glede na drugo preko omrežja povezav. Pričakovati je vir. 2009) sodi profesionalno delo. ki jih povzročajo motivi po čim v vrednosti. Nekonsistentna uporaba avtorske pravice in sorodnih namreč. kjer se vsebina z lahkoto spreminja in knjigarn. stroški potrošnje nižji. povezovanje ponudbe in povpraševanja pa lažje. da bi zaslužili denar. vključevanju narave in človekove ustvarjalnosti v moralno prenovo družbe. objavljene v e-obliki v samozaložbi na servisu Lulu. lektorjev. in to brez kakršnih koli za to. je naše tehniških težav in sprostitve trga "dolgega repa". Avtorji za svoja objavljena ustvarjalna dela. kot so npr. ki se nam je ni treba več sramovati) in Ali se bomo kot ustvarjalci sklicevali na avtorsko in sorodne demokratizacijo sredstev za distribucijo (internet je iz pravice do našega ustvarjalnega dela. rhiza. Internet je povzročil migracijo (prehod) s hierarhične (v podobi drevesa) na rizomatične (gr. avtorsko pravico. objavljanje del brez posredovanja tradicionalnih založnikov (samozaložba. long tail) (Anderson. Vendar se je treba zavedati. sloves. ki jih vključuje digitalni na vrsto knjižnic (splošne. ne drevesa) ali mrežne strojev.000 do 50. 21. Wisdom-Based Society. ne dobimo nič denarja kompetenc za pospeševanje uporabe in pridobivanja za (najpogosteje) ali le malo denarja (bolj redko). če pa ni in ustvarjamo npr. prevajalcev. npr. proizvodnje ter distribucije in dostopa "dolgi rep".com. naj bi spoznali tudi potrebo po splošnih knjižnicah. ki naj bi temeljila na poštenosti in akumuliranemu Svojevrstno strategijo imata tudi Google in Amazon. Ni povsem jasno. distributerjev. ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. topologije za oblikovanje informacij in za dostop do informacij. in ne za ekonomista. ki jih vključujejo novi mediji. ki jih avtorskopravno ne ščitimo. je odvisno od razloga vsakega naredil tudi distributerja). se je imel dostopnosti digitalnih knjig predvsem avtorska pravica. Njuna znanju človeštva. 1 43 . Digitalni dostop spodbuja tudi razvoj digitalnih tiskarskih rizoidne (tj. Google za odprti svetovni splet zagotavlja integracijo Šercar. objava knjige na papirju. imamo eno stališče do digitalnih vsebin. da se ugled po potrebi tudi lahko spremeni Vendar ostajajo hude težave. Vprašanje je. korenina). Internet ponuja nove priložnosti za do intelektualne lastnine. stališče do intelektualne lastnine drugačno. vrsto praks. Knjige. stopimo v svet. pa drugo. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE Če smo spoznali tudi meje kapitalističnega na znanju napovedane mehanizme avtorskopravne zaščite kot v temelječega gospodarstva. komercialnih založnikov pa avtorji dobimo zgolj 15 % (če sploh). Marxovo in Polanyijevo kritiko politične Poleg tehničnih ovir. kar ni slabo. LETN. predstavlja glavno oviro ekonomijo. Če smo v "glavi" modela. storitve lažje dosegljivi. ali so digitalni viri ustvarjalna dela ali Osemdeset odstotkov dobička gre naravnost avtorjem. Po modelu dolgega repa (angl. Knowledge-Based Society. ZV. v podobi korenine. 2006. blogi ali Knjižnice se morajo prilagoditi spreminjajočim se načinom odprta koda. avtentičnost in mnogovrstnost razlag. Adam Smith. oče politične ekonomije. če smo v "repu". ki za filozofa morale. javni informacijski online servisi (kot je npr. se prodajo v od 5. avtorske pravice in sorodnih pravic. kako si lahko predstavljamo Kot rečeno. ki si jih želi. dobro ime. na modrosti temelječi družbi (angl. knjižnic in bralcev do digitalnih knjig zelo rekontekstualizira in kjer lahko preskakujemo z ene vsebine razlikujejo.000 izvodih. ki so Digitalni viri terjajo razvoj novih specializacij glede močno avtorskopravno zaščitena.

predvsem smeri gibanja. V prvem letu po izumu vseh stroškov proizvodnje filma. s tem je odprtokodne tehnologije za skupno delo. so potrebne tudi "požarne stene" za zaščito vrečke s kavo. in hierarhičnih strukturah in omogočajo popolno povezanost ne več na prelivanju dobička z enega proizvoda ali storitve informacij. proizvoda ali storitve na drug proizvod ali storitev lahko Neka enota prejema informacije od višje enote in na zastonj ponujal tako brivnike kot britvice. Kmalu tudi ne bo več tradicionalnega oglaševanja. Če so "brezplačno – se plačuje" se je končala pred dvajsetimi digitalne storitve poceni. vendar zaman. saj spominja na piratstvo in podobne druge načine izparevanja vrednosti. Na trgih. brezplačne bloge. zaračunaval pa te informacije vplivajo vnaprej oblikovane poti. Način delovanja rizomatične Poslovni model prelivanja dobička je v ekonomiji znan strukture je podoben načinu delovanja človekovega že dlje časa in naj bi veljal za vse dejavnosti. 1 . 44 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016.000015 centa. so zanemarljivi v primerjavi s tržno vrednostjo drugih načinov privabljanja publike v V online ekonomiji so nekatere zadeve preveč poceni. je brezplačno ponujanje ena izmed najpomembnejših značilnosti digitalnih trgov. poceni se prodaja konzola za digitalne videoigre. V naslednjih dveh desetletjih je izvajal najrazličnejše marketinške prijeme. ki si jih je izmislil. Sestavljeni so iz dimenzij oz. Ekologija odprte kode poskuša spremeniti številne Potem ko je dal na škatlo svojo sliko in ko je ameriški dejavnosti v smeri mentalitete. Če so se proizvajalci znanja opredelili za drago pa se zaračunajo igre. Šercar. ima zelo slabo konotacijo. po katerem V zadnjem desetletju za številne tržne niše že dlje časa velja je treba največjo moč dodeliti spominu oz. širše. so stroški brezplačnih proizvodov leti. storitev. Vzpon "freeconomics" na internetu omogoča močna in storitev za družbo tako majhni. ki so npr. 2008). kjer je prisotno ogromno proizvodov in storitev. ne bo več. Umetni sistemi indeksiranja temeljijo na npr. Stroški na teh trgih so namreč Svetovni splet je praktično zastonj. ki zahteva. da bi kinodvorane. da bi bili vojski ponudil velik popust za nakup brivnikov (brez proizvodi in storitve zastonj. zaposlenim pa se drago zaračunajo sistemov. tako da je po vojni prodal nekaj milijard britvic. zaračuna pa se hierarhični strukturi. ki si po enoti). če kupi drago kuhinjsko pohištvo itd. Veliko televizijskih programov stal 0. 2009. danes pa bi 1 tranzistor prevoza do kinodvorane. ki je večje prodaje (angl. zmanjšalo stroške. saj ima Intelov zadnji čip 2 milijardi je že brezplačnih. ZV. ki ga Zahvaljujoč moči digitalne ekonomije se tudi stroški zelo net generacija ne prenese. Vendar Določanje cen je korenito spremenjeno. ga želi ogledati online. ki se bliža ničli. jim je prodal na milijone brivnikov brez britvic. in spominu. Knjiga Chrisa Andersona o dolgoročni strategiji brezplačnega Radikalno novi model "zastonj" velja predvsem za ponujanja proizvodov in storitev v pričakovanju kasnejše ekonomijo interneta in je po okusu net generacije. konkurenca pa je zelo huda. LETN. rizomatični sistemi pa na asociacijah naročnina. brezplačno družbeno mreženje. centralnem radikalno nov model. aparati za kavo se zastonj rizomatične odprte nehierarhične modele informacijskih postavijo po pisarnah. in celo režime brez znakov. izumitelju britvic. saj dovolj zaslužijo z oglaševanjem. To je bi kremo za britje. spodbudil veliko povpraševanje po britvicah. Anderson navaja zgodbo o Kingu Campu hollywoodskih filmih velikanski in znašajo včasih 50 % Gillettu. tranzistorjev in stane 300 ameriških dolarjev. Zahvaljujoč nizki Na internetu je tudi vedno več dela naravnanega tako. mobilni aparati ponudijo brezplačno. da jih ta z lahkoto krije. ki upoštevajo stari recept. Rizomatični sistemi v obliki korenine ne delujejo po stroškov za nekatere kategorije proizvodov oz. pri zmanjšujejo. saj jih lahko zaračunavali. Leta 1961 je bila cena posamičnega se potencialni gledalec lahko premisli le zaradi stroškov tranzistorja 10 ameriških dolarjev. dolgem repu. očitno na primeru sodobnih problemov informacijskih in računalniških ved. ki po tej plati bremenijo ceno. so cene odvisne od stroškov. Pravilo dolgega repa se nanaša na ekonomsko hkrati pa nima rada avtorskih pravic in. kupcu se zastonj ponudijo gospodinjski osebnih računalnikov (Sukovic. kar bo drastično (1903) je Gillette prodal le 51 brivnikov in 168 britvic. freeconomics) (Anderson. 21.Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE Hierarhični sistemi v obliki drevesa izolirajo informacije. ki temelji na dejstvu velikega upada organu. Rezultat teh načinov je itak negotov. sodobne svobodne in prožne omrežene skupnosti na osnovi Brivnik brez britvic je bil seveda nekoristen. Razprava o dilemi blizu ničle in zato so take lahko tudi njihove cene. 2010) je pravzaprav nadaljevanje njegove knjige o brezplačno programje. Beseda zastonj intelektualne lastnine. saj uporabljajo zelo različne režime znakov na drug proizvod ali storitev. Tako se živčnega sistema. že navajena na brezplačno e-pošto. varstva moč brezplačnih proizvodov in storitev. da ceni jekla (za eno britvico je cena enaka skoraj nič) bi se vsebine ustvarjajo in obdelujejo brezplačno (najboljši King Camp Gillette po modelu prelivanja dobička z enega primer je Wikipedia). tendenca upadanja stroškov (predvsem marginalnih stroškov Stroški predvajanja 10 odstotkov filma vsakomur. in sicer z ustvarjanjem britvic). aparati. Nato teh stroškov.

europa.ideas. New York: uporablja strošek na klik ("cost per click"). Carpenter. Principles of psychology. dela. 455–502. tion Age: Economy. značilna za vse informacijske trge. 1978. New York: Macmillan. M. Knežević C. Life-Span tudi pojem "zastonj" na primeru znanstvenega dela. lastnino. Vol.. 2005. ur. New York: Hyperion. P.. 1 45 . smisla varstva intelektualne lastnine v obliki patentov in avtorske pravice. P. (Everything you know about tudi fiksni znesek. Oxford. V: Baltes. Oglaševalci na Googlu lahko plačujejo and Copyrights in the Digital Age. Instinct in Man. ur. in sicer intellectual property is wrong). 1966.. S patenti in avtorsko pravico si to lahko 466-SL-F1-1. 60–71. 2010. v Sloveniji. raziskovalci brezplačno uporabljajo objavljena znanstvena London: Academic Press. T. The Future of Cataloging: Insights from the Lubetzky zdavnaj vgrajeni tudi v nekomercialno poslovno strategijo Symposium.. Is this the end of copyright as we know it? V: Nordisk Forum ORGANIZACIJA ZNANJA 2016... U. R.2008 COM(2008) 466 konč. in "gratis" (uporaba je brezplačna). 16. W. J.03/economy. tem modelu smo za brezplačno uporabo naših patentov Israel. R. zagotovimo. Society and Culture. Heilbroner. B. vendar le do poteka določenega roka (npr. Wired. P. Fletcher. Furby. R. Dostopno na: za oglase v rezultatih iskanja ali za vključevanje njihovih http://www. če ne pričakujemo. 2. Stronger As Your Brain Grows Older.. in Max- Lahko ugotovimo. 2008a. 2016]. 2. na katerega promet ne vpliva. The Economy of Ideas: A framework for Patents ki za nakup plača.wired.pdf [26. COM(2008) 466/3) [pdf] Če pa pričakujemo.. Rebec. Marxism. pp. P. da bomo plačani za naše izume na: http://ec. saj je model brezplačnega poslovanja Reference najboljši način. E. (zbirka The Informa- v mednarodni regionalni mreži COBISS. Barlow.si/resources/files/Studi- razlika med "libre" (prosto za uporabo po določeni ceni) ja_ASP-BDP-SI_WIPO. The Long Tail: Why the Future of Business is Selling (imenujejo jo "max strategy") naj bi bila v prihodnosti Less of More.org/stable/1372734 [26. Possessions: Toward a Theory of Their Meaning and Zakoni o intelektualni lastnini pa že od nekdaj poznajo Function Throughout the Life Cycle. UK: Blackwell.com/wired/archive/2.. pp. the Middle Class Worries About. 2016]. Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino. P. 1996. da model "zastonj" (angl. San Francisco..pdf [26. pp. pa strošek na transakcijo ("cost per transaction"). 1998. Za uporabo patentov pa moramo plačati in jamčiti za njihovo tajnost. free) ogroža intelektualno pravici. Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE Google je brezplačen. H. Hren.. 297–336. New York: Irvington..Net). or. 2006. James.eu/transparency/regdoc/rep/1/2008/SL/1-2008- in ustvarjalna dela. The Social Context reputational currency). M. Podnar.eu/internal_market/copyright/docs/ del na trgu enaka ničli. Zelena knjiga: Avtorske pravice v gospodarstvu modelu se z izumiteljstvom in ustvarjalnim delom ne bomo znanja.. 414–432.03. 2. pp. 42(3)..html [26. Green Paper: Copy- right in the Knowledge Economy. New York. (Brusels. C. ZV. 2008b. Drugače pa Google Anderson. (Bruselj. New York: Gotham Books. Za nekatere pa je model "zastonj" nekompatibilen z osnovnimi zakoni ekonomije. What in ustvarjalnih del plačani s pridobivanjem ugleda (angl. J. Social Research. [online] 2. Free: The Future of a Radical Price. Po Unified Theory of Behavior. Psychoanalysis.7. LETN. L. C.. Main and Added Entries. A. and the Problem of a Andersonov pojem "free" združuje "libre" in "gratis". če obiskovalec postane kupec. L. ki se lahko pretvori v materialne of Psychological Theory: Toward a Sociology of Psychological vrednosti. L. logotipov v videoposnetke in igre. Knowledge. M. New York: Schocken. Goldberg. da so bili elementi modela "zastonj" že well. V: Connell.) [pdf] Dostopno ukvarjali. V: Buss. kako priti do največjega možnega trga in vsesplošnega množičnega sprejetja. ki se je v praksi izkazala kot uspešna (npr.. 1991. ur.europa. dokazuje tudi Dostopno tudi na: http://www. The Rise of the Network Society. 21. pp. Chitrakar. IZUM-a. I. Commission of the European Communities. London: American Library Association. 1890. Po tradicionalnem Evropska komisija.. Chicago. MA. From Level of Aspiration to Cognitive Dissonance. Marc.imamidejo. 1994. et al. Googlova strategija Anderson.jstor. Dostopno na: http://www. Gospodarski prispevek panog. A. 2. 2016]. ki ju zaračunavata oglaševalcu le. se na splošno zastavlja vprašanje copyright-infso/greenpaper_en. 2. Jaszi. Toward a Theory of Copyright: The Metamorphoses of "Authorship". 2016]. 2009. ki temeljijo na avtorski To. 2000. 1975. Amazon Hyperion. 239–257. 1978.Pdf [26. [online] 2. brezplačna izmenjava bibiografskih in kataložnih zapisov Castells.. ko Development and Behavior (Volume 1)..) Cambridge.. R.. Duke Law Journal. K. da bo nekoč cena izumov in ustvarjalnih Dostopno na: http://ec. kot so patenti in avtorska pravica. 2016]. The Wisdom Paradox: How Your Mind Can Grow sedemnajst let). Jaszi.

pp. Perspectives on Intellectual Capital. Marx. 46 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. 1920.si/120105/ameriski-karl- [pdf] Dostopno na: http://cyber. The Political Theory of Possessive Individualism. Pakt s hudičem.com/anne.. T. C. 2. Journal of Legal and Political Sociology. Monterey. M. in Trojar. Helsingfors. Zagreb: remarks on Primitive Accumulation. bitje prihodnosti: okvirna antropologija. jr. 279–298. Dostopno na: http://www. [online] Paper presented at the Globus. 2016]. 1710. 2007.. Dostopno na: http://splet02. pp. 1942... Assumptions About Human Nature: A Social- pp. An Introduction to Social Psychology. 2007. Šercar. Šercar. [online] 14(1–2). W.izum. [online] 15(1–2). 56(3). Organizacija znanja.html [25. Komunikacijska filozofija znanstvenih časopisa. pp.izum. Chris Anderson: Free – the Future of Radical Price. Polanyi. T. S. The Intellectual Commons vs Intellectual Property: Marx- ian and Polanyian.copyrighthistory. M. E.3359/oz0401014. T. psychological Approach. Organizacija znanja. M. 18(1–2). 2. [online] 6(3). Ljubljana: Cankarjeva založba. K. Dostopno na: http://home. 2007.. K. Tallmo): The Statute of Anne. 1962. 2015).harvard.. 2009. 1974.html [26. Kiberangelčki umazanega obraza. 19–24. Mladina. R. Instinct and the unconscious.. Mladina [online].. Harmondsworth: Penguin. 2. L. L. Capital: volume I. 2008. 2010. 58–65. Ekonomsko-filozofski rokopisi (razdelek Odtujeno Ljubljana: Slovenska matica. 2013). Oppenheim. M. [online] Dostopno na: http:// Macpherson. DOI: 10. pp. Chris Anderson: The long tail. Marx. Ill.php [26. 119–136.. Sukovic. 1916. 2009.jsp?apl=/2009_1-2/ar09. The Great Transformation: The Political and Economic Origins of our Time. Priloga h kritiki tehnološkega determinizma in glo- balizma. Norway: NORDIFO. USA. 2013. I. Science and Technology in a Democratic Order. in Brbre. 7. K. Information Discovery in Ambiguous Zones of Re- search. 2015. V: Izbrana dela I (MEID I). 2... 57(1). Modrost kot predmet informacijske znanosti. Dostopno na: http://home. Ameriški Karl Marx. Chicago. The History of Copyright: A Critical Overview With Letourneau. Dostopno knjižničnog i informacijskog sektora! Polimeri: časopis za plastiku na: http://citation. T. Boston.. 1976. 2016]. LNC_Q_D2.izum... London & New York: Oxford University Press. The Law of the Horse: What Cyberlaw Might Teach. T. 2000. Prispevek k filozofiji knjižničarstva in informacijske znanosti. K. T. pp. 1985. 1892. izum.edu/works/lessig/ marx/ [26. pp. 2. 21. 2. 1997.html [26. Tallmo. 1 . 1999. 1957. 115–126.. Merton. M.. 2. 72–87.com//meta/p_mla_apa_research_cita- i gumu. ZV. London: Source Texts in Five Languages (a forthcoming book by Karl-Erik Walter Scott. tion/1/8/1/2/0/pages181208/p181208-3.. 5(1. pp. R. COBISS Obvestila. 2. Jessop. B. W. 12(3).. 2016 ]. annual meeting of the International Studies Association 48th Annual Šercar. 9–49. Rivers. Boston: J. Organizacija znanja. CD-ROM tehnika nije ključno važna za budućnost Convetion. London: Cambridge University Press.. A.si/cobiss/oz/2010_1-2/html/clanek_17. Lessig. 2016]. H. Šercar. 2001.mladina.Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE for Bibliotekschefer. C. W. Šercar. 1988. 2. 2016]..: Brooks.jsp [26.law. 2016]. Cole Publishing.si/cobiss/OZ/2004_1/ Html/clanek_02. T. Organizacija znanja. html [26. B.si/ cobiss-oz/news. Organizacija znanja. 1. LETN. Wrightsman. 14(3). Luce. McDougall. Človek. [online] 9(1). Beacon Hill: Beacon Press. www.. Šercar.. delo). a. 2004. pp. Trstenjak. B. 2016]. K.PDF [17.. Mekina. Property: Its Origin and Development. Hilton Chicago. Šercar. M. Library trends. 75–77.si/cobiss/cobiss_obvestila/2001_3/html/clanek_02. 301–315. 30(24. C. pp. M.. 41–47. T. V. s. S. pp.allacademic. 2016]. 1969. Does Copyright Have Any Future on the Internet? Journal of Documentation. 58–80. Štefančič.. Dostopno na: http://home. Feb 8. including Šercar. Calif.

kar je ponovno potrdilo. iBoss. SimpliVity. dr. FireEye. Qualys in Websense). mu namenjati veliko pozornosti in ne nazadnje tudi znatna sredstva. Ixia. 1 47 M . Xirrus. LANDesk. Dvodnevna konferenca je bila odlično obiskana. HEXIS Cyber Solutions. ZV. že deseto konferenco RISK o varnosti v informacijsko-komunikacijskem svetu. Za nas so bila pomembna srečanja z nekaterimi vodilnimi strokovnjaki na področju informacijske varnosti. LETN. Osrednji govor na konferenci je na povabilo organizatorja imel Carsten Casper. poleg tega se je treba tega področja lotiti z vso resnostjo. Fortinet. Astec in S&T Slovenija).3359/oz1601047 1. V svojem uvodnem govoru je Joshua Harris z Veleposlaništva ZDA v Sloveniji opozoril na visoko stopnjo nevarnosti v vsakodnevnem stiku s sodobnimi tehnologijami. ki se ukvarjajo z varnostno tematiko (HP Enterprise Security Products. Nujno je treba spremljati svetovne trende ter se seznanjati s praktičnimi primeri težav in rešitev. Vzporedno so potekale tudi dobro obiskane predstavitve primerov slovenske prakse (ADD.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI Konferenca RISK 2015 Laško je gostilo tradicionalno. Konferenca je ponujala tudi priložnost za navezavo poslovnih stikov. Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede pa je imel predavanje o nevarnem obnašanju uporabnikov spletnega bančništva pri nas.doi:10. Varnost računalniških. Sledili so nastopi predstavnikov večjih globalnih podjetij. Opisal je najpomembnejše trenutne varnostne trende. ObserveIT. za kako pomembno področje gre. 21. Davor Šoštarič ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. Ugledni govorniki so bili iz številnih držav. komunikacijskih in informacijskih sistemov postaja vedno večji strokovni izziv in te velikanske odgovornosti nihče ne more nositi sam. Centrify. Rhode & Schwarz. SRC. podpredsednik raziskovalno- analitičnega oddelka največjega svetovnega svetovalnega podjetja Gartner.

issn.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI 40. Zapise kreirajo dvakrat: enkrat za nacionalni katalog Gaëlle Béquet je predstavila poročilo o dejavnostih IC in enkrat za Register ISSN. od leta 2003 naprej Eiselt (ISSN-center za Slovenijo). Skupaj s tremi predstavniki Mednarodnega ISSN-centra (ISSN International Centre. Adisa Žero (ISSN-center pa za Srbijo. srečanje direktorjev ISSN-centrov (40 th Poro^ila Nacionalnih ISSN-centrov Meeting of directors of ISSN centres) je od 13. Z ruskim nacionalnim bibliografskim ISSN-zapise.8 milijona Nemčija zapisov. RDA and BIBFRAME Regina Romano Reynolds. da bodo vsi nemški katalogizatorji kreirali publikacije brez ISSN. bazo podatkov ROAD (Directory of Open Access Scholarly Resources. NC je v Nacionalni knjižnici Srbije del oddelka za Bosno in Hercegovino). 21. ki je International Centre) odobrena.Net. nacionalnih Direktorica Slobodanka Komnenić je predstavila razvoj od ISSN-centrov (v nadaljevanju NC). knjižnici del oddelka za serijske publikacije in ima sedež content/uploads/2013/09/ISSNManual_ENG2015_23-01. kjer uporabljajo program Virtua. Srbija v nadaljevanju IC) z direktorico Gaëlle Béquet na čelu in opazovalci je bilo 50 udeležencev iz 38 držav oz. Metadata Harvesting) tedensko pošiljajo v Register ISSN. poleg tega redigirajo 150 zapisov. V Registru ISSN je trenutno 1.000 zapisov. transliteraciji latinice v cirilico v zapisih za ruske časopise. administrativnih ovir zavrnil.abes. AACR2 (Anglo-American Cataloguing Rules) in MARC 21 (Machine-Readable Cataloging) predstavljata 48 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. S V svojih bazah podatkov imajo zapise v formatih PICA ProQuestom sodelujejo pri pilotskem projektu. NC pa bo samo določal ISSN in svetoval centrom Russian Book Chamber sodelujejo pri avtomatski katalogizatorjem. da je Srbija članica mreže COBISS. v preteklem letu. nato jih konvertirajo v format MARC 21 in po (http://thekeepers. Od 1975 do 1992 je bil NC Komnenić in Ljiljane Dragičević srečanja udeležile Irena zadolžen za območje tedanje Jugoslavije.Net.000 za e-časopise. ki so v mreži leta 1975 do danes. srečanj in izobraževanj NC-ja.rs/).org/) pa posredujejo 50 novih Poro^ilo IC (Report from the ISSN zapisov. Zapise za serijske publikacije kreirajo v formatu sodelujejo pri projektih. v Frankfurtu.nb. vendar je UNESCO njeno prošnjo zaradi jo je na kratko predstavila. je nazorno predstavila RDA (Resource Description and Access) in BIBFRAME (Bibliographic Framework Initiative). ki je v Nemški nacionalni dopolnjen priročnik ISSN Manual (http://www. (Reports from national ISSN oktobra 2015 potekalo v prostorih Nacionalne knjižnice v centres) Beogradu (https://www. fr/2015/06/22/cidemis-ouverture-de-lapplication/).doi:10.org/registry. Letno v Register ISSN posredujejo za Črno goro) in Radoslava Stefanova (ISSN-center za 300 novih zapisov. so se poleg organizatorjev Slobodanke v tem delu sveta preoblikoval. Načrtujejo poenostavitev katalogizacije. od tega 170.3359/oz1601048 1.issn.pdf). To v bazi podatkov Ulrich identificirajo aktivne serijske bo omogočilo. Po združitvi obeh Nemčij sta se združila tudi 2015. 1 . LETN. Dogovori za vključitev potekajo z Rusijo. Vesna Vučković (ISSN-center za serijske publikacije. kot sta The Keepers Registry PICA. do 16. V mreži je 88 držav. če ima publikacija ISSN in elemente za pridobitev CIP-a. Poleg rednih sestankov. pri katerem in MARC 21. Založnike spodbujajo z nižjo davčno stopnjo. Iz držav.asp) in CIDEMIS (CIrcuit protokolu OAI-PMH (Open Archives Initiative Protocol for dématérialisé des DEMandes ISSN) (http://fil. Za članstvo je Omenila je tudi.org/wp. Januarja 2015 so na spletu objavili Christian Schütz je predstavil NC. ZV. ki zaprosila Kenija. sre^anjE direktorjev ISSN-centrov v BeogradU Jubilejno 40. letni prirast je okrog 61. ker se je NC zaradi burnih dogodkov COBISS. direktorica ameriškega ISSN- centra. http://road. v Bolgarijo).

RDA in BIBFRAME Informacijska tehnologija ISSN pa prihodnost. Bibliografski in normativni IC uporablja program Virtua že deset let. pričakujejo. 1998). POROČILO preteklost. brisanjem splošne oznake gradiva. LETN. pregled in testiranje različnih urejevalnikov. Statement of International • IC mora imeti možnost vodenja.). Dublin Core. ki bo omogočal spremljanje procesa na različnih BIBFRAME je več kot samo nov format. 21. ISSN-L). 1 49 . ki so bili kreirani toga validacija zapisov. vrsto medija in Za boljše vodenje in spremljanje dodeljevanja ISSN vrsto nosilca ter s popravkom terminologije. Zaradi uvajanja pravil RDA bo treba spremeniti zapisom s konverzijo značnic v RDA-obliko. opozorila. and Copyright katalog zdaj vsebuje zapise. Knjižnični Publication. ki dopolnjevanja svojih lastnih validacijskih kriterijev opisuje vsebino. tako da bi bili v skladu z RDA. pravilih (pred uveljavitvijo AACR. To devet mesecev. da ustanovijo delovno skupino za prehod na na povezavi http://etas. Založniki sami posredujejo knjižničnih sistemih.mimas. RDA in MARC 21 sedanjost. 21. kar jim ponudnik AACR2. Zapise. kreiranja in Cataloguing Principles (ICP. RDA temelji na Iflinih mednarodnih modelih in principih (Functional Requirements for Bibliographic • nadgradnja in migracija programa Virtua na najnovejšo Records (FRBR. Testirajo različne vrste gradiva vključevanje novega servisa. Državam. Uporabnikom omogočajo hitrejši dostop do vsebin. kadar bibliografsko okolje. če jih bomo potrebovali. in ne standard za prikaz podatkov. dodajanjem polj za vrsto vsebine. Knjižnični katalogi niso več izolirani. potrebujejo sistem Customer Relationship Management (CRM). večina pa založnike obveščal o manjkajočih podatkih v Registru ISSN se nanje pripravlja.. Functional Requirements for verzijo. V naslednjih letih bodo večje spremembe sproti. ZV. V Kongresni knjižnici je izobraževanje za katalogizacijo po pravilih RDA trajalo Zapisi ISSN so po novem shranjeni v eni bazi podatkov. CRM mora omogočati tudi sodeluje 40 katalogizatorjev. Primer je objavljen sta predlagali.ac.jusp. ki spremlja sporočila RSS iz prenosa in jih knjižnice izvedli kratko anketo o uporabi RDA.org/transfer/) so namenjena znanstvenim založnikom. ki bosta knjižnične metapodatke ločila od ISSN Register) elementov formata MARC. konvertiranih iz zapisov v formatu metapodatkov v Registru ISSN (Using TRANSFER MARC 21. uksg. Nekaj posreduje NC-ju. ki je lahko samo vklopljena ali pred uveljavitvijo RDA. V Kongresni knjižnici trenutno poteka koli je to potrebno (npr. Authority Records (FRAD. vključevanje metapodatkov večjih pilotski projekt uporabe formata BIBFRAME. kot je pri kreiranju bibliografskih zapisov. zato (ISSN IT issues) moramo deliti podatke zunaj knjižnic in jih integrirati v spletno okolje.Net. modelov. pilotskih projektov Kongresne knjižnice. 2009). (npr. IC pripravlja tudi nadgradnjo sistema in bo nacionalnih sistemov že uporablja pravila RDA. Regina Romano Reynolds je udeležence so odgovorni. ki so bili kreirani po različnih Notice namesto starejšega polja 260 – Publication. v zapise se bodo vključevali samo nujno potrebne spremembe programske in sestavili glede na potrebo. s popravkom tudi katalogizacijska pravila v mreži ISSN. ki so v mreži COBISS. lahko programsko približajo RDA- izklopljena. pri katerem založnikov v formatu ONIX). besednjakov in Uporaba sistema TRANSFER za izboljšanje profilov ter pregled zapisov.uk/item/?TID=709. da bodo konvertirali vse stare zapise. katalogizacijo v skladu s pravilnikom RDA. oblike se bodo ponovno uporabljali v različnih pojavnih Načrt prehoda na novejšo verzijo je naslednji: oblikah. ISSN. Normativne zapise so programsko dopolnili. omogoča. ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. Manufacture. Distribution. alerting service to enhance ISSN metadata) pregled zgodnejših implementacij in spremljanje rezultatov Priporočila UKSG Transfer Code of Practice (http://www. Ne Distribution.. v prihodnje bodo podatki bodo pripadali različnim paketom. za katere spletnimi viri. Pri tej integraciji se uporabljata RDA in Izboljšava Registra ISSN (Improvement of the BIBFRAME. da imajo zapisi novejše polje 264 – Production. Točke dostopa se bodo dodajale strojne opreme. okrajšav v izpisano obliko. Uporablja se lahko v katerem koli formatu (MARC programa zaenkrat ne omogoča. da obsega priprava na prehod na BIBFRAME študijo povezanih podatkov (angl. vključno s serijskimi publikacijami in dopolnjevali obstoječe podatke in dodajali vire. etc. med katerim sta direktorica IC podatke o spremembi določene publikacije po viru RSS. podatki za dela in izrazne sistema izvedli hkrati z uvedbo pravil RDA in BIBFRAME. poleg tega bosta elemente metapodatkov ločila od zapisov. s katerim bodo založniki lahko v različnih jezikih. ISSN za e-časopis. predstavlja novo ravneh in polavtomatsko procesiranje metapodatkov. saj bi to pomenilo ponovno Pri katalogizaciji v programu Virtua je največji problem katalogizacijo s knjigo v roki. RDA je standard. AACR2 in RDA). večji Po predstavitvi smo imeli razgovor o uporabi RDA v založniki jih že uporabljajo. BIBFRAME . IC Gaëlle Béquet in Regina Romano Reynolds iz Kongresne je razvil orodje. nato pa je spremembe potrdila delovna skupina. linked data) in RDF (Resource Description Framework). 2009)).

Ko bo testiranje sistema uspešno zaključeno. Enkrat ključni podatek. prenesejo v katalog. iskalniki …). V zadnjih letih so opazili zmanjšanje NC. Agency for Higher Education. Ugotovili so. manjkajočim • Pričakujejo. ZV. Univerze potrebujejo informacije o tedensko pošiljajo v IC nove in spremenjene zapise. ki se v ISSN-zapisih ne uporabljajo.org/cidemis-new-web-based- ISSN.POROČILO Protokol OAI-PMH za Register ISSN (OAI-PMH Potrebe ABES-a v zvezi z ISSN so naslednje: feed for ISSN register) • Vsaka serijska publikacija mora imeti ISSN. Zanimivo je.openarchives. http:// fil. V bazi podatkov serijskih publikacij je omogoča vodenje zahtevkov za dodelitev ISSN in zahtevkov 1. Nato popravek števila zahtevkov za popravke. COnnaissance Nationale ali Baza nacionalnega znanja. Preden se zapisi prenesejo v Register ISSN. je predstavil pomen ISSN za ABES. Jérôme Kalfon. avtomatizacijo postopka. bodo uvedli popolno ABES je vzpostavil bazo podatkov z viri v polnem besedilu.Net. od tega jih ima 1. in celotna besedila. discovery tools). 70 % publikacij še zamudno papirno korespondenco za dodelitev ISSN in izhaja. Servis bo nadomestil in samo 5 % za elektronske publikacije. saj izboljšajo kvaliteto Registra ISSN. ki iz različnih baz podatkov in repozitorijev. namenjena pa je raziskovalcem v Franciji.2 milijona dodeljen za popravke (http://www. ISSN ima ključno vlogo v vzajemnem katalogu pomembne.5 milijona zapisov. V katalogu SUDOC ki poteka med knjižnicami in NC-ji. ki jih svojem raziskovalnem delu za vključitev na šanghajsko zbirajo po datumu kreiranja ali datumu redigiranja. 1 . poleg tega se programsko brišejo jih bodo vsi držali. ampak • Omejevanje pravic do ISSN je v nasprotju s principi so začeli testno pošiljati zapise v IC po protokolu OAI-PMH odprtega dostopa. ISSN je osnova za povezavo med (https://www. Nemški NC ne kreira zapisov s programom Virtua. Vključeni so viri ne glede na nosilec (elektronske knjige. ki knjižnicam knjižnični mreži. ga nikoli ne za dodelitev ISSN. Protokol je primeren raziskovalnimi podatki in publikacijami. zahtevke za popravke in datoteko za vpis popravijo v katalogu. V bazi podatkov so metapodatki napakam tudi v prihodnje ne bodo mogli izogniti. Kljub popolni avtomatizaciji pa se ki jih dobivajo od založnikov. da bo z objavo odprtih podatkov sodelovanje med različnimi knjižnicami Za mrežo ISSN so povratne informacije iz knjižnic zelo še boljše. hrvaški ISSN-center pa zapise pošilja po e-pošti. serijske publikacije in 15 % za zbirke. Strogo se držijo katalogizacijskih pravil in veliko pozornosti posvečajo povezovanju med zapisi. da uporabniki kljub možnosti iskanja po celotnih Vsi NC-ji. v formatu MARC XML in se nato konvertirajo v format ISO • Odprti podatki morajo biti pogoj za izmenjavo zapisov 2709. Podatki ISSN in mreža ISSN (ISSN ki je osredotočen na frankofonske akademske založnike. V mrežo ABES je vključenih okrog 1000 francoskih Predstavitev servisa CIDEMIS (Introduction of raziskovalnih in univerzitetnih knjižnic. programsko dopolnijo s kodiranimi podatki. Zapisi so lestvico univerz. da so za to odgovorni NC-ji.fr/2014/11/25/projet-bacon-sur-les-starting-block/). jih v IC med knjižnicami. 85 % zapisov je za vodenje korespondence v zvezi z zahtevki za popravke.org/pmh/).fr/About. ABES/Missions). da so tovrstne izboljšave koristne Predstavitev ABES-ovih projektov za serijske tudi za njihove platforme. način distribucije (založniška platforma. da bodo v mreži ISSN enotna pravila. LETN. saj povečajo dostopnost podatkov. Francoska CIDEMIS) nacionalna knjižnica pa ne. ponudnik baz podatkov) ali način trženja. Virtua. data & Network and issues) Orodje založnikom omogoča popravek napak v metapodatkih. Podatke zbirajo za prenos in sinhronizacijo velike količine podatkov.issn. Kar 95 % zapisov je za tiskane serijske publikacije application-developed-by-abes/). kjer je ISSN se programsko zajemajo iz knjižničnega kataloga. da veliki NC-ji (ZDA. publikacije (Presentation of ABES' projects re. podpolja in polja. direktor ABES-a (French Bibliographic spletne revije). Zato serijskih publikacij in vpliva tudi na druge kataloge v je ABES razvil spletni servis CIDEMIS. ampak jim Register ISSN uporabljajo kot normativno bazo podatkov.abes. ki so v mreži COBISS. Nizozemska. servis po e-pošti posreduje tri vrste dokumentov: zahtevke Kadar naletijo na napačen podatek v zapisu. saj menijo.abes. ki jih je mogoče najti z neodvisnimi orodji (orodja za lated to serials) odkrivanje podatkov (angl. 50 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. Založnike želijo prepričati. 21. da popravek izvede aktivnosti NC-jev. Pričakujejo. ampak zahtevajo. 30 % jih je prenehalo izhajati. Kanada) Predavatelj je predstavil tudi projekt BACON (BAse de ne uporabljajo programa Virtua. ki se ločilom in kodo za državo. http://en. uporabljajo program besedilih iščejo predvsem po metapodatkih. NC-ji nimajo (Le catalogue du Système Universitaire de Documentation) neposrednega dostopa do servisa CIDEMIS.

pdf). obletnici delovanja mreže ISSN je imel IC na konferenci IFLA 2015 svoj razstavni prostor. Linked Content Coalition and IFLA) Andreja Krajnc Vobovnik IC načrtuje vpeljavo mednarodnega standardnega identifikatorja imen (International Standard Name Identifier. direktorica Gaëlle Béquet pa predavanje z naslovom Interaction Between IFLA Standards and Other Library Standards: ISBD. UNIMARC and ISSN: a Long-Lasting Relationship (http:// library. ki ISNI že uporabljajo (npr. nemški ISSN- center pa še ne.. Predvidevajo.).org/) je baza podatkov znanstvenih Standard Serial Number (ISSN)). Linked Content Coalition in IFLA (Information about ISNI. da bo virov z odprtim dostopom (serijske publikacije. DOI. ISMN. skupaj z agencijami za ISBN. ISSN. Poro^ilo – ISSN review group Junija 2015 je IC je podpisal pogodbo z Usmerjevalnim odborom za razvoj RDA (Resource Description and Access Joint Steering Committee). V Nemčiji ISNI uporablja Nemška nacionalna knjižnica. Letos sta nagrado ISSN dobila ISSN-center za Indijo (njihov Standardizacija (Standardisation direktor se je udeležil letošnje konference) in ISSN-center issues) za Šrilanko (njihov predstavnik se bo udeležil izobraževanja v Parizu). v Franciji in Italiji). 21. Od januarja 2015 je IC član konzorcija Linked Content Coalition (LCC). akademski repozotoriji.. 1 51 . POROČILO Baza podatkov ROAD (Update on ROAD) Januarja 2016 so začeli sistematično pregledovati standard ISO 3297 (Information and Documentation – International ROAD ( http://road.pdf).org/phocadownload/LCC%20 Principles%20of%20identification%20including%20 appendices%20v1. da z uporabo identifikatorjev in metapodatkov izboljša uporabnost različnih vsebin na spletu. V Registru ISSN se bo ISNI uporabljal za identifikacijo založnikov in drugih korporacij za tiste NC-je.org/1102/1/166-bequet-en. Scopus.issn. NISO in drugimi. ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. ZV. ISNI bo dodatno obogatil podatke v Registru ISSN in bo ob vzpostavitvi povezanih odprtih podatkov omogočal povezavo med obema bazama podatkov. ki ga želijo vključiti v Technical Report (ISO TC46/SC9). LETN. Leta 2014 so objavili dokument Principles of Identification (http:// www. Pri projektu nagrada ISSN (ISSN Award) sodeluje 42 NC-jev. seznam obveznih in blogi z znanstveno vsebino). monografske zbirke in sprememba definicije za drugo izdajo. SNIP. konferenčni revizija trajala od 18 do 36 mesecev. Glavne teme bodo: zborniki.ifla. Informacije o ISNI. RDA. Podatki v bazi podatkov ROAD se črpajo tudi iz drugih baz (DOAJ. EDItEUR. ki se jih kreira na osnovi navodil in elementov RDA in ISSN. ISNI) v Register ISSN.linkedcontentcoalition. Ob 40. da bi podprl vzdrževanje in razvoj funkcionalne interoperabilnosti med podatki. zato je od januarja 2015 član agencije za ISNI. Medline . Namen LCC je.1. Pogoj za uvrstitev serijske neobveznih podatkov za dodelitev ISSN ter uporaba ISSN publikacije v bazo podatkov ROAD je zapis v Registru in ISSN-L z drugimi identifikatorji (DOI in ISNI).

septembra 2015 obletnico strokovnega etičnega kodeksa. V razvojnem pogledu knjižnic bi bila na državni predavanju z naslovom The evolving roles of libraries in ravni nujno potrebna priprava skupnih strokovnih osnov in the digital age (Spreminjajoče se vloge knjižnice v digitalni načrta koordiniranega razvoja knjižnične javne službe na dobi) je govorila o povezavi med močnimi knjižnicami in spletu in digitalne knjižnice. knjižnico v okviru razvoja knjižnične javne službe na spletu na ravni celotnega knjižničnega sistema. zlaganjem in etiketiranjem vsiljujejo idilično identificira pet smeri razvoja knjižnic. ki jih je pridobila pri svojem in obnavljati informacije. Prav tako Sekcija za upravljanje znanja vpije "Ne!" Predavatelj je predstavitev končal z besedami: podpira izvajanje kulture upravljanja znanja v knjižnicah in "Upam. V okrepila. Dr. ki se jih dalje raziskuje. LETN. Obe predavanji sta bili učili. kako hitreje in pametneje upravljati svoje znanje. Povabljeni predavatelji so svoja razmišljanja Za ZBDS je to nagrada za življenjsko strokovno delo in podajali pod enotnim naslovom "Upravljanje znanja v udejanjenje najvišjih etičnih načel. ne samo k storitvam. 1 . predavanje z naslovom Podobe moje knjižnice. Danijela Brečko (Planet GV) je v predavanju Razprostrimo Sledili sta predavanji dobitnikov Čopovih diplom za leto krila – tehnike in orodja za upravljanje in izmenjavo znanja 2014. saj so s tem v letu. Vsepovsod se srečujemo z nekakšnimi klasifikacijami informacij in idej v informacijski družbi in družbi nasploh. da bi le-te lahko predavanju Ali lahko znanje ukalupimo? spraševal prav še naprej igrale osrednjo vlogo pri zagotavljanju dostopa do to. ki je potekal od 21. uporablja. dostop do izobraževanja. ZV. V 52 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. vloga v civilni živimo v meglici stohastičnih procesov in zato se nujno družbi in spreminjanje. v Mariboru (Hotel City). izkušnje in čredni nagon odgovarjajo pritrdilno. Že od samega začetka (rodovni spomin. Povedala je. izboljšanimi ukrepi ter večjo usmerjenostjo k vrednotam. močno družbo ter osvetlila različne aktualne vsebine Ifle. pri čemer je ključna vloga knjižničarka v teh letih spreminjala in kako se je spreminjala knjižnice. Zorana Krstulovića (Narodna in univerzitetna upravljanje in izmenjavo znanja. Okolica. okolica. predavanje Na koncu predavanja je predstavila tehnike in orodja za mag. 21. Mag. Povedala je. zasebnost. da znanje deli z uporabniki. ki knjižničarjem pomagajo razumeti. o izobraževanju knjižničarjev. obdelavi o razvoju digitalne knjižnice in o medsebojnem odnosu in predstavitvi vsebin knjižničnega gradiva. To so: informacijska sliko univerzalnega reda.3359/oz1601052 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI kongres ZBDS 2015 Upravljanje znanja v knjižnicah Na kongresu ZBDS (Zveza bibliotekarskih društev takoj na začetku srečanja. od uveljavljene strukture knjižničnega sistema in da se bo njena 2013 do 2015 predsednica združenja IFLA (International dejavnost z morebitno institucionalizacijo v prihodnosti Federation of Library Associations and Institutions). To pomeni. ko praznujemo Slovenije) 2015. Simona Resman je knjižnicah". Hkrati ob prizadevanjih ovirah pri dostopu do znanja. da bodo knjižnica) pa je imelo naslov Preoblikovanje ali preobrazba preživeli tiste organizacije in tisti posamezniki. kar je povezano npr. Zoran Krstulović pa je spregovoril razglabljali in razmišljali tudi o nabavni politiki.doi:10. je bilo v ospredje postavljeno da Čopova diploma pomeni več kot le strokovno potrditev. organizirati spregovorila o izkušnjah. Iflina Sekcija za upravljanje znanja pojavijo konflikti med objekti in povezavami do lično poskuša zagotoviti teoretično in praktično znanje na področju urejenih škatlic. Vendar je svet okoli nas drugačen: družba. To vseh vrst. Simona Resman (Mestna knjižnica Ljubljana) je imela predstavila teoretični okvir znanja in upravljanje znanja. do 23. Upravljati znanje pomeni zajemati. zlasti e-virov. želeli poudariti. ki se bodo knjižnice? Dileme digitalne dobe. da Po otvoritvi kongresa ZBDS in pozdravnih nagovorih je imela mora digitalna knjižnica še naprej ostati dejavnost znotraj prvo predavanje osrednja gostja srečanja Sinikka Sipilä. IFLA je oblikovala dokument IFLA Trend Report (Iflino Davor Šoštarič (Institut informacijskih znanosti) se je v poročilo o trendih) v pomoč knjižnicam. za razvoj klasične knjižnice je treba krepiti tudi digitalno o približevanju znanja ranljivim skupinam in še o čem. Poročilo urejanjem. Na kongresu so njena knjižnica. Kakšen je odgovor na naslovno vprašanje? upravljanja znanja. o digitalne in klasične knjižnice. izobraževalni sistem …) nam z navidezno sistematičnim kakšno je njihovo mesto v spreminjajoči se družbi. kako se je kot izmenjuje in deli med sabo. znanje. z izmenjavo znanja. da slišimo ta glas!" informacijskih okoljih. tridesetletnem delu v knjižnici. če le še ni zatrta. poročilo je izbor virov. in medtem ko kritična uporniška duša v nas.

odgovoriti na vprašanje. ZDA).org/advocacy/advleg/publicawareness/ ker odlično kombinira vsebine in tehnologije ter upošteva campaign@yourlibrary/aboutyourlibrary). med njimi so MIT – Ljubljani) je v soavtorstvu z Marico Žvar (Javna agencija Massachusetts Institute of Technology. CAB Abstracts. kako Univerzitetna knjižnica Maribor izobraževanja. California Institute za raziskovalno dejavnost RS) pripravil prispevek Razvoj of Technology (Caltech) in tudi knjižnice v Sloveniji. LETN. HeinONLINE itn. dr. izzive in pogoje za uspešnost in učinkovitost visokošolskih Z namenom vključitve v redno ponudbo neformalnega knjižnic. da je v letu 2015 servis Web of Science e-virov. tudi http://www. sistema sofinanciranja ARRS mednarodne literature in baz podatkov. kakšne prednosti imajo pri pridobivanju Science) povedal. informacijski viri imajo kateri sta preučevala povezanost objavljanja rezultatov svojo ceno in ta. ki sta ga pripravili Sandra Jesenek Zdenka Petermanec (Univerzitetna knjižnica Maribor) (Mariborska knjižnica) in dr. vse kritične elemente v raziskovalnem procesu. v katerem ima vsak e-vir svojo licenco in cenovni model. POROČILO predavanju je vzela pod drobnogled organizacije in način milijonov zapisov in milijarda citiranih virov. interes. ekosistema. repozitoriji). z najprestižnejšimi polnimi besedili so knjižnice vseh tipov izpostavile vrednost knjižnic v (revijami.si/cosec/). v sorodnih ustanov je pri tem ključna. ki odlikuje najpomembnejše dejavnosti. dostopne v konzorcijih v slovenskem univerzitetnem O podobni temi je govorila tudi mag.200 naročnikov po vsem svetu. akumulacije ter upravljanja znanja. in eden od možnih načinov vrednotenja prenosa tega znanja. kako lahko splošna knjižnica v svojem okolju doprinese k izboljšanju informacijske Predstavnika EBSCO. znamka Ameriškega knjižničarskega združenja (ALA). Impact. ki je registrirana indekse (PsycINFO. zagovorništva @ vaši knjižnici) je prikazal zasnovo in ki združuje najobsežnejšo vsebinsko zbirko – vključno z razvoj nacionalne akcije ozaveščanja javnosti o knjižnični vrhunskim indeksiranjem. Povedala sta. je bil kot visokošolska knjižnica v praksi sledi teoretičnim oblikovan in v prakso prenesen model. ki je v predavanju z virov v znanosti pomeni tudi bolj kakovostno raziskovanje naslovom Znanje brez meja izpostavila pojem digitalnega in objavljanje rezultatov raziskovalnega dela. Petruša Miholič (Univerzitetna knjižnica Univerze na sofinanciranja nabavnih konzorcijev ter mednarodne Primorskem) je s soavtorjem prof. da boljša dostopnost informacijskih (Narodna in univerzitetna knjižnica). Context – the latest evolutions of Web of kot je npr. Ugotovila sta. knjižničnimi zbirkami (katalogi. Predstavil je zgodovinski razvoj sistema Mag. Jan Luprich in Claus Wolf. Interest. Primožem Južničem znanstvene literature in baz podatkov. podatkovnimi zbirkami.uni-lj. da prehaja raziskovanje z uporabo EDS na višjo stopnjo. Dostop do znanstvene (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) predstavila literature oz. 21.nuk. njihovega učenja oz. Econlit. V prispevku je avtorica poskušala odgovoriti Predstavnik Thomson Reutersa Iulian Herciu je v prispevku na več vprašanj o načinih sodelovanja in vlogi konzorcija. knjižničarji in vodje raziskovalnih organizacij lahko z Skušala je odgovoriti na tri temeljna vprašanja v zvezi z dostopom do vseh baz servisa Web of Science odkrivajo upravljanjem znanja: Zakaj je danes treba upravljati znanje? povezave med objavami in razumejo vpliv inovativnih idej. dosegel pomembna mejnika: indeksiranih je bilo več kot 90 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. Primož Južnič (Filozofska fakulteta Univerze v 8. v svojem predavanju EBSCO Discovery Service – Next Level of Scientific Research & Library Success Drugi dan je bil osrednji gost srečanja Michael Dowling (EBSCO Discovery Service – višja stopnja znanstvenega (American Library Association. V predavanju Prilagajanje procesov v visokošolskih V predavanju Informacijsko opismenjevanje dijakov knjižnicah za učinkovit pretok znanja: primer UKM je dr. nikakor ni majhna. Science (Vpliv. Strategija kampanje je bila tako uspešna. Raziskovalci. Kaj obsega upravljanje znanja? Kako učinkovito upravljati ki bi jih z uporabo manj izčrpnih podatkovnih zbirk sicer znanje v organizaciji? lahko spregledali. Polona Vilar (Filozofska predstavila spreminjajočo se vlogo visokošolskih knjižnic fakulteta Univerze v Ljubljani). je bil predstavljen model pri pretoku znanja ter razloge za spremembe. kontekst – najnovejši razvoj Web of še posebej o tem. COSEC (http://mreznik. S sloganom @ your library. informacijskih virov je eden izmed temeljev raziskavo Upravljanje znanja pri znanstvenem publiciranju za vrednotenje znanstvenih spoznanj. kot je poudaril Južnič. e-knjigami) in celotnimi današnjem času.ala. razvojne informacijskega opismenjevanja dijakov v splošni knjižnici trende v visokošolskem knjižničarstvu in nove naloge. V predavanju raziskovanja in uspeh knjižnic) predstavila orodje za z naslovom Advocacy Success @ your library (Uspeh odkrivanje informacij EBSCO Discovery Service (EDS). da so jo začele uporabljati tudi druge knjižnice po svetu (gl. ZV. Opisala je. znanstvenega raziskovanja in uporabe znanstvene literature. 1 53 . Karmen Štular Sotošek prostoru. FSTA. Pravo akademsko raziskovalno izkušnjo z EDS trenutno dokazuje Dr. s katerim se poskuša razvojnim načelom. v splošni knjižnici. sta pismenosti pri specifični skupini uporabnikov – pri dijakih. Vloga knjižnic in in uporabi znanstvene literature na primorski univerzi. ki ga ponuja splošna knjižnica.).

Jelka Kos. Tatjana Žnidarec 54 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. Glede na njune ugotovitve. Izpostavljene intenziven dvotedenski program. Zoran kampanjo ozaveščanja uporabnikov glede uporabe sodobne Krstulović in Matjaž Kragelj (Narodna in univerzitetna informacijske tehnologije ter zmanjševanje digitalnega knjižnica).hr). do katerih sta prišli z govorila v predstavitvi Upravljanje znanjem u knjižnicama delno strukturiranimi intervjuji. posebej o razvoju slovenski pisatelji pišejo na način. ki so april in maj 2015 preživeli v splošnih leta 2001 do zdaj so na fakulteti obravnavali različne knjižnicah v Zadru. Preučevali so splošnih knjižnic ter obiske nekaj knjižnic v okolici. informacijsko izkušnje osmih mlajših knjižničarjev iz slovenskih splošnih znanost in knjigarstvo: 2001–2015. Izkušnje so pokazale. trajno ohranjanje in dostopnost digitalno nastalih ali digitaliziranih vsebin. Opisala je vlogo knjižničarja Zaključila sta. slovenskih romanih imajo uporabniki in knjižničarji Mestne ki je največja mreža splošnih knjižnic na Hrvaškem knjižnice Ljubljana in kakšen je njihov odnos do teh (http://www. ki so jih gostile. in pet stvari. V obdobju od knjižnic. da so slovenski sodobni informacijskih tehnologij.POROČILO Davorka Bastić je ravnateljica Knjižnice grada Zagreba.si/) spregovorila mag.si/?q=node5/kongresZBDS2015 [10. da je angažiranost omogoča boljšo dostopnost klasičnega knjižničnega gradiva knjižničnega kadra potrebna tudi v specialni knjižnici. LETN. V predstavitvi Public library and lifelong learning Tretji dan sta ob 10. kakšno mnenje o sodobnih Muhvič Šumandl. spletna procesov in lokacij hranjenja podatkov ter klasifikacijo pozaba. romane sodobnih slovenskih pisateljev bi namreč uporabniki več brali.si. ki zajema popis treba razvijati rešitve. ki sta jo pripravili skupaj z dr. ZV. projekt mobilnosti knjižničarjev Knjižničarji v svetu: čez predstavila prispevek z naslovom Raziskovanje knjižničnega planke nad zaplankanost. govorila tudi Jasmina Ninkov iz Biblioteke grada Beograda.kgz.) na izvajanje knjižnične javne strukturiranih in nestrukturiranih podatkov in informacij. Helsinkih in v Taarnbyju na tematike. je pripravila postavitev in iskanje gradiva ter izposojo. ponovna uporaba ipd. Vsaka od knjižnic. da (Upravljanje znanja v knjižnicah). da so opisali pet stvari. Predstavila sta prispevek z naslovom Od spletnega razkoraka. Diplomska vtis. ki sta ga pripravili dr. ki bi jih bilo mogoče prenesti v Slovenijo. T. spletna zasebnost. [online] Dostopno na: http://www. V zadnjem zapisu v blogu so povzeli svoje jih je. ki so nanje naredile največji COBISS/OPAC in kako so z njim zadovoljni. Dr. je največji problem ta. predavanju z naslovom Upravljanje znanja v podjetju – Razvoj digitalnega repozitorija arhiva podatkov je bil med izzivi in priložnosti za knjižničarje je predstavila večletni prvimi prioritetami. 5. npr. tovrstnih knjižničnih storitev potrebno veliko sodelovanja 10 let Digitalne knjižnice Slovenije – dLib. Romana avtorjev". kako uporabljajo vtise tako. romani premalo prepoznavni. Svoje najučinkovitejše načine vsebinskega označevanja in izkušnje na gostovanju so vsak dan zapisali v blogu in objavili postavitev ter označevanje gradiva in polic. Alenko Radovljica) in Breda Karun (Zavod Jara). Linharta je v predstavitvi. raznovrstnih uporabniških storitev z vidika novih Drugi razlog za tako stanje je. so podatki strateška dobrina. Danskem. Marija Petek (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) in Katja Šikonja (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani). popis različnih drugih področij (avtorsko pravo. Kongres ZBDS 2015: V prispevku Branje slovenskega leposlovja v izbranih Upravljanje znanja v knjižnicah. kako uporabniki gradivo iščejo. ZBDS (Zveza bibliotekarskih društev Slovenije). Tako Angela Čuk iz podjetja Krka je pokazala. Ema Dornik. ki bodo blažile vplive pravne ureditve podatkov in informacij (zemljevid znanja). vendar pa predstavljajo dobra tematska in metodološka izhodišča za Viri nadaljnje raziskave. Barceloni. http://www. obletnici Digitalne knjižnice Slovenije (Splošna knjižnica in vseživljenjsko učenje) je predstavila (dLib. Predstavili sta Šauperl (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani). da bo pri načrtovanju prihodnjega razvoja pri postopku uvajanja upravljanja znanja. V oziroma krepi prenos knjižničnih gradiv v digitalno obliko. enotah Mestne knjižnice Ljubljana. Zanimalo na Facebooku. interoperabilnost pa od začetka eno projekt upravljanja znanja v farmacevtski industriji. zbds-zveza. Marija Petek (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) Kongres sta zaključili Katja Bevk (Knjižnica A. ki Slovencem ni blizu. Digitalna in dodatnega usposabljanja knjižničnih kadrov. če bi bili pisatelji O izzivih razvoja inovativnih storitev in dejavnosti je in njihova dela bolj poznani in promovirani. službe na spletu.si. ki je vključeval podrobno so bile katalogizacijske prakse za različne vrste gradiva seznanitev s storitvami knjižnice. knjižnica Slovenije zagotavlja zajem. opisno katalogizacijo in vsebinsko analizo. njeno mrežo in sistemom ter upoštevanje katalogizacijskih pravil. kjer temeljnih načel oblikovanja knjižničnih spletnih storitev. 2015. Z udeleženci kongresa sta delili kataloga na Oddelku za bibliotekarstvo. in magistrska dela sicer ne morejo ponuditi celovitih odgovorov na nekatera pomembna vprašanja. 2016]. 1 . 21. sta se ukvarjali s hipotezo: "Slovenci ne berejo del domačih Branka Badovinac. Zanimalo ju je. O njenem delovanju in izzivih je romanov. Aleksandra Rubelj.dlib. da je pri vpeljevanju mesta do povezanih knjižničnih informacijskih sistemov.

Adis Jugo (arhitekt in svetovalec na področju programske med drugim želi z uporabo tehnologije izboljšati svet. ki so pridobili naziv MCM za Exchange in naziv MCM za Active Directory) in Joel Oleson je eden izmed vodilnih medijskih vplivnežev. Podali so vložiti dovolj znanja in časa.. Predstavil je celovit pristop ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. zato mora v pripravo strategije iskalnika slabosti odločitve za računalništvo v oblaku. se podatkov na spletu. Predstavljeni sta bili tudi prihodnja reforma evropske razporejenih v šest vsebinskih sklopov. Razvila se je zanimiva razprava med odlična priložnost za izmenjavo izkušenj med poslušalci in strokovnjaki in občinstvom s konkretnimi vprašanji ter predavatelji. o. razdeljena v več vsebinskih sklopov. odgovori in napotki strokovnjakov. Prikazal je portal SharePoint ter govoril o izkušnjah. prednostih in enostavni uporabi ter dostopnosti Sledila so predavanja. v Termah Zreče potekala največja on premises). Predstavili so svoje izkušnje s področja mora zavedati kompleksnosti podatkov.doi:10. do 28. kako so na portalu SharePoint pripravili in Valuable Professional) ali MCM (Microsoft Certified online predstavili mednarodni športni dogodek. Aleksander Drašković Evropske igre v Bakuju. ZV.. Konferenca je bila tudi e-pošto zaposlenih. d. 1 55 M .si/) je pod njenim vodstvom potekala razprava z naslovom Prihodnost Kamran Mammadzada (projektni vodja za poslovno SharePointa v času Office 365. kadra. novembra 2015 je v organizaciji podjetja postavitev. V nadaljevanju so opisana predavanja. ki so se pomerili v izkušnje pri uporabi Officea 365 v okolju SharePoint.kompas-xnet. Miha Pihler (edini slovenski MCM za SharePoint 2013 Enterprise Search Strategy Exchange in eden od treh ljudi na svetu. 31 disciplinah. ki so izkušeni strokovnjaki na tem področju.3359/oz1601055 1. da ta funkcionalnost včasih odpove. Erwin van Hunen (Švedska). zanimivi in aktualni problematiki verodostojnosti in varnosti Vsaka stranka. d. opreme z nazivom MVP za SharePoint). zato se lahko informacijske pooblaščenke). direktorice podjetja Predstavitev primerov iz prakse Kompas Xnet. Sahil Malik (ZDA). Predstavili so novosti in svoje športnikov iz 49 evropskih komitejev. (specialist – integrator in sistemski administrator za SharePoint). Robi Vončina zgodi. ki smo se jih udeležili. o. Preko 20 strokovnjakov SharePointa iz Evrope in ZDA je imelo več kot 40 predavanj. Kompas Xnet. Iskanje v Na okrogli mizi so se predstavili naslednji strokovnjaki SharePointu je zaradi prikaza podatkov iz drugih virov v s področja SharePointa: Andrej Tomšič (namestnik različnih oblikah čedalje bolj kompleksno. po katerih bodo računalništva v oblaku. do 18. LETN. Poglobljeno se je govorilo o različnih ali blokade določenih spletnih strani in vpogleda v temah s področja SharePointa. znanja. SharePoint 2013 Search Operation Okrogla miza: Zakonske pasti in oblak Robi Vončina je podal nekaj napotkov pri odpravljanju težav z iskalnikom v SharePointu 2013. (http://www. o. Govorili so o Predstavil je novo storitev "FAST search" v SharePointu. ki namerava uporabljati iskalne storitve. (Irska). 2015. ki so potekale od 12. 6. Po pozdravnem govoru Branke Slinkar. primerjali oblak z lokalnim shranjevanjem (angl. Pri tem športnem dogodku je sodelovalo preko 6000 Robi Vončina (Slovenija). o. dnevi 2015 in Exchange. Erich Hüll. 21. Predstavljeni sta zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov ter bili novi različici SharePointa in Exchangea z novimi zakonska podlaga nadzora in prepovedi uporabe interneta funkcionalnostmi. konferenca SharePoint v Sloveniji z naslovom SharePoint načinov licenciranja ipd. portala na tovrstnem evropskem športnem dogodku. Na razpravi so sodelovali svetovanje na področju družabnih dogodkov v Azerbajdžanu) naslednji strokovnjaki z nazivom MVP (Microsoft Most je predstavil.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI SharePoint dnevi 2015 in Exchange UVOD svoja mnenja in strokovne izkušnje v zvezi z migracijo v oblak. pogoje uporabe ter prednosti in potekale poizvedbe. in sicer zlasti glede opreme. in sicer Master): Paolo Pialorsi (Italija). predstavili so dobre prakse na področju hibridnih Od 17.

kako pomembno je izkoristiti nasvete na osnovi ki je bil prvič predstavljen na trgu septembra 2015 in je dobre prakse. Predstavila je nove zmožnosti strežnika SharePoint 2016 IT Preview. in Understanding and Maintaining permissions for sicer predvidoma zaradi prihodnje uporabe Officea 365 your SharePoint users v oblaku in padca cen strežniških licenc. neposrednih povezav ali z uporabo Business Connectivity S tem se izboljšajo sodelovanje v podjetju in skupni interesi Services (BCS). ki v ospredje ne postavlja z namenom zagotovitve interaktivne nadzorne plošče. povezanimi z razkrivanjem določenih občutljivih podatkov preko neznanih poti in kanalov. dodan je tudi Office Graph za beleženje posledica dedovanja in so bile spremenjene na nižjem nivoju aktivnosti). da se iz napak drugih lahko namenjen strokovnjakom IT Pro. To so: implementacij. end user • uporabniški vmesnik in uporabniška izkušnja (angl. ne da bi zapravljali denar. Te dobička. LETN.). Extending SharePoint solutions: Without spending money The Enterprise Social Journey: 5 deadly mistakes. ki se dedujejo. Še posebej je izpostavil iskalnik za dostop do vsebin v SharePointu 2016 in pravice. ki je nujen. user interface/user experience. Vendar gre tukaj predvsem za krepitev solidarnosti in povezanosti ter za spodbujanje inovativnega reševanja problemov. 1 . ki so Officeu 365. Povedal je. Izpostavila je vse morebitne omejitve ljudi ter krepi družbena solidarnost. UI/UX) ne smeta predstavljati Penelope Coventry (neodvisna svetovalka na področju ovir pri iskanju. 10 knjig s področja SharePointa) je predstavila novosti za • uporabniki (osnovni. Prikazala je konstruktno vizualizacijo. • metapodatki (vrednost metapodatkov se viša s What's coming in SharePoint land 2016 for the kompleksnostjo podatkov). ter nekaj sprememb ogromno naučimo in se tako izognemo nepotrebnemu in novih funkcionalnosti. Oddelek za upravljanje tveganja se morda sooča s problemi. Te vizualizacije se lahko Govoril je o svojih več kot dvajsetletnih izkušnjah na uporabljajo skupaj s povezavami do JavaScripta in WebParta področju socialnega podjetništva. informacijsko-tehnološki oddelek 56 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. če želimo dohajati konkurenco. Sledil je prikaz dobre prakse ene od uporabnike. ampak ustvarjanje javnega dobrega. hierarhiji spletnih strani in predstavil primere. kako ukrepati v praksi. Gre za inovativne vizualizacije pri uporabi Officea 365 ali pri namestitvi poslovne rešitve. specialni). napredni. saj Microsoft SharePointa. kako se jim izogniti oz. nujno pa je potrebno vodstvo. • ukinitev tehnološke rešitve SharePoint Foundation. Predstavljeni so bili konkretni primeri nastavitev pravic v takih primerih. ko je zaželena • poudarek na hibridnih modelih (dodan je hibridni ukinitev pravic. soavtor več knjig s tega področja) je predstavil problematiko • izboljšave arhitekture (prenovljena in izboljšana razumevanja dodeljevanja in upravljanja pravic v arhitektura za končnega uporabnika pomeni večjo SharePointu (verziji 2013 in 2016). Microsoft Excel itd. dizajna in razvoja tehnologij SharePoint z več kot • informacijska infrastruktura (poznavanje infrastrukture tridesetletnimi izkušnjami ter avtorica in soavtorica več kot in heterogena okolja). ugnezdene na dokumentih ali knjižnicah. skalabilnost in enostavno nameščanje v okolju SharePoint je razložil uporabo dedovanja pravic po posodobitev – brez prekinitev v delovanju). • ukinitev aplikacije Excel Services zaradi prihajajočega Brett Lonsdale (strokovnjak za SharePoint ter avtor in online strežnika Office. and 5 use cases that will make your users love Penelope Coventry je predstavila tudi možnost razširitve you 2015 rešitev SharePoint. Predstavniki delavcev so morda nezadovoljni zaradi pomanjkanja zasebnosti. končnega uporabnika SharePointa v letu 2016. Z vpeljavo rešitve se uporabljajo v seznamih in knjižnicah SharePoint socialnega podjetništva v organizacijo se nedvomno ter omogočajo zunanjo uporabo informacij na osnovi spremenijo načini komuniciranja in sodelovanja v podjetju. ki jo lahko dodamo k stranem z Adis Jugo je predstavil pet velikih napak in pet uporabnih uporabo vgrajenih povezav z aplikacijami Office (Microsoft načinov. Poudaril je. ki so zanimive tudi za končne zapravljanju časa. Na osnovi demonstracije varnost. ZV. vodstvo predstavlja pritisk. 21. hierarhije spletnega mesta. ki ga morajo storitve. To so: upravljati in prinaša želene končne rezultate v podjetju.POROČILO na osnovi štirih vodil za uspešno implementacijo iskalne (IT) pa vidi to kot še eno dodatno orodje. Visio.

PowerView in PowerMap. POROČILO Arhitektura Exchange 2016 je z uvedbo lokalne iskalne zahteve (angl. seznami.). da bi bile zahteve istega klienta portala. V uvodu je povedal. saj ustvarjanje povezav in oblikovanje podatkov v skladu z lahko vsak posamezen poštni strežnik enostavno dodamo našimi potrebami (odstranjevanje stolpcev. local search instance) zmanjšal v povprečju za 40 %. pri delu z dokumentnimi knjižnicami. Slika 1: Arhitektura – Exchange 2016 (Vir: Smith IV. Odjemalci se do poštnega strežnika lastnih željah oblikovane podatke je nato mogoče deliti z povezujejo preko servisa Client Access.. uporabnik pa le-te vidi kot priponke v elektronskem sporočilu. namestimo na en fizični ali virtualni strežnik. metapodatki. Zato nam je predstavil deset dobrih Nova arhitektura strežnika Exchange poleg konsolidacije praks pri uporabi možnosti. kar precej prispeva tipa podatkov. povezujejo v poštni sistem. vrstami Znaten napredek je bil dosežen na področju iskanja. ki je bila predstavljena Gašper Kamenšek (vodilni strokovnjak in predavatelj na že v verziji Exchange Server 2013. 21. hitrejše in ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. predlogami dokumentov ipd. Strežnik Exchange 2016 v sobivanju s strežnikom Office Online ponuja možnost naprednega urejanja sodobnih priponk (Modern Attachments) v sporočilih na osnovi Outlook Web Accessa. poročil. ki jih SharePoint ponuja posameznih vlog prinaša tudi nekatere druge izboljšave. V novi verziji gre za področju Microsoftovih produktov) je v zelo zanimivi arhitekturo. ne izkoristijo vseh bistvenih funkcionalnosti ni več potrebe po tem. je zajemala obdelavo datoteke s strukturiranimi podatki in njeno nadaljnjo obdelavo ter razvrstitev podatkov. le-ta vse zahteve drugimi uporabniki ali pa uporabimo poizvedbo za prikaz prenaša do poštnega strežnika. ki nekoč ločene vloge ponovno združuje v celoto predstavitvi prikazal praktično uporabo tabel PowerPivot (angl. ki jih najprej spoznajo. SharePoint uporabljajo predvsem kot orodje za usmerjene k istemu strežniku (angl. vendar enostavno orodje za analizo in urejanje velike količine podatkov. ki so nekje na portalu SharePoint. Na koncu je predavatelj prikazal avtomatizacijo obdelave podatkov iz več datotek s podatki istega tipa. Ukazi v meniju Power Query lahko z uporabo  tabel Komunikacija med strežniki v DAG-u poteka na nivoju PowerPivot pripeljejo do dinamičnih rešitev v pogledih protokolov. kot je Outlook. 2015) Dobre prakse za delo z dokumenti v SharePointu 2013 Za zagotovitev visoke razpoložljivosti strežnika Exchange 2016 je še vedno potrebna omrežna tehnologija NLB Robi Vončina je zaradi bolezni Boštjana Ohnjeca izvedel (Network Load Balancer). Power Pivot pa lahko te podatke povzdigne na prezentacijski nivo korelacij in soodvisnosti zajetih podatkov. Exchange 2016 Miha Pihler je predstavil arhitekturo Exchange 2016. single building block architecture). kar meni Power Query že vgrajen. kar Omrežni promet med aktivno in pasivno kopijo baze se uporabnikom vsakodnevno omogoča lažje. no session affinity). sprememba v DAG (Database Availability Group). ki je sledila. vsebin. LETN. tabel ipd. Power Query je zmogljivo. da naročniki. saj so to področja. podobno kot že v preteklosti. Po k skalabilnosti storitve. ki gosti aktivno verzijo baze. Gre za povezave do dokumentov Office. pri katerem sistem. Slika 2: Komunikacija med strežniki – Exchange 2016 (Vir: Smith IV. V Excelu 2016 je Client Access in Mailbox sta zato ponovno združeni. Vlogi servisov v Excelu z uporabo menija Power Query. ZV. Za izvedbo transparentnih ki uporabljajo SharePoint predvsem kot dokumentni preklopov je potreben protokol NLB (Layer 7). združevanje podatkov oz. medtem ko je le eno verzijo pri implementaciji storitve pomeni. da lahko obe vlogi prej bil to še dodatek za Excelovo verzijo Professional plus. 2015) Give your PowerPivot model and Excel a boost with Power Query Nova verzija poštnega strežnika Exchange Server 2016 je zgrajena na osnovi arhitekture. 1 57 . na osnovi katere se odjemalci njegovo predstavitev. Tudi izvedba Meni Power Query omogoča iskanje podatkovnih virov. visoke razpoložljivosti je tako precej poenostavljena. delo z dokumenti in metapodatki. privzeto uporablja povezavo MAPI/HTTP z odjemalci. Na ta način se za uporabnike na internem omrežju podjetja in za uporabnike na internetu uporablja enotna komunikacija med strežnikom in odjemalci. Demonstracija.

Predloge lahko namestimo v ločeno knjižnico dokumentov.POROČILO učinkovitejše delo z dokumenti. Zaposlene je treba izobraziti Pri poimenovanju knjižnic in datotek ni priporočljivo Ker je znanje ključ do uspeha. The Exchange Team Blog.com.aspx [18. Gorazd Taciga 6.technet. [blog] Dostopno na: http://msexchangeguru. je s tem omogočena ponovna uporaba v https://technet. 7. 2016]. jo najprej prekopiramo in nato v prekopirani dokument vnesemo spremembe. Srečko Benčec. če želimo določenim dokumentom nastaviti drugačen nivo pravic. dokumenti naj dokumenta. vrste vsebin in zahteva priprava malo več predhodnega Microsoft. 3. ime knjižnice izobraziti o vrstah vsebin.. V predlogah lahko uporabimo možnost samodejnega prebiranja določenih vsebin (metapodatkov) iz SharePointa (Quick Parts). 21. ne pa tudi na nivoju posameznih dokumentov (bolj 58 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016. se datoteke ne podvajajo. več knjižnicah ali na več podstraneh. poleg tega se nastavi nivo pravic določeni osebi. P. Dostopno različno grupiranje datotek. pogledi pa se izdelujejo in nato spreminjajo na Drugi viri nivoju knjižnice. 1. Dostop do vseh predlog dokumentov na portalu SharePoint je vedno preprost. to pomeni. o hkratnem delu z dokumenti. R. 2. 2016. Uporaba predloge in možnost Quick Parts Pri vsaki vrsti vsebine.16). 4. 2016]. Uporaba vrste vsebin (Content types) changeGuru. Čeprav je privzeto onemogočena možnost uporabe com/2015/05/15/e2016allyouneed1/ [18. 2016]. da se kreira mapa ali da se bolj kritični dokumenti premaknejo v drugo knjižnico dokumentov). ipd. [blog] 5 May. Vključi se lahko zahteva za rezervacijo dokumenta (stolpec "Checked out to"). 2015. 4. ki lahko rezervacijo po potrebi prekliče. Če je predlogo treba spremeniti. 2013. 1 . takšna vrsta vsebine je na podlagi vnaprej pripravljene predloge dokumentov vidna tudi pri odpiranju novega dokumenta. nastavi se lahko omejitev števila zadnjih verzij datotek. Hkratno delo v dokumentih Omogoči se lahko hkratno delo v tistih knjižnicah dokumentov. ZV. LETN. o rezervaciji naj bo enostavno in ne predolgo (URL). na: http://blogs. 4. Nazivi knjižnic in datotek 10. Če v stolpcih aspx [18. je treba svoje zaposlene uporabljati šumnikov in posebnih znakov. Opozorila (alerts) Nastavimo lahko opozorila za določene knjižnice dokumentov in nivoje opozoril.com/en-us/library/jj219437(v=office. Office Online Server Overview. da tega ni treba nastavljati v vsaki knjižnici posebej. Verzioniranje Če je vključeno verzioniranje. se lahko uporabi svoja predloga. 8. Breda Emeršič. Pogledi namesto map Reference Kreiranje map v SharePointu naj se uporablja.com/b/exchange/archive/2015/05/05/ 4. o stolpcih. 9. Exchange Server 2016 Architecture: Building Block sicer pa se namesto map uporabljajo različni pogledi in Architecture. Centralizacija administracije exchange-server-2016-architecture. o metapodatkih se opišejo na osnovi metapodatkov. Smith IV. ki temelji na sklopu vrste vsebine "Dokumenti". To so: priporočljivo je. Nigam.microsoft. Pravic ni priporočljivo drobiti Pravice naj se nastavijo na nivoju knjižnice dokumentov. uporabimo izbiro vrednosti. MSEx- 5. Exchange Server 2016: All You Need Part 1. Stolpci in vrste vsebin se oblikujejo na nivoju vrste vsebine.. [online] Dostopno na: načrtovanja. kjer je to potrebno. opozorilo se prikaže v primeru novega dokumenta ali pa v primeru vsake spremembe (periodično obveščanje ali takoj po spremembi). Trenutnega pogleda knjižnice na strani ne spreminjamo. se to lahko spremeni pri vrsti vsebine.

• evidentiranje vračila denarja (dobropis) in izdajo kopije računa. smo dopolnili s povezavami do podatkov o politiki odprtega dostopa revij preko informacijskega servisa SHERPA/RoMEO. Vljudno vabljeni k ogledu in branju.si/top100). ki se upoštevajo pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti. org ali uni).3359/oz1601059 1. registriranih v sistemu SICRIS. ki so vključene v mednarodne baze podatkov in se upoštevajo pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti.si/tag/cobissscimet/). • podaljšanje/spremembo roka poteka v vseh oddelkih hkrati. • programsko evidentiranje terjatve za vračilo v drugem oddelku. • uporabo Orodja za izvoz podatkov. • vodenje postopkov v medknjižnični izposoji za gradivo. com/playlist?list=PLeBQsIfZEzUPKWX2YPFfXj2QitztnJ4xj). statistik in primerjav od leta 1970 tudi za bazo Scopus in bazo podatkov  Emerging Sources Citation Index (ESCI) iz sistema WoS. prj. • seznami 100 najpogosteje citiranih raziskovalcev in drugih slovenskih avtorjev ter skupin raziskovalcev. programov. so: • iskanje šifer v spletnem obrazcu s samodejnim zaključevanjem. projektov. raziskovalnih organizacij. ki je povezano v komplet. Programska oprema COBISS3 Lokalne aplikacije Omogočili smo: • možnost potrjevanja računov v skladu z Zakonom o davčnem potrjevanju računov. in slovenskih univerz (http://scimet.SI.youtube. • ukazno iskanje po podatkih o zalogi s tričrkovnimi iskalnimi predponami.izum. namesto xxx pa vpišemo tip entitete rsr. • obdelavo rezervacij po podlokaciji gradiva.izum. nor. Na YouTubu smo začeli objavljati video navodila za portal COBISS/SciMet (https://www. s katerimi smo dopolnili portal COBISS/SciMet. • priprava izpisov. • rezervacije gradiva pri oddelku. • Sezname revij.cobiss.si/form/xxx/yyy (namesto yyy vpišemo šifro entitete. • Uvedli smo sezname mednarodnih založb  po letih. grp. pripravljamo pa tudi spletni dnevnik (http://blog.doi:10.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI Pregled najpomembnejših novosti v sistemu COBISS (oktober 2015–februar COBISS OBVESTILA 2016) Spletna aplikacija Bibliografije in sistem SICRIS • Vključili smo novo storitev Bibliografski kazalci uspešnosti za izvolitev v naziv na Univerzi v Mariboru. . • evidentiranje poravnave terjatve kot posebne transakcije. člen Zakona o davku na dodano vrednost). ki nam omogoča hitro iskanje entitet iz sistema SICRIS brez poznavanja njihovih šifer. prg. Portal COBISS/SciMet Funkcionalnosti. • neposredne povezave do spletnega obrazca za posamezno entiteto in njenih zbirnih podatkov o citiranosti preko URL-naslova http://scimet. ki v prvi fazi omogoča testni izpis vrednotenja bibliografije kandidata skladno s habilitacijskimi merili Univerze v Mariboru. • določitev in izpis pravne podlage (klavzule) za oprostitev plačila DDV (82. • Pri raziskovalcih smo med podatke o izobrazbi dodali izpis doktorskih disertacij in drugih zaključnih del iz vzajemne baze podatkov COBISS/COBIB.

• I-STA-OT01: Obisk članov – po kategoriji člana/mesecih (transakcije).oracle. • izpis neporavnanih terjatev v oknu Gradivo domače knjižnice. • I-BP-02: Blagajniška priloga z DDV. • I-STA-OT07: Obisk članov – po urah/dnevih (transakcije). • Z-SEZ-14: Izvoz podatkov v formatu MFERAC – prevzemni zapisnik. COBISS3/Medknjižnična izposoja in COBISS3/Upravljanje aplikacij. Dopolnili smo: COBISS OBVESTILA • izpis opozoril pri postopkih z medoddelčno izposojenim gradivom. • Z-STA-04: Serijske publikacije. • I-STA-O07: Obisk članov – po urah/dnevih. • Z-PL-B09: Seznam odpisanega gradiva (ponudba). Namestili smo navodila in filmčke za delo z Orodjem za izvoz podatkov. • I-STA-OT02: Obisk članov – po kategoriji člana/dnevih (transakcije). • I-STA-A05: Aktivni člani – po kategoriji člana (po preteku leta prehoda na COBISS3/Izposojo). • vračanje gradiva brez izbire člana. . COBISS3/Zaloga.html). • prenos podatkov iz baze podatkov o članih med podatke o partnerju. COBISS3/Izposoja. ki se upoštevajo pri pripravi statistik zaloge. • I-STA-OT04: Obisk članov – po oddelku šole/dnevih (transakcije). kar omogoča prilagoditev vmesnika vsaki ločljivosti monitorja. • Z-STA-03: Odpis knjižnega in neknjižnega gradiva (iskalnik). • I-STA-A01 do I-STA-A04: Aktivni člani. • I-STA-OT06: Obisk članov – po postajališčih bibliobusa/kategoriji člana (transakcije). • I-STA-OT05: Obisk članov – po občini/kategoriji člana (transakcije). • razvrstitve. • v podskupini statistik Obisk po transakcijah je omogočena priprava statistik obiska članov za posamezno transakcijo ali izbrane skupine transakcij.com/javase/tutorial/ uiswing/lookandfeel/nimbus. • I-BP-03: Zbirnik blagajniških prilog z DDV. • I-TR-05: Člani z največ izposojami. • I-STA-G12: Izposoja gradiva – po financerju/gradivu/kategoriji člana. • razvrščanje zvezkov serijskih publikacij tako. • I-STA-G09: Izposoja gradiva – po vrstilcu UDK (osnovni)/namembnosti/jezikih/aktivnih mesecih. COBISS3/Elektronski viri. • Z-SEZ-02: Seznam odpisanega gradiva (iskalnik). V segmentu COBISS3/Izpisi smo namestili nove izpise ali dopolnili obstoječe: • I-O-03: Statistika opominov. • Seznam računov (zaključitev blagajne). • I-STA-OT03: Obisk članov – po oddelku šole/mesecih (transakcije). če je ta izposojen ali rezerviran. • uvedena je nova razvrstitev skupin za statistike izposoje. Na portalu Izobraževanje smo posodobili uporabniške priročnike Osnovna navodila COBISS3. Nimbus namesto statičnih bitnih slik uporablja vektorsko grafiko Java 2D. V programsko opremo COBISS3 smo vključili videz Nimbus (https://docs. • oblikovanje kompleta. • E-STA-B01: Bibliografski zapisi – diplomske. • postopek evidentiranja terjatev do člana za opravljeno storitev medknjižnične izposoje. da je na vrhu najnovejša številka. • postopek paketne spremembe oddelka šole ob začetku novega šolskega leta. • I-BP-01: Blagajniška priloga. magistrske in specialistične naloge ter disertacije v polnem besedilu. • I-STA-A06: Aktivni člani – po kategoriji člana (za leto prehoda na COBISS3/Izposojo).

Iskalnik smo tudi dopolnili: • z gumbom za izbiro načina iskanja (izbirno iskanje. in ga pridržimo. • s spustnim seznamom za izbiro med operatorjema AND ali OR. Na Androidu to storimo tako.SI) so bili dodani zapisi in povezave do e-knjig zbirke University Press Scholarship Online – Law (UPSO-Law). • z gumbom za uporabo operatorja EMPTY. Polji Omejevanje in Skeniranje. da se dotaknemo imena knjižnice. da ime knjižnice povlečemo od desne proti levi. • s poljem za razvrščanje rezultatov iskanja po izbranem atributu. Prejemanje obvestil je mogoče izklopiti pod zavihkom Nastavitve. . ELINKS V COBISS/OPAC (COBIB. s katerima dodatno omejimo iskanje. na iOS-u pa tako. v katerem smo spremenili položaj posameznih elementov in preimenovali gumb za iskanje bibliografskih zapisov v lokalni bazi podatkov. • Dodana je možnost iskanja po zgodovini izposojenega gradiva. z gumbom Ukazno iskanje pa preidemo na iskanje z iskalnimi predponami in priponami ter logičnimi in kontekstnimi operatorji.Vzajemna katalogizacija COBISS OBVESTILA V segmentu COBISS3/Katalogizacija smo vključili novi iskalnik. • Glavno geslo ni več obvezno. • V Moji knjižnici se izpisujeta ime in priimek. ki jo želimo izbrisati. kamor lahko dodamo knjižnice skupaj z vpisnimi podatki. in sicer tako da se dotaknemo zvezdice ob imenu knjižnice. mCOBISS Januar 2016 – izid aplikacije mCOBISS.0: • Upravljanje priljubljenih knjižnic je možno le v Moji knjižnici. ukazno iskanje). • Ob iskanju po imenu oddelka knjižnice se ime iskanega oddelka izpiše že v rezultatih in prenese v obrazec za iskanje gradiva. sta ločeni od iskalnih polj. modra (knjižnica je med priljubljenimi in privzeta).SI in ELINKS. siva (knjižnica je med priljubljenimi in ob dotiku lahko knjižnico nastavimo kot privzeto). • Ob namestitvi aplikacije se samodejno nastavi prejemanje obvestil knjižnice. V2. Zvezdica je lahko prazna (omogočeno je dodajanje nove knjižnice). NOT ali NOTEMPTY. • Med priljubljene knjižnice lahko dodamo več kot štiri knjižnice in več članstev za vsako knjižnico. Pod zavihkom Nastavitve lahko uporabo glavnega gesla vklopimo ali izklopimo. • Knjižnice lahko dodamo med priljubljene tudi pri iskanju gradiva. in ne številka člana. • V Moji knjižnici lahko knjižnico odstranimo iz priljubljenih. V iskalniku je privzeto izbirno iskanje. • V Moji knjižnici je dodana možnost brisanja več obvestil hkrati.