You are on page 1of 2

konkurennost

Ali je kaj trden most?


Verjetno se spomnite igre iz otrotva, kjer smo na lastni koi utili uinke ekipnega sodelovanja, moi najibkejega lena
in njegovega 'stratekega pozicioniranja'. Podobno lahko opiemo razvojno mo regij, univerz, podjetij, zaposlenih in
prebivalcev vsak od njih je len v verigi in le od njihove medsebojne povezanosti ter sodelovanja je odvisno, kako uspena
bo regija. In kako jih sestaviti, da bo zares uspena?

mag. Natalie C. Postrunik

e od 80. let prejnjega stoletja vrsta raz- tronics. Njegov propad je v mestu za- vlada je v 70. in 80. letih minulega stole-
iskav o medsebojnem vplivu izobraeval- pustil tehnino dobro izobraeno in do tja vloila milijarde dolarjev v razvoj IKT.
nih institucij na stopnjo razvitosti regij doloene meje podjetno prebivalstvo. Podjetja, kot so Google in Apple, ne bi ni-
kae, da je a) proces regionalnega razvoja Rezultat tega je bil preporod mesta in koli obstajala, e ne bi bilo tovrstnih javno
dolgoroen, b) mora pobudnik in nosilec regije, ki sedaj ponosno nosi ime Brain- financiranih programov, je prepriana.
regionalnega razvoja izhajati iz notranjih port evropska regija z vodilno vrhun-
sil regije, ter c) da je vloga univerz in iz- sko inovativno tehnologijo. Sestavine uspenega sodelovanja
obraevalnih institucij v najboljem pri- univerz in podjetij
meru podporna in nikoli nosilna. Veina Kaj se je zgodilo? Phillipsova spin-off Dr. Chris Evans je jasen: Akademiki
raziskav je pokazala, da imajo uspene podjetja so se pokazala kot zelo uspena in univerze /.../ nimajo managementa,
regije bolje prilonosti za rast kot revne. na novem triu. Taken je npr. ASML, niti miic, niti vizije, niti poslovnega na-
Posledino so uinki milijard, investira- ki je ustvaril proizvodne naprave za rta in to je 90 % raziskovalne znanosti,
ki jo prenaajo na trg. Univerze se nagi-
Kaj loi uspene regije od revnih? Sodelovanje med javnimi bajo k miljenju: 'Izumili smo to stvar in
24 institucijami, podjetji, in posamezniki, ki temelji na zaupanju. smo e na pol poti tja.' V resnici pa so na
pol poti v nikamor.
nih v revne regije po vsem svetu, omejeni, inovativne raunalnike ipe. Ostanki
opozarja dr. Herman van den Bosch, starega razvojnega Phillipsovega labo- Katere so sestavine uspenega sodelo-
profesor izobraevalnega managementa ratorija so zaeli sodelovati z drugimi vanja univerz in podjetij, ki rezultirajo
na nizozemski Open Universiteit. razvojnimi organizacijami. Skupaj so v uspeni regiji in tam iveih posame-
ustvarili sodelovalno raziskovalno me- znikih, tam delujoih podjetjih? Van den
Od Eindhovna do Brainporta sto, visokotehnoloki kampus, ki ima Bosch svetuje:
Lastnost uspenih regij je sodelovanje mnogo prilonosti za vzpostavljanje
med javnimi institucijami, podjetji, ne- povezav in izmenjavo idej. Mestni svet Prvi, ustvariti spodbudne temelje za
profitnimi in izobraevalnimi organiza- je spodbudil preoblikovanje Phillipso- sodelovanje. Raziskave, pri katerih je
cijami ter posamezniki, temeljee na do- vih praznih stavb v prostore za mlade sodeloval, so izpostavile pomen psiholo-
loeni stopnji zaupanja. Takna je regija podjetnike. Tehnina univerza je odpr- kih faktorjev za uspeno sodelovanje, ki
Emilia Romagna na severovzhodu Ita- la svoja vrata in spremenila svoj nain niso ne geografska ne kognitivna bliina,
lije, ki ima e stoletja dolgo zgodovino delovanja: od institucije, usmerjene na ampak osebna bliina t. i. klik med lju-
podjetnitva, solidarnosti, sodelovanja globalna raziskovalna vpraanja, k or- dmi ali 'dober obutek'. Drugi, vlaganje
med posameznimi podjetji in univer- ganizaciji, ki je vkljuena in sodeluje v v odnose med raziskovalci na univerzah
zami ter podpiranja druinskih vezi. Ta mnogih procesih v regiji in je posledino in raziskovalci v podjetjih. Naslednje je
dolgoroni proces kulminira v kapitalu, okrepila svojo globalno pozicijo. zaupanje. In zadnje: institucionalizacija.
ki ga obiajno imenujemo 'drubeni' (so- Univerze morajo uvideti, da morajo vla-
cial) ali 'odnosni' (relational) v vrsti Eindhoven je izkoristil uinek 'razlitja' gati v gradnjo lokalnih in industrijskih
odnosov (trg, mo, sodelovanje) med znanja med posameznimi podjetji in v razvojnih koalicij, e elijo udejanjati svoj
podjetji, institucijami in ljudmi, ki jih manji meri univerzami. Nezanemarlji- potencial skozi dvojno vlogo: delenikov
poganja moan obutek pripadnosti in va je vloga vlad, kot pravi Mariana Maz- in mediatorjev znanja. Na vedskem
sposobnost sodelovanja. zucato, profesorica regionalnega razvoja je kar 29 od 39 univerz brez posebnih
na University of Sussex. Dravi svetuje, finannih spodbud samih prevzelo
Primer dobro unovenega drubenega naj se osredotoi na ustvarjanje pogojev, aktivno vlogo v tovrstnih partnerstvih
kapitala je nizozemski Eindhoven, ne- ki presegajo mo ostalih udeleencev. in s tem razvijajo vsebine t. i. tretje nalo-
ko pod okriljem podjetja Phillips elec- Navaja zanimiv primer: amerika zvezna ge univerz.

REVIJA
Foto: shutterstock

25

Van den Bosch: Kot mnogi menijo, ni izbira tudija tista, ki je najpomembneja, ampak nain pouevanja in organizacija procesa uenja.

2,5 milijard letno trden most 40 % akademskih raziskovalcev sploh ne to (e) ni dovolj privlana monost, pri-
Kot mnogi menijo, ni izbira tudija ti- sodeluje z gospodarstvom in drubo, 20 % poroa naslednje korake:
sta, ki je najpomembneja, ampak na- pa le v manji meri. Ob tem so popolnoma 1. Opolnomoite zaposlene in jih nauite
in pouevanja in organizacija procesa zanemarili prednosti npr. v obliki spin-off razmiljati podjetno.
uenja, pravi van den Bosch. Programi, podjetij, do katerih pride zaradi sodelo- 2. Preglejte spletna mesta razlinih uni-
kjer prevladujejo predavanja, so najslab- vanja med gospodarstvom in akademiki verz v bliini delovnega mesta. Poii-
i; programi, ki temeljijo na projektnem v okviru univerz. Pri tem akademike v te informacije o tem, kakne raziskave
delu in reevanju problemov, so najbolji. Evropi tisti iz ZDA precej prekaajo pov- izvajajo. Dogovorite se, da tudentje
Dober primer je University of Aalborg, preni prihodki MIT spin-off podjetij za skupaj s predstavniki vaega podjetja
razvijejo doloen projekt.
Letni prihodek vseh Stanfordovih spin-off podjetij znaa 2,5 milijarde 3. Pogovorite se s kolegi iz drugih pod-
dolarjev in je posledica sodelovanja gospodarstva in univerz. jetij. Kje so monosti sodelovanja?
Skupni nakup materiala, razvoj, na-
kjer tudentje preivijo polovico svojega stokrat presegajo prihodke evropskih. Le- stop na trgih?
delovnega asa na projektih, ki jih podajo tni prihodek vseh spin-offov, ki se razvije- 4. Soasno se pogovarjajte z lokalno/
podjetja, vlade, NVO, in so obiajno izve- jo na Stanfordu zaradi sodelovanja gospo- dravno oblastjo. Iz sodelovanja med
deni v sodelovanju z vkljuenimi podjetji. darstva, tudentov in akademikov, znaa vsemi temi deleniki se bodo razvile
Tega se postopoma zavedajo tudi pri nas: povpreno kar 2,5 milijarde dolarjev. ideje za podjetja za mlade.
na fakulteti Doba ocenjujejo, da vloga ui- 5. Ta nain sodelovanja prenesite tudi
telja prehaja k usmerjevalcu, ki v ospredje Dajte odpoved ustanovite start-up v druge organizacijske enote znotraj
postavlja razvoj tudentovih potencialov. Van den Boschev nasvet managementu svojega podjetja. T
za bolje sodelovanje, ki se bo odraalo
Zakaj je to pomembno? V eni od raziskav v blagostanju regije, je radikalen: Dajte Mag. Natalie C. Postrunik je direktorica
Univerze v Mnchnu se je pokazalo, da kar odpoved in ustanovite svoj start-up. e podjetja Insights.

REVIJA